KRANJ, torek, 22.12. 1981 C E N A 9 d in

*avni u redn ik : Igor S lavec Odgovorni urednik, v. d. Jože Košnjek

St. 98

Leto X X X I V

G L A S I L O SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA G O R E N J S K O

Nova Elanova trgovina v Zagrebu

to leto skupnega dela gorenjskih inšpektorjev

I r c a l o n a š e g a r a v n a n j a - Spoznanja inspekcijskih

i povsod zrcalo ravnanja organizacij ter ustanov, ki

•žujejo. Poročila inšpektorjev prepričljivo povedo, v ko-

smo pripravljeni spošto-vjena načela ravnanja in

*k v nas tiste škodljive dvoj-" terjamo od družbe in dru

ž n o doslednost, sami pa se Požvižgamo Poročila inšpek-tadi kažejo, ali smo sami

pripravljeni sodelovati, da bo v družbi manj zanjo in obenem tudi za nas Škodljivih pojavov.

V začetku leta je na Gorenjskem začela delovati enotna Uprava inšpekcijskih služb. V poročilu, ki ga je Uprava predložila v obravnavo gorenjski družbenopolitični skupnosti, preberemo nekaj zanimivih ugotovitev. Skupna gorenjska služba, sad dolgoletnih prizadevanj na tem področju, ki so bila pogosto ovirana

t i u t r t e l i o v o d o v o d n e g a i n k a n a l i z a c i j s k e g a omrežja ter

_ d e p o n i j e o d p a d k o v v T rž i ču ne kaže več odlašati -na jp r imerne j š ih v o d n i h v i r o v bo i zde lana čez po l leta

ikretne r e i i t v e o d v i s n e p r e d v s e m od v i r o v f inanc i -i k a t e r i h me b o p o t r e b n o d o g o v o r i t i

Precej načelno je izzve-iova razprava delegatov

•jevnih skupnosti in zbora P dela skupščine občine skupščine občinske komu

•pnosti. Drugačna ni mogla *prav bi

pri obravnavi 'pitno vodo prav lahko zašla

tokove prerane konkret-felegate je bilo razgrnjeno gradivo o stanju na po-

tanunalne opremljenosti v zajema vodovodno in ka-o omrežje ter odlagališče Ob natančno prikazanem

- je vse prej kot razvese-ponujene rešitve in načini

občutno manj določni, velja za oskrbo s v tržiški občini že

,-, ponekod je njena opo-Ptesegla vse dovoljene meje, zlasti sekundarne, so za-

lpomanjkljive. Plan komu [•"Pnosti za to srednjeročno

predvideva pridobitev do-* sekundnih litrov vode. haociranja izgradnje, pri-

nikov ob vodarini in združenega

opremo stavbnih zemljišč ter seveda z bančnimi posojili.

Tretje, za razvoj in ohranitev življenja nič manj pomembno vprašanje, je odlaganje industrijskih in komunalnih odpadkov. Odlagališče v Hudem je zelo slabo opremljeno in nadzorovano. Projekt predvideva postopno ureditev sanitarne deponije, ki bi zadoščala do leta 2000 in dlje, denar zanjo pa bi združevale delovne organizacije glede na količino odpadkov.

Bistvena ugotovitev četrtkove skupne seje je prav gotovo, da so v Tržiču končno začeli resno razmišljati, kako zaostanek v komunalni opremljenosti čim hitreje nadoknaditi. Konkretne rešitve pa bodo seveda zahtevale se veliko strokovnega dela in dogovarjanja o virih financiranja.

H. Jelovčan

zaradi najrazličnejših lokalizmov, je skušala v prvem letu čim bolj po-družbljati dejavnost in jo enakomerno porazdeliti na celotno področje. Uveljavil se je resorni način dela, kar omogoča enak pristop do problematike v vseh občinah, prav tako pa velja prisluhniti ugotovitvi Uprave inšpekcijskih služb, da smo nekatera vprašanja delovanja te službe, ki jo pogosto kličemo na pomoč in terjamo posredovanje, le reševali prepočasi. Čeprav velja na splošno ugodno oceniti sodelovanje z izvršnimi sveti, skupščinami ter organi skupščine gorenjskih občin.

Da je treba družbene napore še bolj usmeriti v zagotovitev učinkovitosti inšpekcij, je zadostno opozorilo inšpektorjev samih, ki pravijo, da so komaj kos zagotavljanju zakonitosti, družba pa terja nove in nove naloge. Dogaja se, da morajo marsikatere, družbeno pomembne zadeve tako za posameznika kot za skupnost, počakati, čeprav to ni za nikogar sprejemljivo.

Skupščina gorenjskih občin je na zadnji seji potrdila upravičenost oblikovanja enotne gorenjske inšpekcijske službe. Večje sodelovanje bo v prihodnje nujno s pravosodnimi organi in drugimi s področja družbenega nadzora. Razmisleka vredna je pobuda za oblikovanje družbenega sveta pri upravi inšpekcijskih služb. Pojavljajo se namreč primeri, ko je inšpekcija kljub dobri volji za posredovanje nemočna zaradi najrazličnejših ovir, nepopolne in dvo-smiselne zakonodaje itd. Primer so na primer črne gradnje pa še druge primere bi našli. Družbeni svet bi lahko zastavil delo širše, marsikaj spremenil v pogojih delovanja službe in pomagal k namenu, kateremu služijo inšpekcije.

J . Košnjek

Begun je — Tova rna športnega orodja K l an i / Begunj je odprla novo trgovino svoje opreme in izdelkov v Zagrebu. Ze v minulem srednjeročnem obdobju so si začrtali v p lanu razvoja, da morajo s ir i t i maloprodajno mrežo v večja potrošniška središča v Jugoslavi j i . T a k o se je Begunjam in Beogradu zdaj pridružila Se trgovina v Zagrebu

I) K

V SREDIŠČU POZORNOSTI

t 1

PRIPRAVUE NO V 2 MINUTAH

polenta l

J

Severjeva spominska svečanost organizacij zaruzenes«

•dustrijske cone^ bi ople : Sever jeve nag rade prejel i Ivo B a n , A n i c a Veb l e Z l a t a Rorlo 'bančna'posojila. Će se»neb. fckt Jože Vunšek , N e v e n k a Ke t i s i n Ze l jko H r s - A 2 & W e ; da bi " « ™ ^ d ° " Berč ič iz Po l j an nas top i l a z d ramat i zac i j o Tavča r i ev7 ftl b vodarin, denar zb.ralo le ^ ^ _ ^ Simončič p r i p r a T r a ^ ^ ^ S S "

k a t e r i h je ujel i g ra l ske t r enutke Staneta Sever ja

Štiri desetletja naših oboroženih sil

T i t o v o d e l o —

v i r o b r a m b n i h m o č i Od tistega 22. decembra, ko so v zgodovinskem Ruau na pobudo

in pod vodstvom generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije ustanovili I. proletarsko narodnoosvobodilno udarno brigado — to je prvo operativno enoto oboroženih sil narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji, nas loči točno štirideset let. Odkar praznujemo ustanavljanje naših oboroženih sil, tokrat drugič ne delimo radosti slavja z ustvarjalcem Jugoslovanske ljudske armade in velikim vojskovodjem druge svetovne vojne, maršalom Jugoslavije in vrhovnim poveljnikom naših oboroženih sil Josipom Brozom Titom. Toda, Tito je med nami, v sleherni vrsti naših oboroženih sil, saj so veliki dogodki izpred štiridesetih let del njegovega ustvarjalnega dela.

Tako tudi letošnji 22. december, praznik naših oboroženih sil, povezujemo s Titovim imenom, delom in ustvarjalnostjo. Saj, Josip Broz je osnoval našo armado, ki je maja 1945. leta zmagovito oru/'}!0* osvoboditev Jugoslavije in zagotovila nadaljnji razvoj

l l9£l.Qlistične revolucije. On je ustvarjalec strategije učinkovite obrambe domovine, naše strategije miru, ki jo je sprejela večina človeštva. Zato se tudi ob letošnjem prazniku spominjamo Titovih besed: »Mi nismo nikoli nikogar napadli, niti ga ne bomo. Vendar, pripravljeni smo se braniti in — če do česa pride — se bomo obranili. . .«

Nespremenljiva naloga naših oboroženih sil je bila in ostaja obramba neodvisnosti, samostojnosti in pravic do lastne poti družbenega razvoja. Jugoslavija se je v vsem povojnem obdobju odločno upirala vsem poskusom agresije, groženj in pritiskov na samostojni notranji razvoj ter nedotakljivost ozemeljske celovitosti. Razvoj dogodkov v tem času je postavil na preizkus ne le zavest človeštva, ampak tudi obrambne sposobnosti narodov in držav. Splošne razmere v svetu, posebno v sedanjosti, namreč zahtevajo od posameznih narodov in držav, zlasti neuvrščenih, povečana vojaško obrambna prizadevanja in izpolnitev ukrepov v skladu s politiko obrambe svobode ter neodvisnosti.

Mir na mejah Jugoslavije je osnovni pogoj za naš nadaljnji razvoj in napredek. Današnja razvitost oboroženih sil SFRJ ustreza potrebam obrambe v naših razmerah, vendar si moramo še naprej prizadevati za razvoj vseh delov sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Le z nepretrganim nadaljevanjem Titovega revolucionarnega dela, njegovega videnja obrambno zaščitne organizacije socialistične samoupravne družbe ter praktične uresničitve zamisli o oboroženem ljudstvu v jugoslovanskih razmerah, lahko zagotovimo varnost naše družbe. Pri tem se zavedamo dejstva, da je moč naše obrambe in zaščite v samoupravljanju, bratstvu, enotnosti in enakosti naših narodov in narodnosti, v neuvrščeni zunanji politiki in organiziranosti ter pripravljenosti za obrambo domovine.

S. Saie

delo. • da občani vedo, kakšne jih čakajo, če naj iz pip

, - času teče zdrava pitna tovarne nemoteno obra

* & naj se stanovanjska ter gradnja nadaljujeta,

vodno omrežje ojačati, oziroma ga na novo spe-znano. Studija o možnih

jših virih pitne vode izdelana šele v drugi

odnjega leta. \T 1 *č je storjenega na po-

•gradnje kanalizacijskega Kj^, Projekt glavnih in se-^j*? vodov ter čistilne na-

J , 2delan v vseh potankostih, I*?1 učinki so že vidni. Vendar ISj Vi tej naložbi, ki bo po-iL9 r*sai6ena, ni še vse jasno. a\č < k f l a r - Predlog govori o hd™P zbirali podobno kot za

sistem ob vodarini, s K * * za priključek na kanal i » sredstvi za komunalno

n a

Skofja Loka - V petek. 18. decembra, zvečer se je v galeriji loškega gradu spet obudi l spomin na vel ikega igralca Staneta Severja. Ena j s t let mineva, odkar je v svoji gledališki bolečini omahni l v mal i vasici R i b n i c a na Pohor ju , potem ko je 4. decembra v škofjeloški galeriji začel pot z monodramo K r o t k o dekle. V njegov spomin so v Skofj i L o k i osnoval i Sk lad Staneta Severja in vsako leto podeljujejo nagrade za največje dosežke na slovenskih pok l i cn ih in l jubite l jskih gledaliških odr ih .

Žirija je letos Severjeve nagrade nameni la šestim igralcem, k i so v zadnjem letu vidno obl ikoval i slovensko gledališko podobo: Ivu B a n u , članu Drame S N G iz L jubl jane, A n i c i Veble, igralki Drame S N G iz M a r i b o r a . Z l a t i Rodošek, članici

tržaškega Sta lnega slovenskega gledališče. Jožetu Vunšku, članu Prešernovega gledališča iz K r a n j a . Nevenk i Ketiš, lu tka r i c i K U D K u banci — K a m n i c a pr i P t u j u in Ze l jku H r s u , študentu A G R F T v L jub l j an i .

Podel i tev nagrad že nekaj let dopolnjujejo z upr izor i tv i jo monodrame. Letos je ta čast pr ipadla gledališki l jubite l j ic i A n i c i Berčič iz Po l jan , k i se je predstavi la z dramat iz i rano Šarovčevo sl ivo Ivana Tavčarja. De lo je dramat i z i ra l in režiral Andre j Sub ic .

Bogato je svečanost dopolni la razstava fotografij, k i j o je pr iprav i l mojster V last ja Simončič. Po ln ih osemnajst let je s fotoaparatom spremljal slovenski gledališki utr ip in ohrani l tudi t renutke igralca Staneta Severja vsega predanega svojemu ta lentu. Z razstavo je poudari l veličino Staneta Severja. največ jo je našel v kral ju Learu . kot je mojster fotografije sam dejal ob otvor i tv i razstave.

M . Volčja k

5 3 J A ~ Tb nh / I2ŽT ° r m ? d e 2 sudstvom dokazujejo številni medsebojni stiki. Ob letošnjem dnevu oboroženih sil so v kranjskem domu JLA minuli petek dopoldan priredili sprejem za pionirje Z i r T J S i e ^ m e - S r e č a n J e Je Popestril bogat kulturni spored (S) -r oto: M. Ajdovec H

A L M I R A R A D O V L J I C A

N O V O

N O V O

N O V O

N O V O

V hotelu »ALPINA« v Kranjski gori je odprta nova prodajalna ki posluje vsak dan od 12.30 do 19.30 ure.

Obiščite nas!

G L A S 2.STRAN N O T R A N J A POLITIKA PETEK, 18 DECEMBRA 1 »

P O J U G O S L A V I J I

ČESTITKI O B D N E V U J L A

Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher Je pripadnikom oboroženih sil SFRJ poslal čestitko ob prazniku. V njej je zapisal: »V imenu predsedstva SFRJ vam čestitam k dnevu JLA — 22. decembru. Naše oborožene sile, ki jih je vodila Komunistična partija Jugoslavije s Titom na čelu, so v svojem 40-letne m razvoju prehodile slavno pot od prvih partizanskih odredov do močne in sodobne oborožene sile. Med vojno so predstavljale močno silo naših narodov in narodnosti v boju za uresničitev ciljev narodnoosvobodilne borbe in resolucije, danes pa so porok mirne izgradnje in razvoja socialistične družbe.

V vsem tem obdobju so pripadniki oboroženih sil negovali in razvijali ljudski in revolucionarni duh in dosledno izvajali politiko Zveze komunistov Jugoslavije in krepili bratstvo, enotnost in enakopravnost naših narodov in narodnosti. Trdo prepričani, da boste vse naloge splošne ljudske obrambe in družbene rvr-ozaščite izvrše-t>ali kot do sedaj s polno odgovornostjo in da boste v vsakem trenutku branili pridobitve naše revolucije, vam predsedstvo SFRJ želi nove delovne uspehe.«

Predsednik predsedstva SFRJ je poslal čestitko tudi vojakom, starešinam in civilnim osebam v službi JLA prvega proletarskega pehotnega pouka garde

C A R R I L L O O D P O T O V A L

V soboto je odpotoval iz Beograda sekretar španske komunistične partije Santiago Car-rillo, ki je obiskal Jugoslavijo na povabilo CK ZKJ. Vodja španske partije se je v soboto sešel s predsednikom predsedstva CK ZKJ Dušanom Drago savcem in članom predsedstva Aleksandrom Grličkovim. Ob tej priložnosti so se pogovarjali o razvoju socializma v svetu, vključno s položajem na Poljskem. Sobesedniki so tudi tokrat opozorili na to, da morajo vse države in partije v medsebojnih odnosih spoštovati načela polne enakopravnosti in ne vmešavanja ter pravico sleherne dežele, da sama izbira poti za napredno spreminjanje družbe.

O M E J I T V E ZA Z D O M C E

Nova carinska omejitev velja tudi za naše zdomce. Tako lahko poslej prinesejo v domovino brez carine blago do vrednosti 200 dinarjev in ne več do 1500 dinarjev. V SZDL Jugoslavije so proti tej omejitvi in se zavzemajo, da bi sklep ZIS čimprej razveljavili, saj bo po njihovem mnenju carinska omejitev močno zavrla prihode zdomcev v domovino in s tem tudi zmanjšala devizni priliv. Opozarjajo, naj bi temeljito proučili tudi druge carinske predpise, ki veljajo za naše zdomce pri uvozu blaga v Jugoslavijo.

E L E K T R I K A IZ U G L J E V I K A

Predstavniki Bosne in Hercegovine in slovenskega elektrogospodarstva so podpisali sporazum o skupni gradnji ter izkoriščanju rudnika in elektrarne v Ugljeviku. Slovenija bo po tem sporazumu prispevala za gradnjo tretjino denarja in so tako s stotimi novimi megavati zagotovila električno energijo. Rudnik je že odprt, elektrarno pa naj bi zgradili do konca leta 1983. Če se bo to uresničilo, bo treba v rudnik in elektrarno vložiti 13£ milijarde dinarjev. Ce se bo gradnja zavlekla, bodo stroški veliko večji.

r

Kranj - Te dni je v Kranju zasedal Glavni odbor festivala enajstih bratskih mest, ki se bodo sestala maja prihodnjega leta v Kranju. Na srečanju so pretresali program majskega festivala, oblikomli pa so tudi nekatere pripombe na dosedanji samoupravni sporazum. Do februarja bodo pripravili detajlne programe srečanja bratskih mest, odtlej pa bodo priprave še bolj intenzivne. - Foto: M. Ajdovec

U s p e š n o

u r e s n i č e v a n j e p r o g r a m a N a sejah O K S Z D L Skofja L o k a so o b r a v n a v a l i vse zadeve, k i so j i h p redv ide l i v l e tnem p l a n u — Najpomembnejše akci je so uspešen zaključek akci je N N N P , o b r a v n a v a in fo rmi ran j a , p r i p r a v a p r o g r a m a zap i sa zgodov ine de l avskega g ibanja — Več odp r t i h vprašan j

Skorja Loka — N a osnovi sedanjega stanja in pregleda rezultatov dela ocenjujemo, da smo v S Z D L uspešno usklajeval i akt ivnost i med družbenopolitičnimi organizaci jami in skupščinami družbenopolitičnih in samoupravnih skupnost i , so poudar i l i na programski konferenci 0 K S Z D L Skofja L o k a , k i je b i la v četrtek in sta se je razen članov konference udeležila tudi članica R K S Z D L A lb inca T u s a r in predsednik medobčinskega sveta za Gorenjsko S l avko Osredkar.

Predsednik 0 K S Z D L J a k a Ga r t -ner je v uvodnem referatu dejal , da so na sejah obravnava l i pray vse zadeve, k i so j i h predvideli v letnem p lanu, in je pr i tem opozori l na najpomembnejše dejavnosti . Akc i j a N N N P je b i l a uspešno izvedena. T a k a ocena je dopustna zato, ker je bi la ob zaključku izdelana anal i za z obdelavo razmer in predlogi za nadaljnje de lo .

Ve l i ko pozornost i je bi lo v preteklem obdobju namenjeno informat i vn i dejavnost i , predvsem informaci jam o delu in življenju v občini. Poleg redne problematike je bi l v tem času dan v javno razpravo samoupravni sporazum o temelj ih p lana razvoja I N D O K centra in lokalne radijske postaje Škofja L o k a . Z n j im je bi la predvidena ustanovitev lokalne radijske postaje, k i b i s svoj im signalom pokrivala celotno območje občine: sedaj deluje le na območju krajevne skupnosti ?J\V\. Sporazum je b i l ponuđen

Jaka Gartner ponovno predsednik

Skofja Loka — Pre tek l i teden so na programsko-vol i ln i konferenci ponovno izvol i l i za predsednika O K S Z D L Škofja L o k a J a k a Gartner ja . 48-Ietni družbenopolitični delavec je po pokl icu ing. organizacije dela in se je akt ivno uvel javi l že kot član mladinske organizacije. Kasneje je bi l odbornik sekretar O K Z K S , sekretar ak t i va kmet i jsk ih proizvajalcev, član O K Z K S . član predsedstvaa O B S Z S . predsednik sveta za kmeti jstvo pri O K S Z D L , član izvršnega sveta občinske skupščine i td . Od maja 1979 je predsednik O K S Z D L Skofja L o k a .

Za podpredsednico so ponovno izvo l i l i V l a d k o J a n , ki je po pokl i cu profesorica slavistike in je ravnatel j ica družboslovne usmeritve v C e n t r u usmerjenega izobraževanja v Škofji L o k i . T u d i ona je dolgoletna družbenopolitična delavka.

Z a sekretarja je bi l ponovno izvoljen M i l k o O k o r n . k i je tudi že opravl jal vrsto pomembnih funkci j .

združenemu delu v dvofaznem postopku, da b i ugotovi l i , če je v sedanjem t renutku investici ja sprejeml j iva. K osnutku n i bi lo pripomb, vendar sedaj sporazuma n i podpisala polovica podpisnikov. T o dokazuje, da pr i ob l ikovanju predlogov ni dovolj akt ivnost i v združenem delu. n i t i v K S . Sele ko pride do konkre tn ih predlogov, se obl ikuje stališča.

Letos je bi lo vel iko narejenega na področju ohranjanja in razvi janja tradici j N O B in spomeniškega varstva. Izdelan je b i l program obdelave in raziskave delavskega gibanja in N O B . k i naj b i ga še letos sprejeli ustrezni organi v škofjeloški občini in občini Ljubljana-Šiška. T a prvi korak pa zahteva, da se prihodnje leto naredi terminski p lan . opredeli način financiranja in tehnična J7Vedfoft

J a k a Ga r tne r je tudi poudar i l , da na nekater ih področjih S Z D L ni b i la dovolj ak t i vna , in to so dopoln i l i številni razpravl ja lc i . Predvsem so opozor i l i na slabosti , k i zavirajo delo v novo ustanovl jenih krajevnih skupnost ih na območju Škofje Loke . na probleme, k i j i h povzroča neizdelana urbanistična dokumentac i ja in pr i tem podprl i ozvršni svet v iskanju ustreznih rešitev. Potrošniški sveti še niso zaživeli, pri sprejemanju ankesov k sporazumu S IS kasnimo. Prostorsko imajo med vsemi gorenjskimi občinami a l i cele v S loveni j i najbolje rešeno usmerjeno izobraževanje, sedaj pa se zaradi odpora nekater ih posameznikov ne morejo dogovorit i o organiz iranost i šole in podob

no. N a konferenci so sprejeli tudi program dela konference za prihodnje leto

L . Bogataj

NAŠ SOGOVORNIK

V i n k o P E R C l C , predsednik sveta S D K

»Hitreje in enostavneje do točnih podatkov«

Slaba volja je pogosto ob periodičnih obračunih v delovnih organizaci jah ko je poleg obračuna potrebno pripravljati še vrsto podatkov za vse mogoče instituci je od občine do republike! Nič čudnega t u d i . da pri tem prihaja do različnih kazalcev, različnih odstotkov tu in tam m potem seveda spet vprašanj, kako da je tu tak podatek, tam spet drugačen. Poenostavitev so si lanskega novembra zastavili za eno^davnik nalog ob ustanovi tv i sveta pri S D K K r a n j . Naloga sveta je predvsem v tem. da približa delo S D K združenemu delu, da bi se zagotovile bolj kval i tetne analize, hitrejše informiranje in točni podatki o našem gospodarjenju. Pred dnevi smo se o tem pogovarjali s predsednikom sveta pri S D K K r a n j . V i n k o m Perčičem:

»Delovne organizacije morajo dostavl jat i informacije o poslovanju na različne nivoje: na S D K . občinski skupščini, družbenopolitičnhr organizaci jam, na republiško stat ist iko in tako naprej. Vsak od teh naslovnikov pa ima svojo metodologijo zbiranja podatkov in obravnave. Pošiljati podatke vsakemu posebej, predstavlja seveda veliko dela povrhu vsega pa prihaja še do različnih podatkov, različnih indeksov, ena informaci ja izpodriva drugo. Pr izadevanja so namenjena temu. da bi se podatki , k i j i h dobi S D K ob vsakem periodičnem računu, posredoval i naprej. Torej iz enega centra! S tem bi vel iko dosegli: podatki bi bi l i točni, ker bi izhajal i iz enega vira. delovne organizaci je bi imele manj dela. občinske službe, ki se zdaj s tem ukvarjajo, bi se lahko bai posveti l i vsebini, predvsem planiranju, razvojnim programom, in kar je se najpomembnejše, dosegli bi hitrejše obveščanje. Podatki idai vel iko prepočasi prihajajo na dan. K a r poglejmo: periodični obračan za polletje mora bit i izdelan do 30. ju l i j a , razprave v skupščini * drugod pa o teh rezul tat ih tečejo šele v septembru a l i začetku oktobra

S D K je zdaj opremljena z moderno računalniško tehnologi* Vendar je daleč od tega, da bi hotela prevzeti delo komurkoli!

Skupščina gorenjskih občin je pr is luhni la tej pobudi sveta SDK in oktobra imenovala predstavnike gorenjskih občin, da se čimprej dogovorijo o ob l ik i in načinu celovitega informiranja vseh delavcev Go- j renjske o gospodarjenju. Nekatere stvari se bodo začele uresničevati k z nov im letom.

Poleg te in še nekaterih drugih nalog, si je svet zadal kot eno p* membnejŠih tudi to. da bi na Gorenjskem izplačevanje osebnih Sa» hodkov delavcev potekalo enakomerno prek celega meseca, ne pa vat""' dneh od 10. do 15. v mesecu. Obravnaval i smo tudi gospodarska gibal na Gorenjskem po posameznih periodičnih obračunih ter predloge spremembo predpisov o finančno materialnem poslovanju, spregovt smo tudi o izvajanju resolucijskih določil o osebni, splošni in vestici jski porabi v letu 1980.

V letu 1982 bo svet seveda nadaljeval letos'začetp delo, posvetil bomo tudi problemu dela samoupravnih de lavsk ih kontrol in vanju teh z inšpekcijskimi službami S D K «

1> Dolenc

D o g o v o r

o d e l u r e z e r v n i h s t a r e š i ;

Kranj — N a nedavni le tn i konferenci kranjske organizacije rezervn ih vojaških starešin, k i so jo iz objekt ivnih razlogov preložili na zadnji mesec letošnjega leta, je predsednik občinske konference Z R V S K r a n j Bo ru t K o b i v svojem poročilu pojasni l osnovne značilnosti dela v lanskem letu. Razprava o doseženih rezu l ta t ih , o nj ih smo že poročali,, je bi la široka in temelj ita.

Predstavnik sedanje krajevne konference P l an ina je govoril o pri lagajanju njihove organizacije

L e t n i o b r a č u n Kranj — Pre tek l i teden je na

letnem pregledu dela polagala račune Zveza tabornikov občine K r a n j . N jeno delo je v minu lem letu slovelo na nekaterih temeljnih izhodiščih, kot so prizadevanje za strokovno vzgojo kadrov, zagotavljanje množičnosti in iskanje pravega mesta taborniške organizacije v družbi. Uresničitev osta l ih pa so bi l i prisil jeni prenesti v prihodnje leto.

Pregled članstva kaže visoko število, kar 566 tabornikov, vendar niso povsem zadovoljni i zanimanjem za to družbeno organizacijo v krajevnih skupnost ih. Krajevnemu načelu organiziranosti tabornikov bodo prihodnje leto posveti l i več pozornosti , v precep so vzeli od K r a n j a bolj odmaknjene krajevne skupnosti : Nak l o . Šenčur, Cerkl je . Besnico, Jezersko in Belo.

Ko l edar letnih akcij je bogat, dejavnost pa raznol ika. V prvem pollet ju so se tabornik i skrbno

O L A S Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Krsnj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja Časonisno m podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Košnjek - Novinarjii l!eopold"na

Boaatai. Danica Dolenc, DuSan Humer. Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka 8edej-Kuralt, Marija Volčiak Cveto Zaptotoik, Andrej Zal ar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obliko-valeL LojLeErj.vec, Toma* Gruden, Slavko Haln in Igor Kokalj - Ust iahaia od oktobra 1»47 kot tednik, od Januarja 1»M Kt rJjtodaik od januarja IMt trikrat tedensko, od januarja lt*4 kot poltedntk ob aredah in sobotah, od julija 1»74 na ob torkih ET££th — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica LJubljana. Naalov uredništva in u^.ve IUU

- Teko« račun pri ?DK v Kranju številka 51 M«-««3-3ltt* - Telefoni: direktor in travni urednik In petkih Moto PUadejs Kranj, 28-403, • ndakrifr Sl-SSt, odgovorni urednik 21-S35. tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463 mali oelaai' naročnina 17-»S* - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

pripravl ja l i na življenje v naravi . Ze januar ja so začeli z z imskimi pohodi in z imovanj i , nato so se usposabljali v vodniškem tečaju, obl ikoval i so tudi intervencijske skupine za pomoč v e lementarnih nesrečah, se udeležili občinskega taborniškega mnogoboja, svoje znanje pa preizkusi l i v kvizu »Kaj več o tabor-ništvu«.

T u d i prihodnje leto bo akcijsko, predvidevajo pa tudi nekaj vsebinskega dela. za katerega je bi lo to leto prekratko. Z last i bo treba urediti sistemsko f inanciranje na podlagi svobodne menjave dela. v okviru taborniške organizacije pa bo delitev sredstev odvisna od ovrednotenih programov. Tabo rn ik i bodo moral i tudi bolj ut rd i t i svojo interesno vlogo v okv i ru mladinske organizacije in socialistične zveze. N j ihova notranja vsebinska naravnanost pa v prihodnje terja poglobljeno vzgojno prizadevanje za zaščito človekovega okolja in izgrajevanje pravega odnosa do narave.

Pretek l i teden so podelil i tudi pr iznanja za marl j ivo in požrtvovalno delo v enotah Zveze tabornikov. D v a člana sta si prisjužila naziv »Tabornik partizan«, petim so izročili zlate, šestim srebrne znake, trinajst pa j i je dobilo pismena priznanja občinske in republiške zveze. D. Z.

novi organiziranosti krajevne nosti. Kot je povedal, se ini

Eripravljajo na ustanovitev: rajevnih konferenc in nemalo pozornosti zanje, vendar imajo pri ta zlasti pri iskanju nosilcev dolžnosti. Obenem je omeni dinsko organizacijo, iz katei*~ njihova organizacija pridobiva člane, toda slaba aktivnost onemogoča izbiro.

Možnost delitve krajevne nosti in s tem prilagoditve organiziranosti so naglasili predstavniki krajevne Vodovodni stolp. Delegata nih konferenc Zlato polje in Predoslje sta s svojo razpravo ljevala pregled o povezavi rezervnih vojaških starešin in socialistične mladine. Pri tem * I izpostavil kot največji uspeh na I področju pouk z mladimi, drugi I poudaril potrebo po motirir mladih za vse akcije rezervni* Ških starešin.

Starešine iz Šenčurja so žence konference seznanili s vami na odprtje prostora s vanje njihove krajevne razvitje prapora in pobf«t««Jfj bližnjo karavlo. Med drugimi delegat krajevne konferenca^ ocenil, da je večina rezerva* rešin aktivna na širokem P « * ^ da jih bo še več pripravi)«** ^ lovati, če bodo programi am kretni.

Po potrditvi jx>ročiI . in blagajnika občinske I« ZRVS so udeleženci sj gram nalog za prihodnje " • " l njem so razen izobraževanju *^ nim akcijam strokovnega us* 1 Janja namenili posebno meste organiziranosti in volitvam, » letnici ustanovitve org**~ rezervnih vojaških starešin, vanju v njihovo otnnaseijo cev nalog splošne ljudske o* in družbene samozaščite, to vojaškega čina ter P ° J * » " « ženim delom in J « * ™ ^ vo na vseh ravneh delovanja^

22. D E C E M B R A 1981 N O T R A N J A POLITIKA, S A M O U P R A V L . IAN . IF

U v o z s u r o v i n

i v i s e n o d i z v o z a l e t o na j b i v S l o v e n i j i povečal i i zvoz za k o n v e r -

m p o d r o č j e z a 13 o d s t o t k o v , pokr i t je uvoza z i z vozom taj M z n a e a l o 105,2 o d s t o t k a , u voz s konve r t i b i l nega M r o č j a b o l a h k o večji 1 za 2,5 od s to tka

Znano je. da začrtane projekcije plačilnodevizne bilance v Slo-uji v prvih osmih mesecih nismo uresničevali. Tako smo do konca

»gosta ustvarili taksen devizni primanjkljaj, da bi morali do konca •a izvoziti v poprečju mesečno za 145 milijonov dolarjev, če bi hoteli netiti za 87 milijonov dolarjev. Spričo ocene, da ob tako skromnem nožu ne bi mogli zagotoviti normalnega poteka proizvodnje, je bil ueden nov izračun, ki je predvidel mesečni izvoz do konca leta v oakMSti po 200 milijonov dolarjev, kar naj bi omogočilo poprečen me-Omi uvoz 110 milijonov dolarjev

Usmeritev je dala nekaj rezultatov. V naslednjih mesecih je bila »•prečna mesečna vrednost izvoza 159 ali v treh mesecih 477 milijonov 3ariev kar je za 123 milijonov dolarjev manj od predvidevanj. Uvoz »dosegel poprečje 117 milijonov dolarjev, kar je imelo za posledico opore na carini in pri Narodni banki.

Na Dodlagi neblagovnih prilivov je Zvezni izvrsni svet predvidel za W n i i o d o d a t n o možnost uvoza za 197 milijonov dolarjev, ko pa so •J teca zneska odšteli znesek za uvoz nafte in premoga za koksiranje. * ostalo za uvoz le še 82 milijonov dolarjev. Čeprav se je s temi satovi skušalo omogočiti uvoz predvsem tistim OZD. ki največ Tvaiiio z n i imi ni bilo moč rešiti vseh problemov. Pri tem je treba pndanti da je slovensko gospodarstvo v zadnjem času v jugoslovan-4em merilu povečalo izvoz na konvertibilno področje, povečalo pa je « pokritje uvoza od 69,7 na 74 odstotkov.

Zanrinodnje leto predvidevamo v Sloveniji izvoz blaga in storitev l vidnosti 2 792 milijonov dolarjev, uvoz pa v višini 2.653 milijonov iotariev s tem da bo potrebno zadnji znesek zmanjšati za znesek

,ioatetin kreditov, ki jih odplačujemo v .tujim. Irvnr blaaa na konvertibilno področje naj bi realno povečali

Oimani za 13 odstotkov, storitev pa za 12 odstotkov. Pokritje uvoza z 2«ornJ na konvertibilnem področju naj bi znašalo 105,2 odstotka.

surovin in reprodukcijskih materialov odvisen od ho bo uvoz surovin in reprodukcijskih materialov odvisen od Motnih rezultatov, kar bo terjalo nadaljnjo selekcijo pri oskrbi pro-aodnje z uvoženimi surovinami in reprodukcijskimi materiali s tem,

i bo imela prednost izvozno usmerjana proizvodnja, uvoz blaga s kon-rubilnega področja pa bo v celoti lahko realno večji le za 2,5 od

vodnje z uvoženimi k bo imela prednost i tmbilnefta področja pa » . —J- - — — ~~ Utka. celotni uvoz, brez energetskih surovin, pa bo lahko realno večji

' r V K ^ r r ^ ^ h k o toliko izvozili, bo potrebno industrijsko proizvodnjo - ^ v a a i za dva odstotka, kmetijsko proizvodnjo pa za 3,5 od-

arstvu naj bi naredili za 4, v ostalih dejavnostih, razen v okoli odstotek, medtem ko naj bi celotni družbeni

,Mzvod porastel za okoli 1.5 odstotka

iti v

L. B .

l o d j a t u d i p r o d a j a j o

P e k o v e teme l jne o rgan izac i j e o rod ja rna izdelajo 90 iv o r o d i j i n d r u g i h p r ipomočkov , k i j i h potrebuje o r g a n i z a c i j a , s a m i - Oskrbu je jo tud i precejšen de l

r a n e a e u s n j a r s k o p r e d e l o v a l n e industri je, že d r u g o c e l d i z v a ž a j o - Nada l j n j i razvo j omejuje p r edv sem

s t i s k a

- Industrijski način izde-s, paedvaeiii prehod na jehnologijo, ki je proiz-

raadhrobila po sestavnih zahteval povsem drugačna

h , k i so j ih uporabljali u mojstri.

je začela razvijati Pekova prod katero so z rastjo

dejavnosti predelave poiiuretana in umetnih

ijale vedno nove naloge. azličnega orodja je zahte-

proizvodnja. Zakaj bi tujini, če pa ga lahko

sami, so rekli Pekovi Izkušnje so povzeli po

u firmi, še dandanes vodilni področju, prenesli znanje v —»o in se pogumno lotili

me mehanične delavnice nastala delovna enota ki je pred štirimi leti

y temeljno organizacijo. 137 delavcev. Okrog 80 se

rja z izdelavo orodij, drugi eni v obratu vzdrževanja, v

• ali elektro delavnici. 90 odstotkov vseh orodij za

dele obutve, za vulkaniza-"inje plastičnih mas, vli-—ga in mehkega pol i ure-

* tudi delovnih priprav in :jov, ki so nepogrešljivi v

iji obutve, izdelajo Pekovi sami. Kupujejo le zahtev-

.arodja, nekatera pa še ob menjavi proizvodnih pro

gramov, ko ne utegnejo pravočasno zadovoljiti vseh potreb.

Kljub zagatam v konicah Tržičani v »mirnejših« obdobjih oskrbujejo z orodji in potrošnimi nadomestnimi deli, kot so, na primer, nožki, rezila in strgala, tudi znaten del jugoslovanske usnjarskopredelovalne industrije. Ze drugo leto cel6 izvažajo. Zahodnonemški Desmi so letos prodali okrog 140 orodij in zanje iztržili približno pet milijonov dinarjev. Znesek v celotnem Pekovem izvozu res ni pomemben, za temeljno organizacijo, ki ima uspešno tehnološko pripravo in konstrukcijo, pa veliko pomeni. Se več bi lahko izvozili, pravijo, vendar zaradi konic, ko je povpraševanje povsod največje, dodatnih naročil ne zmorejo.

Orodjarna je zelo mlad kolektiv, ki skrbi za nove kadre in je sposoben slediti razvojnim dosežkom v svetu ter zadovoljiti še več domačih kupcev. Ocenjujejo, da najmanj 40 odstotkov orodij jugoslovanska usnjar-skopredelovalna industrija uvozi. Zal so do izgradnje nove tovarne v industrijski coni prostorsko že omejeni.

Osnovni cilj delavcev Pekove orodjarne je, da bi z orodji pokrili vse potrebe delovne organizacije, da bi čim več ročnega dela nadomestili s sodobnim strojnim in da bi z lastnim razvojem omogočili tudi nadaljnji razvoj obrata predelave plastike in trdega poiiuretana.

V m e j a h d o g o v o r j e n e g a K r a t k a infnnna/«ii. Ĵ A ^ ^ K r a t k a in formac i ja p r e d s t a v n i k a S I S E O T v te leviz i j skem d n e v n i k u 8. d e c e m b r a o i z vozu in uvozu Save je r a zbu r i l a gorenjsko j avnost . K a k o je s t em v resn ic i , s m o se p red d n e v i pogovar ja l i z g ene r a ln im d i rektor jem k r an j ske Save, J a n e zom Bohor ičem

»Podatki, ki so bili v televizijskem dnevniku 8. decembra letos , niso točni, ker so se nanašali na slovenski del SOZD Sava in ne na delovno organizacijo SAVA Kranj.

Sava Kranj je doslej (do 11. decembra 1981) uvozila od planiranih 63,187.000 dolarjev repromatreriala za skupaj 54,300.000 dolarjev ali 86 odstotkov planiranega, izvozila pa za 40 milijonov dolarjev, oziroma nekaj preko 87 odstotkov planiranega in s tem ustvarila doslej za 3 milijone dolarjev manjši negativni saldo od planiranega. Samo decembra bomo izvozili 132 vagonov našega blaga in predvidevamo, da bomo na konvertibilno področje izvozili skupno za okrog 44 milijonov dolarjev blaga, torej kljub vsem težavam le za okrog 2 milijona dolarjev manj kot smo predvidevali.

Vsem je znano, da je Sava zadnja leta naredila na področju izvoza ogromno. Leta 1976 smo izvozili za 10,880.000 dolarjev, lani pa že za 34,330.000 dolarjev, torej trikrat več kot leta 1976, letos pa bo ta izvoz skoraj štiri in pol krat večji. 1976 je bil uvoz trikrat večji od izvoza, leta 1980 je bilo to razmerje že 1:1,6, letos pa je bil planiran 1:1,37. Sava pokriva uvoz z izvozom toliko, kot ga v poprečju slovensko gospodarstvo, čeprav smo pri naši proizvodnji res močno vezani na uvoz. Z dosežkom čez 12.000 dolarjev izvoza na zaposlenega smo se uvrstili med največje slovenske izvoznike, smo pa sploh največji izvozniki na konver-

gumarji in tibilno področje med kemičarji.

Da bi kar najbolj zmanjšali naše potrebe po devizah, vlagamo v izgradnjo proizvodnje sintetičnega kavčuka v Zrenjaninu, v Ali Bunar Vojvodina za proizvodnjo saj, z Loznico se dogovarjamo za modernizacijo proizvodnje korda za avto-pnevmatiko, vlagamo pa še v nekaj manjših projektov za proizvodnjo gumarskih surovin.

Predvidevamo, da še do leta 1984 ne bomo mogli pokrivati uvoza z izvozom. Zato smo vlagali v delovne organizacije, ki lažje pridobivajo devize: to je na primer Rogaška Slatina in še nekaj drugih delovnih organizacij, ki veliko izvažajo, pa

imajo manj potreb po uvozu. To razliko, ki Še ostaja fpa pokrijemo z devizami naših odjemalcev, ki naše proizvode posredno izvažajo: avtomobilska industrija, transporterji in še vrsta drugih industrij.

Praktično gre okoli 70 odstotkov naše proizvodnje v izvoz, direktno ali indirektno. Torej imamo poleg velikega direktnega izvoza, tudi velik indirektni izvoz. Nekatera naša proizvodnja je posredno več kot 50-odstotno izvožena: tako na primer moped plašči, velo plašči, transportni trakovi, potniška pnevmatika, klinasta jermena pa celo preko 80-odstotno. Vendar, dostikrat je to našo udeležbo v posrednem izvozu težko ugotavljati in dokazovati. Zato iščemo poti in načine, da bi se o teh odnosih sporazumeli s celotnimi organizacijami posameznih industrij in ne drobili po posameznih kupcih. V ta namen smo že pred mesecem dny prosil i vsa splošna združenja v posameznih republikah, da nam pomagajo pri urejanju teh odnosov.

Velike napore smo napravili za povečanje izvoza, tako da sedaj že zelo trpi domači trg in smo celo ustanovili posebno komisijo, ki proučuje, kateremu od trenutno 320 manjših kupcev, kot so razna prevozništva trgovska podjetja itd. ugoditi najprej, da bo čim manj prizadetih.

V naslednjem letu bomo še bolj kot letos prisiljeni iskati dodatne devize, ter od uporabnikov naših izdelkov še bolj dosledno zahtevati udeležbo na skupno ustvarjenem deviznem prihodku,« pravi Janez Bohorič.

D. Dolenc

P r e m a l o d e n a r j a z a k m e t i j s t v o r> i : J «. ar P r e d v i d e n o d k u p je b i l dosežen goved i i n m l e k a man j - V z r o k c e n a m i s u r o v i n i n p r i d e l k i ter venci je v kmet i j s t vu

Skorja L o k a — Živinorejska proizvodnja je v škofjeloški občini v težkem položaju, saj se pogoji gospodarjenja od spomladi dalje poslabšujejo in osnovna razmerja med cenami surovin in živino ter mlekom postajajo kritična. V takem položaju je težko upati, da bi bih planski cilji letošnjega m prihodnjih let doseženi.

T o poudarja kmetijsko zemljiška skupnost Skofja Loka v poročilu o letošnjem uresničevanju plana kmetijske proizvodnje. Podatki kažejo, da je bila planirana proizvodnja dosežena in presežena le pri odkupu krompirja, medtem ko so v desetih mesecih odkupili 77,2 odstotka planirane količine govedi in 74,2 odstotka planiranih količin mleka. Pri kmetijski zadrugi Skofja Loka so za letos planirali odkup 1630 ton govedi, v desetih mesecih pa so odkupili 1309 ton živine in s tem izpolnili 80,3 odstotka plana. Planirali so odkup 6,150.000 litrov mleka, odkupili pa so ga 4,521.000 litrov ali 73 odstotkov letne količine, krompirja pa naj bi odkupili 3500 ton, vendar so to količino presegli za 3,7 odstotka.

Tudi v žirovski zadrugi Sora je

le p r i k r o m p i r j u , medtem k o je je vse večje nesorazmer je med poman jkan je denar ja za in te r -

odkup govedi pod planom. Planirali so odkup 227 ton govedi, odkupili pa so jo. le 125 ton ali dobrih 55 odstotkov. Hkrati se je na tem koncu zelo povečal odkup mleka in sicer so za vse leto planirali odkup 100.000 litrov mleka, odkupili pa so ga že v desetih mesecih 116.000 litrov in s tem že do konca oktobra za 16 odstotkov presegli letni plan. Vse to kaže, da se na tem koncu povečuje zanimanje za mlečno proizvodnjo.

Razlogi za zaostajanje za planom so razen zgoraj omenjenih razlogov še znatno manjši pridelek krme, zlasti v hribovitem svetu, predvsem pa v pomanjkanju močnih krmil in v nesorazmerjih med cenami reprodukcijskih materialov in pridelkov.

Tudi načrtovani gospodarski posegi so bili zaradi omejenih sredstev le delno uresničeni. Po regresirani ceni je bilo prodanih 2.474 ton gnojil ali za 8,5 odstotka več kot v pretekli sezoni. Za regresiranje gnojil je kmetijsko zemljiška skupnost prispevala 1.314.000 dinarjev. Regres je znašal le 6 odstotkov nakupne cene v nesezoni za ravninske kmetije, 10 odstotkov za kmetije v območju 500—800 metrov nadmorske višine in 15 odstotkov za višinske kmetije.

Čeprav je bil regres za hribovite

{>redele višji,pa je bila poraba gnojil etos pri kmetijah, ki leže v pasu od 500—800 metrov nadmorske višine za 7,2 odstotka nitja kot leto prej, na višinskih kmetijah pa kar za četrtino nižja. Zato bo potrebno uvesti dodatno spodbudo. Vendar pa izvršilni odbor KZS zaradi pomanjkanja sredstev ni sprejel pravilnika b regresiranju mineralnih gnojil, čeprav se je zavedal posledic, ki jih tak ukrep prinaša.

Zaradi pomanjkanja denarja tudi ni podaljšano regresiranje močnih krmil v drugi polovici leta, čeprav je bilo to s planom predvideno in je tak ukrep nujen za zagotovitev dovolj velike količine krmil.

Iz sredstev za pospeševanje kmetijstva se plačujejo tudi sredstva za nadomestilo dela obresti od srednjeročnih investicijskih kreditov v kmetijstvu, ki jih po zakonu plačujejo občine. Sredstva, ki se poračunajo ob koncu leta še niso zagotovljena. Prav tako ni denarja za uresničevanje nekaterih drugih stimulacij za zniževanje proizvodnih stroškov kot so regresiranje nakupa telet za pitanje, kjer je možno le pitanje brez proizvodnje mleka, dotiranje investicij gorskim kmetijam in druge naloge.

L. Bogataj

SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ

Brezposelnost na Gorenjskem

N a Gorenjskem je število nezaposlenih v primerjavi s Slovenijo se vedno nizko, saj ne dosega enega odstotka (0,97) v primerjavi z zaposlenimi. Kpnec septembra je bilo nezaposlenih po občinah: Jesenice 1,10 odstotka, K r a n j , 0,90, Radovl j ica 1,44, Skofja Loka 0,78 in Tržič 0,51.

Konec oktobra letos je bilo na Gorenjskem prijavljeno 799 iskalcev zaposlitve, deleži po občinah pa so naslednji: Jesenice 178, K r a n j 285, Radov l j i ca 193. Škofja Loka 113 in Tržič 30. V povprečju je med nezaposlenimi 63 odstotkov žensk, na Jesenicah pa j i h je kar 84. Tako visok odstotek žena je specifičen za Jesenice že vrsto let, saj so možnosti njihovega zaposlovanja minimalne; prevladujeta namreč metalurgi ja in predelovalna kovinska industri ja, k i za pokrivanje kadrovskih potreb rabita predvsem moške. Zanimive so ugotovitve Železarne Jesenice; tam bi lahko zaposl i l i večje število žena na nezahtevnih delovnih nalogah in sicer v treh izmenah, torej tudi nočni; to pa

zaradi mednarodnih konvencij s področja dela n i možno. O tem je tekla beseda tudi na posvetu, k i ga je o zaposlenosti organiziral občinski s ind ika ln i svet Jesenice.

K l j u b n i zk im številkam o nezaposlenosti pa le-ta stalno počasi narašča. Spreminja se tudi kval i f ikacijska s t ruktura nezaposlenih, saj narašča delež strokovn ih kadrov in mlad ih iskalcev zaposlitve (do 26 let starosti 51 odstotkov, iskalci prve zaposlitve 31 odstotkov). Kva l i f ikac i j ska s t ruktura brezposelnih je naslednja: nepriučeni in priučeni 49 odstotkov, s pokl icno šolo 20 odstotkov, s srednjo 24 odstotkov, z višjo 4 odstotki in z visoko 3 odstotki . Po posameznih občinah je ta s t ruk tura podobna, le na Jesenicah je delež nepriučenih in priučenih višji — 66 odstotkov; najvišji odstotek kadrov z višjo in visoko izobrazbo pa je v K r a n j u — 13 odstotkov.

K a t e r i pokl ic i se najpogosteje pojavljajo med evident iranimi iskalc i zaposlitve? P r i nepriučenih in priučenih: pomožni delavec, gradbeni delavec, snažilka, sobarica, pomožni administrator , skladiščni delavec in delavci brez pokl ica. P r i delavcih s pokl icno šolo: avtomehanik. mizar, voznik tovornjaka, prodajalec, kuhar, natakar , administrator . S srednjo šolo: gimnazi jski maturant , ekonomski tehnik, administrat i vn i tehnik, medic inska sestra. Z višjo izobrazbo: ekonomist, organizator dela. Z visoko izobrazbo: i ekonomist, organizator dela. Z visoko izobrazbo: dipl . I psiholog (3), d ip l . ekonomist (3). d ip l . ing. arhitekt (2). prof. slovenščine (2), d ip l . sociolog (2'».

Pr izadevanja bodo morala b i t i v bodoče še bolj usmerjena v ustrezno zaposlovanje mladih in strokovnih kadrov. Ukrep i in predlogi v zvezi s tem so že pr isotni p r i usklajevanju kadrovskih planov posameznih O Z D . obravnavanih tudi na skupščinah občinskih skupnost i za zaposlovanje.

Kgidi j Biček

>

G L A S 4.STRAN PRAZNIK J U G O S L O V A N S K E L J U D S K E A R M A D E TOREK. 22 DECEMBRA 1M1

Pogovor ob dnevu naše armade

D a l e č n a o k r o g n i k o t s o p l a n i n c i r

Mladi rodovi v planinski enoti nadaljujejo svetle tradicije slavne Prešernove brigade - Enota neverjetnih sposobnosti in možnosti - Njene pripadnike vodi Titova misel o enotnosti armade in ljudstva - Dosežke svojih planincev v pogovoru predstavlja starešina Spiro Niković

Zato je rudi izjemna čast poveljevati takšni enoti. Obenem poveljniška dolžnost na osnovi doseženih rezultatov obvezuje k iskanju novih poti in določnejših ciljev.

Naše delo bomo še naprej temeljito načrtovali in začrtane cilje dosledno izpolnjevali . T u d i v bodoče

bomo skupno z d r u g i m i de ja l i tvorno uresničevali zamise l «*pk ljudske obrambe in družbene mozaščite, k a k o r je v svojem ljenju delal in v d e lu zapisal tovariš Tito.«

Besedilo in s l i k a : Sto jan Saje

Letos praznujemo 40. obletnico ustanovitve naših oboroženih sil. Kaj lahko poveste o revolucionarnih izročilih, ki j ih nadaljuje va ia planinska enota?

»Vse leto smo delal i v znamenju vel ikih jubilejev. Vstaja in ustanovitev oboroženih sil pred 40 leti. izjemno pomembna mejnika v naši zgodovini, predstavljata orientacijske točke, po katerih usmerjamo in oblikujemo svoje delo. P r i tem želimo poudarit i pomen revolucionarnega izročila medvojnega in povojnega obdobja kot celote: misl im na bratstvo in enotnost, osnovni pogoj razvoja naše socialistične skupnosti .

K o t enota armade smo posvečali pozornost predvsem 40. rojstnem dnevu oboroženih s i l . Letos smo pripisali poseben pomen gojitvi revolucionarnih tradicij naše armade. Gre za tradicije od prv ih dni , ko je part izanska vojska pod T i t o v im vodstvom stopila v boj, pa do danes, ko armada predstavlja, čeprav brez T i t a , poroštvo mi ru , svobode, neodvisnosti in nedotaklj ivosti našega ozemlja.

S lavna borbena pot 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren pomeni naši plan inski enoti kot njeni naslednici vir, k i navdihuje vojake in starešine k ustvarjalnosti . V povojnih let ih smo p laninc i prehodil i težko, a plodno pot usposabljanja posameznikov in celotne enote. V štirih desetletjih smo doživeli precej sprememb; napredovali smo na vseh področjih, še posebej pri vzgoji in izobraževanju. N a osnovi izkušenj iz vojne, znanstvenih dosežkov in trenutnih zahtev smo planinske enote razvi jal i tako. da bi bile kos svoj im nalogam.

Naš človek je fizično pripravl jen, zdrav, trden in duševno ustaljen. Ima opremo in oborožitev, k i je delo naših rok. Vse to zagotavlja razreševanje tudi najtežjih problemov, s kater imi se srečuje planinska enota. K o t vemo že iz preteklosti, je boj na visokogorskih zemljiščih težaven, a prav tako mogoč.

Prešernovci mladega kova smo skupaj z nekdanj imi borci enoten kolekt iv , k i ga preveva duh tovarištva, bratstva in spoštovanja mlad ih do naporov junakov iz narodnoosvobodilne borbe. Ponosni smo na dobre rezultate, k i j i h dosegamo že vrsto let in z n j imi spodobno nadaljujemo svetle tradicije borcev.« r w t .

Ob obisku tovariša T i ta maja 1977. leta v na i i enoti ste vrhovnemu poveljniku obljubili, da boste dobre rezultate še izboljšali. Da to obljubo vestno izpolnjujete, potrjujejo mnoga pri znanja iz preteklosti. Kakšni pa •o rezultati vašega letošnjega

»Titov obisk je dogodek, ki ostaja v spominu vseh planincev. Izročilo tega srečanja namreč prenašamo na mlade rodove, da bi j i h spodbudil i k dobremu delu. Spomin na obisk tovariša T i t a v nas budi hrabrost in vztrajnost tudi v položaju, ko je moč omahn i t i a l i ko zmanjka idej.

K o t se planincem spodobi, smo obl jubi l i , da bomo vedno delali pošteno, zavedajoč se odgovornosti do naše družbe. Organiz i ra l i smo se tako, da b i dosegli najboljše rezultate, da b i b i l i še naprej vredni obiska vrhovnega poveljnika. V s i do zadnjega smo si prizadeval i uresničit i naše načrte. T a k o smo tudi postali večkrat doslej najboljša enota v l jubljanskem armad nem območju.

Letos smo veliko stori l i za nadal jnj i napredek vzgoje in izobraževanja, predvsem za dvig ravni dela v celotnem sistemu borbene usposobljenosti. Povezoval i smo se z vsemi nosilci splošne ljudske obrambe, pri čemer je bi lo posebej ustvarjalno sodelovanje s štabi in enotami teritorialne obrambe pa s komitej i za S L O po krajevnih skupnost ih in delovnih organizacijah. Vsakega planinca smo tudi spoznali z okoljem, kjer dela in živi. Našemu pr ipadniku smo privzgoji l i občutek usodne povezanosti jugoslovanskih narodov in narodnosti . K o se srečujemo ob raz.-nih vajah na terenu z l judmi, pogosto pravijo: 'Vaši vojaki so takšni, kakršnih doslej nismo videli. Daleč naokrog ni tak ih , kot so planinci . '

K o govorimo o procesu vojaškega urjenja in moralnopolitične vzgoje, moram poudar i t i , da se v njem vedno da kaj izboljšati. P r i tem so v pomoč zgodovinske izkušnje, dosežki lastnega dela in dognanja sodelavcev. Za naše celotno sedanje delo je moč reči. da dosegamo dobre rezultate, na posameznih področjih pa tudi boljše. Predvsem moralno politična zavest vojakov, starešin in vojaških kolekt ivov je zelo visoka.«

S poukom, ki je glavna naloga vsakega pripadnika enote, so tesno povezane številne dejavnosti v armadi in izven nje. Opišite j ih!

»Usposabljanje na področju strokovne vzgoje in izobraževanja je povezano z delovanjem na več področjih. Sestavni del programa našega dela so: skrb za stalno telesno pripravljenost, kul turno-za-bavno življenje, gospodarsko dejavnost, sodelovanje z okoljem in druge akt ivnost i pr ipadnikov planinske enote.

T a k o se lahko pohval imo z izjemn im i dosežki na številnih športnih srečanjih. N ismo le prvaki armad-nega območja v z imskih športih in obenem absolutni prvaki v letnih športnih disc ip l inah, ampak so naši rezultat i opazni tudi na raznih j avn ih tekmovanj ih in množičnih pr iredi tvah na področju športa in rekreacije. P rav tako bogata je akt ivnost planincev na širokem polju kul ture , od umetnost i do razvedrilne dejavnosti.

Ob tem smo vsak d inar družbe za opravljanje naših nalog pred uporabo temeljito pretehtal i . Zahva l jujoč vel iki prizadevnosti vseh smo dosegli spodbudne rezultate v programu gospodarske ustalitve. To , da smo načrtovane naloge izpolni l i z min ima ln imi sredstvi, ima tako mater ia lni kot mora ln i učinek. S prostovol jnim delom smo zelo izboljšali naš stanovanjski standard, preskrbo pa smo dopolni l i s pridelavo lastne hrane. Vzgo jn i vpliv ima tudi zbiranbje vseh vrst sekundarnih surovin, s čimer smo zmanjšali stroške odlaganja in prevoza odpad^_ kov.«

Z okoljem, kjer živite in delate, vsestransko in plodno sodelujete. Kateri skupni interesi vas predvsem vežejo z njim.

»Tovariš T i t o je vedno naglašal, da sta armada in ljudstvo eno. Iz te trditve izhajamo pri našem delu. Naš ci l j je predvsem praktična uresničitev T i tove misl i . Zato lahko starešina in vojak kot enota vgrajujejo dosežke okolja v svoje delo, seznanjajo se z okoljem in s svojo prisotnostjo na vseh področjih dela in življenja poglabljajo sodelovanje. L judstvu povsem pripadamo, zato imamo posluh za probleme delovnih l judi in občlanov ter j i h v mejah naših možnosti skušamo skupno reševati.

T i tovega izročila o sodelovanju med pr ipadniki oboroženih sil in l judstvom oziroma vsemi nosilci splošne ljudske obrambe smo se vedno zavedali. Se posebno v sedanjosti ga zvesto uresničujemo. Tako dosegamo skupaj z de lovnimi l judmi Gorenjske in severnega dela Pr imorske dobre rezultate. Naš prispevek na tem ozemlju je znaten; sodelova l i smo pri izgradnji rekreacijskega centra na K r v a v c u , postav i t v i telefonskega omrežja v krajevni skupnost i Pol iane-Javorje in od K r a n j a do Jezerskega, napeljavi vodovoda v T o l m i n u in na šentviški p lanot i , pomagali pa smo tudi pri organizacij i in izvedbi raznih manifestacij in prireditev.

Razen tega je zelo razvito sodelovanje naših enot z družbenopolitičnimi organizaci jami in delovnimi kolekt iv i na tem področju. Imamo stalne stike z delovnimi organizaci jami Sava . Iskra. P l an ika . I bi in Tekst i l indus v K r a n j u . Veriga v Lescah, Železarna na Jesenicah Bača v Podbrdu in drugimi T o povezovanje ima pri slehernem našem pripadniku pomemben mo-ralno-politični odmev.«

Poveljujete enoti, ki ima velik ugled v armadi in izven nje. Kaj vam to pomeni in koliko vas obvezuje pri bodočem delu?

»Za vsakega človeka je dolžnost povel jnika vel ika obveza, k i zahteva celo osebnost. T o zahteva stalno budnost in pripravljenost, ustvarja lno delo, učenje in raziskovanje pa vgrajevanje dosežkov drugih v svoje delo. D a bi lahko enoto pravi lno usmerjal in se odločal, mora b i t i poveljnik povsod nekoliko spredaj, videti nekoliko dlje od drugih. Samo tako lahko enota kar najbolje izpolnjuje svoje naloge.

P l an inc i uživamo velik ugled v armadi in izven nje. Smo enota neverjetnih sposobnosti in možnosti.

3M

Kranj — V počastitev 40-letnice oboroženih sil SFRJ in dneva JL.A 22. decembra, je bila v petek v prostorih občinske skupščine svečanost na kateri je spregovoril predsednik občinske skupščine Stane Božič Na svečanosti so podelili republiška in občinska priznanja za delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite V kulturnem programu pa je med drugimi nastopil tudi oktet Sain ,--Kranja. — A. Z.

Predstavljamo vam kranjski dom J L A

V e z m e d a r m a d o i n j a v n o s t j D o m a r m a d e je us tanova , kjer se st ikajo številne de javnost i p r i p a d n i k o v oboroženih s i l i n d r u g i h občanov — K r a n j s k i d o m J L A je med petna jst letnim de lovanjem zrase l z okol jem — K d o r ga obišče enkra t , postane sta len gost v njem

Kranj - Vrata doma Jugoslovanske ljudske armade v Kranju so te dni še bolj na široko odprta kot ponavadi. V njem se namreč vrstijo številna srečanja in prireditve ob letošnjem prazniku oboroženih sil. Sicer pa je tudi vse leto tod stičišče raznih dejavnosti, ki se jih udeležujejo tako starešine in vojaki kot prebivalci Kranja in okolice.

»Naš dom,« pripoveduje njegov načelnik Nebojsa Ilič, ki je Šele pred nekaj meseci sprejel to dolžnost in se je nanjo pa na novo okolje že dokaj privadil, »je vojaška ustanova, v kateri organiziramo izobraževalne, kulturno umetniške in športno rekreacijske dejavnosti za potrebe vojaških enot in članov doma. Člani doma so vse aktivne vojaške osebe z družinskimi člani, vojaški upokojenci, civilne osebe, ki delajo v armadi, prav tako pa tudi drugi občani. Težišče našega dela je na sodelovanju z drugimi domovi J L A po Sloveniji ter z vojaškimi ustanovami in organizacijami, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo na našem področju.«

Delovni utrip v domu je zares pester. Tod opravlja gostinska ustanova Partizan v restavraciji in točilnici svojo uslužnoetno dejavnost. V veliki dvorani prirejajo razna predavanja, posvete, seminarje, tečaje, sestanke in druge oblike izobraževanja; gre tako za idejno-politično in strokovno vojaško usposabljanje kot podobno aktivnost delovnih ljudi in občanov. Pripadniki armade in drugi občani se razvedrijo ob pogostih kulturno umetniških prireditvah, saj so na sporedu doma svečane akademije, scenske pred

stave, koncerti, literarni večeri, prikazi filmov in druge dejavnosti. Okolje spoznava delo in Življenje pripadnikov oboroženih sil prek priložnostnih prireditev, kot so razstave, stenski časopisi, predavanja in drugo. K temu veliko prispeva tudi sekcija, ki se v lastnem laboratoriju ukvarja s fotografijo.

Množično športno in rekreativno dejavnost — za člane doma organizirajo v najemnih prostorih kegljanje, plavanje in telovadbo — dopolnjuje delo sekcij za biljard in šah v domu. Razen tega v domu skrbijo tudi za organizacijo izletov in nekatere druge občasne dejavnosti.

»Celotna dejavnost doma,« naglasa starešina Ilič, »je usmerjena k razvijanju bratstva in enotnosti ter utrjevanju jugoslovanskega socialističnega patriotizma pa drugih pozitivnih tradicij naših narodov in narodnosti. Naš dom je v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, vendar ni povezan le z njo, ampak s širSim okoljem. Dobro sodelujemo s poveljstvom teritorialne obrambe, delovnimi organizacijami, šolami, kulturnimi ustanovami in družbenimi, še zlasti humanitarnimi organizacijami v kranjski občini.

Letni načrt in mesečne programe dela usklajujemo z zahtevami poveljstva kranjske garnizije. Našo dejavnost financirajo na osnovi uresničevanja planov. Letos bomo za izpolnitev osnovnih nalog porabili okrog 350 tisoč dinarjev.«

Tako kot povsod v armadi tudi v kranjskem domu JLA pretehtajo uporabo slehernega dinarja. Le s smotrno organizacijo dela in pogostim delom izven rednega časa brez nadomestila jim uspeva porabiti kar se da malo denarja in izpolniti načrtovane naloge. Vse obveze uresničujeta le načelnik in gospodar doma, ker referenta za kultumo-zabavno življenje nimajo. Nekatere druge dolžnosti pomagajo opraviti starešinama trije ali štirje vojaki, za red in čistočo v domu pa skrbi či-stilka. Od delavcev Partizana, s katerimi vodstvo doma dobro sodeluje, tod delajo upravnik in tajnica, dva kuharja in štirje natakarji.

»O obsegu našega dela,« pojasnjuje gospodar doma Hasan Ibraši-movič, ki je že trinajst let v Kranju in četrto leto opravlja sedanjo dolžnost, »najbolj živo priča podatek, da poprečno obišče nag dom prek osemsto liudi na dan. Da je dom, ki smo ga odprli 1965. leta, zrasel z okoljem, potrjujejo med drugim številna priznanja. Seveda, največje prizna

nje je za nas zadovoljstvo gosta osnovi preverjenih ocen lahko tr da vsak, ki enkrat pride v dom. stane naš stalen gost.«

Hasanova naloga je, da dočaka in ga pospremi. To zna riti domače, nevsiljivo. Zato radi zahajajo v dom. Posebno _ ve za uporabo dvorane so velike kar težko vedno vsem ustrei Razen za razporeditev dejavnosti prostorih doma skrbi za tehm pripravo prireditev, ki jih ni Letos so v domu priredili drugim usposabljanje za stai, celotnega armadnega območja, . braževanje za pripadnike teritonak ne obrambe, srečanje pripadnik o « varnostno obveščevalne služb* NOV, letne skupščine in sestasg9 več družbenopolitičnih in drutber.sh organizacij, armadno prvenstvo šahu, občinsko kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, dve gledališki predstavi in pies za mladino vsako soboto.

Tako široko dejavnost je moč opraviti le s sodelovanjem okoii*. Domu radi priskočijo na pomoč pri i sposoji opreme in naprav za prireditve, tiskanju programov in drugem. Zato si bo njegovo vodstvo ^ bodoče še bolj prizadevalo spozna, vati javnost z delom doma in se pri tem povezovati z nosilci sorod n * dejavnosti, kakršno sami opravi J a H X Predvsem pa bodo več pozornosti kot doslej posvečali delovnim Čanjem kranjske mladine s p r niki armade.

Glede na tako prizadevne na< je moč sklepati, da bo odslej pr** bilo prag doma, katerega vrata odprt* vsak delavnik med T. 22 uro pa ob nedeljah med 15. |q uro še več obiskovalcev, T N g £ B bodo t j a P ^ a « ^ ^pričali o njegov, odprtosti, kot mnogi doslej. B e 9 e d i l o i n d i k e .

Stojan Saje

22 DECEMBRA 1981 K U L T U R A 5.STRAN G L A S

v e r j e v i n a g r a j e n c i

ki w jo sestavljali Franček Andrej Inkret. Majda

•"•ja Predan. Rapa Suklje in ndunan. je prejala dvajset

in letošnje nagrade Skla-Severja namenila trem

* poklicnih gledaliških **ma z ljubiteljskih in štti-Akademije za gledališke,

in televizijo.

1, e l an D r a m e S N G v

BO letu je v matični hiši in fsMikoval vrsto izrazitih

katerimi izstopajo krea-v Cankarjevih Hlapcih,

j upodobitev Jurija v Seli-neposrednega Vane-

i igrah Protest-A test. sne podobe so nepo-

«de in vselej visoko nad iti zna interpretacijo, ki

me in se pretresljivo eai. Posebej dragocen je i posluh za sodobno igro.

repričljivo nadgrajuje in j i h oživlja z izjem-

4 M

igralka Drame • M « je za vlogi Madleine Krležo v i . Agoniji in

igo vi Svatbi. Z vlogo itke Petrovne je obo-* svojih dognanih krea-

- in učinkovit način: z ' obvladanjem priučene '* jasno razčlenjeno grad-

osebnosti j i je uspelo občinstvo mariborskega

•dia. Njena sposobnost "ije pa j i je ob snovanju

*fočila gradnjo povsem ženske podobe, vendar intenzivne, polne, zave-

— I....

RODOŠEK, članica Stalnega slovenskega

nagrado je prejela za ^ Dorsev v Goburnovi *j* Z izrednim občutkom **la pretresljivo vlogo

V*arke. pri čemer je učin-iT^bila vsa igralska sred-I **terimi več kot 35 sezon

zamejsko gledališko tvojo zadnjo zahtevno ftovno potrdila, da sodi

Stalnega slovenskega »»Trstu.

i VUNBEK, Prešernovo f iz Kranja

*

#J L A S 6.STRAN R O M A N , POTOPIS , N A D A L J E V A N K A TOREK, 22. PECEMMU V

BOJI NA JADRANU

Med prvo svetovno vojno je bila vsa naša jadranska obala del Avstro Ogrske in na našem Jadranu so plule ladje z avstro-ogrsko zastavo. Glede na narodno pestrost te monarhije so bile tudi posadke vojnih ladij sestavljene iz raznih narodov, med katerimi so bili naši najštevilnejši. Koma) 17 odstotkov je bilo nemško govorečih Avstrijcev, največ pa je bilo Slovencev in Hrva tov — kar 34 odstotkov. Sledili so jim Madžari (20%), Italijani (14%), Cehi in Slovaki (11%), nato pa Poljaki, Rusini in Romuni (4 %). Tudi med oficirji je bilo večje število našega rodu. Čeprav je bilo Jadransko morje bojišče drugorazrednega pomena, je bilo avstro-ogrsko ladjevje močno in zlasti njegove lahke enote — križarke, torpedovke in podmornice — so bile izredno dejavne. Akci j na Jadranu se je udeleževalo tudi avstro-ogrsko mornariško letalstvo.

ZATIŠJE NA « A D R A N U Do 23. maja 1915. ko je Ital i ja stopila v prvo

svetovno vojno na strani zaveznikov, t.j. Br i tancev in Francozov, je bi lo edini nasprotnik avstro-ogrske vojne mornarice na Jadranu Francosko ladjevje, ki pa je le občasno pr ip lulo v južni del Jadrana .

Potem ko je I ta l i ja napovedala vojno Avst ro Ogrski in Nemčiji, je avstro-ogrsko mornariško poveljstvo okrepilo lahke enote v B o k i Ko t o r sk i , medtem ko je glavnina z bojnimi ladjami ostala v Pu l j u . ker se v B o k i Ko t o r sk i ne bi mogla oskrbovati . I ta l i jani so koncentr i ra l i svoje vojno ladjevje v pristaniščih Taran to in Br ind is i . kjer so se ji pridružile britanske in francoske lahke križarke in rušilcu.

V začetku je prihajalo le do manjših napadov zavezniških lahk ih enot. k i so obstreljevale opazovalne postaje in sveti lnike na zunanj ih obalah jadranskih otokov. T e enote so bile okrepljene z oklepnimi k r i -žarkami. K o pa so avstro-ogrske podmornice poleti 1915 potopile dve oklepni križarki, je nasta lo zatišje in zavezniških ladij ni bi lo več videti v srednjem delu Jadrana.

Ze od začetka prve svetovne vojne so moral i zavezniki oskrbovati vojsko kral jevine Črne gore. N j i hove transportne ladje v spremstvu močnih oddelkov vojnih ladij so občasno priplule v albanska pristanišča, k i so j ih I ta l i jani okupira l i že decembra 1914 Avstro-ogrska mornarica je zato začela napadati ta pristanišča; uporabl jat i so moral i sodobne lahke križarke in večje rušilce. ker so bile te ladje hitre in so akcijo lahko opravile v eni noči. poleg tega pa so imele ustrezno zalogo goriva. P r i teh napadih so avstro-ogrske ladje pred pristanišči v A lban i j i polagale mine in obstreljevale pristaniške naprave ponoči, vodna letala so bombardira la pristanišča podnevi, podmornice pa so pred pristanišči čakale v zasedi na zavezniške konvoje. Te akcije so bile zelo intenzivne zlasti potem, ko se je srbska vojska umakni la čez A lbani jo na obalo Jadranskega morja, odkoder so jo zavezniki začeli evakuirat i na otok K r f .

L A H K E E N O T E N A P A D E J O DRAČ Pomembna akci ja avstro-ogrske vojne mornarice

je bi la b i tka pri rtu Rodon i in rtu Gargano 29. decembra 1915.

Dvajsetega decembra je pet najsodobnejših avstro-ogrskih rušilcev — Scepel. L i k a . Tr ig lav . T a t r a in Ba la ton (vsak je imel 850 ton, hitrost 33 vozlov, torej HO km/h. 2 topa 100 mm. 6 topov 66 mm. 4 torpedne cevi) — v spremstvu lahke križarke Helgo land (3600 ton. hitrost 27 vozlov, t.j. 50 km/h, 9 topov 100 mm, H torpednih cevi) pr ip lu lo iz Šibenika v Boko Kotorsko , kjer so se začeli pr iprav l jat i za napad na pristanišče I Jrač.

Dne 28. decembra so t avstro-ogrskih vodnih letal opazi l i v Draču i ta l i janska rušilca; pričakovati je bi lo. da bosta najkasneje naslednji dan odplula v Va l ono

ali Taranto . Avstro-ogrske ladje so dobile nalogo, da preiščejo območje Drač-Brindisi. Če ponoči ne bi našle i ta l i janskih rušilcev na odprtem morju, bi morale ob svitu pregledati Drač in uničiti ladje, ki bi jih tarn opazile. H k r a t i je bilo znano, da so v Draču na obali topovi, ki lahko odgovorijo na ogenj z ladij, saj so nekaj dni prej strel jal i na podmornico l ' -15 . k i se je v vožnji po površini neprevidno približala pristanišču.

Oko l i polnoči 28. decembra je avstro-ogrski od delek zapusti l Boko Ko to rsko in se s hitrostjo 2"> vozlov (45 km/h) napoti l proti Draču.

Ob 2.35 je križarka Helgoland nenadoma trčila ob n e k a i T o je bil periskop francoske podmornice Monge. k i zaradi temne noči in slabe vidl j ivosti ni opazi la bližajoče se sovražnikove ladje. Podmornica je bila zaradi udarca tako močno poškodovana, da se je morala dvignit i na površino morja. P r i tem pa je prišla v neposredno bližino rušilca Ba la ton . T a jo je s topov skim ognjem nemudoma potopil . Avstro-ogrske ladje so rešile vse člane francoske posadke razen povel jnika, ki ni hotel zapust i t i svoje potapljajoče se podmornice. Po tem nepričakovanem dogodku je avstro-ogrski oddelek nemoteno nadaljeval pot prot i Draču.

Nekaj časa so ladje v temi preiskovale območje Drač-Brindisi in niso nikogar opazile. P ro t i j u t r u so se obrni le prot i Draču, kot je bi lo načrtovano. Helgoland in Ba la ton sta odplula proti r tu Lagh i . da bi i ta l i janskima rušilcema. če bo odplula iz Drača, presekala pot proti jugu. Drug i štirje rušilci so se usmeri l i proti Draču.

Ob 7 30 so bi l i Csepel. L i k a , T r i g lav in T a t r a pred Dračem. Ugotov i l i so. da v pristanišču ni nikakršnih vojnih ladi j , pač pa en parnik in dve jadrnici . Obstreljevanje teh ladij je trajalo okol i pol ure in vse so bile potopljene. N a t o so se rušilci obrni l i prot i severu, križarka Helgoland je zaplula prot i n j im. Ba la ton pa je še patru l j i ra l na odprtem morju. Nenadoma so začele okrog rušilcev padat i granate; na obali sta bi l i namreč dobro zamaskirani i ta l i janski havbici , ki j ih z rušilcev niso videl i . Rušilci so začeli strel jati proti kopnemu, hkrat i pa so se razpršili, da bo sovražniku otežili natančno streljanje. N i so vedeli, da so prav na tem območju zavezniki polož*ili minsko polje, ki bi moralo varovat i pristanišče Drač.

MINE! Ob 8.30 je na levem boku rušilca L i k a zagrmela

huda eksplozija mine. Lad j i je odtrgalo levi vijak, krmi lo se je zagozdilo in rušilec se je nemočno zavrtel v krogu. Tako j zatem je ladja naletela še na drugo mino, k i je eksplodirala pod prednjo kot lovnico. Izbruhn i l i so močni požari in ladja se je začela potapl jat i . S poveljniškega mostu so eksplozije vrgle v morje nekaj l judi : padl i so v nafto, k i je gorela na površini morja.

Ranjenemu povel jn iku rušilca so sporočili, da požar ogroža skladišča strel iva. U k a z a l je, naj posadka zapusti ladjo. Vs i preživeli člani posadke so se zbral i na prednjem delu rušilca in disc ip l in irano skaka l i v morje. S led i la je močna eksplozi ja in ladja se je začeja hitro potapl jat i . Pred tem je pomočniku povel jnika s tremi mornar j i še uspelo uničiti vse zaupne dokumente, čeprav je bi lo to izredno tvegano, ker je b i la eksplozi ja neizbežna. Povel jn ik rušilca L i k a . fregatni kap i tan VVunschek, je pozneje v svojem poročilu pohval i l posadko: »Posadka je odlično delovala. Vs i so ravnal i d isc ip l in irano in nihče ni zapust i l ladje brez povelja. K l j u b nevarnost i , da bo strel ivo kma lu eksplodiralo, je posadka, preden je ladjo zapusti la, t r ikrat zak l ica la potapljajoči se ladji v pozdrav: H u r a ! Od 99 l judi , ko l ikor je štela posadka rušilca L i k a , jih je umr lo 50 - 1 oficir in 49 podoficirjev in mornarjev.

' T i k za L i k o je tud i rušilec T r i g l av zadel ob mino. Eksp lod i ra la je pod zadnjo kot lovnico. Osem l judi je bi lo ub i t ih , pet pa ranjenih. Skoz i osem kvadratn ih metrov vel iko luknjo je vdr la voda in poplavi la vse kot lovnice. Lad ja n i mogla več vozi t i . Z zadnjo močjo je T r i g l av le še prišel iz minskega polja in Csepel mu je vrgel vrv za vleko. T o d a med tem manevrom se je jeklena vrv ovi la okol i desnega vi jaka rušilca Csepel in moral je prepustit i vleko rušilcu T a t r a .

Ves ta čas — torej do 9.30 — je i ta l i janska baterija na obal i strel jala na rušilce. vendar je samo enkrat zadela jambor Tr i g lava . T o ni povzročilo dosti škode.

Končno je rušilec T a t r a prevzel vrv za vleko in začel vleči T r i g lav prot i severu. Čeprav je bi la hitrost pri v leki komaj 6 vozlov (11 km/h), so od eksplozije razmajane pregrade v notranjost i T r i g lava , k i so jih podprl i s t ramovi , le s težavo držale prit isk vode. Zato Se je rušilec Ba la ton privezal ob boku Tr i g lava in začel s svoj imi črpalkami črpati vodo iz njega. K m a l u nato je T a t r i počila vrv in je prevzel vleko Ba la ton . T a t r a se je zadrževala v bližini, pr ipravl jena, da začne pomagati , če bo nujno. Križarka Helgo land je medtem s topovi pris i l i la i tal i jansko baterijo k mo lku . S tem je bil dramatični napad na pristanišče Drač končan.

RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR

7 s m u m B 0 Z M A C T

T A G L A V N A U R Š A Potem sc je od nekod naslikal tudi Jaka s Tatjano in Barbaro,

kaj reči. Tatjanin voziček je bil precej velik. Večji kot tisti trije, k i so stali pred šolo. Naložen pa je bil podobno, kot kmetje nalagajo aa seno. Papir je segal visoko čez voziček in prevezan je bil z vrvjo.

Zanalašč sem se postavila k vratom v šolski vrt, tako da so morab mimo mene.

K o me je Jaka zagledal brez papirja, se je zarezal in usta so sc razvlekla v polmesec. » O , dobro jutro, botra Urška. Kje pa imate papir*«

»Ga boš že videl ob pravem času. gospodek!« sem mu zabi skozi zobe.

» O , o, o tem sem prepričan. Knjige imaš tudi že v žepu, to se ve!« »Natanko tako,« sem pribi la , se zasukala na petah in odšla v

Kar tresla sem sc od veselega pričakovanja. Tisti dan je bil v šoli sejem. Učili smo se le malo. Vs i so govoril i o starem papirju in o nacrt ki so j ih imeli posamezni razredi z denarjem, ki ga bodo dobili za papir.

Na dvorišču je bila tehtnica, ob njej pa je važno stal šolski Jakob in tehtal papir, ki so mu ga prinašali učenci. Zraven je b i l sin M iha z beležnico v roki in zapisoval imena učencev, razred in kilogramov. Tako so se ob tehtnici vrstili učenec za učencem, za razredom.

Končno smo prišli na vrsto tudi mi . Jaka je s svojo skupino^cakal zadnjega. Ko so položili svoj papir na tehtnico, je ta zabeležila štiriir deset kilogramov.

»Oh! « je dahnilo iz osemindvajsetih grl. Učiteljica je zadovoljna pokimala: »Bravo, bravo, Jaka. Z d i sc

da so knjige že vaše.« Takrat pa je prišel moj trenutek. Pristopila sem k tovarišici

čarki in zapela: »Name sta pa pozabil i , tovarišica profesor!« »Oh, Urša, oprosti . . . toda, kje imaš papir?« » Doma.« Ves razred se je zasmejal. »Doma. Rečeno je bilo vendar, da prinesite papir v šolo.« »Vem.« (Zanalašč sem zavlačevala.) »In zakaj ga nisi prinesla?« »Preveč ga je. Sama ne zmorem. Potrebovala bi dva Tatjanina

zička.« »Bravo, bravo«, mi je šepetal Glas. Opazi la sem, kako se je Jaki spačil obraz. Tatjana in Barbara so

spogledali. P^ f /n se je oglasil Jaka: »Doma ima lahko vsakdo papirja. Rečeno je bi lo, da ga moramo prinesti v šolo. Le to veha tekmovanju.«

»Saj ne stanujem daleč. Sama res nisem zmogla!« sem zavpila.

»Dobro, dobro!« nas je skušala umirit i tovarišica, ker je slutila, đal lahko nastal prepir. Neumni Jaka bi bi l takoj za to.

Tovarišica razredničarka se je ozrla na Jako: »Jaka, Tatjana in bara. Vzemite voziček in pojdite z Uršo na dom.«

Jaka je stisnil v jezi ustnice in rekel: »Dobro, če že mora biti.« Jaz sem pa uživala. Jaka je zgrabil za voziček in brez besede smo jo mahni l i proti

jemu domu. Barbara in Tatjana sta šli z mano. Vso pot sta m i pihal uho, češ kako dobri prijateljici sta mi sploh.

Jaka pa se je oglašal spredaj pred vozičkom in govoril sam sebi : saj pravim. Nekateri smo res grdi in neumni, nekateri so res l ep i i i metni. Sama protekcija in krivica. Seveda, gospodična Urša, Uršil lahko privošči, kar hoče.«

»Nič ga ne poslušaj, saj ne misli tako resno,« se mi je dobr ika la 1 na. Barbara pa: »Zdaj si res zadela v črno, Urša. Kdo bi si misl i l , pa bi nam povedala, veš. Zamerim ti, ker nisi tega storila.«

»česa ne porečeš,« sem se sprenevedala. »Gospodični sta na prijateljstvo in se obesili na princa Jako. Na, zdaj pa imate!«

»To ni pošteno od tebe, res ne!« je ugovarjala Barbara. Prišli smo k meni na dom, zapeljali voziček k vrtni uti in naložiti

ko l ikor smo mogli. »Vrniti se bomo morali,« je rekel Jaka in si otrl potno čelo. faptfj

moral narediti tudi nanj močan vtis, zato me je nehal zbadati. »No. gremo,« je rekel in prijel za ojnice. »Porinite!«

Upr l i smo se v voziček in se bližali vrtnim vratom. K o smo bfli pred njimi, sta na vrt stopila dedek in papači. Radovedno sta in se zagledala v voziček, poln papirja.

Dedek si je vihal mornariške brke, oče pa si je brisal očala. »No, pa?« je vprašal papači.

»Star papir peljemo v šolo. Imamo akcijo!« Papači je stopil k vozičku in si nataknil na -nos očala. Začel je br

po papirju, potem me je čudno pogledal, zakril i l z rokami po zraku, da bi iskal nevidno oporo, in zavpil : »Križana gora, pa to so vendar znanstvene revije. Potrebujem j ih za knjigo, ki jo pravkar inimiHf pisati!«

Pristopil je tudi dedek in si vihal mornariške brke: »Zanimiv, nimivo,« je mrmral vase.

Papači pa: »Takoj mi spravi vse skupaj nazaj na podstrešje ni treba na podstrešje, kar v veži raztovorite! Se dobro, da sem te Kdo ti je pa to sploh dovol i l , to mi povej!«

»Mamica,« mi je ušlo. »Saj sem "vedel, ženske in znanost!« Z obupanim pogledom sc

zazrl v dedka. Ta pa je spet vihal mornariške brke in kimal: »Zanimi* zanimivo!«

Zlata Volarie: N a z a j še p r i d e m o 1 5

»Ne vem, njihove vagone so odpeljal i še naprej. Najbrž v drugo mesto al i vas.« je rekla M a r i n k a .

»Kljub temu je lepo. da smo spet vsi skupaj,« je rekla mama.

Tako so Srb i pomagali Slovencem, ljudje iz sto in sto ki lometrov oddaljenih krajev, k i nas n iko l i niso poznal i , n iko l i prej srečali, a so imeli usmil jeno srce. Rešili so otroke smrt i v taborišču.

M i smo se veselili snidenja in se nam je zdelo, da bomo združeni ostal i .

P a nismo. Nekaj dn i je potekalo življenje po starem.

Hrane je bi lo še manj in slabša je b i la . Širile so se bolezni. Vedno več je bi lo tifusa in t u berkuloze.

M a t i nam je govorila, naj ne hodimo daleč od pogradov, naj si umijemo roke in naj ničesar, kar ni naše, ne t ipamo. Strogo nam je prepovedala približati se mrtvašnici.

Oče nam je rekel, naj se pazimo, ubogamo. Če hočemo ostat i zdravi .

Ubogal i smo. Tuberkuloze in tifusa nismo

° P rva je zbolela Nadica . Zelodček jo je bolel i morala je v ambulanto . T a m je tudi ostala

K o jo je obiskala mama, je ni več spoznala. Sredi hrbta je imela kvadratn i urez.

U m r l a je po dveh dneh. Pokopal i so jo na taboriško pokopališče. 31. j anuar ja 1943 so nas naložili v živinske

tovorne vagone. Spet se vozimo v neznano. Voz imo, stoji

mo, spet vozimo. Omedlevamo od lakote in žeje. 7. februarja 1943 smo prišli v Osijek. Z nami so bi l i Hrel jevi , Nežičevi, Božičevi,

Dane Primožič, Trez ika Paklec, Orličevi. 12. februarja 1943 so nas zaprl i v neko

vel iko rumeno hišo v Tenj i , od koder so lastnike že prej odpeljal i v taborišče.

V Ten j i je bi lo tudi taborišče, podružnica Jesenovca. pa so ga na srečo tik pred našim prihodom preselili.

Prve dn i smo bi l i zastraženi, potem pa je stražar izgini l . Z imo smo preživeli v Tenj i mama je delala pr i Granjoševih, kasneje pa le jaz , oče in Lo j zka pri različnih kmetih za hrano, drva in nekaj denarja.

T a k o se nam je porodilo upanje, da bomo vojno preživeli.

N a ta način so si pomagali tudi drugi, k i so jih pr ipel jal i z nami na Hrvatsko .

okol ic i , v neko

in v to

33.

Oče se je nekega aprilskega večera vrn i l z dela. Pomagal je sejati koruzo na dvanajst k i lometrov oddaljeni Kneževičevi nj iv i . T o so bi l i kmetje, k i so nas sprejeli kot prijatelje. De la l i srno na nj ihovih nj ivah in dobi l i obilo hrane.

Najstarejši sin M i l a n je bi l med vodji partizanskega gibanja v Ten j i in majšega sina in hčer pa so zaprl i nemško taborišče.

Po vojni sta se oba vrni la . M i l a n je deloval zelo pogumno

gibanje je vključil tudi nas. Oče je b i l včasih vodič part i zanom, mat i mu je kdaj oprala in sušila obleko, ga skr iva la , mu dala jesti in nekajkrat so part izani pri nas kr i l i orožje in organiz iral i skrivne sestanke. S sestro Lo jzko sva b i l i nekajkrat kur i rk i in ko je bi l pri nas sestanek, sem stala na straži.

T o se je dogajalo, ko smo že stanoval i v Kliški Ad i .

Pa po vrsti . Oče se je vrn i l zvečer od Kneževičevi h.

Prinesel je belega kruha in slanine. Potem smo večerjali.

»Na pustari imajo v barakah še eno stanovanje. Kneževič pravi, naj grem vprašat; kaj misliš?« je rekel materi .

»Ja. T o bi bilo dobro,« je pekla.

»Tam je bolj mimo kot tu v Tenji. hodijo ustaške patrole po vasi. Lahko h postali sumlj iv i . M i smo priseljenci.« * dala.

M a m a je bi la spet noseča. Imela je te okrogel trebušček in tega se n i veselila. * l imela štiri otroke. Živeli smo daleč od nismo vedeli, če se bomo kdaj vrni l i ah s*-

T u d i v Tenj i je bilo precej primere* * in tuberkuloze. M i nismo zboleli 1 nasveti so bil i dobra preventiva.

14.

Še isti mesec, aprila 1944 smo H na pustaro, to je šest kilometrov i salaš Kliška Ada. dvesto hektarjev posestvo nekega madžarskega grofa, ki v Apat inu. V Kliško Ado na nikoli pr iH je vse posle opravljal oskrbnik.

Pustaro je tvorilo nekaj barak. pnuatM v prijetna stanovanja s kuhinjo, sr shrambo in podstrešjem. Potem tuh skednji. hlevi, prostori za kmetijsko orvv* gospodarjeva hiša. V njej je bival oskrbnik

Vsak dan smo morah delati na poljih, a smo dobili plačilo in nekaj hrane ter dn

Delo je bilo celodnevno, od jutr* večera, od zore do mraka, vsak dan. raz nedelje in ni bilo lahko.

« X , 22 DECEMBRA 1981

V o j a k i o b v e z n i k i ,

k i s o n a p r e d o v a l i . . . sekretariata za

o ekvpieine ob-g » Kadovijiea je ve* vojaških • J « l l u v , W so napredovali v * » « « v leto 1M1.

J ČIN R E Z E R V N E G A U P B T A N A I. R A Z R E D A » N A P R E D O V A L I : frinc Bajt iz Bohinjske Bistrice.

~ Cerne iz Radovljice, Simon iz Bohinjske Bistrice,

r -s iz Radovljice, Janez , iz Spodnjih Gorij, Božidar iz Radovljice, Stanislav

. iz Radovljice, Janez Smole c, Damjan Tep ina z Bleda in Bja Vukovlč iz Lesc.

R E Z E R V N E G A r A N A S O

- J D O V A L I : jan Be r av s iz Ribnega, Vin-Bsrgant iz Spodnjih Gorij,

^ma Better iz Lesc, Izidor Bes ter 'Krope, Franc Brega r iz Lesc.

Cvetek iz bohinjske Srednje % Branimir Čeh iz Radovljice, %Cu§er z Zgoše. Janez Debeljak [Otof. Janez Debel jak z Brezij, ^ ilav D o b r e iz Radovljice,

Doie iz Radovljice, Marjan : Radovljice, Dominik G a i -

: iz Radovljice, Janez Gorič-- Radovljice, Janez Gradite k

[iadovljice, Kare l J a n * i * z Zgose, J o t i * iz Lesc, Nedjeljko

"1 iz Radovljice, Anton iz Radovljice, Jožef K u n ce, Mati ja K u n M * iz Lesc,

i L a s e r iz Bohinjske Bi-Vinko Mag i s t e r iz Radov

U Krnice,

Krope, Ivan Toaaat iz Spodnjih Gorij. Jože Torka r iz Podhoma, Slavko Vodnjov z Bleda, Franc Vovk iz Lesc, Zvone Vrecek iz Radovljice, Štefan 2emva iz Podhoma in Mihael 2 van iz Zasipa.

V C I N R E Z E R V N E G A P O R O Č N I K A S O N A P R E D O V A L I :

Ljubo Hajdinjak z Ovsis, Silvo Hr ibernik iz Lesc, Milan Ka jd i i iz Lesc, Vinko Slibar z Bleda in Vojko Vojvoda iz Bohinjske Bistrice.

V C I N R E Z E R V N E G A V O J A Š K E G A U S L U Ž B E N C A IV. R A Z R E D A J E N A P R E D O V A L :

Mihael Kozinc. Hrase.

V C I N R E Z E R V N E G A V I Š J E G A V O D N I K A I. R A Z R E D A S O N A P R E D O V A L I :

Midhat Džinič z Bleda, Vinko Eržen iz Ribnega, Simon Habjan iz Krope, Štefan Kunstelj iz Zgornjih Gonj, Franc Lapajne iz Kamen j , Rajmund Moličnik iz Lesc, Ivan O n i * iz Lesc, Matevž Pogačnik iz Lesc, Pavel Poto*nik z Brezij, Alojz Razinger s Kupljenka, Rajko Rozman z Brezij in Jože Smid iz Radovljice.

Pavel UmM s Polj Niko z Bleda, G vido Mel ink iz

like Branko Mevl ja iz Ra-* Emi l N o * z Bleda, Miro-

No* iz Lesc, Mi lan Pangerc iz a Franc P a v l i * iz Zasipa, Pogaezdk iz Spodnjih Gorij, PefcHakar iz Zgornjih Gorij, Poto*zUk iz Radovljice, An-

- i z Radovljice, Boris Ro gate IZ rv—""'*j"--> — — - ~ RibČevega lazu, Lovro Sodja injske Bistrice, Izidor Stres iz

tajglte Bistrice, Janko-Sebasti-fltajtik iz Radovljice, Anton

Radovljice, Janez Stale, iz

V C I N R E Z E R V N E G A V I Š J E G A V O D N I K A S O N A P R E D O V A L I :

Janez Ah l in iz Radovljice, Andrej Artiček iz Radovljice, Marko Berce iz Krope, Mihael Bernik iz Lesc, Stanislav Biček iz Mošenj, Vasilije Bjel i* iz Krope, Janez Cerar iz Radovljice, Jože Cerkovn ik iz Kamen j , Izidor-Rafael C im-p r i * iz Radovljice, Albert Cuznar z Bleda, Anton Cadež iz Radovljice, Anton Dežman iz Podhoma, Mihael Ferjan iz Radovljice, Darij o Flajs iz Spodnje Lipnice, Janez J a n z Bleda, Alojz Jarko vi č iz Podhoma, Janez Jarkovič iz Zasipa, Marjan Javeovec iz Lesc, Mihael Ječnik iz Zaloš, Vinko Jerala s Prezren j .

lakete ljudske obrambe i družbene samozaščite bčine Radovljica Za prizadevnost in dosežene uspehe pri krepitvi splošne ljudske

»e in družbene samozaščite v občini Radovljica so prejeli po sveta skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samo-P l a k e t o ljudske obrambe in družbene samozaščite za leto

n __ T O Z D inštrumenti Otoče nko B a n k o iz krajevne skupnosti Gorje

u . m l n v t A rtrkHnnlknvnik z B leda

imbe

i i s t r ica

k l Z N A N J A R E P U B L I Š K E G A S E K R E T A R I A T A Z A 'Jl'DSKO O B R A M B O ° S L O V E N I J E

Za ustvarjalno in pr i zadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju fotne ljudske ob rambe je republiški sekretariat za l judsko obrambo "^ l i l priznanja

- o snovn i sol i antona Tomaža Linharta iz Radovljice in - Z d r a v k u Sodji s Kopr i vn ika .

A L E I N P R I Z N A N J A T E R I T O R I A L N E O B R A M B E

Za izredne uspehe, dosežene pri pouku in urjenju ter pri tvi roora lnopol i t i *ne in boljne pripravljenosti enot in po-tv ter i tor ia lne obrambe je prejel pohvalo komandanta rialne obrambe Slovenije rezervni kapetan V inko F A L A -

-*! is Radovl j ice-Komandant teritorialne obrambe Gorenjske je pohvalil na-

l*taje-1 Enoto kapetana V i n k a Faladoreta 2. Rezervnega kapetana 1. razreda Janeza Koselja iz Spodnje

•jat 3 Rezervnega kapetana 1. razreda Janeza Smoleta iz L E S C . 4 Rezervnega kapetana Marjana Markoviča iz Ljubnega i. Rezervnega podporočnika Jožeta Renka iz Srednje vasi 6 Rezervnega vodnika 1. razreda F i l i pa Resmana iz Vrbenj 7 Rezervnega vodnika F r a n c a Pristova z Bleda 9 Rezervnega vojaka Rada Pirca iz Radovl j ice

Z ukazom komandanta teritorialne obrambe občine Radov-p a s o W l i p o » v a , J ? n i : . . . . . 7 . . . 1 Rezervni vojak A n t o n V id ic iz Zgornje L ipnice 2 Rezervna desetarka N a d a Daševič iz K r a n j a 3 Rezervni desetar Janez Be i ter iz Poljšice pri Podnar tu 4 Rezervni vodnik Miroslav Stare iz Nomenja 5 Rezervni vodnik Jože Zupan iz Begunj 8 Rezervni vodnik A lo j z U rtič z B leda 7 R«»«.rvni vodnik J( -»livnik iz Spodnj ih G< nvc/c »••» — 7 Rezervni vodnik J< c Sl ivniK iz spodnjih l i o n j 8 Rezervni vodnik M ... an Godec iz Podnar ta 9 Rezervni vodnik 1. razreda An t on Cadež iz Radovl j ice

Vlado Kalajfti* z Bleda. Miroslav Kaltenekar iz Zapuž, Ljubomir Ko la r z Bleda, Stanislav Kordež iz Krope. Milorad Kova*ev i * z Bleda, Lovro Kosjek s Srednje Dobrave, Viktor Koselj z Bleda. Janez Kranjc iz Lesc, Alojz Kunci« iz Begunj. Franc Kunci« iz Radovljice, Jože Kunčič iz Radovljice, Ignac Lukančič iz Radovljice, Dušan Majcen z Bleda, Ciril Markeljj z Brezij, Mihael Mav r i * iz Bohinjske Bistrice, Nikolaj Mohorič iz Radovljice, Miroslav Odar iz Radovljice, Mi roslav Pesrel s Sela, Janez Petra* iz Krope, Miroslav Pinta r iz Nomenja, Franc Podlipnik s Savice. Janez Pogačnik iz Kamne gorice, Miloš Pogačnik s Poljšice, Franc Pohar iz Begunj, Jože Poljanec s Sela, Jože Požun iz Otoč, Franc Praprotnik iz Ljubnega, Anton Pretelj iz Broda, Janez Pristavec z Bleda, Mirko Purkart iz Zasipa, Franc Ravtar iz Bohinjske Bistrice, Filip Resman iz Vrbenj, Tomaž Rozman iz Ljubnega, Franc Sitar z Bleda, Darko Skumavec iz Ljubnega, Vilijem Sladi* iz Nove vasi, Franc Sodja z Gorjuš, Jože Solce iz Kamne gorice, Franc Stare iz Nomenja, Alojz Siljar iz Bohinjske Bistrice, Valentin Stendler iz Srednje vasi v Bohinju, Franc Stros iz Stare Fužine, David Sutmelj iz Podnarta, Janez Tavčar z Bleda, Janez Valja vec iz Moden j , Janez Vovk iz Vrbenj, Alojz Zupan z Bohinjske Bele, Miha