lekcija 3: opravljanje storitev - img.dashofer.skimg.dashofer.sk/cif_si/dokumenti/ppu/3_11_1.pdf ·...
TRANSCRIPT
3.11 Stroški
Avtorji: Andreja Schwarzmann, Anica Ţgajnar
www.racunovodstvovpraksi.si
Verlag Dashöfer, zaloţba, d.o.o.Dunajska cesta 21
1000 Ljubljana
Brezplačna modra številka: 080 80 92
Urednik: Mihael Sket, [email protected]
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
2
Kazalo
3.11 Stroški 2
3. 11.1 Stroški materiala - konti skupine 40 5
3.11.1.1 Stroški materiala - konto 400 7
3.11.1.2 Stroški pomoţnega materiala - konto 401 11
3.11.1.3 Stroški energije - konto 402 12
3.11.1.4 Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrţevanje osnovnih
sredstev - konto 403
17
3.11.1.5 Odpis drobnega inventarja in embalaţe - konto 404 20
3.11.1.6 Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik-
konto 405
21
3.11.1.7 Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature - konto 406 27
3.11.1.8 Drugi stroški materiala - konto 407 32
3.11.2 Stroški storitev - konti skupine 41 33
3.11.2.1 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev - konto 410 35
3.11.2.2 Stroški transportnih storitev - konto 411 38
3.11.2.3 Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opredmetenih osnovnih sredstev - konto 412 38
3.11.2.4 Stroške najemnin - konto 413 40
3.11.2.5 Stroški povračil zaposlencem v zvezi z delom - konto 414 50
3.11.2.6 Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in zavarovalne premije -
konto 415
56
3.11.2.7 Stroški intelektualnih in osebnih storitev - konto 416 59
3.11.2.8 Stroški sejmov, reklame in reprezentance - konto 417 60
3.11.2.9 Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki bremenijo
podjetje - konto 418
66
3.11.2.10 Stroški drugih storitev - konto 419 66
3.11.2.11 Avtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih oseb, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja 66
3.11.3 Stroški amortizacije - konti skupine 43 99
3.11.4 Rezervacije - konti skupine 44 108
3.11.5 Stroški obresti - konti skupine 45 115
3.11.7 Drugi stroški - konti skupine 48 118
3.11.8 Prenos stroškov - konti skupine 49 122
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
3
3.11 Stroški
Stroške opredeljujejo SRS in sicer:
SRS 13 obravnava stroške amortizacije
SRS 14 obravnava stroške materiala in storitev
SRS 15 obravnava stroške dela in stroške povračil zaposlencem
SRS 16 obravnava stroške po vrstah, mestih in nosilcih
Med stroške sodijo tudi rezervacije, ki jih opredeljuje SRS 10.
Stroški po definiciji predstavljajo cenovno izraţene potroške prvin poslovnega procesa.
Stroški preko odhodkov vplivajo na poslovni izid in zato sodijo med dinamične ekonomske
kategorije, ki jih izkazujemo v izkazu poslovnega izida.
Zakon o gospodarskih druţbah nas napoti na obvezno uporabo kontnega okvirja. Na podlagi
uporabe kontnega okvirja so stroški razdeljeni v kontne skupine. Razdelitev stroškov na
kontne skupine omogoča enotno izdelavo izkaza poslovnega izida.
Stroške evidentiramo v okviru kontov razreda 4 in jih razporejamo na naslednje skupine
kontov:
40 – Stroški materiala
41 – Stroški storitev
43 – Amortizacija
44 – Rezervacije
45 – Stroški obresti
47 – Stroški dela
48 – Drugi stroški
49 – Prenos stroškov
Obdavčitev
Stroški podjetja predstavljajo v načelu davčno priznane odhodke poslovanja, razen v primeru,
ko je na podlagi ZDDPO-2 to drugače opredeljeno. Osnovno pravilo je, da predstavljajo
stroški poslovanja tudi davčno priznane odhodke. To ne velja, če stroški niso potrebni za
pridobitev prihodkov. Sem sodijo stroški, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, imajo
značaj privatnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti oziroma niso pogoj za opravljane
dejavnosti. To je navedeno v 29. členu ZDDPO-2.
29. člen
(splošno)
(1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so
obdavčeni po tem zakonu.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
4
(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva
in okoliščine izhaja, da:
a. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja
dejavnosti;
b. imajo značaj privatnosti;
c. niso skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v
posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi
ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov,
kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.
Nadrobneje stroške, ki predstavljajo davčno nepriznane odhodke opredeljuje 30. člen
ZDDPO-2.
30. člen
(nepriznani odhodki)
1. Davčno nepriznani odhodki so:
(1) dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;
(2) odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
(3) stroški, ki se nanašajo na privatno ţivljenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in
rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;
(4) stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
(5) kazni, ki jih izreče pristojni organ;
(6) davki, ki jih je plačal druţbenik kot fizična oseba;
(7) davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano
vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki
ureja davek na dodano vrednost;
(8). obresti:
* od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
* od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedeţ, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali
prebivališče v drţavah, razen drţav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička niţja od 12,5 % in je drţava objavljena na seznamu v
skladu z 8. členom tega zakona;
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
5
(9) donacije;
(10) podkupnine in druge oblike premoţenjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam
zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se
hitreje ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.
2. Stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena so:
stroški, ki se nanašajo na privatno ţivljenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in
17. člena tega zakona, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se
nanašajo na privatno ţivljenje teh oseb;
stroški, ki se nanašajo na privatno ţivljenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v
lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno ţivljenje teh oseb, razen
stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so
obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se stroški iz 3. točke prvega odstavka tega
člena priznajo, če gre za odplačno uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila.
Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno ţivljenje, nastali v
času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo sorazmerno takšni rabi.
Nekateri stroški se v skladu z ZDDPO-2 samo delno priznavajo kot davčno priznani odhodki.
Glede na to, da se to nanaša na posamezne skupine stroškov, bomo o tem opozorili pri vsaki
posamezni skupini stroškov.
3. 11.1 Stroški materiala - konti skupine 40
Stroške materiala obravnava SRS 14. Ta standard se opira na:
mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 2, 8, 11 in 17 (2004)
4. in 7. direktivo Evropske unije
Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 4, 12, 16, 17 in 25.
Skupina 40
Stroški materiala se evidentirajo v okviru kontne skupine 40 in so razporejeni na:
400 – Stroški materiala
401 – Stroški pomoţnega materiala
402 – Stroški energije
403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrţevanje
osnovnih sredstev
404 – Odpis robnega inventarja in embalaţe
405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih
popisnih razlik
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
6
406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature
407– Drugi stroški materiala (Slovenski inštitut za revizijo – KONTNI NAČRT ZA
GOSPODARSKE DRUŢBE)
Razvrščanje stroškov materiala
Skladno s SRS 14 predstavljajo stroške materiala cenovno izraţeni potroški neposrednega
materiala in tistega dela materiala, na katerega se nanašajo posredi proizvajalni stroški ter
posredni stroški nabavljanja, prodajanja in splošni sluţb. (SRS 14.1)
V skladu s SRS 14 se stroški materiala razvrščajo po izvirnih vrstah, podrobnejšo razčlenitev
pa določi podjetje samo. (SRS 14.2)
Med stroške materiala se razvrščajo tudi v naprej vračunani stroški materiala, čeprav se
pojavijo šele kasneje. (SRS 14.5)
Med stroške materiala pa se ne razvrščajo tisti stroški materiala ki ostajajo med usredstvenimi
(aktivnimi) kratkoročnimi časovnimi razmejitvami. (SRS 14.6)
Pripoznavanje stroškov materiala
Skladno s SRS 14 se stroški materiala pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo da so
praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. (SRS 14.10)
Med stroške materiala se štejejo tudi stroški, ki izhajajo iz prevrednotenja stroškov materiala,
kar pa ne velja za izgubo, ki se pojavi kot posledica oslabitve zalog materiala. (SRS 14.11)
Začetno računovodsko merjenje stroškov materiala
Stroški materiala, ki s pred uporabo zadrţujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred
nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od izbrane metode
vrednotenja zalog. Podjetje lahko uporablja metodo tehtanih povprečnih cen, metodo drsečih
povprečnih cen ali metodo zaporednih cen (fifo) (SRS 14.12)
Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadrţujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v
dejanskih zneskih ob nabavi tega materiala (SRS 14.13)
Ocenjeni zneski v naprej vračunanih stroškov materiala se izkazujejo v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazali takšni dejanski stroški materiala. Ti stroški s krijejo v breme ustrezne
postavke udogovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev. (SRS 14.15)
Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov materiala se obravnavajo kot posebne vrste stroškov
in ne kot stroški materiala. Krijejo pa se neposredno v breme ustreznih rezervacij. (SRS
14.16)
Prevrednotovanje stroškov materiala
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
7
Prevrednotenje stroškov materiala je sprememba njihove knjigovodske vrednosti po njihovem
začetnem zajetju. Opravi se na koncu poslovnega leta. (SRS 14.17)
Stroški materiala se zaradi spremembe kupne moči valute ne prevrednotujejo. (SRS 14.18)
Prevrednotenje stroškov materiala se opravi, če se pri letnem popisu ugotovijo preseţki ali
primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. V takem primeru se šteje, da so izkazani
stroški materiala nepopolni; preseţki jih zmanjšujejo, primanjkljaji pa povečujejo. (SRS
14.19)
Prevrednotenje zalog materiala zaradi njihove oslabitve ne poveča izkazanih stroškov
materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. (SRS
14.20)
Razkrivanje stroškov materiala
Podjetja, ki niso zavezana reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s SRS.
Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli
podjetje v svojih aktih. (SRS 14.26)
Stroški materiala v podjetju nastajajo kot poraba surovin, materiala, kupljenih polizdelkov in
vgradnih delov v proizvodni dejavnosti. Ravno tako se pojavljajo stroški zaradi porabe
pomoţnega materiala, zaradi izrabe energije, odpisa drobnega inventarja, odpisa povratne
embalaţe, porabe pisarniškega materiala, porabe strokovne literature in porabe drugega
materiala. Med stroške materiala sodijo tudi stroški popisnih razlik pri surovinah, materialu,
kupljenih polizdelkih in vgradnih delih.
Obdavčitev
Stroški materiala predstavljajo davčno nepriznane odhodke, če imajo značaj privatnosti ali
predstavljajo prikrito izplačilo dividend. To je material, ki ne sodeluje v poslovnem procesu,
temveč ga fizične osebe uporabljajo v privatne namene oziroma se fizičnim osebam podari.
Kot primer bi lahko navedli nakup rezervnih delov za osnovno sredstvo, ki ga podjetje nima
niti v lastni niti v najemu, material za gradnjo, kadar podjetje nima v lasti poslovnih
prostorov, niti nima soglasja za tovrstna popravila s strani najemodajalca in drugo.
Ravno tako predstavljajo davčno nepriznane stroške vsi inventurni primanjkljaji materiala in
ugotovljeni kalo materiala, ki presega stopnjo davčno priznanega kala iz pravilnika o davčno
priznanem kalu za posamezno dejavnost. Ti stroški niso skladni z običajno poslovno prakso in
niso neposredno pogoj za opravljanje dejavnosti.
3.11.1.1 Stroški materiala - konto 400
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
8
Med stroške materiala sodijo surovine, polizdelki in vgradni deli, ki so namenjeni proizvodnji
dejavnosti in so bili predhodno evidentirani v zalogah surovin, materiala, polizdelkov in
vgradnih delov. Porabo vrednotimo po eni izmed izbranih metod vrednotenja zalog, ki nam
jih dopuščajo SRS. Podjetje se lahko odloči za metodo zaporednih cen (FIFO), metodo
tehtanih povprečnih cen ali pa metodo drsečih povprečnih cen. Izbrano metodo mora podjetje
uporabljati tudi v naslednjih letih. V primeru, ko podjetje spremeni izbrano metodo
vrednotenja zalog, mora to tudi razkriti, skupaj z učinkom. Strošek evidentiramo na podlagi
notranje knjigovodske listine o porabi materiala. Proizvodnja podjetja navadno evidentirajo
porabo materiala na podlagi normativa, ki ga izdela podjetje za vsak proizvod ali skupino
proizvodov.
Podjetje za porabo materiala izdela normativ pri katerem upošteva tudi odpadni material in
kalo 1 % od porabe materiala. Podjetje opravlja dejavnost priprave in prodaje hrane.
Dejanski kalo pa podjetje ugotavlja na podlagi inventurnih popisov in je v pravilniku o kalu
podjetja določen na 1,5 % od porabe materiala. Stopnja kala ne presega stopnje določene v
pravilniku o stopnjah davčno priznanega kala za dejavnost podjetja.
Predvidena poraba po normativu na enoto:
material 100 DE
odpadni material 5 DE
kalo 1 % porabe materiala 2 DE
delo 6 DE
Podjetje izdela 20 enot.
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
OBR
Poraba materiala
2.000
310
Stroški materiala
2.000
400
2.
OBR
Odpadni material
100
310
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
9
Stroški odpadnega materiala
100
4001
3.
OBR
Kalo materiala po normativu
20
310
Stroški materiala kalo
20
405
4.
OBR
Obračun prenosa stroškov v zaloge
2.240
490
Stroški materiala
2.000
400
Stroški odpadnega materiala
100
4001
Stroški materiala kalo
20
405
Stroški dela
120
470
5.
TEM
Prenos stroškov zaloge
2.240
490
Zaloge proizvodov v skladišču
2.240
630
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
ZSt
(1)
2.000
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(2)
100
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(3) 20
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
10
400 – Stroški materiala
(1)
2.000
(4)
2.000
4001 - Stroški odpadnega materiala
(2)
100
(4)
100
405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja
zaradi ugotovljenih popisnih razlik
(3)
20
(4)
20
470 – Plače zaposlencev
ZSt
(4)
120
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
2.000
(5)
2.240
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
100
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
20
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
120
630 – Proizvodi v lastnem skladišču
(5)
2.240
V našem primeru imamo evidentirano zmanjšanje zalog materiala zaradi porabe, ki
predstavlja nastanek stroškov materiala (2.000 DE).
Kljub racionalni izrabi materiala se pojavi odpadni material (odpadna zelenjava zaradi
trebljenja, odpadni deli mesa kot so kite, kosti, maščoba in drugo), ki zmanjšuje zaloge
materiala in povečuje stroške materiala (100 DE). Stroške odpadnega materiala smo
evidentirali na samostojni konto stroškov odpadnega materiala (4001) v okviru kontov
stroškov materiala (400). Stroške odpadnega materiala bi lahko evidentirali na osnovni konto
stroškov materiala. Samostojen konto za stroške odpadnega materiala je stvar odločitve
poslovodstva in potrebe po teh podatkih.
Stroški odpadnega materiala predstavljajo davčno priznane odhodke, če so le ti običajni za
dejavnost podjetja. Podjetje mora poskrbeti za ustrezno uničenje in o tem pridobiti potrdilo.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
11
Podjetje način uničenja opredeli v svojih aktih. V primer, da ima odpadni material še kakšno
uporabno vrednost, ga evidentiram na zaloge odpadnega materiala.
Kot zmanjšanje zalog materiala evidentiramo tudi kalo materiala, do katerega v našem
primeru prihaja zaradi izhlapevanja, izsušitve ali uničenja v času transporta, nakladanja,
razkladanja in skladiščenja. Po normativu je predviden 1 % kala od porabe materiala. To
podjetje evidentira kot zmanjšanje zalog materiala in povečanje stroškov materiala zaradi
ugotovljenih popisnih razlik (405).
Ker obravnavamo proizvodni proces, moramo ugotoviti na podlagi normativa tudi proizvodno
vrednost zalog gotovih proizvodov.
To ugotovimo z uporabo posebnega konta v razredu kontov stroškov in sicer konta prenos
stroškov v zaloge (490).
Posamezni stroški po normativu za skupno količino se z vknjiţbo v dobro vsakega
posameznega konta stroška (stroški materiala, stroški odpadnega materiala, stroški kala in
stroški dela) evidentirajo kot protivknjiţba na kontu prenos stroškov v zaloge.
S seštevkom vseh vknjiţb na kontu prenos stroškov v zaloge ugotovimo vrednost zalog.
Konto prenos zalog v stroške uravnoteţimo z vknjiţbo v dobro prenosa stroškov v zaloge in
protivknjiţbo na konto zalog gotovih proizvodov v skladišču.
3.11.1.2 Stroški pomoţnega materiala - konto 401
Stroški pomoţnega materiala predstavljajo material manjših vrednosti, ki ga podjetje ne
evidentira v zalogah, je pa kljub temu potreben za proizvodni proces. Tukaj bi lahko
evidentirali na primer, dodatna lepila, ţeblje, matice. Navadno govorimo o materialu, ki ima
vrednost na eno enoto zanemarljivo in ga ne evidentiramo v zaloge, temveč neposredno med
stroške pomoţnega materiala. Stroške pomoţnega materiala evidentiramo na podlagi
prejetega računa dobavitelja in jih izkazujemo v dejanskih zneskih iz računa dobavitelja.
Podjetje za namene proizvodnje kupi 100.000 tesnil, katerih nabavna vrednost po računu
dobavitelja naša 100 DE. Dobavitelj obračuna tudi 22 % DDV, vrednost za plačilo znaša 122
DE. Zaradi zanemarljive vrednosti in porabe, ki je odvisna od kvalitete ostalih materialov
podjetje ta material evidentira med pomoţni material.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
12
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
122
220
Stroški pomoţnega materiala
100
401
Terjatev za 20% DDV
22
160
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
22
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
122
401 – Stroški pomoţnega materiala
(1)
100
(1)
3.11.1.3 Stroški energije - konto 402
Stroški energije zajemajo stroške porabe električne energije, plina, ogrevanja poslovnih
prostorov, goriv za vozila in drugo. Stroške izkazujemo na podlagi prejetih računov
dobaviteljev. Pri stroških energije moramo biti pazljivi na njihovo časovno povezanost s
poslovanjem. Paziti je torej potrebno na stroške energije, ki jih podjetju zaračunajo dobavitelji
in njihovo dejansko izrabo. Nakup bencinskih bonov ne predstavlja stroška energije, temveč
kratkoročno odloţene stroške - usredstvene (aktivne) kratkoročne časovne razmejitve. Strošek
energije predstavljajo šele v trenutku porabe, ko dejansko pride do nakupa in posledično
porabe energije (Črpanje usredstvenih (aktivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev in
nastanek stroška energije.) Ravno tako moramo biti pazljivi konec obračunskega obdobja, da
v primeru, ko še ne prejmemo računa dobavitelja, za obdobje od zadnjega obračuna do konca
poslovnega leta vnaprej vračunamo stroške energije – udogovljene (pasivne) kratkoročne
časovne razmejitve.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
13
Podjetje 30. septembra kupi 5.000 l. kurilnega olja v nabavni vrednosti 4.000 DE. Dobavitelj
izstavi račun v višini 4.800 DE. Povprečna letna poraba kurilnega olja je 6.000 l..
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
4.880
220
Kratkoročno odloţeni stroški
4.000
190
Terjatev za 22% DDV
880
160
2.
TEM
Črpanje kratkoročno
odloţenih stroškov oktober
400
190
Stroški energije
400
402
3.
TEM
Črpanje kratkoročno
odloţenih stroškov november
400
190
Stroški energije
400
402
4.
TEM
Črpanje kratkoročno
odloţenih stroškov december
400
190
Stroški energije
400
402
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
14
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za
odbitni DDV
(1)
880
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v drţavi
(1)
4.880
402 – Stroški energije
(2)
400
402 – Stroški energije
(3)
400
402 – Stroški energije
(4)
400
190 – Kratkoročno odloţeni stroški
oziroma odhodki
(1)
4.000
(2)
400
190 – Kratkoročno odloţeni stroški
oziroma odhodki
(3)
400.
190 – Kratkoročno odloţeni stroški
oziroma odhodki
(4)
400
Podjetje se glede na izkušnje odloči z enakomernim obremenjevanjem poslovnega izida s
stroški porabe energije skozi celotno poslovno leto, neodvisno od kurilne sezone. Glede na
izkušnje o porabi (6.000 l. na leto), se stroški energije mesečno obremenijo s 500 l kurilnega
olja. V našem primeru to znese 400 DE.
Račun torej evidentiramo v dobro konta kratkoročna obveznost do dobavitelja (4.800 DE) in v
breme kontov terjatve za 20 % DDV (800 DE) in kratkoročno odloţenih stroškov energije
(4.000 DE).
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
15
Podjetje mesečno črpa kratkoročno odloţene stroške v dobro tega konta in protivknjiţbo
vbreme konta stroškov energije (400 DE).
Podjetje lahko porabo evidentira skladno z dejansko porabo (spremljanje dejanske porabe) ali
pa povprečno letno porabo razdeli na kurilno sezono, ki običajno traja od začetka oktobra do
konca marca. Kurilna sezona torej traja šest mesecev in povprečna poraba v kurilnem mesecu
znaša 1000 l. kurilnega olja.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
4.880
220
Kratkoročno odloţeni stroški
4.000
190
Terjatev za 22% DDV
880
160
2.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov oktober
800
190
Stroški energije
800
402
3.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov november
800
190
Stroški energije
800
402
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
16
4.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov december
800
190
Stroški energije
800
402
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap. št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za
odbitni DDV
(1)
880
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev
(1)
4.880
402 – Stroški energije
(2)
800
402 – Stroški energije
(3)
800
402 – Stroški energije
(4)
800
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(1) 4.000
(2)
800
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(3)
800
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(4)
800
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
17
3.11.1.4 Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrţevanje
osnovnih sredstev - konto 403
Med stroške nadomestnih delov in materiala za vzdrţevanje osnovnih sredstev evidentiramo
tiste nadomestne dele in material, ki ne predstavljajo investicijskega vzdrţevanja. Kdaj
nadomestni del ali material evidentiramo kot strošek je odvisno predvsem od dobe koristnosti
in delno tudi od vrednosti. Tu govorimo predvsem o rednem servisiranju, ki se ponavlja vsaj
enkrat letno. V primeru, ko ima nadomestni del oziroma material dobo koristnosti daljšo od
enega koledarskega leta, pa bi v skladu s SRS 1.16 povečeval nabavno vrednost osnovnega
sredstva, oziroma bi ga izkazali kot samostojni del tega istega osnovnega sredstva, ko bi bila
njegova doba koristnosti različna od dobe koristnosti osnovnega sredstva in njegova vrednost
večja.
Podjetje kupi rezervni del za svoje opredmeteno osnovno sredstvo. Rezervni deli imajo
vrednost 2.700 DE, DDV 22 % znaša 594 DE, vrednost za plačilo znaša 3.294 DE. Rezervni
del je večje vrednosti, njegova doba koristnosti je devet mesecev. Rezervni del moramo
vsakih devet mesecev zamenjati.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
3.294
220
Stroški nadomestnih delov za osnovna
sredstva
2.700
403
Terjatev za 22% DDV
594
160
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
18
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
592
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
3.294
403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in
materiala za vzdrţevanje osnovnih sredstev
(1)
2.700
Rezervni del predstavlja strošek rezervnih delov in bremeni direktno stroške tekočega leta.
Kupili in zamenjali smo ga v mesecu februarju. Izdelujemo le letne računovodske izkaze.
V primeru, ko bi izdelovali mesečne obračune, bi ob nabavi evidentirali vrednost rezervnega
dela kot kratkoročno odloţene stroške in nato mesečno črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov in protivknjiţbo na konto stroškov nadomestnih delov za osnovno sredstvo. To bi
evidentirali na sledeč način.
Rezervni del je večje vrednosti, njegova doba koristnosti je devet mesecev. Nakup je izveden
30. oktobra. Evidentirali bomo samo izrabo v tekočem letu.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
3.294
220
Kratkoročno odloţeni
stroški
2.700
190
Terjatev za 22% DDV
594
160
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
19
2.
TEM
Črpanje kratkoročno
odloţenih stroškov
300
190
Stroški rezervnih delov za
osnovna sredstva
november
300
403
3.
TEM
Črpanje kratkoročno
odloţenih stroškov
300
190
Stroški rezervnih delov za
osnovna sredstva
december
300
403
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni
DDV
(1)
594
190 – Kratkoročno odloţeni stroški
oziroma odhodki
(1)
2.700
(2)
300
190 – Kratkoročno odloţeni stroški
oziroma odhodki
(3)
300
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi)
do dobaviteljev v drţavi
(1)
3.294
403 – Stroški nadomestnih delov za
osnovna sredstva in materiala za
vzdrţevanje osnovnih sredstev
(2)
300
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
20
403 – Stroški nadomestnih delov za
osnovna sredstva in materiala za
vzdrţevanje osnovnih sredstev
(3)
300
3.11.1.5 Odpis drobnega inventarja in embalaţe - konto 404
Drobni inventar predstavlja tisti del opreme oziroma strojev, ki jih ne evidentiramo med
opredmetena osnovna sredstva, ker je njihova doba koristnosti krajša od enega leta in njihova
kupna cena ne presega 500 EUR. Sem sodijo razna orodja manjših vrednosti, manjši strojčki,
pisarniški pripomočki. Drobnega inventarja se danes ne kupuje več na zalogo, zaradi tega tudi
ni več potrebe po vodenju zalog drobnega inventarja. Navadno se smatra, da je drobni
inventar ob prenosu v uporabo tudi ţe izrabljen. Drobni inventar, ki ima dobo koristnosti
daljšo od enega koledarskega leta se skladno s SRS 1 evidentira med del opredmetenih
osnovnih sredstev in se v času predvidene dobe koristnosti tudi amortizira. Torej postopoma
skozi stroške amortizacije prehaja v vrednost poslovnih učinkov in vpliva na poslovni izid.
Embalaţa
Embalaţa, ki jo evidentiramo kot strošek, predstavlja povratno embalaţo v zvezi s katero
vodimo tudi evidenco o njeni porabi. To je tisti del embalaţe, ki nam jo naši dobavitelji
zaračunavajo.
Podjetje kupi mobilni telefon, katerega maloprodajna vrednost znaša 61 DE, dobavitelj izstavi
račun na katerem prikaţe vrednost 22 % DDV v višin 11 DE, vrednost mobilnega telefona 50
DE in vrednost za plačilo 61 DE. Podjetje mobilnih telefonov nima evidentiranih med
opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
Podjetje opredeli mobilni telefon kot drobni inventar. Določi tudi dobo koristnosti in sicer 9
mesecev. Glede na izkušnje iz preteklosti je doba uporabe realno izkazana.
Podjetje ima tudi v svojih aktih navedeAvtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih osebno,
da se vsa sredstva drobnega inventarja, ki imajo dobo koristnosti krajšo od enega leta v
trenutku prenosa v uporabo tudi izrabijo in se v zvezi z njimi ne vodi nobenih evidenc.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V
dobro
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
21
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
61
220
Stroški drobnega
inventarja
50
404
Terjatev za 22% DDV
11
160
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
11
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
61
404 – Odpis drobnega inventarja in embalaţe
(1)
50
V izogib nekontroliranega porasta stroškov drobnega inventarja mnoga podjetja ob prenosu
drobnega inventarja pridobijo od uporabnikov potrdilo o prevzemu (reverz).
3.11.1.6 Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih
popisnih razlik- konto 405
To skupino stroškov predstavljajo popisne razlike, ki nastajajo v zvezi z evidencami surovin
in materiala v zalogah. Tu izkazujemo inventurne primanjkljaje, in obračunani oziroma
dejansko ugotovljeni kalo.
Inventurni primanjkljaj predstavlja popisno razliko med knjigovodskim in dejanskim stanjem
zalog surovin, materiala in drobnega inventarja, ki so največkrat posledica neugotovljivih
napak pri evidentiranju ali pa kraj. Kalo predstavlja primanjkljaj surovin in materiala, do
katerega pride v času transporta, razkladanja, nakladanja in skladiščenja zaradi raztrosa,
izsušitve, razlitja, izhlapevanja itd. Predstavlja tudi tisti del materiala, ki je v času transporta,
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
22
razkladanja, nakladanja oziroma skladiščenja poškodovan ali uničen in zaradi tega
neuporaben.
Stopnjo dopustnega oziroma predvidenega kala določi podjetje samo svojih aktih. Podjetje se
pri določitvi stopnje kala lahko sklicuje na pravilnik o davčno priznani stopnji kala za vsako
posamezno panogo. V primeru, ko pravilnik določa stopnjo kala glede na nabave tekočega
leta, se podjetje lahko odloči, da kalo obračuna od vsake nabave posebej, nato pa ugotavlja
dejanski kalo takrat, ko ta dejansko nastane.
Računovodski izkazi
To pomeni, da od vsake nabave izkaţe strošek kala v predpisanem odstotku in kot proti
vknjiţbo izkaţe kratkoročno vnaprej vračunane stroške (PČR). V trenutku dejansko nastalega
kala evidentira podjetje zmanjšanje zalog in črpanje kratkoročno vnaprej vračunanih stroškov
(PČR).
Podjetje se odloči za evidentiranje kala neposredno pri vsaki nabavi materiala. V aktih je
dovoljen kalo 1 % od nabave. V poslovnem letu ima podjetje nabave materiala v višini 30.000
DE (obveznost do dobavitelja znaša 36.600 DE, 22 % DDV 6.600 DE), poraba materiala
znaša 15.000 DE, inventurno stanje pa znaša 14.800 DE (inventurnih primanjkljajev ni).
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
36.600
220
Povečanje zalog
materiala
30.000
310
Terjatev za 22% DDV
6.600
160
2.
OBR
Obračun kala ob nabavi
300
405
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
23
Kratkoročne PČR
300
290
3.
OBR
Poraba materiala
15.000
310
Stroški materiala
15.000
400
4.
TEM
Dejansko ugotovljeni
kalo
200
290
Zmanjšanje zalog
materiala
200
310
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
6.600
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
36.600
290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki
(4)
200
(2)
300
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(1)
30.000
(3)
15.000
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(4)
200
400 – Stroški materiala
(3)
15.000
405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja (2) 300
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
24
zaradi ugotovljenih popisnih razlik
Podjetje ima konec poslovnega leta še za 100 DE v naprej vračunanega kala, ki ga bo lahko
koristilo v naslednjem poslovnem letu.
V primeru, ko bi se podjetje odločilo evidentirati kalo ob njegovem nastanku, bi ob
predhodnih podatkih o nabavi in porabi materiala upoštevalo še dejstva o nastanku kala. Pri
skladiščenju pride do razlitja materiala v vrednosti 1000 DE. Zapisnik o ugotovljenem razlitju
materiala podpiše komisija. Na podlagi podpisanega zapisnika podjetje evidentira nastali kalo.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
36.600
220
Povečanje zalog materiala
30.000
310
Terjatev za 22% DDV
6.600
160
2.
OBR
Poraba materiala
15.000
310
Stroški materiala
15.000
400
3.
OBR
Zmanjšanje zalog materiala
1.000
310
Stroški kala
1.000
405
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
25
4.
TEM
Obračun DDV 22% od preseţka
kala
154
260
Strošek DDV od kala
154
480
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
6.600
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
36.600
260 – Obveznosti za obračunani DDV
(4)
154
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(1)
30.000
(2)
15.000
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(3)
1.000
400 – Stroški materiala
(2)
15.000
405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja
zaradi ugotovljenih popisnih razlik
(3)
1.000
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih
vrst stroškov
(4)
154
Podjetje je izkazalo kalo, ki je višji od predvidenega in davčno priznanega. Dejanski kalo
presega davčno priznanega za 700 DE. Od davčno nepriznanega kala mora podjetje
obračunati DDV. Višina davčno nepriznanega kala skupaj z DDV predstavlja davčno
nepriznane odhodke.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
26
Enako bi evidentirali tudi inventurne primanjkljaje, od katerih mora podjetje tudi obračunati
DDV. Tudi inventurni primanjkljaji skupaj z DDV predstavljajo davčno nepriznane odhodke.
Sedaj si oglejmo gornji primer ob predpostavki, da podjetje kala ne ugotovi, ugotovi pa
primanjkljaj materiala, ravno tako v višini 1000 DE.
Podjetje je izkazalo inventurni primanjkljaj, ki predstavlja v celoti davčno nepriznan odhodek.
Od davčno nepriznanega primanjkljaja mora podjetje obračunati DDV. Višina davčno
nepriznanega primanjkljaja skupaj z DDV predstavlja davčno nepriznane odhodke.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
36.600
220
Povečanje zalog materiala
30.000
310
Terjatev za 22% DDV
6.600
160
2.
OBR
Poraba materiala
15.000
310
Stroški materiala
15.000
400
3.
TEM
Zmanjšanje zalog materiala
1.000
310
Stroški inventurnega manjka
1.000
405
4. TEM Obračun DDV 22% od inventurnega
200
260
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
27
manjka
Strošek DDV od kala
200
480
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
6.600
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
36.600
260 – Obveznosti za obračunani DDV
(4)
220
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(1)
30.000
(2)
15.000
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(3)
1.000
400 – Stroški materiala
(3)
15.000
405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja
zaradi ugotovljenih popisnih razlik
(3)
1.000
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih
vrst stroškov
(4)
220
3.11.1.7 Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature - konto 406
Računovodski izkazi
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
28
Stroški pisarniškega materiala se evidentirajo na podlagi prejetih računov dobaviteljev, saj se
danes pisarniški material ne nabavlja več na zalogo. Enako velja tudi za strokovno literaturo.
Izjemo predstavlja le tista vrsta strokovne literature, ki izhaja postopoma, zanjo pa prejmemo
račun v naprej. Govorimo o naročninah, ki se ne izkaţejo ob prejetju računa dobavitelja kot
strošek, temveč kot kratkoročno odloţeni strošek (AČR) in postopoma prehajajo v stroške
strokovne literature skladno z dobavo te literature s strani dobavitelja.
Podjetje ima naročeno strokovno literaturo Obračun plač in delovna razmerja v praksi, za kar
prejme račun dobavitelja 23.5.20X1 v višini 265,82 DE. Račun je specificiran takole:
Aktualizacija – maj 20X1
52,00 DE
Aktualizacija – avgust 20X1
52,00 DE
Aktualizacija – november 20X1
52,00 DE
Aktualizacija – februar 20X2
52,00 DE
Manipulativni stroški 20X1
23,40 DE
Manipulativni stroški 20X2
7,80 DE
DDV po stopnji 22%
6,86 DE
DDV po stopnji 9,5%
19,76 DE
SKUPAJ ZA PLAČILO 265,82 DE
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
29
Prejeti račun evidentiramo takole:
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
265,82
220
Kratkoročno odloţeni stroški strokovne literature
208,00
190
Manipulativni stroški 20X1
23,40
419
Kratkoročno odloţeni manipulativni stroški 20X2
7,80
190
Terjatev za 22%DDV
6,86
160
Terjatev za 9,5%DDV
19,76
160
2.
TEM
Stroški strokovne literature maj 20X1
52,00
406
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov strokovne
literature
52,00
190
3.
TEM
Stroški strokovne literature avgust 20X1
52,00
406
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov strokovne
literature
52,00
190
4 TEM Stroški strokovne literature november 20X1 52,00 406
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
30
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov strokovne
literature
52,00
190
Vknjiţbe v letu 20X1
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
6,86
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
17,68
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(1)
208,00
(2)
52,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(1)
7,8
(3)
52,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(4)
52,00
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev
v drţavi
(1)
265,82
406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne
literature
(2)
52,00
406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne
literature
(3)
52,00
406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne
literature
(4)
52,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
31
419 – Stroški drugih storitev
(1)
23,40
V poslovnem letu 20X2 sledijo še dodatne vknjiţbe
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov strokovne
literature
52,00
190
Stroški strokovne literature februar 20X2
52,00
406
2.
Manipulativni stroški 20X2
7,80
419
Črpanje kratkoročno odloţenih manipulativnih stroškov
20X2
7,80
190
Vknjiţbe na T kontih v letu 20X2
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
ZSt
52,00
(1)
52,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
ZSt
7,80
(2)
7,80
406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne
literature
(1)
52,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
32
419 – Stroški drugih storitev
(2)
7,80
V letu 20X1 ima podjetje pravico do odbitka celotnega DDV-ja. Kot strošek pa lahko
uveljavlja le dobavljeno strokovno literaturo v letu 20X1, kar znese 156,00 DE in
manipulativne stroške leta 20X1 v višini 23,40 DE. Stroški strokovne literature v višini 52,00
DE in manipulativni stroški v višini 7,80 DE morajo ostati kot kratkoročno odloţeni stroški,
ki predstavljajo strošek poslovnega leta 20X2.
3.11.1.8 Drugi stroški materiala - konto 407
Med druge stroške materiala sodi tisti material, ki ne sodeluje v proizvodnem procesu, ni
strošek materiala, ne predstavlja nadomestnih delov oziroma materiala za opredmetena
osnova sredstva, drobnega inventarja, povratne embalaţe, popisnih razlik, pisarniškega
materiala ali strokovne literature. Sem lahko sodijo razna čistila, higienski material in drugo.
Podjetje kupi čistila in toaletne potrebščine, ki jih potrebuje za svoje poslovanje (toaletni
papir, mila, čistila za WC in čajno kuhinjo). Vrednost po računu dobavitelja znaša 244 DE,
vrednost DDV po 22 % znaša 44 DE in vrednost toaletnega materiala in čistil znaša 200 DE.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V
dobro
1.
Obveznost do dobavitelja
244
220
Stroški drugega materiala
200
407
Terjatev za 22% DDV
44
160
Konto Zap. št. V Zap. V
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
33
breme
št.
dobro
160 – Terjatve za DDV
(1)
44
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
244
407 – Drugi stroški materiala
(1)
200
3.11.2 Stroški storitev - konti skupine 41
Stroške storitev obravnava SRS 14. Ta standard se opira na:
mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 2, 8, 11 in 17 (2004)
in 7. direktivo Evropske unije
Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 4, 12, 16, 17 in 25.
Skupina 41
Stroški storitev se evidentirajo v okviru kontne skupine 41 in so razporejeni na:
410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev
411 – Stroški transportnih storitev
412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem
413 – Najemnine
414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in
zavarovane premije
416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
418 – Stroki storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki
bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu avtorskih pogodba, sejnine
zaposlencem in drugim osebam…)
419 – Stroški drugih storitev (Slovenski inštitut za revizijo – KONTNI NAČRT ZA
GOSPODARSKE DRUŢBE)
Razvrščanje stroškov storitev
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
34
Stroški storitev so stroški, ki se ne štejejo kot stroški materiala, amortizacij ali dela. (SRS
14.1)
V skladu s SRS 14 se stroški storitev razvrščajo po izvirnih vrstah, podrobnejšo razčlenitev pa
določi podjetje samo. (SRS 14.2)
Med stroške storitev se razvrščajo tudi v naprej vračunani stroški storitev, čeprav se pojavijo
šele kasneje. (SRS 14.5)
Med stroške storitev pa se ne razvrščajo tisti stroški storitev, ki ostajajo med usredstvenimi
(aktivnimi) kratkoročnimi časovnimi razmejitvami. (SRS 14.6)
Pripoznavanje stroškov storitev
Stroški storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo da so praviloma povezani z
nastalimi gospodarskimi koristmi. (SRS 14.10)
Začetno računovodsko merjenje stroškov storitev
Ocenjeni zneski v naprej vračunanih stroškov storitev se izkazujejo v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazali takšni dejanski stroški storitev. Ti stroški s krijejo v breme ustrezne postavke
udogovljenih (pasivnih) kratkoročnih časovnih razmejitev. (SRS 14.15)
Rezervacije za kritje prihodnjih stroškov storitev se obravnavajo kot posebne vrste stroškov in
ne kot stroški storitev. Krijejo pa se neposredno v breme ustreznih rezervacij. (SRS 14.16)
Prevrednotovanje stroškov storitev
Prevrednotenje stroškov storitev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti po njihovem
začetnem zajetju. Opravi se na koncu poslovnega leta. (SRS 14.17)
Razkrivanje stroškov storitev
Podjetja, ki niso zavezana reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s SRS.
Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli
podjetje v svojih aktih. (SRS 14.26)
Stroški storitev so stroški, ki nastajajo pri proizvajanju proizvodov in opravljanju storitev,
vendar jih ne opravimo sami, ampak jih po našem naročilu za nas opravijo naši poslovni
partnerji. V to skupino ne sodijo stroški lastnih storitev, ki se izkazujejo po izvirnih vrstah
(stroški materiala, stroški amortizacije, stroški dela).
Obdavčitev
Stroški storitev predstavljajo davčno priznane odhodke, če niso v nasprotju z 29. in 30.
členom ZDDPO-2. Delno priznani so na primer le stroški reprezentance, ki predstavljajo
davčno priznane odhodke v višini 50 % v skladu z 31. členom ZDDPO-2.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
35
31. člen
(delno priznani odhodki)
(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:
stroški reprezentance;
stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.
(2) Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali
brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
3.11.2.1 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev - konto 410
Kooperanti
Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev predstavljajo predvsem
obdelovalne, dodelovalne, predelovalne storitve povezane s proizvodnjo oziroma poslovnimi
učinki in jih za nas opravijo naši poslovni partnerji po našem naročilu. To so neposredni
stroški poslovnih učinkov, ki neposredno bremenijo posamezne poslovne učinke. Govorimo
predvsem o stroških, ki jih za nas opravijo kooperanti.
Podjetje ima s kooperantom sklenjeno pogodbo, po kateri mu preda v predelavo material v
vrednosti 1000 DE. V pogodbi je naveden tudi normativ porabe materiala s katerim se
kooperant strinja. Dogovorjeno je, da kooperant zaračuna svojo storitev v višini 610 DE
skupaj z 22 % DDV. Kooperant porabi za 10 % več materiala, kot je predvideno v normativu,
za kar ga podjetje tudi dodatno bremeni im mu izstavi račun za material v višini 122 DE
skupaj z 22 % DDV. Kooperant prizna svojo napako in potrdi prejem računa.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
ODD
Zmanjšanje zalog materiala
1.000
310
Zaloge materiala v dodelavi 1.000 316
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
36
2.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
610
220
Stroški kooperantskih storitev
500
410
Terjatev za 22%DDV
110
160
3.
OBR
Obračun porabe materiala
900
316
Stroški materiala
900
400
4.
IRAČ
Terjatev do kooperanta
122
120
Prihodki od prodaje materiala
100
762
Obveznost za 22% DDV
22
260
5.
TEM
Obračun porabe materiala
nepravilno porabljenega
materiala
100
316
Stroški materiala
100
400
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
120 – Kratkoročne terjatve do
kupcev v drţavi
(4)
122
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
37
160 – Kratkoročne terjatve za
odbitni DDV
(2)
110
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v drţavi
(2)
610
260 – Obveznosti za obračunani
DDV
(2)
22
310 – Zaloge surovin in materiala v
skladišču
ZSt
(1)
1.000
316 – Zaloge surovin in materiala v
dodelavi in predelavi
(1)
1.000
(3)
900
316 – Zaloge surovin in materiala v
dodelavi in predelavi
(5)
100
400 – Stroški materiala
(3)
900
400 – Stroški materiala
(5)
100
410 – Stroški storitev pri
ustvarjanju proizvodov in
opravljanju storitev
(2)
500
762 – Prihodki od prodaje
trgovskega blaga in materiala na
domačem trgu
(4)
100
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
38
3.11.2.2 Stroški transportnih storitev - konto 411
Med stroške transportnih storitev sodijo stroški prevozov, ki ne predstavljajo nabavne vrednosti surovin,
materiala, blaga, prevozni stroški oseb, stroški poštnin in podobni stroški, ki predstavljajo transport.
Podjetje prejme račun za prevoz službenega vozila v okvari v višini 183 DE skupaj z 22 % DDV.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
183
220
Stroški transportnih storitev
150
411
Terjatev za 22% DDV
33
160
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
33
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
(1)
183
411 – Stroški transportnih storitev
(1)
150
3.11.2.3 Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opredmetenih osnovnih sredstev - konto 412
Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opredmetenih osnovnih sredstev so stroški, ki
nastanejo v zvezi s sprotnimi popravili opredmetenih osnovnih sredstev in ne predstavljajo
stroškov investicijskih vzdrţevanj, ki neposredno povečujejo nabavno vrednost opredmetenih
osnovnih sredstev oziroma njihovih delov.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
39
Podjetje izvede redna vzdrţevalna dela na motorju delovnega stroja. Redna vzdrţevalna dela
so po navodilih dobavitelja potrebna za normalno delovanje delovnega stroja. Opravi se
zamenjavo olj, filtrov in tesnil. Vrednost teh del znaša 580 DE, vrednost materiala znaša 300
DE, vrednost storitve znaša 280 DE. Vzdrţevalna dela opravi mali davčni zavezanec.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
Obveznost do dobavitelja
580
220
Stroški nadomestnih delov
za osnovna sredstva
300
403
Stroški storitev v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi
sredstvi
280
412
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v drţavi
(1)
580
403 – Stroški nadomestnih delov za
osnovna sredstva in materiala za
vzdrţevanje osnovnih sredstev
(1)
300
412 – Stroški storitev v zvezi z
vzdrţevanjem
(1)
280
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
40
3.11.2.4 Stroške najemnin - konto 413
Stroški najemnin predstavljajo stroške, ki nam jih zaračunavajo lastniki opreme oziroma
prostorov, ki jih podjetje uporablja v svojem poslovnem procesu stalno ali občasno. Sem
sodijo tudi stroški poslovnega najema, ki nam jih zaračunava lizingodajalec.
Podjetje ima v najemu poslovne prostore. Najemno pogodbo ima sklenjeno s fizično osebo. V
pogodbi je dogovorjeno, da najemodajalec zaračuna, najemojemalec pa plača najemnino za
čas od 1.3.20X1 do 29.2.20X2. Znesek najemnine znaša 1000 DE mesečno. Najemojemalec
mora najemodajalcu nakazati tudi varščino v višini 500 DE kot zavarovanje morebitne nastale
škode. Najemnina vključuje vse stroške. Najemodajalec najemniku izstavi račun dne
25.2.20X1, skladno z ZDoh-2 in sicer za bruto najemnino v višini 12.500 DE. Račun zapade v
plačilo 10.3.20X1.
Obdavčitev
Najemojemalec mora v skladu z ZDoh-2 preveriti pravilnost obračuna najemnine izkazane na
računu, pri čemer davčno osnovo zmanjša za 10 % normiranih stroškov in od tako
ugotovljene osnove obračuna 25 % davek od dohodkov od oddajanja nepremičnin v najem.
Ob izplačilu najemnine mora davčnemu organu posredovati tudi REK 2 obrazec.
Ker je najemnina obračunana za obdobje daljše od poslovnega leta, mora najemnine prikazati
kot kratkoročno odloţene stroške in jih prenašati mesečno med stroške najemnin.
Varščina ne predstavlja stroška!
Bruto prejemek
12.000,00 DE
10 % normiranih stroškov
1.200,00 DE
Osnova za obračun davka
od prejemov
10.800,00 DE
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
41
Davek od prejemka 25%
od osnove
2.700,00 DE
Neto prejemek
9.300,00 DE
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
12.000
220
Kratkoročno odloţeni stroški najemnin
12.000
190
2.
TEM
Obračun najemnin
12.500
220
Obveznost do najemodajalca
9.300
285
Obveznost za davek iz najemnin
2.700
265
Plačilo varščine
500
134
3.
BI
Zmanjšanje TRR
12.500
110
Plačilo neto najemnine
9.300
285
Plačilo davka od najemnine
2.700
265
Plačilo varščine
500
134
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
42
4.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin marec
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
5.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin april
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
6.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin maj
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
7.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin junij
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
8.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin julij
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
9.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin avgust
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
43
10.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin september
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
11.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin oktober
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
12.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin november
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
13.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih stroškov
najemnin december
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
(3)
12.500
134 – Dane kratkoročne varščine
(3)
500
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(1)
12.000
(4)
1.000
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
44
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(5)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(6)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(7)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(8)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(9)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(10)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(11)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(12)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(13)
1.000
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(2)
12.000
(1)
12.000
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
(3)
1.800
(2)
1.800
285 - Kratkoročna obveznost do najemodajalca
(3)
10.200
(2)
10.200
413 – Najemnine
(4)
1.000
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
45
413 – Najemnine
(5)
1.000
413 – Najemnine
(6)
1.000
413 – Najemnine
(7)
1.000
413 – Najemnine
(8)
1.000
413 – Najemnine
(9)
1.000
413 – Najemnine
(10)
1.000
413 – Najemnine
(11)
1.000
413 – Najemnine
(12)
1.000
413 – Najemnine
(13)
1.000
Najemodajalec lahko s pisnim zahtevkom, če je najemojemalec plačnik davka uveljavlja
namesto 10 % normiranih stroškov, dejanske stroške, ki so mu nastali v zvezi z oddajanjem v
najem.
Podjetje sklene najemno pogodbo pod istimi pogoji s pravno osebo. V takšnem primeru se
evidentira le račun in plačila.
Obdavčitev
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
46
Dajanje nepremičnin v najemnin je po 2. točki 44. člena DDV-1 oproščeno obračuna in
plačila DDV-ja. V kolikor pa imata oba, tako najemodajalec kot najemnik, pravico do 100 %
odbitnega deleţa, lahko podpišeta izjavo o obračunavanju DDV-ja in jo posredujeta vsak
svojemu davčnemu uradu. To moţnost lahko koristimo na podlagi 45. člena ZDDV-1.
V primeru, ko bi sklenilo podjetje najemno pogodbo s pravno osebo in nebi podpisalo izjave o
obračunavanju DDV-ja na podlagi 45. člena ZDDV- 1, bi bile vknjiţbe sledeče:
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
PRAČ
Obveznost do dobavitelja
12.000
220
Kratkoročno odloţeni stroški
najemnin
12.000
190
2.
BI
Zmanjšanje TRR
12.500
110
Plačilo obveznosti do
dobavitelja
12.000
220
Plačilo varščine
500
134
3.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin marec
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
4.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin april
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
47
5.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin maj
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
6.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin junij
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
7.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin julij
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
8.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin avgust
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
9.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin september
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
10.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin oktober
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
48
11.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin november
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
12.
TEM
Črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov najemnin december
1.000
190
Stroški najemnin
1.000
413
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 – Denarna sredstva na
računih, razen deviznih
(1)
12.500
134 – Dane kratkoročne varščine
(2)
500
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(1)
12.000
(3)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(4)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(5)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(6)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni (7) 1.000
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
49
stroški oziroma odhodki
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(8)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(9)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(10)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(11)
1.000
190 – Kratkoročno odloţeni
stroški oziroma odhodki
(12)
1.000
220 – Kratkoročne obveznosti
(dolgovi) do dobaviteljev v drţavi
(2)
12.000
(1)
12.000
413 – Najemnine
(3)
1.000
413 – Najemnine
(4)
1.000
413 – Najemnine
(5)
1.000
413 – Najemnine
(6)
1.000
413 – Najemnine
(7)
1.000
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
50
413 – Najemnine
(8)
1.000
413 – Najemnine
(9)
1.000
413 – Najemnine
(10)
1.000
413 – Najemnine
(11)
1.000
413 – Najemnine
(12)
1.000
3.11.2.5 Stroški povračil zaposlencem v zvezi z delom - konto 414
Med stroške povračil zaposlencem v zvezi z delom sodijo stroški, ki nastanejo v zvezi z
zaposlenci in niso predmet pogodbe o delu sklenjene med zaposlencem in delodajalcem. Sem
sodijo povračila stroškov v zvezi s sluţbenimi potovanji in sicer kilometrine, dnevnice,
nočitve itd. Pri obračunu stroškov povračil zaposlencem v zvezi z delom moramo upoštevati
zneske povračil, ki so predpisani v kolektivnih pogodbah in seveda tudi določila uredbe o
davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo.
Obdavčitev
Trenutno veljavna uredba je objavljena v Ul RS 76/08.
Stroški prevoza na sluţbenem potovanju
Povračila stroškov prevoza na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prevoz z javnimi
prevoznimi sredstvi, za prevoz, ki se izvaja z osebnim ali kombiniranim vozilom v
komercialne namene, ali za najem osebnega avtomobila.
Za povračilo stroškov prevoza na sluţbenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov
za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če
se uporablja sluţbeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in
prenos stvari oziroma prtljage.
V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov
prevoza na sluţbenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,37 EUR za
vsak prevoţeni kilometer.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
51
Povračilo stroškov prevoza na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če
je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna
odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.
Stroški dnevnic
Če traja sluţbeno v Sloveniji nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 21,39 EUR, če traja sluţbeno
potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do
višine10,68 EUR, če traja sluţbeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno
osnovo ne všteva dnevnica do višine 7,45 EUR.
Višina dnevnice za sluţbena potovanja je določena v predpisu Vlade Republike
Slovenje, ki ureja povračila stroškov za sluţbena potovanja v tujino, za posamezno
drţavo oziroma območje (predpis). Če traja sluţbeno potovanje v tujini nad14 do 24
ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine
zneska iz predpisa; če traja sluţbeno potovanje v tujini nad 8 do14 ur, se v davčno
osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 % zneska iz predpisa; če traja sluţbeno
potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25
% zneska iz predpisa.
Če je narava dela takšna, da se v preteţni meri opravlja izven sedeţa delodajalca in se
delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer
prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe o
višini dnevnic za sluţbena potovanja v Sloveniji in tujini, ne všteva povračilo stroškov
prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v členu, ki opredeljuje
prehrano med delom.
Stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju
Povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine dejanskih stroškov za prenočevanje.
Povračilo stroškov prenočevanja na sluţbenem potovanju se ne všteva v davčno
osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi.
Če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur,
vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o stroških dnevnic
zmanjša za 15 %; če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v Sloveniji, ki traja
nad 12 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o
stroških dnevnic zmanjša za 10 %.
Če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini, ki traja nad 8 do 14 ur,
vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o stroških dnevnic
zmanjša za 15 %; če stroški prenočevanja na sluţbenem potovanju v tujini, ki traja nad
14 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz uredbe o stroških
dnevnic zmanjša za 10 %.
Vsi stroški povračil za sluţbena potovanja morajo temeljiti na podpisanih, izpolnjenih in
obračunanih potnih nalogih z vsemi prilogami, iz katerih je nedvoumno razvidno, da je bila
navedena sluţbena pot dejansko tudi opravljena (kratko poročilo o sluţbeni poti, navedba
poslovnih partnerjev oziroma dogodkov v zvezi s katerimi je bila ta pot opravljena). Pazljivi
moramo biti tudi na to, da zaposlencu na dan sluţbene poti v primeru, ko se ta ni pričela in
zaključila na mestu opravljanja dela, ne obračunamo in izplačamo tudi nadomestila za prevoz
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
52
na delo in iz dela; v primeru obračuna in izplačila dnevnic ali nočitev, ki vključujejo tudi
prehrano, pa mu ne smemo obračunati in izplačati tudi nadomestila za prehrano med delom.
Poslovodja podjetja pošlje zaposlenca na sluţbeno pot. Sluţbena pot se izvede zaradi
udeleţbe na konferenci v Portoroţu. Konferenca se bo odvijala od 3.10. do 5.10.20x1.
Zaposlencu se prizna potovanje z njegovim osebnim vozilom in povračilo za nočitev.
NALOG ZA SLUŢBENO POTOVANJE
ŠT:01/X1
Odredbodajalec:
PODJETJE
d.o.o.
DELOVNA 1
1000
LJUBLJANA
POSLOVODJA
Odrejam, da
odpotuje :
FIZIČNA
OSEBA
Stanujoč : FIZIČNA 1,
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
53
LJUBLJANA
Dne :
3.10.20X1
V/na :
Portoroţ
Potovanje bo
trajalo:
do 5.10.20X1
Z nalogo :
udeleţba na konferenci
Način prevoza
osebno vozilo
Registrska
št.vozila :
LJ XX-
2XY
Ostali stroški
nočnine
Odredbodajalec:
Poslovodja
OBRAČUN
dne
ura
dnevnice
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
54
Odhod :
3.10.20X1
7,30
Prihod :
5.10.20X1
19,00
dni :
2
ur
:11,30
1
dnevnic:
21,39
21,39
DE
1
dnevnic:
19,25
19,25
DE
1
dnevnic:
9,08
9,08
DE
ceni
ostali stroški
Prevoţeni
kilometri:
265
po
0,37
DE
98,05
DE
nočnine po računu 291/X1
130,00
DE
DE
Skupaj
277,77
DE
Ljubljana,
5.10.20X1
Upravičenec
:
Fizična
oseba
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
55
Ljubljana,
6.10.20X1
skupaj
277,77
DE
Obračun pregledal in odobril :
Izplačevalec
Zaposlencu so priznani stroški dnevnic v času sluţbenega potovanja in sicer prvi dan, ko je bil
na sluţbeni poti več kot 12 ur, dnevnica v višini 21,39 DE, drugi dan, ko je bil na sluţbeni
poti 24 ur, vendar račun za nočitev izkazuje nočitev z zajtrkom, zato se mu dnevnica v višini
21,39 DE zmanjša za 10 % in znaša 19,25 DE, tretji dan pa je bil odsoten zaradi sluţbene poti
11 ur in pol, zato mu pripada dnevnica v višini 10,68 DE, ki pa jo je potrebno zaradi nočitve z
zajtrkom zniţati za 15 % in tako znaša 9,08 DE.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
Obveznost za sluţbeno pot
277,77
285
Stroški dnevnic
49,72
414
Stroški kilometrin
98,05
414
Stroški nočitev
130,00
414
Analitično razčlenjevanje stroškov povračil za sluţbena potovanja je odločitev podjetja.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
56
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(1)
277,77
414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
(1)
49,72
414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
(1)
98,05
414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
(1)
130,00
3.11.2.6 Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški poslov in
zavarovalne premije - konto 415
Stroški plačilnega prometa zajemajo stroške vodenja transakcijskih računov, stroške bančnih
in drugih provizij v zvezi s plačilnim prometom, stroške uporabe elektronskega plačilnega
prometa, stroške povezane s pridobitvijo denarnih sredstev ali odobritve okvirnega posojila,
stroške povezane z uporabo plačilnih kartic kupcev. Ti stroški nastanejo navadno na podlagi
obračunov izvajalcev plačilnega prometa ali pa računov za opravljeno storitev.
Stroški zavarovalnih premij zajemajo stroške, ki jih podjetju zaračunajo zavarovalnice za
zavarovanje opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, naloţbenih
nepremičnin, zalog in drugega premoţenja. Ravno tako sem sodijo stroški zavarovalnih
premij v zvezi z zavarovanji odgovornosti oseb in podjetja. Podjetje lahko sklene nezgodno
zavarovanje tudi za vse zaposlence za čas dela v podjetju, pri poslovnih partnerjih, med
sluţbenimi potmi, za čas prihoda na delo in iz edela. Upravičenec do odškodnine mora biti v
takšnem primeru podjetje in ne zaposlenec. V kolikor je upravičenec do odškodnine
zaposlenec, takšna premija predstavlja boniteto tega zaposlenca, ki pa se izkazuje med stroški
dela. Med stroške dela sodijo tudi razna rentna zavarovanja na podlagi individualnih pogodb o
zaposlitvi.
Računovodski izkazi
Pri izkazovanju stroškov zavarovalnih premij moramo biti pozorni na obračunsko obdobje.
Obračunsko obdobje se navadno nanaša na več kot eno poslovno leto. Zaradi tega je najbolj
pravilno evidentiranje stroškov zavarovalnih premij na obveznost do dobavitelja in
kratkoročno odloţene stroške (AČR). Nato pa sledi mesečno črpanje kratkoročno odloţenih
stroškov (AČR) in prenos na stroške zavarovanih premij tekočega meseca.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
57
Podjetje prejme račun za zavarovanje poslovnih prostorov v višini 1.200 DE in 2.400 DE za
zavarovanje zalog. Račun zavarovalnice se nanaša na obdobje od 1.7. tekočega poslovnega
leta pa do 30.6. naslednjega poslovnega leta.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
PRAČ
Obveznost do
dobavitelja
3.600
220
Kratkoročno odloţeni
stroški
3.600
190
2.
TEM
Črpanje AČR julij
300
190
Stroški zavarovanja
300
415
3.
TEM
Črpanje AČR avgust
300
190
Stroški zavarovanja
300
415
4.
TEM
Črpanje AČR september
300
190
Stroški zavarovanja
300
415
5.
TEM
Črpanje AČR oktober
300
190
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
58
Stroški zavarovanja
300
415
6.
TEM
Črpanje AČR november
300
190
Stroški zavarovanja
300
415
7.
TEM
Črpanje AČR december
300
190
Stroški zavarovanja
300
415
Konto
Zap.
št.
V breme
Zap.
št.
V dobro
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(1)
3.600,00
(2)
300,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(3)
300,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(4)
300,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(5)
300,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(6)
300,00
190 – Kratkoročno odloţeni stroški oziroma odhodki
(7)
300,00
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
3.600,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
59
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev,
stroški poslov in zavarovalne premije
(2)
300,00
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev,
stroški poslov in zavarovalne premije
(3)
300,00
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev,
stroški poslov in zavarovalne premije
(4)
300,00
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev,
stroški poslov in zavarovalne premije
(5)
300,00
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev,
stroški poslov in zavarovalne premije
(6)
300,00
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev,
stroški poslov in zavarovalne premije
(7)
300,00
3.11.2.7 Stroški intelektualnih in osebnih storitev - konto 416
Stroški intelektualnih in osebnih storitev vključujejo stroške, ki jih podjetju zaračunajo za
opravljene storitve odvetniki, notarji, revizorji in tem podobni. Mednje sodijo tudi stroški
storitev v zvezi z izobraţevanjem zaposlencev in stroški zdravstvenih storitev v zvezi s
preprečevanjem in odkrivanjem bolezni in poškodb pri delu.
Stroški, povezani z izobraţevanjem zaposlencev, se morajo nanašati na izobraţevanja v
skladu z njihovimi nalogami in deli, ki jih na svojem delovnem mestu opravljajo ali pa jih
bodo pričeli opravljati po uspešnem zaključku izobraţevanja.
Računovodski izkazi
Stroški revizorskih storitev se izkaţejo v letu, za katerega se revizija tudi izvaja in sicer kot
strošek revizorskih storitev na podlagi prejete ponudbe in kot kratkoročno v naprej vračunani
stroški (PČR).
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
60
Podjetje je k reviziji rednih letnih izkazov zavezano v skladu z Zakonom o gospodarskih
druţbah. V ta namen pridobi ponudbe revizorskih hiš. Izbere ponudbo revizijske hiše Revizor
in z njo podpiše pogodbo. Konec poslovnega leta izkaţe strošek revizijskih storitev kot
kratkoročno vnaprej vračunane stroške na podlagi pogodbe v višini 4.200 DE
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
Stroški revizijskih storitev
4.200
416
Kratkoročno v naprej vračunani stroški revizijskih
storitev
4.200
290
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap. št.
V
dobro
290 – Vnaprej vračunani stroški
oziroma odhodki
(1)
4.200
416 – Stroški intelektualnih in
osebnih storitev
(1)
4.200
Stroški revizijskih storitev se nanašajo na poslovno leto, čeprav bo storitev opravljena v
prihodnjem poslovnem letu in bo takrat tudi zaračunana. Strošek se dejansko nanaša na tekoče
poslovno leto, zato ga moramo v skladu z Uvodom v SRS tako tudi evidentirati. Enako velja
za računovodske storitve in ostale storitve!
3.11.2.8 Stroški sejmov, reklame in reprezentance - konto 417
Stroški sejmov vključujejo stroške udeleţbe na nekem sejmu (najem sejemskega prostora),
stroške porabe materiala in blaga za namene udeleţbe na sejmu, lahko pa tudi stroške
zastopanja na sejmu s strani neke druge osebe.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
61
Stroški reklamiranja vključujejo nabavo ali izdelavo reklamnega materiala, letakov in
drugega, ki so dostopni širši mnoţici in ne le stalnim kupcem. Sem sodijo tudi stroški
reklamnih oglasov, sponzorske pogodbe (prejemnik sponzorskih sredstev izvaja reklamiranje
podjetja, na podlagi pogodbenega razmerja) in podobne oblike reklamiranja ter oglaševanja
podjetja.
Obdavčitev
Stroški reprezentance so stroški storitev, ki nastajajo v zvezi s poslovnimi partnerji. Sem
sodijo stroški poslovnih daril, stroški pogostitev poslovnih partnerjev in podobni stroški, ki
imajo značaj reprezentance. Podjetje v te namene lahko nameni tudi svoje lastne proizvode,
vendar mora v tem primeru obračunati od teh daril tudi DDV.
Pri pripoznavanju in evidentiranju stroškov reprezentance moramo biti pazljivi tudi na davčno
zakonodajo.
ZDDPO-2 v svojem 31. členu priznava kot davčno priznane le stroške reprezentance v višini
50 %.
31. člen
(delno priznani odhodki)
(1) Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:
stroški reprezentance;
stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.
(2) Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali
brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
Zakon o davku na dodano vrednost pravi, da pravice do odbitka vstopnega davka nimamo v
zvezi z reprezentanco. O tem govori 66. člen ZDDV-1 in sicer:
66. člen
(omejitev pravice do odbitka)
Davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od:
a. jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih
delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za
opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za
nadaljnjo prodajo;
b. zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem,
razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in
blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
62
c. osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter
storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo
prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz
voţnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti
javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil,
prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;
d. stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški
pogostitve in zabave ob poslovnih in druţabnih stikih);
stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu
zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti
Zakon o dohodnini govori o višini vrednosti daril, ki jih lahko damo fizični osebi in so
oproščena obračunu in plačilu davka od osebnih prejemkov. V 108. členu ZDoh-2 je
navedeno, da se v davčno osnovo ne vštevajo darila, če njihova vrednost ne presega 42 EUR
oziroma letno od istega darovalca ne presega 84 EUR.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb pa pravi, da nam stroški reprezentance
predstavljalo davčno priznane odhodke samo v višini 50 % teh stroškov.
Podjetje pripravi predstavitev novega proizvoda in izobraţevanje poslovnih partnerjev in
zaposlencev, z namenom pospeševanja prodaje. Za organizacijo se dogovori s poslovnim
partnerjem, katerega osnovna dejavnost je organizacija promocijskih predstavitev in
izobraţevanj. Dobavitelj podjetju izstavi račun z naslednjo vsebino:
Najem dvorane
1.000,00 DE
Predstavitev proizvoda
100,00 DE
Predavatelj
300,00 DE
Hrana
300,00 DE
Pijača
350,00 DE
Stroški organizacije
300,00 DE
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
63
DDV po stopnji 22%
451,00 DE
DDV po stopnji 9,5%
28,50 DE
SKUPAJ ZA PLAČILO
2.829,50 DE
Ker gre v našem primeru za del poslovanja, ima podjetje pravico do odbitka vstopnega davka
tudi od hrane in pijače. Glede na pogodbo, ki jo ima podjetje sklenjeno z dobaviteljem
"principalom", stroške predstavitve prikaţe kot strošek reklamiranja, ostalo pa predstavlja
strošek izobraţevanja.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V dobro
1.
Obveznost do dobavitelja
2.829,50
220
Stroški reklamiranja
100,00
417
Stroški najemnine
1.000,00
413
Stroški predavatelja
300,00
416
Stroški pogostitve med
predavanji
650,00
419
Stroški organizacije
300,00
419
Terjatev za 22% DDV
441,00
160
Terjatev za 9,5% DDV 28,50 160
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
64
Konto
Zap. št.
V breme
Zap.
št.
V dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
451,00
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV – 9,5%
(1)
28,50
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev
v drţavi
(1)
2.829,50
413 – Najemnine
(1)
1.000,00
416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev
(1)
300,00
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
(1)
100,00
419 – Stroški drugih storitev
(1)
650,00
419 – Stroški drugih storitev
(1)
300,00
Podjetje vse stroške hrane in pijače povezane z izobraţevanjem izkazuje na kontu drugih
stroškov. Med te stroške šteje tudi stroške organizacije. Stroške najema dvorane izkaţe na
kontu stroškov najemnin, stroške predavatelja pa med stroške intelektualnih storitev.
Podjetje prejme račun dobavitelja za poslovno kosilo, ki se nanaša na pogostitev poslovnih
partnerjev. Na računu je zaračunana hrana v višini 200 DE, 9,5 %, DDV od hrane v višini 19
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
65
DE, Pijača v višini 150 DE in 22 % DDV od pijače v višini 33 DE. Skupna vrednost za
plačilo znaša 402 DE.
Ker gre za čisti strošek reprezentance, podjetje nima pravice do odbitka vstopnega davka,
ravno tako pa je celoten strošek reprezentance priznan kot davčni odhodek le v višini 50 %.
Ker podjetje nima pravice do odbitka vstopnega davka, imajo ti konti izkazano vrednost 0,00
DE. DDV v takšnem primeru neposredno povečuje strošek na katerega se nanaša. Zaradi
določila iz ZDDPO-2, da so stroški reprezentance samo v 50 % priznani kot davčni odhodki,
se priporoča analitičen konto v okviru kontov stroški sejmov, reklame in reprezentance.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V dobro
1.
Obveznost do dobavitelja
402
220
Stroški reprezentance hrana
200
4171
Stroški reprezentance 9,5% DDV
19
4171
Stroški reprezentance pijača
150
4171
Stroški reprezentance 22% DDV
33
4171
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v
drţavi
(1)
402,00
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
(1)
200,00
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance (1) 19,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
66
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
(1)
150,00
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
(1)
33,00
3.11.2.9 Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti skupaj z dajatvami, ki
bremenijo podjetje - konto 418
Glejte članek Avtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih oseb, ki ne izvirajo iz delovnega razmerja.
3.11.2.10 Stroški drugih storitev - konto 419
Stroški drugih storitev so storitve, ki jih za podjetje opravijo poslovni partnerji, teh storitev pa ne moremo
uvrstitvi v nobeno od že naštetih skupin storitev. Sem sodijo razne komunalne storitve, posredniške storitve in
druge.
3.11.2.11 Avtorski honorarji ter drugi dohodki fizičnih oseb, ki ne izhajajo iz delovnega
razmerja
V Uradnem listu RS št. 96/13 je bila objavljena novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini – ZDoh-2M, spremembe in dopolnitve Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih
odtegljajev ter o načinu predloţitve davčnemu organu pa so bile objavljene v Uradnem listu številka 85/13.
Navedene zakonske spremembe vplivajo na obseg in način poročanja na REK obrazcih ter določajo nove osnove
za obračun dohodnine.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št 96/12) je uvedel plačevanje prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer:
v breme delodajalca po stopnji 8,85 % - velja od 1.1.2013
v breme prejemnika dohodka po stopnji 15,5 % - velja od 1.1.2014
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
67
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 % se bo obračunaval za vsa izplačala od
1.1.2014 in sicer osebam, ki so prejemniki dohodkov na drugih podlagah (avtorski honorarji, podjemne pogodbe
ali druge pogodbe civilnega prava) in niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali kot
samozaposleni, družbeniki poslovodje, kmetje…
S 1. februarjem 2014 se bo pričel uporabljati tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS, št 91/13). Zakon uvaja nova prispevka za
zdravstveno zavarovanje in sicer:
v breme prejemnika dohodka po stopnji 6,36 % od vsakega bruto dohodka,
v breme delodajalca po stopnji 0,53 % od bruto dohodka.
1. Avtorski honorarji
Od 1. 1. 2014 dalje se uporabljajo nove vrste dohodka in sicer:
1701 - Dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem – 10 % norm. stroškov,
1702 - Dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem – 0 % norm. stroškov,
1703 - Zastopniku izplačan dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem - 10 % norm. stroškov,
1704 - Zastopniku izplačan dohodek iz oddajanja nepremičnega premoženja v najem - 0 % norm. stroškov,
1705 - Dohodek iz oddajanja premičnega premoženja v najem – 10 % norm. stroškov,
1706 - Zastopniku izplačan dohodek iz oddajanja premičnega premoženja v najem - 10 % norm. stroškov.
2501 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2
2502 - Dohodek na podlagi pog. razmerja brez PDDP-zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2
2503 - Dohodek za opravljeno delo na drugi podlagi (sejnine) - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2
2504 - Dohodek za opravljeno avtorsko delo - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2
2510 - Bonitete iz drugega pogodbenega razmerja - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2,
2514 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (poč. delo) - zavarovani po 18. čl. ZPIZ-2
Do sedaj veljavne vrste dohodkov pa so:
Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja
1501 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (podjemna pogodba, tudi posamezni posel)
1502 - Dohodek na podlagi pogodbenega razmerja (podjemna pogodba, tudi posamezni posel) – brez posebnega
davka na določene prejemke
1503 - Dohodek za opravljeno delo ali storitev na drugi podlagi (sejnine, sodni cenilci, izvedenci, tolmači)
1504 - Dohodek za opravljeno avtorsko delo
1505 - Dohodek dijakov in študentov za opravljanje prostovoljne prakse
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
68
1506 - Dohodek dijakov in študentov od začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene
organizacije
1507 - Dohodek za opravljeno osebno dopolnilno delo
1508 - Dohodki po pogodbi o vojaški službi v rezervni sestavi Slovenske vojske
1509 - Plačilo prispevka za ZZ (delovršna pogodba, delo po napotnici ŠS)
1510 - Bonitete iz drugega pog. razmerja – ni drugega dohodka
1511 - Plačilo prispevkov za ZZ in PIZ (pogodba o splošno koristnem delu za storilce kaznivih dejanj)
1512 - Dohodek verskih delavcev
Dohodki iz oddajanja premoţenja v najem
1701 - Dohodek iz oddajanja v najem (40% norm. stroškov)
1702 - Dohodek iz oddajanja v najem (0% norm. stroškov)
Dohodki iz prenosa premoţenjskih pravic
1750 - Dohodek iz prenosa premoženjske pravice (10% norm.str.)
1751 - Dohodek iz prenosa premoženjske pravice (0% norm.str.)
Drugi dohodki
1801 - Nagrade
1802 – Darila
Avtorski honorar se izplačuje za avtorska dela. Katero delo, ki ga posameznik opravi, šteje med avtorska dela,
ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Splošne predpostavke, ki jih mora izpolnjevati delo, da ga lahko
uvrščamo med avtorsko delo:
Stvaritev: Delo mora biti plod človekove ustvarjalne dejavnosti.
Ustvarjalnost: Pri delu gre za ustvarjanje na področju znanosti, književnosti ali umetnosti.
Duhovnost: V delu se izražajo misli, čustva in občutki.
Individualnost: Delo pomeni novost ali pa vsaj izvirnost.
Izraženost: Avtorsko delo mora biti izraženo v neki konkretni obliki (npr. pesem na papirju).
Odvisnega razmerja.
Prenosa premoženjskih pravic.
Avtorski honorar lahko izvira iz:
DDV
Od avtorskega honorarja se plačuje dohodnina, DDV pa le v primeru, če je posameznik tudi zavezanec za DDV.
Od 1.1.2013 se de avtorskih honorarjev iz odvisnega razmerja plačujejo tudi prispevki delodajalca po stopnji
8,85 % od bruto vrednosti honorarja. To pomeni, da se bodo stroški naročnika avtorskega dela povečali za 8,85
%. Plačilo prispevkov pa se prejemnikom honorarjev ne šteje v zavarovalno osnovo, saj prispevek krije le
obvezno zavarovanje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
69
V kolikor je posameznik zavezanec za DDV, se mora ravnati po določbah Zakona o davku na dodano vrednost.
V skladu s tem zakonom so avtorski honorarji storitev, za katero mora davčni zavezanec za DDV izdajati račune
in obračunavati DDV po ustrezni stopnji.
Tabela 1: Pregled načinov obračuna avtorskih honorarjev
Avtorski
honorarji
Normi
rani
odhod
ki
Oseb
na
olajš
ava
Davč
na
osno
va
Davč
na
stop
nja
Prispev
ek PIZ
-
delodaj
alec
Prispe
vek
PIZ -
prejem
nik
doh.
Prispe
vke za
zdravs
tvo
Poško
dbe
pri
delu
Ozna
ka
doho
dka
(iRE
K)
Čle
n
ZDo
h-2
Šifra
doho
dka
Ozna
k
REK
obra
zca
AVTORSKI
HONORARJI
IZ
ODVISNEGA
RAZMERJA
AH iz
odvisnega
razmerja
10%
90%
25%
8,85%
15,50
%
6,36%
0,53%
1230
38.
člen
2504
2
AVTORSKI
HONORARJI
IZ PRENOSA
PREMOŢEN
JSKIH
PRAVIC
AH iz prenosa
oz. odstopa
PP (avtor)
10%
90%
25%
4200
78.
člen
1750
2
AH iz prenosa
oz. odstopa
PP (neavtor)
0%
100
%
25%
4200
78.
člen
1751
2
1a) Avtorski honorar iz odvisnega razmerja
Za dohodke iz zaposlitve je značilno, da izhajajo iz odvisnega razmerja. Odvisno pogodbeno razmerje je delovno
razmerje, pa tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali
storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in
pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
70
odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Za zaposlitev se šteje vsako odvisno
pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno
z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja. Za to avtorsko delo
prejme oseba plačilo za opravljeno delo ali storitev na podlagi pogodbe, ki ni pogodba o zaposlitvi, ampak je
avtorska pogodba.
Pri obračunu avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja se upoštevajo 10% normirani odhodki, dohodnina po
stopnji 25% pa se obračuna od 90% osnove. Od izplačil avtorskih honorarjev, ki so izvedena po 1.1.2013, se
obračunajo tudi prispevki delodajalca za primer poškodb pri delu ali poklicnih bolezni po stopnji 8,85 % od
bruto vrednosti honorarja.
Za vsa izplačala avtorskih honorarjev od 1.1.2014 se bo dodatno obračunaval prispevek za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 % in sicer osebam, ki so prejemniki avtorskih honorarjev in niso
zavarovane na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali na drugih podlagah.
Prispevek po ZZVZZ
S 1. februarjem 2014 pa bo uveden tudi nov prispevka za zdravstveno zavarovanje v breme prejemnika dohodka.
Plačeval se bo po stopnji 6,36% od vsakega bruto izplačanega avtorskega honorarja.
Vsi prispevki v breme prejemnika dohodka znižujejo davčno osnovo.
Izračun avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja z vsemi dajatvami:
Odstotek
Avtorski honorar iz odvisnega razmerja
Bruto avtorski honorar
2.000,00
Normirani odhodki
10%
200
Prispevek za PIZ - prejemnik **
15,50%
310
Prispevek za zdravstvo
6,36%
127,2
Osnova za dohodnino
1.362,80
Dohodnina 25% 340,7
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
71
Prispevek za poškodbe pri delu
0,53%
10,6
Prispevek za PIZ - izplačevalec
8,85%
177
Neto avtorski honorar
1.222,10
Strošek izplačevalca
2.187,60
Prispevek se plače le v primeru, če prejemnik še ni zavarovanna podlagi druge zavarovalne podlage.
Primer knjiženja avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja
AVTORSKI HONORAR IZ ODVISNEGA
RAZMERJA
(Sprememba
1.1.2014)
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
OB R
Obračun avtorskega honorarja
2.187,60
418
Obveznost do prejemnika
1.222,10
285
Obveznost za dohodnino
340,70
265
Prispevek za PIZ - prejemnik
310,00
266
Prispevek za zdravstvo
127,20
266
Prispevek za PIZ- izplačevalec 177,00
266
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
72
Prispevek za poškodbo pri delu
10,60
266
2.
BI
Plačilo avtorskega honorarja
2.187,60
110
Plačilo prejemniku
1.222,10
285
Plačilo dohodnine
340,70
265
Plačilo prispevka za PIZ - prejemnik
310,00
266
Plačilo prispevka za zdravstvo
127,20
266
Plačilo prispevka za PIZ - izplačevalec
177,00
266
Prispevek za poškodbo pri delu
10,60
266
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
110 - Transakcijski račun
(2)
2.187,60
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
(2)
340,70
(1)
340,70
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih
inštitucij
(2)
177
(1)
177
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih
inštitucij
(2)
127,20
(1)
127,20
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih
inštitucij
(2)
310
(1)
310
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
73
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih
inštitucij
(2)
10,60
(1)
10,60
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(2)
1.222
(1)
1.222
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti,
skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje
(1)
2.187,6
0
Limit za odmero dohodnine
V skladu z Zakona o davčnem postopku se za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo davčnega
zavezanca, razen dohodkov iz delovnega razmerja pri glavnem delodajalcu ter za dohodke iz opravljanja
dejavnosti, če je izdana odmerna odločba, akontacija dohodnine ne odmeri, če ne preseže zneska 20 EUR. O tem
je potrebno zavezanca pisno obvestiti.
Navodila Ministrstva za finance
Minister za finance je s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve
davčnemu organu določil vrsto, obliko in način predložitve podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev in
navodila za izpolnitev in predložitev obračunov davčnih odtegljajev davčnemu organu.
Po določilih Pravilnika je plačnik davka dolžan obračun davčnega odtegljaja predložiti v elektronski obliki. REK
obrazec mora vsebovati:
zbirne podatke in
individualne podatke po davčnem zavezancu.
REK obrazec za avtorski honorar iz odvisnega razmerja, ki se predloži na DURS ob izplačilu dohodka:
Za izvajanje 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je REK-2 obrazec dopolnjen s poljem
223 - Prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Hkrati sta spremenjena naziva polj 221
in 222, tako da se glasita: 221 - Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v breme delodajalca in 222 -
Prispevek za zdravstveno zavarovanje v breme delodajalca.V polje 224 se vpišejo prispevki delojemalca za
zdravstveno zavarovanje.
Primer REK 2 obrazca za izplačilo avtorskega honorarja iz odvisnega razmerja
Obrazec REK 2
OBRAČUN DAVČNIH ODTEGLJAJEV OD DOHODKOV PO ZDoh-2, KI NISO
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
74
DOHODKI IZ DELOVNEGA
RAZMERJA
PODATKI O IZPLAČEVALCU
001
Firma:
Zavod ABC
002
Naslov:
Jurčkova 1, Ljubljana
003
Davčna številka:
12345678
PODATKI O IZPLAČANEM DOHODKU
010
Vrsta dohodka: 2504 Avtorski honorar
013 število zaposlenih - rezidentov: 1
011
Izplačilo: februar 2014
014 število zaposlenih - nerezidentov:
012
Datum izplačila: 15.2.2014
016 Neto izplačilo:
1.222,10
I. OSNOVE ZA IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA
Znesek v EUR s
centi
101
Dohodek
2.000,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
75
102
Dohodek, izplačan zavezancem z upošt. posebne olajšave
103
Dohodek, izplačan nerezidentom
104
Dohodek, od katerega se ne odtegne davčni odtegljaj
105
Bonitete
106
Normirani odhodki
10%
200,00
107
Davčna osnova
1.362,80
108
Davčna osnova, nerezident - mednarodna pogodba
109
Davčna osnova, rezident - mednarodna pogodba
110
Davčna osnova, znižana stopnja akontacije dohodnine
Izplačevalec - pravna oseba:
A. DAVČNI ODTEGLJAJ
Stopnja
Vplačilni podračun
Za plačilo
201
po splošni stopnji
25%
01100-8881000030 19-DŠ-
40002
340,70
202
odbitek davka, plačanega v tujini
203
po znižani stopnji po lestvici
204
po nižji stopnji (260. člen ZDavP-2)
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
76
205
ZA PLAČILO
340,70
B. PRISPEVKI ZA SOC. VAR.
Stopnja
Račun
Za plačilo
221
Prispevki za PIZ - delodajalca
8,85%
01100-8882000003 19- DŠ-
44008
177,00
222
Prispevki za zdravstvo - delodajalec
0,53%
10,6
223
Prispevki za PIZ - delojemalca
15,50%
310,0
224
Prispevek za zdravstvo-delojemalec
6,36%
127,2
Prispevek po ZPIZ-2
Avtorski honorar pa lahko izvira tudi iz delovnega razmerja, kadar gre za opravljanje enake vrste dela kot ga
zaposleni opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se avtorski honorar prišteje k plači,
akontacija dohodnine pa se obračuna po lestvici, ki velja za obračun plač in drugih dohodkov iz zaposlitve.
Obračunajo se tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 %.
V primeru, da je avtorski honorar prejet v delovnem razmerju, se ob izplačilu predloži obrazec REK-1 z oznako
dohodka 1106 in individualni REK-1 z oznako dohodka 1109.
1b) Avtorski honorar iz prenosa premoţenjskih pravic
Prvi primer izračuna avtorskega honorarja iz prenosa ali odstopa premoženjskih pravic se nanaša na avtorje,
drugi primer pa velja za neavtorje. Neavtorjem se ne priznajo 10 % normirani odhodki, medtem ko se avtorjem
davčna osnova zniža za 10 % normiranih odhodkov. Pri avtorskih honorarjih iz prenosa premoženjskih pravic se
prispevki za PIZ ne obračunajo.
Odstotek
Avtorski honorar iz prenosa
premoženjskih pravic - avtorji
Odstotek
Avtorski honorar iz prenosa
premoženjskih pravic –
neavtorji(dediči)
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
77
Bruto avtorski
honorar
2.000
2.000
Normirani
odhodki
10%
200
0%
0
Osnova za
dohodnino
1.800
2.000
Dohodnina
25%
450
25%
500
Neto avtorski
honorar
1.550
1.500
Strošek
izplačevalca
2.000
2.000
Primer knjiženja avtorskega honorarja iz prenosa premoženjskih pravic, ki ga prejme avtor
AVTORSKI HONORAR - prenos
premoženjskih pravic - avtorji
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
OBR
Obračun avtorskega honorarja
2.000
418
Obveznost do prejemnika
1.550
285
Obveznost za dohodnino
450
265
2.
BI
Plačilo avtorskega honorarja
2.000
110
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
78
Plačilo prejemniku
1.550
285
Plačilo dohodnine
450
265
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 - Transakcijski račun
(2)
2.000
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
(2)
1.550
(1)
450
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(2)
1.550
(1)
1.550
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne
opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki
bremenijo podjetje
(1)
2.000
Pri avtorskih honorarjih za prenos premoženjskih pravic za avtorje se akontacija dohodnine obračuna od 90 %
osnove oziroma se priznajo 10 % normirani odhodki, dohodnina pa se obračuna po 25 % stopnji.
Primer knjiženja avtorskega honorarja iz prenosa premoženjskih pravic, ki ga prejme dedič
AVTORSKI HONORAR - prenos
premoženjskih pravic - dediči
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
OBR
Obračun avtorskega honorarja
2.000
461
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
79
Obveznost do prejemnika
1.500
234
Obveznost za dohodnino
500
216
2.
BI
Plačilo avtorskega honorarja
2.000
110
Plačilo prejemniku
1.500
234
Plačilo dohodnine
500
216
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
110 - Transakcijski račun
(2)
2.000
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
(2)
500
(1)
500
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(2)
1.500
(1)
1.500
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne
opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki
bremenijo podjetje
(1)
2.000
Pri obračunu avtorskega honorarje za prenos premoženjskih pravic neavtorjem (npr. dedičem) se ne priznavajo
normirani odhodki v višini 10 % od bruto vrednosti honorarje. Akontacija dohodnine se obračuna do 100 %
bruto vrednosti honorarje po stopnji 25 %.
1c) Spremembe načina obdavčevanja dohodka iz dejavnosti
Način obdavčevanja dohodkov iz dejavnosti se je s spremembo Zakona o dohodnini – ZDoh-2L in Zakona o
davčnem postopku – ZDavP-2F v letu 2013 bistveno spremenil, zato v nadaljevanju predstavljamo bistvene
novosti, ki bodo vplivale na obdavčitev dohodka iz dejavnosti.
Osebe, ki pridobivajo prihodek iz dejavnosti, se odločajo med dvema načinoma ugotavljanja davčne osnove:
Ne glede na način ugotavljanja davčne osnove pa se ukinja priznavanje prihodkov po principu plačane realizacije
(upoštevanje prihodkov ob njihovem plačilu). Za vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne glede na to ali
svojo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
80
prihodkov in normiranih odhodkov veljala, da svoje prihodke in odhodke pri ugotavljanju davčne osnove
upoštevajo ob njihovem nastanku.
Prispevek po ZZVZZ
S 1.2.2014 je uveden nov prispevek za zdravstvo, ki se bo plačeval po stopnji 6, 36 % od povprečne plače v RS v
mesecu oktobru preteklega leta.
Pri načinu ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v letu 2013 ni sprememb, za
to bo v nadaljevanju.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOTŠEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV
Pogoji za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
V 48. členu ZDoh-2 so spremenjeni pogoji za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z uporabo normiranih
odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Ohranja se samo pogoj prihodkov. Črtata se pogoja
zaposlitve in vodenja poslovnih knjig in evidenc, ob tem pa se tudi povečuje višina prihodkov (limita) kot pogoja
za vstop v sistem normiranih, in sicer iz 42.000 EUR na 50.000 EUR.
Postopek za pričetek ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Zavezanec, ki želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora opraviti priglasitev
na DURS. V kolikor zavezanec izpolnjuje pogoje, ga davčna uprava vpiše v davčni register normirancev.
Zavezanci, ki bodo na novo pričeli z opravljanjem dejavnosti v letu 2013 in ki se bodo odločili, da bodo v prvem
letu davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov, priglasitev pri Davčni upravi RS opravijo najkasneje v osmih dneh od vpisa dejavnosti v primarni
register oziroma evidenco organa, z obrazcem priglasitve ob pričetku opravljanja dejavnosti (Obrazec 1). V
istem roku so dolžni predložiti tudi obrazložen Izračun predvidene davčne osnove, predvidene akontacije in
obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Do objave obrazca davčnega obračuna dohodnine od
dohodka iz dejavnosti, izračun pripravijo na posebnem obrazcu izračuna (Obrazec 2).
Višina normiranih odhodkov
Določena je enotna stopnja normiranih odhodkov v višini 70 % od doseţenih prihodkov. Posebnih osebnih
olajšav in znižane davčne stopnje ni možno uveljavljati.
Način ugotavljanja prihodkov
Prihodki se ugotavljajo po načelu zaračunane realizacije.
Davčna stopnja
Dohodninska stopnja je 20 %. Gre za cedularno obdavčitev kar pomeni, da je obračunana dohodnina dokončna
in se ne všteva v letno dohodnino.
2. Pogodbe o delu oz. delovršne pogodbe, sejnine ter občasno in začasno delo upokojencev
2. Pogodbe o delu oz. delovršne pogodbe, sejnine ter občasno in začasno delo upokojencev
Pri pogodbi o delu gre za enkratno izpolnitev obveznosti. Naročnik naroča, podjemnik pa se zaveže opraviti
dogovorjeno delo v terminsko določenem času (npr. izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo).
Čas trajanja podjemnega razmerja obligacijski zakonik ne določa. Pogodba o delu torej preneha veljati, ko je
delo opravljeno in je dosežen rezultat.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
81
2a) Obdavčitev pogodb o delu oz. delovršnih pogodb, sejnin ter občasnega dela upokojencev
Tabela 3 : Pregled načinov obračuna pogodb o delu oz. delovršne pogodbe
Pogodb
e o delu
-
podjem
ne
pogodbe
Normi
rani
odhod
ki
Oseb
na
olajš
ava
Dav
čna
osno
va
Dav
čna
stop
nja
Prispev
ek PIZ
-
delodaj
alec
Prispe
vek
PIZ -
preje
mnik
doh.
Prispe
vke za
zdravs
tvo
Poško
dbe
pri
delu
Ozna
ka
doho
dka
(iRE
K)
Čle
n
ZD
oh-
2
Šifra
doho
dka
Ozna
k
REK
obra
zca
Pose
bni
dave
k
Pose
bna
dajat
ev po
ZUJ
F
Pogodb
a o delu
10%
90%
25%
8,85%
15,50
%
6,36%
0,53%
1230
38.
člen
2501
2
25%
Delovrš
ne
pogodbe
-sejnine
10%
90%
25%
8,85%
6,36%
0,53%
1230
38.
člen
2503
2
Podjem
na
pogodba
- tujci
10%
90%
25%
8,85%
15,50
%
6,36%
1230
38.
člen
2501
2
25%
Delovrš
na
pogodba
sejnine -
tujci
10%
90%
25%
8,85%
6,36%
1230
38.
člen
2503
2
Začasno
in
občasno
delo
upokoje
ncev
10%
90%
25%
8,85%
6,36%
0,53%
1230
38.
člen
1516
2
25%
Prispevki po ZPIZ-2
O d 1.1.2013 se od pogodb o delu oz. delovršnih pogodb plačujejo prispevki Zavodu za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za primer nesreč pri delu in poklicnih bolezni po stopnji 8,85 %. Poleg prispevka za
ZPIZ se plačuje v breme izplačevalca še posebni davek na določene prejemke v višini 25 % in pavšalni
prispevek za zdravstvo v višini 4,55 EUR.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
82
Za vsa izplačala po pogodbah o delu se bo od 1.1.2014 dodatno obračunaval prispevek za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 % in sicer osebam, ki so prejemniki dohodka in niso zavarovane na
podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali na drugih podlagah (upokojenci).
Prispevki po ZZVZZ
S 1. februarjem 2014 pa bo uveden tudi nov prispevka za zdravstveno zavarovanje v breme prejemnika dohodka,
ki se bo plačeval po stopnji 6,36 % od vsakega bruto izplačanega dohodka. Poleg tega se bo od 1.2.2014
plačeval tudi prispevek za poškodbe pri delu v višini 0,53 % od izplačanega dohodka (namesto dosedanjega
pavšala).
2b) Obračun pogodb o delu in delovršnih pogodb
Izračun pogodbe o delu in sejnine:
Odstotek
Pogodba o delu
Odstotek
Sejnina
Bruto prejemek
2.000,00
2.000,00
Normirani odhodki
10%
200,00
10%
200,00
Prispevek za PIZ - prejemnik **
15,50%
310,00
Prispevek za zdravstvo
6,36%
127,20
6,36%
127,20
Osnova za dohodnino
1.362,80
1.672,80
Dohodnina
25%
340,70
25%
418,20
Neto izplačilo
1.222,10
1.454,60
Prispevek za PIZ - izplačevalec
8,85%
177,00
8,85%
177,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
83
Prispevek za poškodbe pri delu
0,53%
10,60
0,53%
10,60
Posebni davek
25%
500,00
Strošek izplačevalca
2.687,60
2.187,60
** Prispevek PIZ v višini 15,5% se plača v primeru, če prejemnik ni polno zavarovan po drugih podlagah
(zaposlen, upokojenec …). Glede obveznega pokojninskega zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2, je potrebno, da
oseba s katero sklepate pogodbo civilnega prava, napiše izjavo. Če bo izjavila, da je že zavarovana za
pokojninsko zavarovanje po drugi podlagi, na primer, potem ni potrebno plačati 15,5% od pogodbe.
Temeljnica pogodbe o delu
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
OBR
Obračun pogodbe o delu
2.687,60
418
Neto prejemek
1.222,10
285
Prispevek za PIZ - prejemnik
310,00
266
Prispevek za zdravstvo
127,20
266
Obveznost za dohodnino
340,70
265
Prispevek za PIZ- izplačevalec
177,00
266
Prispevek za poškodbe pri delu
10,60
266
Poseben davek 25 %
500,00
266
2.
BI
Plačilo pogodbenega dela iz TRR
2.687,60
110
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
84
Neto prejemek
1.222,10
285
Plačilo prispevka za PIZ v breme prejemnika
310,00
266
Plačilo prispevka za zdravstvo
127,20
266
Plačilo dohodnine
340,70
265
Plačilo prispevka za PIZ v breme izplačevalca
177,00
266
Plačilo prispevka za poškodbe pri delu
10,60
266
Plačilo posebnega davka 25 %
500,00
266
Konto
Zap. št.
V breme
Zap.
št.
V dobro
110 - Transakcijski račun
(2)
2.687,60
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
(2)
340,70
(1)
340,70
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
177
(1)
177
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
127,20
(1)
127,20
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
310
(1)
310
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
10,60
(1)
10,60
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
500,00
(1)
500,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
85
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(2)
1.222
(1)
1.222
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z
dajatvami, ki bremenijo podjetje
(1)
2.687,60
REK obrazec za pogodbe o delu
Obrazec REK 2
OBRAČUN DAVČNIH ODTEGLJAJEV OD DOHODKOV PO ZDoh-2, KI NISO
DOHODKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA - začasno delo upokojencev
PODATKI O IZPLAČEVALCU
001
Firma:
Zavod ABC
002
Naslov:
Jurčkova 1, Ljubljana
003
Davčna številka:
12345678
PODATKI O IZPLAČANEM DOHODKU
010
Vrsta dohodka: 2501 Pogodba o delu
013 število zaposlenih - rezidentov: 1
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
86
011
Izplačilo: februar 2014
014 število zaposlenih - nerezidentov:
012
Datum izplačila: 15.2.2014
016 Neto izplačilo:
1.222,10
I. OSNOVE ZA IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA
Znesek v EUR s centi
101
Dohodek
2.000,00
102
Dohodek, izplačan zavezancem z upošt. posebne olajšave
103
Dohodek, izplačan nerezidentom
104
Dohodek, od katerega se ne odtegne davčni odtegljaj
105
Bonitete
106
Normirani odhodki
10%
200,00
107
Davčna osnova
1.362,80
108
Davčna osnova, nerezident - mednarodna pogodba
109
Davčna osnova, rezident - mednarodna pogodba
110
Davčna osnova, znižana stopnja akontacije dohodnine
Izplačevalec - pravna oseba:
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
87
A. DAVČNI ODTEGLJAJ
Stopnja
Vplačilni podračun
Za plačilo
201
po splošni stopnji
25%
01100-8881000030 19-DŠ-40002
340,70
202
odbitek davka, plačanega v tujini
203
po znižani stopnji po lestvici
204
po nižji stopnji (260. člen ZDavP-2)
205
ZA PLAČILO
340,70
B. PRISPEVKI ZA SOC. VAR.
Stopnja
Račun
Za plačilo
221
Prispevki za PIZ - delodajalca
8,85%
01100-8882000003 19- DŠ-44008
177,00
222
Prispevki za zdravstvo - delodajalec
0,53%
01100-8883000073 19- DŠ-45004
10,6
223
Prispevki za PIZ - delojemalca
15,50%
310,0
224
Prispevek za zdravstvo-delojemalec
6,36%
127,2
Posebni davek na določene prejemke, ki se plačuje v višini 25 % od osnove, ni prikazan v REK obrazcu. Za ta
davek se izpolni poseben obrazec "Obračun posebnega davka na določene prejemke", kjer je razvidna davčna
osnova, davčna stopnja in znesek davka.
Akontacija dohodnine se od pogodb o delu in podjemnih pogodb plačuje po stopnji 25 % od 90 % bruto
vrednosti prejemka.
Sejnine
Prispevki po ZPIZ-2
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
88
Pri sejninah se obračuna poleg akontacija dohodnine po 25 % stopnji od bruto vrednosti sejnine, znižane za 10
%, še prispevek ZPIZ za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 8,85 % od bruto vrednosti sejnine.
Prispevki po ZZVZZ
S 1. februarjem 2014 pa je uveden tudi nov prispevek za zdravstveno zavarovanje v breme prejemnika dohodka,
ki se bo plačeval po stopnji 6,36 % od vsakega bruto izplačanega dohodka, plača pa se tudi prispevek za
poškodbe pri delu v višini 0,53 % v breme izplačevalca dohodka.
V primeru, da se so prejemniki sejnin nerezidenti (tujci), se prispevki za zdravstvo obračunajo le v primeru, da je
zdravstveno zavarovan v Sloveniji. Prispevki za PIZ po stopnji 8,85 % pa se plačajo v primeru, če tujec ne
predloži obrazca A1.
Temeljnica knjiženja sejnin
SEJNINA
(Sprememba 1.2.2014)
Št.
Dok.
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
OBR
Obračun sejnine
2.187,60
418
Neto sejnina
1.454,60
285
Obveznost za dohodnino
418,20
265
Prispevek za poškodbe pri delu
10,60
266
Prispevek za zdravstvo
127,20
266
Prispevek za PIZ- izplačevalec
177,00
266
2.
BI
Plačilo sejnine iz TRR
2.187,60
110
Plačilo prejemniku sejnine
1.454,60
285
Prispevek za poškodbe pri delu
10,60
266
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
89
Plačilo dohodnine
418,20
265
Plačilo prispevka za zdravstvo
127,20
266
Plačilo prispevka za PIZ v breme izplačevalca
177,00
266
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
110 - Transakcijski račun
(2)
2.187,60
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
(2)
418,20
(1)
418,20
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih
inštitucij
(2)
177
(1)
177
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih
inštitucij
(2)
127,20
(1)
127,20
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih
inštitucij
(2)
10,60
(1)
10,60
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(2)
1.454,6
0
(1)
1.454,60
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti,
skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje
(1)
2.178,6
0
Vlada RS je s sprejetimi odločitvami v okviru danih zakonskih možnosti poenotila določanje sejnin v javnem
sektorju ter nagrad članom nadzornih svetov gospodarskih družb, na katere ima država prevladujoč vpliv in
sprejela ukrepe v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize na področju sejnin in nagrajevanja organov
nadzora oziroma upravljanja.
REK obrazec za sejnine
Obrazec REK 2
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
90
OBRAČUN DAVČNIH ODTEGLJAJEV OD DOHODKOV PO ZDoh-2, KI NISO
DOHODKI IZ DELOVNEGA
RAZMERJA
PODATKI O IZPLAČEVALCU
001
Firma:
Zavod ABC
002
Naslov:
Jurčkova 1, Ljubljana
003
Davčna številka:
12345678
PODATKI O IZPLAČANEM DOHODKU
010
Vrsta dohodka: 1503 Sejnine
013 število zaposlenih - rezidentov: 1
011
Izplačilo: februar 2014
014 število zaposlenih - nerezidentov:
012
Datum izplačila: 15.2.2014
016 Neto izplačilo:
1.454,60
I. OSNOVE ZA IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
91
Znesek v EUR s
centi
101
Dohodek
2.000,00
102
Dohodek, izplačan zavezancem z upošt. posebne olajšave
103
Dohodek, izplačan nerezidentom
104
Dohodek, od katerega se ne odtegne davčni odtegljaj
105
Bonitete
106
Normirani odhodki
10%
200,00
107
Davčna osnova
1.672,80
108
Davčna osnova, nerezident - mednarodna pogodba
109
Davčna osnova, rezident - mednarodna pogodba
110
Davčna osnova, znižana stopnja akontacije dohodnine
Izplačevalec - pravna oseba:
A. DAVČNI ODTEGLJAJ
Stopnja
Vplačilni podračun
Za plačilo
201
po splošni stopnji
25%
01100-8881000030 19-DŠ-
40002
418,20
202
odbitek davka, plačanega v tujini
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
92
203
po znižani stopnji po lestvici
204
po nižji stopnji (260. člen ZDavP-2)
205
ZA PLAČILO
418,20
B. PRISPEVKI ZA SOC. VAR.
Stopnja
Račun
Za plačilo
221
Prispevki za PIZ - delodajalca
8,85%
177,00
222
Prispevki za zdravstvo - delodajalec
0,53%
10,6
223
Prispevki za PIZ - delojemalca
15,50%
224
Prispevek za zdravstvo-delojemalec
6,36%
127,2
Občasno in začasno delo upokojencev
To delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega
razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja kot jih
določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Upravičenec do začasnega ali občasnega dela je oseba, ki ima v RS
status upokojenca.
Upravičenec lahko opravlja začasno ali občasno delo največ 60 ur na mesec, brez možnosti prenosa (lahko pri
več delodajalcih hkrati). Najnižja urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 EUR bruto, dohodek upravičenca pa v
koledarskem letu ne sme presegati 6.300 EUR.
Omejitve so tudi pri delodajalcu in sicer:
Število zaposlenih delavcev Število ur začasnega ali občasnega dela
0
60
Od 1 do vključno 10 100
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
93
Več kot 10 do vključno 30
150
Več kot 30 do vključno 50
400
Več kot 50 do vključo 100
750
Več kot 100
1.050
Več kot 1.250 (na podlagi vloge delodajalca, za največ tri mesece v koledarskem letu)
1.500
Delodajalec je dolžan voditi evidenco o prihodih in odhodih ter o opravljenih urah. Plačilo upravičencu za
opravljeno delo mora biti najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Izjema je, kadar je v koledarskem mesecu
opravljenih manj kot 10 ur in upravičenec delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem mesecu, lahko
delodajalec izvede izplačilo skupaj za oba meseca hkrati.
Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili
stroškov in bonitetami, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % in plačane prispevke. Akontacija dohodnine
od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.
Prispevki
Pri občasnem in začasnem delu upokojencev mora izplačevalec v svoje breme plačati prispevek za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 % od dohodka. Od občasnega in začasnega dela upokojencev se bo od
1.2.2014 plačeval tudi prispevek za zdravstvo v breme prejemnika v višini 6,36 % in prispevek za poškodbe pri
delu v višini 4,58 EUR.
Od prejemkov mora delodajalec obračunati tudi posebno dajatev v proračunski sklad in sicer v višini 25 %. Na
dan plačila mora predložiti obračun dajatve davčnemu organu.
Navodilo za obračun in plačilo dajatev od začasnega ali občasnega dela je bilo objavljeno v Uradnem listu
55/2013. V prilogi Navodila je obrazec, ki ga je potrebno predložiti ob izplačilu začasnega ali občasnega dela.
Primer obrazca za obračun dajatev od začasnega ali občasnega dela upokojencev
PRIMER
OBRAČUN DAJATEV OD ZAČASNEGA ALI OBČASNEGA DELA
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
94
Podatki o delodajalcu, ki zagotavlja začasna ali občasna dela upokojencev:
Firma: Zavod ABC
Naslov: Jurčkova 1
Davčna številka: 12345678
zneski v EUR s centi
1. Osnova za obračun dajatev od začasnega ali občasnega dela
2.000,00
2. Število oseb za katere se predlaga obračun dajatev od začasnega ali občasnega dela
1,00
3. Znesek obračuna dajatve od začasnega ali občasnega dela za plačilo
500,00
Določbe ZUTD-A, ki urejajo začasno ali občasno delo upokojencev so se začele uporabljati z mesecem julijem
2013. Sprememba, s katero je bilo ukinjeno obračunavanje posebnega davka, pa je bila objavljena v ZUTD-B in
je pričela veljati 27.7.3013.
Obračun občasnega in začasnega dela upokojencev
Odstotek
Občasna in začasna dela upokojencev
Bruto prejemek
2.000,00
Normirani odhodki
10%
200,00
Prispevek za zdravstvo
6,36%
127,20
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
95
Osnova za dohodnino
1.672,80
Dohodnina
25%
418,20
Neto izplačilo
1.454,60
Prispevek za PIZ - izplačevalec
8,85%
177,00
Prispevek za poškodbe pri delu
4,58
Dodatna dajatev po ZUJF
25%
500,00
Strošek izplačevalca
2.681,58
Besedilo
Znesek
V breme
V dobro
1.
TEM
Obračun začasnega dela upokojencev
2.681,58
418
Neto prejemek
1.454,60
285
Obveznost za dohodnino
418,20
265
Prispevek za PIZ- izplačevalec
177,00
266
Prispevek za poškodbe pri delu
4,58
266
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
96
Prispevek za zdravstvo
127,20
266
Dodatna dajatev - 25 %
500,00
266
2.
BI
Plačilo pogodbenega dela iz TRR
2.681,58
110
Neto prejemek
1.454,60
285
Plačilo dohodnine
418,20
265
Plačilo prispevka za PIZ v breme izplačevalca
177,00
266
Plačilo prispevka za poškodbe pri delu
4,58
266
Plačilo prispevka za zdravstvo
127,20
266
Plačilo dodatne 25 % dajatve
500,00
266
Konto
Zap. št.
V breme
Zap.
št.
V dobro
110 - Transakcijski račun
(2)
2.681,58
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
(2)
418,20
(1)
418,20
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
177,00
(1)
177,00
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
4,58
(1)
4,58
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
127,20
(1)
127,20
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
97
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
(2)
500,00
(1)
500,00
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(2)
1.454,60
(1)
1.454,60
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z
dajatvami, ki bremenijo podjetje
(1)
2.681,58
O izplačilih začasnih ali občasnih del upokojencev se poroča na REK 2 obrazcu.
Primer REK obrazca za občasno in začasno delo upokojencev
Obrazec REK 2
OBRAČUN DAVČNIH ODTEGLJAJEV OD DOHODKOV PO ZDoh-2, KI NISO
DOHODKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA - začasna dela upokojencev
PODATKI O IZPLAČEVALCU
001
Firma:
Zavod ABC
002
Naslov:
Jurčkova 1, Ljubljana
003
Davčna številka:
12345678
PODATKI O IZPLAČANEM DOHODKU
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
98
010
Vrsta dohodka: 1516 Občasna in začasna dela
013 število zaposlenih - rezidentov: 1
011
Izplačilo: februar 2014
014 število zaposlenih - nerezidentov:
012
Datum izplačila: 15.2.2014
016 Neto izplačilo:
1.454,60
I. OSNOVE ZA IZRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA
Znesek v EUR s centi
101
Dohodek
2.000,00
102
Dohodek, izplačan zavezancem z upošt. posebne olajšave
103
Dohodek, izplačan nerezidentom
104
Dohodek, od katerega se ne odtegne davčni odtegljaj
105
Bonitete
106
Normirani odhodki
10%
200,00
107
Davčna osnova
1.672,80
108
Davčna osnova, nerezident - mednarodna pogodba
109
Davčna osnova, rezident - mednarodna pogodba
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
99
110
Davčna osnova, znižana stopnja akontacije dohodnine
Izplačevalec - pravna oseba:
A. DAVČNI ODTEGLJAJ
Stopnja
Vplačilni podračun
Za plačilo
201
po splošni stopnji
25%
01100-8881000030 19-DŠ-40002
418,20
202
odbitek davka, plačanega v tujini
203
po znižani stopnji po lestvici
204
po nižji stopnji (260. člen ZDavP-2)
205
ZA PLAČILO
418,20
B. PRISPEVKI ZA SOC. VAR.
Stopnja
Račun
Za plačilo
221
Prispevki za PIZ - delodajalca
8,85%
177,00
222
Prispevki za zdravstvo - delodajalec
4,58
223
Prispevki za PIZ - delojemalca
15,50%
0,0
224
Prispevek za zdravstvo-delojemalec
6,36%
127,2
3.11.3 Stroški amortizacije - konti skupine 43
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
100
Stroške amortizacije obravnava SRS 13. Ta standard se opira na:
1. mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 16, 17, 38, 40 in 41 (2004)
2. mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 5 (2004)
3. 4. in 7. direktivo Evropske unije.
Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 1, 2, 16, 17 in 25.
Skupina 43
Stroški amortizacije se evidentirajo v okviru kontne skupine 43 in so razporejeni na:
430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev
431 – Amortizacija zgradb
432 – Amortizacija opreme in nadometnih delov
433 – Amortizacija drobnega inventarja
434 – Amortizacija drugih opredmetenih osnovnih sredstev
435 – Amortizacija naloţbenih nepremičnin
436 – Amortizacija bioloških sredstev
Razvrščanje stroškov amortizacije
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev s končnimi dobami koristnosti, ki v posameznih obračunskih
obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke. (SRS 13.1.)
Ločeno moram izkazovati stroške amortizacije s finančnim najemom pridobljenih
opredmetenih osnovnih sredstev (SRS 13.5), Ravno tako moramo ločeno izkazovati stroške
amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končnimi dobami
koristnosti, pridobljenih z drţavnimi podporami ali z donacijami (SRS 13.3)
Pripoznavanje stroškov amortizacije
Stroški amortizacije se pripoznajo na podlagi doslednega razporejanja amortzljivih zneskov
opredmeteni osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih
obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi. (SRS 13.7)
Pri določanju dobe koristnosti opredmeteni in neopredmetenih sredstev mora podjetje
upoštevati najkrajšo na podlagi
pričakovanega fizičnega izrabljanja
pričakovanega tehničnega staranja
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
101
pričakovanega gospodarskega staranja
pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. (SRS 13.8)
Začetno računovodsko merjenje stroškov amortizacije
Podjetje samostojno določi metodo amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev. Določi amortizacijske stopnje in razporeditev letne amortizacije na
posamezna obračunska obdobja. (SRS 13.9)
Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja skozi vso dobo koristnosti. Vsako leto ob
koncu poslovnega leta mora podjetje preverjati, če se pričakovani vzorec uporabe bodočih
gospodarskih koristi amortizljivega sredstva bistveno spremeni, se mora metoda amortiziranja
spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu. To se obravnava kot sprememba
računovodske ocene. (SRS 13.10)
Podjetje mora ravno tako vsako leto ob končnem obračunu amortizacije ugotoviti pri
pomembnih postavkah ali so dobe koristnosti pravilno izbrane in preračunati amortizacijske
stopnje, če so pričakovanja bistveno drugačna od prvotnih ocen. (SRS 13.11)
Med letom se obračunavajo začasno stroški amortizacije, konec leta in ob statusnih
spremembah med letom pa se ta obračun popravi za spremembe v stanju opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev in se izdela končni obračun stroškov
amortizacije. (SRS 13.13)
Pri amortizaciji opredmetenih osnovnih sredstev vzetih v finančni najem, mora biti usklajeno
z drugimi podobnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi. (SRS 13.14)
Ravno tako mora podjetje postopati v primeru opredmetenih osnovnih sredstev danih v
poslovni najem. (SRS 13.15)
Prevrednotovanje stroškov amortizacije
Prevrednotenje stroškov amortizacije je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Kot
prevrednotenje se ne šteje sprememba njihove knjigovodske rednosti pri uporabi običajnih
metod obračunavanja. Takšna sprememba se obračunava kot sprememba računovodske ocene
in vpliva na stroške, n pa neposredno na odhodke. (SRS 13.16)
Prevrednotenje opredmetenih in neopredmetenih sredstev zaradi njihove okrepitve ali
oslabitve se izrazi kot sprememba amortizacijske osnove praviloma v naslednjem
obračunskem obdobju. (SRS 13.18)
Razkrivanje stroškov amortizacije
Podjetja, ki niso zavezana reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s SRS.
Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli
podjetje v svojih aktih. (SRS 13.24)
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
102
Pri vsaki večji skupini amortizljivih sredstev se razkrivajo:
podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se izkazujejo
amortizljiv sredstva
uporabljene metode amortiziranja
upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje
kosmati znesek vrednosti amortizljivih sredstev in z njimi povezan popravek vrednosti
(SRS 13.25)
Stroški amortizacije torej predstavljajo izrabo opredmetenih osnovnih sredstev v poslovnem
procesu obračunskega obdobja: stroške izrabe neopredmetenih sredstev s končno dobo
koristnosti, stroške izrabe drobnega inventarja v poslovnem procesu obračunskega obdobja, tu
pa tudi izkazujemo stroške amortizacije naloţbenih nepremičnin, za katere smo izbrali
računovodsko usmeritev modela nabavne vrednosti.
Obdavčitev
Stroški amortizacije predstavljajo davčno priznane odhodke, v kolikor niso višji od
obračunanih na podlagi enakomerne časovne po najvišjih davčno priznanih stopnjah,
določenih v 33. členu ZDDPO-2. To ne pomeni, da moramo amortizacijo obračunavati le po
enakomerni časovni metodi in po davčno priznanih amortizacijskih stopnjah. V 33. členu
velja davčna obravnava za sredstvo, ki se začne amortizirati 1.1.2007 ali kasneje.
Več o metodah amortiziranja in obračunu amortizacije si preberite v članku Amortizacija.
33. člen
(amortizacija)
(1) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naloţbenih
nepremičnin (v nadaljevanju: amortizacija) se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z
uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj
iz petega odstavka tega člena.
(2) Če obračunana amortizacija preseţe znesek, ki bi bil obračunan v skladu s prvim
odstavkom tega člena, se preseţni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih
davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka
tega člena obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave
evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naloţbene
nepremičnine. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva,
neopredmetenega sredstva in naloţbene nepremičnine se prihodki in odhodki za davčne
namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost
posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na
podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.
(3) Amortizacija se obračunava posamično.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
103
(4) Sredstva, ki se amortizirajo, ter začetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in
računovodski standardi.
(5) Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah prvega odstavka tega člena znaša za:
gradbene objekte, vključno z naloţbenimi nepremičninami, 3 %;
dele gradbenih objektov, vključno z deli naloţbenih nepremičnin, 6 %;
opremo, vozila in mehanizacijo 20 %;
dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3 %;
računalniško, strojno in programsko, opremo 50 %;
večletne nasade 10 %;
osnovno čredo 20 %;
druga vlaganja 10 %.
(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena, se lahko pri opredmetenem
osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična
nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 DEov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna
odpis celotne nabavne vrednosti.
(7) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki
je obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene
stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane rezervacije, ter
poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod pogoji iz 20. člena tega
zakona.
Amortizacija neopredmetenih sredstev – konto 430
Stroški amortizacije neopredmetenih sredstev se pojavljajo le v zvezi s tistimi
neopredmetenimi sredstvi, ki imajo končno dobo koristnosti. Uporabljena metoda
amortiziranja odseva vzorec pojavljanja gospodarskih koristi. V primeru, ko vzorca ni
mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja.
Neopredmetena sredstva, ki nimajo končne dobe koristnosti se lahko le slabijo.
Več o metodah amortiziranja in obračunu amortizacije si preberite v članku Amortizacija
Amortizacija zgradb – konto 431
Strošek amortizacije predstavlja obračunani popravek vrednosti zgradbe na podlagi izbrane
metode amortiziranja v obračunskem obdobju. Pri zgradbah se največkrat uporablja časovna
metoda amortiziranja, torej metoda, pri kateri se obračunava amortizacija na podlagi določene
amortizacijske stopnje. Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega
obdobja v obračunsko obdobje. V kolikor se ugotovi, da se doba koristnosti, ki je bila izbrana
ob nabavi zgradbe bistveno razlikuje od pričakovane dobe koristnosti, se amortizacijska
stopnja popravi na pričakovano dobo koristnosti.
Več o metodah amortiziranja in obračunavanju amortizacije si preberite v članku
Amortizacija
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
104
Amortizacija opreme in nadomestnih delov – konto 432
Stroški amortizacije opreme in nadomestnih delov se obračunavajo skladno z izbrano metodo
amortiziranja.
Več o metodah amortiziranja in obračunavanju amortizacije si preberite v članku
Amortizacija
Podjetje je pridobilo nepovratna denarna sredstva za opremo v višini 250.000 DE. Opremo
ima v uporabi ţe eno poslovno leto. Nabavna vrednost opreme znaša 600.000 DE. Podjetje je
izbralo računovodsko usmeritev modela nabavne vrednosti. Izbralo je tudi metodo
proizvedenih enot kot način amortiziranja. Predvideva izdelavo 100 milijonov izdelkov. V
preteklem letu je bilo izdelanih 60.200 proizvodov, v tekočem letu pa 312.890 proizvodov.
Podjetje ugotavlja udeleţbo nepovratnih denarnih sredstev v nabavni vrednosti opreme, kar
predstavlja 41,667 % nabavne vrednosti. Torej prenaša med prihodke 41,667 % obračunane
amortizacije. Ker prejmejo denarna sredstva v naslednjem letu po pridobitvi in usposobitvi
opreme, med prihodke prenesejo tudi 41,667 % amortizacije preteklega leta, ki je znašala
361,20 DE.)
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V dobro
1.
BI
Priliv na transakcijski
račun
250.000,00
110
Prejete drţavne
podpore
250.000,00
966
2.
OBR
Strošek amortizacije
1.877,34
432
Popravek vrednosti
1.877,34
050
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
105
3.
TEM
Črpanje deleţa
drţavne podpore
41,667%
782,23
966
Prihodki nepovratnih
sredstev
782,23
768
4.
TE,
Črpanje deleţa
drţavne podpore
41,667% preteklo leto
150,50
966
Prihodki nepovratnih
sredstev za preteklo
leto
150,50
768
Konto
Zap. št.
V breme
Zap.
št.
V dobro
050 – Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi
amortiziranja
ZSt.
361,20
050 – Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi
amortiziranja
(2)
1.877,34
110 – Denarna sredstva na računih,
razen deviznih
(1)
250.000,00
432 – Amortizacija opreme in
nadomestnih delov
(2)
1.877,34
768 – Drugi prihodki, povezani s
poslovnimi učinki (subvencije,
dotacije, regresi, kompenzacije,
(3)
782,23
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
106
premije ...)
768 – Drugi prihodki, povezani s
poslovnimi učinki (subvencije,
dotacije, regresi, kompenzacije,
premije ...)
(4)
150,50
966 – Prejete drţavne podpore
(3)
782,23
(1)
250.000,00
966 – Prejete drţavne podpore
(4)
150,50
Podjetje ugotavlja udeleţbo nepovratnih denarnih sredstev v nabavni vrednosti, zmanjšani za
ţe obračunano amortizacijo opreme, kar predstavlja 41,671 % knjigovodske vrednosti. Torej
prenaša med prihodke 41,671 % obračunane amortizacije za vsako preostalo leto dobe
koristnosti.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
BI
Priliv na transakcijski račun
250.000,00
110
Prejete drţavne podpore
250.000,00
966
2.
OBR
Strošek amortizacije
1.877,34
432
Popravek vrednosti
1.877,34
050
3.
TEM
Črpanje deleţa drţavne podpore
41,671%
782,31
966
Prihodki nepovratnih sredstev
782,31
768
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
107
Konto
Zap. št.
V breme
Zap.
št.
V dobro
050 – Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi amortiziranja
ZSt
361,20
050 – Popravek vrednosti opreme in
nadomestnih delov zaradi amortiziranja
(2)
1.877,34
110 – Denarna sredstva na računih, razen
deviznih
(1)
250.000,00
432 – Amortizacija opreme in nadomestnih
delov
(2)
1.877,34
(1)
768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi
učinki (subvencije, dotacije, regresi,
kompenzacije, premije ...)
(3)
782,31
966 – Prejete drţavne podpore
(3)
782,31
(1)
250.000,00
Stroške amortizacije drobnega inventarja – konto 433
Tudi stroški amortizacije drobnega inventarja se obračunavajo skladno z izbrano metodo
amortiziranja.
Več o metodah amortiziranja in obračunu amortizacije si preberite v članku Amortizacija
Stroške amortizacije drugih opredmetenih osnovnih sredstev – 434
Ravno tako se stroški amortizacije drugih opredmetenih sredstev obračunavajo na podlagi
izbrane metode amortiziranja.
Več o metodah amortiziranja in obračunu amortizacije si preberite v članku Amortizacija
Stroške amortizacije naloţbenih nepremičnin – 435
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
108
Stroški amortizacije naloţbenih nepremičnin se obračunavajo le za tiste naloţbene
nepremičnine, za katere je bila ob njihovem pripoznanju izbrana računovodska usmeritev
modela nabavne vrednosti. Amortizacija se obračunava po izbrani metodi amortiziranja.
Amortizacija bioloških sredstev – 436
Ravno tako se stroški amortizacije bioloških sredstev obračunavajo na podlagi izbrane metode
amortiziranja.
Več o metodah amortiziranja in obračunu amortizacije si preberite v članku Amortizacija
3.11.4 Rezervacije - konti skupine 44
Rezervacije obravnava SRS 10. Ta standard se opira na:
mednarodne računovodske standarde (MRS) 1, 10, 16, 19, 26 in 37 (2004)
4. in 7. direktivo Evropske unije.
Povezan je s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 12, 14, 17, 18, 24 in 27
Skupina 44
Rezervacije se evidentirajo v okviru kontne skupine 44 in so razporejeni na:
440 – Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja
441 – Rezervacije za dana jamstva
442 – Rezervacije za kočljive pogodbe
443 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi – uporablja se
le do konca poslovnega leta 2012, nato ga nadomesti konto 479 – to je konto v okviru
stroškov dela
449 – Rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja
Razvrščanje rezervacij
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in
se bodo po predvidevanjih poravnale v prihodnjih obdobjih, njihovo vednost pa je mogoče
zanesljivo oceniti. (SRS 10.1)
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
109
Namen rezervacij je v obliki v naprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki
bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Medne
sodijo:
rezervacije za reorganizacijo
rezervacije za bodoče izgube iz kočljivih pogodb
rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi (te rezervacije
se evidentira v okviru konta 443 do konca poslovnega leta 2012, nato se jih evidentira
v okviru konta 479)
rezervacije za dana jamstva in
rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja. (SRS 10.3)
Pripoznavanje rezervacij
Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo če:
obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza, ki je lahko pravna ali posredna
je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
pritekanje gospodarskih koristi in
je mogoče zneske obveze zanesljivo izmeriti. (SRS 10.6)
Rezervacije se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripoznavajo z vračunavanjem
ustreznih stroškov oziroma odhodkov, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastali takšni
stroški oziroma odhodki in je zanje potrebo rezerviranje pokrivanja. (SRS 10.7)
Pripoznavanje rezervacij v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravijo, kadar so ţe
izrabljene nastale moţnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali pa ni več potreb
po njih. (SRS 10.9)
Začetno računovodsko merjenje rezervacij
Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan
bilance stanja obstoječe praviloma dolgoročne obveze. Pri doseganju najboljše ocene
rezervacije se upoštevajo tveganja in negotovosti, ki neizogibno spremljajo dogodke in
okoliščine. Vrednost rezervacije mora bit enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po
pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. (SRS 10.12)
Prevrednotovanje rezervacij
Rezervacije se ne prevrednotujejo. (SRS 10.21)
Razkrivanje rezervacij
Podjetja, ki niso zavezana reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in
podatke, preostala podjetja pa morajo zadostiti tudi zahtevam po razkrivanju v skladu s SRS.
Ta razkritja so predpisana za vse pomembne zadeve. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli
podjetje v svojih aktih. (SRS 10.31)
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
110
Za vsako vrsto rezervacij je potrebno posebej razkriti:
razloge in pogoje za njihovo oblikovanje
metode in pomembne predpostavke uporabljene pri ocenjevanju njihove utemeljene
vrednosti in
način obravnavanja pri tem nastalih razlik. (SRS 10.32)
Obdavčitev
Stroški rezervacij se pojavljajo kot dolgoročno v naprej vračunani stroški, ki bodo nastali v
prihodnjih letih, zaradi današnjih koristi oziroma danih obvez in jih je mogoče zanesljivo
izmeriti. Stroški rezervacij predstavljajo davčno priznane odhodke v višini 50 %, na podlagi
20. člena ZDDPO-2.
20. člen
(rezervacije)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov zavezanca, se oblikovanje
rezervacij, v skladu z 12. členom tega zakona, prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50 %
oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Za rezervacije po tem členu se štejejo rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov
ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz
kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za
odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne obveznosti se ne štejejo za rezervacije.
(3) Odprava in poraba rezervacij iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki niso bile
priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upošteva na način, da:
- se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem
oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek in
- se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo
priznano kot odhodek.
(4) Kot oblikovanje oziroma odprava rezervacij po prvem, drugem in tretjem odstavku tega
člena se obravnava tudi njihov popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov na
koncu obračunskega obdobja.
Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja – konto 440
Reorganizacija prestavlja program, ki ga načrtuje in obvladuje uprava ter pomembno
spreminja področje poslovanja oziroma način vodenja poslovanja. Stroške takšnih rezervacij
lahko oblikujemo le za neposredne stroške reorganizacije na podlagi sprejetega načrta
reorganizacije in sicer takrat, ko se ta načrt prične uresničevati.
Rezervacije za dana jamstva – konto 441
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
111
Stroške rezervacij za dana jamstva podjetje lahko oblikuje takrat, ko je moţno z gotovostjo
trditi, da bo v prihodnosti do teh stroškov prišlo zaradi danes danih jamstev našim poslovim
partnerjem. Ti stroški so ţe razporejeni po poslovnih učinkih. Njihov nastanek pa danes lahko
z gotovostjo tudi pričakujemo. Največkrat nastanek stroškov iz danih jamstev lahko
pričakujemo zaradi izkušenj iz preteklosti.
Podjetje proda v decembru leta 20X0 poslovne učinke za katere odobri svojim kupcem
garancijo. Garancija je odobrena za obdobje treh let. Vrednost prodanih poslovnih učinkov je
1960.000 DE. V preteklem obdobju so znašali stroški garancijskih popravil 3 % vrednosti
prodanih poslovnih učinkov, v letu prej 2,3 % vrednosti prodanih poslovnih učinkov in še leto
prej 3,1 % vrednosti prodanih poslovnih učinkov.
Na podlagi izkušenj naredi podjetje elaborat za formiranje rezervacij, ki v tekočem letu
znašajo 2,8 % vrednosti prodanih poslovnih učinkov. ((3 %+2,3 %+3,1 %) /3 = 2,8 %).
Dolgoročne rezervacije oblikuje za obdobje treh let, porabljene naj bi bile torej po planu do
31.12.20X3. V planu koriščenja rezervacij je predvideno, da se bo v letu 20X1 porabilo
10.000,00 DE rezervacij, v letu 20X2 20.000,00 DE rezervacij, v letu 2013 pa še preostanek
24.880,00 DE rezervacij.
Knjiţenje v letu oblikovanja december 20X0
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V dobro
1.
TEM
Rezervacije za dana
jamstva
54.880,00
441
Rezervacije za dana
jamstva
54.880,00
964
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
441 – Rezervacije za dana
jamstva
(1)
54.880,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
112
964 – Rezervacije za dana
jamstva
(1)
54.880,00
V letu 20X0 so bili stroški rezervacij za dana jamstva z davčnega vidika priznani v višini
27.440,00 DE.
Podjetje v letu 20X1 prejme račun dobavitelja za odpravo garancijskih napak v višini 12.000
DE skupaj z DDV. Ti stroški so nastali v zvezi z danimi garancijami v letu 20X0.
Knjiţenje porabe rezervacije v letu 20X1
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V
dobro
1.
TEM
Račun serviserja
12.200,00
220
Porabe rezervacije v višini stroška
10.000,00
964
Terjatev za 22% DDV
2.200,00
160
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
2.200,00
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do
dobaviteljev v drţavi
(1)
12.2
00,00
964 – Rezervacije za dana jamstva
(1)
10.000,00
ZSt
54.880,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
113
Ker je bil v letu 20X0 v davčni bilanci upoštevan strošek rezervacij samo 50 %, bo v
letu 20X1 preostalih 50 % v višini 5.000,00 DE upoštevanih v davčni bilanci, in
sicer kot povečanje davčno priznanih odhodkov za leto 20X1.
V planu koriščenja rezervacij je opredeljeno, da bo v letu 20X2 porabljenih 20.000,00 DE
rezervacij. Ker v poslovnem letu 20X2 podjetje ne izkazuje nobenih garancijskih popravil, bo
podjetje na dan 31.12.20X2 moralo 20.000,00 DE oblikovanih rezervacij odpraviti.
Knjiţenje odprave rezervacije v letu 20X2
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V dobro
1.
TEM
Odprava rezervacije
20.000,00
964
Prihodki od odprave
rezervacij
20.000,00
766
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
766 – Prihodki od odprave
rezervacij
(1)
20.000,00
964 – Rezervacije za dana
jamstva
(1)
20.000,00
ZSt
44.880,00
Torej odprava rezervacij vpliva na povečanje poslovnega izida v letu 20X2 v višini
odpravljenega zneska formiranih rezervacij.
V davčnem obračunu za leto 20X2 se bodo povečali davčni prihodki, vendar ne v višini 100
% zneska odpravljene rezervacije, ampak samo v višini 50 % zneska odpravljene rezervacije,
torej za 10.000,00 DE, glede na to, da so bili v letu oblikovanja 20X0 v davčnem obračunu
priznani odhodki le v višini 50 %.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
114
V poslovnem letu 20X3 podjetje zopet odpravlja garancijske napake na prodanih proizvodih
iz poslovnega leta 20X0. Zato prejme račun dobavitelja v višini 36.000,00 DE skupaj z DDV.
Knjiţenje porabe rezervacije v letu 20X3
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V
dobro
1.
PRAČ
Račun serviserja
36.600
220
Porabe rezervacije v višini stroška
24.880,00
964
Stroški drugih storitev
5.120,00
419
Terjatev za 22% DDV
6.600,00
160
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
(1)
6.600,00
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do
dobaviteljev v drţavi
(1)
36.600,00
419 – Stroški drugih storitev
(1)
5.120,00
964 – Rezervacije za dana jamstva
(1)
24.880,00
ZSt
24.880,00
Ker je bil v letu 20X0 v davčni bilanci strošek rezervacij upoštevan samo 50 %, bo v letu
20X3 preostalih 50 % v višini 12.440,00 DE upoštevanih v davčni bilanci, in sicer kot
povečanje davčno priznanih odhodkov za leto 20X3.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
115
Ker pa je bil strošek odprave garancijskih napak višji, kot pa so znašale preostale dolgoročne
rezervacije, razlika v višini 5.120,00 DE predstavlja strošek tekočega poslovnega leta.
Rezervacije za kočljive pogodbe – konto 442
Kočljiva pogodba je pogodba, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez,
ugotovljeni na koncu poslovnega leta, presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje.
Navadno v zvezi s takšno pogodbo ţe poteka nek spor, ki nakazuje na to, da bodo v
prihodnosti iz naslova te pogodbe nastali neki dodatni stroški.
Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi – konto 443
Konto je v uporabi le do konca poslovnega leta 2012, razlaga tega konta je zato navedena v
okviru skupine kontov 47 (stroški dela). Razlaga pa je navedena v okviru konta 479
(rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi).
Rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz preteklega poslovanja – konto 449
Drugi stroški obveznosti, ki bodo z gotovostjo nastali v prihodnjih obračunskih obdobjih in se
nanašajo na koristi iz preteklega poslovanja. Te rezervacije niso eksplicitno naštete v 20.
členu ZDDPO-2, torej so v trenutku oblikovanja v celoti priznane.
3.11.5 Stroški obresti - konti skupine 45
Stroški obresti predstavljajo stroške, ki nastanejo v zvezi s financiranjem in jih opredeljuje
SRS 17 kot finančne odhodke. Na to da obresti izkazujemo med stroški vpliva uporaba SRS
16, ki govori o stroških po vrstah, mestih in nosilcih.
Med stroške obresti vštevamo obresti, ki nam jih zaračunavajo posojilodajalci in se nanašajo
na posojila, pridobljena za nedokončano proizvodnjo ali pa se nanašajo na dokončane
proizvode. To velja še zlasti za dolgotrajnejše proizvodnje procese (gradbeništvo in drugo).
Obdavčitev
Stroški obresti, ki jih obračunavajo nepovezane osebe v celoti, predstavljajo tudi davčno
priznane odhodke. V primeru, ko podjetje prejme posojilo od povezane osebe pa obrestna
mera ne sme presegati zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne
mere. To je navedeno v 2. točki 19. člena ZDDPO-2, vendar ta člen pravi tudi, da v primeru,
ko posojilodajalec dokaţe, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po višji
obrestni meri tudi od nepovezanih oseb. Pri davčnem priznavanju odhodkov za obresti med
povezanimi osebami moramo upoštevati tudi 32. člen ZDDPO-2 o višini prejetih posojil.
19. člen
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
116
(obresti med povezanimi osebami)
(1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim
osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane
priznane obrestne mere,. razen, če zavezanec dokaţe, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je niţja od priznane obrestne mere po tem
odstavku, tudi posojilojemalcu – nepovezani osebi
(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od
povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane
priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaţe, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere po tem
odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov
in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega
in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane
priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna
obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti
obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše
od enega leta.
(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot
navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za
katerega se obresti obračunavajo.
(5) Priznano obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi in objavi
minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo
uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah
doseţe ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.
(6) Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med rezidentoma, ki sta
povezani osebi po 17. členu tega zakona, se davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen,
če eden od rezidentov:
v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje
nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali
plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0 % oziroma po posebej določeni stopnji, niţji
od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali
je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
32. člen
(obresti od preseţka posojil)
(1) Kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in
zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma druţbenika, ki ima kadarkoli v davčnem
obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deleţev v kapitalu ali
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
117
glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo
štirikratnik zneska deleţa tega delničarja oziroma druţbenika v kapitalu zavezanca (v
nadaljnjem besedilu: preseţek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja
preseţka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec dokaţe, da bi preseţek posojil lahko
dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.
(2) Za posojila delničarja oziroma druţbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi
posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma druţbenik,
oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma druţbenika v
tej osebi oziroma banki.
(3) Znesek deleţa delničarja oziroma druţbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za
davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega
dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.
Podjetje prejme obračun obresti za posojilo, najeto za gradnjo komercialnih stanovanj v višini
1.300 DE.
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
OBR
Obveznost za obresti
1.300
280
Stroški obresti
1.300
450
Konto
Zap. št.
V breme
Zap. št.
V dobro
280 – Kratkoročne obveznosti za obresti
(1)
1.300,00
450 – Stroški obresti
(1)
1.300,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
118
3.11.7 Drugi stroški - konti skupine 48
Med druge stroške se vštevajo stroški, ki jih do sedaj še nismo obravnavali. To so na primer
prispevki za uporabo stavbnega zemljišča, obračuni davka na dodano vrednost od davčno
nepriznanega kala, popisnih primanjkljajev in drugo. Sem sodijo tudi izdatki za varstvo
okolja, štipendije dijakom in študentom ter nagrade dijakom in študentom na delovni praksi,
skupaj z dajatvami.
Skupina 48
Drugi stroški se evidentirajo v okviru kontne skupine 48 in so razporejeni na:
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov
481 – Izdatki za varstvo okolja
482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami
483 – Štipendije dijakom in študentom
489 – Ostali stroški
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov – konto 480
Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča sodi torej med druge stroške. Ta strošek
evidentiramo na podlagi odmerne odločbe, ki jo prejmemo.
Tukaj evidentiramo tudi stroške obračunanega davka na dodano vrednost, ki smo ga dolţni
obračunati od davčno nepriznanega kala. Davek na dodano vrednost smo dolţni obračunati
tudi od vseh inventurnih primanjkljajev surovin, materiala, pol izdelkov, gotovih proizvodov
in blaga.
Podjetje je ugotovilo pri inventurnem popisu primanjkljaj materiala v vrednosti 615,00 DE in
višek drugega materiala v višini 76,00 DE.
Inventurnih razlik potem, ko je inventura zaključena, med seboj ni moţno pobotati. Morebitne
napake pri inventurnem popisu ali pri evidentiranju zalog je potrebno ugotoviti pred izdelavo
inventurnega elaborata.
Od inventurnih primanjkljajev je potrebno obračunati tudi DDV. DDV od primanjkljaja in
sam primanjkljaj predstavljajo davčno nepriznane odhodke.
Inventurni viški pa predstavljajo druge prihodke.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
119
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V
breme
V
dobro
1.
TEM
Zmanjšanje zalog materiala
615
310
Stroški popisnih razlik materiala
615
405
2.
TEM
Obveznost za 22% DDV od popisnih razlik
135
260
Stroški dajatev od primanjkljajev
135
480
3.
TEM
Povečanje zalog materiala
76
310
Drugi prihodki popisni viški
76
787
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
260 – Obveznosti za obračunani DDV
(2)
123,00
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
ZSt
(1)
615,00
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
(3)
76,00
405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja
zaradi ugotovljenih popisnih razlik
(1)
615,00
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih
vrst stroškov
(2)
123,00
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
120
787 – Prejete kazni
(3)
76,00
Izdatki za varstvo okolja – konto 481
Izdatki za varstvo okolja predstavljajo stroške, ki nastajajo v zvezi z varstvom okolja, kot so
razne okoljevarstvene dajatve in podobno.
Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami – konto 482
Pri obračunu stroškov nagrad dijakom in študentom se upoštevajo zneski povračil, ki so
določeni v uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov,
ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Obdavčitev
Trenutno veljavna uredba je objavljena v Ul RS 76/08.
Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo v skladu s predpisi, ki urejajo vzgojo
in izobraţevanje, se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine
172 EUR za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca.
V kolikor izplačujemo nagrade dijakom in študentom, ki so bili v podjetju nad uredbo o
davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo, smo dolţni obračunati in tu izkazati tudi dajatve.
Štipendije dijakom in študentom – konto 483
Obdavčitev
Stroški štipendij dijakom in študentom se obračunavajo in izkazujejo v zneskih, ki so določeni
v pogodbi in pod pogoji, določenimi v pogodbi, sklenjeni med podjetjem in štipendistom.
Tudi pri obračunu štipendij moramo biti pazljivi. V kolikor štipendija presega minimalno
plačo v R Sloveniji, oziroma za dijaka ali študenta, ki študira v tujini v višini minimalne plače
v R Sloveniji povečane za 60 %, je potrebno od razlike obračunati in tudi plačati akontacijo
dohodnine. Veljavna višina minimalne plače od 1. januarja 2011 do 31. januarja 2011 znaša
748,10 EUR.
Pri izplačilu prejemkov v zvezi z izobraţevanjem in usposabljanjem se smiselno upoštevajo
določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena
ZDoh-2.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
121
Podjetje je sprejelo na obvezno prakso dijaka, ki je obenem tudi njihov štipendist. Obvezno
prakso je opravljal štirinajst dni, torej mu podjetje poleg nagrade prizna tudi nadomestil za
prehrano v času obvezne prakse (10 × 6,12 DE =61,20 DE) in polovico vrednosti za običajno
mesečno vozovnico za prevoz na delo in iz dela (34 DE/2 = 17 DE). Dijak je od sedeţa
podjetja, kjer je opravljal obvezno prakso, oddaljen 15 km.
Nagrado, povračila stroškov in štipendijo podjetje nakaţe istočasno.
Štipendija
450,00 DE
Nagrada dijaku za prakso
172,00 DE
Povračila
78,20 DE
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V dobro
1.
OBR
Stroški obvezne prakse dijaka
172,00
482
Stroški povračil nadomestil
78,20
482
Obveznost za do dijaka
250,20
285
2.
OBR
Stroški štipendije
450,00
483
Obveznost za štipendijo dijaku
450,00
285
Konto
Zap.
št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
122
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(1)
250,20
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
(2)
450,00
482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi
skupaj z dajatvami
(1)
172,00
482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi
skupaj z dajatvami
(1)
78,20
483 – Štipendije dijakom in študentom
(2)
450,00
Ker podjetje ne obračunava in ne izplačuje nagrad in štipendij, višjih od navedenih v Uredbi
vlade Republike Slovenije, oziroma kot je to določeno v ZDoh-2, ne obračunava dodatnih
dajatev.
Ostali stroški – konto 489
Med ostale stroške vštevamo stroške, ki jih do sedaj nismo omenili in ne sodijo med stroške
materiala, storitev, amortizacije, rezervacij, obresti in dela.
3.11.8 Prenos stroškov - konti skupine 49
Prenos stroškov je namenjen saldiranju ostalih kontov stroškov in prenosom stroškov na
povečanje zalog ali pa neposredno v povečanje odhodkov.
-> Prenos stroškov v zaloge – konto 490
Prenos stroškov v zaloge je namenjen zbiranju in ugotavljanju vseh stroškov, povezanih s
proizvodnjo gotovih izdelkov ali storitev. Vsi zbrani stroški na kontu prenosa stroškov v
zaloge predstavljajo knjigovodsko vrednost zalog gotovih proizvodov.
Konto se uporablja tudi za kmetijsko dejavnost za prenos stroškov v zaloge pridelkov
(pospravljenih) iz bioloških sredstev po nabavni vrednosti.
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
123
Podjetje je zaključilo proizvodnji proces in preneslo stroške, povezane z izdelavo proizvodov
na povečanje zalog. Ugotovilo je, da so za izdelavo proizvodov potrebni sledeči stroški:
Stroški materiala 1.200 DE
Stroški energije 200 DE
Stroški kooperantov 800 DE
Stroški amortizacije 100 DE
Stroški dela 300 DE
Stroški obresti 60 DE
Št.
Dok.
Vsebina
Znesek
V breme
V
dobro
1.
OBR
Stroški materiala
1.200
400
Prenos stroškov v zaloge
1.200
490
2.
OBR
Stroški energije
200
402
Prenos stroškov v zaloge
200
490
3.
OBR
Stroški kooperantov
800
410
Prenos stroškov v zaloge
800
490
4.
OBR
Stroški amortizacije
100
432
Prenos stroškov v zaloge 100 490
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
124
5.
OBR
Stroški dela
300
470
Prenos stroškov v zaloge
300
490
6.
OBR
Stroški obresti
60
450
Prenos stroškov v zaloge
60
490
7.
TEM
Prenos stroškov v zaloge
2.660
490
Povečanje zalog
proizvodov
2.660
630
Konto
Zap. št.
V
breme
Zap.
št.
V
dobro
400 – Stroški materiala
ZSt
(1)
1.200
402 – Stroški energije
ZSt
(2)
200
410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in
opravljanju storitev
ZSt.
(3)
800
432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov
ZSt
(4)
100
450 – Stroški obresti
ZSt
(6)
60
470 – Plače zaposlencev ZSt
(5) 300
Verlag Dashőfer, zaloţba, d.o.o.
Računovodstvo v stroki in praksi
3. Računovodstvo po ekonomskih kategorijah
125
490 – Prenos stroškov v zaloge
(1)
1.200
(7)
2.660
490 – Prenos stroškov v zaloge
(2)
200
490 – Prenos stroškov v zaloge
(3)
800
490 – Prenos stroškov v zaloge
(4)
100
490 – Prenos stroškov v zaloge
(5)
300
490 – Prenos stroškov v zaloge
(6)
60
630 – Proizvodi v lastnem skladišču
(7)
2.660
Prenos stroškov neposredno v odhodke – konto 491
Prenos stroškov neposredno v odhodke pa je namenjen saldiranju vseh tistih kotov stroškov,
ki ne prehajajo v vrednost zalog, temveč direktno bremenijo odhodke.