KRANJ, torek, 7. 2.1984 CENA 17 din Š t 10

Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek

Ob 35-fetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo

LETO XXXVII

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

Olimpijske igre n iso le športni boj i

I g r e s o n a š e o g l e d a l o z a s v e t

Zimske olimpijske igre, štirinajste po vrsti, bodo prvič v Jugoslaviji in • eni izmed neuvrščenih držav. Oči *veta bodo od jutri, ko bo na štadio-*iu Koševo v Sarajevu zagorel olim­pijski ogenj, pa vse do nedelje, 19. februarja, uprte v bosansko-herce-9ovsko glavno mesto in Jugoslavijo. Olimpijske igre ne bodo le športni boji — razburljiva srečanja na lede­ni ploskvi, boj s stotinkami sekunde

na smukaški in sankaški progi, »lov za dolgimi skoki... Bodo tudi ogle­dalo naše stvarnosti za tuji svet, ki bo tudina podlagi uspešnosti športne prireditve ocenjeval Jugoslavijo ter njeno družbenopolitično in gospo­darsko moč in veljavo.

Tuji svet nam zaupa. To dokazuje rekordna udeležba 1500 športnikov iz 49 držav sveta (med njimi celo iz dežel, kjer nikdar ne pade sneg), na-

GLAS NA OLIMPIJSKIH IGRAH nahnr*** " H > d o v S a r a i e v u začele 14. zimske olimpijske igre, doslej

f-PJ0^ športna prireditev v Jugoslaviji. Tudi GLAS bo redno sprem-f^tdogajanja v Sarajevu. V Sarajevo je že odpotoval naš novinar in mJuVii' 1 š P ° r t n e rubrike Cveto Zaplotnik, ki bo redno obveščal o do-soakih v Sarajevu, pripravil pa bo tudi več drugih zanimivih zapisov, Raniji na igre in dogajanja ob njih. Trudili se bomo, da boste tudi iz u , asa zvedeli vse o igrah v Sarajevu.

javljeni obiski uglednih državnikov, več kot 15 tisoč tujih turistov... Tu­ji svet je pozdravil poziv jugoslovan­ske lige za mir, neodvisnost in ena­kopravnost, da bi vsaj za časa iger zavladal mir. Z odobravanjem je sprejel odločitev, da med igrami ter nekaj tednov prej in pozneje odpra­vimo vizume za državljane iz tistih držav, za katere so sicer pri prehodu meje potrebni. Tuji svet pozna naše gospodarske težave, zato dobro ve, koliko truda je vložila Jugoslavija, da je odlično pripravila tekmovali-šča in vse potrebne spremljajoče ob­jekte. Laskave ocene funkcionarjev in uglednih gostov niso le puhle be­sede, ampak so priznanja priredite­ljem in vsej naši družbenopolitični skupnosti.

Priprave na največjo zimskošport-no prireditev pri nas so zbližale ju­goslovanske gospodarstvenike, športne delavce in vse, ki so zamisli spreminjali v stvarnost. Vsak je po­magal po svojih močeh in izkušnjah z željo, da bi igre uspele v zadovolj­stvo vseh udeležencev. Štirinajste olimpijske igre bodo šle v zgodovino kot najcenejše doslej. Stale bodo od 135 do 140 milijonov dolarjev. Že zdaj pa je organizacijski komite s prodajo televizijskih prenosov in olimpijskih znakov iztržil več kot sto milijonov dolarjev.

»Borili se bomo po pravilih iger, v pravem športnem duhu, za slavo in čast naših ekip,« bo jutri v slovesni izjavi v imenu vseh navzočih špor­tnikov prisegel Bojan Križaj. Njemu kakor tudi vsem ostalim jugoslovan­skim športnikom zaželimo dobrih uvrstitev. Držimo pesti, da bi na do­mačih tleh osvojili prvo olimpijsko kolajno. Ne moremo in ne smemo pa je zahtevati, kajti šport je šport in v njem odločajo delčki sekunde, drob­ne napake, trenutki nezbranosti ...

C. Zaplotnik

I ' ,

Beseda o pesniku

K a r -

Avtor: Ivan Vavpotič

Že celih 135 let je minilo od onega hladnega fe­bruarskega dneva, ko je v Kranju izdihnil naš največji

I pesnik in mislec France Prešeren. K Naneslo pa je tako, da moramo letošnje jubilejno

»Uivje povezati še s celo vrsto »prcšernovskih« ob^^j? letnic. ^č?^* '

. To leto bo minilo 140 let od časa, koJ&p&rfi{k*zlo--~, »slovito »Zdravljico« (našo še nz^ttot&eno, a že

|\ vforano slovensko narodno hmff^fv njčj'je prisrčno izrazil svoje slovensko, s)p&5Ćhsko injlovečansko pre­pričanje ter pozdr^v^rjiafodne in revolucionarne sile doma in po sy/a0i; sočasno pa velja Zdravljica že izza

S&^bodUnećjd boja za naš politični program: domo-v^tfe navznoter, miroljubje navzven!

20 in 2 leti je minilo od postavitve mogočnega

pesnikovega spomenika v Kranju. | g | g u f | M | H Dvajsetletnico bo s ponosom slavil tudi Prešernov spominski muzej (v sklopu Gorenjske­

ga muzeja) v Kranju — ustanovljen je bil na današnji dan leta 1964. No, to iere/k le niz obletnic po vrtanjem, v srcu pa nosimo pesnika, ne glede na leta, ki so

Prešeren s svojimi poezijami in s svojo dosledno naprednostjo nenehno še med zastarel, nikoli pozabljen, ves živ, vedno aktualen.

? ob sebi gotovo združil Slovenščno celo: rojakom vseh svetovnih nazorov je pa najsi žive v domovini, v zamejstvu ali v tujini, tudi onkraj morja ... Njegovo

m delo je bilo veljavno za včeraj, je za danes in bo za jutri. Resda prav lahko nam nikoli ni bilo. Vso zgodovino so nas pestile take ali drugačne uj-

iki alidpiaačni zopmiki. Vendar smo se zgledovali po viharniku, ki tem globlje požene ine, Čtmboliga biča burja. In se tako obdrži v svoji zemljici, vsemu navkljub.

Taisto leto je Prešeren ustvaril tudi pretresljivo umetnino — visoko pesnitev prijateljstvu

in Andreja Smoleta«. w H k . I H p retja pesniška umetnina, kije »zagledala luč sveta« v letu 1844 — torej pred 140 leti

tenec! Napisan v ognju velikega ljubezenskega in umetniškega doživetja in polna e, socialne in kulturne problematike vsega naroda; pesnitev se dojema kot iskren

ljubljeno žensko, vserazumevajočo — četudi v resnici tako hladno lepotico... f let je minilo od časov, koje slovenska šolska mladina na pobudo pisatelja Finžgar-

-Jo organizirano zbirko (»po 1, dinar na vsakega učenca ali dijaka«), odkupila Prešer-rojstno hišo v Vrbi; bilo je to leta 1939.

fidemttletnice bibliofilske izdaje Prešernove »Zdravljice« v partizanih tudi ne smemo Wi. T&rat, 1944, je tiskarna »Trilof« v Davči na osvobojenem ozemlju Gorenjske natis-500 oštevilčenih izvodov »Zdravljice« v krasotni ilustrirani izdaji (opremila arhitekt

Šotii in slikar Janez Vidic). ko'smo prav v teh letih doživeli čas, ko že lahko govorimo o enotnem slovenskem

štoru. Ki zaobjema rojake v svobodni domovini kot tudi vse sonarodnjake on-irzavnin meja: porabske, koroške, kanalske, rezijske, beneške, goriške in tržaške Slo-Mar bodo poslej nekdanja slovenska kulturna žarišča Trst, Celovec in Gorica zopet

P Kot enakopravne hčerke matere Slovenije!

škofja Loka — V galeriji na loškem gradu je bila v petek svečana po­delitev Prešernovih nagrad Gorenjske. Prejeli so jih operna pevka Zla­ta Ognjanovič-Gašperšič ter akademska slikarja Henrik Marchel in Franc Berčič-Berko. — Foto: F. Perdan

Zavore v stanovanjski gradnji Ne le s indikat , vse družbenopolit ične organizaci je se morajo odločneje lotit i uresničevanja že zdavnaj sprejetih na log n a sta ­n o v a n j s k o - k o m u n a l n e m področju

V sk ladu s skorajšnjim družbenim dogovorom o določanju skupne sta­novanjske i n komuna lne pol i t ike do­slej n i smo spoštovali osnovn ih opre­del itev o gradnj i stanovanj . Takšna je ugotovitev na nedavni seji pred­sedstva Zveze s ind ikatov Jugos lav i ­je,, ko so razprav l ja l i o t em vpraša­nju.

Med t em ko so se s ind ika t i dokaj dosledno zavzemal i za uresničeva­nje že zdavnaj sprejet ih nalog na stanovanj sko-komuna lnem področ­j u , pa takšne zavzetosti n i bi lo v dru­g ih družbenopolitičnih organizaci ­j ah . Razmere kažejo, da bi se v sta­novanjsk i gradnj i mora l i bolj odloča­t i za vlaganje osebnih sredstev, h k r a t i pa postopno pre i t i n a eko-

Janez Štirn drugi na svetovnem prvenstvu

K R A N J — V Norveškem Trondhe inu je bi lo letošnje mla ­d insko svetovno prvenstvo v nor­d i j sk ih d i sc ip l inah . Prvič v zgodo­v in i tega tekmovanja smo Jugo­s lovani osvoj i l i kolajno. T a čast je doletela osemnajst letnega čla­na kran jskega Tr i g lava J a n e z a Štirna, k i je b i l drugi , le za las pa se m u je~ izmuzni la z lata ko la jna. O d zmagovalca Švagerka iz ČSSR je b i l slabši le za t r i dese­t inke. .

M l a d i k r a n j s k i skaka lec je odlično formo pokaza l že na ne­de l jskem državnem prvenstvu v P lan i c i , ko je postal državni pr­vak. T a naslov in njegova odlična fo rma sta b i l a obet za dober uspeh tudi na svetovnem prven­stvu za mladince na Norveškem. M l a d i skakalec Tr i g lava tudi n a Norveškem n i razočaral i n si je z i z r edn im drug im skokom p r i ska -k a l srebrno odličje. Drug i naš predstavnik, k i je tudi član k ran j ­skega Tr ig lava , Tomaž Dolar , j e b i l n a so l idnem enajstem mestu.

Vrstni red — 1. Švegerko (ČSSR) 213,1 (79 - 79,5), 2. Stirn (Jugoslavija) 212^ (76 - 79,5), 3. Polak (ČSSR) 210,2 (78 -76,5),... 11. Dolar (Jugoslavija) 196,7 (74 - 75,5). 34. Dolenc (Ju­goslavija) 169,8 (68 - 724).

-dh

nomske s tanar ine za družbena sta­novanja. Sedanj i k r ed i tn i pogoji za gradnjo stanovanj n iso ugodni . So­udeležba za stanovanjska posoj i la je ve l ika , obrest i znašajo približno 20 odstotkov, r ok i z a odplačevanje pa so k r a t k i .

Ponekod smo priče vse pogostej­šim pr i t i skom na zadruge, naj se le­te združijo z g radben imi organizaci ­j am i . Občinska vodstva se namreč dost ikrat boje, da bodo stanovanjske zadruge z nižjimi cenami »zadušile« občinske gradbene organizaci je. Za­n im i va je ugotovitev, naj bi pravico do stanovanja prenesl i od posamez­n i k a na družino. Ocena o akc i j i Imaš hišo, v rn i stanovanje je bi la , da je le-ta zastala. V g lavnem pa se je s in­d ika t mora l bor i t i zanjo sam, druge družbenopolitične organizaci je pa so uresničevanje te naloge ponekod ce­lo zavirale. In nenazadnje bi v zvezi z uresničevanjem družbenega dogo­vora o določanju skupne stanovanj­ske in komunalne pol i t ike mora l i re­sno razmis l i t i o oživitvi posebnih bank za kredi t i ranje stanovanjske gradnje. S k r a t k a , za uspešno uresni­čevanje skorajšnjega družbenega dogovora bo treba odpravit i prene-katere dosedanje zavore na področju stanovanjske gradnje i n komuna lne pol i t ike .

A. Ž.

Novi letali Inex Adrie

B r n i k —• V začetku minulega ted­na je Inex A d r i a Av iopromet postal bogatejši za dve letal i D A S H - 7 , k i sta pr is ta l i na brniškem letališču. Leta l i bosta v okv i ru delovne enote Inex Adr i e v Sarajevu opravl ja l i po­lete med z i m s k i m i o l imp i j sk im i ig rami . Kasne je pa bosta s tur is t i ­čnimi poleti povezovali glavno mesto Bosne i n Hercegovine z d rug imi ju ­gos lovansk imi letališči, ob koncu tedna pa bosta letal i tudi na medna­rodnih čarterskih turističnih polet ih.

Dosedanj im dobavitel jem letal Inexove zračne flote se je s tema dvema letaloma, k i imata po štiri turboreakci jske motorje, pridružil tudi kanadsk i H e H a v i l l a n d . Obe le­ta l i skupaj staneta 15 mil i jonov do­larjev. Imata po 50 sedežev i n sta p r ime rn i za vzletanje na izredno k r a t k i h stezah (800 metrov). Inexova poslovna usmeri tev je, da bi ti dve letal i mora l i leteti več v mednarod­nem kot v domačem prometu, ker bosta letako ustvar ja l i pr ihodek, k i bo zadoščal za pokrit je operat ivn ih stroškov in vračilo anuitet. S tem bi se tudi i zogni l i nevarnost i pre l i vanja neto deviznega dohodka od letal DC-9 na letal i DASH - 7 .

A . Ž.

G L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 7. FEBRUARJA 19S4

Naše ra z i skova lne skupnos t i

Energija in varstvo okolja V jeseniški r a z i skova ln i skupnos t i so sprejel i p r o g r a m de la , k i m e d d r u g i m obsega raz i skave o gradnj i m a l i h h i d r oe l ek t r a rn n a mojstranški B i s t r i c i i n ob Je sen i c i — N i g radbenega mate r i a l a

JESENICE — Letošnje občinske resolucije prednostno obravnavajo tudi raziskovalno dejavnost, ki jo po občinah vodijo in usmerjajo občin­ske raziskovalne skupnosti. Njim namenjamo s prispevno stopnjo kaj malo denarja — razpolagajo z nekaj sto starimi milijoni, kar je občutno premalo. V okviru možnosti zato opredeljujejo svoje programe in se odločajo za najbolj smotrne razisko­valne naloge.

Predsednik skupščine jeseniške raziskovalne skupnosti je magister metalurgije ALES LAGOJA, ki o le­tošnjem programu skupnosti pravi:

»Lani smo razpolagal i z m i l i j onom dinarjev sredstev za razne raz i ska ­ve. Letos se n a m obeta nekaj več de­narja, k i ga bomo namen i l i za raz i ­skovalno delo n a več področjih, za katere menimo, da so prednostna i n nujna .

Že lan i smo začeli z r a z i skavam i o oskrb i z energi jo na Jesen i cah i n v Železarni, kjer z mazuta preha jamo na p l in . O b poman jkan ju energi je bo pomembna tudi i zgradnja m a l i h h i ­droe l ek t rarn , raz iskave pa so že po­kazale , da b i j i h bi lo najbolje posta­v i t i ob mojstranški B i s t r i c i i n ob Je­senic i . L a n i smo izde la l i anal izo o pregledu vseh vodotokov i n ugotovi­l i , da sta najbolj z an im i v i prav t i lo­kac i j i .

Za jeseniško malo h idroe l ek t rarno velja, da bi b i l a namen jena za potre­be bolnice nekje ob Jesen i c i , moj-stranška B i s t r i c a pa nud i lokaci jo le v spodnjem de lu , kaj t i zgornj i sodi v T r i g l a v sk i na rodn i park .

P r eskrba s k a m n i t i m i agregati je na Jesen icah prob lem, saj je prema­lo gradbenega mater ia la , še posebej, če bi se začel gradi t i karavanški pre­dor. Količina peska za betoniranje se je zmanjšala, ker je Sava regul i ­rana , manjša prodonostnost je, zato naj bi po i ska l i nove lokaci je. K o t zmožnost se nakazuje izkoriščanje opuščenega kamno l oma v Podmeža-k l i .

Čaka nas tud i ana l i za razvojne de­javnost i , saj želimo dobit i s l iko raz­voja in ra z i skav ter kadrov, da b i ve­del i , kaj smo zmožni doma naprav i t i s am i i n za katere naloge moramo i ska t i pomoč i zven občine.

P rog ram dela raz i skova lne skup­nost i vsebuje že gozdno-ekološko ra ­z iskavo občine Jesenice . Le-to bosta naprav i l i tud i sosednja radovljiška i n t o lm inska občina, da b i skupaj ugotovi l i , k ako k is le padav ine i n prah vpl ivajo na gozdne površine. G r e za vp l iv na T r i g l a v sk i narodn i park , k i sega tudi v jeseniško občino.

S T r i g l a v s k i m na rodn im p a r k o m je povezana tudi ana l i za o izkorišča­nju kme t i j sk ih površin, k i j i h i m a park 17 odstotkov vse površine. Kmet i j s tvo naj bi zaživelo na tem območju in ponovno naj bi se ukvar ­j a l i z živinorejo. Raz i skova l c i bodo povedal i , kakšne so realne možnosti.

Ostanejo še manjša so f inanc i ra­nja kot zavarovanje i zkopan in n a A jdn i i n f inanc i ran ju izobraževanja kmetov, saj prav t emu izobraževa­nju v zadnjem času n ismo da l i nobe­nega poudarka . N a Jesen i cah bo tre­ba razmišljati, kako b i v podeželskih šolah začeli s poukom kmet i j s tva , s ka t e r im se m lad i zdaj srečujejo le po krožkih.« D . Sedej

Kokričani in kultura Kokrica — N a občnem zboru se je

konec januar ja sestalo štirideset čla­nov Kulturnoumetniškega društva Storžič s K o k r i c e . Ocen i l i so delo v preteklem letu in men i l i , da je dokaj uspešno delovala p lesna sekci ja, k i je organ iz i ra la šestnajsttedenski te­čaj plesov, značilnih za takšne obl i ­ke plesnega izobraževanja. Najboljši p lesa lk i in najboljšemu plesalcu so na občnem zboru pode l i l i p r i znan ja . Z a to dejavnost je med m l a d i m i ve l i ­ko zan imanja , želijo pa, da b i se za­njo ogrel i tudi starejši. Organ i zac i j a k lubskega življenja je naloga k lub­ske sekcije. K l u b s k i prostor je odprt vsak dan med 17. i n 22. uro. G l eda ­nje televizije, igranje šaha i n pos lu­šanje rad ia želijo popestr i t i s temat­s k i m i večeri i n razpravami . Ideje so, vendar j i h je t reba še dopoln i t i . L a h ­ko b i pr i r ed i l i l i t e rarne večere i n na­stope kantavtorjev. D r a m s k a sekci ja je p r i p rav i l a dve igr ic i na K o k r i c i i n v K r a n j u ter v goste povabi la igralce z Brez i j . Člani rec i taci jske skup ine

nastopajo na r a z n i h pros lavah. P r ed k r a t k i m je b i l a ustanovl jena

l i kovna sekci ja . Z a s lovenski ku l tur ­ni p ra zn ik 8. februar pr iprav l ja sku ­paj z Z K O K r a n j razstavo domačih l ikovn ikov . K a z a l o b i ustanov i t i tud i l i t e rarno sekci jo, saj na področju K o k r i c e deluje nekaj pesnikov in p i ­sateljev.

N a občnem zboru so men i l i , da m o r a delo še bolj zaživeti. Delo sek­cij kaže obogatit i i n m u dat i svežine, prav tako pa je tud i t reba povečati število članov.

Z la ta Volarič

Sklicana seja radovljiške skupščine

Radov l j i ca — Predsedn ik zbo­r a združenega dela Ernes t Noč, predsednik zbora kra j evn ih skup­nost i F ranc C u z n a r in predsednik družbenopolitičnega zbo:° skup­ščine občine Radov i T ^ a r k o Kovač so sk l i ca l i za s r e ^ j , 5 fe­bruar ja , 21. zasedanja zbuiov v tem mandatu . Seje se bodo začele ob 16. u r i . Zbor združenega dela bo zasedal v v e l i k i sejni dvoran i skupščine občine Radov l j i ca , zbor k ra j evn ih skupnos t i v ma l i se jn i dvoran i skupščine občine Radov l j i ca , družbenopolitični zbor pa v spodnj i sejni dvoran i družbenopolitičnih organizac i j .

V s i tri je zbor i bodo kot osred­njo točko dnevnega reda obrav­nava l i predlog resolucije o pol i t i ­k i družbenoekonomskega razvo­j a občine Radov l j i ca v letu 1984. P r a v tako bodo na vseh zbor ih obravnava l i predlog družbenega dogovora o izvajanju s k u p n i h ukrepov za restavraci jo Ble jske­ga jezera, osnutek stališč i n p r i ­poročil do poročila o nada l jn jem razvo ju de legatskega s is tema v skupščini občine Radov l j i ca , os­nutek od loka o ustanov i tv i , nalo­gah i n sestavi sveta družbenega s i s tema in f o rm i ran ja v občini R a ­dovl j ica, osnutek od loka o zaklo­niščih v občini, osnutek družbe­nega dogovora o p r i znava ln inah borcev N O V , soglasje k spremem­b a m statuta občinske zdrastvene skupnos t i in K o m u n a l n e g a go­spodarstva ter seveda vol i tve i n imenovanja , vprašanja delegatov i n de lovni načrt zborov za letoš­nje drugo trimesečje.

Zbor združenega dela in zbor k ra j e vn ih skupnos t i bosta obrav­nava la še predlog od loka o prene­han ju las tn inske pravice na zem­ljiščih za stanovanjsko i n k o m u ­nalno gradnjo z a M e r k u r j e m v Lescah , predlog spremen jen ih k o m u n a l n i h taks in pr ispevke za intervenci je v pro izvodnj i hrane do leta 1995. Zbor združenega de­la pa bo razprav l ja l tud i o pobudi za proglas i tev L inhar t ove rojstne hiše za ku l tu rn i spomenik .

Danes kandidacijska konferenca_v Podnartu

Podnart — V kra j evn i skupnost i Podnar t bo temel jna kand idac i j ska konferenca danes, 7. februar ja . N a konferenc i bodo razprav l j a l i o kan ­d ida t ih za opravl janje najbolj odgo­vo rn ih dolžnosti v skupščini občine in Samoupravn ih in te resn ih skupno­s t ih , kra jane pa bodo seznan i l i tud i s p r og ramom krajevne skupnos t i i n z načrtovanimi posegi v občinski pro­stor (h i tra železnica i n cesta ter zaje­tje Save). C. R o z m a n

Letna konferenca borcev Cirče pri Kranju •— Člani borcev

ske organizac i je iz Čirč se p r ip ra ­vljajo na letno konferenco, k i jo bo­do sk l i ca l i v sredo, 15. februar ja ob 17. u r i v M l e k a r s k i šoli v Čirčah. Or­ganizac i ja Zveze borcev v Čirčah združuje 64 članov, od ka te r ih živita

dva v d o m u upokojencev na P l a n i n i . Čirčanski borc i akt i vno sodelujejo v kra j evn i skupnos t i i n družbenopoli­tičnih organizac i jah, skrb i jo pa tudi za bolne i n onemogle člane. Redno j i h obiskujejo.

I. Petrič

Na razprodajah vse pokupimo

Knj ige so n a m za rad i v i s ok ih c e n d o m a l a nedostopne , a v kn j i ga rnah pravijo, d a se n a r azproda j ah vse p o k u p i — Ža­lostno je, d a so m e d o d p a d n i m pap i r j em tudi knjige, ker bi j i h po m i n i m a l n i cen i tržišče p rav gotovo sprejelo

Knjige so postale zelo drage in le maloštevilni kupci še lahko vztrajajo ter kupijo sleherno knjižno novost. Založbe so v hudih škrip­cih zaradi podražitve papirja in visokih tiskarskih stroškov in se, ho­češ nočeš, morajo odločati za tisk komercialnih knjižnih naslovov. Vi­dimo in občutimo, daje naše knjižno tržišče natrpano s knjigami tipa dr. romanov in plehkih svetovnih ljubezenskih uspešnic, medtem ko literarno kanček zahtevnejša duša ali knjižni molj zaman stikata za imenitnejšimi naslovi in dobrimi svetovnimi prevodi.

Tržišče je tržišče in s te plati so razumljive poteze založb, ki vedo, kaj gre in kaj bo zaprašeno ostalo na policah. Vedo, da večina Sloven­cev v letu dni ne prebere niti ene knjige, saj nam v vsakdanji površni konvencionalni naravi in morali, obremenjeni s kultom zunanjosti m banalnosti, zmanjka časa, da bi našli pot do resnične umetnine. Knji­ge kupujemo za police ali vsevprek na razprodaji, če že sploh nismo popolnoma otopeli in nesprejemljivi in nam je doma edina in najbolj brana knjiga na vekov veke le — telefonski imenik.

Vendar pa je vsemu navkljub presenetljivo dejstvo, da romajo ne­prodane in na tržišču nezaželene knjige tudi za odpadni papir v Vev­če. Tisti, ki knjigo še ljubijo, bi jo — naj bo že kakršnakoli — za maj­hen denar, a vseeno večji kot je cena odpadnega papirja, zagotovo ku­pili. Govorice, da založbe silijo v vsakoletno razprodajo na moč stare knjige, novejše pa brez slehernega upanja obleže na policah do na­slednje razprodaje, smo želeli preveriti v najbolj obiskani knjigarni v Kranju, pri Državni založbi.

Vprašali smo jih, če je res, da se nekatere knjige dobe po znižani ceni, če pa še na razprodaji ne gredo v promet, pa romajo v star papir?

» V Državni založbi, kjer v zadnjem času opažamo precejšen pa­dec kupne moči, redno pripravimo dve letni razprodaji knjig. Na raz­prodajah so knjige znižane do 20 odstotkov in te knjige se kar dobro prodajajo. Pojavljajo se stalni kupci, ki kupijo tisto, kar jim manjka na dobro založeni domači polici,in tisti, naključni, ki pokupijo vse od kraja. Radi se odločajo za dela klasikov, ni pa res, da so na razproda­jah le stara knjižna dela. Lani smo dobili starejše in novejše knjige, ti­skane tudi leta 1983. Knjige so kljub znižani ceni še vedno precej dra­ge, to je res, vendar nam večinoma vse razprodaje uspejo. Sicer pa je v tem trenutku najbolj zaželena knjiga Marco Polo in knjiga Sveta kri in sveti grah«

S. Sedej

V tujini dovolj dela Vrednost dogovor jenih invest ic i j ­

s k i h de l , k i j i h morajo jugos lovansk i g radben ik i letos dokončati v tu j in i , znaša dve m i l i j a rd i 700 mi l i jonov do­larjev. To je približno to l iko, kot je znašala vrednost del v m i n u l e m letu, k i so j i h g radben ik i oprav i l i v več kot 40 državah.

Poda tk i tud i kažejo, da se je več­letno naraščanje obsega oz i roma in ­ves t i c i j sk ih de l v tu j in i zdaj končalo. Le ta 1980 je bi lo oprav l jen ih za pr i ­bližno 1,5 mi l i ja rde del , 1982. za pr i ­bližno 2,5 mi l i jarde , l a n s k a vrednost pa se je neko l iko zmanjšala. V z r o k za zastoj je zmanjšanje investici j v svetu, vse večja konkurenca na zu­

nan j em trgu in p r e m a j h n a pomoč našim g radben im oi j a m v pr imer jav i z možnostmi imajo spec ia l i z i rane f i r m e i z ' t i h držav. Neka j pa so k temu mog l i tudi težji pogoji zar« nj a storitev v posamezn ih razvo ju in vse večja usm< kompenzac i j sk im pos lom, lavc i namreč od skupne oprav l j en ih del »prinesejo« dc približno 30 odstotkov. T o p a

pomeni , da delo naših gradbei tu j in i ne more odprav i t i pj nezadostne zaposlenost i , k i lotno jugos lovansko gradbeništva

A ! "

O L A S Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. SkoP Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik kgor Stm* *

— Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan l * « mer, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Tanjuri* Andrej Žalar in Danica Zlebir — Fotoieporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan A)dovec Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik.* januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot p o i t e d M * sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP iguda* pravic d Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pn S> v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija M 4 * odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 26-a* mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 42n-i — Polletna naročnina 550.— din.

V četrtek, 9. februar ja , bo m i n i l o 40 let od s t re l jan ja talcev za K a m n i t n i k o m v Škofji L o k i

Kurirji iz Žirovskega vrha na loškem morišču Prek kurirske postaje G-9 v Žirovskem vrhu

je vse od poletja 1943 prihajala in odhajala pošta pokraj inskih forumov OF, komiteja in vojaških enot do Ljubljanskega vrha in naprej od postaje do postaje do glavnega štaba in političnega vod­stva N O B Slovenije. Na jesen 1943 so kur ir j i za­čeli razmišljati, kako in kjer bodo prezimi l i . Za­gotovljena je morala namreč bit i popolna taj­nost. N i znano, kdo je predlagal, da bi v Mrlako-

Frančiški, ivk (prej Justin), Mrlakova iz Ži-rovskeo vrha, edina priča dogodka, ko so ujeli 1cui trje skupaj z njenim možem

v i hiši v Žirovskem vrhu zgradil i bunker, vendar so se na tej kmetij i že shajali vodilni politični funkcionarji tamkajšnjega terena, obveščevalci in kur i r j i . Mr lakova družina je namreč uživala njihovo zaupanje. Razen tega je Mr lakova doma­čija na samem, z lepim razgledom na žirovsko kotlino in okoliško hribovje. Hiša je danes tak­šna kot je bi la takrat, le po udaru strele so po­pravi l i streho. Vse je pod eno streho. V prostoru za steljo so kurir j i skopali jamo v.a bivak, v hlevu pod zidom pa rov, k i je vodil do bivaka. Na odpr­tino v steljniku so položili plohe, j ih zasuli z zem­ljo, potlačili in odstranil i sledi, na to so Mr lakov i dali še steljo. Kur i r j i so torej imel i le eno luknjo za vhod in izhod. V primeru nevarnosti so zlezli v bivak. Žena je na rov položila pokrov, ga pokri­la z zemljo in k jas l im privezala živino, k i je z zadnjimi nogami stala na pokrovu.

Kako je prišlo do tragedije? Fd ina znana priča je Frančiška Pivk, Mrlako­

va. Pripoveduje, da sta prejšnji dan prišla k njim politični komisar Alfonz in njegov spremljeva­lec. Zjutraj so vsi zgodaj vstali, zajtrkovali, po­tem pa šli v hišo. Jakob Primožič-Goran (umrl le­ta 1963) in Štefan Zaje iz Žirov sta odšla na zvezo s pošto. Frančiška j ih je od daleč opazila, kako tečeta nazaj. P lani la je v sobo in rekla, da se je moralo nekaj zgoditi, ker tečeta kurir ja nazaj. Kur i r j i v sobi so skupaj z Alfonzom sedeli za m i ­zo pri politični ur i . Kur i r j a Primožič in Zaje sta uspela le potrkati na okno in zakričati. da so ob­koljeni, potem pa sta se že izgubila za vogalom.

Možje so zlezli drug za drugim v bunker. Go­spodar Vincenc je opozoril ženo Frančiško, naj dobro zamaskira vhod. K m a l u je bilo okrog hiše polno domobrancev. »Smo prišli gledat, če je pri vas kaj partizanov,« so rekl i . Porazgubil i so se po sobah. Otroci so j oka l i .

»Vprašali so po možu,« pripoveduje Frančiška Pivk, »pa sem j im odvrni la, da je šel ven, vendar ne vem kam.« Domobranci so odšli v hlev, Fran­čiška pa je ostala sama z otroki v hiši. K m a l u so jo poklicali v steljnik, kjer so že odgrebli steljo nad-bunkerjem. »Kaj je tu notri?« Frančiška je hladnokrvno vztrajala, da nič, oni pa so grozil i , da bodo vse zažgali, če ne pove. Gospodinja se je vrni la v kuhinjo, vendar je kma lu odjeknila bomba. N i videla, kako so prišli kur i r j i iz bun­kerja. Kasneje je opazila, da so poleg plohov iz­kopali luknjo.

Ujetniki so bil i zvezani z eno vrvjo. Frančiška j ih je videla, kb so šli mimo okna. Vpregl i so vo­la, k i je vlekel koš z zaplenjenim materialom in hrano. Frančiška je šla čez en teden peš v Šent-jošt k domobrancem in j ih prosila, da bi videla moža. Dejali so, da so vsi ujeti pr i njih, vendar n i videla ne moža ne kurirjev. Za božič so j i dovoli­l i , da je na postaji govorila z možen. Ni ga videla, saj je ona v temi stala sredi stopnic, cn pa doli v kleti.

Iz Šentjošta so ujete kurirje odpeljali na Vrh­niko, od tam v ljubljanske zapore in nato v Škof-jo Loko, kjer so j ih 9. februarja leta 1944 ustrel i l i v skupini 50 talcev. Na V r h n i k i so trije skušali pobegniti. Pobeg je uspel le Leandru Ml inar ju iz Žirov. Le-ta je povedal, da je poskušal pobegnili tudi Mr lak , vendar je bil ranjen v nogo in so ga ponovno ujel i . Leander je bil po pobegu obvešče­valec Vojkove brigade, vendar je padel 2. febru­arja, torej teden prej, preden so ustrel i l i njegove tovariše iz bunkerja v Žirovskem vrhu. Padel je v Sovodnju in tam ima spominsko ploščo.

Pr i M r l a k u ujeti in v Škofji Loki ustreljeni kur ir j i so bi l i : Ludvik Cigale iz Nove vasi pr i Ži-reh, Franc Grošelj iz Dobračeve pri Žireh, H ie -ronim Grošelj, star 18 let (brat Franca Grošlja),

Nemški posnetek 50 ustreljenih talcer slovenskih občin za Kamnitmkom v

Loki 9. februarja leta 1944. Krtttani d m prej v mestu ustrelili esesovca

Jakob Jurca s Kladi j v Ž i r o v ^ e m ^ u . tfl let, Anton Kavčič z D o b « t e ^ p r : f ^ h ^ let, C i r i , Strlič z• W

železnici v Radovl j icUn i n f i « * * Mr lak , star 27 let, oce ^ e h otroK. j

Ž i V l ^ n ^ k Š g i K ^ ^ ^ neje opisana v K n J ' & . . . R „ , . p r

nec leta izdal pri zalo/bi Boiec. ^ _ j

TOREK, 7 .FEBRUARJA 1984 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO ,3. STRAN O

»Če znate izdelati brusilni stroj, boste pa še našo linijo«

Branko Cepič, vodja priprave dela v vzdrževanju

Brusilni stroj, ki so ga v Železarni izdelali delavci, je prvi brusilni stroj te Brste, ki je narejen doma

Jesenice —. Železarska tehnologi­ja terja tudi brusilni stroj za gredice, stroj, ki je nekakšen v m e s n i člen •ned jeklarno in v a l j a m o žice, k i brusi napake na površini gredic.

V jeseniški Železarni so se ti stro j i -zrabili, pravi žudež je, d a so sploh še delali. Nič drugega n i ostalo, kot uvoziti novega, a kaj, ko nov ve l ja od 600 do 700 tisoč dolarjev i n je tud i z a Jeseniško Železarno p reve l ik zalo­gaj- Posebej v razmerah, ko n i deviz.

Odločili so se, d a de lavc i s a m i zgradijo novega — b r e z t ov rs tn ih iz­kušenj, prvič v Jugoslaviji so se l o t i l i take domače izdelave, s čimveč do­znače opreme.

Vzdrževalci Branko Cepič, Jože «*ezdirnik in Avgust Novšak p r i zna ­j o , da sprva sploh niso i m e l i prave Predstave, vedeli so le to, da se mo­rajo združiti vse izkušnje i n domače znanje. Hudo je bilo, k e r se v Žele­zarni takšnega dela doslej še n iso lo­tih in je bilo na začetku tud i z orga­nizacijo dela precej težav.

Pri mehanski o p r e m i stro ja so Vključili Tehnični b i r o , k i j e n a osno-•' idej in smernic i z d e l a l d okumen -^ j o , medtem ko so p r o j ek t h idrav-[ « * . pnevmatike i n e l ek t ropro j ek t -zdelali v železarni. O d idej le ta 1980 so prešli na projektiranje leto kasne-"%°tZ e n ° k t ° so začeli z i zgradnjo Ui tebruarja lani i z v e d l i p rvo tes t i ra-

stroja. Doložili so s k u p i n o , ve l iko ^ ° sodelovale javorniške s t ro jne de-^vnice in druge delavnice Železar­ne. Vsi so pomagali p o s vo j i h močeh, ^ v; so si želeli, da v domači op remi j e bo kasnitev, kajti domači pro i zva­j a l c i veliko izvažajo in so zato doba­m i roki daljši. ^BRANKO CEPIČ: »Pri mehanski ^oeiavi je bila najbolj pomembna ^»siJna glava, ki terja natančno i z -r l*vo. Pri sestavi stroja nastopajo »v** V e» ker je veliko gibljivih e le-^w»tov. Ko je začel poskusno delati, ^ je dobro »obnašal«, razumljivi pa O* nekateri zastoji zaradi zagonskih ^4av. Kar je uvoženega, je sistem ^***nja, vendar pa predstavljajo

* Ekspres segedin« . . . ^ . ali kaj se je v Živilini Maloprodaji zapletlo pri pakiranju kisle

^ zelja

uvoženi deli le 0,5 odstotka celotne vrednosti. Brez gradbenih del in si­stema odpraševanja je stroj vreden približno 20 milijonov dinarjev. Bru­silni stroj omogoča večjo zmoglji­vost, omogoča varno in funkcional­no delo, v primerjavi z drugimi pa ima več možnosti nastavitve in avto­matsko delovanje. Njegova življenj­ska doba pa je odvisna od tega, kako bodo delavci z njim ravnali.«

JOŽE PEZDIRNIK: »Dogovarjali smo se s strokovnjaki iz Prve peto-letke in tako dobili ves domači hi ­dravlični agregat ter opremo za pnevmatiko. Vsi pomisleki o kvalite­ti domače opreme so bili ovrženi, saj ni opazne razlike med domačo in tu­jo opremo. Prvič v Železarni smo bi­li iz različnih delavnic skupaj pri ta­kem delu in ta zalogaj je bil za zače­tek kar precejšen, predvsem pa do­bra šola za naprej. Problematiko smo reševali sproti, brez organiza­cijskih izkušenj med več strokami. Sama zasnova stroja funkcionalno ni toliko moderna kot bi zmogli, ampak sani začetek s tako velikim zalogajem bi bil res preveliko tvega­nje. Pri hidravliki pa smo opravili kbmpletne meritve stacionarnega in dinamičnega obnašanja hidravlične naprave.«

AVGUST NOVŠAK: »Poleg ostalih rednih delovnih dolžnosti smo delo pri stroju usklajevali. Z a električni del stroja velja, da je osnovni del va­ren, avtomatiziran, da ne bi povzro­čal preveč preglavic pri vzdrževanju. Najbolj zahteven del je bil regulator sile brušenja, ki deluje na osnovi obremenitve brusilnega motorja. Stroj vsebuje najrazličnejše blokade za varnostno blokado in delavce in nudi zaščito določenih elementov.«

Stro j j e modernejši od t is t ih , k i zdaj delajo v Železarni, zamis l i de­lavcev pa so nove, porajajo se novi p ro j ek tan t sk i predlogi .

Odveč je poudarjat i , ko l iko so de­lavc i s tem, ko so vložili lastno opre­mo , znanje in delo, p r ih ran i l i . L e za zgled so lahko , nj ihove bogate stro-

Jože Pezdirnik, vodja tehnične sku­pine za izboljšavo delovnih naprav

Avgust Novšak, prvi strokovni sode­lavec skupine za izboljšanje delov­nih naprav

kovne i n organizac i jske izkušnje pa odskočna deska za nadal jnje delo!

V Železarni skopar i jo s pohvala­m i , zato so delavcem, k i so sodelova­l i p r i i zgradnj i b rus i lnega stroja, ostale le lastne i n medsebojne nav­dušene besede, če se j i m je p r i iz­gradnj i kaj posebno dobro obneslo. E d i n a pohva la je prišla iz jeklovle-ka , češ: »Če znate i zde lat i celo b rus i l ­n i stroj , boste pa še našo l in i jo . . . «

D. Sedej

r Pre je l i smo:

Pozidava, ki razburja

Odgovor na članek pod i s t im nas lovom, objavljen 27. januar ja letos. Sprašujemo se, koga s i l i v hude pomis leke in še večjo nejevoljo p i ­

smeno opozori lo, k i ga je predsedstvo krajevne konference S Z D L Ži­rovn ica naslovi lo na odgovornega u r edn ika in nov inarko D. Sedej? Za­kaj množina?

B r a l c i naj sami presodijo, kdo je prizadet, ne moremo pa dovol i t i , da kdorko l i tako žaljivo obravnava naše sklepe in j i h k l jub opozori lu, da naj se o zadevah piše bolj objektivno in tudi resnično, sedaj dodaja­mo še: manj senzacionalistično, obravnava tako, kot m u ustreza, da ne rečemo, kot se mu zl jubi .

Spreje l i smo sklep, da se odgovornega u r edn ika opozori, da čla­nek, k i je b i l v G l a su objavljen dne 9. decembra lan i pod naslovom Bre z zemlje na domačem pragu, ne ustreza resnic i , vsaj ne v celoti in da ni objekt iven. Noben ih sklepov o tem nismo spre jemal i , da ste ne­odgovorno p i s a l i . . . itd., tako, kot v i navajate. To, da je članek nap isan zelo neodgovorno i n da so v n jem objavljene polresnice, so bile le ugo­tovitve, na podlagi ka te r ih smo sprejel i sklep, da se na članek, kot je b i l objavljen, opozori.

S Z D L se je želela postavit i po robu temu, da b i se na takšen način poskušalo vpl ivat i na potek javne razprave ob razgrn i tv i zaz idalnega načrta Selo, ker še danes meni , da je tak način objavl janja man ipu la ­c i ja s sredstvi javnega obveščanja.

Predsedstvo S Z D L pozna predpise, pa se k l jub temu ni želelo spuščati v javno polemiko, ker je meni lo, da b i ta lahko povzročila še več škode i n je zato poslalo le opozorilo, da naj se v bodoče o zadevah poroča tudi iz pogleda širših interesov i n ne le zgolj posameznih , pred­vsem pa je objektivno — zlast i to. Preden smo razprav l ja l i o zadevi , smo se prepričali, kako je s to stvarjo. V opozori lu se n i smo spuščali v pojasnjevanje stališč, kaj mis l imo o samem Z N , predvsem iz razloga, da ne bi n ikogar vezal i na naše mnenje, z last i zavoljo tega, ker je b i l Z N še vedno v j a vn i razpravi . Sedaj je s i tuaci ja drugačna in zahtevat i moramo, da se tudi naš prispevek objavi .

Predsedstvo S Z D L dobro ve, kakšno je večinsko mnenje i n kak­šno posamično v tej zadevi ter kaj kra jan i podpirajo, pa k l jub temu m i s l i , da iz vsega ne gre delat i senzacije. K j e le nek i ste pobra l i naše stališče, da je t reba kakršnokoli mnenje s čim dopolnjevati? N a vsak način pa je nedopustno pisat i , da je Z N narejen tako, da vedute zak r i ­vajo pogled na cerkev, če je najvišje sleme za 6 m nižje od njenega vznožja. Zakaj tendenciozno namigovanje na ceno, k i naj b i šla v »par s tar ih milijonov«, če pa je cena Z N 43.511 dinarjev? Zakaj se ne pove, da od dveh pr i zadet ih krajanov eden n i kmet? Zaka j se navajajo kate­gorizaci je, k i j i h ne poznamo? Zakaj netočni podatki o površini itd.?

M i s svoj im mnen jem nismo želeli vpl ivat i na krajane, kajt i vsak, tud i član našega predsedstva, naj b i ime l pravico dat i svoje pr ipombe na predlagani Z N . Vse pr ipombe so se zbira le v kra jevni skupnost i , k i je ed ina pok l i cana usklajevat i interese, saj je temeljna, ter i tor ia lna, samoupravna cel ica. S Z D L sprejema le politična stališča in z n j im i l ahko samouprav i v kra jevn i skupnost i le pomaga.

Iz članka se da razbrat i , da smo se postavi l i na stran »birokraci­je« , da smo nenak lon jen i pr izadetemu kmetu , čeprav ne takega ne nasprotnega stališča n ismo posredoval i v opozori lu uredn iku .

A l i bo za S Z D L prvenstvenega pomena kmet , k i naj b i i zgubi l zemljo a l i kaj drugega, prepustite nam, bo pa S Z D L ščitila vsak tudi posamičen interes, kadar bo to smotrno. V predsedstvu K K S Z D L Ži­rovn ica nas je 16 i n n i vrag, da med nam i ne b i b i l tudi kdo, k i ve, kako se tem stvarem streže ter kaj je prav i n kaj ne.

Pričakujemo, da se bo po lemika o tej zadevi s tem končala.

Predsednik predsedstva K K SZDL Žirovnica Iztok Federl

Moderno naselje zahodno od Bitenj Z a n i m i v a razstava natečajnih de l z a osnove podrobnega u rban i stičnega načrta za območje Bitenj p r i K r a n j u bo v av l i kranisk« občinske skupščine odprta še do k o n c a tedna

Kranj — Novelaci ja urbanistične

P začetku m i n u l e g a t edna so po-K'ivodje v Živilinih t r g o v inah n a Go-^ I j s k e m dobi l i okrožnico, v ka t e r i

^•slovodni organ Živiline temel jne fcjganizacije združenega de la Ma lo -SkT^daJa s takojšnjo ve l javnost jo %^*oznice prepoveduje p a k i r a n j e ^ M j a in zelenjave ter ja jc v po l ie t i -WH*ke vrečke. Dosledno spoštovanje ^okrožnice j e v p r a k s i povzročilo

čuden zaplet, j ^Kupec, ki je prej v t rgov in i l ahko

V o * t l kislo zelje/apakirano v po l ie t i -* ^ *ko vrečko, se je n e n a d o m a mo-

| U^* odločiti, d a mu zel je zavi je jo v I ^K^ifnato vrečko ali p a se je m o r a l i & ^ j t i kako drugače. K i l o g r a m k is le -i * ^ W 5 ^ a v papirnati vrečki i n po l k i -

^ a m a svinjskega m e s a pa j e r a -I j L j * pravšnja količina, da je med po

H$ do doma nastal »ekspres sege-

je botrovalo takšni odločitvi v N^ijih? Uprava inšpekcijskih služb ^LOorenjsko-Tržni inšpektorat J e ^»^tflvil, da de lovna o rgan i zac i j a Z i -

polietilenske vrečke, v katere re-i pakira k is lo zel je, posebej zara-iva. Na pod lag i 52. i n 53. Poseb-

Uzance o prometu b laga na drob-je delovni o rgan i zac i j i prepo-

1 zaračunavanje vrečk i n o tem tudi odločbo,

zanci namreč določata, da je tr-a organizaci ja dolžna blago, k i prodaja v i z v i r n e m p a k i r a n j u , »ti v embalažo, k i je glede vr-

tipa, obl ike, ve l ikos t i in d rug ih yMJ najprimernejša za blago. « p o svojem p r e u d a r k u spreme-

pak i ran ja istega pro i zvoda , trgovska o rgan i zac i j a pove­

čane zanj i n ne za rad i te spre-ibe poslabšati k u p n i h pogojev.

Tržni inšpektorat je tako ukrepa l v in te resu zaščite potrošnika glede končne maloprodajne cene, ne pa za-

«to, da bi poslabšal kupne pogoje. M e d k u p c i je to mars ik je povzročilo precejšnje nezadovoljstvo, posebno še, k e r j i m je bi lo mars ik je pojasnje­no, da je tržni inšpektorat prepove­da l pak i ran j e zel ja. Res pa je, da in ­špektorat z odločbo n i prepovedal pak i ran j e , marveč zaračunavanje cene vrečke v končno ceno.

Pos lovodni organ Živilinega tozda Ma loproda ja v okrožnici ugotavlja, da organizac i jo bremeni jo vrečke 240 s ta r ih mil i jonov, k i j i h organiza­c i ja s a m a ne more k r i t i , »še manj pa, da b i iz dobre volje do kupcev to pla­čevali iz svoj ih osebnih dohodkov.« Zato je poslovodjem, k i bi kršili to okrožnico, in še naprej prodajal i ze­lje v po l i e t i l ensk ih vrečkah, zagrozi l z d i s c i p l i n s k i m postopkom v delovni o rgan izac i j i .

Živila so se na odločbo tržnega i n ­špektorata pritožila. Ne glede na to pa se vsi l juje vprašanje, kako je s ceno embalaže, v katero je danes na p r i m e r pak i rano mleko. Vemo, da je cena m l e k a določena in da dobavi­telj o z i roma prodajalec ne more in ne sme dodatno zaračunavati še ce­no pol ie t i lenske vrečke oz i roma te-t rapaka . Takšnih pr imerov bi lahko našteli Še kar p r e c j , ko embalaža ni posebej zaračunana. In tudi prav je tako v pr id dobr ih poslovnih običa­jev in v pr id pravi lnega ob l ikovanja cen. Z i v i l i na odločitev pa kaže bolj na to, da bi p r ik l i ca l i nazaj tiste čase in običaje, ko smo recimo po kis lo zelje al i k is lo repo hodi l i še s kang l i -co.

A. Žalar "

ga načrta K r a n j a , k i je v izdelavi , je vseb insko pogojena predvsem s spremen jen imi gospodarsk imi raz­me ram i in dos ledn im varovanjem kva l i t e tn ih kme t i j sk ih zemljišč. S tem so se mora l i soočiti tudi načrto­valc i usmerjene stanovanjske grad­nje v k ran j sk i občini. Od možnosti je b i l a kot najprimernejša i zb rana ši­r i tev na jugozahodnem delu mesta K r a n j i n sicer na površinah zahodno od B i ten j .

Z a bolj poglobljen pristop h grad­nj i na tem območju je bilo več razlo­gov. Obravnava na podlagi urban i ­stičnega načrta bi b i la preširoka i n predvsem premalo konkre tna , izde­lava zaz idalnega načrta pa preozka, saj je to dokument za enkratne grad­bene akci je. Zato se je skupščina ob­čine K r a n j odločila, da skupaj z Zve­zo društev urbanistov S l oven i j e . in Društvom urbanistov Goren jske raz­piše splošni j a vn i anon imn i natečaj. Z n j im so želeli pr idobit i kval i tetne osnove i n usmeritve za izdelavo po­drobnega urbanističnega načrta Bi t ­nje in posredno za novelacijo urba­nističnega načrta K r a n j a .

N a natečaj, za katerega je izdela l razpisno gradivo Domp lan K r a n j , je b i l odziv vel ik, trajal pa je od 13. apr i la do 15. novembra lan i . P r i ­spelo oz i roma najavljeno je bilo 23 različnih elaboratov, k i j i h je obrav­navala posebna 15-članska komis i ja , katere predsednik je b i l Ivan Cvar , predsednik občinske skupščine. Ko ­misi ja je delo končala 27. januar ja letos. Najprej je bilo v širši izbor uvrščenih 13 elaboratov, kasneje pa v ožji sedem. Nazadnje je komis i ja podel i la štiri nagrade in odkup i la tri elaborate. M e n i l a je, da je delo pod oznako A B O V O kval i tetno in kreat i ­vno, da izstopa od ostal ih in da ponu­ja boljše možnosti pr i lagajanja bo­dočemu družbenoekonomskemu raz­voju. Zato je to delo nagradi la s prvo nagrado.

Udeležencem natečaja je b i la za­stavl jena zahtevna naloga. Ob Bi t -n jah je treba zasnovati novo naselit­veno enoto, k i mora bi t i re lat ivno sa­mostojna zaradi odmaknjene lege glede na dosedanje glavne smer i razvoja K r a n j a . H k r a t i pa bo mora la bi t i zagotovljena njena vsestranska povezanost i n vključitev v mestn i utr ip. Tako bo nova urbana tvorba mora la odražati svojo pr ipadnost mestu, se vanj vraščati, h k r a t i pa bo mora la dobit i svoj lastn i izgled. P rav delo A B O V O prepričljivo dokazuje možnosti funkcionalne vključitve i n povezave nove urbane tvorbe z me­stom, hk ra t i pa omogoča njeno rela­tivno samostojnost. T u d i druga dela vsebujejo zan imive rešitve, posebno v nekater ih detaj l ih, k i bi j i h veljalo upoštevati v nadal jnjem postopku urejanja tega dela.

Večina udeležencev j e .ugo tov i l a osnovno l inijo: smer poteka regio­nalne ceste, k i ima svoj izvor v šir­

šem prostoru. S tem v zvezi komis i j a opozarja, da je pr i zasnovi novih B i ­tenj treba v čimvečji mer i ohran i t i naravne poteke vodotokov z vsemi n j ihov imi značilnostmi. Prav tako je na osnovi različnih natečajnih reši­tev komis i j a meni la , da je najbolj ustrezno priključevati novo nase' je na obstoječo regionalno cesto, p r i če­mer pa je treba i ska t i tudi razbreme­ni lne smer i . In nenazadnje je t reba p r i načrtovanju nov ih Bitenj zagoto­v i t i takšno zasnovo, k i bo omogočala celovitost in potrebno razno l ikost že v prv i etapi gradnje, le-ta pa mora bit i usk la jena z nada l jn j imi etapni­m i gradnjami .

Nagra jena in odkupl jena dela bo­do razstavl jena v av l i k ran jske ob­činske skupščine do konca tega ted­na (10. februarja). Priporočamo or­ganizac i jam združenega dela, k ra ­j e vn im skupnos t im in vsem delov­n i m l judem in občanom, da s i razsta­vo ogledajo, saj gre za območje, kjer naj bi se okrog leta 1990 začela grad­nja stanovanj in objektov za 15 do 20 tisoč prebivalcev. . _

A . Žalar

Priporočamo, da si ogledate zanimivo razstavo natečajnih rešitev za območ-

vakeT3' ^ 1 9 9 0 Z a Č e l a g T a d n j a Z a 1 5 d 0 2 0 ^očpTebi-

O L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 7. FEBRUARJA

Zanimive slovenske zibelke — Stane Zugivitz, upokojenec z Jesenic, je velik zbiratelj etnografskih predmetov, pri tem pa se je predvsem po­svetil študiju slovenskih zibelk. Ko se je seznanil z etnografskimi po­sebnostmi zibelk, jih je začel sam izdelovati. Hrani jih veliko, pravi pa, da najtežje izdela izbelko iz gomjesavske doline, ki je izdelana iz lesa češnje, hruške, jablane, javorja in smreke. Iz smrekovega lesa je, denimo, deska, na kateri je ležal otrok, to pa zato, ker se je na tem lesu vse najhitreje posušilo. Stane pa ima tudi 49 značk in plaket kot spo­min na udeležbo na številnih spominskih pohodih, ki jih je opravil v Sloveniji in drugod. — Foro: B. Blenkuš

Namesto Trgovcev od novega leta skupina TEN — Dolga leta na Go­renjskem poznanega in tudi priljubljenega ansambla Trgovci ni več. Vendar moramo ljubitelje tega ansambla potolažiti, da vse ni tako hu­do, kot se morda prvi hip sliši. Ni več ansambla Trgovci, pač pa so se člani preimenovali v Skupino TEN iz Kranja, ki je hkrati od novega leta dalje tudi član Društva Modrina. Kot rečeno ima instrumentalno vokalna skupina enako zasedbo kot prej, nimajo pa več pevca, marveč samo pevko. Skupino TEN sestavljajo Vinko Benedik — kitara, Tone Krive — bas kitara, Marjan Pangos — klaviature, Anton Novljan — bobni in Marjana Urankar — vokal. Skupina nastopa vsako soboto zvečer v hotelu Bor v Preddvoru. Njihov repertoar je nekolikb spreme­njen in zajema v glavnem pop oziroma komercialno glasbo, po želji pa tudi domačo. Pripravljajo se tudi na podvig, za katerega pa želijo, da je še nekaj časa skrivnost. Ko smo jih vprašali, zakaj so spremenili ime, so povedali, daje to narekovala njihova nadaljnja usmeritev. Za­to so si med različnimi tudi izbrali ime TEN, ki pravzaprav vse pove. Če bi jih radi slišali, se torej oglasite ob sobotah zvečer v Preddvoru, kjer bodo do konca junija. Ce pa bi jih radi slišali v domačem kraju ali na svoji prireditvi, lahko pokličete njihovo pevko Marjano Uran­kar po telefonu na številko (061)831-039 int. 43. — A. Ž.

r VAŠA PISMA

ČUTIM SE OŠKODOVANEGA

26. januarja letos sem se oglasil na spodnji postaji žičnice Krvavec z na­menom podaljšati sedem celodnevnih kart za smučanje. Delavka na postaji mi je lepo povedala, da teh kart ne more podaljšati, ker ima pač takšna navodila. Odšel sem v pisarno na R T C Krvavec in dobil isti odgovor, čeprav sem skušal dopovedati, da sem karte pošteno plačal, da sem, če je treba, voljan doplačati, da bi j i h le lahko podaljšal. Otroci namreč zaradi bolezni tisti teden, za katerega sem imel karte, niso mogli na smuči. Do­bil sem prijazen odgovor, da je to ne­mogoče, vendar sem vseeno razbur­jen odšel domov. Drugi dan sem kl i ­cal tovariša Markiča, ki je prijazno pojasnil, da j im samoupravni spora­zum to prepoveduje, da so izjeme ne­mogoče kljub doplačilu. Kl ica l sem dalje, vendar je bi l odgovor povsod-isti.

30. januarja sem se ponovno ogla­sil na spodnji postaji R T C Krvavec in delavki dal sedem kart (kuponov) z namenom, da dobim karte. Odgovor je bi l odklonilen. K l ica l sem tovariša Kreačiča, mu pojasnil težave, vendar je bi l odgovor negativen. Razhudi l sem se, prepričeval, da sem oškodo­van za kar precej denarja, vendar nič ni zaleglo.

Zato svoj problem opisujem. Ver­jetno nisem edini, ki se mu je to zgo-

dilo, zato bi bilo prav, da R T C Krva­vec to pojasni. Menim, da mora R T C v takšnih primerih spremeniti odnos do ljudi, sicer bo manj prometa. R T C želim veliko uspeha, vendar pa tudi malo več poslovne morale.

Peter Zupan

SAMOVOLJNI AVTOBUSI 19. januarja sem se peljala z In-

tegralovim avtobusom na relaciji Kranjska gora—Ljubljana. Ob 17. uri in 47 minut sem vstopila na Je­senicah, kljub sprevodnikovemu opozorilu, da pelje avtobus preko Radovljce brez vmesne postje v Lescah. Kolikor mi je znano, pelje­jo vsi redni avtobusi na tej realciji preko Lesc, zato sem sprevodniko-vo opozorilo preslišala (avtobus ni i>il poln), ker sem morala v Lescah presesti na avtobus za Bohinj. Sprevodniku sem povedala, da po­tujem v Lesce, on pa me je nesram­no podučil, da ta avtobus na tej re­laciji če pet let ne vozi v Lesce,in mi zaračunal karto do Radovljice. Sprijaznila sem se z dejstvom, da bom morala prestopiti v Radovlji­ci, čeprav bi mi avtobus za Bohinj verjetno odpeljal. V tem sem opazi­la, da sem od 50 dinarjev, kolikor sem mu dala za karto, dobila nazaj nekaj drobiža, za ostalo pa sem ga morala kasneje terjati. Povrh vsega pa je avtobus peljal u Lesce, kjer nas je kar precej izsto'pilo, seveda tudi jaz — s karto do Radovljice.

Zanima me, komu je tak samo-voljnež sploh odgovoren?

Vaša zvesta bralka

M A L E N K O S T I

Natakarstvo ni nič kaj prije­ten »kšeft« in tudi zasluži se za »šankom« bore malo. Gostin­stvo caplja za osebnimi dohod­ki in s tega vidika je deloma ra­zumljivo, da ni in ni konca pri­tožb o neustrežljivih natakarjih.

Spet imamo dve, na lastni ko­ži preizkušeni cvetki natakar-stva, kakršnih ne bi smelo biti.

Minuli teden, ob 18. uri zve­čer v Rozmanovem domu, ki ga adaptirajo in po vsej sili žele spraviti na noge. Natakarji so bili leto dni brez svojega osnov­nega poklica, v zimski sezoni pa so morali spet med mize. A očitno nič kaj ne ljubijo naklju­čnih gostov, ki se za zdaj usta­vljajo bolj zaradi »firbca«. Zani­ma jih, kaj so naprainli z Roz­manovim domom.

Sediš pri mizi, pa »pridirka« natakar čez nekaj časa in de: »Morali se boste preseliti k oni mizi tu bodo zdaj stalni gostje večerjali! Saj res nisem vedel, da boste toliko časa ostali...«

Pa smo se bili ustavili pri ne-pogrnjeni mizi šele pred petnaj­stimi minutami. Komajda smo sedli, pa že takšna nervoza! Vstali smo in odšli. ..«

Druga je iz hotela Alpine. Le-tam smo zaprosili mladega natakarja z metuljčkom, ki je udobno, z iztegnjenimi nogami, sedel pri mizi in kramljal z de­kletom, če nam lahko izza »šan­ka« prižge luči. Še zavzdihnil ni, niti zavil z očmi, le malo­marno je izjavil, da njegova oseba ne sodi za to točilno mi­zo, pa naj kar izvolimo počakati dežurno natakarico. Očitno se je hotel postaviti pred dekle­tom, češ,»Resnično nebom pla­nil ob vsaki malenkosti!«

Malenkost, kajpak! A kaj, ko se ob teh malenkostih počasi, a zanesljivo širi slab glas in odga­nja goste...

Bogato delo kluba

Jesenice — Foto k lub Andre j Pre-šern Jesenice je ime l redni občni zbor, na katerem so p r i ka za l i svoje delo in dosežke. Uspešni niso b i l i sa­mo starejši člani, ampak tudi mlad i ­na . Celo p ionir j i so se poskušali uve­l jav i t i , čeprav nj ihova dejavnost na nekater ih šolah še n i popolnoma za­živela.

Člani so sodeloval i n a 98 razsta­vah s 194 fotograf i jami i n 81 diapozi­t i v i . Skupaj so prejel i osem prv ih , šest d rug ih i n sedem tret j ih nagrad ter,dve d ip lomi . Razstav l ja l i pa niso le v številnih kra j ih naše domovine, marveč tudi v d rug ih državah, naj­več v sosednji Avs t r i j i . Razen tega so pr iprav i l i še 16 samosto jnih raz­stav i n 8 fotoreportaž.

T u d i mlad inc i so prejel i številne nagrade na foto- i n d ia razstavah do­ma , v razn ih kra j ih po Sloveni j i in v drug ih repub l ikah . Celo v Be l j aku v sosednji Avs t r i j i so prejel i prvo in več tret j ih nagrad. Najmlajši člani, p ion i r j i osnovnih šol Tone Čufar, Koroška Be la in Mo js t rana so dose­gl i lepe uspehe od občinske, gorenj­ske do republiške p ion i rske fotoraz-stave, k i je b i la lan i od 24. jun i ja do 3. ju l i j a v Brežicah. Na razstavo je bilo sprejetih 82 fotografij, k i so j i m prinesle prvo in drugo nagrado ter pohvalo.

Najstarejši in dolgoletni član Foto K l u b a J a k a Čop je pokaza l najbolj bogato bero dosežkov. S a m je ime l v m inu l em letu štiri samostojne foto razstave in 42 predavanj z diapozit i ­v i . Ne le v Sloveni j i , ampak tudi v i ta l i j ansk ih pokra j inah, kjer preb iva s lovenski živelj, je pr ikazova l lepote naše domovine. Povabi l i so ga v Na-brežino, v T r s tu je b i l štirikrat, v sta­r i Gor i c i šestkrat. Povsod je bilo do­volj gledalcev, z last i osnovnošolska mlad ina se je navduševala nad pra­vl j ico V kral jestvu Zlatoroga.

Predstav i l i so tudi obsežen pro­g ram dela za letos, p r i tem pa bodo največ pozornosti namen i l i m lad im .

I. T o r k a r

POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE

(55. zapis) Do l ina Luše je vsa zajedena v

skr i lasto hribovje i n obdar jena z obi­l ico vode. Hribovje, k i jo obdaja, je bi lo v času N O B dost i varno zavetje par t i zansk ih čet. T u v bližini je tudi znameni t i Rovt, k i i m a domačije ra­zložene pod obronki M ladega v r h a (Nm 1374). V Rovtu je 12. decembra 1941 Cankar jev batal jon pod vod­stvom komandanta Jožeta Gregorči­ča in komisar ja Staneta Žagarja na­padel in popolnoma uničil nemško pol ic i jsko kolono. Nemcev je obleža­lo ka r 46! Pa r t i z an i so dobi l i ob i len plen, tudi prve brzostre lke . T a k o po­ve popotniku napis na plošči, posta­v l j en i na blegoški cesti .

Lušani imajo svojo cerkev ka r precej od rok. Sv. Lenar t domuje na Ravnah , na višini 753 m. Vas i m a čez sto prebivalcev. Tud i svojo šolo ima . P a še trgovino, gosti lno i n K U D Le­nart ! Ce rkv i ca je med vojno precej trpela, b i l a je celo podmin i rana , Zdaj je temelj ito obnovl jena. V njej so še star i baročni k i p i . P r i c e rkv i stoji kapel ica s fresko J a n e z a Šubi-ca, v vas i sami pa je dvoje znamenj z Gosar jev imi i n Bradaškovimi fre­skami . P r i Sv. L e n a r t u je tudi poko­pališče z grobiščem pad l ih par t i za­nov. Ob cesti na Rov t stoji pomn ik z napisom, k i pove, da je b i l v t em k r a ­j u 27. ju l i j a 1941 posvet komunis tov škofjeloškega ra jona in sprejet sklep o organizac i j i vstaje prot i oku­patorju.

Črtomir Z o r e č

Zaradi limon ni zadreg — Prt Možetovih na jeseniškem Plavžu že nekaj let ne čutijo nobenega pomanjkanja limon, ker jim le-te rasejo kar v domači veži. Ceplje­no sadiko limone so dobili iz Šempetra, prijela se je in letos že drugič rodila. Zanimivo je, da je obilno nagradila skrb gospodi­nje, ki jo redno zaliva in gnoji, saj je bilo na limoni kar 14 prele­pih sadežev. In res: ko v trgovini ni bilo limon, je domači južni sa­dež prišel še kako prav za bolno vnučko.. Limona je v velik okras stanovanju tudi tedaj, ko obilno cveti in lepo diši. — Foto: F. Per-dan

Spomenik očetu poštne z Sp. Luši

doma

PUSTOTE

Izraz, k i je še najbolj škem hribovju. Pomeni U

opuščeno, zaraslo kmetijo pust ^neobdelan svet, ledino, nero* vi tno zemljo, navadno tudi bi in brez gozdnate rast i . T r e b i dosti poguma i n dosti mar l j i . pa še skrajne trme i n vere v če se je kdo lot i l obdelave p i Spomin se m i sedaj obrne še ] Pustota po novel i Vladimir j a ča, domačina iz Podgore (Pog* Treb i j i .

ŠE O LOVRENCU KOŠIRJU IN NJEGOVI IZNAJDBI

Danes se n a m zdi upora znamk samo po sebi rs

vo. Toda do leta 1837 je pošta ko pošiljko (pismo) izračunavaj*1

sebno pristojbino, k i jo je bilo plačati v gotovini. Tedaj j e

H i l l predlagal poenostavitev tarife i n zdaj svet smatra njeg» i zumite l ja znamke. Dokazano p* da je Košir iz Luše, k i je b i l ta? knj igovodja na Dunaju, leto dni? predlagal avstr i jsk i vladi, naj u* f rank i ran je p isem s posebe' z n a m k a m i , že leta. 1835 je p a v i b l jan i govor i l o svoji zamisli z A--žem Ga lwayem, kar je dalo n«? pobudo za Hi l lovo reformo. Čep* je avst r i j ska v lada zavrnila K„ > predlog, je vendar pravi z a^> znamke in z njeno uvedbo zdru"* poštne reforme naš rojak iz .-r

(Po prof. F. Planini)

Mlino kot penzion odlične kategorije - f ^ ^ ^ S ^ S ganizacijo hotela Lovec na Bledu, v okviru Hlrtiitu. t poleti n K da seje našel investicijski dinar tudi za obnovo 9° C^d4etje Gorenje** zimi izredno dobro obiskano. Lani je začelo gradbeno p j J . Q V i - ^ J navijati gostišče, za obnovo pa je HTP Bled namenilo w ^ ^ J jev. Tako bodo Mlino do letošnje poletne sezone t e m J

t n e m penzionm bo privlačno za tiste goste, ki žele preživeti dopust vP™f o o n o v i h ^ J kategorije. Poleg kuhinje in stavbe nasploh bodo l * i n y J

p e r d a n

žišč, ki jih ponuja to znano blejsko gostišče. — Foto. r.

TOREK , 7. FEBRUARJA 1984 KULTURA

V torek, 7. fe-JESENICE ^fuarja bo ob 19. u V*** na Blejski Dobravi slavno-

Prireditev, na kateri bodo Vstopili domači pevski zbor W**t«ar, mladi iz T O Z D Iskra l^jska Dobrava in mladi iz pjevne skupnosti.

sredo, 8. februarja,bo v Pre-i^uovi rojstni hiši v Vrbi kraj-

*k*vesnost, na kateri bodo ^*>pili moški vokalni oktet

Svoboda France Prešeren ^Ovnica—Breznica in recita-

— učenci osnovne šole Go-V ^ k e g a odreda Žirovnica. V

^tvL* 0** Karavanških kurirjev aa Koroški Beli bo v sre-

V * f februarja, ob 9. uri sveča-V * k n a kateri bodo kulturni ^ ^ P ^ n izvajali učenci osno-

*°fe, sodelovala pa bo tudi T^enska pisateljica Berta Go-Vj^- Podobne prireditve pripra-^CTjo ^d i v vseh ostalih šolah

^niske občine. ^ v ietrtek, 9. februarja bo ob V Wfl v spodnji dvorani resta-\Vije Kazina srečanje znanih \*toanj znanih pesnikov in p i -^ j * v jeseniške občine.

KULTURNI KOLEDAR

KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bodo v to­rek, 7. februarja, ob 8.30 uprizo­rili delo Aristofanesa — Lizi-strata za EAŠC Kranj. Ponovi­tev bo ob 14. uri prav tako za EASC Kranj. V sredo, 8. febru­arja, ob 8. uri bodo uprizorili za OS Bratstvo in enotnost Čenča­te. Ob 9. uri bodo uprizorili dra-sno A. Harris — Androkles in lev za OŠ L- Seljak. Ponovitev bo ob 11. uri za OŠ L. Seljak i n ob 14JO za OŠ Predoslje.

V sredo, 8. februarja ob 9. uri bo otvoritev razstave slik akademskega slikarja Jože­ta Trobca v galeriji K a v a bar — Kavka.

Ob 18. uri bo odprta razs tava v avli Osrednje knjižnice občine Kranj, Tavčarjeva 41 na temo 150 let Sonetnega venca.

Ob 18. uri bo v Zadragi orga­niziral K U D Triglav Duplje p r i ­reditev Na vasi.

V domu Kokrškega bata l jona v Naklem bo ob 18. uri p r i r ed i ­tev Pesnikova misel. O r g a n i z i r a KUD Dobrava Naklo.

V Domu upokojencev v Kra ­nju bo ob 18. uri prireditev Spo­min, v kateri sodeluje Moški pevski zbor D U Kranj.

V Zgornjih Dupljah bo orga­niziral K U D Triglav Duplje ob 19. uri prireditev Na vasi.

V Zadružnem domu v Cer­kljah bo organiziral K U D Davo­rin Jenko iz Cerkelj ob 19. uri prireditev Beseda — zvok — sli­ka, kjer bo predstavitev mladih bteratov in glasbenikov. Sledila bo otvoritev razstave fotografija w likovna umetnost. 8. februar­ja bodo odprli tudi knjižnico.

V kulturnem domu na Kokr i -« bodo organizirali ob 19. uri Prireditev Mojemu narodu.

S. februarja ob 18. uri bo v Prešernovem gle­dališču v Kranju Teden sloven-*ke drame.

SKOFJA L O K A

februarja je v knjižnici Iva­na Tavčarja v Škofji L o k i Dan "sprtih vrat

v osnovni šoli C v e t k o G o l a r v Škofji loki bo d opo l dan otvori­

tev razstave likovnih del Toneta »n Iva Svetine s k o n c e r t o m ko­mornega pevskega zbo ra L o k a .

^ Dolenčevi hiši p r i Sot ler je-Qh v Stari Loki bo ob 19. u r i Koncert komornega pevskega *Wa Loka.

februarja ob 19. u r i bo v knjižnici v G o r e n j i vas i L i t e ra r ­n i večer s predstav i tv i jo 4. šte-^lke Sejalca.

K I J U B U A N A - V ga ler i j i ^"štva s l o v ensk ih l i k o v n i h ^J*tnikov v L j u b l j a n i , K o m e n -j£«Sa 8, bo jutri, 8. f ebruar ja # ob ^ uri otvoritev razstave Fran­ca Pavlovca.

I LESCE - K P D V e r i g a Lesce >** osnovna šola F. S. Finžgar *^sce pr irejata Prešernov ve-j*r. ki bo danes, 7. f ebruar ja ob *- uri v avli osnovne šole v Le-

Šentjakobsko gledališče na Jesenicah

r

Jesen ice — V prenovl jeni dvorani amaterskega gledališča Toneta Ču-far ja n a Jesen i cah je bilo 28. januar­j a zvečer le nekaj sedežev prazn ih . K o obiskovalec prvič obišče »preo­blečeno« dvorano, ga prešine mise l : m a r starega jeseniškega gledališča n i več? Popo lnoma prenovl jen pro­stor, nižji strop, obite stene in stebri , nevs i l j i v i lestenci ob bokih dvorane. Končno! Gledališče je z bifejem vred okusno preurejeno, le še garderobo pogrešamo, igra lc i pa kakšno prho.

Zastor se dvigne. Scena, z be l im i r j u h a m i prekr i to pohištvo, ostane do konca predstave ista. Je to v i la , bo­gato opreml jeno stanovanje, sanato­r i j , ho te l sk i apartma? Dvojnosti igre botruje tudi dvojnost scene. Tud i iz kos tumov veje dvojnost: v prvem tre­n u t k u vidiš bolniško osebje, k i hipo­m a zg ine s scene.

V realnost nas postavi Robert Tho-mas s svojo Dvojno igro, k i so jo n a Jesen i cah izvedl i igralci Šentjakob­skega gledališča iz Ljubl jane. L i k i Rober ta Thomasa so R ichard , F ran -coise, Lou ise , M i c h e l in Sartoni . R i ­cha rd je lump ve l ikega formata. So­prog i F ranco i s e i zmaml ja denar, Lo­uise, n juna strežnica, pa obema me­ša štrene s svo j im zaročencem M i c -he lom, R i cha rdov im bratom. T u d i Sa r t on i , sodni izterjevalec i n na kon­cu ps ih ia ter , je zapleten v intr ige z denar j em i n čeki. Kaže, da bosta u m o r a spre tno pr ik r i t a , ko vse od­kr i j e po l i c i j sk i komisar z agenti . F ranco i se je na koncu z živci. G leda­lec je prepričan, da R ichardu zvijača uspe i n je mi l i jonar , soproga pa je popo lnoma zmedena, ko vse skupaj s po l i c i j sk im komisar j em vred bolni ­ški strežnik odpelje z odra!

Torej le sanatori j . D a pa b i b i l ta sanatori j prepričljivejši od vseh sa-natorjev na zeml j i , pa pr ide pred ob­činstvo popolnoma belo oblečen mo­žak, k i na smrt resno ve l i : »Zdaj pa pojdite še v i domov, pa čisto mirno!«

S m e h v dvorani . To je zasluga Ro­berta Thomasa , k i pr i svojem pisa­nju ne upošteva usta l jenih norm in združuje navidezno nemogoče: ko­medijo i n k r im ina lko . Thomas je f rancosk i H i tchock.

Šentjakobsko gledališče je odlično opravi lo svojo vlogo. Vzpostavl jen je b i l pr is ten st ik z gledalci i n srh l j i va napetost je v lada la do zadnje minu­te. R i cha rda je predstav i l Bojan K a ­pelj, obenem pa še Miche la , svojega brata (dvojnost dvojne igre) s tako pref injeno senzibi lnostjo i n raz l i ­

čnostjo obenem, da nismo podvomi l i v pravo identiteto. M i l e va Soldatova je odlično upodobi la Francoise , spr­va neodločne, nato močno samozave­stne i n na koncu povsem zmedene in uničene Richardove soproge. L i l i B a -čer je ig ra la Louise, izkušeno i n odločno, Sar ton i ja pa je i g ra l vete­r an Peter Ovsec. Imeniten po l i c i j sk i nastop je izvedel M i h a Zrimšek kot komisar , seveda skupaj s svo j imi t remi agenti Bogom Križnarjem, J a n k o m Vrhovcem in Pet rom Te ich-meis t rom. Igro je režiral Igor Košir, V l a d i m i r F ran ta r je poskrbe l za pre­vod, scenograf i ja je b i l a delo Bo j ana Kap l j a , kostumograf in ja pa je b i l a B r e d a Kape l j . Sceno sta p r i p rav i l a Stane Sušnik i n Iztok M a u r e r , ko­stume J u l k a Perko, šepetalka je b i l a Ed i t a S i tar , z lučjo je ime l opravka Fran jo Ločniškar, Peter Te i chme i -ster pa je b i l vodja predstave.

Tomaž Iskra

EeperŽTimi "» ™ W * »i, * * j a n k 0 R o m i a n _ F < j t o :

V Tržiču podelili Kurnikove plakete R ^ E S E J ^ ^ V a l e „ t i n - T i „ e N e m e c , J a n k o

Tržič — Zveza ku l tu rn ih organiza­cij in občinska ku l tu rna skupnost Tržič sta v počastitev slovenskega ku l tu rnega p r a z n i k a pr iprav i l i v so­boto v osnovni šoli heroja Bračiča četrto revi jo pevsk ih zborov, združe­no s podel itvi jo K u r n i k o v i h nagrad, p r i znan j za dosežke na področju ku l ­turnega ustvar janja in poustvarja­nja, ter za organizaci jsko delo p r i uve l jav l jan ju ku l ture v kra jevn ih skupnos t ih , de lovnih organizac i jah i n v družbenopolitični skupnost i . Po sk l epu izvršnega odbora zveze ku l ­t u r n i h organizaci j in odbora za splo­šne tekoče zadeve so letos podel i l i p lakete t rem posamezn ikom in eni s k u p i n i . Pre je l i so j i h M i l a n M a ­lovrh , Va lent in-T ine Nemec, Jože R o z m a n in K o m o r n i zbor Peko.

# M i l a n M a l o v r h je prejel plake­to za dosežke na področju fotograf­ske i n f i lmske dejavnosti . Doslej je sodeloval že na 120 razstavah doma i n v tu j in i , l an i pa je prvič samostoj­no razstav l ja l v L jubl jan i . Za svoja umetniška dela je prejel 42 nagrad, med ka t e r im i vel ja omenit i prvo me­sto za kolekci jo barvnih diapozit ivov n a l a n s k i jugos lovanski razstavi fo tografije v K r a n j u , vrsto nagrad na razstavah jugoslovanske športne fo­tografije v Tržiču ter nagrade za ko­lekci jo fotografij na mednarodnih razstavah T r i dežele v Avs t r i j i . M a ­lovrh je avtor številnih nagrajenih amate rsk ih fi lmov, vesten snemalec dogajanj v Tržiču, ter pobudnik številnih k u l t u r n i h prireditev, pr izadeven pa tudi pr i vzgoji mlajših članov v Foto k lubu Tržič in F i l m s k e m k lubu Tomo Križnar.

• Va l en t in -T ine Nemec je preje l K u r n i k o v o plaketo za krepitev ku l -turnoumetniškega društva i n širje­nje ku l ture v Podl jubel ju. V domače društvo se je včlanil pred deset imi leti in v tem obdobju je s svojo vedri­no in humor jem pr i vab i l i n spodbu­di l za delo na ku l tu rnem področju številne mlade. Ustanov i l je otroški pevsk i zbor, večkrat organ iz i ra l ple­sne vaje, b i l pet let predsednik dru­štva, še danes pa je član dramske skupine . Ko t predsednik turistič­nega i n podpredsednik kul turno-umetniškega društva uspešno pove­zuje tur i zem i n kul turo , ka r je doka­zal z lansko razstavo lovstva i n ro­čnih del v Podl jubel ju.

• Janko Rozman je prejel p lake­to z a sodelovanje v številnih pevsk ih zbor ih in za širjenje zborovskega pe­tja v občini. Začel je v šolskem pev­skem zboru, nadaljeval p r i moškem in mešanem pevskem zboru Prosvet­nega društva Tržič, pred vojno kot pevec operet, po vojni kot član Svo­bode, zdaj pa p r i 73 let ih še vedno prepeva v K o m o r n e m zboru Peko i n v zboru Društva upokojencev.

• K o m o r n i zbor Peko - vodi ga profesor Saša Frelih-Mišo-je dobi l Ku rn ikovo plaketo kot najbolj delo­vna ku l turna skup ina v občini. Zbor je b i l ustanovljen pred sedmimi leti ; tedaj je ime l 17 članov, danes j i h ima že 32. Vsako leto je ime l v po­prečju 15 nastopov doma in v tuj in i . Največji uspeh pa je dosegel lani ob 80-letnici Peka , ko je skupaj s kv in ­tetom bratov Zupan izdal ploščo.

J . K i k e l

4JP> I

A ?

•••• «š3 ^ E MjET "•-•v

Prizor z uprizoritve Nočnega čuvaja v živalskem vrtu Denisa Poniža

Teden slovenske drame 84 — Prešernovo gledališče K r a n j

D. Smole: Antigona D. Poniž: Nočni čuvaj v živalskem vrtu Spreml jeva lna manifestaci ja S lovenski gledališki plakat — Nekater i avtorji kar z dvema upr i zo r i t vama — Pokrovitel j letošnjega T S D je kolekt iv Gorenjskega t iska — Nekaj predstav že r azp rodan ih

Včeraj zvečer so v Ma l i galeriji Mestne hiše organizatorji TSDjPrešer-novo gledališče Kran j t t e r Gorenjski muzej Kranj že odprli razstavo Slo­venski gledališki plakat, k i sodi med spremljevalne manifestacije TSD (v resnici je edina spremljevalna manifestacija). Letošnji izbor poslanih pla­katov slovenskih gledališč je pripravil dr. Cene Avguštin, vsi obiskovalci razstave pa se tako lahko informirajo o l ikovni podobi slovenskega gledali­škega plakata v zadnjih dveh letih. To je manifestacija, k i resnično soobli­kuje slovenski gledališki praznik, k i bo naslednje leto beležil že jubilejno, petnajsto ponovitev.

Mestno gledališče iz Ljubljane je lani uprizorilo znamenito delo Domi­n ika Smoleta ANT IGONA, k i je svojo prvo različico uprizoritve doživela že leta 1960 (Oder 57, SNG Drama Maribor in Ljubljanska Drama). Mikav­nost problema ter izjemna pesniška moč sta. narekovala novo uprizoritev, k i so jo pripravil i gledališčniki Mestnega gledališča. Tako kot pri krstni uprizoritvi na Odru £7 je tudi tokrat kot režiser sodeloval Franci Križaj. Dramaturg je bil Aleksander Zorn, scenograf Miodrag Tabački, kostumo­grafinja A lenka Bart l , lektorica Majda Križaj.

Dramaturg uprizoritve je med drugim zapisal: »... nobenega dvoma ni, da se srečujemo z enim izmed ključnih del slovenskega gledališča, kajti vsak ponoven odrski preizkus dela more znova z osuplostjo odkrivati ved­no nove in nove plasti aktualnega branja, k i se zde neizčrpne, saj si zlahka poiščejo živ kontekst v vsakršnem zgodovinskem trenutku . . .«

V Antigoni se nam bodo prestavili: Jožica Avbelj (alternacija Nadja Strajnar), Tone Kuntner, Slavko Cerjak, Zlatko Šugman, Boris Ostan, Ev-gen Car, Srečko Špik, A n k a Cigoj, Franček Drofenik, Jul i j Guštin, Mari ja Lojk, Slavko Strnad, Rok Bogataj, Špela Bogataj in Mateja Pregelj.

Uprizoritev Antigone si bodo morali kranjski gledalci ogledati v Mest­nem gledališču, kar seveda pomeni avtobusno vožnjo v Ljubljano in nazaj. Med vožnjo si lahko krajšajo čas z razmišljanjem, kako lepo bi bilo, ko bi imelo kranjsko gledališče dovolj velik oder, dobro opremljenega. . .

Lan i je bilo pri nas nekaj avtorjev, k i so doživeli tudi po dve uprizoritvi svojih tekstov. Tako so Smoleta igrali dvakrat (Antigona, Zlata čeveljčka), tu je Denis Poniž, pa Dane Zaje . . . Obe Poniževi igri bomo videli tudi v Kranju. Njegovo delo Škof Tomaž Hren smo že predstavili, tokrat je na vr­sti NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM V R T U , k i sta ga uprizorila Kul turn i dom Ivan Cankar ter Slovensko mladinsko gledališče. Seveda je glavno te­žo uprizoritve nosilo gledališče, k i se je lani vpisalo med tista gledališča, k i so krst i la slovenska dela. Ob predlogi, k i jo je ponudil Denis Poniž, mora­mo vsekakor pripisati, da so jo ustvarjalci gledališko oplemenitili. P r i upri­zoritvi so sodelovali režiserka Ksenja Murar i , scenograf Tomislav Umer, kostumografka Jerneja Jambrek, glasbenik Aldo Kumar in koreografinja Si lva Ros. Nastopajo: Brane Završan, Draga Potočnjak, Olga Kacjan, Mile­na Grm, Saša Pavček, Miro Novak, Renata Filač, Marko Mlačnik, Niko Goršič, Veronika Drolc, Livi ja Pandur, Jožef Ropoša, Pavle Ravnohrib.

Pokrovitelj letošnjega Tedna slovenske drame je kolektiv Gorenjske­ga tiska, k i je pomagal pri tiskanju zahtevnega gledališkega lista Tedna.

Iz gledališke pisarne sporočajo, da je ta trenutek nekaj predstav že po­vsem razprodanih. Teden slovenske drame je gotovo za vse tiste kranjske gledalce, k i si žele kvalitete v gledališču, odličen izziv pri spremljanju ustvarjalnih naporov slovenskih gledališčnikov. In t i gotovo niso majhni. Kl jub denarnim stiskam se gledališča nočejo predati, izzivalnost domačih tekstov pa je vse večja, saj že nekaj let ugotavljamo, da je število sloven­skih predstav veliko. Ko smo to pred leti prvič opazili je bila reakcija prej negativna kot pozitivna, saj nismo mogli verjeti, da bodo domača dela vzdržala nekaj let. Nagrada Slavka Gruma ter celoten Teden slovenske drame sta pri tem gotovo odlična spodbuda. Letošnja žirija za Nagrado Slavka Gruma je prebrala kar petindvajset novih dramskih besedil. Dobri obeti torej pred petnajstim Tednom slovenske drame, ki bo drugo leto go­tovo napravil »inventuro« svojega dela.

M . L. J

Strazisce - V straziskem domu so v petek zvečer podelili velike in male Prešernove plakete občine Kranj. Velike plakete so dobili oktet Sava, Franc Fabijan iz Besnice in zbor Društva upokojencev, za kate­rega je prevzel plaketo Jože Kobal (na sliki). ~ Foto- F Perdan

J

O L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 7. F E B R U A R J A I S *

Želijo si zdravnika V jeseniškem d o m u upoko jencev si o sk rbovanc i žele zd r avn ika , k i bi pr iha ja l vsak d a n — D o m upoko jencev je iz leta v leto man j zaseden

Jesenice — D o m upokojencev dr. France ta Berg l ja na Plavžu na Jese­n icah zadnj i dve leti n i polno zase­den in beležijo osip oskrbovan­cev, k i j i h zdaj sprejemajo predvsem iz jeseniške občine. Med t em ko so v minu l i h le t ih oskrbovanc i p r iha ja l i

tud i iz d rug ih občin, se zdaj za jese­niškega ne odločajo več, ker imajo

že povsod svoje domove upokojen­cev. K temu teži tud i soc ia lna pol i t i ­ka , kar je prav, saj je manj boleče preživljati j esen i svojega življenja v

okol ju, kjer s i dolgo časa živel in de­lal .

Jeseniški dom upokojencev i m a v starem objektu k l jub r edn im vsako­l e tn im vzdrževalnim de lom slabši s tandard, ka r nedvomno tudi odbija. Če prištejemo še ne tako zelo pr iv la ­čno lego i n dostop i n če vemo, da so številni upokojenci tudi v negi na do­mu , si lahko predstavl jamo zakaj po­slujejo z izgubo.

V domu dr. Franceta Berglja se upokojenci ukvarjajo z najrazličnejšimi deli, najbolj zavzete pa so upokojenke ... Foto: F. Perdan

Ob sobotah in nedeljah je v Kranjski gori še kar zadovoljiv obisk, če­prav ni več tako dolgih repov pred vlečnicami. Parkirni prostori v sa­mem središču so polni, zato vozniki parkirajo tudi ob cestišču. Kranj­ska gora je bila zasedena v šolskih počitnicah, zdaj pa je v hotelih še prostor, prav tako tudi pri zasebnikih. — Foto: F. Perdan

V a l e n t i n a Sot lar , direktorica doma upokojencev na Jesenicah

»V d o m u upokojencev dr. F r a n c e ­ta Berg l ja i m a m o med vsemi gorenj­s k i m i domov i najnižje cene o s k r b ­nega dne,« p rav i d i r ek tor i ca doma V a l e n t i n a Sot lar . »Cene oskrbnega dne so t r i : osnovna je 367 d inar jev na dan , d ruga vključuje še nego i n dodatek znaša 145 d inar jev i n tretja, za bolne, je 459 d inar jev na d a n . T a ­ko plačujejo oskrbovanc i n a mesec osnovne oskrbn ine 11.100 d inarjev, z dodatk i za nego pa mesečno znašajo stroški b ivan ja 13.770 d inar jev in 15.640 d inar jev .

M e d našimi upoko jenc i je največ samoplačnikov, 80 odstotkov. To so tisti, ki imajo dovolj v isoke poko jn i ­ne. Z a tiste, ki te cene ne zmorejo, pa prispevajo ostanek svojci . P o za ­konu so otroci dolžni skrbe t i za svo­je starše, seveda po sposobnostih, ki jih od p r i m e r a do p r i m e r a ugotavl ja soc ia lna služba.

20 odstotkov upoko jencem pa do-plačuje stroške skupnos t soc ia lnega skrbstva.«

V d o m u dr. F rance ta Berg l ja so ime l i i n imajo še vedno precejšen prob lem zarad i s ta lnega zdravstve­nega varstva . Prej so ime l i zdravn i ­k a v domu večkrat, zdaj pa je Zdra-stveni dom Jesenice omej i l zdravni ­ške obiske. Za takn i l o se je p r i denar­j u i n upajo, da bodo skupaj z zdrav­stveno skupnost jo vendar le rešili prob lem, k i je za upokojence v domu še kako pomemben. Več kot 80 od­stotkov j i h je potrebnih stalnega zdravniškega nadzorstva i n prav bi bilo, ko j i m sta lnega zdravstvenega vars tva ne b i o k r n i l i . Ze lo pa so za­dovol jni z r edn im i ob i sk i dežurnega zdravn ika .

D. Sedej

Pesem in citre

e m

Ki-

A n s a m b e l M i h e Dovžana je nastopa l po vseh k r a j i h S l o nije i n ve l iko tudi v tu j in i — Pozornost p r e d v s e m b e l o m p o s a m e z n i h sk ladb

Ansambel M ihe Dovžana je prav gotovo pojem v slovenski domači bavni glasbi. Dvajset in še kako leto več bo, ko se je nežni glas M i h o v i h ter prvič oglasil prek radi jskih valov. In, ko se je citram pridružilo še ub no petje Gorenjcev, vr l ih fantov iz Naklega, so Dovžanovi fantje začeli zati uspeh za uspehom. Posnetki na radiu, številni nastopi po slovens kraj ih, predstavitev na te l ev i z i j i . . .ljudje pa so j ih hoteli poslušati še in š« In tako je tudi danes.

Kako pa se je pravzaprav začelo? »Glasba je že od nekdaj ,doma' v naši družini,« pravi M i h a , »saj je m

citre igral že praded, stari oče pa na ,frajtonarico'. Men i pa so b i l e ž e t a i od nekdaj všeč citre. Tako so me privlačile, da sem začel igrat i n a n j e , hitro sem se naučil, čeprav je res, da imajo kar sedemintrideset s t r u n , tem sem prav kmalu spoznal Gorenjce iz Naklega. Pa se je začelo!«

Čas je, da to veselo druščino tudi predstavimo. Vodja ansambla je na citre igra, seveda, M i h a Dovžan! Strune na kitar i prebira njegov h Ive, bas pa ima na skrbi Jože Hr ibar . In Gorenjci? V kvintetu iz Naklep ubrano prepevajo Valent in Ze lnik, Stane Novak, Janez Ster ter brata Mir­ko in Janko Poličar. Da pa petje pr i ansamblu še bolj ubrano zveni, že ne­kaj časa skrb i pevka Meta Ma lus .

Včasih so Dovžanovi fantje vel iko nastopali. Danes je njihova pese« bolj dostopna na ploščah, kasetah a l i pa prek radi jskih valov.

»Res je,« de Miha , »včasih smo imeli v nedelje tudi po t r i a l i štiri kar certe. Skorajda n i kraja v Sloveniji , k i ima vsaj manjšo dvorano, d a gaat bi bi l i obiskal i . Danes smo koncerte-skorajda opustili. Prvič so, moram či, prevelike dajatve, pa tudi malce .postarali' smo se. Nastopati p a 2

vo še ne bomo nehali.« Razen nastopov na domačih tleh je imel ansambel M ihe Dovžana tai

številne nastope po evropskih državah, vse od tople Bolgari je na jugu * mrzle Švedske na severu, godci in pevci so bi l i v Z D A in K a n a d i . . . \ ebi-spominov se je nabralo. In kater i je najlepši?

»Mislim, da tu ni kaj izbirati,« je odločen M iha . »To je bi lo t ak ra t , smo igral i tovarišu T i tu in takratnemu avstrijskemu predsedn iku Frar Jonasu v Radencih. Za vse nas je bilo to izjemno doživetje. S icer p a je -da je bilo vedno .luštno' tudi med našimi rojaki, ki našo pesem daleč od : ma sprejmejo še posebno doživeto.«

M i h a ugotavlja, da je zanimanje za citre tudi pri nas vedno večje, kaj zagotovo tudi po zaslugi Dovžanovih fantov.

»Ugotavljam pa, da j im tudi po naših drugih republ ikah r a d i pris i- ' nejo,« pravi vodja ansambla. Povabil i so me, naj nastopim tud i v e n i n* bolj gledanih oddaj beograjske televizije Jači po l po naše Močnejši spo l eni od oddaj, k i je bi la predvajana za celotno jugoslovansko t e l e v i z i j omrežje — igral je Lojze Slak, v eni od njegovih skladb pa s o d e l u j e m r--jaz s citrami — je eden od naših rojakov iz Ilidže pri Sarajevu L o j z e t u > slal prekrasne stare citre. Lojze j i h je nato dal meni. Zares lepo darilo)«

Plošče, k i j ih je doslej posnel ansambel Mihe Dovžana, b i bilo kar te-* i ko prešteti. Začelo se je s tisto »Ob kmečki peči«, zadnja pa nosi nas. »Sreče ne moreš kupiti«. Poleg tega pa je M i h a nekaj plošč posne l tudi -mostojno a l i s tr iom, prav tako pa ima svoje samostojne plošče tudi kvin* Gorenjci. Sicer pa je treba povedati, da pevci iz Naklega često prepevat brez instrumentalnega dela ansambla. Pred dobrim letom so bili cek> *| daljši turneji med našimi rojaki v Zahodni Evropi .

K o M i h o povprašam po najbolj uspelih skladbah, se kar ne more čiti.

»Besedilom smo vedno dajali veliko pozornost,« je dejal. »Za naj uspelo skladbo pa bi se kar težko odložil. Morda so to: Dobra volja.": oče, Ujemi me, Zelenica, Noč ima svojo moč, V Tržič al i pa ka t e ra od a a ^ čnih na zadnji plošči — Se v Naklem dobemo al i S'm na Do len jskem Samostojno s citrami zaigrana pa je zagotovo enkratna melodi ja i 2 CveW v jeseni, k i jo je napisal Urban Koder.«

In načrti? »Pridno vadimo,« pravi M i h a , »in upam, da nam bo uspela še kaka

bra melodija, taka, k i j i bodo ljudje radi pr is luhni l i . Vadimo v Naklem, veda pa smo vedno na tesnem s časom, saj smo vsi redno zaposleni , bljam, da bomo prav kmalu pr ipravi l i svež venček melodij i n p e s m i vo ploščo.« Janez Govekar

Kdor bo pomagal Mariji, bo odpuščen Marija Burnikova, ki jesen preživlja v domu upokojencev na Jesenicah, je bila vsa medvojna leta zagrizena komunistka in partizanka — Najtežje je bilo tedaj, ko ni mogla pomagati otrokom

Mari jo Burnikovo , 80-let­no krepko ženo, k i preživlja jesen svojega življenja v do­m u upokojencev na Jeseni­cah, smo mimogrede povpra­šali, kako živi in preživlja dneve, s čim se ukvarja, o čem razmišlja. A sploh n i ­smo dobi l i odgovorov na ta vprašanja, kajti v Mar i j i smo odkr i l i nenavadno zanimivo medvojno komunistko, trdno i n neuklonlj ivo. Drobni po­stavi t i b i komajda verjel, da

se je znala tako pokončno vzravnati v najtežjih dneh, da je vzdržala vsa trpljenja in ponižanja.

Ko l i k o zan imiv ih zgodb, ko l iko Mar i j skrivajo zidovi doma upokojencev, kol iko spoznanj, življenjskih i z k u ­šenj i n kol iko modr ih besedi in sporočil! Pr is luhnimo M a ­ri j in i izpovedi.

»Leta 1935 sem živela na Javorniku s tremi hčerkami, z možem, k i je bi l zagrizen

levičar, stalno v delavskem domu pr i Jelenu in zatorej vedno na črni l i s j i oblasti. Leta 1937 je umrl , oglasil se je Vencelj Perko in mi dejal: denar bomo zbrali za tvoje otroke. A zgodilo se je tako, da so delavcem v tovarni za­bičali: kdor bo dinar dal Bur-nikovi , bo dobil obračun!

In ker so že tako ravnali, sem res začela! Sestala sem se z Mari jo Žumrovo, k i je prišla iz Glavnjače, Piberni-kovo Ju lko in Albinom, z No­čem in Šmidom smo tiskal i sporočila kar v moji sobi. Za t iskarski stroj nihče ni ni­kdar izvedel, po papirj>a smo skrivaj hodil i pod Šmarno goro.

K o sta Šmid in Noč odšla v partizane, sem nadaljevala sama, z devetletno hčerko. 16. juni ja leta 1941 me je are­t i ra l Druschke, zaslišal in spustil zaradi obljube, da po-izvem, kje se skr iva Kare l Preželj. Naslednje jutro pa sem odšla naravnost h Jože­tu Gregorčiču, k i mi je dejal, naj se nemudoma priključim partizanom, otroke pa so sprejeli sorodniki. Ed ina žen­ska sem bila v njegovem odredu.

Potem sem bi la glavna ku-r i rka v Ve l ik ih Laščah, vse do Žagarjevega procesa, ko so me aretirali in obsodili na devet mesecev ječe. Ni bilo dovolj, moja dejavnost je po­stala tako očitna, da so me kasneje obsodili na dosmrt­no ječo, kljub imenitnemu zagovoru odvetnika Petrovi­ča. B i l a sem zaprta skupaj z Vido Tomšičevo in njeni ma­mi sem odnesla sporočilo kar v ročni ur i . Tedaj ko je bi la obsodba in ko sem zvedela, da bom dolgo v zaporu, n i ­sem ničesar občutila. Celo nasprotno: vedno sem spod­bujala zapornice, naj nikol i ne obupajo. Ni j ih bilo malo, k i so bile do skrajnosti pre­tresene.

Več kot leto dni sem preži­vela v severni Italiji, v zlo­glasnem zaporu Fossornbro-ne, v samski celici. Tedaj, le­ta 1943, mi je bilo pa res naj­

težje in enkrat samkrat sem zajokala: vso pošto so raztr­gali, ob koncu pa mi je sestra vendarle sporočila, da so mo­j i otroci morali na Rab. Te­daj sem misl i la, da je najbo­lje kar umreti, zaletavala sem se z glavo v zid, da na­zadnje nisem ničesar več ču­ti la: otroci nagi in bosi, sama pa j im ne morem nič poma­gati!«

Mar i ja Burn ik je preživela vel iko dni tudi v part izanih, kajti Jože Gregorčič j i je ne­znansko zaupal. Zgodilo se je, da je s seboj vzela otroke, k i so kar cepali v visokem snegu, pa j ih je le postavila na noge in spet so moral i da­lje. B i l a je skupaj s tremi hčerkami v Bar i ju , kjer je kuha la ranjencem, doživela je vse neskončno trpljenje izobčenke in neuklonljive komunistke. V partijo je bi la sprejeta že leta 1939 . . .

K o se danes spominja teh dni , soborcev, pravi , da so b i ­l i mnogi nadvse pogumni, da pa jo bolijo tista pričevanja, k i niso resnična, k i so nap ih­njena a l i celo lažniva.

Mar i ja Burn ik ni n iko l i oklevala in vse preveč je pre­živela, da bi mogli kar tako mimo družbenega priznanja, k i ga je pošteno zaslužila. Pr iznano ima le udeležbo v NOB, zaslužila pa si je tudi spomenico . . .

D. Sedej

ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.

TUDI TO SE ZGOD

te Sprevodnica — Dvajset 1* več a l i manj voz im z avtobus; t em času sem doživel m i zanimivega, pretresl j ivega, jetnega, tudi objave v r -Poslušal sem spore m e d i n sprevodnikom, se t u d i „ z i l na šoferjem, k i je v o z i l k<* jo v te lev iz i jski nadal jeval r i l ženski, k i sta se s p r l i drobne malenkost i — skoz ro okno naj bi p iha l v

Prav n ikdar n i bilo pusto se je kaj pripeti ld, da je v o treje m in i l a .

K o sem se zadnjic pel jal bl jane — mis l im, da je b ik tegralovem avtobusu -- m

novo (prijetno) p r e namesto sprevodnik«

, (začudenimi) potnik čno prebi jala, deli la v o z o v * * pob i ra la denar - s p r e v o d a *

Nenavadno, ker smo b ih " leta vajeni v tej vlogi le n spodbudno, da so sprevodni* b i l i konkurenco .. .(cz)

ka lo nje: med

TOREK, 7. FEBRUARJA 1984 KRONIKA 7. STRAN O Lr A 9

Zimski pridelek pospravijo lahko le ponoči Kranjski k o m u n a l c i imajo e n s a m stroj z a čiščenje pločnikov. Če se še ta p o k v a r i , bo K r a n j v t r e n u t k u za t rpan s snegom; marsikje pa bo sneg ob leža l do spomlad i . — Hišn i sveti p a tudi upravijalci stavb ve l i kok ra t »ne najdejo« lopat. — I m a m o odlok, toda kje je prostor z a av tomob i l e i n kje dobit i so l? ! — M o r d a bi se drugače obnašali, če b i b i l i pravočasno obveščeni .

Kranj — Vsaj za zdaj se čez letoš­njo zimo ne moremo kaj dosti pritože­vati. Za tiste, k i imajo radi sneg in

kjer je (gospodarsko) potreben, ?a je najbrž dovolj. Tam, kjer je vedno v nadlogo, pa ga je v obrokih zapadlo favno toliko, da so ga tisti , k i skrbijo 2a to, lahko sproti pospravljali.

»Po pogodbi s Samoupravno komu­nalno interesno skupnostjo občine Kranj imamo izdejan prioritetni red

"ja snega s pločnikov, park irn ih drugih površin tej z ulic in cest v 12

Jfeectnih krajevnih skupnostih v obči-/ razlaga vodja delovne enote Vzdr­

ževanje v temeljni organizaciji Komu-*iala v Komunalnem obrtnem gradbe-' -T . podjetju Kran j Janez Lukan . »Za pluženje pločnikov imamo en, pribl i­žno 10 let star greder, k i ob sneženju "-bratuje neprekinjeno 24 ur. Rezerv-

delov zanj ni in če se ta pokvari , bo Kranj v trenutku zatrpan s snegom, lakšen nov stroj domače proizvodnje ttaae približno pol mil i jarde star ih di-~ irjev in zanj n imamo denarja. Razen **ga stroja pa imamo še redno ekipo

h delavcev, k i jo ob akcijah do­polnimo še z delavci iz drugih naših *ozdov.

Prioritetni red pluženja oziroma od-*tranjevanja snega letos še n i prišel v Moštev, ker so bile dosedanje snežne

ke dokaj skromne. Če pa bi naen­krat padlo, recimo, pol metra snega, bi ^ pokazal kot utemeljen. Najprej plu­t a o in odstranjujemo sneg na najbolj *rWOetnih površinah.«

4# / j S

Janez Lukan . l*a bi bilo res tako hudo, če bi se ta J*oj nenadoma pokvaril? Saj imamo J*wadnje še vedno odlok, ki govori, > morajo hišni sveti in uprav l ja lo 2»vb poskrbeti za odstranjevanje sne-

' '"Posipanje. - . 'Mi smo z desetimi delavci sposobni

'ti vse mostove na območju mesta V*tinh dneh. Res je, da imamo odlok. W ^ a r pa lahko rečem, da se- hišni *4**b v mlajših nasel j ih vedejo zelo ne-<^»"orno. To velja posebno za P lani -WP> še za Vodovodni stolp. Tudi med fcj***vljalci stavb bi jih lahko našteli

Na Maistrovem trgu sta takšna ^Jvidevneža Mesar i ja i n Br ivsko f r i -

salon. Človeku se nehote zazdi, »^nekateri takrat ,ne najdejo' a l i pa,

^sjo ,najti' lopat ^ a ^ e v °d^°ku govora tudi o za-

O^fenih avtomobilih, k i j i h je na ob-fc^ju mesta že približno sto i n so nam <C odstranjevanju snega v napoto, ka-V * ga ni, pa kvari jo izgled. Prav tako

odloku govora o posipanju pločni-vhodov itd. Toda kje naj danes hi-y/et ali upravljalec stavbe nabavi

*Ji drugposipni material? Prihajajo ^sn, vendar m i materialov za posi-~*je ne prodajamo, čeprav nikogar

ikrimo prazn ih rok. Že pred leti

Miro Martinjak

smo predlagali Merkurju, da bi nabavil sol. Prepričan sem, da bi je prodali naj­manj 50 ton vsako zimo.«

Posebno poglavje pri odstranjevanju snega pa so v Kran ju avtomobili. Ena od g lavnih težav je pomanjkanje par­k i r n i h prostorov. Ob sneženju pa delo še bolj otežijo neuvidevni vozniki , k i avtomobile puščajo, kjer pač so al i kjer obstanejo. Ke r komunalc i ' z imski pr i ­delek (sneg) lahko odstranjujejo le po­noči, se neredko zgodi, da j ih morajo prestavljati tudi z lopatami. A l i res ne morete nič narediti?

»Morda bi se delavci lahko bolj pove­zal i z nami,« meni pomočnik koman­dir ja Postaje milice Kranj Golub Čo-vič-Čole. »Ob snežnih akcijah bi prav gotovo šli v pomoč, podobno kot sode­lujejo delavci milice z delavci Cestnega podjetja pr i njihovih akcijah na regio­naln ih in magistralni cesti. Ne bilo pa bi napak, da bi K O G P , k i ima priorite­tni red pluženja in odstranjevanja sne­ga, v javnih občilih objavil čase, da bi voznik i avtomobilov vedeli, kdaj ne smejo parkirat i , in kdaj naj vozila od­stranijo. Poseben problem pa so zapu­ščena vozila. O tem smo že obvestili se­kretar iat za notranje zadeve pri občini, vendar odgovora še nimamo.

V komunalnem redarstvu pri sekre­tar iatu za notranje zadeve pa pravijo:

»Sedanji odlok je deloma pomanj­klj iv. Najbrž bi bilo vanj treba vnesti začetek pluženja in ga nasploh dopol­n i t i glede odstranjevanja snega. Hiš-' n im svetom na Planini , pr i Vodovod­nem stolpu . .. smo svetovali, naj ob akci jah opozorijo lastnike avtomobile, naj le-ti avtomobile odstranijo. Redno nadziramo tudi upravljalce stavb. Za vzor vsem je lahko Ljubljanska banka na Cesti J L A . Precej pa je tistih, k i se kaj prida ne ozirajo na to. Letos smo dva hišna sveta že kaznovali, veliko je bilo opozorjenih in če ne bo šlo druga­če, j i h bomo kaznovali,« pravi komu­naln i redar M i r o Martinjak. »Lastnike zapuščenih avtomobilov pa bomo pred­lagal i v postopek, kjer pa je kazen lah­ko od 5.000 do 15.000 dinarjev.«

Bogat z imski pridelek je torej v K r a ­nju kar precej nevšečna nadloga. Kaj hitro se lahko zgodi, da nam povzroči težave i n preglavice, iz katerih se bo treba »motati« vse do spomladi. Če pa bi že prišlo do obilnejše pošiljke snega, bi vseeno veljalo upoštevati nekatere ugotovitve v tem zapisu, saj kaznoval­na pr is i la prav gotovo ni prijetna, ob največjem sneženju pa tudi ne bi 1faj dosti zalegla.

A. Žalar

NESREČE

S U N K O V I T O Z A V I L L E V O

Podljubelj — Robert Benedik iz Retenj je v soboto, 4. februarja, ob 11. ur i peljal z osebnim avtomobilom od Podljubelj a proti Tržiču. K o je vo­z i l po k lancu navzdol, je v blagem, dolgem, desnem preglednem ov inku nenadoma sunkovito zav i l levo. Ta­krat pa je nasprot i pr ipel ja l V i l j em Polajnar s Pristave pr i Tržiču. Bene-dikovo vozilo je bočno drselo po ce­stišču in s streho trčilo v Polajnarjev avto. P r i trčenju sta b i la hudo ranje­na sopotnica v Bened ikovem avtu Z lata Benedik i n voznik V i l j em Po­lajnar, lažje pa Bened ikova 10-mese-čna hčerka Br ig i ta i n voznik Robert Benedik. Vse so odpeljali v Klinični center v Ljubl jano.

ZADEL JO JE N A PREHODU

Dovje — V nedeljo, 5. februarja, ob 12.15 se je zgodila prometna ne­zgoda v vasi Dovje na magis tra ln i cesti J e s en i c e—Kran j ska gora. K o je voznik osebnega avtomobila Bo­rut Kuštrin peljal prot i K r a n j s k i go­r i , so na avtobusnem postajališču v Dovjem izstopali po tn ik i iz avtobu­sa. Zadnja je izstopi la učenka osno­vne šole Žirovnica, doma iz Zabrez-nice, Ba rba ra Dabižljevič. Šla je čez prehod za pešce i n nes la smuči. Voz­n ik Borut Kuštrin jo je zaradi nepri­merne hitrost i zadel v smuči i n zbi l po cesti. Ba rba ra je b i l a ranjena in so jo odpeljal i v jeseniško bolniš­nico.

A . Ž. ' 1—s.

Odstranil je varovalni scit

Bohinjska Bistrica — V L ipov i temel jni organizaci j i združenega dela Tomaž Godec v B o h i n j s k i B i s t r i c i v oddelku vzorčne delav­nice se je v petek, 3. februarja, ob 11.15 pr i delu hudo poškodoval vodja delavnice Janez Kovačič iz Bitenj v Boh in ju . Kovačič je na­mreč s krožno električno žago ža­gal letvo na prečni rez. Pred tem pa je z žage odstrani l varova ln i ščit, ker ga je menda ov i ra l p r i delu. Z rez i la je odletela t r s k a i n ga zadela v oko. Ranjenega Kova -čiča so odpel jal i na Očesno k l i n i ­ko v Ljubl jano.

A . Ž.

I N T E G R A L T O Z D GOSTINSTVO G O Z D M A R T U L J E K Začasni K P O (ko leg i j sk i po­s l o vodn i organ) r a zp i su j e p r o s t a d e l a i n na ­loge

RAČUNOVODJE z naslednjimi pogoji: poleg splošnih pogojev se zah t eva še: — končana višja šola ustre ­

zne s m e r i , — 5 let d e l o vn ih izkušenj na

podobnem de l o vnem me­s tu ,

— 3 mesečno poskusno delo, — delo se združuje z a nedo­

ločen čas s p o l n i m delov­n i m časom.

Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Rok obvestila o izbiri je 15 dni. Prijave z dokazili o izpolnje­vanju pogojev pošljite na na­slov TOZD Gostinstvo, Gozd Martuljek 45.

ih akcijah povzročajo komunalcem velike teža-P*e vprek parkirani) pa tudi zapuščeni avtomobili, ^phje na območju mesta blizu sto. Odlok o javnem ticer omogoča, da se lastnike takšnih avtomobilov

v skrajnem primeru pa je predvidena tudi pri-tranitev avtomobila na stroške lastnika. Žal pa

*Jk neučinkovit in neizvedljiv, ker v občini ali iz-ni za takšne avtomobile določenega prostora in

^tiziranega varovanja. Problem 4orej še vedno osta-

Z a večjo prometno varnost

Hoja po cesti in prečkanje ceste

L a n i je na gorenjskih cestah umr lo 50 oseb, od tega je bilo kar 22 pešcev. Ta številka pa opozarja, da b i se vendarle tudi pešci mora l i ob­našati bolj samozaščitno, kajt i še tako dober prometni režim in nadzor v prometu ne moreta popolnoma zavarovat i pešcev, če se tega sami ne zavedajo in tako tudi ne ravnajo. Tud i najnovejši predpis i o varnost i prometa posvečajo prav varnost i pešcev pomembno pozornost.

Zakon o varnost i cestnega prometa določa, da smejo pešci upora­bljati največ en meter širok del vozišča, če n i ob vozišču posebej ureje­na površina za pešce. Vsak pešec se mora — preden prečka cesto — prepričati, če se m u ne približuje kako vozilo. Se posebej pa bi kazalo opozorit i na odstavek iz zakona, k i govori o tem, kako morajo hodit i pešci po cesti i zven naselja ponoči a l i ob zmanjšani v idl j ivost i . G r e za že znane določbe o svet lobnih oznakah oz i roma o odsevnih telesih.

Določba o tem, da bodo pešci mora l i obvezno nosit i odsevna tele­sa, začne veljati 20. apr i la letos. O kresničkah je bilo mnogo izrečene­ga in napisanega že pred časom, ko so j ih dobi l i osnovnošolci. Kresnič­ke oz iroma odsevna telesa so poceni i n l ahk i obeski, k i j i h vedno lahko nosimo v žepu, v mra ku , ob slabi v idl j ivost i in ponoči pa j i h na cesti iz­ven naselja pr ipnemo zadaj na pas, na rokav al i pa pust imo viseti kot obesek na desni s t ran i telesa — če seveda tako kot je prav i lno — hodi­mo po levi s t ran i ceste. Zakon predvideva tudi mandatno kazen 100 d in na kra ju prekrška, če te določbe ne upoštevamo. Če pa je s ta­k i m ravnanjem povzročena tudi nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali celo prometna nezgoda, pa je pešec kaznovan z denarno kazni jo od 200 do 500 d in . M r a k

Poziv oškodovancem K R A N J — Od začetka septem­

bra do konca decembra l an i je b i lo več v l omn ih tatv in v garde­robne omarice na osnovni šoli Bratstvo i n Enotnost n a P l a n i n i v K r a n j u . M e d večjim številom tat­v i n so delavci Postaje mi l i c e K r a n j ugotovi l i , da je znan i s tor i ­lec v tem času ukrade l skupaj 20.900 dinarjev. Tako je okrog 10. septembra vzel 400 d i n , 12. novembra 6000 i n 600 d in , z 19.

na 20. november 1200 d i n , 25. no­vembra 6000 d i n , z 10. na 11. de­cember 4700 d i n i n 20. decembra 2000 dinarjev.

Postaja mi l i ce K r a n j pros i vse oškodovance n a območju Goren j ­ske, k i so b i l i okraden i na osno­vn i šoli na P l a n i n i , rtaj se zglasijo na Postaji mi l i ce K r a n j o z i r oma obvestijo najbližji oddelek a l i Po ­stajo mi l ice .

A . Z.

V novejših oziroma r n i a j H K ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ običajno hišni sveti »ne najdejo« lopat p a ^ lastniki vozil na parkirnih prostorih ne) so predvsem na Planini, pa tudi v Vodovodnem stolpu.

Takole morajo kranjskogorski smučarji pustiti smuči, če si želijo oditi na čaj. Popolnoma nezavarovane in pozabljene so odlična vaba za ta­tice. — Foto: F. Perdan

Smučke — odlična vaba za tatice

V K ran j sk i gor i b i v smučarski sezoni nujno potreboval i centra lno h r a m b o za smuči — Vedno več kraj smuči, saj nenadzorovane počivajo n a smučišču

Smučarska oprema je postala neznansko draga, saj so boljše E l a -nove smuči skupaj z vezmi vredne celo 20.000 dinarjev a l i pa še več. Vedno bolj j i h bomo varoval i , vzdrževali in paz i l i , saj n i tako majhna stvar, odšteti vsako z imo dva stara mi l i jona samo za smučke.

Lahko da j i h varujemo, vzdržujemo, zaklepamo na avtomobi lski prtljažnik, če ga imamo; malo težje je tedaj, če smo se na smučišče pr i ­pel jal i z avtobusom na celodnevno smuko. Pr ide namreč čas, ko se utrudimo, želimo popit i čaj a l i pojesti sendvič v bližnji okrepčevalnici i n tedaj moramo pust i t i smuči pred vrat i .

L epa priložnost za vse tiste, k i so se pr ipe l ja l i — denimo — v Kran j sko goro izključno zato, da bi s i na takn i l i tuje smuči a l i i zmakn i ­l i le tuje palice, k i prav tako sploh niso poceni. Če se v navalu smučar­jev v okrepčevalnici ob opoldanskem kos i lu n ikako r ne moremo »zdre-njati« do okna i n imet i smučke stalno na očeh, nas bo nenehno glodala skrb, če bomo smuči, puščene v snegu, sploh še kdaj v idel i . S ta lna po­ročila postaj mi l ice so več kot zgovorna: smuči so vedno bolj česta tar­ča tatov r 4iste nezavarovane »dilce«, kater ih l as tn ik i so se za hip odda­l j i l i , da kupijo vozovnico a l i sendvič.

Ma lo več možnosti, da najdemo tatica, bomo ime l i na t is t ih smuči­ščih, do kater ih se pride z gondolo a l i kjer se ob vznožju da nadzorova­t i a l i pregledati vse smučarje. Če bomo na K r v a v c u spretni in iznajdl j i ­v i ter se bomo pognal i v dir , nam lahko uspe, da zagrabimo tatica za vrat i n mu odvzamemo opremo. V K r a n j s k i gori, kamor se pripelješ z avtomobi lom domala na smučišče, in takoj nato tudi odpelješ, pa lah­ko le vzdigneš roke in obupaš.

Ne gre le zato, da las tn ik i večinoma ne poznajo številke smuči in je do odvzetih si lno težko pr i t i tudi s pomočjo miličnikov. Gre zato, da imajo v K r a n j s k i gori shrambe smuči le po gostiščih in hotel ih in še tam so napisal i na vra t ih : za opremo brez nadzora ne odgovarjamo. V vsej K r a n j s k i gori n i n i t i ene centralne hrambe a l i vsaj nekoga, k i b i ga poprosi l , naj za hipec varuje smuči. Naše največje smučarsko sre­dišče bo pač mora lo pomis l i t i tud i na smučarsko »garderobo«, s katero b i poleg vsega še kaj zaslužilo.

Mars ika t e r i smučar bi rad »skočil« do okrepčevalnice v hotelu, na kavo al i na sok, če bi si upal pust i t i smuči brez nadzora. Dobro je, da so ob vznožju manjše okrepčevalnice, n i pa prav, da ti smuči v vsej K r a n j s k i gori nihče ne varuje, če že moraš v banko, na pošto in — več kot razumlj ivo — kdaj tudi v stranišče.

D. Sedej

C L A 8 8 . STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 7. FEBRUARJA 1

^ Skupščina S K T r i g l av -a lpska sekc i ja

Mladi napredujejo NAŠI ŠPORTNIKI

Franc Škrjanc — dobitnik bronaste Bloudkove značke

Šahist, šahovski sodnik, organizator...

Tržič — Odbor za organizacij­ske, kadrovske in statutarne zade­ve ter odlikvoanja in na'grade pri Telesnokulturni skupnosti Tržič je na novoletnem srečanju olimpijcev, športnikov in športnih delavcev po­delil Francu Škrjancu bronasto Blo-udkovo značko, najvišje občinsko priznanje za 10-letno delo na po­dročju telesne kulture, za njegov prispevek k razvoju šaha v občini in Šahovskega društva Tržič.

Franc Škrjanc je vse od tedaj, ko se je vključil v društvo, med najbolj požrtvovalnimi člani, saj je opra­vljal najrazličnejše dolžnosti od go­spodarja, blagajnika in podpredsed­nika. Kot republiški sodnik je vodil številna klubska in tudi mednarod­na ekipna in posamična tekmova­nja, izkazal pa se je tudi kot tekmo­valec. Pred osmimi leti je bi l naj­boljši drugokategornik v Sloveniji, bi l pa je tudi član tržiške ekipe, ki se je leta J976' uvrstila v prvo slo­vensko ligo. V društvu odlično skr­bijo tudi za vzgojo podmladka, pri tem ima zelo pomembno vlogo Franc Škrjanc, mentor vseh šahov­sk ih krožkov v šolskih športnih društvih.

J . K ike l » , ^

Vodi Simon Jenko KRANJ — Na letošnjem tekmova­

nju v občinski kegljaški ligi Kranj se za najboljšega v občini bori osem mo­štev. Po štirih kol ih vodi moštvo Simo­na Jenka iz Podreče, k i v vseh teh šti­rih kolih še ni doživelo poraza.

Izidi — IV. kolo — Merkur : Iskra Kibernet ika 2.340:2.261, Podbrezje : Bo­rec 2.481:2.468, Sava : S. Jenko 2.602:2.616, Elektro : Iskra Telematika 2.519:2.481.

Vrstni red — 1. Simon Jenko (Podre-ča) 8, 2. Elektro 6, 3. Iskra Telematika 6. 4. Merkur 6, 5. Sava 2, 6. Borec 2. 7. Podbrezje 2, 8. Iskra Kibernet ika 0.

-dh

KRANJ - Preteklo obdobje je bilo za S K Triglav-alpska sekcija izredno pestro. Preko vsega leta so doživeli precej uspehov mladih tekmovalcev, pa tudi vse mogoče težave in probleme.

Uspehi mladih tekmovalcev so klubu dali še večji polet pri delu z nj imi. Če­prav so izgubili nekaj tekmovalcev, ki so šli v JIJV ali pa so prenehali, in v članski konkurenci nimajo svojega predstavnika, so v skupni konkurenci osvojili četrto mesto. To mesto je zelo dobro, saj se vedno srečujejo s klubi kot so Alpetour, Ol impija, Novinar, Branik, Tržič, Jesenice in drugi, k i že vrsto let krojijo moštveni slovenski in jugoslovanski alpski vrh — in to z več­jo materialno osnovo kot jo ima Tr i ­glav. Pred nekaj leti so pri S K Triglav začeli delati z mladimi tekmovalci s te­meljev in ker je razvojna pot alpskega smučarja od osem do deset let,v klubu še nimajo nobenega,tekmovalca v član­ski vrsti. Zato je tb četrto mesto še toli­ko bolj pomembno, saj so ga dosegli s tekmovalkami in tekmovalci, k i nasto­pajo šele v pionirski in mladinski kon­kurenci. V ženski članski državni vrsti imajo Triglavani Mojco Dežman, pri mladinkah pa v državni vrsti nastopa­ta Lea Dežman in Breda Tomažič. P r i pionirj ih je v državni reprezentanci

Grega Gri lc . Poleg tega pa imajo v raz­nih selekcijah skupaj kar šestintride­set" smučarjev, kar pa za tak klub, kot je Triglav, ni slabo.

V tem obdobju so dobili tudi pokli­cnega trenerja, radi pa bi še enega. Usposobili so vozni park in izboljšali so se odnosi z RTC Krvavec, vendar pričakujejo še boljše sodelovanje. Še vedno bi na Krvavcu radi zgradili la­sten dom in to je naloga novega izvrš­nega odbora, k i mu ponovno predsedu­je Lojze Dežman.

K lub že vedno »boli«, da niso v pred­nostni razvrstivi kranjskih športov, če­prav jugoslovansko alpsko smučanje v svetu.uživa velik ugled.

Nov izvršni odbor ima v tem manda­tu kopico nalog, k i j ih bo moral uresni­čiti Klub, ki šteje stoštirideset tekmo­valcev, se bo z alpsko šolo (letos jih je osemdeset) še bolj povečeval. Dobiti bo treba prostor za pripravo smuči, prido­biti še enega poklicnega trenerja in po­storiti bo treba še marsikaj. Čeprav imajo pokrovitelja. Gorenjski tisk, ne bo šlo brez novih dodatnih sredstev združenega dela. Zavedati se je treba, da je smučarija iz dneva v dan dražja in da starši kmalu ne bodo mogli več toliko pr imaknit i iz lastnih žepov, če­prav sedaj za svoje otroke plačujejo ze­lo veliko. D. Humer

Bojan Globočnik: Nastop na 70-metrski skakalnici

Svetovn i a l p sk i p oka l

Uspeh naših veleslalomistov, v slalomu pa le Križaj

BOROVEC - Zadnji veleslalomski nastop pred štirinajstimi ol impi jskimi igrami v svetovnem pokalu za moške v bolgarskem Borovcu v bistvu na naj­boljših mestih ni prinesel nič novega. S svojo oseminsedemdeseto zmago v svetovnem pokalu je spet slavi l Inge-mar Stenmark, k i je bi l hitrejši od dru­gega, Marca Girardel l i ja, k i vozi za Luksemburg. Za presenečenje je to­krat poskrbel Italijan Erlaher, k i je bi l tretji.

Naši veleslulomisti so spet pokazali, da so prava veleslalomska velesila, saj so kar trije med prvo petnajsterico. Vse kaže, da je Ločan Boris Strel pred Sarajevom le prišel v pravo formo, saj je bil tu na odličnem četrtem mestu, presenetil pa je Jože Kural t , k i se je uvrstil na odlično peto mesto. S tem mestom je dokazal, da je tudi on v pra­vi formi. K našemu uspehu je pripomo­gel še Bojan Križaj, k i je bi l enajsti, in nenazadnje tudi šestnajsto mesto Gre­ga Benedika ni od muh.

Tudi letos spominski pohod

Sovodenj — Pred nekaj dnevi so se na skupnem sestanku srečali predstav­n ik i P lan insk ih društev iz Sovodnja, Gorenje vasi in Žirov, da bi se dogovo­r i l i o letošnjem spominskem pohodu, k i ga že nekaj let zapored pripravljajo v počastitev dneva zmage, 9. maja. Skleni l i so, da bo letošnji pohod v sobo­to, 12. maja — ta bo namenjen pred­vsem pionirjem — ter v nedeljo, 13. maja. Med seboj pa so si porazdelili tu­di posamezne naloge, k i j ih čakajo ob pohodu. j Q

Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 2:29,60, 2. Girarde l l i (Luksemburg) 2:30,30, 3. Erlacher (Italija) 2:30,38, 4. Strel 2:31,39, 5. Kuralt 2:31,44... 11. Križaj 2:32,97, 16. Benedik (vsi Jugo­slavija) 2:33.18.

V SLALOMU LE KRIŽAJ

BOROVEC — Luksemburžan Marc Girardel l i je tudi na borovškem slalo-mišču z zmago dokazal, da je res odli­čen smučar v obeh tehničnih discipli­nah. Tokrat mu tudi Šved Ingemar Stenmark ni mogel do živega, čeprav je za vodi lnim Girardel l i jem zaostajal le za malenkost. Škoda je, da obeh teh smučarjev ne bo na ol impijski velesla­lom in slalom na Bjelašnice

Naši slalomisti tokrat niso imeli pre­več sreče, saj je le Bojanu Križaju uspelo, da se je uvrsti l med prvo dese­terico, medtem ko sta Cerkovnik in Franko uvrščena med dvajsetim in petintridesetim mestom.

Rezultati — 1. Girardel l i (Luksem­burg) 1:4$J21, 2. Stenmark (Švedska) 1:49,40, 3. Gruber (Avstrija) 1:49,76, .. . 9. Križaj 1:51,08, 21. Cerkovnik 1:53,46, 33. Franko (vsi Jugoslavija) 2:16,95.

Svetovni pokal — slalom — 1. Sten­mark 106, 2. Girardel l i 95, 3. Gruber 73, 4. Križaj 66, .. . 24. Kuralt in Zurbrig-gen 12, 29. Cerkovnik 7, 33. Franko, Hangl in Neuriesser po 5;

veleslalom — 1. Zurbriggen 100, 2. Stenmark 95, 3. Enn 74, 4. Girardel l i 68, 5. Franko 62, 17. Križaj 13, 33. Be­nedik 2;

skupno — 1. Zurbriggen 209, 2. Sten­mark 201, 3. Wenzel 182 9. Križaj 92, 12. Franko, Enn, Podborski 74.

-dh

KRANJ — Jut r i bodo na stadionu Koševo v Sarajevo svečano odprli štirinajste zimske olimpijske igre '84. Med našimi reprezentanti, k i bodo vkorakal i na stadion Koševo, bo tudi enaindvajsetletni finomeha-nik v Iskri, član kranjskega Trigla­va, smučarski skakalec Bojan Glo­bočnik, doma iz Lahovč pri Cer­kljah. Bojan Globočnik je v skakal­no reprezentanco za Sarajevo pri­šel v zadnjem trenutku, ko je na 70-metrski skakalnici na Malem Polju na državnem članskem pr­venstvu osvojil odlično tretje me­sto.

Kdaj se je začela vaša smučarska skakalna kariera?

»Skakati sem začel leta 1974 pri Janezu Bukovniku, ki je bil takrat trener pri Triglavu-. Kmalu sem se vključil v mladinsko vrsto in vsako leto menjal trenerje. Pred dvemi le­ti je v klub prišel poklicni trener Sandi Čimžar in začeli smo delati tako, kot je treba. Vendar naj še po­vem, da mi je leta 1976 poškodba vzela vso sezono.«

Vaši dosedanji uspehi? »Posebnih uspehov ni bilo ne

domačih ne na mednarodnih ska kaln ih prireditvah. Lani sem bil ospredju le v tekmovanju za Po Cockte in to je bilo tudi vse. Ne mi je »dala« tudi vojska in to se je poznalo lansko celo sezono.

V tej sezoni ste prišli v našo skakalno reprezentanco?

»V.B reprezentanci je treninge prevzel Kranjčan Bogdan Norčič. k i je svoje delo vzel zelo resno. Za­čele so se priprave, ki jih še nik; '* doslej nismo imel i . Bogdan je i nas znal iztisniti voljo do trenira,-in do ostale vadbe. Napredovali smo tudi zaradi ledene smučine na skakalnicah, kjer smo trenirali. A reprezentanca, v katero sem se pre­bi l , pa se mi tudfrže pozna. Že na novoletni Intersport turneji se je pokazal viden napredek in tudi tre­tje mesto na prvenstvu S F R J je bil za mene dobro izhodiščna točka.*

Skakal i ste tudi že za točke v sve tovnem pokalu?

»Res je. V Cortinni d ' Ammpeza sem osvojil solidno d v a i n d v a j s e t o mesto in pred državnim prven­stvom na Malem Polju sem za toč­ke v svetovnem pokalu nastopil ra­di v Harakovem (ČSSR). Tu sem 1

triindvajseti in to je bila hkrati že uvrstitev, ki mi je dala vozo za olimpiado v Sarajevu.«

Mlad i skakalec kran jskega glava Bojan Globočnik pravi, da >* bo s svojim nastopom na 70-metrs.k: j skakalnici boril tako, kot se zna. 1 Dal bo vse od sebe in upa, da bo rj- * di uvrstitev zadovoljiva. Rad bi se zahvalil tudi delovni organizacij Iskre iz Kranja, kjer združuje del©, i V tej delovni organizaciji mu gred« | na roko,tako da nima problemov s treningi in nastopi doma in v tujini.

D. Humer _ _ _ _ J

Zupan najboljši na Obirskem

Obirsko — Na šestem mednarod­nem tekmovanju v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnic i na Obirskem na avstrijskem Koroškem je nastopilo več kot 70 cicibanov in pionirjev, med njimi tudi mladi skakalci kranjskega Triglava. P r i cicibanih je zmagal Zu­pan, član Triglava, šesti pa je bil nje­gov klubski tekmec Špenko. Pr i pionir­j ih je prvo mesto osvojil Kutt in iz Be­ljaka, od Triglavanov pa sta se najbo­lje uvrstila Jagodic na 9. in Štele na 18. mesto.

Skakalc i kranjskega Triglava se red­no udeležujejo vseh prireditev sloven­skega športnega društva Obir iz Žele­zne Kaple. Pred šestimi leti so navezali prijateljske stike in odtlej trener Tr i ­glava tudi redno skrbi za vzgojo mla­dih skakalcev in trenerska kadra na Obirskem. Letos se z naraščajniki ukvarja Dejan Šink. Zadnja tekma je ^pokazala, da v tem slovenskem klubu na Koroškem raste obetaven rod mla­dih skakalcev. J . Javornik

ALPINIZEM

Štirje Tržičani kandidati za himalajsko odprav*

Tržič — Med 20 kandidati z a

lajsko odpravo na tretjo najvišjo sveta, Yalung Kang, so kar štirje čani: F i l ip Bence, Borut Bergant Rozman in Iztok Tomazin. To je i kor veliko priznanje za tržiški zem. Odprava, v kateri bo 12 članek odšla na pot spomladi prihodnje k

Planinska zveza Slovenije je obl cu minulega leta razvrsti la alp>:

številu opravljenih vzponov v doma*| in tujih gorah. Tudi na tej l e s t v i? vzemajo tržiški alpinisti vidna Prvi je Franček Knez (AO Impol) I vzpini, drugi Janez Jeglič (AO Doz le) z 202 vzponoma, na tretje in mesto p a sta se uvrstila Tržičana Tomazin s 185 in Fi l ip Bence s Vzpon i . J K;*:]

Od hokejistov so vsi vzdignili roke . . . H o k e j s k i reprezentant G o r a z d H i t i p rav i , d a je naš hokej p r ava reščina, p rava beda — Zanje se ne z m e n i n i t i hoke j ska zveza — N a o l imp i ad i bodo več a l i man j le sodeloval i , n a t ihem upajo dob i t i le t e k m o z Itali jani

organiziranost je le navidezna, hokejska zveza noče al i ne zmore zbrati toliko lastne odgovorno­sti, da bi vsaj redno treniral i . Da niti ne govori­mo o opremi . . .

Bled — Naša hokejska reprezentanca je v so­boto odpotovala v Sarajevo. Ta teden bodo igrali z zahodnimi Nemci, Švedi in in soboto s sovjet­sko reprezentanco.

Hokejisti so odšli z ljubljanske železniške po­staje veseli, da bodo sodelovali na ol impiadi , a z domalo nikakršnimi upi. Na t ihem upajo, da bo­do dobili kakšno tekmo, z Italijani in če bo sreča mi la , s Pol jaki — to pa je tudi vse.

Od naših hokejistov so pač vsi vzdigni l i roke: že nekaj let žalostno »rajžajo« iz B v C skupino,

Gorazd Hiti: »Manjka nam hitrosti, ostrine, natančnosti, saj smo igrali le dve težji tekmi. Američani so jih odigrali najmanj 60.«

Z Gorazdom Hitijem, Mustafom Bešičem in Andrejem Vidmarjem smo se pogovarjali o tem, kako so pripravljeni na olimpijske tekme.

»Pet dni smo trenirali v Sarajevu, dobro in naporno, a odigrali le dve težji tekmi, kar je ob­čutno premalo,« pravojo hokejisti. V primerjavi z drugimi hokejskimi reprezentancami smo" po­polni amaterji, da niti ne govorimo o pomoči, ki je v primerjavi z drugimi našimi olimpijskimi reprezentancami sploh nismo bili deležni.

Pred leti je bila hokejska reprezentanca do­bra, v B skupini, in to bi tedaj morali izkoristiti. A štiri leta pred Sarajevom se za dobro hokej­skega športa pri nas ni storilo prav nič, kar se odraža v naši sedanji pripravljenosti: manjka nam hitrosti, ostrosti, natančnosti, lastnosti to­rej, ki jih dobiš le v tekmah z boljšim nasprotni­kom. *

Žalostno je, da smo dobili opremo s Finske dva dni pred odhodom na olimpiado. Vsak hoke­jist ve, kako težko se je prilagoditi novi opremi, rokavicam in vsemu drugemu, kaj šele, da bi z novo opremo odšel na prvo tekmo, kot bomo šli mi Ko smo v Sarajevu trenirali pred olim­piado, smo si palice morali sposoditi pri Švicar­jih, ki so nas zato kaj čudno gledali. Bunde, te, ki jih imamo na sebi, smo dobili na prošnjo tre­nerja Semeta v makedonski tovarni, ki nam jih je poklonila.«

Naši hokejski reprezentantje, k i so že daleč pred startom v hudo podrejenem položaju, bodo lepo izgledali le na otvoritvi, ko bodo v okviru ju­goslovanske olimpijske odprave dobili enotno obleko. Na tekmah j ih bodo žulile nove rokavice in nova oprema. K a r se premij tiče, bodo lahko žalostno zmajevali z glavami. Za zdaj le po klju-bih prejemajo po 4.000 dinarjev mesečno hrana-rine, vendar pod pogojem, da ima klub denar. Če

ga ni , na hranarino čakajo tudi po osem mese­cev.

Odnos hokejske zveze do reprezentantov je več kot malodušen: ko so se odpravljali na sveto­vno prvenstvo, so dan pred tekmovanjem zvede­l i , da refundacije osebnih dohodkov sploh ne bo in da niso zavarovani. Zdravnik reprezentance je bil le nekaj dni z nj imi, zapustil j i h je v Špani­j i , na olimpiado pa j i h bo spremljal.

Če zlobno rečemo, bo v ol impijskih dneh imel žal kar dosti dela, kajti hokejisti, k i se bodo borili bolj z voljo kot telesno pripravljenostjo, ga bodo najbrž hudo potrebovali Z grenkim nasme­škom pravijo, da bodo kar dobri, če bodo prežive-

Mustafa Bešič: »Borili se bomo po svojih mo­čeh, vendar je komaj kaj upanja, da bi dobili kakšno tekmo.«

Andrej Vidmar: »Vsak hokejist bo kar največ zmore, a bomo zarad nezad^ priprav in nezainteresiranosti do^«o*J blemov ostali na repu.« - Slike. F. P e r ^

li prvi teden, in dvigujejo roke ko j i h z« novinar po telefonu sprašuje, kaj misUjoM z Zahodnimi N e m c i . . , . Važno ^ sod«j kaj, ko si kot športniki in predstavniki J u ^

j e 0 ™ ° S s k T r e p r e z e n t a n c e * smejmo S a r pričakovati, v « * n « - £ A 1 .. . , . • - 0 Mirpsar um nismo n u d u v -bila krivična. Mce -a i j », < M

me sam »fehtan OKOI« »

zna. smo povedali v a e O o v e n t e m ^ e « predvsem to, da na b°8dW

in D0 ™ športni mizi nekater, z rombom » ^ ^ » ^ jo pogače, drugi pa pod mizo po^ j poi ^ t t boli. če se dogaja v športu, pa še, b o l j . . . D.

TofiEK, 7. FEBRUARJA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA, REPORTAŽA

Republiško p ion i rsko prvenstvo v smučarskih t ek ih

Premoč gorenjskih tekmovalcev

Spominski tek Franceta Prešerna — Goran Križnar in Marko Dovjak u Kranja sta se odzvala »kulturnemu pismu«, v katerem je republiški komite za kulturo pozval k drugačnemu, izvirnemu proslavljanju slo­venskega kulturnega praznika. V nedeljo dopoldan sta se v spremstvu vozil Mladinskega servisa in z vencem v rokah podala na Spominski tek Franceta Prešerna — od Prešernovega spomenika v Kranju do pes­nikove rojstne hiše v Vrbi. Pobudo tekačev je sprejelo kranjsko turisti­čno društvo, prevzelo organizacijo in poskrbelo tudi za krajši kulturni program pred pričetkom 30 kilometrov dolgega teka. Prireditev, ki združuje šport in kulturo, bo bržčas postala tradicionalna. — C. Za­plotnik

Kokr i ca — Dvodnevno republiško prvenstvo v smučarskih tekih za mlaj­še in starejše pionirje in pionirke — bi­lo je minul i konec tedna na Kokr ic i — je potrdilo veliko premoč gorenjskih tekmovalcev, k i so osvojili kar šest od skupno osmih republiških naslovov. Tekmovanje je. pokazalo, da najbolj de­lajo z mladimi v Bohinju, v kranjskem Triglavu in v Smučarskem klubu Brdo; iz teh vrst so namreč izšli tudi vsi le­tošnji republiški prvaki. V teku mlaj­ših pionirjev na tri kilometre dolgi pro­gi se je v prvo deseterico uvrstilo se­dem gorenjskih tekačev — štirje Tr i -glavani, dva tekmovalca iz Rateč in en iz T V D Parizan Gorje, zmagal pa je ne­koliko presenetljivo Andrej Ažbe iz Kranja . V konkurenci mlajših pionirk so smučarski delavci napovedovali za­nesljivo zmago Tjaše Zunkovič iz Kranjske gore, zmagovalke vseh po­membnejših letošnjih pionirskih tek­movanj, k i pa se je tokrat morala zado­voljiti z drugim mestom. Najbolj pre­pričljivo je naslov republiškega prvaka osvojil Borut Nunar (Triglav) iz Spod­nje Besnice, saj je drugouvrščenega Starbka ugnal skoraj za minuto. Med starejšimi pionirkami so velik uspeh dosegle tekačice iz Bohinja. Zmagala je Urška Čop pred klubsko tekmico Moniko Rozman, njun dosežek pa je

dopolnila še Bernarda Markel j z uvr­stitvijo na peto mesto.

Premoč gorenjskih tekmovalcev se je nadaljevala tudi drugi dan tekmova­nja, ko so bili na sporedu štafetni teki. P r i mlajših in starejših pionirj ih so slavi l i tekači Triglava, pr i mlajših pio­nirkah ekipa Brda in v konkurenci sta­rejših pionirk štafeta Smučarskega kluba Bohinj.

Na posamičnem prvenstvu je nasto­pilo 200 tekmovalcev iz 17 slovenskih klubov, v ekipnem tekmovanju pa 42 štafet. Prvenstvo je uspešno pripravi la in izvedla tekaška sekcija Smučarske­ga kluba Triglav.

Rezultati — mlajše pionirke (3 km): 1. Gantar (Brdo) 11.28.3, 2. Zunkovič (Kranjska gora) 11.32,5, 3. Kunstelj (TVD Partizan Gorje) 12.12,2, 6. Kajžar (Rateče) 12.56,7, 10. Mlakar (Kranjska gora) 13.11,2; mlajši pionirj i (3 km): 1. Ažbe (Triglav) 10.28,5, 2. Trstenjak (Rateče) 10.42,3, 3. Eržen 10.43,3, 4. Zevnik (oba Triglav) 11.15,8, 6. Vidovič (Rateče) 11.23,9, 9. Rutar (Triglav) 12.05,1, 10. Žemva (Gorje} 12.05,9; sta­rejše pionirke (5 km): 1. Čop 17.32,9, 2. Rozman (obe Bohinj) 17.38,7, 4. Grašič (Triglav) 18.18,2, 5. Markel j (Bohinj) 18.37,0, 7. Kavčič (Triglav) 18.49,3, 10. Zupan (Gorje) 19.26,3; starejši pionirj i (5 km) : 1. Nunar (Triglav) 14.33,8, 2.

Rimske športne •e delavcev Peka

K trt* — Konferenca osnovnih s in-jF^aJnih organizacij tovarne Peko je v Jakovem in na Zelenic i pr iprav i la le-^ n j e prvenstvo delovne organizacije •v smučarskih t e k i h . i n veleslalomu, ^kmovanje je veljalo kot izbirno za ^•etežbo na tradicionalni »šuštariadi«,

j« bila v nedeljo na Ulovk i . Rezultati prvenstva tovarne Peko —

J ^ a a smučeh — ženske: 1. L id i j a A m -\*"ž 2. Štefka Gros, 3. Tea Marinšek % SDS); moški- — do 30 let: 1. Jože

'SSS), i 30<|

2. Marjan Sedej (Obutev), 3.

^?*unc (Orodjarna), 2. Jože Štefe £SSS), 3. Peter Mihelič (Orodjarna);

30 <k) 40 let: 1. Darko Lavsegar

^ Valjavec (DSSS) ; nad 40 let: £ Jante Ambrož (DSSS) , 2. Štefan ,-*Jos (Obutev), 3. F r anc S t r i t ih (Orod-"rr.av vtleakto,,, — ženske — do

30 let: 1. Suzana Ruparčič (Komercia­la), 2. B lanka Ruparčič (Obutev), 3. M i ­lena Dolčič (DSSS); od 30 do 40 let: 1. Majda K ramar (DSSS), 2. Olga Benci­na (Obutev), 3. Mi l ena Soklič (Jugo-plast); nad 40 let: 1. Dorca Roblek (Ko­merciala), 2. Si lva Str i t ih (DSSS); mo­ški do 30 let: 1. Jože Meglic (Mreža), 2. Marko Primožič (Orodjarna), 3. Marko Pehare (DSSS), od 30 do 40 let: 1. An ­ton Primožič (DSSS), 2. Anton Meglic (Obutev), 3. Nande Kramar (DSSS); od 40 do 50 let: 1. Niko Hladnik (Komer­ciala), 2. Pavel Roblek (Obutev), 3. J a ­nez Ahčin (Komerciala); nad 50 let: 1. Franc Str i t ih (Orodjarna), 2. Janez K a -lišnik (Mreža), 3. Kare l Prešeren (Orodjarna).

J . K i k e l sta^Bemarln f ^ i ^ } j e P**"**®™ žagala štafeta SK Bohinj v po­stavi Bernarda Markelj, Monika Rozman in Urša Čop - Foto: CZ.

Borut Nunar (Triglav) — republiški prvak med starejšimi pionirji.

Starbek (Ihan) 15.28,6, 3. Logar (Bo­hinj) 15.51,7, 5. Oman 15.57,6, 6. Zunko­vič (oba Kranjska gora) 16.04,7, 9. Zu­pan (Gorje) 16.21,8, 10. Lapajne (Bo­hinj) 16.24,2; štafeta — mlajše pionirke (3x3 km): 1. Brdo 38.01,3, 2. Kranjska gora {Domin ko, Mlakar , Zunkovič) 40.17,0, 3. Logatec 41.15,2, 4. Bohinj 43.48.2, 5. Gorje 45.07,2, 6. Triglav 45.12,6; mlajši pionirj i (3x3 km): 1. Tr i ­glav I (Eržen, Zevnik, Ažbe) 31.14,4, 2. Rateče I (Vidovič, Er lah , Trstenjak) 35.59,7, 6. Triglav II 37.13,1, 7. Gorje 37.22.3, 9. Bohinj 39.40,3; starejši pio­nir j i (3x5 km): 1. Triglav (Šorli, Pre­vodnik, Nunar) 49.48,7, 2. Bohinj (La­pajne, Cerkovnik, Logar) 50.18,0, 3. Kran jska gora (Klofutar, Zunkovič, Oman) 50.41,0, 4. Gorje I 53.04,9, 9. Gor­je II 58.01,0; starejše pionirke (3x5 km): 1. Bohinj (Markel j , Rozman, Čop) 55.07.2, 2. Triglav I (Kavčič, Šorli, Grašič) 58.26,7, 7. Triglav II 1.06,22.

C. Zaplotnik

Z avtobusom na trnovski maraton

Kranj — Športno društvo Koknea organizira avtobusni prevoz na trnov­ski maraton. Avtobus bo odpeljal iz­pred Creine v nedeljo, 12. februarja, ob o. ur i . Prijave sprejema Z T K O Kranj še v petek na telefon 21-176.

Obiskali smo Merkurjevo prodajalno na Jesenicah & «e pri jeseniškem Merkurju ne dobi, tudi drugod nimajo — ***tra izbira materiala in lepe uvožene talne obloge — Plošče in kasete

Prodajalna kranjskega Merkurja na r***nicah nudi potrošnikom pestro iz-£w najrazličnejšega blaga že vse od Jfrfcitve teta 1969. Tedaj so prodajal­ko odprli v UNIONU, nasproti železni­ške postaje in ob avtobusni postaji,

da so blizu tudi tistim prebival-jeseniške občine, ki prihajajo po

skupin iz drugih krajev. l"*~*fWBW,.. f,. ~ ,

potrošnje, pravi poslovodkinja r*»ca Lovše, ki je dolgoletna trgov­ci* poslovodkinja že petnajst let. L T * * 0 te na poticah različna posoda, j ^ ^ , sanitarna keramika, Inštalaci­ja, ritnkia, kasete, plošče, akustika, ^ tehn ika . »Nudimo pač vse, kar se dobi na tr-

nimamo tistih artiklov, ki jih ^»P*oh na tržišču ni. V zadnjem ča-N to še posebej zanimive razne le-r* talne obloge, med njimi tudi iz ^Vtfa. Kupcem so na voljo talne wM<>9* za kuhinje, predsobe, dnevne ^oa. skratka, precejšnja izbira.

V skladišču in na policah je ves elektroinstalacijski material, tu so svetila, luči, lepe stenske ure. Kupec dobi domala vse na enem mestu«.

Ko se sprehodimo po Merkurjevi prodajalni, vidimo, da je nadvse oku­sno in lepo urejena, prodajalci pa pri­jazni in uslužni. V Merkurju so se po­trudili in Jeseničanom nudijo na enem mestu veliko in pestro izbiro materia­lov za dom in družino, kar je velika prednost: ni ti treba od trgovine do tr­govine, kajti če v Merkurju ni, se tudi drugod ne dobi.

V Merkurju je zaposlen prodajalec Iztok Potočnik^u dela že enajsto leto in ima zato bogate izkušnje na svojem delovnem mestu:

»Merkur na Jesenicah je prodajal­na tehnične stroke s tremi oddelki, kjer prodajamo vodovodni material, elektroinštalacije in orodje.

Trgovina je dobro založena, na za­logi imamo ves material, ki se dobi na tržišču. Včasih prodajalci nimamo

časa in se ne moremo povsem po­svetiti kupcu, ponavadi pa mu ustre­žljivo postrežemo. Nekateri potrošni­ki so zadovoljni, drugi precej neje­voljni, ker manjka tistega materiala ali artiklov, ki jih že dolgo ni na tržiš­ču«.

Prodajalno Merkurja na Jesenicah je vredno obiskati, saj vas bodo že v začetku gotovo zamikali lepi prstani, ročne in stenske ure, izredno dobro založeni so s ploščami in kasetami, gospodinje se bodo navduševale nad jedilnimi servisi in kuhinjsko posodo, svetili, opremo za kopalnice, talnimi oblogami...

In za Merkur na Jesenicah resni­čno velja tisto, ponovno poudarjeno: »Če pri Merkurju ni, se tudi drugod ne dobi. . .«

Dan/ca Lovše, poslovodkinja Iztok Potočnik, prodajalec

D o b r a i z b i r a MERKUR K R A N J

W> urejena prodajalna Merkurja v jeseniškem Unionu, na-Voti železniške postaje

Alema Prldiojčič z Jesenic: »Ogle­dujem si gospodinjske strojčke, kajti enega bi rada kupila. Vedno rada zai-dem v Merkurjevo prodajalno, saj ima­jo pestro in veliko izbiro. Tudi če ni­mam namena, da bi kaj kupila, rada zavijem v prodajalno, saj tako vedno vidim, kaj je na tržišču novega.«

Ivan Remer gostilničar z Jesenic: »Že tedaj, ko sem bil zaposlen v moj-stranškem Kopu, sem kot nabavni re­ferent vedno kupoval v jeseniškem Merkurju, saj so imeli vedno dobro za­loženo skladišče. Tudi zdaj se po po­trebi oglasim v prodajalni, zdaj kupu­jem elektromaterial. Pri Merkurju se dobi veliko tistega, kar je na tržišču na voljo.«

Talr Alagič z Jesenic. »Nikjer na Je­senicah ni na izbiro toliko kaset in plosc kot prav v tej prodajalni, zato tu redno kupujem plošče z bosansko

narodno glasbo. Danes iščem prav določeno ploščo, dobil sem jo in od­hajam zadovoljen iz trgovine.«

J

O L A S I G STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 7. FEBRUARJA 1

I S K R A T E L E M A T I K A Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.

K o m i s i j a z a k a d r o v s k e zadeve D e l o v n e s k u p n o s t i K o m e r c i a ­l a K r a n j ob j av l j a p r o s t a d e l a i n na loge

1. V O D J E S K U P I N E ZA T E R M O I N D U R O P L A S T E

Pogoji: — d i p l o m i r a n i e k o n o m i s t , — 5 let d e l o v n i h izkušenj, — znan j e tu j e ga j e z i k a .

2. V O D J E S K U P I N E Z A E L E K T R O M E H A N S K E D E L E I N O B D E L A V O K O V I N

Pogoji: — d i p l o m i r a n i e k o n o m i s t , — < 5 let d e l o v n i h izkušenj, — znan j e tu jega j e z i k a .

K a n d i d a t i naj pošljejo p i sne p r i j a v e z d o k a z i l i o i z p o l n j e v a n j u po­gojev i n o p i s o m d o s e d a n j i h d e l o v n i h izkušenj v 15 d n e h po ob jav i n a nas l o v I s k r a T e l e m a t i k a , K a d r o v s k a služba, S a v s k a l o k a 4, 64000 K r a n j .

GRADIŠ T O Z D G E J E S E N I C E Prešernova 5

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v naslednjih delokrogih: /

1. Z E L O Z A H T E V N A M I N E R S K A O P R A V I L A

Pogoj: — poklicna šola in tečaj za V K , — dve leti delovnih izkušenj.

2. Z A H T E V N A S P E C I A L N A O P R A V I L A K O V I N S K E S T R O K E

Pogoj: — poklicna šola kovinske smeri, — vsaj eno leto delovnih izkušenj.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delov­nim časom. Prijave pošljite na naslov GIP Gradiš, T O Z D G E Jese­nice, Prešernova 5, Kadrovska služba.

i = zavarovalna skupnost triglav X ^ Gorenjska območja skupnost Kranj

Z A V A R O V A L N A S K U P N O S T T R I G L A V K R A N J Gorenjska območna skupnost Kranj

O d b o r za m e d s e b o j n a d e l o v n a r a z m e r j a ob j a v l j a n a s l e d n j a p r o s t a d e l a m na loge :

1. Z B I R A N J E P O N U D B ZA S K L E N I T E V ŽIVLJENJSKIH Z A V A R O V A N J IN I N K A S I R A N J E P R E M I J V Z A S T O P U B L E D - Z G . G O R J E

2. O P R A V L J A N J E A D M I N I S T R A T I V N O - M A N I P U L A T T V -NIH D E L V ZVEZI Z L IKVIDACIJO OBVEZNOST I IZ N A S L O V A ŽIVLJENJSKIH IN N E Z G O D N I H Z A V A R O ­V A N J -

Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedo­ločen čas.

Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnje­vati poleg splošnih še naslednje pogoje:

pod L — da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj pokli­cno šolo, — najmanj 2 leti delovnih izkušenj, — starost najmanj 18 let, — odslužen vojaški rok, — veselje za ter,ensko delo in za delo z ljudmi.

pod 2. — da imajo končano srednjo strokovno izobrazbo admini-strativno-ekonomske smeri,

— najmanj 2 leti delovnih izkušenj.

Prošnje je treba nasloviti na naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno orga­niziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek ži­vljenjepis. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kan ­didati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega ro­ka.

Ž IVILSKI K O M B I N A T ŽITO L J U B L J A N A n. sol. o. T O Z D Pekarna Kranj, n. sub. o. Dražgoška 8

Komisija za delovna razmerja T O Z D Pekarna Kranj obja­vlja prosta dela in naloge

SKLADIŠČNEGA D E L A V C A (skladiščni manipulant) v skladišču mlevskih izdelkov

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — delo je v dopoldanskem času, — delovno razmerje sklenemo za določen čas, — poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj prijave pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov ŽITO L J U B L J A N A , T O Z D Pekarna Kranj, Dražgoška 8. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi Komisije za delovna razmerja T O Z D .

Obrtno podjetje za popravilo tehtnic T E H T N I C A Kranj Benedikova 1

r a zp i su j e po s k l e p u k o m i s i j e z a m e d s e b o j n a r a z m e r j a p r o s t a d e l a i n na loge

A D M I N I S T R A T I V N O -K O M E R C I A L N E G A R E F E R E N T A

Pogoj: — e k o n o m s k i a l i a d m i n i ­

s t r a t i v n i t e h n i k

De l o se združuje z a nedo lo­čen čas z 2-mesečnim po­s k u s n i m r o k o m .

Prijave z dokazili o izpolnje­vanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov T E H T N I C A Kranj, Benedi­kova 1. O izbiri bomo kandi­date obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.

E L E K T R O I N D U S T R I J S K A MONTAŽA E L I M Hrušica 72 c, Jesenice

razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge delavca s posebni­mi pooblastili in odgovor­nostjo

V O D E N J E SPLOŠNEGA S E K T O R J A

Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje po­goje: — višja šola pravne ali

upravne smeri, — 36 mesecev delovnih iz­

kušenj na takih ali po­dobnih delih.

Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati naj pismene prija­ve z dokazili o i z p o l n j e v a n j u pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Elektroin­dustrij ska montaža, Hrušica 72 c, Jesenice. Kandidate bo­mo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.

t r i g l av

T R I G L A V K O N F E K C I J A p. o. K R A N J , Savska cesta 34

Komisija za delovna razmer­ja objavlja prosta dela in na­loge

1. ŠIVANJE ŽENSKE K O N F E K C I J E Pogoj: — poklicna tekstilna šola

šiviljske smeri.

2. ŠIVANJE VZORČNIH M O D E L O V Pogoj: — poklicna tekstilna šola

šiviljske smeri, — 2 leti delovnih izku­

šenj.

Poskusno delo za objavljena dela je 3 mesece.

Prijave z dokazili o izpolnje­vanju pogojev in dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi.

Kandidati bodo o izidu izbi ­re obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave.

K M E T I J S K A Z A D R U G A ŠKOFJA L O K A

Prodaja

T R A K T O R J E T-40 A »SUPER«, 39 K W (53 K M ) Pogon na vsa štiri kolesa, s kabino.

Plačilo v dinarjih za gotovi­no ali posojilo. Dobava takoj. Informacije dobite po telefo­nu 064-60-749.

Iskra I S K R A K I B E R N E T I K A Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike K R A N J , n. sol. o.

D e l a v s k i svet T O Z D M E R I L N E N A P R A V E K R A N J r a : j e p r o s t a d e l a o z i r o m a na loge de lavcev s posebnimi s t i l i i n o d g o v o r n o s t m i :

1. V O D J E TEHNIČNEGA R A Z V O J A 2. V O D J E P R O I Z V O D N J E

Kandidati mo ra j o po l eg z z a k o n o m določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje : pod 1. — visokošolska i z o b r a z b a tehnične smeri,

— 5-letne delovne izkušnje pod 2. — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične a l i orga­

nizacijske smeri, — 5-letne delovne izkušnje

Skupni pogoj za obe razpisani deli je izpolnjevanje pogojev, ki jii za delavce s posebnimi pooblastili določa družbeni dogovor o ures­ničevanju kadrovske politike v občini Kranj.

Mandat za razpisana dela je 4 leta.

Komisija za delovna razmerja T O Z D O R O D J A R N A obja\ prosta dela in naloge

1. S T R O K O V N E G A S O D E L A V C A v gospodarski pripravi proizvodnje

2. V E C D E L A V C E V Z A O P R A V L J A N J E K O V I N S K O -O B D E L O V A L N I H D E L (rezkanje, brušenje)

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še n a s l posebne pogoje: pod 1. visokošolska izobrazba strojne ali organizacijske s m

5-letne ustrezne delovne izkušnje, — 3-mesečno poskusno delo

pod 2.— 3-letna poklicna izobrazba kovinarske smeri al i srednja " šolska izobrazba strojne smeri, j

— zaželene ustrezne delovne izkušnje, — 3-mesečno poskusno delo

Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo j ev fc^ kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 d a * * / po objavi na naslov I S K R A K I B E R N E T I K A , Kadrovska sluit Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »razpis Merilne n a p i oziroma »objava Orodjarna«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem roku J zbiranje prijav.

K M E T I J S K A Z A D R U G A ŠKOFJA L O K A

Objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom:

1. K M E T I J S K E G A POSPEŠEVALCA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske smeri

— 2 leti delovnih izkušenj. 2. POSPEŠEVALCA Z A U R E J A N J E ZEMLJIŠČ

Pogoji: — visoka ali višja izobrazba agronomske smeri. — 2 leti delovnih izkušenj.

3. ŠOFERJA - V O Z N I K A T O V O R N J A K A Pogoji: — K V šofer, voznik C kategorije.

Prijave s kratkim opisom del, ki j ih je kandidat opravljal ter z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi sprejema sekre zadruge 8 dni po objavi oglasa. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni biri. t

1 • G O R E N J S K A K M E T I J S K A Z A D R U G A

T Z O N A K L O

Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in nalo?|

P R O D A J A L C A v trgovini TZO N A K L O

Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — šola za prodajalce, — delovne izkušnje niso potrebne, — natančnost in smisel za delo z ljudmi Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovi časom.

Poskusno delo traja 2 meseca.

Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ^^Z^drulTTS 15 dneh od objave na n a s l o v Gorenjska kmetijska zadruga, | Naklo, Ulica 26. julija 24, Naklo. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po oprrj vljeni izbiri.

TOREK, 7. FEBRUARJA 1 9 S 4 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE

MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM

Prodam TRAKTOR — ferguson 39. Jernej Meglic, Potarj e 3, Tržič 1041

Prodam 3 leta staro K O S I L N I C O ^CS. širina 110 cm. Telefon 064-65-024

1216 Prodam 10 tednov stare J A R K I C E in do 15 kg težke PRAŠIČE. Stanonik,

*og 9. Škofja Loka 1217 Prodam KRAVO in TELICO, visoko

J*«jo. Polde Triler, Sv. Duh 19, Škofi a *-oka 1218

Prodam dobro ohranjeno trajnožare-PEC. Informacije po tel. 44-608 1219

Prodam skoraj nov ŠIVALNI S T R O J ka elektronik. Helena Žonta, Moša

Jade6, Kranj 1220 Prodam brejo KRAVO. Tupaliče 28,

vor 1221 Prodam KRAVO po teletu, po izb ir i .

če 40 1222 Oddam mlade P S E — novofundland-Valjavec, Sp. Veterno 1, Tržič 1223

Prodam trodelno OMARO z mizo i n DENDRON s 35 l is t i . Telefon

722 1224 Prodam globok OTROŠKI VOZI -K ZIBKO in OMARO, pr imerno za

robo. Boro Mikič, Kidričeva 2 1225

Prodam TELIČKO, staro 3 tedne, ^urezje 78, Duplje, tel. 70-190 1226 Prodam CB POSTAJO, cena 2 S M , i n

o ohranjen TOMOS automatic 3, a 2 SM. Bojan Telepeček, C. 4. ju l i -

' •1 . Tržič 1227 Prodam 3 mesece brejo K R A V O , če-

«le. Erzar, mlin, Moste 68, Ko­rida 1228

Prodam 4 tekoče metre dobro ohra-KUHINJSKIH E L E M E N T O V .

P. Kranj, Grmičeva 7, tel. 24-133 1229

prodam BIKCA s imentalca, starega **dne, zelo lepega, za nadaljnjo rejo 700 kosov strešne opeke špičak, ter

SOD za gnojnico. Sp. B r n i k 52, j. J€, tel. 42-301 1230 rrodam T E R M O A K U M U L A C I J -

pEČ 3 kW ter keramično — elek no PEČKO, oboje v uporabi tr i me-*• Franc Jerič, Savska Loka 5 1231

*7odam n o v o 530-litrsko Z A M R Z O -SKRINJO. Naslov v oglasnem

1232 - Prodam novo 380-iitrsko Z A M R Z O -

-x , r-» SKRINJO. Janez Martič, Tr-c Deteljica 4 1233

^Prodani s t a r o TELIČ-^ . ^ t e i k o in lepa J A B O L K A . Ba­

l i 1 7 : Preddvor 1254 Prodam V e č ^ ^ 5 ^ R I B . F i n .

i T ' lavc*rjeva 28, tel. 064-24-960, po-^an 1 2 5 5

XTK° p r o d a m m a l ° rab l jen ŠTE-^ i ? ^ 3 e t a ž R o centralno ogreva-- um kcal. Marjan Val javec, Pot

K^ r °vt9 . Tržič 1256 g0™0 prodam barvni T E L E V I -' > ada Jalen, Rodine 33, Žirovnica

fcv, 1257 A *twm POMIVALNI STROJ. Infor-

W Po teL 27-553 1258 globok OTROŠKI VOZI -

">tefon 81-098 1259 Jodno prodam POGRAD, pr imeren ^nd in PRALNI STROJ Gorenje,

?a tipa z manjšo okvaro. Na-Slatnar Milka, C. 4. ju l i ja 43, B i -Tržič f (i tel. 50-752.

V™* 0 1 pet tednov starega T E L E T A *^tolca. Tel. 21-835

'odam TV Gorenje barvni i n avto-° »tereo digital s 30 W zvočniki. 27-921.

trm rabljene K U H I N J S K E E L E -

Telefon 41-065 1234

&ZILA '*dam GOLF J G L , letnik 1981. Te-

OM-60-159 1096 Z A S T A V O 101. Telefon

1235 -m novo tovorno P R I K O L I C O »ni avto, nosi lnost 500 kg . To-

kj*?« Kranj 1236 m MOTOR APN -4 , letnik 1981.

atej, Ljubno 60, Podnart 1237 -g- DIANO, november 1978. Pu -. skorja Loka , tel. 60-480 1238

Prodam nove rezervne dele za spred­nji koš Z-101 v kompletu (2 koloseka, masko, haubo, pokrov, 2 blatnika, 2 praga in 3 nosilce). Telefon 064-62-703 vsak dan od 19. do 20. ure 1239

Prodam R E N A U L T 12, karamboli-ran. Informacije v gostilni pri »Krvi-nu«, Tržič 1240

Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1975, celo al i po delih. Rafet Radončič, Zlato polje 2/B, Kranj 1260

Ku p im Z A S T A V O 750. starejšo, brez motorja al i s pokvarjenim. Telefon 83-464 1261

STANOVANJA Nujno kup im G A R S O N J E R O v Kra ­

nju. Ponudbe pod. Gotovina — garso­njera 1241

Oddam S O B O s centralnim ogreva­njem, po možnosti dvema pilotoma ali šoferjema, k i vozita za špedicijo. Tele­fon 26-958 1242

Mlada družina išče enosobno STA­N O V A N J E na Jesenicah za dobo dveh let. Naslov v oglasnem oddelku. 1243

POSESTI Prodam ZEMLJIŠČE z zazidljivo

parcelo v Sovodnju, 8000 m 2 (Poljanska dolina). Matevž Lindav, Sp. Jezersko 13 1136

ZAPOSLITVE K V N A T A K A R J A sprejmemo v red­

no delovno razmerje. Restavracija L E ­TALIŠČE L E S C E , tel. 74-186 1244

Takoj zaposlim K O V I N O S T R U G A R -J A a l i osebo, k i ima veselje do tega po­kl ica . P ipanova 60, Šenčur 1245

Zaposl im fanta za polnjenje avtoma­tov. Zaželen elektrotehnik al i finome-hanik. Klanšek V i l i , Brezje 76/A 1246

ženske iz Rečice, ki so prenašale nje­gove laži napraj, da naj prenehajo s te­mi lažmi, sicer j ih bom sodno prega­njal. Zakonca Jože in Metka Albreht, Podhom 30, Zg. Gorje 1249

Opozarjam Maksa Babšeka, Franko-vo naselje 74, Škofja Loka in N ika Ignatova, Hafnarjevo naselje 95, da ne­hata širiti neresnične govorice, sicer ju bom sodno preganjal. Upokojeni par-ketarski mojster Jože Pirman, Hafnar­jevo naselje 83, Škofja Loka 1250 Iščem INŠTRUKTORJA matematike za I. letnik srednje šole, po možnosti iz Kranja. Oglasite se po tel. 25-418 1251

Iščem V A R S T V O za 7-mesečnega otroka na območju Kokrice. Petelin-šek, C. na Belo 1, Kranj 1252

Iščem INŠTRUKTORJA za usposa­bljanje na pletilnem stroju. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.

1253

kamniški

NAJDENO Zatekel se je P E S — škotski ovčar.

Naslov v oglasnem oddelku. 1247 Na Gorenjski cesti 10 v Naklem je

nekdo nekaj izgubil. Po 8 dneh bo od­dano na postajo milice Kranj 1248

PRIREDITVE Skupina M O D R I N A in hotel CREI -

NA vabita vsak petek in SOBOTO na zabavo s P L E S O M , od 20. do 01 ure. Rezervacije sprejemamo v recepciji po tel.23-650 1149

OSTALO Oseba, k i je v nedeljo, 29. januarja,

pomotoma vzela R O K A V I C E v hotelu na Krvavcu , naj j i h vrne osebno ali po pošti na Združenje obrtnikov Kran j

1152 Svari lo, s katerim svariva tov. Petra

Žemva, Razgledna 14, Bled, da prene­ha z lažnimi klevetami proti zakonce­ma Albreht. Prav tako opozarjam vse

I S K R A T E L E M A T I K A Industrija za telekomunika­cije in računalništvo K R A N J , n. sol. o.

K o m i s i j a z a k a d r o v s k e zade­ve De l o vne s k u p n o s t i K o ­m e r c i a l a K r a n j ob jav l j a pro­s ta d e l a i n na loge

S A M O S T O J N E G A K O R E S P O N D E N T A (delo za določen čas — na­domeščanje delavke na po­rodniškem dopustu)

Pogoji: — p o k l i c n a a d m i n i s t r a t i v n a šola, — 2 l e t i d e l o v n i h izkušenj

Kandidati naj pismene pri ­jave z dokazili o izpolnjeva­nju pogojev in opisom dose­danjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.

Tiskarna in kartonaža G O R E N J S K I TISK, n. sol. o., Kranj Moše Pijade 1

D e l a v s k i svet T O Z D D o d e l a v a K r a n j , b. o. r a z p i s u j e v s k l a d u s s t a t u t o m T O Z D d e l a i n na loge i n d i v i d u ­a ln ega pos lovodnega o r g a n a T O Z D D o d e l a v a K r a n j , b. o.

V O D J E T O Z D D O D E L A V A

K a n d i d a t m o r a po l eg splošnih pogojev i zpo ln j e va t i še nas l edn je pogoje: — d a i m a višjo šolsko i zobrazbo , — d a i m a na jman j dve l e t i u s t r e z n i h d e l o v n i h izkušenj v grafični

d e j a vnos t i a l i de javnos t i v o k v i r u T O Z D , — i zpo ln j e va t i m o r a pogoje, k i j i h za pos lovne de lavce določa

družbeni dogovor o uresničevanju k a d r o v s k e po l i t i k e v občini K r a n j ,

— ne s m e b i t i k a z n o v a n a l i v k a z e n s k e m p o s t o p k u po 511. členu z a k o n a o združenem de lu .

M a n d a t z a i n d i v i d u a l n e g a pos lovodnega o r g a n a T O Z D v s m i s l u s t a tu ta T O Z D t ra ja 4 le ta .

R o k z a spre j eman je pr i j av je 15 d n i po ob jav i r a z p i s a . P r i j a ve z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju r a z p i s n i h pogojev na j k a n d i d a t i pošljejo priporočeno n a nas lov T i s k a r n a i n kartonaža G o r e n j s k i t i sk , n . s o l . o. K r a n j , Moše P i j ade 1, tajništvo, pod o z n a k o »za r a z p i s n o k o m i s i j o 700«. O i z i d u r a z p i s a bodo k a n d i d a t i obveščeni v 30 d n e h po zaključku r a z p i s n e g a r o k a .

V S P O M I N

Minilo je leto dni, ko tebe, naša draga, ni. Nisi na vrtu, ne v hiši a v naših srcih si...

D r a g a žena, ljubeča i n s k r b n a m a m a

STANISLAVA KEJŽAR roj. RIHTARŠIČ i z Begunj

nas je za vedno z a p u s t i l a 6. f e b r u a r j a 1983. Globoke^ rane se ne zacelijo, še vedno je z n a m i , ne d a se pozab i t i n jene vda -Mfcti in topline, ljubečega s r c a i n n j ene s k r b i za vse nas , k i » njo žalujemo. Vam, k i tud i ob i sku j e t e n j en p r e r a n i grob, j i prinašate cvetje, prižigate svečke a l i pa se je samo v l epem

spomin ja t e , h v a l a ! N J E N I : mož Jože, o t r o c i Jožica, S l a v k o , Tonček i n M a r j a n

Begunje, 6. f e b ru a r j a 1984

ALPETOUR SOZD A L P E T O U R ŠKOFJA L O K A TOZD Mehanične delavnice

O b j a v l j a n a pod lag i s k l e p a k o m i s i j e z a d e l o vna r a z m e r j a de­l a i n na loge

POMOŽNE D E L A V K E za čiščenje pisarniških prostorov in razdeljevanje hrane

Pogoji: — dokončana osnovna šola ali z delom pridobljene delo­vne zmožnosti,

— delo v popoldanskem času, — poskusno delo 1 mesec

Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijav­nega roka.

* V G P V O D N O G O S P O D A R S K O P O D J E T J E KRANJ — « Mi rka Vadnova

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a oglaša p r o s t a d e l a i n na loge

S T R O J N I K A TEŽKE G R A D B E N E M E H A N I Z A C I J E - B A G E R I S T A

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim ča­som izpolnjevati še naslednje pogoje: — i m e t i mora jo končano p o k l i c n o šolo m e h a n s k e a l i k o v i n s k e

s t r oke i n tečaj za s t r o jn ike težke g radbene mehan i zac i j e , — 2 l e t i d e l o v n i h izkušenj, — p o s k u s n o de lo t r a j a 1 mesec , — uspešno op rav l j en p r e d h o d n i p r e i z k u s praktičnega z n a n j a n a

b a g r u .

Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženim življenjepi­som, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po pote­ku objavnega roka bodo kandidati obveščeni pismeno o izbici naj­kasneje v roku 40 dni po poteku objavnega roka.

SERVISNO P O D J E T J E K R A N J

^1 Tavčarjeva 45

K o m i s i j a za d e l o vna r a z m e r j a i n de l i t ev sredstev z a O D raz­p i su j e potrebo po:

— 4 G R A D B E N I H D E L A V C I H — K V T E S A R J U — K V Z I D A R J U oziroma K V PEČARJU

Pogoji za sprejem na delo so: pod 1. — N K delavec — poizkusno delo 30 dni pod 2. — K V tesar — poizkusno delo 45 dni pod 3. — K V zidar oziroma K V pečar — poizkusno delo 45 dni Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pi­smene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrov­ski službi podjetja 8 dni po objavi razpisa.

Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu skle­pa o izbiri.

Z A H V A L A

Ob prezgodnji smrti drage žene, mamice in hčerke

NADE REPE se i s k r e n o z ahva l ju j emo v s e m s o r o d n i k o m pr i j a t e l j em i n z n a n c e m za izrečeno sožalje, da rovano cvetje i n številno s p r e m s t v o n a z a d n j i po t i . I s k r e n a z a h v a l a sosedom z a nese­bično pomoč, s ode l a v cem Špecerije z a cvet je i n gan l j i v po­s l o v i l n i govor, k a k o r t u d i s ode l avcem Živil i n godbi n a p iha ­l a . Posebno z ahva l o dr . Markežu i n bolniškemu oseb ju Inter­nega o d d e l k a Bolnišnice Jesen ice , z a v e l i k o pozornos t i n po­

moč v z a d n j i h t r e n u t k i h .

ŽALUJOČI VSI NJENI Gorje, Radovljica, Jesenice, Lendava, 24. januarja 1984

V 63. le tu s taros t i je omaga lo srce našega pre l jubega moža, z l a t ega očeta, bra ta , deda, s t r i ca i n s v a k a

A L O J Z A M U R N A i z Stražišča pr i K r a n j u

D o svoje zadnje pot i leži v mrliški vežici n a pokopališču Zg . B i tn j e p r i K r a n j u , t u se bomo pos lov i l i od n jega v torek, 7. f eb rua r j a 1984, ob 15.30.

V S I N J E G O V I

K r a n j , 5. februarja 1984

G L A S O V A A N K E T A Prijeten kotiček ob Sori Gost vednp zanteva, d a je dobro postrežen — Gos t i l n a V i g r e d d o ­bro o b i s k a n a T - Z a goste bodo u red i l i tud i sobe

M o r d a st£ se že.peljali prek Reteč, opaz i l i ob ces^i tablo, k i vab i v gosti l­no Vigred, ( 'v njpj^pa se še niste ogla­s i l i . Toda do .nje sploh ni daleč. Le majhen ov inek m imo reteške tovar­ne Iskra , pa skoz i podvoz pod želez­nico, malce skoz i gozd . . . i n že ste na c i l ju. Zares na lepem kra ju je. Po­sebno polet i p r i vab l ja številne obi­skovalce, saj je le streljaj od reke Sore. P a tud i zdajle poz imi bodo »šef« Zd ravko Debel jak, njegova že­na M a r i j a , n jun »podmladek« L u k a in B rane a l i kdo drug od strežnega osebja zna l i poskrbe t i z a pr i je tno počutje.

Čeprav je Z d r a v k u , k i je d o m a iz Po l janske dol ine, komaj 35 let, je že izkušen gostinec. Gos t insko šolo je končal n a B l edu . K a r sedemnajst let bo že od takrat . Potlej si je nab i r a l izkušnje na b l e j skem gradu, v R ib -nem pr i B l edu , v b l e j skem hote lu Golf , pa v gost i ln i Lovec v G o r i c a h p r i G o l n i k u . . .

»In zdaj sem že dobrih šest let tu,« prav i Zdravko . »Ko sem prišel, je bi ­lo treba kar precej obnoviti. Posebej sem uredil bife, uredil kuhinjo, nova pa je tudi soba za zaključene druž­be, ki lahko sprejme do 30 oseb. Tule naokoli so tudi bungalovi, sob pa še

ni, a jih nameravani urediti. Seveda pa je vse odvisno od denarja. Z bun­galovi V r e d bi lahko imel kakih 12 ležišč.« ;

Treba je reči, da je gos t i lna V i g r ed — nekater i so j i da l i vzdevek »V smrek'cah« — zares okusno ure jena. Zdravko je p r i n jenem opreml jan ju uporabl ja l predvsem les.

»Poleti mi močno primanjkuje prostora,« prav i Zdravko . »Pri nas namreč poznamo dve skrajnosti. Po­leti skorajda nimamo kam z obisko­valci, saj je zaradi bližine Sore — le 150 metrov je oddaljena — ogromno kopalcev, pozimi pa zaradi oddalje­nosti od glavne ceste, pa čeprav je do tu le 500 metrov, ljudje kar malce pozabijo na nas. V sezoni imamo ob sobotah in nedeljah tudi živo glasbo, zdaj pa je to nemogoče, saj je v no­tranjih prostorih le 80 sedežev.

In kako Zdravko gleda na razmere v gostinstvu?

»Prispevki na osebne dohodke so odločno previsoki,« pravi. »Skoraj nemogoče je obdržati kvaliteten ka­der, saj ga na ta način ne moreš tako stimulirati, kot bi bilo treba. Toda dobre delavce bi bilo treba na vsak način tudi dobro nagrajevati. Vedeti je treba, da gost zahteva samo eno

stvar — dobro postrežbo. Je pa že tako, da ljudje čutijo predvsem pra­vice, dolžnosti pa se zavedajo veliko premalo. Rekel bi, da gre velikokrat že bolj za izkoriščanje delodajalcev kot pa delavcev.«

Po dobrotah, k i j i h za s ladokusce nudijo v V i g r ed i ( sem povprašal Zdravkovo ženo Mar i j o .

»Gostje se največ odločajo za zrez­ke z gobami, kalamare, bikova jajca, postrvi, palačinke Vigred ter/razne sladice,« je dejala. »Sicer pa pripra­vljamo tudi druge jedi po naročilu. Med pijačami pa bi morda med po­sebnosti prištela češnjevec ter odpr­to berbero.«

T u d i načrtov za naprej i m a Zdrav­ko še ve l iko.

»Tisti, ki dela v gostinstvu, sam s seboj nikdar ne bi smel biti zadovo­ljen,« pravi. »Tudi jaz bi še želel iz­boljšati svojo ponudbo. Čimprej na­meravam za goste urediti tudi sobe. Še najboljše pa bi bilo, da bi se z eno od delovnih organizacij dogovoril, da bi gostilno uporabljala kot po­čitniški dom. Za letovanje delavcev bi bilo tu kot nalašč. Lahko bi hodili tudi na smučanje na Stari vrh ali pa v bazen v Škofjo Loko in Železnike. Za prevoz bi prav lahko poskrbel, saj imam svoj kombi.«

Janez Govekar

Otroški smeh na smučišču Že sedmo leto zapored je društvo za cerebralno paralizo Gorenjske pripravilo za otroke smučarsko šolo — V Kranjski gori nadvse zadovoljni, vsi zdravi in vsi že dobri smučarji

Kranjska gora — Sedmo leto že gorenjsko društvo za cerebalno pa­ra l i zo o rgan i z i ra za pr izadete otro­ke poleg šole v narav i i n d rug ih ob l ik izobraževanja i n rekreaci je tud i nadvse uspešno tedensko šolo smučanja. Tok ra t je prišlo na smu­čišča v K r a n j s k i gor i 33 otrok, sku ­paj z vadite l j i , nevrof iz ioterapevt-k a m a Mar i j o Bogataj i n Mar i j o P i rna t , ob iskova l i s ta j i h tudi dve odlični spec ia ln i pedagog in j i -Mihe-la Z u p a n in M i r j a m Pre tnar . V šolo smučanja so se vključili tudi otroci iz Novega mesta, M a r i b o r a , Ce l j a in L jubl jane.

»Skupina je precej nehomogena, starostna razlika je kar velika,« so n a m deja l i nadvse pr i zadevn i ude­leženci tečaja, k i so vsak po svoj i

s t r okovn i p lat i , z ne i zmerno huma­n i m odnosom in ve l iko človečnost­jo zaslužni, da so pr i zadet i otroci preživeli nepozabne smučarske d n i . »Ne Ie, da so se mladi naučili smučarskih korakov ali zavijanja, popoldne smo jih izpolnili s prije­tnimi igricami. Vsi so bili čili in zdravi, že zdaj se vsi po vrsti prija­vljajo za naslednje leto.«

Društvo, k i m u za smučarski te­čaj pr i zadet ih otrok niso odrekle pomoči nekatere delovne organiza­cije na Goren j skem, se je odločilo za K r a n j s k o goro in za prenočitev v A l p i n i . Z a A l p ino , kjer so b i l i nadvse gosto l jubni i n za kran j sko ­go r ska smučišča, k jer so žičničarji brez problemov pomaga l i o t rokom in celo us tav i l i vlečnico, so se ogre­l i zato, ke r si društvo želi, da so pr i -

33 tečajnikov je preživelo teden dni na snegu v Kranjski gori, kjer jim je nudil gostoljubje hotel Alpina. Vse dni so presmučali ob nadzorstvu za­gnanih vaditeljev, v večernih urah pa so uživali v številnih igricah. Foto: F. Perdan

zadeti otroci med zdravimi ljudmi, ki bodo obratno tudi na invalide vse drugače gledali in jih cenili, če bodo spoznali njihov neverjetni trud in prizadevanje, da se uvelja­vijo v rekreacijskem športu.

»Ti mladi, od petega do osemnaj­stega leta starosti, imajo precej te­žav z ravnotežjem, zato je zanje smučarija še toliko večji uspeh, to­liko večja spodbuda in motiv za premagovanje tudi drugačnih te­žav. Otroci spoznavajo,« pravi »du­ša« tečaja dr. Tatjana Veličkovič iz Kranja, da brez napora ni nič. Nji­hov napor pa je velik, tudi ob po­moči strokovnjakov, ki nenehno bdijo nad otroki. Ko se naučijo smučati, se lahko enakovredno vključijo v domače smučarsko okolje.

Tečaj terja precej denarja, a se stokratno povrne, saj je izkušnja za vse življenje. Mladi se učijo sa­mostojnosti, učvrstijo si zdravje, saj so se prisiljeni bolj gibati. Star­ši so lahko še kako ponosni nanje, otroke pa preveva neizmeren ob­čutek sreče, ko se naučijo smučati. Morda je med starši še vedno le premalo zaupanja in preveč stra­hu, da bi dali otroke v tečaj — vsi obrazi današnjih tečajnikov pa pri­čajo, kako dobro jim de in kako ponosni so, ker se znajo že sami voziti z žičnico in vijugati po smu­čišču. Vse življenje se bodo lahko ukvarjali s to rekreacijo, ki je za­nje še kako koristna.

Marsikateri otrok se je sploh pr­vič srečal s snegom, saj je večino­ma živel doma, v zaprtem prostoru ali šel na občasne sprehode. Kako lep občutek, ko vidiš otroka, ki oti-puje sneg, ki mu kot velika ne­znanka polzi med prsti ali drsi pod smučmi! Prvo leto se naučijo le os­nov, vsako naslednje leto je uspeš­nejše.

Veseli smo tudi bili, ko nas je obiskala sekretarka mednarodne­ga društva za cerebralno paralizo Anita Loring iz Londona in se iz­redno pohvalno izrazila o našem tečaju. Mi pa bi se radi zahvalili vsem gorenjskim delovnim organi­zacijam, ki so prispevale denar, pokazale človečnost, omogočile tem otrokom teden dni izjemnega veselja na snegu. Ne nekje na za­kotnih hribčkih, temveč enako­vredno med zdravimi sovrstniki, ki bodo imeli pravilen, human odnos do invalidov. In le v tem in tako se dvigne stopnja humanosti sleher­ne in tudi naše družbe.«

D. Sedej

ADOLF MRAK, pred­sednik slovenske zveze društev za cerebralno paralizo in prvi pred­sednik gorenjskega dru­štva: »Letos so se vklju­čili tudi otroci iz drugih slovenskih društev. Te­čaj je koristen tudi za vaditelje smučanja, saj si pridobivajo izkušnje z delom s prizadetimi otroki In zatorej se vzgaja nov kader.*

BRANKO LOJK, vodja tečaja: »Otroke smo or­ganizirali v mladinsko in pionirsko skupino, smučanje je bilo zanje huda preizkušnja, saj težko lovijo ravnotežje. In prav to je pomemb­no: naučili so se vztraj­nosti, prizadevanja in zatorej so toliko bolj po­nosni, ker smučajo.*

FRANCKA CUZNAR in sin Boštjan: »Udeležila sva se tečaja, za katerega so same pohvalne besede, od organi­zacije do prizadevnosti vaditeljev In Bzioterapevtov. Otroci so neizmerno uživali, rekreacija jim je nadvse koristila.*

Prvo delo, potem igre Kranj — J u t r i se bodo v bosan-

sko-hercegovskem g lavnem me­stu pričele 14. z imske o l imp i j ske igre. 2100 rad i j sk ih i n te lev iz i j ­s k i h delavcev iz vseh o s m i h jugo­s l ovansk ih R T V centrov ter šte­v i l n i pišoči nov inar j i bodo skrbe­l i , da bodo l jubi te l j i z i m s k i h špor­tov pravočasno i n natančno se­znan jen i z dogajanj i na t ekmova-liščih i n v o l imp i j skem mes tu .

Bodo igre in neposredni rad i j ­sk i in te l ev i z i j sk i prenos i o l imp i j ­s k i h tekmovanj zmot i l i v sakdan j i delovni in življenjski u t r ip , bo za­voljo prireditve v Sarajevu trpelo delo, se bo poznalo pri storilnosti in proizvodnji. ..? Takšna in po­dobna vprašanja smo. zastavili trem občanom v današnji Glasovi anketi. jene roke in pravočasno d o l

domačim in tujim k u p c e m izdelke. V Tržiču vlada v e l i k o nimanje za olimpijske i g r e ; vem, bo zadnji dan, ko je n a ' redu slalom, krenilo i z n a t ^ mesta v Sarajevo kar p r e ce j avto­busov. Križaj, Franko i n Ulagi imajo lepe možnosti, da osvoji kolajno; zadnja tekma alpsk smučarjev v bolgarskem Borovv. pa je pokazala, da je kand ida te za medaljo še več.«

Tone Strlič, modelar v kranjski Planiki, doma iz Podbrezij: »Res­da so olimpijske igre prvič v naši državi, vendar menim, da zaradi njih ne bi smelo priti do zastojev v proizvodnji. V naši tovarni veči­no delavcev priganja tekoči trak in ta se bo tudi med olimpijskimi igrami vrtel enako hitro kot v vseh ostalih delovnih dneh. Nedo­pustno bi bilo, da bi med delovni-kom gledali televizijski prenos; še toliko bolj, ker bodo popoldan na sporedu skrajšani posnetki najzanimivejših dopoldanskih tekmovanj. Morebiti bodo le v pi­sarnah in v oddelkih, kjer to do­pušča narava dela, vključili radij­ske sprejemnike in poslušali pre­nos vožnje smučarjev prve jako-stne skupine.«

Tine Klemenčič, trgovski po­tnik v Združeni lesni industriji Tržič, doma s Pristave: »Če se gremo stabilizacijo, potem si ne smemo privoščiti, da bi ustavili stroje in med delovnim časom po­sedli k televizorjem. Nekateri bo­do* v dneh, ko bo vozil Bojan Kr i ­žaj, prinesli s sabo radijske spre­jemnike in »lovili« na uho razplet olimpijske tekme. Delo ne sme tr­peti, upoštevati moramo dogovor-

Franci Miklavčič, v o d j a ka V Merkurjevi trgovini v busu, doma i z Kranja: » V zar dveh tedn ih je bilo zarad i bližaj* čih se o l imp i j sk ih i g e r povpraša vanje po t e l e v i z i j sk ih spreft k i h petkrat večje kot ob iča" Žal v sem kupcem n i s m o ustreči. Ba r vne televizorje dobi l i le občasno v manjših Is nah; črno-bele pa smo s i c e r n a zalogi , vendar zelo s i i zb iro . O l imp i j ske igre ne zmoti le vsakdan jega u t r i p a govini , saj bo delo potekalo kot v vseh os ta l ih dneh. L e najbolj z a n i m i v i h tekmo\ mo na našem odde lku vklj i levizorje i n omogočili kuj si ogledajo prenos, in se prepričajo tud i o kakovosti tov.« C. Zaplotnik

Cerkljanski gasilci obnavljajo dom

Cerklje — G a s i l s k o društvo Cer­kl je je bi lo ustanovl jeno pred 92 leti na pobudo tedanjega ce rk l j anskega župana Andr e j a V a v k n a . Iz Cerke l j je b i l doma tudi F ranc Bar l e , zače­tnik gas i ls tva na S l o v enskem i n prv i častni član Jugos lovanske gas i lske zveze. Ce rk l j ansko društvo združuje 90 članov iz k ra j e vn ih skupnos t i Po-ženik i n Cerk l j e ter iz vas i G r a d i n Dvorje. Poleg tega,da so l an i d vakra t posredoval i p r i gašenju požara i n preprečili še večjo škodo, so s prosto­vo l jn im de lom obnavl ja l i tudi dom, v ka te rem bodo letos ured i l i prostore za dejavnost gas i l skega društva, p r i ­padn ikov c iv i lne zaščite i n m lad in ­ske sekci je. Že doslej je bi lo uspešno nj ihovo delo na področju prepreče­vanja požarov i n vzgoje m l a d i h ga­silcev, zavzemajo pa se še za tesnej­še sodelovanje z osnovno šolo Davo­r i n J e n k o i n postajo mi l i ce Cerk l j e . M e d (desetim g a s i l s k i m kongresom, ki bo letos v Mariboru, se bodo vk l ju ­čili v akcijo p r idob ivan ja novih čla­nov i n širjenja Gasilskega vestnika med krajani. Razmišljajo pa tud i o nabavi novih gasilskih cevi v Pšeni­čni polici in o gradnji protipožarne­ga bazena.

Na nedavnem občnem zboru dru­štva, kjer so pregledali delo v minu­lem letu in se dogovorili za letošnjo dejavnost, so podelili tudi več pri­znanj. Janez Kuhar in moški pevski zbor Davorin Jenko sta prejela za­hvalo za pomoč in dobro sodelova­nje, sedem gasilcev društvena pri­znanja, starejša desetina pa brona­sto značko. Za predsednika društva so ponovno izvolili Ivana Baseja.

J . Kuhar

Obvestilo invalidom Kranj — Društvo irivaB*

K r a n j obvešča člane, da bo i * dnevn i izlet v Simonov z a

februarja. Prav tako bodo c z i r a n i nas lednj i izleti oziroi m a t s k a letovanja: marca vno k l ima tsko letovanje v lišču L I P A v L e n d a v i , ap dnevno letovanje v P r i r m nastani tev v hote lu A katej o rgan i z i r an im ogledom L -Drvar ja , Šibenika in Splita, i pa 7-a l i 14-dnevno letovanja1

M a l e m Lošinju. Informacije dobite vsak

in četrtek od 15. do 17. ure^ sarni Društva invalidov v krajevne skupnosti Vod i stolp, Begunjska 10, osebno telefonu 21-281.

E v r o p s k a z b i r k a či Ba rba r e Novaček-Volenec pok lon jena Go r en j skemu muze*

Velika ljubezen do drobruhj ie daiala posebno vsebino žrv*1 sester Dagmar in Barbare ^ Por Volenec. Exlibnsi so b vitno področje zanimanja

in Kran jčanom^ " P « .