klimatske spremembessmbkmet2s/ekosola/ekokviz_2009_-_gradivo...okoli četrtina vseh kopenskih...

Nacionalni projekt

Eko šola kot način življenja Naredi si gredico in skrbi zanjo!

Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno!

Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!

EKOŠOLA KOT NAČIN ŢIVLJENJA, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Telefon: 059 071 339, 031/323 332, faks: 059 071 320 spletna stran: www.ekosola.si; e-pošta: [email protected]

KLIMATSKE SPREMEMBE Gradivo za kviz slovenskih srednjih šol

SAMO ZA INTERNO UPORABO,

ZA POTREBE PRIPRAVE NA KVIZ (DRŽAVNO TEKMOVANJE)

PRIPRAVILA: Evelina KATALINIČ, prof.

UREDIL: Jožef RITUPER, univ. dipl. inž.

Nacionalni projekt





Vsebinski sklopi:

1. sklop: PODNEBJE

2. sklop: PODNEBNE SPREMEMBE V PRETEKLOSTI

3. sklop: POSLEDICE GLOBALNEGA SEGREVANJA

4. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE V SLOVENIJI

5. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE IN TURIZEM

6. sklop: KRIZNA ŢARIŠČA PODNEBNIH SPREMEMB

7. sklop: KJOTSKI SPORAZUM

8. sklop: UKREPI ZA ZMANŠANJE KLIMATSKIH SPREMEMB

Nacionalni projekt





1. sklop: PODNEBJE

Podnebje je povprečno vreme oziroma povprečni letni potek vremena določenega območja, ki ga

opazujemo vsaj 30let.

Podnebni sistem sestavljajo:

- ATMOSFERA (ozračje)

- HIDROSFERA (vodovje)

- KRIOSFERA (ledene površine)

- BIOSFERA (rastlinstvo, ţivalstvo in človek)

Atmosfera je plinski ovoj okrog Zemlje, ki je sestavljen iz več plasti. Za življenje na Zemlji sta

najpomembnejši spodnji plasti: TROPOSFERA in STRATOSFERA. Troposfera sega od tal do višine

8 km nad poloma in 16 km nad ekvatorjem. V njej temperatura z višino pada, zrak pa se redči. V

troposferi se odvija vse vremensko dogajanje. Nad njo leži plast stratosfere, v kateri se nahaja

pomembna ozonska plast, ki nas ščiti pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. UV-žarki povzročajo

rastlin in živali, pri ljudeh pa poškodbe oči, kože (kožni rak). 90% vsega ozona se nahaja v stratosferi.

Slika 1: Plasti v atmosferi

Nacionalni projekt





Ali ste vedeli?

Ozon v troposferi je izredno škodljiv. Količina ozona v troposferi je sicer zelo majhna, nastane pa

zlasti v poletnih mesecih kot posledica kurjenja fosilnih goriv (industrija, promet). Če je količina

ozona pri tleh prevelika, lahko povzroča pri ljudeh težave z dihanjem, saj je ozon strupen plin.

Slika 2: Prikaz UV-indeksa

Povečan delež CO2 je vzrok za nastanek tople grede, povečan delež freonov (predvsem CFC-

klorofluoroogljikov) pa vzrok za tanjšanje ozonske plasti. Freoni imajo zelo dolgo življenjsko dobo –

okrog 100 let. Tako topla greda in ozonska luknja pa sta posledica onesnaževanja ozračja. L. 1987 so

sprejeli Montrealski protokol, ki predpisuje ukrepe za stabilizacijo ozonske plasti v stratosferi.

Izgorevanje fosilnih goriv v ozračje sprošča SO2, ki se v ozračju spoji z vodo in tako tvori žvepleno

kislino (H2SO4), kar povzroča kisli dež. Kisli dež uničuje gozdove, jezera, kmetijske pridelke in

povzroča materialno škodo na stavbah. Še posebej so na kisli dež občutljivi iglasti gozdovi.

Slika 3: Enačbe nastanka kislega deţja

Nacionalni projekt





Slika 4: Iglasti gozdovi so najobčutljivejši na kisli deţ

2. sklop: PODNEBNE SPREMEMBE V PRETEKLOSTI

Podnebne spremembe so preučevali in opazovali že pred našim štetjem (pr.n.št.). Pionir na področju

proučevanja podnebnih sprememb je THEOPRATUS, ki je proučeval podnebne spremembe že v

4.st.pr.n.št. Podnebne spremembe so se takrat kazale v zamrznitvi rek, neurjih, sušah,.. Gladina

Jadranskega morja je okrog l. 7000 pr.n.št. zaradi poledenitve segala 80 do 100 m nižje od današnje

(segala je do črte Ancona – Zadar).

Temperature 6000 - 3000 let pr.n.št. so bile relativno visoke. Na začetku našega štetja pa so

temperature bile za 0,5˚C nižje od današnjih.

V preteklosti se je podnebje spreminjalo predvsem po naravni poti, brez posredovanja človeka.

Najpomembnejši dejavnik je bilo sončno obsevanje tal, ki zaradi spremenljive dejavnosti sonca,

nagiba osi vrtenja in sprememb Zemeljske orbite, ni bilo stalno.

Pomembni osebi, ki sta prispevala k razvoju moderne klimatologije sta Nobelov nagrajenec SVANTE

ARRHENIUS (1859 - 1927), ki je prvi razložil posledice povečanega učinka tople grede (1896) in

srbski znanstvenik MILUTIN MILANKOVIĆ (1879 - 1958), ki je prvi pojasnil vzroke ledenih dob.

Najboljši podatki za ugotavljanje podnebnih razmer v geološki preteklosti so paleo podatki, ki so

pridobljeni iz globokih vrtin v večnem ledu (predvsem vrtine Antarktike, Grenlandije in visokogorskih

ledenikov). Vrtine na Antarktiki so globoke tudi več kot 3 km.

Nacionalni projekt





Slika 5: Britanska raziskovalna postaja na Antarktiki

Slika 6: Jemanje vzorca ledu

Antarktika je najhladnejše področje na Zemlji. Je peta največja celina, ki nima stalnih prebivalcev.

Marca 2008 se je odlomil velik kos ledene Wilkinsonove plošče, kar je dokaz za segrevanje ozračja.

Antarktika je tudi območje, kjer je pojav ozonske luknje največji.

Ali ste vedeli?

Znanstveniki so z vrtanjem na Antarktiki našli najstarejši led, ki je star 90.000 let. Prepričani so, da

bodo z analizo tega ledu lahko natančno ugotovili posledice globalnega segrevanja in klimatskih

sprememb. Analiza posameznih plasti ledu je pokazala, da so vzrok za menjavanje hladnih in toplih

obdobij v geološki preteklosti, dolgoročne spremembe valovne dolžine sončnih žarkov. Sonce ima

veliko večji vpliv na podnebje kot ljudje. Spremembe na Soncu so v preteklosti vplivale na podnebne

spremembe. V današnjem času pa na spremembo padavin in temperatur vplivajo človekove dejavnosti.

Letni časi se menjavajo, predvsem topla poletja in mrzle zime. Pred 200 milijoni let (v časi

dinozavrov) pa letnih časov sploh ni bilo, saj je bilo podnebje zelo drugačno od današnjega.

Podnebje Zemlje se spreminja vse od njenega nastanka pred 4500 milijoni let (nekoč je bujno

rastlinstvo uspevalo celo na tečajih, spet v drugem obdobju (obdobju poledenitev) pa je bila Zemlja

hladna).

Nacionalni projekt





Ali ste vedeli?

Temperature se ne bodo povišale na vseh območjih Antarktike enako. Vzhodni in osrednji deli bodo

podvrženi nizkim temperaturam, medtem ko se bodo zahodni obalni predeli segrevali.

Slika 7: Trend spreminjanja temperatur na

Antarktiki

Slika 8: Klimatske spremembe ogroţajo ţivalske

vrste polarnih območij (polarni medved)

Bolj opazno taljenje ledu je na severni polobli, na območju Grenlandije in Arktike. Ledene površine

odbijajo 80% sončnega sevanja v vesolje, morske površine brez ledu pa vpijajo 90% sončnega

sevanja. Manj kot je ledu, toplejše je morje in led se tali še hitreje.

Satelitske meritve kažejo, da je danes polovico manj arktičnega ledu kot pred 57 leti. Po zadnjih

opozorilih bi naj Arktika bila brez ledu že sredi 21. stoletja. Ledena prevleka, ki pokriva arktični

ocean, je vse tanjša. Ocenjujejo, da se je količina ledu v arktičnem oceanu v zadnjih 40 letih zmanjšala

za 40%. Do najopaznejšega taljenja prihaja v Beaufortu in v Chukchi Seas, na severu Kanade ter

Aljaski. Taljenje ledu ogroža naravno okolje Aljaske, od tega je odvisno preživetje polarnih

medvedov.

Nacionalni projekt





3. sklop: POSLEDICE GLOBALNEGA SEGREVANJA

Znanstveniki ocenjujejo, da bo v naslednjih 50 letih zaradi globalnega segrevanja ozračja izumrla

okoli četrtina vseh kopenskih živali in rastlin. Takšni so rezultati proučevanja znanstvenikov iz 19

držav, ki so proučevali vpliv toplogrednih emisij na 6 biološko najbolj razgibanih področjih sveta.

Predvideli so, da bi naj do l. 2050 izginilo več kot milijon bioloških vrst, od katerih bi jih naj 15-37%

izumrlo. Ob minimalnih klimatskih spremembah bi lahko 15-20% bioloških vrst rešili.

Lee Hannah je mnenja, da klimatske spremembe predstavljajo največjo grožnjo za izumrtje živih bitij

na Zemlji.

Svetovne emisije ogljikovega dioksida, ki je glavni krivec za globalno segrevanje, bi se naj do l. 2020

povečale za vsaj 50%. Tako trdijo pri podjetju Exxon Mobil Corp. S povečanjem svetovnega

prebivalstva za 40% se bodo povečale tudi zahteve po energiji, ki bi se naj do l. 2020 še v večini

pridobivala z izgorevanjem fosilnih goriv. Največ ogljikovega dioksida emitirajo ("proizvedejo")

Združene države Amerike, ki imajo najmočnejše gospodarstvo na svetu in 4 % svetovne populacije.

80% bodo k porastu ogljikovega dioksida prispevale države v razvoju, kjer bo povečalo število

avtomobilov, ki so eden glavnih onesnaževalcev ozračja.

Slika 9: Zmanjšanje toplogrednih emisij je ključnega pomena za ţivljenje na Zemlji

Nacionalni projekt





Južno poloblo bi naj v naslednjih stotih letih zajelo hudourniško deževje in poplave. Študije so

pokazale, da jugozahodni azijski monsuni postajajo čedalje intenzivnejši. V monsunskih predelih

Azije živi 65% vsega svetovnega prebivalstva, kjer bodo posledice še prav posebej vidne v kmetijstvu.

Večji količini padavin bi naj bili izpostavljeni tudi območji Zahodne in Srednje Evrope. Začetek

februarja 2009 so Evropo zaznamovale skrajne vremenske razmere. Obale Atlantika je zajel močan

orkanski veter z dežjem, ki je ponekod dosegel hitrost 194 km/h.

Slika 10: Posledice neurja v Španiji

Slika 11: Vročinski val je zajel Jugovzhod Avstralije

Nasprotne vremenske razmere pa so januarja 2009 zajele Avstralijo. Jugovzhod Avstralije je zajel

najhujši vročinski val v zadnjih 100 letih. Izmerjeno temperature so ponekod krepko presegle 40˚C

(Adelaide – 45,5˚C). Najbolj sta prizadeti avstralski zvezni državi Victoria in Južna Avstralija.

Vročina je izkrivila železniške tire, zaradi česar je več vlakov iztirilo.

Povečanje temperatur ozračja bo povzročilo, da bodo tropska neurja postala del vsakdanjika in

povečali bi se naj vročinski valovi.

Ali ste vedeli ?

Severno morje bi naj v drugi polovici stoletja

izginilo.

Nacionalni projekt





ZAKAJ ?

Zaradi taljenja ledu na polarnih območjih bi se naj gladina morja dvignila tako visoko, da bi preplavila

otok Velike Britanije. Tako bi naj Severno morje postalo Atlantski ocean.

4. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE V SLOVENIJI

Klimatske spremembe so zajele tudi Slovenijo. Povprečna letna temperatura zraka Slovenije se je v

zadnjih 50 letih povečala od 0,6 - 1,1 ˚C. Naraščanje temperatur zraka je opazno tudi na območjih,

kjer je vpliv urbanizacije zanemarljiv (npr. taljenje Triglavskega ledenika).

SPREMINJANJE OBSEGA LEDENIKA

Ledenik je ledena gmota na Zemljinem površju, ki zaradi težnostne sile polzi po pobočjih navzdol.

Nastane nad snežno mejo, kjer pade v večletnem povprečju več snega, kakor se ga stali. Sneg

postopoma prehaja v led, ki polzi pod snežno mejo vse dotlej, dokler ga prevladujoča ablacija ne

odtaja. Glavni dejavniki ablacije so sončno obsevanje, zračna toplota, padavine in veter.

Ali ste vedeli?

Ablacija je taljenje in/ali izhlapevanje snega ter ledu na površini ledenika. Posledica ablacije so snežni

stebri.

Shema:

Slika 12: Spremembe površine Triglavskega ledenika (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU,

2007)

Nacionalni projekt





Graf prikazuje spremembe površine in obsega Triglavskega ledenika. Spreminjanje obsega in

prostornine ledenika je dober kazalec podnebnih sprememb. V zadnjem desetletju je za vse alpske

ledenike značilno zelo hitro umikanje. V Sloveniji sta dva ledenika, Triglavski ledenik in Ledenik pod

Skuto. Oba sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva

za podnebne spremembe. Zaradi majhnosti slovenskih ledenikov je njihovo sorazmerno krčenje glede

na trenutno površino in prostornino večje kakor pri drugih alpskih ledenikih.

Ali ste vedeli ?

Triglavski ledenik bi naj v prihodnosti povsem izginil.

Slika 13: Karta: Obseg Triglavskega ledenika v posameznih letih (Geografski inštitut Antona Melika

ZRC SAZU, 2006)

IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V SLOVENIJI

Pri izpustih toplogrednih plinov v letu 2005 ima največji prispevek CO2 (82,2 %), ki nastaja predvsem

pri zgorevanju goriv, sledi metan (10,4 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O (6,3

%), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazne so tudi emisije iz prometa. Izpusti F-plinov, med katere

Nacionalni projekt





sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6),

so zelo majhni (1,2 %), vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju

ozračja ni zanemarljiv.

Slika 14: Graf: Prispevek sektorjev k skupnim izpustom toplogrednih plinov leta 2005 v Sloveniji

(Evidence izpustov toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2005, Agencija Republike Slovenije

za okolje, 2006)

Ali ste vedeli ?

V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 56 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov

toplogrednih plinov.

PORABA SNOVI V SLOVENIJI, KI TANJŠAJO OZONSKI PLAŠČ

Večinoma je uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, prepovedana. Izjema so nekatere snovi iz vrste

CFC, ki se lahko uporabljajo za servisiranje naprav za hlajenje in klimatizacijo še tri leta ter haloni kot

protipožarna sredstva za nujno uporabo v vojski in policiji. Zelo majhne količine kemikalij se izjemno

uporabljajo v kemijski analitiki.

Nacionalni projekt





Ali ste vedeli ?

Slovenija ne proizvaja ozonu škodljivih snovi. Predpisi na tem področju urejajo prepovedi in omejitve

glede ravnanja s temi snovmi. Nanašajo se na proizvodnjo, uvoz, izvoz in promet, pa tudi na uporabo

snovi, izdelkov in opreme, ki vsebujejo snovi, katerih izpusti v zrak tanjšajo ozonski plašč. Poraba

ozonu škodljivih snovi se povsod po svetu močno zmanjšuje, kar je posledica mednarodnih dogovorov

in individualnega odnosa posameznih držav (Poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča,

2007).

SPREMEMBE BIOSFERE

Spremembe temperature povzročajo tudi spremembe v fenoloških fazah posameznih rastlinskih vrst.

Povprečna letna vegetacijska doba se je od l. 1960 v Evropi podaljšala za 11 dni. Globalno ogrevanje

vpliva na zgodnejši začetek rastne dobe in hitrejši razvoj rastlin. Migracije ptic selivk so v primerjavi s

preteklimi leti dosti hitrejše. Zaradi višjih temperatur se bodo razvile številne nove bolezni (rastlinske,

živalske in človeške). Ogroženo bo zdravstveno stanje starejših ljudi, otrok ter ljudi z boleznimi srca,

dihal in ožilja. Klimatske spremembe bodo ogrožale biotsko raznovrstnost. Pojavile se bodo migracije

prebivalstva iz manj ugodnih v klimatsko ugodnejša območja (t.i EKOLOŠKI / KLIMATSKI

BEGUNCI).

EKSTREMNI VREMENSKI DOGODKI IN SPREMEMBE V GOSPODARSTVU

Najbolj odvisen od vremenskih razmer je primarni gospodarski sektor, in sicer kmetijstvo ter

gozdarstvo. Škodo na rastlinah bodo povzročali ekstremni vremenski dogodki, kot so toča, orkanski

vetrovi, intenzivni nalivi, poplave, zemeljski plazovi, obilno sneženje, žled in suša.

V zadnjem obdobju smo sami lahko opazili bistveno povečanje poletnih temperatur, ki so ponekod

dosegle 40˚ C. Še veliko bolj kakor temperature pa so v Sloveniji spremenljive padavine. Opazno je

naraščanje padavin na Goričkem in Kozjanskem (do 20 mm) ter upadanje padavin v Slovenskem

Primorju, Alpah in Dinarskem svetu. V Prekmurju, na Goričkem, v Slovenskih goricah in na

Nacionalni projekt





Kozjanskem je opazno naraščanje števila dni z nevihto, do upada neviht pa je prišlo na Dolenjskem, v

Beli Krajini in na Primorskem.

Poplave ogrožajo v Sloveniji 30.000 ha ali 14,8% vsega ozemlja. Najpogostejše poplave so v jeseni in

spomladi. Jeseni sta podtalnica in prst nasičeni z vodo, temperature so nižje in rastlinstvo ni več

dejavno. Spomladi pa poplave povzroča taljenje ledu.

Slika 15: Poplave uničijo kmetijske pridelke

Slika 16: Sušna tla

Poplave razvrščamo na: NIŽINSKE, HUDOURNIŠKE POPLAVE KRAŠKIH POLJ, PLIMOVANJE

Pojav suše pa bo prizadel območje severovzhodne Slovenije, predvsem Pomurje, kjer je količina

padavin najmanjša.

V poljedelstvu bo zato potrebno uvesti prilagoditve: SPREMEMBA SETVENE STRUKTURE,

SPREMEMBA KOLOBARJENJA, IZBOLJŠANJE STANJA TAL (povečanje humusa), GRADNJA NAMAKALNIH

SISTEMOV, VODNO NAMAKANJE, ZAVAROVANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV, IZBIRA MANJ OBČUTLJIVIH

KULTUR.

Zaradi višje temperature zraka se bo povečal razvoj škodljivcev, kar bo povečalo stroške za varstvo

rastlin (škropiva,…). Povečanje suš pa bo hkrati povečalo število požarov.

Nacionalni projekt





SPREMEMBA PRETOKOV REK IN DVIG MORSKE GLADINE

Visoke temperature in znižanje srednjih pretokov rek bodo povzročili zmanjšanje samočistilne

sposobnosti vodotokov. Prav tako se bodo spremenili rečni režimi rek, kar bo vplivalo tudi na

proizvodnjo hidroenergije, predvsem v poletnem času.

Gladina Sredozemskega morja se bo zvišala. Morje ob slovenski obali se vsako leto dvigne za 1-2

mm. Obalnim delom bodo grozile poplave, ki bodo posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih

povzroča nizek zračni pritisk in okrepljeni južni vetrovi. Poplave grozijo predvsem Sečoveljskim

solinam, ki bi naj v prihodnosti izginile.

Dvig morske gladine bo ogrozil gosto naseljena turistična mesta. Prav tako bo potrebno prilagoditi

turistično infrastrukturo podnebnim spremembam.

Slika 17: Dvig morske gladine v Piranu

5. sklop: KLIMATSKE SPREMEMBE IN TURIZEM

Porast temperatur bi naj odločilno vplival na gorski turizem. Z zvišanjem temperature ozračja za samo

eno stopinjo, se bo število smučišč z naravno snežno podlago zmanjšalo na 75 %.

Množični turizem, ki je čedalje bolj opažen v Sredozemlju, ima številne negativne učinke na okolje,

med drugim tudi na podnebje. Zaradi betonskih površin se povečuje temperatura ozračja. Povečana

temperatura bo prispevala, da bo Sredozemlje začelo izgubljati turiste, saj se bo dotok le-teh pomaknil

severneje, in tako bodo pomen za turizem dobile severne in Skandinavske države.

Nacionalni projekt





Na pomenu bo pridobival ekološki turizem (ekoturizem), ki bo dajal poudarek sožitju z naravo,

ekološko pridelani prehrani in ekološko usmerjenim turistom.

Slika 18: Kmečki turizma kot oblika

ekoturizma

Ali ste vedeli?

Nad večjimi mesti se ustvarja TOPLOTNI OTOK. To je območje nad mestom, ki ima višjo

temperaturo ozračja kot okolica mesta. Toplotni otoki so različni ob različnih vremenskih tipih,

ponavadi so najbolj izraziti ob jasnem vremenu in manj izraziti oz. zaznavni ob oblačnem

vremenskem tipu. Na višjo temperaturo vpliva manjši albedo mestnih površin (albedo je v mestih

manjši tudi zaradi večje hrapavosti površin) ter drugačna toplotna značilnost betonskih in asfaltnih

površin v mestih. Albedo je zmožnost odbijanja svetlobe s površine telesa brez lastnega sevanja

oziroma razmerje med vpadnim in odbitim sevanjem na neko površino.

6. sklop: KRIZNA ŢARIŠČA PODNEBNIH SPREMEMB

Neugodne klimatske razmere bodo vzrok številnih ekopolitičnih konfliktov. Zaradi klimatskih

beguncev se bodo na svetu pojavila številna krizna žarišča.

Vzroki za migracije bodo: POMANJKANJE VODE, POMANJKANJE HRANE, POPLAVE in

NEURJA.

Nacionalni projekt





Slika 19: Krizna ţarišča, katerih vzrok so podnebne spremembe.

Proces deforestacije ali sečnje gozdov bo na območju tropskega gozda v tropskem pasu ter na

območju tajge v Sibiriji. Dvig morske gladine bo ogrožal obalne dele vzhodne Avstralije, obalne dele

Indije ter celotno Florido v Severni Ameriki. Največja količina zmanjšanja kmetijskih pridelkov

zaradi suše bo v Afriki, delno v Južni Ameriki, Indiji, na Kitajskem in v Avstraliji. Epidemije bolezni

bodo zajele tropsko Afriko in Rusijo. Severni Atlantik bo prizadet zaradi upada rib, kar bo imelo

negativne posledice za ribolov, cikloni pa se bodo povečali na območju srednje Amerike, v indijskem

oceanu in zahodnem delu Tihega oceana.

Nacionalni projekt





Slika 20: Ekopolitične teţave v svetu l. 2050 ob nespremenjenem ravnanju ljudi.

Medvladni odbor za podnebne spremembe navaja različne ukrepe s katerimi lahko ljudje ublažimo

klimatske spremembe:

- UPORABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (vetrna energija, vodna energija, sončna energija,

plimska energija, energija valovanja, geotermalna energija,…)

- GRADNJA STAVB BREZ NETO EMISIJ

- UPORABA BIOGORIV

- SKLADIŠČENJE CO2

- PROIZVODNJA AVTOMOBILOV NA VODIKOVE CELICE

- UPOČASNITEV IZSEKABVANJA GOZDOV

- POGOZDOVANJE

- ZMANJŠEVANJE EMISIJ METANA (pašniki, odlagališča odpadkov)

- UPORABA JEDRSKE ENERGIJE

- GRADNJA ELEKTRARN BREZ EMISIJ

Nacionalni projekt





- GNOJENJE OCEANOV

- PONORI V KMETIJSKIH TLEH

7. sklop: KJOTSKI SPORAZUM

Kjotski protokol je začel veljati 16.2.2005, z rusko ratifikacijo. Gre za mednarodni sporazum, s

katerim so se države podpisnice zavezale, da bodo zmanjšale emisije ogljikovega dioksida in ostalih

toplogrednih plinov. Sporazum je podpisalo 141 držav. Slovenija je postala podpisnica Kjotskega

protokola l. 2002.

- države podpisnice, ki so protokol že ratificirale

- države podpisnice, ki bodo protokol še ratificirale

- države podpisnice, ki ne nameravajo ratificirati protokola

- države nepodpisnice

Slika 21:

Karta: Podpisnice

Kjotskega protokola

Nacionalni projekt





Najpomembnejši toplogredni plini so:

H2O(g) (vodna para) – predstavlja največji deleţ v ozračju, CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan),

CFC (klorfluorogljiki), NOx (dušikovi oksidi; zlasti N2O – smejalni plin)

8. sklop: UKREPI ZA ZMANŠANJE KLIMATSKIH SPREMEMB

Vsak posameznik lahko z majhnimi koraki prispeva k boljšemu okoljskemu stanju.

ZNIŢANJE TEMPERATURE

Z zmanjšanjem temperature za samo 1˚C lahko račun za energijo zmanjšamo za 5-10%.

DVOJNA ZASTEKLITEV OKEN

Z novejšimi okni, ki bolj tesnijo, lahko

prihranimo 70% energije.

UPORABLJAJTE VARČNE ŢARNICE

Ena žarnica zmanjša stroške razsvetljave za 60 €.

IZOLACIJA HIŠ

Prispeva k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in pripomore k varčevanju energije.

PRAVILNO PREZRAČEVANJE

Prostor zračimo le nekaj minut; najboljše tako, da odprete okno in vrata na stežaj.

HLADILNIKI

Kupujte hladilnike evropske stopnje A+, ki so bolj učinkoviti, okolju prijaznejši in energetsko manj

potratni. V hladilnik prav tako ne dajajte vroče hrane, ampak ohlajeno.

UGAŠAJTE LUČI

Prižigajte luči po potrebi, s tem boste prihranili 60 € letno.

NE PUŠČAJTE NAPRAV V STANJU PRIPRAVLJENOSTI

Nacionalni projekt





Pri uporabi računalnika in televizije uporabljajte raje funkcijo vklop/izklop, kot pa da jih puščate v

stanju pripravljenosti.

UPORABA VENTILATORJA

Namesto klimatskih naprav se v toplih dneh raje hladite z ventilatorjem, ki porabi manj energije in ne

izpušča toplogrednih plinov v ozračje.

UPORABLJAJATE OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Namesti fosilnih goriv raje uporabljajte alternativne vire energije (vetrna, sončna, plimska,

hidroenergija, geotermalna energija)

POKRIJATE LONEC MED KUHANJEM

S tem prihranite veliko energije pri pripravi hrane.

ZAPIRAJTE PIPO

Če med umivanjem zob zaprete pipo s tem

prihranite nekaj litrov vode.

RECIKLIRAJTE

Z ločevanjem odpadkov se izognemu odlaganju

odpadkov na odlagališčih, ki so vir toplogrednih

emisij CO2 in metana.

ROČNO PRANJE AVTOMOBILA

Avtopralnice porabijo veliko več energije.

PEŠAČENJE, KOLESARJENJE

Namesto vožnje z avtomobilom se raje odločite za

pešačenje ali kolesarjenje. V vremensko neugodnih

razmerah ali za bolj oddaljeno lokacije pa raje izberite

javno prevozno sredstvo (avtobus, vlak,…).

Nacionalni projekt





EKOVOŢNJA

Prehitra vožnja porabi več goriva in s tem odda v ozračje več ogljikovega dioksida. Ohranjate stalno

hitrost vožnje in čim prej prestavite v višjo prestavo.

Vsa evropska mesta vsako leto med 16 in 22. septembrom organizirajo Evropski

teden mobilnosti, ki je posvečen okolju prijazni voţnji.

VIRI IN LITERATURA:

- ARSO (2008): Podnebne spremembe, pridobljeno dne 19.12.2008:

http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/

- Global and Continental Temperature Change, pridobljeno iz

http://www.ucsusa.org/global_warming/science/ipcc-highlights1.html, dne 08.08.2007

- Kajfež Bogataj, L. (2008). Kaj nam prinašajo podnebne spremembe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

- Kajfež Bogataj, L.(2008). Podnebne spremembe-kaj prinašajo, pridobljeno dne 19.12.2008:

http://www.solazaravnatelje.si/datoteke/File/Gradivo_srednje%20sole.pdf

- Medmrežje 1: http://novice.svarog.org, pridobljeno dne 11.02.2009

- Podnebne spremembe-za kaj sploh gre, pridobljeno dne 19.12.2008:

http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/pdf/climate_change_youth_sl.pdf.

- Poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, pridobljeno iz

http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=11&Kaz_naziv=Poraba%20snovi,%20ki%20povzročajo

%20tanjšanje%20ozonskega%20plašča&Sku_id=2&Sku_naziv=PODNEBNE%20SPREMEMBE&tip_kaz=1#

KAZALEC_TOP, dne 08.08.2007

- Zavšek-Urbančič, M. (2007). Vpliv podnebnih spremembe na prihodnost kmetijstva.

Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Medmrežje:

http://www.focus.si/files/programi/podnebje/kmetijstvo_gozdarstvo_MKGP.pdfpridobljeno, dne 11.02.2009

http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/

http://www.ucsusa.org/global_warming/science/ipcc-highlights1.html

http://www.solazaravnatelje.si/datoteke/File/Gradivo_srednje%20sole.pdf

http://novice.svarog.org/

http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/pdf/climate_change_youth_sl.pdf

http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/index_html?Kaz_id=11&Kaz_naziv=Poraba%20snovi,%20ki%20povzro�ajo%20tanj�anje%20ozonskega%20pla��a&Sku_id=2&Sku_naziv=PODNEBNE%20SPREMEMBE&tip_kaz=1#KAZALEC_TOP



klimatske spremembessmbkmet2s/ekosola/ekokviz_2009_-_gradivo...okoli četrtina vseh kopenskih...

Documents