konstrukcija krojev in virtualne simulacije · univerza v mariboru fakulteta za strojniŠtvo ana...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Ana KOŽUH
KONSTRUKCIJA KROJEV IN VIRTUALNE SIMULACIJE
OBLAČIL IZ KONOPLJE
Diplomsko delo
univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
Oblikovanje in tekstilni materiali
Maribor, september 2016
KONSTRUKCIJA KROJEV IN VIRTUALNE SIMULACIJE
OBLAČIL IZ KONOPLJE
Diplomsko delo
Študentka: Ana KOŽUH
Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje; Oblikovanje in
tekstilni materiali
Smer: Inženirsko oblikovanje tekstilnih materialov
Mentorica: doc. dr. Andreja Rudolf
Somentor: izr. prof. dr. Zoran Stjepanović
Maribor, september 2016
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
II
I Z J A V A
Podpisani ______________________________, izjavljam, da:
je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli
izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
so rezultati korektno navedeni,
nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor,_____________________ Podpis: ________________________
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Andreji Rudolf in
somentorju izr. prof. dr. Zoranu Stjepanoviću za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi Sanji Veličkovič za vso pomoč pri
nastajanju diplomskega dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
IV
KONSTRUIRANJE KROJEV IN VIRTUALNA SIMULACIJA OBLAČIL IZ KONOPLJE
Ključne besede: oblačila, industrijska konoplja, konstruiranje krojev, virtualna simulacija
UDK: 687.1.01:677.12(043.2)
POVZETEK
Namen diplomskega dela je bil raziskati industrijsko konopljo kot tekstilni material, oblikovati
kolekcijo oblačil iz konoplje, konstruirati njihove kroje in oblačila prikazati s pomočjo
virtualne simulacije ter s pomočjo spletnega vprašalnika na eni strani seznaniti širšo množico
ljudi s prednostmi konopljinih oblačil ter na drugi ugotoviti njihove navade nakupovanja
oblačil in poznavanje oblačil iz konoplje. Oblikovana kolekcija, ki jo zaznamujeta brezčasnost
in udobje, sestoji iz treh ženskih in treh moških kosov oblačil. Na podlagi konstrukcijskih skic,
izrisanih s programom CorelDRAW, je izvedeno konstruiranje krojev s programsko opremo
OptiTex PDS. V istem programu je izvedena virtualna simulacija kolekcije oblačil iz konoplje
na parametričnem 3D telesnem modelu. Za lažjo predstavo o nošenju konopljinih oblačil in
njihovem kombiniranju z drugimi oblačili je posamezen kos predstavljen še grafično. S
pomočjo programov Adobe Illustrator in Adobe Photoshop so izrisane skice konopljinih
oblačil z modnimi dodatki. Za vsak oblikovan kos oblačila iz kolekcije so izdelani primeri treh
oblačilnih videzov nošenja konopljinih oblačil. Rezultati ankete so pokazali, da večina
anketirancev pozna oblačila iz konoplje in si jih v bodoče želi nositi. Sedaj kupujejo oblačila
pogosto, vendar jih nosijo več let, ob nakupu pa večina preverja tudi sestavo materialov.
Oblačila kupujejo po razmeroma nizki ceni, vendar so za ekološka oblačila pripravljeni odšteti
malo več.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
V
PATTERN MAKING DESIGN AND VIRTUAL SIMULATION OF CLOTHING FROM
HEMP
Key words: clothing, industrial cannabis (hemp), pattern making design, virtual simulation
UDK: 687.1.01:677.12(043.2)
ABSTRACT
The purpose of the thesis was to investigate industrial hemp as a textile material, create a
collection of clothes made from hemp, prepare their cutting pattern parts, and show
designed clothes through virtual simulation. The designed collection is characterized by
timelessness and comfort. It consists of three female and three male garments. On the basis
of construction sketches drawn with the programe CorelDraw, the construction of patterns
was made with the program OptiTex PDS. The same program was used to perform virtual
simulations of clothing made from hemp on a parametric 3D body model. Pieces are
presented in graphics to illustrate the wearing possibilities of hemp clothing and combining
them with other clothing. With the help of Adobe Illustrator and Adobe Photoshop the
sketches of hemp clothing are drawn, given texture, and presented in combination with a
variety of clothing and accessories. There are three examples of wearing hemp clothing for
each designed piece from the collection. The results showed that the majority of respondents
are aware of hemp clothing and they want to wear them in the future. Respondents buy new
clothing often, however they wear them for several years. When people are purchasing new
clothing, the majority is examining the composition of the materials. The results showed that
the respondents buy clothing at a relatively low price, however, they are willing to pay a little
more for ecological clothing.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
VI
KAZALO
1 UVOD ....................................................................................................................... - 1 -
1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela ............................................................. - 1 -
1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela .............................................................. - 1 -
1.3 Struktura diplomskega dela ..................................................................................... - 2 -
2 TEORETIČNI DEL ....................................................................................................... - 3 -
2.1 Konoplja ................................................................................................................... - 3 -
2.1.1 Opredelitev konoplje ........................................................................................ - 3 -
2.1.2 Zgodovina konoplje na Slovenskem ................................................................. - 5 -
2.1.3 Lastnosti in uporaba konoplje .......................................................................... - 5 -
2.2 Pridobivanje in lastnosti vlaken iz industrijske konoplje ......................................... - 7 -
2.2.1 Pridobivanje vlaken .......................................................................................... - 7 -
2.2.2 Lastnosti konopljinih vlaken ............................................................................. - 8 -
2.2.3 Zgodovina konopljine tekstilne industrije na Slovenskem ............................. - 10 -
2.3 Konstrukcija krojev oblačil ..................................................................................... - 11 -
2.3.1 Postopek konstruiranja krojev oblačil ............................................................ - 11 -
2.3.2 Konstrukcijska skica modela oblačila ............................................................. - 11 -
2.3.3 Konstruiranje temeljnega kroja ...................................................................... - 12 -
2.3.4 Modeliranje kroja ........................................................................................... - 13 -
2.3.5 Gradiranje kroja .............................................................................................. - 13 -
2.3.6 Dodatki za šiv in označevanje krojnih delov ................................................... - 14 -
2.4 Virtualna simulacija oblačil .................................................................................... - 15 -
3 PRAKTIČNI DEL ....................................................................................................... - 18 -
3.1 Anketni vprašalnik .................................................................................................. - 18 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
VII
3.2 Izbor oblačilnih kosov za kolekcijo iz konoplje ...................................................... - 19 -
3.3 Skice oblačil ............................................................................................................ - 20 -
3.3.1 Kolekcija oblačil iz konoplje ............................................................................ - 20 -
3.3.2 Konstrukcijske skice oblačil ............................................................................ - 22 -
3.4 Konstruiranje krojev s programom OptiTex PDS ................................................... - 29 -
3.5 Grafični prikaz oblikovanih oblačil ......................................................................... - 38 -
4 REZULTATI Z DISKUSIJO .......................................................................................... - 40 -
4.1 Analiza ankete ........................................................................................................ - 40 -
4.2 Virtualna simulacija oblačil iz konoplje .................................................................. - 52 -
4.2.1 Virtualna simulacija oblačil s programom OptiTex 3D ................................... - 52 -
4.2.2 Virtualna simulacija ženskih oblačil ................................................................ - 53 -
4.2.3 Virtualna simulacija moških oblačil ................................................................ - 56 -
4.3 Prikaz oblačilnih videzov ........................................................................................ - 59 -
4.3.1 Prikaz ženskih oblačilnih videzov .................................................................... - 60 -
4.3.2 Prikaz moških oblačilnih videzov .................................................................... - 63 -
5 SKLEP ..................................................................................................................... - 66 -
6 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ............................................................................. - 68 -
6.1 Literatura ............................................................................................................... - 68 -
6.2 Spletni članki .......................................................................................................... - 69 -
7 PRILOGA ................................................................................................................ - 70 -
7.1 Spletni vprašalnik ................................................................................................... - 70 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
VIII
KAZALO SLIK
Slika 2-1: Industrijska konoplja (po Esseru) [5, str. 32] .......................................................... - 3 -
Slika 2-2: Uporabnost konoplje [6, str. 14] ............................................................................. - 6 -
Slika 2-3: Prečni prerez konopljinega stebla [5, str. 51] ......................................................... - 8 -
Slika 2-4: Žensko 3D parametrično telo................................................................................ - 15 -
Slika 2-5: Moško 3D parametrično telo ................................................................................ - 15 -
Slika 3-1: Kolekcija ženskih oblačil iz konoplje ..................................................................... - 21 -
Slika 3-2: Kolekcija moških oblačil iz konoplje ...................................................................... - 22 -
Slika 3-3: Konstrukcijska skica ženskega krila ....................................................................... - 23 -
Slika 3-4: Konstrukcijska skica ženske majice s kratkimi rokavi ........................................... - 24 -
Slika 3-5: Konstrukcijska skica ženske tunike ....................................................................... - 25 -
Slika 3-6: Konstrukcijska skica moških dolgih hlač ............................................................... - 26 -
Slika 3-7: Konstrukcijska skica moških kratkih hlač .............................................................. - 27 -
Slika 3-8: Konstrukcijska skica moške srajce ........................................................................ - 28 -
Slika 3-9: Temeljni kroj krila .................................................................................................. - 30 -
Slika 3-10: Temeljni kroj ženske obleke ................................................................................ - 30 -
Slika 3-11: Temeljni kroj moških hlač ................................................................................... - 31 -
Slika 3-12: Temeljni kroj moške srajce ................................................................................. - 31 -
Slika 3-13: Krojni deli krila na preklop .................................................................................. - 32 -
Slika 3-14: Krojni deli ženske kratke majice ......................................................................... - 33 -
Slika 3-15: Krojni deli ženske tunike ..................................................................................... - 34 -
Slika 3-16: Krojni deli moških dolgih hlač ............................................................................. - 35 -
Slika 3-17: Krojni deli moških kratkih hlač ............................................................................ - 36 -
Slika 3-18: Krojni deli moške srajce ...................................................................................... - 37 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
IX
Slika 3-19: Grafični prikaz ženskih modelov ......................................................................... - 38 -
Slika 3-20: Grafični prikaz moških modelov ......................................................................... - 39 -
Slika 4-1: Spol anketirancev .................................................................................................. - 40 -
Slika 4-2: Grafični prikaz drugega vprašanja......................................................................... - 41 -
Slika 4-3: Grafični prikaz tretjega vprašanja ......................................................................... - 42 -
Slika 4-4: Grafični prikaz četrtega vprašanja ........................................................................ - 43 -
Slika 4-5: Grafični prikaz petega vprašanja ........................................................................... - 44 -
Slika 4-6: Grafični prikaz šestega vprašanja .......................................................................... - 45 -
Slika 4-7: Grafični prikaz sedmega vprašanja ....................................................................... - 47 -
Slika 4-8: Grafični prikaz osmega vprašanja ......................................................................... - 47 -
Slika 4-9: Grafični prikaz devetega vprašanja ....................................................................... - 48 -
Slika 4-10: Grafični prikaz desetega vprašanja ..................................................................... - 49 -
Slika 4-11: Grafični prikaz enajstega vprašanja .................................................................... - 49 -
Slika 4-12: Grafični prikaz dvanajstega vprašanja ................................................................ - 50 -
Slika 4-13: Grafični prikaz trinajstega vprašanja .................................................................. - 50 -
Slika 4-14: Potek simulacije krila .......................................................................................... - 52 -
Slika 4-15: Simulacija krila .................................................................................................... - 53 -
Slika 4-16: Virtualna simulacija majice s kratkimi rokavi ...................................................... - 54 -
Slika 4-17: Virtualna simulacija tunike.................................................................................. - 55 -
Slika 4-18: Virtualna simulacija dolgih hlač .......................................................................... - 56 -
Slika 4-19: Virtualna simulacija kratkih hlač ......................................................................... - 57 -
Slika 4-20: Virtualna simulacija srajce .................................................................................. - 58 -
Slika 4-21: Prvi oblačilni videz za majico s kratkimi rokavi ................................................... - 60 -
Slika 4-22: Tretji oblačilni videz za majico s kratkimi rokavi ................................................. - 60 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
X
Slika 4-23: Drugi oblačilni videz za majico s kratkimi rokavi ................................................ - 60 -
Slika 4-24: Prvi oblačilni videz s krilom ................................................................................. - 61 -
Slika 4-25: Drugi oblačilni videz s krilom .............................................................................. - 61 -
Slika 4-26: Tretji oblačilni videz s krilom .............................................................................. - 61 -
Slika 4-27: Prvi oblačilni videz s tuniko ................................................................................. - 62 -
Slika 4-28: Drugi oblačilni videz s tuniko .............................................................................. - 62 -
Slika 4-29: Tretji oblačilni videz s tuniko .............................................................................. - 62 -
Slika 4-30: Prvi oblačilni videz s kratkimi hlačami ................................................................ - 63 -
Slika 4-32: Tretji oblačilni videz s kratkimi hlačami .............................................................. - 63 -
Slika 4-31: Drugi oblačilni videz s kratkimi hlačami .............................................................. - 63 -
Slika 4-33: Prvi oblačilni videz z dolgimi hlačami .................................................................. - 64 -
Slika 4-34: Drugi oblačilni videz z dolgimi hlačami ............................................................... - 64 -
Slika 4-35: Tretji oblačilni videz z dolgimi hlačami ............................................................... - 64 -
Slika 4-36: Prvi oblačilni videz s srajco .................................................................................. - 65 -
Slika 4-37: Tretji oblačilni videz s srajco ............................................................................... - 65 -
Slika 4-38: Drugi oblačilni videz s srajco ............................................................................... - 65 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
XI
KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 2-1: Kanabinoidne sestavine [16] ....................................................................... - 3 -
Preglednica 2-2: Razlike med navadno in indijsko konopljo [5] ............................................. - 4 -
Preglednica 2-3: Kemijska sestava konopljinega vlakna [9, str. 19] ....................................... - 8 -
Preglednica 2-4: Pridelava predivnega konopljinega vlakna [5, str. 8] ................................ - 10 -
Preglednica 4-1: Razlogi za kratkotrajno nošenje oblačil ..................................................... - 46 -
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
XII
UPORABLJENI SIMBOLI
cN/tex pretržna trdnost
g/cm³ gostota vlaken
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
XIII
UPORABLJENE KRATICE
CAD Computer Aided Design
PDS Pattern Design System
2D Dvodimenzionalno
3D Trodimezionalno
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
1.1 Opis splošnega področja diplomskega dela
Konopljina vlakna odlikujejo številne naravne lastnosti, ki so prijazne človeku in naravi. Na
tržišču je prisotnih vedno več konopljinih izdelkov, med katerimi so tudi oblačila, vendar v
manjšem obsegu. Z ustreznimi kroji oblačil in njihovo virtualno simulacijo želimo tovrstna
oblačila predstaviti na sodoben način in jih približati trgu. Osredotočili smo se na osnovna
oblačila, saj menimo, da bi jih v prihodnje lahko nadomestili s trenutnimi kot so: kavbojke,
kratke hlače, kratke majice, srajce in ženske obleke. V zadnjih nekaj letih smo se navadili, da
takšne kose oblačil pogosto menjavamo, saj je na trgu velika izbira po dostopnih cenah.
Proizvodnja teh oblačil je skoncentrirana predvsem na vzhodu Azije, kjer kakovost ni na
prvem mestu, ampak dobiček. Celoten postopek izdelave takšnih oblačil je zelo
obremenjujoč za naravo in lahko ogrozi tudi zdravje človeka, zaradi česar je pomembno, da
pričnemo razmišljati drugače.
1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela
Namen diplomskega dela je spodbuditi uporabo industrijske konoplje za oblačilne namene in
predstaviti vse prednosti tovrstnih oblačil. Konoplja še vedno slovi kot grobo vlakno, ki ni
primerno za izdelovanje oblačil, zato je v tem diplomskem delu prvotni namen dokazati, da
je vlakno zelo primerno za izdelovanje oblačil in jih lahko v bližnji prihodnosti enostavno
vključimo med ostala oblačila.
Cilj diplomskega dela je oblikovati kolekcijo konopljinih oblačil, ki so zasnovana za dolgoletno
uporabo in zagotavljajo udobje med nošenjem, jih predstaviti s pomočjo virtualne simulacije
na parametričnem 3D modelu telesa in grafično prikazati primere njihove uporabe z drugimi
oblačili in modnimi dodatki. Preko spletnega vprašalnika smo širšo množico želeli seznaniti s
prednostmi konopljinih oblačil in ugotoviti njihove navade kupovanja oblačil.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
Pri snovanju diplomskega dela smo si zastavili naslednje hipoteze:
H1: pri izbiri oblačil se današnji potrošniki v prvi vrsti osredotočajo na ceno in ne na kakovost
oblačila
H2: zaradi obsežne izbire oblačil na tržišču in njihove dostopne cene, menjujemo
vsakodnevne klasične kose večkrat letno
H3: oblačila iz konoplje širši množici niso poznana
Hipoteze so preverjene z analiziranjem anketnega vprašalnika.
1.3 Struktura diplomskega dela
V teoretičnem delu diplomskega dela se najprej spoznamo s konopljo na splošno, njeno
zgodovino na Slovenskem, podvrstami konoplje in razlikami ter za kaj vse je uporabna. V
nadaljevanju je podrobneje predstavljena industrijska konoplja za oblačilne namene, kjer je
opisan način pridobivanja vlaken, njihove lastnosti in zgodovina tekstilne industrije povezane
s konopljo na Slovenskem. V naslednjem poglavju je predstavljen postopek konstruiranja
oblačil, ki zajema risanje konstrukcijskih skic, konstruiranje temeljnih krojev, modeliranje,
gradiranje, dodajanje dodatka za šiv in označevanje krojnih delov. V zadnjem poglavju
teoretičnega dela je predstavljena virtualna simulacija oblačil.
Praktični del se začne s predstavitvijo anketnega vprašalnika, ki je pripravljen na podlagi
zastavljenih hipotez. Za tem sledi prikaz ročno izrisanih skic kolekcije oblačil in
konstrukcijskih skic, na podlagi katerih so konstruirani krojni deli. Nazadnje je predstavljen še
postopek grafičnega prikaza kolekcije oblačil oziroma oblačilnih videzov.
V četrtem poglavju diplomskega dela so zbrani rezultati z diskusijo. Najprej je predstavljena
analiza anketnega vprašalnika, sledijo slike virtualne simulacije oblačil in nazadnje še
oblačilni videzi. Slike virtualne simulacije so zajete na računalniku iz različnih pogledov
parametričnega 3D telesnega modela in tudi opisane. To poglavje se zaključuje s prikazom
možnih oblačilnih videzov, kjer je en kos oblačila iz kolekcije. Za vseh šest kosov konopljinih
oblačil so oblikovani po trije različni oblačilni videzi, in sicer v športnem slogu, sproščenem
vsakdanjem slogu in en v urejenem poslovnem ali večernem slogu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Konoplja
2.1.1 Opredelitev konoplje
Obstaja več vrst konoplje: Indica, Sativa in Ruderalis. Med seboj se razlikujejo po razmerju
kanabinoidnih sestavin, avtohtonosti oz. biološki prilagodljivosti in po uporabnosti.
Kanabinoidne sestavine so naštete v preglednici 2-1, slika 2-1 pa prikazuje moški cvet
industrijske konoplje po Esseru [5].
Preglednica 2-1: Kanabinoidne sestavine [16]
THC - delta-9-tetrahidrokanabinol
CBD - kanabidiol
CBN - kanabinol
Beta - kariofilen
CBG - kanabigerol
Industrijska konoplja je Cannabis Sativa L., ki je enoletna dvodomna bilka. Njena domovina je
Centralna Azija, s preseljevanjem in potujočo trgovino pa se je razširila po vsem svetu.
Razširili sta se tako Navadna konoplja (industrijska konoplja), kot tudi Indijska konoplja
(skupno ime za konopljo s psihoaktivnim učinkom). V spodnji preglednici 2-2 so
predstavljene razlike med navadno in indijsko konopljo [5].
Slika 2-1: Industrijska konoplja (po Esseru) [5, str. 32]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
Preglednica 2-2: Razlike med navadno in indijsko konopljo [5]
Ime: Navadna konoplja Indijska konoplja
Latinsko ime Cannabis sativa L. Cannabis sativa L. ssp. indica
Morfološke razlike Rastlina visoka 1,5 do 5
metrov, slabo razvejana, list
sestavljen z manj širokih
lističev. Vršički polni semena
(orešek), katerega površina
je gladka in svetleče,
mrežasto, sivo-črne barve.
Seme dozorele konoplje
zlahka izpade. Steblo je v
prerezu votlo, razen pri
skrajnem dnu in vrhu, z
debelo skorjo, ki vsebuje
močna vlakna.
Nizka rastlina do 1,5 metra,
dobro razvejana, z močnimi
vršički. List sestavljen iz
večjega števila ozkih lističev.
Semen v vršičkih je malo,
neenakomerno dozoreva in
težko izpada. Mreža na
površini semena je zelo
močno izražena. Steblo je v
prerezu votlo, s tanko skorjo
in slabimi vlakni.
Fiziološke razlike Ženski cvetovi izločajo malo
smole, ki je slabo lepljiva in
ima le nežen kratkotrajen
vonj.
Ženski cvetovi izločajo veliko
smole, ki je močno in dolgo
lepljiva, s specifičnim ostrim
in dolgotrajnim vonjem.
Rastna doba Od 80 do 150 dni. Od 150 do 250 dni.
Vsebnost kanabinoidov THC < 0,5 %
CBD > 0,5 %
Indeks < 1 (THC/CBD)
THC od 0,5 do 4 %
CBD < 0,5 %
Indeks > 1 (tudi večji od 7)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
2.1.2 Zgodovina konoplje na Slovenskem
Najstarejši zapis o gojenju konoplje na Slovenskem ozemlju najdemo v popisu premičnin
jurkloštrske kartuzije iz leta 1589. V letih 1764 – 1767 so na območjih današnje Slovenije
kmetijske družbe spodbujale pridelovanje konoplje. Sejali so jo na robovih njiv v manjših
površinah kot ostale poljščine. Večja količina je bila zasajena v okolici Iga pri Ljubljani [6].
Po koncu Napoleonovega obdobja, po letu 1820, se konoplja prvič pojavi kot samostojna
njivska kultura na Kranjskem, Koroškem, Goriškem, Gradiščanskem in Štajerskem.
Po odpravi fevdalizma je sledilo opuščanje predivnih rastlin, zaradi splošnega razvoja strojne
industrije. Največ konoplje se je uporabilo za jadrnice za dolge plovbe, ki so uporabljale
konopljine vrvi in jadra, vendar se je uporaba tovrstnih jadrnic v tem času opustila.
Nadomestile so jih ladje na premog [6].
V 19. stoletju je konoplja na Kranjskem rasla na 1,0 % njiv. Na Slovenskem Štajerskem je bilo
leta 1875 s konopljo posejanih 0,64 % njivskih površin, na Koroškem 0,8 %, leta 1932 pa je
opazen velik upad, saj so gojenje skoraj vsepovsod opustili, le v Prekmurju je ostalo 0,17 %
njiv posajenih s konopljo. Leta 1930 je bila konoplja v svetu zelo resen konkurent novi
tehnologij v razvoju sintetičnih vlaken, tekstila, lesa in lesenih kompozitov, papirja, olja in
farmacevtske industrije [12].
2.1.3 Lastnosti in uporaba konoplje
Konoplja je ena najbolj produktivnih in koristnih rastlin, ki jo pozna in uporablja človeštvo že
tisoče let. Zagotavlja trajnostno alternativo številnih izdelkov na osnovi nafte in se lahko
uporablja tudi za izdelavo različnih izdelkov na področju gradbenih materialov, zdravil,
prehrane, kozmetike, naftne industrije, avtomobilske in letalske industrije, tekstilnih
materialov, pohištva in notranje opreme, ladjedelništvu in še mnogo več, kot lahko vidimo
na sliki 2-2. Za razliko od drugih kultur, se lahko z lahkoto gojijo na več kot 50% Zemljine
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
kopne površine in v vseh podnebjih, razen v skrajno vročem ali hladnem. Za rast konoplja
potrebuje le minimalno vode, pri tem pa ne potrebuje gnojil [18].
Slika 2-2: Uporabnost konoplje [6, str. 14]
Pesticidi, ki jih uporabljajo za pridelovanje naravnih vlaken, kontaminirajo zemljo, zrak, vodo
in se kopičijo, saj postanejo del prehranjevalne verige in s tem razširijo onesnaženje. Veliko
pesticidov je rakotvornih, zato lahko hitro povzročijo moteno delovanje imunskega sistema.
Konoplja zemljo bogati s hranilnimi snovmi, ki ostanejo v zemlji po žetvi, potrebuje malo ali
nič pesticidov in herbicidov. Njen obsežen in globok koreninski sistem črpa hranila iz globlje
plasti zemlje. Bombaž raste le v zmernih podnebjih in zahteva veliko več vode kot konoplja,
ki raste v širokem spektru klime in je odporna proti zmrzali. Zahteva po vodi je za dve tretjini
manjša kot pri bombažu, vlakno pa je mnogo bolj trpežno [11].
Predvsem v sušnih območjih, kjer v zadnjem času primanjkuje vode in je uporaba gnojil
prekomerna, so tla povsem izčrpana hranil. Zato bi po mnenju okoljevarstvenice Helge
Ahmed iz Islamabada bilo sejanje konoplje idealna rešitev za končanje kriznega
gospodarskega obdobja [12].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
2.2 Pridobivanje in lastnosti vlaken iz industrijske konoplje
2.2.1 Pridobivanje vlaken
Konoplja je naravno celulozno stebelno vlakno. Tri do štiri tedne po kalitvi se steblo učvrsti z
olesenitvijo. Lubje je zeleno, vendar v zelo različnih odtenkih, od zelo svetlo zelene barve, pa
do intenzivno zelene. Za pridelavo vlaken se priporočajo čim bolj svetle vrste, saj dajejo
svetla vlakna. Pod lubjem se nahaja ksilem (prevajalno in oporno tkivo), ki je bele barve,
okoli njega pa so v koncentričnih krogih razporejeni snopiči vlaken, kjer ločimo primarna,
sekundarna in terciarna vlakna. Steblo je po vsej dolžini votlo, razen pri dnu in vrhu rastline.
Konoplja ima samo eno glavno steblo in se redko razveja, razen če ima dovolj prostora in
svetlobe. Prerez konopljinega stebla je predstavljen na sliki 2-3. Od zunanje strani proti
notranjosti si deli stebla sledijo takole: epiderm s kutikulo, kolenhim, parenhim, endoderm,
pericikl s snopiči vlaken, floem, kambij, oleseneli del in sredica. Pri gojenju konoplje za
pridobivanje vlaken je razvejanje nezaželeno, zato se seje na gosto in s tem raste samo v
višino. Debelina stebla je zaradi gostega sejanja manjša kot sicer in doseže od 6 do 20 mm
[5].
Po žetvi je potrebno vlakna ločiti od stebla, saj so ta močno zlepljena s pektini in lignini.
Uporablja se lahko več načinov izolacije vlaken od stebla in sicer [5]:
biološka goditev (z uporabo encimov),
mehanski način izoliranja in
kombiniran način izolacije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
Slika 2-3: Prečni prerez konopljinega stebla [5, str. 51]
2.2.2 Lastnosti konopljinih vlaken
Konopljina vlakna so najbolj poznana po svoji visoki trdnosti in sodijo med najtrdnejša
naravna vlakna. Njihova pretržna trdnost znaša 35-70 cN/tex. Pretržni raztezek je okoli 1.8 %.
Vlakna so toga in imajo slabšo prožnost, zaradi česar se izdelki mečkajo in imajo grob otip
[9].
Sorpcijske lastnosti konopljinih vlaken so dobre, imajo visoko higroskopičnost in lahko
sprejmejo do 30 % vlage, repriza pa je 12 %. Vlakno je izredno odporno proti vlagi in težko
preperi. Gostota vlaken konoplje znaša 1.48 g/cm³. Vlakna imajo visok lesk. V preglednici 2-
3 je predstavljena kemijska sestava konopljinega vlakna [9].
Preglednica 2-3: Kemijska sestava konopljinega vlakna [9, str. 19]
Kemijska
sestava
konoplje
celuloza hemiceluloza pektin lignin vodotopne
snovi
voski,
maščobe
vlaga
67.0 % 16.1 % 0.8 % 3.3 % 2.1 % 0.7 % 10.0 %
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
Kisline izrazito vplivajo na vlakna konoplje. Alkalije povzročajo nabrekanje vlaken. Pri višji
temperaturi koncentrirane raztopine alkalij se vlakna raztapljajo. Oksidacijska sredstva
vlakna poškodujejo, zato se za beljenje uporabljajo redukcijska belila [9].
Konopljina vlakna se dobro mešajo z ostalimi naravnimi vlakni, kot so bombaž, svila, volna
idr. Najpogostejša mešanica je z bombažem, pri čemer dobi material večjo mehkobo, boljšo
prepustnost za vlago in nižjo ceno [6].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
2.2.3 Zgodovina konopljine tekstilne industrije na Slovenskem
Pred drugo svetovno vojno so v Jugoslaviji pridelali 312016 ton bilk na površini 4200 ha. Iz te
količine so predelali 39008 ton vlaken. Delovalo je okoli 220 obratov za predelavo konoplje.
Največ polj je bilo v Vojvodini in na Hrvaškem. V letih od 1948 do 1962 je Jugoslavija
povečala pridelovalne površine na 55750 ha, vendar se je proizvodnja predelave zmanjšala.
Domače predilnice so pred vojno uporabile 7-8000 ton predivnega vlakna. V letu 1939 se je v
predilnicah proizvedlo 3152 ton prediva, iz katerega so stkali 6.7 milijonov m² tkanin. Po letu
1961 so predilna vlakna le še izvažali. Od pridelanih 13399 ton so v vzhodne države izvozili
3884 ton, v zahodne države 9515 ton, v zahodno Nemčijo 2699 ton in v Italijo 5973 ton [5].
Preglednica 2-4 prikazuje pridelavo predivnega konopljinega vlakna od leta 1952 do 1962.
Preglednica 2-4: Pridelava predivnega konopljinega vlakna [5, str. 8]
Leto Količina v tonah Leto Količina v tonah
1952 8706 1958 10575
1954 12830 1959 14007
1955 11123 1960 15424
1956 10316 1961 13399
1962 10472
Leta 1968 je sledil silen upad obsega pridelave na 2000 do 4000 ha obdelovalnih površin, leta
1988 pa ponovni upad na 1000 ha. Podatek iz leta 1980 navaja 233 kton tekstilnih izdelkov in
polizdelkov iz konoplje, gledano svetovno. V naslednjih letih je v ZR Jugoslavija delovalo le še
pet tovarn, ki so se ena za drugo zapirale, zadnja kudeljarna na Hrvaškem v Črnkovcih pri
Doljnem Miholcu se je zaustavila novembra 1996 [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
2.3 Konstrukcija krojev oblačil
2.3.1 Postopek konstruiranja krojev oblačil
Za izdelavo modela oblačila potrebujemo kroj, ki ga lahko nadalje sešijemo v oblačilo. Kroj
modela oblačila sestavljajo vsi krojni deli, ki so potrebni za izdelavo. Najprej konstruiramo
temeljni kroj oblačila in ga nato modeliramo. Temeljni kroj se zaradi simetričnosti telesa
konstruira kot polovica sprednjega in polovica zadnjega krojnega dela.
Konstrukcija krojev se začne s konstruiranjem temeljnega kroja, ki ga izdelamo po
konstrukcijskem sistemu. Poznamo različne konstrukcijske sisteme: M.Müller & Sohn,
Jansen-Rudiger, F. Burgo, W. Aldrich idr.. Konstrukcijski sistem nam definira način
konstruiranja kroja s potrebnimi glavnimi, proporcionalnimi in konstrukcijskimi merami,
navodili za konstrukcijo konstrukcijskih linij in navodili za konstruiranje krojnih delov.
Postopki konstruiranja in izračunavanje proporcionalnih telesnih mer se pri različnih
konstrukcijskih sistemih razlikujejo [8].
2.3.2 Konstrukcijska skica modela oblačila
Konstrukcijska skica modela oblačila je izhodišče za konstruiranje in modeliranje. Uporabimo
jo tudi pri pripravi tehnične dokumentacije modela oblačila. Črtna skica mora nazorno
prikazovati model oblačila iz sprednje in zadnje strani. Pomembno je, da je simetrična, razen
če je model oblačila nesimetričen. Sprednji in zadnji del oblačila morata biti narisana enakih
dimenzij [8].
Pri risanju konstrukcijskih skic je pomembno, da se riše v merilu oz. pravilnih razmerjih
človeškega telesa. Držimo se pravila, da je dolžina glave ena osmina višine telesa. Na skici
morajo biti linije modela, linije šivov in všitkov nazorno prikazane. Rišejo se lahko na različne
načine, vendar se držimo pravila, da so zunanje linije modela narisane z debelejšo
neprekinjeno črto, notranje pa s tanjšo neprekinjeno črto. Z linijami se prikaže tudi gubanje
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
in nabiranje oblačila. Natančno je potrebno izrisati tudi vse detajle modela, kot so npr.
pošivanje, oblika ovratnika, žepa, pasu ali položaj in število gumbov in gumbnic. Manjše
detajle se lahko ločeno nariše v povečanem merilu [8].
Za lažje modeliranje se lahko ob konstrukcijski skici navedejo tudi pomembnejše dimenzije,
kot so dolžina modela, velikost in položaj žepa, globina gube itd. Riše se lahko tudi notranjost
modela, ki se sicer ne vidi. To so npr. obrobniki, žepne vrečke, podloge, medvloge idr.
Konstrukcijsko skico lahko podkrepimo še z dodatnim opisom. V njem predstavimo vse
značilnosti na sprednjem in zadnjem delu oblačila po sestavnih kosih [8].
2.3.3 Konstruiranje temeljnega kroja
Temeljni kroj oblačila se modelira na podlagi izbranega konstrukcijskega sistema, ki definira
[8]:
izračun proporcionalnih mer in konstrukcijskih mer ob upoštevanju dodatka za
udobje posameznim meram,
navodila za konstrukcijo konstrukcijskih linij (linija ramen, prsi, pasu, bokov, kolen,
dolžine modela) in
postopek konstruiranja ter oblikovanja temeljnih krojev.
Za konstruiranje temeljnega kroja oblačila se izdela tabela mer, v kateri so glavne in
proporcionalne telesne mere, ki jih potrebujemo za konstruiranje. Le-tem se dodajo dodatki
za udobje in tako seštete mere se imenujejo konstrukcijske mere [8].
Temeljne kroje oblačil se navadno konstruira za srednjo velikostno številko, ki je pri ženskah
lahko velikosti 40 in za moške 50.
Konstrukcijski sistem po korakih določa navodila za konstrukcijo konstrukcijskih linij, ki
tvorijo konstrukcijsko mrežo. Vanjo se konstruira temeljni kroj kot polovica sprednjega in
polovica zadnjega krojnega dela. Sistem določa tudi navodila za konstruiranje temeljnih
krojnih delov [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
2.3.4 Modeliranje kroja
Na podlagi temeljnega kroja in konstrukcijske skice modela oblačila se lahko modelira kroj
oblačila.
Pri modeliranju se temeljni krojni deli preoblikujejo v krojne dele modela oblačila. Na
temeljnih krojnih delih premeščamo in preoblikujemo všitke, premestimo ali dodamo šivne
linije in dodajamo razne elemente, kot so ovratniki, žepi, letve, zapestniki itd. Naredimo vse
potrebne spremembe na temeljnem krojnem delu, da dosežemo kroj modela oblačila, ki ga
želimo [8].
Za modeliranje ne obstaja navodilo, ki bi se ga držali kot pri konstruiranju temeljnih krojev.
Izhajamo iz konstruiranega temeljnega kroja, kot vodilo pa uporabljamo konstrukcijsko skico.
Pri modeliranju krojev potrebujemo dobro prostorsko predstavo, kar izboljšujemo z vsakim
novim modeliranjem. Izkušnje oz. prakticiranje modeliranja so torej pogoj za uspešno
modelacijo krojev [8].
2.3.5 Gradiranje kroja
Gradiranje je postopek, s katerim pridobimo različne velikostne številke istega kroja modela
oblačila. Izhodiščno oblačilno velikost ustrezno sorazmerno zmanjšamo in povečamo [8].
Pred gradiranjem je potrebno poznati in upoštevati [8]:
izhodiščno oblačilno velikost,
tabelo mer,
oblačilne velikosti, ki jih želimo pridobiti z gradiranjem izhodiščne velikosti
gradirne točke,
gradirna pravila za posamezno gradirno točko in
gradirno tabelo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
Gradirne točke označimo na kroju. Te točke med gradiranjem spremenijo svoj položaj glede
na eno ali obe koordinati (x in y), pri čemer je premik lahko v pozitivno ali negativno smer.
Pravila gradiranja so pravila kako se posamezna gradirna točka premika [8].
Gradirni korak (k) je vrednost, ki pove za koliko se gradirna točka premakne glede na osi x in
y ter je lahko zapisan v gradirni tabeli [8].
V tabeli mer imamo zapisane dolžine in obsege glavnih telesnih mer za vse velikostne
številke, v katere bomo osnovni kroj gradirali. Pri povečevanju ali zmanjševanju krojnih delov
upoštevamo te mere in tako določimo gradirni korak, navadno v milimetrih [8].
2.3.6 Dodatki za šiv in označevanje krojnih delov
Ko so krojni deli dokončno izdelani, se jim mora dodati še dodatek za šiv in ustrezno označiti
posamezne dele. Dodatek za šiv je potreben zato, da se lahko krojni deli združijo v oblačilni
izdelek s šivanjem ali kakšno drugo tehnologijo spajanja. Krojne dele se označi z namenom,
da pri procesu krojenja in procesu izdelave oblačila ne pride do napak ali dvoumnosti [8].
Razdalja med šivno linijo in linijo krojenja krojnega dela je dodatek za šiv. Kjer iz tekstilije
skrojimo krojni del je linija krojenja, linija šivanja pa je na mestu, kjer sta dva krojna dela med
sabo spojena s šivanjem ali kakšno drugo tehniko spajanja. Širina dodatka za šiv je odvisna
od izbranega modela oblačila, uporabljene tekstilije in tehnologije izdelave oblačila [8].
Oznake, ki jih lahko vsebuje vsak krojni del so [8]:
oblačilna velikost,
oznaka krojnega dela,
kontrolni vrezi dodatkov za šive, konstrukcijskih linij, položaja všitkov, gub idr.,
smer teka osnovne niti ali zančnih stolpcev.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
2.4 Virtualna simulacija oblačil
Pomerjanje konstruiranih krojev oblačil je dandanes omogočeno že v virtualnem okolju.
Izrisani krojni deli se lahko sprotno pomerjajo na 3D-telesnem modelu, kar bistveno skrajša
proces prototipiranja, ki je v realnem okolju dolgotrajen in drag proces. V preteklosti se je
namreč pomerjanje oblačil običajno izvajalo na krojaških lutkah ali testnih osebah, sedaj pa
je vedno več v uporabi virtualno prototipiranje [7].
Simulacija drapiranja dvodimenzionalnih krojnih delov se običajno izvaja na parametričnem
3D-telesnem modelu, ki mu lahko spreminjamo obsege in dolžine telesnih mer ali na
skeniranem 3D-telesnem modelu. Primera ženskega in moškega parametričnega 3D-
telesnega modela prikazujeta sliki 2-4 in 2-5. Za izvajanje tovrstnega prototipiranja
potrebujemo ustrezen 3D CAD/PDS sistem. Za oblačilno industrijo so znani Vidya (ASSYST
Bullmer), Modaris 3D Fit (Lectra), V-Stitcher (Browzwear), Tuka 3D (Tukatech), 3D Designer
(OptiTex) idr. [7].
Slika 2-4: Žensko 3D parametrično telo
Slika 2-5: Moško 3D parametrično telo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
Potek virtualnega prototipiranja se prične s konstruiranjem 2D kroja, pri čemer se lahko
upoštevajo telesne mere iz tabel mer, realne telesne mere posameznika ali izmerjene
telesne mere na skeniranem 3D-telesnem modelu, ki smo ga uvozili v sistem 3D CAD/PDS.
Parametričnemu 3D-telesnemu modelu se prilagodijo dimenzije, ki se skladajo z izmerjenimi
telesnimi merami. Nato je potrebno določiti krojnim delom šivne linije, da bo sistem ob
virtualnem šivanju prepoznal kateri krojni deli se sešijejo. Za čim večjo realnost simulacije
drapiranja krojnih delov oz. tekstilije lahko definiramo krojnim delom mehanske lastnosti, ki
smo jih izmerili za posamezne uporabljene tekstilije, kot tudi barvo, vzorec in teksturo
tekstilij. Za tem določimo položaj in obliko krojnih delov glede na 3D-telesni model. Sedaj
lahko sprožimo simulacijo šivanja in drapiranja. Krojni deli se po šivnih linijah spojijo in
spremenijo 2D-obliko v 3D-obliko oblačila, pri tem pa se izvede mehanska simulacija
drapiranja tekstilije. Po končani nekaj sekundni simulaciji sledi ocenjevanje pristajanja
oblačila in popravki z orodji za vizualizacijo [7].
Če ob simulaciji ugotovimo, da se oblačilo ne sešije, pristoji ali prilega kot bi moralo, lahko
prilagajamo posamezne krojne dele tako dolgo, dokler ne dosežemo želenega videza
oblačila. V tem je največja prednost virtualnega prototipiranja, saj nam ni potrebno izdelati
realnega prototipa, da bi videli napake in se nato lotili popravkov. Vse to lahko storimo v
virtualnem okolju, s čimer pridobimo veliko časa [7].
Pri simuliranju oblačil je zelo pomembna tekstilija, ki jo uporabimo. Lastnosti tekstilij in
njihova sposobnost drapiranja vplivajo na videz, pristajanje in prilagajanje oblačil. To je
odvisno od interakcije mehanskih lastnosti (natezne, upogibne, strižne), fizikalnih lastnosti
(površinska masa, debelina, finost preje) in od vrste vezave in gostote niti v tekstiliji. Da bi
vse te podatke združili v delujoč mehanski model tekstilije, so bile izvedene številne študije,
ki natančno ponazorijo obnašanje tkanine ali pletiva. Za virtualno prototipiranje oblačil je
splošno sprejeta metoda modela delcev, pri čemer so delci med seboj povezani z vzmetmi.
Tkanina je predstavljena kot mreža iz mnogih kvadratov ali trikotnikov. Oglišča predstavljajo
delce, ki imajo na presečiščih določene masne uteži, med seboj pa so povezani z nateznimi,
strižnimi in upogibnimi vzmetmi [7].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
V programih za 3D CAD simulacije običajno obstaja možnost privzetih in nastavljivih
simulacijskih parametrov, ki jih lahko uporabimo. Za doseganje tem bolj realnih rezultatov
simulacije je dobro izmeriti mehanske lastnosti uporabljene tekstilije z merilnim sistemom
FAST [7].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
3 PRAKTIČNI DEL
3.1 Anketni vprašalnik
Oblikovanje anketnega vprašalnika je temeljilo na naslednjih zastavljenih hipotezah:
H1: pri izbiri oblačil se današnji potrošniki v prvi vrsti osredotočajo na ceno in ne na kvaliteto
oblačila
H2: zaradi obsežne izbire oblačil na tržišču in njihove dostopne cene, menjujemo
vsakodnevne klasične kose večkrat letno
H3: oblačila iz konoplje širši množici niso poznana
Zanimalo nas je, kakšne navade kupovanja novih oblačil imajo današnji potrošniki in ali
poznajo oblačila, narejena iz industrijske konoplje.
Smo v času masovne proizvodnje oblačil in na izbiro je več oblačil kot kadarkoli prej v
zgodovini, ta pa so dosegla najnižjo ceno. Iz tega je prišel sklep, da kupci danes kupujejo
veliko kosov oblačil, saj jih v to prepriča ravno njihova nizka cena, ki pa ne zagotavlja nujno
tudi kakovosti. Posledice takšnega ravnanja so vidne na številnih področjih in so v večini
negativne. Ne le da je tekstilna industrija ena izmed največjih onesnaževalk okolja, temveč
tudi naše ravnanje z odvečnimi oblačili predstavlja breme za naravo. Kljub temu, da je tekstil
možno ponovno predelati, največkrat konča na odpadu. Hiter razmah tekstilne potrošnje
pušča za sabo velike negativne posledice, ki bodo opazne počasi. Z večjo osveščenostjo in
kakovostnejšo ponudbo se lahko del teh težav nadomesti s konopljo. Ker je na tržišču
prisotnih tako malo proizvajalcev konopljinih oblačil smo predvidevali, da širši množici ta
niso poznana in so neinformirani o njihovih lastnostih.
Na podlagi oblikovanih hipotez smo sestavili kratek spletni anketni vprašalnik [Priloga 1], kjer
smo anketirance vprašali kako pogosto nakupujejo nova oblačila in koliko denarja pri tem
potrošijo za nakup posameznih kosov. Zanimalo nas je kako dolgo potem oblačila tudi nosijo
in kaj je razlog, da zavržejo tista oblačila, ki jih uporabljajo le kratek čas. Poizvedeli smo tudi
o tem, kako pomembna so jim sestava oblačila, kvaliteta in cena. Nazadnje smo jih vprašali
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
kako dobro, če sploh, poznajo oblačila iz konoplje in ali bi nosili takšna oblačila, čeprav bi
zanje morali odšteti več denarja.
3.2 Izbor oblačilnih kosov za kolekcijo iz konoplje
Zaradi dobre obstojnosti oblačil iz konoplje smo izbirali najpogosteje uporabljene kose v
vsakodnevnem življenju vseh nas, lahko bi rekli osnovne kose. Tiste kose, ki jih uporabljamo
vsak teden ali celo vsak dan, je najbolj smiselno zamenjati s konopljinimi. Smotrno je, da je
material, ki je veliko v stiku z našo kožo, naravnega izvora in obdelan s čim manj dodanimi
kemikalijami, ki bi nas lahko dražile. Prav tako je dobro, da prepušča paro, da se v njem ne
znojimo in da nima neprijetnega vonja. Oblačila, ki so v uporabi pogosto, se veliko perejo in
zato je primerno enostavno vzdrževanje. Vse te lastnosti združuje industrijska konoplja.
Izbrali smo tri ženske in tri moške kose oblačil. Ob tem smo morali upoštevati omejeno izbiro
konopljinega materiala, ki je trenutno dostopen.
Za moška oblačila smo izbrali:
dolge hlače,
kratke hlače in
srajco.
Za ženska oblačila smo izbrali:
krilo,
kratko majico in
tuniko.
Vsa oblačila smo oblikovali zelo preprosto, z namenom, da bodo zadostila merilom čim širše
populacije in jih bo lahko vsak posameznik uporabil v svojem slogu. Tudi zaradi časovne
trajnosti oblačila ne bi bilo smiselno vključevati trendovski dizajn, ki se nenehno spreminja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Oblikovali smo torej preprosta, klasična, brezčasna oblačila s poudarkom na udobju pri
nošnji.
Dolge hlače iz konoplje so primerljive s kavbojkami. Vsekakor je to kos, ki ga vsi največ
uporabljamo in ne bo nikoli zapustil naše garderobe. Za toplejše dni potrebujemo krajša
oblačila za spodnji del telesa, zato smo za moške izbrali kratke hlače z zavihki, za ženske pa
krilo, ki se ovije okoli pasu. Kratka majica je poleg kavbojk najbolj nošen kos oblačila, zato
smo oblikovali enostavno žensko kratko majico s kimono rokavi. Del vsake moške garderobe
je tudi srajca, zato smo kot zadnji moški kos izbrali enostavno srajco z žepom na levi strani
prsnega koša. Žensko kolekcijo smo zaključili s preprosto tuniko z obrobo v vratnem izrezu, ki
se lahko nosi preko hlač ali samostojno kot obleka.
3.3 Skice oblačil
3.3.1 Kolekcija oblačil iz konoplje
Pri načrtovanju kosov oblačil iz konoplje smo upoštevali brezčasen videz in minimalen
dizajnerski dodatek, ki je vsesplošno sprejemljiv in je z njim omogočena uporaba čim širši
populaciji.
Skice so narisane na proporcionalna ženska telesa, dolžina glave proti višine telesa je v
razmerju 1:8 in služijo kot načrt za risanje konstrukcijskih skic.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Na sliki 3-1 vidimo prve skice ženske kolekcije, ki je sestavljena iz kratke majice s kimono
rokavi, krila s preklopom in daljšo tuniko. Modeli so prestavljeni iz sprednje in zadnje strani.
Slika 3-1: Kolekcija ženskih oblačil iz konoplje
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
Na sliki 3-2 je predstavljena moška kolekcija, ki sestoji iz kratkih in dolgih hlač ter srajce.
3.3.2 Konstrukcijske skice oblačil
S programom CorelDraw smo narisali konstrukcijske skice vseh šestih modelov.
Konstrukcijske skice služijo kot vodilo za nadaljnje konstruiranje krojev.
Slika 3-2: Kolekcija moških oblačil iz konoplje
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Žensko krilo
Krilo, ki ga vidimo na sliki 3-3, je rahlo razširjeno v spodnjem delu, s čimer dobimo ''A''
obliko, ki pristoji vsem tipom postave. Dolžina krila je do kolen, le preklop sega malo čez.
Pasni del krila je izdelan z obrobnikom, na katerem je na desni strani sprednjega dela prišit
gumb, na obrobniku preklopa pa tri gumbnice, da se lahko prilagodi obseg krila po
individualnih merah. Okrasna vrvica je skozi sredino pasnih zank prišita, razen v področju
preklopa, da lahko tudi z zavezovanjem prilagodimo krilo v pasu.
Slika 3-3: Konstrukcijska skica ženskega krila
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
Ženska majica s kratkimi rokavi
Ženska majica ima kratke kimono rokave, kar zagotavlja večje udobje pri gibanju. Vratni izrez
je razširjen in poglobljen, tako da je oblačenje in slačenje čim lažje. Majica je ohlapna in se
zaključi z rahlo zaobljenim robom. Vratni izrez je izdelan s trakom. Konstrukcijska skica
ženske majice s kratkimi rokavi je predstavljena na sliki 3-4.
Slika 3-4: Konstrukcijska skica ženske majice s kratkimi rokavi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
Ženska tunika
Tunika je krojena ravno in sega do sredine stegen. Rokav je vstavljen in se zaključi v področju
pregiba komolca z dvojnim zavihkom. Vratni izrez je izdelan z všitim obrobnikom. Namenjena
je nošnji preko hlač ali samostojno kot obleka. Dolžina tunike je oblikovana kot prikazuje
slika 3-5.
Slika 3-5: Konstrukcijska skica ženske tunike
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
Moške dolge hlače
Dolge hlače so ravnega kroja in se zaključijo s pošitim robom. Zapirajo se z zadrgo in
gumbom v področju pasu. Na pas so prišite pasne zanke. Na sprednji strani se nahajata dva
poševna žepa, na zadnji strani pa dva našita žepa. Vsi štirje žepi imajo našit okrasni konopljin
trak. Dolge hlače lahko vidimo na sliki 3-6.
Slika 3-6: Konstrukcijska skica moških dolgih hlač
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
Moške kratke hlače
Kratke hlače segajo do kolen in se zaključujejo z dvojnim zapogibom. Vidimo jih lahko na sliki
3-7. Zapirajo se z zadrgo in gumbom v področju pasu. Na pas so prišite pasne zanke. Na
sprednji strani se nahajata dva poševna žepa, na zadnji strani pa dva našita žepa. Vsi štirje
žepi imajo našit okrasni konopljin trak.
Slika 3-7: Konstrukcijska skica moških kratkih hlač
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
Moška srajca
Srajca je rahlo telirana. Na sprednjem levem delu je našit žep. Ovratnik je dvodelen,
sestavljen iz stoječega dela in ovratnika in se zapenja z gumbom. Rokav je vstavljen in se
zaključi s 6 cm širokim zapestnikom in 2 cm široko letvijo. Zapestnik se zapenja z dvema
gumboma. Letev za zapenjanje je izdelana na dvojni zapogib. Zapenja se z gumbi. Dolžina
srajce je oblikovana kot prikazuje slika 3-8.
Slika 3-8: Konstrukcijska skica moške srajce
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
3.4 Konstruiranje krojev s programom OptiTex PDS
Za oblikovana oblačila smo po načrtu konstrukcijskih skic konstruirali krojne dele. Pri vseh
krojih smo izhajali iz temeljnega kroja, ki je najbližje posameznemu kosu. Moške dolge in
kratke hlače smo oblikovali iz temeljnega kroja moških hlač (slika 3-11), srajco iz temeljnega
kroja moške srajce (slika 3-12), krilo iz temeljnega kroja krila (slika 3-9), tuniko in kratko
majico pa smo preoblikovali iz temeljnega kroja ženske obleke (slika 3-10). Kroje smo risali
po M. Müller & Sohn konstrukcijskem sistemu za srednjo velikostno številko, ki je pri moških
oblačilih 50, pri ženskih 40.
Konstruiran temeljni kroj smo nadalje modelirali do želene oblike ob upoštevanju
konstrukcijskih skic. Ko so temeljni kroji modelirani, se lahko izvede še gradiranje krojev v
druge oblačilne velikosti, kar pomeni, da povečamo in/ali pomanjšamo krojne dele v vse
potrebne velikostne številke, ki se načrtujejo ob začetku proizvodnje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
Temeljni kroji:
Temeljni kroj ženskega krila prikazuje slika 3-9. Sestavljen je iz polovice sprednjega dela in
polovice zadnjega dela. Iz njega smo modelirali krilo na preklop.
Iz temeljnega kroja ženske obleke, ki ga prikazuje slika 3-10, smo pridobili kroje za preostala
dva ženska modela, torej kratko majico in tuniko. Na levi strani slike vidimo polovico
sprednjega dela obleke, na desni pa polovico zadnjega dela. Za modeliranje kratke majice
smo uporabili le zgornji del obleke, za modeliranje tunike pa smo konstruirali še temeljni kroj
rokava.
Slika 3-9: Temeljni kroj krila
Slika 3-10: Temeljni kroj ženske obleke
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
Na sliki 3-11 je predstavljen temeljni kroj moških dolgih hlač, ki nam je služil kot izhodišče za
modeliranje moških kratkih in dolgih hlač. Ožja hlačnica z vodoravnim pasom je sprednja
hlačnica, širša in v pasu poševna pa zadnja.
Temeljni kroj moške srajce vidimo na sliki 3-12 in je sestavljen iz polovice sprednjega dela,
polovice zadnjega dela in rokava. Po želji oblikovalca se naknadno dodajo še ovratnik, letev
za zapenjanje, zapestnik in letev na rokavu.
Slika 3-11: Temeljni kroj moških hlač
Slika 3-12: Temeljni kroj moške srajce
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
Krojni deli:
Na sliki 3-13 so prikazani krojni deli ženskega ovitega krila. Modeliranje temeljnega kroja
ženskega ravnega krila smo pričeli z zaprtjem všitkov na sprednjem in zadnjem delu krila, s
čimer smo pridobili rahlo razširjeno ali ''A'' obliko. Preklop smo konstruirali po
konstrukcijskem načrtu. Opazovali smo poševno linijo zaključka preklopa in dolžino, ki je
daljša od osnove. Dodati je bilo potrebno še krojne dele za izdelavo notranjega obrobnika
pasu in preklopa, ki je širok 5,0 cm, ter pasne zanke.
Slika 3-13: Krojni deli krila na preklop
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
Za konstruiranje krojnih delov ženske majice s kratkimi rokavi smo izhajali iz temeljnega
kroja ženske obleke. Kroji so prikazani na sliki 3-14. Uporabili smo zgornji del obleke brez
rokavov, kateremu smo zvišali ramensko linijo in jo podaljšali za dolžino kratkega kimono
rokava. Stransko linijo smo razširili za 5,0 cm na vsaki strani, s čimer smo pridobili ohlapnejšo
obliko majice. Ramensko in stransko linijo smo povezali v kratek kimono rokav. Vratni izrez
smo na sprednji strani poglobili za 8,0 cm in razširili na ramenih za 3,0 cm na vsaki strani.
Izrez smo razširili tudi na zadnjem delu obleke. Celoten vratni izrez je izdelan s trakom, ki se
kroji pod kotom 45°.
Slika 3-14: Krojni deli ženske kratke majice
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
Krojne dele ženske tunike smo ravno tako pridobili iz temeljnega kroja ženske obleke. Vidimo
jih lahko na sliki 3-15. Določili smo dolžino modela, ki sega 10,0 cm nad kolensko linijo, in jo
oblikovali po konstrukcijski skici. Sprednja dolžina je na sredini poglobljena, zadnja pa le
rahlo zaobljena. Med hojo potrebujemo več prostora za nemoten korak, zato smo kroj na
dolžini razširili za 5,0 cm na vsaki strani in oblikovali ravno stransko linijo do rokavnega
izreza. Vratni izrez iz temeljnega kroja smo na ramenskem delu razširili za 3,0 cm in na
sredini sprednjega dela odprli za širino in dolžino okrasnega obrobnika. Obrobnik smo
modelirali po obliki vratnega izreza in sledili konstrukcijski skici. Desni del obrobnika na
sredini spredaj prekriva levega, vendar se pri oblačenju razpre. Širina obrobnika je 3,0 cm.
Rokav obleke smo skrajšali do linije komolcev, kjer se zaključi z našitimi zavihki. Širina zavihka
je 6,0 cm.
Slika 3-15: Krojni deli ženske tunike
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
Za modeliranje moških dolgih hlač smo uporabili temeljni kroj moških hlač, ki smo ga v liniji
kolen zožili za 2,0 cm in ravno tako na dolžini modela. Pripravljeni krojni deli so vidni na sliki
3-16. Zadnja stran hlač ima na levi in desni strani našita žepa. Ob stranski liniji sprednjih
hlačnic se ravno tako nahajata žepa, ki imata poševno obliko. Za izdelavo celotnega žepa
potrebujemo več krojnih delov, ki se sestavijo. Žepna vrečka je navadno narejena iz
žepovine, za katero potrebujemo dva krojna dela, zadnji in sprednji. Da se skozi poševno
žepno odprtino ne vidi žepovina, na zadnji del žepne vrečke našijemo krojni del iz osnovnega
materiala, ki sega 2,0 cm pod poševno linijo. Hlače se zapirajo z zadrgo, zaradi česar je bilo
potrebno konstruirati še razporek in podrazporek. Na sliki 3-16 vidimo še krojni del pasu in
pasnih zank.
Slika 3-16: Krojni deli moških dolgih hlač
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
Pri modeliranju kratkih moških hlač, smo izhajali iz že oblikovanih dolgih moških hlač. Krojni
deli so vidni na sliki 3-17. Všitki na zadnji strani in vsi štirje žepi so ostali enaki, spremenili
smo dolžino hlačnic. V liniji kolen smo hlače skrajšali in jim dodali 6,0 cm širok dodatek za
zavihek. Hlače se zapenjajo na zadrgo in v pasu z gumbom. Žepne vrečke so všite v razporek
za zadrgo.
Slika 3-17: Krojni deli moških kratkih hlač
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
Krojni deli moške srajce so prikazani na sliki 3-18. Kot izhodišče smo uporabili temeljni kroj
moške srajce. Konstruirali smo dvodelni ovratnik, ki je sestavljen iz stoječega dela in
ovratnika. Zapenjanje srajce z desno in levo letvijo smo oblikovali z dvojnim zapogibom.
Širina letve je 3,5 cm. Leva letev, ki je pri zapenjanju zgornja, se dodatno fiksira z lepljivo
medvlogo. Na desno letev so prišiti gumbi, na levi letvi so izdelane gumbnice. Na sprednji
levi strani srajce smo modelirali žep širine 13,0 cm in dolžine 14,5 cm. Položaj žepa je na
polovici prsne širine in 2,5 cm nad prsno linijo. Na zadnjem delu srajce je naplečnik, višine
10,0 cm. Rokav srajce ima na dolžini rokavni razporek, širine 2,0 cm in višine 12,0 cm, kamor
vstavimo rokavno letev. Zapestnik srajce ima višino 6,0 cm in ima poševno odrezane robove.
Slika 3-18: Krojni deli moške srajce
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
3.5 Grafični prikaz oblikovanih oblačil
Z namenom, da oblačila iz konoplje čim bolj približamo uporabnikom, smo jih prikazali tudi
grafično. Za prikaz smo najprej narisali vseh šest modelov v računalniškem programu Adobe
Illustrator, kjer smo preko slike ročnih skic narisali vektorsko črtno risbo oblačilnih kosov.
Tako pripravljene modele smo nadalje uporabili v programu Adobe Photoshop, kjer smo
modelom dodali teksturo materiala in napravili senčenje za boljši 3D učinek. Za izdelavo hlač
in krila se predvideva tkanina iz 100% konoplje v vezavi keper. Takšno tkanino smo skenirali
in zajeto sliko uporabili za teksturiranje kratkih hlač, dolgih hlač in krila. Srajca in tunika se
bosta predvidoma izdelali iz lažje 100% konopljine tkanine v platno vezavi, kratka majica pa
iz 100% konopljinega pletiva.
Slika 3-19 prikazuje vse tri ženske modele oblačil iz konoplje. Za prikaz teksture kratke majice
smo uporabili fotografijo konopljinega pletiva, krilo smo zapolnili s skenirano tkanino v keper
vezavi, za teksturo tunike pa smo uporabili fotografijo konopljinega platna. Oblačila smo
obrezali in dodali senčenje.
Slika 3-19: Grafični prikaz ženskih modelov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
Vsi trije moški modeli oblačil iz konoplje so prikazani na sliki 3-20. Kot teksturo srajce smo
tako kot pri tuniki uporabili fotografijo konopljinega platna, pri kratkih in dolgih hlačah smo
skenirali konopljino keper tkanino. Modelom smo s senčenjem robov in šivnih linij dodali 3D
videz.
Slika 3-20: Grafični prikaz moških modelov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
4 REZULTATI Z DISKUSIJO
4.1 Analiza ankete
Spletna anketa je bila dostopna od 24.3.2016 do 15.5.2016. Izpolnilo jo je 163 oseb.
Sestavljena je bila iz enajstih vprašanj o navadah nakupovanja, uporabi oblačil in poznavanju
oblačil iz konoplje [Priloga 1].
Spletno anketo je rešilo 51 moških in 112 žensk. Grafični prikaz spola anketirancev je
prikazan na sliki 4-1. Rezultate ankete torej predstavljata dve tretjini ženskih in ena tretjina
moških odgovorov, kar je pričakovano razmerje glede na vsebino anketnega vprašalnika.
Slika 4-1: Spol anketirancev
69%
31%
Spol
Ženske
Moški
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
V drugem anketnem vprašanju smo preverjali starost anketirancev. Določili smo štiri
starostne razrede, kamor se je posameznik umestil. Stolpčni prikaz odgovorov je prikazan na
sliki 4-2. Prvi starostni razred zajema osebe od 15 do 20 let. Teh anketirancev je bilo skupno
11. Največ oseb, ki so rešile anketo je starih med 21 in 40 let. V ta starostni razred se je
umestilo 114 oseb. 38 anketiranih je bilo starih med 41 in 60 let. Nihče od anketiranih ni imel
več kot 61 let. Na podlagi tega vprašanja ankete lahko sklepamo, da so ciljna skupina za
nakup konopljinih oblačil osebe stare med 20 in 60 let.
Slika 4-2: Grafični prikaz drugega vprašanja
Procentualni prikaz odgovorov na vprašanje kako pogosto nakupujejo nova oblačila je
predstavljen na sliki 4-3. Najpogostejša odgovora sta vsak drugi mesec in 4x na leto, kot je
odgovorila polovica anketirancev. 20 % anketiranih kupuje 2x na leto, 17 % 1x mesečno, 8 %
enkrat na leto in 4 % dvakrat na mesec. Če v grobem povzamemo rezultate lahko iz grafov
razberemo, da približno polovica anketiranih kupuje nova oblačil zmerno (4x do 6x na leto),
približno 30 % jih kupuje poredko (2x ali 1x letno) in 20 % anketirancev kupuje pogosto (1x
11
114
38
0 0
20
40
60
80
100
120
od 15 do 20 let od 21 do 40 let od 41 do 60 let 61 let ali več
V katero starostno skupino spadate?
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
ali 2x na mesec). Pričakovali smo, da bo odstotek pogostega nakupovanja večji, vendar je
zaključna ugotovitev ta, da so anketirane osebe večinsko zmerni nakupovalci.
Slika 4-3: Grafični prikaz tretjega vprašanja
Z naslednjim vprašanjem smo povprašali o povprečni količini denarja, ki ga potrošijo za
nakup krtke majice, kavbojk, kratkih hlač, srajce, krila in bluze. Na sliki 4-4 so prikazani
odgovori. Kratke majice se med seboj zelo razlikujejo, zato je tudi cena zelo variabilna. Če
kupujemo dizajnerski izdelek lahko zanj odštejemo tudi več kot 100 €. Pričakovali smo, da bo
najpogostejši odgovor med 5 in 10 €, vendar rezultat ankete kaže, da anketirani porabijo za
nakup kratke majice med 10 in 20 €. Za kavbojke velika večina anketirancev odgovarja, da
porabijo med 20 in 50 €. Pričakovali smo, da bo več odgovorov v enem cenovnem razredu
višje, torej med 50 in 100 €, vendar jih je le 22. Za nakup kratkih hlač 75 anketiranih potroši
med 10 in 20 €, 45 oseb pa med 20 in 50 €. Pri nakupu srajce najpogosteje potrošijo med 20
in 50 €. Veliko jih je odgovorilo, da plačajo tudi manj, med 10 in 20 €. Ženske srajce imajo v
povprečju nižjo ceno kot klasične moške srajce. Glede na to, da je anketo reševala pretežno
4%
17%
26% 25%
20%
8%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
2x mesečno 1x mesečno Vsak drugi mesec
4x na leto 2x na leto 1x na leto
Kako pogosto v povprečju nakupujete nova oblačila?
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 43 -
ženska populacija, je rezultat smiseln. Odgovori o vsoti potrošenega denarja za nakup
ženskega krila in bluze so si zelo podobni. 42 odstotkov žensk zapravi od 10 do 20 €, 35
odstotkov pa od 20 do 50 €. Odgovora sta precej izenačena, zato je razpon od 10 do 50 €
zelo velik. Sklepamo, da mlajše ženske povprečno kupujejo v nižjem cenovnem razponu,
starejše pa v višjem.
Slika 4-4: Grafični prikaz četrtega vprašanja
54
6
25
10 10 11
78
26
75
54 45 47
28
97
45
76
43 39
2
22
3 4 3 3 1 2 0 2 0 0 0
20
40
60
80
100
120
Kratka majica
Kavbojke Kratke hlače Srajca Krilo Bluza
Koliko denarja povprečno potrošite pri nakupu določenega oblačila?
5 - 10 €
10 - 20 €
20 - 50 €
50 - 100 €
Več kot 100 €
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 44 -
Pri pripravi anketnega vprašalnika smo predvidevali, da kose oblačil potrošniki danes
menjujejo večkrat letno, vendar se je hipoteza izkazala za napačno. Kot vidimo na sliki 4-5, je
kar 107 anketiranih odgovorilo, da nove kose uporabljajo več let. Predvidevali smo, da jih
večina oblačila po enem letu zamenja, vendar je takih odgovorov le 13. 40 oseb je
odgovorilo, da povprečno en kos oblačila nosijo dve leti, zgolj trije pa oblačila uporabljajo pol
leta.
Slika 4-5: Grafični prikaz petega vprašanja
V naslednjem vprašanju smo anketirance spraševali po vzrokih zaradi katerih določena
oblačila uporabljajo le krajši čas. Rezultati so prikazani na sliki 4-6. Kar 40 % anketirancev je
odgovorilo, da je oblačilo po prvih pranjih spremenilo obliko in kakovost materiala. Takšno
obnašanje pri negi je danes zelo pogosto. Oblačila se pretirano skrčijo v eno smer, ker je bilo
načrtovanje izdelka hitro in nedodelano. Materiali so apretirani s posebnimi kemikalijami, ki
se po nekaj pranjih izperejo in material dobi povsem drugačen videz in otip. Drugi
najpogostejši odgovor je slaba izdelava oblačila (37 %), zaradi česar hitro pride do pretrgov,
vihanj in nesimetričnosti oblačila. Kot je razvidno iz anketnega vprašalnika se potrošniki s
tovrstnimi izdelki pogosto srečujejo. 12 % anketiranih je izpostavilo, da je razlog za
kratkotrajno uporabo oblačila razbarvanje po pranju. Procesi barvanja se pogosto izvajajo
zelo hitro, pri čemer barvil ne fiksirajo pravilno in zato kmalu po uporabi začnejo izgubljati
barvni odtenek. Pri tem vprašanju smo anketiranim ponudili tudi možnost prostega
3
13
40
107
Pol leta
Eno leto
Dve leti
Več let
Kako dolgo v povprečju nosite en kos oblačila?
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 45 -
odgovora, kamor so vpisali ostale težave s katerimi se srečujejo pri oblačilih. Odgovori so
zapisani v preglednici 4-1. Iz odgovorov smo razbrali, da imajo težave z nekvalitetnimi
majicami, z neprimernimi šivi in se zato oblačila hitro razparajo, in z nekakovostnimi
materiali, ki imajo neprijeten vonj. Več jih je v odgovor zapisalo tudi, da imajo težave z vsemi
naštetimi odgovori. Anketiranci so v prostih odgovorih priznali tudi, da velikokrat kupujejo
znižane kose in se oblačil hitro naveličajo.
Slika 4-6: Grafični prikaz šestega vprašanja
37%
12%
40%
11%
V kolikor nosite oblačilo le krajši čas, kaj je temu vzrok?
Slabo izdelano oblačilo
Razbarvanost oblačila po pranju
Sprememba oblike in kakovosti materiala po prvih pranjih
Drugo:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 46 -
Preglednica 4-1: Razlogi za kratkotrajno nošenje oblačil
Odgovori pod rubriko drugo:
Zadnje čase kupujem bolj pogosto predvsem majice, ker so večinoma grozne kvalitete.
Začne se trgat, ker je preperelo.
Če se strga, ker ne pazim, ali dobi packe pod pazduhami zaradi dezodoranta.
Vse od naštetega.
Nepremišljen nakup, predvsem znižanih kosov.
Vse našteto.
Oblačilo popackam ali strgam.
Nekvaliteten material.
Slaba kakovost tkanine - pletenine.
Vsi odgovori.
Naveličaš se.
V anketnem vprašalniku smo želeli izvedeti ali potrošniki ob nakupovanju oblačil preverjajo
sestavo materialov na všitih etiketah. Iz slike 4-7 je razvidno, da 117 anketiranih preverja
sestavo, ostalih 46 pa ne. Na podlagi teh odgovorov lahko sklepamo, da je za potrošnika
pomembna surovinska sestava oblačila.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 47 -
Slika 4-7: Grafični prikaz sedmega vprašanja
Odgovori, ki so prikazani na sliki 4-8, se nanašajo na ovrednotenje pomembnosti cene in
kakovosti pri nakupu oblačil. Polovici anketiranih je kakovost zelo pomembna, kar je več kot
smo pričakovali. Glede cene je 71 % anketirancev odgovorilo, da jim je pomembna.
Slika 4-8: Grafični prikaz osmega vprašanja
46
117
Ali med nakupovanjem oblačil preverjate sestavo materialov
na etiketah?
Ne
Da
1%
3%
71%
45%
27%
51%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%
Cena
Kakovost
Kako pomembni sta vam cena in kakovost oblačila ob odločitvi za njegov nakup?
Zelo pomembna
Pomembna
Nepomembna
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 48 -
V zadnjih vprašanjih smo se nanašali na poznavanje oblačil iz konoplje. Na vprašanje o
seznanjenosti konopljinih oblačil na tržišču jih je kar 155 odgovorilo, da jih poznajo. Grafični
prikaz odgovorov vidimo na sliki 4-9. Tako velik odstotek poznavanja konopljinih oblačil ni bil
pričakovan, s čimer je ovržena tudi hipoteza o predvidevanju, da konopljina oblačila širši
množici niso poznana.
Slika 4-9: Grafični prikaz devetega vprašanja
Naslednje vprašanje se je glasilo: Ali veste, da se tekstilni materiali iz konoplje odlikujejo po
visoki trpežnosti in zračnosti, da so dobri toplotni izolatorji za toplo in hladno okolje
(podobno kot volna), zato lahko oblačila narejena iz konopljinega materiala uporabljamo
daljši čas, ob tem pa nudijo dobro udobje pri nošenju? Procentualni delež odgovorov lahko
vidimo na sliki 4-10. Kar 119 anketiranih je odgovorilo, da so z lastnostmi konopljinega
tekstilnega materiala seznanjeni.
Ali veste, da obstajajo oblačila iz industrijske konoplje?
Da
Ne
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 49 -
Slika 4-10: Grafični prikaz desetega vprašanja
44 anketirancev je odgovorilo, da imajo v svoji omari že vsaj en kos oblačila iz industrijske
konoplje. Odstotke odgovorov prikazuje slika 4-11. Skoraj tretjina vseh anketiranih že ima
osebno izkušnjo s tovrstnimi oblačili, kar je veliko več kot smo pričakovali.
Slika 4-11: Grafični prikaz enajstega vprašanja
73%
27%
Ali ste seznanjeni z lastnostmi konopljinega tekstilnega materiala?
Da Ne
27%
73%
Imate v svoji omari kakšen kos oblačila, ki je narejen iz industrijske konoplje?
Da
Ne
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 50 -
Na vprašanje ali si v prihodnosti želite nositi oblačila iz industrijske konoplje, jih je kar 158
odgovorilo pritrdilno. Podatek, ki ga razberemo tudi iz slike 4-12, je zelo spodbuden za
nadaljnji razvoj tovrstnih oblačil, saj dokazuje zanimanje zanje.
Slika 4-12: Grafični prikaz dvanajstega vprašanja
Zadnje vprašanje se je glasilo: Ali bi za majico, ki je narejena iz ekološko neoporečnega
materiala, odšteli več denarja? 130 anketiranih je pritrdilo, da so pripravljeni plačati večjo
vsoto za naravno in kvalitetno oblačilo. 33 anketirancev je odgovorilo negativno. Odstotni
delež mnenja anketirancev za to vprašanje vidimo na sliki 4-13.
Slika 4-13: Grafični prikaz trinajstega vprašanja
97%
3%
Ali si v prihodnosti želite nositi oblačila iz industrijske konoplje?
Da
Ne
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Ali bi za majico, ki je narejena iz ekološko neoporečnega materiala,
odšteli več denarja?
Da
Ne
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 51 -
S spletnim vprašalnikom smo preverili zastavljene hipoteze. Na podlagi analize anketnega
vprašalnika lahko potrdimo ali ovržemo naslednje hipoteze:
H1: pri izbiri oblačil se današnji potrošniki v prvi vrsti osredotočajo na ceno in ne na
kvaliteto oblačila
Prvo hipotezo lahko potrdimo, saj je veliki večini anketirancev cena pomemben dejavnik,
čeprav se ozirajo tudi na kvaliteto. Zaključimo lahko, da je cena še zmeraj ključni faktor za
nakup.
H2: zaradi obsežne izbire oblačil na tržišču in njihove dostopne cene, menjujemo
vsakodnevne klasične kose večkrat letno
Drugo hipotezo lahko delno potrdimo in delno ovržemo, saj analiza anketnega vprašalnika
kaže, da anketirani kupujejo pogosto, vendar ta oblačila nosijo več let.
H3: oblačila iz konoplje širši množici niso poznana
Tretjo hipotezo lahko v celoti ovržemo, saj jih po odgovorih sodeč poznajo skoraj vsi
anketirani.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 52 -
4.2 Virtualna simulacija oblačil iz konoplje
4.2.1 Virtualna simulacija oblačil s programom OptiTex 3D
Program OptiTex 3D vsebuje opcijo sprotnega pomerjanja konstruiranih krojev oblačil na
parametričnem 3D modelu telesa. Posameznemu krojnemu delu definiramo položaj glede na
3D-telo in označimo šivne linije, ki jih nameravamo šivati. Ob sprožitvi simulacije se šivne
linije spojijo in 2D krojni deli se pretvorijo v 3D oblačilo. Potek simulacije je prikazan na sliki
4-14.
Slika 4-14: Potek simulacije krila
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 53 -
4.2.2 Virtualna simulacija ženskih oblačil
Simulacija krila je predstavljena na sliki 4-15. Za pravilno simulacijo smo ženski avatarki
nastavili obseg prsi, pasu in bokov ter višino telesa na dimenzije po katerih smo konstruirali
krojne dele krila. Vidno je, da ima krilo ''A'' obliko, saj se od bokov do kolen rahlo razširi, pri
tem pa tvori tudi nekaj gub. V realnosti bo teh gub najverjetneje manj, saj ima konopljina
tkanina v keper vezavi, kot je predvideno za izdelavo, večjo upogibno in strižno togost.
Slika 4-15: Simulacija krila
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 54 -
Na sliki 4-16 vidimo simulacijo ženske kratke majice. Kroj je oblikovan zelo ohlapno, kar je
vidno v številu gub, predvsem na hrbtni strani. Rokavi so široki zaradi zvišane ramenske
linije. Iz sprednjega in zadnjega pogleda je vidna kimono oblika rokavov. Zadnji del majice je
daljši od sprednjega in rahlo zaobljen. Tudi dolžina sprednjega dela je rahlo zaobljena,
vendar se zaradi prsi okroglina nekoliko izgubi.
Slika 4-16: Virtualna simulacija majice s kratkimi rokavi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 55 -
Na sliki 4-17 je predstavljena virtualna simulacija tunike. Dolžina tunike sega do linije nad
koleni, zaradi česar jo lahko nosimo samostojno kot obleko ali preko hlač. Oblika dolžine je
rahlo zaobljena na zadnjem delu in nekoliko več na sprednjem delu. Na simulaciji vidimo, da
od prsnega dela navzdol tunika pade ravno in je na dolžini nekoliko širša. Pri tem tvori nekaj
gub, ki so precej globoke. Na hrbtni strani tunike je vidno nabiranje tkanine v ledvenem
področju.
Slika 4-17: Virtualna simulacija tunike
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 56 -
4.2.3 Virtualna simulacija moških oblačil
Virtualna simulacija moških dolgih hlač je prikazana na sliki 4-18. Od kolen navzdol lahko
opazimo gubanje hlačnic, saj 3D-telesni model ne nosi čevljev. V zgornjem delu se hlače lepo
prilegajo telesu.
Slika 4-18: Virtualna simulacija dolgih hlač
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 57 -
Slika 4-19 prikazuje rezultat virtualne simulacije kratkih hlač. Hlače se v zgornjem delu lepo
prilegajo telesu. Dolžina hlač se primerno zaključi v področju kolen.
Slika 4-19: Virtualna simulacija kratkih hlač
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 58 -
Na sliki 4-20 je prikazana virtualna simulacija srajce. Opaziti je, da se srajca ožjega kroja lepo
prilega telesu. Nekaj gub se tvori v področju rokavov, saj ima parametrični model na virtualni
simulaciji roke odročene.
Slika 4-20: Virtualna simulacija srajce
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 59 -
4.3 Prikaz oblačilnih videzov
Z namenom, da oblačila iz konoplje čim bolj približamo uporabnikom, smo sestavili tri možne
oblačilne videze za vsak oblikovan kos. S tem smo želeli predstaviti razpon možnosti
oblačenja, saj so oblačila preprosta in je od kombinacije z ostalimi oblačili odvisno kakšno
oblačilno podobo želimo ustvariti.
V diplomskem delu smo želeli predstaviti tudi možnosti kako lahko en kos konopljinega
oblačila uporabimo v kombinaciji z ostalimi kosi, ki jih že imamo v svoji garderobi. Vsi kosi
oblačil, ki so prikazani poleg konopljinega oblačila, so znamke H&M in so dostopni na njihovi
spletni trgovini [20]. Namenoma smo izbrali ravno to znamko oblačil, saj so prisotni po celem
svetu in predstavljajo trenutno modo.
Za vsak kos iz kolekcije konopljinih oblačil so pripravljeni trije različni oblačilni videzi. V
prvem je predstavljen športni oz. sproščen slog, v drugem vsakdanje urejen slog in v zadnjem
primeru eleganten slog. Dodali smo tudi čevlje in nekaj modnih dodatkov, kot so torbe,
nahrbtniki in šali.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 60 -
4.3.1 Prikaz ženskih oblačilnih videzov
Kratka majica
Žensko kratko majico lahko uporabljamo za
najrazličnejše priložnosti, tako športne,
vsakdanje, kot tudi bolj klasično urejene. Na sliki
4-21 je prikazan oblačilni videz v kombinaciji s
trenerko za športno priložnost. V drugem
oblačilnem videzu, viden na sliki 4-23, je
predstavljen sproščen vsakodnevni videz.
Pogosto oblečemo kavbojke, kamor se primerno
poda tudi konopljina majica. Nazadnje je
prikazana kombinacija majice s kratkimi rokavi v
urejenem večernem slogu s črnimi hlačami in
usnjeno jakno, slika 4-22.
Slika 4-21: Prvi oblačilni videz za majico s kratkimi rokavi
Slika 4-22: Drugi oblačilni videz za majico s kratkimi rokavi
Slika 4-23: Tretji oblačilni videz za majico s kratkimi rokavi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 61 -
Krilo
Oblačilni primeri uporabe krila so predstavljeni na
slikah 4-24, 4-25 in 4-26. Nevtralna barva
nebeljene konopljine tkanine se ujema tako z
briljantnimi barvami, kot tudi pastelnimi. Krilo
ima nastavljiv pas, ki služi za prilagajanje višine
nošenja krila. Če krilo zapnemo na najožji obseg,
ga lahko nosimo visoko v pasu in zgornji del
nosimo pod krilom ali pa zraven oblečemo krajšo
majico. Če krilo zapnemo na največji obseg, nam
bo leglo bolj na boke.
Slika 4-24: Prvi oblačilni videz s krilom
Slika 4-25: Drugi oblačilni videz s krilom Slika 4-26: Tretji oblačilni videz s krilom
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 62 -
Tunika
Tunika sega do linije nad koleni zaradi česar jo
lahko nosimo samostojno ali preko hlač. Preko nje
lahko oblečemo še jopico ali jakno za hladnejše
dni, poleti je primerna tudi kot obleka. Na sliki 4-
27 je prikazana možnost nošnje preko hlač. Ker je
na dolžini nekoliko razširjena in brez všitkov, se v
področju pasu ne bo opazilo, da so pod tuniko
oprijete hlače. V toplejših dneh jo lahko nosimo
kot obleko, kot vidimo na sliki 4-28. Pod tuniko
lahko oblečemo tudi hlačne nogavice za pomladne
ali jesenske dni in dodamo jakno ali jopico, kot
nakazuje slika 4-29.
Slika 4-27: Prvi oblačilni videz s tuniko
Slika 4-28: Drugi oblačilni videz s tuniko Slika 4-29: Tretji oblačilni videz s tuniko
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 63 -
4.3.2 Prikaz moških oblačilnih videzov
Kratke hlače
Konopljine kratke hlače so primerne za vsakdanji
sproščen videz, kot je prikazano na sliki 4-30. Poleg
hlač lahko zraven oblečemo katerokoli kratko
majico in dodamo pas in čevlje. Na sliki 4-31 je
prikazan mladosten športni videz z majico brez
rokavov, športnimi copati in kapo. Bolj klasičen in
urejen oblačilni videz kombiniranja konopljinih
kratkih hlač, je prikazan na sliki 4-32. Polo majica,
usnjen pas in semiš čevlji poleg kratkih hlač, je
vsestransko urejen slog, ki je primeren za vse
starosti in se v njem lahko odpravimo po opravkih, v
službo ali na počitnice.
Slika 4-30: Prvi oblačilni videz s kratkimi hlačami
Slika 4-31: Tretji oblačilni videz s kratkimi hlačami
Slika 4-32: Drugi oblačilni videz s kratkimi hlačami
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 64 -
Dolge hlače
Trije primeri uporabe konopljinih dolgih hlač so
prikazani na slikah 4-33, 4-34 in 4-35. Oblečemo
jih lahko v preprostem slogu s kratko majico,
majico z dolgimi rokavi ali bolj uradnem slogu s
srajco in suknjičem. Preprost dizajn in nevtralna
barva nam dopuščata velik razpon kombinacij in
različnih slogov.
Slika 4-33: Prvi oblačilni videz z dolgimi hlačami
Slika 4-34: Tretji oblačilni videz z dolgimi hlačami
Slika 4-35: Drugi oblačilni videz z dolgimi hlačami
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 65 -
Srajca
Naslednje tri slike prikazujejo možnosti
kombiniranja konopljine srajce. Slika 4-36
predstavlja vsakodnevni urejen videz. Športno
sproščen primer za mlajše je prikazan na sliki
4-38, urejen slog pa na sliki 4-37. Srajca se
lahko nosi zapeta ali odpeta, kar nam ponuja
vrsto možnosti za oblačilne kombinacije.
Zapeta srajca in preko nje oblečen suknjič daje
poslovni videz, odpeta in pod njo kratka
majica pa povsem sproščenega.
Slika 4-36: Prvi oblačilni videz s srajco
Slika 4-38: Drugi oblačilni videz s srajco
Slika 4-37: Tretji oblačilni videz s srajco
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 66 -
5 SKLEP
Kot smo predvidevali že pred samo izdelavo diplomskega dela, so konopljina vlakna zelo
primerna za izdelavo oblačil. Med raziskovanjem o njenih lastnostih smo dobili potrditev, da
gre za eno najtrpežnejših naravnih vlaken, ki ima dobro obstojnost in je uporabniku zelo
prijazna. Zaradi naravne pridelave, majhne porabe vode in možnosti gojenja skoraj povsod,
ima konoplja zelo velik potencial za prihodnost.
V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da se potrošniki
srečujejo s problemi, ki jih prinašajo nekvalitetna oblačila in si želijo kvalitetnejših kosov,
zanje pa so nekateri pripravljeni odšteti več denarja. Oblačila iz konoplje so trenutno na
tržišču v zelo majhnem obsegu, zaradi česar imajo visoko ceno, saj infrastruktura predelave
konopljinih vlaken ni tako razvita kot npr. za bombažna vlakna. Z večjim številom
uporabnikov bi se lahko začela razvijati tudi konopljina infrastruktura. S tem se bi cena
izdelkom iz konoplje nižala, kar pomeni, da bi lahko tovrstna oblačila postala dostopna veliko
širši množici.
Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo potrdili ali ovrgli naslednje zastavljene
hipoteze.
H1: pri izbiri oblačil se današnji potrošniki v prvi vrsti osredotočajo na ceno in ne na
kvaliteto oblačila
Prvo hipotezo lahko potrdimo, saj je cena večini anketirancev pomemben dejavnik za nakup
oblačila. Ob tem se ozirajo tudi na kvaliteto.
H2: zaradi obsežne izbire oblačil na tržišču in njihove dostopne cene, menjujemo
vsakodnevne klasične kose večkrat letno
Drugo hipotezo lahko delno potrdimo in delno ovržemo. Anketa je pokazala, da anketirani
oblačila pogosto nakupujejo, a jih nosijo več let.
H3: oblačila iz konoplje širši množici niso poznana
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 67 -
Tretjo hipotezo lahko v celoti ovržemo, saj rezultati kažejo, da konopljina oblačila poznajo
skoraj vsi anketirani.
Z virtualno simulacijo oblikovane kolekcije konopljinih oblačil smo prikazali oblačila na 3D-
telesnem modelu. Z videzom virtualnih prototipov oblačil smo zadovoljni, saj smo želeli
narediti kolekcijo udobnih oblačil, ki so primerna za kombiniranje z drugimi oblačili po
posameznikovi osebni želji. Za lažjo predstavo smo izdelali osemnajst oblačilnih videzov, ki
namigujejo na možnosti nošenja vsakega konopljinega oblačila v treh oblačilnih videzih.
Praktično lahko iz konoplje naredimo katerikoli tekstilni izdelek, vendar je problem v ponudbi
teh materialov, ki ni tako pestra kot za bombažne in sintetične materiale. Razvoj ekološke
pridelave konopljinih vlaken bi bil za prihodnost bolj ''zdravega'' načina oblačenja nujno
potreben. Edina lastnost konoplje, ki jo lahko izpostavimo kot negativno, je mečkanje.
Rešitev tega problema se navadno izvaja s pomočjo kemijskih poobdelav, ki bi se naj izvajala
s čim manj agresivnimi kemikalijami.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 68 -
6 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
6.1 Literatura
[1] Clarke Robert, Merlin Mark. Cannabis: Evolution and Ethnobotany. Univ of California
Press, 1. sep. 2013, str.: 93-118, 132-148, 260-278
[2] Dovečar Stanko, Mencinger Janez, Pavelič Jože, Prekoršek Konrad, Raner Slavko.
Tekstilni priručnik. Maribor, Društvo inženjera i tehničara za tekstil, 1987, str.: 21-51
[3] Fine Doug. Hemp bound: dispatches from the front lines of the next agricultural
revolution. Vermont, Chelsea Green publishing, 2014, str.: 7-12, 21-25, 90-93
[4] K. Meško, Konoplja zavest in zdravje. Ljubljana, ARA, 2015
[5] Pasković Fran, Predivo bilje konoplja lan i pamuk. Zagreb, Nakladni zavod znanje, 1966,
str.: 1-249
[6] Robinson Rowan, Velika knjiga o konoplji. Vermont, Park Street Press, 1996
[7] Rudolf Andreja, Jevšnik Simona, Stjepanovič Zoran. Računalniška simulacija tekstilnih
form. Maribor: Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, 2016, str: 83 – 87.
[8] Rudolf Andreja. Konstrukcija oblačil. Maribor: Fakulteta za strojništvo, Univerza v
Mariboru, 2012, str.: 48-55, 59-101, 110-127
[9] Sfiligoj Smole Majda, Strnad Simona, Kreže Tatjana. Tekstilne surovine. Maribor:
Univerza v Mariboru, 2008, str. 46-49.
[10] Thomas Dana, Deluxe: how luxury lost its lustre. London, The Penguin Press, 2007
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 69 -
6.2 Spletni članki
[11] Druga koža. Dostopno na:
http://en.youngor.com/business.do?action=classinfo&pid=200811190950271540&cid
=200907081034071285 [4.7.2016]
[12] Industrijska konoplja. Dostopno na: http://www.konopko.si/zakaj-industrijska-konoplja
[7.6.2016]
[13] Kitajska – oblačila iz konoplje. Dostopno na: Druga koža. Dostopno na:
http://en.youngor.com/news.do?action=detail&cid=200811190204341243&id=20090
9171040189282 [4.7.2016]
[14] Kanabinoid. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Cannabinoid [8.8.2016]
[15] Kanabis. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Cannabis [8.8.2016]
[16] Konoplja. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Hemp [8.8.2016]
[17] Lastnosti konopljinih vlaken. Dostopno na: https://www.votehemp.com/PDF/ris-phd-
11.pdf [26.6.2016]
[18] Naravna vlakna. Dostopno na: http://www.naturalfibres2009.org [7.6.2016]
[19] Proces pridobivanja vlaken. Dostopno na:
http://jrp.sagepub.com/content/early/2013/08/23/0731684413501925 [26.6.2016]
[20] Spletna trgovina H&M http://www.hm.com/ [10.8.2016]
[21] Zgodovina konoplje. Dostopno na: http://konopko.si/zgodovina-konoplje [23.7.2016]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 70 -
7 PRILOGA
7.1 Spletni vprašalnik
Nakupovanje oblačil in poznavanje oblačil iz konoplje
Kratko ime ankete: Nakupovalne navade in konoplja
Dolgo ime ankete: Nakupovanje oblačil in
poznavanje oblačil iz konoplje
Število vprašanj: 13
Anketa je aktivna
Aktivna od: 24.03.2016 Aktivna do: 24.06.2016
Avtor: Ana Kožuh Spreminjal: Ana Kožuh
Dne: 23.03.2016 Dne: 24.03.2016
Opis:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 71 -
XSPOL - Spol:
Moški Ženski
XSTAR2a4 - V katero starostno skupino spadate?
do 20 let 21 - 40 let 41 - 60 let 61 let ali več
Q1 - Kako pogosto v povprečju nakupujete nova oblačila?
2x mesečno 1x mesečno Vsak drugi mesec 4x na leto 2x na leto 1x na leto
Q2 - Koliko denarja povprečno potrošite pri nakupu določenega oblačila?
5 - 10 € 10 - 20 € 20 - 50 € 50 - 100 € Več kot
100 €
Kratka majica Kavbojke Kratke hlače Srajca Krilo Bluza
Q3 – Kako dolgo v povprečju nosite en kos oblačila?
Pol leta Eno leto Dve leti Več let
Q4 – V kolikor nosite oblačilo le krajši čas, kaj je temu vzrok?
Slabo izdelano oblačilo Razbarvanost oblačila po pranju Sprememba oblike in kakovosti materiala po prvih pranjih Drugo:
Q5 - Ali med nakupovanjem oblačil preverjate sestavo materialov na etiketah?
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 72 -
Da Ne
Q6 - Kako pomembni sta vam cena in kakovost oblačila ob odločitvi za njegov nakup?
1 - nepomembna 2 - pomembna 3 - zelo
pomembna
Cena Kakovost (material, izdelava)
Q7 - Ali veste, da obstajajo oblačila iz industrijske konoplje?
Da Ne
Q8 - Ali veste, da se tekstilni materiali iz konoplje odlikujejo po visoki trpežnosti in zračnosti, da so dobri
toplotni izolatorji za toplo in hladno okolje (podobno kot volna), zato lahko oblačila narejena iz
konopljinega materiala uporabljamo daljši čas, ob tem pa nudijo dobro udobje pri nošenju?
Da Ne
Q9 - Imate v svoji omari kakšen kos oblačila, ki je narejen iz industrijske konoplje?
Da Ne
Q10 - Ali si v prihodnosti želite nositi oblačila iz industrijske konoplje?
Da Ne
Q11 - Ali bi za majico, ki je narejena iz ekološko neoporečnega materiala, odšteli več denarja?
Da Ne