119. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

10/201619. 5. 2016 Ljubljana

Tudi v novi številki vestnika smo za vas pripravili pester nabor odgovorov na dileme, s katerimi se naši naročniki srečujejo v praksi. V nadaljevanju boste kot ponavadi našli nekaj primerov knjiženja in evidentiranja, podrobnejšo razlago DDV vidika posameznih situacij, pa tudi kakšen nasvet s še vedno ne povsem razčiščenega področja uporabe davčnih blagajn.

Morda vas bo zanimala tudi novica, da je Ministrstvo za finance pripravilo predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki bo v javni razpravi do 20. maja. Predlagane spremembe se nanašajo na uvoz, in sicer na blago, za katerega je obveznost obračuna DDV nastala po 30. juniju 2016. Spremenili naj bi se tudi obrazci DDV-O, RP-O, PD-O, DDV-PN, DDV-OPN in dodala dva nova obrazca: DDV-Iz – izjava za izbiro obdavčitve dobave/najema nepremičnine z DDV ter pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1. Brez skrbi, o pomembnih novostih in spremembah vas bomo obveščali sproti!

Želim vam prijetno branje,

Barbara Slivnik,strokovna urednica

Spoštovani!

VSEBINA

Podarjena poslovna stavba

Račun v skladu s 27. členom ZDDV-1

Evidentiranje sodnih taks

Odbitek DDV po kontnem planu

Knjiženje obveznosti poenostavljene prisilne poravnave

Nastanek poslovnega dogodka

Davčna blagajna za društvo

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih

odhodkov in odpis terjatev v letu 2015

Zamenjava osnovnega sredstva v letu 2015

DDV pri postavitvi montažnega šotora

Registracija nove dejavnosti

Knjiženje prihodkov in odhodkov – bruto ali neto

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

1–2

2

2

2–3

3

3–4

4

4–5

5

5–7

7–8

8

VPRAŠANJA – ODGOVORI

Skladno s SRS je treba podaritev obravnavati kot odtujitev

osnovnega sredstva iz premoženja podjetnika. Ne glede na

to, da gre za podaritev, je treba za davčne namene ugotoviti

pošteno vrednost poslovne zgradbe in jo tako tudi evidentirati

v poslovnih knjigah podjetnika, kar pomeni, da je razlika med

sedanjo vrednostjo nepremičnine in njeno pošteno vrednostjo

nepremičnine poslovni prihodek, ki samostojnemu podjetniku

povečuje davčno osnovo.

Ugodnejša davčna obravnava prenosa premoženja iz dejavnosti

v gospodinjstvo je z Zakonom o dohodnini urejena v posebnih

primerih, in sicer ob prenehanju opravljanja dejavnosti ali

ob prenosu dejavnosti na pravnega naslednika, ki nadaljuje

z opravljanjem dejavnosti in mora izpolnjevati z zakonom o

dohodnini določene pogoje.

Sicer pa se podaritev poslovne zgradbe uredi pri notarju z

darilno pogodbo, pogodba se pri notarju podpiše in overi, po

tem, ko pristojni Finančni urad izda odločbo o odmeri davka na

VPRAŠANJA – ODGOVORI

Podarjena poslovna stavba

Lastnik s.p. želi podariti poslovno stavbo sinu.

Kupil je drugo poslovno stavbo, kamor je že preselil

proizvodnjo, v tej pa ima samo še poslovni prostor.

Poslovna stavba je bila vpisana v knjige 1. 1. 1983, tako da je

že v celoti amortizirana, del stavbe, ki je bil narejen kasneje,

13. 3. 2001, pa ima sedanjo vrednost 2.231,22 evrov. Zanima

nas, kaj je treba storiti oziroma po kakšnih predpisih se to uredi.

2 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

promet nepremičnin (tudi za potrebe odmere davka na promet

nepremičnin je treba določiti vrednost, ki je osnova za odmero

davka).

Sonja Kermat

Račun v skladu s 27. členom ZDDV-1

S.p. (slovensko podjetje z gradbeno dejavnostjo),

zavezanec za DDV, je izdal drugemu slovenskemu

podjetju (s.p. z gradbeno dejavnostjo) račun za

slikopleskarska dela, ki so se izvajala na objektu v Avstriji. Na

računu DDV ni bil obračunan na podlagi 27. člena DDV. Zanima

me, ali je to pravilno in ali se prav knjiži na konto 763.

DDV vidik

Strinjam se z vami, da se storitev pleskanja zidov uvršča med

storitve, katerih kraj se določi po posebnem pravilu iz 27. člena

ZDDV-1. Posledično so torej te storitve, ki so opravljene na

nepremičnini v Avstriji, predmet avstrijskega DDV. Samostojni

podjetnik mora torej svoje obveznosti preveriti v Avstriji. Glede

na to, da navajate, da je prejemnik teh storitev davčni zavezanec

s sedežem v Sloveniji in ob predpostavki, da slednji ne poseduje

ustrezne avstrijske identifikacijske številke za namene DDV,

se identifikaciji za namene DDV izvajalec najverjetneje ne

bo mogel izogniti, vendar pa vsekakor svetujem, da se o tem

pogovorite še z lokalnim DDV strokovnjakom. Na računu se

slovenskega DDV v nobenem primeru ne obračuna. V kolikor

se izkaže, da pogoji za prevalitev davčne obveznosti na

prejemnika niso izpolnjeni in se je slovenski davčni zavezanec

v Avstriji dolžan identificirati za namene DDV, račun izda po

avstrijskih pravilih, sicer pa po slovenskih, pri čemer mora v

slednjem primeru poleg ostalih obveznih elementov na izdanem

računu navesti tudi klavzulo »reverse charge/obrnjena davčna

obveznost«. Tako izdani račun se v obeh primerih evidentira v

stolpec 23 knjige izdanih računov, transakcije pa se ne poroča

v rekapitulacijsko poročilo.

Aleksandra Heinzer s.p.,

DDV asistenca

Računovodski vidik

Storitev se izvaja na objektu v Avstriji, zato je skladno s

priporočenim kontnim načrtom Slovenskega inštituta za revizijo

za samostojne podjetnike skladno SRS 2016 pravilna skupina

za evidentiranje prihodkov od storitve opravljenih v tujini 761 –

Prihodki od prodaje proizvodov in storitve na tujem trgu.

Sonja Kermat

Evidentiranje sodnih taks

Odvetnik ali notar v imenu stranke kupi sodno takso,

ki jo skupaj s svojo storitvijo stranki zaračuna. Ali

je takso treba opredeliti in knjižiti kot strošek in

prihodek ali se lahko evidentira na kontih 145 in 245, saj gre

za nabavo za tuj račun?

Sodna taksa, ki jo odvetnik ali notar kupi v imenu stranke in

ta znesek stranki tudi zaračuna, ne pomeni stroška oziroma

prihodka za odvetnika/notarja. Znesek sodne takse, ki jo

odvetnik/notar zahteva od stranke, ne pomeni njegove storitve,

temveč je vsebinsko le finančni zahtevek do stranke.

Sorodno za odvetnika prihodka/stroška ne pomeni tudi znesek

odškodnin, ki jih odvetnik pri zavarovalnici uredi za stranko

(zavarovalnica nakaže odškodnino na fiduciarni račun odvetnika,

ki znesek izplača stranki).

Odvetnik ali notar znesek sodne takse resda zaračuna stranki

na računu za svoje storitve, vendar menimo, da je pravilno, da

znesek, ki ga terja od stranke za založen denar (sodna taksa)

vsekakor prikaže na izdanem računu ločeno (tudi zaradi ustrezne

uporabe določil ZDDV-1, česar v tem odgovoru posebej ne

obravnavam).

V zadanem primeru torej niso izpolnjeni pogoji za pripoznanje

stroškov in prihodkov v skladu s Slovenskimi računovodskimi

standardi.

Poslovna dogodka lahko torej evidentirate na prehodnih kontih

(145, 245) in ne povečujete stroškov in prihodkov.

Mag. Dejan Petkovič,

davčni svetovalec ZDSS, Abeceda Svetovanje d.o.o.

Odbitek DDV po kontnem planu

Podjetje A d.o.o. se je oddelilo od podjetja K d.o.o.,

oddelitev je opravilo podjetje K d.o.o. skupaj s

pomočjo notarke in nasvetov FURS-a. Podjetje K

d.o.o. je podjetju A d.o.o. predalo kontni plan od dne 1. 1. 2015

do 31. 8. 2015, v katerem je tudi konto 1601 cca. 500,00 € –

pravica do odbitka DDV.

Podjetje K d.o.o. je bilo zavezanec za DDV, zato je prav, da so

nam predali tudi konto 1601, podjetje A d.o.o. pa ni zavezanec

za DDV, zato ne more odbiti tega DDV. Sedaj se sprašujemo,

319. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

ali lahko teh 700,00 € prenesemo na konto 4120, saj, če bi

podjetje A delovalo že od 1. 1. 2015, ne bi imeli tega konta in bi

bilo tako vse na kontu 4120.

Računovodsko evidentiranje in s tem povezano davčno prizna-

vanje zneska obračunanega DDV je odvisno od tega, ali podjetje

lahko uveljavlja odbitek vstopnega DDV ali ne. V obravnavanem

primeru gre za specifično situacijo, saj je podjetje A d.o.o., ki ni

zavezanec za DDV, prevzelo izkazano terjatev iz naslova DDV

v postopku oddelitve od podjetja K d.o.o., ki je zavezanec za

DDV. Pri oddelitvi velja, da se od obračunskega dne oddelitve

vsi poslovni dogodki, ki se nanašajo na oddeljeno premoženje,

pripoznajo prevzemnemu podjetju (torej podjetju A d.o.o.), zato

menim, da podjetje v računovodskih evidencah izkaže stanje

na način, kot da bi se ti poslovni dogodki nanašali na njegovo

poslovanje.

Ker podjetje A d.o.o. ni zavezanec za DDV in si posledično od

prejetih računov ne more odbiti vstopnega DDV, menim, da

podjetje A d.o.o. za obravnavane poslovne dogodke (ki so nastali

v času od obračunskega dne oddelitve do vpisa oddelitve in se

nanašajo na oddeljeno premoženje) v računovodskih evidencah

izkaže celotni znesek po predmetnih računih (v bruto vrednosti

skupaj z obračunanim DDV) na ustrezni konto stroškov, glede

na vsebino poslovnega dogodka. Kot navajate v vprašanju, se

terjatev iz naslova DDV nanaša na strošek, ki je evidentiran na

kontu 4120, torej na tem kontu izkažete celotno (bruto) vrednost

po posameznem računu. Menim, da je tako izkazan strošek tudi

v celoti davčno priznan odhodek.

Katja Erjavšek s.p.,

KER

Knjiženje obveznosti poenostavljene prisilne poravnave

Kako knjižiti obveznosti, prijavljene v poenostavljeno

prisilno poravnavo, in kdaj se knjižijo obveznosti

na dolgoročne – ko je poenostavljena prisilna

poravnava potrjena ali ko je pravnomočna (datuma sta v

različnih letih)? Zanima me tudi, na kateri konto se knjižijo

obveznosti, ki so različne, in sicer do dobaviteljev, za DDV,

stavbno zemljišče, obresti, posojilo in potne naloge za delavce.

Ali je treba te obveznosti v bilanci prenašati med kratkoročne

glede na plan njihovega poplačila?

V skladu s 6. odstavkom 221.e člena Zakona o finančnem

poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju pogodba o soglasju upnikov za sprejetje

poenostavljene prisilne poravnave učinkuje pod odložnim

pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena. Glede

na navedeno menim, da se obveznosti ustrezno evidentirajo šele,

ko je poenostavljena prisilna poravnava pravnomočna.

Računovodstvo se v postopku prisilne poravnave (tudi

poenostavljene) vodi v skladu s splošno veljavnimi predpisi,

ki jih morajo upoštevati subjekti, in sicer z določili Zakona o

gospodarskih družbah, SRS ter v skladu z internimi akti in

računovodskimi usmeritvami. Glede na spremembe ZGD-1 (in

SRS) za poslovno leto 2016 in prihodnja leta veljajo nekatera

nova računovodska pravila, katerim so morale slediti tudi

spremembe kontnega okvira. Glede na določbe ZGD-1 je raba

kontnega okvira za gospodarske družbe, samostojne podjetnike

posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne

osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije

obvezna. Nov kontni okvir je bil objavljen v Ur. l. RS št. 107/2015

in ga uporabljate tudi za knjiženja različnih obveznosti znotraj

kontnega razreda št. 2.

V skladu z določbo 31. člena SRS 9 (2016) so dolgoročni dolgovi

povezani z obveznostmi, ki dokončno zapadejo v plačilo v obdobju,

daljšem od enega leta. V bilanci stanja se dolgoročni dolgovi, ki

so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani), in dolgoročni dolgovi,

ki bodo zapadli v plačilo v največ letu dni po dnevu bilance stanja,

izkazujejo kot kratkoročni dolgovi. Glede na navedeno določbo

je treba v bilanci stanja izkazati zapadle dolgove v roku enega

leta med kratkoročnimi dolgovi.

mag. Sabina Lamut

Nastanek poslovnega dogodka

Kako oz. kdaj se skladno s splošnimi SRS in SRS o

računovodskih rešitvah v organizacijah v stečaju ali

likvidaciji upošteva nastanek poslovnega dogodka

v primeru, ko gre za izpolnitev obveznosti, pri kateri je obvezen

sklep sodišča o soglasju k plačilu (353. in 357. člen ZFPPIPP)?

Kdaj se v poslovnih knjigah pripozna strošek (npr. storitve) –

takrat, ko je storitev dejansko opravljena in račun zanjo prejet,

ali šele takrat, ko je k izpolnitvi (in s tem vrednosti računa v

celoti ali delno) dalo soglasje sodišče?

SRS (2016) 39.27. določa, da se obveznosti, nastale med

postopkom, izkažejo posebej, ovrednotene po SRS 9 – Dolgovi

(predvsem začetno računovodsko merjenje dolgov).

Že gramatikalna razlaga 353. in 357. člena ZFPPIPP pokaže, da

je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev predloga za izdajo

sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.

4 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

Po splošnem pravilu iz 353. člena ZFPPIPP sme upravitelj

opraviti plačilo ali drugo izpolnitev v breme stečajne mase

samo na podlagi ustreznega sklepa sodišča, po določbi 357.

člena ZFPPIPP pa sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti

drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo če

sodišče da soglasje za to izpolnitev. Sklep oziroma soglasje

sodišča je pogoj za plačilo, ki ga sme opraviti upravitelj, že zgolj

gramatikalna razlaga navedenih zakonskih določil pa pokaže,

da je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev predloga za

izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.

Za drugačno (namensko) razlago v zakonu ni nobene opore.

Na podlagi navedenega menim, da se dolgovi ob začetnem

pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem

nastanku, ki v primeru poslovnih dolgov dokazujejo prejem

proizvoda ali blaga ali opravljeno storitev ali opravljeno delo

oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem

izidu ter da je le upravitelj (edini) legitimiran za vložitev

predloga za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov

stečajnega postopka, ki ga sme opraviti samo, če sodišče da

soglasje za to izpolnitev.

Darko Bohte s.p.,

Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje

Davčna blagajna za društvo

Društvo bo na občnem zboru od članov pobiralo

letno članarino. Ali je v tem primeru potrebna

davčna blagajna ali je dovolj, da blagajnik izstavi

blagajniški prejemek?

V kolikor vaša članarina predstavlja pravo članarino, potem

za takšno članarino ne izdajate računov, ker je oproščena

obračunavanja DDV. Za pobrano članarino, ki je plačana s strani

članov v gotovini na občnem zboru, daste plačniku samo potrdilo

o plačilu.

Pri članarini morate paziti, kaj z njo pokrivate: če je namenjena

pokrivanju materialnih stroškov za delovanje društva, potem

je to prava članarina. V kolikor pa za članarino nudite članom

kakršno koli ugodnost (npr. uporabo športnih objektov,

brezplačne vstopnice …), potem ta članarina vsebuje elemente

plačila določenih storitev in je predmet obdavčitve v skladu

z Zakonom o DDV. Za članarino, ki nudi ugodnosti, je treba

davčno potrjevati račune.

Majda Gominšek,

Svetovalna hiša Gominšek

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in odpis terjatev v letu 2015

S.p. je bil 20 let obdavčen po dejanskih prihodkih

in stroških, leta 2015 pa je postal zavezanec po

normiranih stroških in 31. 12. 2015 s.p. zaprl. Leta

2013 smo na sporne terjatve knjižili znesek 20.000 EUR (gre za

enega kupca), ki pa ni bil davčno priznan odhodek. Leta 2015

je bil nad kupcem končan stečajni postopek, v katerega smo

prijavili svoje terjatve, ki so bile priznane, vendar je, ker stečajne

mase ni bilo, terjatev ostala neporavnana in postala davčno

priznan odhodek.

Zavezanec je bil leta 2015 normiranec in je imel prihodkov

približno 12.000 EUR. Ali lahko odpišemo terjatve v znesku

12.000 EUR (kolikor so znašali njegovi prihodki v letu 2015) in

so za leto 2015 njegovi prihodki 0? Vsega ne moremo odpisati

tako, ker normiranec ne more imeti izgube. Skrbi nas, da

morda sploh ne smemo odpisati teh terjatev, ker je obdavčen

po normiranih stroških.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih

odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne

osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih

oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

Sestavni del njihove priglasitve, ki se opravi na obračunu in

z oddajo posebne Priloge 15 je tudi izjava, da za davčno leto

uveljavljajo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem

normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev določenih

v ZDoh-2.

Zavezanci ugotovijo davčno osnovo na način, da od ustvarjenih

prihodkov odštejejo normirane odhode v višini 80 % prihodkov. Pri

ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke ob njihovem

nastanku (tj. fakturirana realizacija). Dohodnina od dohodka

iz dejavnosti se odmeri po 20% davčni stopnji in se šteje kot

dokončen davek.

Zavezanci pri izračunu dohodnine ne morejo uveljavljati davčnih

olajšav (npr. olajšave za investiranje, olajšave za zaposlovanje,

olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšave za donacije

itd.).

Zavezanci ugotovijo dohodnino od dohodka iz dejavnosti v

davčnem obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti

najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

519. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

Konto Vsebina V breme V dobro

040x Nabavna vrednost odtujenega osnovnega sredstva 454,88

050x Popravek vrednosti odtujenega osnovnega sredstva 18,95

040x Nabavna vrednost pridobljenega sredstva 400,00

720x/769x Prevrednotovalni poslovni odhodki /prihodki 35,93

Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska

med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanci doplačajo

razliko dohodnine. Če je znesek obračunane dohodnine na letni

ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine,

se zavezancem dohodnina vrne.

Na podlagi navedenega menim, da v obravnavanem primeru

ni možno priznati odpisa terjatev na podlagi pravnomočnega

sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku, saj

določbe šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 v zvezi z

drugim odstavkom 48. člena ZDoh-2 veljajo za zavezance, ki

ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov

in odhodkov, ne pa z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Darko Bohte s.p.,

Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje

Zamenjava osnovnega sredstva v letu 2015

Maja 2015 smo nabavili računalniško opremo – nabavna vrednost 454,88. Pripoznali smo jo v registru OS. Zaradi

neustreznega delovanja smo jo junija 2015 vrnili dobavitelju, ki nam je v celotni vrednosti izstavil dobropis in dobavil

drugo. Obračunala se nam je amortizacija za en mesec, ki smo jo poknjižili v znesku 18,95 na konte 432/050. V registru

osnovnih sredstev smo izločili sredstvo in sedaj nam na tej šifri kaže neodpisano vrednost 435,93. Kako je s knjiženjem izločitve

tega OS v glavni knjigi?

Zamenjavo osnovnega sredstva skladno s SRS 1 pripoznate po pošteni vrednosti (dobaviteljev račun). Razliko med knjigovodsko

vrednostjo zamenjanega sredstva (sedanjo vrednostjo) in pošteno vrednostjo pridobljenega sredstva pa pripoznate v izkazu poslovnega

izida kot dobiček (konto 769x) ali kot izgubo (kotno 720x).

Primer knjiženja:

Erika Stražar s.p.,

ERST

DDV pri postavitvi montažnega šotora

Slovensko podjetje, zavezanec za DDV, se ukvarja

tudi s tiskanjem folije, s katero prelepijo avtomobile.

Za to delo mora biti avto v suhem in toplem

prostoru. V ta namen bi podjetje postavilo na zemlji lastnika

podjetja kot fizične osebe montažni šotor, za kar pa potrebujejo

zidane temelje. Ali naj to knjižimo kot vlaganje v tuja sredstva in

ali je potem priznana 10% amortizacijska stopnja? Ali si podjetje

od gradnje in postavitve tega šotora lahko odbija DDV?

Isto podjetje tudi tiska vzorce na steklo in nato to steklo vgradi

med kuhinjske elemente. Ali se za to izdelavo in montažo

uporablja normalna 22% stopnja DDV?

DDV VIDIK

Odbitek DDV od nabave šotora

Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 ima davčni

zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV,

ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma

storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo

uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.

V kolikor bo torej družba naročila gradnjo/postavitev šotora in ga

uporabljala izključno za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti,

menim, da pravico do odbitka DDV od te nabave ima, bo pa

najverjetneje iz kakšnih drugih zakonskih/pravnih razlogov za ta

poseg potrebovala ustrezno dovoljenje te fizične osebe (glede na

vrsto tega objekta).

6 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

Pazite le, da bo plačnik DDV pri gradnji/postavitvi tega šotora

prava oseba. Skladno s točko a) 76.a člena ZDDV-1 mora

namreč DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene

DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s

popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem

v zvezi z nepremičninami. Kot podrobneje opredeljuje 127.b

člen PZDDV, se med gradbena dela, vključno s popravili,

čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z

nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 uvrščajo storitve

pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.

Ne glede na uvrstitev v standardno klasifikacijo dejavnosti se

za gradbena dela iz prejšnjega odstavka šteje tudi postavljanje

montažnih stavb. Ob tem velja omeniti tudi, da iz tabele

vprašanj in odgovorov SKD 2018, ki je dostopna na spletni

strani SURS (http://www.stat.si/klasje/klasje_vprasanja_SKD.

asp) in se sproti dopolnjuje, izhaja, da se na primer montaža

prireditvenih odrov in šotorov uvršča v specializirana gradbena

dela. Ker podrobnosti vašega primera ne poznam in če sami niste

prepričani glede uvrstitve naročenih del v SKD, svetujem, da se

obrnete na SURS (gp.surs@gov.si).

Uporaba DDV stopnje pri montaži steklenih sten

Da bi se pri dobavi in montaži steklene stene v posameznem

primeru lahko uporabila znižana DDV stopnja, bi moralo biti

izpolnjenih več pogojev, kar pojasnjujem v nadaljevanju.

DDV se obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne

osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na

navedeno se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 %

od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je

priloga ZDDV-1 in njegov sestavni del. Seznam dobav blaga in

storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV v Prilogi I tako

med drugim zajema tudi:

➤ stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene

za trajno bivanje, ter dele teh objektov, če so del socialne

politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili teh (11.

točka Priloge I) in

➤ obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov,

ki so bistveni del vrednosti dobave (11. a točka Priloge I).

Med storitve gradnje, obnove in popravil spadajo storitve, ki se

uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije

dejavnosti. Najprej morate torej preveriti, ali so pri izdelavi in

montaži steklenih sten v vašem primeru potrebna gradbena

dela ali ne. Steklarska dela se skladno s prej omenjeno uredbo

sicer uvrščajo v F/gradbeništvo, in sicer v 43.341, vendar so ta

dela v uredbi našteta le primeroma, in sicer zastekljevanje oken,

vrat, nameščanje ogledal ipd. Predlagam, da preberete Uredbo o

standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur. l. RS., št. 69/07 in 17/08

oziroma se za pomoč obrnete na SURS, na zgoraj navedeni

elektronski naslov, ki je skladno s to uredbo pristojen za njeno

razlago. Za lažjo uvrstitev predlagam, da jim posredujete čim več

informacij, mogoče celo sliko in podatek o tem, kam se steklo

zmontira (gre za predelno steno, ki je vgrajena v strop in tla ali le

za steklo na pohištveni omarici ipd.).

Ob predpostavki, da bi se montaža steklene stene v

posameznem primeru po pojasnilu SURS le uvrščala v dejavnost

v F/gradbeništvo SKD, bi to po mojem mnenju lahko analogno

uporabili v zadevnem primeru, čeprav se nanaša na vgradnjo

bazenov: http://www.fu.gov.si/arhiv_durs/si/davki_predpisi_in_

pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/stopnja_ddv/

stopnja_ddv_pri_vgradnji_ali_montazi_bazenov/index.html. Če

torej steklena stena sama po sebi za potrošnika ni uporabna, se

celotna transakcija (torej montaža in skupaj s stekleno steno)

lahko obravnava kot storitev, od katere se ob ostalih izpolnjenih

pogojih lahko obračuna DDV po nižji, 9,5% DDV stopnji. Nadalje

pa je v vsakem posameznem primeru treba preveriti še druge

pogoje, ki jih za uporabo znižane stopnje DDV opredeljujeta

ZDDV-1 in PZDDV.

Med objekte iz zgoraj omenjene 11. točke priloge I k ZDDV-1 se

uvrščajo:

➤ stanovanjski objekti, če so namenjeni za trajno bivanje in

so del socialne politike,

➤ stanovanjske stavbe za posebne namene (stavbe,

namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb

socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov,

otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski

domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske

skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi

za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje

socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev),

➤ pripadajoči deli teh objektov (individualni prostori ter

skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave

in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi

trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov

stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v

tem objektu, kot pripadajoči del objektov pa se ne štejejo

individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in

drugih objektov, namenjenih za sprostitev),

in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali

popravilo zaračunana neposredno investitorju.

Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene se-

stavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se nižja stopnja

DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi

ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega

719. 5. 2016 Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta, pri čemer je

uporabna površina seštevek površine bivalnih prostorov.

Kot je omenjeno že zgoraj, se skladno s Prilogo I DDV po nižji

stopnji obračunava tudi od obnove in popravil stanovanjskih

objektov ali njim pripadajočih delov (kaj še šteje za pripadajoči

del stanovanjskega objekta, je navedeno že zgoraj), ki niso del

socialne politike, kadar so zaračunani neposredno investitorju.

Pri tem pa morajo biti izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer, da:

➤ gre za storitev iz šifre F/gradbeništvo SKD,

➤ ne gre za novogradnjo,

➤ vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 % celotne

vrednosti opravljene storitve brez DDV (v primeru, da

vrednost materialov presega omenjeni delež celotne

vrednosti storitve, ki se opravi na stanovanjskem objektu,

ki ni del socialne politike, se takšna dobava šteje za dobavo

blaga in je obdavčena po splošni, 22% stopnji).

V kolikor navedeni pogoji za uporabo znižane stopnje DDV v

posameznem primeru niso izpolnjeni, je treba obračunati DDV

po splošni, 22% stopnji.

Aleksandra Heinzer s.p.,

DDV asistenca

Računovodski vidik in DDPO

V obravnavanem primeru menim, da se strošek postavitve

montažnega prostora pripozna kot vlaganja v tuja osnovna

sredstva. Pod pojmom vlaganja v tuja opredmetena osnovna

sredstva so mišljena vlaganja, katera se opravi na podlagi

sklenjene pogodbe na tujem opredmetenem osnovnem sredstvu,

torej sredstvu, ki ni v lasti vlagatelja. Vlaganja v tuja sredstva,

ki se izkazujejo med osnovnimi sredstvi, se evidentirajo na

kontu 046 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji

lasti, zanje pa veljajo tudi vse določbe splošnih računovodskih

standardov. Tako je tudi v zvezi z amortizacijo vlaganj v tuja

osnovna sredstva treba upoštevati določbe SRS, ki med drugim

določajo, da se začnejo sredstva amortizirati s prvim dnem

meseca, ki sledi razpoložljivosti za uporabo, da je za vlaganja

pomembnejše vrednosti treba najmanj letno preverjati ocenjeno

dobo koristnosti in da se amortizacijska stopnja določi z

upoštevanjem dobe koristnosti sredstva, pri čemer je treba

upoštevati tudi kriterij pričakovanih omejitev uporabe (zgornja

meja za amortizacijsko dobo je trajanje najemnega razmerja ali

drugače določenega obdobja možnosti uporabe sredstva). Pri

amortizaciji pa je poleg računovodskega vidika treba upoštevati

še davčni vidik stroškov amortizacije.

Za vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva se kot najvišja

dovoljena davčno priznana amortizacijska stopnja uporablja 10%

stopnja iz skupine za druga vlaganja. To pomeni, da bo sredstvo

(ob pogoju enakomernega časovnega amortiziranja) v celoti

amortizirano v 10 letih. Vendar menim, da je tudi v okviru davčne

obravnave stroškov amortizacije treba upoštevati določitev

stopnje amortizacije za poslovne namene, ki pa se določa v

skladu s pričakovano dobo koristnosti sredstva. Navedeno

pomeni, da je v primeru najema oziroma uporabe osnovnega

sredstva (ali drugačne omejitve glede razpoložljivosti sredstva

za uporabo) treba upoštevati tudi dobo najema/uporabe oziroma

ostale omejitve. Če je znesek amortizacije za poslovne namene

nižji od zneska amortizacije, ki se ugotovi po določbi 33. člena

ZDDPO-2, torej v primeru, če je pričakovana doba koristnosti

vlaganj v tuja opredmetena osnovna sredstva, določena v skladu

s SRS daljša od 10 let, se tudi za davčne namene upošteva

amortizacijska stopnja za poslovne namene (tako izhaja tudi iz

pojasnila DURS št. 4200-9/2010, z dne 15. 2. 2010). Če pa je

dejanska doba uporabe krajša od 10 let, se skladno s pojasnilom

za davčne namene sicer upošteva 10% amortizacijska stopnja,

ker pa je obračunana amortizacija za poslovne namene višja od

davčno priznane amortizacije (doba koristnosti je v tem primeru

krajša od 10 let), se presežni znesek amortizacije prizna oziroma

poračuna v naslednjih davčnih obdobjih.

Katja Erjavšek s.p.,

KER

Registracija nove dejavnosti

S.p. želi občasno opravljati dejavnost izdelave

slaščičarskih izdelkov. Ker kot začetnik še nima

lastnega ustreznega prostora, bi z gostinskim

obratom sklenil pogodbo za občasno uporabo dela kuhinje oz.

dela delovne površine in pečice.

Gostinski obrat je sedaj registriran le za opravljanje gostinske

dejavnosti. Ali mora za občasno oddajanje dela gostinskega

prostora svojo dejavnost doregistrirati in pod katero šifro

standardne klasifikacije dejavnosti?

V vprašanju niste zapisali, ali gostinski obrat, ki bo dajal prostor

v uporabo oziroma najem, posluje kot družba ali kot samostojni

podjetnik. Kljub temu vam odgovarjam celovito, strankam pa ne

glede na organizacijsko obliko predlagamo, da registrirajo vse

dejavnosti, ki jih dejansko opravljajo.

Za delo na črno, ki je prepovedano, se šteje opravljanje dejavnosti

ali dela, kadar:

➤ pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba,

opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali

8 19. 5. 2016Računovodski in davčni nasvet št. 10/2016

če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev

za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;

➤ samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je

samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana

v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o

izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da se pridobitna

dejavnost lahko opravlja v eni izmed pravnoorganizacijskih

oblik gospodarske družbe, kot jih določa ZGD-1 (d.o.o.,

d.d., k.d. …), fizična oseba pa lahko dejavnost opravlja kot

samostojni podjetnik posameznik (poznamo seveda tudi

zasebnike, ki niso s.p.: odvetniki, notarji, zasebni zdravniki …).

Družba/samostojni podjetnik posameznik pa lahko, skladno

s 6. členom ZGD-1, začne opravljati dejavnost, ko je vpisan

v ustrezni register (sodni register oz. PRS). Po Zakonu o

preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) pa se

za delo na črno šteje, če pravni subjekt opravlja dejavnost,

ki ni določena v ustanovitvenem aktu oz. vpisana v register.

Tudi fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom,

mora dejavnost ustrezno registrirati. V nasprotnem primeru gre

za opravljanje dela na črno, ki je opredeljeno v 3. členu ZPDZC-1.

To delo je prepovedano, v primeru kršitev pa so predvidene tudi

kazenske sankcije.

Predlagam vam, da gostinski obrat (ne glede na to, ali posluje

kot s.p., d.o.o. …) registrira dejavnost (šifra dejavnosti: 68.200)

in v kolikor gre za pravno osebo – to dejavnost zapiše tudi v

ustanovitveni akt družbe (čistopis).

Mag. Dejan Petkovič,

davčni svetovalec ZDSS, Abeceda Svetovanje d.o.o.

Knjiženje prihodkov in odhodkov – bruto ali neto

Zavezanec izstavi račun fizični osebi, ki ima

nepremičnino na Hrvaškem. Tam se je registriral

za namene DDV in DDV tudi plačal. Ali knjižimo

prihodek bto v naših poslovnih knjigah? Prav tako

nas zanima tudi za stroške, ki so nastali na Hrvaškem, saj si je

DDV odbil na Hrvaškem. Ali knjižimo stroške bto ali nto?

Knjiženje prihodkov in odhodkov pri zavezancu, ki je

identificiran za namene DDV v drugi državi članici Unije (v

obravnavanem primeru v Republiki Hrvaški), poteka v neto

znesku, saj DDV predstavlja tako obveznosti za obračunani

DDV kot tudi kratkoročne terjatve za odbitni DDV.

Primer temeljnice za knjiženje obračuna DDV konec davčnega

obdobja (stopnje DDV se prilagodijo zakonskim določilom tiste

države članice Unije, ki je zavezancu podelila identifikacijsko

številko za namene DDV):

1. zapirate terjatve za vstopni DDV 9,5 % in prenesete na konto,

kjer se vstopni DDV zbira (1606/1601),

2. zapirate terjatve za vstopni DDV 22 % in prenesete na konto,

kjer se vstopni DDV zbira (1606/1602),

3. zapirate konto za vstopni DDV (/1606),

4. zapirate konto za izstopni DDV 9,5 % in prenesete na konto,

kjer se izstopni DDV zbira (2601/2606),

5. zapirate konto za izstopni DDV 22 % in prenesete na konto,

kjer se izstopni DDV zbira (2602/2606),

6. zapirate konto za izstopni DDV (2606/),

7. ugotovite terjatev do države oziroma obveznost do države in

knjižite terjatev na konto 1607/, obveznost pa konto /2607,

s čimer se temeljnica uskladi.

Saldo na kontu 1600 (vstopni DDV) se vpiše v Bilanco stanja

pod postavko 12 – Kratkoročne poslovne terjatve, saldo na

kontu 2608 (obveznost za plačilo DDV) pa pod postavko 24 –

Kratkoročne poslovne obveznosti.

Darko Bohte s.p.,

Davčno, poslovno in računovodsko svetovanje

On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2016 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./Strokovna urednica: Barbara Slivnik/ Stavek in tisk: Grafika Kodre/ Izhaja vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR; predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni treba podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje šest tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika./ ISSN: 1854-0562