jurčič, josip - kozlovska sodba v višnji gori

BESeDAKOZLOVSKA SODBA V VINJI GORI

1

Josip Juri

Kozlovskasodba

v Vinji gori

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDAJosip JuriKOZLOVSKA SODBAV VINJI GORI

To izdajo pripravilFranko Luin

[email protected]

ISBN 91-7301-099-5

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Nekaj let je temu, kar sem meni se zdi, da vNovicah pravil o vienjskem loncu in nje-govi usodi. In zameril sem se bil nekemu mou, daje e dandanes grozovito hud name, dasitudi mi ena misel ni prilo, da bi ga bil razalil. Hvalil naj bime moek, hvalil, da njegovo rojstno mesto slavim.Pa saj vem, da pride e tisti dan, ko se mu bodo oiodprle, zlasti potem, ko bom e druge starine njego-vega mesta svetu razkril, kar sem ravno zdaj name-njen. Veliko sicer vem o Vinji gori, vem na prilikoo nekem sloveem polu povedati in drugo, pa tegane bom raznaal. Tudi o tisti glasoviti enji, ki bajev Vinji gori raste in rodi e dokaj let, pa ne vedVinjanje, ali so enje rnice ali belice, ker jih otro-ci vselej zelene pojed tudi o tej ne bom govoril,temve za zdaj naj samo vinjansko sodnijsko bi-stroumnost pohvalim, naj namre povem, kako jetekla v starem asu slovea pravda zastran kozla


4

Lukea Drnulje in nepopasenega vrta Andraa Sla-morezca.

Luke Drnulja, vinjanski mean, ni sicer svoje-ga mleka pil ker v tistem starodavnem asu, ko jeon ivel, bilo je e manj kravjih repov v Vinji goriko dananji dan; Luke Drnulja ni za nemke kan-didate glasoval, ker taas ni bilo za nobenega treba,vendar je imel ta Luke Drnulja svojo lastno hiosredi mesta. Res ni bila velika, pa bila je gostoljub-na, zakaj vena vrata so no in dan na steaj odpr-ta stala, in e je kak pesek mimo tekel in mu je kajna um prilo, stopil je v to veo, nogo zavzdignil inkaj popustil. Tudi ljudje so sosebno ob semanjihdnevih svoje poutke v Drnuljevo veo hodili od-pravljat. In na Luke, postaren, suh in kljukonosmo, ki je od pomnenja e za pononega uvaja slu-il, se ni kdo ve kaj in kako zmenil za te in take ne-mestne navade tujih psov in tujih, najve kmekihljudi. Eni trdijo, da je bil tako bogaboje in potrpljiv;drugi pa hoejo bolje vedeti in pravijo, da je imeluvaj Drnulja nekaj tistega, bog ga vedi morda is-la vrednega ponosa na sebi, kateri se vsem vinjan-skim meanom baje od roda do roda deduje in za-


5

pua, da se ne menijo veliko, kaj in kako delajokmeki cepci okrog njih.

Ve kakor gospodar Drnulja je pa porajtal njegovkozel Lisec, ki je bil zaradi pomanjkanja boljegahleva v vei privezan, za te goste. Kadar koli se jekak pes oglasil v veo, trgal je Lisec nemiljeno svojmotvoz in roge nastavljal in pripravljal se na trk. Iztega je dostikrat prilo, da se je ve psov zbralo ok-rog njega in brez pretrganja lajalo, da so vsi vinjan-ski otroci vkup vreli in ubogega Lisca kamnali in zblatom cokali za Boga svetega.

Kdo pameten se bo torej udil, e se je nesrenikozel Lisec nekega popoldne, ko je Drnulja ravnokradoma v hosti zanj zelenje smukal, iztrgal in me-ketaje na ves dir po vinjanskem mestu beal predpsi in otroki.

Ko se stori hlad, naveliajo se Lievi sovragi ubo-gega bradaa drvajsati in Lisec se oddahne ravnotam za kamenjem, kjer se je nekdaj tisti glasovitipol rodil, katerega so Vinjanje, e se prav slii inbere, po boje astili. Tam tedaj se kozel Lisec use-de, roge pokonci pomoli in, z brado majaje, preve-ka poklajo in premilja, kam bi el. Pozabi vse reve


6

in nadlege in neka sladka ut prostosti ga obide, kopod seboj zagleda zeleni vrt mestnega svetovalcaAndraa Slamorezca.

Po neutrudnem preiskovanju se mi je dalo zvede-ti, kdo in kakov je bil ta Andra Slamorezec. Da jebil mestni svetovalec, to sem popred vedel. Stari, pomeni iznajdeni akti pa e pristavljajo, da je bil lo-vee na kratkih nogah, premoen ez trebuh, da jerad peh in ebulo jedel in kar je morda e ime-nitneje da je bil strupen sovranik pononegauvaja, Lievega gospodarja Lukea Drnulje. Da gaje pa tako na smrt sovrail, to se je neki tako godi-lo:

Andra Slamorezec je imel, dasi e petdeset letstar, najlepo mlado eno, kar se jih je pred in po-tem rodilo v vinjanskem mestu. Res je sicer, damlaji rod starodavnih Vinjanov slovi zaradi nrav-nega in ednostnega ivljenja, ali izjemki se dobo-do povsod. Kleopatra in Didona v Afriki, grka He-lena in druge zgodovinske lepotice nam priajo, kajutegne lepa enska kolobocije in nadloge napravi-ti sebi in drugim, da utegne e pobonega moaprevariti itd. Tako so tudi v Vinji gori ob tistem a-


7

su nekateri emeni mladi babjaki kileli za Slamo-rezelo. Luke Drnulja je bil tako nesreen, da jenekdaj ponoi, ko je deseto uro klical, naletel neko-ga te vrste, kako se je ob Slamoreevem zidu spe-njal do okna. To je razsrdilo in razkailo njegovomoralnost in pravil je o tej nesliani grdobiji drugojutro po vsem mestu. Andra Slamorezec ni verovalvsega tega in trdil je, da je Drnulja obiralec, iro-koustne, potepuh in slepar. Pri prvi seji mestnihoetov je nasvetoval, naj se mu vzame pononostraarstvo. Ali tudi Drnulja je imel prijatelje in Sla-moreev nasvet je padel z vsemi zoper tri glasove.Od tiste dobe je bil Drnulja Andrau trn v peti ingledal in pazil je dan na dan, kako bi ga pogubil.

Pa vrnimo se h kozlu Liscu.Ta je, kakor smo povedali, poeljivo s kamenja

ogledoval zeleni vrt mestnega svetovalca. Kaj, ko bikozel priel do glavnatega zelja, vabljive solate, lepedetelje in druge zelenjave, mislil si je na Lisec. In nidolgo preudarjal, temve s kozjo brado svojo je po-kimal, vzdignil se in el proti vrtu Andraa Slamo-rezca.

Toda vrt je bil ograjen okrog in okrog z lesenim


8

plotom, pet pedi in tri palce visokim. Pomerjal jekozel Lisec na vse, kako bi noter priel, ali ni se dalo.Spne se s prednjimi nogami vrh plota in gleda s pre-grenim veseljem in veliko poeljivostjo na vrt, obe-nem premiljevaje, kako bi se dal plot podreti, pre-skoiti ali kar si bodi.

Pa kaj se zgodi?Ravno v tem stanu ga zagleda gospod Andra

Slamorezec. On je ravno nekaj kislega mleka posre-bal za popoldanje kosilo in je ravno premiljal vedi ga bog kaj ko Drnuljevega kozla ob plotuzapazi in njegovo hudobno namembo razvidi. Raz-kaen popade ne vem, e burkle ali torkljo, indirja na plano s trdnim namenom, da bi hudobne-ga Drnuljevega kozla do gotove smrti potolkel. Li-sec, nedolni kozel, ni hudega vajen od starejihljudi, prijazno mekee in meni: ta mi bo plot odprlin jaz idem na vrt. Slamorezec, ko blie dojde, za-mahne in ob tisti uri bi bil ubogega Lisca potolkelna ive in na mrtve, da ni bil ob hipu sam samcatLuke Drnulja, ki je Lisca s strahom in skrbjo iskal,priskoil, Slamorezca za roko zgrabil in tako govo-ril: Stojte, nehajte, jenjajte, zlega ne delajte, o Sla-


9

morezec! Moj kozel nedolni ni hudega ne misli,nikarte ga ne pobijajte.

Pa bi bil oanec Slamorezec v tisti minuti Drnu-ljo potepel, da ni bil ta moneji. Tako pak se mu jebridko zagrozil in dejal: Moli, Drnulja in tvoj ko-zel hudobni, jaz te bom toil na veliko pravdo primestni sodniji.

Ni vam krivice, kar ete, storite, pravi Drnulja,prime kozla Lisca za brado in ga trikrat pripali z go-rjao.

Hudobna volja je v svetem pismu prepovedanakakor hudobno dejanje, pomni to ti in tvoj kozel,pravi Slamorezec.

Tako se je re iztekla. In ez est dni in est noiso sedeli mestni oetje, upan iz Vinje gore, sveto-valci, vsi stareine in vsi veljaki. Imeli so sodbo predseboj, veliko pravdo kozlovsko.

Tonik je bil Andra Slamorezec, toenec je bilpriujo: prvi Lukeev kozel Lisec s svojo brado;drugi njegov gospodar in advokat, sam LukeDrnulja. In mnogo, premnogo mnoice Vinjanovje bilo zbrane, modrih moakov in pametnih enic,


10

ki so posluat prili, kako bo tekla imenitna kozlov-ska pravda.

In vstal je v tem sodnem zboru vinjanskih mo-drijarhov, starein in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvisodnik in upan tega starega mesta. In svetlo je sod-nik Zaropotaj po zbrani mnoici pogledal, trikrat zusti zacmakal in glas povzdignil menda takole:

Kaj smo se danes zbrali? To vpraam vas, stariVinjanje, zaslomba in podpora naega slavnegamesta, in tudi vas, ki usta odpirate in uesa nastav-ljate po vsej spotljivosti, da bi zasliali, kaj je pra-vica, katero je Bog med ljudi poslal. Kaj se nismozbrali zavoljo Drnuljevega kozla Lisca in zaradi Sla-moreevega vrta. Ta hudobna kozlovska zver jenamre, zapeljana po svoji meseni poeljivosti, popregreni lakoti in porenosti, dalje po lenobi innemarljivosti svojega gospodarja Lukea Drnulje,namenjena bila, da bi vse zelje, vso peso, korenje,esen in ebulo na Andraa Slamorezca vrtu po-smukala, pojedla, potrla in porla. Kajne, Vinjanje,da smo mi od nekdaj bogabojei in pravini?

Smo, smo, odgovarja vinjansko ljudstvo.e smo bogabojei, posluajmo, kaj Bog pravi.


11

Deveta in deseta zapoved pravi, da ne smemo nie-sar poeleti, kar ni nae, ampak naega blinjega.On prepoveduje vse hudobne misli. e jaz mislimkomu zelje snesti ali pa bue, je pri Bogu toliko, ka-kor da bi jih bil res snel. Drnuljev kozel je pa poe-lel svojega blinjega blago, on je pregreno ez plotgledal, torej ga obsodimo na smrt.

In vse ljudstvo zagrmi: Obesimo ga!Luke Drnulja, govori viji sodnik dalje, ni ni

kriv tega. Njega ni bilo doma, in kar je e ve, on jedober noni uvaj. Dajmo mu samo pet gorkih pa-lic po podplatih, pa ni ve.

Pet palic! krie Vinjanje.Ko se vihar polee, viji sodnik Zaropotaj pa use-

de, kar vstane sivobradi stareina unjal in takogovori:

Ko sem e jaz v sami srajci in brez hla okoli te-kal, taas je bilo drugae v Vinji gori. Kaj sem ho-tel rei? taas e nismo imeli studenca z deskamikritega in sonce je bolj gorko sijalo ko zdaj. Taassmo imeli bolj urne noge, bolje oi in vse ivotebolje ko zdaj. Pa kaj sem hotel rei? da, LukeDrnulja ni ni bolji ko njegov kozel. Le ubijmo ga


12

in umorimo, bode vsaj drugo pot vedel svojega koz-la dobro privezati doma, da ne bo mogel poskuati,kako bi se koda delala.

Andra Slamorezec je od veselja poskoil in za-vriskal, ko je zaslial te modre besede starega stare-ine unjala. Ali gospodar Gbeel, drugi stare-ina, sovranik unjalov, trikrat z glavo zmaje, vetrti pa srdito vstane in pravi: Kakove so te be-sede, katere sem zaslial? To niso prave besede. Bo-dimo, Vinjanje moji, poteni z ljudmi, da bo Bog znami poten; milost izkaimo in pravico, da namBog milost izkae in pravico; ne srdoritimo se, da sene bo on srdoritil. Saj veste, da imamo naega polav veliki asti, kar je lepo in prav. Od njega, od na-ega pola, se ednosti uimo. On je pohleven, to-liko hio ima, da jo s seboj nosi, roge ima, pa ne bo-de, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo inpoasi leze, kar je prav; ob kratkem: nikomur nialega ne prizadeva. e mi tako bodimo. Glejte, Vi-njanje moji, ko bi kdo izmed nas esar nas pasveti Bog obvaruj hotel naega pola drati, dre-zati in cukati, kaj bi pa storil? V svojo hio bi setiho nazaj pomaknil in bi sam pri sebi dejal: Bog jim


13

grehe odpusti; saj ne ved, kaj delajo. Posnemajmosvojega starega pola, da se bo nam dobro godilo innam bode dobro na tem svetu. Odpustimo LukeuDrnulji ne le smrt, temve tudi tistih pet palic popodplatih. Kozlu Liscu tudi odpustimo, on je ne-umen, ne ve, kaj je pravo in greno. In e to storimo,Vinjanje, bode dananje in vse prihodnje dni Bogvesel, da je Vinjo goro ustvaril.

Vse Vinjanke skoraj s svojimi otroki se v jok spu-st, ko zasliijo ta govor o polevih ednostih. Kakorbi mignil, bilo je veliko tevilo veljavnih mo za Go-bela in pomiloenje Drnuljevega Lisca. Strahomaje tonik Slamorezec videl to premembo mislimestnih sodnikov in tekal okrog, da bi jih zopet vsajpolovico na svojo stran nazaj pridobil. In res vsta-ne vdrugi stareina unjal in v dolgem govoruglasuje za kozlovo in Drnuljevo smrt baje tako iz-vrstno, da so se zdajci Vinjanje razpolovili na dvestranki, ena za milost, druga, manja, za smrt koz-lovsko.

Govorili so e sodniki in meanje: Jurek Gria,Bote Krevs, Peter trama, Marko rma, Miha Ki-sovar, Joman Kravopasec in e ve zaznamovanih


14

sloveih moakov, eni z Gobelom, eni z unja-lom.

Ne morejo se zediniti, zmenjava je velika, srditipostajajo in eni pesti stiskajo.

Viji sodnik in upan Zaropotaj, ki je bil h Gobe-lovi veini prestopil, boje se, da bi prihodnje letozopet izvoljen ne bil, imel je veliko preglavic in kri-ev, kot prvosednik primeren red ohraniti. In ker jevidel, da se zlasti zaradi tega prikajo in pulijo, aliima kozel Lisec um in pamet ali ne, zmisli se v svo-ji modri glavi in pravi:

Moje! Stojte, posluajte! Kaj bi bilo, ko bi mi pokozla Lisca poslali ter bi ga preiskali in pretipali inrazvideli, ali ima pamet ali je nima?

S tem predlogom sta bili obe stranki zadovoljni inLuke Drnulja je z mestnjani Kaopiharjem, Lasa-em in rmaem dirjal domov, da bi kozla pred vi-soko in astito sodnijo pripeljal.

Medtem so si vinjanski moje malo oddahnili inpot z vroega ela obrisali, vendar so eljno pria-kovali, ali se bo kozel pametnega skazal ali ne.

Drnulja pak s solznim oesom doma Lisca omot-vozi in ga vlee za seboj, opominjuje rmaa, da naj


15

ga poganja, pa le prav zlepo. Liscu pak alostenpravi: O, ko bi se dalo, da bi midva, jaz in ti, moglazdajle koe menjati in glave tako, da bi bil jaz kozel,ti pa moj gospodar Drnulja! Zakaj e se ne bo do-bro obnaal, obesili te bodo in e meni ne bo dobro.O, da bi vsaj toliko ti danes pameten bil, da bi sevsaj tako neumnega delal, kakor si neumen bil, kosi el ez plot Slamoreevo zelje gledat in si sebi inmeni hudo storil.

Pravijo, da kozel na to ni niesar odgovoril svoje-mu alosti polnemu gospodarju Lukeu Drnulji.

Priedi med sodni zbor, kozel se malo zmeni zavse sodnike in stareine, temve meni ni tebi ni seulee in se z zadnjo nogo prav dobro za vratom po-praska.

Kozel je neumen, ne ve, kaj bi storil, niesar sene boji, sklepa iz tega Gobeel.

Ni neumen, vpijejo nasprotniki in glejte uda:kozel Lisec sam odmaja z brado.

Ali ste videli? krie nasprotniki.Muho je odganjal, vpije Drnulja in srdit, da se

Lisec tako slabo obnaa, zamahne z batino nadnjim. Kozel se ustrai, iztrga iz njegovih rok, in ka-


16

kor bi devet naglavnih grehov nad seboj imel, zdirjapo trgu naravnost domov.

To je slaba kozlova vest! pravijo unjal in nje-govi privrenci in, o gorje! Drnulja vidi, da se te-vilo prijateljev zopet manja. Pristopi k stareini Go-belu in mu skrivaj pravi: O ljubi oe Gobeel! Trijare kokoi vam do prve nedelje prinesem, le reiteme iz teh rev in teav.

Toda ni bilo treba jarih kokoi, kajti v tistem hipupride slove bera in vede vinjegorski Fler Kri-vostegno. Ta je mnogo sveta obhodil, imel od Bogapo vinjanski veri poseben dar modrosti ter je znalcoprati, da so zdravi oboleli, bolni umirali.

Fler Krivostegno naj sodi za vso Vinjo goro,zamisli se neka enska in naenkrat je Fler sedel naZaropotajevem stolu, svojo berglo ob sebi vzdignilin jel pozvedovati, kaj je in kako je. Obe stranki stega bili veseli, ker tako je hitro zopet edinost in zlo-ina prila v ljubo vinjansko mesto; celo LukeDrnulja se je obveselil, ker je z drugimi meanivred veliko stavil na pravinost in posebne bojedarove Krivostegnove.


17

Dolgo naslanja vede Fler kosmato brado naberglo in misli.

Vinjanje, tukaj je teko soditi, pravi Fler Kri-vostegno. Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bibil kozel zelje porl, tepli bi ga bili s palicami, da bibil util. In Andra Slamorezec bi zelja ne bil imel.Zdaj pa kozel ni zelja pojedel. Slamorezcu ni nikode. Greh poeljivosti pa ima vendar kozel nadseboj, zato je kazni vreden. Hum, hum, to je tekosoditi.

In zopet nasloni kosmato brado in misli.In glejte! Proti poldne je bilo, kar vstane vede

Krivostegno, poasi tri prste na elo dene in pogle-da svetlo in veselo po vinjanski drhali.

Boji duh ga je razsvetlil, posluajmo! epeta-jo stari in mladi.

Krivostegno pak govori in razsodi takole:Ker se kozel ni z zeljem mastil, pa bi se rad ma-

stil, ker je ez plot gledal, pa ni mogel ez plot, zatonaj bo po svoji senci tepen z devetimi udarci. Njegovgospodar Drnulja pak naj bo ta tepe gledal z zave-zanimi omi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker


18

mu je uel, zato bomo pol ure s palico zamahovalinad njim.

To je vinjanski Salomon! vpije krdelo. Trikratje e sonce nad Vinjo goro stalo, in ko je v etrtiprilo, gnali so kozla Lisca in Lukea Drnuljo iz me-sta ven na hrib Peenjak in tam, kjer so na hribcustale slavne vinjanske vislice, tam je bil kozel Lisecvprio vinjanske mnoice po senci tepen in Drnu-lja je to tepenje z zavezanimi omi gledal in s pali-cami so nad njim zamahovali.


19

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-099-5

jurčič, josip - kozlovska sodba v višnji gori

Documents