KAPSULA PRILOŽNOSTI

2015

KAPSULA PRILOŽNOSTI je projekt Društva študentov farmacije Slo-venije, ki smo se ga pred nekaj leti odločili

obuditi, letos pa je zaživel v širšem ob-segu. Tekom 4 tednov se je z namenom

predstavitve različnih kariernih poti odvilo 13 predavanj, 9 delavnic in 1 strokovni

izlet. Zaradi velikega povpraševanja so se v maju izvedle tri dodatne delavnice me-hkih veščin. S projektom smo želeli zaob-jeti čim več različnih možnosti zaposlitve za študente vseh programov Fakultete za

farmacijo. Zavedamo se, da kljub velikemu številu dogodkov, vse možnosti niso bile

predstavljene, kar nameravamo izboljšati v prihodnjih letih. V zborniku lahko najdete

povzetke dogodkov.

KAZALO:Urnik 2

Kako ostanem zanimiv? 4

Trženje v farmaciji 4

Specializacija iz klinične farmacije 5

Doktorski študij na FFA 6

Farmakovigilanca 8

Regulativa 9

Pisna predstavitev delodajalcu 10

Razgovor za službo 10

Elektronska pismenost 11

Farmacevtska družba Medis 12

Kozmetologija 14

Mednarodno področje bolnišnične farmacije 15

Raziskovalna dejavnost 16

Kako farmacevt postane menedžer? 17Strokovne in poslovne priložnosti za farmacevte v Leku 18Delo v lekarni 20

Izzivi bolnišničnega farmacevta 21

Specializacije 22

Radiofarmacija 23

Networking 24Zakaj bi moral biti vsak študent/diplomant na LinkedIn-u? 24

Urnik:

2

Urnik:

3

TOREK, 17.3.2015

ČETRTEK, 19.3.2015

DELAVNICA:KAKO OSTANEM ZANIMIV?Te zanima, zakaj so nekateri ljudje tako zanimivi? Kako pritegnejo poslušalca tako, da jih ta lahko posluša tudi več ur?Na delavnici smo spoznavali vse od prvega vtisa, telesne drže do vzdrževanja kakovosti pogovora in zagotavljanju, da naš poslušalec ne bo začel zehati.

Delavnico je vodila Mija Kavčič, mlada trener-ka, ki je fascinirana nad odnosi med ljudmi ter njihovo dinamiko. Ima kar nekaj izkušenj s študentskim organiziranjem in je aktivna članica društva DŠFS ter zveze KOMISP, z letošnjim letom pa sodeluje tudi v ekipi TEDxUniversi-tyOfLjubljana.

PREDAVANJE:TRŽENJE V FARMACIJI

Predaval nam je Matej Linke, MBA, Mpharm o svoji karierni poti, možnostih zaposlitve v marketingu za farmacevte ter njegovih osebnih izkušnjah iz delovnih mest. MBA je opravil Summa cum Lauda v Kaliforniji. Trenutno opravlja službo namestnika direktorja Ljubljanskih lekarn, v preteklosti pa je med drugim delal v slovenski veji AstraZeneca (Country Director), Eli Lilly (Marketing Manager, General Manager za Slovenijo, Črno Goro, Srbijo, Makedonijo in Albanijo) , Wyeth (Country Manager Slovenija), GSK (Bus-sines Unit Manager) in Krki (Marketing and Sales Division).

4

TOREK, 24.3.2015PREDAVANJE:SPECIALIZACIJA IZ KLINIČNE FARMACIJE IN DELO KLINIČNEGA FARMACEVTASvojo pot nam je predstavila Dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm.:• Klinične izkušnje: Zaposlena kotklinična farmacevtka v Univerzitetni klini-ki Golnik, kjer je vpletena v delo na Enoti za internistično onkologijo. Ima že 7 let izkušenj iz dela na kliničnih oddelkih. V tem času je pomembno prispevala k vpeljavi novih storitev kliničnega farma-cevta pri zdravljenju onkoloških bolnikov in sodelovala pri dosegu sedanje stopnje razvoja klinične farmacije. • Pedagoške izkušnje:SFakultetozafarmacijo sodeluje pri dodiplomskem predmetu Klinična farmacija in podip-lomskem predmetu Farmakoterapija in Klinična farmakokinetika. Je somentor pri številnih diplomskih nalogah. Kot predavateljica je sodelovala pri številnih strokovnih srečanjih v Sloveniji in v tujini.• Raziskovalne izkušnje: Principe ra-ziskovalnega dela vpleta v vsakodnev-no klinično prakso in z njimi podpira in ocenjuje uspešnost vpeljave novih sto-ritev klinične farmacije. Sodelovala je pri 9 izvirnih raziskovalnih člankih in 5 preglednih člankih iz področja klinične farmacije in onkologije. Z raziskavo Asso-ciationofMDR1polymorphismsandche-motherapy outcomes in small cell lung cancerpatients je leta2011zmagalanaYoungResearchersAwardnaCentralno-

evropskem onkološkem kongresu (CEOC Opatija 2011). Kot recenzentka sodelujes številnimi mednarodnimi znanstvenimi revijami (Lung Cancer, Journal of Tho-racic Oncology, Tumour Biology itd.) in domačimi revijami (Farmacevtski vestnik). • Izobraževanje: Leta 2013 je dokto-rirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani z doktorsko disertacijo Vpliv izbranih polimorfizmov MDR1 na preživetje bol-nikov z drobnoceličnim pljučnim rakom. Marca 2014 je zaključila specializacijo sspecialistično nalogo Vloga kliničnega farmacevta pri obravnavi onkoloških bol-nikov v Univerzitetni kliniki Golnik.

5

SREDA, 25.3.2015PREDAVANJE:DOKTORSKI ŠTUDIJ NA FFA

Doktorski študij na Fakulteti za farmaci-jo, Univerze v Ljubljani poteka v sklopu interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina, ki ga izvaja pet članic Univerze v Ljubljani in trije inštituti. Fakulteta za farmacijo je koordinatorica smeri farmacija, klinična biokemija in laboratorijska biomedicina in toksikologija.Doktorski študijski program Biomedicina traja tri leta, obsega 180 kreditnih točkin predstavlja po bolonjski shemi pro-gram tretje stopnje. Osrednji poudarek doktorskega študija je na raziskovalnem delu, na interdisciplinarnosti študija in na sodelovanju mednarodno uvel-javljenih domačih in tujih strokovnja-kov. Najpomembnejši cilj programa je izobraževanje visoko usposobljenih stro-kovnjakov za posamezna znanstvena področja.

V interdisciplinarni doktorski študijski program Biomedicina se lahko vpiše, kdor je končal:•študijskiprogram2.stopnje,• študijski program, ki izobražuje zapoklice, urejene z direktivami Evropske unije, ali drugi enoviti magistrski študijski program, ki jeovrednoten s 300kredit-nimi točkami po ECTS, •študijskiprogramzapridobitevuniverz-itetneizobrazbe,sprejetpred11.6.2004,•magisterijznanostialištudijskiprogramza pridobitev specializacije in je pred

tem končal program za pridobitev univer-zitetne izobrazbe. •študijskiprogramzapridobitevspecial-izacije, ki je pred tem končal visokošolski strokovni program.

Fakulteta za farmacijo kandidatom za doktorski študij zagotavlja raziskovalne kapacitete, ki se po kakovosti lahko primerjajo z ostalimi visoko razvitimi evropskimi pedagoško-raziskovalnimi inštitucijami. Širok nabor potencialnih mentorjev je zagotovilo kakovostnega vodenja doktorskega študenta skozi post-opek pridobivanja znanja in kompetenc na študijskem programu Biomedicina.Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske ob-veznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Doktorand mora imeti pred za-govorom doktorske disertacije objavljena ali sprejeta v objavo vsaj dva članka v revi-jah s faktorjem vpliva (SCI ali SCI expand-ed). Vsaj eden od navedenih člankov mora biti izvirni znanstveni članek in doktorand prvi avtor. Vsebina tega članka mora biti del potrjevanja hipoteze doktorata.

Vse podrobnosti v zvezi z doktorskim študijem na Fakulteti za farmacijo so dostopne na splet-nih straneh Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo.

6

DOKTORSKI ŠTUDIJ NA FFA

Predavala sta nam prof. dr. Aleš Obreza in prof.dr.IrenaMlinaričRaščan:

Aleš Obreza se je rodil leta 1974 v Ljubljani in 1998diplomiral na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Danijela Kiklja. Po končanem študiju se je zaposlil na Fakulteti za farmacijo kot mladi raziskovalec na Katedri za farmacevtsko kemijo. Podip-lomski študij je 2002 zaključil z zagovorom doktorske disertacije pod mentorstvom prof. dr. Uroša Urleba z naslovom »Načrtovanje in sinteza antagonistov azaf-enilalaninskih derivatov kot inhibitorjev trombina«. Septembra2004jebilizvoljenvnazivdocenta,decem-bra2009vnaziv izrednegaprofesorja inmarca2015vnaziv rednega profesorja za področje farmacevtske ke-mije. Glavnino njegovega znanstvenoraziskovalnega dela v preteklih letih je predstavljalo delo na projektu načrtovanja,sinteze in vrednotenja zaviralcev serinskih proteinaz, udeleženih v procesu strjevanja krvi,zaviralcev biosinteze bakterijske celične stene in novih proti-tumornih učinkovin. V zadnjem času se ukvarja tudi s proučevanjem novih amfifilnih antioksidantov in načrtovanjem in sintezo biorazgradljivih polimerov. V sklopu pedagoškega dela na Fakulteti za farmacijo je nosilec predmetov Farmacevtska kemija I in Farma-cevtska kemija II, s predavanji in seminarji pa sodeluje tudi pri številnih obveznih in izbirnih predmetih na do-diplomskem, magistrskem in doktorskem študiju. Leta 2008jekotgostujočiraziskovalecpreživeltrimesecenapodoktorskemizobraževanjupriprof.ColinuFishwickuna Univerzi v Leedsu. Na Fakulteti za farmacijo je bil do leta2011odgovorenzaorganizacijovsakoletnihpodip-lomskih strokovnih izobraževanj za magistre farmacije, hkrati pa je član Komisije za pripravo nacionalnega do-datka k Evropski farmakopeji, Komisije za pripravo Slov-enskega farmacevtskega terminološkega slovarja, RSKza lekarniško farmacijo in predsednik Sekcije farmacev-tskih znanosti Slovenskega farmacevtskega društva. No-vembra 2009 je na Fakulteti za farmacijo postal koordi-natorštudijskegaprogramaEMFarmacija,oktobra2011pa prodekan za študijsko področje na FFA

Irena Mlinarič Raščan je poročena in mati treh otrok.Rojenajebilaleta1964vMurskiSoboti.Leta1990jediplomirala na Fakulteti za farmacijo z nalogo Študij promotorja gena za heksozaminidazo B pri pacien-tih s Sandhoffovo boleznijo. Delo je opravila tekom študentske izmenjave na Akademskem medicin-skem centru Medicinske fakultete v Amsterdamu na Nizozemskem. V času študija je bila zelo aktivna v študentskih organizacijah, predsedovala je študentski sekciji SFD in svetovnemu študentskemu združenju International Pharmaceutical Student Federation, IPSF. Podiplomsko izobraževanje na Medicinski fakulteti in staž mladega raziskovalca v Službi za medicinsko ge-netiko Ginekološke klinike v Ljubljani je dopolnjevala s triletnim raziskovalnim stažem na Inštitutu Samuel Lunenfeld na Univerzi v Torontu. Magistrirala je leta 1994znalogoŠtudijabnormalneekspresijegenovnamišjem modelu za avtoimunost in imunodeficienco. Doktoriralajeleta1996zdisertacijoOsnovnagenetskamotnja motheaten fenotipa in njen vpliv na nepravilen imunskiodgovororganizma.Vletih1996-1999jebilapodoktorska raziskovalka na Inštitutu medicinskih znanosti Univerze v Tokiju, Japonska, kjer je raziskov-ala molekularne vidike celične smrti. Je predsednica društva Slovensko-japonskega prijateljstva. V letih 1999-2002 jebilazaposlenana InštitutuJožefStefanna Odseku za biokemijo in molekularno biologijo, kjer je sodelovala pri projektu Študija vloge katepsinov v programirani celični smrti. Leta 2002 se je zaposlila kor raziskovalka in vodja Inštituta za farmacijo na Fakulteti za farmacijo. Leta 2005 je bilo na inštitutu polno zapo-slenih pet raziskovalcev, po odločitvi vodstva fakultete se je aktivnost Inštituta integrirala v delo Katedre za klinično biokemijo. Po prihodu na fakulteto se je posvetila raziskavam na področju farmakogenomike. Pedagoško deluje na univerzitetnem študiju farmaci-je in laboratorijske biomedicine ter podiplomskem študiju biomedicine. Predava na podiplomskem študiju medicinske tehnologije na Univerzi v Mariboru, na Univerzi v Bernu je gostujoča predavateljica mole-kularne farmakologije. Leta 2007 je bila imenovana za fakultetnega koordinatorja za mednarodno dejavnost. V letih2006-2010 jebilapredsednicaupravnegaod-bora Inštituta Jožef Stefan, je članica ekspertne sku-pine Direkcije za raziskave pri Evropski komisiji in slov-enska predstavnica v Evropskem strateškem forumu za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) . Bila je članicainiciativnega odbora za ustanovitev Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.

7

ČETRTEK, 26.3.2015PREDAVANJI:FARMAKOVIGILANCA

Farmakovigilanca je pojem (proces), s kat-erim se sreča farmacevt praktično v vseh poklicih, kjer le ima opravka z zdravilom. Beseda prihaja iz grške besede phar-makon, ki pomeni »zdravilo« in latinske besede vigilare, ki pomeni »biti buden, oprezen«. Besedi tako zgovorno opišeta, kaj farmakovigilanca sploh je in kaj farma-cevt na tem področju dela: budno spreml-ja varnost zdravila. Tudi imetniki dovoljenj za promet z zdravili na debelo imamo vzpostavljen sistem farmakovigilance. Delo odgovorne osebe za farmakovigi-lanco v širšem pogledu zajema postavitev in vzdrževanje farmakovigilančnega sistema, kar pomeni pripravo/opis vseh postopkov s tega področja v internih do-kumentih podjetja, t.i. standardni opera-tivni postopki in navodila. V glavnini je to postopek sprejema in obdelave poročila o neželenem učinku (NU), ki ga prejmemo z različnih virov (bolnik, zdravnik, medicin-ska sestra, farmacevt v lekarni…). Oseba mora redno izobraževati vse zaposlene, ki lahko pridejo v stik z NU zdravila, da ob prejemu poročila pravilno in predvsem pravočasno odreagirajo. Na tem delovnem mestu je potrebno neprestano spreml-janje zakonodaje (slovenske in evropske) ter osebno strokovno izobraževanje. V ožjem pogledu pa delo odgovorne osebe za farmakovigilanco predstavlja sprejem in obdelavo poročil o NU, komunikacijo z imetniki dovoljenj za promet z zdravili oz. s proizvajalci zdravil, z regulatornim or-

ganom (JAZMP), spremljanje varnostnih obvestil, interna podpora drugim enotam znotraj podjetja na področju vprašanj v povezavi z varnostjo zdravil… Odgovor-na oseba za farmakovigilanco lahko nas-topa tudi kot lokalni kontakt, kadar imet-nik dovoljenj za promet nimajo svojega predstavništva v Sloveniji. V tem primeru se prejšnjim zadolžitvam pridružijo še spremljanje morebitne objave NU zdrav-il v predpisani strokovni literaturi, skrb za izvajanje načrta za obvladovanje tveganj določenih zdravil, kar v praksi pomeni npr. pripravo izobraževalnih gradiv za bolnike in zdravstvene delavce.Delo farmacevta na področju farmakov-igilance je odgovorno, strokovno in zelo raznoliko. Meni je v izziv.

8

REGULATIVA

Področje zdravil je zelo strogo regulirano področje, z drugimi besedami: za skoraj vsako vprašanje obstaja odgovor v za-konodaji (zakonih, pravilnikih ali raznih smernicah) in farmacevt v regulativi se mora teh dokumentov bolj ali manj držati. To hkrati pomeni, da mu brskanje po raznih pravnih besedilih ne sme biti težko. Rednomoraspremljatinovostispodročjazdravil in se neprestano izobraževati. Kaj konkretno je ta regulativa? To je vse, kar je povezano z življenjskim ciklom zdravila in kar je imetnik dovoljenja za promet z zdravilom dolžan sporočiti regulatornemu organu, pri nas Javni agenciji za zdravi-la in medicinske pripomočke (JAZMP). Farmacevt se na tem delovnem mestu to-rej dnevno srečuje z raznimi postopki, ki tečejo pri JAZMP (pridobitev dovoljenja za promet, preden zdravilo prvič pride na trg; spremembe dovoljenja, ko se pri zdravilu spremeni karkoli v povezavi s kakovostjo, varnostjo ali učinkovitostjo; podaljšanje dovoljenj in še mnogi drugi postopki). S temi postopki so povezani številni doku-menti, ki jih farmacevt v regulativi bodisi pripravlja, popravlja, prevaja, izpolnjuje… med najpogostejšimi sta povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC) in navodilo za uporabo. To delo zahteva veliko mero natančnosti, kritičnosti, strokovnosti ter dobro razumevanje angleškega jezika. Farmacevt v regulativi zdravil v praksi torej poskrbi, da pripravi informacije o zdravilu in priskrbi ostale zahtevane dokumente, in s tem omogoči regulatornemu organu, da presodi in potrdi, da je lahko zdravilo

prisotno na trgu. Večinoma je delo zelo močno vpeto v postavljene roke (bodisi s strani proizvajalca, bodisi s strani regula-tornega organa), ki se jih je treba držati. Delo je zelo dinamično, strokovno in farmacevtu nudi zelo veliko dodatnega znanja z različnih področij farmacije.

Predavala nam je Jerica Novak Brezovnik, mag. farm.:

Diplomirala sem leta 2008 s področja stabil-nosti zdravil pri prof. dr. Vojku Kmetcu. Moje prve delovne izkušnje so bile še kot študentka v podjetju Lek, kjer sem nadaljevala z delom tudi po diplomi, in sicer kot raziskovalka na področju razvoja primarne ovojnine zdravil. Na tem delovnem mestu sem se prvič srečala s področjem regulative zdravil. Poklicno pot sem leta 2009 nadaljevala v Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), kjer sem šele dobro spoznala, kako močno in natančno je regulirano področje farmacije. Pridobila sem ogromno znanja in izkušenj s področij kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil.Leta2011semsezaposlilavSalusukotstrokovna sodelavka na področju registracij zdravil, nato pa prevzela vodenje oddelka za regulativo zdravil in farmakovigilanco. Moj poklic in delo sta mi v izziv in veselje in čutim, da je bila odločitev za študij farmacije prava odločitev.

9

ČETRTEK, 26.3.2015DELAVNICA:PISNA PREDSTAVITEV DELODAJALCUPisne predstavitve predstavljajo prvi formalen stik s potencialnim delodajalcem, zato je dobro, da si za pripravo vzamete dovolj časa in razmislite kaj želite sporočiti delodajalcu in kako ga motivirati, da vas pokliče na zaposlitveni razgovor.Med standardne pisne predstavitve uvrščamo: motivacijsko pismo, CV, karierni portfo-lio.Med iskalci zaposlitve so vedno bolj uveljavljene tudi inovativne predstavitve, s kat-erimi lahko na malo drugačen način predstavite sebe in svoje sposobnosti.

PONEDELJEK, 30.3.2015DELAVNICA:RAZGOVOR ZA SLUŽBOZaposlitveni razgovor lahko opredelimo kot pogovor z dvema ali več osebami, katerim iskalec zaposlitve/kandidat za zaposlitev predstavi svoja znanja, sposobnosti, oseb-nostne lastnosti, kompetence, spretnosti in stališča, ki so potrebna za določeno delo. Velja za eno izmed najbolj uporabnih orodij za ovrednotenje kandidatov za delovno mesto.Razgovor lahkopotekaosebnoali po telefonu, enkrat ali v več krogih, individualnoali skupinsko. Najpogostejši so individualni razgovori, na katerih so poleg kandidata prisotne ena do tri osebe. Večkratni razgovori potekajo tedaj, ko je ustreznih kandida-tov veliko, ali ko je delo še posebej zahtevno.

Delavnici je vodila Urška Sazonov, univ. dipl. psih. iz Kariernih centrov Univerze v Ljubljani

10

PONEDELJEK, 30.3.2015DELAVNICA:ELEKTRONSKA PISMENOSTNa delavnici smo bolje spoznavali Microsoft Office, Google orodja ter druge aplikacije in se naučili različnih trikov kako optimizirati njihovo uporabo. Delavnico je vodil Domen Rode, študent Fakultete za elektrotehniko in predsednik zveze KOMISP, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelovanjem splet-nih strani.

11

TOREK, 31.3.2015PREDAVANJA:FARMACEVTSKA DRUŽBA MEDISDružba Medis že 25 let skrbi za zdravje ljudi z izbranimi inovativnimi zdravili, prehran-skimi dopolnili in medicinsko opremo na območjih Srednje Evrope in Balkana. Zgod-bapodjetjasejeleta1989začelaskromno:z dobro idejo in zeliščno lekarno v Ljubljani, dobrega četrt stoletja kasneje pa je Medis mednarodno podjetje, ki deluje v več kot 10 državah. Zdrave vrednote, iz katerih jezrasel Medis, opredeljujejo način dela kar 218visoko izobraženihzaposlenih.Vpod-jetju so ponosni, da kot dobri gospodarji delajo trdo, pošteno in s pametjo ter vsako leto dosegajo cilje in zdravo rast.

Kaj vse lahko v družbi Medis počne farmacevt, so nam z malo drugačnega vidika pred-stavili:

Tina Žnidar, mag. farm., je svojo poklicno pot začela na podjetju Medis kot strokovna sodelavka na področju zdravil na recept. V času študija je bila Medisova štipendistka.

Maja Podkrižnik, mag. farm., se je po končanem študiju kot ponosna štipendistka, zaposlila v podjetju Medis, kjer dela kot stro-kovna sodelavka na področju OTC.

Petra Mršnik, mag. farm., je svojo poklicno pot začela v podjetju Entrapharm, kjer je kot strokovna sodelavka delovala na področju ginekologije. Po dobrem letu je z delom nad-aljevala v podjetju Medis na področju regula-tive kot strokovna sodelavka za registracije.

Dr. Mateja Štempelj je svojo bogato poklicno pot po končanem študiju na Fakulteti za kemi-jo in kemijsko tehnologijo začela v Tosami kot produktni vodja. Po dveh letih jo je pot vodila na Medicinsko fakulteto, kjer je kot asistentka delala na oddelku za Farmakologijo. Po nekaj letih na fakulteti se je v želji po novih izzivih priključila podjetju Krka, kjer je delala kot regijski vodja zdravil na recept. Pred petimi leti se je pridružila podjetju Medis kot direktorica SektorjazaRaziskaveinrazvoj.

12

Maja Rojšek je zaključila univerzitetni študij sociologije, smer kadrovski management na Fakulteti za družbene vede. Prve delovne izkušnje je začela nabirati v podjetju MKT print, nekaj let za tem pa se je pridružila ekipi Coca-Cole HBC Slovenija. Z letošnjim letom se je kot vodja Kadrovske službe pridružila pod-jetjuMedis.MajaRojšekjevesčassvojekarierenadgrajuje svoje znanje na področju kadrov.

Dr. Martina Brank, mag. farm., je svojo poklicno pot začela kot raziskovalka na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete in se po opravljenem doktoratu iz temeljnih nevrobioloških ved najprej kot vodja terapevtskih področij za novo uvajana inovativna zdravila v Sloveniji, nato pa kot direktorica marketinga in prodaje, pridružila ekipi v podružnici podjetja Hoechst (kasneje Aventis). Nekaj let zatem je prevzela vodenje sektorja zdravil v matičnem podjetju Medis v Ljubljani, s polno odgovornostjo za poslovanje in njegov razvoj. Dr. Brankova je tudi soustanoviteljica in prva urednica revije Naša Lekarna, ki slovenske bralce osvešča o zdravem življenjskem slogu in spodbuja k pravilnemu ravnanju v primeru bolezni. V svoji 25-letni poklicni poti se je dodobra spoznala s področjem marketinga in prodaje zdravil na recept in izdelkov, ki so v lekarnah na voljo brez recepta, ter sodelovala pri razvoju lastnih blagovnih znamk.

Barbara Ülen, univerzitetna diplmirana no-vinarka in literarna komparativistka, se je po večletnem delu svetovalke za odnose z javnostminaSlužbivladeRSzalokalnosa-moupravoinlokalnopolitikovzačetku2010pridružila podjetju Medis kot urednica spletnih strani. Osnovala je oddelek za digitalni mar-keting, pred kratkim pa v vodenje prevzela Medisovo Službo za tržno komuniciranje. Je GoogleAnalyticsinGoogelAdwordscertifici-rana strokovnjakinja.

Andreja Fortuna, mag. farm., je kmalu po končanem študiju dobila službo v podjetju Medis, kjer dela kot produktna specialistka za bolnišnična zdravila in prehrano.

Tone Strnad, mag. farm., lastnik in direktor podjetja Medis. Po končanem študiju farmacije se je zaposlil v Centralni lekarni v Ljubljani, kjer je spoznal neposredno delo z zdravili in bolniki. Delo mu je bilo zanimivo, še posebej, ker je v tem času občasno prihajalo do poman-jkanja zdravil in je bilo treba večkrat poseči po magistralnih pripravkih. Po letu dni so ga povabili v Lek, kjer je najprej delal na področju registracij zdravil v tujini, nato bil odgovoren za prodajo in vse tržne aktivnosti na področju Jugoslavije, še kasneje pa za vse aktivnosti na trgih Sovjetske zveze, ki je bila Lekov največji trg.Nazačetkumarca1989sejenamestostabilne zaposlitve v podjetju Lek odločil za samostojno podjetniško pot in odprl domačo lekarno na Titovi cesti in le nekaj mesecev kas-neje ustanovil družbo Medis. Zase pravi, da je imel veliko srečo pri izbiri sodelavcev, ki so vsi zelo izobraženi in usposobljeni za svoje delo. Meni, da je lahko uspešna samo odlična ekipa, ki je enako dobro vodena. Tako je Medis lansko letoz250zaposlenimiv10državahpraznoval25-letnico delovanja.

13

SREDA, 1.4.2015PREDAVANJE:KOZMETOLOGIJA

Predavala nam je Nataša Simonič, ki je o svojem predavanju zapisala:Predstavila sem področja možnosti za-poslovanja kozmetologa, predvsem te na katerih delujem sama. Možnosti za-poslitve kozmetologa so precej široke, od znanosti do marketinga. Sama delam v razvojnem laboratoriju Ilirije d.d. že tri leta, kjer sem zadolžena za celoten razvoj določenih kozmetičnih izdelkov in lahko povem, da je delo naravnost čudovito. Poleg iskanja novih kozmetično ak-tivnih spojin, pregleda razmer na trgu, vsakodnevnih izobraževanj o novostih v kozmetičnem svetu, razvoja stabil-nih kozmetičnih izdelkov je pri tem delu tudi ogromno umetnosti oz t.i. čutne kreativnosti - igram se s formuliran-jem novih tekstur kreme, iščem najbolj ujemajoče vonje in nežne pastelne barve, ki se skladajo z zgodbo o izdelku.

Polegboljznanstvenegadela(R&Dlabo-ratorij) sem predstavila tudi marketinška dela za posamezne brande - svetovanja v lekarnah in obiske pri dermatologih. Gre za odlično kombinacijo, saj je za kvaliteten razvoj kozmetičnih izdel-kov nujno potrebno dobro poznavan-je potreb na trgu. V zadnjem času sem prejela tudi povabila za izobraževanja o določenih kozmetičnih brandih za zapo-slene v lekarnah, saj je izredno pomemb-no da se kozmetične izdelke strokovno predstavi, ker je kozmetični trg milo rečeno prenasičen in ga je že težko do-hajati. Pišem oz. prevajam tudi claime iz francoščine in angleščine, pri tem delu je predvsem pomembno, da se ohrani stro-kovnost in da so napisani claimi v skla-du z evropsko zakonodajo. Od novem-bra 2014 redno pišem za blog največjeslovenske kozmetične spletne proda-jalne Click2Chic, na katerem na poljud-noznanstveni način objavljam utrinke svojega razvojnega dela pa tudi osebno mnenje posameznih izdelkov.14

ČETRTEK, 2.4.2015PREDAVANJE:MEDNARODNO PODROČJE BOLNIŠNIČNE FARMACIJEZa preskrbo z zdravili lahko bolnišnice organizirajo bolnišnično lekarno. Nosilec lekarniške dejavnosti je farmacevt.V Sloveniji imajo vse bolnišnice svojo bolnišnično lekarno, kar pa ni praksa pov-sod po Evropi (v nekaterih državah celo samo30%bolnišnic).Dejavnost bolnišničnih lekarn je raznovrstna, odvisna je od tipa in ve-likosti bolnišnic. V manjših bolnišnicah skrbijo farmacevti predvsem za distri-bucijo zdravil, v nekaterih, kjer so vodje lekarn specialisti iz klinične farmacije, pa tudi za področje klinične farmacije. V večjih lekarnah farmacevti poleg tega skrbijo za individualno pripravo zdravil ter za proizvodnjo sterilnih raztopin ali zdravilnih oblik izdelanih v neaseptičnih pogojih. Takšnih lekarn je vse manj, saj proizvodnja predstavlja veliko finančno breme za bolnišnico. V nekaterih evrop-skih državah rešujejo to problematiko z ustanavljanjem regionalnih »bolnišničnih lekarn«, ki oskrbujejo s svojimi izdelki vse bolnišnične lekarne/bolnišnice v regiji, ali pa prenašajo proizvodnjo v zunanje /privatne lekarne, ki ponekod v Nemčiji in Veliki Britaniji izdelujejo celo citostatično terapijo in popolno parenteralno prehra-no za posamezne bolnike.Pri preskrbi z zdravili: distribuciji in proizvodnji /pripravi zdravil so v nekat-erih državah uvedli avtomatizirane pro-cese, robote, ki so validirani in skladno z vsemi predpisi glede kakovosti zdravil

nadomeščajo delo farmacevtov ali farma-cevtski tehnikov. Poleg tega v procesih priprave in aplikacije zdravil uporabljajo črtno kodo in distribucijo zdravil v obliki »unitdose«(23%bolnišnicvEvropi).Vred-kih bolnišnicah imajo tudi sistem CPOE, to je računalniško naročanje zdravil za posameznega bolnika direktno v lekarno. Osnova za vse moderne tehnologije je zanesljiv informacijski sistem v bolnišnici, ki podpira predpisovanje zdravil tudi z ja-vljanjem napak v primeru medsebojnega delovanja predpisanih zdravil (Clinical decision support). Slovenski bolnišnični farmacevti smo člani Evropskega združenja bolnišničnih farmacevtov, ki zastopa preko 22000 bolnišničnih farmacevtov in našo stroko na najvišjih nivojih v Bruslju, med drugim pri reformah nekaterih direktiv, kot so na primer direktive o kliničnih študijah, medicinskih pripomočkih in profesional-nih kvalifikacijah. V okviru slednje upamo na uvedbo avtomatičnega priznavanja kvalifikacij za bolnišnične farmacevte z uvedbo specializacije, ki bo omogočila prost pretok delovne sile znotraj Evrop-skega prostora tudi za bolnišnične farma-cevte.

15

MEDNARODNO PODROČJE BOLNIŠNIČNE FARMACIJE

Predavala nam je Tajda Miharija Gala, mag.farm.,spec.:Diplomirala leta 1979 na VTO farmacija vLjubljani z diplomskim delom opravljenim na Farmakološkem inštitutu Medicinske fakultete, kjer sem opravila tudi raziskovalno delo in dobila Krkino nagrado.Specializacijo iz oblikovanja zdravil sem opravila leta 1990, usposabljanje za vodilnedelavce na GEA Collegeu pa leta 2000.Po opravljenem pripravništvu v Lekarni Lju-bljana sem zaposlena v Lekarni v Univerzitet-nemkliničnemcentruLjubljanaževečkot33let. Izkušnje sem pridobila na vseh oddelkih bolnišnične lekarne: v oficini, na kliničnem oddelku, na Pediatrični kliniki, v galenskem laboratoriju, v pripravi parenteralnih razto-pin in popolne parenteralne prehrane, pri

preskrbizdravstvenihdomov.Odleta1996do2010sembilavodjabolnišničnelekarnevUKCLjubljanazvečkot100zaposlenimi.Sem aktivna članica Slovenskega farma-cevtskega društva, prejela sem Minařikovo priznanjeleta2001.Odleta1995do1997sembilapredsednicaSFD,odleta2006do2013papredsednica Sekcije bolnišničnih farmacevtov pri SFD.Sodelovala sem v mnogih projektih na Lekarniški zbornici, Ministrstvu za zdravje in v UKC, pri mednarodnih projektih in pri izobraževanju mladih kadrov.Odleta1996sempredstavnicaSlovenijevEv-ropskem združenju bolnišničnih farmacevtov (EAHP), od leta 2000 članica odbora EAHP, od leta2012papodpredsednicaEAHP.

ČETRTEK, 2.4.2015PREDAVANJE:RAZISKOVALNA DEJAVNOSTBazične in aplikativne raziskave v Re-publiki Sloveniji se izvajajo v okviru ja-vne službe prvenstveno na univerzah ter javnih raziskovalnih zavodih. Del ra-ziskav se izvaja tudi v zasebnem sek-torju, večinoma za specifične cilje posa-meznega podjetja. V okviru predstavitve smo prikazali shemo javne raziskovalne dejavnosti, nekatere najpomembnejše inštitucije in njihovo vpetost v preostali prostor in industrijo. Predstavili smo tudi sodelovanja slovenskih javnih raziskoval-nih inštitucij v raziskavah, ki se izvajajo v mednarodnem obsegu, nadaljevali s prikazom običajnih postaj raziskovalca - znanstvenika na njegovi karierni poti in se dotaknili izbire znanstvenega področja in doktorskega študija.

Delo na področju raziskovanja je samo-stojno kreativno delo, ki od posameznika zahteva veliko samoiniciativnega napora in pripravljenosti spopasti se z znanst-venimi izzivi prav na robu znanstvene discipline, s katero se ukvarja. Pomemb-na sposobnost vsakega raziskovalca je, da zna pravilno definirati znanstveni problem in najti ali razviti metodologijo, ki bo omogočala pot do njegove rešitve. Prav tako je pomembna sposobnost za sodelovanje z drugimi raziskovalci s kom-patibilnimi znanji inekspertizami.Razis-kovalna pot, ki vodi do neodvisnega ra-ziskovalca, je dolga in naporna, vendar omogoča posameznikom, da na koncu v veliki meri sami kreirajo in izbirajo, s čim se bodo ukvarjali v svoji poklicni karieri.

16

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Predavanje je izvedel doc. dr. Andrej Perdih:Univerzitetni študij farmacije je zaključil na Fakulteti za farmacijo leta 2004. Nadaljeval jena doktorskem študiju Biomedicine, ki ga je zaključilleta2009.2011pasejeodločilnareditišestrokovniizpitpriMinistrstvuzazdravjeRe-publike Slovenije.V času doktorskega študija je deloval kot mladi raziskovalec.Leta2008pajebilgostujočirazis-kovalec na Inte:Ligand na Dunaju. V letih 2009-2012jebilasistentzdoktoratomnaKemijskeminštitutu v Ljubljani, zdaj pa je napredoval v na-ziv znanstvenega sodelavca. V preteklih letih je bil tudi gostujoči raziskovalec na Freie Univer-sität Berlin in University of Michigan.

Poleg raziskovalnega dela se ukvarja tudi s pedagoškim delom na Fakulteti za farmaci-jo. Najprej je deloval kot asistent za področje farmacevtske kemije (2006-2011), zdaj pa jedocent na katedri.V svojih letih izobraževanja si je prislužil tudi številne negrade in priznanja: Priznanje Fakultete za farmacijo za izjemen uspeh pri študiju, Krkina nagrada za diplomsko delo, Krki-na nagrada za doktorsko disertacijo.2011-2013jebilvodjatemeljnegapodoktorske-ga raziskovalnega projekta Načrtovanje novih inhibitorjev bakterijskih Mur ligaz in dinamični model encima MurD iz E. coli.

TOREK, 7.4.2015

Kako in kje začeti ter kako zasnovati karierno pot? Kako se pripraviti na intervju ter kako se diferenciirati od monožice kandidatov, ki so boljši od nas? Zakaj sploh delati v farmacevtski industriji? Kakšne opcije kariernega razvoja ponuja industrija in kakšne so možnosti za prodor v tujino? Ali sploh oditi v tujino in, če da, zakaj?

Na ta in še nekatera druga vprašanja, smo poskušali odgovoriti skupaj na interaktivnem predavanju o začetkih in karierni poti v farmacevtski industriji. Skozi lastno izkušnjo nas je z uporabnimi napotki vodil Boštjan Čeh:

PREDAVANJE:KAKO FARMACEVT POSTANE MENEDŽER?

Boštjan je svojo karierno pot v industriji začel v Londonu na sedežu podjetja GlaxoSmithKline Unlimited preko programa Individual Mobility Project, ki ga organizira Evropska organizacija študentov farmacije (EPSA). Po tej izkušnji je pot nadaljeval na evropskem oddelku za dos-top produktov na sedežu istega podjetja in se po skoraj 2 letih izkušenj in zaključeni diplom-ski nalogi preselil v izpostavo podjetja v Slo-veniji. Tu je bil sprva odgovoren za dostop do

cepiv, vendar je kasneje delal tudi kot special-ist za marketing ter nato tudi kot vodja ključnih strank.Po3letihvSlovenijisejeodločilzanad-aljevanje poti na globalnem sedežu podjetja NovoNordisk A/S v Københavnu na Danskem, kjer je sedaj odgovoren za globalno strategijo komunkacije vrednosti ključnih produktov.

17

TOREK, 7.4.2015PREDAVANJE:STROKOVNE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA FARMACEVTE V LEKUFarmacevtska družba Lek je že dobro desetletje član skupine Sandoz, ki je del Novarisa. Lekovi razvojni in proizvodni centri končnih farmacevtskih oblik, učinkovin in podobnih bioloških zdravil so med najpomembnejšimi v Sandozu. Desetina naših sodelavcev so farmacevti z visokošolsko izobrazbo, zaposleni v razvojih, kontrolnih, sinteznih, proiz-vodnih, in številnih drugih poslovnih funkcijah, v dinamičnem mednarodnem okolju. Spodbujamo razvoj in izmenjavo strokovnih kompetenc, timsko delo in inovativnost.

Posplošnipredstavitvikariernihpriložnostivfirmi,smosipodrobnejeogledaliRazvo-jni center in Biofarmacevtiko.

Razvojni center Slovenija Tretjina vseh Sandozovih razvojnih projektov se odvija v Leku, saj smo globalno največji razvojni center, za učinkovine in končne farmacevtske oblike. Obvladujemo več kot 250 razvojnih pro-jektov,namenjenihskoraj100različnimtrgom.Pri svojem delu uporabljamo najsodobnejšo opremo in pristope načrtovanja eksperimen-tov, modeliranja, obdelave podatkov in uprav-ljanja z riziki. Glavna področja dela so razvoj učinkovin, farmacevtski razvoj, analitika, in-telektualna lastnina, biomedicina, regulativa, in projektno vodenje. Naše delo je zelo ustvarjal-no, a tudi visoko regulirano, skladno z najvišjimi standardi kakovosti v svetu. Svojo raziskovalno pot bo študentom predstavila Biljana Jankovič. Njen karierni razvoj je vključeval pot od aka-demije do industrije, ne le v razvojnih laborato-rijih, temveč tudi v proizvodnji. Biljana verjame, da je na vsakem koraku najpomembnejše, da smo pozitivni in usmerjeni k rezultatom oziro-ma uspehom. S časom in vztrajnostjo se gradijo znanje, strokovnost in ugled.

BiofarmacevtikaBiološka in podobna biološka zdravila so nov mejnik v učinkovitih terapijah mnogih onkoloških, revmatoloških in drugih bolezni, za marsikatero izmed njih pred tem ni obsta-jalo učinkovito zdravilo. V Lekovi Biofarmacev-tiki smo ponosni, da smo skupaj s sodelavci iz Avstrije in Nemčije vodilni na področju raz-voja in trženja visoko kakovostnih podobnih bioloških zdravil, ki bodo dosegla širši krog up-orabnikov. Vsak Sandozov projekt za podobno biološko zdravilo začne svojo pot na lokaciji v Mengšu, kjer razvijemo celično linijo in biopro-ces skupaj z izolacijo do pilotnega nivoja. Po-leg tega proizvajamo učinkovino eritropoetin in pegfilgrastim za trge v EU in kmalu tudi v ZDA; hkrati pa močan tim na področju Kako-vosti skrbi za zagotavljnje kakovosti, varnosti in učinkovitosti naših izdelkov.

18

STROKOVNE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA FARMACEVTE V LEKU

Predstavili so različne karierne možnosti za farmacevte, na njihovi ekspertni in vodst-veni poti, in se predvsem z vami pogovarjali:

Darja Ferčej Temeljotov je zaključila študi farmacije, magistrirala in doktorirala na Fakulte-ti za farmacijo v Ljubljani. Zaposlila se je v Leku, pridobivala izkušnje v proizvodnji in različnih razvojnih oddelkih, najdlje kot ekspert na področju farmacevtskega razvoja. V svojem ra-ziskovalnem obdobju je Darja skupaj s sodelav-ci objavila več patentnih prijav, patentov in strokovnih člankov. Po letu 2002 je prevzela vodenje številnih razvojnih projektov za nova zdravila, od laboratorijskega razvoja do lansir-anja na ključnih trgih. Darja danes vodi strateško pomembne projekte na nivoju družbe, vodi inovacijsko dejavnost, sodelovanje z akadems-kimi institucijami in mladimi talenti.

Biljana Janković je raziskovalka na področju razvoja trdnih izdelkov v Leku. Doktorirala je leta2011naFakultetizaFarmacijovLjubljani.Del svojega raziskovalnega dela na področju proučevanja mehanskih lastnosti materialov je opravilanaCSM inštitucijivŠvici.2011 jebilačlan zmagovalnega tima Biocampa, ki se je iz-kazal v najbolj prepričljivem načrtu za rešitev študije ter izjemnem timskem sodelovanju. Leta 2012 je izvoljena v naziv docentke zapodročje farmacevtske tehnologije. Ekspert je na področju raziskav nanomehanskih lastnosti kristalnih zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi, fizikalno-kemijskih lastnosti polimerov za kontrolirano sproščanje, kot tudi uporabe mikroskopije na atomsko silo in nanoindent-erja v farmacevtski tehnologiji.

Tadej Čepeljnik je doktoriral leta 2005 na področju Biotehnologije na Univerzi v Ljubljani. Tekom podiplomskega študija se je usposabljal tudi naThe Rowett Research Institute v Aber-deenu na Škotskem. Po zaključku podiplomske-ga študija je še dve leti raziskovalno in pedagoško delal na Biotehniški fakulteti na področju enci-matike ter mikrobne biotehnologije, konec leta 2007 pa se je pridružil Lekovi Biofarmacevtiki v Mengšu kot raziskovalec v analitiki. S svojim de-lom je prispeval k odmevni objavi v reviji Nature biotechnology o variabilnosti bioloških zdravil na trgu skupaj s sodelavci Novartisa iz Švice in generične divizije Sandoza iz Avstrije in Nemčije. Odleta2014vodi15sodelavcevKontrolekako-vosti Bioanalitike, kjer skrbijo za analize biološke aktivnosti vseh Sandozovih podobnih bioloških zdravil, za ustrezno zagotavljanje kakovosti, var-nosti in učinkovitosti zdravil.

Klemen Španinger je leta 2011 doktoral naMedicinski fakulteti v Ljubljani. Del svojega raziskovalnega dela je opravil na Harvard Medical School, ZDA in v v Agence Francaise de lutte contre le dopage (AFLD), Francija. Je soustanovitelj start-up podjetja DiaGenomi, ki je prisotno na globalnem trgu. Kot zmagova-lec regijskegaBioCampa2011 se je leta 2012pridružil ekipi Biofarmacevtike Mengeš kot tehnični projektni vodja. Pot ga je nato vodila v Schaftenau, Avstrija, kjer je kot vodja analitskih laboratorijev vodil ekipo 25 ljudi. Trenutno kot globalni programski manager vodi globalne projekte biološko podobnih zdravil.

“Na koncu je pomembno, da iz vsakega koraka

izluščiš najpomembnejše veščine, kot so ino-vativnost, timsko delo, fokus na kvaliteto, pogum in

osredotočenje na doseganje rezultatov. Kako doseči to v najkrašem možnem času? Tako, da se človek

prisili oditi iz svoje cone komforta in udobja.”

19

SREDA, 8.4.2015PREDAVANJE:DELO V LEKARNIOsnovno delo lekarniškega farmacevta oziroma magistra farmacije je izdaja zdrav-il na recept in brez recepta s svetovan-jem ter izdaja medicinskih pripomočkov, sanitetnega materiala in drugih izdelkov. Poleg tega farmacevt podaja pacien-tom primerne informacije in nasvete o pravilni in varni uporabi zdravil, spremlja učinke zdravljenja, sodeluje pri optimi-zaciji predpisovanja in uporabe zdravil, spodbuja paciente k redni in pravilni up-orabi zdravil, izdeluje magistralna zdravi-la, promovira zdrav način življenja itd. Pri svojem delu mora poznati in upoštevati vso pripadajočo zakonodajo, upoštevati mora socialni, pravni in ekonomski status pacienta, zagotavljati varovanje osebnih podatkov, upoštevati Kodeks lekarniške etike in podobno.Poleg obilice strokovnega znanja in pozn-avanja zakonodaje, naj bi imel veselje do dela z ljudmi, znanja iz komunikacije, vrline, kot so natančnost, točnost, vztra-jnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, zaželene so tudi vodstvene in organizaci-jske sposobnosti. Magister farmacije je samostojen strokovnjak, ki v okviru svojih kompetenc neodvisno strokovno svetuje in posreduje informacije drugim zdravst-venim delavcem. Sodeluje v zdravstven-em timu pri obravnavi pacienta na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti (primarni, sekundarni, terciarni). Skrbeti mora tudi za lastno kontinuirano izobraževanje, ki vključuje obnavljanje in dopolnjevanje že pridobljenih znanj, pridobivanje novih

znanj, obnavljanje znanja tujih jezikov, pridobivanje novih znanj iz komunikacije, organizacije in osebnostne rasti. In dolžan je svoja znanja posredovati sodelavcem!Tekom zaposlitve je v lekarništvu omogočena specializacija iz lekarniške farmacije, klinične farmacije, oblikovanja in preizkušanja zdravil. Magistri (mag-istre) farmacije želimo svoje strokovno znanje uporabiti zlasti za izvajanje kog-nitivnih storitev, kot so farmacevtska skrb, izdelava osebne kartice zdravil, pregled uporabe zdravil in farmakotera-pijski pregled. Izvajamo tudi predavanja v šolah in društvih, pišemo prispevke za poljudne revije, sodelujemo v kontakt-nih oddajah na radiu in televiziji, izva-jamo aktivnosti ob Dnevu slovenskih lekarn in skrbimo za strokovne vsebine spletnih strani lekarn. V lekarnah poteka tudi praktično usposabljanje dijakov in študentov farmacije. Lahko rečem, da je delo lekarniškega farmacevta (farmacev-tke) zahtevno, pestro in zanimivo, včasih povezano tudi z različnimi izzivi, ki pa jih uspešno premagujemo.

20

Predavala nam je mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec.Diplomiralajeleta1992naFakultetizafarmacijovLjubljani.Odleta1992jezaposlenavDolenjskihlekarnah.Jevodjafarma-koinformativne službe v upravi Dolenjskih lekarn in namestnica vodje lekarne Novo mesto. Mag-istriralajeleta2005inspecializiralaleta2006naFakultetizafarmacijo.VDolenjskihlekarnahskrbipredvsem za pretok strokovnih informacij med lekarnami zavoda. Na Lekarniški zbornici Slovenije jebilačlanicarazličnihkomisij,trenutnoječlanicaČastnegarazsodiščaZbornice.Odjanuarja2013je predsednica Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu.

SREDA, 8.4.2015DELAVNICA:IZZIVI BOLNIŠNIČNEGA FARMACEVTADelo bolnišničnega farmacevta v veliki bolnišnični lekarni se v mnogih pogledih razlikuje od dela farmacevta v javni lek-arni, saj poleg izdaje in svetovanja bol-nikom, zajema tudi pripravo različnih vrst aseptičnih in galenskih izdelkov, zagot-avljanje dostopnosti zdravil za posebne skupine bolnikov, pripravljanje protoko-lov za varno uporabo zdravil na kliničnih oddelkih, izobraževanje medicinskega osebja o pravilni uporabi zdravil, skrb za finančno upravičeno uporabo zdravil, itd. Eno od pomembnih zadolžitev predstav-lja tudi delo na kliničnih oddelkih, ki je običajno povezano z delom v bolnišnični lekarni in le redki med nami imajo možnost, da delajo izključno kot klinični farmacevti. Za uspešno delo v bolnišnični lekarni je izrednega pomena dobro sode-lovanje med farmacevti in drugim medi-

cinskim osebjem, kar pogosto predstav-lja precejšen izziv. Bolnišnice vseskozi stremijo k varnejši in kakovostnejši ob-ravnavi bolnikov, zato se v bolnišničnem okolju skoraj vsakodnevno uvajajo no-vosti, tako v delo na kliničnih oddel-kih, kot tudi v bolnišnični lekarni. Ker so bolnišnice zelo velike ustanove, bi morale biti vse spremembe skrbno premišljene, saj bodo terjale prilagoditev dela zelo ve-likega števila zaposlenih. V takih primerih moramo farmacevti pogosto uporabiti tako farmacevtska kot tudi druga, nefor-malna znanja, da lahko uspešno zagov-arjamo svoj pogled na varno in učinkovito uporabo zdravil.Delavnica je pokazala, kakšni zanimivi izzivi čakajo na farmacevta v bolnišnični lekarni in kaj vse je potrebno upoštevati za učinkovito soočenje z njimi.

“Moj delovni vsakdan zadnjih sedmih let poteka večinoma v distribucijski enoti bolnišnične lekarne Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana, kjer kot ena od bolnišničnih farmacevtk skrbim za oskrbo klinik in kliničnih oddelkov z gotovimi zdravili, magistralnimi in galenskimi izdelki, za informiranje o zdravilih ter za distribucijo in administrativno podporo pri izvajanju kliničnih študij. Zadnja tri leta delam tudi kot klinična farmacevtka na Kliničnem oddelku za Kardiologijo, kjer sodelujem na sestankih zdravstvenega tima, pripravljam farma-koterapijske preglede za ležeče bolnike in različna izobraževanja.“Martina Ravnikar, mag. farm.

21

DELO V LEKARNI

ČETRTEK, 9.4.2015PREDAVANJE:SPECIALIZACIJEZa zagotavljanje celovite zdravstvene os-krbe pacienta je naloga vsakega magistra farmacije redno strokovno vseživljenjsko izobraževanje. Magistri farmacije že tekom svojega študija spoznajo in izgra-jujejo kompetence pomembne za opti-malno opravljanje svojega poslanstva, velik pomen pa ima podiplomsko stro-kovno izobraževanje magistrov farmacije, ki poteka v formalni in neformalni obliki. Specialistično izobraževanje je oblika for-malnega podiplomskega izobraževanja magistra farmacije, in poteka na enem od naslednjih področjih farmacije:Specializacija za oblikovanja zdravil,Specializacija iz preizkušanja zdravil,Specializacije iz farmakognozije,Specializacija iz lekarniške farmacije,Specializacija iz klinične farmacije,Specializacija iz radiofarmacije.Specializacija magistrov farmacije poteka pod okriljem Lekarniške zbornice Sloveni-je, v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo

in drugimi organizacijami, ki zagotavljajo strokovne vsebine pomembne za posa-mezno vrsto specializacije. S predstavitvijo programov special-izacije, želimo slušateljem približati ne le vsebino in možnosti podiplomske-ga specialističnega izobraževanja, am-pak dodatno predstaviti kako magister farmacije s pridobljenimi novimi znanji in veščinami deluje v svojem poklicu. Poklic magistre farmacije, specialistke klinične farmacije v zunanji lekarni, nam je pobližje predstavila Metka Milovanovič, mag. farm., spec., iz Lekarne Dravlje.Specializacije magistrov farmacije omogočajo osebni kakor stanovski razvoj in napredek, in so pomemben del Nacio-nalne strategije vključevanja lekarniške dejavnosti in lekarniških farmacevtov v nadaljnji razvoj slovenskega zdravstven-egasistema(SFD,2011).

22

PREDAVANJE:RADIOFARMACIJA

23

ČETRTEK, 9.4.2015

Specializacija iz radiofarmacije je najmlajša vrsta specializacije pri nas. Tako kot ostale vrste specializacij pote-ka pod okriljem Lekarniške zbornice in Fakultete za farmacijo, ki izvaja del pro-grama evropske specializacije iz radio-farmacije. V okviru Evropske agencije za nuklearno medicino (EANM) je Odbor za radiofarmacijo vzpostavil evropski podiplomski program izobraževanja za pridobitev evropskega certifikata spe-cializacije iz radiofarmacije. Program je namenjen farmacevtom, kemikom in bio-kemikom z (najmanj) zaključenim mag-isterijem iz omenjenih področij. Takšen certifikat pridobijo udeleženci/študenti, ki predložijo dokazila o dokončanju vseh postavk učnega programa, vključno z 2-letno prakso predpisano v učnem načrtu in zaključenim tečajem in oprav-ljenim izpitom iz varstva pred sevanjem. Vsak kandidat, ki pridobi omenjeni EANM certifikat, je voden v bazi vseh evropskih specialistov iz radiofarmacije, ki so se izobraževali po tem programu. Kandidat, ki je opravil specializacijo iz ra-diofarmacije po evropskem programu la-hko pridobi status specialista na ravni Slo-venije, poleg tega je certifikat v nekaterih državah avtomatsko priznan. Certifikat nima splošne zakonske veljave, vendar pa je kljub temu pri iskanju službe na nivoju Evrope lahko v veliko pomoč, saj s seboj nosi informacijo o teoretičnem znanju in praktičnih izkušnjah, ki omogočajo odgovornost za “small-scale” produkcijo

in kontrolo kvalitete radiofarmakov, kar praktično pomeni radiofarmacevtske oddelke na nuklearno-medicinskih odd-elkih in PET centrih.Področje radiofarmacije je sicer precej majhno in hkrati zelo specifično. Zaradi dobre povezanosti in sodelovanja z dru-gimi nuklearno-medicinskimi oddelki po Evropi, je v okviru različnih projektov možno izobraževanje v tujini, vendar zadnje velja predvsem za področje razis-kovalnega dela, najlažje v povezavi z dok-torskim študijem. Glede na osebne izkušnje je predavatelji-ca mnenja, da gresta obe vrsti študija, tako specialistični kot doktorski študij, z roko v roki, saj pri optimalnem načrtovanju de-lujeta sinergistično. V takšnem primeru je udejstvovanje strokovnjaka s področja radiofarmacije tudi po končanem študiju zelo zaželeno in dobro sprejeto na nivoju same Evrope. S številnimi centri po Ev-ropi sodelujejo na skupnih raziskoval-nih projektih, so vabljeni predavatelji na nekaterih največjih evropskih kongresih in člani odborov najvidnejših evropskih združenj. Na nivoju Slovenije so, verjet-no zaradi specifike področja, bolj vezani na področje nuklearne medicine kot na samo farmacevtsko stroko.

Predavala nam je dr. Petra Kolenc Peitl, mag.farm, spec.

ČETRTEK, 9.4.2015DELAVNICA:NETWORKINGSi predstavljaš, da se znajdeš v dvigalu z Billom Gatesom? Časa imaš natanko eno minu-to, da prideta do željenega nadstropja - ta pravilno uporabljena minuta ti za vedno spremeni življenje. Vsi vemo, da nam poznanstva z določenimi ljudmi odprejo mnoga vrata. Na delavnici smo spoznavali kaj je mreženje in kako povečati svojo družbeno omrežje.

Delavnico je vodila Urša Svetelj, ki je usta-noviteljica spletne strani: www.mehkev-escine.si, t. i. treningov izven cone udobja. Trenerka je postala na prvem Komispovem treninguza trenerjeT4T2011,od takratpaizvaja mnoge treninge za različna študentska društva,kotstaŠSPRSSinKomisp.Ječlanicamednarodne skupine trenerjev AEGEE Acad-emy in kot trenerka sodeluje na TBA, Team-building akademiji.

DELAVNICA:ZAKAJ BI MORAL BITI VSAK ŠTUDENT/DIPLOMANT NA LINKEDIN-U?

PONEDELJEK, 11.5.2015

Na delavnici smo se pobližje spoznali z Linkedin-om in bolje spoznali kako si ga ust-varimo ter kasneje uporabljamo na svoji profesionalni poti.

Delavnico je vodila mag. Brigita Lazar Lunder, MBA, ki v zadnji dveh letih svetuje podjetjem in posameznikom pri vzpostavitvi uspešnega nastopa na Linkedin-u, kjer sama dosega izjemne us-pehe,sajnjenprofilspadamed1%profilovnasvetu.

23

Celotna organizacijska ekipa se iskreno zahvaljuje vsem predavateljem, trenerjem in ostalim posameznikom, ki so

omogočili uspešno izvedbo projekta.Najlepša hvala tudi vodstvu in študentskemu referatu

Fakultete za farmacijo za podporo in pomoč pri izvedbi.Projekt seveda ne bi bil izvedljiv brez celotne orga-

nizacijske ekipe in še posebej udeležencev, ki so se ak-tivno udeleževali dogodkov. Upamo, da se v enakem ali še večjem številu vidimo čez dve leti, ko se Kapsula

priložnosti vrača.

Vodja projekta: Eva Shannon SchiffrerOrganizatorji: DanajaRode,MijaKavčič,ČrtomirFleisinger,NejcKlopčič,EnejBole,EmanuelaSenjor,IvaBlaževič,PolonaMiheljReščič,NežaTrpin,TjašaŠega,KatarinaRedePromocija: Nina ŽigartPomoč pri organizaciji: Mateja Šutar, Klemen Kreft, Anja Vouk, Ana Lah, Anja Šribar, Ana Temeljotov