Moderna monetarna politika in izzivi centralne banke

ter

Finančna kriza in kreditni krč v Južni Koreji

(Seminarska naloga pri predmetu Temelji poslovanja finančnih inštitucij)

Ljubljana, maj 2012

Vsebina

1

1 Uvod....................................................................................................................................2

2 Kako monetarna politika vpliva na ekonomsko dejavnost – preko katerih kanalov..3

2.1 Kanal obrestne mere in menjalnega tečaja..............................................................3

2.2 Premoženjski kanal (investicije in premoženje)......................................................3

2.3 Kreditni kanal.............................................................................................................4

2.4 Kratka preglednica kanalov monetarne politike.....................................................4

3 Kreditni krč v Koreji leta 1997........................................................................................5

3.1.1 Vpliv krča na podjetja........................................................................................7

4 Japonska.............................................................................................................................8

5 Zaključek..........................................................................................................................10

1 Uvod V seminarski nalogi so predstavljene glavne tri teme. V začetku so opisani kanali preko

katerih monetarna politika vpliva na ekonomsko dejavnost. Nekateri izmed njih so kanal

2

obrestne mere in menjalnega tečaja, kreditni kanal ter premoženjski kanal. Vsak izmed njih je

na kratko orisan. Na koncu pa je povzetek dan še v tabeli.

V nadaljevanju je povzeta študija primera finančne krize in kreditnega krča v Koreji iz leta

1997. Ena izmed ključnih tem povezana s kreditnim krčem je količina podjetij, dobrih ali

slabih, ki je ali ni imela dostopa do financ. Našteti pa so tudi vzroki, ki so prispevali k krizi.

V zadnjem delu je orisana še Japonska kriza leta 1990, ko je prišlo do stagnacije gospodarske

rasti ter do propada številnih bank ter podjetij. Hkrati sta na kratko opisana še ukrepa, ki sta

pripomogla h koncu krize.

Vsebina je bila črpana predvsem iz dveh virov: učbenika Money, Banking, and Financial

Markets, avtorja Stephana C. Cecchettija iz leta 2006 ter študje Financial Crisis and Credit

Crunch in Korea: Evidence from Firm – Lavel Date, avtorjev Eduarda Borensziteina ter Jong-

Wha Leeja iz leta 2000.

2 Kako monetarna politika vpliva na ekonomsko dejavnost – preko katerih kanalovTakoj ko banka spremeni velikost svoje bilance, se to odraža na ekonomiji ter na reakcijah

vseh posameznikov. Gospodinjstva prilagodijo svojo potrošnjo, podjetja premisljo o svojih

odločitvah in o tem, kako hitro naj rastejo. Menjalni tečaj se spremeni, spremenijo se cene

obveznic in delnic ter banke spet prilagodijo svoje bilance.

Izvajanje monetarne politike se dogaja skozi štiri ključne kanale:

2.1 Kanal obrestne mere in menjalnega tečaja Nižja kot je obrestna mera več je investicij, potrošnje in neto izvoza. Povečanje obrestnih mer

podraži posojila in zmanjša tako investicije kot osebno porabo.

Proces je naslednji. Ko realna obrestna mera pade, postane financiranje manj drago in podjetja

z denarjem lažje investirajo, gospodinjstva pa zapravijo več denarja. spremembe v realni

obrestni meri pa povzročijo tudi spremembo v menjalnem tečaju. če realna obrestna mera

pade, pade hkrati tudi povpraševanje po dolarjih, manjše povpraševanje po dolarjih poveča

zalogo dolarja in zmanjša njegovo vrednost. Na ta način targirana nominalna obrestna mera,

zmanjša realno obrestno mero, kar vse skupaj vodi v depreciacijo dolarja.

Če pa je dolarska valuta na drugi strani močna, to podraži ceno uvoženih dobrin in storitev,

kar zmanjša uvoz iz tujine.

3

Po drugi strani manjša vrednost dolarja poceni ameriške proizvode in storitve, zato bodo tujci

po njih več povpraševali.

Če povzamemo nižji je uvoz ter višji izvoz pomeni višji neto izvoz ali povečanje celotne

potrošnje.

Takšno zunanje financiranje pa v praksi predstavlja problem, zato ta tradicionalni kanal ni

najbolj vpliven.

2.2 Premoženjski kanal (investicije in premoženje) Ko se spremeni obrestna mera, se spremeni hkrati tudi cena delnic. Če obrestna mera pade, se

dvigne cena delnic. To razmerje med obrestno mero in delniškim trgom se nanaša na

premoženjski kanal. Da bi razumeli, moram prvo razložiti, kako sprememba v ceni delnice

vpliva na agregatno povpraševanje1. Osnovna vrednost delnice je sedanja vrednost prihodnjih

dividend. Nižja kot je obrestna mera, višja je sedanja vrednost in višja je cena delnice. večja

rast pomeni večji profit. monetarna politika pa na isti način vpliva tudi na nepremičninski trg.

Če oblikovalci politike zmanjšajo targirano obrestno mero, to zniža neposredno tudi ceno

hipotek. manjša cena hipotek pomeni višje povpraševanje, kar pa dvigne cene obstoječih

nepremičnin.

na kratko če centralna banka zmanjša targirano obrestno mero, bo delniški in nepremičninski

trg zacvetel. Ker pa cene delnic in lastnine vplivajo na individualno potrošno in investicije.

Bogatejši ljudje začnejo več trošiti. Če gre cena delnic dovolj visoko, bodo delničarji kupovali

dražje dobrine in več zapravljali, s tem bo povečana potrošnja ter povečano bogastvo.

Ko cene delnic zrastejo, podjetja lažje izdajo nove delnice, ter pridobijo nov kapital za

financiranje.

Nižja obrestna mera pa bi na drugi strani pomenila nižje stroške financiranje, kar dvigne

dobičkonosnost projektov. Cenejše investiranje, prinese več dobička, posledično pa pride do

razcveta na trgu, saj podjetja investirajo tako v novo opremo kot v stavbe.

2.3 Kreditni kanal Federal Reserve štirikrat letno sestavi mnenjsko raziskavo o bančnem posojanju v praksi. Ta

raziskava se nanaša na vprašanja tako o povpraševanju kot ponudbi posojil, saj so banke so

tiste, ki usmerjajo investitorje in rešujejo problem asimetričnih informacij ter zagotavljajo

kreditno sposobnost posojilojemalcev, so središče bančnega sistema.

1 Agregatno povpraševanje (aggregate demand) je količina vseh izdelkov in storitev, ki jih vsi kupci kupijo pri določeni ceni (c.p) v neki državi.

4

Deluje preko bančnih posojil, bilančnega kanala ter kanala denarnega toka. Ekspanzivna

politika poveča vloge v bankah, posledično pa pride do povečanja zaloge za posojila. S tem je

omogočeno povečanja investicij ter dvig outputa.

Na posojanje pa ne vpliva le monetarna politika, ampak tudi finančne regulative, ki določajo

velikost obsega bančnega kapitala, ki je predviden za določeno vrsto posojila.

2.4 Kratka preglednica kanalov monetarne politike Kanal Mehanizem

Obrestna mera Nižje obrestne mere zmanjšajo ceno investiranja ter povečajo

dobičkonosnost projektov.

Menjalni tečaj Nižje obrestne mere zmanjšajo privlačnost domačega

investiranja, zmanjšajo vrednost valute in povečajo neto

izvoz.

Cena premoženja Višje cene delnic in nepremičnin spodbudijo tako investicije

podjetij kot potrošnjo v gospodinjstvih.

Bančna posojila Bolj sproščena monetarna politika poveča raven bančnih

rezerv in bančnih depozitov ter s tem poveča zalogo

finančnih virov.

Bilance podjetja Nižja obrestna mera poveča dobičke podjetij, poviša neto

vrednost in zmanjša probleme neugodnih odločitev ter

moralnega hazarda.

Neto vrednost gospodinjstev Nižje obrestne mer in dvig individualne neto vrednosti,

izboljša kreditno sposobnost in poveča njihovo posojanje.

3 Kreditni krč v Koreji leta 1997

Kreditni krč ali posojilni krč lahko definiramo kot ekonomsko stanje v katerem se dostopnost

do kreditov in posojil bistveno zmanjša in se pogoji za pridobitev financiranja izjemno

poostrijo. V takšnih obdobjih postane za podjetja in posameznike izjemno težko pridobiti

5

potreben kapital. Zaradi povečanega tveganja in večje možnosti stečajev ali bankrotov, banke

dvignejo obrestne mere pri posojilih ter omejeno izdajajo posojila svojega denarja. Zaradi

strahu pred prevelikim tveganjem banke ne plasirajo svojega denarja na trg, hkrati pa

posledično pride do dviga obrestnih mer pri posojilih.

Stroški financiranja se tako ob kreditnem krču za posojilojemalca povečajo. »V normalnih

gospodarskih okoliščinah stroški financiranja ponavadi sledijo višini referenčne obrestne

mere, a se v času kreditnega krča ta odnos spremeni - stroški financiranja rastejo tudi če

centralna banka referenčno obrestno mero znižuje.«2

Koreja je bila vse do leta 1997, ko je nastopila kriza, je del hitro rastoče regije Pacifiške

Azije. Po nekaterih ocenah je njihova rast znašala do 8% letno, pridobili pa so tudi četrtino

svetovnega proizvoda.

Po kolapsu deviznega tečaja je prišlo 1997 v Koreji do finančne krize. Po valutni krizi

restriktivna politika ni bila več učinkovita pri ustavljanju padca vrednosti domačih valut, zato

je dodatno obremenila že prezadolžena podjetja in banke. Sprožil se je kreditni krč. Zdrava

podjetja niso zmogla podaljševati obstoječih kreditov, prav tako pa ne najemati novih posojil.

Povprečje bankrotov je preseglo 3000. To je povzročilo najhujše zmanjšanje ekonomske

dejavnosti po letu 1950. V letu 1998 se je GDP zmanjšal za 5,5% in fiksne investicije so se

zmanjšale za kar 40%. Posojilna aktivnost se je zmanjšala. Vseeno pa je nejasno, ali je to

vplivalo na vsa podjetja.

Graf 1: Gibanje nominalnih obrestnih mer v obdobju 1996 do 1999

2 http://www.financnislovar.com/definicije/kreditni-krc.html

6

Graf 2: Gibanje realnih obrestnih mer (»čez noč«) v obdobju 1996 do 1999

Vse to je bil rezultat več dejavnikov. Čeprav je bila na široko razširjena kritika o zategnjeni

monetarni politiki, katere dokaz so navajali nivo obrestne mere, bi kreditno krčenje lahko

razložila šibkost finančnih inštitucij ter korporacijski posojilojemalci.

Nižje kredite bi se dalo nadomestiti z drugimi ukrepi: porabo zalog, znižanjem zaposlenih ali

s pridobitvijo alternativnih finančnih virov.

Glede na analizo je imela alokacija bančnih kreditov pomemben vpliv na realni output

(donos). Podjetja, ki so videla svoj dostop do omejevanih kreditov so se prilagodila, vsaj v

delu manjše proizvodnje in višje učinkovitosti in so na ta način povečala stopnjo dostopnosti

kreditov. Takšna podjetja so lahko razširila nivo svoje proizvodnje. Podatki raziskave kažejo

prav tako, da je bil delež izvoza v končni prodaji prav tako ključni faktor v prodaji podjetja.

V uvoz usmerjena podjetja so profitirala zaradi depreciacije valute in so povečala svojo

prodajo ter zmanjšala vpliv omejevanja kreditov.

3.1.1 Vpliv krča na podjetja

V tem kontekstu moramo ločiti dve vrsti podjetij, ki so bila zajeta v študijo. Gre za »cheabol«

podjetja ter podjetja, ki nosi bila oblike »cheabol«.

»Cheabol« je oblika družinsko vodenega koncerna v južnokorejskem gospodarstvu, ki je

poslovalo s pretežno najetim kapitalom. Poleg tega pa so korejska podjetja poslovala z zelo

nizkimi profitnimi stopnjami.

7

Podatki kažejo na to, da kljub finančni krizi, ni prišlo do splošnega krčenja kreditov v prvi

polovici 1998. Na zmanjšanje bančnih posojil so se podjetja odzvala z izbiro alternative kot so

komercialni zapisi3 ter delnice.

V korejskem kontekstu so k zmanjševanju bančnih posojil prispevali tako monetarni pogoji

kot strukturne spremembe finančnega sektorja.

1) Finančne inštitucije so postale bolj zadržane do podaljševanja posojil, zaradi novih

regulacij finančnega sektorja in okolja. Še posebej, so se nekatere banke niso dosegle

količnika kapitalske ustreznosti, ki meri potrebno velikost bančnega kapitala glede na

tveganju prilagojeno aktivo4, zato niso zmogle na lahek način te ustreznosti dvigniti. V

takšnih situacijah je izpostavljanje sodelovanju s tveganim strankami nepriporočljivo.

v splošnem so bila bolj privlačna državna zavarovanja tujega premoženja bolj

privlačna opcija kot pa posojila korejskim posojilojemalcem.

2) Visoka stopnja obrestne mere, ki je oslabila stanje posojilodajalčeve bilance, je

zmanjšala povpraševanja po kreditih. Podjetja z visokimi finančnimi vzvodi5 so bila

bol ranljiva na povišanje obrestne mere in njihova potreba po investicijah se je

zmanjšala.

3) Pojav »crowding-out« učinka, pri katerem pride do iztiskanja privatne potrošnje

(investicij in osebne porabe), zaradi povečanja obrestnih mer, do česar pride pri

povečani proračunski potrošnji. Ta se je s majhnega presežka iz leta 1997, spremenil v

deficit za skoraj 4% GDP-ja. Zato je morala država priviti domač finančni trg vse do

1998.

4) Ker so tuji krediti izginili, banke niso imele drugih možnosti kot da svoje kratkoročne

tuje dolgove poplačajo ter da kasneje poplačajo pomoč v sili, ki so jo dobile od

Centralne korejske banke.

5) Nove regulacije so pozvale finančne inštitucije, da nadgradijo svoje standarde v

ocenjevanju tveganje ter nadzora projektov.

4 Japonska Tudi Japonska je imela hitro rastoče gospodarstvo. Leta 1990 pa je prišlo do velikega upada,

razvidnega na grafih 1A in 1B. Indeksi na borznem trgu so se prepolovili in padle so cene

3 Komercialni zapisi so po svoji vsebini posebna oblika (nezavarovanih) lastnih menic z določenim rokom dospetja. 4 Upoštevamo kreditno, tržno in operativno tveganje. 5 Finančni vzvod je delež, ki ga v strukturi kapitala podjetja pomenijo prednostne delnice in dolgoročni dolg podjetja.

8

nepremičnin. Vplivi na potrošnjo in investicije so bili zelo veliki. Ker so neto vrednosti

posojilojemalcev padel je prišlo do kolapsa vrednosti njihove lastnine. Realna gospodarska

rast se je ustavila in podjetja niso bila več zmožna odplačati svojih dolgov. Tako tudi banke

niso več zagotavljale posojil in so jih le stežka podaljševale. Veliko število podjetij je šlo v

stečaj, kar pa je hkrati prizadelo tudi številne banke.

Reševanje krize je temeljilo na dveh ukrepih. Kot prov so sprejeli odločitev, da bo nominalna

obrestna mera nič, vse dokler se inflacija ne umiri. Poleg tega pa so uredili tudi bančni sistem.

Prišlo je do velikega zapiranja bank ter prestrukturiranja, prav tako pa je bilo veliko

neuspešnih in neproduktivnih podjetij zaprto.

Graf 1A: Rast japonskega gospodarstva v letih 1985-2005

9

5 Zaključek Seminarska naloga obravnava analizo kreditnega krča, kateremu je leta 1997 sledila finančna

kriza. S pomočjo analize podatkov različnih podjetij smo ugotovili, da je bila stopnja krize

različna glede na tip podjetja. Podatki kažejo, da so dostop do kreditov izgubila podjetja

povezana v konglomerate, na drugi strani pa so profitirala bolj učinkovita podjetja. To

predvideva, da je do kreditnega krča prišlo zaradi prilagajanj bank in podjetij na

rekonstrukcijo finančnega sektorja in ne zaradi tesne povezanosti monetarne politike na

zunanje kreditno omejevanje.

6 Viri Borensziteina B in Lee J (2000): Financial Crisis and Credit Crunch in Korea:

Evidence from Firm – Lavel Date

Cecchettija S.(2006): Money, Banking, and Financial Markets

10