Muhar na Unici (foto J . Borišek)

RIBIŒ 9GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

LETO 2013LETNIK LXXII

ISSN 0350-4573

RIBIČ 9/2013238

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJE

Osnove vezanja umetnih muh in nepogrešljivi Martin Šircelj (foto: R. Barber)

Program tabora je zajemal uœenje, ribolov, igre, pisanje/risanje izdelkov za bilten. Prvi dan, po odprtju tabora in

kosilu, je Bruno Zorko ribiœem predstavil kasting, potekalo je tudi tekmovanje. Ko je bila zaœetna »trema« premagana in so se mladi taborniki spoznali med seboj, je bil æe œas za veœerjo in namestitev v zadruænem domu Cven. Pet dni je minilo, kot bi mignil. V tem œasu so imeli mladi ribiœi delavnice, kjer so spoznali ribolovni pribor, vezavo umetnih muh, tekmovali so v ribolovu, kastinøkih disciplinah, koøarki, nogometu, pi-kadu. Æiga Fijavæ je slavil v metu muhe v cilj, Gaøper Luænik v metu obteæilnik, Urøka Æonta v balinanju in pikadu, Erik Zupanœiœ v metu na koø, Oæbej Hovnik v strelu na gol. V ribolovu so se najbolje izkazali Aljaæ Øtaman, Erik Kriæaniœ in Dominik Sever.

Zakurili so tudi ogenj, na katerem so pekli dobrote, øli na potep do splava na Muri, ob koncu dneva pa so svoje vtise strnili v besedi ali v fotografiji. Sobotno jutro je imelo grenak priokus, saj je napoœil dan slovesa. Dopoldan je bil øe œas za ribolov, ob 13. uri pa je sledila podelitev nagrad. Za konec so se zbrali ob dobrotah z æara in se poslovili z obljubami, da se bodo znova sreœali na naslednjem taboru.

Nuøa Boæiœnik

35. SPLOŠNI TABOR MLADIH RIBIČEV RZS

Ko čas teče hitreje ...V začetku julija je bil ponovno čas za splošni tabor mladih ribičev, ki ga je tokrat pripravila RD Ljutomer. Osrednji center ribolovne dejavnosti RD je območje Gezove jame na Moti pri Ljutomeru, ki obsega 14 ha vodnih in obvodnih površin. Tam so potekale tudi vse dejavnosti 35. tabora, ki se ga je udeležilo sedemindvajset mladih ribičev in sedem mentorjev, ki so skupaj

poskrbeli za lepo vreme, dobro voljo in prijateljske odnose.

Nekaj vtisov mladih ribičev:»Prva stvar, ki smo jo na taboru storili, je bila zauæitje obilnega

in predvsem odliœnega kosila.«

»Po tuøiranju je sledilo druæenje v dvorani in tam se je odvijal tudi tradicionalni pretep z brisaœami.«

»Prvi dan je bil zelo dober, smeøen in zanimiv.«

»Œisto svoboden se poœutim, kadar ribarim.«

»Tabor je bil zanimiv, zabaven in imeli smo se lepo; nauœil sem se tudi, kako se muhari.«

»Najlepøe na taboru je bilo uloviti veliko rib.«

Ribolov na Gezovih jamah (foto: B. Levai)

Ob tabornem ognju (foto: B. Levai)

Najboljši v posameznih tekmovalnih kategorijah (foto: B. Levai)

RIBIŒGLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

ISSN 0350-4573UDK 632

IzdajaRibiška zveza Slovenije,1001 Ljubljana, p.p. 2974.

Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene.

Uredništvo in uprava: Tržaška cesta 134,

1000 Ljubljana.

Telefon:uredništvo:

(01) 256 12 97

tajništvo:(01) 256 12 94

041 738 849

telefaks:(01) 256 12 95

www.ribiska-zveza.si

NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE:

Ribiška zveza Slovenijeinfo.rzs@ribiska-zveza.si

sekretar RZSsekretar.rzs@ribiska-zveza.si

tajništvo RZStajnistvo.rzs@ribiska-zveza.si

računovodstvo RZSracunovodstvo.rzs@ribiska-zveza.si

uredništvo glasila Ribičglasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si

Transakcijski račun: 02010-0017838266

UREDNIŠTVO: odgovorni urednik:

Igor Holy

UREDNIŠKI ODBOR: predsednik:

Jože Kuzma

Člani: Miran Habe, Luka Hojnik, Borut Jerše,

Robert Skrbinek, Jože Vrhunc

Lektoriranje: Marjetka Šivic

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano

vrednost

Naklada: 12.500 izvodov

Priprava za tisk in tisk: Tiskarna SCHWARZ PRINT, d. o. o.

DELO RIBIŠKE ORGANIZACIJE Ko čas teče hitreje … Nuøa Boæiœnik 238

AKTUALNO Ribič je solidna publikacijaJoæe Kuzma 240

OHRANIMO NARAVOUstreznost habitatov v reki Radovni za potočno postrv (1. del)Maøa Œarf, Aljaæ Jeniœ 242Potujoča trikotničarka in kitajska brezzobkaJana Kus Veenvliet 244

RIBIŠTVORazkuževanje (1. del)Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 246

JUBILEJISmelo v prihodnostBorut Jerøe 248

Naših vodá ne bo pustošil pohlep po zaslužkuTone Økrbec 250Izberite si najuspešnejši dan za ribolov 251

REPORTAŽESkok v delto DonaveDr. Joæe Ocvirk 252

DRŽAVNA PRVENSTVADržavni prvak v kategoriji U-18 je Nejc Lamovšek iz KranjaDrago Ornik 254Ekipa Mozirja osvojila naslov državnega prvakaDrago Ornik 255Žiga Fijavž in Miha Jezovšek – državna prvakaJoæe Ømejc 256

Tesneje ne greJoæe Saje 258SREČANJAV Račah je spet zadišalo po ribjih dobrotahDrago Ornik 260

RIBIČI PIŠEJOKako sem postala ribičkaUrøka Æonta 262

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVIMini in maksiLenart Leviœar Bahtijari 263

MUHARSKI KOTIČEKOsaNadica in Igor Stanœev 267

NASVETIRibolov ostriža v celinskih vodahFilip Radek 269Lov smuča z vijačenjemMag. Andrej Janc 271

V SPOMINJože Albrecht 273Miro Kos 273

RIBIČI KUHAJOKuhal je najslavnejšimTone Økrbec 274

KAPITALNI ULOVI 275Jezerka iz Bohinjskega JezeraMatjaæ Kogoj 275

2399/2013 RIBIČ

Obvestilo dopisnikom RibičaProsimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti glasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si, originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom.

Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom.Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo:- pisem bralcev,- kapitalnih ulovov,- obvestil,- poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS.

Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhodni posvet z odgovornim ured-nikom, da bi zagotovili tematsko »pokritost« vsebine Ribiča, skladno z uredniško politiko.

Uredništvo

Vsebina

V posameznih prispevkih izražena stališča ne predstavljajo nujno tudi stališč uredništva.

Vrnjene anketne vpraøalnike smo obrav-navali kot reprezentativni vzorec po-

pulacije bralstva, ki torej v odstotku predstavlja vse znaœilnosti in lastnosti njegove celote. Na podlagi pridobljenih podatkov smo obdelali anketo, ugotovit-ve pa posredujemo v nadaljevanju.

Najpomembnejši podatki o anketirancih• Starost

Zanimalo nas je, katera starostna sku-pina najpogosteje prebira glasilo Ribiœ. Razdelili smo jih v osem razredov. V skupini do 15 let ga prebira 6 bralcev (2,3 %), v skupini od 15 do 20 let ga prebirajo 4 (2,1 %), v skupini od 20 do 39 let ga prebira 13 (5,1 %), v skupini od 30 do 40 let ga prebira 22 (8,7 %), v skupini od 40 do 50 let ga prebira 26 (10,3 %), v skupini od 50 do 60 let ga prebira 63 (25 %), v skupini od 60 do 70 let ga pre-bira 60 (23,8 %) in v skupini 70 ali veœ ga prebira 50 (19,8 %) bralcev.

Ugotavljamo, da glasilo Ribiœ prebira predvsem starejøa populacija, in sicer od 50. leta naprej.

• Izobrazbena struktura bralcevGlede izobrazbene strukture smo an-

ketirance razdelili v øtiri skupine: v tiste z osnovno izobrazbo (I–II), sred-njo izo-brazbo (III– IV), dodiplomsko izobrazbo in magisterijem (VI–VII) ter doktoratom (VIII). Z osnovnoøolsko izobrazbo jih je 19 (7,5 %), srednjeøolsko 169 (67,0 %), dodiplomsko in magisterijem 62 (24,6 %) in doktoratom 4 (2,1 %).

Ugotavljamo, da med bralci prevla-dujejo tisti s srednjo izobrazbo.

• PrebivaliøœeZanimalo nas je tudi, iz katerega oko-

lja izhajajo bralci. Tako smo jih razvrstili v tri glavne skupine: bralcev iz vasi je 114 (45,2 %), trga 12 (4,8 %) in iz mesta 111 (44,0 %).

• Regijska strukturaSvoja mnenja so prispevali bralci iz

vseh slovenskih regij. Iz pomurske regije jih je bilo 33 (13,1 %), zgornjedravske 25 (9,9 %), spodnjedravske 27 (10,7 %), novomeøke 22 (8,7 %), gornjesavske 20 (7,9 %), srednjesavske 23 (9,1 %), spodnje-savske 17 (6,7 %), iz savinjske 27 (10,7 %), soøke 9 (3,6 %), notranjsko-ljubljanske 23 (9,1 %), koœevsko-belokranjske 10 (3,9 %) in iz obalno-kraøke 6 (2,3 %).

• Naœini ribolovaKatere vrste ribolova so anketirancem

najbolj vøeœ, nas je zanimalo predvsem zato, da bi lahko iskali primerne pri-spevke in primerno uravnoteæili vsebino glasila. Odgovorilo nam je 84 (33,3 %) beliœarjev, 73 (28,9 %) muharjev, dva, ki rada lovita iz œolna, 38 (15,1 %) tistih, ki radi vijaœijo, in 29 (11,5 %) tistih, ki jim je vøeœ talni ribolov.

Vsebina glasilaVeœina anketirancev 236 (93,6 %) redno prebira glasilo Ribiœ. Od teh jih 72 (28,7 %) prebere celotno glasilo in jih zanima prav vse. 82 (33,3 %) bralcev ne prebere vseh œlankov, 84 (33,4 %) bralcev pa pre- bere v glasilu samo nekatere œlanke, pred-vsem z njihovega podroœja zanimanja za ribolov.

• Øtevilœna ocena glasilaZanimal nas je tudi podatek, kako

anketiranci z oceno od 1 do 5 ocenjujejo celostno podobo glasila; 15 (5,9 %) jih je glasilo ocenilo z 1, t.j. negativno, 28 (11,1 %) z 2, 75 (29,8 %) z oceno 3, 97 (38,4 %) z oceno 4 in 31 (12,3 %) z oce-no 5.

Posebej nas je zanimalo, kaj anketi-ranci menijo o vsebini glasila. Vsebino je negativno, t.j. z 1 ocenilo 17 bralcev (6,7 %), 28 (11,1 %) z oceno 2, 85 (33,7 %) z oceno 3, 70 (27,8 %) z oceno 4 in 25 (9,9 %) z oceno 5.

• Teme v glasilu

Z naborom informacij v glasilu je zadovoljnih 166 (65,9 %) anketirancev, 84 (33,3 %) pa ne. Da je v glasilu dovolj strokovnih œlankov, meni 166 bralcev (63,5 %), 56 (22,2 %) jih meni, da ne, 30 (11,9 %) pa jih meni, da jih je preveœ. 173 bralcev (68,6 %) je zadovoljnih z vsebino strokovnih œlankov, 41 (16,3 %) pa ne. 190 (75,4 %) anketiranih meni, da so strokovni œlanki razumljivi. Glede posameznih tehnik ribolova 103 (40,9 %) bralci menijo, da so enakomerno zasto-pane v glasilu, 134 (53,2 %) pa jih meni, da niso.

Na vpraøanje, œesa bi si æeleli veœ v glasilu, je od ponujenih tem 48 (19,0 %) anketirancev æelelo veœ fotografij, 105 (41,7 %) veœ strokovnih nasvetov, 110 (43,6 %) veœ informacij o priboru in

AKTUALNO

240 RIBIČ 9/2013

REZULTATI ANKETE:

RIBIČ je solidna publikacijaSkupaj z Ribičem, 3/2013, smo bralcem posredovali tudi anketo vprašalnika, na podlagi katere smo želeli izvedeti, kaj menijo o našem stanovskem glasilu. Osnova za to je bila hipoteza, da »Ribič ni dober, potrebne so korenite spremembe«. Da bi to hipotezo potrdili ali ovrgli, smo med ribiče poslali 10.311 anketnih vprašalnikov. Žal smo nazaj prejeli 252 oz. 2,4 % vseh poslanih anketnih vprašalnikov, od katerih je bil en neveljaven, 55 anketiranih je bilo v 38. točki anketnega vprašalnika brez lastnih predlogov ali komentarjev, 30 jih ni želelo nobenih sprememb, 162 pa je bilo različnih ter bolj

ali manj domiselnih komentarjev.

Glavni podatki o anketirancih: starost

opremi, 114 (5,5 %) o tekmovanjih, 66 (26,2 %) o najboljøih krajih za ribolov, 39 (15,5 %) jih je za izmenjavo informacij, 120 (47,6 %) bralcev zanimajo tehnike ribolova, 28 (11,1 %) bralcev zanimajo tuje izkuønje in 40 (15,9 %) bralcev zani-majo lokalni napotki. 131 bralcev (51,9 %) meni, da so posamezne ribolovne tehnike zanemarjene, 161 (68,3 %) pa bi æelelo, da bi bile zastopane bolj uravnoteæeno. 173 bralcev (68,6 %) bi æelelo v Ribiœu brati veœ reportaæ na temo ribiøtva. Da je druæabnih vsebin dovolj, ocenjuje 166 (65,9 %) anketiranih. 138 (54,8 %) bralcev bi v glasilu æelelo veœ œlankov o delovanju ZRD in RD, 105 (41,7 %) pa ne. 141 (55,9 %) anketirancev si ni æelelo veœ leposlovnih vsebin v glasilu. Veœina pa si æeli veœ humorja, in sicer 187 (74,2 %).

Kar 221 (87,7 %) anketirancev meni, da bi œlani lahko prispevali veœ œlankov v glasilu, æal pa je kar 122 (48,4 %) takih, ki niso pripravljenih sodelovati. Spod-budno pa je, da so œlani pripravljeni prispevati svoj fotografski material, in sicer 189 (75,0 %). Tudi prispevki o ribji kulinariki so za bralce zanimivi, saj se je zanje izreklo kar 186 (73,8 %) anke-tirancev.

S ceno glasila se strinja 195 (77,4 %) anketirancev, 45 (17,8 %) pa ne. Zani-mivo je, da je 174 (69 %) anketirancev odgovorilo, da jim glasilo v elektronski obliki ne bi bilo vøeœ.

• Opisni delVpraøanje øt. 38 je ponujalo moænosti

dopisati svoje mnenje, sugestije, pohvale, kritike, priporoœila in podobno. Bilo je kar nekaj zanimivih pripomb, ki jih bomo pri nadaljnjem oblikovanju vsebine Ribiœa vsekakor upoøtevali. Predvsem so anketiranci izrazili æeljo po veœji pred-stavitvi avtohtonih vrst rib – skupaj s fotografijami – zaradi laæje prepoznav-

nosti. Prav tako bi si æeleli pregledne predstavitve posameznih revirjev in poti do njih, tako za krapolov kot tudi za druge vrste ribolova. Æeleli bi vedeti tudi veœ o ribolovu v drugih dræavah in na morju. Veœ bi radi vedeli tudi o zgodovini ribolova.

Nekaj je bilo tudi kritik na glasilo Ribiœ; bralci so ga namreœ primerjali s tujimi, predvsem hrvaøkimi in srbskimi ribolovnimi revijami. Primerjava teh revij z naøim glasilom je neprimerna, saj gre nemalokrat za revije, ki jih – po-leg øe nekaj deset drugih revij – iz-dajajo œasopisne hiøe in so predmet zasluæka, kar Ribiœ kot glasilo stanov-ske organizacije ni in ne more biti. Pripominjamo, da gre v teh primerih za delo, podprto s profesionalnimi sodelavci (novinar-ji, fotografi, pre-vajalci …), ki jih uredniøtvo Ribiœa nima. A prav to dejstvo mu daje kot druøtvenemu glasi-lu posebno teæo in vrednost, saj so ga vsa leta soustvar-jali ribiøki pisci in strokovnjaki, ki so se prepoznavali v ribiœiji ter tako ali drugaœe pripadali in ji bili zvesti. So ælahtna vrednota druøtvenega æiv-ljenja in dela, ki se dandanaønji bori za

preæivetje, ker jo zatirata pridobitniøtvo in profit kot posledica œloveøkega po-hlepa.

Samo æelimo si lahko, da bi bilo œim veœ takih sodelavcev Ribiœa tudi v pri-hodnje, saj so temeljni kamen nadalje-vanja veœ kot sedemdeset let trajajoœega rednega izhajanja ribiøke periodike.

ZaključekNa temelju opisanih rezultatov lahko z gotovostjo ovræemo v uvodu zapisano hipotezo, da »Ribiœ ni dober, potrebne so korenite spremembe«. Kar 231 (91,7 %) anketirancev ga je namreœ ocenilo po-zitivno. Celo veœ: 203 (80,5 %) bralcev je glasilo ocenilo z najmanj dobro in veœ. Lahko zakljuœimo z ugotovitvijo, da programska zasnova Ribiœa ustreza razmeroma øirokemu krogu bralcev, da je taka tudi njegova likovna podoba in da je solidno glasilo, ki bo tudi v prihod-nje ostalo odprto za vse konstruktivne predloge, ki bodo pripomogli k njegovi veœji kakovosti. K temu bodo zagotovo pripomogla tudi vaøa, v anketi izraæena mnenja.

Vsem bralcem, ki ste si vzeli œas in nam vrnili izpolnjene anketne vpraøalnike, se najlepøe zahvaljujemo.

Joæe Kuzma,predsednik Uredniøkega odbora 

glasila Ribiœ 

2419/2013 RIBIČ

Glavni podatki o anketirancih: izobrazbena struktura

Raziskovalni projekt, ki ga bomo konœali letos, je usmerjen v preveri-

tev razmer, ki omogoœajo dobro stanje habitatov, æivljenjskega okolja za potoœno postrv. Donavska potoœna postrv (Salmo trutta fario, Linnaeus, 1758) je v Sloveniji avtohtona (domorodna) ribja vrsta in je ena izmed pomembnejøih avtohtonih sladkovodnih vrst rib v prehrani lju-di. Razøirjena je na celotnem obmoœju Donavskega povodja v Sloveniji. Kljub ponovni naselitvi vodotokov, poriblja-vanju z mladicami potoœne postrvi, se zmanjøuje populacija potoœne postrvi in poslediœno se zmanjøujejo ribolovni viri. Spremembe, ki povzroœajo zmanjøevanje populacij potoœne postrvi ter s tem ri-bolovnih virov, so predvsem posledica razliœnih posegov v vode, kot so ureditve bregov in struge, ki dolgoroœno spre-menijo hidroloøke razmere in zgradbo struge vodotoka, ter odvzemi vode za rabo voda.

Za izvajanje ciljnega raziskovalnega projekta smo izbrali obmoœje struge reke Radovne. Izbrali smo øtiri stometrske odseke, ki omogoœajo obstoj habitatov potoœne postrvi. Dobro æivljenjsko okolje, ki zagotavlja poselitev reke Radovne s potoœno postrvjo, je pogojeno z ustrezno vodnatostjo Radovne, torej z ustreznim pretokom in ustreznimi hitrostmi vod-nega toka. Posebno pomembno je, da so v strugi reke skrivaliøœa za ribe ter primeren substrat – pesek, prod, kamenje in skale –, ki omogoœa drst.

Na reki Radovni smo za boljøo pri-merjavo æivljenjskih razmer za potoœno postrv izbrali dva odseka, ki sta pod vplivom æe obstojeœih odvzemov vode za proizvodnjo elektriœne energije v malih hidroelektrarnah, ter dva odseka reke, kjer teh vplivov ni. Pri izboru odsekov Radovne so bili odloœilni tudi naslednji dejavniki: pestrost habitata za potoœno postrv, moænost izvedbe metode vizual-nega popisa rib in elektroizlova rib ter pojavljanje razliœnih globin, hitrosti in pretokov vode.

Za pridobitev glavnih podatkov o strugi reke Radovne na izbranih odsekih smo poskrbeli za podrobno geodetsko izmero vzorœnih odsekov reke Radovne (batimetrija), pridobili podatke o vlaga-njih rib, preverili obstojeœe rabe vode na vzorœnih odsekih in koliœine odvzete vode. Skupaj s kolegi hidrotehniki smo

opravili vse potrebne terenske meritve: popis substrata in skrivaliøœ rib, merje-nje pretokov, hitrosti in globin vode ter natanœen izlov rib z elektriœnim agrega-tom na stometrskih odsekih.

Ker pridobivanje dobrih podatkov o ribah v Radovni terja razliœne metode raziskovanja oz. vzorœenja, smo za razi-skovanje mikrohabitatov potoœne postrvi na reki Radovni izbrali dve metodi:

1. prilagojen elektroribolov: pri tej metodi ribe lovimo s pomoœjo elek-triœnega toka, ki ga proizvaja nahrbt-ni elektroagregat. Ujete ribe sproti izmerimo, hkrati pa na podrobnem naœrtu vzorœnega mesta oznaœimo natanœno lokacijo, kjer smo ribo uje-li. Prednost te metode je, da z njo ujamemo in izmerimo veœino rib na doloœenem odseku, vkljuœno s tistimi

OHRANIMO NARAVO

242 RIBIČ 9/2013

Ustreznost habitatov v reki Radovni za potočno postrv (1. del)

V letu 2011 smo strokovnjaki s področja biologije Zavoda za ribištvo Slovenije skupaj s strokovnjaki s področja hidrotehnike Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani začeli z raziskovalnim projektom na območju reke Radovne.

Slika 1: Prikaz izbranih odsekov reke Radovne, kjer poteka raziskava Zavoda za ribištvo Slovenije in Fakultete za grad-beništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Slika 2: Prikaz vzorčenja rib na odseku Radovne z metodo vizualnega popisa rib

tatih. Glavne pomanjkljivosti metode so povezane z vidljivostjo v vodnem stolpcu, ki je odvisna od globine, bistrosti vode in tipa substrata. Æe manjøa motnja na vodni povrøini, npr. deæ, veter, brzice, lahko zelo zmanjøa moænost opazovanja.Œas vzorœenja vedno prilagodimo

biologiji prouœevane vrste na naœin, da z vzorœenjem œim manj motimo ribe v obdobju razmnoæevanja (selitev pred drstjo, œas drsti, œas do izvalitve zaroda). Za vzorœenje potoœne postrvi v Sloveniji je najugodnejøi œas za vzorœenje rib od zaœetka aprila do konca septembra. Stro-kovnjaka Zavoda za ribiøtvo Slovenije, ki sta tudi odliœna ribiœa, sta na vseh odsekih opravila tudi vizualni pregled razporeditve potoœnih postrvi v razliœnih habitatih.

Æe prvi rezultati terenskih vzorœenj so pokazali, da je Radovna dobro poseljena s potoœno postrvjo. Z elektroribolovom smo na posameznem vzorœenem odseku reke v razliœnih letnih œasih ujeli od 100 do 300 potoœnih postrvi razliœnih dolæin

in razliœne starosti. Z metodo vizualnega popisa rib smo na posameznem odseku zabeleæili okoli 10 % rib, ki smo jih po-zneje ujeli pri elektroizlovu, saj mladic do velikosti okoli 10 cm z breæine tako rekoœ ni mogoœe videti. Kljub temu smo z uœinkovitostjo vizualnega popisa rib zadovoljni, saj je primeren za odrasle ribe in odseke z dobrim pregledom.

Iz dolæinsko-frekvenœnega histogra-ma (slika 3) je razvidno, da je najveœ potoœnih postrvi velikih od 80 do 160 mm, øtevilo veœjih rib pa se poœasi zmanjøuje. Populacija deluje vitalno, kljub navideznemu pomanjkanju velikih, predvidoma starejøih rib. V vodotokih s povpreœno nizkimi temperaturami skozi vse leto, med katere sodi tudi reka Radovna, ribe rastejo poœasneje, zato so v primerjavi z enako velikimi ribami, ki poseljujejo v toplejøe vodotoke, starejøe. V Radovni glede na temperaturni reæim ne priœakujemo velikih rib (najveœja ulov-ljena potoœna postrv pri predstavljenem zimskem vzorœenju je merila 270 mm).

Ker je eden izmed strateøkih ciljev

Slovenije ohranjanje in obnova ribolovnih virov, bo tudi uvedba informacijskih oro-dij lahko pozitivno prispevala k doloœitvi podlag za sprejem omilitvenih ukrepov ob upoøtevanju doloœene rabe voda. Po izvedbi raziskovalnega projekta bomo ocenili moænost uvajanja informacijskih orodij in metod kot pomoœ pri odloœanju o rabi povrøinskih voda.

Menimo, da je celovit interdisciplinar-ni pristop k naœrtovanju razliœnih pose-gov v vode pravilen pristop k reøevanju problematike zmanjøevanja ribolovnih virov ter k dolgoroœnemu naœrtovanju ukrepov, ki bodo zmanjøali negativne vplive rabe voda oziroma jo pravilneje uskladili s cilji ohranjanja in obnove ribolovnih virov.

V nadaljevanju bomo predstavili del pridobljenih rezultatov o ustreznosti habitatov v reki Radovni za potoœno po-strv ter izpostavili problematiko vplivov odvzemov vode na populacijo potoœne postrvi. (Se nadaljuje.)

Zavod za ribiøtvo Slovenije:Maøa Œarf, Aljaæ Jeniœ

2439/2013 RIBIČ

v skrivaliøœih. Vendar pa ribe pred elektriko in vzorœevalci beæijo, zato je lokacija ulovljene ribe odmaknjena od lokacije, kjer se je riba zadræevala pred motnjo. Ta odklon poskuøamo œim bolj zmanjøati z razliœnimi pri-lagoditvami metode vzorœenja, ki so odvisne od znaœilnosti posameznega vzorœnega mesta;

2. opazovanje z reœnega obreæja je sploøno priznana in uporabna me-toda vizualnih cenzusov, ki je zelo uporabna za izvajanje pri zlahka prepoznavnih vrstah. Pri tej metodi ribe opazujemo z rahlo dvignjenega mesta; pri tem uporabljamo razliœne optiœne pripomoœke, kot so daljno-gled, fotoaparat, polarizacijski filter in oœala, merilo ipd. (Slika 6). Glavna prednost te metode je neinvazivnost samega posega v vodno okolje. Na tak naœin lahko pridobimo verodostojne rezultate o prisotnosti in razporejanju rib razliœnih velikosti v razliœnih habi-

Slika 3: Dolžinsko-frekvenčni histogram potočnih postrvi, ujetih z elektroribolovom na dveh izbranih odsekih reke Ra-dovne v zimski sezoni 2013

Slika 4 in slika 5: Potočni postrvi, ki smo ju s prilagojenim elektroribolovom ujeli na različnih odsekih reke Radovne.

Tujerodne vrste imenujemo tiste, ki jih je œlovek namerno ali nenamerno zanesel

zunaj obmoœij njihove naravne razøirjenosti. Veœina tujerodnih vrst na novih obmoœjih ne preæivi, nekatere pa se ustalijo in se (lahko tudi øele po veœ desetletjih) zaœno øiriti. Vrste, ki povzroœajo økodo domorodnim vrstam, habitatom ali ekosistemom, imenu-jemo invazivne tujerodne vrste. Pogosto kot invazivne obravnavamo tudi tiste tujerodne vrste, ki povzroœajo ekonomsko økodo ali økodljivo vplivajo na zdravje ljudi. V sloven-ske vodotoke so bile v preteklosti namerno ali nenamerno naseljene øtevilne tujerodne vrste rib. Pri tem za biotsko raznovrstnost ni bilo problematiœno le naseljevanje rib iz drugih dræav, temveœ tudi preseljevanje rib med donavskim in jadranskim povodjem. Spomnimo se le primera endemiœne soøke postrvi, ki jo je kriæanje z naseljeno potoœno postrvjo pripeljalo na rob izumrtja. Medtem ko je bilo o tujerodnih ribah æe veliko napi-sanega, pa smo se s problematiko tujerodnih økoljk zaœeli bolj ukvarjati øele z novo najdbo potujoœe trikotniœarke v Blejskem jezeru.

V stoletju po vsej EvropiPotujoœa trikotniœarka je dobila ime po tri-kotno oblikovani lupini, po kateri jo zlahka loœimo od vseh domorodnih økoljk. Na lupini so preœno razporejene bolj ali manj izrazite temne proge, zato jo v øtevilnih jezikih imenujejo zebrasta økoljka. Odrasle økoljke merijo od 0,6 do 4,5 centimetra. Planktonske liœinke, ki lebdijo v vodi, so tako majhne, da jih ne vidimo s prostim oœesom. Po preobrazbi, pri velikosti 1 do 3 milimetre, økoljke potonejo in se za vse æivljenje pritrdijo na trdo podlago.

Potujoœa trikotniœarka je uvrøœena med sto najbolj invazivnih tujerodnih vrst na svetu (Lowe et al., 2000). Eden od razlogov, da se je økoljka razøirila po vsem svetu, je, da je sposobna preæiveti v raznolikih ekoloøkih razmerah. Populacija trikotniœark se lahko hitro poveœa in økoljke kmalu mnoæiœno prerastejo vse povrøine s trdo podlago, vœasih celo domorodne økoljke in rake. Glavni okoljski vplivi so posledica njihovega naœina prehranjevanja s filtriranjem lebdeœih delcev iz vode, predvsem planktonskih alg. Ko se øtevilœnost økoljk poveœa, se koliœina planktona zmanjøa, kar spremeni øtevilne prehranjevalne verige v vodnem ekosis-temu. Øtevilœnost nekaterih domorodnih vrst se zmanjøa, poveœa pa se øtevilo talnih organizmov, saj je zaradi veœje koliœine iz-

trebkov økoljk zanje na voljo veœ hrane. Ker preraøœajo tudi povrøine vodne in-frastrukture, so zelo nezaæelene v elek-trarnah, saj maøijo cevi in zmanjøujejo pretoœnost . V Zdruæenih dræavah Amerike za nadzor økoljke na leto pora-bijo kar pet milijard dolarjev. Økoljke za ljudi sicer niso ne-posredno nevarne in ne slabøajo kakovosti vode, vendar so ro-bovi lupin zelo ostri, zato je treba økoljke redno odstranjevati na obmoœjih kopalnih voda.

Slepi potnikNaravna razøirjenost potujoœe trikotniœarke obsega obmoœja Œrnega, Kaspijskega in Azovskega morja, od koder se je v 19. stolet-ju razøirila na severozahod Rusije in nato v manj kot stotih letih v skoraj vse evropske dræave (Birnbaum, 2011). Konec prejønjega

stoletja so jo zanesli celo v Severno Ame-riko. Le kako je økoljki, ki kot odrasla æivi pritrjena na podlago, uspelo øirjenje po vsem svetu? Odrasle økoljke se pritrjujejo na trupe ladij in tako kot slepi potniki osvajajo nova obmoœja. Uspeøno se razøirjajo tudi s planktonskimi liœinkami, ki so v balastni vodi, s katero zagotavljajo plovnost ladij brez tovora. V Evropi je øirjenje øe pospeøila

OHRANIMO NARAVO

244 RIBIČ 9/2013

TUJERODNE ŠKOLJKE V SLOVENSKIH VODAH

Potujoča trikotničarka in kitajska brezzobka

Na začetku leta je v medijih odmevala novica o najdbi tujerodne školjke potujoče trikotničarke (Dreissena polymorpha) v Blejskem jezeru. Čeprav to ni bila prva najdba te vrste v Sloveniji, so mediji pograbili novico in o školjki veliko poročali. Ko so pred dvema desetletjema našli prav to školjko v reki Dravi, so bile tujerodne vrste pri nas še obrobna naravovarstvena tema,

s katero so se ukvarjali le posamezniki.

Napotki za ribiče, da bi preprečili širjenje potujoče trikotničarke*

Navodila upoøtevajte, œe ste lovili v vodah, kjer je prisotna potujoœa trikotniœarka

(zaenkrat reka Drava in Blejsko jezero): 1. izpraznite vsa vedra in jih posuøite. Ni-

koli ne prenaøajte æivih vab, rib, rastlin ali vode iz vodnih teles s trikotniœarko v druga vodna telesa,

2. œe ste pri ribolovu uporabljali œoln, ga po dvigu iz vode natanœno preglejte in s trupa odstranite økoljke, pa tudi vodne rastline in blato. Iz vseh odprtin v œolnu odstranite vodo in te dele dobro osuøite. Œoln in prikolico operite z visokotlaœnim œistilnikom, po moænosti z vroœo vodo (najmanj 45 oC),

3. z ribiøke opreme, øe posebno s økornjev in mreæ, odstranite blato in vodne rastli-ne. Vse økoljke uniœite! Opremo oœistite tako, da jo ali:

a. operete z vroœo vodo ali jo potopite vanjo (najmanj 45 °C) za vsaj deset minut,

b. sperete s hladno vodo z visokotlaœnim œistilnikom,

c. pustite, da se popolnoma posuøi – v sonœnem vremenu najmanj sedem dni, v oblaœnem pa najmanj øtirinajst dni.

4. Opreme ni treba prati, œe boste lovili zgolj v vodah, v katerih je trikotniœarka æe prisotna ali œe boste v druge vode odøli øele po veœ kot øtirinajstih dneh.

* Vir: Kus Veenvliet, J., Remec Rekar, Ø., Rozman, S., Lesjak, R. 2013. Potujoœa trikotniœarka. Zaustavimo øirjenje invazivne økoljke!

Potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha)

gradnja øtevilnih prekopov, ki je omogoœila nove transportne povezave med reœnimi sistemi. V primerjavi z drugimi dræavami je økoljka razmeroma pozno dosegla obmoœje Slovenije. Æe pred dvema desetletjema se je k nam razøirila iz Avstrije po reki Dra-vi. Odkritje invazivne økoljke v Blejskem jezeru leta 2010, œeprav jezero ni poveza-no z vodotoki s tujerodnimi økoljkami, ni presenetljivo. Økoljke in liœinke se namreœ pogosto prenaøajo tudi z razliœno opremo za vodne øporte in na jezero so jo najverjetneje zanesli s kakønim œolnom.

Zaustavimo širjenje potujoče trikotničarke!Pod treh letih spremljanja populacije økoljk potapljaœi ugotavljajo, da so v nekaterih delih jezera æe precej øtevilœne. Zato je leta

Kitajska brezzobka verjetno že dolgo pri nasPri nas manj znana pa je druga tujerodna økoljka, kitajska brezzobka (Sinanodonta woodiana). Doloœitev kitajske brezzobke je nekoliko bolj zapletena kot trikotniœarke, saj je oblika lupine na prvi pogled podobna domorodnim vrstam, øe posebno jezerski brezzobki (Anodonta cygnea). Lupina kitajske brezzobke je v pogledu od zgoraj skoraj okrogla. Mlade økoljke so svetlo rjave bar-ve, po lupini od vrha proti zunanjem robu potekajo æarkaste temne proge. Odrasle økoljke so rdeœe rjavo obarvane, loœijo pa se tudi po velikosti, saj doseæejo velikost veœ kot 25 cm. Osebki domorodnih økoljk so manjøi in imajo bolj ovalno oblikovano lupino.

vrst sporoœite prek spletne aplikacije zbirka.tujerodne-vrste.info (glej okvirœek).

Na potezi je državaSlovenija je æe leta 1996 ratificirala Konven-cijo o bioloøki raznovrstnosti, ki dræavam pogodbenicam nalaga, da »prepreœijo vnos, oziroma jih nadzorujejo ali odstranijo tiste tu-jerodne vrste, ki ogroæajo ekosisteme, habitate in vrste«. Razen vkljuœitve nekaj doloœil v Zakon o ohranjanju narave pa je pri nas podroœje tujerodnih vrst øe vedno sistemsko neurejeno. To se je izkazalo tudi ob pojavu potujoœe trikotniœarke. Økoljka je bila najde-na nakljuœno, ker nimamo sistema zgodnjega odkrivanja tujerodnih vrst. Prav tako niso jasne prisotnosti in odgovornosti institucij v primeru odstranjevanja in nadzora tujerod-nih vrst. Tako se seveda dolgo ne bo moglo

2459/2013 RIBIČ

Kitajska brezzobka (Sinanodonta woodiana) Školjka trikotničarka se pritrjuje na vsakršno trdo podlago. Na fotografiji so domala pre-krile domorodnega slikarskega škržka (Unio pictorum).

2013 Druøtvo za podvodne dejavnosti Bled zaœelo z akcijami odstranjevanja. Akcije bo brækone treba ponavljati veœ let. Morda popolna odstranitev ni veœ mogoœa in bodo potrebne stalne akcije, zato bi bilo nujno za to zagotoviti sistemsko finanœno podporo.

S pojavom økoljke v Blejskem jezeru so ogroæene tudi druge slovenske sladke vode. Na jezeru poleti potekajo øtevilne rekrea-tivne dejavnosti, zato obstaja nevarnost, da bi økoljko zanesli tudi drugam. Maja 2013 so bila pripravljena Priporoœila za prepreœevanje øirjenja økoljke trikotniœarke (Kus Veenvliet et al., 2013), ki razliœnim upo-rabnikom dajejo napotke za œiøœenje opreme. Napotke za ribiœe objavljamo v okvirœku. Œetudi økoljke iz Blejskega jezera ne bo veœ mogoœe odstraniti, lahko z odgovornim in previdnim ravnanjem prepreœimo, da bi se vrsta razøirila v druge slovenske vode.

Kako razširjena je kitajska brezzobka?Prvotno obmoœje razøirjenosti kitajske brez-zobke obsega vzhodno Azijo. Njena liœinka je zajedavec in se pritrjuje na økrge razliœnih vrst rib. To je bil tudi naœin prenosa v øtevilne ribnike in vodotoke. Æe leta 1979 so jo z ribami za vlaganje s Kitajske zanesli v Romunijo, potem pa se je z vnoviœnimi vnosi z obmoœja naravne razøirjenosti in sekundarnimi prenosi iz evropskih voda v treh desetletjih razøirila po skoraj vsej Evropi (Beran, 2008). V Sloveniji prisotnost kitajske brezzobke ni bila potrjena vse do leta 2011, ko so pri praznjenju ribnika v Beli krajini naøli nekaj osebkov. Ti so bili verjet-no tam æe veœ kot deset let (Klenovøek et al 2012). Pred nedavnim smo na spletnem portalu foto-narava.com naleteli tudi na (sicer sprva napaœno doloœene) fotografije nekaj let starih osebkov kitajske brezzobke iz zadræevalnika Medvedce, ki so bile posnete æe leta 2010. Vrsta je torej pri nas prisotna æe nekaj let in verjetno precej bolj razøirjena, kot kaæejo skopi podatki. V nekaterih evropskih dræavah so æe dokazali, da med tujerod-nimi in domorodnimi økoljkami nastaja medvrstno tekmovanje odraslih osebkov in liœink, pri kateri so domorodne vrste manj uspeøne in se njihovo øtevilo zmanjøuje. Prav zaradi pomembnih vplivov na domorodne vrste økoljk je pomembno œim bolje poznati razøirjenost kitajske brezzobke. Od junija 2013 lahko podatke o opaæanjih kitajske brezzobke in nekaterih drugih tujerodnih

veœ nadaljevati, saj se øtevilo tujerodnih vrst øe naprej poveœuje, økoda pa se veœa. V projektih Thuja, Thuja 2 in nekaterih drugih projektih so potekale øtevilne ozaveøœevalne akcije, a zdaj je na potezi dræava, saj nujno potrebujemo celovit sistem in jasno politiko ravnanja s tujerodnimi vrstami.

Jana Kus Veenvliet,Zavod Symbiosis

fotografije: Paul Veenvliet,Zavod Symbiosis

ViriBeran, L., 2008. Expansion of Sinanodonta woodiana

(Lea, 1834) (Bivalvia: Unionidae) in the Czech Republic. Aquatic Invasions (2008),

3 (1): 91–94.Birnbaum, C., (2011): NOBANIS – Invasive Alien

Species Fact Sheet – Dreissena polymorpha. – From: Online Database of the European Network on Invasive Alien Species – NOBANIS Pridobljeno od:

http://www.nobanis.org/files/factsheets/Dreis-sena_polymorpha.pdf. Datum dostopa: 5. 8. 2013

Klenovøek, D., M. Govediœ & M. Vaupotiœ, 2012. Record of the China mussel Sinanodonta woodiana (Lea, 1834) (Bivalvia: Unionidae) in Slovenia. Natura Sloveniae, 14(1): 35–37.

Kus Veenvliet, J., Remec Rekar, Ø., Rozman, S., Lesjak, R., 2013. Potujoœa trikotniœarka. Zaustavimo øirjenje invazivne økoljke! Pridobljeno od:

h t t p : / / w w w . a r s o . g o v . s i / n o v i c e /datoteke/030294-Trikotnicarka_SLO_www.pdf

Lowe S., Browne M., Boudjelas S., De Poorter M. (2000) 100 of the World’s Worst Invasive Alien Species A selection from the Global Invasive Species Database.

http://www.issg.org/database/species/refe-rence_files/100English.pdf

V okviru projekta Thuja 2 so strokov-njaki podjetja Sinergise izdelali posebno spletno aplikacijo, prek katere lahko vsak registriran uporabnik sporoœi podatke o opaæanju tujerodnih vrst v naravi. Aplika-cija deluje na naslovu zbirka.tujerodne-vrste.info, podatke pa lahko pregledujete tudi v spletnem atlasu Geopedia. Podat-ke je mogoœe vnaøati za petindvajset æivalskih vrst in trideset rastlinskih. Med æivalskimi vrstami sta obe økoljki, ki ju predstavljamo v tem prispevku, in nekaj vrst tujerodnih rib.

Za razkuæevanje uporabljamo razliœne metode, ki jih v grobem razdelimo

na kemijske in fizikalne. Pri kemijskih metodah uporabljamo razliœne kemika-lije, med katerimi so formalin, kvarter-ne amonijeve snovi, apno, jod, razliœni lugi in ozon. S fizikalnim naœinom razkuæevanja pa mislimo na uporabo suhe in mokre toplote, UV-æarkov ter na povsem preprosto daljøe obdobje izsuøitve bazenov in ribnikov ter njihovo izpostavitev sonœnim æarkom.

Izbor kemijskih sredstev za razku-æevanje je odvisen od velikosti, tipa in materiala, iz katerega so bazeni in oprema. V glavnem je to plastika, beton, gramoz ter razliœne kovine in tkanine. Pri izboru sredstva je treba upoøtevati tudi lastnosti povzroœiteljev bolezni in njihov odziv na delovanje kemijskih sredstev. Œe uœinkovitost razkuæil raz-delimo na visoko, srednje in nizko, v ribogojstvu v najboljøem primeru lahko raœunamo le na srednjo uœinkovitost.

teæko dobiti v obliki, ki bi bila uporabna v ribogojstvu, nekatera poceni in lahko dosegljiva sredstva pa so pogosto tudi zelo nevarna. Spet druga so precej draga in tudi zato neprimerna v ribogojstvu za razkuæevanje velikih povrøin. Ideal-no je, da za razkuæevanje uporabimo vsaj dve ali pa veœ metod in pri izbiri dajemo prednost manj økodljivim in v naravi hitreje razgradljivim sredstvom. Razkuæilo mora biti poleg ustrezne uœinkovitosti za uniœenje mikroorga-nizmov tudi varno za ribe in ljudi, ki razkuæujejo. V vsakem primeru je pri razkuæevanju nujna uporaba zaøœitnega kombinezona, rokavic, økornjev in maske za obraz. Pri razkuæevanju naseljenih bazenov moramo upoøtevati karenco (œas zadræevanja snovi v ribjem tkivu) in tako poskrbeti za neoporeœnost rib za prehrano ljudi. Razkuæila je treba tudi na ustrezen naœin skladiøœiti, da ne iz-gubljajo svoje uœinkovitosti ter predvsem, da ne pridejo v stik z ljudmi in æivalmi.

temeljito speremo in pred naselitvijo po moænosti pustimo nekaj œasa izsuøene.

Mehansko œiøœenje je pomembno tudi pri razkuæevanja orodja in transport-nih vozil. To velja tudi za ves ribiøki pribor, opremo ter obleko in obutev, saj se zlasti na obutvi lahko v zaosta-lem, œetudi izsuøenem blatu lahko nekaj œasa zadræujejo povzroœitelji bolezni in njihove razvojne oblike. Ribiœi, ki so æe kdaj øli na ribolov v Avstralijo ali Novo Zelandijo, vedo, koliko pozornosti tam namenjajo temu pred vstopom v dræavo. Enaka pravila bi morali upoøtevati ribiœi pred ribolovi na razliœnih lokacijah znot-raj dræave. Ko pribor in oprema nista v uporabi, morata biti ves oœiøœena in na suhem, po moænosti izpostavljena soncu. Poleg rednega razkuæevanja vse opreme je pomembno, da orodja in tudi veœjih ter draæjih delov opreme, kot so na primer aparati za sortiranje rib, nikoli ne prenaøamo iz ene ribogojnice v drugo. Œe pa je to neizbeæno, morajo biti le-ti razkuæeni. Izsuøevanje in izpostavljene soncu æe samo po sebi pomeni fizikal-ni naœin razkuæevanja, kamor sodi øe uporaba UV-svetilk ter razkuæevanje s

RIBIŠTVO

246 RIBIČ 9/2013

PREPREČEVANJE BOLEZNI (1. del)

Razkuževanje (1. del)Razkuževanje (dezinfekcija) je postopek, s katerim preprečimo (inaktiviramo) delovanje virusov, bakterij, zajedavcev in njihovih razvojnih oblik ter je temeljna aktivnost za preprečevanje vnosa, izbruhov in širjenje kužnih bolezni pri ljudeh in živalih. Pri vodnih živalih je razkuževanje v prvi vrsti temeljni biološki varnostni ukrep za preprečevanje vnosa povzročiteljev bolezni v sistem vzreje. Je nujno za zmanjševanje pojavnosti bolezni, ki jih povzročajo v sistemu že prisotni povzročitelji in je predpisani ukrep pri izkoreninjanju nekaterih posebno nevarnih kužnih bolezni. Ločimo tekoče oziroma sprotno razkuževanje, ki poteka ves čas vzreje,

in končno razkuževanje, ki ga opravimo po končanem procesu vzreje in pri izkoreninjanju bolezni.

V vsakem bazenu je omelce za čiščenje. (Foto: V. Jenčič)

Pri vzreji rib in drugih vodnih æivali gre v veœini primerov za intenzivno rejo na prostem, kjer je moænosti za vnos povzroœiteljev bolezni v sistem vzreje in

tudi øirjenje iz njega veœ kot pri kopenskih æivalih. Zato je prepreœevanje bolezni pogoj za uspeøno vzrejo. Veliko aktivnosti smo v naøih sestavkih æe obravnavali, mednje pa sodijo øe razkuæevanje, cepljenje, uporaba prehranskih dodatkov in odbira odpornejøih vrst, spoznali pa jih bomo v sklopu prispevkov pod skupnim naslovom Prepreœevanje bolezni.

Testi za ugotavljanje uœinkovitosti delo-vanja posameznega sredstva na razliœne bolezenske povzroœitelje so namreœ opravljeni v nadzorovanih in idealnih laboratorijskih razmerah, v ribogojstvu pa moramo upoøtevati razliœne, æe prej naøtete materiale, vremenske razmere ter organsko onesnaæenje. Viøja ko je temperatura in ko je manj organskih snovi, uœinkovitejøe je razkuæevanje. Prav je tudi, da poznamo lastnosti posamez-nih povzroœiteljev bolezni in predvsem œas njihovega preæivetja zunaj ribjega organizma v naravi ter pri doloœenih fizikalnih in kemijskih pogojih. Glede na te podatke za razkuæevanje izberemo najuœinkovitejøo in najmanj økodljivo me-todo. Teæava je, da je nekatere kemikalije, ki so sicer uœinkovita razkuæila, na træiøœu

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da smemo izbirati le med razkuæili, katerih uporaba je v dræavi dovoljena.

Pred razkuæevanjem s kemiœnimi sredstvi je treba ribnike mehansko oœistiti, saj prisotnost organskih neœistoœ, ki so se med vzrejo nabrale v objektih, zmanjøujejo uœinkovitost razkuæevanja. V betonskih in plastiœnih bazenih takøno œiøœenje navadno ni teæko, zahtevnejøe je pri zemeljnih bazenih, kjer je treba odstraniti vrhnjo plast. Pri mehanskem œiøœenju ne smemo pozabiti oœistiti tudi vseh dovodnih in odvodnih kanalov. Po temeljitem mehanskem œiøœenju upo-rabimo ustrezno razkuæilo, pri œemer upoøtevamo navodila in œas delovanja za uniœenje povzroœiteljev, nato pa bazene

suho in mokro toploto. Najboljøi uœinek razkuæevanja doseæemo, œe uporablja-mo razliœne kombinacije fizikalnih in kemijskih metod, œeprav je v nekaterih sistemih, zlasti velikih, fizikalni naœin vœasih edina izbira.

Pri tekoœem razkuæevanju mislimo na desbariero pred vhodom v ribogojnico, vsakodnevno razkuæevanje pribora in opreme, razkuæevanje iker, v ribogoj-nicah z visoko bioloøko varnostjo pa tudi razkuæevanje vode pred vstopom v ribogojnico.

Desbariera je poglobljen prostor na vhodu v ribogojnico, kamor mo-rajo obvezno stopiti obiskovalci, prav tako morajo skoznjo zapeljati tudi vsa transportna sredstva, ki pripeljejo v ri-

no mogoœe. Zato se delavci pri prehodih med posameznimi objekti preoblaœijo in preobuvajo.

Tekoœe razkuæevanje je tudi razku-æevanje iker. To je uspeøno le pri pre-preœevanju øirjenja povzroœiteljev bolez-ni, ki so na povrøini iker (horizontalni prenos), ne prepreœi pa prenosa bolezni iz plemenk na zarod, œe so povzroœitelji znotraj ikre (vertikalen prenos). Pri prepreœevanju teh okuæb je treba redno ugotavljati in izloœati okuæene plemen-ke, kar pa smo v naøih sestavkih æe obravnavali.

Glede na stopnjo bioloøke varno-sti pod tekoœe razkuæevanje sodi tudi razkuæevanje vode ob vstopu v ribogoj-nico. Pri tistih na vodi dolgega toka je v prvi vrsti treba z mreæami prepreœiti

vnos divjih rib, s finimi filtri pa tudi prehajanje mulja in drugih mehanskih delcev, kjer so lah-ko povzroœitelji in njihove razvojne oblike. V ribo-gojnicah z visoko bioloøko varnost-jo, zlasti pred vstopom vode v valiøœe, lahko vodo razkuæujemo z UV-svetilkami, v svetu pa jo razkuæujejo tudi z ozonom.

Ni odveœ razku-æevanje vode ob iztoku iz ribogoj-nice, kar pa tudi v

svetu ni prav pogosta praksa. Nujno je razkuæevanje izhodne vode iz karanten-skih objektov, kjer nekaj œasa vzdræujemo ribjo jato z neznanim zdravstvenim sta-tusom.

Konœno razkuæevanje v ribogojnici opravimo po konœani vzreji in pri iz-koreninjenju posebno nevarnih kuænih bolezni. Prekinitev vzreje in za doloœeno obdobje izsuøitev bazenov oziroma ribnikov je eden najpreprostejøih in najuœinkovitejøih naœinov uniœevanja povzroœiteljev bolezni. Trajanje izsuøitve pri prepreœevanju in izkoreninjenju doloœenih bolezenskih povzroœiteljev je predpisano z mednarodno zako-nodajo OIE in evropsko zakonodajo, ki uravnavata nadzor bolezni vodnih æivali in lahko traja tudi veœ mesecev. Izsuøitev, prekinitev proizvodnje ter konœno razkuæevanje pri procesu izko-reninjenja posebno nevarnih bolezni iz seznama Direktive 2006/88/ES mora potekati po naprej doloœenem naœrtu in ga nadzoruje zato odgovorni veterinar. Prav pa je, da se vsaj za kratkotrajno izsuøitev in prekinitev proizvodnje pro-stovoljno odloœamo tudi pa po vsakem konœanem postopku vzreje.

Pred izsuøitvijo je treba v zemljenih bazenih odstraniti vrhnjo plast in od-

stranjeno zemljo odloæiti na takønem kraju, da se vsebina iz odlagaliøœa ne bo spirala nazaj v vodo, v kateri æivijo ribe. Œe nekaterih delov zaradi objektivnih razlogov ni mogoœe popolnoma izsuøiti, jih je treba izsuøiti veœkrat in vsakiœ posuti z apnom.

Trajanje izsuøitve je odvisno od vre-menskih razmer, zlasti temperature in deæevnih dni ter aktualne zdravstvene problematike in fizikalno-kemijskih last-nosti povzroœiteljev oziroma njegovih sposobnosti preæivetja zunaj ribjega organizma. V vroœih suønih poletnih dneh je to obdobje lahko zelo kratko, pa vendar uœinkovito. Izsuøitev in prekini-tev vzreje sta najmanj økodljivi in tudi œe upoøtevamo zmanjøano pojavnost bolezni v novem proizvodnem ciklu, ekonomsko uœinkoviti kljub izpadu pro-izvodnje.

Za razkuæevanje uporabljamo tudi suho toploto. Tak naœin je zlasti uporaben v bazenih iz betona in drugih podobnih materialov, ki prenesejo visoko tempe-raturo. Pri bazenih iz drugih materialov pa uporabljajo mokro toploto, to je para. Oba naœina sta dovolj uœinkovita in predvsem neøkodljiva za æivljenje zunaj ribogojnice.

Pri konœnem razkuæevanju je treba oœistiti in razkuæiti vse cevi, ventile in opremo ter notranjost zgradb in njihovo okolico.

Œe so v sklopu ribogojnice objekti za predelavo rib, je treba misliti tudi na moænost, da se povzroœitelji bolezni øirijo tudi od tod. Za razkuæevanje teh objek-tov veljajo posebna pravila, ki sledijo pravilnikom o predelavi æivil æivalskega izvora glede varovanja zdravja ljudi. Z vidika varovanja zdravja rib pa je treba misliti na primerno in neøkodljivo od-stranjevanje klavniœnih odpadkov ter na odpadne vode.

Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med.Inøtitut za zdravstveno varstvo in

gojitev divjih æivali, rib in œebelVeterinarska fakulteta Univerze 

v Ljubljanivlasta.jencic@vf.uni-lj.si

Literatura

Jenœiœ, V. (1997). Dezinfekcija v ribogojstvu. V: Zbornik teœajev DDD dejavnosti, Ljubljana 22. in 23. oktober 1997. Ljubljana: Veterinarska fakulteta, Inøtitut za higieno okolja in æivali z etologijo: Sekcija za higieno okolja in DDD dejavnost pri Slovenski veterinarski zvezi, str. 47–54.

Jenœiœ, V. (2003). Uœinkovito in naravi prijazno razkuæevanje v ribogojstvu. 1. In-terdisciplinarni simpozij »DDD, zdravje in okolje« z mednarodno udeleæbo. Ljubljana, 17. in 18. oktober 2003. Zbornik referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo, 2003, str. 31–34.

Methods for disinfection of aquaculture establishments (2012). OIE Manual of Dia-gnostic Tests for Aquatic Animals. Spletna stran.

2479/2013 RIBIČ

Desbariera ob vstopu v ribogojnico (foto: V. Jenčič)

bogojnico. Poleg tega si morajo tujci v ribogojnici œez obutev navleœi posebne polietilenske vreœke, ki jih zavræejo po zapustitvi ribogojnice. Œe je le-ta raz-deljena na veœ enot, ki imajo razliœno stopnjo bioloøke varnosti, na primer vkljuœujejo tudi valiøœe, je pred vsako tako enoto potrebna nova desbariera. Vanjo je treba stopiti tudi pri izhodu iz ribogojnice. Navadno sta na vstopu dva vhoda: eden za osebje in eden za trans-portna sredstva. Desbariera za transport-na sredstva mora biti tako obseæna, da se v njej zavrti celotna povrøina kolesa, ki jih je treba po izstopu iz ribogojnice oprati z visokotlaœnimi œistilnimi apa-rati. Razkuæilo je treba zamenjati vsaj enkrat na teden in seveda pokriti, da ga ne redœijo padavine. Prav tako se obiskovalci ne smejo niœesar dotikati, œe pa je to nujno, morajo imeti na rokah polietilenske rokavice.

Œe je ribogojnica na veœ lokacijah, je treba orodje razkuæiti pred vsako upo-rabo. Noben kos orodja ne sme zapustiti ribogojnice, ne da bi bil prej temeljito mehansko oœiøœen in razkuæen. Orodje in oprema, ki nista v uporabi, morata biti bodisi potopljena v razkuæilu ali pa oœiøœena in izpostavljena soncu. Idealno je, da je tudi osebje loœeno, kar pa ni ved-

Bilo je nekoč V stari Jugoslaviji je imel reko Dravo od

Borla do hrvaøke meje v zakupu ormoøki grof Georgeviœ, ki je bil tudi sam vnet ribiœ. V eni sami ribolovni sezoni je v reki Dravi ulovil od 85 do 120 sulcev, teækih veœ kot 5 kg, manjøe je vraœal v Dravo. Ribiœi so ribolovne dovolilnice lahko kupili pri grofu. Vsak ribiœ, ki je kupil ribolovno dovolilnico, je moral vsako leto grofu oddati enega sul-ca, teæjega od 5 kg. Œe sulca ni ujel, drugo leto ni dobil ribolovne dovolilnice.

Med obema vojnama je bilo v Ormoæu okoli trideset ribiœev, ki so lovili na stavno mreæo. Voda v reki Dravi je bila øe izredno bistra. V njej je bilo najveœ podusti, øœuk, sulcev, mren in vseh drugih vrst, ki so se v manjøih koliœinah ohranile do danes. Med obema vojnama je bila posebnost reke Drave, da so po njej splavljali les.

V vseh vodah, s katerimi zdaj upravlja RD Ormoæ, je bil ribolov zelo bogat. O tem priœa tudi podatek, da je ribiœ Matjaøek Kovaœiœ pri enem dvigu mreæe ulovil kar 150 podusti.

Po drugi svetovni vojni je bila 30. maja 1946 na Ptuju ustanovljena Ribarska zad-ruga Ptuj. Vanjo je bilo z obmoœja Obœine Ormoæ vkljuœenih dvesto dravskih in tri-sto pesniøkih ribiœev, od katerih so bili le øtirje øportni ribiœi, vsi drugi pa so lovili na mreæe.

Iz nje je nastala RD Ptuj, ki je obsegala celotno obmoœje Ptujskega okraja. Pozneje sta se izloœili oz. na novo ustanovili RD Ormoæ in RD Majøperk. V novoustanovlje-no RD Ormoæ se je vkljuœilo le sedemnajst

œlanov, medtem ko je bilo s tega obmoœja vœasih petsto œlanov Ribarske zadruge Ptuj. Zmanjøanje œlanstva je po svoje razumljivo, saj je nastala sprememba naœina ribolova. Od ustanovitve naprej je bil namreœ dovo-ljen ribolov le øportnim ribiœem, ki pa jih je bilo v tistih letih izredno malo.

Po ustanovitvi RD Ormoæ so œlani v letih 1954 in 1955 postavili svoj prvi objekt – ba-rako na lokaciji zdajønjega ribiøkega doma v Ormoæu, ki so jo kupili od lovske druæine

Velika Nedelja. Pred tem je tod stala bara-ka, ki je bila narejena iz øibja in ometana z blatom, ki so jo postavili Italijani; na tem prostoru so za grofa izdelovali opeko iz gline, ki so jo pridobivali na mestu, kjer je sedaj ribnik. Baraka je sluæila kot shramba za ribiøki inventar.

V letu 1984 so zaœeli graditi nov ribiøki dom, ki so ga dokonœali v letu 1986. Zgradili so ga œlani RD v lastni reæiji ob podpori ormoøkih podjetij. Tudi v Savcih ob ribniku

JUBILEJI

248 RIBIČ 9/2013

60 LET RD ORMOž

Smelo v prihodnostLetos je Ribiška družina Ormož praznovala šestdeset let svojega delovanja. Leta 1953 je družino ustanovilo sedemnajst članov. Ob ustanovitvi sta bila izvoljena petčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Za prvega predsednika so izvolili Ljuba Lesničarja. Dandanes šteje RD Ormož 246 članov, od tega dva častna člana in sedemintrideset mladih ribičev, kar je največ v njeni zgodovini. V času, ko se število članov v dobršnem delu RD v Sloveniji zmanjšuje ali vsaj ostaja enako, že samo ta podatek kaže, da v RD dobro delajo in da znajo pritegniti tudi nove člane. Če upoštevamo še dejstvo, da izjemno pozornost namenjajo delu z mladimi

ribiči, ki jih imajo kar sedemintrideset, bi bilo njihovo delo lahko model, v katero smer naj bi šla slovenska ribičija.

Ribnik v Ormožu z domom ormoških ribičev

Dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmiRD Ormoæ deluje na obmoœju treh obœin:

Ormoæ, Srediøœe ob Dravi in Sveti Tomaæ. Z vsemi imajo zelo dobre odnose in uspeøno sodelujejo. Z najveœjo od njih, Obœino Ormoæ, so tesno sodelovali pri ureditvi ribnika – nekdanjega glinokopa v Ormoæu, iz katerega so uredili zgleden ribnik, ob njem pa øe rekreacijski kompleks, ki je dandanes v veselje krajanom in ponos obœini. Ob ribniku je tudi ribiøki dom, ki so ga uredili ormoøki ribiœi. Æupan Obœine Ormoæ Alojz Sok je tudi osebno zelo naklo-njen delu druæine; podpira zamisel, da bi zgradili ribjo stezo, ki bi obøla Ptujsko in

Ormoøko jezero ter poskuøali za to pridobiti tudi evropska sredstva. Ribnik Savci je v Obœini Sveti Tomaæ, ki je med najmanjøimi slovenskimi obœinami.

Æupan Obœine Mirko Cvetko je pod-pornik zamisli, da bi bil prav ribnik Savci osrednja toœka za razvoj turizma v obœini. Zato so v obœini v sodelovanju z RD Ormoæ pripravili program, kako z ureditvijo cestne povezave, ureditvijo okolice in ob ribiøkem domu tudi ureditve prostora za kampiranje narediti ob ribniku privlaœno turistiœno toœko. Ribnik leæi v lepem naravnem oko-lju, naseljujejo ga krapi, smuœi, amurji,

ploøœiœi, rdeœeperke in rdeœeoke, ob njem pa domujejo tudi øtevilne ptice.

Tudi æupan Obœine Srediøœe ob Dravi, Jurij Borko, ki je tudi ribiœ in œlan RD Ormoæ, vidi prav v sodelovanju z ribiœi eno od osrednjih moænosti za razvoj turizma v obœini. Obœina Srediøœe ob Dravi, ki se sicer ponaøa z najbolj-øim buœnim oljem v Sloveniji, vidi moænost razvoja veœnamenskega turistiœnega centra v povezavi z ureditvijo Adolfovih ribnikov na obmoœju opuøœene gramoznice. Tam ormoøki ribiœi s pomoœjo obœine urejajo zelo lep, nov kompleks ribnikov, ki bodo v prihodnje lahko prijetna lokacija za ribolov in oddih v naravi.

se je pokazala potreba po prostorih, ki bi sluæili ribiœem. Po letu 1990 so tam ormoøki ribiœi zgradili najprej gospodar-ski objekt, pozneje pa so ga preuredili v veœnamenskega.

Ker so sœasoma prostori postali neu-strezni in pretesni glede na zahteve in potrebe œasa, so se œlani RD odloœili za obnovo in dozidavo objektov; obnovili so jih v letih 2009 in 2010. Obmoœji ribnikov sta sœasoma postali zanimivi turistiœno-rekreativni toœki.

Ribolovni revirji V ribolovne revirje RD Ormoæ spadajo:•  reka  Drava:  od  Zavrœa  do  Srediøœa  ob 

Dravi – do hrvaøko slovenske meje,•  reka  Pesnica:  od  Formina  do  izliva  v 

Dravo,

kar povzroœa katastrofalne posledice za drst rib, in to kljub zaøœitnim in takojønim akcijam ribiœev. Jezovi so prepreœili tudi redne selitve rib.

Izjemna biotska pestrostKljub negativnim posledicam zajezitev, moœnemu onesnaæevanju vodotokov, ki ga povzroœata urbanizacija in intenzivno kmetijstvo, so v vodah RD Ormoæ ohra-nili poleg œrnooke, ki velja za domnevno izumrlo vrsto, øe druge ogroæene vrste, kot so sulec, linj, ogrica, pezdirk, bolen, jez, blistavec, belica, œinklja, menek, smuœ, okun, œep in upiravec. V vodah RD Ormoæ sta bogato zastopana tudi potoœni rak in potoœni piøkur. V mrtvicah sta pogosta polæa mlakar in roæeni svitek, najdemo pa tudi tri vrste økoljk. Obmoœje starega

æivljenja. Nekdaj so ribiœi vsako sezono v strugi Pesnice nalovili toliko rib, da so jih odvaæali kar s kmeœkimi vozovi. Dokler øe ni bilo hidroelektrarn, so se podusti, ki so pripotovale po Dravi navzgor, æivahno drstile v njej vse do Lenarta. Dandanes je podoba bistveno drugaœna. Od nekdanje bogate reke ni ostalo veliko. Njenih zlatih œasov pa se æivo spominjajo ljudje, ki so æiveli ob njej in z njo in tam tudi lovili ribe. Eden med njimi je tudi ormoøki æupan Alojz Sok, ki je æivel ob Pesnici in jo doæivel v vsej njeni nekdanji lepoti.

Zdaj se teæiøœe ribolova iz Drave vse bolj premika na ribnike. Predvsem ribnik v Ormoæu in ribnik Savci sta postala zelo priljubljeni toœki ormoøkih ribiœev, pa tudi øtevilnih drugih domaœih in tujih ribiœev, ki jih privlaœita dober ribolov in lepa ter urejena okolica.

Besedilo: Borut Jerøe,Fotografije: Øtefan Hozyan

2499/2013 RIBIČ

Ribnik Savci

•  potok Leønica: od izvira do izliva v reko Dravo,

•  potok Libanja: od izvira do izliva v reko Dravo,

•  Pavlovski - Puøenski potok: od izvira do izliva v reko Dravo,

•  potok Sejanca: od izvira do izliva v reko Dravo,

•  potok Trnava: od izvira do izliva v reko Dravo,

•  ribnik ob æagi v Ormoæu,•  Adolfovi ribniki v Obreæu,•  ribnik Savci. 

Osrednji lovni revir ormoøkih ribiœev je Drava z akumulacijskim jezerom. V delu reke Drave, ki ga ormoøki ribiœi upravljajo skupaj s hrvaøkim Øportsko-ribolovnim klu-bom Varaædin in Øportsko-ribolovnim klu-bom Cestica, æivi veliko razliœnih ribjih vrst. Doslej so jih ugotovili kar triinøtirideset. V zadnjih desetletjih pa je reka doæivela velike spremembe v øtevilœni in vrstni strukturi ribjega æivlja. Najveœji udarec za domorodni vodni æivelj so pomenila akumulacijska jezera, zgrajena za potrebe hidroelektrarn. Zaradi zajezitev se je zaœela spreminjati temperatura vode, pa tudi vsebnost kisi-ka, koliœine in vrste mikroorganizmov ter vodnih æuæelk. Nihanja pretokov niso veœ odvisna od naravnih pojavov, ampak jih uravnavajo umetno, glede na potrebe po energiji. So moœna in nastajajo na hitro,

toka Drave, med Ormoæem in Srediøœem ob Dravi, spada glede na biotsko pestrost med najbogatejøe predele Slovenije.

Na razdalji 9 km ima reka 7 m padca in oblikuje øtevilne zavoje, sedemnajst brzic, øtevilne rokave, zalive in otoke ter prodiøœa in trstiøœa. Ta ekosistem odlikuje velika biotska pestrost posameznih habitatov in je poleg øtevilnih vrst rib tudi dom za mnoge druge ogroæene æivalske in rastlinske vrste z rdeœih seznamov. Tod æivi devet vrst plazilcev, med njimi tudi zelo redka avtoh-tona æelva moœvirska sklednica, dvanajst vrst dvoæivk in redka æaba plavœek, katere samci so v œasu parjenja modro obarvani. Od øtevilnih sesalcev, ki æivijo v poplavnem gozdu, je zanimiva stalna prisotnost vidre, v zadnjem œasu tudi bobra, ki sta zaradi uniœenja vodotokov med najbolj ogroæenimi sesalci v Evropi. Veliko naravno bogastvo tega obmoœja je tudi veœ kot sto vrst ptic gnezdilk in veœ kot sto vrst ptic, ki jih je tod mogoœe opaziti pozimi. Æal so med njimi tudi kormorani, katerih øtevilo æe dalj œasa ogroæa preæivetje veœ vrst rib. Na obmoœju RD Ormoæ je redno loviøœe orla belorepca, ki je veœji od planinskega orla in zaradi izsuøevanja moœvirij in regulacij rek spada med najbolj ogroæene ujede na Zemlji.

Øe bolj æalostno usodo kot Drava je doæivela reka Pesnica, ki je bila polna

Rado Antoliœ:

»Za prihodnost družine se ne bojim«Leta 2006 je krmilo RD Ormoæ od Sreœka

Vorøiœa, ki je druæino vodil od leta 1988 do 2005, prevzel Rado Antoliœ. Zavzeto se je lotil dela, okrog sebe zbral dobro ekipo sodelavcev in rezultati niso izostali. Druæina zgledno upravlja z zaupanimi vodami, œlani imajo dobre medsebojne odnose in zelo uspeøno delajo z mladimi ribiœi. »Lahko povem, da ni teæko in je celó veselje biti predsednik, œe imaø dober, kakovosten in konstruktiven upravni odbor ter take œlane, kot so v RD Ormoæ. Øe zlasti, ko vidiø veœ kot trideset mladih, kako zavzeto in vztrajno opravljajo svoje naloge v RD. Za prihodnost druæine se ne bojim. Naœrtov in ciljev ima-mo veliko. Prvi in osnovni cilj je ohraniti naravno bogastvo, s katerim upravljamo. Zavedamo se, da je in bo teæko ter da ni vse odvisno od nas. Veliko je uporabnikov prostora in interesov in vsi niso v dobro voda in æivljenja v njej. Pripravljeni pa smo na vse izzive in se jih ne bojimo, saj imamo trdno in jasno zaœrtano pot naøih predhodnikov, ki se je pokazala za pravo. Na takih temeljih se dá graditi,« je dejal ob proslavi 60-letnice RD Ormoæ.

Rado Antolič, predsednik RD Ormož

Zagotovo je bilo æe med prvimi obiskovalci Bleda

veliko lovcev in ribiœev in ravno oni, ribiøki navduøenci, sprva samo tujci, ki so lovili ribe skoraj izkljuœno zaradi veselja do ribolova, so v te kraje prvi prinesli to navado in prinesli so nove naœine in novo opremo. To je bil œas, ki bi ga prav lahko oznaœili za zaœetek ribolova na rekah in jezerih v Sloveniji, kakor ga poznamo dandanes, in sega globoko v œas, ko je veœina slovenskega prebivalstva jemala ribolov kot izrazito prehransko opravilo. Zato ustanovitev RD Bled pred øestdesetimi leti, ki so jo blej-ski ribiœi skupaj s prijatelji praznovali sedmega julija

letos v kastinøkem centru Ribno, øe zdaleœ ne pomeni nekih zaœetkov ljubiteljskega ribolova na Bledu, ampak predvsem novo nadaljeva-nje æe zaœetega, predvsem po naœinu organiziranosti ribiœev ter po naœinu gospo-darjenja z ribami. Temu je za-gotovo botrovala spremem-ba politiœnega sistema, ko je ljubiteljski ribolov postal dostopnejøi najøirøi popula-ciji predvsem domaœega pre-bivalstva. Okrogla obletnica je zato primeren œas, da se nekoliko bolj zavemo, koliko truda in vneme posameznih ribiøkih navduøencev, orga-niziranih v øestdesetletno æivljenje RD Bled, je bilo vloæeno zato, da so krajina,

JUBILEJI

250 RIBIČ 9/2013

60-LETNIcA RD BLED

Naših vodá ne bo pustošil pohlep po zaslužku

Zagotovo sodi Bled skupaj z okolico v sam vrh najprepoznavnejših slovenskih turističnih krajev doma in v tujini. Njegova turistična podoba se je na zemljevidu sveta začela risati že v časih, ko turizem pod pojmom, kot ga poznamo dandanes, sploh še ni obstajal, in risala se je po zaslugi naravnih lepot, ki jih na Bledu dokazano ne manjka. Takrat je domače kmetsko prebivalstvo že opazovalo redke in bogate petične prišleke pri njihovem bogokletnem uživanju v brezdelju ali pri početjih, v katerih niso prepoznali kakšne otipljive koristi. Kleni Gorenjci, vajeni trdega dela in siromašne hrane, so si zagotovo težko predstavljali, da hodi kdo v te kraje zaradi naravnih lepot, ki so se njim samim zdele samoumevne, ali pa po zdravje, ki si ga je spridil z razvajenostjo. Ko pa je padel prvi »cvenk«, so kaj hitro ugotovili, da imajo nekaj, kar drugim manjka. To prednost so

počasi razvijali v turistično gospodarsko dejavnost in do dandanašnjih dni ostali gospodarji na svojem koščku raja.

Praznovanje øestdesete obletnice ustanovitve so blejski ribiœi umestili v drugi dan æe 54. ribiøke tekme za pokal Bleda,

ki tradicionalno poteka vsak prvi konec tedna v juliju in jo izvedejo v dveh delih: sobota je namenjena lovu na najveœjo ribo v Blejskem jezeru in je posamiœna tekma, v nedeljo pa je muharska tekma na Savi Bohinjki, kjer se ribiœi pomerijo v posamiœni in tudi ekipni konkurenci. Letoønje tekme za pokal Bleda, ki øteje tudi za pokal ZRD Gorenjske, se je udeleæilo oseminsedemdeset tekmovalcev.Uvrstitve: • tekma na Blejskem jezeru1. mesto: Vinko Øimnovec, krap, 13,8 kg2. mesto: Henry Bartol, øœuka, 5,43 kg3. mesto: Duøan Dolinar, øœuka, 3,65 kg

• muharjenje na Savi Bohinjki, posamiœno1. mesto: Radomir Milenkoviœ, RD Novo mesto2. mesto: Franci Bogataj, RD Bled 3. mesto: Emil Botoniœ, RD Bled

•  skupni zmagovalci 54.  tekme za pokal Bleda  in ZRD Go-renjske

1. mesto: Duøan Dolinar2. mesto: David Vidmar3. mesto: Jaka Stare

Sodeč po množici obiskovalcev na proslavi ima RD Bled tudi veliko prijateljev.

Kar štiriinsedemdeset tekmovalcev se je pomerilo v lovu rib z umetno muho na Savi Bohinjki.

vode in ribe v njih, s kateri-mi gospodarijo blejski ribiœi, vredni obœudovanja in so

magnet, ki privlaœi ne samo domaœe, ampak œedalje bolj tudi tuje ljubitelje narave in

ribolova in so del velikega slovenskega naravnega bo-gastva.

Œe na tem mestu smisel-no povzamem del iz govora predsednika RZS dr. Miro-slava Æaberla, ki je izpostavil pomislek, ali je do zelo po-hvale in zgledovanja vred-nega stanja ribiøtva na Ble-du bolj zasluæna narava ali paœ domaœini, dal prednost delavni in vztrajno trmasti naturi Gorenjcev, z njim zelo soglaøam. Kaj bo namreœ øe tako veliko naravno bogastvo, œe imaø ljudi, ki z njim ne znajo umno gospodariti ali pa bogastvo v podporo lastni lenobi in na økodo potomcev celo potujœijo.

Obetavno so zvenele tudi besede Sama Novaka, pred-sednika RD Bled: »Ne gre samo za obeleæje samega vi-

sokega jubileja, gre predvsem za druæenje vseh prijateljev ribiøtva, to pa je v prvi vr-sti skrb za ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov, kajti le na tak naœin smo lahko pre-poznavni v oæjem in øirøem okolju. Danes ribiøtvo kot pomembna dejavnost pred-stavlja organizirano skupnost enako misleœih, ki jim je v prvi vrsti cilj skrbeti za œisto in neokrnjeno naravo, kar je tudi osnovni pogoj za varovanje pestrega ribjega æivlja v naøih vodah.« V svojem govoru se je dotaknil øe kar nekaj aktu-alnih tem a kar zadeva mene, je najvaænejøo prihranil za konec: »RD Bled je z letom 2009 stopila v koncesijsko raz-merje z dræavo, kar pomeni, da so ji vode zaupane in dane v upravljanje za obdobje 30

let. Tega statusa pa si naøa druæina ne bi pridobila brez trdnih zagotovil in kakovost-nega minulega dela. Zato je pred nami zahtevno obdobje, ki ga ne smemo zanemariti in se prepustiti nakljuœju, da bo vedno tako. Kot veste, so za najlepøimi vodami tudi skrite teænje posameznikov, ki bi najlepøe vode po naœelu ekonomsko zasnovane poli-tike spremenile v teænjo in pohlep po zasluæku, s tem pa bi opustoøili æivljenje v naøih vodah, ki bi si potem le s teæavo ponovno opomoglo. Zato je prav, da jim ne damo moænosti, da pride do tega, temveœ da koncesijsko po-godbo øe naprej izvrøujemo z vso resnostjo. To je hkrati tudi jamstvo, da bodo RD nadaljevale svojo bogato tra-dicijo øe naprej.«

Zagotovo je jamstvo za na-predek v ribiœiji tudi nenehno strokovno usposabljanje. RD Bled øteje 234 œlanov, od ka-terih je 12 œastnih œlanov in 26 mladincev. Kar 28 œlanov ima izpit za izvajalca elektro-ribolova, 35 izpit za ribiøkega œuvaja, 21 izpit za gospodarja, 12 je ribiøkih inøtruktorjev in trije so ribogojci.

Pa ne samo to; sodeœ po mnoæici obiskovalcev na proslavi ima RD Bled tudi veliko prijateljev. Le-ti so dar, ki si ga vsak ustvari sam, pa ne z oholo zazrtostjo vase, marveœ s strpnim in prijaznim obnaøanjem ter vizijo, ki ima rep in glavo, ki ni utemeljena na oblakih, marveœ je stvarna in pogumna, kaæe pot in je zgled.

Besedilo in fotografije: Tone Økrbec

2519/2013 RIBIČ

Samo Novak, predsednik RD Bled: »Naših vodá ne bo pustošil pohlep po zaslužku.«

Izberite si najuspešnejši dan za ribolovNa osnovi Herschlovega vremenskega kljuœa vam svetujemo najprimernejøe dni za uspeøen ribolov:

SEPTEMBER 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI , , . . . . . , , , , , , , , , : : : : : : : , , , , , , , ,

CIPRINIDI ,

OKTOBER 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI , , . . . . . . , , , , , , , , : : : : : : , , , , , , , . .

CIPRINIDI

LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV , SREDNJI ULOV . SLAB ULOV CIPRINIDI DOBER ULOV SREDNJI ULOV SLAB ULOV

2013 8 5 2

2013 8 5 2

Dušan DolinarVideti je bil neizmerno zadovo-

ljen, ker mu je po dveh drugih mestih konœno uspelo stopiti na najviøjo stopniœko. Takoj je pri-volil v pogovor. »Sem œlan RD Jesenice in pridruæeni œlan RD Bled. Æe sedem let æivim samo od ribiœije, kot vezalec umetnih muh in kot spremljevalec tujcev pri ribolovu na naøih vodah. Nastopam na najveœjih sejmih v Evropi. Tujci mi pravijo, da je Slovenija Nova Zelandija v Evropi. Tega se premalo zave-damo tako v smislu varovanja narave, kakor pri træenju, saj nas bo po cenah ribolovnic vsak œas prehitela celo Bosna, ki velja

za najcenejøo. Na æalost za naøe vode v smislu varovanja nismo naredili niœesar. Res je, zaprli smo velike tovarne, ker niso bile veœ konkurenœne, in to je vse. Slovenski ribiœi bi morali stopiti skupaj pod eno slovensko ribiøko zastavo, ne pa da vsak vleœe na svoj konec. Mislim, da se sploh ne zavedamo, kaj imamo. Skupaj bi v slogi lah-ko premikali gore. Sam sem z svojim æivljenjem popolnoma zadovoljen in soproga me pri ribiœiji podpira. Zdaj, ko je iz-vedela, da sem osvojil pokal, se bo na kolesu pripeljala z Jesenic semkaj, da mi œestita.«

Zmagovalec Dušan Dolinar v družbi pred-sednika RD Bled

Izbira je bila pravilna. Vobler je bil razme-roma lahek in le redko sem z njim zapel

rastlinje, ki je v øopih sililo proti povrøini kanala ob robu jezera. S kratkimi poøevnimi meti iz œolna tipam robne dele plitvin, kjer se kakøen meter in pol globok plato prevesi v trimetrsko globino kanala. Tudi vodnik Ramon, ki v ranem jutru z vesli nesliøno premika œolniœ po mirni gladini jezera, na vsakem postanku s svojo lahko blestivko obdeluje teren.

Sonce je ravnokar vzølo, a sonœni æarki le tu in tam najdejo pot do nas, saj teæki œrni oblaki pokrivajo nebo. »Deæevalo bo,« napove Ramon. In res se v julijsko jutro kmalu vsujejo drobne, a tople deæne kaplje. Kot da letoønjo pomlad ni bilo æe dovolj moœe. Visok vodostaj Donave je opaziti tudi na jezeru Uzlina, enem od mnogih v delti reke Donave, na katerem lovimo v ranem dnevu.

»Niœ hudega ne bo,« reœem veslaœu, ki se hiti pokrivati s kapuco. »Zna biti, da bo prav deæ prebudil apetit øœukam,« dopolnim prej izreœene besede. Œoln se ustavi pri razøiritvi med biœevjem. Kakønih dvajset metrov velika kotla je prav obetav-na. Ramon nekajkrat vræe vanjo, a prijema ni. Na bliænji rob pade moja rapala. Æe po drugem metu je prijem. In to prav moœan. Riba je zapeta, a prave borbe øe ni. Œutim njeno otresanje glave. Premakne se z roba v globino kanala in potegne vzdolæ njega. Palica blaæi sunke ribe in zavora drdra ribiœevim uøesom tako ljubo melodijo. Za vsak primer zavoro øe malo popustim, a

kljub temu s trdo roko pazljivo utrujam ribo. Pripeljem jo do œolna in jo privzdig-nem ravno toliko, da jo ocenim. Morda øœuka z mojo oceno ni bila zadovoljna, in potegne. Toda ne v globino, temveœ stran in iz vode. Krasen skok, vsak losos bi ji ga

zavidal. In nato øe eden, preden se izgubi v globini. A vrvica ostaja napeta, trzaje ribe pa uœinkovito blaæita palica in zavora. Po nekaj minutah je rumeno rjava lepotica na boku ob œolnu in naslednji trenutek jo Ramon dvigne v œoln. Stara dobra in æe

REPORTAŽE

252 RIBIČ 9/2013

Skok v delto DonaveTežka DAM-ova žlica je vse prevečkrat orala po dnu in se zapenjala v obilno rastlinje. Po nekaj deset metrih jo snamem in vrnem v škatlo. Polna je blestivk in voblerjev. Večina jih je starih dvajset, marsikateri je trideset ali celo več let. Včasih je bila zbirka še precej večja, a mnoge med njimi je požrla globina voda, kjer sem v mladosti nabiral ribiške izkušnje. Oko mi pade na Rapalin vobler. Lep spomin imam nanj. Z njim sem ravno pred tridesetimi leti na Cerkniškem jezeru

uplenil 86 cm dolgo ščuko.

Prva donavska ščuka

Delta je polna večjih in manjših jezerskih vodnih površin. Nekatere med njimi, kot je jezero Uzlina, so izredno dobri revirji za ribolov na ščuko.

okoli 20.000 ljudi. Veœina povrøine (83 %) pripada Romuniji, preostalo Ukrajini. Do-nava se tod razveji v tri glavne kanale, prek katerih v Œrno morje pretoœi 6.500 m³ vode na sekundo. Rokavi so plovni in po najkrajøem, 64 km dolgem rokavu Sulina,

pomembna, a zdaj vse bolj turistiœna dejav-nost. Øe vedno je nekaj ostarelih ribiœev, ki jim je to vir dohodka. Z ribami oskrbujejo predvsem lokalne penzione.

V delti dajejo kulinariki vsekakor najveœji peœat ribe. Na kroæniku je najpogostejøa

veœkrat preizkuøena rapala je tudi tokrat vzdræala in mi prenesla uæitke boja z 82 cm dolgo øœuko, prvo iz Donave. Nekaj hitrih klikov s fotoaparatom in riba zdrsne v globino pod œolnom. Øe tri sem ujel tisto dopoldne: dve okoli 50 cm in eno 62 cm. Nato sem æe pod vroœim soncem preme-taval øe potezanko z muharico, a razen enega zgreøenega prijema se ni zgodilo niœ omembe vrednega.

Delta DonaveZanjo ugotavljajo, da je eden najbolje ohra-njenih biotopov na planetu, in to kljub temu, da na 4,152 km² povrøine delte æivi

poteka intenziven promet s prekoocean-skimi ladjami vse do Tulcae na gornjem robu Delte. Mesto z 90.000 prebivalcev je upravno in gospodarsko srediøœe Delte. Tu je tudi muzej z velikim in bogatim akva-rijem z glavnimi predstavniki donavske ihtiofavne. Vreden je ogleda.

Kot vsa mokriøœa je tudi donavska del-ta raj za ptice. Je eno redkih evropskih obmoœij, kjer gnezdijo pelikani. Tod domuje veœ kot 300 vrst ptic, rastlin so naøteli veœ kot 1.200 vrst ter tudi okoli 160 vrst slad-kovodnih in morskih vrst rib. Populacije rib so dovolj øtevilœne, da je ribolov, ki je stoletja preæivljal domaœine, tudi dandanes

babuøka, pripravljena na razne naœine. Najbolj cenjen je smuœ. Tako rekoœ vsak na trnek ujet smuœ, ne glede na dolæino, konœa na kroæniku. Dobro pripravijo vse vrste rib. V treh dneh bivanja sem imel priloænost okuøati krapov in øœukin kavijar, ribje juhe ter nekaj vrst prekajenih rib, med katerimi so mi bile najbolj vøeœ najmanjøe, kot sardele velike morske ribe. Po navadi so glavna jed razne vrste rib, in sicer peœene, duøene in kuhane. Moram priznati, da ne pomnim, da bi kje doslej tako uæival v raznovrstni ribji kulinariki, kot nam jo je pripravil naø gostitelj Gabi v svojem penzionu v najbolj ribiøki vasi delte, v Crisanu.

Športni ribolov in ribolovni turizemØe ne dolgo tega je bil ribolov glavna dejavnost prebivalcev delte. Donava jim je kljub svoji muhavosti dajala teæak, a dober kruh. Nekaj starejøih prebivalcev se øe preæivlja z ribolovom. Poleg njega je bil donosen tudi lov. Na vodno perjad so v jeseni in pozimi prihajali øtevilni tuji lovci. Pred tremi leti so lov zaœasno zaprli. S tem so najbolj prizadeli gostince, saj so izgubili petiœne goste, in to v œasu mrtve sezone. Æe pred tem se je zelo zmanjøalo tudi øtevilo opazovalcev ptic, ko je pred leti izbruhnila ptiœja gripa. Poœasi se sicer vraœajo, a njihova øtevilœnost je øe vedno daleœ od nekdanjih zlatih œasov.

Øportni ribiœi so øe najzvestejøi obis-kovalci rokavov in jezer Delte. Poleg domaœinov so za vodo øe vikendaøi, ki imajo tam svoje poœitniøke hiøe. Lovi vse, staro in mlado. Najpreprostejøi naœin lova je talni ribolov. Ribiœi poleæavajo na obali, dve, tri ali veœ palic pa œaka na prijem ribe. Navadno lovijo v druæbi, da ni dolgœas. In œe se øe kaj ujame, toliko bolje.

Naslednja, nekoliko manj øtevilœna skupina so tisti, ki vijaœijo. Seveda s œolna. Flota je odraz debeline denarnice. Paleta sega od nekaj desetletne lesene starine do novega gliserja jet set. Prevladuje srednji razred s œolni do deset metrov in japon-skimi motorji od 20 do 60 KM. V jezerih lovijo øœuke, v rokavih z moœnejøim tokom pa smuœa. Najpogostejøa vaba so silikonske ribe raznih barv, manjøih velikosti. Na

2539/2013 RIBIČ

Večerni ribolov na smuča na sotočju bistre in motne Donave

Ribja plošča in ribji krožnik

udaru so smuœi, a tudi ostriæ in bolen. Uradno velja omejitev øtevila plena. A ko ribe prijemajo, nihœe ne odneha. Prav tak je odnos do najmanjøe mere.

V Delto prihajajo na ribolov tudi tuji gostje; nekateri sami, veœina pa organizi-rano. Kar nekaj agencij vabi na ribolovne uæitke v zadnjih valovih Donave. Brez ribiøkega vodnika v tem vodnem mo-zaiku ni pravega veselja. Lokalni mojstri poznajo predele, kjer je v doloœenem œasu in doloœenih vodnih razmerah dober ri-bolov. A kljub temu je vœasih rezultat piœel. Na sreœo imajo tudi nekaj predelov, zlasti jezer, kjer je ribolov sicer mogoœ, a

V Ljubnem se je zbralo dvanajst tek-movalcev iz øtirih RD, kar ni veliko

in je zaskrbljujoœe. V Savinji so ujeli trideset postrvi in lipanov, s øestimi ujetimi ribami oziroma 1.873 toœkami pa je zmagal Kranjœan Lovro Pinter. Po enournem odmoru in okrepœilu, ki ga je pripravila RD Ljubno, so se tekmo-valci podali na ribnik, kjer je bila druga tekma na mirni vodi. Ribe so nekoliko slabøe prijemale – ujeli so sedemindvaj-set postrvi. Tokrat je zmagal domaœin Johan Œobanoviœ, ki je s øestimi ribami zbral 2.758 toœk. V prijetnem ribiøkem vzduøju je predsednik RD Ljubno Janez Podkriænik - Matic za vsako tekmo po-sebej podelil pokale najbolje uvrøœenim tekmovalcem.

Samo øtirinajst dni pozneje sta bili na sporedu øe tretja in œetrta tekma dræavnega prvenstva. Tako kot lani sta potekali na Kamniøki Bistrici v Radom-ljah. Trasa je prav primerna za ribolov mladeniœev, vreme je bilo odliœno in rib kar nekaj, tako da so bili vsi zadovoljni. Tretjo dveurno tekmo je med samo osmi-mi tekmovalci najbolje izkoristil Kranjœan Nejc Lamovøek, ki je ujel deset rib in zbral 4.065 toœk. Na zadnji tekmi pa je na isti trasi, vendar na drugih øtartnih mestih, prepriœljivo zmagal Urh Petak iz Ljubnega z osmimi ribami oziroma 3.250 toœkami. Razglasitev rezultatov in podelitev odliœij obeh tekem je pri-pravil in podelil predsednik RD Bistrica Domæale Rajko Bajec.

Ker je bila to zadnja tekma letos, smo podelili tudi pokale za najboljøe tri posameznike dræavnega prvenstva. Kljub nekaj manjøim poznejøim zaple-tom (dogovor pred tekmo z vodji in tekmovalci, da zaradi malo prijavljenih tekmovalcev enega najslabøega rezultata ne bodo upoøtevali) je podelitev potekala brez pripomb. Kot se spodobi za dræavno prvenstvo, je pokale najboljøim posamez-nikom podeljeval podpredsednik RZS Djordje Vuœkoviœ.

Vseh øtirih tekem se je udeleæilo tri-najst tekmovalcev; pet iz RD Ljubno, trije iz RD Kranj, trije iz RD Tolmin ter po eden iz RD Bled in Koper.

V skupnem seøtevku toœk je po-

stal dræavni prvak za leto 2013 Nejc Lamovøek s øestimi toœkami, podprvak je lanski dræavni prvak Johan Œobanoviœ z osmimi toœkami, tretji pa je bil zmago-valec zadnje tekme Urh Petak z enajstimi toœkami.

Tudi podpredsednik zveze je bil v zakljuœnem nagovoru zaskrbljen nad slabo udeleæbo na prvenstvu, saj je priœakoval, da bodo v RD to dræavno prvenstvo vzeli resneje in poslali na tekme veœ mladih. Œeprav je to øele zaœetek dela z mladimi tekmovalci v teh kategorijah, pa si æelimo, da bomo s temi mladimi in obetavnimi muharji lahko pokazali svoje znanje tudi na katerem od mednarodnih tekmovanj.

Drago Ornik

REPORTAŽE DRŽAVNA PRVENSTVA

254 RIBIČ 9/2013

Državni prvak v kategoriji U-18 je Nejc Lamovšek iz KranjaLetos je tekmovalna podkomisija za lov rib z umetno muho že tretjič zapored organizirala državno prvenstvo v lovu rib z umetno muho za kategorije mlajših tekmovalcev. Prvi dve tekmovanji, ki sta bili 1. junija, sta potekali na trasi v Ljubnem, kjer je bila ena tekma na tekoči vodi v reki Savinji in druga na stoječi vodi v ribniku pred ribiškim domom.

vse ujete ribe je treba takoj izpustiti. Z njimi upravljajo zasebni koncesionarji, ki jim je odliœno stanje ribje populacije glavna skrb. Poudarek je na lov øœuke z vijaœenjem ter na beliœarjenju krapov. Ob tem je mogoœ tudi ribolov spremljajoœih vrst rib.

Eden takih revirjev je jezero Uzlina, kjer sem lovil øœuke. Od treh œolnov na jezeru smo samo na naøem ujeli ribe. Vodniki so dejali, da je bil izjemno slab dan. Obiœajen rezultat je od deset do dvajset øœuk na œoln za nekajurni ribolov, kot smo ga imeli mi. Je bila to sreœa? Kar koli æe, stari vobler je blestel.

Ob ribolovu je œas hitro mineval. Lovil sem tudi v bliænjih rokavih, kajti v glav-nem je bil vodostaj øe meter in pol nad normalo. Veœino nadkritih teras ob bregu je prelivalo vsaj pol metra Donave, ki je dva tedna pred tem povzroœila katastrofalne poplave v Nemœiji in na Œeøkem. Del vala je zadræal jez na flerdapu in omilil nevarnost poplave v Delti. Voda reœne matice je bila øe vedno motna, rjava, v stranskih rokavih pa je bila œista, saj se je æe izœistila v øtevilnih jezercih. Zato nas je veœina lovila na sotoœjih rokavov z matico, kjer so smuœi prijemali na silikonske vabe. Niso bili veliki. Por-cijski. Sezona za velike je jeseni. In tudi za øœuke.

Ob slovesu sem Gabiju dejal: »Nasvide-nje najkasneje v septembru ali oktobru!«

In verjemite, ne bom priøel sam!Besedilo in fotografije: 

dr. Joæe Ocvirk

Poklicni ribič zgolj z veslanjem obvladuje močne donav-ske tokove.

Nejc Lamovšek si je naslov državnega prvaka priboril na tekmi v Kamniški Bistrici.

Od leve: podpredsednik RZS Djordje Vučkovič, podprvak Johan Čobanovič, državni prvak Nejc Lamovšek, tretjeu-vrščeni Urh Petak, zraven komisar lige in avtor prispevka.

LOV RIB Z UMETNO MUHO

Ekipa Mozirja osvojila naslov državnega prvakaKončan je ekipni del Državnega prvenstva v lovu rib z umetno muho. Po načrtu tekmovanj je bilo predvidenih pet tekem, vendar je bila v Celju zaradi visokega vodostaja Savinje najprej prestavljena in pozneje tudi odpovedana. Tako so za ekipni del muharskega tekmovanja štele štiri tekme.

Prva je bila æe takoj v zaœetku aprila na Jesenicah; o njej smo v Ribiœu æe

poroœali. Naslednja je bila na Krki v Ømihelu v organizaciji RD Novo mesto. Klub nekaterim zapletom, ki so nastali zaradi novih pravil in ker se nekateri tekmovalci niso prav sprijaznili z nji-mi, so bili pripravljeni le informativni rezultati, ki so v nadaljevanju postali tudi regularni.

Zahtevna tekma je postregla z za-nimivimi rezultati. Zmagovalci so bili prva ekipa Mozirja s sedmimi toœkami pred Kranjœani z osmimi, tretja je bila ekipa iz Medvod s petnajstimi toœkami. Zanimivo je, da so enako øtevilo toœk dosegli tudi Mariborœani; oboji so ujeli enako øtevilo rib, le da je tekmovalec iz Medvod ujel veœjo. Med posamezniki je slavil Roman Stare iz Bohinja pred Fadilom Œekiœem iz Kranja in Danilom Biæalom iz Medvod.

Naslednje tekme smo zaradi nenor-malnih tekmovalnih razmer kar po vrsti prestavljali. Tako smo morali odpoveda-ti vse tekme v maju in tekmovalna pod-komisija za lov rib z umetno muho je za junij pripravila nov program tekmovanj, saj so bile takrat zanje razmeroma kar ugodne razmere. Tako je bila nasled-nja tekma, tretja po vrsti, na Kamniøki Bistrici na trasi v Kamniku. Ta tekma je vedno pripravila preseneœenja in tudi tokrat ni bilo niœ drugaœe. Zmagovalci so bili tekmovalci iz Kranja s sedmimi toœkami, drugi iz Maribora z osmimi in tretji iz Medvod s prav tako osmimi toœkami, vendar so Mariborœani ujeli eno ribo veœ kot ekipa Medvod. Kot po-sameznik se je izkazal Janez Cerkovnik iz Bohinja pred Gaøperjem Humarjem iz Medvod in Dragom Kocjanom iz Maribora.

Pred zadnjo tekmo v Medvodah na vedno nepredvidljivi Sori, ki je øte- la za ekipnega dræavnega prvaka, so bili rezultati naslednji: v prednosti so bili tekmovalci iz Kranja s 30 toœkami pred Mozirjem 1 z 32 toœkami, Med-vode so zbrale 36 toœk in Maribor 40. Te øtiri ekipe so bile v oæjem izboru za prvaka in medalje. Prav nepredvid-ljivost se je izkazala tudi na omenje-

toœkami øele osmi in tako izpadli iz boja za najviøja mesta.

Med posamezniki je bil najboljøi Gaøper Humar iz Medvod pred dvema Mozirœanoma, Matejem Zlodejem, ki je bil drugi, in tretjim Juretom Osolinom. Tako je ekipni naslov dræavnega prva-ka osvojila prva ekipa RD Mozirje, ki je zbrala 36 toœk (zanjo so tekmovali Bojan Lukøe, Jure Osolin, Sreœko Novak in Matej Zlodej), na drugo mesto so se prebili Mariborœani s 46 toœkami (ekipo smo sestavljali Drago Kocjan, Miran Øpurej, David Babiœ in Drago Ornik), tretje mesto pa so osvojili tekmovalci

Medvod s prav tako 46 toœkami (Danilo Biæal, Gaøper Humar, Marjan Kolar in Edo Januø).

Zanimivo je, da je o drugem in tret-jem mestu odloœala toœkovno boljøa uvrstitev drugega mesta (ekipa Medvod je bila druga na Jesenicah s trinajstimi toœkami, Maribor pa drugi v Medvo-dah s øestimi). Kranjœani so se morali zadovoljiti s œetrtim mestom. Pokale in priznanja za ekipni del pa je, kot se za dræavnega prvaka spodobi, podeljeval predsednik RZS dr. Miroslav Æaberl, sicer tudi tekmovalec ekipe iz Celja.

Drago Ornik

2559/2013 RIBIČ

LOV RIB Z UMETNO MUHO

V septembru so razpisane tekme za posameznega dræavnega prvaka v

lovu rib z umetno muho. Tekme so razpisane za 15. september v Mozirju in 29. september v Kranju. Tekmujejo lahko vsi registrirani tekmovalci za leto 2013, ki se strinjajo s pogoji, predpisanimi v pravilih in razpisu. Pomembno je, da se prijavi œim veœ tekmovalcev, saj bodo tekmovali po pravilih, ki bodo podlaga za tekmovanja v prihodnji sezoni.

In øe rezultati posameznikov pred zakljuœnimi jesenskimi tekmami: po øtirih tekmah je v najboljøem poloæaju Matej Zlodej iz Mozirja z dvaindvajse-timi toœkami, tesno za njim pa Gaøper Humar øestindvajsetimi in Jure Osolin s petintridesetimi toœkami. Zanimivi bodo konœni rezultati, saj je po pravilih predvideno, da se en najslabøi rezultat iz vseh tekem ne upoøteva, tako da lahko nastanejo øe veœje spremembe.

Se vidimo na jesenskih tekmah!

Ekipni državni prvaki za leto 2013 iz Mozirja (od leve: Novak, Zlodej, Lukše, Osolin)

ni tekmi. Po ogorœenem boju je bila zmagovalka tekme ekipa Mozirje 1, ki je zbrala pet toœk, le toœko za njo so zaostali tekmovalci iz Maribora (6 toœk), na tretjem mestu pa je z de-setimi toœkami pristala ekipa Medvod. Kranjœani, vodilni po treh tekmah, so povsem razoœarali, saj so bili z 21

Tokrat je v omenjenih kategorijah nastopilo kar øtiriintrideset obetav-

nih mladih tekmovalcev iz razliœnih krajev Slovenije. Med mladimi ribiœi tekmovalci so s svojo prisotnostjo prvenstvo popestrile tudi izjemne tekmovalke Klementina, Tina, Leja, Sara in Urøka, ki so se enakovredno borile za najviøjo dræavno lovoriko s svojimi vrstniki na DP v LRP v Sevnici. V kategoriji U-14 je nastopilo øestnajst tekmovalcev, v U-18 pa je sodelovalo osemnajst zavzetih mla-dih tekmovalcev iz ZRD Celje, ZRD Ljubljana in ZRD Pomurje.

Tekmovalci so bili starostno poraz-deljeni na dveh loœenih tekmovaliøœih ob reki Savi v vasi Orehovo na obron-ku mesta Sevnica.

Prvi tekmovalni dan (sobota) so tekmovalke in tekmovalci v kate-goriji U-14 prikazali izjemno teh-niko tekmovanja, s pomoœjo katere so nas nekateri od njih (Klementina Kriæanec, Rok Koøenina, Frenki Ter-glav) razveselili z osvojenim tretjim mestom. Tudi tokrat je simpatiœna reprezentantka Klementina Kriæanec iz RD Slovenska Bistrica potrdila svoj

izjemen tekmovalni talent z osvoje-nim prvim mestom v sektorju ter s tem doseækom fantom napovedala, da z njo ne bo lahko »zobati œeøenj«.

Brata Æiga in Æak Fijavæ iz ZRD Celje sta vsak v svojem sektorju zmagala ter prijatelju – sotekmovalcu repre-zentantu, Celjanu Roku Koøenini, in

DRŽAVNA PRVENSTVA

256 RIBIČ 9/2013

DVAINDVAJSETO DRžAVNO PRVENSTVO KATEGORNIKOV U-14 IN U-18 V LOVU RIB S PLOVcEM 2013

Žiga Fijavž in Miha Jezovšek – državna prvaka

Na bregu reke Save je pod okriljem vešče organizatorice RD Sevnica na njihovi izvrstni tekmovalni trasi, ki so jo znova vzorno pripravili sevniški ribiči, potekalo 22. Državno prvenstvo mladih ribičev v lovu rib s plovcem (DP v LRP) v kategorijah U-14 in U-18.

Z leve: delegat in predsednik organizatorice prvenstva, Sandi Kosmač, Klementina Kri-žanec (drugo mesto), prvak kategorije U-14 žiga Fijavž, Rok Kosmač (tretje mesto) in Branko Zelič, predsednik tekmovalne podkomisije za LRP pri RZS.

LOV RIB S PLOVCEM

V konkurenci U-18 tokrat na najvišji stopnički Miha Jezovšek (v sredini), levo Tom Čopar (drugo mesto) in desno tretjeuvrščena Tina Pikelj v družbi prizadevnih organizatorjev DP v Sevnici 2013.

Začelo se je zares … Tina Pikelj z vzorno razporejeno tekmovalno opremo.

Klementini Kriæanec napovedala oster boj za osvojitev naslova dræavnega prvaka.

Drugi tekmovalni dan DP sta Æiga Fijavæ in Klementina Kriæanec ponov-no osvojila prvi mesti v svojih sektor-jih in tako ponovila uspeøen nastop prvega dne tekmovanja. Æiga je prejel skupno 2 kazenski toœki (KT) s teæo 5.880 g ujetih rib in s tem doseækom osvojil naslov dræavnega prvaka Slo-venije. Klementina je imela s teæo ujetih rib nekaj manj øportne sreœe, saj je tako kot Æiga prejela le 2 KT in s teæo 4.247 g osvojila drugo mesto. Rok Koøenina je prejel 4 KT in ulo-vil rekordno teæo rib dvodnevnega prvenstva, 10.242 g, ter z osvojenim prvim mestom v sektorju drugega dne zasedel tretje mesto v dræavi.

Radeœan Jan Cepuø je zasedel œe-trto mesto (5 KT, teæa 3.843 g), Pat-rik Kmetiœ peto (5 KT, teæa 3.663 g) in Frenki Terglav øesto (6 KT, teæa 3.949 g), sedma je bila Leja Javornik iz ZRD Ljubljana (6 KT, teæa 3.857 g), osmi Rafael Hladnjak iz ZRD Pomurje (6 KT, teæa 3.800 g), deveti Æak Fijavæ (6 KT, teæa 3.108 g) iz ZRD Celje, deseto mesto je osvojila Sara Haupt-man iz ZRD Ljubljana (7 KT, teæa 3616 g) itn.

Posamezni tesni rezultati so prikaz neverjetne izenaœenosti mladih tekmo-valcev. Ob tej priloænosti œestitamo novemu dræavnemu prvaku v kate-goriji U-14, Æigi Fijavæu iz ZRD Celje, Klementini Kriæanec iz RD Slovenska Bistrica, Roku Koøenini iz ZRD Ce-lje in preostalim mladim ribiøkim

øportnikom za njihove lepe doseæke in zanimivo øportno predstavo.

V kategoriji U-18 je nastopilo se-demnajst mladeniœev ter med njimi edina, izredno obetavna mlada ribiœka

2579/2013 RIBIČ

Tekmovalci v kategoriji U-14 – žiga, žak, Frenki in Jan – pazljivo spremljajo tehtanje rib po končani tekmi, ki sta ga opravila natančna sodnika Toni Stritar in Tomaž Kajič.

Uspešni mladi tekmovalci ZRD celje (z leve): Rok, žan, žiga, žak in Tom z vodjem Srečkom Lahom. Manjkata trenerja Jože Detelbah in Franjo Bogadi.

Zadovoljstvo mladih tekmovalcev in njihovih spremljevalcev

Dvodnevno prvenstvo je spremljajlo lepo vreme z obœasno prevroœim

soncem, lepim øtevilom gledalcev in prizadevnimi starøi, ki so poskrbeli predvsem za izsuøena mlada grla ter bodrenje svojih otrok – navduøenih tekmovalcev, ki si zasluæijo naøo pozornost. Srœni in nepopustljivi øportniki so na vroœem soncu do-kazali svojo vzdræljivost in æeljo po konœnem uspehu. Prav neverjetno je bilo videti, s kolikøno vnemo in pozornostjo so mladci pred samim nastopom pripravljali vse potrebno za uspeøno izvajanje ribolovnih veøœin. Niœesar niso prepustili nakljuœju in øe zadnjiœ preverjali, ali je vse tako, kot so si zamislili sami, njihovi trenerji in spremljevalci. Pomembno je izbrati pravi pribor, se odloœiti za pravo ribjo krmo, za privabljanje razliœnih vrst rib, ki jih nudi reka Sava, za pravo taktiko … Ob tem ne smemo prezreti pomoœi oz. pozornosti, ki jo v vlogi trenerjev na domaœem in mednarodnem prizoriøœu namenjajo mladim øportnikom naøi najuspeønejøi tekmovalci Stanko Verstovøek, Øtefan Gjergjek - Piøta, Mitja Kmetec, Aljoøa Kupec, Miro Matjaøec, Matjaæ Mesariœ in drugi. Na tokratnem DP si je bil prav gotovo zasluæil priznanje naø veœkratni in aktualni dræavni prvak v LRP, Jernej Ambroæiœ - Ambro, ki je izredno uspeøno vodil svojega varovanca iz ZRD Ljubljana, Miho Jezovøka. Tudi sicer si Ambro ne-malokrat vzame œas za naøe mlade tekmovalce.

iz RD Radeœe, Tina Pikelj, ki je v svoji uspeøni tekmovalni karieri æe osvojila eno drugo mesto in kar dva naslova dræavne prvakinje v LRP. Na svetov-nem prvenstvu œlanic bo tako Tina æe tretjiœ oblekla dres z dræavnim grbom, kar veliko pomeni za njo sámo, pa tudi za RD Radeœe in njihove krajane. Naslov dræavnega prvaka je z dvo-dnevnim uspeønim nastopom (1+1) osvojil reprezentant Miha Jezovøek iz ZRD Ljubljana, ki je skupno prejel le 2 KT in dosegel rekordno teæo DP 10.394 g ujetih rib. Drugo mesto je osvojil Tom Œopar iz ZRD Celje (3 KT, teæa 5.980 g) in s tem rezulta-tom poskrbel za preseneœenje, saj je Šele ob pomoœi dodatnega kriterija

skupne teæe ujetih rib smo dobili spe-cificiran vrstni red, ki je na prvo mesto postavil ekipo RD Maribor, zakonski par Sonjo in Borisa Januøa – kot v posmeh meni, drugo uvrøœenemu Joæetu Sajetu iz RD Novo mesto, ki sem vsa zadnja leta pridigal o pomenu æensk v tekmo-valnem krapolovu, letos pa poslal æeno Tanjo v rezervo in jo nadomestil s sicer zelo obetavnim in borbenim Gregorjem Koøakom. Tretje mesto in zadnjo vstopni-co za nastop na svetovnem prvenstvu na Portugalskem sta si priborila Ivan Ribiœ in Sebastijan Zupanœiœ iz RD Breæice.

Najbræ z Gregorjem øe dolgo ne bova povsem prebolela tega, da najine ekipe niso kot zmagovalne vgravirali na veliki prehodni pokal. Vodila sva veœji del zadnje tekme na Moli, nekaj metrov od brega izgubila zlata vrednega krapa tik pred koncem tekme, pa tudi sicer je bilo le malo scenarijev, ki bi prepreœevali najin triumf. A œe ti sreœna zvezda, pod katero si bil rojen, pade toœno na glavo… se paœ zgodijo tudi najbolj nesreœni razpleti.

Ko smo æe pri faktorju sreœe, naj

povem, da je tri ekipe (RD Slovenska Bistrica in obe blejski) æreb oøkodoval v tolikøni meri, da se æe iz tega razlo-ga niso mogle enakovredno vkljuœiti v borbo za vrh, œeprav sta legendarna Jasmin Øepiå in Ibro Redæiå vse do konca poizkuøala nemogoœe, v zadnjih dveh tekmah dvakrat stala na stopniœkah in Bled 1 celo uspela spraviti na zelo solidno peto mesto. Ker poznam mnoge, ki bi na njunem mestu po klavrnem zaœetku obupali in preostanek prvenstva odlovili v turistiœnem slogu, si v mojih oœeh ne-dvomno zasluæita posebno priznanje.

Medaljo za fair play bi si najbræ zasluæil tudi sam, saj sem na odloœilni tekmi sose-dnji ekipi, ko sta fanta potrgala vse fraœe in rakete in nista mogla veœ hraniti na æeljeni razdalji, posodil nekaj artiklov iz svojega bogatega arzenala. A ker sta me potem Koroøca v »œrni nehvaleænosti« prehitela in s tem povzroœila izgubo sku-pne zmage, bi mnogi namesto medalje za fair play najbræ raje predlagali spomenik za veliko in samomorilsko neumnost in le teæko bi jim oporekal! Kaj hoœemo, dobrota je sirota … A ni mi æal! Prviœ

DRŽAVNA PRVENSTVA

258 RIBIČ 9/2013

Tesneje ne greVerjamem, da je bilo nevtralnim opazovalcem sila zanimivo. Tudi nam, neposrednim udeležencem je bilo, le da do te meje, da je včasih že spominjalo na stres. No, kakorkoli že… v ligi sem že skoraj od njenih prazačetkov, pa ne moj, vse manj nepozabni spomin, ne precej bolj zanesljive statistike ne beležijo tega, da bi si na koncu kar tri ekipe delile prvo mesto.

med preostalimi premagal dosedanje uspeøne tekmovalce – reprezentante (Aleksa Mesariœa – œetro mesto na SP Sevnica – Radeœe 2012, Roka Javorni-ka itn.). Tina Pikelj je tokrat v moœni fantovski konkurenci osvojila tretje mesto (5 KT, teæa 5815g), nehvaleæno œetrto mesto je pripadlo Æigi Œrneliœu iz RD Brestanica Krøko (5 KT, teæa 5.642 g), peti je bil Boøtjan Petek iz RD Radgona (5 KT, teæa 5.568 g), øesti Rok Javornik iz RD Maribor (5 KT, teæa 4.762 g), sedmi Aleks Mesariœ iz RD Ptuj (6 KT, teæa 6.177 g), osmi Robi Valenko iz RD Majøperk (6 KT, teæa 6.046 g), deveti Enej Javornik (6 KT, teæa 4.353 g) ZRD Ljubljana in deseti Jure Ferkulj iz ZRD Ljubljana (7 KT, teæa 4.229 g).

Novi dræavni prvak Miha Jezovøek v kategoriji U-18 zasluæi œestitke za osvojeno lovoriko, pa tudi drugi tek-movalci za prikazane tekmovalne veøœine. S svojimi prizadevnimi na-stopi so nagradili neutrudne starøe, trenerje, vodje ekip posameznih RD ter vse druge dobre duøe, ki na raz-ne naœine pomagajo naøi slovenski øportnoribolovni tekmovalni dejavno-sti. Ob tej priloænosti se vsem najlepøe zahvaljujemo.

Besedilo in fotografije:  Joæe Ømejc

Mladim nadarjenim øportnikom so nastop na najviøjem dræavnem ni-

voju omogoœile (finanœno poravnale) tudi RD Brestanica Krøko, Litija, Ma-ribor, Radeœe, Radgona in Slovenska Bistrica. Æal med naøtetimi manjka kar nekaj priznanih RD, ki so v preteklo-sti znale omogoœiti svojim ribiøkim naraøœajnikom nastop na najviøjem dræavnem nivoju in tudi na tak naœin razveseliti mlade nadebudneæe.

LOV KRAPOV Z OBTEŽILNIKOM

Moja, tokrat zlata roka oz. žreb dober, vse dobro.

zato, ker sem bil v preteklosti tudi sam deleæen zelo lepe geste s strani koroøke ekipe, drugiœ pa zaradi vtisa, da je sploøna raven medsebojnega spoøtovanja in so-delovanja v ligi neprimerno viøja, kot je bila v œasu mojih zaœetkov. Takrat je bilo veliko razliœnih pogledov na to, kdo je zajemal kraparsko pamet z najveœjo ælico, in tudi sam sem na veliko æalost padel v naœin razmiøljanja, ki na koncu nujno pri-pelje v nadutost in nestrpnost do mnenj drugih. Niœ ne reœem, tekmovalnost je bila zaradi tega na zelo visokem nivoju, a meni je sedanje vzduøje neprimerno bolj vøeœ in po navadi odigra odloœilno vlogo, ko se po vsaki sezoni odloœam za nadaljnje sodelovanje v tekmovalnem krapolovu.

Danes mi je za razliko od nekaj let nazaj jasno, da obstaja v Sloveniji veœ deset vrhunskih ribiœev na krape, ki smo z meøanico angleøke literature in juænjaøke prakse, oplemeniteno z lastni-mi poizkusi in napakami ter zaœinjeno z medsebojnimi neskonœnimi in veœkrat vroœimi debatami, uspeli pripeljati nivo znanja na rob elitne deseterice v svetov-nem merilu. Od tu do vrha pa po mojem skromnem(?!) mnenju vodi toliko poti, kot je vrhunskih posameznikov in najbræ nobena ni bolj zveliœavna od druge. Vsak med nami ima rahlo drugaœen pristop, ki je prilagojen posameznikovim sposob-nostim, nagnjenjem in slabostim in zato uæiva najviøjo stopnjo zaupanja njego-vega avtorja in uporabnika. To pa je na vrhunskem nivoju najpomembnejøe.

Zaradi tega spoznanja sem se v zadnjih letih dokopal do iskrenega spoøtovanja skoraj vseh tekmovalcev, s katerimi sem si kdaj delil bregove in vodo naøih œudovitih jezer. Ta obœutek pripadnosti in solidar-nosti se mi je øe posebej okrepil v œasu krize, saj po metodi lastne koæe vse pre-dobro vem, kako neverjetno æongliranje z dopustom in hud napad na druæinski proraœun predstavlja nastop na dræavnem in morebiti øe na svetovnem prvenstvu, da o zategnjenih odnosih z delodajalcem, æeno, bogom in drugimi øefi raje sploh ne izgubljam besed in energije!

Letoønje prvenstvo je poleg izjemno izenaœenega in napetega boja zaznamo-valo predvsem sedaj æe tradicionalno dobro vodenje Sandija Kolarja, odliœna organizacija ter slabo vreme. Pravzaprav bi z vidika neznosnih poletnih tempera-tur tistim padavinam in vetru le teæko dal slabøalni predznak, a kaj, ko so bila korita jezer polna in voda vedno nekaj stopinj pod priœakovanji, pa je prav ne-

znosno trpel ulov. Pravzaprav smo vsega skupaj nabrali toliko kilogramov, kot v preteklih letih na marsikateri posamezni tekmi, øtevilo ujetih krapov in amurjev pa daje øe dosti slabøi rezultat, saj smo si kilaæo nabili predvsem na dveh vrbin-skih tekmah – tam pa je bilo povpreœje ulova skoraj deset kilogramov. Ravno breæiøka gramoznica Vrbina, ki je lani polovico ekip spravila v »abstinenœno krizo«, se je letos predstavila v dosti lepøi luœi – pravzaprav ji je do popol-nosti manjkala samo veœja izenaœenost tekmovalnih mest. Po sistemu »enemu mati, drugemu maœeha« je ølo tudi na Slivniøkem jezeru in Moli. Na prvi tekmi smo zaradi mrzle vode lovili le tisti, ki smo na sredini trase pri bregu naleteli na

vloæek, na zakljuœni predstavi na Moli pa tisti, ki smo dosegli nasprotni breg. Vse drugo je bilo pogreb in niti domaœini ne vedo, kje v do roba napolnjenem koritu se je izgubila tista mnoæica krapov, ki jih preverjeno premore jezero.

Za konec naj se zahvalim RD Novo mesto s predsednikom Vuœkoviœem na œelu. Brez materialne podpore v teh teækih œasih najino znanje ne bi moglo priti do polnega izraza in tega krutega dejstva ne bi mogel spremeniti øe tako silen trud. Zato je najin uspeh tudi njihov.

Joæe Saje, nekoœ (v œasu  oœetove aktivnosti) mlajøi

Opomba uredniøtva: na avtorjevo æeljo prispevek ni lektoriran.

2599/2013 RIBIČ

Krap na suhem, sodnik in Gregor malo manj.

Te smo čakali najdlje in ujeli najtežje.

Sobota, 29. julija, je bila prijeten, topel in za takøna sreœanja prav primeren dan. Æe od jutra so zbirali kuharji in ribiœi.

Kuharji in njihovi pomoœniki so hiteli postavljati mize in nadstreønice, kajti napoved je bila: vroœe bo. Ribiœi, ki so se namenili tekmovati v ribolovu, so se æe vneto pripravljali za tekmo in od domaœinov skuøali izvedeti, kje je najboljøi prostor za dober ulov. Øe preden pa so tekmovalci v lovu rib opravili predtekmovalne formalnosti (æreb øtartnih mest), so jim kuharji postregli z doma pripravljenimi jedmi, kot so ribji biftki na sto in en naœin, sveæe speœeni ribji polpeti in øe kakøen ribji namaz se je naøel med obilico ribjih spe-cialitet. Toliko dobrot na kupu je premamilo ribiœe, da so skoraj pozabili na ribiøko tekmovanje, a so se kljub temu pravoœasno odpravili na lovna mesta in ob desetih je pok naznanil zaœetek tekmovanja v ribolovu.

Nekoliko pozneje so tudi kuharske ekipe zaœele s pri-pravo ribjih jedi. Ob tem je treba napisati, da so vse ribe, ki so jih kuharji naroœili za pripravo, preskrbela organi-zatorka ZRD Maribor s svojimi sponzorji, med katerimi je izstopal priznani ribogojec Franci Krumpak s svojo soprogo. Œas, ki je bil odmerjen za pripravo jedi, je hitro mineval in kuharji so se morali kar potruditi, da so pri-pravili svoje izdelke, ki pa so bili vsi po vrsti œudoviti, vsaj za nas, pa tudi za øtevilne povabljene in nakljuœne obiskovalce. Vse mamljive dobrote je skrbno pregle- dala in poizkusila komisija, kateri je bil tudi prejønji, zdaj œastni predsednik RZS ter odliœen poznavalec ribje kulinarike, Borut Jerøe. Komisija je imela izredno teæko delo, saj so bile jedi odliœno pripravljene in odloœitev ni bila preprosta.

SREČANJA

260 RIBIČ 9/2013

RIBJA KULINARIKA

V Račah je spet zadišalo po ribjih dobrotah

Po nekajletnem premoru smo se štajerski ribiči ponovno odločili, da obudimo že nekoliko pozabljeno srečanje mojstrov v pripravi ribjih jedi in funkcionarjev RD. Tokratno, po podatkih sekretarja ZRD Maribor, že enajsto srečanje vseh ribiških funkcionarjev RZS, ki je bilo v preteklosti organizirano tudi kot državno prvenstvo v ribiji kulinariki, je bilo zopet ob račkem ribniku, s katerim v sklopu RD Maribor odlično gospodari Ribiško društvo Rače. Prav njegov predsednik Silvo Koren in Bojan Javornik, predsednik RD Maribor,

sta »kriva« za zanimivo srečanje.

Ribji biftek iz kategorije doma pripravljenih jedi, kot so ga pripravili v Rušah. Pečene postrvi ekipe ZRD Maribor

Naziv zlatega kuharja si je priboril večkratni zmagovalec tekmovanj v ribji kulinariki, Jože Kac iz Rač.

Med tem se je tudi ribiøko tek-movanje bliæalo koncu. Øe en pok, tokrat za zakljuœek tekmovanja, in tekmovalna komisija je æe hitela s tehtnico do vsakega tekmovalca, mu stehtala ulov in skrbno zabeleæila vsak rezultat na tekmovalne karto-ne. Tekmovalci, ki so opravili svoje tehtanje, so se urno podali k svojim kuharjem, da so se dobro okrepœali po napornem ribolovu. Tudi tekmovalna komisija v ribolovu je imela obilico dela, saj so ribe odliœno prijemale in ulov je bil veœ kot dober. Rezultati, œeprav so bili drugotnega pomena, pa so zakljuœek vsakega tekmovanja, zato so jih tudi tokrat vsi nestrpno

priœakovali. Med ribiœi – prijavljenih je bilo dvanajst triœlanskih ekip – je najveœ nalovila ekipa iz Ruø s Øtrausi na œelu (oœe je kuhal, sin pa lovil) pred Pesnico, ki je imela v svoji eki-pi evropskega ekipnega podprvaka Mitjo Kmetca (ulovil je daleœ najveœ rib, veœ kot 25 kg), tretji pa so bili domaœini iz Raœ.

Pri doma pripravljenih jedeh je komisija najviøje mesto prisodila Ko-roøcem, sledili so jim domaœini iz Raœ in Ruøani, njim pa ekipa ZRD Maribor. Med jedmi, ki so jih kuharji pripravljali v Raœah, je komisija kot najokusnejøo in lepo pripravljeno ocenila delo ekipe iz Raœ, za katero sta kuhala Joæe Kac

mlajøi in njegova pomoœnica Ivanka Crnobrnja ter si tako prisluæila naziv zlati kuhar leta 2013. Naziv srebrne-ga kuharja si je prisluæila ekipa ZRD Maribor, v kateri sta jedi pripravljala gost z Gorenjske, Stane Gorenc, in Sandi Œuœek ter ekipa kuharjev iz Ruø, za katere se je kuharsko razdajal Joæef Øtraus. Naziv bronastega kuharja so si delile ekipe kuharjev Koroøke RD, Mura - Paloma in RD Slovenska Bistrica.

V absolutni konkurenci v obeh disci-plinah, kuhanju in ribolovu, si je pokal priborila RD Ruøe z dvanajstimi osvo-jenimi toœkami pred domaœini iz Raœ, ki so zbrali øtirinajst toœk, in koroøkimi ribiœi z dvajsetimi toœkami.

Ker je organizator predvideval, da bo veliko obiskovalcev, se je potrudil, da so tudi oni lahko poizkusili ribje dobrote. Tako ni manjkalo odliœno pripravljenih in peœenih rib, ki sta jih pripravila domaœina Vitko Vidoviœ in Joæica Øenica ter nepogreøljivih lignjev na æaru Mirana Mesarca iz RD Maribor.

Da je takønih druæenj, tekmovanj ali sreœanj, kakor koli jih æe imenujemo, veliko premalo in da jih ribiœi zelo pogreøamo, je dokazala udeleæba vseh prisotnih vabljenih in nakljuœnih go-stov. Med njimi so bili eden od starost slovenske ribiœije, Stanislav Bradeøko, pa æe omenjeni Borut Jerøe, maribor-ski ribiøki legendi Marjan Munda in Sreœko Lipovnik, predsednik RZS dr. Miroslav Æaberl, podpredsednik RZS Djordje Vuœkoviœ, predsednik RD Medvode Joæef Simerl in øe bi se naølo kakøno ime. Veseli nas, da se takønih sreœanj udeleæujejo gostje iz vse Slovenije, ki niso obremenjeni s tekmovalnostjo in rezultati. Veselilo nas bo, œe bodo v prihodnje takøna sreœanja øe bolj obiskana.

Drago Ornik

2619/2013 RIBIČ

Pečene babuške so pripravili domačini iz Rač. Resni obrazi članov žirije pričajo, da niso imeli prav lahkega dela.

Številke na tehtnici so budile radovednost velikih in majhnih …

Živijo! Sem Urøka in sem œlanica RD Radeœe. Stara sem dvanajst let in sem

odvisnica od ribolova. Naj vam opiøem svojo zgodbo, kako se je to zgodilo.

Ko sem kolesarila ob Savi, sem za-gledala svojega bratranca Patricka in njegovega prijatelja, ki sta ob Savi lo-vila ribe. Kolo sem naslonila ob drevo, se usedla na trato in opazovala njuno poœetje. Kar naenkrat je Patrick ujel ogromno ribo. Ker je bila tako velika, da je ni mogel iz vode potegniti sam, sem mu priskoœila na pomoœ. Prijela sem mu palico, da jo je zajel z mreæo. Nato pa me je kar naenkrat zgrabilo, da bi tudi jaz poskusila. Vpraøala sem ga, œe smem, on pa mi je pomolil pa-lico. Zamahnila sem z njo in plovec je padel v vodo. Razburljivo sem œakala in kar naenkrat je plovec potonil. Ujela sem svojo prvo ribo, rdeœeoko. Ker me je to tako navduøilo, sem ga vpraøala, kdaj se mladi ribiœi druæijo. Povedal mi je, da vsak œetrtek in v œetrtek me je mami peljala ob Savo lovit ribe. Tam so bili øtirje mentorji – Jernej Pikelj, Bojan Martinøek, Ivo Vudrag in Tina Pikelj – in pribliæno deset mladih ribiœev. Bila sem edina punca poleg moje mentorice Tine. Ko sem bila prviœ na druæenju, so mi predstavili program. Vsakiœ, ko sem se udeleæila druæenja, sem prejela eno ribico in ob koncu leta so jih seøteli. Prvi trije, ki so jih imeli najveœ, so prejeli nagrade, ki so jih sponzorirali Mitja Kmetec Mitja (Som.si), Petar Dimitrov-ski (Petar øport) in Andrej Øoøtariœ (Fish & Fun).

Kadar je vreme lépo, ga izkoristimo za ribolov. Ko pa je slabo, ga popestrimo z vezanjem navez in trnkov. Pozimi se uœimo o ribah in poœnemo øe druge de-javnosti, ki spadajo k ribolovu. K temu spadajo tudi dejavnosti v ribogojnem objektu Zagrad. Tam skrbimo za ribe in pomagamo ribogojcem pri œiøœenju bazenov, pripravljamo drva za ogreva-nje prostorov, prebiramo in skrbimo za ribji zarod in mladice. Ko so ribe dovolj velike, jih vlagamo v potoke.

Za popestritev naøih sreœanj peœemo tudi palaœinke. Naj omenim øe, da smo v lanskem septembru in oktobru ime-li tekmovanje, ki je bilo skupek treh tekem. Udeleæenci so dobili hrano za privabljanje rib in vabo za na trnek. Koliœina vab je bila za vse enaka. Tudi jaz sem se udeleæila dveh tekem od treh. Na prvi tekmi smo lovili drobiæ, v treh urah sem ga nalovila kar 2.990 g, in zasedla peto mesto od osmih tek-movalcev. Na drugi tekmi smo lovili velike ribe, kjer sem z 8.040 g zasedla tretje mesto. Pred tekmo sem sicer imela

tremo, ki pa se je izkazala za nepotrebno. Tik pred koncem tekme sem ujela zelo veliko ribo, ki mi je prinesla zasluæeno tretje mesto in mi zato najbolj ostala v spominu.

Med zimskimi poœitnicami so men-torji organizirali tridnevni tabor, ki je potekal v naøi ribogojnici, kajti zgor-

ni imelo potrebne opreme, zato naj se zahvalim starejøim ribiœem, ki so nam s svojo radodarnostjo pripomogli k boljøi opremljenosti. Prinesli so nam veliko opreme, ki je ne potrebujejo veœ (plovci, palice, stoli, trnki, svinœki …). Zato: »Hvala vam!«

Urøka Æonta

RIBIČI PIŠEJO

262 RIBIČ 9/2013

Kako sem postala ribičkanje prostore ima urejene tako, da je omogoœeno bivanje (ogrevanje, kuhinja, sanitarije …). Na taboru so potekale øtevilne zanimive dejavnosti. Prvi dan, kot vedno, je bil spoznavni. Delali smo naveze za drugi dan, se zabavali, se øalili, jezili mentorje, jedli in pili øtevilne dobrote ter igrali razne druæabne igrice. Drugi dan smo se po zajtrku v sneænem meteæu skupaj z mentorji odpravili na ribolov na Toplo strugo. Dan ribolova je bil uspeøen: ulovili smo razliœne vrste rib, kot so rdeœeoke, tilapije, krapœi, zelenike, klenœki … Edina slabost ome-njenega dneva je bil mraz, ki pa smo ga poteøili z ogromnim sendviœem in toplim œajem. Ob tej priloænosti naj se zahvalim RD Breæice, ki nam je podarila ribolovne dovolilnice. Tretji dan je bil poslovilni. Zjutraj smo vstali, pozajtr-kovali, se igrali v novozapadlem snegu, pozneje pa so nas mentorji uœili vezanja muh. Sledilo je øe slavnostno kosilo in sprejem starøev. Na taboru sem se ime-la lepo. Udeleæilo se nas je kar veliko mladih ribiœev; bilo nas je deset. Tega dogodka ne bom nikdar pozabila in upam, da jih bo øe veliko.

Na koncu naj øe zapiøem, da na zaœetku sreœanj veliko mladih ribiœev

Mentor Jernej Pikelj s svojimi mladimi varovanci

Sem Urška, mlada članica RD Radeče.

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

Mini in maksi

Gradaščica – mini

Na Gradaøœici sem lovil podusti, a ne s pomoœjo plovca, kot to navadno

poœnem, temveœ na dnu z uporabo krmil-nika. Tega do takrat øe nisem poœel, zato sem si omislil posebne, mini krmilnike. Za polnjenje s finim kruhovim kosmiœjem so zares majceni krmilniki ravno pravi, lahko pa so tudi veœji.

To je bil moj prvi namenski ribolov podusti po konœanem lovopustu in bil sem rahlo vznemirjen ob misli na tol-mune, polne teh lepih rib.

Priprava kruhovega kosmiœja je precej preprosta. Kupil sem zavoj najcenejøega, navadnega belega toasta. Rezinam sem obrezal skorjo tako, da mi je ostala samo bela sredica. To sem potem z gibi naprej–nazaj spravil skozi sito, ki ga uporabljam za presejanje krme. Tako sem s prepros-tim in lahkim postopkom dobil fino kosmiœje, ki se v vodi dobro obnaøa. Z njim lahko napolnimo veœji ali manjøi krmilnik, lahko pa ga v vodo meœemo v obliki kepic velikosti leønika ali oreha. Ob pritisku kosmiœje ostane skupaj v kepici, ob stiku z vodo pa hitro razpade in se potaplja. Kosmiœja ne moœim z vodo niti s œim drugim, pustim ga takega, kot je, saj ima v sebi dovolj vlage, da se ob stisku sprime. Ko z njim napolnim krmilnik, krajcev ne stisnem preveœ, ker æelim, da vsebina œim prej zapusti krmilnik in zaœne spodbujati ribe za prehranje-vanje z belo hrano. Podust se namreœ daleœ najveœ œasa hrani s svojo naravno hrano, zato jo je treba preusmeriti na novo ponudbo. Po drugi strani pa imam obœutek, da so ribe na kruh pravzaprav æe navajene. Pri ribolovu namreœ redno opaæam kose kruha, ki jih nosi voda, posebno za mostovi in dostopnejøimi deli rek. Vzrok je v tem, da ljudje redno hranijo vodne ptice, predvsem race. Tako v vodo zmeœejo precejønje koliœine starega, pa tudi sveæega kruha, katerega del si privoøœijo tudi ribe.

RibolovNa izbranem mestu me je œakalo ne-prijetno preseneœenje v obliki popolne poseke vseh dreves in obreænega grmov-ja. Le tu in tam je øe ostal kak grmiœek, o drevesih pa ne duha ne sluha. Zato sem se najprej moral privaditi novim razmeram. Priplazil sem se do vode in skozi polaroidna oœala pokukal vanjo.

Podusti so bile øe tam. Leno so plavale v pribliæno 2 m globokem tolmunu pod delno poøkodovanim jezom. Odpravil sem se øe nad jez, kjer je voda plitvejøa oz. je struga v enem delu plitva in se poglablja proti nasprotnemu bregu. Tudi na tistem mestu so bile ribe. Odliœno! Odmaknil sem se do roba poseke ter si v nizkem poloæaju in pribliæno 5 m od vode pripravil pribor. Palica je bila glede na razmere in majhno vodo moja stara dobra Byron Winklepicker, dolæine 2,7 m. Z njo se druæim æe lep œas in preøla je tudi ameriøko polnoletnost. Z mano je vse od poznih osemdesetih let prejønjega stoletja, a mi vseeno øe dobro sluæi. Letoønjo zimo sem na njej naredil lepotno operacijo in jo nekoliko pomladil. Posebno se ji je trpinœenje skozi leta poznalo na plutovinastem roœaju in blanku, s katerega se je zaœel luøœiti povrøinski sloj laka. Palica ima tri svetlo obarvane zamenljive konice (indikatorje prijema), tako da so dobro vidne tudi v oœesu bolj neprijaznih razmerah. Dve rezervni sta spravljeni kar v roœaju palice, kar je zelo praktiœno. Edina slaba toœka je dræalo kolesca z dvema obroœkoma za pritrditev. Tako se mi je dogajalo, da je kolesce obœasno kar odpadlo s palice.

Teæavo sem reøil tako, da sem ga sku-paj z obroœkoma pritrdil na roœaj kar z moœnim lepilnim trakom. Ker sta palica in kolesce namenski komplet, ni teæava, ker sem ju na tak naœin trajnejøe povezal. Pomembno je, da deluje. Ker æe omenjam kolesce: to je Shimano Baitrunner ST 2500 FA z zmogljivostjo koluta 240 m laksa s premerom 0,20 mm. Na njem imam navit laks, 0,22 mm, s predvrvico 0,18 mm. Funkcija prostega teka tu ni praktiœna le pri samem ribolovu (pri tem je morda niti ne potrebujemo), ampak predvsem pri delu z zapeto ribo, ko je le-ta æe v podmetalki. Takrat sprostimo prosti tek in palico preprosto odmaknemo na varno ter se posvetimo ribi. Œe ta funkcija na kolescu ni na voljo, smo prisiljeni bodisi odpreti lok na kolescu bodisi sprostiti zavoro ali pa tvegati z ukrivljenim vr-hom palice. Funkcijo prostega teka lahko uspeøno nadomestimo s t. i. borbeno zavoro (fighting drag). Na sploøno pa so dobra vsa kolesca, velikosti 2500–3000, ali kar je paœ na voljo.

Tako, razstavil sem øe podmetalko in lahko sem zaœel. Podmetalka je po-memben del opreme, brez katerega ni dobrega ribolova; ima dvojno ali celo trojno vlogo. Prva je varno ravnanje z

2639/2013 RIBIČ

V prvi polovici julija sem nekajkrat poskusil ujeti krapa na reki Ljubljanici v revirju RD Barje. Kljub precejšnjemu trudu nisem bil uspešen. Zato sem vmes opravil dva »zdravilna« ribolova na Gradaščici in Ljubljanici v revirju RD Vevče. S krmljenjem sem vseeno po malem nadaljeval, saj se krapu nisem niti približno odrekel, nasprotno: letos si bom izpolnil

dolgoletno željo, ki zajema vsaj enega »pujska« iz Ljubljanice.

Ena od lepih podusti, ki sem jo ujel s pomočjo kosmičkov v krmilniku.

ujeto ribo, øe posebno, œe jo nameravam izpustiti. Druga pomembna vloga je, da z njeno pomoœjo ribo hitreje in z manj direndaja, s katerim bi plaøil preostale ribe v vodi, spravim na suho. Tretja pomembna vloga podmetalke pa je, da z njeno uporabo œuvam dragoceni pri-bor, predvsem palico. Slednjo lahko – øe posebno dolgo palico bolonez – kaj hitro polomimo ravno pri poskusih zajemanja zapete ribo z roko.

Krmilniki so majhni, zares mini, z obteæitvijo 10 g, namenjeni majhnim vodam, kot je Gradaøœica ali pa øe manjøa Horjulka. Lahko uporabimo tudi veœje krmilnike, le jaz sem si za ta specifiœni ribolov izbral omenjene. Krmilniki so posebni tudi zato, ker jim lahko menjam obteæitve na zelo preprost naœin, saj niso trajno pritrjene.

Za zaœetek sem v vodo vrgel nekaj kepic kosmiœja, potem pa z njim napolnil øe krmilnik ter na trnek stisnil kosem sveæega belega kruha. Vse skupaj sem vrgel na mejo med globoko in plitvo vodo. Podusti se kaj dolgo niso mogle upirati beli mamljivosti, zato se je indikatorska konica na palici kmalu zatresla, nato pa øe zakrivila in prva podust je bila na trnku. Hitro in s œim manj hrupa sem jo spravil v podmetalko, ji odpel trnek, potem pa sem jo nekoliko viøje spustil nazaj v vodo. Za tem sem na enak naœin znova ujel ribo in za tem øe dve. Lepe podusti so bile vse tam okoli kilograma teæe in zdrave. Vse-skozi sem v vodo metal drobne kroglice kosmiœja, obœasno pa øe nekaj kosmiœev sveæega kruha – takih, kot jih uporabljam na trnku. Ko so prijemi prenehali, sem se premestil na naslednji dober poloæaj, ven-dar tam s podustmi nisem imel uspeha, sem pa ujel lepega klena.

Dopoldne je vse prehitro minilo in jaz sem, œe sem se æelel izogniti vroœemu soncu, imel na izbiro dve moænosti: ali se pomaknem naprej med gosto drevje in tam poiøœem senco ali pa konœam z ribolovom in se odpravim domov. Ker sem bil z rezultatom ribolova zadovoljen, sem raje izbral drugo moænost. Œe se ni treba muœiti, se paœ ni treba …

Ljubljanica – maksiPodoben naœin sem uporabil tudi pri ri-bolovu na Ljubljanici, v revirju RD Vevœe. Oprema je bila podobna, le za nekaj sto-penj moœnejøa. Namesto mini krmilnika sem tu uporabil maksi ali koøaro XXL z obteæitvijo 75 g. Veliko koøaro zato, ker gre vanjo veœ polnila. Na veœji vodi je za spodbujanje rib k prehrani s konkretno ponudbo potrebno ustrezno veœ krme, saj v nasprotnem primeru le-ta ne bi priøla tako hitro do izraza. Mreno, ki je bila moja ciljna riba, sicer lahko uspeøno lovimo tudi brez pomoœi krmilnika, torej samo z vabo na trnku. Vendar jaz raje lovim z njim, saj delci krme namesto da so na enem mestu, potujejo nizvodno in privabljajo tudi mrene z niæjih mest, da se pomaknejo gorvodno k izvoru krme. Tam je tudi trnek z vabo.

V poletnih vroœih dneh so mrene poveœini v moœnih vodnih curkih, boga-tih s kisikom, in tja jim moramo ponuditi vabo na trnku.

Ob mojem ribolovu je bila voda nizka in œista in na poti do ribolovnega mesta sem opazil precej rib: krapov, ploøœiœev, podusti in klenov, v plitvini pa tisoœe

mladic. V moœnejøem curku ob nasprot-nem bregu sem slutil mrene.

Za polnjenje krmilnika sem zameøal nekaj moje meøanice za izdelavo bojlijev, dodal lanen drobir in otrobe ter riban trdi sir. To je veœno zelena poslastica za mrene in lahko samo z njo lovimo na trnku. Mrena jo bo vsekakor »zavohala«.

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

264 RIBIČ 9/2013

Ribolov na Ljubljanici

Ribolovno dovolilnico, prosim!Pri ribolovu na Ljubljanici RD Vevœe

sem imel kontrolo œuvajske sluæbe. Ribiøki œuvaj Andrej Valentinœiœ me je prijazno in po za to doloœenem postopku povpraøal po ribolovni dovolilnici. Z veseljem sem mu jo pokazal in ne vem, zakaj se nekateri ribiœi tako »bojijo« ribiøkih œuvajev. Jaz z njimi, kot sem nekoœ æe omenil, prav rad poklepetam in iz izkuøenj povem, da le malokdo pozna revir tako dobro, kot ga poznajo ravno oni. Informacije, ki jih lahko dobi-mo od njih, so precej dragocene in nam prihranijo marsikatero »tavanje v temi« in dragocen œas, ki ga raje porabimo za ribolov.

Po krajøem a zanimivem klepetu, v katerem sva obdelala poleg drugega øe nekaj skupnih znancev, se je poslovil z obveznim »dober prijem.«

Ribiøkoœuvajska sluæba je po mojem skromnem mnenju pomembna dejavnost znotraj RD. Pa ne samo za lovljenje »raubøicev«, temveœ tudi kot dokaz po-zitivnega odnosa do vode in predvsem njenega æivlja – rib in drugega. Dobro je

vedeti, da je voda in tisto, kar je æivega v njej, nekaj pomembnega in ne zgolj le kanal za odmetavanje odpadkov in lova rib mimo pravil. Zdi se, da se œasi na tem podroœju izboljøujejo, a natanœnejøe oko bo hitro zaznalo, da le nekoliko prepoœasi.

Zato je ne glede na izkuønje dobro, da nekdo od œasa do œasa pride »mal´ na okol´ pogledat´«, morda tudi s kakønim pooblastilom veœ v æepu.

Ribiškega čuvaja Andreja Valentinčiča sem »ujel« med kontrolo moje ribolovne dovolilnice.

Vse sem najprej zameøal na suho, potem pa dodal øe nekaj meøanice rastlinskih olj in vodo.

Medtem ko je krma vpijala olje in vodo, sem se lotil sestavljanja pribora. Za lov mren v veœjih rekah, kjer je tok moœnejøi, uporabljam prirejeno tridelno kraparico. Sliøi se kot prava zverina

in pravzaprav tudi je, a le takrat, ko je to potrebno. Lepo se upogne æe pri kilogramskih ribah, obenem pa je z njo mogoœe metati bremena prek 100 g. Tu pod pojmom met ne mislim metov kot pri krapariji na mirnih vodah, torej 100 m in veœ, temveœ 20, 30 do 50 m dolge mete. Sicer pa palica omogoœa vreœi velik

krmilnik, teæe 100 g, tudi dlje. V takem primeru moramo paziti predvsem na debelino in kakovost laksa, saj pretanek in nekakovosten ob obremenitvah rad

2659/2013 RIBIČ

Preprosta priprava kruhovega kosmičja

Klen iz globokega tolmuna

Mini in maksi skupaj v praksi Sir je vedno dodana vrednost.

LjubljanicaZ delom Ljubljanice, kjer sem lovil

(revir 47a), gospodari RD Vevœe. Poleg spodnjega dela, ki se razteza od jezu pri Papirnici Vevœe pa vse do izliva Ljubljanice v Savo, je øe zgornji del (revir 45), ki se zaœne v centru Ljubljane pri Pleœnikovih zapornicah in sega do jezu pri Papirnici Vevœe. Ljubljanica je tu, kot v celotnem toku, bogata z raznovrstnim ribjim æivljem, ki si v globokih tolmunih, hitrih plitvinah in mirnih zatonih najde øe kar dobre razmere za æivljenje. Torej: od sulcev, postrvi, lipanov, øœuk, somov in smuœev do podusti, klenov, mren, krapov, ogric, ploøœiœev, platnic …, tako da lahko vsak ribiœ pride na svoj raœun, paœ glede na tehniko in ribe, ki jih rad lovi.

S te vode je skoraj nemogoœe oditi brez ulova, razen œe nimate zares velike »sreœe« in naletite na izjemno slab dan. O navedenem veliko povedo fotogra-fije ujetih rib na www.rd-vevce.si, kjer dobite øe vse druge informacije, ki bi vas zanimale glede revirjev, ribolova, dovolilnic in podobnega.

poœi. Meni je tako poœil sicer kakovosten laks, debeline 0,31mm, zato sem ga za-menjal kar z 0,40 mm (mislim, da bi bilo dovolj æe 0,35 mm) in sedaj ni teæav. Rib to ne moti, øe posebno, œe tako kot jaz uporabimo predvrvice, dolge 70 cm ali daljøe. Posebno to velja za ribolov mren, saj so le-te znane po svoji previdnosti in se kupa hrane (krmilnik) prej ustraøijo kot ne in raje pobirajo drobtinice dolvod-no. Zato imam svojo vabo œim dlje od krmilnika in tudi od debelega laksa.

Krmilnik sem polnil po posebnem zaporedju. Najprej sem nekako do tret-jine zapolnil en konec krmilnika s prej omenjeno krmo, naslednjo tretjino z meøanico briketov, zadnjo tretjino pa sem znova zaprl s sipko krmo.

Dan sem oœitno dobro zadel (kar je

precej redko), saj sem imel prvi prijem kakøen meter od nasprotnega brega æe nekaj minut za tem, ko je krmilnik padel na dno Ljubljanice. Na suho sem spravil lepo ogrico, ki je resnici na ljubo sploh nisem priœakoval in sploh ne, da bo tako silovito prijela na bojli, postavljen na lasek in obleœen v posebno belo testo, v bistvu namenjenem ribolovu sparidov. Gre za meøanico sardel, sira in verjetno øe œesa, jaz pa sem dodal samo øe kapljico eteriœnega olja œesna (Imperial baits) za »øtih«. Za to vrsto ribolova je primeren trnek moj priljubljeni Drennanov Conti-nental boilie hook #8. Je moœan, izdelan iz debele æice in posebno oster.

Ogrici je sledila øe ena, potem pa po vrsti sedem mren, od katerih vsaj dve okoli treh kilogramov. Kombinacija oœitno

deluje. Zadovoljen, predvsem s krmilniki in ulovom, sem se v vroœem popoldnevu odpravil poœasi prek travnika k avtu, par-kiranem neskonœno daleœ, in domov.

Tako, dva ali trije œudoviti ribolovni dnevi so za mano. Pravzaprav jih je precej veœ. Mednje øtejem tudi vse tiste, na zaœetku omenjene neuspeøne ribolove krapa na Ljubljanici nad Ljubljano, ki so pomemben del zgodbe, ki se øe ne bo kar tako konœala.

Ribolov s krmilnikom je zabaven, katerega izid je lahko bogat ulov veœjih in manjøih rib, ki jih je v naøih rekah øe kar nekaj. Tudi letoønja letina zna biti kar dobra in zdi se, da se obeta lepa ribiøka prihodnost.

Zdaj pa le nazaj h krapom!Lenart Leviœar Bahtijari

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

266 RIBIČ 9/2013

Polnjenje maksi krmilnika. Najprej sem nekako do tretjine zapolnil en konec krmilnika s prej omenjeno krmo, naslednjo tretjino z mešanico briketov, zadnjo tretjino pa sem znova zaprl s sipko krmo.

Na to vabo sem lovil. Drobni pribor, krmilniki in vabe

Prvi prijem: ogrica Tokrat so bile mrene lačne.

Ko se spomnimo na oso, najprej po-mislimo na rumeno œrno pisano

telesce z nevarnim æelom v zadku, ki nam zada boleœ vbod, œe æuæelko izzovemo. Nekaterim ljudem osji pik lahko povzroœi nevarno alergijsko re-akcijo. Ose pa so vseeno upraviœene, da jih obœudujemo, saj so poleg œebel in srøenov neverjetni arhitekti pri gradnji svojih gnezd, v katerih skrb-no œuvajo svoje liœinke. Ose skupaj z mravljami, œebelami in srøeni spadajo v red himenoptera – koæekrilci (iz grøkih besed: »hymen« – opna, membrana in »pteron« – krilo), kar opisuje njihova membranska krila.

Ose uvrøœamo v druæino vespidae, ki øteje okoli 5.000 znanih vrst. Delimo jih v dve skupini: samotarke in tiste, ki æivijo v kolonijah, pojavljati pa se zaœnejo v prvih toplih aprilskih dneh. Od takrat naprej se njihova øtevilœnost veœa in doseæe najveœji obseg v sredini poletja in traja do zaœetka jeseni. Ob-dobje toplih sonœnih dni, ko so najbolj aktivne, jih sili, da redno obiskujejo najbliæji vodni vir. Najpogosteje so to stalno vlaæne zaplate peska na brego-vih vodotokov in jezer.

Æelo imajo samo delavke, ki so dolge od 12 do 16 mm in so najbolj øtevilœne. Osje druæine so na zaœetku vzposta-vitve kolonije majhne s pribliæno 20 do 30 osebki; nekatere od njih kmalu doseæejo øtevilo okoli 3.000 osebkov. Liœinke in delavke se prehranjujejo preteæno z drugimi æuæelkami (ko-marji, gosenicami ipd.), poleti in jeseni pa zelo rade jedo dele zrelih plodov in srkajo njihove sokove, posebno, œe so zaradi prezrelosti æe nekoliko fermen-tirani. Med paøo na takih plodovih so velikokrat tudi precej napadalne.

Posnetek ose lahko izdelamo iz veliko razliœnih materialov. Œe nare-dimo telo iz vezne niti, ki je primerna za manjøe velikosti muh, ga lahko kar polakiramo, kar da zelo realistiœen vi-dez. Izdelek je tudi zelo trajen, vendar slabøe plava, kot œe je telo narejeno iz policelona. Muha je zelo plovna, œe je izdelana iz jelenje dlake, vendar je izdelava take muhe zelo zahtevna in zlasti dolgotrajna.

Optimalna izbira materiala je poli-celon, saj omogoœa hitro vezanje, plov-nost muhe pa je povsem zadovoljiva, œeprav za posnetke kopenskih æuæelk

plovnost muhe ni najpomembnejøi dejavnik, saj jih ribe pobirajo tudi v filmu. Za noæice lahko uporabimo elastiœne niti; take noæice so gibljive in dajo v vodi dober rezultat. Za izdelavo noæic je primerno tudi petelinje pero; npr. sivoprogastega seraka (grizzly),

2679/2013 RIBIČ

MUHARSKI KOTIČEK

ZAHAJALKE (KOPENSKE MUHE) ZA POLETJE IN ZAČETEK JESENI

OsaZaradi množičnega pojavljanja so kopenske žuželke pomemben del prehrane rib. Število vrst teh žuželk, ki živijo v bližini voda in pogosto padejo v vodo, je veliko: kobilice, črički, molji, metulji, hrošči, muhe, mravlje, čebele, ose itn. Postrvi, posebno na manjših rekah, ne izpustijo priložnosti, da si postrežejo s preprosto dosegljivim plenom. Kopenske žuželke se najpogosteje znajdejo na vodi zaradi vetra ali padca z rastlin ob vodi.

Vsebina postrvjega želodca kaže, da so konec avgusta kopenske žuželke v njeni prehrani številno zastopane:a) navadna osa (Vespula vulgaris) hitro postane plen po-

strvi, če pade na gladino,b) tudi druge, povsem nenevarne žuželke, imajo podobno

obliko in barvo kakor ose, da na tak način opominjajo in odvračajo plenilce. Tak primer je muha trepetalka, ki je rumene barve,

c) zgoraj levo je najezdnik – osa, ki svoja jajčeca odlaga v telesa drugih žuželk ali pajkov in je prav tako kopenska žuželka,

d) črna mravlja. Kadar množično rojijo, se ribe selektivno prehranjujejo z njimi.

Ribe za razliko od ljudi ne poznajo strahu pred osjim pikom. Zanje je osa le dober zalogaj, ki ga ne gre spregledati.

Vespula germanica – nemška osa (ali evropska osa) je dolga 13 mm in je zelo podobna navadni osi (Vespula vulgaris). Obe sta razširjeni po vsej Evropi. Uvrščajo ju med škodljiv-ke, ker so ljudem potencialno nevarne.

Dolichovespula media – srednja osa. Posamezne delavke te vrste ose imajo skoraj popol-noma črno oprsje s tankimi rumenimi progami na vsakem delu zadka.

obarvanega rumeno. Problematiœna so lahko samo krila, œe se boste odloœili, da jih naredite iz plastiœne folije. Sicer je njihov videz realistiœen, povzroœajo pa vrtenje, kar povzroœa svedranje predvrvice in je potrebno pogosto izravnavanje. Svedranje predvrvice izraziteje povzroœajo veœje muhe, kar je razumljivo, saj imajo take muhe tudi veœja krilca. Namesto folije je bolje uporabiti pero iz petelinjega skalpa

– glinjaka (ginger), ki je zelo dober pribliæek barvi naravnih osjih kril. Med ribolovom je pomembno, da posnetek muhe prosto plava (angl.: death drift). Muho meœite pred ali za vejevjem, ki je nad vodo.

Razen za postrvi je posnetek ose zelo uspeøen tudi za klena, in sicer na rekah in jezerih.

Mogoœe je, da riba poleg ose v rumenem soœnem zadku, s temnim

oprsjem in razøirjenimi noæicami pre-pozna drugo æuæelko, npr. vzpenjaœa mladoletnice, ki je dosegel gladino … Vseeno: rezultat je srdit odgovor in napad na posnetek, ki ste ga sami zvezali.

Besedilo, fotografije  in posnetki muh:

Nadica in Igor Stanœevdanicamk@t-home.mk

Prevedel: Marko Koraœin

MUHARSKI KOTIČEK

268 RIBIČ 9/2013

Faza 1 Faza 2 Faza 3 Faza 4a

Faza 5a Faza 6 Faza 7 Faza 8

Faza 9 Faza 10 Faza 11 Faza 12

Uporabljeni materiali:– trnek: za suho

muho #10–14 (TMC 100),

– vezna nit: 12/1 œrna,

– telo: koøœek rume-nega policelona,

– krila: konice peteli-njih vratnih peres,

– oprsje: œrno kosmi-nje,

– zgornji del oprsja in glava: œrni po-licelon,

– noge: rumeno obar-vana jelenja dlaka,

– proge na zadku: narisane s œrnim vodoodpornim pi-salom.

Izdelava:Faza 1: Z vezavo zaœnemo pri zavoju trnka tako, da s tanko plastjo kosminja pokrijemo

polovico hrbtiøœa trnka. Ta plast kosmiœja prepreœi drsenje in obraœanje policelona okoli trnka. Nato pripravimo koøœek policelona v obliki trapeza in v dolæini hrbtiøœa trnka.

Faza 2: Z dvema ovojema vezne niti naveæemo prvi œlenek zadka na sredini hrbtiøœa, nato pa naredimo en ovoj pod policelonom.

Faza 3: Izdelamo drugi œlenek zadka in gremo ponovno z vezno nitjo pod policelonom.Faza 4: S petim delom (plus konica, ki je zadnji del zadka) oblikujemo cel zadek in nare-

dimo skriti vozel med zadnjima œlenkoma.Faza 5: S økarjami z obeh strani oblikujemo zadnji del zadka, da dobi stoæœasto obliko,

podobno naravni.Faza 6: Priveæemo krilci.Faza 7: Naveæemo œrn policelon za oprsje muhe, toda tako, da je med njim in zadkom

nekaj prostora.Faza 8: Oprsje izpopolnimo s temnim kosminjem, pri œemer pazimo, da izberemo barvo,

ki je œim bolj podobna naravnemu vzorcu.Faza 9: Na gornjo stran oprsja naveæemo snopiœ rumeno pobarvane jelenje dlake tako, da

so konci dlak usmerjeni proti zadku; spodnje dele dlak odreæemo.Faza 10: Dlako simetriœno loœimo na dva dela.Faza 11: Oprsje z razprtimi noæicami pokrijemo s œrnim policelonom.Faza 12: Oblikujemo glavo in odreæemo odveœni policelon. Nato z vodoodpornim pisalom

nariøemo vzorec na posamezne dele zadka.

Pri lovu na plenilske ribe se je vedno treba potruditi za œim veœjo uœin-

kovitost, kar pomeni, loviti œim veœ razliœnih vrst rib, ko je na viøku sezone najveœ moænosti za uspeh. Del ribolov-nega leta vedno namenim ribolovu na ostriæa. Po navadi je to zaœetek sezone in njegov zadnji mesec. Moja taktika je, da se vedno osredotoœim na lov velikih ostriæev, in to na »mojih« vodah. Seveda imam izkuønje tudi na drugih vodah po Evropi. Razmere na vaøih so sicer lahko drugaœne, vendar pa je veœina dejavnikov enakih. Omenil jih bom samo nekaj, in to tistih, ki se jim je treba izogniti.

take vode. V okolici 100 km od mojega doma so tri ali øtiri gramozne jame, ki jih izmeniœno redno obiskujem. Œe moram nujno uloviti nekaj manjøih ostriæev, se odpravim na druge vode, ki je lahko akumulacijsko jezero. Zelo rad lovim na takih vodah, œeprav so primernejøe za lov srednje velikih ostriæev. Kar precej jih je in to je tudi glavni razlog, zakaj je tako teæko ujeti velike primerke (veœ kot 40 cm). A je zabavno! Veœino ostriæev sem ujel v akumulacijskih jezerih, prav tako sem tam ujel tudi najveœ ostriæev na en ribolovni dan. V takem jezeru boste imeli priloænost izkusiti najbolj noro

barv, ki jih bo napadel, precej obseæna, podobno kot pri drugih plenilkah. Zato ne izgubljam dragocenega œasa z me-njavanjem vab in resno razmislim o zamenjavi øele, ko ostriæi zaœnejo slediti moji vabi prav pod mojimi nogami, ne da bi jo napadli, ali pa œe lovim na mestu, kjer so ribe æe videle mnogo razliœnih vab. Situacija bi bila nekoliko drugaœna pri ribolovu v plitvi vodi, v dobrih svet-lobnih razmerah in kristalno œisti vodi. A to niso tipiœna mesta, kjer se zadræujejo veliki ostriæi. Tam se zadræujejo le nekaj minut na dan, ko aktivno lovijo in sledijo plenu skoraj do obale. V takih trenutkih

2699/2013 RIBIČ

NASVETI

Ribolov ostriža v celinskih vodah

Najverjetneje slaba vodaPo navadi najveœje ostriæe ujamemo v akumulacijskih jezerih, gramoznih ja-mah ali velikih rekah, dodati pa je treba tudi blago slane zalive, o katerih tu ne bomo pisali, saj smo prispevek namenili celinskemu ribolovu. Velike ostriæe je zelo teæko ujeti v majhnih in srednje velikih rekah ali ribnikih. Œe se vrnemo k najzanimivejøim vodam za lov na velike ostriæe, potem so to zagotovo gramozne jame. Razlog za to je predvsem v majhni sposobnosti le-teh za zagotavljanje hrane. Ob obalah se zadræuje mnogo majhnih ostriæev, vendar je precej manj takih, ki bi bili zaradi svoje velikosti zanimivi za ribolov. Ribe se zadræujejo in prehra-njujejo samo v doloœenih obmoœjih gra-moznih jam, a prave plenilke so veœje in si prav gotovo zasluæijo naøo pozornost. V mnogih gramoznih jamah je mogoœe ujeti ostriæe, veœje kot 35 cm – ali pa sploh nobenega. Œe ste æe dozoreli do te stopnje, potem vam priporoœam prav

aktivnost ostriæev, ko jedo vse (najpogo-steje zgodaj zjutraj). Sedaj pa od najbolj zanimivih vod za lov ostriæa k najmanj zanimivim; to so velike reke. Ugotoviti, kje so ostriæi, je zelo preprosto. A se boste morali boriti z jatami majhnih rib, kar je teæava, saj izbrane vabe pri lovu ostriæa ne delujejo tako dobro, kot po navadi pri lovu drugih roparic.

Barva ni tako zelo pomembnaGlede na informacije iz mnogih œlankov in priporoœil vaøih prijateljev boste ugo-tovili, da boste morali preizkusiti vsaj trideset razliœnih barv in vab, da boste lahko ujeli kakega ostriæa. To najveœkrat ni res. Ostriæ je riba, ki se pri zasledo-vanju plena zanese na vid, a je paleta

barva sploh ni pomembna. Znaœilna mesta, kjer se zadræujejo veliki ostriæi, so prehodi med plitvo in globoko vodo ali takoj za prehodom. Globina takih mest bo oprostila vaøi vabi marsikatero napako pri barvi. Zato v 95 % primerov lovim s øtirimi barvnimi kombinacijami mehkih plastiœnih vab, voblerjev ali ble-stivk. Kadar lovim z mehkimi plastiœni- mi vabami, je moja priljubljena vaba 6,5–7,5 cm dolg »shad« od Relaxa, Wake Fishing ali Vlacej.cz. Po moænosti naj bo na vabah tudi rdeœa barva, ki zelo privlaœi ostriæe. Poleg tega morajo biti barve zelo kontrastne. Moje priljubljene kombinacije z rdeœo so bela, rumena, modra in œrna. Œe je treba, lahko ves dan lovim s katero koli od teh barvnih kombinacij s samo eno ali dvema me-njavama vabe.

Œe pa so ribe zelo aktivne, sploh ni treba menjati vabe oz. barvne kombi-nacije. Raje imam vabo v vodi kot v rokah …

Prvi prijem je bil po šestih urah in ujel sem ostriža, težkega več kot 2 kg. Avtor prispevka z lepim primerkom ostriža

Uradni rekord za ostriæa je øe razmeroma sveæ: riba je bila dolga

56 cm in je tehtala 3,44 kg!

Pretanek laksLoviti poskuøam drugaœe od drugih ribiœev. To bi pravzaprav morali sto-riti vsi. Eden od poskusov, ki sem jih naredil, je bil v povezavi z vidljivostjo laksa v vodi. Moja domneva je bila, da je eden pogojev, kako uloviti œim veœjo ribo, uporabiti œim tanjøi laks, vsekakor tanjøi, kot je to v navadi (0,12 mm debel monofilament – laks in 0,06 mm ali manj debela pletenica). S tako tankimi vrvi-cami sem lovil tudi z velikimi vabami in poskuøal premamiti velike ostriæe. Seveda me je bilo strah ob misli, da bi veliko ribo izgubil zaradi pretanke vr-vice, vendar me to ni ustavilo. Poskus sem prekinil, ko sem ugotovil, da imam zaradi raztegljivosti laksa omejen oz. slabøi obœutek za vodenje vabe. Teæava

Veœina rib se giblje, vsepovsod je kaos. »Noœna izmena« ima øe drugi zajtrk, »dnevna« pa prihaja branit poloæaje. Mnogo ribiœev meni, da bodo velikega ostriæa lahko ujeli v taki zmeønjavi ali v œasu superaktivnosti (ki ni samo zjut-raj), ko jih bodo videli preganjati vabe. Øtevilni ribiœi gredo domov, ko se ta œas konœa. Sam ostanem in poskuøam loviti tudi pozneje – pogosto zelo uspeøno. Pravzaprav sem najveœje ostriæe ujel mnogo pozneje kot zgodaj zjutraj ali po zgodnjem mraku, ko je njihova aktivnost vœasih celo veœja. Pogosto je bil to sploh prvi prijem. Moja razlaga je, da veliki ostriæi ne lovijo tako pogosto skupaj z jatami majhnih. Jate velikih ostriæev so mnogo manjøe, vœasih so to samo trije primerki in bolje jih je poiskati, kot pa

(aktiven ostriæ se s tal brez teæav dvigne za vabo), enkrat pa vræem pravokotno na obalo. Potem se odpravim naprej. Dalj œasa se zadræujem le na mestih, kjer sem imel prijem ali pa iz izkuøenj vem, da je mesto uspeøno (tukaj vœasih celo zame-njam vabo). Na tak naœin lahko lovim na kar veliki povrøini jezera, metoda pa je uspeøna tudi pri testiranju novih vodá. Seveda so tudi dnevi, ko je bolje konœati in œakati na velike plenilke. Vendar pa menim, da takih dni ni veliko.

Vabe za majhne ribeMoja izkuønja je, da so blestivke ali majhni do srednje veliki voblerji z ælico odliœni za lov plenilk. Niso pa tako pri-merni za lov velikih ostriæev v jezerih. Velikost teh vab je sicer primerna za lov

NASVETI

270 RIBIČ 9/2013

tankih pletenic je obraba, zaradi katere sem izgubil mnogo veœ vab kot po nava-di. To omenjam, ker se mnogi ribiœi tega sploh ne zavedajo. Uporaba tanjøe vrvice je smiselna le, kadar so potrebni dolgi meti ali boljøa akcija vabe. Kadar gre za vidljivost, boste lahko ulovili kapitalnega ostriæa tudi z laksom, debeline 0,30 mm, in jekleno predvrvico, œe bodo razmere in akcija vaøe vabe pravi. Univerzal-na debelina laksa za velike ostriæe je 0,16 mm, pletenic pa 0,10 mm. Verjetno je najboljøa izbira, œe uporabite 0,10– 0,12 mm debelo pletenico ali nanofila-ment ter 1 do 1,5 m dolgo predvrvico iz fluorkarbonskega laksa, debeline 0,20 mm ali tanjøega obiœajnega laksa (nosilnost mora biti manjøa kot pri pletenici). Pred-vrvico poveæem s pletenico z obroœkom, kakrøne uporabljam tudi pri muhar-jenju. Ugotovili boste, da boste tako imeli veœ prijemov in izgubili manj rib z obœutljivimi gobœki, zahvaljujoœ razte-gljivosti laksa.

Čakanje na superaktivnostRazmere pod vodno gladino so v mraku øe najbolj podobne prometnemu zastoju.

œakati, da se prikaæejo sami. Seveda opazujem dogajanje okoli sebe in se hit-ro odpravim na mesto, kjer sem opazil aktivnost plenilk. Ugotovitev, kje so ribe, seveda pomaga, vendar pa se ne morete vedno zanesti nanjo.

Precenjene vroče točkeVøeœ so mi globoki zalivi, polni hiøic na œolnih, majhnih pomolov, potopljenih dreves ali œolnov. Teæava je v tem, ker drugi ribiœi prav tako vedo, da se na takih mestih zadræujejo plenilke in ribolov na takih mestih je kot pogojni refleks, vendar sem do takega pristopa zadræan. Na takih mestih vræem nekajkrat, potem pa prihranim energijo in grem drugam. Seveda je drugaœe, œe sem prepriœan, da za tako dobro mesto vem le jaz. Kljub temu pa – ko iøœem ribe, æelim loviti na œim veœji povrøini in se ne zadræujem na enem mestu, na »vroœi toœki«. Menim, da je treba ribe poiskati, ne pa œakati, da pridejo na mesto, kjer jih trenutno ni. Po navadi zaœnem na »vroœi toœki«, a œe prijema ni, se hitro odpravim naprej. Na drugem mestu vræem dvakrat na vsako stran in vodim vabo v srednji globini

na ostriæa, vendar je teæava v tem, da so blestivke namenjene za ribolov v zgornjih in srednjih plasteh vode, njihovo gibanje pa je enakomerno, kar je za velike ribe sumljivo. Teæava z voblerji je, da jih ni preprosto vreœi, plavajoœih pa v globoki vodi ni mogoœe potopiti do dna, œetudi imajo dolgo ælico pod ustreznim kotom. Moji rezultati so se bistveno izboljøali, ko sem zaœel uporabljati toneœe vabe (npr. Salmo Slider 5–7 cm), vabe »poper« (najraje imam 5 cm dolge) in plastiœne vabe, dolge do 10 cm (»shad«, »banjo«, »grub« …). Prednost plastiœnih vab je øiroka paleta njihove uporabnosti. Vodite jih lahko v bliæini dna, v srednji globini ali pod povrøino vode. Prav tako jih lahko vræete zelo daleœ. Ostriæ napade veœje vabe. Mnogo ostriæev sem ujel na 15 cm dolge vabe »shad«, ko sem lovil øœuko. Precej ostriæev pa se preplaøi prav zaradi velikosti vabe.

Prelahke glave trnkov »jig«Enako kot plenilskim ribam je tudi meni vøeœ, œe se vaba giblje mirno in naravno. Akcija vabe s 5 g teæko glavo je mnogo bolj naravna, kot œe je glava teæka 10 g.

Moje priljubljene silikonske vabe in njihove barvne kombinacije Ostriž je zelo lepa riba.

Predvsem gibanje navzdol je pri lahki vabi odliœno. Vendar pa æivimo v tekmovalnem svetu. Pri ribolovu z obale, kjer ribolov iz œolna ni dovoljen, se morate zavedati, da so na mestu, s katerega boste lahko vrgli vabo, lovili tudi drugi ribiœi pred vami. Palice, dolæine 3 do 3,3 m, vam bodo omogoœile nekaj metrov daljøe mete, a vœasih tudi to ni dovolj. Prav tako je slabøi obœutek za vabe z lahkimi glavami. V takem ribolovu ne uæivam najbolj. Zato sem zaœel loviti s preobteæenimi glavami trnkov »jig«. Bal sem se, da gibanje pri potapljanju vabe ne bo privlaœno za izkuøene ostriæe, a se to ni zgodilo. Na mestu, kjer so drugi uporabljali 4 g teæke glave, sem sam uporabil glavo, teæko 10 g. Tam, kjer pa so vsi lovili z glavami, teækimi 7 g, sem sam metal »jig« z glavo, teæe 14 g. Moji meti so bili nekaj deset metrov daljøi, ujel pa sem mnogo rib na mestih, ki jih prej z lahkimi vabami nisem dosegel. Prednost je bila, ker sem lovil na mestih, kjer ni lovil øe nihœe pred menoj. To se sicer ni izkazalo povsod, izplaœa pa se poskusiti na zelo obiskanih mestih, kjer ne morete uporabiti œolna.

Samo z bregaŒe je moænost loviti iz œolna, potem jo je treba izkoristiti. A to ni dovoljeno vsepovsod. V takih primerih lahko pomagajo hlaœni økornji. Prav neverjetno je, kako malo ribiœev izkoristi tako prednost. Pravzaprav lahko hlaœni økornji odloœajo med uspehom in neuspehom. Ribiœi z obale pogosto ujamejo le majhne ostriæe, ribiœ dvajset metrov vstran pa ujame ostriæe, daljøe od 35 cm. Pri uporabi hlaœnih økornjev ni prednost samo, da je mogoœe vabo vreœi dlje. Pogosto je pomembneje, da je vabo mogoœe voditi pod boljøim kotom. Nekaj metrov pomeni, da boste vabo lahko vodili prek previsnega praga, ki je za ostriæe tako zelo privlaœen. Na takem mestu boste vabo lahko zadræevali dalj œasa in ostriæi bodo navduøeni. Œe boste lahko lovili iz œolna, ne pozabite poskusiti loviti na vlek.

Ribolov samo na varnih mestihCilj mnogih ribiœev je, da ne izgubijo preveœ vab. To si vœasih æelimo vsi. Teæava je, da mnogi ribiœi temu podredijo vse svoje aktivnosti. Vabe so pripravljeni metati le na mesta z ravnim dnom brez ovir – pa tudi brez rib. Argument, da na tak naœin ne izgubljajo dragocenega œasa z vezanjem vozlov, je le slab izgovor. V obdobjih, ko ostriæi ne lovijo, se zadræujejo v bliæini podvodnih ovir, kot so v vodi potopljeni drevesni øtori, pomoli, obkroæeni z vrvmi, potopljeni œolni, podvodni previsi in podobno. Najboljøa priloænost za ulov je na takih mestih, zato morate biti pripravljeni tudi, da boste izgubili kakøno vabo. Vendar pa ima vse svoje meje. Na neznanih mestih, kjer niste imeli prijema, se ne izplaœa izprazniti økatle z vabami v upanju, da je pod vodo mnogo ovir in mnogo ostriæev.

Druga skrajnost je, da mnogi ribiœi lovijo le pri dnu, kjer so ovire in zelo verjetno tudi ribe. Smiselno je loviti tudi na srednji globini in pod vodno povrøino. Vœasih plenilke prije-majo le tam. To je znaœilnost globokih akumulacijskih jezer, kjer vabe ni smiselno voditi na petdesetih metrih globine, ko pa se ribe prehranjujejo mnogo viøje. Tudi v dneh, ko se lahko zanesete, da boste imeli prijeme pri dnu, je vredno poskusiti sreœo mnogo viøje v vodi. So pa tudi vode, kjer je nemogoœe loviti v bliæini dna. Tipiœen primer za to so gramozne jame, kjer je dno zaraøœeno z vodnim rastlinjem. Na takih mestih sta dve moænosti – loviti pri dnu in upati, da bodo ostriæi prijeli hitreje kot trava, ali pa voditi vabo viøje. V takih primerih najraje lovim s plavajoœimi popperji. Za ostriæa ni nobena teæava, da se dvigne iz rastlinja pet metrov do vabe. Popperje morate voditi agresivno, a poœasneje, z daljøimi premori, da boste ribi omogoœili, da bo pogoltnila vabo.

Æelim vam dober prijem pri lovu ostriæa!Filip Radek, Brno, Œeøka republika,

prevedel: Miroslav Roøker

Če mislimo, da bomo smuœa ujeli tako, da bomo preprosto vrgli vabo v vodo in vrvico navijali na kolesce, se zelo

motimo. V takem primeru se bomo vrnili domov brez ribe. Zato spoznajmo zvijaœe pri ponujanju umetne vabe znanega francoskega ribiœa J. C. Brossarda, ki dolga leta uspeøno lovi smuœe in je svoje izkuønje objavil v francoski reviji La Peche et les poissons.

Znano je, da ribiœi ujamejo najveœje primerke smuœev takoj po drsti. Takrat so po naporni ljubezenski igri laœni in neprevidni. Smuœu ugaja motna voda in take so po navadi reke v œasu, ko se v planinah tali sneg. To je riba »brez stalnega bivaliøœa« in se seli za izvorom hrane. Ko voda upada, se brez obotavljanja umakne v globlja mesta. V jezerih ga najdemo v vodnem koritu, ki ga je nekoœ ustvarila reka. V zelo œisti vodi se poleti v rekah giblje v vodnih vrtincih, v stojeœih vodah pa ostaja nepomiœen na vodnem dnu ali se skrije med vodno rastlinje.

J. C. Brossard poudarja, da je treba pri navijanju ali dviganju in spuøœanju vabe izvajati gibe, ki jih smuœ øe ne pozna. Ena sama monotona tehnika brez domiøljije je usodna napaka!

Tehniko lova smuœa lahko razdelimo v tri skupine: v prvo sodijo vodoravne, drugo navpiœne in tretjo meøane aktivnosti.

Francoski ribiœ priporoœa za lov smuœa univerzalno (sploøno uporabno) palico, dolæine 2,70 do 3 m z mehkim vrhom. Tudi ribiøko kolesce je lahko razmeroma »poœasno«, tako da z enim obratom roœice navijemo 50 do 60 cm najlona z najveœjo debelino 0,20 do 0,22 mm.

Vodoravne aktivnostiZelo primerne so za vijaœenje na veœjih vodnih povrøinah, kjer je vodno dno razmeroma œisto. Izbrati moramo mesta pod jezovi ali ob zaraslih peøœenih obreæjih v jezerih ali gramoznicah.

1. Sunkovito gibanje vabeSlika 1 prikazuje gibanje vabe (vobler, razne vrste mehkih

vab itn.), ki ga ribiœ ustvarja pri vijaœenju z enakomernim dvi-ganjem in spuøœanjem vabe. Ob vsakem prenehanju navijanja vaba na razdalji 1 do 3 m poœiva na dnu. Po ponovnem navi-janju se zopet dvigne z dna. Gibanje umetne vabe ponazarja plavanje ranjene ribice.

2. Vleka mehke vabe po dnuNa sliki 2 je tvister s posebno oblikovano uteæjo, ki ima

obroœek ob strani. Nanj naveæemo najlon in mehko vabo vleœemo po vodnem dnu. Vaba oponaøa ribico, ki se hrani na dnu. Vabo vleœemo enkrat poœasi, drugiœ spet hitro. Nikoli ne sme mirovati na dnu.

2719/2013 RIBIČ

Lov smuča z vijačenjemZ junijem se je začela sezona lova smuča, ki je za ribiče zelo zanimiva riba, saj ima izredno okusno meso. Zapet na trnku ne nudi prevelikega odpora. Tokrat bomo spoznali različne načine lova te ribe z vijačenjem.

Slika 1: Sunkovito gibanje vabe pri vijačenju

3. Uporaba toneœega voblerjaMajhni toneœi voblerji, velikosti 5 do 7 cm, se valovito gibajo

v vodi skoraj do dna. Z navijanjem voblerja zaœnemo po padcu v vodo takoj, ko najlon z vabo ni veœ napet. Vrh palice naj bo pri vijaœenju nizko, skoraj ob vodni gladini. Navijanje vabe naj bo neenakomerno z zelo kratkimi prekinitvami. Ob vsakem potegu se vobler odlepi od dna, ob poœasnejøem navijanju ali prenehanju pa zopet potone.

Navpične aktivnostiLov smuœa z navpiœno tehniko so si bralci lahko ogledali v Ribiœu, 12/2012, v œlanku Lov smuœa in soma z odiøavljenimi vabami. Lovimo iz œolna s spuøœanjem in dvigovanjem umet-ne vabe. Ta tehnika je zelo primerna za ribolov v globokih vodah, na primer v jezerih z globino do 15 ali 20 m. Prav tako jo uporabljamo v vodah, kjer je mnogo vodnih ovir, kot so veje, potopljena drevesa in podobno.

kakønih 50 do 60 cm in nato zopet spustimo na dno. Postopek velikokrat ponovimo s ciljem, da smuœa razdraæimo.

Mešane aktivnosti V manjøih in plitvejøih vodah ali vodah z manj vodnimi ovirami lahko na doloœenih mestih lovimo z navpiœno ali

NASVETI

272 RIBIČ 9/2013

Slika 2: Gibanje tvisterja s posebno utežjo po vodnem dnu

1. Dvigovanje in spuøœanje vabe po elipsahKadar smuœ slabo prijema in miruje na mestu poœitka, vidi

ali zaœuti ob vodoravnem vijaœenju samo nekaj sekund. Toda ko ga z navpiœnim ponujanjem vabe draæimo, postane napadalen, œeprav ni laœen. Mehke vabe z obteæeno glavo, kot so na primer tvisterji, se v takem primeru zelo dobro izkaæejo.

Na sliki 4 vidimo ribiœa, ki z vrhom palice za okrog 40 do 50 cm dviguje in spuøœa vabo in se z njo poœasi pomika tudi v vodoravni smeri. Na izbranih obetavnih mestih postopek veœkrat ponovimo.

2. Ribolov z voblerjem Rattlin RapTudi vobler s trgovskim nazivom Ratlin Rap, ki ga vidimo

na sliki 5, se zelo dobro izkaæe.Vobler spustimo v vodo do dna in ga nato dvigamo in

zopet spuøœamo. Po kakønih petih ali øestih spuøœanjih vabe na dno za nekaj obratov roœice navijemo najlon in tako vabo dvignemo nekoliko viøe. Nato postopek spuøœanja in dvigo-vanja voblerja ponovimo. Zaradi nepredvidljivega gibanja med vlekom enkrat levo, drugiœ v desno, je ta vobler zelo zanimiv za smuœe.

3. Ribolov s teæko ozko blestivkoVœasih uspemo smuœa prelisiœiti tudi s primerno teæko ozko

blestivko. Slednja na sliki 6 oponaøa gibanje ranjene ribice, ki se naglo dviguje proti vodni gladini, nato pa se zopet hitro spuøœa. Ko blestivka doseæe dno, jo neenakomerno dvignemo za

Slika 3: Uporaba tonečega voblerja

Slika 4: Lov smuča »navpično« s tvisterjem po elipsah

vodoravno tehniko. Taka mesta so na primer rob ob vodnem zelenju ali mirna voda ob vodnem vrtincu. Za navpiœno teh-niko je v takem primeru znaœilno, da jo izvajamo pribliæno pod kotom 45 ° v viøini najveœ 70 cm od dna. Vaba se giblje zmedeno in brez vsakega reda, kar pripravi smuœa do napada, œetudi ni laœen. Ta tehnika terja od ribiœa veliko kreativnosti in iznajdljivosti.

Slika 6: Lov smuča z blestivko

Slika 5: Lov smuča z voblerjem Ratlin Rap

1. Navpiœna tehnika po sistemu »mrtva riba«Na sliki 7 vidimo naœin ribolova z mrtvo ribo. Namesto

slednje lahko uporabimo tudi poljubno mehko umetno vabo. Gibanje mrtve ribe je neenakomerno, z razliœno visokimi dvigi

Mnogo prezgodaj se je iztekla æivljenjska pot naøega dolgoletnega œlana Mira Kosa.

Kous, kot smo ga klicali, je bil zaljubljen v ribiœijo. Po duøi je bil lovec, po srcu ribogojec

in naravovarstvenik. Med ribiœe je vstopil pred 32 leti (1981) in ribiøtvu namenil veœ kot polovico svojega æivljenja. Hitro je od-kril svojo ribogojsko strast in se pridruæil svojemu predhodniku Kuhlu. Skupaj sta vzrejala ribe, Miro pa je œrpal znanje in izkuønje. Øe veœ, zelo zavzeto je øtudiral in postal eden najbolj cenjenih strokovnjakov praktikov na tem podroœju.

Pred sedemnajstimi leti je postal gospo-dar RD in to delo je opravljal vse do konca. Kuhl je ob primopredaji poslov zapisal: »Ko ti z leti ribiøki telovnik zbledi, økornji pa zaœnejo puøœati in si vse znanje predal nasledniku, veø, da je œas, da se umakneø mlajøim.«

Pod Mirovim vodstvom smo sloven-skobistriøki ribiœi zredili veœ kot 150 ton rib in jih vrnili naravi. Svoje bogato znanje je prenaøal na mlajøe in tudi zunaj okvirjev

RD Slovenska Bistrica. Za svoje prizadevno in ustvarjalno delo je prejel plaketo RD Slovenska Bistrica ter znak za zasluge RZS III., II. in I. stopnje.

Vsak potoœek ima svoj izvir in si najde pot proti veœnim vodam. Tja se je izlil tudi Mirov. Pogreøali ga bomo kot ribiøkega tovariøa in dobrega sodelavca.

RD Slovenska Bistrica

V øtiriinosemdesetem letu nas je zapustil naø dolgoletni in œastni œlan Joæe Albreht st.

Svoje bogato æivljenje je posvetil gradbeniøtvu. Bil je dolgoletni direk-tor økofjeloøkega grad-

benega podjetja Tehnik in pod njegovim vodstvom je podjetje zraslo v pomembno gradbeno podjetje na Gorenjskem. Vso svojo energijo je usmerjal v razvoj Økofje Loke in njegova prizadevanja so obrodila bogate sadove. Økofja Loka je tako eno prvih slovenskih mest, ki je dobila œistilno napravo, v mesto je pripeljal zemeljski plin, gradili so stanovanjska naselja in obnavljali krajevno infrastrukturo. Joæe je bil vedno

zraven, in to v prvi vrsti. Kot uspeøen go-spodarstvenik je prevzel vodenje Obœine Økofja Loka. Tudi na tem poloæaju je bil uspeøen in pod njegovim vodstvom se je v obœini naredilo marsikaj.

Kljub neprestanemu prizadevanju za razvoj svojega kraja pa je Joæe vseeno naøel œas tudi za svojo duøo – odøel je za Soro na ribolov. Tudi v RD je bil aktiven; bil je njen predsednik prav v œasu, ko se ji je ponudila priloænost, da odkupi dotrajano Okornovo æago in jo preuredi v ribiøki dom. Joæe je kot dober organizator poskrbel, da so se k obnovi pridruæili tudi økofjeloøki lovci in s skupnimi moœmi so obnovili objekt. Vsekakor velja Joæetu zasluga, da imajo ribiœi in lovci svoj lovsko-ribiøki dom.

Za njegovo delo v druæini mu je upravni odbor podelil naziv œastni œlan RD Sora.

Æal pa æivljenje niso samo sreœni trenutki; vœasih je do nekaterih, najveœkrat do najbolj-øih, tudi zelo kruto. Kmalu po upokojitvi je Joæe hudo zbolel in bolezen ga je priklenila na bolniøko posteljo za celih øtirinajst let. S svojim delom v Økofji Loki in RD je pustil globoke sledi in vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v spominu kot preudarnega in strpnega sogovornika ter kot œloveka, ki je naloge, ki si jih je zadal, tudi uresniœil.

Spominjali se ga bomo s hvaleænostjo in spoøtovanjem.

RD Sora

2739/2013 RIBIČ

Slika 8: Lov smuča s široko blestivko

Slika 9: Ribolov s tonečim voblerjem v plitvejši vodi

palice povesimo in poœakamo, da vaba potone na dno. Nato jo zaœnemo vleœi z razliœnimi sunki, pri œemer po doloœenem obdobju poœakamo pribliæno tri sekunde, da se vobler poto-pi do dna. Nato nadaljujemo z navijanjem. Gibanje voblerja kaæe slika 9.

Dragi ribiœi, upam, da boste z eno izmed opisanih tehnik uspeli.

Pripravil: mag. Andrej JancSlika 7: Lov smuča z mrtvo ribo

in pod kotom pribliæno 45 °. Vaba tako ponazarja ranjeno ribo, ki jo smuœ rad napade.

2. Navpiœno vijaœenje s øiroko blestivkoPodobne aktivnosti lahko izvajamo tudi s øiroko blestivko,

pri œemer z vrhom palice delamo gibe, ki omogoœijo dviganje in spuøœanje blestivke v obliki krivulj, ki jih vidimo na sliki 8. Navadno smuœ napade blestivko v trenutku, ko se dviga z dna.

3. Vodoravno vijaœenje v plitvejøih vodahZ vodoravno tehniko lahko s toneœim voblerjem lovimo v

vodah, ki niso globlje od 4 m. Po metu voblerja v vodo vrh

OBVESTILA

Joæe Albreht(1930–2013)

Miro Kos(1953–2013)

Franko je œlan ribiøke bratovøœine æe od leta 1973; je œlan UO RD Renœe in

predsednik tekmovalne komisije. Kot trener slovenske mladinske reprezen-tance v lovu rib s plovcem je dobil prvo ribiøko medaljo – bronasto – za samo-stojno Slovenijo. Dolgoletni gostinec, po poklicu kuhar, je petnajst let delal v tujini, predvsem v Italiji. Njegove ku-harske poklicne poti so ga vodile v Trst, Benetke in grad Conegliano. Kuhal je Stevenu Spielbergu, Eltonu Johnu za petdeseti rojstni dan, princu Charlesu, ki se mu je priøel v kuhinjo zahvalit in poizvedovat po receptih, ker tudi sam rad kuha, Herbertu von Karajanu, Lu-cianu Pavarottiju, papeæu Vojtili in øe mnogim drugim slavnim osebam.

Posebej za zbrano ribiøko druøœino je pripravil dve jedi.

Sardele v šavorju s polentoTo je stara ribiøka jed iz nekdaj slovenske Nabreæine in okolice, ki so jo pripravljale æene moæem ribiœem, ko so odhajali na ribolov, takrat øe s œolni na vesla. Lovili so tune in ostajali na morju veœ dni. To je bilo garanje, zato je morala biti hrana obstojna in izdatna. Pripravljale so jo tako, da so sardele oœistile, pomokale in ocvrle v oljœnem olju. Potem so jih pobra-le ven in na istem olju svetlo prepraæile veliko œebule ter jo prelile z vinskim kisom, razredœenim z vodo. Za diøavo so dodajale roæmarin ali lovorjev list. Dodale so tudi limonine rezine in vse skupaj øe malo pokuhale. Marinado so prelile œez peœene sardele.

Namesto kruha so ribiœem za na pot pripravile velike kose polente.

Ta jed je tudi v zdajønjih œasih hla-dilnikov obstojna najmanj en teden in z dnevi samo pridobiva na okusu. Fran-ko jo je pripravil æe doma ter nam jo lepo ohlajeno ponudil skupaj s koøœkom polente in kozarœkom suhega belega vipavskega vina.

Postrv v srajčki iz vipavskih zelišč Postrvi filetiramo, posolimo in povalja-mo v moki. Drobno sesekljamo øopek koromaœa, nekaj vejic timijana in lovorjev list. Uporabljamo sveæe diøavnice, ki jih

vmeøamo v stepeno testo, ki smo ga na-redili iz jajc, moke in piva. Z zajemalko vlijemo testo na ploøœo ne prevroœega æara, ki smo jo prej namazali z oljœnim oljem, in nanj poloæimo file tako, da se tisti del, ki je brez koæe, lepo uleæe

na testo in sprime z njim. Ko se testo – srajœka – lepo zlato rumeno zapeœe in loœi od ploøœe, ribo obrnemo in speœemo øe po drugi strani.

Krompir olupimo in zreæemo na ne pretanke rezine, ki jih razvrstimo po naoljeni ploøœi æara in jih zapeœemo z ene strani. Ko jih obrnemo, na vsako poloæimo malo roæmarina in pokapa-mo z oljœnim oljem. To lahko poœnemo sooœasno, ko peœemo ribe. Preden krom-pir ponudimo, ga posolimo.

Postrvji file v srajœki iz vipavskih zeliøœ serviramo na kroænik skupaj s peœenim krompirjem. Poleg ponudimo kuminovo polivko, ki smo jo naredili æe prej iz strtih kuminovih semen (strta semena so boljøega okusa od mletih), oljœnega olja, belega vina in limoninega soka. Polivko zgostimo z malo podmeta. Tudi pri tej jedi ne gre brez kozarœka belega vipavskega vina.

Œeprav sem se kuminove polivke bal, saj mi kumina ni ravno pri srcu, sem bil na koncu prijetno preseneœen. Verjetno je polivka pod vplivom li-moninega soka in belega vina toliko pridobila na sveæini, da je bila kumina zelo daleœ od svojega teæko zamolkle-ga okusa in se je izvrstno podala k neænemu odtenku okusa po diøavnicah, zlasti koromaœa iz ribje srajœke in skupaj z rahlim okusom postrvi tvorila pravo harmonijo okusov, ki so jih kolobarœki soœno peœenega in diøeœega krompirja lepo dopolnili.

Gledal sem zbrane ribiœe, navajene ustaljenih receptov, ki so pokuøali jed, in z obrazov sem bral zadovoljstvo. Franko Pregelj nas je prepriœal, da velja imeti pogum, tvegati in ustvariti nekaj novega – boljøega od tistega, kar vemo in znamo. No, nazadnje le nismo mogli mimo ustaljene slovenske lastnosti, po kateri sta dovolj zgolj dve moænosti, pa se æe spremo, katera je boljøa. »Sardel-ce!« »Postrvi!« »Sardelceee!« »Postr-viiii!« Nikoli konœana zgodba, ki sem jo posluøal medtem, ko sva z Vilijem leæala za vodo, prijetno klepetala in ribe niso prijemale.

Za vas zapisal in fotografiral:  Tone Økrbec.

RIBIČI KUHAJO

274 RIBIČ 9/2013

Letošnja vročina je krepko kazala zobe tisto soboto, ko sem se že drugič letos odpravil na spodnji tok Vipave. Vozil sem sam in poslušal Luciana Pavarottija, ne da bi vedel, da bom tistega dne jedel mojstrovine izpod rok človeka, ki je pred

veliko leti kuhal njemu, meni najljubšemu tenorju.

FRANKO PREGELJ

Kuhal je najslavnejšim

Franko Pregelj

Ko je testo zlato rumeno, ribo obrnemo in spečemo še po drugi strani. Sočasno pečemo na rezine narezan krompir.

Postrv v srajčki iz vipavskih zelišč – jed, ki bi jo lahko po-nudili v vrhunskih restavracijah.

2759/2013 RIBIČ

KAPITALNI ULOVI

Ribiøka druæina: KoroškaVoda (revir): Drava IVrsta ribe: ščukaDolæina (cm), teæa (kg): 100 cm; 7,7 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, *Datum ulova: 12. junij 2013Ujel: Bojan ZdovcNaslov: Šmartno pri Slovenj Gradcu

Ribiøka druæina: KostanjevicaVoda (revir): Krka – JerovceVrsta ribe: ščukaDolæina (cm), teæa (kg): 100 cm; 7 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, mepsDatum ulova: *Ujel: Robert Podbršček Naslov: Veliki Podlog/Leskovec pri Krškem

Ribiøka druæina: KostanjevicaVoda (revir): KrkaVrsta ribe: krapDolæina (cm), teæa (kg): 80 cm; 11,6 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, koruzaDatum ulova: 15. avgust 2013Ujela: Jože Rebselj in Žan KegljevičNaslov: Kostanjevica na Krki

Ribiøka druæina: RenčeVoda (revir): Vipava, C-revir 5Vrsta ribe: somDolæina (cm), teæa (kg): 163 cm; 23 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, mrtva zelenikaDatum ulova: 31. julij 2013Ujel: Tjaš JarcNaslov: Zalošče

Priporočilo, kolikšne naj bi bile minimalne mere trofejnih rib, je bilo objavljeno v Ribiču, 4/2006, najdete pa ga tudi na spletni strani Ribiške zveze Slovenije: http://www.ribiska-zveza.si/kapitalni-ulovi.htm.

Ribiøka druæina: RušeVoda (revir): Drava 3Vrsta ribe: ploščičDolæina (cm), teæa (kg): 60 cm; 3 kgNaœin lova in vaba: talni ribolov, koruzaDatum ulova: 8. junij 2013Ujela: dr. Anja HellmuthNaslov: Bistrica ob Dravi

Jezerka iz Bohinjskega jezeraPravzaprav ne vem, kje bi začel, pa vendar se mi misli vračajo na moje začetke, na obiske tega bisera Slovenije, kakšnih petintrideset let nazaj. Takrat sta se začela učenje in obalna tekma s postrvmi, z željo seveda ujeti čim večjo. Čistost vode v jezeru in prevzetnost postrvi je izpilila opremo in vabe, ki so nato desetletja pristajale na vodni gladini jezera in parale vodo nazaj k obali …

Bil je obiœajen priobalni met, 20. aprila, preteœena 16. ura popoldan, ko se je

takoj po metu navijanje ustavilo, otresa-nje ribe z glavo pa je nakazovalo na øe en prijem klena. Moj poskus navijanja ob nepremiœnosti na drugi strani najlona je misel na zdaj æe od velikega klena v nekaj trenutkih spremenilo v œudenje, da je to nekaj drugega, nepriœakovanega, velikega. Ko se je riba s premikanjem vzporedno z obalo odloœila za sooœenje, sem na razdalji dobrih deset metrov zagledal njeno preœudovito in predvsem nepriœakovano veliko telo. Sledilo je spo-znanje, da se do tedaj sploh ni zavedla, kaj se ji je zgodilo, le neuæitnega tujka v ustih se je hotela otresti. Po tem je bilo øale in statiœne igre ko-nec. S pogledom v nebo sem skuøal uvideti usodo tega sreœanja, misli pa so poletele v zgodovino obiskov naøega bisera in v vse nakopiœene izkuønje, ki bodo zaradi øibkosti opreme øe kako potrebne. Sledilo je nekaj deset pobegov proti globini in vanjo, a ob kakovostni in dobro nastavljeni opremi sem jo po veœ kot dvajsetih minutah boja ob premajhni podmetalki in zaraøœeni obali uspel povleœi, jo v plitvini poloæiti na bok ter prenesti na kopno. Sledila je øe

pot do fuæinskega zaliva, nato pa meøani obœutki, spokojnost, veselje ob fotografi-ranju in meritvah, skupaj s sotrpinoma, ki jima kaj takega øe ni bilo dano in ob preseneœenih pogledih mimoidoœih.

Za vse tiste, ki so zajetno postrv, øe posebno jezersko, æe ujeli in v spodbudo vsem preostalim, ki je øe niso, øe spoz-nanje, da je ob poznavanju, vrhunski opremi in izkuønjah vedno potreben øe kanœek sreœe ter biti ob pravem œasu na pravem mestu. Za to pa sta najveœkrat potrebna vztrajnost in œas, kar pa lahko traja tudi petintrideset let …

Fogl

Avtor prispevka z jezersko postrvjo, dolgo 79 cm in težko 4,8 kg.

Potok Kropa v dolini Voje pri Bohinju (foto J. Borišek)