N o XLIH - št. 90 - C E N A 8 din Kranj, torek, 20. novembra 1990

»rfiniranp t=.

EKIN

str. 3

D a t u m o d l o č a n j a n a j b o d o l o č e n č i m p r e j

str. 1 5

V d e v e t i h m e s e c i h 2 7 m r t v i h

Gote^

Begunje, 19. novembra - Elanovi delavci so danes iskali svoja imena na seznamih, že jutri in nato tja do petka bodo delili de­lavske knjižice. Brez dela jih bo ostalo približno 400, po anali­zah pa je odveč 700 ljudi. Napočil je torej najbolj kruti trenu­tek, čeprav je usoda stečajnega postopka še vedno odvisna od tega, kakšna bo odločitev drugostopenjskega sodišča: bo stečaj Potrjen ali ne. Novi stečajni upravitelj Milan Čučnik se zdaj ukvarja s tako rekoč edino možno rešitvijo za Elan, saj naj bi Elanovo proizvodnje v najem vzelo podjetje Šport Elan 2000, ki so ga ustanovili, ko je slovenska vlada nakazala 14 milijo­nov dinarjev pomoči, žal je je bilo že približno polovico v obliki Prispevkov vrnjene državi. Kako bodo slinancirali proizvodnjo, $e ni znano, zanjo seveda potrebujejo denar, menda v Elanu ne­kaj ponudb imajo. Foto: G . Šinik

Danes in jutri bo zasedala republiška skupščina

S o g l a s j e z a p l e b i s c i t

s l o v e n s k i i z v r š n i svet j e v n e d e l j o o b l i k o v a l i zhod i šča z a z a k o n o p l e b i s c i t u , k i j i h b o o b r a v n a v a l r e p u b l i š k i p a r l a m e n t .

K r a n j , 19. novembra - D a n e s in ju t r i bo zasedala re­p u b l i š k a s k u p š č i n a . Z a sejo je p red lagan o b s e ž n i dnevn i r e d , na katerem so p o m e m b n e zadeve, med n j imi osnu tk i * a k o n o v o p r iva t i zac i j i podjet i j , o A g e n c i j i R e p u b l i k e Slovenije za p r iva t izac i jo , o S k l a d u R e p u b l i k e Sloveni je * a razvoj , osnutek z a k o n a o zadrugah , o z a v o d i h , o c i v i l -n , h i n v a l i d i h vojne, o o sebnem i m e n u , o j a v n i h s h o d i h in J a v n i h p r i r ed i tvah , o ž i č n i c a h in v l e č n i c a h , o p rome tnem oavku i td . D n e v n i red je o b s e ž e n , razen tega gre za zade­l i na katere imajo s lovenske p o l i t i č n e stranke r a z l i č n e P ° g l e d e , ka r še posebej vel ja za zakone s p o d r o č j a p r iva -l , *aci je . N a d n e v n e m redu pa b o d o doda tno i z h o d i š č a * a k o n a o p l eb i sc i tu , za katerega v lada v r e p u b l i k i p o l i t i ­ko soglasje, razhajanja pa so glede r o k a , kdaj ga izvest i ,

P a tudi glede vsebine v p r a š a n j , k i naj b i j i h zas tav i l i g la-? . v alcem, u p r a v i č e n c e v za glasovanje. D e m o s o v a k o a l i ­

cija zagovarja č i m p r e j š n j o o rgan izac i jo p leb isc i ta , opo-l ( ^ ja pa ni za pre t i rano nag l i co . P r i č a k u j e m o , da bo na okrutni seji pa r lamenta d o s e ž e n o soglasje, za p r imer za-

Pletov in pomanjkan ja č a s a na tokra tn i seji pa je p redv i -^ n o , da b i se s k u p š č i n a p o n o v n o sestala 27. novembra .

J - Košn jek

Predlogi vlade na področju delovne zako­nodaje

Z z a k o n s k i m i š k a r j a m i

n a d p r a v i c e

Ljub l j ana , novembra - N a zadnji seji slovenske vlade so precej pozornost i nameni l i spremembam na p o d r o č j u delovne zakono­daje, kjer se bodo k r č i l e dosedanje pravice. T o v imenu lastne razbremenitve terja slovensko gospodarstvo.

G r e z a dvoje z a k o n o v , k i urejata to p o d r o č j e , i n sicer z a k o n o d e l o v n i h razmer j ih i n z a k o n o zapos lovanu ju ter zavarovan ju za p r imer brez­pose lnos t i . Predlagane spre­membe osnu tka prvega zako­na d r u g a č e r e šu j e jo v p r a š a ­nje p r e s e ž n i h delavcev, saj bo m o ž e n v e l i k o hi t re jš i po­seg v d e l o v n o razmerje kot dosle j . Č a s č a k a n j a na d e l o se bo z m a n j š a l s 24 na samo 6 mesecev. Razmejen i b o d o z a č a s n i i n trajni p r e s e ž k i : za­č a s n i , kjer b i b i l o de lo delav­cev nepot rebno za manj kot šes t mesecev, se b o d o r e š e v a ­l i na r a z l i č n e n a č i n e , med tem ko bi delavcem, ki b i bili na č a k a n j u v e č kot po l leta, po t em č a s u po tek lo d e l o v n o razmerje i n posta l i b i b rezpo­se ln i . T o odbdob je naj b i b i l t u d i n e k a k š e n o d p o v e d n i rok . P o tej sp remembi je p r i ­č a k o v a t i nov va l brezpose l ­n i h , saj ve l ike tovarne že zdaj napoveduje jo , d a imajo če t r ­t i no de lavcev o d v e č , le de lo ­

vna zakonoda j a j i m n i o m o ­g o č a l a , da b i j i h pos tav i l i na cesto. S icer pa na sekretaria­tu z a de lo meni jo , da je v S l o ­ven i j i ta č a s o d v e č o k o l i 100.000 zapos l en ih . Ž e zdaj p a je b rezpose ln ih o k o l i 50.000 l j u d i . Č e se bo n o v a z a k o n o d a j a naglo uve l jav i la , j i m l a h k o p r i š t e j e m o še n o v i h 115.000.

Z a r a d i nava la , k i ga je po­s l e d i č n o p r i č a k o v a t i na zavo­de za zapos lovanje , je v l a d a p red laga la , da se obrus i jo tu­d i pravice b rezpose ln ih . D e ­na rna nadomes t i l a za slednje naj b i b i l a n iž ja , 60 ods to tkov p o v p r e č n e g a O D , i z p l a č a n e ­ga v zadn j ih treh mesecih . N e b o d o pa n iž ja o d 80 odsto­tkov n a j n i ž j e g a zneska, k i še o m o g o č a soc ia lno varnost de lavca . O m e j i l i naj b i tud i č a s prejemanja nadomes t i l a . H k r a t i z r es t r ik t ivn imi u k r e p i v l a d a snuje tud i p r o g r a m ak t ivnega zapos lovan ja . • D . Ž .

Jesenice - S svečano podelitvijo Čufarjevih priznanj in novo premiero v Gledališču Toneta Čufarja se je minulo soboto zaključil letošnji kulturni teden v jeseniški občini. Svojevrsten pregled ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti je letos minil v znamenju 80-letnice Gledališkega društva Jesenice in 45-le-tnice delovanja Gledališča Tone Čufar. Ob tej priložnosti je predsedstvo skupščine občine Jesenice odlikovalo kolektiv Gledališča Tone Čufar z malo plaketo občine Jesenice. • I . M . F o t o : G o r a z d Š i n i k

Začela se je sezona smučarskih skokov

Prva zmaga Franciju Petku P l a n i c a , 18. novembra - V nedel jo so se v P l a n i c i p r v i č v

l e tošn j i sezoni p o m e r i l i s m u č a r j i s k a k a l c i . Po p r v i , sicer pre­g l edn i t ekmi , je za n a š o reprezentanco razvesel j iva zmaga mladega F r a n c i j a Petka , k i je za seboj pus t i l znane s m u č a r ­ske skaka lce , Felder ja , Vet tor i ja , K u t t i n a i n druge, k i so prav tako kot naš i te d n i t ren i ra l i v P l a n i c i . T u d i os ta l i na š i so do­b ro s k a k a l i , posebej M i r a n T e p e š , k i je b i l tretji. Te d n i na š i s k a k a l c i odhajajo na treninge in t ekmo v St. M o r i t z , prve tek­me za svetovni p o k a l pa b o d o na spo redu v z a č e t k u decem­b ra v L a k e P l a c i d u in T h u n d e r B a y j u . M a r c a p r ihodn je leto p a bo P l a n i c a gost i la n a j b o l j š e v s m u š k i h po le t ih . • V . S t a -novnik

Rezultati gorenjskega gospodarstva slabši od slovenskega

N a G o r e n j s k e m

p e t i n a i z g u b

Kranj, novembra - Gorenjsko gospodarstvo v slovenskem predstavlja približno desetino, vendar pa ima ob devetme-seeju 18,6 odstotka izgub, saj je izguba slovenskega znaša­la 12 milijard dinarjev, izguba gorenjskega gospodarstva pa 2*J2 milijarde dinarjev/, V že tako pičli akumulaciji je go~ renjski delež le 3$~odstoten,

Gorenjski delež v »kupnem prihodku slovenskega gospo­darstva je 9,5*-odstoten, v z izvozom ustvarjenem pa 11-odsto-teii, v odhodkih pa je 10—odstoten. V-dohod k u je gorenjski de­lež 8-odstoten, v dobičku 6,5—odstoten. Akumulaci ja sloven­skega gospodarstva j« znaša ta le 2,1 milijarde dinarjev, gorenj­skega pa le dobrih 82 t isoč dinarjev. Akumulaci ja na zaposle­nega je v slovenskem gospodarstvu znaša la 5.328 dinarjev v gorenjskem gospodarstvu 1.101 dinarjev. Izguba na zaposlene­ga je v slovenskem gospodarstvu znaša ta 18.307 dinarjev, v go­renjskem 31*459 dinarjev. Povprečna p lača pa je v slovenskem gospodarstvu znaša la v letošnjem devetih mesecih 4.984 dinar­jev, v gorenjskem gospodarstvu 4.547 dinarjev, # M L V .

P o deve t ih m e s e c i h v l ošk i o b č i n i

V i z g u b i p e t n a j s t p o d j e t i j

Škof ja L o k a , 19. novembra - V prvih devetih mesecih letos je pr ikazalo izgubo petnajst škofjeloških podjetij, in to v skupni v i ­šini 202,926.000 dinarjev, kar je trikrat več kot ob polletju.

V podjetjih z izgubo je zaposlenih 5438 delavcev oziroma 38 odstotkov vseh delavcev v o b č i n s k e m gospodarstvu. Po višini iz­gube je da l eč v ospredju R U Ž V , ki ima na zaposlenega delavca 224.423 dinarjev izgube. Brez upoš t evan ja R U Ž V se je izguba od polletja v devetih mesecih poveča la za 92 odstotkov. O d petnaj­stih podjetij j i h je dvanajst prikazalo izgubo že v polletju. • H . J .

Tržič - Št i r inajs t dni bo v Paviljonu N O B odprta prodajna razstava l ikovnih del, k i so j ih t rž iški , pa tudi drugi gorenjski l ikovni ume­tn ik i namenili v korist prizadetim v naravni ujmi v začetku novem­bra letos. N a razstavi je več kot trideset del, njihova skupna vred­nost pa presega stot isoč din. Kot je na otvoritvi povedal t ržiški župan , bodo tako zbrani denar namenili obnovi v poplavi prizade­tim kulturnim ustanovam. Razstavo je odprl dr. Andrej Capuder, republ iški sekretar za kulturo, k i je za svoje ministrstvo tudi kupi l eno od s l ik . Kul turni program so popestrili mešani pevski zbor Pe­ko pod vodstvom Jožefa M o č n i k a in dramski igralec Andrej K u ­rent. • L . M . Foto: Gorazd Šin ik

| ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR

Z Jugoslavijo ali brez? Zdi se, da je v slovenski javnosti odgovor na vprašanje v na­

slovu znan: (šlo bi tudi) brez! Da pa ne bi temu ali onemu politi­čnemu vodstvu kdo očital, kako se je samovoljno odločilo o tako kapitalnem vprašanju, naj bi se o njem izrekli še na vseljudskem glasovanju - plebiscitu.

Stvari seveda niso tako preproste, kot se zdi. BiH so časi, ko je Slovenija Jugoslavijo še kako potrebovala; denimo takrat, ko je ta nastala in je bila Slovenija izpostavljena silovitemu pritisku s severa in od zahoda, z nemške in italijanske strani. Ivan Hri­bar, zdaj že legendarni slovenski liberalni politik v svojih spomi­nih opisuje, kako je na poti proti Krfu sedel v ladijskem salonu in se pogovarjal z Nikolo Pašičem. Ta mu je zaupal, da so med voj­no hodili k njemu »resni možje« in ga nagovarjali, naj sklene se­paratni mir z Dunajem in tako reši, kar se rešiti da - za Srbijo. On pa da je videl, kako bi s tem prepustil brate onkraj Drine na milost in nemilost Avstrijcem in je vztrajat v boju za zedinjenje.

Naj bo vse to res ali ne, dejstvo je, da sije dal ta prevejani srbski politik svoje zasluge bogato poplačati. Tudi sicer so znali Srbi zmeraj krepko zaračunati drugim (jugo)slovanskim narodom in državam svoj osvobojevalni in zedinjevalni inženiring. Od Čr­nega Jurija do prve svetovne vojne je bila glavni sponzor njihovih bojev proti Turkom Carska Rusija, po tej vojni pa so svoje zaslu­ge zaračunali severozahodnim delom nove države, ki so jo imeli za razširjeno Srbijo. Sedanji federalni dacar Ante Markovič je pred dnevi v zvezni skupščini oklical »neko veliko banko«, katere izgube znašajo kar štiri milijarde dolarjev. V poučenih krogih se ve, da gre za sistem Beobanke, denar pa je šel za nezaslužene plače, za pokrivanje izgub in za sponzoriranje novih velikosrbskih političnih projektov. Ante, ki si tako kupuje srbsko in armadno potrpežljivost in naklonjenost, je nadalje vsem neposlušnim ozna­nil še eno črno izbiro: ali boste spoštovali veljavno ustavo in zako­ne (in plačevali beograjske račune), vse dokler se ne sprejme nova ustava (pri čemer ni nobenega zagotovila, da bo »moderna fede­racija« kaj cenejša) ali pa bomo naredili red z diktaturo (se pravi: na silo izterjali, kar nam gre).

Slovenski (iz)računi so drugačni: stroški, kijih prinaša osa­mosvojitev so precejšnji, a vseeno bistveno manjši od plačevanja zveznih storitev (od diplomatskih do vojaških), katerih učinki so kontraproduktivni in pogosto naravnani celo proti interesom RS.

Slovenci bi torej lahko shajali tudi brez Jugoslavije. Drugo je vprašanje, kaj bi Jugoslavija brez nas. Beograjska čaršija in JLA ter njuna (realsocialistična) gigantomanija bi se brez harača, ki ga izterjujeta na severozahodu države sesula še prej, kot se bo­sta sicer. Srbija je danes soočena s »kruto« perspektivo, da bo morala prvič po skoraj dvestoletnem obstoju svoje novodobne dr­žavnosti začeti živeti od svojega lastnega dela. To pa ji očitno ne diši. Spet drugo je vprašanje, kako se na našo osamosvojitev in morebitno odcepitev odzovejo v svetu. Osrednji problem evropske varnosti in sodelovanja zdaj ni več v razmerju med njenim vzho­dom in zahodom, zdaj gre za ohranitev miru in ravnovesja na Vzhodu samem. Vsak precedens, prejšnji primer, na katerega bi se lahko sklicevali tisti, ki želijo oditi iz SZ, bi gotovo naletel na neugoden odziv tako v Moskvi kot v vVashingtonu. Razpad oziro­ma preobrazba sovjetskega imperija in njegove jugoslovanske kopije stj neizbežna; toda to se mora zgoditi na nekatastrofa-len način in RS mora k temu po svoje pomagati. Podobno je men­da sporočilo, ki ga vse bolj sprtim Cehom in Slovakom prinaša George Bush, prvi ameriški predsednik na obisku v njihovi skupni državi od njene ustanovitve v letu 1918, ko je njegov predhodnik Wilson tako njim kot nam pomagal na začetku poti k nacionalni samoodločbi. - Pa ne, da smo sedem desetletij kasneje spet na za­četku ?

Z Jugoslavijo ali brez - ne v enem ne v drugem primeru nam ne bo lahko. Eno pa je gotovo: hitimo počasi, preudarno in neu­trudno k zastavljenemu cilju, k osamosvojitvi Slovenije!

M i h a Nagl ic

R a z p r a v a o o s n u t k u n o v e u s t a v e

Jesenice, 19. novembra - V če t r tek , 22. novembra, bo ob 17. ur i v dvorani j e s en i ške s k u p š č i n e javna razprava o osnutku no­ve slovenske ustave. Razpravo organizirajo j e sen i ške stranke, organizirane v D E M O S . # D . S .

U s t a v n a r a z p r a v a v K r a n j u

Kranj , 20. novembra - Stranka d e m o k r a t i č n e prenove v Kran ju organizira v soboto, 24. novembra, ob 9.30 v dvorani 14 kranjske o b č i n s k e skupšč ine razpravo o osnutku nove usta­ve Republ ike Slovenije. U v o d n i č a r bo M i r a n Potrč , podpred­sednik komisije za ustavna vp ra šan j a s k u p š č i n e Republ ike Slo­venije. # J . K .

Ob 35-letnlcl J« kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s »rebrno zvezdo

Ustanovitelj ia izdajatelj C P Gina, Kranj, tisk C C P Delo L j n M j a a a , T O Z D T Č R I (ubijaaa

Predsednica časop i snega svetu Kristin« Kobni

naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din

Gorenjski glas urejamo in p i š e m o : Š te fan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldlna Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (sport, lun/em. poslovne informacije). Daaica Dolenc (/a dom in d r u ž i n o , zanimivosti. Tržič) . Daaica Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Aadrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Vlencinger (kultura). Helena Je lovčan ( i / o h r a ž e v a n j e . \i šo l sk ih klopi, kronika. Skofja Loka). Cveto Zaplolaik (kmetijstvo. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stoja« Saje ( d r u ž b e n e organizacije, ekologija). J o ž * Koiajek (notranja politiku. IpOTt). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd š i n i k (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler ( t e h n i č n o urejanje) in Marjeta Vozl ič (lektoriranje).

Naslov uredništva in uprave: Kranj. Mose Pijadeja I. Krunj Tekoč i račun pri S D K : 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredni š tvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987, računovods tvo , n a r o č n i n e 28-463, mali oglasi 27-960

Neobjavljenih pisem in slik ne v r a č a m o Č a s o p i s j e oproSčen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-I/72.

Kar 4500 prosilcev, 38 odstotkov več kot lani

Naval na republiške štipendije Kranj , 12. novembra - Z a t . i . republ i ške štipendije (iz združenih sredstev, razl ike h kadrovskim š t ipendi jam in š t ipendije za posebno nadarjene) se je za to šo l sko oziroma š tudi jsko leto pr i Zavodu za zaposlovanje Kranj prijavilo kar 4500 gorenjskih srednješolcev in š tudentov. V primerjavi z minul im letom j ih je kar 38 odstotkov več, v primerjavi z letom 1988 pa celo 81 odstotkov več. S tem se zače­nja podirati usmeritev, k i je delovala vrsto let, namreč , naj bi bile kadrovske št ipendije prevladujoča ob l ika š t ipendi ranja , ostale pa dopolnilne, k i naj bi postopno ugasnile. Po oceni bosta letos oba je­zička na tehtnici v isti višini.

Znamenja so se pokazala že ob uradnem razpisu kadrov­skih š t ipendi j za to šo l sko leto, k i predstavlja samo še 54 od­stotkov razpisa pre jšn jega leta. Zato je bi lo log ično p r i čakova ­t i , da bo mlad ina iskala pot do r epub l i ške š t ipend i j e . Še pose­

bej, ker je b i lo š tevi lo dejansko podeljenih kadrovskih š t ipen­dij potem še nižje od razpisa­nega, saj so nekatera podjetja, ki so se znaš la v t ežavah , v ce­lot i a l i delno preklicale razpis. Prenekatera (Iskra, Ž e l e z a r n a , E l an , B P T ) so odrekla denarno

injekcijo celo svojim "s tar im" š t i p e n d i s t o m . Ža l vsi od njih niso mogl i uveljavljati razlike h kadrovskim š t ipend i j am oziro­ma se preleviti v r epub l i ške šti­pendiste, ker je cenzus za ka­drovsko š t ipend i jo znatno višji (sto odstotkov) od cenzusa za r epub l i ške š t ipendi je (letos 55 odstotkov p o v p r e č n e g a dohod­ka na d r u ž i n s k e g a Člana v pre­teklem letu).

In še tretji (verjetni) razlog skokovitega, navala na republ i ­ške š t ipendi je , to je upadanje živl jenjskega standarda; krog d ruž in v cenzusu se je poveča l , č e p r a v je b i l en del iz ločen z zn ižan jem cenzusa.

Denar za prvo t r a n š o izplačil š t i pend i j je Z a v o d za zaposlo­vanje dob i l iz republiškega p r o r a č u n a brez problemov.

Obstaja pa resna bojazen, kako bo naprej. Č e bo manjkalo de­narja, kar je dokaj verjetno, bo pr iš lo v poš tev bodisi linearno zn iževanje š t ipend i j a l i blokira­nje na raščan ja (zadnja valori­zacija je b i l a 1. maja) v spet v idn i inf laci j i . Trenutna osno­vna p o v p r e č n a republ i ška šti­pendija za s rednješo lce znaša 1346 dinarjev, tej osnovi so do­dani še s t roški prevoza v šolo in dodatek na učni uspeh. • « * Je lovčan

65 o d s t o t k o v l o š k i h d e l a v c e v z a S v o b o d n e s i n d i k a t e V • Občinski sindikat najbolj priročen

Škofja L o k a , 12. novembra - Svobodni sindikati Slovenije so legiti­men zastopnik škofjeloških delavcev, so na čet r tkovem posvetu ugo­tovili predsedniki sindikatov podjetij iz te občine, saj se je vanje včlani lo več kot 9000 delavcev a l i 65 odstotkov vseh zaposlenih, kar je spričo poli t ične pestrosti občine presenetljivo visoka š tevi lka. Ž a l so v nekaterih podjetjih temu sindikatu tudi zaprl i vrata. Zanimivo pri tem pa je, da prav iz teh podjetij delavci množično prihajajo v pravno posvetovalnico obč inskega sveta, sami iščejo stike s s indika­tom in se včlanjujejo.

V škofjeloški obč in i , razen Svobodn ih sindikatov, trenut­no ni drugega sindikata (t.i. T o m š i č e v e g a , Plohlovega a l i kranjskega), obstaja le samo­stojni sindikat v R U Ž V , ki pa je voljan sodelovati s Svobod­n imi sindikata pri reševanju problema o d v e č n i h delavcev v rudn iku .

N a č e t r t k o v e m posvetu so sprejeli projekt nove o b m o č n e organiziranosti Svobodnih sin­dikatov, v katero se združu je jo štirje gorenjski obč insk i sveti (razen Kranja), z delovno skupnostjo, k i namesto prejš­njih devetnajstih delavcev zdaj šteje le devet. Vendar pa so ob tem predsedniki sindikatov škofje loških podjetij o d l o č n o povedal i , da se obč insk i svet ne sme oddalj i t i oz i roma odtujiti iz o b č i n e , nasprotno, zahtevali so, da se č impre j kadrovsko izoblikuje. N e pristajajo na p r e v l a d u j o č o vlogo r epub l i šk ih

panožn i t i s indikatov, k i so cen­tral izirani v Ljubl jani in odda­ljeni od vsakodnevnih dogajanj in nujnih hitr ih intervencij, pri č e m e r se je prav obč insk i studi­

ra škofjeloškem svetu Svobodnih sindikatov Slovenije so proti predlogu, da bi za po­moč prizadetim v po­plavah namesto bruto plač namenili samo neto izplačila in da bi prispevke pobrala ja­vna poraba. Sindikat bo na ev. tako zasno­van predlog zakona protestiral.

V četrtek v Radovl j ic i

0 p l e b i s c i t u i n u s t a v i Radovljica, 19. novembra - Radovl j i šk i odbor Soc ia l i s t i čne

stranke Slovenije pripravlja v če t r tek , 22. novembra, ob 17. uri v dvorani knj ižnice Antona T o m a ž a Linhar ta v Radovl j i c i ja­vno razpravo o plebiscitu in osnutku nove slovenske ustave. N a vp rašan ja u d e l e ž e n c e v bosta odgovarjala Darja Lavt ižar -Bebler, č lan ica ustavne komisije r e p u b l i š k e skupšč ine , in Voj ­ko V o l k , k i je b i l med g lavnimi pobudn ik i socialistov za plebi­scit o samostojni Sloveni j i . • <"./,.

K r a n j s k a v l a d a o p r o b l e m i h o s n o v n e g a šo ls tva

S t r o š k i p o ž i r a j o p l a č e

Kranj , 15. novembra - Medtem ko so b i l i kranjski šolniki zadnja leta s p lačami prav v slovenskem vrhu, so v letošnjih prvih osmih mesecih s povprečno p lačo 6178 dinarjev pristali na republ iškem povprečju (6095 dinarjev), medtem ko so b i l i v primerjavi s kranj­skim gospodarstvom za 24 odstotkov na boljšem. Kot bi se še lani upiral i poenotenju so I niških p lač v Sloveniji , so letos z vsem srcem za to, saj j im več a l i manj proslulo kranjsko gospodarstvo, po kate­rem se (tudi) uravnavajo, ne daje obetov, da bi kaj kmalu spet ugle­da l i boljše čase .

K o t kaže , bodo prihodnje le­to tudi p l ače o s n o v n o š o l s k i h učitel jev v Sloveniji poenotene in sedanje visoke razlike med o b č i n a m i odpravljene. K o t je na včerajšnji seji kranjske vla­de povedal ravnatelj P re še rno ­ve šole Borut Chva ta l , tudi predsednik aktiva o s n o v n o š o l ­skih ravnateljev, ne gre samo za vp ra šan j e nazadovanja nji­hovih p lač , ampak tudi za viso­ke materialne in druge s t roške šol, k i že pož i ra jo p l a č e ; okto­

bra, denimo, je za p l ače ostalo samo še dobr ih 67 odstotkov dotirane dvanajstine (v bol jš ih letih se je ta de lež sukal nad 80 odstotki). T a k o po oktobrski 20-odstotni valorizaci j i dotacij šo le tudi niso mogle popravit i p lač za celih 20 odstotkov, am­pak le za 10 do 15 odstotkov.

Č lan i izvršnega sveta, k i so se ob problematiki osnovnega šols tva sicer na š i roko razgovo­r ih , š o l n i k o m niso mogli niče-

kat doslej pokazal v najboljši luči .

Precej govora je b i lo na posve­tu tudi o uveljavljanju kolektiv­nih pogodb. Č e p r a v Z a k o n o de lovnih razmerjih ne vsebuje sankcij za zamujanje roka, v katerem morajo v podjetjih us­k ladi t i akte z določi l i pogodbe, bodo v s indikatu vztrajali, da se pogodba začne uresn ičeva t i v zakonitem roku. Ugotavljajo n a m r e č , da vodstvom v nekate­

rih podjetjih godi trenutno brezpravno stanje ter zavlaču­jejo z u resn ičevan jem splošn* kolektivne pogodbe, sklicujoč se na podpis p a n o ž n i h kole; k t ivnih pogodb, k i pa j i h nekaj ča sa oč i t no še ne bo. S spošto­vanjem s p l o š n e kolektivne po; godbe sindikat i želi jo prehiteti m e n e d ž e r s k e pogodbe in novo zakonodajo o privatizaciji, v

nasprotnem primeru vidijo ve­like socialne napetosti in nemi­re. # H . Je lovčan

G i m n a z i j i se v rača ta n a š t i r i k o n f e r e n c e

O s r a m o č e n i

p r e d u č e n c i i n s t a r š i

Kranj , 19. novembra - Republ išk i strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je že spomladi ob sprejetju gimnazijskega pro­grama menil , da je v gimnaziji lahko tudi manj redovalnih konferenc kot š t i r i . Tudi kranjska in škofjeloška sta se - kot prenekatera druga - v svojih delovnih načr t ih opredelili za dve. Jeseni pa je ministrstvo prepovedalo spremembe vsem šolam, k i niso vključene v uradni eksperiment pri Zavodu R S za šol­stvo.

Ka j zdaj? K o t je dejala ravnateljica škofjeloške gimna­zije V ladka Jan, je učiteljski zbor o s r a m o č e n pred učenci i " s tarš i . Prvo konferenco, č e p r a v bolj informativne narave, so prisil jeni speljati, č ep rav so še na roditeljskih sestankih obljubljal i le dve ocenjevalni obdobji v celem šo l skem letu-Enako so že stori l i tudi v kranjski gimnazij i . P o m o č n i k rav­natelja Slavko Brinovec je povedal , da so sicer običajno strogo konferenco nadomesti l i z o d d e l č n i m i konferencami in obvestili s ta rše o uspehu otrok na roditeljskih sestankih-Napetosti , pri t iskov na u č e n c e zaradi preverjanj znanj je lo vednarle nekaj manj kot pre jšnja leta.

T o , n a m r e č zmanjšan je pri t iskov na učence , je b i l tuf" eden od poglavi tnih ciljev odprave štirih redovalnih konfe­renc v srednjih šo l ah . O č i t n o pa bodo otroci in učitelji na z e ' leno luč moral i p o č a k a t i do prihodnjega leta, če se bo seve­da uradni eksperiment v trinajstih poskusnih šo lah obnesel.

Ob tem pa ne gre samo za " izdajo" učencev al i osramo-titev učiteljev. G r e za vse bolj o č i t n o razhajanje med šolsko stroko in po l i t iko , k i v n a š a nemir in škodu je kvalitetnemu delu v šo lah . Je lovčan

sar obl jubi t i , posebno ker je kranjska o b č i n a tik pred tem, da bo na cesti ostalo štiri t i soč delavcev. Bolj kot trenutne raz­mere j i h je zanimalo , k a k š n a bo vsebinska in prostorska pr i ­hodnost (slednja bo najbrž tudi po enotnem financiranju iz re­publ ike p r e p u š č e n a o b č i n a m ) osnovnih šol. D o leta 1996 bo n a m r e č število otrok še vedno na ra šča lo , in sicer p o v p r e č n o za dva razreda na leto, prostor­sko stisko, zlasti v mestnih šo-lah-vel ikankah, bo še dodatno p o v e č a l o napovedano podalj­šanje šo lan ja na devet let, vpra­šanje je tudi , kaj bo prineslo prilagajanje evropskemu de­lovnemu času . Ž e zdaj je na­m r e č v centralnih šo lah pouk skoraj stoodsotno dvoizmen-ski , povpreč j e "zbijajo" le po-d r u ž i č n e šole . Take šole , s prek t i soč učenc i , so nehumane, uči­telje in učence delajo ž ivčne , so še da l eč od zamisl i o prijazni šoli .

Poleg rednega vzdrževan ja je poseben problem tudi obnova

šol. Pri šoli Staneta Žagarja njj P lanin i sanitarni i n š p e k u w neprestano opozarjajo, o a , JL namesto barakarskega provi. .^ rija, v katerem so učenci r>,zJ razredov, treba zgraditi posi"' ' prizidek, ravni strehi na šola" Franceta P re še rna in Bratstv* in enotnosti sta " p o ž r l i " že to l f ko denarja, da ga je v p o p i ­la neracionalno sploh še kaj vlagati, ampak bi b i lo najbolj? zgraditi novi strehi, primerr" n a š i m podnebnim razmeram-Vprašan je je seveda spet deg j za popravi lo projektantski" zmot.

Kranjski izvršni svet jc zadnje sprejel le en kon "

na-kreten

sklep, ki pa se o b r a v n a v a j problematike neposredno flC

dot ika . G r e za novi zakon o vodih , k i bo sedanje ravnate^ postavil na prepih. Kranj* 1 ' 3

vlada je republ i šk i naslov« 1 3

pobudo, naj med kriteriji ? a

nastavitev ravnateljev prednja/ či strokovnost, ne pol i t ična P r l ' padnost. « H . Je lovčan

*orek, 20. novembra 1990 N O V I C E I N D O G O D K I , 3. S T R A N @MmmmmsiLAS

Stališča "vlade v senci" do slovenskega plebiscita

Datum odločanja naj bo določen čimprej Osamosva jan je S loven i je mo ra pomeni t i povečevanje naših razvo jn ih možnost i ter zagotav l jan je soc i a l n i h , po l i t i čn ih in č lovečansk ih prav ic , k i so danes v J u g o s l a v i j i resno ogrožene, ocenjuje s lovenska " v l a d a v s e n c i " , katere predsedn ik E m i l M i l a n P i n t a r in č lana Pete r Bekeš in dr . D r a g o Pe t r i č so včeraj o b i s k a l i naše uredništvo.

Kranj , 19. novembra - Gospodarske razmere v Jugoslaviji se z °čitnim neuspehom Markovičeve polit ike naglo poslabšujejo. S tem narašča nezadovoljstvo l judi . Zaostrujejo se nacionalna, socialna, "teološka in religiozna nasprotja. Ocenjujemo, da v Jugoslaviji ni tesne pripravljenosti in ne pogojev za spopad z gospodarsko krizo, pač pa se povečuje nevarnost libanonizacije in celo uveljavitve poli­cijskih in polvojaških uprav. Posebej t rag ično za Slovenijo bi bi lo , če bi b i l i še tretj ič v tem stoletju potegnjeni v vojne obračune , česar °b zaostrovanju sedanjih razmer ni mogoče povsem izključit i .

V izjavi piše, da ideje in pred­logi za reševanje krize ne smejo biti stvar prestiža posameznih Političnih strank. Slovenci mora­j o oblikovati skupno strategijo razvoja in sprejemanja temeljnih Političnih odločitev. Zato je ple­biscit stvar predsedstva republike in republiške skupščine. Naloga vlade pa je. da opravi ne samo v.se potrebne ekonomske in poli­tične analize, ampak sklene tudi dogovore in sporazume o politi­čnem in gospodarskem sodelova­nju suverene države Slovenije z Mednarodnimi organizacijami t e r posameznimi državami, pred­vsem sosednjimi. V vladi v senci s mo pripravljeni verjeti, da je vladajoča koalicija preko svojih Mednarodnih povezav te spora­zume že sklenila, sicer bi bil ple­biscit skrajno neodgovorni avan-turizem, ki bi slejkoprej peljal v razbitje narodove enotnosti. Zato naj predsedstvo in skupščina čim Prej ocenita položaj in čim prej določita datum plebiscita. Ritem osamosvajanja je treba uskladiti s hitrostjo gospodarske preobraz­be in uveljavljanja pravne drža­ve, procese pa naravnati tako, da

ni izključena takojšna razdruži­tev (odcepitev), če bi jo naglo po­slabšanje razmer v Jugoslaviji iz­sililo.

Sicer pa je Emil M i l a n Pintar povedal, da so končali v vladi v senci prvo fazo delovanja. Naša ocena je, da smo tričetrtinsko uspešno to fazo končali. Dogovo­ri l i smo se, da dobivamo na vpo­gled vsa gradiva izvršnega sveta. Zdi se mi, da smo nekaj uspehov pri tem dosegli. Dogovorili smo se, da gremo po kongresih preno­viteljev in Z S M S liberalne stran­ke v drugo fazo, ki naj bi bila predvsem strokovna. M i bomo poudarjeno delali na stroki in tu vidimo nekaj sklopov vprašanj. Od zakona o privatizaciji do vseh spremljajočih zakonov, vključno z davčno zakonodajo, potem je tu civilna družba, kjer se bo predvsem pojavil zakon o infor­miranju, kjer se bo pokazalo, ali imamo civilno družbo ali je ta družba zategnjena, da se je drža­va vsilila družbi , zanimiv bo sam sistem države, četrti sklop pa so infrastrukturne dejavnosti, tako gospodarske kot družbene. Ta druga faza bo trajala do trenutka.

Pred log L i b e r a l n e s t ranke za nove reg is t rske tab l i ce

T a b l i c e

b r e z i d e o l o š k i h o z n a k

V o z n i k i naj b i po pred logu l i be ra lne s t ranke d o b i l i z a dodatno p lač i l o tudi to možnost , da bi o z n a k o tab l i ce do loč i l i sami oz . da bi s i z a o z n a k o i z b r a l i svoje ime. Kranj, 17. novembra - V Liberalni stranki Slovenije menijo, da so tudi registrske tablice za motorna cestna vozila eden od znakov slo-venske državnost i , zato predlagajo, da bi j ih postopno, na željo voz­nikov, zamenjali z novimi, na katerih ne bi bilo "preživel ih, prosto­ra ideoloških oznak".

Primer tablice z oznako imena

Po predlogu liberalne stran­i c naj bi oznake registracij za-J e 'e vse slovenske o b č i n e in ne S i*mo obč in , k i predstavljajo Pokrajinska s redišča ( K R a n j , ^ E l j e , N o v o Mesto, KoPer. . . ) .

oznako naj bi pravi loma iz­brali prvo č r k o obč ine ( C - C e -•J e); v primeru, da je ime obč i ­ne sestavljeno iz dveh besed, d v e črki ( S G • Slovenj G r a -d e c ) ; v primeru, da se več ob-*Hl začne na isto č rko , pa naj bi l lsta z največjim števi lom pre­bivalcev, imela v oznaki samo Prvo, z a č e t n o č r k o , ostalim pa 0 1 dodali še drugo črko imena. , Oznaki o b č i n e naj bi na ta­blici sledil grb, izdelan po gr-boslovnih pravi l ih in v barvah, 8 r bu pa dve nalepki z vencem s<evilk od 1 do 12, kar bi ustre­g l o dvanajstim mesecem leta; v sredini venca pa bi bi la letni-C a - npr. 90 za leto 1990. Ena £ a ' e p k a bi kazala mesec in leto *°nca obveznega zavarovanja, d r u g a datum zapadlosti tehni-j "ega pregleda. Nalepke bi b i -

e 'zdelane tako, da bi j i h b i lo ^ ° g o č e preprosto nalepiti , y? n dar tudi tako, da se j ih ne n i dalo zlorabljati .

Oa bi registrskim tablicam Odvzeli "birokratsko sivino in

l v a l s k o resnost dosedanje vse-

zasegajoče okostenele uprave", l iberalci predlagajo, da bi si voznik i sami izbral i sestavo črk in številk. T svoboda naj bi b i la le t e h n i č n o omejena, sicer pa vsebinsko popo lnoma neome­jena: vozniki naj bi si za znak tablice lahko izbrali tudi svoje ime, svoj pri imek, zače tne č rke imena in p r i imka , le del ime­na...

Pod grbom bi b i lo izpisano ime obč ine , nad registrsko šte­v i lko pa napis, n e k a k š n a "sa-mopredstavitev" o b č i n e : Celje - sedež celjskih grofov, Postoj­na - kraj t i sočer ih jam in m i l i ­jonov kapnikov.. . Ime naj bi si vsaka obč ina izbrala sama.

Tabl ice naj bi bile iz tanke aluminijaste p ločev ine , na sprednji strani prebarvane z odbojno belo barvo in z (l ipo­vo) zelenim obrobnim in od­bojnim pasom. Z a š t i r ikolesna voz i la na bi bile dolge pol me­tra in š i roke 14 centimetrov, za motorna kolesa pa kvadratne (24 x 24 cm). N a željo lastni­kov ali v primeru, če bi b i l pro­stor za namestitev tablice na u v o ž e n e m vozi lu premajhen, bi lahko tablice, pravi loma name­njene za motorna kolesa, upo­rabljali tudi za avtomobile. • C . Zaplotnik

ko se bodo objavile volitve. Peter Bekeš je dejal, da bo veli­

ko povezav z novo ustavo. Gre za spremembo koncepcije obči­ne, za odprto vprašanje regiona­lizma, in gre za. v ustavi zelo ne­jasno, zelo nepregledno formula­cijo položaja same uprave in nje­ne postavitve v sistemu. Tu so odprta vprašanja na področju varnostnega sistema, ki so bila doslej kratkoročno v skupščini urejevana z dopolnili ustave in ustavnimi zakoni, po sprejemu ustave pa bo treba ta koncept do­misliti in tu se bomo mi vključili s svojimi predlogi. To velja za ja­vno varnost, za zakon o notra­njih zadevah, ki bo prišel čez do­ber mesec v proceduro, enako pa velja za področje državne varno­sti, kjer bo nov koncept. M i smo za službo, k i bo pod kontrolo parlamenta, da bo mogoča zako­nita kontrola njenega delovanja. Popolnoma odprt, s strani seda­nje vlade, je položaj pravosodja. Absolutno izhodišče naj bo spo­štovanje ustavnosti in zakonito­sti, spoštovanje samostojnosti in neodvisnosti vse te veje oblasti in tudi sodnikov pri sojenju in tak­šna racionalna organizacija dela, da bo mogoče postopke racional­no zaključevati v republiki. Zav­zemali za krepitev materialne os­nove, ker brez te osnove samo­stojnosti in neodvisnosti ni, to je bila ena najšibkejših točk doslej, ter za krepitev strokovnega krite­rija.

Dr . Drago Petrič je menil, da je v zdravstvu velik del sociale. Preprečiti bi morali, da bi bilo to

politično torišče boja. Je občutlji­va zadeva, k i je potrebna za vse ljudi, ne glede na pripadnost. Tu­di zdravniki v Hipokratovi prise­gi zagotavljajo zdravstvo vsem ljudem. 2e v prejšnjem sistemu nam je bilo jasno, da so potrebne korenite spremembe. Izbrati ti­ste, ki najbolj odgovarjajo slo­venskemu narodu. To je sistem zavarovalništva, ki ga ima na­predni del Evrope, na primer Nemčija, kjer vpliv vlade pada in se veča vpliv zavarovancev. Pri tem mora biti večji delež zaseb­nih sredstev. Kjer vlada diktira, se potrošnja povečuje. Treba je najti sistem, ki ne bo udaril po posamezniku, kjer pa bo soudele­žba ljudi večja, tako pri denarju kot pri odločanju, kaj bi radi imeli . Izhodišča so sedaj prakti­čno ista, kot smo j i h zastavili pred dvema letoma. Ne moremo preiti na t ržne mehanizme, za kar so bile ideje, kjer je udarec po žepih ogromen. Treba je biti previden, da ne bomo še poslab­šali stanja, ker imamo različno stanje po Sloveniji, po kadrih in plačah. Gledati moramo tudi na socialno varnost zaposlenih in ne moremo v zdravstvu odpustiti 30, 40 odstotkov kadra, ne da bi pred tem kaj naredili. Sistemi socialne varnosti tudi v kapitalizmu do­bro delujejo. Zato ne smemo dr­veti. Sproti moramo reševati soci­alne probleme. Nevarna je taka diferenciacija. Na koncu bomo imeli spet kup revežev, kar pa ni cilj . To se ne tiče samo zdravstva, ampak tudi drugih področij. • J . Košnjek

P o g o v o r o d e n a c i o n a l i z a c i j i v T r ž i č u T u d i v Tržiču se na inic ia t ivo Demosa pripravlja razgo­

vor o denacionalizaci j i . Sestanek bo v čet r tek, 22. novembra, ob 19. uri v dvorani

tovarne Peko v Tržiču. N a pogovore o denacionalizacij i so va­bljeni vsi prizadeti in zainteresirani, k i j i h zanima trenutno sta­nje in po loža j okrog raz laščene imovine.

Ob tej p r i ložnos t i bi ustanovili tudi Z d r u ž e n j e lastnikov raz laščenega p r e m o ž e n j a v Trž iču .

Pogovoru bodo prisostvovali predstavniki o b č i n e Tržič in člani obč in ske komisije za sprejem in klasifikacijo vlog. K o t gostje pa se bodo pogovorov udelež i l i republ i šk i sekretar za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat in predsednik Zveze lastnikov raz la ščenega p r e m o ž e n j a iz Ljubljane g. Izgoršek s še nekaterimi Člani odbora.

Slov, demokra t i čna zveza Tržič

v a š B m d i č

J a v n a t r i b u n a o n o v i h s l o v e n s k i h d r ž a v n i h s i m b o l i h

P a n t e r n i t i n e , m o g o č e

T r i g l a v a l i p a k a j t r e t j e g a

O Ljubljana, 13. novembra • M l a d a iniciativa pri S D Z ( M L I N ) je skupaj s Slovenskim grboslovnim in zastavoslovnim društvom sinoči v Cankarjevem domu priredila javno tribuno na temo " N o ­vi državni simboli republike Slovenije", k i se je je udeleži lo ka­kih 80 obiskovalcev, med njimi tudi strokovnjaki s področja he­raldike, zgodovinarji in profesorji fakultete za arhitekturo. Oč i t ­no je, da za panterja ljudje niso preveč navdušeni , več simpatij je požel Triglav, današn ja javna tribuna pa je pokazala, da pot do novi slovenskih simbolov še zdaleč ne bo lahka, saj so mnenja precej razl ična.

"Svobodno ljudstvo lahko izbere simbole, k a k r š n e h o č e , ne glede, kaj meni o tem stroka. S imbolov nam ne more n ihče vs i l i t i , " je v uvodu dejal Er ik Tomas, predsednik Slovenskega grboslovnega i n zastavoslovnega d ruš tva . Možnos t i za nove simbole je precej, vpraša t i pa se moramo ali se že l imo navezati na slovensko zgodovino: Karantani ja , Samova d ržava , troboj-nica iz leta 1848, s imbol i vojvodine Kranjske... a l i pa bomo spet dobi l i neke vsiljene simbole, i deo lo škega izvora, kot je to znač i l no za n a š o polpreteklo zgodovino.

Z nevsiljevanjem simbolov se strinja tudi M L I N , k i je si­cer predlagal srebrni grb s č rn im panterjem. V M L I N - u pred­lagajo, da se ustanovi s k u p š č i n s k a komisi ja, sestavljena iz stro­kovnjakov razl ičnih področ i j (heraldike, zgodovine, obl ikova­nja...), k i naj b i pr ipravi la osnutke za k o n č n o reši tev. B i l i pa so tudi predlogi , da b i za nove simbole razpisali javni na teča j .

Obiskovalc i javne tribune so b i l i v eč inoma proti uveljavi­tvi panterja kot novega Slovenskega grba, več simpatij pa so kazal i za Triglav kot pravi Slovenski s imbol . T u d i sedanje tro-bojnice naj ne b i menjali, kljub temu da je precej d r žav z zelo podobnimi zastavami. Tiste deže le , k i pa imajo želje po enaki trobojnici , kot je slovenska (gre za nekatere v vzhodni Evropi ) , naj same razmišl ja jo o drugih barvah, saj bomo mi pred njimi postali samostojna država , je meni l eden od razpravljalcev. Še vel iko bo napisanega in i z rečenega , preden bomo dobi l i nove simbole, pravgotovo pa velja, kar je dejal obl ikovalec Stane Bern ik : " U b o g je narod, k i si mora simbole izmišljat i . Narod simbole ima a l i pa nima." M e n i m , da Slovenci imamo nekaj, na kar smo ponosni , torej imamo tudi simbole. • Igor Kavčič

P o z i v

Č l a n o m stranke demokra t i čne prenove Kranj , somišl jenikom in simpatizerjem, občanom in delavcem občine Kranj ter delovnim organizacijam.

Ujma, k i je prizadela 1. novembra 1990 Slovenijo, je ime­la svoje najhujše posledice tudi v Savinjski do l in i . N a veliko n a č i n o v bomo pomagal i , vendar, kakor smo lahko prebrali , le p r ib l i žno 5 odstotkov š k o d e bomo pokr i l i s sistemskimi v i r i , ljudje pa bodo še vedno v stiski.

Povezali smo se z R d e č i m kr ižem in o b č i n o Mozir je in se dogovor i l i , da bomo pomagali o t rokom Osnovne šole Blaža Arn iča iz Luč pr i Savinji . Zanje bomo zbira l i denar za šolske po t r ebšč ine in šo lsko malico ter š t ipendi je za vse tiste, k i j i h je ujma najbolj prizadela in so ostali brez sredstev za preživlja­nje.

Zato pozivamo, da svoje prispevke kot p o m o č prizadetim n a k a ž e t e na Ž i ro r ačun R d e č e g a kr iža Kran j , š tevi lka 51500-678-80331 z oznako »za šolo iz L u č « .

Delovne organizacije pa prosimo, da nam javijo, če so pri­pravljene š t ipendi ra t i katerega o d otrok iz mozirske obč ine .

N a ujmo bomo kmalu pozabi l i , stiske d ruž in in nj ihovih otrok pa bodo ostale, zato nam pomagajte, da bo naša p o m o č trajna.

Stranka demokra t i čne prenove Kranj

i i p jI i i l l i i i B i ^ [ l i l i II i

^ i j ^ l i I

C E L O V E C

HEILIGENGEISTRPLATZ 4

Ž E N S K I - Z L A T I P R S T A N Z DIAMANTOM 14-KARATNI 3 4 9 ,

S T E N S K A U R A IZ PORCELANA Z VZORCEM iQUARZ

4 9 8 . 2 9 8 . -

T E H T N I C A Z A G O S P O D I N J S T V O

NOSILNOST 2 kg 3 LETA GARANCIJE 1 9 8 ,

w

V Z A P R I J E T E N I N U G O D E N N A K U P

o i c n c u - n a u i u r i c r v u n u c n Z VGRAJENIM MIKROFONOM PRIKLJUČKOM ZA SLUŠALKE NA BATERIJE IN TOK

4 9 8 . -

U N I V E R S U M - B A R V N I T V DALJINSKO VODENJE 12 PROGRAMOV KABEL-TUNER

3 . 4 9 0 . -

P R 0 F I - S U Š I L E C Z A L A S E 1500VVATOV Z ZRAČNIM TUŠEM ZA TRAJNO

4 9 8 . -

E L I N - G R I L L - P L O Š Č A SNEMLJIVA NEOPRIJEMNA GRILL-PLOŠČA

4 9 8 . -

P R I V I L E G - T A L N I S E S A L E C

1000 VVATOV BREZSTOPENJSKO REGULIRANJE Z DODATNO OPREMO

9 9 8 . -

DOBRODOŠLI PRI t ^ l l l I P t l l f - * VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA

G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E UREJA: ANDREJ ŽALAR

V Cerkl jah pošta v prenovljenih prostorih - Čeprav nekatere P T T enote oziroma pošte na Gorenjskem še vedno poslujejo v utesnjenih prostorih, je P T T podjetje Kranj , podobno kot pred časom Ljubljanska banka-Gorenjska banka Kranj , tudi že poso­dobilo nekatere pošte na Gorenjskem z uvajanjem sodobnejše tehnologije ob okencih. V Cerkl jah je Ljubljanska banka-Gorenj­ska banka Kranj že pred dvema letoma v zgradbi, kjer ima svoje prostore tudi pošta , odkupila prostore od lastnika, P T T podjetje pa prostore za adaptacijo avtomatske telefonske centrale. T a ­krat namreč za prenovo pošte niso imeli dovolj denarja. Letos, v začetku septembra, pa so začeli urejati tudi poštne prostore. Po zasnovi arhitekta Janeza Glavana je notranjo opremo izdelal P T T servis Ljubljana, prenovljeno pošto pa so odprl i v začetku tega meseca. Prostori so sodobno urejeni; škoda je le, da ni bilo možnost i za razšir i tev. Z ureditvijo poštnih prostorov je tako hi­ša , katere lastnik je b i l svojčas bivši ljubljanski župan Hr ibar , dobila celostno in privlačno podobo. Je namreč na tančen posne­tek nekdanjega stanja. - A . Z .

Priložnost Od povabila in opozorila hkrati krajevnim skupnostim,

da je pred nami novo srednjeročno obdobje in je treba pripra­viti okvirne programe za naslednja štiri leta, je sicer minilo že precej časa. Kako in koliko so bili uspešni v krajevnih skupno­stih na Gorenjskem pri pripravi in usklajevanju oziroma opre­deljevanju ter razvrščanju posameznih nalog skupaj s krajani, je ta trenutek še težko ugotoviti in oceniti. Težko pa je bilo ali pa je še, ponekod tudi vodstvom v krajevnih skupnostih lotiti se priprav tovrstnih programov.

Srednjeročni program razvoja namreč ni ravno enosta­vna ali pa celo zanemarljiva zadeva. Tako je bilo in tudi v pri­hodnje, kar zadeva denar, ne bo pri razvoju krajevnih skupno­sti najbrž prav nič drugače. Tam, kjer so bili že doslej navaje­ni, da so rešitev vsakega problema, potrebe načrtovali z last­nim deležem ob pomoči občine oziroma posameznih denarnih virov v njej, so najbrž tokrat ubrali enako pot. Naloga pa je bila letos nedvomno težka in težja prav za vse, saj je tokrat v pozivu za sestavo programov tudi zahteva, da morajo biti pro­grami oziroma posamezni deli le-teh denarno ovrednoteni in opremljeni s predvidenimi nosilci nalog - svet KS, komunala, društvo ali drugi.

Priprave in sprejemanje oziroma potrjevanje srednjero­čnih planov v krajevnih skupnostih, ki naj bi bilo praviloma na zborih krajanov, pa marsikje novim vodstvom KS ni le na­loga, kije morda doslej niso najbolje poznali, marveč je hkra­ti tudi priložnost, da se spopadejo z uresničevanjem nalog in problemov, za katere so ljudje v krajih prepričani, da jih je v prihodnjih štirih letih treba rešiti. Torej je gre tudi za prilož­nost za potrditev uspešnosti in sposobnosti... # A . Zalar

Z a n i m i v o p r e d a v a n j e

Radovljica - M a l a dvorana v knjižnici v Radovl j ic i je b i la minul i torek nabito polna. Pr ivabi l je naslov Dve leti med T i ­betom, Japonsko in Indonezijo, pa tudi avtor, 32-letni Cveto Podlogar z Bleda . Oko l i čan i ga n a m r e č dokaj dobro poznajo kot svetovnega popotnika. Njegovo predavanje je b i lo nepo­sredno, d o m a č e in zelo zanimivo, vendar pa nekol iko predol­go, saj je trajalo več kot dve uri in pol . Pa tudi zadnji del je b i l kar nekako prehitro obdelan. M n o g i prekrasni diapozi t iv i so b i l i pr ikazani zelo na kratko in vel iko zan imiv ih reči Podlogar zaradi pomanjkanja časa ni utegnil povedati . Nas ledn j i č bi b i ­lo bolje tako o b s e ž n o predavanje razdeliti na dva dela. Poslu­šalcev in gledalcev zato ne bi b i lo n ič manj. # (ik)

G a s i l s k i č a s t n i k i Kranj - Gas i l ska zveza Slovenije je pred nedavnim imeno­

vala nekatere nove gasilske čas tn ike . Iz o b č i n s k e gasilske zve­ze Kranj je b i l za gasilskega čas tn ika imenovan M i l a n Bene-dik , iz o b č i n s k e gasilske zveze Radovl j ica pa M a r k o Ferjan in Oskar Kranjc. • (ip)

T e l e f o n i b o d o k m a l u z v o n i l i

Kranj Števi lne n a r o č n i k e telefonovo v Bitnjah, Još tu in St ražišču že nekaj časa najbolj zanima, kdaj bodo zazvo­ni l i telefoni, saj so telefonske akcije na posameznih o b m o č ­j i h v tem delu kranjske o b č i n e k o n č a n e . V P T T podjetju Kranj smo izvedeli , da so gradbena in m o n t a ž n a dela na krajevnem kabelskem omrež ju razdelilne avtomatske tele­fonske centrale Stražišče v krajevnih skupnostih Bitnje, Jošt in St raž išče k o n č a n a . Opravl jeni so b i l i tudi že interni in obč insk i t ehn ičn i pregledi. Manjše ugotovljene pomanj­kljivosti bodo odpravljene do srede (jutri), nakar bo pono­vni pregled. Po tem bo treba dobi t i še uporabno dovolje­nje, za kar predvidevajo, da bodo dob i l i potrebna soglasja komunaln ih organizacij do petka. Opravljen je b i l tudi že interni t ehn ičn i prevzem centrale, ugotovljene pomanjklji­vosti pa naj bi bile odpravljene do sobote. V vseh treh kra­jevnih skupnostih so tudi že podpisane pogodbe za vključi­tev telefonskih pr ik l jučkov. V P T T podjetju Kranj ocenju­jejo, da bo po 29. novembru ozi roma po pr idobi tvi dovolje­nja vse nared, da bodo lahko začeli z vk l jučevanjem telefo­nov po d o l o č e n e m redu. • A . Ž .

Po neurju v krajevni skupnosti Gorenja vas

Cel hrib je lezel v grapo Na Srednjem brdu mora najprej reči besedo stroka. Gorenja vas, 19. novembra - Dobr ih št i r inajst dni po ujmi, k i je na­redila ogromno škodo tudi v Poljanski dol ini v škofjeloški občini , še posebej na cestah, brežinah in drugih komunalnih napravah v krajih in vaseh v krajevni skupnosti Gorenja vas, je s l ika že precej podobna kol ikor tol iko zasilno urejenim razmeram. Predvsem velja to za ceste, k i so j im v operativnem š tabu v krajevni skupnosti dal i prednost pred vsemi drugimi sanacijami.

" Z a ceste b i lahko morda celo ugotovi l i , da so ta h ip sko­raj t ak šne , kot so bile pred uj­mo," razlaga tajnik krajevne skupnosti Ivo Petrovčič. Pred­vsem velja to za tiste, po kate­rih vozijo avtobusi. V e l i k o dela pa nas č a k a še na b r e ž i n a h , strugah, kamnometih, opornih z idov ih in drugih komunaln ih napravah. Urejevanje cest, k i smo j ih moral i najprej usposo­bit i , je v prvih desetih dnevih veljalo skoraj 260 t i soč dinar­jev. T o so ceste Tesnar - K o p a -čnica , K o p a č n i c a - Leskovica , K lovža r - Suša , ceste v Gorenj i vasi, V o l a k a - Č a b r a č e , Gore­nja vas - H lavče njive in Hota-vlje - H lavče njive, Hotavlje -Srednje brdo in Tesnar - KJov-žar . "

Takoj je bi la vk l jučena v sa­nacijo vsa razpoložl j iva meha­nizacija R u d n i k a in Marmor ja , še posebej pa velja poudari t i zavzetost pr i odpravljanju ško­de ozi roma "odpiranju cest" zasebnika C i r i l a Po točn ika , k i je hkrati tudi č lan operativnega š t aba v G o r e n j i vasi. M i n u l i te­den so š k o d o ocenjevali tudi že vodarji, kjer pa že kaže , da bo treba zagotoviti kar precej de­narja iz elementarja, saj bo P U H saniral š k o d o le na objek­t ih, k i j i h je v preteklosti gradi l , na drugih, s tare jš ih , pa ne. Marsikje pa si bo s t roške sana­cije treba razdelit i med raz l ične naslove. Posebna komisi ja je tudi že pregledali š k o d o na vseh vodovodih v krajevni skupnosti .

Solidarnost ni zatajila

Sicer pa smo b i l i v soboto _ mmmmmmm

"Pavel Klemenčič - Kosmačev s Srednjega brda 8: "Vodo smo usmerjali in na ta način ustavljali usade... Vse je lezlo v grapo... In kar precej škode nam je naredilo predvsem na košeninah..."

p r iča solidarnosti in organizi­ranemu prostovoljnemu delu krajanov na več krajih v kraje­vni skupnosti. Medtem ko mo­stu na Hotavljah ni p o m o č i in bo za povezavo na Slajko po­treben nov, pa so krajani, last­n ik i zemlj išč, urejali Vranškovo grapo. V nekaj dneh so pri vznožju grape položi l i več kot 70 metrov cevi z metrskim pre­merom. "Nekater i imajo še ved­no avtomobile tam go r i " je po-

Marjan Bogataj - KomovČev iz Stare Oselice 40: " P r i mostu na Hotavljah, ki ga bo treba obnoviti, je cesto v Slajko, odrezalo, Vran­škovo grapo pa zasulo. Delamo po cele dneve..." V soboto so domačini "odpirali" Vranškovo grapo.

Na Sred jem brdu se na vsakem koraku kažejo razpoke, morala reči svoje stroka...

Najprej bo

vedal Mar jan Bogataj - Komov­Čev iz Stare Oselice. "Delamo po cele dneve. J o ž e Mravl ja in Mrakov Janko sta vzela kar do­pust... Sicer pa smo danes tukaj še Janko L i k a r , oba Justina, pa Jur i j Pr imožič . . . " Tako je že vse dneve povsod, kjer je voda delala š k o d o . Operat ivni š tab v krajevni skupnosti je organizi­ral delo in poskrbel za mehani­zacijo, ljudje pa so delali in si v vel iki meri de l i l i s t roške za hra­no in druge. " Č e bi vse, kar so krajani že naredili , delalo kak­šno podjetje, bi b i l i s t roški ogromni," je med potjo proti Srednjemu brdu poudari l Ivo Petrovčič. .

Za malo pa bi tudi most na Hota­vljah odneslo...

Stanko Filipič - Kumarjev s Sred' njega brda 7: "Ne vem, da bi j> u° kdaj toliko vode tukaj. MankaJ pa povedo nekatera stara imen*-Imamo Usade, Prebrnico, Api> e n" ko... Sicer pa mi je med drugih zasulo okrog 30 arov travnika—

Zemlja je kar odtekala^_

N a Srednjem brdu, pod ka­terim so na eni strani Hotavlje in K o p a č n i c a , na drugi pa Vo­laka, pa je sl ika še danes P<>: dobna pravi grozl j ivki . Tukaj ljudje v dobr ih desetih hišah sami ne morejo več kaj prida naredit i ; niti krajevna skup­nost ne. Besedo bodo morah reči strokovnjaki - geologi.

K o se je po nekajdnevnem deževju tisti četr tek začelo usi-pati kot bi iz škafa ul ival , je na­enkrat cel hrib začel lesti V gra­po, ki ima ime Usade. Izviri so na vsakem koraku vreli iz P 0 ' boč ja in zemlja z drevjem )e_ kar odtekala. Rudnišk i geologi so že pred č a s o m naredili pro­jekt za sanacijo grape in že ta­krat je b i l eden glavnih po£°* jev ureditev kanalizacije oziro-ma odvodnjavanja. Lani je bilo celo že nekaj denarja, pogoj P a

je b i l , da se tudi v kraju l o ^ J 0

dela. Nedavna ujma je dosedanJ e

strokovne ocene samo potrdi'3* Srednje brdo je treba najprej ' f meljito strokovno pregledati , 0

se loti t i sanacije, sicer bodo do* matije - predvsem kmetije * t c " * delu še naprej v negotovosti..- * A . Zalar

Krajevna skupnost Velesovo

Č e z d v e l e t i m r l i š k e v e ž i c e

P o l e g n e k a t e r i h k o m u n a l n i h d e l s o u s p e l i d o b i t i 8 0 t i s o č d i n a r j e v z a s a m o ­s t a n v A d e r g a s u , s p r e j e t a p a je b i l a t u d i p o b u d a z a g o s p o d i n j s k o š o l o .

Velesovo, 19. novembra - " V svetu krajevne skupnosti žel imo, da bi na občini nekatere stvari hitreje reševali in da bi izvršni svet imel veČ razumevanja za krajevne skupnosti," je pred dnevi med obi­skom v krajevni skupnosti, ko smo se pogovarjali o nekaterih letoš­njih delih in programu za naslednje srednjeročno obdobje, poudaril predsednik sveta K S Franc Čebu l j .

N a komunalnem p o d r o č j u je v zadnjih nekaj mesecih po volitvah v krajevni skupnosti b i lo več akcij . T a k o so na pri­mer s prostvoljnim delom in p o m o č j o Gozdnega gospodar­stva sanirali cesto v Cešn jevku in deponijo lesa, z delom in prispevkom krajanov položi l i b l izu 100 metrov kanalizacij­skih cevi v Adergasu, pokrpal i asfalt, obnovi l i javno razsvet­ljavo, nabavil i odbojnike za ce­sto (zahvala Cestnemu podje­tju) ter zabojnik za smeti pri pokopa l i šču . . . d"Sicer pa smo na našo pobudo in s posredova­njem predsednika IS ter D o m -plana uspeli dobiti 80 tisoč d i ­narjev za samostan, lo t i l i smo se

pridobivanja zemljišča za mr l i ­ške vežice, za kar se zahvaljuje­mo Frančiški M a r k u n in spreje­ta je bila naša pobuda o gospo­dinjski šoli v Adergasu. Zdaj smo sredi akcije za saniranje divjih od laga l i šč , k i j ih namera­vamo spremeniti v kmetijske po­vršine. Še posebej bi pri tem qpozoril krajane naše K S in iz sosednjih krajev; saj bomo po sankciji od laga l i šč proti vsako­mur, k i bi še odlagal smeti, ukrepali . Zače l a se je tudi že akcija za zbiranje denarja za ureditev mostu v Velesovem, kjer so stalne poplave. Sicer pa smo denar za nekatera dela do­b i l i tudi pri prepregah in kameli oziroma prireditvah, opravljenih

pa je bilo tudi že nekaj sto pro­stovoljnih ur," je povedal Franc Čebul j .

Za naprej pa so si na zboru krajanov v zače tku meseca za­stavili tudi precej zahteven s redn je ročn i program. Tako nameravajo na primer zgraditi avtobusna izogibal išča in ča­kalnice, razširit i cesto v Veleso­vem in obnovi t i asfalt na več cestah, pr idobi t i projekte za ureditev hudournikov Veleso­vo in Praprotna Pol ica , zgraditi most v Velesovem in Češnjev-ku , vzdrževat i zelenice, vsa spominska obeležja , prirejati razl ične prireditve po starih običaj ih , organizitati vsako leto oč iščeva lne akcije, podpirat i d r u š t v e n o dejavnost...

" M e d pomembnejšimi akcija­mi pa bo vsekakor izgradnja mr­l iške vežice, park i r i šča in parka, telefonije, ureditev vrtca, najti moramo dobrega gospodarja za

Franc Čebul j

Velesovski samostan. ^ 9 ^ * usmeritev bo podpiranje drob« ga gospodarstva, turizma P Krvavcem. Cesta Šenčur - ' r a . l * bi morala dobiti asfalt, ra/m>^ ljamo pa tudi o kabelskli al i s * ' telitski I V . Odloči l i pa smo še, da bomo poslej krajc v " v

praznik imeli 11. decembra, spomin na leto 1238, ko se j * v

Adergasu začela gradnja samo­stana. Prostore K S in društev p* bomo najbrž preselili v Aderg* ' • A . Zalar

G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Kako živimo?

Tonemo v revščino r r n a S o k d e i r š e k n i najhuje, S I DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA čas gotovo živijo najs labše l ju- ' dje, k i so ostali na cesti brez dela. Sicer pa nobeno delovno mesto ni več va rno .«

Resda tanka družbena plast zadnje čase doživlja nezadržni razcvet blagi­nje, zato pa je na drugi videti vse hujšo revščino. Vanjo tone vse več ljudi. Res pa je tudi, da dandanes ene in druge plati ne skrivamo več, kot smo jo nekdaj.

p d leta 1986, kar je bi la na Slovenskem izdelana posebna metodo-°gija spremljanja življenjskih stroškov, se je življenjski standard

s 'oyenskih družin pos labšal kar za tretjino. Kaj vse nas še čaka , saj I?Clna našega prebivalstva že zdaj ne zmore obvladovati povprečnih

, v ' jenjskih stroškov, mnogi nit i minimalnih ne, grozeča brezposel­nost in stečaji pa obetajo, da v številnih druž inah za preživetje ne °o več dveh plač, temveč ena sama...

Večkrat na leto se povrnemo bi lo leta 1986 zadosti 31 pov-* analizi p o v p r e č n i h življenj- p r ečn ih osebnih dohodkov, le­skih s t roškov v Slovenij i , k i j i h sPremljajo že štiri leta. Ugoto­vitve so vsakokrat manj opt imi­stične, suhoparne s tat is t ične številke pa odslikavajo vedno V e Čjo revščino. Po cenah iz le­tošnjega apr i la so p o v p r e č n i ži­vljenjski s t roški t r ič lanske dru­ž n e znašal i 15.500 dinarjev, 28. Življenje se je torej d raž i lo Štiričlanske 19.800 dinarjev, hitreje, kot je rasla cena delu. Petčlanske 23.000 dinarjev. M i - . Ljudje pa so se prilagajali , ko-n ' m a l n i s troški t r ič lanske dru- l ikor se je le dalo , na jvečkra t s * , n e so znašal i 9.000 dinarjev, sivo ekonomijo, v r t i čkars tvom, Štiričlanske 11.750 in pe tč l an - nakupi na čeke in kredit (česar s k e 14.000 dinarjev. Ko l ik šne metodologija i z računavan ja ži-P'ače dobivamo, vsakdo ve naj- vljenjskih s t roškov ne vključu-?°lje sam, potem pa si lahko je), kar je lajšalo utapljanje v 'vračuna, a l i sodi njegova dru- revščini . z»na med tiste s p o v p r e č n o ali

tos pa že 47. M i n i m a l n o social­no varnost si je t r ič lanska dru­ž ina pred št ir imi leti lahko za­gotovila že s 14 osebnimi do­hodki , letos z 22. Š t i r ič lanska d r u ž i n a je tedaj za pokritje mi ­nimalnih s t roškov potrebovala 18 p o v p r e č n i h p lač , letos pa ju , tega je zdaj štiri leta, se mi

je gmotni po loža j pos l abša l , vendar ne tarnam. Živ im skromno, tudi v pokoju še ma­lo delam, saj vsak dinar prav pride. Seveda se je treba marsi­čemu odreč i , celo pri hrani si ni m o g o č e privošči t i vsega, kar bi si č lovek rad .«

Vinko Š k o d l a r iz Kran ja : »Že­na prejema pokojnino, jaz pla­čo , sin pa je že samostojen, ta­ko da s svojimi prejemki pov­p r e č n o shajamo. Č e si skro­men, kar gre. Z a zdaj se nam še ni treba odrekati osnovnim stvarem, kot je hrana ali oble­ka. Pač pa smo se odrekli turiz­mu in zabavi .«

IT-mimalno socialno varnostjo, •ial je vse več tudi takih, k i so s S v o j i m i prejemki celo pod spodnjo mejo! P o v p r e č n a pla-č a na Slovenskem z n a š a nekaj nad pet t i sočakov . Sodeč po 8°rnjih š tevi lkah lahko štirič-•anska d r u ž i n a z dvema pov­prečnima dohodkoma pokrije , e minimalne s t roške , za pov­prečne s t roške b i potrebovala ž e tn p lače .

Statistika lahko pos t reže tudi ^ d r u g a č n o primerjavo, n a m r e č 'etnih življenjskih s t roškov s Povprečnimi mesečn imi do­hodki. Pred št ir imi leti je b i lo Z a pokritje p o v p r e č n i h življenj­skih s t roškov v t r i č lanskem go­spodinjstvu potrebnih 25 pov-Prečnih dohodkov, letos pa že ™. Za š t i r i č lansko d r u ž i n o je

Revščina zdaj poleg dejstva, da dajemo v lonec cenejšo hra­no, kupujemo na razprodajah in d ruž insk i p r o r a č u n bogati­mo s s ivimi in č rn imi zas lužki , dobiva nove razsežnost i . To ­varnam grozijo stečaji , kar po­meni to l iko in tol iko nezapo­slenih. K e r je v gmotni kr izi tu­di d ržava , je prirezala nadome­stila za brezposelnost in j i m omejila čas trajanja. De lovn ih mest pa ni . Še več slovenskih d ruž in se bo znaš lo na social­nem dnu.

Kje na tej lestvici od revšči­ne do solidnega standarda so naši nakl jučni sogovorniki?

Tončka Rogelj iz Kran ja : » S e m upokojenka z najnižjo pokoj­ninsko osnovo in varstvenim dodatkom. Odkar sem v poko-

Gabrijela Rizner iz Kranja : »Ocenju jem, da je moja druži­na v p o v p r e č n e m socialnem položaju . Trije ljudje ž iv imo od dveh p lač , tako da pr ihodki zadošča jo za vsakdanje ži-

Tea Djokić iz Škofje L o k e : » D a n d a n e s je vsaj več upanja kot prej, da s svojim delom in znanjem nekaj us tvara iš . Prej delo in lastna iniciat iva nista bi la p reveč cenjena. K o t profe­sorica zgodovine sem bila več let zaposlena za d o l o č e n čas , zdaj pa ustanavljam firmo. N a ­ša d r u ž i n a ima ta čas največ s t roškov z investicijo. Sicer pa ž iv imo pri s tarš ih in ob skup­nem gospodinjstvu je manj s t roškov, kot bi j i h bi lo sicer.« • D . Z . Žlebi r , Foto: G . Šinik

Pokojnine v mejah možnega

O b e t a s e s p r e m e m b a v p o k o j n i n s k i z a k o n o d a j i

Ljubljana, 20. novembra - Danes bo slovenska skupščina obravna­v a tudi predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah * a kona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če bo sprejet,

pokojnine decembra za kanček višje. Konec tega meseca pa se n e obeta n ikakršno povečanje.

Nasprotno, pokojnine bodo ob hkratnem izplačilu celo nekaj jfij-je, kajti odračunali j im bodo °hdarnostni prispevek za ljudi s

Poplavljenega območja, za kar aposleni dajemo dvodnevi zaslu-

Solidarnostnega prispevka Pdo oproščene le najnižje kate­

gorije upokojencev. Sicer pa se na današnjem zase-

arvju slovenskega parlamenta ? e U i malce spremenjena pokoj-"nska zakonodaja, zadeva p;i na-! n . usklajevanja pokojnin. Do-

_ e . l so to opravljali redno, poslej |*a n i se to dogajalo dvakrat let-j °« namreč I. januarja in I. ju l i ­ja, vrneš pa vsakič, ko se bodo

sebni dohodki v mesecu ali več P° večali za več kot 5 odstotkov v iritTierjavi z mesecem, koje bila Pravljena zadnja uskladitev.

* ajpada enako velja tudi za mo-^•nitno /manjšanje plač. Drugih

^Prernemh zaenkrat ne bo, med , P°kojenci (pa tudi zaposlenimi, v . S o tik pred pokojem) namreč

a da bojazen, da bi v kratkem

Usklajevanje pokojnin s pla­čami je bilo doslej nadvse uspešno, saj je pokojnina že skoraj dohitela plačo, v ne­katerih primerih celo prehite­la. Povprečni znesek staro­stne pokojnine je letošnjega pol leta dosegel 92 odstotkov povprečne plače, lani pa sa­mo 72 odstotka. Zajamčena plača je znašala 2830 dinar­jev, najnižja pokojnina (za 15 let zavarovalne dobe) z varstvenim dodatkom vred pa 3332 dinarjev. To se kaj­pada zdi krivično zaposlenim z najnižjimi prejemki.

vanja. brezposelnosti in upokoje­vanja, je zagotovila, da velikih sprememb ne bo. Torej se tudi še zaposlenim kmalu ni bati novih pogojev upokojevanja, daljše de­lovne dobe ali višje starostne me­je za upokojitev.

Kaj bo s pokojninami do kon­ca leta. potem ko so napovedova­li zamrznitev usklajevanja? Če

bo današnja skupščina sprejela spremembe zakona o pokojnin­skem in inavlidskem zavarova­nju, potem se že prihodnji mesec obeta povečanje pokojnin za oko­li 7 odstotkov z veljavnostjo za oktober in november. Za uskladi­tev se gre zahvaliti rasti plač av­gusta in septembra.* D . Z . Žle­bir

V E S T I

S m u č a r j i z a p o p l a v l j e n e

Ljubljana, novembra - "Kljub finančnim zagatam, ki j ih imamo letos na Smučarski zvezi, smo se odločili, da 20 tisoč dinarjev namenimo prizadetim v nedavnih poplavah. Denar bomo dali iz sklada alpskih in nordijskih disciplin, saj se zavedamo, da je med poplavljenimi pri­zadetih tudi veliko tistih, ki so darovali denar v akcijah Podarim - do­bim in ljubiteljev smučanja." je na nedavni tiskovni konferenci ob predstavitvi smučarske kartice povedal Janez Bukovnik, sekretar Smučarske /veze Slovenije. • V . S.

prišlo do bistvenih sistemskih sprememb v pokojninski zakono­daji. Ministrica za delo Jožica Puhar. ki je minuli teden na no­vinarski konferenci pojasnjevala troje zakonov s področja /aposlo-

K r k a z a p o p l a v l j e n c e

Leta 1983 se je upokojilo 14.000 zavarovancev, lani pa kar de-S e t tisoč več. Večje upokojevanje sicer blaži stisko na področju ZQposlovanja. toda s tem se je hkrati zmanjšalo število zaposle-"'f1- plačnikov v pokojninski sklad. Se leta 1987 je bilo teh v ^'oveniji več kot 930.000, letošnjega junija pa le še okoli v0.t)()() Število upokojencev pa se je ta čas povečalo z manj kot

na 360.000. Tako seje razmerje med številom aktivnih ^varovancev in upokojencev s 3 proti l zmanjšalo na manj kot

proti I. Za enega upokojenca so torej pred leti delali trije ehvci, zdaj samo še dva. Na Jesenicah denimo ugotavljajo, da 0 ra:merje zdaj zdaj ena proti ena. če se bodo upokojevalski in

^'Poslnvalski trendi nadaljevali v enakem tempu.

Krka . tovarna zdravil iz Novega mesta, je sklenila s svojo po­močjo ublažiti posledice zadnje katastrofalne ujme v nekaterih pre­delih Slovenije. Tako je darovala denarno pomoč v višini 200.000 di­narjev, pomoč v zdravilih v enaki vrednosti ter štiri vagone Novoter-ma v vrednosti 100.000 dinarjev. Pomoč v zdravilih in denarju ponu­ja prek Rdečega križa.

I z l e t v B o r o v l j e

Društvo invalidov Kranj organizira 4. decembra poldnevni izlet v Borovlje. Člane tudi obveščajo, da se odslej lahko vsak petek od 16. do 17. ure rekreirajo v zimskem bazenu v Majdičevem logu. Rekrea­tivno plavanje je brezplačno.

Vabijo tudi vse invalide, ki še niso člani Društva invalidov Kmaj (/daj šteje 2.300 članov), naj se včlanijo. Član je lahko vsakdo, ki mu je /aradi bolezni, telesne okvare, nastale ob nesreči pri delu, prometni nesreči ali kako drugače, / odločbo SPIZ priznana invalid­nost. Podpiuni član pa je lahko ožji družinski član invalida, ki je že včlanjen v društvo. Uradne ure v društvu so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v prostorih na Begunjski 10 v Kranju, telefon 22-712.

V a r s t v o s t a r e j š i h d e l a v c e v

Vprašanje: Star sem 56 let, torej mi do upokojitve manjka manj kot 5 let. Pred tednom dni sem dobil odločbo o razporeditvi na drugo delo, na katerem pa bom prejemal manjši osebni dohodek. Sl išal sem, da po zakonu to ni dopustno.

Odgovor: Z a k o n neposredno ne prepoveduje razporeditve delavca,

s tare jšega od 55 let (moški ) oz i roma 50 let (ženska) , na delo­vno mesto z nižjim osebnim dohodkom. Pod normalnimi po­goji (potrebe delovnega procesa, ustreznost delovnega mesta strokovni izobrazbi delavca itd.) tudi glede razporejanja teh delavcev veljajo enaka pravila kot za vse ostale delavce. Res pa je, da zakon izrecno prepoveduje razporeditev s tarejšega delavca na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za p o š k o d b e al i zdravstvene okvare. Delavec, k i že dela na t a k š n e m » n e v a r n e m « delovnem mestu, pa ima takoj, ko dose­že zgoraj navedeno starost, pravico do razporeditve na drugo ustrezno delovno mesto in do osebnega dohodka , kot da bi de­lal na pre jšnjem delovnem mestu, če je to zanj ugodne j še . Le v primeru razporeditve iz tega razloga torej zakon posebej varu­je tudi pravico s tare jšega delavca do n e z m a n j š a n e g a osebnega dohodka.

Delovna mesta s p o v e č a n o nevarnostjo za p o š k o d b e in zdravstvene okvare bi moral določi t i poseben podzakonski predpis, k i pa še ni b i l sprejet. Vendar pa pomanjkanje tega predpisa ne more bit i ovira za izvajanje omenjenih pravic sta­rejših delavcev v praksi. T a k š n a delovna mesta mora n a m r e č podjetje imeti d o l o č e n a v svojih aktih že sedaj, saj gre v bistvu za delovna mesta, za katera so predpisani obvezni obdobni specialni zdravnišk i pregledi.

Ne glede na opisano ureditev varstva pravic starejših de­lavcev v novem zakonu o delovnih razmerjih pa je treba ugoto­vi t i , da so doslej veljavni samoupravni sp lošni akti nekaterih podjetij vsebovali v tem smislu za starejši delavce ugodne j še rešitve. Poznam tudi t akšne , k i so za delavce pet let pred upo­kojitvijo res prepovedovali kak r šnoko l i m o ž n o s t znižanja osebnega dohodka zaradi razporeditve na drugo delo. Č e je t a k š n a d o l o č b a zapisana tudi v vašem pravi lniku o delovnih razmerjih in le-ta še ni b i l spremenjen, se lahko nanjo tudi vi sklicujete. Av tonomni pravni v i r i n a m r e č lahko vedno dajejo delavcem več in večje pravice, kot j ih d o l o č a zakon.

Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov

M a t o Gost i ša , d ip l . iur.

P O M I S E L

Javna dela Odkar je Slovenijo poplavilo in je potrebnih nemalo pridnih

parov rok za obnovo opustošenja, večkrat slišimo za javna dela. Z njimi bi ubili dve muhi na mah, nam dopovedujejo poučeni. Če je prva muha neposredna korist pri odpravi posledic neurja, je dru­ga nedvomno ublažitev brezposelnosti. Če pred naravno katastro­fo še ni bilo natanko znano, kako zajahati tega za naše novejše obdobje neznanega konja, se je zdaj že jasneje izkristaliziralo, kaj naj bi bila javna dela in kdo naj bi jih financiral. Kajti tudi za javnimi deli se skriva enaka logika kot za vsako tovarno ali druž­beno ustanovo - stanejo. Kot »naročnik«, organizator, jinancer se je ponudil sekretariat za delo, saj ima ta na skrbi drugo muho, namreč grozečo nezaposlenost.

Ob dvojni naravi javnih del sicer odpadejo številni pomisleki, kijih rojeva naši socialistični preteklosti neznan pojav javnih del. Nekaj pa jih vendarle še ostane. Ali bo zaposlovanje postavilo po­goj, da se čakajoči na zaposlitev udeležijo javnih del in si s tem pridobijo prednostno pravico pri zagotovitvi primernejše zaposli­tve? Ali nasprotno: če nezaposleni odkloni udeležbo v javnih de­lih, mu bo to zaprlo vrata pri iskanju primernejšega dela in odškr-tnilo sredstva zaposlovanja, kijih dobi v času, ko je brez zaposli­tve? Ko bi med iskalci zaposlitve imeli samo nizko izobraženo rezervno armado dela, tega vprašanja verjetno ne bi postavljali. Tako pa dajo jasno vedeti že podatki z Gorenjskega, da je izo­brazbena struktura nezaposlenih boljša kot zaposlenih. Na Jese­nicah denimo je med nezaposlenimi domala enak odstotek ljudi s srednješolsko izobrazbo kot med zaposlenimi. V Škofji Loki to ve­lja celo za visokošolsko izobrazbo. Resda je v stiski marsikdo vo­ljan poprijeti za vsako delo, sicer pa nam je realsocialistična vzgo­ja dolga leta vcepljala v glavo pojem častnosti vsakega dela. Pa vendar najbrž drži, da nezaposleni zdravnik ali sistemski inženir, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, pričakujeta zaposlitev v svoji stroki. Ali sme tak iskalec zaposlitve odkloniti udeležbo v javnih delih brez škode za svoj status nezaposlenega in brez po­sledic za iskanje primernejšega dela ? Tudi na zavodih za zaposlo­vanje še ne poznajo vseh odgovorov, saj je to področje za naše razmere še precej neznano, po izkušnje pa bi morali daleč v (pred­vojno) preteklost ali kam na tuje. • D . Z . Žleb i r

V e s e l i d e c e m b e r

i n z i m s k e p o č i t n i c e

Kranj , novembra - Zveza druš tev prijateljev mladine iz Kranja , že t radicionalni prireditelj veselih z imskih poč i tn ic , se tudi le­tos že pripravlja na to, da bo med pol le tnimi poč i tn i cami otro­kom priredil dovolj zimskega veselja.

Šolarji imajo letos deljene poč i t n i ce : prve bož i čno -novo-letne že o d 22. decembra do 3. januarja, druge pa od 26. janu­arja do 3. februarja. Temu so se pr i lagodi l i tudi organizatorji poč i tn ic , k i letos potekajo pod nazivom Veseli december - Ve­sele zimske počitnice. Vanje sodijo tudi s rečanja otrok z M i ­k lavžem, Bož ičkom in dedkom M r a z o m ter p r a z n i č n o vzdušje s kul turnimi prireditvami in obdarovanji . Programi za Veseli december se bodo začeli že sredi prihodnjega meseca, za vese­le zimske poč i tn ice , k i bodo š p o r t n o , kulturno in igrivo razgi­bane kot pretekla leta, pa je nekaj več časa . Ponudbe in pred­loge za prireditve še zbirajo na Zvezi druš tev prijateljev mladi­ne, Stritarjeva 8. K m a l u bodo izšle tudi časovnice , kaj, kdaj, kje in kako se bodo dogajali Veseli december in zimske poči­tnice. Vse to bomo skrbno spremljali tudi pri našem časopisu in Rad iu Kran j .

M o r a l je poseč i i zv ršn i svet

T r d a p o t d i m n i k a r j a d o o b r t i

Škofja Loka, 19. novembra - Občinski izvršni svet je prižgal ze­leno luč Marjanu Ježu, da se kot bodoči obrtnik vključi v opra­vljanje dimnikarske službe na Škofjeloškem. To delo si zdaj deli­ta Dimnikarsko podjetje Kranj in obrtnik Padovac iz Žirov. Pro­stor za novega oziroma nove "družabnike" bo nastal s prerazde­litvijo rajonov.

Vključitev novega obrtnika kranjskim in ž i rovsk im d imni ­karjem ne bo odvzela kruha, saj po sedanji razdelitvi odpade -brez industrije - na Dimnika r sko podjetje Kranj 7837, na Pa-dovca pa 3171 gospodinjstev v obč in i . To pomeni , da glede na š tevi lo zaposlenih dimnikarjev in normative dela lahko pridejo v vsako gospodinjstvo le enkrat na leto. Škofjeloški izvršni svet je na eni prejšnj ih sej, ko je govori l o zman j šan ju o n e s n a ž e n j a zraka med kur i lno sezono, p r iporoč i l d imnikar jem, naj na vsa­ka dva meseca čistijo in pregledujejo d imnike in d imovodne naprave v gospodinjstvih, v podjetjih pa celo vsake štirinajst d n i !

D o ugotovitve, da sedanja d imnikarska s lužba ne (more) zadovolj ivo opravljati svojega dela, so pravzaprav prišli v Obrtnem zd ružen ju Škofja L o k a , na katero seje obrtni l nesoje­ni obrtnik Mar jan Jež, da b i mu pomagalo prit i do obrtnega dovoljenja. Prošnjo je n a m r e č vložil že lani , vendar pa so mu tako v o b č i n s k e m sekretariatu za d r u ž b e n i razvoj kot v inšpek­cijskih s l u ž b a h odvrn i l i , da ga v škofjeloški obč in i ne potrebu­jejo, ker da obe sedanji d imnikarsk i s lužbi to delo dobro opra­vljata.

K o t je na torkovi seji i zvršnega sveta dejal predsednik Obrtnega zd ružen ja Franc Šifrer, je b i lo to pojasnilo vzvod, da so začeli preverjati kakovost d imnikarsk ih storitev v škofjelo­ški obč in i . Vsem krajevnim skupnost im so tudi poslal i vpraša l ­nik, kako so s storitvami zadovoljni ljudje. Odgovor i iz krajev­nih skupnosti Že lezn ik i , Log , Re teče - Gorenja vas, Poljane in iz Obrtnega podjetja Obrtnik, k i so j i h do zdaj dob i l i , niso po­hvalni . V Že l ezn ik ih , denimo, celo pravijo, da v nekatere hiše ni dimnikarjev tudi po nekaj let. Vs i se zavzemajo za bol jšo kvaliteto storitev in podpirajo dodatno k o n k u r e n č n o s t . • H . Je lovčan

Z odvodnjavanjem proti plazenju Dražgoš

N e b o i z o d p r t i h k a n a l e t s m r d e l o ? Škofja Loka, 18. novembra - Tega vprašanja si ne zastavljajo le D ra­zkosani, ampak tudi člani občinskega izvršnega sveta, ko so nedavno obravnavali poročilo o sanaciji plazovitega dela Dražgoš Na Pečeh, kjer so se nekateri stanovalci morali po vlažni pomladi leta 198S iz­seliti iz hudo razpokanih hiš.

Tla v Dražgošah polzijo že vsa leta po vojni, najbolj opazen premik pa je b i l , kot rečeno, pred petimi leti. Takrat je škofjeloška občina namenila nekaj denarja za program raziskav, potrebnih za izdelavo projekta sanacije. Projekt so, brez zares temeljitih razi­skav in posnetka nultega stanja tal nato izdelali v Projektivnem podjetju Kranj, kjer pa so se - kot je, žal. navada - z rešitvami mo­rali podrediti volji financerjev.

Tako projekt odvodnjavanja površinskih in podzemnih voda kot najpomembnejšega ukrepa za preprečitev nadaljnjega plazenja

tal predvideva v prvi fazi (namesto "poštene" kanalizacije) izgrad­njo odprtih kanalov in prečno povezavo z betonskimi cevmi, v ka­tere bodo zajeli deževne, izvirne in fekalne vode ter j ih speljali v dolino, medtem ko naj bi v drugi fazi zgradili približno kilometer horizontale drenaže nad Dražgošami na spoju med skrilavcem in apnencem ter tako zajeli podzemne vode.

V Zavodu za družbeni razvoj škofja Loka pravijo, da je občin­ski izvršni svet 1985. leta zagrešil, ker ni odobril denarja za meri­tve polzenja tal. Tudi zalo, ker ni te slike, se odgovorni v občini in celo sami vaščani premalo zavedajo nevarnosti, ki preli. T . i . nulto stanje je Geodetski zavod iz Ljubljane posnel šele lani, druga me­ritev, k i naj bi jo opravil prihodnjo pomlad, pa bo pokazala, ali v Dražgošah tla dejansko polzijo oziroma za koliko (domnevajo, da za enega do dva centimetra na leto).

Kljub počasnemu reševanju pa seveda ne drži, da v Dražgošah od mokre pomladi 1985 drže roke križem. Doslej so s prostovolj­nim delom zgradili 600 metrov odprtih kanalov, to je dobro polo­vico od projektiranih, kupljenih pa imajo še 120 metrov kanalet in 120 metrov betonskih cevi. Lani so asfaltirali tudi 700 metrov ce­ste, s katere j i m je odnašalo pesek v regulacijo. Z denarjem j im je po kapljah pomagala občinska cestna komunalna skupnost. Razen tega so se Dražgošani lani kolektivno zavarovali za primer zdrsa pri Zavarovalnici Triglav, s č imer so lahko kandidirali tudi za de­nar Zavarovalnice iz sklada za preventivno dejavnost.

Zavarovalnica je krajanom odobrila posojilo v znesku 500.000 dinarjev, poroštvo je prevzel občinski izvršni svet. S tem denarjem bodo krajani sklenili prvo fazo sanacije; kupili še 100 metrov be­tonskih cevi in 445 metrov odprtih kanalet, vse skupaj položili v tla ter na ta sistem priključili gospodinjstva. • H . Jelovčan

V krajevnih skupnostih se zožuje obseg del

K a j z z a p o s l e n i m i v k r a j e v n i h

s k u p n o s t i h Škofja Loka, 19. novembra - Ko je Škofjeloški izvršni svet (še pred katastrofalno poplavo) zaradi ocenjenega izpada šestih milijonov di­narjev, namenjenih skoraj izključno vzdrževanju komunalnih objek­tov in naprav v občini, črtal oziroma krčil nekatere postavke, se je obregnil tudi ob število zaposlenih v krajevnih skupnostih.

Rečeno je namreč bilo, da se namenski denar za vzdrževanje že nevarno preliva z denarjem za plače zaposlenih v krajevnih skup­nostih V delovni skupnosti mestnih krajevnih skupnosti, denimo, jt zaposlenih devet ljudi, po nekaj j ih je tudi v večini drugih.

l /vršni svet je ob tem sklenil, da bo treba slej ko prej zarezali l zaposlenost, saj se z ukinitvijo delegatskega sistema in nekdaj cvetoče investKliske dei.ivnosti obseg dela \ krajevnih skupnostih zelo zožuje. Vprašanje pa je seveda, kako na čim manj boleč način rešiti ta problem.

Odgovor sta škofjeloškemu in drugim slovenskim izvršnim svetom pred dnevi dali republiški ministrstvi za pravosodje in upravo ter za delo. Probleme presežnih delavcev v krajevnih skup­n o s t i h naj bi reševali po splošnih predpisih o delovnih razmerjih, in sicer na dva načina; z ukinitvijo (stečajem) celotne delovne skupnosti ali z odpuščanjem posameznikov Denar za uresničeva­nje pravic presežnih delavcev naj bi do polovice zagotovili iz repu­bliškega proračuna (iz sredstev, namenjenih za zaposlovanje), osta­lo pa iz občinskega. • H . Jelovčan

Razdejanje proti Luši

Voda je (po nepotrebnem) norela Lenart, 15. novembra - Neurje je na cesti proti Luši in naprej proti Zaprevalju in Javorjam v škofjeloški občini pustilo za sabo pravo opustošenje. Cesta z mostovi je bila na več koncih načeta in nekaj dni neprevozna. Plazovi in mulj so zasipali dolino. Še ko smo se sredi tedna podali proti spodnji postaji žičnice Stari vrh, so Tehni-kovi stroji brneli na več odsekih in urejali cesto, od žičnice naprej pa so jo že utrjevali.

N a spodnjo postajo ž ičnice je voda nanesla čez dober me­ter mulja in postaja zasula čez meter visoko. Ogromen zemelj­ski usad pa je dostop do posta­je domala pretrgal. Gašper Za-kotnik, obratovodja pravi , da so se cel dan po gozdnih poteh prebijali s stroji, da so prišli do postaje, potem pa so minu l i te­den vse dneve čistili prostor okrog postaje. O k r o g dva t i soč kub ičn ih metrov mulja so mo­rali odstraniti . N a smuč i šč ih kaže , da ni š k o d e . E n usad je le proti vlečnici . Dos topa za služ­bena vozi la do postaje pa na jbrž ne bodo mogl i urediti . K a k o pa bo s š k o d o na napra­vah, sredi tedna še niso vedeli , saj so takrat iz prostora za utež ravno črpal i vodo.

M a l o naprej, že proti Zapre­valju pa so takrat Matej Dem­šar iz K S Javorje in delavci Tehnika urejali most in brezi­ne. Cesto so to l iko očist i l i , da je b i la že prevozna, na najbolj

Če ne bi z opuščene Pegamove žage objestneži pred časom v strugo posamezne dele, morda voda tokrat ne bi razdeja pod njo...

zmetali la cesto

Franc Pegam z Lenarta

kri t ičnih mestih pa jo bodo še utrdi l i . Vodotokov pa zdaj ne morejo urejati. Počaka l i bodo vodarje.

V krajevni skupnosti Lenart - Luša je voda pus toš i l a pred­vsem v Luši . Vendar pa smo se oglasil i tudi na Lenartu pri

Mulj je na meter visoko zasul spodnjo postajo žičnice, cesto za službena vozila pa je zemeljski usad skoraj odnesel...

Tudi naprej proti Zaprevalju je bila cesta po neurju na več krajih neprevozna...

Francu Pegamu - Zahribovcu. Povedal nam je, da je voda to­krat ponekod tudi po nepotreb­nem norela. Marsikje se bile b rež ine vodotokov že do zdaj slabo urejene in oč i ščene . N a ­nosi so potem delal i pregrade in rušili pred seboj vse ovire. Nekaj podobnega se je, kot ka­že, zgodi lo tudi s cesto dober kilometer pred spodnjo postajo žičnice Stari vrh. N a nekdanji Pegamovi žagi , za katero je France še pred ž l e d o m pred le­ti razmišl ja l , da bi jo morda ce­

lo obnovi l , je že pred časom skupina objes tnežev zmetala v

strugo posamezne dele z ž a g e Zdaj j i h je narasla voda vlekla za sabo. Tako je malo pod žago nastala pregrada in pretrgala cesto. "Sicer pa je bilo tudi to­krat najbolj pomembno reševa­nje že med samo ujmo. Vodi ) e

bilo treba delati pot in odstra­njevati drevesa. Na ta način mj je tudi uspelo, da sem obvaroval dobršen del travnika. Vsega p* se seveda ni dalo rešiti in škod" ni majhna..." # A. Žalar

Delavci so reševali Škofja Loka, 15. novembra • Končna škoda, ki jo je ujma naredila škofjeloškemu gospodarstvu, še ni ocenjena. Sekretariat za družbe­ni razvoj pričakuje končne podatke sredi prihodnjega tedna, prve ocene pa so bile, da znaša škoda v podjetjih v Železnikih, Skofji Loki in tudi v Poljanski dolini vključno z izgubljenim zaslužkom okrog 80 milijonov dinarjev. Udarec je toliko hujši, ker je že tako 37 odstotkov delavcev v loškem gospodarstvu v devetih mesecih le­tos "pridelalo" za 205 milijonov dinarjev izgube.

Med delovnimi organizacija- rektorjem Seširja M i r o m Pinteri-mi v Škofji Lok i , ki so j ih popla- čem, je najprej rekel, da se najra-ve še posebej ogrozile in j i m na- j« o škodi ne bi pogovarjal. "Po redile tudi ogromno škodo, je tu- novinarki Radia Žlri ste drugi no-di Šešir. K o smo se v začetku t cd- *"™ r oziroma hiša, ki ste se ogla-na po telefonu pogovarjali z di- Drugih, pa ne le novinarjev,

S o l i d a r n o s t t ud i tokra t n i za ta j i l a

P o v o d e n j r a z s e l i l a š e s t d r u ž i n

Škofja Loka, 15. novembra - Šest družin na Gabrški gori, v Skofji Lo­ki, Selcih, na Novem svetu in v Poljanah je zaradi povod nji o/iroma pla­zov ostalo hrt/ strehe nad glavo. Za vse, razen ene, so rešitve že na dla­ni.

ga tudi Center za socialno delo v Skofji L o k i . Direktorica Nada Rebolj je povedala, da ima Za-garjeva družina s Titovega trga 6, v Skofji Lok i , ki se je začasno preselila v podnajemniško stano­vanje, zagotovljeno posojilo /a nakup novega stanovanja, da bo družina Gut ić iz Selc dobila sta­novanje na Plavžu v Železnikih, ki ga bo izpraznila sedanja stano­valka, da Tehnik že obnavlja po­plavljeno stanovanje Ičanoviče-vih na Novem svetu, po posredo­vanjih s strani občinskega i/vrš­nega sveta in sindikata pa se je vendarle našla rešitev tudi za družino Begič iz Poljan. L T H , ki ima v samskem domu v Franko-vem naselju, bo (sprva upravlja-lec A B C Loka ni kazal navduše­nja I preuredila tri sobe v družin­sko stanovanje L T H ima namreč v tem domu 50 postelj, od leh za­sedenih le 17. Ob tem bi morda kazalo sploh razmišljali o spre­membi namembnosti in samski dom prilagoditi za bivanje dru­ž i n • H . Jelovčan

kot da jih ne zanima, kaj je z na­mi. Sicer pa je bilo hudo. Zdaj imamo inventuro. Veliko nam je odneslo. 46 delavcev nas je tri dni reševalo in naredilo čez tisoč ur. Tako nam je uspelo preprečiti še veliko hujšo škodo. Prali smo pol-proizvode in čistili z njih ilovico, pesek... Morda bomo v dveh letih sanirali sedanje stanje... SIcer pa smo si v podjetju zdaj zastavili tri glavne naloge in sicer: naši kupci ne smejo biti prizadeti; stanje je treba takoj oziroma postopoma sanirati, da se škoda ne bi nadalje­vala; poškodovano pa postopoma zamenjevati..."

številka, ki smo jo dobili na se­kretariatu za družbeni razvoj, za katero pa sklepamo, da najbrž ni dokončna, je, da so že na začetku v Šeširju ocenili, da imajo za okrog 700 tisoč nemških mark škode. Nesreča je toliko večja, ker pri pogodbi o zavarovanju ni­so sklenili dodatne klavzule o za­varovanju proti poplavam. Sicer pa so redka podjetja, ki so skleni­la tudi takšno zavarovanje. G l a ­vni razlog, kot smo slišali, je. da

so sedanje premije za tovrstno zavarovanje izredno visoke.

V Termopolu zavarovanj

Med redkimi delovnimi ° r ? a ' nizacijami (če ne edina) v škofJ . loški občini, kjer so se spopad 3 ' z vodo in zabeležili škodo, a s bi l i zavarovani tudi proti P ° P y vam, je Termopol Sovodenj-odsotnosti direktorja nam J e ^ drovska referentka Marija Kre^ v sredo povedala, da j ih tokr*V, primerjavi z nekdaj, voda ni z a . la. Še največ škode, ki pa še ocenjena, je zaradi izgubljence zaslužka, ker so se delavci sp dali s čiščenjem oziroma pos ledi cami ujme izven prostorov in 5 0

na ta način izgubili tri obratov« ne zaslužke. Rešil pa, kot ka»j j ih je tokrat najmanj 150 rnetr<^ dolg oporni zid proti visokim v

dam, ki so ga sami gradili kar n kaj časa pred nekaj leti. Res P a J tudi, da so proti poplavam v S * leto zavarovani tudi pri Z*V*X valnici; najbrž zaradi dosedanj1

izkušenj. • A. Žalar

Gre za družini Osredkar in Železnik na Gabršk i gori 12, ki ju je z živino vred naravna nesre­ča razselila k sosedom. Načelnik škofjeloškega štaba civilne zašči­te Rudi Zadnik je povedal, da so v krajevni skupnosti Poljane iz­delali program, po katerem bo nova Zeleznikova hiša, ki je tre­nutno v tretji gradbeni fazi, na-red za vselitev po enem mesecu, če bo vreme za delo naklonjeno. Družini solidarnostno pomagajo Poljana in sodelavci iz Jelovice, čimprej pa naj bi dobila tudi ob­činsko stanovanjsko posojilo, da bo lahko kupila material za zasil­no dokončanje gradnje. Občinski štab je družini posodil 300-litrski rezervoar za vodo, geologi pa naj, kot je priporočila občinska vlada, potrdijo lokacijo hleva za živino. Izkoristiti bi kazalo (udi ponudbo Inštituta za raziskavo materiala iz Ljubljane, ki je pri­pravljen zastonj izdelati projekt

Pri reševanju vseh šestih priza­detih družin (in drugih, ki se še vedno prijavljajo) izdatno poma-

Š k o d a t u d i v t r ž i š k i o b č i n i

11/ii, 15. novembra - Že takoj po neurju in poplavah smo poroda h- ^ so se z vodo in plazovi spopadali poleg škofjeloške in kranjske <u . : drugih gorenjskih občinah. Na seji izvršnega sveta občine Trni *° 0

razpravljali v torek. Po dosedanjih ocenah znaša škoda po neurju v

čini blizu 3,5 milijona dinarjev. Narasle vode in plazovi so poškodovali predvsem ceste. v 0 ^ ° ^ K

de, vodne struge, mali elektrarni in dva objekta. Na gozdnih cesi ' ki j ih bo treba ponovno utrditi z gramozom in urediti o d v o d n i ' 1 ^ nje, je škoda ocenjena na milijon dinarjev Med bolj poškodovJ ' 1 ' pa so tudi cesta za potokom v Podljubelju, cesta na Jaka v Križan peš pol od Bečanove ulice do Proletarske ceste. Na vodovodu. gozd je voda porušila blatnik in del cevovoda, zaradi pla/u pa J e

škoilovanega tudi 30 metrov vodovoda Brezje - Hudo. Na vodo**^ Žegnani studenec pa seje na izvirih zmanjšal dotok. Na vodnih s J gah so poškodovani obrežni zid Mošcnika na Ravnah, vodni P r 4 l P o r i pri Kralu v Podljubelju in del kanala magistralne ceste ler J 1 8 " ^ ^ hidroelektrarni BPT I v Podljubelju Kar za 500 tisoč dinarjev -je na vodni elektrarni Pristava, mani pa v Jelctulolu. Pri objektih l je za 250 tisoč dinarjev škode na garaži in delavnici Sreča Bi te /" 1

na Proletarski cesti in v prodajalni na Ravnah. k c j , Nu izvršnem svetu so tudi poudarili, da so se v reševalnih •» ^

jah med vodno ujmo še posebej dobro organizirali in delovali ^."j v

posameznih društev v občini ; le-ti pa so ugotavljali, da so j in i bi veliko pomoč pri reševanju sodobna oprema oziroma brezžične ze • A. Z.

K U L T U R A UREJA: LEA MENCINGER

Čufarjevi dnevi 90

OB P R A Z N I K U G L E D A L I Š K E K U L T U R E

Cuf' S ? n ' c e " P°delirvijo letošnjih Čufarjevih priznanj in uprizoritvijo nove premiere v Gledališču Tone Čufar so se zaključili letošnji u'»rjevi dnevi 90. V tednu dni se je zvrstilo prek jeseniških odrov šest predstav ljubiteljskih gledališč in skupin iz Slovenije, gostovali pa

^. so tudi gledališčniki s Koroškega in iz Prizrena.

Tokr "}a Jesenicah je b i lo v zna-

ertju dveh jubilejev pomemb-A ? a razvoj ljubiteljskega gle-

I št a v gornjem delu Gorenj­i h ; 80-letnice G l e d a l i š k e g a

Jstva Jesenice in 45-letnice f e |°vanja G l e d a l i š č a Tone Č u -_ r 8. decembra 1945 se je na-

r e f prvikrat dvigni la zavesa ^ U s t a n o v l j e n e g a g leda l i šča ,

Varal i p a s o dramo Ivana u* n* a rJa Pohujšan je v do l in i . m f lo r j ansk i . O b tem jubi leju "P° sklepu predsedstva Skup-jne občine Jesenice Gleda l i š ­k i ^ u f a r P r e i e l ° m a l ° J l * « o obč ine Jesenice. K ju -ko J * m j e sen i šk ih g ledal iščni -i j v V n U s t v a r j a l c e v kulturnega hli{{ e ni a sploh je v imenu repu-Ce * e 8 a sekretariata za kulturo

l e t a l a tudi Vesna Č o p i č , na­i v c a ministra za kulturo.

A u f a r j e v e plakete za leto I , u so letos prejeli : j u d i s l a v Č r n o l o g a r za knji-

j ^ 1 0 ustvarjalnost. Č r n o l o g a r ^ Pisatelj, k i p iše za najširše I "°žice preprostih bralcev. D a

r

? a ljudskega pisatelja, do-|y yje tudi njegov preprost,

1 tudi nekol iko okoren in S ( -;U§en jezik. T a "prepro-

Po svečani podelitvi Čufarjevih priznanj je Gledališče Tone Čufar Jesenice predstavilo svojo drugo premiero te sezone. Fevdeaujevo Poroko Stefa Vampiča je gledališka družina zaigrala v priredbi Bojana Čebulja, ki je komedijo tudi režira! in zasnoval sceno.

S h ^ b r u š e n 0, |n "l judskost" se kaže le ^ P ^ i pogled. Njegovi junaki

Namreč ne t ip ičn i za ljudske v e r r

e s U : so indiv idual i s t i , intro-c i ' u P o r n 1 ^ ' ' ki iz urba­

r i S V e t a zaznamovanega z krj^? v ečenjem, intrigami in f i n a l o m beži jo bodis i v svoj i(j|| r a nJi svet, bodisi v k m e č k o |w?. l n . neokrnjeno naravo. Ne

|g *to iz strahopetnosti. beži jo r a z o č a r a n j a in obupa. Vsa

0 , ° g a r j e v a dela so obarva­

na z loka ln im kolor i tom G o r -njesavske doline in v njih so poleg v e č n o č loveških proble­mov vztrajanja, upora in vdaje nevsiljivo izpostavljeni mnogi d r u ž b e n i problemi sedanjega časa .

Stanka Mencinger je prejela Čufar jevo plaketo za glasbeno vzgojno, ustvarjalno in pou-stvarjalno dejavnost. Pri svo­jem glasbeno vzgojnem delu na Osnovni šoli Prež ihov Voranc na Jesenicah je posebno pozor­nost posvetila u č e n c e m nižjih razredov. Njeni pevci dokazu­jejo visoko pevsko znanje, do­živeto izvajanje glasbe ter iz­redno pevsko kulturo. Z otro­škim zborom je posnela kaseto Polžki skladatelja Janeza B i -tenca, k i so jo predstavili v Cankarjevem domu. Ak t ivno je sodelovala tudi pri uvajanju

glasbene sl ikanice. Stanka Mencinger je b i la sodelavka v Gleda l i šču Tone Čufa r , kjer so z njeno p o m o č j o pr ipravi l i glasbeno pravljico Kresniček .

Izidor Trojar je prejel plake­to za tridesetletno organizacij­sko, vzgojno in ustvarjalno de­lo na p o d r o č j u fotografije. S fotografijo je ukvarja že tride­set let. U s p e š n o je vod i l foto-krožke na raz l ičnih šo lah in uvajal mlade v svet fotografije. Je instruktor in učitelj fotogra­fije Foto zveze Jugoslavije in ima naziv fotoamater I. stop­nje. Izidor Trojar je tudi usta­novitelj filmske skupine Odeon in Foto k luba Jesenice. Vsesko­zi si prizadeva za razvoj foto­grafije, za organizacijo razstav in je neumoren pri razvijanju novih idej.

Podeljeni sta b i l i tudi dve Čufarjevi d i p l o m i ; Janez M o -hor i č jo je prejel za 68-letno igranje v p iha ln ih orkestrih. Igrati je začel že pri takratni Krekov i godbi . Vsa leta je b i l izredno delaven član pihalnega orkestra in nastopal z njim ta­ko v obč in i , republ ik i , v zamej­stvu, na r epub l i šk ih in zveznih tekmovanjih. Popravljal pa je tudi instrumente in s tem orke­stru pr ihrani l mnogo s t roškov. Janez M o h o r i č je starosta v je­sen i škem pihalnem orkestru. Igranje mu daje življenjsko m o č , ostalim č l a n o m orkestra pa je vzor discipliniranega in delavnega godbenika.

Planinsko d r u š t v o Dovje -Mojstrana pa je prejelo d ip lo­mo za spošt l j ivo kulturno po­slanstvo, k i ga opravlja na po­droč ju l ikovne in muzejske de­javnosti . Leta 1980 je d ruš tvo organiziralo svojo prvo slikar­sko koloni jo v Vrat ih , od takrat pa se j i h je zvrstilo še deset vedno z u d e l e ž b o slikarjev iz vse Slovenije. Sl ikarska koloni ­j a Vrata ima poleg populariza­cije našega gorskega sveta še poseben pomen tudi pri ohra­njanju naravne in kulturne de­dišč ine . Sl ikarska koloni ja seje kot edina ohrani la od treh sl i­karskih koloni j po zaslugi Pla­ninskega d ruš tva Dovje - M o j ­strana. Poleg organiziranja s l i ­karske kolonije ima d r u š t v o ve­l ike zasluge za postavitev T r i ­glavske muzejske zbirke v M o j ­strani, k i je pomembna oboga­titev kulturno tur i s t i čne ponud­be. # Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik

Premiera v Gledališču Tone Čufar ^ ^ ^ ^ na Jesenicah

Zabaven in a k t u a l i z i r a n FEYDEAU

H r u ^ r n i t e v gledališkega praktika Bojana Čebulja kot avtorja *tave Poroka Štefa Vampiča Georgesa Fevdeauja na jeseniški

i "S, oder pomeni uspeh zanj in za ansambel.

^'ni H n a s ' u v Poroka Stefa Vampiča ob imenu Georges Fevdeau po-^doi g r c z a priredbo in tako tudi je: režiser Bojan čebulj , ki seje U*d Sem obdobju vrnil na jeseniški oder (z mariborskega lutkarske­g a m s t v a ) . je namreč priredil za to uprizarjanje komedijo Barillo-vf|e r_P°roka Georgesa Fevdeauja v prevodu Aleša Bergerja na kraje-

i ^ | Q . ž rnere ter jo hkrati tudi aktualiziral. (Komedijo so v izvirnem S i e ! i U - i g r a l ' v Drami S N G Ljubljana leta 1984). Jedro Fevdeaujeve

' kra' I J e / a P ' e t 0 V » zamenjav in presenečenj je seveda ostalo, prenos il'lia i J ^ V n e razmere pa sc kaže v poimenovanju oseb in kraja doga-Uj^V 'Pov ice , ki že po zvočni, pa tudi vsebinski analogiji povedo, i\[ ^ e K temu je dodana nekdanja in sedanja strankarska pripad-^Hja(, . S u r n i č n i h akterjev in namigi na sedanje politične razmere. T i ^ b e s ' H

S o P r a v duhovita in nevsiljiva dopolnitev tudi sicer domisel­nih -,L e komike, ki se navezuje na situacije in na značaje posami-gferjcv. % tti/dn č ebu l j je kot izkušen gledališki praktik s priredbo besedi-jjrt(jS[.-'0 lr> i. zasnovo lahkotne scene oblikoval d inamično zabavno jji ri-,r

v ° ; kakršno fevdeaujevska komika zapletov in presenečenj lu-8ral C r e ^ e n o ' preprosta, lahkotna scena predvsem omogo-

"crn n r ^ e r n neovirano menjavo situacij; povečan poročni list v uvod-P*Q& , Z o r u skupaj s songom o veljavnosti uradnih aktov primakne , *c i j 0

V ! e ! c m e n i saiiričnosii na oči tno v vseh časih mogočno biro-i>il. ' r n a "-'d' v Vampičevem primeru odločilno vlogo. Z izbo-

Prešernovo gledališče Kranj

k u l e n i h igralcev za osrednje vloge je režiser zagotovil zaneslji­va ' tek , ° , J o J~/ —'— "P— ...... V • ° ' * t r a ' - s ' u > ponazarjanje smešnih situacij v zadregah in °. Pr'pudnosti. ki se v d inamičnem rumu nizajo skozi predsta-

?Mt| j n ° S n svoje vloge sproščeno in razmeroma naravno odigrali h

f*tey m c n Košir v vlogi ženina Slefa Vampiča, ki se zapleta i / za­l i l o j £ a t ' r e W o , Mira Holte kol tašča in po zaslugi zapitega uradnika h^*1 hm. i ' ^ ' * e n a . Rado Mužan v vlogi pogrešanega morskega volka. % - ™rloi v , , i : —j i i i F L . I : x_

s t Š m C | J C m d o P c , ) a ' N ' n a Š u m n i k kot ne pra

t r n e » . J v v l ° g ' njenega obtiževalca in perspektivneža Gr ižona

. v j r e ' a ^ n J c Elizabeta Znidaričič v vlogi hišne pomočnice Urške i i^f i lh« ' a . Posrečeno predstavo, katere skupni imenovalec in hkra

? 0(jjB ° ' v vlogi zdomskega živinozdravnika. Igor Škrlj s posreče-L r 0 v -Šelf U L O ^'8 u r o zapitega občinskega in sodnega uradniku; Borut pilit v e | ( > t riovodobni župan in Metka Dulnnn v v logi tajnice z ve-^ R^*jem do petja, Nina Slamnik kot ne prav zagreta nevesta in

d ^ " n n • v " - , , u 1 ' iv .u jumi , Rami . mujiMi n i i v i i vTf i i vv in u b r a t i 0 m j U r a \ novešenosl vseh izraznih sestavin s posebnim pou-

jj1 P r c S f ' n "jenem komičnem bistvu in ritmu, ki niza presenečenje v , | hf n

e C t f n jem Temu usirezen jc bil na premieri tudi nenavadno n o t J * ' v občinstva

France Vurnik

G L E D A L I Š K A B A S E N

Ustrezen izbor Mojce Pokrajculje za najmlajše občinstvo, izrazno in scensko dopolnjujoča se uprizoritev in igrivost.

V teh poznojesenskih dneh, ko že trkajo na vrata božični in novoletni prazniki , čep rav bo do njih treba še marsikaj postoriti , večina zunajljubljanskih pok l i cn ih g leda l i šč pripravi predstavo za svoje najmlajše obč ins tvo . G r e za repertoarni obolos teh tea­trov, k i ga pripravljajo z večjo al i man jšo intenzivnostjo, odvisno od izbire besedila in izvajalcev. Še največ je zadreg s teksti, saj se le malokateri slovenski pisatelj še loti izvirne teme (izjema je Feri Lainšček) . Pa tudi z otroki ni več lahko, saj j i h televizija in kasete tako rekoč vsak dan zasipajo z razl ičnimi izdelki , od risank do igrane fantastike. Kakšn ih posebnih zunanjih spodbud za te vr­ste ustvarjalnost pa ni videti. Zato velja temu, kar sploh nastane, posveča t i to l iko večjo pozornost.

V P reše rnovem gledal išču v Kran ju , kjer imajo te vrste kon­tinuiteto tudi v kakovostnem pogledu, so se letos odloči l i za pra­vljično basen M o j c a Pokrajculja, ki jo je za uprizarjanje pr i redi l i n s pesmimi za songe opremil Janko Moder . Predstava je kom­pleten, z vsemi izraznimi sredstvi d o p o l n j u j o č se izdelek, ki traja št i r ideset minut, kar je za koncentracijo najmlajšega obč ins tva vsekakor zadosti. Mise lno jedro te zgodbe je celo nekako spra­vno, se pravi v duhu časa , kar izhaja iz dogajanja, da se n a m r e č živali , ki j i h M o j c a ob neurju sprejema pod svojo streho v ob l ik i velikega lonca, vedejo strpno, dasi je v njihovi naravi d r u g a č e n nagonski apetit. Vo lk mora zajcu prizanesti , jež sicer izriva l is ico, vendar je okaran i pd . ; skratka zgodba ima nevsiljivo moralno je­dro, izhajajoče iz teh razmerij in pa iz lisičje zvitosti.

Ob umirjeni plesno pevski tea t ra l ičnos t i je najbolj pos reče­na odloč i tev režiserja Lojzeta Domajnka vsekakor ta, da igralci ponazarjajo živali kot osebe iz vsakdanjega življenja, se pravi, da gre za izrani obrat, v katerem ljudje dobijo živalske lastnosti. S pr ikupno igrivostjo nastopa ves ansambel P G : Judita Z idar kot pomir ju joča M o j c a z naravno, neposredno d o m a č n o s t j o , Bernar­da Oman v vlogi lisicer kot zvita drama, Tanja Dimitr ievska, ki sc tokrat prvič pojavlja na odru P G , s suverenim nastopom upo­dablja vsiljivega ježa , Mat jaž Višnar v vlogi zajca ustrezno naka­zuje njegovo strahopetnost in p o s k o č n o s t , Pavle Rakovec kot preteči volk v temni večerni obleki in Tine Oman kot medved ali moža t gorjanec v smislu koncepta poosebljanja živali. Vse to do­polnjujejo in vizualno podpirajo scena in kostumi po zasnovi Vinka T u š k a , plesne sestavine Alenke Dolenc Križaj in glasbeno pevski prispevki Lojzeta Kra jnčana s predstavitvenimi songi. Predstava torej, ki daje zabavno estetski užitek ne le najmlajš im gledalcem, marveč tudi nj ihovim spremljevalcem.

France Vurn ik

KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V s tebr iščni dvorani Mestne hiše je na ogled numiz­matična razstava Osemstoletnica denarstva na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem, novejše smeri V Prešernovi hiši pa je odprta raz­stava Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi. V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 19.30 upr izor i ­

l i N . Machiave l l i j a sA85Mandrago lo - za abonma modri in iz­ven, v sredo za zeleni in izven, četr tek, 22. 11., ob 19.30 za četr­tek in izven ter v petek in izven. Gostuje Primorsko dramsko g leda l i šče N o v a G o r i c a . Jutri , v sredo, ob 16. ur i bo v Pioni rsk i knj ižnici Kranj ura pra­vljic.

J E S E N I C E - V razstavnem salonu D o l i k razstavlja akad. slikar Jaka Torkar. V galeriji Kosove grašč ine je na ogled 18. medre-gionalna foto razstava treh dežel Furlanije - Julijske krajine, K o r o š k e in Slovenije.

B E G U N J E - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Najvidnejši žirovski in idrijski ustvarjalci

R A D O V L J I C A - V galeriji Sivčeve h iše bodo danes, v torek, ob 18. uri odpr l i razstavo del akad. slikarke Dore Plestenjak in akad. slikarja Domna Slane. Ob otvoritvi bo nastopil duo kitar Jan Plestenjak in Uroš Rakovec, pela bo Marjana Z u r u n i č . V dvorani radovl j i ške knj ižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 predstavili poezijo Ivana Minattija. Sodelujejo pesnik in člani Linhartovega odra. V Glasbeni šoli Radovljica bo v četr tek, 22. novembra, ob 19. uri klavirski recital Tatjane Ognjanovič. N a sporedu so dela Beetho-vena, Liszta , Skrjabina in Debussvja.

Š K O F J A L O K A - V galeriji Ivana Grohar ja razstavlja akad. s l ikar in grafik Črtomir Frelih. V galeriji Fara razstavljajo člani Foto k ino k luba An ton Azbe . Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V L T H je na ogled razstava fotografij Poplava 90 avtorja Jane­za Pipana. D O M Ž A L E - V L ikovnem razstavišču D o m ž a l e so na ogled k i ­parska dela Jožeta Stražarja.

Nova premiera na Loškem odru

CARMINA BURANA Škofja Loka - Na Loškem odru bodo v petek, 23. novembra, ob

19.30 premierno uprizorili noviteto Petra Pavlovca Carmina Burana. Gre za zanimiv gledališki projekt, ki so ga podprli

številni sponzorji, Loški oder pa je ponudil organizacijske in tehnične storitve.

Delovni dogovor pred premiero: režiserka Bernarda Pav lovec, avtor Peter Pavlovec, vodja Loškega gledal išča Meta Pe t rač in šepe ta lka .

M o r d a kdo pomis l i l na povezavo z Orftovo Carmino bu-rano. ki je prav zdaj na sporedu v ljubljanski Oper i . Škofjelo­ška predstava nima, razen naslova, z Orffovo predstavo poseb­ne povezave, zatrjujejo ustvarjalci na L o š k e m odru. Peter Pav­lovec je dramski tekst pr ipravi l po svoji noveli in ker ga je Orffova glasba vedno pritegovala, jo je po svoje pritegnil v svojo dramsko predstavo. Nastalo je nekaj med farso in grote­sko je svoje delo označi l avtor in napisal svoje videnje absolu­tnih resnic ter vse skupaj zaupal režiserski presoji svoje hčerke Bernarde Pavlovec. Predstava, k i jo pripravljajo, je v mnogo-čem nenavadna, saj je režiserka k predstavi povabila poleg do­mač ih loških g leda l i ščn ikov tudi sodelavce - koreografa, igral­ca in plesalce iz ljubljanske Opere in baleta. # L . M . , Foto: Gorazd Šinik

Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja je te dni na ogled sli­karska razstava akad. slikarja in grafika Črtomira Freliha. Umetnik se v svojih delih zavestno odpoveduje olepšavam in vzbujanju ugodja. Njegova umetnost je zreducirana na skopa iz­razna sredstva, očiščena je vsakršnih iluzij, iz nje vejeta hlad in tema. Sprva je v njegovih upodobitvah še najti podobo človeka, antropomorfne in zoomorfne deformirane tvorbe, specifične iko­nografske znake, zdaj pa je njegov inspirativni vir narava. - Foto: Gorazd Šinik

Sladko iz Leda! Praktično iz Leda! Prihranek pri času in denarju! Sladoledi: - na palčkah - kometi - torte Bajka - roladna cassata - družinski sladoled (250-in 500-gramski) IZDELKI IZ TESTA: - Zagorski štruklji - lisnato testo - testo za zavitke - cmoki s slivami, marelicami in sirom - jabolčni, sirovi in višnjevi zavitki - testo za pizzo - svaljki - pita lorena - mini pita lorena - pizza z mortadelo

Z N A M I M I . ZAUPANJA

Če ste sledili oznaki, ste prihranili

Ledo vam ponuja in kakovostne

° 3

Jorek, 20. novembra 1990 OBVESTILA , OGLASI 9. S T R A N ^ S ® S & M £ E G L A S

STORITE TUDI NEKAJ ZASE NE BO VAM ŽAL!

B a r P a r a n-OM Stremilo« U Šenčur

mSm&j D o m J L A ' K R A N J

% 4 -' - w v s a k • o ' ^ P E T E K

^ S O B O T O o d u re d o • u re

Komisija za M D R in D S za O D

Servisnega podjetja Kranj

objavlja prosta dela in naloge V O D E N J E G R A D B E N E D E L O V N E E N O T E Pogoj i : - V . stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri - strokovni izpit iz g r a d b e n i š t v a - izpit iz varstva pri delu - vozniški izpit B kategorije - najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih del ih v gradbeni operativi - t r imesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za n e d o l o č e n čas s po ln im de­lovnim č a s o m . Kand ida t i naj vložijo pisne ponudbe z doka­z i l i o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kran j , Tavčar jeva 45.

zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj

O B V E Š Č A zava rovance v kra jevnih s k u p n o s t i h K r o p a , K a m n a G o r i c a , L a n c o v o in Podnar t , d a b o d o v dneh o d 21 . - 23 . n o v e m b r a 1990 zavarova ln i zas topn i k i preurejal i p r e m o ž e n j s k a zavarovan ja , ki s o ne inkas i rana za rad i dal jše o d s o t n o s t i z a s t o p n i k a . Zas topn i k i b o d o preurejal i tudi o b s t o j e č a ž iv l jen jska zavarovan ja .

Prosimo, da pripravite zavarovalne police, sodelujete z našimi zastopniki in se po možnosti v navedenih dneh zadržujete v bližini doma. Tako nam boste pomagali, da bo zaostalo delo pri preurejanju zavarovanj opravljeno čimprej in kakovostno.

zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj

A G R O P R O M

K M E T J E P O Z O R ! Trgovsko podjetje Agroprom d. o. o. Kranj vam po konkurenčnih cenah d o s t a v l j a n a d o m g n o j i l a in k r m i l a

- pšenična krmilna moka 2,85 d in /kg

- b o v i s a l a 5 k g 10,25 d in /kg

- N S K - B / 1 5 a 5 0 kg 5,45 d ln /kg

- N : P : K 13:10:12 2.350 din/ tona

Naročite lahko tudi druga krmila Tovarne močnih krmil Emona, gnojila INA Kutina in premikse Lek Ljubljana dopoldne po tel.: 061/342-328 ter zvečer po 20. uri po tel.: 061/578-658

ETAŽNA KLETKA ZA PREPELICE

A N T O N R A J G E L J 64245 Kropa 2 A tel. (064) 79-478 telex 34677 Rajgel telefax (064) 79-720

PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 6. - 18. URE

ETAŽNA KLETKA ZA KOKOSI NESNICE IN BROJLERJE

ETAŽNA KLETKA ZA ZAJCE

2 K M

mORKET TREncn

T P O N U D B A T E D N A

Polžki Senta 1/2 kg 1 zav. po 9,38 din 2 zav. po 8,99 din 30 zav. po 8,60 din

V S t r a ž i š č u , G a s i l s k a 5

MARKET, KI JE HKRATI DISKONT i J ZAKAJ? Računalniško vodena prodaja omogoča, da ima skoraj vsak izdelek tri cene

glede na količino nakupa Jeruzalemčan 0,71 Slovln Ormož 1 stekl. po 45 ,77 din 2 stekl. po 43,78 din 12 stekl. po 41 ,79 din

Renski rizling 0,71 Ljutomer 1 stekl. po 82,30 din 2 stekl. po 78 ,87 din 12 stekl. po 72 ,00 din

PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!

Zimski delovni č a s

8 . -19 . ure sobota 7 . -19 . ure nedelja 8. -12 . ure

N O V A Z A Č A S N A T E L E F O N S K A Š T E V I L K A J E 11-037

S e v a m z d i , d a ž i v i t e v a r n o ?

Ž I V L J E N J S K O

Z A V A R O V A N J E

Ce lahko mirnega srca obkrož i te teh sedem točk , ste na dobri poti:

Vaša varnost so zavarovani

Vsako leto

Z vašim partnerjem

zagotavljata varnost

Ko se vam dobite dodatna

miren začetek

Zagotovili ste so lan j e

Starost vas ne skrbi, da boste uživali

\ a rčeval ne

Tudi, če bo šlo kaj narobe.

i

2

3

4

5

6

7

in prihranki pred inflacijo.

se povečujejo.

živ ljenskim si vzajemno skupnega življenja

rodi otrok, sredstva za novega življenja.

sredstva za otrok.

ker že danes veste, sadove razumne odločit v e.

v življenju kdaj boste krizo manjšimi težavami

Z izpolnilvi jo z a \ a r o \ a l t i « ' police. Zi \ l jc i i skc«ra za \ar<»\anj i i pri Za \aro \a l t i i r i Tri«rla\ /. M l i n i podpisom lahko izpolnite \ seli zgornjih sctlem ! o č k .

i = z a v a r o v a l n i c a t r i g l a v L V ^ / KliR/JVI II \!l PoTRt.lU II \\R\OSi

STUDIO NIT KOPER

G L A S 10. S T R A N G O S P O D A R S T V O

U R E J A : M A R I J A VOLČJAK Torek, 20. novembra 1990

Velika luknja v bankah Markovič je naposled povedal, zakaj je slovensko gospodarstvo na robu zloma.

Markovič je napovedal skorajšnjo sanacijo bank, ki bodo le tako lahko normalno poslovale. V jugoslovanskih bankah namreč zeva velikanska prazna luknja, izračuni kažejo, da imajo za 144 milijard dinarjev oziroma za približno 12 milijard dolarjev dvom­ljivih terjatev in izgub.

Naravnost sicer ni povedal, da je največji problem Beoban-ka, toda poznavalcem razmer je docela jasno, da je to banka, ki ima približno tretjino vseh bančnih izgub, torej več kot 4 milijarde dolarjev, zato lahko v finančni zlom pripelje celotno republiko.

Tudi pri kršitvah zveznih predpisov ima v materialnem pogle­du prav Srbija levji delež. V zvezni proračun ni bilo vplačanih sko­raj 2,6 milijarde dinarjev prometnega davka, od tega v Srbiji, ki je zadržala tudi carine, 2,14 milijarde dinarjev, v Vojvodini 293 milijonov dinarjev in v Sloveniji 164 milijonov dinarjev.

Prispevka za nerazvite tako ali tako nihče ne plačuje več, do konca oktobra so bile republike federaciji dolžne 5.102 milijonov dinarjev.

Kosovska banka v Prištini pa je v nasprotju z zakoni in "brez vednosti" narodne banke ter službe družbenega knjigovodstva v začetku novembra izdala 700 milijonov dinarjev iz primarne emi­sije, čeprav je bila pred tem že likvidirana.

Dejstva in številke, kijih je Markovič nanizal v svojem govo­ru, posredno povedo, kako velikanska so prelivanja v Jugoslaviji. Z objavo teh številk smo dobili odgovor na vprašanje, zakaj je slovensko (in hrvaško) gospodarstvo na robu zloma, v gospodar­sko šibkejši Srbiji pa se jim ni potrebno ubadati s stečaji, celo iz smederevske železarne ni črnih vesti. Spretno so izgube svojih re-. alsocialističnih orjakov knjižili v bankah, ki so obračunavale bi­stveno nižje obresti kot v Sloveniji, zdaj pa naj bi njihove breme na rame nadela federacija. V Sloveniji pa je bila politika bank ra­vno obratna.

Jugoslavije ne povezuje več ekonomska logika, temveč gola borba za preživetje, zato Slovenija v njej postaja vse večji tujek. Logika nanizanih številk nam svetuje samostojnost. # M . Volč-jak

M o d n i b a z a r ' 9 0 - r e v i j a b l i š č a

V ljubljanskem Cankarjevem d o m u je b i l a minu l i teden t radicionalna modna revija M o d n i bazar, deseta po vrsti. P r i ­pravi la sta j o Cankarjev dom in D r u š t v o m o d n i h delavcev Slo­venije, na njej so slovenski tekstilci i n čevljarji predstavili naj­bol jše izdelke.

Brez sleherne zadrege smo lahko z izbiro , k i jo ponujajo na jnovejše kolekcije, izjemno zadovoljni . V n i č e m e r n a m r e č predstavljeni model i na M o d n e m bazarju ne zaostajajo za sve­tovnimi m o d n i m i trendi, tako v material ih, designu, kroj ih pa tudi n a č i n u ponudbe. Večje v p r a š a n j e seveda ostaja, kaj bo m o ž n o kupi t i v trgovinah, saj smo se iz dosedanjih bazarjev nauči l i , da bolj malo modelov, k i tako izvrstno izgledajo na manekenih, potem zaide v maloprodajo.

N a l e tošn jem M o d n e m bazarju so gorenjsko industrijo vzorno zastopal i : A l m i r a Radovl j ica , A l p i n a Žir i , Gorenjska ob lač i la Kran j , K r o j Škofja L o k a , O b l a č i l a Novost Tržič , Peko Tržič , Šešir Škofja L o k a , Tr iglav Kran j in Vezenine Bled . Trži -ška B P T se je vkl juči la v scenografijo, k i jo je ob l ikova l režiser prireditve Rok Lasan.

Ob tem, ko (tudi na Gorenjskem) p r a k t i č n o vsa tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija umira na obroke zaradi obremenitev, nel ikvidnost i , nestimulativnega izvoza in zapira­nja d o m a č e g a trga, je M o d n i bazar s svojim b l i ščem vso bedo t isočih zaposlenih v tej industriji zgolj p r ik r i l . B r i d k a opazka enega o d poznavalcev razmer v slovenskem gospodarstvu je b i la , da je usoda naslednjega M o d n e g a bazarja v prihodnjem letu zelo vprašl j iva , saj večini sode lu joč ih podjetij grozi s tečaj .

Ostajamo pa optimist i in upamo: da bo č im več od l i čn ih modelov tekstilne konfekcije, modn ih dodatkov, nakita in obutve za vse generacije, k i so b i l i p r ikazani na M o d n e m ba­zarju, po dostopnih cenah tudi naprodaj. T o bomo z obiski v trgovinah in but ik ih v prednovoletnem času kaj z lahka ugoto­v i l i .

1 , 8 m i l i j a r d e d i n a r j e v i z g u b e Slovenske elektrarne so v le tošnj ih devetih mesecih prido­

bile 6.857 mil i jonov k i lovatn ih ur e lek t r i čne energije, kar je to­l iko kot lani v tem času . Vendar je b i l nakup v drugih republi­kah lahko za 5,9 odstotka manjš i , saj je b i la letos poraba elek­trike za 3,8 odstotka manjša . S t roški elektrogospodarstva so znašal i 6.587 mil i jonov dinarjev in krepko presegli prihodek, ki je znaša l 4.782 mil i jonov dinarjev, v devetih mesecih je tako imelo 1.805 mil i jonov dinarjev izgube. T u d i v proizvodnj i pre­moga za termoelektrarne so posloval i iz izgubo, k i znaša 779 mil i jonov dinarjev.

Po dosedanjih izkušn jah bo ob koncu leta izguba pr ib l i ­ž n o na ravni d e v e t m e s e č n e , saj ocenjujejo, da p r i č a k o v a n a de­cembrska 8,3-odstotna podraž i t ev elektrike ne bo bistveno iz­bol jša la poslovnega rezultata, uč inki se bodo poznal i šele pr i­hodnje leto.

V prvem polletju so v elektrogospodarstvu števi lo zaposle­nih zmanjša l i za 264 l judi , v velenjskem rudniku l ignita za 218 in v rudn ik ih rjavega premoga za 258 l judi , kar bistvenega pr i ­hranka ne p r i n a š a . V le tošnj ih zadnjih dveh mesecih pa bodo poslovanje obremenil i še s t roški za remont v jedrski elektrarni in o d p l a č i l o tujih posoj i l .

Turistično podjetje Casino Bled, d.o.o.

QY >1NQ B l e d ' C e s U s v o b o d e 1 5

B L E D objavlja po sklepu upravnega odbora z dne 15. 11. 1990

J A V N O LICITACIJO Prodajamo: 15 rabljenih avtomatov za igre na s rečo znamke Bal ly , tip 847/1 , i zk l i cna cena 4.600,00 d in za kos in 30.000 ž e t o n o v za igralne avtomate, izk l icna cena 700,00 d in za 1.000 že tonov . Lici taci ja bo dne 22. I I . 1990 ob 10. uri v prostorih T P C a s i ­no Bled , d.o.o., Bled, Cesta svobode 15. Ogled je m o g o č iste­ga dne o d 9.30 ure naprej. Pravico do nakupa na j avn i l ic i ta­cij i imajo pravne osebe, k i imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti iger na s rečo. Prometni davek in vse s t roške v zvezi s pogodbo p l ača ku­pec. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 77-562.

Markovićeva ekonomska politika v prihodnjem letu

Dinar ostaja z ena proti sedem privezan na marko Premier je napovedal skorajšnjo sanacijo bank in zmanjšanje porabe v prihodnjem letu. Kranj, 15. novembra - Markovič je v prvem delu nastopa v zvezni skupščini razčlenil politične razmere v Jugoslaviji, pri čemer je bil kritičen tudi do srbskih potez, v drugem delu pa je napovedal ma­kroekonomsko politiko v prihodnjem letu. Iz njegovega, zelo dolge­ga govora, smo izluščili najpomembnejše stvari, ki naj bi prihodnje leto krojile naše delo in življenje.

Prihodnje leto bo o d l o č i l n o za prehod v nov sistem, je dejal Ante M a r k o v i č i n napovedal , da bo makroekonomska pol i t i ­ka t ak šna , kot je b i la v prvi po­lov ic i l e tošn jega leta, ko je b i l a zanjo z n a č i l n a trda denarna pol i t ika . Ozdravitev gospodar­stva pomeni odstranitev tistih njegovih delov, k i poslujejo z izgubo, zato lahko p r i čaku je ­mo padec d r u ž b e n e g a proizvo­da, ne sicer to l ikšen kot letos, vendar p rece j šen . C e l o v pr i ­meru opt imalne kombinaci je vsej dejavnikov ne bo mogel bit i manjš i od 2,5 odstotka.

Vztrajanje pri konvertibilnosti dinarja

T e k o č a gospodarska po l i t ika bo tudi prihodnje leto izhajala iz konvertibilnosti dinarja, k i bo še naprej z n e m š k o marko v razmerju sedem proti ena. M e ­sečna stopnja inflacije naj ne bi presegla 1,5 odstotka. T o bo m o č doseč i le z enotnim jugo­slovanskim gospodarskim pro­storom kot de lom evropskega in svetovnega trga, k i znotraj sebe ne bo poznal in ne d o p u š ­čal n i k a k r š n e parcelizacije. Ta­ko pol i t iko pa o m o g o č a j o tudi velike devize rezerve.

K l jučnega pomena bodo sredstva za investicije in pogoji za njihovo u č i n k o v i t o uporabo. I z račun i kaže jo , da potrebuje­mo vsa 2 do 2,5 mili jarde do­

larjev neto pr i l iva kapi tala iz tujine, saj bo le tako m o č spod­budi t i proces strukturnih spre­memb. D o m a č e g a kapitala, zlasti v podjetjih d r u ž b e n e g a sektorja, n a m r e č n i .

Reševanje bank

V kratkem bomo saniral i banke in s tem izpo ln i l i pogoje tudi za njihovo ekonomsko po­slovanje, kar bo med drugim o m o g o č i l o zn ižan je b a n č n i h obresti, k i naj okrepijo pr ipra­vljenost za investiranje, je na­povedal M a r k o v i č . Pospeš i l i pa naj b i ga tudi s sistemskimi m o ž n o s t m i za neposredno za­do lževan je podjetij v tujini , kar naj b i prav tako prispevalo k zn ižan ju obresti p r i nas.

A n a l i z a je pokazala, da prid-c na dvomljive terjatve in izgube v celotnem b a n č n e m sistemu d ržave p r ib l i žno 144 mil i jard dinarjev oz i roma p r ib l i žno 12 mil i jard dolarjev. Skupno so 3,1-krat večje od ustanovnega kapitala in obsegajo 57,8 od­stotka vseh v log in 35,9 odstot­ka celotne b a n č n e aktive. Izgu­be seveda niso enakomerno razdeljene po bankah in regi­jah, največ j i h je v srednjih in ve l ik ih bankah treh republik.

Precejšen del bank bo z line­arno sanacijo, k i pomeni dolo­č e n o p r e m o ž e n j s k o in dohod­kovno rehabilitacijo bank na podlagi d o l o č e n i h meri l , uspo­

sobljen za odpravo sedanjih te­žav in normalno poslovanje. Po p rv ih i z r ačun ih bo tako po­kr i t ih 31,6 milijarde dinarjev oz i roma 22 odstotkov izgub, s posameznimi sanacijami pa 102 mil i jardi dinarjev, kar predstavlja 79,8 odstotka iz­gub. T o bodo izvedl i z dokapi -talizacijo prek agencije federa­cije in z d o l g o r o č n i m i obvezni­cami federacije, pa tudi z doka-pitalizacijo na ravni republ ik in pokrajin. Največje breme b a n č n e sanacije, več kot 95 od­stotkov, bo prevzela federacija.

V okv i ru p l ač i lne bilance bo treba uvesti pravico zado lževa ­nja podjetij i n bank v tuj ini z nj ihovim lastnim jamstvom, kakor tudi prve korake pr i po­vezovanju našega finančnega in b a n č n e g a sistema s svetov­nim trgom denarja.

Zmanjšanje javne porabe

Porabo, k i še vedno z n a š a nekaj več kot 40 odstotkov d r u ž b e n e g a proizvoda, mora­mo zmanjša t i na 34 odstotkov d r u ž b e n e g a proizvoda, je dejal M a r k o v i č . V okvi ru tega zvezni p r o r a č u n d r u ž b e n e g a proizvo­da ne bo smel obremeniti več kot za 9,3 odstotka.

Zvezni p r o r a č u n pa bo dob i l nove vloge, poleg sanacije ban­č n e g a sistema bo v njem več sredstev za socialne programe. Zanje se bodo sredstva s 150 p o v e č a l a na 200 mil i jonov do­larjev, v tujini pa naj b i se za­dolži l i še za 150 mil i jonov do­larjev, kar je skupno 350 m i l i ­jonov dolarjev.

Poraba bo tako večja od raz­položl j ivih virov, zato si bodo pomagali z j avn im dolgom, v

Z z a k o n o m o p l a n i r a n j u čaka jo , d a b o do je ta ce lo ta

Ključna ekonomska vprašanja Preddvor, 15. novembra - Gost klubskega večera gorenjskih direk­torjev je bil tokrat Igor L mek, minister za plan v Peterletovi vladi, ki je spregovoril o problematiki planiranja, razmišljal o samo­stojnosti Slovenije in nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Ob tem je dejal, da bodo morali biti strankarski programi v pri­hodnje usmerjeni na ključna razvojna in ne več politična vprašanja, ter dodal, da bi samostojna Slovenija potrebovala Markoviča, saj bi razvojne ambicije lahko kaj hitro privedle do hiperinflacije.

V sekretariatu za planiranje razmišl ja jo o novem, nezavezu-j o č e m zakonu o planiranju, ka­k r šnega potrebuje " d r ž a v n o gospodinjstvo", planirat i je po­trebno zaradi informacij i n parlamentarne kontrole, je de­ja l Igor Umek . Pr i tem je po­memben odnos plana do vlade, do prostorskega planiranja, do sektorskih planov in do prora­č u n a , program vlade sestavijo po l i t i čne stranke, zato ga obi ­ča jno sestavljajo njihove oblju­be.

Izteka se petletno plansko razdobje in s pr ihodnj im letom si se zače lo novo, vendar z za­k o n o m o planiranju po Ume-kov ih besedah Čakajo, da ne b i b i l r ea l soc ia l i s t i čna nujnost, t emveč bi ga napravi l i , ko bo dojeta celota, saj bo plan odv i ­sen zlasti od tega, kako bo do­jeta. Sprejemali naj bi ga v dvofaznem postopku, s pogaja­nji že pred osnutkom. Obstaja­jo pa dileme glede ekonomske

" Če bo v Jugoslaviji vsak odgovoren zase, potem ni možna konsistentna makroe­konomska politika, mordn ob zelo "fer" zveznih institu­cijah in zelo ohlapna, je de­jal Igor Umek.

in razvojne strategije, poraba javnega sektorja pa naj bi ime­la m o č n o a n a l i t i č n o bazo.

I zhod i šče so seveda rezultati slovenskega gospodarstva, k i se vse bolj utaplja v izgubah, po devetih mesecih so izgube šes tkra t presegle akumulaci jo in predstavljajo 7 odstotkov d r u ž b e n e g a proizvoda. 10 od­stotkov d r u ž b e n e g a proizvoda odteka v federacijo, odteklo je 19 mil i jard dinarjev, vrnile so se 4 milijarde dinarjev, saldo je torej 15 mil i jard dinarjev. V t akšn ih razmerah je slovenska vlada prisiljena prevzemati ne­katere federalne funkcije, je dejal Igor Umek. Zače l a si je izmišljati kvazi instrumente (obveznice), s č imer b laž i in popravlja gospodarske rezulta­te, vendar pa t a k š n o ravnanje vsebuje nevarnost ohranjanja starih odnosov. R a z m i š l j a m o lahko v smeri "fer" federalnih institucij, k a k r š n e zdaj niso, saj je zlasti denarna pol i t ika pri­stranska. Vendar pa je upanja

malo, saj bodo nedvomno tudi v v e č s t r a n k a r s k e m sistemu, to­rej po voli tvah v drugih repu­bl ikah , še vedno navzoče težje po prelivanju sredstev, saj so razlike v Jugoslaviji prevelike, da bi splahnele. M a l o pa je tu­di upanja, da bi razviti dob i l i več besede kot nerazviti , če bi

j o že imel i , kakor jo imajo de­nimo v Italiji , pa b i razviti se­ver moral namenjati vel iko de­narja za nerazviti jug. Vse bolj so zato tudi zaradi ekonomskih razlogov n a v z o č a razmiš l janja o samostojnosti Slovenije, ven­dar pa tudi v tem primeru po Umekov ih besedah obstaja ve­l ika nevarnost hiperinflacije, na kar opozarjajo podobne zgodovinske izkušnje drugih. Razvojne ambicije bi bile zlasti v primeru samostojnosti Slove­nije zelo velike, denarja pa n i , v pr ihodnj ih petih do desetih letih pa bi potrebovali 17 do 20 mil i jard dolariev.

Devalvacija dinarja nam v tem trenutku ne bi prav nič pomagala, vse posle imamo v markah, stvari bi le presta­vili na višjo raven, pridobili pa ne bi nič, zajeli bi le sapo za mesec, dva in nič več, je dejal Jakob Piskernik. direk­tor kranjskega Merkurja.

Z m a n j š a n j e javne porabe je realna zahteva d a n a š n j e g a ča­sa, s tem problemom se bodo moral i spopasti tudi planerji , n ikakor pa ni lahek. Celoten p r o r a č u n zdaj predstavlja 33 odstotkov d r u ž b e n e g a proizvo­da, že znižanje za odstotek b i prineslo pretrese. T e h n i č n a in t e h n o l o š k a prenova industrije bo torej m o ž n a le s p o m o č j o tujega kapitala, zanj pa bi b i l i vabljivi le, če bi se vsaj za 25 odstotkov povzpel i na svetovni lestvici kredi t ibi lnost i , žal pa na njej zdaj zaradi po l i t i čne ne-

znesku, k i z n a š a 1,1 odstotka d r u ž b e n e g a proizvoda.

T u d i p l ače ne bodo smele p rekorač i t i okvirov d ružbenega proizvoda, ne b i pa smeli ome­jevati osebnih dohodkov, k i so rezultat večje uč inkovi tos t i in storilnosti. V s i , k i imajo izgube al i so nesolventni pa ne bi mo­gli izp lačevat i osebnih dohod­kov, k i b i b i l i nad mejo social­ne vzdržl j ivost i .

Konkurenčnost izvoza

H k o n k u r e n č n o s t i izvoza bo­do pr ipomogle tudi spodbude, k i naj podpirajo izvozno go­spodarstvo. N a j p o m e m b n e j š e so: zn ižanje obresti, pravica do zado lževan ja v tujini, regresira­nje obresti, zmanjševanje de­lovnih s t roškov , povrnitev ca­r in in drugih dajatev ter nadalj­nje širjenje pravic izvoznikov pr i pov rač i lu uvoznih obreme­nitev.

Primanjkljaj v transakcijah s tujino bo prihodnje leto pred* v idoma znaša l 1,9 milijarde di­narjev.

Ce lo tn i izvoz blaga in stori­tev naj b i se prihodnje leto po* večal za 8 odstotkov, uvoz p a

za 18 odstotkov.

Za kmetijstvo 7,1 milijarde dinarjev

Sl ika n a š e g a kmetijstva je za­radi subvencij precej popače­na, saj j i h več ina proizvajalcev ni b i l a de l ežna . Spodbude iz zveznega p r o r a č u n a bodo s s t roškov preusmeril i na premi­je proizvajalcem za k o n č n e iz­delke, zanje bodo prihodnje le­to namenil i dobr ih 7,1 milijar­de dinarjev, kar je več kot le­tos.

Premije bodo zagotovili za d o l o č e n o število kmetijskih pridelkov. Izbira bo usmerjena tudi na spodbujanje tistega de­la kmetijstva, kar velja pred­vsem za ž iv inore jo , k i je hkrati pogoj za oživi tev in prenovo agroindustrijske proizvodnje. To je panoga, katere razvoj je pogoj za ponovno oživitev vasi v celoti , še zlasti na hribovit ih območ j ih . Bistveno pa bo, da bodo kmetje, zadruge in podje­tja premije dobival i neposred­no in da bodo nevtralne glede na las tn iš tvo . • M . V .

Markovič je bil na dobri poti, vendar so mu stvari ušle, kar je tudi za nas tragi­čno, saj so takšni starti zelo težka stvar, ne delajmo si iluzij, da bomo sami to zlah­ka zmogli, je dejal lg°r

Umek.

gotovosti še vedno padamo-Najlažja naloga bo normaliza­cija sistema, k i bo že sredi pri­hodnjega leta primerljiv i . n

atraktiven v Evrop i . V ta okvir sodi tudi lastninjenje, razmere na tem p o d r o č j u so trenutno § e

najbolj podobne prvobitni aku­mulaciji kapitala.

Ocene pravijo, da bo l e ' ° s

padec d r u ž b e n e g a proizvoda 6-odstoten. Zan imiva je tudi ocena, kaj bi pomeni la srbska gospodarska b lokada, v najbolj ostri različici lahko družbeni pro izvod zn iža za 13 odsto­tkov. Prihodnje leto bo družbe­ni p ro izvod realno ostal na l c ' tošnji ravni, če se izvoz ne *>0

zmanj ša l , če bo gospodarstvo ohrani lo j u ž n e trge in če bo pri l iv tujega kapitala znaša* vsaj 150 mil i jonov dolarjev. .

Izvoz je letos zaradi tečaja dinarja realno padel, čeprav podatki kaže jo , da je preradu* nan v dolarje lani znaša l l 0 ' 5

milijarde dolarjev, letos Pa. 15,6 milijarde dolarjev. Tečaj je p r o b l e m a t i č e n , vendar pa J c

10 odstotkov cen naš ih izde'* kov nad ravnijo cen podobni« 1

izdelkov v svetu, 15 odstotkov so dosega, kar 75 odstotkov iz­voznih izdelkov pa je ne dose­ga, tega ne more popraviti no­ben tečaj . Inflacija se približuj« 100 odstotni. V Markovićeveu 1

programu pa ni nobene eko­nomske logike več, temve c

zgolj po l i t i čno razmišl janje , ic

dejal Igor Umek. • M . V.

K M E T I J S T V O UREJA: CVETO ZAPLOTNIK

Stanje slovenskih gozdov

Gre bolniku že na bolje? gol ta j ugodn i rezu l ta t i , k i so j i h da le zadnje meri tve Sloveni j i , b i m o r a l i spodbud i t i državo k odločnejšemu onesnaženosti ozrač ja .

anj, 18. novembra - Čeprav bi iz lanskih podatkov o poškodova-EJrj gozdov že lahko sklepali, da gre precej resnemu bolniku, ka-b r r j * s J o v e n s l < ' 8 o z d ' * e n a i n da se bo pozdravil kar sam,

e z (družbene) pomoči, pa gozdarski strokovnjaki zatrjujejo, da se ovenskemu gozdu resnično obetajo boljši časi le, če bo slovenska

o**3«? sPf eJela ukrepe za korenito zmanjšanje onesnaženosti r acja in če bo spoznala, da "kubik" ne more biti domala edini vir zagotavljanje denarja za nego, varstvo in obnovo gozdov.

poškodovanost i gozdov v uk repan ju z a zmanjšanje

V Slovenij i so začel i siste­matično raziskovati propada­nj6 gozdov že pred več kot dve-jna desetletjema, vendar je b i lo aziskovanje dolgo časa omeje-

. ° « na okol ico večjih onesna­ževalcev. Prvi popis p o š k o d o -anosti gozdov, k i je zajel ce-tno z gozdom poraslo površ i -

0 Slovenije, so napravi l i pred Petimi leti, i n sicer po metodi, 1 omogoča primerjave z drugi-

P1', d ržavami oz. daje celo ne-a J podatkov več kot sorodne

p o d e drugih d ržav . V Slove-lJi so popis ponovi l i pred tre-

1 leti, tega leta pa so po slo-flski metodi prv ič opravi l i

P°Pis p o š k o d o v a n o s t i tudi v j ^ i h jugoslovanskih republi­

k a vse, k i so verjeli, da so Sozdovi "na sončn i strani A l p "

e zdravi, so b i l i prvi rezultati k o l i k o š o k a n t n i in so celo

Gospodarski položaj goz­darstva se je letos iz več ra-tlogov še poslabšal. Porabni­ci lesa ne morejo več plače* v°ti ustrezne cene. najkako­vostnejši les se zaradi priča­kovanj po sprostitvi prometa 2 lesom že prodaja mimo gozdnih gospodarstev, veliki s° likvidnostni problemi, svo-

} e je k težavam dodal še za­kon o začasni prepovedi seč-W* v lastniško spornih druž­benih gozdovih. Gozdna go­spodarstva se za zdaj rešuje­jo pred izgubami tudi tako.

da ne uresničujejo gozdar­skih nalog, ki so posebnega družbenega pomena, ali da 2manjšujejo vlaganja.

Ker gozdovi umirajo, vse pogostejše pa so tudi nara­vne ujme (vetrolom, žledo-lom, povodnji), predstavljajo naključni pripadki že doma­la tretjino letnega poseka le­sa v Sloveniji.

dvomi l i v njihovo verjetnost. K o tudi druge meritve niso po­kazale dosti bol jše slike, so se tudi najbolj nejeverni sprijazni­l i z resnico, da je slovenski gozd bolan. Primerjave rezulta­tov prvega in drugega popisa ne kažejo bistvenih razlik pr i skupnem številu p o š k o d o v a n i h dreves, kažejo pa na raščan je de leža močne j e o g r o ž e n e g a drevja. Gozdarsk i in drugi stro­kovnjaki na podlagi nevidne p o š k o d b e dedne snovi , poveča ­ne vsebnosti žvep la v igl icah in izginevanja občutl j ivejš ih Hša-jev na vse večjem o b m o č j u Slo­venije domnevajo, da se bodo rezultati v prihodnosti še po­s labšal i . Z dodatnimi raziska­vami so ugotovi l i , da se je vse­bnost žvep la v smrekovih in borovih igl icah poveča l a pr i 82 odstotkih drevja in da sta dve tretjini smrek genetsko že re­sno ogrožen i . D a j e zrak preko­merno o n e s n a ž e n z žvep lov imi spojinami, potrjujejo tudi razi­skave o navzočnos t i lišajev.

Iz Č r n e knjige o propadanju gozdov v Slovenij i je razvidno, da je b i lo v Sloveniji pred tre­mi leti p o š k o d o v a n e g a domala 44 odstotkov drevja in da je b i ­la zdrava le še p r ib l i žno vsaka sedemnajsta je lka in vsaka peta smreka. Stopnja p o š k o d o v a n o -

T (kmetijske) preteklosti

Prijavili eno, posejali drugo Ko so predstavniki okrajne oblasti spomladi 1950. leta pre-

Medovali z žitaricami posejane njive, so ugotovili, da se ponekod ^javljene površine ne ujemajo s stanjem v naravi in da so ne­kateri "brezvestni kmetje" prijavili krmske rastline, posejali pa jarice. Na območju krajevnega ljudskega odbora Cerklje so oteli zatajiti 1,75 hektarja površin, na Brnikih 1,27 hektarja, v

^•tnincu pri Skofji Loki 1,08 hektarja, v Gorenji vasi 71 arov, pri Ani 46 arov, v Šenčurju 35,11 ara, na Visokem 0,23 ara.

\}edposamezniki so bili največji "utajevalci": kmet z Broda (1,4 *ktarja), kmetica s Spodnjega Brnika (68 arov) in kmet iz Moš

in arov)- Ker Je šlo za grobe prekrške, so morali plačati od '0.000 do 15.000 dinarjev.

Borba " za vsako poleno, za vsak meter drv... Ker so bile po vojni precejšnje težave pri preskrbi s kurjavo,

I oblast vsakemu podjetju, ki se je ukvarjalo z nabavo in proda­ja kurjave, določilo, koliko drv mora odkupiti od kmetijskih za-/}*g in od posameznikov. Zadruge nad takšnimi obveznostmi

'so bne najb0ij navdušene. Kmetijska zadruga Cerklje bi, na o/t l e r ' m o r a M že v drugem četrtletju 1950. leta dobaviti drva I KtJpovatcu, vendar tega ni storila, ker naj bi drva po besedah j-Sriega manipulanta ležala posekana v "mrtvem pasu". Zadru­zi ?8ornja Luša je bila kritizirana zato, ker je dobavljala drva

Q°.fe kakovosti, besniška pa zaradi tega. ker je "drva razdelila et* take vaščane, ki stanujejo skoraj sredi gozda in bi si jih Q v lahko pripravili sami".

fr°*tni kotiček v ponos vsem Primskovljanom „ S parolo "mi gradimo zadružne domove, zadružni domovi

a^yo nas" so v kranjskem okraju 1948. in 1949. leta začeli poditi 30 zadružnih domov, med njimi tudi zadružni dom na

,rtlskovem. Kot poroča tedanji Gorenjski glas. je pobudo za pQQt*nJ? doma dala O F februarja 1948. leta, aprila istega leta c . so že opravili prva dela. H gradnji so največ prispevali delav-

• medtem ko so bili kmetje v začetku nezaupljivi do "frontne in so pridružili udarnikom šele tedaj, ko so videli, da je

M Prebit. Naj je bilo tako ali drugače! Za današnje čase in raz-JU feJe zanimiv zlasti načrt, kaj vse naj bi bilo v domu. Vpritlič-

ntiJ bi bila dvorana za kino predstave in za gledališče igre ter bi°bTr' Z° trKovske m kmetijske "svrhe", v prvem nadstropju naj $e ' Prostori za knjižnico in za množične organizacije, v dru-Ha »a Rdeči frontni kotiček, ki bo v ponos vsem Primskovlja-

sti gozdov v Jugoslaviji je (po tedanjih podatkih) nižja kot v Sloveniji i n p r ib l i žno enaka av­strijski, razl ika je le ta, da je v Jugoslaviji og rožen ih , zelo og rožen ih in p r o p a d a j o č i h goz­dov že domala deset odstotkov, v Slovenij i skoraj 24 odstotkov (podobno kot pred tremi leti tudi na Bavarskem), v Avstr i j i pa le tri odstotke. Lansk i rezul­tati meritev p o š k o d o v a n o s t i

Če je še tako nepopularno in v nasprotju s kratkoročni­mi lovskimi interesi, je treba jasno povedati, da brez ob­čutnega znižanja števila rastlinojede divjadi, ni mo­goče govoriti o učinkovitem in resnem usklajevanju od­nosov v gozdu. Čeprav je že dolgo znano, da sta gozd in divjad tesno soodvisna dela iste celote, pa je bilo pri nas vsa leta po vojni gospodarje­nje z gozdom in z divjadjo lo­čeno, tako da je po gozdar­skih ocenah končno že mora­lo priti do njune medsebojne neusklajenosti. Gozdarji pra­vijo, da lovske organizacije letni odstrel divjadi v glav­nem načrtujejo prenizko in da načrta pogosto tudi ne uresničijo.

Gozdovi že dolgo niso več pomembni samo zato, ker dajejo les za preobsežno lesno industrijo in za ostale potrebe, ampak se vse bolj krepijo njihove splošno koristne funkcije, še zlasti na po­dročju varstva okolja. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da so posredne koristi gozdov celo desetkrat večje od koristi, kijih ima družba od lesa; pri tem pa opozarjajo, da nekaterih koristi niti ni mogoče ovrednotiti in povedati v denarju. Gozd je zaradi možnosti za delo in za dohodek pomemben tudi za 6.500 goz­darskih ter 44.000 lesno-predelovalnih in papirniških delavcev in nenazadnje tudi za 150.000 kmetov - lastnikov gozdov. 7.500 gorskih kmetij v Sloveniji je povsem odvisno od gozdov. V Meži­ški dolini, na primer, kjer gre za eno največjih žarišč poškodova­nosti gozdov, bo po gozdarskih ocenah v naslednjih petih letih prav zaradi stanja gozdov propadlo več kmetij.

gozdov so nekol iko ugodne jš i od prejšnjih (to velja predvsem za iglavce, kjer gre za zmanjša ­nje prve, tretje in če t r te stopnje p o š k o d o v a n o s t i ) , vendar pa je po mnenju Evropske ekonom­ske komisije m o g o č e govorit i o spremembah na bolje šele te­daj, če so " p r e m i k i " večji od pet odstotkov in če se v treh le­t ih pojavijo vsaj dvakrat zapo­redoma. V gozdarstvu ocenju­jejo, da b i dokaj ugodni rezul­tati zadnjih meritev moral i spodbudit i slovensko d ržavo k

o d l o č n e j š e m u ukrepanju za zmanjšan je o n e s n a ž e n o s t i ozračja , k i najbolj vp l iva na zdravstveno stanje gozdov - ne­posredno s škodl j ivimi snovmi in posredno s podnebnimi stre­si . Slovenija (Jugoslavija) je v zadnjih letih sicer storila nekaj korakov, k i dajejo upanje, da se bo o n e s n a ž e n o s t zmanjša la , vendar pa jo na eko lo škem po­droč ju še zmeraj č a k a izjemno vel iko dela. Jugoslavija je pred št i r imi leti ratificirala konven­cijo o o n e s n a ž e v a n j u zraka na velike razdalje prek meja, leto kasneje pa še protokol h kon­vencij i . Slovenija je pred dve­ma letoma z od lokom predpi­sala mejne kol ič ine oz. koncen­tracije škodl j ivih snovi, k i se smejo spušča t i v zrak, pa tudi roke za zmanjšan je emisij na dopustno mejo; slovenski izvr­šni svet pa je v predlogu dopol ­njenega d o l g o r o č n e g a nač r t a predvidel , da b i ob manjš i seč­nji lesa in večjem de ležu lesa s labše kakovosti zagotovil več denarja za vlaganje v gozdove. • C . Zaplotnik

Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo

Z a d r u ž n i z a k o n j e p r e v e č z a p l e t e n Ljubljana, 15. novembra - Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdar­stvo je pred današnjo oz. jutrišnjo razpravo v zborih republiške skup­ščine na seji v četrtek obravnaval novi republiški zakon o zadrugah. Člani so bili mnenja, da je zakon preveč zapleten in da je, vsaj kar zadeva kmetijsko zadružništvo, premalo natančen; nekateri pa so ce­lo predlagali, da bi za kmetijsko zadružništvo sprejeli poseben zakon. Kot je pokazala razprava, je največ pomislekov o zakonskih rešitvah na področju članstva in lastninskih odnosov, še zlasti o vprašanjih (ne)deljivosti zadružnega premoženja, uveljavljanja deleža zadrug pri lastninjenju sedanjih družbenih podjetij in vračanja zadružnega premoženja.

Z a zdrav je l j ud i i n ž i va l i

K e t o z a m o l z n i c ( V ) K l i n i čna s l i k a : V primerih prikrite (subklinične) oblike ketoze splošno klinično stanje molznic ni spremenjeno. Običajno je nekoliko zmanjšan le apetit. Prav tako tudi funkcija predželodcev ni spremenjena. Očitno se vidi, da molznice hujšajo, proizvodnja mleka pa upada. Z laboratorijsko prei­skavo je zaznati blag padec glukoze v organizmu, občasno pa se v urinu pojavljajo ketoni.

Za klinično zaznavno obliko bolezni je značilen očiten padec glukoze v krvi in močno izloča­nje ketonov preko urina, mleka in v izdihanem zraku. Obolele molznice hitro hujšajo, dnevna proizvodnja mleka pa se hitro zmanjšuje (tudi do 50 odstotkov). Žival kaže znake prebavnih mo­tenj (indigestije). Postopno molz­nica izgublja apetit, preneha prežvekovati, aktivnost predže­lodcev pa se ustavi. V težjih pri­merih se pokažejo tudi živčna znamenja ketoze. Javlja se apati­ja, razburjenost (pogosto leganje in vstajanje), pojačano slinjenje, nenormalen apetit (grizejo in l i ­žejo po lesu, železu in drugih predmetih, ki se nahajajo v bliži­ni), nekontrolirani gibi in nasla-

njanje na stojišča. V vseh oblikah bolezni frekvenca pulza in diha­nja ni spremenjena, telesna tem­peratura je v mejah normale. Ko­ža izgublja sijaj in elastičnost. Iz­dihani zrak ima vonj po acetonu, intenzivnost tega pa je odvisna od intenzivnosti obolenja. Mleko obolelih krav ima značilen slad­kobno grenak okus.

Poleg naštetih kliničnih zna­kov moramo za točno diagnozo pregledati biokemično tudi kri in urin na ketonska telesa. Danes pregled urina rutinsko opravimo s testnimi papirji Urokomb. (se nadaljuje) Mag. Dušan Likosar, dipl. ing.

vet. Mag. Andrej Pipp, dipl. vet.,

Z V Z G Kranj

Javna služba Čeprav bo republiška skupščina obravnavala zakon o

zadrugah šele na današnji oz. jutrišnji seji in torej še ni zna­no, ali se bodo poslanci strinjali s predlaganim osnutkom za­kona, pa je že mogoče reči, da v na novo organiziranih zadru­gah ne bo mesta za kmetijsko pospeševalno službo. Zadruge se bodo po novem ukvarjale le z vprašanji, kako (in po kakšni ceni) zagotoviti zadružnikom potrebne kmetijske materiale in kako kar najbolje prodati njihove pridelke; s strokovnimi kmetijskimi problemi pa se bo ubadala pospeševalna služba, ki bo organizirana kot javna služba, za začetek v okviru ob­močnih živinorejsko veterinarskih zavodov, kasneje pa pod okriljem (načrtovane) kmetijsko-gozdarske zbornice.

Čeprav se na videz zdi, da gre samo za formalnosti, s katerimi bodo pospeševalne službe prešle iz kmetijskih zadrug v območne zavode, pa se za formalnostmi "skrivajo" tudi zelo pomembne vsebinske spremembe. Dovolj pove že to, da po no­vem kmetijske zadruge ne bodo več odgovorne za strokovni razvoj kmetijstva v občinah, ampak javne pospeševalne služ­be, in da bodo v teh službah lahko delali le strokovnjaki, ki so po izobrazbi najmanj inženirji. Kaj to pomeni? Nekateri seda­nji pospeševalci bodo bržkone ostali brez dela ali bodo morali opravljati drugo delo - ne samo zaradi zahtev po večji strokov­nosti pospeševalne službe, ampak tudi zato, ker bo republika zmanjšala število pospeševalcev s sedanjih 360 na 300, koli­kor naj bi jih bilo že v prihodnjem letu.

Izločitev pospeševalne službe iz kmetijskih zadrug bo ko­ristna vsaj iz dveh razlogov - prvič: pospeševalci se bodo lahko ukvarjali samo s strokovnimi kmetijskimi problemi (v zadrugi so se morali - hoteli ali ne - tudi s poslovnimi zadevami in celo z deli, ki naj bi jih opravljale službe na nižjih ravneh), in dru­gič: ker se bo javna pospeševalna služba financirala iz repu­bliškega proračuna, tudi ne bo negodovanja in vprašanj, za­kaj pospeševalec na Gorenjskem zasluži slabše kot, denimo, v okolici Ljubljane. • C. Zaplotnik

V sobo to v N a k l e m

P o g o v o r o k m e t i j s t v u Naklo, 20. novembra - P o d r u ž n i c a Slovenske k m e č k e zveze N a ­klo prireja v soboto, 24. novembra, ob desetih dopoldne v ku l ­turnem domu v Nak lem pogovor o novi kmetijsko-gozdarski zakonodaj i , v račanju kmetijskega in z a d r u ž n e g a p remožen ja , o ureditvi kmetijskega šols tva i n o drugih vprašan j ih . Pogovora se bodo udeleži l i tudi Ivan O m a n , predsednik Slovenske k m e č k e zveze, in Član r epub l i škega predsedstva, dr. J o ž e Osterc, republ i šk i sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra­no, in njegova namestnica Mar i j a M a r k e š . • C . Z .

M E Š E T A R

V Slovenski z ad ružn i kmetijski banki veljajo od včeraj , 19. no­vembra, dalje ugodne j š e obrestne mere.

vrsta varčevanja obrestna mera

vloge na vpogled e n o m e s e č n a vezava vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava nad 12 mesecev vezava nad 24 mesecev vezava nad 36 mesecev

14% 2 0 % 2 9 % 3 0 % 31 % 3 2 % 3 3 %

E d i n o pr i vlogah na vpogled velja stara obrestna mera, p r i vseh obl ikah vezave denarja pa so obresti za odstotek višje od dosedanjih. Banka uvaja od 19. novembra dalje tudi novost — dodatne obresti, k i so odvisne od viš ine in trajanja vezave.

višina zneska dodatne obresti

od 50.000 do 99.999 dinarjev od 100.000 do 249.999 dinarjev nad 250.000 dinarjev

1 do 4 odstotke 2 do 5 odstotkov 3 do 6 odstotkov

Izdelava in m o n t a ž a transportnih naprav Vidmar , Krmel j na Dolenjskem, prodaja dvigalke, dvigala in ostale naprave po naslednjih cenah:

vrsta naprave cena (v din)

dvigalka R D z nosilnostjo 800 kg 1.000,00 dvigalka R D z nosilnostjo 1200 kg 1.300,00 porodna priprava za teleta P P 300 1.000,00 ver ižno dvigalo, 800 kg 3.500,00 ver ižno dvigalo, 1200 kg 4.500,00 reduktor, 40 vr t . /min . , motor 900 v r t . /min . 4.000,00

Po ko l iko je kaj na kmetih 1

vrsta pridelka enota cena (v din)

drobni (krmilni) krompir kg 1,00 do 1,50 jabolka kg 5,00 do 7,00 č r n o beli bikec (7 do 30 dni) kg 40,00 praš ič (150 kg) kg 32,00 svinja (250 kg) kg 28,00 mleko liter 5,00 do 8,00

^ h * e * < - 2 0 % Trgovina z o t r o š k o konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4 ,1. nadstropje. Tel. in fax (064) 39-714.

Posebna ponudba kozmetike CLAUDE D'ENRY iz Milana! Pri nakupu nad 500,00 din možno plačilo na 2 čeka. Odprto od 9. -19. ure, SOBOTA od 9. -13. ure.

ZA D O M IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN

Z a naš pravi lni o d n o s d o l e s a

B E L I N K A sve tu je Vprašanje Pred leti smo gornji del hiše ob i l i z leseno oblogo. V glav­nem se je lepo ohrani la , le na ba lkonu na jugozahodni strani hiše , kjer vse poletje m o č n o žge sonce, se je obloga izsušila (smreka) in obledela, iz nekate­rih desk se je pocedi la smola, tako da stena še bolj grdo izgle­da. Prvotno smo oblogo zašči t i ­l i s temnim Sando l inom in ru­s t ikalnim lakom. Tako je b i lo p a č pred desetimi leti v navadi . Lepo pros im za nasvet, kako naj stene obnovim. Deske so zaradi izsušenos t i tudi precej hrapave. Š p r a n j e , k i so nastale med deskami me nit i ne moti­jo , vem tudi , da j i h ne morem z n ič imer zapolni t i . K o bomo de­ske znova naravnali in znova zabi l i - nekatere so malce zvite - bodo šp r an j e manjše . Rada b i le, da bi stena spet izgledala le­po, da bo spet uži tek posedati na ba lkonu , pa seveda, da b i se na lesu ne delala š k o d a . K . N o ­vak, Kranj Odgovor

Z a obnovo fasadne obloge, k i je b i la prej zašč i t ena s Sandol i ­nom, nato pa še premazana z

rust ikalnim l akom, je treba naj­prej vedeti, a l i gre za lak v pra­vem pomenu besede a l i gre za lak lazuro. Č e gre za lak, po­tem ga morate najprej odstrani­t i , preden z a č n e t e n a n a š a t i kar­ko l i na novo. Č e pa gre za lak lazuro, potem je dovol j , da les dobro očis t i te s k r t ačo iz t rdih ščet in. Č e ste že prej imel i lak lazuro, potem vam p r i p o r o č a m o , da obnavljate tudi z lazuro, to je z Bel topom. K e r pravite, da je prejšnji premaz že zelo zdelan, p r i p o r o č a m o , da les najprej p r e m a ž e t e z Bel lesom (ta bo les k e m i č n o zaščit i l ) , nato pa na-nesete dva nanosa Beltopa. Č e se les obnavlja p r a v o č a s n o , to je na vsaki dve do štiri leta, potem uporaba Bellesa ni po­trebna in tudi nanos Bel topa je dovolj že eden. Dr. mag. Riana Benko, dipl.

ing. B E L I N K A , kemična industrija,

Ljubljana

P R A V J E , D A V E M O

M o n s t e r a h o č e v e l i k o v o d e Monstera del ic iosa zbuja pozornost z or jašk imi , g loboko nare­

zanimi in luknj ičavimi l ist i . Vzporedno z l istom se na steblu na­vadno razvije dolga z r ačna korenina. Posebej lepa je in v manjš ih prostorih porabna, dokler ima le nekaj listov, kasneje p reveč zbohot i . Stare jše rastline se da o b d r ž a t i tudi v man j š ih prostorih, le n izko j i h je treba odrezati ; iz dela, k i ostane na rastlini p o ž e n e novo steblo, odrezani pa je poraben za potaknjence. Monstera rabi velik vode in hoče tudi m o č n o hranilno prst, sicer pa je skromna in zelo pri lagodlj iva l o n č n i c a .

V isto d r u ž i n o kot Monstera spada tudi drevoljub (Phi loden-dron) z večj im š tevi lom med seboj precej raz l ičnih vrst, tako po zgradbi listov kot tudi glede zahtevnosti.

P O S K U S I M O Š E M E

P o l p e t k i z g o b a m i To je spet eden od odličnih receptov Irene Krivec Vilman z Jesenic. Irena pravi, da je za gobe vedno čas, saj jih lahko kupimo v trgovini (v slanici) ali pa jih preprosto vzamemo iz zamrzovalne skrinje, če smo bili čez leto tako pridni, da smo si jih nabrali in shranili za zi­mo. Z a 4 do 5 oseb potrebujemo 3 žemlj ice al i isto ko l i č ino belega kruha, po l l i tra mleka, 2 jajci , 1 č e b u l o , 4 stroke če sna , sol , po­per, malo Vegete, zelenje peter-šilja, 1 ž l ico kisle smetane, ma­lo paprike v prahu, 1 malo žlič­ko p a r a d i ž n i k o v e mezge, po l del olja (ali kake druge m a š č o ­be), m a š č o b o za cvrtje in seve­da gobe: 250 g svežih a l i po l l i ­tra v ložen ih v s lanici .

Najprej zavremo mleko in ga poli jemo po na kockice nareza­n i h žeml j icah . M a s o p r e m e š a ­mo, da so žemlj ice enakomer­no n a m o č e n e in pustimo. Sedaj se lot imo gob. V ponev damo pol del olja in na drobno sese­kljano č e b u l o : svetlo p o p r a ž i -

mo. K o č e b u l a postekleni, jo posol imo in zalijemo z malo vode. Potem bomo doda l i še česen in bomo prepraž i l i še te­ga. Zdaj dodamo oč i ščene in na drobno nasekljane gobe, p r e m e š a m o ter potresemo z na-sekljanim peterš i l jem. Plamen z m a n j š a m o , pokri jemo ter du-š imo . K o gobe izpustijo vodo, potresemo še s poprom, Vege-to, dodamo žl ičko p a r a d i ž n i k o ­ve mezge, kdor ima pa rad pe­koče , pa lahko doda tudi nase-kljan feferon. Vse skupaj meša ­mo in d u š i m o , dokler ne i zpad vsa voda, k i so jo oddale gobe (med d u š e n j e m vode ne pr ih­vatno). Potem odstavimo in pu­stimo, da se oh lad i . V hladne

V i n o je z d r a v o Zadnjič smo že pisali o vinu, da je zdravo, da daje moč, redi kri, po­spešuje prebavo in da je še kako potreben okrevajočemu starejšemu bolniku. Pa poglejmo, katero vino je za kaj dobro. B eli burgundec, suho vino z 11 do 12 odstotkov a lkohola , pijemo pr i bronhit isu in gr ipi (3 x 1 d l na dan); Beli burgundec, s ladko, je kot na l a šč za rekonvalescenco (3 x 1,5 d l na dan); Bizeljsko belo, suho, kiselkasto v ino z 10 do 11,5 odstotka alkoho­la pomaga pri k r o n i č n e m revmatizmu in ledv ičn ih kamnih (3 x 1 d l na dan). Cviček, suho, kiselkasto vino, z 9,5 do 11,5 odstotka a lkohola p i ­jemo pri k r o n i č n i h ekcemih, p o v e č a n e m pr i t isku, s ladkorni bole­zn i (3 x 1,5 d l na dan); Haložan, suho v ino , z 10,5 do 11,5 odstotka a lkohola pomaga pr i k r o n i č n e m revmatizmu, ledvičn ih kamnih , kol i t isu in slabem te­ku (3 x 1,5 d l na dan): Ljutomerčan, suho vino z 11 do 12 odstotki a lkohola , pomaga enako kot h a l o ž a n , z ist imi k o l i č i n a m i ; Metliško črnino, suho, kiselkasto vino z 10,5 do 11,4 odstotka a l ­kohola , pijemo pri k ron i čn ih in akutnih vnetjih črevesja, slabo-

gobice dodamo odcejene žem­ljice, jajci , k is lo smetano, pa­pr iko v prahu in vse skupaj do­bro p r e m e š a m o . Č e je zmes preredka, jo zgostimo s kruho­v i m i drobt inami , p r e m e š a m o in pustimo še malo stati, da se zgosti. Pokusimo in po okusu še dosol imo al i popramo. Z a p r ib l i žno po l ure lahko damo zmes še na hladno, da vse za­č imbe oddajo svoj okus. Zmes mora bit i gosta.

V posodi za cvrtje segrejemo m a š č o b o . Zmes zajemamo z žl ico, jo povaljamo v m o k i in z roko obl ikujemo majhne pol -petke (velike za o t r o š k o dlan) in j i h z obeh strani ocvremo na m a š č o b i , da se hrustljavo zape-čejo. Zraven ponudimo zeleno

solato al i solato iz svežega ze­lja s fižolom in kruh.

Jed je primerna za dneve, k a ; dar p r i č a k u j e m o obiske, s a J zmes lahko pripravimo že ne­kaj ur prej in jo shranimo h lad i ln iku , potem pa na hm" ocvremo in p o s t r e ž e m o .

Nikdar ne govori narava eno, a modrost drugo. Narava - izravnava. Kar je naravno, ni sramotno.

CREinaC VAS VABI od 23. 11. do 2. 12.90

N A T E D E N

RIBJIH JEDI

Rezervacije in informacije po tel: 064 /23 -650

krvnosti in utrujenosti (3 x 1 d l na dan); Merlot, suho, kiselkasto vino, z 11,5 do 12,5 odstotka alkohola pomaga pr i rekonvalescenci, utrujenosti i n slabokrvnosti (3 * d l na dan); Rebula, suho, kiselkasto vino z 10 do 12 odstotki alkohola pom 3 ' ga pri slabi prebavi in dispepsiji (kozarec po obroku); Rumeni muškat, polsuho vino z 10,5 do 11,5 odstotka alkohola« lajša obolenje ž o l č n i k a in pomaga k hitrejši rekonvalescenci ( l

do 2 kozarca po obroku) ; Portugalka, moš t z 8,5 do 10,5 odstotka a lkohola , nas rešuje o> spepsije, gnitja in slabega teka (kozarec moš t a popijemo p r e d

obrokom) ; Kraški teran, suho, kiselkasto, t rpko vino z 8,5 do 10,5 odstotka a lkohola pomaga pri k r o n i č n e m in akutnem vnetju črevesja, utrujenosti in slabokrvnosti (kozarec popijemo po obroku) . Traminec, polsuho vino z 11 do 13 odstotki a lkohola , pijemo P 1 1

gr ip i i n prehladnih obolenjih (3 x 1 kozarec na dan); Peneča se suha vina pomagajo pri v roč in i , p o v e š e n e m ž e l o d c u , > c

je premalo kis l ine v že lodcu , pri s r čnem infarktu (kozarec popU c ' mo pred glavnim obrokom). In kako vino, ki naj bi nas pozdravilo, pripravimo? Na buteljko vi** dodamo 10 g cimeta, 3 žličke sladkorja in limonino lupino. Vit0

grejemo do približno 60 stopinj C. Zdravilni učinek velja samo Zfl **' vedena vina.

V o b j e m u m o g o č n i h o č a k o v Č e t r t k o v o jutro ni posebno vedro. Slana je po travnikih in

rastlinah. M e g l a se še zadržu je nad t ravniki in pol j i . Skozi okno avtobusa o b č u d u j e m reko, naravo in mesta. Ljudje hitijo po opravkih . U r a je pol osmih. V i d i m že l eza rno , k i izpušča s t rašne bale d ima. Sonce že pošil ja svoje prve ža rke skozi oblake in me­glo. Pripeljemo se po ov ink ih do Vršiča. K o izs topim, o b č u t i m veter, ki se kar z a ž e n e vame.

Zberemo se v skupino in od idemo po strmi poti navzgor. O b robu poti so borovci , k i zadržu je jo veter. K a r vroče mi je že. Odpnem si bundo, kar za silo pomaga. Č e z po l ure hoje po strmi poti se ustavimo na jas i , odmaknjeni od poti . Jasa je majhna in posejana s skalami . O k r e p č a m o se in nadaljujemo pot. Še vedno je strma. Na to se na drugi strani s p u š č a navzdol . Sledi ura hoje po skalah in poteh in pr idemo na Sleme. Ravnina je posejana s hr ibčki in lužami . Po skalah pogrnemo.bunde in se o d p o č i j e m o . V i d i m skalnate gore brez grmičevja . Tukaj je prelepo. Sonce nas ogreva, postaja prijetno toplo. Zaspana sem, hkrati pa postajam razigrana. S tovar iš i in nekaterimi prijateljicami kartamo. Dve uri mineta in moramo se poslovi t i od s o n č n e g a Slemena. Hoja nazaj je krajša . Čez eno uro smo pri avtobusih.

B i l je prijeten dan. Melita Močnik. 6. b r. O Š Franca Marna ,Vodice

M o j o d n o s d o n i k o t i n a Pri cigaretih me moti to,

da otroci kadi jo in že misli jo, da so odrasli ljudje. V resnici pa so neumni . Isto vlogo igra tudi a lkoho l , ko mlad i s pijan­čevan jem dokazujejo svojo "zrelost". Smrad , k i prihaja iz cigarete, se hitro razširi na pu­loverje, jop ice , nogavice, i td. Č e dolgo kad i š , se t ežko odva­diš in za zdravljenje po t r ebu je š vel iko časa . V cigareti je niko­t in. T o je enako kot mami lo in

si odvisen od njega. Kajenje je zelo škodl j ivo , saj lahko dob i š raka na p l juč ih in ži lna obole­nja.

Pri nas ne kadi nobeden, saj pravijo, da se t ežko o d v a d i š kajenja in imaš z njim velike te­žave . Č e moji starši ne kadijo, tudi sam ne bom, saj od kaje­nja n i m a š nobene korist i . Andrej Golija, 8. r. O Š Prešer­

nove brigade,Zelezniki

V C a n k a r j e v e m

d o m u so n a m p r i p o v e d o v a l i o f i l m u .

Nisem b i l prvič v C a n ­karjevem domu. Prostor je zelo velik in lepo oprem­ljen. Lepo b i b i lo , če b i ta­ko dvorano imeli tudi v Tr­žiču. Zvedel sem vel iko o zgodovini filma, o zvrsteh. T u d i an imirani film mi je bi l všeč. Rok Ahačič , 5. a r. O Š hero­

ja Brač iča /Trž ič

3 x 3 Loterija 3x3 me vedno poživi, čeprav ničesar ne dobim, ves čas pred TV precepi m. Fuj - jesenski 3x3, ker mene sreča kar zgreši, morda v novoletnem kaj dobim, vsaj milijonček din. Denar v Ljubljano, avto v Maribor, a na Jezersko - glavobol. Špela Semrov, 4. r. O Š Z g .

Jezersko

I š č e m o d o b r e ,

p r i j a z n e u č i t e l j e

V e r a G r o b e l š e k Svoj dosedaj trinajstletni učiteljski staž je začela na kranjski Osnovni šoli Sta­ne Žagar, zdaj pa že deset let poučuje na razredni stopnji v šoli Bratstvo in enotnost. K o smo jo obiskali in pove­dali, da so jo učenci predlagali za pred­stavitev, je bila sicer malce v zadregi, češ da je takole javno izpostavljanje skoraj nekakšna kazen in da je veliko učiteljev boljših od nje. Potem je le ra­da spregovorila o svojem delu. Že po prvih besedah "zelo rada imam otroke, rada učim, pri tem delu uživam..." in

celo "ko stopim v razred, me že pogled na te otroke sprosti in zlahka pustim svoje osebne probleme na hodniku..." je bil jasen vzrok njenega uspešnega dela. Tudi pripovedovala je o tem z ne­kakšnim zanosom, zlahka in veliko, kot o nečem, kar j i res veli­ko pomeni.

Otroci čutijo tovrstno naklonjenost, zato dober medsebojen stik in sodelovanje ni vprašljivo. Res je, da mi vedno pravijo, da sem dobra in prijazna, a včasih tudi, da sem stroga. Mislim, da je pri­jaznost že dolžnost, ki gre k vsakemu poklicnemu delu z ljudmi. Vendar mora šolar poleg tega čutiti tudi strogost, a zraven obvezno poštenost. Skrivnost tega dela je v ravnovesju strogosti in prijazno­sti, resnega dela in sproščenosti. Morda me imajo otroci radi tudi zato, ker razumem, da včasih ali nekateri potrebujejo tudi toplino v smislu telesnega stika in jih zato rada "pocrklam". Seveda se zave­dam tudi odgovornosti poklica. Osebno upam in želim, da bomo kmalu dobili drugačno šolo, ki bo temeljila na dobrem psihološkem poznavanju in upoštevanju otroka v vseh starostnih obdobjih. Zelo se navdušujem nad WaIdorfsko pedagogiko, ki je v tujih zasebnih šolah že dolgo uveljavljena, temelji pa na upoštevanju otroka kot enkratnega, čudovitega bitja, osebnosti zase, ki mora biti drugačna od drugih in se mora zato učitelj vsakemu od njih približati druga­če. Seveda se je tega treba naučiti, uspešen pa je lahko le učitelj, ki teži k izoblikovanju lastne osebnosti, da je lahko otrokom tudi ne­kakšen vzor. Na svoj razred sem vedno precej navezana in vsaj gle­de učnega uspeha jih spremljam vse do osmega razreda. Vsakega svojega učenca doživljam drugače, vsak od njih mi osebnostno tudi nekaj da, zato si vsakega posebej zapomnim in se še danes, kadar jih srečam, zlahka spomnim njihovih posebnosti. • T. J . , foto: J . Cigler

V uredništvu se je nabralo že nekaj vaših predlogov za rubriko o dobrih, prijaznih učiteljih, k i jih bomo z veseljem predstavili. Še nam pišite, predlagajte!

VIC - M L A D I V O Z N I K Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato Polje 1, Kranj

Bodoči vozniki pozor! MLADI VOZNIK

Organizi ramo b rezp lačn i tečaj cestnoprometnih predpisov s tehniko vožnje . Tečaj se bo pr ičel 20. novembra ob 11. uri v učilnici šolskega centra Iskra na Zlatem Polju.

Vse informacije dobite na sedežu firme Zlato Polje 1 (med E T P in A M D ) al i po telefonu 23-619.

Za vas imamo pripravljeno p resenečen je .

Klatili smo orehe Jesen je čas , ko oklat imo

orehe. Zato grem vsako leto v Vešter, kjer imajo tri velike ore­he. Letos so b i l i zelo poln i . Vzel sem dolgo pal ico in koša­ro. Zače l sem j i h klat i t i . Naen­krat se je kar vsulo z drevesa.

O b d n e v u O Z N

Hite l i smo j i h pobirat P ° r e , gu. Nabra l i smo j i h tri ko ^ M a m a orehe posuš i v P T ^ Kasneje speče orehovo P f ^ n in nam jo ponudi , ko p n d

k n j e j - „z iabo'' Rok Plestenjak, 4. r. OSp*v &

L a k o t a v n e r a z v i t i h d r ž a v a h Lakota je problem, s katerim se s o o č a vedno već U°r^jje,

svetu. Največja lakota je v nerazvitih d r ž a v a h Afr ike in / r i je . kjer ljudje živijo v popo lnoma n e m o g o č i h razmerah za ^ ' V A t r o c i Problem pa je še večji, ker najbolj trpijo nedo lžn i otroci. O ^ so lačni od svojega rojstva in poleg tega so razmere, v kater« .j vijo, tako slabe, da mnogi umrejo - če ne zaradi lakote, pa W jo bolezni , za katero zbol i jo zaradi umazane in o k u ž e n e vodCi pijejo, in podhranjenosti. . , f 3 z-

M n o g i iz razvitih dežel sveta hoče jo ta problem OffljW ^j ja n imi akcijami svetovnega formata. Ena prvih akcij je bila a ^ Boba G e l d o f a Band A i d , s katero so pomagali predvsem 'J 1 ! j v v Et iopi j i in Sudanu. Poleg teh akcij pa se z lakoto in D 0 , e ? r l J | j e r i ' nerazvitem svetu ukvarjajo tudi mnoge organizacije pod ^ ^ n i -O Z N . Tako se z boleznimi ukvarja Svetovna zdravstvena org 5

zacija ( W H O ) , z lakoto pa predvsem organizacija, k i se U V cjja. hrano in kmetijstvom ( F A O ) . Ve l iko vlogo ima tudi organi**^ jr» k i se trudi z i zobraževan jem ljudi, da bi znali pridelati hra ^ preživet i sami ( U N E S C O ) . Vsako leto sc porabijo za rese mal ih č rnčkov velike kol ič ine denarja, a n iko l i ni dovolj-

T u d i v naši šoli smo naredil i plakate, na katerih smo P / a l i lakoto in žejo v nerazvitih deže l ah . tir*^

l i n a Sitar , 6. r. O Š Staneta Ž a g a r j a , *

R A Z V E D R I L O U R E J A : D A R I N K A S E D E J

Ljudje v vzhodnem delu Evrope se razmeroma malo smejimo, ne gojimo k a k š n e g a veselja do šal a l i vicev na ra­č u n kogarkol i že. Se p a č nismo smeli , nismo si u p l i , ker b i utegnile bit i posledice le prehude. Pol i t ika k o m u n i s t i č n e g a totalitarizma je po svoji naravi že taka, da p rep reču je sleher­ne sp rošču joče vzgibe in že minimalno radož ivos t jemlje kot potencionalno o g r o ž e n o s t zase in za d r ž a v o ter za državl ja­ne, k i j i h je treba imeti pod komando. Prav hecno bi b i lo sta­t is t ično pregledati, ko l iko sovragov nas je og roža lo v zadnjih štirih desetletjih: če te pa kar naprej in naprej in iz vsakega kota gledajo raznorazni notranji i n zunanji hud ičk i , ti pa -bogami - ni do nobene šale .

Zato Vzhodnjaki v očeh Zahoda že dolgo veljamo za č u d n e tipe. Vsak malo bolj po l i t i čno inovat ivni turist, k i pr i­haja k nam in k i zvedavo škili tudi po narodu in njegovih na­vadah, vam bo o d k r i t o s r č n o pr iznal , da se mu ljudje v komu­nizmu in social izmu zde zaprti vase, mrk i , njih otroci pa kar nekam ustrahovani, premalo o t r o š k o igr ivi in razposajeno nagajivi. Pa še res je : naši otroci so v primerjavi s kakšn imi br i tanskimi mulčk i pravi ange lčk i , pa naj. se nam zde še tako neomikani in nevzgojeni. K r e p k a je razl ika v miselnosti in n a č i n u življenja - kajti naši otroci so v vrtcu slišali več o po l i ­t ik i kot je o njej pripravljen razmišl jat i p o v p r e č n i Evropejec.

Posledice vztrajne in tako determinirane po l i t i čne dok­trine so opazne tudi po humorni plati . K a r pomislite, kdaj ste zadn j ič slišali kakšen dober vic in se ob njem od srca na­smejali? K a k š e n iskriv š tos, k i pove več kot t i soč besed? Vse je tako hudimano resno, sivo, zapleteno in skrivnostno, da je

TEMA TEDNA

A K V A R I J prav duhamorno. N a teh zemljepisnih d o l ž i n a h in š i r inah n i ­kdar niso mogl i dobesedno poznati izreka: »Življenje je okrogla stvar - če pa n i , jo je treba kakorko l i že zaokroži t i . . .«

Z a k a k š n e krepke in iskrive izpeljanke seveda tudi ni kakšn ih posebnih možnos t i . Le kdo b i se šalil v iz časa in ob času , ko vsevprek vlada eno samo eks i s t enčno uboš tvo in ko domala ni nobenega poroš tva , da bo kdaj sploh bolje? Le kateri Vzhodnjak bi se lahko brez grenkobe nasmejal, ko b i v uglednem a m e r i š k e m listu prebral naslednji opis razmer na V z h o d u :

» Z a deže le Vzhodne Evrope po padcu komunizma ve­lja, da je lahko iz akvarija napraviti ribjo juho, malce težje pa je iz ribje juhe spet napraviti akvarij.

C e primerjavo razumemo po svoje, potem bi lahko rekli vsaj to, da smo si moral i vzhodni jedci tisto ribjo juho po žli­

čkah razdeliti i n da je nismo pojedli ob svečah , p ražn je oble­čeni in v metu l jčk ih , kajti vedno se je pazi lo , da se delovna raja ne b i p reveč zredila in p o m e š č a n i l a . Zakaj pa nam je material za kosi lo namenoma plaval kar v akvarijski samo­pos t režb i i n nam ni b i lo treba s t rnkom do reke - to pa je tež­ko vp rašan je . Seveda je treba pl juni t i na k o m u n i s t i č n o ideo­logijo, nekaj malega pa b i svetovna pol i t ika le kaj vedela o tem, zakaj je bilo dobro Vzhod toliko časa zadrževati v takih razmerah, da smo zdaj - kot je oni dan nekdo dejal - za Evropo samo zamorci. Malo boljši zamorci sicer, ampak kljub vsemu samo zamorci... Taki tumpki pa vendarle nismo, da bi verjeli, da je množična vstaja Vzhodne Evrope pač nekaj spontanega in neodvisnega od svetovne politike in njenih ekonomskih intere­sov. Njihova zahteva po demokraciji in večstrankarskih volit­vah ni pač nobeno človekoljubje: v parlamentarni demokraciji je le več reda in več nadzora in tako manj možnosti za lumpari-je, tveganja in izgubo kapitala.

Č e smo že na V z h o d u , povejmo še tale v i c : Pride nekdanji šef Vzhodne Nemčije, Erick Honecker, pred

svetega Petra v nebesa. In sveti Peter vpraša: »No, Erick, kam bi rad? V vzhodni ali v zahodni raj?«

» K a j pa h o č e m , « ža lo s tno skomigne vp ra šan i , » če sem b i l že to l iko časa šef vzhoda - na vzhodno s t ran .«

» D o b r o , « reče sveti Peter, » a m p a k moram ti povedati, da boš moral vsak dan na kosi lo i n na večerjo le v zahodni raj. Res se nam ne sp lača , da b i v vzhodnem raju kuhal i le za enega. . .« • D. Sedej

Čas diskotek in nočnih lokalov

Zabava zagotovljena Kranj, 17. novembra - Dolgi zimski večeri in noči so kot nalašč *a obisk gost i šč , p les išč , nočnih lokalov, diskotek, kina... vsega *ar vsaj malce diši po sprostitvi in razvedrilu. Š e pred kratkim J* bilo za zabave željne na Gorenjskem bolj slabo poskrbljeno. I odprtjem novih diskotek, lokalov in nočnih klubov pa se nam 2 * to zimo obeta vrsto zanimivih večerov.

T a k o je ob k o n c i h tedna že skoraj mesec d n i odp r t a d i ­skoteka Blaupunkt v d o m u J L A V K r a n j u , te d n i p a se odpi ra jo t ud i vrata nočnega lokala "Robinson dub" v tr-l o v s k e m centru Dete l j i ca v Trž iču . " Ž e dlje č a s a sem so­de loval z d o m o m J L A v K r a ­nju, tako d a sem o rgan iz i r a l Plese in zabavne v e č e r e . V i ­del sem, da je kranjsko ob­č in s tvo d o b r o i n ž e l j n o zaba-v e , zato sem se o d l o č i l z a d i ­skoteko, k i j o v p rvem nad­stropju u r e d i m o vsak petek •n soboto . Po leg o d l i č n e glas­be redno s k r b i m tud i za tako

i m e n o v a n e goste v e č e r a . T a ­k o so v s l abem mesecu d n i tukaj na s topa l i : Pepe l i n k r i , B r a n k a K r a n e r , M e t a M o ­č n i k , H e l e n a Blagne , Rober -to iz Italije, Č o b i , danes p a nas topa Y U M a d o n n a . K l j u b temu d a zaenkrat še n i t o l i k o ob i skova l cev , kot si j i h že l i ­m o (malce je k r i v a s laba re­k l ama) , ž e p r i p r a v l j a m nasto­pe A g r o p o p a , Pr l javega kaza­l i š ta , V l a d a K a l e m b e r j a , N o ­v i h F o s i l o v i n še koga . V e č kot bo ob i skova lcev , bol j se

b o m o p o t r u d i l i p r i i skanju n a j p o p u l a r n e j š i h d o m a č i h in t u d i nekater ih tuj ih pevcev i n s k u p i n , " p r av i Janko Hau-sman, l as tn ik V i d e o t e k e B l e d , k i v a b i v l o k a l t ako mlade kot malce s t a r e j š e o b i s k o v a l ­ce.

M a r s i k d o sicer ob ime­n u d o m a J L A ne m i s l i na za­bavo , vendar* je d i sko teka pr i je tno urejena, njena pred­nost p a so t ud i n i zke cene p i ­j a č , ka r je v teh č a s i h t ud i po­m e m b n o . • V . Stanovnik

Gost sobotnega Y U Madonna.

večera je bi la

D r u g a stran pol i t ike Zahodn i N emc i so že bolj spoznali svoje vzhodne roja­

ke in tako kroži jo serije vicev na njihov r a č u n . Poglejmo, ka­ko se Zahodn i N emc i n o r č u j e j o : "

Vprašanje: zakaj gospodinja iz Vzhodne Nemčije redno kupi dva pralna stroja?

Odgovor : Zato, da med njima lažje postavi desko za pranje perila.

Vprašanje: Kako prepoznaš vzhodnonemškega taksista, ki je bil pripadnik tajne policije N D R ?

Odgovor : K e r ve za naslov potnika prej, preden mu ga ta pove.

Vprašanje: kako podvojiš vrednost trabanta? Odgovor : N a p o l n i š mu tank.. Vzhodni Nemec se želi izkazati pred damo in jo povabi v

ugledno restavracijo v zahodnem delu Berlina. Natakarju naro­či steklenico vina.

»Kateri letnik pa želite?» vpraša natakar. Gost preplaše­no odvrne: »Če je le mogoče - ali bi ga lahko dobil kar zdaj?«

Smeh je pol zdravja Tokrat nadaljujemo z objavljanjem šal, ki nam jih je poslala

Nataša Zupan iz Mavčič.

Mladina Mama petnajstletne hčerke

se huduje: » K a k š n a je d a n a š n j a mla­

d ina! Pr i petnajstih letih bi vse noči hodi la po diskotekah in zabavah, na trideseti rojstni dan pa se svoje mame sploh ne s p o m n i ! «

V šoli »Otroci, kako se imenujejo

ptice, ki se v jeseni odselijo v to­plejše kraje?«

Turistke!

V avtobusu Nepotrpežljiv popotnik v avto­busu sprevodniku:

»Ali bom kdaj d o č a k a l , da bo ta p o č a s n i avtobus pripeljal v Ljubljano?

»Boš , boš , saj si še m l a d ! «

Kokoši Sreča ta se dve kokoš i . Pr­

va vpraša drugo: » N e k a m č e m e r n a si.« Odgovor i druga: »Vroč ina

me kuha, visoka je, kajti že tri dn i nisem kuhala j a j c «

Nedelja Šef vpraša novega usluž­

benca: »Kaj pa vi delate pona­vadi ob nedeljah dopoldne?«

»Prav nič ,« odgovori u s l u ž b e n e c .

» P o t e m bi vas pa rad opo­zor i l , da je danes to rek!«

In še šale , k i nam j i h je po­slala M i n k a Ž a g a r iz Cerke l j :

Nogomet Med odmorom nogometne

tekme vpraša gledalec sodnika: »Imate mogoče dve sekundi

časa?« » I m a m , « potrdi sodnik. »Potem mi pa prosim po­

vejte vse, kar veste o nogome­tu!«

'vlale gorenjske vasi:

K a m n e P i š e : D . S e d e j

Janine - Na Kamnah pri Dovjem stoji le nekaj hiš, ki so jih zgradi-' Po vojni. Marija Legatova je ena izmed najstarejših vaščank, saj

J*° naslednji teden dopolnila 91 let starosti. Jakob Aljaž je dajal Nasvete, če pa mu kaj ni bilo všeč, je vsakomur naravnost tudi povc-

T r e b a je slab* jest* i n f e J $ t d e l a t ' !

Poleg lepega dolinskega na-elja v zgornjesavski do l in i , po-

, e 8 Dovjega, pod prisojnim po­l j e m Kepe z nadmorsko viši-

£ ° 2144 metrov, leži tudi maj-^ e j i zaselek Kamne, k i šteje le "ekaj hiš . Razumlj ivo je, da je

el Dovjega, razprostira pa se o savskega mostu v Mojstra-0 do novega kampa, ki ga je a Dovjem postavil zasebnik

| , r » n c Voga. ^ranc Voga je med drugim

v to r dokaj odmevne knjige ^Potnini na Dovje, knjige, v j ^ e r i popisuje nekdanje l judi P običaje ter nasploh življenje g d j na Dovjem. Snov za nje-j t ° v ° knjigo so mu posredovali

l e v i l n i starejši d o m a č i n i , k i še {^mnijo, kako so nekdaj kme-jj. n . a Dovjem gospodari l i , kaj J ? Je veselilo in kaj težilo. . .

^rnalo takih zanimivosti je a vto r Ju knjige Spomini na

Dovjem posredovala tudi da­nes 91-letna Marija Legatova, ki živi v Kamnah . Obiska l i smo jo kot eno najs tarejš ih va ščank ne le Kamen , ampak tudi Dov­jega.

K a m n e z a t o , k e r j e s a m o k a m e n j e

»Kaj pa naj vam rečem,« pra­vi prijazna in zgovorna Legato­va Mar i j a , k i bo zdrava in čila prihodnji teden praznovala 91. rojstni dan. »Lepo je bilo vča­sih, zdaj pa smo se postarali -številni sorodniki, prijatelji in znanci so že pomrli. Najbolj mi je žal, da v Kamnah ni več mojih sosedov, s katerimi smo se tako zelo dobro razumeli. Pomagali smo si, kakor le smo mogli in tudi znali poveseliti na kakšen godovni dan: zbrali smo se pri godovniku in s pesmijo in glasbo praznovali njegov praznik.«

V K a m n a h je bi la več ina hiš /grajenih po vojni. Zakaj se

imenujejo K a m n e ? Ja za to ,« se zasmeje Mar i j a Legatova, »za­to, ker so tu same skale, sam » k a m n e « . K o smo gradil i hiše, smo pobral i na tone skal.

Rod i l a sem se pri K lančn i -kovih na Dovjem - v d ruž in i nas je b i lo enajst otrok in le ena hči je umrla pri osemnaj­stih letih. Lahko si zamislite, kako težko so starši z eno p lačo vzdrževal i tako š tevi lno druž i ­no. M o r a l i smo po svetu, v ča­su okupacije pa je b i lo najhuje. Še zdaj se večkrat spominjam, da smo za ves mesec dobi l i 20 kilogramov moke za šest odra­slih l jud i ! Zdaj pa si samo za­mislite, kako je b i lo hudo: al i bomo jedl i kruh zjutraj al i zve­

čer. Po svetu sem morala, saj ni b i lo druge izbire. . .«

A l j a ž je s k r b e l z a T r i g l a v i n d o m a č i n e

N a Dovjem in na K a m n a h so včasih živeli sami kmetje, po vojni pa so številni d o m a č i n i odšl i v » fab r ike« . Sem že stara tol iko, da se še spominjam na­šega ž u p n i k a Jakoba Aljaža, saj sem pela v njegovem cer­kvenem zboru. K a k š e n je b i l? Vel ik ljubitelj Tr iglava in pla­nin , po h i šah je hod i l in doma­č i n o m dajal razne nasvete. Č e mu pa kaj ni b i lo všeč, je pa kar naravnost »čez kanc i« po­vedal. Vsakomur, k i je kaj za-

Kamne so zaselek ob magistralni cesti od savskega mostu pri Moj­strani do novega kampa

kar z imenom. S pal ico je hodi l in če ga je kaj razjezilo, je ner­vozno začel mahati z njo... Imeli smo ga radi , saj je zelo greši l , je znal povedati v obraz, skrbel za vas in za l judi . Zdaj so mu na Dovjem postavili spomenik... Vesela sem, da imamo tudi danes na Dovjem župn ika , k i se tudi za Triglav izredno zanima in zanj skrbi . N a vrhu Triglava bo postavil kapelico.. .

T r d n o j e t r e b a d e l a t i i n s l a b o jes t i

Mari ja Legatova se danes spominja š tevi lnih zanimivih dogodkov, tudi takih, k i se nam zdijo bolj nenavadni, če ne že srhlj ivi . Starejši d o m a č i n i so j i pravi l i , kako je b i lo neko z imo tol iko snega, da d o m a č i i n sorodnik i niso mogli do cer­kve in pokopa l i š ča , da bi poko­pal i pokojnika. Pa so se od loč i ­l i , da malo p o č a k a j o - ležal je v skrinji in ko je bi la pot do po­kopa l i šča le nekol iko bolj pre­hodna, so pograbil i skrinjo in odš l i z njo do p o k o p a l i š č a . Trdno so b i l i p r ep r i čan i , da je v skrinji pokojnik. A kmalu je pr iš la huda zmota na dan. K o je gospodinja odpr la skrinjo, da bi iz nje vzela nekaj suhih hrušk , je v njej odkr i la pokojni­kovo t ruplo! N a pokopa l i š če so torej nesli n a p a č n o skrinjo in pravzaprav pokopal i h r u š k e !

Marija Legatova s Kamen

Legatova Mar i j a zna prijet­no kramljati in se smejati tudi takim nenavadnim dogodkom. O t o ž n a postane le tedaj, ko se spomni sosedov in prijateljev, saj pravi , da so b i l i včas ih »ta­ko zastopni, bolj prijatli med sebo j« . D a pa je d o č a k a l a tako visoko in spošt l j ivo starost, se ni čudi t i . Izhaja iz trdnega ro­du , saj je b i l a mama stara 97 let, stari oče so tudi dočaka l i 93 let starosti, le njen m o ž je b i l dolga leta bolan in je umrl pri 62 letih.

K o jo v p r a š a m o , kako se do­č a k a tako visoka starost, se za­smeji in odvrne: »Treba je slab' jest' in fejst delat'!«

Š P O R T I N R E K R E A C I J A UREJA: JOŽE KOŠNJEK

Uspehi radovljiških strelcev Večle tno dobro delo s č lani r adov l j i ške strelske d r u ž i n e

» P a r t i z a n J u l e k « , zlasti po letu 1986, ko so dob i l i sodobno strel išče v kletnih prostorih Osnovne šo le A . T. Linhar ta , se že m o č n o obrestuje. Na jveč zaslug za s topn ju joče uspehe ima pr i ­zadevni Boro K u k i ć , k i je predsednik d r u ž i n e , hkrati pa trener, organizator, gospodar in od l i čen tekmovalec.

Posebej k a ž e poudari t i , da ta d r u ž i n a s svojimi 150 č lan i in nad 70 akt ivnimi tekmovalci , od teh je 18 mladink in 2 čla­n i c i , velja za eno najakt ivnejš ih in š tevi lnejš ih š p o r t n i h skupin v obč in i , k i se p o n a š a z od l i čn imi tekmovaln imi i z i d i .

V letu 1990 sta ekipa p ion i rk in ekipa mladink dosegli na r e p u b l i š k e m prvenstvu prvi mesti. Posamezno so pionirke do­segle 4., 5. i n 7. mesto. M e d nj imi je Sladjana Sorak izpo ln i l a d r ž a v n o normo. M l a d i n k a A l e n k a K o v a r je poleg naziva repu­bl iške prvakinje presegla d r ž a v n o normo za po ln ih 32 krogov, na d r ž a v n e m prvenstvu v Beogradu pa je osvoji la v m o č n i kon­kurenci o d l i č n o 5. mesto. Razen tega je kar 9 radovl j i šk ih strel­cev izpoln i lo normo za uvrstitev na d r ž a v n o prvenstvo, od teh: 6 z z r a č n o p u š k o in 3 za malokal ibrsko. Šest strelcev se je ude­ležilo d r ž a v n e g a prvenstva, od teh trije z malokal ibrsko p u š k o v Smederevu, dva v Beogradu in eden v Osijeku. Najbol j ša uvrstitev je b i l a 5. mesto Alenke K o v a r , drugi pa so tudi i zpo l ­n i l i zastavljeno normo s so l idn imi uvrsti tvami.

N a r e p u b l i š k e m prvenstvu veteranov v Postojni, v razredu strelcev nad 60 let je Boro K u k i ć z malokal ibrsko p u š k o osvo­j i l tretje mesto in prav tako s p i š to lo .

Letos so se radovl j iški strelci i n strelke udeleži l i kar 12 re­pub l i šk ih in treh d r ž a v n i h prvenstev. M o r d a b i dosegli še večje uspehe, če se ne b i moral i otepati z nekaterimi od njih neodvis­n imi t e ž a v a m i . Strelska d r u ž i n a ima zaradi pomanjkanja de­narja izredno slabo opremo in dotrajano orož je . N a d r ž a v n i h prvenstvih le nj ihovi streici tekmujejo v navadnih strelskih su­knjičih, h l a č a h in obutvi , nimajo nit i posebnih rokavic in oča l , kot j i h imajo na voljo nj ihovi tekmeci. Ubada t i pa se morajo tudi z nabavo drugega strelskega materiala, posebej pa pogre­šajo ustrezno strel išče za malokal ibrsko orož je . Zato ni nič ne­navadnega, če kar sam predsednik K u k i ć i n č lani tekmovalnih moš tev iz svojega žepa p laču je jo s t roške nabave in tekmovanj.

jr

Vaterpolo

T u r n i r i n d r u ž a b n o s r e č a n j e Kranj , 19. novembra - Vaterpolo klub Triglav organizira konec tedna, 24. in 25. novembra, turnir za P O K A L P I Z Z E R I J E O R ­L I . V petek, 23. novembra, pa prirejajo d ružabno srečanje članov kluba ter prijateljev vaterpolo špor ta .

N a turnirju bo nastopilo šest ek ip : Edera , Koper , Opat i ­ja , Primorje, Tr iglav 1 in Triglav 2, začel pa se bo v soboto, 24. novembra, ob 10.30 uri s tekmo med Tr ig lavom 2 in K o p r o m . O b 11.20 bo tekma med Primorjem in Opat i jo , ob 12.10 med Tr ig lavom 1 in ekipo Edere, ob i 3 . uri med Tr ig lavom 2 in Opati jo, ob 13.50 pa med K o p r o m in Edero. Popoldanski del turnirja se bo začel ob 17. uri s tekmo med Primorjem in T r i ­glavom l , ob 17.50 bo tekma med Tr ig lavom 2 in Edero, ob 18.40 med Opati jo in Tr ig lavom 1, ob 19.30 med K o p r o m in Primorjem in ob 20.20 med Tr ig lavom 2 in Tr ig lavom 1. Turni r se bo nadaljeval v nedeljo, ko se bosta ob 8.30 pomeri l i ekipi Edere in Primerja, ob 9.20 bosta igrali ekipi Opatije in K o p r a , ob 10.10 Triglav 2 in Primorje, ob 11. Triglav in Kope r , zadnja tekma pa bo med Edero in Opati jo ob 11.50. Tekme se bodo igrale po prav i l ih V Z J , igralni čas pa je 4 x 5 minut. Nas topi l i bodo igralci letnika 1977 in mlajši .

Z a vse, k i se zanimate za d r u ž a b n o s rečanje s plesom v petek, pa naj z a p i š e m o , da se bo prireditev začela ob 20. ur i v hotelu Cre ina v Kran ju , vstopnice zanjo pa lahko rezervirate po telefonu 21-176 (Mar jan Lampret) a l i j i h osebno prevzame­te v prostorih Z T K O Kranj ali v bifeju Zimskega kopa l i šča . • V . Stanovnik

S i m o n Š v a b z m a g a l

Tržič — Č l a n i Š a h o v s k e g a d r u š t v a iz Trž iča so se tudi v tem mesecu zbral i na rednem hitropoteznem š a h o v s k e m tur­nirju. M e d 16 ude l eženc i je imel na jveč uspeha S imon Švab , k i je zbral 14 točk , na drugo mesto se je uvrsti l Andrej L o c z 12 t o č k a m i , od tretjega do šes tega mesta pa so se uvrstil i s po 10 t o č k a m i Janez Slatnar, Pavel L o c , Stane Valjavec in Bojan Baj-želj . V zače tku decembra bo še en turnir, nakar bodo razglasili tudi celoletnega zmagovalca hi tropoteznih turnirjev.

Janez K i k e l

T r ž i š k o s t r e l s k o p r v e n s t v o

Tržič — V organizaciji Odbora za telesno kulturo in iz ­vedbi č lanov Strelske d r u ž i n e »Štefe A n t o n - K o s t j a « je b i lo na strel išču na C i m p r u letošnje o b č i n s k o prvenstvo v streljanju z malokal ibrsko p u š k o . Ude lež i lo se ga je 35 strelcev in strelk, naslove najbol jš ih pa so osvo j i l i :

Ž e n s k e : 1. M i l e n a Dolč ič (Peko Komerc ia la ) 35, 2. Ivanka Koka l j 24 in 3. Mar t a Bahun 19 (obe D r u š t v o upokojencev); m o š k i : 1. Janez Perko ( D r u š t v o upokojencev) 42, 2. An ton Stri-tih ( U O SO) 41, 3. Bajo Č e h i ć (Peko Obutev) 40, 4. Mat i ja Ra­don ml . (Peko Orodjarna) 39 in 5. A l o j z M a r č u n ( P M Tržič) 38.

J . K i k e l

M a l i n o g o m e t Z T K O Kran j razpisuje o b č i n s k o zimsko l igo malega no­

gometa za mesto in oko l i co Kranja . Prijave se sprejemajo v p i ­sni ob l i k i do 30. novembra. Prijavnina za K r a n j č a n e znaša 1.400 d in , za zunanje pa 1.800 d in . Sestanek bo skl ican po pr i ­spelih prijavah, zato pohitite. Informacije po telefonu 21-176 ali 21-235. • J . M a r i n č e k

P r e d a v a n j e T o m a Č e s n a

Kranj , 20. novembra - Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske o b č i n e prireja jutr i , 21. novembra, ob 19. uri v vel ik i dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predavanje našega najbol jšega alpinista T o m a Č e s n a iz Kranja o svojih najboljš ih vzponih , k i ga uvršča jo v vrh sodobnega svetovnega a lp in izma. K e r je za predavanje veliko zanimanje, se za vstopnice pozani­majte na Z T K O Kran j , telefona 21-176 ali 21-235. • J . K .

Naš i računajo na dobre rezultate Z nedeljsko pregledno tekmo na planiški skakalnici so sezono začeli tudi naši najboljši skakalci, ki jih v letošnji zimi čaka svetovno prvenstvo v Val di Fiemmeu.

Začela se je letošnja skakalna sezona

Planica , 15. novembra - Ko smo prejšnji teden naše skakalce na pripravah obiskovali novinarji, so b i l i kar dobro razpoloženi . V P lan ic i so imeli namreč ugodne razmere za treniranje, poleg njih pa so vadi l i tudi skakalc i iz nekaterih drugih držav : Kanadčan i , Nemci , Avstr i jci , F inci . . . Sk ra tka - sneg v P lan ic i je prišel vsem še kako prav, saj se v začetku decembra začenjajo tekme za svetovni pokal . Prva bo 1. in 2. decembra v Lake Plac idu .

Seveda pa nas je predvsem zanimalo, kako so na le tošnjo sezono pripravljeni naš i fantje. "Letos smo zelo dobro trenira­l i , nekaj posledic, predvsem ps ih ičn ih je gotovo pustila pro­metna nes reča na š ih fantov, vendar pa smo trenirali "brez izpada", vel iko smo skakal i , nekaj je b i lo tudi zelo dobr ih skokov i n s pr ipravami smo lahko zadovol jni . Seveda pa kljub temu trenutno še zelo tež­ko govor im o sestavi naše re­prezentance za prve tekme. Imamo sicer tri "nos i lce" iz lanskega leta, vendar bodo kaj več pokazale prve le tošnje iz­birne tekme. Z a sedaj lahko re­čem, da zelo dobro skače Pr i ­m o ž Ulaga . Ima sicer še manj­še t e h n i č n e hibe, vendar pa če bi to skakanje prenesel na tčk-me, b i biti rezultati gotovo do­bri . F ranc i Petek še ni stood­stotno pripravljen, vendar je v sol idni formi , za ostale pa bolj­še rezultate p r i č a k u j e m o v krat­kem. Lahko bi rekel, da sol id­no skače tudi Rajko Lotr ič , ne­kaj so l idnih skokov je imel tudi Mat jaž Z u p a n . S temi skoki b i b i l lahko zadovoljen, vendar pa se mora število dobr ih sko­kov poveča t i , da bi lahko govo­rili o konstantni formi. Naredi ­l i smo oko l i šes tdese t skokov in imamo še nekaj ča sa , " pravi zvezni trener Je lko G ros, k i ta­

kole razmiš l ja o le tošnj ih tek­movaln ih n a č r t i h : "Vsekakor je svetovno prvenstvo n e k a k š n a orientacija za vse tekmovalce in za nas b i b i l prav gotovo uspeh medalja. P lan pa imamo nekako eno uvrstitev do šeste­ga mesta. V svetovnem pokalu si že l imo , da bi b i l i naši tekmo­valci vsaj trikrat na s t o p n i č k a h , sicer pa moramo o b d r ž a t skup­no uvrstitev na šesto mesto. S tem imamo izpolnjen pogoj, da lahko na svetovnem pokalu na­stopa pet tekmovalcev. Č e bo dobra sezona nam bo morda uspelo tudi kaj več , če pa b i pr iš lo do k a k š n e krize, pa se bo treba malo bolj potrudi t i ."

Eden naših glavnih adutov na letošnjih tekmah in na svetov­nem prvenstvu je prav gotovo Franci Petek , k i p rav i : "Letos-

i»4

nje priprave so bile zelo kval i ­tetne, tako da nam je uspelo uresnič i t i ves program, in upam, da se bo to na prvih tek­mah tudi pokazalo. Sam sem opravi l p r ib l i žno sto skokov tu­kaj na 90-metrski skakalnic i , kar je že tako število skokov, da b i že moral imeti d o l o č e n e o b č u t k e . Lahko rečem, da sem za to obdobje kar zadovoljen, imam dobre o b č u t k e . Sicer so še kakšne napake, vendar pa

upam, da j i h bom skozi sezono počas i odpravi l in v zače tku fe­bruarja d o č a k a l vrhunec sezo­ne in svetovno prvenstvo v do­br i formi. Trenutno je seveda težko reči, kaj bo takrat, upam pa seveda na najbol jše , T u d i v svetovnem poka lu bi rad čim­več točk in uvrstitev do petega mesta. Seveda se zavedam, da bo težko , saj je pri skokih zelo "š i rok vrh" . T a k o m o r a š imeti poleg super forme tudi s r ečo z vremenom, svoj dan..."

Skakalc i , kot tudi več ino drugih špo r tn ikov , so vel iko o d doma, med sezono hodijo iz kraja v kraj i n tako mnogokrat ob koncu tekmovalne poti za­čne jo razmišl ja t i o pok l i cu , o tem kaj bodo poče l i . Franci Pe­tek razmišl ja takole: " L a h k o rečem, da se trenutni skoki mo­je življenje in vse ostale stvari moram prilagajati temu, najsi bo prosti čas , šo lo . Vpisa l sem se na Fi lozofsko fakulteto, geo­grafijo in sociologijo. Trenutno imam ob tem zelo m e š a n e ob­ču tke , saj se zavedam, da me je (in tudi druge) vse skupaj pr i ­peljalo tako da l eč , da delamo kot pravi profesionalci in b i za­to zaslužil i t ak šen status kot ostali in tudi to l iko zasluži l i . Naš i vodi ln i možje na F IS - i b i moral i bolje urediti zadeve. Ta­ko zaenkrat poleg skokov mo­ram misli t i še na kaj drugega."

Kl jub precej pustemu vre­menu, ko je vmes padal tudi dež , so v če t r tek naš i in tuji tek­movalc i vneto vad i l i . M e d nji­mi tudi Rajko Lotrič, ki je po­

veda l : "Letos v poletni sezoni sem manj skakal kot prejšnja leta, saj sem naredil le okrog stopetdeset skokov, prej pa vsakič okrog tristo. Zaenkrat bi še t ežko rekel, kaj pr ičakujem ob letošnje sezone, vendar pa bi b i l vesel, če bi v svetovnem poka lu nekajkrat dobi l točke, za svetovno prvenstvo pa ne morem n ičesa r reči , ker se bo treba najprej uvrstiti v ekipo. '

Primoža Ulage v četr tek ni b i lo v P lan ic i , b i l pa je Miran Tepeš, k i pred sezono pravi ta­kole: "Priprave na sezono so

bile podobne kot prejšnja leta, skakali smo v istih krajin in tu­di sam sem čez poletje naredil p r ib l i žno enako skokov kot na­vadno, okrog dvesto petdeset. Kval i te ta skokov je bi la malo spremenljiva, zaenkrat pa še nisem v najboljš i formi. Sedaj bo n a m r e č treba formo stop­njevati in v dveh tednih, kol i ­kor je še časa do prvih tekem, upam, da se bo forma uredila-Zato je tudi t ežko govoriti o p r i čakovan j ih , saj sem napn-mer lani slabo š tar ta l v sezono, pa je b i lo potem vse v redu."

Skakalc i imajo letos malce d r u g a č e n sistem tekmovanja, saj se po poskusni seriji uvrsti v nadaljevanje le 35 najboljših. " T o bo za vse skupaj gotovo malce težje, morda malce bolj zakompl ic i rano, saj bo po po­skusni seriji treba r ačuna t i tudi rezultate. Vendar pa kakšne bi­stvene razlike v primerjavi * prejšnj imi leti ne bo," pravi M i r a n T e p e š . • V . Stanovnik

L i g a š k i i z i d i

Košarka - V sedmem kolu 1 .B Zvezne k o š a r k a r s k e lige je ekipa Triglava izgubi la na d o m a č e m igrišču. Tokrat j i h je premagala ekipa Spartaka iz Subotice z rezultatom 75 : 88 (40 : 49). Doma­čini so tokrat pr ikazal i do sedaj na j s l abšo igro. • J . M a r i n č e k

Košarkar ice Jesenic so v prvi slovenski koša rka r sk i l igi doma pre­magale ekipo Cometa z rezultatom 74 : 73 (36 : 35), ekipa košar -karic Odeje Marmor ja pa je na gostovanju v Ljubl jani dosegla novo zmago in je tako edina n e p o r a ž e n a v l ig i . Premagala je eki­po Mavr ice Ilirije z rezultatom 65 : 70 (32 : 32). Kranjčanke so igrale v Ljubl jani pri ekipi Jezice in izgubile z rezultatom 71:52 (33:23). • V . Stanovnik

Nogomet - N o g o m e t a š i Živil - N a k l a so v ko lu pred koncem je­senskega dela gostovali pri ekipi M e d v o d v Vevčah in zmagali z rezultatom 0 : 2 (0 : 1). Trenutno so na lestvici šesti , s tekmo manj. V naslednjem k o l u N a k l a n c i doma gostijo ekipo V o z i l . • V . Stanovnik

Kegljanje- V republ i šk i kegljaški l igi za ž e n s k e so igralke Triglava doma igrale z ekipo Koro tana in izgubile z rezultatom 2199 : 2284. M o š k a ekipa Triglava pa je doma premagala ekipo Slovana z rezultatom-5188 : 4958. V nedeljo, 25. novembra, ob 10. uri bo tekma med Tr ig lavom in Hmezadom (kegljači) , ob 14. uri pa med Tr ig lavom in Izolo (kegl jačice) . • V . Stanovnik

Hokej - Hokejis t i Jesenic so tokrat gostovali pri ekipi Vojvodine in zmagali z v i sok im rezultatom 4:16. Danes, v torek, 20. novem­bra, Jesen ičan i gostijo ekipo Partizana. V prvi B Zvezni hokejski l igi je ekipa Triglava doma igrala s C i n k a r n o in zmagala z rezul­tatom 7 : 6. Blede je gostoval pri Slavi j i in zmagal z rezultatom 6 : 14. • V . Stanovnik

Rokomet - R o k o m e t a š i c e Kranja so v II. zvezni rokometni l igi go­stovale pri ekipi Trešn jevke in n e s r e č n o izgubile z golom razlike 25 : 24 (13 : 11). R o k o m e t a š i Preddvora so že v če t r tek premagali Dobovo z rezultatom 35 : 27 (17 : 12), v soboto pa Ferrotehno z rezultatom 26 : 22 (12 : 11). R o k o m e t a š i Šeši r jae so se odlično iz­kazal i v Krškem, kjer so premagali domačo ekipo z rezultatom 26 : 32 (12 : 16). • V . Stanovnik

Odbojka - Odbojkar ice Bleda so igrale v N o v i G o r i c i in izgubile z rezultatom 3 : 0 (16, 2, 6). V prvi slovenski odbojkarski l igi je ekipa odbojkarjev Bleda gostovala v Izoli in zmagala z rezulta­tom 2 : 3 (-13, 6, -10,-13). • V . Stanovnik

V Tržiču pionirski atletski troboj - Tekmovanje je b i lo za pio­nirke in pionirje letnik 1979 in mlajše . Troboj je obsegal tek na 60 metrov, skok v daljino in met žogice . Sodelovalo je 36 najbolj­ših atletov iz treh tržiških osnovnih šol . M e d pionirj i so b i l i naj­boljši Anže Lauseger (Polet), Krist jan Perne in Mat i j a Perko (Kokr šk i odred), med p ion i rkami pa T ina Lonča r , Sanela Mehic in E l m a Š e h m a n o v i č (Storžič) . • J . Kikel

Radovljiško delavsko prvenstvo v kegljanju - Z T K O Radovl j 1 ' ca in sindikat E lana sta pr i redi la radovl j i ško delavsko prvenstvo v kegljanju, na katerem je nastopilo 211 kegljačev in 71 keg l jač i c

iz 23 podjetij. Generalno je zmagal E lan pred Verigo, Iskro Oto-če, E lmontom Bled, P T T Radovl j ica , H T P Bled , A l m i r o Rado­vlj ica i td. , med mošk imi E l a n pred Verigo, Iskro, E lmontom >n

PTT, med ženskami pa E lan pred A l m i r o , Verigo, Hote lom G o l L Osnovno šo lo Radovl j ica , Iskro O toče i td. M e d posamezniki so b i l i najbol jš i : ženske do 40 let Francka Ličar (Almira) , ženske nad 40 let Majda Koš i r (Elan) , mošk i do 40 let M i l a n Pogačar (Iskra O toče ) , moški nad 40 let J o ž e č e r n i l e c (Veriga) in med ka­tegoriziranimi tekmovalci A l o i z Blažič (Elan) . • J . K.

Nogomet za pokal Godešiča - Turni r v malem nogometu z a

prehodni pokal G o d e š i č a je b i l organiziran že o smič . Razen lan­skega zmagovalca Stripija so sodelovali še Polet, Peks, Kondor « in K o n d o r II, M i h o l a iz Škofje Loke pa ni b i lo . Zmaga l je Polet, drugi so b i l i Str ipi j i , tretji pa K o n d o r II. Organizator turnirja j e

bi lo Š D K o n d o r , ob igrišču je b i lo kar precej gledalcev, dobro p a

sta sodila Krajn ik in Starman. • J . Starman

M e r k u r pri moških in O Š France Prešeren pri ženskah gala na kranjskem odbojkarskem tekmovanju - V Špor tn i dvorani na Planin i je bi lo tekmovanje ekip kranjskih tovarn in ustanov v

odbojk i . Tekme so bile zanimive in p r iv lačne tudi za maloštevil­ne gledalce. Res je, da delavske igre niso namenjene občinstvu« ampak delavcem, ki si želijo špor ta in medsebojnih s rečanj . P 1 1

mošk ih je zmagal Merku r pred Savo, Osnovno šolo Lucijana Se­ljaka in G o z d n i m gospodarstvom, pri ž e n s k a h pa osnovna šola Franceta Prešerna pred G o l n i k o m , Osnovno šo lo Lucijana Selja­ka I, Iskro, Merkurjem, Prosveto in osnovno šolo Lucijana Selja­ka II. • M . Čadež

K R O N I K A UREJA: HELENA JELOVČAN

^ aJpogostejši vzrok nesreč vožnja po levi

V devetih mesecih 27 mrtvih Kra njt 12. novembra V devetih mesecih letos je na gorenjskih ce­

li ljudi (lani v enake 349) pa je bilo ranjenih 247 ljudi (lani 316).

fck n e s r e c a h umrlo 27 ljudi (lani v enakem času 33), v 274 nesre-I'3"« 349) na ie bilo ranieni

Število nezgod s smrtnim ^'dom se je letos zman j ša lo le n a območju j e sen i ške i n kranj­ske občine , medtem ko v dru-S'h treh o b č i n a h ostajajo zvesti tonskemu številu mrtvih. N e -S r e č z ranjenimi je bi lo letos v«č samo v jesen i šk i i n tržiški občini.

Med podatki , k i j i h je pr ipra­vi prometi i n š p e k t o r U N Z Kjanj Ivan D e m š a r , bodejo v ° $ tudi vzroki prometnih ne-S r «č. K a r v 108 pr imerih je b i l a k r i v a nepravilna stran vožnje , Ppgosto povezana s preveliko h>trostjo, v 50 pr imer ih izsilje­vanje prednosti, v 37 prevelika |»trost, v sedemnajstih a lkoho l l n prav tol ikokrat nepravilno Prehitevanje. Ot roc i i n mlad i *? bi l i ude ležen i v 79 nes r ečah , V so zahtevale štiri mladoletne žrtve.

Lokal

N a njih se je zgodilo 108 ne­sreč, k i so zahtevale devet mrt­vih in 122 ranjenih, medtem ko je b i lo na regionalnih cestah 92 nes reč ter na magistralnih 69.

N a magistralni cesti Koren ­sko sedlo - Jesenic - Kranj - Je-prca so b i l i najbolj nevarni od­seki Javornik, Kranjska G o r a -Dovje, Lesce - Podtabor i n

Podtabor - Kran j . Najbolj ne­varna regionalna cesta je bi la cesta Ž i rovn ica - Begunje - Tr­žič - G o l n i k - Kranj - L a h o v č e z najbolj kr i t ičn im odsekom od Kranja do Sp. Brn ika , sledi j i regionalka Jezersko - Kranj -Škofja L o k a - Sovodenj z naj­neva rne j š ima odsekoma Kranj - Škofja L o k a in Preddvor -Kranj ter regionalka Radovl j i ­ca - K r o p a . M e d loka ln imi ce­stami po nes r ečah izstopajo ce­ste N a k l o - Dupl je - Križe , ' Kran j - Besnica - Podbl ica , L a -

tih ne ceste so bile v deve­deset ih na jvečkra t usodne.

bore - Mavč iče in Kranj - Trbo-je.

Kl jub še vedno prečrn i s l ik i gorenjskih cest je b i l davek le­tos vendarle v povpreč ju za pe­tino nižji kot v lanskih devetih mesecih. K temu je z ostre jš im nadzorom nad prometom vse­kakor prispevala tudi polici ja . Policis t i so opravi l i oglede 3350 nes reč i n napisali 102 ka­zenski ovadbi , 108 obvestil na republ i šk i sekretariat za notra­nje zadeve, 1602 predloga sod­n ikom za p rek r ške ter 664 uradnih zaznamkov. Zarad i p rek r škov brez posledic pa so pri javil i 8030 kršiteljev, 28.587 kršiteljev so denarno kaznovali (4984 zaradi p r e k o r a č e n e hitro­sti, 4625 zaradi neuporabe var­nostnega pasu), kar 5396 pa j i h kazni na kraju ni p lača lo . Odv­zeli so 2289 voznišk ih dovo­ljenj in 942 prometnih dovo­ljenj a l i registrskih tablic, na iz­redne t e h n i č n e preglede so po­slal i 901 vozi lo , prekini l i na­daljnjo vožnjo 1773 voz i lom, 1604 so izločili iz prometa, iz­rekli pa so tudi 815 pismenih opozor i l . • H . Jelovčan

J^RIMINAL

17. i n 18. novembra je ne­znanec v lomi l v štiri poč i tn i ške "isice v Cepul jah. V eni je pre­da l , v drugi pa izprazni l dve S leklenici piva. . V nedeljo ob 5. uri zjutraj f.,W. K. iz Kranja z metlo raz-p , a steklo na vratih trgovine ^jtrček ter iz nje vzela liter Jl^a, hrenovke in salamo, vse

K u P»j vredno 74,40 dinarjev.

nedeljo ob dveh ponoči .sta se J. F. in J. P. namera*

vQla odpeljati s Planine pod Golico, ko so k avtu pristo­pili štirje neznanci. Sneli so brisalec, poškodovali vrata *~126, prednji levi blatnik

žaromet, potnika pa po­lnili iz avta, ju pretepli in

Oktobra je neznanec vlo­mi l v poč i tn i ško hiš ico V . P. iz Bistrice pri Tržiču. Potem ko se je najedel i n napi l , je odnesel s seboj dve vzmetnici i n nekaj ži­v i l , vredno skupaj oko l i 2.000 dinarjev.

Policisti z jeseniške postaje bodo ovadili javnemu tožilstvu v Radovljici D. V . , ki začasno sta­nuje v Radovljici, ker je v začet­ku oktobra na delovišču avto ce­ste na Hrušici ukradel 25 kilo­gramov belega filca (vrednega 1.900 dinarjev); B. S., ki zača­sno stanuje v Ljubljani, ker je 20. oktobra na delovišču avto ceste ukradel štirinajst smreko­vih plohov (3.000 dinarjev) in V . T., ki začasno stanuje na Dov­jem, ker je ukradel 40 kilogra­mov belega filca (4.300 dinar­

jev). Tatovi so nakradeno blago spravili pri D. V . in čakali na priložnost, da ga odpeljejo do­mov.

15. novembra je neznanec pr išel v sobo v samskem domu S G P Gradbinec na Jesenicah. Stanovalcu je ukradel banko­vec za 500 ši l ingov, iz druge so­be pa 500 dinarjev.

10. novembra je neznanec iz prodajalne Gorenjskih oblačil v Kranju odnesel žensko jakno, vredno 2.780 dinarjev.

O d 30. oktobra do 16. no­vembra je neznanec v Zalogu pri G o r i c a h v l o m i l v vikend P.

N . iz D o m ž a l , kjer je prespal ter ukradel dalj inski upravlja-lec za T V in dve sveči .

15. novembra med 20. in 22. uro je neznanec prišel v telo­vadnico Osnovne šole Toneta Tomšiča na Jesenicah. Iz po­slovnega kovčka na mizi je vzel žensko ročno uro in zlat prstan v vrednosti 1.200 dinarjev.

Delavc i O Z K Kranj bodo javnemu toži ls tvu ovadi l i J . P. iz Kranja , k i je 16. novembra okrog 21.15 na hodniku stano­vanjskega b loka na Janeza Pu-harja 5 z n o ž e m lažje ranil V . L . z Brezij pri Trž iču . • H . J .

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

O r o ž j e i n p e t a r d e n i ' 19. novembra - Tihotapljenje orožja iz severnih dežel je spri-

1 e j £ * L > s t r o n m mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji eden najdonos-m • p . o s i o v i orožju pa se zadnje čase z bližajočimi novoletnimi

' i ik i pridružujejo tudi petarde. Ij M e d zasežen im orož jem na mejnih prehodih velja omenit i S, s

n ^ V e n i b e r , ko so na mejnem prehodu Ljubelj v voz i lu , last R. Pot 0 s o v a > odkr i l i dve malokal ibrsk i pušk i , znamke erma, eno n a | - e z n ° p u š k o vvinchester i n tri potezne p u š k e mosberg. K r i m i -j a v

s t l L I N Z Kranj bodo proti t ihotapcu podal i kazensko ovadbo " e n i u toži ls tvu.

^olič Z e n s l c a o v a d b a čaka tudi tihotapce petard v primerih, ko v 'ak d ° s e 8 a J 0 v e č t isoč kosov. Tako so v zadnjem času na njij u n a Jesenicah zapleni l i kar 9000 petard, žal neznanega last-

Pogosti pa so tudi pr imeri , ko ljudje tihotapijo v avtih po IJKot fisoč petard hkrati . Namenjene so na južne j še trge, kjer j t a P c i samo pri eni petardi zasluži jo kar devet dinarjev. # H .

l^A SONČNI STRANI ALP

l ^ j ^ o v o l j n i s sanacijskim programom odlagališča ^ec

* 3

° r n e i z c e d n e v o d e

°/Ja Loka, 15. novembra - Občinski izvršni svet je zavrnil sana-r*$Ui ' > r o 8 r a m idrijskega odlagališča odpadkov Raskovec, ker ne

P°£lavitnega vprašanja, to je čiščenja izcednih voda, s tem pa vjfe ' ker so na deponiji tudi industrijski odpadki) trajno ogroža

P'tne vode za Žiri. idr j j^odobno mnenje je o sanacijskem programu, k i ga je za ^> ti /? ° k ^ m o izdelala Pro jek t iva - Inžen i r ing Piran, v oceni izre-V t a i s k u p i n a S E P O z Inš t i tu ta Jožefa Š tefana . Ločan i n a m r e č stv en J a J ° ' d a je ta program bržčas zaradi zadreg z denarjem b i -^ " o o k r n j e n v primerjavi s pred leti že izdelanim projektom °*>ro ' J e ' ^ a n a c U a P ° slednjem programu naj bi idrijsko o b č i n o

J°a komunalo stalo dobr ih 3,8 mil i jona dinarjev. ° ' e g ne re šenega vp ra šan j a izcednih vod je sanacijski pro-

kri v

s t r o k o v n o sporen še zaradi kvalitete tesnitvene folije in pre-8alj§,e8a sloja, dvomlj iva pa je tudi kakovost vzdrževanja odla­

zi Po sanaciji •ža, škofjeloški izvršni svet zahteva od sosednjega idrijske-Pin e ^ n a c i j s k i program dopoln i s pr ipombami in predlogi sku-U r e s t i i c

S k u P ' n a S E p O naj bi tudi strokovno nadzorovala evanje sanacijskega programa. • H . Je lovčan

M "mogel" Pred škofjeloškega sodnika

za prekrške je prišla hudo kočlji­va zadeva. Možakar toži prijate­ljico noči. ker ga je zmamila v posteljo in mu nato "ukradla" 400 dinarjev, ne da bi ga poteši­la. Ženska se brani; dala sem mu vse, a kaj, če ni mogel, tega nisem kriva jaz.

Žena pred vrati Ob dveh popoldne se je na

škofjeloški policijski postaji oglasila B. M. iz Groharjevega naselja in potožila, da jo je pre­tepel mož A., jo nato napodil iz stanovanja, zaklenil vrata in je ne pusti noter. Policisti so ne-vljudneža spravili spat, komaj uro zatem pa jih je žena spet kli­cala na pomoč, češ da mož spet razgraja in ji grozi. Tokrat so ga vzeli s seboj na postajo, kjer je moral pričakati na streznitev, poslali pa ga bodo tudi k sodni­ku za prekrške.

Jok zaradi igrače? Sosede v Stari Loki je motil

histeričen jok dečka Z. B. Polici­stom so založili njegovo mater, da vse popoldne vpije in ga pre­tepa. Mati je dejala, da se otrok dere, ker mu ne da denarja za igrače, da se je iz gole trme zaprl in drl. Policisti so zadevo pre dali Centru za socialno delo.

Nasilen "bivši" Bivši mož Ž. B. iz Frankovega

naselja je v pijanski hudobiji po­vsem ponorel. Otroku ni dovolil spati, nekdanjo ženo pa zaprl. Na srečo je lahko priklicala na pomoč policiste. Ti so ugotovili, da ne pretirava in so možakarja pripeljali na policijsko postajo. Ob petih zjutraj se je že toliko streznil, da so ga lahko spustili.

Ni dobil plače S. K., ki občasno živi z zunaj­

zakonsko partnerico v Gorenji vasi, je star znanec policistov. Ob sedmih zvečer so spet inter­

venirali. Ona je od njega zahte­vala denar za hrano, on ji je odvrnil, da še ni dobil plače, na­kar sta se sprla in on jo je udaril ter ji poškodoval spodnjo ustni­co. Spet bo moral na obisk k sodniku za prekrške.

Maščevanje stane

M. A. iz Groharjevega naselja je poklical policiste in jim zau­pal, da ga domači ne pustijo v hišo in da so zamenjali ključav­nico. Policisti so mu svetovali, naj stvar uredi sam, kasneje pa se je spet zahteval, naj pridejo, sicer bo naredil "svinjarijo". Po­licisti so res šli in ugotovili, da ima možak vse ključe in da se je hotel le maščevati ženi. Pot mu bodo kajpak zaračunali.

Zaklenjena spalnica Tudi Š. A. iz Frankovega na­

selja bodo policisti poslali račun za kilometrino. Ob 21.40 jih je namreč klical, ker ga žena ni pu­stila v stanovanje. Grozil je, da bo vlomil, če mu ne bodo poma­gali. Policisti so ugotovili, da je bilo stanovanje odklenjeno, za­klenjena so bila le vrata spalni­ce, kamor se je zatekla žena, ki ima z možem že slabe izkušnje in se je bala, da jo bo spet prete­pal.

Kazenska ovadba za nasilneža

P. S. z Mestnega trga v Skofji Loki je dodobra skalil družinski mir. Malo pred četrto popoldne je hči zaprosila za pomoč polici­ste, ker je - ne prvič - pretepal že­no oziroma mater. Policisti ga doma niso našli, ker se je menda namenil spat k staršem. Ob pol šestih pa se je vrnil, spet razgra­jal in pretepal. Tudi tokrat se je policistom izmaknil. Dobili so ga šele nekaj pred sedmo, ko se je drugič vrnil domov, družino spo­dil ven, se zaprl v stanovanje in pred vrata postavil zamrzovalno skrinjo. Policista sta vrata kljub temu odprla in nasilneža vzela s seboj na streznitev.

"Izgubljena" vozniška dovoljenja

Vozniki, ki jim zaradi kakršnegakoli prekrška (vožnja pod vplivom alkohola, povzročitev prometne nesreče ipd.) policisti začasno zasežejo vozniška dovoljenja, zadnje čase iščejo vse bolj prefrigane načine, da bi se ognili vpisu kazni v ta spričeva­la.

Dogaja se namreč, da se po dosojeni kazni sodnika za prekrške, na osnovi katere občinski sekretariat za notranje za­deve zahteva od kršiteljev vozniška dovoljenja, da bi vanja vpi­sal čas prepovedi vožnje, vozniki "povabilu" enostavno ne odzo­vejo (za kar jih čaka denarna kazen 50 dinarjev), se selijo na druge naslove ali pa si izmišljajo najrazličnejše izgovore; obi­čajno najbolj vžge laž, da so vozniško dovoljenje izgubili. V tem primeru zahtevajo novega, v katerega jim na občini sicer zabe­ležijo prepoved vožnje, na cesti, če jih ustavi policist, pa kažejo prvega, neomadeževanega. Če pa že dvojnika nimajo, se polici­stom zlažejo, da dovoljenja nimajo pri sebi in plačajo kazen 100 dinarjev.

V Ljubljani, denimo, imajo voznikov-kršiteljev, od katerih zaman terjajo vozniška dovoljenja, kar okrog 2800. V kranjski občini so jih sredi septembra, ko so jih iskali skupaj s policisti, našteli 55. Vpisati bi jim morali kar 79 varstvenih ukrepov pre­povedi vožnje z motornimi vozili. Pomeni, da so nekateri grešili tudi po večkrat, najtrdovratnejši celo po štirikrat.

S silo od voznikov ni mogoče izterjati vozniških dovoljenj, da bi jim vtisnili črno piko, saj policija ne more kar po domače vtikati nosu v zasebnost in preiskovati stanovanj. Glede na to, da zakon izigrava vse več neprimernih voznikov, povratnikov, bi bilo najbolje, če bi s predpisom določili, da se kazen prepove­di vožnje začne šteti od uveljavitve pravnomočne odločbe sodni­ka, ne pa šele od tedaj, ko je oziroma naj bi bila vpisana v voz­niško dovoljenje. • H . Jelovčan

NESREČE

Zbil pešca Ljubl jančan M a r k o Hribar , roj. 1969, je z jugom, k i je 16.

novembra ob 18.25 voz i l od Jesenic proti Potokom, na Korošk i Be l i , na Kidr ičevi c. pr i hiši št. 48 zb i l 53-letnega pešca Ivana Keler ja , k i je neprevidno p rečka l cesto. Ke le r je b i l v nesreči huje ranjen in so ga odpeljali v j e s e n i š k o s p l o š n o bo ln i šn i co .

Trk na Laborah V petek, 16. novembra, ob 20.45 je 46-letni R iha rd Fre l ih

iz Č i r č pripeljal s pa rk i r i šča pred gostilno Draksler na Labo­rah v križišče z magistralno cesto in zavijal levo proti Ljublja­n i , pri č e m e r je izs i l i l prednost vozn iku juga, 22-letnemu To­m a ž u K o k a l j u iz Ljubljane. V trku voz i l je b i l Fre l ih huje ra­njen. Odpel ja l i so ga v j e sen i ško b o l n i š n i c o .

Z motorjem v pešce 17-letni M i h a Teran iz Pristave, dijak tretjega letnika sred­

nje strojne šole v Kran ju , je v petek ob 20.50 z motorjem peljal iz Trž iča proti Pristavi. P r i hiši št. 15 na C . J L A je zb i l tri pešce , k i so hod i l i po bankin i desnega roba vozišča , v smeri njegove vožn je : 16-letnega Aleša Golmajerja i n 14-letnega Bajra I l iča iz Sebenj ter 13-letnega Dav ida Kavč iča iz Križev. N j i m ni b i lo hudega, motorista Terana pa so huje ranjenega odpeljali v lju­bljanski U K C .

Padel s padalom V soboto, 17. novembra, se je ob 14.10 s padalom ponesre­

čil 22-letni Jurij Rakovec iz Ovsiš . Rakovec, k i nima padalske­ga dovoljenja, je skoči l z odskoč i šča na Križki gori . Po p r ib l i ­ž n o petih minutah letenja je začel izgubljati viš ino, padel v gozd, skozi drevje na t la ter se kota l i l kakšn ih deset metrov po hribu navzdol , kjer je ob leža l s p o š k o d o v a n o hrbtenico. D o ne­sreče je po vsej verjetnosti pr iš lo zaradi slabega padala. Po R a -kovca je šlo deset č l anov G R S Tržič in dežu rn i zdravnik Iztok Tomaz in . P o n e s r e č e n c a je iz G o z d a prepeljal v U K C hel ikop­ter R S N Z . • H . J .

H a l o , 9 3 M i n u l i četr tek so kranjski pok l i cn i gasilci gasili ogenj v

smetnjaku na avtobusni postaji v Kran ju . V soboto so reše­val i dva č loveka iz h i šnega dvigala v U l . Gorenjskega odre­da ter v Bitnjah zapr l i p o č e n o vodovodno cev in izčrpali vo­do iz stanovanjske h iše . V ponedeljek so j i h k l i ca l i k prome­tni nesreči na G a š t e j s k e m klancu in k nesreči v Predosljah, razen tega pa so pretekli teden opravi l i še pet prevozov vozi l v okvari in b r e z p l a č n o odpeljali podarjeno peč za centralno kurjavo do Ljubljane, namenjeno poplavljencem. • H . J .

EKSKLUZIVNO D E L O

ZA ZASTOPNIKE

IN VODJE SKUPIN

So s tvari , k i se prodaja jo same . Potrebuje te s a m o avto i n p ros te v i k e n d e . O b p r o f e s i o n a l n e m o d n o s u d o d e l a za­go tav l j amo e v r o p s k i z a s l u ž e k . Informaci je p o tel.: (064) 50-714 d o 10. u re i n p o 18. ure .

i'S®miSSSMEIiGLAS 16. STRAN O B V E S T L A , O G L A S I Torek, 20. novembra g *

E L E K T R O T E H N I Š K O P O D J E T J E K R A N J

Splošni sektor razpisuje delovno mesto D I R E K T O R J A P O D J E T J A Kand ida t i morajo poleg sp lo šn ih zakoni t ih pogojev izpo l ­njevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo e l e k t r o t e h n i č n e , eko­nomske, komercialne, upravne, pravne al i organizacijske smeri, - da imajo 5 let de lovnih izkušenj pri zah tevne jš ih de l ih v gospodarstvu a l i 4 leta na vod i ln ih delovnih mestih, - da imajo sposobnosti za u s p e š n o gospodarjenje i n organi­zacijske sposobnosti , razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kand ida t i naj vloge s kra tk im živl jenjepisom ter dokaz i l i o izpolnjevanju zahtevanih pogojev poš l je jo v 8 dneh od obja­ve na naslov: E L E K T R O T E H N I Š K O P O D J E T J E K R A N J , K o r o š k a c. 35 /c z oznako "za razpis". Kand ida t i bodo o iz­bir i obveščen i v 15 dneh po poteku roka za prijavo na raz­pis.

O B Č I N A K R A N J

Splošne službe

RAZPIS za izdelavo opreme poslovnih prostorov v upravi za d r u ž b e ­ne pr ihodke o b č i n e Kranj Izvršni svet o b č i n e Kranj razpisuje oddajo mizarskih del za izdelavo opreme poslovnih prostorov Uprave za d r u ž b e n e pr ihodke o b č i n e Kran j , Trg revolucije 1. Oprema, k i je predmet tega razpisa, dosega okvirno vred­nost 300.000 d in . Nač r t e za izdelavo opreme je izdelal A r h i ­tekt biro Kran j pod št. 1049 z dne oktober 90. Dela na opre­mi se bodo pr iče la takoj po izbir i n a j u g o d n e j š e g a ponudni­ka. Rok za d o k o n č n o m o n t a ž o opreme je sestavni del ponudbe, okvirno naj ne presega 20 koledarskih dn i . Rok za oddajo vaših cenjenih ponudb je 8 dn i po objavi v pol tedniku Glas - do 28. 11. 1990 do 12. ure. Ponudbe se bo­do odpirale v ponedeljek, 3. decembra 1990, ob 8. uri v sobi 8 v zgradbi o b č i n e Kran j , Trg revolucije 1, 64000 Kran j . Vs i ponudn ik i bodo obveščen i o izbir i na jugodne j še ponud­be v 8 dneh po odpiranju ponudb. Vse informacije, vk l jučno z ogledom projektov in ogledom prostorov se dobijo v času razpisa vsak dan o d 7. do 9. ure v sobi 138, tel . : 25-661, int. 271. Oglasite se osebno.

I N A Mercator - Tovarna olja Ol jar ica Bri tof 27, Kranj

razpisuje po sklepu skupšč ine z dne 8. 11. 1990 delovno me­sto s posebnimi pooblast i l i in odgovornostmi V O D J A T E H N I Č N O - P R O I Z V O D N E G A S E K T O R J A Kand ida t i morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - V I I . oz. V I . stopnja strokovne izobrazbe naslednjih smeri :

strojne, kemijske ali živilske tehnologije, - tri oz i roma pet let delovnih izkušen j , - z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene

sposobnosti. Mandat delavca s posebnimi pooblast i l i in odgovornostmi traja štiri leta. Kand ida t i naj prijave z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev pošl je jo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Mercator -Oljar ica Kran j , Sp lošn i sektor, Kran j , Br i tof 27. Ude leženc i razpisa bodo obveščen i o imenovanju delavca s posebnimi pooblasti l i v 8 dneh po sprejetju sklepa o izb i r i .

V I D E O T E K A

P A L M A Pajerjeva 3, 64208 Šenčur

KRES KRES<"' Industrijska 1 a

l l 64270 Jesenice

objavlja prosto delovno mesto V O D J E R A Č U N O V O D S T V A Kandida t mora poleg sp lošn ih pogojev izpolnjevati še pogo­je : - da ima d o k o n č a n o visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, V I . a l i V I L stopnja - da ima najmanj 2 leti de lovnih izkušenj z visoko al i 4 leta z višjo strokovno izobrazbo, na ustreznih del ih . Svojo vlogo z ustreznimi dokaz l i pošl j i te v roku 15 dn i od dneva objave na naš naslov, s pr ip isom "objava". De lovno razmerje bo sklenjeno za n e d o l o č e n čas , s po ln im de lovnim č a s o m . Nastop dela po dogovoru. Kand ida t i bodo o izbir i obveščen i najpozneje v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijave. Zapozne l ih in nepopoln ih prijav ne bomo upoš t eva ­l i . Stanovanja n i .

KDOR IZBIRA IZBERE

IZBIRO

MERCATOR - IZBIRA KRANJ

Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj

64001 Kranj, Maistrov trg 7

Z A P R A Z N I K E 1 0 % C E N E J E ! ! Mercator - IZBIRA Kranj vam novembra in decembra ponuja desetodstotni popust v svojih trgovinah (živila in gradbeni material)! Popust ponujamo v obliki denarnih bonov, ki smo jih ponudili podjetjem oz. sindikalnim organizacijam. Najmanjši znesek je 500,00 din, za to plačano vrednost pa boste dobili za 550,00 dinarjev bonov! Bone pa lahko takoj kupite na upravi podjetja, Maistrov trg 7, Kranj (telefon 21-276 in 27-479) vsak dan, razen sobote, od 8. do 13. ure in v poslovalnici številka 3 ("kruhov butik" pri hotelu Evropa) vsak dan od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 12. ure. Posebna ugodnost pri nakupih v diskontu (pri železniški postaji!): kupljeno blago v vrednosti nad 700,00 din pripeljemo na dom brezplačno!

Sprememba telefonskih številk v naših poslovalnicah v Stražišču: veleprodajno skladišče živil: 1 2 - 1 3 0 prodajalna gradbenega materiala: 1 1 - 2 9 8 in 1 2 - 1 2 3 Podaljšan delavni čas v poslovalnicah gradbenega materiala v Hrastju in Stražišču: 7. u r e d o 16. ure s o b o t a 7. u r e d o 12. ure !

Temeljno sodišče v Kranju \ I o š e Pijade 2, Kranj

objavlja prosti delovni mesti D V E H STROJEPISK Z A P I S N I K A R 1 C

Poleg sp lo šn ih morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - V . stopnja strokovne usposobljenosti, smer upravni tehnik - eno leto de lovnih izkušenj - d o s e ž e n a hitrost pisanja na stroj 275 čistih udarcev v minuti Prosti delovni mesti se objavljata za enoto v Kranju in enoto na Jesenicah. Strojepiski zapisnikar ic i bosta sprejeti v delovno razmerje za d o l o č e n čas do 31. 8. 1991. Pisne prijave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev sprejema P redsedn i š tvo Temeljnega sod išča v Kran ju , M o š e Pijade 2. O izbir i bodo kandidatke obveščene v 15 dneh. Pred izbiro bo z vsako kandidatko opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj.

5 A 1 0 N P 0 H I 5 T V A A L P

žaonika .Tcitron (o&) 66-155

SAMO MULTIPRACTIC

JE PRAVI MULTIPRACTIC

B R f l u n

I s k r a

20. novembra 1990 O B V E S T I L A , O G L A S I 17. S T R A N w š s m m m s i L A S

PRODAJA STANOVANJ (2 del)

JESENICE:

BELCA

- Mencingerjeva ulica, dvosobno stanovanje, 67.000 DEM - C. 1. maja, 2/3 stanovanjske hiše z zemlj i ščem, 59.000 DEM - Bokalova ul., 1/2 stanovanjske h i še z zemlj i ščem, 98.000 DEM

vas med Martuljkom in Mojstrano, trisobno stanovanje z zeml j i ščem, 78.000 DEM

BOVEC (Kanin), dvosobno stanovanje, 56.000 DEM

ŠKOFJA LOKA, center, petsobno stanovanje in lokal, 175.000 DEM

POZOR! TRI POSLOVNE PROSTORE, NA BLEDU, vsak ima 25 m 2 površine, oddamo v najem za dobo 29 let.

Cene veljajo v dinarski protivrednosti DEM. Možen dogovor glede pogojev plačila. Naslednja objava PRODAJA STAREJŠIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV. MARKETING AGENCIJA CLM, BLED, Cesta v Megre 7/a, telefon 064/78-356, razen sobote In nedelje.

N O V O • N O V O • N O V O • N O V O • N O V O

TRGOVINA Z A O T R O K E Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel. 35-103

Trgovina ZAJČEK sporoča, da je poleg stare trgovine odprla NOVO i n da sedaj l a h k o p r i n j i h dobi te : - vsa oblačila za otroke - otroško kozmetiko in celotni program CHICCO - vse vrste vozičkov, stajic, hojce, avtosedeže, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev

-vse vrste igrač in daril hlaje tovarne TRIKON iz Kočevja vseh velikosti, za staro in mlado po proizvodnih cenah

IZ S U P E R P O N U D B E : - otroški kombinirani voziček 2.450,00 din - kombinirani italijanski voziček 4.590,00 din - avtosedež 1.070,00 - bunde od 590,00 dalje - hlače TRIKON moške od 365,00 in ženske od 480.00 dalje ter termo do 670,00 din

- vseh vrst igrače iz uvoza po neverjetnih cenah OBIŠČITE TRGOVINO ZAJČEK NA TRGU RIV0LIV KRANJU!

Vse, kar nameravate kupiti še letos, lahko kupite že novembra CENEJE.

" \ TITAN Kamnik fitingi

KOVINA Šmartno pri Litiji kroglični ventili

- 2 5 % m - 2 5 %

INKOP Kočevje kopalniška oprema

- 2 5 %

G O R E N J E METALPLAST Ruše kopalniška oprema in VVC kotlički

- 1 5 %

ELRAD Gornja Radgona antene, mehanski in elektronski ant. pribor, sistemi, ojačevalne naprave TV PLUS.

J U G O T E R M Gnjilane radiatorji

- 2 0 %

ISKRA TERMINALI Kranj telefonski aparati ETA, BETA, A T O S S

- 1 0 %

MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE oljne garniture cevni objemni termostati, termo monometri, hidrometri.

C

* * r r t n r \ r \ r \ nrrt

v )

- 1 0 ° / ( - 1 0 ° / «

I N Š E P O S E B N I U G O D N O S T I :

ž a r n i c e T E Ž ( p l a č a t e 8 , d o b i t e 1 0 ) 9 0 , 2 0 d i n

t i m e r O M N I R E X ( I S K R A L i p n i c a ) 2 8 0 , 4 0 d i

Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA!

ISKRA T E L E K O M , o.sol.o.

Kranj, Ljubljanska c. 24 a

Kadrovska komisija Iskra Telekom objavlja naslednja pro­sta dela in naloge: V O D J A R A Č U N O V O D S T V A Pogoj i : - višja izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj na ustreznih del ih in nalogah. Pisne prijave s potrebnimi dokazi l i pošlj i te v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Iskra Telekom, o.sol.o., Kran j , L ju ­bljanska c. 24 a, - kadrovska komisi ja .

Trgovsko podjetje T R G O V I N A B E Š O P

Kranj, Huje 23/a, tel. 35-206

POSEBNO UGODNA PONUDBA od 5.11.90 dalje

pivo Union sladkor 1 kg buteljčna vina rum 1 liter domača jajca praški za pranje perila 3 kg

9,00 din 8,90 din

od 31,00 din dalje 51,00 din

2,00 din že od 59,70 din

dalje

BOGATA IZBIRA - UGODNE CENE -PARKIRNI PROSTOR SPREJEMAMO NAROČILA PO TELEFONU IN DOSTAVLJAMO

T R G O V I N A B E Š O P

Del. čas: 7 . -21. ure sobota, nedelja, prazniki 8.

OBIŠČITE NAS! 20. ure

NOVA OTVORITEV PO PREUREDITVI TRGOVINE

MALLE SPAR - TRGOVINA (SAMO 3 KM OD UUBEUA)

RAMA MARGARINA 500 g ATS 13.90 JEDILNO 0UE101 ATS 109.90 TOALETNI PAPIR 10 zav. ATS 19.90 KISLE KUMARICE 720 ml ATS 11.90 BRAVO POMARANČNI SOK 11 ATS 7.90 VVEISSER RIESE PRALNI PRAŠEK 6 kg ATS 129.90 ROZINE 500 g ATS 8.90 LEŠNIKI 500 g ATS 19.90 REGI0 BRAZIL KAVA 1 kg ATS 32.90 BANANE 1 kg ATS 7.90

CENE VELJAJO OD 13.11. DO 24.11. 1990

š x —

I BON ČOKOLADO j

GLAS 18. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I Torek, 20. novembra 199°

G O R E N J S K I G L A S bo izšel v torek, 27. novembra 1990, v nakladi

5 2 0 0 0 i z v o d o v V okviru naše akcije za pridobivanje novih naročnikov ga bomo razdelili po vseh gorenjskih domovih. Izkoristite priložnost za učinkovito predstavitev vaše ponudbe z objavo oglasa v omenjeni številki Gorenjskega glasa.

Naročila sprejemamo v propagandni službi, Kranj, Cesta JLA 16, tel.:28-463, fax 25-366

k o v i n O t e h n a Blagovnica FUŽINAR Jesenice

Kasetofoni S A M S U N G

ob nakupu z gotovino - 10 % ZST&^r 2.412.-

nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče

AVTO ŠOLAZŠAM KRANJ Organiziramo tečaj

C E S T N O P R O M E T N I H

P R E D P I S O V

v delavskem domu K R A N J vhod 6

P r i č e t e k 3. 12. 1990 prakt ična vožnja na vozilih O P E L C O R S A in G O L F Informacije: Delavski dom od 12. do 16 ure ali po telefonu 631-729 od 8. - 12. m od 14. do 17. ure

k o v i n O t e h n a blagovnica FUŽINAR Jesenice

Tel.: (064) 81-952

10 t % p o p u * -z a barvne T V , belo tehniko

'-*nrie, kotit i n osia\o b\ag •'•no nad 1.000

P o s e b n a u g o d n o s t

nakup na 5-mesečno potrošniško posojilo vam odobrimo takoj v blagovnici

M o ž n o s t n a k u p a

n a č e k e

t e k o č e g a r a č u n a

NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE

Osnovna šola Matija Čop, p. o.

Tuga Vidmarja 1, Kranj

Komis i j a za delovna razmerja O Š Mat i j a Č o p , Kran j , razpi­suje prosta dela in naloge:

UČITELJA R A Z R E D N E G A P O U K A za d o l o č e n čas od 7. 12. 1990 do 30. 6. 1991 Pogoj :

- učitel j razrednega pouka

UČITELJ R A Z R E D N E G A P O U K A za d o l o č e n čas od 3. t. 1991 do 30. 6. 1991 Pogoj: - uči tel j razrednega pouka. Prijave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev pošlj i te v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šo la Ma t i j a Č o p , p. o., Kran j , Tuga Vidmar ja 1.

S U P E R C E N E

p r i L O I B L K A U F U ! PONUDBE VEUAJ0 od 14.11. - 1.12. 1990

AVSTRIJA - Kirschentheuer 48 (pred mostom če2 Dravo desno)

L E Š N I K I ( A 500 g | g 90

S U P E R C E N A !

J E D I L N A Č O K O L A D A 500 g A A

M I L K A Č O K O L A D A

V S E H V R S T

1. K V A L I T E T A 1

S A M O 190

G O S S E R - P I V O a 0,5 1 SAMO H qq

M O C C A

B R A S I L K A V A U A A

1 kg M 90

S U P E R C E N A !

R O Z I N E 0

500 g SAMO 0 90

M O C C A

B R A S I L K A V A U A A

1 kg M 90 S U Š I L E C Z A L A S E

1200 VVAT0V A A

SAMO 3 3 . "

R A M A

M A R G A R I N A M 500 g - 1140

S U Š I L E C Z A L A S E

1200 VVAT0V A A

SAMO 3 3 . "

B A R V N I - T V . . n o

SEDAJ SAMO neto L i l D O i *

V I D E O R E K O R D E R

N E T O J m g .

22. IN 23.11. VELIKI ELEKTROMARKET

IN BREZPLAČNO POSKUŠAM KAVE. OBIŠČITE NAS, SE SPLAČA!

Cenjene bralce

O D V C S C c U l l O , da Gorenjski glas v petek, 30. 11. 1990, zaradi praznika ne bo izšel. Vsem, ki nameravate še pred prazniki naroči­ti objavo malega oglasa,

priporočamo objavo v Gorenjskem glasu, ki bo v podvojeni nakladi izšel v torek, 27. 11. 90. Sprejemali jih bomo do petka, 23. 11. 1990 do 12. ure.

M A L I O G L A S I

@> 27-960 Cesta JLfl 16

APARATI STHOJI Prodam 380-litrsko zamrzovalno OMARO. Kalinškova 43, Kranj -

16827

Prodam barvni TV Iskra na daljin­sko upravljanje, brezhiben, V DEOREKORDER Orion in črno-b^ prenosni TV. 621 -250 1683* Prodam barvni TV Gorenje Kerting in črno-belTV Iskra. 631-886

16836 Barvni TV Goldstar, ekran 51 cm, nov, š e zapakiran, z garancijo, pro­dam za 5.000,00 din. «S" 51 -771 16843

RAČUNALNIK Commodore64. ka-setar, jovstik, modul Super 9 a n i e

in kasete, prodam. *aff 622-204^^

Poceni prodam OS (velo) za __JL' lar.-S* 26-630 1 6 J * .

Dekleta! Prazniki se bližajo!

Preživite jih v dvoje, lepše bo.

Oglasite se Afroditi Žen it ni posredovalci v Poslovnem centru,

Planina 3, Kranj, tel. 33-171 in 35-972.

S T E K L O d.o.o. l U l A N J Trgovina na debelo In droboOi Tavčarjeva m 64000 Kranj, tel.! 11-0*©

POSEBNA PONUDBA

ALK0H0LMETRI (»šnops vage«)

gostilno

SJara cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPPDAI ITPTP Dfl 7FI .II _ _ VSAK DAN VECVRSTPIZ? VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila-poroke do 120 oseb...

Odprto: vsak dan od 10. - 23. ure

nedelja od 8.-22. ure

Prisrčno vabljeni!

NOVO • NOVO • M S I

na slovenskem tržišču

MASSEV FERGUSON traktorji - iz Anglije vseh velikosti

KONKURENČNE CENE v primerjavi z avstrijskimi, italijanskih in nemškimi!

Prepričajte se po tel.: 49-152 ali 42-936 KMETIJSKA MEHANIZACIJ TRBOJE 10

Ugodno prodam barvni TV Iskra, S g f j mesecev, » 35-898 16861 Ugodno prodam TRAKTOR IMT ^ s t a r 4 leta, g 70-179 16868 Ugodno prodam 3-tonski dvobo-oenski VITEL, komplet z desko. J9nko Jelene, Dražgoše 29, Želez-! ! ! * ! •» 66-316 16872 Prodam TRAKTOR Tomo Vinkovič '30, star 4 leta. Žakelj, Poljanska c. jg/a^Skofja Loka 16880 Prodam konzolno DVIGALO. Ajdo-^gJ^Apno 6, Cerklje 16881 Prodam nov barvni TV Gorenje, ,ekran 37 cm. Milica Teran, Zg. Du-v2|je4 16882

' Ugodno prodam STROJ za izdela­jo cementnih izdelkov - 6 mode-'Ov, 4 modeli betonski blok in 2 ^odela tlakovec ter betonski ME­ŠALEC. Vse staro leto dni. » ^ - 2 6 5 16893 200-litrsko zamrzovalno SKRINJO Prodam za 1.500,00 din. » 7 8 - 1 7 0 , °j_7. do 15. ure 16900 Ugodno prodam barvni TV Gore-Sjg^jB 68-293 16905 Ugodno prodam odlično ohranjen barvni TV Color. Ogled po 15. uri. Ngva vas 1, Radovljica

ZDRAVNIŠKI PREGLEDI OČI Vsak torek od 16.-18. ure

Obrtniki, trafike, trgovine - pro­dam večjo količino ETUIJEV za ključe iz usnja. Primerni kot Novo­letno darilo - možen sitotisk. Cena 25,00 din za kos; nad 50 kosov 20 odstotni popust in dostava. » 84-733, popoldan 16862

<56 kranj - janka puclja 9 Planinam, tel. 064/34-471

Gostilna Mavr VAS VABI v svojo restavracijo na domača jedila po izbiri in dobro kapljico. Pripravljeni smo za poslovna kosila, bankete, zaključne družbe in ohceti. Odpr­to: od 8. do 24 ure, ob nedeljah in praznikih: od 8. do 15. ure. Vablje-ni! -g21-387 16871 S 1. decembrom 1990 pričenjamo s KUHANJEM TOPLIH OBROKOV - dopoldanskih malic. Vabljeni! Okrepčevalnica "Lipa", Radovljica {pri Zvezi društva upokojencev), » 75 582 16875 Imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje? Pokliči­te na » 4 1 - 5 9 0 , Stružnik, Sr. vas 19, Šenčur 16883 Turistična agencija "Slovenijatu-rist" organizira J A V N O LICITACI­J O gorskih koles, v petek, 23. no­vembra 1990, ob 15.30, pred poslo­valnico v Boh. Bistrici. 16884

g r a d b e n i M a t e r i a l ŠPIROVCE ter POBIJON, prodam. $061/611-222 16835 ^ r e k o v OPAŽ, ladijski POD, PLO-

DESKE, prodam, g 77-040

I z o b r a ž e v a n j e * a vse osnovnošolce INŠTRUKCI-^ a a n g l e š k i jezik. » 23-115

K u p i m J^Pim mizarsko KOMBINIRKO. O S T A L O £ 7 0 - 6 4 8 16864

A G R O I Z B I R A ČIRČE

AVTOMOBILISTI, KMETOVALCI, PODJETJA

IZKORISTITE UGODEN NAKUP AKUMULATORJEV VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA. POKLIČITE PO T E L . : 34-802.

L o k a l i ^'.Pad Kranj išče v KRanju ali v P'^nji okolici skladišče cca 100 y?d. m. z dostopom z večjimi vo-

*'!'• Takoj! Pismene ponudbe na $JPgd. J L A 6, Kranj 16564 ^ a Bledu oddam v najem 110 ^ ? d . m . Velik POSLOVNI PRO-

'DR, primeren za gostinski lokal, rgovino, mirno obrt ali podobne

^javnosti. » 77-276, od 14. do 19. g r e< razen sobote in nedelje 16897

Prodam DRVA (bukev in hrast). » 6 2 2 - 5 2 5 16833

P R I D E L K I Prodam domača obrana J A B O L -KA. Voklo 44, Šenčur 16886 Prodam jedilni rdeči in beli KROM PIR. Gorenja vas 39, Reteče, Škof­ja Loka. » 633-215 16898

P O S E S T I

italijanske specialitete

Jake Platiše 17

K R A N J

tel.:34-116

Odprto: o d 1 0 . - 2 3 . u r e

n e d e l j a z a p r t o

BUON

APPETITO!

Stanovanjsko HIŠO - večji vikend, 100 kvad. m. bivalne površine, opremljeno, z garažo in telefo­nom, na lepem kraju v bližini Ra­dovljice, parcela 1.000 kvad. m., prodam. Košir, Gregorčičeva 13, Ljubljana 16855 V Pristavi pri Tržiču prodamo eno-stanovanjsko HIŠO. » 0 6 1 / 2 1 6 - 5 8 6 16863 Prodam pravkar adaotirano pritli­čno S T A N O V A N J E z vso opremo, v strogem centru Škofje Loke, pri merno tudi za lokal. Šifra: DOGO­VOR 16865 GARAŽO v Kranju za novo Pošto, prodam. Šifra: NAVEDITE CENO

16887

R A Z N O P R O D A M

Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, cena 900 DEM. Britof 357, Kranj. 16670 Prodam ČOLN Maestral 9 in Tp-mos 4 ter italijansko KOLO Bime cetta. * 46 482 (Ivan) 16849

^ ? O T O H J I > O L E S A

g o q a m MOTOR MZ 125, letnik 8 9 - Še neregistriran. Seljakovo !^J>0j<ranj - Stražišče 16830

j g V E S T I L A

' ^ E D N A PRILOŽNOSTI Sitotisk rii(V l i B r " organizira v svoji delav

H01ETARSTV0 N0GRAŠEK MILJE 13 64208 ŠENČUR

061/50-720

Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese.

— Prodam kompletno VLEČNO

Orehovlje 11, pri Predosljah, KLJUKO za Z 101 in Z 750 ter elek . ^ P R O D A J O porcelana po zelo trično PIŠTOLO za brizganje bar­

ve. » 5 1 -776 16853

Prodam 5-delno OMARO Eva -hrast in žensko J A K N O iz bele ne-strižene ovce, štev. 4 0 . » 34-549

16878

S T A N - O P R E M A

Poceni prodam KAVČ in dva FO­TELJA. Informacije na » 7 7 - 9 8 5

16846 Poceni prodam POHIŠTVO za gar-sonjero, predsobo Ln raztegljiv KAVČ. » 36-832 16892

S T A N O V A N J A

1-sobno STANOVANJE ali GAR-SONJERO išče par z otroki, v Kra­nju ali okolici. Šifra: STANOVA­NJE 16839

V Kranju ali okolici najame ogre­vano S O B O moški. » 37-950

16860 Prodam 2-sobno STANOVANJE. Informacije na » 6 2 1 - 4 5 1 16867 Dvema študentkama nudim STA­NOVANJE po d o g o v o r u . » 35-234

IfiSflfi

Pri zahvali za pok. M A R T O OŠABNIK je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi:

za spremstvo na njeni zadnji poti.

Za neljubo napako se opravičujemo!

T T r g o v i n a

T R E N Č A

S t r a ž i š č e - Kranj Gasi lska 5 tel. (064) 11-037

I š č e m o

i z v a j a l c a

za obnovo 900 m 2 tlaka in 2500 m 3 stenskih povr­šin (adaptacija). Interesenti naj nas obiščejo ali pokličejo po telefonu!

PRODAJA nogavic, dober zaslu­žek, ugodne cene. » 4 7 - 0 4 6 16873 Na področju ZASTOPSTVA hono-rarno zaposlim študente in vse ostale, ki jim delo ni odveč. Po po­teku poskusne dobe, možna tudi redna zaposlitev. Šifra: ČE V A M DELO NI ODVEČ 16894 V novo zgrajenem modernem "Ka­va baru", v centru Preddvora, dobi redno ZAPOSLITEV mlado simpa­tično dekle. Eno dekle zaposlimo tudi honorarno. Pisne ponudbe: Gostišče Trebija", Trebija 19, 64224 Gorenja vas 16896

V skladu z dovoljenjem št.: 343-54/1990-04 z dne 16. 11. 1990 Komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Kranj, objavljamo obča­sno delno zaporo ceste na Š m a r j e t n o g o r o v torek, 20.11., in v sredo, 21.11. 90, od 7.-15. ure. Mercator - Kmetijstvo Kranj

Ž I V A L I

V O Z I L A Prodam aluminijasta PLATIŠČA z gumami za Lado Niva. » 8 3 - 7 3 0

16834 Prodam CITROEN X M Turbo die-sel 12, neregistriran. Cena zelo ugodna. C. Sant Mario Mint 2, Tr­žič 16838

Prodam Z 101, letnik 1980, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Gr-boč, C. revolucije 7, Jesenice

16518 Za R 4 T L prodam dve zimski gumi z obroči in verigami za 1600 din. » 28 393 16579 Prodam LADO Samaro, letnik 1990, dodatno opremljena, 20 od­stotkov ceneje od nove. » 24-963

16831

Prodam V W 1300, letnik 1975, regi striran do maja 1991. Jože Aljan-čič, Podbrezje 176, Duplje 16845 Prodam GOLF, registriran do mar­ca 1991, karamboliran, v nevoz­nem stanju. Lom pod Storžičem 4, Tržič 16848 Prodam R 4, letnik 1990. še v ga­ranciji, metalne barve. » 39 552 Prodam J U G O 45, letnik junij 1985. Cena 30.000,00 din. Jože Turk, Grajska 43, Bled, » 73-402, od 15. do 16. ure 16858 Prodam SIMCO 1301 S, letnik junij 1976, registrirana do junij 1991. Presenetljivo dobro ohranjena za 1.500 DEM! » 5 0 - 5 7 1 , int. 328, do­poldan (Mateja) 16859

Prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik 1983 in VVARTBURG. letnik 1977. Tomaž Lužnik, Breg 43, Ži­rovnica 16866 Prodam Z 750, letnik 1982, prevo-ženih 30.000 km. Cena po dogovo­ru. » 7 7 - 2 9 1 , dopoldan 16891 Prodam GOLF, letnik 1978, v zelo dobrem stanju. Cena po dogovo ru. Zdenko Brovč, C. 4. julija 1, Tr-žič 16895

Z A P O S L I T V E

Z novim artik. lom vam zagotavlja­mo uspeh pri prodaji. » 4 6 205 popoldne 16513 Za PRODAJO pletenin iščemo za­nesljive, izkušene o s e b e . » 46-665

16852

Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Retnje 24, Križe 16591 Prodam majhne PSIČKE, mešance koker španjelke. » 723-303 16751 Rjave JARKICE ter PRAŠIČE za re-jo ali zakol, prodam. Log 9, Škofja Loka 16764 Prodam visoko brejo KRAVO si-mentalko. Nasovče 15, Komenda

16828 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 65, Kranj 16841 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. » 4 0 - 1 6 7 16842 Prodam KOBILO norik, B rodovnik, breja 8 mesecev, stara 3 leta. Bo-dešče 30, B l e d , » 77-230 16854 Prodam rodovniško KOBILO haf-linger, breja 7 mesecev. Češnjica 15, Sr. vas v Bohinju 16856 Prodam 5 tednov stare PUJSKE. Ivan Boršič, Šobčeva 17, Lesce, » 7 4 - 0 0 9 16857

Prodam čistokrvne PETELINE. » 69-453 16869 Prodam 9 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. » 6 3 3 - 0 8 5 16876 Prodam dva TELETA simentalca, težka po 120 kg, za nadaljno rejo ali zakol. Kranjc, Ljubno 60, Pod-nart 16877 TELICO, breja 7 mesecev in se­menski KROMPIR pentland, prva množitev, prodam. » 631 -440

16879 Prodam 4 tedne staro TELIČKO si-mentalko. » 632-878 16885 Prodam 1 leto stare KOKOŠI Ce na 35,00 din za kos. Ažman, Suha 5, Kranj (pri Predosljah) 16889

SAVNA na kmečkem turizmu vsak dan od 17. ure dalje, lahko tudi z dobro kmečko malico. Možen tudi najem apartmaja po konkurenčnih cenah. Kličite: 70-164

Prodam belo KOZO ali zamenjam za ovco. Zg. Duplje 6/a 16899 Prodam 2 tedna starega BIKCA. Dolinar, Na vasi 12, Šenčur - Vo-glje 16901

flrjrjj^m cenan - 31 kosov -l Q '00 din. Razprodaja bo v sobo 16' 24. novembra 1990, od 10. do

u ' e ! 16851

Prodam takoj uporabno novo ter-moakumulacijsko PEČ in stara kla sična OKNA. » 6 2 1 - 3 7 7 16870

V SPOMIN Razred tih je postal, ko vzel si od nas slovo, a bolečina v srcu je ostala, ki prenehala ne bo.

V cvetu mladosti nas je tragično zapustil naš sošolec, učenec in prijatelj

S A L M I R M U S I Ć iz Preddvora

sošolci in delavci ISKRE - SREDNJE SOLE KRANJ

ZAHVALA Za vedno je utihnilo plemenito srce

F R A N C K E V A L A N T roj. Pfeifer Mrkove mame

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in jo v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala g. žup­niku in pevcem bratom Zupan za lep pogrebni obred. Po­sebej se zahvaljujemo osebju Kliničnega centra in Bolniš­nice Jesenice ter dr. Albini za zdravljenje in lajšanje bole­

čin. Še enkrat vsem iskrena hvala! VSI NJENI

Bodešče, 8. novembra 1990

ZAHVALA Hiša tiha je ostala, ko vzela si od nas slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.

V 47. letu nas je za vedno zapustila naša draga mami, hčerka in sestra

M A R I J A J E N Č I Č iz Cerkelj

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebna zahvala delovni organizaciji IBI iz Kranja, sorodnikom, sosedom, prijate­ljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za lep po­grebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pos­

premili na zadnji poti! ŽALUJOČI: hčerka Andreja, mama Marjeta in brat Jože

Cerklje, 6. novembra 1990

ZAHVALA Lepo je živeti in lepo je umreti v veri in upanju v večno življenje

Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, tašče, stare mame in prababice

R O Z A L I J E R I H T A R Š I Č roj. Končan

se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali, sorodnikom, sose­dom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Jelovica in Nama za prekrasno podarjeno cvetje in ustno izraženo sožalje. Hvala zdravniškemu osebju Onkološkega inštitu­ta, UKC za torakalno kirurgijo in bolnišnice na Golniku. Posebna zahvala pa velja dr. Zamanovi za nesebično po­moč in lajšanje bolečin, g. župniku iz Žabnice za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Sv. Duha za zape­te žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!

ŽALUJOČI: hčerki Olga in Ivica z družinama

Forme, Vincarje

Z A H V A L A

V 83. letu starosti je umrla draga mama, babica, prababica in teta

M I H A E L A S N E D I C Francetova mama iz Bobovka

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna so-žalja, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in jo po­spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govor­niku Francu Omanu za ganljive poslovilne besede, Kokrškim pevcem za lepo zapete pesmi slovesa ter Gasilskemu društvu Kokrica in praporašem. Vsem

in vsakomur še enkrat iskrena hvala!

VSI NJENI

Bobove k, Kokrica, Luže, 10. novembra 1990

••GORENJSKI GLAS TUDI Z NOVICAMI IZ VAŠEGA KRAJA1 • •

©©IMlKIcJJ^IEnGLAS ••SODELUJTE,SPOROČITE,SVETUJTE...,NE BO Z A S T O N J ! • •

N O V I C E I N D O G O D K I UREDNIŠTVO tel.: 21860

Turistični promet pri nas še kar naprej pada

Letos najslabše v zadnjih desetih letih Jugoslovanska turistična ponudba je v letošnjem letu zaradi visokih cen zlasti izvenpenzionskih storitev, zaostajanja rasti življenjskega standarda in zaradi političnih razmer, utrpela velik izpad turističnega prometa tako domačih kot tujih gostov. Ljubljana, 16. novembra - Seveda pa je vzrok slabim rezultatom tu­di jugoslovanska turistična ponudba, ki se ni prilagodila novim trendom v mednarodnem turističnem povpraševanju in s tem novim tržnim gibanjem. Vzrokov za to je več, kot so ugotavljali na petkovi seji odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri GZS, pa so za to na prvem mestu krivi neustrezni ekonomski ukrepi, nerazvita infra­struktura in tudi nepovezanost med gospodarskimi panogami. Tako Jugoslavija iz leta v leto zaostaja v razdelitvi mednarodnega turi­stičnega prometa, ki sicer še vedno beleži pomembne stopnje rasti.

V Jugoslaviji je bilo v prvih dveh mesecih zabeleženih ne­kaj več kot 80 milijonov preno­čitev, kar je najmanj po letu 1981. V primerjavi z lanskim le­tom pa je bilo prenočitev manj za okoli 12 odstotkov. V Slove­niji je ta padec nekaj manjši,

saj beležimo 7 odstotkov manj gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani, od tega je poči-tnikovalo 8 odstotkov manj do­mačih in 5 odstotkov manj tu­jih turistov kar je najmanj po letu 1983. Število gostov, ki so bivali v Sloveniji, je večje le v

Pri obravnavanju problematike predpisov s področja turizma in gostinstva (na mizi so imeli med gradivom tudi protest gostin­cev gorenjskih obrtnih združenj) so ugotavljali, da ohlapnost obstoječih predpisov daje možnost različnega tolmačenja, zara­di česar prihaja do številnih kršitev. Predlagajo nov zakon, ki bi tako s področja gospodarskega kot pravnega aspekta s poudar­kom na zaščiti potrošnika ter vzpostavitvi reda in uzakonitvi enakosti za vse subjekte moral postaviti osnovo za izdajo vseh pravilnikov na teh področjih. Predlagajo, da se imenuje delovna komisija v okviru Republiškega sekreteriata za turizem in go­stinstvo, v kateri naj sodelujejo tudi predstavniki sekcije za go­stinstvo in turizem, Zveze obrtnih združenj Slovenije in Turisti­čne zveze Slovenije.

zdraviliških krajih in Ljubljani, v vseh ostalih krajih pa je bilo turistov letos manj. Zlasti jih je bilo manj v otroških in mladin­skih počitniških domovih (32 odstotkov) in v zasebnih sobah (16 odstotkov). V Sloveniji je letos gostovalo več turistov iz Italije (16 odstotkov), občutno manj pa je bilo Avstrijcev (11 odstotkov), Nemcev (8 odsto­tkov) in Angležev (5 odsto­tkov). Sekretar sekcije Miro Pretnarje ob teh podatkih pou­daril, da je zlasti zaskrbljujoče stanje v jugoslovanskih primor­skih krajih, kjer se ubadajo z velikimi izgubami in ne vidijo več rešitve iz nastalega težkega položaja. Velike škode, ki so jo utrpeli iz znanih vzrokov naj­več politične narave (Knin), jim nihče ne povrne in bojijo se razpada celotnega sistema turistične ponudbe na Jadranu. Nič bolje ni v gorskih krajih, saj je minula zelena zima priza­dela tako žičničarje kot hotelir­je. Podatki o prometu žičnic namreč kažejo, da je bilo na ži­čnicah lani prepeljanih 42 od­stotkov manj potnikov in da je bilo 30 odstotkov manj obrato­valnih dni kot leto poprej, ko prav tako ni bilo prida snega.

Na petkovi seji odbora sekci­je za gostinstvo in turizem so govorili tudi o pripravah za ustanovitev Agencije za pro­mocijo Slovenije. Kot je po­vedal direktor Centra za tu­ristično in ekonomsko propa­gando pri GZS Rudi Tavčar, je namen agencije predvsem vodenje promotivnih dejav­nosti Slovenije kot celote, ustvarjanja pozitivne slike o Sloveniji, pospeševanja obi­ska turistov ter uvajanje po­gojev za plasma blaga in sto­ritev v tujini. Agencijo naj bi financirala sredstva GZS, sredstva proračuna Republi­ke Slovenije in lastna gospo­darska dejavnost. Vodilni Slovenski turistični delavci so ustanovitev takšne agenci­je podprli, vendar pa so pou­darjali, da mora biti vsebina dela čimbolj konkretna in koristna tudi v končnih eko­nomskih učinkih.

Edino na mejnih prehodih beležijo v devetih mesecih le­tošnjega leta izredno povečan promet. V državo je prispelo skoraj petdeset tisoč potnikov, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Skupaj pa je bilo več kot 45 ti­soč odhodov potnikov v vozilih z domačo registracijo, to pa je kar 59 odstotkov več kot lani v devetih mesecih.

Kot kažejo prvi podatki (na­tančnejši bodo znani konec meseca) je izguba dejavnosti gostinstva in turizma v Sloveni­ji iz prvih devetih mesecev oko­li 11 milijonov dinarjev, kar je 1383 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, število podje­tji z izgubo pa je iz lanskih osemnajst naraslo na osemin-devetdeset. • V. Stanovnik

Kmalu konec sedanjih "telefonskih" težav

Gradnja GATC poteka po programu V PTT podjetju Kranj so že sredi priprav za preusmeritev glavne avtomatske telefonske centrale v Kranju. Začetek delovanja nove centrale je načrtovan sredi prihodnjega leta. Kranj, 19. novembra - Telefonsko omrežje - to vedo tisti, ki imajo telefone - je na Gorenjskem močno preobremenjeno; lahko bi rekli, da se na trenutke kar "pregreva". Vendar pa, tako pravijo v PTT podjetju Kranj, bo tem težavam kmalu konec. Pred približno letom dni so se namreč lotili posodobitve in razširitve glavne avtomatske telefonske centrale v Kranju.

Sedanja centrala je namreč izkoriščena čez vsako mogočo mero tako v medkrajevnem kot v krajevnem telefonskem pro­metu. 1800 medkrajevnih pove­zav je za vozliščna področja Je­senice s tremi končnimi centra­lami, Radovljico s štirimi, Bled z dvema, Škofjo Loko s sedmi­mi, Tržič z eno in Kranj z enaj­stimi končnimi in eno rajonsko centralo popolnoma zasedenih. Vodja razvoja investicijskega sektorja v PTT podjetju Kranj odipl. inž. Marjan Volke je pred dnevi povedal, da so pred začetkom gradnje prizidka pri sedanji glavni avtomatski tele­fonski centrali v Gregorčičevi ulici v Kranju izkoristili vse mogoče in nemogoče prostor­ske možnosti za širjenje centra­le in so se zato morali odločiti

za gradnjo prizidka. Za zdaj dela pri gradnji tega objekta potekajo po programu in bodo

že pred koncem tega leta dobili Iskrino digitalno telefonsko centralo sistema EWSD.

Razširjena in posodobljena glavna avtomatska centrala bo v gorenjski omrežni skupini omogočila 2970 medkrajevnih vodov, v sestavnem delu pa bo tudi lokalna centrala za Kranj, ki bo na kranjskem in cerkljan-

vne politike cen PTT storitev nenehno poslabševal, takšen, da bo glavna avtomatska tele­fonska centrala sredi prihod­njega leta lahko začela obrato­vati; seveda ob načrtovani po­moči občin in ostalih predvide­nih virih za pokritje tega po-. membnega investicijskega pro­jekta za celotno Gorenjsko. • A. Zalar

Vodstvo o stavki na Blejski Dobravi

Stavka je podrla scenarij rešitve podjetja Krnanj, 19. novembra - Drugi teden stavke v Unitelu na Blej­ski Dobravi stavkajoči in vodstvo podjetja še vedno niso našli skupnega jezika. Na današnji tiskovni konferenci v Iskri Tele­kom v Kranju je tudi vodstvo Telekoma, Unitela in Eleka po­jasnilo svoje motive, zakaj ne popušča zahtevam stavkajočih.

Kot je uvodoma dejal glavni direktor Iskre Telekom Blaž Kavčič, ambicija vodstva tovarne ni zadevala programi­ranega stečaja, temveč izločitev zdravega jedra tovarne na Blejski Dobravi, o čemer so se pogodile Iskre Telekom, Vm-tel in Eleko. Programbi dolgoročno dal delo 70 do 80 odstot­kom zaposlenim. O bodoči podobi tamkajšnje tovarne sG snovali več inačic, denimo ustanovitev mešane firme z nem­škim partnerjem Vogtom, ki jim je že zdaj dajal delo. Druga možnost ponuja Telekom, ki naj bi ustanovil novo podjetje z optimalnim številom zaposlenih in zagotovilom tujega part­nerja (Vogta), da sodeluje v programu. Tretja, najbolj aktual; na možnost, pa je ponudba Vogtu, naj na Blejski Dobravi ustanovi podjetje in zaposli delavce, medtem ko mu Iskrino združeno podjetje strokovno pomaga in olajša okoliščine p n

najetju. Direktor je izrazil bojazen, da stavka, nerealne zah­teve in zasedba tovarne, kar po njegovem kaže na brezpravje in ludizem, tak scenarij reševanja podjetja lahko docela po­dre.

Navzoči predstavniki sindikata z Blejske Dobrave so vnovič pojasnili, kaj zahtevajo. Franci Kučič je dejal, da pov­prečna plača v tovarni znaša 3108 dinarjev, veliko jih ne za­služi niti zajamčenega dohodka, strah jih je tudi za prihod­nost, saj se tristo delavcem obeta, da bodo ostali na cesti. Zahtevajo 80-odstotno zvišanje plač in zagotovilo, da bodo decembra na izplačilni dan dobili pripadajoče dohodke. S 1-januarjem pa zahtevajo, da so prijavljeni na Zvodu za zapo­slovanje, ali pa jim mora biti do stečaja zagotovljeno izplači­lo v višini najmanj 2.830 dinarjev. Do 15. decembra pa terja­jo tudi poravnavo drugih obveznosti.

Igor Matjašič, v. d. direktorja v Unitelu, je komentiral stavkovne zahteve, ki da jim ni moč ugoditi. Stavkovnemu odboru je vodstvo predlagalo, da bi z obračunskim poveča­njem prišli do republiškega povprečja, terjatev zaradi bloki­ranih računov doslej niso uspeli poravnati, vendar obljublja­jo, da bodo to uredili s prodajo delnic, medtem ko bi boja­zen za novembrsko in decembrsko plačo ublažili s preložitvi­jo prispevkov, za kar je jeseniška občina že pokazala pripra­vljenost, z republiko pa se še dogovarjajo. Predloge je stav­kovni odbor sprva sprejel, nato pa ovrgel in (menda na po­budo kranjskih sindikatov) obnovil stare zahteve.

Vodstvo Isker, ki je zaradi stavke in zasedbe tovarne na Blejski Dobravi zoper stavkajoče podalo kazensko ovadbo, oporeka legitimnosti stavke, pa tudi sodelovanju sveta kranj­skih sindikatov v njej, češ da ima pri tem politične ambicije. Brez njih, poudarjajo, bi se delavci in vodstvo že dogovorili-• D. Z. Žlebir

Stavka v RTC se nadaljuje Kranj, 20. oktobra - V Razvojno-tehnološkem centru v

Iskri še vedno stavkajo, saj vodstva z Iskrinega dvorišča še ved­no iščejo možnost za plačilo RTC-jevih terjatev. Sicer pa bo več znanega danes, ko bo zjutraj na kranjskem sodišču narok za prisilno poravnavo. Ali RTC čaka stečaj ali ima kaj svetlej­šo prihodnost, bodo novinarjem povedali na današnji tiskovni konferenci. • D.Ž.

Voda iz karavanškega predora

Vodo v plastenke in v prodajo

Župan iz avstrijske občine Maria Worth Nikolaus Lanner je v petek izročil škofjeloškemu županu Petru Hawlini denarno po­moč za prizadete v prvonovembrskih poplavah. Ločani so go­stom izročili video kaseto s posnetki poplav in se jim seveda to­plo zahvalili za razumevanje. %H. J., foto J. Cigler

Glavna avtomatska telefonska centrala bo prihodnje leto »rešila« sedanje telefonske težave na Gorenjskem. — Foto: J. Cigler

skem območju dovoljevala več kot 7250 priključkov. S tem bo­do sedanje zveze razbremenje­ne, omogočena pa bo tudi širi­tev omrežja in telefonskih po­vezav v prihodnje.

Celotna investicija bo znaša­la blizu 86 milijonov dinarjev in samo tako imenovani kraje­vni del centrale bo veljal dobro polovico. Ta denar naj bi zbrali od bodočih telefonskih naro­čnikov, za medkrajevni del pa poleg lastnih sredstev računajo na sredstva interesne skupnosti za PTT in približno 15 milijo­nov od gorenjskih občin. Zad­nji pogovori v občinah kažejo na razumevanje in pripravlje­nost, da se projekt na ta način finančno sklene.

Sicer pa je ekonomski polo­žaj PTT podjetja Kranj, ki se je v zadnjih letih zaradi restrikti-

Jesenice, 19. novembra - Voda iz predora teče skozi več sto metrov naravnega filtra in je zelo kvalitetna. Že nekaj časa na Jesenicah razmišljajo, da bi lahko vodo prodajali. Zgradili naj bi polnilnico in vodo polnili v plastenke. Napravljena je izčrpna analiza o pro­jektu. Nosilec projekta zasebno podjetje Perne iz Kranja, soinvesti­tor projekta pa komunalno podjetje Vodovod Jesenice.

Že pri vrtanju karavanškega predora so naleteli na vodni iz­vir in do zdaj opravili že več deset analiz, saj so dve leti spremljali kvaliteto vodnega iz­vira. Strokovnjaki so ugotovili, da je voda tako dobra, da je primerna celo za stekleničenje. Voda je zajeta z drenažnimi vr­tinami od metra 2900 do 3090. Zajetje in cevovod sta napra­vljena tako, da voda ne pride v stik z zrakom.

Zmogljivost izvira je okoli 30 litrov na sekundo, z dodatnimi vrtinami pa bi se dalo zajeti še več vode. Voda se zbira nad predorom in teče skozi 900 me­trov debelo plast dolomita, na dotok pa ne vplivajo vremen­ske razmere. Zato, ker teče sko­zi naravni filter, je voda v pre­doru izredne kvalitete in napol­njena, v ustreznih pogojih, zdr­ži na soncu pri temperaturi

plus 50 stopinj Celzija tudi do štiri mesece, ne da bi karkoli spremenila kvaliteto.

Zato so na Jesenicah začeli razmišljati, da bi zgradili pol­nilnico, osnovni program pa obsega polnjenje naravne pitne vode v štiri vrste embalaže s tem, da se program lahko brez dodatnih investicij tudi razširi, saj je vodni vir dovolj močan in stabilen.

Ko so izbirali lokacijo za polnilnico vode iz karavanške­ga predora, so zaradi omejitev, ki jih zahtevajo nekateri pred­pisi, ugotovili, da bi bila naj­bolj primerna lokacija, na kate­ri danes stoji Elim. Prednost je še v tem, da je objekt že zgra­jen, lokacija pa opremljena z infrastrukturo. Za polnilnico bi morali dokupiti še nedodeljeno zemljišče med Elimom in Va­trostalno.

Polnilnica bi imela za P°e' njenje embalaže štiri polniWj linije, stroji in transport pa bili daljinsko vodeni in P 0? 0^ noma avtomatizirani. P ^ j L za prvo linijo je prevzela r , Krupp Corpoplast iz Hamb^' ga in prevzela polno garancij j Zmogljivost polnilnice b° končni fazi 28 litrov na sek"'1

do, kar je po štiri vlakovn kompozicije dnevno.

Tehnologija je ekološko C l ' sta, kompresorska postaja bo posebni, dobro izolirani stav«^ Osnovni program predvideya

zaposlitev za 150 delavcev, ne­kaj delavcev naj bi imelo obv«: zno izobraževanje v severi' Nemčiji. Ocenjujejo, da bi Wjj ko z vsemi programi lahko z3' poslili tudi do 400 delavcev.

Po računih je projekt vrede" 54 milijonov nemških mai* projekt pa naj bi kreditirali '* tujih skladov, iz kreditov kup' cev in graditeljev. Nosilec p f 0' jekta je zasebno podjetje Pej* iz Kranja, soinvestitor pa je * munalno podjetje Vodovod J senice. Vse potrebne dokum^' te za izkoriščanje vode so * pridobili. • D. Sedej