lidija predovič - dr. christaan barnard

36 Dr. Christaan Barnard

spletni radar www.revija-radar.com www.revija-radar.com www.revija-radar.com www.revija-radar.com www.revija-radar.com

Untitled-2 26.5.2005, 9:2536

37Dr. Christaan Barnard


BOG INFRANKENSTEIN

Pripravila: LIDIJA PREDOVI^/LONDONPripravila: LIDIJA PREDOVI^/LONDONPripravila: LIDIJA PREDOVI^/LONDONPripravila: LIDIJA PREDOVI^/LONDONPripravila: LIDIJA PREDOVI^/LONDON

Zdravnik splo{ne prakseChristiaan Neethling Barnard je bil rojen 8.

novembra 1922 v vasici Beaufort West v Juno-afri{ki republiki. Njegov o~e je bil nizozemskiduhovnik in je sam preivljal {est~lansko dru-ino, vedno na robu rev{~ine. Barnardov starej{ibrat je v otro{tvu umrl zaradi sr~ne napake. Mno-go let pozneje je Christiaan Barnard dejal, da seje za zdravni{ki poklic odlo~il zato, da bi zasluildovolj denarja in poravnal o~etove dolgove,vendar je o~e tri tedne pred sinovo zgodovinskooperacijo umrl. Po kon~ani srednji {oli v doma-~em kraju je Christaan odpotoval v junoafri{koprestolnico Cape Town in na eni izmed tamkaj-{njih univerz za~el {tudij medicine. Ne bi moglire~i, da je bil izjemen {tudent, je pa trdo delal inleta 1946 je diplomiral. Naslednjih pet let je kotsplo{ni zdravnik vodil zasebno prakso. Leta

Zame je bilo srce vedno le navaden organ brez kakr{negakoli

misti~nega pomena samo primitivna ~rpalka.

Christiaan Barnard

Le redki, ki so poznali Christiaana Barnarda, ju`noafri{kega

pionirja sr~ne kirurgije in nepopravljivega plejboja, so bili

presene~eni, da je umrl v evropskem letovi{kem kraju med prebi-

ranjem ene izmed svojih knjig. Okoli{~ine njegove smrti

razsvetljujejo mnoge ironije in paradokse `ivljenja revnega de~ka

z ju`noafri{ke farme, ki je v medicinski znanosti pustil neizbrisen

pe~at s prvo presaditvijo srca na svetu.

1953 je postal mati~ar v bolni{nici Groote Schuur,kjer je kasneje izvedel prvo presaditev srca, istegaleta se je na medicinski fakulteti pridruil tudiznanstveno-raziskovalni skupini.

Tri leta kasneje je odpotoval v Zdruene dra-ve Amerike, ker je na univerzi v Minnesoti dobil{tipendijo. Tam se je pod vodstvom dveh izjem-nih sr~nih kirurgov posvetil izklju~no sr~nimboleznim. Svojo prvo operacijo srca je izvedel vMinneapolisu. Kmalu potem se je vrnil v CapeTown in na medicinski univerzi postal vodjaraziskovalnega in{tituta. Iz Zdruenih drav je sseboj prinesel napravo za umetno delovanje srcain plju~.

Barnardovi raziskovalni interesi so bili razno-vrstni in nikoli se ni preve~ oziral na eti~navpra{anja. Njegovo raziskovalno dejavnost so vglavnem sponzorirale Zdruene drave Amerike.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2537



Barnard 25.12.1967.

V~eraj sem bil {epovsem navaden

kirurg na koncusveta, danes pa mepozna ves svet, je

vest o prvi presaditvi,ki je njegovo ime

ponesla v svet,komentiral takrat45-letni Barnard.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2538



Leta 1960 je uspe{no presadil pasje srce. A imun-ski sistem pri psih je v primerjavi s ~love{kimrazmeroma preprost, zato so kasnej{o uspe{nostsr~nih presaditev pri ljudeh zagotovili stroko-vnjaki za imunologijo in ne kirurgi. ChristiaanBarnard je bil tudi prvi kirurg, ki je v Junoafri{kirepubliki uspe{no presadil ledvice, eksperimen-tiral pa je tudi s presaditvami pasjih glav.

Prva presaditev srcaV no~i z 2. na 3. december leta 1967 je s

pomo~jo 30-~lanske skupine zdravnikov na sr~-nem oddelku bolni{nice Groote Schuur v CapeTownu presadil ~love{ko srce. Priprave na pre-saditev so trajale ve~ mesecev, izvedli pa so jo{ele potem, ko je bila skupina strokovnjakov podvodstvom Christiaana Barnarda povsem prepri-~ana o tehniki operacije. Potem so morali ~akati{e dober mesec, da so na{li ustreznega darovalcasrca za 53-letnega Louisa Washkanskega, ki jebolehal za diabetesom in neozdravljivo sr~noboleznijo. Louis Washkansky in 25-letna Denise

Darvall, rtev prometne nesre~e, sta imela enakokrvno skupino, kar je bilo za Barnarda dovolj.

Ko je bilo vse pripravljeno za odstranitevpacientovega srca, sem izklju~il napravo za umet-no dihanje in potem smo mu~nih 60 sekund ~akali,da se je srce ustavilo. Tega se {e jasno spominjam,je v svoji biografiji zapisal Christiaan Barnard.Spominjam se tudi trenutka, ko sem Louisu Wash-kanskemu odstranil srce. V prsnem ko{u, kjer jebilo prej srce, je zijala luknja.

Operacija, ki je trajala dobrih pet ur, je bila poe starem kli{eju uspe{na, pacient pa je umrl.Louis Waskhansky se je po operaciji sicer osves-til, vendar je po 18 dneh umrl zaradi plju~nice.Veliki odmerki zdravil, ki naj bi prepre~ili zavrni-tev tujega organa, so namre~ zelo oslabili pacien-tov imunski sistem. Mesec dni kasneje je Barnardopravil drugo presaditev srca. Oseminpetdeset-letni zobozdravnik Philip Bleiberg, ki so muvstavili srce 24-letnega mulata Cliva Haupta, jebolni{nico zapustil po 74 dneh in z novim srcemivel 19 mesecev. [tirje od Barnardovih prvih 10pacientov so iveli ve~ kot eno leto, dva sta z

Christiaan Barnard (levo), Keith Casten - eden od pacientov, ki jim je presadil srce (v sredini), in PhillipDorbyshire, ~lan Barnardovega medicinskega osebja v Birminghamu

Untitled-2 26.5.2005, 9:2539



novim srcem aktivno ivela deset let, Barnardovnajdlje ive~i pacient, Dirk van Zyl, pa je zaradidiabetesa umrl 24 let po presaditvi srca. Chris-

tiaan Barnard je opravil 75 presaditev srca, predense je moral leta 1983 zaradi revmatoidnega artri-tisa posloviti od skalpela.

Barnard se je drugi~ poro~il leta 1970. Nevesta Barbara Zoeller, h~i ju`noafri{kega naftnega mogotca, je bilatakrat stara 19 let - `enin je bil 29 let starej{i. Rodila sta se jima dva sinova, 1971. Frederick in tri leta poznejeChristian. Leta 1982 se je eden najbolj za`elenih parov v visoki dru`bi lo~il.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2540



Svetovna senzacijaPrva presaditev srca je po svetu zbudila veli-

kansko zanimanje in medijsko pozornost. Endan sem bil navaden kirurg v bolni{nici na koncusveta, e naslednji dan pa sem postal zvezda, jekasneje dejal Christiaan Barnard, ki se svojegauspeha ni zavedal do trenutka, ko je v njegovopisarno prihrumela ekipa britanske televizijeBBC, za njo pa vsak dan {e {tevilne druge. Bar-nard je mnogo kasneje tudi priznal, da vodjebolni{nice, v kateri je izpeljal prvo presaditevsrca, sploh ni vpra{al za dovoljenje in da razennjegovih najojih sodelavcev za operacijo nivedel nih~e drug. Vendar sem prepri~an, je dejal,da bi dovoljenje dobil brez teav, medtem ko bibilo na primer v Zdruenih dravah Amerike kajtak{nega takrat povsem nemogo~e izpeljati. Samje bil do svojih dosekov precej skromen, ime-noval jih je le tehni~ni preboj. Sem navadenkirurg in sploh ne najbolj{i, precej jih je teh-ni~no veliko bolj podkovanih, ~eprav sem trdodelal. Hkrati pa je priznaval, da sta mu do uspehapomagala ambicioznost in samoljubnost. Ti dvelastnosti nista nujno slabi, ~e ju seveda uporabi{v prid pacientov, je neko~ dejal.

Barnard je neznansko uival v medijski pozor-nosti, v Guinessovi knjigi rekordov je zapisan kot~lovek, ki je prejel najve~ pisem oboevalcev.Nenadna slava mu je povsem stopila v glavo innjegove medicinske uspehe je kmalu zasen~ilorazburkano zasebno ivljenje, ki mu je nenehnozagotavljalo mesto na naslovnicah ~asopisov.

@igoloChristiaan Barnard se je v medijskem cirkusu

zna{el kot riba v vodi. Njegov prvi zakon z medi-cinsko sestro Aletto Gertrude je bil kmalu pooperaciji obsojen na propad. H~i Deirdre je bilav ~asu o~etovega uspeha stara 18 let in v Juno-afri{ki republiki dobro znano ime, saj je bila eosem let zapovrstjo dravna prvakinja v smu-~anju na vodi. V prvem zakonu se mu je rodil tudisin Andre, ki je kasneje naredil samomor. Naveliko veselje rumenega ~asopisja je bil slavnikirurg izredno fotogeni~en, za njegovo druboso se potegovali igralke, princese, politiki inposlovnei. Med obiskom Rima, tam je imelneko~ predavanje, je spoznal italijansko filmskoigralko Gino Lollobrigido. Med njima se je vnelastrastna ljubezen, vendar jo je po Barnardovih

Leta 1949 se je Barnard poro~il z medicinsko sestroAletto Gertrudo Louwtje - spoznala sta se med delomv bolni{nici v Cape Townu. Rodila sta se jima h~iDeirdre in sin Andre. Lo~ila sta se dvajset let pozneje- zaradi ljubezenskih pisem, ki jih je Aletta na{la medBarnardovimi stvarmi.

Zaradi igralke Gine Lollobrigide se je kon~alBarnardov prvi zakon. Spoznala sta se v Rimu, mednjima se je spletla romanca, ki pa sta jo oba vztrajnozanikala. Vse dokler Barnardova ` ena ni na{laljubezenskih pisem Gine Lollobrigide.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2541



[trindvajsetletna ju`noafri{ka manekenka Karin Setzkorn je bila Barnardova tretja nevesta. 65-letnemumo`u je 1989., leto dni po poroki, rodila sina Armina Adama.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2542



besedah uni~ila medijska pozornost. Ginina lju-bezenska pisma pa so kasneje uni~ila njegov prvizakon.

Leta 1969 se je lo~il in postal za enske {e lajiplen. Slabo leto po lo~itvi se je drugi~ poro~il.Tokrat z 19-letno Barbaro Zoeller, h~erko juno-afri{kega naftnega mogotca. Nevesta je bila odenina mlaj{a kar 29 let, mlaj{a je bila tudi odnjegove h~erke. Dr. Barnard in njegova mladaena sta se aktivno vklju~ila v ivljenje visokedrube. Leta 1971 se jima je rodil prvi sin Fre-derik, tri leta kasneje sin Christiaan. @iveli so na32.000 hektarov veliki farmi v Junoafri{ki repu-bliki, po njej so se sprehajale zebre, antilope inovce merinovke.

Leta 1977 je Barnardu za rakom umrla mati.Kasneje je priznal, da je zdravnike prosil, naj 92-letno mater, ki ji ni bilo ve~ pomo~i, nehajozdraviti. Bil je odkrit zagovornik evtanazije, zbratom Mariusom, tudi zdravnikom, sta imelaglede tega dogovor: drug drugemu bosta poma-gala umreti, ~e bo kateri od njiju neozdravljivobolan. O evtanaziji je imel zelo preprosto filozo-

fijo: ko bolezen prevlada, ko ni ve~ zdravila, jetreba dostojno umreti. Dana{nja tehnologijapravzaprav le podalj{uje bolnikovo agonijo. Ponjegovem mnenju cilj medicine ni omogo~atidolgo, temve~ kakovostno ivljenje.

Tudi zakon z mlado Barbaro so po nekaterihtrditvah uni~ili njegovi skoki ~ez plot. Lo~ila stase leta 1982, Barnard pa je zatrjeval, da je zakonuni~ila njegova patolo{ka ljubosumnost. Kmalupo propadu drugega zakona je pri{el nov udarec.Marca leta 1984 je umrl Andre, sin iz prvegazakona, ki o~etu ni nikoli oprostil lo~itve od prveene. Kako in zakaj je umrl, niso nikoli pojasnili.Barnard je bil ves ~as prepri~an, da je sin storilsamomor, velik del krivde za to pa je pripisovalsebi. To je ena izmed nevarnosti lo~itve. Otrocipotrebujejo trdno podlago za zdrav razvoj, obastar{a. Mislim, da bi lahko za svoje otroke storilve~. Bil sem tako zaposlen z norenjem naokoli,da sem povsem zanemaril lastnega sina.

[tiri leta kasneje je tretji~ stopil pred mati~arja.Nevesta je bila junoafri{ka manekenka KarinSetzkorn. Nova izbranka je bila stara komaj 24

Bernardova sinova Frederich (levo) in Christian pred o~etovo fotografijo na spominski slovesnosti v CapeTownu 11. septembra 2001.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2543



Untitled-2 26.5.2005, 9:2544



let, enin 65. Dobro leto kasneje je par dobilprvega otroka - sina Armina Adama. Osem letkasneje, ko je Barnard dopolnil 75 let, se mu jerodil {e {esti otrok - h~erka Lara. Dve leti ponjenem rojstvu ga je zapustila {e tretja ena.

Iskanje mladostiPo lo~itvi od tretje ene se je Barnard preselil

v Avstrijo. Zadnja leta svojega ivljenja je pos-vetil predavanjem, pisanju knjig in iskanju elik-sirja mladosti. Najprej je monosti za upo~asni-tev staranja iskal na neki kliniki v Oklahomi,kasneje pa se je pridruil ekipi znanstvenikov vneki avstrijski kliniki in si celo vbrizgaval celice{e neskotenih jagenj~kov. Sodeloval je tudi z eno

Barnard je bil leta 1989 prvi~ prisoten pri porodu katerega svojih otrok. Bilo je te`je kot takrat, ko sem opravilprvo transplantacijo. Ko je mali zajokal, sem zajokal tudi jaz, je dogodek komentiral sre~ni 66-letni o~e.

Bernardova tretja ` ena z njuno {tiriletno h~erko Larona spominski slovesnosti v Cape Townu.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2545



Tretjega decembra 1967 je Barnard v bolni{nici GrooteSchuur v Cape Townu v Ju`noafri{ki republiki 55-letnemu Louisu Washkanskemu presadil srce 25-letnega dekleta, ki je umrlo v prometni nesre~i.Pacient je umrl osemnajst dni po operaciji zaradivnetja plju~, ` e enajst dni pozneje pa je Barnardopravil novo transplantacijo srca.

izmed {vicarskih kozmeti~nih drub in svoje imeprodal za reklamo izjemno drage pomlajevalnekreme, ki pa ni imela drugega kot vlailen u~i-nek. Dr. Barnard je bil avtor mnogih strokovnih~lankov in knjig, pisal pa je tudi novele in avto-biografska dela. Na predavanjih, za katera jera~unal po 10 tiso~ dolarjev, so ga nemalokratspra{evali o receptu za zdravo srce. Ob~instvo jevedno razveseljeval z odgovorom: veliko po-~itka, izklju~en mobilni telefon, rde~e vino in

Leta 1997 so se pri krstu male Lare (Barnard je bil ob njenem rojstvu star 75 let) zbrali preostali {tirjeBarnardovi otroci: Frederick, Armin Adam, Deirdre in Christian. Drugorojeni sin Andre je umrl leta 1984 -nekateri so namigovali, da je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, drugi pa, da je naredil samomor zaradidepresije.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2546



veliko seksa. Seks, je dejal, je magi~na sestavinain ~e je za~injen z ljubeznijo, ni bolj{ega zdravilaza ohranjanje zdravega srca. Tega nasveta se jedesetletja dral tudi sam. Francoski dnevnik ParisMatch ga je ozna~il za enega najve~jih ljubimcevvseh ~asov, dobri hrani, vinu in po~itku pa se jeleta predajal na gr{kem delu Cipra, tam je tudiumrl. Gr~ija mu je pred ~asom podelila tudi gr{kodravljanstvo.

Nasprotnik apartheidaDr. Christiaan Barnard je bil vse ivljenje velik

kritik apartheida in tudi nasprotnikov apartheida,~e{ da v Junoafri{ki republiki niso znali pre-poznati dobrih stvari. Njegove asistentke so bilevelikokrat temnopolte medicinske sestre, in to v~asu, ko v Junoafri{ki republiki temnopoltizdravniki in sestre niso smeli zdraviti belcev.^lovek, ki ga najbolj spo{tujem in ob~udujem,je Nelson Mandela. Njegova priljubljena zgod-ba na {tevilnih ve~erjah, ki se jih je udeleil, je

bila tista o bogatem ameri{kem poslovneu, kije elel, da mu srce presadi dr. Barnard, vendarpod pogojem, da bo novo srce srce belca.

Vendar Barnarda niso le hvalili, mnogi so gaimeli za oportunista in celo morilca. Ko je leta1977 prvi na svetu 25-letni enski vsadil srcepavijana in je kmalu po operaciji umrla, ga jepacientkin mo obtoil umora. Jezo francoskihzdravnikov pa si je nakopal leta 1997 ob smrtiprincese Diane, ko je dejal, da bi ji lahko re{iliivljenje, ~e bi jo le hitreje prepeljali v opera-cijsko dvorano.

Kakr{enkoli e, ob~udovan ali osovraen, jedr. Christiaan Barnard nedvomno utrl novo potsr~ni kirurgiji in na tiso~e ljudem vzbudil novoupanje. Samo v Zdruenih dravah Amerike zdajvsako leto presadijo srce okoli 2400 pacientom.[tevilka bi bila {e ve~ja, ~e se ne bi soo~ali spomanjkanjem darovalcev srca, organa, ki ga jeChristiaan Barnard imenoval le ~love{ka ~rpalka.Vse ivljenje je bil namre~ prepri~an, da posa-meznika delajo mogani in ne srce.

Dr. Barnard med pacienti, ki jim je uspe{no presadil srce.

Untitled-2 26.5.2005, 9:2547

lidija predovič - dr. christaan barnard

Documents