KMEČKI UPORIKMEČKI UPORI

Le vkup, le vkup, uboga gmajna!

Kdaj in kako se pojavijo• Pojavijo se v 15. in nadaljujejo v 16. in 17. stoletju.• Kmetje so se začele povezovati med seboj v kmečke

zveze.• Na zborovanjih oblikujejo svoje zahteve ter jih pošljejo

cesarju, da ga seznanijo s svojim položajem.

Vzroki za slabšanje položaja kmetov

• Večanje dajatev,• spreminjanje denarnih dajatev v naturalne,• nove dajatve za obrambo,• povečevanje tlake,• vojaški spopadi med zemljiškimi gospodi,• omejevanje dodatnih dejavnosti (trgovine, obrti,

tovorništva, carine, mitnine),• turški vpadi (gradnje obzidij).

Največji kmečki upori• Upor na Koroškem (1478)• Veliki slovenski kmečki upor (1515)• Hrvaško-Slovenski kmečki upor (1573)• Drugi veliki slovenski upor (1635)• Tolminski kmečki upor (1713)

KmeČke zahteve• Zaščita pred turškimi vpadi,• dajatve kot so bile v preteklosti,• sami želijo urejati zadeve z vladarjem,• prevzeti želijo sodno oblast,• zahtevajo staro pravdo (obremenitve podložnikov

kakršne so bile v preteklosti),• plačevanje dajatev v denarju in ne v naturi,• zmanjšanje davkov,• prosta trgovina,• sami želijo pobirati davke in dajatve.

Stara pravda• Obveznosti podložnikov so bile zapisane v posebnih

knjigah – URBARJIURBARJI-h (uporabljajo se vse do 1848)• STARA PRAVDA = količina dajatev, ki je bila zapisana v

urbarjih iz srednjega veka

Vzroki za neuspeh uporov• Neenotnost upornikov,• Razdrobljenost upornikov,• Slaba oborožitev (vile, kose in sekire) in brez konjenice,• Neizkušenost v bojevanju,• Zaupanje v cesarja, ki pa podpre plemstvo.

Maščevanje plemstva• Kmete, ki so sodelovali v uporu ali

podpirali upornike so: – obesili,– nataknili na kole,– utopili,– obglavili,– jim požgali domačije.

• Kmetje so morali nadomestiti vso škodo in plačevati še dodaten PUNTARSKI davek.