Na Čabranki (foto anja)

RIBIŒ 3GLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

LETO 2016LETNIK LXXV

ISSN 0350-4573

RIBIČ 3/201642

SEJMI

Pestra predstavitev naše ribičije

Ribiøka zveza Slovenije je na sejmu predstavila

svoje dejavnosti, povezane z varovanjem voda, uprav- ljanja z ribjim æivljem in ribolovom na rekah in jezerih Slovenije. Pred-stavili smo prenovljen in dopolnjen ponatis broøure Muharjenje v Sloveniji, ki smo jo skupaj pripravili Ribiøka zveza Slovenije, Zavod za ribiøtvo Slovenije in Slovenska turistiœna or-ganizacija. Skupaj z Zavo-dom za ribiøtvo Slovenije smo izpostavili sulca, ki smo ga letos razglasili za ribo leta. Poudarek smo dali tudi ribolovu krapov-cev in plenilk. Poleg tega smo obiskovalcem ponudi-li dva prospekta: enega o dejavnosti Ribiøke zveze Slovenije, drugega pa na temo varstva domo-rodnih ribjih vrst v sladkih vodah. Posebej so se s svojimi prospekti in filmi predstavile øe RD Bled, Idrija, Ljubno, Novo mesto, Bistrica, Træiœ in Tolmin.

Zavod za ribiøtvo Slovenije se je predstavil s svojim strokovnim

delom na podroœju sladkovodnega ribiøtva. Obiskovalcem sejma so pri-kazali zanimiv film o vzreji sulcev ter jim ponudili broøure domorodnih ribjih vrst slovenskih celinskih voda. Predstavili so svoje strokovno delo na podroœju upravljanja s slovenski-mi domorodnimi ribjimi vrstami v celinskih vodah, s poudarkom na sulcu in potoœni postrvi. Na razstavni

stojnici je Zavod za ribiøtvo Slovenije predstavil tudi zasnovo za projekt RIBA PARK – ribiøko uœno pot, ki jo naœrtujejo v sodelova-nju z RZS na lokaciji v Ga-meljnah, kjer imajo sedeæ. Projekt je uvrøœen tudi v sklop projekta Ljubljana, zelena evropska prestol-nica 2016.

Zveza za øportni ribolov na morju Slovenije je pred-stavila moænosti øportnega ribolova v Sloveniji na morju in ribolovno opremo za ribolov na morju.

Obiskovalci so na raz-stavnem paviljonu lah-ko poskusili specialitete iz sladkovodnih rib, veœ vrst paøtet iz prekajenih postrvi, morski ribiœi pa

so ponudili bakalar. Poleg sploønih obiskovalcev so

naø razstavni prostor obiskali tudi øtevilni novinarji. Med obiskovalci je bilo letos veœ mladih kot prejønja leta, in sicer iz osnovnih in srednjih øol, ki so se z zanimanjem ustavili na naøem razstavnem paviljonu.

Borut Jerøe

Ribiška zveza Slovenije je na sejmu predstavila svoje dejavnosti, povezane z varovanjem voda, upravljanja z ribjim življem in ribolovom na rekah in jezerih Slovenije. (Foto: I. Holy)

Tudi letošnja sejemska sezona v Ljubljani se je začela s sejmom NATOUR Alpe-Adria Turizem, ki je potekal od 27. do 30. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na skupni razstavni stojnici smo se pod nazivom Športni ribolov na rekah, jezerih in v morju v Sloveniji tudi letos skupaj predstavili Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije in Zveza

za športni ribolov na morju Slovenije.

IzberIte sI najuspešnejšI dan za rIbolovNa osNovi HerscHlovega vremeNskega kljuœa vam svetujemo NajprimerNejøe dNi za uspeøeN ribolov:

MAREC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

SALMONIDI , , , , , , . . . . . , , , , , , , , , : : : : : , , , , , ,

CIPRINIDI r r r r r r r p p p p p p p p

APRIL 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

SALMONIDI , , , . . . . . . . , , , , , , , , , : : : : : , , , , , ,

CIPRINIDI r r r r r r p p p p p p

LEGENDA: SALMONIDI : DOBER ULOV , SREDNJI ULOV . SLAB ULOV CIPRINIDI p DOBER ULOV SREDNJI ULOV r SLAB ULOV

2016 8 5 2

2016 8 52 2

RIBIŒGLASILO SLOVENSKEGA RIBIØTVA

Ribič je z odločbo Ministrstva za kulturo, št. 61510-42/2014/3, izdano 16. 5. 2014, vpisan

v razvid medijev pod zaporedno številko 1880.

ISSN 0350-4573UDK 632

IzdajaRibiška zveza Slovenije,1001 Ljubljana, p. p. 2974.

Izhaja vsak prvi teden v mesecu, razen številk 1-2 in 7-8, ki so združene.

Uredništvo in uprava: Tržaška cesta 134,

1000 Ljubljana.

Telefon:uredništvo:

(01) 256 12 97tajništvo:

(01) 256 12 94041 738 849

telefaks:(01) 256 12 95

www.ribiska-zveza.si

NASLOVI ELEKTRONSKE POŠTE RIBIŠKE ZVEZE SLOVENIJE:Ribiška zveza Slovenijeinfo.rzs@ribiska-zveza.si

sekretar RZSsekretar.rzs@ribiska-zveza.si

tajništvo RZStajnistvo.rzs@ribiska-zveza.si

računovodstvo RZSracunovodstvo.rzs@ribiska-zveza.si

uredništvo glasila Ribičglasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si

Transakcijski račun: 02010-0017838266

UREDNIŠTVO: odgovorni urednik:

Igor Holy

UREdNIŠKI OdBOR: predsednik:

Jože Kuzma

Člani: Miran Habe, Borut Jerše,

Robert Skrbinek, Jože Vrhunc

ČASOPISNI SVET:predsednik:

dr. Tomo Korošec

Člana: dr. Jože Ocvirk, dr. Božidar Voljč

Lektoriranje: Marjetka Šivic

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila obračunava davek na dodano vrednost

Naklada: 11.100 izvodov

Priprava za tisk in tisk: Tiskarna SCHWARZ PRINT, d. o. o.

SEJMIPestra predstavitev naše ribičijeBorut Jerøe 42Izberite si najuspešnejši dan za ribolov 42

AKTUALNOPosvet s predsedniki ribiških družinJure Uøeniœnik 44

OHRANIMO NARAVOGlavati kapič (neogobius kessleri) – riba pritepenkaDr. Metka Povæ 45Vider je vedno večHelmut Belanyecz 46

Kar 70 % sladkovodnih vrst smo že izgubili, spremenimo navade!Bojan Stojanoviå 47

RIBIŠTVOAli bomo v prihodnosti v ribogojnicah ribe hranili s kobilicami?Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med. 48Ihtiološka raziskava Save BohinjkeDr. Kaja Pliberøek 50

IZ NAŠE PRETEKLOSTIRibiške mreže – nekoč vsakdanji ribolovni pripomočekDr. Romana Erhatiœ Øirnik 53

REPORTAŽERibolov na Južnem otoku Nove ZelandijeKristjan Øtravs, Luka Serianz 54

ALI JIH POZNAMOKrka, kakor radostni spomin na prvi ribolovJure Uøeniœnik 58

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVIVeter v liceLenart Leviœar Bahtijari 62

MORSKI RIBOLOVKo zapoje ribiško kolesce, se v človeku nekaj premakneJure Uøeniœnik 66

IZ RIBIŠKIH DRUŽINRibolov ščuke z BožičkomRD Bled 68

RIBIČI PIŠEJOProfesorica iz MureAleø Mir 68

EN DAN Z RIBIČIPrvo srečanjeLenart Leviœar Bahtijari 69

NASVETIPosebna navezaRadek Filip 73

RIBIŠKA PRIPOVEDŽivljenjska pot puhovke SivkeNace Nouvel 76

V SPOMINBožo Bašelj 77

RIBIČI KUHAJOOcvrt file krapa v kefirju in file tolstolobika v zeliščni omakiBorut Jerøe 78

KAPITALNI ULOVI 79

433/2016 RIBIČ

Obvestilo dopisnikom RibičaProsimo vse dopisnike, ki svoje prispevke piøete na osebnih raœunalnikih, da jih, œe je le mogoœe, poøiljate po e-poøti glasiloribic.rzs@ribiska-zveza.si, originalni izpis prispevka pa z obiœajno poøto na naslov uredniøtva. Na isti naslov lahko poøljete tudi disketo s prispevkom in priloæenim izpisom.

Prispevke za glasilo Ribič je treba poslati uredništvu trideset (30) dni pred izidom, nujna obvestila pa dvajset (20) dni pred izidom.Poslanih prispevkov ne vraœamo, razen na avtorjevo æeljo. Izvirnike hranimo 15 dni od objave v glasilu. Po sklepu predsedstva RZS z dne 18. oktobra 2003 ne honoriramo:- pisem bralcev,- kapitalnih ulovov,- obvestil,- poroœil o delu strokovnih delovnih teles RZS.

Nenaročene prispevke bomo objavljali skladno z razpoložljivim prostorom in njihovo aktualnostjo. Da bi se izognili neobjavam, občasnim dopisnikom svetujemo predhodni posvet z odgovornim ured-nikom, da bi zagotovili tematsko uravnoteženost vsebine Ribiča, skladno s programsko zasnovo.

Uredništvo

Vsebina

V posameznih prispevkih izražena stališča ne predstavljajo nujno tudi stališč uredništva.

Na posvetu predsednikov RD, ki je 16. februarja potekal v Čebelarskem domu v Lukovici, so se nekateri pristojni pogovarjali o programu upravljanja rib v celinskih vodah RS za obdobje 2010–2021. Vodstvo RZS je predlagalo izobraževalne oblike za ribiške družine v letu 2016, nato je ponudilo analizo dneva slovenskih ribičev za leto 2015 in predloge za letos. Na koncu so člani Komisiji za delo z mladimi podelili priznanja in nagrade tistim ribiškim družinam, ki so v minulem letu v

svoje vrste uspele pritegniti največ mladih članov.

Po uvodnem pozdravu dr. Miro-slava Æaberla, predsednika RZS,

sta s posvetom zaœela Lucija Ramøak in Dejan Pehar z ZZRS. Na kratko sta predstavila novosprejeti program upravljanja rib v celinskih vodah R Slovenije za obdobje od 2010 do 2021, ki je bil sprejet decembra lani. Dejala sta, da je dokument temelj za pripravo novih naœrtov ribiøkega upravljanja v ribiøkem obmoœju in ribiøkogojitvenih naœrtov. Izdelava slednjih pomeni odliœno priloænost, da ribiøke druæine uveljavijo vse spremembe, ki so jih ugotovile v svojih ribiøkih okoliøih v zadnjih øestih letih.

Poudarila sta, da je temelj za pro-gram Zakon o sladkovodnem ribiøtvu iz leta 2006. V ZZRS so z vsebinami seznanjeni generalno, podrobnosti pa poznajo posamezne RD, zato sta pozva-la k sodelovanju. V zakljuœni fazi uve-ljavljanja programa bodo priøli na vrsto ribiøkogojitveni naœrti (RGN). Pou- darja, da bodo pogovori zelo natanœni in æelijo si dobrega sodelovanja z vsemi RD. V nadaljevanju sta pojasnila, da so tekmovalne trase del programa. Izzive vidita pri tekmovanju v lovu krapovcev, manj pri muharjenju. Priporoœata, naj zadeve, ki jih RD nameravajo izvajati, œim prej vkljuœijo v dokumente. Spre-jetje obmoœnih naœrtov je naœrtovano do konca maja, s poletjem oziroma do konca letoønjega leta pa bodo pripravili RGN. Opozorila sta, da bo drugaœna tudi viøina koncesije, vendar ne bo drastiœno odstopala od obstojeœe, ra-zen tam, kjer je bilo veœ turistiœnega ribolova. Kot zatrjujejo na ZZRS, bodo v duhu podpore domorodnim ribjim vrstam za nekatere izmed njih tudi poveœali najmanjøo dovoljeno lovno mero za uplen, øarenke pa je v vodah posebnega pomena po novem mogoœe upleniti povsod.

Dr. Æaberl in spec. Pehar sta omenila

tudi novosti glede Sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaøko o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Na ZZRS se æelijo pogovarjati z RD, ki upravljajo z mejnimi vodami. Prosili jih

bodo za stike s hrvaøko stranjo. Glede na sporazum naj bi veljal tisti ribolovni reæim, ki je ostrejøi. Na vpraøanje o izvajanju SOPS je Pehar odgovoril, da je izid trenutno øe neznan.

AKTUALNO

44 RIBIČ 3/2016

Posvet s predsedniki ribiških družin

Posvet, ki ga je organizirala RZS, sta vodila dr. Miroslav Žaberl, predsednik RZS, in sekretar Igor Miličić. Udeležila sta se ga tudi predstavnika ZZRS Lucija Ramšak, strokovna sodelavka, in spec. dejan Pehar, direktor zavoda.

Posveta se je udeležilo veliko predsednikov in drugih funkcionarjev ribiških družin. Največ zanimanja je, razumljivo, pritegnil novosprejeti program upravljanja rib v celinskih vodah R Slovenije za obdobje do leta 2021.

Udeleæenci so komentirali pomanj-kljivosti aplikacije RIBKAT, nezadostno osredotoœanje na pomen krapovcev (denimo platnice), izpostavili pa so tudi bojazen v obliki zmanjøanja ribolovnih dni in poveœanja viøine koncesijske dajatve.

Glede izobraæevalnih oblik za vod-stva RD v letu 2016 je RZS predlagala izvedbo dveh dogodkov. Dr. Æaberl je poudaril, da so ena glavnih nalog RZS. Prisotne je pozval k aktivnejøi udeleæbi. Za leto 2016 predlagajo iz-vedbo izobraæevanja na temo samostoj-ne izdelave spletne strani in ustrezne predstavitve za promocijske dejavnosti RD. Drugi predlog zadeva projekt Na-tura 2000 in njegov vpliv na ribiøko naœrtovanje. Pri izvedbi slednjega bodo na dogodek povabili tudi nosilca pro-jekta iz Ministrstva za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, ki bo na voljo za vpraøanja udeleæencev. Ribiøke druæine bodo o izvedbi izobraæevanj obveøœene pravoœasno.

Kratko analizo dneva slovenskih ribiœev 2015 je pripravil sekretar Igor Miliœiå. Skupaj z dr. Æaberlom sta ugo-tovila, da ima praznik dobre temelje, vendar je v medijih øe vedno premalo odmeven. Letos bodo izpostavili sulca, z njegovim motivom bodo v sode-lovanju s Poøto Slovenije pripravili tudi posebno izdajo poøtnih znamk. Organizirali bodo tudi razstavo na temo preteklosti in prihodnosti sulca v Sloveniji.

Pred zakljuœkom posveta so œlani Komisije za delo z mladimi podelili priznanja in nagrade tistim ribiøkim druæinam, ki so v minulem letu v svoje vrste uspele pritegniti najveœ mladih œlanov. Kratka slovesnost, ki sta jo vodila Anton Kosi in Nuøa Boæiœnik, se je nanaøala na nateœaj za najuspeønejøo RD pri vœlanjevanju mladih ribiœev. Z njim so æeleli spodbuditi vodstva RD in njihove mentorje za øtevilœnejøe vkljuœevanje mladih v ribiøtvo. Vrsto let æe ugo-tavljajo, da se œlanstvo stara, pod-mladka pa je premalo. Lani so se najbolje izkazali v RD Lendava: pri-dobili so kar devetnajst novih pio- nirjev in mladincev, sledijo RD Slo-venska Bistrica, Tolmin, Novo mesto in Bistrica Domæale. Œlani Komisije za delo z mladimi imajo tudi nov e-na-slov: komisija.dmr@ribiska-zveza.si. Mentorje vabijo, naj jim posredujejo vsa vpraøanja, povezana z delom z mladimi. V komisiji zatrjujejo, da bodo vsakomur svetovali in pomagali po najboljøih moœeh.

Udeleæenci so uspeøen posvet skle-nili z ribiøkim klepetom.

Jure Uøeniœnik

Lokacija najdbe dokazuje, da se seli po toku navzgor. Takega primera

naselitve neke ribe v Sloveniji doslej ne poznamo. Nove vrste, ki pri nas niso nikoli æivele, so razliœnega izvora. Veœina tujerodnih je namerno ali nenamerno naseljenih iz drugih deæel, predvsem za namene ribogojstva ali ribolova. Tiste, ki priplavajo same, pa so pri nas prej izjema kot pravilo.

znaœilnost glavaœev (Cottidae), ampak kapiœev ali glavoœev (Gobiidae). Zaradi izrazito velike glave smo to ribjo prite-penko poimenovali glavati kapiœ.

Glavatega kapiœa uvrøœamo v druæino kapiœev (Gobiidae; red Perciformes, razred Actinopterigii), ki ima pri nas v jadranskem poreœju øe enega precej manjøega sladkovodnega sorodnika, primorskega kapiœa (Padogobius mar-tensii). Tako ima sedaj vsako slovensko povodje svojega predstavnika iz druæine kapiœev.

Doslej so ga v zahodni Evropi naøli v Nemœiji, Avstriji, Srbiji, na Hrvaøkem in sedaj øe pri nas. Sicer pa je domorod- na vrsta vzhodne Evrope (Romunija, Bolgarija, Kazahstan, Moldavija, Rusija in Ukrajina). Berg navaja kot njegovo naselitveno obmoœje vzhodno Evropo – toœneje delto Donave (Braila, jezero Brates) – jezera Kagul, Yalpukh, Katla-bukh, Kitai, Dnjestr s pritoki od Limana do Kamentes-Podol’ske regije; Dnjeper do Dnepropetrovska; Odesso in obale Kaspijskega morja in Volgo pri Astrak- hanu. Glavati kapiœ v svojem prvotnem naselitvenem obmoœju naseljuje obalne lagune, brakiœne vode in spodnje tokove rek, kjer se zadræuje na kamnitem dnu. Je manjøa riba, zraste najveœ do 22 cm, primerki iz Œrnega morja zrastejo od 12 do 18 cm. Ima ploøœato øiroko glavo. Telo je sivkasto rjavkasto ali rdeœkasto rjavkasto s temnejøimi rjavimi lisami; pet jih poteka od sredine navzdol. Temne pege ima tudi po hrbtu. Ob straneh na glavi so okrogle svetlejøe in temno ob-robljene pege. Na bazah prsnih plavuti so preœni temnejøi pasovi, sicer pa po vseh plavutih potekajo temne pege v progah. Hrani se s planktonskimi rakci in manjøimi ribami. Drsti se aprila in maja, ikre odlaga v porcijah in jih va-ruje, kar je pri evropskih sladkovodnih ribah redkost. Brez dvoma se æe uspeøno razmnoæuje v Sloveniji, kar sklepamo iz lokacije prve najdbe. Verjetno bomo o glavatem kapiœu v Sloveniji odslej veœkrat sliøali in pisali – glede na to, kako se bo pojavljal v naøih vodah. Morda je njegova razøirjenost veœja, kot vemo se- daj, in naseljuje æe Muro, Dravo

Dr. Metka Povæ

453/2016 RIBIČ

OHRANIMO NARAVO

Glavati kapič (neogobius kessleri) − riba pritepenkaV Sloveniji naj bi živelo 94 različnih, izključno sladkovodnih vrst rib in piškurjev. Kakorkoli: ta številka se je pred nedavnim povišala na 95, saj so lani v Savi pri Obrežju ujeli še eno, za Slovenijo novo tujerodno ribjo vrsto. Ta je res »sveža«, saj k nam prihaja po Savi iz Hrvaške, kjer vedo zanjo že celo desetletje. Pričakovali smo jo, njena prisotnost v Savi na meji s Hrvaško nas ni presenetila.

Slika 1: Glavati kapič (Neogobius kessleri) (foto: M. Povž)

Slika 2: Glavati kapič – v trebušni prisesek zrasle trebušne plavuti. (Foto: M. Povž)

Najnovejøo ribjo najdbo so ujeli v Savi pri Obreæju, ujeli in doloœili pa so jo hrvaøka ihtiologinja dr. Marina Piria, srbski ihtiolog dr. Momir Paunoviå in strokovnjaki Inøtituta J. Øtefan.

Glavatega kapiœa je na prvi pogled kaj lahko zamenjati s kapljem (Cottus gobio) zaradi podobne oblike telesa, ploøœate in øiroke glave, velikosti in telesne risbe (slika 1). Ko pa ga obrnemo na hrbet, se takoj pokaæe bistvena razlika – v lijak zraøœeni trebuøni plavuti tik za ba-zami prsnih (slika 2), kar øe zdaleœ ni

Na obmoœju celotne Avstrije je sredi prejønjega stoletja vidra skoraj-

da izginila, razen majhne, a stabilne populacije v pokrajini Waldviertel v deæeli Spodnji Avstriji in na juænem delu deæele Øtajerske. Potem so priøli na vrsto zaøœitni ukrepi. Med dru-gim sta organizaciji WWF in Diners zbirali denar za øiritev populacije vidre v Avstriji, kar je dokumenti-rano s œasopisnimi oglasi. Œeprav usoda zbranega denarja ni popolnoma jasna, je bilo javnosti zagotovljeno, da organizaciji nista spuøœali vider v naravo. Dejstvo pa ostaja, da se je vidra razøirila po celotnem dræavnem ozemlju.

Økodo na odprtih vodah je teæje doloœiti, vendar jo je glede na omenjena dejstva jasno videti. Za veliko vodoto-kov v pokrajini Waldviertel je zelo teæko najti nove zakupnike ribiøkih pravic, saj so videti brez rib. To so najhujøi posegi v zasebno lastnino.

Iz regionalnega problema v nacionalnegaŒe so bile vidre pred desetimi leti pro-blem le ene pokrajine, so sedaj postale razøirjene po skoraj celotni Avstriji, in to ne samo kot ekonomski, temveœ tudi kot ekoloøki problem. Na celotnem dræavnem ozemlju je prizadeta ribogoj-ska dejavnost, prav tako pa na vse veœ

kormoranov. Toliko o »nevarnosti iz-trebljenja«. V resniœni nevarnosti iztreb- ljenja so ribe.

Naravovarstvo mora varovati vse živalske vrsteNaravovarstveniki øœitijo celotno nara-vo, tudi ribje populacije. Œe povzamemo red. prof dr. Friedericha Reimoserja z Raziskovalnega inøtituta za divje æivali in ekologijo: »Vse pogosteje se postav- lja vpraøanje, ali naj zaøœita posameznih æivalskih vrst ostane øe naprej nedotakljiva ali pa je bilo z zaøœito posameznih vrst, npr. kormorana, ustvarjeno neravnovesje v na-ravi. Za vsakega razumnega œloveka ne sme biti dvomov, da je tam, kjer se posamiœna æivalska vrsta tako moœno namnoæi, da s tem ogroæa obstoj drugih æivalskih vrst, potrebno vzpostaviti regulacijo øtevila preøtevilne vrste. V nasprotnem primeru se poruøi biotska raznovrstnost. Naravni mehanizmi vzpostavljanja ravnoteæja v

OHRANIMO NARAVO

46 RIBIČ 3/2016

Vider je vedno več

Koliko jih je?O toœnem øtevilu vider ni enotnega mnenja. Dolgo so uporabljali metodo øtetja vidrinih iztrebkov pod mostovi. Postavlja se vpraøanje, ali je øla vidra vedno pod most, œe je zaœutila potrebo, in ali ni vider, kjer ni mostov. Po mnenju dr. Andreasa Kranza je potemtakem nacionalni park Donau – March – Auen pri kraju Hainburg eno izmed od redkih obmoœij, kjer naj ne bi bilo vider, kar pa je zelo vpraøljivo.

Kar zadeva økodo, ki jih povzroœajo vidre, ni nobenega dvoma. Prva poroœila o økodnih primerih so bila ravno iz po-krajine Waldviertel. V letu 1999 so vidre na tamkajønjem obmoœju v ribogojniøkih obratih poærle 27.789 kg rib, v letu 2005 pa se je teæa poveœala na 52.134 kg rib. Øe eno neizpodbitno dejstvo: v tej po-krajini je bila med letoma 1998 in 2007 prijavljena økoda na ribah enormnih 1.524.4900,00 evrov. Vsi posamezniki, ki so ribogojstvo izvajali kot dodatno dejavnost, so obupali, kajti ogroæen je bil njihov obstoj.

potokih in majhnih rekah ni veœ mogoœe podeliti zakupniøkih pravic.

Dr. Franz Kohl, specialist Avstrijske-ga odbora za ribiøtvo in zaøœito narave (ÖKF) pred ribjimi plenilci, pravi, da Evropska direktiva o flori in favni vsaki æivalski vrsti zagotavlja samoobnovljivo zdravo populacijo. Prav je tako in tako doloœilo velja tudi za vidre. A Direktiva obenem ne dopuøœa nobene prekoraœitve øtevila populacije posamezne vrste, am-pak izrecno dovoljuje posege v øtevilo populacije, tudi z odstrelom, œe æivalska vrsta povzroœa økodo in ni ogroæen njen obstoj.

V tem primeru si deæelne vlade v Avstriji ne morejo veœ zatiskati oœi; po-javljajo se æe prvi pravilniki o stanju in uravnavanju populacije vider. Pravilniki sami po sebi niso dovolj, a tudi dolga pot se zaœne s prvim korakom. Prav tako samoumevni so protesti raznih skrajneæev, œeø da hoœejo (ribiœi) vidre iztrebiti. Podobne trditve poznamo pri teæavah s kormorani. Spomnimo se: v Evropi trenutno prebiva 2,2 milijona

obmoœjih kulturne krajine, ki jo je œlovek æe tolikokrat spremenil, ne delujejo veœ tako, kot v divjini.«

Pri vpraøanju lovstva in ribiøtva dr. Reinmoser razlaga, da po trenutnih med-narodnih standardih vsaka raba naravnih virov pomeni ohranjanje biotske razno- vrstnosti, seveda ob strogem upoøtevanju doloœil trajnostne rabe naravnih virov. Podobno trdi tudi resolucija IUCD ex 2000, ki navaja, da trajnostno naravnano ribiøtvo pomeni varovanje narave.

Ideoloøko pretirano varstvo ribjih plenilcev nikakor ne pomeni varstva narave. Varstvo biotske raznovrstnosti ni noben poligon za fanatike. Skrajneæev ne bo mogel prepriœati nihœe. V deæelne sluæbe za varovanje narave mora pro-dreti spoznanje, da je treba preseœi veœ- desetletno pretirano varovanje posamez- nih vrst. Naravovarstvo mora varovati vse vrste enako.

Helmut Belanyecz, Fischotter im Vormarsch,

Fisch und Gewasser, øt. 4/2015Prevedel Igor Miliœiå

… in njena žrtevVidra …

Znanstveniki so enotni, ko gre za never-jetno biotsko raznovrstnost dinarskega

loka, øe posebno njegovih sladkovodnih ekosistemov. Reke, jezera in mokriøœa v naøi regiji so pod vse veœjim pritiskom zaradi regulacije in izgradnje infrastruktu-re, kot so hidroelektrarne. Da bi poveœali zavest o ekoloøkih storitvah, ki jih ohra-njene reke in mokriøœa nudijo ljudem, in izpostavili groænje, s katerimi se sooœajo sladkovodni ekosistemi, WWF ob svetovnem dnevu mokriøœ, ki je 2. februarja, zaœenja kampanjo Naøe reke, naøe bogastvo!, ki bo poteka-la prek socialnih omreæij vse do svetovnega dneva varstva voda, 22. maca.

Glede na zadnje Poroœilo WWF o stanju planeta so sladkovodne vrste pod najveœjim pritiskom in njihovo øtevilo se je v zadnjih pet-desetih letih zmanjøalo za veœ kot 70 %. Z agresivno regulacijo sladko- vodnih ekosistemov ne ogroæamo le njihovih ekoloøkih storitev, ki so pomembne ljudem in druæbi (filtracija vode in oskrba s pitno vodo, zadræevanje visokih voda v primeru poplav, moænosti za turizem in rekreacijo), ampak ogroæamo tudi preæivetje øtevilnih æivalskih in rastlinskih vrst. Naøa regija je bogata z vsemi vrstami rek, jezer in mokriøœ in se ponaøa z vrsto izjemnih naravnih danosti:

– najveœjim presihajoœim jezerom v Evropi (Cerkniøko jezero, Slovenija),

– najveœja soteska v Evropi (Dæerdapska soteska na reki Donavi, Srbija),

– drugim najglobljim kanjonom na sve-tu (reka Tara, Œrna gora),

– drugim najglobljim jezerom v Evropi (Ohridsko jezero, Makedonija),

– najveœjo mreæo podzemnih rek in jezer v Evropi,

– zadnjimi lagunami in deltami v Sre-dozemskem morju (delta reke Neretve na Hrvaøkem in v BiH, Karavasta laguna v Albaniji),

– izjemnim øtevilom endemiœnih vrst rib in jamskega æivalstva.

Mokriøœa, reke in jezera v regiji nudijo dom veœ kot 250 vrstam rib in veœ kot sedemdesetim vrstam dvoæivk, od katerih

Hidroelektrarne po definiciji niso zelena energija. WWF izvaja projekt na podroœju trajnostne hidroenergetike, s katerim æeli doseœi sistemske spremembe v naœinu, na kakrønem so hidroenergetski pro-jekti zamiøljeni, naœrtovani in odobreni. To vkljuœuje razglasitev con izkljuœitve – obmoœij, kjer je gradnja hidroelektrarn prepovedana zaradi izjemnih naravnih vrednosti, obvezno izgradnjo ribjih stez

ter zagotavljanje ekoloøkega toka dolvodno od jezov.

Znatno poveœanje naœrtovanja in gradnje novih hidroelektrarn v regiji dinarskega loka je nasta-lo zaradi kombinacije domaœih energetskih potreb in gospo-darskih teæav, v katerih je izvoz energije pomemben vir doda-tnih proraœunskih prihodkov, razpoloæljivosti sredstev tujih in-vestitorjev, pa tudi razpoloæljivih vodnih virov. WWF æeli s svojim delom v regiji vplivati na sistem naœrtovanja razvoja hidroelek-trarn na naœin, kako vlagatelji

sprejemajo odloœitve o naloæbah ter na veœjo zastopanost civilne druæbe v pro-cesih odloœanja.

Cilj WWF je zavarovati najpomembnejøe sladkovodne habitate v regiji Dinaridov, vkljuœno z razglasitvijo novih zavarovanih obmoœij. Mura, Drava in Donava so edin-stveno reœno obmoœje z izjemno naravno in kulturno dediøœino, ki se razteza œez veœ kot 800.000 hektarjev v petih dræavah: Avstriji, Sloveniji, Madæarski, Hrvaøki in Srbiji. Zaradi izjemnega naravnega bogastva, zaradi katerega to obmoœje imenujemo tudi Evropska Amazonka, je obmoœje predlagano za zaøœito v okviru UNESCO Biosphere Reserve. Tako bi zagotovili varstvo in dobro upravljanje tega œezmejnega reœnega ekosistema ter ohranjanje edinstvenih naravnih in kul-turnih vrednot.

Kampanja Naøe reke, naøe bogastvo! bo uporabnikom Facebooka v naslednjih nekaj tednih predstavila najpomembnejøe in najlepøe reke in mokriøœa v Sloveniji, BiH, Srbiji, Œrni gori, na Kosovu, Hrvaøkem in v Albaniji in katere so groænje, s katerimi se sooœajo. Da bi se vkljuœili v kampanjo, sledite https://www.facebook.com/ww-fadria.

Bojan Stojanoviå

473/2016 RIBIČ

SVETOVNI dAN MOKRIŠČ

Kar 70 % sladkovodnih vrst smo že izgubili, spremenimo navade! Ob svetovnem dnevu mokrišč WWF Adria začenja kampanjo Naše reke, naše bogastvo!, s katero želi opozoriti na

ogroženost sladkovodnih virov v Sloveniji in regiji.

jih je veliko endemiœnih vrst. Mokriøœa so ena najbolj produktivnih ekosistemov. Œeprav pokrivajo le 3 % povrøine kopne-ga, shranjujejo dvakrat veœ ogljika kot vsi svetovni gozdovi skupaj. V naøi regiji jih najbolj ogroæajo regulacijski sistemi za namakanje ter øtevilni slabo naœrtovani hidroenergetski projekti.

V regiji so reke pod vse veœjim pritiskom zaradi gradnje reœnih nasipov, izkopavanja usedlin iz korita, regulacije pretoka kot ukrepa za nadzor poplav ter izgradnje hid- roelektrarn. Tako ogroæamo naravne dele reke in æivljenjski prostor øtevilnih rastlin-skih in æivalskih vrst, posebno endemiœnih, ki se teæko prilagodijo na spremembe v koliœini, hitrosti in temperaturi reke.

Svetovna fundacija za zaøœito narave WWF (World Wildlife Fond) je ena

najveœjih in najbolj spoøtovanih neod-visnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privræencev in globalnim omreæjem deluje v veœ kot sto dræavah. Poslanstvo WWF je ustaviti de-gradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje æivijo v soæitju z naravo skozi ohranjanje svetov-ne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem

trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjøevanja onesnaæevanja ter potratne porabe. Za veœ informacij od delu WWF v regiji obiøœite: http://adria.panda.org/sl/.

for a living planet ®

Nujno dvakratno poveœanje proizvod- nje hrane najmanj v razmeroma krat-

kem œasu je teæko obvladljiv globalni problem, saj so oceani æe zdaj preveœ izkoriøœani, øirjenje kmetijskih povrøin pa je mogoœe le izjemoma, saj pridelava hrane zelo vpliva na okolje in na celot- no druæbo. Za æivinorejsko proizvod- njo je treba veliko zemlje, kar vpliva na krœenje gozdov, povzroœa erozijo tal in uniœenje rodovitne zemlje, manjøa rast- linsko raznolikost, onesnaæuje vodo in je nevarnost za zdravje ljudi. Veœ kot tretjina æita na svetu, s katerim bi lahko nahranili tri milijarde ljudi, se uporabi v æivinoreji. Zaradi æivinoreje, posebno øe govedoreje, nastane tudi najveœ izpustov amonijaka in toplogrednih plinov, ki se bodo, œe se med tem ne bo niœ spre-menilo, do leta 2050 poveœali za 80 %. Teæava je tudi globalno segrevanje, ki s seboj zanesljivo prinaøa pomanjkanje vode, vseh drugih mogoœih posledic pa niti øe ne znamo predvideti. Poleg tega œedalje veœ ljudi odklanja uæivanje mesa, med drugim tudi zato, ker se veœa njihova ozaveøœenost o pravicah in dobrobiti æivali. Da bi torej zadovoljili potrebe po hrani, ki je æe zdaj ponekod primanjkuje, bo treba najti uœinkovite trajne reøitve in za prihodnje rodove pridelavo hrane postaviti na nove te-melje. Raziskave morebitnih nadomestil potekajo v veœ smereh, veliko pa obeta gojenje æuæelk.

Na æuæelke pogosto gledamo kot na nadlogo in økodljivce, ki uniœujejo poljøœine in ogroæajo æivali, œeprav imajo v naravi kljuœno vlogo za preæivetje. Z opraøevanjem vplivajo na ohranjanje rastlin, z razgradnjo organskih snovi izboljøujejo rodovitnost zemlje ter so tudi naravni sovraæniki nekaterih økodljivcev. Œeprav skoraj ne sodi v kontekst tega prispevka, moramo spomniti tudi na dobro znane koristi, ki jih imamo od medonosnih œebel in sviloprejk. Znano je,

da z liœinkami nekaterih æuæelk ponekod v humani medicini zdravijo trdovratne rane. Z æuæelkami se ljudje po svetu tudi prehranjujejo in po navadi mislimo, da je uæivanje æuæelk (entomofagija) izhod v sili, ker ljudem primanjkuje druge hrane. V resnici pa je uæivanje æuæelk svobodna izbira lokalnega prebivalstva in del obiœajnih prehranjevalnih navad, povezanih s kulturo in religijo. Povsem obiœajna je entomofagija v tropskih krajih, ker so tam æuæelke veœje, se zbirajo v skupkih in so po navadi zaradi toplega vremena tudi vse leto dosegljive. Æuæelke so okusne, imajo veliko hranljivo vred- nost in so zdrav vir prehrane vsaj dveh milijard ljudi. V nekaterih delih sveta z æuæelkami reøujejo tudi podhranjenost otrok. Hranilne vrednosti æuæelk so pri razliœnih vrstah razliœne, zato je te vred- nosti teæko natanœno navajati. Tudi v isti skupini æuæelk zaradi razliœnih razvojnih stopenj, razliœne prehrane in okolja, v katerem æivijo, lahko nastanejo razlike. Na sploøno pa æuæelke vsebujejo veliko beljakovin, maøœob, vlaknin, vitaminov in mineralov. V mokarjih je na primer vsebnost beljakovin, vitaminov, minera-lov ter nenasiœenih omega-3 in omega-6 aminokislin podobna, kot je v mesu rib. Uæitnih je pribliæno 1900 vrst æuæelk; v glavnem so to hroøœi, gosenice, œebele, ose in muhe, v manjøi meri tudi razliœne kobilice, œriœki, økræati, stenice in øe kaj. Ljudje æuæelke za prehrano pridobivajo v naravi le za svojo uporabo, vœasih jih ponujajo øe na lokalnih trænicah, gojijo pa jih na Tajlandu, Laosu in v Vietnamu. Zaœetki entomofagije se v zadnjem œasu nakazujejo tudi v Ameriki in Evropi, kjer so si zaœeli prizadevati, da bi tudi tu ljudje izgubili odpor in gnus do æuæelk ter jih zaœeli uæivati; sprva kot delikateso, kasneje pa tudi kot vsakodnevno hrano, s katero bi nadomestili beljakovine, ki jih v prihodnosti zaradi znanih vzrokov po vsej verjetnosti ne bo v izobilju. Æuæelke

namreœ ponujajo øtevilne prednosti, pri katerih je mogoœe zdruæiti tradicional-no znanje deæel v razvoju in sodobno znanost razvitih dræav. Prvi zametki teh aktivnosti so bili æe leta 1990 na Ni-zozemskem, kjer so potem leta 2008 na Univerzi v Wageningenu skupaj z Orga-nizacijo Zdruæenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO – Food and Agricul-ture Organisation) tudi formalno zaœeli prouœevati moænosti vzgoje, predelave in træenja æuæelk. Pri gojenju in prede-lavi æuæelk za prehrano bo treba glede

RIBIŠTVO

48 RIBIČ 3/2016

Do leta 2050 bo na Zemlji predvidoma devet milijard ljudi, ki bodo lačni, če se do takrat pridelava hrane ne bo vsaj podvojila, za kar pa je zaradi obremenitev okolja in vremenskih sprememb zelo malo možnosti. Zato je treba nujno poiskati učinkovite trajnostne rešitve, ki bodo nadomestile dosedanje vire hrane. Zanesljivo se bo do leta 2050 podvojila prireja rib in drugih vodnih živali, saj je akvakultura že nekaj desetletij najhitreje razvijajoča se živinorejska panoga, z

novimi rešitvami pa se bo razvijala še hitreje in lažje.

Ali bomo v prihodnosti v ribogojnicah ribe hranili

s kobilicami?

Na danskem raziskujejo možnosti, kako bi lahko koristno uporabili trotovske ličinke, ki jih v čebelji družini odstra-njujejo zaradi zmanjševanja okužbe s čebeljim zajedav-cem Varroa destructor.

prehranske varnosti zadovoljiti enake pogoje, kot veljajo za druge æivalske proizvode, kjer pa je øe velika vrzel. Trenutno v Evropski skupnosti namreœ øe ni zakonodaje, ki bi doloœala pravila in pogoje gojenja æuæelk, saj nobene od obstojeœih zakonodaj, ki veljajo za druge æivali, ni mogoœe prenesti na æuæelke, ker so povsem druga æivalska vrsta. Zato je Evropska agencija za varno hrano (EFSA – European Food Safety Agency) pripravila analizo tveganj, ki lahko na-stanejo pri gojenju æuæelk. V jeseni leta 2015 je objavila poroœilo, na podlagi ka-terega bodo oblikovali skupno evropsko zakonodajo, ki bo urejala to podroœje. Nizozemska in Belgija nekoliko prehi-tevata, saj sta na podlagi lastnih analiz tveganja pripravili lokalno zakonodajo

vzrejo æuæelk ne potrebujemo obseænih zemljiøkih povrøin ali pa jih lahko gojimo na podroœjih, ki niso primerna za drugo kmetijsko dejavnost. Za vzrejo æuæelk pridelovalci tudi ne bodo potrebova-li svoje zemlje in se bodo zato lahko vkljuœili tudi tisti, ki teh povrøin nimajo. Æuæelke so po navadi manj zahtevne glede prehrane in jih bomo lahko gojili na razliœnih organskih odpadkih ter na tak naœin skrbeli za œisto okolje. Zelo dobra je tudi izraba (konverzija) hrane, saj je za en kilogram æuæelk v povpreœju porabimo 1,7 kg snovi. Æuæelke se hit- ro in mnoæiœno razmnoæujejo. Ena po- membnejøih prednosti je, da pri proiz- vodnji æuæelk skoraj ne bo emisij amo-nijaka in toplogrednih plinov. Velika prednost je majhna porabe vode, ki je bo v prihodnje zagotovo primanjkovalo. Pri æuæelkah bo tudi veliko manj odpadka, saj se lahko skoraj vse porabi; pri drugih æivalih namreœ porabimo komaj kaj veœ kot 50 %, pri govedu celo samo 40 %. Krma, pridobljena na podlagi æuæelk, ima podobne lastnosti, kot jih imata ribja moka in soja ter bo zato imela tudi enako træiøœe. Primernost obroka iz æuæelk so preskusili v prehrani perutnine, praøiœev, preævekovalcev in rib ter ugo-tovili, da se razliœno in odvisno od vrste æivali z æuæelkami lahko zamenja od 25 do 100 % sojine moke. Zamenjava ribje moke in soje bo øe posebno dragocena v akvakulturi, ki je najhitreje rastoœa æivinorejska panoga in zato potrebuje œedalje veœ ribje moke, ki jo v glavnem pridobivajo iz morskih rib, katerih ulov se manjøa in se zato ribja moka nepresta-no draæi. Zamenjava sojine moke s krmo na podlagi æuæelk v intenzivni vzreji rib bo dragocena tudi zato, ker sojina moka zaradi neravnovesja med esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami, neprije-tnega okusa ter veliko vlaknin in økroba sploh ni najprimernejøa izbira. Uvrstitev æuæelk v intenzivno vzrejo rib je smiselna tudi zato, ker so æuæelke del njihove pre-hrane v naravi. V zadnjem desetletju je bilo na sladkovodnih ribah, œe omenim le øarenko, lososa, tilapijo in romba, oprav- ljenih veliko raziskav o uœinkih razliœnih æuæelk, kot so na primer razliœne kobilice in mokarji, termiti, hroøœi, hiøne muhe, komarji, vojaøka muha in øe nekatere druge, na rast in razmnoæevanje rib. Œe so zamenjali 20 do 50 % ribje moke s krmo, pripravljeno iz æuæelk, je bil prirast rib enak ali celo boljøi. Pri upo-rabi krme, pripravljene iz kobilic (Oxya fuscovittata), pa so imele ribe tudi veœ in bolj kakovostne ikre. Na Norveøkem so leta 2013 sprejeli lokalno zakonodajo, na temelju katere z razliœnimi dietami iz æuæelk poskusno prehranjujejo loso-se. Prvi rezultati raziskav, za katere so namenili veœ kot milijon evrov, so zelo obetavni. Seveda so to øele zaœetni ko-

raki in bo potrebnih øe veliko raziskav, da bodo dejansko zaœeli gojiti æuæelke za proizvodnjo krme tudi industrijsko. Predvsem je nujno treba ugotoviti vsa tveganja, ki jih lahko prinaøa ta dejav-nost, ter doloœiti enotne standarde in pravni okvir. Œe omenim le nekaj tveganj, so to razni onesnaæevalci, kot so teæke kovine, mikotoksini, ostanki pesticidov in morda tudi povzroœitelji bolezni. Na sploøno bi lahko trdili, da je teæko verjet- no, da bi æuæelke kot nevretenœarji svoje bolezni prenaøali na vretenœarje, vendar bo treba to øe raziskati. Teæavi, na kateri je treba misliti æe na zaœetku, so bolezni æuæelk in zdravstvena problematika, ki se bo v intenzivnem gojenju prav goto-vo pojavljala. Œeprav je pred mnoæiœno industrijsko pridelavo æuæelk po vsej verjetnosti øe zahtevna in dolga pot, je povsem gotovo, da poti nazaj ni veœ in bo vzreja æuæelk slej ko prej postala stvarnost. Za to dejavnost je namreœ izjemno zanimanje, na kar kaæe dejstvo, da so publikacijo FAO, objavljeno na spletni strani leta 2013, do lani prenesli sedemmilijonkrat. Navduøenje posa- meznikov, ki v gojenju æuæelk vidijo nov vir zasluæka, kaæe tudi mnoæiœna udeleæba na delavnicah, ki jih organi-zirajo na Nizozemskem. Leta 2014 se je ene od njih udeleæilo kar 450 udeleæencev iz 45 dræav. Œe spomnimo na prednosti, ki smo jih navajali v tem sestavku, se vzreja æuæelk vsaj za prehrano æivali tudi v resnici zdi smiselna.

Prof. dr. Vlasta Jenœiœ, dr. vet. med.Inøtitut za zdravstveno varstvo in

gojitev divjih æivali, rib in œebel,Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani

vlasta.jencic@vf.uni-lj.si

Literatura

Barroso FG. in sod. (2014). The potential of various insect species for use as food for fish. Aquaculture 422–423: 193–201.

Henry M., Gasco L., Piccolo G., Fountoula-ki E. (2015). Review on the use of insects in the diet of farmed fish. Past and future. Animal Feed Science and Technology 203: 1–22.

Jansson A., Berggren A. (2015). Insects as Food - Something for the Future? A report from Future Agriculture, Uppsala, Swedish University of Agricultural Sciences (SLU).Risk profile related to production and con-sumption of insects as food and feed. (2015). EFSA Journal.

Van Huis A. in sod. (2013). Edible insects. Future prospects for food and feed security. FAO Forestry Paper 171. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome. http://www.fao.org/docrep/018/i3253e/i3253e.pdf

Van Huis A, Dicke M, van Loon JJA. (2015). Insects to feed the world. Journal of Insects as Food and Feed 1: 3–5.

Van Huis A. (2015). Edible insects contri-buting to food security? Agriculture & Food Security 4:20.

493/2016 RIBIČ

in v manjøih obratih æe gojijo æuæelke, v glavnem mokarje. Na Nizozemskem, ki je vodilna dræava na tem podroœju, si tako lahko privoøœimo energijske ploøœice iz mokarjev in øe marsikaj drugega. Zaœetki gojenja, predelave in træenja æuæelk so tudi æe v Veliki Britaniji, zelo blizu temu pa sta øe Francija in Øvica.

Vzporedno s prizadevanji, da bi æuæelke uæivali ljudje, øe intenzivneje prouœujejo moænosti, da bi jih uvedli v prehrano æivali. Æe dosedanje ugotovit- ve kaæejo na øtevilne prednosti, zaradi katerih bodo æuæelke po vsej verjetnosti zelo kmalu nadomeøœale beljakovine v prehrani ljudi ter ribjo in sojino moko v æivinoreji. Bistvena prednost je, da za

Lani smo se vsi upravljavci Save Bohinjke zdruæili in naredili skupno raziskavo

ribjih zdruæb na celotnem toku reke. Re-zultat skupnega dela je spremenjeno ribiøko upravljanje na naøi Savi Bohinjki. Tako bomo poskuøali zagotoviti uœinkovitejøe in hitrejøe spremembe v æeleno smer.

V Savi Bohinjki smo naseljenost rib oce-nili med 1.000 in 2.000 osebkov na hektar vodotoka. V ribji zdruæbi je zelo prevlado-vala øarenka (slika 2). Njen øtevilœni deleæ je presegel 50 %, v zgornjem in srednjem toku celo 60 %. Pogost je bil tudi lipan. Njegov øtevilœni deleæ je znaøal 15 % in veœ. Poleg øarenke in lipana so bile v Savi Bohinjki sploøno razøirjene vrste øe blistavec, kapelj in potoœna postrv. V zgornjem toku reke smo poleg sploøno razøirjenih vrst naøli øe vrste, kot so klen, jezerska postrv in menek. V srednjem toku se je pojavil sulec. V spod- njem toku smo poleg sploøno razøirjenih vrst zabeleæili øe mreno, klena in sulca.

Glede na rezultate raziskav smo se odloœili, da za najpomembnejøe ribolovne vrste na Savi Bohinjki prilagodimo ribiøko upravljanje. Predvidevamo namreœ, da je

gosto naseljena øarenka v Savi Bohinjki eden od razlogov, ki onemogoœajo poveœanje populacije potoœne postrvi in zmanjøujejo uspeønost drsti lipana.

ŠarenkaNaseljenost in øtevilœni deleæ øarenke v Savi Bohinjki se na odseku, s katerim upravlja ZZRS, z leti poveœujeta (slika 3). V letu 2013 smo njeno naseljenost v revirju ZZRS ocenili na 700 osebkov na hektar (52 %), v letu 2014 na 1000 osebkov na hektar (59 %), letos pa je ocena naseljenosti øarenke znaøala æe kar 1.200 osebkov na hektar vodotoka (64 %). Poveœevanje øtevila øarenke v vodotoku je posledica zelo uspeøne naravne drsti vrste. V vodotoku namreœ prevladujejo osebki, dolgi manj kot 30 cm, ki jih ne vnaøamo v vodotok (slika 4).

Predvidevamo, da velika gostota øarenke v vodotoku negativno vpliva na nekatere vrste rib. Øarenka je dokaj nezahtevna in prodorna vrsta, ki izpodriva druge podob-ne, vendar zahtevnejøe vrste, kot je potoœna postrv. Poleg tega se øarenka rada hrani z ikrami in tako zmanjøuje uspeønost drsti

drugih vrst rib, predvsem tistih, ki ikre odlagajo prosto na reœno dno (npr. lipan).

Na ZZRS smo se odloœili, da bomo po-skusili omejiti poveœanje øtevilœnosti øarenke v Savi Bohinjki. Zato smo letos spremenili njen ribolovni reæim na ujemi in upleni za celoten revir ZZRS.

LipanV revirju ZZRS smo naseljenost lipana ocenili na 500 osebkov na hektar vodotoka. Enako naseljenost smo ocenili tudi v letih 2013 in 2014. Njegovo øtevilœnost smo v Savi Bohinjki vzdræevali z vlaganji. V prejønjih le-tih je bila namreœ drst lipana zelo neuspeøna. V reki skoraj ni bilo majhnih osebkov, letos pa smo prviœ opazili veœ majhnih ribic (Slika 5). Njihovo øtevilœno poveœanje je verjetno posledica prejønjih vlaganj spolno zrelih osebkov v vodotok.

Zaradi teænje po stabilni populaciji lipana v Savi Bohinjki bomo letos poskuøali izboljøati uspeønost njegove drsti. Omejevali bomo øtevilo øarenk v vodotoku in na drstiøœih lipana, v œasu njegove drsti ter postavili table s prepovedjo ribolova in brodenja (Slika 6).

RIBIŠTVO

50 RIBIČ 3/2016

Ihtiološka raziskava Save Bohinjke

Celoten tok Save Bohinjke je razdeljen med tri ribiške upravljavce. Ribiška družina (RD) Bohinj upravlja z zgornjim tokom reke, od mostu pri svetem Janezu do cestnega mostu pod Bohinjsko Bistrico. Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) upravlja

s srednjim tokom reke, vse do jezu v Soteski. Pod jezom v Soteski Sava Bohinjka preide pod upravljanje RD Bled.

Slika 1: Sava Bohinjka jeseni 2015

in æivljenjski prostor. Veœ o markiranjih najdete na naøi spletni strani www.zzrs.si/page/markiranje-sulcev-v-savi.

Po naøih ocenah je naseljenost sulca v Savi Bohinjki primerna, zato zanj ne bomo spreminjali ribolovnega reæima.

Potočna postrvV revirju ZZRS smo letos naseljenost potoœne postrvi ocenili na 65

513/2016 RIBIČ

Slika 4: Frekvenčni histogram dolžin telesa osebkov šarenke v revirju Save Bohinjke v ribiškem upravljanju ZZRS

Slika 2: Številčni delež vrst v Savi Bohinjki glede na upravljavca. Odsek Bohinj je v ribi-škem upravljanju Rd Bohinj, odsek ZZRS je v ribiškem upravljanju ZZRS in odsek Bled je v ribiškem upravljanju Rd Bled.

Slika 3: Številčni delež vrst v revirju Save Bohinjke v ribiškem upravljanju ZZRS v letih 2013, 2014 in 2015.

Slika 5: Frekvenčni histogram dolžin telesa osebkov lipana v revirju Save Bohinjke v ri-biškem upravljanju ZZRS

}

SulecV revirju ZZRS smo naseljenost sulca ocenili na deset osebkov na hektar vodotoka. Podobno naseljenost smo ocenili tudi v letih 2013 in 2014. Med vzorœenjem smo letos naøli markiranega sulca. Odœitavanje markice je prikazano na sliki 7. ZZRS æe od leta 2008 markira vse vloæene sulce, da bi bolje spoznali njegovo biologijo

osebkov na hektar vodotoka. V letih 2013 in 2014 smo njeno naseljenost ocenili na trideset osebkov na hektar. Poveœanje øtevila potoœne postrvi je posledica vlaganj vrste v vodotok in ne posledica uspeøne naravne drsti. V reki so namreœ zgolj veliki osebki, katerih velikost ustreza vnesenim osebkom. Mladih, majhnih osebkov praktiœno ni.

V preteklosti je potoœna postrv mnoæiœno poseljevala Savo Bohinjko in je v ribji zdruæbi øtevilœno prevladovala. Med letoma 1998 in 2007 se je njena populacija zelo zmanjøala. Zdaj je njena zastopanost v ribji zdruæbi zgolj nekaj odstotkov (slika 2). Razlog za tako zmanjøanje v øtevilu osebkov potoœne postrvi v Savi Bohinjki ni znan. Na ZZRS smo z meritvami temperature vode na desetih mestih Save Bohinjke preverili, ali je previsoka temperatura vode vzrok za zmanjøanje populacije. Meritve smo oprav- ljali vsako uro dve poletni sezoni, od 11. 4. 2013 do 11. 10. 2014. Na vsakem mestu smo opravili veœ kot 13.000 meritev; nobena ni presegla 21,5 °C, najviøja povpreœna tempe-ratura pa je bila okoli 18 °C (slika 8, zgoraj). Poleg tega hitre spremembe v temperaturi

vode niso presegle 2 °C (slika 8, spodaj). Take temperaturne lastnosti vode potoœni postrvi ne povzroœajo teæav.

V naslednjih letih bomo poskuøali okre-piti populacijo potoœne postrvi. Omejevali

bomo øtevilo øarenk in se posluæevali vnosa razliœnih razvojnih stopenj potoœne postrvi, od ikre do odraslih osebkov.

Dr. Kaja Pliberøek, Zavod za ribiøtvo Slovenije

RIBIŠTVO

52 RIBIČ 3/2016

Slika 7: Med vzorčenjem Save Bohinjke smo našli markiranega sulca, ki je bil v reko spu-ščen leta 2012. Slika prikazuje odčitavanje številke markice.

Slika 8: Sulec v Savi Bohinjki

Slika 6: Tabla, ki prepoveduje ribolov in brodenje po vodi v času lipanove drsti.

Slika 8: Prikaz rezultatov iz enega meritvenega mesta pri kraju Nomenj. Temperatura vode v Savi Bohinjki (zgoraj) in tempe-raturne spremembe vode na uro (spodaj). Meritve so potekale vsako uro od 11. 4. 2013 do 11. 10. 2014 (N = 13272).

STARI NAČINI RIBOLOVA (2. dEL)

Ribiške mreže – nekoč vsakdanji ribolovni pripomoček

V arhivskih virih od 16. stoletja na-prej najveœkrat zasledimo podatke

o uporabi razliœnih mreæ, kot so bile na primer mreæe drage, vlaki (vade) in razliœni tipi plavajoœih mreæ.

Mreæa draga je bila redko pletena, dolga trideset dunajskih seænjev (57 metrov). Kot navaja Umekova, so speli dve ali tri mreæe skupaj in z njimi prekriæarili reko. Na tak naœin so pred stoletji lovili lipane v Savi. Janko Lokar v svojem lov- sko-ribiøkem slovarju navaja, da je to veœja mreæa, ki naj bi jo dobili od Italijanov, slednje pa glede na navedbe Umekove, ki je temeljito prouœila arhivske dokumente v dræavnem arhivu o ribiøki dejav-nosti, verjetno ne dræi.

Dragi podobna mreæa je bila vlak (vad), ki je po Lokarju le dolga mreæa. Kot navaja Umekova, je bil vlak dolg dvajset dunajskih seænjev (38 metrov), na enem koncu øirok pet dunajskih seænjev (9,5 m), na drugem nekoliko manj in obteæen s svincem. Vlak je bil posebno uporaben za ribolov iz œolna. Del mreæe je ostal na kopnem, drugi konec mreæe pa so v polkrogu po vodi zopet povlekli na kopno. Na tak naœin so lovili v Dravi in na Cerkniøkem jezeru, verjetno pa tudi drugje.

Z zmanjøevanjem øtevila poklicnih ribiœev ter z zaostrovanjem zakonodaje je bilo manj tudi zanimanja za ribolov z mreæami. Veljavo so dobile zopet v prvih letih po drugi svetovni vojni, v œasu obvezne oddaje rib za potrebe sploøne porabe. Velike koliœine rib, ki so jih morale ribiøke zadruge oziroma ribiøka druøtva oddati, je bilo mogoœe uloviti le s pomoœjo mreæ. V rabi so bile tako imenovane mreæe stavnice, vlaœilne in globinske mreæe.

Mreæe stavnice, imenovali so jih tudi lovnice, so sestavljale tri mreæe skupaj: dve zunanji z velikostjo oken do najveœ 25 cm ter notranja z odpr-tinami, velikimi najveœ tri centimetre.

Najpogosteje so uporabljali mreæe, dolge do 15 metrov, visoke pa meter in pol. S stavnico so zaprli doloœeni odsek vodne proge. Pri tem je bilo pomembno, da so prepreœili prehod rib v glavno strugo. V veœjih vodah so

Vlakov je bilo veœ vrst, odvisno od vodnih razmer in vrste rib, ki so jih lovili. Doloœene vleœne mreæe je bilo mogoœe uporabljati kot mreæe stavni-ce, s pomoœjo drugih so zaobkroæili ribe oziroma jih obkolili, zato so to-

vrstne mreæe imenovali tudi go-nilne mreæe; dolge so bile 15 do 20 metrov, za ribolov v veœjih rekah (Muri, Dravi, Krki) pa so lahko merile tudi do 70 cm. V Muri so uporabljali mreæo (vlak), dolgo 50 do 60 metrov in so z njo zaprli celotno reko.

Tretja vrsta so bile globinske mreæe, ki so bile lahko visoke do øtiri metre, dolge pa tudi do sto metrov. Praviloma so bile manjøe, odvisne od velikosti rib, ki so jih lovili; bile so zelo tanke, pletene iz tankega bombaæa, spodnji del pa so obteæili, da so poœasi tonile proti dnu. Tudi te mreæe so lahko nastavili zveœer, zjutraj pa pobrali ribe iz njih. Uporabljali so jih ribiœi v Lahinji, Muri ter v nekaterih zajezitvenih vodah.

Æe najstarejøi ribiøki redi so zajemali vrsto prepovedi ribolo-va z mreæami. Praviloma so vsi navajali predpisano dovoljeno velikost odprtin (okenc) na mreæi. Odprtine na mreæah so morale biti izdelane po vzorcu, ki ga

je pripravil deæelni ribiøki mojster. Mreæe, ki niso ustrezale, so ribiœem odvzeli. Kljub prepovedim in kaznim so preozko pletene mreæe, to je mreæe s preozkimi odprtinami, pogosto uporabljali.

Romana Erhatiœ Øirnik

Viri:

Jelaœin M. in Pirc A. S., 1955. Ribiøke mreæe in njihova uporaba. Ribiœ, str. 149–152

Novak V., 1947. Lov in ribolov. Ljudska prehrana v Prekmurju, str. 33

Umek E., 1970. Ribiøtvo in ribolov. Go-spodarska in druæbena zgodovina Slovencev str. 469–520)

533/2016 RIBIČ

IZ NAŠE PRETEKLOSTI

Ribolov z mrežami in saki na Cerkniškem jezeru po ilustraciji nem-ške izdaje Brownovega potopisa (1686). dokumentacija ribiškega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije.

lahko povezali tudi veœ stavnic skupaj. V tako nastavljeno past so podili ribe bodisi s palicami (drogovi) z brega, v visokih vodah pa iz œolna. Za lov velikih rib so stavnico postavili zveœer, poœakali œez noœ in zjutraj pobrali ribe iz mreæe. Kot so navedli, so bile tovrstne mreæe primerne za gospo-darski lov (lov potroønih rib za trg), pa tudi za œiøœenje salmonidnih voda nezaæelenega ribjega plevela.

Druga vrsta so bile tako imenovane vleœne mreæe (vlaki), ki so jih uporab- ljali v vodah, kjer je bilo dno œisto, brez vejevja ali skal. V takih mreæah so se ribe najmanj poøkodovale, zato so z njimi lovili tudi postrvje vrste rib.

V preteklosti so ljudje v vseh večjih vodah lovili ribe z različnimi mrežami, o čemer pričajo arheološke najdbe in tudi pisni arhivski viri. V Narodnem muzeju v Ljubljani hranijo uteži za ribiške mreže, njihove kopije pa si je mogoče ogledati tudi v ribiškem oddelku Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki. Skozi stoletja se oblika uteži ni dosti spreminjala. V mlajši kameni dobi

so uporabljali kamnite uteži, od rimske dobe naprej pa tudi svinčene.

Nova Zelandija ponuja øtevilne aktivnosti, med katere spada

tudi ribolov, øe posebno muhar-jenje. V øtevilnih alpskih rekah plavajo velike potoœne postrvi, ki so cilj slehernega muharja. Moja dolgoletna æelja je bila ujeti trofej-no novozelandsko potoœno postrv, zato sem se leta 2015 odloœil, da za nedoloœen œas odpotujem tja. Dobil sem vizo in v aprilu, po dolgem letu, pristal v Christchurchu2. V de-cembru me je obiskal øe ribiøki pri-jatelj Luka in skupaj sva preæivela nekaj œudovitih muharskih dni na novozelandskih rekah.

O ribolovu Nova Zelandija je znana kot deæela z najboljøimi rekami, potoki in jeze-ri za ribolov »na videno«, ki pa øe zdaleœ ni enostaven in najveœkrat je potrebna dobrøna mera izkuøenj. Na sploøno je centralni del Sever-nega otoka obmoœje øarenke, Juæni otok pa je znan po velikih in divjih potoœnih postrveh.

Potoœno postrv so na Novo Zelan-dijo pripeljali iz Evrope v poznih 60. letih 19. stoletja, øarenko pa nekaj de-setletij kasneje iz ZDA. Obseæni vod- ni ekosistemi, ki vkljuœujejo veœ kot sedemdeset glavnih reœnih sistemov in 770 jezer, omogoœajo neskonœen æivljenjski prostor øtevilnim ribjim vrstam. Postrvi dosegajo izredne velikosti, kar je verjetno posledica edinstvenega ekosistema, ki postrvi uvrøœa na vrh prehranjevalne verige, saj nimajo naravnih sovraænikov. Øtevilne vrste æuæelk, nekatere med njimi so zelo velike, so glavni vir prehranjevanja postrvi, pogosto se na jedilniku znajdejo tudi miøi.

1 Kiviji se imenujejo prebivalci Nove Ze-landije.

2 Najveœje mesto na Juænem otoku s pribliæno 380.000 prebivalci.

Naœin muharjenja, ki ga pozna-mo v Sloveniji in tudi na sploø- no v Evropi, se od novozelandske-ga razlikuje predvsem v tem, da so reke le redko dostopne z av-tom. Najveœkrat je potrebna dolga pot (tudi veœ kot dan hoje) skozi teæko prehoden gozd. Mogoœ je tudi dostop s helikopterjem, kar bistveno olajøa ribolov, poveœa

pa stroøke. Na Juænem otoku so øtevilna podjetja, ki se ukvarjajo z vódenim ribolovom, nekatera med njimi upravljajo tudi z veœjimi koœami (angl.: lodge) v neposredni bliæini muharskih voda, ki muharju omogoœajo zelo prestiæen ribolov. Cene takønega vódenega ribolova lahko presegajo tudi 5000 NZD3 na teden.

Naœrtovanje muharjenja na Novi Zelandiji brez vodnika je lahko dvorezen meœ; je cenejøe, vendar je lahko neuspeøno. Zakaj? Pristop k reki in sam naœin ribolova, me-tanje in vrsta muh, sta popolnoma drugaœna kot v Evropi. Pogosto je treba vreœi vrvico tudi veœ kot 20 m daleœ, pri tem pa ima ribiœ dejansko samo en poizkus, kajti popravnega izpita ni, saj riba takoj zbeæi. Pri-stop k reki terja zelo previdno in

3 1 NZD = 0,6 € (26. 1. 2016)

REPORTAŽE

54 RIBIČ 3/2016

Ribolov na Južnem otoku Nove Zelandije

Nova Zelandija, dežela »tam spodaj«, kot ji pravimo Slovenci, je pogosto sinonim za prelepo pokrajino, pa tudi edinstveno zgodovino in kulturo. Gre za majhno državo, ki se razprostira na površini 286.000 m2 in obsega dva otoka, Severni in Južni otok. Če jo primerjamo s Slovenijo, ugotovimo, da je njena površina trinajstkrat večja, število prebivalcev, Kivijev1, pa le dvakrat večje od

Slovenije (nekaj več kot 4,8 milijona).

Ena od značilnih vodnih ličink, ki se skrivajo pod prodniki.

Težko prehoden listnati gozd pogosto prekriva pobočja ob rekah.

popolno gibanje ribiœa, pogosto po kolenih ali leæe. Da je vse skupaj øe bolj oteæeno, so øe »sunflies4«, ki ribiœa dobesedno napadejo in pogrizejo, posledice pa so lahko opazne øe ves teden.

Vreme je zelo spremenljivo in pogosto zelo oteæuje ribolov, saj veter skoraj nikoli ne pojenja in veœinoma piha s hitrostjo, veœjo od 10 km/h. Temperature se zelo spreminjajo, njihov razpon pa v enem samem dnevu lahko dosega tudi 25 °C. Na sploøno je znano, da je na Novi Zelandiji mogoœe

4 Insekti, ki jih najdemo ob skorajda vseh rekah na Novi Zelandiji, podobne obadu, le veliko manjøe in veliko bolj nadleæne.

doæiveti øtiri letne œase v enem samem dnevu. Takøne vremen-ske razmere pogosto preizkuøajo psihiœno pripravljenost muharja. Dejstvo pa je, da idealnih vremen-skih razmer za ribolov, kot jih po- znamo v Sloveniji, ni.

Cena dnevne ribolovne dovolil-nice za Juæni otok znaøa 20 NZD, cena letne ribolovne dovolilnice za tuje dræavljane pa 161 NZD. Z letno ribolovno dovolilnico je dovoljeno loviti na vseh rekah Juænega oto-ka, dovoljen pa je tudi ribolov na morju. Ribolov na rekah je dovoljen od 1. oktobra do 30. aprila, œe v pravilniku ni drugaœe opredeljeno. Veœ informacij je mogoœe pridobiti

na uradni strani Fish & Game New Zealand (www.fishandgame.org.nz).

Na Juænem otoku so øtevilne ribolovne vode, od majhnih poto-kov (angl.: creek) do velikih rek in øtevilnih jezer. V naslednjih od-stavkih so opisane moje ribolovne izkuønje s øtirih rek, Ashley, Hu-runui, Ahuriri, Croocked river, ki jih brez teæav lahko uvrstimo med najboljøe vode za muharjenje na Juænem otoku.

AshleyReka Ashley teœe skozi øiroko so-tesko pribliæno 50 km severoza-hodno od Christchurcha, v bliæini manjøega mesta Oxford. Ashley spada med manjøe reke oziroma srednje velikosti in ima v poletnih mesecih zelo nizek vodostaj. De-jansko reka lahko v dolgih suønih poletnih mesecih tudi presahne. Veœina ribje populacije v tej reki so potoœna postrv, redkeje tudi øarenka. Za reko Ashley so znaœilni globoki tolmuni, kjer se skrivajo divje potoœne postrvi, ki lahko doseæejo velikost tudi 80 cm. V zgornjem toku je reka vrezana v znameniti soteski Ashley Gorge, kjer je treba biti ob padavinah zelo previden, saj reka lahko naraste tako hitro, da skozi sotesko ni mo- goœa vrnitev, vse dokler voda ne upade. Veœino leta je ribolov zelo zahteven, ob redkih idealnih raz-merah pa je mogoœe ujeti zelo lepe primerke postrvi. Pristop k ribolo-vu terja precej izkuøenj in znanja, predvsem pa dobro izbiro muh, zlasti liœink in suhih muh.

Hurunui – South BranchHurunui je œetrta najveœja reka na obmoœju severnega Canterburyja. Njeno povodje obsega 2.670 m2 in teœe od vzhodne strani Juænih Alp proti Tihemu oceanu, kamor se tudi izliva. Reka Hurunui v nje-nem zgornjem toku obsega severni (North branches) in juæni (South branches) del ter velja za najbolj priljubljen ribiøki cilj v okoliøu Can-terbury. Za Hurunui je znaœilen zelo hiter in spremenljiv tok, ki pogosto lomi muharsko vrvico, zato je toliko teæje zaznati prijem postrvi. Poleg tega je pogosto tre-ba loviti z obale, kjer je zelo malo prostora, izvedba samega meta pa zato toliko teæja. Juæni del oziroma South branch predstavljajo øtevilni tolmuni in kanjoni, kjer se skrivajo trofejne potoœne postrvi. Popula-

553/2016 RIBIČ

Ena od predstavnic trofejnih potočnih postrvi v reki Ashley, za katere so značilne zelo velike plavuti, ki ribi omogočajo izjemno moč.

Značilni tolmuni reke Ashley, ki jih povezujejo brzice.

}

cija postrvi je manjøa, vendar pa velikost postrvi izjemna. Ribolov je izredno zahteven, saj so ribe zelo previdne in plaøne. Domaœini zato reki pravijo »oneway ticket« (enosmerna vozovnica, op. ur.), saj je ribolov mogoœ samo gorvod- no, dolvodno pa je ribo praktiœno nemogoœe ujeti.

AhuririAhuriri lahko uvrstimo med naj- prestiænejøe muharske reke na Novi Zelandiji; teœe na obmoœju okroæja Otago, to je jugozahodno od Christchurcha. Njena struga je v zgornjem delu vrezana v obseænem fluvioglacialnem zasi-pu, ki zapolnjuje dno doline pod strmimi in z ledeniki prekritimi vrhovi Juænih Alp. Skorajda ce- lotni zgornji tok reke Ahuriri je v naravovarstvenem parku, imeno-vanem Ahuriri Conversation park. Dolvodno, po pribliæno 70 km, v bliæini mesta Omarama, se izli-va v jezero Benmore. Populacijo postrvi predstavljata potoœna po-strv in øarenka, ki lahko doseæeta trofejne velikosti. Njena bistrost, predvsem pa populacija in ve-likost postrvi v reki omogoœajo muharju edinstven ribolov. Lovi se predvsem na majhne posnet-ke liœink, ob dobrih razmerah je mogoœ tudi ribolov na suho muho. Veœinoma je ribolov zahteven, predvsem zaradi vremena, saj neprestano piha, poleg tega ob reœnih bregovih ni rastja, zato riba takoj zazna gibe.

Ahuriri se lahko pohvali z izjemno populacijo potočnih postrvi; nekatere med njimi lahko dosežejo trofejne ve-likosti.

REPORTAŽE

56 RIBIČ 3/2016

Potočne postrvi so zelo borbene, zato je utrujanje ribe pogosto zelo zahtevno.

Značilna modra barva reke Hurunui z velikimi in globokimi tolmuni

Ahuriri teče v izjemno lepi in slikoviti dolini, zato jo zlahka uvrstimo med najboljše muharske revirje na Novi Zelandiji.

Croocked riverReka Croocked teœe na obmoœju Juænih Alp in se izliva v jezero Brunner. Gre za enega od manj znanih in dobro skritih muhar-skih revirjev na Juænem otoku, ki se lahko pohvali s øtevilno popu-lacijo trofejnih potoœnih postrvi. Vendar pa ribolov, kot je znaœilno za Novo Zelandijo, øe zdaleœ ni enostaven. Postrvi se skrivajo v globokih tolmunih zelo teæko do-stopnega kanjona v srednjem toku reke. Osrednji del kanjona obdajajo previsne stene, zato je prehod na tamkajønjem mestu zelo zahteven in najveœkrat je treba plezati po poboœjih nad reko. Voda je kristalno œista in spominja na naøo reko Soœo v njenem zgornjem toku. Za dober ribolov so potrebne teæje, vendar majhne liœinke, zelo pogosto pa se ribe prehranjujejo na povrøju in omogoœajo izvrsten ribolov s suho muho.

VtisiIzjemno slikovita pokrajina, pre- œudovite reke in trofejne postrvi. S temi besedami lahko kratko in je-drnato opiøem muharjenje na Novi Zelandiji.

Iz dosedanjih izkuøenj lahko za-gotovo trdim, da muharjenje na Novi Zelandiji spada med teæje v svetu. Klub temu pa je neponovljiva æivljenjska izkuønja in edinstveno doæivetje, zato bi ga priporoœil vsa-kemu muharju.

Œe koga øe kaj posebej zanima, mi lahko piøe na e-naslov m.kristian.stravs@gmail.com.

Besedilo in fotografije:Kristjan Øtravs in

Luka Serianz

573/2016 RIBIČ

V velikih in težko dostopnih tolmunih reke Croocked se skrivajo čudovite potočnice.

Poleg postrvi in lososa v rekah in jezerih živijo tudi sladkovodne jegulje, ki lahko dosežejo dolžino treh metrov.

Eden od značilnih tolmunov reke Croocked, tik pred vstopom v kanjon.

Ko smo v drugi polovici zime, ki je za nami, zvezali nekaj sto

razliœnih umetnih muh, smo se v mislih æe pripravljali na prvi spo-mladanski ribolov. Odloœitev, da Krko umestimo v rubriko Ali jih poznamo, na prvi pogled morda ni najbolj posreœena, zeleno lepotico vendar pozna vsak muhar! Toda ribolov na njej je dovoljen æe marca (vsaj na odseku, kjer smo lovili mi), prej kot marsikje drugje, in slednje je pretehtalo.

Na Krko smo se odpravili sre-di lanskega novembra. Jeseni je tamkajønji ribolov lahko precej zahtevnejøi od spomladanskega. K temu veliko dodajo izkuønje, ki si jih postrvi naberejo v œasu dolgega muharskega leta. V ekipi, ki so jo sestavljali øe prijatelji Bojan Cestar s sinovoma Majem in Lanom ter ribiøki œuvaj Drago Novak, smo lovili v iz-virnem delu Krke, v istoimenski vasi sredi samotnih øirjav Suhe krajine.

Krka je prava kraøka reka in najveœji slovenski desni pritok Save. Izvira v neposredni bliæini vasi Krka, napajajo pa jo vode iz øirøega kraøkega zaledja, najveœ z obmoœja Radenskega polja, ki je JV od Gro- supljega. Prav tam teœe reœica Raœna, s katero gospodarijo v RD Grosuplje in v kateri æivijo œudovite in velike potoœne postrvi (o njih morda v kateri od prihodnjih øtevilk Ribiœa). Raœna ponikne, se pod zemljo zdruæi z drugimi vodami iz bliænje in dalj-ne okolice ter se na vzhodni strani Gradiøœa (606 m) ponovno rodi, to-krat kot Krka.

Kraøke reke so zaradi ugodnih okoliøœin bogato obrasle z rastlinjem, ki nudi ugodne razmere za razliœne niæje in viøje razvite æivalske vrste. Obilje hrane, kakovostna voda, raz-

ALI JIH POZNAMO

58 RIBIČ 3/2016

ZGOdNJE SPOMLAdANSKO MUHARJENJE NA dOLENJSKEM

Krka, kakor radosten spomin na prvi ribolov

V naših krajih se prava muharska sezona navadno začne prvega aprila, redkeje že s prihodom marca. To je nenavadno slovesen in čaroben čas! Le ribiči lahko razumemo vznemirjenje, ko po dolgi in temni zimi znova stopamo skozi vlažen jelšev gozdíč z muharico v roki in škatlico, napolnjeno z umetnimi muhami. Povsod poganja zelenje, v ribiški duši pa se prelivajo občutki ponovnega odkrivanja nečesa, kar nas poganja skozi življenje, met za metom, prijem za prijemom, domorodne rdečepikice in njihove atlantske

sorodnice … Eden redkih muharskih draguljev, ki se pred nami razgali že marca, je dolenjska zelena lepotica Krka.

Pogled na zeleno kraško lepotico z mostu v vasi Krka

meroma stabilni pretoki in ugoden pH so vzroki, da so ribe iz kraøkih rek zdrave, moœne in velike, pa tudi zelo izbirœne. Tamkajønji ribolov ni najenostavnejøi, je pa izredno pester in pouœen.

Sezonski pretoki Krke so podob-ni kot pri drugih znaœilnih kraøkih rekah. Zgodovinsko najniæji pretoki so v avgustu. Spomladi, ko je voda napeta, bodo za ribolov priøli v izbor razliœni posnetki liœink in potezanke. Slednje bodo verjetno premamile najveœje primerke postrvi.

Glavni podatki o revirjuOdsek Krke, kjer smo lovili, je dolg okoli 9 km. Z njim gospodari Zavod za ribiøtvo Slovenije (ZZRS), raz-teza pa se od izvira do jezu v vasi Zagradec. Z ekipo smo lovili le na slabega pol kilometra dolgem delu od izvira pa do vasi Krka. Obetavnih mest je veliko in celotnega odseka zlepa ne boste uspeli preloviti v enem dnevu.

Dovoljeno je le muharjenje z eno muharico in eno navezano muho. Pri ribolovu je dovoljena uporaba trnka brez zalusti ali s stisnjeno zalustjo. Ribolov iz plovil ni dovoljen.

Revir najpogosteje poseljujejo potoœne postrvi, øarenke in lipani. Dovoljen dnevni uplen so trije sal-monidi, od katerih je lahko le ena potoœna postrv. Dovoljen je uplen le ene ribe, ki meri veœ kot 50 cm. Najmanjøa lovna mera za potoœne postrvi je 40 cm, lovna doba pa je od 1. marca do 30. septembra. Øarenke nimajo najmanjøe lovne mere, lovna doba pa je za dva meseca daljøa, in sicer od 1. marca pa do 30. no-vembra.

Obstajajo dnevne in tridnevne dovolilnice; dnevne se delijo na ujemi in spusti ter ujemi in vzemi. Prva stane 35, druga pa 45 evrov. Tridnevne do-volilnice so draæje in stanejo od 150 pa do slabih 200 evrov. Za aktualne cene vedno preverite spletne strani ZZRS, kajti pogosto imajo akcije ali pa je revir vkljuœen v paket z neka-terimi drugimi zveneœimi revirji.

Ribolovne dovolilnice lahko ku-pite v trgovini Miøa v vasi Krka, v gostiøœu Krka v vasi Gabrovœec in na sedeæu Zavoda za ribiøtvo v Ljubljani. Nakup je mogoœ tudi prek spleta na naslovu www.fishing-slo-venia.si.

Dostop do Krke je najenostavnejøi

po regionalni cesti Ivanœna Gorica–Novo mesto. Avtomobile parkirajte na primernih mestih, posebno pa bodite pozorni na vlomilce, ki so ob Krki pogosto dejavni.

RibolovZaœeli smo pri domaœiji Javornik, do katere lahko pridete peø, œe boste krenili mimo trgovine Miøa sredi vasi Krka. Na lesenem mostu, ki tam vodi œez reko, smo pripravili muharice, navezali predvrvice in se obuli v økornje. Uporabili smo klasiœne petice, dolæine od 8 do 9 œevljev, pripadajoœe vrvice, kolesca in koniœne predvrvice s trnico, de-beline 0,12 in 0,14 mm. Sam sem se-stavil øest œevljev dolgo bambusovo cepljenko, saj struga ni øiroka in jo je mogoœe obvladati tudi s krajøimi palicami.

Prvi del ekipe je odøel na desno k jezu, drugi pa viøje po toku. Povsod ob reki so travniki, na breæini pa drevesa, ki so ponekod obæagana in so zamahi s palico zato enostavni. Na tistem odseku je reka globoka vsaj do pasu – øe raje veœ – poœasna in bistra. Premikali smo se poœasi, da ne bi splaøili postrvi, ki so veœinoma

593/2016 RIBIČ

Prijatelja Bojan in drago med ribiškim klepetom. V zgornjem delu je pristop do vode izjemno eleganten in primeren tudi za otroke ali popolne začetnike.

Pri domačiji Javornik je Krka počasnejša in globlja. Tam je bil pred leti trofejni revir, toda velike ribe boste lahko ujeli še vedno.

}

sicer vloæene, a vseeno precej pre- vidne. S pomoœjo polaroidnih oœal smo preœesali vsak kotiœek struge. Ker so bile potoœnice æe v drsti, smo se jih izogibali (œeravno jih ni-smo opazili veliko). Lovili smo torej øarenke in vse po naœinu na videno. Tak ribolov je zelo napet in zani-miv, od ribiœa pa poleg natanœnosti pri metanju terja øe veliko sploøne zbranosti.

Œeprav na gladini ni bilo veli-ko kolobarjev, smo najprej navezali drobnega sivaøa na trnku #18. Kar nekajkrat je bilo treba vreœi, preden smo ujeli prvo øarenko; merila je okoli 30 cm. Brata Maj in Lan, ki sta tudi navduøena mlada ribiœa, sta jo s skupnimi moœmi zajela v podmetal-ko, ji iz gobœka neæno izdrla umetno muho in jo spustila nazaj.

Postalo nam je jasno, da so se ribe prehranjevale pod gladino, zato smo staknili glave nad økatlico s posnetki liœink in izbirali. Ribiœi iz prve ekipe so navezali bakrenko, preostali pa domiøljijski posnetek, porebran z bakreno æiœko, s telesom iz kosmiœja krem barve in z volframovo glavo zlate barve. V kratkem œasu – uri ali dveh – smo ujeli precej øarenk, ki pa niso bile veœje od 35 cm. Ugotovili

ALI JIH POZNAMO

60 RIBIČ 3/2016

Na travnikih nasproti domačije Javornik smo lovili kar v običajnih pohodnih čevljih. Utru-janje zapetih rib je bilo kljub temu zanimivo.

Bojanova šarenka. Ribe takšnih velikosti so za Krko nekaj običajnega.

Ocenjevalni listRevirje ocenjujemo tako, da vsako izmed sedmih kategorij ocenimo z oceno od 1 do 6. Ka-tegorije so ustrezno ovrednotene, kar pomeni, da sta npr. œistoœa vode ali ribja populacija pomembnejøi kategoriji kot moænost parkiranja ali dostop do vode.

Vodotok: KrkaRevir: Od izvira do jezu v ZagradcuUpravljavec: Zavod za ribiøtvo Slovenije

Kategorije in Obrazloæitev kategorije Ocena Rezultat vrednost (faktor) od 1 do 6 (zvezdice)

Kakovost vode Œistost vode in okolice vodotoka. Sploøna 5,5 1,10 0,20 senzoriœna ocena.

Pestrost ribolova Ali je na revirju primeren ribolov za zaœetnike 5,0 0,50 0,10 in izkuøene ribiœe. Pestrost vodotoka s staliøœa naœina ribolova.

Cena dovolilnice Ocena razmerja med kakovostjo ribolova in ceno 4,0 0,40 0,10 dnevne dovolilnice.

Ribja populacija Moænost ribolova veœ ribjih vrst v razliœnih 5,0 1,50 0,30 letnih œasih.

Pristop do vode Zaraøœenost vodotoka, udobnost pri ribolovu 5,0 0,375 0,075 (metanje).

Dostop do revirja Prometna povezanost, moænost primernega 4,0 0,300 0,075 parkiranja.

Ocena upravljavca Dostopnost do pomembnih informacij, odzivnost 6,0 0,90 0,15 informacij, odzivnost in prijaznost upravljavca.

34,5 5,075 toœk zvezdic

smo, da se moænost ulova veœje ribe poveœa, œe na konec trnice naveæemo manjøi posnetek liœinke. To smo za-res storili in uspeh ni izostal. Kmalu po »odkritju« je Bojan ujel najveœjo øarenko tistega dne: merila je dobrih 40 cm.

Ves œas smo lovili nad jezom. Ribe v mirnejøem delu Krke so nas tako zaposlile, da nam je zmanjka-lo œasa za odseke, niæje po reœnem toku. Sam sem zato tik pred koncem ribolovnega dne sklenil, da bom na hitro prelovil tudi del Krke od beton-skega mostu pa do prvega reœnega zavoja. Na odseku, ki je dolg kakih 150 metrov, je sijajen curek, dno pa je zelo razgibano, kar botruje zani-mivi oblikovanosti vodnih tokov. Bambusovo cepljenko sem zamenjal s Cortlandovo petico, serije Big Sky, ki je, mimogrede, izredno mehka in kar malo nerodna za daljøe mete. Na-vezal sem razliœico zajœjega uøesa iz veveriœjega kosmiœja in volframovo glavo bakrene barve ter preœesaval mirnejøe predele reke. Hitro sem ujel nekaj manjøih øarenk s prekrasno pigmentacijo.

Pozornost mi je uøla k nasprotne-mu bregu, kjer so se k vodi sklanjale veje dreves in gostega grmovja. Tam je bila Krka mirnejøa in ravno prav globoka, nekje med koleni in pasom. ´Obetavno mesto,´ sem si rekel, in ga seznanil s svojo pernato stvaritvijo. Vrgel sem petkrat, morda desetkrat, in zgodilo se ni niœ. Nato pa se je glavna vrvica naenkrat ustavila in zategnil sem. Prvi trenutek je bila riba na drugi strani popolnoma mir-na in vedel sem, da ni majhna. Æe sekundo kasneje je zdivjala, a ne s tokom navzgor ali navzdol, kot sem priœakoval, temveœ naravnost k meni. Ko se je zapodila mimo mojih nog,

sem videl, da gre za øarenko lepih roænatih odtenkov, ki je imela 60 cm, morda 65. Kljub preseneœenju sem uspel obdræati stik z ribo, toda ko se je bliskovito pomaknila v curek, je bilo vsega konec. V rokah sta mi ostala laks in pomeœkana umetna muha.

´Kako œudovit zakljuœek prekras- nega muharskega dne,´ sem si dejal, ko sem se kobacal iz reke. Niœ ne de, œe se je postrv snela. Æelim si le, da bi øe dolgo æivela in kdaj pa kdaj s prijemom osreœila øe katerega drugega ribiœa.

VtisiBogata Krka ponuja na zaœetku se-zone, pa tudi kasneje v toplejøih mesecih, neizmeren muharski nav-dih. V øtevilnih tolmunih se med podvodnimi travami skrivajo tolste temne postrvi, ki se ob veœerih dviga-jo po æuæelke h gladini, nad katero se pnejo dolge veje vitkih vrb. Z gobœki neæno prebadajo povrøino vode, ti-ste najveœje celo tako previdno, da kolobarje komajda opazimo.

Pri ocenjevanju se je Krka, jasno, zelo dobro izkazala: prisodili smo ji 34,5 toœke (od 42 mogoœih) in odliœno konœno oceno 5,075 zvezdice (od 6 mogoœih). V dobro smo øteli kako-vost vode, ribjo populacijo, pristop do vode in oceno upravljavca.

Zgodnja pomlad je muharjev œas in Krka, ta œudovita kraøka lepoti-ca, je prava reka za vstop v novo muharsko sezono v velikem slogu. Na zaœetku bo ob reki gotovo kar nekaj gneœe, zato priporoœamo, da lovite med tednom, vikendom pa se izognite ali jih prihranite za druge vodotoke. Dober prijem!

Besedilo in fotografije: Jure Uøeniœnik

613/2016 RIBIČ

dragulj iz Krke. Že res, da je majhna, toda samo poglejte, kako čudovite barve jo krasijo!

Takšnih in večjih šarenk je v zgornjem delu Krke zelo veliko. Revir je primeren tudi za otroke in muharje začetnike.

Bakrenka (angl. Brassie) z volframovo glavo je bila v bi-stri in počasni vodi zadetek v polno. Nanjo so prijemale manjše in srednje velike šarenke.

Izpeljanko zajčjega ušesa (angl. Hare's Ear) na obteženem trnku #12 in z volframovo glavo v kričeči zeleni barvi so manjše šarenke napadle vedno, ko je tonila proti dnu. Za katero hrano le so jo zamenjale?

Takšni domišljijski posnetki ličink v naravnih barvah so lahko uspešne postrvje muhe. Zvezane v različnih veliko-stih so primerne za vse letne čase in skoraj vse tipe vodo-tokov. Posnetek na fotografiji se je izkazal tudi na Krki.

S palico Greys specimen (3,66 m/ 1,25 lb) sem zapolnil vrzel, ki je na-

stala med mojimi palicami, ko sem predlani lovil krape na jezeru Pristava pri Mengøu in zlomil palico, ki sem jo do takrat uporabljal v ta namen. Ves œas sem iskal zamenjavo, ta palica pa je bila æe od samega zaœetka pri vrhu mojih æelja. Je vsestransko uporabna in pravzaprav namenjena bolj lahkim oblikam ribolova z obteæilnikom na dnu. Kljub temu sem si jo zamislil zgolj za ribolov krapov, linjev in podobnih rib

s pomoœjo plovca. Podobno æe imam, le da je nekoliko krajøa, uporabljam pa jo najveœ za ribolov vseh vrst rib s »fiksnim« plovcem na manjøih rekah, kot je recimo Gradaøœica, kjer zaradi zaraøœenosti breæin daljøe palice po-menijo zgolj oviro. Tudi globina vode skoraj nikjer ni globlja od dolæine pa-lice, ki znaøa 3,4 m. Dejansko lahko lovim enako dobro tako z manjøim obteæilnikom na dnu kot tudi s plovcem. Z njo sem zelo zadovoljen in verjetno je tudi to odloœilo pri mojem izboru. Nova

palica ima enajst obroœkov, vkljuœno z vrhnjim, in so malenkost veœji in moœnejøi kot pri »match« palicah, pa zato bolj podobni tistim pri t. i. »float« palicah. Veœji obroœki omogoœajo ne-primerno laæji ribolov s plovcem na globinah, veœjih od dolæine palice. Zato moramo uporabljati omejilnike globine ali »øtoparje«, ki so izdelani iz sukanca ali pa iz silikona in jih naveæemo ali navleœemo na glavni laks. S premika-njem po njem odrejamo globino, na kateri bomo lovili, ki pa je lahko tudi

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

62 RIBIČ 3/2016

Veter v liceČe ne bi nedavno postal lastnik nove ribiške palice, se tokrat najbrž sploh ne bi odpravil na ribolov. Napovedan je bil namreč precej močan veter in že zjutraj je krepko pihalo. Pa vseeno nisem mogel zdržati. Novo palico sem preprosto moral preizkusiti, pa četudi v vetru, ki »plovčkanju« ni posebno naklonjen, v tem letnem času pa je pomenil še dodatno

oviro zaradi nižjih temperatur zraka.

Ves čas ribolova mi je veter pihal naravnost v lice. Čeprav bi lahko lovil na drugem koncu jezera in se temu izognil, sem raje vztrajal. Pogosto se namreč dogaja, da krapi sledijo vetru.

ribolov in nekaj krmilnikov. Pravza-prav øe sam ne vem, zakaj – morda za vsak primer, œe bi se med œakanjem, da se plovec potopi, morda premislil in raje lovil z njimi. Vsaj pri meni je, kar zadeva pogostost prijemov, nesporno v prednosti krmilnik. Vendar pa sem si tokrat bolj æelel ujeti enega samega krapa s pomoœjo plovca kot deset s pomoœjo krmilnika.

Prednost krmilnikov pred plovcem je tudi, da z njimi lahko lovimo na veœjo daljavo. To ne pomeni, da so namenje-ni ribolovu zgolj na veœjih razdaljah od obale. Z njimi lahko lovimo tudi povsem blizu brega – naøega, pa tudi nasprotnega. Pri ribolovu s plovcem smo glede tega nekoliko omejeni; pred-vsem takrat, ko uporabljamo debelejøe lakse (kakrønega trenutno uporabljam jaz), meti ne bodo tako dolgi, kot œe bi uporabljali krmilnik, teæe kakih 50

gramov ali veœ. Seveda lahko tudi s plovci nosilnosti 10 ali 20 g dosegamo zavidljive razdalje, na katerih lovimo. Plovec ima tudi nekaj prednosti. Eden od njih je, da z njim lahko lovimo na razliœnih globinah, kar omogoœa, da »pretipamo« vodo od gladine pa vse do dna. To je velika prednost pri ribolovu, saj lahko najdemo ribo tudi takrat, ko se zadræuje nekje med dnom in gladino.

Sam sem za ta ribolov uporabil plo-vec lastne izdelave, nosilnosti 5,5 g, kar ob omenjenem priboru zadostuje za mete tja okoli 30 m. Povsem dovolj.

VabaZ njo si nisem posebno belil glave. Koruza (zea mays), æitar, z izvorom iz Mehike, je klasiœna vaba za ribolov krapa in drugih rib. Poleg tega, da je dobrega okusa, pride do izraza tudi zaradi svoje svetle obarvanosti – øe

najbolj takrat, ko je voda zelo bistra in œista, kar je po navadi ravno pozi-mi. Poznamo belo, rdeœo in rumeno koruzo. Slednja je, œe se omejim zgolj na ribolov, øe najbolj v uporabi. Zrno vsebuje økrob, beljakovine, maøœobe, vitamine itn. Kot vaba je zelo uspeøna in, kar ni povsem nepomembno, je tudi poceni in vedno na voljo. Kupimo jo lahko prav v vsaki æivilski trgovini, kjer je ponudba veœ kot pestra. Sam si izberem po navadi tisto, ki je naprodaj s popustom in tako dobim dobro vabo øe ceneje. Glede posameznega proizvajalca ne delam razlik, œeprav je verjetnost, da je kateri izdelek boljøi od drugega, tudi tu povsem mogoœa. Vloæena koruza ima sladkast okus, lahko pa tudi rahlo slanega. Œeprav ima æe v osnovi povsem zadovoljivo aromo, jo lahko øe dodatno aromatiziramo. Specializirane ribiøke trgovine nudijo koruzo razliœnih oku-

633/2016 RIBIČ

Moj plovec se je med valovi dobro izkazal, kar je bolj ali manj značilno za vse vaglerje. Morda bi bilo bolje, če bi ga zamenjal z daljšim, ki bi imel tanjšo anteno in bi bil tako vpliv vetra še manjši.

veliko veœja od dolæine palice. Skozi veœje obroœke lepøe zdrsnejo in se pri metu manj zatikajo, zato so meti gladki in tudi daljøi.

Palica ima teæo meta od 30 do 40 g (pri testni krivulji 1,25 lb proizvajalec navaja do 70 g) in je œisto spodobna tudi za daljøe mete s teæjimi plovci, obenem pa se brez teæav lahko spopada z veœjimi ribami. Tako je vsaj navedeno. S teæo 256 g ne pomeni veœje obremenitve, œetudi bi jo ves œas dræali v roki, kar pa je pri ribolovu krapov ali linjev malo verjetno. Seveda nisem mogel zdræati in sem æe takoj prvi dan nanjo pritrdil zanesljivo ribiøko kolesce Mitchell 300, spoøtljive starosti, z 0,22 mm debelim laksom in predvrvico 0,20 mm.

Zadnja leta na jezerih in ribnikih øe najraje lovim s pomoœjo ploøœatih metodiœnih krmilnikov. Ta tehnika se je v primerjavi z drugimi izkazala uspeønejøa, prijemov je veliko. Tudi tokrat sem imel s seboj palico za tak

Pred prepihom sem se zavaroval tako, da sem se zavil v ribiško jakno. Lažje predmete pa sem moral pospraviti in zavarovati, da jih ni odpihnilo v vodo.

Na krmljeno mesto sem najprej privabil majhne rdečeoke. Sladko koruzno zrno jim po-meni poslastico, kot tudi mnogim drugim ribam.

}

sov in barv; poznamo rdeœe obarvano koruzo z aromo jagode, ki krapom zelo tekne, in podobno. Poleg omenjenih posebej in dodatno obdelanih je na voljo tudi povsem obiœajna koruza naravne barve in arome, zrna pa so pri vseh v veœini cela in ne prirezana, tako kot je to pri navadni vloæeni koruzi. Posebno slednja je skupaj s tekoœino, v kateri je vloæena, izjemen dodatek praøkasti krmi. Œe se øe malo poigramo, lahko koruzno zrnje zmeljemo oz. sesekljamo v sekljalniku. Dobimo zdrizasto maso, ki v vodi naredi privlaœen oblak, lahko pa jo dodamo praøkasti krmi.

Glede na priljubljenost uporabe ko-ruznega zrna za vabo ni pravzaprav niœ œudnega, da so se proizvajalci ribiøkega pribora in vab, pred tem pa verjetno iznajdljivi ribiœi, domislili umetnega koruznega zrna. Gumijasti ali plastiœni

posnetki so vsaj tako uspeøni pri ribo-lovu krapov kot naravni, vœasih pa øe bolj. Tudi med njimi lahko izbiramo razliœne barve, velikosti in okuse zrn, poleg tega so lahko plavajoœi ali toneœi. Kakor nam je ljubøe. Posebno dobro se izkaæejo kot samostojna vaba na lasku ali kot vidni dodatek bojliju.

Naravno koruzno zrno se na lasku razmeroma dobro dræi in po navadi ne odpade æe pri prvem metu v vodo. Tukaj seveda govorimo o mladi vloæeni koruzi. Njena zdræljivost na lasku se ne more primerjati z zdræljivostjo sta-re kuhane koruze, ki prenese veliko veœ. Daleœ najveœ (œe jo odmislimo kot dodatek krmnim meøanicam za krm- ljenje krapov – spod mixom) sladka zrna vloæene koruze uporabljamo pri ribo-lovu s plovcem, nataknemo pa jih kar neposredno na trnek.

Ploœevinka vloæene koruze (ali dve, œe sta manjøi) bo pozimi povsem dovolj za vzbujanje pozornosti in teka pri krapih. Koruzno zrno je pri njih dobro zapisano, med drugim zato, ker so krapi v naøih ribnikih veœinoma vloæeni in so bili v œasu vzreje krmljeni tudi s koruzo. Ta sama po sebi nima velike hranilne vrednosti, je pa treba priznati, da je dobrega okusa. Nekoœ sem nekje prebral, kako je koruza sploh postala vaba. Neki ribiœ je s seboj na ribolov odnesel ploœevinko koruze za lastno prehrano. Domislil se je, da bi nekaj zrn ponudil øe krapom, drugo pa je, kot radi reœemo, zgodovina.

RibolovNa ribolovno mesto sem potem, ko sem natanœno izmeril globino in temu primerno nastavil plovec, s fraœo izstrelil

ČUDOVITI RIBIŠKI DNEVI

64 RIBIČ 3/2016

Naravno koruzno zrno lahko na trnek postavimo tako, da konica trnka gleda ven, ali pa na način, da ostane skrita. Umetno koruzno zrno lahko uporabljamo kot samostojno vabo na lasku ali pa skupaj z bojlijem, kot kaže fotografija.

Ta lepi luskinar mi je dobro upognil palico. Na moje veliko zadovoljstvo se zlepa ni pustil zajeti v podmetalko. Ogrel mi je od vetra malo ohlajeno kri – še posebno, ko je zavil med nosilne kole pomola. K sreči se ni uspel zaplesti okoli njih in je malo kasneje takole poziral pred fotografskim aparatom.

Naravno koruzno zrno in še posebno vložena sladka koru-za spadata med klasične vabe za ribolov krapov, linjev in mnogih drugih rib. Z leti uporabe koruza še vedno spada med najuspešnejše vabe.

nekaj koruznih zrn in jim kar z roko dodal øe nekaj kepic praøkaste krme, velikosti æogice za golf. Plovec se je v vetru in k sreœi ne prevelikih valovih kljub kratkim 16 cm »dobro dræal«. Bolje bi sicer bilo le, œe bi bil daljøi, dolg recimo kakih 30 cm. Daljøi bi bil glede na globino (nekaj manj kot 4 m) øe manj pod vplivom vetra.

Æe po nekaj minutah se je plovec ma-lenkost dvignil in zaœel komaj zaznavno potovati vstran. Pazljivo sem zategnil in nekaj øibkih trzajev na drugi strani je pomenilo zapeto ribo. No, bolje reœeno ribico. Ljubka rdeœeokica je bila takoj po fotografiranju spet nazaj pri svoji jati, zrno koruze na trnku pa tudi. Sam pri sebi sem se veselil, saj vemo, da kjer

ter se ponovno posvetil œakanju, da bi plovec potonil.

Veter, ki mi je ves œas pihal naravnost v lice, se je medtem samo øe stopnjeval. Laæje stvari sem raje pospravil in zava-roval, da jih ne bi odpihnilo s pomola v vodo, sebe pa sem øe bolj zavil v ribiøko jakno. Sreœa je bila, da ni pihal severnik in zaenkrat øe nisem huje zmrzoval.

Izpod roba kapuce sem obœasno opa-zoval dogajanje v okolici. Poleg mene sta s travnika levo od pomola skakalnice lovila dva ribiœa in œe sem pravilno vi-del, je imel eden od njiju na palici ribo. Zdelo se mi je, da je bil krap. To je bilo tudi zame dobro znamenje, zato sem se øe bolj posvetil plovcu. Ribolov z njim je tudi zato precej naporen, ker ga moramo

ko se je 4 do 5 kg teæak luskinar zaga-njal v globino, delal obrate ter vse tiste vragolije in trike, ki so jih sposobni narediti zapeti krapi. Ribe nisem silil nikamor, a ji tudi popuøœal nisem po nepotrebnem. Na tamkajønjem mestu ni posebnih ovir, nekoliko so me skr-beli le nosilni koli v vodi, na katerih stoji pomol. Enkrat je krapu celo uspel pobeg mimo podmetalke pod pomol, a se k sreœi ni uspel oviti okoli kola in œez nekaj trenutkov se je le znaøel v mreæi. Glede borbenosti tamkajønji krapi pozi-mi prav niœ ne zaostajajo za tisto, ki jo kaæejo, ko jih ulovimo v drugih letnih œasih, kar je verjetno razumljivo. Trnek, zapet v usta, in neznana sila, ki te vleœe v smer, kamor ne æeliø, kar dobro ogreje

653/2016 RIBIČ

Ribolov krapa s pomočjo plovca spada med klasične obli-ke ribolova. Je zelo privlačen, a v zadnjem času bolj za sladokusce. S seboj je dobro imeti pestro paleto različ-nih plovcev, da se lahko sproti prilagajamo okoliščinam. Posebno so plovci nenadomestljivi takrat, ko želimo ribe loviti nekje med dnom in vodno gladino.

metna koruza je povsem dostojna zamenjava prave. Trg jih ponuja v različnih velikostih, barvah in tudi v različnih okusih. Sam najraje uporabljam čim bolj podobne narav-nim. Na izbiro imamo plavajoča in toneča umetna zrna. Nekaj jih je vedno dobro imeti s seboj, saj nikoli ne vemo, kdaj nam pridejo prav.

Ribiška palica Greys specimen txl (3,66cm/1.25lb) se je kot zamenjava za predlani zlomljeno palico odlično izkazala. Večji obročki omogočajo, da pri ribolovu na globinah, večjih kot je dolžina palice, omejilnik globine (štopar) lažje prehaja skoznje ter manj vplivajo na kako-vost meta in njegovo daljavo.

so majhne ribe, so ali pa bodo kmalu tudi veœje. Sledil je nepriœakovano dolg premor do naslednjega prijema. Povsem mogoœe je bilo, da jata rdeœeok le ni bila øtevilna, saj so ribice oœitno imele precej dela s mnoæico koruznih zrnc in drobnimi delci praøkaste krme na dnu jezera, preden je ena izmed njih znova prijela tistega s trnkom in zraven po-topila øe moj plovec. Povsem drugaœe je takrat, ko na prizoriøœe priplava jata nekajkilogramskih krapov, ki pospra-vijo øe precej veœjo koliœino krme, kot bi mignil. Krapov sem si bolj æelel kot sicer lepih rdeœeok, kajti palica bo svoje lastnosti najbolje pokazala le takrat, ko bo na drugem koncu obvisel kateri izmed njih. Zato sem øe malo dokrmil

imeti ves œas na oœeh. Potrebni sta stalna zbranost in pozornost, œe æelimo imeti pravo podobo dogajanja okoli vabe. Œe spregledamo en sam majhen premik plovca, lahko reœemo, da ne vemo veœ povsem toœno, kaj se dogaja. Je pa tudi res, da se resni prijemi jasno pokaæejo in ko gre za krapa, najveœkrat ni nobenega dvoma. Kako se bo sam prijem razvil, je pa med drugim odvisno tudi od vabe, ki jo uporabljamo.

Sam naslednjega prijema nisem spregledal, œeprav sem imel oœi tudi drugje. Plovec se je stresel, potem pa naglo izginil pod gladino. Zategnil sem v polno in kmalu je zapela zavora na »tristotici«, palica pa se je lepo ukrivila. Pravo veselje jo je bilo gledati, medtem

ohlajeno kri. Tudi mojo, ki jo je veter hladil poœasi, a vztrajno.

Z ribolovom sem potem øe nekaj œasa nadaljeval, prijema pa nisem imel nobenega veœ. Na omenjenem jeze-ru sem lovil æe veliko bolje, pa tudi precej slabøe; bil sem tudi popolnoma brez prijema. Tokrat sem bil povsem upraviœeno dobre volje in zadovoljen. Predvsem z dejstvom, da sem ujel ciljno ribo in ob tem krstil øe palico; pokazala se je kot dober izbor za delo, ki sem ji ga namenil. To je predvsem lov linja, pa tudi krapa na star naœin s plovcem. Komaj œakam toplejøe dni, ko bo prava sezona za ribolov omenjenih rib.

Posebno pa sem bil zadovoljen sam s seboj, ker sem kljub slabi vremenski napovedi zapustil varno zavetje doma in zasedel svoje ribolovno mesto ob jezeru, izpostavljen moœnemu vetru, ki mi je ves œas pihal naravnost v lice. Sreœa spremlja hrabre!

Lenart Leviœar Bahtijarilenart.bahtijari@t-2.net

Ko smo se pred tedni sreœali v ljubljan-ski restavraciji, da bi z njima opravili

intervju, sta bila sogovornika, kajpada, preøerne volje. Besedo je takoj prevzel Bojan Cestar, kapetan ekipe Barracuda. »Ekipa je dobila ime po poimenovanju mojega œolna, s katerim lovim na mor-ju æe dobrih pet let. Z ribolovom sem sicer priœel na Ljubljanici pred veœ kot

se usmeril na tunolov. Sprva sem bil mnenja, da je le za velike œolne, vendar temu sploh ni tako.«

Goran Hribar, œlan ekipe, je na vpraøanje, kako je zaœel z ribolovom, dejal, da pred tekmovanjem v resnici øe ni zares lovil. »Prvi ribolov je zame priøel kot strela z jasnega. Bojan me je povabil, ker je potreboval pomoœnika.

nji posamezni tekmi sva nato zasedla tretje mesto. Imela sva dobro izdelano strategijo in teorijo privabljanja rib. Bila sva zelo dobro uigrana tudi pri samem snemanju ribolova. To je po mojem mnenju najpomembnejøi del tekme, ko moraø vsako ribo posneti z video kamero, sicer sodniki ne vedo, da si ribo zares ujel ti. Veœinoma lovimo

MORSKI RIBOLOV

66 RIBIČ 3/2016

MORSKI USPEHI SLOVENSKIH SLAdKOVOdNIH RIBIČEV

Ko zapoje ribiško kolesce, se v človeku nekaj premakne

Prijatelja Bojan Cestar in Goran Hribar sestavljata ekipo Barracuda, ki je lani osvojila odlično šesto mesto na drugem hrvaškem državnem prvenstvu v morskem ribolovu. Kljub razmeroma skromnim izkušnjam, Goran je na takšni tekmi lovil celo prvič v življenju, sta se z borbenostjo postavila ob bok najboljšim ekipam iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije in Skandinavije. Pogovarjali

smo se z obema ribičema, ki sta razkrila tudi nekatere podrobnosti o tehniki ribolova in opremi, ki jo uporabljata.

Tekmovanja so naporna, ulovljene ribe pa velike. Poleg tun sta ujela tudi albakorja, igla-na, igluna in morske pse.

tridesetimi leti. Najprej sem beliœaril, nato tudi vijaœil in muharil, slednje mi je øe zdaj najljubøe. Zaœetki mojega morskega ribolova pa segajo pribliæno sedem let nazaj, ko sem v kampu na hrvaøki obali lovil orade in druge manjøe ribe. Tam sem imel soseda, ki je bil tudi ribiœ. Lovil je s œolna in vsak dan je nesel mimo moje prikolice kakønega lepega zobatca. Nekaj œasa sem opazoval nje-govo poœetje, nato pa sem ga vpraøal, œe bi mi povedal, kako lovi. Ker ni æelel razkriti skrivnosti, sem naslednje leto poskusil kar sam. Kupil sem trimetrski gumenjak, manjøi motor in izziv se je priœel. Najprej ni bilo niœ, nato sem zaœel loviti z iglico in lignji, zobatci so se odzivali. Nekaj let sem jih lovil precej uspeøno, danes pa le øe redko, saj sem

Prviœ se je prijavljal z lastno ekipo in si je paœ moral izbrati nekoga. Zade-va me je zanimala, zato sem se mu pridruæil. Spomnim se, da je bilo prvi dan zelo dolgoœasno, niœ se ni dogajalo, bila sva brez ribe. Sam pri sebi sem se spraøeval, kaj mi je bilo tega treba. No, naslednji dan je bilo drugaœe, ujela sva ribo. Najlepøi trenutek dneva je bil, ko je prijela. Ko zapoje ribiøko kolesce, se v œloveku nekaj premakne. Zdi se mi, da me je to zaznamovalo za zmeraj. Od tistega trenutka naprej se z veseljem vraœam na ribolov.«

Goran Hribar je pojasnil, da sta z Bo-janom Cestarjem zaœela loviti v Omiølju. »Tam sem prviœ na tekmovanju lovil tuno. Na zaœetku sva bila nerodna, nato sva dobila nekaj izkuøenj. Na zad-

po naœelu ujemi in izpusti, zato so po-snetki kljuœni za rezultat in uvrstitev. Na posnetku se mora videti, da loviva midva, da loviva na toœno tisti dan in na vnaprej doloœeni lokaciji. Pri tem je v pomoœ posebna zastavica s podatki. Posneti je treba tudi palico, s katero je bila riba ujeta. Imamo posebej oznaœene øtiri ribiøke palice, ki morajo biti vnaprej prijavljene. Vsi ti ukrepi so zato, da ne bi prihajalo do goljufanja in zlorab. Æal se je æe zgodilo, da so z isto palico isto ribo ujeli veœkrat.

V ekipi sva sama, kar seveda ni naj-bolje. Veœina tekmecev ima tri ali øtiri œlane, saj si tako laæje razporedijo delo. Pri naju je malo drugaœe, sam se najveœ ukvarjam s privabljanjem rib, skrbim za vabo in tako dalje. Ob prijemu je vœasih

Ekipa Barracuda je imela od vseh ekip najmanjši čoln, a je zasedla odlično šesto mesto. Hrva-ški tekmeci so ekipo poimenovali kar Majhen čoln, veliko srce!

malo paniœno, saj imava veliko dela. Ribo je treba posneti, kar je moja naloga, Bojan jo utruja. Medtem prevzamem øe vlogo pomoœnika. Pred izpuøœanjem moram ribo dvigniti na œoln in vse skupaj posneti. Dela je veliko in tekme so zares pestre. Najbolj uæivam, kadar ne tekmujem, saj ni pritiska zaradi uvr-stitve pa tudi snemanje ni potrebno.

V zadnji sezoni sva bila z Bojanom æe zelo uteœena in nama gre precej bolje. Menim, da sva napredovala tudi na teoretiœnem podroœju. Naøtudirala sva ribolovne tehnike in metode privablja-nja rib. Slednje poœneva s sardelami, v enem dnevu jih porabiva od 30 do 50 kg (v æargonu to imenujemo brumanje). Del sardel zreæem na koøœke razliœnih

velikosti, del pa pustim cele. V vodo meœem meøanico celih rib in kosov. Za vabo pa uporabljamo sardele ali skuøe, pomembno je le, da so cele. Vaba stane okoli 50 EUR na dan. V prednosti sva, ker imava manjøi œoln, tako da porabiva le okoli 25 do 30 EUR goriva dnevno. Kotizacija za tekmovanje stane 500 EUR, potrebno je kupiti tudi dovolilnice za øportni ribolov tune (ena dovolilnica na œoln). Poleg tega dokupiva øe posebno dovoljenje za ulov trofejne ribe, ki mora imeti 100 kg ali veœ, œe jo æeliva upleni-ti … Celoten øport nikakor ni poceni!

Posamezno tekmovanje traja tri dni, vendar pridejo ekipe na podroœje æe dan ali dva prej, da se navadijo na pogoje in spoznajo z ribolovnim obmoœjem. Prav lahko se zgodi, da na doloœenem terenu nimaø izkuøenj in ne veø, kje se riba zadræuje. Za ribiœe, ki nismo domaœini, je to seveda slabost, zato je dobro, da opravimo trening.

Kot zanimivost naj povem, da na tekmovanjih organizatorji zveœer pri-pravijo skupno sreœanje, kjer stehtajo ulovljene ribe, œlani ekip pa se med seboj spoznavajo in druæijo. Na tekmi je navadno 20 do 30 ekip, bilo jih je tudi æe veœ. Veliko ljudi z istimi interesi pa je zanimivo za mreæenje in pridobivanje novih informacij glede ribolova.«

Oprema»V ekipi Barracuda z Goranom uporab- ljava moj gumenjak, ki je dolg 5,3 m in ima 115-konjski motor. Na letoønjih tekmah je bila Barracuda najmanjøi œoln, kar pa naju ni oviralo. Hrvaøke ekipe so ga celo poimenovale s simpatiœnim sloganom – Majhen œoln, veliko srce. Udeleæila sva se petih tekem, ki so bile v Poreœu, Omiølju, Murterju, na Jezerih in v Portoroæu.«

Na vpraøanje, kakøno opremo upo-rabljata, je Bojan Cestar odgovoril: »Najveœkrat loviva s tremi ali øtirimi palicami, na katerih je riba, s katero smo nakrmili ribolovno mesto (sardela, skuøa). Palice so razliœne, najpogosteje loviva s 50 lb opremo, lahko tudi s teæjo. Kolesca so navadna in multi. Omenim naj, da tekmujemo z rjaveœimi in ukrivljenimi (angl. circle) trnki, da tuna ne poære pregloboko. Dobro je, œe lovimo na obmoœju privabljanja, v t. i. sledi. Tuna zelo dobro zaznava arome, celo do 3 ali 4 milje daleœ, in jim sledi. Globina ribolova je odvisna od terena, vabe so lahko postavljene plitko ali pa tudi precej globoko. Lovimo jih lahko

tudi na povrøini s tehniko potezanja posebnih umetnih vab, t. i. popperjev. Te vabe so navadno dolge od 15 do 20 cm. Tuna jih napade na povrøini, ko lovimo s takønimi vabami, pa uporabljamo navadno vijaœnico.«

Dodal je øe, da na tekmah velja-jo posebna pravila. »Œoln mora biti opremljen z razliœnimi pripomoœki, med drugim mora imeti VHS-postajo, preko nje moraø prijaviti vsak prijem in spuøœanje ribe. Riba, ki øteje za toœke, mora biti dolga najmanj 120 cm. Javiti moraø tudi koordinate uplena, ki so zelo pomembne. Pred tekmovanjem ti doloœijo obmoœje, kjer smeø loviti. Ribo lahko upleniø, vendar le, œe dnevna kvota øe ni izpolnjena in œe je riba teæja od 50 kg. Kasneje jo predaø sodnikom in v pristaniøœu jo stehtajo. Œe je res teæja od 50 kg, dobi ekipa 245 toœk. Œe so se ribiœi zmotili in je riba laæja, ekipi odbijejo 245 toœk. Œe ima riba veœ kot 50 kg in je uplenjena, pa ekipa prejme 7 toœk po kilogramu.«

Ribolovni dan»Ribolovni dan je, z dvema besedama, zelo naporen,« je poudaril Goran Hribar. »Z Bojanom vstaneva zelo zgodaj, nato ob sedmih zjutraj prevzameva ribe, ki jih bova uporabila za vabo. Organizator mora priskrbeti dovolj vab za vse tek-movalce. Na voljo je vedno od 500 do 1000 kg rib na dan, vendar si moraø sam izboriti najboljøo robo. Zjutraj opravimo tudi nekatere obveznosti. Najprej se ja-viva sodnikom, da preverijo palice in da dobiva nove kartonœke za ribolovni dan, kamor vpisujeva svoj ulov. Sledi skupin-ski zaœetek, ki je ob 8.00 ali 8.15, odvisno od tega, koliko je oddaljeno ribolovno obmoœje. Med 45 minutami in eno uro je voænje do ribolovnega obmoœja, nato ob 9.00 sledi uradni zaœetek tekmovanja. Takrat vræeva trnke in vabe v morje. Nato ves dan loviva, vmes malo po-malicava. Tekma traja do 17.00, tisti, ki tekmujejo za dræavno prvenstvo, konœajo eno uro prej.«

Za odliœne rezultate Bojanu Cestarju in Goranu Hribarju œestitamo in jima æelimo øe veliko ribiøkih uspehov. Pravita, da je ribolov na morju lepa (in adrenalina polna) popestritev, kar jima povsem verjamemo. »Slovenci smo bili vedno dobri. Morda bova s svojim uspehom prepriœala øe koga, da se bo preizkusil v morskem ribolovu ali celo na tekmi,« je øe dodal Bojan Cestar.

Jure Uøeniœnik

673/2016 RIBIČ

Pri ribolovu uporabljajo trnke iz rjavnega materiala, da jih ribe po izpuščanju lažje izločijo.

Goran Hribar in Bojan Cestar, prijatelja in člana ekipe Bar-racuda, pri poziranju z uplenjenima tunama.

Na drugem Dræavnem prvenstvu Hrvaøke v morskem ribolovu je ekipa

Barracuda, ki jo poleg Bojana Cestarja in Goran Hribarja sestavljajo øe Tomi Jukiå, Denis Palœiœ, Jan Palœiœ in Uroø Berdon, zasedla odliœno øesto mesto. Konkurenca je bila moœna, sestavljalo jo je kar 54 ekip iz Slovenije, Hrvaøke, Italije,

Avstrije, Nemœije, Nizozemske, Øvedske, Norveøke in Danske. Uspeøna ribiœa sta se udeleæila petih tekem, za uvrstitev pa sta øteli dve, ki sta ju morala prijaviti vnaprej. Na vsaki tekmi sta zabeleæila lepe ulove in bila vedno v borbi za najviøja mesta. Najveœja tuna, ki sta jo ujela v Poreœu, je tehtala 120 kg.

Bliæal se je konec leta in hkrati tudi zaprtje ribo-

lovnega revirja Blejsko je-zero. A to ni motilo nikogar – tudi temperature, ki so se ravno v tistih dneh po dokaj toplem obdobju spustile pod niœlo. Mentorji so z domi-selno idejo organizirali øe zadnji skupni ribolov, tokrat na øœuko.

Bilo je v nedeljo, 27. de-cembra, med 10. in 13. uro na obmoœju med Grajskim kopaliøœem in Hotelom Top-

lice. Datumski boæiœ je bil æe mimo, vendar pa se je za veœjo motivacijo mladih ribiœev in boljøi ulov pokazal tudi Boæiœek – øe eden, ki se øe ni vrnil v svojo domo-vino, in to œisto pravi, ki je za povrh znal øe loviti ribe. Poskrbel je, da je ribolov kar naenkrat postal privlaœnost za mimoidoœe. Skupna fotogra-firanja, vpraøanja, pogovori mimoidoœih, vse to je bil øe dodaten œar ribolova.

Ne glede na to, da je men-

torjem pomagal Boæiœek, je bil po treh urah ribolova znan re-zultat, ki je bil sicer izenaœen, vendar je po dodatnih merilih zmagal mladi œlan Andraæ Œerni s øœuko, dolgo 80 cm, pred mentorjem Duøanom Dolinarjem s øœuko, dolgo 50 cm. Obe sta seveda vese-lo zaplavali nazaj v Blejsko jezero.

Iz dosedanje prakse se je pokazalo, da so taka in po-dobna sreœanja kljuœ do mo-

tivacije mladih, predvsem pa za njihov obstoj v ribiøtvu. V preteklosti se je dogajalo, da smo precej mladih izgubili æe po enem letu, saj je zanimanje za ribolov izginilo prav zato, ker je bilo premalo aktivno-sti, øe posebno, œe nihœe od starøev ali sorodnikov ni bil ribiœ.

Navsezadnje naøa prihod- nost temelji predvsem na delu z mladimi.

Duøan Dolinar

IZ RIBIŠKIH DRUŽIN

68 RIBIČ 3/2016

Ribolov ščuke z BožičkomDa delo z mladinsko sekcijo res ne počiva, dokazuje RD Bled, ki iz leta v leto pridobiva več mladih članov. Za to so zaslužni predvsem mentorji, ki na vse mogoče načine delajo z mladimi. Včasih je dovolj samo kakšna nova ideja in že je zadeva zanimiva, za nekatere privlačna. In tako je bilo tudi tokrat.

Skupna fotografija udeležencev ribolova na ščuko

BLED

l RIBIČI PIŠEJO

Profesorica iz Mure

Ščuka je merila spoštljivih 79 cm, tehtala pa natanko 3,5 kg.

Pozimi smo predvsem krapar-ji rahlo na trnih; vsi vemo,

kako je, ko bi tako radi øli lovit, pa ne moremo zaradi ledu na vodi. Zato nama je s prijate-ljem Lukom ostala samo øe ena moænost: ribolov na veliœastni reki Muri. V preteklosti sva na njej prelisiœila kar nekaj mren, pudusti in klenov, tokrat pa sva se zapeljala malo viøe proti avstrijski meji, saj sva vedela, da imava tam veœ moænosti za uspeh, øe posebno v hladnem delu leta, ko ribiœi iøœemo pred-vsem globino vode.

Teden prej sva odkrila iz-jemno lep prostor s primerno globino ter umirjenim tokom. Æe takrat sva poskusila sreœo, vendar brez uspeha. Ker sva æe po naravi bolj trmasta ribiœa, sva na isto ribolovno mesto odøla øe enkrat, naslednjo ne-deljo, 24. januarja 2016. Odloœil sem se za ribolovno tehniko

vijaœenja, Luka pa je poskusil sreœo s plovcem. Po veœurnem metanju silikonske vabe sem bil æe rahlo utrujen, a mi je dodatno motivacijo vlila velika œrna senca, ki se je zapodila za silikonsko ribico, ampak je ni zgrabila, ker sem jo skoraj æe izvlekel iz vode. Sprva sem mislil, da se mi le dozdeva, zato tega kolegu nisem niti omenjal, ker mi tako in tako ne bi verjel. Sledila sta øe dva meta, v tretje pa je ølo zares. Baaamm! Moœan prijem, hitro spreminjanje smeri, glasno pet- je kolesca ter moœno tresenje palice je pomenilo le eno: da gre za velikega plenilca. Poln adrenalina sem zakriœal: »Riba, riba!« Kolega je takoj odloæil palico in pritekel do mene, a kaj, ko sva oba vedela, da sva v jutranji naglici pozabila podmetalko. Po nekajminut- nem utrujanju mi je uspelo

ribo spraviti do roba in takrat sva zagledala, da da sem ujel veliko øœuko. Ker, kot æe zapi-sano, podmetalke nisva imela, kolegu ni preostalo drugega, kot da ribo z golimi rokami spravi na suho. Kljub velikim zobem ter moœnemu hlasta-nju za zrakom mu je uspelo. Bravoo! Ko je bila na suhem, sva si podala roke in z velikim

nasmeøkom na obrazu zaœela z merjenjem in tehtanjem, øe prej pa s fotografiranjem. Øœuka je merila spoøtljivih 79 cm, tehtala pa je natanko 3,5 kg. Vsekakor øœuka v pravem pomenu bese-de. Toliko sreœnejøa pa sva bila zaradi dejstva, da sem jo ujel na reki Muri, kamor se bova zagotovo øe veœkrat vrnila.

Aleø Mir

RD Bistrica Domæale (RD BD) je v soboto, 30. januarja 2016, organi-

zirala svoje prvo sreœanje sulœarjev z uradnim nazivom Prvi skupni ri-bolov sulca izpod Kamniøkih planin. Druæina trenutno øteje 360 œlanov, od tega je 44 mladih, kar je sedem veœ kot lani.

Zadnjo januarsko soboto je na bre-gove Kamniøke Bistrice (levi pritok reke Save) priølo preizkusit sreœo dvajset zagretih sulœarjev. Bilo bi jih øe veœ, œe organizator ne bi omejil øtevila sodelujoœih. Poglaviten razlog temu je razmeroma kratek revir. Œe bi bilo ribiœev veœ, bi bila gneœa, s tem pa bi ribolov izgubil na kakovosti.

Zbrali so se ob 7. uri zjutraj pred ribiøkim domom RD BD, ki leæi sko-rajda v srediøœu Domæal. Najprej so se okrepœali s kavo ali œajem, potem pa krenili proti bliænji Kamniøki Bistrici.

Nekaj malega o sulcih in sulčarjihDa je sulec nesporen kralj naøih voda donavskega poreœja, se bo verjet- no strinjala velika veœina ribiœev, ki se ga vsako sezono z velikimi priœakovanji odpravlja lovit. V tem œasu sulœarji precej obiskujejo reke, se ne ustraøijo ne mraza ne pada-vin in ne kilometrov, prehojenih po reœnem bregu, tisoœih metov v prazno, izgub øtevilnih dragocenih umetnih vab, zapetih na podvodnih skalah in drugih ovirah, okoli katerih se sulec rad smuka v iskanju plena ali pa tam zgolj poœiva. In vse to za en sam magiœni trenutek, ko se vaba naenkrat zaustavi, palica upogne, ribiœ pa ugotovi, da tokrat le ni zapel za skalo in je na drugem koncu pravi pravcati sulec – prav ta, ki ga lovi æe nekaj let.

Roko na srce, ravno v slabih vremenskih razmerah so ujeli æe marsikaterega kapitalnega sulca. Zdi se, da takrat øe posebno oæivi

in postane manj previden. Porast vodostaja, rahla zakalitev vode in temni oblaœni dnevi s padavinami (øe najbolje sneænimi) so po besedah poznavalcev tisti dejavniki, ob kate-rih si lahko obetamo uspeh. Seveda je potrebna tudi sreœa. Œe se nas dræi, ga bomo ujeli tudi na najbolj sonœen dan, v najbolj plitvi in bistri vodi. Do-kaz za to je 90 cm dolg sulec, ki ga je teden pozneje na sonœno soboto ujel œlan RD Bistrica Domæale Matic Kra-banja (na www.rd-bistrica-domæale.si si lahko ogledate fotografije tega sulca in øe nekaterih drugih, pa tudi sulcev, ujetih na druæenju).

Sulec spada, kot se za kralje spo-dobi, med ogroæene vrste. Predvsem ga ogroæajo slaba kakovost vode in pomanjkanje primernih drstiøœ,

neprimerne pregrade hidroelektrarn in podobno. Tudi krivolov. Zato ga ribiœi intenzivno gojimo in vlagamo ter tako vzdræujemo razmeroma za-dovoljiv staleæ.

Je predvsem noœni plenilec in najveœ uspeha pri lovu imajo verjet- no tisti ribiœi, ki jim ni teæko zjutraj zgodaj vstati in zaœeti z ribolovom æe v jutranji poltemi ter se ponovno podati na ribolov øe pozno popoldan, da doœakajo mrak na obetavnem mestu, kjer øe z nekaj meti pred zakljuœkom ribolovnega dne pre-izkusijo sreœo. Najbolj zagrizeni ga lovijo kar ves dan.

Ne gre se torej œuditi, da ribolov sulca spada med najprivlaœnejøe in najbolj dinamiœne oblike ribolova. Da ne gre za povsem obiœajno vijaœenje,

693/2016 RIBIČ

Kamniška Bistrica je bila tokrat precej nizka in čista. Sulčarjem nenaklonjene razmere, bi rekli mnogi. Zato pa je bilo lepo pogledati prelive in tolmune, kjer se skriva marsikateri kapitalec, pa tudi ob višji in kalni vodi nevidne skale in druge ovire, ki jih ribiči pogosto okrasimo z našimi vabami.

Prvo srečanjeSrečanja ljubiteljev lova na sulca so razmeroma pogosta med oktobrom in februarjem. Nekatere ribiške družine, katerih vodotoke poseljuje, jih redno organizirajo že dolgo vrsto let, tako da so mnoga postala tradicionalna in označena na koledarju mnogih sulčarjev, ki se jih redno udeležujejo. Nekatere ribiške družine pa s tem iz takšnih ali drugačnih razlogov

šele začenjajo, a z dobrimi obeti za prihodnost.

}

EN DAN Z RIBIČI

od nogometnega stadiona v dolæini kakega kilometra. Vmes sem sreœal nekaj sulœarjev, ki so lovili z brega ali pa so se za boljøi met podali kar v vodo. Veœjega ulova ni imel øe nobe-den od njih, nekaj manjøih sulcev pa je æe okusilo ostre trnke. Vsi so bili kljub temu veseli in dobre volje, pa tudi optimizma (znaœilnosti veœine ribiœev) jim ni manjkalo, saj je bilo do kosila øe nekaj ur in v oblaœnem, meglenem dnevu, kakrøen je bil, je

EN DAN Z RIBIČI

70 RIBIČ 3/2016

Nekdanji gospodar za tekoče vode Rd Bd Rajko Kalan je dejal, da so se sulci, ki so jih zadnja leta tudi vlagali, lepo prijeli. Pri tem je ključno vlogo odigralo zaprtje prašičje farme v Ihanu. »Že prvi dan letošnje sulčarske sezone je naš član ujel kar sedem sulcev različnih dolžin. Najdaljši, ujet v letošnji sezoni, je do tega trenutka 115 cm dolg su-lec. Tudi drst podusti in drugih belih rib je zaradi zaprtja farme zdaj bolj množična.«

Bojan Fister, član družine, rad priskoči na pomoč pri iz-vedbi dogodkov, ki jih organizira družina, kot ribič pa v glavnem lovi krape. Predvsem tiste v jezeru Pristava pri Mengšu ima še posebej »pogruntane«, o čemer priča tudi 16,9 kg težak luskinar, katerega fotografijo boste slej ko prej našli med kapitalnimi ulovi na predzadnji strani Ribiča.

Peterica sulčarjev – (z leve) Jože Zajc, Marjan Prijatelj, Matej Zalokar, Jure Pogačar in Roman Učakar, pri kratkem odmoru na bregu Kamniške Bistrice. Kljub nekoliko težjim razmeram za ribolov so bili vsi dobre volje in optimistični, Matej in Roman sta celo uspela ujeti vsak svojega, žal podmerskega sulca.

Kuhar in ribič Jernej Ajger je za vse udeležence sulčelova pripravil okusen golaž. Sam lovi največ krape, občasno pa s tehniko match še druge ribe. Ima tudi muharski pri-bor od starega očeta, ki ga namerava kmalu preizkusiti. Lipani, pozor!

priœa tudi dejstvo, da je priporoœljiv ribolov v paru. Pravzaprav je v veœini RD, ki imajo v svojih vodah sulca, to kar zapovedano s posebnim pravilni-kom za lov sulca. Zapoved velja tudi za skupne ribolove, ki so, kot smo æe zapisali, zelo priljubljena oblika druæenja in po navadi privabijo veœ udeleæencev.

Ob rekiIz zavetja ribiøkega doma sem se po krajøem pogovoru s tajnikom RD BD Tomaæem Lavriœem øe sam odpravil do reke. Œe odmislim krajøi ribolov v minulem letu, øe nikoli nisem lovil na njej. Tudi tokrat nisem priøel zale-zovat sulcev, vsaj s palico ne. Voda je bila nizka in dokaj bistra. Zame kot opazovalca je bilo zanimivo, saj sem lahko videl in fotografiral nekaj zelo obetavnih mest, spoznanja pa mi bodo lahko koristila, ko bodo razmere na vodi drugaœne. Morda prihodnje leto na sreœanju øtevilka 2? Ogledal sem si predel dolvodno

»Sulci pri nas dobro uspevajo«

bilo mogoœe øe marsikaj. Pri ribah, kot smo æe omenili, nikoli ne veø prav za gotovo, kdaj bodo pri vo-lji za akcijo in sulci so øe posebno muhasti.

Ribiœi so po veœini uporablja-li klasiœne vabe za ribolov sulca – voblerje razliœnih oblik in barv, silikonske ribice, umetne piøkurnike v paritvenem spletu (cof) in seveda spuævaste posnetke kapljev. Na-ravni kaplji so bili pred mnogimi leti, ko je bila njihova uporaba øe dovoljena, naravnost ubijalski za sulce in postrvi. Uspeønost njihovih posnetkov skorajda niœ ne zaostaja, œe le ribiœ pravilno vodi vabo in posnema gibanje pravega kaplja, ki se giba po dnu in tam je treba voditi tudi vabo. Zato so velikokrat ærtev skal in drugih ovir, za katere se zapenjajo in za ribiœe nemalo-

713/2016 RIBIČ

Spužvasti posnetek kaplja sodi med tiste vabe, ki nikakor ne smejo manjkati v nobeni sulčarski torbi. V pravem trenutku in ob pravilni uporabi sulec ne bo ostal ravnodušen. Podobno velja za posnetek drstnega spleta piškurjev, ki mu rečemo cof.

Ob sreœanju sulœarjev sem se pogo-varjal z dr. Tomaæem Lavriœem, ki

je œlan druæine od leta 1986, z lanskim letom pa tudi upravnega odbora, v katerem opravlja delo tajnika.

Glede na priljubljenost skupnih ribo-lovov na sulca in ker ga v vaøih vodah imate, me zanima, kako to, da ste letos prviœ organizirali tovrstno druæenje ribiœev?

»Pred desetletjem, predvsem pa po zaprtju farme praøiœev v Ihanu, smo vloæili doloœeno øtevilo manjøih sulcev. Zadnja leta pa so naøi œlani ujeli nekaj sulcev blizu mere (90 cm) in tudi veœje, zato smo se odloœili, da je morda œas poskusiti z organizacijo skupnega ribolova. Prvi sestanek smo imeli pred mesecem, potem pa dali obvestilo na splet in v nekaj dneh smo æe imeli zapolnjeno maksimalno øtevilo udeleæencev – dvajset.«

Œlani in turisti so lovili tudi æe prej?

»Œlani in turisti so lahko lovili, ulova pa nikoli nismo preveœ izpo-stavljali ribiøki javnosti, zato tudi veœjega zanimanja za ribolov ni bilo. Sulec se je tudi zaradi tega bolje prijel in sedaj v naøih vodah dobro uspeva. V letoønjem letu pa smo prviœ ponudili ribolovne dovolilnice tudi na spletnem portalu ribiskekarte.si, poslediœno pa zabeleæili izjemen odziv øtevilnih sulœarjev.«

Koliko pa so merili najveœji doslej ujeti sulci?

Tudi do 1,15 m. Pri izlovu v lan-skem letu pa smo naleteli na 1,2 m dolge in to po veœ primerkov na enem mestu. Manjøih pa je seveda veliko veœ.«

Ali bi lahko dejali, da je Kamniøka Bistrica sulcem prijazna voda?

»V sodelovanju z Zavodom za ribiøtvo smo ugotovili, da je Kamniøka Bistrica primerna za drst sulca, ker je alpska hudourniøka voda. Vanjo prihajajo na drst sulci tudi iz Save. K sreœi je spodnji tok

precej raven oz. na njem ni visokih ovir in previsokih jezov, prek ka-terih sulci ne bi mogli, zato lahko pridejo precej visoko po toku nav-zgor. V tem delu vode nameravamo sulca øe posebej zaøœititi in æe v letoønjem letu naœrtujemo prepoved vijaœenja na postrv v tem predelu. Ta del vode tudi ni posebej zanimiv za vijaœenje na postrvi, ker jih tukaj ni veliko, veœ pa je lipanov, klenov in drugih belic.

Dobra novica je tudi ta, da sulec v naøih vodah ostaja in ne beæi v Savo. Letno lahko odlovimo najveœ pet sulcev, verjetno pa bomo to øtevilo zmanjøali na øtiri.«

Kako pa je z drugimi ribami? Mre-nami, podustmi? In s katerimi vodami øe upravljate?

»Voda je za salmonide zelo pri-merna, mrene in podusti pa priha-jajo iz Save na drst in so pri nas za øportni ribolov morda nekoliko manj zanimive.

Poleg voda poreœja Kamniøke Bistrice imamo v upravljanju øe lepo øtevilo ribnikov in jezer (19) tako, da je tudi za kraparje in lju-bitelje lova øœuk, bolenov, smuœev in somov dobro poskrbljeno. Vse zainteresirane vabim na obisk naøih voda, na ribolov sulca in øtevilna ribiøka sreœanja, ki jih imamo œez celo leto.«

dr. Tomaž Lavrič tajnik Rd Bistrica domžale

}

krat ostajajo izgubljene. Tudi pri reøevanju te teæave je velika pred-nost uporaba pletenic, ki imajo zelo veliko nosilnost glede na premer in skorajda nikakrøno razteznost. Vabo, ki se zapne za oviro, lahko reøimo tako, da moœno vleœemo in se trnek izravna, vaba pa osvobodi. V najslabøem primeru tako zame-njamo le trnek, kar je veliko ceneje kot izgubiti vabo.

Med potjo sem videl nekaj lepih prelivov, jezov in tolmunov, iz ka-terih globin bi lahko vsak œas øinil kak lep primerek in se pognal na ribiœevo vabo. Posebno dolgo sem opazoval trojico ribiœev, ki je vabe metala v lep dolg tolmun. Glede na

teren sem vsak œas priœakoval pri-jem. Rok, Jure in Simon so vloæili precej truda in volje ter prelovili vsako ped vode. Na sulca pa æal niso naredili veœjega vtisa, saj pri-jema ni bilo. Oœitno mu, kot æe velikokrat, nekaj ni bilo pogodu. Ali pa se je preprosto æe najedel in mu je nenadni pojav veœjega øte- vila vab v bliæini pomenil zgolj »motnjo v sistemu«. No, prav sled- nja bi lahko bolj nervoznega gospo-darja tolmuna spodbudila k pri- jemu.

K ribiøkemu domu sem se vr- nil ravno pravi œas, da sem veœino udeleæencev ujel pri ko-silu. Okrepœilni golaæ je odliœno

pripravil Jernej Najger, œlan RD BD in poklicni kuhar. Premor ob topli enolonœnici se je vsem øe kako prilegel. Sulœelov je sam po sebi precej naporna zadeva, za vodo pa je veœina nameravala oditi tudi po kosilu. V ribiøkem domu je bilo potem kako uro zelo prijetno in zabavno. Izmenjali smo si ne- kaj izkuøenj iz sulœelova, pa tudi o krapih in drugih ribah smo rek- li katero. »Zverin« je v revirjih RD BD na pretek, le poiskati jih je treba. Za poskuse ste dobro- doøli!

Lenart Leviœar Bahtijarilenart.bahtijari@t-2.net

EN DAN Z RIBIČI

72 RIBIČ 3/2016

Jureta Baloha, Roka Trebušaka in Simona Kovača sem kar nekaj časa opazoval pri ribolovu. Lep globok tolmun, v katerega so metali vabe, je kot naročen za domovanje velikega sulca. V nekem trenutku se je Rokova palica silovito ukrivila, razlog pa žal ni bil sulec, temveč skala pod vodo, v katero se je zapela vaba. S precej spretnosti jo je ribiču uspelo rešiti.

Trije ribiški prijatelji, Žan Kranjc, Blaž Rozman in Jaka Pogačnik, so se zelo trudili ujeti kraljevskega lepotca. Jaku je uspelo, le da je ujel zgolj kraljeviča pri 59 centimetrih. Prijel je na spužvastega kaplja.

Nazaj grede sem srečal še Klemena Kala-na in Aleša Jagra, ki sta tistega dne stavi-la na voblerje in cofe. Vabe kot nalašč za bistrejšo vodo jima do tistega trenutka še niso prinesle uspeha.

Po prvem delu sulčelova so se ribiči okrepčali z okusnim golažem. V ribiškem domu in pred njim so rekli še marsikatero zanimivo na temo sulcev in sulčelova, preden so se znova odpravili na lov.

Posebno navezo je razvil ribiœ Steve Renyard in jo poimenoval po slavnih

revirjih v okolici vasi Withypool na jugo-zahodu Velike Britanije, kjer je rad lovil. Za navezo je znaœilen ukrivljen konœni del s cevko, ki je videti kot navzdol

obrnjena œeljust. Ideja je, da ob prijemu trnek konœa toœno tam, kjer æelimo, to pa je v krapovi spodnji ustnici. Krapi ali druge veœje ribe iz skupine krapovcev, ki bodo vsrkali konœni del posebne naveze s trnkom, se je bodo zelo teæko reøili.

Pri ribolovu s posebno navezo toplo

priporoœam uporabo dvignjenih vab (angl. pop up) ali drugih plavajoœih del-cev, denimo koruze ali drugih vab iz umetne snovi. Le z njihovo uporabo bo naveza na ribolovnem mestu gibljiva in bo delovala tako, kot mora. Verjetno bi ujeli krape tudi, œe bi uporabili talne

733/2016 RIBIČ

NASVETI

NAVEZE ZA LOV KRAPOVCEV (14. dEL)

Posebna navezaZa uspešen ribolov krapov in njihovih velikih sorodnikov je navadno dovolj, če ribič pozna dve ali tri uporabne naveze. Prav lahko pa se zgodi, da nenadoma povsem odpovejo v neznani in drugačni vodi ter pri ribolovu divjih in izbirčnih rib. Da se takšen neželen scenarij ne bi uresničil, je dobro poznati več navez, s katerimi se lahko prilagodimo različnim ribolovnim razmeram. Kot zadnjo v seriji opisov navez za ribolov krapovcev predstavljam posebno navezo (angl. Withy

Pool Rig) z zanimivim ukrivljenim končnim delom.

Za izdelavo posebne naveze boste potrebovali zatiče (štoperje), cevko za poravnavo vrvice, trnek, škarje za rezanje vr-vice, bojli, iglo za prebadanje bojlijev, pripravo za zategovanje vozlov, prevlečeno pleteno vrvico, ukrivljeno cevko iz umetne mase, ki je občutljiva za toploto, volframovo pasto in svinčeno utež.

Odrežite približno 25 cm prevlečene pletene vrvice. Pri tem vam bodo v pomoč posebne škarje za rezanje vrvice. Sam sem uporabil vrvico z nosilnostjo 25 lb (dobrih 11 kg).

Na zaključnem delu pletene vrvice s pomočjo enostav-nega vozla naredite zanko. Odvečno vrvico odrežite s škarjami.

Na vrvico navežite trnek. Bodite pozorni, da naredite kra-tek lasek, saj boste lovili z dvignjenimi vabami (angl. pop up).

Z druge strani na vrvico nataknite cevko iz umetne mase, ki je občutljiva za toploto. Cevka naj bo dolga od 4 do 5 cm, v premeru pa naj meri od 1,6 do 2 mm.

Na vrvico poveznite trnek #8. Sam sem uporabil takšne- ga s širokim zavojem, vendar lahko uporabite tudi dru-gačne.

}

Sestavine za izdelavo

vabe, vendar za slednje æe obstajajo pre-cej boljøe naveze. Vsi, ki ste v zadnjem letu spremljali moje opise navez, se boste ob tem spomnili preproste, kombinirane, toge naveze, naveze 360.

S posebno navezo boste najuspeøneje lovili v revirjih s stojeœo vodo z malo

NASVETI

74 RIBIČ 3/2016

Cevko segrejte nad paro. Pri tem lahko uporabite kar ko-zico za kavo ali čaj.

Cevko oblikujte v polkrog. Nekateri proizvajalci kraparske opreme ponujajo že izdelane cevke, ki jih lahko uporabite pri izdelavi posebne naveze.

Približno 0,5 do 1 cm nad cevko odstranite prevleko ple-tene vrvice.

S prsti pregnetite volframovo pasto in jo oblikujte v obli-ko, ki bo prijazna za metanje. Namestite jo na mesto, kjer ste ogulili pleteno vrvico.

Z iglo za prebadanje bojlijev prebodite bojli. Na čeljusti namestite vrvico in jo pretaknite skozi vabo.

Položaj vabe zavarujte z zatičem (štoperjem).

Na vrvico namestite cevko za poravnavo vrvice, ki bo pre-prečevala vozlanje. Na nasprotni strani vrvice s pomočjo enostavnega vozla izdelajte zanko. Utrdite jo s pripravo za zategovanje vozlov. Pazite, da boste pri tem uporabili primerno silo. Odvečno vrvico odrežite s škarjami.

Zanko namestite na zaponko in vse skupaj zavarujte s cev-ko za poravnavo vrvice. Na zaponko navežite glavno vrvico (laks) in pri tem uporabite Grinnerjev vozel. Na zaponko namestite svinčeno utež in pripravljeni ste na ribolov.

Takole je videti zaključni del posebne naveze (angl. Withy pool rig).

Posebna naveza z ukrivljeno cevko, vabo in zaponko z utežjo.

Posebna naveza je odlična za ribolov velikih in izkušenih krapov. Tudi sam pogosto lovim z njo, saj deluje.

podvodnega rastlinja in meljastim dnom, drugod pa se ne bo izkazala najbolje. Prav tako verjetno ne bo vaøa prva izbira, ko boste priøli na ribolov, jo pa velja uporabiti na revirjih, kjer lovi veliko ribiœev in kjer so najveœji krapi æe zelo izkuøeni. Posebno navezo odli-kuje njen poloæaj v vodi, ki je izjemno agresiven in bistveno pripomore k ulovu najveœjih rib.

Ni odveœ poudariti, da vedno upo-rabite le izjemno ostre trnke. Navezo lahko izdelate na razliœne naœine; v pri-spevku opisujem le enega izmed njih.

O drugih naœinih izdelave lahko veœ preberete na svetovnem spletu. Tam je veliko œlankov in uporabnih videopo-snetkov, ki vam bodo olajøali morebitne zaœetniøke teæave. Svetujem, da pogleda-

te tudi na kanal Youtube, kjer iøœite pod geslom Withy Pool Rig. Dober prijem vam æelim!

Besedilo in fotografije: Radek FilipPrevedel: Jure Uøeniœnik

753/2016 RIBIČ

Navezo, ki jo opisujem, odlikuje poseben položaj v vodi, ki je izjemno agresiven in bist- veno pripomore k ulovu največjih rib. Priporočam, da jo uporabite v revirjih, kjer lovi veliko ribičev.

S posebno navezo lahko uspešno lovite tudi v kristalno čisti vodi.

Izdelava umetnih muh in prodaja pripomočkov za muhar-jenjeServisiranje ribiške opreme, krpanje ribiških škornjev in menjava podplatovGSM: 040/225-516, e-naslov: ribistvo.mozina@gmail.com

Bilo ji je menda namenjeno, da svet opazuje le od daleœ, da se resnici

pribliæa samo ob posebnih trenutkih, ki jih doloœi On. Nikoli ni vedela, kdaj jo bo poklical. Œepela je v skrbno ozaljøa- ni leseni økatlici z intarzijami drobnih svetlih œeønjevih cvetov. Ujeta v bogast- vu. Z drugimi sorodnicami podobnega videza je øtela prazne trenutke in œas ji je tiho mineval v drobnem puhastem suæenjstvu, odetem v zveneœa imena, ælahtni les in ogluøujoœo tiøino.

Le beæno se spominja svojih zaœetkov. Rodila se je v veliki druæini, øe sama ne ve, s kolikønim øtevilom sestric in bratcev. Bili so revni, tako zelo revni, da so morali pozimi spati v isti jetiœni sobi, da ne bi zmrznili. Svojega najzgodnejøega otroøtva se spominja po smradu nakopiœenega raœjega govna in øiroke odprtine, ki ga je iztrebljala. Prvi trenutki, ki jih nosi v srcu, so prepojeni z vonjem po kloaki.

Bila je zvedava majhna puhovka. Od nekdaj so jo imenovali Sivka, kajti rasla je iz raœke, ki je imela sivo perje. Druge sorodnice so bile rdeœkaste, nekatere pa temnejøe in celo rjave. Œrnih ni videla nikoli, œeprav je æe sliøala zanje. Takøne naj bi bile njene daljne sorodnice iz krajev, ki jih ni kanila obiskati.

Kar nekaj œasa je minilo in Sivka ga je preæivela v skrbi za svoj æivotek. Gladila si je mehak puh in ga negovala z ostanki mastne raœje kreme, ki so leæali po kotih njenega skromnega do-movanja. Zrasla je v krasotico z bujnim sivomodrim puhom. Nekega dne se je konœno pripetilo, kar je æelela: puhovka Sivka je odøla v svet.

Najprej so jo zaprli k mnoæici po-dobnih bujnih krasotic, beraøkih duø,

in prviœ v æivljenju je zaœutila, da je pomembna, da nekam sodi. Z neka-terimi nedolænimi srci se je celo spo-prijateljila. Gojila je strasti in trepetala pred ljubeznijo, toda ni se zavedala, da jo bodo kmalu izdali. Vse nas vleœe nekam navzdol …

Priøel je njen œas in iz sestrinstva je morala med slovesne pernate prikazni, ki so nemo ædele v izloæbah. Napuh jim je razæiral krvave duøe. Konœno so jo, kot druge vzgojene za œast, prikovali na trnek, najfinejøega v økatlici. Postala je poganjek za nekaj veœjega in junaøkega, œesar ni razumela. Ni se ji godilo slabo, a v duøi je bila izpraznjena, skaæena in prekleta.

Veœinoma je bilo mirno. Ædela je v økatlici, ki se je od œasa do œasa sun-kovito premaknila in njena vrata so se odprla. Takrat je bilo, kot bi se odprl vhod v raj! V domovanje je posija-la moœna svetloba in zadiøalo je po sveæem, œesar ni bila vajena. Zaslepljena od moœnega sija in omamnih vonjav, ki so preganjale zatohlost ozaljøanega domovanja, je prekrivala oœke z nego-vanimi puhastimi krilci.

Usodi ni mogla ubeæati. Kot øe ena izmed puhovk, drobna in neznatna, ji je bilo namenjeno loviti velike lipane in plaøne potoœne postrvi. To je bila njena usoda, œeprav se je ni zavedala v polnosti. Nikoli je niso vpraøali, kako se poœuti v svoji koæi in oblekici, ki so ji jo skrojili, vsilili. Nikoli niso vpraøali po noœeh, ki jih je v straønem priœakovanju preæivela v prebivaliøœu, ki so ji ga namenili. Loœili so jo od bratcev in sestric, izruvali iz okolja, ki ga je nosila globoko v drobnem srcu.

Nekega preljubega dne, po brez- konœnih vroœih dnevih in noœeh, preæivetih v vlaæni økatlici z drugimi sorodnimi duøami, se je odprl svet v svetlo jutro. Znane roke z debelimi prsti in svetleœim zlatim prstanom so jo iztrgale iz mehke bele preproge, na kateri je poœivala. Mrzel jutranji zrak z vonjem po jesenski gmajni in vlaæni megli ji je udaril v krila, jih dvignil in po drobnem æivotku jo je zmrazilo.

Prikazal se je On. »Konœno sem na vrsti!« je vzkliknila v drobnem srcu, ki je zaœelo moœno biti. Glasno je dihal, da ji je vroœa sapa z jedkim vonjem po vinski brozgi dvigala krilca. Debeli prsti so jo vkovali v tesen objem in jo niœ kaj spretno privezali na dolgo nevidno vrv, ki je segala do neba in nazaj. Od nekod se je pojavila œrna økatlica in debeli prsti so segli vanjo. Z velikimi oœmi je opazovala njihove gibe; On je vedel, kaj mora storiti. Vdano je œakala med prsti, ko jo je namazal z mastno snovjo iz œrne økatlice. Kot premoœen pes je ædela na blazinicah Njegovih prstov, prepredenih z globokimi brazdami.

Nato je moœno zapihalo, da bi jo skorajda odpihnilo. Oprijela se je brazd, pa tudi sicer so jo prsti zelo tiøœali k tlom, da je ne bi odneslo. Jedka sapa ji je razpihala mastna krila in zopet je do-bila lahkoten, celo nekoliko svoboden

RIBIŠKA PRIPOVED

76 RIBIČ 3/2016

Življenjska pot puhovke SivkePripoved o kratki življenjski poti puhovke Sivke je v muharski jezik prevedena izkušnja mladega, še ne dvajset let starega dekleta iz vasi pod Alpami, ki je izgubilo življenje v tragični nesreči v prostrani zahodni deželi vina in sira. Iz njenega dnevnika, ki ga je tedne po žalostnem dogodku našla njena polsestra, sijejo kriki po svobodi, beda puščobnega vsakdana, sprijaznjenost, pa tudi mladostna modrost o človeški volji in mejah naše lastne izbire. Kot skromen epitaf naj ji večno služijo surove, a resnične besede iz njenega poslednjega rokopisa: nad kalnim močvirjem življenja smo lebdeli kot truma najlepših metuljev. Toda nihče in nič ne leti večno. Popadali smo vanj in si umazali s prahom mladosti posuta pisana krila. Vse nas vleče nekam navzdol …

Nad kalnim močvirjem življenja smo lebdeli kot truma najlepših metuljev. Toda nihče in nič ne leti večno. Po-padali smo vanj in si umazali s prahom mladosti posuta pisana krila. Vse nas vleče nekam navzdol …

Kranjski ribiœi smo se 4. decembra 2015 za vedno poslovili od naøega dolgoletnega, predanega in marlji-vega œlana in funkcio-narja, Boæa Baølja.

Kranjski ribiøki druøœini se je pri- druæil leta 1967. Kmalu smo v njem spoznali delavnega, vnetega in spo-sobnega mladega ribiœa ter ga hitro vkljuœili v delo in funkcije organov RD. V veœ kot øtiridesetih letih zelo aktivnega dela je z vso zavzetostjo

obœutek. Nenadoma pa so jo debeli prsti izpustili iz moœnega objema in prevzel jo je obœutek brezteænosti. Lebdela je v zraku, visoko nad zemljo, in tisti omam- ni trenutek je zamaknjeno opazovala svet. Z drobnimi oœmi je premerila rjavozeleni travnik, gozd visokih in tankih bilk, ki so molele iz preproge rjave, zelene in rumene barve. V daljavi se je bleøœalo nekaj, œesar øe ni videla, neka prozorna in tekoœa snov, ki je premagovala vrsto sivih in belih kopic. Nenadoma je na telescu, prikovanem na jekleni obod, zaœutila neznansko silo, ki jo je poslala stran od Njega, daleœ proti rjavi preprogi iz suhega

cvetja in stran od prozorne tekoœine. Dvignila se je øe viøje in med letom ji je veter razpiral neæna krila. Meæikala je z oœmi in poskuøala doumeti, kaj pomeni vse skupaj. Za kratek œas je priøel spet blaæeni obœutek lebdenja in miru, nato pa jo je neznanska sila vlekla nazaj k prozorni tekoœini na nasprotni strani travnika. Zaœela je neæno padati in srebrno ogledalo, v katerem je videla svoj odsev, je bilo vse bliæje. Nazadnje je pristala kot na gladkem toplem ledu in drsela po njem, On pa je bil daleœ in visoko. Prav niœ je ni bolelo, le kovina, na katero so jo pribili, je poœasi drsela nekam v prosojne globine, krilca, ki jih je menda podedovala po materi in oœetu, pa so jo trdno dræala na povrøini. Toda vse nas vleœe nekam navzdol … Zvedavo je opazovala svet okoli sebe, ki se je hitro premikal, da mu je ko-maj sledila. Skozi kaplje megle jo je obæarjalo toplo sonce in æelela bi si, da bi vse skupaj trajalo dlje.

V globinah pod njo je preæala ne-znana nevarnost, ki se je, vsa sveæa, zala in nedolæna, ni zavedala. Med opazovanjem krasot sveta, tako lepih, da si jih niti v sanjah ni upala pred-stavljati, je priølo grozodejstvo. Ni ga priœakovala, popolnoma jo je presene-tilo. Nenadoma je toplo svetlobo preki-nila temina in mrzel obœutek ji je zlepil krila. Od strahu je zaprla drobne oœke in mesnati objem, podoben Njegovim razbrazdanim prstom, ki je priøel od spodaj, je bil silovit in trd. Potegnil jo je nekam navzdol, v globine, On pa je s potegom prozorne vrvice, na katero je bila privezana, velel, da se je oprijela neznane mrzle votline, ki je otepala in razgrajala. Cmokajoœ hrup ji je polnil drobna uøesa.

Napenjala je vse sile in se, trudna, zvijala pod teæo votline in Njegovega

moœnega potega. Mislila je, da jo bo raztrgalo, zato je zloæila drobna krilca in œakala na konec. Res, pritisk je pojenjal in znova se je prikazala svetloba. Topli razbrazdani prsti so jo izruvali iz globin mesnate votline, ust debelega lipana, in znova je posijal topel dan.

Drobno srce ji je divje utripalo v tulcu, iz katerega so rasle tanke noæice in krilca. Kar nekaj jih je izgubila. Skljuœena in utrujena je poœivala na velikih razbrazdanih prstih, ki so jo vzviøeno frcnili, zavrgli. Padala je dol-go. Premoœena krilca niso bila dovolj, da bi se obdræala na vodni povrøini. Kovano breme jo je vleklo navzdol, v mrzlo globino. Bila je zapuøœena in sama. Pristala je med zelenimi pod-vodnimi travami, na peøœenem dnu. Okoli nje so plavali drobni rakci, ki so z noæicami praskali med zatohlim muljem. Utrujena je poskuøala razpreti krilca, a zaman.

Visoka voda prihodnjega dne je dvignila peøœeni nanos. Drobna zrnca so poœasi prekrivala njeno sivo obleko, nekdaj tako bogato in polno æivljenja. Nenadoma je postalo temno in odurno mrzlo. Zaprla je drobne oœke in se v mislih prepustila spominom, ki so jo vabili nekam nazaj. Tako je utonila v veœni spanec.

S prihodom pomladi je popusti-la moœ objema kovanega bremena in Sivkino telo je bilo konœno prosto. Drobni mehurœki podzemnega plina so ji razkuøtrali krilca in jih dvignili. Sivka je znova zletela, lebdela v bistri vodi in slovesno plapolala. Œeravno z zaprtimi oœmi, a bila je svobodna. In neslo jo je na lepøe, med øirjave sveæine, tjakaj, kjer spi æe tisoœero njenih prednic in se v globoki mir meøata veselje in grenkoba.

Nace Nouvel

773/2016 RIBIČ

l V SPOMIN

Boæo Baøelj(1933–2015)

in veliko dobre volje prevzemal in odgovorno opravljal mnoge funkcije ter zahtevna dela v korist RD Kranj, predvsem pa v dobro ribjega æivlja v vodah kranjskega ribiøkega okoliøa. V spomin na njegovo delo naj naøtejemo njegove najodgovornejøe funkcije in naloge: en mandat je bil vodja revirja, dva mandata œlan upravnega odbo-ra in kar øtiri mandate (1984–2000) podpredsednik RD. Poprijel je tudi za kramp in lopato, bil je spreten pri elektroribolovu in natanœen pri vseh delih v ribogojnici. Dva mandata je deloval tudi v upravnem odboru ZRD Gorenjske in v njenih komisijah. Prav vse naloge in dela je opravljal

zanesenjaøko – udarniøko, kot je rad dejal, brez privilegijev in nagrad. Te so priøle spontano, saj je prejel vsa druæinska odlikovanja, RZS pa mu je dodelila red za ribiøke zasluge I., II. in III. stopnje z listino, imenovali smo ga tudi za œastnega in zasluænega œlana.

Spoøtovanemu in cenjenemu ri- biøkemu tovariøu se za njegov ve-lik æivljenjski prispevek kranjskemu ribiøtvu iskreno zahvaljujejmo. Ohra-nili ga bomo v lepem in spoøtljivem spominu kot pridnega, poøtenega ribiœa in dobrega œloveka.

RD Kranj

Z zaœetkom pomladi prihajajo tudi toplejøi sonœni dnevi in zagotovo bomo katerega od njih preæiveli na domaœi verandi

v prijetni druæbi svojih prijateljev. Dodana vrednost takega druæenja bo, œe jih boste takrat presenetili z nezahtevnimi, a izvirnimi in okusnimi jedmi iz rib. Za katero od takih priloænosti vam v nadaljevanju predstavljamo naœin priprave ocvrtega fileja krapa v kefirju in fileja tolstolobika v zeliøœni omaki.

Ocvrt file krapa v kefirjuZa 4 osebe potrebujemo:– 80 dag oœiøœenih filejev krapa– 4 jajca– pol litra kefirja ali jogurta – sesekljana sveæa zeliøœa: drobnjak, peterøilj, timijan,

roæmarin– lupino ene neøkropljene limone – limonin sok – gladko moko – sol– poper

Ribji file solimo, popopramo in po njem potresemo sesek- ljana sveæa zeliøœa (drobnjak, peterøilj, timijan, roæmarin) in sesekljano limonino lupino. Zeliøœa vtremo v file ter mariniramo vsaj eno do dve uri, øe bolje œez noœ. Pred paniranjem fileje pokapamo z limoninim sokom. Maso za paniranje pripravimo kot za palaœinke: v posodo damo øtiri rumenjake, pol litra kefirja (po æelji lahko tudi jogurta), dodamo gladko moko in solimo po okusu. Dobro premeøamo, da dobimo gosto in gladko maso. Œe je pregosta, dolijemo nekaj mleka. Beljake stepemo v trd sneg in jih pazljivo vmeøamo v maso. Vanjo po æelji lahko vmeøamo øe sveæe nasekljana zeliøœa. Ribje fileje pomokamo in z obeh strani povaljamo v kefirjevi masi. Peœemo na maøœobi v ponvi ali pa v globoki maøœobi v fritezi.

Zraven ocvrtih filejev postreæemo holandsko omako ter kuhan krompir in zelenjavo.

Ob ribi postreæemo kuhan krompir in holandsko omako, katere pripravo smo opisali v Ribiœu,1–2/2016.

K jedi priporoœamo cviœek ali modri pinot.

File tolstolobika v zeliščni omaki

Za pripravo jedi za 4 osebe potrebujemo:– 1 kg tolstolobika, narezanega na fileje – lupino in sok ene neøkropljene limone – lupino in sok ene neøkropljene pomaranœe – 1 dag ingverja – nekaj vejic peterøilja – stolœen zelen poper – 1 limeto– 1 vejico roæmarina– 1 dl sojine omake – 1 dl belega suhega vina– 0,5 dl vinjaka ali konjaka– 1,5 dl javorjevega sirupa– maslo– olivno olje– sol– poper

Pripravimo marinado. V ta namen sesekljamo sveæa zeliøœa, dodamo lupino in sok ene neøkropljene limone, lupino in sok ene neøkropljene pomaranœe, limetin sok, sojino omako, vino, vinjak, javorjev sirup. Soljene kotlete povaljamo v marinadi in v njej pustimo dlje œasa, medtem jih veœkrat obrnemo.

V ponev damo pol olivnega olja in pol masla ter popeœemo marinirane kotlete. Ko so peœeni, jih poloæimo v pekaœ. V ostanek maøœobe v ponvi damo marinado in jo povremo. Po potrebi dodamo øe malo vode. S to omako prelijemo ribo v pekaœu in peœemo 20 minut v peœici, segreti na 180 do 190 °C. Postreæemo jo skupaj s slanim krompirjem.

Ob jedi priporoœamo neæno rdeœe vino, modri pinot ali modro frankinjo, lepo pa se k njej poda tudi cviœek ali belo suho vino.

Borut Jerøe

RIBIČI KUHAJO

78 RIBIČ 3/2016

IZ KUHARSKE BELEŽNICE GOJKA ŠKORIČA

Ocvrt file krapa v kefirju in file tolstolobika v zeliščni omaki

Ocvrt file krapa v kefirju

File tolstolobika v zeliščni omaki

793/2016 RIBIČ

Priporočilo, kolikšne naj bi bile najmanjše mere trofejnih rib, je bilo objavljeno v Ribiču, 4/2006, najdete pa ga tudi na spletni strani Ribiške zveze Slovenije: http://www.ribiska-zveza.si/ribolov/pogosta-vprasanja.

Ribiøka druæina: ŠempeterVoda (revir): SavinjaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 91 cm; 8,2 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: januar 2016Ujel: Vasilij KokolNaslov: Velenje

Ribiøka druæina: ŠempeterVoda (revir): SavinjaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 104 cm; 11,4 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: december 2015Ujel: Rafko BatnikNaslov: Gaberke pri Šoštanju

KAPITALNI ULOVI

Ribiøka druæina: ŠempeterVoda (revir): SavinjaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 94 cm; 8 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: december 2015Ujel: Zdravko NovakNaslov: Gaberke pri Šoštanju

Ribiøka druæina: *Voda (revir): SavinjaVrsta ribe: ščukaDolæina (cm); teæa (kg): 97cm; 9,25 kgNaœin lova in vaba: vijačenje; *Datum ulova: december 2015Ujel: Renato FijavžNaslov: Celje

Ribiøka druæina: ZZRSVoda (revir): Sava BohinjkaVrsta ribe: potočna postrvDolæina (cm); teæa (kg): 87 cm; *Naœin lova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: 16. januar 2016Ujel: David ChalupkaNaslov: Češka Republika

Ribiøka druæina: Novo mestoVoda (revir): Krka, K3Vrsta ribe: ščukaDolæina (cm); teæa (kg): 105 cm; 9 kgNaœin lova in vaba: vijačenje, silikonska ribicaDatum ulova: 24. november 2015Ujel: Rok KotnikNaslov: Dolenjske Toplice

Ribiøka druæina: ZZRS Voda (revir): Sava BohinjkaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 100 cm; *Naœin lova in vaba: vijačenje, spužvasti kapeljDatum ulova: 16. januar 2016Ujel: Radek FilipNaslov: Češka Republika

Ribiøka druæina: ZZRSVoda (revir): Sava BohinjkaVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 108 cm; *Naœin lova in vaba: vijačenje, spužvasti kapeljDatum ulova: 16. januar 2016Ujel: Jan MatějkaNaslov: Češka Republika

Ribiøka druæina: Barje Voda (revir): Mali grabenVrsta ribe: sulecDolæina (cm); teæa (kg): 81 cm; *Naœin lova in vaba: vijačenje, voblerDatum ulova: 15. januar 2016Ujel: David ChalupkaNaslov: Češka Republika

Plavček (Rana arvalis) (foto anja)