kp skripta %28izpiski iz knjige%2c zapiski iz predavanj%29

KORPORACIJSKO PRAVO Izpiski iz knjige, zapiski s predavanj

1

Splono Status je skupek pravnih posledic, ki se veejo na poloaj subjekta. Z gospodarstvom so se sprva ukvarjale fizine osebe (n.pr.: v starem Rimu). Prvi zaetki povezovanja ljudi v gospodarske skupine oz. subjekte segajo v 15. st. (Genova, Benetke) z ustanavljanjem bank. V 19. st. takim subjektom reemo gospodarske drube. Gre za povezovanje kapitala, sredstev in dela. Gospodarske drube so pravni subjekti, ki so loeni od svojih lanov. Z ustanovitvijo gospodarske drube nastane nova pravna oseba (z drubeno pogodbo ne nastane pravna oseba, ker gre za obligacijski posel). Gospodarska druba pomeni uzakonitev monosti, da se fizine osebe poveejo tako, da ustvarijo novo osebo, katere premoenje in raun sta loena od premoenja njenih lanov. Znailnosti gospodarskih drub so: 1. numerus clausus - gospodarsko dejavnost je mono opravljati le v eni izmed oblik, ki jih

predvideva zakonodaja. Oblike v nai zakonodaji so podjetnik posameznik in 6 gospodarskih drub, ki se delijo na osebne in kapitalske drube (osebne: d.n.o., k.d., t.d.; kapitalske: ES, d.d, k.d.d., d.o.o.).

2. soodloanje - kdor v drubo vlaga, ima pravico do soodloanja in pravico do udelebe pri dobiku. Vlaganje kapitala je zaeleno, ker imata od njega korist oba: vlagatelj in gospodarska druba (naelo kapitalizma). Naelo socializma je nasprotno trdilo, da lahko le delo doloi materialni poloaj loveka. To pomeni, da je kapital zapostavljen kdor vlaga kapital, ne pridobiva dobika. Ljudje v socializmu niso vlagali, ker niso imeli interesa njihov vloek bi se razdelil med zaposlene podjetja, kamor bi bil kapital vloen.

3. loenost premoenja - kadar kdo vlaga v gospodarsko dejavnost, s tem tvega tudi osebno premoenje. Poleg izgube vloka lahko nastane e veja izguba. Za to izgubo mora nekdo odgovarjati, zato je pravo gospodarskih drub uvedlo loenost premoenja. Vlagatelj tvega le vloek kapitala, druba za svoje premoenje odgovarja sama, zanj ne odgovarjajo drubeniki s svojim osebnim premoenjem.

Zakoni, ki urejajo pravo gospodarskih drub

Zakoni, ki urejajo pravo gospodarskih drub so si v kontinentalni Evropi zelo podobni. Osnovna izhodia urejanja gospodarskih drub v Sloveniji so bila podana v Zakonu o zdruenem delu, 1976 (e dolgo ne velja ve). Monost kapitalistinega pridobivanja dohodka se je pojavila z ustavnim amandmajem leta 1988. Gospodarske drube se pojavijo z Zakonom o podjetjih, ki zane veljati leta 1989. 1991 je z novo Ustavo uveden drugaen


2

drubenoekonomski sistem kapitalizem. Zane se pripravljati Zakon o gospodarskih drubah (ZGD), ki je sprejet 1996. Ima 709 lenov, za osnovo sta mu sluila avstrijski in nemki zakon na to temo z nekaterimi korekcijami iz italijanske in francoske ureditve. l. 1 ZGD-1: Zakon o gospodarskih drubah (ZGD-1) doloa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih drub, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), povezanih oseb, gospodarskih interesnih zdruenj, podrunic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. V njem so navedene vse oblike, v katerih se lahko opravlja gospodarska dejavnost. Razdeljen je na: 1. sploni del pravila, ki veljajo za vse gospodarske drube, tudi za samostojnega

podjetnika posameznika (72 lenov). 2. posebni del ureja posamezne gospodarske drube, ki jih razvra v:

1.1. osebne vsaj en drubenik odgovarja za obveznosti drube. To so: - druba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) odgovorni so vsi drubeniki, upnik

najprej zahteva izpolnitev terjatve od drube in nato od osebnega premoenja drubenikov, e pri prvem ni uspeen,

- komanditna druba (k.d.) odgovoren je poseben tip drubenikov (komplementarji), - tiha druba (t.d.) edina ni pravna oseba.

1.2. kapitalske ne odgovarja nihe, razen drube same. To so:

- druba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), - delnika druba (d.d.) njej je namenjeno najve prostora v ZGD-1, - komanditna delnika druba (k.d.d.) je zelo redka oblika, ki bi morala spadati med

osebne drube, a je zakon naredil napako pri razvranju. Glavni kriterij za delitev drub na osebne in kapitalske je odgovornost drubenikov za obveznosti drube. Za upnika je ugodneje poslovati z osebno drubo, za vlagatelja je ugodneja kapitalska druba. Vse drube, razen tihe drube, so pravne osebe. Poslujejo v svojem imenu, s svojimi zastopniki in na svoj raun. Drubeniki NISO lastniki drube, temve imajo le doloene pravice. Tudi niso lastniki premoenja druba. Lastnik premoenja drube je druba sama.

Podjetje in druba Po svoji zasnovi je podjetnitvo igra med nosilci podjetnikih dejavnosti. Cilj podjetnike igre je legalni in legitimni odvzem premoenja drugim udeleencem podjetnike igre, ki je natanno urejena s pravnimi, moralnimi in drubenimi pravili (npr. naelo loenosti podjetnikega in osebnega premoenja). Cilj podjetnike igre je torej poveevanje svojega


3

premoenja, kar se kae v ustvarjanju dobika s svojo ustvarjalnostjo in dobro igro na raun drugih. Podjetje:

- substrat; vse kar druba potrebuje za to, da lahko zasleduje svoj gospodarski namen (pridobivanje dobika)

- je generini pojem za skupek organiziranega premoenja in ljudi, organiziranih in namenjenih opravljanju gospodarske dejavnosti, ki mu pravni red posredno preko njegovega nosilca podjetnitva (drube) priznava status pravne osebe s pravicami in obveznostmi

- torej gre za: premoenje, znanje, ljudi, stvari, klientelo, ugled (good will)

S pravnega vidika ima podjetje te znailnosti: - je gospodarska enota, sestavljena iz gospodarskih dejavnikov (materialnih, lovekih) - njegova pojavna oblika je druba - je drubena skupina ljudi, povezanih organizacijsko, ekonomsko, pravno - opravljanje gospodarske dejavnosti - je sredstvo s katerim druba zagotavlja svoj dohodek

Podjetje ni pravni subjekt in tudi nima poslovne sposobnosti. Podjetje je objekt fizine ali pravne osebe. Podjetje je mogoe opredeliti in obravnavati kot:

- enotnost gospodarskih dejavnikov (ekonomski vidik) - drubeno skupino ljudi (socialno-drubeni vidik) - pravno organizirano skupnost ljudi in sredstev (pravni vidik) - organizirano gospodarsko dejavnost (drubenoekonomski vidik) - premoenjski predmet (premoenjskopravni vidik) - avtonomno pravno oblast (zakonodajnopravni vidik)

l. 74 URS (svobodna gospodarska pobuda) ustavna pravica do podjetja (pravica do organiziranega izvajanja gospodarske dejavnosti). Pravica do podjetja je pravica posameznika, da ustanovi eno od pojavnih oblik podjetja (druba, s.p.), zagotovi pogoje za delovanje, svobodno izbere podroja dejavnosti in obliko podjetja, ter odloa o njegovem obstoju. Pravico do podjetja tejemo med osebne pravice posameznika. Razvrstitev podjetij:

1. pravni vidik: mikro/majhna podjetja, srednja podjetja, velika podjetja 2. pojavne oblike: podjetje podjetnika, podjetje drube (osebne in kapitalske

drube) 3. podjetja v objektivnem pomenu ( skup premoenja, brez ljudi), podjetja v

subjektivnem pomenu (skup premoenja in ljudi) 4. po namenu: ustvarjanje dobika, nepridobitna dejavnost (npr. podjetje pri

GIZ) 5. po poloaju in lastnostih drubenikov v drubi: individualne, kolektivne oblike

podjetij


4

Obrat je skupnost PF(sredstva, delavci), kot zaokroena celota z doloeno identiteto in je del podjetja. Namen obrata je izvedba celote ali dela delovno-tehninega procesa (namen podjetja je gospodarjenje) Podrunica: druba ima lahko podrunice, ki niso pravne osebe (l 31 ZGD-1). Podrunico lahko opredelimo kot obrat, ki je geografsko loen od matine drube in ima doloeno poslovno samostojnost. Podrunica lahko opravlja vse dejavnosti, ki jih lahko opravlja matina druba. Podrunica nastopa v imenu in za raun drube, ta pa v celoti odgovarja za njene obveznosti z vsem svojim premoenjem. Gospodarska druba je pravna oseba, ki jo ureja ZGD-1 in je edina oseba, ki ima po ZGD-1 pravico pridobivanja dobika. Gospodarske drube so urejene v ZGD-1; poleg gospodarskih drub pa obstajajo tudi neki drugi subjekti, ki bi jih lahko ire uvrali med korporacije:

- zadruga - GIZ (npr. ZBS) - EGIZ - Societas Europeae

Gospodarska druba je torej pravna oseba (umetna tvorba, pravna subjektiviteta, zastopanje). Gospodarske drube lahko razdelimo v dve veji skupini:

1. KAPITALSKE DRUBE: za obveznosti drube odgovarja druba sama s svojim premoenjem. Mednje sodijo: - d.o.o. (druba z omejeno odgovornostjo) - d.d. (delnika druba) - k.d.d. (komanditna delnika druba)

2. OSEBNE DRUBE: primarno za obveznosti odgovarja druba sama, subsidiarno pa tudi drubeniki z vsem svojim premoenjem. Primerne so za manja druinska podjetja. Mednje sodijo: - d.n.o. (druba z neomejeno odgovornostjo) - k.d. (komanditna druba) - t.d. (tiha druba edina ni pravna oseba)

Razmerje med drubo in podjetjem:

- Podjetje je predmet/objekt drube oz predmet njenih pravic, pri emer se ta predmet pojmuje kot premoenjska masa, ne pa kot pravna enota. Podjetje kot predmet in sredstvo drube vstopa v pravni promet s pojavno obliko drube (druba je nosilec podjetnitva, podjetje pa ga uresniuje)

- Upravienja drube nad podjetjem so kvazilastnikopravna - Drube, ki se ustanovijo zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu in imajo

status pravne osebe, so gospodarske drube. Za gospodarske drube je znailno da: - nastanejo na podlago doloenega pravnega posla - imajo status pravne osebe - so registrirane - imajo lastno organizacijo delovanja in upravljanja - opravljajo pridobitno dejavnost na trgu - skupno delovanje drubenikov


5

Ustanovitev, preoblikovanje in prenehanje drube so vedno posledica doloenega pravnega akta:

- ustanavljajo se za doloen ali nedoloen as - praviloma je druba sestavljena iz minimalno dveh drubenikov, vendar je izjemoma

mono, da posamezne oblike drub ustanovi tudi posameznik (enoosebna d.d., d.o.o.)

- ustanovitev drube temelji na p.p. akt o ustanovitvi, ki ima obliko pogodbe (d.o.o.), statuta (d.d.) ali individualnega akta (enoosebna d.o.o.)

Pravna oseba:

- pravna oseba je organizacija ljudi oz. premoenja ali ljudi in premoenja, ki je po pravnem redu premoenjska enota in nosilec pravic in obveznosti

- sistemi pridobivanja statusa pravne osebe: - normativni (pristojnemu organu se predloi vloga z dokazili o izpolnjevanju pogojev) - koncesijski (pristojni organ odobri ustanovitev pravne osebe) - svobodni (pravna oseba nastane e s samim organiziranjem)

l. 4 in 5 ZGD-1: vse oblike drub, razen tihe drube so pravne osebe. Temeljni pogoj pri ustanavljanju posamezne oblike drube je vpis drube v sodni register konstitutiven pomen Gospodarska druba se loi od vseh drugih oblik zdruenj fizinih in pravnih oseb tudi po tem, da je racionalno organizirana in da ima pravno strogo urejen nain odloanja uveljavljanje nael racionalne optimalnosti, uinkovitega upravljanja in stroge pravne normiranosti. Organizacija upravljanja v drubi je urejena z zakonom in aktom o ustanovitvi. Pojem upravljanja je po ZGD-1 omejen na sistem sprejemanja odloitev v drubi (enotirni, dvotirni) Druba opravlja gospodarsko pridobitno dejavnost, za katero je znailno, da se opravlja na trgu in zaradi pridobivanja dobika. Opravljaje dejavnosti je trajno, eprav lahko druba spreminja svojo dejavnost. Dejavnost mora biti doloena e v ustanovitvenem aktu drube in registrirana ter objavljena. Za vse drube velja, da so gospodarske, eprav ne opravljajo pridobitne dejavnosti kot svoje izkljune dejavnosti.

Splone znailnosti nastanka gospodarske drube

Gospodarsko drubo sestavljajo drubeniki s pravicami. Gospodarska druba nastopa namesto fizine osebe. Je pravna oseba z izjemo tihe drube. Njeni lani so drubeniki, ki so lahko fizine ali pravne osebe. Za pravni status gospodarske drube je potrebna formalna institucija. Imenuje se sodni register. Gospodarska druba postane pravna oseba z vpisom v sodni register. Gre za


6

imaginarno osebo, ker gre za povezavo obstojeih oseb. Gospodarsko drubo se ustanovi z ustanovitvenim aktom (drubena pogodba, statut pri delniki drubi). Z vpisom v sodni register gospodarska druba pridobi omejeno pravno sposobnost (pravno subjektiviteto). V asu, ko se druba pripravlja na gospodarsko dejavnost (as med sklenitvijo drubene po-godbe in vpisom v sodni register), druba e deluje aktivno (kupuje prostore, sklepa pogodbe, nabavlja surovine, si zagotavlja kupce...), vendar e ni pravna oseba in nima niti omejene pravne sposobnosti, zato ne more biti nosilec pravic in obveznosti. V praksi to ne funkcionira. Primer: gre za drubo z veliko kapitala, drubena pogodba je bila sklenjena, pred vpisom v register je drubenik sklenil posojilno pogodbo z banko. Ko pride as vrnitve kredita, denarja ni od nikoder. Banka ne more terjati drubenika, ker je medtem umrl. Ko banka terja drubo, druba ugovarja, da ob sklenitvi pogodbe e ni bila pravna oseba. Zaradi takih primerov so sodia priznala drubam v asu od sklenitve drubene pogodbe do vpisa v sodni register delno pravno sposobnost (vorgesellschaft). ZGD-1 (l. 5 ZGD-1) pozna institut preddrube v obdobju med sklenitvijo drubene pogodbe in vpisom v register ima druba delno pravno sposobnost. Pri tem so pomembna 3 pravila: 1. za razmerja med drubeniki in drubenicami se uporabljajo pravila o civilnopravni

drubeni pogodbi 2. e kdo pred vpisom drube v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z

vsem svojim premoenjem; e je teh oseb ve, so odgovorne solidarno 3. e pri takem nastopanju drubeniki pridobijo kakne pravice, jih morajo po vpisu drube

v register prenesti na drubo, razen e druba nasprotuje prevzemu Vasih je bilo za zaetek opravljanja gospodarske dejavnosti potrebno dovoljenje koncesijski princip. Danes je uveljavljen normativni princip druba ne potrebuje dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti. V registru se ustanovitev le zakonsko preveri. e so za doloeno dejavnost predpisani z zakonom doloeni pogoji (gostinstvo, trgovina, avtoprevoznitvo,...), mora druba pridobiti dovoljenje pristojnega organa, da lahko zane opravljati nameravano dejavnost, prej je ne sme (l. 6/IV ZDG-1). To doloilo je na alost privedlo do birokratizacije nae upravne prakse za vsak zaetek opravljanja dejavnosti morajo biti izpolnjeni s posebnimi zakoni doloeni pogoji.

Dejavnost gospodarskih drub l 6 ZGD-1:

(1) Drube smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli.

(2) Z zakonom se lahko doloi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo drube, doloene z zakonom, nekatere vrste drub ali druge organizacije.

(3) Drube smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, doloene v statutu ali drubeni pogodbi.


7

(4) Ne glede na prejnji odstavek sme druba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

(5) Pravni posli, ki jih sklene druba s tretjimi osebami in s katerimi prekorai dejavnost, doloeno v statut ali drubeni pogodbi, ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen e je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev. Navedba dejavnosti v statutu ali drubeni pogodbi e ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev.

(6) Druba lahko zane opravljati dejavnost, ko je vpisana v register. (7) e drug zakon za zaetek opravljanja neke dejavnosti poleg pogoja iz prejnjega

odstavka doloa e posebne pogoje za opravljanje te dejavnosti (posebni pogoji), lahko druba zane opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje, doloene z drugim zakonom. e drug zakon doloa, da sme druba zaeti opravljati dejavnosti, ko pristojni dravni organ ali organizacija z javnimi pooblastili izda odlobo, s katero ugotovi, da druba izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko druba zane opravljati to dejavnost, ko pristojni organ izda tako odlobo.

Dejavnost drube vodi poslovodja, ne drubeniki. Dejavnost je konkretno delo, posli oz. predmet poslovanja drube oz. skupek aktivnosti ali poslov, ki jih opravlja druba. Dejavnost mora biti opredeljena v aktu o ustanovitvi in vpisana v sodni register. Z opravljanjem dejavnosti se uresniujejo tudi cilji drube. ZGD-1 ne omejuje tevila dejavnosti, ki jih lahko opravlja druba. Potrebno je le, da je druba vpisana v sodni register, razen e je za opravljanje dejavnosti potrebno posebno dovoljenje (n.pr.: proizvodnja oroja, strupenih snovi,...). Za dejavnost gospodarske drube je znailno da:

- jo druba opravlja samostojno v okviru svojega podjetja - z rezultati dejavnosti nastopa na trgu - gre za organizirano in programirano dejavnost - je relativno trajne narave - ob tem druba opravlja tudi tiste posle, ki so povezani s to dejavnostjo - lahko je pridobitna, ali pa nepridobitna

Druba opravlja dvoje vrst poslov:

1. posli, ki sodijo v okvir dejavnosti drube 2. posli, ki neposredno ne sodijo v okvir dejavnosti drube, ampak se obravnavajo kot

pomoni posli v zvezi z dejavnostjo in se z njimi ustvarjajo razmere za opravljanje dejavnosti drube (npr. nakup in prodaja osnovnih sredstev, gradnja novih zgradb, prehrana, prevoz) (l. 6/IV ZGD-1)

Teorija govori o temeljnih in pomonih/akcesorinih poslih; ZGD pa vse posle zunaj dejavnosti opredeljuje kot druge posle, ki ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti. Razlikovanje med dejavnostjo in drugimi posli:

1. DEJAVNOST: skupek aktivnosti oz. poslov, ki jih opravlja druba (dejanska opravila, ki jih drubino podjetje opravlja oz. ki so potrebna, da druba izpolni svoje obveznosti do tretjih; tudi vsi posli, ki so potrebni za opravljanje pridobitne dejavnosti na trgu


8

npr plasiranje proizvodov, reklama; tudi aktivnosti, usmerjene v pridobivanje oz. ohranjanje trnega delea na trgu)

2. DRUGI POSLI: v zvezi z upravljanjem poslovno nepotrebnega premoenja (npr. opravljanje finannih nalob, oddajanje nepotrebnih poslovnih prostorov)

Druba sme opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, ki je vpisana v register. Sankcija za kritev je prekrkovne narave, ni pa CP sankcije. V zvezi s tem se uporablja standardna klasifikacija dejavnosti Postavlja se vpraanje, kaj se zgodi s posli, ki so sklenjeni izven dejavnosti drube posli ultra vires (preko sposobnosti). Dovoljeno je sklepanje poslov, povezanih z dejavnostjo drube, ki pa ne spadajo v samo dejavnost drube dopustnost akcesornih poslov (l. 6/III ZGD-1) Npr. druba proizvaja evlje, vendar lahko kupuje elektriko za ogrevanje, pisarniki material, letalsko karto za direktorja,... e pa druba kupi vilo z namenom preprodaje, gre za posel ultra vires. Anglosaksonsko pravo pravi, da posli ultra vires niso veljavni ne glede na okoliine. Kontinentalno pravo posle ultra vires presoja mileje. V doloenih primerih je sodna praksa glede na okoliine dopustila takne pravne posle. Reitev tega problema, povzeto po direktivi EU, ponuja l. 6/IV ZGD-1 pravni posli ultra vires so veljavni, razen e je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev dejavnosti. Navedba dejavnosti v registru e ne pomeni, da je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev dejavnosti (izjema od publicitetnega naela sodnega registra). Dejavnost je sredstvo za uresniitev cilja, ki je praviloma v pridobivanju dobika, vendar to ni vedno cilj ustanavljanja drube. V gospodarsko drubo se najpogosteje zdruujejo drubeniki, ki elijo investirati svoja sredstva, pri emer pa sredstva posameznika ne zadoajo za realizacijo doloenih gospodarskih ciljev. Skupni cilj je predpostavka za ustanovitev drube pri ustanovitvi drube mora biti podano soglasje drubenikov o cilju drube. ZGD-1 posredno omejuje cilj gospodarske drube preko opredeljevanja dejavnosti drube kot sredstva za pridobivanje dobika (l. 3/II ZGD-1). Pridobivanje dobika je zakonsko opredeljen cilj, vendar pa ni nujno, da druba skua dosei omenjeni cilj (npr. neprofitna druba) Skupni cilj je nadosebni cilj drubenikov in je to cilj drube kot pravnega subjekta. Problematika razmerja med dejavnostjo oz. cilji in namenom drube oz. podjetja teorija o nasprotnih interesih v drubi (tudi problem odnosa principal agent). V evropskem sistemu gospodarskih drub obstaja temeljno nasprotje med interesi podjetja in interesi drube. Glede na obstoj omenjenih nasprotij je zakonodajalec v drubi oblikoval 3 organe, ki predstavljajo posamezne interese:

1. poslovodstvo (uprava) zastopa in varuje interese podjetja 2. nadzorni svet varuje interese drube kot celote in je tudi arbiter med interesi podjetja

in drube 3. skupina v kateri delniarji oz. drubeniki uresniujejo svoje individualne interese


9

Pravna osebnost in odgovornost za obveznosti drube

Vse drube, razen tihe, so kot pravne osebe nosilke pravic in obveznosti v pravnem prometu gospodarska druba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem (naelo popolne odgovornosti). Zakon pa potem podrobneje ureja odgovornost posameznih oblik gospodarskih subjektov: pri osebnih drubah odgovornost praviloma preide tudi na drubenike, pri kapitalskih pa ne:

1. OSEBNE DRUBE: primarno odgovarjajo drube z vsem svojim premoenjem, poleg tega pa dodatno/subsidiarno odgovarjajo tudi drubeniki: d.n.o.:odgovarja druba z vsem svojim premoenjem i vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem (drubeniki subsidiarno in solidarno) k.d.: sestavljena je iz dveh tipov drubenikov; komplementarji odgovarjajo z vsem svojim premoenjem; komanditisti pa le do viine vloka

2. KAPITALSKE DRUBE: pri d.d. odgovarja le druba z vsem svojim premoenjem; pri d.o.o. tudi le druba z vsem svojim premoenjem

Kot izjema se pri kapitalskih drubah lahko uveljavi poseg v neodgovornost drubenikov. Pravni red doloa, da lahko tudi pri kapitalskih drubah odgovarjajo drubeniki s svojim premoenjem, e so izpolnjeni doloeni pogoji. Taken pristop se imenuje spregled pravne osebnosti (lifting the weil = dvigovanje tanice). Takna odgovornost ima smisel, ker na odloitve gospodarske drube vplivajo tudi drubeniki (sprejemajo upravo, dajejo navodila,...), vendar ti za svoje odloitve ne odgovarjajo. Upnik lahko posee le po premoenju kapitalske drube, ne more pa posei po premoenju ljudi, ki so vplivali na drubo. Zato doloa pravni red odgovornost drubenikov kapitalskih drub. Takna doloila niso v nasprotju z zakonom, ker sodia odloajo po naelu vestnosti in potenja ter ne dopuajo nepravinosti do upnika. S tem institutom se torej odpravljajo negativne posledice temeljnega pravila, da kapitalska druba izkljuno sama odgovarja za svoje obveznosti. Primer: po II. svetovni vojni so zavezniki lahko zaplenili premoenje, ki je bilo v rokah nacistov. Toda nekaj nacistov je e med vojno ustanovilo delniko drubo v vici, ki je bila formalno vicarska. Sodie je odloilo, da je delnika druba dejansko nemka, zato so zavezniki lahko zaplenili njeno premoenje. Spregled pravne osebnosti doloa l. 8 ZGD-1. Temelji na zlorabi drube do tretjih oseb. Z uporabo tega instituta upniki doseejo poplailo svojih terjatev neposredno od drubenikov, etudi ti po zakonu ne odgovarjajo za obveznosti drube. Ureditev daje jasno opozorilo, da je posledica sodelovanja v podjetnitvu tudi osebna odgovornost, ki je v preteklosti nismo poznali. V RS je torej spregled pravne osebnosti opredeljen v korist upnikov in na kodo drubenikov. l. 8 ZGD-1:

(1) Ne glede na prejnji len so za obveznosti drube odgovorni tudi njeni drubeniki, in to:


10

- e so drubo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,

- e so drubo kot pravno osebo zlorabili za okodovanje svojih ali njenih upnikov, - e so v nasprotju z zakonom ravnali s premoenjem drube kot pravne osebe kot s

svojim lastnim premoenjem, ali - e so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjali premoenje drube, eprav so

vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

(2) Dolobe prejnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za odgovornost tihega drubenika.

(3) Spore glede odgovornosti drubenikov iz prvega odstavka tega lena sodia obravnavajo prednostno.

Pri doloanju meril za uporabo spregleda pravne osebnosti je zakonodajalec prejel teorijo zlorabe pravne osebe in okodovanja tretjihpodlaga za spregled je torej v sferi subjektivne odgovornosti drubenika. Obstajati mora tudi neka objektivna vzrona povezanost. Dokazno breme predpostavk za spregled pravne osebnosti lei na upniku, ki mora dokazati dejanje zlorabe drubenika. Kapitalska neustreznost (podkapitalizacija) kot predpostavka za spregled:

- podkapitalizacija je premoenjsko stanje drube, ki ji onemogoa uresnievanje gospodarskih ciljev: - nominalna: druba uporablja tuji namesto lastni kapital (financiranje s krediti)- ni podlaga za spregled pravne osebnosti - materialna: primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje drube in pomeni podlago za spregled pravne osebnosti drube ( l. 8/I (4) ZGD-1 'e so zmanjali' se razlaga tudi v smislu 'e niso zagotovili')

- Drubeniki se lahko ekskulpirajo orgovornosti za obveznosti drube zaradi podkaptalizacije le, e dokaejo, da je podkapitalizacija nastala brez njihove krivde

Slovenija je ena izmed redkih drav, ki ima spregled pravne osebnosti zapisan kot zakonsko normo v ZGD-1. Slabost tega je, da se interes za investiranje v slovenske drube zmanjuje, ker vedno obstaja riziko, da se bo upnik poplaal s premoenjem drubenikov. Strah je predvsem tuje vlagatelje. l. 42 ZFPPIPP: V primeru izbrisa drube se po zakonu teje, da so drubeniki oz. delniarji prevzeli obveznosti drube (to je spregled pr. os. po ZFPPIPP) Zakonodajalec torej ex lege prenese obveznosti drube na drubenike oz. delniarje. URS pravi, da za te obveznosti odgovarjajo le tisti drubeniki oz. delniarji, ki so imeli aktivno vlogo v drubi in so lahko vplivali na..

Firma Firma pomeni ime oz. oznabo drube, ki drubo predstavlja navzven. Funkcije firme:


11

- razlikovalna oz. identifikacijska funkcija: po firmi se druba loi od drugih firma kot distinktivni (razlikovalni) znak. Blago se ocenjuje tudi po oznabi, ne le po kvaliteti

- ekonomska funkcija: danes na trgu vlada velika konkurenca, zato je pomembno, da so subjekti razpoznavni. Kupci morajo vedeti, od katere gospodarske drube kupujejo

Gospodarsko drubo oznaujejo:

- firma, - blagovna oz. storitvena znamka, - oznaba geografskega porekla blaga.

Po pravu industrijske lastnine ima druba izkljuno pravico do svoje znamke. Predpisan je postopek pridobitve znamke. Vsakomur lahko druba preprei, da bi uporabljal njeno znamko. Blagovna znamka je oznaba, s katero druba lahko oznauje svoje proizvode. Kljub enaki kvaliteti lahko daje na doloeno blago le druba, ki je pridobila pravico blagovne znamke. Pravno varstvo nihe ne sme uporabljati blagovne znamke, ki jo nekdo ima, e gre za iste ali podobne stvari. Za znamko se lahko uporabljajo znaki, tevilke, besede, logotipi, barva (npr. Milka), vonj (npr. vonj po pokoeni travi za tenike ogice), gib s prsti (npr. Twix) Oznaba geografskega porekla blaga nekateri proizvodi so znani po tem, da so nastali v doloenih geografskih okoljih (kmetijstvo, vinogradnitvo,...). Npr.: teran (vino, ki zraste iz trte vrste refok na Krasu), vicarske ure (Swiss made),...

Naela firme 1. Naelo izkljunosti ali naelo prioritete odloilna lastnost firme je, da se mora v firmi

druba loiti od drugih drub (l. 21/1 ZGD-1) Vpraanje je, za kaken teritorij to velja: - Slovenija je zelo majhna drava naelo izkljuenosti velja za celo dravo. Vsi registri so raunalniko povezani med seboj. - na svetu je zelo pomembna razdalja lahko obstajata isti firmi v New Yorku in Mnchnu, ker ni istih kupcev in je razlika dovolj razpoznavna.

Firmi se morata jasno razlikovati, ne smeta si biti tako podobni, da ju povpreen potronik lahko zamenja. Razlikovalni kriterij je namenoma postavljen precej nizko razlikovanja mora biti sposoben povpreen potronik (posameznik, ki ne pripada nobeni posebni potroniki skupini in je relativno dobro informiran). Primeri:

- UHU Vs. OHO (lepilo) toba ni uspela, - Nestl Vs. Bestlait/bestle toba je uspela, - proizvajalec Fructal d.d., Ajdovina Vs. trgovsko podjetje Fructa d.o.o.:

- I. stopnja: toba je uspela, - II. stopnja toba zavrnjena, - Vrhovno sodie toba je uspela.

Posamezni vidiki naela izkljunosti firme (zahteve po jasni individualizaciji) so urejeni tudi: - V pravilu, po katerem mora firma kapitalske drube vsebovati sestavino, po kateri se

razlikuje od firme drugih drub - V pravilu, po katerem mora firma osebne drube, kadar obsega enak priimek osebno

dogovornega drubenika kot druga osebna druba, obsegati dodatno sestavino


12

2. Naelo stvarnosti in resninosti firma drube mora obsegati samo resnine znailnosti (lastnosti) drube in da se ne sme obsegati zavajajoih sestavin ( sestavine ki bi lahko povzroale zmedo na trgu). Podlaga za presojo je, da firma kot celota oz. njene posamezne sestavine v pomembnejem delu poslovnih krogov, v katerih druba posluje, lahko ustvari(jo) napaen vtis (preprianje) o pomembnih znailnosti drube. Kritve: - pravila, po katerem mora firma obsegati oznako (resninega) predmeta poslovanja

drube - pravila, po katerem firma ne sme obsegati sestavin, zaradi katerih bi lahko prilo do

zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe - prepovedi oz. omejitve uporabe imen ali znakov drav oz. lokalnih skupnost ali imen

znamenitih oseb - Pravila, po katerem mora firma obsegati podatke, pomembne za opredelitev

odgovornosti za obveznosti drube 3. Naelo obveznosti firme firma je obvezna korporacijsko-pravna znailnost

(korporacijsko-pravni atribut) vsakega gospodarskega podjema, ki je organiziran v obliki drube oz. podjetnika. Naelo je uzakonjeno z dolobami o firmi v zvezi s posamezno pravno-organizacijsko obliko drube: - osebne drube: druba mora ob vpisu ustanovitve v sodni register zahtevati

(predlagati) tudi vpis firme drube. Iz tega izhaja nadaljnje pravilo, da morajo drubeniki ob ustanovitvi drube doloiti firmo, ki jo bo druba uporabljala pri svojem poslovanju

- kapitalske drube: doloitev firme drube je obvezna sestavina statuta delnike drube oz. drubene pogodbe z omejeno odgovornostjo

Posebna vidika naela obveznosti firme: - Pravilo o obvezni uporabi firme pri poslovanju drube - Pravilo o enotnosti firme, po katerem mora druba pri svojem poslovanju uporabljati

eno samo firmo 4. Naelo popolnosti iz besedila firme je mo natanno spoznati dejavnost in fizino ali

pravno osebo 5. Naelo proste izbire firme odloitev za firmo je omejena le s kogentnimi zakonskimi

normami, v okviru le-teh pa lahko posameznik svobodno izbere svojo firmo 6. Naelo javnosti/naelo vpisa firme v sodni register nalaga drubi dolnost, da firmo

vpie v sodni register; registrsko sodie pa po uradni dolnosti pazi, ali je firma sestavljena v skladu z zakonom

7. Naelo obvezne uporabe firme (l. 19/1 ZGD-1) druba mora v pravnem prometu firmo uporabljati tako, kot je zapisana v sodnem registru in ustanovitvenem aktu

Sestavine firme Firma mora imeti 3 sestavine:

1. Oznabo dejavnosti (l 12 ZGD-1) na kratko oznaena dejavnost, podjetje lahko opravlja tevilne dejavnosti, vendar ne sme opravljati poslov preko svoje dejavnosti. N.pr.: veletrgovina, banka, gostinsko podjetje,...

2. Oznabo pravne oblike drube (l. 27 in 28 ZGD-1) ena izmed 6 monih oblik, ki so navedene v ZGD-1, lahko je zapisana s kratico ali celim imenom (d.n.o., k.d.d., d.o.o., d.d., k.d.d., t.d.).


13

3. Fantazijski dodatek (l 13 ZGD-1) dodatna in odloilna sestavina, ki loi drubo od ostalih (n.pr.: Mercator)

Oznaba dejavnosti in oznaba oblike drube sta obvezni sestavini vsake drube, medtem ko je fantazijski dodatek dodatna sestavina. l. 12 ZGD-1 (pojem firme):

(1) Firma je ime s katerim druba posluje. (2) V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost drube.

Gre za bistven podatek individualizacije drube, glede na to, da se drube loujejo po vrsti dejavnosti, ki jo opravljajo(praviloma iz klasifikacije dejavnosti) V praksi je mogo odstop od oznabe dejavnosti iz omenjene klasifikacije Firmo mora imeti vsaka druba, ne glede na njeno dejavnost l. 13 ZGD-1 (dodatne sestavine fantazijski dodatek):

(1) Firma ima lahko dodatne sestavine, ki drubo podrobneje oznaujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi krile pravice drugih oseb.

Prepovedane sestavine: - Sestavine, ki ustvarjajo zmoto glede vrste poslovanja - Sestavine, ki ustvarjajo zmoto glede obsega poslovanja (npr. Eurotransport za kurirje

s kolesi) - Sestavine, ki lahko povzroijo zamenjavo s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe

(povzroanje zmede na trgu, dejanja nelojalne konkurence) L. 14 ZGD-1 (imena tujih drav):

(1) Firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij. To je v nasprotju z naelom resninosti in ustvarja zmoto na trgu Ni pa prepovedana uporaba izpeljank iz imen tujih drav (npr. Kitajska restavracija) l. 15 ZGD-1 (uporaba besede Slovenija in oznak drave in samoupravnih lokalnih skupnosti):

(1) Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb RS je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade RS.

(2) Dovoljenje vlade ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti je potrebno tudi zato, da se v firmi uporabijo besede, ki oznaujejo dravo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. dravni, republiki, obinski).

l 16 ZGD-1 (ime in priimek osebe):

(1) Ime in priimek oz. psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; e je e umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter starev, e so e ivi, ter (IN) z dovoljenjem ministra, pristojnega za javno upravo.

Tu gre za vpraanje tistih/tretjih, ki bodo s to drubo poslovali in bi bili lahko torej v zmoti s kom sklepajo posle.


14

l. 17 ZGD-1 (nedovoljene sestavine): Firma ne sme vsebovati besed oz znakov:

- Ki nasprotujejo zakonu ali morali - Vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravienca - Vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

l. 27 ZGD-1 (firma drube):

(1) Firma drube z neomejeno odgovornostjo mora vsebovati priimek vsaj enega drubenika z navedbo, da je drubenikov ve, ter oznako d.n.o.

(2) Firma komanditne drube mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d. Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.

(3) Tiha druba posluje s firmo nosilca tihe drube. Pri firmi nosilca tihe drube se lahko uporablja dodatek, ki razkriva, da druba posluje s tihim drubenikom (s t.d.).

(4) Druba z omejeno odgovornostjo mora imeti v firmo dodatno sestavino iz l. 13 tega zakona in oznako d.o.o.

(5) Delnika druba mora imeti v firmi dodatno sestavino iz l. 13 tega zakona in oznako d.d.

(6) Firma komanditne delnike drube mora imeti v firmi oznako k.d.d. l. 28 ZGD-1 (firma drube, katere drubenik je druga druba):

(1) e je drubenik drube z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne drube druba, se v firmo iz prvega in drugega odstavka prejnjega lena vnese firma drube kot drubenik.

Smisel teh doloil je, da se navzven vidi, kdo poleg drube e odgovarja s premoenjem. Pri kapitalskih drubah ni dolob, ki bi zahtevale ime drubenika. Jedro firme mora vsebovati neko oznabo, po kateri se druba jasno razlikuje od drugih. Oznaba predmeta poslovanja drube je obvezna sestavina firm vseh drub zaradi naela resninosti je treba pri doloitvi predmeta poslovanja upotevati:

- druba mora v resnici poslovati na podroju, ki ga oznauje predmet poslovanja. Pri doloitvi firme nove drube zadoa, da ima druba resen namen zaeti poslovati na podroju, ki ga oznauje predmet poslovanja

- predmet poslovanja mora biti oznaen (doloen) tako, da je na podlagi te oznabe mogoe v javnosti razpoznati bistvene znailnosti podroja poslovanja drube

Uporaba firme in prenos firme l. 19 ZGD-1 (uporaba firme):

(1) Druba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakrni je vpisana v register.

(2) Druba lahko uporablja tudi skrajano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma drube razlikuje od firm drugih drub, in oznako za kakno drubo gre.

(3) Skrajana firma se vpie v register. Pogosto se pojavlja le fantazijski dodatek (npr. v reklamah). Pri poslovanju je potrebno uporabljati vse 3 sestavine.


15

l. 24 ZGD-1 (prenos firme): (1) Firma se lahko prenaa samo skupaj s podjetjem.

Firma je pomembna ekonomska vrednost za drubo. Druba lahko firmo proda (n.pr.: McDonald's). Firma je vezana na subjekt, zato se lahko prenaa le skupaj s podjetjem (premoenje in delavci). To je razlika med firmo in blagovno znamko.

Jezik firme l 20 ZGD-1 (jezik firme):

(1) Firma mora biti v slovenskem jeziku. (2) Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. (3) Ne glede na prvi odstavek tega lena se v firmi lahko uporabljajo besede v tujem

jeziku, e: - ustrezajo firmam, imenom ali priimkom drubenikov, ki so sestavni del firme - ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam - gre za domiljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih rk - gre za mrtvi jezik.

Firma lahko tudi ne pomeni ni (firma ABC, Tonosa (TOvarna NOgavic SAvlje), Tosama, Nama, Peko. Npr. Adria Airways napano: Adria je dodatna sestavina, Airways je napotilo na dejavnost, ki mora biti v slovenini. Pravilno: Slovenski letalski prevoznik Adria Airways d.d. Naelo obveznosti firme ima veliko izjem:

- oznabe tujih drav in mednarodnih organizacij (l. 14 ZGD-1): firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij, ker je firma oznaba, ki se pojavlja na veliko trgih in bi lahko povzroila zmedo.

- ime Slovenija in njene izpeljanke se lahko uporabljajo le z dovoljenjem Vlade RS (l. 15 ZGD-1): Slovenijales in Slovenijavto so stare firme iz povojnega obdobja, ko je bilo to dovoljeno. Z novo zakonodajo je bilo s prehodno dolobo doloeno, da se ta imena lahko ohranijo. Uporaba teh pojmov v firmi namre lahko zavaja bodisi glede bistvenih znailnosti poslovanja drube bodisi glede pravnih razmerij drube.

- prepoved uporabe besed, ki kaejo na dravni pomen ali pomen lokalnih skupnosti oz. mest - Dravna zaloba Slovenije je ohranila kratico, eprav druba nima ve nobene zveze s Slovenijo (Drzni Znanilci Sprememb), - Stanovanjska komunalna banka (SKB) danes nima ve zveze z dravo, ohranila je kratico. - dopustno je uporabiti ime v obsegu, ki se nanaa na lokalno skupnost Ljubljanske mlekarne, d.d. (ni dovoljeno Mleko Mestne obine Ljubljana)

Naelo izkljunosti l. 21 ZGD-1:

(1) Firma drube se mora jasno razlikovati od firm drugih drub. (2) e ima drubenik drube z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne

drube, igar priimek je del firme, enak priimek, kot je e vsebovan v prej registrirani


16

druge drube z neomejeno odgovornostjo ali komanditne drube, mora v firmo vnesti sestavino, po kateri se bo njegova firma jasno razlikovala od e registriranih firm.

(3) Povezane drube lahko v firmi uporabljajo skupne sestavine.

Nameravana firma (l. 22 ZGD-1) Firma je imenovana od dne vpisa v register. Ko se drubeniki dogovorijo o imenu v drubeni pogodbi, firme e ne morejo vpisati v register. ZGD-1 omogoa vpis nameravane firme - firme, ki jo (bodoi) drubeniki oz. delniarji elijo (nameravajo) uporabiti za poimenovaje (ime) drube, ki jo nameravajo ustanoviti. V sodni register se vpie samo firma, druba pa e ne, da ne bi kdo ukradel nameravanega imena. Saj ima prednost tista druba, katere firma je bila prej vpisana v sodni register (vloitev predloga za vpis nameravane firme v sodni register). Nameravana firma uiva enako varstvo, kot da bi bila druba ustanovljena za omejen as 1 leto od vpisa nameravane firme v sodni register. Potem registrsko sodie izbrie po uradni dolnosti, razen e je bila druba v tem asu registrirana.

Varstvo firme l. 23 ZGD-1:

(1) Registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z dolobami tega poglavja ali ki se ne razlikuje jasno od e registriranih firm v RS.

(2) Druba, ki meni, da se firma druge drube ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, ima pravico, da s tobo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odkodnino. Tobo je mogoe vloiti najpozneje v treh letih po vpisu firme druge drube ali po vpisu nameravane firme.

(3) Tobo iz prejnjega odstavka lahko vloi tudi druba, katere firma je prizadeta, e druga druba nepravilno uporablja svojo firmo.

(4) Dolobe tega lena ne posegajo v predpise o varstvu konkurence in druge predpise, ki varujejo firmo.

Sede drube Sede je obvezna statusna znailnost drube, s katerim se povezujejo tevilne pravne posledice. Sede je vedno ob firmi in poslovnem naslovu identifikacijski podatek o drubi. Pomeni formalno teritorialno zvezo drube z doloenim krajem. l. 29 ZGD-1: Sede drube je kraj, ki je kot sede drube vpisan v register. Ko govorimo o sedeu drube, NE govorimo o naslovu! e se druba preseli v druge prostore v istem kraju, ne gre za spremembo sedea, temve za spremembo naslova. Enako velja, e se spremeni ime ulice. Pravni pomen sedea je vezanost drube na kraj. Po sedeu drube je pristojno sodie (tudi registrsko) v primeru civilnih in kazenskih postopkov (krajevna pristojnost sodia po sedeu toenca).


17

Vse finanne in davne obveznosti drube nastanejo glede na sede. Nekatere drave privabljajo kapital tako, da imajo nizke davne stopnje - Briefkastengesellschaft je gospodarska druba, ki ima sede v dravi, s katero nima nobene zveze (n.pr.: Liechtenstein, Bahami, Kajmanski otoki = offshore podjetja). Druba ima tam le potni nabiralnik zaradi davnih olajav, poslovanje pa poteka v drugi dravi. l. 30 ZGD-1: Za sede je mogoe doloiti kraj:

- kjer druba opravlja dejavnost podlaga za izbiro sedea zlasti takrat, kadar druba opravlja proizvodno dejavnost. Za tako dejavnost je znailno, da se praviloma opravlja na doloenem kraju, z razliko od trgovinskih oz. storitvenih dejavnosti, ki se opravljajo na doloenem obmoju, ali

- kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli kraj v katerem je tako imenovani upravni sede drube; kraj na obmoju katerega poslovodstvo drube vodi posle drube, ali

- kraj, kjer deluje poslovodstvo drube. Standardna je opredelitev sedea v kraju, kjer se vodijo posli. Opredelitev sedea po sedeu poslovodnega organa je pogosto fiktivna (off-shore podjetja). l. 31 ZGD-1: Podrunice so (notranje) organizacijske enote drube, ki so krajevno loene od sedea drube. Podrunice nimajo lastne pravne osebnosti, so samo nain notranje organizacije poslovanja drube, kadar druba svoje posle opravlja na obmoju zunaj kraja sedea drube. Druba to lahko stori fakultativno e oceni, da je taken nain organizacije poslovanja smotrn. Sede je pomemben tudi za opredelitev tujih drub. Druba, ki ima sede zunaj RS, se teje za tujo drubo (l. 674 ZGD-1).

Zastopanje in predstavljanje drube

Pojem zastopanja Zastopanje je nujna sestavine drube kot pravne osebe, prek katere lahko druba izjavlja svojo voljo, ker sicer po svoji naravi ne more izjaviti volje kot fizina oseba. Kadar gre za razmerja navzven, nasproti tretjim, je govor o zastopanju po organu, kadar gre za notranje razmerje, pa govorimo o predstavljanju. Predstavnik ne nastopa v pravnem prometu in ne more opravljati nobenih pravnih dejanj, na podlagi katerih bi 'zastopana' oseba pridobila pravice in obveznosti premoenjske narave, temve opravlja le doloena dejanska opravila. Pri zastopanju pa gre za opravljanje doloenih storitev, ki povzroajo spremembe v pravni sferi zastopane osebe. Zastopanje opredeljujemo kot zastopanje ekonomskih interesov druge osebe in delovanje v imenu in za raun druge osebe, z namenom varovati njene ekonomske in pravne interese. Za veljavno zastopanje morata vzporedno obstajati dve pravni razmerji:


18

1. pooblastilno razmerje med zastopnikom in zastopanim 2. pogodbeno razmerje med zastopnikom in tretjo osebi, s katero je zastopnik sklenil

pogodbo v imenu zastopanega Loimo:

1. neposredno zastopanje: gre za pravno razmerje med dvema subjektoma, od katerih ena (zastopnik) opravlja doloene pravne posle za drugo osebo (zastopanega). To se e naprej deli na zakonsko ali nujno zastopanje in na pogodbeno zastopanje. Zastopani Zastopnik 3. oseba

2. posredno zastopanje: zastopnik sklepa pravne posle v svojem imenu, toda za raun zastopanega zastopnik prevzema obveznosti nasproti svojemu kontrahentu s tem, da jih odstopi zastopanemu. Zastopani Zastopnik 3. oseba

Zakoniti zastopniki ZGD-1 vsebuje le temeljna doloila o zakonitem zastopanju in prokuri, kot posebni obliki splonega pooblastila, ki upraviuje imetnika prokure za sklepanje vseh pravnih poslov, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odtujevanje in obremenjevanje nepremini. l. 32 ZGD-1 (zastopanje drube):

(1) Drubo zastopajo osebe, ki so doloene z zakonom ali aktom o ustanovitvi drube na podlagi zakona (zakoniti zastopnik).

(2) Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega uinka proti tretjim osebam.

V teoriji torej loimo zastopnike, ki imajo pooblastilo za zastopanje v zakonu (zastopanje po zakonu) in zastopnike, ki svoje upravienje rpajo iz akta o ustanovitvi (statutarni zastopniki). Na podlagi dejstva, da ima zakoniti zastopnik pooblastilo e po zakonu, se le-ta loi od pooblaenca, ki zastopa drubo na podlagi pooblastila, ki mu ga da zastopnik. Zastopnik ima izvirno pooblastilo, pooblaenec pa izvedeno. Zakon doloa pri vsaki obliki drube, kdo je po samem zakonu upravien zastopati drubo.

Statutarno zastopanje Zastopanje je tudi obvezna sestavina akta o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi lahko poleg zakonitih zastopnikov drubo zastopajo tudi druge osebe statutarni zastopniki.

Zastopanje po pooblastilu (pooblaenci) Razlike med zastopnikom in pooblaencem:


19

- vrsta in pravna narava pooblastila - pravne posledice zastopanja

Pooblastilo je enostranski pravni posel, na podlagi katerega lahko pooblaenec sklepa enega ali ve doloenih pravnih poslov v imenu in za raun pooblastitelja. Po zakonu sta mogoi dve vrsti pooblastila:

1. generalno pooblastilo: pooblaencu je dovoljeno sklepanje doloenih vrst pravnih dejanj

2. posebno pooblastilo: pooblaencu je dovoljeno sklepanje posamino doloenih pogodb in drugih posaminih dejanj

Med pooblaence v irem pomenu tejemo: prokurista, poslovnega pooblaenca, posebnega pooblaenca in trgovskega potnika. Prokura kot splono pooblastilo Obseg prokure doloa zakon. Gre za splono pooblastilo, katerega obseg doloa zakon. Prokurist je po zakonu pooblaen sklepati pogodbe, opravljati pravne posle in opravila v zvezi s poslovanjem drube. Prokura upraviuje vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odtujevanje in obremenjevanje nepreminin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaen. l. 35 ZGD-1 (obseg prokure):

(1) Prokura upraviuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odsvojitev in obremenitev nepreminin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaen.

(2) Omejitev prokure nima pravnega uinka proti tretjim osebam. l. 33 ZGD-1 (prokura):

(1) Druba lahko podeli prokuro eni ali ve osebam po postopku, doloenem v aktu o ustanovitvi.

(2) Druba lahko imenuje enega ali ve prokuristov tudi samo za podrunico, vendar mora biti to izrecno oznaeno v registru in pri podpisu prokurista, sicer se teje, da se prokura nanaa na celo drubo.

l. 34 ZGD-1 (skupna prokura):

(1) Prokura se lahko podeli tudi dvema ali ve osebam skupaj, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo drubo.

(2) Tretje osebe lahko veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. (3) Akt o ustanovitvi lahko doloi, da prokurist zastopa drubo skupaj z enim ali ve

zakonitimi zastopniki. l. 36 ZGD-1 (prenehanje prokure): Prokura se lahko vsak as preklie. l. 37 ZGD-1 (prenos prokure): Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.


20

l. 38 ZGD-1 (vpis prokure): (1) Druba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register. (2) Prokuristov podpis je treba shraniti pri sodiu. Pri podpisovanju drube mora

prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura. Poslovno pooblastilo Gre za posebno obliko splonega/generalnega pooblastila, na podlagi katerega ima pooblaenec pravico sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so obiajni pri opravljanju poslovne dejavnosti drube. Poslovno pooblastilo ureja OZ (l. 80 81 OZ). Poznamo dve obliki poslovnega pooblastila:

1. pooblastilo po zaposlitvi: npr. prodajalci v trgovini, delavci na bannih okencih, potahopravljajo tako delo, da je z njim povezano sklepanje ali izpolnjevanje doloenih pogodb. Obseg pooblastila doloajo obiaji.

2. pooblastilo trgovskega potnika: ima ga trgovski potnik, ki za gospodarsko drubo ali pa podjetnika opravlja tiste posle, ki se nanaajo na prodajo blaga in so navedeni v pooblastilu. Nima pravice sklepati pogodb, temve samo zbira naroila.

Sodni register

Pojem in pomen sodnega registra Sodni register je javna knjiga v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva (podatki) glede tistih (pravnih) oseb, ki jih zakon opredeljuje kot subjekte vpisa. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanaajo na pravne znailnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa skup vseh pravnih dejanj pravnega subjekta, katerih pravna posledica so nastanek, sprememba ali prenehanje doloenega pravnega razmerja. Pravna razmerja v katera vstopa druba je mogoe razdeliti v dve skupini:

1. Zunanja pravna razmerja so razmerja med drubo in tretjimi 2. Notranja pravna razmerja so razmerja med drubo in njenimi drubeniki oz. delniarji

Obstajajo razline evidence, ki nimajo enake tee:

- evidence, namenjene potrebam javne uprave (npr. register motornih vozil) takne evidence nimajo nobenih uinkov v civilnem pravu.

- zemljika knjiga stvarne pravice se pridobivajo in odsvajajo z vpisi v zemljiko knjigo. ele z vpisom nastane pravica.

- matine knjige (rojstna, porona, knjiga umrlih) namenjene so evidenci fizinih oseb.

- e otrok ni vpisan v rojstno matino knjigo, to ne pomeni, da ne obstaja e vedno je subjekt pravic in dolnosti, saj to vsakdo postane z rojstvom,

- enako velja za matino knjigo umrlih, - porona matina knjiga deluje podobno poroka je sklenjena v trenutku, ko zakonca

izjavita voljo o tem. Zakon je sklenjen, etudi ni vpisan v porono knjigo. - sodni register vpis v sodni register je pogoj, da nastane pravna oseba. Na to se vee

veliko drugih uinkov. Vpis povzroi pravno posledico.


21

Obstajajo evidence, ki jih vodijo pravne osebe. V njih obstaja nevarnost agregacije ali zdruevanja podatkov. S kombinacijo podatkov o doloeni osebi iz razlinih evidenc dobimo popoln vpogled v nain njenega obnaanja, kar pomeni poseg v zasebnost (npr: evidence zalob o naronikih). Zbiranje javnih podatkov, ki niso namenjeni vsak svojemu podroju, je nedopustno. Evidence morajo biti zaitene. Podatki iz evidenc se lahko uporabljajo le za namen, za katerega so bile vzpostavljene. Tako doloa Zakon o varstvu podatkov. Vpis oz. vloitev listin in posledino javna objava tega dejstva zagotavljata t.i. primarno publiciteto v zvezi s subjekti vpisa. Sekundarna publiciteta pa se zagotavlja z uresniitvijo zahteve, da je treba vsakomur omogoiti vpogled v vnesene podatke in pridobiti kopije vnesenih listin. Pravila, ki se nanaajo na subjekte vpisa in podatke, ki jih je treba vpisati v sodni register, normativno ureja ZGD-1. Pravne uinke teh vpisov, postopek vpisa v sodni register in upravljanje sodnega registra ter dostop do podatkov, vpisanih v sodni register, pa Zakon o sodnem registru (ZSReg).

Naela sodnega registra Naela registrskega prava predstavljajo temeljna pravila delovanja sodnega registra ter pravne narave in pravnih posledic vpisa v sodni register:

1. Naelo javnosti vsi podatki, ki se vnaajo v sodni register so javni, zato je vsakomur potrebno omogoiti vpogled v podatke, ki so vpisani v register ter v podatke iz zbirke listin in mu priznati upravienje zahtevati prepis iz sodnega registra, ne da bi zato moral izkazovati obstoj pravnega interesa. Javnost registra je absolutna. Ne sme se je omejiti, etudi ima druba teave ali je v steaju.

- vsebina vpisov v sodni register je javno dostopna, zato se nihe ne more sklicevati, da mu vsebina posameznega vpisa ni bila znana pozitivni publicitetni uinek vpisa v sodni register. Med tem ko je negativni publicitetni uinek: e doloen podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolan vedeti.

- sodni register vodijo dravni organi sodia. To zagotavlja popolno nepristranskost pri vsebini vpisov, kar je izredno pomembno za pravni promet, ker se lahko vsak zanese, da so podatki vpisani v sodni register, pravilni. Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem v dobri veri zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo kodljive posledice.

Funkcija naela javnosti je dajanje informacij monim sopogodbenikom gospodarske drube. Resen pravni subjekt se, preden navee stike z gospodarsko drubo, vedno pozanima o pravnem statusu drube prek sodnega registra. Ponekod celo zakon predpisuje izpis iz sodnega registra pred sklenitvijo pogodbe. Iskanje po sodnem registru je lahko donosen posel. Na primer: Dunn & Bradstreet je najbolj znana organizacija, ki se proti plailu ukvarja z bonitetnimi poroili o gospodarskih drubah. V veini primerov jih rpa iz sodnih registrov. Javnost je absolutna, vendar samo ob enem nainu iskanja poznati je treba ime drube (firmo). Ni mono iskati oseb po imenih, po tem, v katerem nadzornem svetu so,... Takno iskanje je dovoljeno le izjemoma, e gre za upnika, ki ima ugotovljeno terjatev s strani dravnega organa (n.pr.: davna sluba). Te izjeme doloa zakon.


22

Vsi vpisi v sodni register se objavijo v Uradnem listu s asovnim zamikom 1 do 2 meseca. Pravne posledice nastanejo e z vpisom v sodni register.

2. Naelo publicitete teje se, da je tisto, kar je vpisano v sodni register, znano vsem, eprav v resnici ni (praesumptio iuris et de iure). Publicitetni (deklaratorni) uinek nastopi, ko se z dnem vpisa ali z dnem objave tega vpisa teje,da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Loimo pozitivni in negativni publicitetni uinek (glej zgoraj). Edina izjema je l. 6/V ZGD-1, ki se nanaa na pravne posle ultra vires navedba dejavnosti v registru e ne pomeni, da je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev..

3. Naelo zaupanja vsako se lahko zanese na podatke, vpisane v sodni register.

Tistega, ki v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem (v dobri veri) zanese na podatke, ne sme trpeti kode zaradi zaupanja v sodni register oz. podatke, ki so v njem vpisani.

4. Naelo aurnosti podatke za vpis je treba predloiti v 15 dneh po izpolnitvi pogojev

za vpis. Kritev ima sankcije.

5. Naelo obveznega vpisa vsi subjekti, za katere zakon doloa, da se vpiejo v sodni register, so dolni vloiti predlog za vpis v sodni register (ustanovitev, vpis vseh sprememb, ki jih je potrebno vpisati v register).

6. Naelo prednosti registrsko sodie pri vpisovanju tistih podatkov, ki se medsebojno izkljuujejo, daje prednost tistim, za katere je bil predlog za vpis podan prej, ob predpostavki, da so podane predpostavke za vpis (npr. pri vpisu firme).

7. Naelo Zakonitosti v sodni register se vpisujejo le podatki o subjektih, ki jih doloa zakon, in to le tisti podatki, katerih vpis je z zakonom predpisan.

Organizacija sodnega registra l. 44 ZGD-1:

(1) Register vodi sodie. (2) Postopek o registrskih zadevah ureja poseben zakon.

Sodni register pri nas vodijo sodia. Vzpostavljeni so na sedeih okronih sodi (11) stvarna pristojnost. Krajevno pristojno pa je tisto izmed 11 okronih sodi, na obmoju katerega ima subjekt vpisan sede. Med njimi poteka raunalnika povezava centralna podatkovna baza. Vanjo imajo vpogled notarji. Navadni dravljani imajo vpogled v registre na okronih sodiih. Sodni register je sestavljen iz dveh delov:

1. glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere zakon odloa,da se vpiejo v sodni register

2. zbirka listin, kamor se vloijo listine:


23

- na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva

- za katere zakon doloa, da se predloijo registrskemu sodiu - listine, ki jih je treba predloiti sodnemu registru z namenom javne

objave V sodni register se vpisujejo podatki, ki jih zahteva zakon:

- ustanovitev in prenehanje gospodarske drube, - akt o ustanovitvi (statut pri delniki drubi) in akt o imenovanju poslovodstva, - podatki iz ivljenja gospodarske drube.

Vsi vpisi v register se opravijo na podlagi sklepa sodia. Sklep se izda po posebni vrsti nepravdnega postopka. Udeleenci v postopku:

- predlagatelj postopka - subjekt vpisa, e ni hkrati predlagatelj postopka - oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odlono prizadet - osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeleujejo postopka -

Registrsko sodie odloi o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register na podlagi vloge za vpis in po uradni dolnosti. Sklep o vpisu delnike drube v register izda sodnik I. stopnje. Sodni referent izda sklep za vse ostale gospodarske drube (d.o.o. in osebne drube). Subjekt vpisa je pravna oseba ali njen del, za katerega zakon doloa, da se vpie v sodni register:

- d.n.o. - k.d. - d.o.o. - d.d. - k.d.d. - e.d.d. - GIZ - EGIZ - zadruga - evropska zadruga - zavod - skupnost zavodov - druge pravne osebe, za katere zakon doloa, da se vpiejo v register

- podrunica gospodarske drube

- podrunica tujega podjetja

- del druge pravne osebe iz prejnjega ostavka, e zakon doloa, da se vpie v register

Podatki, ki se vnaajo v sodni register:

- enotna identifikacijska tevilka - firma - sede in poslovni naslov v kraju sedea


24

- pravnoorganizacijska oblika - datum akta o ustanovitvi - ustanovitelji, drubeniki - osebe pooblaene za zastopanje - as trajanja subjekta vpisa - podatki v zvezi s postopkom prisilne poravnave, steaja ali likvidacije - podatki v zvezi z drugimi naini prenehanja subjekta vpisa.

Uinki vpisov v sodni register

1. Publicitetni uinek, ko se z dnem vpisa ali dnem objave teje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan (negativni publicitetni uinek in pozitivni publicitetni uinek)

2. Konstitutivni uinek vpisa konstitutivne/oblikovalne uinke imajo vpisi, katerih posledica je nastanek ali prenehanje korporacijskopravnega razmerja (npr. vpis ustanovitve oz. prenehanja gospodarske drube, vpis spremembe statuta d.d., statusna preoblikovanja)

Vrste vpisov 1. konstitutivni vpis pravna posledica nastane z vpisom v sodni register. Pravna posledica

ne nastane z nastankom dejstev, ampak z vpisom. Primeri: ustanovitev in prenehanje drube,...

2. deklaratorni vpis pravna posledica nastane e prej, vpis ima namen obveanja. Primer: skupina d.o.o. imenuje novega poslovodjo, kar se s asovnim zamikom vpie v register. Poslovodja je vse kompetence prevzel e z imenovanjem, vendar je ele z vpisom v register nastal publicitetni uinek. Pristojnost poslovodje obstaja prej, vendar 3. oseba ne trpi kode, e zaupa v register, ko sprememba e ni vnesena.

O registru najdemo v ZGD malo podatkov, vsebuje jih Zakon o sodnem registru (dodani so posebni obrazci). Za vpis v sodni register so potrebne takse. Sodie nima pristojnosti odloati o primernosti ustanovnega akta, ampak mora v skladu z zakonom le preveriti skladnost vloge z zakonom. e je vloga skladna, mora sodie izdati odobritveni sklep. Notar ima pooblastila po samem zakonu za izdajo listin v notarski obliki. Ne more vplivati na vsebino sklepov, temve samo verodostojno potrdi, kar je bilo sprejeto na skupini d.d. ali d.o.o. e gre za nezakonit sklep, mora gospodarsko drubo na to opozoriti, vendar ne more prepreiti sprejema tega sklepa.

Ninost vpisa v sodni register Vsak, ki ima pravni interes, da se ugotovi ninost vpisa v sodni register, lahko vloi tobo za ugotovitev ninosti.


25

Od ugotovitve ninosti vpisa v sodni register pa je potrebno razlikovati ninost (vpisa) ustanovitve kapitalske drube.

Poslovna skrivnost Druba lahko kot gospodarski subjekt ohrani konkurenne prednosti le, e ji uspe obvarovati poslovne skrivnosti in e vodilno osebje pa tudi delavci ne sodelujejo z drugimi drubami, s katerimi je druba v konkurennem razmerju. Poslovne skrivnosti so bistveni del drubinega podjetja in so rezultat znanja, pridnosti, kreativnosti in prizadevnosti vseh bivih in sedanjih sodelavcev v drubi. S poslovno skrivnostjo so zavarovani znanje o nainu in postopkih organiziranja doloenega dela, o tehnologiji, o poslovnih partnerjih, finanni podatki in vrsta drugih informacij, ki so se zbirale in nastajale ve let in so bile povezane s stroki. l. 39 ZGD-1 (pojem poslovne skrivnosti):

(1) Za poslovno skrivnost se tejejo podatki, za katere tako doloi druba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni drubeniki, delavci, lani organov drube in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Ne glede na to, ali so doloeni s sklepi iz prejnjega odstavka, se za poslovno skrivnost tejejo tudi podatki, za katere je oitno, da bi nastala obutna koda, e bi zanje izvedela nepooblaena oseba. Drubeniki, delavci, lani organov drube in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, e so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo doloiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kritvi zakona ali dobrih poslovnih obiajev.

Lastnosti poslovne skrivnosti:

1. gre za podatek doloeno dejstvo, ki obstaja v vednosti, v znanju. 2. za podatke ve le doloen omejen krog ljudi. Kot skrivnost lahko velja podatek,

katerega sestavine so sicer znane, vendar je mogoe podatek v celoto sestaviti, komplementirati le z doloenim trudom. Podatki morajo biti pridobljeni legalno.

3. obstaja doloena prepoved, da bi osebe, ki vedo ali zvedo za podatek,le-tega sporoale nepooblaenim osebam. Loimo dve merili:

- subjektivno: sam upravienec, nosilec s svojim aktom in s svojo voljo oznai podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravieno sporoanje

- objektivno - zakonsko: sam zakon doloa, kateri podatki se tejejo za poslovno skrivnost, nosilec lahko kvejemu omili zakonsko strogost (podatki za katere je znano, da bi nastala obutna koda, e bi zanje izvedela nepooblaena oseba)

4. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenno prednost v kakrnemkoli pogledu (nov postopek za izdelavo nekega izdelka, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga). Konkurenni pomen podatka pa se lahko kae tudi v negativnem smislu neugoden podatke, katerega sporoanje neupravieni osebi bi kodilo konkurennemu poloaju podjetja.


26

Interna opredelitev poslovne skrivnosti poslovna skrivnost je materialna ali imaterialna dobrina znotraj same drube, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojem delu ne potrebujejo. l. 40 ZGD-1 (varstvo poslovne skrivnosti):

(1) S pisnim sklepom iz prejnjega lena druba doloi nain varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Podatke, ki so poslovna skrivnost drube, morajo varovati tudi osebe zunaj drube, e so vedele ali bi glede na naravo podatkov morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

(3) Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj drube poskuale v nasprotju z zakonom in voljo drube pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost drube.

Po zakonu so dolni varovati poslovno skrivnost: 1. osebe znotraj drube (drubeniki, zaposleni v drubi, lani drubenih organov), 2. osebe, ki za drubo opravljajo doloeno delo na podlagi civilnopravnih pogodb, 3. osebe zunaj drube, ki zvedo za poslovno skrivnost. V zvezi s poslovno skrivnostjo loi zakon dve obliki kritve. Razlikovanje med njima temelji na dejstvi, ali oseba e ve ali e ne ve za zaupni podatek:

- osebe e vejo za podatek (vse kar je bilo povedano do sedaj). e gre za osebe, ki sodijo v krog drube, bodo akti drube doloili reim varovanja podatkov; tu gre za notranje informacije: informacije, ki jih lahko pridobijo delniarji, lani nadzornega sveta d.d. ali lani uprave d.d. ter jih lahko izkoristijo za pridobitev koristi na drugih podrojih. Teh informacij se ne sme razkrivati 3. osebam ali jim celo priporoati nakup vrednostnih papirjev (insider dealing).

- osebe e ne vejo za podatek, pa bi poskuale do njega neupravieno priti. e to izvajajo prikrito, govorimo o gospodarskem (industrijskem) vohunstvu je organizirana kriminalna dejavnost pridobivanja poslovnih skrivnosti, da bi na njihovi podlagi doloena druba dosegla gospodarske koristi, ki jih sicer ne more.

Prepoved konkurence Konkurenca med gospodarskimi subjekti je temeljni pogoj za trno gospodarstvo. Zakonska prepoved konkurence je doloena z namenom, da bi se omogoila konkurenna prednost drube, podobno kot pri varstvu poslovne skrivnosti. l. 41 ZGD-1 (prepoved konkurence):

(1) Drubeniki d.n.o., komplementarji k.d., drubeniki in poslovodje d.o.o., lani uprave, upravnega odbora in NS d.d. ter prokuristi ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi drubi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurennem razmerju z dejavnostjo prve drube.

(2) Akt o ustanovitvi drube lahko doloi omejitve iz prejnjega odstavka tudi za komanditiste v k.d. ali delniarje v d.d. in k.d.d. ali za lane GIZ.

(3) Akt o ustanovitvi drube lahko doloi pogoje, ob katerih je osebam iz prvega odstavka tega lena dopustno sodelovati pri konkurenni drubi.


27

(4) Z aktom o ustanovitvi drube se lahko doloi, da traja prepoved tudi po tem, ko je kdo izgubil lastnost osebe iz prvega odstavka tega lena. Prepoved ne sme trajati ve kot dve leti, razen v primerih iz l. 268/II in l. 515 /III tega zakona, ko prepoved ne sme trajati ve kot 6 mesecev.

(5) Dolobe tega lena ne posegajo v prepoved konkurence, ki velja za osebe v delovnem razmerju.

Zakonsko doloen krog oseb, na katere se nanaa prepoved konkurence (zakonska prepoved konkurence):

1. drubeniki d.n.o. 2. komplementarji k.d. 3. drubeniki in poslovodje d.o.o. 4. lani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta d.d. 5. prokuristi

Ti ne smejo sodelovati v tej vlogi, biti delavci ali podjetniki, e bi bila dejavnost, ki bi jo opravljali, lahko v konkurennem odnosu z dejavnostjo njihove drube. Statusna prepoved konkurence (to mora doloiti akt o ustanovitvi):

1. komanditisti v k.d. 2. delniarji v d.d. in k.d.d. 3. lani GIZ

l. 42 ZGD-1 (kritev prepovedi konkurence):

(1) e oseba prekri prepoved konkurence, lahko druba zahteva odkodnino. (2) Druba lahko od krilca zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj raun, kot

posle, sklenjene za raun drube, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj raun, ali da drubi odstopi svojo pravico do odkodnine.

(3) Terjatve drube iz prejnjih odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko druba izve za kritev in krilca, najpozneje pa v petih letih od kritve.

Druba lahko poleg teh sankcij zahteva tudi prepoved opravljanja dejanj, s katerimi se kri prepoved konkurence.

Podjetnik Pojem in pravni poloaj podjetnika ZGD-1 ureja status gospodarskih subjektov, ki se veinoma ustanavljajo kot drube, vendar kot sistemski zakon ureja tudi podjetnika. l. 3/VI ZGD-1: Podjetnik po tem zakonu je fizina oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. l. 71 ZGD-1 (uporaba dolob tega zakona za podjetnika): Za podjetnika se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o:

- dejavnosti,


28

- firmi, - sedeu, - podrunici, - prokuri, - poslovni skrivnosti.

V primerjalnem pravu povsod obstaja monost, da fizina oseba opravlja gospodarsko dejavnost. Uporablja se izraz trgovec (commeant, Kaufmann, imprenditore). Pri nas se uporablja izraz podjetnik. Podjetnik se lahko ukvarja z vsemi oblikami gospodarske dejavnosti. Bistveno je, da je to redni poklic podjetnika in da se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo zaradi pridobivanja dobika. Osnovne znailnosti podjetnika so enake kot pri gospodarskih drubah:

- samostojnost: lastna korist in riziko - pridobitnost: poslovanje zaradi dobika - opravljanje dejavnosti na trgu

Podjetnika ni mogoe enaiti z ustanoviteljem enoosebne d.d. ali d.o.o. Prav tako ga ni mogoe enaiti z obrtnikom razlika med njima je v tem, da se podjetnik lahko ukvarja z vsemi gospodarskimi dejavnostmi, e zakon ne doloa drugae, podjetnik obrtnik pa se lahko ukvarja le z dejavnostmi, ki jih doloa obrtni zakon (ObrZ) in pod pogoji, ki jih doloa ta zakon. Bistveno je, da mora podjetnik opravljati dejavnost trajno, samostojno in s pridobitnim namenom. Podjetnik npr. ni pooblaenec ali prokurist, lahko pa opravlja funkcijo direktorja v drubi. Podjetnik lahko zane opravljati svojo dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (l. 74 ZGD-1). Vpis je konstitutivnega pomena, kar pomeni, da podjetnik ele s prijavo pridobi pravico opravljati podjetniko dejavnost. l. 72 ZGD-1 (posebne dolobe o podjetniku):

(1) Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine.

(2) Podjetnik lahko uporablja tudi skrajano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.

(3) e podjetnik podjetje proda ali vloi v drubo, lahko kupec ali druba e naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, e s tem izrecno soglaa.

(4) e podjetnik umre, lahko podjetnikov dedi, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi e naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na zapustnikovega dedia podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedi kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s l. 74 tega zakona vpie kot podjetnik.

(5) Na sporoilih, ki jih podjetnik polje posameznemu naslovniku, morajo biti navedeni firma in sede podjetnika ter njegova matina tevilka.


29

(6) Na sporoilih, ki se poiljajo v okviru obstojeih poslovnih stikov, morata biti navedena le firma in sede. Naroilnice se tejejo za sporoila iz prejnjega odstavka.

(7) Prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika. (8) Podjetnik lahko imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika

pooblaen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Dedi podjetnika lahko to pooblastilo vsak as preklie. Podelitev in prenehanje tega pooblastila se mora vpisati v Poslovni register Slovenije.

Nastopanje v pravnem prometu Podjetnik mora v pravnem prometu poslovati z:

1. svojo firmo 2. oznabo dejavnosti 3. navedbo sedea 4. okrajavo s.p.

V bistvu ne gre za pravo firmo, ker podjetnik ni pravna oseba, vendar je funkcija 'firme' enaka. Odgovornost podjetnika za obveznosti Poloaj podjetnika glede odgovornosti za obveznosti iz poslovanja podjetja je podoben poloaju drubenika pri d.n.o. Podjetnik odgovarja za obveznosti iz poslovanja podjetja z vsem svojim premoenjem. Gre torej za osebno, samostojno in neposredno odgovornost podjetnika. Podjetnik odgovarja upnikom za obveznosti iz podjetnike dejavnosti neposredno tudi v primeru, e je poslovno ali kako drugae loil svoje zasebno premoenje od premoenja, organiziranega v svojem podjetju. Druge posebnosti podjetnika Podjetnik lahko podeli prokuro pod enakimi pogoji, ki veljajo pri drubah, vendar prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika. Podjetnik ne more biti drubenik v osebni drubi, ker bi zaradi podobnosti statusa to lahko ogroalo pravni promet, lahko pa je drubenik v kapitalski drubi. Podjetnik lahko sklene tudi pogodbo o tihi drubi, enako in pod enakimi pogoji kot drube, pri emer tihi drubenik vlaga sredstva v njegovo podjetje. Podjetnik lahko deluje v sistemu povezanih drub. Podjetnik lahko sklepa podjetnike pogodbe (npr. pogodba o obvladovanju, pogodba o vodenju poslov). Glede vodenja poslovnih knjig glej l. 73 ZGD-1.


30

Izbris podjetnika iz poslovnega registra AJPES po uradni dolnosti izbrie podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, e:

- se podjetnik statusno preoblikuje v drubo - podjetnik v dveh zaporednih letih ne predloi letnega poroila - podjetnik umre, razen, e njegov dedi nadaljuje zapustnikovo podjetje - je podjetniku izreen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti

Druba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)

Pojem drube z neomejeno odgovornostjo Druna z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) je v ZGD-1 opredeljena kot osebna druba (l. 3 ZGD-1). To je gospodarska druba s statusom pravne osebe, v katero so vzajemno pogodbeno zdruene dve ali ve pravnih ali fizinih oseb (drubenikov), ki odgovarjajo za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. Gre za osebno odgovornost drubenikov (glavna znailnost d.n.o.). Ima status pravne osebe, ki ga pridobi z vpisom drube v register. Drubo morata ustanoviti najmanj dve fizini ali pravni osebi. Ni nujno, da se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo. Za ustanovitev drube ni treba zagotoviti nobenih sredstev v obliki osnovnega kapitala. Drubeniki si prizadevajo za izpolnitev skupnega cilja. Zgodovinski razvoj D.n.o. spada med najstareje drubene oblike organiziranosti gospodarske dejavnosti. Prve oblike najdemo e v srednjem veku v severni Italiji (Genova). V 16., 17. In 18. stoletju je bila to najpogosteja oblika zdruevanja trgovcev. Primerna je za opravljanje razlinih gospodarskih dejavnosti. Ustanovitev je relativno preprosta, saj drubeniki ne potrebujejo posebnega premoenja za njeno ustanovitev. Pogoj za uinkovito delovanje so medsebojno zaupanje drubenikov ter posebna pobuda in zavest o odgovornosti vsakega drubenika. Primerna je za opravljanje manjega obsega gospodarske dejavnosti. Slabosti pa so predvsem v osebni odgovornosti drubenikov in teave, ki nastanejo po smrti posameznega drubenika, povezane z reevanjem dednih vpraanj. Za to drubo se uporabljajo pravila o CP drubeni pogodbi za vsa vpraanja, ki niso urejena z zakonom ali DP (l. 990 1002 OZ).

Ustanovitev drube l. 76 ZGD-1:

(1) Druba z neomejeno odgovornostjo je druba dveh ali ve oseb, ki za obveznosti drube odgovarjajo z vsem svojim premoenjem.

(2) Druba se ustanovi s pogodbo med drubeniki.


31

Za ustanovitev velja normativni sistem ustanavljanja. DP mora biti pisna, vendar ne rabi biti v obliki notarskega zapisa. DP je akt o ustanovitvi in zato mora vsebovati konstitutivne sestavine, kot so:

- firma in sede drube - dejavnost drube - imena in prebivalie oz. firma in sede drubenikov - viino in vrsto vlokov, e so dogovorjeni - druga vpraanja v zvezi z notranjimi razmerji med drubeniki.

Za oblikovanje DP, kadar gre za pravna razmerja med drubeniki, velja temeljno naelo pogodbene svobode. Ko pa gre za urejanje pravnih razmerij drube do tretjih oseb, zakon vsebuje vrsto dolob prisilne narave, ki jih ni mogoe spreminjati s pogodbo. Loimo torej notranja razmerja med drubeniki in pa razmerja med drubo in tretjimi in med drubeniki in drubo. DP je kooperacijska in osebna pogodba, s katero se posamezna oseba zavezuje ne samo vloiti doloen vloek, temve tudi aktivno sodelovati v poslovanju drube. Gre za konsenzualno pogodbo. D.n.o. se lahko ustanovi samo po postopku enkratnega ustanavljanja (simultano). Zakon ne doloa viine vlokov v drubo, vendar pa so e po sami naravi drubeniki dolni zagotoviti pogoje za zaetek poslovanja drube. Prispevek drubenika je lahko v delu, znanju, izkunjah, denarju, pravicah, stvareh Temu prispevku pravimo vloek. Na podlagi vloka pa drubenik pridobi kapitalski dele v drubi. Viino in vrsto vlokov doloi DP (e ni drugae dogovorjeno so vloki enaki). Drubeniki niso dolni naknadno zvievati vlokov z naknadnimi vlaganji, e ni to izrecno doloeno v pogodbi. l. 80 ZGD-1. Obveznosti proti drubi mora drubenik izpolnjevati v skladu z DP. Druba je nosilec LP nad vloenimi sredstvi, drubenik pa ima doloena upravienja v drubi v okviru kapitalskega delea. Druba svoje terjatve do drubenikov uveljavlja preko svojega zastopnika, vendar pri tej drubi velja naelo actio pro socio, ki pooblaa vsakega drubenika, da lahko v korist drube s tobo uveljavlja izpolnitev obveznosti drubenika do drube.

Registracija drube Druba mora biti vpisana v register, kar je pogoj za pridobitev statusa pravne osebe vpis je konstitutivne narave. Registracija se opravi na podlagi prijave za vpis v register, ki mora vsebovati tudi ime, priimek in prebivalie oz. firmo in sede vsakega drubenika. Prijavo za vpis morajo vloiti vsi drubeniki (posledica tega, da so vsi po zakonu upravieni voditi posle drube) (l. 78 ZGD-1). Firma d.n.o. mora vsebovati vsaj priimek enega drubenika, z navedbo, da je drubenikov ve, ter oznabo drube d.n.o. Lahko ima tudi dodatne sestavine fantazijski dodatek.


32

Pravna razmerja med drubeniki Drubeniki v okviru pogodbene svobode prosto urejajo medsebojna pravna razmerja (zakonska doloila se uporabljajo subsidiarno) (l. 79 ZGD-1). Gre za notranja razmerja med drubeniki, ki temeljijo na naelih:

1. enakega obravnavanja drubenikov 2. dolnosti skrbnega ravnanja 3. prepovedi konkurence 4. skupnega vodenja poslov in zastopanja drube 5. medsebojnega nadzora 6. sorazmerne razdelitve dobika in izgube 7. razpolaganja z deleem.

Naelo enakega obravnavanja drubenikov Zakon predvideva naelo enakega obravnavanja drubenikov, vendar pa v okviru pogodbene svobode lahko drubeniki medsebojna razmerja uredijo tudi drugae. Naelo skrbnega ravnanja To je zakonsko naelo, ki nalaga vsakemu drubeniku dolnost izpolnjevati prevzete obveznosti s skrbnostjo kot v lastnih zadevah (l. 81 ZGD-1). To je najvija stopnja skrbnosti. Kritev ima za posledico odkodninsko odgovornost, vendar pa morajo biti izpolnjene vse predpostavke odkodninske odgovornosti: protipravnost, vzrona zveza koda, krivda (naklep, huda malomarnost). Konkurenna prepoved Generalna klavzula l. 41 ZGD-1. Tako drubeniki d.n.o. ne smejo sodelovati kot drubeniki v drugih d.n.o., prav tako ne smejo biti delavci ali prokuristi v katerikoli drugi drubi, ali pa kot podjetnik posameznik opravljati dejavnosti, ki je ali bi lahko bila v konkurennem razmerju z drubo. Doloba ni prisilne narave in se lahko drugae uredi z DP. Sankcije za kritev:

- odkodnina - prevzem poslov s strani drube - prenos koristi iz poslov na drubo - odstop pravice do odkodnine drubi - odpoved DP.

Naelo skupnega vodenja poslov Po naravi je d.n.o. oblika drube, ki pripada vsem drubenikom in zato velja naelo skupnega vodenja poslov drube. Zakon konstituira dolnost in pravico vodenja poslov drube (l. 85 ZGD-1), vendar se lahko posamezni drubeniki tej pravici odreejo iz utemeljenega razloga (l. 91 ZGD-1) ali pa jim je ta pravica iz utemeljenega razloga odvzeta (l. 90 ZGD-1), oziroma jo lahko prenesejo, e je to predvideno v DP, na tretjo osebo (l. 86 ZGD-1). Vodenje poslov pomeni organiziranje poslov, s katerimi se uresniujejo skupni cilji.


33

Naelo medsebojnega nadzora Zakon doloa pravico in dolnost drubenikov opravljati nadzor nad poslovanjem drube (pravica do obveanja o poslovanju drube in pravica do vpogleda v drubene knjige, listine in dokumente). To je zakonska pravica, ki je z DP ni mogoe izkljuiti. Nadzorno funkcijo opravljajo vsi drubeniki (pri tem imajo lahko strokovnjake, ki imajo status pomonikov). Razdelitev dobika in izgube DP doloa, ali in kakne vloke morajo drubeniki vplaati v drubo. e ni drugae dogovorjeno, velja naelo enakih vlokov. V DP dogovorjena viina in vrsta vloka se pozneje lahko spreminja samo s soglasjem vseh drubenikov. Drubenik ni dolan zviati dogovorjenega ali pa dopolniti svojega zmanjanega vloka. Zakonska domneva enakih vlokov ima za posledico tudi zakonsko domnevo, da je poloaj drubenikov pri razdelitvi dobika ali izgube tudi enak. Dolobe niso prisilne narave. Najprej je potrebno ugotoviti rezultate poslovanja drube (BS, IPI). Potem, ko se na podlagi raunovodskih izkazov ugotovita dobiek ali izguba, se vsakemu drubeniku izrauna njegov dele pri dobiku ali izgubi (l. 94 ZGD-1). Dele dobika, ki pripada drubeniku se na podlagi zakona pripie kapitalskemu deleu drubenika. Pri izgubi enako. Ta nain porazdeljevanja dobika in izgube torej predpostavlja spremenljive kapitalske delee drubenikov (ti so lahko tudi negativni; ne, e tako doloa DP). Od skupnega dobika drube, ki se ugotovi na podlagi raunovodskih izkazov, se najprej vsakemu drubeniku dodeli 5% od njegovega kapitalskega delea. To je mogoe, e je celotni dobiek veji od 5% glede na vrednost vseh deleev. Sicer pa toliko % kot je dobika. Pri delitvi preostalega dobika pa velja naelo enakosti vsak drubenik torej dobi enak dele (DP lahko doloa drugae). Enaka naela in postopek veljajo tudi pri delitvi izgubenajprej 5% od vsakega delea, ostalo vsakemu enako (DP!) Zmanjanje kapitalskega delea l. 96 ZGD-1 (zmanjanje kapitalskega delea):

(1) Vsak drubenik sme v lastno breme dvigniti denar iz blagajne drube do zneska 5% svojega, v preteklem poslovnem letu ugotovljenega kapitalskega delea in lahko zahteva, razen, e bi bilo to oitno v kodo drube, tudi izplailo svojega delea pri dobiku v preteklem poslovnem letu, ki presega navedeni znesek.

(2) Drubenik ne sme brez privolitve drugih drubenikov zmanjati svojega kapitalskega delea.

DP lahko uredi drugae. e je v poslovnih knjigah izkazan negativni kapitalski dele, ki se vodi v kontu izgube, drubenik sploh ne more dvigniti denarja iz blagajne. Zmanjanje kapitalskega delea ali njegovo razpolaganje zunaj okvirov prvega odstavka pa ni dovoljeno brez soglasja drugih drubenikov.


34

Pravna razmerja drubenikov do tretjih oseb Temeljno naelo pogodbene svobode je pri urejanju razmerij drubenikov do tretjih zaradi varstva tretjih bistveno omejeno. V tem je tudi razlika med notranjimi in zunanjimi razmerji v d.n.o. Drubeniki so omejeni v svojih ravnanjih, zlasti v razmerjih do upnikov. V zunanja pravna razmerja vstopa druba praviloma v svojem imenu in za svoj raun kot samostojni pravni subjekt, vendar pa se tu subsidiarno uporablja tudi osebna odgovorsnot drubenikov. Zastopanje drube l. 98 ZGD-1 (zastopanje):

(1) Za zastopanje drube je upravien vsak drubenik, e ni z drubeno pogodbo izvzet od zastopanja.

(2) V DP se lahko doloi, da so za zastopanje drube upravieni vsi ali nekateri drubeniki samo skupno. Drubeniki, ki so upravieni do skupnega zastopanja, lahko med seboj izberejo in pisno pooblastijo posamezno osebo za izvedbo posameznih poslov ali doloenih vrst poslov. Za izjavo volje drubi zadostuje, da je izjavljena enemu od upraviencev do skupnega zastopanja.

(3) V DP se lahko doloi, da so lahko za zastopanje drube drubeniki upravieni samo skupno s prokuristom. V tem primeru se smiselno uporabljajo dolobe prejnjega odstavka.

(4) Izvzetje drubenika od zastopanja, doloitev skupnega zastopanja ali vkljuitev prokurista, kakor tudi vsako spremembo glede drubenikovega upravienja za zastopanje morajo za vpis v register prijaviti vsi drubeniki.

l. 99 ZGD-1 (odvzem upravienja za zastopanje): Na predlog drugih drubenikov lahko sodie odvzame drubeniku upravienje za zastopanje, e obstaja utemeljen razlog, zlasti e gre za hujo kritev obveznosti ali nesposobnost za pravilno zastopanje. Pravica zastopati drubo pripada vsakemu drubeniku po zakonu (sam in neomejeno) in je sestavni del lanskih pravic drubenika. Pravica mu je lahko omejena ali odvzeta. Poznamo individualno in kolektivno zastopanje. Zastopanje opredeljujemo kot dajanje (aktivno zastopanje) ali sprejemanje (pasivno zastopanje) izjav volje, ki neposredno uinkujejo na tretjo osebo zastopanca. Odgovornost drubenikov za obveznosti drube D.n.o. tako kot ostale drube ogovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem. Posebnost d.n.o. (kot osebne drube) pa je, da upnikom za obveznosti drube dodatno/subsidiarno odgovarjajo vsi drubeniki z vsem svojim premoenjem. Gre za osebno in subsidiarno odgovornost drubenikov, ki je doloena z zakonom (z DP se te odgovornosti ne da izkljuiti). Drubeniki odgovarjajo od dneva vpisa drube v register. e je pred vpisom drube kateri drubenik nastopal v imenu drube, odgovarja osebno z vsem svojim premoenjem, e je teh oseb ve, pa odgovarjajo solidarno (l. 100 ZGD-1).


35

Poznamo benefitium ordinis, kar pomeni, da mora upnik izpolnitev obveznosti najprej pisno terjati od drube (samo pisno, ni treba po sodni poti), ele, ko mu druba obveznosti ne izpolni, lahko uveljavlja osebno odgovornost drubenikov in od njih terja izpolnitev obveznosti drube. Terja lahko od kateregakoli drubenika, ti namre odgovarjajo solidarno. l. 101 ZGD-1 (ugovori posameznega drubenika): e je vloen zahtevek proti drubeniku zaradi obveznosti drube, lahko drubenik uveljavlja osebne ugovore in ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala druba. Temeljni osebni ugovor drubenika je benefitium ordinis, potem pobotni ugovor e gre za poskus drubenika, da izigra upnike s tem, da drubi zagotovi posojilo namesto lastnega kapitala tako bi drubenik v primeru steaja nastopal kot upnik in bi imel prednost pri poplailu terjatev zakon doloa, da se takna posojila tejejo kot premoenje drube (enaka naela kot pri d.o.o.). Upnikov poloaj ne sme biti poslaban zaradi spremembe drubenikov v drubi l. 103 ZGD-1 (odgovornost novega drubenika):

(1) Kdor vstopi v e obstojeo drubo, je odgovoren tako kot drugi drubeniki za obveznosti drube, prevzete pred njegovim pristopom, ne glede na to, ali je bila firma spremenjena ali ne.

(2) Drugaen dogovor drubenikov glede odgovornosti novega drubenika je proti tretj

kp skripta %28izpiski iz knjige%2c zapiski iz predavanj%29

Documents