jc setswana - setswana - longman africai matseno lenaneo-thuto le la setswana le papamatsa bokgoni...
TRANSCRIPT
KETAPELE
Lephata la Thuto le Tlhabololo ya Dikitso le itumelela go rola mananeo-thuto
a a sekasekilweng a mephato ya magare. Se se tshwaa kgatelopele e kgolo
thata mo go boneng thuto ya maemo a a kwa godimo mo Botswana.
Mananeo-thuto a supa kgatelopele e nngwe e kgolo thata mo go fitlheleleng
maikemisetso a a supiwang mo Tsamaisong ya Thuto e e sekasekilweng mme
e bile a re tlisa gaufi le go fitlhelela dikeletso tse di supiwang ke Tebelopele
ya 2016. Gape, kgatiso ya mananeo-thuto a ke maiteko a a tsepameng a go
tlisa thuto ya maemo a a kwa godimo e e bonwang ke botlhe ka maikaelelo a
go tlhama bodiredi jo bo rutegileng. Go lemogilwe gore mafatshe a a nang le
ditsamaiso tsa thuto tsa maemo a a kwa godimo ke one a a tswelelang thata
mo itsholelong. Ka jalo, thuto ya maemo a a kwa godimo e bonwa e le yone
motshwarateu yo o botlhokwa mo go godiseng go dira ka bonatla le go
iteisana borathana, tse di gogelang kwa kgolong le tlhabologo ya setšhaba, tse
di felelang di tlisitse seemo sa botshelo se se kwa godimo mo banning botlhe
ba lefatshe.
Mananeo-thuto a a sekasekilweng a mephato ya magare a tla ka nako ya kgalo
e e kwa godimo ya kitso, diphetogo tsa boitseanape, seemo se se kgonang go
fetoga kgapetsakgapetsa sa itsholelo le matshelo a batho le seemo sa itsholelo
ya mafatshefatshe se se kopakopaneng. Mo nakong e ya kgaisano ya
mafatshefatshe, go botlhokwa thata gore mafatshe otlhe a tlhabolole meamuso
ya setho ka go tlhabolola bokgoni jo bo tlhokegang mo bananeng. Go tswelela
motho a tshela mo dingwageng tse di sekete tse re mo go tsone go batla motho
a kgona go amogela a bo a tshela le phetogo le go inaakanya le seemo se se
fetogang sa matshelo, itsholelo le ngwao. Ke keletso ya Lephata la Thuto le
Tlhabololo ya Dikitso go baakanyetsa banana ba Batswana kgolo ya isago le
go inaakanya le diphetogo tse di tsweletseng tsa matshelo le itsholelo.
Lenaneo le le sekasekilweng la Mephato ya Magare ga le a fetolwa mo go
kalokalo. Le sa ntse le agetswe mo mogopolong wa thuto ya dingwaga tse di
lesome o o batlang go fa baithuti thuto ya maemo a a kwa godimo. E fa
baithuti thuto e e bophara e e ba fang kitso le bokgoni tse ba ka di dirisang mo
botshelong jwa letsatsi le letsatsi. Diteng tsa dithuto tsa bone di tserwe mo
tikologong ya bone go dira gore go nne motlhofo mo go bone go tlhaloganya
le go dirisa dikitso tseo. Go feta moo, lenaneo le le ikaelela go bopa le go
tsweledisa tikologo e bana ba kgonang go ithuta ba bo ba rutwa mo go yone, e
e ba letlelelang go ntsha ga tshwene ba dirisa bokgoni jwa bone. Maiteko a
dirilwe a go akaretsa dikgang tse di tshwenyang setšhaba tse di tshwanang le
Thuto ka Tikologo,Thuto ka mogare wa HIV le bolwetse jwa AIDS,Taolo ya
Dibetso tsa Tlholego, Ngwao ya Twantsho Tshenyetso Setšhaba,Tsibogo ya
Maikutlo, Thuto ka Ditshwanelo le Maikarabelo a Baagedi ba lefatshe le
maemo a tiro.Lenaneo gape le akaretsa go tlhabolola motho ka boene le go
mo fa maitsholo le tse a di tseelang kwa godimo tse di tlaa rotloetsang go
itlotla le go tlotla ba bangwe.Thuto ka tsa botshelo e akareditswe mo
mananeong.
Baithuti ba fiwa kitso e e bophara jaaka dikitso tsa motheo wa dithuto di
akaretsa dipalo, go bala le go kwala, dithuto tsa tiro ya diatla le bokgoni jwa
go rarabolola mathata.
Le itebagantse gape le go bopa maitsholo a a eletsegang mabapi le ditiro tse di
farologaneng, tse di botlhokwa tsa matshelo le setho tse di solofelwang mo go
bone fa ba sena go wetsa lenaneo le. Lenaneo le le tsena mo tirisong ka 2010.
Se se botlhokwa mo go reng lenaneo le le sekasekilweng la mephato ya
Magare le tswelele ke go lemoga bokgoni jwa motho mongwe le
mongwe,ditlhoko le mekgwa ya go ithuta. Ka jalo tiro ya morutabana mo
ntlwaneng ya borutelo e tshwanetse ya nna go tlhomamisa gore go ithuta go a
diragala. Morutabana o tshwanetse go ela tlhoko ditlhoko tsa baithuti tsa gore
ba nne le maikarabelo mo go ithuteng ga bone. Morutabana o tshwanetse gore
a ele tlhoko gore baithuti ba farologana ka bokgoni le gore ba kgona dithuto
ka go farologana go le kae. Se se akaretsa go ruta ka tsela e e leng gore
baithuti ba nna le seabe se se dirang gore ba ithute mo tikologong e e
nonneng, e bile e tswakantswe.
Mo boemong jwa Lephata la Thuto le Tlhabololo ya Dikitso, ke eletsa go
akgola makgotlana a setšhaba le dikomiti, bagokgo, barutabana le makgotla a
mangwe go bo ba nnile le seabe se se se nang bolekanyetso mo go sekasekeng
mananeo-thuto a.
Mokwaledi Mogolo
Lephata la Thuto le Tlhabololo ya Dikitso
DITEBOGO
Lephatana la Tlhabololo le Tshekatsheko ya Dithuto le eletsa go leboga go menagane maloko a Lekgotlana-legolo la Setswana le a Komiti ya Setswana a a dirileng
ka natla le boineelo mo go rulaganyeng le go tlhabolola lenaneo-thuto le la Setswana.
Komiti ya Setswana
1. Balopi J Bagwasi Kgamanyane JSS
2. Keitumetse Chivokwane Selolwe JSS
3. Doris M. Gower Madawu JSS
4. Ronald H.Lekoape Botswana Examinations Council
5. Nkunyana O. Majeremane Tlhomo JSS
6. Gosego Kgerethwa Motopi JSS
7. Thomas B.Moatswi Sekgoma JSS
8. V.Tshegofatso.Monggae Mannnathoko JSS
9. Maitirelo Rabasima Batanani JSS
10. Boineelo S. Seiphemo Morama JSS
11. Oreeditse Buraga Selepa JSS
Lekgotlana-legolo la Setswana
1. Joyce Modie REO Secondary – Kanye
2. Ruth Mouwane Kagiso Senior Secondary
3. Felicity Oga Jane Montsamaisa JSS
4. Lillian Keabetswe Oats Tsabong JSS
5. Irene Sitwane Ithuteng JSS
6. Motlhopha Kedikilwe Lerala JSS
7. Mojamorago S. Moyambo Francistown Senior Secondary
8. Sennana T Ntesang Gabane JSS
9. Cecilia T Matshediso Gabane JSS
10. Mmaeshale P. Pitinyane Sedumedi JSS
11. Boingotlo A. Moses BOCODOL
12. Kelebogile Keabetswe Lobatse Senior Secondary
13. Ellen M. Masilonyane Matsha College
Malebo a magolo thata a ya gape kwa barutabaneng botlhe ba ba nnileng le seabe mo diphuthegong tse di farologaneng tsa ditherisano le dithutopuisano mo
mafelong a a farologaneng a lefatshe leno. Ke tsholofelo le tumelo ya rona gore lenaneo le le tshotse maduo a a supang ka boammaaruri tirisano e e nonofileng fa
gare ga banaleseabe mo mhameng wa thuto.
DITENG
Matseno ................................................................................................................. i
Botlhokwa jwa Lenaneo-Thuto ......................................................................... i
Maikaelelo a Thuto ya Dingwaga tse di lesome .............................................. ii
Maikaelelo a Thuto ya Setswana ya Mophato wa Magare ............................ ii
Maikaelelo a Thuto ya Setswana ya Dingwaga tse di lesome ....................... iii
Mokgwa wa go Tlhatlhoba ................................................................................ i
Thulaganyo ya Lenaneo-thuto ........................................................................... i
Thuto e e Akaretsang ........................................................................................... i
Kakaretso ya Dikgang tse di Tlhagogang di ama Setšhaba ........................... i
MOPHATO 1
KAROLO 1.1: Go Reetsa ................................................................................... 1
KAROLO 1.2: Go Bua ...................................................................................... 2
KAROLO 1.3: Go Bala ....................................................................................... 3
KAROLO 1.4: Go Kwala ................................................................................... 5
KAROLO 1.5: Tlhamo Ya Sesa ........................................................................ 7
KAROLO 1.6: Thuto ya Setso ........................................................................... 9
KAROLO 1.7: Ngwao ....................................................................................... 10
MOPHATO 2
KAROLO 2.1: Go Reetsa ................................................................................... 12
KAROLO 2.2: Go Bua ........................................................................................ 13
KAROLO 2.3: Go Bala ....................................................................................... 14
KAROLO 2.4: Go Kwala .................................................................................. 15
KAROLO 2.5: Tlhamo Ya Sesa ........................................................................ 17
KAROLO 2.6: Thuto Ya Setso .......................................................................... 20
KAROLO 2.7: Ngwao ....................................................................................... 21
MOPHATO 3
KAROLO 3.1: Go Reetsa .................................................................................. 23
KAROLO 3.2: Go Bua ....................................................................................... 24
KAROLO 3.3: Go Bala ...................................................................................... 25
KAROLO 3.4: Go Kwala .................................................................................. 26
KAROLO 3.5: Thuto Ya Sesa ........................................................................... 28
KAROLO 3.6: Thuto Ya Setso ......................................................................... 29
KAROLO 3.7: Ngwao ........................................................................................ 30
i
MATSENO
Lenaneo-thuto le la Setswana le papamatsa bokgoni jo baithuti ba
tswanetseng go bo anya fa ba tsweletse le dithuto tsa bone. Lenaneo-thuto le
le dirisa mokgwa wa go ithuta puo jaaka e dirisiwa mo botshelong. Mokgwa
o o batla gore baithuti ba rutwe puo jaaka ba tlaa e dirisa mo botshelong.
Thuto ya Setswana e kgaogantswe ka dikarolo di le nne, e leng thuto ya
puo, thuto ya sesa, tlhamo ya setso le ngwao.
Lenaneo-thuto le le dirilwe go akaretsa dikarolo tse nne tsa bokgoni jwa puo
e bong; Go Reetsa, Go Bua, Go Bala le Go Kwala ka tsela e e amanyang.
Mo Tlhamong ya Sesa baithuti ba fiwa sebaka sa go ithuta mefuta e e
farologaneng ya dibuka tse di ba thusang go gola mo tlhaloganyong le mo
sethong, le go ba fa bokgoni jwa puo jo ba ka bo dirisang mo mabakeng a a
farologaneng. Tlhamo ya sesa gape e fa baithuti sebaka sa go dirisa
bokgoni jwa go sekaseka diemo tse ba kopanang natso fa ba bala. Kitso e,
ba ya go e dirisa le fa ba sena go fetsa sekolo. Karolwana ya tlhamo ya setso
yone e fa baithuti sebaka sa go tshwantshanya segologolo le sesa ka go
tlhaba mainane le tse dingwe jaaka diane, maele, dithamalakane le malepa.
Se se tlaa fa baithuti motheo o o nonofileng o thuto ya dibuka e ikaegileng
ka one gompieno.
Karolwana ya ngwao e supa bophara le boteng jwa dikgang tse di amanang
le ditsamaiso tsa setso, nako e e fetileng le ya gompieno, tse di ka amang
kgolo ya banana ka bongwe ka bongwe mo malwapeng a bone le mo
setshabeng. Ga se maikaelelo gore ngwao e rutwe e tlhaoletswe fa thoko, e
rutelwa ditlhatlhobo, mme e tshwanetse go rutwa ka tsela e e tlaa
sedimosetsang baithuti ka ditumelo, diemo, ditiragalo le ditsamaiso tsa
ngwao, go buiwa ka tsone mo botshelong le mo dibukeng gore baithuti ba
tle ba kgone go sekaseka ba bo ba itlhophela tse di tsamaalanang le
matshelo a bone kgotsa ba di kgaphele kgakala fa di sa siama. Go solofelwa
gore karolwana e ya ngwao e fe baithuti bokgoni jwa go rarabolola mathata
le go itshekatsheka mabapi le boleng le botlhokwa jwa ngwao mo mothong
ka boene, mo morafeng le setšhaba ka kakaretso. Ka jalo, karolo ya ngwao e
bulegetse dikgatlhego tsa baithuti. Ke boammaaruri gore Batswana ba na le
dingwao tse di farologaneng, ka jalo dithuto tsa ngwao di ba fa sebaka sa go itse
ngwao ya bone gammogo le dipharologano tse di teng fa gare ga dingwao tsa
bone ka go farologana. Karolo e ke ya tsiboso/tshedimoso ka jalo, ga e motlhofo
go tlhatlhojwa ka mokwalo jaaka dikarolo tse dingwe.
Lenaneo-thuto le kgaogantswe ka dikarolo, karolo e le nngwe e goga ngwaga
otlhe. Dikarolo tse ke Go Reetsa, Go Bua, Go Bala, Go Kwala, Tlhamo ya Sesa,
Tlhamo ya Setso le Ngwao. Mo lenaneo-thutong le lotlhe, maikemisetso a a
tshwanang a a boelediwa gangwe le gape go fa ithutuntsho mo bokgoning jwa
puo, selo se e leng gore gantsi se ka kgonega ka go nna go ipoelediwa.
Lenaneo-thuto le le kgaogantswe ka maikemisetso a a akaretsang le a a
tsepameng. Maikemisetso a a akaretsang a bolela ka kakaretso se baithuti ba
kgonang go se dira fa ba sena go rutwa. Ka ntlha e nngwe maikemisetso a a
tsepameng one a bolela se ka tsepamo. Maikemisetso a ke a a tswang mo go a a
akaretsang. Maikemisetso a le mangwefela a a akaretsang a kgona go ntsha a le
mmalwa a a tsepameng. Maikemisetso a ke one a dirisiwang mo go ruteng le go
kwala didiriswa tsa go ruta le go ithuta.
BOTLHOKWA JWA LENANEO THUTO
Setswana jaaka Puo ya Setšhaba mme e bile e le yone e e tshwaraganyang
setšhaba se tshwanetse go rutwa ngwana mongwe le mongwe wa lefatshe leno.
Maitlamo a thuto ya Setswana ya mephato ya magare ke go fa baithuti bokgoni
jwa go dirisa puo ka tsela e e tlaa ba thusang go anya kitso ya dipuo tse dingwe,
le mo dithutong tse dingwe ka kakaretso. Lenaneo le gape le baakanyetsa
baithuti go amogela botoka dikgwetlho tsa botshelo fa ba sena go fetsa sekolo, le
go ba fa maitemogelo a a nonotshang botlhale le botlhami jwa bone.
ii
Karolwana ya ngwao, e ka bo yone e tlhalosang, e itebagantse le go
nonotsha kgolo ya botho le botsalano jwa baithuti. E diretswe go
tlhomamisa gore baithuti ba lemoga gore dipharologano tse di teng mo
tiragatsong ya dingwao tsa Batswana di a ba kopanya go na le go ba
kgaoganya.
MAIKAELELO A THUTO YA DINGWAGA TSE DI LESOME
Fa baithuti ba sena go wetsa thuto ya dingwaga tse di lesome, ba tshwanetse
ba bo ba:
1. Na le bokgoni le go itshepha mo go diriseng dipalo go rarabolola
mathata a ba kopanang le one letsatsi le letsatsi;
2. Tlhaloganya kgwebo, go reka le go rekisa ga letsatsi le letsatsi, ba na
le bokgoni mo go tsa kgwebo;
3. Ba na le go akanya mo go tseneletseng, bokgoni jwa go rarabolola
mathata, go itshimololela dilo le bokgoni jwa go dirisana le ba
bangwe.
4. Na le mekgwa e e eletsegang mabapi le ditiro tse di farologaneng le go
kgona go sekaseka tse ba di kgonneng le bokgoni jwa bone ka tsela e e
tlhamaletseng fa ba tsweletse ba ithutela ditiro dingwe kgotsa go
ikoketsa dithuto.
5. Amule kitso le bokgoni mo go ntsheng dijo le boitseanape jwa tsa
madirelo gore ba kgone go ipelega le go itshetsa.
6. Na le lesedi le go tlhaloganya botlhokwa jwa dikhompiutara mo
tirong.
7. Na le kitso le go tlhaloganya tikologo ya bone le botlhokwa jwa go
dirisa meamuso ya tlholego ka tsela e e sa e nyeletseng.
8. Ithutile mokgwa o o eletsegang wa go somarela le go tlhokomela
tikologo.
9. Amule kitso le go tlhaloganya setšhaba, go amogela ngwao ya bone, go
balelwa dipuo, setso,dipina, meletlo, ditlwaelo, mekgwa ya setho le gore ke
banni ba lefatshe le.
10. Na le bokgoni jwa go itlhalosa sentle ka puo ya Sekgoa le Setswana, puo
ya boraro, ka go bua le go kwala, ba di dirisa go ikoketsa dithuto le go
bereka..
11. Amule kitso le bokgoni jwa boitseanape, go balelwa le lesedi la melao e e
laolang lebopo/tlholego.
12. Amule kitso e e molemo le tsamaiso mabapi le seemo sa setho le botsogo
tse di tlaa ba baakanyetsang go nna le maikarabelo mo lwapeng le mo
setshabeng.
13. Tlhabolotse dikgatlhego tsa bone tse di faphegileng, dineo le bokgoni, e ka
ne e le tsa go dirisa diatla, nonofo, bokgoni jwa tlhaloganyo kgotsa neo ya
botaki.
14. Amogetse boranyane gammogo le boitseanape jwa go dirisa didirisiwa tsa
boranyane.
15. Amule kitso e e bottlhokwa le bokgoni jwa go tlhakatlhakana le go ithuta
ka ga batho ba ba tshelang le bone, puso ya lefatshe la bone le lefatshe le
ba tshelang mo go lone.
MAIKAELELO A THUTO YA MAGARE
Fa ba wetsa Thuto ya Magare, baithuti ba tshwanetse ba bo ba:
1. Na le bokgoni le go itshepha mo go diriseng dipalo le khompiutara go
itharabololela mathata/diemo tse ba rakanang le tsone;
2. Amule kitso ya tsa kgwebo le bokgoni jwa go e tsamaisa;
3. Na le bokgoni jwa go akanya mo go tseneletseng, go rarabolola mathata ka
bobone le go dirisana le ba bangwe, le bokgoni jwa go batlisisa;
4. Na le kgatlhego mo ditirong tse di farologaneng, bokgoni jwa go sekaseka
tse ba di kgonneng le dinonofo ka botwerere ba tsoma se se ba siametseng
go ka ithutela go se dira/diphatlha tsa khiro, kgotsa go ikoketsa dithuto.
iii
5. Amule kitso, bokgoni le ntsho maungo e e eletsegang mo go tsa temo-
thuo le boitseanape mo go tsa madirelo gore bat le ba kgone go
ikemela ka nosi;
6. Na le lesedi le go tlhaloganya maranyane a dikhompiutara (ICT) mo
tirong le mo botshelong;
7. Anya kitso le go tlhaloganya tikologo ya bone le botlhokwa jwa go
dirisa meamuso ya tlholego ka tsela e e sa e nyeletseng;
8. Ba nne le ditshekamelo tse di eletsegang, mokgwa le botho mo go
inaakanyeng le tikologo ka tsela e e e sireletsang, e e somarela e bo e e
tlamela;
9. Na le kitso le go tlhaloganya setšhaba, go amogela dingwao tse di
farologaneng, tumelo le go nna le lerato la boagedi;
10. Ba nne le go amogela dingwao tse di farologaneng, ba ipelafatsa ka
ngwao ya bone le go tshwaragana;
11. Ba nne le bokgoni jwa go itlhalosa ka puo ya Setswana,Sekgoa, Puo ya
Mafatshe a sele, kgotsa puo ya boraro, le puo ya dikai/diatla, ba di
dirisa go ikoketsa dithuto le mo tirong;
12. Amule kitso ya boitseanape, bokgoni le go tlhaloganya melao le
ditsamaiso tse di laolang lebopo;
13. Anye kitso, maitsholo, setho, bokgoni le ditsamaiso tsa
botsogo,gammogo le tsibogelo ya dibetso tse di tlaa ba baakanyetsang
go nna le maikarabelo mo botshelong;
14. Godisa kgatlhego ya bone e e faphegileng, dikabelwa le bokgoni, go
balelwa le bokgoni jwa go dira ka diatla, nonofo, bokgoni jwa
tlhaloganyo, le jwa botaki;
15. Ba kgatlhegele boitseanape ba bo ba nne le bokgoni jwa boitseanape,
go balelwa le bokgoni le go nna podimatseba mo go tsa tshireletsego fa
ba dirisa didiriswa tsa boranyane;
16. Amule kitso le bokgoni jwa go dirisana le go ithuta ka setšhaba se ba
nnang le sone, le puso ya lefatshe la bone le lefatshe ka kakaretso;
17. Amule kitso le bokgoni tse di rotloetsang puso ya batho-ya-batho-ka-
batho;
MAIKAELELO A THUTO YA SETSWANA YA DINGWAGA TSE THARO
Maikaelelo a Thuto ya Setswana ya Dingwaga tse Tharo ke go:
1. Fa baithuti kitso e e tseneletseng ya Setswana go buisana, go balelwa le go
tlhalosa Setswana, tlhamo ya setso le ya segompieno ka tsela ya seranyane.
2. Nonotsha bokgoni jwa puo ya Setswana go tlhofofatsa kgonego ya baithuti
ya go ithuta puo e nngwe.
3. Rotloetsa baithuti go amogela Setswana e le thuto e e nang le seabe sa
tlhwatlhwa mo go tlhabololeng setšhaba sa Botswana.
4. Rotloetsa boipelafatso jwa bosetšhaba mo baithuting ka go tlhotlheletsa
botlhami jwa bone ba dirisa puo ya Setswana .
5. Rotloetsa baithuti go rata le go tlotla matlotlo a bone a ngwao.
6. Tlhotlheletsa keletso ya go tseela kwa godimo mekgwa ya setšhaba sa bone
ka boipelafatso.
7. Amogela dingwao tse di farologaneng tsa Botswana le gore di rotloetsa
jang bommogo ka di na le seabe se se botlhokwa mo go ageng setšhaba.
BOKGONI JWA TLHWATLHWA
Fa ba wetsa thuto ya Mephato ya Magare, baithuti ba tshwanetse go bo ba ka
kgona go:
Go reetsa
• Lemoga gore mafoko a bidiwa jang le dipharologano tsa pitso ya mafoko go
ya ka dikgaolo;
• Lemoga dintlhakgolo, nnete le kabelelo go tswa mo dithutong, dipuisobatho
le dipego;
iv
• Farologanya dipuisano tse di rulagantsweng sentle le tse di sa
rulaganngwang sentle;
• Lemoga tiriso e e nitameng ya diane le maele.
Go bua
• Tshwara dipusano ba dirisa puo ya tlhoafalo;
• Dirisa dikarolo tsa puo le dikapuo ka go farologana mo puong ya bone
ya letsatsi le letsatsi;
• Fa dipego le dipuisano tse di amang dintlha tse di farologaneng, ba supa
maikutlo a bone, ba tlatsa ka mabaka;
• Ranolela melaetsa le dipuisano go tswa mo puong ya Sekgoa go ya mo
go ya Setswana, le go tswa mo puong ya Setswana go ya Sekgoeng;
• Dirisa puo ya bone ka tshwanelo, go ya le gore a seemo ke sa tlhoafalo
kgotsa ga se sa tlhoafalo;
• Ngangisana ka dikgang tse di faroganeng di akaretsa segajaja sa HIV le
AIDS, bong, tekatekano, tshomarelo-tikologo, ditshwanelo tsa setho le
dipolaano tsa marato;
• Fa ditaelo le dikaelo tse di utlwalang;
• Dirisa diane le maele ka tshwanelo mo puong ya letsatsi le letsatsi.
Go bala
• Bala metswedi e e farologaneng go batla kitso le go itlosa bodutu;
• Lemoga pharologano ya pitso ya mafoko le mokwalo o o letlelesegang
tse di dirisitsweng mo dibukeng le tsotlhe tse di balwang;
• Dirisa bokgoni jwa go nopola le go okola go batla kitso mo dibukeng le
tse dingwe tse di balwang;
• Lemoga tiriso e e siameng ya matshwao a mokwalo le ditlhaka kgolo
jaaka di dirisitswe mo dibukeng le tse dingwe tse di balwang;
• Lemoga tiriso e e lolameng ya matshwao a mokwalo le ditlhaka kgolo
jaaka di disitswe mo dibukeng le tse dingwe tse di balwang;
• Supa megopolo mo mekwalong e rulagantswe kgotsa e sa rulaganngwa
sentle;
• tlhaloganya ditaelo, dikaelo le ditlhaloso;
• Supa dintlha tsa padi, khutswe le motshameko;
• Sekaseka poko o bo o lemoge matshwao a yone
• Supa dintlha tsa botlhokwa, diele tsa nnete le kabelelo, ga mmogo le
maikaelelo a mokwadi mopalong;
• tlhaloganya molaetsa o o tlisiwang ka moalo;
• sekaseka ka tsenelelo; mainane ka go farologana, diane, maele,
dithamalakane le malepa;
• dirisa nako ka botswerere;
• dirisa moalo wa nako ka manontlhotlho;
• dirisa boitseanape jwa go bala go tsoma kitso.
GO KWALA
• dirisa mokwalo o o letlelesegang ka tshwanelo mo mabakeng otlhe a
tlhoafalo;
• dirisa matshwao a mokwalo le ditlhakakgolo ka tshwanelo mo mokwalong;
• kwala ka botswerere ba dirisa dikarolo tsa puo le manatetshapuo;
• kwala dintlha tse di rulagantsweng sentle;
• kwala mefuta e e latelang ya polelo ka botswerere: totlego,nnete, tlhaloso,
ngangisano le ya seemo ka ditlhogo tse ba di filweng;
• araba dipotso go tswa mo ditemaneng le mekwalo e e farologaneng;
• kwala mefuta e e farologaneng ya dipego, dipuisano le dipuisobatho;
• kwala mefuta e e farologaneng ya makwalo;
• ranolela melaetsa le mekwalo go tswa mo Sekgoeng go ya mo Setswaneng le
go tswa mo Setswaneng go ya kwa Sekgoeng;
• ntsha melaetsa/kitso ka mealo;
• tlatsa mefuta e e farologaneng ya difomo ka tshwanelo.
v
NGWAO LE SETSO
• supa botho jo bo eletsegang ka dinako tsotlhe fa ba dirisana le batho;
• Go ya ka ngwao,tlhalosa ka botlalo botlhokwa le boleng jwa lelwapa;
• tlhalosa botlhokwa le bomosola jwa ditirelo tsa phitlho le gore ka fa
ngwaong mang o dira eng;
• tlhalosa botlhokwa le boleng jwa botsetse;
• tlhalosa botlhokwa le boleng jwa direto tsa merafe, ka fa ngwaong;
• tlhalosa botlhkwa le boleng jwa nyalo,ka fa ngwaong
• tlhalosa botlhokwa le boleng jwa mekgwa ya setso ya kobamelo le tse di
dirwang, go ya ka fa ngwaong;
• tlhalosa botlhokwa le boleng jwa go rupa ( bogwera le bojale ), go ya ka
ngwao, o bo o bolele gore a go nnile le diphetogo dingwe;
• tlhalosa botlhokwa le boleng jwa ditiro tsa diatla tse di latelang: petlo,
tshugo, togo and popo ya dinkgwana, go ya ka ngwao.
MEKGWA YA GO RUTA E E ROTLOEDIWANG
Lenaneo-thuto le rotloetsa mokgwa wa go ruta o o remeletseng mo
moithuting, o dirisa thuto-puisano. Mo mokgweng o, go rotloediwa thata
gore tiro e ntsi e dirwe ke baithuti ka bobone, fa morutabana ene seabe sa
gagwe e le go kaela le go gakolola. Baithuti ba tlaa neelwa tiro ka bongwe-
ka-bongwe, ka ditlhotshwana kgotsa ka ditlhopha tse dikgolwane go ya ka
fa morutabana a tlaa bong a bona go tshwanetse ka teng. Tiro ya patlisiso le
yone e ka fiwa baithuti ka fa tlase ga tlhokomelo ya morutabana. Fa ba sena
go nna ba itshetlela mo tirong ya bone, ba ka rotloediwa go ithuta ka
bobone.
TLHATLHOBO
Maikaelelo ke gore Setswana se tlhatlhobiwe kgapetsakgapetsa fa dithuto di
ntse di tsweletse. Se se tlaa thusa barutabana le batsaakarolo go lemoga
dinonofo le makoa a lenaneo-thuto gore go tle go baakanngwe fa go
tlhokegang teng. Mofuta o mongwe wa tlhatlhobo e tlaa nna wa
makgaolakgang o o tlaa dirwang kwa bokhutlong jwa ngwaga ke ba Lekgotla la
Ditlhatlhobo.
Go tlaa nna gape le tlhatlhabo e e tsweletseng, le yone e dirwa fa dithuto di ntse
di tsweletse. Dikai tsa maitlamo a a tlaa tlhatlhobiwang ka tsela e ke a gompieno
go sa kgonegeng go a tlhatlhoba ka mokwalo. Dikai ke maitlamo a go reetsa le
go bua le bontsi jwa ngwao. Go rotloediwa goredithuto tsa ngwao di dirwe e le
dipatlisiso.
THUTO E E AKARETSANG
Lenaneo-thuto la Setswana le amogela gore baithuti ga ba a abelwa ka go
tshwana/lekana. Go boammaaruri gape gore ba le palo e kgolwane ba na le
makoa a mmele, tlhaloganyo le maikutlo.Jalo he, thuto e e akaretsang e
rotloetsa gore mananeo a thuto le mafelo a borutelo e nne tse di amogelang
mongwe le mongwe. Lenaneo-thuto la Setswana le amogela moono o ka botlalo,
le bile le dira maano a go akaretsa mongwe le mongwe. Tsholofelo ke gore go
ruta mo matlwaneng a borutelo go tlhomamise gore baithuti botlhe ba sela
sengwe fa go rutwa.
THULAGANYO YA LENANEO-THUTO
Lenaneo-thuto le rulagantswe ka dikarolo di supa. Dikarolo tse di rulagantswe
jaana: Go Reetsa, Go Bua, Go Bala, Go Kwala, Tlhamo ya Seša, Tlhamo ya
Setso le Ngwao. Dikarolo tse di rulagantswe ka ditlhogo tsa dithuto, maitlamo
kakaretso le maitlamo a a tlhomameng. Maitlamo a a tlhomameng a tswa mo
maitlamong a a akaretsang, mme ke one a a dirisiwang go rulaganyetsa go ruta
le didirisiwa tsa go ruta.
GO AKARETSA DIKGANG TSE DI TLHAGOGANG, DI AMA SETŠHABA
Lenaneo-thuto le le amogela gore matshelo a batho, itsholelo, ngwao, tikologo le
sepolotiki sa bone di a fetoga, bogolo jang fa mafatshe a ntse a tlhabologa.
vi
Setšhaba se tlhokana le boitseanape jwa go itebaganya ka botlalo le
diphetogo le ditlhokego tsa go nna jalo. Dikgang tse di tshwanang le tsa
HIV le AIDS, Tikologo, Thuto ya Botsogo jwa Malwapa, Bong, di
akareditswe mo lenaneo-thutong le.Go akareditswe gape dikgang tse di
tshwenyang setšhaba le mafatshefatshe jaaka tiriso dikgoka le borukhutlhi,
tshomarelo ya metsi, ipabalelo tseleng, kgokgontsho ya sepolotiki, “dipolaano
tsa marato”, ditshwanelo tsa setho, Matshego a Tebelopele ya 2016 le Matshego
a Mellenium Development Goals.
1
MOPHATO 1
KAROLO 1.1 – GO REETSA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
1.1.1 Pitso ya mafoko le
dipharologano go ya
ka merafe ya
Botswana
1.1.1.1 lemoga pitso e e lolameng ya mafoko
go ya ka merafe
1.1.1.1.1 supa dipharologano tsa pitso ya mafoko go ya ka merafe
1.1.1.1.2 farologanya ka fa merafe e bitsang selo se le sengwefela ka mafoko a a
farologaneng.
1.1.1.1.3 kgaoganya dikai tsa mafoko a a bitswang ka tolamo le a a sa bidiweng ka
tolamo mo tirisong ya mafoko a:
• f/h/g • le/lo • tlh/th • t/tl
1.1.2 Ntlha kgolo le dintlha
tsa tlaleletso
1.1.2.1 tlhaloganya ntlhakgolo le dintlha tsa
tlaleletso
1.1.2.1.1 supa dintlhakgolo mo puisong.
1.1.2.1.2 supa dintlha tse di tlaleletsang mo puisong.
1.1.2.1.3 lemoga gore dintlha tsa tlaleletso di tlatsa ntlha kgolo jang.
1.1.3 Nnete le Kabelelo
1.1.3.1 lemoga diele tsa nnete le tsa kabelelo
1.1.3.1.1 supa diele tsa nnete mo puisong.
1.1.3.1.2 supa diele tsa kabelelo mo puisong.
1.1.3.1.3 lemoga mogopolo wa mmui le mabaka a a itlatsang ka one.
1.1.4 Thulaganyo
1.1.4.1 tlhaloganya thulaganyo ya megopolo
1.1.4.1.1 supa gore a dintlha tsa puiso di rulagantswe sentle kgotsa ga di a
rulaganngwa sentle.
1.1.4.1.2 rulaganya dintlha tse di sa rulaganngwang sentle mo puisong.
1.1.5 Dipuisano 1.1.5.1 tlhaloganya mefuta ya dipuisano 1.1.5.1.1 ela tlhoko mefuta ya dipuisano.
1.1.5.1.2 lemoga moono wa puisano.
1.1.5.1.3 tlhalosa bokao jo bo bofitlha mo dipuisanong.
1.1.5.1.4 tsibogela dipuisano ka fa tshwanelong.
2
KAROLO 1. 2- GO BUA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
1.2.1 Puo ya tlhoafalo le e e
seng ya tlhoafalo
1.2.1.1 farologanya puo ya tlhoafalo le e e
seng ya tlhoafalo
1.2.1.1.1 farologanya puo ya bone mo thutong go ya ka seemo.
1.2.1.1.2 farologanya puo e ba e dirisang mo motshamekong go ya ka seemo.
1.2.1.1.3 tlhopha puo ya bone go ya ka seemo.
1.2.2 Dikarolo tsa puo 1.2.2.1 tlhaloganya dikarolo tsa puo. 1.2.2.1.1 tlhalosa dikarolo tsa puo tse di latelang go ya ka tiriso.
a. leina c. lediri e. letlhalosi g. leetsisi
b. leemedi. c.ditlhaodi f. lekopanyi h. lelatlhelwa
1.2.2.1.2 tlhalosa sediri le sedirwa ka fa tshwanelong.
1.2.2.1.3 ntsha dikarolo tsa puo tse di farologaneng go tswa mo palong.
1.2.2.1.4 tlhalosa ka fa dikarolo tsa puo di dirisitsweng ka teng mo palong.
1.2.3 Dipego le Dipuiso
1.2.3.1 aga dipego le dipuiso
1.2.3.1.1 tlhalosa se pego e leng sone.
1.2.3.1.2 bolela mefuta ya dipego.
1.2.3.1.3 bolela popego ya pego.
1.2.3.1.4 aga puiso e e rulagantsweng sentle, e na le molaetsa ka ditlhogo tse di
farologaneng.
1.2.3.1.5 fa puiso e e nang le molaetsa.
1.2.3.1.6 tlhalosa ka botlalo letlhakore la bone mo dikgannyeng tsa moruthutha.
1.2.3.1.7 aga pego ba supa letlhakore la bone mo dikgannyeng tsa moruthutha.
1.2.3.1.8 tsaya karolo mo ngangisanong ka ga dikgang tse di tlhagogang di ama
setšhaba.
1.2.4 Dipuisano 1.2.4.1 tlhaloganya dipuisano tse di
farologaneng.
1.2.4.1.1 tsaya karolo mo dipuisanong.
1.2.4.1.2 fa moono wa puisano.
1.2.4.1.3 dirisa puo e e tshwanetseng mo dipuisanong.
1.2.4.1.4 botsa dipotso tse di tshwanetseng
1.2.4.1.5 tsibogela dipuisano ka fa tshwanelong.
3
KAROLO 1. 3- GO BALA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
1.3.1 Dipharologano tsa
merafe le mokwalo o o
lolameng
1.3.1.1 lemoga dipharologano tsa mafoko go
ya ka merafe le mokwalo o o
lolameng.
1.3.1.1.1 supa mafoko a a farologaneng mo palong go ya ka merafe mme a raya selo
se le sengwe.
1.3.1.1.2 bitsa mafoko ka fa a kwadilweng ka teng.
1.3.2 Boitseanape jwa go
bala
1.3.2.1 tlhaloganya boitseanape jwa go okola
le go nopola.
1.3.2.1.1 dirisa boitseanape jwa go okola go ntsha moono wa palo.
1.3.2.1.2 dirisa boitseanape jwa go nopola go ntsha ntlha e e tlhomameng.
1.3.3 Dikarolo tsa puo
1.3.3.1 tlhaloganya dikarolo tsa puo le tiriso
ya tsone.
1.3.3.1.1 supa dikarolo tsa puo tse di latelang go tswa mo palong:
a. maina c. madiri e. matlhalosi g. maetsisi
b. maemedi d. ditlhaodi f. makopanyi h. tiri i. matsibosi
1.3.3.1.2 sekaseka tiriso ya dikarolo tsa puomo palong.
1.3.4 Thulaganyo 1.3.4.1 lemoga thulaganyo e e siameng ya
palo.
1.3.4.1.1 supa thulaganyo e e siameng ya palo.
1.3.4.1.2 supa palo e e rulagantsweng le e e sa rulaganngwang sentle.
1.3.4.1.3 rulaganya megopolo e e sa rulaganngwang sentle.
1.3.5 Ditaelo,Dikaelo le
Ditlhaloso
1.3.5.1 tlhaloganya ditaelo, dikaelo le
ditlhaloso.
1.3.5.1.1 diragatsa ditaelo,dikaelo le ditlhaloso tse ba di fiwang.
1.3.5.1.2 tlhalosa ka botlalo botlhokwa jwa go sala ditaelo, dikaelo le ditlhaloso
morago ka nako tsotlhe.
1.3.6 Ntlhakgolo le dintlha
tse di tlaleletsang
1.3.6.1 lemoga ntlhakgolo le dintlha tse di
tlaleletsang.
1.3.6.1.1 supa dintlhakgolo mo palong.
1.3.6.1.1 supa dintlha tse di tlaleletsang mo palong.
1.3.7 Nnete le Kabelelo 1.3.7.1 lemoga diele tsa nnete le tsa kabelelo. 1.3.7.1.2 supa diele tsa nnete mo palong.
1.3.7.1.3 supa diele tsa kabelelo mo palong.
1.3.8 Togamaano 1.3.8.1 tlhaloganya botlhokwa jwa
togamaano.
1.3.8.1.1 dira lenaneo la letsatsi.
1.3.8.1.2 bolela botlhokwa jwa togamaano mo matshelong a bone.
1.3.9 Bokgoni jwa go batla
kitso
1.3.9.1 dirisa bokgoni jwa go batla kitso ka
botlalo.
1.3.9.1.1 rulaganya mafoko go ya ka ditlhaka tsa alefabete.
1.3.9.1.2 batla dibuka mo motlobong wa dibuka.
1.3.9.1.3 supa makaedi le mafoko a a ranolwang mo dithanoding.
1.3.9.1.4 bala o okola mo thanoding.
1.3.9.1.5 dirisa tlolosari go batla bokao jwa mafoko le dintlha tse di sa.
1.3.9.1.6 supa intekese,tsebe ya diteng le ditlhogo tsa dikgaolo.
4
1.3.9.1.7 bala o nopola, intekese, tsebe ya diteng le ditlhogo tsa dikgaolo go bona
dintlha.
5
1.4.6 Kutlwisiso
1.4.6.1 tlhaloganya mefuta ya dipalo.
1.4.6.1.1 araba dipotso go tswa mo dipalong tse di farologaneng.
1.4.6.1.2 tlhalosa mafoko go ya ka fa a dirisitsweng ka teng mo palong.
1.4.6.1.3 kwala tshoboko ya dipalo.
1.4.7 Thanolo
1.4.7.1 tlhaloganya go ranola ka fa
tshwanelong.
1.4.7.1.1 ranola diele le melaetsa go tswa mo Sekgoeng go ya mo Setswaneng.
1.4.7.1.2 ranola diele le melaetsa go tswa mo Setswaneng go ya mo Sekgoeng.
1.4.7.1.3 kanoka gore a go ranotswe ka fa tshwanelong.
KAROLO 1. 4– GO KWALA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
1.4.1 Mokwalo o o
lolameng
1.4.1.1 tlhaloganya mokwalo o o lolameng
1.4.1.1.1 tlhalosa ka botlalo botlhokwa jwa go dirisa mokwalo o o lolameng.
1.4.1.1.2 kwala ka mokwalo o o lolameng o dirisa;
a. f/h/g c. tlh/th e. tsh/ch g. tshwaragano ya mafoko/kgaogano
b. le/lo d. t/tl f. s/sh
1.4.2 Matshwao a mokwalo
le Ditlhakakgolo
1.4.2.1 dirisa matshwao a mokwalo le
ditlhakakgolo ka fa tshwanelong
1.4.2.1.1 kwalolola ba bo ba tshwaele diele tse di sa tshwaelwang sentle.
1.4.2.1.2 dirisa matshwao a a latelang mo dieleng.
a. khutlo ( . ) e. kinolo (" "/ ' ') i. go raya gore. ( .˙.)
b. phegelwana ( , ) f. khutlo-khutlo ( : ) j. marothodi ( .... )
c. potso ( ? ) g. phegelo ( ; ) k. masakana ( )
d. kgakgamalo ( ! ) h. kgoka( - ) l.kana ( / )
1.4.2.1.3 dirisa ditlhakakgolo ka tshwanelo
1.4.3 Dikarolo tsa puo
1.4.3.1 tlhama ba dirisa dikarolo tsa puo. 1.4.3.1.1 tlhama diele le dipalo ba dirisa maina, maemedi, ditlhaodi, madiri,
matlhalosi, maetsisi malatlhelwa le makopanyi.
1.4.3.1.2 lokolola seele go ya ka tiriso ya dikarolo tsa puo.
1.4.3.1.3 farologanya sediri le sedirwa mo dieleng le mo palong.
1.4.4 Go tsaya dintlha
1.4.4.1 supa bokgoni jwa go tsaya dintlha
1.4.4.1.1 tsaya dintlha tsa puiso le tsa palo
1.4.4.1.2 kwalolola dintlha o di atolosa go aga palo.
1.4.4.1.3 dirisa khompiutara go aga palo ka dintlha tse di tserweng.
1.4.5 Polelo
1.4.5.1 kwala mefuta ya dipolelo 1.4.5.1.1 Kwala polelo ya tlotlego ka ditlhogo tse di filweng.
1.4.5.1.2 kwala polelo ya mabaka a nnete ka ditlhogo tse di filweng.
6
1.4.8 Dipaka
1.4.8.1 tlhaloganya tiriso ya dipaka. 1.4.8.1.1 dirisa dipaka tse di latelang go tlhama diele.
• paka jaanong
• paka jaanong tsweletso
• paka e e fetileng
• paka e e fetileng tsweletso
• paka pheti
• paka e e fetileng pheti
• paka e e tlang
• paka e e tlang tsweletso
1.4.8.1.2 supa dipharologanyo tsa dipaka tse di latelang:
• paka jaanong
• paka jaanong tsweletso
• paka e e fetileng
• paka e e fetileng tsweletso
• paka pheti
• paka e e fetileng pheti
• paka e e tlang
• paka e e tlang tsweletso
1.4.8.1.3 sekaseka ka botlalo tiriso ya dipaka tse di fa godimo mo palong.
1.4.9 Puo e e bofitlha 1.4.9.1 lemoga tiriso ya puo e e bofitlha 1.4.9.1.1 tlhalosa puo e e bofitlha jaaka e dirisitswe mo palong.
1.4.9.1.2 tlhama diele tse di nang le tshwantshanyo, tshwantshiso, mothofatso le
poeletso modumo le mafoko.
1.4.9.1.3 dirisa phefofatso le pheteletso mo ditlhalosong tsa bone.
1.4.9.1.4 tlhama diele tsa kobiso go tlhalosa ditiragalo kgotsa maitemogelo a setho.
1.4.9.1.5 supa dikapuo tse di dirisitsweng mo lebokong.
1.4.9.1.6 sekaseka leboko go senola mokgwa wa go boka.
7
KAROLO 1. 5- TLHAMO YA SESA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
1.5.1 Padi le Khutshwe
1.5.1.1 sekaseka dintlha tsa padi le tsa
khutshwe
1.5.1.1.1 tlhalosa ka botlalo thulaganyo ya ditiragalo.
1.5.1.1.2 sekaseka tsalano ya ditiragalo.
1.5.1.1.3 kanoka tumelesego le kgonagalo ya ditiragalo.
1.5.1.1.4 sekaseka mefuta ya kgotlhang e e fitlhelwang mo pading kana mo
khutshweng.
1.5.1.1.5 senola setlhoa.
1.5.1.1.6 tlhalosa ka mafoko a bone moanelwa mogolo le ba ba botlana mo pading
le khutshwe.
1.5.1.1.7 bolela baanelwa ba ba botlhokwa.
1.5.1.1.8 tlhalosa ka botlalo gore ke eng baanelwa bao ba le botlhokwa.
1.5.1.1.9 tlhalosa ka botlalo gore ke eng ba rata kgotsa ba sa rate baanelwa bangwe.
1.5.1.1.10 tlhalosa ka botlalo gore ke eng ba akanya gore kanelo ya baanelwa e a
dumelesega kgotsa ga e dumelesege.
1.5.1.1.11 tlhalosa molaetsa ka bokhutshwane.
1.5.1.1.12 amanya molaetsa le botshelo ka kakaretso.
1.5.1.1.13 tlhalosa paka le lefelo la ditiragalo.
1.5.1.1.14 bolela gore a paka le lefelo di rotloetsa kgonagalo le tumelesego ya
ditiragalo.
1.5.Motshameko 1.5.2.1 sekaseka dintlha tsa motshameko
1.5.2.1.1 tlhalosa ka botlalo thulaganyo ya ditiragalo ya motshameko.
1.5.2.1.2 sekaseka tsalano ya ditiragalo tsa motshameko.
1.5.2.1.3 kanoka tumelesego le kgonagalo ya ditiragalo tsa motshameko.
1.5.2.1.4 sekaseka mefuta ya kgotlhang e e fitlhelwang mo motshamekong.
1.5.2.1.5 senola setlhoa sa motshameko.
1.5.2.1.6 tlhalosa ka mafoko a bone moanelwa mogolo le ba ba botlana mo
motshamekong.
1.5.2.1.7 bolela baanelwa ba ba botlhokwa.
1.5.2.1.8 tlhalosa ka botlalo gore ke eng baanelwa bao ba le botlhokwa.
1.5.2.1.9 tlhalosa ka botlalo gore ke eng ba rata kgotsa ba sa rate baanelwa bangwe.
8
1.5.2.1.10 tlhalosa ka botlalo gore ke eng ba akanya gore kanelo ya baanelwa e a
dumelesega kgotsa ga e dumelesege.
1.5.2.1.11 tlhalosa molaetsa ka bokhutshwane.
1.5.2.1.12 amanya molaetsa le botshelo ka kakaretso.
1.5.2.1.13 tlhalosa paka le lefelo la ditiragalo.
1.5.2.1.14 bolela gore a paka le lefelo di rotloetsa kgonagalo le tumelesego ya
ditiragalo le boitshwaro jwa baanelwa.
9
1.6.1 Mainane
1.6. 1.1 sekaseka dintlha tsa mainane
1.6.1.1.1 supa dipopego tsa mainane.
1.6.1.1.2 Fa dikai tsa mainane a a supang melaetsa e e farologaneng jaaka:
a. molemo o fenya bosula; b. Botshwakga bo jesa leswe;
1.6.1.1.3 tlhalosa ditiragalo tsa botlhokwa tsa leinane.
1.6.1.1.4 senola setlhoa sa leinane.
1.6.1.1.5 sekaseka boleng jwa leinane mo botshelong ka kakaretso.
1.6.2 Diane 1.6.2.1 sekaseka bokao jwa diane. 1.6.2.1.1 kgaoganya diane go ya ka bokao jwa tsone.
1.6.2.1.2 tlhalosa diane go ya ka fa di dirisitsweng ka teng mo palong.
1.6.2.1.3 sekaseka botlhokwa jwa diane mo botshelong.
1.6.3 Maele 1.6.3.1 sekaseka ditlhaloso tsa maele. 1.6.3.1.1 tlhalosa maele go ya ka fa a dirisitsweng ka teng mo palong.
1.6.3.1.2 bolela botlhokwa jwa maele mo botshelong
1.6.4 Dithamalakane 1.6.4.1 tlhalosa dithamalakane tse di
farologanyeng.
1.6.4.1.1 supa dikai tsa dithamalakane.
1.6.4.1.2 sekaseka botlhokwa jwa go itlosa bodutu ka dithamalakane.
1.6.4.1.3 sekaseka mokgwa wa kgaisano wa dithamalakane.
KAROLO 1. 6 – TLHAMO YA SETSO
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
10
KAROLO 1. 7 – NGWAO
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
1.7.1 Botsetse
1.7.1.1 tlhaloganya bokao le boleng jwa
botsetse.
1.7.1.1.1 tlhalosa bokao le boleng jwa botsetse go ya ka ngwao m - go rafola le go
tshola ngwana.
1.7.1.1.2 tlhalosa ka botlalo mosola wa botsetse.
1.7.1.1.3 nankola dikgato le tsamaiso ya go baya botsetse.
1.7.1.1.4 bolela ba tsaya karolo ba botlhokwa mo peong ya botsetse.
1.7.1.1.5 tlhalosa ka botlalo diphetogo tse di diragetseng mo peong ya botsetse.
1.7.1.1.6 sekaseka ka fa diphetogo tsa go baya botsetse di amang matshelo a
segompieno ka teng le mo go laoleng go gola ga palo ya batho.
1.7.1.1.7 tlhalosa ka botlalo ka fa ditsamaiso tsa go baya botsetse di ka tsenyang
batho mo diphatseng tsa go tsenwa ke mogare wa HIV le bolwetse jwa
AIDS ka teng.
1.7.1.1.8 Kanoka ditsamaiso tsa setso tsa go baya botsestse mabapi le dintsho tsa
bana le botsogo jwa bomme.
1.7.1.1.9 sekaseka diane tse di amanang le botsetse.
1.7.1.1.10 sekaseka maele a a amanang le botsetse.
1.7.2 Nyalo 1.7.2.1 tlhaloganya bokao le boleng jwa
nyalo.
1.7.2.1.1 tlhalosa ka botlalo bokao le boleng jwa nyalo go ya ka ngwao.
1.7.2.1.2 bolela mosola wa nyalo.
1.7.2.1.3 nankola tsamaiso ya nyalo, kgato ka kgato, go ya ka dingwao tse di
farologaneng.
1.7.2.1.4 bolela botshosoerweleng mo mererong ya nyalo.
1.7.2.1.5 tlhalosa ka botlalo maikarabelo a maša a a lebaneng ba losika ka go
farologana ga bone.
1.7.2.1.6 bolela se se solofelwang ke banyalani le ba lesika.
1.7.2.1.7 tlhalosa ka botlalo kamano ya nyalo le thuo ya dikgomo.
1.7.2.1.8 tlhalosa ka botlalo ka fa nyalo e fetogileng ka teng.
1.7.2.1.9 sekaseka ka fa diphetogo tse di amileng boitshwaro jwa baša ka teng.
11
1.7.2.1.10 tlhalosa ka botlalo mananeo a a teng a a ka dirisiwang go fa basa
bogakolodi.
1.7.2.1.1 sekaseka diane tsedi amanang le nyalo.
1.7.3 Lelwapa
1.7.3.1 tlhaloganya bokao le boleng jwa
lelwapa mo setsong
1.7.3.1.1 tlhalosa ka botlalo bokao le boleng jwa lelwapa mo setsong.
1.7.3.1.2 tlhalosa ka botlalo ka fa lelwapa le agang/bopang ngwana ka teng.
1.7.3.1.3 tlhalosa ka botlalo ka fa go supa tlotlo mo go balelwapa, bagolo, bana le
batsadi e leng pinagare/konokono mo dingwaong tsotlhe tsa Botswana.
1.7.3.1.4 tlhalosa ka fa maikarabelo a ba lelwapa a fetogileng ka teng.
1.7.3.1.5 sekaseka mananeo a a teng a a dirisiwang go fa basa bogakolodi.
12
MOPHATO 2
KAROLO 2. 1- GO REETSA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
2.1.1 Ntlhakgolo le dintlha
tse di tlaleletsang
2.1.1.1 lemoga ntlhakgolo le dintlha tse di
tlaleletsang
2.1.1.1.1 farologanya dintlhakgolo le dintlha tse di tlaleletsang.
2.1.1.1.2 senola megopolo ya kabelelo mo puisong.
2.1.1.1.3 senola dintlha tse di tlaleletsang ntlhakgolo ya puiso.
2.1.2 Nnete le Kabelelo 2.1.2.1 senola megopolo ya nnete le ya
kabelelo.
2.1.2.1.1 senola megopolo ya nnete mo puisong.
2.1.2.1.2 senola megopolo ya kabelelo mo puisong.
2.1.2.1.3 Senola megopolo ya nnete le megopolo ya kabelelo tse mmui a di
dirisang go tlaleletsa puo ya gagwe
2.1.3 Thulaganyo
2.1.3.1 tlhaloganya thulaganyo e e lolameng
2.1.3.1.1 tlhalosa gore a diele di rulagantswe sentle.
2.1.3.1.2 rulaganya diele tse di sa rulagangwang sentle mo palong.
2.1.3.1.3 sekaseka dipuiso tse di farologaneng ka dikgang tse di tlhagogang di ama
setšhaba.
2.1.4 Pitso ya mafoko le
dipharologano go ya
ka merafe mo
Botswana
2.1.4.1 lemoga pitso e e lolameng ya mafoko
mo puong go ya ka merafe mo
Botswana.
2.1.4.1.1 bolela pharologano ya pitso ya mafoko go ya ka merafe.
2.1.4.1.2 senola dikai tsa mafoko a a farologaneng go ya ka merafe mme bokao bo
tshwana (makaelagongwe)
2.1.4.1.3 kgaoganya dikai tsa pitso ya mafoko e e lolameng le e e sa lolamang go
itebagantswe le medumo e e latelang: • f/h/g • le/lo •
tlh/th • t/tl.
2.1.4.1.4 supa gore puo e e dirisitsweng gore ke e e lolameng kgotsa e e sa
lolameng.
13
KAROLO 2.2 – PUO
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
2.2.1 Puo ya tlhoafalo le e e
seng ya tlhoafalo
2.2.1.1 farologanya puo ya tlhoafalo le e e
seng ya tlhoafalo
2.2.1.1.1 dirisa puo mo thutong go ya ka seemo.
2.2.1.1.2 Farologanya puo e ba e dirisang mo motshamekong go ya ka diemo tse
di farologaneng.
2.2.2 Thanolo
2.2.2.1 tlhaloganya thanolo.
2.2.2.1.1 ranolela dikgang tsa Sekgoa kwa Setswaneng go itebagantswe le dikgang
tse di tlhagogang.
2.2.2.1.2 ranolela dikgang tsa Setswana kwa Sekgoeng go itebagantswe le dikgang
tse di tlhagogang di ama setšhaba.
2.2.2.1.3 sekaseka gore a go ranotswe ka fa tshwanelong go tswa mo Setswaneng
go ya mo Sekgoeng le go tswa Sekgoeng go ya Setswaneng.
2.2.3 Go fa Pego 2.2.3.1 fa dipego le dipuiso. 2.2.3.1.1 supa popego ya dipego tse di farologanyeng.
2.2.3.1.2 fa puiso e e rulagantsweng sentle e ama ditlhogo tse di farologaneng.
2.2.3.1.3 supa letlhakore la bone mo dikgannye tsa moruthutha.
2.2.3.1.4 fa pego ba supa letlhakore la bone mo dikgannyeng tsa moruthutha ba
itlatsa ka mabaka
2.2.3.1.5 ngangisana ka dikgang tsa moruthutha
2.2.4 Dikarolo tsa Puo
2.2.4.1 lemoga dikarolo tse di farologaneng
tsa puo.
2.2.4.1.1 Dirisa maina,maemedi, madiri, matlhalosi, ditlhaodi, maetsisi,matsibosi le
malatlhelwa ka fa tshwanelong mo puong.
2.2.4.1.2 Akgela ka tiriso ya dikarolo tsa puo tse di fa godimo.
14
KAROLO 2. 3 – GO BALA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
2.3.1 Thulaganyo
2.3.1.1 tlhaloganya thulaganyo.
2.3.1.1.1 supa gore dipalo di rulagantswe sentle.
2.3.1.1.2 senola diele tsa tlhogo mo palong.
2.3.1.1.3 senola diele tsa tsweletso mo palong.
2.3.1.1.4 senola diele tsa konelo ba ba bolele le tiro ya tsone.
2.3.1.1.5 rulaganya megopolo e e sa rulaganang sentle.
2.3.2 Dikaelo,Ditaelo le
Ditlhaloso
2.3.2.1 diragatsa dikaelo, ditaelo le ditlhaloso
morago.
2.3.2.1.1 diragatsa dikaelo,ditaelo kana ditlhaloso ka fa tshwanelong.
2.3.2.1.2 dira tiro nngwe o setse ditaelo morago.
2.3.2.1.3 dirisa dikaelo go tswa mo lefelong lengwe go ya kwa go le le lengwe.
2.3.2.1.4 sala ditaelo morago go ya kwa lefelong le o le kaetsweng.
2.3.3 Dikarolo tsa puo
2.3.3.1 tlhaloganya tiriso ya dikarolo tsa puo 2.3.3.1.1 bolela tiriso ya dikarolo tsa puo go tswa mo palong.
2.3.3.1.2 tlhalosa bokao jwa dikarolo tsa puo tse di sa tlwaelesegang mo palong.
2.3.4 Mealo
2.3.4.1 tlhaloganya melaetsa e e senolwang
ke mealo
2.3.4.1.1 ranola se se senolwang ke thuto ya melao le dikerafo
2.3.4.1.2 sekaseka melaetsa e e farologaneng e e senolwang ke mealo.
2.3.5 Ntlhakgolo le dintlha
tsa tlaleletso
2.3.5.1 lemoga ntlhakgolo le dintlha tse di
tlaleletsang
2.3.5.1.1 senola dintlhakgolo mo palong.
2.3.5.1.2 senola dintlha tse di tlaleletsang mo palong.
2.3.5.1.3 senola megopolo e e dirisitsweng go tlaleletsa ntlhakgolo.
2.3.6 Nnete le Kabelelo 2.3.6.1 senola megopolo ya nnete le kabelelo 2.3.5.2.1 senola megopolo ya nnete mo palong.
2.3.5.2.2 senola megopolo ya kabelelo mo palong.
2.3.7 Ipapatso 2.3.7.1 tlhaloganya mefuta e e farologaneng
ya ipapatso.
2.3.7.1.1 tlhalosa puo ya ipapatso.
2.3.7.1.2 tlhalosa moono wa ipapatso.
2.3.7.1.3 sekaseka diteng tsa ipapatso.
2.3.7.1.4 tlhalosa popego ya ipapatso.
15
KAROLO 2. 4 – GO KWALA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
2.4.1 Thulaganyo
2.4.1.1 dira pego e e agilweng sentle ka bokao
jo bo lolameng.
2.4.1.1.1 kwala seele sa tlhogo go tswa mo dipalong tse di farologaneng.
2.4.1.1.2 kwala diele tsa tlhogo go tswa mo dipalong tse di filweng.
2.4.1.1.3 kwala diele tsa tsweletso go tswa mo dipalong tse di farologaneng.
2.4.1.1.4 kgaoganya diele tsa tsweletso go tswa mo dipalong tse di farologaneng go
ya ka tiriso ya tsone.
2.4.2 Go tsaya dintlha 2.4.2.1 tlhaloganya go tsaya dintlha. 2.4.2.1.1 rulaganya dintlha ka go:
a. nankola b. ntsha ditlhogo
c. ntsha ditlhogo le ditlhogwana d. kwala ntlha ka ntlha
e. dira mealo ka go tshwantshanya le go farologanya tshiamo le go sa
siamang ka kgang nngwe go tswa mo palong.
2.4.2.1.2 kwala dintlha o dirisa dintlhakgolo tsa palo.
2.4.2.1.3 kwala dintlha o dirisa megopolo e e tlatsang ntlhakgolo ya palo.
2.4.2.1.4 rulaganya dintlha go supa dintlha kgolo le megopolo ya tlaleletso.
2.4.2.1.5 kwala palo o dirisa dintlha.
2.4.3 Dikarolo tsa Puo 2.4.3.1 bopa ngotlo ya maina ,ditlhaodi le
matlhalosi.
2.4.3.1.1 tlhalosa ngotlo ka go fa dikai.
2.4.3.1.2 Tlhalosa bokao jwa ngotlo o itebagantse le:
(a) maina a tlholego (b) ditlhaodi
2.4.3.1.3 kwala dipolelwana o dirisa dikarolo tsa puo tse di latelang: maina,
maemedi, madiri, matlhalosi, maetsisi, makopanyi, malatlhelwa ditlhaodi
le tiri.
2.4.4 Polelo
2.4.4.1 kwala mefuta e e farologaneng ya
dipolelo
2.4.4.1.1 kwala polelo ya tlhaloso ka tlhogo e e filweng.
2.4.4.1.2 kwala polelo ya ngangisano ka tlhogo e e filweng.
2.4.4.1.3 kwalo polelo ya seemo se se filweng.
2.4.4.1.4 kwala dipolelo ka dikgang tse di tlhagogang di ama setšhaba.
16
2.4.5 Kutlwisiso 2.4.5.1 tlhaloganya dithuto go tswa mo
metsweding e e farologanyeng
2.4.5.1.1 araba dipotso go tswa mo dipalong.
2.4.5.1.2 tlhalosa mafoko go ya ka fa a dirisitsweng ka teng mo dipalong.
2.4.5.1.3 kwala tshoboko ya dipalo.
2.4.6 Ipapatso 2.4.6.1 tlhama mefuta ya ipapatso e e
farologaneng
2.4.6.1.1 tlhama ditsela tsa go ipapatsa tse di farologaneng.
2.4.6.1.2 dirisa puo e e lebaneng mo ipapatsong.
2.4.6.1.3 dirisa puo e e tsamaelanang le se se bapadiwang.
2.4.6.1.4 tlhama ipapatso e e maleba ka sengwe.
2.4.7 Lekwalo la Botsalano
2.4.7.1 kwala lekwalo la botsalano. 2.4.7.1.1 kwala lekwalo la botsalano le le nang le popego le diteng tse di maleba.
2.4.7.1.2 fetola lekwalo la botsalano le le nang le popego le diteng tsedi maleba.
2.4.8 Puo le kitso ya
boranyane jwa
Dikhompiutara
2.4.8.1 dirisa ditaelo tsa khompiutara sentle. 2.4.8.1.1 kwala palo ka botswerere.
2.4.8.1.2 boloka se se kwadilweng.
2.4.8.1.3 rulaganya se o se kwadileng gore se se ka sa phimoga.
2.4.8.1.4 baakanya diphoso mo palong.
2.4.8.1.5 fudusa o beye kwa o batlang teng .
2.4.8.1.6 gatisa se o se kwadileng.
2.4.8.1.7 amogela e-mail.
2.4.8.1.8 romela e-mail.
2.4.8.1.9 fetisetsa e-mail kwa e tshwanetseng.
2.4.8.1.10 phimola e-mail.
2.4.8.1.11 batla kitso mo inthaneteng.
17
KAROLO 2. 5 – TLHAMO YA BOKWADI
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
2.5.1 Padi 2.5.1.1 buisana ka dintlha tsa padi 2.5.1.1.1 tlhalosa thulaganyo ya ditiragalo.
2.5.1.1.2 sekaseka tsalano ya ditiragalo.
2.5.1.1.3 sekaseka tumelesego le kgonagalo ya ditiragalo.
2.5.1.1.4 sekaseka mefuta ya kgotlhang e e fitlhelwang mo pading.
2.5.1.1.5 senola setlhoa.
2.5.1.1.6 tlhalosa ka mafoko a bone moanelwa mogolo le ba ba botlana mo pading.
2.5.1.1.7 bolela baanelwa ba ba botlhokwa.
2.5.1.1.8 tlhalosa gore ke eng baanelwa bao ba le botlhokwa.
2.5.1.1.9 tlhalosa gore ke eng ba rata kgotsa ba sa rate baanelwa bangwe.
2.5.1.1.10 tlhalosa gore ke eng ba akanya gore kanelo ya baanelwa e a dumelesega
kgotsa ga e dumelesege.
2.5.1.1.11 tlhalosa molaetsa ka botlalo.
2.5.1.1.12 amanya molaetsa le botshelo ka kakaretso.
2.5.1.1.13 tlhalosa paka le lefelo la ditiragalo.
2.5.1.1.14 sekaseka gore a paka le lefelo la ditiragalo di rotloetsa kgonagalo le
tumelesego ya ditiragalo le boitshwaro jwa baanelwa.
2.5.2 Puo e e bofitlha
2.5.2.1 tlhalosa puo e e tlhamaletseng le e e
bofitlha
2.5.2.1.1 senola puo e e bofitlha mo dipalong.
2.5.2.1.2 tlhalosa puo e e bofitlha jaaka e dirisitswe mo palong.
2.5.2.1.3 farologanya diele tsa puo e e tlhamaletseng le e e bofitlha.
2.5.Poko
2.5.3.1 tlhalosa dintlha tsa leboko. 2.5.3.1.1 senola molaetsa wa leboko.
2.5.3.1.2 senola maikutlo a mmoki.
2.5.3.1.3 supa dikapuo tse di dirisitsweng mo lebokong.
2.5.3.1.4 senola matshwao a poko a a di dirisitsweng mo lebokong.
2.5.3.1.5 tlhama maboko ba itebagantse le dikgang tse di tlhagogang di ama
setšhaba.
18
2.5.4 Khutshwe 2.5.4.1 tlhalosa dintlha tsa khutshwe. 2.5.4.1.1 tlhalosa thulaganyo ya ditiragalo.
2.5.4.1.2 sekaseka tsalano ya ditiragalo.
2.5.4.1.3 sekaseka kgonagalo le tumelesego ya ditiragalo.
2.5.4.1.4 sekaseka mefuta ya kgotlhang e e fitlhelwang mo khutshweng.
2.5.4.1.5 senola setlhoa.
2.5.4.1.6 tlhalosa ka mafoko a bone moanelwa mogolo le ba ba botlana mo
khutshweng.
2.5.4.1.7 bolela baanelwa ba ba botlhokwa.
2.5.4.1.8 tlhalosa gore ke eng baanelwa bao ba le botlhokwa.
2.5.4.1.9 tlhalosa gore ke eng ba rata kgotsa ba sa rate moanelwa mongwe.
2.5.4.1.10 tlhalosa gore ke eng ba akanya gore kanelo ya baanelwa e a dumelesega
kgotsa ga e dumelesege.
2.5.4.1.11 senola molaetsa wa khutshwe.
2.5.4.1.12 amanya molaetsa le botshelo ka kakaretso.
2.5.4.1.13 tlhalosa paka le lefelo la ditiragalo.
2.5.4.1.14 bolela gore a paka le lefelodi rotloetsa kgonagalo le tumelesego ya
ditiragalo.
2.5.4.1.15 tlhalosa sebopego sa khutshwe.
2.5.5 Motshameko
2.5.5.1 tlhalosa dintlha tsa motshameko.
2.5.5.1.1 tlhalosa thulaganyo ya ditiragalo.
2.5.5.1.2 sekaseka tsalano ya ditiragalo.
2.5.5.1.3 sekaseka kgonagalo le tumelesego ya ditiragalo mo motshamekong.
2.5.5.1.4 sekaseka mofuta wa kgotlhang o o fitlhelwang mo motshamekong.
2.5.5.1.5 senola setlhoa.
2.5.5.1.6 tlhalosa ka mafoko a bone motshameki mogolo le ba ba botlana mo
motshamekong.
2.5.5.1.7 bolela batshameki ba ba botlhokwa.
2.5.5.1 6 tlhalosa gore ke eng batshameki bao ba le botlhokwa.
2.5.5.1.8 tlhalosa gore ke eng ba rata kgotsa ba sa rate batshameki bangwe.
2.5.5.1.9 tlhalosa gore ke eng ba akanya gore kanelo ya batshameki e a dumelesega
kgotsa ga e dumelesege.
2.5.5.1.10 tlhalosa molaetsa wa motshameko ka botlalo.
2.5.5.1.11 amanya molaetsa le botshelo ka kakaretso.
19
2.5.5.1.12 tlhalosa paka le lefelo
2.5.5.1.13 sekaseka gore a paka le lefelo la ditiragalo di rotloetsa kgonagalo le
tumelesego ya ditiragalo, le boitshwaro jwa baanelwa
2.5.5.1.14 tlhalosa sebopego sa motshameko.
20
KAROLO 2. 6 – TLHAMO YA SETSO
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
2.6.1 Dithamalakane le
Malepa
2.6.1.1 sekaseka bokao jwa dithamalakane le
malepa.
2.6.1.1.1 tlhalosa dipopego tsa dithamalakane le malepa a Setswana.
2.6.1.1.2 fa dikarabo tsa dithamalakane le malepa.
2.6.1.1.3 sekaseka botlhokwa jwa dithamalakane le malepa mo botshelong.
21
KAROLO 2. 7- NGWAO
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
2.7.1 Dikolo tsa Setso:
Go rupa
2.7.1.1 amogela thuto ya go rupa (bojale le
bogwera).
2.7.1.1.1 tlhalosa bokao le boleng jwa go rupa.
2.7. 1.1.2 tlhalosa tsamaiso ya thupiso
2.7. 1.1.3 kanoka ditlamorago tsa kwelotlase ya go rupa.
2.7. 1.1.4 sekaseka ka fa diphetogo di amileng boleng jwa thupiso ka teng.
2.7.1.1.5 tlhalosa ka fa ditsamaiso dingwe tsa go rupa di ka tsenyang barupisi le
barupisiwa mo diphatseng tsa go ka tsenwa ke mogare wa HIV le
bolwetse jwa AIDS.
2.7.1.1.6 tlhalosa ka fa ditsamaiso tsa bogwera le bojale di ka amang tikologo ka
teng.
2.7.1.1.7 bolela diane le maele tse di amanngwang le bogwera le bojale.
2.7.2 Moopelo le Mmino
2.7.2.1 amogela mmino le moopelo wa setso
2.7.2.1.1 tlhalosa bokao le boleng jwa moopelo le mmino.
2.7.2.1.2 bolela mefuta,botlhokwa jwa moopelo le mmino le gore di diragala mo
mabakeng afe.
2.7.2.1.3 bolela botshoso-e-rweleng mo moopelong le mo mebinong e e
farologaneng.
2.7.2.1.4 tlhalosa ka fa popego le maikaelelo a moopelo le mmino di fetogileng ka
teng.
2.7.2.1.5 diragatsa moopelo le mmino o ba o ratang.
2.7.3 Sekao sa Merafe
2.7.3.1 tlhalosa bokao le boleng jwa sekao sa
merafe
2.7.3.1.1 tlhalosa ka fa merafe ka go farologana e ikayang / ikanang ka teng.
2.7.3.1.2 bolela bokao jwa dikano tsa merafe e e farologaneng, (sekai, direto)
2.7.3.1.3 tlhalosa tlotlo e merafe e e fang sekao sa one.
2.7.3.1.4 latedisa ditso tsa sekao sa morafe o dirisa metswedi e e farologaneng.
2.7.3.1.5 tlhalosa bontsala jwa merafe le ka fa bo tshwaraganyang ka teng.
2.7.3.1.6 tlhalosa ditsela tse merafe e tlotlomatsang tshwaragano le ipelafatso ya
bone jaaka Batswana.
2.7.3.1.7 tlhalosa ka fa sekao sa morafe se ka rotloeetsang phitlhelelo ya matshego
22
a Tebelopele ya 2016.
2.7.4 Kobamelo 2.7.4.1 tlhalosa mekgwa ya kobamelo ya setso
le ditirelo tse di amanang le yone.
2.7.4.1.1 tlhalosa ka botlalo bokao le boleng jwa kobamelo (go rapelela pula,
badimo, dikgaba, dikgafela)
2.7.4.1.2 bolela mosola wa ditirelo tsa kobamelo.
2.7.4.1.3 bolela dikgato le ditsamaiso tsa kobamelo.
2.7.4.1.4 bolela botshoso-e-rweleng ba ditirelo tse.
2.7.4.1.5 tlhalosa ka botlalo ka fa ditirelo tse di fetogileng ka teng.
2.7.4.1.6 tlhalosa ka botlalo bokao le boleng jwa seabe sa botshoso-e-rweleng jaaka
banni ba kgotla,kgosi, le morafe ka kakaretso mo tsamaisong ya
kobamelo.
2.7.4.1.7 tlhalosa mafelo a go tshwarelwang kobamelo kwa go one le bokao jwa
one.
2.7.4.1.8 tlhalosa ka botlalo ka fa ditsamaiso dingwe tsa kobamelo di ka nnang
diphatsa mo botsogong jwa batho ka teng.
2.7.4.1.9 tlhalosa ka fa ditsamaiso dingwe tsa kobamelo di ka amang tikologo ka
teng.
2.7.4.1.10 bolela diane le maele tse di amanang le kobamelo.
23
MOPHATO 3
KAROLO 3. 1 – GO REETSA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
3.1.1 Dipuisano
3.1.1.1 tlhaloganya dipuisano. 3.1.1.1.1 supa dintlha kakaretso tse di tswang mo puisanong.
3.1.1.1.2 tlhagisa moono wa puisano.
3.1.1.1.3 supa maikaelelo a puisano.
3.1.2 Ntlhakgolo le dintlha
tse di tlaleletsang
3.1.2.1 lemoga ntlhakgolo le dintlha tse di
tlaleletsang
3.1.2.1.1 supa dintlhakgolo mo puisanong.
3.1.2.1.2 supa dintlha tse di tlaleletsang mo puisanong.
3.1.2.1.3 tlhalosa gore dintlha tse di tlaleletsang di dirisitswe jang.
3.1.3 Nnete le Kabelelo
3.1.3.1 tlhaloganya se e leng nnete le kabelelo. 3.1.3.1.1 lemoga megopolo ya nnete mo puisanong.
3.1.3.1.2 senola maikutlo a mmui.
3.1.3.1.3 sekaseka mabaka a mmui a a dirisang go nonotsha mogopolo wa gagwe.
3.1.4 Thanolo
3.1.4.1 tlhaloganya go ranola. 3.1.4.1.1 supa dintlha tse di tlhagisiwang mo thanolong.
3.1.4.1.2 sekaseka gore a go ranotswe ka fa tshwanelong.
3.1.5 Ngangisano
3.1.5.1 tlhaloganya ditsamaiso tsa ngangisano. 3.1.5.1.1 supa dintlha tsa botlhokwa tse di tlhagisiwang mo ngangisanong.
3.1.5.1.2 sekaseka gore a dintlha tse di ntshitsweng di tsamaelana le setlhogo.
3.1.5.1.3 sekaseka bokgoni le makoa a bangangisani.
24
KAROLO 3. 2 – GO BUA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
3.2.1 Thanolo
3.2.1.1 ba ranolela Sekgoa mo Setswaneng le
Setswana go ya Sekgoeng.
3.2.1.1.1 ranolela ditemana, dipego le dipuiso go tswa mo Sekgoeng go ya kwa
Setswaneng.
3.2.1.1.2 ranolela mekwalo go tswa mo Setswaneng go ya mo Sekgoeng le go tswa
mo Sekgoeng go ya kwa Setswaneng.
3.2.1.1.3 sekaseka gore a go ranotswe ka fa tshwanelong.
3.2.2 Kutlwisiso 3.2.2.1 tlhaloganya ditemana,dipalo le
dipuiso.
3.2.2.1.1 buisana dintlha tse di tlhagisiwang mo ditemaneng, dipalo le dipuiso.
3.2.2.1.2 tlhalosa puo e e bofitlha e e dirisitsweng.
3.2.2.1.3 Ngangisana ka dintlha tsa moruthutha tse di tlhagisitsweng.
3.2.2.1.4 Soboka dipalo.
25
KAROLO 3.3 – GO BALA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
3.3.1 Puo e e kgethegileng 3.3.1.1 tlhaloganya puo e e kgethegileng. 3.3.1.1.1 tlhalosa puo e e kgethegileng.
3.3.1.1.2 senola puo e e kgethegileng e e dirisitsweng mo palong.
3.3.1.1.3 tlhalosa ka botlalo mafoko a a supang dipopego tsa setho ka go farologana.
3.3.1.1.4 bolela mafoko a a faphegileng a a rayang batho ba ba tlhokafaletsweng.
3.3.1.1.5 tlhalosa maina a kapari ya setso.
3.3.1.1.6 bolela mafoko a a faphegileng a a supang mekgwa ya batho.
3.3.2 Mealo 3.3.2.1 ranola se mealo e se senolang.
3.3.2.1.1 ranola se se tlhagisiwang ke mealo.
3.3.2.1.2 sekaseka se se tlhagisiwang ke mealo.
3.3.3 Ntlhakgolo le dintlha
tse di tlaleletsang
3.3.3.1 lemoga dintlhakgolo le dintlha mo
palong.
3.3.3.1.1 senola dintlhakgolo mo palong.
3.3.3.1.2 senola dintlha tse di tlaleletsang.
3.3.3.1.3 sekaseka tiriso ya dintlhakgolo le dintlha tse di tlaleletsang.
3.3.4 Nnete le Kabelelo 3.3.4.1 lemoga se e leng nnete le kabelelo 3.3.4.1.1 senola megopolo ya nnete mo palong.
3.3.4.1.2 senola megopolo ya kabelelo mo palong.
3.3.5 Ipapatso 3.3.5.1 tlhaloganya mefuta ya ipapatso. 3.3.5.1.1 ranola puo e e dirisiwang mo ipapatsong.
3.3.5.1.2 tlhalosa moono wa ipapatso.
3.3.5.1.3 supa popego ya ipapatso.
3.3.5.1.4 sekaseka mefuta ya ipapatso.
3.3.6 Puo e e bofitlha 3.3.6.1 tlhaloganya puo e e bofitlha e e
dirisitsweng mo dipalong.
3.3.6.1.1 senola tshwantshanyo,tshwantshiso le mothofatso go tswa mo dipalong.
3.3.6.1.2 sekaseka mo go tseneletseng kobiso mo ditiragalong tsa botshelo.
26
KGAOLO 3.4- GO KWALA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
3.4.1 Dipego 3.4.1.1 Anya bokgoni jwa go kwala pego 3.4.1.1.1 kwala pego ka fa mokgweng o o tshwanetseng.
3.4.1.1.2 bolela maikaelelo a pego.
3.4.1.1.3 batlisisa dintlha tsa pego.
3.4.1.1.4 sekaseka dintlha tse o di boneng.
3.4.1.1.5 kwala pego.
3.4.2 Dikarolo tsa puo
3.4.2.1 dirisa dikarolo tsa puo ka
manontlhotlho
3.4.2.1.1 dirisa dikarolo tsa puo mo mokwalong ka tshwanelo.
3.4.2.1.2 kwala dipalo le dipuiso tse di tsepameng e bile di utlwala.
3.3.4.Kutlwisiso 3.4.3.1 dira dipalo le dipuiso 3.4.3.1.1 araba dipotso go tswa mo dipalong.
3.4.3.1.2 buisana ka dintlha tse di tswang mo dipalong le dipuiso.
3.4.3.1.3 ranola puo e e bofitlha e e dirisitsweng.
3.4.3.1.4 nganga ka dintlha tsa moruthutha tse di tlhagisitsweng.
3.4.3.1.5 kwala tshoboko e e tlhomameng ya dipalo.
3.4.4 Mealo 3.4.4.1 ranola se se senolwang ke mealo 3.4.4.1.1 dirisa dikhompiutara go supa dikgwetlho tse di tlhagogang di ama setšhaba.
3.4.4.1.2 ranola se se senolwang ke kerafo.
3.4.4.1.3 sekaseka mo go tseneletseng se se senolwang ke moalo.
3.4.5 Thanolo
3.4.5.1 Tlhaloganya go ranola ka fa
tshwanelong
3.4.5.1.1 ranolela dipalo le dipuiso go tswa mo Sekgoeng go ya mo Setswaneng le go
tswa mo Setswaneng go ya mo Sekgoeng.
3.4.5.1.2 sekaseka ka botlalo boleng jwa thanolo.
3.4.6 Puo e e bofitlha 3.4.6.1 kwala ba dirisa megopolo le dikapuo
tse ba di itlhametseng
3.4.6.1.1 kwala ba dirisa puo e e bofitlha go tlhalosa tiragalo, phologolo, motho kana
sengwe fela.
3.4.6.1.2 itlhamela sekapuo sa poeletso –modumo le poeletso mafoko.
3.4.6.1.3 kwala o tlhalosa tiragalo, phologolo, motho kana sengwe fela o dirisa
phefofatso.
3.4.7 Ipapatso 3.4.7.1 tlhama mefuta ya ipapatso 3.4.7.1.1 tlhama ba supa dipopego tse di farologaneng tsa ipapatso.
3.4.7.1.2 dirisa puo e e tshwanetseng mo ipapatsong.
3.4.7.1.3 dirisa puo e e tshwanetseng go ya ka mofuta wa ipapatso.
3.4.8 Dikwalo tsa Botsalano 3.4.8.1 kwala dikwalo tsa botsalano le tsa 3.4.8.1.1 kwala lekwalo la botsalano ka fa tshwanelong.
27
le Semmuso
semmuso. 3.4.8.1.2 fetola lekwalo la botsalano ka fa tshwanelong.
3.4.8.1.3 kwala lekwalo la semmuso ba itebagantse le popego le diteng tse di
tshwanetseng.
3.4.8.1.4 fetola lekwalo la semmuso ba itebagantse le popego le diteng tse di
tshwanetseng.
3.4.9 Difomo 3.4.9.1 tlatsa difomo 3.4.9.1.1 tlatsa difomo tse di latelang ka fa tshwanelong ;
• tsa bukana ya mesepele
• tsa lekalana la kgethiso dithoto.
• tsa go ikopela le go tsaya cheke.
• tsa go adima madi.
• tsa go ikopela tiro.
• tsa go ikopela setsha.
• tsa teseletso ya go kgweetsa.
3.4.10 Polelo 3.4.10.1 kwala mefuta ya dipolelo 3.4.10.1.1 kwala polelo ya totlego ka ditlhogo tse di farologaneng.
3.4.10.1.2 kwala polelo ya mabaka a nnete ka ditlhogo tse di farologaneng.
3.4.10.1.3 kwala polelo e e tlhalosang ka ditlhogo tse di farologaneng.
3.4.10.1.4 Kwala polelo ya ngangisano ka ditlhogo tse di farologaneng.
3.4.10.1.5 kwala polelo ya seemo se se filweng.
3.4.10.1.6 sekaseka dipharologano tsa dipolelo.
3.4.11 Khompiutara le puo 3.4.11.1 dirisa ditaelo tsa khompiutara ka
tlhomamo
3.4.11.1.1 kwala palo ka tlhomamo.
3.4.11.1.2 boloka se o se kwadileng.
3.4.11.1.3 rulaganya se o se kwadileng.
3.4.11.1.4 baakanya diphoso.
3.4.11.1.5 fudusa o beye kwa o eletsang.
3.4.11.1.6 nopola o beye kwa o eletsang
3.4.11.1.7 amogela e-mail.
3.4.11.1.8 romela e-mail.
3.4.11.1.9 fetisetsa e-mail kwa go ba bangwe.
3.4.11.1.10 phimola e-mail
3.4.11.1.11 batlisisa/ batla kitso mo enthaneteng.
3.4.11.1.12 gatisa se o se kwadileng.
28
KAROLO 3.5- TLHAMO YA SEŠA
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
3.5.1 Padi/ Khutshwe/
Motshameko
3.5.1.1 sekaseka dintlha tsa Padi/Khutshwe le
Motshameko
3.5.1.1.1 tlhalosa ka botlalo thulaganyo ya ditiragalo.
3.5.1.1.2 sekaseka tsalano ya ditiragalo.
3.5.1.1.3 sekaseka tumelesego le kgonagalo ya ditiragalo.
3.5.1.1.4 sekaseka mefuta ya kgotlhang e e fitlhelwang mo pading , khutshweng
kana mo motshamekong.
3.5.1.1.5 senola setlhoa.
3.5.1.1.6 tlhalosa ka mafoko a bone moanelwa mogolo/ motshameki mogolo le ba
ba botlana mo pading, khutshwe kana motshameko.
3.5.1.1.7 bolela baanelwa /batshameki ba ba botlhokwa.
3.5.1.1.8 tlhalosa ka botlalo gore ke eng baanelwa bao ba le botlhokwa.
3.5.1.1.9 tlhalosa ka botlalo gore ke eng ba rata kgotsa ba sa rate baanelwa bangwe.
3.5.1.1.10 tlhalosa ka botlalo gore ke eng ba akanya gore kanelo ya baanelwa e a
dumelesega kgotsa ga e dumelesege.
3.5.1.1.11 sekaseka molaetsa.
3.5.1.1.12 amanya molaetsa le botshelo ka kakaretso.
3.5.1.1.13 tlhalosa paka le lefelo.
3.5.1.1.14 sekaseka gore a paka le lefelo la ditiragalo di rotloetsa kgonagalo le
tumelesego ya ditiragalo le boitshwaro jwa baanelwa.
29
KAROLO 3.6-TLHAMO YA SETSO
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
3.6.1 Dithamalakane,
Malepa, Mainane,
Diane le Maele
3.6.1.1 sekaseka mefuta ya tlhamo ya setso.
3.6.1.1.1 tlhalosa popego ya dithamalakane le maele a Setswana.
3.6.1.1.2 fa dikarabo tsa dithamalakane tse ba sa di itseng go ya ka tiriso.
3.6.1.1.3 sekaseka malepa a a filweng go tla ka ditharabololo.
3.6.1.1.4 Itlhamela mainane,diane, maele dithamalakane le malepa.
3.6.1.1.5 sekaseka mo go tseneletseng tlhamo ya setso ka kakaretso.
30
KAROLO 3.7- NGWAO
Ditlhogo Maitlamo a a akaretsang Maitlamo a a tlhomameng
Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go: Baithuti ba tshwanetse go bo ba ka kgona go:
3.7.1 Mekgwa ya Setho:
Maitseo kana
boitshwaro jo bo
eletsegang
3.7.1.1 tlhaloganya mekgwa ya setho le ka fa
e fetogileng ka teng
3.7.1.1.1 tlhalosa meila ya ditirelo tsotlhe tsa lelwapa.
3.7.1.1.2 buisana ka meila ya masimo.
3.7.1.1.3 buisana ka meila ya dikgomo.
3.7.1.1.4 buisana ka meila ya lenaga.
3.7.1.1.5 buisana ka meila ya dibopiwa tsa naga.
3.7.1.1.6 bolela meila ya diphologolo tse di sa bolaweng ka nako e e rileng.
3.7.1.1.7 sekaseka bokao jwa meila mo botshelong.
3.7.1.1.8 tlhalosa meila ka go nankola dipopego tsa yone.
3.7.1.1.9 bolela boitshwaro jo bo solofelwang le maikaelelo a jone.
3.7.1.1.10 bolela gore boitshwaro jo, bo ama mang le gone jang.
3.7.1.1.11 tlhalosa gore boitshwaro jo, bo fetogile jang
3.7.1.1.12 tlhalosa gore meila mengwe e thusitse jang go somarela tikologo.
3.7.1.1.13 bolela gore ke mananeo a fe a a ka dirisiwang go fa bokaedi mo
tshomarelong ya tikologo/ngwao.
3.7.1.1.14 tlhalosa bokao le boleng jwa ditumediso go ya ka setso.
3.7.1.1.15 bolela boitshwaro jo bo amanngwang le ditumediso.
3.7.1.1.16 tlhalosa gore boitshwaro jo bo ama /bo ne bo ama mang, jang.
3.7.1.1.17 tlhalosa ka fa boitshwaro jo jwa setho bo fetogileng ka teng.
3.7.1.2 amogela mekgwa ya bopelontle mo
Setswaneng
3.7.1.2.1 tlhalosa bokao le mosola wa bopelontle mo malobeng.
3.7.1.2.2 bolela boitshwaro jo bo solofelwang le maikaelelo a jone.
3.7.1.2.3 bolela gore boitshwaro jo bo ama mang le gone jang.
3.7.1.2.4 tlhalosa ka fa boitshwaro jo bo rotloeditseng tirisanyo mmogo ka teng.
3.7.1.2.5 tlhalosa ka fa boitshwaro jo bo fetogileng ka teng.
3.7.1.2.6 tlhalosa gore diphetogo tse di amile jang mekgwa ya setho.
3.7.1.2.7 amanya mekgwa ya setho le matshego a Tebelopele a 2016.
3.7.1.2.8 amanya mokgwa ya bopelontle le maikaelelo a “Millenium Development” a
go fokotsa lehuma le tlala.
3.7.1.2.9 buisana ka fa mafisa, majako, letsema, ditele, tsholelano dijo di ka
31
nyeletsang lehuma le tlala ka teng.
3.7.1.2.10 ikgakolola diane le maele tse di amanang le mafisa, letsema, majako,
ditele le tsholelano dijo.
3.7.2 Ditiro tsa diatla 3.7.2.1 tlhaloganya ditiro tsa diatla ka go
farologana ga dikgaolo
3.7.2.1.1 tlhalosa bokao le bomosola jwa ditiro tsa diatla.
3.7.2.1.2 bolela maikaelelo a go dira ditiro tsa diatla mo malobeng.
3.7.2.1.3 bolela maikaelelo ago dira ditiro tsa diatla mo bogompienong.
3.7.2.1.4 supa didirisiwa tse di dirisiwang go dira ditiro tsa diatla.(togo, popo, petlo
le tshugo)
3.7.2.1.5 bolela didirisiwa tse di tlhokegang mo go direng ditiro tsa diatla le ka fa
thotloetso ya tiriso ya tsone e ka amng tikolo ka teng.
3.7.2.1.6 supa ka fa ditiro tsa diatla di ka rotloetsang mowa wa kgwebo ka teng.
3.7.2.1.7 tlhalosa gore ditiro tsa diatla di ka rotloetsa jang letshego la Tebelopele ya
2016, le le reng “Go aga setšhaba se se tswelelang, se se itirelang,se
fetolana dilo”.
3.7.2.1.8 tlhalosa ka fa ditiro tsa diatla di nang le seabe ka teng mo maikaelelong a
“Millenium Development” a go fokotsa lehuma le tlala.
3.7.3 Ditirelo tsa phitlho
3.7.3.1 tlhalosa bokao le boleng jwa ditirelo
tsa phitlho
3.7.3.1.1 tlhalosa ka fa tsamaiso ya phitlho e kopanyang masika ka teng.
3.7.3.1.2 tlhalosa seabe le maikarabelo a ba losika mo tsamaisong ya phitlho.
3.7.3.1.3 Nankola ditsamaiso tsa phitlho tse e leng tsa setso le tse e leng
metsenelela.
3.7.3.1.4 tlhalosa ka fa ditsamaiso tsa phitlho di farologanang ka teng mo merafeng
ya Botswana.
3.7.3.1.5 tlhalosa ka fa ditsamaiso dingwe tsa phitlho di ka nnang le seabe ka teng
mo go anameng ga HIV le AIDS.
3.7.3.1.6 tlhalosa ka fa ditsamaiso dingwe tsa phitlho tsa setso di kgethololang basadi
ka teng.