kako povem,
TRANSCRIPT
KAKO POVEM,
KAKO NAPIŠEM
SLOVENŠČINA
Učbenik
8. razred
DANILA HROVAT
2
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
Danila Hrovat
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEMUčbenik za slovenščino8. razred osnovne šole
Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom
Ilustrirala: Sandra Sep, prof.
Strokovno pregledale: dr. Egidija Novljan, Darinka Rosc Leskovec, prof.
Breda Ferčec Muršak, prof.
Lektorirala: Alenka Kozinc, prof.
Uredili: mag. Darinka Ložar, Alenka Kozinc, prof.
Oblikoval: Žiga Valetič, Skupina Potens
Računalniški prelom:LITTERA PICTA d.o.o.
Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo
Predstavnik založbe:mag. Gregor Mohorčič
Izvedba:Racman, Audio Video Studio, d.o.o.
Naklada:120
Ljubljana, 2008, prva izdaja
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 116. seji
dne 23. 10. 2008 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in fi nanciranju vzgoje
in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 -- ZOVFI-UPB3) in 15. člena Pravilnika
o potrjevanju učbenikov (Ur. l. RS št. 57/06) sprejel sklep št. 6130-1/2008/226
o potrditvi učbenika avtorice Danile Hrovat KAKO POVEM; KAKO NAPIŠEM,
slovenščina za 8. razred osnovne šole, prilagojeni izobraževalni program z nižjim
izobrazbenim standardom.
Učbenik je izdan s fi nančno podporo Ministrstva RS za šolstvo in šport.
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenje gradiva ni dovoljeno
reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako
na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na
kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica,
Ljubljana
811.183.6(075.2)(076):376(086.034.4)
HROVAT, Danila
Kako povem, kako napišem [Elektronski
vir] : slovenščina.
Učbenik : 8. razred : prilagojeni izobraževalni
program z nižjim
izobrazbenim standardom / Danila Hrovat ;
ilustrirala Sandra Sep. -
1. izd. - Ljubljana : Zavod Republike Slove-
nije za šolstvo, 2008
ISBN 978-961-234-739-0
241529088
3
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
KUPUJETE AVTO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
JAKA KUPUJE AVTO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
POGAJALNI POGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
ANŽE JE ZBOLEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
TELEFONSKI POGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
SOSED MATJAŽ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
NAREČNI GOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
OH, TA MLADINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
SLENG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
NAKUP AVTOMOBILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
KRAJŠAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
STISKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
TRI PIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
KONJI SO ČUDOVITE ŽIVALI . . . . . . . . . . . . . . . . 21
KONJE IMAM RAD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
INTERVJU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
FAST FOOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
PREVZETE BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Z NAHRBTNIKOM PO SVETU. . . . . . . . . . . . . . . . 29
KAJ JE AVIARNA ALI PTIČJA GRIPA? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEUMETNOSTNO BESEDILO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
NOVA GVINEJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
GOSTOLJUBNI DOMAČINI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
PREDLOG. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
PREDLOGA K ALI H . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
PREDLOGA S ALI Z . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
ŠPORTNI DOSEŽKI LEONA ŠTUKLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
NAŠI ŠPORTNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
ŠTEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
SI ŽELITE INTERNET? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
SI GA RES ŽELITE? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
REKLAMA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
KAZALO
4
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
POGLEJ TV SPORED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
JAVNA OBVESTILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
VELIKO ŽE ZNAM, ŠE VEČ SE BOM NAUČIL . . 49
ROČNA IZDELAVA PAPIRJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
OPIS DELOVNEGA POSTOPKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
VAJA DELA MOJSTRA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
-TI ALI -ČI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
NEDOLOČNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
NIMA, NOČE, NI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
ZANIKANI GLAGOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53
PREJ, HKRATI, POTEM … KDAJ SI REKEL? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
ČASOVNO RAZMERJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
ESTONIJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
OPIS DRŽAVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
JURČEK ALI JESENSKI GOBAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
PRIDEVNIK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
STARI, POHODNI, OČETOVI … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
VRSTE PRIDEVNIKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
LEPI, LEPA, LEPO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
SPOL PRIDEVNIKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
JE EDEN, STA DVA, SO TRIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
ŠTEVILO PRIDEVNIKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
DRAŽJE JE BOLJŠE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
NA OBISKU V ESTONIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
STALNE BESEDNE ZVEZE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
NAJRAJE IMAM PRAZNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
VELIKA IN MALA ZAČETNICA . . . . . . . . . . . . . . . 66
MALO PO SLOVENIJI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
VEČBESEDNA ZEMLJEPISNA IMENA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
RAZPRODAJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
IMENA PREBIVALCEV NASELJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
KLARA RADA POTUJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
PRIDEVNIKI IZ ZEMLJEPISNIH IMEN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69
PRAZNUJETE?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
IMENA PRAZNIKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70
NARAVA SE JE POIGRALA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71
KAJ JE CUNAMI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
RAZLAGA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
ZATO…KER… . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
5
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
BI SI OGLEDALI EVROPSKA MESTA? . . . . . . . . . 77
URADNO ALI NEURADNO, KAKO BI ŽELELI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
URADNO IN NEURADNO BESEDILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
TA ČUDOVITA MESTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80
PISMO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80
TI MENI, JAZ TEBI … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
KDO BI MI OPRAL AVTO? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
OSEBNI ZAIMEK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
PROSIM, MI POMAGAŠ? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
PROSIM! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
NEURADNA PROŠNJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
MED NAREKOVAJI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
PREMI GOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
ČE BI ZNAL … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
POGOJNO RAZMERJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94
SAMO NAMEN NI DOVOLJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
NAMERNO RAZMERJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
OPROSTI! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
OPRAVIČILO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96
HVALA! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
ZAHVALA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99
KAJ JE NOVEGA?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
SI ŽE SLIŠAL …. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
NOVICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
DESKARSKI PROFESIONALCI V LJUBLJANI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
POROČILO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106
POVEJ NAPREJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
ALI JE TO TUDI DRUŽINA?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
BESEDNA DRUŽINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110
GOBE … JURČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
NADPOMENKA, PODPOMENKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
MAMA … MAMICA, ODLIČNO – CVEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
SOPOMENKA, PROTIPOMENKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
6
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
Spoštovani učenci, starši in učitelji!
Neumetnostna besedila, s katerimi se srečujemo v
vsakdanjem življenju, so številna in raznovrstna glede na
namen, okoliščine in vsebino. So komunikacijsko sredstvo, s
katerim v življenju zadovoljujemo svoje potrebe in interese
ter izpolnjujemo svoje obveznosti. Od naših sporazumevalnih
in jezikovnih zmožnosti, tj. zmožnosti tvorjenja in kritičnega
sprejemanja neumetnostnih besedil različnih vrst, je tudi
velikokrat odvisno, kako uspešni bomo pri tem.
Učbenik in delovni zvezek, ki sta pred vami, sta namenjena
razvijanju funkcionalne pismenosti, to je čim boljšemu
obvladovanju štirih sporazumevalnih zmožnosti: poslušanja,
branja, govorjenja in pisanja.
Tematske vsebine in vaje ter naloge za sporazumevalne in
jezikovne dejavnosti v učbeniku in delovnem zvezku izhajajo
iz naših skupnih vsakdanjih izkušenj. Namenjene so učencem,
da se uče svoje materinščine s samostojnim raziskovanjem
in spoznavanjem. Staršem naj pomagajo spremljati otrokovo
učenje in izvajati skupne sporazumevalne dejavnosti z
otrokom. Učiteljem naj bodo vodilo in opora pri doseganju
učnih ciljev v učnem načrtu.
Posamezna poglavja in vsebine ter predlagane dejavnosti v
učbeniku so usklajeni z dejavnostmi v delovnem zvezku. To
pomeni, da se nadgrajujejo z nalogami za pridobivanje in
utrjevanje znanja v delovnem zvezku, na kar nas opozarjajo
posamezne označbe.
Raznovrstnost vsebin in dejavnosti omogoča učitelju
upoštevanje individualnih posebnosti učencev. Učenci imajo
tako priložnost za praktično in aktivno uporabo in doživljanje
slovenskega jezika. Ob tem naj razvijajo logično mišljenje,
poimenovalno in upovedovalno zmožnost, pogovorne
zmožnosti in govorno nastopanje. Hkrati urijo pravorečne in
pravopisne zmožnosti ter se ob reševanju posameznih nalog
navajajo na samostojno razmišljanje in natančno prebiranje
navodil.
7
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
Učitelj naj samostojno odloča, katere vsebine in koliko jih bo
obravnaval za dosego določenih ciljev in katere vsebine ter
koliko nalog bo rešil posamezni učenec. Pri tem naj upošteva
predznanje, sposobnosti in vedoželjnost učencev.
Naloge so v delovnem zvezku razporejene po težavnostnih
stopnjah − od lažjih k bolj zahtevnim. Pri nekaterih nalogah je
težavnost omiljena z opombo »ob pomoči učitelja«, kar pomeni,
da se učitelj odloča po lastni presoji in glede na učenca, ali bo
le-ta naloge reševal z njegovim vodenjem in usmerjanjem ali
samostojno. Tako lahko povečuje ali niža težavnostno stopnjo
naloge.
Učbenik in delovni zvezek sta pretežno namenjena delu v šoli:
skupinskim in individualnim oblikam učenja in delu v dvojicah.
Le manjši del nalog v delovnem zvezku je namenjen domačemu
delu za samostojno utrjevanje učne snovi. Torej le tiste naloge, ki
jih učenec lahko reši samostojno.
Naj vam bo delo z učbenikom in delovnim zvezkom v pomoč in
veselje in naj vam pridobljeno znanje slovenskega jezika odpira
vrata v znanje in svet.
Veliko uspeha in zadovoljstva pri učenju vam želi avtorica
učbenika in delovnega zvezka
Danila Hrovat
8
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PREPIŠI TEŽJE BESEDE!
ZAPOMNI SI!
POIŠČI POMEN BESED!
NAJDI V UČBENIKU!
Dobro si me oglej.
Kadarkoli me boš zagledal v učbeniku, bo
to pomenilo, da ti hočem povedati nekaj
pomembnega in da želim, da si to tudi
zapomniš.
Iščiva, iščiva!
Le kaj bova iskala?
Skrite pomene besed, razlage za manj
razumljive besede in morda še kaj
zanimivega.
Zdaj pa na delo!
Pisati bo treba. Reševala bova zanimive
naloge, se učila pravilnega zapisa težjih
besed, pisala pisma, zahvale, poročila in še
kaj drugega zanimivega.
Nahajam se v delovnem zvezku. Poglej
si številko, zapisano na moji strani. Poišči
številko v učbeniku in reši nalogo.
BILO JE LEPO
PO GOBE
• PRIPOVED O DOGODKU
• BRANJE IN PISANJE K/H, Z/S …
V NARAVI
• POROČILO O DOGODKU
KUPUJETE AVTO?
JAKA KUPUJE AVTO
• POGAJALNI POGOVOR
ANŽE JE ZBOLEL
• TELEFONSKI POGOVOR
SOSED MATJAŽ
• KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE
NAREČNI GOVOR
OH, TA MLADINA
SLENG
NAKUP AVTOMOBILA
• KRAJŠAVE
STISKA
• TRI PIKE
10
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
POGAJALNI POGOVOR
1. Pozorno poslušaj in poskušaj ugotoviti, za katere vrste pogovora gre.
a) Pogovor med prijateljema.
b) Telefonski pogovor.
c) Pogovor, v katerem se sogovorca pogajata.
JAKA KUPUJE AVTO
Miha: Dober dan. Želite, prosim?
Jaka: Dober dan. Kupujem manjši avto. Je tisti clio še naprodaj?
Miha: Mislite rdečega ali modrega?
Jaka: Rdečega.
Miha: Da, tisti je še naprodaj.
Jaka: Koliko pa je star?
Miha: Je letnik 2004 in ima 60 000 prevoženih kilometrov.
Jaka: Ima poleg osnovne še kakšno dodatno opremo?
Miha: Ima dve zračni blazini, električni pomik stekel, centralno zaklepanje in
servo volan.
Jaka: Si ga lahko ogledam?
Miha: Seveda.
Jaka: Je bil avto kdaj poškodovan?
Miha: Ne, ne, nikoli.
Jaka: Odbijači so pa sveže pobarvani, kajne? Še po barvi dišijo.
Miha: Ja, pa ni bilo nič posebnega, samo manjše poškodbe od
kamenčkov. Popravili smo jih v naši delavnici, da kupec ne bi imel
stroškov s popravilom.
Jaka: No, potem pa najbrž niso bile samo manjše poškodbe. Pa zadnje
steklo je tudi zamenjano?
Miha: Kaj res, tega pa nismo opazili!
Jaka: Koliko lastnikov je zamenjal?
Miha: Mi smo ga kupili od drugega.
Jaka: Aha. Kolikšna je vaša cena?
Miha: Kakor vidite, je avto lepo ohranjen. 7000 evrov na roko in smo
dogovorjeni.
11
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
POGAJALNI POGOVOR
Jaka: Ste nori, 7000! Za ta denar dobim leto dni mlajši avto,
nepoškodovan.
Miha: No, ja. Če ste resen kupec, se lahko še malo dogovorimo.
Jaka: Za tako ceno se nimamo kaj dogovarjati.
Miha: Saj pravim, da se lahko dogovorimo.
Jaka: Če avto še nekoliko bolje pogledam, ni vreden več kot 6000 evrov.
Miha: Ne, za 6000 ga pa ne moremo prodati.
Jaka: Žal, več ni vreden. Notranjost avtomobila je precej zanemarjena.
Potrebno bo globinsko čiščenje, če se bo sploh dalo odstraniti
madeže. Poleg tega sem opazil, da manjka notranje ogledalce na
sopotnikovi strani. Na zadnjem sedežu pa je strgana prevleka.
Miha: To so samo malenkosti! Pa se dogovorimo za 6700 evrov.
Jaka: Ne, ne. 6000 ali pa nič. Avtomobilov je na pretek. Bom že našel ustreznega.
Miha: 6500. Poleg tega vam podarimo zaščitne preproge.
Jaka: Morajo biti pa res enkratne, da jih cenite na 500 evrov.
Miha: Glejte. Zame je 6000 evrov premalo, za vas 6500 evrov preveč. Kolikšna
je vaša zadnja ponudba?
Jaka: 6250 evrov.
Miha: Prodano.
Jaka: Kupljeno. Pa ne pozabite na obljubljene preproge.
12
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
POGAJALNI POGOVOR
2. Preberi besedilo po vlogah.
a) Kdo se je pogovarjal?
b) Kdo je pogovor začel?
c) Kje je potekal pogovor?
č) O čem sta se udeleženca pogovarjala?
3. Odgovori na vprašanja.
a) Kakšna je bila izhodiščna cena avtomobila?
b) Se je kupec strinjal s ceno avtomobila ali se je pogajal?
c) Kaj meniš, zakaj se ni mogel ali hotel strinjati s prodajno ceno avtomobila?
č) Sta si bila sogovorca naklonjena ali sovražna?
d) Ali sta imela ves čas isto mnenje?
e) Se je pogajanje končalo sporazumno ali ne? Utemelji.
f ) Kaj meniš, se je kupec dobro pogodil glede cene avtomobila?
g) Kako bi ti ravnal v vlogi kupca?
h) Kako bi ti ravnal v vlogi prodajalca?
4. Prepiši besedi v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori nove povedi:
manjši, zadnji.
POGOVOR
Ljudje se pogovarjamo.
Pogovor lahko poteka med dvema
ali več ljudmi.
Vlogi govorca in poslušalca se ves
čas menjavata.
13
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
TELEFONSKI POGOVOR
1. Pozorno poslušaj pogovor.
ANŽE JE ZBOLEL
Dr. Matjašič: Dober dan. Otroška ambulanta dr. Matjašiča. Želite, prosim?
Helena Novak: Dober dan. Helena Novak pri telefonu. Moj sin Anže je bolan
in potrebujem vaš nasvet.
Dr. Matjašič: Povejte vaš problem, prosim.
Helena Novak: Andrej že tretji dan močno kašlja, smrka in ima visoko
temperaturo. Skoraj nič ne je, še tisto, kar poje, izbljuva.
Zanima me, če naj ga pripeljem na pregled.
Dr. Matjašič: Kako ste ga zdravili do sedaj?
Helena Novak: Zdravil ni imel, proti temperaturi smo mu dajali lekadol.
Dr. Matjašič: Verjetno ima virozo. Poskrbite, da bo pil veliko tekočine in ne
silite ga s hrano. Povišano temperaturo pa mu znižujte z
lekadolom. Če se stanje v dveh dneh ne bo izboljšalo, ga
pripeljite na pregled.
Helena Novak: Najlepša hvala za nasvet. Nasvidenje.
Dr. Matjašič: Nasvidenje.
14
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
TELEFONSKI POGOVOR
2. Odgovori.
a) Kdo se je pogovarjal?
b) O čem sta se pogovarjala?
c) Zakaj je bila ga. Novak zaskrbljena?
č) Kaj ji je svetoval dr. Matjašič?
3. Preberi telefonski pogovor, nato odgovori na vprašanja.
a) Kako sta se sogovornika drug drugemu predstavila?
b) Sta se sogovorca tikala ali vikala?
c) Sta poslušala drug drugega ali sta si segala v besedo?
č) Kaj je bil namen pogovora?
d) Je ga. Novak izvedela, kar je želela?
e) Je bil pogovor uraden ali neuraden? Utemelji svoj odgovor.
4. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori nove povedi:
kašelj, bljuvati, peljati, izboljšanje.
URADNI TELEFONSKI POGOVOR
Sogovorcu se predstavimo z imenom in priimkom.
Povemo, zakaj kličemo.
Ne govorimo predolgo.
Smo vljudni.
Sogovorca vikamo.
Pozorno poslušamo in ne prekinjamo pogovora.
Zahvalimo se za nasvet ali informacijo.
Pogovor zaključimo z uradnim pozdravom.
15
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE
1. Preberi besedilo.
SOSED MATJAŽ
Prejšnji teden je sosed Matjaž v štacuni kupil veliko novo sekiro. Z njo je posekal
drevje in tako zaslužil nekaj keša s prodajo drv. Z zasluženim kešem si bo kupil
novo lojtro, saj si stare ne upa več nucati. Podiranje dreves je bilo težko delo
in bil je zelo zmatran. Dobro, da je imel bicikl, s katerim se je odpeljal domov.
Zaradi hitre vožnje je postala njegova faca podobna zrelemu paradižniku.
a) Ponovno preberi le krepko tiskane besede.
b) So ti besede znane? Si jih že slišal?
c) Bi za njih našel tudi drug izraz?
Krepko tiskane besede so
neknjižne besede.
16
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
NAREČNI GOVOR
Ilustracija: Kostja Gatnik, Na pragu besedila, učbenik za
slovenski jezik v 1. letniku gimnazij strokovnih in tehničnih šol
Slovenski jezik se deli na več kot 52 narečij,
ki so porazdeljena na sedem narečnih skupin.
V narečju so nekatere ljudske pesmi.
V narečju prepevajo tudi nekateri današnji
znani pevci in glasbene skupine.
KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE
17
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
1. Oglej si karto glavnih narečnih skupin.
a) Koliko si jih naštel? Jih lahko poimenuješ?
b) Na karti narečnih skupin poišči, v katero narečno skupino spadaš.
c) Ali poznaš kakšno narečno besedo, ki jo uporabljate v tvojem
okolju? Napiši jo v zvezek, nato pa jo ob pomoči učitelja zamenjaj s knjižno
besedo.
2. Si že slišal govoriti Primorca? Kaj pa Štajerca in Prekmurca? Katerega si
najtežje razumel? Zakaj si težko razumel njihov govor?
3. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
prejšnji, težko, uporabljati.
KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE
18
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
1. Preberi besedilo. Bodi pozoren na krepkeje natisnjene besede in povedi.
OH, TA MLADINA
Pred nami se je znašlo nekaj, kar je spominjalo na dekle, in čeprav je bilo v čakalnici še
polno praznih stolov, se je počila ravno poleg mene.
»Mater, spet sem zamudila!« je sopihala in vrgla torbo na sredo čakalnice.
»Ste naročeni?« sem se vljudno pozanimala.
»Šur, ampak za prejšnji teden. Kje mam pa cajt! Tale teden so se mi namreč
dogajale blazne reči! Kaj pa je s tabo? A si v depri?«
»Oh? Mar sem videti v depresiji?« sem se hudomušno nasmehnila. Ta je pa dobra! Kje
pa imam čas za malodušje, potrtost in podobne neumnosti! »Taka si, kot bi ti milijon
dolarjev padlo v drek,« je dejalo dekle.
Povzeto po: Desa Muck, Blazno resno zadeti, str. 5, 6.
2. Odgovori.
a) Po čem se to besedilo razlikuje od besedil v tvojem učbeniku?
b) Katere besede so za učbenik nenavadne?
KNJIŽNE IN NEKNJIŽNE BESEDE, SLENG
SLENG
Je neknjižna zvrst jezika.
Je govorica mladih.
Se zelo hitro spreminja.
Pojavlja se predvsem v govorjenih besedilih.
V zadnjem času se pojavlja tudi v elektronski pošti
in v kratkih sporočilih na prenosnih telefonih.
19
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
KRAJŠAVE
1. Preberi besedilo.
NAKUP AVTOMOBILA
Gospod Malkoč se je odločil kupiti avto. Za pomoč pri nakupu je poprosil
svojega prijatelja dr. Perača. Dr. Perač je zobozdravnik in dela v ZD na Viču.
Njegova žena je prof. slovenskega jezika in dela na OŠ Marije Vere. Pred leti je
bila zaposlena na SŠ.
Gospod Malkoč je ing. strojništva in poučuje v programih NPI.
Prihranki Malkočevih so skromni, zato si ne morejo kupiti novega
avtomobila.
V nedeljo sta g. Malkoč in dr. Perač odšla na avtomobilski sejem v LJ. Bila
sta presenečena, koliko avtomobilov iz različnih predelov Slovenije je bilo na
sejmišču. Po avtomobilskih tablicah sta prepoznala, da so avtomobili iz vseh
predelov Slovenije. Tomovemu očetu je bila najbolj všeč zelena škoda iz MS.
Vendar je bila poraba avtomobila kar 9 l na 100 km, kar se je g. Malkoču zdelo
nekoliko preveč.
Dr. Perač ga je opozoril na opla z MB tablico. Avto mu je bil takoj všeč. Njegova
lastnica ga. Hace je bila zelo prijazna in jima je potrpežljivo razkazala avto in
odgovarjala na vsa njuna vprašanja. Posel je bil hitro sklenjen in g. Malkoč se je
odpeljal s svojim novim avtom proti domu.
20
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
2. V besedilu bodi pozoren na krepko tiskane besede. Preberi jih.
a) Kako si jih prebral?
b) Se izgovor razlikuje od zapisa?
c) Kako rečemo tako zapisanim besedam?
3. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
prijatelj, najbolj, potrpežljiv.
KRAJŠAVE
So besede, ki jih pozna večina ljudi.
V zapisanih besedilih niso zapisane v celoti.
Pišemo jih z velikimi in malimi črkami.
KRAJŠAVE, TRI PIKE
4. Preberi besedilo.
STISKA
»Andreja, oprosti, ker te motim! Zelo mi je
nerodno … Ne vem, kaj naj naredim … Ti imaš vedno
dovolj denarja, jaz pa … Darja ima rojstni dan …
Veš, jaz nimam denarja, pa sem mislila … Saj ti bom
vrnila. Obljubim! Vem, da ne maraš posojati denarja,
ampak … «.
Si opazil kaj nenavadnega?
Bi znal razložiti, kaj pomenijo tri pike?
TRI PIKE ...
zaznamujejo
nedokončano poved.
KONJI SO ČUDOVITE ŽIVALI
KONJE IMAM RAD
• INTERVJU
FAST FOOD
• PREVZETE BESEDE
22
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
1. S čim zanimivim se ukvarjaš v svojem
prostem času?
Pripoveduj sošolcu o svojem hobiju.
2. Pozorno preberi naslednje besedilo.
Tadeja Močnik: Intervju z Matejem Klopčičem
KONJE IMAM RAD
Matej Klopčič iz Komende ima veliko različnih
hobijev. Na prvem mestu je zagotovo jahanje. Z
jahanjem se je pričel ukvarjati že kot majhen fantič.
Zdaj je star dvanajst let. Že pet let enkrat tedensko
preživlja del svojega prostega časa v konjeniškem
klubu Komenda.
Imaš svojega konja?
Svojega konja nimam. Na treningih jaham različne konje. Konji so zelo dragi in si
jih ne more vsakdo privoščiti. Z njimi je tudi precej dela in stroškov.
Kakšna je tvoja oprema za jahanje?
Imeti moram čelado, rokavice, posebne jahalne hlače in gamaše namesto
škornjev.
Kako poteka tvoj trening?
Najprej konja očistim in skrtačim. Potem ga osedlam. Sledi ogrevanje, nato pa
jahanje, kas in galop. Jaham v maneži in na terenu. Med treningi se konj zelo
segreje, zato ga moram po jahanju ohladiti in na koncu še razsedlati. Trening
traja približno eno uro.
Kaj ti pomenijo konji? Kakšni so?
Konje imam zelo rad. So del mojega življenja. Najraje imam kobilo Rebeko. Konji
so navadno zelo prijazni in tudi ubogljivi.
Kako pa dosežeš, da te konj uboga? Se z njim pogovarjaš?
Tako kot ljudi moraš tudi konja večkrat pohvaliti. Pobožaš ga. Če želiš, da gre
INTERVJU
Hobi
– ljubiteljska dejavnost
v prostem času, konjiček.
23
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
hitreje, tleskneš z jezikom, in ta zvok je zanj ukaz. Za dobro izpolnjevanje ukazov
ga lahko tudi nagradiš s kakšnim posladkom.
Te je na konju kdaj tudi strah?
Ne, prav nikoli. Tudi ko sem pričel z jahanjem, me ni bilo niti malo strah.
Je jahanje lahko tudi nevarno?
Seveda, kadar situacije ne obvladaš, lahko pride do poškodb. Konj čuti, če te je
strah, če si dobre ali slabe volje. Take volje kot si ti, je tudi konj.
Bi rad v prihodnjih letih v tem športu kaj več dosegel?
Predvsem bi rad užival. Konje imam rad, prav tako tudi jahanje in s tem sem
zadovoljen.
Zahvaljujem se ti za pogovor. Želim ti še veliko lepih trenutkov s konji.
Tadeja Močnik
Prirejeno po: Meta Ornik, Najraje jaham na terenu, Pil, letnik 56, maj 2004.
3. Preberi besede v slovarčku. Prepiši jih v zvezek.
gamaše – golenica, prevleka za čez čevlje
galop – hiter tek konja
kas – zelo hiter tek konja
teren – zemljišče, svet
trening – organizirano urjenje športnikov
INTERVJU
24
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
4. Ponovno preberi izhodiščno besedilo in odgovori na
vprašanja.
Odgovore poišči v besedilu.
a) S čim se ukvarja Matej Klopčič?
b) Koliko časa že trenira ta šport?
c) Kakšne konje jaha na treningih?
č) Kakšno jahalno opremo uporablja?
d) Kako poteka njegov trening?
e) V katerih primerih bi lahko prišlo do
poškodb pri jahanju?
5. Odgovori na vprašanja o intervjuju.
a) Zaradi česa je potreben uvodni del?
b) Kaj izvemo iz njega?
c) Kako so natisnjeni odgovori?
č) Kaj je natisnjeno v krepkem tisku?
d) Kdo je spraševal?
e) Kdo je odgovarjal?
f ) Kje je bilo objavljeno besedilo?
g) Ali je vprašani pripovedoval o resničnih dogodkih?
h) Kateri del besedila se ti je zdel najbolj zanimiv?
i) Zakaj ravno ta?
INTERVJU
INTERVJU
je pogovor z osebo, o kateri
želimo nekaj izvedeti, ali
ugotoviti kaj novega,
zanimivega.
UVOD
JEDRO
ZAKLJUČEK
25
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
INTERVJU
6. Tvori intervju. Intervjuvaj sosedo, babico, prijatelja, učitelja …
Intervju zapiši v zvezek.
7. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
zadovoljstvo, ubogljivost, konj, razsedlati, preživljati, škorenj, ogrevanje.
PRED SPRAŠEVANJEM
gosta predstavimo,
četudi je znan.Z OSEBO SE DOGOVORIMO
o kraju,
o času,
o temi intervjuja.
POGOVOR
TELEFONSKI
POGOVOR
INTERVJUPOGAJALNI
POGOVORFON
OGAJALNI
26
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PREVZETE BESEDE
FAST FOOD
1. Preberi pogovor med dedkom in Manco. Bodi pozoren na podčrtane
besede.
27
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PREVZETE BESEDE
a) S katerimi slovenskimi besedami bi lahko nadomestil besede hot dog,
pomfrit, kebab, hamburger, pleskavica, pica? Jim lahko poiščemo slovenske
besede?
b) Morda veš, iz katerega jezika smo jih prevzeli?
2. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
zadovoljstvo, ubogljivost, konj, razsedlati, preživljati, škorenj, ogrevanje.
3. Katere besede bi vi še udomačili?
Pogovorite se.
V današnjem času je prevzemanje besed
zelo pogosto, čeprav ni vedno potrebno.
Nekatere so se popolnoma udomačile
(pica, kebab …)
28
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
4. Ali je torta udomačena beseda?
http://www.najdi.si/search.jsp?q=torte
5. Kako bi poslovenil napis na torti?
Miki: «Ali je torta
udomačena beseda?«
Jaka: »Pri meni je, saj bi jo
rad vsak dan jedel …«
PREVZETE BESEDE
BILO JE LEPO
PO GOBE
• PRIPOVED O DOGODKU
• BRANJE IN PISANJE K/H, Z/S …
V NARAVI
• POROČILO O DOGODKU
Z NAHRBTNIKOM PO SVETU
KAJ JE AVIARNA ALI PTIČJA GRIPA
• NEUMETNOSTNO BESEDILO
NOVA GVINEJA
• PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV
GOSTOLJUBNI DOMAČINI
• PREDLOG
PREDLOGA K ALI H
PREDLOGA S ALI Z
ŠPORTNI DOSEŽKI LEONA ŠTUKLJA
• PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE
NAŠI ŠPORTNIKI
• ŠTEVNIK
30
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
NEUMETNOSTNO BESEDILO
1. Preberi naslednje besedilo.
KAJ JE AVIARNA ALI PTIČJA GRIPA?
Ptičja gripa je nalezljiva bolezen ptic. Povzročajo jo virusi. Dobijo jo lahko vsi
ptiči, še posebej pa je nevarna domači perutnini. Domača perutnina je za bolezen
najbolj dovzetna.
Poznamo več različnih oblik te bolezni. Bolezen lahko poteka v blagi ali zelo
hudi obliki. Huda oblika je zelo nalezljiva. Ptice zaradi nje poginejo v nekaj urah
ali nekaj dneh. Okuži se lahko perutnina pa tudi konji. V redkih primerih pa so se
z njo okužili tudi ljudje.
Prirejeno po Kaloper, U.: Bolezen je v zraku, Pil plus, 11. november 2005.
a) O čem govori besedilo?
b) So podatki v besedilu resnični ali izmišljeni?
c) Ali lahko informacije, zapisane v besedilu, tudi preverimo?
č) Kako imenujemo taka besedila?
d) Kje so zapisana?
2.
Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
nalezljiv, izmišljen.
NEUMETNOSTNO BESEDILO
Govori o resničnem svetu.
Podatki v besedilu so točni.
Podatke lahko tudi preverimo.
31
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV
1. Poslušaj besedilo.
NOVA GVINEJA
Priletel sem v Goroko. To je mesto v Novi Gvineji. Kmalu sem ugotovil, da gre
za drago in nevarno državo.
Hiše so bile obdane z dvometrskimi ograjami in bodečo žico. Okna so bila
zamrežena. Ko je padel mrak, so tudi vrata zaščitili z rešetkami.
Navezal sem stik z enim od domačinov in noč prespal v njegovi koči. Zjutraj
sva se stisnila med množico Papuancev, ki so že čakali na vozilo javnega prevoza.
»Oddrveli« smo šele, ko se je kamionček pošteno napolnil (z ljudmi, vrečami in
škatlami). Po nekaj urah smo se primajali do končne postaje.
Pot sva nadaljevala peš. Cesta je bila tako razrita, da si je komaj še zaslužila
ime cesta. Prišla sva v vas Hegise, ki leži na višini 2000 metrov. Zaradi mrzlih
noči imajo kolibe le vrata, skozi katere pride vsa svetloba. Iz kolib so prihajali
radovedni otročaji in tudi starejši prebivalci. Belega človeka tu le redko vidijo.
Prvi dan me niti za trenutek niso pustili samega. Sledili so mi tudi do stranišča.
Naslednje jutro sem se skupaj s petimi domačini odpravil proti 3647 metrov
visokemu vrhu Mt. Michael. Vsak je dobil malico: štiri v žerjavici pečene gomolje
(sladek krompir) in pohodno palico (sladkorni trs) za oporo.
Najprej smo prečkali vrtičke oziroma njive z zelenjavo. Nato so stezice
postajale vse bolj zaraščene, dokler niso dokončno izginile. Sledil je strm vzpon
skozi gozd. Med ostrimi šopi trave smo se povzpeli do zamegljenega vrha.
Med spustom je pričelo močno deževati in dež nas je premočil do kože.
Bredli smo po naraslih potokih in se zvečer uspešno vrnili v Hegise.
Po nekaj dneh sem se vrnil v Goroko. Tam sem se srečal s preostalimi tremi
slovenskimi popotniki.
Prirejeno po: Tomaž Marolt, Papua Nova Gvineja, Pil Plus, 12. maja 2006.
32
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
2. Kaj je besedilo? Izberi odgovor.
a) Razlaga.
b) Pripoved o poteku dogodkov.
c) Novica.
Svoj odgovor utemelji.
3. Preberi besedilo in skušaj odgovoriti na vprašanja.
a) Kam je pripotoval popotnik?
b) S kom je navezal stik?
c) Kako je potoval?
č) V katero vas je prispel?
d) Zakaj pravi, da so se »primajali« do končne postaje?
e) Kaj je dobil za popotno malico?
f ) Kdaj je pričelo deževati?
g) Po čem so bredli?
h) Kam se je vrnil?
4.
Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
metrski, oddrveti, odpraviti, štiri, gomolj, dež.
PRIPOVED O POTEKU DOGODKOV
33
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
1. Opiši, kje se nahajajo:
škatla, maček, deček in žoga.
2. Preberi besedilo.
Bodi pozoren na krepko tiskane
besede.
GOSTOLJUBNI DOMAČINI
Pot sva nadaljevala peš po , ki si je komaj še zaslužila to ime. Prišla sva
v Hegise, ki leži na višini metrov. Zaradi mrzlih noči imajo
kolibe le , skozi katere pride vsa svetloba v . Iz
so prihajali radovedni otročaji in tudi starejši prebivalci, saj belega človeka le
redko vidijo. Prvi dan me niti za trenutek niso pustili samega. Sledili so mi tudi do
…
Naslednje jutro sem se skupaj s odpravil proti metrov visokemu
vrhu Mt. Michael.Prirejeno po: Tomaž Marolt, Papua Nova Gvineja, Pil Plus, 12. maja 2006.
PREDLOG
Besede po, na, skozi, iz, za,
do, s, proti so PREDLOGI.
2000
3647
34
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PREDLOGA K ALI H
H komu ali k čemu se je napotil gospod H?
H komu ali k čemu se je napotil gospod K?
PREDLOG
Pred besedami, ki se začnejo s K in
G, pišemo predlog H, pred vsemi
ostalimi pa predlog K.
35
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PREDLOG
PREDLOGA S ALI Z
Pred besedami, ki se začnejo na
p, t, k, f, s, š, h, c, č, pišemo predlog S,
pred vsemi ostalimi pa predlog Z.
Ta suhi škafec pušča.
36
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE
1. Preberi besedilo.
ŠPORTNI DOSEŽKI LEONA ŠTUKLJA
Leon Štukelj je živel za šport. Njegovi tekmovalni dosežki, njegov odnos do športa in vse njegovo življenje so vzor mladim športnikom.
Z gimnastiko se je začel ukvarjati pri devetih letih v novomeškem telovadnem društvu Sokol.
Kar dvajsetkrat je bil med prvimi tremi. Osemkrat je bil prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Vse te uspehe je dosegel na sedmih svetovnih prvenstvih.
Trikrat se je udeležil olimpijskih iger. Njegove najuspešnejše olimpijske igre so bile leta 1924 v Parizu. Dobil je zlato medaljo v gimnastiki in zlato medaljo za izvajanje vaj na drogu.
Na drugih OI v Amsterdamu leta 1928 je dosegel prvo mesto na drogu, tretje mesto v mnogoboju in tretje mesto pri ekipnem tekmovanju.
Na tretjih olimpijskih igrah v Berlinu, leta 1936, je dosegel srebrno odličje na krogih.
Skupna zbirka Štukljevih olimpijskih medalj so tri zlata priznanja z OI.
Sodeloval pa je tudi na mnogih mednarodnih tekmovanjih, kjer je dosegal vrhunske rezultate za izvajanje vaj na bradlji, drogu, krogih, konju z ročaji pa tudi v plavanju in skoku v višino. Bil je vsestranski športnik.
Kot najstarejši dobitnik zlate olimpijske kolajne je bil leta 1996 povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanto v Združenih državah Amerike.
Za dosežke na športnem področju je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje – Zlati častni znak Republike Slovenije.
V zgodovini slovenskega športa je zapisan kot tekmovalec z največ uspehi
na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih.
Poletne olimpijske igre 1924, gimnastika:
Poletne olimpijske igre 1928, gimnastika:
Poletne olimpijske igre 1936, gimnastika:
37
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIPOVED O ŽIVLJENJU ZNANE OSEBE
2. Odgovori na vprašanja. Pomagaj si z besedilom.
a) Kdaj se je Leon Štukelj pričel ukvarjati z gimnastiko?
b) Katere so bile njegove najuspešnejše olimpijske igre?
c) Koliko medalj šteje Štukljeva zbirka?
č) Kaj je prejel leta 1996?
d) Na koliko odstavkov je členjeno besedilo?
e) Kaj izveš v uvodu?
f ) Na koliko odstavkov je členjeno jedro?
g) Kaj izveš v zaključku?
h) Ali si dogodki v pripovedi sledijo v časovnem zaporedju?
i) S katero športno panogo ali področjem se je ukvarjal Leon Štukelj?
Izberi odgovor:
• s smučanjem,
• z gimnastiko,
• z drsanjem.
3.
Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
življenje, olimpijski, tretji, bradlja.
PRIPOVED
Besedilo je členjeno na tri dele: uvod,
jedro in zaključek.
Jedro lahko sestavljajo eden ali več
odstavkov.
Sporoča o enem ali več dogodkih.
Vsebina pripovedi je zanimiva,
smiselno povezana.
Dogodki si sledijo v časovnem
zaporedju.
38
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
1. Preberi besedilo.
NAŠI ŠPORTNIKI
Tako kot prejšnja leta je bilo tudi preteklo šolsko leto zelo športno. Celo najbolj
športno do sedaj, saj se je 12 športnih dogodkov udeležilo 208 učencev in učenk
več kot v letu 2005. Prvič se je 42 odbojkarjev pomerilo na igrišču z mivko.
Prirejeno po: Slamnik, glasilo občine Domžale, 29. junij 2007.
Kaj je v besedilu natisnjeno v krepkem tisku?
2. Preberi povedi in se vprašaj po krepko natisnjenih besedah/številkah.
a) Tekmovalo je petintrideset tekmovalcev.
Tekmovalo je 35 tekmovalcev.
Bil je petintrideseti v vrsti.
Bil je 35. v vrsti.
b) Pet let že zidata hišo.
5 let že zidata hišo.
Šele v peti trgovini je našla, kar je iskala.
Šele v 5. trgovini je našla, kar je iskala.
Si opazil različni zapis krepkeje natisnjenih besed oziroma številk? Primerjaj jih
med seboj. Povej, v čem opaziš razliko, in jo poskušaj razložiti.
ŠTEVNIK
KOLIKO?
KATERI?
KOLIKO?
KATERI?
39
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ŠTEVNIK
GLAVNI ŠTEVNIK KOLIKO?
Izražajo količino.
1, 2, 5, 7, 9, 100, 1256, 2587, 200, 8457 …
ena, dve, pet, dvanajst, osemintrideset …
sto, tristo, devetsto, tisoč dvesto petdeset,
osemsto šestinpetdeset …
PIŠEMO SKUPAJ
SAMO DO 100 IN
STOTICE.
Števniki so besede, s katerimi kaj štejemo, izražamo količino in mesto v vrsti.
Delimo jih na GLAVNE in VRSTILNE števnike.
Po števnikih se vprašamo KOLIKO in KATERI.
40
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ŠTEVNIK
VRSTILNI ŠTEVNIK KATERI?
Izražajo mesto v vrsti.
1., 2., 5., 7., 9., 100., 1256., 200., 8457. …
prvi, drugi, peti, enajsti, dvaindvajseti,
petintrideseti, stoti, petstoti, tristoti,
devetstoti,
osemtisočštiristosedemdeseti …
VSE
PIŠEMO
SKUPAJ.
41
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ŠTEVNIK
3. Odgovori.
a) Kateri dve vrsti števnikov razlikujemo?
b) Po čem se razlikuje zapis glavnih in vrstilnih števnikov, kadar jih zapišemo s
številkami?
c) Po čem se razlikuje zapis glavnih in vrstilnih števnikov, kadar jih zapišemo z
besedami?
4. Oglej si naslikane geometrijske like in odgovori na vprašanja.
a) Koliko likov je na sliki?
b) Koliko predmetov je vijolične barve?
c) Koliko je likov modre barve?
č) Kateri lik po vrsti je rumene barve?
d) Kateri lik po vrsti je najmanjši?
e) Kateri lik po vrsti je šestkotnik?
f ) Koliko je pravokotnikov?
g) Koliko je kvadratov?
5. Oglej si naslednje like in sošolcu postavi čim več vprašanj po zgledu iz
naloge. Pomagaj si z vprašalnicama KOLIKO? In KATERI?
42
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
6. Tudi to so števniki. Le kaj štejejo?
Prenosna naprava za štetje EVRO
bankovcev.
Prenosna naprava za štetje EVRO kovancev.
http://www.manutan.si/prenosni-detektor-avtenticnosti-bankovcev_MOD885430.html
7. Prepiši besedi v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
odbojkar, prejšnji.
ev.
ŠTEVNIK
ŠTEVNIK
SI ŽELITE INTERNET?
SI GA RES ŽELITE?
• REKLAMA
POGLEJ V TV SPORED
• JAVNA OBVESTILA
44
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
SI GA RES ŽELITE?
1. Preberi besedilo.
Razlika med revijo, ki jo listate, in internetom je tudi ta, da je revija omejena
in vsebuje omejeno količino informacij, internet pa ne. Internet je skoraj
brezmejen. Pri tem je zelo pomembno, da je povezava z njim hitra in zanesljiva,
saj vam bo samo tako koristil kot neskončen vir informacij o vsem, kar vas
zanima.
REKLAMA
45
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
REKLAMA
2. Preberi besede v slovarčku. Prepiši jih v zvezek.
internet – medmrežje, računalniško omrežje
informacija – podatek, ki ima določen pomen
interakcija – sodelovanje, medsebojno vplivanje
Mb – megabajt – enota za količino podatkov
So ti besede znane? Jih tudi sam uporabljaš v pogovoru s prijatelji?
3. Ponovno preberi besedilo.
a) Kaj je najprej pritegnilo tvojo pozornost: fotografi ja ali besedilo?
b) Preberi podatke, napisane v raznobarvnih krogih.
c) Kaj meniš, zakaj so napisani na tak način?
č) Kakšne ugodnosti pri nakupu nam ponuja?
d) Kaj hoče sporočevalec doseči s ponujenimi ugodnostmi?
e) O čem nas želi prepričati oglaševalec s svojo reklamo?
f ) Zakaj poudarja, da je njihov internet brezmejen, hiter, zanesljiv, neskončen
vir informacij?
g) Meniš, da se bodo ljudje zaradi te reklame pogosteje odločali za priklop na
Telemachov kabelski internet? Utemelji svojo odločitev.
4. Oglej si reklame po televiziji. Bodi pozoren tudi na reklame,
mimo katerih hodiš na poti v šolo.
a) Katera reklama ti je ostala najbolj v spominu? Zakaj?
b) Kaj meniš, bi moral res kupiti vse tisto, kar se reklamira? Utemelji svojo
odločitev.
5. V različnih revijah in časopisih poišči primere reklam ali oglasov in jih
nalepi v zvezek.
V razredu se pogovorite o njihovi ustreznosti.
REKLAMA
je besedilo, s katerim hoče sporočevalec vplivati na
naslovnika, naj kupi njegov izdelek ali storitev.
46
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
JAVNA OBVESTILA
POGLEJ TV SPORED
Kaj bo jutri na sporedu po televiziji, radiu?
Kakšno bo vreme v naslednjih dneh?
Ob kateri uri odpelje zadnji vlak iz Celja proti Mariboru?
Kje vse lahko najdemo odgovore na zastavljena vprašanja?
1. Oglej si spodnje obvestilo.
Kako ga poimenujemo?
Kje ga najdemo?
Katere podatke razberemo na njem?
47
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
VOZI OD PONEDELJKA DO PETKA VELJA OD 01. 09. 2007
POSTAJE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
LJUBLJANA - 5,45 6,25 10,00 11,00 11,40 12,30 - - 14,10 15,03 15,40 17,30 20,10 _
- 6,00 6,40 10,15 11,15 11,55 12,45 - - 14,25 15,20 15,55 17,45 20,25 _
DOMŽALE 5,45 6,11 6,51 10,26 11,26 12,06 12,56 14,10 14,35 14,36 15,40 16,06 17,56 20,36 22,10
PRESERJE - 6,17 - - - - - 14,16 - - - - - - 22,16
DOB 5,50 6,28 6,56 10,31 11,31 12,11 13,01 14,27 14,40 14,41 15,45 16,11 18.01 20,41 22.27
MORAVČE 6,09 6,47 7,15 10,50 11,50 12,30 13,20 14,46 15,04 15,00 16,04 16,30 18,20 21,00 22,46
PEČE - - 7,25 - 12,04 12,44 - - - 15,14 - - 18,34 21,14 23,00
INFORMACIJE: POTNIŠKA BLAGAJNA, TEL. 8309-414 KAM-BUS d.d.
K A M N I K
JAVNA OBVESTILA
2. Oglej si naslednje javno obvestilo.
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA: LJUBLJANA – MORAVČE – PEČE
3. Odgovori na vprašanja.
a) Kako imenujemo zgornje obvestilo?
b) Komu je obvestilo namenjeno?
c) Kje bi ga lahko našli?
č) Katere podatke lahko razbereš iz voznega reda?
d) Naštej nekaj vrst voznih redov.
e) Kateri pomemben podatek je zapisan kot naslov? Zakaj je to pomembno?
f ) Se ti zdi potreben napis v levem zgornjem kotu? Utemelji.
g) Kateri podatek najdeš v desnem zgornjem kotu? Bi ta podatek lahko izpustili?
Utemelji.
h) Oglej si podatke pod preglednico. Se ti zdijo potrebni? Bi jih lahko izpustili?
Utemelji svoje odgovore.
4. V dnevnem časopisju poišči javno obvestilo in ga prilepi v zvezek.
5. Pri pouku računalništva lahko izdelaš svojo preglednico za šolski urnik,
razpored kulturnih, naravoslovnih in športnih dni v tekočem šolskem letu.
JAVNA OBVESTILA
so vozni redi, teleteksti, radijski in televizijski sporedi, vremenske
napovedi, športni sporedi, telefonski imeniki ...
48
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
6. So tudi to obvestila? O čem nas obveščajo?
Le kaj pomenijo vsa
ta obvestila?
http://www.manutan.cz/is-bin/INTERSHOP.enfi nity/
JAVNA OBVESTILA
VELIKO ŽE ZNAM, ŠE VEČ SE BOM NAUČIL
ROČNA IZDELAVA PAPIRJA
• OPIS DELOVNEGA POSTOPKA
VAJA DELA MOJSTRA
• GLAGOL
-TI ALI -ČI
• NEDOLOČNIK
NIMA, NOČE, NI
• ZANIKANI GLAGOL
PREJ, HKRATI, POTEM … KDAJ SI REKEL?
• ČASOVNO RAZMERJE
ESTONIJA
• OPIS DRŽAVE
JURČEK ALI JESENSKI GOBAN
• PRIDEVNIK
STARI, POHODNI, OČETOVI
• VRSTE PRIDEVNIKOV
LEPI, LEPA, LEPO
• SPOL PRIDEVNIKA
JE EDEN, STA DVA, SO TRIJE
• ŠTEVILO PRIDEVNIKA
DRAŽJE JE BOLJŠE
• STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA
NA OBISKU V ESTONIJI
• STALNE BESEDNE ZVEZE
50
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OPIS DELOVNEGA POSTOPKA
Iz česa je narejen učbenik, ki ga imaš pred seboj?
Ali morda veš, kako izdelajo papir?
1. Pozorno poslušaj besedilo.
ROČNA IZDELAVA PAPIRJA
Ročno izdelan papir ima na Slovenskem že tradicijo. Izdelujejo ga iz
bombažnih ali lanenih vlaken. Ročno izdelan papir je dragocen unikaten
izdelek. Preden nastane, mora skozi mnogo faz ročne obdelave.
Mojster najprej v posebnem mlinu pripravi bombažno maso. Maso pripravi
tako, da bombažnim vlaknom dodaja vodo. Nato s posebnim sitom maso
zajame. Sito previdno dvigne v vodoravno lego in ga pri tem rahlo potresava.
Med potresavanjem voda odteče in vlakna se lepo razporedijo.
Nato loči papirno maso s površine. Mojster z občutkom sito obrne in ga
pritisne na pripravljen fi lc. Filc vsrka vodo in hkrati odlepi odcejeno papirno
maso s sita. Sito je sedaj čisto in pripravljeno za
izdelavo naslednjega lista.
Papir na fi lcu pa še vedno ni papir. Mojster ga
položi v stiskalnico. V stiskalnici pod močnimi pritiski
odteče približno 70 % vode. Nato nastajajočo polo
previdno odstrani s fi lca. Polo osuši v sušilnici.
Popolnoma osušeno polo namoči v vroč kožni
klej. Nato polo zopet stisne, da odvečni klej odteče,
in ponovno osuši. Nazadnje polo pogladi v gladilnih valjih.
Zložene pole za nekaj časa stisne v ročni stiskalnici, da se vlakna popolnoma
uležejo.
Šele tako pripravljen papir je primeren za vse vrste tiska, za poslikavo, pisanje
in kaligrafi jo, pa tudi za oblikovanje v številne unikatne izdelke.
Ročno izdelan papir prepoznamo po nepravilnem »naravnem robu«.
Prirejeno po: http://www.vevce.si/izdel_papirja.htm
51
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OPIS DELOVNEGA POSTOPKA
2. Odgovori na vprašanja.
a) O čem pripoveduje besedilo?
b) Komu je besedilo namenjeno?
c) Poznaš kakšno tovarno, v kateri izdelujejo papir?
3. Ponovno preberi besedilo.
4. Preberi besede in njihove razlage v spodnjem slovarju. Besede in
njihove razlage zapiši v zvezek.
tradicija – kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz
roda v rod; navada, običaj
lan – kulturna rastlina z modrimi cvetovi, ki se goji zaradi vlaken in zaradi
semena
unikat – edina, navadno originalna listina ali predmet
filc (neknj.) – polst (knj.), blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih
naravnih ali umetnih vlaken
kaligrafija – pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje
klej – lepilo
5. Odgovori na vprašanja.
a) Bi lahko s pomočjo opisa sam ročno izdelal papir? Utemelji svoj odgovor.
b) Bi bil tvoj papir enako kvaliteten kot tisti, ki je v tvoji knjigi, in tisti, ki ga
kupimo?
c) Kaj bi se zgodilo, če bi tiskarski škrat pomešal posamezne dele opisa
delovnega postopka?
6. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
valj, pripravljenost, odcediti.
52
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
GLAGOL
1. Opiši ilustracije. Ugotovi, kaj dela mojster, kaj se dogaja? Pomagaj si z
besedilom.
VAJA DELA MOJSTRA
Mojster najprej v posebnem mlinu pripravi bombažno maso tako, da dodaja
vodo. Nato s posebnim sitom maso zajame. Sito previdno dvigne v vodoravno
lego in ga pri tem rahlo potresava, da voda odteče in se vlakna lepo razporedijo.
2. Odgovori na vprašanja.
a) Kaj delaš v šoli?
b) Kaj delaš doma?
c) Kaj delaš ob prostem času?
č) Kaj delajo učitelji?
d) Kaj delajo tvoji starši v službi?
e) Kaj delajo tvoji stari starši?
f ) Kaj dela zdravnik?
g) Kaj dela poštar?
GLAGOLI
so besede, ki povedo,
kaj kdo dela ali kaj se
godi (dogaja).
53
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
GLAGOL
-TI ALI -ČI
1. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.
Soseda Manca je bila stara 85 let. Noge so jo tako bolele, da ni mogla ne stati, ne
hoditi, ne sedeti. Večino časa je morala ležati, saj se skoraj ni mogla gibati. Brez
pomoči ni mogla leči na nosila. Do zdravnika so jo morali pripeljati z rešilcem.
Ostati bi morala v bolnišnici, a ni hotela.
a) Česa ni mogla in česa ni hotela narediti
soseda Manca?
b) Kaj je delala večino časa?
c) Kako je prišla do zdravnika?
č) Ali je ostala v bolnišnici?
2. Tvori nedoločnike iz glagolov (npr.: je strigel – striči): je stal, je hodil, je vlekel,
je legel …
NEDOLOČNIKI
so glagoli, ki se
končujejo na -ti ali -či.
1. Preberi spodnje besedilo.
NIMA, NOČE, NI
Borutov oče nima prenosnega telefona. Noče, da bi mu ga Borut kupil. Noče
odgovarjati na klice, nikogar ne kliče, ne pošilja SMS sporočil, ne sprejema
SMS sporočil, ne fotografi ra z njim. Tega Borut ne more razumeti. To ni prav.
2. Oblikuj kratke odgovore na vprašanja. Pomagaj si z besedilom.
Ali ima Borutov oče prenosni telefon? Nima.
Ali odgovarja na telefonske klice? Ne odgovarja.
Ali koga kliče po telefonu?
Ali pošilja SMS sporočila?
Ali sprejema SMS sporočila?
Ali fotografi ra s pomočjo prenosnega telefona?
Ali hoče kupiti prenosni telefon?
Ali Borut to lahko razume?
Ali je to tvoj telefon?
Glagole zanikamo tako,
da prednje postavimo
besedico ne.
Zapomni si:
ima - nima
hoče - noče
je - ni
54
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ČASOVNO RAZMERJE
PREJ, HKRATI, POTEM … KDAJ SI REKEL?
1.
Peter leži na kavču. Bere časopis.
Peter leži na kavču in bere časopis.
Peter bere časopis in leži na kavču.
Medtem ko Peter bere časopis, leži na kavču.
Medtem ko Peter leži na kavču, bere časopis.
a) Ali vse povedi opisujejo isto?
b) Kaj dela Peter?
c) Ali dela stvari istočasno ali
najprej eno, potem drugo?
č) Kaj so krepko tiskane besede?
d) Kateri vezniki so uporabljeni v povedi?
2.
Skuhala je kosilo. Odšla je v službo.
Ko je skuhala kosilo, je odšla v službo.
V službo je odšla, ko je skuhala kosilo.
Potem ko je skuhala kosilo, je odšla v službo.
V službo je odšla, potem ko je skuhala kosilo.
a) Ali vse povedi opisujejo isto?
b) Kaj je naredila?
c) Ali je delala stvari istočasno ali najprej eno,
potem drugo?
č) Katero dejanje je naredila prej in katero potem?
d) Kaj so krepko tiskane besede?
e) Kateri vezniki so uporabljeni v povedi?
3. S pomočjo učitelja ugotovi, v čem se razlikujejo povedi iz prve in druge
naloge.
Peter istočasno
bere časopis in leži
na kavču.
Najprej je skuhala
kosilo, potem je
odšla v službo.
55
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
Š
OPIS DRŽAVE
Ljudje radi potujemo. Preden pa odidemo na potovanje, želimo kaj izvedeti o državi,
v katero potujemo. Navadno nas zanima, katere zanimivosti si bomo ogledali, kakšen
denar potrebujemo in kaj lepega bomo lahko kupili domačim in prijateljem.
1. Preberi besedilo.
ESTONIJA
Estonija leži v severozahodni Evropi. Na severu meji na Finski zaliv, na jugu na
Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Spada med majhne države, čeprav je dvakrat večja od Slovenije. Ima približno
1,4 milijona prebivalcev. Prebivalci Estonije so Estonci, njihov materni jezik je
estonščina.
Kot v drugih severnih državah je tudi v Estoniji vreme zelo raznoliko. Zimski
dnevi so dolgi le šest ur, poletni pa do osemnajst ur. Od začetka maja do konca
julija ni nikoli popolnoma temno.
Površje Estonije je ravnina z dolinami, vzpetinami in nižinami. Za severni del
so značilne sipine, na jugu se nahajajo najvišja hribovja. Najvišja gora je Velika
jajčna gora in meri 318 metrov. Estonija ima mnogo rek in manjših jezer. Največji
otok je Saaremaa. Na njem je največji meteorski krater v Evropi, ki se imenuje
Kaali.
Estonija ima mnogo naravnih lepot, med katere spadajo stari gozdovi in
močvirja. Živalski in rastlinski svet teh območij so zaščitili in ohranili tako, da
so jih razglasili za narodne parke. Ena največjih zanimivosti so jame Piusa, ki so
nastale zaradi pridobivanja peščenca.
Večja mesta ležijo večinoma ob Baltskem morju. Ob Finskem zalivu leži
glavno mesto Talin. Je eno najlepših baltskih mest in je zaradi mnogih kulturnih
znamenitosti pod zaščito Unesca. Mesto je edinstven muzej na prostem, z dobro
ohranjenimi obzidji, cerkvami in srednjeveškimi hišami. V njem so veleposlaništva,
gledališča, muzeji, verska poslopja, veliki trgovski centri. Je pomembno pristanišče
z velikimi ladjedelnicami. Znano je po kovinski in prehrambeni industriji.
56
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OPIS DRŽAVE
2. Odgovori.
a) O čem govori besedilo?
b) S katerim namenom je napisano?
c) Komu je besedilo namenjeno?
3.
S pomočjo učitelja poišči v SSKJ ali leksikonu besede in besedne zveze
ter jih razloži:
materni jezik, raznoliko, meteorski krater, narodni park, edinstven.
4.
Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
estonščina, manjši, večji, vzpetina, razglasiti, trolejbus.
Najstarejše baltsko mesto je Tartu. V njem je ena najstarejših univerz v severni
Evropi, najstarejše estonsko gledališče in Estonski narodni muzej.
Glavno prevozno sredstvo so avtobusi in vlaki, v nekaterih mestih, kot je
Talin, pa prebivalci lahko potujejo tudi s tramvaji in trolejbusi.
57
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIDEVNIK
1. Preberi besedilo in bodi pozoren na krepko tiskane besede.
O njih si se učil že v sedmem razredu.
JURČEK ALI JESENSKI GOBAN
Jesenskega gobana spoznamo po zelo mesnatem in trdem klobuku, ki je
ob dežju sluzast in svetleč. Goban ima najprej polkrožen in izbočen klobuk,
pozneje pa se ta zravna in postane blazinast. Premer klobuka je od 5 do 25 cm.
Lahko je belkaste, rjave, včasih celo rdečerjave barve. Njegova barva je odvisna
od tega, v kakšnem podnebju raste, na kakšnih tleh raste, in od tega, koliko je
star.
Bet je debel, okroglaste ali jajčaste oblike,
po navadi svetlorjav, visok do 20 cm. Trosovnico
sestavlja nešteto drobnih cevčic. Najprej je bele, nato
rumenkaste in nazadnje zelenkaste barve. Meso je
čvrsto in belo, prijetnega vonja in okusa.
Prirejeno po: Tina Pavlovič, Gobe,
Moj planet, september 2007.
Katero rastlino opisuje besedilo?
Ponovno preberi samo krepko tiskane besede.
Kaj so te besede?
a) Samostalniki.
b) Glagoli.
c) Pridevniki.
2. V skupini z nekaj pridevniki opišite mušnico, ki jo vidite na sliki.
Pridevnike zapišite v delovni zvezek in jih po skupinah primerjajte med
seboj. Kdo jih je našel največ?
58
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIDEVNIK
STARI, POHODNI, OČETOVI …
Kakšen je deček na sliki? Katere vrste stroji so v izložbi? Čigavi prijatelji pridejo na
novoletno večerjo?
1. Preberi naslednje besedilo.
NOVO STANOVANJE
Romana in Borut sta se poročila. Preselila sta se v novo stanovanje. Ker je bilo
stanovanje prazno, sta si morala priskrbeti pohištvo. Starši so jima podarili staro
spalnico. V hodnik sta postavila babičino garderobno omaro in dedkovo stojalo
za oblačila. Po oglasu sta izbrala rabljeno kuhinjo. Pralni stroj, pomivalni stroj in
sušilni stroj pa sta morala kupiti v trgovini.
2. Odgovori na vprašanja.
a) V kakšno stanovanje sta se preselila?
b) Kakšno spalnico so jima podarili starši?
c) Kakšno kuhinjo sta kupila?
č) Čigavo garderobno omaro sta dobila?
d) Čigavo je bilo stojalo za oblačila?
e) Katere vrste strojev sta morala
kupiti?
PRIDEVNIKOV JE VEČ VRST.
Po njih se vprašamo:
KAKŠEN, KAKŠNA, KAKŠNO?
KATERI, KATERA, KATERO?
ČIGAV, ČIGAVA, ČIGAVO?
59
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIDEVNIK
LEPI, LEPA , LEPO
1. Boruta in Romano so obiskali prijatelji. Razkazala sta jima stanovanje.
To je TISTI To je TISTA To je TISTO
pralni stroj. babičina omara. dedkovo stojalo
2. S pomočjo besedic TISTI, TISTA in TISTO določi besednim zvezam spol:
novo stanovanje, stara spalnica, rabljena kuhinja, pomivalni stroj, pralni stroj.
ŽENSKI SREDNJIMOŠKI
Samostalnik in pridevnik se ujemata v spolu.
TISTI TISTA TISTO
ŽENOŠKI NSKI SREDNJNSKN KNSK
SPOL PRIDEVNIKA
60
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIDEVNIK
JE EDEN, STA DVA, SO TRIJE
1. Oglej si ilustracije. Kaj prikazujejo?
prenosni telefon prenosna telefona prenosni telefoni
JE STA SO
knjižna omara knjižni omari knjižne omare
JE STA SO
2. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.
TRIKRAT HURA ZA RAZPRODAJE
Moja mama strašno rada nakupuje. Najraje ima razprodaje. Takrat nakupi
vse mogoče. Očetu vsaj tri črtaste srajce, dvoje športne čevlje in seveda pisano
kravato. Sestri Dani najmodernejše krilo, da lahko potem »šminkira« po šoli. Sam
ne potrebujem ničesar, a mami tega ne morem dopovedati. Vsako leto mi kupi
rjave hlače, ki mi »itak« niso všeč, potiskane majice, v katerih sem po maminem
mnenju »tako luštkan Saško« in vsaj dva para belih nogavic.
61
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIDEVNIK
a) Koliko črtastih srajc dobi oče?
b) Kaj dobi sestra Dana?
c) Koliko parov belih nogavic dobi Saško?
č) Katera števila lahko ima pridevnik??
d) Ali se tudi v številu ujema s samostalnikom? Primere poišči v besedilu o
razprodaji.
DVOJINA MNOŽINAEDNINA
JE STA SO
DVONINA OJINA MNOŽINOJINO NOJIN
ŠTEVILO PRIDEVNIKA
Samostalnik in pridevnik se ujemata v številu.
KATERA JE LEPŠA? KATERI JE BOLJ PIKAST?
1. Oglej so ilustracije. Primerjaj zapise pod njimi. Kaj opaziš?
lepa torbica lepša torbica najlepša torbica
pikast pulover bolj pikast pulover najbolj pikast pulover
62
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRIDEVNIK
2. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.
DRAŽJE JE BOLJŠE
Sosed Janez si je kupil novo kvalitetno gorsko kolo. Bilo je drago. Ko ga je Peter
videl, je bil nad njim navdušen. Tudi sam si je šel kupit kolo. Toda njegovo je bilo
kvalitetnejše in dražje. Zdaj pa že moj oče govori, da si bo kupil najkvalitetnejše
in najdražje kolo, da se bo lahko bahal pred Janezom in Petrom. Odrasli so res
otročji. Bolj otročji so kot otroci. Med vsemi najbolj otročji pa se mi zdi ravno
moj oče.
3. Ustno dopolni povedi.
Janezovo kolo je bilo kvalitetno, Petrovo in očetovo .
Janezovo kolo je bilo drago, Petrovo in očetovo .
Odrasli so otročji, so kot otroci, oče je .
4. Še sam izberi nekaj pridevnikov in jih stopnjuj!
STOPNJEVANJE
PRIDEVNIKA
PRIMERNIK
srečnejši
bolj bel
PRESEŽNIK
najsrečnejši
najbolj bel
OSNOVNIK
srečen
bel
MERNPRIMNOVNIK ME NIK PRESEŽRN
63
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
STALNE BESEDNE ZVEZE
1. Preberi besedilo.
NA OBISKU V ESTONIJI
Prebivalci Estonije so Estonci, njihov materni jezik je estonščina. Denarna
enota je estonska krona.
Zimski dnevi so dolgi le šest ur, poletni pa do osemnajst ur. Naravna okolja
pokrajin se med seboj zelo razlikujejo. Estonija ima mnogo naravnih lepot, med
katere spadajo stari gozdovi in močvirja. Živalski svet in rastlinski svet teh
področij so zaščitili in ohranili tako, da so jih razglasili za narodne parke.
Ob Finskem zalivu leži glavno mesto Talin. Je eno najlepših baltskih mest in
je zaradi mnogih kulturnih znamenitosti pod zaščito Unesca. Glavno prevozno
sredstvo so avtobusi in vlaki, v nekaterih mestih, kot je Talin, pa prebivalci lahko
potujejo tudi s tramvaji in trolejbusi.
a) O čem govori besedilo?
b) Katere besedne zveze so tiskano poudarjene?
c) Izberi si pet besednih zvez in jih uporabi v povedih. Povedi zapiši v zvezek.
2. Preberi naslednje besedne zveze.
a) Priden kot .
b) Siten kot .
c) Rdeč kot kuhan .
č) Počasen kot .
d) Tih kot .
Krepko tiskane besede so
besedne zveze.
Pomenijo natanko tisto, kar
pomenijo besede.
64
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
STALNE BESEDNE ZVEZE
Ali besedne zveze pomenijo isto kot besede, iz katerih so sestavljene?
Bi lahko povedal tudi drugače?
S pomočjo učitelja poskušaj razložiti pomen besednih zvez.
3. S sošolcem ali ob pomoči učitelja razloži, kaj pomenijo besedne zveze.
a) Rana ura, zlata ura.
b) Kjer osel leži, dlako pusti.
c) Kadar mačke ni doma, miši plešejo.
č) Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Kako navadno rečemo takim besednim zvezam?
4. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
polkrožen, razprodaja, čevelj.
STALNE BESEDNE ZVEZE
Ne pomenijo vedno tistega, kar
pomenijo besede.
Tudi PREGOVORI so stalne
besedne zveze.
NAJRAJE IMAM PRAZNIKE
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
MALO PO SLOVENIJI
• VEČBESEDNA ZEMLJEPISNA IMENA
RAZPRODAJA
• IMENA PREBIVALCEV NASELJA
KLARA RADA POTUJE
• PRIDEVNIKI IZ ZEMLJEPISANIH IMEN
PRAZNUJETE?
• IMENA PRAZNIKOV
66
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
1. Preberi besedilo.
MALO PO SLOVENIJIVEČBESEDNA ZEMLJEPISNA IMENA
Moja prijateljica Katarina je doma v Kranjski Gori. Tam so lepa smučišča.
Pozimi jo rada obiščem.
Mi stanujemo v Polhovem Gradcu. Poleti gremo večkrat s celo družino
na kopanje v Dolenjske Toplice ali v Rogaško Slatino. Včasih povabimo tudi
Katarino. Kopanje ima zelo rada. Lansko leto smo šli na dopust na Hrvaško.
Spomnim se, da smo se peljali skozi Ilirsko Bistrico.
Prejšnji teden je prišel k nam na obisk stric Lojze iz Avstralije. Želel si je ogledati
čim več naravnih in kulturnih znamenitosti.
Prve dni v Sloveniji si je ogledal Logarsko dolino, Postojnsko jamo in
Blejsko jezero. Zelo je bil navdušen nad njihovimi lepotami. V naslednjih dneh
se je podal na Šmarno goro in Veliko planino. Dva dni je preživel tudi v Čateških
toplicah.
Pred odhodom si je želel ogledati Ljubljano. Popeljali smo ga na Prešernov
trg in Zmajski most.
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
NASELBINSKA IMENAso imena strnjenih naselij,
zaselkov, vasi, mest ...
NENASELBINSKA IMENAso imena gora, rek, vod, kotlin,
jam, polj, pokrajin, celin,
planetov ....
67
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
2. Odgovori na vprašanja.
a) Kje je doma Katarina?
b) Kam hodi Katarina poleti?
c) Kaj vse si je ogledal stric Lojze?
č) Kako so v besedilu zapisana imena krajev?
d) Primerjaj zapisa Dolenjske Toplice in Čateške toplice.
e) Razloži razliko v zapisih obeh krajev.
VEČBESEDNA NASELBINSKA
IMENA
(Kranjska Gora, Nova Gorica, Polhov
Gradec, Mala Loka pri Višnji Gori …)
VEČBESEDNA NENASELBINSKA
IMENA
(Logarska dolina, Šmarna gora,
Postojnska jama, Prešernov trg,
Zmajski most …)
Z malo začetnico pišemo besede
mesto, vas, selo, trg ...
(Novo mesto, Gorenja vas, Stari trg,
Uršna sela …)
VELIKA ZAČETNICA
68
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
1. Preberi besedilo in odgovori na spodaj zastavljena vprašanja.
RAZPRODAJA
Eno naših najlepših mest je Škofj a Loka in Škofj eločani so prav prijazni
ljudje.
Na škofj eloških ulicah se je trlo meščanov. Nič čudnega, saj so se danes pričele
razprodaje. V mesto so prišli tudi vaščani iz bližnjih vasi Bukovice in Poljan. Že v
zgodnjih jutranjih urah so se Bukovčanke in Poljanke odpravile po nakupih.
Med kupci pa ni manjkalo niti hribovcev iz Dražgoš in dolincev iz Dolnje vasi.
Vsi Dolnjevaščani, Dražgoščani,
Poljanci in drugi so drli s polnimi
denarnicami evrov in plačilnih
kartic v trgovine.
Iz trgovin so prihajali utrujeni,
s polnimi vrečkami nakupljenih
stvari in z dobro izpraznjenimi
denarnicami.
2. Kako pišemo imena prebivalcev naselij?
a) Kako imenujemo prebivalce, ki živijo v mestih?
b) Kako imenujemo prebivalce vasi?
c) Kako bi poimenoval nekoga, ki živi v hribovitem ali gorskem predelu
Slovenije?
č) Prebivalce dolin lahko poimenujemo tudi …
d) Kako bi poimenoval sebe?
e) S kakšno začetnico so zapisane krepko tiskane besede?
Zakaj so nekatere zapisane z veliko in druge z malo začetnico?
3. S pomočjo učitelja sestavi pravilo in ga zapiši v zvezek.
69
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
1. Preberi besedilo.
KLARA RADA POTUJE
Sem Lara Rogelj. Moja najboljša prijateljica je Klara. Klara je zelo pametno dekle.
Zna veliko tujih jezikov. Govori angleško, nemško, italijansko, francosko in malo
tudi špansko. Rada potuje v tuje dežele in zelo rada nakupuje. A
ne kupuje samo zase, temveč tudi za svoje prijatelje. Lani je bila
v Franciji, Italiji, Španiji in Švici. Iz Francije mi je prinesla opojno
dišeče francoske parfume. V Italiji je za vse prijatelje nakupila
italijanske testenine v vseh mogočih barvah. Iz Španije mi je
prinesla prave španske kastanjete. Še danes pa se mi cedijo
sline po švicarski čokoladi.
Letos bo obiskala Kubo. Le kaj mi bo prinesla? Morda znane
kubanske cigare? Zelo lepo je imeti prijatelje, ki se tudi daleč
od doma spomnijo nate.
a) S kakšno začetnico so zapisana rdeče obarvana imena držav v besedilu?
b) S kakšno začetnico so zapisane krepko tiskane besede?
2. Odgovori na vprašanja in odgovore zapiši v zvezek.
a) Katere tuje jezike govori Klara?
b) Katere parfume je Klara prinesla iz Francije?
c) Katere testenine so dobili njeni prijatelji, ko se je vrnila iz Italije?
č) S katerim darilom je Klara presenetila Laro, ko se je vrnila iz Španije?
d) Po kateri čokoladi se Lari še danes cedijo sline?
e) Kakšne cigare si obeta Lara po Klarini vrnitvi s Kube?
MALA ZAČETNICA
Besede francoske, italijanske, španske,
švicarski in kubanske so pridevniki.
Pišemo jih z malo začetnico.
70
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PRAZNUJETE?IMENA PRAZNIKOV
a) Katere besede so krepko tiskane? Kaj pomenijo?
b) So zapisane z malo ali z veliko začetnico?
c) Bi znal zapisati pravilo? Imena praznikov pišemo z .
č) Pravilo napiši v zvezek.
3. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
smučišče, kopanje, prejšnji, razprodaja, izprazniti, kastanjete.
Ob božiču zeleno,
ob veliki noči sneženo.
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
Če na štirideset
mučencev piha, bo
pihalo še štirideset dni.
Ob pustu so zrele
neveste,
ob postu pa preste.
Imena praznikov pišemo z malo začetnico,
razen Prešernov dan.
NARAVA SE JE POIGRALA
KAJ JE CUNAMI?
• RAZLAGA
ZATO … KER …
• VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE
72
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
RAZLAGA
a) Si že slišal za naravne nesreče?
b) Katere naravne nesreče poznaš?
c) Zakaj jim tako pravimo?
č) Si katero izmed njih že doživel? Te je bilo strah?
Česa si se najbolj bal?
1. Preberi besedilo.
KAJ JE CUNAMI?
Potresni sunki ne vplivajo samo na kopno, ampak tudi na morsko dno. Zaradi
njih v morskih globinah nastanejo izjemno visoki valovi.
Večji potres lahko povzroči, da se morsko dno dvigne in spusti. Tako nastanejo
ogromni morski valovi. Imenujemo jih cunami. Cunami je japonska beseda in
pomeni poplavljajoč.
Na morju so valovi cunami zelo dolgi. Razdalja med dvema grebenoma je
lahko tudi 200 km. Valovi potujejo s hitrostjo 800 km na uro. Kjer je morsko dno
bolj plitvo, se upočasnijo, vendar postanejo višji.
S kopnega ta pojav lahko
opazujemo. Vidimo, kako se
morje umakne zelo daleč nazaj,
nato pa se požene naprej v vrsti
orjaških valov. Če tak val doseže
kopno, poplavi velika območja,
poruši hiše, ogroža življenja ljudi
in povzroči veliko škodo.
Pirejeno po: Kaj je tsunami,
Encikoliopedija vprašanj in odgovorov, Kaj?,
MK 1989.
Cunami je japonska beseda in pomeni poplavljajoč.
73
RAZLAGA
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
a) O čem govori besedilo?
b) Kaj je cunami?
c) Kaj je vzrok za nastanek cunamijev?
č) Kakšne so posledice tega pojava?
2. S pomočjo učitelja poišči v SSKJ ali leksikonu besede in jih razloži:
cunami, greben, plitev, orjaški, območje, opustošenje.
Več razlag si lahko prebereš v knjigi Kaj, MK, Enciklopedija vprašanj in
odgovorov.
3. Prepiši besedi v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
razdalja,višji.
RAZLAGA
je besedilo, v katerem so
predstavljeni vzroki in posledice
določenega pojava.
74
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE
ZATO … KER …
Kaj je vzrok za nastanek cunamija?
Kakšne so posledice potresa v morskih globinah?
Kaj povzročijo orjaški valovi?
1. V spodnjih povedih skušaj ugotoviti vzroke posameznih dejanj.
Prišlo je do nesreče. Voznik je spregledal rdečo luč.
a) Do nesreče je prišlo, ker je voznik spregledal rdečo luč na semaforju.
b) Danes bom prišel pozno domov, ker imam v službi sestanek.
c) Pri matematiki je dobila petico, ker se je dobro naučila.
č) Ne bosta šla na počitnice, ker nimata dovolj denarja.
2. V spodnjih povedih skušaj ugotoviti posledice posameznih dejanj.
V službi imam sestanek. Prišel bom pozno domov.
a) V službi imam sestanek, zato bom prišel pozno domov.
b) Nimata dovolj denarja, zato ne bosta odšla na počitnice.
c) Voznik je spregledal rdečo luč na semaforju, zato je prišlo do nesreče.
č) Ima sladkorno bolezen, zato ne sme jesti torte.
Vzrok:
ker, ker, ker …
Posledica:
zato, zato, zato …
75
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE
3. Prepiši povedi v zvezek in podčrtaj tisti del povedi, ki izraža vzrok.
a) Prehladil se je, ker je hodil po dežju brez dežnika.
b) Ker je pojedla preveč sladoleda, ji je bilo slabo.
4. Prepiši povedi v zvezek in podčrtaj tisti del povedi, ki izraža posledico.
a) Računalnik se je pokvaril, zato ni mogel odgovarjati na elektronsko pošto.
b) Zamudil je na kosilo, zato je bila mati nanj zelo huda.
5. Ustrezno združi povedi v eno samo. Pomagaj si z zgledi.
a) Pomagal sem Sandri pri domači nalogi. Prosila me njena mama.
b) Jerneja ni bilo v šolo. Zlomil si je nogo.
c) Tadeja je imela prometno nesrečo. Poklicala je policijo.
č) Včeraj je Matej delal pozno v noč. Moral je dokončati načrt.
d) Alenka zopet ni imela matematične naloge. Ni je znala narediti.
Pri zapisu ne pozabi na
pravilno uporabo vejice.
76
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
6. Razišči vzroke (ker …) in posledice (zato …) »cunamija« v Juretovi sobi.
Kaj si ugotovil? Naštej vzroke in posledice.
Saj je. Zato sem se pa
kar skril v varno zavetje.
Mami, najbolje bo, da se
tudi ti skriješ. Morda še ni
konec.O, groza. Jure, kaj se je
zgodilo s tvojo sobo?
Takšna je, kot bi po njej
divjal cunami.
VZROČNO IN POSLEDIČNO RAZMERJE
BI SI OGLEDALI EVROPSKA MESTA?
URADNO ALI NEURADNO, KAKO BI ŽELELI?
• URADNO IN NEURADNO BESEDILO
TA ČUDOVITA MESTA
• PISMO
78
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
URADNO IN NEURADNO BESEDILO
URADNO ALI NEURADNO, KAKO BI ŽELELI?
1. Preberi besedili.
Ljubljana, 12. 2. 2007
Osnovna šola Majde Vrhovnik
Gregorčičeva 16
1000 Ljubljana
Spoštovani starši!
Obveščamo vas, da bo športni dan učencev 3. razreda v petek,
25. februarja 2007. Učenci naj se zberejo pred šolo ob 8.00 uri.
Športni dan bomo zaključili predvidoma ob 12.00 uri.
Poskrbite za ustrezna oblačila in obutev svojega otroka.
S spoštovanjem,
Janja Kranjc, razredničarka
NASLOV
KRAJ IN DATUM
NAGOVOR
VS
EB
INA
PODPISPOZDRAV
7
S spošt
redničarka
ana,2 cm
2 cm
SS2 cm
79
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
URADNO IN NEURADNO BESEDILO
2. Kaj je prvo besedilo?
a) Zahvala.
b) Obvestilo.
c) Prošnja.
4. Odgovori na vprašanja.
a) Kdo sta naslovnik in sporočevalec v prvem besedilu?
b) Kdo sta naslovnik in sporočevalec v drugem besedilu?
c) Primerjaj nagovora v obeh besedilih.
č) Zamenjaj nagovor v prvem besedilu, vendar pazi, da ohraniš enak odnos
do naslovnika.
d) V katerem besedilu se sogovorca vikata?
e) Primerjaj pozdrava v obeh besedilih. Razloži, v čem se razlikujeta.
VRSTE BESEDIL
URADNO
– kraj in datum
– uradni nagovor
– naslovnika vikamo
– uradno besedilo
– uradni pozdrav
– natančnost pri obliki
– lep izdelek
– ustrezni stranski robovi
NEURADNO
– kraj in datum
– neuradni nagovor
– naslovnika tikamo
– neuradno besedilo
– neuradni pozdrav
– natančnost pri obliki
– lep izdelek
– ustrezni stranski robovi
5. Primerjaj, kaj je skupnega uradnemu in neuradnemu besedilu in v čem
se razlikujeta. Razlike napiši v zvezek.
3. Kaj je drugo besedilo?
a) Zahvala.
b) Obvestilo.
c) Prošnja.
80
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PISMO
TA ČUDOVITA MESTA
1. Preberi besedilo. Bodi pozoren na njegovo obliko.
Amsterdam, 5. 4. 2007Hoj, Pet ra!
Amsterdam je super. Ves ela sem, da sem tu, kjer lahko vidiš veliko zanimivih stvari.
Včeraj zveč er smo šli na izlet z ladjico po kanalih. Vzdušje na ladji je bilo prijet no, pa tudi hrana ni bila slaba (enolončnica in riba z zelenjavo). Zanimivo je bilo predvsem to, kako so pred nami dvigali mostove. Videli pa nismo prav veliko, ker je bilo temno, pa tudi kanali so prec ej ozki.
Tu res lahko sreč aš kul ljudi z vsega svet a. Nizozemci so zelo prijazni. Zelo dobro govorijo angleško. Vsi se vozijo s koles i. O tem čivkajo že vrabci, ampak vseeno nisem pričakovala, da bo toliko koles . V centru Amsterdama je zelo malo promet a. No, pa saj tudi ni prostora za avtomobile, ker so ulice zelo ozke in po več ini enosmerne.
Zjutraj smo se peljali s tramvajem in obiskali bolšji trg, kjer je mami uživala pri barantanju s prodajalci.
Ogledali smo si Židovsko čet rt in Kraljevo palačo. Trenutno počivamo in na turist ičnem zemljevidu iščemo hišo Ane Frank in Rembrandtovo hišo.
Jutri gremo iskat mline na vet er. Moraš videt i vsaj en mlin na vet er, če si na Nizozemskem, a ne?
KRAJ IN DATUM
NAGOVOR
VS
EB
INA
7dam2 cm
2 cm
kj2 cm
81
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PISMO
Zadnji dan si bomo ogledali vrtove Keukenhof a v Liss eju. Pravijo, da tam raste na milijone tulipanov v različnih barvah. Tudi tega ne smemo zamuditi.
Komaj čakam, da ti bom lahko o vsem tem pripovedovala.
Pozdravček iz Amsterdama,Mateja
VS
EB
INA
POZDRAV
PODPIS
2. Kaj je to besedilo? Izberi:
a) zahvala,
b) pismo,
c) opis.
82
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PISMO
3. Ponovno preberi besedilo.
Besedam na levi poišči ustrezno razlago na desni. Besede in njihovo razlago
zapiši v zvezek.
4. S pomočjo učitelja poišči v SSKJ ali leksikonu knjižne besede z istim
pomenom in jih razloži: kul, super, barantanje, bolšji trg.
5. Odgovori na vprašanja.
a) Kdo je napisal pismo?
b) Komu je bilo pismo namenjeno?
c) Kje je bilo napisano?
č) Kdaj je bilo napisano?
d) S katerim namenom je Mateja napisala to pismo?
e) Kdo je naslovnik v pismu? Kako ogovarjamo naslovnika?
f ) Kdo je sporočevalec v pismu?
g) O čem govori vsebina pisma?
Ana Frank
kanal
Rembrandt
– umetno narejen jarek, napolnjen z vodo
– nizozemski slikar in grafi k, najpomembnejši
umetnik v 17. stoletju
– nizozemska Židinja, ki je v dnevniku
popisala svoja doživetja ob nemški
okupaciji
83
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PISMO
6. Pozorno preberi besedilo. Bodi pozoren na njegovo obliko.
7. Odgovori na vprašanja.
a) Kdo je naslovnik v drugem pismu? Kako ogovarjamo naslovnika?
b) Kdo je sporočevalec v drugem pismu?
c) V kakšnem razmerju sta naslovnik in sporočevalec v drugem pismu?
č) Kaj je vsebina drugega pisma?
d) Oglej si zaključek prvega in drugega pisma. Kaj opaziš?
Marjana Skoberne Ljubljana, 4. 10. 2007Tržaška 35 1000 Ljubljana
Založba Rokus Klett , d.o.oStegne 9 b1000 Ljubljana
Spoštovani! Preklicujem naročilo revije National Geographic Junior,
sklenjen z naročilnico št. 65743 dne 2. 10. 2007.
Sin je že prejšnji teden v šoli naročil revijo po ugodnejši ceni. Zaradi moje odsot nosti me o tem ni mogel obves titi in tako je prišlo do dvojnega naročila.
Upam, da boste preklic ugodno reš ili.
S spoštovanjem, Marjana Skoberne
NAGOVOR
VS
EB
INA
POZDRAV
7ne 2 cm
Up2 cm
KRAJ IN DATUM
i 2 cm
PODPIS
NASLOVNIK
Marja
SPOROČEVALEC
p
84
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PISMO
8. Je prvo pismo uradno ali neuradno? Utemelji.
9. Kakšno je drugo pismo?
a) Uradno.
b) Neuradno.
10. V čem opaziš razlike med uradnim in neuradnim pismom?
PISMO
Pisma so lahko neuradna ali uradna.
Osebe, s katerimi se sporazumevamo, so lahko
znane ali neznane.
Pošiljamo ga po pošti ali elektronski pošti.
NEURADNO PISMO
Osebo nagovorimo npr.: Draga teta, Dragi
prijatelji, Klemen ...
Pismo zaključimo s pozdravom, npr. Lep pozdrav,
Pozdravček, Pošiljam ti poljubček …
Neuradno pismo pišemo prijatelju, znancu,
sorodniku …
Ker osebo dobro poznamo, jo lahko TIKAMO.
11. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
ladja, zelenjava, ozek, boljši, zemljevid, odsotnost.
VELIKA IN MALA ZAČETNICA
TI MENI, JAZ TEBI …
KDO BI MI OPRAL AVTO?
•OSEBNI ZAIMEK
86
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OSEBNI ZAIMEK
1. Preberi besedilo.
KDO BI MI OPRAL AVTO?
Mama: Matej, mi boš opral avto?
Matej: Ja, zakaj pa zopet jaz? Saj sem ti ga že prejšnji teden. Kaj pa Andrej?
On nikoli ne pride na vrsto za tako delo. Pa tudi Darja se spretno
izogiba. Seveda, ona je študentka, ona nima časa. Žal ti ga ne morem!
Midva s Tadejem sva se zmenila, da greva danes v kino in res nimam
časa.
Mama: Mi je prav vseeno, kaj sta se zmenila vidva. Avto je potreben pranja in
konec.
Matej: Pa reci Andreju ali pa Darji.
Mama: Sem jima že rekla, a onadva ravno tako nimata časa.
Matej: Saj sem vedel, da bo tako.
Mama: Daj no, Matej. Saj veš, da se mi vsi radi vozimo v čistem avtu.
Matej: Ja, vi bi se vozili v čistem avtu, jaz naj pa garam. Sosedovi ga peljejo v
pralnico. Vi pa mene izkoriščate. Res ne vem, zakaj ne morete biti kot
oni.
87
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OSEBNI ZAIMEK
2. Preberi povedi.
a) Nadja je opravila zdravniški pregled.
Ona je opravila zdravniški pregled.
Samostalnik Nadja smo nadomestili z osebnim zaimkom ona.
b) Zaradi Uroša sem bila pozna.
Zaradi njega sem bila pozna.
Samostalnik Uroš smo nadomestili z osebnim zaimkom njega.
3. Po zgornjem zgledu naredi nekaj podobnih primerov in jih zapiši v zvezek.
OSEBA EDNINA DVOJINA MNOŽINA
1. jaz midva/ medve/ midve mi/me
2. ti vidva/ vedve/ vidve vi/ve
3. on/ona onadva/ onedve/ onidve oni/one
4. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
prejšnji, pranje, peljati, izogibati, izkoriščati.
OSEBNI ZAIMKIjaz, ti, ona, oni, mi, ga,
vidva, on …
88
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
JAZ, TI, MI, VI, … SMO VSI PRIJATELJI
Samo poglej ga, kako uživa ob
Mikijevem branju. Njega je res
prijetno poslušati.
Kaj mislite, kaj počnejo oni?
Verjetno gledajo špansko
nadaljevanko. Le ona jih lahko
tako umiri.
To so Fifi , Belko in Smrčko. Oni so
dobri prijatelji, čeprav so si med
seboj zelo različni.
To je Fonzi. On je
detektiv. Vi ste to
verjetno takoj ugotovili.
Samo poglejte ga, kako
napeto razmišlja. Njega
stvar res zanima.
Ooo, kakšna eleganca.
Onadva sta zares izvrstna
plesalca. Saj se jima takoj
vidi, kajne?
Mi vsi smo zelo dobri
prijatelji. Bi bil ti tudi rad naš
prijatelj? Jaz te z veseljem sprejmem
v klub Mikijevih prijateljev.
OSEBNI ZAIMEK
PROSIM, MI POMAGAŠ?
PROSIM!
• NEURADNA PROŠNJA
MED NAREKOVAJI
• PREMI GOVOR
ČE BI ZNAL …
• POGOJNO RAZMERJE
SAMO NAMEN NI DOVOLJ
• NAMERNO RAZMERJE
OPROSTI!
• OPRAVIČILO
HVALA!
• ZAHVALA
90
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
NEURADNA PROŠNJA
PROSIM!
Prosim, posodi mi radirko.
Prosim, odpri okno, tako mi je vroče.
Mi prineseš pulover, prosim,
zebe me.
1. Preberi besedilo.
Jernej!
Ajda me je povabila na valet o. Nujno pot rebujem birmansko obleko, ki sem ti jo
posodil za ses trino poroko. Prosim, pošlji mi jo po pošti, ker nimam časa priti po
njo.
Adijo,
Milče
2. Odgovori na vprašanja.
a) Kdo je sporočevalec tega besedila?
b) Komu je besedilo namenjeno?
c) Kaj sporočevalec prosi?
č) Zakaj piše prošnjo prav temu naslovniku?
d) Je njegova prošnja upravičena?
e) Ali upravičeno pričakuje, da bo njegovi prošnji odobreno?
Utemelji svoj odgovor.
f ) Za kaj je potrebno, da se podpišemo?
g) S čim se zaključi besedilo?
h) Je besedilo uradno ali neuradno? Po čem lahko to presodiš?
i) Je tak zaključek primeren? Utemelji svoj odgovor.
a) Katera beseda se pojavlja v vseh
treh povedih?
b) Kdaj jo izrečemo?
c) Si že kdaj koga kaj prosil?
č) Za kaj si ga prosil?
91
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
NEURADNA PROŠNJA
PROŠNJA
Je uradna ali neuradna.
Lahko jo izrečemo ustno, lahko pa jo tudi
napišemo.
Je besedilo, ki ga izrečemo takrat, kadar
nekoga nekaj prosimo.
Besedilo mora biti kratko, jasno in vljudno.
Če prošnjo napišemo, se vedno podpišemo.
3. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
kratek, vljudnost, zaključek, prošnja.
92
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PREMI GOVOR
MED NAREKOVAJI
1. Preberi obe besedili.
Rok je zaklical: »Anita! Si že doma?«
S hodnika se je zaslišal Anitin glas: »Ja, ravnokar sem se vrnila iz šole. Kaj
nimaš ob torkih dramskega krožka?«
Rok je hitro odgovoril: »Ja, imam.«
Anita je začudeno vprašala: »In zakaj potem nisi tam?«
Rok je počasi in žalostno odgovoril: »Nisem.«
»Anita! Si že doma?« je zaklical Rok.
»Ja, ravnokar sem se vrnila iz šole.«
»Kaj nimaš ob torkih dramskega krožka?« se je s hodnika zaslišal Anitin glas.
»Ja, imam,« je hitro odgovoril Rok.
»In zakaj potem nisi tam?« je začudeno vprašala Anita.
»Nisem,« je počasi in žalostno odgovoril Rok.
a) V čem se razlikujeta prvo in drugo besedilo?
b) Kateri del govora je krepkeje natisnjen?
c) Sta vsebini besedil enaki ali različni? Utemelji svoj odgovor.
»Anita! Si že doma?« je vprašal Rok.
Rok je vprašal: »Anita! Si že doma?«
93
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PREMI GOVOR
»Dva dni boste morali počivati,«
je rekel zdravnik.
Zdravnik je rekel: »Dva dni boste
morali počivati.«
»Zapri vrata!« je zavpil dedek.
Dedek je zavpil: »Zapri vrata!«
PREMI GOVOR
sestavljata ga spremni stavek in
dobesedni navedek,
iz njega izveš, kdo je komu kaj
sporočal in kako je bilo to
povedano (spremni stavek),
je natančen posnetek pogovora
(dobesedni navedek).
Mama mu je rekla,
naj se uči.
Oče ga je vprašal,
kam gre.
Petra mu je rekla,
da ga ima rada.
ODVISNI GOVOR
»Uči se!« je rekla mama.
»Kam greš?« je vprašal oče.
»Rada te imam,« je rekla Petra.
»Dobesedni navedek,« spremni stavek.
PREMI GOVOR
Mama je rekla: »Uči se!«
Oče je vprašal: »Kam gre?«
Petra je rekla: »Rada te imam.«
Spremni stavek: »Dobesedni navedek.«
PREMI GOVOR
seddn seddnremn ni stav
94
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
POGOJNO RAZMERJE
ČE BI ZNAL …
1. Katere pogoje moraš izpolnjevati, da lahko
samostojno voziš avto? Izberi pravilne odgovore.
a) Biti bogat.
b) Imeti opravljen vozniški izpit.
c) Imeti drag avto.
č) Biti star 18 let in več.
d) Imeti primerno družbo.
2. Preberi povedi in odgovori na vprašanja.
a) Če bi znal nemško, bi odšel na delo v Nemčijo.
Pod katerim pogojem bi odšel v Nemčijo?
b) Popravil bi ključavnico, če bi imel ustrezno orodje in znanje.
Pod katerim pogojem bi lahko popravil ključavnico?
c) Če bi pravočasno poskrbeli za varnost, ne bi prišlo do nesreče.
Pod katerim pogojem ne bi prišlo do nesreče?
č) Tatovi ne bi mogli vlomiti, če bi imel na vratih varnostno ključavnico.
Pod katerim pogojem tatovi ne bi mogli vlomiti?
Kaj izražajo krepko napisani deli povedi?
S katerim veznikom je izražen pogoj?
POGOJ:
Če, če, če ...
95
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
SAMO NAMEN NI DOVOLJ
S katerim namenom je Črt pomagal Žanu pri matematiki?
1. Razmisli in odgovori.
a) S katerim namenom hodijo odrasli v službo?
b) S katerim namenom odpreš hladilnik?
c) Čemu učitelj od učenca zahteva opravljanje domačih nalog?
č) S katerim namenom kupimo časopis?
2. Preberi spodnje povedi in odgovori na vprašanja.
V katerem delu povedi je izražen namen?
a) Kupil je časopis, da bo iz njega izvedel kaj novega.
S katerim namenom je kupil časopis?
b) Odgrnila je zavese, da bi laže opazovala otroke na ulici.
S katerim namenom je odgrnila zavese?
c) Da bi varneje kolesaril, si je kupil kolesarsko čelado.
S katerim namenom si je kupil kolesarsko čelado?
NAMERNO RAZMERJE
NAMEN:
Da, da, da ...
96
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OPRAVIČILO
OPROSTI!
1. Odgovori.
a) Se ti zdi prav, da se je Klemen opravičil učitelju, ker je zamudil pouk?
b) S katero besedo se je opravičil?
c) Si tudi ti že kdaj zamudil pouk?
č) Si se opravičil?
d) Kako si se opravičil?
e) Si že kdaj za dalj časa izostal od pouka?
f ) Kako si se takrat opravičil?
g) Si se opravičil sam ali so za to poskrbeli starši?
Verjetno so tudi tebi starši že kdaj napisali opravičilo za odsotnost od pouka.
97
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OPRAVIČILO
2. Preberi spodnji besedili.
2 cm2 cm
2 cm2 cm
NAGOVOR
NAGOVOR
VS
EB
INA
VS
EB
INA
POZDRAV
POZDRAV
KRAJ IN
DATUM
PODPIS
PODPIS
Živijo, Tadeja!
Prosim, oprosti, ker te jutri ne morem peljati na
trening. Avto imam v popravilu in ne vem, ali bo
pravočasno popravljen. Priskrbi si drug prevoz.
Pozdravček
Pet ra
Cerknica, 15. 11. 2007
Spoštovani gospod razrednik!
Moj sin Andrej je imel od 8. do 13. novembra hudo
angino, zato je ostal doma. Prosim, da mu izostanek
opravičite.
Lepo Vas pozdravljam,
Matej Kovač
a!2 cm
Cerk2 cm
98
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
OPRAVIČILO
3. Odgovori na vprašanja.
a) Kdo je naslovnik prvega in kdo drugega besedila?
b) Kdo je sporočevalec v prvem in kdo v drugem besedilu?
c) Kako je Andrejev oče ogovoril razrednika? Je tak nagovor ustrezen?
č) Kako je Petra nagovorila Tadejo?
d) Od česa je odvisno, kako nagovorimo naslovnika?
e) Katero izmed obeh besedil je uradno in katero neuradno? Utemelji svoj
odgovor.
f ) S katerim namenom je bilo napisano prvo besedilo?
g) Bi si lahko Matej tudi sam napisal opravičilo za izostanek od pouka? Utemelji
svoj odgovor.
OPRAVIČILO
Lahko je uradno ali neuradno.
Lahko je ustno ali pisno.
Čitljivo napisano.
Lastnoročno podpisano.
Pošljemo ali izročimo ga v beli ovojnici.
99
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ZAHVALA
HVALA!
Sošolka ti je prinesla CD tvojega najljubšega pevca. Kako se boš odzval?
Najditelj ti je prinesel tvoj izgubljeni prenosni telefon. Kaj boš storil?
Prijateljici si prinesel uro, ki jo je izgubila pri športni vzgoji. Kaj pričakuješ od nje?
1. Preberi naslednji besedili in razmisli. Sta ti dve besedili zahvali?
OŠ Milene Vilar
Cankarjeva 5
1000 Ljubljana Ljubljana, 5. 1. 2007
Računalniško podjet je RIS d. o. o.
Triglavska 7
1000 Ljubljana
ZAHVALA
Spoštovani!
Zelo ste nam pomagali, ker ste names to poslovnih daril
in voščilnic namenili sredstva naši šoli.
Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu sodobnejše
računalniške opreme.
Učenci OŠ Milene Vilar se Vam iskreno zahvaljujemo.
Lepo vas pozdravljamo.
Učenci šolske skupnosti
OŠ Milene Vilar
ene V2 cm
Zb
č 2 cm2 cm
NAGOVOR
NASLOVNIK
SPOROČEVALEC
VS
EB
INA
POZDRAV
KRAJ IN
DATUM
PODPIS
100
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ZAHVALA
2. Ponovno si preberi obe zahvali in nato odgovori na vprašanja.
a) Imenuj sporočevalca in naslovnika v prvi zahvali.
b) Imenuj sporočevalca in naslovnika v drugi zahvali.
c) V čem se razlikujeta prva in druga zahvala?
č) Zakaj sta nagovora v zahvalah različna?
d) Katera izmed obeh zahval je uradna? Utemelji.Hvala.
101
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ZAHVALA
4. V časopisu poišči primer zahvale in jo prilepi v zvezek.
ZAHVALA
je besedilo, s katerim se sporočevalec
zahvaljuje naslovniku,
lahko je namenjena posamezniku, skupini
ljudi ali ustanovi,
lahko je ustna ali pisna.
5. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
voščilnica, zgoščenka, razprodano, ljubek, izgubljen, sredstvo.
3. Odgovori.
a) Si sam že kdaj izrekel ali napisal kakšno zahvalo?
b) Za kaj si se zahvalil?
c) Na katero besedo pri pisanju zahvale
nikakor ne smemo pozabiti?
102
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
6. Preberi naslednji zahvali in odgovori na vprašanja.
Kdo se zahvaljuje?
Komu se zahvaljuje?
Za kaj se zahvaljuje?
ZAHVALA
Maribor, december 2004
Od srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali
pri uspešni izvedbi četrtega Prazničnega bazarja. Spet
smo skupaj doživeli zelo lep
šolski praznik, ki je pokazal
ustvarjalne sposobnosti in
pripravljenost za vzajemno
podporo dobrih namenov.
Prihodek od bazarja nam
bo omogočil uresničitev
projekta pomoči učencem
z dislektičnimi težavami.
Množični obisk nam je potrdil, da smo na pravi poti.
Učenci in učitelji Osnovne šole bratov Polančičev
Prirejeno po: http://ptriada.o-bp.mb.edus.si
Messijeva zahvala Barceloni
Peking, 09.08.2008
Hvala vsem, vodstvu
Barcelobne, navijačem, še
posebej trenerju Josepu
Guardioli, ki mi je uresničil
olimpijske sanje.
(Foto: Reuters)
Lionel Messi
Prirejeno po: 24ur.com/sport/peking2008
ZAHVALA
KAJ JE NOVEGA?
SI ŽE SLIŠAL …
• NOVICA
DESKARSKI PROFESIONALCI V LJUBLJANI
• POROČILO
104
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
ZARADI POŽARA VEČ STO LJUDI
ZAPUSTILO DOMOVE
Los Angeles – Na jugu Kalifornije je v
nedeljo, 11. 3. 2007, zaradi odvržene
cigarete izbruhnil požar, ki se je razširil
na več kot 800 hektarjev zemlje. V
beg je pognal več sto tamkajšnjih
prebivalcev. Zaradi močnih vetrov in
suhe vročine se je požar razširil južno
do Los Angelesa. Za seboj je puščal
popolno uničenje.
Na območje požara se je že podalo
okoli 800 gasilcev, ki se borijo z
ognjenimi zublji. Ob tem je zgorelo
tudi eno izmed njihovih vozil.
Vremenoslovci opozarjajo na veliko
nevarnost požarov, saj je bila letošnja
zima izjemno suha.
Povzeto po:
Zaradi požara več sto ljudi zapustilo domove,
Dnevnik, 13. marca 2007.
NOVICA
SI ŽE SLIŠAL …
Ali imate doma naročen kakšen časopis? Katerega?
Kaj najraje bereta oče in mama?
Ali tudi ti kdaj bereš časopis? Kaj te zanima?
1. Preberi naslednji besedili.
V GRŠKEM MORJU NASEDLA
KRIŽARKA
Atene – V bližini grškega otoka
Santorini je včeraj zaradi plitvega
morja in podvodnih čeri nasedla
ladja križarka s 1200 potniki in 400
člani posadke. Ladja Sea Diamond je
počasi tonila, medtem pa so njene
potnike evakuirali. Življenje potnikov,
večinoma Američanov in Nemcev, ni
bilo v nevarnosti. Potem ko so prejeli
klic na pomoč, je proti križarki krenilo
več reševalnih helikopterjev in ladij.
Prirejeno po:
V grškem morju nasedla križarka,
Dnevnik, 6. aprila 2007.
105
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
NOVICA
2. Odgovori na vprašanja.
a) O čem pripoveduje prvo besedilo?
b) O čem pripoveduje drugo besedilo?
c) Ali se je to že zgodilo ali se šele bo?
č) Sta dogodka resnična ali izmišljena?
d) Kje sta bili objavljeni besedili?
e) Komu sta namenjeni?
3. V SSKJ poišči razlago za besedo dnevnik in jo zapiši v zvezek.
Zakaj je beseda dnevnik lahko zapisana z veliko ali z malo začetnico? Razloži.
V časopisu poišči, kaj se je danes zgodilo novega v svetu in pri nas.
Besedilo nalepi v zvezek.
4. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
odvreči, razširiti, tamkajšnji, uničenje, zubelj, pušča, letošnji.
5. Ponovno preberi obe besedili in reši naloge v delovnem zvezku.
NOVICA
je kratka,
je zanimiva,
hoče pritegniti, zbuditi zanimanje,
v časopisu je navadno na prvi strani,
da »pade « bralcu v oči.
106
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
POROČILO
1. Preberi besedilo.
DESKARSKI PROFESIONALCI V LJUBLJANI
Ljubitelji deskanja smo si 15. februarja lahko ogledali predstavo profesionalnih
deskarjev na snegu (sodelovalo je tudi nekaj naših). Nastopili so v Ljubljani na
parkirišču pred Kolosejem. Odjuga je nekoliko ponagajala pripravljalcem, saj se
je skakalnica dvakrat »udrla«. Za skakalnico, visoko okoli 5 metrov, so porabili
250 kubičnih metrov umetnega snega. Vse, tudi sneg, so pripravili sami. Naslednji
dan je vse izginilo brez sledu. Kljub temu smo bili priča najbolj spektakularnim
»poletom« in trikom deskarjev na snegu. Leave No Trace Nokia je naslov tega
spektakularnega dogodka, ki se je prvič ustavil v Ljubljani. Samo letošnjo zimo pa
bo Leave No Trace Nokia obiskal več kot 30 mest v 144 evropskih državah.
Prirejeno po: Robert Bogataj, Deskarski profesionalci v Ljubljani, Pil Plus, 17. februar 2006.
2. Iz besedila izpiši v zvezek krepko natisnjene besede. Razložene besede
uporabi v povedih.
profesionalen – poklicen
odjuga – otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju
spektakularen – slikovit, veličasten, sijajen
trik – dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči
3. Odgovori na vprašanja.
a) Kdo je pisec besedila?
b) Kje je bilo besedilo objavljeno?
c) O čem govori besedilo?
č) Ali se je dogodek že zgodil ali se šele bo? Kako to veš?
107
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
POROČILO
POROČILO
je kratko besedilo,
natančno predstavi okoliščine in potek dogajanja,
je bolj natančno kot novica,
podatki v njem so resnični in jih lahko preverimo.
4. Prepiši besede v zvezek. Pazi na pravilni zapis. Iz besed tvori povedi:
ljubitelj, predstava, pripravljavec, naslednji.
108
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
5. Tudi to je poročilo. Preberi ga in povej, o čem poroča.
Poročilo igre na srečo Loto
Datum žrebanja: 14. 9. 2008
Krog: 74
Izžrebane številke za LOTO:
Izžrebana številka za LOTKA:
Izžrebane številke za LOTO PLUS:
8 14 18 20 31 38 39 dodatna 4
1 2 3 6 7 3
1 7 13 18 21 22 31 dodatna 17
Vrsta
dobitkaŠtevilo dobitkov
Vrednost
dobitkaKraj
7 PRENOS 617.095,99 €
6+1 PRENOS 43.305,27 €
6 24 1.404,39 €
5 1.416 47,88 €
4 27.345 4,93 €
3+1 28.169 1,84 €
Lotko 6 PRENOS 223.168,00 €
Lotko 5 2 1.000,00 €
Lotko 4 13 100,00 €
Lotko 3 156 10,00 €
Lotko 2 1.390 5,00 €
Lotko 1 14.805 1,00 €
7 PLUS 1 20.000,00 € Koper
6+1 PLUS 0 2.000,00 €
6 PLUS 20 200,00 €
5 PLUS 638 20,00 €
4 PLUS 9.908 2,00 €
3+1 PLUS 8.363 1,00 €
POROČILO
BILO JE LEPO
PO GOBE
• PRIPOVED O DOGODKU
• BRANJE IN PISANJE K/H, Z/S …
V NARAVI
• POROČILO O DOGODKU
POVEJ NAPREJ
ALI JE TO TUDI DRUŽINA?
• BESEDNA DRUŽINA
GOBE … JURČEK
• NADPOMENKA, PODPOMENKA
MAMA … MAMICA, ODLIČNO – CVEK
• SOPOMENKA, PROTIPOMENKA
110
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
BESEDNA DRUŽINA
ALI JE TO TUDI DRUŽINA?
1. Preberi besedilo.
Pismo je besedilo, ki ga pošiljamo po pošti ali elektronski pošti. Za pisanje
pisma si moramo vzeti čas. Pisanje mora biti čitljivo, zato si pripravimo dobro
pisalo. Pozorni smo na pravopis. Ne smemo pozabiti na podpis. Kadar se na
koncu še česa spomnimo, lahko napišemo pripis.
2. Primerjaj zgradbo krepko tiskanih besed. Kaj si opazil?
a) Da so besede popolnoma različne.
b) Da je v besedah en del enak.
c) Da so besede popolnoma enake.
3. Poišči del besede, ki je v vseh besedah enak.
111
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
BESEDNA DRUŽINA
4. Oglej si sličice. Poimenuj jih. V čem so si besede podobne?
Kateri del besede je v vseh besedah enak?
BESEDNA DRUŽINAso besede, ki so sorodne po pomenu in imajo
skupen koren.
glas – benik
koren obrazilo
glas – bilo
koren obrazilo
glas – ba
koren obrazilo
112
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
NADPOMENKA, PODPOMENKA
GOBE … JURČEK
1. Poimenuj narisane predmete v posameznih okvirčkih.
2. Z eno besedo poimenuj vse predmete v posameznem okvirčku. Kako bi jim
lahko rekel?
3. Z eno besedo poimenuj skupine besed.
a) drsanje, plavanje, sankanje, smučanje;
b) tovornjak, avtobus, vlak, letalo;
c) Saša, Klara, Melita, Gordana, Sanja;
č) Delo, Dnevnik, Novice;
d) Leopold, Gregor, Črt, Vid.
4. Besedam in besednim zvezam poišči besede s širšim pomenom
(nadpomenke) in jih zapiši v zvezek:
a) dež, toča, sneg;
b) lev, tiger, panter;
c) potres, poplava, vulkanski izbruh;
č) lopata, grablje, motika.
113
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
NADPOMENKA, PODPOMENKA
5. Oglej si spodnjo shemo in poimenuj naslikane živali.
DIVJE MAČKE
So te živali res divje mačke? Poznaš še katero, ki ni našteta? Kje živi večina teh
živali?
6. Odgovori na vprašanja.
a) Katere učne pripomočke uporabljaš pri učenju?
b) Naštej vrste lesa.
c) Naštej vrste sadnega drevja.
č) Kakšne vrste obutev nosiš poleti?
d) Katere vrste oblačil nosiš pozimi?
e) Katere vrste avtomobilov poznaš?
114
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
SOPOMENKA, PROTIPOMENKA
7. Besednim zvezam poišči čim več besed z ožjim pomenom (podpomenke)
in jih zapiši v zvezek: končna ločila, domače živali, meseci v letu, letni časi,
pravljice, vrste orožja, celine.
MAMA … MAMICA, ODLIČNO – CVEK
1. Katere besede poimenujejo narisano?
mamica
mami
ženska
mati
Ali vse besede poimenujejo isto osebo? Katera ne?
2. Oglej si še naslednja primera.
a) Babica, babi, nona, stara mama.
b) Oče, ati, atek, očka, ata.
3. Besedam spodaj poišči ustrezne besede z enakim ali sorodnim
pomenom (sopomenke) in jih napiši v zvezek: punca, deček, roža, gozd.
4. Poimenuj, kar vidiš na slikah.
Kaj si opazil? V kakšnem razmerju so besede?
Navedi nekaj podobnih primerov.
115
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
PROTIPOMENKA
5. Preberi besedilo.
S prijateljem Danijem sva zanimiv par. On je debel in majhen, jaz velik in suh.
On na izlete nosi velik nahrbtnik, jaz čisto majhnega. V njegovem nahrbtniku
je vedno veliko hrane, v mojem pa zelo malo. Njegova denarnica je polna
evrov, moja pa na žalost skoraj vedno prazna. Dani je vedno glasen, jaz pa tih
kot miška. Zelo sva si različna, a sva vseeno dobra prijatelja.
6. V besedilu 5. naloge poišči besede z nasprotnim pomenom in jih zapiši
v zvezek.
PROTIPOMENKEso besede z nasprotnim pomenom.
Sem Jošt in rad
hodim na izlete. Meni je ime Dani.
Izlete obožujem
zaradi dobre
malice, ki mi jo
pripravi mami.
Dobro si naju oglej in povej, kakšna sva.
Primerjaj najina nahrbtnika. Kakšna sta?
116
KAKO POVEM, KAKO NAPIŠEM • SLOVENŠČINA • UČBENIK • 8. RAZRED
SOPOMENKA, PROTIPOMENKA, NADPOMENKA, PODPOMENKA
Besede so lahko med seboj v različnih pomenskih razmerjih.
SOPOMENKE PROTIPOMENKE NADPOMENKE PODPOMENKE
KUŽA – PES MAJHEN KUŽEK – DIVJE MAČKE RIS
VELIK PES
Pomenijo isto. Imajo širši pomen.
7. Besednim zvezam poišči čim več besed z ožjim pomenom (podpomenke)
in jih zapiši v zvezek: končna ločila, domače živali, meseci v letu, letni časi,
pravljice, vrste orožja, celine.
Pomenijo nasprotno. Imajo ožji pomen.