Junij 2020 | številka 286 | leto 25 | 13.700 izvodov

Prave informacije o vaših težavah poiščite na:

www.abczdravja.si

2 Junij 2020

3Junij 2020

4 Junij 2020

5Junij 2020

UredništvoFranci Bogataj,glavni in odgovorni urednikbogataj@freising.si

Novinarji: Damjan Likar, Teja Potočnik, Helena Habjan, Sabina Frlic, Katja Štucin

Lektura: Saša Košenina

Lektoriranje oglasnih sporočil je v domeni oglaševalcev.

Oglasno trženje:Žiga Jeraša 041 233 350, utrip@freising.si

Nina Mrak 04 51 55 889, marketing@freising.si

Most na Klovžah v Železnikih (Foto: Boštjan Dolinar)

Kazalo

6 Ali je zrak v škofjeloški občini prekomerno onesnažen?

8 Letošnji dobitniki priznanj Občine Škofja Loka

9 Želijo privabiti več obiskovalcev iz bližnjih krajev

9 Umrla častna občanka prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer

10 Med epidemijo pridobili dva nova večja kupca

11 Obsežna kampanja za pomoč turizmu na Loškem

12 HE Škofja Loka praznuje stoletnico

14 Letošnje intervencije škofjeloških gasilcev

15 Med epidemijo nova divja odlagališča

16 Turistične atrakcije iz sveta pod Ratitovcem

17 Študenti zgrabili korono za roge

18 Dijaki strojniki postali državni prvaki

19 V Sloveniji izdelali največjo matico na svetu

20 Reševanje iz Peruja

22 Učenci se sedaj v šoli počutijo kot v hotelu

24 Najbolj ga poznamo po ilustracijah v knjigi Kamniti most

26 Štorklje se rade vračajo v Škofjo Loko

27 Loška dijakinja uspela na literarnem festivalu

28 Uspešno radioamatersko povezovanje s pomočjo satelitov

30 Sarah, Lucie in Edvards vabijo na obisk

30 Turizem bo letos na preizkušnji

31 Festival Amadeo, poletni glasbeni seminarji in

likovne delavnice

32 Anketa: boste izkoristili turistični bon?

33 Epidemija jih je še bolj povezala

Loški utrip – glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki,Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj.Izhaja od avgusta 1996.

Naklada: 13.700 izvodov.Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno.

Glavni in odgovorni urednik:Franci Bogataj

Naslov uredništva:p. p. 129, 4220 Škofja Lokatel: 04 515 58 80,faks: 04 515 58 88

Izdaja:FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,4220 Škofja Loka

Elektronski naslov uredništva:bogataj@freising.siNajavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno!

Oblikovanje in prelom: Mateja Štruc, s. p.

Oblikovanje oglasov:DECOP d. o. o., Železniki (04 510 16 20)

Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a!

6 Junij 2020

Ali je zrak v škofjeloški občini prekomerno onesnažen?

Na dvanajsti redni seji Občinskega sveta Občine Škofja Loka so svetniki sprejeli in potrdili vse točke dnevnega reda, med drugim tudi poročilo o izvajanju ukrepov varstva okolja v Občini Škofja Loka za leto 2019. Iz njega je

razvidno, da v minulem letu ni bilo ugotovljenega nobenega čezmernega onesnaževanja zraka in vode.

Svetniki so v prvem delu sprejeli Odlok o uprizoritvah Škofjelo-škega pasijona v prvi obravnavi. Odlok določa, da je uprizoritev Škofjeloškega pasijona izjemen kulturni, duhovni in turistični dogodek, za katero ima izključ-no pravico organiziranja Občina Škofja Loka, nosilec duhovne dediščine Škofjeloškega pasijona pa je Kapucinski samostan Škofja Loka. Odlok zasleduje načelo vključevanja civilne družbe in strokovne javnosti v organizacijo pasijona, saj opredeljuje, da je za posamezno izvedbo Škofjeloške-ga pasijona imenovan strokovni odbor, ki med drugim izbira rež-iserja Škofjeloškega pasijona ter vodji projekta in režiserju svetuje glede uprizoritev.

Sprememba meje med loško in kranjsko občinoTatjana Bernik, vodja Oddelka za okolje, prostor in občinsko redarstvo, je predstavila Odlok o spremembi meje med nase-ljema Crngrob in Šutna. V raz-logih za sprejem te odločitve so zapisali: »Občina Škofja Loka, zanjo župan Tine Radinja, in Mestna občina Kranj, zanjo župan Matjaž Rakovec, sta sporazumno kot predlagate-ljici na GURS vložili predlog za ureditev meje med občinama, in sicer za spremembo območja naselja ob občinski meji obeh občin tako, da se del območja naselja Šutna v Mestni občini Kranj izloči in priključi območju naselja Crngrob v Občini Škofja Loka. Ureditev meje med obema občinama se nanaša na obmo-čje obstoječe lokalne ceste LC 401051, ki povezuje naselji Crn-grob in Dorfarje v Občini Škofja Loka, ter v delu (na določenem odseku v dolžini cca. 350 m) še poteka po ozemlju Mestne ob-čine Kranj. Občina Škofja Loka to cesto tudi že upravlja, jo vzdr-žuje in investira vanjo.« Svetniki so potrdili tudi dva sklepa o ka-

pitalski naložbi v javno podje-tje Komunala Škofja Loka, d. o. o., čigar predlog je predstavila Olivera Malijanska iz Oddelka za gospodarska javne službe in prometno infrastrukturo. To po-meni, da so kapitalske naložbe občine v to podjetje v javnem oziroma občinskem interesu, in da občinski svet odloči o kapital-skih naložbah občine v to podje-tje v obliki povečanja kapitalskih rezerv z naknadnim vplačilom v skupni višini 300 tisoč evrov, ki je zagotovljeno v letošnjem ob-činskem proračunu. Spomnimo: v decembru 2019 je občina usta-novila to podjetje z namenom opravljanja gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pričetek opravljanja teh dejavnosti je predviden za 1. 1. 2021. Do 31. 12. 2020 te storitve na podlagi koncesijskih pogodb opravlja koncesionar Loška Komunala, d. d. Škofja Loka.

Najbolj varčen z električno energijo je center za socialno deloObčinski svet je sprejel tudi poročilo o izvajanju sistema upravljanja z energijo v občini za leto 2019 in to, da je občinska uprava dolžna enkrat letno do konca prvega četrtletja poročati svetnikom o izvajanju sistema upravljanja z energijo v občini. Uredba v 8. členu določa, da mora občina zagotoviti merje-nje porabe električne energije, zemeljskega plina in toplote za vsako stavbo oziroma posame-zni del stavbe, ki je v domeni občine. Zaradi povečevanja porabe vode se je v zadnjih dveh letih sistem meritev raz-širil tudi na spremljanje porabe vode. Krovno analizo energet-ske učinkovitosti za leto 2019 je za občino izvedlo podjetje Enekom, d. o. o. V njihovem poročilu so med drugim zapi-sali: »Pri porabi vode bilančne

skupine so opazna prizadevanja za nižanje rabe vode občine v zadnjih letih. Konec leta 2018 je bil v okviru projekta NEKTEO nadgrajen občinski sistem za-jema podatkov o porabi vode v realnem času. Predvsem z rednimi odpravami puščanja so odgovorne osebe objektov dosegle opazno znižanje rabe vode. Analiza porabe električne energije za javno razsvetljavo pokaže na 14-odstotno zniža-nje porabe električne energije v letu 2019 glede na leto 2018 oziroma 27-odstotno glede na leto 2011.« Na njihovem grafu primerjave porabe električne energije na enoto uporabne površine po objektih med le-toma 2018 in 2019 so najboljši indeks zmanjšanja porabe do-segli: vrtca Pedenjped in Re-teče (kategorija vrtci), OŠ Jela Janežiča (kategorija osnovne šole), Bazen Stara Loka (kate-gorija objektov v upravljanju Zavoda za šport Škofja Loka), in škofjeloška enota Centra za socialno delo Gorenjske (kate-gorija drugi javni objekti). Ome-njeni center je tudi absolutni zmagovalec, saj je v letu 2019 najbolj znižal porabo električne energije (z 41,1 na 27,2 kWh/m2). Absolutno pa so v minulem letu najbolj povečali porabo v KS Godešič (s 13,9 na 22,8 kWh/m2).

V primeru neodzivnosti podjetij bodo obvestili inšpektorjeSvetniki so potrdili tudi poročilo o ukrepih varstva okolja v minu-lem letu in sprejeli sklepe, da se izvedejo dodatne analize izvo-ra prašnih delcev, da seznanijo ARSO z ugotovitvami poročila ZAG, in da podjetja, ki še niso poročala, občinska uprava po-novno pozove k tej obveznosti. V primeru neodzivnosti se o tem obvesti pristojno inšpekcijo. V poročilu glede emisij snovi

v zrak piše, da »v letu 2019 ni bilo ugotovljenega nobenega čezmernega obremenjevanja. Emitirane količine nekaterih onesnaževal so višje kot v letu 2018, in sicer CO, SO2, TOC, anor-ganske spojine klora, izražene kot HCl, fluor in njegove spojine, izražene kot HF, formaldehid, Pb, vsota rakotvornih snovi I. nevarnostne skupine, vsota prašnatih anorganskih snovi II. nevarnostne skupine in vsota kovin. Nižje pa so bile emisije skupnega prahu, dušikovih oksi-dov, formaldehida, vodikovega sulfida in vsota organskih spojin I. nevarnostne skupine (fenol + formaldehid). Najpomembnejši vir emisij snovi v zrak v občini je Knauf insulation, d. o. o. Škofja Loka, ki je uspel v obdobju od 2012 do 2019 bistveno znižati emisijo vseh pomembnejših onesnaževal zraka, z izjemo fluora in njegovih spojin, izra-ženih kot HF, ter anorganskih spojin klora, izraženih kot HCl. Iz poročil je razvidno, da se v občini v zadnjem času pojav-ljata dva kar pomembna vira emisij organskih snovi, in sicer Domel, d. o. o., lokacija Trata, in Filc, d. o. o.«

Zmanjšala se je emisija snovi v površinske vodePri emisijah snovi v vode in javno kanalizacijo poročevalci ugotavljajo, da v letu 2019 ni bilo nobenega čezmernega onesnaževanja na letni ravni. »Po rekonstrukciji KČN Škofja Loka v letu 2015 se je občutno zmanjšala emisija snovi v povr-šinske vode. Glede na leto 2013 so bile emisije v vode v letih 2014–2019 občutno manjše, kar kaže, da je bila rekonstrukcija KČN Škofja Loka uspešna in ima pozitiven učinek na vode (reko Soro). Ker nismo prejeli podatkov od vseh zavezancev, je slika nepopolna, saj podjetje

7Junij 2020

Zoltan, d. o. o., ki se ukvarja z obdelavo nevarnih in nenevar-nih odpadkov in spušča indu-strijske odpadne vode v Traški graben, občini ni posredovalo podatkov o prvih meritvah odpadnih voda (niti hrupa). Manjkajo tudi podatki za pod-jetje Filc, d. o. o., ker še vedno ne zagotavlja obratovalnega monitoringa odpadnih voda, in podatki za podjetje Difa, d. o. o. Ob podatkih se bo na osnovi prvih meritev izkazalo, ali se odpadno vodo slednjega podjetja lahko obravnava kot komunalno odpadno vodo ali pa bodo postali zavezanec za izvajanje obratovalnega moni-toringa odpadnih voda. Meritve kakovosti zunanjega zraka se na območju Škofje Loke izvajajo na petih merilnih postajah, ki so v lasti občine. Merilne postaje so postavljene na avtobusni posta-ji Škofja Loka, na Trati, Godešiču, v Frankovem naselju in Virma-šah. Meritve merilne mreže Ob-čine Škofja Loka in referenčne meritve delcev NLZOH so za leto 2019 pokazale, da zrak v

občini ni čezmerno onesnažen. Meritve so pokazale, da izmer-jeni parametri PM10 in PM2,5 ne dosegajo niti polovice mejne vrednosti, medtem ko parame-tri CO, NO3 in O3 ne dosegajo niti desetine mejne vrednosti. Če primerjamo merilna mesta med seboj, lahko opazimo, da so bile najvišje koncentracije PM10, PM2,5 in CO izmerjene na merilnem mestu Frankovo naselje. Najvišje vrednosti NO2 in O3 so bile izmerjene na me-rilnem mestu Godešič.«

Žalostna podoba javnih klopi ob sprehajalnih stezahSvetniki so s strani lokalne oblas-ti prejeli odgovore na vprašanja in pobude iz zadnje, 11. redne seje. Marko Murn (Lista Miha Ješe in prijatelji Loke) na svojih poteh od Puštala do Loškega gradu, okoli grajskega obzidja, skozi Vincarje in Novi svet, pa od mestnega pokopališča vse do sotočja Sor ni našel niti ene cele in urejene klopi. Zato je vprašal občinsko upravo, kdaj se predvi-

deva obnova obstoječih klopi. V odgovoru so pojasnili, da so »z 18. majem izvajalci zopet pričeli pritrjevati odstranjene lesene dele. Prav tako se bo polomlje-ne lesene dele nadomestilo z novimi elementi, ki so bili kot vsako leto pripravljeni (barvani) v zimskem času. Tudi v mesto se bodo spet pripeljale klopi in montirali leseni deli na zelenici pred upravno enoto.« Rolando Krajnik (Komunalno-ekološka lista) je imel pripombo glede odgovora iz prejšnje seje glede podjetja SVP AVIO, d. o. o. Po njegovem je poleg povečane požarne nevarnosti zaradi pro-izvodnje plovil velik problem tudi uhajanje zelo smrdljivih hla-pov iz tovarne. Sosednji zapos-leni in tudi stanovalci so zaradi tega zelo ogroženi. Zanima ga, kako namerava občina ukrepati zaradi tega. Dobil je odgovor, da »so zaposleni sosednjih obratov in stanovalci v bližini podjetja obvestila o neznosnem smradu iz proizvodnih naprav podjetja posredovali tudi občinski upra-vi. Ker v zvezi s tem občinska

uprava nima neposrednih pri-stojnosti, je vsa prejeta obve-stila nemudoma posredovala v pristojno obravnavo pristojnim nadzornim službam (zdravstve-na inšpekcija, inšpekcija za delo, okoljska inšpekcija). V okviru katastra nevarnih snovi bomo podjetje pozvali, da nam pos-reduje bilanco topil.« Katarina Bertoncelj Megušar (SDS) je med spodbude, ki bodo sle-dile »po koroni«, predlagala spodbujanje manjših lokalnih pridelovalcev hrane s subven-cijami pri nakupu rastlinjakov. Trenutna situacija je po njenem dala nov pomen lokalno pri-delani hrani. Odgovorili so ji, da »občina že dolgo spodbuja lokalno pridelavo hrane. Preko vsakoletnega JR za kmetijstvo že od leta 2014 z nepovratnimi sredstvi pomaga lokalnim pri-delovalcem hrane pri nakupu in postavitvi rastlinjakov, vključno s pripadajočo opremo, ter tudi pri prvi postavitvi trajnih sadnih nasadov, vključno z jagodišči ter šparglji.«

Damjan Likar

Največja matica na svetu

Trgovina s pritrdilno tehniko in orodji

PC Komenda - Pod hrasti, 1218 Komenda

NOvO v Komendi

8 Junij 2020

Letošnji dobitniki priznanj Občine Škofja Loka

Na zadnji redni seji Občinskega sveta Občine Škofja Loka so svetniki sprejeli in potrdili letošnje občinske nagrajence, ki bodo prejeli priznanja na osrednji prireditvi ob počastitvi občinskega praznika v petek, 26. junija.

Najvišji naziv – častni občan Ob-čine Škofja Loka bo podeljen Ivanu Hafnerju za njegov stro-kovni prispevek pri razvoju lo-škega gospodarstva, družbenih dejavnosti in mestne prenove ter za njegovo dolgoletno aktivno in predano delo na področju športa. Zlati grb bo šel v roke Prostovoljnemu gasilskemu društvu Stara Loka za njihovo profesionalno, požrtvovalno in nesebično pomoč, aktivno stro-kovno delo z mladimi in dejavno sobivanje s skupnostjo v vseh do-sedanjih 120 letih delovanja. Sre-brni grb si je letos zaslužil Janez Krmelj za pomemben prispevek h kulturnemu življenju kraja in skupnosti, predvsem za predano strokovno delo pri ustvarjanju in ohranjanju tamburaške glasbe v

Retečah, ki je reteške tamburaške skupine uvrstilo v sam vrh tovr-stnega glasbenega ustvarjanja v Sloveniji. Prav tako bo srebrni grb podeljen zakoncema Valeriji in Ivu Čarmanu za njuno izjemno plemenito, predano in srčno vse-življenjsko humanitarno delo-vanje in razdajanje, s posebnim poudarkom na 20-letni akciji Miklavževega obiska in obda-rovanja otrok s hemato-onkolo-škega oddelka Pediatrične klinike v Ljubljani. Bronasti grb bo prejel Klub škofjeloških študentov za vse svoje dejavnosti in aktivno-sti, s katerimi že 40 let ohranja naše starodavno mesto živahno, kreativno – in mlad(ostn)o. Prav tako bosta bronasti grb prejeli Urška Kolenc za pogumno in predano vodenje Društva juna-

kov 3. nadstropja, ki s pozitivno naravnanostjo in življenjskim optimizmom opogumlja in bodri otroke, obolele za rakom, ter dr. Bojana Beović za izjemno stro-

kovno, pogumno in prizadevno vodenje strokovne skupine v vladnem kriznem štabu za boj proti epidemiji koronavirusa.

Damjan Likar

9Junij 2020

Umrla častna občanka prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer

V 94. letu se je poslovila prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, ki je bila vrhunska znan-stvenica, pedagoginja, članica svetovne in evropske akade-mije znanosti ter vizonarka. Ob njenem slovesu je škofjeloški župan Tine Radinja sklical žalno sejo občinskega sveta. Dr. Kornhauserjeva je leta 1994 postala častna občanka Obči-ne Škofja Loka za uveljavljene dosežke strokovnega in zdra-vstvenega delovanja doma in v mednarodnem strokovnem

Slovenska kemičarka in pedagoginja, prof. dr.

Aleksandra Kornhauser Frazer

svetu. Na občinski spletni strani so o njej med drugim zapisali: »Ugledna profesorica in znan-stvenica je leta 1981 postala direktorica Mednarodnega cen-tra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih institucijah in organizacijah. Med drugim je bila predsednica Raziskoval-ne skupnosti Slovenije v letih 1974–1980 in jugoslovanskega odbora za znanost v UNESCU od 1979 do 1990. Leta 1988 je

bila izbrana za eno izmed prvih 100 ustanovnih članov Evropske akademije v Londonu, leta 1989 izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Njeno raziskoval-no področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji.«

Damjan Likar

Želijo privabiti več obiskovalcev iz bližnjih krajev

V Loškem muzeju Škofja Loka so zaradi epidemije utrpeli velik upad obiska, odpovedati so morali predavanja in delavnice. So pa v tem kriznem obdobju še okrepili svojo prisotnost na družbenih omrežjih, prav tako so veliko

delali na novih vsebinah in nadgradnji spletne strani oziroma digitalizaciji vsebin.

Po besedah direktorice Saše Nabergoj so v Loškem muzeju vzpostavili spletni arhiv Združe-nja umetnikov Škofja Loka (ZUŠL). V njem predstavljajo gradivo o sedanjih in preteklih umetnikih in umetnicah ZUŠL ter njihovem delu: življenjepise, predstavitve umetniških praks, vizualno gradi-vo in dokumentacijo, ki je nastala med večletno raziskavo. Pripravili so tudi nov zavihek za dejavnosti, ki pregledno združuje vse njihove spremljevalne in druge programe za javnost, ter nekoliko uredili in napolnili spletno knjižno polico. »Novičnik Loškega muzeja, ki ga sicer enkrat na mesec pošiljamo po e-pošti in v njem obveščamo o aktualnih razstavah, muzejskih dogodkih in proučevanjih, smo med epidemijo pripravljali vsak teden. Predstavljali smo pred-vsem nove raziskovalne izsledke, delo na projektih, zanimivosti iz naših zbirk in depojev ter druge digitalizirane vsebine,« je poveda-la Nabergojeva in dodala, da so se dogovorili tudi za okrepljeno so-delovanje z Radiem Sora. »Kustosi so tedensko pripravljali novice

na podlagi svojih preučevanj in poglobljenih raziskovanj v času dela na domu. Teme niso bile neposredno povezane z epide-mijo, pač pa s povsem drugimi stvarmi, takimi, ki so pozornost poslušalcev odvrnile od skrbi, jih razvedrile in naučile česa novega. Tako smo poskrbeli, da sta dediš-čina in kultura enakopravno ostali v zavesti ljudi tudi v času epide-mije. Objavili smo tudi ustvarjalni natečaj Moje tihožitje v času karan-tene, s katerim smo želeli vse od najmlajših do nekoliko starejših spodbuditi k upodabljanju tihoži-tij iz njihovega novega domačega vsakdana. Slike, risbe, kolaže in druge umetnine (ne pa fotografij) smo zbirali do konca karantene in jih objavili na družbenih omrežjih in spletni strani.«

Vabilo na razstavo Glina v prostoru in časuKot pravi Branka Gradišar, vodja projektov, so po epidemiji pri-lagodili letni program muzeja: https://www.loski-muzej.si/letni-program/. »Obstoječi začasni raz-stavi v Galeriji na gradu in Galeriji

Ivana Groharja smo nekoliko po-daljšali, 27. maja odpiramo novo razstavo Zornica v Galeriji Ivana Groharja, 17. junija pa razstavo Glina v prostoru in času v Galeriji na gradu. V okviru zadnje priprav-ljamo tudi spremljevalni program, ki bo sicer potekal v nekoliko pri-lagojenih razmerah, verjetno kar na grajskem dvorišču, na prostem, kjer lahko zagotovimo tudi ustre-zno varnostno razdaljo,« je dejala

Gradišarjeva in omenila, da so v času koronavirusa utrpeli velik upad obiska predvsem šolskih skupin, ki sicer v pomladnem času množično obiskujejo muzej. »Prav tako pričakujemo manjši obisk tujih turistov poleti. Načrtujemo pa, da bo muzej enkrat na teden odprt tudi zvečer, s čimer bi lahko med tednom privabili več obisko-valcev iz bližnjih krajev.«

Damjan Likar

V okviru projekta, v katerem Loški muzej sodeluje z Občino Škofja Loka, Društvom Sožitje in Razvojno agencijo Sora, so uredili grajski vrt in posadili že večino začimbnic in dišavnic.

(Foto: fototeka Loškega muzeja)

10 Junij 2020

Med epidemijo pridobili dva nova večja kupca

Nekatera največja podjetja na Škofjeloškem smo povprašali, kakšne posledice so in bodo utrpela zaradi nedavne epidemije, kako se spopadajo s krizo, kako je z odpuščanjem in drugimi ukrepi ter kako so zadovoljni s pomočjo države.

Rado Čulibrk, direktor podjetja Niko, d. o. o. Železniki, pravi, da je virus covid-19 ustavil svet, s tem pa seveda tudi svetovno gospo-darstvo. »Pravilo ›ostani doma‹ je rešilo prebivalstvo, a smo za to žrtvovali gospodarstvo. Mislim, da smo imeli slovenski izvozniki zelo podoben trend gibanja prodaje – odličen prvi kvartal, nato padec za okoli 50 % v aprilu in maju. Junija naj bi dosegli približno 70 %, od septembra dalje pa bi morali biti že na cca. 90 % normalne prodaje. Leto 2020 bodo podjetja v večini primerov padla vsaj za okoli 20 % v primerjavi z letom poprej,« je dejal Čulibrk in poudaril, da slo-venska vlada dela odlično in so ji tako prebivalci kot gospodar-stveniki hvaležni za to. »Vlekli so prave poteze, ukrepali pravočas-no. Subvencije države so bile pravočasne, poštene in ene naj- hitreje potrjenih v Evropi in svetu. Tako smo se tudi prvi v Evropi rešili te epidemije. Okrevanje gospo-darstva bo postopno, a dokaj hitro. Ko se bodo odprle meje, trgovine in nakupovalni centri, ko se bodo zaposleni vrnili v tovarne in pod-jetja, bo stekla tudi potrošnja.« Po njegovih besedah v podjetju Niko koristijo državne subvencije in pošiljajo domov zaposlene, ki niso potrebni za trenutni delovni proces. »Ko se situacija umiri in bomo videli, koliko trga nam je še ostalo, bo šele jasno, ali rabimo odpuščati ali ne. Sicer pa Niko tudi v teh časih ne miruje. V zadnjih treh mesecih smo pridobili dva nova večja kupca za naše mehanizme, enega na Madžarskem, enega v Čilu. V našem razvojnem oddelku imamo ta čas okoli 12 projektov, od katerih pričakujem vsaj 3–4 nove posle z novimi izdelki. Skratka, mi kljub res težkim časom za trženje še naprej sledimo svoji dolgoročni razvojni strategiji podjetja.«

Polovica jih opravlja delo na daljavoV podjetju Polycom, Škofja Loka d. o. o., so se že v začetku marca,

pred razglasitvijo pandemije zaznali, da virus prihaja. »Zelo intenzivno smo začeli pripravljati ukrepe za način dela, hkrati pa smo pričakovali upad trgov, na katerih so prisotni naši kupci. Ob izbruhu pandemije smo obliko-vali manjši tim za omilitev gospo-darske škode in najprej poskrbeli za zaščito sodelavcev. Zagotovili smo tak obseg ljudi v podjetju, ki je bil še potreben, da lahko zagotavljamo vse ključne dobave in da ne proizvajamo izdelkov na zalogo. Delo smo v marcu, aprilu in maju organizirali tako, da v povprečju dela približno polovica zaposlenih, ostali so na čakanju doma. Ob tem razvojni center, prodaja in trženje ves čas delajo v polnem obsegu, kar se je že izkazalo za pravo odločitev,« so povedali v podjetju iz Poljanske doline. Dodali so, da približno po-lovica zaposlenih, ki delajo, delo opravlja na daljavo. »Na lokaciji so delavci iz proizvodnje, operaterji in nekateri tehnologi v orodjarni, zaposleni v razvojni in procesni kontroli ter ključni vodje. Zelo veliko skrb posvečamo prepreče-vanju možnosti širjenja okužbe, ki je v podjetju sicer do zdaj nismo zaznali. V juniju bomo vzposta-vili skrajšani delovni čas, ampak

samo v proizvodnji in podpor-nih službah; razvojni center in strateška prodaja bosta delala polni delovni čas. Zaposleni v podpornih službah, ki bodo de-lali v skrajšanem delovnem času, bodo deloma delali od doma, da bomo zagotovili varnostno razda-ljo med zaposlenimi.« Globalno tehnološko podjetje Freudenberg iz Nemčije, ki je lani podpisalo pogodbo o prevzemu 100-odsto-tnega lastniškega deleža v škofje-loškem podjetju Filc, d. o. o., nam je odgovorilo, da so precej odvisni od avtomobilskega trga. »Zaradi epidemije smo sicer doživeli velik padec naročil iz avtomobilske industrije, toda na drugih trgih nam je šlo bolje. Celoten vpliv, ki ga je povzročila epidemija, je še vedno nepredvidljiv. V Filcu smo izkoristili priložnost za razvoj novih filtrirnih materialov, primer-nih za zaščitne maske. V podjetju smo vedno gradili dolgoročne poslovne odnose z našimi doba-vitelji in z zadovoljstvom lahko rečemo, da doslej nismo imeli težav z dobavo materiala.«

Znatno povečanje prodaje na spletuMaja Remic, direktorica malo- prodaje in marketinga v podje-tju Alpina, d. o. o., je dejala, da so zaradi slabe zime zabeležili izpad prodaje že v začetku leta, kasneje pa so se soočili tudi s posledicami pandemije. »Obutvena industrija je bila prizadeta v različnih seg-mentih. V državah, kjer imamo lastne maloprodajne mreže (poleg Slovenije še na Hrvaškem, v BiH in v Srbiji), so veljali ukrepi prepovedi prodaje končnim potrošnikom na fizičnih prodajnih mestih, kar je samo v Sloveniji predstavlja-lo izpad neto prodaje v višini 1,4 milijona evrov v marcu in aprilu. V veleprodajnem segmentu smo se prav tako soočili z zamrznitvi-jo obstoječih naročil ter začasno zaustavitvijo novih, saj so se trgo- vine z obutvijo zaprle na vseh naših trgih. Ob tem je naše poslovanje še

dodatno otežilo dejstvo, da uvoz materialov iz Italije kar nekaj časa ni bil možen, kar je vplivalo na proizvodnjo,« je povedala Remiče-va in dodala, da je bila proizvodna lokacija v Žireh v celoti zaprta 8 dni v marcu (16.–25. 3.), na Kitajskem pa v februarju. »Za letošnje leto ocenjujemo, da bo izpad prodaje kar velik, pri čemer se bo spreme-nila tudi sama potrošnja (znatno povečanje prodaje na spletu, večji poudarek na športni obutvi). Poslo-vanje prilagajamo okoliščinam, vendar je naša proizvodnja in prodaja vezana na sezone, kar še dodatno otežuje možnosti hitre-ga odzivanja. Zaloge za prodajo v sezoni pomlad/poletje so bile večinoma že proizvedene, ko je bil na večini trgov uveden ukrep zaprtja prodajaln obutve. Družba se bo nedvomno morala prilago-diti okoliščinam, v katerih smo se znašli, vendar je o vsebini teh prila-goditev v tem trenutku še preuran-jeno govoriti.« Barbara Hafner iz podjetja Knauf insulation, d. o. o. Škofja Loka, pravi, da je poslovanje v času epidemije potekalo sicer z veliko izzivi in dodatnega dela, vendar brez večjih motenj. »Zapos-leni so delali deloma na lokaciji (proizvodnja, podporne službe) in deloma od doma. Obseg delo-vanja proizvodnje smo prilagajali potrebam trga. Prodajni rezultati so pod načrtovanimi, kar je zlas-ti opaziti na nekaterih izvoznih trgih, saj vemo, da so se neka- tere države, npr. Italija, Španija in Francija, popolnoma »zaustavile«, spet druge pa so obratovale le z delnimi kapacitetami. Trenutno se trgi ponovno aktivirajo, ven-dar je okrevanje počasno in nego- tovo zaradi različnih vzrokov in vrst tveganja. Kaj konkretno bo to pomenilo v smislu doseganja načrtovanih rezultatov, pa bomo videli v naslednjih mesecih. Meni-mo, da so bili prvi ukrepi vlade hitri in ustrezni, v naslednjem obdobju pa pričakujemo ukrepe vlade za zagon gradbeniških investicij.«

Damjan Likar

V podjetju Niko, d. o. o. Železniki, kljub težkim časom

sledijo svoji dolgoročni razvojni strategiji.

11Junij 2020

Obsežna kampanja za pomoč turizmu na Loškem

Nevidni sovražnik je v zadnjih mesecih ohromil tudi turizem na Škofjeloškem, ki je v zadnjih letih beležil rekordne številke. Da bi rešili letošnjo sezono, so na Turizmu Škofja Loka pričeli z digitalno kampanjo na

slovenskem trgu s sloganom »Zdaj je čas za škofjeloške slike«, s poudarkom na Facebooku in Instagramu. Promocijo bodo nadaljevali na tujih trgih, pri oblikovanju turističnih paketov pa bodo pomagali tudi lokalnim

ponudnikom turističnih nastanitev, turistične bone pri njih koristilo čimveč Slovencev.

Po besedah Andreje Križnar, vodje Turizma Škofja Loka, je poudarek njihove kampanje na nosilnih produktih destinacije, ki so »počitnice v gorah in out-door« (pohodništvo in kolesarje-nje), »mesta in kultura« (potep po starem mestnem jedru, vabilo na ogled tematskih poti po obmo-čju), ter na poročnih protokolih v Škofji Loki in na Visokem. »S kam-panjo želimo poudariti naravne in kulturne lepote destinacije ter številne aktivnosti v naravi za po-sameznike in družine. Predvsem želimo izpostaviti lastna doživetja stran od množice ljudi ter okrepiti škofjeloško območje kot destina-cijo za izlete, bivanje v neokrnjeni naravi ter kulturna odkrivanja,« je povedala Križnarjeva. Dodala je, da v drugi polovici julija planirajo digitalno promocijo tudi na tujih trgih (Avstrija, Češka, Italija), s kate-ro želijo povečati prepoznavnost destinacije kot kulturne, aktivne in trajnostno naravnane. »Poleg digitalnega oglaševanja se bomo poslužili tudi klasične promocije destinacije Škofjeloško v posebnih turističnih prilogah posameznih časopisov ter z radijskimi oglasi na znanem slovenskem radiu v

dvomesečni kampanji. Sodelo-vali bomo tudi v akciji Slovenske turistične organizacije Obrazi slovenskega turizma, kjer bodo prepoznavni obrazi naših mest v kratki video izjavi nagovorili potencialne obiskovalce. Z me-secem junijem bomo pričeli tudi z aktivnostmi, vezanimi na projekt Okusi Škofjeloškega, znotraj ka-terega se bomo veliko srečevali zlasti z gostinci, jim nudili obilo izobraževanj ter skupaj pripravili kulinarični festival, za katerega

upamo, da se bo odvijal v drugi polovici meseca januarja 2021 in nato ostal stalnica kulinarične ponudbe na Škofjeloškem,« je dejala Križnarjeva.

Posneli tri filmčke s sloganom »Doma je najlepše«Križnarjeva je pozdravila potezo slovenske vlade, ki je vsem drža-vljanom namenila turistične bone za pomoč turističnemu gospo-darstvu. »Naš cilj seveda je, da

Na Facebook strani Visit Škofja Loka si lahko ogledate tri filmčke, ki promovirajo Škofjo Loko in obe dolini. S širjenjem teh filmčkov lahko vsak bralec pomaga turizmu na Loškem,

da se po epidemiji postavi na noge.

Slovenci del te vsote porabijo tudi pri ponudnikih turističnih nastani-tev na Škofjeloškem. Nastanitvam bomo predlagali, naj pripravijo oz. sestavijo pakete, ter jim pri tem pomagali. Mislim, da mora-mo ponuditi več, ne le oglaševati nočitve z zajtrkom. Oblikovani paketi so namreč lahko tudi način oz. izhodišče, da ljudje pridobijo idejo, kam na izlet oz. dopust in kaj tam početi, četudi potem to počno v lastni režiji in plačajo samo nastanitev z zajtrkom,« je pojasnila sogovornica. Omenila je, da so v njihovi organizaciji posneli tudi tri filmčke s sloganom Doma je najlepše, ki si jih lahko ogledamo na njihovi Facebook strani Visit Škofja Loka. Z njimi predstavljajo tako tisočletno mesto kot tudi obe dolini. »V juniju bo potekala tudi digitalna kampanja v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije Zdaj je čas za moje zgo-dovinsko mesto. Del kampanje je tudi Škofja Loka, kot eno izmed zgodovinskih mest Slovenije. Vzporedno pa bo potekala tudi kampanja z veleplakati po celotni Sloveniji, ki bo vabila k obisku zgodovinskih mest,« je zaključila.

Damjan LikarKampanja na slovenskem trgu s sloganom »Zdaj je čas za škofjeloške slike«

12 Junij 2020

HE Škofja Loka praznuje stoletnicoMala hidroelektrarna Škofja Loka se nahaja na robu naselja Podlubnik in izkorišča vodno energijo

spodnjega toka Selške Sore. Proizvodna enota je bila zgrajena v letih 1919–1921, leta 1920 je elektrarna pričela z obratovanjem.

Vse večje potrebe po električni energiji so ob koncu prve sve-tovne vojne skupino premožnih Ločanov prepričale, da so ustano-vili podjetje Delniška družba elek-trarna za Škofjo Loko. Leta 1919 so pridobili pravico za izrabo vode Selške Sore. Odkupili so zemljišče v Skalcah, današnjem Binklju oz. Podlubniku. Na tem mestu sta takrat že stali žaga in parketar-na. Jez je bil potreben popravila, nekoliko so ga nadvišali, tako da so dobili 6,9 m padca. Vse do leta 1951 je ostal lesen. V elektrarno so vgradili Francisovo turbino (250 KM), izdelano v škofjeloški tovarni Inž. F. Schneiter, strojno stavbena delavnica, spec. turbine in regulatorji. Dvojna turbina je na isti osi poganjala generator (250 kVA), ki obratuje še danes. Leta 1920 je elektrarna pričela z obratovanjem.

Proizvodnja zaradi daljših sušnih obdobij iz leta v leto nihaHE Loka na leto proizvede pov-prečno 1400 megavatnih ur ze-lene električne energije (električ-ne energije iz obnovljivega vira – vode), kar zadostuje za okoli 400 okoliških gospodinjstev pri predpostavki, da povprečno gospodinjstvo porabi 350 kilo-vatnih ur električne energije na leto. »Proizvodnja iz leta v leto niha, saj imamo bolj sušna in

bolj vodnata leta. Zadnja leta se pozna, da na Škofjeloškem ni več pravih zim, zim, ki bi imele veliko snega, saj nam sneg pred-stavlja zalogo za sušno dobo. Tako zadnja leta poleti dlje časa ne obratujemo. Dejstvo je, da so se hidrološke razmere v zad-njih letih spremenile,« je pojasnil Primož Brejc, skrbnik objekta, ki je odgovoren za obratova-nje in vzdrževanje elektrarne. Elektrarna je bila zgrajena med svetovnima vojnama in še danes kljubuje zobu časa. »Posebnost gradnje je obokana streha, pod katero sta generatorja. V elek-trarno so vgradili turbine takrat po svetu dobro znanega proizva-jalca Schneiter iz Škofje Loke, in večji agregat obratuje že 100 let. Manjši agregat je bil dograjen kasneje. Na dvorišču elektrarne je razstavljen originalni Francisov gonilnik turbine iz leta 1919. Kot družbeno odgovorno podjetje ohranjamo tehnično dediščino in skrbimo, da ta tehnologija ne gre v pozabo. Še ena posebnost je pregrada elektrarne, ki je deljena na malo in veliko in vsaka zajezu-je svojo sotesko. Skupaj z jezovno izpustno zapornico na sredini tvorijo pregrado in zagotavljajo potrebno potencialno energijo vode za pogon turbin,« je dejal sogovornik iz podjetja Gorenjske elektrarne, d. o. o., ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije

na Gorenjskem. Na Škofjeloškem imajo skupno štiri elektrarne, poleg HE Škofja Loka so še HE Davča, HE Sorica in HE Rudno.

Mladino prosijo, naj ne uničujejo njihove lastnineHE Škofja Loka leži na obrobju mesta in je odmaknjena od hiš, zato se predvsem mladi radi zadr-žujejo na tem območju. »Večkrat nas pričaka kakšen grafit na steni ali počeno steklo na oknih. Se-veda nimamo nič proti druženju mladine, le škode naj nam ne delajo. Pod malo pregrado se že od nekdaj kopajo in najpogu-mnejši skačejo v vodo z mostu. Vse kopalce bi opozoril, da je na elektrini, tako nad pregrado kot pod njo, prepovedano kakršno koli zadrževanje in kopanje, saj gre za njihovo varnost. Elektrar-na danes obratuje avtomatsko, in režim obratovanja se lahko v trenutku spremeni ter s tem tudi vodne razmere pod pregrado,« je poudaril Brejc in dodal, da večjih okvar zadnje čase na srečo niso imeli, saj opremo redno preg-ledujejo in servisirajo. »Se pa pozna, da je elektrarna stara in so materiali utrujeni. Posledično je v vzdrževanje potrebno vložiti veliko sredstev in truda. Večje te-

žave in škodo nam delajo popla-ve. Zadnja večja poplava je bila leta 2007, ko je poplavilo celotno elektrarno. Na srečo jo je oprema kar dobro odnesla, potrebno pa je bilo odstraniti veliko naplavin in mulja.« Po njegovih besedah vsaka elektrarna zahteva veli-ko pozornosti pri vzdrževanju. Trenutno nas čaka obnova iz-pustne jezovne zapornice, ki je dotrajana, in gradbena sanacija jezovnih zgradb. Dela so načrto-vana za konec poletja. Na dolgi rok bi radi posodobili elektrarno, predvsem primarno opremo, saj ne dosega današnjih standardov proizvodnje električne energije z visokim izkoristkom. Na splošno je v Sloveniji prihodnost malih hidroelektrarn vprašljiva. Tre-nutno je kar nekaj negotovosti, saj imamo vodno dovoljenje do leta 2034. Kakršnokoli vlaganje v HE pa se ne povrne prej kot v 15 letih. Prav tako še ni znano, kaj bo po tem datumu, saj so pogoji za podaljšanje vodne-ga dovoljenja izredno strogi. Poleg tega je vlada letos sprejela NEPN – nacionalni energetski in podnebni načrt do leta 2030, kjer malim hidroelektrarnam ni namenila večje pozornosti,« je zaključil Brejc.

Damjan Likar

Objekt hidroelektrarne Škofja Loka (vir: foto arhiv Gorenjskih elektrarn, d. o. o.)

Generator Agregata A (Vir: foto arhiv Gorenjskih elektrarn, d. o. o.)

13Junij 2020

www

www

www

www

wwwww

wwww

wwwwww

wwwwww

wwwwwwww

wwwwwww

ww

wwwwwwwwwwwww

www

ww

www

wwwwwwwwwwww

www

www

wwwwwwwww

www

wwwwww

www

www

wwwwwww

www

ww

www

ww

www

wwww

www

www

ww

ww

www

wwww

www

wwww

ww

ww

www

ww

www

www

www

wwww

wwww

www

ww

wwwww

ww

www

ww

www

ww

ww

wwwwww

ww

www

www

ww

wwwwwwwww

wwwwwwwww.keke.ke

.keke.ke

.ke

.ke

.ke

.keke.kekeke.keke.ke

.ke

.ke

.ke

.kekeeke.k.ke

.kekeke.kekekk.kekeekkkkkkkkkk.kkkkkkk.kkkkk.k.k......

......a......a.a.aaaaaaaamaaaaaaaaaaaa

ma

maaaaaaa

ma

ma

maaaaaaaa

maaaa

maa

ma

maaaaaaaaaaaaaaaaaaa

mmsisisisiisisisisisisisisisisisisiiisisisissssss

www

www

www

www

www

ww

www

ww

ww

www

ww

www

www

ww

ww

ww

www

ww

wwww

ww

wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww

ww

wwwwwwwww

ww

ww

ww

ww

wwwwwwwwwwwwwwwwwwww.mu

.mu

mu

mu

mu

.mu

.mu

muu

.mu

.mu

.mu

.mu

.mu

.mu

.mu

.mu

.muuuu

.muu

muu

m.mmmmmm.mmmmmm.mmmmmmmmmmmrex

rex

rex

rex

rex

rex

rexexrex

rex

rex

rexexexexrexexxrex

rex

rexexrex

rexexrexexexrex

rexeeeeereerrrin.

iin.

in.

in.n.n.in.n.in.

in..

in.

in.

in.

in.

in...

inin.n.in.

iinnnnniiisisiisisisisisisisisiisiisisiiiiiiisiisisisissssssssssssss

Odpravljamo težavez vlago v zidovih.Kema. Murexin. To drži.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Obstoječe stanje Odbijemo omet Poglobimo fuge Nanos sušilnega ometa HYDROMENT

Nanos nega ometa HYDROMENT

Prebarvamo s paro- propustno barvo

Stanje po sanaciji

HYDROMENT sušilni omet za zunaj in znotraj

Odpravljamo težaveOdpravljamo težaveOdpravljamo težaveOdpravljamo težavez vlago v zidovih.z vlago v zidovih.z vlago v zidovih.z vlago v zidovih.Kema. Murexin. To drži.ema. Murexin. To drži.Kema. Murexin. To drži.Kema. Murexin. To drži.

KONTAKT: 041 717 325

Kema_Murexin_oglas__185x127mm_06_2020.indd 1 11/06/2020 11:05

14 Junij 2020

Letošnje intervencije škofjeloških gasilcev

Med nevidne junake, ki so skrbeli za nas v času koronavirusa, vsekakor sodijo tudi prostovoljni gasilci. Gasilci gasilske enote Škofja Loka so v prvih petih mesecih letošnjega leta posredovali na

73 intervencijah, gasilci enote Stara Loka pa na 59 različnih dogodkih.

Kot nam je povedal Andraž Arhar, poveljnik PGD Škofja Loka, je bila večina intervencij vezanih na posredovanje ob nesrečah v cestnem prometu in nesrečah z nevarno snovjo, nekaj je bilo požarov na objektih in v naravi, ostali del pa predsta-vljajo ostale tehnične interven-

cije, kot so zapiranje in črpanje vode v objektih ter odpiranje vrat v stanovanjih obolelih oseb. »Kar nekaj dogodkov beležimo v povezavi z neurjem in močnim vetrom, ki je prizadel Gorenjsko v mesecu februarju. Na račun neurja smo v skupini gasilcev GZ Škofja Loka odšli na pomoč v

Kranj, kjer smo nudili pomoč pri pokrivanju streh, odstranjevanju podrtega drevja ter ostalih obli-kah sanacij objektov.« Po bese-dah Blaža Štremflja, poveljnika PGD Stara Loka, so tudi njihovi gasilci po vetrolomu pomagali na 13 lokacijah v Mestni občini Kranj. »V začetku leta smo 31

intervencij oz. dogodkov na zah-tevo poveljnika CZ Škofja Loka opravili v povezavi s covid-19. Opravili smo naloge pri vzposta-vitvi covid centra pri ZD Škofja Loka in po odredbi poveljnika CZ opravili prevoze oseb v izolaciji,« je še dodal Štremfelj.

Damjan Likar

Požar na Lipici v gozdu, ki so ga gasilci PGD Škofja Loka

pogasili s kolegi iz GE Trata in GE Gosteče.

Prometna nesreča na Bukovškem polju. S tehničnim posegom so poškodovanega voznika rešili iz vozila, reševalci NMP pa so ga

oskrbeli in prepeljali na nadaljnje zdravljenje.

Na Visokem je voznik zapeljal v potok. Vozilo so dvignili iz potoka, poškodovanih pa ni

bilo.

Klic zaradi požara strehe v Blaževi ulici, vendar je bilo na kraju ugotovljeno, da gre za dimniški požar. 

(Foto: gasilska enota Stara Loka)

Odkrita streha na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Pri odpravljanju posledic vetroloma v MO Kranj so sodelovale enote

javne gasilske službe Škofja Loka. (Foto: gasilska enota Stara Loka)

15Junij 2020

Med epidemijo nova divja odlagališčaLetošnjo tradicionalno čistilno akcijo je preprečil koronavirus. V času epidemije, ko je bil nekaj časa zaprt tudi

zbirni center v Dragi, so se v škofjeloški občini pojavila nova divja odlagališča. Pristojni na občini vabijo vse občane, da skupaj spoštujemo naravo, cenimo njeno lepoto in vsak po svojih najboljših močeh poskrbimo,

da bo starodavna lepotica res upravičila svoje ime.

Pred leti je Občina Škofja Loka vzpostavila kataster divjih odla-gališč in le-ta uspešno sanirala. »V letošnjem letu, v času pandemije, pa smo očitno pozabili, kako pra-vilno ravnati z odpadki. Res so bili nekaj časa zaprti zbirni centri po Sloveniji, ampak to ne bi smel biti razlog za onesnaževanje narave. Pojavila so se divja odlagališča, ob povečanem obisku narave pa smo opazili smetenje vsevprek. Tako smo letos opravili ogled in sanirali divja odlagališča,« je po-vedala Katja Štucin iz kabineta župana. Ob tem je dodala, da je bil odvoz nepravilno odloženih odpadkov izveden s štirih lokacij, od teh je bila najbolj katastrofalna v reteški gramoznici. »Odpeljanih je bilo 13 kubikov mešanih od-padkov. Na območju Sorškega polja so čistilno akcijo izvedli lovci

s pomočjo nekaj drugih prosto-voljcev, pobrali in odpeljali so 17 kubikov mešanih odpadkov. V mesecu juniju bodo čistilno akcijo na delu Kamnitnika opravili še skavti,« je pojasnila sogovorni-ca, ki pravi, da jih na posamezno divje odlagališče včasih opozorijo posamezni občani, večinoma pa jih iščejo in najdejo sami.

Redarji lani izdali 18 odredb za odstranitev zapuščenih vozilPo besedah Štucinove redarji ni-majo pooblastila za izrek globe zaradi onesnaženja okolja, saj je to v pristojnosti državne inšpek-cije. »Na področju varstva okolja redarstvo lahko ukrepa v primeru zapuščenih ali izrabljenih vozil, ki se pojavijo na javnih površinah. V takem primeru redarstvo izda

odredbo o odstranitvi vozila. V letu 2019 so redarji izdali 18 od-redb za odstranitev zapuščenih vozil. Odpeljali smo le tri in v tem primeru  izdali 3 plačilne naloge. Za odstranitev ostalih evidentira-nih zapuščenih vozil so poskrbeli lastniki sami. Pogosti so tudi pri-meri prijave zapuščenih vozil na zasebnih površinah, kjer pa ob-činsko redarstvo nima pristojnosti za ukrepanje,« je dejala Štucinova in poudarila, da je ugotavljanje povzročitelja naloga pristojnega nadzornega organa, ki ima za to ustrezna pooblastila v zakonu. »Vloga občine je predvsem pre-ventivne narave, da vse občane

Virus na dveh nogah strašil tudi za Soro: v času poziva »ostani doma« se je neznanec odločil za nečedno potezo in odvrgel smeti v Soro, na lokaciji nasproti Sorške ceste. Bralec, ki nam je posredoval fotografijo, pravi, da je odlaganje odpadkov problem po celi trasi

brežine, od sotočja do Suškega mostu, zlasti na strani Sorške ceste.

obvešča in osvešča o pravilnem načinu ravnanja z odpadki. Poskr-beti mora za ustrezno infrastruk-turo za oddajo nastalih odpadkov in zlasti skrbeti za zmanjševanje nastajanja odpadkov.  Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nas-tane. Sicer pa je odgovornost za pravilno ravnanje predvsem na nas samih, na povzročiteljih, da s premišljenim in odgovornim ravnanjem skrbimo, da odpad-kov nastane čim manj ter da z njimi pravilno ravnamo. Zelo po-membno vlogo pri tem imajo tudi mediji, ki s pravilnim in stalnim osveščanjem informirajo javnost.«

Damjan Likar

16 Junij 2020

Turistične atrakcije iz sveta pod Ratitovcem

Ker bomo letošnje poletje zaradi razmer v svetu, ki jih je povzročil koronavirus, več časa preživeli v Sloveniji in rodnih krajih, smo v sodelovanju z Javnim zavodom Ratitovec – TIC Železniki zbrali nekaj idej, kje in kako

preživeti počitniške dni blizu domačega ognjišča.

Javni zavod Ratitovec je izdal zloženko, v katerih so predstavili najbolj atraktivne zanimivosti v krajih Občine Železniki. Poleg že tradicionalnih znamenitosti, kot sta stari del Železnikov in plavž, so širši javnosti izpostavili nekoliko manj znane turistične točke. Mednje sodijo davški slapovi, ki so opisani tudi kot ena od pohodniških poti na portalu hribi.net in se nahajajo v povirju Davče pod Poreznom. Zgornji slap pada med pet in šest metrov globoko v manjši tolmun, srednji slap je dvojen in najlepši med davškimi sla-povi. Visok je šest metrov in njegov levi del je mogočnejši od desnega. Spodnji slap vodo usmerja po različno strmih in razjedenih policah v dva glav-na stržena, ki se ob visoki vodi združita. Davški slapovi so lahko dostopni in vredni ogleda. »Po mogočnosti se sicer ne morejo primerjati z največjimi rečnimi slapovi, po lepoti pa so jim vse-kakor enakovredni,« so zapisali na strani visitcerkno.si. Po bese-dah Nataše Habjan, turistične informatorke iz omenjenega zavoda, imajo v Davči, največji slovenski vasi, tudi etnografski muzej, ki je posvečen prede-

lavi lanu. »Lan je v preteklosti na tem območju marsikomu predstavljal glavni vir zaslužka. V Davči se trudijo ohranjati stare običaje, tradicijo predelave lanu od bilke do platna, kar vsako leto avgusta tudi prikažejo na prire-ditvi Dan teric. Poleg razstave starega orodja predstavljajo še Davčo nekoč in danes. Ome-nila bi tudi spominski park pri davškem mostu, kjer smo posta-vili table o Rupnikovi liniji in ra-palski meji, ki je prisotna tudi na

tem območju. Še vedno je ostalo precej bunkerjev in utrdb, voja-šnica na Lajnarju, Možicu. Prav nasproti tega parka stoji tudi bunker, ki je sedaj ob izdelavi podpornega zidu dobro viden. Table v parku so postavljene na železne traverze, ki so bile nekoč zapornice na tem mestu,« je pojasnila, in povabila bralce tudi na ogled ribnika pr' Vrhovc, kjer se v dogovoru z lastnikom da loviti ribe, ter cerkve v Suši, kamor domačini in tudi drugi hodijo po vodo, ki naj bi bila zdravilna.

Rudnik je deloval do leta 1860Kot pravi Habjanova, so vse-kakor zanimive tudi pohodne poti: »Ratitovec kot naš najvišji vrh je dostopen po različnih poteh in vedno navduši z lepo naravo, rastlinami in čudovitimi pogledi. Zanimiva je tudi pot po podratitovških vaseh, ki jo lahko prehodimo, prekolesari-mo ali se skoznje zapeljemo z avtomobilom (Sorica, Zg. Danje, Zabrdo, Torka, Ravne). Takih poti je še več in so objavljene tudi v zemljevidu Loška kolesarska

Slap v Davči (foto: Aleksander Čufar)

Pohodniki na Slatnik. V ozadju je Črna prst. (Foto: Igor Mohorič Bonča)

Muzej v Davči

pot, pohodne poti pa v zemlje-vidu Tematske poti. Pohodniki se radi podajo tudi na okoliške vrhove (Miklavž, Mohor, Sv. Križ, Dražgoška gora, Sorica in Soriška planina).« Med zanimivosti sodi tudi rudnik železove rude na Ratitovcu, ki leži pod Gladkim vrhom. »To je naravno brezno, globoko 50 m. Rudnik je bil vpi-san v rudniško knjigo leta 1820 in je deloval do leta 1860, lastnik je bil Jožef Martinčič, fužinar iz Železnikov. V njem so našli dobro ohranjene predmete, ki so kazali na dejavnost in uporabljeno teh-nologijo izkopavanja železove rude. V Muzeju Železniki si lahko ogledate repliko vozička za spust rude, ki so ga uporabljali, in fo-tografije spusta v jamo. Rudnik je zavarovan, ogled ni možen, na mestu  stoji tabla, ki ga ozna-čuje. Seveda velja vabilo tudi v Dražgoše. Več o njeni zgodovini, dražgoški bitki in življenju kme-tov na tem območju si obisko-valci lahko ogledajo v spominski sobi Cankarjevega bataljona in muzeju stare kmečke opreme, ki se nahaja v Brunarici Dražgoše,« je zaključila.

Damjan Likar

17Junij 2020

Študenti zgrabili korono za rogeČlane društva žirovskih študentov karantena ni ustavila; razmeram so se prilagodili in poskrbeli tako

za druženje kot za pomoč drugim.

Svoje tedenske sestanke so od-povedali in večino stvari, za ka-tere je bilo potrebno poskrbeti, urejali po telefonu. Srečanja v klubu so omejili na štiri člane naenkrat. Odpovedati so morali tudi razne družabne in izobra-ževalne dogodke, ki so jih imeli namen izvesti v pomladanskih mesecih.

Kljub temu pa si niso dovolili, da bi jih razmere popolnoma ohromile. Kar štiriintrideset študentov se je aktivno vklju-čilo v delovanje Civilne zaščite Občine Žiri, kjer so pod njihovim poveljstvom izvajali prostovolj-no delo z namenom, da bi zaš-čitili ranljive skupine občanov. Z inštrukcijami so pomagali osnov-nošolcem in srednješolcem, ki so zaradi zaprtja šol ostali doma.

Najbolj so pogrešali druženje, ki so ga zaradi razmer morali karseda zmanjšati in prilagodi-

ti. V teh nenavadnih časih se je vseeno našlo nekaj pozitivnega – kar naenkrat so se namreč v isti občini pojavili številni vrstniki in prijatelji, ki se niso videli že dolgo časa, in se ob upoštevanju

Tuji učitelji na Gimnaziji Škofja Loka so velika popestritev pouka

Na Gimnaziji Škofja Loka so tuji učitelji pri pouku tujega jezika že stalnica. Predstavljajo veliko dodano vrednost tako za dijake kot za domačega učitelja, ki nekaj ur tedensko poučuje skupaj s tujim učiteljem. V tem letu so dijaki delali s tujimi

učitelji pri francoščini in španščini ter od lanskega novembra tudi pri nemščini.

Anne-Gaelle Laurent Savić: »Na Gimnaziji Škofja Loka po-učujem franco-ski jezik kot tuja učiteljica že par let. Prihajam z

atlantske obale v zahodni Franciji, iz Bretanije. Kot diplomirana pro-fesorica francoskega jezika sem vesela, da lahko sodelujem pri poučevanju na Gimnaziji Škofja Loka, kjer vsi dijaki sproščeno in ustvarjalno sodelujejo pri pouku. Prav tako odlično sodelujem s kolegico Barbaro, s katero si deliva učni program in izvajanje pouka. Trudim se, da dijaki spoznavajo Francijo in francosko kulturo na zabaven način, obenem pa jim poskušam odvzeti strah pred na-

stopanjem. Vesela sem, ko vidim, da so se dijaki veliko naučili in da so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za predstavitve na informa-tivnih, frankofonskih dnevih ... Upam, da se bodo tudi v nasle-dnjem šolskem letu številni dijaki želeli učiti francoščino.«

David Heredero Zorzo: »Priha-jam iz Madri-da. Ker je moj materni jezik španščina, imam srečo, da ga lahko

poučujem v Sloveniji. To delam na Gimnaziji Škofji Loki že več kot 5 let. Enkrat tedensko učim v vsakem razredu, ki ima španščino, in sicer v vseh letnikih. Torej ima vsak dijak, ki se uči španščino,

stik z mano enkrat na teden. Te ure pouka so lepa priložnost, da se dijak na pristen in neposre-den način sreča s ciljnim jezi-kom. Prednosti niso le jezikovne, temveč je drugačen tudi način učenja. Dodana vrednost, ki tudi ni zanemarljiva, je spoznavanje španske kulture. Prepričan sem, da zaradi tega marsikdo, tako kot jaz, vzljubi španščino.«

Martin Schultze: »Izhajam iz severne Nemčije in na Gimnaziji Škofja Loka predstavljam ne samo jezik,

ampak dijakom pomagam tudi bolje razumeti nemško kulturo. Študiral sem kulturno antropo-

logijo in živel v veliko krajih po Nemčiji in Avstriji, zato pri pouku govorimo tudi o različnih alterna-tivnih kulturah in lahko dijakom predstavim veliko več kot zgolj nogomet in oktoberfest. Učenje poteka interaktivno in s pomočjo sodobnih digitalnih tehnologij. Dijaki med urami aktivno sou-stvarjajo obravnavane teme in se učijo tudi drug od drugega, pri čemer so napake pomemben del učnega procesa. Verjamem, da učenje jezika na Gimnaziji Škofja Loka da dijakom možnost, da preko dialoga z ,rojenim govor-cem‘ jezik prej usvojijo in v njem zares spregovorijo.«

ukrepov srečali med seboj. Ko so se razmere začele nekoliko umirjati, pa so se povzpeli tudi na kak okoliški hrib.

V prihodnost zrejo pozitivno in menijo, da to obdobje ni pre-

tirano zaznamovalo delovanja kluba. Zavedajo se, da bodo še nekaj časa morali prilagojeno izvajati druženja in prireditve organizirati z upoštevanjem mo-rebitnih ukrepov. Prvi vikend v juliju imajo namen organizirati letos že dvaindvajseti tradicio-nalni Vikend športa in zabave, ki bo zato potekal v manjšem obsegu.

Prizadevajo si, da bi klub še naprej stremel k napredku in zagotavljal še več ugodnosti in storitev za njihove člane ter nasploh študente in dijake nji-hove občine. Aktivni ostajajo v lokalnem dogajanju in v želji po realizaciji že snujejo določene kulturne, zabavne in izobraževal-ne dogodke. V stikih pa ostajajo tudi s študenti drugih občin in si želijo sodelovanja.

Sabina Frlic

Študenti so paroma skrbeli, da je v trgovine hodilo le določeno število kupcev naenkrat ter da so bili ti primerno zaščiteni.

18 Junij 2020

Dijaki strojniki postali državni prvaki Na 7. državnem tekmovanju dijaških podjetij, ki ga vsako leto organizira Zavod za spodbujanje podjetnosti

mladih, je letos prvo mesto osvojila ekipa Srednje šole za strojništvo ŠC Škofja Loka, Recolor. Razvili so univerzalno okoljevarstveno pločevinko za barvanje, ki je narejena iz recikliranih materialov in se jo lahko

ponovno uporabi ter napolni z različnimi barvami.

Projekt poteka pod licenco Juni-or Achievement, v kateri sodeluje na milijone mladih z vsega sveta, ki jih zanima podjetništvo. Letos sta projekt podprla tudi EIT Raw materials in Urad vlade Republi-ke Slovenije, v okviru katerega deluje blagovna znamka I feel Slovenia. Srednja šola za stroj-ništvo je letos sodelovala s kar štirimi dijaškimi podjetji: Reco-lor, Sloboni, Protecar in Sesalko. Tekmovanje je potekalo preko spleta, dijaki pa so morali oddati poslovno poročilo, sliko izdel-ka, logotip podjetja in kratek opis podjetja. Najbolj ambicio-zni so posneli tudi film. Podje-tje Recolor, ki so ga ustanovili Janez Poklukar, Jakob Kalan in Martin Fajfar iz 3. Bs, je bilo izbrano za najboljše podjetje leta in je osvojilo 1. mesto v glavni kategoriji tekmovanja. Razvili so okoljevarstven izdelek, sprej za večkratno uporabo, ki ga lahko uporabnik sam napolni z barvo, oglaševali pa so ga s sloganom »Skupaj obarvajmo prihodnost!« Poleg glavne nagrade so dosegli tudi dve drugi mesti – po izbo-ru mentorjev programa in za reklamni film – ter tretje mesto v kategoriji za inovativnost. »Dijaki so prepričali komisijo s

svojo inovativnostjo, iskrenostjo in pristnostjo. Izkušnja sodelova-nja v programu je zelo pozitivna, saj so od komisij prejeli ogromno spodbud, pohval in novih izzivov za prihodnost,« je povedala men-torica zmagovalne ekipe mag. Zvonka Erce ter dodala, da bodo dijaki julija zastopali Slovenijo na evropskem tekmovanju Junior Achievement, ki bo letos pote-kalo na Portugalskem. Podjetje Sloboni, ki so ga ustanovili Aljaž Koglar, Matija Zavrl in Mark Pavlin iz 2. Bs, je bilo nominirano v dveh kategorijah: inovativnost in blagovna znamka I feel Slove-nia. Oblikovali so izdelek, ki bi ga uporabili za promocijo Slovenije in hkrati kot igračo – bonbone z okusi značilnih jedi oz. pijač posameznih slovenskih pokra-jin. Podjetje Protecar, ki so ga ustanovili Nejc Gartner, Aljaž Bertoncelj in Jakob Kern iz 3. Bs, je predstavilo idejo o izdelavi zaščite vetrobranskega stekla za pozimi in poleti. Podjetje Sesal-ko, ki so ga pod mentorstvom Ta-deja Debelaka ustanovili Nejc Abram, Gal Debeljak, Jaka Po-gačnik in Martin Mezek iz 4. Ks, je bilo nominirano v kategoriji EIT – krožno gospodarstvo in je doseglo 3. mesto.

Nagrajeni tudi dijaki Srednje šole za lesarstvo Na prvenstvu so sodelovali tudi mladi podjetniki iz Srednje šole za lesarstvo, ŠC Škofja Loka, ki so prejeli kopico nagrad. Podjetje Xilo, ki izdeluje lesena stoja-la za računalniške monitorje,

Inovativne lične svetilke so ustvarili dijaki Srednje šole za lesarstvo.

Okoljevarstveni sprej, ki so ga izdelali škofjeloški dijaki strojniki

je osvojilo skupno 2. mesto v glavni kategoriji za podjetje leta in 1. mesto po izboru komisije Alumni JA Slovenija. Največ na-grad v okviru SŠ za lesarstvo je zbralo dijaško podjetje Lamp'ca z ličnimi svetilkami. Lamp'ca je prejela 2. mesto v katego-

Osebje podjetja Lamp’ca: z leve Luka Korošec (proizvodnja), Gašper Šoklič (direktor), Matic Klemenc (prodaja),

Špela Pezdir (finance)

19Junij 2020

Razpis za dodelitev štipendijRotary club Škofja Loka v skladu s Pravilnikom o pridobivanju sred-stev in podeljevanju štipendij za šolsko leto 2019/2020 razpisuje dve enoletni štipendiji v višini 175 EUR mesečno za obdobje september 2020–junij 2021.

Za štipendijo lahko zaprosijo: dijaki in bodoči dijaki, ki dosegajo do-bre študijske uspehe ob hkratnem uspešnem vključevanju v športne, kulturne ali humanitarne dejavnosti in še nimajo štipendije.

Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli prosilci iz socialno ogroženih družin.

Prosilci za štipendijo morajo Rotary clubu Škofja Loka predložiti:1. pisno prošnjo s kratko predstavitvijo 2. potrdilo o vpisu v izobraževalni program za šolsko leto 2020/20213. dokazilo o šolskem uspehu4. dokazila o vidnejših dosežkih na šolskih tekmovanjih (dovolj, da

so našteti v prošnji)5. priporočilo kulturne, športne ali humanitarne organizacije, kjer je

prosilec aktiven.

Na osnovi zbranih podatkov ter pravilnika o pridobivanju sredstev in podeljevanju štipendij bo Rotary club Škofja Loka izbral bodoča štipendista.

Rok za oddajo vlog je 6. 7. 2020.

Izbrana štipendista bomo obvestili o izbiri do 15. 8. 2020.

Vloge pošljite na naslov:Rotary club Škofja Loka, Blaževa ulica 3f, 4220 Škofja Loka

riji za inovativnost, 2. mesto v kategoriji za izviren slovenski izdelek in 3. mesto v kategoriji za najboljši film. Njihove svetilke so izdelane iz masivnega lesa in furnirja plemenitih vrst lesa. Dijaki uporabljajo sodobno teh-nologijo, kar jim omogoča izde-lavo zahtevnih oblik. Notranjost

Dijaško podjetje Soaker je razvilo lesen mobilni sušilnik za športno opremo.

Dijaško podjetje Xilo je prejelo nagrado za lesena stojala za računalniške monitorje.

razsvetljuje sijalka LED, ki se ne segreva, zgornji del Lamp'ce se vrti. Svetloba pronica skozi izrezane vzorčke na furnirju in razsvetljuje prostore. Izdelki so naoljeni z naravnim mineralnim oljem in so tako prijetni na dotik. Uspeh lesarjev je s 3. mestom v kategoriji za izviren sloven-

ski izdelek dopolnilo podjetje Ekolant, ki s svojo idejo podpira krožno gospodarstvo, izdelujejo pa lesena svetila. Dijaško pod-

jetje Soaker je bilo nominirano v kategoriji inovativnost za iz-virno rešitev za sušenje športne opreme. Damjan Likar

V Sloveniji izdelali največjo matico na svetu

Največja matica na svetu je težka dobri 2 toni, v širino meri več kot 4 metre in v višino kar 3,6 metra. Združila je slovenska podjetja Matica MB, d. o. o., Lesnina OK, d. o. o., in Dvig, d. o. o. Vrhnika. Pridružili so se jim tudi svetovno znani akrobati iz skupine Dunking Devils. Snemanje je potekalo v Komendi pred novim poslopjem podjetja Matica MB, ki je tudi po-budnik projekta, in kjer največja matica na svetu tudi stoji.

»Ideja največje matice na svetu se nam je najprej porodila zaradi imena našega podjetja – Matica MB, kasneje pa je postala veliko več kot le to. Največjo matico na svetu so prej imeli v Ameriki, nato pri podjetju Tisa Komerc, d. o. o., v Bosni, zdaj pa smo največjo matico na svetu izdelali in pos-tavili pri nas, v Sloveniji. Seveda pa matica ni zgolj simbol našega podjetja, ampak ponazarja razvoj, napredek in seveda povezovanje. Brez matice ne bi bilo ničesar – ne najdaljšega mostu, ne najvišje zgradbe in ne poletov v vesolje. Ponosni smo, da naša matica tok-rat ni povezovala samo kovinskih delov, ampak tudi ljudi, s katerimi smo ustvarili navdihujočo zgod-

bo,« je povedal Matej Burger, direktor podjetja Matica MB, d. o. o., iz Komende, ki je projekt oddal tudi v Guinness World Records. Matica se je iz prodaje nekaj škatel vijakov, matic, kovic in drugega pritrdilnega mate-riala razvila v enega največjih dobaviteljev pritrdilne tehnike v regiji. Poleg standardne pritrdilne tehnike (vijaki, matice, kovice in drugo) bodo kupci lahko dobili tudi različna orodja, kot so kla-diva, izvijači, ključi, PVC-posode, kovčki in omare za shranjevanje izdelkov ter še mnogo drugega.

Damjan Likar

Matica

20 Junij 2020

Reševanje iz PerujaAlma Štucin, lastnica Vinoteke Lontrg, se je konec letošnjega februarja s tremi prijateljicami (Magda Krek,

Škofja Loka, Marinka Premrl, Podnanos, Marinka Seljak, Godešič) odpravila na potovanje v Peru in Bolivijo. Medtem ko so slabe tri tedne raziskovale južnoameriške turistične znamenitosti, so se po svetu začeli odvijati

dramatični, apokaliptični prizori zaradi širjenja koronavirusa. In potem so dan pred odhodom v domovino (14. 3.) doživele hladen tuš: Peru je razglasil epidemijo in odpovedal vse letalske prevoze.

Štucinova kot vodja odprave je letalske karte kupila že lani oktobra in do potankosti izde-lala tudi načrt predvidenega potovanja. »Ko smo 28. 2. od-potovale na južno poloblo, se o tem nevarnem mikroorganizmu v Sloveniji ni kaj dosti govorilo. Tudi nihče iz pristojnih institucij nam ni odsvetoval potovanja. Slišala sem nekaj novic iz Italije in Kitajske, nisem pa si pred-stavljala, da bo čez dva tedna razglašena pandemija in da bo sledila epidemiološka globalna katastrofa,« je razlog za odhod kljub širjenju okužbe pojasnila prebivalka Lontrga.

Izgubljena denarnica jo je čakala na recepcijiDežela mogočnih kondorjev med drugim slovi tudi po dol-goprstnežih, saj so mnogi prebi-valci revni. »Že pred potovanjem sem izvedela, da je okrog letali-šča v Limi veliko kriminala, zato smo se tega območja izognile v velikem loku. Po pristanku v Limi smo se že naslednji dan odpravile z avtobusom po Pe-ruju in tudi čez mejo: od Lime do bolivijskega La Paza. Med to vožnjo sem na avtobusu neve-de izgubila denarnico z vsemi

plačilnimi karticami in 500 evri gotovine. Bila sem povsem obu-pana, toda ko smo tisti dan prišle na recepcijo hotela, me je de-narnica že čakala. Hvala bogu, da jo je našel pošten domačin in jo dal šoferju avtobusa, ta pa jo je dostavil v naš hotel, sicer bi se naše potovanje spremenilo v pravo nočno moro,« je dejala dvakratna udeleženka romar-ske poti Camino. V Peruju jo je marsikaj navdušilo: divja vožnja z džipom po puščavi Huacachi-

na, bordanje v leže po peščenih sipinah, tečaj perujske kulinarike z domačinko v mestu Arequipa, predori Slave Tunnels, skozi ka-tere so prevažali sužnje iz Afrike, nenavadne linije Nazca oz. serija geometrijskih oblik, kilometri črt in velikih risb živalskih figur, zgrajenih na puščavskih tleh, je-zero Titikaka, ki velja za najvišje ležeče plovno jezero na svetu, obisk plavajočih otokov domači-nov Uros in nacionalnega parka Ballestas Islands …

Listi koke pomagali pri odpravi višinske bolezniKanjon Colca, ki je dvakrat glob-lji od velikega kanjona v ZDA in prebivališče največje leteče ptice na svetu – kondorja, je bil tudi ena od postojank štirih dam s sončne strani Alp. »Avtobus nas je pripeljal na 4.900 metrov nad morsko gladino in kmalu po izstopu sem dobila vrtoglavico zaradi višinske razlike. Stiskalo me je v pljučih, zato sem težko di-hala. Neka turistka mi je ponudila kokine liste, ki razširijo žile, da telo lažje funkcionira na tej višini. In res mi je žvečenje teh listov, ki jih sicer ni dovoljeno prenesti v Slovenijo, pomagalo. Kolegica, ki je po poklicu medicinska sestra, je bila najprej proti uživanju teh listov, po katerih sploh nisi omo-tičen, toda potem se je omehčala in enkrat celo za vse štiri kupila te poživljajoče liste, ki vsebuje-jo 0,8 % kokaina,« je povedala sogovornica. Navdušil jo je tudi bolivijski La Paz, njihovo glavno prevozno sredstvo – vzpenjača ter pokopališča, ki so povsem drugače zasnovana od evrop-skih. Grobovi namreč niso v tleh, pač pa so to okenca v večnad-stropnih stavbah. Posledično celotno pokopališče deluje kot

Vožnja s štirikolesniki in bordanje po peščenih sipinah

Nepozabni obisk Machu Picchuja Prebivalci plavajočih otokov Uros na jezeru Titicaca

21Junij 2020

mesto v malem, z ulicami, različ-no velikimi in visokimi stavbami, polnimi spominskih plošč, za katerimi stojijo žare. Gre za običaj Južne Amerike.

Neugodno SMS-sporočilo ob pol štirih zjutrajDvanajstega marca, tik pred odhodom na inkovski Machu Pichu – vrhunec potovanja, je Štucinova ob pol štirih zjutraj prejela SMS-sporočilo od špan-ske letalske družbe Air Europa: »Zaradi razglašene pandemije je let od Madrida do Benetk odpo-vedan.« »Tudi moj partner Pavle me je isti dan klical in svaril, naj takoj zapustim Peru, ker se je zdravstvena nesreča začela širiti po vsej Evropi. Za vsako ceno sem želela videti še starodavno inkovsko mesto, medtem pa nam je Pavle kupil karto iz Madrida v München, kjer še niso zaprli letališča. Iz bavarske prestolnice bi potem šle na vlak do Ljubljane. Dva dni smo torej raziskovale Machu Picchu, nakar 14. 3. ob pol štirih zjutraj dobim novo spo-ročilo: »Let iz Lime do Madrida je odpovedan.« Zagrabila nas je panika. Poklicala sem sina, ki nam je kupil karte Lima–Bogo-ta–Madrid. Toda olajšanje je bilo kratkotrajno. Zvečer smo šle v restavracijo jest in vsi so gledali televizijo. Natakarja sem vpra-šala, kaj se dogaja, in pojasnil nam je, da predsednik od jutri dalje zapira zračni promet. Takoj smo začele iskati novo rešitev. Poklicala sem Roka Finka, ar-gentinskega Slovenca, ki živi v Buenos Airesu, in mu predstavila

Cusco se je ob razglasitvi epidemije spremenil v mesto duhov. Čakanje na pregled na vojaškem letališču v Limi, od koder so

končno poletele nazaj v Evropo.

načrt, da zaradi zaprtja zračnega prometa pridemo v Argentino. Naslednji dan pa me je obvestil, naj ne hodimo tja, ker je tudi Argentina zaprla mejo,« pripo-veduje Štucinova.

S humanitarnim letom so pristale v LizboniPo besedah loške popotnice so potem stopile v kontakt s Petro Česen Čater na slovenskem ve-leposlaništvu v Buenos Airesu. Takoj jim je priskočila na pomoč in se zavzela, da jih reši iz Cusco-ja (3.400 m) ter pripelje v Limo. »Njene pomoči se ne da opisati z besedami, za kar ji bomo večno hvaležne. Med iskanjem mož-nosti za prevoz do Evrope nam je sin Jernej našel vrhunsko sta-novanje v Cuscu, v katerem smo preživele dva tedna. Ulice mesta so v tistih dneh samevale. Poli-cisti so paradirali po njih in nas fizično ločevali na varnostno raz-daljo, ulice so razkuževali, režim je bil res strog,« se Štucinova spominja napetih trenutkov, ko je bila v igri tudi možnost, da bodo v Južni Ameriki obtičale za več mesecev. Toda prišla je rešitev. »29. 3. sem prejela klic od Petre, ki je od španske ambasade izvedela, da rešujejo svoje ljudi iz Cusca do Lime. Uredila je, da so v reševalno akcijo vključili tudi nas, Slovenke, in smo se nato z avtobusom 22 ur vozile čez Ande do Lime. Naslednji dan smo se v sodelovanju z našo in portu-galsko ambasado na vojaškem letališču vkrcale na humanitarni let proti Lizboni. Do letališča nas je spremljala policija, na letališču

pa so nas sprejeli vojaki s psi, ki so pregledovali našo prtljago, da slučajno ne tihotapimo ko-kaina. Po pristanku v Lizboni in celodnevnem postanku je po nas prišlo majhno letalo, v or-ganizaciji našega in hrvaškega zunanjega ministrstva. Na poti proti Sloveniji smo morali pristati še v Marseillu, da smo natočili

gorivo. Prvega aprila ob enih ponoči pa smo končno pristali na letališču Jožeta Pučnika. Ne, ni bila prvoaprilska šala. Ob treh zjutraj smo pri nas doma na sreč-no vrnitev nazdravile z metliško črnino in se potem za dva tedna umaknile v karanteno,« je zaklju-čila Štucinova.

Damjan Likar

22 Junij 2020

Učenci se sedaj v šoli počutijo kot v hotelu

Po več kot dveh mesecih pouka na daljavo so se učenci iz spletnih učilnic oz. izpred računalniških ekranov spet preselili v šolske klopi in na igrišča. Zbrali smo nekaj vtisov pedagoških in vodstvenih delavcev na škofjeloških

osnovnih šolah o tem, kako so doživeli prve dni ponovnega »normalnega« šolskega poučevanja.

Urška Ziherl, razredna učite-ljica tretjega razreda OŠ Ivana Groharja, pravi, da se je zjutraj počutila kot na prvi šolski dan septembra. Vznemirjena, v pri-čakovanju. »Strahu pa prav nič nisem čutila. Vedela sem, da smo se zelo dobro pripravili na vrnitev učencev in vse protokole smo obvladali že v petek pred pričet-kom, ko smo pripravljali učilnice. In ko so učenci prišli, se je spet vse postavilo na svoje mesto. Rado-vedne oči, nasmehi na obrazih, vznemirjenje, govorjenje en čez drugega. Tako, kot je prav. Strah, da ne bodo zmogli ravnati v skla-du s higienskimi predpisi, je bil odveč. Takoj smo z razprtimi ro-kami določili razdalje med nami in si umili roke. Čeprav so bili učenci

jaz dobila svojo malico. Učence sem vprašala, kako naj jo pojem, če imam masko. Takoj so predla-gali, naj naredim luknjo v masko, da bom lahko jedla. Po sedmih dneh v šoli je učenec pri razlagi besedne zveze držim pesti zapisal: Držim pesti, da korone med nami več ni. In vsi smo jih stisnili.«

Pouk na daljavo jim je bil všeč, ker so lahko dlje spaliJana Kos, razredničarka 9. razre-da OŠ Ivana Groharja, je dejala, da so bili devetošolci, ko so se 25. maja vrnili v šolske klopi, za-držani. Nekateri so bili celo za-skrbljeni, kako bo potekal pouk. »Dosledno so upoštevali navodila vodstva in učiteljev. Na hodnikih so nosili maske, si redno umivali roke, razkuževali mize, se zadr-ževali v učilnici in ohranjali var-nostno razdaljo. Ob naslednjem srečanju z njimi (dva dni kasneje) sem opazila, da so usvojili novi režim in se sprostili, tako smo slišali več smeha in klepetanja, videti je bilo, da jim je lepo. Večina učencev je povedala, da so se veselili ponovnega vstopa v šolo, nekateri pa so dejali, da ne vedo, zakaj se ravno oni vračajo v šolo, in da jim je bil pouk na daljavo všeč, ker so lahko dalj časa spali in si dan organizirali po svoje. Na drugi strani pa so nekateri pogrešali rutino, saj sami niso

bili zadosti disciplinirani, da bi si dneve doma organizirali tako, da bi npr. dopoldne postorili vse za pouk in bi bili potem prosti. Zato se jim je delo doma pogosto raz-tegnilo do poznih večernih ur. Vsi so pogrešali druženje z vrstniki, nekateri so pogrešali celo učite-lje. Po mojem mnenju nnjihove občutke ob vrnitvi v šolo najbolje izrazijo zapisi učencev: Ko sem se vrnil v šolo, je bilo zelo lepo, saj sem videl prijatelje in svojo ›skoraj‹ punco … Vrnitev v šolo mi ni bila všeč, saj moram zjutraj spet zgodaj vstajati in ne smemo se družiti z učenci ostalih oddel-kov ... V ponedeljek ni bilo prav zabavno, saj smo spet morali 45 minut poslušati učiteljico. Vendar smo se vseeno zabavali.«

Učiteljica je imela cel teden bolečine v nogahNataša Ivanušič, razredničarka 9. razreda OŠ Ivana Groharja, pravi, da je res lepo znova sre-čevati učence v njihovem »na-ravnem« okolju, ne virtualno. »Pred šolsko garderobo so prav vsi v ponedeljek čakali že kakšnih 10 minut pred dogovorjenim časom, kar je neverjetno glede na to, koliko vzgojnih pogovo-rov smo v letošnjem šolskem letu opravili z nekaterimi izmed njih glede jutranjega zamuja-nja k pouku. (smeh) Pri pouku je bilo opaziti nekaj zadržanosti, morda celo negotovosti, situa-cija v učilnicah je res malce ne- običajna, s široko razmaknjenimi klopmi, razdaljo pri druženju in klepetu ter ostalimi ukrepi. Smo pa zelo ponosni nanje, saj res dosledno upoštevajo navodila za ohranjanje zdravja. Kar se pa učiteljice tiče, imam že ves teden hud ›muskelfiber‹ v nogah. Po 10-tedenskem sedenju pred ra-čunalnikom mi noge kljub veli-kemu zadovoljstvu, da smo nazaj v šoli, po petih urah stoječega pouka protestirajo. Prav hecno. (smeh)«

Jedilnica v času kosila na OŠ Cvetka Golarja, kjer je manj učencev kot običajno. Zaradi izvajanja higienskih ukrepov je z

organizacijskega vidika delitev kosila zahtevna.

na začetku malo zadržani, so takoj presegli naša pričakovanja glede pripravljenosti. Pri malici smo se kar nasmejali. Kot vsi, sem tudi

23Junij 2020

Peturno vodenje pouka v maskah je napornoKarla Krajnik, ravnateljica OŠ Cvetka Golarja, pripoveduje, da so sodelavke in sodelavci kot največjo oviro doživljali maske, saj je pet ur pouka na ta način res težko voditi, a kljub temu so to otrokom znali predstaviti kot nekaj, kar je del trenutnega vsakdanjika. »Sedaj veliko pouka poteka na prostem. Tako kot smo v času karantene pridobivali nova računalniška znanja, se mi zdi, da se sedaj vsi trudimo za zanimive oblike pouka v naravi. Najbolj pomembni pa so seveda otroci, ki so prišli malce zadržani, a le za hip; kmalu so se razživeli in zasijali, kot zmorejo le oni.  Radi so prišli nazaj v šolo. Zdaj pravi-jo, da se počutijo kot v hotelu – kuharji jim hrano prinesejo pred vrata, učitelji jim razkužijo mize in postrežejo malico, tudi umivanje rok je že rutina. Imajo veliko prostora in vsak kraljuje v svoji klopi, kar jim je všeč, tudi v jedilnici jedo vsak za svojo mizo in vzdušje na šoli je res prijetno. Tisti ponedeljek nismo začeli delati po starem, saj so skupi-

ne otrok veliko manjše in zato je pouk res še bolj kakovosten, učenci imajo več učiteljic, ki so jih zelo lepo in brez problemov sprejeli. V tem času se je poka-zalo, kako pomemben je pristen in živ stik, kaj vse šola je – ne le izobraževalna ustanova, ampak kraj srečanj in druženj. Veseli smo, da se v šolo vrača življenje.«

Najtežje je bilo dekletom, ker se niso smele objetiMag. Marjeta Šmid, ravnatelji-ca OŠ Jela Janežiča, je povedala, da učenci po neobičajno dolgi odsotnosti ponovno vključitev v šolo doživljajo različno. »Diana, razredničarka 9. razreda, opaža, da so učenci spremenjeni v smis-lu, da so si bolj blizu, bolj povezani kot pred karantenskim obdob-jem. En do drugega so bolj odprti, tudi do nje same. Prvi dan je bilo veliko hihitanja, smeha. Najtežje je bilo dekletom, ker se niso smele objeti. Ampak so razumele, ko so večkrat slišale opomnik: ›Punce, 1,5 m!‹. Za najmlajše v posebnem programu pa je bil ta začetek v šoli težak. Ni enostavno razumeti, zakaj je potrebno držati razdaljo.

Velikokrat delujejo impulzivno, sledijo dražljajem in so v trenutku na nepredvidljivem mestu. Tudi umivanje in razkuževanje pote-ka na svojstven način, saj prsti gredo kar sami v usta. Nošenje mask pa je sploh izziv – otroške roke jih hitro potegnejo z obraza učitelja. Kljub temu se vsi zelo trudijo. Pri učenju je velika razlika med tem, kaj so odnesli učenci od razlag v šoli in kaj na daljavo. Pri pouku na daljavo so zelo različ-no napredovali, pri nekaterih so se učne težave poglobile. Kljub temu starši sporočajo, da iz šole prihajajo zadovoljni. Nič manj kot učenci so začetek pouka v šoli težko čakali tudi učitelji. Zlasti učitelji, ki delajo kombinirano v šoli in na daljavo, so se morali zelo prilagoditi. Športni učitelj Andraž je dejal: ›Imam več dela, a to mi ni mar. Učitelj sem postal zato, da sem v šoli. Delo od doma ni zame.‹«  

Ljubše jim je biti v šoli, ker med njimi ni ekrana

Doris Kužel, ravnateljica OŠ Škofja Loka – Mesto, pravi, da je šola sedaj precej mirna, ker

so učenci razdeljeni v skupine do največ 15 otrok, med odmori ostajajo v razredih, devetošolci pa se ne selijo iz učilnice v učilnico kot prej, ampak ostajajo ves pouk v eni. »Moram pohvaliti učen-ke in učence, da se dobro držijo omejitev, si redno umivajo roke, ob vstopu v šolo si jih razkužijo, devetošolci uporabljajo maske, kjer je to potrebno, pogosto se spomnijo na razdaljo med njimi. V igri pa jih, pričakovano, zanese in pozabijo na to. Ravno tako se omejitev držimo zaposleni. Mis-lim, da jim največ težav povzroča to, da naj bi bili na svojih prostorih tudi med odmori, in to, da se v času pouka in podaljšanega bi-vanja ne smejo igrati z žogami, uporabljati kolebnic in ostalih športnih rekvizitov, medtem ko tisti, ki pridejo na igrišče od doma, žogo lahko uporabljajo. Sicer smo bili vsi – učenci, učenke in mi – veseli, da smo prišli nazaj v šolo. Vsem nam je ljubše biti tukaj, kjer se vidimo, slišimo, čutimo in med nami nista ekrana. Učiteljica je takoj pri roki. Nekateri učenci povedo, da je bolj prijazna kot učiteljica doma.« Damjan Likar

24 Junij 2020

Najbolj ga poznamo po ilustracijah v knjigi Kamniti most

Škofjeloška knjižnica ima v domoznanskih zbirkah okrog 2500 enot bibliografsko obdelanega gradiva. Zbirka ilustratorjev vsebuje knjige, ki so jih ilustrirali likovni umetniki s Škofjeloškega, v njej ima svoje mesto

tudi slikar in ilustrator Gvidon Birolla (1881–1963), ki ga Ločani verjetno najbolje poznajo po ilustracijah v knjigi loških pripovedk Kamniti most iz leta 1964.

Domoznanstvo pomeni zanima-nje za vse, kar ima zvezo z domačo zemljo, z domačim okoljem, ter zbiranje le-tega. Loška knjižnica zbira, obdeluje in hrani knjižno in neknjižno gradivo, ki je povezano s Škofjo Loko, Poljansko in Selško dolino ter gradivo, ki so ga ustvarili avtorji s tega območja. V zbirki lahko najdemo tudi Gvidona Bi-rollo, ki je ustvaril enega vrhuncev slovenske mladinske ilustracije. Na strani gorenjci.si lahko o njem med

drugim preberemo: »Po materi je bil Hrvat, po očetu pa Italijan. Leta 1884 je oče umrl, zato se je mama Ana, rojena Šink, preselila v Škofjo Loko, kjer je bila doma. Po povrat-ku z Dunaja leta 1907 si je Gvidon v starem župnišču v Škofji Loki uredil slikarski atelje. Tam je delal in se sestajal z Ivanom Grohar-jem. Največ svojega ustvarjalnega časa je posvečal tehniki risbe s svinčnikom in tušem, slikanje pa nadomeščal z barvnimi svinčniki.

Nekaj del je nastalo v olju in akva-relu. Motive je po večini našel v bližnji in daljni okolici Škofje Loke. Ohranile so se mnoge Birollove po-litične karikature, ki jih je objavljal v satiričnih časopisih Osa in Jutro. Z risbami je smešil strankarske spore in klerikalne veljake. Kasneje je po-litično karikaturo opustil, vendar je v njegovih delih ostal poseben šegav ton. Najbolj se je uveljavil s

knjižnimi ilustracijami. Bil je eden redkih umetnikov, ki se je zavzel za to obliko likovnosti. Njegovih 12 preprostih, a monumentalnih ilustracij za Pravljice Frana Milčin-skega spada med vrhunce sloven-ske mladinske ilustracije. Njegove risbe so samostojne umetnine, ki ob vsej stilizaciji in tipizaciji učin-kujejo kot res žive, neposredno risane pravljice.« Damjan Likar

Slikar in ilustrator Gvidon Birolla

Mlin v Veštru

Zima v PuštaluIlustracija Gvidona Birolle iz knjige Kamniti most, 1964

(foto: Lojze Zupanc: Kamniti most, izdaja 1964)

25Junij 2020

Ultrazvočno diagnosticiranje pri domačih živalih je neinvazivna diagnostična metoda, ki je hitra, učinkovita, natančnejša od palpacije in radiografije ter nam daje odlične rezultate.Z ultrazvokom lahko diagnosticiramo tako rutinske kot zahtevne preglede. V naši ambulanti, ki bo tudi v prihodnje s strokovnim znanjem in ljubeznijo na nespremenjenem naslovu skrbela za vaše živali, smo pred kratkim širok asortima modernih zdravstvenih aparatov popolnili z najsodobnejšim, visoko ločljivim ultrazvokom, ki je namenjen predvsem pregledovanju mehkih tkiv - uporabljamo ga v kardiologiji za diagnosticiranje delovanja srca, prekatov in zaklopk, v gastroenterologiji za preiskave trebušne slinavke, aorte, jeter, žolča, ledvic, želodca, vranice, sečnih organov, za ugotavljanje brejosti ali odkrivanje tumorjev. Najpomembneje pa je, da ga uporabljamo za urgentne preglede, kot so izlivi krvi v trebušno votlino, traume, ipd. S hitro in pravilno diagnozo je mogoče rešiti marsikatero življenje, s pomočjo modernega ultrazvočnega aparata pa je tudi diagnostika veliko bolj zanesljiva.

Kolektiv Veterine Trata

ULTRAZVOČNO DIAGNOSTICIRANJE PRI PSIH IN MAČKAH

Veterinarska ambulanta KŽK d.o.o.PE Veterina TrataTrata 34, 4220 Škofja Lokatelefon: 04/201-55-23

26 Junij 2020

Štorklje se rade vračajo v Škofjo LokoProstrana poplavna travišča in močvirja s posameznimi drevesi so bila prvotni življenjski prostor bele štorklje.

Tako ne preseneča, da se je vrsta s širjenjem kmetijske krajine preselila na območje panonskih ravnic, visoka drevesa za gnezdenje pa zamenjala z dimniki. Verjetno si težko predstavljamo prekmursko vasico brez bele

štorklje, ki predstavlja simbol pokrajin ob Muri in kjer jo domačini imenujejo »bejli štrk«.

V času svatovanja lahko opa-zujemo zanimivo vedenje bele štorklje: priklanjanje, upogibanje vratu proti hrbtu in klopotanje s kljuni. Štorklje so brez sirinksa (pevskega organa), zato se spo-razumevajo tako, da ropotajo s kljuni. Gnezdo, spleteno iz vej, gradita samec in samica. Neka-tera gnezda so lahko zasedena tudi po več desetletij (najstarejše pri nas je staro 80 let), kar se kaže v njihovi veličini: lahko so visoka do dveh metrov, s premerom od metra do dveh in tehtajo več sto kilogramov. Ptice si splete-jo gnezdo na visokem mestu, tako da imajo dober razgled čez celotno pokrajino. V zadnjem času pogosto gnezdijo na viso-kih električnih drogovih, ki so zanje pogosto smrtno nevarni, še posebej, kadar se leteče ptice dotaknejo žic z obema perut-ma hkrati. Da bi take primere preprečili, lahko poskrbimo na več načinov: namestimo gnez-ditveni podstavek, omogočimo izolacijo vodnikov ob drogovih in v bližini gnezd ali postavimo posebne drogove na primernem mestu le za štorkljo, ki mora biti čim bliže staremu gnezdu. Pri takih opravilih nam pomagajo elektrodružbe, občine, gasilci in posamezniki. Zaščite so včasih potrebne tudi zaradi blatenja streh in vhodov v hišo. V tem primeru lahko pod gnezdo na-mestimo varovalno polico, ki prestreza ptičje iztrebke. Pri vseh ukrepih je pomembno, da se izvajajo le v času, ko štorklje ne gnezdijo: jeseni, pozimi ali zelo zgodaj spomladi.

Bela štorklja je zaradi izginjanja travnikov in poplavnih ravnic v Prekmurju vse redkejša, vedno pogosteje pa jo opazujemo dru-god po Sloveniji. Na Gorenjskem jo videvamo več kot 20 let, v Škofji Loki pa gnezdi visoko na strešni konstrukciji bloka že 12 let. Par ima od tam dober razgled nad okolico in potencialne prehranje-valne habitate. Ptice si naredijo gnezdo tam, kjer imajo v bližini

dovolj hrane. Prehranjujejo se z malimi sesalci, dvoživkami, pla-zilci, deževniki in žuželkami, ki jih lovijo na travnikih, pašnikih in v močvirjih. Glede prehranjevanja so oportunisti, kar pomeni, da si poiščejo najlažje pridobljeno in najbolj obilno hrano. Kljub pestre-mu izboru prehrane pa mora biti plen dovolj velik in rastje ne pre-visoko ali pregosto, da ga štorklja lahko opazi. Manjše število štorkelj zaradi toplejših zim pri nas tudi prezimuje, preživetje le-teh pa je večje od tistih, ki se selijo.

Štorklje se že na začetku avgusta začenjajo zbirati v večje jate po več 60 osebkov in se tako pripravljajo na selitev. So termalni jadralci, zato se selijo podnevi. Pri letenju si pomagajo z vzgor-nikom, da dosežejo primerno vi-šino, okrog 1500 m, nakar lahko prepotujejo več sto kilometrov na dan. Naše selitvene populacije pripadajo vzhodnoevropskim selitvenim populacijam, ki na pre-hodu v Afriko prečkajo Bospor. Preko Jadrana letijo v manjšini, saj se izogibajo vlažnim zračnim masam. Jate štejejo na selitvi tudi do tisoč ptic. Prezimujejo v Afriki, južno od Sahare. Našo gnezdil-ko iz Apač na Dravskem polju so opazovali kar 8695 km daleč, v bližini Cape Towna v Južni Afriki. Na prezimovališčih ostanejo do

tretjega ali četrtega leta, nakar se vrnejo v Evropo, kjer gnezdi-jo. Nekatere ostanejo v Afriki za

vedno, več tisoč jih žal do območij prezimovanja ne prispe. Številne mrtve štorklje najdejo pod elek-tričnimi vodi, ogromno jih pogine zaradi športnega lova.

Posebej taka dejanja, s kateri-mi namerno preganjamo štorklje, so sramotna že s tega vidika, kako tesno je ta karizmatična ptica po-vezana z nami. Že stari Grki so ce-nili skrb obeh staršev za gnezdo in mladiče, na primeru bele štorklje so ljudje spoznali, da se ptice se-lijo, in prav štorklje so uporabili kot model za razvoj jadralnega letala. Če bi jim pustili živeti v njihovih naravnih življenjskih oko-ljih, bi morda razvozlali še kakšno neznanko in tako obogatili naša življenja. Verjetno tudi stari rek »če odženeš štorkljo od hiše, ti ogenj prinese« ni bil izrečen brez pomena. Tina Petras

Bela štorklja gnezdi tudi v Škofji Loki.

27Junij 2020

Loška dijakinja uspela na literarnem festivalu

Letošnje regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška 2020 se je že devetnajsto leto zapored tradicionalno odvilo v Škofji Loki, v organizaciji JSKD Škofja Loka. Na njem se je izkazala dijakinja Jona Levar iz Škofje Loke,

ki je bila nominirana za jesenski finale festivala na državnem nivoju.

Letošnje udeleženke in udele-ženci festivala v večini prihajajo z gorenjskih gimnazij, malo manj je bilo študentk in študentov. Na Urški je selektorica Barbara Korun med nominirance za fi-nale Festivala mlade literature URŠKA 2020, ki bo oktobra v Slo-venj Gradcu, uvrstila tri avtorice, med njimi tudi gimnazijko Jono Levar iz Škofje Loke. Zmagovalec bo drugo leto deležen izdaje prvenca ter povabila na literarno gostovanje na Češko, na bra-nje avtorske literature ob boku evropskih pesnikov. Levarjeva se je na letošnji Urški predstavila s tremi kratkimi zgodbami, ena od njih je bila izbrana za objavo v letošnjem Sejalcu, ki bo izšel v ju-niju. V njem bodo objavljeni lite-rarni prispevki mladih in starejših avtoric in avtorjev, ki so na naših območnih literarnih srečanjih predstavljali svojo prozo, pesmi in tudi dramske tekste. »Tudi izid Sejalca bomo pospremili z literar-nim srečanjem,« je povedal Aldo Komar, koordinator JSKD Škofja Loka, in poudaril, da je splošen namen festivala Urška predvsem spodbujanje in usmerjanje k branju in pisanju, opozarjanje

na klišeje, arhaičnost, na prepri-čljivost in avtentičnost, na trdo delo pisca, hkrati pa je namen tudi vzbujati zadovoljstvo ob napisanem. Korunova, ki je tudi strokovna spremljevalka festiva-la, z veseljem ugotavlja, da se je splošna raven pisanja v teh letih dvignila, izboljšala. »To je gotovo tudi rezultat bolj razširjenega poznavanja pravil ustvarjalnega pisanja ter poznavanja literarnih žanrov in oblik, svojo vlogo pa ima pri tem verjetno tudi šola oziroma tudi drugi vztrajni uči-telji in mentorji. Vendar estetski dosežki niso edini Urškin smoter: še pomembneje se zdi mlade avtorice in avtorje spodbuditi k mišljenju in iskanju lastnega, avtentičnega glasu v tem sodob-nem kakofoničnem globalnem času. Izpolnjujoče in hkrati psi-hično zdravilno je najti prostor za razmah lastne duše, če ne drugje, pa v jeziku in domišljiji.«

V načrtu imajo tudi izobraževanje odraslih gledališčnikovPo besedah Komarja bo na JSKD poleti poudarek na li-kovni, literarni in fotografski

Loškem delujočimi predvsem na področju gledališke, foto-grafske in literarne dejavnosti. Poleg zborovske glasbe so to tri ustvarjalna področja, ki so na območju izpostave JSKD Škofja Loka res zelo dobro razvita, tako da se s tem lahko tudi pohvalimo, saj te skupi-ne (in posamezniki) res delajo dobro, tako otroške, mladinske kot odrasle. Da bi bili v priho-dnosti še vedno tako dobri ali pa še boljši, smo letos izved-li izobraževanje za mentorje otroških gledaliških skupin. V načrtu imamo tudi izobraže-vanje odraslih gledališčnikov. V program smo dali tudi več srečanj z literarnimi ustvarjal-ci. Na fotografskem področju smo se letos v sodelovanju s FK Anton Ažbe lotili organiza-cije regijskega fotografskega natečaja na prosto temo in na temo naključja, ki bo pospre-mljen tudi z regijsko fotograf-sko razstavo v naši Galeriji v Martinovi hiši v novembru,« je dejal Komar. D. L.

Regijsko srečanje Festivala mlade literature Urška 2020 so letos izvedli kar preko videopovezave Zoom. V finale se je uvrstila tudi

Škofjeločanka Jona Levar (desno zgoraj).

Aldo Komar, koordinator Javnega sklada RS za kulturne

dejavnosti, Območna izpostava Škofja Loka

dejavnosti, saj je na teh pod-ročjih lažje izvesti prireditve pod novimi pogoji. »V juliju bomo predvidoma organizirali likovni ex-tempore za odrasle likovnike, v oktobru pa bomo v Šubičevi hiši v Poljanah priredili območno likovno razstavo. V lanskem letu smo okrepili so-delovanje s kulturnimi društvi, skupinami in posamezniki, na

Loški utrip k sodelovanju

vabi dopisnike – novinarje.

bogataj@freising.si

28 Junij 2020

Uspešno radioamatersko povezovanje s pomočjo satelitov

Danes nam je na mobilnih napravah in internetu na voljo precej različnih načinov komunikacije, praktično kadarkoli in z različnimi konci sveta. Radioamaterstvo v tem kontekstu precej izstopa, saj predstavlja potrpežljivo in tehnično zahtevno vzpostavljanje klica z negotovim rezultatom. Čeprav ta dejavnost

nima več toliko privržencev kot nekdaj, je pomembno, da se to znanje ohranja, saj so ravno radioamaterji prvi, ki lahko v stanju izrednih razmer in nedelujočih komunikacijskih omrežij vzpostavijo klice na pomoč.

Poleg tega zna izkušen radioamater z majhno, prenosno radioamatersko anteno in postajo vzpostaviti povezavo celo s posadko na Mednarodni vesoljski postaji. To zanimivo dejavnost nam je predstavil

Marko Černivc iz Železnikov.

Kdo v bistvu je radioamater, s čim točno se ukvarjate?Radioamaterji se ukvarjamo z radiokomunikacijsko dejavno-stjo. Navezujemo dvosmerne radijske stike z drugimi radioa-materji po svetu, do koder je le mogoče. Naš cilj je, da med to dejavnostjo vzpostavimo čim več zvez s čim več različnimi kontakti po različnih državah. Večini nam to predstavlja pros-točasno dejavnost, ki nam obe-nem širi tehnično znanje. Kljub temu pa je radioamaterstvo precej organizirana dejavnost, ki temelji na predpisanih pra-vilih. Med drugim mora vsak radioamater pridobiti licenco CEPT, ki jo izdaja Agencija za komunikacijska omrežja in stori-tve Republike Slovenije. Za pri-dobitev te licence je potrebno opraviti kar nekaj izobraževanj in tudi več zelo zahtevnih izpi-tov. V času izrednih razmer pa jo radioamaterji lahko upora-bljajo za vzpostavljanje zvez z okoliškimi področji, prošnje za pomoč ipd. ter tudi za namene civilne zaščite.

Kaj je bil povod, da ste se začeli ukvarjati z radioamaterstvom?V 70. letih se je v Železnikih ustanovil Radioklub Železniki. Pobudnik je bil radioamater Ivan Ribič, ki se je takrat zaposlil v Iskri Elektromotorji. Nabralo se nas je začetnih 12 entuziastov, ki smo usvojili zakonsko predpisa-no znanje. Nekateri smo potem tudi uspešno opravili izpit za pridobitev licence in začetek ukvarjanja z radioamaterstvom. Poleg ukvarjanja z osnovno de-javnostjo smo skušali tudi večati njeno popularnost v dolini ter širiti tehnično kulturo, tako da

je v najboljših časih klub štel kar 42 članov.

Omenili ste, da je cilj radioama-terja vzpostavitev čim več zvez. Kako pa poteka vzpostavljanje zveze?Za vzpostavljanje zveze potre-buješ osnovno tehnično opre-mo – anteno in postajo. Jaz sem si jo izdelal sam, v bistvu sta dve v eni, ker sprejemata in odda-jata na dveh različnih frekven- čnih področjih. To potrebujem zato, ker povezava s satelitom – sprejemanje in oddajanje signala – ne more potekati na isti valovni dolžini, ampak morata biti različni. Z anteno imam povezano ročno radijsko postajo. Radioamaterji, ki živijo na ravninskih področjih brez večjih fizičnih ovir, kjer signali lahko potujejo dlje, si seveda pogosto postavljajo večje in bolj avtomatizirane sisteme z antenami, ki sledijo poti satelita in imajo tudi stacionarne in močnejše oddajnike. V Selški dolini, ki je precej zaprta, pa je veliko bolj priročna prenosna postaja, kot jo imam sam, saj mi omogoča preprosto izbiro lokacije, prilagojeno vsakok-ratni specifičnosti preleta, in prenos opreme po terenu, na točke v dolini, ki so malo bolj odprte in omogočajo daljše časovno okno sledenja sateli-tom. Takšno radijsko postajo za vzpostavljanje zvez po sateli-tih sem uporabljal tudi v času potovanj in bivanja v tujini. Največ zvez in tudi zveze na najdaljše razdalje radioamaterji naredimo na t. i. kratkem valu. Značilnost teh valov je, da se odbijejo od ionosfere nazaj na Zemljo, od tu zopet do ionosfe-

re in nazaj ter tako prepotujejo dolge razdalje. Če pa uporablja-mo radijske postaje, ki delujejo na krajših valovnih dolžinah, na primer na 2 metra ali manj, pa se radijski valovi širijo pov-sem drugače. Ne odbijajo se od ionosfere, ampak gredo ne-posredno v vesolje. Za uspeš-no vzpostavljanje zveze v tem primeru ne sme biti nobene ovire med točkama sprejema in oddaje. Že zaobljenost Zemlje omeji vzpostavitev neposredne zveze med dvema radioama-terjema na nekaj več kot 100 km, razgiban zemeljski relief pa temu primerno skrajša razdaljo. Težavo so radioamaterji rešili s postavitvijo pretvornikov – repetitorjev po vzpetinah in vrhovih nekaterih hribov po Sloveniji, ki signal sprejmejo z ene oddajne lokacije in ga posredujejo na drugo odda-ljeno sprejemno lokacijo. Za

pošiljanje signala na daljše raz-dalje pa so se po svetu uveljavili sateliti, in tudi radioamaterji imamo svoje. Vzpostavljanje zvez po satelitih zadnje leto prakticiram tudi sam. Kolikor mi je znano, se v Sloveniji tega načina vzpostavljanja zvez v zadnjem obdobju poslužujemo le trije radioamaterji. Ne glede na izbran način vzpostavljanja zveze potekajo klici v skladu s sprejetimi pravili in kodeksom radioamaterjev. Jedro komuni-kacije po satelitu je sporočanje svojih klicnih znakov in obve-znih informacij, kot je ocena kvalitete sprejetega signala in lokacije, na kateri se radioama-ter v tistem trenutku nahaja. Vsak radioamater je prepozna-ven po svojem klicnem znaku, moj je S55MC, ki na začetku označuje državo radioamater-ja, ostali znaki pa so dodeljeni po lastni izbiri radioamaterja.

Marko Černivc na »lovu« za sateliti (foto: osebni arhiv)

29Junij 2020

Po uspešni vzpostavitvi zveze sledi izmenjava obveznih po-datkov, z obojestransko potrdi-tvijo pravilnosti prejema le-teh ter zaključnem pozdravom s šifro 73. Vsak radioamater si za uspešno opravljeno zvezo želi tudi nekakšno potrdilo. To se naredi s t. i. QSL-kartico, na kateri so zapisani osnovni po-datki o zvezi. To kartico si po uspešnem klicu izmenjamo po pošti, radioamaterskih birojih, najpogosteje pa uspešno zvezo vpišemo v radioamaterski dnevnik na internetnem radio-amaterskem portalu, v katerem se na osnovi vpisanih podatkov samodejno v elektronski obliki izdela tudi QSL-kartica. Sam pa sočasno vodim še tradicionalni radioamaterski dnevnik v fizični obliki.

Komunikacija po satelitih torej še ni toliko razširjena med ra-dioamaterji. Lahko predstavite to področje malo natančneje?Prve nizkoorbitalne radioama-terske satelite so v vesolje pos-lala ameriška radioamaterska

združenja že v 70. letih. V našem takratnem radioamaterskem klubu smo takrat že poskušali vzpostaviti povezavo s temi sateliti, vendar večinoma ne-uspešno. Ti sateliti letijo nizko v zemeljski orbiti, obkrožijo jo v zgolj uri in pol, tako da je to časovno okno za vzposta-vitev povezave s satelitom z našega področja dolgo zgolj

Primeri QSL-kartic, ki veljajo kot potrditev uspešnega klica

nekaj minut. Poleg tega nismo poznali niti natančnih lokacij niti časov preletov, tako da smo se večinoma soočali z ne-uspelimi poskusi. Napredek računalništva je omogočil, da imamo danes radioamaterji na voljo računalniške programe in internetne portale, ki nudijo natančne informacije o smeri in času preleta satelitov, izra-čunanih za lokacije, na kateri je aktiven posamezni radioa-mater. Omogoča nam tudi, da na računalniških monitorjih ali zaslonih mobilnih telefonov spremljamo nazorni prikaz gi-banja satelitov po trajektori-jah, projiciranih na zemljevid Zemlje. Ti različni portali in tudi mobilna aplikacija mi sedaj omogočajo, da si lahko za nekaj dni vnaprej pripravim tabelo z načrtom, kdaj in kje bo prelet satelitov, in si z njimi pomagam tudi v času vzpostavljanja zvez. Kljub temu da sem začel šele pred dobrim letom dni in kljub tehnično precej zahtevnim po-stopkom vzpostavljanja veze, moram reči, da sem bil precej

uspešen, saj mi je uspelo do danes na ta način, ki ni ravno enostaven, vzpostaviti že več kot 700 zvez. Naj omenim še eno posebnost, ki je v radio-amaterstvu mogoča pri tovr-stnem načinu vzpostavljanja zvez – to je možnost vzpo-stavitve zveze s posadko na Mednarodni vesoljski postaji. Za to je precej zanimanja in zvezo s postajo skuša vzpo-staviti veliko radioamaterjev. Sam s posadko še nisem uspel govoriti, na to priložnost še čakam. Večkrat pa sem po ra-dijski postaji poslušal njihove predstavitve oz. pogovore s skupinami mladih. Te pogovore občasno organizirajo in omo-gočijo radioamaterji številnih držav, z namenom promocije astronavtov, vesoljske znanosti in tehnologije nasploh.

Helena Habjan

30 Junij 2020

Sarah, Lucie in Edvards vabijo na obiskZasebni zavod Familija izvaja pro-grame vzgojno-izobraževalne in terapevtske dejavnosti v Škofji Loki in okolici. Pokriva delovanje Mladinskega dnevnega centra Blok ter izvaja program PUM-O, Projektno učenje mlajših odra-slih za pomoč mladim z zapleti pri šolanju. Že več let gosti tudi mednarodne prostovoljce, ki po deset mesecev delujejo v lokalni skupnosti – v mladinskih dnevnih centrih, osnovnih šolah, vzgojnih zavodih in programih za izboljša-nje duševnega zdravja ter prepre-čevanja odvisnosti. V projektu Evropske solidarnostne enote »Kids in action« letos sodeluje osem mednarodnih prostovoljcev.

V času epidemije je bilo nji-hovo delovanje, ki obsega nepo-sredne osebne stike z mladimi, prekinjeno. Zato so trije med njimi, Edvards Ludvigs iz Latvi-je, Sarah Fakroune iz Belgije in Lucie Olivikova s Češke začeli izvajati spletni projekt »Shazam show«. Osnovni cilj projekta je bil, kako mlade, ki so ostali doma,

prilepljeni na ekrane in brez oseb-nih stikov, povezati po spletnem kanalu in jih spodbuditi k aktivni vključitvi. Pripravili so aktualne vsebine, ob katerih naj se ne bi samo zabavali, pač pa se anga-žirali in razvijali kritično mišljenje.

Kot pravi Lucia Olivikova, ena od snovalk projekta, so preko spontanega stika z mladimi vzpostavili varen prostor za de-ljenje mnenj in izkušenj. Dodaja, da so ravno zato projekt obdržali tudi po koncu samoizolacije. Z njim tako spontano ohranjajo stik z mladimi in jih sedaj lahko nagovarjajo tudi k neposrednim aktivnostim na terenu.

Obravnavane teme obsegajo področja, kot so: vsakodnevno reševanje zapletov, soočanje z nemočjo in negotovostjo, kon-fliktni odnosi, komunikacija, odvisnosti in strahovi. Udele-ženci z voditelji razpravljajo v živo na Instagramu, kjer si od-prto podelijo različne poglede in izmenjajo osebne zgodbe. Hkrati spodbujajo aktivno komu-

nikacijo v angleščini, ki je bila v času zadnjih dveh mesecev sicer omejena.

Sarah Fakroune se zdi pri pro-jektu najpomembnejši duh soli-darnosti, ki ga s to pobudo nevsi-ljivo prenašajo na sodelujoče. »S svojimi intervencijami smo na začetku poskušali predvsem po-mirjati, ozaveščati in informirati. Poleg tega pa je to tudi vsem nam omogočilo, da smo se čim bolje prilagodili razmeram, ki so nastale kot posledica karantene. Ta nam je dala nove cilje in možnosti. Vsak od nas je odkril dodatne načine, kako pristopiti k svojemu delu in doprinesti lokalni skupnosti še več tudi v prihodnje.«

Edvards Ludvigs poudarja, da je zanj zaradi tehničnih poseb-nosti projekta in snemanja šova sodelovanje zanimiva in navdi-hujoča izkušnja. »Veselim se vsa-kega srečanja, ko s kolegicama pripravljamo vsebine in se ob tem zabavamo. Vsak teden prinese nov izziv, saj šov nima scenarija. Vnap-rej določimo le temo in nekaj z njo povezanih pomembnih vprašanj, ostalo prepustimo dinamiki po-govora vključenih udeležencev.«

»Shazam show« je na sporedu enkrat tedensko na Instagram naslovu esc_volunteers_sko-fja_loka. Vabljeni k ogledu, ki je možen tako v živo kakor tudi z zamikom. S. K.

V pogovoru z njimi boste nedvomno uživali. (Foto: osebni arhiv)

Turizem bo letos na preizkušnji

Posledice epidemije se kažejo tudi v turizmu, kjer bo potrebno dobro načrtovanje.

V Zavodu Poljanska dolina se zavedajo, da bo letošnja tu-ristična sezona pravi izziv za privabljanje gostov. Doseči jih bodo poskusili po klasičnih kanalih in socialnih omrežjih, močno pa se zanašajo tudi na »dober glas, ki seže v deve-to vas«, saj so prepričani, da je zadovoljen gost najboljša reklama.

Prisegajo na zeleni turi-zem in s ponosom izpostavijo Dvorec Visoko kot del bogate kulturne dediščine. V njem si lahko obiskovalci ogledajo razne razstave, odigrajo par-tijo tenisa pred spomenikom

Ivana Tavčarja ali pa se samo posladkajo z domačimi dob-rotami v kavarni.

Prizadevajo si, da bi v turi-stično ponudbo zaobjeli šte-vilne lokalne proizvajalce in ponudnike. Poljanska dolina se lahko pohvali s pestro kuli-narično ponudbo in številnimi vrstami kmečkega turizma, ki obljubljajo nepozabno do-živetje. Na svoj račun bodo prišli tudi rekreativci, ki bodo dolino spoznali na tematsko obarvanih pohodih, kolesar-skih poteh ali v adrenalinskem parku.

Sabina Frlic

31Junij 2020

Festival Amadeo, poletni glasbeni seminarji in likovne delavnice

V Glasbeni šoli Škofja Loka in v gostišču Macesen v Sorici bodo 1.–7. julija potekali mojstrski glasbeni seminarji in slikarske delavnice. Idejne vodje festivala so Tilen Draksler, Anuša Plesničar in Polona Golija.

Mojstrske seminarje za glasbe-nike bodo letos vodili naslednji mentorji: Armin Sešek (violi-na), Nejc Kuhar (kitara), Ana Kavčič Pucihar (flavta), Mirko Jevtović (harmonika), Tatjana Ognjanović (klavir), Karmen Pečar Koritnik (violončelo) in Volodja Balžalorsky (violina). Letošnja poletna šola za glas-benike ponuja poleg visoko-kakovostnega individualnega pouka pri priznanih mentorjih tudi možnost solističnega igranja in, v primeru opravljene avdici-je, možnost nastopa s profesio-nalnim Orkestrom Amadeo, ki ga vodi Tilen Draksler. Prijave sprejemajo do konca junija, več informacij pa je na voljo na na-slovu festivalamadeo@gmail.com ali telefonski številki 031 636 167.

V sklopu povezovanja loškega in soriškega kulturnega okolja pa je v tokratni ponudbi tudi sklop tematskih likovnih delavnic »Po poteh impresij: od Škofje Loke do Sorice«, pod vodstvom akademsko izobraženih likovnih ustvarjalcev Agate Pavlovec, Anje Fabiani in Mira Kačarja. Ti bodo svoje delo z mladimi udeleženci ob zaključku okronali z likovnima razstavama v Škofji Loki in Sorici. Prijave za delavnice sprejemajo do konca junija, za več informacij pišite na agata.pavlovec@gmail.com ali pokličite na 031 432 457.

Festival se bo zaključil s kon-certom na Soriški planini, kjer se bodo festivalnemu orkestru pridružili trije tenorji, združeni v Trio Eroika. U. O.

»od Škofje Loke do Sorice«

mojstrski tečaji1.–7. julij 2020

www.orchestraamadeo.com | festivalamadeo@gmail.com | 031 636 167

amadeofestival

Armin Sešek, violina Nejc Kuhar, kitara

Ana Kavčič Pucihar, flavta Tatjana Ognjanović, klavir

Karmen Pečar Koritnik, violončeloMirko Jevtović, harmonika

Volodja Balžalorsky, violina

3.–7.7., Sorica | 200 evrov/ 4 ure

1.–6.7., Škofja Loka | 150 evrov/ 4 ure

3.–7.7., Sorica | 200 evrov/ 4 ure + skupinska ura

1.–5.7., Škofja Loka | 200 evrov/ 4 ure

3.–7.7., Sorica | 200 evrov/ 4 ure

1.–6.7., Škofja Loka | 150 evrov/ 4 ure

1.–5.7., Škofja Loka | 200 evrov/ 4 ure

mentorji:

Armin Sešekviolina

Nejc Kuharkitara

Ana Kavčič Puciharflavta

Tatjana Ognjanovićklavir

Karmen Pečar Koritnikviolončelo

Mirko Jevtovićharmonika

Volodja Balžalorskyviolina

Pasivna udeležba na tečajih: 10 eurov na dan / 30 evrov za posamezni tečajNastanitev: Gostišče Macesen, Sorica: nočitev+polni penzion: 35 evrov / na dan | Dijaški dom, Škofja Loka: nočitev: 15 evrov / dan

oblik

ovan

je: j

ana

joci

f

V Škofji Loki in Sorici bodo potekali poletni glasbeni seminarji in likovne delavnice. (Oblikovanje: Jana Jocif)

32 Junij 2020

Anketa: boste izkoristili turistični bon?

Z namenom podpreti turistični del slovenskega gospodarstva je slovenska vlada vsem

državljanom namenila turistični bon. Do konca leta 2020 ga bomo lahko porabili za plačilo

nastanitve z zajtrkom v hotelih, apartmajih, kampih, na turističnih kmetijah in v podobnih

nastanitvenih objektih v Sloveniji. Bodo Ločani izkoristili to darilo?

Franc Šmid: »Veliko ljudi tega ne bo moglo izkoristiti, ker se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Tisti, ki so dovolj premožni, pa ne rabijo teh turističnih bonov. Midva z ženo ga bova porabila v hotelu Salinera v Strunjanu, kjer vsako leto dopustujeva.«

Janez Starman: »Podpiram to potezo države, ker bodo tudi revnejšim omogočili dopust. Tisti, ki si ne bodo mogli privoščiti vožnje do želene destinacije, bodo poči-tnikovali nekje bližje svojemu domu. Pa tudi kolo je dobro prevozno sredstvo na krajše razdalje. Z ženo bova bon izkoristila v toplicah ali na morju.«

Tjaša Brelih: »Pred leti sem naredila tečaj za turistično vodnico. Podpiram uvedbo bonov, ker je v teh kriznih časih potrebno podpreti slovenski turizem. Mogoče so ti boni vzpodbuda, da raziščemo in se začnemo zavedati slovenskih lepot. V času epidemije smo že imeli možnost, da bolje spoznamo zanimivosti v lokalnem okolju. V družini bomo verjetno vsaj del bona izkoristili za oddih na obali.«

Boštjan Dagarin: »Podpiram turistične bone, zakaj pa ne? Veliko ljudi že tako ali tako nima možnosti, da gre na poletni oddih, v letošnji situaciji bo takih še več. Vsak se bo sam odločil, kaj bo naredil s tem bonom, ampak mislim, da se jih da z malo raziskovanja in sreče fino izkoristiti. Slovenija je lepa in je vredna raziskovanja.

Najbrž je tudi res, da bo veliko bonov ostalo neizkoriščenih. Mi bomo letos dopustovali v Sloveniji, najbrž v kakšnem kampu v Bohinju ali Bledu, bone pa izkoristili v hotelu ali apartmajih.«

Damjan Likar

33Junij 2020

Epidemija jih je še bolj povezalaNedavno končana epidemija je ohromila tudi škofjeloški šport. Prisilni premor je sedaj končan in moštva ponovno delujejo na visokih obratih. V Košarkarskem klubu Škofja Loka se že intenzivno

pripravljajo na novo sezono.

Tako kot na veliko večino drugih športnih društev in organizacij, je epidemija močno vplivala tudi na delovanje KK Škofja Loka. Tekmovanja pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije so se ob pričetku epidemije 12. marca predčasno zaključila, še isti dan pa so se tudi v KK Škofja Loka odločili, da treningi do na-daljnjega odpadejo. »Dvorane so bile zaprte, skupni treningi niso bili možni, so pa trenerji na-šega kluba poskrbeli za navodila in vaje, ki so jih lahko igralci izva-jali individualno doma,« je pove-dal njihov tiskovni predstavnik Nejc Ziherl. Poudaril je, da je v tem kriznem obdobju ogromno fantov in deklet spoznalo, da košarka v njihovem življenju predstavlja ne le preživljanje prostega časa, temveč tudi dru-ženje s prijatelji in, ne nazadnje,

način življenja. »Glede na odzive in vtise na prvih treningih po vrnitvi je bilo videti, kot da jih je epidemija še bolj združila.« Po besedah Nejca Ziherla se v klubu že povsem nemoteno pripravljajo na novo sezono. »Vse selekcije, od najmlajših (U9 in U11) pa vse do članov, so s tre-ningi v ŠD Trata pričeli 25. maja. Treningi lahko zdaj potekajo povsem normalno. Trenira se na kontakt, tu ni več ukrepov, ki bi onemogočali proces same-ga treninga. Je pa po navodilih NIJZ še vedno nekaj ovir pred treningom in po njem. Garde-robe so zaprte, uporabljamo zgolj svoje rekvizite, dvorana se odpre šele 5 minut pred vadbo, izprazni pa prav tako v 5 mi-nutah po končani vadbi.« Tudi direktor Zavoda za šport Škofja Loka Igor Draksler, je izpostavil številna higienska priporočila

NIJZ za treninge športnikov, ki jih lahko preberemo na njihovi strani, npr.: »Svetujemo, da naj bo razpored vadbe različnih skupin pripravljen tako, da se vadbe med seboj časovno ne prekrivajo in se različne skupine vadečih med seboj ne srečujejo. Vsi rekviziti, oprema in napra-ve, ki se bodo uporabljali med vadbo, morajo biti predhodno ustrezno razkuženi. Tuše je treba čistiti in razkuževati po vsakem uporabniku (vse površine tuša) ter jih stalno zračiti. V kolikor to ni možno, odsvetujemo upo-

rabo tušev. Garderobe je treba čistiti in razkuževati po vsa-kem uporabniku (garderobne omarice, klopi ...).« Po besedah Drakslerja tudi zavod preživlja težke trenutke zaradi izpada dohodkov v času epidemije, trenutna zasedenost športnih dvoran pa je 40-odstotna.

Damjan Likar

Dekleta U13 iz KK Škofja Loka, ki so letošnjo sezono končala med najboljših osem v državi

34 Junij 2020

35Junij 2020