PRILOGAŽupniji Radenci in Kapela praznujeta

Glasnik 17O B Č I N E R A D E N C I

J U N I J 2 0 1 2

2 G l a s n i k 1 7

BESEDA ŽUPANA

in odobrene projekte ter druge pogoje, da lahko razpi-šemo zbiranje interesentov – botrov, ki želijo, da bi bil naš park ponovno v okras Radencev in občine kot celo-te. Zelo si želimo, da pri naših občanih dobimo podpo-ro za ureditev parka in da tisti, ki to lahko, tudi v obliki botrstva pomagajo pri ponovni zasaditvi. Prav tako smo v lanskem letu s pomočjo podjetnikov na Kapeli organi-zirali izgradnjo igrišča za mali nogomet. Pri tej operaciji nam je sponzorsko največ pomagala Betonarna Tivadar Jožefa, delno G. M. W. d. o. o. in Cestno podjetje M. Sobo-ta. Vsa ročna dela so opravili mladi nogometaši s Kapele, gasilci s Kapele, zaposleni na OŠ Kapela, pa tudi župnik je priskočil na pomoč. Pokazali smo, da s skupnimi močmi lahko ogromno naredimo. Take akcije nas spodbujajo, da moramo pri zastavljenih nalogah k sodelovanju posku-šati pritegniti čim več občanov, saj bomo le tako lahko s skupnimi močmi realizirali načrtovano.

V občini imamo številna društva, ki dobro delajo, so nam v ponos in na svoj način promovirajo Občino Radenci. Zelo aktivni so športniki, kulturna društva, gasilci, huma-nitarna društva, lovci, čebelarji, vinogradniki in ljubitelji vina ter še bi lahko našteval. Skupaj je preko 60 društev. Občina jim po svoji moči pomaga, marsikaj pa naredijo udarniško in si pridobijo sponzorje. Tudi posamezniki iz naše občine na raznih tekmovanjih in nastopih dosegajo zavidljive rezultate.

V občini imamo dve večji podjetji, nekaj manjših, šte-vilne obrtnike in samostojne podjetnike, ki se na trgu uspešno kosajo s konkurenco. Še vedno pa imamo pre-veliko nezaposlenih, kar posledično znižuje socialno sliko občine.

Vsi skupaj smo občina in vsak posameznik lahko marsikaj pripomore k temu, da nam bo jutri lepše. Zato vsem občanom čestitam ob prazniku Občine Radenci.

vaš župan Janez Rihtarič

Občina Radenci je bila ustanovljena v letu 1994 in tako letos praznujemo polnoletnost – 18 let. Odločitev o samostojni občini je bila za naše občane pozitivna.

Kot župan menim, da se je v vseh teh letih realiziralo pre-cej pozitivnih projektov. Zasluga za napredek je delo vseh prejšnjih županov z občinskimi sveti in občinsko upravo. Za sedanji mandat lahko trdim, da se maksimalno trudimo za razvoj naše občine. Največ pri tem delu pomeni dobro sodelovanje z občinskim svetom in občinsko upravo. Pri-javljamo se na večino evropskih razpisov in za kar nekaj teh smo dobili pozitivne rešitve, jih realizirali in tudi pri-dobili gradbena dovoljenja. V letošnjem letu smo že ali še bomo v kratkem pristopili h gradnji nekaterih večjih inve-sticij, v skupni vrednosti cca 5,5 milijonov evrov. To so: nov vrtec, izgradnja širokopasovnega internetnega omrežja na področju celotne KS Kapela in dodatno vasi Melanjski Vrh, Janžev Vrh in Boračeva, izgradnja tribun in slačilnic v ŠC Radenci, zamenjava svetilk v Radencih, obnova cest in plazov v Sp. Kocjanu, na Janževem Vrhu, delu ceste Ostan in delu ceste Tkalčič, kanalizacija Boračeva (2. del) in še bi lahko našteval. Za te investicije imamo na podlagi raz-pisov zagotovljenih cca 3,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V zadnjem letu in letos se je zgradilo kar nekaj novih stanovanjskih prostorov, tako da se število prebival-cev v radenski občini povečuje. V letu 2012 pričakujemo odprtje novega trgovskega centra Jager, ki bo popestril ponudbo pri nas.

Vse te investicije zahtevajo ogromno angažiranja vseh, še posebej zaposlenih na občinski upravi. Še vedno pa moramo skrbeti, da tudi vse drugo delo poteka nemote-no.

V zadnjem glasilu sem pisal o zadovoljstvu zaradi do-brega sodelovanja z Radensko in Zdraviliščem Radenci. Danes moram to še posebej pohvaliti in se zahvaliti za sodelovanje, saj smo skupno realizirali projekt obnove parka v Radencih – za novo zasaditev. Imamo pripravljene

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

3 G l a s n i k 1 7

AK TUALNI DOGODKI V OBČINI

REVITALIZACIJA RADENSKEGA PARKA – prva fazaRadenski park oz. Zdraviliški park v Raden-cih je zasnovala vrtna arhitektka Ilse Fische-rauer. Ob našem parku jih je zasnovala vsaj še devetnajst v Sloveniji in dva na Hrvaškem.

Večina vrtov so bile vrtne ureditve v arhitektonskem slogu za premožne naročnike. V ohranjenih ureditvah in vrtnih mo-tivih je mogoče prepoznati vrtno oblikovni slog, soroden so-časnim ureditvam na Dunaju. Ob Zdraviliškem parku v Raden-cih je v naši bližini možno najti njeno delo še na vrtu družine Kunej v Gornji Radgoni, na vrtu vile Gusel v Mariboru ter na vrtu družine Fischerauer v Jeruzalemu v Slovenskih goricah.Zdraviliški park v Radencih je bil močno poškodovan v ne-urju leta 2008, dodatno pa ga je poškodovalo še neurje v letu 2009. Po oceni je bilo uničenih 560 dreves. Evidentno je bilo, da bo potrebno pristopiti k temeljiti revitalizaciji Zdravi-liškega parka. Zdravilišče je sicer po neurju izvedlo osnovno čiščenje parka, za nadaljnje, v letu 2011 dogovorjene, ukrepe pa je bilo potrebno soglasje širše lokalne skupnosti, saj se v parku prepletajo lastništva različnih partnerjev in je nad vsem parkom še vedno vložen denacionalizacijski zahtevek.

V začetku leta 2011 so se tako sestali župan Občine Ra-denci Janez Rihtarič, direktor Radenske, d. d., Zvone Mur-gelj in direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš ter sklenili dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Prav tako so soglašali o skupnem fi nanciranju obnove prve faze. Le-ta bo zajemala: dokončno čiščenje in odstranitev vseh preostalih uničenih dreves, mletje štorov in prekritje le-teh z zemljo, navoz manjkajoče zemlje, ureditev odvodnjavanja v senčnem (gozdnem) delu parka, načrt krajinske arhitektu-re, analizo zemlje in zasaditev dreves po sistemu botrstva. Vsi prisotni so pooblastili delavce Občinske uprave Občine

Radenci, da vodijo vse postopke obnove, v skladu s spreje-tim programom. Stroške dogovorjenih ukrepov si vključeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Za predlagani skupni način fi nanciranja te-kočega vzdrževanja zdraviliškega parka smo pridobili tudi pozitivno mnenje Ministrstva za fi nance.

Sončni vrt v Radencih (Zdraviliški park) je bil zasnovan kot javna površina v zdraviliškem parku. Zasnova je ohranjena le do določene mere; zamenjane so klopi, številne rastline niso iz izvorne ureditve. Sončni vrt ima simetrično dolgo pogreznjeno zasnovo, ki jo na obeh straneh obroblja nizek zidec. V osrednjem delu je vodni motiv kvadratne oblike, ki je zasnovan kot vodno zrcalo. Na obeh straneh osrednje poteze so zasajeni številni iglavci. Izvorna zasnova je bila do danes precej spremenjena.

Za začetek smo pridobili strokovno mnenje krajinske ar-hitektke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v par-ku in na podlagi le-tega pristopili k podiranju še stoječih, vendar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različne veli-kosti in starosti ter zelo slabe vitalnosti. Zaradi grožnje mo-rebitnega zloma drevesa ali padca le-tega so predstavljala veliko nevarnost za okolico. Glavni vzrok za upad vitalnosti večine dreves je bil »ožig skorje dreves zaradi sonca«, saj so se le-tem po smrekovem vetrolomu izredno spremenili ra-stiščni pogoji (sprememba iz izrazito senčnih rastišč v izra-zito sončna rastišča). Med drevesi so prevladovala bukova drevesa, sledila so drevesa smreke in jelke.

Podiranje dreves so prevzeli ustrezno usposobljeni de-lavci, zaposleni preko programa javnih del. Posebna teža je bila namenjena zaščitnim ukrepom še obstoječim le-snatim rastlinam.

Po realizaciji najnujnejšega ukrepa v postopku revita-lizacije Zdraviliškega parka, odstranitvi 53-ih dreves, je sledil naslednji ukrep – mletje panjev na področju celo-tnega zdraviliškega parka. Ukrep je izvajalo domače pod-jetje SIM, d. o. o., s podizvajalci. Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti še obstoječih dreves, dela pa so izvajali zgolj v suhem obdobju. Izogibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase in vsi sekanci, ki so na-stali pri drobljenju panjev, so ostali na območju parka. V park smo navozili zemljo (živico), s katero smo izravnali valovit teren. Tudi pri opravilih ravnanja zemlje smo si po-

4 G l a s n i k 1 7

AK TUALNI DOGODKI V OBČINI

PRIMER UPN OBRAZCA

magali z domačim izvajalcem, podjetjem G.M.W., d. o. o., ki je obenem tudi obnovil odvodnjavanje v senčnem delu parka in osnovno obnovil tipične potke.

Za izvajanje omenjenih del in nalog smo si pridobili kul-turno varstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne de-diščine Slovenije. Le-ti nas v nadaljevanju obnove zave-zujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept (raster pot) obstoječe parkovne zasnove; obnovo je potrebno načrto-vati za celotni park, s tem da se dovoljuje fazna izvedba. Izdelati je potrebno krajinsko arhitekturni načrt obnove.

Za izdelavo načrta krajinske arhitekture smo k sodelova-nju povabili oblikovalko krajine dr. Tanjo Simonič, ki se v okviru svojega raziskovalnega dela med drugim ukvarja

tudi z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer. Dr. Simoničeva je pripravila načrta krajinske arhitekture na nivoju idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na ni-voju projekta za izvedbo del na zeleni del parka do roba Sončnega parka (t. j. južni del parka). Delo je opravila skupaj s krajinsko arhitektko Janjo Lužnik. Načrt krajinske arhitekture je bil predstavljen na javni razpravi 23. maja 2012 v Zdravilišču Radenci. Pred nami je zgolj še zadnji del, saditev dreves, ki ga načrtu-jemo izvesti skupaj z vsemi prijatelji parka, in sicer na način botrstva. Predlog fi nanciranja smo poskusili zasnovati na način, da omogočimo sodelovanje vsem zainteresiranim.

SREBRNI BOTER– prispevek v višini 150 EUR zajema sadike:• Acer rubrum 'October Glory' (rdečelistni javor)• Betula utilis 'Doornbos' (breza)• Fagus sylvatica 'Atropurpurea' (rdečelistna bukev)• Quercus rubra (rdeči hrast)

BRONASTI BOTER– prispevek v višini 80 EUR zajema sadike:• Parrotia persica (perzijska bukev)• Grmovnice

ZELENI BOTER– prispevek v višini 20 EUR zajema sadike pokrivnic

S plačilom enega zneska postanete boter enega dreve-sa ali grmovnice; pri pokrivnicah botrstvo ni omejeno na število sadik. Za botrstvo se lahko odločite in prispevate želeni znesek do 15. septembra 2012, ko bomo zaključili z zbiranjem prijav. Prijave bomo zbirali na občini, kjer Vam bomo izročili izpolnjen UPN obrazec (položnico), na ka-tero boste zapisali samo svoje podatke ter znesek, ki ga boste nakazali.

»Posadimo drevo za lepši in prijaznejši jutri!« Mojca Marovič, direktorica občinske uprave

Sistem botrstva smo razdelili v štiri kategorije:

ZLATI BOTER– prispevek v višini 250 EUR zajema sadike:• Fagus sylvatica 'Zlatia' (bukev 'Zlatia')• Liriodendron tulipifera 'Fastigiattom' (tulipanovec)• Poulownia tomentosa (pavlovnija)• Ginkgo biloba (dvokrpi ginko)

5 G l a s n i k 1 7

NAGRAJENCI

KRONOLOŠKI PREGLED DOBITNIKOV OBČINSKIH PRIZNANJV času občinskega praznika podeljujemo na svečani akademiji tudi priznanja zaslužnim in uspešnim občanom naše občine. V nada-ljevanju besedila je prikazan kronološki pre-gled dobitnikov priznanj skozi vsa leta, od-kar jih podeljujemo.

PRIZNANJA OBČINE RADENCI so:• NASLOV ČASTNEGA OBČANA OBČINE RADENCI,• PLAKETA OBČINE,• PRIZNANJE OBČINE. Priznanja se podeljujejo na podlagi Odloka o prizna-njih Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci – 2/1.5.1999) ter javnega razpisa za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Radenci. Dobitnike priznanj potrdi Občinski svet Občine Radenci. Župan jih podeli na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku.

KRONOLOŠKI PREGLED DOBITNIKOV PRIZNANJ

ZA LETO 2011Plaketa Občine Radenci:• FRAS MARIJA, Paričjak 19, 9252 Radenci• PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADENCI –

BORAČEVA, Kapelska cesta 26, 9252 Radenci

Priznanje Občine Radenci:• OŽBALT ROŽANC, univ. dipl. ing. gozdarstva,

Ljutomerska cesta 7, 9252 Radenci• JOŽEF KAGER, Maistrova ulica 10, 9252 Radenci

ZA LETO 2010Plaketa Občine Radenci• ANTON STRNIŠA, Janžev Vrh 45, 9252 Radenci

Priznanje Občine Radenci• IVAN HAJDINJAK, Boračeva 20 a, 9252 Radenci • DRUŠTVO UPOKOJENCEV RADENCI,

Zdraviliško naselje 6, 9252 Radenci

ZA LETO 2009 Plaketa Občine Radenci• ANTON DIVJAK, Rački Vrh 8, 9252 Radenci• FRANC MULEC, Šratovci 45, 9252 Radenci• DRAGO BRAČKO, Paričjak 22, 9252 Radenci• FRANC KUPLJEN, Okoslavci 2 a,

9244 Sv. Jurij ob Ščavnici• PGD ŠRATOVCI, Šratovci, 9252 Radenci

Priznanje Občine Radenci• KD Me PZ Radenska Radenci, Zdraviliško naselje 14,

9252 Radenci• BOGDAN MARIČ, Gubčeva cesta 16, 9252 Radenci• IDA MIR, Trubarjeva ulica 10, 9252 Radenci• BORUT BOBOVEC, Ulica Pohorskega bataljona 1,

9252 Radenci

ZA LETO 2008Plaketa Občine Radenci• JOŽE TKALEC, Kapelski Vrh 34, 9252 Radenci

Priznanje Občine Radenci• ANICA KONDRIČ, Finžgarjeva ulica 29, 9252 Radenci• FRANC ŠADL, Šratovci 19, 9252 Radenci

ZA LETO 2007Plaketa Občine Radenci• ZDENKA TOMPA, Paričjak 3 b, 9252 Radenci• BRANKO VAMBERGER, Hrastje Mota, 9252 Radenci• VRTEC RADENCI »RADENSKI MEHURČKI«, Titova cesta 1,

9252 Radenci

Priznanje Občine Radenci• ALOJZ ZVER, Rihtarovci 5 a, 9252 Radenci• BRANKO WEINDORFER, Rihtarovci 7 a, 93252 Radenci• IVICA STOLNIK, Gregorčičeva ulica 2, 9252 Radenci

ZA LETO 2006Plaketa Občine Radenci• FRANC ČUK – za dolgoletno vestno, ustvarjalno in

uspešno delo na različnih področjih društvenega življenja v občini

• PGD HRASTJE MOTA – za 120 let obstoja in uspešnega delovanja

Priznanje Občine Radenci• OTON ZAMUDA – za uspešno, urejeno in napredno

kmetovanje ter dolgoletno aktivno in ustvarjalno delovanje v lokalni skupnosti

• PGD BORAČEVA – Radenci – za 80 let obstoja in uspešnega delovanja

• PGD JANŽEV VRH – za 70 let obstoja in uspešnega delovanja

• PIGD RADENSKA RADENCI – za 60 let obstoja in uspešnega delovanja

6 G l a s n i k 1 7

ZA LETO 2005Priznanje »častni občan Občine Radenci« • LOJZE LOGAR – akademski slikar in profesor – za

delovanje na področju dolgoletnega likovnega in grafičnega ustvarjanja

Plaketa Občine Radenci• DANI MAUKO – za delovanje na področju športa,

kulture in turizma• MARIJA SLAVIČ – za uspešno delo na področju turizma

in delovanja številnih društev

Priznanje Občine Radenci• KUD BUBLA Radenci – za 10-letno ustvarjalno delo na

področju kulturne dejavnosti v občini• FELIKS ŽITEK – za vsestransko aktivno in požrtvovalno

delo na različnih področjih širšega pomena• MAG. BREDA BREZNIK FARKAŠ – za 35-letno delo

specialista zdravnika otorinolaringologije v Splošni bolnišnici Murska Sobota

ZA LETO 2004Prejemnika Plakete Občine Radenci:• OŠ KAPELA – ob 200-letnici obstoja in uspešnega dela• KMETIJA FRANCA KOROŠAKA, Okoslavci 65, Občina

Radenci – za uspešno, urejeno in napredno kmetovanje

Prejemniki Priznanja Občine Radenci:• IVAN TRSTENJAK, Boračeva 39 c, Radenci – za

neumorno prostovoljno delovanje na področju društvenega in družbenega življenju

• GD HRAŠENSKI VRH – ob 50-letnici obstoja in uspešnega delovanja

• NK SLATINA – ob 30-letnici obstoja in uspešnega delovanja

• ANTON HRIBERNIK, župnik župnije Sv. Magdalene na Kapeli – za skrbno opravljanje duhovnega poslanstva

• JANEZ KONRAD, Hrašenski Vrh 8a, Radenci – za požrtvovalno delo na društvenem in vaškem področju

• FRANC KOREN, Hrastje Mota 21a, Radenci – za življenjsko delo in dosežke na področju čebelarstva

• DANICA SEPEŠY, ravnateljica OŠ Radenci – za strokovno in uspešno opravljanje ravnateljskega dela

ZA LETO 2003Prejemnik Plakete Občine Radenci:• PGD OKOSLAVCI – za 100-letnico obstoja in

uspešnega delovanja

Prejemnika Priznanja Občine Radenci:• PGD KAPELA – za 70-letnico obstoja in uspešnega

delovanja• DANICA ŠTRUCL – Slaščičarna – kavarna Tamara,

Trstenjakova 13, Radenci – za uspešno slaščičarsko dejavnost in popestritev ponudbe v kraju

ZA LETO 2002Prejemnika Plakete Občine Radenci:• RADENSKA, ZDRAVILIŠČE RADENCI, d. o. o. –

ob 120-letnici obstoja in delovanja v Radencih• ŠTEFAN FLISAR, Murski Vrh 5, Radenci – za svoje

življenjsko delo

Prejemnika Priznanja Občine Radenci:• SLAVICA KOVAČIČ, Murski Vrh 44a, Radenci – za delo na

področju ljubiteljske kulture in prostovoljnega dela pri izvenšolskih obveznostih in zaradi ohranjanja ljudske dediščine

• IVAN PETEK, direktor podjetja ELEKTRO PETEK, Šratovci 57, Radenci – za uspešno vodenje in hitro rast svojega podjetja

ZA LETO 2001Priznanje »častni občan Občine Radenci« se podeli pesni-ku in pisatelju KAJETANU KOVIČU

Prejemnika Plakete Občine Radenci:• MEŠANI PEVSKI ZBOR RADENSKA –

ob 20-letnici delovanja in ustvarjanja• MARIJA MAUKO – za uspešno, ustvarjalno in

požrtvovalno opravljanje dela ravnateljice šole

Prejemnik Priznanja Občine Radenci:• ŽIVKO MLINARIČ – za uspešno vodenje in hitro rast

svojega podjetja

ZA LETO 2000Prejemnika Plakete Občine Radenci:• LOVSKA DRUŽINA RADENCI – ob 50-letnici ustanovitve• FERI HORVAT, Trubarjeva ulica 5, Radenci –

za svoje uspešno delo na področju gospodarstva in političnega življenja

Prejemniki Priznanja Občine Radenci:• ČEBELARSKA DRUŽINA RADENCI – ob 25-letnici svojega

delovanja• FRANČIŠKA SEP, Paričjak 24a, Radenci – za dolgoletno

pedagoško delo na področju športa• MARIJA MARIČ, predsednica KUD BUBLA – ob 5-letnici

delovanja Kulturno-umetniškega društva BUBLA

ZA LETO 1999Prejemniki Plakete Občine Radenci :• TONE ŽNIDARIČ, Titova cesta 2, Radenci – za življenjsko

delo na področju vzgoje in izobraževanja• MIMICA PELCL, Janžev Vrh 38, Radenci – za življenjsko

delo na področju predšolske vzgoje• RADENSKA, D. D. – ob 130-letnici svojega obstoja

Prejemnika Priznanja Občine Radenci:• VRTEC RADENCI »RADENSKI MEHURČKI« – ENOTA »NA

HRIBČKU« JANŽEV VRH – ob 50-letnici svojega delovanja• FRANC JAKOPEC, Maistrova ulica 10, Radenci – za

dolgoletno delo na področju gasilstva in podjetništva

NAGRAJENCI

7 G l a s n i k 1 7

DOKTOR ZNANOSTIDr. Beno Klemenčič – prvi doktorand na Fakulteti za komercialne in poslov-ne vede v Celju

Vsekakor ne smeva pozabiti predstaviti, iz česa si opravil doktorat, in omeniti glavnih poudarkov, izsledkov, namena in uporabno-sti le-tega v praksi.Doktorsko disertacijo, z naslovom Marketinško informacijski sistem kot orodje za ugotavljanje nakupnega vedenja mladih pri izbiri oblačil, sem kot prvi doktorand javno zagovarjal na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Tema disertacije sodi v področje marketinga; ožje spe-cialno področje je nakupno vedenje porabnikov. V disertaciji sem si postavil temeljni raziskovalni vprašanji: Kakšen pomen dajejo mladi v starosti od 15 do 24 let iz določenih držav EU (Slovenija, Avstrija in Nemčija) in Združenih držav Amerike dejavnikom nakupnega in informacijskega vede-nja pri nakupu oblačil in kakšno je stališče pro-učevane populacije do modnih oblačil? Namen moje disertacije je bil ugotoviti medkulturne (meddržavne) razlike v proučevanih državah EU in ZDA. Na podlagi teoretičnih izhodišč in lastnih raziskovanj sem razvil poenostavljeni model mar-ketinško-informacijskega sistema za oblačilno in-dustrijo mladih in izdelal Izvirni model nakupne-ga in informacijskega vedenja pri izbiri oblačil. Pomemben prispevek znanosti predstavljajo tudi strategije za povečanje konkurenčne prednosti slovenske oblačilne industrije. Ugotavljam, da ima slovenska oblačilna industrija perspektivno za razvoj, vendar mora prestrukturirati proizvo-dnjo k proizvodnji oblačil z večjo dodano vredno-stjo. Osnovni predpogoj za realizacijo navedene-ga je v identificiranju in pozicioniranju k profitnim tržnim nišam, ki se jim s proizvodi lahko prilaga-jajo majhni in fleksibilni obrati na visokem tehno-loškem nivoju. Takšna struktura proizvodnje mora temeljiti na razvoju lastnih blagovnih znamk. Pomembna ugotovitev raziskave je, da obstajajo medkulturne razlike med mladimi v nakupnem in informacijskem vedenju. Mladi v EU dajejo pri na-kupnem odločanju večji poudarek emocionalnim dejavnikom (npr. barva, dizajn oblačila), medtem ko mladi v ZDA izpostavljajo pomen racionalnih, razumskih dejavnikov (npr. cena). V vseh prouče-vanih državah so najpomembnejši vir odločanja pri izbiri oblačil mladih prijatelji in znanci (vrstni-ki). V EU so pomemben vir informacij izložbe v

prodajalnah, v Nemčiji in Avstriji tudi kataloška prodaja, v Slove-niji oglasna pošta na dom, medtem ko v ZDA prodajalci oblačil. Disertacija ima poleg znanstvene vrednosti tudi praktično upo-rabno vrednost za globalne proizvajalce oblačil za mlade, kot so npr. Inditex (Zara), H&M, C&A, S. Oliver, New Yorker, Diesel idr., ki s svojimi izdelki oskrbujejo globalne trge. Ugotovitve moje raziska-ve pomagajo podjetjem oblačilne industrije pri snovanju oblačil ter oblikovanju politike tržnega komuniciranja na globalnih trgih.

Kateri so tvoji dosedanji vidnejši uspehi in dosežki na tvo-jem strokovnem področju?Od leta 1999 delujem na področju višješolskega izobraževanja. V letih 2006 in 2007 sem sodeloval pri pripravi novih višješolskih programov na nacionalni ravni ter bil vodja projekta prenove višješolskih izobraževalnih programov s področja ekonomije. Tako je v tem obdobju nastal sedanji veljaven višješolski pro-gram ekonomist, ki je mednarodno primerljiv in izdelan v skladu s smernicami Lisbonske strategije in Bolonjske deklaracije ter se izvaja na višješolskih institucijah v Sloveniji. V letih od 2008 do 2011 sem kot član kolegija sodeloval v projektu uvajanja novih izobraževalnih programov višjega strokovnega izobraževanja ter bil kot direktor partnerske institucije v projektu odgovoren za pri-pravo učnih gradiv v višješolskih programih ekonomist, poslovni sekretar in organizator socialne mreže ter za uvedbo sistema ugo-tavljanja in zagotavljanja kakovosti v višješolske izobraževalne in-stitucije na področju države. Kljub navedenim referencam pa si štejem v čast, da so z mojim delom zadovoljni predvsem študenti, ki jim predavam in ki ob koncu pedagoškega procesa evalvirajo moje delo kot odlično. Ustvarjalen sem tudi na področju pisanja in objavljanja del. Moja bibliografija Cobiss trenutno obsega 140 bibliografskih enot.

Kaj obsega tvoje sedanje delo in katere so tvoje odgovor-nosti?Od leta 2007 sem direktor Ekonomske šole Murska Sobota in hkra-ti ravnatelj organizacijske enote Višja strokovna šola. Ekonomska šola Murska Sobota je z nekaj več kot 1000 udeleženci izobraže-vanj na različnih stopnjah največje izobraževalno središče v regiji.

DOK TOR ZNANOSTI

8 G l a s n i k 1 7

V 73-ih letih delovanja je v našem zavodu končalo šolanje več kot 12.000 dijakov in 705 študentov. Smo zavod s vzpostavljeno vertikalo od srednje poklicne šole pa vse do možnosti pridobitve bolonjskega magisterija. Pri nas si je možno pridobiti izobrazbo s področja poslovnih ved za poklice trgovec, ekonomski tehnik, ekonomist, diplomirani ekonomist in magister poslovnih ved ter s področja tehničnih ved za poklice logistični tehnik in inženir informatike. V zavodu je zaposlenih, tako redno kot pogodbeno, okrog 98 javnih uslužbencev. Vizija zavoda je postati središče odličnosti za našo regijo in širše. Izobražujemo kadre, ki bodo čim bolje služili razvoju regije. Tudi sam delujem v skladu z vizijo zavoda in si s svojimi aktivnostmi in z delovanjem prizadevam k uresničevanju naše vizije. Zavod vodim v skladu z izdelano dol-goročno razvojno strategijo in letnim delovnim načrtom. V sre-dišču vseh aktivnosti pa mora biti skrb za dijake in študente, da bodo imeli zagotovljene odlične kadrovske in materialne pogoje za doseganje optimalnih rezultatov in pridobitev kompetenc, s katerimi bodo konkurenčni na trgu dela. Moja pomembna naloga je tudi vzpostavljanje povezav z gospodarstvom, sodelovanje z lokalno skupnostjo in sodelovanje z izobraževalnimi in drugimi institucijami v tujini. Na nivoju države imam dve pomembni funk-ciji. Sem član Programskega sveta za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev na Ministrstvu za izobraževa-nje, znanost, kulturo in šport; kot član Strokovnega sveta Republi-ke Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje pa sodelujem pri kreiranju izobraževalne politike na nivoju države.Kljub zahtevnemu vodstvenemu delu sem še vedno v nepo-srednem stiku s študenti. Svoje znanje in izkušnje prenašam na študente. Na višji strokovni šoli in fakulteti sem nosilec predmeta Trženje.

Kakšne so tvoje izkušnje in pogledi na razvoj področja, s katerim se poklicno ukvarjaš?Na področju višješolskega izobraževanja v Sloveniji je bilo v za-dnjih letih storjenega veliko. Pridobili smo prenovljene višješolske programe, ki smo jih pričeli izvajati v študijskem letu 2008/2009. Osnovni namen prenove višješolskih programov je bil pripravi-ti kompetenčno zasnovane, modularno sestavljene in kreditno (ECTS) ovrednotene programe, v skladu z določili Bolonjske de-klaracije. Pomembno je še, da so programi kakovostni in prila-gojeni zahtevam gospodarstva. Danes namreč potrebujemo fleksibilno in za lokalne potrebe gospodarstva še bolj odprto in odzivno izobraževanje ter za evropski prostor pregledno izobra-ževanje, ki bo diplomantom omogočalo mobilnost in konkurenč-nost na globalnem trgu dela.

Kateri so tvoji poklicni načrti in želje za kariero v prihodno-sti?Kariero sem pričel v gospodarstvu in si pridobil nekatere potrebne izkušnje. Sedaj kot direktor zavoda uresničujem svoje vodstvene potenciale in željo po dajanju prispevka družbi na področju, kjer mislim, da sem najbolj koristen. Menim, da zastavljene cilje ure-sničujem; v zavodu smo uspešno vzpostavili povezavo od srednje šole do magisterija; v regijo sem pripeljal nekatere nove progra-me in s ponosom vodim eno uspešnejših poslovnih šol v državi. Posebej želim poudariti, da brez ustvarjalnih, razvojno usmerjenih sodelavcev teh uspehov ne bi bilo. Svojo kariero želim nadgradi-

ti na akademskem področju. V zadnjih dveh letih sem bil še posebej aktiven in ploden na razisko-valnem področju. Pripravil sem nekaj znanstvenih člankov in sodeloval na več mednarodnih znan-stvenih konferencah. Rezultati mojih raziskav so že dosegli odmevnost v tujini. Dobivam povabila za sodelovanje v raziskavah in na konferencah v tujini (ZDA, Kanada). Izpolnjene imam pogoje za izvolitev v naziv docent. Vsekakor pa nameravam delovati v domači regiji na razvoju terciarnega iz-obraževanja, če bo interes tudi v lokalnem okolju.

Od kdaj zanimanje za to področje, od kod motivacija za študij in raziskovalno delo?S področjem marketinga se ukvarjam že iz časov dodiplomskega študija. Drugače pa se z nakupo-valnim vedenjem mladih porabnikov strokovno in znanstveno ukvarjam že več kot desetletje. Mladi so zanimiv tržni segment, z njimi sem v vsa-kodnevnem stiku in so zanimivi za proučevanje z vidika nakupovalnih navad in oblačenja. So tudi pomemben tržni segment za oblačilno industrijo, ki se jim zaradi njihove kupne moči in absorbcij-ske sposobnosti splača prilagoditi. V preteklosti sem proučeval nakupnega navade mladih v Slo-veniji. Zaradi interesa globalne oblačilne industri-je, znanstvenega vidika, neraziskanosti področja in tudi razvoja moje akademske kariere sem se odločil raziskavo razširiti na Avstrijo kot sosednjo državo, Nemčijo kot našo največjo trgovinsko partnerico in ZDA, ki z več kot 43 milijoni mladih v starosti od 15 do 24 let predstavljajo pomem-ben tržni segment. Motivacije za študij in razisko-valno delo mi ni primanjkovalo nikoli. Mogoče je to v genih. Vedno sem želel nek napredek, bodisi osebno ali v korist družbe.

Kakšni so tvoji pogledi na možnost študija in raziskovalnega dela doma in v tujini?Sem v stalnem kontaktu s sestro, ki deluje v tujini; prav tako imam veliko drugih kontaktov in lahko povem, da so v tujini možnosti študija in razisko-valnega dela neprimerno boljše. Tudi nabava lite-rature, dostop do mednarodnih znanstvenih baz je doma precej omejen.

Kakšno je tvoje videnje možnosti zaposlova-nja mladih v našem okolju oz. v državi?Sam sem po naravi realističen optimist. Makroe-konomska situacija trenutno ni najbolj vzpodbu-dna za zaposlovanje. Mladi morajo ta čas izkori-stiti za vlaganje v sebe, v svoj razvoj. Tudi moja poklicna kariera je imela vzpone in padce. Čas brez zaposlitve sem koristil za vlaganje v sebe (učenje jezikov, tečaji, seminarji, pridobivanje iz-obrazbe). Mladi se morajo tudi bolje ozreti okrog svojega praga. Mislim na regije v državi, kjer se

DOK TOR ZNANOSTI

9 G l a s n i k 1 7

kriza zaposlovanja ne čuti tako kot pri nas; našim študentom, ki dobro obvladajo nemški jezik, sve-tujem, da se ozrejo po zaposlitvah pri sosedih, v graškem bazenu in tudi možnosti življenja v do-mačem okolju. Sposobni diplomiranci bodo ve-dno našli zaposlitev.

Kaj ti pomeni delo z mladimi? So ti dovolj motivirani in ali majo občutek, da so vredni zaupanja? Kaj bi jim svetoval ob njihovih po-klicnih odločitvah?Delo z mladimi me sprošča in napaja z energijo. Imajo ogromno znanj in veščin; potrebno jih je le pravilno usmerjati in motivirati, da izkoristijo svo-je potenciale. So bolj samozavestni, kot smo bili mi. Pri izbiri poklica jim svetujem, da poleg zani-manja upoštevajo tudi sodobne trende in poklice prihodnosti.

Meniš, da so znanje in sposobnosti mladih izobražencev, strokovnjakov in nasploh per-spektivnih ljudi dovolj izrabljeni v okolju?Sam imam zelo negativne izkušnje iz preteklosti. Poklicno pot sem začel v podjetju Radenska, kjer sem bil tudi 8 let štipendist. S tem podjetjem sem živel, saj sta bila tam zaposlena starša. V podjetje sem prišel z mnogo znanja, energije in načrtov. V času dodiplomskega študija si nisem predsta-vljal drugega delovnega okolja kot v podjetju, ki je vlagalo v mene, kjer sem bil na počitniškem delu in pripravljal raziskovalne naloge, diplomski nalogi, ipd. Vendar na žalost v meni niso vide-li primernega potenciala in so se mi po letu dni pripravništva »zahvalili za sodelovanje«. Podob-nih življenjskih zgodb iz našega ožjega in širše-ga okolja (Pomurje) je mnogo. Še danes so redki vodstveni delavci v našem okolju, ki kadrom s po-tencialom omogočijo odprto pot ter podporo s pravilnim usmerjanjem.

Katere vrednote ceniš v službenem in za-sebnem življenju? Kaj te osrečuje oziroma navdihuje, ti daje moči za odgovorno delo in strokovne izzive?Vse, kar sem dosegel v življenju, tako zasebno kot profesionalno, sem dosegel s poštenostjo, z de-lavnostjo in z vztrajnostjo. Nihče v življenju mi ni ničesar podaril, za vse sem se moral zelo potruditi in vložiti ogromno energije. V ozadju mojih uspe-hov pa je družina, ki me podpira in mi daje varno zavetje. V preteklosti sem se napajal z energijo na Kapeli, na igrišču, kjer sem več kot 20 let s pri-jatelji iz mladosti igral mali nogomet. Danes me osrečuje delo doma in spremljanje razvoja mojih otrok. Marija Mauko

TJAŠA FICKO – podžupanja Mestne občine Ljubljana

»Slovencem v povprečju primanjkuje samozavesti«Radenčanka Tjaša Ficko je univerzitetna diplomi-rana komunikologinja, magistra poslovnih ved. V kratkih sedmih letih je naredila zavidljivo kariero. Po letu dni službe za odnose z javnostmi v Mer-catorju je v kabinetu ljubljanskega župana posta-la vodja odseka za odnose z javnostmi, nato pa se je odrekla mandatu mestne svetnice in samo pri 29-ih prevzela funkcijo podžupanje v prestolnici.

V intervjuju, ki je zaradi časovne stiske in delovnih obveznosti po-tekal po elektronski pošti, je spregovorila o svojem delu, videnju domače regije in odstrla pogled v zasebno življenje.

Kot študentka na Erasmusovi izmenjavi ste leto dni študij-sko preživeli v Madridu. Menite, da mladi dovolj izkoristijo priložnost tovrstnih študijskih izmenjav? Zakaj so potova-nja dobra? Kaj npr. je Madrid dal vam?Danes je možnosti za mednarodne študijske izmenjave bistveno več kot pred desetletjem, ko sem se v tujino odpravljala sama, in tudi v Slovenijo prihaja vsako leto več tujih študentov. Tovrstno izkušnjo priporočam vsakemu, ki si želi dodatno razširiti obzorja,

USPEŠNI OBČANI – V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD

1 0 G l a s n i k 1 7

skleniti nova poznanstva, obnoviti znanje tujega jezika. Študijski programi v tujini se v določeni meri razlikujejo od domačih, kar je uporabno in dobrodošlo, tako za splošno razgledanost kot za morebitno zaposlitev zunaj domačih meja. Verjamem tudi, da je potrebno na lastni koži izkusiti tujino, da bi lažje in bolj realno ocenil in cenil to, kar imaš doma. Mednarodna izmenjava je na nek način tudi preizkus samostojnosti študenta, ki mu omogoča, da se kasneje lažje spoprijema z drugimi življenjskimi izzivi. Zame je bil študij oglaševanja in odnosov z javnostmi nepozabno do-živetje. Študijske obveznosti na Universidad Complutense so bile zahtevne tako zaradi vsebine kot dejstva, da je vse skupaj poteka-lo v španščini, vključno s pisnimi izpiti in z ustnimi zagovori. Všeč mi je bila praktična usmeritev, skoraj pri vsakem predmetu je bilo treba dokazati uporabno znanje – poslali so nas v oglaševalske in PR agencije in počakali, da splavamo. Tudi v prostem času je bilo zabavno, hitro sem se prilagodila tamkajšnjemu načinu življenja, spoznavala ritem večmilijonskega mesta, kulturo in kulinariko, potovala po državi na sneg in do morja. Spoznala sem mlade iz vseh delov Evrope, z nekaterimi sem povezana še danes.

Po študiju komunikologije ste leto dni delali v Mercatorju v službi za odnose z javnostmi. Nato vas je delodajalec, ki je medtem postal župan Ljubljane, povabil v svoj kabinet in vam zaupal mesto vodje odseka za odnose z javnostmi MOL-a. Lahko naredite primerjavo med obema službama?Res je, moja diploma je bila še čisto sveža, ko sem se prijavila na razpis v Mercatorju. Prve delovne izkušnje v tako velikem poslov-nem sistemu so bile zame neprecenljive, saj sem teorijo, pridoblje-no v času študija, dejansko šele na delovnem mestu lahko prelila v prakso in na nek način šele takrat spoznala, kaj sem pravzaprav štu-dirala. Sodelavci so me lepo sprejeli, delo je bilo razgibano in vsak dan se je zgodilo nekaj novega. Po dobrem letu sem se odločila sprejeti ponudbo ekipe, ki se je oblikovala pred lokalnimi volitvami 2006, ter se tako soočila z novim izzivom na povsem novem podro-čju – prevzela sem področje odnosov z javnostmi v volilni kampa-nji za ljubljanskega župana. Če je bilo prvo delo razgibano, je drugo pomenilo tri mesece pretežno kriznega komuniciranja. Nesporna zmaga v prvem krogu je bila lepa nagrada za napor. Po selitvi na Magistrat sem bila imenovana za vodjo Odseka za odnose z javnostmi in takrat so se pravi izzivi šele začeli, najprej zaradi popolnoma novega in zelo širokega področja – poleg mestne uprave je MOL edina ali večinska lastnica osmih gospo-darskih družb in ustanoviteljica skoraj 100 javnih zavodov z vseh področij družbenega življenja. V veliki mestni družini, kot se ime-nujemo, nas je skupaj 12.000 sodelavk in sodelavcev. Zahtevno pa je bilo tudi zato, ker mi je bilo zaupano tako vodenje »mojega« odseka v Kabinetu župana kot tudi koordinacija in usmerjanje šir-še ekipe komunikatorjev iz javnih zavodov in podjetij. Še danes težko ocenim, ali se je bilo težje ukvarjati z vsebino ali oblikovati, voditi in motivirati delovno ekipo. Trdno verjamem, da se je tre-ba vodenja naučiti in da ga ne gre jemati zlahka. Nisi le »šef«, ampak si dejansko odgovoren za celoten tim, pri čemer sem bila sama mlajša od vseh, ki sem jih vodila. V službo sem prihajala prva in odhajala zadnja, delovni vikendi niso bili redkost. To obdobje je bilo doslej zame brez dvoma najzahtevnejše, zaradi mnogih uspešno izpeljanih projektov in dobrih odnosov s sodelavkami ter sodelavci pa kljub temu izjemno lepo.

Pri 29-ih ste to mesto zapustili in prevzeli svetniško in podžupansko mesto v prestol-nici. Že prva funkcija je bila visoka stopnica v karieri, aktualna je naravnost fascinantna. Katere osebnostne lastnosti po vašem mne-nju vzpodbujajo in katere upočasnjujejo ka-rierno napredovanje?Prva stopnica je bila odločitev, da kandidiram za mestno svetnico. Na listi kandidatov sem bila umeščena na 25. mesto in iskreno rečeno tudi razmišljala nisem, da bi lahko bila izvoljena. Ko sem kasneje res sedla v mestni svet, pa sem bila vesela povabila župana, podžupanje in treh pod-županov, da se jim pridružim. Že pred volitvami se je namreč županova ekipa odločila, da potre-buje novega člana za področje korporativnega komuniciranja, za mednarodno povezovanje in za krepitev blagovne znamke mesta. Zaradi izje-

USPEŠNI OBČANI – V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD

1 1 G l a s n i k 1 7

mnega izziva, odgovornosti in celo strahu, ki je spremljal moje samoizpraševanje, če sem funkciji sploh dorasla, sem za odločitev potrebovala ne-kaj časa, na koncu pa sklenila, da se takšna pri-ložnost ne zgodi vsak dan. Se pa po letu in pol opravljanja te funkcije še zmeraj skoraj vsak dan naučim kaj novega. In vse pride prav. Pred nekaj tedni sem pod svoje okrilje in odgovornost pre-vzela dve dodatni področji – kulturo in zdravje s socialnim varstvom – zato res ni strahu, da bi me zaobjela rutina.O naboru osebnostnih lastnosti, ki bi bile ključ-ne za uspeh, ne upam soditi, to je odvisno tako od posameznika kot od njegovega delovnega okolja in narave dela ter seveda nadrejenih. Tako so lahko nekje cenjeni individualisti, spet drugje pa ekipni igralci. Vsekakor pa verjamem, da je zmeraj dobra popotnica, če svoje delo opravljaš strokovno in odgovorno, če opozoriš na napake in predlagaš rešitve ter širiš obzorja z dodatnim usposabljanjem. Danes je razvoj tako hiter, da je potrebno nenehno slediti novostim in pridobiva-ti nova znanja. Sama sem ob delu magistrirala. V MOL sodelavce spodbujamo k dodatnemu uspo-sabljanju in podpiramo dodatno izobraževanje ob delu, kar je po mojem mnenju pomembno tudi z vidika motivacije in krepitve organizacijske kulture.

Želja ljubljanskega župana je, da glavno me-sto postavi na Mercerjevo lestvico desetih najbolje ocenjenih evropskih mest. Ljublja-na se zgleduje po Dunaju. Kateri primerljivi kraj bi moral biti vzgled Radencem? Zakaj? Pred več desetletji so bili Radenci monden zdra-viliški kraj in središče dogajanja v celotni regiji, želena destinacija za turiste od blizu in daleč. Verjamem, da ta potencial kljub zahtevni oko-liški konkurenci obstaja tudi danes, le odkriti, primerno umestiti in nato negovati bi ga bilo treba. Prvi, najbližji kraj, ki mi pade na pamet, je nekoliko večji Bad Radkersburg v sosednji Avstriji. Uspešno so razvili zdraviliški turizem, s prenovo infrastrukture postali prijazni tako kolesarjem kot pešcem, mestno središče je definirano, povezano in popolnoma prenovljeno, privlačno za prebival-ce in obiskovalce, raznolika ponudba odraža bliži-no vinorodnega okoliša, ljudje živijo s turizmom. Izkoristili so naravne danosti in se, če se smem tako izraziti, na nek način vrnili h koreninam. Ka-kovost življenja, ki jo v tem prehitro se vrtečem svetu zmeraj bolj iščemo, namreč pogosto ni več povezana z materialno zahtevnim in eksotičnim, ampak pomeni zmeraj bolj le preprosto in spro-ščujoče doživetje – čisto in negovano okolje, pri-jetno družbo, prijazno ponujeno roko in storitev z nasmehom.

Pomurje še zmerom išče skupno turistično blagovno znam-ko. Kaj bi Slovenec in kaj tujec želela doživeti, okusiti v Po-murju? Kako lahko presežemo samozadostnost?Turist v Pomurju želi okusiti predvsem Pomurje. Ravnico in gričev-je, Muro, štorklje, domače vino, radgonsko penino. Slišati pristno narečje, poizkusiti prleško ali prekmursko gibanico, tünko, koline, obiskati vinsko klet, se udeležiti trgatve. Vse tisto, o čemer je bral ali poslušal. Če bi želel doživeti Avstrijo ali Italijo, bi potoval tja. Če pride v Pomurje, mu ga je treba približati in ponuditi. In ne le tujci, tudi slovenski gostje so ciljna publika. Po enajstih letih v Ljubljani sem včasih še zmeraj presenečena, koliko ljudi je nav-dušenih nad deželo ob Muri. In zakaj? Najpogostejši odgovor je neokrnjena narava, izjemna hrana in dobri, prijazni, topli ljudje. To so le nekatere prednosti Pomurja, na tem je treba graditi. Do-brodošlo bi bilo tudi intenzivnejše povezovanje krajev, saj smo skupaj zmeraj močnejši, boljši, vidnejši. Res je, da ima vsaka vas, vsak kraj, svoje posebnosti. Te je treba izpostaviti, poleg tega pa se povezati in nastopiti skupaj. Da je regijsko povezovanje prava pot, ugotavljajo povsod po Sloveniji. Tudi v Ljubljani je več kot uspešno zaživela Regionalna destinacijska organizacija Osrednja Slovenija, ki povezuje turističen nastop 26-ih občin.

Kot podžupanja, zadolžena za korporacijsko komunicira-nje in prenos dobrih praks iz Evrope, veliko potujete in se ob tem srečujete z različnimi ljudmi. Kako se vam skozi to optiko izriše tipičen Slovenec?Nikomur ne bi želela delati krivice, ampak po moji oceni Sloven-cem v povprečju primanjkuje samozavesti. Premalo smo ponosni na svoje dosežke in na ponudbo naše dežele. In tujci nas prehitro prepričajo, da je njihovo boljše. Preredko se pohvalimo in pre-večkrat negodujemo zaradi manj pomembnih zadev. Sicer pa nas glede na moje izkušnje drugi narodi vidijo kot izobražene z veliko znanja, inovativne in iznajdljive, kot prijazne in gosto-ljubne domačine z nadpovprečno dobrim znanjem tujih jezikov, pripravljene pomagati in tudi kot narod, ki si zna vzeti čas zase in uživati. Dobro bi nam delo, če bi se tako začeli prepoznavati tudi sami.Morda kot primer – v Ljubljani smo začeli podobo in samozavest krepiti tudi s sodelovanjem na mednarodnih tekmovanjih. Da smo se skušali postaviti ob bok Dunaju ali Barceloni, smo potre-bovali kar nekaj poguma. Potem pa smo ugotovili, da smo ne le primerljivi z drugimi glavnimi mesti, ampak jih lahko tudi prema-gamo. Če omenim le tri uspehe: Na literarnem področju smo bili boljši od zahtevne konkurence celega sveta in postali Unescova Svetovna prestolnica knjige 2010, konec lanskega leta smo se v konkurenci 114-ih mest iz 23-ih držav uvrstili med osem najbolj dostopnih mest za osebe z oviranostmi in pred nekaj tedni smo med 350-imi prijavljenimi projekti iz 36-ih držav s projektom pre-nove nabrežij Ljubljanice mednarodno strokovno komisijo naj-bolj prepričali in zmagali. Prvo nagrado bomo prihodnji mesec prevzeli na podelitvi v Barceloni. S takšnimi uspehi krepimo tudi blagovno znamko mesta v tujini.

Kot javna oseba ste izpostavljeni različnim komentarjem. Berete forume? Tvitate? Imate svoj FB profil? In komu zau-pate glede konstruktivne kritike?

USPEŠNI OBČANI – V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD

1 2 G l a s n i k 1 7

Na FB sem prisotna že nekaj let, nisem pa posebno aktivna upo-rabnica. Za tvitanje me zadnje mesece skušajo navdušiti nekateri prijatelji, pa se zaenkrat še nisem odločila za to paralelno real-nost. Glede na mnoge ure za računalnikom, ki jih od mene zahte-va služba, se v prostem času nasploh izogibam buljenju v ekran. Seveda se zavedam, da sem na tako izpostavljenem delovnem mestu lahko deležna tako pozitivnih kot negativnih komentarjev, tudi kakšne domišljijske zgodbice. Vsem pač ne moreš ugajati, to bi bilo nemogoče. Hvaležna sem za ozek krog tistih, ki jim brez-pogojno zaupam in oni so moji največji kritiki. In ker vem, da mi želijo dobro, z veseljem prisluhnem.

Kdo so ljudje, s katerimi proslavljate svoje uspehe?Družina in prijatelji. Slednje preštejem na prste obeh rok, ampak so zato pravi, iskreni sopotniki, sprejemajo me z vsemi plusi in minusi, kar mi pomeni izjemno veliko. Starši so tisti, zaradi ka-terih so vzponi še lepši in padci milejši. Brat ima izjemno realen pogled na svet in pri svoji oceni nikoli ne ovinkari. Obe babici pa sta bogat vir izkušenj in zdrave pameti, s pomočjo katere gre marsikaj lažje.

Se strinjate s trditvijo, da ženske v karieri težje napreduje-jo oz. morajo zanjo žrtvovati več kot moški kolegi? Težko bi posploševala, morda je ponekod res tako, drugje spet ne. Zagotovo imamo tudi delovna okolja, kjer je ženskam lažje kot moškim. Če pa pogledam z vidika družinskega življenja, kjer so v mnogih domovih ženske tiste, ki podpirajo tri vogale, pa se strinjam, da morajo biti v tem primeru bistveno bolje organizira-ne in z veliko kondicije, da uspešno usklajujejo zasebno življenje s kariero. Po mojem mnenju smo ženske in moški zmeraj bolj ena-kopravni, vsaj v mojem okolju je tako.

Kaj počnete, da vzdržujete psihično in fizično kondicijo?Če le utegnem, najraje tečem, ker si poleg fizičnega napora zbi-strim tudi misli. Mnoge ideje, ki jih ocenjujem kot najboljše, so se mi porodile takrat. Zimo pa si težko predstavljam brez smuči. Pri športu me zmeraj spremlja glasba, ob kateri se tudi sicer spro-stim. Doma še zmeraj rada sedem za klavir, sicer pa so moje dobre prijateljice vse od malih nog knjige. Zaradi pomanjkanja časa je v zadnjih letih to zame poseben privilegij.

Vaš moto?Življenje ni generalka.

Za konec nekoliko hudomušno: Bi bili raje županja Raden-cev ali Murske Sobote ali podžupanja Ljubljane?Po moji oceni mi za prvi stolček v katerekoli občini manjka kar nekaj kilometrine in izkušenj. Tega si mora človek želeti, poleg tega pa imajo pri tem zadnjo besedo zmeraj občanke in občani. Funkcija mestne svetnice in podžupanje glavnega mesta mi po letu in pol še zmeraj predstavlja ogromen izziv, sicer pa zagotovo poznate reklo: »Lepo je biti prvi, ko je vse prav, ampak je še lepše biti drugi ali tretji, ko gre kaj narobe.«

Mag. Norma BaleFoto: Miha Fras

ZDRAVKO – MAUKO nadvse uspešen veteranski športnik

Le malokdo v naši občini, pa tudi v šir-ši oklici ne ve, kdo je profesor Zdravko Mauko oz. Magi, kot ga kličejo številni njegovi prijatelji, bivši učenci in znan-ci. Že vrsto let je aktiven član Športne-ga društva Radenci. Je človek, ki živi za šport in svoj talent, tako v svojem poklicnem življenju kot prostem času, ki ga v veliki meri namenja tekmoval-nemu ukvarjanju s športom.

Že skoraj tri desetletja je namreč izredno uspešen in med mladimi izjemno priljubljen športni peda-gog na OŠ Radenci. Za njim je tudi dolgoletna in zelo uspešna športna kariera v košarki, čeprav se ukvarja tudi z drugimi športi, ter je danes eden izmed zelo uspenih športnikov atletov veteranov pri nas in v svetu. Pohvali se lahko z izjemno bo-gato pedagoško kariero kot tudi športno, saj je še vedno izjemno aktiven športnik, ki se ukvarja z različnimi športnimi panogami in posega tudi po najvišjih priznanjih na številnih atletskih tekmo-vanjih doma in v tujini. Nazadnje je na svetovnem prvenstvu v atletiki za veterane na Finskem do-segel tretje mesto v dvoranskem peteroboju (to je enodnevno tekmovanje v teku na 60 metrov z ovirami, v skoku v daljino, suvanju krogle, skoku v višino in teku na 1000 metrov). Poznan pa je tudi kot človek, ki s svojo ljubeznijo do športa za gi-banje navdušuje ljudi okrog sebe ter za vsakega najde prijazno besedo in nasmeh.

Kdo vas je navdušil za šport oz. od kdaj v vas tako velika želja po športni aktivnosti, tek-movanju? Leta 1963, ko še doma nismo imeli televizije in smo prenose tekem poslušali samo po radiu, so name in na moj začetek ukvarjanja s športom vplivali predvsem trije dejavniki. Oče mi je vedno govoril, naj tečem okrog hiše, ker je on na Kape-

USPEŠNI OBČANI – V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD

1 3 G l a s n i k 1 7

li, kjer je obiskoval osnovno šolo, bil vedno prvi na šolskih tekih okrog kapelske cerkve. Drugi po-memben dejavnik je bil ta, da je bila moja rojstna hiša ob letnem kopališču v Radencih in na košar-karskem igrišču so starejši fantje trenirali košarko. Kot prvošolčku mi jih je bilo zanimivo gledati in po njihovem treningu smo bili malčki veseli, če smo lahko nekajkrat vrgli na koš z žogami, ki so v tistih časih bile drugačne od današnjih. In tretja stvar, ki me je navdušila za šport, je bilo pobiranje žog za golom starejšim igralcem. V tistih časih mi je bilo v veliko veselje, če sem lahko pobral žogo za golom rokometnega igrišča ter jo prinesel ali vrgel vratarju na treningih oziroma ob nedeljskih tekmah. Rokometno igrišče je bilo takrat v Raden-cih na zemljišču, kjer sedaj stojita občinska stavba

in prodajalna Mercator. Na tem igrišču smo imeli učenci osnovne šole v Radencih določeno število ur »telovadbe« in športne dne-ve s tekmovanjem v krosu, na katerih sem že takrat zmagoval.

Kako to, da ste se odločili ravno za atletiko? Kako ste po-stali tako uspešen športnik oz. atlet? Na srednješolskih krosih in atletskih tekmovanjih med šolami sem bil vedno v ospredju v različnih disciplinah, čeprav atletike nisem posebej treniral, ampak sem dnevno treniral košarko. Po konča-nem študiju in ko sem se zaposlil na OŠ Radenci leta 1978, sem začel aktivneje teči, kolesariti in plavati ter se začel udeleževati raznih cestnih tekov, kolesarskih tekem, duatlonov in triatlonov doma in v sosednjih državah. Za sama atletska tekmovanja na stezi in v dvorani pa sem se nav-dušil z dopolnjenim 35-im letom, ki je starostna meja v večini športnih panog, da lahko športnik začne tekmovati na veteran-skih prvenstvih. Tako sem junija leta 1992 v Celju prvič nastopil na državnem prvenstvu veteranov v atletiki ter zmagal v skoku v daljino in bil drugi v teku na 100 metrov. Vem, da mi je to tekmo-vanje na Stadionu Kladivarja v Celju v deževnem vremenu dalo toliko motivacije, da sem začel resneje trenirati in se posvečati večini atletskih disciplin. Od takrat naprej sem se vsako leto ude-ležil državnih prvenstev na prostem in v dvorani.Prelomno je bilo tudi leto 2001, ko sem prvič nastopil na Svetov-nem prvenstvu v Brisbanu v Avstraliji. Tudi to tekmovanje me je tako navdušilo, da sem začel trenirati tudi za druga prvenstva širom sveta. Leta 2005 se je Slovensko atletsko združenje vetera-nov vključilo v Balkansko atletsko Federacijo, ki združuje 13 sose-dnjih držav. Od tega leta naprej sem nastopil na vseh prvenstvih in osvajal mesta z medaljami v različnih disciplinah.

Na katere svoje športne dosežke oz. medalje ste najbolj ponosni ter kdaj ste jih dobili?Poleg letošnjega največjega uspeha na svetovnem prvenstvu v atletiki v veteranski kategoriji v Jyväskili na Finskem, kjer sem do-segel skupno tretje mesto v dvoranskem peteroboju, sem zelo ponosen na veliko zmag in drugih medalj na državnih in balkan-skih prvenstvih v različnih disciplinah (100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 60 m ovire, 100 m ovire, 400 m ovire, skok v daljino, skok v višino, peteroboj, deseteroboj in metalski peteroboj).Zelo sem ponosen, da imam v lasti kar nekaj državnih rekordov v različnih disciplinah in v različnih starostnih kategorijah po pet let od 35. leta naprej. Tudi na evropskih prvenstvih sem dosegel lepe uvrstitve. V Helsinkih sem osvojil 5. mesto v dvoranskem petero-boju, v Nyiregihazi na Madžarskem 6. mesto v finalu teka na 400 metrov z ovirami, v Ljubljani sem zasedel 6. mesto v deseteroboju z novim državnim rekordom, v kategoriji nad 50 let. Letos avgusta bom denimo nastopil v deseteroboju na evropskem prvenstvu na Poljskem, kjer želim izboljšati državni rekord v kat. nad 55 let. Glede na moje sedanje rezultate mi bo to gotovo uspelo, če le ne pride prej ali med samim tekmovanjem do poškodbe.

Kako usklajujete vaše službene obveznosti in športno kari-ero? Ali imate dovolj časa, da se pripravite na tekme in kje potekajo treningi?Poleg družine, službe in dela v kar velikem vinogradu vedno najdem čas tudi za trening atletike ter ukvarjanje in druženje s

Zdravko Mauko – tretji na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane na Finskem

USPEŠNI OBČANI – V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD

1 4 G l a s n i k 1 7

prijatelji v različnih športih. Tako igram košarko v ekipi Radenska veterani, v kateri je že kar precej mojih učencev iz osnovne šole. Enako je v ekipi KMN Swing, s katero igramo v medobčinski ligi. S člani kolesarske sekcije KOSE Radenci kolesarim na raznih maratonih doma in v tujini. Sem tudi član ekipe moto kluba Kamagot Radenci, s katero se občasno udeležim skupinske vo-žnje. Ko sem omenil treniranje atletike, moram povedati, da treniram na različnih stadionih (v Murski Soboti, Mariboru, na Ptuju, v Leibnitzu), v dvorani pa občasno na Ptuju in v Sloven-ski Bistrici. Od letos naprej pa lahko nekatere treninge opravim tudi na manjšem, a novem stadionu pri osnovni šoli v Gornji Radgoni. V Radencih ga na žalost niso uspeli izgraditi, ker ta-krat, ko se je gradilo nogometno igrišče (ŠC Slatina), pristojni na občini niso imeli za to posluha.

Bi lahko izbrali tekmo, ki vam je ostala v najlepšem spo-minu?Veliko lepih tekmovanj sem doživel po svetu. Najlepše je bilo tek-movati na velikih stadionih, ki sprejmejo več kot 70.000 gledal-cev, v atletskih dvoranah za 5.000 gledalcev in kjer so tekmovanja do potankosti organizirana, kot v članski kategoriji. Na nekaterih tekmovanjih je bilo še posebej velik užitek tekmovati, saj je na nekaterih tekmah nastopilo tudi več kot 10.000 tekmovalcev. Tek-moval sem v številnih mestih po svetu, kot so npr. San Juan v Portoriku, San Sebastian v Španiji, kjer bo naslednje leto marca evropsko dvoransko prvenstvo, Gent, Brisban v Avstraliji, Helsin-ki, Lahti, Jyväskila, Poznanj, Arhus, Linz, Ancona, Budimpešta, Za-greb, Bar, Rijeka, Potsdam, Graz, Izmir, Atene, Plovdiv, Sofija, Larisa, Salzburg, Tatabanja ...

Vam je kakšne odločitve v športni karieri žal? Bi kaj spre-menili?Zelo sem vesel, da sem se pri 35-ih letih odločil za tekmovalno atletiko. Seveda je bilo tudi veliko odrekanja, garanja in finanč-nih stroškov. Izjemno prijetno pa se je družiti s kolegi iz sloven-ske reprezentance in spoznati tekmovalce z vsega sveta; veli-ko je namreč takih, ki so v preteklosti tekmovali na olimpijskih igrah in drugih velikih prvenstvih. Ker jaz tega v mladosti nisem okusil, mi je sedaj toliko bolj prijetno, da se lahko nekdo iz »ma-lih« Radencev enakovredno kosa z njimi.

Bi nam lahko zaupali, kako mlade in manj mlade pripraviti k temu, da bi se več ukvarjali s športom?Svoje učence vedno znova vzpodbujam k športni aktivnosti ter jim svetujem, da se naj, če že ne trenirajo oz. ne morejo trenirati v domačem okolju, vključijo tudi v druga društva in klube. Prav tako ves čas budno spremljam njihov športni razvoj, njihove dosežke in se vsakodnevno zanimam za njihove športne dejav-nosti, kar jim veliko pomeni. Obenem želim tudi druge učence ozavestiti, kako pomembno je, da je človek športno aktiven, da nikoli ne odneha, da je vztrajen, saj lahko vedno izboljša svoj rezultat, ga nadgradi – ne samo v športu, ampak tudi v življenju nasploh.

Mojca KarnetFoto: Dani Mauko

ROK BAGOROŠ� profesionalni »stunt« voznik

Komaj 23-letni Radenčan Rok Bagoroš je že dve leti profesionalni »stunt« vo-znik. Športni tip fanta je že od malih nog. Motorji, hitrost, hitrost reagiranja so ga vedno zanimali. Z izvajanjem trikov na motorju se je začel načrtno ukvarjati šele pred petimi leti. To je postalo njegov način življenja.

Leta 2007 se je namreč odločil, da se bo ukvar-jal z ekstremnim moto športom. Njegov vzornik je Chris Pfeiffer, štirikratni svetovni prvak. Za iz-vajanje neverjetnih akrobacij uporablja posebej predelan 125–kubični motor in nov 690–kubični motor.

V Sloveniji je razen njega le nekaj stunt vozni-kov, v svetovnem merilu pa je konkurenca velika. Največ jih je iz Francije, Nemčije in ZDA. Motoristi skoraj vsak dan v svetu izumijo kak nov trik. Da se voznik obdrži med najboljšimi, mora veliko treni-rati. Rok trenira tudi do šestkrat tedensko, dva-krat dnevno v vsakem vremenu. Med napornimi treningi si je »pridelal« nešteto padcev in modric, vendar ni odnehal. Z jasnim ciljem je vedno zno-va sedel na motor. Bistveno je iskanje novih trikov in ne prehitro obupati!

USPEŠNI OBČANI – V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD

1 5 G l a s n i k 1 7

Leta 2010 je v francoskem mestu Bordeauxu s svojimi vragolijami na skuterju osvojil 1. mesto. Tako je uradno postal eden najboljših stunt vozni-kov skuterja na svetu. Fotografije tega nastopa so bile na naslovnicah evropskih in svetovnih moto revij in na svetovnem spletu. Uresničila se mu je dolgoletna želja in pri 21-ih letih je postal profe-sionalni stunt voznik.

Svoje vrtoglave akrobacije prikazuje po celem svetu. Kot prvi na svetu je leta 2009 izvajal akro-bacije s skuterjem na ledu.

Rok je prvi v zgodovini Slovenije in eden redkih na svetu, ki jih podpirajo proizvajalci dvokolesni-kov. Pod okrilje ga je vzela znana tovarna KTM iz Avstrije, za katero predstavlja svoje spektakularne trike po vsem svetu. Tako je s skuterja presedlal na motor. Zaenkrat je voznik, mehanik in menedžer v eni osebi. Podjetje KTM pa ni edino, ki je opazilo Rokov talent. V podporo so mu še SAVA, UNIOR, AKRAPOVIČ, MAGURA, GOPRO, PULL-IN. Njegovi sponzorji so strokovno usmerjena podjetja, za ka-tera opravlja testiranja in spremlja odzivnost mo-torja. Ob njegovi pomoči in izkušnjah izboljšujejo in razvijajo proizvode za motoristični trg. Tako je Rok kot eden izmed pomembnih akterjev, vpet v izboljšave in razvoj motorjev. Rok pove, da je ta oblika adrenalinskega športa cenejša varianta športa, vendar v Sloveniji ni posebej priznan.

O čem razmišlja med nastopom? V mislih sledi le kirurško natančni izpeljavi naslednjega trika. Motivacijsko nanj ugodno vpliva tudi dober in navdušen odziv publike.

Negotovost čuti le pri učenju novih trikov na motorju. Demotivacija je lahko tudi resna po-škodba, dolgotrajno zdravljenje in draga rehabi-litacija, predvsem če si poklicni športnik in je to tvoj vir preživljanja.

Poznavanje tega športa in zanimanje za njegove dosežke se po-časi izboljšuje, predvsem letos. O njem vedo več mladi, ki brskajo po svetovnem spletu. Do nedavnega namreč tudi v domačem okolju ni bil poznan. V zadnjem času pa zaradi sponzorjev prido-biva na veljavi in zanimanju.

V družini in ob pri-jateljici Ivi je deležen velikega razumevanja in skrbi. Navadili so se tudi na stresni način njegovega življenja, ki je hkrati tudi del njihovega življenja. Nedvomno je najbolj v skrbeh mama, ki si oddahne, ko Rok pre-stopi domači prag.

Kombi je postal njegov drugi dom. Ko ne nastopa, potuje ali trenira. Treningi so trdo in naporno delo. Če je le mogoče, trenira dvakrat na dan z motorjem; čas izkoristi tudi za krepitev mišic in za razmišljanje o novih, še drznejših trikih.

Kateri je njegov naslednji cilj? V petih letih bi rad postal svetovni prvak.

Ni dvoma, da Rok tega ne bi dosegel, glede na njegovo jasno vizijo, talent, samodisciplino, vztrajnost in zaupanje vase. Zgodo-vini motošporta in atraktivnemu kaskaderstvu bo vsekakor dal neizbrisen pečat.

Pogovor z Rokom je bil prijeten, sproščen. Kljub mladosti ima jasne cilje in ve, kaj hoče. Svojim ciljem bo nedvomno sledil z enako preciznostjo, kot so izvedeni njegovi triki z motorjem, ki so na meji verjetnega.

Rok Bagoroš je edinstven primer dobrega podjetnika in športni-ka v svetovnem merilu. Lahko je zgled vsem mladim, ki morda ve-likokrat prehitro odnehajo z uresničevanjem svojih ciljev in sanj.

Rokovo sporočilo mladim: Sanjaj veliko, nikoli ne odnehaj!Rokove dosežke lahko spremljate tudi na njegovi spletni strani

www.rokbagoros.com. Marija Mauko

USPEŠNI OBČANI – V DOMAČEM KRAJU IN DRUGOD

1 6 G l a s n i k 1 7

Radenska, d. d.� pogovor z Milanom Hojnikom, direktorjem Radenske, d. d.

Pred leti ste bili direktor marketinga takrat še Radenske z več družbami, s sedežem v Radencih, danes pa ste direktor Radenske, d. d., povezane družbe pod okriljem Pivovarne Laško. V čem je bistvena razlika v poslovanju takratne in sedanje delniške družbe?Kot sami ugotavljate, je imela takratna delniška družba Radenske sedež v Radencih, odvisne družbe pa so bile praviloma locirane v središčih takratnih velikih pomurskih občin. Takratna Radenska je imela cca 2.500 zaposlenih, obvladovala je tri dejavnosti (pol-njenje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, zdraviliško turistič-no dejavnost in proizvodnjo polnilne opreme), torej zelo različne dejavnosti s svojo specifiko, problemi in potrebami po vlaganjih v razvoj ipd., nedvomno pa so bile vse zelo povezane z lokalnim okoljem in s pomursko regijo.Današnja Radenska je del Skupine Laško, podjetij, ki se ukvarjajo s t. i. industrijo pijač in ki je do nedavna obsegala Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Vital Mestinje, Radensko in Frucktal, ki je bil pred kratkim prodan tujemu kupcu. Nedvomna razlika med nekdanjo in sedanjo delniško družbo je predvsem v prihodkih, številu zapo-slenih in, če hočete, tudi v manjši povezanosti z lokalnim okoljem, kot je bilo to pred leti, kar pa nedvomno ni samo posledica lastni-ške spremembe, temveč tudi zaostritve gospodarske situacije.

Koliko delavcev je zaposlenih v družbi in kakšen trend za-poslovanja planirate v prihodnje?V Radenski je trenutno zaposlenih 209 delavcev, načrti za zapo-slovanje v prihodnosti pa gredo predvsem v smeri poboljšanja kvalifikacijske strukture in pomlajevanja zaposlenih.

PODJETNIŠTVO

Kakšen je položaj Radenske na trgu mine-ralnih vod in brezalkoholnih pijač danes v primerjavi z »najboljšimi« časi družbe pred razpadom Jugoslavije? Kateri proizvodi so na trgu najbolj zanimivi in kaj pričakujejo kupci teh pijač v prihodnosti?Primerjava mogoče ni najboljša, saj je 20-milijon-ski jugoslovanski trg razpadel, vendar naj za ilu-stracijo navedem: V najboljših časih je Radenska na trgu nekdanje skupne države prodala okoli 250 mio litrov predvsem mineralne vode Kraljevi vrelec in to v 1/1 litrskih steklenicah, saj takrat PET embalaže oz. plastenk še ni bilo. Samo na Hrva-škem smo v teh časih prodali okoli 110 mio litrov naših pijač (danes le okoli 5 mio). Poleg mineralne vode je bila uspešnica tudi nizkokalorična gazira-na pijača Deit oz. kasneje Stil, v naslednjih letih pa sta se jima pridružila še Swing in Šum. V lanskem letu smo prodali 100 mio litrov naših mineralnih vod in brezalkoholnih pijač. Asorti-ment je bistveno širši kot pred leti. Večino proi-zvodnje prodamo na slovenskem trgu, cca od 20 do 25 % pa na trgih nekdanjih republik Jugoslavi-je, EU in prekomorskih državah.Še vedno je naravna gazirana mineralna voda Ra-denska Classic naš udarni proizvod; lepe premike in povečane tržne deleže pa beležimo pri nega-zirani naravni mineralni vodi Radenska Naturelle, gazirani brezalkoholni pijači Ora, pri Pepsi Coli; lepe prodajne uspehe pa beležimo tudi pri funk-cionalni vodi Oaza. Kupci bodo tudi v bodoče zahtevali predvsem kvalitetne, naravne proizvo-de, brez konzervansov; slediti bomo morali tudi trendom na tem področju, kar se tiče tako razvoja novih pijač kot embalaže. Seveda pa bomo mora-li poleg kvalitetnih proizvodov trgu ponuditi tudi cenovno sprejemljive proizvode.

Planirate v prihodnje večje investicije v po-sodobitev polnjenja pijač?V letošnjem letu namenjamo razvoju oz. vlaga-nju v posodobitev, obnovo in prilagajanje linij oz. opreme cca 1,5 mio €, vlaganja pa nameravamo v prihodnosti še povečati.

Posegajo kupci v kriznih časih po cenejših pijačah ali pa ima kakovost radenskih pijač še vedno dovolj kupcev za uspešne poslovne rezultate?Lojalnost kupcev do naših proizvodov je kljub rece-siji še vedno na zelo visokem nivoju; res pa je, da se moramo posluževati vseh marketinških in komerci-alnih orodij, da pariramo konkurenci, ki deluje pred-vsem v smeri agresivnih popustov in deljenja gratis proizvodov.Prav tako pa smo za določene poslovne partnerje, tako trgovce kot hotelirje, pristopili k uslužnostnemu

1 7 G l a s n i k 1 7

polnjenju t. i. TBZ oz. trgovskih blagovnih znamk, katerih maloprodajne cene so nižje in po katerih potrošniki v zadnjem času množično posegajo.

Kako družba sodeluje z Občino Radenci? Me-nite, da je sodelovanje zadovoljivo, glede na to, da je Radenska, d. d., še vedno največja gospodarska družba v občini? Ocenjujem, da se sodelovanje z občino in dru-gimi gospodarskimi subjekti ter z lokalnim oko-ljem izboljšuje in je boljše kot morda pred tre-mi, štirimi leti. Možnosti za še boljše sodelovanje nedvomno obstajajo; kar nekaj je projektov, kjer smo našli skupni jezik. Vlaganja v kraj so sicer na nižjem nivoju kot v času nekdanje delniške druž-be, sicer pa dvomim, da bomo takšen obseg vla-ganj še kdaj dosegli. Na vsak način pa v Raden-ski ne bežimo od svoje odgovornosti ter smo in bomo sestavni del tega okolja, saj smo močno vpeti v njega, ne glede na to, kdo je oz. bo lastnik. Razumljivo pa je, da ima vsak lastnik svoje pogle-de in zahteve, kar se tiče tega področja.

Kakšno pozornost namenja družba Pivovar-na Laško razvoju občine oz. kraju Radenci, glede na to, da se občina Laško v zadnjih letih razvija v moderno turistično in sploh gospodarsko bolj razvito občino, medtem ko je naša občina nasprotno v primerjavi z desetletjem in več nazaj precej nazadovala?Delno sem vam na to vprašanje že odgovoril, kar pa se tiče gospodarskega razvoja občine Laško, je le-ta povezan predvsem z investicijami v turizmu, s pridobitvijo evropskih sredstev za izgradnjo in-frastrukture, svoj delež pa je v preteklosti verjetno primaknila tudi Pivovarna Laško. Srečujejo pa se s podobnimi težavami kot pri nas – gospodarska si-tuacija nas sili v to, da se prvenstveno ukvarjamo, kot radi rečemo, s core bussinessom, od katerega so odvisna delovna mesta in obstoj firme.

Obstaja možnost, da bi Radenska, d. d., in Zdravilišče Radenci ne glede na lastništvo združili moči v skupnih projektih, ki bi pri-spevali k hitrejšemu razvoju občine kot celo-te in seveda k boljšim poslovnim rezultatom obeh družb?Sodelovanje z zdraviliščem lahko ocenim kot soli-dno. Sodelujemo na več področjih, seveda pa so kot povsod še možnosti za izboljšave.

Za zaključek še morda bolj osebno vpraša-nje: Je težko usklajevati in planirati delovne obveznosti na relaciji Radenci –Laško?Iskreno? Precej težko, vendar sem zaenkrat temu še kos!

Irena Petek - Ferenc

SPOROČILO ZA JAVNOST

PRESTIŽNA NAGRADA MONDE SELECTION GOLD AWARD za Radensko Classic kraljevi vrelecVrsti uglednih nagrad za kakovost naravne mineralne vode Radenska se je na medna-rodnem ocenjevanju Monde Selection, 51. Svetovnem ocenjevanju vod in brezalko-holnih pijač, pridružila še najvišja nagrada Gold Award. Nagrado podeljuje neodvisni mednarodni inštitut Monde Selection, ki so ga ustanovili v Belgiji leta 1961. Danes predstavlja eno najuglednejših organiza-cij na svetu na področju potrjevanja kako-vosti, ki letno preveri in oceni prek 1500 izdelkov iz več kot 70-ih držav sveta.

»Za Radensko je nagrada Gold Award inštituta Monde Selection pomembno priznanje. Potrjuje namreč nesporno kakovost naravne mineralne vode Radenska Classic Kraljevi vrelec, ki je v svoji več kot 140-letni zgodovini dobivala pomembne nagrade in priznanja za ka-kovost; bila je dvorni in papeški dobavitelj in je danes ena izmed naj-bolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk ne le doma, ampak tudi na tujem. Uspehi Radenske so lepa popotnica našim letošnjim načrtom; ob priznanju Monde Selection Gold Award pa bi rad še po-sebej čestital sodelavkam in sodelavcem Radenske, ki s svojim odno-som do tega edinstvenega naravnega vira dokazujejo vrednost treh src Radenske na čedalje bolj zahtevnih trgih doma in po svetu«, je ob priznanju povedal Milan Hojnik, direktor družbe Radenska, d .d., Radenci, in dodal, da Radenska vsako leto znova potrjuje, da ponuja najboljše naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače v svetovnem merilu.Komisijo Monde Selection, ki ocenjuje izdelke, sestavljajo sve-tovno priznani strokovnjaki, kot so različni profesorji, kemijski inženirji, raziskovalci in analitiki. Pri ocenjevanju dajejo poudarek organoleptičnim oziroma senzoričnim lastnostim, kar pomeni, da preverjajo harmoničnost in skladnost proizvoda glede na njego-vo vrsto in sestavo. Nagrado bo predstavnik Radenske sprejel na zaključni svečanosti Monde Selection, ki bo potekala med 3. in 5. junijem 2012 v Atenah.

RADENSKA MED NAJBOLJ ZAUPANJA VREDNIMI BLAGOVNIMI ZNAMKAMI –

Trusted Brand 2012

Radenci, 22. marca – Radenska je ena najbolj prepoznav-nih blagovnih znamk, kar potrjujejo številne raziskave ter priznanja, ki jih dobiva ta že več kot 140-letna blagovna znamka. Tako se je zaključila tudi ena večjih evropskih po-trošniških raziskav Trusted Brand 2012, ki jo organizira re-

1 8 G l a s n i k 1 7

vija Reader's Digest po  vsem svetu že dvanajsto leto, od tega v Sloveniji že šesto leto zapored, in dokazala vrednost blagovne znamke Radenska.Raziskava poteka v 15-ih državah ter omogoča tudi medkulturne primerjave, saj je 20 kategorij enakih za vse države, preostale pa so izbrane lokalno. Po vsej Evropi so anketiranci imenovali več kot 114 tisoč različnih blagovnih znamk, ki jim zaupajo, v Sloveniji 7958. Obdelavo podatkov in tabeliranje za vse države je vodilo podjetje Wyman Dillon Ltd. s sedežem v Bristolu. V Sloveniji je bilo k raziska-vi povabljenih 8000 naročnikov revije Reader's Digest, ki so vrnili 14,6 odstotkov izpolnjenih vprašalnikov, kar naročnike te revije v Sloveniji uvršča na 1. mesto med vsemi 15-imi državami. Radenska je v tem ocenjevanju najbolj zaupanje vrednih blagovnih znamk v Sloveniji dosegla prvo mesto v kategoriji gaziranih voda ter visoko drugo mesto v kategoriji ustekleničenih voda.»Radenska je v vsej svoji dolgi in uspešni zgodovini ena najbolj pre-poznavnih blagovnih znamk doma in na tujem. Posebej nas še ve-seli, da je tudi priznanje bralcev revije Reader's Digest Trusted Brand 2012 to dejstvo še podkrepilo. Uspehi Radenske niso le odraz njene dolge in uspešne poti skozi čas, so tudi in predvsem rezultat zapo-slenih, trženjskega spleta, nedvomni kakovosti ter okolju prijaznim tehnologijam. Še posebej danes, ob mednarodnem dnevu voda že-lim opozoriti na dosledno varovanje okolja in voda, kar je vitalnega pomena ne le za Radensko, ampak za ves svet in vso mednarodno skupnost. Radenska pa že vrsto let posluje v skladu s standardi va-rovanja okolja ISO 14001:2004, ki nam narekujejo dosledno upošte-vanje postopkov varovanja tega edinstvenega naravnega vira,« je ob priznanju Trusted Brand 2012 poudaril direktor družbe Ra-denska, d. d., Radenci gospod Milan HOJNIK.

Radenska, d. d., Radenci, za stike z javnostmi,Milan Verdev

Sava Turizem, d. d., PE Zdravilišče Radenci pogovor z Mladenom Kučišem, izvršnim direktorjem PE Zdravilišča Radenci

Morda za začetek šopek osebnih vprašanj: Kako dolgo ste že v Radencih, kako se poču-tite v tem kraju, kako sprejemate sodelavce in lokalno skupnost?Lahko zatrdim, da sem otrok turizma, sploh pa zdraviliškega. Prihajam iz Rogatca, kraja blizu Ro-gaške Slatine, kjer sem pozneje služboval enajst let. Karierno me je nato pot vodila od Krkinih zdravilišč in Term Čatež do mesta, ki ga zasedam danes, to je vodenja Zdravilišča Radenci. Sebe bi na kratko opisal takole: Sem odprt, komunikati-ven, korekten in profesionalen. Takšno dojemam tudi okolje, v katerega sem se preselil pred tremi leti. Moji sodelavci so zelo dobra, ambiciozna in precej pomlajena ekipa, z izdelano vizijo razvoja Zdravilišča Radenci na področju zdraviliškega tu-rizma, hotelirstva in gostinstva. Menim, da smo vzpostavili dobro sodelovanje, tako znotraj desti-nacije Radenci kot tudi s službami na ravni celo-tne družbe, kar se že kaže na izboljšanih rezultatih poslovanja.

Kakšen položaj ima Zdravilišče Radenci v poslovnem sistemu Sava in kako je organi-zirano? Koliko delavcev trenutno zaposluje in kakšne so morebitne potrebe po novih so-delavcih?Zdravilišče Radenci deluje v okviru delniške druž-be Sava Turizem, ki pod blagovno znamko Sava Hotels & Resorts združuje skupno šest enakovre-dnih turističnih središč. To so ob Zdravilišču Ra-denci še Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme Banovci, Terme Ptuj in Terme Lendava in Sava Hoteli Bled. Med navedenimi smo tretji po veli-kosti in ustvarjenih nočitvah. Odlikuje nas bogata 130-letna zdraviliška tradicija, ki jo obeležujemo v letošnjem letu.Še vedno smo prvenstveno zavezani rehabilitaciji srčno žilnih obolenj, za kar imamo usposobljeno strokovno zdravstveno osebje. Pravilnost usmeri-tve v zdraviliški turizem potrjujejo tudi svetovni trendi staranja prebivalstva, s čimer se odpira vse večji trg, tako na področju preventive kot kurati-ve. Našim gostom nudimo sodobne zdravstvene in preventivne programe, ki temeljijo na bogati tradiciji učinkovitega zdravljenja bolezni srca in ožilja, obolenj ledvic in sečnih poti, revmatičnih obolenj in motenj gibalnega sistema ter bolezni presnove. Naša ponudba temelji na štirih narav-nih virih, vpetih v okolico prijaznih ljudi: odlična mineralna voda, termalna voda, peloidno blato ali fanga in ugodna klima. Organizirani smo procesno, zaposlujemo pa 140 sodelavcev, med katerimi je veliko kvalitetnega kadra tudi iz Srednje gostinsko turistične šole Radenci in naša vrata so za dober kader zmeraj odprta.

PODJETNIŠTVO

1 9 G l a s n i k 1 7

Kakšni so kratkoročni in dolgoročni načr-ti zdravilišča? Predvidevate morda širjenje turistične oziroma zdraviliške ponudbe in s tem izgradnjo novih kapacitet?V kratkoročnem obdobju pozornost namenjamo predvsem obnavljanju obstoječih kapacitet, z na-menom dviga kakovosti storitev in energetske učinkovitosti. Začetek radenske zdraviliške tradi-cije simbolizira najstarejši hotel za rehabilitacijo bolezni srca in ožilja v Sloveniji – hotel Terapija, ki smo ga v pred tremi leti prenovili in je pomemb-na pridobitev ne samo za slovenski zdraviliški tu-rizem, temveč za zahteven in širok evropski trg na področju preventive, zdravljenja in rehabilitacije srčno žilnih obolenj. V okviru prenove smo hotele povezali s terapevtskim delom zdravilišča. Izvedli smo celovito energetsko prenovo zdravilišča, kar je s stroškovnega vidika zelo pomembno. Poso-dobili smo tudi diagnostično opremo. Kratko-ročno načrtujemo energetski plašč in fasado za hotel Radin, obnovo, pri gostih zelo priljubljenih, mineralnih kopeli ter ureditev hotelske »pivnice« mineralne vode. Dodatnih turističnih kapacitet v tem času ne načrtujemo, saj želimo najprej zago-toviti optimalno zasedenost obstoječih.

Kako se giblje zasedenost kapacitet, od kod prihajajo vaši gostje? Kako se je spremeni-la struktura gostov po odprtju meja znotraj EU, Evrope in sveta nasploh?V zadnjih dveh letih beležimo konstantno rast šte-vila gostov (teh je pri nas okrog 35.000 letno); v pr-vih treh mesecih letošnjega leta pa smo zabeležili celo največjo rast števila nočitev med vsemi slo-venskimi zdravilišči. Poleg tradicionalno najštevil-nejših gostov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije uspe-šno pridobivamo vse več gostov iz Češke, Poljske, Rusije, Izraela. Predvsem gostje iz Rusije zadnje leto posamično in skupinsko polnijo naše kapacitete. Pri nas so zelo zadovoljni. Navdušuje jih okolica ter prijaznost turističnega in zdraviliškega osebja.

Če Sava Turizem, d. d., ne predvideva novih investicij, ali morda načrtuje prodajo zdravi-lišča kateremu primernemu, dovolj ugodne-mu kupcu?Morebitna odprodaja kateregakoli dela premo-ženja družbe Sava Turizem, d. d., je v pristojnosti lastnika, to je družbe Sava, d. d., zato tega ne mo-rem komentirati.

Ste zadovoljni s sodelovanjem z drugimi dejavniki razvoja lokalne skupnosti, s turi-stičnimi društvi in z drugimi gospodarskimi družbami, zavodi ipd.?Z zadovoljstvom ugotavljam, da je vzpostavljeno korektno sodelovanja med Zdraviliščem in obči-no, kar predstavlja dobre temelje za hitrejši razvoj

obeh. Uspešno smo pristopili k revitalizaciji radenskega in športnega parka, čeprav nam podobo parka zaradi še nerešenih denacionali-zacijskih zahtev kvari nekaj starih zgradb. Na predstavitvah naše po-nudbe na sejmih nikoli ne manjka steklenica Radenske mineralne vode, izbranega vina radgonsko-kapelskih goric, dobrega bučnega olja in odličnih izdelkov Panvite. Z vsemi temi podjetji smo vzposta-vili zelo dobro poslovno sodelovanje; izvajamo skupne promocijske akcije in organiziramo izlete za naše goste. Prav tako koristimo stori-tve obrtnikov in podjetnikov iz lokalnega območja pri naših tekočih investicijah in vzdrževanju, seveda pod primernimi pogoji.Uspešno sodelujemo z vsemi turističnimi društvi in organizaci-jami, Zavodom za turizem in šport, zelo uspešno na primer tudi z glasbeno šolo in lokalnimi mediji, ki nas spremljajo pri vseh pomembnejših aktivnostih – sploh z vsemi, ki jih lahko kakorkoli povežemo z bogatitvijo turistične ponudbe. Poti ob Muri so na primer naš naslednji izziv skupnega lokalnega projekta.Omeniti moram tudi tradicionalni tekaški maraton, dolgoletno skupno delo Zdravilišča, Radenske, d. d., lokalne skupnosti in se-veda mnogih privatnih dejavnikov, ki privabljajo goste v Radence in odlično promovirajo ta del Slovenije.

Ima poslovni sistem Sava dovolj posluha za razvoj občine in kraja Radenci?Partnersko sodelovanje in podpora družbene skupnosti je eno od vodil delovanja celotne Poslovne skupine. Z lokalnimi ponudniki sodelujemo tako na prodajnem kot nabavnem področju, spod-bujamo jih k predstavitvam in promociji v naših kapacitetah, šte-vilnim projektom namenjamo tudi finančno ali materialno pod-poro. Tudi prihodki z naslova turistične takse, ki se iz zdravilišča stekajo v občinski proračun, niso zanemarljivi in so namenjeni predvsem razvoju turistične infrastrukture v občini. Vključenost v lokalno okolje izražamo tudi z raznolikimi dodatnimi ugodnostmi pri koriščenju naših storitev. Veliko pozornost namenjamo stalne-mu oblikovanju takšne ponudbe, ki bo spodbudila lokalno prebi-valstvo, da nas obiščejo. Tako mi kot naš lastnik smo vedno odprti za dobre projekte, ki prinašajo rezultate celotni lokalni skupnosti in zagotavljajo prihodnost in delovna mesta jutrišnji generaci-ji. Verjamem, da si slednjega, to je ekonomske varnosti za svoje otroke v domačem kraju, najbolj želijo vsi občani Radencev.

Letos mineva 130 let, odkar smo v Zdravilišču Radenci sprejeli prve goste. V prvem letu delovanja zdravilišča jih je bilo zgolj 79, danes pa nas obišče več kot 35 tisoč gostov letno iz 120–ih evropskih držav, ki zaupajo našim strokovnja-kom in izjemnim naravnim in zdravilnim danostim. Ob tej priložnosti vabljeni, da se nam pridružite na osrednjem praznovanju 130-letnice, ki bo sovpadalo s svetovnim dnevom srca, tj. od 28. do 30. septem-bra. Skozi celo leto pa smo pripravili vrsto privlačnih paketov in ugodnosti za naše goste, kot tudi dnevne obiskovalce.

Irena Petek - Ferenc

PODJETNIŠTVO

2 0 G l a s n i k 1 7

SIM Radenci, d.�o.�o.–pogovor z Zlatkom Mirom, predstavnikom podjetja SIM, d. o. o.

Kakšna in kako dolga je bila poslovna pot podjetja SIM Ra-denci do družbe v današnji obliki?SIM Radenci, d. o. o., je podjetje z več kot 20-letno tradicijo de-lovanja na območju občine Radenci in širše okolice. Začetki ustanavljanja podjetja so zanimivi predvsem zaradi ideje, ki se je porodila takrat mladim podjetnikom. Šlo je za smelo idejo, ki se sicer v nadaljevanju ni uresničila, kar pa ustanoviteljev podjetja ni odvrnilo od nadaljevanja poslovanja.

Katera je bila osnovna dejavnost podjetja na začetku de-lovanja?Osnovna dejavnost je bila že v začetku podrejena trgovini, kar je po-sledično pomenilo otvoritev trgovine TEHNOSIM v letu 1993. Od tega obdobja naprej nekako štejemo aktivno delovanje podjetja, ki se je danes razvilo v tržno usmerjeno podjetje.Nekajletno delovanje trgovine Tehnosim na takratni lokaciji se je pokazalo kot dobra usmeritev na področju trgovskega programa, saj je le-ta v glavnem zadovoljevala potrebe prebivalcev Radencev in okoliških prebivalcev. Skupaj s strankami – kupci se je v nasle-dnjih letih oblikovala ponudba, saj so bili ravno kupci tisti, ki so narekovali potrebe; naša naloga pa je bila, da se prilagajamo tržnim potrebam in zahtevam.

Katero obdobje štejete za prelomno v razvoju podjetja?»Trgovinica« Tehnosim se je z leti krepila in razvijala do te mere, da je podjetje SIM Radenci, d. o. o., konec leta 2004 odkupilo 100-odstotni delež podjetja Radenska Ekoss, d. o. o. Z nakupom tega podjetja so se bistveno spremenile razmere. Novo, združeno podjetje je moralo začeti hitro in učinkovito reševati vse težave, ki so takrat nastale. Pa vendar, preoblikovanje podjetja in preselitev trgovine Tehnosim na novo, skupno lokacijo je v naslednjih letih

prineslo pozitivne rezultate tako na področju ra-zvoja podjetja, kadrovske krepitve in končno po-večanja tržnega deleža v severovzhodnem delu Slovenije.

Katere dejavnosti danes ponujate trgu in s ka-kšnim številom zaposlenih jih obvladujete?SIM Radenci, d. o .o., je danes sodobno podje-tje, ki se ukvarja z raznolikimi dejavnostmi, od trgovine (maloprodaje in veleprodaje), izvajanja javno gospodarske službe (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode ter urejanje javnih površin), izvajanja komunalnih in drugih storitev, vzdrževanja parkovnih in drugih površin, upravljanja z večstanovanjskimi objekti do vzgoje in prodaje rastlin. Vse navedene dejavnosti v tem času opravljamo z 22-imi zaposlenimi sodelavci.

Ste zadovoljni z dosedanjo rastjo obsega po-slovanja?Glede na to, da gre v našem primeru za relativno malo podjetje, moramo biti na trgu dovolj fl eksi-bilni in trdoživi, da lahko zadovoljujemo potrebe podjetja in vseh zaposlenih. Situacija nam nalaga, da se moramo tudi primerno opremiti, če želimo zadovoljiti potrebe strank. Dejstvo je, da se na naše podjetje obrača vedno več strank z zelo različnimi potrebami po naših uslugah.

Kako bi ocenili sedanje sodelovanje z lokal-no skupnostjo in drugimi gospodarskimi su-bjekti v Občini Radenci?Kot izvajalec javno gospodarske družbe tesno sode-lujemo z lokalno skupnostjo. Z zadovoljstvom lah-ko zagotovimo, da je sodelovanje z Občino Radenci dobro. Nastale težave poskušamo sprotno in skupaj reševati. Sodelujemo pa tudi na projektih, ki občino čakajo v prihodnosti, predvsem na področju komu-nalne infrastrukture.Zelo dobro moram oceniti tudi sodelovanje z dru-gimi podjetji, predvsem z Zdraviliščem Radenci in Radensko, d. d. Končno je bil del našega podjetja v preteklosti sestavni del nekdanje celote Radenske. Našega obstoja si ne moremo zamišljati brez drugih podjetnikov in obrtnikov, za katere skoraj dnevno skrbimo pri zadovoljevanju njihovih potreb.

Kako gospodarska kriza vpliva na vaše poslo-vanje in kakšni so vaši načrti za prihodnost?Naravnanost družbe na prihodnost nam daje ob-vezo, da spremljamo dogajanje na trgu. Tako kot vsi drugi dejavniki na trgu pa si tudi mi želimo, da bi se neugodna situacija v državi čim prej popra-vila do te mere, da bi bilo naše poslovanje bolj varno in manj negotovo. Od tega so odvisne tudi nadaljnje aktivnosti podjetja, saj imamo v nasle-dnjem kratkoročnem obdobju predvidene neka-tere investicije, s katerimi bomo sledili razvoju družbe.

Irena Petek - Ferenc

PODJETNIŠTVO

2 1 G l a s n i k 1 7

VRTEC RADENCI – RADENSKI MEHURČKI

V vrtcu se otroci aktivno vključujejo še v druge projekte in na-tečaje: Zlati sonček, Zdravje v vrtcu, Varno s soncem, Modri Jan, Obdarajanje, Cici vesela šola, Planetu Zemlja prijazen vrtec, preko katerih otroci pridobivajo nova znanja in spretnosti.

Otroci velikokrat obiščejo tudi starejše občane v DOSOR-ju, kjer skupaj ustvarjajo v delavnicah in tudi zapojejo. Zavedamo se po-membnosti sodelovanja in povezovanja z okoljem, medgenera-cijskega druženja in ustvarjanja.

Vsi v vrtcu si prizadevamo ustvarjati svet, v katerem odraščajo srečni in zdravi otroci. In, kot je zapisano tudi v naši viziji, želimo vrtec, v katerem se pretaka energija odprtih, ustvarjalnih sprošče-nih, veselih otrok in iskrenih staršev ter delavcev vrtca.

Valerija Žinkovič, ravnateljica

OSNOVNA ŠOLA RADENCIVeselimo se pridobitve naziva kulturna šola 2012–2015 in drugih uspehovLe dve stvari sta, ki nas varujeta pred obupom:zvezdno nebo in umetnost.«(Jakob Wassermann)

Eden izmed ciljev izobraževanja je zagotovo vzgajanje otrok in mladine s pomočjo kulture in umetnosti, česar se vsi zaposleni na naši šoli še kako zavedamo. Zaradi tega se pogosto samoini-ciativno lotevamo številnih kulturnih šolskih projektov, vpetih v nacionalne in tudi mednarodne projekte, povezane s kulturo.Po našem mnenju je eden glavnih ciljev kulturne in umetnostne vzgoje ta, da učencem pomagamo, da s pomočjo kulture in ume-tnosti postanejo dobri ljudje, da si krepijo pozitivne značajske la-stnosti in pridobivajo nove.

ŠOLSTVO

Vrtec – na reviji OPZ

Z majhnimi koraki do velikega znanja

Vrtec Radenci – Radenski mehurčki je javni za-vod s tremi enotami: enota Mehurčki, Radenci; enota Vrtec na hribčku, Janžev Vrh, in enota Groz-dek, ki se nahaja na Kapeli. Naše temeljno po-slanstvo je zagotavljanje vzgoje in izobraževanja otrok, ki nam jih zaupajo starši. Otrokom želimo zagotoviti prijazne, kvalitetne, strpne in sprošče-ne medsebojne odnose. Z igro in raznovrstnimi dejavnostmi ustvarjamo spodbudno učno okolje za uspešen vsestranski razvoj otroka ob upošte-vanju individualnih razlik v razvoju in učenju. Pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela upo-števamo tudi različnost okolja, kjer vrtec deluje, in tako otrokom omogočamo, da spoznavajo bližnjo okolico posamezne enote vrtca, prav tako pa se povezujemo tudi z različnimi društvi iz naše bližnje okolice. Dejavnosti za otroke se načrtujejo tako, da imajo otroci možnost pridobivanja novih doživetij, izkušenj in spoznanj na različnih področjih razvoja.

Načrtovane dejavnosti po oddelkih so razno-vrstne, prepletene z zanimivimi vsebinami, ki otrokom nud ijo različne izzive za raziskovanje in pridobivanje novih spoznanj. Otrokom ponuja-mo tudi interesne dejavnosti, ki jih izvajajo vzgo-jiteljice, in otroci se vključujejo po svojih željah. Tako imajo možnost izbire med matematičnim, likovnim, pravljičnim, naravoslovnim in pohodni-škim krožkom. Otroci so zelo navdušeni tudi nad folklornim krožkom. Udeležili so se tudi Srečanja vrteških folklornih skupin, ki je bilo v OŠ Gornja Radgona. Mladi plesalci so še posebej navdušeni nad folklornimi oblačili.

V vrtcu deluje tudi pevski zbor, ki se je udeležil prireditve Čriček poje, ki se je prav tako odvijala v OŠ Gornja Radgona.

Otroci in strokovne delavke sodelujejo tudi na različnih likovnih natečajih. Na regijskem natečaju »Naravne in druge nesreče v moji okolici« je bilo v kategoriji predšolskih otrok izbrano likovno delo, ki ga je naslikala deklica, ki obiskuje naš vrtec.

Otroci aktivno sodelujejo tudi v Projektu »Pa-savček«, kjer smo izpostavili pomembnost prido-bivanja veščin, povezanih s prometno varnostjo. Otroci so se preko projekta seznanjali in spozna-vali poklice in ljudi, ki skrbijo za varnost.

2 2 G l a s n i k 1 7

Potrebno jih je ozavestiti, da sta kultura in umetnost eni izmed ti-stih stvari v življenju, ki jih lahko varujeta pred obupom in jih vedno znova opogumljata za nove izzive in preizkušnje življenja; sta torej tisti sestavini, ki osmišljata naša življenja in ustvarjata boljšo in pra-vičnejšo družbo. Menimo, da morajo biti v šolsko kulturno življenje vključeni vsi učenci, saj sta kultura in umetnost namenjeni vsem, ne samo nadarjenim in kulturno dejavnim učencem (tudi izven šole), ampak tudi otrokom s posebnimi potrebami in tistim, ki izhajajo iz socialno šibkejših in kulturno manj ozaveščenih družin.

Izraz kulturno-umetnostna vzgoja zajema več področij: bral-no kulturo, � lm in avdiovizualno kulturo, glasbeno umetnost, intermedijske umetnosti (multimedijo), kulturno dediščino in tehniško kulturo, likovno umetnost in uprizoritvene umetno-sti (gledališče, lutke, sodobni ples …). Bistvo sodobne kulturno--umetnostne vzgoje je njena kroskurikularnost, saj naj bi bila vpeta v vsa področja dejavnosti, učne predmete in druge šolske dejavnosti. Prav tako predstavlja temelj za posameznikov ustvarjalni odnos do kulture ter razumevanje njenega pomena za razvoj človeške družbe, prispeva k celovitemu razvoju osebnosti vsakega posameznika, soo-blikuje njegovo estetsko občutljivost, kulturno zavest in izražanje ter vzpodbuja vseživljenjsko učenje. Učencem pomaga spoznavati kul-turo lastnega naroda in graditi zavest o pripadnosti tej kulturi; spod-buja tudi spoštljiv odnos do drugih kultur in medkulturni dialog.

Kako pomembna je kulturno-umetnostna vzgoja na vzgojno-izobraževalni poti otroka in mladostnika za njegov miselni, čustveni in duhovni svet, nam izpričujejo številni nacionalni in mednarodni dokumenti, med drugim tudi Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo (2009), kjer je še posebej poudarjeno, da razvijanje veščin in zmožnosti kulturne vzgoje spodbuja različna ravnanja in razmišljanja učencev ter omogoča ustvariti družbo, ki temelji na znanju, ustvarjalnosti in strpnosti.

Cilji kulturno-umetnostne vzgoje 1. Uresničevanje temeljne človekove pravice do izobraževanja in

sodelovanja na kulturnem področju2. Razvijanje ustvarjalnosti3. Razvijanje individualnih sposobnosti4. Izboljšanje kakovosti izobraževanja5. Razvijanje estetske občutljivosti in kritičnega odnosa do kultu-

re in umetnosti6. Izražanje kulturnih raznolikosti7. Dviganje ravni kulturne zavesti8. Zavedanje pomena nacionalne kulturne dediščine (Državne

smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraže-vanju 2009).

Kulturna vzgoja je vsekakor močno vpeta v vzgojno-izobra-ževalno delo naše šole, tako v šolske kot obšolske dejavno-sti, ki niso del šolskega kurikuluma. Načrtna kulturna vzgoja v obliki raznovrstnih kulturno-umetnostnih dejavnosti omogoča vsakemu učencu, da kot ustvarjalec ali prejemnik umetniških vse-bin sodeluje v kulturnem in umetniškem šolskem življenju. Vsak učenec je namreč lahko ustvarjalen v okviru svojih zmožnosti, saj učitelj ob sodobnih metodah poučevanja (projektno, raziskovalno, problemsko, sodelovalno in ustvarjalno učenje) lahko upošteva njegove potrebe, interese, nadarjenost in različne (tudi skrite) zmo-

žnosti. Raznovrstne kulturno-umetnostne aktiv-nosti naše šole tako vsakemu učencu omogoča-jo celostni razvoj. Učenci imajo zaradi njih večjo pozitivno samopodobo, postajajo še bolj krea-tivni, samoiniciativni in so sposobnejši kritično oceniti svoje opravljeno delo in delo drugih. V kulturno ustvarjanje in delovanje naše šole so vključeni vsi učitelji iz kolektiva, kar je dokaz, da je kultura za nas vrednota, ki bistveno lepša, bo-gati in osmišlja naša življenja in življenja naših učencev. Izkazalo se je, da izredno povečano število kul-turnih dejavnosti (zlasti projektno delo, različni na-tečaji, številne kulturne prireditve v šoli in izven nje, tematske razstave, raziskovalne naloge s področja kulture) v zadnjih petih letih dviguje kakovost vzgojno-izobraževalnega dela naše šole, vzpod-buja medpredmetno povezovanje učiteljev ter povezuje šolo z drugimi kulturnimi ustanova-mi in umetniki, omogoča izmenjavo znanja in izkušenj med učenci in učitelji oz. vsemi udele-ženimi v kulturnem procesu ter nadgrajuje cilje vseh predmetov, obenem pa učencem prinaša nova dragocena znanja in spretnosti. Opažamo tudi, da se učenci veliko bolj kulturno obnašajo in izražajo, še posebej na samih kulturnih dogodkih.In kako vemo, da delamo kvalitetno? Naši kulturni dogodki vedno znova doživijo pozitivne odmeve, kritike in pohvale s strani učencev, učiteljev, staršev in starih staršev, obiskovalcev in gostov (tudi pred-stavnikov zavoda za šolstvo in ministrstva ter kul-turnikov), ki so nemalokdaj tudi povsem navdušeni. Vse to pozitivno vpliva na ugled šole (in kraja) ter ponuja nove možnosti razvoja le-te na kulturnem in umetniškem področju (predvsem dvig kulturne zavesti in bralne pismenosti učencev).

Zaradi vsega omenjenega smo še toliko bolj veseli NAZIVA »KULTURNA ŠOLA« V OKVIRU NACIONALNEGA PROJEKTA JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Z NASLOVOM KULTURNA ŠOLA. Pristojna komisija za vredno-tenje prijavnih vlog je ugotovila, da skladno z razpisnimi kriteriji izpolnjujemo vse kvantita-tivne in kvalitativne pogoje, zato se nam za ob-dobje 2012–2015 podeli naziv »kulturna šola« (koordinatorici Mojca Karnet in Zdenka Šiplič). Izmed vseh prejemnic šol naziva »kulturna šola« bo komisija 1. junija posebej izbrala in nominirala tudi: Naj kulturno šolo leta 2012; kulturne šole leta v različnih kategorijah (majhna/podružnična šola, srednje velika šola, velika šola); kulturne šole, ki iz-stopajo na posameznih področjih (npr. kulturna šola z izjemnimi dosežki na glasbenem področju, na po-dročju gledališča in dramskih umetnosti, lutkovnem področju, na področju folklorne dejavnosti, kultur-na šola z izjemnimi fi lmi in multimedijo, izjemnimi dosežki na literarnem področju, z izjemnimi dosežki na področju kulturne dediščine, področju plesa, na

ŠOLSTVO

2 3 G l a s n i k 1 7

likovnem področju). Prejemniki zgoraj navedenih najvišjih  priznanj bodo javno razglašeni na za-ključni prireditvi, ki se bo odvijala v  petek, 1. ju-nija, na Vačah pri Litiji, kamor se bomo odpravili skupaj z učenci, ki bodo dopoldne preživeli na različnih ustvarjalnih delavnicah z eminentnimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci.

Da smo res kulturna šola, je ugotovil tudi leto-šnji GOST KULTURNE PRIREDITVE OB ZAKLJUČ-KU BRALNE ZNAČKE NAŠE ŠOLE, tj. pisatelj in dra-matik TONE PARTLJIČ, ki nas je 12. aprila počastil s svojim obiskom ter nam čestital in se zahvalil učencem in mentoricam, da vztrajajo v branju knjig. Ob tem smo na šoli organizirali kulturni dan za vse učence, tako da smo pripravili dve bogati kulturni prireditvi oz. proslavi, in sicer posebej za mlajše in starejše učence. Na začetku obeh je zapel Mladinski pevski zbor OŠ Radenci z zbo-rovodkinjo Vero Stajnko, ki nas je navdušil z povsem novimi pesmimi. Na proslavi za mlajše učence pa se je predstavila odlična otroška fol-klorna skupina pod mentorstvom Nataše Ros s priredbo otroških vaških iger, ki je ob spremljavi glasbenega tria sovrstnikov odplesala splet ljudskih plesov. Četrtošolci so hudomušno odigrali še dramski prizor o pisateljevem življenju (men-torica Andreja Fekonja Hamler). Na prireditvi za starejše učence so se osmošolci predstavili z dramatizacijama dveh Partljičevih črtic (Zizek in Nakup čevljev) iz njegove najbolj znane knji-ge za otroke Hotel sem prijeti sonce (mentori-ci Zdenka Šiplič in Mojca Karnet). Učenci so bili seveda najbolj veseli pisateljevega nastopa. Mlajšim učencem je Partljič povedal hudomušno zgodbico o ljubljanski deklici Urški in njenem psičku Mišku ter s pomočjo treh učencev izvedel knjižni kviz (na za-stavljena vprašanja sta morali odgovarjati tudi ena izmed učiteljic in ravnateljica). Starejše učence je najprej skozi praktično gledališko vajo poučil o za-konitostih dramske igre (saj so morali pod njegovim vodstvom odigrati krajšo različico tragedije W. Sha-kespeara Romeo in Julija), zatem pa jim je postregel z dvema črticama, ob katerih so se učenci nasme-jali in zamislili. Ob tem je pohvalil vse nastopajoče, obenem pa nam je kot strokovnjak podal nekaj ko-ristnih kritik ob umetniškem delu z učenci.

Obenem je v čitalnici šolske knjižnice potekala bogata razstava o književniku Tonetu Partljiču, ki jo je skrbno pripravila knjižničarka Tadeja Slavič. Razstavila je mnogo književnih del našega knji-ževnika. Prav tako je poskrbela, da so bili na ogled postavljeni številni izvirni literarni in likovni iz-delki, ki so jih ustvarili učenci od 1. do 9. razreda s pomočjo svojih mentoric učiteljic slovenščine in drugih učiteljev na temo pisateljevega življenja ter njegovih literarnih del za otroke in mladino.

Naša šola ima bogato glasbeno tradicijo. Tudi letos, v torek, 17. aprila, je v Gornji Radgoni potekalo OBMOČNO SREČA-NJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ČRIČEK POJE. OŠ Radenci so odlično zastopali mladi pevci in pevke otroškega pevskega zbora in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Vere Stajnko, glasbene peda-goginje na naši šoli, in ob spremljavi pianistke Majde Bicskey. Vera Stajnko je ob tem zapisala: »Otroški pevski zbor je pričel svoj nastop s preprosto, navdušujočo ljudsko pesmijo Ena ptička priletela s pogumnima in odličnima solistkama Tajdo Hedžet in Špelo Žitek ter violinistko Polonco Kulčar. Nadaljevali so z živah-no izštevanko Jakoba Ježa En ten tenera ob odlični koreografi ji. Na-stop so končali z zasanjano uspavanko Johannesa Brahmsa Lahko noč, ob kateri je marsikomu iz publike zastal dih. Mladinski pevski zbor OŠ Radenci je požel številne simpatije strokovne javno-sti, mnogih  staršev naših pevcev in publike nasploh. Zbor se je predstavil s programom, ki pritiče prezentaciji MPZ-ja na Območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Čriček poje. Zapeli so triglasno a capella pesem Zvončki Marija Kogoja, mestoma pet-glasno a capella pesem Ena ptička Jakoba Ježa in Oh, Happy Day Edwina R. Hawkinsa z odlično solistko Nino Rihtarič in klavir-sko spremljavo Majde Bicskey. Strokovna ocenjevalka Majda Hauptman, ki je spremljala revijo, je med sodelujočimi zbori v kategoriji mladinskih pevskih zborov uvrstila MPZ Radenci na tekmovanje na državni ravni v Zagorju.«

ŠOLSTVO

Tone Partljič z zlatimi bralci – devetošolci, z mentoricama in ravnateljico

2 4 G l a s n i k 1 7

Naši sedmošolci so sodelovali tudi na TELEVIZIJSKEM KVIZU MALE SIVE CELICE ter se tako v ponedeljek, 9. januarja, odpelja-li v Ljubljano, kjer je na RTV SLO potekal prvi krog tekmovanja Male sive celice. Ekipo naše šole so sestavljali že znani učenci 7. a- in b-razreda: Maša Škrbić, Ahac Šimundić in Črt Stajnko (mentorica Jasmina Zemljič), pri čemer so jih vzpodbujali vsi sošolci in sošolke. Naši učenci so se v studijski oddaji pomerili v dvoboju z Osnovno šolo Kanal. Tako kot že na predtekmovanju so tudi zdaj pokazali odlično znanje ter se uvrstili v naslednji krog tekmovanja, ki je potekal v začetku aprila, vendar se žal tokrat niso uvrstili v zaključni del tekmovanja. Upamo, da se bomo tudi v prihodnje udeleževali podobnih kvizov, na katerih učenci širijo svoje vedenje in si pridobivajo nove izkušnje.

H kulturi sodi tudi skrb za okolje, čemur naša šola kot ak-tivna članica v MEDNARODNEM PROJEKTU EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA posveča veliko pozornosti, saj denimo že od samega začetka orje ledino v DRŽAVNEM PROJEKTU »ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI«, v organizaciji Agencije RS za okolje, Zveze prijateljev mladine Slovenije in pod pokrovi-teljstvom predsednika države dr. Danila Türka. Tako smo se tudi

letos 20. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani udeležili zaključne prireditve projekta. V tem projektu naša šola aktivno in zelo uspešno sodeluje že sedmo leto, in sicer se vedno predsta-vi z inovativnim raziskovalnim delom s področja ekologije in varovanja okolja. Letos so se učenci 8. razredov pod mentorstvom učiteljice bio-logije Milene Mencigar ter učiteljice sloven-ščine in nemščine Zdenke Šiplič predstavili z raziskovalno nalogo »Bodi aktiven!«, v okviru katere smo predstavili dolgoletno in raznoliko delo Gregorja Domanjka z Janževega Vrha (danes živečega v M. Soboti), zaposlenega v Krajinskem parku Goričko, ki že leta sodeluje z našo šolo pri raziskovalnih nalogah in dnevih dejavnosti s po-dročja okoljevarstva. Pobudnica in gonilna sila tega projekta na naši šoli je Milena Mencigar, ki je za zvestobo in ustvarjalnost prejela na-ziv »ambasadorka projekta« »Zemljo so nam posodili otroci«, za kar ji je bilo izročeno pri-znanje na zaključni prireditvi 20. aprila, ki jo je s svojim obiskom počastil tudi predsednik republike dr. Danilo Türk.

Šola aktivno stopa v korak s časom. Postala je mo-derna šola, odprta navzven; je pomemben dejav-nik tako v lokalni skupnosti (saj uspešno sodeluje s svojo ustanoviteljico Občino Radenci) kot v šir-šem prostoru; prav tako povezuje niti sodelova-nja v mednarodnih projektih (Eko šola kot način življenja, Zdrava šola, Comenius, Evropska vas …) in v državnih projektih (E-kompetentna šola, She-ma šolskega sadja, Drugi tuj jezik …), na številnih natečajih, v razširjenem programu (šola v naravi, podaljšano bivanje, jutranje varstvo), nadstandar-dnem programu (računalništvo, nemščina).

Tako odkrivamo vedno nove stvari – ne samo v domačem okolju, ampak tudi v Evropi, katere člani smo, zato se že od samega začetka aktivno in inovativno vključujemo v DRŽAVNI PROJEKT EVROPSKA VAS, pri katerem sodeluje vsa šola (koordinatorice Mina Mazouzi, Katja Glazer Leskovšek in Anica Černčec). Letos so se učenci seznanili s špansko zgodovino, kulturo, z ume-tnostjo, znamenitimi Španci in s posebnostmi, pri čemer so nastali številni lepi in neponovljivi izdelki učencev, ki so jih naredili predvsem na dnevih dejavnosti v okviru projektnega tedna v mesecu marcu. Svoje zares izjemne stvaritve so učenci predstavili na že peti zaključni pri-reditvi Evropska vas 9. maja, ob dnevu Evro-pe, na Trgu kulture v Murski Soboti, v obliki kviza, španskega plesa, španskih kulinaričnih dobrot in z bogato stojnico (mentorica Lidija Mohor), polno umetniških izdelkov na temo Španija.

ŠOLSTVO

Odlična MPZ in OPZ OŠ Radenci na Območnem srečanju otroških in mladin-skih pevskih zborov Čriček poje v Gornji Radgoni

Sedmošolci na TV-kvizu Male sive celice z voditeljem Pavletom Ravnohri-bom, mentorico, razrednikoma in ravnateljico

2 5 G l a s n i k 1 7

Prav tako smo Osnovni šoli Radenci v mesecu februarju pričeli z izvajanjem MEDNARODNEGA PROJEKTA E-TWINNING, z naslovom »I TOUCH MATHS« OZIROMA »DOTIK MATEMATIKE«. Katja Glazer Leskovšek, učiteljica matematike in ko-ordinatorica projekta, je o le-tem povedala: »Pro-jekt povezuje OŠ Radenci s partnerskimi šolami v Latviji, Madžarski in Turčiji. Učenci od 6. do 9. razreda so pripravili predstavitev domačega kraja v angleškem jeziku in izdelovali predloge za logotip projekta. Svojo kreativnost pri izdelovanju logotipov so pokazali tudi nekateri učenci 4. in 5. razredov. Še posebej smo ponosni, da je Nacionalna agencija Cmepius med prijavljenimi e-Twinning projekti izbrala ravno naš projekt»I touch MATHS« za projekt meseca februarja. S tem so učenci dobili priznanje za svoj trud in delo, zato se že z veseljem pripravljajo na nove matematične izzive.«V soboto, 25. februarja, je enajst sedmošolk in osmošolk pod mentorstvom Katje Glazer Le-skovšek preko video konference sodelovalo na MEDNARODNEM SIMPOZIJU V ROMUNIJI. »Osnovna šola Radenci je namreč vključena v med-

narodni projekt Math experience, katerega namen je spodbudi-ti zanimanje mladih za znanost in tehnologijo ter jim približati učenje s pomočjo IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije). V ta namen so učenci tretje triade izdelali interaktivno gradivo z računalniškim programom Microsoft Excel. Z uporabo osnov-nih formul in s snemanjem makrov v Excelu so izdelali zelo uporaben in atraktiven matematični kviz, ki je učencem v pomoč pri utrjevanju računanja z ulomki, s celimi števili in celo pri pretvarjanju merskih enot. Sedmošolci so tako izdelali kviz v slovenskem jeziku, osmošolci in devetošolci pa v angleškem jeziku. Učenci so predstavili svoje delo in izdelke ostalim udeležencem simpozija iz Romunije, Italije, Grčije, Srbije, Hrvaške, Danske in Mongolije. Sedaj ima matematični kviz svoje mesto v spletni učilnici matematike na stra-neh OŠ Radenci in učenci lahko vaje rešujejo preko svojih domačih računalnikov. Na simpoziju so učenci prisotne navdušili z izdelanim interaktivnim gradivom in odličnim nastopom v angleškem jeziku, zato je bilo veselje nad opravljenim delom toliko večje« (Katja Glazer Leskovšek).

Tudi v šolskem letu 2011/2012 se učenci vedno znova učijo biti aktivni kot prostovoljci, se učiti od drugih in biti zgled okolici, boga-titi sebe in druge, kar je vodilo našega INOVATIVNEGA PROJEKTA NITKE PRIJATELJSTVA. Na nek način smo zato v tem pogledu ne-kaj posebnega tudi v celotnem slovenskem prostoru in menimo, da s promocijo projekta pripomoremo k vzpodbujanju sodelovanja šol in domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Prostovoljci, učen-ci in učitelji OŠ Radenci, tako enkrat ali dvakrat mesečno obiščemo starejše stanovalce doma, jim popestrimo dan z družabnimi igrica-mi ali se pogovarjamo z njimi. Sodelujemo tudi pri izvedbi delavnic za starejše, gremo z njimi na sprehod po okolici Radencev, jim po-lepšamo dan s svojimi obiski ter jim ob začetku in koncu šolskega leta pripravimo bogato kulturno prireditev. Projekt Nitke prija-teljstva bomo tudi letos 14. junija zaključili na slavnostnem srečanju s predsednikom države dr. Danilom Türkom na Brdu pri Kranju, kjer smo bili že lani kot prejemniki priznanja Naj prostovoljec (koordinatorica Sandra Prelog).

Naši učenci so bili zelo uspešni tudi na številnih tekmovanjih z različnih področij. Na letošnjem državnem tekmovanju iz slo-venščine za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo v soboto,

ŠOLSTVO

Učenci med ustvarjanjem ob tehniškem dnevu na temo Španija v okviru projekta Evropska vas

Osmošolke pri delu s svojim interaktivnim gradivom na video konferenci na mednarodnem simpoziju v Romuniji

2 6 G l a s n i k 1 7

17. marca, na Osnovni šoli Tabor I v Mariboru je zlato priznanje prejela devetošolka Petra Habjanič. Zaradi izredno visokih kri-terijev na državnem nivoju je takšen rezultat težko doseči ter smo ena redkih pomurskih šol, ki se lahko pohvali z zlatim prizna-njem iz tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Petra Habjanič je bila zelo uspešna tudi na regijskem tekmovanju (26. januarja v G. Radgoni), kjer se je uvrstila na odlično 3. mesto in preje-la srebrno priznanje ter je bila ena izmed šestih osmošolcev in devetošolcev iz Pomurja, ki so se sploh uvrstili na državno tekmovanje. Poleg nje sta dobitnici srebrnega priznanja tudi osmošolka Ajda Rožanc in devetošolka Karin Šteiner (mento-rica Mojca Karnet). Kot vsako šolsko leto so bili devetošolci tudi letos zelo uspešni na državnem tekmovanju iz nemščine v Murski Soboti na OŠ I, kjer so v znanju nemškega jezika v konkurenci s 1. tujim jezikom (naši učenci namreč obiskujejo nemščino kot 2. tuji jezik) pod mentorstvom učiteljice nemščine Marije Mauko prejeli kar tri srebrna priznanja. Srebrnega odličja so bili izredno veseli deve-tošolci Nik Vratarič, Tjaša Stanek in Nuša Matjašec.

28. marca je bila OŠ Radenci gostiteljica področnega tekmo-vanja iz znanja matematike za srebrna Vegova priznanja. Na tej stopnji so učenci Nejc Ajlec (9. a), Matjaž Škrlec in Katarina Far-kaš (8. a) dosegli srebrna Vegova priznanja. Matjaž Škrlec, uče-nec 8. a-razreda, je bil med najboljšimi v državi tudi na tekmo-vanju Evropski matematični kenguru in je prejel nagradni izlet v Salzburg z Dmfa Slovenije, ki bo 8. junija. Srebrno priznanje iz znanja logike na državnem tekmovanju pa je 22. oktobra 2011 pre-jela devetošolka Špela Berič (mentorica Katja Glazer Leskovšek).Tudi v znanju iz � zike (mentorica Anica Černčec), zgodovine (mentor Simon Belec) in sladkorne bolezni (mentorica Mile-na Mencigar) sta učenca 9. razreda Špela Berič in Nejc Ajlec na državnem tekmovanju prejela srebrna priznanja na vseh treh omenjenih tekmovanjih.

Kot vidite, je za nami še eno izredno uspešno in plodno leto, ki si ga bomo vsi zapomnili po praznovanju 80-letnice šole ter številnih izpeljanih in uspešnih projektih. Ponosni smo na svoje dosežke, obenem pa se zavezujemo, da bomo še naprej delali kvalitetno ter tako ustvarjali pogoje in spodbudno okolje za naše učence, za njihovo uspešno vključenost v sodobno odprto druž-bo, ki temelji na avtonomiji in ustvarjalnosti posameznika.

Mojca Karnet in Zdenka Šiplič, učiteljici slovenščine

OSNOVNA ŠOLA KAPELA� Šola za 21. stoletje Lizbonska strategija Evropske unije opredeljuje vseživljenjsko učenje kot enega temeljnih vzvo-dov preobrazbe družbe v novem tisočletju v druž-bo znanja. Družba znanja zahteva povsem nova znanja, veščine in stališča.

To zahteva bistveno drugačno vzgojo in izobra-ževanje, kot ju poznajo tradicionalne družbe. Šole se morajo temeljito spremeniti. Vsak posameznik potrebuje ključne zmožnosti, ki mu omogočajo osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo in družbeno vključenost in zaposlovanje. Do kon-ca obveznega izobraževanja bi si morali vsi mladi razviti ključne zmožnosti, ki jih opremljajo za od-raslo življenje, še naprej pa jih je treba razvijati in posodabljati kot del vseživljenjskega učenja.

Ključne zmožnosti, ki jih mora razviti posameznik, so:• komunikacija v maternem jeziku,• komunikacija v tujih jezikih,• matematična zmožnost in temeljne zmožnosti

v naravoslovju in tehnologiji,• digitalne zmožnosti,• učenje učenja,• medosebne, medkulturne in socialne

zmožnosti ter državljanske zmožnosti,• podjetnost in• kulturna izraznost.

Gospodarske in družbene spremembe v Evropski uniji prinašajo za vse državljane Evrope nove prilo-žnosti in izzive. Vsi, ki svoje življenjsko poslanstvo ure-sničujemo z delom z otroki, se tega dobro zavedamo. Pred nami je zahtevna naloga, saj moramo pripraviti otroke in mladostnike na življenje v takšni družbi, v kateri bodo potrebovali raznolika znanja in številne spretnosti. Danes potrebujejo mladi mnogo večji nabor kompetenc kot kdajkoli prej, da bodo lahko uspešni v globalnem gospodarstvu in vse bolj razno-likih družbah. Veliko jih bo zaposlenih na delovnih mestih, ki zaenkrat še ne obstajajo. Mnogi bodo po-trebovali temeljito jezikovno znanje ter medkultur-ne in podjetniške spretnosti. Zaradi hitrega razvoja tehnologije se bo svet spreminjal in bo zahteval ne-nehno prilagajanje. V tem vse bolj zapletenem svetu bosta ustvarjalnost in sposobnost za učenje in ino-vacije zelo cenjena, celo bolj kot nekatera znanja, ki bodo morda že celo zastarela. Za vsakega člana druž-be v prihodnosti bo ključno nenehno prilagajanje in vseživljenjsko učenje. Kompetence in učne navade, pridobljene v šoli, so bistvene za razvijanje novih spretnosti za nova delovna mesta pozneje v življenju (iz Poročila delovne skupine za uresničevanje ciljev vseživljenjskega učenja, 2003).

Zaposleni na Osnovni šoli Kapela se zavedamo, da uspeh otrok v obveznem osnovnem izobraže-vanju močno vpliva na njihovo poznejše družbeno udejstvovanje, nadaljnje izobraževanje ali uspo-sabljanje in zaslužek. Pismenost in znanje mate-matike sta bistveni sestavini ključnih kompetenc. Pomenita osnovo za nadaljnje učenje, vendar pa se njuna raven v EU slabša. To je eden od ključnih problemov, s katerimi se trenutno srečujejo šole v Evropi. Prav zaradi tega smo se zaposleni na Osnov-ni šoli Kapela skupaj s štirimi partnerskimi šolami iz

ŠOLSTVO

2 7 G l a s n i k 1 7

Evrope (Danske, Nemčije, Norveške in Romunije) odločili, da skupaj sodelujemo v projektu Izboljša-nje bralne in matematične pismenosti (2010–2012). Z delom v tem evropskem projektu so naši učitelji pridobivali nova znanja, spremljali pouk in spoznali nove uspešne učne metode, ki lahko dolgoročno izboljšajo odnose, zvišajo uspeh in zagotovijo nove možnosti za učenje ter razvijajo bralno in matema-tično pismenost. Izjemno smo ponosni, da smo bili izbrani med šest najboljših Comenius projektov v Sloveniji, ki so bili predlagani kot primer uspešnega evropskega projekta za udeležbo na evropski kon-ferenci, z naslovom Helping schools team up across Europe v Bruslju od 3.–4. maja 2012. V letu 2012 se zaključuje naš dveletni projekt, kar hkrati sovpada z zaključkom desetletja pismenosti, ki so ga razglasi-li Združeni narodi (2003–2012) in je potekalo pod geslom Pismenost kot svoboda. Mi smo prepričani, da bomo zelo uspešen projekt nadgradili v novega.

Zavedamo se, da se morajo šole nenehno prilaga-jati spreminjajočemu se okolju in spreminjajočim se potrebam učencev, zaposlenih in staršev, torej svo-jih ključnih partnerjev. Strokovni delavci naše šole nenehno razvijajo svoja znanja in spretnosti, da lah-ko vsakemu učencu zagotovijo ustrezne možnosti za pridobivanje potrebnih kompetenc v varnem in privlačnem šolskem okolju, za katerega sta značilna vzajemno spoštovanje in sodelovanje. Skrb za kako-vost vzgojno-izobraževalnega dela je temeljna na-loga vseh strokovnih delavcev. Učne vsebine nad-grajujemo z vsebinami projektov. Z vključevanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v vode-nje šole in pri neposrednem delu z učenci želimo narediti korak bližje k doseganju standardov E-kom-petentne šole (E-kompetentni ravnatelj, E-kompe-tentni učitelji, E-kompetentni učenci).

V tem šolskem letu smo uspešno vključili predstav-nike staršev sveta staršev v aktivnosti za izboljšanje motivacije učencev za branje. Predstavniki staršev so za svoje oddelke pripravili predstavitve aktivnosti in bili motivatorji drugim staršem. V mesecu febru-arju smo gostili pomurski aktiv sveta staršev.

Šola dobro sodeluje z Občino Radenci in občinskim svetom, direk-torico občinske uprave Mojco Marovič in z zaposlenimi na občinski upravi ter odpira svoja vrata širši lokalni skupnosti. Z veliko osebne zavzetosti župana Občine Radenci Janeza Rihtariča, podžupana Ja-neza Konrada ter z obsežnim prostovoljnim delom Jožefa Tivadarja, Nogometnega kluba Kapela in zaposlenih na OŠ Kapela smo zdru-žili moči pri izgradnji nogometnega igrišča ob šoli.

Šola je skozi vse šolsko leto vpeta v življenje lokalne skupnosti in dobro sodeluje z lokalnimi podjetji (Radenska, d. d., Kapela Vino-gradništvo in vinarstvo, d. d., DOSOR, d. o. o.) in društvi (Turistično društvo Klopotec, Čebelarsko društvo Radenci, DPM Radenci) ter pomaga pri organizaciji in izvedbi tudi drugih prireditev lokalne-ga značaja, srečanje starejših krajanov, z nastopi učencev na javnih prireditvah v kraju, izvedbi tekmovanj. Vsako leto sodeluje šola tudi z drugimi javnimi ustanovami (UNESCO središče, EKO in ZDRAVE šole, Evropska vas, Zavod za gozdove, KE Radenci, Zavodom za turizem in šport Radenci, Zvezo za tehnično kulturo Slovenije pri izvedbi državnega tekmovanja iz kemije ...). Naše številne uspehe in dosežke učencev ažurno objavljamo na šolski spletni strani (www.os-kapela.si), predstavljamo na šolskih javnih prireditvah (zaključna prireditev bo 7. 6. 2012) in na strokovnih posvetih po Sloveniji ter širom Evrope s sodelovanjem v evropskem projektu. V letu 2012 smo ponosni prejemniki potrditve mednarodnega statusa UNES-CO šol v Sloveniji. Svečana podelitev potrjenih statusov bo v mese-cu decembru 2012 v Ljubljani.

Še naprej si z ustanoviteljico Občino Radenci želimo dobrega sodelovanja pri načrtovanju kvalitetnih oblik dejavnosti tako za učence kot starše, kot tudi pri zagotavljanju sredstev. Nujno bo so-delovanje pri posodabljanju in zagotavljanju prostorskih pogojev in kvalitetnejšo izvedbo športno-vzgojnih programov (izgradnja telovadnice in zunanjih igrišč). Ob načrtovanih investicijah si želi-mo prijaznih rešitev.

Z zadovoljstvom zaključujemo še eno uspešno šolsko leto, v ka-terem smo načrtno razvijali štiri stebre vseživljenjske vzgoje in izo-braževanja, ki so eden izmed ključev za uspešno življenje v 21. sto-letju: UČITI SE, DA BI VEDELI – UČITI SE, DA BI ZNALI DELATI – UČITI SE, DA BI ZNALI ŽIVETI V SKUPNOSTI IN EDEN Z DRUGIM. – UČITI SE BITI (Učenje Skriti zaklad, UNESCO).

mag. Anastazija Avsec, ravnateljica

Učenci 5. razreda pri pouku športne vzgoje razvijajo ma-tematično pismenost z merjenjem, beleženjem in prikazo-vanjem rezultatov. Foto: Nina Godec Meško

Učenci 2. razreda pri pouku spoznavanja okolja razvijajo matematično pi-smenost z beleženjem in različnim prikazovanjem rezultatov. Foto: Tatjana Perša

ŠOLSTVO

2 8 G l a s n i k 1 7

Izid prevoda knjige pisatelja Petra Härtlinga, Ben liebt Anna – Ben ljubi AnoSkupina učenk iz Osnovne šole Kapela, vključenih v prevajalsko skupino v okviru dela z nadarjenimi učenci pri pouku slovenščine učiteljice Živane Sa-fran, je v aprilu 2012 izdala prevod knjige pisatelja Petra Härtlinga, Ben liebt Anna – Ben ljubi Ano.

V prevajalski skupini so bile sedmošolke Nika Plohl, Ema Du-brovski, Laura Marinič, osmošolke Robertina Rožanc, Ines Fridau Tivadar, Anja Sampl ter devetošolke Katja Čolnik, Dora Plohl, Patricija Štainer, Melisa Benkovič. Naslovnico je ilustrirala Robertina Rožanc.

Prevajanje pri pouku slovenščine ima na naši šoli kar nekajletno tradicijo. Doslej je bilo uporabljenih 16 evropskih jezikov in iz-šlo je šest knjižnih izdaj. Tokratni prevod iz nemščine je že sedma knjiga. Metoda prevajanja pri pouku slovenščine je bila nagrajena z Evropskim jezikovnim priznanjem (Prevajalske igrice pri pouku slovenščine) v letu 2010, ki sta ga podelila Center RS za mobil-nost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Evropsko jezikovno priznanje je nagrada, ki se podeljuje najbolj inovativnim projektom na po-dročju poučevanja in učenja jezikov. Je pobuda Evropske unije, ki prispeva k večjemu ozaveščanju o jezikovni raznolikosti v Evropi. Slovenija sodeluje v pobudi že od leta 2002. Z denarnimi sredstvi te nagrade in ob pomoči Občine Radenci je natisnjena omenje-na knjižica. Ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, ki je bil letos posvečen prevajanju, je skupina učenk predala županu Občine Radenci Janezu Rihtariču večje število knjig.Spremno besedo so napisali dr. Reinhard Zühlke, strokovni sode-lavec/koordinator v Ljubljani – Zentralstelle für das Auslandssc-hulwesen – Zavod RS za šolstvo, mag. Nada Holc, Zavod Repu-blike Slovenije za šolstvo, OE Maribor ter mag. Anastazija Avsec, ravnateljica šole.

Iz spremne besede dr. Reinharda Zühlkeja:Ob tem lahko samo rečem da je imenitno, kar vam je uspelo! Kar predstavljam si, kako skupaj (in vsaka sama v tihi sobi) berete knjigo in razmišljate: «Hja, kako bi to v mojem jeziku najlepše povedala?« Prav gotovo ste si to vprašanje v zadnjem času pogosto zastavljale, prepričan sem, da vam je v veselje skupaj premagovati take naloge, iskati besede, tvoriti stavke. Pri tem mislim, da ste postale krasna sku-pina. In še nekaj je ob vsem tem čudovito. S takim načinom dela se mimogrede učite razumeti tuj jezik, ko se zakopljete v nemške stavke in besede, ko v vaših glavah podoživljate zgodbo s svojimi predstava-mi in mislimi in dopustite, da nastaja nova zgodba v slovenščini. Po-

stale ste prave mojstrice umetnosti jezika, saj ste se naučile dobro pretehtati, kako bi lahko v slovenskem jeziku o nečem pripovedovale. V svojo lepo deželo ste pripeljale nemško kulturo in literaturo, obenem pa ste prispevale k učenju in ohranjanju nemškega jezika v Sloveniji. Meje izgubljajo svoj pomen, ve pa ste prispevale k povezovanju evropskih narodov. Odlomek

Iz spremne besede mag. Nade Holc:Lepo je dandanes ob bogati ponudbi različnih me-dijev spoznati, da še obstajajo mladi, ki jih zanima jezik in pritegne dobra knjiga. Na OŠ Kapela so našli inovativni pristop k jeziku in lepoti pisane besede, ki je za mlade te starosti prej neobičajen. »Prevajalske igrice« namigujejo na igranje, eksperimentiranje z jezikom, vendar se le-to dogaja z vso resnostjo, močno voljo, radovednostjo in veseljem nad od-krivanjem pomena, skritega za besedami. Samo to je tudi prava pot, da se »zgodi« učenje, samo prek lastne aktivnosti učenci spoznavajo jezik, ga »za-čutijo«, si pridobivajo različne strategije in ne na-zadnje razvijajo prevajalsko kompetenco. Prevajati pomeni primerjati jezike med seboj in ugotavljati podobnosti in razlike med njimi, vendar ne zgolj to; veliko pomembnejše kot jezikovne strukture je razumevanje medkulturne dimenzije in konteksta jezikovne rabe. Kapelski učenci so postopoma od-krivali čudovito zgodbo prve ljubezni in problema-tiko migrantstva skozi doživljanje mladostnikov ter ob tem spoznavali, da je jezik skop z besedami in bogat s pomeni. Pri iskanju primernih ekvivalentov so bili zelo iznajdljivi in uspešni, za kar pa je nedvo-mno zaslužna tudi njihova mentorica in učiteljica Živana Safran. Uspelo ji je učence navdušiti, da so ji z gorečnostjo sledili, vodila jih je skozi proces pre-vajanja ter ob tem spodbujala njihovo kreativnost. Srečno roko je imela tudi pri izbiri primernega lite-rarnega besedila, tako v jezikovnem kot vsebinskem oziru. Tokratni njihov »izdelek« je dokaz, da se na OŠ Kapela nadaljuje tradicija inovativnega pristo-pa k učenju in poučevanju (tujih) jezikov ter da je nagrada Evropsko jezikovno priznanje, ki so ga pred časom prejeli, prišla v prave roke.Odlomek

Iz spremne besede mag. Anastazije Avsec:Ta čas potrebuje učitelja, ki zna, zmore in hoče učen-ce spodbujati in jih pritegniti k delu tudi izven rednih obveznosti. Učiteljici Živani Safran, ki je bila koordi-natorica in idejna avtorica tega projekta, uspeva to vedno znova. Za to se ji zahvaljujem in ji čestitam. Pohvalo izrekam vsem sodelujočim učencem, ki so uspešno razvijali svoje zmožnosti uporabe materne-ga in tujega jezika, ter vztrajali in pri tem ustvarili prevod s prekrasnimi ilustracijami. Odlomek

ŠOLSTVO

2 9 G l a s n i k 1 7

Radovednim bralcem na pot – Zgodba govori o prvi otroški zaljubljenosti med devetletnim Be-njaminom in Ano. Deček spozna neznana čustva, zaradi katerih je zmeden, negotov, po drugi strani pa srečen. Benovo doživljanje ljubezni do sošol-ke Ane bo mnogim mladim bralcem pomagalo prebroditi prve zaljubljenosti na robu pubertete, nas odrasle pa bo spomnilo na neke lepe čase v otroštvu. Skozi otroške oči spoznamo tudi težko ži-vljenje ljudi na robu družbe, obenem pa nas knjiga spodbuja k strpnemu odnosu do drugačnih.

Izid štirijezičnega prevoda knjige Susann Opel Goetz, Frajerja sva, frajerja bovaPrevajalske igrice pri pouku materin-ščine na Osnovni šoli Kapela so na poti po Evropi prispele še v štiri države: Dansko, Norveško, Nemčijo in Romu-nijo in mlade navdušile za prevajanje.

ŠOLSTVO

Svetovni dan knjige in izid

Na obisku pri županu Občine Radenci

Izid knjižice je del dejavnosti v okviru šolskega projekta Izboljšanje bralne in matematične pismenosti in je fi nanciran iz sredstev Ev-ropske unije v programu Vseživljenjsko učenje in podprogramu Comenius. Na srečanju z učitelji sodelujočih šol na Kapeli je Živana Safran v obliki pedagoške delavnice predstavila metodo prevajanja in književno delo nemške pisateljice Susann Opel Goetz, Ab heute sind wir cool. Knjiga je leta 2007 izšla pri Založbi Friedrich Oe-tinger in bila nagrajena. Sodelujoče šole v projektu Tølløse Skole (Danska) Mørkved skole (Norveška), School Nr 2, Independenta (Romunija), Grundschule Baiersdorf (Nemčija) ter Osnovna šola Kapela so potem to bese-dilo predstavile svojim učencem, izbrale sodelujoče in začelo se je prevajanje in ilustriranje. Zaključek tega projektnega dela je zbran v skupni knjižici. V njej so tako zapisani besedilo v izvirniku ter sloven-ski, danski, norveški in romunski prevod. Učenci vseh sodelujočih šol so besedila tudi ilustrirali. Besedila dopolnjuje in nadgrajuje še didaktično gradivo za branje, ki spodbuja pogovor o prebranem in so ga ustvarili učenci. O tem pravi Miha Mohor: V dejavnem branju je bržkone skrita najbolj vzgojna dimenzija te knjige. Zato z odprtimi pogovori o prebranem, pripovedovanjem in spodbudami k poustvarjalnim igram otroku pomagate nadgrajevati spontano branje. Z razkrivanjem doživljanj, domišljijskih svetov, izkušenj in razumevanja pa si izmenjujeta besedilne pomene.

Frajerja sva, frajerja bova ponuja vse to, to je čudovito ilustrirana knjižica, ki kar vabi k branju. Zgodba o dveh bratih ni dolgočasno moraliziranje o lepem vedenju, ampak tekst vzgaja na duhovit način v kratkih, izvirnih dialogih, polnih dovtipov. To je knjiga za Male in Velike, vse, ki želijo biti kul. V prevajalski skupini učencev Osnovne šole Kapela so bili: Rober-tina Rožanc, Ines Fridau Tivadar, Anja Sampl, Nika Plohl, Ema Dubrovski, Laura Marinič, Dora Plohl, Katja Čolnik, Melisa Benkovič. Naslovnico je narisal devetošolec Patrik Šafarič.

Osnovna šola KapelaFRAJERJA SVA, FRAJERJA BOVA

»Od danes, od danes bova midva čisto drugačna,« reče Leo Petru.»Kakšna pa?« presenečeno vpraša Peter, ki je Leonov mlajši brat in ne mara sprememb. Leo ponosno reče: »Od danes bova frajerja!« »Kakšen pa si, če si frajer?« zanima Petra.»Če si frajer,« reče Leo, »potem izgledaš čisto drugače.« »Kako pa?« vpraša Peter.»Frajerji nosijo sončna očala, tudi če dežuje, tudi na stranišču in to ves dan!« »Zakaj?« vpraša Peter.Leo premišljuje: »Ker … ker si frajerji potem domišljajo, da je te-mna, strašna noč.«»Ja, seveda,« zmedeno mrmra Peter. Le kaj bi lahko bilo v temni noči tako zanimivega? »Ni to dobra zamisel?« reče Leo. »Frajerji se veselijo, da smejo biti celo noč budni.«»Tudi jaz hočem biti tako dolgo buden!« zakriči Peter.Odlomek

3 0 G l a s n i k 1 7

Tølløse Skole, DanskaDe seje børn”Fra nu af”, siger Leo til Mutt” fra nu af, er vi helt anderledes.””Hvad mener du med anderledes?” spørger Mutt forundret. Han er Leo’s lillebror. Og han kan ikke lide ændringer overhovedet.”Fra nu af hører vi med til de seje børn”, råber Leo.”Men hvad vil det sige at være et sejt barn?” spørger Mutt.

Danska učiteljica Sara Aagaard je zapisala, da s prevajanjem niso imeli težav. Učencem je bil to zabaven izziv. Pri delu v parih souporabljali slovarje, pomagali drug drugemu ter si dajali povra-tne informacije.

Mørkved skole, NorveškaDe kule ungene- Fra nå av, sier Leo til Mutt, - fra nå av, skal vi være fullstendig annerledes. - Hva mener du med annerledes? spør Mutt undrende. Han er Leos lillebror. Og han liker ikke forandringer i det hele tatt.- Fra nå av tilhører vi de kule ungene! roper Leo. - Men hva betyr det å være en kul unge? spør Mutt.

Norveška učiteljica Anne Cathrine Nilsen je povedala, da je bilo težko prevajati umetnostno besedilo z učenci, starimi od 11 do 12 let, čeprav jim je bilo besedilo všeč. Delo je predstavljalo izziv in tak način pisanja se jim je zdel vznemirljiv, saj se je bilo težko miselno prestavljati iz tujega jezika v materinščino. Mnogo izrazov so težko prevedli, usklajevali so mnenja pri izbiri besed in stavčnih zvez in iskali ustrezne fraze v norveščini.

School Nr 2, Independenta, RomunijaDe azi suntem copii ‘mişto’- “De azi”, îi spuse Leo lui Mutt, “de azi suntem complet diferiţi”.- “Ce înseamnă ‘diferiţi’?” întreabă Mutt confuz. Mutt este fratele mai mic al lui Leo. Şi lui nu-i plac deloc schimbările.-De azi suntem copii ’mişto’zise Leo.-“Dar ce înseamnă să fii copil mişto?” întrebă Mutt.-În primul rậnd,să fii mişto înseamna să arăţi altfel, spuse Leo

Mentorji iz Romunije Mirela Gorea, Strinate Angelica in Ivan Emil so v spremni besedi zapisali, da je bilo delo z učenci prijetno, saj jim je vsebina ugajala. Pohvalili so timsko delo in dej-stvo, da so učenci s pomočjo slik spoznavali nit zgodbe.

Mentorji iz Nemčije Petra Schamel-Simon, Irmgard Nöth ter Sabine Bartsch z učenci niso prevajali, saj je originalno bese-dilo v nemščini. Drugošolci so vsebino že poznali, zato niso imeli težav z risanjem ilustracij. Tretješolci so besedilo prebrali in ob njem tvorili vprašanja. Vsi pa nestrpno pričakujejo prevode par-tnerski šol.

Norveški, romunski, danski in nemški šolarji so se podali na pot učenja svojega maternega jezika skupaj s svojimi mentorji po drugačni in njim še neznani poti, katera je kapelskim učencem že dobro znana. Prevodi so odlični, prav tako so imenitne ilustracije in prepričana sem, da se bodo mladi prevajalci še kdaj odpravili na to vznemirljivo in čudovito pot prevajanja.

Nika Plohl,

Skrivnost za sedmimi ključavnicamiNika Plohl je na vseslovenskem nate-čaju za najboljšo detektivsko zgodbo prejela posebno priznanje uredništva Založbe Smar-team za detektivko Skrivnost za sedmimi ključavnicami in nagrado izid prvenca. Svečana podeli-tev nagrad je bila na Vrhniki.

»Bila sem presenečena, ko so izrekli moje ime, in da bo moja zgodba natisnjena v samostojni knjigi. Takega uspeha nisem pričakovala. Pisala sem vsak dan in to nekaj tednov. Besede so mi šle kar same na papir. Ob pisanju sem zelo uživala. Vesela bom, če boste mojo knjigo tudi prebrali, ko bo izšla,« je po vrnitvi z Vrhnike povedala šestošolka Nika Plohl. Sedaj že sedmošolka Nika se je pridružila devetim

Naslovnica knjige

ŠOLSTVO

3 1 G l a s n i k 1 7

kapelskim učencem s samostojnimi izdajami knjig, med njimi je tudi njena sestra Ivana, torej je njena deseta jubilejna. Knjiga je že na policah knjižnic in kar vabi k branju.

»Veronika, pohiti!« je zaklicala mama Veroniki.»Saj že grem,« je rekla Veronika medtem, ko je stopala po stopnicah.»Poglej, pripravila sem ti sendvič in mleko. Pojej in po-spravi za sabo. Ne pozabi zakleniti vrat, ko boš odšla!« je zaklicala mama in že hotela oditi.»Mama, saj me ti lahko danes pelješ v šolo, da ne bom rabila iti z avtobusom,« je rekla Veronika in zagrizla v sendvič.»Ne morem. Boš kar lepo šla na avtobus,« je z mrkim obrazom rekla mama.»Mama, ene naloge nisem včeraj naredila, ker je ni-sem vedela. Bi mi pomagala in malo razložila, kaj naj naredim?« je vprašala Veronika.»Poglej, hčerka. Nimam časa. Imam toliko sestan-kov,« je mirno odgovorila mama.»Oče bi mi zagotovo pomagal!« je jezikala Veronika.»Potem naj pa ta tvoj ljubi očka pride že domov. Ko je odšel na službeno potovanje, je rekel, da ga ne bo dva tedna, zdaj pa ga že dva meseca ni. Kličem ga, vendar se ne oglaša. Sploh ne vem, kje je. S sabo je vzel čisto vse svoje stvari in vprašanje je, če bo sploh prišel na-zaj, tako da mi ga ne omenjaj, je jezno rekla mama. »Zdaj pa adijo!« Veroniki je šlo na jok. Ni vedela, kaj naj naredi. Očeta res ni bilo že dva meseca. Vedno je upala, da bo prišel nazaj. Ko ga je klicala, številka ni bila dosegljiva, ko pa je klicala njegovega prijatelja, s katerim je šel na potovanje, pa je rekel, da je polno dela. Veronika si je obrisala solze in se potolažila s tem, da bo enkrat naslednji teden že prišel.»Spet bom pozna,« je rekla Veronika, ko je pogleda-la na uro. Hitro je pojedla sendvič ter popila mleko. Nato je vzela šolsko torbo ter oddrvela iz hiše. Hitro je hodila proti postaji. Obraz se ji je zjasnil, ko je vide-la Živo in Klemna.

Živana Safran, učiteljica slovenskega jezika

ŠOLSTVO

Izjemen uspeh kapelske šole na likovnem natečaju

Planica in otroci 2012Organizacijski komite Planica 2012 je razpisal na-tečaj Planica in otroci. Le-ta poteka že vrsto let in je postal nepogrešljiv del vsakoletnega športnega spektakla v dolini pod Poncami.  

Na natečaju so lahko sodelovali učenci 7. in 8. razredov z 10-imi likov-nimi izdelki. Motivacija za sodelovanje na natečaju je bila ogromna, saj je bila obljubljena lepa nagrada, ki je čakala 20 osnovnih šol, ki bodo poslale najboljše izdelke. Učenci so se zato izredno potrudili in naredili paleto izvirnih izdelkov. Vse prispele izdelke na likovni natečaj je pregledala strokovna komi-sija in izbrala dvajset osnovnih šol, fi nalistk, ki so si z odličnimi izdelki priborile nagradni izlet v Planico. Nagrada je vključevala avtobusni prevoz v Planico s 50-imi sedeži ter vstopnice in malice.Pričakovanje rezultatov je bilo izjemno, veselje med učenci, ko so ugotovili, da so na seznamu 20-ih zmagovalnih šol, pa neizmerno. Odštevali smo dneve in držali pesti za lepo vreme. Vsi skupaj smo v stanju polne napetosti, pričakovanj in pozitivne razburjenosti le do-čakali težko pričakovani četrtek, 15. marca 2012, in se odpeljali na največji slovenski športni praznik.Z veliko mero občudovanja in spoštovanja smo spremljali najbolj znane smučarje skakalce. Glasno smo navijali za vse tekmovalce, še posebej glasni pa smo bili ob nastopih naših neustrašnih letalcev. Po ogledu poskusnih poletov in kvalifi kacij smučarskih skakalcev se je na odru pričela slavnostna podelitev in razglasitev najuspešnejše šole ter učenca, čigar likovni izdelek je posebna strokovna žirija iz-brala kot najboljšega med vsemi sodelujočimi na likovnem natečaju Planica in otroci. Presrečni smo bili, ko smo slišali, da je avtorica najboljšega likovnega izdelka Eva Klemenčič, Osnovna šola Kapela pa je tako postala zma-govalna šola na likovnem natečaju Planica in otroci.Kot mentorica sem za šolo prevzela nagrado, osebni računalnik, učenka Eva Klemenčič pa je postala dobitnica posebne nagrade – televizorja. Evin izdelek je navduševal tudi vse obiskovalce spektakla pod Poncami, saj je bil upodobljen na vstopnici za prireditev.

Ida Petek, učiteljica likovne vzgoje

3 2 G l a s n i k 1 7

ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT RADENCI – »NEBODIGATREBA«

ali nepogrešljiva strokovna pomoč pri razvoju in upravljanju turizma in športa v občini Radenci

Pogovor s gospo Sonjo Kreslin, direktorico ZTŠ Radenci, univ. dipl. ekonomistko

Kdaj je bil ustanovljen ZTŠ Radenci?Bil je 1. april 2004, ko je Občina Radenci v svojih uradnih objavah obvestila javnost, da so občinski svetniki na čelu s takratnim župa-nom Jožetom Toplakom sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda z imenom »ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT RADENCI«. Občina je kot ustanoviteljica v odloku jasno opredelila svoj javni interes – tako na področju turizma kot na področju športa in se hkrati obvezala, da bo za obveznosti zavoda odgovarjala z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Kaj je javni interes za področje turizma?Ta obsega zlasti oblikovanje celovite turistične podobe, informira-nje obiskovalcev v okviru turistične pisarne, promocijo turistične ponudbe na območju Občine Radenci ter vključevanje aktivnosti turističnih društev in spodbujanje razvoja turistične infrastrukture na območju Občine Radenci.

Kaj je javni interes za področje športa?Obsega ustvarjanje možnosti za razvoj športa, posameznih špor-tnih panog, športne rekreacije, kakovostnega in vrhunskega špor-

ta, športa za občane, še posebej za mlade in ljudi s posebnimi potrebami, uveljavljanje športnikov in športnih organizacij ter promocijo športne ponud-be Občine Radenci, izobraževanje in raziskovanje za potrebe športne dejavnosti ter spodbujanje ra-zvoja in urejanje športne infrastrukture na obmo-čju Občine Radenci.

Kako je z vodenjem vodenje Zavoda za turizem in šport Radenci (ZTŠ Radenci)? Ali bi se nam kot zdajšnja direktorica lahko predstavili? Zavod je samostojna pravna oseba s sedežem v Športni dvorani Radenci. V obdobju 2005-2010 je Zavod vodila direktorica Cvetka Kšela, diplomirana organizatorka turizma. 1. aprila 2010 pa sem bila za obdobje štirih let za direktorico imenovana jaz. Sem Sonja Kreslin, univerzitetna diplomirana eko-nomistka, rojena Radenčanka, in sem se v 20-letni turistični praksi dokazala kot direktorica trženja v Termah Lendava in direktorica tamkajšnje območ-ne turistične organizacije. Domača in evropska jav-nost me pozna po svetovalnem delu na področju razvoja podjetništva v turizmu, svetovanju v me-nagementu na področju trženja in lokalnim sku-pnostim na področju razvoja turizma v Sloveniji in čezmejnem prostoru, tj. v Avstriji, na Madžarskem, in Hrvaškem. Zavod je z mojimi izkušnjami pridobil dolgo po-grešane reference in s tem temelje za pridobivanje fi nančnih virov iz t.i. »tržne dejavnosti«, nacional-nih in evropskih sredstev; pridobitev licence, ki jo zahteva turistična zakonodaja za opravljanje dejav-nosti organiziranja potovanj in prodaje turističnih programov ter reference za prijavo na razpise za pridobitev sredstev iz evropskih skladov.

Kaj bi bilo potrebno čimprej storiti v smislu večje prepoznavnosti Radencev kot turistič-nega in zdraviliškega kraja?Že ob prevzemu mandata direktorice pred dvema letoma, sem javnost opozorila, da so za Radence značilna TRI SRCA, zato smo v zavodu izdelali lastno celostno podobo in uporabili slogan, ki je bil že ne-koč uporabljen kot naslov monografi je o Radencih TRI SRCA NA DLANI.Zavod za turizem je edina krovna upravljavska in marketinška organizacija Radencev kot turističnega območja, zato vidimo vizijo razvoja in večje prepo-znavnosti Radencev kot »DESTINACIJE DOBREGA POČUTJA«. Radenci ležijo na največjem nahajališču, svetovno znane mineralne vode, ki bo v prihodno-sti bolj cenjena, kot je danes nafta. Radenci bi tako morali biti vodilni po »zeleni« usmeritvi na vseh po-dročjih, na novo pa je potrebno vzpostaviti sinergijo med mineralno vodo kot naravno vrednoto in zdra-viliško dejavnostjo kot delom kulturne dediščine. Prepoznavnost turistične ponudbe v zavodu prav tako »gradimo« na treh srcih, pri čemer:

JAVNI ZAVODI

3 3 G l a s n i k 1 7

– PRVO SRCE predstavlja Radence kot prostor za druženje z gostoljubnimi domačini (prireditve) ter prostor za spoznavanje, odkrivanje in doživetje naravnih in kulturnih danosti Radencev in širšega območja Prlekije (sem uvrščamo t.i. PODEŽELSKI TURIZEM);

– DRUGO SRCE predstavlja Radence kot kraj, kjer lahko gosti »aktivno počivajo«, se rekreirajo in sproščajo ob svojih »hobijih«, kot so lov, ribolov, jahanje, ipd (sem uvrščamo ŠPORTNI TURIZEM);

– TRETJE SRCE pa za nas pomeni zadovoljevanje povpraševanja gostov po zdravju, ohranjanju zdravja in »učenju« predvsem mladih turistov o zdravem načinu življenja (sem uvrščamo ZDRAVI-LIŠKI in MLADINSKI TURIZEM).

Kaj vas pri deli najbolj motivira?Najprej me je motiviral izziv uresničevanja teoretič-ne novosti v slovenskem turizmu, to je destinacij-sko upravljanje in trženje, ki je bistveno drugačno od podjetniškega, prevladujočega v »zlatih časih« uspešnosti domačih turističnih podjetij (kot npr. Radenska z vsemi pomurskimi zdravilišči). Model je že dolgo uspešno uveljavljen v sosednji Avstriji, pri nas pa se le s težavo uveljavlja (podobno kot načelo javno–zasebnega partnerstva). Lani so me motivirali predvsem moji sodelavci, ki mi vedno znova dopovedujejo, naj vztrajam na začrtani poti. Še posebej pa me motivirajo vsi zadovoljni upo-rabniki športne infrastrukture, ki nam priznavajo kakovostno delo in predvsem predstavniki medi-jev, ki nam prav tako priznavajo kakovostni premik v organizaciji, promociji, informiranju in trženju tu-rizma v Radencih.

Katere dosežke zavoda bi še posebej izposta-vili?– Zavod ima oblikovano celostno podobo, ki je

postala prepoznavna tako na področju športa kot na področju turizma ( doma in čezmejno ).

– Zavod letno informira 5.000 obiskovalcev turi-stične pisarne, posreduje 180.000 elektronskih sporočil in odgovori na 5.000 povpraševanj po telefonu.

– Zavod kot edina organizacija skrbi za celovito promocijo ponudbe turizma in športa Občine Radenci.

– Zavod sodeluje pri vseh večjih športnih in turi-stičnih prireditvah v občini,…

– Skupaj z madžarskimi partnerji si je Zavod uspel zagotoviti 100.000 € sredstev iz evropskega sklada za razvoj turizma. Skupaj z Občinama Veržej in Križevci se potegujemo za 60.000 € sredstev iz programa LAS; skupaj s hrvaškimi partnerji smo pripravili projekt razvoja kolesar-skega turizma,…

Koliko vas je zaposlenih v zavodu?Zavod trenutno šteje tri zaposlene za nedoločen čas, od tega dva za vzdrževanje športne infrastrukture, en informator v turistični pisarni in direktorica. Glede na to, da je športna dvorana v uporabi več kot 3100 ur letno, bi zgolj za upravljanje le-te potrebovali dva zaposlena; oba zaposlena pa morata sedaj upravljati še ŠRC Slatina in zunanja igrišča pri športni dvorani. Aktivno pomagata še pri pripravi priredi-tev in promocijskih aktivnosti na priložnostnih stojnicah.Turistični informator mora zagotavljati fi zično prisotnost v turistični pisarni na avtobusni postaji ves svoj razpoložljivi delovni čas. Ker je sodelavka trenutno na porodniškem dopustu, jo nadomešča turistič-ni informator.Zavod nima tajnice, le zunanjo pomoč za področje računovodstva.Sama pa ob svojem osnovnem delu v pisarni na sedežu zavoda »vskočim« povsod, kjer je to potrebno, da bi vse načrtovane in nena-črtovane aktivnosti potekale nemoteno. Vse počnem v želji, da zavod »upraviči svoj obstoj« in »upraviči javni interes dela v okolju«. Pogoji za zbrano miselno delo v pisarni ob športni dvorani niso ustrezni, če-prav je delo neposredno povezano s športno dvorano. V dopoldan-skem času poteka športna vzgoja osnovnošolcev in dijakov. Verjetno ni potrebno posebej razlagati, da miselno zahtevnejše delo, kot so načrtovanje, poročanje, priprava novih projektnih idej za razpise ipd., opravljam v svojem prostem času doma oz. na dopustu.

Kaj vas pri delu obremenjuje?Vsi zaposleni v zavodu delamo z ljubeznijo in veliko mero srčnosti in odrekanja. Od ustanoviteljice bi pričakovali, da nam ustvari normal-ne pogoje za delo ter pokaže več interesa za načrtno, dogovorno in sodelovalno reševanje problematike razvoja turizma in športa v Radencih. Prav tako pričakujemo pričetek aktivnosti za pripravo do-kumentov, ki so ključnega pomena tudi za uspešnejše delo zavoda (npr. Strateški načrt razvoja turizma, Strateški načrt razvoja športne infrastrukture ipd.).

Kako vas sprejema okolje kot žensko v vodstveni vlogi?Če bi bila le vodja turizma, s tem ne bi bilo težav. Ker pa je naše osnovno področje športna infrastruktura, je biti ženska velika »po-manjkljivost.« Tako npr. vodstvo nogometnega kluba NK Slatina

JAVNI ZAVODI

3 4 G l a s n i k 1 7

težko sprejme mojo prepoved uporabe osrednjega nogo-metnega igrišča v februarju, ko so tla še zmrznjena in bi se travna podlaga trajno uničila; zavod mora nato vlagati občutno večja sredstva v obnovo oz. vzdrževanje travnate površine.

Opazila sem, da okolje v Radencih zelo težko sprejema »vodenje s čustvi«, kar občutimo kot veliko mero odtu-jenosti in precejšnje neodzivnosti ljudi. So pa tudi svetle izjeme: Na naš poziv k letošnji vseslovenski očiščevalni akciji se je odzvalo več kot 1.500 ljudi, kar je pomenilo največji odziv od vseh lokalnih skupnosti v Sloveniji.Tudi odzivnost na prireditve in druge aktivnosti je še ve-dno precej skromna, kar pa nas ponovno vrača k osnov-nemu vprašanju: Se sploh še splača vztrajati, če javnost ne razume bistva opravljanja aktivnosti zavoda v javnem interesu?

Prepričana sem, da so vsi problemi rešljivi ob mojem stro-kovnem in vodstvenem znanju in izkušnjah, uspešnem delu vseh zaposlenih, izzivih, ki jih ponuja naše okolje. Na osnovi Strateškega načrta razvoja turizma in Strateškega načrta razvoja športne infrastrukture in sodelovalno po-svetovalnega dela, rezultati ne bodo izostali. Že doseženo je potrebno v kvantitativno in kvalitetno nadaljevati in nadgrajevati. Kajti, kjer je volja, tam je pot.

Marija Mauko

Društvo prijateljev mladine Občine Radenci v mednarodnem projektu

Društvo prijateljev mladine Občine Radenci v letošnjem letu obeležuje 15 let delovanja. Naše dejavnosti že vrsto let namenjamo naj-mlajšim, pa tudi malo starejšim, zvedavim in nadobudnim otrokom, skratka vsem, ki nosi-jo v sebi vsaj kanček otroške radoživosti.

Skozi pretekla leta delovanja društva smo popeljali kar nekaj otrok na krajša letovanja in izlete, z donatorskimi sredstvi pomagali otrokom iz socialno šibkejših družin ter organizirali prireditve, ki so v Občini Radenci postale že tradicionalne. Med njimi so najbolj odmevne prireditve Otroško pustovanje, Poletje prihaja (v sodelovanju z Vrt-cem Radenci), kostanjev piknik, ki ga prirejamo s Turistič-nim društvom Klopotec Kapela, ter dobrodelni koncert, z naslovom Za srečo naših otrok. Sodelujemo z obema šola-ma in vrtcem, pa tudi z občino in drugimi društvi. Seveda

pa k našemu delovanju veliko pripomorejo tudi donatorji, ki s svojimi prispevki pomagajo pričarati nasmeh na otro-ške obraze.

V jeseni se nam je ponudila priložnost sodelovanja v mednarodnem projektu, z naslovom Otroci in mladi ne priznajo meja, v katerem vidimo nove priložnosti in mo-žnosti sodelovanja, predvsem pa želimo širiti obzorja na-ših otrok ter jim omogočiti spoznavanje novih prijateljev onkraj meja.

Projekt je bil izbran v okviru programa Čezmejno so-delovanje – Operativni program IPA Slovenija – Hrvaška 2007–2013. Vodeča partnerja v projektu sta Zveza pri-jateljev mladine Slovenije in Savez društava Naša djeca Hrvatske.

V mesecu oktobru je v Mariboru potekalo dvodnevno izobraževanje mentorjev za izvedbo delavnic »100 ljudi 100 čudi«, ki smo jih v našem društvu izvedli v aprilu. Sodelovali so učenci obeh osnovnih šol ter skozi druže-nje na zabaven način spoznavali, da nas različnost lahko povezuje in bogati naša življenja. Aktivnosti delavnic so bile usmerjene v ozaveščanje medkulturnih vrednot in premagovanje stereotipov. Učenci OŠ Kapela so z men-torico posneli tudi film na temo Življenje ob meji, s kate-rim sodelujejo na reviji enominutnega filma v Zaboku na Hrvaškem.

V okviru projekta bo v mesecu maju v Poreču potekal tridnevni mednarodni tabor predstavnikov otroških par-lamentov Slovenije in Hrvaške. Tema bo antidiskrimina-cija otrok različnih narodov in narodnosti, cilj pa spod-bujanje izmenjave otrok ter prenos znanja in dobrih praks udeležencev z obeh strani meje. Iz naše občine se bo tabora udeležilo 5 sedmošolk in mentorica otroških parlamentov. Projekt je v celoti financiran iz evropskih sredstev, iz Pomurja pa razen našega društva sodeluje še DPM Beltinci, s katerim smo že navezali prijateljsko so-delovanje. Aktivnosti projekta se bodo nadaljevale tudi v letu 2013.

V DPM Občine Radenci si s vključevanjem v mednarodne projekte prizadevamo širiti območje našega delovanja in iščemo nove možnosti sodelovanja med organizacijami, ki delajo za otroke in z otroki.

Tatjana Perša, predsednica DPM Občine Radenci

DRUŠTVENA DEJAVNOST

3 5 G l a s n i k 1 7

Kinološko društvo za reševalne pse MariborLeta 1997 smo ustanovili Kinološko društvo za reševalne pse Maribor – REPS, katerega naloga je bila iskanje pogrešanih ljudi na lažje in težje dostopnih terenih, šolanje psov spremljevalcev za ljudi s posebnimi potreba-mi in šolanje psov za vodnike slepih.

Društvo je prostovoljna in amaterska organizacija vodni-kov reševalnih psov, delujemo pa tudi delno pod okriljem mesta Maribor, Službe za zaščito in reševanje. Naši temelj-ni vodili sta amaterizem in predvsem humanitarna dejav-nost, saj imamo status humanitarne organizacije.

Delujemo na več področjih oziroma smo razvili nasle-dnje programe humanitarne pomoči: a) delovanje v okviru realnih akcij in potreb v sistemu za

ščite in reševanja, b) udejstvovanje na tekmah v slovenskem merilu in med

narodnem merilu,c) lajšanje socialnih in psihosocialnih stisk in težav ter po

sredno krepitev zdravja ljudi s posebnimi potrebami,č) osveščanje javnosti za uporabo intervencijskega

telefona v primeru nesreče ali pogrešanja osebe.

Leta 2007 smo zaradi lažje organizacije dela ustanovili Slovensko združenje inštruktorjev, center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov SLO-CANIS, ki je namenjen izključno za pomoč invalidnim osebam.

Po 15-ih letih delovanja smo ne samo strokovno uspo-sobljeni, ampak tudi prepoznavni na širšem kinološkem področju na državnem in meddržavnem nivoju. Smo lju-dje, ki s trdim delom in z odločnostjo želimo pomagati ljudem v stiski. Imamo ideje in konkretne načrte za naše delo v prihodnje, zato potrebujemo pomoč, da te želje in cilje tudi uresničimo. Prispevati želimo k dokončni uresni-čitvi vizije o povezovanju, sodelovanju in delovanju v sve-tu brez meja in diskriminacij, kjer je znanje glavna vrlina. Utrditi želimo položaj vodilnega centra za šolanje reševal-nih psov, psov vodičev in psov pomočnikov v Sloveniji. Želimo ostati ugledno, strokovno, zanesljivo in ljudem ter živalim prijazno društvo.

Za REPS in SLO-CANIS smo sistematično določili priorite-te, ki lahko dovolj preprosto in jasno pokažejo nove druž-bene prakse, hkrati pa odgovorijo na temeljno vprašanje, pred katerim stojimo. Kako v teh pogojih vzpostaviti prvi slovenski center za šolanje reševalnih psov, psov vodičev in psov pomočnikov in kako na vsesplošno krizo odgovo-riti z ustvarjalno akcijo? Torej, kako kljub nemogočim po-gojem ustvariti primere alternativnih praks in obvarovati naše prednosti.

DRUŠTVENA DEJAVNOST

V dveh letih smo ideje premleli in jih prilagodili regiji, v kateri se že zdaj realizirajo. Nato smo poiskali projek-tne partnerje, s katerimi uresničujemo zastavljen projekt EGDMS in MOBILNOST. Veseli smo, da smo bili v Evropi sprejeti izjemno pozitivno, da nas bodrijo in vzpodbuja-jo v tujini. Doma pa še nimamo prave podpore. Tovrstne prakse so se in se še razvijajo tudi drugod po Evropi, zato v tem smislu nismo nekaj zelo novega, eksperimental-nega; smo pa za razliko od siceršnjih domačih sistemov zelo konkretni, fizični, terenski, prisotni in aktivni. To poč-nemo s tistimi družbenimi skupinami, ki so sistematično potisnjene izven okvirov skupine in jih je sistem obubožal brez njihove privolitve. Moč projekta je vsebina sama, ki se ponuja neposredno. Ubiramo nove, drugačne korake, kot so značilni za nevladni sektor; prijavljamo se na nove razpise in širimo zastavljene aktivnosti.

KINOLOŠKO DRUŠTVO ZA REŠEVALNE PSE MARIBORBezjakova ulica 151SI-2341 Limbuš/Slovenija

3 6 G l a s n i k 1 7

Z apatijo se ne da ustvarjati. Brez sodelovanja tudi ne. Tako smo za uspešno delovanje morali ubrati povsem drugačno dinamiko dela, s katero drug drugega motivi-ramo, krepimo in vzpodbujamo. Najdragocenejše pa je verjetno to, da se pri tem vsak od nas nauči nekaj povsem novega. Mi temeljnih potreb ljudi ne moremo pustiti ne-uresničenih.

mag. Darinka Lečnik - Urbancl, predsednica SLO-CANIS

DRUŠTVENA DEJAVNOST

Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela

Društveno ocenjevanje vin letnik 2012Za nami je 9. društveno ocenjevanje vin – le-tnik 2011. Ocenjenih je bilo 92 vzorcev, pov-prečna ocena pa 17,89 točk. Izločena sta bila dva vzorca (2,17 %), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih.

Vina je ocenjevala strokovna komisija v sestavi:1. Lojze FILIPIČ, univ. dipl. ing., predsednik,2. Cvetka SAKELŠEK, univ. dipl. agr., članica,3. Barbika ŽUNIČ, univ. dipl. ing. ŽT, članica,4. Klavdija TOPOLOVEC ŠPUR, univ. dipl. ing. agr., članica,5. Otmar BABIČ, član.

Ocenjevanje je bilo opravljeno po veljavni dvajset–točk-ovni metodi. Udeleženci prejmejo za ocenjena vina na-slednja odličja:- bronasto medaljo za vina z oceno od 16,01 do 17 točk,- srebrno medaljo za vina z oceno od 17,01 do 18 točk,- zlato medaljo za vina z oceno od 18,01 do 10 točk,- veliko zlato medaljo za vina z oceno od 19,01 do 20 točk.

PROSIMO, pošljite   vaše SMS DONACIJE s ključno besedo:  »PES«  na številko 1919 in pri-spevali boste 1 EUR za vzpostavitev delovanja centra REPS-CANIS. Prispevajo lahko uporabni-ki Mobitel a GSM/UMTS, Si.mobila, Tušmobila. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacije so objavljene na naši spletni strani www.slo-canis.net in spletni strani www.reps.si. Hvala! Naslov za donacije in informacije:SLOVENSKO ZDRUŽENJE INŠTRUKTORJEV CENTER ZA ŠOLANJE PSOV VODNIKOV IN PSOV POMOČNIKOV SLO-CANISKINOLOŠKO DRUŠTVO ZA REŠEVALNE PSE – REPS MARIBOR

E-pošta info@slo-canis.net; info@reps.siGSM: 041 38 00 39FAX: 02 331-54-11Ob Blažovnici 58, 2341 Limbuš,

TRR št. Nova KBM, d. d.,  SI56 0417 3000 1474 982, SLO-CANIS

TRR št. Nova KBM, d. d.,  SI56 0417 3000 0746 609 REPS MARIBOR

ZAPROSILO: Pri uresničevanju naših ciljev smo v veliki meri odvisni tudi od materialne pomoči donatorjev, ki se zavedajo svoje družbene od-govornosti v odnosu do ljudi s posebnimi po-trebami. Leto 2011 se je izteklo, tudi v davčnem smislu. Del dohodnine (največ do 0,5 %) lahko zavezanci za plačilo dohodnine namenimo tudi za delovanje društev, organizacij, kot je naša. Veseli nas, da se  boste morda prav vi pridružili tistim, ki nas podpirajo. Tudi Vi lahko prav nam namenite nekaj svoje dohodnine, ki je sicer dr-žava ne bi usmerila v človekoljubno polje.

3 7 G l a s n i k 1 7

DRUŠTVENA DEJAVNOST

Iz gornje tabele je razvidno, da je prejelo:- zlato medaljo 60 % vzorcev,- srebrno medaljo 31,11 % vzorcev,- bronasto medaljo 7,77 % vzorcev,- priznanje 1 vzorec.

Najboljše ocenjeni vzorci po sortah:- chardonnay 12 vzorcev, povprečna ocena 18,26 točk- traminec 13 vzorcev, povprečna ocena 18,24 točk

- sivi pinot 6 vzorcev, povprečna ocena 18.19 točk

Prvaki po posameznih sortah- zvrst: Ivan Podgoršek, Smlednik 64 18,20 točk- laški rizling: Vinogradništvo Korošec, Rožički Vrh 6 18,50 točk- chardonnay: Anton in Marija Ficko, Soška ul. 12 18,40 točk- rumeni muškat: Anton Čolnik, Korotanska 4 18,37 točk- sauvignon: Marjan Kovačič, Šratovci 3 18,30 točk- sivi pinot: Vinogradništvo Lukovnjak, Kapelski Vrh 48

18,30 točk- traminec: Družina Belak, Paričjak 17 a 18,87 točk

Najvišjo oceno je dobil traminec družine Belak, s Paričjaka 17 a, ki je prejel oceno 18,87 točk.

Dr. Alojz Slavič

3 8 G l a s n i k 1 7

Obvestilo o pristojnostih redarske službe na območju naše občine V okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva opravljajo svoje naloge tudi občinski redarji.

Želim vas seznaniti, da Zakon o občin-skem redarstvu določa, da občinsko re-darstvo skrbi za javno varnost in javni red in je pristojno za:- varen in neoviran cestni promet v

naseljih;- varnost cest in okolja v naseljih in na

občinskih cestah zunaj naselij;- varnost na občinskih javnih poteh, re-

kreacijskih in drugih javnih površinah;- varnost javnega premoženja, naravne

in kulturne dediščine;- vzdrževanje javnega reda in miru.

Pri opravljanju nalog imajo redarji na-slednja pooblastila:- opozorilo,- ustna odredba,- ugotavljanje istovetnosti,- varnostni pregled osebe,- zaseg predmetov,- zadržanje storilca prekrška in kaznive-

ga dejanja,- uporaba fi zične sile, sredstev za vklepa-

nje in vezanje in plinskega razpršilca.

Občinski redarji svoje naloge opravljajo nadzor nad izvajanjem določb odlokov občin ustanoviteljic in nad izvajanjem posameznih določb zakonov, če jih za-kon za to pooblašča:Takšno pooblastilo za nadzor je dano v:

1. Zakonu o varstvu javnega reda in miru:Občinski redarji opravljajo nadzor nad naslednjimi določbami:- nedostojno vedenje – 7. člen- beračenje na javnem kraju – 9. člen- uporaba nevarnih predmetov – 11.

člen- poškodovanje uradnega napisa, ozna-

ke ali odločbe 12. člen- pisanje po objektih – 13. člen- vandalizem – 16. člen- kampiranje – 18. člen- uporaba živali 19. člen- neupoštevanje zakonitega ukrepa

uradnih oseb – 22. člen.

2. Zakonu o pravilih cestnega pro-meta:Občinski redarji zaradi zagotavljanja var-nega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih ce-stah zunaj naselja ter varstva cest in oko-

AK TUALNI DOGODKI V OBČINI

lja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad določbami: - varstvo okolja – 5. člen- odgovornost staršev, skrbnikov oziro-

ma rejnikov – 7. člen- izločitev vozila iz prometa – 17. člen - čas trajanja izločitve iz prometa –

18. člen - odstranitev nepravilno parkiranega in

zapuščenega vozila – 19. člen - območje umirjenega prometa –

31. člen - območje za pešce – 32. člen- varnostni pas – 33. člen- zaščitna čelada – 34. člen- prepoved uporabe naprav ali opreme,

ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvla-dovanje vozila – 35. člen

- vožnja z vozilom po cesti – 37. člen- vožnja z vozilom na prehodu za

pešce – 41. člen - najvišje dovoljene hitrosti – 46. člen - najvišje dovoljene hitrosti posameznih

vrst vozil – 47. člen - odpiranje vrat vozila – 61. člen - zapustitev vozila – 62. člen - označitev ustavljenih vozil – 63. člen - ustavitev in parkiranje – 65. člen - parkiranje na parkirnem mestu ozna-

čenem za invalide – 67. člen- območja kratkotrajnega parkiranja –

68. člen - izjeme parkiranja na prostoru, kjer to

ni dovoljeno – 69. člen - pogoji za nalaganje in razlaganje

tovora na cesti – 77. člen - pogoji za opravljanje gospodarske

vožnje – 78. člen - udeležba pešcev v cestnem

prometu – 83. člen - označitev pešcev – 84. člen - varstvo otrok – peti in deseti odstavek

87. člena - prevoz oseb – 88. člen, razen nad do-

ločbo sedmega in devetega odstavka tega člena

- jahač, gonič in vodič živali v pro metu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu – 92. člen

- pogoji za uporabo posebnih prevo-znih sredstev v cestnem prometu – 97. člen

- prometna signalizacija – 98. člen - svetlobni prometni znaki – 99. člen

3. Zakonu o cestah:Občinski redarji opravljajo nadzor na ob-činskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih, nad nasle-dnjimi določbami:- prepovedi ogrožanja varne uporabe

javne ceste – 5. člen - uporaba nekategoriziranih cest –

6. člen- največje dovoljene osne obremenitve

vozil na javnih cestah – 30. člen- največje dovoljene skupne in največje

dovoljene mase vozil na javnih cestah – 31. člen

- izredni prevoz po javni cesti – 32. člen- označitev vozil za izredne prevoze –

34. člen- naležne ploskve na kolesih vozil –

36. člen- izjeme pri omejitvi uporabe javne

ceste – lokalni promet – 37. člen

Potrebno je pojasniti tudi, da mora vo-znik pooblaščeni uradni osebi na njeno zahtevo izročiti na vpogled listine, ki jih je dolžan imeti pri sebi, in sicer: listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno dovoljenje, listine o tovoru, dovoljenje za vožnjo v času prepovedi prometa.

Občinski redarji sodelujejo tudi v raznih akcijah. V času od 23. 4. do 28. 4. 2012 ter od 11. 6. do 16. 6. 2012 Javna agencija RS za varnost prometa organizira vse-slovensko preventivno akcijo KOLESAR. V okviru te akcije bodo občinski redarji poostreno nadzorovali:- uporabo zaščitne čelade otrok (34. člen)- vožnjo v enosmerno (98. člen)- vožnjo po pločniku, prehodu za

pešce, vožnjo v nasprotni smeri kole-sarske (37. člen)

Olga Lukman, inšpektorica

Spoštovane občanke in občani,vsi smo se že navadili, da občinski redar-ji opravljajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili. Sedaj se bomo mora-li navaditi tudi na to, da občinski redarji opravljajo nadzor nad uporabo varno-stnega pasu, uporabo telefona med vo-žnjo in vsega zgoraj naštetega.Prosimo vas, da navedeno upoštevate, saj medobčinski inšpektorat in redarstvo že opravljata nadzor nad navedenimi do-ločbami in ukrepa v skladu s predpisi.

Občinska uprava Občine Radenci

3 9 G l a s n i k 1 7

AK TUALNI DOGODKI V OBČINI

Pri pripravi Glasnika so sodelovali: Mojca Karnet, prof. slov. jezika, mag. Norma Bale, Marija Mauko, Irena Petek – Ferenc in Vera Sever. Jezikovni pre-gled: Mojca Karnet, prof. slov. jezika in mag. Norma Bale. Fotogra� je: Dani Mauko, avtorji člankov, ostali in arhiv. Gra� čna priprava in oblikovanje: aiP Tiskarna Praprotnik. Izdala in založila: Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci. Število izvodov: 1800. Datum: junij 2012.

Daj, da ti pomagamS humanitarno prireditvijo s sloganom »Daj, da ti pomagam« v organizaciji Občinske uprave Občine Radenci se je v hotelu Radin v petek zvečer, 18. maja, v Radencih pričel 32. Maraton treh src.

Navzoče (o. p.: lahko bi jih bilo več) je pozdravil pred-sednik OO MTS Boštjan Gerlec, ki je dejal, da je radenski maraton svetovno prepoznaven, ker letos tečejo tekači iz devetnajstih držav, iz Rusije, Etiopije, Španije, Švedske … K temu je še dodal: »V čast si štejemo, da je mednarodna atletska zveza radenski maraton uvrstila na seznam sve-tovnih maratonov, kjer lahko tekači dosežejo normo za olimpijske igre 2012 v Londonu. Na 32. MTS se bo izvedlo državno prvenstvo v maratonu, veseli pa nas, da bomo tudi letos gostili Slovensko vojsko, ki bo izvedla državno vojaško prvenstvo. Večletno sodelovanje z njimi kaže, da se tako kot drugi tekači tudi sami radi vračajo v ta kraj ob Muri, ki tretjo soboto v mesecu maju združi vse Pomurce in Slovence, da dihamo kot eno.« Direktor glavnega sponzorja Radenska, d. d., Radenci, Milan Hojnik je nato dejal, da, ko je pred 32-imi leti v Ra-denski vzniknila ideja o organiziranju maratona, si ni nihče predstavljal, da bo maraton prerasel v eno najmnožičnej-ših rekreativnih prireditev v Sloveniji. »Maraton treh srce je ves ta čas prav gotovo izraz poslovne usmeritve Radenske – je najtežja atletska disciplina, je odraz ne le vztrajnosti, športne pripravljenosti, ampak tudi srčnosti vseh, ki se po-dajo na progo s ciljem preizkusiti svoje moči in sposob-nosti. Kljub temu, da splošna gospodarska situacija ni na-klonjena organiziranju velikih prireditev, Radenska ostaja zvesta maratonu in pri izvedbi vsa ta leta pomaga kot glavni sponzor tako materialno, s sponzorskim vložkom in pijačami, kot z ljudmi. Ob tej priložnosti bi se rad zahva-li tudi vsem drugim, ki nesebično pomagajo pri izvedbi maratona, pa niso neposredno povezani oz. zaposleni v Radenski,« je končal svoje razmišljanje direktor Radenske. Naslednji govornik direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš je sprva dejal, da so v Zdravilišču Radenci ponosni, ker že 130 let lahko izpolnjujejo plemenito poslanstvo, to je nudenje celovitih zdraviliških storitev ob vzpodbujanju zdravega načina življenja, kar počno z izjemnimi naravni-mi viri, ki jih je poklonilo okolje, kot so svetovno znana mineralna voda, »slatinasti šampanjec« iz Radencev, ki ga lahko naši gostje še danes okušajo neposredno iz izvira , podobno kot tisti, ki so naše zdravilišče obiskovali že pred 130-imi leti. Svoje izvajanje je direktor Kučiš zaključil z be-sedami: »Ponosni smo, da smo lahko partner ene najsta-rejših športno rekreativnih prireditev v tem delu Evrope, ki je hkrati sinonim tvornega sodelovanja lokalnega okolja«.

Čudovit večer so obiskovalcem podarili: pevki pevske šole Marjetke Vovk, 6-letna Flora Krampač s pesmijo Ne ča-kaj na maj in 15-letna Dina Arapovič, lanska fi nalistka TV oddaje Talentov, Korošica iz Kopra Jerica Haber s pesmijo Življenje se smeji, Tinkara Kovač, slovenska pevka pop-rock glasbenica, diplomirana fl avtistka, producentka ter avtorica glasbe in besedil, ki je ob spremljavi kitarista zapela pesmi Med zemljo in zrakom, Senca, Veter z juga … Miha Kozar in Niko Vršič, učenca Glasbene šole GR, sta na diatonični harmoniki zaigrala skladbo Ti si moja rožica in seveda priljubljeno pesem Čebelar; profesorja Dmytro Ave-ryanov (tolkala) in Viktor Malec (diatonična harmonika) pa sta s svojo izvedbo Macedonia in pesmijo V. in S. Avsenika Polka na avtocesti dodobra razgrela občinstvo, še bolj pa najstniški pevec Omar Naber, ki je na EMI 2005 s pesmijo Stop, ki jo je napisal sam, premagal vseh 13 izvajalcev. Na dobrodelnem koncertu je zapel I still carry on, Krasen dan, pesem s katero je pričel svojo pevsko kariero, in pesem Vse kar si želiš … Radenski župan Janko Rihtarič se je v imenu vseh iskreno zahvalil mladim talentom, vsem izvrstnim glasbenicam in glasbenikom, ki so obiskovalcem podarili čudovit večer. Z velikim veseljem je sporočil, da bo današnji trenutno zbra-ni znesek 1.845,00 € namenjen otrokom iz socialno šibkih družin, otrokom s posebnimi potrebami in mladi družini s tremi majhnimi otroki. Verjemite, da bodo tudi tem otro-kom zažarele oči. Naj bo njihov nasmeh plačilo in zahvala za vaš prispevek ter izkazano dobrodelnost. Naša vrednota naj bo skrb za posameznike in družine, ki so v življenju pri-krajšani za marsikaj. Naj tako ostane tudi v bodoče! Moderatorka Nataša Praprotnik je ob koncu prireditve de-jala, da se bo nekaj sredstev verjetno zbralo še na humani-tarnem teku – Teku srca ali do konca maja na TRR št.: 0234 1001 1912 031, s pripisom: »ŠD Radenci – humanitarni tek«. Za dobro luč in ton je poskrbel Davorin Zamuda iz Pro Audia, za dobro razpoloženje pa maskoti, palčka – škrata Radenske. Dani Mauko

Minil je mesec maj, v naši cerkvi ve-dno izjemno živahen. Šmarnice so

v Marijinem mesecu že tradicionalne, tudi

praznik prvega svetega obhajila in birme,

ki je v začetku junija naznanila prihod po-

letja. Od devetdnevnice do devetdnevnice

je bila cerkev polna otrok in odraslih, kot

posebno milost pa lahko omenimo vigilijo

ob binkoštih – to je bilo celonočno bdenje

pred Najsvetejšim ob branju Svetega pi-

sma.

Cerkev sv. Cirila in Metoda v Radencih bo letos praznovala 25 let posvetitve – srebrni jubilej

Tako smo v različnih skupinah pričakovali prihod Svetega Duha in ga zaključili z nedeljsko praznično mašo. Na binko-štni ponedeljek smo se znova zbrali ob prazniku Marije – Ma-tere Cerkve, ki je skupaj z apostoli molila v dvorani zadnje večerje, ko so pričakovali prihod Tolažnika – Svetega Duha, ki jim ga je obljubil Jezus. Takrat se je rodila Cerkev in obstala skozi dve tisočletji do današnjih dni – tudi pri nas v Radencih.

Kaj je Cerkev in cerkev?Kaj pa je pravzaprav Cerkev ali bolje rečeno kdo? To smo mi vsi, ki hodimo v cerkev in v bogoslužju častimo našega Stvar-nika, se mu zahvaljujemo, da je daroval svojega Sina, ki nas je odrešil in nam odprl vrata v večno življenje. Torej mi – Cerkev, smo občestvo, v katerem je večina prebivalcev tega kraja, ni-kakor na zanemarljivo število. Nekateri v vrtcu, v šoli, službi, med upokojenci, v domu za ostarele – vključeni smo v življe-nje v celoti – v kulturno, športno, politično, družabno – nismo le Cerkev v cerkvi, ampak Cerkev v vsakdanjem življenju, od-prta za vse in vsakogar. Takšno Cerkev sestavljamo župljani z duhovnikom – skrbnikom našega duhovnega življenja – ki je obenem nekakšne »servis« za vsakovrstne potrebe in želje, ki se pojavljajo iz dneva v dan. Ob rednem bogoslužju je še vero-uk, obiskovanje bolnih in ostarelih, krsti, poroke, pogrebi, zlate poroke, srečanja zakoncev jubilantov, žegnanja po okoliških krajih: Boračeva, Rihtarovci, Turjanci, Šratovci, blagoslovitve motoristov, gasilskih vozil, vseh mogočih dogodkov, obletnic,

Cvetna nedelja

jubilejev in verjetno bi se našlo še kaj. Ljudje ga z veseljem va-bijo k vsemu in on se z veseljem odziva, pa vendar njegovega dela ne bi smeli jemati kot samoumevnega ali celo omalova-ževati prizadevanj duhovnika in vernega občestva.

Kratka kronikaTudi obdobje 2011-2012, od binkošti do binkošti je bilo po-dobno prejšnjemu, zato omenimo le nekaj dogodkov – junija nas je obiskal mariborski škof dr. Jožef Smej in daroval binko-štno sveto mašo, praznik Svetega Rešnjega Telesa smo pra-znovali s procesijo, cvetjem in lepimi oltarčki, julija je bilo farno žegnanje ob prazniku naših zavetnikov sv. Cirila in Metoda, na Krištofovo nedeljo smo darovali za misijone in prejeli blago-slov naših vozil, septembra je bila posebna Hubertova maša v Boračevi, Jurkovičeva ulica je skupaj z župnikom praznovala štiridesetletnico. Septembra se je tudi začelo novo pastoralno leto in z njim vabilo župnika Janka Ivančiča na pripravo 25-le-tnice posvetitve naše cerkve. Vse vernike je povabil k sodelo-vanju, želeč, da vsak najde svoje mesto v župniji, ki da je naša skupna duhovna Mati. Zaupana ji je skrb za lepoto božje hiše, in v ta namen naj vsakdo da na razpolago svoje darove – se vključi tako v življenje cerkve kot v življenje kraja. Darovi pa so različni: eni obdelujejo gorice in skrbijo za vino, skupine bral-cev sodelujejo pri nedeljskem in prazničnem bogoslužju, dru-gi spet čistijo cerkev in okolico, za ministrante, ki se hitro »po-tegnejo« je treba skoraj vsako leto novih oblačil, nekdo mora zbirati denar, zakonski skupini se zbirata vsak mesec, malčki imajo svetopisemski krožek, odrasli spet v molitveni skupini molijo za družine, za nove duhovne poklice, za ves kraj. V ta namen smo ustanovili tudi Združenje Marije Pomočnice, ki ga vodi gospod Ivan Turk.

Veliko faranov se ukvarja z različnimi prostovoljskimi dejav-nostmi tudi izven delovanja Karitas in posebno lepo je bilo vi-deti, ko so ob Zahvalni nedelji na vozičkih pripeljali iz Dosorja vse stanovalce, ki so se želeli udeležiti slovesnega bogoslužja. Mladi so v božičnem času spet postavili velike lepe jaslice in število obiskovalcev cerkve se je zelo povečalo, tako okoliča-nov kot zdraviliških gostov – ali to ni popestritev radenske »tu-ristične ponudbe«?In tudi kulturne; v božičnem času so v naši cerkvi tudi zelo dobro obiskani koncerti – decembra je lep koncert pripravil kvartet Aeternum. Duhovniki Ivan Turk, Tone Hribernik, Boštjan Ošlaj in Janko Ivančič so v Dosorju darovali božično sveto mašo – pa tudi sicer je sodelovanje z domom

ostarelih stalnica – tako župnika kot naših prostovoljcev. Ob veliki noči je bilo spet veliko skupnega dela in druženja – to-krat v Boračevi, kjer so pripravili velikonočne delavnice, razsta-vo, druženje in pogostitev.

Pogled v preteklost in prihodnostTako je minevalo leto pred srebrnim jubilejem, ki ga bomo praznovali jeseni – 28. oktobra s slovesno sveto mašo in z ve-likim veseljem, zlasti tistih, ki so prisostvovali posvetitvi nove cerkve – 5. julija 1987. Nekateri so bili takrat še otroci, drugi mladi starši, danes že dedki in babice. Mnogih pa ni več med nami. Dela, truda, ovir je bilo veliko, veliko pa tudi božje po-moči, ki je spremljala prizadevanja prvega radenskega župni-ka Franca Levsteka in njegove farane. Leta 1977 so ustanovili župnijo Radenci, kapelica v parku pa je postala premajhna za hitro rastoče prebivalstvo. In po nekajletnem prizadevanju, prošnjah, težavah, zbiranju denarja – gospod Levstek je obi-skal tudi zdomce v ZDA in Avstraliji, je na lepem kraju zrasla nova cerkev, ki jo je projektiral arhitekt Blaž Slapšak. Po svetem Cirilu in Metodu pa jo je že pred tem imenoval mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik. V temelje naše cerkve so zato vzidani kamen z groba sv. Cirila v Rimu, ki ga je prinesel go-spod Levstek in kamen iz bazilike sv. Andreja v Zalavarju na Madžarskem, ki ga je prinesel dr. Jožef Smej.Posvetitve se je udeležilo več tisoč ljudi, obred je vodil dr. Franc Kramberger ob prisotnosti številnih duhovnikov in cer-kev – imenovana tudi »vrelec žive vode vere, upanja in ljube-zni« je začela služiti svojemu namenu.

S hvaležnostjo Bogu in ljudem se spominjamo teh časov in vseh duhovnikov, ki so požrtvovalno oznanjali evangelij v na-šem kraju: župniki Franc Levstek, Ciril Slapšak, Peter Ivančič, duhovni pomočniki Jožef Zrim , Franc Stritar in Ignac Kustec, ki so že odšli po plačilo k svojemu Stvarniku, kaplani Lojze Zu-pan, Drago Gačnik, Vinko Štrucelj in Franc Brečko. Seveda pa zahvala velja tudi našemu sedanjemu župniku Janku Ivančiču, ki mu želimo, da bi z nami praznoval še nekaj takšnih jubilejev in še dolgo ostal med nami.

Verniki, župljani, občestvo, kakor že hočete, smo del tega kraja, te občine, s katero praznujemo občinski praznik in ji iskreno čestitamo, obenem pa vabimo, da bi jeseni spet vsi skupaj praznovali z nami – srebrni jubilej cerkve svetega Cirila in Metoda.

Bea Baboš Logar

Zahvalna nedelja

Decembrski koncert Prleškega kvinteta in solista Tomija Baarona

Župnija Kapela pri Radencih

S katere koli strani se bližamo Prlekiji - ali

iz gričastih Slovenskih goric, iz dolin-

skega ali goričkega Prekmurja, južnega ali

severnega dela te pokrajine, od povsod je

viden vrh, ki se imenuje Kapelski Vrh. Po-

gled popotnika takoj opazi na vrhu zvonik

in svetišče, cerkev, ki je posvečena sv. Mag-

daleni. Ta cerkev stoji na tem vrhu že 187

let. Sezidali so jo naši predniki na kraju, kjer

je prej stala kapela. Ker se je število prebival-

cev večalo, so se odločili, da tukaj postavijo

to svetišče. Tukaj ne manjka obiskovalcev,

izletnikov, pohodnikov in tudi romarjev, ki

pridejo ali peš, mnogi z osebnimi avtomo-

bili, pa tudi avtobusi niso redki.

Zakaj ta uvod? – Zato, ker je tukaj bila ustanovljena župnija že precej prej, kot so tukaj postavili to cerkev. Saj je v župnijski kroniki zapisano, da je bila ustanovljena leta 1763. Prihodnje leto bomo torej obhajali 250 letnico ustanovitve župnije Kapela. Kronika nam sporoča, da je že okrog leta 1000 okrog kapelskega hriba bivalo precej ljudi. Hrib je bil pogozden. Razgled je vabil ljudi, da so prihajali na ta vrh in opazovali lepo okolico: prekmursko ravan in hribovite Slovenske gori-ce. Verjetno so od tu tudi pazili, da se ne bi neopazno pribli-žal kak sovražnik. Saj je vrh visok 314 metrov.

Kmalu so zgradili na tem Vrhu kapelico, leseno, na pro-storu, kjer se sedaj nahaja župnišče. Bogoslužje so prihajali opravljat duhovniki iz Radkersburga. Ker se je število pre-bivalcev večalo, je ta kraj graški škof, h kateremu je takrat spadal, povzdignil v župnijo. Bilo je to leto 1763, Komaj do-brih 60 let pozneje so na tem hribu postavili cerkev, (1825. leta), ki še danes krasi vrh tega Kapelskega Vrha. Zanimivo je omeniti še, da je bila ta nova cerkev posvečena 8. okto-bra 1935. Posvetil jo je graški knezoškof Roman Sebastijan Zengerle. Prva slika sv. Magdalene iz leta 1763 se je nekam izgubila. Sedanjo je daroval škof posvečevalec, naslikala jo je Krescencija Stadler iz Münchna. Notranjost cerkve je po-slikal leta 1885 znani italijanski slikar Jakob Brollo, katerega dela krasijo več cerkva širom po Sloveniji.

Vredno je še omeniti, da so uredili stranska oltarja sv. Kri-ža in svete Ane ter prižnico leta 1861, ki ju je blagoslovil ob vizitaciji in verjetno birmi škof, blaženi Anton Martin Slom-šek, (eno leto pred svojo smrtjo).. Župnijo s središčem na

Kapelskem Vrhu krasi lepo svetišče, kot je zapisal naš pe-snik, domačin Kajetan Kovič: «Nekje je bela cerkev, ne velika / a že od daleč vidna vrh slemena. / Obroblja jo vinogradov veriga, / z oltarja gleda sveta Magdalena«.

Kot so naši skrbni predniki in njihovi dušni pastirji skrbeli za lepoto tega kraja: tako za duhovni dom – farno cerkev, kakor tudi za duhovno stavbo verskega življenja, tako tudi naša generacija želi to sveto dediščino zvesto uporabljati, ohranjati ter jo izročiti našim zanamcem. Predniki so nam veliko ustvarili in zapustili, Bog ne daj, da bi to naša gene-racija zanemarila. Zato se trudimo in po svojih močeh skr-bimo tako za vidno cerkev, kakor tudi za duhovno Cerkev.

Na materialnem področju je bilo v zadnjem obdobju pre-cej storjenega. V župnijski cerkvi so obnovljeni in pozlačeni: glavni oltar z obnovljeno glavno sliko, stranski oltar sv. Križa s kipi: pozlačeni kipi Matere Božje in sv. Jožefa ter velika kipa sv. Petra in sv. Pavla v prezbiteriju. Tudi zakristija je dobila novo opremo. Cerkveni zvonik je dobil nova okna, iz zvonika se tudi oglaša bitje stolpne ure. Bujno zelenje v cerkvenem parku pa daje zunanjosti poseben naravno bogat videz.

Delo v Gospodovem vinogradu nas tudi vabi k raznim žu-pnijskim aktivnostim. Precej je bilo dogodkov, ki so imeli samo ta namen, da bi bilo župnijsko življenje čim bolj živo. – Vsako leto je doživet dogodek – srečanje ob praznovanju zakonskih jubilejev. Skušamo dati priznanje zakoncem, ki se navzlic večjim ali manjšim krizam trudijo, da ohranjajo vse življenje zakonsko – družinsko vez. - Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, se že vrsto let zbirajo na Kapeli ob farni cer-kvi konjeniki s svojimi konji, saj je ta svetnik njihov zavetnik.

Po pozni sveti maši opravimo blagoslov konj in konjenikov, si zaželimo lepo praznovanje dneva samostojnosti naše do-movine, si voščimo srečno novo leto ter s prijateljskim dru-ženjem doživimo skupaj nekaj lepih trenutkov. - Letos je bila tudi doživeta ledena trgatev v vinogradu ob cerkvi, last Vinogradništva Kapela. Mraz je neusmiljeno pritiskal, po ma-lem je snežilo. Po blagoslovu so delavci pobrali zmrznjeno grozdje in v kleti stisnili nekaj sto litrov ledenega vina. – Na nedeljo po Veliki noči (na belo nedeljo) so se zbrali ob cerkvi motoristi kapelskega motorističnega kluba Atila k blagoslo-vu motorjev. Molili smo za srečno vožnjo naših motoristov, saj skoraj vsak teden beremo o nesrečah motoristov na naših cestah. Priporočili smo jim tudi vožnjo po pameti. - Prvo nedeljo v mesecu maju pa so se zopet zbrali gasilci iz naših občinskih gasilskih društev, (7 društev po številu), kot že vr-sto let ob prazniku sv. Florijana, ki je zavetnik gasilcev 4. maja organiziramo srečanje na Kapeli, najprej v cerkvi, potem pa ob prijetnem prijateljskem druženju zunaj ob kapelski cer-kvi. Ob tej priliki se zahvalimo našim gasilcem, ki so vedno požrtvovalno pripravljeni prihiteti na pomoč ob požarih ali drugih naravnih nesrečah. Letos, ko je bilo že osmič tako sre-

čanje, se jim je kapelski župnik in častni dekan Tone Hriber-nik zahvalil za priznanje in zahvalo, ki so mu jo podarili, kakor so zapisali na plaketi: Za uspešno dolgoletno sodelovanje. »Kadar plamen pogube plapola, bije, toži, vpije plat zvona. Na pomoč« (besede na plaketi) . – Naj bo omenjen še samo vaški praznik v Hrastje Moti, ob praznovanju svetnika, kate-remu je posvečena kapela v Hrastju, sv. Janezu Nepomuku. Po praznovanju v cerkvici in pred njo, se je praznovanje na-daljevalo pri gasilskem domu. V prijetnem razpoloženju se je druženje podaljšalo do večernih ur.

Naj sklenem ta župnijski pregled nekaj župnijskih dogod-kov iz duhovnega in materialnega življenja našega župnij-skega občestva.

Trudimo se, da bi vnesli v naše delo čim več življenja. Ve-liko truda je potrebno vlagati v delo v Gospodovem vino-gradu, pa tudi brez dela v župnijskem vinogradu ne bi bilo zaželjenih sadov, tudi ne bi bilo rujne kapljice, Bogu hvala za sadove enega in drugega vinograda.

»Bog s trto se kot viničar ukvarja, / skrbi, da letni časi si sledijo / in opravila umnega kletarja. / Ko na Martinovo se mošt zbistri, / se vino v mašnem kelihu zlati / in v težkih polovnjakih diha v kleti« (iz iste pesmi).

Tone Hribernik, Kapela

Maša za gasilce GZ Radenci

Blagoslov konjev

Blagoslov motorjev