kinote~nikkinoteka.si/files/pdf/1445.pdf · peci pec, pedago{ka bajka, nasmeh 61(1961) in lepotica...

1 kinote~nik, maj 2011

kin

ote

~nik

2010 2011

po{tnina pla~ana pripo{ti 1106 ljubljana

brezpla~ni izvod

maj

mes

e~ni

kSlo

vens

keki

note

ke,

letn

ik X

I,{t

evilk

a9,m

aj 2

011

avtorskega podpisa, ki je nato leta 1965 osupnil najprej Jugoslavijo z instantno"~rno" klasiko ^lovek ni ptica in {est let kasneje {e svet z legendarnim W.R. –Misterij organizma. Paberkovanje za filmi Du{ana Makavejeva, ki jih bomo vLjubljani gledali na najbolj{ih mo`nih filmskih kopijah, je terjalo detektivskokomunikacijo s kar 17 filmskimi arhivi, kinotekami in zasebnimi zbiratelji po vsemsvetu in celo izdelavo treh povsem novih kopij kratkih filmov, za katere se jeizkazalo, da obstajajo zgolj {e kot negativi in bodo zdaj predvajani prvi~ podesetletjih. Retrospektiva Du{ana Makavejeva seveda ni naklju~je; gre zanadaljevanje tradicije, ki jo je Kinoteka vzdrèvala do leta 2004, ko je vsakosezono priredila obse`no, s katalogom pospremljeno retrospektivo kateregaizmed velikih imen jugoslovanskega filma: na vrsto so pri{li, po abecedi, Bato êngi}, Srdjan Karanovi}, Ademir Kenovi}, Emir Kusturica, Goran Markovi},Goran Paskaljevi}, @ivojin Pavlovi}, Zoran Simjanovi}, @elimir @ilnik. Tako kot ninaklju~je, da majski program zaokroùjemo z izdatnima posvetiloma {e dvemadoma~ima mojstroma, Karpu Godini in Du{anu Vukoti}u - Vudu. Sploh pa ninaklju~je spomladanskega programskega izobilja, da Du{an Makavejev vLjubljano prihaja po Chaplinu, s svojega beograjskega naslova na Ulici ârlijaâplina. Ne abstinirajte skratka, vabljeni v Kinoteko!.Jurij MedenVodja programskega oddelka Slovenske kinoteke

abstinenca je kontrarevolucionarna"Veselo in brez strahu fukajte! Dovolite, da vam sladki tok ste~e po hrbtenicinavzgor, zazibajte se v bokih! Celo najmanj{i otrok vam bo povedal, da leìnajslaj{e mesto med nogami! Otroci in mladina morajo dobiti pravico do genitalnesre~e! Prepleteni ljubimci sevajo modrikasto svetlobo, enako, kakr{no so videliastronavti v vesolju! Svobodna ljubezen je tisto, v ~emer se je oktobrska revolucijaizneverila! Abstinenca je kontrarevolucionarna!"Milena Dravi}, W.R. – Misterij organizma

Abstinenca od kinote~nega programa je bila kontrarevolucionarna è marca inaprila, ko nas je razsvetljeval veliki Charles Chaplin, po nesmrtnih besedahFranceta Brenka "slavni prednik ~love{tva, osvobojenega nasilja in rev{~ine";seksualno konotacijo pa bo pridobila revolucionarnega meseca maja, ko gostimopopolno retrospektivo Du{ana Makavejeva in nas notori~ni kozmopolit, provokator,prevratnik in prvi ambasador jugoslovanskega filma v svetu tudi osebno obi{~e.Ena klju~nih pri najavi te retrospektive, ki smo jo pripravili v tesnem sodelovanju s sestrsko dunajsko kinoteko, je besedica "popolna". Du{an Makavejev je mordav svoji {tiridesetletni aktivni karieri filmarja res posnel "samo" devet celove~ernihigranih filmov, vendar ni~ manj pomembnega mesta v njegovem opusu ne zasedadober ducat nadvse dragocenih kratkih eksperimentalnih in dokumentarnih filmov,posnetih med letoma 1955 in 1964. Ti na prvi pogled zelo raznoliki utrinki kotcelota na izjemno pou~en, ilustrativen na~in pri~ajo o formaciji unikatnega

W.R. – MIsterij organizmaDu{an Makavejev, 1971

retrospektiva: du{an makavejev

du{an makavejev: enfant terrible jugoslovanske kinematografije

ustvarjanja. Jatagan mala1, Pe~at, Antonijevorazbito ogledalo in Spomenikom ni treba verjetiso navkljub ob~asni malce zmedeni nedore~enostipoeti~ni in indikativni dose`ki, ki so dali slutitinemirnega in dragocenega avtorja posebnihvsebinskih preokupacij in afinitet: odprovokativnega prodiranja v dolo~en drasti~ensocialni ambient (Jatagan mala), prekzasmehovanja birokracije (Pe~at), pa doprikazovanja nasprotij med ~loveku intimnim injavnim okrog njega (Antonijevo razbito ogledalo)in do groteskne zaljubljenosti v vse to, karpredstavljajo spomeniki, relikvije, miti in tabuji(Spomenikom ni treba verjeti). Makavejev se ètukaj izkazuje s svojo nevsakdanjo lucidnostjo inintelektualno vitalnostjo, ki za~enjata vznemirjati.Postavi se kot ~lovek romanti~nega zanosaskojevca, ki prebija razli~ne prepreke sveta, odseksa do politike, v demistifikaciji preprostihdejstev in pojavov socialisti~ne ikonografijepetdesetih let. K njegovemu tovrstnemu delu sovsekakor prispevale prej{nje izku{nje, ki jih jepridobil v ukvarjanju z drznim gledali{~em (Novi~lovek na Cvetnem trgu, Hladen tu{) in revijsko{tudentsko satiro (Brucovanje), v predstavah, kiso bile prvi ambicioznej{i poskusi dru`bene satirepo vojni. V teh teatrskih komadih je Makavejevostril svoj posluh za vse tisto dnevno,provokativno in nekonvencionalno ter s temisto~asno gradil svoj kola`ni dramatur{kipostopek, tako blizu estradnemu dojemanjuscene; prav Brucovanje je bila predstavasatiri~nega kolaà, zgrajena z atraktivno montaòraznovrstnega materiala, "numeric". Naslednje obdobje je prineslo nekaj ~isto drugega.Prvi profesionalni filmi, ki jih Makavejev snema,so sprva videti povsem klasi~ni dokumentarci, aso tako po tematski kakor po izrazni plati preètis ~udno originalnostjo. Panjska kon~nica,Prekleti praznik in Barve sanjajo nastanejo leta1958, pred dokumentarnim filmom za otroke Kaj je to delavski svet?, potem pa se reìser vduhovitih in ironi~no kola`nih dokumentarcih Ecipeci pec, Pedago{ka bajka, Nasmeh 61 (1961)in Lepotica 62 (1962) povrne k nekaterimsatiri~nim tendencam zgodnej{ega obdobja. Zatem posname tri dokumentarce, ki pomenijopreobrat tako v delu Makavejeva kakor v celotnijugoslovanski kinematografiji tistega ~asa. Parada(1962) je spro{~en in bizaren dokumentarni zapiso pripravah na prvomajsko parado in hkrati drznone`na poeti~na skica o ~lovekovi prisotnosti

Ni se mi lahko spomniti vseh filmov, ki jih jeposnel ta kontroverzni in dinami~ni avtor, èzategadelj, ker so zelo zaznamovali odra{~anje infilmofilsko dozorevanje moje generacije: bili sorazli~ni, pogosto nezdru`ljivi v svojih zvrsteh invedno izklju~ujo~i se med seboj glede oblikovnihmetod in stilisti~nih izraznih sredstev. Na zunaj sina prvi pogled niso bili podobni in te`ko jih je bilopripisati istemu avtorju, istim ustvarjalnimizhodi{~em, prekipevajo~i domi{ljiji ter istimpoetskim izvirom. S Silvanom Furlanom sva ob koncu osnovne {olez vlakom od{la na puljski festival in skakala ~ezrimske zidove arene v poletni kino, kjer so konec{estdesetih let v poznih julijskih dneh vrteli filmeavtorjev, kot so bili Petrovi}, Pavlovi}, Mimica,Djordjevi}, Klop~i~, Kadijevi}, Rakonjac ... inkajpada najbolj nenavadnega med njimi, Du{anaMakavejeva. Sko~ila sva med filme, ki so dihali znenavadno sveìno in perspektivi~no mo~jo vobrambi neke nove trdnjave moderne in avtorskepoetike, za katero sva v dopoldnevih poslu{alakriti{ka prerekanja na tiskovkah v Domu Armije,kjer so si bistri mladi kritiki Slobodan Novakovi},Ranko Muniti}, Bogdan Tirnani}, Branko [ömen,Toni Tr{ar, Matja` Zajec ... bistrili duha z gospodo,kot so bili Petar Volk, pa profesor Du{anStojanovi} ... in se prerekali z reìmskimi ~uvajikulture. Razumela sva, da gre za novovalovski"novi film", za ~as liberalnega odpiranja (Vremeotvaranja je bil naslov ~udovite Novakovi}eveknjige o tej temi, podobni sta bili Stojanovi}evaVelika avantura filma in Volkova Mo~ krize; tamsva tudi prvi~ videla posebno 47. {tevilko Ekranao novem jugoslovanskem filmu z Ljubi{oSamardì}em na naslovnici, ki mu MarcelloMastroianni ~estita za bene{ki pokal Volpi). Iz tega izrednega desetletja sta mi {e posebejostala kot sladek spomin na neko komaj opisljivomo~ takratnega jugo filma – ki se je s svojimipestrimi metafori~nimi vsebinami in izrazitimiraziskovalnimi tendencami sijajno vklapljal vtokove modernega svetovnega filma – smelost inpogum teh avtorjev, da so skozi neko "odprtoformo" avtenti~no osmislili trenutek takratnegajugoslovanskega socializma in dru`be nasploh terkreativno prevetrili socialno-politi~ne in bivanjsko-eksistencialne premise ~asa, kar so med drugimienako odmevno po~enjali razumniki okrog revijePraxis in nekateri so~asni liberalni politiki. Vendar je bila morda najbolj zanimiva za najinimladi glavi pojava filmarja Makavejeva, ~udaka,klovna in filozofa obenem, ki je v tistih letih zvsakim novim filmom presene~al z bizarnostjo in

presenetljivo aktivnostjo slehernega svojegapodviga ter pri pri~i zasen~il vse, kar je napravilpred tem, ne oziraje se na vrednosti inoriginalnosti poprej{njih podjetij. Ko sva kot sveàgimnazijca s Silvanom leta 1968 v Pulju videlaenega najbolj{ih, najbolj ~udnih in vsekakornajbolj nenavadnih filmov tega obdobja,Nedol`nost brez za{~ite, si nikakor nisva znalapredstavljati vizionarskega sporo~ila na plakatutaistega filma, kjer je bilo prebrati opozorilo "Film,kakr{nega {e niste videli". Morda je bilo res, dakaj takega dotlej na doma~ih platnih {e nismovideli, in po vsem sode~ ni bilo dosti mo`nosti, dabi kaj podobnega spet videli v bli`ji prihodnosti. Panama je Mak ~ez nekaj let pripravil presene~enje znaslednjim delom W.R. – Misterij organizma, ki jev letu 1971–72 nekako zaklju~il herojsko obdobjejugoslovanskega novega filma. Ti filmi so bili vdogmatskem letu 1972 ozna~eni za "~rne", W.R.so prepovedali, Petrovi}a in Pavlovi}a nagnali zbeograjske akademije, nekatere avtorje preganjali,Maka po~asi prisilili v izgnanstvo, najinageneracija pa je na pragu univerzitetnih let takojodrasla. V tistem poznem poletju, ko je bilo medpuljskim festivalom ve~ vojne policije na mestnihulicah kot na bli`njih Brionih, so se spomnilinovega revizionisti~nega politi~nega kurza, kar jeiz takrat nesre~ne Prage na sre~o prineslo novogeneracijo filmarjev, ki so pri~eli z bolj " ro`natimi"deli. Du{an Makavejev je bil br` ozna~en kot enfantterrible jugoslovanske kinematografije. Snemal jefilme, pisal knjige, se ukvarjal s kritiko inesejistiko; stanoval je v cirku{kem vozu, kamor jesam napeljal elektriko, sodeloval je v {tevilnihdiskusijah in polemikah o filmu in umetnostinasploh. Bil je pogosto hvaljen in enako pogostonapadan, popolnoma zanikan in ve~krat {epopolneje afirmiran. Vedno se je preizku{al vraznorodnosti naporov, raznoli~nosti intenc inustvarjalni raznolikosti, kar je prispevalo kneponovljivosti njegovega filmskega opusa inzadev zunaj njega. Tako so ga celo tedaj, ko so ganapadali, hkrati tudi ljubili in ga jemali za pravtak{nega, kakr{en je bil. Lahko bi se tudi reklo,da je bil Du{an Makavejev ob "grozljivem otroku"vedno tudi eden redkih otrok, ki jih jejugoslovanska kinematografija tistega obdobjaprecej razvadila. S filmom se je za~el ukvarjati kot amater vznamenitem beograjskem Kino-klubu, kjer je vletih od 1955 do 1958 na 16-milimetrski trak in v~rno-beli tehniki posnel vrsto del, ki predstavljajoprvo umetni{ko obdobje njegovega filmskega


znotraj pateti~no pompoznega spektakla. ûde`nahumanizacija omrtvi~enega rituala je predstavljalaodkrit izziv vsem du{ebri`nikom dru`benegasistema in podobnim varuhom filma. Parada se jetako postavila za pobudnika vseh novih in komajslutenih teènj za kasnej{i razcvet moderne filmskestrukture v "zlato-~rni" dekadi jugoslovanskegafilma. Z njo so se za~ele tudi reìserjeve teàve scenzuro in film ni pobegnil {karjam. Kljub temu paje njegov, ~etudi o{kodovan prihod na platnapomenil enega bistvenih preobratov v zgodovinitakratnega doma~ega filma. Dol s plotovi (1962) inNova igra~ka (1963) sta prinesla sijajno obdelaneteme iz otro{kega sveta. Odpor otrok zoper te inone ograje, ki umetno omejujejo prostore njihoveigre in razposajena mlada ìvljenja, so lepopredstavili reìserjevo podporo ni~ manj lepi misliprijatelja pesnika Du{ana Mati}a, da je "vsak otroknov pogled na svet". Nova doma~a ìval (1964) papoleg Parade predstavlja njegov najbolj{idokumentarec. Zapis o odpisanih konjih, ki jihvodijo v klavnico, ker jih izpodriva ~edalje hitrej{euvajanje motorizacije v va{kih gospodarstvih, jetragi~en in silen primer ~iste filmske poezije.Makavejev je v teh dokumentarcih izumil vrstofilma, ki je ustrezala samo njemu osebno: nizsvojih "kratkih dihov" je spojil v edinstveno vizijo o(takratnem) sodobnem svetu, v vizijo, ki jeavtenti~na in resni~na in ki se skladno vklaplja vnevroti~ne tokove modernih ~asov. Tako smo zMakavejevim dobili neko vrsto monta`negavizualnega eseja, katerega vsebine nas nikoli nepu{~ajo ravnodu{nih. ^lovek ni ptica (1965) je reìserjev celove~erniigrani prvenec, ki se je pojavil v prav{njem trenutkuza priklju~itev frontalnemu prodoru novegajugoslovanskega filma. Filmsko prelomnico so tegaleta predstavljali {e filmi Tri (Petrovi}), Prometej zotoka Vi{evice (Mimica), Sovra`nik (Pavlovi}) inDeklica (Djordjevi}). Igrani debut Makavejeva se jepolnokrvno priklju~il tej zdru`bi s svojo spro{~enomonta`no parado, v kateri se cirku{ka predstavame{a z vsakdanjo ~love{ko tragedijo. Delavci vprenatrpani tovarni{ki hali, pevke, ki se v ~arobnihtoaletah vzpenjajo po umazanih tovarni{kih strojih zodmevi Ludvikove Devete simfonije; mnoìcaneobi~ajnih in na zunaj nezdru`ljivih podatkov; vseto je pod reìserjevo taktirko skrojeno v avtenti~noin neponovljivo podobo sveta, katerega detajli sogloboko povezani in asociativno zavezujo~i v svojina videz improvizirani strukturi. Tako se jedokon~no rodil specifi~ni makavejevski kolaàtrakcij, ki ga kasnej{i filmi potrjujejo, razvijajo inpoglabljajo. Ljubezenski primer (1967) je {e bolj spro{~en innenavaden kola`: monologi seksologa dr. Kosti}ain kriminologa dr. Aleksi}a, kratke ànrske scene, v katerih gospa Garodi pripravlja vi{njev zavitek,milni mehur~ki in mojstri pri montaì bojlerjev,nenevarni ljubimec-morilec Meho Bu{atljija, kipredava o podganah in na terasi organiziradruìnski show ob poslu{anju gramofonskih plo{~tovari{ev iz bratske NDR, pesmica Du{anaRadovi}a in kratek pornografski film s serijopikantnih sli~ic iz "zgodovine seksualnosti". Vse te banalne situacije so iztrgane iz realnosti in zmontaò soo~ene v neko novo, fantasti~no innadrealno dimenzijo, ki pred gledalcem odpirabrez{tevilne mo`nosti glede interpretacijeposameznosti in celote ter ga tako prisili v aktivenodnos do smislov in uìtkov tega poeti~negafilmskega tkiva. Nedol`nost brez za{~ite (1968) je veliki filmskishow Du{ana Makavejeva in Dragoljuba Aleksi}a,vsekakor eden najbolj norih in nepri~akovanihfilmov, ki so se kadarkoli pojavili. Reinterpretacijastarega Aleksi}evega "akrobatskega filma", ki gaje posnel v Beogradu med nem{ko okupacijo, jefantasti~en kola` umetnosti in ki~a, politike incirkusa, vesele melodrame in surovihdokumentarnih posnetkov. Po ogledu tega filma nevemo ve~ prav natan~no, kaj smo na platnu zaresvideli in kaj smo temu sami dodali ali si izmislili,ko se je v nas sproìla veriga asociacij in vtisov.Kadarkoli ta ~arobni film znova pogledamo,odkrijemo nekaj novega; to pa~ omogo~a njegovave~plastna struktura in taka je bila tudi èlenastruktura modernega filma v tistem usodnem letu1968. Morda se tu ponuja {e ena Mati}evapesni{ka misel: "ê se vam dela modernihumetnikov zdijo nedokon~ana, jih dokon~ajtesami!"Po teh filmih so se kritiki in publika za~elispra{evati: kaj zdaj? Ali bo Makavejev za{el veksploatacijo svojega stila, ali se bo spremenil vtrgovca, ki se okori{~a z è preizku{enimi izkustviin ìvi od stare slave? Kar se je v tem smisluzgodilo, je zelo zanimivo. Tik pred usodnim politi~nim jugoslovanskim letom

W.R. – MIsterij organizmaDu{an Makavejev, 1971

1 Film velja za izgubljenega. (Op. ur.)

ljubljana pozdravlja osvoboditelje9. maja 1945 zjutraj so v Ljubljano prikorakalepartizanske enote z raznih smeri, predvsem izju`nega dela Slovenije, iz Bele Krajine in Dolenjsketer Primorske. Kljub objavi nem{ke kapitulacije, kije stopila v veljavo 8. maja 1945 ob 24. uri, sopotekali boji za Ljubljano na vzhodnem injugovzhodnem delu. Da je {lo zares, pri~aspomenik padlim na Orlah, kjer so potekali zadnjisrditi boji. Jutro 9. maja je bilo lepo in son~no, ~epa ni bilo ravno tako, se je vsem zdelo, da ga nilep{ega. Ni {lo zgolj za sonce, {lo je za svobodo.Ulice so bile polne nasmejanih obrazov me{~anovLjubljane in Ljubljan~anov, ki so se s partizanskimienotami, zlasti z Ljubljansko brigado, vra~ali vsvoje mesto. V mnoìci navdu{enih me{~anov sose zna{le {tiri filmske kamere razli~nih modelov,ob njih pa snemalci Metod Badjura, Rudi Omota,Janko Balanti~ in Mario Foerster. Vse kamere sosnemale na 35-milimetrski ~rno-beli filmski trak,posnetkov pa je bilo skupaj za 476 m. MetodBadjura se je snemanja lotil samoiniciativno, ssvojo kamero in svojim filmskim trakom, za trikamere in filmski trak je poskrbel Milan Kham(dve sta bili od Emona filma, eno pa si je sposodilod ljubljanskega Magistrata). Producent snemanjaje bil Emona film, organizator pa Milan Kham, kiga vidimo tudi v filmu, kako v beli srajci in z belimèpnim robcem navdu{eno maha in pozdravljaprihod prve slovenske vlade iz Ajdov{~ine vLjubljano 10. maja 1945. Ti posnetki na 35-milimetrskem filmskem traku so sestavljali film Ljubljana pozdravlja osvoboditelje. Pobudniksnemanja je bila Osvobodilna fronta, katere aktivni~lan in zaupnik je bil od leta 1941 Milan Kham.Da ne bi bili krivi~ni do ostalih snemalcev, ki soisti dogodek samoiniciativno posneli na 16-milimetrski filmski trak, naj jih navedemo:Franci Bar je posnel 60 m filma, Ivan Zalaznik 30 m, Janko Poga~nik 80 m ~rno-belega in 30 mbarvnega filma, nato pa {e 100 m ~rno-belega,Boìdar Jakac je posnel 22 m in neznani snemalec91 metrov. Omenim naj, da je snemalec JankoBalanti~ posnel {e 15 m 8-milimetrskegaamaterskega ozkega filma, Stane Vir{ek pa 211 m35-milimetrskega ~rno-belega filma. Skratka:osvoboditev Ljubljane je navdu{ila poklicne inljubiteljske filmarje, da so ta dogodek ovekove~ilis filmskim trakom. Filme hranijo v ArhivuRepublike Slovenije, v Muzeju novej{e zgodovinein na RTVS; predstavljajo dragoceno filmsko,slovensko in mestno, ljubljansko dedi{~ino, kizadeva enega najve~jih zgodovinskih dogodkovnovej{e slovenske zgodovine, primerljivega samo{e s praznovanjem slovenske osamosvojitve. @alsta dva dogodka kmalu po osvoboditvi usmerilapozornost na nesporno dejstvo, da ni slavja brez`rtev: Ljubljana se je poklonila spominu padlih terpo~astila spomin na talce, pobite 4. maja 1945na Turjaku. To me je spomnilo na besedepoveljnika v ~astni{ki {oli, ki nas je opozoril nanepisan zakon vseh vojn: preìveti je treba prvih inzadnjih deset dni vojne in prvih deset dni miru. Ta~as terja {tevilne nedol`ne `rtve, ki jih presenetijovojni dogodki ali nenadni trenutki miru, ko se odsamega navdu{enja pogosto strelja vsepovprek alipa iz pretiranega ma{~evanja padajo nedol`ne`rtve. Zve~er je Ljubljana doìvela velik ognjemet zgradu. Ko so bili posnetki v laboratoriju Emonafilma razviti ter jih je reìser in montaèr filmaMario Foerster v montaì urejal, so propagandisti vAgitpropu (Agitprop: komisija za agitacijo inpropagando) ugotovili, da imajo zelo velikoposnetkov navdu{enih me{~anov, partizanov vmestu, sre~anj in objemov, a malo vojske, malotistih pravih voja{kih sil. Sklenili so, da je to trebadosneti. Iz {e nerazpu{~enih partizanskih enot, kiso bile od marca 1945 v sestavu Jugoslovanskearmade, so zbrali ve~ pehotnih ~et ter enokonjeni{ko, ki so korakale po takrat makadamskiDolenjski cesti. Za "reìjo" teh posnetkov je bilzadolèn France Kosma~, kot zanimivost pa

omenjam, da je bil med korakajo~imi partizanitudi poznej{i filmski snemalec in na{ kolega Milede Gleria, takrat {e gimnazijec oz., kot se je samimenoval, "majski hro{~". ("Majski hro{~i" so bilitisti pripadniki partizanskih enot, ki so bilimobilizirani ali so prostovoljno stopili vpartizanske vrste aprila in maja 1945.) Snemanjeje potekalo avgusta 1945. Kamere so bilepostavljene na pobo~ju Golovca za totalneposnetke ter na Dolenjski cesti za bli`nje, ko sose konjeniki in pe{ci pred kamero lo~ili ter jo ob{liz leve in desne. Pri~evanja Rudija Omote,Franceta Kosma~a in Franceta Brenkapojasnjujejo, zakaj dva datuma premiere tegafilma v Ljubljani: 17. julij ter 26. avgust. Prvi jedatum prvega javnega predvajanja avtenti~nihposnetkov prihoda partizanov in prve slovenskevlade v Ljubljano, drugi pa je dopolnjena verzija zrekonstruiranimi posnetki prihoda partizanov poDolenjski cesti. Zanimivo je, da so ti slovenskipartizani vzorno oble~eni in oboroèni. Filmskiposnetki ne beleìjo prvih partizanskih borcev, ki so {e v jutranjem mraku pri{li v Ljubljano sprimorske strani. To je bil del 29. Hercegovskedivizije, v katerem so bili {tevilni borci v opankahin ~ak{irah (starinske kme~ke hla~e, podobnejahalnim), kar ni ponujalo ravno reprezentan~negapogleda na narodnoosvobodilno vojsko. Te borceso hitro namestili v voja{nice k po~itku, nato paso nadaljevali proti Gorenjski.

o, vrbaTa dokumentarni film je bil posnet leta 1940. Leta1939 je bila zaklju~ena zbiralna akcija, ki jo jespodbudil pisatelj in duhovnik Fran Sale{kiFin`gar. Slovenski dijaki so za odkup Pre{ernoverojstne hi{e prispevali vsak po 1 dinar; s temdenarjem bi si pesnikovi dedi~i lahko zgradili novohi{o ter se preselili, Pre{ernovo rojstno hi{o pa biprepustili spominskemu muzeju. To se je tudizgodilo. Ko je bila akcija zaklju~ena in rojstna hi{aspremenjena v pesnikov muzej, sta se MarioFoerster in Rudi Omota s Foersterjevim avtom,kamero in 500-vatno àrnico odpeljala v Vrbo ter venem dnevu posnela sliko. To je è bilo leto vojne.Poljsko so okupirali Nemci in Rusi, okupirane sobile tudi Belgija, Nizozemska, Luksemburg inFrancija, potekala je bitka za Anglijo, v nem{kihrokah sta bili Danska in Norve{ka, Avstrija je bilaleta 1938 priklju~ena Nem~iji. Skratka – vojna seje bliàla Jugoslaviji in Slovenija je bila prva naudaru. Te evropske razmere sta Foerster in Omotanazorno pokazala z mnoìco temnih, z nevihtogroze~ih oblakov, ki se valijo ~ez Karavanke. OpisPre{ernove hi{e nam podaja Fran Sale{ki Fin`gar,ki sam pripoveduje besedilo, Oton ùpan~i~ parecitira Pre{ernovo O, Vrba. Glasbo za film jeprispeval Janez Gregorc starej{i, dirigent pa je bilSamo Hubad. @al se nih~e ve~ ne spominja, kjeso snemali glasbo, a tako Hubad kot Omotadomnevata, da je bilo v dvorani Pokojninskegazavoda na Miklo{i~evi cesti. Dvorana se nahaja vnotranjosti stavbe, umaknjena s ceste, kjer hrupmestnega prometa ne seè v prostor. Lahko birekli, da je bil film posnet na obroke v letih1940–1941. Zaradi kulturnega molka je bilshranjen, bolje re~eno skrit, na svetlo je pri{elmaja 1945. Predvajan ni mogel biti takoj, saj jetedanja politika menila, ob vsem spo{tovanju dovelikega pesnika in njegovega dela, da mora bitiprvi slovenski povojni dokumentarni filmpartizanski. Ko je bil film Ljubljana pozdravljaosvoboditelje dokon~an in obogaten z dodatnimiposnetki korakajo~ih partizanov, je 26. avgusta1945 doìvel svojo drugo premiero. Potem je vkinematografe pri{el film O, Vrba. Napisproducenta Emona film je zamenjal napis Dràvnofilmsko podjetje – Direkcija za Slovenijo (direktorje bil France Brenk). Kopije filma so zakroìle poSloveniji. Mnogo let pozneje je bil filmu povrnjennapis izvirnega producenta: Emona film.

ljubljana pozdravlja osvoboditelje

praznik ljubljane: 9. majveseli veterPo kapitulaciji Italije septembra 1943 je izLjubljanske pokrajine (Provinzia di Lubiana) od{lo vpartizane ve~je {tevilo mladih, med njimi en letnikFakultete za arhitekturo, ve~ igralcev Drame inpevcev iz Opere, {tudentov raznih fakultet, pa tudidelavske in kme~ke mladine. Med arhitekti so biliFilip Kumbatovi} s pesni{kim imenom Filip Kalan,Du{an Povh, Sa{a Sedlar in drugi. Med igralci sobili Lojze Potokar, Joè Gale, Stane êsnik inAleksander Vali~, pa Irma Flis in Joco Turk ter vrstadrugih. Filip Kumbatovi~ se je lotil ustanavljanjaSlovenskega narodnega gledali{~a na osvobojenemozemlju, ki je bilo v tistem ~asu edino stalnodelujo~e gledali{~e na osvobojenem deluokupiranega podro~ja. Gledali{~a so delovala vokupiranem Parizu, v Pragi in drugih okupiranihmestih, delovala so celo judovska gledali{~a vjudovskih getih, dokler so Nemci dovolili njihovobstoj. A poklicnega gledali{~a, ki je sredi vojnenastopalo "v hosti", pod kozolcem ali na kakemimproviziranem odru, Evropa tistega ~asa nipoznala. Filip Kumbatovi} - Kalan, po o~etu je bilPrimorec z Omi{a na otoku Krku, po mami Kalan,je napisal esej Veseli veter, po katerem je nastal tadokumentarni film. Slovensko narodno gledali{~ena osvobojenem ozemlju se je iz Bele krajineskupaj z osvoboditelji preselilo v osvobojenoLjubljano. Arhiv, kot se spominja takratni major FilipKalan, so prepeljali v zabojih za municijo, "sicer jimnih~e ne bi vozil teh papirjev". @e med vojno so naosvobojenem ozemlju na{tudirali dramo MatejaBora Raztrganci in jo uprizorili na odru ljubljanskeDrame takoj po osvoboditvi. Film je romanti~enutrinek iz davnih partizanskih ~asov, ki so ga poeseju Filipa Kalana ustvarili scenarist in reìserMilan Ljubi}, snemalka Veka Kokalj in organizatorLjubo Struna. Izdelan je v dveh jezikovnih verzijah,slovenski in srbski, besedilo obeh je bral Stevo@igon. Producent je bil Viba film v sodelovanju sfilmsko ekipo.

filmske novice {t. 226. maja 1945 je mar{al Tito obiskal Ljubljano.Pri{el je s {tajerske strani, saj je pred tem obiskalZagreb in rodni Kumrovec. Dan je bil deèven, akljub temu se je na Kongresnem trgu zbrala velikamnoìca ljudi, da prisluhne njegovemu govoru. Filmje dolg dobrih 10 minut, posneli so ga MetodBadjura, Janko Balanti~ in Rudi Omota. êpravnekateri poznej{i viri navajajo, da je film posnelTriglav film, to ne drì. Formalno ga je posneloDràvno filmsko podjetje – direkcija za Slovenijo,saj Triglav filma tedaj {e ni bilo. Dejansko ga jeposnelo osebje Emona filma z napravami tegapodjetja, saj je bil Emona film nacionaliziran {elenovembra 1945. Malo pred smrtjo mi je RudiOmota povedal, kako je potekalo snemanje.Kamere so bile razpostavljene na balkonu Univerzetik ob govorniku in na Kongresnem trgu s pogledomproti balkonu Univerze. Kabel mikrofona je bilnapeljan v prvo sobo za balkonom, kjer je FrancKham - Ba~i (posvojenec druìne Kham, ne gre gazamenjati s Francetom, bratom Milana Khama)snemal zvok z vrezovanjem na gramofonske plo{~e.Plo{~a lahko posname samo nekaj minut govora,zato so med Titovim govorom, ki je bil dalj{i,menjali plo{~e, v filmu pa je bil med menjavomontiran pogled proti ob~instvu ali pa je bil Titoposnet iz daljave, da nesinhronost posnetka ni bilapreve~ izrazita. Rudi Omota in Mario Foerster stapotem v montaì posnetke slike in zvoka zmontiralatako, da sta nesinhronost {e ublaìla. Tadokumentarni film sodi med pomembnej{edokumente o Titovih obiskih Ljubljane. Nikakor nemoremo trditi, da je to prvi Titov obisk v Ljubljani,saj je znano, da je Tito kot ilegalec prihajal vSlovenijo na razne sestanke pred drugo svetovnovojno. Je pa to prvi prihod po drugi svetovni vojni inprvi, ki je dokumentiran s sliko in zvokom ternjegovim govorom.Vsi {tirje filmi prazni~nega sporeda "Ljubljanapozdravlja osvoboditelje" sodijo med slovenskefilmske dokumente, ki pri~ajo o delu slovenskihcineastov v za mnoge navdu{ujo~ih majskih dnehleta 1945. Ljubljana si je za svoj praznik izbrala 9. maj, ki je pozneje postal tudi praznik Evrope..Milan Ljubi}

Ljubljana pozdravlja osvoboditelje

Programponedeljek 9.5. ob 21.00Ljubljana pozdravlja osvoboditeljeO, VrbaVeseli veterMar{al Tito v Ljubljani (Filmske novice {t. 2, maj1945)

Viri in literatura:France Brenk, France Kosma~, Mile de Gleria, RudiOmota – spomini in pripovedi ob druènjih; gradivoza film Zadnja kino predstava, zapu{~ina MilanaKhama, last Katarine Kham; V kraljestvu filma -–filmografija 1905–1945, avtorji Silvan Furlan,Bojan Kav~i~, Lilijana Nedi~, Stojan Pelko, ZdenkoVrdlovec; Ekran 66 {t. 37–38 - "Slovenski film poosvoboditvi".


1972 Makavejev posname kvintesenco svojegafilmskega in dru`benega prepri~anja, W.R. –Misterij organizma (1971), ki je hkrati najboljradikalen primer njegovega kola`no-esejisti~negapostopka in postane zaradi najrazli~nej{ihokoli{~in njegov najbolj prepoznaven film terrazlog za njegovo karierno izgnanstvo. Film seukvarja z ameri{kim u~enjem Wilhelma Reicha, vkaterem Makavejev z razigranim ironi~nim instrukturalno-anarhoidnim citatnim na~inomtematizira rigidnost komunisti~nega reìmaoziroma konzervativnost t. i. progresivnih socialnihdru`b. S tem vle~e vzporednice med fa{izmom inkomunizmom, o{vrkne individualno svobodo inmilitantnost, rasizem in potro{ni{tvo kot bistvenesestavine ameri{ke dru`be, po vrhu pa {e seks inseksualno ugodje kot klju~ni dimenziji ìvljenja.Film po svoji formalni in vsebinski smelosti pravgotovo predstavlja eno najbolj intrigantnih delzvo~no-filmskega avantgardizma. S tem je Makavejev pri{el v spor z nazadnja{kimioblastni{kimi du{ebri`niki, ki so ga ustavili inprisilili k molku in odhodu. Jugoslovanskimreìserjem tujina ni nikdar prijala in nadaljnjausoda Makavejeva je bila temu primerna. Filmi, ki jih je posnel v tujini, so sicer ~asten odmevnekdanje veli~ine, saj se je moral prilagajati okusuzahodne publike in preprostej{im pripovednimna~inom. Sladki film (1974) je nadaljevanjeradikalne raziskave o seksualnosti, MisterMontenegro (1981), Coca Cola Kid (1985),Manifest (1988) in Gorila se kopa opoldne(1993) pa so filmi, v katerih svojim nekdanjimpridaja nekaj drugih motivov velikih sodobnihavtorjev. Na àlost so se bojazni prej navedenih vpra{anjuresni~ile. Je pa tudi res, da so se ~asi povsemspremenili: iz vzhodnoevropskega filma sta izginilimetafora in sovra`nik-sistem-socialisti~na dràva.Veliko vpra{anje pa je, kaj bi v novih okoli{~inahpo~el Du{an Makavejev, ki je bil od nekdaj osterkritik slehernega sistema. Kljub vsemu pa ostajaàlostno dejstvo, da doma ni ve~ delal. TudiEisensteinu, ki ga je tako ob~udoval, so neko~prepovedali delo doma, od{el je v svet in se vrnilsamo s presunljivimi in nedokon~animi podobamiMehike. Du{an ni nikoli posnel svojega Nevskegaali Ivana Groznega, ostal pa je ìv. A to v~asih {ebolj boli – ali kakor je sam neko~ dejal: "Stvarnostje veliko bolj domi{ljijska od posameznegaumetnika.".Joè Dolmark

ProgramRetrospektiva Du{ana Makavejeva poteka od 3. do 17. maja.Za natan~en filmski program glej koledar.

Ob prilo`nosti retrospektive bo iz{el tudi obseènkinote~ni katalog, posve~en Du{anu Makavejevu,ki ga od 3. maja naprej lahko dobite na blagajniKinoteke za dva evra. Kdor se maja v~lani v klubKinopolis, katalog prejme brezpla~no.

Retrospektiva Du{ana Makavejeva je skupinskiprojekt Slovenske kinoteke in dunajskegaÖsterreichisches Filmmuseum. Pri organizacijiretrospektive so nam pomagali naslednjeorganizacije in posamezniki, za kar se jimnajlep{e zahvaljujemo: Adis Bakra~ (FilmskiCentar Sarajevo), Sanja Bor~i} (Zagreb film),Nicole Brenez (Cinémathèque Française),Aleksandar Sa{a Erdeljanovi} (Jugoslovenskakinoteka), JohanEricsson (SvenskaFilminstitutet), Dirk Förstner (DeutscheKinemathek), Markus Gehann (Arsenal – Institutfür Filmund Videokunst), Haden Guest (HarvardFilm Archive), Sue Jones (British Film Institute),Carmen Lhotka (Hrvatska Kinoteka), MiodragMilo{evi} (Akademski filmski centar Beograd),Nicole Reinhard (Stadtkino Basel), AndréSchäublin (Cinémathèque suisse), Marc Scheffen(Cinémathèque, Ville de Luxembourg), Carsten Spicher (Internationale KurzfilmtageOberhausen), @elimir @ilnik. Posebna zahvala:Du{an Makavejev, Bojana Marijan-Makavejev,Alexander Horwath, Regina Schlagnitweit,Richard Hartenberger.

kino-integral: karpo godina: zgodnja dela

Izlet – po besedah Jurija Medena gre za"Renoirjev slavni izlet na deèlo, posnet v sloguJacquesa Tatija" – je Godini med drugim prineslatudi krakovskega srebrnega zmaja.Sonce in Piknik sta v doma~em prostoru izzvalaburne razprave, zato je reìser za dobro desetletjezapustil domovino in pod okriljem zagreb{kegaFAS-a, novosadske Neoplante ter beograjskeZastave ob {tevilnih televizijskih produkcijah (npr.odmevne nadaljevanke Okvir za nekaj poz)ustvaril serijo svojstvenih kratkih filmov, za katereje napisal scenarij, jih zreìral, posnel in zmontiral.Med Godinova dela, izmuzljiva vsakr{nimopredelitvam, sodijo Zdravi ljudje za razvedrilo(1971), posneti na 35-milimetrski filmski trak.Ideja za ta film se je avtorju porodila, ko se jevozil po zakotnih vojvodinskih vaseh, kjernarodnost prebivalca prepozna{ po barvi hi{e –Hrvati svoje domovanje odenejo v zlato rumeno,Madàri v zeleno, Slovaki v modro, Rusi belo hi{oobrobijo s ~rno ... V filmu se tako kot albumbarvnih fotografij v stati~nih kadrih zvrstijo – ujetiv izrez – va{ki prebivalci, ki pozirajo predìvobarvno ometanim domovanjem. Ritemnarekuje glasbena kulisa – Srbi ob spremljavitamburice pojejo, kako radi imajo Hrvate, Slovake,Ruse in vse druge –, ki sta jo na osnovi podobe vfazi montaè ob ohlapno montiranih sekvencahustvarila Mladen in Predrag Vrane{evi}, Godina paje nato napravil ostre reze po ritmu. Film je posnel skupaj s prijateljem AndrejemPopovi}em, po izobrazbi sicer atomskim fizikom inljubiteljem fotografije, ki je nastopil v vlogitonskega mojstra – sedla sta v fi~ka in pre~esalavasice, z razli~nimi barvami ozna~ene nazemljevidu, ter ljudem potrkala na vrata. Mojstrsko upodobljeni igrano-dokumentarni filmZdravi ljudje za razvedrilo, ki prikazuje Vojvodino,komi~no v svoji ve~nacionalni strukturi, lahko"beremo" kot minimalisti~no in ironi~norazglednico Jugoslavije, ki globoko metafori~noobravnava ~as skozi rituale in ljudi.Naslednji izmed filmov, ki so Godini prinesli kultnistatus, O ljubezenskih ve{~inah ali film s 14441kvadrati (1972), bi sicer moral biti izobraèvalnivoja{ki film o sobivanju nekega naselja z vojsko(snemal ga je namre~ za izobraèvalne potrebeJLA) ..., a prizori{~e je zavzela garnizijajugoslovanske vojske z dvajset tiso~ vojaki vmakedonski vasici, kjer ìvi sedem tiso~ deklet(tekstilnih delavk v bli`nji tovarni in dijakinjmedicinske {ole), med dekleti in vojaki pa nikoline pride do stika. Ironi~na vsebina se ob glasbiizrisuje z nizanjem dolgih stati~nih podob,

karpo godina:senzibilne stati~ne podobe

portretni fotografiji primerno, v vrsti pozirajo~ihhrepene~ih deklet; s pti~je perspektive se napokrajini slika globina polja, po pobo~jih se vijejov ~ete postrojeni vojaki – zdi se, kakor da jeGodina za eksterierne fotografije zbral skupaj vsoJLA. Film so prepovedali, avtor pa se je moralzagovarjati na voja{kem sodi{~u. V "pop eposu" Gratinirani mo`gani PupilijeFerkeverk (1970) spelje Du{anu Jovanovi~uPupil~ke iz gledali{~a na Se~oveljske soline. Tamnastane kola` prizorov, v katerem vsak nosiindividualno te`njo in strahotno èljo po svobodi.Njihovo sporo~ilnost pod~rtajo montirani tabloji, kis slogani povzdigujejo umetnike in izraàjo uporproti avtoriteti, potro{ni{ki dru`bi, vojski, dràvi,oblasti. Da bi ujel mavrico barv in valovanja morja, jekamero za en teden zabil v soline in tako ~akal naodtenke, ki sta jih izrisala morje in nebo. Vsabarvna prehajanja iz dneva v no~ so bila posnetarealisti~no, pred stati~no kamero se je odvijalanora mizanscena s skupino priznanih slovenskihumetnikov. Z lucidno uporabo sloganov in ironi~nihmednapisov, sila preciznim kadriranjem, samomontaò tablojev, na katerih so liki bolj ali manjnegibni in nemi, medtem ko glasba v offuhumorno komentira sliko, je v omenjenih filmihizoblikoval povsem lastno poetiko, ki se nepostara in uspe{no kljubuje zobu ~asa ter novimtehnologijam. Politika se je z Godino velikokrat poigrala, sam seje z njo poigral v svojih filmih. Duhovito ironi~ni,prefinjeno metafori~ni v kritiki ideologije inestetsko dovr{eni kratki metri lepo ponazarjajodru`beno stanje ~asa, zlatega obdobja (novega)jugoslovanskega filma, v katerem so nastali. @etakrat so se zapisali v sam vrh avantgardnegafilmskega ustvarjanja v globalnem smislu, oblastpa je v njih prepoznavala eksplozivno zmesestetskega radikalizma, socialnega naboja inpoliti~nih implikacij in zato se je Godina obnekaterih posameznikih, novovalovcih, zna{el na"~rnem seznamu".Godinov opus preèma raziskovanjekompleksnosti razmerja med zvokom in sliko.Glasba, ki po avtorjevih besedah v filmu nastopikot druga oseba, z metaforami in subverzivno,ironi~no vsebino osmi{lja neme "fotografije".Podobam v ve~ini primerov narekuje ritem, ki seponudi predvsem v procesu montaè; zeloraznolika, ne{ablonska glasba, za katero jezaslu`na glasbena skupina Laboratorija zvuka, kista jo ustanovila brata Vrane{evi}.

Na za~etku sedemdesetih, ko to sicer {e ni bilapraksa, je Godina posnel enourni kola`videospotov Laboratorije zvuka z naslovom Kaj jeto med? (1972), v katerem spet na svoj na~insopostavlja povsem stati~ne "fotografije" obglasbeni podlagi skupine, ki jih v kontrapunktuprekinjajo povsem dokumentaristi~ni posnetki, kose mimoido~e na ulici spra{uje, "kaj je to med". V letu nastanka kolaà videospotov se je Godini inBranku Vu~i~evi}u (s katerim sta sodelovala è priZgodnjih delih [1969] @elimirja @ilnika) nabeograjskem Festu, ki je bil takrat v polnemrazcvetu, utrnila ideja, da z gostujo~imi reìserji nafestivalu posnamejo triminutne film~ke, in sicer vdolo~enih formalno-estetskih pogojih – v maniristati~ne kamere (kar je dobesedno ignoriral Du{anMakavejev, ki se je ves ~as osredoto~al le naigralce), v vsakem avtorskem film~ku omnibusa pase je moral pojaviti Snoopyjev stavek "I missSonia Henie". Snoopy se je pod film dejanskopodpisal kot scenarist. Na skico stripovskegajunaka, spe~ega na svoji hi{ici ter razmi{ljujo~egao norve{ki olimpijski drsalki in hollywoodski zvezdiiz tridesetih, ki je leta 1969 umrla v 57. letustarosti, sta z Vu~i~evi}em povsem naklju~nonaletela pri listanju ~asopisa Politika.Cineasti, kot so Milo{ Forman, Buck Henry, TintoBrass, Paul Morrissey, Frederick Wiseman, Puri{aÐor|evi}, Bogdan Tirnani} in Du{an Makavejev,ter uveljavljeni igralci in igralke Catherine Rouvel,Brooke Hayward, Dobrila Stojni}, Branko Mili~evi}in Sr|an Zelenovi} so pristali na sladek cinefilskieksperiment. Tako so se po festivalskihprojekcijah dolgo v no~ zabavali na podstrehi vmajhni prenapolnjeni sobici – prostora je bilokomajda za kamero. Nastala je lucidna zlepljenkadadaisti~nih, mestoma absurdnih in s ~rnimhumorjem preètih triminutnih igranih filmovManjka mi Sonja Henie (1972). Film je bilprepovedan tako reko~ zaradi dekadentnegazahodnega pogleda. Godina je velik del svoje nadarjenosti poklonildrugim. Bahrudin Bato êngi} ga je na primerizzval z vpra{anjem, ali bi si upal na na~in, nakaterega snema svoje kratke filme, posneticelove~erni film. êngi}ev prvenec Vloga mojedruìne v svetovni revoluciji (1971) je tako polegpoliti~ne izzivalnosti zanimiv tudi zaradi podobe,akvarelne, ne`ne fotografije, ki jo je Godinauveljavil v tem filmu. Sledilo je sodelovanje vPodobah iz ìvljenja udarnika (1972), katereganecenzurirano verzijo ponuja tudi Kinotekin majskiprogram. Fenomen stati~ne kamere in ritma je Godinaraziskoval tudi pri poslednjem veristi~nemcelove~ercu Ivice Mati}a, ki se bo prav takoodvrtel v majskem Kino-integralu. V @enski spokrajino (1976) se po aristotelovskempripovedovanju skozi posamezne prizore, tabloje,odvija "resni~nemu" vzporedni svet. Elipti~nestati~ne podobe odraàjo stanja in like,osredoto~anje znotraj kadra odslikava subjektivnipogled glavnega junaka. Stati~ne kompozicijepogojujejo dokaj stati~no mizansceno, junakinatopijo kakor nepomi~ni nemi liki, ki so stopili sslik. Karpo Godina, postmoderni poet, med drugimnagrajenec Pre{ernovega sklada (leta 2006 jeprejel tudi Pre{ernovo nagrado za ìvljenjsko delo)in biv{i profesor filmske reìje in fotografije naAGRFT, velja za edinstvenega avtorja predvsemzaradi neusahljive èlje po raziskovanju filmskepoetike in tehnike. V svojem bogatem, raznolikem in obse`nemopusu (kot direktor fotografije je sodeloval prienaindvajsetih celove~ercih, sam je reìral {tiri) jes kamero slikal ~arobno senzibilno estetiko, ki joje kot direktor fotografije ali snemalec vtihotapljaltudi v dela svojih kolegov (poleg è omenjenih,@ilnika, êngi}a, Mati}a, je slikal {e fantazijskisvet v delih Lordana Zafranovi}a, sodeloval zDu{anom Makavejevim, z Vojkom Duleti~em in {enekaterimi slovenskimi reìserji mlade generacije);vsa razkrivajo ~aroben razvoj senzibilnosti inspretnosti, ki jih je mo~ dose~i s kamero..Maja Krajnc

Programsreda 18.5. ob 19.00 (Karpo v Srbiji) in 21.00 (Karpo in Ivica).~etrtek 19.5. ob 19.00 (Karpo in Bahrudin) in21.00 (Karpo in svet)petek 20.5. ob 19.00 (Karpo in kratki Slovenci) in21.00 (Karpo in mladost).Za natan~en filmski program glej koledar.

Karpo Godina je eroti~en odnos do fotografijeprevzel po o~etu Viktorju A~imovi}u,makedonskem revolucionarju, bile}anskemzaporniku pred drugo svetovno vojno in po njej,mojstru umetni{ke fotografije, filmskem snemalcu,novinarju in boemu. V njegovem opusu lahkosledimo tudi `lahtnim usedlinam gruzinskekinematografije. O~e mu je v zgodnjem otro{tvu,ko je kot de~ek v kleti v Skopju uro~eno pre{tevalna tiso~e vojakov iz balkanske vojne, ki jih jenjegov ded s fotografiranjem zabeleìl na ogromnesteklene plo{~e, podaril tudi prvi fotoaparat. Z materjo Mileno Godina, gledali{ko igralko, se jenato iz Skopja preselil v Maribor, kjer je tu in tamkot statist nastopil v kak{ni operi.Leta 1965 je kot mladeni~, oboroèn z ljubeznijodo filma, in sve` {tudent filmske reìje na AGRFTpod okriljem amaterskega kino kluba Odsev ssuper osmi~ko nanizal serijo kratkih filmov: Divjad,Anno passato, Topana, Blues N°7, Pes, Fobija,Zlata obala, Beli kroki ... V prvem, vrtoglaviDivjadi, kamera sledi divji, s kamero/ avtorjemkoketirajo~i deklici po ljubljanskih ulicah; igra se zrazli~nimi perspektivami, z montaò v kameri paGodina {e dodatno vzpostavi igriv ritem. Njegoviamaterski filmi, ki jih je zaznamovala predvsemdinami~nost kamere, so uspe{no zaokroìli poamaterskih (alternativnih) festivalih {iromJugoslavije, avtor pa je tam spoznaval kolege, s katerimi je pozneje sodeloval kot direktorfotografije. Za Godinov prvi "ve~ji" film, posnet na 16-milimetrski trak, velja Slovo (1969), v kateremkamera beleì ples baletne umetnice KsenijeHribar, navdahnjene z Gustavom Mahlerjem, ki pocre{kih gri~evjih poplesuje ob skladbi Das Lied vonder Erde.V okvirjih profesionalne produkcije je leta 1968debitiral s Soncem, vsesplo{nim soncem, vkaterem se – ob nizanju skorajda negibnih podobkmetov v ruralnem okolju in kolegov, posedajo~ihna ljubljanskih stopni{~ih, ter prizorov vkontrapunktu, v katerih nastopi partizan, ki te~e~ez razli~ne kraje in po razli~nih poteh – skoziotro{ke premetanke izri{e politi~na situacija.Mestoma, posebej s stati~nostjo podob, je v filmuè mogo~e opaziti Godinov prepoznavni slog,osnovan na raziskovanju (z)mo`nosti stati~nekamere in doseganja ritma skozi pomagali, kot staglasba in sama podoba. Soncu je ~asovno tesno sledil Godinov zadnji ~rno-bel film Piknik v nedeljo (1968). Tipi~naslovenska razglednica, v kateri se avtor s prizorompokloni cineastu Jeanu Renoirju in njegovemu delu


Karpo Godina

"Glede prihodnosti animiranega filma lahkore~em, da je panoga v velikem zagonu, ne samo vJugoslaviji, temve~ v celem svetu. Animacija jeumetnost mladih ljudi, animacija je ve~no mladaumetnost, ki se neprestano regenerira inneprestano ponuja mo`nosti raziskovanja ininovacije, da bi avtor povedal zgodbo na nov inspecifi~en na~in. Zato sem velik optimist, kar seti~e prihodnosti animiranega filma."Du{an Vukoti}, 1986

Du{an Vukoti} – stalni karikaturist pri Kerempuhu,ki je sodeloval tudi pri drugih ~asopisih (Vjesniku,Jeù ...) – se je pripravno in vestno vklju~il vprojekt izdelave risanega filma glavnega urednikaKerempuha Fadila Hadì}a. Za~elo se je v duhutedaj edinega in raz{irjenega vzora na podro~jurisanega filma – Walta Disneyja in njegovih kratkihfilmov. Kako vpliven je bil Vukoti}, vidimo po tem,da je uspel najti mo`nost za zami{ljanje inustvarjanje lastnih filmov, ko je bil ustanovljenDuga film – kratkoìvo specializirano podjetje zarisane filme. V tem podjetju je posnel svojprvenec Kako se je rodil Ki}o (1951) in politi~no-satiri~ni Za~arani dvorec v Dudincih (1952). To jebila intenzivna "{ola", v kateri so vsi skupaj, takoekipa iz Kerempuha kot tista iz Duga filma,pionirsko osvajali temeljne ve{~ine animacije. êprav Vukoti} v svojih zgodnjih filmih ni dosegaltistih risano-animacijskih dose`kov, ki so jih vokviru klasi~no-animacijskega stila izkazovali brataNeugebauer in Borivoj Dovnikovi}, je prav onkasneje odigral odlo~ilno vlogo v artikuliranjuproizvodnje v Studiu za risani film in uveljavljanjuposebnega animacijskega stila v Zagreb filmu. Po ustanovitvi Zagreb filma je Vukoti} vsodelovanju s Kostelcem posnel serijo risanihreklamnih filmov (1954–55: Velika dirka, Obisk izvesolja, Slepa mi{ itn., skupno trinajst reklam), ki so kasneje postali predloga za oblikovanjeposebnega stila Studia za risani film v okviruZagreb filma, kjer je leta 1956 Vukoti} dobilzaposlitev in prevladujo~o vlogo. Ker sta reklame risala hitro in var~no vKostel~evem stanovanju in po hotelskih sobah,sta Vukoti} in Kostelac geometrizirala in splo{~ilarisbo v stilu takrat modernega grafi~negaoblikovanja in neogeometrijske umetnosti (celoizrecno prisotne z vidika slike v scenografijireklame za Frank Slepa mi{), animacijo pa stafazno skraj{ala ter jo vklju~ila le tu in tam – karso pozneje imenovali skraj{ana, reduciranaanimacija. Reklamni kontekst s povsem drugegapodro~ja ju je osvobodil disneyjevske paradigmedale~ bolj u~inkovito, kot bi ju lahko na~rtovanaustvarjalna revolucija. U~inek je bil inovativen inimpresiven, blizu modernisti~nim oblikovalskim

tokovom. Vukoti} ga je kasneje s svojim bistrimuvidom inavguriral v kanon.Ko se je podal v izdelavo avtonomnih risanihfilmov v okviru Studia za risani film pri Zagrebfilmu, Vukoti} ni sko~il naravnost v modernisti~nografi~no kanonizacijo. Za~etna serija njegovihrisanih filmov je zami{ljena glede na tradicionalnorazumevanje namena risanega filma – kot "filmaza otroke", ki prikazuje situacije na komi~en,gagovski na~in. Filme je delal ve~inoma v klasi~nianimacijski tradiciji "polne animacije" intridimenzionalnega izrisovanja scenografije z leob~asnimi odskoki v likovne in animacijske"posebne u~inke". Teme so bile prete`no ànrsko-parodisti~ne – ti filmi so parodirali popularnivestern (Cowboy Jimmy), znanstveno fantastiko(Nagajivi robot, Krava na luni), grozljivke (Velikistrah), bajke (Abra kadabra). Parodije sozagotavljale izdelane prepoznavne situacije, skaterimi se je potem lahko gagovsko-animacijskopoigraval, pri ~emer je preizku{al razli~ne vizualneu~inke in pustil animacijski domi{ljiji prosto pot.Toda v tej seriji Vukoti}evih "otro{kih filmov" jevidna tudi razlika v primerjavi z ameri{kimiotro{kimi animiranimi filmi – medtem ko so bilislednji usmerjeni k zabavi in razvedrilu, je Vukoti},v skladu s takratno socialisti~no pedagogiko, filmusmerjal k obveznemu sporo~ilu, zaklju~ni misli.Ironi~no pri tem je bilo, da so v risanih filmih, kijih je sam Vukoti} imel za dejanje neovirane,spro{~ene domi{ljije, ti nauki ìgosali otro{koprepu{~anje domi{ljiji (poveli~evanje junakovvesterna, branje in prepu{~anje vtisu grozljivk in~arovni{kih bajk, navdu{evanje nad znanstvenofantastiko). A prav ta parodisti~ni odmik – misel kot poantafilma, osredoto~enje na gag, vizualne likovne inanimacijske u~inke – je postal temelj kasnej{egamodernisti~nega stila. Hkrati je ta odmik proizvedel tudi stilisti~ni odmikod klasi~nega animiranega filma, tako da jemogo~e precej zgodaj opaziti tudi "stilisti~noreformo" v Vukoti}evem ustvarjanju za otroke: Z risanko Cowboy Jimmy se ne za~ne le nova fazav Vukoti}evem ustvarjanju, pa~ pa tudisistemati~no sodelovanje filmov zagreb{kegastudia na tujih festivalih in bogata bera njihovihnagrad.Ta film namre~ povsem o~itno nakaè nov stil. V njem prevlada grafi~na splo{~enost, telesa sepogosto animirajo na "nerealisti~en" na~in (nogekonja se "vijejo" kot "kodri" in ne kot "ko{~ene"biolo{ke konjske noge, pogosti so skokovitiprehodi iz enega poloàja lika v drugega znotrajistega prizora ...).êprav izhaja iz dolo~ene parodisti~nekontinuitete (Koncert za brzostrelko kot parodija

na kriminalke), pa Vukoti}evo ustvarjanje leta1958 tematsko "preide" iz kroga filmov za otrokek filmom, ki so zanimivi predvsem za odrasle, insicer filozofsko usmerjene. Najprej obdelaliterarno delo, ki se osredoto~a na psiholo{kosatiri~no karakterizacijo (po predlogi êhova –Ma{~evalec), posve~a se alegori~nim psiholo{ko-civilizacijskim temam (od dobrososedstva doeskalacije sosedske nestrpnosti – Piccolo;interpretaciji sodobnega sveta kot svetanadomestkov – Surogat; svetu vojne eskalacije –Igra ...). To "prehajanje" je {e naprej potekalo v duhunjegove predhodne usmeritve v otro{kih filmih,usmeritve k "sporo~ilu", a zdaj pedago{kosporo~ilo zamenja filozofsko-psiholo{ko o stanjuljudskih nravi in o stanju civilizacije. Prav takoohranja tradicionalno razumevanje risanega filmakot humorne zvrsti, predhodno komi~no-gagovskoobdelavo dogajanja in situacij pa zamenjasatiri~no obarvana obdelava, ki je z gagiosredoto~ena na poigravanje z grafi~no naravorisbe in predmeta. Pravzaprav je to dvoje – tematski obrat in grafi~noosredoto~enje – vzajemno pogojeno. Spremembaciljne publike in tipa nazorske interpretacije jeVukoti}u dala opravi~ilo za korenito sprememborisanega in animacijskega stila. Ker jeosredoto~en na misel, pojem, se stilu ni treba ve~ozirati na "realisti~ne", scenske obveze – razvitimora abstraktne, simbolne, metafori~nepotenciale, za to pa je najprimernej{a pravgrafi~na in animacijska redukcija (poenostavitev inshematizacija – stilizacija na vseh ravneh filma).Prav tista, ki jo je preizkusil v reklamah in"posebnih u~inkih" svojih filmov za otroke.Osredoto~eni na satiro in grotesko pa filmski gaginiso nujno ve~ le izmali~enje naravne (fizikalne inorganske) situacije, pa~ pa so lahko povsemnadrealne in abstraktne grafi~ne obdelave –svojevrstni "grafi~ni gagi". Zdaj grafi~no inanimacijsko ne obdeluje ve~ toliko figuralnegaprizora, ampak bolj slikovno povr{ino, po kateri seliki gibljejo skoraj tlorisno.A tudi ti liki so manj pomembni kot realisti~ne inbolj pomembni kot simboli~ne figure – pravilomase prikazujejo v geometrijskih izmali~enjih, njihoviudi niso animirani kot zra{~eni organi spsiholo{ko izraznostjo, pa~ pa kot mehani~ni,lo~ljivi dodatki, ki le nakazujejo naravo giba.Akcijski prizori pogosto postanejo le motiv za igroz razgibanimi mondrianovskimi geometrijskimivzorci. Pravzaprav sledenje "fabuli" filma neha bitiosrednjega pomena – tako da se filmi tudifabulativno poenostavijo. Pomembnej{e soritmi~ne razdelave grafi~nih obrazcev spoudarjenim simboli~nim pomenom, kopi~enje teh

animateka: du{an vukoti} - vud

simboli~nih situacij pa privede do neizogibnefilozofske, najve~krat moralisti~ne poante. V tem obdobju je prav Vukoti} s svojo plodnostjo inavtoriteto kanoniziral ta modernisti~ni stil ter garaz{iril med svojimi kolegi v Studiu za risani film.Vukoti} namre~ v ustvarjanju risanih filmov v Zagrebfilmu ni bil osamljen. Spremljalo ga je npr. plodnoustvarjanje stilisti~no sorodnega, a nazorskodruga~nega opusa Vatroslava Mimice in potem {eostalih, ki so delali bodisi v sodelovanju zVukoti}em (npr. Nikola Kostelac) bodisi pod vplivomimpresivnega in uspe{nega stila (Dragutin Vunak,Ivo Vrbani}, Vladimir Tadej idr.). Vse to ustvarjanje risanih filmov – tistih za otroke, a{e posebej tistih "za odrasle" – je bilo izjemno takov kontekstu dotedanje prevladujo~e tradicije risanihfilmov, prisotne v kinih in po svetovnih festivalih,kot v duhu vse izrazitej{e modernisti~neob~utljivosti doma~ega in svetovnega kulturnegaokolja. Gibanje so takoj opazili kot izjemno – kritikiso ga izpostavljali, analizirali in kritizirali terfestivalsko nagrajevali, poseben odmev pa jedoìvelo v tujini: filmi so obiskovali svetovnefestivale in privla~ili kriti{ko pozornost ter nagrade.Te filme, ki so trumoma prihajali iz Zagreba(takratne Jugoslavije), so takoj prepoznali kotkonsistentno stilisti~no gibanje, ki je bilo v tistem~asu edino tako plodno in artikulirano, in o njih seje za~elo govoriti kot o filmih "zagreb{ke {oleanimacije". Vrhunec in najodmevnej{e priznanje paje bilo prav tisto, podeljeno Vukoti}evemu filmuSurogat – namre~ najslavnej{a svetovna filmskanagrada, oskar Ameri{ke akademije za filmskoumetnost..Hrvoje Turkovi}(Prevedla Maja Lovrenov)

Programsreda 25.5. ob 19.00 in 21.00~etrtek 26.5. ob 19.00 in 21.00petek 27.5. ob 18.00, 20.00 in 22.00sobota 28.5. ob 11.00, 17.00 in 19.00Za natan~en filmski program glej koledar.

Filmska retrospektiva Du{ana Vukoti}a (Bile}a,1927 – Zagreb, 1998), reìserja, scenarista,risarja, animatorja in filmskega pedagoga, teredinega "oskarjevca" med hrva{kimi reìserji,najbolj plodnega avtorja t.i. zagreb{ke {olerisanega filma in utemeljitelja Zagreb filma terfestivala Animafest, poleg kompletnega opusaanimiranih filmov prina{a tudi pozabljenereklamne, dokumentarne in tri igrane filme. Za sodelovanje pri organizaciji retrospektive sezahvaljujemo Vinku Bre{anu in Bajku Hromali}u izZagreb filma, Carmen Lhotka in Mladenu Buri}u izHrvatske kinoteke ter profesorju Hrvoju Turkovi}u.

du{an vukoti}:modernist animiranega filma


Kako se je rodil Ki}oDu{an Vukoti}, Josip Sudar, 1951

Cowboy JimmyDu{an Vukoti}, 1957

Abra kadabraDu{an Vukoti}, 1957

Krava na luniDu{an Vukoti}, 1959

SurogatDu{an Vukoti}, 1961

Ma{~evalecDu{an Vukoti}, 1958

Pot k soseduDu{an Vukoti}, Josip Sudar, 1964

PiccoloDu{an Vukoti}, 1959

Sedmi kontinent Du{an Vukoti}, 1966

"Jejte film," je Henri Langlois, soustanovitelj indolgoletni direktor Cinematheque Française(Francoske kinoteke) in soustanovitelj FédérationInternationale des Archives du Film (Mednarodnezveze filmskih arhivov) pogosto dejal otrokomkinoteke, kot so takrat imenovali skupino mladihreìserjev francoskega novega vala. Truffaut,Godard, Rivette, Chabrol, Resnais so bili lenekateri, ki so filmske no~i preìvljali v prvihvrstah zdaj è legendarne kinodvorane v Palais deChaillot, nekdanjem hramu francoske filmskezgodovine. Henri Langlois je bil izjemnopomembna osebnost za ohranitev svetovnefilmske dedi{~ine, nesporna je tudi njegova vlogapri razvoju filmske misli. Po zaklju~enih projekcijahje v pogovorih s filmofili razvijal t. i. avtorskoteorijo, ki je reìserja postavljala na piedestal, kottvorca edinstvene kreativne vizije oz. poetike.Vendar se Langlois ni ustavljal zgolj pri tem.Notori~ne so zgodbe, ko je po zadnji projekcijiprihajal s kopijo filma z drugega kontinenta, ne dabi vedel, o ~em film govori, celo naslova v~asih nipoznal, bil pa je prepri~an, da kopija nimafrancoskih podnapisov. To je bil ~as, ko so avtorjiz vsega sveta francoski kinoteki po{iljali filme "vdar". In ta dela je predvajal zaljubljencem v film,ki so bili pripravljeni preìveti {e dodatni uri v temikinodvorane. In ~eprav velikokrat niso razumeligovorjenega jezika v filmu, so v njem odkrivaliduha ~asa ter kulturne in etnolo{ke zna~ilnosti.Res je, da je bil to ~as, ko svet ni bil oddaljen leen klik na ra~unalni{kem zaslonu, vendar tudidanes filmu ni mo~ odvzeti lastnosti najboljeksplicitnega in direktnega ogledala dru`be ternjenih kulturolo{kih posebnosti.Slovenija ni Francija in Ljubljana ni Pariz. @al je vslovenskem prostoru {ir{e izobraèvanje o filmskiumetnosti prepu{~eno nekaj ustanovam inmnogokrat zgolj entuziazmu dolo~enihposameznikov. Filmska umetnost je vosnovno{olskih programih popolnomazanemarjena, v srednje{olskih hudo podhranjena.Teoreti~no je mo`no, da se mlad ~lovekvisoko{olsko izobrazi, vendar v vseh letih {olanjanikoli ne sli{i niti besede o filmu kot umetnosti.Zato se èli Dru{tvo slovenskih reìserjev (DSR)aktivno vklju~iti v polje pogovorov o filmu, kjer birazvijali filmsko misel in gradili most do prihodnjihgeneracij. Reìserji èlimo in ho~emo govoriti ofilmu, tudi in predvsem iz na{e pozicije filmskihavtorjev. @elimo pokazati, da nismo hermeti~nazdru`ba, ampak smo odprti za sobivanje z drugimiprimerljivimi umetnostmi; z njimi se dopolnjujemo,ko smo sopotniki na prepihu politike inmaterialnega sveta. Na{i razli~ni pristopi dofilmskega ustvarjanja in na{e razli~ne avtorske

poetike so predpogoj za razvoj filmskega diskurza,v katerem bo na{a druga~nost izzvenela kotbogastvo nacionalne kinematografije in ne kotpoligon, na katerem bi druga~ne filmediskreditirali in diskriminirali. V DSR è dolgo tli ideja, da bi dobili svoj prostor,kjer bi na svoj, inovativen na~in lahko seznanjalislovensko javnost z na{imi deli in na{imirazmi{ljanji o filmu. Brez dlake na jeziku in brezposrednikov, slovenski filmski ustvarjalci vdirektnem pogovoru z ob~instvom. S pomo~joSlovenske kinoteke smo idejo kon~no tudirealizirali. V Kinoteki bo DSR enkrat mese~noorganiziral ve~ere, na katerih bomo predstavljalidela iz slovenske in svetovne kinematografije.Vsak ve~er bo potekal v organizaciji enega odnas, reìserjev, ki bo izbral film in povabilsogovornike, s katerimi bo po kon~ani projekcijiizpeljal pogovor. Ve~inoma bodo to kolegi reìserjiin drugi filmski ustvarjalci, v goste bomo zveseljem povabili tudi ljudi iz ostalih segmentovdru`be, ki bodo z nami pripravljeni deliti svojarazmi{ljanja o filmu. V prihodnjih mesecih bodorazmi{ljali z nami Dimitar Anakiev, Maja Weiss,Janez Lapajne, Janez Burger, Miha Ho~evar,Klemen Dvornik, Marko Naber{nik, JasnaHribernik in mnogi drugi, ki se bodo predmikrofoni sre~ali v vlogah izpra{anega aliizpra{evalca. Ker èlimo na{e ve~ere pribliàti ~im{ir{emu krogu ob~instva, smo se odlo~ili, dabomo slovenske filme vrteli z angle{kimipodnapisi. Tako bodo tudi tujci, ki ìvijo v Sloveniji,imeli mo`nost, da se prek filma seznanijo sslovenskim jezikom in kulturo.Seveda je vsebina ve~erov na{a prioriteta, vendarbomo enako pozornost namenili tudi neformalnimdogodkom v preddverju Kinoteke. Iskreno upamo,da bodo na{a sre~anja ustvarila prostor, kjer sebodo filmski ustvarjalci in ljubitelji filma sre~evali,druìli, izmenjevali misli o filmu in umetnosti, kjerse bodo tudi neformalno kresala mnenja o stanjuslovenskega filma in kjer bo sintagma "jaz semslovenski filmski reìser" izziv za pogovor in nejavni lin~. Boris Petkovi~, DSR

prvi ve~er dsr: v leruNa film V leru me veè kar nekaj spominov.Spomladi leta 1998 sem pripravljal svojkratkometraèc Naprej, medtem ko je JanezBurger za~enjal z avdicijami za V leru. Nekajmalega sva se druìla, nekaj ve~ pomagala zvideo kamerami in fotoaparati, ki smo jihuporabljali v predprodukciji. Vse je bilo takosamoumevno. Mistik v meni bi rekel, da je bila vzraku dobra energija, ki se je {irila naokrog.

Seveda je zgolj naklju~je, da sta oba filma ~rno-bela, da sta v obeh filmih zaigrala takratnazvezdnika neodvisne gledali{ke produkcije Matja`Jav{nik in Drago Milinovi} in da sta oba filmaposneta z izrazito nizkim budètom. Ravno slednjepa je botrovalo, da sem se z ekipo ustvarjalcevfilma V leru {e bolj zbliàl.Za potrebe snemanja na{ega Naprej smo namre~izdelali vozi~ek za vo`njo kamere. Bila je to lesenaplo{~a na èleznem ogrodju, pod njo sestavljensistem koles, ki smo jih kupili v trgovini sskejterskimi pripomo~ki. Tra~nice smo re{ili izkleti, kamor jih je è leta nazaj zagrizen cineastpospravil pred propadom. Kot osnovni material prinjihovi izdelavi so bile uporabljene vodovodnecevi. Janeza Burgerja in direktorja fotografijeSimona Tan{ka je zanimalo, ali bi to scenskotehniko lahko uporabili v filmu. Na son~no,pomladno popoldne sem postavil 15 metrovtra~nic na parkiri{~e v Ro`ni dolini, na vozi~ek stase usedla Simon in Janez, jaz sem ju potiskal gorin dol. Simon je bil posebej navdu{en nadsistemom koles, ki so se pod kotom 45 stopinjprilegala na tra~nice (idejo je iz tuje literaturetakrat v prakso prenesel direktor fotografije nafilmu Naprej Jure êrnec). Vozi~ek je prestal testin sam sem bil s "scensko tehniko" za nekajsnemalnih dni angaìran na projektu. Zazgodovino je treba priznati, da je na snemanjuvozi~ek pod dodatno teò kamere pokleknil, bilpotreben dodatne izbolj{ave in bil proti koncusnemanja tudi è zamenjan s "pravo" scenskotehniko, vendar je vsaj ena vo`nja kamere,narejena z njim, tudi ostala v kon~ni verziji filma.Tistih nekaj snemalnih dni sem imel prilo`nostopazovati ekipo pri delu. ûtiti je bilo neverjetenentuziazem. In ~utiti je bilo neverjetno povezanostreìserja Janeza Burgerja, direktorja fotografijeSimona Tan{ka, snemalca Tonija Laznika inasistenta kamere Stjepana Dra~e, ki so pred temkon~ali {tudij na sloviti pra{ki filmski akademijioz. takrat {e {tudirali tam. Spomnim se JanezaBurgerja, ki je prve dni vehementno zavra~alreìserski stol in je pred monitorjem sedel na tleh.Spomnim se sektorja kamere, ki je direktno iz{tudentskih sobic, kjer so v ~asu snemanjaprebivali, prihajal na set. Takisto igralci oz. ne-igralci, saj je bila zasedba ve~inoma sestavljena iznatur{~ikov, ki so se pa~ prijavili na avdicijo. Moji spomini seveda niso edini razlog, zaradikaterega sem se odlo~il film V leru predstaviti naprvem ve~eru Dru{tva slovenskih reìserjev.Izjemen scenarij, pod katerega sta se podpisalaJanez Burger in Jan Cvitkovi~, ta "~ude`ni de~ek"slovenskega filma, ki je svojo pot za~el kotscenarist (Grossmanova nagrada za scenarij za

kratkometra`ni film Rop stoletja), nadaljeval kotscenarist in glavni igralec v filmu V leru, da bi sena koncu razvil v izjemno samosvojega ininovativnega filmskega reìserja, ki jeslovenskemu filmu prinesel bene{kega zlategaleva. Igralska zasedba, ve~inoma sestavljena izne-igralcev oz. natur{~ikov, s svojo raznolikostjo injezikom daje filmu barvitost, ki jo le redkokdajopazimo v slovenskih delih. ^rno-beli svet, ki ga jeustvaril direktor fotografije Simon Tan{ek, jeidealno okolje za glavnega junaka, Dizija, ki je vsvojem ìvljenju nekje obstal in ne najde ve~ potinaprej. Zgodbo pra{kih {tudentov zaokroìmontaèr Milo{ Kalusek, ki je v Slovenijo pri{elizklju~no zaradi montaè filma V leru, pokon~anem delu pa se je tu naselil in kot montaèrsodeloval pri ducat filmih slovenske produkcije.Polna dvorana in huronski aplavz po koncuprojekcije na premiernem predvajanju na 2. Festivalu slovenskega filma v Portoroù sta bilaprva pokazatelja, da ima film V leru ogromenpotencial. Na istem festivalu so nagrade deèvalez vseh strani: nagrada za najbolj{i scenarij,nagrada za najbolj{i celove~erni film, nagrada zanajbolj{i film po izboru ìrije slovenskih filmskihkritikov, nagrada za najbolj{i film po izboruob~instva ter nagradi Stopov igralec leta (JanCvitkovi~) in Stopova mlada igralka leta (MojcaFatur). Sledile so udele`be na svetovnih filmskihfestivalih, kjer je film prejel ducat nagrad, kar gapostavlja na mesto enega najuspe{nej{ihslovenskih filmov vseh ~asov. Isto~asno se mu jepriklonil tudi slovenski obiskovalec kina, vdistribuciji si je film ogledalo ve~ kot 50.000gledalcev.Po petkovi projekciji se nam bodo v pogovoru naodru Slovenske kinoteke pridruìli Janez Burger,Simon Tan{ek in Jan Cvitkovi~. Posku{ali jih bomovrniti v ~as ustvarjanja filma; v ~as, ko so bilimladi, naivni, entuziasti~ni, nesramnosamozavestni in ko so imeli ogromno srce. Ki jih,o tem sem prepri~an, krasi tudi danes.Film bo predvajan z angle{kimi podnapisi,pogovoru bosta sledila pogostitev in druènje vpreddverju, ki ju bo pripravilo Dru{tvo slovenskihreìserjev..Boris Petkovi~

ProgramFilm po izboru Janeza Burgerja: Potovanje v Tokio(Tokyo Monogatari), petek 6.5. ob 18.00V leru, petek 6.5. ob 20.30

pojedina v kinoteki

ve~er dru{tva slovenskih reìserjev


Potovanje v TokioYasujiro Ozu, 1953

V leru Janez Burger, 1999

I program kinoteke, maj 2011

1.5. nedelja

Kinoteka je zaprta: Praznik dela.

2.5. ponedeljek

Kinoteka je zaprta: Praznik dela.

3.5. torek

19.00

Nov nakup Slovenske kinoteke

Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le

cheland qui passe)

Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, ~b, 89', svp

Mornar Jean se poro~i z Juliette, mladim podeèlskim

dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki

po~asi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda

mlada èna se nikakor ne more sprijazniti z enoli~nostjo

tega "vagabundskega" ìvljenja ter vseskozi sanja

magi~no mesto Pariz. Nekega dne jo zapeljejo lu~i tega

velikega mesta in Juliette zapusti trabakulo ter Jeana.

Zadnja mojstrovina prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.

21.00

Retrospektiva: Du{an Makavejev – otvoritev!

W.R. – Misterij organizma (W.R. - Misterije organizma)

Du{an Makavejev, Jugoslavija/ZRN, 1971, 35mm, 1.37,

barvni, 86', svp

^rnohumorna komedija ali znanstvenofantasti~na

groteska ali pop-kviz ali filozofski esej ali politi~ni cirkus

ali Makavejeveva zasebna zbirka seksualnih in politi~nih

travm. Lepa kozmeti~arka je zaljubljena v svetovnega

prvaka v umetnostnem drsanju na ledu in v tej ljubezni je

ob glavo – v prenesenem in dobesednem smislu.

Zagotovo najznamenitej{i film Du{ana Makavejeva in

br`kone tudi mednarodno najbolj slovit produkt

jugoslovanske kinematografije, ki se je tega kataloga

vseh mo`nih in nemo`nih filmskih subverzij spo~etka na

vso mo~ sramovala. Nagrada Luis Buñuel v Cannesu.

"V Jugoslaviji prepovedana, a na mednarodnih filmskih

festivalih slavljena, nedvomno ena najpomembnej{ih

subverzivnih mojstrovin sedemdesetih let: zelo sme{na,

mo~no eroti~na, politi~na komedija, ki precej resno

predlaga spolnost kot ideolo{ki imperativ revolucije in

poziva k eroti~nemu socializmu. Samo revolucionarni

kubist Makavejev – o~itno eden izmed najpomembnej{ih

novih reìserjev, ki dandanes ustvarjajo svetovni film – je

lahko sestavil ta halucinatorni mélange Wilhelma Reicha;

odlomkov iz po{astnega sovjetskega filma Zaprisega, v

katerem nastopa lik Stalina; transvestita Warholove

Tovarne; A. S. Neilla iz Summerhilla; ve~ prelepih mladih

Jugoslovanov, ki vseskozi veselo fukajo; urednika

ameri{ke revije o spolnosti Screw, ki da svoj

najpomembnej{i privatni ud v erekciji ljube~e vliti v

mavec; in ne nazadnje sovjetskega {ampiona v

umetnostnem drsanju, ~astnega umetnika ljudstva (z

imenom Vladimir Ilji~!), ki svojemu dekletu z drsalko

odreè glavo po {e posebej obilni ejakulaciji, da bi svoje

komunisti~no devi{tvo re{il pred revizionisti~no

jugoslovansko kontaminacijo. Gre za nezasli{ano,

razposajeno, ~udovito delo nove vrste mednarodnega

revolucionarja, za nenavadno navzkri`no oploditev izvirnih

radikalnih ideologij Vzhoda, Zavesti III v Ameriki in

seksualno-politi~nega radikalizma zgodnjega Wilhelma

Reicha, ki je seksualno osvoboditev izena~il s politi~no in

zanikal mo`nost obstoja ene brez druge."

Amos Vogel

V prisotnosti avtorja! [tevilo vstopnic v prodaji je

omejeno!

4.5. sreda

19.00

Retrospektiva: Du{an Makavejev

Pe~at

Du{an Makavejev, Jugoslavija, 1955, Beta (posneto na

16mm), 1.37, ~b, 17', bp

Satiri~na pripoved o umrlem, ki se spominja svojega

ìvljenja, medtem ko ~aka, da mu mrli{ka komisija

zape~ati krsto. Razosebljanje ~loveka skozi birokracijo,

katere glavno vrednostno merilo je uradni pe~at.

Antonijevo razbito ogledalo (Antonijevo razbijeno

ogledalo)


16mm), 1.37, ~b, 11', bp

Potepuh Antonij je nesre~no zaljubljen v kroja{ko lutko.

V njegovi domi{ljiji mu ta vra~a ljubezen, vse dokler se

njegove iluzije ne razblinijo.

Spomenikom ni treba verjeti (Spomenicima ne treba

verovati)


16mm), 1.37, ~b, 5', bp

Muke osamljenega dekleta, ki se zaljubi v bronastega

mladeni~a. Kljub njenim ne`nostim ostaja spomenik

hladen in pahne dekle v obup.

Prekleti praznik (Prokleti praznik)

Du{an Makavejev, Jugoslavija, 1958, 35mm, 1.37,

barvni, 9', bp

Dela ljudskih umetnikov na va{kih nagrobnih spomenikih.

Oìvljanje motivike in simbolov na podobah, ki so

posve~ene posmrtnemu ìvljenju pokojnika.

Panjska kon~nica (Slikovnica p~elara)


barvni, 8', bp

Ljudsko rokodelstvo: poslikave na panjih, ki na duhovit

na~in govorijo o moù, èni, otrocih in njihovih

nasprotnikih.

Barve sanjajo (Boje sanjaju)


barvni, 7', bp

Oìvljanje simbolov, motivov in detajlov na preprogah

ljudske obrti.

Kaj je to delavski svet? ([to je to radni~ki savjet?)

Du{an Makavejev, Jugoslavija, 1959, 35mm, 1.37, ~b,

13', bp

De~ek in deklica si ogledujeta obrate tovarne Josip Kra{,

kjer nastajajo keksi in ~okolade. Poleg proizvodnje in

raznovrstnih poslastic se otroka spoznata tudi z

delavskim svetom tovarne.

Eci, peci, pec (Eci, pec, pec)


9', bp

Sku{njave malega blagajnika, zaslepljenega s sladkostmi

ìvljenja. Rezultat: kraja, poneverba in ìvljenje za

re{etkami.

V prisotnosti avtorja!

21.00

Retrospektiva: Du{an Makavejev:

Ve~er knjige in filma v Kinodvoru

Okrogla miza: Razpad Jugoslavije na filmu: Estetika inideologija v jugoslovanskem in postjugoslovanskemfilmu Gost ve~era bo Du{an Makavejev, pogovoru pa se bodo

pridruìli {e: Lana Zdravkovi} (raziskovalka, publicistka,

aktivistka in umetnica), Nikolai Jeffs (esejist, predavatelj,

umetnik) in Nil Baskar (urednik knjige).

Pogovor bo vodil filmski kritik in publicist Denis Vali~.

Nova knji`na izdaja Slovenske kinoteke v zbirki Imago

prina{a prodorno {tudijo avtorja Pavla Levija z naslovom

Razpad Jugoslavije na filmu (Disintegration in Frames,

2007). Knjiga je v mednarodnem kontekstu eno redkih

del, ki se podrobno posve~a kompleksnemu razmerju

med estetiko in ideologijo v jugoslovanskem in

postjugoslovanskem filmu, zlasti v njegovih obravnavah in

prikazih posameznih nacionalnih identitet ter medetni~nih

odnosov. Znotraj tega okvira ponuja Levijeva {tudija

kriti~no in metodolo{ko raznorodno branje izbranih

primerov, ki segajo vse od klasi~nih (avtorjev, kot so

Du{an Makavejev, @elimir @ilnik, @ivojin Pavlovi}, Lazar

Stojanovi}), pa tudi kontroverznih (Emir Kusturica, Sr|an

Dragojevi}) filmskih del pretekle in polpretekle zgodovine,

subkulturnih stvaritev bosanskega pop-art gibanja novi

primitivizem, amaterskih video posnetkov hrva{kih vojnih

veteranov, dokumentarcev, ki orisujejo psiholo{ke u~inke

socialisti~ne dràve, do medvojnih produkcij, ki so

neposredno sluìle podìganju etnonacionalisti~nih strasti

in {ovinisti~nih politik v prostorih nekdanje Jugoslavije.

Slovenska izdaja Razpada Jugoslavije na filmu prina{a

tudi novej{e zapise avtorja, ki dopolnjujejo in raz{irjajo

polje obravnave.

"S to knjigo je sodobni film nedvomno izgubil svojo

politi~no nedol`nosti. [e bolj kot tistim, ki jih zanima film

danes, je knjiga namenjena vsem, ki èlijo razumeti

izbruhe etni~nega nasilja – in na{o soodgovornost zanje.

V Levijevi knjigi ni nedol`nih o~ividcev!"

Slavoj @ièk

21.00

In memoriam: Elizabeth Taylor: 1932–2011

Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia

Woolf?)

Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, ~b, 131', svp

Univerzitetni profesor George (Richard Burton) je poro~en

z Martho (Elizabeth Taylor); njuno zvezo zaznamujejo

nenehni prepiri in Marthino vdajanje alkoholu. Vnetljivo

razmerje eksplodira nekega ve~era, ko imata na obisku

goste. Posneto po istoimenski drami Edwarda Albeeja.

"Film Kdo se boji Virginie Woolf?, posnet leta 1966, je

bil pa{a za vse ~ute, tudi za spolni ~ut, za katerega se je

do tedaj zdelo, da ne obstaja. Seks in film? Ne more{

imeti obojega, je rekla cenzura. In seks so potem vedno

raje izrezali. Tokrat je bilo druga~e. Seks je ostal. Zelo

seksualen film pravzaprav: in sledi seksualnosti so bile

povsod, v vsakem gibu, v vsaki situaciji, v vsaki besedi, v

vsakem dialogu, v vsaki repliki. ^love{ka govorica ni bila

{e nikoli tako seksualna. Vsaj ne v mainstream filmih.

A da ne bo pomote: ves seks je bil v besedah."

Marcel [tefan~i~, jr.

5.5. ~etrtek

19.00


Pedago{ka bajka


10', bp

Posodobljena pravljica o Snegulj~ici in parodija

konferen~nega slovarja po besedilu humoreske Vlade

Bulatovi}a.

Nasmeh 61 (Osmjeh '61)


14', bp

Delovni dan graditelja avtoceste "Bratstva in enotnosti".

Detajli iz ìvljenja mladine v naselju, tipi~ni za katerikoli

gradbeni{ki dan in katerokoli gradbeni{ko izmeno.

Film o knjigi (Film o knjizi A.B.C….)


13', bp

Zgodovina knjige, na~ini njenega nastajanja, knji`ne

kuriozitete in institucije, posve~ene knjigi.

Parada


10', bp

Drugo obli~je najbolj sve~ane prvomajske demonstracije.

Obrazi in koraki udeleèncev pred za~etkom parade.

Dol s plotovi (Dole plotovi)


11', bp

Eden izmed problemov velikih mest je prostor za otro{ko

igro. Da bi uresni~ili svoje èlje, otroci poru{ijo plotove na

dvori{~u in si zgradijo igri{~e.

Lepotica 62 (Ljepotica)


13', bp

Izbor "Lepotice leta '62" na nate~aju ~asopisa Sport i

svet v Beogradu. Veliki spektakel kon~nega izbora,

priprave deklet na nastop, razglasitve lepotice in

razo~aranja drugih finalistk.

Nova doma~a ìval (Nova doma}a ìvotinja)


8', bp

Urbanizacija neizogibno privede do velikih sprememb v

ìvljenju bli`nje in daljne okolice nekega mesta. Eden od

vidikov teh sprememb je motorizacija oskrbovalcev mesta

iz okoli{kih vasi, ki v avtomobilu prepoznajo novo doma~o

ìval.

V prisotnosti avtorja!

21.00


^lovek ni ptica (ôvek nije tica)


78', ap

Celove~erni prvenec Du{ana Makavejeva pripoveduje o

romanci med starej{im, cenjenim strokovnjakom, ki na

kratkem obisku v industrijskem mestu montira stroje, in

mlado frizerko, pri kateri se nastani. Eden klju~nih,

pionirskih filmov jugoslovanskega novega vala; srebrna

arena za glavno mo{ko vlogo (Janez Vrhovec) v Puli.

"Za~etek filma ^lovek ni ptica je temeljil pri Vertovu.

Makavejev je, slede~ zahtevi ustvarjalca kino-o~esa o

neogibnosti neposrednega prodiranja v ìvljenje gole

resnice, zapisal navadno zgodbo o ljubezni frizerke in

monterja v industrijskem mestu vzhodne Srbije: razvojni

lok je dobil silo pravega ìvljenja {ele s povezovanjem

vrste avtenti~nih in reprezentativnih detajlov iz

vsakodnevnega bitja izbranega in prikazanega dru`benega

okolja. Zagovarjajo~ tezo o neizogibni povezanosti

~lovekovega intimnega ìvljenja in njegovega ìvljenja v

sklopu angaìrane dru`bene enote, se pravi njegovega

politi~nega ìvljenja, je Makavejev s tem filmom zadostil

svoji stari strasti do Eisensteinove teorije ideogramov in

kon~no utelesil èljo, vidno è v njegovih zapisih delovnih

akcij, prikazati, kako spoj avtenti~nih detajlov razli~ne

kvalitete ne daje samo nevezanega se{tevka vizualnih

privla~nosti posameznih ìvljenjskih situacij, ampak ve~

vredno predstavo o bistvu ~asa in dru`be."

Bogdan Tirnani}, Ekran

Projekciji sledi pogovor z avtorjem!

6.5. petek

18.00

Ve~er Dru{tva slovenskih reìserjev – film po izboru

Janeza Burgerja

Potovanje v Tokio (Tokyo monogatari)

Yasujiro Ozu, Japonska, 1953, 35mm, 1.37, ~b, 136',

svp

Shukichi in Tomi, starej{a zakonca iz mesteca Onomichi,

pripotujeta v Tokio na obisk k svojima otrokoma, sinu

Koichiju, ki ima v predmestju majhno kliniko, ter h~eri

Shige, ki vodi lepotilni salon. Koichi je prezaposlen, da bi

gostoma naklonil minuto, zato se premakneta k h~eri, ki

pa ne skriva, da sta ji star{a bolj kot kaj drugega v

nadlego. Odpravita se v toplice, a se zaradi hrupa v

preno~i{~u vrneta è naslednji dan. Tomi nato obi{~e

Noriko, vdovo njenega najmlaj{ega, preminulega sina.

Noriko, ki ni v neposrednem sorodu z druìno Hirayama,

oba sprejme z naklonjenostjo in toplino.

Temeljno Ozujevo delo, ki ga je proslavilo po vsem svetu

in obveljalo za zgleden primerek njegove unikatne

kinematografije in za eno najbolj pomembnih stvaritev

kratke zgodovine sedme umetnosti. Spomenik trenutku

katerega koli sedanjika.

20.30

Ve~er Dru{tva slovenskih reìserjev

V leru

Janez Burger, Slovenija, 1999, 35mm, 1.66, ~b, 90', ap

Dizi (Jan Cvitkovi~) je è zdavnaj pozabil na {tudij, a po

desetih letih {e vedno ìvi v ljubljanskem {tudentskem

naselju, prepu{~en brezdelju, poleàvanju pred

televizorjem in popivanju s prijatelji. Ko se nekega dne

prebudi z ma~kom, se v njegovi sobi pojavi bruc Marko,

preprost in nadvse marljiv podeèlski fant, ki postane

njegov sostanovalec, kar Dizija prisili v razmislek o

svojem upo~asnjenem ìvljenju.

Filmu sledi pogovor z ustvarjalci, ki ga vodi

Boris Petkovi~. Gostje: Janez Burger, Simon Tan{ek,

Jan Cvitkovi~.

7.5. sobota

11.00

Matineja

Pepelka (Cinderella)

Clyde Geronimi, Wilfred Jackson, Hamilton Luske, ZDA,

35mm, 1.37, barvni, 74', sp

Klasi~na Disneyjeva risanka o revni pastorki, ki ji kruta

ma~eha prepove, da bi se udeleìla kraljevskega plesa,

vendar se iznajdljivo dekletce vseeno izmuzne na zabavo,

kjer tr~i v ljubezen svojega ìvljenja.

"Medtem ko je Snegulj~i~ina spolna (ne)izku{enost

obarvana s skoraj nevroti~no èljo, da è v mladosti

pokaè vso svojo uporabnost kot gospodinja/soproga, pa

Pepelka, ki jo je Disney posnel po drugi svetovni vojni –

mlada ènska v raztrganih obla~ilih, ki pri~ajo, da je

doma veliko delala –, mirno ~aka, da njene zasluge za

fronto prizna in odkrije Princ (v uniformi!), ki se je, kot

dokazujejo trofeje na dvoru, ravnokar vrnil iz neke

pomembne bitke. Pepelke ni strah spolnosti, to kaè

raba znanega seksualnega feti{a – ~evlja. Svobodno

spolnost te bajke, ki jo poznajo skoraj vse kulture sveta,

je Disney prevzel brez ve~jih inhibicij, vendar gre tukaj è

za povojno razli~ico, v kateri je vseh uìtkov zasluèno

deleèn zmagovalec."

Svetlana Slap{ak

18.00


^lovek ni ptica (ôvek nije tica)


78', ap

Glej ~etrtek 5.5. ob 21.00.

20.00


Ljubezenski primer ali tragedija po{tne uslu`benke

(Ljubavni slu~aj ili tragedija slu`benice P.T.T.)


68', svp

Po {tevilnih avanturah se mlada po{tna uslu`benka

spusti v razmerje z resnim mladeni~em. Vendar pa v

osamljenosti med njegovo dalj{o slu`beno odsotnostjo

podleè dvorjenju njegovega vztrajnega prijatelja. Ko se

prevarani mladeni~ vrne, se med njim in mladenko, ki je

vmes zanosila, vname spor z tragi~nimi posledicami.

"Makavejev je na mednarodno filmsko prizori{~e planil s

to nepredvidljivo, ironi~no in eroti~no 'ljubezensko

II program kinoteke, maj 2011

Sladki film (Sweet Movie)

Du{an Makavejev, Francija/ZRN/ Kanada, 1974, 35mm,

1.66, barvni, 99', svp

Glej sreda 11.5. ob 21.00.

20.00


Coca Cola Kid (The Coca-Cola Kid)

Du{an Makavejev, Avstralija, 1985, 35mm, 1.85, barvni,

94', bp

Po [vedih se opogumijo Avstralci in Makavejevu odobrijo

snemanje romanti~ne komedije o mladem, zagrizenem

japiju (Eric Roberts), predstavniku Coca Cole, ki ga

korporacija po{lje na izredno misijo v ruralno Avstralijo.

Tam naj bi ugotovil, kako je mogo~e, da lokalni ìvelj raj{i

sreba nek doma~i gaziran produkt kot pa njihovo globalno

blagovno znamko. Z izvirnimi vizualnimi re{itvami in

duhovitostjo nastlana satiri~na miniatura se nor~uje iz

korporativne pogoltnosti in ozkosti.

22.00

In memoriam: Sidney Lumet: 1924–2011

Od tod do raja (A Stranger Among Us)

Sidney Lumet, ZDA, 1990, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp

9. aprila 2011 je v ~astitljivi starosti in po skorajda

{estdesetletni, neprekinjeni karieri potihoma umrl Sidney

Lumet, eden zadnjih velikih hollywoodskih klasicistov,

avtor ve~ kot {tiridesetih filmov (med njimi 12 jeznih

mo`, Serpico, Pasje popoldne, TV mreà), ki je po

zaslugi svojega neumornega levi~arskega prepri~anja in

zagrizenega humanizma nenehno ostajal v senci

slavnej{ih sodobnikov. Kinoteka se mu poklanja s

projekcijo manj znanega bisera Od tod do raja, ki mu je

Lumet v svojem avtobiografskem u~beniku Making

Movies (1996) ljube~e odmeril nenavadno velik del

pozornosti. Gledamo napeto kriminalko, ume{~eno v

Lumetov standardni milje, doma~i New York, kjer mlada

policistka pod krinko (Melanie Griffith) raziskuje umor v

zaprti, nezaupljivi, ortodoksni skupnosti Hasidijskih

Judov.

14.5. sobota

11.00

Matineja

Trnulj~ica (Sleeping Beauty)

Clyde Geronimi, ZDA, 1959, 35mm, 2.35, barvni, 75', sp

Disneyjeva klasi~na risanka o uro~eni spe~i princeski,

ki jo lahko odre{i in v ìvljenje prebudi samo poljub

pogumnega princa, da bi naposled zaìvela sre~no in

zadovoljno do konca svojih dni.

17.00


Mister Montenegro (Montenegro, or Pigs and Pearls)

Du{an Makavejev, [vedska/VB, 1981, 35mm, 1.66,

barvni, 96', svp


19.00

Nov nakup slovenske kinoteke/Silvanovih 10

Osem in pol (8½)

Federico Fellini, Italija/Francija, 1963, 35mm, 1.85, ~b,

138', svp

Slavni italijanski filmski reìser Guido Anselmi (Marcelo

Mastroianni) bi se rad nekoliko odpo~il po svoji zadnji

filmski uspe{nici, vendar okolje od njega pri~akuje, da bo

nemudoma krenil v stvarjenje nove mojstrovine. Guido je

obupan, brez idej in brez zanimanja, za name~ek po~i {e

v njegovi zakonski zvezi. Zate~e se v svet sanjarjenja;

spomini, fantazije in resni~nost se zlijejo v eno. Delno

avtobiografski film velikega italijanskega reìserja je

nemudoma ob premieri v Cannesu obveljal za

mojstrovino, ki slabih petdeset let po nastanku ni

izgubila niti trohice svojega hipnoti~nega {arma in

vplivnosti. Oskar za najbolj{i tujejezi~ni film.

"Fellinijev film je zaokroèn, preprost, prelep, iskren ...

prav tak{en, kakr{nega ho~e posneti njegov junak

Guido."

François Truffaut

22.00


Manifest (Manifesto)

Du{an Makavejev, ZDA, 1988, 35mm, barvni, 96', sp

V izmi{ljeno vzhodnoevropsko mestece Waldheim, kjer

ni~ ni tako, kot se zdi, na obisk prispe kralj in med

me{~ani povzro~i precej{nje razburjanje. Iz takih ali

druga~nih razlogov se okrog njega za~ne vrteti mnoìca

ljudi; enim po glavi roji atentat, drugi sledijo svojim

strastem, tretji koristoljubju ... Tipi~no makavejevska

me{anica ~rne komedije in ostre politi~ne satire,

posneta za hollywoodskega kralja B-produkcij

osemdesetih Menahema Golana, znanega tudi po

ob~asnem koketiranju z "resnej{imi" avtorji (pribli`no

takrat Golan sponzorira tudi Godardovega Kralja Leara).

15.5. nedelja

Kinoteka je zaprta.

16.5. ponedeljek

17.00

Odprto platno

Program bo objavljen na www.kinoteka.si.

19.00

Ve~er SFA: Filmi po izboru @ara Tu{arja

Mlaj

Joè Bevc, Slovenija, 1960, 35mm, ~b, 11'

Jesenska no~ med slovenskimi polharji

Du{an Povh, Slovenija, 1962, 35mm, ~b, 11'

Barve v prosekturi

France Kosma~, Slovenija, 1963, 35mm, barvni, 13'

Bizovi{ke perice

Joè Bevc, Slovenija, 1959, 35mm, ~b, 9'

Barva spomina

Joè Babi~, Slovenija, 1966, 35mm, barvni, 13'

Monstrum

Rajko Ranfl, Slovenija, 1970, 35mm, barvni, 9'

21.00

Ve~er SFA

Cvetje v jeseni

Matja` Klop~i~, Slovenija, 1973, 35mm, 1.37, barvni,

117'

Doktor Janez (Polde Bibi~), è nekoliko prileten in

mestnega ìvljenja naveli~an odvetnik, se za nekaj

tednov odpravi na obisk k svojemu sorodniku Prese~niku,

bogatemu kmetu v hribovskem zaselku. Kme~ko ìvljenje

ga silno pritegne, {e posebej ker med njim in

Prese~nikovo h~erko Meto (Milena Zupan~i~) vzklije tiha

ljubezen. Po spro{~enih in vedrih dnevih na kmetiji,

polnih kme~kih opravil in skupnih sprehodov z Meto v

naravi, se mora vrniti v Ljubljano, kjer ga ~aka delo v

pisarni. Toda na Meto ne more pozabiti …

Melanholi~na pripoved o tragi~ni ljubezni.

17.5. torek

19.00

D-day: Dan za dokumentarec/Retrospektiva:

Du{an Makavejev

One Sister and Many Brothers

Du{an Makavejev, Chris Marker, 1994, video, barvni, 4',

bp

Marker snema Makavejeva. Makavejev se trudi ukaniti

Markerja, da bi se posnel v ogledalu. Markerjevi ma~ki

se to ne zdi zabavno.

Luknja v du{i (Rupa u du{i)

Du{an Makavejev, VB, 1994, Beta (posneto na 16mm),

barvni, 52', bp

Za BBC posnet esejisti~en avtobiografski dokumentarec,

v katerem posku{a Du{an Makavejev s pomo~jo

prijateljev in spominov osmisliti zapletene nove ~ase in

nove geografije, po katerih naenkrat pluje in se izgublja

njegov splav.

21.00


Gorila se kopa opoldne (Gorila se kupa u podne)

Du{an Makavejev, Jugoslavija/Nem~ija, 1993, 35mm,


zgodbo', ki v svojem portretiranju humanisti~nih, osebnih

vrednot naproti uradni{ki, okosteneli ideologiji predstavlja

nove vrednote mladine z Vzhoda. Z izmenjavanjem med

bistroumno komedijo in ob~asno tragedijo Makavejev

izri{e neèn, a krut pogled na bizarno ljubezensko

razmerje med telefonistko in iztrebljevalcem podgan, ki

razgla{a, da najvi{je vrednote leìjo v fascinantnih

trivialnostih in nesmiselnih trenutkih ìvljenja: 'Ljudje

ìvijo svoje prelepa, divja ìvljenja precej blizu veli~astnim

idejam in naprednim resnicam. Moj film je posve~en

tistim zanimivim in nejasnim vmesnim prostorom.'"

Amos Vogel

21.30


W.R. – Misterij organizma (W.R. – Misterije organizma)


barvni, 86', svp

Glej torek 3.5. ob 21.00

8.5. nedelja

Kinoteka je zaprta.

9.5. ponedeljek

19.00

Ve~er SFA

Ljubezen

Rajko Ranfl, Slovenija, 1984, 35mm, 1.37, barvni, 94'

Leta 1940, tik pred za~etkom vojne, ìvi mladi Marjan

brezskrbno ìvljenje s svojo dru{~ino v Zeleni jami v

Ljubljani. Ker je njegova druìna revna, Marjan pomaga

urejati pokopali{~e, da bi si zasluìl denar za ~evlje in

pla{~. Nedol`no je zagledan v Lenko, njegov brat Berti

in drugi starej{i vrstniki pa se bolj zanimajo za seks.

Z italijansko okupacijo se razmere spremenijo, dru{~ina

razpade, saj se eni poveèjo z odporni{kim gibanjem,

drugi pa z doma~imi kolaboracionisti. Marjan ostaja v teh

delitvah neopredeljen ...

Po literarni predlogi Marjana Roànca posneta vojna

drama o dozorevajo~em najstniku.

21.00

Praznik Ljubljane: Ljubljana pozdravlja osvoboditelje

Ljubljana pozdravlja osvoboditelje

Mario Foerster, Slovenija, 1945, 35mm, ~b, 10'

O, Vrba

Mario Foerster, Slovenija, 1940, 35mm, ~b, 8'

Veseli veter

Milan Ljubi}, Slovenija, 1972, 35mm, ~b/barvni, 12'

Mar{al Tito v Ljubljani (Filmske novice {t. 2, maj 1945)

M. Badjura, J. Balanti~, R. Omota, Slovenija, 1945,

35mm, ~b, 10'

Otvoritveni govor bo prispeval ùpan Ljubljane,

g. Zoran Jankovi}.

V sodelovanju z Mestno ob~ino Ljubljana, Slovenskim

filmskim arhivom in g. Milanom Ljubi}em.

10.5. torek

19.00


Ljubezenski primer ali tragedija po{tne uslu`benke

(Ljubavni slu~aj ili tragedija slu`benice P.T.T.)


68', svp

Glej sobota 7.5. ob 20.00.

21.00


Nedol`nost brez za{~ite (Nevinost bez za{tite)


barvni in ~b, 79', ap

Dragoljub Aleksi}, klju~avni~ar in akrobat, je leta 1942 v

okupiranem Beogradu posnel celove~erni igrani film o

mo~i telesa in volje, o dru`beni krivici in ne`ni ljubezni,

o samem sebi. @alostno in lepo siroto Nado zlobna

ma~eha sili v zakon z bogatim in grdim gospodom

Petrovi}em. Po mnogih smelih podvigih deklico re{i njena

resni~na ljubezen – atlet Aleksi}. Naivne in surove

posnetke izpred dvajsetih let Makavejev obogati z novimi

prizori in sodobno moralno stisko ter tako ustvari

nenavaden in oseben filmski ~asovni stroj. Srebrni

medved in srebrna arena za reìjo v Berlinu in Puli.

"Reìser filma W.R. – Misterij organizma v svojem

zgodnej{em filmu ustvari izviren in provokativen kola`, v

katerem s prefinjeno ironijo zdruì prvi srbski zvo~ni film

('Nezasli{ano naivno melodramo o spopadu pohote in

resni~ne ljubezni.'), nacisti~ne filmske obzornike in

intervjuje s sodelujo~imi v izvirnem filmu, posnete leta

1968. Izvirnik je leta 1942 reìral zvezdnik filma,

Dragoljub Aleksi}, v resni~nem ìvljenju slavni akrobat,

katerega akrobacije – ki jih vidimo v filmu – vklju~ujejo

visenje (za zobe) z letal v letu, prevaànje beograjskih

gospodi~en po ìcah s strehe na streho in ustavljanje

avtomobilov pri polni hitrosti z golimi rokami. Film

prikazuje njegove pustolov{~ine, ob katerih se nam

pokonci postavijo lasje, in drzne podvige pri re{evanju

junakinje – sirote iz krempljev brezsramnih in odvratnih

likov. Prebrisan in ljube~ film nas prisili, da vzamemo

tega vztrajnega moà in njegove vrednote skoraj tako

resno, kakor jih jemlje on sam, in nas tako naredi bolj

poni`ne do na{ih lastnih vrednot. Konvencionalni koncept

~asa in realnega uspe{no uni~i z me{anjem dveh filmov

iz razli~nih obdobij – enega fikcijskega in drugega

nefikcijskega – saj igralci iz prvega nenehno ru{ijo

njegovo iluzijo, tako da se v slednjem pojavljajo v

portretih iz resni~nega ìvljenja dvajset let pozneje."

Amos Vogel

11.5. sreda

19.00


Nedol`nost brez za{~ite (Nevinost bez za{tite)


barvni in ~b, 79', ap


21.00


Sladki film (Sweet Movie)

Du{an Makavejev, Francija/ZRN/ Kanada, 1974, 35mm,


Prvi film, ki ga Makavejev v celoti posname na tujem in s

tujim denarjem, predstavlja, podobno kot njegova prej{nja

uspe{nica W.R. – Misterij organizma, nekak{en katalog

avtorjevih razigranih obsesij in {e bolj razigranih

stilisti~nih prijemov. Zgodba – v kolikor o slednji sploh

lahko govorimo – beleì zgode in nezgode dveh nadvse

raznolikih ènskih figur. Seksualno osvobajanje kanadske

lepotne kraljice, ki simbolizira ideologijo potro{ni{tva, se

prepleta z izobraèvalnimi prijemi vzhodnoevropske

popotnice na Zahodu, metafori za revolucijo, ki (tudi

dobesedno) pobija svoje otroke. Nekje vmes se zgodita

{e orgija dunajskih akcionistov na ~elu z zloglasnim

Ottom Mühlom in masaker v poljskem Katinu ...

Mimogrede tudi vizualno najbolj impozanten film Du{ana

Makavejeva.

12.5. ~etrtek

19.00


W.R. – Misterij organizma (W.R. – Misterije organizma)


barvni, 86', svp


21.00


Mister Montenegro (Montenegro, or Pigs and Pearls)

Du{an Makavejev, [vedska/VB, 1981, 35mm, 1.66,

barvni, 96', svp

êravno je Sladki film le {e utrdil status Du{ana

Makavejeva kot enega najbolj prodornih svetovnih

avtorjev, je ta vseeno potreboval debelih sedem let,

preden je lu~ sveta ugledal njegov naslednji celove~erec;

(pre)drzne vizije jugoslovanskega vizionarja so o~itno v

isti meri pla{ile tako socialisti~ne cenzorje kot tudi

zahodne financerje. Mister Montenegro, kjer se je

opogumila {vedska filmska industrija, se zato, vsaj na

prvi pogled, zdi korak nazaj, koketiranje z bolj

konvencionalnimi filmskimi strukturami, vendar

Makavejev film {e vedno uspe preèti z dovolj svojega

tipi~no ludisti~nega humorja, da je avtorska pisava jasno

prepoznavna in na mestu. Spremljamo zgodbo o sila

premo`ni in sila zdolgo~aseni ameri{ki gospodinji,

omoèni s {vedskim poslovneèm. Naklju~no sre~anje s

~rnogorskim mladeni~em jo zanese v spro{~eno okolje

"ju`nih" migrantov na [vedskem, ki mu seveda sledi

avtorjev konstanten motiv seksualnega osvobajanja.

13.5. petek

18.00


III program kinoteke, maj 2011

S svojim trenutno zadnjim celove~ercem Gorila se kopa

opoldne se Makavejev vrne v zavetje "doma~e" filmske

produkcije in se na svoj tipi~en na~in soo~i s

dru`benopoliti~nimi pretresi, ki so v zadnjih nekaj letih

preoblikovali zemljevid vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Trpko komedijo posname v Berlinu; glavni junak je major

Rde~e armade, ki je zamudil zadnji vlak, s katerim je

sovjetska vojska po padcu berlinskega zidu zapustila zdaj

neobstoje~o Vzhodno Nem~ijo. Ko osamljeni voj{~ak po

telefonu izve, da je njegova moskovska druìna razpadla,

se odlo~i ostati v Berlinu, kjer posku{a zaìveti novo

ìvljenje v povsem novem okolju ...

18.5. sreda

19.00

Kino-integral: Karpo v Srbiji

Okvir za nekaj poz (Ram za nekoliko poza) – fragmenti

Karpo Godina, Jugoslavija, 1974, video (posneto na

16mm), 1.37, barvni, 40', bp

Fragmenti nevsakdanje, pozabljene televizijske mini serije

v {estih polurnih delih, posnete po naro~ilu TV Beograd,

ki jo Karpu vseeno uspe preèti z nezamenljivim

avtorskim podpisom.

Osnutki za film Zdravi ljudje za razvedrilo


16mm), 1.37, barvni, 30', bp

Predprodukcijske skice za Karpov nemara najslavnej{i in

zagotovo mednarodno najbolj odmeven kratkometraèc

Zdravi ljudje za razvedrilo.

Zdravi ljudje za razvedrilo (Zdravi ljudi za razonodu)

Karpo Godina, Jugoslavija, 1971, 35mm, 1.66, barvni,

14', ap

Razigran, konceptualen, komi~en dokument pestrosti

vseh narodov in narodnosti Avtonomne pokrajine

Vojvodine; ob svojem nastanku precej kontroverzen film,

saj sistemu ni bilo jasno, ali se Karpo iz posve~enega

koncepta bratstva in enotnosti nor~uje ali ga preprosto

slavi.

Projekciji sledi pogovor s Karpom Godino.

21.00

Kino-integral: Karpo in Ivica

îsta voda

Ivica Mati}, Jugoslavija, 1976, video (posneto na 16mm),

1.37, 9', bp

@enska s pokrajino (@ena s krajolikom)

Ivica Mati}, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.37, barvni, 68',

ap

Slikar naivec samouk pridobi pozornost omoène

me{~anke. Njuno zblièvanje hudo vznemirja okolico, ki

se zaradi za{~ite pred nami{ljeno nemoralo odzove

represivno. Zgodba o spopadu individuuma nevsakdanje

senzibilitete in duhovnega zanosa ter dru`be, zvedene na

elementarne ìvljenjske interese. Poslednji film veliko

prezgodaj umrlega genija bosansko hercegovske

kinematografije, ki je v specifi~no stati~ni stilistiki Karpa

Godine kot direktorja fotografije na{el popolnega

kreativnega partnerja.


19.5. ~etrtek

19.00

Kino-integral: Karpo in Bahrudin

Podobe iz ìvljenja udarnikov (Slike iz ìvota udarnika)

Bahrudin (Bato) êngi}, Jugoslavija, 1972, 35mm, 1.66,

barvni, 94', bp

Razvpita klasika jugoslovanskega "~rnega filma", mo~no

zaznamovana s pronicljivim, negibnim pogledom Karpa

Godine kot direktorja fotografije. Spremljamo usodo

Adema, rudarja iz Bosne, preddelavca udarne peterke, ki

lahko v eni sami izmeni izkoplje 102 toni premoga.

Po`rtvovalna ekipa postane peterokraka medijska zvezda;

za nagrado odpotujejo najprej na Bled, nato {e v Moskvo,

spremljajo jih orkestri in ogromne fotografije

komunisti~nih voditeljev. Ostra, ironi~na socialna kritika

se zaklju~i s tragedijo ...


21.00

Kino-integral: Karpo in svet

The Making of Sonja Henie

Karpo Godina, Jugoslavija/Slovenija, 1972–2007, video

(posneto na 16mm), 1.37, barvni, 91', bp

Svetovna premiera nove, celove~erne verzije kultnega

dokumentarca o snemanju kultnega filma Manjka mi

Sonja Henie; mala {ola sedmih razli~nih reìjsko-

18.00

Dan Kinopoli~ana Roka Govednika

Pariz, Teksas (Paris, Texas)

Wim Wenders, ZDA/Francija/ZRN/VB, 1984, 35mm,

1.66, barvni, 147', sp

Mol~e~ega in povsem nesocialnega moà (Harry Dean

Stanton v vlogi svojega ìvljenja), ki se je po lo~itvi

umaknil v popolno samoto, brat pripelje k svoji druìni in

njegovemu sinu. Po~asi se zbliàta in se skupaj odpravita

iskat njegovo mater. Wenders na vrhuncu svojih mo~i;

zlata palma za najbolj{i film v Cannesu '84.

21.00

Dan Kinopoli~ana Roka Govednika

Stalker

Andrej Tarkovski, Sovjetska zveza, 1979, 35mm, 1.37,

barvni, 163', sp

V ~asu X in prostoru X obstaja strogo zastraèna Zona, v

kateri se je neko~ zgodilo nekaj nenavadnega v zvezi z

meteoritom. Od takrat se v Zoni dogajajo nenavadne

stvari in oblasti strogo prepovejo dostop. Posebni vodi~i,

imenovani Stalkerji, vseeno vodijo skupine ljudi v

prepovedano obmo~je. Tam naj bi bila soba èlja, ki

izpolnjuje ~lovekove najgloblje èlje. Vodi~i ne vstopajo v

sobo èlja, nih~e ne ve zagotovo, ~e sploh obstaja, toda

treba je verjeti v njen obstoj. Po romanu bratov Strugacki

posneta mojstrovina o ~lovekovem dostojanstvu.

"Stalker je metafizi~na pravljica, te~aj morale, lekcija

zaupanja, razmislek o poslednjih smotrih, iskanje, vse,

kar ho~ete. Stalker je tudi film, kjer prvi~ sre~amo telesa

in obraze, prihajajo~e iz kraja, ki nam je znan le toliko,

kolikor se o njem govori ali pi{e. Kraj, za katerega smo

mislili, da sovjetski film o njem ni ohranil nobene sledi.

Ta kraj je Gulag. Cona je tudi arhipelag. Stalker je tudi

realisti~en film."

Serge Daney

22.5. nedelja

Kinoteka je zaprta.

23.5. ponedeljek

19.00

Ve~er SFA: Posve~eno Tretjemu Zemljinemu polu

Makalu – ju`na stena, za~etek

Matija Male{i~ (snemalec), Slovenija, 1972, video

(posneto na filmski trak), barvni, 20'

Sagarmatha, Everest – zahodni greben

Andrej [tremfelj, Marko [tremfelj, Vanja Matijevec

(snemalci), Slovenija 1979, video (posneto na filmski

trak), barvni, 60'

Ve~er je SFA pripravil v sodelovanju s KUD Cineast in RTV

Slovenija.

21.00

Ve~er SFA: Posve~eno Tretjemu Zemljinemu polu

Lhotse 1981 – ju`na stena

Stipe Boì}, Ale{ Kunaver, Janez Majdi~, Marjan

Manfreda, Peter Marki~, Vanja Matijevec, Pavel

Podgornik, Peter Podgornik, Marko [tremfelj, Miroslav

Stankovi}, Peter Antonijevi} (snemalci), Slovenija, 1981,

video (posneto na filmski trak), barvni, 78'

Ve~er je SFA pripravil v sodelovanju s KUD Cineast in RTV

Slovenija.

24.5. torek

21.00

Kino-uho/Animateka: Pierre Hébert

49 muh (49 Flies) – performans

Stari kinou{esni znanec, quebe{ki eksperimentalni

animator, teoretik in performer Pierre Hébert, se po

osmih letih vra~a pred in na kinote~no platno s svojim

najnovej{im projektom 49 muh. Pri ozvo~enju mu bosta

pomagala ljubljanski eksperimentator, harfist in

elektronik Eduardo Raon in glasbeni gost presene~enja.

"49 muh je animacija v ìvo, osnovana na posnetku muh,

ujetih med okenski stekli. Bren~anje iz~rpanih muh, ki se

zaletavajo v steklo in mikrofon, sem zmontiral v dobre pol

ure trajajo~o zvo~no pokrajino. Spo~etka intenzivna

zvo~na konstrukcija se naposled izte~e in porazgubi v

zvoku de`ja. Podobe so spo~etka realisti~ne, prikazujejo

muhe, da bi naposled postajale vedno bolj abstraktne,

morbidne, in se tudi same zlile z mrakobno zvo~no noto

zaklju~ka."

Pierre Hébert

Cena vstopnice izjemoma 8 evrov.

25.5. sreda

19.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}: Od klasi~ne do

modernisti~ne animacije

Tiso~ in ena risba (Tisu}u jedan crte`)

Du{an Vukoti}, Jugoslavija, 1960, 35mm, 1.37, ~b,

14'15'', bp

Avtobiografski animirano-dokumentarni film o procesu

nastanka animiranega filma, ki ga je Vukoti} realiziral na

pro{njo britanske televizije.

Kako se je rodil Ki}o (Kako se rodio Ki}o)

Du{an Vukoti}, Josip Sudar, Jugoslavija, 1951, 35mm,

1.37, ~b, 6'12', bp

Risanka prikazuje junaka z imenom Ki}o, ki nastane na

risarski plo{~i, potem pa odide v mesto, da bi re{il svoje

stanovanjsko vpra{anje. Prvi film edinega hrva{kega

oskarjevca v produkciji firme Duga Film; ustvariti je

sku{al stalen doma~ lik, ki bi se pojavljal v seriji filmov s

satiri~nim pristopom k aktualnim dru`benim temam.

Reklamni filmi in animirane {pice

Du{an Vukoti}, Jugoslavija, 1955, 35mm, 1.37, barvni,

9x1', bp

Vukoti} je bil eden prvih avtorjev v biv{i Jugoslaviji, ki je

doumel potencial reklamnega animiranega filma.

Z Nikolo Kostelcem sta med letoma 1954 in 1955

ustvarila 13 kratkih animiranih oglasnih filmov, v katerih

sta zaradi pomanjkanja denarja uporabila minimalno

{tevilo folij in tako postavila temelje za nov koncept

reducirane animacije, ki je dokon~no pretrgal s

konceptom "disneyjevske" animacije in postavil

produkcijske temelje za izdelavo animiranih filmov v

produkciji Zagreb film.

Nagajivi robot (Nesta{ni robot)


7'36', bd

V produkciji Zagreb filma kot svoj samostojni avtorski

prvenec Vukoti} posname prvi film v nizu animiranih

parodij na ànr v filmski umetnosti. Nagajivi robot je

znanstveno-fantasti~na komedija o robotu, ki se upre

svojemu gospodarju in ustvari dva robotka po svojem

okusu. Robotka sta glasbeno navdahnjena in s svojo

prisotnostjo prineseta tudi znanstveniku sve` izumiteljski

navdih.

Abra kadabra


8'48', bd

Animirana revolucionarna pravljica z moralno kritiko

verskega misticizma. Zdrav otrok, ki raste v socializmu,

se mora zanesti na potencial in razvoj moderne

tehnologije in ne sme verjeti ~arovni{kim nakanam. Pionir

na koncu z argumenti prepri~a in spreobrne ~arovnika v

socialisti~nega ob~ana.

Cowboy Jimmy


13'48', bd

Genialno zrisana in animirana parodija ànra kavbojke.

Kavboj Jimmy zmagovito premaguje vse nevarnosti, da bi

na koncu izstopil iz filma v realnost in pokazal vsem,

kak{en slabi~ je. Na prvi pogled se v likovnosti kaè

podobnost z disneyjevsko produkcijo, vendar je mo~ tega

filma v eksplicitnem sporo~ilu in morali antiherojske

zgodbe.

Veliki strah


13'09', bd

S parodijo srhljivke je Vukoti} presegel ànrski okvir

risanke za otroke. Trenutki groze se izmenjujejo z

odli~nimi gagi v ìvahnem ritmu animacije.

Pot k sosedu (Put k susjedu)

Du{an Vukoti}, Jugoslavija/Nem~ija, 1964, 35mm, 1.37,

barvni, 1'54'', bd

Namenski animirani film za otvoritev jubilejne izdaje

priznanega mednarodnega festivala kratkometra`nega

filma v Oberhausenu.

âs (Vrijeme)


~b, 1', bd

Drugi namenski animirani film za otvoritev mednarodnega

festivala kratkometra`nega filma v Oberhausenu.

Animafest Zagreb 1984

Du{an Vukoti}. Hrva{ka, 1984, 35mm, 1.37, barvni,

0'36'', bd

Poleg tega, da je bil Vukoti} eden ustanoviteljev

Mednarodnega festivala animiranega filma v Zagrebu, je

zanj leta 1984 ustvaril tudi festivalski napovednik.

scenaristi~nih pristopov k istemu problemu, tudi nadvse

dragocen dokument nekega izgubljenega prostora, ~asa,

vzdu{ja in mentalitete.

Manjka mi Sonja Henie (Nedostaje mi Sonja Heni)

Karpo Godina, Milo{ Forman, Buck Henry, Tinto Brass,

Paul Morrissey, Frederick Wiseman, Bogdan Tirnani},

Puri{a Ðor|evi}, Du{an Makavejev, Jugoslavija, 1972,

35mm, 1.37, barvni, 14', bp

Na znamenitem beograjskem FESTU leta 1972 Karpo

ugledne mednarodne in doma~e goste sredi no~i zvle~e v

tesno stanovanjce, kjer v kotu `di 35mm filmska kamera.

Vsak gost dobi nalogo posneti kratek, triminutni film pod

dvema omejitvama: kamera mora ostati fiksna, eden

izmed protagonistov vsakega film~ka mora na neki to~ki

izre~i nesmrtni stavek iz risank o psi~ku Snoopyju:

"Manjka mi Sonja Henie". Nastalo zme{njavo, enega

najlep{ih filmskih poklonov nebrzdani ustvarjalnosti,

Karpo nato v montaì {e dodatno preme{a.

Brooklyn Academy of Music 2007

Sean Williams, ZDA, 2007, video, 4:3, barvni, 5'

(fragment), bp

Leta 2007 se Karpo ob prilo`nosti retrospektive svojih

kratkih filmov v New Yorku po 35 letih prvi~ ponovno

sre~a s slavnimi akterji eksperimenta Manjka mi Sonja

Henie. Buck Henry (Diplomiranec) je ganjen do solz,

Milo{ Forman razpreda o domnevnih Stalinovih agentih,

ki naj bi takrat nanj preàli za vsakim vogalom, Warholov

hi{ni reìser Paul Morrissey pa se jugoslovanskega

podviga spominja zgolj skozi nejasno alkoholno meglico.


20.5. petek

19.00

Kino-integral: Karpo in kratki Slovenci

Program draguljev in raritet iz zakladnice doma~ega

kratkega metra, ki jih povezuje unikaten pogled Karpa

Godine kot direktorja fotografije.

Lutka

Fran~ek Rudolf, Jugoslavija, 1969, 35mm, 1.37, ~b, 14'

Xenia na gostovanju

Filip Robar Dorin, Jugoslavija, 1974, 35mm, barvni, 12'

Obisk

Boris Jurja{evi~, Jugoslavija, 1985, 35mm, 1.37, barvni,

11'

Ameri{ki sen

Boris Jurja{evi~, Slovenija, 1992, 35mm, 1.37, barvni,

14'

Kri`ci in kro`ci

Aleksandra Voka~, Slovenija, 1992, Beta (posneto na

16mm), barvni, 15'

Vse je pod kontrolo

Metod Pevec, Slovenija, 1992, 35mm (posneto na

16mm), 1.37, barvni, 12'

Gostje prihajajo

Jaka Judni~, Jugoslavija, 1986, 35mm, 1.66, 2'


21.00

Kino-integral: Karpo in mladost

Ekskluzivna projekcija najzgodnej{ih eksperimentalnih

filmov Karpa Godine, zve~ine posnetih za ljubljanski kino

klub Odsev.

Divjad


8mm), 1.37, ~b, 4'

Blues N°7

Karpo Godina, Jure Pervanje, Jugoslavija, 1965, video

(posneto na 8mm), 1.37, ~b, 7'

Fobija


8mm), 1.37, ~b, 4'

Vpra{aj


8mm), 1.37, ~b, 5'

Pes

Karpo Godina, Mario Ur{i~, Jugoslavija, 1965, video

(posneto na 8mm), 1.37, ~b, 9'

Beli kroki


16mm), 1.37, ~b, 11'

Slovo


16mm), 1.37, ~b, 11'

Kaj je to med? ([ta je to med?) – fragment


16mm), 1.37, barvni, 17'

Zlata obala – fragment


16mm), barvni, 1.37, 13'

Sonce, vsesplo{no sonce

Karpo Godina, Jugoslavija, 1967, 35mm, 1.66, ~b, 14'


21.5. sobota

11.00

Matineja

Ma~ke iz visoke dru`be (The Aristocats)

Wolfgang Reitherman, ZDA, 1970, 35mm, 1.37, barvni,

78', sp

Poslednji film iz znamenitih Disneyjevih studiov, za

katerega se osebno zavzame in ga pred svojo smrtjo

odobri Walt Disney osebno. Danes è klasi~na risanka o

druìnici aristokratskih pari{kih ma~k, proti katerim se

zaroti potuhnjeni sluàbnik Edgar, ki si poèli ma~jega

premoènja. Razvajenkam na pomo~ prisko~i prebrisan

smeti{~ni muc in zlobnega sluàbnika dru`no naposled

uènejo v kozji rog.

IV program kinoteke, maj 2011

21.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}: Celove~erni

igrani film

Akcija stadion


91'13'', bp

Celove~erni vojni igrani film po scenariju Du{ana Vukoti}a

in Slavka Goldsteina pripoveduje resni~no zgodbo

okupiranega Zagreba leta 1941, ko se skupina

srednje{olcev upre usta{kemu planu rasne in nacionalne

delitve Hrva{ke. Usta{i na maksimirskem stadionu

demonstrativno lo~ijo srednje{olce srbske narodnosti in

judovske veroizpovedi, toda mladi komunisti~ni ilegalci

akcijo sabotirajo in zanetijo poàr.

26.5. ~etrtek

19.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}: Grafi~ni in

animacijski eksperimentator

Ma{~evalec (Osvetnik)


14'15', bd

Eden najbolj liri~nih in satiri~nih Vukoti}evih kratkih

animiranih filmov je nastal po humoreski ruskega

dramatika in pisatelja êhova. Nostalgi~ni uradnik se v

mislih na razli~ne okrutne na~ine ma{~uje nezvesti èni

in njenim zapeljivcem v eksistencialni drami z nesre~nim

koncem.

Koncert za brzostrelko (Koncert za ma{insku pu{ku)


14'19', bd

Duhovita ironija gangsterskega filma in obenem prvi film

iz produkcije Zagreb filma, v katerem se dosledno

uporablja tehnika reducirane animacije. Zgodba o

neverjetnem poskusu ban~nega ropa je navdahnjena z

mitom o Trojanskem konju. S {tevilnimi mednarodnimi

nagradami je Vukoti} uti{al doma~e skeptike in nakazal

pravilnost usmeritve "zagreb{ke {ole risanega filma".

Piccolo


9'23', bd

^loveka vznemiri razgla{en zvok ustne harmonike, ki jo

igra njegov sosed. Zato tudi sam prinese in{trument in

za~ne se dvoboj do onemoglosti. Prvo delo tretje faze

Vukoti}evega ustvarjanja, kjer svoje filme tematsko

namenja odraslim ter sku{a v obliki groteske posredovati

moralno-filozofska sporo~ila o vpra{anjih sodobnega

sveta. Virtuozen crescendo medsebojnega rivalstva, vse

do samouni~enja, interpretiran kot metafora hladne

vojne.

Surogat


9'36'', bd

Na plaì ob morju turist napihuje plasti~no maso ter iz

nje ustvari cel po~itni{ki kamp. V tem pisanem

napihnjenem okolju obstaja plasti~no nadomestilo za

vse, celo za ~ustva. Film na duhovit na~in prikazuje

dehumanizacijo sodobne dru`be, v kateri se posameznik

posluùje tako materialnih kot tudi ~ustvenih

nadomestkov. Prvi neameri{ki film, ki je dobil oskarja za

animirani film.

Igra


12'42'', bd

Igrano-animirani film s protivojnim sporo~ilom, v katerem

de~ek in deklica sedita na tleh in vsak zase ri{eta svoje

like ter tekmujeta in se postavljata z njimi, dokler

naposled med risbami ne izbruhne prava nuklearna

vojna.

Ars Gratia Artis


9'06'', bd

Filozofska meditacija o umetniku, ki poìra britvice,

kozarce, gramofonske plo{~e, èblje, vilice, dokler

naposled ne pogoltne {e samega sebe.

Pot k sosedu (Put k susjedu)


barvni, 1'18'', bd

Tretji namenski animirani film za otvoritev mednarodnega

festivala kratkometra`nega filma v Oberhausenu.

21.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}: Dokumentarni

film

Gorila: Porodni{nica (Gorila: Rodili{te)

Kobilica (Skakavac)


15'12'', bp

Med igro v starem gozdu de~ek iz papirja izreè moìca z

dolgimi nogami, ki so ga za ~asa vojne partizani

poimenovali Kobilica zaradi njegove sposobnosti

skakanja. Kobilica radovednemu de~ku pripoveduje o

svojih vojnih doìvetjih. Po zgodbi Gregor Kobilica Branke

Jurca.

Made` na vesti (Mrlja na savjesti)


14'36'', bd

Igrano animirani film za odrasle, v katerem glavni vlogi

igrata mali ~lovek in ~rni made`, ki neprestano spreminja

obliko ter predstavlja ~lovekovo vest.

Dobrodo{li na planet Zemlja (Dobro do{li na planet

Zemlja)


12'48'', bp

Animirane fotografije igralcev se prepletajo z likovnimi in

igrano filmskimi elementi; poslednji film Du{ana

Vukoti}a.

22.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}: Animirano-

dokumentarni filmi

Prvi maj 1961. v Zagrebu (Prvi maj 1961. u Zagrebu)


14'15'', bp

Dokumentarna filmska reportaà o proslavi praznika dela

v Zagrebu leta 1961.

Hrani me, mati (Hrani me, maj~ice)


15'22'', bp

Animirano-dokumentarni film po naro~ilu tovarne Pliva.

O.T.C.


17'10'', bp

Animirano dokumentarna reklama po naro~ilu tovarne

Pliva.

Raba transplantata (Primjena konzerviranog kutis

transplantata)


bp

Animirano dokumentarni znanstveno izobraèvalni film po

naro~ilu tovarne Pliva.

Gubecziana


15'42'', bp

Nekonvencionalni animirano-dokumentarni film o naivnem

slikarstvu na Hrva{kem.

Toplarna (Toplana)


22'08'', bp

Dokumentarno izobraèvalni film z dodatkom animiranih

risanih elementov, ki razlagajo delovanje toplarne.

28.5. sobota

11.00

Matineja: Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}:

Otro{ki filmi

Kako se je rodil Ki}o (Kako se rodio Ki}o)

Du{an Vukoti}, Josip Sudar, Jugoslavija, 1951, 35mm,

1.37, ~b, 6'12', svp

Abra kadabra


8'48', bd

Krava na mesecu (Krava na mjesecu)


10'42', bd

ârobni zvoki (ârobni zvuci)


13'07', bd

Kobilica (Skakavac)


15'12'', svp

Glej program prej{njih dni za opise filmov.

17.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}

Sedmi kontinent

Du{an Vukoti}, Jugoslavija/ê{koslova{ka, 1966,

35mm, 1.35, barvni, 85', svp

Celove~erni igrani film v koprodukciji hrva{kega Jadran

film in slova{ke Koliba film, v katerem nastopa tudi

slovenski igralec Demeter Bitenc. Simboli~na zgodba o

otrocih vseh ras, zbranih na otoku, ki je naenkrat vzniknil

iz morja. Zgodba o njihovem sre~nem ìvljenju in

brezbri`ni igri, s katero ustvarjajo svoj svet, bolj{i in

pravi~nej{i od sveta odraslih. Irealna, a racionalna

pravljica o absurdih sodobnega globaliziranega ìvljenja.

Film je primeren za otroke.

19.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}

Gosti iz Galaksije

Du{an Vukoti}, Jugoslavija/ê{koslova{ka, 1981,

35mm, 1.37, barvni, 86', bp

Robert, pisatelj ZF romanov, v izpovedi psihiatru razrije,

da so njegovemu o~etu neko~ zrasle dojke, da bi lahko

nahranil sina. Doktor postavi diagnozo, da Robert boleha

za redko boleznijo, po kateri ima pacient mo~

materializirati svoje misli in èlje. Bizaren, kulten spoj

znanstvene fantastike, komedije, grozljivke, parodije,

melodrame in druìnskega filma, kjer pri izdelavi vizualnih

u~inkov sodeluje tudi mojster Jan [vankmajer.

21.00

In memoriam: Elizabeth Taylor: 1932–2011

Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia

Woolf?)

Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, ~b, 131', svp

Glej sreda 4.5. ob 21.00.

29.5. nedelja

Kinoteka je zaprta.

30.5. ponedeljek

17.00

Odprto platno

Program bo objavljen na www.kinoteka.si.

19.00

Ve~er SFA: Sre~anje

Ladko Koro{ec in njegovi filmski zapisi

Janez Megli~, Slovenija, 2010, video (posneto na filmski

trak), barvni, 30'

Sre~anja


trak), ~b, 18'

Parnas


trak), ~b, 14'

Utrinki iz portretno dokumentarnih filmov

Janez Megli~, Slovenija, 2011, video, 10'

21.00

Ve~er SFA

Jara gospoda

Bojan Stupica, Slovenija, 1953, 35mm, 1.37, ~b, 107'

Leta 1908, ko je bila Slovenija {e del Avstro-Ogrske, se

v avli dunajskega parlamenta po dalj{em ~asu sre~ata

"stara prijatelja in sovra`nika", advokat in dràvni

poslanec Andrej Vrbanoj ter sodni svetnik Pavle.

V kavarni, v katero sta zahajala kot {tudenta, naletita na

propadlega plemi~a Malija, ki pri~ne obujati spomine.

Neko~ ju je na gra{~ini Orlovih predstavil kot novope~ena,

"{olana" gospoda, ki se spreta in stepeta zaradi

zapeljive gospodi~ne Julije Orel …

Stilizirana drama o me{~anskih povzpetnikih.

31.5. torek

19.00

Jean-Luc Nancy – od telesnega teksta do podobe telesa

Jean-Luc Nancy: Corpus, Noli me tangere, Rojstvo prsi

Predavanje Mladena Dolarja in Mirta Komela ob

prilo`nosti izida prevodov treh del francoskega filozofa

Jean-Luca Nancyja (Corpus, Noli me tangere, Rojstvo

prsi), zbranih v eni knjigi in izdanih pri zbirki Koda

[tudentske zalo`be.

Predavanje je brezpla~no.

21.00

Jean-Luc Nancy – od telesnega teksta do podobe telesa

Vsiljivec (L'intrus)

Claire Denis, Francija, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 125',

sp

Louis Trebor, skrivnostni mo{ki v poznih {estdesetih

letih, robustnega, skoraj mladostnega telesa, a

pe{ajo~ega srca, v jurskih gozdovih s svojima dvema

psoma ìvi samotno ìvljenje. V dolini s svojo mlado

druìno ìvi njegov sin, a Louis je do njega povsem

brezbrièn. Stik vzdrùje le z lokalno lekarnarko, s katero

imata seksualna sre~anja. Toda Louis potrebuje novo

srce, saj ga staro, bolno srce vse bolj ogroà. Poda se

na dolgo pot, na romanje okrog Zemlje, med katerim i{~e

novo srce in drugega, davno izgubljenega sina. Skrajno

intimen, isto~asno brutalno mesen in domala do

abstraktnosti poeti~en film o mo`nosti novega ìvljenja na

ru{evinah starega je posnet po istoimenskem filozofskem

spisu Jean-Luca Nancyja, ki je tudi sam prestal

presaditev srca. "Dotakniti se srca" je metafora, ki jo je

Nancy ob~util na lastni koì.

legenda

sp slovenski podnapisi

svp slovenski video podnapisi

ap angle{ki podnapisi

bp brez podnapisov

bd brez dialogov

opomba

Kinoteka si pridrùje pravico do sprememb programa.

junija v kinoteki

Teden japonskega filma

Retrospektiva: Eric Rohmer

Kino-integral: Ivan Martinac

Nov nakup Slovenske kinoteke: Bosonoga grofica

(The Barefoot Contessa)

Gostovanje Festivala migrantskega filma

Du{an Vukoti}, Milan Blaèkovi}, Jugoslavija, 1970,

35mm, 1.37, barvni, 1', bd

Risana satira na ~lovekovo nasilno naravo, s katero je

Vukoti} kot scenarist in mentor pomagal mlademu avtorju

Milanu Blaèkovi}u k samostojni avtorski karieri.

Karlovac 1579–1979


86', bp

Dokumentarni film o hrva{kem mestu Karlovac, posnet

ob praznovanju 400 obletnice ustanovitve mesta,

prikazuje mestne parke in soto~je {tirih rek ter plaò v

centru mesta, na kateri so se me{~ani prepu{~ali

kopalnim uìtkom.

27.5. petek

18.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}: Animirani

za~etki

Za~arani dvorec v Dudincih (Za~arani dvorac u

Dudincima)


10'24', bp

Ostra kritika birokratske nemarnosti in lenobe je drugi in

obenem poslednji film z junakom Ki}om v glavni vlogi ter

zadnji film v produkciji firme Duga film. Ki}o na slu`beni

poti preno~i v hotelu, v katerem zaposleni ne opravljajo

svojega dela.

Reklamni filmi in animirane {pice

Du{an Vukoti}, Jugoslavija, 1954, 35mm, 1.37,

~b/barvni, 4x1', bp

ârobni zvoki (ârobni zvuci)


13'07', bd

Poeti~na pravljica o konfliktu med pravim in la`nim

umetnikom, v katerem je negativni {arlatanski lik mo~no

karikiran.

Rep za vstopnico (Rep je ulaznica)


10'48', bd

Ironi~na alegorija o tem, da v~asih ìvali ìvijo bolje od

~loveka. Dva vesela komedijanta zjutraj zaman i{~eta kaj

za pod zob. Preoble~eta se v konja, da bi tako lahko

vstopila v hi{o bogate ènske, ki skrbi za pravice ìvali.

Krava na luni (Krava na mjesecu)


10'42', bd

Parodija znanstvene fantastike, namenjena otro{ki

publiki, vendar so nekatere aluzije razumljive samo

odraslim. Deklica ukani fantka, da ju je raketa, ki jo je

sestavila, odpeljala na luno.

Astromati (Astromutts)

Du{an Vukoti}, Jugoslavija /ZDA, 1963, 35mm, 1.37,

barvni, 26'12'', bp

Svetovni uspeh, ki ga je Vukoti} doìvel ob prejemu

oskarja za Surogat, je Zagreb film postavil na svetovni

produkcijski zemljevid. Ameri{ki producent Cinemagic

Production je zagreb{kemu studiu ponudil sredstva za

realizacijo pilotne epizode za znanstveno-fantasti~no

animirano serijo. V reìji Du{ana Vukoti}a sta animirala

Zlatko Grgi} in Borivoj Dovnikovi}.

20.00

Animateka/Retrospektiva: Du{an Vukoti}: Animirano-

igrani filmi

Igra


12'42'', bd


Opera Cordis


9'48'', bd

Satiri~ni komentar na temo ljubosumnosti. Ko èna spi,

ji mo` odpre srce, da bi videl, ~e se v njem skriva {e kdo

drug.

Pariz, TeksasWim Wenders, 1984

Kot me{~ana Kinopolisa me je doletela ~ast, dasmem izbrati nekaj filmov po svojem okusu, èljahin navdu{enju. Ker je tokratni majski ve~erprekratek za kinopoli{ki troj~ek, izpostavljam dvefilmski mojstrovini – Pariz, Teksas WimaWendersa in Stalker Andreja Tarkovskega, kiponujata prese`nost tako v trajanju kakor vintenzivnosti in kompleksnosti uìvanja ob njima.Filmski opus Wima Wendersa je izjemno obseèn;naj na{tejem le nekaj naslovov: Nebo nadBerlinom, Zgodba iz Lizbone, Alice v mestih,Stanje stvari, Do konca sveta, Ne hodi mi trkat.Ob teh celove~ernih izdelkih se Wenderspodpisuje tudi pod mnoìco kratkometra`nih, TV indokumentarnih filmov; med slednjimi zagotovonajbolj izstopa predstavitev kubanske uli~neglasbene scene v Buena Vista Social Club.Wenders je predvsem z zgodnej{imi filmi mo~no

zaznamoval svojo avtorsko prepoznavnost, Pariz,Teksas pa je è izdelek, ki velja za zrelo in dobroizklesano delo. Izbrani Wendersov film mefascinira zaradi mo~ne dinamike pogledov, ki seizmenjujejo znotraj filmskih podob in me v igropogledovanja aktivno vklju~ujejo tudi kot gledalca.Barthesovski punctum efekt, ki nevede inneodvisno od mojega truda deluje kot prebadanjepu{~ic, vpliva name tako mo~no, da podobe izfilma v sebi nenehno po-ogledujem. To avtorjevonamero, da smo kot gledalci pozorni na mo~pogledov in i{~emo svoje podobe, je zaznati tudi vamnezi~ni in nemi poziciji glavnega akterja, ki kar{estindvajset minut filma ne spregovori. "[olapogleda", kakor bi lahko imenovali Pariz, Teksas,je kompleksno in mo~no delo, ki ga je vrednovideti na velikem platnu in je dobra priprava zanaslednji Wendersov izjemen filmski kult, Nebo

nad Berlinom, s katerim je reìser vsaj del~ekneba posvetil, kot je neko~ sam dejal, "vsemstarim angelom, posebej Yasujiru, Françoisu inAndreju", torej Ozuju, Truffautu in Tarkovskemu.Tako je nadvse spo{tljivo, da Wendersovemu filmupridamo dovr{eno delo enega njegovih ~astitljivihzgledov. Stalker je morda najbolj linearen filmAndreja Tarkovskega, v katerem je skrbnoposkrbljeno za enotnost ~asa, prostora in dejanja,~esar pri ostalih morda nismo najbolj vajeni. Zanjegove filme so zna~ilni misticizem, evokativneimpresije in poeti~na montaà, ki terjajopoglobljeno, filozofsko aktivacijo gledalcev. ê seWenders na dolo~enih to~kah raziskovanjafilmskega medija in vizualnega dotika Tarkovskegain mu sledi, je morda sovjetskemu reìserjuuspelo dose~i celo ve~jo kompleksnost vsebin.Andrej Tarkovski se je poleg izbranega filma vfilmsko zgodovino zapisal z naslednjimi deli:Ivanovo otro{tvo, Andrej Rubljov, Solaris, Zrcalo,Nostalgija in zadnjim filmom, po katerem jeprekmalu umrl za rakom, z @rtvovanjem.Tarkovski je poleg ustvarjanja lastnih svetov skozifilme pridal {e odpor zoper uradno kulturnopolitiko v dràvi. To je seveda poèlo mo~an gnevuradnikov, ki so mnoge njegove filme prepovedali,kar pa ni dosti vplivalo na njegov uspeh. V tujiniso bili filmi uspe{no prikazani na filmskihfestivalih, kjer je avtor prejel obilo filmskihpotrditev in nagrad. ûdovitost Stalkerja je vskrivnostni in hipnoti~ni atmosferi, ki jopovzro~ata gibanje kamere in modrikast filter; tafilmsko okolje postindustrijskega in poru{enegaokro`ja, imenovanega Cona, navdaja znadmogo~nostjo, skupaj pa spretno povezujetazapletene miselne tokove protagonistov. To vodiznanstveno-fantasti~no zgodbo, ki govori oprostoru, kjer se ti izpolni sleherna èlja – Andrejsam za film pravi, da gre torej "za temo~love{kega dostojanstva in trpljenje ~loveka, kitega dostojanstva nima". Ko govori o svojem

trudu za upodobitev minevanja ~asa v kadru,Tarkovski govori o "pritisku ~asa", ki ga nobenamontaà ne more spremeniti, saj je ~asupodrejena. Minimalisti~na montaà in prena{anjeizraznosti na samo filmsko fotografijo sta bila zatopoglavitni vodili tega reìserja. Reìserja imata {enekaj skupnega, in sicer odnos do barvitosti invpliva barve v filmu. Wenders je v zgodnej{emobdobju posnel kar nekaj monokromatskih filmov,Tarkovski prav tako, a tako Paris, Teksas kotStalker nista posneta v ~rno-beli tehniki. Wendersmeni (oz. je neko~ menil), da edino ~rno-beli filmizmorejo podati esenco filma, in Tarkovski bi ktemu zagotovo dodal, da je torej barva "glavnaovira, da se na platnu ustvari pravi ob~utekresnice. Trenutno je barva manj vpra{anjeestetike kot komercialna nujnost." Wim Wendersje v svojem filmu ohranil barve – verjetno zato, dabi ohranil ~im ve~jo podobnost filmske realnosti sto (fikcijo), ki jo ìvimo –, a je tisto realno, kiostane potem, ko realnost è pade (kakor bi rekelStojan Pelko), vsakdanjost in ìvljenje pogledov.Andrej Tarkovski pa je svojemu filmu, ki ga jemoral po nezgodi z uni~enjem kopije posnetiponovno, sicer ohranil barve, a je tem odvzelkakr{nokoli mo~ vplivanja. To je dosegel znasi~eno sliko in modrim filtrom ter s tem zapeljalpodobe v tok preizpra{evanj o ìvljenju. Sam pravi,da se mojstrovina "poraja iz umetni{kega boja, dabi izrazil eti~ne ideale". K temu bi za oba avtorja dodal, da uspe{noprikazujeta smisle izza posnetih kadrov, to slepopolje Pascala Bonitzerja..Rok Govednik

Programsobota 21. 5.Pariz, Teksas (Paris, Texas), ob 18.00Stalker, ob 21.00

in memoriam: elizabeth taylor 1932–2011


Ob smrti Elizabeth Taylor so se razpisali {tevilnisvetovni mediji ter ji posvetili precej prostora inpremisleka. Umrla je zadnja velika ikonaHollywooda, ena najve~jih zvezd klasi~negahollywoodskega filma, so pove~ini pospremilinovico o njeni smrti. Sicer je mo~ iz teh zapisovizlu{~iti dva poudarka enega filmskega fenomena:prvi zadeva njeno kariero, filme, ki jih je posnela,drugi zadeva njeno ìvljenje: njene poroke, lo~itve,{tevilne bolezni, dobrodelnost ipd. Povezovanjeteh dveh plati, ki naj bi osvetlili fenomen nekezvezde, morda ni tako samoumevno, kot se zdi naprvi pogled. Prav tako pa ga ne moremo razumetizgolj kot element ute~enega pisanja nekrologov ovelikih ljudeh, ko njegove ali njene prispevke kdedi{~ini ~love{tva pospremimo {e z zapisi iznjegovega ali njenega zasebnega ìvljenja.Elizabeth Taylor je, podobno kot ostale velikefilmske zvezde, pojem, ki ga lahko razumemosamo v kontekstu vznika filma, natan~neje,filmske industrije in zvezdni{kega sistema. Zvezdaje namre~ ravno zmes filmske vloge in igralke (oz.igralca). To pomeni, da Maggie iz Ma~ke na vro~i

plo~evinasti strehi ni zgolj lik nesre~no poro~enelepotice, pa~ pa je vse to z dodatkom zvezde, ki joje odigrala. Po drugi strani Elizabeth Taylor ninikoli zgolj ona osebno, ampak v vseh njenihìvljenjskih epizodah vselej odzvanjajo tudi njeniliki. S Priscillo iz Lessie se vra~a ali Velvet Browniz Velike nagrade, ~e za~nemo z njenimi otro{kimivlogami, je vzpostavila fenomen otro{kezvezdnice. Angela Vickers iz Prostora na soncu,kjer je zaigrala z Montgomeryjem Cliftom, LeslieLynnton Benedict iz Velikana ob Jamesu Deanu;to so liki, s katerimi je zvezda odrasla, za~elavstopati v romanti~ne vloge v filmih in epizode vsvojem ìvljenju, pri ~emer je prvo vplivalo nadrugo in obratno. Ljubezni iz filma so sepreslikavale v njeno resni~no ìvljenje. Kot jezapisal kritik Guardiana, je Montgomeryja Clifta inTaylorjevo verjetno zmedlo, da ljubezen vresni~nosti deluje druga~e kot na filmu, kar lahkorazumemo tudi na ta na~in, da je zvezda ravnosubjekt, ujet med dve sferi, med filmsko fikcijo inìvljenjem v realnosti, pri ~emer je ni mogo~ezvesti ne zgolj na eno ne zgolj na drugo. Od

otro{ke zvezde se je Elizabeth Taylor tako vpetdesetih letih preobrazila v popolno zvezdni{kopersono – popolno ne toliko v tem, da je veljala zanadzemsko lepotico, ampak natanko v smislukriànja njene filmske prezence in osebnegaìvljenja, ki sta postala nerazdru`ljiva. Kleopatra,tedaj najdra`ji hollywoodski spektakel, je doberprimer u~inka "zmesi", ki jo ustvarja zvezda. V treh letih snemanja je film postal povsem preètz mitom Elizabeth Taylor. Vse zadrege in zagate, kiso spremljale njegovo nastajanje, so mu dvigovalepopularnost, zapi{e Marcel [tefan~i~, jr. Z dana{njega vidika se zdi ta film zanimiv, kerpokaè, kako zvezdni{ka avra vstopa v samoprodukcijo filma, obenem pa dobro ilustrira, kakofilmska realnost z razvpito romanco medKleopatro in Markom Antonijem prestopa vìvljenje (in obratno). Prepletanje filmske avre inosebnega ìvljenja zvezde je filmu, {e posebejnjegovemu zvezdni{kemu sistemu, inherentno.Slednje je mogo~e dobro videti v Kdo se bojiVirginie Woolf?. Par Taylor – Burton se tuinkarnira v Martho in Georgea, zvezo dobrosituiranih, zagrenjenih ljudi srednjih let, ki drugdrugega iz~rpavata v agresivnih emocionalnihdvobojih, a se obenem naslajata v lastni tragedijiin farsi. Filma ni mogo~e gledati, ne da bi v Marthiin Georgeu vseskozi videli dramo Taylorjeve inBurtona, potem ko je bil film posnet in predvajan,pa v igralcih tudi dramo Marthe in Georgea.[pekulirati, koliko je njuna dvojna poroka inlo~itev povezana z vdorom fikcije v njuno ìvljenje,je seveda nesmiselno. Po drugi strani pa se dele`fikcije hote ali nehote lepi na ìvljenjskeokoli{~ine, in vsaj kar zadeva filmska lika inigralca, ki sta ju upodobila, pu{~a neizbrisljivpe~at tako v fikciji kot v realnosti. Omenjeni filmje zanimiv {e iz ene perspektive. Elizabeth Taylorje vrh klasi~ne zvezdni{ke avre dosegla v filmihMa~ka na vro~i plo~evinasti strehi s PaulomNewmanom, Nenadoma prej{nje poletje zMontgomeryjem Cliftom in Butterfield 8, zakaterega je prejela tudi oskarja. S kompleksno{tudijo starej{ega para v Virginii Woolf je tedaj 33-letna Elizabeth pravzaprav izstopila iz svojeklasi~ne filmske persone, kar pomeni, da tu nenastopa ve~ kot lepotica, ki jo zaznamujetanedol`nost po eni strani in ìvljenjska strast nadrugi – kot njene kvalitete opisujejo mnogipublicisti –, ampak kot gospa srednjih let, ki sena ekscesiven na~in soo~a z ìvljenjsko travmo. Z vlogo Marthe, ki jo je Akademija prav takonagradila z zlatim kipcem, pa je poleg spremembe

lastne zvezdni{ke podobe Taylorjeva iz klasi~neparadigme pomagala izstopiti tudi samemuHollywoodu. Kot je znano, je t. i. Haysov kodeks,svojevrsten cenzurni dokument, ki je od leta 1933omejeval obscenost, zlo~in itd. v hollywoodskemfilmu, padel prav s to filmsko mojstrovino MikaNicholsa. ê smo dejali, da je s tem filmomizstopila iz svoje klasi~ne filmske persone inustvarila lik grozljive, rezke, cini~ne, zabavne intragi~ne Marthe, to obenem ne pomeni, da jeizstopila iz zvezdni{tva nasploh ali da jezvezdni{ka avra s tem pojenjala. Nasprotno, taugotovitev lahko velja prav na ozadju dotedanjezvezdni{ke avre, po drugi strani pa navaja nadejstvo, da je sam zvezdni{ki status podvrèndolo~enemu gibanju in razvoju, da se napaja izstarih podob in v novih okoli{~inah ustvarja nove.To je toliko bolj vidno na ozadju zgodaj preminulihzvezd, kot sta bila James Dean in Marilyn Monroe,kjer je dejstvo smrti obenem pomagaloovekove~iti in zamrzniti njun mladostni zvezdni{kisijaj. Pri tem se zdi klju~no, da je Elizabeth Taylorena redkih, ki je usodo slave, razvoj zvezdni{keavre, te paradoksalne entitete, dovolj pogumnovzela nase. S tem merimo predvsem na la`no dròmnogih sodobnih igralcev, ki zavra~ajo zvezdni{kistatus, ~e{ da so ~isto navadni ljudje, kar paseveda ne pomeni, da njihova sicer zanikanazvezdni{ka "zmes" {e vedno ne u~inkuje. Kdo seboji Virginie Woolf? torej predstavlja vrhuneckariere Elizabeth Taylor tudi zato, ker je v njejpogumno prevetrila, sprevrnila svoj uveljavljenizvezdni{ki status. Po tem filmu je sicer {e velikoigrala do osemdesetih let; iz tega opusa verjetnovelja izpostaviti film Johna Hustona Odsevi vzlatem o~esu. V osemdesetih se je pojavljala vtelevizijskih oddajah in v~asih v serijah. Enazadnjih filmskih vlog je bila Pearl Slaghoople vKremen~kovih. Kot re~eno, se je paradigma slavein slavnih, od zlatih ~asov hollywoodskega filma,katerega otrok je bila v dobesednem smisluElizabeth Taylor, spremenila. V tej lu~i ~asopisninaslovi, ~e{ da je umrla poslednja hollywoodskaikona, ne delujejo pretirano melodramati~no,~eprav nas lahko nemara pahnejo v rahlonostalgijo..Jela Kre~i~

ProgramKdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid ofVirginia Woolf?), sreda 4. 5. ob 21.00, sobota 28. 5. ob 21.00

dan kinopoli~ana roka govednika

Kdo se boji Virginie Woolf?Mike Nichols, 1966

o poslednji klasi~ni zvezdnici

v iskanju svoje podobe

pod drobnogledom: jean-luc nancy

fenomenologije in psihoanalize 20. stoletja. Tegatu ne bom razgrinjal na dolgo in {iroko, koneckoncev sem to pot in ta sti~i{~a skiciral v spremnibesedi k omenjenim prevodom, v kateri tudiposku{am povle~i rde~o nit skozi vsakega izmedizbranih tekstov in skozi vse tri obenem. Kar pa birad tu izpostavil, zadeva tisto distinktivno"nancyjevsko", kar je mogo~e razbrati v malodanevseh njegovih delih, {e zlasti pa v izboru tekstov,za katere tu gre, in za katere je sam Nancy dejal,da so to "njegova najljub{a dela" v povsem"prijateljskem in obenem ljubezenskem smislu"razmerja, kakr{nega ima nemara vsak filozof donekaterih, obi~ajno zelo malo{tevilnih svojih napapirju razgrnjenih misli. Distinktivno"nancyjevsko" potezo bi lahko strnili v naslednje:zmo`nost abstrakcije svojega najbolj lastnegaizkustva v ob~ost misli. Pojmi naj bi bili po nekinaivni metafizi~ni predstavi ~isti vsakr{nedejanskosti, vklju~no z dejanskostjo samegaavtorja. Toda na zgodovino filozofije ni mogo~egledati preprosto kot na zgodovino misli brezmislecev: avtor quo avtor se vedno tako alidruga~e vpisuje v svoj lasten tekst (nancyjevskore~eno: avtor se "izvpisuje" v svoj lasten tekst,dobesedno "v svoj lasten tekst"), prav tako kottekst udejanja samega avtorja (zopet nancyjevskore~eno: tekst avtorja "izkoì", pri pisanju – kakortudi pri drugih umetnostih – gre vselej è za"izko`bo" avtorja, v smislu "izlo`be" in v smislutega, ko re~emo: "stopiti iz lastne koè"). Tako jedenimo Corpus, morda najbolj{e Nancyjevo delo,nastal na podlagi izku{nje lastnega nenehnobolnega telesa, izku{nje, ki jo je v prvem korakuabstrahiral – nikakor pa ne zavra~ajo~e potla~il in{e manj fascinirajo~e sublimiral – do ravnimi{ljenja telesa, ki ne obstaja "nasploh", vdrugem koraku pa to reflektiral na izredno svojskina~in filozofiranja, zaradi ~esar se je navsezadnjetega njegovega dela prijel sloves "jezikovnega infilozofskega eksperimenta". Povezava misli zìvljenjem nekega misleca morda ni ravnonajbolj{i na~in predstavitve filozofije nekegafilozofa, vendar menim, da je v dolo~enihprimerih, tudi v primeru, za katerega tu gre, trebanarediti prav to. @e samo ~e brez kak{nepretirane pretenzije vzamemo Sokrata, tistiprototip filozofa, za katerim se navsezadnje vsafilozofija deli na dvoje – na "prej" pred-sokratskein na "potem" post-sokratske filozofije –, vidimo,kako ni mogo~e razlo~iti tega, kaj pomeni njegovafilozofija, od tega, kako je Sokrat ìvel, in nenazadnje tudi od tega, kako je umrl. Smrt nasplohpredstavlja tisto privilegirano to~ko, kjer naj bi seizkazala filozofska drà nekoga, ki je svojeìvljenje posvetil filozofiji. Toda ~etudi je smrtto~ka pre{itja smisla ìvljenja nekega filozofa in~etudi drì, da njegova drà do smrti najboljzgovorno izpri~uje in osvetljuje njegovo filozofijo,prav tako tudi drì, da je odlo~ilnega pomena tudiodnos do samega ìvljenja. Marsikateri filozof jeizrazil svoj prezir do smrti, kar je prek gr{kih inrimskih stoikov postalo malodane sinonim zafilozofsko drò v razmerju do smrti, toda lemalokateri je izpri~al ljubezen do ìvljenja. To {ezlasti velja za kr{~ansko obdobje filozofije, topomeni za dobo, ko je – s Heglovimi besedami –"filozofija bila dekla teologije", torej za ~as, ko sofilozofi v teolo{ki preobleki tako zelo preziraliìvljenje, da se zdi, kot da so oboèvali smrt. Zarazliko od stoikov, ki so smrt prezirali, insholastikov, ki so prezirali ìvljenje, pa je mogo~ena{teti precej filozofov, ki so bili naravnostzaljubljeni v ìvljenje in so svojo filozofijo tudiìveli: bodisi da je {lo za libertinske francoskerazsvetljence Diderotovega kova, bodisi zasvojeglave individualiste, kakr{na sta bilaNietzche ali Bergson, bodisi ~e pogledamo v na{odobo, ko nam v tem smislu takoj stopita pred o~ikak{en Foucault ali Deleuze, ne nazadnje pa tudiLacan, ~etudi je psihoanaliza v prvi vrsti praksa,ne pa modus vivendi. ê bi k temu dodali {epoliti~no filozofijo, potem bi se seznam è precejraz{iril: tako denimo – ~e vzamemo primerpoliti~ne filozofije par excellence – ni mogo~erazlo~iti Marxove ali Althusserjeve filozofije odnjunega politi~nega delovanja, kjer enega nimogo~e razumeti brez drugega. Nenaklju~no sovsi omenjeni misleci tisti, z mislimi katerih Nancyvselej rad misli svoje lastne misli. Bolj kot zakogar koli velja, da je Jean-Luc Nancy edentak{nih filozofov, ki svojo filozofijo izvajajoneposredno iz lastnih ìvljenjskih izkustev. Sepravi, da je v njegovi filozofiji mogo~e razbratiìvljenjskost misli in v njegovem ìvljenjueminentno filozofsko drò. Marsikdaj je bilo vedno

labilno zdravstveno stanje njegovega telesapredmet povsem krokarskega razkosavanja vpromocijske namene: seveda tudi jaz sam vsegatega ne omenjam brez nelagodja in seveda se jeon sam tega vselej povsem zavedal, a vendar jemogo~e v njegovi drì, v njegovih besedah,prepoznati pristno filozofsko misel, ki v dobi, vkateri ìvimo – se pravi v enoumni dobi, ko je vsemerljivo skozi eno samo vrednost in vnov~ljivo vekonomskih valutah – zmore misliti in reflektiratitudi tovrstne zagate. V nekem intervjuju, ki sem gaimel priliko prebrati, je bilo prvo vpra{anje osebe,ki ga je intervjuvala: "Jean-Luc Nancy: vi ste – v{tevilnih pogledih – preìveli (a survivor)" – na karje odvrnil, da ni prav ni~ bolj 'preìveli' odmarsikoga drugega, ki je bodisi po naklju~ju, bodisipo posredovanju koga drugega, bodisi obojeskupaj, u{el smrti. Lahko bi umrl, ko je imelpetnajst let in je njega in njegovega o~eta ulovilanevihta na odprtem morju, a vendar so ju ponaklju~ju re{ili neki ribi~i; lahko bi umrl leta 1991ko je imel transplantacijo srca; lahko bi umrl è, kose je rodil s popkovino okoli vratu; lahko koneckoncev umre od raka, ki ga zadnja leta zdravi skemoterapijo, za katero je dejal, da je nepovratnokemijsko spremenila njegovo telo. Vendar ni umrl,ìvi smrti navkljub, ìvi kot filozof, ki ima kajpovedati. Povedati pa nam ima precej: ne o sebi,marve~ skozi sebe o nas samih, o na{i kulturi, o~asu, v katerem ìvimo, o ìvljenjih, ki jih ìvimo, ostvareh, ki jih oboùjemo (telo, dotik, prsi), ali ore~eh, ki se nam gnusijo (zopet: telo, dotik, prsi),predvsem pa o stvareh, ki jih ne mislimo ali jihnismo nikoli mislili dovolj ({e enkrat: telo, dotik,prsi). Zaradi tega konec koncev tudi tak{en naslov,ki bi bil v marsikaterem primeru pretiran, vmarsikaterem, pravim – vendar ne v tem: "Jean-LucNancy: filozof na{ega ~asa, filozof za vse ~ase.".Mirt Komel

filozof za vse ~aseJean-Luc Nancy (1940) se je v ~asu svojegafilozofskega formiranja navezal na misel FriedrichaNietzscheja in Martina Heideggra oz. nafenomenolo{ko usmeritev, pri ~emer sta gaspodbujala njegova mentorja in francoskasogovornika Jean-François Lyotard in JacquesDerrida. Vsak filozof, ki se je oblikoval sredi 20. stoletja in pozneje, se je moral tako alidruga~e soo~iti tudi s filozofijo Jean-Paula Sartra ineksistencializmom. Jean-Luc Nancy je za~elobjavljati svoja prva dela v 70. letih 20. stoletja, v~asu polnega razmaha strukturalizma inpsihoanalize, klju~nih del Michela Foucaulta,Gillesa Deleuza in drugih. Pri Nietzscheju jeNancyja prevzela refleksija moderne dobe, zlastiteorija nihilizma in na~ini, kako se izviti iz primeàmoderne volje do ni~a. Pri tem ostaja zadràn obNietzschejevih poskusih iskanja nad~loveka,obenem pa mu priznava, da se je zavedalnevarnosti utopi~nega mi{ljenja, katerega razmahje napovedal za 20. stoletje (od socializma donacionalsocializma). Nancyja pritegneduhovnozgodovinski pogled na ~love{koeksistenco, socialna in politi~na filozofija pa zanjnista na prvem mestu. Bli`je je najprejNietzschejevi ontologiji, nato Heideggrovieksistencialni ontologiji. Za Nancyja je osrednjegapomena, kako se tke smisel sveta, tako da binjegovo filozofsko misel lahko poimenovali karfilozofija smisla. V dialogu z J.-F. Lyotardom innjegovo napovedjo preloma z velikimi modernimizgodbami Nancy i{~e postmoderni horizont za svojofilozofsko pot, pri ~emer mu je tuj vsak ideolo{kipristop. Ne pa tudi etika, razmi{ljanja o svobodi, opomenu skupnosti za posameznika kot singularnopluralno bitje. Zelo blizu pa mu je tudi umetnost, izvrste razlogov. Pri tem je viden Nietzschejevpoudarek, da je umetnost skozi vso evropskozgodovino ohranila svojo ìvo, neokrnjeno vez s~utnim svetom, s ~utnostjo kot tako in da zatonikoli ni postala nihilisti~na, zanikujo~ ~ute in ~utnisvet. Ni pa se Nancy strinjal z na~inom, kako jeNietzsche umetnost vpel v svoje moralnoprevrednotenje vseh vrednot in jo tako, podobnokot è Platon mnogo prej, zlorabil v svojeodre{enjske namene. V francoski filozofiji seneredko sli{i o~itek, da filozofija s svojimesteticizmom oz. povzdigovanjem umetnosti le-to vresnici zlorablja za svoje cilje; podobno je, denimo,tudi stali{~e Alaina Badiouja. Tako Nancy skorajdane govori o estetiki, zelo veliko pa o umetnosti. A ~etudi je kriti~en do romanti~nega odnosa doumetnosti, kakor se kaè v njeni glorifikaciji, jenjegov odnos do nje izrazito pozitiven. Poglejmopobliè! V delih Le sens du monde (1993) in Les

kost in koà, mi{ice, to si ti, ki se te svet dotika zvseh strani in skozi in skoz. Morda pa smo to mivsi, vsi ljudje in vsa bitja tega sveta. V svetu sevse dotika, to pomeni: vse se ~uti, vse je ~utno.Prsi – morda v vseh kulturah – so neka sladka,ljubka figura tega dotikanja: niti objem nitisesanje, temve~ vzdig do neskon~nosti, kot praviNovalis. Prav zato nam "noli me tangere" pravi:dotikaj se, ne boj se dotakniti neskon~negaprehoda – ~utnega, senzualnega –, znotrajkaterega se lahko vsi najdemo..Jean-Luc Nancy (prevedel M. K.), 12. april 2011

filozof na{ega ~asaOpus Nancyjevih del je – kot se spodobi zamisleca tak{nega kova – toliko nepregleden,kolikor je razvejena paleta topik in tematik, ki sejih v svojih delih loteva. Od vseh njegovih del jebilo do zdaj v sloven{~ino prevedeno bore malo,zgolj nekaj tekstov za okus, tako reko~, od ~esarje najbolj omembe vreden vsekakor prevodnjegovega znamenitega Vsiljivca, kjer Nancyreflektira svojo izku{njo presaditve srca. Z izborom in prevodom treh njegovih del, ki soprav zdaj v izhajanju in bodo dobila zavetje vplatnicah ene knjige – Corpus, Noli me tangere inRojstvo prsi –, bo –- tako menim in upam – Nancydobil svoje ustrezno mesto na intelektualnemzemljevidu na{ega miselnega obzorja. Ta trinjegova dela imajo vsako posebej v sredi{~u trinadvse singularne objekte: telo, dotik, prsi. Zavsako od njih Nancy nikoli ne bi dejal, da sopreprosto singularna, temve~ è v samemizhodi{~u singularno-pluralna: njihov obstoj,njihova eksistenca je "biti singularno-pluralna" (~eparafraziram naslov {e enega od njegovih izvrstnihdel). Od tod telo, dojeto kot corpus, saj latinskiizraz zdruùje singularnost posameznega telesa,obenem pa pomeni tudi korpus, mno{tvo teles.Od tod mnogoterost pomenov fraze "Ne dotikaj seme!", ki napeljuje na mno{tvo dotikov, ne-dotikovin mo`nih dotikov. Od tod tudi mno{tvo prsi,njihovih rojstev, homofonija, ki jo je mo~ sli{ati vfrancoskem originalu, med seins in sens, med"prsi" in "smisel". Najmanj, kar je mogo~e inpotrebno na tem mestu re~i o samem avtorju, paje tole: Jean-Luc Nancy ni kdor koli, njegova potse krià z nekaterimi najbolj vidnimi predstavnikifrancoskega strukturalizma in post-strukturalizma,prav kakor njegova filozofija pre~i vse poglavitnemiselne tokove na{e in predhodnih dob filozofije,od nem{kega idealizma 18. in 19. stoletja do

nancyjev komentar na slovensko izdajo njegovih delV ~asu dopisovanja in zastavljanja vpra{anja otem, kaj si misli o izboru slovenske izdajenjegovih treh knjiìc, je bil Jean-Luc Nancy vbolni{nici, hospitaliziran zaradi vnovi~nih resnihteàv z zdravjem. Navkljub hospitalizaciji se nipustil pasivizirati, misel o smrti ga sploh neobremenjuje in {e manj zavira njegovofilozofiranje. Kve~jemu nasprotno. [e vednozaljubljen v ìvljenje mi je s svojim nadvse iskrivimslogom odgovoril na vpra{anje, ki sem mu ga vteku najine zdaj è dolge in zanimivekorespondence (ki je v skladu z duhom ~asa, vkaterem ìvimo, seveda potovala prek spletnepo{te) mimogrede zastavil prav za objavo vKinote~niku ob tej prilo`nosti..Mirt Komel

Tri va{a dela (Corpus, Noli me tangere, Rojstvoprsi) bodo kmalu objavljena v slovenskemprevodu v eni sami knjigi – bi lahko komentiraliizbiro dati eno streho tem trem knjigam, ki stejih spisali v razli~nih obdobjih va{egafilozofskega ìvljenja? Kako gledate na ta tri delain na njihove topike telesa, dotika in prsi z va{edana{nje perspektive? Menim, da je to edinstvena iniciativa, saj ni – vsajkolikor jaz vem – {e nih~e zdruìl teh treh knjiìc veno, {e manj potegnil rde~e niti skozi vse tri. Odmene tako terjate premislek, ki ga {e sam nisemnaredil. Izbira me je napolnila z vpra{anji, vse vnjej me presene~a. @e takoj na za~etku najinegadopisovanja, ko ste mi sporo~ili, da prevajate tatri moja dela, sem vam povedal, da so mi od vseh– neposredno in preprosto – najljub{a, v povsemprijateljskem in obenem ljubezenskem smislu, ~esmem tako re~i. Zakaj? Preprosto zato, ker se jevsako porodilo, ali bolje, se je ponudilo na podlagineke izmikajo~e se prilike, mimobe`negasre~anja, ki je minilo. Za Rojstvo prsi je to bilobranje nekega Lippsovega teksta, ki mi je pri{elpod roke po naklju~ju in ki ga citiram proti koncutega svojega dela. Za Noli me tangere je bil povodzadovoljno za~udenje, ki sem ga ob~util predvsemi kompleksnimi, tendencioznimi, tudizlohotnimi variacijami slikarjev tega motiva, ki jeè sam po sebi izredno zanimiv. Za Corpus pa jeto bilo silovito strastno ~ustvo proti mojemubolnemu telesu: ~e je moje telo tako bolno, dame je izoliralo od sveta, zakaj bi ga sploh ~uval?Toda neko drugo ~ustvo je preplavilo prvo: to si ti,

jean-luc nancy:od telesnega teksta do podobe telesa


Jean-Luc Nancy

VsiljivecClaire Denis, 2004



umetnine vendarle temelji na ustvarjalnem zagonuavtorja samega. Po drugi strani pa Nancy opozarjana nedoslednost postmodernega zavzemanja zaestetiko sublimnega, denimo Lyotardovenaslonitve na Kantovo domnevno anticipacijomoderne abstraktne umetnosti skozi aformalnost,razkroj forme v sublimnem. Za Lyotarda je bistvosodobne abstraktne umetnosti v upodabljanjuneupodobljivega, v izrekanju neizrekljivega. ê Kant daje za primer svetopisemsko prepovedupodabljanja Boga, pa se sodobni poskusipredstavljanja nepredstavljivega Nancyju kaèjokot obupani in nihilisti~ni na~ini ponovne vpeljavetranscendence v umetnost, nekako naskrivaj inskozi zadnja vrata. To {e posebej velja zaLyotardovo izpostavitev ameri{kega abstraktnegaekspresionizma (Barnetta Newmana in MarkaRothka). Manj verodostojna se zdi Nancyjevakritika, ~e pomislimo na umetni{ko razkrivanjenezavednega, denimo spontano ustvarjanje kotiskanje vezi z nezavednimi, notranjimi vzgibi jazaoz. zavesti (denimo pri Marcelu Proustu, JamesuJoycu na podro~ju literature, pri Jacksonu Pollockuna podro~ju umetnosti). Za Nancyjev pristop kumetnosti je zna~ilno prelivanje med vsemioblikami ustvarjanja, med glasbo in poezijo,podobo in pisavo, plesom, fotografijo in filmom.Tako se pri obravnavi avtorjev, zlasti pisateljev inpesnikov, posluùje njihovih podob, slikarskihupodobitev in fotografij. V navezavi na Descartesase spra{uje, ali svojih idej ne doìvljamo ravno nana~in podob. [e posebej zanimiva je njegovapovezava otro{tva in porajanja jezika: ali ~love{kobitje spregovori, da bi ubesedilo svoje prvepodobe, ki pa niso nujno poeti~ne, kot si radinostalgi~no zami{ljamo, marve~ je morda res pravnasprotno in so freudovsko unheimlich? Spominpotemtakem nastaja in se bogati na podlagi(ne)zavednih podob, otrok (infans, tisti, ki negovori), pa jih sku{a postopoma artikulirati. Obnenehnem iskanju korespondenc med razli~nimioblikami umetni{ke ustvarjalnosti Nancy pogostoi{~e tudi vzporednice med umetnostjo in filozofijo,in sicer ga ob è omenjenem prelivanjufilozofskega in umetni{kega stila, ki izraà bistvoin ne le dekoracijo njunih diskurzov, zanimajoporajanje same misli in na~ini, kako zmoreumetnost na ~utni ravni izraziti to ontolo{kotemeljno prvino ~love{ke eksistence: ali in kako,denimo, film evidentira utiranje misli skozipodobe? Kot pot, kot prehajanje, kot nenehnodiskontinuiteto in obenem ponoven za~etek? Kakoliteratura oz. poezija ubesedita misel kot podobo,kot sliko? Kako naj besede zajamejo misel-podobo, ki je vselej ~utna, utele{ena, saj vsakamisel nastaja in se oblikuje skozi neko ~love{kotelo (telo je tisto, ki govori, brez telesa bi bil duhnem)? A tudi z glasbo in plesom se je mogo~edotakniti misli, morda celo bolj neposredno.Presenetljivo pa Nancy v enem svojih zadnjih del,posve~enem tudi vpra{anju lepote, z naslovomDieu, la justice, l'amour, la beauté (2009), touokviri v druga~nih ontolo{kih temeljih, in sicerlepoto opredeli kot absolutno kategorijo, ki precejspominja na Heglovo opredelitev lepote kot~utnega sija Ideje. Nancy sicer opozori bralca, dase absolutna lepota lahko manifestira le skoziposamezne lepe primere in da je ne smemorazumeti na platonski na~in, kot transcendentnolepoto. A glede na to, da posami~na, partikularnastvar nikoli ne more zajeti absolutne lepote v njeniuniverzalni razse`nosti, ugodje ob percepcijiposami~ne lepe stvari v nas prebudi èljo po tem,da bi segli onkraj nje. Neka lepa konkretnaumetnina nas privla~i tako zelo, da bi radi zaobjelilepoto kot tako, ki pa je ni mogo~e nitipoimenovati niti pojmovno dolo~iti, lahko jo leneposredno ob~utimo skozi (ne)ugodje. Lepota kottaka obstaja le kot èlja, kot klic, na katerega seodzovemo. Vendar pa ta klic ni nekje zunaj ali celoonkraj nas, odkriti ga moramo v sebi. Odkarobstaja ~lovek, obstaja umetnost in ta klic klepoti, kot èlja, da bi se lepote (in na ta na~inresnice) dotaknili skozi ustvarjanje novih in novihoblik..Valentina Hribar Sor~an

Programtorek 31.5. ob 19.00Predavanje Mladena Dolarja in Mirta Komela obprilo`nosti izida prevodov treh del francoskegafilozofa Jean-Luca Nancyja (Corpus, Noli metangere, Rojstvo prsi), zbranih v eni knjigi.

muses (1994) Nancy poudari, da je umetnost posvojem bistvu ~utna, na{ih ~utov se dotakneneposredno, ali pa posredno, skozi ob~utje ugodjain neugodja. Smisel, ki ga tke umetnost, je najboljprvinski in najbliè resnici, ker je ves ~as v~utnem stiku s svetom. To {e posebej velja zaupodabljajo~e umetnosti, glasbo in ples, vsodobnem ~asu pa tudi za vizualne umetnosti, pri ~emer Nancy {e posebej izpostavlja film innjegovo ustvarjanje podob (zelo blizu mu jefilmska umetnost iranskega reìserja AbbasaKiarostamija). Nancy {e posebej ceni taneposreden, prvinski odnos umetnosti do sveta,umetnika do svoje umetnine, zaradi ~esar jimauspeva prav to, v ~emer je filozofija najbolj {ibka:partikularen, individualen in konkreten pristop, ki je povsem druga~en od filozofskegauniverzalisti~nega, abstraktnega in totalitetnegadiskurza. V tem smislu je umetnost zavezanafragmentarnosti, tudi tedaj, ko se posluùjerazli~nih ànrov naenkrat, pri ~emer gre le zarazliko v dotiku. Zaradi narave filozofskegami{ljenja, ki je reflektivna, diskurzivna, posredna,se Nancy trudi, da bi bolj spro{~eno prehajali odfilozofskega stila k umetni{kemu, predvsem v tejsmeri, ~esar pa pri samem njegovem stilu pisaveni mogo~e zares zaznati. V najbolj{em primeru je njegov slog nekolikofragmentaren, a neprimerno manj kot pri J. Derridaju, in manj metafori~en, kot je denimoNietzschejev stil pisave. [e najbolj bi ga lahkopribliàli Deleuzovemu razumevanju filozofije kotustvarjanja konceptov. Nancy se trudi, da biizpeljal svojo ontologijo tako, kot mu narekujenarava samih besed. Pri tem je blizuHeideggrovemu etimolo{kemu stilu, a pri temostaja precej bolj kartezijansko dosleden,analiti~en, koncizen. Tako Nancyjeve razpravenedvomno ostajajo znotraj filozofskih konceptov, ana izrazito mehek, odprt na~in. Kot da bi skoznjeprehajal Heraklitov duh.V delu z naslovom Iconographie de l'auteur(2005) se Nancy pridruì sodobnim razpravam oidentiteti avtorja kot ustvarjalca umetnine. Pri temse je navezal na razprave, ki so postavilevpra{anje avtorja kot eno od osrednjih filozofskihin v o`jem smislu estetskih razprav v francoskifilozofiji v 60. letih 20. stoletja, od RolandaBarthesa do Michela Foucaulta, ki sta se v duhustrukturalizma zavzemala za smrt ali vsaj zaminimaliziranje pomena avtorja pri ustvarjanjuumetnine. [lo je za del {ir{e razprave o avtonomijisubjekta, ki jo strukturalizem zavra~a in nasprotnopoudarja, da je subjekt determiniran z diskurzi, vkatere se porodi in jih v najbolj{em primerusoustvarja. Dedi{~ina Marxa in Nietzscheja, dvehmo~nih navdihovalcev francoske povojne filozofije,je è {la v to smer, blizu pa je bila celofenomenolo{ki usmeritvi – Heideggrovemuzavzemanju za pesnika kot pastirja biti navkljub, kiv ospredje postavi umetni{ko delo kot izvirresnice. A po drugi strani Nietzsche zelo poudarjapomen ustvarjalca, ne zgolj sprejemnika vumetnosti, in njegova kritika na ra~un Kanta greprav v to smer. Tako zavra~a Kantov pasivenpristop v estetiki, ~e{ da ga zanima lekontemplacija lepega in sublimnega, medtem ko oumetniku samem ni skoraj ni~ govora, kar grepripisati {e tudi Kantovi navezanosti na naravno,manj pa na umetni{ko lepo (do odlo~ilnegapreobrata pride {ele s Heglom). Pri Nietzschejuvse vre od dionizi~ne ekstati~ne ustvarjalnosti inta vidik, z apolini~no umirjenostjo, je blizu tudiNancyju. Pri obravnavi razli~nih umetnostiizpostavlja predvsem ta ustvarjalni duh, ki mu jeblizu tudi v filozofiji. Mislim, da je prav v temprivla~nost Nancyjevih besedil, v katerih umetnikiprepoznajo svoje lastne ustvarjalne vzgibe. Nancyne moralizira, ne politizira, ne socializira, temve~so vse njegove analize usmerjene k razkrivanju intkanju smisla umetni{ke eksistence in umetni{keustvarjalnosti kot take. Smisel vsega vidi vsvobodi, in prav umetni{ka ustvarjalnost se mukaè kot brezmejno svobodna, ki ji nobentotalitarni diskurz ne more do ìvega. Zato jerazumljivo, da se bolj nagiba k avtonomiji avtorjakot pa k njegovi pogojenosti, zatonu ali celi smrti.Kaè, da se ga je polotila postmoderna igrivost, vlyotardovskem duhu. Nasprotno pa nekateripriznavajo postmodernega duha ravnoFoucaultovemu zavra~anju avtonomije subjekta, vtem smislu, da sta ravno razsvetljenstvo inspekulativni idealizem, kot dve klju~ni moderniveliki zgodbi, gradila na absolutnem subjektu. ZaNancyja je strukturalisti~na ukinitev subjekta in znjim avtorja v umetnosti pretirana, identiteta neke

"Vsiljivec vstopi s silo, s presene~enjem ali zzvija~o, vsekakor brez pravice in ne da bi bilnajprej sprejet. Potrebno je, da je v tujcu vsiljivec,saj brez tega izgubi svojo tujost. ê è imapravico vstopiti in bivati, ~e ga pri~akujejo insprejmejo, ne da bi kaj od njega ostalo zunajpri~akovanja ali zunaj sprejetosti, ni ve~ vsiljivec,vendar tudi ne ve~ tujec. Tako ni niti logi~nosprejemljivo niti eti~no dopustno izklju~iti vsakovsiljivost iz tuj~evega prihoda."Jean-Luc Nancy

Tesne povezave med filmskimi ustvarjalci in avtorjipredlog (bodisi literarnih, odrskih, filozofskih,likovnih, glasbenih …) so v aktualnem kulturnemkontekstu nekaj obi~ajnega. Vendar pa je zaveza,vzpostavljena med refleksijo klju~nega mislecasodobne francoske filozofije, Jean-Luca Nancyja,in eno najprodornej{ih reìserk avtorskega filmaClaire Denis, nekaj izjemnega. Izjemnega vpomenu tesne preètosti, ki sega onkraj"projektnega" ustvarjalnega anga`maja in prehajana raven splo{nega (so)delovanja. Odraà se vpoglobljenem dialogu, v vrsti skupnih javnihnastopov na radijskih valovih, na univerzah, patudi v knjigi razgovorov o plesu, skupaj zznamenito koreografinjo Mathilde Monnier, kjer je,med drugimi, v ospredju tudi film Dobro delo(1999). Nancy je tako Denisine filmske vizijeobravnaval v razpravah Icône de l'acharnement:Trouble Every Day de Claire Denis, L'areligion:Beau travail de Claire Denis in L'intrus selonClaire Denis, medtem ko je reìserka filozofa(oziroma njegova spoznanja) neposrednoangaìrala v filmih K Nancyju (2002), Vsiljivec(2004) in K Mathildi (2005), v intervjujih papraviloma opozarja tudi na pomembnostNancyjevih dognanj za njeno ustvarjalnost. Seveda pa sorodnost, zaznavna v avtorskemsozvo~ju, izvira zlasti iz posve~anja podobnimproblemskim zastavkom. V filmskih kreacijahcineastke, ki je odra{~ala v francoskih kolonijahzahodne Afrike in tako od otro{tva s seboj nosilaob~utenje razseljenstva, so vse od prvencaôkolada (1988) venomer v ospredju vpra{anjaeksila, tujosti, druga~nosti, intruzije ... Hkrati pase njihova avdiovizualna razse`nost vzpostavljaskozi svojevrsten estetski izraz, ki ga MartineBeugnet v svojih nedavnih raziskavah "~utnostifilma" opredeljuje kot "hapti~no vizualnost", tj.na~in vidne zaznave, ki povzame vtis ob~utenjadotika, kajti oko, "senzibilizirano s konkretnostjo

pojavnosti podobe, postane dovzetno za lastnosti,ki obi~ajno pripadajo stiku s koò".1 Nancy pa, vdruga~nem kontekstu, a prav tako v povezavi zustvarjalnostjo Claire Denis, izpostavlja taktilnorazse`nost filmskega dogodka, medtem ko vanalizi filmske razvidnosti skozi ustvarjalnostAbbasa Kiarostamija opozarja na razmerja medneotipljivo in tipno razse`nostjo filmskeelementarnosti ter njeno razmerje z ostalimiumetnostmi.2 Poleg vznemirljive "otipljivosti" delClaire Denis je za specifi~no artikulacijo filmskegavzdu{ja v marsi~em zaslu`na tudi "kolektivnazaveza" njenih najzvestej{ih sodelavk insodelavcev – direktorica fotografije Agnès Godard,scenarist Jean-Pol Fargeau, montaèrka NellyQuettier, Jean-Louis Ughetto, Tindersticks inAbdullah Ibrahim, ki skrbijo za zvok in glasbo – terdomala "standardna" igralska zasedba, v katerine gre brez imen (oziroma ikon), kot so MichelSubor, Béatrice Dalle, Grégoire Colin, AlexDescas, Vincent Gallo, Yekaterina Golubeva aliAlice Houri ...Filozofsko-filmska ustvarjalna zaveza prihajanajintenzivneje do izraza ob premi{ljevanju terartikulaciji vrste pere~ih vpra{anj dejanskosti, v katerih se – skozi analizo elementarniheksisten~nih dejavnikov razmerja medposamezniki v svetu in do sveta – odraàjo tudizagate aktualne segregacije, ki jo prina{aglobalizacija in paranoidna migrantska politikaschengenske Evrope. Po pri~evanju samecineastke tako tudi Nancyjev projekt Vsiljivec

1 Beugnet, Martine. Cinema and Sensation:French Film and the Art of Transgression.Edinburgh University Press, Edinburgh, str. 66.2 "Film kot da je v ravnovesju med risanjem,pisanjem in glasbo (vendar bi morali analizomorda poglobiti in pretehtati tudi njegovepovezave s plesom, kiparstvom in arhitekturo: tone pomeni, da ima film privilegij, da zaobjema vseostale umetnosti, temve~ je vsaka 'umetnost'celota, odprta proti drugim in v konfiguraciji znjimi; dotika se jih). /…/ 'Filmski' element jeprisoten na veliko intimnej{i na~in, v samiteksturi podob in filmov, ~e lahko tako re~emo.(Glagol 'filmati' bi morali razumeti tudi tako, kotda ne bi {lo za beleènje podobe, temve~ zauteko~injenje, èlatiniranje ali kristalizacijo tega,kar 'ulovi' objektiv.)" Nancy, Jean-Luc. Evidencafilma: Abbas Kiarostami. KINO!, 2 koluta,Ljubljana, str. 27.

filmska metagovorica dotika: claire denis in jean-luc nancy


Dve leti pozneje, ko se je za~elo snemanjecelove~ernega projekta Vsiljivec, je bilkompleksen problemski teritorij è dodobrasondiran tako skozi reìserkino lastnoustvarjalnost kakor v razvijajo~em se dvogovoru zNancyjem. Seveda pa navdiha za film nipredstavljal samo istoimenski esej, marve~ tudinjeno soo~enje s {ir{im kontekstom Nancyjevihraziskovanj, posebej z delom Noli me tangere, inpa z monumentalno Derridajevo analizo poglavitnihpoudarkov kolegovih raziskav Le toucher, Jean-LucNancy. Vse to pa so premi{ljevanja in uvidi, kipoglobljeno preizpra{ujejo kompleksnost aspektovpovezave in razveze telesa in dotika, mo`nosti inspodletelosti stikov, pa tudi meja, omejitev,(ne)mo`nosti preseganja vsakovrstnih (raz)lo~evanjter soo~enja z vidiki fragmentacije, diskontinuitete,prekinitve in odtegnitve. Film Vsiljivec – pripoved oostarelem agentu, ki kupuje zdravo srce inobra~unava s preteklostjo – tako predstavljazaostrovanje nekaterih klju~nih avtori~inihtematskih preokupacij, zato je samoumevna tudiradikalizacija njenega è tako docela svojstvenegaavdiovizualnega izraza.Na eni strani se radikalizacija odraà vstopnjevanju visceralnosti podobe, na drugi pa vpotenciranju ravni abstrakcije. To je element, ki jev kinematografiji Claire Denis vseskozi o~itnonavzo~ – sicer ne kot de-figuracija, marve~ kot,

korenini v ideji spoprijema z vpra{anjipriseljevanja oziroma zavra~anja in sprejemanjatujcev. Konkretno izvira iz povabila JacquesaDerridaja, ko sta s Claire Denis leta 1997sodelovala pri velikem pro-imigracijskem gibanju (v tem kontekstu je Derrida objavil vznemirljivoanalizo gostoljubnosti: De l'hospitalité). Nancy seje odzval z idejo o knjigi z naslovom L'étranger, kise je kmalu prelevil v L'intrus; razmi{ljanje pa jedobilo nadvse intimen pridih soo~enja z"vsiljivcem v samem sebi", z izku{njo lastnesr~ne transplantacije in soo~enjem s tujostjo vlastni notranjosti – kot pravi avtor: s "tuje-~udnimjazom". Izku{nja, ki jo je doìvel in preìvljalfilozof, je tako sprva dobila esejisti~no obliko. @e leta 2002 pa je bila problematika, ki zavzemaosrednje mesto eseja in filma Vsiljivec,izpostavljena v povsem eksplicitnem prvem planuDenisinega kratkega filma K Nancyju – epizodiomnibusa na temo milenijskega preloma Desetminut starej{i: êlo (2002). V njej filozof navlaku, ki pelje v mesto Nancy, s svojo {tudentkorazpravlja o dilemah homogenosti, intruzije,tujstva, individualne in nacionalne identitete,razlikovanja, asimilacije ter o obstoju "drugega"kot temeljnega elementa samozavedanja, karizborno ponazarja misel iz eseja: "Tujost je smelapriti od zunaj samo zato, ker je najprej vzniknilaod znotraj."

Osem in polFederico Fellini, 1963


3 Nancy, Jean-Luc. Ibid., str. 30.

4 Nancy, Jean-Luc. Au fond des images. Galilée,Paris, str. 30.

nov nakup slovenske kinoteke/silvanovih 10

re~eno z Bazinom, "abstraktna modalnostpripovedi" –, tokrat pa zaobsega prevladujo~dele`. V mislih seveda nimamo neposrednihpripovednih ravni (te se v filmu nizajo v tolikihelipti~nih prepletih, da vseh {e nikomur ni uspelozares "izlu{~iti"), marve~ tiste razse`nosti, ki senana{ajo na podobo v trenutku odtegnitve: v hipu,ko se razvezuje od pomena in se dotakne svojeuniverzalne korelacije – razmerja, v katerem se"film na svojo podobo odpira kot na neko realno –ali neki smisel – ki ga lahko zajame samopodoba".3 V tak{nih "prizorih" se skozi monta`nirez (nemalokrat zakrit v fingiranem prehodukamere skozi ~rnine) izkristalizira energija, skatero avtorica zasnavlja tisto realno, ki v knji`nipredlogi nosi ime "ìvljenje/smrt: zaustavitevzveznosti biti – nekak{na pretrganost". Bodisi dase na platnu (vselej nepri~akovano) pojaviuokvirjeni "romanti~ni" pejsa`, krvavo srce nasnegu, raster tkanine obla~ila, kri` na krsti,pogrezajo~i se v globino groba, obli~je,zamrznjeno v ledu, rana, {krlatno utripajo~a nazbledeli koì ..., avtorica venomer ostaja in vztrajav tej podobi toliko ~asa, da v njej napo~i razloka,v kateri razvidnost preseè (zgolj) ilustrativno-informativno raven. S tem pa prihaja do izrazatista vrednost podobe, ki je v Nancyjevi

eksplikaciji opredeljena s hkratnostjo dotika inodtegnitve in ji (v razpravi L'image – le distinct)pripisuje pomen "dejanske podobe": "Jasna inrazlo~na je podoba nekaj razvidnega. Je razvidnostte razlo~nosti, prav ta distinkcija sama. V kolikorni razvidnost, ni podoba, marve~ dekoracija aliilustracija, se pravi opora pomena. Podoba semora dotakniti nevidne navzo~nosti razlo~nega,razlo~nosti njegove prezence."4

Sovpadanje nakazanih vizij pa se nikakor nekon~a v kulminaciji avtorske sozna~nostidoumevanja podobe. Vrsta drugih analiz, ki se boljpoglobljeno posve~ajo tematskim aspektom –med njimi naj navrèmo vsaj intervencije LaureMcMahon, Martine Beugnet, Adriana Martina inpa (uvodoma omenjeno) Nancyjevo lastnointerpretacijo – pri~a, da zaveza misli in podobesega v same temelje dognanj, s katerimi filozofopredeljuje filmsko razvidnost, cineastka papremika meje kinematografske svobode zlasti vtista prostranstva, kjer se zasnavlja filmskidogodek "odprtja v realno"..Andrej [prah

ProgramVsiljivec (L'intrus), torek 31.5. ob 21.00

Osem in pol je samo na prvi pogled zgodba onastajanju filma, morda zgodba o filmu, ki ne bonikoli posnet. Pripoved o notranjih nemirihreìserja Guida, ki ga v termalnem zdravili{~u, kjerse zdravi, oblegajo njegove sanje, spomini, prividiin razmi{ljanja. V dolgih urah lenarjenja sedolgo~asju zoperstavlja s premi{ljevanjem opremisah moderne dru`be in o svojemustvarjalnem delu s kopico dvomov, da je v temsvetu beè~ih resni~nih podob izgubljen in da seenako ne znajde v svetu tistih drugih fiktivnih slik, kjer se mu asociacije prepletajo s spomini. K vsemu temu pripomorejo ljudje, ki ga obdajajoin ki jim na neki na~in pogubno pripada; njegovaljubica, èna, producenti, sodelavci. Potemtakemgre za zgodbo o ~loveku, ki tava v skupnosti, tapa ga s svojimi ustaljenimi navadami, dogovori inzakoni hromi. Sam se v nekem prav posebnemtrenutku znajde v osami premi{ljevanja inosmi{ljanja svoje ìvljenjske in ustvarjalne krize.Spo~etka se mu re{itev kaè v navideznem izhodubega v neki fiktivni svet, proti koncu pa se mu tozgodi z optimizmom cirkusantskega plesnegavrvenja oseb iz njegovih è narejenih filmov. V tejsomnabulisti~ni filmski pripovedi, v kateri seprepletajo spomini na mladost in na kasnej{eìvljenje, se Guido v ne{tetih dvomih o dru`bi insvojem umetni{kem poslanstvu re{uje le zosebami, ki jih je sam neko~ ustvaril; tako se znjimi ubrani in nekako razbremeni osebnih teàv izpreteklosti. Vpra{anje je, ali bo nadaljeval svojeìvljenje v tem zasko~enem stanju stvari, vendarlepa se prihodnost, vsemu navkljub, kaè è zgoljzaradi silnega premi{ljevanja, v katerem je tavalza obetavnej{o.

Osem in pol je prostorsko-~asovno ve~plastnapripoved, ki se hkrati odvija v fizi~ni realnosti infiktivni danosti sanj, v ìvem izmi{ljanju in iskanjure{itev v neprestanem kroènju razdrobljenegasedanjega, preteklega in prihodnjega ~asa. Gremoskozi vse faze avtorjevega ìvljenja, ki so najprej zvzgojo star{ev, katoli{ko vzgojo v kolegiju, zodkritjem in predajanjem spolnosti in lastnemuustvarjalnemu dozorevanju krojile njegovo ìvljenjein njegov Film. Ta njegov kino, ki se nam kaè vOsem in pol, pa tako ni pravi film o filmu, kakor jebil prej Molk je zlato Reneja Claira, kjer jepostopek filma v filmu le pretveza za prikazovanjedrugih problemov, ali kakor sta kasnejeTruffautova Ameri{ka no~, ki se dramatur{koposluùje postopka ponazoritve izdelave filma, terWendersovo Stanje stvari, ki je film o tem, kakodelati zgodbe prek razkrivanja konfliktov medevropskimi reìserji in njihovim pojmovanjem filmater ameri{ko filmsko produkcijo. V tem smislu jeglede razlike za Osem in pol neko~ Christian Metzzapisal, da gre za film s "konstrukcijo v globino",kjer se znotraj zarisanega prvotnega pomena le-taheraldi~no izri{e in reproducira {e enkrat. Najprejgre za konstrukcijo filma o filmskem umetniku –br`kone o samem Feliniju. Guido (MarcelloMastroianni) je tu Fellinijev ljubezniv, iskren innarcisoiden dvojnik, ki po~enja vsemogo~e ter jehkrati nesposoben in ambivalenten pri svojihodlo~itvah, ko ho~e imeti vse in pri tem pravotro~je upa, da bodo njegove nedoslednosti vselejre{evali drugi, pa ~eravno od zunaj in drugod, inje zategadelj prav nesramno egoisti~en, eroti~noin versko obseden, ko ho~e v svoj film vnesti pravvse in ima pri tem stalen ob~utek krivde ter je

hkrati nenehno obremenjen s svojo preteklostjo.Vendar po Metzovo Osem in pol ni samo film ofilmskem reìserju, temve~ "heraldi~no"podvojitveno film o filmskem umetniku, ki tudisam razmi{lja o svojem filmu. Film, ki se snema vAmeri{ki no~i ali v Stanju stvari, ni isti film kottisti, ki ga gledamo (npr. Truffautov aliWendersov). Guido govori o istem filmu, ki se pravtedaj dela in tudi gleda. Mi pa niti za trenutek nevidimo filma, ki bi ga moral Guido snemati;najve~, kar vidimo, so poskusni posnetki, tako daje zbrisano vsako lo~evanje med filmom, ki gasanja Guido, in filmom, ki ga je posnel Fellini.Lahko bi rekli, da Fellinijev film sestavlja vse, karje Guido hotel vnesti v svoj film, in nam zato nitiza trenutek ni pokazan lo~eno.Tako se Fellinijev film ne kaè kot rezultat nekegaizmi{ljenega scenarija, ampak je predvsemrezultat njegove lastne ìvljenjske in ustvarjalneizku{nje. Vse se v filmu izkaè za "resni~no", takoizpadejo resni~ne celo èlje in sanje; vse to jeavtor s po{teno in naivno odkritosr~nostjoizoblikoval v poeti~no in enkratno pri~evanje orojevanju umetni{kega diskurza in s tempovezanih zapletenih tegob ìvljenjskega bivanja.O teh ustvarjalnih mukah je avtor povedal nekajizredno lepih misli v knjigi-intervjuju italijanskemukritiku Giovanniju Grazziniju na za~etkuosemdesetih let: "Pri snemanju tega filma me jevodila zmedena in nedolo~ena èlja, daposnamem portret mo{kega v njegovemkontradiktornem, meglenem, nedosegljivemskupku razli~nih realnosti, v katerih prebijajo vsemo`nosti njegove biti. Bil naj bi kot pala~a, ki se jije podrla fasada in je zato prisiljena kazati svojo

notranjost – stopnice, hodnike, sobe, veè, kleti,pohi{tvo, vrata, strope, napeljavo in najboljintimne koti~ke. Film naj bi predstavljal vijugast,spreminjajo~ se, fluiden in meglen labirintspominov, sanj, ob~utenj, predstavljanj in dejstev,ki so se zgodila pred mnogo ~asa in ìvijo daljeskupaj s tistimi, ki se {e vedno dogajajo, ki setorej me{ajo z nostalgijo in sedanjostjo. Vse tonaj bi bilo zajeto v ustavljenem trenutku, vkaterem ne ve{ ve~, kdo si ali kdo si bil in kamgre tvoje ìvljenje, ki se zdi le kot dolgenesmiselne polsanje." S tem v zvezi je zanimiva anekdota o nastajanjuzgodbe oziroma pisanju scenarija, na katerem jedelalo ve~ ljudi (Pinelli, Flaino, Brunello Rondi), kimenda spo~etka niso natan~no vedeli, kdo jepravzaprav osnovni lik (pisatelj, znanstvenik ...).Majda [irca v svoji lepi kinote~ni knjigi o Fellinijupovzema to zgodbo in pravi, da je ekipa bila èzbrana za snemanje, z igralci vred, ko se jeFelliniju "utrgalo" in ni na{el svojega filma, ~e jeta sploh kdaj bil. Enostavno se ni ve~ spomnil,kaj neki naj bi bil film, ki ga je nameraval posneti.Ko je producentu Rizzolliju sestavil odpovednopismo, so ga poklicali delavci iz ekipe, da popijenekaj z njimi, ker je eden od njih praznoval rojstnidan. Seveda je Federico {el tja in nazdravil,nazdravili pa so tudi oni – njegovemu filmu. Fellinise je po~util osramo~enega, kakor kapitan, kizapu{~a ladjo zadnji med preìvelimi. Vrnil se je vpisarno, zme~kal na pol napisano pismo in seusedel, popolnoma prazen in zgubljen. Kasneje jeGrazziniju zaupal: "Stopil sem v telo filma in videl,da bom pripovedoval vse, kar se je dogajalo,naredil bom film o reìserjevi zgodbi, film onekom, ki ni vedel, kateri film je hotel posneti."In tako je ob mediteranskemu kozar~ku ssodelavci Fellini ostal ìv. Film mu je po vsejverjetnosti stekel prav v trenutku, ko je nehalpotla~evati svojo narcisoidnost in si priznal, da jeedino, kar lahko, kar zmore in tudi ho~e posneti,njegov lasten odsev, lesketajo~ se v ju`ni vodi, izkatere prebliskajo~e migotajo vse njegovetesnobe in lasten ustvarjalni nemir. Ko bo ~ezkak{no desetletje Fellini posnel Amarcord, sebodo vode pomirile. Leta 1963 je v Osmici inpolovi~ki ustvaril eno najmo~nej{ih utopijmodernega filma – da je mo`no z enim samimfilmom ~isto po~asi posredovati vsovznemirjenost, oguljeno lepoto in osamljenost. Z ironijo junaka, ki izre~e "io" (jaz), je vSpominjam se ... (1973) prispeval koralno freskosvoje deèle in ljudi v za~arani lepoti spominov obpresunljivi sladkosti preteklosti. Neizmernovrednost je imel tisti rimski kozar~ek, ki nikakor nibil osmi~ka..Joè Dolmark

ProgramOsem in pol (8½), sobota 14.5. ob 19.00

osem in pol

sre~anje


ve~er sfa

@aro Tu{ar spada po staù med starej{ogeneracijo slovenskih snemalcev. Svoje celotnefilmografije {e ni sestavil, je pa zlasti iz obdobjadelovanja na slovenski televiziji zelo ob{irna. Kose je oglasil pri nas v Slovenskem filmskemarhivu, je pokazal zajeten zvezek, v katerega je odleta 1967 vpisoval svoje delo na televizijskihoddajah. "[ele potem, ko malo prelista, ~lovekvidi, koliko smo delali," pravi in se po~asirazgovori.Kaj je {e ne dvajsetletnega mladeni~a pritegnilo,da se je odlo~il za delo pri filmu? "Ni~ posebnega.{e pred vojno sem gledal film z naslovom AufWiedersehen Teresa, v katerem je nastopal tudifilmski reporter. In porodila se mi je èlja, da bimorda tudi jaz bil neko~ tako svoboden, da bipotoval naokoli, spoznaval svet." Bolj konkretnopa je bilo njegovo obiskovanje amaterskegafotografa gospoda Kosca, sicer po poklicu~evljarja, ki je ìvel na drugem koncu Medvedoveulice v [i{ki, kjer je svojo mladost preìvljal tudi@aro. Ko je kon~al ~evljarski delavnik, je mojsterdelavnico spremenil v preprosto temnico in v njejrazvijal fotografske filme. Tudi @aro, takrat {ede~ek, je pogosto zavil k njemu, saj se mu je vseskupaj zdelo nekako magi~no.Po koncu vojne je è leta 1946 pri{el k takrat {eDràvnemu filmskemu podjetju, v oddelek zapodnaslavljanje filmov. Ko pa je bilo septembra1946 ustanovljeno podjetje za filmsko proizvodnjoTriglav film, se mu je kmalu ponudila prilika zaasistiranje pri kameri, prijavil pa se je tudi na te~ajza snemalce in ga uspe{no zaklju~il. Leta 1947 jebil skupaj z Vikijem Poga~arjem dolo~en zaasistenta snemalcu Antonu Smehu pri snemanjufilma Na svoji zemlji. Ker so po dveh mesecihsnemalno ekipo popolnoma zamenjali, je @arosledil Tonetu Smehu v Ljubljano, kjer sopotrebovali osebje tudi za snemanje redneprodukcije, in je tako po~asi pridobival prveizku{nje. @e leta 1951 je postal asistent direktorjafotografije Ivana Marin~ka pri filmu Kekec,naslednje leto pa snemalec pri filmu Svet naKajàrju. Nadaljevalo se je s filmom Jara gospoda(1953). @aro se ga spominja predvsem pozanimivi in {tevil~ni igralski ekipi, v kateri so biliznameniti slovenski gledali{ki igralci, ter pozahtevni scenografiji. In è je tu Vesna inpopolnoma nov reìjski prijem, kar je sevedavplivalo tudi na delo snemalca. Direktor fotografijeje bil nem{ki snemalec Pavel Grupp in @aro z njimsnemalec. Tako se je nadaljevalo, @aro je bilsamostojen snemalec pri ve~ini slovenskihcelove~ernih filmov, nastalih do za~etka{estdesetih let prej{njega stoletja: Koplji podbrezo (1955), Dolina miru (1956), Ne ~akaj namaj (1957), Kala (1958), Tri ~etrtine sonca(1959), X-25 javlja (1960), Ples v de`ju (1961). V filmu Druìnski dnevnik (1961) je bil direktorfotografije, prav tako v filmu Po isti poti se nevra~aj. Bil je tudi snemalec v filmu Grajski biki(1968). Snemanje celove~ernih filmov je zaklju~ilkot direktor fotografije, takrat è zaposlen naljubljanski televiziji, s filmom Cvetje v jeseni(1973) in zanj prejel nagrado Pre{ernovegasklada.@aro je veliko sodeloval tudi s tujimi ekipami prirazli~nih filmih. Prvi~ je bil v stiku s tujimi

snemalci na snemanju avstrijsko-nem{kega filmaLass die Sonne wieder scheinen (1955), ko sobila, kot sam pravi, "velika pri~akovanja, vendarne izpolnjena v taki meri, kot bi si èlel". Ve~ jeodnesel pri francosko-jugoslovanski koprodukcijiKo pride ljubezen (Quand vient l'amour, 1957),kjer je sodeloval z odli~nim direktorjem fotografijeAndreejem Thomasom, v filmu pa je igrala tudiMetka Gabrijel~i~. Posebno pa se mu je vtisnilo vspomin delo z reìserjem Claudom Autantom -Larajem pri filmu Ne ubijaj (Tu ne tueras point,1962), ki so ga snemali Francozi v koprodukciji zLov~en filmom.Slovenski reìserji so pogosto gostovali tudi vdrugih produkcijskih podjetjih v republikahnekdanje Jugoslavije. Ker so dobro poznali @arovekvalitete, so ga poklicali, v~asih celo na sredinisnemanja, ko se je kdaj zaradi pomanjkanjaizku{enj kje zalomilo. Tako ga je France [tiglicpoklical k sodelovanju v Makedonijo, kjer jesnemal film Viza zla (Viza na zloto, 1959). Kotsnemalec je sodeloval tudi v filmu Vrata ostajuotvorena (1959), ki ga je reìser Franti{ek âpsnemal za Bosna film. Verjetno tudi reìser Matja`Klop~i~ v svojem prispevku Spomin na Franti{kaâpa1 ni brez vzroka napisal: "ê se ne motim, jebil Janez Kali{nik takrat (v filmu Ne ~akaj na maj,op. p.) prvi~ direktor fotografije. Z @aromTu{arjem, ki je bil obvezni, strogi in lepi '{venker'.Z mo~nimi rokami je sukal kamero kakor nih~e vJugoslaviji."@aro je vztrajal v svobodnem poklicu do leta1967, ko se je redno zaposlil na takratni TelevizijiLjubljana in delal prete`no v kulturni redakciji terpustil za seboj bogat opus kulturnih indokumentarnih oddaj ter televizijskih dram.Snemanje celove~ernih filmov je bila, {portnore~eno, @arova paradna disciplina, snemal pa jetudi kratkometra`no dokumentarno in igranofilmsko produkcijo; med slednjo je izbiral inpripravil zanimiv filmski program. Film Mlaj (1960)reìserja Joèta Bevca nas spomni na ve~nozgodbo o re{evanju stanovanjskega vpra{anja.Film Du{ana Povha Jesenska no~ medslovenskimi polharji (1962) nam predstavi neko~obi~ajen in raz{irjen lov na polhe v dolenjskihgozdovih. Dva filma o umetni{kih stvaritvah innjunih umetni{kih ustvarjalcih, Barve v prosekturi(1963) o slikarju Joètu Tisnikarju in Barvaspomina (1966) o slikarju in grafiku LojzetuSpacalu, govorita vsak posebno ìvljenjskozgodbo. Kako so premo`nej{i ljubljanski me{~anipred ve~ kot petimi desetletji, ko {e ni biloavtomatskih pralnih strojev, temve~ le milo, bukovpepel in predvsem marljive roke peric iz Bizovika,re{evali vpra{anje umazanega perila, nam kaèfilm Bizovi{ke perice (1959) reìserja JoètaBevca. Program zaklju~uje kratki igrani filmreìserja Rajka Ranfla Monstrum (1970), vkaterem se umetnikova usoda kaè v druga~nilu~i..Tatjana Rezec Stibilj

1 Zdenko Vrdlovec, Joè Dolmark: Franti{ek âp,Slovenski gledali{ki in filmski muzej Ljubljana,1981, str. 78.

ladko koro{ec in njegovi filmski zapisi na 8-milimetrskem trakuBasist Ladko Koro{ec je bil eden najvidnej{ihslovenskih opernih pevcev in odli~en dramskiigralec v drugi polovici 20. stoletja. Petje je{tudiral pri profesorju Juliju Betettu, obiskoval jetudi dramsko {olo pri Glasbeni matici. V mladostije sodeloval v amaterskih gledali{~ih, poklicno paje za~el nastopati v ljubljanski Drami. Doupokojitve je bil ~lan ljubljanske Opere.Mednarodno slavo je dosegel skupaj z basistomMiroslavom ângalovi}em, s katerim sta bilaneprekosljiv par v Massenetovi operi Don Kihot.Gostoval je od Pariza in Barcelone do Kaira ter vostalih svetovnih opernih gledali{~ih. Malo pa jeznano, da je bil Ladko Koro{ec tudi strastenljubitelj filma. Na gostovanjih ga je vednospremljala tudi 8-milimetrska filmska kamera, skatero je posnel in zabeleìl na filmski trak vsaktrenutek ìvljenja. Na filmski trak je posnel tudirojstni kraj Zagorje, ljudi in razne dogodke.Zabeleìl je {tevilne osebnosti tistega ~asa.Ladko Koro{ec se je z veseljem odzval vabilufilmskega kro`ka na O[ Franceta Bevka vLjubljani, katerega sta vodila Mirjam Bor~i~ inJanez Megli~, ter pokazal nekaj svojih filmov izmnogih gostovanj. Pri tem je v ìvo komentiral terpripovedoval anekdote in doìvetja iz svojegabogatega ìvljenja. Ladko Koro{ec je vse svojefilme sam montiral in jih tudi grafi~no opremil.Slovenski gledali{ki muzej je v letu 2008 prejel odsina, Ladka Koro{ca mlaj{ega, v hrambo o~etovefilme. Vseh filmov je bilo za 19 ur 10 minut ali1150 minut. Po dogovoru z direktorjemSlovenskega gledali{kega muzeja Ivom Svetino indolgoletnim sodelavcem muzeja JanezomMegli~em je Studio MEG telekiniral vse Koro{~evefilme in jih digitalno prenesel na DVD nosilce.Studio MEG je edini v Sloveniji, ki ima telekino, skaterim poleg 16- in 35-milimetrskega filma lahkoprenese tudi format 8 mm. Za filmski ve~er SFAsmo naredili izbor zanimivih filmskih pri~evanjLadka Koro{ca, katera je zaznalo oko filmskekamere. Slovenski gledali{ki muzej bo vso filmskozapu{~ino Ladka Koro{ca izro~il v hramboSlovenskemu filmskemu arhivu pri ArhivuRepublike Slovenije (SFA)..Ivo Svetina

filmski ustvarjalec janez megli~ Janez Megli~ je uveljavljeno ime iz vrst KinoklubaLjubljana. Od za~etka {estdesetih je sodeloval vskupini z Vinkom Rozmanom, Vaskom Pregljem,Tonetom Ra~kim, Markom Fegu{em in BorisomVi{njevcem. Miha Pe~e, poznavalec filmskegaamaterizma v Ljubljani, o tej generaciji pravi:"Predvsem mlaj{im avtorjem, ki so kamaterskemu filmu pristopili zaradi navdu{enjanad sodobnim evropskim filmom, pa hladne,brezosebne reportaè ne ustrezajo in jihnadome{~ajo z bolj osebnimi izpovednimi filmi."Janez Megli~ je dosegel najve~ji uspeh medamaterskimi filmi s svojo stvaritvijo Parnas; film jeposnel skupaj z Borisom Vi{njevcem in zanj nafestivalu Internationalen Filmfesttagen v Salzburguleta 1967 prejel bronasto priznanje. V istemobdobju je sodeloval kot kamerman z reìserjemMatijem Mil~inskim pri njegovem diplomskemfilmu na AGRFT z naslovom Orfej in Evridika. Vvsem njegovem opusu je opazna predvsempretanjena povezanost z likovnimi umetniki, saj jev povezavi z nacionalno televizijo ali sam s svojoprodukcijsko hi{o Studio MEG ustvaril {tevilnedokumentarno portretne filme – o Mojci Smerdu,Fran~i{ku Smerduju, Janezu Berniku, KarluZelenku, Marijanu Tr{arju, Joètu Ciuhi in StojanuBati~u, ~e na{tejem le portrete res najboljpoznanih likovnikov. S to svojo dejavnostjo je stalob strani tudi Mednarodnemu grafi~nemu inlikovnemu centru pod vodstvom Zorana Krì{nika,ko je imel ob snemanju razstav tudi razgovore zustvarjalci. Svoje bogato znanje na filmskempodro~ju je prena{al in prena{a na mladegeneracije; ko je v Pionirskem domu {e delovalSeminar za kinooperaterje, je u~il o ozvo~enjuamaterskega filma in o zvoku v filmu, vse dolanskega leta pa je s svetom filma in privla~nostjofilmskih sli~ic seznanjal mlade iz osnovne {olePirni~e, kraja kjer zdaj ìvi in s katerim je tesnopovezan, odkar se je preselil iz sredi{~a Ljubljane.Ob tem velja omeniti, da je v vodstvu Kulturnoumetni{kega dru{tva Pirni~e, kjer vodi filmsko-fotografsko sekcijo. êprav je te`ko opredelitinjegove dejavnosti po pomenu za slovenskokulturno zgodovino, ne moremo mimo sodelovanjas Slovenskim gledali{kim muzejem, kjer je skamero sistemati~no dokumentiral mnogeslovenske glasbenike, baletnike in operne pevce.Tu pa se è kaè povezava z dogodkom v dvoraniSilvana Furlana v Slovenski kinoteki 30. maja2011, ki povezuje dve instituciji: Arhiv Slovenije /Slovenski filmski arhiv (SFA) in Slovenskigledali{ki muzej (SGM). Tega dne bo muzej zaupalfilmskemu arhivu v hrambo bogato filmskozapu{~ino slovenskega opernega pevca LadkaKoro{ca. In vez med obema institucijama je pravJanez Megli~, ki sodeluje tudi s SFA..Lojz Tr{an

àro tu{ar – filmski snemalec in direktor fotografije,najbolj iskan "{venker" v nekdanji jugoslaviji

@aro Tu{ar

Ladko Koro{ec na Osnovni {oli Franceta Bevkav Ljubljani 1976, foto Janez Megli~

ProgramGostovanja Slovenskega filmskega arhiva priArhivu RS v Slovenski kinoteki so (razenizjemoma) na programu vsak ponedeljek ob 19.00in 21.00. Za natan~en filmski program glejkoledar.


kinote~ni redVstopnice so naprodaj pri blagajni Kinoteke uro predza~etkom prve predstave in –razen izjemoma – samo zatisti dan.

Obiskovalce prosimo, naj prihajajo na predstavepravo~asno.

V dvorano Slovenske kinotekeni dovoljeno vna{ati hrane alipija~e.

Prenosni telefoni morajo bitiizklju~eni.

kinote~nikteksti: Bojana Bregar, Joè Dolmark,Rok Govednik, Miha Horvat, ValentinaHribar Sor~an, Mirt Komel, Maja Krajnc,Jela Kre~i~, Milan Ljubi}, Jurij Meden,Jean-Luc Nancy, Boris Petkovi~, Igor Prassel, Tatjana Rezec Stibilj, Ivo Svetina, Andrej [prah, Lojz Tr{an,Hrvoje Turkovi}urednik: Jurij Medenlektorica tekstov: Mojca Hudolinoblikovanje: Metka Dari{, Toma` Permetisk: Delodistribucija: DPGza maj 2011

izdajatelj: Slovenska kinoteka,Miklo{i~eva 38, 1000 Ljubljanatel. 01.43.42.510 faks 01.43.42.516 [email protected]: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

April come she will When streams are ripe and swelledwith rain; May, she will stay, Resting in my arms again…

Zdi se, da se mesec za mesecem na{ekomaj rojeno leto vedno hitreje innadvse neopazno steka proti poletju,nemalo tako kot v filmu Diplomiranec,ko se odvije nepozabna montaà obspremljavi melanholi~nih Simona inGarfunkla ... Kmalu se bomo lahko tudimi son~ili na plasti~ni blazini sredibazena in razmi{ljali (morda) o ~emdrugem kot o filmu. A ~as {e ni povsem naklonjen poletnimrazmi{ljanjem in tole tudi ni ~isto pravomesto za fantazije o pobegu nakonkretne destinacije uìtka in ne zgoljtiste, ujete na filmski trak ... Ali pa~? Ni è ~as, da tudi Kinopoli~aniskupaj odrinemo na eno konkretnopotovanje, da se odpravimo raziskovat{irna neznana obzorja zunaj varnemehkobe temne maternice-kinodvorane? In ~e se v procesu {emalo spoznamo in pademo v enopo{teno cinefilsko debato, no, {koditi

pisarna programskega oddelkauradne ure: 9.00–15.00tel. 01.43.42.520, faks 01.43.42.521

Jurij Meden, vodja programskega oddelka – [email protected] Bohor~, asistentka – [email protected] (Bojana Bregar) –[email protected] Mati~i~, blagajni~arka –01.43.42.524 (eno uro pred prvo predstavo)[email protected]

cena vstopnice: 3 eur (1.5 eur za ~lane kluba Kinopolis)

kinote~na kavarnavsak delovnik: od 8.00 do 22.00ob sobotah: od 10.00 do 22.00nedelje in prazniki zaprto

ne more. Da vas ne pustimo predolgo vsuspenzu – da, Kinopolis se odpravlja na pot. ê bo vse po sre~i, ne enkrat,ampak dvakrat v naslednjih mesecih.Kam, boste izvedeli {e pravi ~as, da sipripravite kov~ke, poi{~ete brisa~o,pustite psa/ma~ko/lamo v oskrbiodgovorne osebe in zaèlite prijetnospanje svojemu ra~unalniku. Seveda pabomo potovali filmu naproti. Evo, tolikoza namig. Ostale novice: Filmska branjase dogajajo, trenutno {e vedno brskamopo labirintu uma Pauline Kael in OrsonaWellesa, in ~e ste radovedni, se nam {e vedno lahko pridruìte na bralno-poslu{alnih seansah. Kdaj in kje, lahkoizveste na Kinote~nem blogu; Bralnikoti~ek v kavarni Kinoteke se polni ssveìmi izdajami s filmskega podro~ja –med zadnje novosti spadajo: Nekak{naavtobiografija (A. Kurosawa), Prizori{~eodpora: Sodobni dokumentarni film in zagate postdokumentarne kulture(A. [prah), O filmu (B. Brecht), Kino-integral! Prispevki k zgodovinislovenskega eksperimentalnega filma,Kinematografska pripoved (J. Ranciere) inRazpad Jugoslavije na filmu (P. Levi) pluskup zanimivih knjig, ki so se preselile knam iz kinote~ne knji`nice. Do ~istega uìtka manjka le {e ledenakava ....Ostanite v filmu, Bojana Bregar

kinopolis

Otvoritev retrospektive Charlesa Chaplina

Ve~er SFA:Nejc Gazvoda, Joè Poga~nik, Rok Bi~ek

foto

: M

atev

` Je

rman

kolofon

slovenska kinotekadirektor: Ivan [email protected] oddelekLilijana [email protected] oddelekMarjan [email protected]`ni{ki oddelekAndrej [[email protected]`nica Viktor [email protected]

Predavanje Kate Guyonvarch

Uvodni govor veleposlanika Jospeha A. Mussomelija

Petdeset odstotkov popusta pri nakupu vstopnic rednega programa Kinoteke.Trideset odstotkov popusta pri nakupu vseh kinote~nih publikacij (knjige, katalogi, revija Ekran).^lani prejemajo Kinote~nik po po{ti.V ~asu delovanja blagajne imajo (samo) Kinopoli~ani mo`nost telefonske rezervacije vstopnic (na dan predstave, tel.: 43.42.524), lahko pa jih rezervirajo tudi po elektronski po{ti ([email protected]).Za vsako otvoritev retrospektive in vsak izredni dogodek v Kinoteki je za ~lane Kinopolisa rezerviranih 40 vstopnic(rezervacija velja do pol ure pred za~etkom predstave ali dogodka).Vsak Kinopoli~an, ki si ogleda petdeset predstav v teko~i sezoni, je nagrajen z brezpla~nim podalj{anjem ~lanstva zanaslednjo sezono. Najbolj marljiv gledalec meseca je povabljen, da izbere tri filme po lastnem okusu; izbrani filmi so predvajani na Dan Kinopoli~ana, njegov spremni tekst pa objavljen v Kinote~niku. ^lani potujejo s Kinopolisom – na strokovne in manj strokovne izlete, na festivale ter podobne avanture zunajkinodvorane, posebej zanje pa so organizirana tudi razli~na predavanja in delavnice.^lanom je na voljo klubski koti~ek v Kinote~ni kavarni, s posebno ponudbo kavarni{kih napitkov in vedno sveìmizborom filmskih revij in knjig, za druènje ali za cinefilsko kontemplacijo pred in po predstavi. Vsak nov ~lan prejme darilo – maja je to kinote~ni katalog, posve~en Du{anu Makavejevu. Deset odstotkov popusta pri nakupu knjig ali DVD-jev v Kinodvorovi Knjigarnici na Kolodvorski 13.

In cena za vse to razko{je?Prvi vpis:25 eur za delovne ob~ane.20 eur za {tudente in dijake (s potrdilom o {olanju ali z veljavno {tudentsko izkaznico/indeksom), upokojence inbrezposelne.In dodatne 3 eur popusta za vse, ki ~lanstvo zgolj podalj{ujejo.^lanarina velja leto dni od vpisa.Kinopolis obratuje vsak delovni dan med 18h in 20h, ob torkih in ~etrtkih è od 15h.

11 dobrih razlogov, zakaj (p)ostati kinopoli~an/kinopoli~anka:

1.2.3.4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.11.

Kolikor poznam svoje rodno mesto ob Dravi, bodo rekli, da ta ideja ni ni~ novega,da ta koncept è imamo, da smo te in te filme è videli ter da so jih è gostili vmestnih kinodvoranah. Da smo torej Slovensko kinoteko kot del programa è itakimeli, da je è nekaj ~asa prisotna in da se vedno znova dogaja tistih minimalnihtri do sedem kinote~nih dni na leto. Se pravi: ne po~enja in ne dogaja se ni~novega, ni~ inovativnega, ni~ dialo{kega in edukativnega. Torej ne zgodi se in nedogaja se ni~. In da. Zgodovina je videti natanko tak{na. Vse je è bilo, se èzgodilo. Ne dogaja se ni~, ni~esar novega. Je in so le zapra{ene ideje. Zamrznjenin ustavljen ~as. Vendar vseeno in vedno znova trenutek, ki omogo~a premislek, kiomogo~a definiranje in postavljanje vizij prihodnosti. Premi{ljenih. Organiziranih. Inpove~anih. Pove~ava oziroma Anotonionijeva filmska mojstrovina iz leta 1966 bo29. aprila ob 20. uri odprla novo serijo, raz{irila temelje starih sezon in za~elapovsem novo zgodbo. S to kinote~no klasiko mojstrovega prvega angle{kogovore~ega filma bo Slovenska kinoteka ob pove~anem in zgo{~enem gostovanju v bodo~i evropski prestolnici kulture odprla svojo prvo ambasado. AmbasadoKinoteke v Kinu Udarnik. Za tole novonastalo in fiktivno ter hkrati zelo realnoinstitucijo upamo, da ne bo samo mese~na zgodba enega petka, ene sobote innedelje, ampak da bo ~im prej postala tedenska varianta, da bo torej AmbasadaKinoteka v Kinu Udarnik imela najmanj enkrat tedensko odprta vrata v zgodovinoumetnosti filma in gibljivih slik. 35 mm, DVD, Kino-uho, razstave, predstavitve inraziskovanje. Do 2013, 2014, 2020 in naprej. Kako Ambasada Kinoteka v apriluin maju 2011:petek 29.4. ob 20.00: Pove~ava (Blow Up), M. Antonioninedelja 1.5. ob 18.00: Kino klub (Hiyamoto Musashi, H. Inagaki)petek 13.5. ob 20.00: Moderni ~asi (Modern Times), C. Chaplinsobota 14.5. ob 20.00: No` v vodi (Noz w wodzie), R. Polanskinedelja 15.5. ob 18.00: Kino klub (Telesna straà, A. Kurosawa)Ambasada Kinoteka. Kino Udarnik. Grajski trg 1. 2000 Mariborhttp://zavodudarnik.wordpress.com/.Miha Horvat

retrovizor ambasada kinoteka

Andrej [prah, Jasna Krajinovi~, Véronique Marit

Ivan Nedoh, Miha Ho~evarDu{an Makavejev, dunajsko ogrevanje pred obiskom Ljubljane

Kino-integral: Jean-Gabriel Périot

foto

: And

rea

Wag

ner

Kino-uho, Ensemble margesChaplinov 122. rojstni dan

kinote~nikkinoteka.si/files/pdf/1445.pdf · peci pec, pedago{ka bajka, nasmeh 61(1961) in lepotica...

Documents