lc tim, poletje 2012

Za lepše Trbovlje

5-stopenjsko ocenjevanje rizikov

MESEC VARNOSTI

Obiskali so nas francoski in slovenski dijaki

LC Tim02

INTERNO GLAS ILO DRUŽBE LAFARGE CEMENT D .O.O. pOLETjE 2012

Pošt

nina

pla

čana

pri

Pošt

i 142

0 Tr

bovl

jeIS

SN 1

854-

2816

INDUSTRIJSKA TURISTIČNA POT

Nove ambicije do 2020

TRAJNOSTNI RAZVOJ

NADALJUJEMO Z ZASAJANJEM IN OBNOVO FASAD

LC Tim interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o. letnik: 2012, številka 2

Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o. Kolodvorska 5, Trbovlje telefon: 03 56 52 325e-pošta: [email protected]

Odgovorni urednik: Andrej SopotnikUredniški odbor: Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič

Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.Izvedba: Multima d.o.o.

Glasilo izhaja četrtletno Naklada: 1150 izvodov / ISSN 1854-2816 /

Časopis je natisnjen na 100-odstotnem recikliranem papirju.

Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.

04

16

12

17

06

10

Novice

Zaključujemo z reorganizacijo

Trajnostne ambicije 2020

Naši ljudje

Društvo upokojencev cementarne Trbovlje

Naše delo

Obiskali so nas slovenski in francoski dijaki

Urejanje vstopa v Trbovlje

Naše povezave

43. Lučkin memorial

Poslovni partnerTrgovski center Jernej

Intervju

Haimo Primas, finančni direktor, in Andrew Schmidt, tehnični direktor

Naša varnost

Junij, mesec varnosti

Petstopenjsko ocenjevanje rizikov

STRAN 2 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | 2012

času, ki ga živimo, dobiva varnost posameznika vedno večji pomen. Ali se tega glede na hiter tempo življenja sploh zavedamo, pa je vprašanje, na katerega bi si moral posameznik odgovoriti sam. Vpetost v vsakdanje aktivnosti, tako na službeni ravni kot na zasebni, vpletajo posameznika v premagovanje rizikov, ki jih - nezavedajoč se, premaguje s sistemsko urejenimi rešitvami in organiziranimi pristopi v družbi. Sodobno urejena zakonodaja nekako usmerja tok dogajanja, tako na področju urejanja varnosti v gospodarstvu, kot tudi v javnem delu prebivalstva. Tudi statistični podatki kažejo pozitiven trend na področju vsesplošne varnosti. Pa vendar je na področju varnosti potrebno postoriti še zelo veliko. Tega se kot posamezniki bolje zavemo, ko naletimo na kakšno negativno izkušnjo s poškodbo ali pa so vanjo vpleteni naši bližnji. Preventivno delovanja na področju varnosti je tista dobra praksa, ki se je do sedaj pokazala kot najenostavnejša in najbolj učinkovita. Vzgoja in izobraževanje na področju varnosti v vseh sferah je ključ za doseganje še boljših rezultatov in garancija za večjo varnost.

Zadnjih nekaj let je v skupini Lafarge že postala tradicija, da v mesecu juniju povsod po svetu zaposleni dodatno posvečamo pozornost varnosti in zdravju pri delu in varnosti na splošno. Tematike za pogovore v »varnostnih kotičkih« po oddelkih, ki smo jih izbrali za letos, se tičejo ravno področja preventivnega delovanja. Gre tudi za samoiniciativnost pri izbiri vsakdanjih tem o varnosti in ob sproščenem pogovoru o različnih dosedanjih izkušnjah in porajanju novih idej, dajejo osnovo za nadgradnjo področja varnosti in zdravja pri delu in varnosti na splošno. Prepogosto namreč zaposleni v podjetjih pojmujejo varnost le kot normativno urejanje dejavnosti, ki jo je potrebno izvajati, ker tako zahteva zakonodaja. Namen preprostih izmenjav izkušenj v odprtem pogovoru je ravno v tem, da se pokaže nasprotje temu in da se prepozna, da je zakonodajno urejanje le pripomoček za sistemsko urejanje, vse ostalo pa je odvisno od nas samih, našega pojmovanja varnosti in zavedanja, da sami kot posamezniki lahko največ storimo za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev, prijateljev in sorodnikov.

VMesec varnosti!

Martin Koprivc Koordinator za zdravje in varnost pri delu

2012 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | STRAN 3

Zaključujemo reorganizacijoZA OHrANITeV CeMeNTArNe V TrbOVLJAH

V reorganizacijo in krčenje delovnih mest je bilo vodstvo prisiljeno zaradi negotovosti pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja in s tem prepovedi uporabe alternativnih goriv ter zaradi izredno težkih razmer v gradbeništvu. V okviru procesa reorganizacije je bil izdelan program razreševanja presežnih delavcev in ukrepov za preprečitev škodljivih posledic prenehanja delovnih razmerij. Vodstvo podjetja je namreč skupaj s sindikatom in svetom delavcev v skladu z napovedmi izčrpno preučilo različne možnosti rešitev za presežne delavce. Gre za prezaposlitev delavcev v cementarne družbe Lafarge v sosednjih državah ali v druge gospodarske družbe.

JANUSZ MILUCHGeneralni direktor cementarne

Generalni direktor cementarne Janusz Miluch je pojasnil: »Cilj pogajanj s sindikatom in svetom delavcev je bil ohranitev kar največjega števila zaposlenih. Verjamem, da nam je skupaj z zaposlenimi to v največji možni meri tudi uspelo. Še vedno pa ostaja dejstvo, da je trboveljska cementarna nekonkurenčna. Lafarge Cement namreč še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja in zato pri proizvodnji cementa ne sme uporabljati alternativnih goriv, in to kljub dejstvom, da delujemo z enako visokimi okoljskimi standardi kot ostale cementarne ter številni industrijski obrati v Evropski uniji. Naš primer pridobivanja dovoljenja z vsemi zapleti, ki smo jim bili priča, je osamljen tako v Sloveniji kot v celotni Evropi.

DeSANKA PeTrIČPredsednica sveta delavcev

Predsednica sveta delavcev Desanka Petrič je ob zaključku reorganizacije dodala: »Delavci smo se ves čas pogajanj zavedali, da je bil naš cilj ohraniti kar največje število

eTbIN MArINPredsednik sindikata

Predsednik sindikata Etbin Marin dodaja: »Pogovori in pogajanja z vodstvom so potekala zelo korektno, saj se naše vodstvo na več področjih trudi zagotoviti socialno varnost in najti novo zaposlitev za čim več zaposlenih, ki so na spisku presežnih delavcev. Vemo, da za vse ne bomo mogli poskrbeti, čeprav smo mnenja, da smo člani pogajalske skupine storili vse, kar je bilo v naši moči. Lahko trdimo, da je vodstvo do danes ugodilo prav vsem našim zahtevam«.

Vodstvo Lafarge Cementa je ob zaključku reorganizacije tudi poudarilo, da si bo cementarna še naprej prizadevala za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki bi ji omogočilo uporabo alternativnih goriv, s tem povečalo njeno konkurenčnost na trgu in posledično tudi ustvarilo možnosti za vzpostavitev večjega obsega proizvodnje in s tem delovnih mest.

NOVICe

Lafarge Cement zaključuje s programom reorganizacije, katerega cilj je ohranitev cementarne v Trbovljah ob zmanjšanem obsegu proizvodnje kot v preteklosti. Postopek je potekal skladno z najvišjimi standardi veljavne delovno-pravne zakonodaje, vanj pa so bili aktivno vključeni tudi predstavniki sindikata in sveta delavcev. S tem ukrepom se bo število zaposlenih v trboveljski cementarni in hčerinskem podjetju Apnenec zmanjšalo za 51 delavcev. Od tega se jih bo v naslednjih mesecih na Zavod za zaposlovanje prijavilo 35, za ostale pa je podjetje v okviru Programa razreševanja presežnih delavcev našlo druge rešitve.

zaposlenih v Trbovljah. Ocenjujemo, da smo skupaj našli najbolj optimalne rešitve v trenutni situaciji. Seveda pa to ne spremeni kritičnosti dejstva, da je zdaj na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih že okoli 1300 ljudi iz Trbovelj in da se bo z današnjim dnem stopnja brezposelnosti v našem kraju približala 20 odstotkom«.

Prav nekonkurenčen položaj in izredno zahtevne gospodarske razmere so nas prisilile v zmanjševanje števila zaposlenih. Pred nami je zahtevno obdobje, vendar odločitev korporacije Lafarge o nadaljevanju proizvodnje cementa v Trbovljah dokazuje, da želi tudi v prihodnosti obdržati to cementarno. V kakšnem obsegu bo cementarna dolgoročno poslovala, bo odvisno predvsem od dovoljenja za sosežig alternativnih goriv ter razmer na trgu. Navkljub poslovanju v manjšem obsegu bomo tudi v prihodnje usmerjeni k izpolnjevanju pričakovanj tako partnerjev, kupcev kot tudi lokalnega okolja.«

reorganizacija, ki je zajela celotno strukturo zaposlenih, od vodstvenega kadra do zaposlenih v proizvodnji, je potekala v celotni Skupini Lafarge. Z združitvijo poslovnih enot Lafarge v Srednji evropi v eno organizacijo s petimi tovarnami in šestimi trgi (Avstrija, Hrvaška, Češka republika, Madžarska, Slovaška in Slovenija) je prišlo tudi do reorganizacije vodstev v posameznih nekdanjih poslovnih enotah. Trboveljsko cementarno tako zapuščata Andrew Schmidt, tehnični direktor, in Haimo Primas, finančni direktor, na lokalni ravni pa se prav tako ukinjajo nekatere funkcije.


Lafarge predstavil 34 novih ambicij s področja trajnostnega razvoja za leto 2020

Dolgoročna in trajna zaveza

Evropski svet delavcev (ESD)

TrAJNOSTNe AMbICIJe 2020

TrAJNOSTNI rAZVOJ

PArIZ 2012

Lafarge je vstopil v novo fazo svojih trajnostih zavez z uvedbo trajnostih ambicij 2020. 34 novih trajnostnih ambicij z zastavljenimi kvantitativnimi cilji se nanaša na tri glavne stebre trajnostnega razvoja - socialnega, gospodarskega in okoljskega. Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea Bruno Lafont je ob tem dejal:"Trajnostne ambicije 2020 so nadaljevanje našega programa 2007-12, na koncu katerega smo dosegli našo ključno zavezo za zmanjšanje neto emisij CO2 na tono proizvedenega cementa za 20 odstotkov. Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomija ne more zgoditi brez zelene industrije in da ni trajnostnega razvoja brez odgovorne industrije, ki se zaveda svojega socialnega prispevka in vodi lastne spremembe. S tem programom, ki vključuje 34 novih ambicij, iščemo možnosti za ustvarjanje vrednosti za vse naše javnosti - delničarje, kupce, zaposlene in lokalne skupnosti v bližini naših proizvodnih obratov. Te ambicije opredeljujejo naše zaveze za prihodnost in naš prispevek k trajnostni družbi."

Devet večjih ambicij, ki naj bi jih dosegli do leta 2020:

1. Za 33 % znižati naše emisije CO2 na tono cementa v primerjavi z letom 1990.

2. Uporabiti 50 odstotkov nefosilnih goriv v naših cementarne do leta 2020 (vključno s 30 odstotki biomase).

3. Izvesti 20 % našega betona z vsebnostjo ponovno uporabljenih ali recikliranih materialov.

4. Na področju varnosti in zaščite pri delu doseči, da se nihče od zaposlenih ne bi smrtno ponesrečil ter bi praktično odpravili izgubo časa zaradi incidentov naših zaposlenih in pogodbenih podizvajalcev.

5. Doseči, da bodo ženske zapolnjevale 35 % višjih vodstvenih položajev.

6. Prispevati 1 milijon prostovoljnih ur letno za lokalno izbrane projekte.

7. Izvesti načrt za lokalno ustvarjanje novih delovnih mest v 75 % držav, v katerih poslujemo.

8. Omogočiti dostop do cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj za 2 milijona ljudi.

9. Ustvariti prodajo v višini treh milijard evrov letno v novih trajnostnih rešitvah, izdelkih in storitvah.

Te ambicije so rezultat obsežnega skupnega pristopa. 18 mesecev je Lafarge sodeloval z zaposlenimi in vodji poslovnih enot, s skupino zainteresiranih javnosti, glavnimi partnerji, kot sta WWF in Care, ter našim mednarodnim svetovalnim odborom s ciljem, da vsi omenjeni izrazijo, kaj pričakujejo od svojega podjetja in kaj bi po njihovem mnenju lahko Lafarge še prispeval v družbi.

TRAJNOSTNEAMBICIJE

ŠTEVILKE IN CILJI2 20

Lafarge že vrsto let deluje pri postavitvi zgleda v vodenju trajnostnega poslovanja v smislu varovanja okolja, družbene odgovornosti in upravljanja podjetja. Leta 2000 je bil Lafarge prvi proizvajalec na področju gradbenih materialov, ki je javno določil cilje za zmanjšanje emisij CO2. Leta 2001 je bil eden prvih CAC 40 podjetij, ki objavljajo celovito poročilo o svojih prizadevanjih za trajnostni razvoj ter oblikujejo temeljna partnerstva z organizacijami, kot sta WWF in Care. Od leta 2007 je Skupina izvajala program trajnostnih ambicij, ki določa prednostne naloge in merljive obveznosti. Lafargeevo poročilo o trajnostnem razvoju za leto 2012 in brošuro s podrobnostmi o vseh ambicijah najdete na www.lafarge.com.

Kot predsednica sveta delavcev sem se od 5. do 7. junija letos že tretje leto zapored udeležila evropskega sveta delavcev v Parizu. Večino predstavnikov iz drugih držav in drugih divizij že poznam, vsi pa smo z veseljem sprejeli nekaj »novih« članov. Med njimi tudi predstavnika cementarne iz Madžarske, ki nas že kar nekaj mesecev zalaga s klinkerjem, in predstavnika iz Mannersdorfa. Obema sem ob kavi pojasnila, zakaj naša tovarna ne obratuje s polno zmogljivostjo in porabila kar nekaj časa, da sem ju seznanila s podatki, kje tičijo vzroki za to.

Prvi dan smo predstavniki delavcev izmenjali svoje izkušnje, se seznanili s problemi v tovarnah, ki so nastali z novo reorganizacijo v celotni korporaciji Lafarge, in pripravili vprašanja za generalnega direktorja, bruna Lafonta, ter njegove ekipe. Drugi dan smo se seznanili z delovanjem celotne korporacije v letu 2011. Vsi načrti niso bili polno doseženi, med njimi tudi ta, da bi ženske zasedle 20 odstotkov pomembnih delovnih mest. Tretji dan nas je natanko ob napovedanem času pozdravil gospod Lafont. Sledila so vprašanja, med prvimi so bili seveda na vrsti domačini. Kot prva ženska predstavnica delavcev (med 28 člani eSD smo samo 4) sem prišla do besede malce pred prvo pavzo. Moje vprašanje se je nanašalo na vizijo Lafargea za slovensko cementarno. Prvič po 136 letih obratovanja smo morali odpustiti delavce. Gospod Lafont mi je odgovoril, da je s stanjem naše cementarne zelo natančno seznanjen, poudaril pa je, da je slovenski trg, kljub problemom z neusklajeno zakonodajo, potencial za prihodnost naše korporacije. V našo tovarno je bilo vloženih veliko sredstev, zato je potrebno pridobiti IPPC dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, s kakovostjo cementa zadostiti zahtevam kupcev in povečati tržni delež.

Naloga našega vodstva, nas, ki smo ostali, in občinskega vodstva, je, da kljub drastičnemu zmanjšanju števila zaposlenih, ne dopustimo zaprtje cementarne v Trbovljah. To bi samo še poslabšalo stanje v občini (brezposelnost, vse slabši socialni položaj), zato tega – čeprav se večina pomembnih državnih organov ne ukvarja s tem – ne smemo dopustiti.

Desa Petrič


povsem novega nabora izdelkov, zagotovili smo trden finančni položaj tovarne in pa seveda kakovostno in učinkovito varnost pri delu.

Primas: V mojem primeru je bilo morda malo težje, ker sem Avstrijec in sem prišel v Trbovlje iz cementarne retznei, ki velja za notranjega konkurenta. Tudi tam sem bil finančni direktor. Ko sem prestopil v drugo ekipo, sem se soočil z nezaupanjem svojih novih kolegov. Moral sem jih korak za korakom prepričevati, da smo na isti ladji in se borimo za iste cilje. Občutek imam, da nam je uspelo.

Kaj štejete za svoj največji uspeh v teh letih v Trbovljah?

Schmidt: Zame je največji doseženi uspeh ta, da je tovarna dokazala, kako sodi med najboljše obrate v stroškovni učinkovitosti, in sicer na področju fiksnih in variabilnih stroškov. Seveda, če želi to stroškovno učinkovitost tudi vzdrževati in biti konkurenčna z drugimi evropskimi cementarnami, potem nujno potrebuje dovoljenje za uporabo alternativnih goriv. Ko bo to vprašanje enkrat rešeno, vidim

Finančni in tehnični direktor stopata naproti novim izzivomS kakšnimi vtisi zapuščata Trbovlje in Slovenijo?

Primas: Trboveljska cementarna gre skozi zelo težko obdobje, težave ima z interesnimi skupinami, izgubo dovoljenja za uporabo alternativnih goriv, izgubo zaupanja pri zaposlenih, zamenjal se bo menedžment, reorganizacija je nasploh prinesla veliko sprememb. Praktično smo se v vsem tem dobrem letu in pol, kar sem tukaj, mesečno soočali s spremembami. Kar bom nesel s seboj v Avstrijo, je spoznanje, da če imaš dobro ekipo, lahko izplavaš iz krize.

Schmidt: Strinjam se, da so časi za cementarno v Trbovljah trenutno zelo težki. Vendar je bilo obdobje, ki sem ga preživel tu, zame izjemno bogato tako v poslovnem kot osebnem smislu.

V poslovnem smislu sta se s položajem podjetja soočala vsak na svojem področju …

Schmidt: Na tehničnem področju smo v zadnjih letih dosegli kar nekaj uspehov. S čudovitimi ljudmi, s katerimi sem imel priložnost delati, smo omogočili uvedbo

POGOVArJALI SMO Se

Haimo Primas, finančni direktor, in Andrew Schmidt, tehnični direktor, po nekaj letih dela

pri nas zapuščata trboveljsko cementarno. Medtem ko se Haimo Primas vrača v svojo

rodno deželo Avstrijo, je Andrew Schmidt, Kanadčan, katerega družina je v zadnjem obdobju

živela na Dunaju, sprejel izziv in delovno mesto direktorja obrata

v edini mednarodno vodeni cementarni v Savdski Arabiji. Z njima smo se pogovarjali o vtisih, ki jih bosta odnesla s

seboj, iz naše tovarne in naše dežele, pa tudi o uspehih in izzivih, ki sta jim bila priče v

Trbovljah.

INTerVJU

HAIMO PrIMASFinančni direktor


trboveljsko cementarno spet kot močno tovarno, ki se bo lahko pohvalila z večjo proizvodnjo. V trboveljski cementarni dela nekaj najbolj usposobljenih ljudi, s katerimi sem delal v svoji dosedanji karieri.

Primas: Na področju financ smo največji uspeh dosegli pri zmanjšanju terjatev na minimum. Ko sem prišel v Trbovlje, smo imeli za okrog deset milijonov evrov odprtih terjatev. bile so velike težave s plačili računov, z bankroti naših kupcev, … Z organiziranjem naše ekipe smo postavili stroga merila na trgu.To je zahtevalo tudi spremembo mišljenja celotne ekipe, da cement prodajamo, ne pa podarjamo. Strankam je potrebno resno povedati, da od njih pričakujete plačilo, pri novih strankah pa si je potrebno zagotoviti plačilo bodisi z bančnimi garancijami, hipotekami ipd. Nov pristop je bil mogoč tudi zato, ker se je zamenjalo nekaj ključnih kadrov, organizirali smo ekipo skupaj s kolegom Alešom Medveškom in vodili striktno politiko: razumemo trg, razumemo posle in želimo zaslužiti denar.

Ste ste tudi v Avstriji srečevali s podobnimi težavami?

Primas: Ne. V Avstriji se posluje povsem drugače. Da kdo ne bi plačal svojih računov na valuto, tega avstrijski poslovni svet ne pozna. V Sloveniji pa je zelo tipično in žal sprejeto vedenje, če je valuta v ponedeljek,

da se račun poravna en mesec kasneje ali pač takrat, ko nekdo pokliče in te opozori nanj.Gre pač za različno poslovno vedenje Slovencev v primerjavi z Avstrijci. Seveda boste našli razlike tudi v primerjavi z Madžarsko, Češko in Nemčijo.

V čem se najbolj razlikuje opravljanje vaše funkcije v Sloveniji in v drugih državah?

Primas: Tukaj v Sloveniji imam včasih občutek, da gori v vsakem kotu in če imaš samo en gasilni aparat, se moraš odločiti, kateri kot boš začel gasiti. Ko se odločiš, boš seveda vonjal in čutil, kako gori tudi v drugih kotih, ampak ostati moraš osredotočen na tisti kot, ki si ga izbral. Takšna je situacija v Sloveniji. Imate veliko kritičnih situacij in morate se odločiti in se koncentrirati na eno, se pravi, morate sprejeti, da bo nekaj šlo narobe, ker ne morete rešiti vseh težav naenkrat. Vem, da je to zelo težko, ampak edino tako lahko ukrepate.

Odhajate z veseljem drugam, glede na vse težave, s katerimi se sooča trboveljska cementarna?

Primas: Nikakor. Moji avstrijski kolegi so mi, na primer, rekli, da sem lahko srečen, ker se vračam domov. Ampak ni tako. V tem trenutku bi res želel ostati še malo dlje, ker

so trenutne razmere izjemno napete, polne izzivov, in so najboljši način za učenje, za pridobivanje izkušenj. Poleg tega bi želel ostati še malo dlje, da bi pomagal podpreti in pripraviti Trbovlje na prihodnost. Vem, da je bilo ljudem težko razumeti, kar sem od njih zahteval in so se spraševali: zakaj to počneš, na nekaterih področjih si zelo strog, začel si zmanjševati število zaposlenih, režeš stroške … razumem, da je ljudi najbolj strah, da se bo cementarna v Trbovljah povsem zaprla. Ta strah je težko pregnati, če vemo, kaj se je dogajalo do zdaj. Pred vodstvom tovarne in pred vso upravo je velik izziv, kako bodo uspeli prepričati ljudi, da je cementarna njihova, da imajo izjemne izkušnje, so izjemno strokovno podkovani v cementni industriji, in za to obstaja prihodnost. Verjamem, da bo težko, a verjamem tudi, da boste zmogli.

Schmidt: Zase lahko rečem, da odhajam s težkim srcem. Pogrešal bom svoje tukajšnje sodelavce. Želim jim sporočiti, naj ostanejo pozitivno naravnani in naj vztrajajo še naprej za svoj obstoj, saj je to edini način za svetlo prihodnost.

Pogosto slišimo, da imajo zaposleni drugje boljše delovne pogoje kot pri nas, kaj vi menite?

Schmidt: Na to vprašanje lahko odgovorim le z vidika mojega poznavanja dela v cementarni Trbovlje. Če to primerjam z

ANDreW SCHMIDTTehnični direktor


INTerVJU

Gospodarstvo se tako v resnici ne razvija. Če pogledate Avstrijo, ki je maksimalno izvozno usmerjena, je zelo privlačna za zunanje investitorje. Ti svoj kapital prek investicij prinašajo v deželo. Našli boste veliko mednarodnih firm, ki so svoj sedež odprle prav v Avstriji. Seveda ta odprtost po drugi strani pomeni, da je država bolj dovzetna za zunanje vplive … Ampak, tega se ne bi smeli bati. Avstrijci se – po mojem mnenju – tega ne bojimo. Za primer povem: jaz sebe dojemam kot pravega Avstrijca, čeprav moje korenine izvirajo tudi iz Slovenije in Madžarske. Slovenija je po mojem mnenju še premlada država za kaj takega. V ljudeh je še premočno mišljenje, da je treba delati tisto, kar ti rečejo drugi. To izvira še iz časa Jugoslavije. Peščici posameznikov je po osamosvojitvi uspelo s privatizacijami in podobnimi manipulacijami pridobiti bogastvo, ljudje so zdaj nezaupljivi, jezni, nemotivirani … potrebno bo še nekaj generacij, da se bodo stvari normalizirale. Avstrija na primer je imela več časa za to in današnji Avstrijci niso več obremenjeni s preteklostjo, zamerami in podobnim. Današnji Avstrijec razmišlja nekako takole: želim delati, želim zaslužiti, želim uživati, imeti čudovito življenje, biti srečen in ne želim, da me politiki pri tem kakorkoli motijo. In seveda, tudi Avstrijci se zavedajo svoje nacionalnosti in so nanjo ponosni.

Schmidt: Jaz lahko primerjam Slovenijo s Kanado in po mojem mnenju sta si državi v mnogih pogledih podobni. Opažam pa nekaj poglavitnih razlik med Slovenci in Kanadčani. Predanost podjetju in skupnosti je v Sloveniji večja kot v Kanadi. V Kanadi prihajajo ljudje iz različnih okolij, nagnjeni so k temu, da se hitro selijo. Ljudje v Sloveniji dajo več na tradicionalne vrednote in nadaljujejo uhojene poti, medtem ko v Kanadi ljudje konstantno stremijo k spremembam in izboljšavam, in sicer na vseh področjih življenja.

Kako pa bi slovenske družbe ocenili z vidika upoštevanja ekologije in okoljskih standardov?

Schmidt: Težko bi ocenil, v kolikšni meri slovenska podjetja v celoti izpolnjujejo okoljske standarde. Vem pa, da je na tem področju cementarna v Trbovljah med najboljšimi in prepričan sem, da bi bila Slovenija kot država odlična na področju spoštovanja okoljske zakonodaje, če bi se tudi druga slovenska podjetja tako striktno držala pravil.Glede na to, da prihajam iz države, ki je ponosna na svoje dosežke s področja varovanja okolja, verjamem, da je tako imenovano zmanjševanje okoljskega odtisa izjemno pomembno. V zvezi s tem menim, da je trboveljska cementarna dosegla in celo presegla vse standarde, potrebne za ravnovesje med industrijo in okoljem.

bi si kdo od vaju upal napovedati usodo gradbene panoge v Sloveniji?

Schmidt: Prepričan sem, da bo slovensko gradbeništvo ponovno zaživelo in da se bodo

Andrew Schmidt: Lafargeeva prednost je ravno v tem, da svojim zaposlenim nudi številne priložnosti za ustvarjanje kariere, kar med drugim vključuje priložnosti za zaposlene, da zamenjajo delovno okolje, odpotujejo v tujino, na ta način pa si v stiku z drugimi kulturami izmenjujejo znanje, ideje in izkušnje. Občudujem tudi Lafargeeve varnostne standarde in sem zadovoljen, da delam za podjetje, ki postavlja varnost svojih zaposlenih na prvo mesto. Poleg varnosti občudujem tudi Lafargeevo okoljsko politiko, ki se kaže v izredni odgovornost podjetja do okolja.

Haimo Primas se je pridružil ekipi trboveljske cementarne decembra 2010, funkcijo finančnega direktorja pa uradno prevzel 1. januarja 2011. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist in prihaja iz avstrijskega kraja Vogau v neposredni bližini meje s Slovenijo. Preden je prišel v Trbovlje je zadnji dve leti delal v upravi Lafargeeve poslovne enote v Avstriji, kjer se je ukvarjal z optimizacijo nabavnih in prodajnih kanalov ter optimizacijo strateških povezav kupcev s poudarkom na logističnih rešitvah.

Andrew Schmidt se je rodil v Kanadi, kjer je diplomiral in pozneje dokončal tudi doktorski študij inženirstva. V Skupini Lafarge je začel delati takoj po končanem študiju in svojo kariero gradil na različnih lokacijah Skupine. Služba v trboveljski cementarni, ki jo je zasedel 1. septembra 2008, je bila zanj v okviru Lafarga sedma in prva, ki jo je moral opravljati v angleškem jeziku, čeprav v državi, v kateri angleščina ni uradni jezik. Sicer Andrew obvlada angleški, nemški in francoski jezik. V letih, ki jih je preživel v Sloveniji, pa se je naučil tudi marsikatero slovensko besedo.

drugimi Lafargeevimi cementarnami, potem jo lahko primerjam z avstrijsko in kanadsko, v katerih sem že delal. Po mojem mnenju so delovni pogoji zelo podobni. Povsod posvečamo največjo pozornost varnosti in zaščiti delavcev, nasploh so zaposleni zelo dobro obravnavani. Trboveljska cementarna sodi po mojem mnenju med najboljše družbe v Sloveniji.

Slišimo tudi, kako se Slovenija v primerjavi s tujino skorajda otepa tujih investitorjev. Kaj bi svetovali slovenskim podjetjem, da bi bila bolj odprta za tuje vlagatelje?

Primas: Ta vsesplošno znani vtis, sem zdaj tudi sam zaznal. Živim v Avstriji, blizu meje in vem, da veliko Slovencev s Štajerske hodi na delo v Avstrijo, zato sem imel o Slovencih vtis, da so zelo odprti. Tu v Trbovljah in bliže Ljubljani pa sem se soočil z dejstvom, ki so nam ga zaupali tudi zunanji partnerji, da se Slovenija obnaša zelo nacionalno. Mislim, da to izvira iz strahu pred izgubo nečesa … edina pot je, da se Slovenci začnejo zavedati, da z uvozom kapitala, povečaš svojo kapitalsko osnovo, potem lahko ustvariš nova delovna mesta, povpraševanje in zatem tudi ponudbo. Ta krog po mojem mnenju slovenska država rada preseka, ker je ne zanima vnos tujega kapitala, torej niti investicije. To vodi do zmanjšanja povpraševanja in ponudbe.


aktivnosti na tem področju občutno povečale, vendar bo do takrat še preteklo nekaj časa.

Pa usodo trboveljske cementarne, upoštevajoč tudi njeno dolgoletno tradicijo?

Primas: Cementarna ni toliko let obstala, ker bi bilo njeno vodstvo dobro ali slabo, temveč zaradi timskega dela, zaradi ljudi. Uprava je samo en del tima, ki mora na stvari gledati s širšega zornega kota, pripraviti polje in orodja, vire in določiti prioritete. Kot sem prej že omenil, gori v vseh kotih in nekdo mora odločiti, na katero žarišče se bomo osredotočili. Nisem prepričan, da bo trboveljsko cementarno zaprl Lafarge, bolj me skrbi, da bi se tukajšnji ljudje kar sprijaznili s tem. Trenutno se mi zdi ekipa premalo motivirana. Ni dovolj stati in čakati, to traja že predolgo časa, treba je teči, to je kot maraton, ves čas teči z enakomernimi močmi, osredotočen na cilj. Nekdo iz menedžmenta mora tem ljudem jasno in glasno povedati: dobri smo, imamo dobre vire, kakovost, z reorganizacijo smo postali zelo stroškovno učinkoviti. To pomeni, da smo zelo konkurenčni. Dobiti moramo nazaj dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, ki je za prihodnost bistveno. Potrebujemo tudi

Haimo Primas: Ko se srečujem s svojimi kolegi s področja financ, moram priznati, da se nikjer ne soočajo s podobno situacijo, kot jo ima Lafarge v Sloveniji. Tudi iz Skupine v Parizu so nam povedali, da je slovenska situacija posebna. Imate težave na trgu, v gospodarstvu, vlada ni preveč stabilna, veliko imate težav z interesnimi skupinami, imate zelo agresivne okoljevarstvene skupine, zaradi finančne nediscipline imate likvidnostne težave, visoke produkcijske stroške, preveč zaposlenih … Soočate se res z ogromno izzivi.

tržišče. To smo že uredili, ko smo povečali število prodajnikov in jih poslali na teren prodajat. Ljudje morajo vedeti, na katerih področjih so uspešni, in na katerih morajo kot ekipa še napredovati. Osebno namreč dolgoročnega tveganja za obstoj cementarne v Trbovljah ne vidim, kratkoročnega in srednjeročnega, žal, da.

Ste uspeli v tem obdobju vašega službovanja v Trbovljah spoznati tudi naše kraje, Slovenijo?

Primas: Moj prosti čas je bil zelo omejen. Soproga in hči živita v Avstriji, malo čez mejo, kjer hči hodi v šolo, tam imamo tudi hišo z vrtom. Na začetku sem se dnevno vozil domov, ampak se je izkazalo za preveč naporno. Tu pa sem tako pozno odhajal iz pisarne, da sem si v stanovanju želel le počitka in se nisem pretirano vključeval v dogajanje v Trbovljah. Ob večerih še televizije včasih nisem prižigal. Ko sem našel čas, sem se rad priključil cementarniški ekipi pri košarki ali v telovadnici. rad imam šport. Če bi ostal dlje časa, bi verjetno začel kolesariti in planinariti. Ko sta me žena in hči obiskali, smo pa šli skupaj naokoli. Obiskali smo Ljubljano, Trojane, pokazal sem jima cementarno … Moram priznati, da sem bil na začetku prijetno presenečen, da je v tej ozki trboveljski kotlini mesto, ki povsem funkcionira, med drugim nima prometnih zamaškov, ima pa dovolj možnosti za nakupe in druge aktivnosti, obenem ga obdajata zelenje in gozd.

Schmidt: Mene je Slovenija zelo prevzela. V tej mali državi je mogoče početi toliko različnih reči, da sem z lahkoto našel take, ki so me zanimale. Sploh je zanimivo, ker lahko toliko stvari počneš, ne da bi se ti bilo treba daleč voziti. To je za nekoga, ki prihaja iz Kanade, izjemno. Če omenim samo nekatere od točk, ki so me prevzele: Postojnska jama, blejsko jezero, stari celjski grad, obala v Piranu, Ljubljana, Maribor, smučarski center na Krvavcu … resnično je ogromno možnosti za preživljanje prostega časa in ogled znamenitosti. Imel sem srečo, da sem si lahko vse našteto ogledal in doživel, pogosto celo skupaj s svojo družino in tudi z razširjeno družino, ki sem jo povabil sem. Vesel sem za te čudovite priložnosti, saj mi bodo lepote vaše dežele vedno ostale v lepem spominu. Gotovo se še nameravam vrniti. Slovenija je čudovita država, ki ima majhne dele vsega. Ljubljana je eno mojih najljubših mest na svetu, poleg San Francisca in Pariza.

Za vas je verjetno spet drugače, ker odhajate na tako rekoč drugi konec sveta?

Schmidt: Srečen sem, da imam ob sebi družino, svojo čudovito ženo Olivio in tri hčere Alexis, Kiero in Kaylo, stare 8, 12 in 14 let. Moji družini je bilo v evropi všeč in jo kar žalostni zapuščamo. Moji starejši hčeri Kiera in Kayla sta članici košarkarske ekipe deklet, ki je pravkar osvojila avstrijski pokal, najmlajša hči Alexis pa je kapetanka košarkarske skupine mlajših deklic. Moja žena bo nadaljevala s svojo učiteljsko kariero (na srednji šoli poučuje matematične znanosti) v Jeddahu in imela obenem možnost dokončati svoj strokovni študij. Tako se bomo vsi lažje prilagodili novim razmeram. Moj nov izziv je mesto direktorja obrata v edini mednarodni cementarni v Savdski Arabiji. Delal bom v državi s povsem drugačno kulturo. Gradbeni trg v tej državi je še vedno v porastu, vsa načrtovana proizvodnja je tudi prodana. Spet bom delal v okolju, ki ga skoraj ne poznam. Pri tem mi bodo izkušnje, ki sem jih pridobil v Trbovljah, gotovo v veliko pomoč. bi za konec še kaj dodala, morda sporočila kolegom, sodelavcem?

Primas: Čeprav sem se na začetku večkrat vprašal, ali naj ostanem ali grem, mi ni žal, da sem vztrajal in s tukajšnjo ekipo dosegel vse našteto. Morda bi ob tej priložnosti spodbudil svoje tukajšnje kolege, da storijo nekaj podobnega, da zapustijo svojo dolino, svoje področje in sprejmejo tudi kak nov izziv v tujini, da si pridobijo novih izkušenj. Poskušajte razumeti svoj položaj tako, da ga za nekaj časa zamenjate, da nanj pogledate z drugega konca sveta. Da, to bi bilo moje sporočilo.

Schmidt: Odhajam z žalostnim srcem in pogrešal bom svoje tukajšnje sodelavce. rad bi jih zapustil s spodbudno mislijo, da ostanete pozitivno naravnani in vztrajate še naprej za svoj obstoj, saj bo le tako tudi vaša prihodnost svetla.

Haimo Primas: Zame je bilo obdobje, ki sem ga preživel v trboveljski cementarni, najbolj uspešna in zanimiva izkušnja v poslovnem življenju.

Andrew Schmidt: Čas, ki sem ga preživel v Trbovljah, je bil zame bogat tako v poslovnem kot osebnem smislu. Nikoli ne bom pozabil tukajšnjih ljudi in vseh iskrenih prijateljstev, ki sem jih sklenil tu.


NAŠA VArNOST

NA eNeM OD »VArNOSTNIH KOTIČKOV ODDeLKA« Dolžni smo spoštovati preventivne ukrepe in se ravnati po njih

MeSeC VArNOSTI

Junij – naš mesec

V juniju, našem mesecu varnosti, se zaposleni še bolj kot običajno posvetimo področju varnosti in zdravja pri delu. V tem obdobju se na številnih srečanjih spodbujamo in skupaj poudarjamo pomen varnosti ne le na delovnem mestu, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da so ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu v naših rokah, torej je zelo pomembno naše preventivno delovanje in poznavanje preventivnih ukrepov.

5-stopenjska metoda ocenjevanja rizikov vključuje:

1. Naloge (Tasks)2. Nevarnosti (Hazards)3. Ocenjevanje (Evaluation)4. Ukrepi (Measures)5. Ideje (Ideas).

► Uporaba preproste metode petih korakov, ki je identična metodi »STOP postopka«, ta pa je v naših vsakdanjih aktivnostih že v uporabi. Dodano je le področje novih idej, kar nas bo dodatno spodbudilo k inovativnosti na področju varnosti.

► V posameznih oddelkih se bodo izvajali tako imenovani »varnostni kotički oddelka«, na katerih se bodo zaposleni s posameznih oddelkov pogovarjali na izbrane tematike s področja varnosti in zdravja pri delu in v vsakdanjem življenju.

► Izvedba dodatnih usposabljanj s področja prve pomoči z uporabo avtomatskega defibrilatorja za vse zainteresirane zaposlene in odgovorne vodje del.

VODILNA TeMA

Petstopenjska metoda ocene rizikov V skladu z letošnjimi načrtovanimi aktivnostmi na področju varnosti in zdravja pri delu smo tako kot v vseh poslovnih enotah tudi v naši varnosti posvetili še dodatno pozornost. Letošnja vodilna tema je uporaba petstopenjske metode ocene rizikov.

Letošnje aktivnosti v okviru petstopenjske metode ocenjevanja rizikov

► Izvedba aktivnosti in spodbujanju varnosti vseh udeležencev v prometu, ki naj bi k sodelovanju privabila tudi občane. Akcijo bomo izvedli v sodelovanju z AMZS in televizijo eTV, ki bo izvedla poučno kontaktno oddajo o varni vožnji v cestnem prometu.

► Glede na izraženo željo nekaterih naših partnerjev in kupcev v Sloveniji in Hrvaški bomo pri njih izvedli svetovalne varnostne preglede z namenom sistemskega urejanja področja varnosti udeležencev v poslovni verigi.


DoDatno usposabljanje na poDročju varnosti in zDravja pri Delunudenje prve pomoči z uporabo avtomatskega defibrilatorja je ključno za osebo, ki utrpi nenadno zaustavitev srca. uporaba aparata ni zapletena.

v naši delavnici z usposobljenim osebjem smo se v uporabi aparata preizkusili tudi v praksi.

avtomatski eksterni Defibrilator

Z njim lahko rešujemo življenja avtomatski eksterni defibrilator (aeD) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. s pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje.

sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki - elektrodi. odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2 gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak.

aparat sam po sebi seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. pri oživljanju z uporabo aparata aeD lahko naredimo toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešimo življenje.

če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno 10 minutah. njegova možnost za preživetje je vsako minuto manjša za 10 odstotkov, medtem ko možgani že po nekaj minutah začno nepopravljivo odmirati. večina zastojev srca in posledične smrti se pripeti izven bolnišnic, doma ali na ulici, kjer so večkrat prisotni tudi drugi ljudje. ti imajo zdaj – če je v bližini aparat aeD – še toliko večjo možnost, da z njim rešijo življenje. če se človeku zaustavi srce, se lahko tako stanje večinoma pozdravi le s sunkom električnega toka. z aparatom aeD damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopki oživljanja že veliko prej, preden prispe do kraja reševalna ekipa, ki za to v povprečju potrebuje od 10 do 15 minut. Hitreje ko začnemo oživljati, več možnosti za preživetje ostane človeku.

Kako pomagamo človeku, ki se mu zaustavi srcepokličemo 112. začnemo stiskati prsni koš (30) in dajemo umetno dihanje (2). če je v bližini aeD, stečemo ponj. če nismo sami, pošljemo ponj. Štejejo sekunde!

več na: http://www.aed-baza.si

• če se človeku ustavi srce in mu ne pomagamo, umre v 10 minutah. možgani se okvarijo že veliko prej!

• Hiter električni sunek zelo poveča možnosti za preživetje!• Hitreje ukrepaš, več možnosti za preživetje bo žrtev imela!

idealno je, da človeka prvič stresemo z električnim sunkom v 3 do 5 minut od trenutka, ko se je zgrudil. reševalna ekipa običajno potrebuje od 10 do 15 minut, da prispe na mesto nesreče.


naŠe Delo

po naŠi cementarnifrancoski dijaki z učitelji so bili navdušeni.

svojega navdušenja nad obiskom niso skrivali niti francoski dijaki, ki so se v okviru svojega štiridnevnega izleta po sloveniji ustavili tudi v lafargeu. vsi so bili v sloveniji prvič, razen profesorice ekonomije in menedžmenta marie-Hélene laffont, ki je slovenijo obiskala že v času njenega vstopa v evropsko unijo.

obiskali so nas slovenski in francoski Dijaki

Industrijska turistična pot

v zadnjih dneh maja sta lafarge obiskali skupini srednješolcev iz slovenije in francije. v sredo, 30. maja, so prišli na ekskurzijo po industrijski turistični poti dijaki 1. letnika srednje trgovske šole iz ljubljane, v četrtek, 31. maja, pa dijaki francoske tehnične gimnazije, imenovane lycée jean-baptiste Darnet iz kraja saint Yrieix la perche iz osrednje francoske regije limousin. oboji so bili nad obiskom navdušeni.

marie-Hélene laffont je slovenijo obiskala že drugič. »prvič smo s kolegi ekonomisti obiskali bled, kras in obalo. Dežela, o kateri so takrat vsi govorili, kako je odprta in drugačna od drugih nekdanjih socialističnih držav, nas je zelo očarala in želela sem si jo ponovno obiskati. tokrat sem tu s svojimi dijaki. iskreno moram povedati, da so mi na prošnjo za finančno pomoč, ki sem jo pred izletom poslala na številna podjetja, odgovorili samo iz lafargea. malo smo se s kolegi pohecali, če ne zato, ker se z generalnim direktorjem brunom lafontom piševa podobno. vsekakor je bil gospod lafont izredno prijazen in nam je zaželel prijetno potovanje. sama sem ga vprašala, če bi morda lahko tudi njih obiskali, pa mi je povedal, da bomo v trboveljski cementarni zelo dobrodošli. res, zelo prijazno so nas sprejeli, nam predstavili industrijsko pot in to celo v francoskem jeziku. veste, o sloveniji se zdaj v franciji nič ne govori, poznamo pa zelo dobro Hrvaško, ki se pri nas uspešno promovira. vendar, zdaj bomo mi ambasadorji vaše države, saj smo polni čudovitih vtisov, ki jih bomo ponesli domov.«

Marie-Hélene Laffont, profesorica

Dijake in profesorje je na izletu spremljala nekdanja profesorica josette meyzi. »vzeli so me s seboj, ker znam angleško,« je povedala in dodala, da jo je slovenija navdušila. »spominja me na Švico, na avstrijo, imate morje in hribe, kot francija, povsod je zelo čisto. v portorožu, kjer smo prenočevali, so nas izjemno toplo sprejeli. prav tako na bledu. lepo je tukaj.«

Josette Meyzi,nekdanja profesorica

tudi dijaki so si z zanimanjem ogledali lepote naše dežele in proizvodni proces cementarne. »Gospodarstvo in industrija me zelo zanimata,« je povedal dijak timothé calvet, »tako da sem bil izjemno navdušen nad ogledom proizvodnega procesa v cementarni, ki so nam ga predstavili na industrijski turistični poti. v bistvu sem se prvič v živo srečal z industrijo in sem čisto navdušen, mislim, da mi bo to koristilo pri študiju in moji odločitvi za poklic.« timotheja je navdušila tudi naša država, še najbolj pa postojnska jama, ki so si jo ogledali pred prihodom v trbovlje.

Timothé Calvet,dijak


na eni oD točk inDustrijske potiDijaki so tudi v laboratoriju zbrano prisluhnili novim informacijam.

Dijaki iz ljubljane so lafarge obiskali v spremstvu učiteljic strokovnih predmetov jasne čot in mojce majerle. slednja je za industrijsko turistično pot izvedela na letošnjem sejmu Dom v ljubljani. »kar obstala sem pred panojem na razstavnem prostoru lafargea, ki je opisoval industrijsko pot v cementarni, saj kaj takega nisem pričakovala,« je navdušeno povedala mojca majerle. »potem smo se z gospodom andrejem sopotnikom zelo hitro dogovorili za obisk in moram priznati, da sem zelo navdušena nad urejenostjo in slikovitostjo poti.«

zaposleni v lafargeu so dijakom predstavili proizvodni proces, niso pa zanemarili niti pomena varnosti in zaščite pri delu.

»zdi se mi prav, da smo se kot bodoči trgovci seznanili tudi s proizvajalcem gradbenega materiala. vsak trgovec lažje ponudi izdelek, če pozna proizvajalca in mu zaupa. tudi zaščitna oprema je v redu, čeprav me je malo skrbelo, da mi bo čelada uničila pričesko (smeh).«

Taulant Zidi, dijak

»industrijska turistična pot v cementarni je enkratna, slikovita, poučna in zanimiva. po mojem mnenju bi si jo morale ogledati vse srednje šole v sloveniji. sama sem nekaj industrijskih turističnih točk obiskala že v tujini, v sloveniji pa sem si ogledala luko koper, ampak tam je zgodba drugačna, saj je pristanišče bolj razprostrto po površini in ogled poteka z avtobusom. v cementarni je prikaz dokaj strnjen, vsi ti zemljevidi so zelo nazorni, predstavljene so tudi surovine, pokazali so nam peč, nas peljali v laboratorij in kontrolno sobo, skratka, čudovito.«

Mojca Majerle, učiteljica strokovnih predmetov na Srednji trgovski šoli v Ljubljani

»industrijska turistična pot je slikovita in poučna. všeč mi je bilo, da smo se hitro premikali od točke do točke in da so vse zanimivo opremljene. Da so nas oblekli v zaščitna oblačila, se mi zdi zelo odgovorno od njih.«

Črt Škerbec, dijak

»bilo je super. predstavili so nam, kako se izdela cement, in povedali, da je pri delu zelo pomembna varnost, zato smo dobili odsevni brezrokavnik in čelado.«

Saška Štos, dijakinja

»Dan v cementarni je bil super. od vsega mi je bila najbolj všeč kontrolna soba.«

Nermin Ramadanoski, dijak

»industrijska pot mi je bila zelo všeč in vesela sem, da sem spoznala tovarno, ki sem jo do zdaj videvala le skozi okno vlaka, kadar sem se peljala iz ljubljane proti celju.«

Maida Mekić,dijakinja


NAŠE DELO

Ker gre za najprometnejši vstop v Trbovlje, je lepša podoba območja ob železniški postaji in tudi naprej pomembna tako za domačine, kot tudi za goste, ki prihajajo v Trbovlje.

ZA LEpŠi iZgLED

Urejanje vstopa v Trbovlje

pODOBA MESTA BO pRiJAZNEJŠAZa lepši izgled vstopa v Trbovlje skrbi 750 novo zasajenih grmovnic in obnovljena fasada zgradbe gasilskega društva cementarne

V SLOgi JE MOČ pri delih smo z veseljem sodelovali, pomagali pa so tudi delavci trboveljske komunalne službe in člani Hortikulturnega društva Trbovlje

V zadnjih letih je območje ob vstopu v Trbovlje že dodobra spremenilo svojo podobo. Ker gre za najprometnejši vstop v Trbovlje, je lepša podoba območja ob železniški postaji in tudi naprej pomembna tako za domačine, kot tudi za goste, ki prihajajo v Trbovlje. V cementarni smo se zato tudi letos odločili, da bomo po naših najboljših močeh poskrbeli za ureditev

dodatnih predelov tega območja in s tem za prijaznejšo podobo našega mesta.

Tako smo ozelenili območje na levi strani ceste ob mostu čez Savo, neposredno nad območjem železniške postaje v Trbovljah. pri projektu za lepšo podobo Trbovelj je sodelovala tudi Občina Trbovlje oz. Komunala, ki je ustrezno pripravila teren. V cementarni smo poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli raznovrstne rastline, ki jih je za to področje predvidelo Hortikulturno društvo Trbovlje. Tudi zasaditev so strokovno izvedle članice in člani omenjenega društva. Skupnega dela z obojimi smo bili v cementarni veseli, veselimo pa se ga tudi v prihodnje, ko bomo nadaljevali s podobnimi aktivnostmi.

V sodelovanju s Slovenskimi železnicami načrtujemo v kratkem tudi zasaditev večjega števila betonskih korit, ki bodo polepšala podobo področja železniške postaje v Trbovljah, precej pa jih bo tudi v sami cementarni. Na tak način poleg visokih vlaganjih v modernizacijo cementarne, ki cementarno napravljajo bistveno prijaznejšo okolju, vlagamo tudi v lepšo podobo Trbovelj.


NAŠI LJUDJE

Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima: POSVOJIMO DREVO

Nagrado prejmejo:

1. nagrada: Torbica, majica in kapa Lafarge Ines Humski, Podkum 72 a, Podkum

2. nagrada: Torbica Lafarge Vera Savšek, Sallaumines 5, Trbovlje Olga Starina, Naselje A. Kaple 7 d, Hrastnik

3. nagrada: Kapa Lafarge Ivan Pikel, Zavine 8, Kisovec Franc Senekovič, Kremberk 4 a, Sv. Ana Štefka Holc, Javorje 20 a, Črna na Koroškem

Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!

NOVOSTI IZ SINDIKATA

V preteklih mesecih smo imeli člani Izvršnega odbora Sindikata kar nekaj sestankov v zvezi z reorganizacijo v naši družbi. Zaposleni, ki so na spisku presežnih delavcev, so na Sindikat naslovili nešteto vprašanj, na katera smo morali odgovoriti, jim pomagati na vse možne načine in jim posredovati informacije o njihovi nadaljnji usodi. Člani Izvršnega odbora smo se soočali s situacijo, ki jo naši predhodniki niso poznali, saj do danes nismo odpirali poglavja odpuščanja delavcev. In vendar se je zgodilo. Žal se tega ni dalo preprečiti, lahko smo samo »lepili obliže na rane«, prizadejane našim sodelavcem, ki so morali zapustiti cementarno. Nekateri med njimi so pustili v tovarni več kot 30 let svojega življenja, zato je zgodba o odpuščanju še bolj žalostna. Člani Izvršnega odbora in večina zaposlenih smo zelo užaloščeni, da je moralo priti do takšnih odločitev, čutimo se delno odgovorne, vsak pri sebi razmišljamo, ali smo se dovolj potrudili na pogajanjih z vodstvom, ali smo res storili vse najboljše

Preseneča pa nas naključno srečanje z znanci in prijatelji na ulici, saj so kar naenkrat vsi spremenili svoje mišljenje in mnenja o naši tovarni. Ko smo preživljali najhujše trenutke, ko smo obratovali in se potihoma bali, da nam bo odvzeto dovoljenje za sosežig alternativnih goriv, ko so nas mediji napadali z vseh strani, takrat so tudi naši znanci, prijatelji in sorodniki povzdigovali glas proti nam, saj so nas primerjali z najhujšimi onesnaževalci, morilci in celo razbijali šipe na naših objektih. Zdaj je srečanje povsem drugačno, saj ljudje sploh ne morejo verjeti, da bo cementarna odpuščala, nič več nas ne obtožujejo, da smo tako hudi onesnaževalci, pravijo celo,

Kot je že v navadi, v naši rubriki namenjamo lepe pozdrave vsem našim upokojencem ter seveda vsem, ki so, žal, morali zapustiti naše vrste. Želimo vam veliko prijetnih in toplih dni v prihajajočem poletju.

Etbin Marin

REORgANIZACIJA V CEMENTARNI

Boleča odpuščanja zaposlenih

VTISI Z ZASAVSKIH ULIC

Kje bomo sploh še delali? POZDRAVI

Našim zvestim bralcem

Naši jubilanti(od maja do junija)

30 let dela: Teja Zagorc Martin Koprivc Jubilantoma iskreno čestitamo!

STELA KUZMANOVSKI

Čestitke srečnemu očku2. marca 2012 je na svet privekala Stela. Čestitke očku Aljažu Kuzmanovskemu.

za odhajajoče zaposlene. Kljub temu, da so vse odločitve o reorganizaciji načrtovali v samem vrhu Lafargea, pa vseeno ne bo lahko na ulici srečevati bivših sodelavcev, ki nas bodo verjetno gledali postrani, pa čeprav nimamo slabe vesti in nismo mi pripravljali spiska, kdo ostane in kdo bo izgubil delo v cementarni.

da nikakor ni sprejemljivo zapreti rudnika, elektrarne, cementarne … Kje bodo ljudje sploh delali, če vse to zapremo, je zdaj tipično razmišljanje zasavskih ljudi, zdaj ko gre vse k vragu, ne morejo razumeti, kako je to mogoče. Mnogi ljudje so se kar naenkrat prelevili v pohlevne zagovornike cementarne, saj si verjetno niso mislili, da lahko s svojimi neutemeljenimi opazkami za vogalom pripomorejo k nastali situaciji, ki smo ji priča v cementarni.


NAŠI LJUDJE

ObČNI ZbOR

Društvo upokojencev cementarne Trbovlje

PRVI IZLET ČLANOV DRUŠTVA

Z avtobusom na Primorsko

PRVI REDNI ObČNI ZbORUdeležilo se ga je 65 članov

SKUPINSKAS prijetnega izleta na Primorsko

nam bo ostal lep spomin

Podali smo se v Strunjan, kjer so nas v recepciji hotela Svoboda prijazno sprejeli. Tam so nekateri odšli na kopanje v hotelski bazen, drugi pa z vodičko do belega križa in vse do solin. Pot smo prilagodili zmogljivosti udeležencev. Po vrnitvi smo se, že malo lačni, krepko podprli v hotelski restavraciji. Po kosilu smo odšli na krajši sprehod do morja, nekateri so si v njem celo namočili noge, drugi pa smo se malo posončili. Ob 16. uri smo pot nadaljevali v Marezige, kjer smo v prijetni oštariji Karjola degustirali domači sir, pršut in refošk, za posladek pa še sladki muškat.

Kar prekmalu smo se odpravili proti domu, prijetno utrujeni, vendar z veliko željo, da se naša druženja ne prekinejo, kajti med sebi enakimi spoznavamo vrednote življenja.

Lepa hvala vsem, ki so se spomnili na nas in nas zopet združili. Hvala organizatorjem za prijeten izlet, mi pa obljubljamo, da bomo pri društvenih dejavnostih sodelovali v okviru naših zmožnosti.

Ne prezrite

Vsak prvi četrtek v mesecu

Dopoldne - rekreacijski pohod alidruženje na Pleskem.

Vsak drugi četrtek v mesecu

Od 10. do 11. ure - odprta dežurna pisarna v prostorih bazena - vašhave.

V četrtek, 10. maja 2012, se je v prostorih Društva upokojencev Trbovlje zgodil prvi redni letni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo 65 članov.

Po izvolitvi organov zbora in poročilu verifikacijske komisije smo najprej pregledali sklepe ustanovnega občnega zbora in ugotovili, da smo izpolnili vse zadane naloge.Po poročilu predsednika in blagajnika smo po krajši razpravi ugotovili, da smo v preteklem letu dobro poslovali in smo točke z večino potrdili.

Pri točki sklepi in pobude smo sprejeli par sklepov, ki naj bi izboljšali delovanje društva. Sklenili smo, da po svojih močeh pripomoremo pri promociji naše bivše tovarne, in obsodili gonjo in širjenju neresnic, ki se pojavljajo v medijih in javnosti.

Občni zbor so pozdravili tudi prisotni predstavniki družbe Lafarge.

Pod točko razno smo se dogovorili, da organiziramo izlet, ki ga bo pripravilo vodstvo društva.

V torek, 5. junija, se nas je 49 članov Društva upokojencev cementarne Trbovlje z avtobusom podalo na Primorsko. Že ob vstopu na avtobus je bilo čutiti prijetno, sproščeno vzdušje med bivšimi sodelavci.


NAŠE POVEZAVE

43. LUČKIN POKAL

Tudi naši plavalci so se odlično odrezali

Tekmovanje so s svojo udeležbo popestrili tudi nekdanji odlični plavalci našega kluba, podžupanja Trbovelj Jasna gabrič in trboveljski župan Vili Treven, ki je tekmo tudi uradno odprl.

V konkurenci 230 plavalcev iz 20 klubov ter plavalcev iz Siska in prijateljskega kluba iz Milana, sta postala najboljša posameznika Pia Hočevar Mucič iz ljubljanske Ribe ter Emil Tahirovič iz Kranja. Oba sta v seštevku treh rezultatov dosegla najvišje število točk na Fina lestvicah in najboljši posamični izid na 50 in 100 metrov prsno. V memorialni disciplini 100 m prosto pa sta bila najhitrejša Anamari Košak in Luka Dover.

V svetli luči so se pokazali tudi mladi trboveljski plavalci, ki so v mlajših kategorijah osvojili kar 18 kolajn, kar nas je uvrstilo med najboljše na tem tekmovanju.

Kljub poznemu prihodu v veliki 50-metrski bazen so mladi trboveljski plavalci dokazali, da se ne dajo in da kljub težkim časom v

ŽUPAN VILI TREVEN Ob OTVORITVI POKALAUpamo na uresničitev njegovih besed, da se stvari za trboveljski plavalni klub premikajo na bolje.

NEJC KOS, TILEN ŠINTLER IN ŽIgA KOVAČIČ Z ŽUPANOMSlavili so zmago v disciplini 1500 m prosto v svojih kategorijah.

Plavalni klub Lafarge Cement se v nedeljo ni izneveril tradiciji in je kljub težkemu položaju, v katerem se je znašel, že 43-tič, toliko let je namreč minilo od nesreče odlične plavalke Lučke Vodišek, organiziral plavalni miting. Udeležili so se ga vsi mladi upi iz Slovenije, ki bodo v prihodnosti krojili vrh našega plavanja, z izjemo tistih, ki so odplavali rezultatske norme za največja tekmovanja. Ti se namreč nahajajo na pripravah ali pa so se udeležili močnejših mitingov v tujini.

DEKLETA

Klara Volaj: 2. mesto na 200 m mešano in 800 m prosto, 3. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 200 m delfin in v finalu memorialne discipline na 100 m prosto, 6. mesto na 50 m prosto

Živa Brglez: 3. mesto na 50 m delfin in 800 m prosto, 4. mesto na 50 m in 100 m hrbtno, ter 200 m delfin

Karin Stražar: 3. mesto na 100 m delfin, 4. mesto na 800 m prosto, 6. in 8. mesto na 200 m in 50 m delfin

Daša Krajnc: 3. mesto na 50 m prsno, 4. mesto na 50 m prosto, 5. mesto v kategoriji memorialne discipline na 100 m prosto, 7. mesto na 100 m prsno

Nika Todorovič: 3. mesto na 50 m delfin, 5. mesto na 50 m hrbtno, 6. mesto na 100 m hrbtno

Kaja Imperl: 4. mesto na 200 m mešano, 8. mesto na 50 m prosto, 100 m hrbtno in 100 m delfin

Karmen Kovač: 5. mesto na 100 in 200 m delfin ter na 800 m prosto

Nina Kos: 4. mesto na 800 m prosto, 5. mesto na 200 m mešano, 6. mesto na 200 m delfin, 7. mesto na 200 m prosto

Urška Zupanc: 5. mesto na 200 m mešano, 7. mesto na 200 m prsno

Tia Tara Zupančič (najmlajša v konkurenci iz našega kluba): 4. mesto na 50 m delfin in peta na 200 prosto

FANTJE

Zmage v disciplini 1500 prosto so, seveda v svojih kategorijah, dosegli:

Nejc Kos, Tilen Šintler in Žiga Kovačič in se tudi v naslednjih disciplinah povzpeli na stopničke:

Tilen Šintler: 3. mesto na 100 in 200 m prsno, 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 m prsno in 100 m prosto v finalu memoriala, 8. mesto na 50 m prosto

Žiga Kovačič: 3. mesto na 50 m hrbtno, 5. mesto na 50 m prosto, 6. mesto na 50 m prsno, delfin in 100 m prosto

Nejc Kos: 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 50 m prosto, 7. mesto na 50 m hrbtno in delfin, 8. mesto na 100 m prosto

Žiga Šintler: 2. mesto na 200 m prosto, 3. mesto na 50 prosto in 200 m prsno, 4. mesto na 200 m mešano in 1500 m prosto, 5. mesto na 100 m prsno, 6. mesto na 100 m prosto

Jaka Jeršin: 5. mesto na 50 m hrbtno in 200 m mešano, 6. mesto na 50 m prsno

Marcel Urbanija: 4. mesto na 100 m delfin, 8. mesto na 50 m delfin

Andraž Kovačič se je v različnih kategorijah uvrstil do dvajsetega mesta.

Domači tekmovalci, ki so dosegli uvrstitve na stopničke in med osmerico najboljših

Trbovljah še obstajajo potenciali za razvoj vrhunskih plavalcev. brez primernih pogojev bo seveda težko vzgojiti naslednike Tjaše Vozel, da pa se stvari premikajo na bolje, je vsem prisotnim obljubil župan Vili Treven in samo upati je, da se bodo njegove besede tudi uresničile.

Na prireditvi smo bili priča napredku tudi pri najmlajših, ki šolo plavanja izvajajo v bazenu Doma starejših občanov Franca Salamona. Z resnejšo in načrtno vadbo se bodo v prihodnje pridružili tekmovalnim selekcijam.

Ob resnično vrhunski organizaciji tega tekmovanja, za katerega izvedbo so zaslužni prav vsi plavalni delavci, sponzorji in starši, se plavalci z veliko vnemo podajajo v mesec julij, ko bodo na programu vsa državna prvenstva. Do takrat pa jim zaželimo dobre pogoje za treninge in pa veliko volje, ki jo po tako dolgi in naporni sezoni še kako potrebujejo.

Darko Raušl


NAŠE POVEZAVE

JERNEJ D.O.O.

Družbenik skupine TOPDOM

V začetku leta 2012 se je odprl nov trgovinski center Jernej d.o.o. na Ljubljanski cesti 15 v Litiji. Podjetje je do leta 2012 delovalo v Šmartnem pri Litiji. Že več kot 19 let se ukvarja s prodajo gradbenega materiala, instalacij, barv in železnine. Nova trgovina je prvi objekt ob cesti, ki pelje iz Ljubljane v Litijo. Ima 1850 m2 tlorisne površine in trenutno zaposluje 12 oseb. Pred šestimi leti je podjetje postalo družbenik skupine Topdom, tako da sedaj nastopa na trgu s skupnimi marketinškimi akcijami. Tako je član skupine trgovcev, ki so eni vodilnih na področju gradbenega materiala, kritin, fasad in izolacij.

Prodajni program centra Jernej obsega gradbeni material, strehe, fasade in omete, toplotne izolacije, suho gradnjo, barve, lake in premaze, hišno kanalizacijo, keramične ploščice, sanitarno keramiko, talne obloge, orodje in pribor, delovno zaščito, železnino, električno instalacijo, vodovodno instalacijo, toplovodno instalacijo, vrt in okolico.

S selitvijo na novo in večjo lokacijo je njihova želja povečati izbiro in kvaliteto ponujenega

blaga ter razširiti krog kupcev v okolici Litije, Šmartnega in celotnega Zasavja. Z dodatnim izobraževanjem trgovcev želijo povečati zadovoljstvo kupcev, priskrbeti ustrezne izdelke v zadovoljivi izbiri in po dostopnih cenah ter se odlikovati po hitri dostavi.

V centru Jernej ves čas povečujejo ponudbo tako na prodajnih policah kakor v razstavnem salonu keramike, sanitarne opreme, fasad, stavbnega pohištva, streh in talnih oblog.

Njihova dodatna ponudba zajema: izposojo avtodomov, udarnih kladiv, brusilk flex-žirafe.

TRgOVSKI CENTER JERNEJObjekt stoji na vhodu v Litijo iz smeri Ljubljana

ZA VELIKO IN PESTRO IZbIROProdajalna gradbenega materiala, instalacij, barv in železnine

DODAtNe iNFOrMACiJe

JerNeJ d.o.o. Ljubljanska cesta 151270 Litija Tel.: 01/ 8987 472 Fax: 01/ 8987 181Mobi: 051/ 628 246

[email protected]


Rešitev nagradne križanke št. 02/2012:

Ime in priimek:

Naslov:

Križanka

Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in jo do vključno 31. 7. 2012 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po pošti na naslov:

Uredništvo LC TimaLafarge Cement d.o.o.Kolodvorska 5, 1420 TrbovljePripis: Za nagradno križanko

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko sodeluje le z eno križanko.Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami.

Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa LC Tim.

PRIPRAVA ZA

KOPANJE IN ZASIPANJE

JARKOV, GREBENA-LO, RALO

DOLGO-LETNI

PREDSE-DNIK SFRJ

(Josip)

NAČRTNO UNIČEVANJE

RASNIH SKUPIN

VRANIČNI PRISAD

VRSTA PLETENEGA

KOŠA

PADAVINA V OBLIKI VODNE

KROGLICE

ANGLEŠKO SVETLO

PIVO

SLOVENSKI ŠPORTNI

PLEZALEC (Matic)

SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ

DOCENT PEDAGOŠKE FAKULTETE

(Iztok)

MORSKO ALI

REČNO NABREŽJE

SRBSKA NARODNA

JED Z RAŽNJA

OSKAR NEDBAL

ITALI-JANSKA

PROVINCA IN MESTO V

KALIFOR.

SVETOVNO ZNANI

HRVAŠKI PIANIST

OBLIKA MOŠKEGA

IMENA EGIDIJ

KON-STANTNO

FIZIKALNO UČINKO-

VANJE

STROJNI ELEMENT, VARJENI

ŠIV

7PRISTANEK,

PRIVOLI-TEV

12

OKROGLA PLOŠČICA

PRI ŠTANCANJU

DRAGOCEN LES

TROPSKEGA DREVESA

2

ODTRGAN KOS,

DROBEC

8 KRAVJE USNJE

6 AM. DENAR. ENOTA

STAREJŠI PETELIN

SLOVAŠKA PIVOVARNA

LJUBLJAN-SKI ŽUPAN IN POLITIK JANKOVIČ

SLOVENSKA NOVINARKA SVETOVNI

NOVINAR VITACCHI S ŠRI LANKEOVČJA

VOLNA

POGOSTI OBISKOVALEC CERKVENIH PRIDIG

KRAJ V KAMERUNU

MONG.-RUS.REKA

ŠPELA PRETNAR

EDEN OD STARŠEV

ISAAC NEWTON

HUD PRETRES ŽIVČEVJA

IT. TOVAR-NA KOLES SRBSKO

NASELJE V SREMU

MIRO UNGAR

1

AM. DOPIS. LAMPRET

UDAV, KAČA VELIKANKA

OTROŠKI PRST NA

ROKAH

11 9 ŽIVOSREBR. RUDNINA

5

ZIMSKO OBLAČILO

NEMŠKI MOTO-CIKLIST (Stefan),

TUDI BIVŠI AVSTRIJSKI SKAKALEC

NA SMUČEH

(Sepp)

ZLITINA BAKRA Z DRUGIMI

KOVINAMI

BLAGO, PREDMETI

NAMENJENI TRŽIŠČU

CIPRSKI ŠP. KLUB

NAPOVE-DOVALKA

(Ida)

OBLIKOVA-LEC BYRNE

MREŽAST OKRAS

ZVONEAGREŽ

KRAJ PRI DOMŽALAH

JAPONSKO OTOČJE JUŽNO OD HONŠUJA

13 AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (James) VRSTA SO-

DOBNEGA PLESAVZDEVEK GOETHEJEVE

MATERENEKDANJA NORVEŠKA

ALPSKA SMUČ. KVINLOG

DRAMSKI IN FILMSKI IGRALEC

(Vito)

10 POLITIK V ZN (Kofi)

ZADETEK PRI ŠP. IGRAH

SREDIŠČE VRTENJA

NANDE VIDMAR

ZNAK ZA ERBIJ

KEMIJSKI EL. NEON

POVZRO-ČAN. NAV-ZOČNOS.

V ZAVESTI, ZBUJANJE

4 RUSKO MESTO

SEVERNO OD

MOSKVE

3

STARA PRESTOL-

NICAJAPONSKE

MESTO OB DONAVI

NA SEVERU MADŽAR-

SKE

ŠVEDSKO IME FINSKE

LUKE TURKU

VOJAŠKA FORMACIJA

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13


Vin

ska

klet

Zla

ti G

rič.

Foto

: ar

hiv

Zlat

i Grič

d.o

.o.

Temelj vsake odlične gradnjeIzdelki Lafarge pripomorejo k razvoju ekonomij. Uporabljamo jih za gradnjo hiš, v katerih živimo, pisarn, trgovin in tovarn, v katerih delamo, bolnišnic, šol in infrastrukture, ki jo uporabljamo: cest, železnic, letališč, mostov in pristanišč. Smo dobavitelj gradbeni industriji.

V vseh državah, v katerih smo prisotni, smo se zavezali odgovornemu ravnanju. Proizvajamo visoko kakovostne izdelke za zadovoljitev potreb kupcev in okolja. To počnemo ob zmanjševanju našega okoljskega odtisa, skrbi za zdravje in varnost, spoštovanju ter podpori razvoja skupnosti.

Več o cementih Lafarge in trboveljski cementarni je na voljo na www.lafarge.si

lc tim, poletje 2012

Technology