Poštn ina p lačana v gotovini Cena 2.— din

GLASILO OSVOBODILNE FRONTE O K RAJ EV Ć RN OME LJ , NOVO ME STO IN TREBNJE

Leto I. — stev. 29- Novo mesto, 9. septembra 1950 Izhaja tedensko

KAKRŠNO SEME - TAKSNA ŽETEV Ali bomo imeli v prihodnjem letu do­

ber pridelek žit, je odvisno od raznih činiteljev. Dober pridelek je odvisen brez dvoma v prvi vrsti od vremenskih razmer, kakovosti zemlje, pravilne ob­delave, stanja hranilnih snovi v zemlji itd. Na nekatere činitelje, kot so n. pr. ' vremenske razmere, dobra ali slabša zemlja, kmetovalec nima vpliva, P a č pa lahko vpliva na boljši pridelek s pravo­časnim izvajanjem agrotehniških mer in s setvijo dobrega semena.

Znan je pregovor: Kakršno seme, takšna žetev. Nesporno je, da je zastonj ves trud kmetovalca z obdelavo zem­lje, gnojenjem in z ostalimi deli, če za setev nismo uporabili tistega semena, k i ima v sebi lastnosti, da ustvarijo buj­nost posevka in s tem bogato žetev. Samo od dobrega semena lahko pričaku­jemo dobre hektarske pridelke. Seveda s tem še ni rečeno, da lahko že s samo setvijo priznano dobrega semena in brez agrotehničnih ukrepov dosežemo najvišje ha! pridelke. Iz prakse pa lahko spoznamo, da prav na izbiro semena kmetovalci še vse premalo pazijo. Marsikdo seje vsa leta isto seme, čeprav je že slabo in ver­jetno meni, da je njegovo seme najbolj­še. Zamenjava semena med kmetovalci iz vasi ali iz bližnje okolice je še vse Premalo razširjena. Setev dobrega se­mena je pri današnji borbi za višje ha pridelke zelo važna, ker ne podraži stro­škov obdelave, pridelki se povečajo pri Žitu od 15—30°/», pri krompirju do 50% ali še več. Da je potrebna menjava se­menskega krompirja, se je večina kme­tovalcev prepričala. Premalo pa je v navadi zamenjava semena žit.

Letos so priznavalne komisije že od!-brale velike\ količine semena dobrih po­sevkov in'bo vse to seme razdeljeno za Potrebe socialističnega in privatnega sektorja. K L O so naročili majhne koli­čine semenskih žit ali pa nič. Temu je vzrok nedelavnost K L O ali nezani-manje kmetovalcev. Pogoji za prevzem priznanih semenskih žit so zelo ugodni, in sicer tako, da prejemnik odda 110 kg svojega žita za 100 kg očiščenega \n razkuženega priznanega žita. Lahko pa odda isto količino lastnega žita in do-Plača manjši znesek v denarju. Določene Količine semenskega žita so še na raz­polago za. oddajo in naj jih kmetovalci takoj naroče pri svojem K L O .

Po drugi strani naj pa K L O organi­zirajo zamenjavo semena, zlasti krompir­ja, v lokalnem merilu, tako da si kmeto­valci nabavijo seme pri tistih, ki so i^el i čiste posevke pšenice, rži ali ječ­mena, ali krompirja in so imeli tudi v okolici največje hektarske pridelke.

Iz novega načina odkupa in planiranja setve za prihodnje leto, kar je že ver­jetno marsikdo čital v dnevnem časo­pisju, je razvidno, da bo dosedanji način obveznih oddaj odpadel. Vsak kmetovalec bo že v jeseni preje! plan za oddajo v

prihodnjem letu in bo obvezo tem laže izolnil, če bo imel nadpovprečno hekt­arske pridelke v svoji okolici. Na ta način mu bo lahko pri boljši obdelavi in pri borbi za višje ha pridelke ostalo več za prodajo po prostih cenah. Zato naj si vsak, ki ima slabo seme, čimprej preskrbi dobro seme!

Setev očiščenega semena je nadaljnji pogoj za dobre ha pridelke. Važnost čiščenja semena je v tem, da se s čišče­njem izločijo vse primesi in slabo raz­vito zrnje. Ce sejemo očiščeno žito, je tudi uporaba semena po ha manjša, ker zdrobljeno ali slabo razvito seme ne bo vzkalilo. Za setev mora ostati samo naj­težje in najdebelejše zrnje, ker le takšno zrnje bo dalo v prihodnjem letu izena­čene in dobre posevke. Sicer je čiščenje že razširjeno, vendar še premalo. Po uredbi je predpisano, da mora biti vse seme, ki se uporabi za setev, oe.ščeno in razkuženo. Primanjkuje še selektor­jev, ki ločijo seme po teži, obliki in ve­likosti. Trierje ali čistilne stroje pa ima skoraj vsak K L O , državni ali zadružni kmetijski obrat. Za letošnjo setev so na razpolago vsi čistilni stroji, ne glede na to, kdo je njihov lastnik. Za organizacijo in izvedbo 100"/* čiščenja žita so zadol­ženi K L O in K Z . Dolžnost K L O je, da vodijo in usmerjajo delo in naj ga, kjer je mogoče, izvršujejo KZ. Vsak K L O je prejel plan čiščenja žita, ki ga bo lahko izpolnil, če bo akcijo podprl in delo pravilno usmerjal. Dolžnost kmeto­valcev pa je, da s čiščenjem ne odla­šajo, temveč da oddajo ži to v čiščenje v času, ki ga določi K L O . Naj ne bo letos kmetovalca, ki ne bi oddal v čiščenje" semena ozimnih žit! S tem bo prihranil seme, ki drugače propade v zemlji kot nesposobno za kalitev in po drugi strani je zagotovljeno, da je posejal najboljše seme, ki ga je mogoče dobiti.

Zakl jučno s 5. septembrom 1950. so v naših treh c k n j i h vpisali za II. ljud­sko posojilo:

okraj Novo mesto 3,572.000.— din okraj Trebnje 3,123 000 — din okraj Č r n o m e l j 2,725.300-— din

skupaj: 9,420.500.— din

Da preprečimo razvoj bolezni na žitu — prašnih in trdih sneti, moramo seme predi setvijo tudi razkužiti. Sneti zmanj­šajo pri nas v nekaterih letih pridelek tudi do 20 %. Trde sneti so znane bo­lezni na žitu. Napadene rastline pše­nice, ječmena in ovsa nimajo normalnih zrn. Zrna so polna črnega prahu, to so glivini trosi. P r i mlačvi se taka zrna zdrobijo in se oprimejo tudi zdravih zrn. Ko zrno vzkali, prodro kalčki sneti v

rastline in rastejo v rastlini do novih klasov. Prašnate sneti spremene vsa zrna s plevami vred v črn prah in ob dozorevanju vidimo namesto klasov le gola vretenca. Micel glive je v notra­njosti zrna pri ječmenu in pšenici. Raz­kuževanje ni učinkovito proti prašni sne­ti ječmena ali pšenice, uspešno je samo namakanje v topli vodi, in sicer 4 ure v vodi 20—30° C in nato še 10 minut v vodi s 50—52" C.

Prve sneti in prašno snet na ovsu uničimo z razkužili. Za to delo uporab­ljamo posebne bobne, katere bi morala imeti na razpolago vsaka K Z . Razkužila so lahko ali mokra ali suha. Vsebujejo živosrebrene spojine, ki učinkovito raz-kužujejo seme. Mokra razkužila razto­pimo v vodi v določenem procentu in seme namakamo določen čas v razto­pini. Suha razkužila se uporabljajo v prahu in z njimi razkužujemo seme v bobnih, če pa teh ni, pomešamo seme z določeno količino razkužila in vse to do­bro premešamo. Razkužilo se mora oprijeti površine semena. Razkužilo pri­čne delovati, kakor hitro je seme prišlo v stik z vlago in moramo zato seme, ki je vlažno in razkuženo, takoj posejati. Pr i vseh razkužilih, ki jih dobimo v tr­govini, so tudi navodila za uporabo. Naj­običajnejša razkužila so suhi ceresan, katerega rabimo 200 g za 100 kg pšeni­ce, ječmena ali rži. Ceresan prašiva ra­bimo 150 g za 100 kg pšenice, rži in 200 g za 100 kg ječmena. Žitobran upo­rabljamo kot suhi ceresan.

Mokra razkužila uporabljamo tako, da seme poškropimoz razkužilom. Uporabna je tudi modra galica, kjer seme namaka­mo 30 minut v 1 % raztopini modre ga­lice, t. j . 1 kg galice na 1001 vode in seme nato osušimo. Razkuževanje z modro galico zmanjša kaljivost in mo­ramo sejati 10 % semena več. Zaradi štednje s semenom bomo galico uporab­ljali samo, če ne bo na razpolago osta­lih razkužil.

Pred K L O in K Z stoje pred pri-četkom setve važne naloge. Od njihove­ga dela, propagande in pravilne organi­zacije dela je odvisno dobro čiščenje in razkuževanje žit. Čistilni stroji morajo biti izrabljeni in uporabiti je treba vse privatne čistilne stroje. K Z naj pregle­dajo, koliko jim primanjkuje razkužil in naj razkužila takoj naroče. Računati morajo, da potrebujejo za setev 2.50 ha z razkuženim žitom 1 kg razkužila. Kjer ni na razpolago bobnov za razkuževa­nje, si lahko napravijo te bobne; za to so potrebni manjši, že pokvarjeni sodi, v katere vdelate os z ročajem.

Kmetovalci! Od vas je odvisen uspeh dobre letine v bodočem letu, zato za­menjujte slabo seme, seme obvezno oči­stite in razkužite, in drugo leto vam za majhen trud in stroške ne bo žal! O V

Novo mesto, 25. avg. 1950

Davek ni breme davek je dolžnost!

Kmetje KLO Zbure v novome­škem okraju so plačali vse pred­pisane davke za t. 1949 in plačali akontacije za tri četrtletja 1950!

Tovarišu z okraja, ki je prišel na KLO Zbure v pomoč, je rekel fi­nančni poročevalec Pirnar: »Kmetje KLO Zbure so izpolnili svojo dolž­nost do države. Zato ne potrebu­jemo pomoči. Tudi v bodoče nas ne bo treba priganjati, ker se za­vedamo, da davek ni breme, ampak dolžnost!

Tako je z davki v Zburah. Uspeh more biti le tam, kjer je finančni poročevalec vesten in kjer je KLO tak, kakršen je v KLO Zbure.

Z A D E L O — P B I Z N A N J E ! V sredo 9. avgusta ob 10. uri dopoldne so

se v dvorani hotela Kandija tVind i šer ) zbra­li malone vsi razstavljalci tako uspele raz. stave. Poverjenik za lokalno industrijo in obrt O L O Novo mesto, tov. Miš igoj Janko jim je razdelU l i čno izdelane diplome kot znak priznanja. Diplome so od l i čno izdela­ne, za razstavljene predmete so prejela sle­deča podjetja in obrtniki priznanje: Č e v ­ljarstvo vil .o Novo mesto, Industrija perila, Krajevno galanterijsko podjetje »Jelka« iz Ž u ž e m b e r k a , Tekstilna tovarna Notvo me­sto, Mizarska delavnica »Pionirja« v Novem mestu, Tkalnica M L O Novo mesto, Mizarstvo M L O Novo mesto. Krajevno lesno podjetje »LIP« v Ž u ž e m b e r k u , T a p e t n i š t v o M L O No­vo mesto, Invalidska kovinarska delavnica v Novem mestu, Kovinarska delavnica M L O Novo mesto, Produktivna čev l jarska delav­nica v Dol. Toplicah, dalje privatni mojstri tov. Ivan Fink, klepar v Novem mestu, Ru­dolf Bevc, klepar v Novem mestu, Knafl ič Anton, k l jučavn ičar v Novem mestu,, Jože Gazvoda, mizar v Gotni vasi, Adolf Bevc, mizar v Novem mestu, Jože Gašperš ič , mi­zar v Irci vasi, Franc Barbič , mizar v No­vem mestu, Ivan Jevnikar, mizar v St. Pe­tru, J o ž e Zupanč ič , mizar v Potoku, Franc Jermanj, mizar v Cegelnici pt i Novem me­stu, Jože Sulc iz P r e č n e pa zlasti za sodarske in v i n o g r a d n i š k e izdelke, Karol Henigman, čev l jar v Dol. Toplicah, Jože Moškon t | č ev l jar v Novem mestu, Anton Pavlin, čev l jar v Gor. Mokrem polju (za iz­redno o d l i č e n prikaz popravila), Josip K r u -Ijevac, vrvar iz Novega mesta, Anton Va-lant, kovač iz Ž u ž e m b e r k a , Ivan Tramte, kovač v Zbogajnah pri Skocjanu. Isto tako od l i čno oceno je prejel S L O V E N I J A - S P O R T Novo mesto, za vzorno prikazan promet pa pov. za promet O L O Novo mesto. Z od­l i čno oceno izdelkov je bil dan zlasti m o č a n poudarek naš i lončarski obrti. Diplomo za razstavljene predmete so prejeli lončarji St- Jernejske doline tov. Leopold Kržan . Janez Lešnak, Jože Lešnak in Ignacij Skoda iz Grabelj. Odl i čno oceno je prejelo torej 35 podjetij, oziroma privatnikov obrtnikov, vsi ostali razstavljalci pa so prejeli diplo­me za lepo izdelane in razstavljene pred­mete.

Po razdelitvi diplom je tov. Mišigoj vsem razstavljalcem še čest i ta l k u s p e š n o izvedeni razstavi ter se jim zahvalil za vso pomoč , ki so jb v teku razstave nudili glavnemu razstavnemu odboru.

H koncu je vsem razstavljalcem čest i tal š e predsednik Okrajnega združenja obrtni­kov tovar iš Adam in jih vzpodbudil k na­daljnjemu č im u s p e š n e j š e m u delu za ljud­sko skupnost.

Stran 2 > D O L E N J S K I L I S T « Stev- 29.

ZADNJI ČAS Ver je tno v e č i n i las tn ikov sadnega drev ja

n i poznamo, da je v l e tošn j i spomladi izš la uredba o obveznem zat i ranju š k o d l j i v c e v in bolezni na sadnem drevju- Uredba, je b i l a ob jav l jena v 11. š tev . Uradnega l is ta L R S dne 28. III. letos in je b i l a p r i o b č e n a tud i v s t rokovnem g las i lu min i s t r s tva za k m e t i j ­stvo » S a d j a r s t v o , v ina r s tvo i n v r t n a r s t v o « , v š t e v i l k i 5—6. V uredbi so navedeni v s i u k r e p i , k i j i h morajo i zv r š i t i l a s t n i k i sad-nega d rev ja vsako leto. Z uredbo naj se se­znani jo vs i č l a n i l j u d s k i h odborov, k a k o r tud i l a s t n i k i sadnega drevja .

U r e d b a je b i l a izdana v c i l j u , da se k o n ­č n o vendar urede n a š i sadovnjaki tako kot je pot rebno in se p r e p r e č i nadal jnj i r azvo j r a z n i h b o l e z n i in: Skodli jliveev na sadnem drevju , k i n a m zadnja le ta n a p r a v i ja jc ob­č u t n o š k o d o na sadnem drevju in. so kot a m e r i š k i k a p a r un ič i l i ž e mnogo sadnih dre­ves V o k o l i š i h , k i so o k u ž e n i po a m e r i š k e m kap a r ju , so na jvažnejš i ; sledeči, u k r e p i :

1. Obvezen i z k o p a l i posek vseh sadnih dreves, k i so tako m o č n o napadena po ame­r i š k e m kapa r ju , da so neozdrav l j iva , manj napadena drevesa p a morajo l a s tn ik i p o m l a ­d i t i .

2. I zkopa t i i n sežga t i mora jo v b l i ž i n i sadnega d rev ja .se n a h a j a j o č e grme gloga i n č r n e g a tirna ittu drugo g r m i č e v j e , k j e r se l ahko r a z m n o ž u j e a m e r i š k i kapar .

3. D e b l a i n d e b e l e j š e veje dreves, k i so. izsekana i n okužen ia poi a m e r i š k e m , kapar ju , m o r a j o m o č n o opa l i t i , ve je p a na l i cu mesta sežga t i , da se p r e p r e č i m o ž n o s t r a z š i r i t v e a m e r i š k e g a kapa r j a .

4. K r a j e v n i l judsk i o d b o r i mora jo po> po­sebnih 3 č l a n s k i h komis i j ah do loč i t i najpo­zneje do 1. n o v e m b r a drevesa, ki; j i h morajo l a s tn ik i pomlad i t i a l i p a ods t rani t i iz sadov-' njakai. K d o r n o č e sam i zv r š i l i naveden ih ukrepov, mora. k r a j e v n i l j udsk i odbor po­skrbet i , da se t i u k r e p i i zv r še na las tn ikove s t r o š k e .

Nada l j e je v u r e d b i predpisano, d a m o r a vsak las tn ik prevozne a l i motorne sadne š k r o p i l n i c e poskrbe t i , da bo š k r o p i l n i c a do 15. o k t o b r a pop rav l j ena i n sposobna za š k r o p l j e n j e . N a ta č l e n posebej opozarjamo vse las tn ike sadnih š k r o p i l n i c i z vseh sek­torjev, da takoj poprav i jo sadne š k r o p i l n i c e . Z a n e i z v r š i t e v predpisov, k i j i h navaja uredba, so predvidene k a z n i do 10,000 d in .

N a samo uredbo in njeno vsebino opo­zar jamo že sedaj, k e r v sedanjem 1 č a su la­hko i z v r š e sadjarji 1 že r azne ukrepe. Zdaj , ko so na sadnem drev ju še p lodovi , je naj­l a ž e opaz i t i o k u ž b e po a m e r i š k e m kapar ju . Iz š t e v i l a o k u ž e n i h p lodov i n jakost i o k u ž ­be l ahko ugotovimo, k a k o m o č n o je že k a ­par r a z š i r j e n v k a k š n e m predelu . K r a j e v n i l judsk i odbor mora imet i t očen pregled nad o k u ž b a m i na p o d r o č j u kra jevnega l judskega odbora, da bo v šk rop i ln i ! sezoni vse o k u ž e ­no sadno drevje i n sadno drevje v o k o l i c i dobro p o š k r o p l j e n o . T o ugotavljanje gne­zdišč a m e r i š k e g a k a p a r j a p a m o r a m o i zv r ­š i t i že sedaj, ke r pozneje, k o bodo p l o d o v i že odpad l i , je ugotavljanje mnogo tež je . P r i vseh k r a j e v n i h l judsk ih o d b o r i h imajo razne letake s s l i k a m i in je l ahko prepoznat i sa­dje, o k u ž e n o po a m e r i š k e m kapar ju . Vse d v o m l j i v e vzorce pa p o š l j i t e p o v e r j e n i š t v u za kmet i js tvo.

P r i b e ž n e m p reg ledu sadovnjakov po D o ­lenjskem lahko ugotovimo, d a je stanje sad:-nega drevja, še skra jno zanemarjeno. K l j u b temu, da se vsa le ta po osvobod i tv i vsako leto o p r a v l j a obvezno č i š č e n j e sadnega dre­vja , imamo še n e š t e t o sadovnjakov, k i so zanemarjeni . S k r a j n i č a s je, da tud i t i last­n i k i zanemarjenega sadnega drev ja z a č n o s temelj i to o s k r b o K d o r ne bo i zv rš i l del . k i j i h p redv ideva , uredba, bo k a z n o v a n . Za i z v r š i t e v teh del je t reba le nekaj volje . K o r i s t i , k i j i h p r i n a š a sadno drevje, je do­vo l j , bodlisi da ga p rodamo a l i pa uporab i ­mo predelanega v razne izdelke. N a več k r a j i h je sedaj; v i d e t i v e č j e a l i m a n j š e š t e ­v i l o sadnih dreves, k i so že suha a l i pa tako ostarela , da ne d o n a š a j o nobene kor i s t i . P r o č s t a k i m drevjem, k i samo k a z i okol ico . V s a t a k š n a sadna drevesa, k i so že suha, morajo l a s t n i k i takoj ods t ran i t i i z sadov­njakov, V naspro tnem p r i m e r u j i h bodo. od­s t r a n i l i na poz iv oblast i . Sedlaj je najbolj p r i m e r e n č a s za odistranitev suhih drevesi i n suhih vej . V p o z n e j š i h mesec ih bo p r ema lo časa , seda ji p a se suhe veje z l ahkoto opa­zijo, ke r je še l ist je n a d r ev ju .

V posameznih oko l i š ih se je a m e r i š k i kar pa r že tako m o č n o r a z š i r i l , d a se sadno drevje suši . T a k š n e m u sadnemu, d r e v j u n i p o m o č i ; ne preostane drugega ko t m o č n o o k u ž e n a drevesa izsekat i , manj okužena , pa pomlad i t i . Z o d l a š a n j e m izseka: ne smemo da t i m o ž n o s t i , d a :se k a p a r š i r i dalje. So p r i ­govor i , da kapeirja mi m o g o č e zatre t i . B r e z -dvomno je, da s pov r šn imi šk rop l j en j em, ne bomo dosegli uspehov. P r i dosedanjih a k c i ­jah zimskega š k r o p l j e n j a sadnega d rev ja je b i lo porabl jeno p o v p r e č n o po d revesu 10 dO 30dlkg š k r o p i v a , k a r je vsekakor premalo . D r e v o je b i l o p o v r š n o p o š k r o p l j e n o ' i n zato n i uspehov. Ce p a bomo š k r o p i l i tako, da bo opran na drevesu vsak košček , bo tudi š k r o p l j e n j e pokaza lo p rave uspehe. Vsaka, p o v r š n o s t i n š t e d n j a s škropivomi se m a š č u ­je. R a z u m l j i v o je, da mora jo b i t i v o k o l i c i p o š k r o p l j e n i vs i o k u ž e n i sadovnjaki .

A m e r i š k i k a p a r se je že močno: r a z š i r i l po Dolen jskem. Se je č a s , d a se š i r i t e v za.-jez i . Seveda ne bomo p r e p r e č i l i š i r i t v e na ta n a č i n , da pus t imo vse vnemar . K m e t i j ­ske zadruge, k r a j e v n i l j udsk i odbor i i n v s i l a s t n i k i sadnega drevja, bodo m o r a l i v bo­d o č e temu v p r a š a n j u posvet i t i več p a ž n j e . Sedaj je p r v a naloga, da se točnoi ev ident i ­rajo v s i o k u ž e n i sadovnjaki , da se izsekano vsa m o č n o o k u ž e n a i n de lno suha sadna dre­vesa in poprav i jo vse sadne š k r o p i l n i c e . K o bo p r i š e l č a s , bo p a t reba z vsemi s i l ami z a č e t i z z i m s k i m šk rop l j en j em, in uspeh za­t i ran ja ne bo izostal . Izsek vseh suhih dre­ves je obvezen in naj l a s tn ik i sadovnjakov odstrani jo vse sadno drevje, k i ne spada v sadovnjak.

Z A D N J I C N A D L E T O Š N J A KROMPIRISCA

Z?.radi novo odkritih okužb po kolorad­skem hrošču in zaradi zapoznelega dozore­vanja krompirja bo zadnji pregled krompi-rišč v l e tošnjem letu v nedeljo dne 10. sep­tembra t. 1. Ker jle to zadnja prilika, da se odkrijejo evenit. o k u ž b e po koloradskem hrošču, pozivamo vse kmetovalce, da se pre­gleda poilnoštevi lno ude leže . K L O naj pravo­časno izvedejo organizacijo pregleda, da bo­do vse p o v r š i n e temeljito pregledane.

„Se enkrat bi rad videl, kak' sonce gor gre!"

Tako se glasi pesem tist ih, k i ž iv i jo v v e č n i temi. In teh n i malo. Iz r a zn ih podat­kov je ra.zvidno, da se je š t ev i l o s lepih med vojno i n po v o j n i znatno povečalo. . V z r o k o v je v e č . E d e n izmed n j i h je na p r i m e r otro­š k a neprevidnost . P o osvobodi tv i , k o so b i l a našsi po l ja in gozdovi še p o l n a munic i je i n r o č n i h b<mb- so se t i m a l i r a d o v e d n e ž i z n j i m i b rezskrbno i g r a l i , toda niso se spom­n i l i , da se razs t re l ivo l ahko r a z p r š i i n po­

stane zanje usodno. — K o l i k i m s i romakom je vzelo v id!? N a š a nova J u g o s l a v i j a se zelo zanima za te l jud i i n v S l o v e n i j i je usta­novl jeno d r u š t v o : » Z d r u ž e n j e s lep ih Slove­ni je .« C i l j te organizaci je je, da vse slepe sprejme v č l a n s t v o i n sk rb i za n j ihovo živ­ljenje i n k u l t u r n i ter d u š e v n i razvoj .

P o s l u š a j m o , ka j nam bo povedal A l o j z M u r n iz L a š č p r i Ž u ž e m b e r k u , 100*1« s lepi i n v a l i d : »Le ta 1942.. 28. m a r c a so p r i h r u m e l i v našo ' vas I ta l i jan i . K e r nismo, ime l i dovol j k o k o š i , da b i j i h L a h i lahko p o k r a d l i , so se

l o t i l i p o š t e n i h v a š č a n o v . O b k o l i l i so vas i n iz s trahu p r e d »band i t i« zače l i s trel jat i . K o sem zagledal ta n e p r i č a k o v a n i p r i zo r , sem takoj stekel p ro t i gozdu, da b i se p r i k l j u č i l n a š i m — pa r t i zansk im vrs tam. D o c i l j a n i ­sem p r i š e l , ke r so me na sredi po t i u je l i faš is t i i n me postavili p red v a š k i c e rkven i z id . R a v n o tako se je zgodilo z mojo d r u ž i ­no i n v a š č a n i . K e r od nas n iso n i č e s a r zve­de l i , so s t re l ja l i v zrak, da b i nas p r e s t r a š i l i . U s t r a š i l i se n i smo n ikogar in izdajalca n i b i lo med nami . P r e t e p l i so me odi nog do glave, me v r g l i n a k a m i o n i n odpe l jan v K o č e v j e . K a k š n o ž i v l j e n j e i n trpljenje sem dož ive l v ce l i c i i n osemnajst m e s e č n i inter­nac i j i , ne to:m p r i p o v e d o v a l , saj sem b i l le eden izmed t o l i k i h t i s o č e v . . . .

Po k a p i t u l a c i j i I tal i je sem odšel p ro t i domu in od todi k pa r t i zanom. P r i j e l sem za p u š k o i n po nekaj dneh sem postal p o m o č n i k mi t ra l j ezca v devetem korpusu . S r e č e n sem b i l tu. Moje zadovoljstvo pa je k m a l u pre-

K a k o r vsako leto bo tudi za l e to šn jo tr­gatev odred i lo M i n i s t r s t v o za kmet i j s tvo rok, po ka te rem se l ahko z a č n e s t rgatvi jo grozdja. S p l o š n a navada dolenjsk ih v i n o ­g radn ikov je b i l a , d a vedno, prezgodaj: t rga­jo grozdije ini imajo za r ad i tega t u d i s l a b š e p r i d e l k e p o kakovos t i . K e r je letosl zielo ugodno vreme, i m a vsak v inog radn ik mo'ž-nost, da p r i d e l a grozdje z v i s o k i m procen­tom sladkorja- O d k u p n e cene v i n a a l i mo­š t a se ravnajo po> odstotkih sladkorja i n a lkohola , na k a r vas posebej opozarjamo.

Iz jemoma bodo lahko i z v r š i l i trgatev p r e d pos tav l jen im r o k o m samo on i v i n o g r a d n i k i , p r i k a t e r i h bi. tanko nastala zaradi t rgatve gospodarska š k o d a , kot n. p r . p r i v e č j i po­j a v i gn i lobe a l i če' je b i l vimoigirad p o š k o d o ­v a n po toči . R o k za trgatev ho objavl jen v dnevnem č a s o p i s j u i n ga bo tudi p r a v o č a s n o p r i o b č i l Do len j sk i l ist . P r o t i k r š i t e l j e m od­redbe M i n i s t r s t v a za kmetijstvo, se bo p o ­stopalo po v e l j a v n i h p redp is ih .

N o v o mesto, 30. avg. 1950.

Kmetijska zadruga Žužemberk SE BORI Z VELIKIMI T E Ž A V A M I

N e d e l j s k i po l l e tn i o b č n i zbor, katerega, se je u d e l e ž i l o l e 15 z a d r u ž n i k o v , je v jasni l u č i pokaza l nezainteres i ranost č l a n o v za p rocv i t i n napredek svoje zadruge. Z a n i m i ­vo je, d a se o b č n e g a zbora niso. u d e l e ž i l i n i t i č l a n i upravnega odbora, seveda na č e l u s t a jn ikom. M o r d a se j i m n i zdelo potrebno. P r a v č u d n o je i zzvene lo p o r o č i l o o de lu poslovanja, ka terega b i m o r a l poda t i tajnik, p a ga je b r a l u s l u ž b e n e c zadruge 1. Iz i z ­č r p n i h p o r o č i l se je da lo razbrati 1 , da si le nekaj l j u d i p r izadeva , da b i zadruga b i l a ž iv l j en j ska . Jasno je, d a takemu stanju niso b i l i posamezn ik i kos. S l u t i se trudi, da. v u p r a v n e m odboru nekaj me »sitima«, i n si n i k a k o r ne more jo p r i t i na jasno, k d o je p r avzap rav » k o m a n d a n t « . P r i š l o je tako da l eč , da je tov. predsednik G r č a r podal ostavko i n je zadruga danes b r e z predsedni­ka , ke r mesta n i h č e n o č e prevze t i . Se zan i ­m i v e j š e je dejstvo, d a b i m o r a l nadzorn i od­bor podat i d o k o n č n o s l iko o poslovanju upravnega odbora . P r a v je i z j av i l nek i zar d r u ž n l k , dia nadzornega odbora sploh n i i n d a je samo. na pap i r ju . S k o r c neverjetno, je to, da so b i l i i z v o l j e n i č l a n i nadzornega od­b o r a o b v e š č e n i: pismeno, da so i zvo l j en i v nadzorn i odbor, sedaj pa se izgovarjajo, da niso p r e v z e l i nobenega mesta, v nadzornem odboru. T a k o je danes zadruga po zaslugi b r e z b r i ž n o s t i brez p r a v i l n o vol jenega nad­zornega odbora, i n predsednika. Danes stoje še preos ta l i č l a n i upravnega, odbora p r e d v e l i k o odgovornostjo. Vsaka kritika, s strani zadružnikov na upravni odbor in usluižben-

stvo je odveč zaradi takega postopka pre­težnega š tev i la zadružnikov . M a r s i k d o od teh bo godrnjal : »Tako se ne: gospodar i p r i zadrugi -« Namesto, dai b i b i l i up ravnemu odi-b o r u i n u s l u ž b e n s t v u h v a l e ž n i , i z l i va jo na­nje gnusna i n n e u p r a v i č e n a obrekovanja . J a ­sno, d a m o r a dobra v o l j a db dela p r i teh l judeh skoipneti, č e p r a v ž r t v u j e j o mnogo t ruda i n časa . Z a n j ihovo delo n i p r i znan j , ampak: » U d a r i po. nj ih!«

Iz poroči l! se jasno: v i d i , d a se. je u p r a v n i odbor b o r i l z n a j v e č j i m i t e ž a v a m i i n za rad i n a š e pas ivnos t i n i povsem, uspel. V l anskem le tu je zadruga zaš la v v e l i k e f i n a n č n e te­ž a v e i n je pasivo, k r i l a 1 iz. r eze rvn ih s k l a ­dov. Položa j 1 letos n i r o ž n a t , to pa n i .k r ivda slabega gospodlar jenja, ampak i z v i r a i z majhn ih rabatov i n pomanjkanja kuran tne-ga blaga.. V z e m i m o samo negativne postav­ke odkupov, m l a č v e , su šen j a sadja i n v z d r ž e ­vanja ekonomije! E k o n o m i j a o s k r b i drago delovno silo, svoje p r ide lke p a m o r a prodaja­t i po u radno d o l o č e n i h cenah. Jasno je, da to pelje v t e ž k o f inančno: stisko. Ne b i b i lo na ­pak, č e b i s i zadruga u r e d i l a v z o r n i racar-nik , ku r jo in za jč jo fa rmo i n b i l ahko produkte teh d o b i č k o n o s n i h panog v n o v č e -vaila na pros tem trgu, kair b i izdatno p r ipo ­moglo k f i n a n č n e m u , i zbo l j š an ju . Režijski! s t r o š k i ne b i b i l i v e l i k i , saj b i iz las tn ih v i ­rov č r p a l i zadostne 1 k o l i č i n e k r m e . D o l ž n o s t nas z a d r u ž n i k o v je, dia pomagamo, svoji za­d r u g i z nasvet i i n dietnim, da tako premost imo vse t e ž a v e , k i spremljajo k še ' u s p e š n e j š e m u delu. SI. Hotko.

SE O » D O L E N J S K E M LISTU«

N a š »Dolen j sk i l ist« postaja odi š t e v i l k e do* š t e v i l k e p r i v l a č n e j š i i n p e s t r e j š i , zato se tudi š i r i k r o g n jegovih bra lcev. V e n d a r p a ža l š e danes ne more do vseh, k i b i ga r a d i b r a l i . N i še' dolgo, ko: sem b r a l v tem l i s tu , da so. ga naš l i v nekem: K L O k a r cele kupe , medtemi koi so ljudje po. n j em sprar seval i . T a k o je z »Dolenjskimi l i s tom* zlasti v t rebanjskem okraju 1 . Ne 1 le , dia dop i s i zelo po redkoma prihajajo, v u redn i š tvo . , tudi k r o g č i t a t e l j e v je š e zelo š ibak . K o sem. te d n i p e š a č i l po- tej d o l i n i i n opozor i l n a pisanje » D o l e n j s k e g a l i s ta« , so me: v mnog ih k r a j i h s p r a š e v a l i , k je izha ja i n kako ga. n a r o č i j o . K a ž e , d a O k r a j n i odbor O F v Trebn jem še do danes n i razpredel m r e ž e n a r o č n i k o v po vsem okra ju — verjetno, p a leže k u p i š t e ­v i l k tega l is ta v m i z n i c a h K L O a l i celo v p i s a r n i Okra jnega odborai O F v Trebn jem, l judje p a l is t zaman č a k a j o . Zaka j tud i ne b i javno: i zves i l i izš l ih .številk » D o l e n j ­skega l is ta« n a d o l o č e n i h mest ih , č e p r a v na s ta r ih p r a z n i h deskah Stenčasa . , kot sem to v i d e l v N o v e m mestu, i n M o k r o n o g u . T r e ­banjski k u l t u r n i k i in aigltprop. p.a. se. bosta m o r a l a z b u d i t i i n res zače t i že enkrat s svo j im delom., k e r ga bodo: s icer z b u d i l i ljudje 1 sami, , k i zahtevajo, n a š t isk. U č o

P O MIRENSKI DOLINI

N e d a v n o me je pot zanesla v s l ikov i to M.irensko dol ino, nekdaj; s lavl jeno »Dol ino

' g r a d o v « , k i je dala v dob i N O B ve l ik k r v n i davek i n dopr inos in daje t u d i v sedanji g r ad i tv i l e p š e g a ž i v l j e n j a bogat i n v a ž e n p r i spevek . Povsod rastejo K D Z , z a d r u ž n e ekonomije , grade se gospodarska poslopja. G r a d o v i izginjajo., odnosno, postajajo do­m o v i n o v i h l j ud i . T u d i k u l t u r n o se D o ­len jc i v tem. koncu, m o č n o razvi ja jo , k a r p r i č a j o l e p a k i , k i poziva jo n a p r i r ed i tve . L e nekaj' je, k a r ne raste, ampak č a k a , . . to so zadružni domovi, k i so b i l i z v e l i k o vne­

m o pos tavl jeni , a sedaj samevajo samcat i , kot d a j i h je sram nagote i n sramote. K a r pogle jmo j i h : Trebnje , M i r n a , M o k r o n o g — posebno, zadnj i je k rasna i n m o g o č n a stav­b a sredi trga, gradi te l j i so: dob i l i n a j v i š j e p r i znan je in še celo: nai f i l m u smo ga; v i d e l i . T u d i Treban jc i i n Mirničaini. menda č a k a j o n a M o k r o n o v č a n e , da se. z i h u d e . . . K a j pa mlad ina , s ind ika t i , A F Z , O F , Z B ? A l i vas n i res n i č srami, dia. v a š i k u l t u r n i d o m o v i t ako žalostno, propadajo? Učo

T O V A R N O IGRAČ PROSIMO da b i r e š i l a svojo okolico' p r e d neznosn im ropo tom p r e m o č n e g a motorja., k i ga: že ne­kaj, č a s a uporab l ja v lak i rnemi odde lku za z r a č e n j e pros torov. M o t o r z 22 k o n j s k i m i s i l a m i je za tako delo. v s e k a k o r p r e m o č a n . O d jutra, db desete u r e z v e č e r b r n i vsa R a -govska u l i c a i n del mesta, na nasprotnem bregu K r k e od' p r e m o č n e pesmi tega or ja­ka . V tovarni p r a v i j o sami , da j i m p o ž r e p r e v e č e lek t r ike . P ros imo j i h zato, da store sebi i n n a m uslugo, in zamenjajo: motor za m a n j š e g a . Sosedje

V DOBERNIČU SO SE ODREZALI V Doberniču so razumeli važnost na­

biranja gob, in so k delu prav pridno pristopili. Zavedali so se, da imajo od tega dvojno korist. Naša država bo do­bila potrebne devize .:a suhe gobe, na­biralci pa so prejeli lepe denar ce in še blago. Posamezniki so prinesli v Kme­tijsko zadrugo po 10 in še več kg suhih gob. Do sedaj je Kmetijska zadruga odkupila že 969 kg suhih gob. — Tudi pri nabiranju zdravilnih zelišč Doberni-čani niso zadnji, saj so do sedaj nabrali okrog 3000 kg raznih zelišč.

S. F.

k i n i l a n e m š k a granata; r an i l a m i je ves obraz i n p re t rga la o č e s n o ž i v č e v j e .

Tega je že šest temnih let. Zdaj m i ne man jka n i č e s a r . N a š a oblast sk rb i za nas in ne m.';rem povedat i , k a k o sem. j i h v a l e ž e n za vse dobrote. Samo ena že l j« me spremlja že vseh šest let: da b i mogel samo za tre­nutek odpret i oč i i n pogledat i n a š o svobodno Jugoslavi jo , mejo drago domovino, svobodno domovino . . . «

T e ž a k v z d i h se i zv i je iz p r s i A l o j z i j a Murn«. , potem nadaljuje: »In vendar ne ob­

upujem. P r e d seboj imam lepo b o d o č n o s t . sem v rokah takr. d o b r i h l j u d i , k i skr­

b i jo zame. Ce b i ne b i l o n j ih , b i se pogre-zn i l v brezmejne globine mor ja . K a k o se naj vam, dragi t o v a r i š i , zahvalim, za. vse dobrote, k i ste m i j i h i zkaza l i . Saj se kot preprost k m e č k i sin sploh ne znam.

U p a m , da me tudi v b o d o č e ne boste p o z a b i l i V z imskem času vam. bom iz n a š e g a ž iv l j en j a še v e l i k o napisa l . Sedaj ne m o r e m , saj me razumete. . . «

f

Stev. 29. > D O L E N J S K I L J S T < S t r a n I

1941a VJkhadwia tniadost

tafest-ilsk = StlUbo Z v a š k i m i s t r a ž a m i si jie' okupa tor us tva r i l

i zv r s tno o b v e š č e v a l n o m r e ž o , k i m u je poro­č a l a o vsem, k a r se je godi lo na. vas i : pa r t i ­zansk i p r e m i k i , b u n k e r j i , p rehod i , k u r i r s k e steize i td . P o l e g tega pa si je1 okupa to r ustvai-r i l z bel ogard i s t i č n i m i posadkami tudi dejan­sko p o m o č v odpr t i b o r b i na terenu p r o t i s i ­l a m narodnoosvobodi ln ih edlnic . N a v o j a š k o tako v a ž n e m terenu za okupator ja , k i se je raztezalo n a desnem i n l evem bregu reke K r k e , je u s tva r i l okupa tor za zavarovanje svoje postojanke v Ž u ž e m b e r k u i n obv lada­nje iz redno t e ž k e g a i n pr ikladnega, terena za pa r t i zansko bojevanje t r i m o č n e be logard i -s t i č n e postojanke v A j d o v c u in. Se la -Sumber-k u , obel na l e v e m bregu K r k e , tret jo p a v H i i n j a h v S u h i K r a j i n i - T e postojanke naj b i b i l e po mnenju okupator ja o b r a m b n i s tebri tega ozemlja . Š t e v i l č n o pa je p o m n o ž i l i n o k r e p i l posadko v Ž u ž e m b e r k u z be logard is t i .

P o k l a v r n o p ropad l i r o š k i o fenz iv i je Glav-, no povel j s tvo N O V (narodnoosvobodi lna v o j ­ska) i n P O S ( P a r t i z a n s k i od red i S loven i je ) v k r a t k e m obdobju r eo rgan iz i r a lo in temel j i ­to p r i p r a v i l o svoje v o j a š k e enote, da p r i č n e z vso o d l o č n o s t j o ofenzivo p r o t i okupa to r ju in domačimi hlapcem,. -

Z e l o m o č n a G u b č e v a b r i g a d a je imelai na­logo, da oč is t i d o l o č e n i del ozemlja , k j e r se nahajajo v a š k e s t r a ž e , k a r je tud i temel j i to op rav i l a . P o tem o p r a v i l u je dobi la G u b č e v a b r igada nalogo od G l a v . povel js tva , d a tar koj l i k v i d i r a , i z redno m o č n o b e l o g a r d i s t i č n o postojanko v A j d o v c u , ka tera je š t e l a o k o l i 80 m o ž i n k i je b i l a dobro utr jena. V noč i m e d 12. i n 13. decembrom 1942 je b r igada pre­senetila postojanko in jo v j u r i š u l i k v i d i r a l a . P o tej uspe l i a k c i j i je p r i š e l n a vrs to Ž u ­ž e m b e r k .

N a p a d in. vodstvo, operac i j na Ž u ž e m b e r k sta. b i l a poveriena. t ak ra tnemu komandan tu G u b č e v e br igade tov. A m b r o ž i č u L a d o t u - N o v . Vianu, k i je b i l svojec a sno uč i t e l j n a osnovni 3°]i i n m u je b i l teren do potankost i poznan.

G u b č e v a b r igada je napadla v noč i 21. i n 22. decembra 1942. D e l br igade, k i je b i l od­rejen za zaščito, v p r i m e r u eventuelnega na­pada iz katere druge postojanke v hrbet , je z odde lk i Zasedel p o l o ž a j e p ro t i N o v e m u mestu.

T r e b n j e m u i n Zagradcu- Noč je. ste g al a t ipa lke nad K r š k o dol ino, luč i so po lagoma odmira le , k o so se bo rc i s p u š č a l i od vseh s t ran i v ka -č a s t i h v i jugah p r o t i c i l j u . B r e z š u m a in s trela so se v t i ho t ap i l i v t rg i n z b l i s k o v i t i m napadom presene t i l i be logard i ­s t i čno posadko, k i je b i l a p o v e č i n i zajeta, ne­k a t e r i m se je pos reč i lo ' pobegn i t i k I t a l i j anom v poslopje bivšega, t r inadst ropnega sod i šča , k i je b i l o iz redno utrjeno. D e l j u r i š n i h oddel ­k o v je očis t i l t rg posameznih s t r a ž a r s k i h od-delkov, d rug i del p a je p r i č e l obko l j eva t i I tal i jane v sod išču . K l j u b s t rahotni obrambi., saj so r o č n e bombe f r ča l e kot t o č a , se je ne­k a t e r i m u d a r n i m s k u p i n a m p o s r e č i l o p r eb i t i se do sodišča . N a vdo r v notranjost sod i šča s p r i č o strahotne obrambe n i b i l o m i s l i t i , pre­več b i b i lo ž r t e v po. nepotrebnem. P a r k r a t

23. julija 1943 so G u b č e v c i poruš i l i sod išče

je uspel po izkus z a ž g a t i sod i šče , toda vsako-kra t se je s o v r a ž n i k u p o s r e č i l o p o ž a r poga­s i t i i n se t ako u b r a n i t i s igurnega pogina v ognju. B o j je d iv j a l z zagrizenostjo, i n ne­z m a n j š a n o srditostjo, ko se je porajalo, mlado jut ro . V o d s t v o je uvidelo., d a b i b i l vsak na­da l jn j i t rud zaman i n da brez t e ž k e g a o r o ž j a ne bo m o g o č e u n i č i t i s o v r a ž n e posadke, zato. so se enote G u b č e v e br igade še p r e d popo l ­n i m dnem, u m a k n i l e z a č a s n o iz Ž u ž e m b e r k a .

P r v i po izkus , zavze t i tako utrjene postojan­ke, je vodstvu dal dragocene podatke, k a k o

S p o m i n na leta, k i j i h č l o v e k p r e ž i v i v n a j v e č j e m v z p o n u svojega ž iv l j en ja , m a r s i ­kdaj ostanejo v pozab i . S o p a leta, ko. smo komaj s h o d i l i , z j ec l j a l i besedo » m a m a « m a l o bol j r a z l o č n o , spoznal i , d a je cvet r d e č i n i n ne r u m e n i n d a r o ž e n k r a v t l ep še dehti , kot astra v z e l n i k u ; — ta. leta ostanejo v č l o v e k u do smrt i ž iva .

To je o b č u t i l a tud i Ske r l j eva M i c k a i z Pennsv lvan i j e v A m e r i k i , k a m o r sta jo po­gnala iz S loven i je p r e d m n o g i m i le t i o č e t o v a r e v š č i n a in obup. Z očetom: i n mater jo je o d š l a v n o v i svet. V b o r i h cunjah je i m e l a Micka , t ud i sp r i čeva lo , zadnjega razreda osnovne šole , k i - je kaza lo p r a v dober uspeh, k a r j i pa n i n i č pomagalo. O č e t o v a zeml ja in r o k a sta b i l i pre r evn i , da. b i r e d i l i tiste, k i so že l e l i š e v e č i n vedno. v e č . Pot v da l j ­n i svet je b i l a b r i d k a .

M i c k a se spomni , da je takrat — kako. dolgo je že o d t i s t ih dn i — imel n jen o č e v r o k a h kn j igo z naslovom:: »Ne v A m e ­r iko!« . D a l m u jo je v roke gospod ž u p n i k . M i c k a n i vedela , da, v k n j i g i p i š e , da je A m e r i k a poguba za p o š t e n e l j ud i , da je do l žnos t p o š t e n e g a kr is t jana , da ostane v d o m o v i n i i n d a pomaga b o g a b o j e č i m l j u d e m v nebesa. M i c k a tega n i vedela . S p o m i n j a pa se n e č e s a , k a r v a m b o povedala danes, k o se po m n o g i h l e t i h v rača , nazaj, da v i d i , a l i je res tako lepa ta domovina:, ki : jo o p i ­sujejo neka te r i v svetu , a l i je taiko zrna l i ­č e n a i n kvekas ta , ko t znajo povedat i S t a l i ­n o v i a p o s t o l i . . .

S k e r l j e v a M i c k a se je p r ipe l j a l a 24. j u l i ­j a z letalom' n a ob i sk v domovino . V l a k pa jo je p r i p e l j a l v M o k r o n o g k o č e t u , k i se je za stalno v r n i l v domovino že leta 1947. D o m a je i m e l a m a l o obstanka. Zdaj je šla. v Ljubljano-, nato v B o h i n j , M a r i b o r , vse tja do Zag reba i n zopet nazaj 1 s k o z i St. J e r ­nej, N o v o mesto, Trebnje . . .

T a k o j i je n a r o č i l mož , ka te remu je ro­d i l a t r i zdrave ot roke, m o ž , k i dela v P e n -nsy Ivani j i v tovarn i , mož , k i b i rad domov!

»Mic ika , imej odprte oči!« j i je n a r o č i l . M i c i k a . j e na š i r o k o o d p r l a očii.

se bo potrebno, p r i p r a v i t i na od ločn i i n h i t r i udar za d o k o n č n o l i k v i d a c i j o postojanke 1. P o t emel j i t ih p r i p r a v a h in i z v r š e n i h fo rmac i j ah p r v i h s lovensk ih d i v i z i j , je G l a v n i š t a b N O V i n P O S izda l povel je ponovno, napast i Ž u ­ž e m b e r k i n to z enotami obeh d i v i z i j . P r e d napadom je na š i roko, razmest i l o k o l i posto­j anke m o č n e s i le , , da b i zava rova l s leherno p o m o č obleganemu Ž u ž e m b e r k u , okrog A j ­dovca. Dobrn iea , Sela. S u m b e r k i n Gradenca: so razmest i l i del Sercer jeve, T o m š i č e v e i n tud i oddelek Cankar j eve br igade, k i je i m e l nalogo va rova t i od k o č e v s k e p l a t i . Z os t a l imi enotami so napad l i postojanke v Z a f a r i n a d Ž u ž e m b e r k o m , i s t o č a s n o pa so G u b č e v i na­p a d l i Ž u ž e m b e r k iz smer i Zagradec i n D v o r . Ob 10. u r i p o n o č i , 24. jul i ja . 1943, se je p r i č e l s t r ahov i t i napad na t rg Ž u ž e m b e r k , v kate­rem je bilo. 500 do zob o b o r o ž e n i h vo jakov .

(Nadaljevanje.)

DRUGI RAZRED »Najhujša, je uš iz o p a n k e ! « pravi jo . B e -

lokran jc i . N a ta s ta r i pregovor , k i i z r a ž a vso globino l judske modros t i i n obsodbo na­šega preprostega l juds tva nad spakaimt čaisa, k i je resen i n ka te rega de lovni ljudje z, ve­seljem dohitevajo, d a b i z de lom svoj ih žu -1 j a v i h rok u s tva r i l i sebi i n potomcem- l e p š o bodočnos t , p a je pozabi lo dekle, o ka ter i p r i ­poveduje sledeča, k r a t k a in ž a l o s t n o s m e š n a povest. —

B a r i c a je sedmi otrok Za la r j eve d r u ž i n e . Njenega o č e t a je t rdo ž i v l j e n j e upognilo, dla je nesposoben za sleherno, t e ž j e delo.. O d t,.^p. t i ske . <= w t e r o je bilo. oblasodar jeno ž i v l j e n j e Bar ič ine r* matere, p a s t a n c i n i ostalo na stare sive dn i n ič drugega k a k o r zavest, da je s tor i la vse, k a r je mogla., da, je svoj ih devet o t rok sp r av i l a do k r u h a i n ]im u t r la pot v p o š t e n o ž iv l j en je . ;

Zadn ja vo jna tudii Z a l a r j e v i m ni p r i z a ­nesla: okupa to r j i m je požga l h lev in odgnal iz h l e v a edino, k rav i co , B a r i c a p a je i zgub i l a dva brata , k i sta. padla v pa r t i zan ih .

N o v i čas , d a r e ž l j i v o nak lon jen zlast i m l a ­d in i , k i se želi. i zobraz i t i v r a z n i h ' t e ča j i h i n si o l a j š a t i pot v ž iv l j en j e , tudi B a r i c e n i o d r i n i l : n a j m l a j š a Z a l a r j e v a h č e r k a se je v n e k a j m e s e č n e m t e č a j u usposobi la za delo v P i sa rn i . Odšla, je v M a r i b o r , k a m o r jo je k l i c a l a s lužba .

S t a r a d v a Za l a r j eva sta b i l a s r e č n a nad hče r in im: uspehom. T u d i B a r i c a se je p o l n a ž i v l j e n j a i n vol je do de la poda la n a pot v neznani svet.

M i n i l o je leto in B a r i c a se je p o v r n i l a iz mesta k s t a r š e m na, k r a t e k obisk . Svoj l e tn i dopust je p r e ž i v e l a v d o m a č i h i š i , k je r j i zdaj n i b i l a nobena, s tvar v e č po v o l j i . H i ša , v k a t e r i se je rod i l a , j i je b i l a pre-

umazana i n p re revna ; hrana., k i jo je svoj i l jub l j en i h č e r k i p r i p r a v l j a l a ma t i . j i je b i l a neokusna; g o v o r i l a je z d o m a č i m i s p a k l j l v o po mestno i n s ramova la se je p repros t ih , do­m a č i h besed, k i so k l j u b r e v š č i n i i n pomanj ­k a n j u ogreva le njeno srce s smehom:, dok le r je b i l a še doma. N i t i z mez incem n i ganila', d;a b i o d l a h k o t i l a ostarelo ma te r p r i t e ž k e m vsakdanjem delu , k e r si je ba l a zamazat i negovane roke. U r e i n u re je pos tava la p r e d z rca lom i n s i č e s a l a nafriuljene. lase, k i so njeno lepo d e k l i š k o glavico: zaradi mode spremeni le v b r i n o v g r m . . . M a t i i n o č e sla m o l č a l a i n s s t rahom v srcu opazova la h č e r i n o p o č e t j e . N i č e s a r p a j i n is ta upala reč i i ka j t i B a r i c a je vsemi d o m a č i m 1 zatrje­v a l a , da je » n e r v o z n a « i n naj j i ne sole pa-met, ke r v e č ve, k a k o r v s i d o m a č i skupaj .

P r i š e l je dan odhoda, dan B a r i č i n e v r n i ­tve v s l u ž b e n i k ra j . P o s p r a v i l a je svoje s tva­r i v zajeten k o v č e g i n pus t i l a , d a j i je ma t i odnesla k o v č e g , n a že lezniško: postajo.. Oble­čena, v sv i leno obleko, in z majhnimi dtežni*-k o m v o r o k a v i č e n i r o k i je šla, pred! materjo, k i je bosa. s top ica la za njo> i n se k r i v i l a , pod t e ž k i m bremenom..

N a postaj i je mater b r ž ods lovi la , k e r jo je b i l o sramu da je starica b i l a bosa., s tara Z a l a r i c a pa je v po le tn i v r o č i n i od vavek n a j r a j š i h o d i l a bosa po d o m a č i vas i .

P r e d ž e l e z n i š k o blagajno so se d ren ja l i ljudje i n k u p o v a l i vozne l is tke. B a r i c a je p o m o l i l a p rometnemu uradniku, s ind ika lno objavo za z n i ž a n o vožn jo i n z na re jen imi besedami zagostolela:

»V M a r i b o r ! « P r o m e t n i k je ž igosal objavo in napisa l

v o z n i l i s tek za III. razred. Pozna l je B a r i c o že dolga leta, i n n ič n i v p r a š a l , v ka te rem

raz redu se žel i v o z i t i , č e t u d i je imela B a ­r i c a z objavo p r a v i c o k u p i t i vozn i l is tek za d r u g i razred.

D e k l e je p l a č a l a i n odš l a . T i k p r e d od­hodom v laka pa je s pe rona ponovno p r i h i ­tela p red blagajno i n zak l i ca l a :

»Oh, kaj p a mis l i te , dia ste m i nap i sa l i v o z n i l is tek z a t re t j i razred? Ž e l i m se pe­l j a t i v d rugem razredu i n p ros im , da m i n a p i š e t e novo vozovn ico .«

»Nič n i s i r ek la , da se žel iš v o z i t i v d r u ­gem r a z r e d u , « je b lagajn ik odgovor i l , »pa sem napisa l l is tek za tretj i razred . G l e j jo, od kedaj pa s i postala tako s p r e n e v e d a s t a ? «

. » V i k a t i me morate, saj n isem s m r k l j a ! « je zacepetala B a r i c a .

»Ah, saj res ,« se je p rometn ik h u d o m u š ­no zasmejal . » P o z a b i l sem, da si pos ta la — mestna g o s p o d i č n a . V b o d o č e te bom, v i ­k a l • . •«

»Vozni l is tek za d rug i r az red h o č e m ! « je z a t rmog lav i l a B a r i c a .

» V l a k v o z i v postajo, zares ne u t e g n e m , « se je izgovar ja l p rome tn i u radn ik .

»Ali lahko: p lačam- sp revodn iku v v l a k u r a z l i k o ? «

» L a h k o . M i s l i m pa. d a b i se, velecenjena, tud i v tretjem: r az redu pe l j a l i k a r ugodno .«

V l a k je p r i sop iha l n a d o m a č o postajo.. Bar ica . si je na t akn i l a rokav ice in pohi te la n a peron. Pr i l izn jeno , se je nasmehni la ne­znan emu m o ž u na postaji , k i j i je poda l k o v č e g v kupe drugega razreda .

Bar ica , je d o p l a č a l a r az l i ko v ceni in ugo­d i l a svo j i všeč i .

D o m a č i n i so s poismehom z r l i za njo, sta­r i M a t e v ž , k i je b i l B a r i č i n k u n i i n je B a ­r i c o še kot o t r o k a pestoval , p a je v z d i h n i l : »Hja, v id i te , ta se je pa spač i l a . P reden je o d š l a v mesto, je b i l a p rvoraz redna dek l i ca . Zdaj se v o z i v d rugem razredu . . . H m , bo­jim, se, da je postala — drugorazredno dekle - • •« * L . Z .

»Boš ka j povedala , Micika,?« sem jo za­p ros i l . .

» K o sem p r i š l a v A m e r i k o , n i sem b i l a več M i c i k a . D a l i so m i ime Mary - Oče je de la l v gozdu. Spominjam: se ga, k a k o je u t rujen p r i h a j a l domov i n v č a s i h nerad, za­k l e l . M a t i ga je s k u š a l a z jedjo p o t o l a ž i t i . S l i n e sem p o ž i r a l a , ko sem v ide la , k a k o je gol tal z o c v i r k i zabel jene ž g a n c e . Z l e t i sem zrasla . T u d i v h i š i se je zboljsalo. R o ­di te l ja nis ta š la n ikamor . K a k o jasno m i je še nedel jsko popoldne, k o je o č e s i l i l ma te r v gostilno- Z a ž e l e l s i je v i n a . » N i k a m o r , « m u je odpovedala ma t i . M o j o č e in m a t i n is ta p i l a v A m e r i k i v ino , k e r s i je b i l o treba p r i t r g a t i m a r s i k a t e r i p o ž i r e k . Pos ta la sem dekle. Mo'ja pot me je pe l j a l a v tovar­no, k j e r š e danes de lam. Se m l a d a sem se p o r o č i l a s S lovencem Ske r l j em. T u d i on de­l a v tova rn i . Na to so p r i š l i na svet o t roc i . T r i j e ; tedaj sem vedno bolj 1 spoznavala , d a je svet v A m e r i k i k r i v i č e n . S a m o delaj , de­la j , d e l a j , . . . če h o č e š r e š i t i ž i v l j e n j e sebi i n o t rokom.

M e n i iso r e k l i M a r y . S v o j i m t r em ot ro­k o m p a sem da la ime: S l a v k a , Micika i n Lo jze . M i c k a je že p o r o č e n a . Slavka, je m a ­tu r i r a l a , Lo jze b i p a r a d na un iverzo .

»Gospod , poglejte moje roke !« P r i d n e roke slovenske M a r y so zgovorno

po t rd i l e vse, k a r je povedala . V l e t i h vojne smo z v a m i t rpe l i , p r i č a ­

k a l i s m « z v a m i svobodo. P o s l a l i smo o č e t a z mater jo domov i n danes sem pr iš la , t ud i jaz. K a j naj v a m še povem? K n j i g e , »Ne v A m e r i k o ! « n i m a o č e v rokah , je p a nekaj d rugega . . .

V č e r a j sem se pe l j a l a iz L jub l j ane do­mov. V vagonu se m i je skoraj u top i lo s rce od zadovoljs tva, k o sem g leda la mlad ino , k a k o samozavestno k a ž e p r eg l edn iku l eg i t i ­macije . K a k o ponosna i n samostojna se m i je zdela dek l i ca , stara komaj deset let! K a ­k o je p a b i l o takrat , k o sem jaz z o č e t o m odhajala v s v e t . . . Takra t — o, t is ta leta, — takra t je b i l vagon skoraj prazen, m l a d a sem. b i l a le jaz v vozu .

Sed la sem na k l o p naspro t i m o ž a i n mestne ž e n s k e . Govor i la , sta. Z e n a iz mesta, da n i dovolj sk rb i za prehrano,, da ne dobi n a ž i v i l s k e ka r t e tistega, k a r njej i n o t ro ­k o m pripada.. Mož je godrnjal d a j ih je pre­v e č v mestu .in da kmet, p r e v e č t rp i . Nekje p r i V e l i k i L c i k i je v z d i h n i l :

»V A m e r i k o b i rad!« A m e r i k o je p r e v e č h v a l i l . Presedalo m i

je že vse skupaj . Povedala, sem m u , d a l aže . S pogledom m e je p reseka l o d pet d o glave. R e k l a sem, d a sem pr iš la , i z A m e r i k e . Z o d p r t i m i ust i n i n i č poveda l . K r e p k o sem ga pouč i l a , d'a n isem na S lovenskem še n i ­k je r v i d e l a prazne mize , n i t i č u t i l a prazne­ga o t r o š k e g a že lodca . R e k l a sem m u , da z m o ž e m v Pennsy Ivani j i ne p i j e v a n i k d a r vina. i n da, ga to l iko , k o l i k o r sem ga popila, v M o k r o n o g u , še svoj ž iv dan nisem. N a nje­govo v p r a š a n j e : »Od k o d p a imate denar za l e t a l e?« sem odgovor i l ? , da je ta denar p r i ­hranjen iz koprnen ja po domovin i , k i jo l j ub imo tam d a l e č tako, da smo se za rad i tega m a r s i k a t e r i udobnost i odpoveda l i . - .

K a k o grd se m i je zde l ! Z l e z l a sem v kot in m o l č a l a . M o ž a k a r je

s t rmel vame. N i vede l , da so bi le moje roke v e č k r a t umazane, kot p a roke njegove žene- T u d i žu l j i so se na m o j i h d laneh udo­m a č i l i . N i vedel , da sem. morala, presneto r a č u n a t i , č e sem hotela posla t i » p a k e t « v staro domovino . N i vedel , da v A m e r i k i ne padajo » p a k e t i « z neba !«

Z a s m i l i l se m i je. Zaže le la sem si pa, da b i vsaj nekaj dn i p r e ž i v e l v r u d n i k u , ko t stotero n a š i h l j u d i t am p r e k o luže .

» L a č n i h i n slabo, o b l e č e n i h ne v i d i m v domov in i . N i s e m slepa za v a š e t e ž a v e . Č u ­t i m j ih- To m i povedo vsi- N e v i d i m p a v z r o k a za obup. Saj vendar ustvarjate novo d r u g a č n o domovino:, k i bo p r i k l i c a l a n a š e izseljence domov. O , lepo je doma! V e r j e ­mite m i !

M i t am d a l e č od vas lahko, k u p i m o za t e ž k o p r i s l u ž e n do la r nekaj , k a r vam. n i mo­goče. Ver jemi te m i . eospod, da se tista tre­nutna mikavnos t izgubl ja v vsem tistem, k a r v i d i m p r i vas: v lepi p r ihodnos t i ! S a m i sebi ustvarjate n o v i n svoboden dom, k a k r š e n naj postane ves svet. R e k l i boste: » L a h k o njej. k i od d a l e č gleda in. ne t rp i« . Odgovo­r i l a v a m b o m na k r a t k o . Z m o ž e m i n t r emi o t rok i — h v a l a b o g u lepo govore s lovensko — se b o m v r n i l a za vedno k vam, v domo­v i n o ! M i verjamete sedaj, da ve ru j em v vas i n v a š e delo?

Mladost so m i u k r a d l i . N ič zato! M o g o č e je to t rpl jenje in t rpl jenje m i l i j o n o v m o j i h v r s tn ikov , k i so. os ta l i doma, po laga lo teme­lje temu. k a r danes g rad i t e .«

Tako le je govor i l a M a r y :—• n a š a M i c k a . 12- septembra se bo v r n i l a v A m e r i k o , d a v rne svojo k r i domov in i , od koder je b i l a za rad i r e v š č i n e pregnana.

» T a č a s m i poš i l j a j t e v P e n n s y l v a n i j o v a š D o l e n j s k i l ist!« \

» B o m o , M a r y — ra j š i M i c k a —. se l ep še sliši t« ^Bonov J o ž e

St ran 4 > D O L E N J S K I L I S T < Stev. 29.

P I Š E J O N A A A IZ M O K R O N O G A *

N a š z a d r u ž n i dom, k i naji b i postal go­spodarsk i i n k u l t u r n i center, je že v e č kot leto d n i podi streho. A sedaj se n i h č e v e č ne zmen i zanj. Z a nadaljevanje i n d o v r š i t e v zgradbe m a n j k a res š e nekaj mater ia la , a z dobro vo l jo b i se b i l o l ahko vse, k a r man j ­k a , že p r i p r a v i l o . T u d i razno orodje, k i je i zg in i lo , b i se m o r a l o ž e po iska t i , k a r je vsekakor t reba s tor i t i takoj, one, k i so si ga n a n e p o š t e n n a č i n p r i l a s t i l i , p a kot l jud­ske š k o d l j i v c e , — k e r so k r a d l i l judsko imo­v ino , kaznova t i . Naj se odbor za gradnjo doma že vendar p r e b u d i i z spanja i n , ako je v o l j a n delat i , z delom' nadaljuje. N a vsak n a č i n je treba še to jesen ured i t i vsaj: k l e tne prostore ter dvorano z od rom, da se bo l ahko p r i č e l o s ku l tu rn im, delom, g l e d a l i š k i ­m i p reds tavami i n k i n o m . Ko< b i b i l o v M o ­k ronogu v e č sloge, manj lenarjenja, godr­njanja in č e n č a n j a p a v e č s tvarnega deta, b i M o k r o n o g l ahko p r e d n j a č i l ne samo v M i r e n s k i d o l i n i , t e m v e č vsej Do len j sk i , k e r i m a za to pogojev v e č kot dovol j . K a ž e , da bo t reba one, k i se n o č e j o otresti podedo­v a n i h m a l o m e š č a n s k i h t radici j 1 i n k i poznajo le svoje lastne ko r i s t i , j avno r a z k r i n k a t i ter j i h š i r š i javnos t i p reds tav i t i take, ko t so, kot s e b i č n e ž e i n saboter je novega d r u ž b e ­nega razvoja .

M e d t u k a j š n j i m i l ovc i nekaj n i v redu. Č l a n i zanemarjajo lovske predpise, neka te r i p a meni jo , da so l o v s k i z a k u p n i k i po siste­m u p redapr i l ske Jugoslavi je . O k r a j n o l o v ­sko podzvezo pozivamo, da n a p r a v i v tej l o v s k i d r u ž i n i r ed in vzpostavi lovsko d i sc i ­p l i no . K s tvar i se bomo še p o v r n i l i .

D a je m l a d i n a M o k r o n o g a n a p r a v i l a v svojem d e l u prelomnico' , smo že b ra l i . D a je to res, n a m p r i č a n j ihovo sedanje delo. M l a ­d i n a se z vso vnemo p r i p r a v l j a z a »Raizvai-l i no ž iv l j en ja« , k i jO bo v n a j k r a j š e m času u p r i z o r i l a . V a j e za ig ro i m a vsak v e č e r , k a r n a m pove, da je m l a d i n a r e s n i č n o n a delu . P r i t em i m a n a j v e č zaslug kul turno-prosvet -n i referent a k t i v a t o v a r i š S k o d a Ernest , k i daje vse svoje sile, da b i m lad ino d v i g n i l iz zaostalosti.

Pa, tudi s icer je postala m l a d i n a M o k r o ­noga popo lnoma d r u g a č n a . Sestanki , na k a ­t e r ih š t u d i r a j o p o l i t i č n a dogajanja in s l i čno , so sedaj vedno zelo dobro ob iskan i . M l a d i n ­c i si z vnemo gradijo s t r e l i š če , ka j t i b rez njega strelska d r u ž i n a ne more redno, delat i . Upamo, d a bo m l a d i n a Mokronoga šla po tej po t i naprej-

Možek.

T A B O R I L I SO V K O T U

O d 5. do 17. avgusta je b i l a v gradu K o t u p r i M i r n i zb rana vesela d r u ž b a m l a d i h l j ud i . B i l i so p i o n i r j i trebanjskega okra ja , k i so t a b o r i l i i n u ž i v a l i lepoto n a š e m i r n ske dol ine . T o taborjenje se je pa povsem r a z l i ­k o v a l o od p r e j š n j e g a . M l smo i m e l i š o t o r e , k a r je nap rav i l o taborjenje mnogo bolj ži­vahno i n zan imivo . N e d a l e č o d g radu smo si pos t av i l i šo tore- I m e l i smo taborni ogenj, j ambor in seveda — k a r je pionir jem, naj­bolj ugajalo — s t r a ž o , k i je vedno č u v a l a n a š e b i v a l i š č e . I m e l i smo hrabre s t r a ž a r j e , k i so s t r až i l i z z r a č n o p u š k o i n tu i n tam us t re l i l i za k a k š n o v rano a l i s rako , a žal vedno brez uspeha. Vod ič i Tiger , F lokec in L i s i č k a so vedno b i l i skupaj s p i o n i r j i i n z n j i m i d e l i l i vse veselje i n zabavo, katere v n a š e m t a b o r i š č u n i n i k o l i primanjkovalo. . Naša, m lada i n vesela k u h a r i c a F l o k i c a je zelo lepo sk rbe la za n a š e skoraj vedno l a č n e že lodce . E k o n o m F l o k i p a je vsak dan

' d o n a š a l hrano iz Trebnjega a l i iz b l i žn j ih vasi- P i o n i r j i so m u že od; da l eč h i t e l i na­p ro t i , k o so ga zagledal i v d o l i n i , k a k o na svojem » a e r o p l a n u — k o l e s u « pelje hrano.

N a j v e č j e veselje p a je n a p r a v i l a p i o n i r ­j em i n os ta l im p o t e g a v š č i n a , k i so jo napra­v i l i popolnoma nevedoma m i r n s k i m gasi l ­cem- I m e l i smo taborn i ogenj in p r i ž g a l i ve­l iko grmado. M i r n s k i gasi lci so p a zelo b u d n i i n so takoj p r i h i t e l i p o d vznož j e g r i č a s svojo br izgalno- P l a t zvona je udar ja l i n odmeval iz z v o n i k a kot b i gorela cela vas, ne p a taborni ogenj, ob ka te rem so se raz­vese l jevala m l a d a srca- Sele po dolgem ča ­su so o p a z i l i gas i lc i p ion i r je , k i so veselo p lesa l i k o l o o k o l i ognja.

Možek.

P R I M S K O V O — Z G L E D D E L A A F Z

V nedeljo 13. avgusta so izvol jene delegat­ke i z vsega trebanjskega ok ra j a p r i š l e na svojo konferenco.

Z vseh s t rani so ž e n e p r ih i t e l e na konfe­renco. Delegatke iz Se la - S u m b e r k a so p r i š l e p e š , č e r a v n o so do Trebnjega hodi le t r i ure.

P o referatu se je r a z v i l razgovor , v kate­r e m so ž e n e obravnava le vsa v a ž n a v p r a š a n j a .

P r i p regledu dela so ugotovi le , da je orga­n izac i j a A n t i f a š i s t i č n e fronte ž e n a v okra ju mnogo p r i p o m o g l a k izvajanju tako. p o l i t i č ­n i h k a k o r gospodarskih nalog. N a j b o l j š i od- , bor je na P r i m s k o v e m ; ta je b i l za svoje vsestransko delo t ud i nagrajen od Glavnega odbora A F Z s t eks t i l n im blagom. K a j , na p r imer , delajo p r i m s k o v š k e ž e n e ? R e d n o se u d e l e ž u j e j o f rontn ih š t u d i j s k i h k r o ž k o v , vse t e č a j n i c e p r a k t i č n e g a t e č a j a so obiskovale i z o b r a ž e v a l n i t e č a j , pob ra l e so vso č l a n a r i ­no za O F , vsaka h i š a je n a r o č e n a na » K m e č k i glas« ( ž e n e same so p r i d o b i l e 55 n a r o č n i k o v ) , sodelovale so p r i razpore janju vseh p lanov, z v e l i k o v n e m o sodelujejo p r i o d k u p i h ž i ta , k i ga je p r i m s k o v š k i K L O i z p o l n i l 80"/o. L e še šes t kme tov n i i z p o l n i l o svoje obveznost i , zato so ž e n e sk len i le , d a j i h bodo vsako­dnevno p r e p r i č e v a l e t o l i k o č a s a , da bodo s to r i l i svojo do l žnos t . P r v e so sprejele ob­veze za l judsko posoj i lo v znesku 5000 d in . To je le del dela, k i ga opravl ja jo ž e n e na P r i m s k o v e m . — V D o b r n i č u se je osem žena obvezale za 8000 d in . V K r m e l j u ž e n e p red­vsem skrbe za delo na ekonomi j i , na Č a t e ž u pa f rontn i k a k o r tud i l j udsk i odbor ne mara za sodelovanje žena , zato imajo p r i tem tu­d i v e č t e ž a v .

Tov . D o l e n č e v a je omeni la v e l i k ugled, k i ga i m a n a š a d r ž a v a v svetu i n pozva la ž e n e k izpoln jevanju n a š i h nalog in d o l ž n o s t i v zvez i s posoj i lom. Sekre ta r okra jnega k o m i ­teja tov. Š i š k o F r a n c je pa p o u d a r i l že do­s e ž e n e uspehe i n pomen- reorganizaci je za nadaljnje delo.

Zene s P r i m s k o v e g a pa so kot č l a n i c e fronte napovedale tekmovanje ž e n a m vsega ok ra j a i n to v izpoln jevanju vseh naloig. Konfe renca je sprejela razne sklepe za na­dal jnje delo i n odpos la la resoluci jo I z v r š n e ­m u odboru O F i n N a c i o n a l n e m u komi te ju za obrambo m i r u v Beogradu . S. F .

D O L E N J S K E T O P L I C E

K o p a l i š k a sezona, je v po lnem razmahu. V s a k dan pr iha ja jo n o v i gostje i n odhajajo ta.su, k i so zuravi jenjc v Masna ze jtoncaui. t>Kioro vs i brez izjeme se poh.va.ujo, a a so se l e s i l i n a d l e ž n e oo iezn i a l i pa , aa se j , im je znatno zboi jša la-

.Kopa l i šk i gostje radii zahajajo tudi v b l i ž ­njo okol ico , saj ima. z d r a v i l i š č e mnogo pre­k ra sn ih sprehodov, kii nud i jo poleg č i s t ega z r a k a tuaa p r i j e tno r a z v e o r i i o v n a r a v i . OiKonca zuravh isca ima p rek rasno naravo, k i jo veao cen i t i z d r a v i l i š k i gostje, jo. pa premalo u p o š t e v a j o domaciini.

V e l i k a pomanjk l j ivos t za z d r a v i l i š č e p a je, da vsa o k o l i c a n i m a p r imernega gosti­šča, k je r b i se nudi lo k o p a l i š k i m gostom hladno p i j a č o i n z a ž e l e n p o č i t e k . K a k o ra­di so gostje zahajal i p r e d vojno v kraje, kjer so b i l i dobro p o s t r e ž e n i , č e s a r za ko ­pa l i ška kra j tudi danes ne b i smelo manj ­ka t i .

K a k o r že v p r e j š n j i h le t ih , tako se je tud i letos ponovno pokaza lo pomanjkanje udobnih stanovanj 1 za goste. M n o g i , k i p r i h a ­jajo na zdravl jenje , p reden so si zas lgura l i p r e n o č i š č e , so p r i m o r a n i odi t i , ke r s tanova­nja ne dobe. Pot reba po s tanovanj ih postaja od l e t a do leta o b č u t n e j š a i n zato bo t reba m i s l i t i n a gradbo: n o v i h s tanovanj . P redvsem pa je pot reben r e g u l a c i j s k i n a č r t , k e r je že 5 let v delu, p a še n i d o v r š e n .

Z d r a v i l i š č e je po bombard i ran ju zelo tr­pelo. Pos ledice bombardiranja, so n a j b r ž e tud i v temi, d a je i z v i r termalne vode dolbil kake razpoke i n se bazeni bolj p o č a s i polni jo-V i d i se, k a k o v o d a uhaja, zato b i b i l a nu jna potreba, dia s i ogledajo, i n po i š če jo napako geologi, da se razpoke, po ka t e r ih voda uhai-ja, zadelajo, k e r b i se l ahko razpoke pove­č a l e i n b i b i lo k v a r n o za z d r a v i l i š č e .

S E J E C A S

S t a r e j š i p r e b i v a l c i Mokronoga, se v e č k r a t pogovarjajo, k a k o je v p r e j š n j i h č a s ih i z ­gledal t a l e p i k ra j v M i r n s k i do l in i , v k a ­terem je b i lo vedno precej ž ivo . P o vsem t rgu so b i l i zasajeni kostanji , k i so b i l i t r g u res v okras .

A n a š l a se je pametna g lava i n ukaza la , da se na ji t i kos tan j i posekajo. Zape le so se­k i r e i n ž a g e i n kostanji , k i so n u d i l i p r e b i ­v a l c e m to l i ko l ep ih ur ic v po le tn ih v e č e r i h , so pad l i - Danes ne na jde š mesta, k jer b i .se malo o d d a h n i l i n zb ra l nove m o č i za delo, k i nas k l i če na vsakem' k o r a k u . P a pus t imo, k a r je b i l o v č a s i h ! P o m i s l i m o m a l o naprej-

V letu 1948 se je p r i č e l a gradnja Z a d r u ž ­nega doma. O k o l i stavbe je predviden, park . O njem pa n i še ne duha ne s luha . M n e n j a sem, da b i se drevesa lahko takoj zasadila, i n b i k m a l u služila, svojemu namenu. D a zrastejo drevesa za park , je vendar po­trebno precej let i n zato ne b i b i lo slabo., da b i se drevesa že sedaj zasadila, k a r b i se l ahko zgodi lo že popreje. Res. je, d a Z a ­

d r u ž n i dom še n i v ce lo t i dograjen, a dre­vesa b i l a h k o že vseeno rast la i n ne b i n i č o v i r a l a nadal jnje gradnje doma. V tej za­d e v i je t r eba t ako nekaj u k r e n i t i i n p r i č e t i z de lom in , ne ostat i le p r i besedah, k a r j e v M o k r o n o g u navada- -P r i čn imo t ako j , ' še je č a s ! Možek-

Z E N E S K R B E , D A BO M I Z A B O L J P O S T R E 2 L J I V A

L a n s k o leto so ž e n e v t rebanjskem o k r a ­ju p r i r e d i l e pet p r a k t i č n i h t eča j ev . V M o ­kronogu , dasi je to v e č j i k r a j , p a v l an ­skem le tu s p l o h niso o rgan iz i r a l e t eča j a . Letos p a so p r v e p r i s top i l e k t e m u de lu i n so v ponedeljek, 21. avgusta p r i č e l e s tro­d n e v n i m t e č a j e m za vkuhavan je sadja i n zelenjave. T e č a j je ob i ska lo 30 t o v a r i š i c Das i je b i l t e ča j z v e č e r , so p r i š l e t o v a r i š i c e tudi iz eno u r o i n p o l oddal jen ih vas i . Se­k re t a rka A F Z odbora i z M o k r o n o g a tova r i -š ica K i m o v a je i m e l a t ako p r i p r a k t i č n e m kot p r i t e o r e t i č n e m p o u k u p r i d n e u č e n k e . Z n j i m i se je že sedaj dogovor i la za gospo­d in j sk i t e č a j , k i ga bodo p r i r e d i l e v jeseni.

N a t e č a j u so o b r a v n a v a l e tud i gospodarski pomen pridelovanja, sadja za dom in, izvoz, govor i le so o o d k u p i h i n o l judskem poso­j i l u . Tov . M a j c e n Pepca , k i je ob i skova l l a š t i r i m e s e č n i z a d r u ž n i tečaji, p a se -je dogo­v o r i l a s t o v a r i š i c a m i , da 'bo v b o d o č e ob nedel jah p r e d a v a l a o p o l i t i č n i h in gospodar­sk ih v p r a š a n j i h .

Ž E V E S T E ? V p r v i r u b r i k i p o d » Z e ves t e« smo po­

r oča l i , da šofe r j i s k o z i mesto ne smejo več v o z i t i s pod iv jano b rz ino , takisto, da je kolesarjenje po stezi čez K a p u c i n s k i t r g prepovedano. Zmota ! N a s e d l i smo, nekdo nas je za nos potegni l . Za to pre-kllcuijemo: n i res! A v t o m o b i l i še zmerom lahko vozi jo s po l jubno brainoi, s t em po-metejo s ceste p rah ; kolesarjem: se v o ž n j a čez p a r k pr iporoča : . T a k o smo p o p r a v i l i p rvo , n a p a č n o poročilo. . N e š t e j t e n a m v z lo !

N e k i s i t n e ž je zadn j i č s topi l n a p o š t o telefonirat . V cel ico, seveda. Pot le j pa m o ž a k p r i d i v j a v u r e d n i š t v o Dolenjskega l i s ta i n z a č n e rohneti:, d a v l a d a v c e l i c i eg ip tovska t ema ( m i ,smo razumel i , da n i n o t r i luči!) . , d a n i nobenega pu l t a za za­pisovanje, da b r z o j a v n i aparat t ako bren­či, d a ne s l iš iš n i t i besede, d a je to š k a n ­dal , i n take podobne k r i l a t i c e . O, tii pre­k l i c a n i z a g o v e d n e ž ! J e D o l e n j s k i l is t k r i v , ka-Ji? P o t r p i , p r i j a te l j , po t rp i . N a g l i c a n i dobra , posebno n a p o š t i ne. T e k o m časa bodo telefonske cel ice n a n o v o m e š k i po­š t i modern iz i rane . S i c e r p a — č e so b i l e dobre za n a š e pradede, bodo menda dobre tud i za v n u k e n j i h o v i h v n u k o v !

Z e veste? N e ! Skoda . R a d b i n a m r e č zvedel , k a k š n o v i s o k o »funkci jo« i m a č a ­s t i t l j i v i t ram, k i k a r nespodobno' l e ž i n a L j u b l j a n s k i cest i p r e d pekarno.. Da. n i m o r d a ullični nadzo rn ik? T a k o vsaj b i č l o v e k sod i l po n jegovi n e d e l a v n o s t i . . .

Saj r a d ver jamem, da, je t is ta g lava č u d a prebr i sana . K a t e r a , boste vpraša l i ' ? I no — tista, k i je s lovar s lovenskega je­z i k a obogat i ta s p rekrasno besedo.: garant! A m p a k ne zameri te — jaz s e m še precej za luno, ko t se p r a v i , i n z lomek me po-c i t ra j , č e razumem, k a r be rem na, l e t ak ih za posoj i lo: » G a r a n t posojila, j e . . . « i td . N e m o g o č a spaka i z besede garantirat i- — N o v i besedotvorec, ki: tako spretno k r o j i nepotrebno tujko, je pozab i l , da imamo za ga ran t i r a t i lepe d o m a č e besede: j am­stvo, p o r o š t v o , i n d a je n e s r e č n i » g a r a n t « — porok! 0

Čas t , k o m u r čas t ! I n vso č a s t za s luž i III . teren, k i je na F l o r j a n o v e m t rgu lepo ure­d i l p a r k (ta nov ica je, prosim', r e s n i č n a ! ) . Upamo, d a ta samovzpodbudni domis lek III. terena ne bo ostal osamljen. T u d i na Ka t a r iminem t rgu je p o l nasada že ureje­nega. Z g a n i l i smo se. L e k r e p k o napn imo jadra , ve t rov i so ugodni!

V M o k r o n o g u imajo — t r o j č k e ! O z i r o ­m a ima t e ž a v e z n j i m i t a m o š n j i K U D . I g r a l i so n a m r e č »Tro jčke« , potlej so- j i h p a za rad i tako š tev i lnega , zaroda v D o ­len jskem l i s tu nekaj po. zobeh v lač i l i . — Seveda je K U D d v i g n i l puni . i n p r a v i , da sp loh ne bodo v e č i g r a l i , č e š : . T r o j č k i nam zadostujejo. N i k a r , pomi r i t e se! M o k r o -n o v c a n i i n m i želimo. K U D k T r o j č k o m še nov, zdrav pr i ras tek .

U b o g i c igan! M i h a B r a j d i č se piše- P r i ­den podjeten m o ž a k , n a u č i l se je p i sa t i i n bra t i , n jegovi o t roc i tudi . Skratka, , mož , k i je p r a v i l n o doumel n o v i , soc i a l i s t i čn i cas; ce l a vrana, m e d c igani . P r i d n o to lče kamen, dobro zas luz i i n b i s i r a d postavit — hišo , u s tva r i l spodoiDni dom, kje v b l i ­ž in i mesta, d a b i o t roke lahko i zobraz i l . V s e je i m e l ze urejeno, samo — kje do­bita, prostor, i n p r v i c igan , k i žel i , narav­nost k o p r n i , da si pos tav i zidano h i šo in postane kot d r u g i d r ž a v i j am, je nale te l p r i odgovorn ih l judeh na tako nerazume­vanje, da se bog uamiili. Najprej , so m u n a k a z a l i pros tor v G o t n i vas i . ±iop, že so ga" odgnal i , ces da t is t i p ros tor po t rebu­jejo za s t re l i šče- i z trte zv i ta t rd i tev! — V z r o k je zaostalost v a š e a n o v . D o b i l je nov prostor b l i z u poganskega gradu, p a se je og las i l premoidr i u p r a v n i k t a m o š n j e s v i -njegojnice, I van Stangel,, d v i g n i l p r e t e č i prs t i n i z j a v i l : Z a r a d i b l i ž i n e n e s n a ž n e g a c igana bo t rpelo svinjegojstvo. C i g a n naj gre k K o k u (v hosto n a m r e č ) ! - . . Ime­n i tna r e š i t e v c iganskega v p r a š a n j a , svoje­vrs tno umevanje soc ia l i s t i čne d r u ž b e n e uredi tve . T e m n i m buticaim, k i m e č e j o c i ­ganu po lena p o d noge, se še n i posvet i lo , da je M i h a B r a j d i č enakovreden d r ž a v l j a n F L R J , k i i m a iste d o l ž n o s t i i n p rav ice k a k o r drug i . A l i n i h č e ne p o m i s l i , kako Di l ahko vzg led M i h e b r a j d l č a ugodno v p l i v a l n a vso ostalo c igansko d r u ž i n o ?

V e l i k a »reč« bo n a H m e l š c u piri Mirrii peč i . T a m o š n j i gas i lc i posekajo vse ostale ognjegasce. Be r i t e , k a k o r sem jaz z a d n j i č p r e b r a l n j ihov letak. P r i s r č n o vabi jo na »predotvor i tev« gasi lskega do­ma . Bogat spored, vese l ica , sodeluje or­kester l jubl janske opere. Zdaj p a po­mis l i t e , k a k š n a bo še le p r a v a o tvor i t ev gasi lskega doma. Tak ra t bo p a za ig ra l or­kester same centralne opere iz Beogra­da. K d o r ne ver jame, naj o b i š č e r a j š i » p r e d o t v o r i t e v « !

Novo mesto je o k r a š e n o z m a r s i č e m . Saj se za dolenjsko pres to ln ico tud i spo­dobi . V s i boste- p r i t r d i l i . T a k mlčen , okras so tud i S t e n č a s i po u l i cah . P o č r n e l i od svojega dolgega ž iv l j en j a , r a z p o k a m , na robu groba, tako . rekoč . I n v č e m je n j i ­hova p r i v l a č n o s t , k i p r i k l e n e m a r s i k a k o oko? V tem, da 'so. z m e r o m p r a z n i . P r a z ­n i kot klet , v k a t e r i se h r a n i led za p i ­vo. P a sem z a d n j i č takole po o v i n k i h v p r a š a l tak S t e n č a s : O d k o d p razn ina , k i v praznoto gleda? . . . K l a v r n a deska se je še huje nagubala pa. z jecl ja la : »Oh, m i n i l i s r e č e so i n s lave čas i« (hudir ja , sem si dejal , ta S t e n č a s i m a za seboj k u l t u r n o preteklost , k o P r e š e r n a c i t i r a ! ) . Zdaj je n a m S t e n č a s o m ostro prepoveda­no k o n k u r i r a t i » D o l e n j s k e m u l i s tu« . K o b i nas vsaj v pokoj pos l a l i , da ne bomo s t rohnel i p r e d o č m i javnost i . . .« N i s e m n a š e l t o l a ž i l n e besede. T a presneta k o n ­kurenca » D o l e n j s k e g a l is ta« . . .

Obrtniki, ki so razstavljali svoje izdelke na lokalni obrtni razstavi v Novem mestu ter prejeli diplome in pohvale, se nosi javnosti priporočajo:

G A Z V O D A JOŽE, mizarstvo Gotna vas pri Novem mestu

BEVC R U D O L F , kleparstvo - Novo mesto FINK IVAN, splošno kleparstvo - Novo mesto STRAŠEK F R A N C , mizarstvo - Novo mesto O K R A J N O AVTOPREVOZNIŠTVO (OKAP)

N o v o mesto

Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredni š tva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor O F . Telefon u r e d n i š t v a : 7. Stev. t e k o č e g a računa pri Knmunn'nj buniti v NOVRUJ mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna nSlovenskeua p o r u č e v a l c a i