1 DOLENJSKI LIST

Srečanje z o t rok i iz Skop ja v Vidmu-Krškem: tu so našli svoj drug i , začasni dom. Spre je l i smo j i h z vso ljubeznijo i n z odprt imi s r c i — naši so, tako kot b i b i l i naši malčki dobrodošli k j e rko l i drugje v Jugoslavi j i , če b i morda nas kdaj zadela

huda elementar na katastrofa

TRENUTKI VESELJA IN ŽALOSTI V KRŠKEM Videm-Krško je blestelo v

vročem poletnem soncu. Sončni žarki so božali mla­de be gunce iz Skopja , k i so ? dijaškem domu našli za­časno prebivališče. L judje iz tega kra ja so j i h spre­jeli z odpr t im i rokami , z neprikrito l jubeznijo i n to-PUno. Met temi o trok i sem Prebil 7. avgusta samo ne­kaj ur , toda spr i jazn i l i smo se iako L i t ru , kakor ti J se poznamo i e dal j časa. Ob­čutil sem, da nj ihova mla­da srca s hvaležnostjo utri­pajo v novem kra ju , k i je tako daleč od njihovega rodnega mesta. 48 otrok je tega dne nestrpno pričako­valo znanega f i lmskega igral-c a M i h o Ba lona , prvak in jo i jubljanske Drame Stetko Drolčevo, predstavnike ob­činskega in političnega vod-s t y a i n druge. Čeravno je ki lo srečanje dogovorjeno, te potekalo v popoln i spro­ščenosti i n iskrenost i . Med ' " n i s k i m igralcem in o t rok i ? e je kma lu razv i l pri jeten m topel razgovor. O t roc i so Pr i red i l i gostom lep pro­gram. Ne betonskem pokro-V u ročne črpalke na stadio-n u »Matije Gubca«, k i Je Predstavljal oder, so se vr-* w e zabavne točke. M l a d i t^ajajci so želi priznanje, »vletna M a r i k a Petrovska, *)wnka sedmega razreda os n °vne šole, pa je prebra la ^ t a v e k , v katerem je opi-s a ' a tragedijo Skop ja :

* , u t r o je bi lo l e p o . . . Son-* i « i c zasijalo i n sanjavo

•nesto se je kopalo v njego-• • z l a t i svet lobi . Nekje iz ™a'jave se je slišala vesela Pesem ptic p „ m i r n i h ul icah

"d l ia ja l i l judje na delo * " " a trg.

° " . zelo lepo ju t ro . Toda " g a d o m a . . . K d o s i jc mi ­ne' i đ a l > 0 t 0 , c " ° J " t r o p r i " U K I m t X < " t rahoto i n te-

S l - Nrnadnma je nekaj za-j o k ' 0 1 , 1 •"• n r a n > V D ' l l J c '

s tV . t renutku je mesto po-

S ca , o pust inja. Modro nebo

, i e stemnilo, pesem ptic

K t o U m ° l k l l i , R I z S ' " " ' 0 K" n , c -

* ' e P o mesto, katerega

v r e m e

nSž1^0 b o o U r ° B ,G- a v' 19 . w M l o pogosto med Se h 2 5 , a v B« " ' on » : " k r a t i a vEus° . , , 0 h l a d n o - M e « , H 2 4

*aiiu Pomembno izbol j-* vremena.

Dr. V . M .

smo gradi l i s t o l i k im i na­por i in l jubeznijo. Mesto je postalo grobnica. Ve l iko l ju­d i iz tega mesta ta dan n i videlo ju t ra , nj ihov sen se je nadaljeval, zaspali so za vedno. V ruševinah so ostale otroške igračke: žoge, pun­čke, knjige. Ležale so tihe in nedotaknjene. Nihče j i h ni vzel, kajt i tega dn i n i bi­lo več otrok, da bi z n j im i poigral i Veliko, j i h je tega ju t ra zaspalo za vedno.

In m in i l o je jutro straho­te. N i k o l i pa ne bomo poza­b i l i trenutkov groze. A l i lah­ko pozabiš l jubljeno mesto, k i ga n i več, i n tovariše, s ka te r imi smo se čestokrat tako lepo igrali?«

Mar ik ine besede, k i so vse­skoz i zvenele toplo i n ubra­no, so se nenadoma izgubile. Dek l ica se je sesedla, po­k r i l a obraz z rokami ter za­čela br idko jokat i . Ta pre­mor v njenem branju, upa­danje glasu na koncu stav­kov i n nenadna tišina, k i Jo je od časa do časa prek in i lo njeno ihtenje, je na vse na­vzoče vplivalo moreče. Mar­s i k o m u se. je ut rn i la solza. H k r a t i pa se je vseh pola­s t i l nepopisen občutek, ko smo se zavedeli, da v teh težkih t renutk ih de l imo bo­lečino z vsem makedonsk im rodom. Ba l oh je dekl ico ob­jel i n jo očetovsko božal. Govor i l je o novem Skop ju ,

k i ga bomo s skupn im i na­por i zgradi l i , i n o novem življenju, k i bo v mestu za­pet vzkipelo. M a r i k a je ime­la zapisano še tole:

» In ko zgradimo novo me­sto, ko se bomo zopet vese­l i i n raz igrani sprehajal i po njegovih ul icah, ne bomo po­zabi l i starega Skopja , mesta našega detinstva. S pomn i l i se bomo vsega, ka r jc bi lo , in morda se nam bo ob ta­kem spominu utrn i la marsi­katera solza i z oči.«

Sonce je počasi zahajalo i n napot i l i smo se prot i d i ­jaškemu domu. M e d potjo

(Nadaljevanje na 2. strani )

Še vročo opeko sproti odvažajo Cas trenutnih težav iz lan­

skega leta, ko so domala vse naše opekarne »tiščale« zalo­ge neprodane opeke, je le­tos m i n i l . O p e k a m a Zalog je v pollet ju uresničila 52 mi l i ­jonov dinarjev alii 48 odst. zaračunanega iztržka, planira­nega za letošnje leto, vnov-čoni iztržek pa je za 14 od­stotkov manjši od zaračuna­nega. Obrat v Prečni je do konca ju l i j a uresmičil 76 odst. letne proizvodnje, obrat v Za­logu 60 odst., celotno podjetje pa 66 odst. Težave s stro j i so odprav i l i , zdaj pa j i h naj­bolj pek l i premajhna zmog­l j ivost sušilnih naprav. Re­sno razpravl jajo o nakupu sušilne naprave s t remi ko­morami , k i b i skupaj s pre­ureditvi jo peča i n osta l im,

k a r b i b i lo potrebno, velja­la oko l i 20 mi l i jonov dinar-

Najbolj so se izkazali na Dvoru

V o k v i r u Združenja borcev N O V občine Novo mesto je 34 terenskih organizaci j , k i so zbirale denar i n ostale p r i ­spevke za skopske ponesre­čence. P r i tej akc i j i so se vs i člani Z Z B res lepo i zka­za l i , najlepši uspeh pa je do­segla krajevna organizaci ja Z Z B na Dvoru , k i je med maloštevilnim član­stvom zbra la ka r 30.000 d in . Prizadevnost te organizacijo je lahko za zgled vsem osta­l i m , hk ra t i po zasluži javno pr iznanje.

jev. Te naložbe se bodo lo­t i l i v let ih 1964 in 1965, ko bodo odplačali dosedanja po­soj i la. Zmogl j ivost opakarne se bo nato povečala od do­sedanjih 5 mi l i jonov opeč­

nih enot na leto na 7 mi l i ­jonov opečnih enot. Opekar­na žgane opeke sp loh n i m a na zalogi, ke r jo k u p c i še vročo sprot i odnašajo i zpred peči, kjer jo žgo.

Laskava ocena tujega ribiškega strokovnjaka

V ponedeljek, 12. avgusta, Je ob iska l Novo mesto go­spod Harvev Wil loghby, izve­denec za sladkovodno r ib i ­štvo iz ZDA . Pr i spe l je na povabi lo Strokovnega združe­nja za sladkovodno ribištvo Jugoslavije v spremstvu prof. inž. Jelačina ter predstavni­kov Zavoda za ribištvo S R S iz L jubl jane. Gospod VVillogh-by s i je z zanimanjem ogle­dal r ibogojnico ob Temenic i p r i Prečni ter načrte za raz­širitev slednje in izgradnjo turističnih naprav. Zan ima l se je za nastanek ribogojnice, njeno zgodovino in vse teh­nične podatke i n se je ob koncu zelo laskavo i z raz i l o

NA 6. STRANI preberite pismo, k i nam ga je iz Skop ja poslal naš posebni dopisnik IU-hard Šoper; za naš Ust jc ob iska l porušeno me­sto 11. dan po tem, ko se j c zemlja zamajala i n pokopala pod z idov i hiš nekaj nad tisoč l jud i do smr t i , več tisoč pa j i h rani la .

ob jekt ih i n napravah. H k r a t i s tem je dal našim ribičem mnogo kor i s tn ih nasvetov o intenzivni vzre j i r ib i n o označevanju r ib p r i vlaganju v odprte vode ter posredoval nekaj ko r i s tn ih podatkov o ribiški organizaci j i v ZDA.

Nenehno več proizvodnje in izvoza

Nekaj številk, ki zgovorno pričajo o naporih po« sameznih kolektivov v novomeški komuni, da bi presegali proizvodne plane in povečali izvoz

Nepopisna tragedija, k i je v zgodnjih ju t ran j ih urah 26. ju l i j a pr izadela Skopje, mesto ob Vardar ju i n h k r a t i glavno mesto bratske socialistične republ ike Makedoni je , je našla odjek v s r c ih vseh Jugoslovanov, čeprav so src« po p r v i h poročilih o katastrofa lni škodi onemela, je za­čela takoj i z vseh s t rani pr i tekat i pomoč. Pomoč v b lagu, pomoč v denarju i n v tehnik i je dokaz bratske povezano­st i naših narodov, pa tud i so l idarnost i mnog ih narodov sveta. V e l i k i i n nesebični pr i spevk i naših delovnih l j u d i in delovnih kolektivov, k i dosegajo vrednost več m i l i j a r d dinarjev, so samo del tega, ka r smo dolžni Skop ju . Naša največja pomoč pa m o r a b i t i še večja skrb za povečevanje proizvodnje, s tor i lnost i dela i n izvoza. N a ta način bomo najlaže pr ispeval i družbi sredstva za še hitrejši razvo j našega gospodarstva i n za učinkovitejšo pomoč družbenih fondov porušenemu Skop ju .

S takšno mis l i j o v s r cu smo pretekl i teden ob iska l i nekaj kolekt ivov v Novem mestu i n načeli pomenek o n j ihov ih pro izvodnih uspehih v letoš­njem letu ter o n j ihov ih na­por ih i n težavah v bo ju za izvoz. Brez dvoma je b i l a v p r v ih mesecih letošnjega le­ta b i tka za p lan še hujša kot prejšnja leta. Pro izvodnja se povsod nenehno povečuje, mnogi ko lek t i v i so usmer i l i velike napore v proizvodnjo za izvoz i n dosegajo lepe us­pehe. Prav gotovo pa p r i tem ne manjka težav.

• V T O V A R N I P E R I L A >'LABODi( v Novem mestu so nam povedal i razveseljivo no­vico, da bodo prav k m a l u ustvar i l i to l iko , kot so vse lansko leto. L a n i so kupcem proda l ! za 526 mi l i jonov dinar­jev izdelkov. Letošnji p lan j i m nalaga prodat i i n vnovčiti iz­delke v vrednost i 700 mi l i jo­nov dinarjev. Do konca ju l i j a 1963 so prodah za 451 m i l i ­jonov dinarjev blaga. Z las t i v ju l i j u so močno presegli mesečni p lan prodaje: name­sto z a 44 mil i jonov, ko l i ko r j i m nalaga p lan , so v prete­k l e m mesecu proda l i le za malenkost manj ko t 100 m i ­l i jonov dinarjev izdelkov (v lanskem ju l i j u so proda l i le za 35 mi l i jonov dinarjev bla­ga). Povedal i so, da b i , če se bosta pro izvodnja i n prodaja še v avgustu odv i ja l i tako le­po, ko t sta se v j u l i j u , l ahko do konca avgusta dosegl i to­likšno prodajo, kot so jo vse lansko leto.

Pogajanja za izvoz srajc tovarne perila »Labod« se ugodno odvijajo in v teh dneh bodo podpisane po­godbe. Od prvih dni oktobra do 12. decembra letos bodo Izvozili 40 tisoč srajc (20 tisoč v zahodne države in 20 tisoč v ZSSR) v sku­pni vrednosti približno 46 tisoč dolarjev. Izvažali bodo s pomočjo domačega izvoznega podjetja. Ko­

lektiv bo pri tem po predpisani udeležbi ustvaril okoli 1800 do la* jev lastnih deviznih sredstev, s k»» terimi bodo kupili nekaj nora strojne opreme, ki jo močno p o trebujejo. Ce bi bil rešen problem proizvodnih prostorov, bi imeli ve­liko večje možnosti za Izvoz, ra> čunajo pa, da bodo podobnih težar rešeni v začetku prihodnjega leta, ko se bodo preselili v stavbo do> sedanjega Novolesovega obrata drobnega pohištva v Novem ma-stu. Precej večji uspeh kot Uni se dosegli z izboljšanjem kvalitete iz> delkov. K temu so v marsičem pri* pomogli strokovnjaki, ki jih ie prej v kolektivu manjkalo. LHoš» nja izbira letnega perila, ki so ga pripravili za tržišče, jc bila tako pestra, da so vseh 100 tisoč kosov brez težav takoj prodali. Mnogo jim je pripomoglo tudi osvajanje proizvodnje perila iz sintetičnega blaga, po katerem je na tržišču ve­liko povpraševanje, takšno blago pa je žal težko dobiti.

# V N O V O T E K S T J se pro­izvodnja ne odvi ja nič slabše. V p rvem pol let ju (podatkov za ju l i j ne navajamo, k e r jo b i l ko lekt iv takrat na kolek­t ivnem dopustu zaradi vsako­letnega remonta) so uresnU čili 55,3 odst. letnega proiz­vodnega plana in več kot iS odst. letnega plana unovči nega iztržka. V pol let ju unov« čeni iztržek je s icer resda z a nekaj manj ko t 2 odst. p o d p lan i ran im, vendar Je kljuš temu precej večji od tistega, k i je b i l dosežen v po l l e t ja lanskega leta.

Stanje v Novoteksovem i»» vozu je neko l iko slabše, ven-dar pa ne po k r i v d i ko l ek t i va . Po sprejetem p lanu b i m o r a l Novoteks letos i zvoz i t i za na» kaj več ko t 427 tisoč dolar jev svo j ih izdelkov. Do konca j u ­n i j a letos so i zpo ln i l i prfr bližno 67 odst. pol letnega is* voznega p lana. O d tega so proda l i oko l i 80 odst. v vahb. dne države ( tu je všteta t r i ­kotažna preja, dobavljena na­šim podjetjem, k i so svoje trikotažne izdelke i zvoz i la ) , preosta l ih 20 odstotkov izvoza pa p reds la^ fo jo Novoteksove tkanine, prodane v dežele za» hodne Evrope . O d teh t k a n i n je b i l a približno polov ica s in ­tetičnih. K a r se tiče tkan in , je zastoj v izvozu pos led ica tega, ke r volnenih tkan in n a zunanjem tržišču doslej še n i -smo prodajal i i n z n j i m i šele prod i ramo na tu ja tržišča. Z a

(Nadaljevanje na 3. strani ) I

D0B0VA: do sobote že 167.170 din

Razen kolekt ivov dobov-s k i h podjet i j , k i so prispe­va l i večje zneske, so za po­moč S k o p j u darova l i t u d i odbor S Z Dobova 51.780 d i n ter podružnični odbor i : M i ­l i a l ovec 11.130 d in , V e l . Obrez 9.500 d in , Mestec 5.000 d i n . Se la 31.780 d i n , Rigonce 7,760 dinarjev, M a l i Obrez 8.600 d i n , Gaber jc 15.150 dan. Loče 6.900 d i n i n učiteljski koleto ttv 19.500 d i n .

F i l m s k i igralec M i l i a Ba l oh med makedonsk imi o t r ok i na stadionu Mati je Gubca v Vidmu-Krškem: M a r i k a Petrovska n i mogiu do kra ja prebrat i sp isa o nesreči svojega dragega

rojstnega mesta

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED U R E S N I C U J M O N O V O U S T A V O !

Najmanj, kar lahko naredimo

Ustava nalaga, da morajo državni u rad i pomagat i s t ran­k a m p r i uresničevarni'U n j iho­v i h prav ic . T o pomeni , d a mo­rajo s t rankam, ko le-te terja­jo nekaj, k a r j i m po zakonu i n ustavi gre, itd napro t i : o-lajšati j i m uresničevanje pra­vice, skrajšati pot, preprečiti nepotrebne nevšečnosti. T a dolžnost vključuje tud i po­moč v p ravn ih nasvet ih, da h i s t ranka lahko spoznala svo­je pravice v po lnem obsegu to da ne b i zavela v p ravn i zmot i , da j i gre nekaj , k a r v resn ic i nd njena pravica, a l i p a se sp loh ne h i zavedala svo j c i prav ic . To , k a r nalaga ustava, prav tako vključuje humane, tovariške medseboj­ne odnose, brez uradniške ne­dostopnost i a l i celo naduto­s t i . Z a samovoljo, omejevanje človekovih prav ic , šikanira­nje pa sp loh n i mesta v od­nos t ih , kakršne terja nova ustava. Take postopke je tre­ba preganjat i i n j i h docela izgnat i i z p i sa rn državnih or­ganov. To namreč niso n ika­kršna svetišča, k je r pros i jo podan ik i mi los t i , temveč vse bol j nekakšni serv is i , k i so n a vol jo občanom za uresni­čevanje n j ihov ih zakoni t ih p rav i c i n dolžnosti.

Na jmanj , kaj* l ahko s tor imo, d a b i v p r a k s i uvel javit i ome­njeno ustavno določilo, h i b i l a z a začetek ustanovitev spre jemnih p i sa rn za stran­ke . T eh n a nekater ih občinah Se nimajo, čeprav že dolgo govor imo o n j i h K o opravi­čujemo nj ihovo odsotnost, iščemo najrazličnejše izgo­vore, čeprav so nekater i ko­maj a l i le delno prepričljivi. P rav imo : n i m a m o potrebnih kadrov, t a reč vel iko stane In tako napre j . T o je že res. P o m i s l i t i p a je t reba t u d i n a to, k o l i k o stane čas, k i ga po nepotrebnem izgubljajo s tran­ke , k o letajo od vrat do vrat občinskih p i sarn , da n a kon­c u pogosto ugotovijo, k a k o n iso nič opravi le . T a n j ihov iz­gubl jen i čas je dragocen. T o so izgubl jeni m i l i j o n i narod­nega dohodka občane. Z dru­g i m i besedami povedano: to je t u d i dohodek občinskega proračuna. Zatore j ne smemo gledati na vse samo skoz i p r i z m o dohodkov i n izdatkov občinskega proračuna. P r e d očmi m o r a m o i m e t i t u d i do­hodek vse občine, od čigar

ve l ikost i so odv isn i tud i do­hodk i proračuna.

U r ed i t i poslovanje v admi ­nistracija občanske silajpščine, da bodo stranke lahko ures­ničevale svoje pravice a l i p a spo ln jeva le svoje dolžnosti s k a r na jmanj težav, h i t ro , učin­kovi to i n brez nervoze, je tud i stvar, kd je v zvezi z rast­jo nov ih odnosov m e d l j u d m i . Občani pogosto stresajo svojo jezo k a r počez: n a vso obči­no. P r i t em mis l i j o n a vse, k i delajo v občinski hiši, češ da nič ne delajo, d a pošiljajo stramlke o d vrat do vrat, ke r se ne razumejo n a posel , k i ga opravl jajo i t d . Tako vzduš-je n i ra/vno kor is tno za utrje­vanje Občestva, k jer odnos i s i ­cer ne morejo bita idealni , brez prctfteslovij, k jer p a se vendar morajo občani dobro počutiti. T u d i v odnosu do občinske uprave. T a j i m se­daj pogosto poganja k r i v glavo, k o pomis l i j o n a nepra­vilen' odnos uslužbencev, n a n j i h slabo poslovanje a£i ceCo n a samovoljo.

Ne t r d i m , da b i sprejemne pisarne odstrani le vse nevšeč­nost i i n d a b i z nj ihovo usta­novitvi jo vse steklo gladko — ne glede n a kadrovske i n dru­ge težave, s ka t e r im i se sedaj ubadajo občinske skupščine. Sem p a popo lnoma prepričan, da b i sprejemne pisarne po­menile ko rak naprej v moder­n izac i j i poslovanja občinske administraci je i n iadaten p r i ­spevek k izboljšanju počutja tako uslužbencev k a k o r tud i strank. Seveda b i b i l o trelba ured i t i n j ihovo poslovanje čimbolj sodobno, tako d a se ne b i moglo zgodit i , d a b i mo­ra la s t ranka tud i še naprej odp i ra t i številna vrata , pre­den b i natančno zvedela, kako je z njeno zadevo. V sprejem­n i h p isarnah b i m o r a l i sedeti najbol j kva l i f i c i ran i uslužben­c i , ne le s po t rebn im strokov­n i m znanjem, temveč tud i mora lno i n politično neopo­rečni, z obi lno mero potrpež­l j ivost i , sposobni umirjenega, pametnega občevanja s stran­kam i . O n d i ne b i smelo b i t i mesta za h i t ro razbur l j ive l ju­d i , na jmanj pa za take, k i imajo pokrov i te l j sk i , b irokrat­s k i odnos do s t rank i n po ka­ter ih nekater i občani posplo­šeno ocenjujejo delo vse admi­nistraci je občinske skupščine.

J . B .

Odmev i na sporazum o delni prepo­vedi j ed r sk ih poskusov so pokaza l i , da bodo mora le moskovske podpisnice od­s t ran i t i še precej ov i r n a po t i do vse­stranskega spre jema sporazuma. Na ­spro tn ik i so n a Vzhodu i n Zahodu. M e d najbol j g lasn imi je L R K i t a j ska , ka ter i p a asist irajo A lbani ja , Severna Ko r e j a i n še nekater i . K o t kaže, bo na Zahodu Franc i j a edina država At lantske zveze, k i se ne bo pridružila moskovskemu sporazumu.

Sedanja razprava v odboru za zuna­nje zadeve ameriškega senata o rat i f i ­kac i j i moskovskega sporazuma p a kaže, da so tud i v Z D A zelo vpl ivne si le, k i ne odobravajo sporazuma; vendar pa že lahko rečemo, da bo večina senatorjev glasovala za rat i f ikc i jo sporazuma o delni prepovedi j ed r sk ih poskusov.

V B o n n u p a je prišlo do sprememb. Zahodnonemška v lada je načelno privo­l i l a , da bo podpisa la sporazum o pre­povedi j edrsk ih poskusov. Ameriški zu­nanj i min is ter K u s k je prepričal bon­sko vlado, da doseženi sporazum v M o s k v i ne bo pr izade ja l zahodnonem-ških interesov i n da se Z D A i n Ve l i ka B r i t an i j a ne nameravata »prenagliti« v nadal jn j ih pogajanjih v sporn ih vpra­šanjih. O tem vprašanju sc bosta po­govarjala še zahodnonemški zunanj i min is ter Schroder , k i je v sredo prišel v London na enodnevne razgovore z b r i ­t ansk im zunan j im m in i s t r om l o r d o m Homeom.

Odločitev bonske vlade, da podpiše moskovsk i sporazum, pomeni politični uspeh elastičnega k r i l a v v l adn i s t r ank i Zahodne Nemčije. B o n s k i podpis mo­skovskega sporazuma bistveno menja dosedanjo politično usmeri tev Zahod­ne Nemčije do socialističnih držav, ka ­k o r t u d i do Vzhodne Nemčije, č e tud i je Dean Kusk ponov i l , da podpis Nem­ške demokratične republ ike pod mo­s k o v s k i m sporazumom ne pomeni že

Moskovski sporazum in zavezniki

tud i zahodno priznanje vzhodnonemške države, je vendar dejstvo, da se je v lada Zahodne Nemčije spr i jazn i la s tem, da bo podpisn ica mednarodnega dokumenta h k r a t i z Vzhodno Nemčijo. Neka te r i politični komentator j i v id i jo v tem dejstvu prve začetke deblokira-n ja odnosov med zahodno i n vzhodno-nemško državo i n začetke postopne splošne normal izac i je p r i l i k v centra ln i E v r o p i ter med Vzhodom i n Zahodom v ce lot i .

S tem v zvezi piše angleški l ibera ln i »Guardian«, da se bo »morda začelo novo poglavje v zgodovini zadnj ih po­gajanj o nemškem vprašanju«. L i s t do­daja, da n i izključeno, da b i Zahodna

Nemčija »morebiti podpr la prizadeva­nja v i skan ju stičnih točk med Vzho­d o m i n Zahodom«.

T reba je poudar i t i , da med vsemi na­spro tn ik i moskovskega sporazuma n i nobene neangažirane države ter so se mnoge že tud i pridružile sporazumu.

Za rad i zelo ugodnega odmeva, k i ga je v svetu povzročil moskovsk i spora­z u m , nekater i komentator j i menijo, d a se je ustvar i lo ustrezno vzdušje z a nove korake na t em področju. Tako je generalni sekretar O Z N že dob i l pred­loge, naj b i proučili vprašanje denu-k lear i z i ran ih področij v L a t i n s k i Ame­r i k i , n a B a l k a n u i n Sredozeml ju . P r i ­čakujejo nadal jn j ih pobud, predvsem od neangažiranih držav, k i bodo v zboljšanem mednarodnem vzdušju ob­novi le razne prejšnje predloge i n p r i ­šle tud i z nov im i pobudami v O Z N . Pričakujejo tud i razne pobude z a skle­nitev sporazuma o prepovedi podze­me l j sk ih poskusov, k a k o r tud i o drug ih vprašanjih, poveznih s ce lo tn im pro­b l emom atomskega oboroževanja.

Po vsem t em pa počasi raste upanje t u d i v z l om os i Par i z -Bonn . De Gani le počasi izgubl ja oporo v Zahodn i Nem­čiji i n čim bo l j se približuje čas odho­da Adenauerja s položaja kancler ja , t em manjše bodo možnosti, k i j i h bo ime l de Gaulie za podporo svo j i pol i ­t i k i . S p r i h o d o m zahodnonemškega kanc ler ja E r h a r d a računajo tud i na začetek bol j elastičnega političnega ob­dobja Zahodne Nemčije.

Trenutki veselja in žalosti v Krškem (Nadaljevanje s 1. s t r a n i 1

smo se pogovarjal i o t em i n onem. Besede so bi le m i ­le, polne l jubezni , i n so po­nujale pri jatel jstvo.

F i l m s k i igralec M i h a Ba­lon je b i l še vedno močno p o d v t i som nenadne tišine. Dejal je, da je v Krško pr i ­šel samo zarad i teh l jud i , k i so neposredno doživeli nesrečo. V vsakem p r i m e r u je tako srečanje edinstveno, enkratno, ne moreš ga opi­sat i , l ahko ga samo doživiš. V njegovem življenju bo za­pust i lo to srečanje izreden vt is . Občutil je bolečino vseh t is t ih , k i so doživeli potres. Prepričan je, da nesreče n i ­so doživeli samo on i , tem­več vsak naš državljan, vsak človek. Veličina sočutja pa je v tem, kakšen je človek, kaj nos i v svoj i notranjost i .

»Zadovoljen sem, da so se občani naše komune p r i k l ju ­čili žalosti vseh Jugoslova­

nov i n pokaza l i ve l iko sol i­darnost s ponesrečenci. Na­red i l i bomo vse, da bodo po­sledice potresa odpravl jene čimprej, zato smo tud i ta­ko toplo spreje l i otroke, n j i ­hov i nasmejani obraz i p a to potrjujejo. T r u d i l i se bomo, da bomo pomagal i bratske­m u makedonskemu narodu,« je dodal predsednik občinske skupščine inž. F ranc Dragan.

Ve l i ko t ruda za čim bolj­še počutje o t rok je vložil tud i tajnik občinske skupšči­ne Cveto Bevk. N i m u žal teh naporov. Ponosen i n ve­sel je, da so se tud i drug i občani i zkaza l i i n n u d i l i po­moč o t rokom.

»Prijatelja spoznaš v st i ­ski,« je pričel predsednik občinskega s indikalnega sve­ta E d o Komočar. Doda l je še, da je zelo važno, da smo v t r enutku nesreče i n žalo­st i z odpr t im i s r c i n u d i l i po­moč makedonsk im bra tom.

Kazalec na u r i se je p o

m a k n i l že na 21. uro, m i pa smo se še vedno pogovarjal i o tragedij i v Skop ju . Sekre­tar občinskega komite ja Z K M i l a n Ravbar je govor i l o ve l ik i zavesti naših občanov i n mednarodni so l idarnost i , k i se je izkazala ob skopsk i tragedij i . T u so bi le odstra­njene vse meje po l i t ike . Pre­vladalo je človekoljubje. Iz­raz i l je tud i zahvalo ve l ik i ­m a umetn ikoma, k i sta vel i ­ko pr ipomogla , d a je b i l o srečanje z makedonsk im i o t rok i pr i jetno

še preden je spregovori la prvak in ja l jubl janske Drame Štefka Drolčeva, je načelnik odde lka za gospodarstvo ob­činske skupščine F r a n c K o -vačač dejal : »Kot državljan sem pr iprav l j en vse nared i t i , da ublažim nesrečo v Skop­ju.« V e l i k a umetn ica p a je iz jav i la : »Pri tej pretres l j i v i nesreči je najdragocenejše to, da znamo ustvar i t i most med l j udm i . Tragedi ja v S k o p j u

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Nedavna s e j a zveznega izvršnega sveta je

b i l a posvečena ukrepom za odstranitev posledic potresa v Skop ju . Spre je t i so b i l i t u d i ustrezni predp is i . Ob tej priložnosti je predsednik Petar Stambolić i z jav i l , da bo gradnja novega Skop ja s i m b o l usodne povezanosti naših narodov. Izra­z i l je t ud i upanje, da lahko računamo s pr i ja­tel jsko pomočjo d rug ih držav, k i bodo odobri le kredi te z ugodn imi pogoj i .

M e d predp is i , k i j i h je spre je l Z I S , je tud i določitev m a k s i m a l n i h olajšav za kredi te , k i j i h dobe gospodarske organizacije mesta Skop ja . Go­spodarsk im organizac i jam ne bo treba vplačati garantnih zneskov i n udeležbe v stroških inve­s t i c i j , k e r tega glede na prizadejano škodo ne zmorejo . Razglašen je tud i mora tor i j (odlog) za odplačevanje kred i tov z a obratna sredstva. Pre­cejšnja olajšava je dana gospodarsk im organiza­c i j am mesta Skop ja z odgoditvi jo plačevanja akontaci j družbenih obveznosti za obdobje j u l i j -december 1963. Delovne i n druge organizacije, k i prejemajo brezplačno blago kot pomoč za ubla­žitev škode po potresu, so oproščene carine i n drug ih dajatev. T u d i za prebivalstvo je razgla­šen mora to r i j z a doslej odobrene potrošniške kredite , za dobivanje novih pa so določeni ugod­nejši pogoj i .

Narodna banka Jugoslavi je je do uveljavitve posebnih predpisov o f inanc i ranju gradnje za nastanitev prebivalstva Skop ja da la S topansk i b a n k i S R Makedoni je predujem v o b l i k i k r ed i t a do 30 m i l i j a rd dinarjev.

£ Življenje v Skop ju se vrača na no rma ln i tir, česar kajpak ne smemo razumet i dobesedno, k e r normalnega življenja v tem mestu še dolgo ne bo. Dosle j so odkopa l l izpod ruševin nad 1009 t rupe l , boj i jo pa se, da je človeških žrtev še več. V bolnišnicah se zd rav i nad 3900 ranjencev. O t r ok v S k o p j u skora jda n i več: evaku i ra l i so j i h v vse kra je Jugoslavi je. T u d i več tisoč mater

i n s tar ih l jud i . V porušenem mestu je ostalo okrog 120.000 l jud i , k i so pot rebn i za obnovitev mesta i n za proizvodnjo. Za zdaj imajo zasi lne domove v šotorih. Do z ime j i m bo treba zgra­d i t i montažne hiše. Nato — v tret j i fazi — bodo začeli g rad i t i zidane hiše.

Kakšna je mater ia lna škoda? N a to vpraša­nje še n i mogoče odgovori t i . Ocenjevanje škode v popo lnoma porušenem inestu, k i je štelo nad 200.000 prebivalcev, pač n i enostavna stvar. Ra­čunajo, da se bo mater ia lna škoda p o n i p c l a na številko več sto m i l i j a rd dinarjev. Samo en po­datek: v Skop ju je bi lo okrog 35.000 stanovanj. Poprav i t i j i h bo mogoče le nekaj tisoč, vse dru­go bo treba porušiti.

0 V nedeljo je za trenutek prenehal de lovni u t r i p obnavljajočega se mesta: vs i sedanji prebi­va lc i Skop ja so na pokopališču počastili spo­m i n žrtev potresa. Vzdušje je bi lo ganlj ivo. K a j

SEMB0L USODNE POVEZANOSTI

čutijo l judje na pokopališču, k jer je tisoč svežih gomi l , se sp loh ne da popisat i ! N a d vsem tem p a je velo tud i zaupanje v pr ihodnost : i z ruše­v i n bo zras lo novo, še lepše Skopje . T o je t rden sklep vseh jugos lovanskih narodov, k i v tej ne­sreči še bol j čutijo medsebojno usodno poveza­nost. T o p a je tud i zagotovilo vsega sveta, k i z zb i ran jem pr ispevkov za Skopje dokazuje, da v svoj i g lob in i le n i tako razk lan , kako r sc vča­s i h na površini z d i .

O Predsednik T i to se m u d i na ob i sku v Slo­veni j i . V petek se je sprehajal po l jub l j ansk ih u l i cah , k jer so ga l judje navdušeno pozdrav l ja l i .

Nato se je odpel jal na B r d o p r i K r a n j u , k jer ga je ob iska l kme t i j sk i min is ter Z D A Frceman, s kate r im se je zadržal dal j časa v prisrčnem raz­govoru. Ameriški gost je sporočil predsedniku T i t u , da je dob i l pooblast i lo ponud i t i Jugoslav i j i dodatna finančna sredstva v vrednost i 50 mi l i jo­nov dinarjev za ublažitev posledic katastrofe v Skop ju . — Predsednik republ ike Jos ip B r o z T i to je sprejel tud i skup ino sovjetskih državnih i n par t i j sk ih voditeljev, k i je b i l a na odd ihu v Jugoslav i j i .

O Republiški sekretar za kmeti jstvo i n go. zdarstvo inž. Janez Perovšck je v razgovoru z nov inar jem »Dela« i z jav i l , da s prenosom go­zdarske dejavnosti od zadrug na gozdna gospo­darstva ne b i smelo nastopit i obdobje nepre­mišljenega, premalo preudarjenega združevanja a l i celo uk in jan ja zadrug. V s a k a zadruga h i mo­ra la i zde la l i tehten, dobro premišljen prog ram svoje nadaljnje dejavnosti . Namesto gozdarske dejavnosti b i zadruge mora le razširiti torišče svojega dela v okv i ru samega kmet i jstva, k jer so še precejšnje neizrabljene možnosti. Kooperac i jo na p r imer b i bi lo treba razširiti na področje živinoreje, tako da b i tud i zasebne kmete usmer­j a l i k specia l izaci j i svoje proizvodnje, namesto da ostajajo p r i sedanjem natura lnem kmetova­n ju . Proizvodno sodelovanje med zasebnimi kme­t i i n zadrugami se ne b i smelo omejevati samo na pridelovanje žita, globoko oranje i n podobno, čeprav je tud i to zelo pomembno.

0 Meteorologi menijo, da je dež prejšnje dn i ublažil dosedanjo sušo, vendar je b i l za posa­mezne pr ide lke prepozen. To velja predvsem za severovzhodno področje Slovenije, k jer se je ko­ruza že posušila, tako da s i od zadnjega dežja n i mog la več opomočl. Suša n i pr izanesla tud i v inogradom, n a p r i l i k o na B i ze l j skem, kjer bo v insk i pr idelek neko l iko manjši.

n a m je dokazala, da je tud i v današnjem svetu človek vendarle človek.«

Posejano je b i l o dobro se­me, i z katerega bodo z ras l i bogati sadovi . Srečanje n i bi lo samo pr i jetno, temveč tud i kor is tno . Ko r i s tno pred­vsem zato, ker je makedon­s k i m o t r okom v l i l o vero do življenja i n j i h prepričalo, da bodo vse do trenutka, ko se bodo v r n i l i k svo j im staršem, deležni popolne po­zornost i i n s k r b i naših ob­čanov.

Drago Kas te l i c

V Bnuzaviiiu, glavnem mestu bivšega francoskega Konga, je pri­šlo do stavke in krvavih spopa­dov. Delavci so napadli mestno Jetnišnlco ln osvobodili politična zapornike. Položaj v glavnem me­stu brazzavlllskega Konga pa jo še nejasen, ker so oblasti uvedlo strogo cenzuro nad vsemi vestmi.

Ameriški minister za kmetijstvo Orville Freeman se Je v torek vr­nil s potovanja po Evropi v VVa-shlngton. Obiskal Je Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Romunijo, Polj­sko ln Jugoslavijo. V Jugoslaviji Je ministra Freemana sprejel pred­sednik Tito. Ob tej priložnosti jo ameriški minister obvestil pred­sednika Tita, da so ZDA dole 25 milijonov dolarjev kot darilo W 25 milijonov dolarjev kot dolgoroč­no posojilo za obnovo porušenega Skopja.

V Madridu Je vojaško sodišče izreklo dve smrtni obsodbi za ta­ko imenovano »teroristično aktiv­nost«, štirje pa so bili obsojeni P° 6 let robije.

Predsednik gambljskr vlade Da-vid K. J»wara Je izjavil, da bri­tanska kolonija ln protektorat Gamblja zahteva popolno notra­njo samoupravo do 10. septembra letos.

Francoska vlada Je na svoji sej' v torek v razprovl o mednarod­nem položaju, ki Je nastal po mo­skovskem sporazumu, sklenila n * daljevatl atomsko poskuse, dokler ne bo izpopolnila svojega atomske­ga orožja. Glede francoskega stali­šča do atomskih poskusov Jo ster za Informacijo dejal: *s'Vz dežela, kl Selo ustvarja atoms«" sile, zato nI čudno, da Je nnfi V* ložaj specifičen«.

Na sejmišču malo kupcev

N a novomeškem s e j m i h " 12 avgusta promet n i b i l P0" sebno vel ik, saj so od ? l S

prašičev proda l i le 478. Kup­cev je b i lo manj . k l jub temu pa živinorejci v ceni niso I'0' te l i popust i t i h i so zahtev*" za prašičke 6.000 do H 0 0 0

dinarjev.

2 D O L E N J S K I L I S T Stev. 32 (69«>

Kako daleč smo s statuti v podjetjih? O statut ih, notran jem

ustavnem ak tu delovnih ko­lektivov, k i j i h morajo sled­nji po zakonu, sprejetem v

Sestanek na Gorjancih

V petek so prejel i osebne dohodke, dan kasneje, 10. av­gusta, pa niso hotel i več na delo. Cez dva dn i so na se­stanku po jasn i l i : »Nismo se uprl i državi, ampak nepra­vi lnost im, za k?.terc irsajo nekateri vod i ln i l judje v na­šem podjetju zamašena uše­sa.«

In -te nepravi lnost i so bile glavni vzrok, da so se le od­pr l i vent i l i , na ka te r ih so le­žali navidezno težki prs t i vodi ln ih. Zaka j tud i osta l i vzroki, k i so b i l i za ozadje dogodku, niso mog l i zadeve Pripeljati v drugačno stanje, v katerem se je sicer znašla; skozi vrzel i na mest ih , kjer so b i l i vent i l i , pa je začel Pronical i glas osveščene sku­pine delavcev, k i so zahteval i zadoščenje za kr iv ice , k i so J ' 1 ' občutili na lasti« koži.

se je dogajalo? Delav-CerT>. ki delajo na Gorjancih v j^faltni skupini v sklopu stroj­nega obrata pri Cestnem p o d -] e l , u , so obljubili, tla j im bodo ? l - julijem lelos osebne do­hodke obračunavali po r.ovem Pravilniku, kjer nai b i bil Upoštevan celoten njihov do­prinos v delu s posebnim p o ­udarkom na težavnost dela. k i =n opravljajo pri graditvi g o r ­ja nsike ceste. Naloga je bila s strani vodilnih l e delno iz ­polnjena, k e r so osebne d o h o d -* e po novih merilih obračunn-V a ' t samo tistim, k i upravljajo !i roje,, večini v tej skupini pa °? zaslužek namerili p o doslej } e l lavnih ..merilih«. Ze pred »u- avgustom P O mnogi od njih P'osili za pojasnila, zakaj tako, J " drugo v zvezi z delom, od -i , , > s i i n podobnim. Veljalo p a L ' I M f l n ^ , da - n e ugovarjaj,

oh P a k potrpi s i c e r t e D O i e t

" f a « a poklical k sebi in ti v ""Kttvor i/.ročil delavsko knjižl-"•°> kar pomeni, da boš od-"«5cen... , ^ ' l sploh je znano, da je ce-

podjetje zgrajeno tako, ti • i n f ° rmi rnnost kolek-] V a in'odločanje ne predstav­n i ^ 0 v njem kakšne pomemb-- e baze 7.0 dobro počutje in

l v l ) «n je delovnih ljudi, zlasti zu„ l ° n l "-Pogoj- za njegovo "nanjo m notranjo afirmira-

gT?! Dogodek, osveti len iz te-™ Kota. je nujna posledica sta-ietl ^ e Prevladovalo v pod-

B n ! ! a ? * < ' n o b> b i ' ° Prezreti in ' 'zabiti zadevo, k i nl in ne b*r . b i u k a*'»w>t v nada ' jnji-m ^rajevanju socialističnih od-, , a " v v podjetju! N;-. nnpakah C n , treba učiti, zalo nai v Vo i^ , n c m Podjetju, ki Ima o:Igo-l>re!"!,ln t e ž k o nalogo, zgradili dohr b n o gorjansko cesto, p„ ' r ° Premislilo, k a k o bodo v >«>Pal| v prihodnje. 7c us!:>-najPravl, da je delovni človek U i 4 k t i ' d r a g o c e n o s t , zato to

^ t eva jmo !

Socialistični r epub l ik i Slove­n i j i , sprejet i do 1. apr i la 1963, je b i lo p r i nas izgovorjenih že mnogo besedi. Pr iprave , s ka te r im i so začeli mars ik je že v apr i lu i n v maju, je naj­prej zavrla predvol i lna akc i ­ja, zdaj pa še obdobje do­pustov. Navz l ic temu nas je zanimalo, kako se te po-pomembne in obsežne naloge lotevajo v posameznih pod­jet j ih. Posredujemo nekaj te­ga, kar smo zabeležili.

V Opekarn i v Zalogu so s statutom že precej daleč, najdlje i zmed vseh, k i smo j i h ob iska l i . N a skupnem, ba­zenskem posvetu predstavni­kov opekarn konec spomlad i so s i razdel i l i posamezna področja, k i j i h morajo ob­delati statut i . Posamezna ope­karne so prevzele po eno takšno področje, nato pa bo­do v začetku septembra na ponovnem posvetu stališča pred iskut i ra l i i n izmenjal i mišljenja. Organi delavskega samoupravl janja v ko lekt ivu so že razprav l ja l i o osnutku statuta in osvoj i l i glavna na­čela, k i naj j i h statut zajame. Izdelava njihovega osnutka se približuje koncu . Najpre j bodo o n jem razprav l ja l i or­gani DS , nato ce lotni kolek­

tiv. O zbran ih opazkah i n predlog ih bo potem še enkrat razpravl ja l DS , i n ko j i h bo komis i ja vnesla v osnutek, bo stutat sprejet. Čeprav je delo v opekarnah sezonsko, je videti , da j i h poletni me­seci, ko imajo največ dela, prav nič ne ovirajo.

V gost inskem podjetju Ma­j o l i ka v Straži so organi D S o statutu že razpravl ja l i , ven­dar dlje še niso prišli. Pove­dal i so, da je zdaj gostinska sezona na višku — malošte­v i ln i kolektiv dela tud i po 12 in nemalokrat 14 u r na dan — zato ne utegnejo. V sep­tembru, ko se bo promet zmanjšal, bodo imenoval i ko­mis i jo i n se ročno lo t i l i pr iprav.

KolcT-.tiv transportnega pod­jetja Gor janc i iz Straže se je pr iprav l janja statuta lo t i l močno resno. D S je imenoval najprej 7-člansko, nato pa 11-člansko komis i jo za p r i ­prave, ker so p r v i m 7 članom dodel i l i v pomoč še 4 pred­stavnike družbenih organiza­cij v ko lekt i vu . Sekretar pod­jetja se je udeležil 3-dnevne-ga seminarja v Zagrebu, k i ga je za pr ipravl janje statu­tov pr i red i lo Društvo pravni­kov S R H . K o m i s i j a se sesta­

j a dvakrat na mesec i n pr i ­prav l ja gradivo za posamez­na poglavja statuta. P rav i ln ik o H T Z in prav i ln ik o požarni varnost i so že pregledal : in ugotovi l i , da sta usklajena s predpis i , p rav i ln ik o de l i tv i čistega đohoOka i n osebnih dohodkov so nekol iko popra­v i l i , nekol iko teže pa je, kot so povedali , s p rav i ln ikom o delovnih razmerj ih ter spre­jemanju in odpuščanju delav­cev i n z določili, k i naj j i h o tem vsebuje statut. Spre­membe Zakona o delovnih razmer j ih je pričakovati šele konec prihodnjega leta, zato bodo skušali prav i ln ik i n statut pr i lagodi t i obstoječim predpisom, po i z idu nov ih pa ga bodo poprav i l i . Računajo, da bo osnutek statuta nare­j en v septembru.

V indust r i j i obutve Bo r v D o l . Top l i cah je D S že raz­pravl ja l o pr ipravah statuta. Dogovor i l i so se, da bodo ob­stoječi notranj i pravn i a k t i ko lekt i va , torej do sedaj sprejeti p rav i ln ik i , izhodišče za razpravo. O tem, kako se pr iprav lo t i t i , se še n iso po­govor i l i . E n član kolekt iva, k i je poverjen, da p r ip rav i osnutek, je že ob iska l več sorodn ih podjet i j . T a m s i je ogledal nj ihove pr iprave, se posvetoval in dob i l precej iz­kušenj. Največ težav bo ver­jetno ob razpravah o skrajša­nem de lavn iku i n o tem, ka­k o to v statutu zajeti. Proiz­vodnja v obratu je večji de! ročna, zato b i skrajšanje de­l a vn ika povzročilo padec pro­izvodnje i n osebnih dohod­kov .Obl jubi l i so, da se bodo v septembru pr iprav l janja osnutka statuta resno lo t i l i .

N i zko stanje K r k e je omogočilo hi tro nadaljevanje del p r i postavl janju temeljev za novi most v Soteski . Cez s tat i most Se vozijo lažji vozovi, za težji promet pa jc seveda zaprt. Nov i most bo stal nekaj metrov nižje kot .stari

Veliko zanimanje za letošnji vinski sejem

Kot že osem let zapovrstjo bo tudi letos ob koncu avgusta odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni vinski se­jem. Do zdaj sc je prijavilo že 20 držav, ki bodo na sejmu razsta­vile »02 vzorca vin, 15G vrst žga­nih pijač in 58 različnih sadnih sokov. Iz naše države je doslej prijavljenih 61 proizvajalcev s 308 vinskimi vzorci.

Letos si bodo obiskovalci sejma lahko ogledali tudi opremo za vi-nogradništvo in kletarstvo, ter razne stroje za to gospodarsko panogo.

V času sejma sc bo Gospodarsko razstavišče spremenilo v veliko in prij.-li-.n gostišče, kjer bodo fantje iu deklrta v pisanih narodnih no* šah nosili gostom najboljša vina in domače specialitcte. Vsak večer bo na razstavišču zabavni pro­gram, ki ga bodo izvajali humori­sti, pevci in folklorne skupine, za plrs pa bosta na voljo vsaj dve plesišči z dvema orkestroma.

Organizatorji so se lelos še bolj kot prejšnja leta potrudili, da bi številnim domačim in tudi tu im gostom v vsem ustregli In da bo tat sijmu vsak lahko dobil avo,o najljubšo pijačo in jidačo.

Ugodna prifožnost za rsjee pitanih prašičev

Rmeti jsko-gozdarsko predelovalni kombinat Novo mesto oddaja zasebnim rejcem prašičke v teži od 20 do 30 kg za dopitanje do teže 125 kg pod naslednj imi pogoj i :

Rejec s pogodbo obl jubi , da bo prevzete prašičke dopita l do teže 125 kg . Ves pr i rastek plača kombinat re jcu po 260 din za kg. Zavarovanje p ro t i morebi tnemu poginu izvrši kombinat na svoje stroške, ra/.io tako pa tud i že pred oddajo prašička vsa potrebna zaščitna cepljenja. Dopitane prašiče bo kombinat prevzel od rejca na t istem degonskem mestu, k i je za rejca najbližji. Plačilo pr i ­rastka bo kombinat izvršil takoj ob prevzemu. Prašičke lahko dobijo re jc i iz našega pitališča v Zalogu p r i Novem mestu vsak ponedeljek i n torek od 7. do 14. ure.

Da je za kmeta tak način pitanja bolj rentabilen, je razvidno ia naslednjega račima:

1. P I T A N J E PRAŠIČA Z A PLAČILO P R I R E J E : a) za pr i rast (od 20 do 125 kg) v teži 105 kg po 260 d i n

dobi rejec 27.300 d in , za nakup prašička pa n i treba re jcu nič prispevati . Ostane inu- torej čistih 27.300 d i n .

2. P I T A N J E PRAŠIČA, K I GA R E J E C S A M N A B A V I : a) za 125 kg težkega prašiča dobi rejec na tržišču

(125 kg X 300 ) 37.500 d in , b) za nakup 20 kg težkega pu jska m o r a rejec odšteti

najmanj 13.000 d in , ostane m u torej le 24.500 d i n . P r i prevzemu 20 kg težkega prašička v dopitanje i m a

rejec torej za 2.800 d i n več dohodka, denar, k i b i ga mora l vložiti za nakup prašiča, pa lahko uporab i za druge namene.

Vsa pojasnila v zvezi z dopita njem lahko dobijo inte­resenti na uprav i pitališča bekonov v Zalogu, te l . št. 21-170, i n v komerc i a l i kombinata , tel . št. 21-065.

K G P K Novo mesto

Nenehno več proizvodnje in izvoza

(Nadaljevanje s 1. strani ) vnaprej so že sklenjene po­godbe za izvoz blaga v vred­nost i nov ih 100 tisoč dolarjev. Vsega je letos Novoteks iz­voz i l oko l i 15 tisoč kvadratn ih metrov tkanin in 27 ton preje.

Precej krivde za počasno uve­ljavljanje izdelkov naše volnarske industri je na tuj ih tržiščih je mor­da tudi v nezanimanju naših izvoz­nikov za takšno prodajo. Najbrž b i b i lo najkoristneje zunanjetrgo­vinsko dejavnost prepustiti nepo-sredo' industrijskim podjetjem— proizvajalcem, zlasti v vo lnarski industr i j i . S tem b i ta dejavnost prešla bolj pod vpliv industri je, kar b i b i lo boljše, kot pa da je pod vpl ivom trgovine, kot doslej. Trgovska izvozna in uvozna pod­jetja se namreč nemalokrat vse preveč zanimajo za dobičke in či­sto trgovske transakcije, manj pa za koristnost izvoza v jugoslovan­skem mer i lu . Razen tega je že do­sedanja izvozna praksa dokazala, da je uspeh največji, če se naše proizvodno podjetje, ki dela za izvoz, usmeri na ožji krog kupcev v tujini in z njimi iesneja sode­luje v daljšem razdobju. Najbolj. Se bi torej bilo nudili več pomoči poslovnim združenjem, ki hi imela izvozno-uvozno dejavnost samo kol nekakšen servis. V tem primeru bo združenje laže zastopalo interese proizvajalcev in izvoz razvijalo v dolgoročnejših oblikah ler ga hkrati povezovalo tmli z uvozom surovin za svo.;o stroko.

# N O V O L E S V N O V E M M E S T U je eden i zmed naj­

večjih izvoznikov na našem področju. Za ra r i težav v oskr­b i lesnopredelovalne indust r i ­je, k i so trajale vse do kon­ca marca letos, je Novoles v p r v i h 7 mesecih dosegi 94 od­stotkov dinamičnega p lana v pro izvodnj i , 85 odst. dinamič­nega p lana pa v unovčenem iztržku. Dinamični p lan izvo­za so do konca ju l i j a us tvar i l i z 91,04 odst. Dinamični p lan izvoza b i b i l v pol let ju pre­sežen, ko ne b i b i lo težav z odpokl icem pošiljke drobne­ga pohištva, k i že več mesecev čaka pr iprav l jena na R e k i . P l an za ju l i j je b i l precej pre­sežen, sicer pa so z v e l i k im i napor i v maju, jun i ju i n ju ­l i ju skoraj povsem nadokna­d i l i i zpad, k i so ga povzročile težave v prvem tromesečju. Do konca ju l i j a letos je izvoz za približno mi l i j on dinarjev večji, celotna pro izvodnja p a za okrog lo 17 mi l i jonov d i ­narjev večja ko t v enakem razdobju lanskega leta.

• V I M V N O V O M E S T O , k jer smo se oglas i l i 2-krat, žal n i smo mog l i dob i t i podatkov ne o pro i zvodnj i ne o izvozu, k e r n imajo zbran ih , kot so nam povedal i .

Izredno povprečje pšenice zWn« ^ a ' n n e r »avadno ostra p 0 s r ^ a ^ i je vsem, k i se nc-

JaiHo a l i P o s r e d n o u k v « r -njo rt ? kmet i jsko proizvod­i t ' n s l u t i t i P r * J porazno je h i , P a d >bro letino. Ve l iko POaev i m a n j a , da je zaradi P a ^ J ^ n u J n o treba preorat i csj * e ; . bilo je relativno pre­je p o H 3 " 6 P l o s , r " . mars ikdo sebno t u c l i r e s preoral . Po-«ara* s m o M i zaskrbl jeni Kriojn " M a n j k a n j a umetn ih V a t j e ' ^ o t r e b n l h za dognoje-k b i L V z r °kc -v za malodusje

N a s . , t 0 r e J več kot dovol j ! •n gozd l a r ; a t 7 A fcmatfcjs&vo ž i l Jat i ^ r s u ' o «mo mara l i po-? r 6°raji?>? r 0 ' Č U a a površinah '1&U sr/ Posevkov. Pojav-e l e a ° v a l ? e n o v i P r o b ' e m i . Pre-"&be» & S m o »katastrofalno

otltvu s l f r l t e - C e t 0 Prošnje ° r « n i h * favkov zaradi pre-^ i h m h l n Pričakovanih > e m i r i « , I , ' ' i d l ' l k o v so nas H ko • 0 S W 1 s r n " ^

sw»tt$t:ko poročilla o

pričakovanih p r ide lk ih pšeni­ce. Men i l i smo, da bodo pr i ­de lk i nekol iko nižji, kot so b i l i lan i ; gibali naj b i se oko­l i 25 stotov na hektar.

Danes, ko so pr ide lk i sreč­no p r i r oma l i v kašče (razen v Pečicah in Križah, i n to za­radi izredno močne toče), pa lahko dovolj zanesljivo trdi­mo: dosegli smo nove mno­žične rekorde! Povprečje v brežiški občini znaša 35 sto­tov zluto rumenega zrnja na hektar. Občinsko povprečje je s tem rekordom preseglo mnoge napredne dežele, (šved­s k a pr ide la povprečno 25 sto­tov pšenice na hektar.) K o t celota se je naša občina vkl ju-6 i la v napore jugoslovanske skupnost i za večji, bogatejši pridelok žita.

TJgjdno vreme i n večletna propaganda za Italijanke (za­služile b i pravzaprav, da j i h pišemo 7. ve l iko začetnico, če­prav gre le m .sorte pšenice!), prepričevanje i n vsiljevanje

nov ih sort: san pastore, san-mar ino , produkttore , E l i a , f rancoska so r l a Ifitoile de Cho is i , naša »Slovenka« i n še M k a J drug ih s j r t , pa vsilje­vanje sodobne agrotehnike, k i naj ne b i b i l a samo ugod­nost za družb£ na posestva i n peščico izbrancev — vse to nas n i razočaralo. 2e sam ho­tel reči: ostanimo p r i tej šte­v i l k i i n bodimo zadovoljni ! Toda razvoj na« s ' l i naprej , dosedanji uspehi pa so nam dokazal i , da lahko dosežemo še več. D-kazano je, da je ta pot prav i lna , ekonomska i n precej h i t ra !

Z'Ji pa se i a ne moremo po­staviti s takšnimi uspehi p r i drugih pr ide lk ih , k i prav ta­ko nujno terjajo hitrejši raz­voj. Posabno velja to za naj­pomembnejšo posevke v Spo­dnjem Pesivvju in v noši občini — za koruzo, tei j o Je lelos uničevala suša, pa tudi za detelje, k i so še vedno naj­boljši v i r prebavnih beljako­

vin, za druge okop?,vine in za travnike. Men im, da b i b i lo zelo vair.o, da se prav tako kot za pšsnico zavzamsmo zdaj tudi za detelje i n ko ru ­zo. Dnbro seme, globoko ora­nje, pre:\p!sar,o gnojenje i n dognojevanja, kemično zatira­nje p!:!VwCv i n pravočasna u-re9n ;č ;t;v vseh del , k i spa­dajo k negi posevkov, nam bodo prav gotovo da l i nove uspehe. Nezaupanje, k i je vla­dalo med našimi kmet i vrsto let do Italijanke, je izgini lo; i zg ini lo je tudi nezaupanje do umetnih gnoj i l i n marsikje tudi do novih ob l ik nege po-

SEi'.CcOV. će so b i l i pred pet imi leti

bele vrane t ist i , k i so doss-gc ' i po 35 stotov zrn ja na hetotar, so danes bels vrane t is t i kmetje, k i so ostali p r i povprečju proizvodnje v pr­vih povojnih le t ih , ko je sta­t is t ika govor i la o 10 a l i 12 sto­tih zrnja na hektar. Zdaj do­segajo pionirje nove pšenič­ne proizvodnje — kooperan­te l n družbena posestva s so­dobno agrotehniko tudi že ne-kooperant i , k i so se odločili sicer za agrotehniko, ne pa

za sodelovanje. Dognojevanje je že stara, dobra re-nica; herb ic id i vzravnajo še tako izmučene hrbte in kolena ra­st l in , pšenica je postala tržni presežek. K r u h iz novih sort pšenice je bel i n dober; mor­da je za spoznanje slabši kot t ist i iz »prolifika« a l i i z »les-kavške osinke«. Zdaj je vrsta na p&kih, da bodo pejkli tak­šen k r u h , k i bo dober za vse; za lačno in za tiste, k i so se ga morda že preofojedli.

Ce b i hotel zdaj našteti naj­zaslužnejše člane naše »pše­nične avantgarde«, b i se mor­da zamer i l mnogim, k i so p r i ­de la l i mogoče še več kot on i , pa ne vem za njihove uspe­he. Vseeno pa poglejmo:

M a r t i n Kržan iz Dramel j je pr ide la l 71 stotov z rn ja na hektar a l i 2000 kg na 28 ar ih , gnoj i l pa jc s 600 kg N P K in 400 kg N na hektar. Ivan Mi In-lin iz Stare vasi j c pr ide la l s sorto san pastore 54 stotov na hektar, njegov rojak Zvon­ko Lupšina iz Stare vasi pa z isto sorto 56 stotov na hek­tar. F ranc Premelč je dob i l s sorto san mar ino z en im sa­

m i m dognojevanjem 440 k g pšenice na ha. Ivan Ba lon je dosegel s francosko sorto 37 stotov. Naj povem, da se je na področju obeh zadrug na­še občine najbolj i zkazala hk ra t i najbolj razširjena sor­ta sanpasitore. Splošna ocena je, da so letošnji p r i d e l k i pšenice približno za 30 odst. višji kot lan i . Ivan Sablič iz Rigonc je pr ide la l 55 stotov zrnja san pastore, čeprav m u je bi lo zaradi toče pr iznano 10 odst. škode!

Tako kakor so dosegali do­bre uspehe zasebni kmetje, imamo tudi na zadružnih n j i ­vah stalno visoke pr ide lke. Posebno je treba podčrtati p r imer tetraplcidne rži v Do­bravi , k i je dala na nov in i več kot 30 stotov na hektar i n je b i l a na vsej veliHta po­vršini sortno čUsta, rodna i n zato pr iznana za semensko blago.

T eh nekaj m i s l i sem name­n i l vsem kmetovalcem — ve­čini ko t pohvalo, nekater im pa le ko t opozori lo, ka j t i bit­k a za k r u h n i samo birttoa za pšenico!

Inž. M i l e P l e t c rsk i

* t C V - 32 (698)" D O L E N J S K I L I S T

Doslej smo zbrali nekaj nad 55 milijonov Bolj ko se odmika od nas usodno julijsko jutro, ki je zagrnilo brat­

sko prestolnico socialistične republike Makedonije v prah in ruševine, jasneje se razgrinjajo pred nami posledice težkega udarca: potrebna bodo leta in leta trdega dela ter vnetega prizadevanja vseh naših naro­dov, da bomo postavili na nove Novo Skopje, še lepše in prijetnejše od starega mesta. Mesto ruševin in šotorov zdaj iz dneva v dan spreminja svojo zunanjo podobo; vedno več je montažnih hiš in barak, ki bodo začasni — pa tudi stalni — dom številnim prebivalcem velikega mesta. Pri tem pa jim bomo morali vsi še dolgo pomagati. Ne gre zgolj za to, da zgradimo Novo Skopje kot novo mesto; gre za veliko več — za dokaz naše zvestobe, naše neločljive povezanosti, našega socialističnega sočust­vovanja in konkretne pomoči bratom in sestram, ki jih je potres tako hudo prizadel.

Pri dajanju pomoči naši ljudje doslej niso zatajili! Po podatkih, ki smo jih dobili do torka, smo na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in v Beli krajini od dneva potresa pa do nedelje zbrali v denarju in blagu nekaj nad 55 milijonov hi 588.000 dinarjev pomoči! Posamezne občine so pri tem sodelovali takole: BREŽICE — 10,990.075 din, ČRNOMELJ — 5,460.623 din, METLIKA — 3,939.675 din, NOVO MESTO — 14,275.799 din, SEVNICA — nekaj nad 5 milijonov din, T R E B N J E — 5,903.000 din in VIDEM-KRŠKO nekaj nad 10 milijonov dinarjev. — V vseh naših občinah občinski štabi, množične organizacije in Rdeči križ še vedno zbirajo pomoč.

Ne pozabimo: gre za načrtno in široko pomoč prebivalcem mesta, ki so ostali brez vsega! Pomagajmo jim odprtih src in tovariških rok!

Trebnje noče biti na zadnjem mestu

V trebanjsk i k o m u n i s i kra ­jevni štabi p r i K O S Z r . L zelo prizadevajo, d a b i za skop­ske ponesrečence čimveč zbra­l i . V pretek lem tednu je b i lo zb ran ih 724.670 d in , k i so j i h da l i : K O S Z D L Trebnje 152.745

TUJCI ZA SKOPJE

T u j i tu r i s t i , k i prihajajo v našo državo, v vse večjem Številu pomagajo s pr i spevk i porušenemu Skop ju . V s k r i ­n j i c i Rdečega križa na ob­mejnem b l oku v Šentilju so doslej zbra l i že okrog 200.000 dinarjev. N i redek p r imer , k o tu jc i prispevajo za Skopje tud i po 1000 ali celo 5000 dinarjev.

d in , K O S Z D L Mokronog 181.200 d in , K O S Z D L V e l i k i Gaber 76.850 d i n , K O S Z D L Sela—Šumberk 17.850 d in , K O S Z D L V e l i k a L o k a 81.640 d in , K O S Z D L šentrupert 102.190 d in , K O S Z D L Čatež 28.250 d in , K O S Z D L Dobrnič-podružnica Knežja vas 17.375 d in , K O R K M i r n a 46.550 d in . Razen teh je društvo upoko­jencev v V e l i k i L o k i prispe­valo 10.000 d in .

Nekater i kra jevni štabi so organiz i ra l i tud i nabira lno akci jo za k r omp i r . Tako so v Trebnjem zbra l i 29.600 kg komp i r ju , v V e l i k e m G a b r u pa 7.450 kg .

Do 12. avgusta je bi lo v trebanjski k o m u n i zbran ih 4,635.000 d in v gotovini i n za 1,268.000 d in raznega blaga. Skupno znaša doslej pomoč občine Trebnje 5,903.00Q d in .

V BREŽICAH: doslej že skoraj 11 milijonov

Do 10. avgusta se je n a sk ladu brežiške komune za pomoč Skop ju nabralo že 10,990.075 d in . Te d n i so pr i ­speval i : K O S Z D L Artiče 103.437 d in , K O S Z D L Čatež 27.950 d in , K O S Z D L Cerk l j e še 5.500 d i n (skupno 112.740 d in ) , K O S Z D L Sroml j e 39.000 d in , K O S Z D L Dobova še 126.170 d i n (skupno 167.170 d in ) , K O S Z D L Brežice — I.

rajon 11.200 d in , Posavski muzej v Brežicah 6.000 d i n , Internat trgovske šole v Bre­žicah 10.694 d i n , »Petrol«, Brežice, t r idnevn i zaslužek kolekt iva, uslužbenci družbe­n i h organizaci j v Brežicah še 15.000 d in (skupno 58.000 di­narjev).

Osnovna šola V e l i k a Do l ina je darovala 28.000 d i n i n ne

18.000 d in , kot je bi lo pomo­toma objavljeno.

V Metliki: za 400 tisočakov blaga in

3,539.675 din V M e t l i k i še nadalje lepo

poteka zb i ra lna akc i ja za po­moč Skop ju . V zadnjem ted­n u so pr ispeva l i : K O S Z D L Podzemelj 45. 523 d in , Rado-v ica 16.516 d i n , Drašiči 10.320 d in , Otok 6.600 d in , Svržaki 1.600 d i n . Ko l ek t i v prosvetn ih delavcev v M e t l i k i je zb ra l 32.500 d in , uslužbenci Belo­kranjskega muzeja pa so pr i ­speval i 5.000 d in .

Do 12. avgusta so v metliški k o m u n i zbra l i skupno 3 m i l i ­jone 939.675 d in pomoči za Skopje, akc i ja pa se še nada­ljuje.

N0V0 MESTO: več kot 14 milijonov

V preteklem tednu je bi lo v občini Novo mesto zbran ih , za Skopje 7,198.899 d i n ; od tega so pr ispeval i zasebnik i 119.830 d i n . Doslej zbrana po­moč v mater ia lu (šotori, ode­je, obleke, blago, pohištvo, zdravi la ) pa znaša 7,076.900 d in . Skupno so zbra l i zaseb­n i k i i n delovne organizacije v novomeški k o m u n i 14,275.799 d in za ponesrečence potresa v Skop ju .

Črnomelj makedonskemu ljudstvu

Občinski štab za ponesrečence v Skopju je zbral do ponedeljka že 5,460.623 din pomoči v denarju in ostalih prispevkih. V zadnjem ted­nu so prispevali: KO RK V in i ca 107.831 din, Crešnjevec 26.078 din. Stražnji vrh 43.200 din, Cerkvišče 25.300 d in . Upokojenci na območju mesta Črnomelj so zbrali 71.000 d in . Vojna pošta 257.878 din, Za­vod za zaposlovanje delavcev 24.000 din, uslužbenci brivsko-frizerskega podjetja 7000-din, osnovna šola Dragatuš 20.200 d in , Lekarna Črno­melj 90.000 d in , komunalna banka 15.200 din, občinski komite Z K S 5676 din

Prispevki zasebnih obrtnikov pa so bili v tem času naslednji: avto prevoznik Jure Rudman 11.000 din, avtomehanik Franc Einsiedler 9000 d in , avto prevoznik Stane Curk 7000 din, krojač Franc Malerič 5000 din, slaščičar Asanl Refik 5000 din, krojač Polde sterk 5000 din, avtomehanik Jože Vrščaj 5000 d in , slaščičar Lutvi Ferati 5000 din, tapetnik Lovro Rems 4000 din. urar Stanko Stimac 3000 din, ta­petnik Franc Senica 3000 din, avto prevoznik Rafael Grahek 3000 din, mehanik Franc Oblak 3000 din, urar Alija DJovanovič 2000 din, strojnik Franc Tajner 2000 din, klepar Jože Ovnlček 1500 din, mi­zar Anton Papež 1000 din, brivec Drago Satošek 1000 din, krojač Anton Vrščaj 1000 din, ključavni-čar Karel Kolbczen 1000 din, avto

Z A B E L E Ž E N O

prevoznik Franc Rožič 1000 din, fetografka Nežica Ercegovčevič 1000 din, krojač Ivan sikonja 1000 din, čevljar Franc Rajmer 1000 din, kolar Jože Grahek 1000 din, ko­vač Jože Sikonja 1000 din, fotograf Albin Božič 500 din, krojač Janez Pezdirc 500 din.

Razen denarja so ljudje prispe­vali precej otroških oblačil ln pe­rila v vrednosti okoli 60.000 din Na območju KO RK Griblje so zbrali še 430 kg pšenice v vredno­sti 20.640 din.

Vsem, ki so že darovali, se ob­činski štab lepo zahvaljuje, ostale pa prosi, da se čimprej odloči,o za prispevek!

NE ZAPIRAJM0 VRAT! Oglušujoči ropot strojev p r i vstopu v tovarno

človeka pri jetno vznemir i . Prizadevne delovne roke vodijo stroje, j i h usmerjajo i n z nj ihovo pomočjo ustvarjajo dobr ine zase i n za vso družbo, Že ko s i s p r v i m bežnim pogledom ošinil tovarno, te obide vznesena radost. Za l pa kane vanjo nemalokrat takoj nato grenka kap l ja pe l ina. Iščeš nekoga i zmed »od­govornih«, kot smo vajeni reči, da b i zbra l nekaj podatkov o tem, ko l i ko so ustvar i l i letos, v zadnj ih mesecih, da b i povprašal o največjih uspehih, k i javnost gotovo zanimajo.

Zgodi se, da je spre jem hladen. To človeka, vaje­nega popotovanj i n odpiranja vrat, ne zmede. K o l i ­ko r l jud i , to l iko čudi, p rav i star pregovor. Včasih pa se obisk še naprej razv i ja »hladno«. Poveš, kaj b i rad zvedel. Pogled »odgovornega« te tako rekoč pre­hode, nato z vzvišeno zadržanostjo odgovori : »Ne moremo vam ustreči, podatkov n imamo zbranih!«. N i s i vajen od i t i praznih rok, zato vrtaš še napre j . Navadno sledi izgovor, da tega, k i b i lahko podatke dal , n i doma . . . Preprosto n i ga . . .

Takšni p r ime r i niso pogostni, žal pa vendar na­let imo nanje. Vsakič se ob takšni priložnosti zavr­tata vame dve vprašanji. Pričnimo s p r v i m : nova ustava, pa tud i sicer naš družbeni s istem, posve­čata največ pažnje obveščanju javnost i . Noben ih za­ku l i sn ih posvetov ne maramo, pa tud i vzrokov zanje n i . Ko lek t i v svoj ih pro izvodnih sredstev in vsega, s čimer razpolaga, n i ustvar i l sam. V tem so žulji i n znoj vseh naših de lovnih l jud i , vse družbe. Dru ­žbi, malce drugače rečeno: javnost i , je torej odgo­voren za to, kako gospodari s sredstvi , k i m u j i h je zaupala, kako j i h upravl ja , dolžan j i je poročati o tem. Od kod torej »odgovornemu« prav ica do vzvišene zadržanosti i n do tega. da se odteguje dolžnosti poročati javnost i o uspehih ko lekt iva , o tem, k a r stotine parov rok snuje dan za dnem, noč za nočjo?

In še drugo vprašanje: le kako more b i t i pro­izvodnja uspešna v ko lekt i vu , k i ne ve, ko l iko je dosegel doslej, k i ne zna postreči s številkami, kako uresničuje p lan , kolikšen dohodek je dosegel, kakšni so njegovi obratn i stroški in podobno? T u d i to vprašanje se zavrta vame v takšnih p r ime r ih . Prav gotovo s l i ka o takem ko lekt i vu n i najlepša. V idet i je, kot da tava v temi , da se lov i , da ne ve ko l i ko je dosegel i n kaj b i rad dosegel, skra tka , k l jub vsem naporom in svo j i delavnosti je ko lekt iv v čudni luči. In sicer samo zato, ker »odgovorni« t r d i , da n i na razpolago podatkov o delu i n pro izvodnj i .

V bodoče bomo vsakič, ko nam kje ne bodo »mogli« dati i skan ih podatkov in nas bodo skušali odprav i t i praznih rok , to javno povedal i . »Odgovor­ni« pa naj, preden rečejo »nimamo«, skušajo najt i odgovor na obe vprašanji, k i sta v sestavku ome­njeni ! MILOŠ J A K O P E C

Pomoč Sevnice Skopju Do sobote so delovni kolek­

t iv i , ustanove in zavocili zbra­l i v Sevnic i preko 5 mi l i jonov dinarjev za ponesrečence v Skop ju Občinskemu štabu za pomoč v Skop ju so doslej na­kazal i denarne prispevke n a s lednj i : Kop i t a rna 750.000 d i n Konfekc i ja »Lisca« 600.000, Meta lna iz K r m e l j a 400.000, M i za r ska zadruga 400.000, Ob . činska skupščina 550.000, J u

gotanin 250.000, Trgovsko pod­jetje 300.000, Kme t i j ska zadru ga Sevnica 250.000, Ju t ran jka 200.000, G o z d n i obrat K G P Brežice 200.000, Kme t i j ska za­druga K r m e l j 200.000, Zdrav­stveni d o m Sevnica 100.000, Gost insko podjetje Sevn ica 100.000, Stanovanjska skup­nost 75.000, L eka rna 50.000, Narodna banka 25.000. T u d i delovni ko lekt i v i s sedežem

izven občine so nakazal i pre­ko 500.000 dinarjev. Konfek­ci ja »Lisca« je razen denarne pomoči darovala še 441 srajc. Pos lan ih je bi lo tud i nekaj šotorov (za 61 ležišč).

V bivšem internatu kmetij­ske šole na Radni je priprav­l jenih tud i 26 ležišč za otro­ke, če bodo pr ispe l i v Sevni­co. Sedem družin je priprav­ljeno sprejet i otroke v oskr­bo.

JOŽE DULAR: 4

Urbiha ženi sina (Odlomek iz romano »KRKA UMIRA«)

Potem je po cesti podil ždval kot brez uma. Na Fužinah se je ustavil v krčmi in naročil vina. Mora l je! če gre kaka stvar zelo dobro, jo je treba zaliti z vinom; če pa le ' u popolna polomija, je treba storiti isto. Vino za veselje, vino za žalost in jezo, vino za vse!

K Urbihi so prisedli še neki znanci. Zato je na­mesto poliča poklical na mizo bokal. In potem še enega in tretjega in četrtega, dokler se ni zgostila noč.

Drugi so mu zapregli konja in na zapravljivček se je komaj skobalil. Prižgali so m u svetilko ob sedežu, m u potisnih v roke bič in vajeti — in potem je šlo skozi noč kakor vihar.

Na domače dvorišče je pridrvel, kot b i treščil z neba. Jozelj je takoj začel sprevajati konja in ga drg­niti ter brisati s slamo, da se ne bi prehladil. Urbiha pa je šel naravnost v kuhinjo, kjer so ženske potih­nile in so prihulile v kote kakor mokre kokoši. Nika­kor ni prijetno, če se človek ob taki pr i l ik i postavlja staremu ravno pod nos .

Toda nevihte, ki so jo ta večer pričakovale, kot po čudežu n i bilo. Samo C rne kave je zadirčno zahte­val in odšel v izbo. Niti po Tomažu ni povprašal. To­da Barba i n Ci lka sta že n a p r v i pogled videli, da v Žužemberku n i b i l opravil dosti prida, sicer b i bil vse drugače zgovoren.

K o mu je žena prinesla kavo, je že smrčal. Ka r oblečen je padel čez posteljo kot snop.

Pobrala mu je klobuk, ki je ležal na tleh, in ga zbudila.

V dolgih požirkih Je izpil kavo. Razpravil se pa ni ln je takoj omahnil nazaj po postelji.

Spet je vstalo jutro. Lepo medmašno Jutro. Vel iki srpan je lezel proti koncu in po malem je bilo že čuti nadih bližajoče se jeseni. Listje na češnjah je počasi odpadalo in nekatere veje so bile skoraj gole. K rom-pirjevica Je rjavela, sončnice so že povesile velike cvetove in sadeži so dozorevali drug za drugim.

Nastopajoča Jesen se je videla na njivah, na po­ljih in vinogradih, v zraku pa še ne. Samo v jutrih se je včasih čez K r k o razpotegnila tenka megla, kate­ro pa je takoj posrebalo prvo sonce, k i se je počasi dvignilo nad hiše, posušilo rahlo ovlaženo cesto in po­ta, razgrelo zrak in vso dolino ter nograde pod Sro-botnikom zalilo s ščemečo, trepetajočo lučjo. Pasji dnevi so se povlekli daleč čez veliko mašo, pa še ni bilo kazno, da jih bo kaj kmalu konec. Trava je bila vsa požgana, tako da na kaj prida otavo skoraj ni bi­lo računati. In jagode na grozdih se niso hotele debe­l i « .

Stari Urbiha je takoj, ko je vstal, stopil po cesti proti Jančarjevemu mlinu. Na domačem dvorišču se je sicer srečal s Tomažem, pa se je moral sam sebi čuditi, kaj ga je zadržalo, da ni planil proti njemu, pograbil kol. vile, lopato ali karkoli bi mu že prišlo pod roke, in ga premlatil, da bi se kar. kresalo. To bi po njegovi pameti fant tudi zaslužil. Pa ga je nekaj zadržalo. Razodelo se mu je, da mora ubrati druge strune, ker s samim tepežem ne bo opravil veliko. Tomaž ni Damijan, in če bi tudi bil , tukaj ne bi šlo. Prestar je, pretrmoglav in končno ima fant tudi svo­jo pamet. Lahko mu sicer kako drugače pristriže repet-nice, lahko pa prikrajša pri dediščini, t o d a . . . K o m u pa naj potlej vse izroči?. . . Ci lk i , da bo za zmerom s

hiše izginilo njegovo ime? Se je mar zato gnal in p e klil vse življenje? Ali pa mogoče Damijanu, ki še za zakon ni? . . .

Urbiho je razjedalo in grizlo, ker je vedel, da bo fanta potreboval, posebno zdaj, če mu bodo res baj­tarji pr i račjem lovu skušali delati kakšne sitnosti. Čvekalo se je te dni marsikaj ln celo to, da je bil Bertuc Damijana spravil čisto na svojo stran in da zdaj ta rokomavh že ščuje ljudi proti lastnemu oče tu. Mogoče to tudi ni res, toda Damijan je sposoben vsega, pa tudi pljuvanja v lastno skledo. Naj prime on, Urbiha, malo trše še Tomaža, pa ni reči dvakrat, da ne bi še ta osel poskušal kaj takega! Trmoglav je; trma in užaljenost pa storita marsikaj.

Urbiha je ob mlinu zavil nad vodo na leseni oder, ob katerega so bile oprte grabljice, ki so prestrezale dračje. kole, razbite deske, brun^t in podobno šaro, da ni naredila kvara mlinskim kolesom. Stopil Je po zunanjem kamnitem oporniku, ki je bi l ves preraščen z divjim bobom, preslico in mahom, na katerega je edino vrteče se kolo metalo goste snope debelih ka­pelj. Na koncu opornika je obstal. Voda, ki je raz-penjena drvela po ozkem odprtem žlebu, ni preveč razburjala gladine ob izteku, tako da je lahko že na prvi pogled videl, da sulca ni pod kolesi. Zaradi niz­ke vode so bili drugi štirje žlebovi zaprti in v nji«1

so se nad gladkimi kamni počasi prepeljavale temno zelene podusti in brkati valički.

Sulca torej pri mlinu ni bilo in ga bo treba P 0 -

Iskati doli v brzicah. Na kakih petindvajset do tride­set funtov ga je cenil Urbiha. Tega jo namenil za « e bernikove, zdaj pa ga bo dal vendarle dvigniti.

K o je včeraj ponoči s konjem drvel domov, se Je spomnil nanj. In morda sta bila ravno ta sulec in P» misel, k i ga je bila zajela takrat, vzrok, da ni doma zarobantil, kot je sprva, nameraval. Ne, zdaj ko rn<J je spodletelo pri Rebernikovih, nikakor ne s m e izgviui ti poguma. Le druge strune je treba napeti in rnai« drugače brenkuiti, pa bo šlol

Kovačnica prijateljstva med ljudmi Mnenje uglednega grškega kritika o našem simpoz iju — Dragocene pobude za bodočnost — Priznanje naši umetnosti: »Jugoslovanska umetnost zavzema vedno važnejše mesto na mednarodnem poprišču...«

Naš sodelavec Lado ^ m r e k a r je zastavi l grškemu k r i t i k u T O N Y J U S P I T E K I S U nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem mednarodnega s impoz i ja kiparjev v Kosta­njev ic i .

Tony Spi ter is je po rodu G r k , doma na otoku K r f u . Študiral je v I ta l i j i , Be lg i j i i n slednjič še estetiko v Pa r i zu . Po pok l i cu je k r i t i k i n umetnostn i zgodovinar. K o t tak je član izvršnega odbora Mednarodne zveze umet­nostn ih k r i t i kov , komisa r za Grčijo na razn ih mednarod­n i h pr i red i tvah, k u l t u r n i izvedenec grške delegacije p r i Unescu, sta ln i umetnostni k r i t i k grškega dnevnika »Elef-theria« ter sodelavec i ta l i j ansk ih , f rancosk ih , angleških, španskih i n nemških umetnostn ih časnikov i n rev i j . K o t tak je leta 1960 prejel »Prvo mednarodno nagrado za umetnostno kritiko«.

Tony Spi ter is , k i že mesec d n i biva v Kostanjev ic i , je na vprašanja odgovor i l naslednje:

Kakšno je vaše mnenje o s impoz i ju?

Pred t r emi let i , k o je b i la ta inst i tuc i ja še v fazi »roje­vanja«, sta m i — o p r i l i k i nekega mojega ob iska v L jub­l jani — vaša predsednica ga. V i l m a Pirkovičeva i n vaš tajnik Mar j an V i d m a r govo­r i l a o svoj ih načrtih i n m i omogočila ob iskat i Kostanje­vico.

Ze takrat sem i z raz i l svo­je navdušenje, i n ne samo to, napisal sem tud i dolg čla­nek v našem l i s tu , dnevn iku »Elfetheria« v Atenah. Pou­darjal sem važnost take po­bude ne samo na ku l tu rnem pol ju, ampak tud i na področ­j u vzajemnosti i n boljšega razumevanja človečanske mi ­s l i .

D u h sodelovanja i n zbliže­vanja med narod i je postal ena izmed glavnih zahtev po vo jni i n je v osta lem eden izmed najvišjih cil jev Uiesca v različnih ob l ikah . V resnic i smo videl i , da so se pomno­žila mednarodna srečanja, ka­kor kongresi , festival i , razsta­ve umetniških del , srečanja vseh vrst — književnikov, pes­nikov i n kr i t ikov . Vse te pr i ­reditve niso nič drugega kakor izraz želje po izmenja­v i mnenj i n m i s l i na ku l tur ­nem in humani tarnem pol ju , k i pospešujejo pri jatel jstvo med l judmi razn ih dežel, raz­n ih plemen i n ver za dosego mirnega napredka človeštva ta v izločitev vsega gorja, k i ga vedno prinašata nerazu­mevanje i n sovraštvo.

Kakšna je po vašem mne­nju v tem sk lopu vloga s impozi ja , kakršen je na­ša »Forma viva?«

S impoz i j je zelo važen v pogledih. Ako so doseda­

nje prireditve nudi le prilož­nost za časovno krajša sre­čanja, pa nud i skupno življe­nje in predvsem skupno delo Ume'n ikov raznih dežel im raznih estetskih koncepci j mnogo p r i l i k e za izmenjavo nazorov i n tehnične izvedbe, kar se v običajnih razmerah » redkokdaj lahko doseže, g Simpozi jem se, da tako re­čem, vračamo k t is temu du-* J U skupnega dela, k i je vla­dal v ve l ik ih vek ih umetno-j * , v V . stoletju v Grčiji a l i * srednjem veku. Osamitev. k i jo naša sedanja družba na-l a S a umetn iku , je tako do ne-*e meje odstranjena; umet­

n ik se čuti sol idarnega s svo­j i m i tovariši, ne čuti se več kot brezimena številka, izgi­njajoča med mnog imi . N a ta način bogati svoje čustvova­nje, uveljavl ja svojo osebnost i n dobiva pogum za življenje i n za svoje delo.

Razen teh subjekt ivnih, lah­ko rečemo psiholoških posle­dic , k i se tičejo človeških od­nosov, ob sedanjih razmerah

Tony Spi ter is , umetnostni k r i t i k vod i ln ih evropskih časnikov in revi j s področja

umetnost i

v umetnost i , z last i pa v k i ­parstvu, umetn iku n i vsak dan dana možnost, da izvaja dela večjega obsega na odpr­tem prostoru, i n to tembol j , ker je treba p r i tem jemat i v poštev činitelje svobodne interpretacije. Vzemimo za pr imer , da k ipa r dobi naro­čilo — bodisi da gre za kak spomenik al i za k iparsko de­lo, določeno za kak urbani­stični a l i arhi tektonski kom­pleks! Taka naročila so na­vadno vezana več a l i manj na zahteve naročnika, često tud i na njegove estetske koncep­cije, naj že bo naročnik drža­va a l i zasebnik. V najboljšem pr imeru so naročila vezana na kak urbanistični a l i arhi ­tektonski program.

Nasprotno pa tu umetnik n i m a nikakršnih pomis lekov take vrste. Je popolnoma svo­boden, da napravi to, ka r se m u zdi in kar m u Je všeč. Poslužuje se lahko monumen-talnega obsega v svojem delu in i m a poleg tega še zavest, da bo njegovo delo ostalo v muzeju na odprtem prostoru, kjer bo vzbujalo radost l n bogatilo umetniško občutje množic S tem umetnost ne postaja pr iv i legi j majhnega števila oseb, temveč skupna

last ter n a ta način dosega soc ia ln i i n vzgojni smoter.

To b i bi le tedaj ugodno­st i za umetnike i n za k i ­parstvo sp loh; kakšnega pomena pa b i to bi lo za Jugoslavi jo i n za ostal i svet?

T u d i v tem pogledu je mno­go ve l ik ih ugodnosti . Z a vašo deželo pomembnost s impozi ­j a n i le v t em, da svo j im l ju ­dem lahko pokažete dela tu­j i h umetnikov vseh smer i , i n to s stalno razstavo, ne pa s k a k i m bežnim prov izor i j em, kakršne so mednarodne raz­stave. S tem imate tud i mož­nost i n ugodnost, da v neko­l iko let ih zberete obi l ico k i ­parsk ih , se razume, bolj a l i manj važnih del, k i imajo na vsak način tud i znatno finanč­no vrednost. Ako pogledamo stvar s praktične s t rani , n i t i danes ne b i mog l i dobi t i ka­kršno k o l i k iparsko delo takš­n i h dimenzi j za sredstva, k i jdh trošite za s impozi j . Lah­ko rečem, da boste v desetih let ih neko l ikokrat povečali glavnico, k i ste jo porab i l i , ako bo vsaj deset a l i dvaj­set umetnikov, k i so delova­l i p r i vas, postalo ko l i ko r to­l i ko s lavnih. Se več: ime l i boste enega i zmed najlepših muzejev modernega k ipars tva na vsem svetu. Ne glede na vse to pa nud i že sam ob­stoj s impoz i ja p r i vas p r i l i ­ko mnog im tu j im k r i t i k o m , da se bodo ukvar ja l i z vašo pr iredi tv i jo ter objavl ja l i članke i n študije v časopisih in revi jah. Vse to b i se dalo še bolj razširiti, ako b i v i pr i re ja l i o p r i l i k i l jubljanske­ga bienala izlete, npr . v Por­torož i n v Kostanjev ico. Zara­d i dejavnosti vaših ku l tu rn ih društev i n inst i tuci j zavzema jugoslovanska umetnost z mnog imi razstavami, k i j i h prirejajo v inozemstvu, tako z del i srednjega veka kako r z modern im i del i , vedno važ­nejše mesto na mednarod­nem poprišču. Zdaj ste s i i zkr-čili pot do mednarodnih sre­dišč. K e r je sedaj tud i vaš tur izem v največjem razvoju, bo simpozi j vzbujal še večje zanimanje.

A l i bi nam lahko dal i še kakšno pobudo v tej sme­r i?

O tem, da b i omogočili ob isk Kostanjevice i n Porto­roža umetn ikom, k i se bodo udeležili l jubl janskega biena­l a , sem že govor i l . Razen te­ga b i lahko vzbud i l i zanima­nje široke javnost i tud i ob drug ih priložnostih, npr . o p r i l i k i zagrebškega velesejma. Dalje: kadar bo restavracioa v gradu (samostanu) konča­na, bi lahko v nekater ih dvo­ranah ured i l i galerijo manj­ših k i p a r s k i h del i n dobar Izbor grafik i n s l ik . G r e m še dalje. V s a k a ob l ika pr i re­ditve postane čez nekaj časa, recimo, akademična. Vsak organizem se m o r a obnavlja­t i , da ostane živ. V ostalem prav i to tud i vaše ime »For­m a viva.«.

Izkustvo, k i ga i m a m v teh stvareh, z last i pa moje pozna­vanje položaja kiparstva, m i pravi ta , da b i »Forma viva« lahko odigrala še važnejšo vlogo. Razen srečanj umetni­kov b i v i res lahko vsaki dve let i organiz i ra l i npr . medna­rodn i sestanek kr i t i kov i n u -metnostnih zgodovinarjev za kake t r i a l i štiri dn i ob kon­cu s impozi ja . N a sestanku b i obravnaval i izključno le pro­bleme aktualnega k iparstva. K o l i k o r vem, kaj takega še n i n ik jer . Teko b i b i l i v i pr­v i , k i b i se tega lo t i l i , i n b i s t em kaj k m a l u postal i med­narodno središče za kipar­stvo tud i na pol ju teorije. Prepričan sem, da b i lahko zbud i l i pozornost vaših pr i ­stojnih činiteljev zaradi ugod­n ih posledic, k i b i j i h dala takšna prireditev, pa tud i za­rad i praktičnega in bistvene­ga pr ispevka umetniški d e javnost i vaše dežele.

Ob razstavi tapiserij

»Bela krajina v besedi, pesmi ln plesu«

v Semiču V soboto, 17. avgusta, bo­

do ob 20. u r i zvečer gosto­va l i v Semiču Metličani s programom »Bela kra j ina v besedi, pesmi i n plesu«. — Priredi tev bo v dvorani k i ­na v Semiču. Najbrž bodo ist i dan takoj po nastopu Metličanov nastopi l i tud i Se-mičani s »Semiško ohcetjo«, k i b i jo domačini rad i v idel i i n slišali. D. F.

V soboto zvečer so trem stal­no odprtim razstavam v Ko. stanjevici na Krki pridru­žili četrto razstavo: nizozem. ski kipar Jan Snoeck je po­kazal v enem izmed šolskih prostorov razstavo stensli h tapiserij. Medtem ko so tra­dicionalne tapiserije (stenske preproge) izdelane na platnu z volnenimi nitmi po umetni­kovi risbi, pa gre pri Nizo-zemčevem delu za poskus ne­posrednega tiska na blago po serigrafskem postopku. Znani umetnostni kritik Ton-ny Spiteris je ob tej prilož­nosti napisal v razstav­nem katalogu Gorjupove gale rije, da predstavljajo raz­stavljene tkanine zanimive ter uporabne kompozicije in da so to prijetna dela z de­korativnimi nameni za veli­ke stenske površine. V njih je razdelitev geometričnih elementov podana v svobodni pisavi in zvezana s celim regi strom na široko nanesenih

barv. V slikah teh preprog najdemo zvezo z realnostjo, ki pa hkrati vodi k obsež­nemu poetičnemu izražanju. Mlademu, a doma že zelo uve­ljavljenemu kiparju Snoecku so ob otvoritvi razstave pri­srčno čestitali in mu izročili manjše darilce s cvetjem.

Darilo nemškega slikarja za Skopje Nemški s l ikar H a p Gr ies-

haber je brzojavU M o d e m i galer i j i v L jub l j an i , da po­k lan ja svoje grafike, k i so razstavljene na bienalu, žrt­vam potresa v Skop ju . De­la so oceni l i na 100.000 dinar­jev.

Nova enciklopedija Leks ikogra fsk i zavod v Za­

grebu je izdal p r v i zvezek Tehnične enciklopedije; hk ra ­t i je i zda l tud i drug i zve­zek Gozdarske enciklopedi je.

lillli.lilHH!!

Zavidljiv uspeh na Hvaru

o otvoritvi razstave tapiserij: grška kiparka Jeanne Spite-• n'*<>zemski kipar Jan Snoeck in umetnostni kritik

Tony Spiteris v razgovoru

Hvar, prelepo mesto na ja­dranskem otoku, z ladjo tri ure od Splita, je jugoslovansko festi­valsko mesto dramskih amater­jev. Sem so bili povabljeni no­vomeški igralci kot predstavniki amaterske dramske dejavnosti Slovenije.

Festival dramskih amaterjev Jugoslavije na Hvaru je rezultat naprednih tradicij dramskega amaterizma jugoslovanskega ljudstva in izkušenj mnogih umetniških ekip in gledaliških družin. Zato ima festival na Hva­ru tudi svojo določeno fizionomi­jo in široko odprto perspektivo V resnici je postal tribuna naj­boljših dosežkov dramskih ama­terjev Jugoslavije.

Med petnajstimi najboljšimi gledališkimi družinami iz vse Ju­goslavije smo v soboto, 3. avgu­sta, s ponosom gledali na čudo­vito urejenem odru hvarskega letnega gledališča novomeške igralce v drami Arturja Mil lcrja »Vsi moji sinovi«. Uspeh tega de­la na brežiškem in novomeškem odru sta nam sicer zagotavljala uspeh tudi na Hvaru , vendar kar smo doživeli na odru hvarskega gledališča, nas navdaja s pono­som. Doživeli smo igro, kakršno lahko doživimo le v interpretaci­j i poklicnih igralcev. K l jub temu

da je eden od igralcev, Franc Sti-ren, zbolel in zvečer ni mogel nastopiti ter da je mora l režiser Riko Urh tri ure pred predstavo prikrojiti delo tako, da so zaigra­li skorigirano dramo skoraj brez ponovne vaje, je publika in žiri­ja ocenila izvajanje Novomešča-nov kot eno najboljših na festi­valu.

Ponosen sem sedel naslednji dan pr i razgovorih in p r i spre­jemu. Samo nekaj misli bi pove dal, k i smo i i l i slišali od članov žirije med razgovori. Predsednik ocenjevalne komisije tovariš Vje-koslav Afrič, rektor umetniških akademij v Beogradu, je dejal, ko je ocenjeval novomeško gleda­liško skupino, da je bila drama po režijskem konceptu in igral­ski izvedbi skrbno naštudirana. Priznal je, da je imel občutek, da sedi v zelo kvalitetnem poklic­nem gledališču. Posebno je česti­tal Novomeščanom tudi zato, ker je režijski koncept in smiselno dosledno upodobljeni odnos v drami nakazanega humanizma popolnoma zadet. Dejal je še, da bi mirne duše nastavil v poklic­nem rledališču vsaj polovico no­vomeških igralcev.

Drugi član žirije tov. Nikola Vončina. režiser iz Zagreba, se je popolnoma strinjal s predsed­

nikom žirije, zelo pohvalno je go­vori l o novomeških igralcih i n njihovi interpretaciji Milierjeve-ga dela ter j im za uspeh toplo čestital.

Tovariš Marjan Belina, tajnik sveta za dramsko dejavnost pri Zvezi Svobod in PD Slovenije, tretji član žirije, je povedal, da je na Hvaru gledal že tretje izva­janje Novomeščanov. Po njego­vem mišljenju je bila predstava na republiški reviji dramske de­javnosti v Novem mestu od vseh treh najboljša. Razumljio je, je dejal tov. Belina, da drama, kot je V s i moj i sinovi, na odprtem odru in v tako velikem gledali­šču, kot je hvarsko, ne more ime­ti tistega učinka, kot ga lahko ima v zaprti d v o r a n i .

Novomeščani so na H v a r u po­novno dokazali, da so gledališka skupina, na katero smo lahko ponosni. Mis l im pa, da je odloč­no premalo samo ugotavljati ta­ko dejstvo, temveč bomo morali Novomeščani resno premisliti, kako to našo skupino voditi da­lje, da bo iz nje postala resničen umetniški center za gledališko dejavnost občine Novo mesto. _

Novomeškim igralcem za nji­hovo umetniško izvajanje in ne­sebično delo iskreno čestitamo!

E R N E S T J A Z B E C

jI 1

Q}Vlan TTlipčie: REICHSTAG V PLAMEN IH

31

Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Prepove­dujem vam, da to govorite in vam dajem še deset minut.«

Dimitrov: » Imam pravico, da dam predloge ozi­roma mnenja i n da j ih razložim. Vrhovni tožilec je v svojem govoru ocenil vsa pričevanja komunistov kot pričevanja, k i ne zaslužijo zaupanja. Ne postav­l jam se v podoben položaj. Ne morem, na primer, trditi , da so vse nacionalsocialistične priče lažnivci. Verjamem, da je med mili joni nacionalsocialistov tu­d i nekaj poštenih l jud i . . . «

Predsednik sodišča se ne more premagati: »Pre­povedujem vam uporabljati tako zlobne izraze.«

Dimitrov: »Ka j n i karakteristično, da so vse glav­ne priče obtožbe nacionalsocialistični poslanci, nacio-nalsocialistični novinarji in pristaši nacionalsociali-zma? K a j n i nacionalsocialistični poslanec Karvvah-ne trdil , da je videl Torglerja z van der Lubbejem v poslopju Reichstaga? Nacionalsocialistični poslanec Frey je izjavil, da je v poslopju Reichstaga videl Po­pova s Torglerjem. Nacionalsocmlistični natakar Hell -mer je izpričal, da je videl van der Lubbeja z Dimi-trovom. Nacionalsocialistični novinar Weberstedt je videl Taneva skupno z Lubbejem. Ka j je to — slučaj­nost? Priča dr. Droscher, k i se kot sodelavec lista »Volkischer Beobachter« imenuje Job Zimmer-m a n n . . . «

Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »To n i do­kazano.«

Dimitrov: » . . . je trdil, da je Dimitrov organiza­tor eksplozije v sofijski katedrali, kar je bilo kasne­je ovrženo, in da me je baje videl skupno s Torgler­jem v Reichstagu! Jaz s stoodstotno natančnostjo iz­javljam, da sta Droscher in Z immermann ista oseba.«

Predsednik sodišča: »To zavračam, ker n i doka­zano.«

Dimitrov citira Goetheja Dimitrov: »Policijki uradnik Heller je čital tukaj

neko komunistično pesem iz knjige, k i je bila izda­na 1925. leta, da b i dokazal, da so komunisti 1933. le­ta zažgali Reichstag.

Dovolil si bom, da tudi jaz prečitam pesem naj­večjega nemškega pesnika Goetheja:

Izkoristi leta mlada, opomin ti moj svetuje, da spoznaš, kako in kam: redko tehtnica miruje, kjer se sreča tehta nam; ali vstajaš ali padaš, vladaš in obilje zbiraš, ali hlapec si in stradaš, tožiš ali triumjiraš, kladivo, po naklu udarjaš, ali pa si naklo sam.

(Pesem je prevedel pesnik prof. Janko Glazer.)

Da, kdor ne želi biti nakovalo, mora biti kladivo. Te resnice nemški delavski razred kot celota ni

dojel niti 1918. niti 1923. leta. Tega so krivi socialde­mokratski voditelji: welsovci, severingovci, braunov-ci , leipertovci, grossmannovci. Sedaj bodo nemški de­lavci mogli to razumeti.

Tukaj se je mnogo govorilo o nemškem pravu in zakonitosti in jaz želim povedati svoje mnenje o tem. Brez vsakršnega dvoma sodne odločbe vedno od­ražajo politične kombinacije danega momenta in vla­dajoče politične tendence.«

(Dimitrov je tu v kratkem navedel mnenje pra­vosodnega ministra Kerla. k i je pred sodiščem zago­varjal upravičenost nemškega prava, kot je to želela nacistična stranka. Po njegovem morajo biti vsi ukre­pi podrejeni potrebam.) Zato Dimitrov, ko je nehal na­vajati ministra, nadaljuje s temi besedami: »Tako je pravica torej relativen pojem.«

Predsednik sodišča: »To nima nobene zveze s to stvarjo. Dati morate vaše predloge «

»Prišel bo čas, ko bodo ti predlogi upoštevani z zanimanjem ...«

Dimitrov: »Vrhovni državni tožilec Je predlagal, da se obtoženi Bolgari oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov, toda to mene nikakor ne more zadovoljiti. Vprašanje še zdaleč ni tako preprosto. Na ta način se sum ne bi odstranil. Ne, na procesu je dokazano, d a m i nism;) imeli ničesar skupnega s požarom v Reichstagu, zaradi tega ni opravičen nikakršen sum. Mi , Bolgari, in prav tako Torirler, moramo biti opro­ščeni ne zaradi pomanjkanja dokazov, temveč zara­di tega, ker mi kot komunisti nimamo in ne m o r e mo imeti ničesar skupnega s tem protikomunistič-n im aktom.

Predlagam, da se izreče sledeča razsodba: Prvič: Vrhovno sodišče bo priznalo našo nedolž­

nost v tem dejanju, a obtožbo bo proglasilo za ne-osnovano. To se tiče mene, Torglerja, Popova in Ta­neva.

Drugič: Da sc van der Lubbe presodi kot orodje, iz­koriščeno na škodo delavskega razreda.

Tretjič: Da se kr ivci za neosnovano obtožbo pro­ti nam pokličejo na odgovornost.

Četrtič: Da se nam na račun teh krivcev izplača odškodn'na za izgubljen čas, za oškodovano zdravje in za trpljenje, k i smo ga prestali.«

Skopje, 6. avgusta Eksp r e s d r v i v noč. K u m a -

novo — zadnj i postanek pred Skop jem, še po l ure do Skopja . V sosednjem kupe ju so grški izsel jenci. Iz Nem­čije potujejo v r odn i So lun . Vprašujejo: kdaj bomo v Skopju? č e bomo še nocoj v Skop ju , se zanimajo tud i študentje i z Zahodne Nemči-

čas, k i bo ostal večno zapi­san v ana l ih ne samo make­donskega naroda, temveč vsega sveta.

• ČAKALNICA V PARKU

Po tn ik i , k i so ta večer pr i ­šli a l i bodo ponoči odpotova­l i iz Skop ja , so se zatek l i v park p r i postaj i . Z en im od

To je vse, ka r j i m je ostalo

je, k i gredo v Grčijo obču­dovat zgodovinske i n druge zanimivost i .

V l a k se je vznemir i l , bud­n i so bud i l i tiste, k i so rahlo zadremal i , zakaj na dlani je b i lo S K O P J E — mesto, k i je v zadnj ih dneh po ln i lo s t rani domala vseh svetovnih časo­pisov.

Čudovita zvezdnata noč. Mesečeva medla svetloba nam odkr i va prve s i lhuste nekdaj tako čudovitega Skop­ja, k i je b i lo v tak ih nočeh še posebno čarobno. V prv i mah s l ika n i tako strašna. Visoke, večnadstropne stano­vanjske stavbe se kopajo v pramenih mesečevega sijaja. Toda mesto je mrtvo . N a železniški postaj i nam name­sto običajne razigranost i , k i jo je Skopje vedno gosto­l jubno nudi lo vsakemu pr i -šlecu, zaželi dobrodošlico pe­sem agregata. Z bolečo res­nico strašne tragedije se pr­vič srečamo iz oči v oči ob pogledu na ostanke nekdanje železniške postaje. Oba kraka nemo stoj ita kot spomenik vsem, k i so to jutro , tega čr­nega jul i jskega petka posled-njič čakali, da j i m napovedo­va lka prek zvočnikov zaželi srečno pot i n pri jetno vož­n j o . . .

V tem pričakovanju so mnog i za vedno ostal i pod ruševinami stavbe, k i je še vse do včeraj b i la ena najlep­ših jugos lovanskih železni­ških postaj.

U r a je ena po polnoči, ven­dar vel ike železniške ure še vedno kažejo 5 in 17 minut ,

dežurnih miličnikov sva se sprehodi la po p a r k u i n bliž­n j ih u l icah, zakaj križarje­nje po mestu je od sedmih zvečer do štirih zjutraj za­rad i varnost i prepovedano

V p a r k u sva srečala nekaj žalostnih pr izorov. N a k lop i pa tuši po tleh so se z l ekn i l i s tarc i i n starke s kakšnim otročičkom, m o r d a vnučkom, in malo prtljage zraven sebe. K j e so očka, mamica? K d o ve, morda na Bute l ju — na skupnem pokopališču a l i pa so še kje uklet i v vel ike be­tonske plošče kake večnad-stropnice.

Park je po l , skoraj n i več prostora. To so sorodn ik i svoj ih dragih iz Skopja , k i so prišli, da b i j i h v idel i a l i samo še p r e p o z n a l i . . .

Starejši mož in žena vpra­šujeta miličnika, kdaj imata vlak za Titov Veles. Prišla sta nekje iz S rema pogledat, kako je s hčerko. N i s ta je našla i n zdaj gresta v Titov Ve le ; , baje je tam evakuira­na. K d o ve?

ffr ZGRADBE IN RDEČA BARVA

Stopiva na ulico. V nos nas sče-geia neprijeten vonj po cidui.lu. Spet so poškropili, tla ne bi prišlo do večjih obolenj in epidemij.

fritlo zdaj sem spoznal strašne posledice 15 usodnih sekund tega poletnega Jutra, ki Je ob prvem svitu obljubljal lep, sončen dan ln ga sc v samem rojevanju spre­menil v smrt in bolečino.

Mesta, ki sem ga še do včeraj poznal, ni več. Kar ni porušeno, je ra/pokano, nagnjeno, skratka, za stanovanje neuporabno. Tlako­vana ulica mimo železniške posta­je je valovita kot morje, kadar

ga vznemirijo rahli valovi plime. Na stanovanjskih blokih ni niti ena streha cela, v vsem Skopju ni moč" videti niti enega nepoško­dovanega dimnika.

Zgradba poleg zgradbe, razpoka-ne, delno porušene, ranjene. Nje samo še zanima: ali jih bodo ljud­je obsodili na smrt z rdečo ali ali jih bodo pomilostili z rumeno ali zeleno barvo . . .

2al je največ rdeče obarvanih. Dopoldan se sprehajamo po me­

stu, ki je postalo veliko, otožno gradbišče. Na začetku Ulice marša­la Tita geometri merijo, koliko so se posamezne zgradbe nagnile. Dovoljen je nagib do štirih cen­timetrov, a zgornji rob večnad­stropne stavbe, v kateri je bila restavracija »Pelister«, se je na­gnil proti veleblagovnici za celih sedem centimetrov.

V tej in bližnjih ulicah, ki so bile nekdaj široke, polne stolpnic, smo našteli samo pet hiš, v kate­rih je dovoljeno stanovati. Samo pet zeleno obarvanih . . .

Rdeče 'je obarvan tudi kiosk, ki mu na reklamni tabli manjka eno S (štampa). V Ulici Louisa Pa-steurja je od urarske delavnice ostalo nepoškodovano samo ime lastnika — SREČKO. Hotela »Skopje« ni več. Zgradbo »Mo­skve« bo treba porušiti. »Turistu« je potrebno večje popravilo. Žalo­sten krog v središču mesta zaklju­čujejo ruševine železniške postaje in hotela »Makedonija«.

Oremo naprej proti desnemu bregu Vardarja. Tu stoji 14-nad-stiopni Delavski dom. Z zunanje strani nedotaknjen, celo brez poče­nega stekla, kot da kljubuje ne­sreči. Stoji ravno in simbolizira mesto, ki bo spet oživelo. Inženir­ji pojasnjujejo, da je ostal cel zaradi posebne konstrukcije in gradnje, kjer so vezi nosačev pri­trjene v štirih smereh. Prav tako so grajene tudi stolpnice v nase­lju Karpoš. In niti ena se ni po­rušila.

Zraven ..doma je še ena zgradba. Vsa razpokana. Nevarnost rušenja je dobro vidna in miličnik pre­poveduje prehod.

V spodnjih prostorih, zraven ki­na, je ekspres-hife. Na mizi nepo. pita kava, steklenica piva ln ja­bolčni sok.

Pri vhodu v dvorano so fotogra­fije in reklame za film: »Deklica išče očeta.« Te predstave ni bilo Najavljena je bila kot naslednji program. Ali prišla je nesreča, v kateri mnogi otroci iščejo starše...

® PRETRESLJIVE LJUD­SKE DRAME

Samo petnajst sekund, pet-najt neskončno dolgih se­kund je bi lo dovolj , da so mnogi Skop janc i doživeli naj­strašnejše tragedije. Spomni­mo se nekater ih:

0 To jutro uslužbenec M i r k o Atanasov n i hotel po­peljati svojega s inka na trg. N iso pomagale n i t i njegove prošnje: »Tata, vzemi me . . . T i b om pomagal nos i t i lube­nico . . . «

Oče je želel, da b i s in še spal . I n ko se je v r n i l s tr­ga, je našel samo še poruše­no hišo. Pod ruševinami sta ležala s in in žena, k i so jo vojaki rešili iz betonskega objema po štirih dneh — po­slednjo od preživelih.

Sinove smr t i oče ne more in ne more pozabit i , zakaj če bi ga b i l popel jal s seboj, b i b i l otrok danes živ.

0 šestnajstletno dekle M i r ­jana Milanović je prišla v Skopje dva dn i prej k sorod­n ikom, skupno z mamo. Drug i dan je zapros i la ma­mo, naj jo pust i to noč p r i

pr i jate l j ic i . M a t i je njeno že­ljo uresničila i n jo z jutra na­šla mrtvo skupaj s pri jatel j i ­co.

0 Uslužbenec K i r o Trp-kovsk i i z Ul ice l judske fron­te 7 zvečer n i mogel dobi t i avionske karte, da b i se od­pel ja l n a letni dopust. Obl ju­b i l i so m u mesto v av ionu za naslednje jut ro . . .

0 Božidar Jovanović, u-službenec iz B o r a , je skupaj z ženo Sto janko, pet letnim s inom i n tr i letno hčerkico odšel n a letni dopust nekam v Makedoni jo . Zaustav i l se je v hotelu »Skopje«. V sobi številka 32 je na eni postelj i spal on s s inom, a na drugi njegova žena s hčerkico. V

gf t e - morda se bo k* H morda je ži-VS;

1 * s a r ne ve o nje-g S ' ^ ° n V n a p r e j sto­ji, ^ e n e l . . .

#igATJE .ŠČE/0

* obračajo. Ljud-

Z» ^Njenih. \*&*h fclrtega.Gle-

i>) * • .Pritajeno ihte. ' » * nekdo spoznal. 1 - reče drugi.

M S * t 0 v n ° komisijo. f j*ke. Solze so jim

t»» ' »« vidijo. Vprašajo

'I *Ani ' Podobne. J ktfflLop,s i z knjige P* im Mdem: »Moško irtl J * »koli 182 em. Las-f-\<* i"0 v»'oviti, dol-P * i , a kratke, svet-

»»i £ 0 •* o n — so ? d ;U S o l n o m a prepri-« J ! * t so lze . . .

vPr»Somir Ru-s ^ " * - Nesreča ga je

»Makedonija«. Bil f ^ Potovanju . . .

• * L | MRTVI? ' J * « je ostala S -

S i t n e v e - kako . KttK p r e ž ' v e l tudi

^S*1 m ° ž e m si-j& . ona ne ve. j ^ ' . vprašu je l ju-K to. s o t o r a do šo-

i li J 5 « Jih povsod

t h s u ^ o i d o č e i n L C ^ h k r a t i ka-*| le j S v°Jih dragih. • h. V/P'sano v spi-

* 1 C i e p r a v i l n o

J * n*K° *°J stva i n

feiei ^ i n mrtve. t/Pis, p. hekdo po-

1* to n , S p r e h a j a j o " I P r ep lašen i . . .

<* k l J»»°valo ^ S * S > , E n o t a m ,

C 0 * W » " e ° P e k e -1 »hT IITS?* 8 lesa.

W*o ^ S ' n o rna po-<j3 ^»UinSf^a-ovanih.

y V a v i 'o k S n o

A teCaP°l Poruše-

S' iT ' » 're 1 J a m a l 1 ? J Ji s,T'*m , „ J " ; z pokro-

•JiSX\, Je Postelj.

?<> »r"' vsi M n o « ' <H>

w s N > I M > , S C -

i,r Jutro "Pove-^ ^ S 3 u M I - N i . e m

* ' *K V K " sen, * v ' t l o n«.

Ostal je brez vsega, toda sre­čen, ker je lakl io rešil svojo

ostarelo m a t e r . . .

t renutku potresa je žena moč­no s t isn i la v naročje svojo malo deklieo, a on še moč­neje s ina . 2e l c l je zaščit'*' vse t r i in j i h s svo j im tele­som zakr i t i . Reševalci so na­šli mrtve v krčevitem obje­m u .

• SIN IŠČE MATER Mnogo je bi lo ne iden t iH c i '

r an ih trupel . P red pokopu") so vse fotograf iral i . Odpr l ' so posebno knjigo z osebni ' 1 ' op i som neznanih. Sto j imo P r l

miz i , kjer so razvrščene fotografije nc ident i f i c i ran ih Vsak trenutek prihajajo l J 1 " 3 ' Je, iščejo svoje najbližje: bra­ta, sestro, mater, očeta, s 1 ' n a . . .

Pretres l j i v i p r i zo r i . gledajo s l ike in bero o p i s e

s

N a sp isku j i h Je 8fi. D " 1 " " so ident i f i c i ra l i samo štiri-

S i n je prišel, da b i n » s ^ mater. Njene fotografijo " tu. T u d i opisa iz knjige ni S i n je pruiesc l njeno osebn legi t imaci jo : M a r a Bogarov«' Kufa lova , oče Gl igor , rojen* 10. V I I I . 1912. S t a n o v a n j SutJeska 12. Rast srednja; K co okroglo, lasje kostanjev; oči kostanjeve, posebni z " k i : n ima . J 8

Pros i vsakega, k i pride, b i pogledal opis l n sl iko W Na ruševinah doma v porušenem »kopju .

zaj na posteljo. Zavpila sem: »Ma­ma, bombardiranje!« Vtem so se tudi ostali prebudili. Oče je re­kel, da je potres in da moramo hitro ven. V naglici in zmedi sem zgrabila nekaj nepomembnih stva­ri in zletela ven. Kako sem prišla Iz tretjega nadstropja na ulico, še danes ne vem. Rešili smo se vsi: oče, mati, sestre in bratje.«

To je ena izmed srečnih družin, ki je izgubita srvno del premože­nja. Najdragocenejše, kar imajo — življenje, so si rešili, ker so sta­novali v stolpnici.

• NA SVIDENJE. SKOPJE!

Nekdo je p red dnevi b i l srečen, ker je ostal živ, nepo­škodovan. Nekdo, ker bo vra­ta svojega stanovanja tud i j u t r i lahko odpr l . Nekdo, ker m u otroški voziček n i osta l prazen, k e r lahko tudi po t em črnem pe tku posluša smeh svojega miljenčka.

N j i m je danes težko v sr­cu , ker se morajo pos lov i t i od svojega ljubljenega mesta ob Vardar ju . Mnog i morajo od i t i . Danes nihče ne more reči, ko l i k o j i h bo odšlo.

— K a m odhajaš, stari? — V Kumanovo . . . S tar i M i t a r Soko lovsk i se­

d i na kamionu ob žimnici i n šivalnem stro ju in še nečem, kar je l judem uspelo rešiti. Prav i , da i m a sorodnika i n pri jatel je v K u m a n o v u . Men­d a se bo našlo kaj prostora zanj in za njegovo ženo. S i n je z družino na mor ju . Kakš­na sreča. K d o ve, kaj b i vse bi lo?

B i l o je vel iko Skopje i n v njem nekaj deset tisoč do­mov, kjer je ime l vsakdo svoj kotiček. Danes n i več tega vel ikega Skopja , n i t i njegovih domov, n i t i vsega tistega, k a r je b i lo v n j ih . To, ka r je ostalo, se je pre­sel i lo v Beograd, Zagreb, L jubl jano, Niš, Vranje , K r a ­ljevo, Nov i Sad, Reko, O h r i d P o d streho dobr ih l jud i . V počitniške in štu­dentske domove. Iz Skop ja so ponesl i golo življenje, a l i majhno cul ico , v kater i mor­da n i ničesar vrednejše od počene igračke, k i bo umi­r i l a otročička, če bo na pot i a l i v novem domu zajokal.

N a d 100 000 l jud i je zapu­st i lo porušeno Skopje. T is t i , k i so ostal i , so se vse l i l i v

je devetnadstropna stolpnica ob Vardarju. Zdaj je zapuščena, ker je počena od temeljev do strehe. Niti stopnišče ni trdno, pa se le najbolj korajžni bivši stanovalci upajo skočiti v svoja stanovanja po razne drobnarije — nam pri­poveduje Djordje Ničev.

Tu je še šest družin! V eni ve­liki stavbi so bili sosedje, zdaj so več kot sosedje . . .

Vprašali smo ga, kaj zdaj dela. Odgovoril je, da se je prijavil za delo v naselju. Potem pa je dodal:

— Vidite, kaka nesreča nas je spet doletela.

— Zakaj spet? — vprašamo. — Ko je bila poplava, mi je

roda hišo porušila. Komaj smo dobili stanovanje v novi stolpnici, pa pride potres. Zdaj smo spet brez hiše, tega ne računamo, to je samo za silo.

0 BUDILKA IN VOJA­ŠKA ODEJA

V drugem, majhnem vojaškem šotoru z eno vojaško odejo se fan­tek igra z budilko. Iz porušene hiše so rešili samo to budilko, a odeja je vojaška.

V večjem šotoru je spet sedem do osem družin. Tu je tudi dru­žina Markovski. T i so šele nekaj tednov pret potresom dobili sta­novanje, ki je zdaj ruševina. Mo­rali so ga zamenjati z zasilnim. Otročička kot da jim to nič ne pomeni. Celo zadovoljna sta, pa pravita:

— Mama, ta hiša je boljša od naše velike. Tu lahko z rokami do­sežemo strop.

Mati jih gleda s solzami v očeh in pravi:

— Bolje, da ne vedo, kako je to strašno.

Tako je v platnenih naseljih oko­li Skopja, kjer je nekaj deset ti­soč Skop juncev preskrbljeno z naj­nujnejšimi potrebščinami.

• DO KONCA LETA MONTAŽNE HIŠE

Do konca leta bodo zgra­d i l i montažne hiše, da j i h z ima ne bo zatekla pod šo­to r i . V mesto z nad 200.000 preb iva lc i se bo začasno vse­l i lo oko l i 120.000 l jud i , ostal i pa bodo za dal j časa zapu­st i l i svoje mesto. Adaptirane zgradbe bodo lahko sprejele oko l i 50.000 prebivalcev, za ostale pa bodo zgradi l i po­sebna naselja iz montažnih hiš.

V mestu smo srečali prve brigadirje, k i so z avtomo­bi lske ceste pr ih i te l i na po­moč dragemu Skop ju . O k o l i 1000 brigadirjev iz vse Jugo­slavije, pa tudi i z tujine (med n j i m i smo v ide l i štu­dente iz Sudana in od dru-

Zivljenje pa teče dalje; brivec je postavi l pred ruševine svojega loka la stol in mizo. Živeti je treba, živeli hočemo!

platnena naselja v mestnem pa rku , na bregu Vardar ja i n v oko l i c i .

• V PLATNENEM MESTU

V enem največjih naselij pod Rotori, v mestnem parku, živi nVo-H 20 tisoč Skiipjaneev. V šotoru (t. 2 živi družina Ntčrv. Prej KO atanuvali v llindrnski ulici m. To

god) bo pr ihodnje dn i začelo gradit i nova naselja.

• . . . IN POTEM NOVO SKOPJE!

Delo bo dolvjo ln naporno. Navz l ic izrednemu t rudu i n pr ipravl jenost i vseh, da kar najbolj pomagajo Skop ju , bo rojevanje novega mesta

PRETRESLJIV DOKUMENT

Tale slika je bila posneta v Skopju 26. julija ob 5.17, tik po katastrofalnem potresu, ki je spremenil glavno mesto SR Makedonije v ruševine. Neki ameri­ški fotoreporter- ki je prejšnji večer zaman iskal sobo v skopskih hotelih in je noč prespal kar v avtomobilu, je bil na ulici ob potresnem sunku, ki je pognal ljudi iz rušečih se hiš v spalnih srajcah in pižamah.

trajalo nekaj let. Pa vendar Skopjanci , k i so ostal i v me­stu, niso obupa l i . Mesto se počasi vrača v življenje, ko­l i ko r je to pač mogoče. Do­mačini so s i opomogl i od p rv ih udarcev. N a ustnicah domačinov se že vse pogo­steje v id i nasmeh, nasmeh opt imizma. Po jav i l i so se či­s t i l c i čevljev; v trgovinah h i ­te s čiščenjem; na stojnicah je že moč k u p i t i najnujnejše; tržnica je spet zaživela — pol­na je paradižnikov, lubenic, papr ike , mlečnih izdelkov i n drug ih življenjskih potreb­ščin.

N a nekem vogalu je lastnik porušene br ivnice izv lekel navadno mizo brez ogledal i n kar na prostem nadaljuje z delom.

T u d i poslovodja skopske poslovalnice Jugoslovanske loterije je v torek dopoldan odpr l svoj loka l . Ljudje niso i zgubi l i vere v srečo. V treh urah je proda l pet srečk. S i ­cer n i mnogo, pa vendar — za začetek, opt imizem je t u . . .

X X X

Ena js t i dan po katastrof i se je v Skop ju že mars ika j spremenilo. K r a k i žerjavov so se prese l i l i prav do brega Vardar ja . Ul ice , vsaj glavne, so že prevozne za ves pro­met. Reševalne ekipe, k i so v najtežjih t renutk ih pr isko­čile na pomoč ranjenemu mestu, so se umakni le z u l i c . Prišli so br igad i r j i , prišli so vo jaki i n r u s k i s t rokovnjak i z mehanizaci jo. Začela se je borba za Novo Skopje. Bor­ba, v kater i makedonsko l judstvo ne bo samo. Kata­strofa je pr izadela Skopje, tragedija je pr izadela vse na­še l jud i . In ne samo nas, Ju ­goslovane, pretresla je ves svet. Pomoč je že v prv ih urah po nesreči prišla od vsepovsod. Iz vseh kontinen­tov.

0 Zgrad i l i bomo Novo Skop-0 je s pomočjo vseh naših 0 delovnih l jud i , k i niso po-0 zab i l i , da onstran hr iba 0 žive ljudje, k i so iz bivše-0 ga Skopja odnesl i samo 0 golo življenje. Zgrudi l i bo-0 ino lepše in svetlejše 0 Skopje, mesto humaniz-0 nia i n so l idarnost i vsega 0 sveta, prežeto s sporni-0 noni na ono tragično ju-0 l i jsko jutro , k i sc je rodi-0 lo v bolečini i n s so lzami 0 v očeh mi l i jonov l jud i .

Zatorej na svidenje Novo Skopje !

Iti 11 Alti) S O P E R

Skopska katastrofa je hudo prizadela tudi 40-letnega Bran­ka Kovača, urednika makedonskega dnevnika »Nova Makedo­nija«. Deset dni pred katastrofalnim potresom je odpotoval na češkoslovaško, v Jugoslavijo pa se je vrni l pozno zvečer na dan potresa, za katerega je zvedel v Beogradu.

K o je letalo pristalo na skopskem letališču, je Kovač ste­kel do hiše, v kateri je pusti l ženo Vero in štiri otroke, sina i n tr i hčerke. Najmlajši je imel 10 let, najstarejša, Danica, 14.

Našel je samo ruševine. Pred nj imi je nesrečni človek stal štiri dni in noči. B i l je kosmat, zamazan, obleko si je raztrgal, ko je pomagal vojakom odkopavati ruševine, čeprav m u je

Darila na grobu razum govoril, da pod kamenjem ne more biti preživelih, je upanje ostalo. T u d i francoska ekipa je potrdila zanj usodno vest, da v ruševinah n i nikogar živega.

Skupaj s stotinami mrtvih so tovornjaki prepeljali na po­kopališče na Butelu njegovo ženo in tri otroke. Kovač je v na­ročju držal vse do pokopališča 14-letno Danico, k i so jo odko-pali nekoliko kasneje. Družino Kovač so položili v dolge gro­bove, najprej mater, ob njo vse štiri otroke. V r h groba so za­taknili samo preprosto tablico z imenom.

Drugi dan je Kovač prišel na pokopališče s kovčkom. V njem so bila darila, k i j ih je prinesel svojim dragim. Sam, v nemi tišini Butela, je Branko šel od groba do groba. Najprej je vzel iz kovčka dragoceno ogrlico, k i jo je prinesel ženi. Skrbno jo je odvil, odpel in jo vnovič pripel okrog deske na grobu. Njegovi gibi so bili avtomatični. Obraz je bil bled kot papir.

»Na , draga Vera. želela si jo, in jaz sem ti jo prinesel. Vze­mi , vesela je boš.«

Govor i l je, kot da b i govoril z živo ženo. T u d i 10-letni Bane je dobil nekaj lepih daril.

»Dragi Banče, očka je tudi tebi prinesel, kar s i želel. K o bo drugič odpotoval, ti bo očka prinesel vsa darila, k i s i j i h boš žele l . . . «

Zlomljeni človek n i zajokal. Solze so se utopile v žalosti. Namesto njega so jokali tisti, k i so ga videli.

( » V E Č E R « )

m Skopske hiše označujejo z rdečo, rumeno in ze­

leno barvo, kar pomeni, da jih bodo porušili ali pa morebiti obnovili. Najpogostnejša je seveda rdeča barva — rušitev.

ŽIVLJENJE PA TEČE DALJE... Zdi se, da se rane, zadane

makedonskemu ljudstvu ob skopljanski potresni katastro­fi, ne bodo kmalu zacelile. Bilo je strašnejše, kot se da povedati z besedami. Tisto, kar smo brali in videli na sli­kata v časopisih ali v film­skem dnevniku, so zgolj sko­pi dokumenti strašne resnice, ki so jo teleprinterji raznesli po vsem svetu. Strahote so skrite v srcih in mislita tistih Skopjancev, ki se ranjeni zdravijo v raznih jugoslovan­skih bolnišnicah, pa tudi ti­stih, ki so za las ušli poškod­bam ali smrti. Za bol ni zdra­vila, ublaži jo lahko le zado­ščenje — sožalje in pomoč javnosti. Trpljenje makedon­

skega ljudstva pa je postalo simbol.

»Ni besed, da bi povedal, kaj čutim v srcu danes, deset dni po potresu. O tem bi mo­ralo spregovoriti toliko in to­liko sto mrtvih, katerih trup­la so izvlekli izpod ruševin.

Povprašajte tiste, ki so umrli, misleč na svoje najbližje, in tiste, si jim je nesreča pre­trgala nit življenja, ko so ko­maj znali reči mama. Obiščite

jih in zapisujte, kar vam bo­do govorili izpod zemlje, ki se še zdaj noče umiriti.« Ta­ko je povedal nek i makedon­s k i pesnik, k o so ga napros i l i , naj za javnost pove, k a k o je preživel katastrofo.

»Ni besed, ka j t i kdo r n i do­živel t renutka, da b i m u smrt grozi la n a vsakem ko raku , d a m u je b i l a b l i z u ob vsakem njegovem d ihu , bo težko ob­čutil tugo, v ka te r i žaluje za svo j imi b ra t i i n ses t rami ma-K e d o n s k o ljudstvo,« je pr ipo­vedoval predmetn i učitelj za l i kovn i pouk KSro Bosna-kovsk i , k i je pr ipotova l v Brežice s skup ino 114 make­donsk ih otrok i n še dvema ženskama. »Vsi, k a r nas je v Brežicah, smo i z dveh v potresu najbolj poškodovanih mestn ih področij: Sat K u l e i n Ka l e . Dopotoval i smo ta­k i , kakršni smo utek l i smr t i . T u so nas bratsko spreje l i i n nam p r i p rav i l i nov i dom. Ne vem, kako naj i z raz im, ka r ob vsem tem čutim v srcu.«

»Danes zjutraj se m i je p r i ­pet i lo nekaj nenavadnega,« je pr ipovedovala Milka Peškir, k i je v Skop ju poučevala fran­coščino. Zbud i l a s em se na­tanko ob štirih. Nebo je b i lo megleno, za ob lak i p a se je v ide la b leda luna. Zde la se m i je zelo ve l ika , preve l ika za zjutraj . Nenadoma je po ce­st i pr ipe l ja l tovornjak i n dvig­n i l ob lak p rahu . V t r enutku sem pomis l i l a na potres i n stek la k o k n u . . . Tako sem ob potresu naprav i la tud i do­m a , v Skopju.«

M a r i j a Sakončeva, d i jak i ­n ja III. l e tn ika učiteljišča v Skop ju , je molčala i n poslu­šala. N i ji b i lo treba govor i t i . O strahotah, k i j i h je preži­vela, so nemo govorile njene otožne oči, zazrte v polpre­teklost.

»Nikoli ne bomo mog l i po­zabi t i , k a r smo doživeli. Ved­no se bomo spominja l i , kako smo tek l i brezglavi na ul ico, ne da b i vedeM, kaj se je prav­zaprav zgodilo. V zavesti se

V njihovih mislih je Skopje. Na sliki od leve proti desni: Marija Sakončeva, Kiro Bošnakovski in Milka Peškir.

bodo še dolgo — znova i n znova — vrs t i l i p r i z o r i , kako vleče mat i mrtvega o t roka iz­pod ruševin, kako hoče sta­rec rešiti žensko, k i jo je za­deta opeka, pa se p r i tem sam zamaje i n se zgrudi na tlak. V ušesih nam bodo še dolgo dolgo odmeval i k r i k i ponesrečenih i n t is t ih , kate­r i h glas n i dosegel reševal­cev.«

Tako so pr ipovedoval i Boš­nakovsk i , Peškirova in Sakon­čeva na k lopc i pred interna­tom trgovskega centra v Bre­žicah. N a konou je K i r o re­ke l : »Meni se zdi tud i tukaj vse porušeno. K a r ne morem verjeti, da so hiše še cele. K a m o r k o l i pogledam, v i d i m le z zemljo zravnano Skopje.«

Internatsko osebje se z * pravo i n vzgojitel j i vred pri-zadeva, da b i bi lo m lad im do seljencem iz bratske make­donske republ ike med biva; n jem v Brežicah kar najbolj ugodno. Najprej so j i h pt* -

ob lek l i i n j i h namest i l i ' spalnicah,- nato pa nabavil* vrsto športnih i n drug ih W pomočkov za popestritev dom­skega življenja. Življenje T

domu je že zelo norrr ia l izu* no i n na videz skoraj n i op*; žita, da so v njem otroci , J* so preživeli najhujše t r ea * ' ke potresne katastrofe. ObS' na je otroke iz makedonslt e ' ga glavnega mesta sprejela svoje i n j i m posveča kar n»J' večjo pozornost.

Ivan Zoran

Statut za vsako družino Osnutek statuta brežiške ob­

čine bodo t i ska l i v 7.000 izvo­d i h , tako da ga bo lahko dob i la vsaka družina. N a ta način hočejo omogočiti ka r najširšo razpravo občanov pred sprejemanjem statuta ko t občinske ustave.

Ublažitev posledic toče Organizaci je Socialistične

zveze i n Rdečega križa v bre­žiški občini so organizirale pomoč kmetovalcev v K r i z a h i n Pečicah ter nekater ih dru­g ih kra j ih , k i j i h je nedavno zadelo katastrofalno neurje s točo. Občani bodo za kmeto­valce, k i so prišli ob letošnji pr ide lek, zb ra l i denar, pr ide l ­ke i n ostalo.

Aktiv makedonske mladine v Brežicah Sred i avgusta bodo ustano­

vila m l a d i n s k i akt iv Make­doncev, k i so po katastrofal­nem potresu v Skop ju dob i l i svoj nov i d om v internatu tr­govskega centra v Brežicah. M a k e i onske mladince bodo vab i l i tud i n a sestanke osta­l i h brežiških akt ivov.

Nekateri aktivi so pohiteli

čeprav še n i čas za mlad in ­ske konference, so nekater i

ak t i v i Z M S v brežiški občini pohite l i . Letne konference ho­čejo v teh dneh izvest i zato, da b i se j i h lahko udeležili tud i srednješolci, k i bodo v septembru ponovno odšli v šole.

Brigadirji se pripravljajo

D a n za dnem se na občin­skem komite ju Z M S v Bre­žicah javljajo mlad inc i , ki b i rad i odpotoval i na delo p r i obnovi Skop ja . Do prejšnje­ga tedna se je v br igado ja­v i lo že ok rog 30 mladdncev.

Mladina na občasnih delovnih akcijah

Mladinski aktivi v brežiški ob­čini so letos organizirali več zelo uspelih delovnih akcij. Pomagali so pri ureditvi delavskih garderob, pri graditvi gasilskega doma in športnega igrišča. Med najboljšimi so bili aktiv v Ločah, IMV Brežice ln aktiv Tovarne pohištva.

Skupno je mladina opravila 3800 prostovoljnih delovnih ur v vred­nosti 705.000 din. Občasne delov­ne akcije na vasi pa so potekale v tesni povezavi s krajevnimi or­ganizacijami SZDL.

V preteklih letih so starejši ljud­je z nezaupanjem gledali na delo mladinskih brigad, zdaj pa vidijo, da mladina veliko naredi, kar je tudi starejšim v korist. P. B.

Mladina v Artičah je delavna ^ M l a d i n s k a organizaci ja v

Artičah je izvršila že precej nalog, k i s i j i h je zadala. So­delovala je p r i ured i tv i šport­nega prostora poleg prosvet­nega doma, uspešno se udej-stvuje na kulturno-prosvet-nem po l ju , pre tek l i teden pa je pomagala tud i p r i gradnj i šolske drvarnice. Do sedaj so že p lan i ra l i prostor i n izko­pa l i temelje, ob l jub i l i pa so, da bodo še pomagal i , kadar bo potrebno. Prepričani smo, da bodo tud i v sezoni l jud­ske prosvete pr izadevno pod­p r l i prosvetno društvo »Oton Zupančič«, da bo čimbolj p r i ­pravl jeno za pr ihodnjo med­občinsko revijo ku l turne de­javnost i , spomlad i v Bre ­žicah.

f j Katas t ro fa ln i potres v Skop ju je močno od jekni l tu­d i p r i tukajšnjih članih S Z D L , k i so organiz i ra l i zb i ­ra lno akci jo za pomoč pone­srečencem. V nekaj dneh so zbra l i nad 100.000 d in , čeprav še n i dolgo tega, k a r so s

slično akci jo podpr l i družino v vasi , k i j i je požar popol­noma uničil gospodarsko po­slopje z vsemi letošnjimi pr i ­de lk i .

Gradnja nove šole v Sevnici K o s m o nedavno b i l i v Sev­

n i c i , n a m Je načelnik oddel­k a za splošne ln družbene službe Božo Štojs v zvezi z gradnjo nov« šole povedal naslednje:

»Nasproti tovarne »Lisca« smo pričeli spomlad i gradi­t i novo šolo. Investitor te ve­l ike gradnje je družbeni sk l ad za šolstvo p r i občinski skupščini. P o predračunu bo gradnja šole stala 273 mil i jo­nov dinarjev. Sredstva do I I I . gradbene stopnje v višini 90 mi l i j onov dinarjev so zago­tovl jena i z medobčinskega sk l ada za investici je v šol-

V Loki obirajo hmelj Kmetijska zadruga Sevnica se je

na obratu v Loki dobro pripra­vila na letošnjo hmeljsko sezono. Zrn hmeljarje iz oddaljenih krajev, ki to pretekli teden zaceli s de­lom, so pripravili montažno lese­no barako, ki ima vodovod, sani­tarije in kuhinjo. Obiralci hmelja imajo tudi hrano, M je Izdatna in cenena, saj velja celodnevni ob­rok le 150 din.

Leto« je prišlo v Loko obirat hmelj 80 ljudi is okoUce Klanjca na Hrvaškem, 120 obiralcev ps je I« Loke, Radeč, Razbora, Bresta­nice m Senovega. Za mernik na­branega hmelja dobe obiralci M din, kar je dovolj ugodno. Med njimi je precej mladine, U d bo zaslužila denar za šolske potreb­ščine. S. Sk.

stvo s sedežem v Novem me­stu , 45 mi l i jonov dinarjev pa bo pr ispeva la občina. Pr ihod­nje leto bodo zagotovljena sredstva v Isti višini, ostalo pa v letu 1965. V tem letu bo namreč šola tud i dograjena. Upamo, da bo izvajalec del »Pionir« i z Novega mesta iz­po ln i l svoje obveznosti do roka .

Nova osemletka bo ime la 15 učilnic, 3 kabinete, telovad­nico, upravne i n ostale pro­store. Zmogl j ivost šole je 1000 učencev v dveh i zmenah. Tre­nutno je otrok 860, vendar moramo računati na pr i ra ­stek. Zan imivo , d a so sedaj t i otroc i razvrščeni ka r v šti­r i h stavbah. Vse stavbe so bi­

le grajene pred letom 1900, stavba n a Badn j i , k jer so se­daj višji razredi osemletke, Je b i l a zgrajena celo v 17. sto­let ju. K a r pa je poglavitno: stare šole so v s labem sta­n ju , to močno ov i ra izved­bo i n organizaci jo pouka . Vse to dokazuje, kako nujno po­trebna je Sevnic i nova, sodob­no zgrajena osnovna šola.«

D. K.

Za obletnico RK v Loki V počastitev 100 letnice RK so

v Loki priredili igro »Desetnlca Alenčica«, kateri Je prisostvoval tudi pisatelj Franjo Roš. Igralcem in režiserjem se je za njihov trud zahvalil ln dejal, da mu Je Tru­barjeva Loka tako všeč, da jo bo še kdaj obiskal. S. Sk.

Priprave za gradnjo mostu Razprava o gradnji mostu

Cez Savo v Sevnici pravzaprav nl nova. 2e leta 1957 je bilo o tej zadevi veliko govora, ker pa je bilo vse skupaj premalo pripravljeno, Je gradnja mostu splavala po vodi.

Vse kaže, da so se v Sevnici to pot resno lotili problema gradnje mostu čez Savo. 8. av­gusta je bil opravljen komisij ­ski ogled za lokacijo mostu v navzočnosti predstavnikov re­publike, okraja ln občinske skupščine. Komisi ja Je obrav­navala dve varianti: lokacijo pri savski Soli in nad želez­niškim mostom. Prevladovaln je slednja. Razlogov za to je več, predvsem pa bi gradnja mostu rta tem mestu bila ce­nejša ln bi hkrati povezala in ­dustrijski del mesta.

Ker cestni promet močno na­rašča, Je železniška zaipornica pogosto zaprta, ka r močno ovi­

ra cestni promet. Zato ln pa tudi glede na možnost eleiktrl-fikacije proge bo treba prej ali slej odpraviti križanje ceste z železnico ter zgraditi na pr i ­mernem mestu nadvoz. Tud i ta problem j « lokacijska komisija obravnavala.

Pri določanju lokacije mostu Je treba upoštevati tudi lokaci­je za druge gospodarske objek­te, to pa zaradi urbanističnega načrta. Z gradnjo mostu v Sev­nici zanesljivo ne bodo pričeli letos, pa verjetno tudi ne pr i ­hodnje leto. Treba se bo prej dokončno odločiti za lokacijo, Izdelati Idejno Studijo, k i bo tako nlveletno, transno. stro­škovno ln prometno - tehnič­no najbolje resila nakazano problematiko. O vsem tem pa bo po vesteh iz zanesljivih v i ­rov že letos v jeseni občinska skupščina Izrekla dokončno besedo.

Drago Kastelle

Nov stavni stroj v krški tiskarni 2e več let je ma l i i n pr i ­

zadevni ko lekt iv Valvasorje­ve t iskarne v Krškem želel kup i t i s tavni s tro j . Zarad i pomanjkanja denarn ih sred­stev je ostala želja neures­ničena. Letos pa je šlo za res. Nabav i l i so rabl jen stav­n i stroj z vsemi ma t r i c am i za 4 mi l i jone dinarjev. Do

sedaj je t i skarna posedovala le ročno stavnico, na kater i so t i ska l i t iskovine v manj­šem obsegu. 22. ju l i j a je pr i ­čel stavni stroj s p o i z k u s n i m obratovanjem, na katerem so t i ska l i glasi lo delovnega ko­lekt iva Tovarne celuloze i n papir ja »Videmski celulozar«. Doslej so nat i sn i l i štiri šte­

v i lke »Videmskega celuloza 1 ' ja« v nak lad i 1500 izvodov-Stavn i stroj pa je trenutn 0

izkoriščen samo 25-odstotn0-Računajo, da bodo letos ti­ska l i še več drug ih tovarni' ških l istov in glasi l , K O So­cialistične zveze delovne? 8

l judstva. Upravn ik t iskarne Ma* 3

Rich l v nam je povedal, <" bodo z nabavo stavnega str*' j a v pr ihodnjem letu po 5* čali dohodek podjetja za manj 20 odstotkov.

P0DB0ČJE: med mladimi prija­telji iz Skopja

8. avgusta Je v Podbočje pr ispelo 48 otrok i z Skopja . Dočakali so Jih p ion i r j i z Vidma-Krškega, Senovega i n i n Kopr i vn i ce , k i so v tem kra ju n a počitnicah. M l a d i Makedonc i so se že skoraj docela vživeli v novem oko­l ju ln med nov imi prijate­l j i . Podnevi so večinoma na prostem — često n a kopa­n ju v K r k i , spi jo pa v učil­n icah osnovne šole. Vodstvo koloni je s i prizadeva, da b i o t rokom iz bratske republ i ­ke omogočilo čim udobnej­še bivanje v Sloveni j i , tako da b i j i m b i l tukaj novi dom. Naklonjeno pa j i m je tud i prebivalstvo, k i bo za nj ihov j ed i ln ik prispeva­lo sadje. V glavnem imajo še vs i o t roc i starše, le bra­ta V lado (4 leta) i n Stojan (5 let) sta brez n j ih . Očeta sta izgubi la že pred leti , ma­ter pa ob nedavnem potre­su. Makedonsk i o troc i bodo v Podbočju ostal i do pr i -četka šolskega leta.

J . 8.

Nova bencinska črpalka v Krškem »Petrok iz Ljubl jane Je pred

k r a t k i m pričel gradi t i v K r ­škem zraven stanovanjske h i ­še v Da lmat inov i 6 moderno bencinsko črpalko. Gradn ja bo veljala 30 mi l i jonov dinar­jev, od tega bo občinska skup­ščina pr ispevala 10 mi l i jo ­nov dinarjev.

Gradnja garaže uspešno napreduje Podjetje »Transport« iz V i d ­

ma-Krškega Je že spomlad i pričelo b l i zu stadiona »Mati­je Gubca« grad i t i novo gara­žo z zmoglj ivostjo 12 tovor­njakov aH 103 tone. Predv i ­doma bo gradnja stala oko l i 13 mi l i jonov dinarjev, od te­ga bo podjetje dobi lo 5 m i ­

l i jonov investici jskega poso­j i la . Sedanje garaže in delav­nico pa namerava podjetje preuredi t i v serviisne delav­nice za popravi lo avtomobi­lov i n motorjev. Opremo za servisne delavnice bo treba še dopoln i t i . Zanimanje za u-stanovitev servisne delavnice v Krškem Je p r i l as tn ik ih motorn ih vozi l ve l iko.

Prihodnje leto nova avtomobilska trgovina?

Se letos bo pr iprav l j ena dokumentac i ja i n vse osta­lo za gradnjo nove stavbe za trgovino avtomobi lov. »Slove­ni ja avto« iz LJubl jane bo invest i ra l novo gradnjo, s ka­tero bodo predv idoma pričeli spomlad i 1964. To podjetje trna trenutno v Krškem svo­jo poslovalnico v neprimer­n ih pros tor ih . Ver jetno bo nova stavba v bližini nove bencinske črpalke.

Izšli so NOVI POGOVORI

Občinski odbor S Z D L v ' ' dem-Krško je nedavno i#** 7. številko glasi la »Naši P£ govori«. N a 32 straneh tr si lo poroča o pomoči deW n ih kolekt ivov i n possnifj n ikov Skop ju , o z a k l j u ^ tekmovanja K O S Z D L , v a " vodstva K O S Z D L , naj ^ mesečno odvajajo občins* m u odboru S Z D L tisti a ^ članarine, k i m u pripada, na koncu poroča še o P b lemih , k i so b i l i obrav»» vanl na zbor ih občanov.

Dober zgled na sestanku 15. avgusta je imela krajevna organizacija SZD L

Videm-Krško — desni breg izredno sejo, kateri *° prisostvovali tudi nekateri člani DPM in KK. K** -

prava je bila posvečena pomoči ponesrečencem i* Skopja. Sklenili so organizirati nabiralno akcijo. D* bi bila čim laže izvedljiva, so območja krajev«1* organizacije razdelili na devet rajonov. Navzoči s se prostovoljno javili za izvedbo akcije. Na prisot« je napravila lep vtis odločitev Alojza Kostanjev«* ki jc že na sestanku daroval 2.000 dinarjev in i/ j » v l ' da jc pripravljen darovati še pol litra krvi.

ki Akcija je uspela. Čeravno je večina občanov,

so zaposleni, že prispevala svoj delež, jc l»H° "J branili 142.000 dinarjev, prijavilo se je 26 krv«*1* jalcev, 10 družin pa je pripravljeno prevzeti v . o S

H „ bo otroke. Tudi sam sem sodeloval v tej "kcij'. P j sem videl, da ljudje sočustvujejo s ponesreči in so rade volje prispevali po svojih močeh.

To je samo delček pomoči videmsko-krške . mune. Občinski štab za pomoč Skopju je « 0 ' v

zbral nad 10 milijonov dinarjev, znesek pa dneva v dan povečuje. D-

65 let viniškega gasilstva Pred k r a t k i m je gasi lsko

društvo na V i n i c i pros lav i lo svojo 65-letnico. V ta namen je njegov upravn i odbor pr i ­pravil proslavo s p rogramom. Najprej so v dopo ldansk ih urah tekmovale gasilske eno­te. Prvo mest lo je z 865 toč­kami zasedla desetina doma­Čega (centralnega) društva, druga je b i l a desetina i z Zilj (861 točk), tret j i p a so bil i gasi lc i i z Bojancev (807 točk). Po tekmovanju je b i ­la gasi lska parada, k i jo je vodji K a z i m i r Ma l i c . V njej je b i lo nad sto gasilcev z V i ­nice, Z i l j , Bojancev, Sinjega vrha, Bosil jevega, Ssver ina " a K o l p i i n Lukovega do la . S slavnostne tr ibune je pa­rado pozdrav i l dolgoletni Član viniškega društva Ro­man 2 i vko , Rudo l f Kavčič Pa je obširno or i sa l zgodovi­no gasilstva na V i n i c i , kate­rega začetek spada v leto

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E

189, ko je b i l a pod vod­stvom takratnega šolskega u -praviteJja F ranca Lovšina u-stanovljena požarna bramba.

Ob koncu zborovanja je o pomenu gasilstva spregovor i l tajnik občinske gasilske zve­ze Gabro Lumbar . Zatem so pode l i l i odl ikovanja i n diplo­me 13 članom za nj ihovo dolgoletno delo v gasi lstvu. Višek slavja p a je b i l , ko

so razv i l i društveni prapor , kateremu sta kumova la Franc in im i iuca K o s iz Črnomlja. Po tej s lavnost i je b i l a za­bava na v r tu školnikove go­sti lne. Cista dobiček so gasil­c i namen i l i z a nabavo naj­nujnejše opreme, 5000 dinar­jev pa so darova l i za pone­srečence katastrofalnega po­tresa v Skop ju .

F . P .

Nov gostinski obrat v Semiču V e l i k o p i k r i h j e že p a d l o

n a iačun g o s t i n s t v a v Se­miču, k i še zdaleč n e u s t r e ­z a p o t r e b a m p r e b i v a l s t v a i n t u r i s t o v . Z a r a d i t e ga so se odloči l i z a g r a d n j o no­vega gostišča, k i b o v bliži­n i k i n o d v o r a n e . P r i p r a v e so že v t e k u .

G o s t i n s k i o b r a t b o i m e l t u d i s o d o b n o u r e j e n e t u ­ristične sobe , p o z n e j e p a n a m e r a v a j o z g r a d i t i p r a v i h o t e l k i b o s t a l nedaleč o d središča Semiča.

Semič se n a g l o r a z v i j a , števi lo z a p o s l e n i h narašča, z a t o vse več p o s l o v n i h l . iu-

Komunalne zadeve v Semiču zahtevajo rešitev!

2e nekaj let govor imo o re­konstrukci j i semiškega vodo­voda. Letos je b i lo v idet i , da gre zares, vendar so Serniča-nš še zdaj brez vode. Zarad i tega pade precej g renk ih n a račun t is t ih , k i obl jub niso ^po ln i l i . Zadeva je že tako Pereča, da b i b i lo prav, če b i vsi, k i se j i h to tiče, javno Pojasnil i , zakaj je semiški vodovod še vedno suh .

X X X

Prav tako hudo kot z vodo Je z d imnikar j em. K l j u b pred-

'Wsom o požarni varnost i Se­mič n i m a rednega čiščenja

d i m n i h naprav i n se sp loh ne ve, kdo je pravzaprav za to odgovoren. Ce so tasti, k i b i mora l i to ured i t i , zaspal i , j i h bomo mora l i zbud i t i !

X X X O ured i tv i pokopališča p r i

D u h u na Se l ih i n ostal ih po­kopališč, k i so zanemarjena i n nam delajo sramoto, smo že govor i l i , storjenega pa n i b i lo nič. Sk ra jn i čas je že, da začnemo izvajati zakon o pokopališčih i n da dostojno ured imo part i zanska grobišča i n spomenike!

F R A N C D E R G A N C

d i išče g o s t i n s k i h u s l u g , p r a v t a k o številni t u j c i , k i p o t u j e j o p o B e l i k r a j i n i . — P o g o j i z a t u r i z e m so u g o d ­n i , t r e b a p a l e p o s k r b e t i , d a b o v s a k , k i išče v Se­miču d o b r o k a p l j i c o i n je­dačo, t o t u d i d o b i l !

Kdo je dolžan oskrbovati Semič

s sadjem? V Semiču je preskrba s

sadjem i n zelenjavo zelo ne­urejena. K l j u b temu, da v oko l i c i Semiča propade ve­l iko sadja, ga potrošnik ne more k u p i t i v t rgov ini . Ponj m o r a v Črnomelj a l i pa še dlje. N a drugi s t ran i b i mar­s ikdo rad sadje proda l , pa ga ne more. Zadružna trgo­v ina p rav i , d a se za majhne količine ne izplača najemati kamiona , v nadrobni trgovi­n i rja t u d i ne smejo proda­ja t i . Ostale trgovine sadja i n zelenjave ne smejo proda­jat i , ke r n imamo tozadevne registraci je. Nekako pa b i se mora l a stvar ured i t i , da b i b i l i zadovol jni kmetje i n po­trošniki!

a V juniju je imela Slovenja 10f.421 gostov, kar je za 30 od­stotkov več kot v Istem času lani. število domačih gostov se je po­večalo za 18 odstotkov, Število tu­jih gostov pa za 52 odstotkov. V juniju je našo republiko obiskalo 43.163 tujih turistov.

Dobro gospodarstvo v Mestnem logu Kmet i j sko posestvo v Mest­

nem logu, k i spada k met­liški zadrugi , je nastalo na nekdaj zamočvirjenem i n po­raslem prostoru. Danes jc ta Prostor posejan in obdelan tako, da predstavl ja jedro kmetijstva v metliški komu-" i - Upravn iku inž. J A N E Z U j*ACNIKU smo zastav i l i ne-k a J vprašanj o razvoju pose-s t v a , o delu in nalogah, k i j i h nameravajo v pr ihodnje ure­sničiti.

— Ali nam rročete po­jasniti, kako je posestvo nastalo in kolikšno po­vršino zajema?

.~- Posestvo kmet i jske za-^ » g e »Mestni log« v M e t l i k i °°sega danes 200 hektarov J*rnije. V L ogu imamo 106 nektarov, ostalo pa je v oko-**c l Met l ike , na V inomeru in . Gradcu. Največji prostor , ** J« zdaj obdelan, Je b i l za­močvirjen i n zaraščen. S kr ­a j e m in mel ioraci jo so za-

3 5 6 teta 1947 i n so to de lo / p ^ j e v a l i z ma jhn im i pre-'edki vse do leta 1960. Preiz-

^ s e n i h je b i lo več sistemov 'osuševanje, nazadnje pa

se odločili za h idrome-/"•ac i jsk i s is tem z odtočni-W . a r W - Z e m l J a s « Je počasi j ^ t l v l r a l a z manj zahtevnimi j ^ t ' i n a m l , danes pa uspeva-tj. *e vse rastl ine, posebno j ^ 8 . žitarice, hmel j i n ko-

— K a j gojite na vašem Posestvu?

ft/p v g lavnem se ukvar ja­jo s pitanjem živine. Red l -Plta g I a v - ^ ten J ih 170 hrrJ?) 0 , R a z e n tega imamo Prehi k r o r n P i r i n pšenico, J e w V a l c e Met l ike pa oskrbu-K T n o z m l ekom.

5 l n vaši dohodki? k j T V začetku Jo šlo zelo J*®- Ve l iko dela, t ruda in

^ e v smo porab i l i , d a

smo se preb i l i skoz i najhuj­še, sele lan i smo prišli »na čisto«, kot rečemo. Predvide­ni bruto produkt v višini 70 mil i jonov dn i je b i l dosežen, k l jub temu da smo mora l i plačati 10 mi l i jonov anuitet. Izgube so se iz leta v leto manjšale, lan i pa se je vse to izravnalo.

— Kako kaže letos? — Pr ide lek pšenice Je ne­

ko l i ko slabši. Pro i zvodni stroški so se zvečali, cene pšenici so ostale iste; upa-

METLIŠKI TEDNIK

mo pa, da nas bosta re­šila hmel j i n živina. Res Je, da so p r i nas p r ide lk i žita, k r omp i r j a i n koruze daleč nad povprečjem zasebnih kmetovalcev. To smo dosegl i z boljšim gnojenjem, s pra­v i lno obdelavo i n zaščito. V s a k nepredviden pr imanj ­kl jaj pa nas prizadene.

— K a j pa delovna s i l a In zaslužek?

— Sta ln ih kva l i f i c i ran ih delavcev imamo 30 (usluž­benci , t raktor i s t i i n živinorej­c i ) , v sezoni pa najamemo še oko l i 25 delavcev. Letos so p r i nas na sezonskem de lu Bosanc i . Dohodk i so različni i n so odv isn i od pr idnos t i posameznika. Neka te r i zaslu­žijo tud i po 60.000 d i n na mesec.

— V pretek lem obdob­j u ste mora l i tud i g rad i t i ; ka j ste doslej naprav i l i h i kakšni so vaši načrti za bodoči razvoj pose­stva?

— L a n i smo zgrad i l i o d p r t i *1ev lahke konst rukc i j e za

150 pitancev. Vodo in hrano dovajamo prav v jas l i , da se živina čim manj giblje. Zgra­d i l i smo tud i dva odpr ta be­tonska s i losa za 1100 m 9 z do­vozno rampo, senik za tisoč kub ikov sena, gnojno Jamo ter u r e d i l i oko l i co z drenažo i n odvodne Jaške. Z a vse to smo porab i l i 22 mi l i jonov d i ­narjev. 20 odstotkov smo pr i ­speval i sami , za ostalo pa smo dob i l i kred i t po nateča­j u . Razen tega imamo več hlevov, garaž, skladišč, po­pravl ja l n ic i n sušilnic za hmel j še i z prejšnjih let.

Bodoče delo se u jema s sedemletn im perspekt i vn im p lanom občine, K Z ln našim posestvom, predvideva p a ureditev nov ih 250 hektarov zemljišč v oko l i c i Me t l i ke . T a zemljišča morajo b i t i spo­sobna za stro jno obdelavo. Zg rad i l i p a bomo še več hle­vov i n nov ih objektov za oko l i 500 glav živine ter po­večali s t ro jn i pa rk i n meha­nizaci jo . Poleg tega je še v rs ta s tvar i , k i j i h bo t reba sp ro t i reševati.

Ivo Likavcc

Že poznate nove načrte KZ? nje teh proizvodov p a bosta omogočila, da se ustal i jo cene ter ustvari jo nujno potrebne rezerve, k i vzdržijo usfcladi-ščanje. Mnogo večja poraba predelanih v r tn in i n krompi r ­jev ih chipsov v razv i t ih de­želah i n prednost i predelanih proizvodov opravičujejo za to potrebne investici je.

Pr iprave i n načrti bodo zahtevali vel iko dela tako iz

Lansko leto je v našem l i ­s tu večkrat p isa lo o načrtih kmeti jske zadruge Trebnje za izgradnjo pitališča za 10.000 prašičev v Do len j i Nemški va­s i . Izdelana je b i l a že vsa po­drobna ekonomskotehnična dokumentaci ja, vendar se gradnja n i začela, ker kre­d i t i niso b i l i odobreni . V z r o k je delno v zamujenem roku , predvsem pa v spremembi in­vesticijske pol i t ike . K e r se povečujejo že obstoječi praši-čerejski obrat i , se odbor za investiranje p r i Republiški kme t i j sk i bank i skuša izog­n i t i preddmenzaoniranosti ka­pacitet i n usmer ja investicije v druge kmeti jske panoge. Zgrajena so pitališča za pra­šiče v Stični i n Novem mestu i n bo trebanjsko področje s svo j imi presežki k romp i r j a predstavl jalo k r m n o bazo i n vzrejališče za mlade pujske.

Pod sugestijo odbora za in­vestiranje je vodstvo kmet i j ­ske zadiuge spremeni lo svoje načrte. N a področju zadruge naj b i se us tvar i l poljedelsko-predelovalni kombinat s po­uda rkom na k r o m p i r j u i n vrt­n inah. Osnutek je vključen v republiški p rog ram i n se bo koo rd in i ra l s podobn imi na­črti koprskega i n goriškega področja. Začetek kombinata predstavl ja sušilnica »Greda« n a M i r n i .

Menjajoče se letine i n ne­ugodne vremenske razmere, s laba p reskrba zaradi s lab ih skladišč i n pokvar i j i vos t i po-vTtnin so vzrok s i lnemu n i ­hanju cen. PredeOaiva i n suše-

TREBANJSKE NOVICE

proizvodnega kot ekonomske­ga stališča. Najustreznejša teh­nologi ja v r tn in na ve l ik ih po­vršinah i n nujna kompleksna mehanizaci ja p r i negovanju v r tn in zaenkrat še n is ta dovolj dognana i n j i h bo posebej

proučeval ter izdela l zanj« načrt K m e t i j s k i inštitut v L jub l jan i s s t rokovn imi sode­lavc i , specia l ist i za zelenja-darstvo i n k r o m p i r . K m e t i j ­sko zadrugo pa čaka mnogo de la z a po družbi janje zem­ljišč i n nj ihovo ureditev, mo­ra la p a bo tud i pr i l agod i l i o-stalo kmet i jsko proizvodnjo bodoča speciaiziTarM pro­izvodnj i . Po l j sk i ko lobar bo mora l b i t i urejen tako, da bo dajal čimveč tržnih presež­kov i z rast l inske proizvodnje in bo živine samo toliko, ko l i ­k o r je potrebno hlevskega gnoja za vzdrževanje tako ime­novane humusne bi lance ta l . Pro jekt bo m o r a l vsebovati tud i temeljite preiskave o potrebah po teh pro i zvod ih za bodoča razdobja i n raziskave o domačem i n tujem tržišču, če hočemo, da se bo vloženi denar dobro obrestoval.

S teodolitom na pot do urbani­stičnega programa

DANES: plan ni proračun

N a današnji 4. s kupn i seji obeh zborov občinske s k u p ščine v Prosvetnem domu v Trebn jem (začetek ob 9. u r i ) bodo odborn ik i obravnaval i izpolnjevanje gospodarskih i n proračunskih nalog do konca letošnjega prvega pol let ja. Dnevni red za sejo obsega skupaj 15 točk, med ka t e r im i bodo razpravo sprožili z last i poročilo o mokronoškem pod­jet ju »Mesoizdelki«, predlog za osnovno i n dodatno stop­njo zdravstvenega zavarova­nja v letu 1963 i n druga po­ročila.

Občinska skupščina v Treb­n jem je sk len i la z Geodet­s k i m zavodom v L jub l jan i i n Zavodom za izunero zemljišč i n kataster v Novem mestu pogodbe o izmeni 189 ha zem­ljišč, k i leže n a urbanistič­n e m področju Trebnjega i n M i r n e . Trebanjsko urbanistič­no področje zajema skupaj 125 ha, razprost i ra p a se o d Starega t rga do K a m n e gore i n Cv ib l j a n a en i s t ran i , n a drug i s t ran i p a obsega pas od avtomobi lske ceste p ro t i severu, k jer me j i n a gozdove k. o. Medvedje selo. Izmara M i r n e v celot i bo na 64 ha, zavzema p a ožje naselje do mirenskega gradu i n celoten neposredni okoliš okrog M i r ­ne, k i n i zaraščen. Geodet-s t i zavod je pos la l za izmero trebanjskega območja dve ek i p i s trokovnjakov že pre­tek l i teden, v tem tednu pa

D Hmelj v Savinjski dolini obe­ta letos dober pridelek. Na to so vplivali agrotehnični ukrepi in u-godno vreme, ki je preprečilo več­ji razvoj peronospore m drugih rastlinskih bolezni. Hudo pa mu grozi suša.

• Trgovsko podjetje »Agroteh­nika« v Ljubljani je uvozilo iz Poljske 40 dvorednih strojev za iz­kopavanje krompirja.

Vzorna pekarija v Mokronogu Odkar je dolgoletni pekov­

sk i mojster A . K . šel v po­ko j , n i b i lo v Mokronogu več tako dobrega k ruha . Vse do maja smo godrnjal i , po­tem p a smo dob i l i spet pra­vega mo j s t ra F r a n c a Lavr in -ška, k i je prišel i z Sevnice in se takoj seznani l s s tara pečjo. Začel je peča zelo oku­sen k r u h , s ka t e r im smo vsi zadovol jni ; važno pa Je tud i to, da ga je dovol j .

Pre j so mora l e s t ranke že ob pet ih zjutraj čakati v vrst i , ker Je k r u h a navadno ob o sm ih že zmanjkalo , po­sebno n a semanje dn i , zdaj pa ga je vedno dovol j .

Preb iva lc i Mokronoga pa so zelo zadovol jni tud i s či­stočo i n postrežbo v t em lo­k a l u . K o t smo izvedela, se

bo ta obrat še razširil i n modern iz i ra l . P r v i k o r a k i so že stor jeni , saj novozgrajena parna peč, k i jo je oskrbe lo podjetje »Tržan«, izvrstno de­luje.

H. S.

bo t u d i ustrezni zavod iz No­vega mesta posla l z i s t im na­menom na M i r n o svojo sku­p ino strokovnjakov.

Geodetska i zmara zemljišč je nedvomno odgovorna nalo­ga za poverjena zavoda, d a pa bo delo olajšano i n hi tre j ­še, so tud i občani i n vs i upo­r a b n i k i zemlje dolžni, da p r i pos lu pomagajo. Zahteva se namreč le to, d a točno ozna­čijo meje i n mejnike parce l n a področju, k jer bo i zmera potekala. Kdor tega do danes ni opravil, bodo namesto nje­ga to opravili katastrski orga­ni po svoj i presoj i . 38. člen uredbe o zemljiškem kata­s t ru pa prav i , da se kaznuje oseba z denarno kazni jo do 10.000 dinarjev a l i z zaporom do 30 dn i , pravna oseba p a z denarno kazni jo do 100.000 dinarjev, če ne zaimejiči par­ce l i n če ne da ka tas t r sk im organom zahtevanih poprav­kov ter če onemogoči a l i u -niči geodetska znamenja. O tem so l as tn ik i zemljišč obve­ščeni, saj je p red tednom katas t rsk i u r ad v Trebn jem razposla l po nasel j ih razglase, k i med d rug im navajajo tud i , na kakšen način je možno iz­polniš navodi la .

Geodetska i zmera na pod­ročju dveh večjih središč tre­banjske občine je podlaga z a urbanistični p rog ram nadal j ­njega razvoja nasel i j i n posa­mezn ih gradenj. N a ta način tud i v tej občini prehajajo k načrtnemu gospodarjenju v nadal jn jem izgrajevanju nase­l i j i n področij.

Središče posestva Mestni log

NOČITVE, NAPITNINA IN ŠE KAJ IZ TREBNJEGA Turistična sezona je na višku, in kdaj, če ne sedaj,

bo največ turistov? Za svoj obseg ima Trebnje dovolj gostiln z noć iš « ; kar pet j ih Je ob glavni cesti. Vse­kakor te najbolj prijazno in Skrbno postrežejo v »Grmadi-". Prijazna gostilničarka Gerta Oven Je hodila v gostinsko Solo in zna goste lepo sprejeti. -Ko smo Jo vprašaji, koliko nočitev so imeli v tej sezoni, Je dejala: »Bolj malo. To pa zato, ker imamo samo dve sobi za prenočitev. No, v kratkem se bo odselila Se ena stran­ka ln tako bomo Imeli tri sobe.« »Je bilo od teh več tujcev ali domačih?- »Tujcev j « bilo več, predvsem Nemcev.* »Kaj pa napitnina? Pravijo, da N e m c i . . . « »Meni vedno dajo napitnino. Zadnjič m l je dal neki Nemec 600 din.« »Katere pijače pa največ prodate? Vina?« »Ne. vina sploh ne gre dosti. Največ plvaf leokte, limonade in oranžade. Saj veste, vročina — pa se takale steklenica hladnega piva lz hladilnika kar prileze.«

Se pogled v sobo s televizorjem, ln ustavimo se v gostilni na drugi strani ceste. Lastnica Slavka Springer pravi, da je pri njih prenočilo 113 domačih ln 16 tujih turistov. Največ pijejo pivo in kokto, napitnine ne dajo radi; največ prodajo ob nedeljah.

Naslednja postaja: »Opara« . »Letos nlsimo imeli dosti nočitev, ker smo gostilno preurejali. Domačih Je bilo 23, tujcev pa 7. V glavnem so bili Nemci. Največ pro­damo piva ln kokte, najbolj uspešni dnevi pa so po­nedeljek, torek ln sobota.«

Se eno gostilno Imamo pred seboj: »Germovšek«. Cecilija Germovšek pravi : » V tej sezoni smo Imeli

skupno 52 nočitev. Bi lo je tudi nekaj tujcev, predvsem Nemcev. Ce dajo kaj napitnine? Kje pal Se pogajajo se, potem sedejo v kot ln ves dan žulijo kozarček kisle vode. Največ obiskov pa Imamo ob nedeljah«.

Tu j i avtomobili, nemška govorica, pivo ln kisla voda, včasih napitnina - to Je značilno za vsak turi ­zem ln prav tako Je tudi v Trebnjem. Kaže, da so letos Trebanjci kar zadovoljni s turistično sezono.

M. P,

„Včasih je bilo vse d r u g a č e . . . " K o je zadnje d n i ju l i j a vro­

čina najbol j p r ipeka la in so l judje povsod i ska l i sence i n madn ih pijač, je b i lo v čakal­n i c i splošne ambulante zdrav­stvenega doma Novo mesto nekega dopoldneva 24 l jud i . O t roc i , m lad ina , starejši, mo­ški i n ženske. N a živopisanih s to l ih so se presedal i , neka­t e r i so klepetal i , nekaj m e d n j i m i pa j i h je se­delo molče, podpirajoč s i glavo. O d časa do časa j e kdo zavzd ihni l . P rav nič niso kaza l i zanimanja za šale, k i so j i h stresal i neka­t e r i čakajoči, i n tud i ne za vse vrste n j ihov ih bolezni , t u d i ne od tistega, k i je to pr ipovedova l .

— Saj p rav im , naš oče so b i l i s ta r i 75 let, pa niso v ide l i zd ravn ika , jaz pa vedno pose­d a m tod. Včasih n i b i lo tol i ­k o bolezni . Menda je vse to o d »atomske« . . .

— Veste, jaz sem se u rezal S koso, pa sem se 14 dn i »cajtal« s t rpotcem. Zdaj i m a m že vso debelo nogo. B o m o v ide l i , če m i bo res dol i tar kaj pomagal . Zakaj p a plačujemo socialno?

M l a d o dekle s šentjernej-s k i m naglasom je b i l o tako okinčano, da b i jo magnet prav gotovo potegni l za se­bo j . Venomer s i je poprav­l j a l a f r i zuro , odp i ra la pol iv i -n i lasto torbico, i n ko jo je soseda vprašala, kaj jo bo l i , j e odvrn i l a :

— O h . . . vse!

V čakalnici zobne ambulan­te je b i l o t istega dne 30 l j ud i . Večja skup ina se je gnetla p r ed v ra t i ordinaci je , ostal i p a so mol6» sedel i , dok ler n i vs top i l je moški, k i se je začel takoj z vsemi pogovar­j a t i . K a r naprej je govor i l .

— Madonca , saj sem dost i presta l , v par t i zan ih se n i ­s em n ikogar ba l , zdaj pa se

tresem ko šiba. O k o l i dohtar-jev hod i t i je res zadnja stvar pred smrt jo . Veste, sem b i l že dvakrat tu in sem potrpež­l j ivo čakal; ko b i mora l b i t i na v rs t i , sem ušel k M u r n u na Breg . Zdaj pa b o m ostal ! K a r izpul i jo naj m i zob a l i pa se us t re l im ! Če boste s l i ­šali, da je not r i »rumel«, p r i ­dite na pomoč, ker b o m tiste-ga,ki m i bo p u l i l , prav goto­vo u s e k a l . . .

— K a j boste v i tarna l i , me­n i so že šest zob i zpu l i l i , pa sem še živa, — je r ek la de­bela ženska. — In t r i k ra t sem rod i la ! K a j veste v i mo­ški o bolečinah!

— K a r tiho, mamca ! Ma­donca, bom vse razb i l ! Mene bo l i zob pa amen!

V t e m se približam klepeta-vemu moškemu, in ko je od­p r l usta, je zadišalo kot i z soda s l ivovke . . .

Tako bo ln ik i .

— Zdaj delata samo dve ambulant i splošne prakse, ker so zdravn ik i na dopustu, s i ­cer pa imamo v Novem me­stu pet splošnih ambulant , k i imajo vse dost i dela. V p r i ­mer jav i z nava lom bo ln ikov v z i m s k i h mesecih vse do ap r i l a lahko rečemo, da so polet i ambulante za 30 do 40 odstotkov manj obremenjene. V tem času hodi jo k zdrav­n i k u samo t is t i , k i so v res­n i c i bo ln i . Ve l i ko l jud i je na dopustu, med n j i m i tud i delavci iz industr i je i n pod­jet i j , k i se ukvarjajo še s kmetovanjem. V času dopu­sta lahko postore doma, k a r je treba, v osta l ih mesecih pa s i pomagajo z »bolniško«. Te­ga zdravstveni delavci ne mo­remo preprečiti, ke r smo dolžni nud i t i pomoč vsake­m u , k i pr ide v ambulanto , podjetja, k i b i mora l a v svo­j em interesu to stvar ured i t i , pa ne kažejo posebnega zani-

Novomeška kronika • Pred nedavnim so tudi v no­

vomeški lekarni opravili nekaj manjših popravil. Notranje pro­store so prebelili in temeljito pre­čistili, namestili nove varnostne zavese proti soncu, pri vhodnih vratih pa so železno ograjo, ki je varovala vrata v času dežurne služ­be, zamenjali z novimi premičnimi vrati lahke konstrukcije. Prav te Oni popravljajo fasado.

• Poleg Dolenjskega muzeja na Kapitlju rasle iz tal nova Dolenj­ska galerija. Delavci podjetja »Pio­nir« so začeli postavljati ostrešje ln bodo impozantno zgradbo do­vršili še letos do III. faze. 2e zdaj Je videti, da bo nova stavba ne le pomembna kulturna, temveč tudi estetska pridobitev našega mesta.

• Kdor je te dni hodil mimo kopališča na Loki, Je lahko videl, da Je povsem drugačno kot pred mesecem dni. Delavci, ki so pridno pleskali, zidali ln prenavljali ves julij in prvo polovico avgusta, te dni opravljajo zadnja dela. V so­boto bodo prostori popolnoma pre­novljeni in Jih bo prevzel v uprav­ljanje TVD Partizan, ki bo poslej skrbel za kopališče, gostišče in vse ostalo. Trdno upamo, da bo Loka podnevi ln tudi zvečer spet zaživela, tako kot pred leti. Skoda le, da smo že skoraj na koncu se­zono in da smo najlepši čas za­mudili.

• Železniška zapornica na cesti v Bršlin je navadno ob dveh, ko ae vračajo z dela Usti, ki so za­posleni v Novoteksu in v obratu Iskre, zaprta. Delavci, ki se Jim mudi domov, se dan za dnem raz-

Nova zaščitna ograja na Glavnem trgu Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se Je nasproti zaščitne

ograje pred knjigarno na Glavnem trsu v Novem mestu poja­vi la še ograja, k i zapira doslop k Dolenjkini poslovalnici Tek-sUl. V preurejene prostore sc bo nekako v oktobru preselila iz dosedanjega lokala Delikatesa. V novih prostorih bo pri­bližno 20 sedežev, gostom pa bo na voljo poleg osvežilnih pijač, suhomesnate robe, delikatesnih in desertnih izdelkov še ekspres za kavo. Sodoben lokal s popolnoma novo opremo in hladi lnimi pulti, raznimi strojnimi pripomočki in drugim bo veljal IS milijonov dinarjev. Ko bo preureditev končana, bodo začeli preurejati še prostore nekdanje poslovalnice Obutev in konfekcija, frizerskega salona Adam in dosedanje Delikatese. Iz vseh naštetih prostorov bodo skupaj z vmesnimi vežami naredili sodobno prodajalno kratkega ln dolgega tekstilnega blaga, v kateri bodo potrošnikom na voljo specializirani pulti.

Z a to preureditev bo treba odšteti •;.! milijonov dinarjev, kon ­čana pa bo v februurju 1M4.

manja . V splošnem je zdravstvena

služba v občini lepo napre­dovala. V Novem mestu ima­mo 11 zdravnikov splošne prakse in special istov, 2 zdravnika sta v Žužemberku,

IN0VOMEŠK K O M U N A

po enega pa imajo v Straži in Šentjerneju. T i podatk i veljajo za območje zdravstve­nega doma. N a zdravn ika operat ivca pr ide oko l i 4.500 l jud i . V pre tek l ih le t ih je b i lo to število dost i večje, saj s ta b i l a v Novem mestu dolga leta samo dva zdrav-

Doslej sprejeli dvoje statutov

V novomeški občini sta do zdaj svoje statute spreje l i le Meodbčinska zavarovalnica in K o m u n a l n i zavod za so­cialno zavarovanje. T i k pred sprejetjem pa so še: Opre-males, Vodovod, Opekarna Zalog, E l ek t r o i n Železniško transportno podjetje. Osnu­tek statuta bosta vsak čas iz­delala trgovsko podjetje »Do­lenjka« i n K o m u n a l n a banka, medtem ko se vrs ta delovnih organizaci j na ta akt pr iprav­l ja z vso vestnostjo. O statu­t ih še sp loh ne razpravl ja i n ne pr ip rav l j a osnutkov 21 de­lovn ih organizaci j . V tej v rs t i je največ manjših podjeti j s poman jk l j i v im s t r okovn im k a d r o m .

KZ gradi cesto K m e t i j s k a zadruga v Do l .

Top l i cah se je odločila zgra­d i t i novo cesto v bližnje go­zdove nad zdraviliškim kra ­j em. Cesta bo široka 4 me­tre, služila p a bo predvsem za prevoz lesa iz gozdov. Uporab l j a l i jo bodo tud i oko­lišni prebiva lc i . Z a zdaj bo zgrajena v dolžini. 800 m i n bo bodj položna ko t že obsto­ječa kamni ta pot. D. G.

burjajo in vprašujejo, če res ni mogoče za premikanje vagonov iz­brati prikladncjšega časa? Sicer je res, da je predviden nadvoz aH podvoz, ki naj bi odpravil nevšeč-ni prometni vozel, sodimo pa, da bi se do takrat, ko bo eno ali dru­go zgrajeno, morda le dalo čas za premikanje vagonov pomakniti ma­lo naprej ali nazajl

H Na ponedeljkovem živilskem trgu je mrgolelo kot na mravlji­šču. Trg je bil zelo dobro založen z vsemi pridelki, ki v tem času zorijo na vrtovih, sadovnjakih hi njivah. Prodajali so krompir po 35 din, paradižnike po 90 din, pa­priko po 100 din, mleko po 60 din, ringlo po 80 din, slive po 60 din, hruške po 80 do 160 din, breskve po 120 din, jabolka po 80 din, ze­lje po 50 din, kumare po 50 din, peso po 60 din, solato v glavicah po 50 din, špinačo na merice po 50 din. Jajca po 30 din. Za par piščancev so zahtevali 1300 din, za liter orehov 100 din. Naprodaj je bilo precej rož, obutve iz plastične mase, lončenih izdelkov, drv po 3700 din meter ter bosanskih opank po 1500 din.

• Gibanje prebivalstva: rodile so: Terezija Filipi iz Trdinove 5a - - Niko, Vera Fišter z Mestnih njiv 3 — deklico, Anica .Jaki.bra iz Skalickega 1 — Miho, Marija Marušič Nad mlini 21 — deklico. — Poročili so se: Alojz Roženber-ger, elektromonter iz Stranske va­si, in Marija Rifelj. sobarica iz Novega trga 1; Mirko Štrukelj, šofer iz Ragovske ulice 1, In Ljud­mila Livk, prodajalka iz Kastelčeve ulice 5. — Ta teden ni nihče umrl.

n ika v ambulantah. To po­vprečje p a n i zadovol j ivo i n je še zmeraj prevel iko.

Zdravstveno službo b i lah­ko organiz i ra l i tako, da b i b i l i z njo zadovol jni vs i bol­n i k i , k i obiskujejo splošno, specialistično in zobno ambu­lanto, če bi i zprazn i l i v stav­bi zdravstvenega doma dve stanovanji . Te prostore so nam na občini že zdavnaj ob l jub i l i , ostalo pa je le p r i besedah. Će bi i m e l i vso stav­bo zase, b i otroški dispanzer prese l i l i v stavbo zdravstve­nega doma, zobna ambulan­t a pa b i se v svoj i stavbi lah­ko razširila. Pet zobnih tera­pevtov dela v nemogočih raz­merah, na jesen pa dob imo še dve zobni zdravn ic i , Id bo­sta končali študije. Zdravn i ­kov bo dovol j , tako da boln i ­k o m ne b i b i lo t reba čakati, prostorov pa n i . Ljudje, k i presedijo pred zobno ambu­lanto po več u r , to najbol j občutijo. K o t rečeno, ne mo­remo nič naprav i t i , dokler ne dob imo prostorov !

Tako n a m je v razgovoru povedal ravnatel j Zdravstve­nega doma v N o v e m mes tu dr. Adol f Sp i l e r . H . B .

Gradbena dela na stavbi kopališkega doma zdravilišča v Do len jsk ih Top l i cah so uspešno končana. V nov i dve nadstropj i stavbe, k i jo v idi te na s l i k i , se bodo zdaj vse­l i l i ob r tn ik i i n postor i l i vse k a r je treba, da bodo nove zmogl j ivost i čimprej na razpolago gostom.

Za poskus: pet krajevnih skupnosti Občinski odbor Socialistič­

ne zveze v Novem mestu je 9. avgusta sk l i ca l posvetova­nje o vlogi i n nalogah krajev­n ih skupnost i in nanj povabi l nekaj odbornikov občinske skupščine, predsednflte sve­tov i n predstavnike petih krajev, kjer naj b i b i l a sre­dišča poskusn ih kra jevnih skupnost i , k i j i h namerava­mo vpel jat i do novega leta. V razprav i so ugotovi l i , da je za zdaj še nemogoče povsod uvajat i krajevne skupnost i , saj tudi še n i sprejet občin­sk i statut, k i bo uzakon i l ustanovitev tak ih skupnost i . Vendar je pametno, da na ne­katera vprašanja že zdaj opo­zor imo predvsem zato, ker

pričakujemo, da bo potrebno v prv i vrst i zagotoviti sred­stva za f inansiranjc i n kader krajevnih skupnost i . N a po­svetovanju so men i l i , naj b i poleg osnove, k i b i jo bi lo treba za krajevne skupnost i zagotoviti z občinskim prora­čunom, dob i l i sredstva s po­dročij, k i j i h ustvarjajo. N a ta način b i dobile te skupno­st i ob prenosu upravne pr i ­sto jnost i z občine tudi večjo finančno samostojnost.

Poskusne krajevne skupno­st i b i najprej ime l i v NO­V E M M E S T U , ŠENTJERNE­J U , STRAŽI, DOLENJSKIH T O P L I C A H I N ŽUŽEMBER­K U . S tein so se s tr in ja l i tu­d i udeleženci posvetovanja, k i

so razen tega spreje l i već sklepov, med drug im, da ko­mis i ja (9 članov) za krajevne skupnost i izdela osnutek sta­tuta za skupnost ; da izbere nekaj konkre tn ih predlogov za f inansiranjc kra jevnih skupnost i in da se odslej o kra jevnih skupnost ih raz­prav l ja pretežno v o k r i l j a S Z D L . k i je dolžna sk l i ca t i tud i inic iat ivne odbore za formiranje kra jevnih skup­nost i .

Vsebino s to tematiko bo­do obravnaval i tud i na sep­tembrskem plenumu občin­skega odbora Socialistične zveze v Novem mestu in sprejel i več ustreznih skle­pov.

Do 9. 8.: v šmarjeti že 111.080 din za Skopje

LABOD: z boljšo strokovnostjo delavcev v večjo proizvodnjo!

P r i zb i ran ju pr ispevkov za pomoč Skop ju se je šmarjeta zelo lepo izkazala. Osnovne organizacije i n občani so v tem k ra ju do 9. avgusta zbra­l i že 111.080 d in . O d tega so pr ispeva l i : S Z D L 10.000 d i n , Z Z B N O V 10.000 d in , K u l t u r ­no društvo šmarjeta 5000 d in , R K šmarjeta 5000 d in , Ga­s i lsko društvo šmarjeta 5000 d in , A M D 5000 d in , akt iv Z M S 2000 d in , S Z D L Zbure 5000 d in . Gas i lsko društvo Zbure 5000 d in i n S Z D L šmarješke To­pl ice 2000 d in .

Naročite domači tednik bratu ali s inu,

ki je pri vojakih!

T u d i vaščani so se i zkaza l i . N j ihov i pr i spevk i so nasled­n j i : Gorenja vas p r i Šmarjeti 13.700 d in , šmarjeta 9200 d i n , Zbure in Sela 6890 d i n , Do l p r i Klevevžu 4100 d in , Ceie-vec 3600 d in , Brezov ica 3590 d in , šmarješke Topl ice 3450 d in , Radov l ja 3350 d in , V i ­n ica 3200 d in , Orešje 3100 d in , Stre lac i n Dolenja vas 2900 dinarjev.

Zb i ra lna akc i ja pa se nada­ljuje tako v denarnih prispev­k i h kot v živežu. K d o r še n i da l , se bo lahko za svoj pr i ­spevek še odločil. Da pa ak­c i ja na tem področju tako le­po uspeva, je v ve l ik i mer i zasluga zbirateljev, k i zaslu­žijo vso pohvalo.

V tovarni per i la »Labod« prav i lno vrednoti jo pomen strokovne vzgoje zaposlenih, zato n i čudno, da se je v zadnjem letu dn i pričela ži­vahna dejavnost domačega centra za izobraževanje. V ko-stanjeviškem obratu je iz­med 99 zaposlenih žena in deklet le 11 kva l i f i c i ran ih delavk, vse ostale pa so ne­kval i f ic i rane. Izobraževalni center pr iprav l ja trimesečni tečaj za pr idobitev n a z v a kval i f ic i rane industr i jske ši­vil je. V p r v i skup in i ga bo obiskovalo 60 žena in deklet i z kostanjeviškega obrata.

Razen s t rokovnih predmetov, kot so: osnovni po jmi o tek­s t i lu , strojeslovje, kro jno r i ­sanje, tehnična varnost i n

higiensko-tehničnn zaščita, se bodo delavke seznanile še z osnovami delavskega samo­upravl janja, z organizaci jo industr i jskega podjetja, z za­konom o de lovnih razmer j ih in osnovami gospodarskega računstva. V nas"ednji skup in i bodo enak tečaj obiskovale še preostale delavke kosta-njeviškega obrata. V novo­meškem obratu je doslej po­doben tečaj uspešno končalo 31 delavk. V i zp i tn i komis i j i je kot predsednik sodeloval predstavnik obrtnega izobra­ževalnega centru Iz Novcu* mesta. Razen tega Je v le­tošnjem letu 14 m lad ih de­lavk uspešno končalo tečaj za priučitev na razna delo* ' na mosta v pro izvodnj i .

Zgodba o ,kurnikih-stanovanjih' in divjih gradnjah Ob koncu zime smo nekega

večera v posebni oddaji na te­levizijskem zaslonu zagledali novomeški Breg, največjo zna­menitost našega mesta. Vsa idila tega pobočja, k i je pr i ­ljubljen motiv mnogim likov­nim umetnikom, pa Je bila tokrat prikazana v novi luči. Za hišami, posejanimi v živo skalo, in lesenimi balkoni je b i ­lo videti nekaj novozgrajenih objektov, ki smo jih imeli za pasje ute, dokler ni bilo v od­daji povedano, da je to neza­slišan primer divjih gradenj stanovanj . . . Kljub temu da Je stanovanjska stiska pri nas res huda, ne bi nihče pomisli), da v teh 1 . u r n i k i h res prebivajo ljudje. Okoli dva metra dolga in prav toliko široka zgradba, iz katere se skozi okno vije dim, pa je bila res stanovanje!

T a oddaja je bila povod, da so se tudi na občini začeli za­nimati za to stvar, ker so no­vozgrajeni objekti nastali brez

gradbenih dovoljenj. Gradbeni inšpektor si je zadevo gledal ln ugotovil, da stoji troje »kur-n l k o v za Pctrlčevo hiiio, eden pa za sosednjo Potokarjevo.

Ker Je bilo ugotovljeno, da ta stanovanja niso primerna za bivališča ljudi ln ker je razen tega pobočje Brega zaščiteno kot stari del mesta, k i se mu ne sme spreminjati lice, je ob­čina Izdala odločbo, da morata lastnika divje gradnje v 1.1 dneh porušiti.

Potokar Je videl, da gre za­res in je I,urnik na svojem vrtu sam porušil, soseda Pctrl -čeva pa sta se pritožila v Ljub­ljano ln opletala z jezikom po vsem mestu, da Jim nihče nič ne more zato, če pomagala re* vežem brez stanovanj . . . ••Re­veži* pa sc j ima niso smilili takrat, ko sta od njih za ne­primerno bivališče pobirala na­jemnino ki sta Jo seveda krep­ko določila sama.

Ko je minilo 15 dni, kurnlki pa s<> še stali, je prišla ekipa delavcev, da bi /ačla rušiti. I/ stanovanja neke Beograjčanke so znositi njene stvari ln pri ­jeli z.a k r a m p e . . . Takrat pa s • Je Petričcvu ulegla pod lino. ki naj hI bila okno, in začela vpit i :

••Le rušite, jaz pa bom živa ležala tu!«

Takega primera gradbeni In­špektor le ni imel, žito je sko­čil telefonirat zaradi navodil. Ko M - Je /. delavci vrnil, so bila vhodna vrata zaprla In nihče Jih ni hotel odkleniti.

O z nekaj dul pa so pri l i : dva miličnika, trije det ivci I delovodjem In zastopnik obči­ne. Hiša je bila /aprta. Milič­nik Je preplezal ograjo, prls I v hišo lu pregovoril lastnico, tla Je odprla. Spet so znosili i - i i ' - ' -Je Beograjčanke na lVtrlč>-vo verando in prijeli z* krampe. To pot se Je Petri6eva odločila

za drugo taktiko. - Lepo prosim, pustite!« s a '

ma bom vse podprla, »sc. s " " " lepše kot vi, tako da material ne bo poškodovan!"

Hčerka pa: -'/.akaj ste pust H stvari na verandi? Zno. i lc J "J n i cesto, da bodo vsi vid " sramoto občine . . .« Jezlkall i 0

moledovali Itn to'lko ča a. so delavci v.-cli ven samo -'k?.,! vrata In pod, zidove pa pusti" ker je lastnici obljubljala, <•* Jih bo takoj sama podrla.

Pa .lih je vnel pretentata! °f takrat Je minilo II dni . " i h

od domačih pa se ui p i t a k " " krv mpa!

Zadeva Je sprožila po v S ' .\ j ! mestu burne d "bati' po v o g ' " _ in gostilnah. L lud Je se tura*' Jo nad takim Izkoriščanj m s * novnnjskc sil kc in meni 10; • bi bil skrajni C is, da s" »•'•* I lavi pravnomočni odločba. P kateri moralo biti te <">J

gradnje poru-ene!

10 D O L E N J S K I L I S T Stev. 33 (6»»>

CELULOZAR drugi na mladinskem prvenstvu V Kranju je bilo 6. in 7. avgu-

<ta republiško mladinsko prvenstvo v plavanju. Proti pričakovanju je moštvo Celulozarja (Vldem-Krško) osvojilo drugo mesto s precej oslabljeno ekipo. V njej smo po­mešali odlično Zlatičevo, Zlatica, Cirila Lilega, Nunčičevo ter Lile-fjovo, ki so bili na dopustih oz. bolni. Plasma klubov po točkah: Ljubljana 17.738, Celulozar 14.962, Triglav (Kranj) 13.306, Radovljica M27, Koper 7136, Ilirija (Ljublja­na) 4955, Bled 4409 in Kamnik »21 točk.

REZULTATI: Mladinci: 1500 m prosto: 1. An­

drej Svab (Cel) 20:41,2, 2. Peter Jesenšek (C) 21:31,8, 3. Dušan Za-vrnik (Lj) 22:17,3.

200 m hrbtno: 1. Dani Vrhovšek <Lj) 2:28,1, 2. Peter Jesenšek (C) -:34,1, 3. Sandi Lileg (C) 2:45,5.

100 m prosto: 1. Urban Dermast-J" (Lj) 1:01,4, 2. Dušan Zavrnik <Lj) 1:02,8, 3. Dani Vrhovšek (Lj) 1:03,2.

Štafeta 4x100 m mešano: 1. Ljub­ljana 4:46, 2. Celulozar (Jesenšek, furk, Lileg, Svab) 5:06,3, 3. l i l ­i j a 5:30,6. i 400 m prosto: 1. Andrej Svab (C) 5:09,0, 2. Peter Jesenšek (C) 5:13,6, 3- Zvone Omerzu (C) 6:02,4.

200 m prsno: 1. Veljko Bole (Lj) 1:22,6.

3:06,5, 2. Andrej Detiček (II) 3:07,3. 3. Sandi Lileg (C) 3:09,8.

200 m mešano: l . Dani Vrhov­šek (Lj) 2:32,8, 2. Sandi Lileg (C) 2:41,3, 3. Peter Jesenšek (C) 2:43,1.

200 m metuljček: 1. Sandi Ligel (C) 2:51,3, 2. Peter Jesenšek (C) 3:02,7, Borut Zule (Lj) 3:05,6.

Štafeta 4x200 m prosto: 1. Celu­lozar (Cesar, Lileg, Jesenšek, Svab) 10:08,4, 2. Koper 10:50,6, 3. Tri ­glav 11:32,2

Mladinke — 100 m metuljček: 1. Miša Souvan (Lj) 1:26,8, 2. Mi-lojka Peterman (Lj) 1:33,6, 3. Da­nica Bogataj (Tr) 1:35,3.

200 m mešano: 1. Miša Souvan (Lj) 3:08,9, 2. Danica Bogataj (Tr) 3:14,7, 3. Milojka Peterman (Lj) 3:14,9.

400 m prosto: 1. Zlata Trtnik (Lj) 5:56,2, 2. Miša Souvan (Lj) 6:05,0, 3. Tatjana Kobi (Tr) 6:06,6, 6. Benka Gregorčič (C) 6:21,6, 7. Meri Ravbar (C) 6:40,9.

200 m prsno: 1. Milojka Peter­man (Lj) 3:14,7, 2. Varja Jenster-le (Rad) 3:19,8, 3. Nadja Senica (Tr) 3:29,1, 8. Meri Ravbar (C) 3:46,1, 9. Nevenka Drugovič (C) 3:47,5.

100 m prosto: 1. Zlata Trtnik (Lj) 1:09,8, 2. Miša Souvan (Lj) 1:15,6, 3. Danica Bogataj (Tr) 1:16,6, 10. Benka Gregorčič (C)

Štafeta 4x100 m mešano: 1. Ljub­ljana I 5:55,7, 2. Triglav I 6:12,0, 3. Ljubljana II 6:30,1, 7. Celulozar (Gregorčič, Drugovič, Ravbar, Bre-skvar) 7:02,8.

100 m hrbtno: 1. Danica Bogataj (Tr) 1:30,3, 2. Lučka Fischer (II)

1:34,5, 3. Varja Jenstrle (Rad) 1:35,9, 9. Meri Ravbar (C) 1:39,5.

Štafeta 4x100 m prosto: 1. Tri ­glav 5:23,7, 2. Koper 6:05,8, 3. Ljub­ljana I 6:14,1, 5. Celulozar (Drugo­vič, Gelb, Breskvar, Ravbar) 6:47,1.

L. Hartman

ŠAH: državno mladinsko prvenstvo v Dravogradu

Nekatere vleče n a morje, n a vroči jug , d rug i p a so zado­vo l jn i tud i s toplo K r k o , K o l p o , M i r n o i n celo s S a v o . . .

N a s l i k i : počitek na mos tu v Kos tan jev i c i n a K r k i

CELULOZAR spet prvi na mitingu severne skupine II. zvezne lige

Poročali smo že, da na mladin-« em državnem prvenstvu v Dra­vogradu igra tudi Robert Ceglar 8 Senovega. Po slabem začetku "j- Porazih v prvih dveh kolih pro­ti Cvetkoviču in Antuncu — je a°segel prvo zmago v tretjem kolu Proti takrat vodečemu Martinovl-2J- V nadaljnjih kolih je položaj j * izboljšal, saj je bil v partijah M četrtega do osmega kola samo enkrat poražen (od Cebala, ki je 2* Priznan šahist), premagal je kovača in Ničevskega ter remizl-J ~ z Ujhazijem in Ostojičem. Po r???em kolu ima 50 % možnih ' w * , med slovenskimi Igralci je

na drugem mestu, v skupni raz­vrstitvi deli sedmo do deveto me­sto in ima vse možnosti, da bo tudi na koncu med prvimi osmimi igralci, kajti v zadnjih sedmih ko­lih igra proti zadnjim petim igral­cem na lestvici ter z Jelenom in 2agarjem.

Vrstni red po 8. kolu: Jelen (Slovenija) in Cvetkovič 6,5, Ce-balo, Ostojle", Ujhazl, 5,5, Antunac 5 in eno prekinjeno partijo, Ce­glar, Martinovič ln Ničevski 4, Ža­gar (Slovenija) 3,5, Kovač 3(1), Rublnić in Rujevid 2,5, Bratko (Slovenija) in Ivanović 2, Zidan-šek 1. S,

Na posebnem mitingu so se 11. avgusta v Trbovljah sestala pred končnim obračunom tri mo­štva: domači Rudar, Medveščak iz Zagreba in Partizan-Celulozar iz Vidma-Krškega. Tekmovati so mo­rali še v preostalih disciplinah olimpijskega programa: 1500 m prosto moški, 400 m mešano žen­ske in 400 m mešano moški.

Doseženih je bilo nekaj lepih re­zultatov, saj je Svab plaval 1500 m prosto kar 20 sekund boljše od drugoplasiranega Albinija (Med­veščak), ki so ga imeli za favo­rita tega plavalnega maratona.

Uspela prireditev AMD Trebnje . v okviru programa prireditev in ^Mtiovanj je preteklo nedeljo "Portna komisija AMD Trebnje or­ganizirala društveno tekmovanje — r^njevalno vožnjo. Podobna dru-r ' ^ a tekmovanja so postala že '"«Hoionalna, zato je bilo priča­kovati veliko udeležencev. Kljub l^emu vremenu, dobro izbrani l'vnovalni progi in organizaciji se jj to startu v Trebnjem prijavilo * 14 tekmovalcev — članov AMD, fedvsem iz Mircnske doline. Pri­ji 1 ' članov Iz Trebnjega ln bližnja dn°! l c e i e b n o m a l o > čeprav je T ništvu nad 100 voznikov motor-

X* vozil. Kljub temu je prire­ji '* 1 ' dobro uspela. Iz Trebnjega

'Jkaovalci vozili skozi Dobrnič Žužemberk ter se ustavili v

B ; ~ ? u . kjer je znana partizanska " S t a n k a Frata. Tu je bil cilj. sin,!*"1 ovalci so bili razvrseni po He'r™8*! z ozirom na vrsto motor-bj,8* »ožila. Za vsako skupino je hltr V^Prej določena povprečna

s katero so morali prevo-

žiti progo Trebnje—Frata. Postav­ljene so bile vmesne tajne in jav­ne kontrole. Na podlagi izmerjenih časov so bile Izračunane kazenske točke.

Tekmovalci so dosegli naslednja mesta:

V skupini motorjev do 50 cem: 1. Ivan Starič, Trebnje, 2. Ka­

rel Protnik, Velika Loka, 3. Vane Juvanc, Trebnje.

V skupini motorjev do 500 cem: 1. Tone Zakrajšek, Mirna, 2. Jo­

te Krevs, Trebnje, 3. Ciril Ko-drič. Mirna.

V skupini avtomobilov: 1. Henrik Bule, Mokronog, 2.

Anton Gole, Mokronog, 3. Stane Vodopivec, Mirna.

Najmanjše razlike v kazenskih točkah so dosegli tekmovalci v skupini avtomobilov. Predsednik društva tovariš Stane Kolenc je po tekmovanju razdelil denarne na­grade in diplome. Ob tej priliki Je bila podeljena tudi nagrada predsedniku športne komisije to­

varišu Jožetu Vebletu iz Trebnjega za doseženo osmo mesto na zvezni ocenjevalni vožnji v Kumrovcu, ki jo je dodelila AMZ Slovenije.

Kot pravi športniki in dobri pri­jatelji so se izkazali nagrajeni tek­movalci s tem, da so nagrade pri­spevali za pomoč ponesrečenim v Skopju. Tudi ostali so prispevali v denarju, upravni odbor AMD, ki se Je ob tej priliki takoj sestal, pa je razglasil sklep, da bo nabi­ralno akcijo za pomoč Skopju na­daljeval tudi po končanem tek­movanju.

Pripravljena domača jedila ln pijače (seveda brezalkoholne) so bila vsem na razpolago. Tekmova­nje je bilo zaključeno v prijatelj­skem pogovoru. S. B.

Izlet po štajerski Pred k r a t k i m Je Združenje

borcev v Smar je t i v počasti­tev dneva vstaje organiz iralo krožni izlet po štajerski; 48 i z le tn ikov s i j e ogledalo k r a ­jevne znamenitost i ter spome­n ike i n plošče v Franko lo-vem p r i Ce l ju , na Pohor ju i n znameni t i p tu j sk i grad. Usta­v i l i so se tud i v K u m r o v c u ob ro js tn i hiši maršala T i t a . V s i so b i l i zadovol jni i n s i še želijo tak ih izletov.

Tudi Vesna Breskvarjeva je do­segla prvo mesto na 400 m mešano z 19 sekundami prednosti, kar je najboljši letošnji rezultat na tej progi v Sloveniji.

REZULTATI — moški: 1500 m prosto: 1. Andrej Svab

(C) 20:37,1, 2. Rene Albini (Med) 20:57,3, 3. Toni Sulc (C) 21:01,7.

400 m mešano: 1. Josip Dvoržak (Med) 5:40,7, 2. Sandi Lileg (C) 5:42,9, 3. Damir VVagner (Med) 5:48,2, 4. Peter Jesenšek (C) 5:55,6.

Ženske: 400 m mešano: 1. Vesna Breskvar

(C) 6:32,2 (odličen čas), 2. Iška Kočar (Rud) 6:51,0, 3. Jasna Wa-les (Med) 6:51,5, 6. Meri Ravbar (C) 7:27.5.

PLASMA MITINGA: Celulozar 4002, Medveščak 3917 ln Rudar 2917 točk.

KONČNI PLASMA KLUBOV SE­V E R N E SKUPINE II. ZVEZNE LIGE: Celulozar 54.639, Medveščak 53.558, Rudar 44.710, Crvena zve­zda — odstopila. L. H .

Za razvoj turizma v Starem trgu

Skupina vaščanov iz Pre-lesja p r i Starem trgu ob K o l p i i n sekcija turistično olepševalnega društva s člani gasilskega društva so v rninulih dneh na sestan­k u razpravljali o možnosti za razvoj turizma ob Ko l ­pi .

K e r imajo v Prelesju ga­silski dom, so sklenili, da ga bodo preuredili v sodo­ben gostinski obrat s tuj­sk imi sobami. Na travniku tik Kolpe bodo kasneje ure­dil i še camping prostore. K e r vedno več izletnikov in turistov prihaja k topli Ko lp i , menijo tamkajšnji prebivalci, da se bo takšna gostinsko-turistična posto­janka dobro obnesla in bo osnova za nadaljnji razvoj turizma v teh krajih.

IhajJ •^ r e " t l , Logu pod Mangartom in Strmcu še sne-pripo n o v mladinski film »Srečno, Kekec!«, ki ga je po riat V e i , k a h Josipa Vandota napisal književnik in scena-I^JU b l r a n Ribič. Film snema podjetje VIBA FILM Iz in r ; i

e v Eastman colorju. Da bi bil film dostopnejši bos^^Vm^vejši ca vsa jezična področja v naši državi, *H>ohrv * " P 0 8 " * * 1 d v e različni verziji: slovenska in '*l«na i a > Prokvajjalci upajo, da bo premiera novega ^Irnir J? 8 n o v e m b r a , V glavnih vlogah nastopajo Martin M U r i n k o t K e k e c - Blanka Florjane kot Mojca, Ur ™e l<5 kot Rožie, Pchta je Ruša Bojčcva, oče Ska­larje' SotUr, Marija Goršičeva pa je mati Ska-'Uuia L b e r a č sodeluje tudi Stane Sever. Direktor žel t > • c "Ušan Povh, direktor fotografije Ivan Marin-Ma r j a

C e"°Kraf inž. arh. Mirko Fcrcnčak, komponist «sistent. V o d °P i vcc , k o s t i m i so delo Marlenke Stupica, h a je i„£ r e i i « e Je Draga Ahačič, umetniški svetovalec * Prav * r h - T o n l M l 8 k a r - — Kekec v barvnem filmu T* «0ai K o t o v o najlepše darilo naši mladini, prav nič pa

m krnaf d v o m i m o > da bo tudi U nai domači mladinski "<* osvojil srca mladih gledalcev Urom po svetu!

Obiščite Vinico! V vročih poletnih dneh je na vlniškem kopališču

ob kanuptngu kar mrgolelo kopalcev. Do 24° segreta Ko lpa ln toplo vreme pa sem še vedno privabljata l ju­di Iz vseh krajev domovine. Sem ln tja pride tudi kakšen Inozemski turist. N i redek primer, da se p r i ­dejo na Vinico kopat iz LJubljane, Novega mesta, so­sednje Hrvaške ln od drugod. Cesto pripotujejo z avto­busi. P a rudi osebnih avtomobilov ni malo; kot majski hrošči prlbrenčljo vsak čas po novi cesti do kopališča. Vzk l ik i veselja, pomešani z otroškim vriščem, se raz­legajo ob skakanju v bistro reko.

Če se sprehodiš med kopalci ln povprašaš, kako se počutijo, ti z zadovoljstvom bite pojasnjevati, da Je nepopisno lepo.

Strežno osebje v točilnici na kopališču Ima zadnje čase polne roke dela. Poslovodja Evgen Žagar je po­jasnil, da se je prodaja pijač v zadnjem času skoraj podvojila. Dnevno Iztočijo do 200 steklenic piva, okrog 30 litrov vina, nealkoholnlh pijač pa od 150 do 200 ste­klenic. Od začetka sezone posluje tudi kuhinja, k i p r i ­pravi trikrat dnevno obroke za 20 lludl. Gostje so • hrano zadovoljni. Gostišče Ima med drugim tudi 13 ležišč za goste. Sobo so sodobno opremljene, dnevna oskrba pa stane 1000 dinarjev. Gostišču manjka neka) drobnarij, k i pa bi j ih z dobro voljo hitro nabavilo. Večkrat b i tudi lahko očistili kopališč«, kjer leže papirčki ln drugi odpadki. Zato bi morali koše za od ­padke nujno nabaviti.

Tudi ti , dragi bralec, si privošči vsaj nekaj dni oddiha na V l n i d , v tem priljubljenem turističnem kraju Bele krajine! Videl boš veliko zanimivosti, kot : vinlškl grad, Zupančičevo rolstno hišo, slišal boš o zgodovini lz N O B ter o vinlškl republiki pa lahko nadvse občudoval bistro Kolpo, k i obkroža vlnlško polje ln z vinogradi zasajene griče. F . P.

Poslušali boste Radio Brežice

Oddaje R T V Ljubljane so v brežiški občini zlasti v večernih urah slabo slišali, zato je ljub­ljanski studio odločil, da omogoči boljši sprejem v Spodnjem Posavju s postavitvijo relejnega od­dajnika v Brežicah. Oddajnik bodo namestili v prosvetnem domu, tik nad n j im pa bo 45 m vi­sok i n 200 kg težak oddajni stolp iz duralumini-j a i n ameriške konstrukcije. V kratkem ga bo­do nabavili v Ljubljani, kjer je služil za preiz­kušnje. Načrte za montažo oddajnika priprav­ljajo v teh dneh, relejno postajo pa namerava­jo preizkusiti že v začetku oktobra.

Brežiški ojačevalec nameravajo uporabljati tudi kot lokalni radio oddajnik. Naprava je na­mreč avtomatska, kar pomeni, da se sama vklju­či i n izključi Prav to omogoča, da se lahko upo­rablja kot samostojni oddajnik na posebni va­lovni dolžini. Studio brežiške postaje bo v pro­svetnem domu, za začetek pa bodo imeli svoj program enkrat na teden.

Prvo samostojno oddajo radia Brežice bodo občani poslušali predvidoma na dan občinskega praznika, ko bodo iz zelo akustične dvorane pro­svetnega doma prenašali slavnostno sejo občin­ske skupščine. Za druge samostojne oddaje bo­do zadolžili strokovnjake iz kmetijstva, industri­je i n drugih dejavnosti, k i bodo pripravil i gra­divo za spored. K o t najhitrejše informativno sredstvo bo lokalna radijska postaja služila predvsem za boljšo informiranost občanov o dogodkih v občim.

Koliko veselja na svežem zraku, travi in ob »srečni ma­mici«!

NENAVADEN DOGODEK V MUČNIH SELIH:

Sivka in njeni četvorčki K o t s tre la z jasnega neba

se je razširila vest, d a je v Mrčnih se l ih n a d Senovirn k rava povrg la četvorčke. Z upravn ikom veterinarske po­staje v Bres tan i c i M i r os l a ­vom Mi ike lnom sva v sobo­to navsezgodaj odhite la n a kra j dogodka. M e d potjo m i je veterinar povedal, d a so to p r v i četvorčki v zadnj ih le t ih , k i so osta l i živi, i n do­kaj k r e p k i . S i ce r p a je po­rod četvOTčkov zelo redek.

čeravno sva dospela v M r ­ena sela zgodaj, kmetova lca F r a n c a Jazbeca iz hiše št. 9 n i b i l o več doma. Odšel je na n j ivo ogledovat, kako glo­boko je namočil težko p r i ­čakovani dež. N a srečo se je k m a l u v r n i l . Ponosno na­j u je odpel jal v hlev, k jer smo s i ogledal i t r i d n i sta­re četvorčke. čudoivi/to je b i ­lo gledati t r i teličke i n ene­ga junčka. V s i so enaki , po težini i n ve l ikost i . Luč sve­ta so zagledali 8. avgusta i n vsak tehta po 15 ki logramov. S i c e r p a je najbolje, d a p r i ­s luhnemo pr ipovedovanju last­n i k a :

»V resn ic i n i s em pričako­va l ka j takega, k a r se je te­ga dne v mo j em hlevu do­godilo. K r a v a b i namreč mo­ra la p o vreči šele čez 14 d n i . Zato sem jo zjutraj ob 7. u r i nahranu kot običajno. Opa­z i l s em, da k rava postaja nemi rna , čez nekaj m inu t je povrg la teleta, čez eno uro drugega, samo nekaj m inu t zatem p a že tretjega. H u d i ­ča, s em s i m i s l i l , ka j p a to

pomeni? T u d i žena je b i l a menda i s t i h m i s l i . S i v k a se je zares hrabro držala, ven­dar sem se ba l zanjo. K o sem m i s l i l , d a je že vse kon ­čano i n da m i je k ra va po­dar i l a t r i teleta, se je o k o l i 1. ure povrge l še četrti. Z ženo sva ime la polne roke dela. Vse Je pri&lo tako ne­pričakovano, d a n i s em uteg­n i l pok l i ca t i n i t i sosede, ka j šele veter inarja. V id i t e , še do nedavnega sem ime l v h levu samo eno živinče, se­daj pa j i h i m a m kar pet. Bes pa je, da bd najraje v sa štiri teleta zamenjal za eno dobro, d a b i ga i m e l za re­jo. Ne vem, kako bom pre-hrandl četvorčke, ker S iv­k a verjetno ne bo i m e l a m l eka za vse. Potreboval b i mleko v prahu, p a ga ne m o r e m nik jer dob i t i . B o m še enkrat poskus i l . K o s em o tem dogodku povedal so­sedom, m i n i hotel nihče verjeti. Nekater i starejši kme­tovalci so m i celo odv rn i l i : ,Nuk, ne boš nas za nos po­tegni l ! ' p a so Skr i voma p r i ­šli v hlev i n se prepričali.«

s e nekaj podatkov o k r a ­v i S i v k i . S ta ra je 8 let, do­slej je povrg la 6 telet, a n i ­ko l i dvojčkov, čeravno je to pogost pojav. V o sm ih l e t ih Je k rava povrg la torej 10 te­let, k a r predstavl ja r eko rd . S i vka je bdia umetno oseme-njena n a Ve l i k em K a m n u 9. novembra 1962.

Upamo , d a bodo četvorč­k i ostal i p r i življenju.

Drago Kaste l i e

V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 16. avgusta: Rok Sobota, 17. avgusta: Radivoj Jiedelja, 18. avgusta: Bronislar Ponedeljek, 19. avgusta: Ljudevit Torek, 20. avgusta: Bernard Sreda, 21. avgusta: Ivana Četrtek, 22. avgusta: OstrivoJ

Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki

so nam stali ob strani v dneh ža­losti ob nenadni smrti našega sina

MILKA 1) E R G AN CA Vsem sorodnikom, prijateljem ln

sindikalni podružnici gradbincev Pionir se zahvaljujemo za vence in izkazano sožalje. Posebna zahva­la g. župniku za poslovilne in to-lažilne besede.

Žalujoča družina Derganc

GOSPODINJSKO POMOČNICO, za­četnico ali starejšo, sprejmem k štiričlanski družini. Nastop do 15. avgusta. Inž. Fajdiga, Ljub­ljana, Prijateljeva 22.

HIŠNO POMOČNICO, staro nad 20 let, sprejme gostilna Lakner, Kranj, Kokrica 108.

PRIDNO, pošteno in resno gospo­dinjsko pomočnico sprejme ta­koj manjša družina. Pišite na naslov: inž. Peter Blumauer, Ljubljana, Ilirska 31.

GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Vprašajte pri inž. Janko Šaruga, Novo mesto. Jerebova 20-111.

MANJŠA DRUŽINA sprejme gospo­dinjsko pomočnico. Recelj pri Gričar, Novo mesto, Hladniko-va 2.

ŽENSKO sprejmem za varstvo otrok. Za plačilo dam hrano in stanovanje. Naslov v upravi li­sta (3260-63).

H MOTOR znamke »Lambretta« pro­

dam. Ogled pri Janezu Brudar-ju, Gotna vas. Novo mesto.

MOTOR »Galeb« (Puch) 150 cem in garažna vrata prodam. Novo mesto, Koštialova 26.

POCENI PRODAM skoraj novo športno kolo »Favorit« s presta­mi. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne na dvorišču osnovne šole v Novem mestu.

MASIVNO omaro in kavč ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3251-63).

DOBRO OHRANJENO spalnico (orehov furnir) ln kuhinjsko mi­zo prodam. Novo mesto, Majde Sile 2.

PRODAM malo rabljen kombini­ran otroški voziček. Naslov v upravi lista (3262-63).

GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Interesentke naj se javijo na na­slov: Zupanič, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 80d.

»Radi bi bili čimprej spet skupaj . . .«

27-letna VERA VELKOV-SKA je samo nekaj dni po usodnem potresu v Sko­pju pripotovala s trilet­nim sinkom Djokico k so­rodnikom v Videm-Kr-ško. Kljub temu, da £e nekaj časa lahko ponoči brez skrbi zatisne oči, je na njenem obrazu še ved­no opaziti strah in nemir.

Ko nam je pripovedo­vala o tistem jutru, ko se fe zamaja/ti zemlja, in o srečnem naključju, ki jo je rešilo, je večkrat nemirno vztrepetala...

»Nekoč sem bila mir­nejša, danes pa...« je povedala v opravičilo in toplo stisnila v naročje Djokico.

»Rešili smo si vsaj živ­ljenje ... Moi je ostal v Skopju... Želim čimprej naiaj, da bi bili skupaj!«

Iz srca ji želimo, da bi se pri nas dobro počutila in tudi to, da bi se raz­mere v Skopju kmalu to­liko uredile, da bi se ji izpolnila, želja o vrnitvi.

rabati Brestanica: 17. in 18. avgusta

ameriški barvni film »Ponosni upornik«, 21. avgusta ameriško-ita-lijanski film »Maratonska bitka«.

Brežice: 16. ln 17. avgusta nem­ški barvni film »Ne pošiljaj žene v Italijo!«, 18. in 19. avgusta an­gleški film »Bilo jih je sedem«, 21. in 22. avgusta italijansko-fran-coski film »Delfini«.

Črnomelj: 16. in 18. avgusta francoski film »Avantura«, 20. in 21. avgusta angleški film »Vso dolgo noč«.

Dol. Toplice: 17. in 18 avgusta ameriški film »Polkovnik in jaz«.

Kostanjevica na Krki : 18. avgu­sta nemški barvni film »Serenada velike ljubezni«, 21. avgusta gTškl film »Nikoli v nedeljo«.

Novo mesto — Krka: od 16. do 19. avgusta italijanski barvni film »Sedem izzivov«, 20. avgusta sov­jetski film »Peter in Katarina«, 21. in 22. avgusta ameriški barvni film »Zbogom, orožje«.

Semič: 18. avgusta italijanski film »Prekleta sleparija«.

Straža: 17. in 18. avgusta itali­janski film »Nezveste«.

Sevnica: 17. in 18. avgusta ita­lijanski film »David ia Goljat«.

Šmarjeta: 18. avgusta slovenski film »Veselica«.

Trebnje: 17. in 18. avgusta fran­coski film »Resnica«.

Žužemberk: 18. avgusta ameriški barvni film »Pot okoli sveta v 80 dneh«.

MATIČNI URAD DOL. TOPLICE Rojstev izven bolnišnice v juli­

ju ni bilo. Poročili so se: Janez Klobučar,

zidar, in Anica Klobučar, delavka, oba iz Uršnih sel; Jože Senica, de­lavec iz Drganjih sel, in Marija Tekavčič, delavka iz Gor. Straže.

Umrli sta: Marija Zupančič, upo­kojenka iz Dol. Toplic, 75 let; An­gela Hacin, upokojenka iz Gore­njih Sušic, 65 let.

MATIČNI URAD STRAŽA Izven bolnišnice je bila T juliju

rojena ena deklica. Porok ni bilo. Umrli so: Janez Ucman, užitkar

iz Vavte vasi, 83 let; Janez Gašper-čič, kmet iz Dol. Straže, 80 let; Marija Kren, kmetovalka iz Vavte vasi, 69 let

MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 5. do 12. avgusta je bilo ro­

jenih 16 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Marjan Turk,

elektroinstalater, in Zofija Šinko­vec, učiteljica, oba iz Vel. Brus­nic; Pero Jak i C, študent iz Ljub­ljane, in Marija Vidmar, učiteljica iz Skocjana; Anton Kastelic, krojač s Pristave, in Marija Pavlic, usluž­benka iz Crmošnjic; Franc Jančar, natakar iz Dol. Toplic, ln Marija Klemenčič, uslužbenka z Gor. Lo­kvu:.

Umrli so: Marija čeme, gospo­dinja iz Dul, 65 let; Irena Jakše, otrok z Broda, 4 mesece; Anton Plut, poljedelec Iz Cerovca, 33 let; Ivana Mihalič. gospodinja s Poto-vrha, 69 let.

Pretekli teden so novomeški po­rodnišnici rodile: Cvetka Kotar z Griča — Borto, Marija Povšo iz Bršllna — Mojco, Ruža Stubljar iz Crmošnjic — Tatjano, Anica Be-čaj iz Rodin — Miroslava, Ljerka Kuprejanov iz Zagreba — Saša, Marija Praznik iz Vrhovega — Ma­rijo, Pavla Vidmar iz Lašč — Jo­žeta, Antonija Bucik iz Mihclje vasi — Alenko, Magda Kosmina iz Žužemberka — Nevo, Terezija Uc­man Iz Velikega Cerovca — Slav­ka. Marija Godnjavcc iz Rodin — Branka, Marija Tonkovič iz Dol­njih Kamene — Erno, Ana Bau-man iz Črnomlja — Andrejo, Vera Gričar iz Otočca — Liljano, Aloj­

zija Rupar iz štrita — Janeza, Marija Rajk s Tolstega vrha — Bojano, Alojzija Avžln iz Ragove-ga — Mileno, Marija Malešič iz Metlike — Borisa, Marija Boh :z Drganjih sel — Jožeta, Cvetka Ro-bek iz Strauberka — Cvetko, Ana Debeljak iz Kočevja — Anteja, Angela Plut iz Črnomlja — Mar­ka, Jožefa Grubar iz Apnenika — Pavla, Tatjana Nahtigal iz Mirne peči — Tanjo, Mira Kostrič iz Ka-nižarice — Jasno, Marija Mikulič iz Osreda — dečka, Emilija Stravs iz Podturna — dečka, Olga Kocjan-čič iz Frate — deklico, Frančiška Božič iz Velikega Podljubna — de­čka, Rozalija Rus iz Meniške vasi — Marinko.

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški po­

rodnišnici rodile: Danica Valenčak iz Zakota — Romana, Gabrijela Molan z Malega Kamna — Vlasto, Stanka Lipar iz Trške gore — Jel­ko, Ivana Krevelj iz Dolenje vasi — Ivanko, Ana Grame iz Vel. Ma­lene — Alojza, Ljubica Kodrič iz Krške vasi — Roberta, Jožica Sle-menšek iz Dol. Brezovega — Jo­žico, Nela Radisavljevič iz Brežic — Diano, Ivana Račič iz Mrtvic — Antona, Marija Cučnik in Slolovni-ka — Marijo.

KRONI Pretekli teden so se ponesrečili

m iskali pomoč v novomeški bol­nišnici: Ivan Kastelic, sin posest­nika s Pristave, se je usekal s se­kiro v levo nogo; Jože Tratar, po­sestnik iz Hrastovice, Je padel s kolesa in si poškodoval desno ro­ko; Katarina Adamič, posestnica iz Osojnika, je padla z balkona in si poškodovala prsni koš in glavo; Jožefa Mišjak, delavka Iz Regrče vasi, je padla s kolesa in si po­škodovala desno koleno; Anton Pajk, delavec z Griča, je padel z mopedom in si poškodoval glavo in desno koleno; Francu Kopincu, posestniku iz Gabrja, je mlinski valj poškodoval prste desne roke; Alojz Zoran, posestnik iz Praproč, je padel z voza in si poškodoval desno nogo; Milan Zaman, zidar iz Studenca, je padel z motorja in si poškodoval glavo, roke in no­ge; Filip Povše, posestnik iz Pre-lesja, si Je na clrkularkl poškodo­val levo dlan; Antonu Hočevarju,

RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 4.05,

5 05, 6.00 . 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00—8.000.

PETEK, 16. AVGUSTA: 8.05 Iz starejše slovenske glasbe — 9.25 Petkov dopoldanski koncert — 10.15 Od popevke do popevke — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Jaka Pmtar: Možnosti ugotavljanja slad­kih vin In petijotov — 13.30 Kla­rinet, flavta ln oboa v Mozartovih koncertih — 14.35 Ciklus Cbopino-vih etud — 15.15 Napotki za turiste — 16.00 vsak dan za vas — 17.05 Dragulji Iz oper — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 Majhen koneort mladinskih pevskih zborov •— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.

ROBOTA, 17. AVGUSTA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni re­dakciji — 9.10 Deset pianistov lz desetih dežel — 10.15 Fojo vokal­ni ansambli — 11.00 Pozor, ni­maš prednostII — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Vinko Kadar: Štu­dij biotehniških ved ln prespok-tivnost poklica — 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne — 13.30 Za oddih ln razvedrilo — 14.35 No­ši poslušalci čestitajo ln pozdrav­ljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Noro v zna­nosti — 19.05 Glasbene razgledni-o* — 20.00 Po domače . . .

NEDELJA, 18. AVGUSTA: 8.00 Mladinska radijska Igra: Fricdrlch Feld: 2aba s trobento — 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravlja­jo. I. del — 10.00 So pomnite, to­variši . . . Stane Petelin Vojko: V sovražnikovem zaledju — 11.50 Ti­soč pisanih taktov za dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, II. del — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 15.15 Zabavna glasba — 19.05 Glasbeno rnzgledlce — 20.00 »Pod llpco zeleno«.

PONEDELJEK, 19. AVGUSTA: 8.55 Za mlade radovednežo — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi Jugoslovanskih narodov — 10.15 Od instrumentalne arije do plesa — 11.00 Pozor, nimaš pred­nosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Pol ure pred štirinajsto — 14.05 Morda si že­lite to poslušati . . .7 — 15.15 Za­bavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbene uganke — 18.10 Pisana ruleta — 19.05 Glas­bene rozglodnlce — 20.00 Prijetne melodijo.

TOREK. 20. AVGUSTA: 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avto­matu — 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Napovl iz znanih operet — 11.00 Pozor. nlmaS prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevl aa prijetno opol­dne — 13.30 Za oddih in rozve-

delavcu iz Bušinje vasi, je deska padla na desno nogo; Anica Bučar, hči posestnika iz Smalčje vasi, je padla z drevesa in si poškodovala glavo, hrbtenico in levo nogo; Ja­nezu Hočevarju, sinu trgovskega pomočnika iz Gradca, Je vol sto­pil na desno nogo.

BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ

Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bol­nišnici: Josipa Domiterja, upoko­jenca iz Radohovega, je nekdo na­padel in mu poškodoval roke ln prsi; Angela Stefanič, gospodinja iz Stojanskega vrha, si je pri pad­cu s kolesa poškodovala obraz; Miha Bašič, delavec iz Koritnega, si je pri padcu po stopnicah po­škodoval levo nogo; Alojz Levičar, posestnik iz Gore, je padel pod voz in si zlomil levo nogo.

OBVEST ILA Prodaja osnovnih

sredstev Zdravstveni dom Novo mesto

proda po sklepu upravnega odbo­ra iz svojih osnovnih sredstev:

rešilni avtomobil znamke I>KW — kombi (možna preureditev za prevoz potnikov ali kot dostavno vozilo).

osebni avtomobil tipa »Skoda«. Podatki o avtomobilih se dobe

pri upravi podjetja. — Prednost pri nakupu imajo organizacije družbenega sektorja.

NESREČE Strela in kap

8. avgusta je udarila strela v stanovanjsko hišo Antona Sa-leharja v Prelesju in poškodo­vala nekaj strešnikov. Gospo­dinja Marija Salehar, k i je bila tedaj v kuhinji , se je tako pre­strašila, da jo jc zadela kap.

Utonil je v Krki 4. avgusta je v Krk i pri Ko­

pališču *Na griču« v Brežicah utonil 26-letni Franc Bogovič iz Arnovih sel. Iz vode so ga po­tegnili naslednji dan.

Tovornjak v ognju 7. avgusta popoldne je na to­

vornem avtomobilu N M 14-62, k i je parkiral pred mehanično delavnico 1MV v Novem mestu, izbruhnil je požar. Do ognja je prišlo, ko je neki delavec iz to-vornjakovoga rezervoarja pre­takal bencin v pločevinasto ve­dro. Mehanik Jože Babic je pritekel iz garaže, skočil v ka­bino tovornjaka in vozilo od­peljal 20 m stran. T a m je po­žar pogasil z minlmaksom. Vo­zilo je utrpelo okrog 400.000 di­narjev škode.

Zaročenko |e ustrelil 33-letnl Anton Plut in Cerovca

pri Semiču je v nekem sadov­njaku v Cerovcu 7. avgusta po­poldne streljal na svojo 20-let-no zaročenko Olgo Plut iz Vapče vasi, nato pa z istim o-rožjem — samokres Bereta -ustrelil tudi sebe. Oba so pre­peljali v novomeško bolnišnico, kjer je Anton Plut ranam pod­legel, Olga Plut pa se še vedno bori za življenje. Zaročenca Anton ln Olga Plut sta bila v zadnjem času speta.

drllo — 14.35 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravljajo — 15.40 V torok na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 »Od­mevi z gora . . .« (planinska od­daja) — 19.05 Glasbene razgledni­ce — 20.00 Pojo Jugoslovanski pev­ci zabavne glasbe.

SREDA. 21. A V G U S T A : 8.05 Ope. ra in balot — 9.25 Popevke v sre­do dopoldne — 10.30 Človek in zdravje — 11.00 Pozor, nlmnš pred­nosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne — 13.30 Monologi in dne: i iz slovenskih oper — 14.05 S spre­jemnikom na dopust — 15.40 Ama­terji pred našim mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vas — 11.05 Promcnadnl koncert — 18.45 Ljud­ski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Peter Corne-llus: Bagdadski brivec, opera v dveh dejanjih.

ČETRTEK, 22. A V G U S T A : 8.32 Portret v miniaturi — 9.35 Plesna orkestra Xavlcr Cugat ln Aimo Barolli — 10.15 Četrtkov dopol­danski operni sporod — 11.00 Po­zor, nimaš prednosti! 12 '5 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napovl za prijetno opoldno — 13 80 Iz arhiva zabavne glasbe — 14 38 Naši poslušalci čestitajo ln po­zdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.27 Slovenske popevke — 18.10 Tu r i ­stična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov več« domačih pesmi in napevov.

Hotel LEV v izgradnji, Ljubljana

i š č e

VEČJE ŠTEVILO MOŠKIH V A J E N C E V ki imajo veselje za delo v hotelu (recepcija in strežba)

P O G O J I : uspešno končana 8-letna šola i n zadovol j ivo zdravstveno stanje.

M e d šolanjem je z « vajence zagotovljeno stanova­nje z vso oskrbo. Šolanje t ra ja 2 let i . Teoretični pouk bo v šolskem centru za tur i zem i n gostinstvo, medtem ko bo praksa v hotelu samem. Pismene ponudbe je treba pos lat i takoj na naslov:

HOTEL LEV V IZGRADNJI, LJUBLJANA — Vošnjakova 1.

» E L E K T R 0 « NOVO MESTO

s p r e j m e

6 UČENCEV v TRILETNO ELEKTRO­

GOSPODARSKO ŠOLO

Pogoj: uspešno dokon­čana osemletka, popolno zdravje, moški v staro­s t i od 15 do 18 let.

Z dokončano šolo s i učen­c i pr idob i jo pok l i c kva l i ­f ic iranega električarja. — Teoretični pouk je v Elek­trogospodarski šoli v Ma­r ibo ru , praktično delo pa v podjetju.

Informaci je daje splošni oddelek uprave E L E K T R O , Novo mesto, L jub l janska cesta 3.

Pr i javi te se do 20. avgu­sta 1963!

» N 0 V 0 L E S « lesni kombinat

NOVO MESTO želi stalno zaposl i t i

kvalificirano KUHARICO za obratno delavsko menzo (kuhinjo) v Gor. Straži

Podjetje nud i samsko so­bo. Osebni p r e j emk i so določeni s p r a v i l n i kom o načelih del itve osebnih dohodkov.

Pri jave pošljite do 25. 8. 1963 n a upravo podjet ja »NOVOLES«, Novo mesto, Prešernov trg št. 9.

Smrt pod betonsko ploščo

9. avgusta se je v M o k r o n o g u [>r( hiši št. 163 mi l i l i b e t o n s k a plošča l n p o k o p a l a pod sebo j zidarja R u d o l f a N a h l l g a i a . N a h ­t i ga l Je h u d i m poškodbam pod ­lege l .

četvorčke v Mariboru -Prejšnji teden je v mari­

borsk i porodnišnici r od i l * An ica Atelšek štiri punčke: imenovala j i h je Ank i ca (o& rojstvu je tehtala 1780 gra­mov) , I rena (1300 g), Dani­je la (1520 g) in B r a n k a < 1200 gramov) . K a k o r so poročati iz porodnišnica v soboto, J e

bilo zdravstveno stanje če tvorčk zadovolj ivo. Mnog ' mar i bo r sk i delovni kolektivi so mlado mamico že obda­roval i s številnimi praktič­n i m i da r i l i .

. . . in trojčke v Kranju!

»Glas« iz K r a n j a sporočili da so se 9. avgusta rodile -J kran j sk i porodnišnici troje; ke, ka r se zgodi v Sloveiiij" povprečno vsakih pet let en­krat . Prejšnji petek se je M zgodilo med 5. i n 6. uro Fra»' c k i Kcbe rn ik z Visokega P " K r a n j u , k i j « rod i la t r i d e ' kl ice. Vse so zdrave i n nor­malno razvite; prva jc teh' tala ob rojstvu 3100 gramo" in je ve l ika 51 c m , drug* 3260 gramov in ima SOcrfl. tretja pa tehta 2980 graino* in me r i prav tako 51 c|«; Srečni mamic i so zdravnik' že pred po ldrug im mesecej" povedali, da bo rod i la troj«' ke , saj j i m je rentgensK* s l i ka pokazala, da je v " i ' ' J

troje mlad ih življenj. FraBff k a Rcbern ik se po poroti 1 1

dobro počuti; to je b i l tret j i porod, doma pa ' i n * že fantka in punčko.

OBVESTILO Bra lce obveščamo, da » " J ?

podlistek M A I G K E T O V M«\ ' V E C danes i zpus t i l i , ker srednjo s tran tednika n * i n , 1

n i l i nesreči, k i Je prizadej*" Skopje . Podl istek bomo dal jeval i v pr ihodn j i StevU 1 0 '

UREDNIŠTVO

• V ladjedelnici ln tovarni dJ$ »clovlh motorjev »Uljanik« so P ,» kratkim splavili motorno laj"",,„« prevoz razsutega tovora. Ladja ' t » ime »Antonio Demades«, P"'' t> ladjedelnica pa Jo Jo zgrao"K^, reko liberijsko pomorsko * " " ( « • Ladja inliko nosi 22.000 ton loti

DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN I Z D A J A T E L J I : občinski odbori S/O 1 ,

Brežic«, Črnomelj. Metlika. Novo mesto. S e v n H * Trebnje ln V ldcm-KrSko

U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk nI In odgovorni urednik). RJa Bačer. MIloS JnkoP* 0 -

Drago Koslcur In Ivan Zoran

I ZHAJA vsak četrtek - Posamezna »tcvtlka M - Letno naročnino 900 din polletna 450 d in : P l a ' u L Je vnaprej Za inozemstvo 1800 dtn - TekočI račun (> podružnici NM v Novem mestu: 408-11-008-» - N f t S V j UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto. Glavni VS^ - Po;tnl predal S3 - Telefon 11-227 - R o k o p i s 0 * , , i fotografij ne vračamo - T I S K A : Časopisno po 'U e

» D E L O . v Ltuhl lanl