letno poročilo 2015

le

tn

o p

or

oč

ilo

20

15

Z B S

le

tn

o p

or

oč

ilo

20

15

Šubičeva ulica 2, SI-1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 24 29 700Faks: +386 (0)1 24 29 713E-pošta: [email protected] stran: www.zbs-giz.si

Uredila: Aleksandra ŽibratJezikovni pregled: Julija KlančišarPrevod: Vesna MršičOblikovanje: Medprostor

Ljubljana 2016ISSN 1580-4666

Z B S letno poroči lo 2015

Kazalo

3

4 Sporočilo predsednika 7 Uvod

10 Nadzorni svet Združenja bank Slovenije

11 Nekateri podatki za slovensko makroekonomsko okolje in bančni sektor

12 Aktivnosti Združenja v letu 201512 Ekonomika bančnega poslovanja 12 Odbor za računovodstvo 14 Odbor za upravljanje s tveganji 14 Odbor za notranjo revizijo 15 Denarni in kapitalski trgi 15 Odbor za zakladništvo 15 Odbor za zaledna in skrbniška vprašanja 16 Odbor za investicijske storitve 16 Poslovanje s prebivalstvom 17 Poslovanje s podjetji in prestrukturiranje terjatev 18 Plačilni promet in projekt SEPA 20 Socialno partnerstvo 20 Odbor za KPDb 20 Pravni posli in skladnost poslovanja 22 Odbor za pravna vprašanja 23 Odbor za skladnost poslovanja 23 Informatika 26 Izobraževalna dejavnost 28 Odbor za izobraževanje 29 Bančni vestnik 29 PR aktivnosti in publicistika 30 Področje lizinga 33 Poravnalni svet 34 Druge dejavnosti 34 Preprečevanje pranja denarja 34 Kartično poslovanje 35 Dokumentarni bančni posli 36 Odbor za SWIFT 37 Mednarodne dejavnosti 38 Članice Združenja 39 Ekipa Združenja

letno poroči lo 2015 Z B S

Spoštovani kolegi in partnerji,

v letu 2015 so se nadaljevali nekateri dolgoročni trendi, ki so se v bančnem sektorju in gospodarstvu pojavili v zadnjih nekaj letih. Od zadnje letne seje skupščine Združenja bank Slovenije se je v zvezi s tem zgodilo kar nekaj pomembnih dogodkov.

Nadaljevala se je pot v smeri konsolidacije bančnega sektorja, bili smo priča zmanjšanju števila bank, ki poslujejo v Sloveniji. V tem trenutku še ne moremo oceniti obsega in globine teh dogodkov, vendar pa pričakujemo, da bodo prinesli pomembne učinke za poslovanje bank in njihove organizacijske procese v naslednjih mesecih in letih.

V zvezi z dogajanjem v makroekonomskem planu bi želel omeniti zasuk domačega poslovnega cikla v pozitivno smer, ki se je zgodil v letu 2015. Po drugi strani pa se moramo zavedati dejstva, da je do gospodarskega okrevanja prišlo po dlje časa trajajočem krčenju domačega kreditiranja skupaj s pomembnimi spremembami v bančnem zakonodajnem okolju, in oboje pomeni resen izziv za banke.

Pomanjkanje izrazite rasti kreditnih poslov se je pojavilo v kombinaciji z izrazitim krčenjem obrestnih marž. To je pripeljalo do upada poslovnih prihodkov, kar je bil hud udarec za splošno sposobnost bank, da ustvarjajo dobičke, manjše rezervacije za izgube iz slabih posojil so to le delno omilile. Poleg tega so začele banke na nekaterih področjih čutiti povečan pritisk nebančnih organizacij in neformalnih izvajalcev finančnih storitev, ki so izkoristili prednosti novih tehnologij in sivih lis v področni zakonodaji.

Vsi ti dogodki so pripeljali do tega, da se je v okolju, v katerem poslujejo banke, v minulem letu pojavilo kar nekaj izzivov, zlasti ko smo si prizadevali slediti našemu poslanstvu, da gradimo zaupanje v naše institucije, da varujemo ugled bank v očeh javnosti in da ohranjamo ter krepimo našo vlogo, to je prispevati k rasti domačega gospodarstva in družbe.

V zvezi s tem je nadzorni svet Združenja bank Slovenije obravnaval vrsto zelo pomembnih vprašanj, ki imajo velik vpliv na celoten bančni sektor. Združenje je sprejemalo stališča in posredovalo predloge ter pobude za reševanje odprtih vprašanj. Naj omenim najpomembnejše teme, ki smo se jim posvečali: med njimi je prav gotovo korporacijsko prestrukturiranje, kateremu smo namenili zelo veliko pozornosti in prizadevanj. Že v letu 2014 smo sprejeli nove smernice z naslovom »Slovenska načela prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu«. V letu 2015 pa smo ta načela nadgradili in sprejeli priporočila k splošnim »Načelom odgovornega kreditiranja gospodarskih družb« ter priporočila k »Smernicam za prestrukturiranje mikro, malih in srednjih podjetij«. S tem smo zaokrožili aktualno in vsebinsko pomembno problematiko in upamo, da bodo vsi trije dokumenti skupaj pripomogli k boljšemu doseganju skupnih zastavljenih ciljev, tako pri bankah kot pri njihovih poslovnih partnerjih, skozi bolj transparentne in opredeljene procese.

Sporočilo predSednika

4


Večkrat smo obravnavali vprašanja, povezana s skladom za reševanje bank in sistemom zajamčenih vlog. V zvezi s tem smo spremljali proces prenosa Kreditnega biroja SISBON na Banko Slovenije z namenom vzpostavitve enotnega kreditnega registra, za katerega se pričakuje, da bo zaživel v kratkem. Posebej smo banke in druge institucije opozarjali na obvezno poročanje pristojnim institucijam v Sloveniji in Evropski uniji, kar je naloga, ki v bankah angažira vedno večje število zaposlenih in druge zmogljivosti.

V lanskem letu je bil sprejet nov Zakon o bančništvu, ki je bankam in hranilnicam prinesel vrsto novih in dodatnih zahtev. Hkrati smo spremljali sprejetje drugih zakonskih sprememb, ki vplivajo na poslovanje bank. O nekaterih smo podrobno razpravljali (na primer o dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, pripravi novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov …) in na pristojne organe naslovili predloge in zahteve za razlage.

Ne morem mimo še ene zelo pomembne zadeve, ki je zaznamovala minulo leto, to je problematika posojil v švicarskih frankih. Ob sodelovanju z ministrstvom za finance, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Banko Slovenije smo v zvezi z zadolženostjo prebivalstva v švicarskih frankih jasno povedali, da bančni sektor razume skrbi dolžnikov, ki so izpostavljeni valutnemu tveganju, in potrdili pripravljenost bank za reševanje posameznih primerov na dvostranski podlagi, upoštevaje pri tem specifičnost posameznih primerov, pri čemer pa ne smemo sprejeti pristopa, ki bi veljal za vse, saj bi lahko na dolgi rok pripeljal do izkrivljanja načel prostega trga, kar je škodljivo.

Naj dodam, da smo na področju socialnega partnerstva predlagali novo tarifno prilogo za leto 2016 in da so pogajanja s sindikati še vedno v teku.

Poleg tega bi rad še omenil, da smo lani dobili novega namestnika predsednika nadzornega sveta, gospoda Roberta Senico, predsednika uprave Nove KBM, in imenovali novo odgovorno urednico Bančnega vestnika, gospo Matejo Lah Novosel.

Med preostale pomembne dosežke v letu 2015 sodi tudi nadaljevanje konstruktivnega sodelovanja s pristojnimi institucijami v državi. Odbori in delovne skupine Združenja so redno obravnavali problematiko z različnih področjih, Izobraževalni center in Bančni vestnik pa sta uspešno nadaljevala svoje poslanstvo z aktualnimi programi in prispevki strokovnih avtorjev. Na tem področju bi želel poudariti uspešno organizacijo Tedna finančnega opismenjevanja.

Verjamemo, da je Združenje skozi svoje dejavnosti in s sodelovanjem v javnih razpravah pripomoglo k ohranjanju in krepitvi ugleda slovenskih bank in hranilnic ter na ta način imelo pomembno vlogo v graditvi zaupanja komitentov in deležnikov v banke.

Vse to smo dosegli v okolju, v katerem še naprej prevladujejo težave in izzivi za bančni sektor ter za slovensko gospodarstvo na splošno. Razmere, ki smo jim bili priča v lanskem letu, so terjale določeno racionalizacijo aktivnosti Združenja s ciljem, da se zagotovi učinkovito in trajnostno naravnano delovanje Združenja v prihodnih letih. Ob tej priložnosti in glede na prej povedano bi rad sklenil to sporočilo z zahvalo vsem članom in članicam

Sporočilo predSednika

5


nadzornega sveta Združenja in njihovim namestnikom ter namestnicam, vsem članom številnih odborov in delovnih skupin, ki delujejo v okviru Združenja, kot tudi zaposlenim, ki so veliko prispevali k učinkovitemu delovanju Združenja bank Slovenije ter s tem k boljši podobi bank in hranilnic v očeh njihovih partnerjev.

Giancarlo Miranda,predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije

6


Rezultati gospodarstva so bili v preteklem letu spodbudni, na eni strani zaradi pričakovane gospodarske rasti, ki sta jo generirala predvsem izvoz in večja osebna potrošnja, na drugi strani zaradi boljših poslovnih rezultatov v bančnem sektorju doma in v tujini.

Različni kazalniki iz premoženjske bilance kot tudi bilance uspeha bank kažejo, da postaja bančni sistem trdnejši in odpornejši proti novim nepredvidenim dogodkom, ki so lahko posledica velikih tržnih nihanj. V okviru slednjih velja na prvem mestu vsekakor omeniti obrestno politiko Evropske centralne banke in posledično rastoče obrestno tveganje. V zadnjem letu smo bili priče dodatni obrestni volatilnosti, ki se kaže v zmanjšanih obrestnih maržah, daljših kreditnih ročnostih, rastočem deležu vpoglednih denarnih vlog in upadajočem neto obrestnem prihodku. Razumljivo, taka bilančna struktura pomeni ob hitri obrestni spremembi veliko dohodkovno tveganje, ki ga ne morejo popraviti neobrestni prihodki, saj ti zaradi sprememb v drugih segmentih prav tako izkazujejo negativna gibanja.

V minulem letu se je bistveno spreminjal tudi poslovni model v bankah, kajti kreditiranje nebančnega sektorja, predvsem v segmentu podjetij, se je že sedmo leto krčilo, hkrati pa se je povečeval delež finančnega premoženja, ki je ob koncu leta že presegal znesek financiranja podjetij. V ozadju tako velikih sprememb je več vzrokov, med katerimi so najpomembnejši predvsem naslednji: domače kreditno povpraševanje je še vedno na nizki ravni, med drugim zaradi razdolževanja podjetij ter izboljšanja razmerja med lastniškim in izposojenim kapitalom, dobra in uspešna podjetja izboljšujejo svojo materialno bazo z dodatnim varčevanjem, kar je vidno tudi v bančnih bilancah, kjer je bila rast tovrstnih vlog največja, delno se zadolžujejo v tujini ali v okviru poslovne skupine, če so njen sestavni del, in, ne nazadnje, splošna investicijska klima je na bistveno nižji ravni kot pred krizo, ko so letne investicije dosegale skoraj tretjino letnega BDP. Na obeh straneh pogodbenega razmerja je na podlagi »krizne izkušnje« občutiti zadržanost oziroma večjo preudarnost, pri podjetjih pri odločitvi za nove investicije, na bančni strani pa pri ocenjevanju kreditne sposobnosti in vseh preostalih tveganj, ki sicer spremljajo vsako srednjeročno oziroma dolgoročno poslovanje. Tako poslovno prakso spremlja tudi denarna politika Evropske centralne banke, ki na eni strani že od začetka preteklega leta daje v obtok dodatne količine denarja (60 milijard evrov mesečno), s čimer ne vpliva na dodatno kreditno ponudbo bank, temveč na njeno ceno, obrestno mero, in na tečaj evra nasproti najpomembnejšim valutam.

Rezultati take denarne politike se v veliki meri kažejo v zadolževanju javnega sektorja, pri katerem se dolg povečuje, hkrati pa se izdatki za plačilo obresti znižujejo, kar pomeni, da marsikje vlada prepričanje, da prihaja do konsolidacije javnega dolga, kar je največja zmota in hkrati razlog, da se zaradi tega ne izvajajo že večkrat napovedane strukturne reforme. Celotno poslovno situacijo poslabšuje tudi vedno nova in dodatna regulacija, pri čemer so prav za bančni sektor spremembe najintenzivnejše. Zaradi tega ima bančni sektor vse več lastniškega kapitala ob hkratnem krčenju bilančne vsote

Uvod

7


oziroma različnih poslovnih razmerij. Od tod logično vprašanje, kako doseči primerno dobičkonosnost, da bodo potencialni investitorji zainteresirani za solastništvo v bankah, ki tudi v prihodnje ostajajo najpomembnejši kreditor za zadovoljevanje potreb v celotnem gospodarskem sektorju ter še posebej v segmentu malih in srednjih podjetij, ki tudi v Sloveniji pomenijo pretežni del gospodarstva. Zaradi ugodne likvidnosti, ki jo na eni strani generira denarna politika, na drugi strani rastoče varčevanje nebančnega sektorja in konservativna investicijska politika, se na ponudbenem kreditnem trgu zaostrujejo »terms of trade«, ki negativno vplivajo na rezultat v bilanci uspeha.

Nadzorni svet Združenja bank Slovenije si je ob tem skupaj s številnimi odbori prizadeval za normalizacijo razmer na trgu in zmanjšanje različnih tveganj ter v ta namen sprejel tudi ustrezne dokumente kot priporočila oziroma opozorila za odgovorno ravnanje vseh bančnih posrednikov, bodisi da gre za novo financiranje bodisi da se iščejo nove rešitve za prezadolžena podjetja, predvsem v segmentu malih in srednjih podjetij.

S tega zornega kota moramo ponovno ugotoviti, da je težko razumeti domačo davčno prakso, ki se še vedno trudi, da na preteklih primerih, kjer so dejstva znana, želi dokazovati nasprotovanje načelu »skrbnega bankirja«, ne da bi pri tem vnaprej opredelila ta pojem, ki ga poznajo vsi civilni zakoniki v Evropi, konkretneje, s potrebno kazuistiko.

Negotovost, ki jo povzroča taka praksa, škoduje celotnemu trgu in hkrati zastavlja vprašanje, kaj je s pravno državo na področju bančne poslovne prakse. To vprašanje je še pomembnejše v luči nove bančne zakonodaje, ki je stopila v veljavo sredi maja preteklega leta; slednja je na podlagi evropske regulative prevzela evropsko raven denarnih kazni, hkrati pa pustila »administrativno nagrajevanje«, ki je v praksi pri državnih bankah, nedotaknjeno.

Še na nekaj ne smemo pozabiti, konec preteklega leta je minilo prvo leto delovanja enotne nadnacionalne supervizije 128 sistemskih bank, ki v evropski denarni uniji združujejo prek 80 odstotkov bilančne vsote celotnega bančnega sistema. Kaj je eno od najpomembnejših spoznanj neposrednega nadzora? Da je ob enotni evropski zakonodaji dnevna bančna praksa zelo različna. Vzroki za temeljne razlike so v tako imenovanih nacionalnih kompetencah pri opredelitvi različnih bančnih kategorij, v sedem tisoč različnih modelih za ugotavljanje tveganja na podlagi regulative Basel II, kot tudi v različnih definicijah tako imenovanih slabih kreditov, predvsem v segmentu hipotekarnih kreditov. »Inventura« bančne prakse že nakazuje pot h korekciji obsežne regulative, ki je – z namenom večje varnosti in stabilnosti – pripeljala tudi do bistveno višjih stroškov pri celotnem bančnem poslovanju, kar se na koncu zrcali v konkurenci oziroma donosu na kapital.

Nekaj vidikov opisanih vprašanj bo tudi v prihodnje zaposlovalo bančna vodstva, regulatorje in številne odbore, ki delujejo v okviru Združenja bank Slovenije in poskušajo reševati posamezne konkretne probleme. Združenje bank Slovenije si bo ob tem prizadevalo, da najnovejše težave kot tudi rešitve najdejo prostor v reviji Bančni vestnik kot tudi v izobraževalnem procesu, ki ga organizira skupaj s svojim članstvom. Prav gotovo bo doseganje racionalnosti in uspešnega delovanja finančnih posrednikov v novih razmerah eno od osrednjih vprašanj, ki bo zaposlovalo v prvi vrsti lastnike bank in hranilnic.

8


Bančni sektor doma in v tujini bremeni vrsta dodatnih stroškov, izhajajočih iz nove regulative, ki zadevajo na eni strani novoustanovljeno nadnacionalno supervizijo, stroške za domačo supervizijo, udeležbo v posebnem skladu za zavarovanje depozitov, kot tudi v evropskem skladu za pomoč bankam.

V novih, oteženih razmerah poslovanja, ki zahtevajo nov pristop in dodatno racionalizacijo, deluje v pokriznem obdobju tudi samo Združenje bank Slovenije, ki je v zadnjih štirih letih svoje proračunske izdatke zmanjšalo skoraj za 30 odstotkov.

Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim vsem članom nadzornega sveta Združenja kot tudi vsem drugim, ki kot predstavniki bank in hranilnic delujejo v različnih odborih in delovnih skupinah, za vsa prizadevanja, ki jih vlagajo za korist celotne bančne skupnosti. Enaka zahvala gre tudi vsem sodelavcem, ob hkratni želji, da bi bili v prihodnje doseženi še boljši rezultati v zadovoljstvo celotnega članstva.

Dr. France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije

9


nadzorni Svet zdrUženja bank Slovenije1

Predsednik mag. Giancarlo Miranda, Banka Koper d.d.

Namestnika predsednika Janko Medja, Nova Ljubljanska banka d.d.Robert Senica, Nova Kreditna banka Maribor d.d.

ČlaniSonja Anadolli, Deželna banka Slovenije d.d.Andrej Andoljšek, Gorenjska banka d.d.dr. Heribert Fernau, Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.mag. Jože Lenič, Abanka d.d.Mitja Otorepec, Summit Leasing Slovenija d.o.o.Probanka d.d.mag. Vojka Ravbar, SKB banka d.d.mag. Sibil Svilan, SID banka d.d.dr. Jaka Vadnjal, Hranilnica Lon d.d.Stefan Vavti, UniCredit Banka Slovenija d.d.

Namestniki članovJožef Bradeško, SID banka d.d.Blaž Brodnjak, Nova Ljubljanska banka d.d.mag. Damijan Dolinar, UniCredit Banka Slovenija d.d.Igo Gruden, Probanka d.d.Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.Igor Kragelj, Banka Koper d.d.Bojan Mandič, Hranilnica Lon d.d.Nataša Mohorčič Zobec, SKB banka d.d.Mojca Osolnik Videmšek, Gorenjska banka d.d.Andrej Pucer, NLB LeasingMojca Štajner, Deželna banka Slovenije d.d.Aleksander Vozel, Abanka d.d.Sabina Župec Kranjc, Nova Kreditna banka Maribor d.d.

1 Sestava na dan 31. decembra 2015. Janko Medja je bil član do 5. februarja 2016, dr. Heribert Fernau do 31. decembra 2015, Igo Gruden pa je bil namestnik člana do 10. februarja 2016.

10


nekateri makroekonomski podatki za slovenijo Realna rast BDP (v %) Letna rast cen, inflacija v letu (v %) Povprečna letna inflacija (v %) Vir: SURS

nekateri podatki za slovenski bančni sektor

Bilančna vsota Kapital PosojilaPosojila nebančnemu sektorju Obveznosti do bank Obveznosti do nebančnega sektorja Čiste obresti Bruto dohodek Operativni stroški Izguba/dobiček pred obdavčitvijo Vir: Mesečna informacija o poslovanju bank, Banka Slovenije, februar 2016

2015 2014Število zaposlenih v bančnem sektorju 10.298 10.667Vir: poročila članic ZBS

20152,9

-0,5-0,5

2014(v mio EUR)

38.7144.192

25.42921.5406.221

24.426832

1.231687

-106

nadzorni Svet zdrUženja bank Slovenije1

20142,60,20,2

2015(v mio EUR)

37.4114.423

23.51620.3584.754

25.140746

1.119686195

11


ekonomika bančnega poslovanja

Širše področje ekonomike bančnega poslovanja, ki vključuje bančno računovodstvo z davčno obravnavo ter poročanjem Evropskemu bančnemu organu (EBA) in Evropski centralni banki (ECB), področje notranje revizije in področje upravljanja tveganj, je bilo skozi celotno leto 2015 zaznamovano z intenzivnim sodelovanjem z ministrstvom za finance, Banko Slovenije in Finančno upravo RS.

Prek odborov in delovnih skupin Združenja bank Slovenije (Združenja) smo aktivno sodelovali pri pripravi in medresorskem usklajevanju predloga novega Zakona o bančništvu (ZBan-2), vzpostavitvi poročanja na podlagi novih enotnih tehničnih standardov ITS (Internal Technical Standards) EBA v poročevalski okvir, uskladitvi konkretnih podatkovnih podlag za enotni kreditni register pri Banki Slovenije ter pri spremljanju novosti davčne zakonodaje.

V zvezi z davčnimi novostmi smo posebno pozornost namenjali še vedno nerešenim vprašanjem davčne obravnave odpisov in oslabitev ter s tem povezanim davčnim inšpekcijskim pregledom, pa tudi problematiki začetnega poročanja bank na podlagi meddržavnega sporazuma FATCA (Foreign Account Tax Compliance Act) in implementaciji zahtev nove direktive o avtomatični izmenjavi podatkov s področja obdavčenja (AEOI – Automatic Exchange of Information).

odb or za računovodstvo

Na ravni odbora so se vse leto sproti reševala računovodska vprašanja bank, izmenjavala so se strokovna stališča in izkušnje dobre prakse, bodisi na sejah v živo bodisi korespondenčno. Vprašanja so se med drugim nanašala na računovodsko evidentiranje kapitalskih naložb v nacionalni reševalni sklad, izračun predhodnih prispevkov v enotni reševalni sklad, restrukturirane nedonosne izpostavljenosti, na poročanje dodatnih likvidnostnih metrik in lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika.

V pripravah na pričakovani zahtevni projekt obvezne uveljavitve MSRP 9 z začetkom leta 2018 je bila v prvi polovici leta 2015 organizirana skupna delavnica, ki so se je udeležili tudi predstavniki odbora za tveganja. Osrednja tema je bila predstavitev konkretnega modela pričakovanih izgub (Expected loss model), pri katerem gre za prikaz knjiženja in izračuna rezervacij v skladu z novim standardom.

Pretežni del aktivnosti je bil usmerjen v projekt prenove in širitve enotnega kreditnega registra, ki se je izvajal med ožjo skupino predstavnikov bank in strokovnimi službami Banke Slovenije. V tem okviru so bili pripravljeni kompleksen nabor podatkovnih atributov in spremembe relevantnih podzakonskih predpisov (sklepa o ocenjevanju izgub iz

aktivnoSti zdrUženja v letU 2015

12


kreditnega tveganja bank in hranilnic, navodila za izvajanje sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij ter metodologije vpogleda v podatke o zadolženosti komitentov…).

Sodelovali smo tudi pri vzpostavitvi šifranta tujcev in šifranta povezanih oseb, dosežen pa je bil tudi zamik pri poročanju mesečnih in četrtletnih podatkov bank (na jesen leta 2016), medtem ko naj bi poročanje dnevnih podatkov za pravne osebe steklo jeseni leta 2017.

Skupina za davke Med ključnimi nalogami skupine za davke je bilo v letu 2015 – poleg nadaljnjega usklajevanja z ministrstvom za finance in Finančno upravo RS glede davčnega priznavanja odhodkov iz prevrednotenja – tudi intenzivno spremljanje priprave zakonodaje na področju uvedbe davčnih blagajn (Zakona o davčnem potrjevanju računov) ter dogajanj na evropski ravni glede morebitne uvedbe davka na finančne transakcije.

S pripombami in komentarji smo se aktivno vključevali v postopke predhodnih javnih posvetovanj v zvezi z Zakonom o davčnem postopku in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

Skupina za AEOI (avtomatično izmenjavo podatkov s področja obdavčenja) S podobnim namenom boja proti davčnim utajam in davčnemu izogibanju v čezmejnih primerih, kot ga ima s strani ZDA vzpostavljen sistem poročanja po FATCA, sta Evropska unija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2014 oblikovali zakonodajne podlage za obvezno samodejno izmenjavo informacij o finančnih računih (CRS – Common Reporting Standard). S podpisom sporazuma v oktobru 2014 se je Slovenija zavezala, da bo prva izmenjava informacij o finančnih računih stekla že v letu 2017 (podatki o imetniku računa, stanju na računu, dohodkih iz finančnega premoženja…).

Da bi zagotovili ustrezno strokovno obravnavo in pravočasno pripravo bank na zahteve omenjenega področja, je bila v septembru 2015 ustanovljena nova delovna skupina – skupina za AEOI. V decembru je bila izdana zloženka z informacijami in napotki za stranke bank, ki vključuje predstavitev samodejne izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčenja.

Skupina za FATCA V aktivnostih z državnimi deležniki je Združenje tudi v letu 2015 opravljalo proaktivno koordinacijsko vlogo pri zastopanju interesov vseh gospodarskih interesnih združenj s področja finančnega sistema (Slovenskega zavarovalnega združenja, Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, Združenja članov borze vrednostnih papirjev…).

V prvi polovici leta 2015 so banke zaključevale skrbne preglede svojih komitentov z izkazanimi »US indici« ter se pripravljale na prvo obvezno poročanje Finančni upravi RS in nato ameriškim davčnim oblastem, ki se je začelo sredi leta.

Člani skupine so s strokovnimi službami Finančne uprave RS in ministrstvom za finance usklajevali Pravilnik o poročanju finančnih institucij po sporazumu FATCA. Opravljenih je bilo več sestankov o vprašanjih operativno-tehnične izvedbe poročanja po FATCA.

aktivnoSti zdrUženja v letU 2015

13


odb or za upravljanje s tveganj i

Člani odbora so v začetku leta 2015 posredovali svoje strokovne pomisleke strokovnim službam Banke Slovenije zaradi odstopanja med definicijami EBA in sklepom o izgubah iz kreditnega tveganja – v zvezi z opredelitvijo nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti.

V nadaljevanju je z Banko Slovenije potekalo usklajevanje metodološke ustreznosti definicij dogodka neplačila, oslabitev in nedonosnih naložb glede na pravila EBA ter predpostavk postopka SREP/ICAAP (proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala). Člani odbora so s svojimi komentarji aktivno sodelovali tudi pri spremembah sklepa Banke Slovenije o poslovnih knjigah in sklepa o ocenjevanju izgub – z izvedbenimi navodili.

V drugi polovici leta je potekalo več usklajevanj z nadzornikom glede osnutka Smernic za izračun stopnje neplačila in stopnje izgube, na podlagi katerega so banke dolžne pripraviti svoje individualne ocene.

Člani odbora so pripravili in izvedli tudi tradicionalno spletno anketo med predstavniki oddelkov za tveganja v bankah, in sicer o prihodnjih makroekonomskih tveganjih. Oblikovali so svoje stališče in predloge dopolnitev v okviru projekta Poenotenje vloge za pridobitev kredita pri Zbornici računovodskih servisov Slovenije.

Oktobra pa so v odboru izpeljali dobro obiskan in strokovno aktualen posvet o upravljanju tveganj v bankah.

Skupina za kreditna zavarovanja Člani skupine so začeli pripravljati med bankami poenoten nabor podatkov iz evidenc Geodetske uprave RS, ki so za banke merodajni pri presoji ustreznosti zavarovanja kreditnih izpostavljenosti. V nadaljevanju je bil pripravljen tudi predlog o izvozu podatkov iz Registra nepremičnin (REN) Geodetske uprave RS.

odb or za notranjo rev iz i jo

Tudi v letu 2015 so bile ključne aktivnosti odbora povezane zlasti s strokovno pripravo in organizacijo tradicionalnega letnega posveta notranjih revizorjev, ki je bil septembra. Na njem so predstavili naslednje teme: izvajanje z zakonodajo zahtevanih revizijskih pregledov, vloga notranje revizije pri lastniškem preoblikovanju podjetja, obravnava terjatev bank do podjetij v postopku prestrukturiranja, pojav novih vrst tveganj in vpliv na notranje revidiranje v bankah.

Člani odbora so na svojih srečanjih med letom obravnavali tudi širšo aktualno problematiko dela notranjih revizorjev in oblikovali svoje stališče do potrebnih sprememb Pravilnika Slovenskega inštituta za revizijo o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.

Na predlog članov odbora je po uveljavitvi novega ZBan-2 Banka Slovenije vsem bankam in hranilnicam poslala pismo o glavnih novostih zakona s posebnim poudarkom na tistih, ki vplivajo na področje notranje revizije v bankah.

14


denarni in kapitalski trgi

odb or za zakl adništvo

Odbor je opravljal vlogo koordinatorja aktivnosti med bankami članicami odbora, predstavniki Banke Slovenije in predstavniki ministrstva za finance, predvsem s ciljem pravočasnega ukrepanja za učinkovito upravljanje likvidnosti bančnega sistema. Na rednih sejah je bila najobširnejša razprava namenjena aktualnim spremembam regulative, monetarni politiki in zadolževanju države; srečanj so se redno udeleževali predstavniki Banke Slovenije iz oddelkov bančnih operacij ter sistemskega nadzora in regulative ter predstavniki direktorata za zakladništvo v okviru ministrstva za finance. Med najaktualnejšimi temami naj omenimo vzpostavitev, način upravljanja in stroške sklada za reševanje bank pri Banki Slovenije ter vse večjo poročevalsko obremenitev bančnega sistema, kar pomeni problem na vseevropski ravni zaradi preobširnosti in razhajanj med poročili Evropskega bančnega organa (EBA), Evropske centralne banke in baselskega odbora.

Na področju likvidnosti je odbor analiziral razmere na dolžniških trgih in razpravljal o možnostih financiranja, usklajeval pobude za enoten nastop članic pri zagotavljanju sistemskih pogojev likvidnosti bančnega sektorja ter oblikoval predloge rešitev za morebitno institucionalizacijo denarnega trga in druge ukrepe.

Člani odbora so spremljali tudi preostale aktualne informacije s finančnih trgov in področja širše regulative, aktivno sodelovali z drugimi delovnimi telesi Združenja (zlasti delovno skupino za EMIR), nadaljevali aktivnosti zbiranja in izmenjave informacij s področja zakladništva ter zagotavljali strokovno pomoč pri oblikovanju izobraževalnih programov za področje zakladništva.

odb or za zaledna in skrbniška vprašanja

Člani odbora so se na rednih sejah seznanjali z aktualnimi informacijami in aktivnostmi, ki so vplivale na zaledne funkcije področja finančnih trgov in skrbništvo vrednostnih papirjev. O vsebinah, ki so bile obravnavane na sestankih Post Trading Working Group pri Evropski bančni federaciji (EBF), je člane ažurno prek e-sporočil oziroma neposrednih predstavitev na sejah odbora informiral predstavnik Združenja v navedeni skupini. Pri tem je v ospredje postavil predvsem Uredbo o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (CSDR), katere implementacijo je Klirinško-depotna družba predstavila tudi na posvetu zakladnikov in zalednih/skrbniških služb, ter Uredbo o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe (SFTR), katere namen je zagotovitev učinkovitega poročanja podrobnih informacij o poslih financiranja z vrednostnimi papirji (SFT) repozitorijem sklenjenih poslov (TR) ter razkritje teh informacij vlagateljem v investicijske sklade.

Tudi aktivnosti na področju TARGET2-Securities (T2S) je predstavnica Združenja v nacionalni uporabniški skupini TARGET2-Securities (T2S NUG), ki deluje v okviru Banke Slovenije, sproti predstavljala na sejah odbora, hkrati pa so članice Združenja ponovno posredovale pobudo za oživitev skupine za harmonizacijo (MIG), ki bi obravnavala vprašanja v zvezi s prilagajanjem na T2S, kar je bilo na decembrskem sestanku T2S NUG tudi potrjeno.

15


V okviru odbora sta bili posebno dejavni delovna skupina za EMIR (European Market Infrastructure Regulation) in delovna skupina za vprašanja skrbniških bank. V okviru prve so člani – poleg predstavitev zakonodajnih novosti – predvsem izmenjavali izkušnje pri poročanju repozitorijem sklenjenih poslov pri usklajenosti podatkov. Druga pa je redno obravnavala objavljene predloge splošnih aktov (sklepe) Agencije za trg vrednostih papirjev s področja Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3) in razpravljala tudi o drugih temah s področja skrbništva ter pri tem poskušala sodelovati z nadzornimi institucijami.

odb or za invest ic i jske storitve

Člane odbora za investicijske storitve s štiriletnim mandatom je nadzorni svet Združenja potrdil na 4. redni seji dne 4. marca 2015. Pobudo za ustanovitev odbora je dalo osem bank članic Združenja članov borze vrednostnih papirjev – GIZ z namenom približevanja oziroma povezovanja obeh združenj. Kot glavne naloge so bile opredeljene ažurno seznanjanje z dokumenti, sprejetimi pri Evropskem organu za vrednostne papirje (ESMA), pojasnjevanje predpisov in posredovanje relevantnih informacij, ki zadevajo trg vrednostnih papirjev.

Odbor se je v letu 2015 sestal na ustanovni seji, na kateri so imenovali predsednika in namestnika predsednika odbora in se dogovorili o načinu sodelovanja z Združenjem članov borze vrednostnih papirjev. Poleg omenjenih formalnih zadev sta bili na seji v ospredju zlasti dve temi, predlog sprememb Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) in priprave na implementacijo direktive o trgu finančnih instrumentov (MiFID II).

poslovanje s prebivalstvom

V odboru za poslovanje s prebivalstvom se je tudi v letu 2015 nadaljevala obravnava problematike pri uporabi osebnih računov za poslovne namene; v skladu z ugotovitvami je odbor ponovno predlagal spremembo Zakona o davčnem postopku. Po sprejetju sprememb zakona pa je odbor na pristojna ministrstva naslovil prošnjo za podrobnejše odgovore na večkrat postavljena vprašanja bank v zvezi s poročanjem v naslednje evidence: Register transakcijskih računov, SISBON, poročanje skladno z Navodilom o vsebini, načinu in rokih zbiranja in posredovanja podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih, poročanje podatkov o prilivih na transakcijskih računih fizičnih oseb Finančni upravi RS, poročanje stanja TRR v E-socialo in poročanje na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Predstavniki odbora so sodelovali v mešani ad hoc delovni skupini s predstavniki odbora za pravna vprašanja ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi s pripravo Zakona o potrošniških kreditih, v katerega bo implementirana direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine. Člani odbora so sodelovali tudi v mešani delovni skupini za pripravo izobraževanj za osebje dajalca kredita, ki izhajajo iz zahtev 57. člena novega Zakona o potrošniških kreditih. Člani odbora so dali tudi pripombe k osnutku Priporočil o izvajanju vinkulacij zavarovalnih polic, predstavnica odbora pa se je udeležila usklajevalnega sestanka o tej temi pri Slovenskem zavarovalnem združenju.

Odbor za poslovanje s prebivalstvom je vse leto aktivno spremljal novosti pri pripravi nove zakonodaje (Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, Zakon o alternativnem

16


reševanju potrošniških sporov, Zakon o varstvu potrošnikov) ter smernic za njeno izvajanje (Smernice o navzkrižni prodaji finančnih storitev, Smernice v zvezi z zaostalimi plačili in zapadlimi hipotekami, Smernice o obravnavanju kreditojemalcev, ki zamujajo z odplačili hipotekarnih kreditov). Odbor se je seznanjal tudi s študijami Evropske komisije v zvezi s potrošniki. Obravnavana pa je bila tudi pobuda Banke Slovenije o vzdrževanju bankomatske mreže v RS. Odbor je na pobudo Banke Slovenije večkrat obravnaval problematiko metodologije za izračun nadomestil za osnovni bančni račun. Z namenom oblikovanja ustrezne rešitve so se predstavniki odbora večkrat sestali s predstavniki Banke Slovenije. Odbor je obravnaval tudi pobude zunanjih subjektov v zvezi s finančnim opismenjevanjem in reševanjem položaja prezadolženih strank ter predlagal, da Splošni poslovni pogoji bank v RS zaradi vsebinske zastarelosti in nastanka nove zakonodaje, ki ureja to področje, ugasnejo s koncem leta 2015.

Spletna stran www.vseobanki.si je bila dopolnjena z nekaj novimi izrazi in vsebinami.

Delovna skupina za varnost oseb in premoženja Delovna skupina je na svojih sestankih redno obravnavala kriminalna dejanja (rope, napade na bankomate, goljufije…) in nenormalne situacije (na primer begunsko krizo). Največji del aktivnosti je usmerjala v naloge preventivne zaščite, kar neposredno zmanjšuje možnost škodnih dogodkov. Delovna skupina je obravnavala tudi druga aktualna vprašanja (sodelovanje s Telekomom pri izboljšavah sistema za prenos alarmnih signalov) in sodelovala z različnimi institucijami (Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, Policijsko upravo Ljubljana, Generalno policijsko upravo, ministrstvom za notranje zadeve). Predstavnika skupine sta sodelovala v delovni skupini za prenovo Pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, ki je delovala v koordinaciji Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Skupina za varnost oseb in premoženja je v okviru javne obravnave dala tudi pripombe k predlogu Pravilnika o nadzoru vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ter obravnavala priporočila policije v zvezi z ropi v finančnih institucijah. Tudi v letu 2015 je bila v okviru skupine izvedena nacionalna raziskava o ropih in drugih oblikah napadov na banke, ki poteka v državah članicah EU v okviru Evropske bančne federacije.

poslovanje s podjetj i in prestrukturiranje terjatev

Področje poslovanja s podjetji je zaznamovalo delovanje v dveh smereh, in sicer pri reševanju še vedno aktualne problematike slabih kreditov in pri vzpostavljanje dobre bančne prakse pri novem financiranju podjetij. Področje poslovanja s podjetji se je tudi organizacijsko preoblikovalo.

Pri problematiki slabih kreditov v podjetjih je bilo nedvoumno potrjeno, da so v okviru Združenja sprejeta Slovenska načela finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu opravila pozitivno vlogo, še posebej v primerih velikih podjetij, kjer je bilo na strani finančnih organizacij veliko deležnikov. Na tej podlagi je bila tako že prestrukturirana večina slabih terjatev v velikih podjetjih, ki tvorijo hrbtenico gospodarstva. Ob nujnosti reševanja slabih terjatev tega segmenta podjetij in posledično osredotočenosti na velika podjetja se je nato pokazala potreba, da se pristopi tudi k bolj sistematičnemu reševanju

17


te problematike v drugih, torej srednjih in malih podjetjih, ki zahtevajo drugačen pristop. Njihov položaj najbolj zaznamuje dejstvo, da gre tu za veliko večje število gospodarskih podjemov, pri čemer so ti vezani osebno na poslovodje oziroma lastnike, ki so običajno temelj delovanja takih podjetij, zato že poznani mehanizmi, ki so na razpolago pri velikih podjetjih, tu ne pridejo vedno v poštev. Ravno tako je po drugi strani znano, da je pri takih podjemih udeleženih manj kreditnih institucij. Iz vseh teh razlogov se je pristopilo k oblikovanju specifičnih, a poenotenih smernic za reševanje problematike slabih kreditov malih in srednjih podjetij. S sodelovanjem Banke Slovenije so bile dogovorjene in sprejete Smernice za prestrukturiranje mikro, malih in srednjih podjetij, ki urejajo to področje.

Pri izvajanju sprememb insolvenčne zakonodaje smo ugotavljali, da nekatere spremembe omogočajo zlorabe sprejetih institutov, kar vodi v manjše poplačilo upnikov, kot bi bilo mogoče, zato smo pristojnemu ministrstvu predlagali nove spremembe, ki bodo vsaj delno uveljavljene v noveli Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G).

Banke pri financiranju podjetij ugotavljajo, da se udeleženci financiranja srečujejo s spremenjenimi razmerami na trgu; ta je na eni strani visoko likviden, hkrati pa se je agregatno kreditno povpraševanje zmanjšalo, kar ima za posledico nevarno zniževanje obrestnih pritiskov, ki naj bi pokrivali minimalna tveganja, s katerimi se srečujejo banke kreditorice. Taka gibanja na trgu so pripeljala do spoznanja, da je treba – če se želimo izogniti ponavljanju napak, ki so se v bančnem sektorju zgodile v preteklosti – sprejeti »pravila obnašanja«, ki naj bi jih tržni udeleženci pri dnevni praksi spoštovali v čim večji meri. Na tej podlagi in s tem namenom so bila sprejeta Načela odgovornega kreditiranja gospodarskih družb.

Za področje poslovanja s podjetji je bil prvotno ustanovljen poseben odbor; ker pa gre pri bankah članicah za dve povsem različni področji, je bil preoblikovan v dva odbora, in sicer v odbor za problematiko rednega financiranja podjetij in odbor za problematiko reševanja slabih naložb pri članicah.

pl ačiln i promet in projekt sepa

Odbor za plačilni promet se je v letu 2015 sestal na šestih rednih sejah, hkrati pa so člani izvedli glasovanje še na dveh korespondenčnih sejah. Odboru je v začetku leta nadzorni svet podaljšal mandat za naslednja štiri leta, člani pa so z večino za predsednika ponovno potrdili Borisa Bjelico. Odbor je bil prek predstavnika Združenja v Evropskem plačilnem svetu sproti seznanjen z aktualnimi informacijami o obstoječih rešitvah SEPA, hkrati pa tudi z razvojem inovacij v plačilnem prometu ter aktivnostmi drugih ponudnikov plačilnih storitev, ki pomenijo konkurenco bančnemu okolju. Navedene aktivnosti so bile obravnavane v okviru pristojnih delovnih skupin, predvsem delovne skupine za kreditna plačila SEPA in delovne skupine za direktne obremenitve SEPA.

Na podlagi že uveljavljenega sodelovanja opazovalcev iz podjetja Bankart in Banke Slovenije na sejah odbora ter na sestankih delovnih skupin SEPA so bili člani redno seznanjeni z dejavnostmi na področju sistemov SEPA v okviru SIMP (infrastruktura SEPA za

18


mala plačila) ter z informacijami s sestankov delovnih skupin v okviru Evropske centralne banke, kjer sodelujejo predstavniki Banke Slovenije.

Odbor je obravnaval predlog določitve zgornje meje vrednosti spletnih plačil za zavezujočo avtentifikacijo komitenta uporabnika storitev spletnih plačil, ki je na podlagi smernic EBA začela veljati 1. avgusta 2015, ter problematiko uporabe poravnalnih računov IBAN udeležencev plačilnega sistema TARGET2-Slovenija v plačilnih transakcijah ter s tem povezana napačna nakazila za poravnalni račun Banke Slovenije.

Predstavniki odbora so sodelovali tudi na sestankih nacionalnega sveta za plačila pri Banki Slovenije, kjer sta bili predstavljeni uvedba rešitve za e-soglasja pri direktnih obremenitvah SEPA in priprava novega papirnega plačilnega naloga s kodo QR, v kateri bodo zajeti vsi podatki s plačilnega naloga. Obe aktivnosti sta bili poleg predstavitve na sestankih nacionalnega sveta za plačila predstavljeni tudi na posebnem sestanku predstavnikom Slovenskega zavarovalnega združenja in predstavnikom Trgovinske zbornice z namenom pridobitve ustreznih povratnih informacij drugih deležnikov v zvezi z omenjenimi novostmi.

Na sejah odbora so redno poročali tudi o aktivnostih delovne skupine za posredovanje podatkov iz bančnih evidenc Finančni upravi RS; ta delovna skupina je v letu 2015 na sestankih s predstavniki Finančne uprave RS obravnavala in iskala predloge rešitev za poročanje v praksi, hkrati pa zagotavljala tudi vsebinsko pomoč posameznim bankam pri pripravi ustreznih poročil na podlagi poizvedb pri Finančni upravi RS.

Delovna skupina za e-račun je izvedla aktivnosti za vključevanje drugih procesorjev e-dokumentov kot novih udeležencev v Sistemu e-račun, pripravila obvestilo za javnost o upoštevanju standardov za izmenjavo e-računov v medbančnem Sistemu e-račun ter predlagala, da si začnejo udeleženci Sistema e-račun izmenjavati (izdajati in sprejemati) e-račune za medsebojne storitve. Delovna skupina je pripravila tudi predlog uvedbe novih e-dokumentov v Sistem e-račun (e-naročilnica, e-dobavnica, e-dobropis, e-bremepis, e-opomin, e-zavrnitev e-računa, e-zavrnitev e-opomina in direktno plačilo). Vse aktivnosti delovne skupine so bile na koncu predstavljene na seji odbora, hkrati pa so bili za nadaljevanje aktivnosti na Bankartu sprejeti ustrezni sklepi.

V letu 2015 so se predstavniki delovne skupine za e-izvršbe sestali s predstavniki Vrhovnega sodišča RS in se dogovorili o nadaljevanju aktivnosti za začetek e-izmenjave sklepov o izvršbi, pri čemer sta bili oblikovani dve delovni skupini, in sicer za vsebinski del rešitve in za tehnični oziroma informacijski del povezave med Vrhovnim sodiščem RS in bankami.

19


s ocialno partnerstvo

Med pomembnejše zadeve, s katerimi se je ukvarjalo Združenje v letu 2015, sodijo vsekakor dejavnosti na področju kolektivnega dogovarjanja oziroma socialnega partnerstva.

Januarja 2015 so bili glede na določila kolektivne pogodbe usklajeni zneski najnižjih osnovnih plač iz tarifne priloge Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije (KPDb).

Konec septembra je Združenje obema sindikatoma poslalo predlog nove tarifne priloge h kolektivni pogodbi, saj je bila tarifna priloga veljavna do 31. decembra 2015. Predlog je pripravila posebna ad hoc delovna skupina, potrjen pa je bil na odboru za KPDb in nato z modifikacijo sprejet še na nadzornem svetu Združenja. Združenje je sindikatoma predlagalo sklenitev nove tarifne priloge z določenimi spremembami glede na dotedanjo. Oba sindikata sta prav tako posredovala svoj predlog. Prvo pogajalsko srečanje je bilo sredi oktobra, sledilo je še nekaj srečanj, vendar se pogajanja do konca leta niso končala, ampak so se nadaljevala še v letu 2016.

odb or za kpdb

V lanskem letu je bil zaradi poteka mandata ponovno imenovan odbor za KPDb v prenovljeni sestavi. Odbor je na prvi seji izbral predsednika odbora in dve namestnici predsednika. Odbor za KPDb se je na svojih sejah največ ukvarjal z zgoraj opisanimi temami in ob tem potrjeval predloge gradiv za seje nadzornega sveta.

Odbor je obravnaval tudi predloge sindikata za predsednika komisije za razlago KPDb, vendar jih ni podprl, ob tem pa v okviru odbora niso bili evidentirani morebitni drugi primerni kandidati za predsednika te komisije.

V okviru odbora je bila v začetku leta oblikovana pobuda ministrstvu za finance za razlago Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, in sicer glede izplačila regresa za leto 2015 v finančnih družbah, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno več kot 25-odstotni lastnik premoženja. Odgovor ministrstva je bil posredovan članom odbora.

pravni posl i in skl adnost poslovanja

Področje pravnih poslov je skrbelo za sklic ene redne ter ene korespondenčne seje skupščine, več rednih in dopisnih sej nadzornega sveta Združenja, sej odbora za pravna vprašanja, odbora za KPDb in odbora za skladnost poslovanja ter večjega števila sestankov delovnih skupin obeh omenjenih odborov. Prav tako je področje pravnih poslov zagotavljalo pomoč pri delu odbora za preprečevanje pranja denarja.

V lanskem letu je na podlagi skupščinskih sklepov članstvo v Združenju prenehalo Sparkassen leasingu d.o.o., Ljubljana, nove članice pa so postale Sparkasse Leasing S, družba za financiranje d.o.o., Ljubljana, BKS-Leasing družba za leasing, financiranje in trgovino, d.o.o., Ljubljana in BPF Financiranje d.o.o., Ljubljana. Prav tako so bile sprejete

20


nekatere spremembe v članstvu nadzornega sveta Združenja, nova člana sta postala Jaka Vadnjal in Robert Senica, ki je postal tudi namestnik predsednika, novi namestniki pa Blaž Brodnjak, Sabina Župec Kranjc, Andrej Pucer in Stojan Hostnik.

V okviru področja smo ob sodelovanju bank in hranilnic pripravili vrsto pobud za spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki so bile poslane pristojnim ministrstvom in Banki Slovenije, ob tem smo spremljali novosti na pravnih področjih, ki so bila v tem obdobju v ospredju. Omeniti gre pobude za spremembe in dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) (s poudarkom na 102.a členu) in Zakona o davčnem postopku (ZDavP).

V zvezi z izvrševanjem sklepov o izvršbi smo oblikovali in pristojnim ministrstvom ter drugim institucijam poslali več pobud, na primer da bi se Zakon o izvršbi in Zakon o davčnem postopku še bolj poenotila, dalje glede prevzemanja primarnosti s strani centralne banke, kadar je sklep o izvršbi izdan za dolžnika, ki je banka oziroma hranilnica, ena najpomembnejših pa je prav gotovo pobuda ob zadnji noveli obeh omenjenih zakonov, naj se bankam v nasprotju z ustavo ne omejuje zaračunavanje stroškov izvrševanja sklepov o izvršbi. Pri tem, na žalost, kljub vsem argumentom nismo bili uspešni. Veliko energije je bilo vložene tudi v pripravo zadnje novele Zakona o davčnem postopku, ki je espejem prinesla možnost poslovanja prek enega računa.

Področje pravnih poslov je sodelovalo tudi pri oblikovanju pripomb k novemu Zakonu o bančništvu, Zakonu o potrošniških kreditih (prenos direktive o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine v nacionalni zakon), Zakonu o enotnem kreditnem registru in Zakonu o izvensodnem reševanju potrošniških sporov. V zvezi z zadnjim so se konec leta začele priprave na uskladitev aktov poravnalnega sveta z novim zakonom in s tem na kasnejšo registracijo. Veliko časa je bilo posvečenega tudi formalnopravnim vprašanjem glede valutne klavzule in negativne obrestne mere, vendar v zvezi s tem ni bilo oblikovano nobeno mnenje.

Pravno področje je sodelovalo tudi pri vrsti aktivnosti, ki so potekale v okviru drugih delovnih področij in so tam podrobneje opisane. Poudariti je treba predvsem dejavnosti pri spremljanju problematike prenosa enotnega kreditnega registra v Banko Slovenije, prenovo internega poslovnika za delo poravnalnega sveta in sprejetje kodeksa za uredniški odbor Bančnega vestnika, vključeno je bilo tudi v aktivnosti v zvezi z direktivo o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov.

V letu 2015 so bile na skupščini Združenja sprejete dopolnitve Bančnega kodeksa, spremenjena je bila pogodba o ustanovitvi Združenja. Konec leta pa je nadzorni svet imenoval še nadomestnega predsednika poravnalnega sveta, in sicer je bil na to mesto imenovan Janez Srebot, upokojeni vrhovni sodnik.

Področje pravnih poslov je skupaj z drugimi deležniki oblikovalo programe za posvet pravnikov, posvet kadrovikov, posvet o preprečevanju pranja denarja in posvet o skladnosti poslovanja za leto 2015.

21


Uspešno je bil na pobudo Evropske bančne federacije opravljen vpis v register transparentnosti EU.

odb or za pravna vprašanja

Odbor je na svojih sejah obravnaval vrsto pomembnih zadev, med katerimi omenimo formalnopravna vprašanja glede valutne klavzule in negativne obrestne mere, pri čemer pa ni bilo sprejeto nobeno stališče.

V okviru odbora je bila pripravljena pobuda za prilagoditev ZFPPIPP in ZIZ v zvezi s financiranjem nakupa nepremičnin v sodnih postopkih, ki je bila poslana ministrstvu za pravosodje. Odbor se je na svojih srečanjih dotaknil tudi vprašanj skrbnosti dobrega gospodarstvenika pri odpisih in oslabitvah, obravnaval je gradiva, ki jih je v zvezi z vinkulacijami zavarovalnih polic pripravilo Slovensko zavarovalno združenje, in razpravljal o vprašanju ustavnosti Zakona o organu in skladu za reševanje bank.

Odbor je tudi potrdil spremembe vseh treh priporočilnih navodil Združenja (izvršbe, izvršnica, poizvedbe), skupaj s predstavniki za plačilni promet pa so bile pripravljene tudi spremembe navodil za unovčevanje menic. Obravnaval je še 129. člen osnutka novega ZPPDFT glede inšpekcijskih pooblastil Urada RS za preprečevanje pranja denarja, vprašanje odbora za kartično poslovanje v zvezi s storitvami MoneySend, posredovanje zaupnih bančnih podatkov policiji in dileme pri neposredni izvršljivosti notarskih zapisov.

Odbor je obravnaval tudi problematiko izplačila pogrebnih stroškov in v zvezi s tem oblikoval dopis za Skupnost centrov za socialno delo.

Na seji odbora so bile tudi oblikovane teme za letni posvet bančnih pravnikov.

V okviru odbora je delo nadaljevala delovna skupina za pripravo priporočila Navodila za izvrševanje sklepov o izvršbi pri bankah, ki je večkrat sproti posodabljala besedilo navodila in ob tem sodelovala tudi pri dopolnitvah šifranta za kode namenov na področju plačilnega prometa. Na pobudo Banke Slovenije je bila pripravljena pojmovna uskladitev obstoječih storitev, ki jih banke ponujajo komitentom pri izvrševanju sklepov o izvršbi in sklepov o zavarovanju; ta uskladitev omogoča primerljivost storitev bank. Prav tako sta bili v okviru odbora oblikovani pobudi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in nekaterim najpomembnejšim zbornicam, da naj pri nakazilih prejemkov uporabljajo pravilne kode namenov. Delovna skupina za Navodilo za unovčevanje izvršnic pa je na svojem srečanju oblikovala spremembe in dopolnitve tega navodila. Delovna skupina za pripravo priporočila Navodila o posredovanju zaupnih podatkov je večkrat posodobila omenjeno navodilo. V zvezi z novim Zakonom o bančništvu se je delovna skupina za Navodilo o posredovanju zaupnih podatkov osredotočila na 6. točko tretjega odstavka 126. člena novega Zakona o bančništvu, ki v nasprotju s starim zakonom določa, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja »v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki«. Po proučitvi je skupina sprejela stališče, da namen nove dikcije ni v tem, da bi se posamezna podlaga za posredovanje omejila ali izključila. O tem je Združenje pridobilo tudi stališče ministrstva za finance.

22


odb or za skl adnost poslovanja

V začetku leta se je dotedanja delovna skupina za skladnost poslovanja preoblikovala v odbor za skladnost poslovanja.

Predstavniki odbora so sodelovali na delavnicah skupaj s predstavniki Banke Slovenije, na katerih je bil obravnavan osnutek Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, oblikovana je bila vrsta pripomb, mnoge od njih so bile upoštevane.

Odbor za skladnost poslovanja je spremljal in obravnaval vrsto aktualnih vprašanj, o katerih so člani skupine tudi izmenjali svoje izkušnje iz prakse, kot na primer glede pričakovanega usklajevanja z novim ZBan-2 ter usklajevanja s CRR in ITS/RTS, glede kazenskega pregona notranjih in zunanjih prevar ter glede upravljanja notranjih informacij v banki in s tem povezanim nadzorom zaposlenih.

V okviru odbora je bil pripravljen program posveta o skladnosti poslovanja, ki je tudi lani potekal v sodelovanju s Slovenskim zavarovalnim združenjem.

informatika

Na področju informatike smo v letu 2015 opravili vrsto nalog in tako uresničili načrtovani program dela odbora za informatiko. Odbor je bil v letu 2015 na novo imenovan in se je sestal na treh sejah. Nadaljeval je prizadevanja za čim širšo uporabo enotnega univerzalnega komunikacijskega vmesnika ZBS B2B pri institucijah in partnerjih članic Združenja, kar je vključevalo obsežno organizacijo, korespondenco in koordinacijo vseh potrebnih aktivnosti.

V letu 2015 nam je tako uspelo vzpostaviti izmenjavo podatkov in poročil prek komunikacijskega vmesnika ZBS B2B v produkciji med članicami Združenja in Finančno upravo RS. Komunikacijski vmesnik ZBS B2B se uporablja za poročanje podatkov o prilivih na TRR fizičnih oseb, podatkov po FATCA in za poročanje podatkov iz bančnih evidenc na Finančno upravo RS. Zadovoljstvo z rezultati, ki so posledica uporabe komunikacijskega vmesnika ZBS B2B, je izrazila tudi Finančna uprava RS. V maju so bila opravljena testiranja komunikacijskega vmesnika ZBS B2B za izmenjavo podatkov z Banko Slovenije in ob tem ugotovljena nekatera neskladja pri načinu implementacije vmesnika, dejavnosti za polno uporabo vmesnika pa se bodo nadaljevale še v letu 2016.

Dosežen je bil dogovor, da bo migracijo na uporabo komunikacijskega vmesnika ZBS B2B za izmenjavo sporočil med Bankartom in članicami Združenja vodil Bankart. Aktivnosti z Bankartom se prav tako nadaljujejo v letu 2016, saj gre zaradi širokega nabora izmenjave za obsežen in zahteven projekt.

Junija smo se sestali s predstavniki Vrhovnega sodišča RS v zvezi z elektronsko izmenjavo sklepov o izvršbah. Usklajeno je bilo, da se bo za elektronsko izmenjavo sodnih pisanj med bankami in Vrhovnim sodiščem RS uporabljala aplikacija sodišča

23


in da se bo slednja dokončno razvila s testiranji v sodelovanju Vrhovnega sodišča RS in bank. Preizkušanja se bodo predvidoma začela v začetku leta 2016. Ko pa bo elektronska izmenjava stekla v produkciji, bo to tako za članice Združenja kot za Vrhovno sodišče RS velik dosežek, ki bo omogočil prihranek časa, denarja in drugih sredstev.

Urad RS za preprečevanje pranja denarja je začetek testiranj uporabe komunikacijskega vmesnika ZBS B2B za izmenjavo podatkov napovedal decembra 2015, v nadaljevanju pa se pričakujejo še uskladitev in informatizacija novega enotnega elektronskega obrazca za poročanje ter določitev postopka izmenjave.

Članice Združenja so v letu 2015 širile uporabo komunikacijskega vmesnika tudi pri svojih komitentih, zaradi zahtev poročanja po FATCA so se za uporabo vmesnika odločile tudi zavezanke za poročanje po FATCA, med njimi torej tudi zavarovalnice in lizinške družbe.

V okviru nadaljevanja prizadevanj za standardizacijo izmenjave podatkov in širitve uporabe komunikacijskega vmesnika ZBS B2B zaradi večje učinkovitosti in nižjih stroškov na strani vseh udeležencev smo na javni spletni strani objavili predstavitveno brošuro z naslovom Za izmenjavo podatkov/sporočil z vašo banko ali hranilnico lahko uporabite brezplačen komunikacijski vmesnik ZBS B2B. Kot pripomoček pri namestitvi vmesnika smo dodali še najpogostejša vprašanja podjetij oziroma institucij in odgovore Združenja. Ker smo v letu 2015 komunikacijski vmesnik ZBS B2B tudi varnostno pregledali, smo javno objavili še potrdilo o opravljenem varnostnem pregledu. Za nove komitente in partnerje bank uporabnike komunikacijskega vmesnika ZBS B2B smo objavili obrazec o pristopu k testiranju izmenjave sporočil prek vmesnika in obrazec za pristop k uporabi.

Odbor za informatiko si je vseskozi izmenjaval informacije, izkušnje in stališča glede nove zakonodaje in standardov s svojega področja ter tesno sodeloval s preostalimi delovnimi telesi Združenja. Marca je sprejel Varnostna priporočila za mobilne naprave, ki jih uporabljajo banke in hranilnice kot pripomoček pri določanju pravil uporabe mobilnih naprav zaposlenih.

Na področju informatizacije standarda za izmenjavo sporočil med bankami in partnerji, ki ga pokriva delovna skupina za e-standarde, smo v prvem četrtletju 2015 v sodelovanju z zunanjim podjetjem opravili varnostni pregled komunikacijskega vmesnika ZBS B2B. Glede na rezultate tega pregleda je skupina nato pripravila varnostne in nekatere funkcionalne nadgradnje vmesnika in verificirala odpravljene pomanjkljivosti.

Sicer se je delovna skupina skozi vse leto ukvarjala z nadgradnjami komunikacijskega vmesnika ZBS B2B, izvedla je preizkušanja kar treh različic. Januarja je začela testirati različico vmesnika, ki je bila nadgrajena z naslednjimi funkcionalnostmi: avtentikacija v komunikaciji, zavračanje prevelikih datotek, možnost nastavitev posredniškega strežnika, več možnosti pri nastavitvi poštnega strežnika, zamenjava besedila v pregledih poslanih in prejetih sporočil ter zavračanje prevelikih delov sporočil. Testiranje je bilo končano marca 2015. Septembra smo znova testirali, in sicer nadgrajeno različico glede na rezultate varnostnega pregleda vmesnika. Skupina je v pripravah na testiranje pripravila testne scenarije, podroben pregled ugotovitev in zapisnik ter v nadaljevanju uskladila potrebne popravke vmesnika in pripadajoče dokumentacije. Testiranje je končala novembra in decembra začela testirati še

24


popravke, ko je bila nato oblikovana še sprememba oziroma popravek tehničnega standarda komunikacijskega vmesnika ZBS B2B.

Prav tako so člani delovne skupine sodelovali pri izvajanju vseh preizkusov izmenjav podatkov s partnerji oziroma podjetji, poskrbeli so za vse preizkuse z uvodoma naštetimi institucijami. Septembra je skupina glede na rezultate testiranja vmesnika za izmenjavo poročil za Banko Slovenije pripravila ugotovitve testiranja in jih posredovala Banki Slovenije.

Skupina je v letu 2015 intenzivno sodelovala z vsemi vpletenimi institucijami in partnerji bank kot tehnično strokovni organ pri namestitvah komunikacijskega vmesnika s ciljem, da bi dosegli čim širšo uporabo. V poletnih mesecih je tako skupina zagotavljala strokovno pomoč zavezancem za poročanje po FATCA pri namestitvi in vzpostavitvi vmesnika. Oblikovala je številne odgovore na tehnična vprašanja uporabnikov.

V okviru skupine sta bili v letu 2015 oblikovani še dve podskupini, in sicer delovna skupina za koordinacijo in operativno izvedbo migracije na uporabo komunikacijskega vmesnika ZBS B2B za izmenjavo sporočil med Bankartom in članicami Združenja ter tehnična skupina za izmenjavo podatkov med Vrhovnim sodiščem RS in članicami Združenja. Prva skupina je na sestanku opravila pregled področij, na katerih bi se najprej začela izmenjava z Bankartom prek vmesnika ZBS B2B. Na podlagi načrtovane izmenjave prek vmesnika ZBS B2B z Bankartom je skupina nato predlagala nadgradnjo vmesnika z namenom zagotavljanja potrebne visoke ravni razpoložljivosti sistema in vzpostavitve možnosti sprožanja »na poziv«.

Tehnična skupina za izmenjavo podatkov med Vrhovnim sodiščem RS in članicami Združenja se je sestala dvakrat, pripravila je specifikacije za integracijo vmesnika ZBS B2B s sistemom Vrhovnega sodišča RS, a se zaradi stroškovnega vidika ta integracija ni uresničila. Po proučitvi sistema Vrhovnega sodišča RS je bil sprejet dogovor, da se v nadaljevanju za elektronsko izmenjavo sodnih pisanj med Vrhovnim sodiščem RS in članicami Združenja skupaj razvije obstoječi sistem Vrhovnega sodišča RS.

Varnostni forum odbora za informatiko se je v letu 2015 sestal na petih sejah. Pomembna stalna naloga varnostnega foruma je bila izmenjava informacij in izkušenj na področju informacijske varnosti. Prav tako je delovno področje varnostnega foruma zajemalo tolmačenje, izmenjavo mnenj in rešitev v domači zakonodaji in zakonodaji EU v zvezi s spletnimi in mobilnimi storitvami. Varnosti forum je posebno pozornost namenil priporočilom Evropske centralne banke oziroma Evropskega bančnega organa na tem področju. Posebna delovna skupina varnostnega foruma je v letu 2015 dokončala pripravo minimalnih varnostnih zahtev na področju mobilnih naprav, ki jih uporabljajo banke. Člani foruma so sodelovali tudi pri pripravi izobraževalnih programov in obvestil za javnost v zvezi z zagotavljanjem informacijske varnosti.

25


i zobraževalna dejavnost

Odbor za izobraževanje je po obravnavi pri članicah Združenja sprejel katalog programov Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije. Izobraževalni programi so bili objavljeni tudi na spletnih straneh Združenja, kjer so bila na voljo tudi vsa obvestila o razpisih, dopolnitvah in spremembah načrtovanih dejavnosti.

V letu 2015 je različne oblike izobraževanj (seminarji, delavnice, šole, e-izobraževanja, učenje na daljavo, strokovna srečanja, okrogle mize…) obiskalo skupaj 2.145 udeležencev (2.513 v letu 2014). Svoje znanje in izkušnje je v programih Združenja delilo 233 predavateljev iz domačih in tujih finančnih, akademskih in drugih institucij. V minulem letu smo imeli večjo udeležbo na klasičnih programih s 1.769 udeleženci (1.451 v letu 2014), manj aktivnosti pa pri e-izobraževanju s 376 udeleženci (1.062 v letu 2014).

Organizirali smo 16 strokovnih srečanj (13 posvetov, Bančno konferenco, Dan slovenskih bančnikov in okroglo mizo), na katerih je bilo skupno 848 udeležencev (795 v letu 2014). Ponovno je bilo največje zanimanje izkazano za Dan slovenskih bančnikov (154 udeležencev), na katerem sta nastopila tudi guverner Banke Slovenije in minister za finance. Predstavniki Združenja in njenih članic so s predstavniki Evropske centralne banke razpravljali o prihodnosti bančnega sistema, nadzoru, financiranju podjetij ter novih poslovnih modelih v bankah. Med najbolj obiskanimi srečanji so bili še Bančna konferenca, Posvet o upravljanju tveganj v bankah, Posvet zakladnikov ter zalednih in skrbniških služb ter Posvet o odkrivanju in preprečevanju pranja denarja.

Ob evropskem tednu denarja, ki je na pobudo Evropske bančne federacije potekal v drugem tednu marca 2015, smo organizirali več dejavnosti, katerih tema je bilo finančno opismenjevanje. Na okrogli mizi smo s predstavniki drugih finančnih združenj, Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor in članic Združenja razpravljali o aktivnostih in projektih, namenjenih finančnemu opismenjevanju. Organizirali smo strokovno srečanje, kjer so bili predstavnikom osnovnih in srednjih šol predstavljeni programi, aktivnosti in možnosti sodelovanja različnih deležnikov pri finančnem izobraževanju mladostnikov. Organizirali in izvedli smo predavanja in delavnice za učence, dijake in učitelje v osnovnih in srednjih šolah.

Dan slovenskih bančnikov in aktivnosti v okviru evropskega tedna denarja je gostilo Združenje bank Slovenije.

V lanskem letu smo pripravili deset novih programov: Novosti Zakona o bančništvu ZBan-2, Korporativno upravljanje v slovenskih bankah, Poročanje o nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenostih, Priprave na MSRP 9 – osnovni parametri tveganja, Oslabitve po novem MSRP 9, Novi standard MSRP 9, Prepoznavanje sumljivih transakcij, primeri in tipologije pranja denarja, Ocena tveganja prevar v bankah, Učinkovito vodenje, motivacija in učinkovita komunikacija, Pospešeno branje po metodi Power reading professional, zadnje štiri v obliki delavnic. Za programe je bilo veliko zanimanja, izvedli smo jih devet s 432 udeleženci.

V daljših programih – to so Bančno poslovanje, Bančna šola, Finančna analiza podjetja in Plačilni promet –, ki jih že vrsto let ponujamo v obliki šol in smo jih izvedli tudi

26


lani, je bilo 79 udeležencev (67 v letu 2014). V programu Bančno poslovanje kandidati dobijo gradiva za samostojno učenje, z njimi organiziramo tri posvetovalna srečanja. Predvideni čas izobraževanja je šest mesecev, kandidati, ki uspešno opravijo preizkus znanja, pridobijo evropski bančni certifikat »European Foundation Certificate in Banking«. Program Bančna šola poteka učilniško v treh delih (11 dni + izpit), Plačilni promet in Finančna analiza sta štiridnevna programa, Plačilni promet z zaključnim izpitom.

Izpite opravljajo tudi udeleženci delavnic Prepoznavanje pristnosti in primernosti gotovine, Prepoznavanje ponarejenih dokumentov in programa Menjalniško poslovanje. Klasične izpite je lani tako opravljalo 157 kandidatov, največ s področja gotovinskega poslovanja. Preverjanje znanja je sestavni del tudi vseh programov, ki potekajo v obliki e-izobraževanja. E- izobraževanje v programih s področja preprečevanja pranja denarja in informacijske varnosti na delovnem mestu je v 16 izvedbah potekalo 77 dni v letu.

Pri pripravi in izvajanju izobraževalnih programov je Izobraževalni center sodeloval s predstavniki domačih in tujih finančnih, akademskih in drugih institucij, ki so pripomogli k uspešni uresničitvi načrtovanih dejavnosti. Svoje znanje in izkušnje je z udeleženci v programih delilo 233 predavateljev iz članic Združenja, Banke Slovenije, ministrstva za finance, Evropske centralne banke, Evropske bančne federacije, Leaseurope, Finančne uprave RS, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstva za notranje zadeve, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, Agencije za zavarovalni nadzor, revizijskih in svetovalnih družb, sodišč, univerze, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, Zveze potrošnikov Slovenije in še mnogo drugih.

Programe Izobraževalnega centra Združenja priznava Slovenski inštitut za revizijo kot dopolnilno izobraževanje za podaljšanje oziroma ohranjanje licenc zaposlenim na področju računovodstva, revizije, poslovnih financ, informacijskih sistemov in davkov. Udeleženci in predavatelji vlogo za priznanje kreditnih točk s potrdilom o udeležbi in programom vložijo sami neposredno pri inštitutu. S predstavniki Agencije za nadzor nad revidiranjem in ministrstva za finance smo nadaljevali prizadevanja za ureditev priznavanja izobraževanj, ki jih Slovenski inštitut za revizijo podeljuje programom zunanjih ustanov. Kot primer dobre prakse navajamo Arhiv RS, ki programe izobraževanja ocenjuje in sporoči točke že pred izvedbo. Seminarju Hramba dokumentarnega gradiva v banki s poudarkom na elektronskem arhiviranju, ki ga organizira Izobraževalni center Združenje, Arhiv RS podeljuje kreditne točke skladno s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti uslužbencev, javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Slovenski inštitut za revizijo je takšno prakso že izvajal v preteklosti.

Udeležili smo se tudi zaključne konference projekta »Triple E«, sofinanciranega od Evropske komisije, ki je bila septembra v Bruslju. Projekt Evropskega združenja izobraževalcev za bančništvo in finance (EBTN) se nanaša na implementacijo instrumentov vseživljenjskega učenja: evropski okvir kvalifikacij, evropski sistem kreditnih točk v strokovnem usposabljanju in priporočila o zagotavljanju kakovosti. Cilj projekta je zagotavljanje kakovosti, transparentnosti in prepoznavnosti strokovne usposobljenosti zaposlenih v finančnem sektorju. Projekt ponuja priporočila o ureditvi akreditacij

27


izobraževalnih programov in izobraževalcev, še posebej v primerih, ko akreditacije niso urejene na nacionalni ravni.

Za Izobraževalni center Združenja omenjeni projekt pomeni zahtevo po prenovi izobraževalnega programa Bančno poslovanje. Prenova evropskega bančnega certifikata »European Foundation Certificate in Banking«, za katerega je Izobraževalni center Združenja pri Evropskem združenju izobraževalcev za bančništvo in finance akreditiran že od leta 2004, torej več kot deset let, namreč prinaša tudi zahtevo po prilagoditvi programa in ponovni akreditaciji najkasneje s 1. januarjem 2017.

Certifikate EFCB, ki jih Združenje podeljuje skupaj z Evropskim združenjem izobraževalcev za bančništvo in finance, je maja 2015 prejemnikom izročil direktor Združenja dr. France Arhar na posvetu kadrovikov in izobraževalcev.

V letu 2015 smo sodelovali tudi v področnem odboru za poklicne standarde na Centru RS za poklicno izobraževanje, projektni skupini za finančno opismenjevanje pri Evropski bančni federaciji, sestankih Evropskega združenja izobraževalcev za bančništvo in finance ter odboru za izobraževanje pri Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije.

odb or za izobraževanje

V začetku leta 2015 je nadzorni svet Združenja imenoval nove člane odbora za izobraževanje z mandatom do konca leta 2018. Na prvi seji novega odbora v marcu so se člani dogovorili, da za predsednico imenujejo mag. Danico Ozvaldič, svetovalko uprave Poštne banke Slovenije d.d., za namestnico predsednice pa mag. Greto Malec, takrat direktorico upravljanja kadrov v Banki Celje d.d.

Odbor se je seznanil z delovanjem odbora v prejšnjem mandatu, aktivnostmi Izobraževalnega centra v letu 2014 ter načrtom dela za leto 2015. Potrdil je tudi predlog izobraževalnih programov Združenja za leto 2016.

Odbor je spremljal predloge delovne skupine za pripravo izhodišč za licenco bančnega svetovalca ter pobudo Evropskega centra za finančno pismenost o licenci za finančnega svetovalca. Pridružil se je mnenju odbora za prebivalstvo, da se licenciranje bančnih profilov ureja sektorsko.

V zvezi s prenosom direktive o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine je odbor predlagal, da delovna skupina za poklicne standarde v sodelovanju s predstavniki odbora za poslovanje s prebivalstvom pripravi predlog izobraževalnega programa za kreditne posrednike. Revizija obstoječih poklicnih standardov v bančništvu se prelaga na kasnejši termin, ko bodo znane zahteve po izobraževanju in usposobljenosti kreditnega posrednika. Delovna skupina se je sestala dvakrat konec leta in predlagala dopolnitve oziroma spremembe osnutka Zakona o potrošniških kreditih v delu, ki se nanaša na izobraževanje.

28


bančni vestnik

V letu 2015 je izšlo 12 številk revije, in sicer osem enojnih, od tega ena mednarodna, ter dve dvojni številki. Zaradi racionalizacije poslovanja se je povprečni obseg revije zmanjšal na 48 revijalnih strani. Uredniški odbor Bančnega vestnika je spremljal vključevanje revije v bazo Scopus, pri čemer smo v sodelovanju z Narodno univerzitetno knjižnico dopolnili vlogo za vključitev revije v to bazo. Scopus je mednarodna multidisciplinarna bibliografska zbirka revij s citatnim indeksom, ki jo gradi največji založnik mednarodne znanstvene literature Elsevier B. V. in ki ponuja različna orodja za analizo citiranosti avtorjev ali dokumentov, odmevnosti revij ali celih institucij. Zapisi v Scopusu so indeksirani v globalnih indeksih orodjih za odkrivanje informacij, kot so EBSCO EDS, Primo ali Summon. Namen vključitve revije v Scopus je pridobitev večjega števila kvalitetnih akademskih razprav za objavo v rubriki znanstvenih in/ali strokovnih člankov. Prav tako je bila na uredniškem odboru sprejeta pobuda za vključitev v Repec, mednarodno bazo, ki omogoča razvrščanje revij na podlagi citiranosti. Za potrebe vključitve v omenjene mednarodne bibliografske baze je bil pripravljen tudi Etični kodeks, v katerem so določeni standardi za objave člankov v Bančnem vestniku. Imenovana je bila uredniška skupina za pripravo koncepta mednarodne številke revije, ki je izšla novembra, naslov osrednje teme pa je bil Bančni sektor na razpotju – izzivi za prihodnost.

pr akt ivnost i in publ ic ist ika

V okviru publicistične dejavnosti smo izdali Letno poročilo Združenja bank Slovenije 2014. V okviru PR aktivnosti Združenja smo skrbeli za reaktivno komuniciranje z javnostmi oziroma mediji. V sodelovanju s strokovnimi službami Združenja in PR predstavniki članic smo organizirali, pripravljali in usklajevali odgovore na novinarska vprašanja. Največ novinarskih vprašanj se je nanašalo na zadeve okrog izvrševanja sklepov o izvršbi v bankah, na uvedbo davčnih blagajn in predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o odpisu dolgov. Vključevali smo se v dejavnosti preostalih delovnih teles Združenja pri pripravi gradiv za javno objavo. Sodelovali smo pri pripravi desetih sporočil za javnost in tako krepili proaktivno komuniciranje Združenja z javnostmi. Pripravili in izvedli smo PR posvet, ki je bil izobraževalne narave.

Skozi vse leto smo vsebinsko urejali in vzdrževali nacionalne spletne strani SEPA (www.sepa.si), javne spletne strani (www.zbs-giz.si) in ekstranet Združenja (info.zbs-giz.si). Z objavami smo sledili celotni aktivnosti tako Združenja kot njegovih delovnih teles. Ažurno smo objavljali in urejali naštete spletne strani, pri čemer je bilo največ aktivnosti na ekstranetu, ki je namenjen interni bančni javnosti. Vsak teden ob četrtkih smo za uporabnike ekstraneta, zaposlene pri članicah Združenja, pripravljali eBilten. Objavili smo 39 eBiltenov.

29


področje l iz inga

Še v lanskem poročilu smo optimistično ugotavljali, da zadnja korespondenca z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo iz novembra 2014 o spremembah potrošniške zakonodaje (ZVPot) kaže pozitiven premik v smeri prepoznavnosti lizinške dejavnosti. Njihov letošnji osnutek ZVPot načeloma res potrjuje to smer, obenem pa se zdi, da hoče »za vsak primer« še vedno ohraniti pojmovanje lizinga kot »prodaje na obroke«, kar ni sprejemljivo. Slabše pa je očitno zaznavanje lizinške dejavnosti, kot izhaja iz prvega osnutka ZPotK-2 istega ministrstva, kjer se je lizing izključeval kot dejavnost, ki bi lahko še naprej opravljala potrošniško nepremičninsko financiranje. Izhajajoč iz te zmedenosti pri razumevanju lizinga pri enem in istem ministrstvu, ugotavljamo, da je treba biti za doseganje pravilne umestitve lizinške dejavnosti še vedno zelo pazljiv na vsakem koraku. S podobno situacijo se očitno srečuje dejavnost tudi po Evropi, saj so kolegi iz Leaseurope z velikim zadovoljstvom sprejeli predstavitev z letošnje mednarodne »Conference on challenges for debt restructuring and financing of SMEs« (Konferenca o izzivih pri prestrukturiranju dolgov in financiranju malih in srednjih podjetij), ki sta jo v Ljubljani organizirala Banka Slovenije in Evropska komisija. V prikazu predstavnika Evropske komisije oziroma njenega Generalnega direktorata za ekonomske in finančne zadeve je bila namreč jasno podana tudi definicija lizinga kot rednega financiranja pri definiciji alternativnih virov financiranja, in sicer »Alternative sources of finance – Anything that is not bank loans or leasing (and money from family and friends)«. To so predstavniki Leaseurope komentirali kot velik napredek in izrazili upanje, da bo to zdaj postala stalnica definicije Evropske komisije. V vsebinskem pogledu pa je opazen napredek tudi v novem ZBan-2, kjer je bil v celoti povzet naš predlog nove definicije finančnega lizinga/zakupa.

V tem letu se je zgodil napovedani vstop novih članic, tako da je bilo ob koncu leta v Združenju 18 lizinških članic. Obenem je dejstvo, da je mogoče zmanjševanje števila članic iz različnih razlogov, tudi zaradi težnje vključevanja lizinške dejavnosti v okvir bančne licence tistih članic, ki so v lasti bank. Podoben proces združevanja pravnih subjektov se dogaja tudi na bančni strani, obravnavane teme pa se v obeh delih članstva pogosto prekrivajo (varstvo potrošnikov, pranje denarja in podobno), zato je bila bančnemu delu članstva predlagana racionalizacija delovanja glede na vsebino aktivnosti in ne samo na vrsto članstva, kjer pa dokončnega dogovora še ni.

Področje motornih vozil ostaja najpomembnejši segment dejavnosti. V začetku leta je na Gospodarski zbornici Slovenije potekal posvet o srednjeročnih usmeritvah sistema registracij vozil v RS z relevantnimi deležniki. V ospredju so bila lizinški dejavnosti že znana dejstva, da naj bi bilo v Sloveniji preveč registracijskih organizacij (okoli 170) in je zaradi tega stanje na trgu težko obvladljivo. Oblikovanih je bilo več predlogov za ureditev razmer. Predstavniki pristojnih ministrstev so predvsem poudarjali, da so kadrovsko podhranjeni, in to podkrepili tudi s številkami, kjer je bilo denimo razumeti, da sta na ministrstvu za infrastrukturo samo dva zaposlena na področju za promet. Ob tem smo vnovič opozorili, da zaradi lastne varnosti in uresničevanja zahtev zakonodaje nujno potrebujemo dostop do podatkov o svojih vozilih (spletni servis MRVL), in potem tudi pisno obrazloženo k temu pozvali pristojno ministrstvo, od koder pa, predvidoma tudi zaradi kadrovske podhranjenosti, ni odziva, čeprav smo poskušali tudi neposredno še prek vzdrževalca aplikacije MVRL. Se je

30


pa zadeva razvila pozitivno na AJPES, kjer so nam dali na razpolago spletni servis zastav motornih vozil.

Urad RS za preprečevanje pranja denarja je pripravil dolgo časa napovedovane spremembe zakona in jih poslal članicam Združenja v predhodno obravnavo. Skupaj z bančnim delom smo oblikovali pripombe k tem spremembam in jih zagovarjali na sestanku. Posebne pripombe lizinške dejavnosti so bile tako glede nerešenih vprašanj naše dejavnosti kakor tudi kreditnih posrednikov. Na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma je dejavna tudi Leaseurope, ki si pri mednarodnih nadzornih organizacijah prizadeva doseči pripoznavanje lizinške dejavnosti kot nizko tvegane in s tem primerne za poenostavljeno izvajanje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, izrecno pa pri smernicah Evropskega bančnega organa.

Na davčno–računovodskem področju je Finančna uprava RS izdala mnenje o odpovedi pogodb in DDV, ki je bilo skladno z našimi predlogi. V praktičnem izvajanju pa so nato, po zaznavi lizinških družb, nastala odstopanja in napovedi sprememb. Po poizvedbi na Finančni upravi RS smo prejeli odgovor, da še vedno velja izdano mnenje, so pa po njihovem odstopanja mogoča, ker gre lahko za drugačno dejansko stanje, predvsem način izvajanja. Vprašanja so se pojavljala tudi v zvezi s kolizijo davka na finančne storitve (DFS) in davka na dodano vrednost (DDV), kjer je bilo ravno tako pojasnjeno, da je treba izhajati iz načina opravljanja posla in dejanskega stanja. Ministrstvu za finance smo predlagali spremembe Zakona od davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v zvezi s tako imenovano tanko kapitalizacijo, ki ni prilagojena dejanskemu stanju lizinške dejavnosti kot finančne dejavnosti. Ministrstvo za okolje in prostor je pritrdilo našemu mnenju, da lizinške družbe niso zavezanci za okoljsko dajatev za odpadlo elektro in elektronsko opremo.

Poročanje Banki Slovenije poteka brez večjih težav. Banka Slovenije je začela povratno trimesečno objavljati podatke na podlagi trimesečnih poročanj lizinških družb. Poročanja so objavljana z zamikom, vendar je Banka Slovenije napovedala, da bo zdajšnji zamik skrajšan na največ en mesec, torej objava podatkov naslednji mesec po mesecu poročanja. Na podlagi vpeljanega poročanja so z Banko Slovenije potekali pogovori o poglobljenem poročanju, ki bi nato vodilo v povratno poročilo lizinškim družbam, kjer bi bili na voljo primerljivi podatki, ki jih na evropski ravni za dejavnost obdeluje Leaseurope. Pogovori so bili uspešni. Banka Slovenije je konec leta izdala popravke ustreznih aktov, ki bodo omogočali dodaten zajem podatkov in povratno informiranje lizinških družb.

V zvezi s slabimi terjatvami, predvsem v bančnem sektorju, Banka Slovenije, tudi na podlagi poročila OECD, ugotavlja, da dobršen del slabih terjatev v malih in srednjih podjetjih ostaja nerešen, saj se je glavnina aktivnosti doslej osredotočala na velika podjetja, ki tvorijo hrbtenico sistema in bi bile posledice njihovega propada lahko veliko bolj boleče. Banka Slovenije je dala pobudo in pripravila osnutek za izdelavo smernic restrukturiranja terjatev v malih in srednjih podjetjih. V posebni delovni skupini pri Združenju so bile te smernice nato usklajene in prilagojene dejanskemu stanju ter bodo potrjene na seji nadzornega sveta Združenja kot priporočena dobra praksa tudi za lizinško dejavnost.

O obsegu novega nepremičninskega financiranja ugotavljamo, da ostaja na nizkih ravneh, še posebej v primerjavi s predkriznim obdobjem. Zaradi prenosov nepremičninskih portfeljev in njihove prodaje se je občutno znižala tudi raven obstoječih portfeljev oziroma

31


preostanek vrednosti. Dodatne zaplete lahko povzroči predvidena nezmožnost oziroma zaostreni pogoji za opravljanje nepremičninskih lizinških poslov s potrošniki po osnutku ZPotk-2. Po drugi strani optimizem vzbuja dejstvo, da je v državah članicah Leaseurope, kjer izvajajo lizing nepremičnin, že opaziti šibko okrevanje trga. Pri tem se tam na novo srečujejo s predčasnimi odplačili in konkurenco tako bank kot nepremičninskih skladov, ki, tudi zaradi pomanjkanja novih nepremičninskih investicij, iščejo priložnosti za investiranje v že začetih dolgoročnih projektih (na primer lizinških poslih). Najaktualnejša tema lizinške dejavnosti v minulem letu je bila praksa izvajanja potrošniške zakonodaje in razčiščevanje razmerij med različnimi določbami potrošniške zakonodaje ter udeleženci. Velik del aktivnosti je bil povezan z akcijo Tržnega inšpektorata RS pri pregledu poštenosti pogodbenih določil in njihovega izvajanja v lizinški dejavnosti. Že prej, nato pa vzporedno z akcijo, so se razčiščevali zakonske zahteve in poslovni odnosi med udeleženci, torej med vpletenimi dobavitelji, lizingojemalci in lizingodajalci, še posebej, ko je vključen potrošnik. Vse to tudi zaradi nove definicije finančnega najema po novem ZBan-2 in kot priprava na novi ZVPot ter tudi ZPotK-2. Ko smo nato dejansko prejeli osnutka zakonov, smo tako že imeli primerjalni pregled in usmeritve glede glavnih vprašanj, zato smo lahko pravočasno poslali pripombe in jih na sestanku tudi že zagovarjali.

V prvi fazi vzpostavljanja enotnega kreditnega registra je predviden prehod sedanjega SISBON na Banko Slovenije in nato v nadaljevanju zagon kreditnega registra pri Banki Slovenije. Od Banke Slovenije smo sredi leta prejeli osnutek delovnega gradiva Zakona o enotnem kreditnem registru v predhodno strokovno seznanitev. Vključitev naj bi bila za lizinške družbe obvezna, prvič so določene tudi kazni za nevključitev, in sicer od pet tisoč do 150 tisoč evrov. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da se je Banka Slovenija odločila, da bo vsebina v osnutku zakona razdeljena na dva dela, in tako razlikuje dva osnovna podsistema registra, ki imata različen namen. Medtem je tudi Leaseurope v svojem sporočilu članicam napovedala, da naj bi se za lizinške družbe glede na predvidene zahteve evropskih nadzornih organov in njihove potrebe poročanje začelo predvidoma do leta 2020. Po preverjanju te informacije pri Banki Slovenije smo prejeli odgovor, da načrtujejo prvo poročaje lizinških družb v enotni kreditni register konec septembra 2017, v sistemu SISBON oziroma izmenjavi za ocenjevanje kreditnega tveganja pa bi poročanje potekalo tako kot doslej. V nadaljevanju nato ni bilo zaznati aktivnosti pri Banki Slovenije, pojavljale so se informacije o neusklajenosti zahtev za register AnaCredit, tako da predvidevamo, da se bo stvari razvijale po napovedi Leaseurope.

Na Združenju je bil oblikovan nov sistem izvensodnega reševanja sporov s potrošniki, ki trenutno zadostuje spremembam zakonodaje na tem področju, tako da članice Združenja izpolnjujejo zakonske pogoje. Vendar pa bo ta sistem treba prilagoditi novim določbam zakonodaje, kjer je še kar nekaj vprašanj, ki naj bi jih rešili v okviru posebne delovne skupine.

V letu 2015 je bila aktualna sprememba statistike glede na potrebe članic kot tudi Leaseurope. Pri tem je bilo dodatno upoštevno dejstvo, da se tako kot druge članice Leaseurope tudi mi srečujemo z določenimi zadržki pri zbiranju in obdelavi statistike. Prvič lani je tudi Banka Slovenije začela objavljati podatke, ki temeljijo na obveznem poročanju lizinških družb. Kakorkoli je zaželeno in koristno povratno poročanje oziroma objava podatkov pri Banki Slovenije, se je zdaj, ob objavi podatkov, v praksi izkazalo, da to

32


povzroča dvojnost podatkov zaradi drugačnega nabora poročevalskih enot. Banki Slovenije poroča 47 lizinških subjektov, medtem ko naši podatki temeljijo na 17 poročevalskih enotah. Glede na velikost trga in nevzdržnost tako velikega razhajanja med podatki se je kot edina racionalna možnost v dogovarjanju z Banko Slovenije nakazovalo to, da bi na podlagi podatkov obveznih poročanj lizinških družb dodatno obdelovala in objavljala podatke v vsebini, kot je predvideno po kategorijah Leaseurope. Načelni dogovor z Banko Slovenije je dosežen, oblikovani so vsebinski in tehnični parametri za pripravo poročila. Predvideno je, da bi bilo v januarju 2016 opravljeno enkratno poročanje za celotno leto 2015, nato pa bi se podatki objavljali trimesečno v najkrajšem možnem času po datumu poročanja, ki pa bo bistveno krajši kot doslej.

Mednarodno sodelovanje je bilo usmerjeno predvsem na Leaseurope, in sicer pri pripravi predlogov k osnutkom evropske zakonodaje in izpolnjevanju statističnih zahtev. Ravno tako smo se obračali na Leaseurope v zvezi s težavami pri implementaciji evropskih direktiv o potrošniškem kreditiranju. Dodatna komunikacija je potekala z nekaterimi njenimi članicami (Avstrija, Italija, Nemčija) o primerjavi vpeljane zakonodaje, temelječe na evropskih direktivah, in poskusih slovenske administracije, da bi vpeljala »višje standarde«, kot jih predvidevajo evropske pravne podlage, kar je običajno neugodno za zavezance. V zvezi z rešitvami potrošniške zakonodaje smo se pogovarjali s kolegi iz Avstrije, Srbije, Hrvaške, Italije, njihovi odzivi pa so nam pomagali pri iskanju primerljivih rešitev za lizing, ki smo jih nato tudi predlagali v procesu spreminjanja potrošniške zakonodaje. Predstavniki lizinškega odbora pri Združenju so se udeležili tudi letnega srečanja hrvaških lizinških družb Leasing akademija.

Dnevi lizinga so bili zaradi racionalizacije soorganizirani skupaj z bančnim delom članstva junija v Ljubljani. Ker se je že leto prej izkazalo, da udeležba ne dosega želene ravni, smo iskali načine, kako bi pritegnili več udeležencev. A tudi lanska udeležba ni bila zadovoljiva, zato bo potreben dodaten premislek tako o organizaciji kot o programu.

poravnalni svet

Ocenjujemo, da je poravnalni svet pri Združenju z delom v letu 2015 upravičil svoj obstoj. Število pritožb, potek postopkov in načini rešitev potrjujejo, da gre za kredibilen in učinkovit način izvensodnega reševanja potrošniških sporov na področju bančništva.

V letu 2015 je bilo na poravnalni svet vloženih 51 pritožb. Od tega je bilo rešenih 44 pritožb, poleg teh pa še dve pritožbi, preneseni iz leta 2014. Skupaj je bilo torej v letu 2015 rešenih 46 pritožb. Sedem zadev je bilo prenesenih v leto 2016, med njimi tudi dve, v katerih se je predsednik poravnalnega sveta izločil, ker so obstajale okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi nepristranskosti (tretji odstavek 10. člena akta). V zadevah, v katerih se predsednik izloči, bo funkcijo predsednika senata opravljal Janez Srebot, ki je bil dne 9. decembra 2015 na 7. seji nadzornega sveta Združenja imenovan za nadomestnega predsednika poravnalnega sveta.

Po določbi četrtega odstavka 13. člena akta lahko predsednik v posameznih primerih odloči, da poravnalni senat obravnava zadevo na seji brez navzočnosti strank. Predsednik je sprejel takšno odločitev v primerih, kjer je že na podlagi pisnih vlog lahko zanesljivo

33


ugotovil, da sporazumna rešitev ne bo mogoča. Takšnih zadev je bilo 16. V šestih zadevah je poravnalni senat oziroma predsednik poravnalnega sveta pritožbo zavrgel, ker je potrošnik kljub pozivu ni dopolnil oziroma popravil tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati. Dve pritožbi sta bili zavrženi, ker je spor izviral iz razmerja, kjer je pritožnik deloval za namene v okviru svoje poklicne oziroma pridobitne dejavnosti. Devet zadev se je končalo s sporazumom med banko in stranko (potrošnikom). V 30 zadevah stranki nista dosegli sporazumne rešitve. Poravnalni senat je v teh zadevah postopek ustavil in izdal pisno obrazloženo mnenje. V eni zadevi je izdal mnenje, da je pritožba utemeljena, v štirih zadevah, da je pritožba delno utemeljena in v 25 zadevah mnenje, da pritožba ni utemeljena.

druge dejavnost i

preprečevanje pranja denarja

Odbor za preprečevanje pranja denarja je v lanskem letu obravnaval celo vrsto aktualnih zadev. Poudarek je bil na oblikovanju pripomb k zakonodaji – v prvi polovici leta pripomb k veljavnemu Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT), v drugi polovici leta pa pripomb in predlogov k osnutku novega zakona. Predstavniki odbora so se v zvezi s tem lani večkrat sestali s predstavniki Urada RS za preprečevanje pranja denarja.

Ob tem je odbor veliko časa posvetil omejevalnim ukrepom s poudarkom na sankcijah proti Rusiji (Krim), ukvarjal pa se je tudi s pripravo seznama oziroma popisa produktov in obveznosti pregleda po ZPPDFT. Dotaknil se je še vprašanj v zvezi s pologi gotovine prek DNT, BA in poročanja gotovinskih transakcij uradu, neusklajenosti seznama držav po tveganosti, ki ga pošiljata Banka Slovenije in urad, ter ustanavljanja podjetij na zalogo za nadaljnjo prodajo.

Ministrstvu za notranje zadeve je bila po pridobitvi predhodnega mnenja Informacijskega pooblaščenca poslana pobuda, da bi zaradi izvajanja določil ZPPDFT organizacijam za namene dokazovanja in naknadnega preverjanja točnosti podatkov, pridobljenih z vpogledom v veljavne osebne dokumente oseb, zakonodaja dovoljevala pridobivati in hraniti kopije uradnih osebnih dokumentov teh oseb v papirni ali digitalni obliki.

Oblikovana je bila tudi pobuda za možnost alternativnih oblik identifikacije, ki je bila še posebej predstavljena predstavnikom Urada RS za preprečevanje pranja denarja.

kartično poslovanje

Odbor za kartično poslovanje se je v letu 2015 sestal na štirih rednih in dveh korespondenčnih sejah ter skupaj z delovnimi skupinami in forumi, ki delujejo v okviru odbora, izpeljal vse za leto 2015 načrtovane naloge.

Odbor je potrdil analize, ugotovitve in predloge ukrepov v zvezi s plačilnim sistemom Poravnava bankomatov za leto 2015, ki jih je pripravil njegov upravljavec, družba Bankart, in s tem v zvezi sprejel ustrezne sklepe. Obravnaval in potrdil je tudi

34


spremembe in dopolnitve dokumenta Plačilni sistem Poravnava bankomatov, dopolnitve Strategije upravljanja tveganj v plačilnem sistemu 5.0 ter potrdil Metodologijo ocenjevanja in upravljanja tveganj v plačilnem sistemu 6.0. V nadaljevanju je obravnaval še: analizo in ugotovitve, podane na podlagi izpolnjenih vprašalnikov udeležencev plačilnega sistema Poravnava bankomatov, oceno tveganj plačilnega sistema Poravnava bankomatov za leto 2015 in informacijsko varnost v plačilnem sistemu Poravnava bankomatov v letu 2015.

Odbor je nadalje spremljal statistična poročila o stanju na področju kartic v Sloveniji, kar je četrtletno zagotavljala Banka Slovenije. Na predlog Banke Slovenije je oblikoval tudi mnenje o predlogu zvišanja nadomestil in spremembi načina zaračunavanja nadomestil za storitve poravnalnega agenta za plačilni sistem Multikliring MasterCard.

Odbor se je v letu 2015 seznanil z novimi poslovnimi modeli družbe MasterCard in obravnaval predpisane oblike modelov. Predlagal je poenotenje »acquiring limita« za vse brezstične kartice (Visa in MasterCard) v višini 15 evrov. Delovna skupina odbora je pripravila in uskladila besedilo za brošuro o brezstičnem poslovanju, katere tisk sta sofinancirali obe kartični shemi Visa in MasterCard.

V sodelovanju s policijo je bila izvedena delavnica o zlorabah plačilnih kartic, na kateri je bil poleg obravnave konkretnih primerov poudarjen tudi pomen okrepitve izmenjave informacij med predstavniki posameznih institucij. Odbor je aktivno spremljal dogajanja, povezana s sprejetjem Uredbe o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (Uredba MIF) ter Banki Slovenije podal mnenje o diskrecijah v zvezi z uredbo. Oblikoval je tudi pripombe k predlogu Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) št. 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije in pridobil stališče Banke Slovenije v zvezi s pravno podlago za izvajanje transakcij MoneySend v Sloveniji.

V sodelovanju z delovno skupino za Payment Card Industry Data Security Standard (PCI DSS), ki se je v letu 2015 sestala na štirih sestankih, je odbor nadaljeval aktivnosti za ozaveščanje in identifikacijo trgovcev v zvezi z omenjenim standardom. Skupina je tako pripravila smernice za trgovce pri izvajanju standarda varnosti podatkov kartičnega poslovanja (Payment Card Industry Data Security Standard), ki so objavljene na javni spletni strani. Opravila je tudi pregled posodobitev standarda PCI DSS verzije 3.1 in pregledala samoocenitvene obrazce standarda verzije 3.1. Ob koncu leta je skupina pristopila k študiji nove različice, Payment Card Industry Data Security Standard 3.1.

Tudi v letu 2015 je odbor za kartično poslovanje predlagal teme, ki so bile obravnavane na tradicionalnem posvetu o kartičnem poslovanju v septembru.

dokumentarni bančni posl i

V minulem letu je odbor za dokumentarne bančne posle na mednarodnem področju sodeloval pri delu organov Mednarodne trgovinske zbornice (MTZ), predvsem pri delu komisije za bančno tehniko in prakso (bančna komisija), in se vključeval v delo ad hoc delovnih skupin po posameznih področjih MTZ. Na sestankih odbora za dokumentarne bančne posle so člani nova znanja in informacije prenašali na specialiste v slovenskih bankah.

35


Zaradi sprememb v delovanju bančne komisije pri MTZ se predstavnik odbora sestanka bančne komisije pri MTZ udeleži samo enkrat na leto in nato slovenskim bančnikom predstavi načrt dela bančne komisije pri MTZ v prihodnje, potek in napredek dela v specializiranih delovnih skupinah ter sklepe bančne komisije glede strokovnih odgovorov na vprašanja bank in nacionalnih odborov bančne komisije pri MTZ. Eno zasedanje bančne komisije pri MTZ, jesensko, je rezervirano izključno za nacionalne odbore oziroma člane ekspertnih skupin, v letu 2015 pa je to srečanje zaradi terorističnih napadov v Parizu odpadlo.

V letu 2015 je MTZ oblikovala posebno akademijo za trgovinsko bančništvo (Trade Finance), izvajala aktivnosti na področju digitalizacije dokumentarnega poslovanja (e-račun, elektronski B/L v povezavi z BPO), iskala način za ugotavljanje primernosti prehranskih surovin iz akreditivnih dokumentov, spremljala register za trgovinsko bančništvo z namenom dokazati nizko stopnjo tveganosti dokumentarnih bančnih poslov in oblikovala pravila za faktoring. Člani odbora smo spremljali dogajanje skozi vse leto 2015.

Odbor za dokumentarne bančne posle je sodeloval tudi z nacionalnim odborom MTZ, ki ima sedež pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), in sicer predvsem pri prenosu znanj in novosti na gospodarske subjekte.

Odbor je nadaljeval sodelovanje z ministrstvom za finance, GZS in inženirsko zbornico pri spremembah glede finančnih zavarovanj v postopkih javnih naročanj ter z Agencijo za zavarovalni nadzor zaradi nepravilne uporabe EPGP 758 pri kavcijskih zavarovanjih.

Poleg stalnic, kot sta reševanje nejasnosti v zvezi z enotnimi pravili za dokumentarne bančne instrumente (EPO 600, EPGP 758, EPI 522, URBPO, URF800) in oblikovanja uradnih mnenj o strokovnih vprašanjih bank in gospodarskih subjektov, je odbor aktivno spremljal novosti na domačem bančnem področju in se odzival na novo domačo zakonodajo o financah in bančništvu. Ob podpori drugih odborov Združenja se je odbor za dokumentarne bančne posle ukvarjal s tekočimi operativnimi težavami in rešitve usklajeval z domačo zakonodajo.

Na podlagi pridobljenih informacij in mesečnih biltenov družbe Commercial Crime Services, katere član je tudi Združenje, je odbor svaril pred mednarodnimi goljufijami na področju dokumentarnih instrumentov in opozarjal na tveganja pri delu z dokumentarnimi instrumenti, naj bodo domači ali mednarodni.

Za prenos teoretičnih in praktičnih znanj s področja dokumentarnih instrumentov je odbor organiziral ali sodeloval pri organizaciji seminarjev in drugih vrst strokovnega izobraževanja.

odb or za swif t

Z ustanovitvijo odbora za SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) na 3. redni seji nadzornega sveta Združenja 10. decembra 2014 so bile aktivnosti slovenske skupine SWIFT (SSS), katere delovanje je bilo sicer že pred imenovanjem novega odbora finančno pokrito v okviru proračuna Združenja, formalno prenesene v okvir odbora za SWIFT. Ta se je v letu 2015 sestal na dveh sejah, na katerih so bili predstavljeni

36


način delovanja slovenske skupine SWIFT in izvedene aktivnosti, imenovana sta bila tudi predsednik odbora in njegov namestnik. Predsednik odbora je s preoblikovanjem slovenske skupine SWIFT v odbor za SWIFT prevzel tudi funkcijo predstavnika Slovenije v uporabniški skupini (SWIFT User Group), o čemer je bilo obveščeno predstavništvo SWIFT na Dunaju oziroma v Bruslju.

Junija je bilo organizirano redno letno srečanje s predstavnico SWIFT za Slovenijo pri predstavništvu na Dunaju. Srečanje je bilo razdeljeno na dva vsebinska sklopa, in sicer na predstavitev novega produkta, SWIFT KYC (Know Your Customer) Registry, in na sestanek predstavnikov SWIFT, v okviru katerega so bili predstavljeni projekti SWIFT in druge novosti.

Predsednik odbora se je oktobra udeležil SIBOS 2015 (Swift International Banking Operations Seminar), na katerem so bili predstavljeni trendi v gospodarstvu in priložnosti v bančništvu ter ob tem pregled SWIFT-ovega prilagajanja na gospodarske in tehnološke spremembe v svetu. SWIFT namreč poleg svoje temeljne naloge na področju zagotavljanja omrežja ponuja tudi podatkovne baze za vsakodnevno poslovanje ter široko paleto storitev na področju skladnosti in standardov.

mednarodne dejavnost i

Združenje bank Slovenije je skupaj s preostalimi 27 bančnimi združenji član Evropske bančne federacije (EBF), v okviru katere se obravnavajo aktualna bančna vprašanja, povezana z dnevno prakso, kot tudi najpomembnejše rešitve, ki jih prinaša nova regulativa.

V preteklem letu se je tako nadaljevala razprava, povezana s strukturno reformo v bančništvu, pri kateri se EBF zavzema za status quo, kar pomeni, da zagovarja načelo univerzalne banke. Na sejah izvršnega odbora se je velika pozornost namenjala tudi vprašanjem, povezanim z nadnacionalno supervizijo (Single Supervision Mechanism, Enotni mehanizem nadzora), saj se je že po prvem letu delovanja pokazalo, da je bančna praksa v EU kljub enaki regulativi zelo različna, kar pomeni, da bodo potrebna še velika nadaljnja prizadevanja, da se ta čim bolj izenači, predvsem pa politična volja za to. Prav tako smo se v okviru te organizacije ukvarjali z vprašanji nastajajoče bančne unije, temelječe na treh stebrih: enotni superviziji, zavarovanju depozitov in ustanovitvi posebnega evropskega sklada za pomoč bankam. Vse omenjene teme bodo, ob drugih, tudi v prihodnje v središču razprav izvršnega odbora EBF.

37


čl anice združenja 2

banke in hraniln iceAbanka d.d.Banka Koper d.d.Banka Sparkasse d.d. BKS Bank AG, bančna podružnicaDelavska hranilnica d.d.Deželna banka Slovenije d.d.Factor banka d.d.Gorenjska banka d.d.Hranilnica Lon d.d.Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.Nova Kreditna banka Maribor d.d.Nova Ljubljanska banka d.d.Poštna banka Slovenije d.d., bančna skupina Nove Kreditne banke MariborPrimorska hranilnica Vipava d.d.Probanka d.d.Raiffeisen Banka d.d.Sberbank banka d.d.SID banka d.d.SKB banka d.d.UniCredit Banka Slovenija d.d.Zveza bank, Celovec

l iz inška podjetjaAleasing d.o.o. BKS Leasing d.o.o.BPF Financiranje d.o.o.Daimler AC Leasing d.o.o.DBS Leasing d.o.o.Hypo Leasing d.o.o. KBM-Leasing d.o.o.NLB Leasing d.o.o.Porsche Leasing SLO d.o.o.Probanka Leasing d.o.o.Raiffeisen Leasing d.o.o.RCI Banque, bančna podružnica LjubljanaSKB Leasing d.o.o.Sparkasse Leasing S d.o.o.Summit Leasing Slovenija d.o.o.UniCredit Leasing d.o.o.VBKS Leasing d.o.o.VBS Leasing d.o.o.

2 Sestava na dan 31. decembra 2015. Factor banki, Zvezi bank Celovec in UniCredit Leasingu je članstvo v Združenju prenehalo z dnem 31. decembra 2015, Probanki pa z 10. februarjem 2016.

38


ekipa združenja 3

Dr. France Arhar, direktorJelka Vydra, vodja tajništvaNovica Novaković, vodja pravne pisarneBorut Tomažič, specialist za plačilne storitve in denarne trge Boris Bajt, vodja področja lizingaAleksandra Žibrat, urednica posebnih publikacij in interneta, PR koordinacijaAzra Beganović, referentka

bančni vestnik Mateja Lah Novosel, odgovorna urednica Bančnega vestnika, vodja področja poslovanja s prebivalstvom

i zobraževalni centerViljenka Markič Simoneti, vodja Izobraževalnega centraIrena Lavrič, strokovna sodelavka

3 Sestava na dan 31. decembra 2015. Marca 2016 se je Združenju pridružil mag. Kristijan Hvala, vodja področja ekonomike poslovanja.

39

letno poročilo 2015

Documents