literarna teorija (vaje) · 2017-12-21 · v prvi polovici prejšnjega stoletja je na slovenskem...

1

Zoran Božič

LITERARNA TEORIJA (vaje)

Nova Gorica, februar 2012

2

Besedna umetnost na poti od ustvarjalca do bralca

1. Pomni.

Besedna umetnost je le ena od številnih umetnosti, ki dandanašnji napolnjujejo

človekov prosti čas, ga sproščajo, mu omogočajo beg iz okov potrošniške družbe in

mu širijo življenjsko obzorje. Vsekakor pa je ena najstarejših, saj njen nastanek lahko

povezujemo s pojavom človeka, tj. misleče živali, ki jo zaznamuje besedno

sporazumevanje.

2. Razvrsti umetniška izrazna sredstva k ustrezni umetnosti.

takt, barva, scena, pavza, gib, korak, kader, perspektiva, kontrast, skok, ton, melodija,

ploskev, kostum, linija, kompozicija, beseda, jakost, figura, poudarek, plan, monolog,

sekvenca

UMETNOST IZRAZNA SREDSTVA

PLESNA

GLASBENA

BESEDNA

SLIKARSKA

KIPARSKA

GLEDALIŠKA

FILMSKA

3. Navedi vse tiste umetnosti, pri katerih so pomembni:

ritem ................................................................................................................................

svetloba in senca ..............................................................................................................

zgodba ........................................................................................................................... .

4. Pojasni, zakaj lahko trdimo, da sta gledališka in filmska umetnost najbolj

vsestranski. .....................................................................................................................

..........................................................................................................................................

5. Dopolni besedilo z na koncu navedenimi izrazi.

Leposlovno besedilo je v središču zanimanja literarne teorije in literarne

..................................., vendar pa vsaka pesem, roman ali ............................... odražajo

tudi ustvarjalčevo osebnost, razumevanje in doživljanje ............................... umetnosti

pa je odvisno predvsem od bralca.

V prvi polovici prejšnjega stoletja je na Slovenskem prevladovala ................................

oziroma pozitivistična literarna zgodovina, ki je skušala osvetliti besedno umetnino s

preučevanjem ................................. dejstev iz avtorjevega življenja in z raziskovanjem

širšega družbenega okolja. Tako so npr. ........................................... ugotavljali število

gostiln v Prešernovi Ljubljani, iskali .................................. in kraje, kjer je stanoval ali

se gibal pesnik, se spraševali po osebah, s katerimi je bil v stiku, kar vse pa ni kaj

dosti povedalo o njegovi poeziji.

Po ....................... svetovni vojni je prodrlo imanentno oziroma ....................................

raziskovanje leposlovnega besedila samega, načeloma brez poseganja v

........................................... stvarnost. Literarni raziskovalci so preučevali snovne,

oblikovne, ....................................., slogovne in idejne prvine besedila ter razmerja

med njimi.

3

Šele v zadnjem času pa se pri nas uveljavlja tako imenovana ........................................

teorija, ki poudarja pomen bralca oziroma njegovega ....................................... in

doživljanja besedila. Bralčev stik z besedilom je namreč odvisen od njegove starosti,

izobrazbe, splošne ........................................, življenjskih izkušenj in ne nazadnje od

..................................... okolja, v katerem živi. Široko razgledani in zelo izkušeni

bralec nedvomno najde v besedilu več kot nerazgledani in neizkušeni, prav tako pa

isti bralec bere in .................................. isto leposlovno besedilo povsem različno v

različnih ...................................... obdobjih.

Manjkajoči izrazi: interpretativno, razgledanosti, zgodovine, doživlja, prešernoslovci,

biografska, recepcijska, življenjskih, besedne, bivališča, drama, razumevanja,

kulturnega, zgradbene, objektivnih, drugi, zunajbesedilno

6. Pomni.

France Prešeren je zgodovinsko pripovedno pesnitev Krst pri Savici napisal leta 1836,

potem ko je opustil misel na srečno ljubezensko zvezo z Julijo Primic in ko je izgubil

svojega najboljšega prijatelja Matijo Čopa. Zato lahko razumemo Krst pri Savici tudi

kot Prešernovo poročilo o lastnem družbenem položaju.

7. Preberi nekaj dejstev iz življenja avtorja pesnitve in iz literarnega "življenja"

njegovega junaka Črtomira, primerjaj jih ter pojasni, v čem vidi Prešeren

problem narodove nesvobode.

FRANCE PREŠEREN ČRTOMIR IZ KRSTA PRI SAVICI

V prvi polovici devetnajstega stoletja

Slovenci nismo imeli lastne države. Bili

smo razdeljeni na dežele, nismo imeli

srednjih in visokih šol v svojem jeziku in

ustreznih narodnih pravic. Čeprav je bil

Prešeren doktor prava, je bil samo

odvetniški pomočnik, prošnjo za

samostojno delo pa so mu vztrajno

zavračali. Njegova poezija na splošno ni

bila cenjena, ni imel nepremičnega

premoženja in njegova želja po srečni

ljubezenski zvezi z Julijo Primic, deklet-

om iz ene najbogatejših ljubljanskih

meščanskih družin, je bila samo utvara.

Črtomirova vojska je bila usodno

poražena v srditem boju na Ajdovskem

gradcu. S tem so Slovenci dokončno

izgubili svojo staro vero in sprejeli

krščanstvo, izgubili pa so tudi narodno

samostojnost, saj so prišli pod bavarsko

nadoblast. Črtomir je s porazom izgubil

svoje premoženje, svoje mesto v družbi

(ugleden vodilni položaj slovenskega

kneza), in ne nazadnje svojo ljubezen, ki

mu je pomenila osrednji smisel življenja.

Njegovo dekle Bogomila se je namreč

zaobljubilo Jezusu in je upalo na večno

združitev s Črtomirom po smrti.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

8. Presodi.

Pripovedno leposlovno besedilo je lahko tudi osebnoizpovedno. DA NE

Dejstva iz avtorjevega življenja lahko olajšajo razumevanje besedila. DA NE

9. Pomni.

Nekatera Cankarjeva besedila so izrazito avtobiografska. To seveda ne pomeni, da je

npr. njegov roman Na klancu veren posnetek resničnega dogajanja, pač pa da pisatelj

4

svojo domišljijo ustvarjalno povezuje z nekaterimi življenjepisnimi dejstvi.

Avtobiografske so tudi nekatere Cankarjeve črtice, zlasti tiste, v katerih pripoveduje o

materi oziroma o šoli.

10. Preberi odlomek iz znane Cankarjeve črtice Desetica in spodaj obkroži tista

življenjepisna dejstva, ki po tvoji presoji dodatno osvetljujejo pisateljevo

pripoved in omogočijo boljše doživljanje besedila.

Dvanajst ali trinajst let mi je bilo; hodil sem v tretji razred realke. Nekega

jesenskega jutra sem se rano zdramil; danilo se je komaj, v izbi je bil somrak. Velika

je bila izba, ali vendar se mi je zdela tisto jutro ozka in tesna, vsa natlačena in

nametana, kakor ob selitvi. Štiri postelje so stale ob stenah, med njimi police za

knjige, veliki leseni kovčki, skrinjam podobni, omare za obleke, na sredi ogromna

miza, s knjigami in zvezki pokrita; vse to je dobilo v somraku čudne, popačene,

nekoliko sovražne oblike in je napravilo vtis nepopisne revščine in žalosti. Na ostalih

posteljah so ležali moji tovariši; vsi so še spali trdno jutranje spanje; lica vroča,

puhteča, usta na pol odprta. Starejši so bili od mene; že drugo leto smo stanovali in

spali v eni izbi, pa jim nisem bil pravi tovariš; gledali so me postrani, sam ne vem

zakaj. Kmečki sinovi so bili, krepki, glasni, veseli; v meni pa je bilo, nekje čisto na

dnu, nekaj grenkega in pustega, kar se je morda ponevedoma razodevalo tudi v besedi

in v očeh.

a) Cankar se je rodil v številni, revnejši obrtniški družini.

b) Cankarjeva mati ni znala brati in pisati; tega se je naučila šele od otrok.

c) Mali Ivan je bil reden obiskovalec neuradne enajste šole pod mostom.

č) Cankar je z odličnim uspehom končal šolanje v osnovni šoli.

d) Na Vrhniki je bila že v 19. stoletju razvita usnjarska industrija.

e) Cankar je moral z doma že z desetimi leti, ko je šel v prvi razred realke.

f) Vrhnika je predaleč od Ljubljane, da bi mogli Ivana redno obiskovati.

11. Pojasni, kakšno počutje izraža pripovedovalec v odlomku in s čim ga

utemeljuje. Navedi tri argumente. ...............................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

12. Podčrtaj v odlomku vse tiste izraze, ki razodevajo subjektivno ubeseditveno

stališče, in navedi, kako naj bi se na opis dogajanja odzval bralec.

..........................................................................................................................................

13. Preberi pesmico Srečka Kosovela z naslovom Pesem in zapiši, kakšno je v

pesmi razpoloženje, katera rastlina je "divja roža" in kaj simbolizirata rdeča in

bela barva.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

5

PESEM

Slavček med trnjem

se je zganil

in zapel;

bel cvet divje rože

je zakrvavel ...

Trnje zori

sredi belih puščav,

kot kaplje krvi

dozoreva mu plod,

na belih grobljah

kraških planjav –

tam bo tvoj kot.

Ta subtilna, s smrtno slutnjo pretkana kraška sličica je nastala pod

vplivom simbolističnih Pravljic O. Wilda. /.../ Pravljica Slavček in

roža pripoveduje o zaljubljenem študentu, ki si je hotel pridobiti

naklonjenost dekleta s tem, da bi mu podaril rdečo rožo. Toda take

rože ni našel. Usmilil se ga je slavček tako, da je med čudovitim

petjem v mesečni noči obarval belo vrtnico, rastočo pod

študentovim oknom, s svojo srčno krvjo. Pritiskal je drobne prsi ob

trn na rožnem grmu, dokler se mu bodica ni zasadila v srce, pri

čemer je ptica umrla. S tem žrtvovanjem je študent sicer prišel do

rdeče vrtnice, namena pa ni dosegel zaradi dekletove ošabnosti.

Zveza s to pravljico je v prvih petih verzih, v naslednjih upodablja

bele, kamnitne kraške goličave, porasle s šipkovimi grmiči. Ti se

obarvajo rdeče, ko plodovi dozorijo. Pesnik čuti, kako mu odteka

srčna kri in da bo našel zase grob sredi gmajne. V neizumetničeno

dikcijo in prosto obliko vnašajo muzikalnost le trije pari moških

rim. A. Gspan

14. Preberi še opombo Alfonza Gspana iz Kondorjeve izdaje Kosovelovih pesmi

in pojasni, kako pomembna je v tem primeru za razumevanje pesmi

zunajbesedilna resničnost. ............................................................................................

..........................................................................................................................................

15. Ugotovi.

Kosovelova pesem Pesem je po tematiki a) ljubezenska, b) domoljubna, c) socialna,

č) bivanjska.

Ta pesem (Kosovel je živel od 1904 do 1926) je nastala a) med prvo svetovno vojno,

b) ko je bil Kras del italijanske države med obema vojnama, c) med drugo svetovno

vojno.

16. Navedi, katere prvine besedila (snovne, oblikovne, zgradbene, slogovne ali

idejne) so poudarjene v Gspanovi opombi. .................................................................

..........................................................................................................................................

17. Pomni.

V Cankarjevem romanu Hiša Marije Pomočnice je predstavljena hiralnica, v kateri

čaka na smrt ali na boljše življenje štirinajst deklic. Najstarejša med njimi ima

štirinajst let. Ivan Cankar opisuje življenje v hiralnici in v neurejenih družinah teh

zavrženih deklic.

18. Ugotovi.

Število 14 je simbolično, ker a) je imela Shakespearova Julija štirinajst let, b) ima

Kristusov križev pot štirinajst postaj, c) je ob cerkvi Sv. Trojice nad Vrhniko štirinajst

kapelic.

19. Preberi tri odlomke iz Hiše Marije Pomočnice in napiši, kaj se dogaja v

posameznem odlomku in kakšni so odnosi med osebami.

a) Prijazen je bil, govoril je s Tino, kakor da bi bila sestra njegova, in ko je šel, se je

ozrl še enkrat po sobi; z žarečim pogledom so mu sijale v obraz Tinine oči. Mlad je

bil in lep, bela so bila njegova lica, na visoko čelo so padali svetli črni kodri; hodil je

z lahkim gosposkim korakom, in ko je govoril, ko se je nasmehnil, je bilo Tini, da bi

6

mu stregla vdano in da bi bila njegova dekla za zmerom ... Zaprle so se duri, ali Tina

ga je videla, ko je stopil prednjo mimogrede in se je nasmehnil veselo; prišla je noč in

Tina ga je videla pred sabo in je čutila na licih njegovo mehko roko; in prišel je dan

in drugi, teden je minil in mesec in Tina ga je videla pred sabo še zmerom in je čutila

njegovo roko na licih, na laseh, na prsih.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

b) Po večerji je slekla mati bluzo, da so se prikazale gole roke, in Franc jo je objel in

jo je poljubljal in tudi ona mu je položil obe goli roki okoli vratu. Nato je legla mati

na posteljo, na odejo in se je smejala naglas, roke je bila položila pod glavo in visoko

so kipele prsi. Tedaj so se odprle duri in prišel je oče. Mati se ni zganila, ozrla se je

komaj in je dejala: "Zunaj imaš večerjo, pa tam jej!" Oče se je okrenil, ali ko je bil že

pri durih, se je vrnil, zibal se je, kakor da bi bil pijan, stopil je k Francu in Franc je

zakričal in je sunil očeta v prsi, da je udaril ob steno, potem pa se je zgrudil tudi sam

in vse polno krvi je bil na tleh. Mati je skočila s postelje, vpila je "Franc! Franc!" in

je pokleknila k njemu.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

c) Z ljudmi, ki so prihajali, se je razgovarjal časih oče dolgočasno, poslovno in takrat

Tončka ni slišala ničesar, kakor da bi bilo tiho v sobi. Ali slišala je vsak glas, ki je

prišel iz srca; kadar je vzkriknilo zlovoljno, kadar je prosilo in tudi kadar se je

smejalo s prešenim in umazanim smehom. Prišla je ženska nekoč in je prosila za

moža, pisarja, ki je bil pijanec. Oče se je smejal in njegov smeh je bil trd in ostuden.

Čutila je Tončka, da se je ženska vsa prestrašila, dasi ni bilo glasu. Oče se je smejal

še zmerom in govoril je tišje. Nato je umolknil in tudi ženska je molčala; tiho je bilo,

da se je čulo težko sopenje, in Tončke je bilo strah. Ženska je odšla tiho, oče pa je

dejal: "No, dobro je!" in je zaprl duri za njo.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

20. Poišči vsakemu odlomku naslov, s katerim bi kar najbolje povzel dogajanje.

a) ......................................................................................................................................

b) ......................................................................................................................................

c) ......................................................................................................................................

21. Pojasni, kakšne življenjske izkušnje mora imeti bralec, če hoče v celoti

razumeti in tudi globlje doživeti dogajanje v posameznem odlomku.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

22. Napiši lastno mnenje o izjavi literarnega teoretika Jurija Lotmana:

"Puškin ni bral Jevgenija Onjegina (Puškinov roman v verzih, op. avtorja) tako, kot ga

beremo mi. Če bi mi hoteli brati Jevgenija Onjegina tako, kot ga je bral Puškin, bi

morali vedeti vse, kar je vedel on, in pozabiti to, kar vemo mi."

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

7

Literarne zvrsti in vrste ter literarna oblika

1. Pomni.

Literarne zvrsti so tri temeljna področja besedne umetnosti, ki se razlikujejo po vrsti

upovedene predmetnosti oziroma pojavnosti in po načinu posredovanja vsebine

leposlovnega besedila bralcu. Literarne vrste pa so literarnovedne oznake za skupine

sorodnih leposlovnih besedil, ki jih povezujejo obseg, oblika in zgradba. Na

Slovenskem sta se v literarni vedi uveljavili dve poimenovanji: slovenistika zagovarja

poimenovanje, da so lirika, epika in dramatika literarne zvrsti, sonet, roman in drama

pa literarne vrste, medtem ko je na komparativistiki (primerjalni književnosti)

ustaljeno poimenovanje, da je literarna vrsta npr. lirika, literarna zvrst pa npr. sonet.

2. Presodi.

Strokovna izraza literarna vrsta in literarna zvrst sta enakovredna in zamenljiva.

DA NE

3. Pomni.

Strokovni izrazi lirika, epika in dramatika izhajajo iz stare grščine. Beseda lirika

korenini v besedi lyra (vrsta glasbila, s katerim so spremljali petje), epika v besedi

epos (beseda), dramatika pa v besedi dramatos (dogajanje).

4. Pripiši opisu posamezne literarne zvrsti ustrezno poimenovanje.

a) Poudarek je na zunanjem dogajanju, v ospredju so dogodki, v katerih nastopajo

posamezne literarne osebe, pomembna je zgodba. (......................................)

b) Temeljne prvine so dvogovor, igra in protiigra, zaplet in razplet, nasprotja.

Besedila so namenjena uprizoritvi na odru. (.......................................)

c) Poudarek je na notranjem dogajanju, besedilo prinaša razmišljanje, čustva,

razpoloženje. Ni literarnih oseb ne dogodkov ne zgodbe. (.......................................)

5. Popravi naslednjo poenostavljeno razlago literarnih zvrsti.

Lirika pripoveduje, epika prikazuje in dramatika izpoveduje.

..........................................................................................................................................

6. Dopolni besedilo.

Po obliki je besedna umetnost lahko ................................. ali proza. Za slednjo je

ustrezno domače poimenovanje ................................... beseda. Temeljna enota vezane

besede je verz ali ......................., to je oblikovno zaključena vrstica, ki se pri

prepisovanju ne more ............................... . Več verzov skupaj tvori ........................... .

V prozi so najmanjše oblikovne enote ................................., te pa se povezujejo v

odstavke, ki so tudi ........................................ zaokroženi sklopi. Pri vezani besedi je

veliko bolj kot pri prozi poudarjena ...................................... besedilna vloga. Lirska

besedila so praviloma napisana v obliki .................................... (poznamo pa tudi tako

imenovane pesmi v ............................), v epskih in ...................................... besedilih

pa je prevladujoča literarna oblika proza (izjemi sta npr. povest v ................................

ali poetična drama).

7. Pojasni naslednje besede, povezane s poezijo, in navedi primer slabšalne

(pejorativne) rabe.

verzifikacija ............................................. verzifikator .................................................

stihoslovje ................................................ stihotvorec ..................................................

8

PEJORATIVNO: .............................................................................................................

8. Preberi odlomek iz Levstikove parodične povesti Martin Krpan ter navedi

literarne osebe, poimenuj dogodek in v petih povedih zapiši zgodbo, kakor se je

spominjaš iz osnovne šole.

Poslali so veliko, lepo kočijo do Krpana. Ta je bil ravno tačas natovoril

nekoliko soli pred svojo kočo: mejači pa so bili vse čisto ovedeli, da se zopet

napravlja po kupčiji. Pridejo tedaj nadenj ter se ga lotijo; bilo jih je petnajst. Ali on

se jih ni ustrašil; pisano je pogledal in prijel prvega in druge ž njim omlatil, da so vsi

podplate pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četver pripelje nova, lepa kočija. Iž

nje stopi cesarski sel, ki je vse videl, kar se je godilo ...

LITERARNE OSEBE: ....................................................................................................

DOGODEK: ....................................................................................................................

POVZETEK ZGODBE: ..................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

9. Navedi tri Krpanove lastnosti, kakor jih lahko razbereš iz dogajanja.

..........................................................................................................................................

10. Določi in utemelji literarno obliko Martina Krpana. ..........................................

..........................................................................................................................................

11. Spremeni dogajanje v dramski prizor, v katerem govorijo Martin Krpan,

poveljnik mejačev, cesarski sel in kočijaž. Prizor zapiši v domači zvezek.

12. Pomni.

V starem veku so bila epska besedila (npr. epi ali junaške pesmi) večinoma napisana v

obliki poezije. Tudi v srednjem veku prevladuje pripovedna poezija. Od renesanse

dalje se postopoma uveljavlja proza, čeprav so tudi v devetnajstem stoletju še kar

pogosta pripovedna pesniška besedila (npr. Prešernova povest v verzih Krst pri Savici

ali Puškinov roman v verzih Jevgenij Onjegin). V dvajsetem stoletju je bilo epsko

besedilo praviloma prozno, med redkimi izjemami pa je npr. Robova parodija

Jurčičevega romana Deseti brat, ki je napisana v verzih.

13. Preberi odlomek iz Robovega Desetega brata, ki pripoveduje o tem, kako je

Krjavelj na pol presekal zmaja (alegorijo korupcije).

POEZIJA PROZA

Že škreb, škreb! na barko pleza,

na krov že glavo pomoli.

Pobožno v strahu se pokrižam,

a zmaj se križa ne boji.

Zdaj sveta jeza me popade,

potegnem sabljo: lop po nji!

Čez pol sem jo presekal, spako,

o tem, vsaj zame, dvoma ni:

je prvič reklo le: štrbunk,

a drugič slišal sem: štr – bunk.

9

14. Prestavi odlomek iz verzne v prozno obliko, potem pa poišči v Jurčičevem

Desetem bratu ustrezno mesto in primerjaj svoj izdelek z izvirnikom. Je bila

tvoja pripoved dovolj živa in prepričljiva? Pojasni rabo dramatičnega sedanjika.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

15. Presodi.

Med poezijo in prozo je bistvena razlika v tem, da je pri prozi tvorec besedila bolj

omejen in podvržen oblikovnim in ritmičnim zakonitostim besedila. DA NE

16. Preberi Jenkovo pesem Po slovesu.

Teman oblak izza goré

privlekel se je nad poljé,

nad poljem v sredi je obstal,

nebo je čez in čez obdal.

To ni oblak izza goré,

to tudi ni ravno poljé;

to misel le je žalostna

na sredi srca mojega.

17. Razloži naslov pesmi. ..............................................................................................

18. Pojasni, ali je pesem epska ali lirska, in navedi, zakaj. .......................................

..........................................................................................................................................

19. Ugotovi.

V pesmi Po slovesu a) je poudarjeno razpoloženje lirskega subjekta, b) gre za izpoved

ljubezenskih čustev, c) je v ospredju razmišljanje o minljivosti srečne ljubezni.

20. Poskusi v domačem zvezku ustvariti kratko pripoved ali kratek dramski

prizor z isto vsebino.

21. Presodi.

Posebnost lirike je v tem, da lahko zelo zgoščeno podaja življenjska doživetja in

spoznanja. DA NE

22. Pomni.

V Shakespearovih tragedijah je dramsko dogajanje oziroma govorjenje praviloma

predstavljeno v obliki verzov, sem pa tja pa se pojavljajo tudi prozni vložki. Tako je

tudi v znani tragediji Romeo in Julija.

23. Preberi dva odlomka iz tragedije Romeo in Julija.

1. odlomek

SAMSON Pred takole kroto iz te hiše stojim na mestu. Za vsakim Montegovim

hlapcem in za vsako deklo pritisnem.

GREGOR S tem samo kažeš, da si slaba šleva; slabič se da pritisniti ob steno.

SAMSON Res je; ženske so slabše, zato jih pritiskamo ob steno: zato bom Montegove

hlapce odrinil, dekle pa ob steno pritiskal.

GREGOR Prepir je samo med našo gospodo in med nami, njihovimi služabniki.

SAMSON Vseeno! Vse zbil! Najprej opravim s hlapci, potlej se spravim nad dekle.

Jaz jim že pokažem devištvo.

GREGOR Ti jim ga pokažeš?

SAMSON Eh, pokažem ali pa vzamem, misli si, kakor češ.

2. odlomek

10

CAPULETOVA

Nezgodni, mrki, črni, kleti dan!

Najhujša ura, kar jih videl čas

na svojem je brezkončnem romanju!

Le eno ubogo, ubogo, milo dete,

le eno bitje v radost in tolažbo

in kruta smrt izmakne ga očem!

DOJILJA

Gorje! O grozni, grozni, grozni dan!

Najstrašnejši, o najbridkejši dan,

kar koli sem kedaj jih videla!

O dan, o dan, o dan! O mrzki dan!

Nikoli dne tako še črnega:

o tožni dan, o tožni dan!

24. Natančno si oglej vsebino in poskusi ugotoviti, zakaj se je avtor v prvem

primeru odločil za prozo, v drugem pa za poezijo. ....................................................

..........................................................................................................................................

25. Pojasni, kateri odlomek je bolj nabit s čustvi, in po čem se to kaže.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

26. Poskusi v domačem zvezku dogajanje iz drugega odlomka predstaviti kot

pripovedno prozo in zajeti vsebino tudi z opisom oseb in njihovega ravnanja.

27. Pomni.

Nekatere literarne vrste so značilne po tem, da se v njih prepletajo prvine lirike, epike

in dramatike. Taka literarna vrsta je balada ali cankarjanska črtica, ki je praviloma

bolj izpoved kot pripoved (npr. znana Cankarjeva črtica Skodelica kave).

28. Preberi Kettejevo balado Melanholične misli, izpiši besede, ki ustvarjajo

baladno vzdušje, poimenuj dogodek in poišči dramatično nasprotje.

Skozi gozd je šel,

skozi temen gozd –

v srcu žalost in bridkost.

Vprašal je drevo

zelenečih vej:

"Imaš li drugov, povej!"

Reklo je drevo:

"Imam, imam jih,

kot je listov zelenih.

Če se veselim,

veselijo se,

z mano žalostijo se!"

In dejal je: "Glej,

jaz pa sam s seboj ...

Bodi ti prijatelj moj!"

Zašumelo je

in se znižalo

in se mu približalo ...

Vzelo k sebi ga,

in nič več ni sam ...

Zdaj visi na veji tam.

BALADNE BESEDE: .....................................................................................................

DOGODEK: ....................................................................................................................

DRAMATIČNO NASPROTJE: .....................................................................................


Lirska prvina v baladi Melanholične misli je .................................. razpoloženje, epski

prvini sta ................................. in ...................................., dramatska prvina pa je poleg

nasprotja še ..................................... .

30. Pojasni, zakaj je zaključek balade presenetljiv in s tem zelo učinkovit.

..........................................................................................................................................

11

Tema, motivi in sporočilo

1. Pomni.

Vsebino posameznega leposlovnega besedila praviloma lahko izrazimo z eno daljšo

besedno zvezo. Tako zgoščeno oznako oziroma predstavitev imenujemo tema. Vsaka

tema se lahko deli na manjše vsebinske sklope, ki jih imenujemo motivi. Tudi motivi

so lahko osrednji ali stranski. Konec leposlovnega besedila praviloma razodeva

avtorjev ubeseditveni namen. Ta namen, ki pojasnjuje avtorjev odnos do sveta in

življenja, imenujemo sporočilo ali ideja. Poleg končnega sporočila imamo lahko tudi

sporočilo zaključenega dogajanja, poglavja, odstavka, dramskega prizora ali pesniške

kitice.

2. Temo posameznega leposlovnega besedila poveži z naslovom. Pri besedilih, ki

jih niste obravnavali v osnovni šoli, si pomagaj z ustreznim priročnikom.

TEMA NASLOV

neizprosen spopad med krščansko in pogansko vojsko Sosedov sin

tragična ljubezen med članoma sovražnih plemiških družin Visoška kronika

lepota gorske reke in njeno narodnoobrambno poslanstvo Turjaška Rozamunda

nedopustna ljubezen med revnim fantom in bogatim dekletom Romeo in Julija

dolgoletno vračanje kralja domov in njegov obračun s snubci Skodelica kave

srečna prihodnost slovenskega naroda v sožitju s sosedi Iliada

kaznovana prevzetnost zelo lepe graščakove hčere Don Kihot

maščevanje nad stricem, ki je umoril svojega brata kralja Krst pri Savici – Uvod

kaznovani zločin iz koristoljubja v času čarovništva Soči

občutek krivde zaradi nepoštenega odnosa do matere Zdravljica

zadnje leto srditih bojev med Grki in Trojanci Hamlet

pustolovščine popotnega viteza, ki hoče izboljšati svet Odiseja

3. Preberi Jenkovo pesem iz ljubezenskega cikla Obujenke in navedi, katera

kitica izraža spodaj navedene motive.

Čas vrti se neprestano,

seka rane in zdravi;

meni pa nekdanjo rano

vsak dan zopet ponovi.

V teku, ki teko ga leta,

ti se premenila boš

v modro ženo iz dekleta,

jaz bom iz mladenča mož.

Srce bo se umirilo,

zginil čas bo sladkih sanj;

nič ne bo se ohranilo

neg solzé v spominu nanj.

ODRAŠČANJE (.....); MINLJIVOST (.....); NESREČNA LJUBEZEN (.....)

4. Izpiši iz odlomka iz Cankarjeve pripovedke Kurent, ki upoveduje družbeno

problematiko na Slovenskem v začetku 20. stoletja, besede, ki izražajo motive

izseljevanja, alkoholizma in prostitucije.

"Je že res, je že res! Jaz sem Drmaška, Drmaška, Drmaška! Pa stopimo, se koj

zavrtimo! Kdo bi jokal – saj je še vina! – Stari je šel v Ameriko – le ga nalijmo! Mladi

je šel v Vestfalijo – le ga nalijmo! Tone utonil, Jurij je zgorel, Tine obležal, od vina

pijan! Ali Marjanca, kje je Marjanca, šla je Marjanca v ta lepi greh. Le ga nalijmo!"

IZSELJEVANJE: ............................................................................................................

ALKOHOLIZEM: ...........................................................................................................

PROSTITUCIJA: ............................................................................................................

12

5. Preberi odlomek iz Cankarjeve drame Kralj na Betajnovi (Kantor je umoril

svojega bratranca in se polastil njegovega premoženja. Zdaj je najbogatejši in

najvplivnejši človek na Betajnovi. Njegovo moč skuša omejiti propadli študent Maks,

čigar očeta je Kantor spravil na beraško palico. Maks organizira stavko v Kantorjevi

tovarni, brezobzirni mogotec pa ubije še Maksa in uspešno kandidira za poslanca.) ter

navedi osrednji motiv in dva stranska motiva.

MAKS: Okradli ste mojega očeta, okradli in osleparili ste vse, ki so vam prišli

naproti. Vaše kraljestvo je ukradeno, kolikor je v njem beračev, ste jih vi okradli, ste

jih slekli, ste jih vrgli na cesto. – Krono z glave, žezlo iz roke!

KANTOR (kakor prej): Dalje!

MAKS: In dali boste krono z glave, žezlo iz roke! Niti koraka ne dalje, ne za palec ne

boste razširili kraljestva. Ali ste čuli, da se že giblje tam doli, da se že upirajo vaši

sužnji? To je moje delo, kralj veličastni, to je plot, je vest!

OSREDNJI MOTIV: .......................................................................................................

STRANSKA MOTIVA: ..................................................................................................

6. Preberi Prešernovo pesem Prosto srce in Murnovo pesem Zapuščena polja ter

navedi temo, dva motiva in sporočilo.

Prosto srce

Sem dolgo upal in se bal,

slovo sem upu, strahu dal;

srce je prazno, srečno ni,

nazaj si up in strah želi.

Zapuščena polja

Temotna, temotnejša Vedno više bi više

zapuščena so polja – srce brez utehe –

samotna, samotnejša vedno tiše je, tiše

so srca kot polja. – kot polja in lehe.

TEMA: .....................................................

MOTIVA: .................................................

SPOROČILO: ...........................................

...................................................................

TEMA: .....................................................

MOTIVA: .................................................

SPOROČILO: ...........................................

...................................................................

7. Preberi zaključno kitico Gregorčičeve pesmi Pri morju, ki v prvih štirih

kiticah razlaga nastanek bisera v biserni školjki.

Srce mi je biserna školjka,

udarcev prepolna in ran;

a v njem pa iz rane mi slednje

nov biser rodi se na dan.

8. Presodi.

Sporočilo pesmi Pri morju je, da a) je lepota življenja v tem, da je ob sreči prisotno

tudi trpljenje, b) lirska pesem praviloma nastane iz trpljenja, c) čim bolj pesnik trpi,

tem več lirskih pesmi lahko napiše.

9. Pomni.

Cankarjev roman Na klancu prikazuje življenjsko pot Francke, ki je vse življenje

hrepenela po boljšem življenju, in mladostna leta njenega sina Lojzeta. Ta je odšel v

šole v Ljubljano, vendar se je tam zapil in propadel. Razočaran se vrne domov in v

krčmi sreča učitelja Krivca, optimističnega človeka, ki poudarja pomen znanja in

izobraževanja. Lojze najde doma umirajočo mater, ko pa slednja izdihne, se vdan v

usodo in prepričan v nemoč revnih prebivalcev klanca zazre v trg, kjer ljudje živijo

lepše življenje.

13

10. Preberi zaključek romana Na klancu in navedi zaključno sporočilo.

Klanec siromakov je ležal pred njim, ubožne hiše, uboštvo v hišah.

"Na smrt obsojeni! Vse trpljenje je brez koristi, življenje brez koristi! ..."

V trgu so se prižigale luči, zasvetilo se je tu, tam, noč je prihajala in vžigalo se

je že tudi na nebu.

"Obsojeni na smrt!" –

Tam doli se je zasvetilo, majhna, rdeča luč je trepetala, rasla je in plapolajoča

rdeča iskra se je izpremenila v mirno, jasno belo svetlobo.

To je bilo učiteljevo okno. Lojze je strepetal in gledal je nepremično v mirno

belo svetlobo, ki je sijala iz noči ...

ZAKLJUČNO SPOROČILO: .........................................................................................

14

Metrične značilnosti verza

1. Dopolni.

Klasična in delno še tudi sodobna poezija ustvarja poseben zvočni in s tem lepotni vtis

z ........................................... menjavanjem zlogov. V grški in latinski antični poeziji

so pesniki menjavali dolge in ............................. zloge (kvantitativni sistem), v

slovenski poeziji pa se je tako kot v angleški in nemški uveljavilo menjavanje

naglašenih in ....................................... zlogov (akcentuacijski sistem). Tak zvočni tok

imenujemo ..................................., njegova temeljna enota pa je .........................., ki je

sestavljena iz enega ....................................... in enega ali dveh nenaglašenih zlogov.

Stopice so jamb (U –), .......................... (– U), daktil (.............) in ................................

(U – U). Kadar določamo metrum, govorimo o ...................................... shemi verza in

kitice.

2. Ugotovi.

Metrum je enakomerno menjavanje a) dolgih in kratkih zlogov, b) naglašenih in

nenaglašenih zlogov, c) rastočih in padajočih zlogov.

3. Pomni.

Pri določanju metruma oziroma vrste stopice moramo najprej vedeti, katere so

naglašene in katere nenaglašene besede. Dvozložne in večzložne besede so vse

naglašene, enozložne pa delimo na naglašene (to so vse polnopemenske besede) in

nenaglašene (naslonke). Naslonke so enozložni vezniki, predlogi in členki, krajše

oblike osebnih zaimkov in enozložne oblike pomožnega glagola. Šele v drugem

koraku določimo mesto naglasa v naglašeni besedi, pri čemer si pomagamo s

skandiranjem (poudarjenim naglaševanjem) ali protistavo (pés-mi-ca oziroma pes-mí-

ca oziroma pes-mi-cá). Nazadnje pod verz napišemo ustrezno metrično shemo (npr.

U – U – U – U – U – U) in jo poimenujemo (petstopični nadštevilni jamb).

4. Obkroži v pesmi Mateja Bora V poletni travi vse naslonke in določi mesto

naglasa v naglašenih besedah.

Tako boš ležal, kot ležiš,

le malo globlje,

in z zemljo živel, kot živiš,

le malo globlje.

Le malo globlje, a vendar

dovolj globoko,

da ne dosežeš več teh trav

s to svojo roko.

In čas bo hitel. Znova bo

stoletje mimo

in k tebi léže, kar živi

in kar živimo,

ne da bi mislil kdo še kdaj,

kaj bo ostalo

za nami, in ostalo bo

le bore malo.

Sled naših senc in tamkaj spod

morda lobanje,

ki prst, dokler jih ne zdrobi,

bo lezla vanje

in jih razganjala, kot jih

je duh nemirni

nekoč, ko zrl je iz njih

v svet neizmerni.

5. Razvrsti navedene besede na trohejske, jambske, daktilske in amfibraške.

žogica, lepa, zajec, resnica, dober, pameten, pustila, ponos, zaman, sijati, čeprav,

plavati, zanos, mišnica, lahka, prijazen, pisala, zato, kmalu, rasti, vitez, deklica,

podrt, večen, sanjati, zakaj, drevo, poslala, pravi, žogala, zaklet, seveda

TROHEJSKE: .................................................................................................................

..........................................................................................................................................

JAMBSKE: ......................................................................................................................

..........................................................................................................................................

DAKTILSKE: .................................................................................................................

15

..........................................................................................................................................

AMFIBRAŠKE: ..............................................................................................................

..........................................................................................................................................

6. Določi vrsto stopice oziroma verza (npr. štiristopični trohej).

In brž veslata v konec ta jezéra,

kjer bistra vanjga pribobni Savica;

ker srečen veter njij roké podpera,

čolnìč leti, ko v zraki urna ptica.

(Prešeren)

Na starem so trgu pod lipo zeleno

trobente in gosli in cimbale pele,

plesále lepote 'z Ljubljane so cele

v nedeljo popoldan z mladenči vesele ...

(Prešeren)

Takrat, ko je prvič ročice razprl,

takrat si v radosti plašnó vztrepetala:

Samo, da mi ne bi, da ne bi umrl!

(Kajuh)

Vse zasopljêne žené in dekleta

perejo dneve in tedne in leta,

trudne, brez pesmi gredo skozi mrak ...

(Gruden)

Slábo sveča je brlela,

zunaj dež je curkom lil,

skupaj midva sva sedela,

nama lep večer je bil.

(Jenko)

Ko jaz v gomili črni bom počival

in zelen mah poraste nad menoj,

veselih časov srečo bo užival,

imel bo jasne dneve narod moj.

(Jenko)

Križemsvet gredo stopinje,

križemsvet gazi po snegu.

Bogve, kdo je šel pred mano,

bogve, kdo za mano gre.

(Kovič)

Deklica druzga moža je objela,

ki od ljubezni do nje si bil vnet;

trešla v bogastvo nesreče je strela,

kranjski v obupu zapustil si svet.

(Prešeren)

Kadar bolna duša skloni

v jasni noči se čez gore,

čujem pritajene zvoke

in ne morem več zaspati.

(Kosovel)

Na bregu hiša s slamo krita,

pred hišo oreh star, košat,

na oknih nageljne rdeče

pljublja sončni žarek zlat.

(Vegri)

Predejo, predejo bela dekleta

z drobnimi prsti nitke tenké,

nitka od srca do srca se spleta,

v mrežo zapredeno mi je srce.

(Župančič)

Ne hčere ne sina

po meni ne bo,

dovolj je spomina;

me pesmi pojo.

(Vodnik)

7. Izpiši po en verz kot primer za določeno vrsto verza.

štiristopični nepolni daktil

štiristopični prepolni jamb

štiristopični nepolni trohej

štiristopični polni amfibrah

petstopični prepolni jamb

dvostopični polni amfibrah

16

8. Pomni.

Nekateri pesniki z izjemnim posluhom znajo tako dobro uporabiti metrične

značilnosti verza, da dosežejo posebej opazno zlitost med zvočno podobo pesmi in

njeno vsebino.

9. Preberi še naslednje odlomke iz Župančičevih in Prešernovih pesmi ter navedi,

kakšno gibanje skuša ponazoriti pesnik z uporabo posamezne stopice. Pripiši še,

ali ustvarja pesnik idilično, sproščujoče ali grozljivo, tesnobno vzdušje.

Veter gre,

orje in rije po jezeru mračnem,

moti in meša po nebu temačnem,

zganja megle in oblake na ples.

Hamburk, Hamburk! – Véliki zvon

poje ji, bije,

toži, vpije,

pada trdo na njeno glavó.

Bister potoček se vije čez plan,

preko kremenov se lije;

Ciciban v njem se umije,

ptička zapoje spet: "Ciciban,

Ciciban, dober dan!"

Kaj bo sinku sen prineslo?

Niti krilo, niti veslo,

niti kita rožmarina,

le popevka materina:

aja tuta, nana nina!

Mejica teče ob tiru,

za njo v polnočnem miru

gubijo se polja, s stezami prepeta,

tam breza samotna, kraljična zakleta,

glej, mesecu kaže srebrni nakit.

Od štirih do ene,

od štirih do ene

vodà nam kolesa, mehove nam žene,

do osmih od treh

žareči žebljì, žebljì v očeh ...

Jih dokaj jo prosi, al vsakmu odreče,

prešerna se brani in ples odlašuje,

si vedno izgovore nove zmišljuje,

že sonce zahaja, se mrak približuje ...

Po vasi gôri pòk, pok, pòk

je od podkva bobnelo;

zrožljal je s konja mož visok

na klop pred hišo belo.

10. Poišči dva odlomka, v katerih premor nadomešča nenaglašeni zlog in s tem

ustvarja popolni metrični vtis.

..........................................................................................................................................

11. Pomni.

Kadar se pesnik strogo drži metrične sheme, obstaja nevarnost, da postane pesem

enolična in s tem brezoblična. Zato dobri pesniki pogosto kršijo metrično shemo in s

tem ustvarjajo bolj sproščen, bolj živ zvočni tok besed. Še zlasti opazne so tiste

kršitve metrične sheme, ko prideta na mesto nenaglašenega zloga naglašen zlog ali

beseda (npr. v štiristopičnem jambskem verzu – – U – U – U –).

12. Obkroži v naslednjih Prešernovih verzih vse tiste zloge, ki pomenijo opazno

kršitev metrične sheme. Vsi verzi so italijanski enajsterci (petstopični prepolni

jambi).

Šest mescov moči tla krvava reka ... Slap drugo jutro mu grmi v ušesa ...

okrog vrat straža na pomoč zavpije ... kak sem želela v noči ti svit dneva ...

17

Mož in oblakov vojsko je obojno ... ak sklene me s teboj krst, Bogomila ...

Hči Bogomila, lepa ko devica ... beg je moj up, gozd je moj dom pričjoči ...

List pride, kak vasi in veže božje ... v imeni krsti ga svete Trojice ...

13. Presodi.

Prešeren najpogosteje krši metrično shemo italijanskega enajsterca na začetku verza, s

tem pa so ključne besede v verzu ali kitici še bolj poudarjene. DA NE

18

Ritem in ritmične figure

1. Pomni. Ritem pesmi lahko opazujemo tako v klasični kot v sodobni poeziji. Na govorni potek

pri branju ali recitiranju vplivajo premori na koncu verzov ali sredi njih, te premore pa

ustvarjajo predvsem raznovrstne ritmične figure, ki jih lahko imenujemo tudi

retorične ali skladenjske ali stavčne. Z uporabo ritmičnih figur lahko govorni potek

pospešimo ali upočasnimo, predvsem pa tudi poudarimo posamezne dele besedila.

2. Izpolni razpredelnico. V opisu posamezne ritmične figure vstavi manjkajočo

besedo in zapiši ustrezno domače in tuje poimenovanje. Vsi odlomki so iz pesmi

Franceta Prešerna.

O mati, mati! preč je, preč! A

Zgubljena sem, zgubljena!

O smrt, o smrt, ne čakaj več,

de sem bila rojena!

zaporedna ...................................... iste

besede, ki učinkuje s premori in

poudarki

Videl si Nemško, Francosko, Britansko, B

videl si Švajca visoke goré,

videl si jasno nebo italjansko,

sreče ni ranjeno najdlo srcé.

ponovitev iste besede ali besedne

............................... na začetku več

zaporednih verzov

Pesem moja je posoda tvojega imena, C

mojega srca gospoda, tvojega imena;

v nji bom med slovenske brate sladki glas

zanesel od zahoda do izhoda tvojega imena.

ponavljanje iste besedne zveze ali

stavka na koncu .............................. ali

na koncu kitice

Je znala obljubit', je znala odreči, Č

in biti priljudna in biti prevzetna,

mladenče unemat', bit' staršim prijetna;

modrij in zvijač je bila vseh umetna ...

ponavljanje istih ...................................

členov ali podobnih skladenjskih

vzorcev

Na levi, desni kak leti D

grmovje, ograja, cesta!

Kako leté jim spred oči

vasi, trgovi, mesta! –

zaporedje besed ali besednih zvez z

večanjem ali manjšanjem določene

.......................................... ali lastnosti

Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, E

skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,

trpljenje in obup mu hlapca zvesta,

in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi.

izpuščeni deli stavka, običajno

povedki, ki jih lahko sami razberemo

iz .......................................

Kjer hodi, mu je s trnjam pot posuta, F

kjer si poiše dom, nadlog jezéro

nabere se okrog in v eno mero

s togotnimi valmí na stene buta.

zaključena misel oz. stavek se ne

končata na koncu verza, pač pa se

nadaljujeta še v ........................... verzu

Trnovo! kraj nesrečnega imena; G

tam meni je gorje bilo rojeno

od dveh očesov čistega plamena.

čustveno obarvano nagovarjanje

umrlih ali izmišljenih oseb ter

................................ in pojmov

Šest mescov moči tla krvava reka, H

Slovenec že mori Slovenca, brata –

kako strašnà slepota je človeka!

čustveno zelo intenziven in prizadet

vzklik, ki ima splošno veljavno

...........................................

19

Videl povsod si, kak išejo dnarje, I

kak se le uklanjajo zlatmu bogú;

kje bratoljubja si videl oltarje?

S srcam obupnim si prišel domu.

vprašalni naklon namesto povednega

oziroma ....................................., ki že

vsebuje tudi odgovor

Na starem so trgu pod lipo zeleno J

trobente in gosli in cimbale pele,

plesale lepote 'z Ljubljane so cele

v nedeljo popoldan z mladenči vesele.

kopičenje prirednih veznikov, ki so

tudi na mestih, kjer je običajno premor

oziroma v pisavi ................................

"Brž k meni v hišo, Vilhelm moj! K

Zló brije zunaj mraz nocoj,

bom, ljubi! te objela,

na srci te ogrela." –

opustitev vseh ......................................,

predvsem prirednih, ki pospeši ritem

govora

V sovražnike 'z oblakov L

rodu naj naš'ga treši grom;

prost, ko je bil očakov,

naprej naj bo Slovencov dom ...

neobičajni, slogovno zaznamovani

.................................. red, levi prilastek

na desni, predmet pred povedkom itd.

"O mati! kaj je sveti raj, M

kaj je pekel, o mati!

Le z njim, le z njim je sveti raj,

pekel brez njega, mati!

miselna povezava dveh pomenskih

......................................, ki je izrazito

čustvena in dramatična

3. S podčrtovanjem stavčnih členov dokaži vzporednost (Č), razloži večanje

lastnosti (D), navedi izpuščene povedke (E), izpiši primer nadaljevanja stavka

(F), razloži sporočilo kitice (H), odgovori na vprašanje (I), postavi nameto

veznika vejico (J), dodaj manjkajoča veznika (K) in zapiši prva dva verza v

slogovno nezaznamovanem besednem redu (L).

Č ......................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

D ......................................................................................................................................

E ......................................................................................................................................

F .......................................................................................................................................

H ......................................................................................................................................

I ........................................................................................................................................

J .......................................................................................................................................

K ......................................................................................................................................

L ......................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

4. Preberi še tri kitice iz Prešernovega soneta Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi.

Na desni strani prestavi verze v sodoben prozni jezik, spodaj izpiši primer za

nagovor, izpust, stopnjevanje, nasprotno stavo, brezvezje, anaforo, vzporedje

členov in inverzijo ter nazadnje določi v pesmi premore (npr. Življenje ječa! / čas

v nji rabelj hudi //) in poudarke (npr. in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi) in s tem

njeno ritmično shemo.

20

Prijazna smrt! predolgo se ne múdi:

ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,

ki pelje nas iz bolečine mesta,

tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;

tje, kamor moč preganjovcov ne seže,

tje, kamor njih krivic ne bo za nami,

tje, kjer znebi se človek vsake teže,

tje v posteljo postlano v črni jami,

v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže,

de glasni hrup nadlog ga ne predrami.

NAGOVOR: ....................................................................................................................

IZPUST: ..........................................................................................................................

STOPNJEVANJE: ..........................................................................................................

NASPROTNA STAVA: .................................................................................................

BREZVEZJE: ..................................................................................................................

ANAFORA: ....................................................................................................................

VZPOREDJE ČLENOV: ................................................................................................

INVERZIJA: ...................................................................................................................

5. Pomni.

Prosti verz je verz, ki se je v evropski poeziji pojavil že v obdobju romantike, v

slovenski književnosti pa se je močneje uveljavil šele v drugi polovici dvajsetega

stoletja. Prosti verz ne pozna več metrične sheme in končnih glasovnih figur (rime

oziroma asonance), pač pa še vedno ohranja poseben ritem.

6. Oglej si dve kitici iz cikla ljubezenskih pesmi Daneta Zajca z naslovom Dva in

navedi, katere tri ritmične figure ustvarjajo ritem.

Da ji besede.

Besede strahu.

Besede gnusa.

Besede samote.

Besede skoz vozle na ustih:

besede o ljubezni.

Led njenega telesa se stali

pod njegovimi rokami.

Jesen sadov se mu prebudi pod prsti.

Jesen njenega telesa.

Tvoje telo diši

kot mah pod sadjem, ji reče.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

7. Napiši nekaj misli o ljubezni, kakor se le-ta kaže v prejšnjih dveh kiticah.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

8. Pomni.

Ritem ni značilen le za poezijo, temveč tudi za prozo, bodisi, da gre za njeno uporabo

v epiki ali v dramatiki. Še zlasti velik posluh za prozni ritem je imel Ivan Cankar,

katerega umetniška beseda je praviloma zelo ekspresivna (čustveno obarvana), to pa

predvsem zaradi zelo izrazitega ritma.

21

9. Preberi dva odlomka iz Cankarjevih del (prvi je iz povesti Hlapec Jernej,

drugi pa iz drame Hlapci) in predstavi njune ritmične značilnosti.

"Nič ne bom sedel, nič ne bom počival, zakaj pozno je že in truden sem. – Po svetu

sem romal, od biriča do sodnika, od sodnika do cesarja. Pravice ni pod nebom,

zakopali so jo sto klafter pod zemljo, težko skalo so zavalili nanjo. Jaz pa je ne iščem

več na zemlji, biriči in sodniki so zatajili Boga, izdali njegovo besedo in zapoved. Pri

Bogu iščem pravice, pri njem samem, ki je sodnik nad vsemi sodniki! Odprite pismo,

ki ste njegov služabnik, razložite njegovo besedo, razsodite mojo pravdo po njegovi

pravici!"

JERMAN: Kakšna je bila beseda, ki ste jo izrekli? Kaj se iznašli, da bi me do dna

ranili? – Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje!

Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivlje,

biča vajen in željan!

GLAS: Ali ste možje, da poslušate?

GLASOVI: Lakot! – Ti nas boš zmerjal? – Na cesto! – Udarite! –

JERMAN: Hlapci! Med vas bi Kristus ne prišel z besedo, prišel bi z bičem! Norec, ki

se je napravil, da bi vam odklepal to pamet devetkrat zaklenjeno –

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

22

Glasovne figure

1. Dopolni.

Glasovne figure so aliteracija (ujemanje začetnih ........................), asonanca (ujemanje

.........................................), polni .................. ali rima (ujemanje ...................................

in samoglasnikov) ter zvočno ..................................... . Daleč najpogostejša glasovna

figura je .............................., ki se je pojavila v evropski književnosti v zgodnjem

.................................. veku.

2. Izpiši iz navedenih kitic vse besede, ki tvorijo aliteracijo, asonanco in rimo.

Na tleh leže slovenstva stebri stari,

v domačih šegah utrjene postave;

v deželi parski Tesel gospodari,

ječé pod težkim jarmam sini slave.

(Prešeren)

V globini gore, v njenem srcu daljnem,

v zadnji, najožji jami labirinta,

v mraku visokem stoji Minotaver.

Blodna pošast: mož s temno glavo bika.

(Strniša)

Tedaj se dvignejo veliki kamni,

na tenkih nogah hodijo okrog,

kakor orjaški sivi pajki,

in grizejo mehke obraze gob.

(Strniša)

In šel je boj bojvàt brez upa zmage,

in skazal se je korenine prave,

kjer suče meč, na čeli smrtne srage,

leže sovražnikov trupla krvave ...

(Prešeren)

ALITERACIJA:

ASONANCA:

RIMA:

3. Preveri razumevanje.

V prvi Prešernovi kitici je predstavljen položaj Slovencev, ki smo tedaj, ko smo po

padcu Karantanije prišli pod Bavarce, za več kot tisoč let izgubili samostojnost.

DA NE

V drugi Prešernovi kitici je prikazan slovenski knez Črtomir, ki se je v boju razkril

kot nesposoben in strahopeten poveljnik. DA NE

4. Oglej si štiri primere zvočnega slikanja in navedi, kateri samoglasniki oziroma

soglasniki so poudarjeni v posamezni kitici.

Ko svojo moč narbolj vihar razklada,

okrog vrat straža na pomoč zavpije,

in vstane šum, da mož za možam pada.

(Prešeren)

Bori, bori v tihi grozi,

bori, bori v nemi grozi,

bori, bori, bori, bori!

(Kosovel)

Plane v les,

stresa hraste, vije bore,

vzburi šum od gore do gore,

pa ga vrtinči z zemljé do nebes.

(Župančič)

Strel v tišino;

droben curek krvi;

brinjevka

obleži, obleži.

(Kosovel)

23

5. Primerjaj Prešernov in Župančičev prikaz viharja in navedi, kateri je bolj

prepričljiv. ......................................................................................................................

6. Dopolni.

Rima običajno stoji na koncu .............................., možna pa je tudi tako imenovana

.................................... rima. Rima, v kateri se ujemata ozek in širok ............................

(npr. péta in têta), ni ................................., pač pa je povsem ustrezna rima, pri kateri

gre za različen zapis in isti ....................................... (npr. nož in koš). Poznamo tri

vrste rime, in sicer moške (naglas na ........................................ zlogu), ženske (naglas

na .......................................... zlogu) in tekoče (ujemajo se trije samoglasniki), ki pa so

zelo redke. Vrsta rime je povezana z .................................. shemo pesmi, saj npr.

jambski deseterec zahteva moško rimo, trohejski deseterec ................................. rimo,

jambski enajsterec pa tudi ................................... rimo. Ritmično zelo učinkovito je

prepletanje ženskih in moških rim v isti kitici.

7. V naslednjih treh kiticah iz Prešernovih pesmi določi vrsto rime.

Fante zbiraš si prevzetna,

se šopiriš, ker is zala;

varji, varji de priletna

samka se ne boš jokala!

Strune! milo se glasite,

milo, pesmica! žaluj;

srca bolečine skrite

trdosrčni oznanjuj ...

Samo to znam, samo to vem,

de pred obličje nje ne smem,

in de ni mesta vrh zemljé,

kjer bi pozabil to gorjé!

8. Presodi.

Kitica, v kateri se menjujejo moške in ženske rime, ima različno dolge verze.

DA NE

Jambski osmerec ima moško rimo, trohejski osmerec pa žensko rimo. DA NE

Trohejski sedmerec ima žensko rimo. DA NE

Srednja kitica je ritmično najbolj razgibana. DA NE

Rime si lahko razlagamo tudi kot ljubezensko sporočilo, saj zaradi svojih zakonitosti

(polni stik glasov) spominjajo na poljub oziroma objem. DA NE

9. Dopolni.

Razporeditev rim je lahko zelo različna, najpogosteje pa se pojavljajo zaporedna

(AABB), .................................... (ABAB), oklepajoča (ABBA) in ................................

(ABCB) rima. Verižna rima je značilna za daljše pesmi oziroma trivrstične kitice in

tvori člene verige, saj se osrednja beseda iz predhodne kitice v naslednji kitici rima s

prvo in .............................. besedo (ABA BCB CDC). Še zlasti v tercinskem delu

soneta, ki ima ............................ verzov, se pojavljajo povratna (ABC ABC),

............................... (ABC CBA) in prepletena rima (AAB CCB ali ABB ACC ali

AAB BCC).

10. Določi razporeditev rim v naslednjih kiticah.

Kako preprosto! Tiček čivka, trava

valuje v blagi predpoletni sapi,

mravljinec mrtvo veščo tihotapi,

kmetom h kosilu s turna poklenkava.

(Jesih)

Zaman je sanja in zaman nasmeh,

ne skriješ svojega strahu v očeh;

o, razodeni, kaj srce drhti,

zakaj ga strah je in zakaj molči.

(Kosovel)

24

"To govori se, kar na jezik pride,

pogovor, ko na ušesa več ne bije,

ko jutranja meglà se v nič razide;

kar v bukvah je natisnjen'ga, vpije,

to, bratec! med učene gre lingviste,

in priča od jezika lepotije ..."

(Prešeren)

Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj

o svetski sreči, otec? Sen je, sen!

Življenje je sovraštvo, večen boj ...

Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,

ne voščil bi ti spet iz groba ven.

Le spavaj, spavaj, srečni otec moj!

(Kette)

Ej, janjčki skačejo po snegu, beli

in črni in povsod okrog spi noč;

spi volk, spi vas, spi zvon; spijo zgoreli

in utopljeni; zdaj spi, spi nekoč ...

(Jesih)

Postaja. Restavracija. In listje

se siplje raz kostanje preko miz.

In tista dama. Tiha je in sama.

Pogled. Rjavo listje. Bežen vtis.

(Kosovel)

Ak prašate, od kod strahota taka?

ranila mene z ojstro sta pušico,

Kupido strelec, mati z njim njegova.

Ta dva sem mislil videti bogova:

za Amorja sem manj' imel sestrico,

bila je veči Veneri enaka.

(Prešeren)

In vendar – večni vendar! – če ta hip

bi Bela, Ki ne vpraša, me vprašala,

če sem pripravljen, "Greva, žakelj sala?

cesta široka, z generalne džip!" –

bi ji odvrnil: "Ne še ... Sploh pa, veš,

ni treba hodit pome, pridem peš."

(Jesih)


Prešeren hoče povedati, da se govorjena beseda po trajanju bistveno razlikuje od

pisane besede, zato je slednja pomembnejša. DA NE

Kette je ljubil očeta, zato si želi, da bi bil le-ta spet živ. DA NE

Prešeren se je zaljubil v dve sestri, ki se mu zdita lepi kot bogova. DA NE

Bela, Ki ne vpraša, je pesnikova ljubica, ki naj bi ga med vikendom peljala v svojo

počitniško hišico v Trento. DA NE

12. Preberi še Župančičevo pesem Ples je šumel in predstavi njeno zvočno

podobo z razčlembo metrično-ritmičnih značilnosti in rim v posamezni kitici.

Ples je šumel, žarela je dvorana;

jaz tih sedel sem, skrit v mračnem koti,

kar ti, občudovana, razigrana

si privršela, sedla mi nasproti.

V mladostni radosti dehteča vsa

sem videl, da presrečna si do dna

in si samo zato pustila gnečo,

ker nisi vedela, kam z vso to srečo.

Tvoje roké so k meni vzplapolale,

a nagloma na prsi ti uplahnile,

nad njimi se prekrižale, da skrile

bi blesk, ki so me z njim obdarovale.

Kako mi je bilo! – Otroško nežen

med kodri črnimi je tvoj obraz

sijal ves blažen, in nevredni jaz

bil tvoje blaženosti sem deležen.

Je usoda govorila? Zgolj naključje?

Si mi skrivnost izdala? Nič ne vem

kot to: lepote tvoje mila luč je

edina zarja mojim še očem.

In od tedaj se često v družbi ujamem,

da sežem k prsim si z rokó drhtečo

v strahu za tvojo in za mojo srečo,

kot da na varnem je samo na samem.

25

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

13. Navedi, katera govorna prvina (metrum, ritem, rima) se pojavlja v

posameznem odlomku iz pesmi.

Skrivnostno snuje roka tvoja:

nikjer je stalne ni stvari,

a prah noben se ne zgubi.

V delavnico sem tvojo zrl,

in videl vedno sem vrtenje,

prelivajoče se življenje,

prerojevánje, prenavljánje,

iz bitja v bitje presnavljánje,

a smrti nisem vzrl nikjer! ...

(Gregorčič)

Nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

da se, lačna, nasiti bližine,

nekomu moraš, moraš,

to je kot kruh, kot požirek vode,

moraš dati svoje bele oblake,

svoje drzne ptice sanj,

svoje plašne ptice nemoči ...

(Minatti)

Nikoli več mi morda ne bo moči

te videti. In vendar, da sva ena

le duša, vem, in da nobena

te moč nikdar od mene ne razloči.

Spojila v eno sva se v bolečinah,

ki nihče jih ne vidi. Dva vodnjaka

oddaljena vrh zemlje sva. V globinah

se vendar eden v drugega pretaka.

(Gradnik)

To je živa čarovnija

zemlje, vode in neba,

da sekira, ki ubija,

nikdar nič ne pokonča.

(Strniša)

Vse poti so večno stare,

vse gredo nasproti smrti,

vsem je na začetku rojstvo,

vsak korak je večno nov.

(Kovič)

PESNIK METRUM RITEM RIMA

Gregorčič

Gradnik

Minatti

Strniša

Kovič

14. Presodi.

Pesniki druge polovice dvajsetega stoletja pišejo samo v prostem verzu, nikakor pa ne

upoštevajo več metrične sheme in ne uporabljajo rime. DA NE

Gregorčičeva, Strniševa in Kovičeva pesem sporočajo, da je življenje večno

spreminjanje. DA NE

Gradnikova pesem je po tematiki ljubezenska, poudarja pa pomen duhovne bližine

dveh zaljubljencev. DA NE

15. Poišči celotno Minattijevo pesem z naslovom Nekoga moraš imeti rad in s

pomočjo pesmi odgovori na vprašanje, koga moraš imeti rad.

..........................................................................................................................................

26

Pomenske figure

1. Pomni.

Pomenske figure so figure, pri katerih s prenesenim, zamenjanim ali dodanim

pomenom ustvarimo poseben lepotni učinek. Pomenske figure lahko v širšem smislu

imenujemo metafore (metafora = gr. prenos), za metaforični jezik pa sta značilni

predvsem večja čutna nazornost in čustvena obarvanost.

2. Poveži ime in opis pomenske figure z ustreznim primerom na desni strani.

IME OPIS PRIMER

primera ali

komparacija

ponazoritev nečesa

na podlagi neke

skupne značilnosti

Zvesto srce in delavno ročico

za doto, ki je nima miljonarka,

bi bil dobil z izvoljeno devico ...

prispodoba ali

metafora

skrajšana primera;

izhodiščna beseda

ni imenovana

Črne te zemlje pokriva odeja

v grobu tihotnem, naš bratec Andrej!

zamenjava ali

metonimija

zamenjava besed,

ki imajo neko

logično zvezo

Mlad ribič cele noči vesla,

visoko na nebi zvezda miglja,

nevarne mu kaže pota morja.

poosebitev ali

personifikacija

povezava neživega

z besedami, ki

označujejo živo

Hči Bogomila, lepa ko devica,

sloveča Hero je bila v Abidi ...

okrasni pridevek ali

epiteton

izpostavitev

lastnosti iz jedra

besedne zveze

Ne bom več tebe pil, solz grenka kupa ...

3. Podčrtaj v navedenih odlomkih iz Prešernovih pesmi vse verze, ki tvorijo

primero (komparacijo).

Ko narbolj iz zvezd je danica svetlà, A

narlepši iz deklic je Urška bila.

Ko zor zasije na mrličov trope, D

ležé, k' ob ajde žetvi, al pšenice,

po njivah tam ležé snopovja kope.

Zbežale so te sanje kratko-časne, B

bilo blisk nagel upanje je célo,

ki le temnejši noč stori, ko ugasne.

Ko zarija, ki jasen dan obeta, E

zarumeni podoba njena bleda,

in v tvoji roki roka nje ostane,

zadržana ji od moči neznane.

O Vrba, srečna, draga vas domača, C

kjer hiša mojega stoji očeta;

de b' uka žeja me iz tvoj'ga svéta

speljala ne bila, goljfiva kača!

In brž veslata v konec ta jezéra, F

kjer bistra vanjga pribobni Savica;

ker srečen veter njij roké podpera,

čolnìč leti, ko v zraki urna ptica.

Strah zbežal je, z njim upanje goljfivo; Č

naprej me sreča gladi, ali tepi,

me tnalo najdla boš neobčutljivo.

Večkràt v otoka sem samotnem kraji, G

ko te je ladja nesla preč od mene,

si mislila, al bo ljubezen naji

prešla, ko val, ki veter ga zažene ...


A) Najsvetlejša zvezda na nebu je je danica, ki je v resnici planet Venera. DA NE

B) Po blisku se nam zdi noč temnejša, ker se ob močni svetlobi zenice zožijo.

DA NE

C) Goljufiva kača je kača, ki je Prometeju vsako jutro požrla jetra. DA NE

27

Č) Ker sem se vnaprej odpovedal upanju, me ni strah, če pa bi še vedno hrepenel, bi

se tudi bal. DA NE

D) Ko posije zarja, množico mrličev iz higienskih razlogov pokrijejo s snopi pšenice.

DA NE

E) Dekle je bilo rumene polti, ker je zbolela za zlatenico. DA NE

F) Moška veslata v tisti predel jezera, v katerega se izliva slap. DA NE

G) Ker je bilo dekle ločeno od ljubljenega moškega, je dvomila v večnost ljubezni.

DA NE

5. Dopolni razpredelnico z desnim členom primere (npr. živim kot ptiček na veji)

in lastnostjo oziroma značilnostjo, ki povezuje oba dela primere (npr. svoboda).

PRIMERA DESNI ČLEN LASTNOST

A Urška je bila kot

B upanje je bilo kot

C ukaželjnost je bila kot

Č življenje bo kot

D mrliči ležijo kot

E dekletov obraz je kot

F čoln se giblje kot

G ljubezen bo prešla kot

6. Ugotovi.

Večina Prešernovih primer je vzeta iz a) mestnega okolja, b) sveta znanosti in tehnike,

c) narave.

7. Poveži označene Prešernove prispodobe (metafore) z razlago na desni strani.

METAFORA RAZLAGA

Kak lepo se rosa bliska,

dokler jutra hlad ne mine!

Komej sonce bolj pritiska,

bo pregnana od vročine.

V prihodnosti bodo Slovenci živeli bolje.

Ne bodo več zatirani in junaška dejanja

se bodo ohranjala v poeziji.

Mladosti jasnost vènder misli take

si kmalo iz srca spodi in glave,

gradove svitle zida si v oblake,

zelene trate stavi si v puščave ...

Vseeno mi je, če zdaj ljudstvo čakajo

hude preizkušnje v vojnah in spopadih.

Koder se nebo razpenja,

grad je pevca brez vratarja,

v njem zlatnina čista zarja,

srebrnina rosa trave ...

Mladostna lepota je minljiva in se hitro

izgubi v življenjskih preizkušnjah.

Vremena bodo Kranjcam se zjasnile,

jim milši zvezde, kakor zdej sijale,

jim pesmi bolj sloveče se glasile ...

Ne glede na to, ali živi srečno ali

nesrečno, je vsak človek minljiv. Smrt

izniči vse razlike.

Dan jasni, dan oblačni v noči mine,

srcé veselo, in bolnó, trpeče,

vpokoj'le bodo groba globočine.

V mladosti človek hitro pozabi na tegobe

in si vzbuja lažno upanje oziroma živi v

utvarah.

"Naj brije zdaj okrog viharjov sila,

naj se nebo z oblaki preobleče,

ni meni mar, kar se godi na svéti,

ak smejo srečne te roké objeti.

Pesnik ne potrebuje materialnih dobrin,

saj najde bogastvo v naravi, kjer se počuti

svobodnega.

28

8. Preberi naslednje odlomke iz Prešernovih pesmi z zamenjavami

(metonimijami) in najprej preveri razumevanje nekaterih težjih mest.

Naj zdrobé A

njih roké

si spone, ki jih še težé!

Šele v pokoji tihem hladne hiše, I

ki pelje vanjo temna pot pogreba,

počije, smrt mu čela pot obriše.

Živé naj vsi naródi, B

ki hrepené dočakat' dan,

ko, koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan ...

Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, J

zvečer s prijatlji praznil bom bokale,

preganjal z vinom bom skrbi oblake.

"Jaz pa hlače bom nosila, C

gospodar bom čez mošnjó;

bom vabila na kosila,

kogar meni bo ljubó."

Ko niso meč, sekira in lopata K

jih mogle, lakota nepremagljiva

preti odpreti grada trdne vrata.

Kakó Č

bit' očeš poet in ti pretežkó

je v prsih nosit' al pekèl, al nebó!

"S seboj povabim druge vas junake, L

vas, kterih rama se ukloniti noče;

temnà je noč, in stresa grom oblake ...

Rodu Abrahamóvga hči D

pa dan na dan doma sedi,

le malokdej gre med ljudi.

Narveč sveta otrokam sliši Slave, M

tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi

si prosti voljo vero in postave.

"Al hotla bi z mano plesati?" ji pravi, E

"kjer Donava bistri pridruži se Savi,

od tvoje lepote zaslišal sem davi ..."

Al komej vrata so odprte, vname N

se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje:

Valjhun tam s celo jih močjo objame.

Kómur mar prijetnih glasov F

pesem, ki pojó Matjaže,

boje krog hrvaške straže,

mar, kar pevec pel Ilirje ...

Mož in oblakov vojsko je obojno O

končala temna noč, kar svetla zarja

zlatí z rumen'mi žarki glavo trojno

snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja ...

Kak vere bramba je bila dežela, G

kako pri Sisku Kolpe so pijani

omagali pred Kranjci Otomani,

vam bo Homêrov naših pesem pela.

Neznan mož pride po stezì zeleni; P

talar in štola, znamenje poklica,

povesta mu, de služi Nazarêni.

Bile so v strahu, da boš ti, de zale H

Slovenke nemško govorít' umetne,

jih bote, ker s Parnasa so očetne

dežele, morebiti zaničvale.

Ljubezni vere in miru in sprave, R

ne branim se je vere Bogomile,

vem, de malike, in njih službo glave

služabnikov njih so na svet rodile ...

B) Vsi narodi, ki si prizadevajo za mir na svetu, naj živijo. DA NE

Č) Če si pravi pesnik, moraš sprejemati tako dobro kot slabo. DA NE

F) Slovenci se zelo zanimajo za poezijo, ki jim pomeni edini smisel življenja.

DA NE

G) Turki (Otomani) so se pri Sisku napili Kolpe, zato so bili v boju s kranjskimi

četami premagani. DA NE

29

H) Lepe so samo tiste Slovenke, ki obvladajo nemški jezik. DA NE

K) Vojaki v gradu so se zelo hrabro borili, vendar pa so ob pomanjkanju hrane

nemočni. DA NE

M) Našli bomo pot do drugih Slovanov, ki so še vedno svobodni. DA NE

P) Jezus je bil doma iz Nazareta, rodil pa se je na začetku našega štetja v Betlehemu.

DA NE

R) Bogomilina vera mi ni všeč, saj so bili naši stari bogovi miroljubnejši. DA NE

9. Pripiši k posamezni zamenjavi ustrezno spodaj navedeno razlago. ki nočete živeti kot podložniki; dobro bom zaslužil; naših epskih pesnikov; Valentin

Vodnik; poganski duhovniki; naj se rešijo suženjstva; Valjhunova vojska; ljudskih

pesmi; bom popival; so stvaritev domačega pesnika; Jezusu Kristusu; Triglava; srečo

ali nesrečo; slovanskim narodom; po vsem svetu; groba; bom ukazovala možu;

bojevanje, sekanje in spodkopavanje; judovsko dekle; v Beogradu

10. Poišči v odlomkih iz sedme in osme naloge še vse poosebitve (personifikacije)

in okrasne pridevke (epitete) in jih izpiši.

POOSEBITVE: ...............................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

OKRASNI PRIDEVKI: ..................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

11. Pomni.

Pomenske figure so značilne tudi za prozni jezik, seveda pa je večja ali manjša

metaforičnost odvisna predvsem od literarne smeri ali avtorjevega osebnega sloga.

Tako je npr. večja metaforičnost značilna za prozo Ivana Cankarja, Ivana Preglja in

Pavleta Zidarja oziroma za književnost romantike, nove romantike in ekspresionizma.

12. Podčrtaj v odlomku iz Cankarjevega Hlapca Jerneja vse zamenjave in jih

razloži.

Študent je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal.

"Jernej, tako je naredila posvetna postava: Jernej bo zidal hišo, in kadar bo dozidal:

gospodar na peč, Jernej čez prag; Jernej bo oral in bo sejal in bo žel: gospodarju žetev

in kruh, Jerneju kamen; Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal seno in

slamo, in ko bo napolnil skedenj in podstrešje in hlev: gospodar na mehko posteljo,

Jernej na trdo cesto; postarala se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel na

zapečku in si bo palil pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev in bo

poginil na gnili postelji. Tako je naredila posvetna postava. Božja zapoved pa je

naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te udari sosed na desno lice, ponudi mu še levo;

in če ti ugrabi suknjo, daj mu še srajco!"

"Lažeš!" je vzkliknil Jernej. "Bog ni naredil krivice!"

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

30


Študent hoče povedati, da hlapec dela, gospodar pa uživa ob rezultatih njegovega

dela. DA NE

Študent meni, da so posvetne postave krivične, božje postave pa so pravične.

DA NE

Jernej je veren in še vedno zaupa v božjo pravico, ki je po njegovem mnenju nad

vsemi drugimi. DA NE

14. Poišči v odlomku iz Hlapca Jerneja še najopaznejše ritmične figure in

predstavi ritem besedila.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

15. Podčrtaj v odlomku iz Prežihovih Samorastnikov vse poosebitve.

Počasi se je mrak začel obešati tudi tu zgoraj po lesnatih bregovih. Najprej je

napolnil gozdove same, potem je počasi zalival poseke in odrival dnevno luč vedno

više proti skalam. Tam se je najprej potuhnjeno stiskal med čeri in prepade, od koder

se je že mnogo bolj črn razbohotil na vse strani in srebal sončne žarke, ki so se

krčevito oprijemali sinjih vrhov, dokler jih ni vseh popil ... Le Dobrač je še dalje živo

rdeče žarel ...

Mrak pa ni predolgo kraljeval. Kmalu je vzšla na vzhodu bleda lunina zarja in

prečudna koprena je pokrila deželo. Iz te prelesti so se dvignile podobe Dobrača,

Pece, Svinje, Golce, ko da bi vstajale iz hladne kopeli neizmernega srebrnega tolmuna

...

16. Ugotovi.

Z uporabo številnih personifikacij je prikaz nočne pokrajine bolj a) liričen,

b) čustveno obarvan, c) realističen.

17. Izpiši še poved, ki je izrazito antitetična, preberi zaključek Samorastnikov in

poskusi predstviti barvno simboliko odlomka.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

31

Pripovedovalec


Epsko oziroma v sodobni književnosti predvsem ...................................... besedilo

posreduje bralcu pripovedovalec. Ta je še zlasti v starejši književnosti praviloma

...................................... ali avktorialni. Uporablja .................................. glagolsko

osebo. Ima popoln pregled nad dogajanjem, nad sedanjostjo in preteklostjo in posega

tudi v ................................... posameznih literarnih oseb. Tak pripovedovalec pogosto

komentira dogajanje. Redkejši je prvoosebni pripovedovalec, ki lahko pripoveduje

samo o tem, kar sam doživi, vidi ali ................................... . Prvoosebni

pripovedovalec lahko drugače doživlja dogajanje kot neposredni udeleženec in kot

kasnejši .................................... dogajanja. V novejši književnosti se uveljavlja osebni

ali ...................................... pripovedovalec, pri katerem avtor besedila prkazuje

dogajanje skozi oči oziroma ................................. ene od literarnih oseb. V modernem

......................................... se pojavlja tudi tako imenovani brezosebni pripovedovalec,

ki skuša predstaviti samo to, kar lahko zabeleži .................................... kamera. V

posamezenm literarnem besedilu se lahko pojavljajo različni tipi pripovedovalca.

Manjkajoči izrazi: vsevedni, zavest, filmska, duševnost, zapisovalec, personalni,

prozno, pripovedništvu, sliši, tretjo

2. Presodi.

Prvoosebni pripovedovalec je bolj prepričljiv od tretjeosebnega vsevednega.

DA NE

Bralec prvoosebno pripoved običajno enači z izpovedjo avtorja literarnega besedila.

DA NE

Tretjeosebni personalni pripovedovalec je bolj subjektiven od brezosebnega

pripovedovalca. DA NE

3. V naslednjih odlomkih iz Puškinovega Jevgenija Onjegina in Prešernovega

Krsta pri Savici podčrtaj tiste verze, ki so komentar tretjeosebnega vsevednega

pripovedovalca.

Bil je vesel. Dva tedna kratka,

pa pride tisti srečni dan.

Ljubezni sveta zveza sladka

se kmalu vsa odkrije zanj

in skupne spalnice skrivnosti.

Skrbi družinske in bridkosti,

neskončni niz puščobnih dni –

o tem še sanjal nikdar ni.

Nam zakon vaba ni nobena,

imamo ga le za cenen

spored utrujajočih scen,

roman v maniri Lafontaina ...

Moj ubogi Lenski, čustvu vdan,

pa bil je kakor rojen zanj.

Naj pevec drug vam srečo popisuje,

ki celo leto je cvetlà obema:

kak Črtomir osredek obiskuje,

kak oča omladi med njima dvema,

ki ni, ko meni, mu veselje tuje,

ki srečna ga ljubezen v prsih vnema,

pijanost njino, ki tak hitro mine,

pregnana od ločitve bolečine.

4. Primerjaj pripovedovalčev odnos do zakonskega življenja z odnosom

Lenskega ter Črtomirovo čustveno stanje s pripovedovalčevim.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

32

5. Preberi odlomek iz Balzacovega romana Oče Goriot in najprej preveri

razumevanje.

"Ampak, otroka moja," je jecljal oče Goriot, ki že deset let ni slišal utripati

hčerinega srca ob svojem, "Delphinica, ali hočeš, da me radost umori? Moje ubogo

srce bo kar počilo. Vidite, gospod Evgen, zdaj sva že bot.!"

In starec je stisnil svojo hčer tako divje blazno, da je kriknila:

"Aj, boli!"

"Boli, če te jaz objamem!" je izdavil in je kar pobledel.

Pogledal jo je z izrazom nadčloveške bolečine. Da bi se pravilno naslikalo

obličje tega Kristusa očetovske ljubezni, bi bilo treba iskati primer v podobah, ki so

jih zasnovali veliki mojstri palete, da so izrazili muke, ki jih je pretrpel Odrešenik

sveta za ljudi.

Oče Goriot je rahlo poljubil pas, ki so ga njegovi prsti le morda preveč stisnili.

Starec je ob svoji hčeri Delphini presrečen, ker mu ona obilno vrača njegovo ljubezen.

DA NE

Primerjava Goriotove očetovske ljubezni s Kristusovo pomeni, da se je tudi on

žrtvoval za sočloveka. DA NE

6. Izpiši iz odlomka primer za pripovedovalčevo poznavanje

Goriotovega počutja .......................................................................................................,

Goriotovega obnašanja ...................................................................................................,

Goriotove preteklosti ......................................................................................................,

cerkvenega slikarstva .................................................................................................... .

7. Pomni.

V dnevniškem romanu Lermontova Junak našega časa prevladuje prvoosebni

pripoveodvalec, ki svoje počutje, misli in doživetja lahko predstavi neposredno,

ravnanje in mišljenje drugih literarnih oseb pa samo posredno, skozi lastno zavest.

8. Preberi naslednje odlomke iz poglavja Knežna Mary in označi mesta, kjer

prvoosebni pripovedovalec nekaj doživi, občuti, si misli, se spominja, vidi, izve,

sliši in prebere.

Jaz sem ga spregledal in zato me nima rad, čeprav sva na videz najboljša prijatelja.

Grušnicki je na glasu zelo hrabrega človeka; jaz sem ga videl v boju: maha s sabljo,

kriči in mižé hiti naprej. Po mojem to ni prava ruska hrabrost! ...

"A morate mi opisati mamico in hčerko. Kakšni sta?"

"Prvič, kneginja je ženska petinštiridesetih let," je odgovoril Werner. "Ima

imeniten želodec, kri pa ji je skvarjena: na licih ima rdeče lise. Zadnjo polovico

svojega življenja je preživela v Moskvi, živela mirno in se zredila."

Ko sem vstopil v dvorano, sem se skril v množico moških in začel opazovati.

Grušnicki je stal ob knežni in ji vneto govoril; poslušala ga je raztreseno, se ozirala na

vse strani in si pritiskala pahljačo na usta; z obraza si ji bral nestrpnost, oči pa so

nekoga iskale; potihem sem stopil za njo, da bi slišal njun pomenek.

Bila sva že v sredini, kjer je struja najmočnejša, ko je nenadno na sedlu omahnila.

"Slabo mi je!" je rekla s šibkim glasom ... Brž sem se nagnil k nji ter jo z roko objel

okrog gibkega pasu.

"Glejte kvišku!" sem ji šepnil, "nič ne bo hudega, ne bojte se; jaz sem z vami."

Razjahal sem in se pritihotapil do okna; skozi slabo priprte oknice sem si lahko

ogledal veseljake in slišal njih pomenek. Govorili so o meni.

33

Dragonski kapetan, razgret od vina, je udaril s pestjo po mizi in zahteval, da ga

poslušajo.

"Gospoda!" je rekel, "tako ne gre več. Pečorinu je treba dati lekcijo!"

Doktor je privolil, da mi bo sekundant. Dal sem mu nekaj napotkov glede pogojev

dvoboja; vztrajati mora pri zahtevi, da se stvar izvede kar mogoče naskrivaj, kajti

čeprav sem pripravljen izpostaviti se smrti kadarkoli, mi ni niti malo do tega, da bi si

za zmerom pokvaril prihodnost na tem svetu.

Sluga mi je povedal, da me je iskal Werner, ter mi dal dve pismi: eno Wernerjevo,

drugo ... Verino.

Odprl sem prvo; glasilo se je takole:

"Vse smo uredili kar najbolje: truplo smo razbito pripeljali v mesto, kroglo smo

bili odstranili. Vsi so prepričani, da je vzrok smrti nesrečno naključje ..."

9. Ugotovi.

Prvoosebni pripovedovalec je značilen za a) dnevniški roman, b) pisemski roman, c)

roman v verzih.

10. Pomni.

Prvoosebni pripovedovalec ima v nasprotju z vsevednim omejeno poznavanje, zato

pogosto predstavlja stanje stvari kot možno in ne kot povsem zanesljivo.

11. V odlomku iz Tavčarjeve Visoške kronike obkroži tiste izraze, ki razodevajo

omejeno vednost oziroma negotovost prvoosebnega pripovedovalca.

Pokojni škof Albreht Sigismund je imel na gradu v Loki hčer svojega brata,

Evo Magdaleno, suho in okrog trideset let staro žensko. V cerkev je rada hodila; ali pa

je znala kaj delati, nismo izvedeli. Visokemu gospodu je bila prejkone v nadlego in je

menda grajskemu glavarju večkrat pisal, da naj jo skuša omožiti na kak grad.

12. Predelaj gornji odlomek tako, da prvoosebnega zamenjaš s tretjeosebnim

vsevednim pripovedovalcem.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

13. Pomni.

V Visoški kroniki je zapisovalec dogajanja kronist Izidor Khallan, ki se pred smrtjo

spominja dogodkov iz lastnega življenja. Tako lahko prvoosebni pripovedovalec

sproti in s časovne razdalje komentira svoje mladostno ravnanje.

14. Preberi še odlomek iz Visoške kronike, v katerem se po očetovi smrti v Agato

zaljubljeni Izidor odpoveduje nekdanji zaročenki Margareti, in najprej preveri

svoje razumevanje.

"Margareta," sem ji odgovoril, "človek ni gospodar svojega življenja. Če

plezaš vrh drevesa, si visoko pod nebom; če se zlomi veja pod tabo, padeš na zemljo

in polomiš se, morda do smrti. Pod mano se je zlomila veja, in sedaj nisem več

gospodar svojega življenja."

"Nič ne rečem," je zajokala, "ali pozabiti te ne morem."

34

Mirno sva vzela slovo, a skoraj govoriti ni mogla in kakor lešniki debele solze

so ji prihajale iz očesa. Povedala mi je še enkrat, da bo čakala name in da me morda le

pričaka.

V resnici me je pričakala! Bila je tako božja volja, ki navsezadnje vse prav

naredi in se usmili vsakega siromaka. In kdo je bil večji siromak od mene, ki sem bil

gospodar obeh kmetij na Visokem! –

Izidor hoče reči, da ni on kriv za razdrto zaroko. DA NE

Margareta joče zato, ker se ji nesrečni Izidor močno smili. DA NE

Izidor je bil siromak, ker sta bili obe visoški kmetiji zadolženi. DA NE

15. Podčrtaj v odlomku vrstice, ki predstavljajo Izidorjev pogled na mladostno

ravnanje, in pojasni njegov odnos do lastne mladosti in do krščanske vere.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

16. Pomni.

V noveli Preobrazba je Kafka uporabil tretjeosebnega personalnega pripovedovalca.

Celotno dogajanje namreč predstavlja skozi zavest trgovskega potnika Gregorja, ki se

je čez noč preobrazil v mrčes, vendar je po duši še vedno človek.

17. V odlomku iz Preobrazbe (Gregor skozi priprta vrata opazuje dogajanje v

sobi) podčrtaj vsa tista mesta, ki razodevajo personalnega pripovedovalca, in

pojasni, v čem ga lahko primerjamo s prvoosebnim. Res pa je, da se nihče ni zmenil zanj. Družina je bila vsa izgubljena v glasbi;

podnajemniki pa, čeprav so se bili razpostavili sprva z rokami v žepih še vse preblizu

tik za sestrinim stojalom, tako da bi bili vsi trije lahko gledali v note, kar je sestro

nedvomno motilo – so se kaj kmalu umaknili k oknu, v polglasnem pomenku in s

povešenimi glavami. Tam so tudi ostali; oče pa jih je zaskrbljeno opazoval. Zdaj je

prav zares razločno kazalo, da so se razočarali, ker so pričakovali, da bodo slišali lepo

ali zabavno igranje na violino, in da so bili že siti nastopa ter so dopuščali le še iz

vljudnosti, da jim je motilo igranje večerni mir. Zlasti po tem, kako so vsi trije pihali

dim cigar kvišku skoz usta in nos, se je dalo sklepati, da so zelo nervozni.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

18. Pomni.

Tudi v romanu Hiša Marije Pomočnice Cankar pogosto predstavlja dogajanje

personalno, skozi duševnost deklic, ki so v hiralnici obsojene na smrt. S takim

načinom pripovedi laže pritegne in pretrese bralca.

19. Preberi odlomek, ki prikazuje Tončkino življenje doma, ugotovi, s katerim

čutilom spremlja Tončka dogajanje in zakaj, ter prikaži isto dogajanje s

spremembo pripovedovalca v vsevednega.

Tončka je poslušala in ugibala, iz glasov in šumov so vstajale čudne podobe,

grozne in toliko groznejše, ker so bile nejasne. Ves dan je romala po sobah, kakor sen,

nihče se ni zmenil zanjo, kakor po gozdu je hodila. Slišala je nekoč surove, kričeče

glasove. Govorila sta oče in služkinja, hlastno, vzburjeno, v presekanih stavkih in

polrazumljivih besedah. Prevrnil se je stol; koraki so drsali, kakor da bi se upirale

35

noge z vso silo; težko in sunkoma so dihale prsi. "Nehajte!" Oče je bil umolknil.

Šumelo je, kakor da bi se vilo, napadalo in branilo četvero rok. Nato je zaropotalo in

udarilo ob tla z vsem telesom. Duri so se hrupoma odprle in zaprle ...

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

20. Pomni.

Poskus brezosebnega pripovedovalca zasledimo v Šeligovi noveli Triptih Agate

Schwarzkobler, ki posnema brezosebni slog francoskega novega romana. Junakinja,

ki v besedilu samem nima imena, ni prikazana kot človek, ampak popredmeteno, kot

skupek delov telesa. Pripovedovalec ne predstavlja njene zavesti, temveč samo

opisuje njeno zunanjost in njene kretnje ter navede to, kar izreče. Vendar tudi Šeligov

brezosebni pripovedovalec ni povsem neprizadet in objektiven.

21. V odlomku iz prvega poglavja, ki prikazuje "Agato" v pisarni, podčrtaj

pripovedovalčev komentar in obkroži vsa metaforična mesta, na koncu pa iz

njega izpiši primer za popredmeteno prikazovanje literarne osebe.

Pomenljivo sune z brado v kot, kjer je stolček in kuhalnik. Mogoče lahko sune

z brado velikokrat in veliko bolj močno, pa bo visoki črni šlem njene frizure tam

zgoraj ostal trden in popolnoma nerazpuščen. Druga pogleda čez mizo. Vse tri se

izrečejo o kavi.

Reče o smetani. Da bi.

Gre v kot in vklopi kuhalnik. Ko pristavi džezvo, v kateri je za tri skodelice

odmerjene vode in za tri žličke sladkorja, reče o gorečnežu in Kalanu, nato pa z dlanjo

v drugo nastavljeno dlan počisti drobtinice z mize. Potem gre z eno vodoravno dlanjo

in z drugo, ki drži zmečkan papirček, h košu za smeti.

Od zunaj, od spodaj navzgor v drugo nadstropje prihaja enakomerno zverižen

kos glasov, ki je tako enakomeren, da se ga mogoče sploh ne da dojemati.

36

Perspektiva

1. Pomni.

Perspektiva v literarni teoriji pomeni poseben pogled na dogajanje. Dogajalna

perspektiva je lahko panoramska ali scenska. Pri panoramski perspektivi

pripovedovalec s širokim zamahom in od daleč predstavi prizorišče in naniza nekaj

ključnih dogodkov, za scensko pa je značilno natančno opisovanje prizorišča ter

obnašanja, sporazumevanja in počutja literarnih oseb.

2. Preberi odlomek iz Prežihove novele Samorastniki in presodi, kateri odstavek

je značilen za panoramsko in kateri za scensko perspektivo. Nato primerjaj v

odstavkih prostorski in časovni razpon in subjekte, ki se pojavljajo v besedilu.

Karničniki so pripravljali velikansko svatbo; klali so živino, Karničnik je šel

sam po vino na Štajersko, camar je navabil skoraj sto parov svatov. Čeprav je to

ustrezalo starim šegam, je soseska vendarle zapazila neko pretirano, mrzlično

napuhnjenost pri tem. Hudabivniki pa so se potuhnili.

Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega!

Na dan poroke, tako zgodaj, da sta Drava in Podjuna še ležali v somračni

meglenosti in se je komaj na Karnicah začelo rahlo svitati, je prišel camar z godci

pod Ožbejevo okno, da ga po stari šegi prebudi iz spanja poslednje noči njegovega

fantovskega stanu. Vstajanje so prebujajočemu svetu naznanili možnarji, ki so

zagrmeli doli za gorico. Godci so zagodli že tri podoknice, toda Ožbeja še ni bilo na

spregled. Ko je camar nato odprl njegovo kamro, je našel tam nedotaknjeno postelj ...

ženina pa nikjer na vseh Karnicah ...

PROSTOR: ......................................................................................................................

ČAS: ................................................................................................................................

SUBJEKTI: .....................................................................................................................

3. Pomni.

Posebno, že kar filmsko perspektivo je v romanu Gospa Bovary uveljavil francoski

realistični pisatelj Gustave Flaubert. Filmska kamera lahko prikazuje dogajanje v

širokem (nasproti stoječi si vojski), srednjem (spopad konjenika in pešaka) in

bližnjem (glava s čelado) planu. Ko Flaubert opisuje dogajanje na poljedelskem

shodu, nenehno spreminja perspektivo.

4. Preberi odlomek, živo si poskusi predstavljati dogajanje, postavi se v vlogo

režiserja in razvrsti povedi (izpiši njihove začetke) glede na to, kateri plan bi

uporabil glede na prikazano vsebino.

Opozarjati mu ni bilo treba, kajti vsa množica je odpirala usta, kakor da bi

pila njegove besede. Tuvache, ki je sedel zraven njega, je poslušal z izbuljenimi očmi;

gospod Derozerays je zdaj pa zdaj priprl trepalnice; in dalje tam je lekarnar, s

sinčkom Napoelonom med koleni, nastavljal roko na uho, da bi niti zloga ne preslišal.

Drugi člani ocenjevalnega odbora so v znamenje pritrjevanja polahno kimali z brado

med telovnikom. Gasilci ob znožju odra so počivali, oprti na svoje bajonete, in Binet

je negibno stal s sabljo ob rami. Slišal je morebiti kaj, videti pa ni mogel nič, kajti

senčnik čelade mu je segal preko nosu. Njegov poročnik, starejši sin gospoda župana,

je imel še bolj prenapeto pokrivalo; majalo se mu je na glavi, spod njega pa je gledal

vogal katunastega robca. Otroško krotko se je smehljal pod senčnikom in bledi

37

obrazek, po katerem so mu curljale debele potne kaplje, je razodeval radost,

utrujenost in zaspanost.

Trg je bil tja do hiš napolnjen z ljudstvom. Na vseh oknih so sloneli ljudje,

drugi so gledali s hišnega praga, in Justin, ki je stal pred izložbo lekarne, je kar

drevenel v opazovanju prizora, ki se je dogajal pred njim.

ŠIROKI PLAN: ...............................................................................................................

SREDNJI PLAN: ............................................................................................................

BLIŽNJI PLAN: ..............................................................................................................

5. Izpiši iz odlomka prikaz počutja literarne osebe, ki ga nikakor ne bi mogel

predstaviti s filmskim zapisom. ....................................................................................

..........................................................................................................................................

6. Pomni.

Doživljajska perspektiva pomeni odnos pripovedovalca do pripovedovanega, ki naj v

bralcu vzbudi poseben čustven odziv, bodisi pozitiven bodisi negativen. Ta odnos je

lahko tragičen, komičen, tragikomičen, idealizirajoč, kritičen, ironičen, patetičen itd.

7. Preberi odlomek iz Tavčarjeve kratke pripovedi Tržačan. (Tomažek je bil

bolehen otrok, ki ga je njegov rejnik Matevž prinesel s Tržaškega, ko pa je dobil

lastnega otroka, je slednjega razvajal, Tomažka pa zanemarjal in pretepal. Na koncu

zgodbe Tomažek leži pod hruško, strada in čaka na smrt.)

Hodile so mimo vaške ženice.

"Ali te kaj notri boli?" je povpraševala Maruša Repulja. "Če te kaj notri boli,

potem vzemi zdaj pa zdaj šop trave v usta in žveči. Tisto pomaga!"

In šla je mimo!

"Kaj pa glava?" je zdihovala Mica Zdihovalka. "Tudi ni dobra? Hov, hov!

Najbolje bo pač, če umreš, sirota uboga!"

In šla je mimo!

"Kaj pa želodec?" je hotela vedeti Marjeta Togotulja. "Ali moreš kaj jesti?"

Ko ji je bolnik povedal, da bi rad, prav rad jedel, če bi kaj imel, je odgovorila

dobrovoljno: "No, no, potlej pa še ni tako slabo! Če še ješ, potem še nisi pri koncu!"

In šla je mimo!

Tako jih je prišlo mnogo; vsem se je smilil, a nihče mu ni prinesel koščka

kruha, da bi mu potolažil sestradani želodec.

8. Pojasni, kaj sporoča pripovedovalec o Tomažkovih sovaščanih.

..........................................................................................................................................

9. Presodi, ali je perspektiva v odlomku tragična, komična ali tragikomična, in

utemelji svoje spoznanje. ..............................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

10. Pomni.

V Cankarjevi črtici Gospod stotnik avtor prikazuje stotnika, ki si pozorno ogleduje

vrsto vojakov, namenjeno na bojišče. Stotnik se nekaterih vojakov dotakne s palico,

praporščak pa si zapiše njihovo ime. Na koncu črtice pripovedovalec pojasni, da je

stotniku, ki vodi enoto vojakov v dolino, ime Smrt.

38

11. Podčrtaj v odlomku vse tiste izraze, s katerimi avtor idealizira mladega

vojaka.

Stotnik je šel mimo drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga

ogledal natanko. Ta je bil pač vesel, zgovoren in glasen mladenič, slovit pevec in

ljubljenec deklet. Imel je zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih se je vilo par svetlo

pšeničnih kodrov, sinje oči so naglas prepevale, temno rdeče ustnice so se krožile v

prijetnem smehljaju.

"Ali imaš nevesto doma?" je vprašal stotnik.

"Imam jo, gospod stotnik!"

Še glasneje so prepevale sinje oči, v svetlo daljavo je segla pesem.

Stotnik je vzdignil palico, praporščak je pisal. In pesem je ugasnila v sinjih

očeh.

12. Ugotovi.

Črtica sporoča, da boda a) na bojišču umrli vsi vojaki, b) tisti vojaki, ki hrepenijo po

življenju, preživeli, c) umrli samo tisti vojaki, ki jih je izbral gospod stotnik.

13. Pojasni, s kakšnim namenom je avtor idealiziral mladega vojaka.

..........................................................................................................................................

14. Preberi tri odlomke iz Cankarjeve črtice Desetica in podčrtaj vse izraze, s

katerimi skuša pripovedovalec pri bralcu ustvariti negativen vtis.

(Pripovedovalec ima trinajst let in hodi v tretji razred realne gimnazije. Nekega

deževnega jesenskega jutra se prebudi ves obupan, z mislijo na smrt. Njegovi

sostanovalci, kmečki sinovi, imajo pri gospodinji topel zajtrk, sam pa se v dežju lačen

napoti proti šoli in srečuje same mrke, nejevoljne ljudi. Med odmorom prejme

materino pismo in v njem srebrno desetico. Spet dobi voljo do življenja in nenadoma

posije sonce.)

a) Gospodinja je stopila v izbo.

"Fantje, kvišku!"

Velika je bila in debela, v lica zabuhla; bal sem se je kakor nečesa

sovražnega, zlohotnega; in ona je to najbrž vedela, ker me tudi sama ni imela rada.

Tisto jutro pa mi je bila še strašnejša, ogromna kakor gora, temna in tuja; vztrepetal

sem, ko me je ošvignila z malimi sivimi očmi; in vstel sem hitro.

b) Šolsko poslopje je bilo zelo visoko in zelo gosposko; bil sem pred njim kakor

berač pred gradom. Okna so gledala mrko in strogo, kakor učitelj. Ko sem stopil v

vežo, sem povesil glavo in hudo mi je bilo. Tako bi človek stopil v sovražnikov hram,

roke zvezane na hrbtu, ves ubog in ponižan. Noge so mi bile težke, šel sem počasi po

stopnicah, upognjen, kakor hodijo starci.

c) Poleg mene je sedel debeli tovariš, sin ljubljanskega krčmarja, in je

neprestano jedel. Skrival se je za široki hrbet svojega prednika in je jedel. Okrogel,

zalit obraz je imel in hudobne, skope oči; tolste roke so bile zmerom mastne, ker je

jedel, jedel. Meni je bilo v prsih suho in prazno, jezik mi je bil trd.

15. Navedi počutje, ki preveva dijaka ob gospodinji ( ),

šolskem poslopju ( ) in sošolcu ( ).

16. Ugotovi.

39

Avtor predstavi dijakovo okolje izrazito negativno, da bi a) se bralcu pripovedovalec

zasmilil, b) prepričal bralca o nesprejemljivosti družbenih razlik, c) poučil bralca o

škodljivosti stroge vzgoje, izobraževalnega sistema in preobilnega hranjenja.

17. Izberi enega od treh odlomkov in kritično oziroma negativno perspektivo

spremeni v doživljajsko nevtralno ali poveličevalno.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

18. Pomni.

Francoski pisatelj Voltaire v svojem kratkem romanu Kandid ali optimizem smeši

razsvetljensko prepričanje, da je ta svet dober in da se ga da z razumom še bolje

urediti. Tako na začetku pripovedi kot enega največjih nesmislov in vir splošnega zla

prikazuje vojno.

19. Podčrtaj v odlomku iz Kandida vsa ironična mesta.

Ničesar tako lepega, tako okretnega, tako sijajnega, tako dobro urejenega

kakor te dve armadi: trombe, piščali, oboe, bobni, topovi so se zlivali v tako

harmonijo, kakršne ni bilo nikdar v peklu. Najprej so položili topovi približno šest

tisoč mož na vsaki strani; nato so posnele muškete z najboljšega vseh svetov okoli

deset tisoč nepridipravov, ki so mu kužili površje; tudi bajonet je bil zadosten povod

za smrt nekaj tisoč mož. To je dalo vsega skupaj nekako trideset tisoč duš. Kandid, ki

je trepetal kakor pravi filozof, se je med tem junaškim klanjem skrival, kolikor se je

mogel.

Naposled, ko sta ukazala kralja vsak v svojem taborišču zapeti Te Deum, je

sklenil, da pojde drugam premišljevat o učinkih in vzrokih. Prelezel je kupe mrtvecev

in umirajočih in dospel najprej v bližnjo vas; bila je upepeljena abarska vas, ki so jo

Bulgari zažgali po določilih mednarodnega prava.

20. Predelaj del odlomka tako, da bo namesto ironične prevladovala tragična

perspektiva.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

40

Motivacija


Literarne osebe v pripovednem besedilu razmišljajo, čustvujejo, ..................................,

gibljejo, delujejo. Če hoče pisatelj ustvariti verjetno ........................................, mora

počutje in ravnanje literarnih oseb ustrezno utemeljiti. Tako .........................................

imenujemo motivacija. Najpogostejše so tri vrste motivacije: psihološka,

.......................................... in ideološka. Psihološka motivacija je tedaj, kadar

delovanje literarne osebe vodijo notranji, ................................ vzgibi, npr. želja po

srečni ljubezni, sovraštvo do tekmeca, želja po ....................................... . O sociološki

motivaciji govorimo, kadar delovanje literarne osebe določa njen .................................

položaj, ko hoče v družbi napredovati ali ko komu tako napredovanje

........................................... . Ideološka motivacija je značilna za literarne osebe, ki

svoje ..................................... utemeljujejo z jasno razvito idejo, bodisi verskega,

....................................... ali družbenega značaja. Ista literarna oseba je lahko

utemeljena z različnimi vrstami motivacije.

Manjkajoči izrazi: družbeni, političnega, se sporazumevajo, duševni, delovanje,

pripoved, preprečuje, maščevanju, sociološka, utemeljitev.

2. Preberi odlomke iz Goethejevega Wertherja, Balzacovega Očeta Goriota in

Cankarjevega Martina Kačurja. Podčrtaj vse besede, ki izražajo čustva, in

določi vrsto motivacije.

a) Tisoč naklepov, tisoč reči mi je besnelo skozi dušo, in nazadnje je obstala

čvrsta, cela, zadnja, edina misel: umreti hočem! Legel sem in zjutraj, v pokoju

prebujenja, je še vedno čvrsto, še čisto trdno v mojem srcu: umreti hočem! – To ni

obup, to je gotovost, da sem opravil in da se žrtvujem zate. Da, Lotte, zakaj bi ti

zamolčal? Eden od nas treh mora proč, in to hočem biti jaz! O draga! V tem

raztrganem srcu se je besno plazila misel, pogosto že – umoriti tvojega moža! – tebe!

– sebe! – Pa bodi! –

b) "Kaj bom poginil kakor pes? To mi je povračilo – zapuščen in pozabljen. To

so hudobe, zločinke; studita se mi, preklinjam ju; ponoči bom vstal iz krste, da ju še

enkrat prekolnem! Poglejte, prijatelji, ali nimam prav! Slabo se vedeta proti meni, ali

ne? ... Kaj govorim? Ali mi niste rekli, da je Delphina tu? Ona je le boljša ... Vi ste

moj sin, Evgen, vi! Ljubite jo, bodite ji za očeta! Ona, druga je jako nesrečna. In

njeno imetje! Ah, moj bog, izdihnil bom, preveč trpim! Odrežite mi glavo, samo srce

mi pustite!"

c) Ženo, ki mu je bila prej samo tujka, je sovražil z vso tiho, bolno silo

onemoglega srca. Ponižen je bil pred njo, tih in teman; toda kadar se je okrenila in je

šla skozi duri ali preko izbe, je gledal za njo s pogledom, polnim globoke zlobe.

Toliko večje je bilo sovraštvo in zloba je bila toliko globlja, ker je ljubil njeno

bujno telo bolj nego prej. In zdelo se mu je, da mu kaže svojo kipečo lepoto s prezirno,

škodoželjno, vsiljivo prešernostjo, kakor da bi slutila njegovo sovraštvo in njegovo

ljubezen ...

..........................................................................................................................................

3. Presodi.

Zaljubljeni Werther meni, da Lotte pripada njemu, čeprav je poročena z drugim.

DA NE

41

Starec Goriot obtožuje nehvaležni hčeri, da se nista prišli poslovit od umirajočega

očeta. DA NE

Kačur čuti veliko duševno bližino do žene, gnusi pa se mu njeno telo. DA NE

4. Pojasni, kakšno počutje povezuje Wertherjev odnos do Lotte z Goriotovim

odnosom do hčera in Kačurjevim odnosom do žene Tončke. ..........................................................................................................................................

5. Pomni.

Kadar si v literarnem besedilu nasprotujeta psihološka in sociološka motivacija, se s

tem ustvari dramatična napetost. To nasprotje je običajno povezano z zapletom, drugo

stopnjo dramatske zgradbe.

6. Preberi odlomke iz Jurčičevega Desetega brata, Pregljevega Plebanusa

Joannesa in Lainščkovega Namesto koga roža cveti. Podčrtaj besede, ki

razodevajo sociološko motivacijo.

a) Velikokrat sem že premišljeval, velikokrat sem na tihem tožil nad svojo usodo,

ki me je tako zelo nizko postavila. Ne da bi bil s tem nezadovoljen, kar mi je Bog dal,

ne da bi se bil hudoval nad svojim rojstvom v majhnem, bornem podstrešju, nikakor

ne, da bi me bilo sram, da sem iz najnižjega ljudstva; le zavoljo nje, da mi je

nemogoče nanjo misliti, to mi je bilo bridko.

b) "Poklical si me in izbral in svojega svetega učenika Pavla si mi dal za

vodnika in v modrem starcu Ambrožu de Canepisu si mi dal človeškega svetovavca in

v dobri veri sem vzel hčer grešne matere pod svojo streho in sem jo lepo učil, da je

zrasla; pa mi je v izkušnjavo in se morim zaradi nje in preganjam hudobo iz svojih

misli: žagam, tešem, lazim v breg in molim, sem siv in pameten in goreč duhovni

kakor prvi dan, a trpim spričo nadležnosti svoje krvi, kakor da sem obseden."

c) "Razumeš: Iza je lahko namesto vsega. Šele ko sem spoznal njo, sem ugotovil,

da mi pravzaprav nič ne manjka. Ona mi je prva rekla, da imam dvoje oči, dvoje ušes,

dvoje rok. Zaradi nje sem lahko tudi Cigan.

Še pomislil nisem, da bi lahko zaradi nje izgubil tebe. Še sanjalo se mi ni, da

boš tak. A kaj naj zdaj napravim? Siloma ti ne morem oči odpreti. Na silo te ne

morem okopati, obvezati, spodobno obleči."

7. Pojasni družbeno spornost Lovretovega odnosa do graščakove hčere Manice

(Deseti brat), Janezovega odnosa do rejenke Katrice (Plebanus Joannes) in

Pištijevega odnosa do Slovenke Ize (Namesto koga roža cveti).

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

8. Pomni.

Jurčičev domači učitelj Lovre na koncu postane doktor prava in se poroči z Manico,

Pregljev duhovnik Janez na smrt zboli in preživi, a nazadnje znori, Lainščkov Pišti pa

zgradi veliko hišo in, ker se mu je Iza odpovedala, naredi samomor.

9. Napiši kratko razmišljanje o tem, katere družbene danosti še danes lahko

omejujejo in onemogočajo naravno pravico do svobodne ljubezni.

42

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

10. Preberi odlomke iz Cankarjevih besedil Martin Kačur, Hlapec Jernej in

Kralj na Betajnovi in podčrtaj besede, ki izražajo ideološko motivacijo.

a) "Čudno je in razumeti ne morem: žive tam ljudje, sami zase in za svojo

družino, ne menijo se za nikogar, ne koristijo nikomur; lahko bi svet poginil in ne

ganili bi mezinca, da bi ga rešili, samo da ostane njih hiša. Ti ljudje so spoštovani in

velika je njih beseda. Pa je še nekaj drugih, nekaj ljudi posebne sorte, čisto

drugačnih, nespametnih ljudi. Ne delajo zase, ne žive zase, temveč hočejo na vsak

način, vkljub sebi, svoji družini in vsemu svetu živeti za druge ljudi; kakor Kristus, ki

se je dal križati v blagor drugih."

b) "Pravičnega sodnika iščem, ni mi do imena in obraza. Tako je stvar: delal sem

štirideset let, ustanovil sem dom in hišo. Bistro pomnite: ustanovil sem dom in hišo.

Zdaj pa razsodite: čigava je jablan – ali tistega, ki jo je sadil in cepil, ali pač tistega,

ki je klatil jabolka, ko so dozorela? – Zakaj rekel je: na, delal si štirideset let,

ustanovil si dom in hišo, zdaj pa pojdi po svetu in išči svoje pravice! Pa nisem obupal,

šel sem po svetu, iskat pravice, in tako sem prišel."

c) "Tako je, prijatelji, kakor sem vam bil povedal. Da sem neusmiljen, mi očitajo,

da sem trd in brezobziren. Kdor hoče kaj doseči zase, za svojo faro, za ves svoj narod,

ne sme biti plah in slab, ne obziren in ne usmiljen. Pot do trona je nerodna – gaziti

mora človek do kolen v krvi in v solzah. Vsi so hudodelci – ubijajo duše in ubijajo

telesa. Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v stran vsak kamen, ki mu je na

poti, mora, če je treba, preko trupel, mora preko gorkih človeških trupel."

11. Presodi.

Kačur svoje družbeno delovanje primerja s Kristusom, ki se je žrtvoval za to, da bi

odrešil človeštvo. DA NE

Jernej hoče reči, da posestvo po smrti gospodarja ne more biti last hlapcev, ki so

delali, pač pa pripada zakonitemu dediču. DA NE

Kantor (Kralj na Betajnovi) je prepričan, da se človek uveljavi v družbi le z

nesebičnim delovanjem in dobrosrčnostjo. DA NE

12. Primerjaj Kačurjevo ideološko motivacijo z Jernejevo in s Kantorjevo.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

43

Dramatska zgradba


O dramatski zgradbi govorimo takrat, kadar avtor premišljeno oblikuje

............................, ki naj pri bralcu ohranja dramatsko napetost. Dramatsko zgradbo

lahko opazujemo v ...................................... poeziji in prozi ter seveda v dramatiki.

Gre za pet stopenj dramatskega ........................................, in sicer za zasnovo, zaplet,

vrh, razplet in razsnovo. Zasnova je ................................. neko nasprotje, neka

problematika, ki omogoča napeto, nevsakdanjo zgodbo. Ta se .................................

tedaj, ko nasprotji trčita drugo ob drugo oziroma ko ju skuša osrednja literarna oseba

..................................... ali preseči. Vrh doseže dogajanje na tistem mestu, kjer se

dogodi ................................. iz sreče v nesrečo ali obratno in kjer se že napoveduje

razplet zgodbe. Ta je običajno ................................. zapletu in pomeni zunanjo

razrešitev problematike. Razsnova je končno stanje, ko ni več začetnega

...................................., in običajno prinaša tudi zaključno sporočilo leposlovnega

besedila.

Manjkajoči izrazi: zanikati, nasprotja, simetričen, zgodbo, preobrat, pripovedni,

trikotnika, zaplete, običajno.

2. Pomni.

Kersnikov roman Agitator se začenja s prikazom prednovoletne zasnežene Ljubljane,

v kateri se kot sopotnika na poštnih saneh znajdeta osrednji lik Andrej Koren, oblečen

v navaden suknen plašč, in plemeniti Ruda, zavit v krzno. Koren je kmečkega rodu,

zaveden Slovenec in po političnem prepričanju liberalec, Ruda pa je plemič, Nemec in

po političnem prepričanju klerikalec.

3. Pojasni, zakaj lahko govorimo o trojni zasnovi Agitatorja.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

4. Sklepaj.

V nadaljevanju pride do zapleta, ko a) Koren in Ruda sodelujeta pri gradnji nove šole,

b) se nasprotnika zaljubita v graščakovo hčer Milico, c) Koren in Ruda podpirata

zamenjavo starega župnika.

5. Pomni.

V Prežihovi noveli Boj na požiralniku se Dihur, ki noče živeti kot hlapec, odloči, da

bo poskušal preživeti na mokrotnem posestvu, ki ne omogoča dostojnega preživetja. S

svakom hodita nekaj let drvarit in in Dihurjeva kmetija si res lepo opomore. Potem

Dihurju, ki neusmiljeno izkorišča žival, pogine vol, z ženo delata podnevi in ponoči,

vendar žena splavi in umre, nazadnje pa Dihurja v boju z izviri na krompirišču

pokoplje skala. Posestvo dobi bogati sosed, otroci pa postanejo hlapci.

6. Navedi tri dogodke, ki pomenijo zaplet Boja na požiralniku.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

7. Pomni.

44

Zasnovo leposlovnega besedila lahko vključuje že predzgodba. Tako je v Sofoklejevi

Antigoni zasnova nasprotje med bratoma, od katerih je eden branil, drugi pa napadal

mesto Tebe, sama drama pa se začenja po njuni smrti. Včasih prinaša zasnovo že kar

prva poved ali replika.

8. Preberi naslednje začetke leposlovnih besedil in poskusi ugotoviti zasnovo.

a) MAKS: Res, Francka, veliko se je spremenilo v tem času, ko sem se potepal po

svetu. Obogateli ste in jaz sem berač, vagabund. (Kralj na Betajnovi)

ZASNOVA: .....................................................................................................................

b) Ko se je Gregor Samsa zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med

spanjem preobrazil v velikanskega mrčesa. (Preobrazba)

ZASNOVA: .....................................................................................................................

c) To je bil starec, ki je v lahkem čolniču sam ribaril v Zalivskem toku, in zdaj je lovil

že štiriinosemdeset dni, ne da bi bil kaj ujel. (Starec in morje)

ZASNOVA: .....................................................................................................................

č) Bridko je donela trobenta in na sinjem nebu je mirno plaval bel oblak.

(Balada o trobenti in oblaku)

ZASNOVA: .....................................................................................................................

9. Preberi strnjeno obnovo Shakespearove tragedije Romeo in Julija in

Kersnikove povesti Jara gospoda ter predstavi dramatsko zgradbo.

Romeo in Julija pripadata sovražnima plemiškima rodbinama. Na plesu v maskah se

zaljubita na prvi pogled in se kmalu na skrivaj poročita. Vročekrvni Romeo ubije

Julijinega bratranca, zato mora bežati iz mesta. Julija vzame posebno uspavalo, ki jo

naredi kot mrtvo, saj jo hočejo starši na silo poročiti z grofom Parisom. Julijo

pokopljejo v grobnici, kjer jo najde Romeo. Ker misli, da je mrtva, spije strup, Julija

pa se nato prebudi in zabode. Sprti rodbini se nato pobotata.

ZASNOVA: .....................................................................................................................

ZAPLET: .........................................................................................................................

VRH: ...............................................................................................................................

RAZPLET: ......................................................................................................................

RAZSNOVA: ..................................................................................................................

Rejenka Ančka je točajka pri krčmarju Krači, ko v trg Groblje pride novi sodnik

Andrej Vrbanoj. Živahni Ančki dvori tudi Andrejev pomočnik Pavel, vendar Ančka

pristane na Andrejevo snubljenje in se poroči z njim. Pavel se hoče maščevati

svojemu prijatelju, zato zapeljuje Ančko, ki na veselici res prevara moža. Zvezo

Ančke in Pavla razkrije Andreju anonimno pismo. Andrej in Pavel Ančko zapustita, ta

gre spet za točajko, potem pa odide v tujino, kjer kot beračica umre.

ZASNOVA: .....................................................................................................................

ZAPLET: .........................................................................................................................

VRH: ...............................................................................................................................

RAZPLET: ......................................................................................................................

RAZSNOVA: ..................................................................................................................

45

Pripovedna tehnika

1. Pomni.

Pripovedna tehnika pomeni način, po katerem avtor v pripovednem besedilu razporedi

dogodke v času. Poznamo sintetično, sintetično-analitično in analitično pripovedno

tehniko.

2. Pripiši opisu posamezne vrste pripovedne tehnike ustrezno poimenovanje.

a) Besedilo se začenja s končnim stanjem, temu pa sledi zgodba, ki na koncu pojasni

začetek besedila.

POIMENOVANJE: .........................................................................................................

b) V premočrtno pripovedovano zgodbo so vključeni vložki (retrospektive), ki

prinašajo dogajanje v preteklosti, neposredno povezano z dogajanjem v sedanjosti.

POIMENOVANJE: .........................................................................................................

c) Dogodki so razvrščeni časovno premočrtno, tako kot bi potekali v naravnem

dogajalnem času.

POIMENOVANJE: .........................................................................................................

3. Sklepaj.

Latinska beseda retro pomeni nazaj, beseda retrospektiva pa a) prihod nazaj, b) pogled

nazaj, c) vračanje nazaj.

4. Preberi obnovo zgodbe iz Prešernove pesnitve Krst pri Savici in podčrtaj tista

dela besedila, ki povzemata retrospektivno dogajanje.

Na Ajdovskem gradcu devetkrat številčnejša Valjhunova krščanska vojska šest

mesecev oblega Črtomirovo pogansko četico. Ko oblegovancem zmanjka hrane,

Črtomir prepriča vojake, naj se v viharni noči poskušajo prebiti, vendar pa jih pred

vrati presenetijo sovražniki, ki v neenakem boju pobijejo vse pogane razen Črtomira.

Ta izkoristi temno noč, pobegne in se v jasnem jutru znajde na obali Bohinjskega

jezera, kjer zaradi poraza misli narediti samomor. Od tega ga odvrne spomin na

Bogomilo, sedemnajstletno svečenico boginje Žive na Blejskem otoku, v katero se je

zaljubil, ko je kot slovenski knez prišel opravit daritve. Tudi Bogomila se je na prvi

pogled zaljubila vanj, srečna sta se videvala celo leto, ko pa je Črtomir izvedel za

prihod Valjhunove vojske na Gorenjsko, se je moral posloviti in oditi v boj. V misli

zatopljenega Črtomira preseneti ribič in ga prepelje na drugi konec Bohinjskega

jezera, Črtomir pa se skrije pri slapu Savici in čaka na Bogomilo. Ta se naslednjega

dne res prikaže v spremstvu ribiča, očeta in krščanskega duhovnika. Ko jo hoče

Črtomir ves srečen objeti, se mu Bogomila izmakne in mu pojasni, da je med tem, ko

se je on bojeval, postala kristjanka. Vaščani so kip boginje Žive vrgli v jezero, potem

pa je njo in očeta prepričeval in prepričal krščanski duhovnik, tako da sta se dala

krstiti. Ves čas je mislila na ljubega Črtomira in molila v strahu za njegovo življenje

in njegovo dušo. Črtomir v pogovoru z Bogomilo in duhovnikom nasprotuje

nasilnemu Valjhunovemu pokristjanjevanju, vendar pa sprejema Bogomilino novo

vero kot vero ljubezni in sprave. Bogomila zavrne Črtomirovo željo po poroki, saj se

je zaobljubila Jezusu, Črtomir pa molče privoli v krst in naj bi po duhovnikovi želji

odšel v Oglej, da bi se tudi sam usposobil za širjenje krščanske vere.

5. Predstavi časovni razpon sintetičnega dela pripovedi in obeh retrospektiv.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

46

6. Napiši strnjeno obnovo Krsta pri Savici v obliki sintetične pripovedi.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

7. Ugotovi.

S tem, ko je Prešeren v Krstu uporabil sintetično-analitično pripoved, je dogajanje

bolj a) lirično, b) epično, c) dramatično.

8. Pomni.

Tudi v Jurčičevem romanu Deseti brat, ki ima tako prvine romantike kot realizma,

imamo sintetično-analitično pripovedno tehniko. O preteklosti Martinka Spaka,

njegovi materi in očetu govorita dve retrospektivi, prva kot izpoved umirajočega

Martinka Lovretu Kvasu in druga kot pismo njegovega očeta Martinkovemu polbratu

Marijanu.

9. Preberi odlomek iz sintetičnega dela pripovedi in druge retrospektive in

pojasni, ali gre v posameznem odlomku za panoramsko ali za scensko

perspektivo. Primerjaj tudi pripovedovalca.

a) Staremu se je moral neki spomin zbuditi, ki ga je vsega prevzel; zakaj zginila

je topa mrklost z njegovega obličja, tresel se je na vsem životu in glas je bil mehek,

proseč, ko je dejal: "Sin –"

Deseti brat se pretrese pri tem ogovoru.

"Sin, pusti me, naj umrjem vsaj v tem miru, umrl bom kmalu. Ne onečasti

mene in Marijana in – sebe! Daj še drugo iz rok, kar imaš v rokah, da ne bo pričalo o

nekdanjosti –"

"Priče so zmerom dobre, nekaj moram imeti od matere za spomin, od nesrečne

matere," ugovori zamolklo Martinek.

b) Študiral sem. S trudom sem dokončal svoje učenje in sem postal doktor.

Moje in tvoje pravo ime je Kaves ali, kakor se rod piše, Kvas. Vendar želim,

da ostaneš pri tem imenu, ki si ga imel do zdaj. Ime je prazen glas, človek vse.

Oženil sem se bil kmalu. Ne iz ljubezni do ženske, temveč do njenega

premoženja. Ko sem sprevidel, da sem se motil, pustil sem jo v ubožnosti in nesreči in

sem šel iz domovine v glavno mesto cesarstva.

Iz tega mojega prvega zakona imaš brata. Človek, ki je kot berač hodil tod

okrog, ki si je dajal ime: deseti brat, katerega si ti v svojem nesrečnem pretepavanju

ranil, da ne bo dočakal tvojega zdravja – on je moj sin in tvoj brat. On je imel več

pisanj v rokah, ki zoper mene pričajo.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

10. Podčrtaj v odlomkih tiste besede, ki govorijo o isti problematiki.

11. Presodi.

Retrospektiva, še zlasti, če je napisana v panoramski pespektivi, omogoča pisatelju,

da strne dogajanje in zmanjša obseg besedila. DA NE

47

12. Pomni.

Lep primer analitične pripovedne tehnike predstavlja novela ameriškega pisatelja in

Nobelovega nagrajenca Williama Faulknerja Roža za Emilijo. V modernistično

zasnovani pripovedi avtor predstavlja drobce iz življenja Emilije Grierson, čudaške

potomke nekoč bogate in ugledne meščanske družine.

13. Preberi začetek in zaključek novele in poskusi ugotoviti, zakaj že deset let

nihče ni videl notranjščine Emilijine hiše.

a) Ko je umrla gospodična Emilija Grierson, se je vse mesto zgrnilo na njen

pogreb: možje iz nekakšne spoštljive navezanosti na ta uničen spomenik, ženske pa

večinoma iz radovednosti, da bi si lahko ogledale notranjščino hiše, ki je že najmanj

deset let nihče ni videl, če ne računamo starega služabnika, ki je bil hkrati vrtnar in

kuhar.

b) Mož sam je ležal na postelji.

Dolgo smo samo stali tam in gledali v globoko in breznovno režanje. Truplo je

nekoč verjetno ležalo v objemu, toda dolgo spanje, ki je močnejše od ljubezni, ki

premaga celo njegovo spako, ga je ogoljufalo. Kar je od njega ostalo, je trohnelo pod

ostanki nočne srajce, je postalo nerazdružljivo s posteljo, v kateri je ležal. In na njem

in na blazini poleg njega je ležala enakomerna plast potrpežljivega in zvestega prahu.

Potem smo opazili na drugi blazini odtis glave. Nekdo od nas je dvignil nekaj

z blazine in ko smo se nagnili naprej – v nosnicah smo čutili suh in rezek vonj

drobnega in nevidnega prahu – smo zagledali dolg pramen železnosivih las.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

14. Pomni.

Prvoosebni pripovedovalec niza ključne dogodke iz Emilijinega življenja povsem

naključno oziroma asociativno, tako da si mora bralec sam ustvariti logično zaporedje

in šele na koncu povsem dojame, za kaj je v posameznem dogajanju sploh šlo.

15. Oglej si še naslednje odlomke iz novele (njihova razporeditev sledi besedilu),

in jih razvrsti v pravilno časovno zaporedje.

a) Tako jih je ugnala v kozji rog, kakor njihove očete pred tridesetimi leti, ko je

šlo za tisti smrad. To je bilo dve leti po smrti njenega očeta in kmalu potem, ko jo je

bil zapustil ljubček, za katerega smo mislili, da jo bo poročil. /.../ Potem so štirje

možje prihodnjo noč po polnoči prekoračili travnik gospodične Emilije in se

prihuljeno splazili okrog hiše kot vlomilci, vohljaje vzdolž opečnatega podstavka hiše

in pri kletnih okencih, eden pa je zdržema sejal po tleh neko stvar, ki jo je jemal iz

vreče na ramenih. Vdrli so skozi kletna vrata in potresli klet z apnom. /.../ Čez teden

ali dva je smrad izginil.

b) Dan po njegovi smrti so se vse dame zbrale, da jo obiščejo na domu, ji izrazijo

sožalje in ponudijo pomoč, kakor je pač navada pri nas. Gospodična Emilija jih je

pričakala na pragu hiše v navadni obleki brez sledu žalosti na obrazu. Povedala jim

je, da njen oče ni mrtev. To je ponavljala tri dni, čeprav so jo obiskovali duhovniki in

zdarvniki in jo skušali pregovoriti, naj jim dovoli, da odnesejo truplo. Ko so že mislili

ravnati po zakonu in uporabiti silo, se je vdala in so potem očeta naglo pokopali.

Takrat nismo govorili, da je blazna. Mislili smo, da je morala tako ravnati.

Spominjali smo se vseh mladih fantov, ki jih je njen oče odgnal od hiše, in smo vedeli,

da se je v tej praznini pač morala oklepati tega, kar jo je okradlo, kakor ljudje po

navadi delajo.

48

c) Pojavila se je gradbena družba s črnci, mulami in stroji, z njimi pa tudi

paznik, ki mu je bilo ime Homer Barron, s severa – močan, temnolas, spreten človek, s

krepkim glasom in očmi, ki so bile svetlejše barve kot njegov obraz. Otroci so mu

sledili v gručah, da bi ga slišali preklinjati črnce, ki so popevali v ritmu, kakor so se

krampi dvigali in padali. Prav kmalu se je seznanil z vsemi ljudmi v mestu. Kjer koli

je bilo slišati na trgu veliko smeha, je bil Homer Barron v sredi gruče. Kmalu smo

začeli videvati njega in gospodično Emilijo, kako se ob nedeljskih popoldnevih vozita

v koleslju z rumeno pobarvanimi kolesi, v katerega sta bila vprežena dva rjavca, ki sta

ju najela v konjušnici.

č) "Strupa potrebujem," je rekla lekarnarju. Takrat ji je bilo nekaj čez trideset

let. Bila je še vedno drobna ženska, čeprav bolj suha kot po navadi, hladnih in

ošabnih črnih oči, ki so sijale z obraza, katerega koža je bila napeta čez senca in

okrog očesnih votlin, kakršen naj bi bil po naši predstavi obraz čuvaja v svetilniku.

"Strupa potrebujem," je rekla.

"Da, gospodična Emilija. Kakšnega? Za podgane in podobno? Pripor ..."

"Najboljšega hočem. Vseeno kakšnega."

d) Tako je spet dobila sorodstvo pod streho in vsi smo zdaj čakali, kako se bodo

dogodki razvijali. Spočetka se ni nič zgodilo. Potem smo bili gotovi, da se bosta vzela.

Zvedeli smo, da je bila gospodična Emilija pri zlatarju in da je naročila moško

garnituro, vdelano v srebro in s črkami H. B. na vsakem kosu. Dva dni pozneje smo

zvedeli, da je kupila popolno garnituro moških oblek z nočno srajco vred, pa smo

govorili: "Sta že poročena." Prav res smo bili veseli.

e) Zato nismo bili nič presenečeni, ko je Homer Barron – ulice so bile že lep čas

urejene – izginil. Nekoliko smo bili razočarani, da ni prišlo do javne razprtije, bili

smo pa mnenja, da je odšel naprej, da pripravi vse za prihod gospodične Emilije, ali

da bi ji dal možnost, da se odkriža sestričen. (Zdaj smo bili že vsi v zaroti in zavezniki

gospodične Emilije, da bi ji pomagali pretentati sestrične.) Glej, čez teden dni sta res

odpotovali. In kakor smo ves čas pričakovali, se je čez tri dni spet pojavil v mestu

Homer Barron. Sosed ga je videl, ko ga je nekega večera o mraku spustil črnec v hišo.

To je bilo pa tudi zadnjič, da smo videli Homerja Barrona.

ČASOVNO PREMOČRTNA RAZVRSTITEV: ............................................................

16. V nekaj povedih sintetično obnovi dogajanje.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

17. Presodi.

Avtor je uporabil prvoosebnega pripovedovalca, da je s tem omogočil vseveden

pogled na dogajanje in zmanjšal dramatično napetost pripovedi. DA NE

18. Predstavi odnos med Emilijo in očetom in s tem pojasni razlog za njen

nevsakdanji odnos do moških.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

49

Slogovni postopki

1. Pomni.

Slogovni postopki so načini, na katere avtor predstavlja in razvija predmetnost in

pojavnost, tj. kraj in čas dogajanja, literarne osebe, njihovo zunanjost, njihovo

notranje življenje (sem spada tudi lirski subjekt) in dejanja ter njihove medsebojne

odnose. V slovenski literarni in besedilni teoriji se pojavljajo še druga poimenovanja,

in sicer literarne prvine, razširjene figure, načini govora, ubeseditveni načini in

načini razvijanja teme. Temeljni slogovni postopki so pripovedovanje,

izpovedovanje in dvogovor, kar ustreza delitvi na zvrsti, torej na epiko, liriko in

dramatiko. Tem slogovnim postopkom pa lahko dodamo še opisovanje, razpravljanje,

notranji monolog in tok zavesti.

2. Pripiši opisu posameznega slogovnega postopka ustrezno poimenovanje.

a) Poudarek je na notranjem dogajanju, na počutju, mišljenju in doživljanju literarne

osebe, prvoosebnega pripovedovalca ali lirskega subjekta.

.......................................................................

b) Pripovedne ali dramske osebe z besednim sporazumevanjem razkrivajo svoja

stališča in počutje ter s tem ponazarjajo dogajanje.

.......................................................................

c) V ospredju je statična predstavitev prizorišča ali predmeta ali zunanjosti in tudi

notranjih lastnosti literarne osebe.

.......................................................................

č) Pripovedovalec predstavlja neurejen, kaotičen tok misli in občutij, povezan zgolj

asociativno ali povsem naključno.

.......................................................................

d) Poudarek je na zunanjem dogajanju in dogodkih, skozi slednje pa se razkriva tudi

razpoloženje in mišljenje literarnih oseb.

.......................................................................

e) Pripovedovalec ali literarna oseba razlagata in utemeljujeta svoj pogled na

določeno tematiko oziroma problematiko.

.......................................................................

f) Pripovedna oseba razmišlja in čustvuje, njena duševnost pa je prikazana kot govor,

ki ostaja neizrečen.

.......................................................................

3. Pomni.

V proznem oziroma epskem besedilu se praviloma prepletajo najmanj trije slogovni

postopki, in sicer pripovedovanje, opisovanje in dvogovor.

4. Preberi tri odlomke iz romana Agitator slovenskega realističnega pisatelja

Janka Kersnika in presodi, za kateri odlomek je značilno pripovedovanje, za

kateri opisovanje, v katerem pa se opisovanje prepleta s pripovedovanjem. a) Imel je sedaj blizu trideset let in bil je bolj velike nego srednje postave, koščen

in vitek; kratka rjava brada in njegovi dolgi, nazaj česani lasje povzročevali so nekov

resen vtis, katerega pa je zopet motilo dvoje majhnih, temnih, pa jako veselih oči. Lep

ni bil, a nikdo bi ne smel reči, da je bil prav nasprotno – grd mož; nekaj

simpatičnega, prijaznega odsevalo je vedno z njegovega lica, čigar vplivu se nihče ni

mogel ustavljati. Tudi njegova vnanja oprava je bila sedaj elegantna, kakor se

spodobi odvetniškemu kandidatu.

50

b) Po kratki vožnji so ugledali pred seboj razsvetljena okna Medenovega

gradiča, in ko je ustavil voznik svoja konjiča pred velikimi vrati, pritekel je hlapec

pomagat gospodom s sani. Dva druga pa sta svetila z baklami. Nekoliko korakov proč

je stala cela gneča gledalcev, domačih hlapcev in deklin, kateri so si šepetali razne

opazke o prihajajočih ter klepetali z zobmi ob hudem mrazu. Po veži in po stopnicah

je bilo vse zeleno. Oboki so bili prepreženi s smrečjem, ob straneh so stala drevesa iz

cvetličnjaka in v vsakem ovinku je brlela svetilnica. Zgoraj v prvem nadstropju na

mostovžu je pričakoval graščak Meden svoje goste, opravljen v frak in na rokah

rumene rokavice in pokrit z visokim svilenim klakom. Mož je bil že malo starikav,

dokaj trebušnat in debeli vrat mu je silil izza ozkega, trdega ovratnika.

c) Minili sta za tem dve leti.

Doktor Hrast in graščak Bole sta zopet prijatelja kakor nekdaj in to tem bolj,

ker sta sedaj oba najhujša nasprotnika Medenova, ki je tudi po deželnem zboru krenil

v nemški tabor.

Koncipist Ruda je bil kmalu po zadnjih dogodkih premeščen v drug kraj in tam

si po starem pravilu političnih uradnikov išče zopet novih ženskih znanstev.

Tudi gospoda Antona ni več v Borju; dobil je faro v daljnih hribih in čaka, da

pride na boljšo; njegovi politični prijatelji mu jo bodo sigurno preskrbeli.

a) .........................................; b) ........................................; c) ........................................

5. Predstavi število samostalnikov in pridevnikov v prvem in tretjem odlomku.

1. ODLOMEK: SAMOSTALNIKI ( ) PRIDEVNIKI ( )

3. ODLOMEK: SAMOSTALNIKI ( ) PRIDEVNIKI ( )

6. Sklepaj.

Za opisovanje so bolj značilne glagolske in pridevniške besede, za pripovedovanje pa

glagolske in samostalniške besede. DA NE

7. Podčrtaj v prvem odlomku vse tiste izraze, ki razodevajo subjektivni odnos

pripovedovalca do osrednje literarne osebe Andreja Korena.

8. Sklepaj.

V neumetnostnih besedilih prevladuje subjetivno opisovanje, v umetnostnih besedilih

pa objektivno opisovanje. DA NE

9. Izrazi vsebino prvega odlomka v obliki dvogovora (dva tržana pripovedujeta

tretjemu o Andreju Korenu) in pojasni, katera značilnost realističnega prikaza

literarne osebe omogoča tako pretvorbo.

.....................................................................................................................................

.....................................................................................................................................

.....................................................................................................................................

.....................................................................................................................................

.....................................................................................................................................

10. Izpiši iz drugega odlomka eno poved, s katero pisatelj opisuje, in eno poved, s

katero pripoveduje.

.....................................................................................................................................

.....................................................................................................................................

51

11. Preveri razumevanje drugega odlomka.

Dogajanje poteka v izjemno hladnem jesenskem večeru. DA NE

S predstavitvijo domačih hlapcev in deklin ter graščaka Medena hoče pisatelj

opozoriti na nevzdržne družbene razlike med bogatimi in revnimi. DA NE

12. Primerjaj pripovedno perspektivo v drugem in tretjem odlomku in pojasni,

zakaj tudi glede na vrsto perspektive (scenska oziroma panoramska) lahko

trdimo, da je zadnji odlomek epilog (zaključek) dogajanja.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

13. Pomni.

V dramskem besedilu je seveda prevladujoči slogovni postopek dvogovor (včasih tudi

samogovor), vendar se v tako imenovanih didaskalijah (spremnih opombah)

pojavljajo tudi drugi slogovni postopki. Nekatere drame imajo zelo skope, druge (npr.

Grumov Dogodek v mestu Gogi ali Jančarjev Veliki briljantni valček) pa tudi zelo

obširne didaskalije.

14. Preberi odlomka iz Velikega briljantnega valčka in določi slogovni postopek.

Pojasni tudi, v katerem odlomku je časovno, v katerem pa prostorsko sosledje.

To je verjetno dvorana nekdanjega

fevdalnega dvorca z ostanki kakšnih

slikarij, tapet, kosov pohištva, z

značilnimi oboki ali okni. Ker je

preurejena za nove namene, je videti

seveda tudi precej belih ali svetlozelenih

površin, pa sodobno uporabno, ne

posebno vzdrževano pohištvo, mize, stoli.

...................................................................

Bolničarji skočijo nanj, z izvežbanimi

prijemi ga skušajo ukrotiti, vendar se jim

Simon noro upira. Zdaj šele nastane

pravi trušč, tolčenje po krožnikih,

poskakovanje, razbijanje po mizah,

kričanje, sikanje. Bolničar teče po

prisilni jopič. Ukrotijo ga, nadenejo mu

jopič, trdno zavežejo.

...................................................................

15. Preberi odlomka iz znane Cankarjeve črtice Skodelica kave in presodi, v

katerem odlomku kot slogovni postopek prevladuje izpovedovanje in v katerem

razpravljanje.

a) Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom,

med ubojem in umorom. Srce ve, da "zavratnež ubija s pogledom, z mečem junak"; in

rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo

med malimi in naglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih

znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti,

komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni,

komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, trkanju na duri, po srebanju čaja. Le

malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce

spovednik – dolga in strašna bi bila spoved!

b) Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled

moj je bil siv, razglodan zid. V zli volji, v potrtosti in črnih skrbeh sem pisal takrat

svoje prve zaljubljene zgodbe. Siloma sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetoče

travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja.

Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel

sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave.

Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z

52

velikim, plahim pogledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava

sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda in kako sta bila

obadva plemenita, srečna in vesela.

a) .................................................................; b) ..............................................................

16. Primerjaj glagolski čas v prvem in drugem odlomku in pojasni razliko.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

17. Preveri razumevanje prvega odlomka.

Najhujši zločinec je tisti, ki navidezno junaško ubija z mečem. DA NE

Grehi, zapisani v katekizmu, so pomembnejši od očitkov lastne vesti. DA NE

18. Nadaljuj osrednjo poved prvega odlomka z ustrezno utemeljitvijo.

Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik, ker ......................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

19. Zapiši svoje mnenje o Cankarjevem pogledu na problem človekove vesti.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

20. Podčrtaj v drugem odlomku vse izraze, ki razodevajo pripovedovalčevo

počutje oziroma notranje dogajanje.

21. Začetni povedi drugega odlomka razširi v opisovanje podstrešja.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

22. Pojasni, ali bi dogajanje v drugem odstavku drugega odlomka pisatelj lahko

izrazil z dvogovorom. ....................................................................................................

23. Razloži, kako se v drugem odlomku kaže dramatično nasprotje med

resničnostjo in domišljijo. .............................................................................................

..........................................................................................................................................

24. Preberi odlomka iz prvega slovenskega romana Deseti brat Josipa Jurčiča in

ugotovi, kateri odlomek je zgrajen na načelu paralelnega govora in kateri na

načelu antitetičnega govora.

Pogovor med graščakom in ženo

"E, beži! To že ni nič!"

"Tudi jaz želim, da ne bi bilo, ali znemar

ne smeš pustiti vsega. Mene večidel ni

doma. Ti moraš gledati, da ne prideta na

samem vkup in da nimata prilike govoriti.

Daj ji vedno kaj posla."

"Naša Manica zopet ni tako neumna! Kar

prvemu se ne bo na vrat obesila. Saj ve,

kdo je ona in kaj je naš učenik."

Pogovor med Lovretom in Maričko

"Veselilo bo očeta in mene, kadar

pridete. Jaz sem vedno doma in oče tudi

malokdaj kam gredo, sosebno zdaj poleti,

ko so ljudje zdravi. Le kmalu kdaj pridite.

Vsaj danes teden, če vam prej ni ljubo."

"Porabil bom to vaše prijazno povabilo,

to se ve, ako vašega gospoda očeta ne

nadlegujem."

"Lepo vas prosim! Če menite, da na mojo

53

"Saj veš, kaj je mladost. Ko si bila ti

mlada, tudi vem, da nisi imela bog ve kaj

modrosti."

Žena se zasmeje in odgovori: "No,

posebnih neumnosti in norosti mi menda

ne moreš očitati iz mojih prejšnjih let.

Premalo premisliš, kaj izrečeš."

"Živa si bila ko večina žensk."

"Pa bi bil iz manjšine kako mrtvo izbral.

Jaz te nisem snubila, saj si ti mene," reče

ženica smeje se.

...................................................................

besedo še ne morete k nam, bodo vas še

oče povabili. Samo potlej pa morate

ostati mož beseda. Pozabiti ne smete;

moški radi pozabijo svoje obljube."

"Tega pa še vendar iz skušnje ne veste?"

"Čeravno ne," odgovori deklica malo

zardela, "pa se vendar sliši in bere. Vi

morate dokazati, da ste v tem boljši ko

drugi. In kadar pridete, razkazala vam

bom svoj vrt in rože in svoji dve ovčici,

moje največje veselje."

...................................................................

25. Dopolni besedilo in s tem preveri razumevanje. Maničin ljubi Lovre Kvas je po poklicu ............................, Maričkin oče pa je

.................................. . Graščakova žena se zaveda, da Lovreta in Manico ločuje njun

družbeni ................................, vendar zaupa svoji ......................... . Marička svojega

očeta zelo ......................................, sama pa nima še izkušenj z .................................. .

26. Ugotovi.

Z uporabo dvogovora avtor a) posredno označi duševne lastnosti literarnih oseb, b)

besedilo razvleče in ustvari vtis enoličnosti, c) poveča prepričljivost oziroma

dramatično napetost dogajanja.

27. Napiši kratko primerjavo med značajskimi lastnostmi žene graščaka

Benjamina (prvi odlomek) in hčere doktorja Venclja (drugi odlomek).

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

28. Pomni.

V Kafkovi noveli Preobrazba je osrednji lik trgovski potnik Gregor Samsa, ki se je

čez noč preobrazil v mrčes. Prokurist (= poslovodja) pride pogledat, zakaj ga ni na

delo. Gregor, ki se oglaša le z nerazumljivim čričkanjem, domačim ne more dokazati,

da je po duši še vedno človek, zato zaprt v svoji sobi shira in umre. V Zidarjevem

romanu Sveti Pavel je ena osrednjih oseb nekdanji domobranec Frenk Debevc, ki se

po vojni pred komunistično oblastjo skriva v cerkvenem zvoniku. Od osamljenosti

skoraj znori, vendar premaga brezup in se na koncu preda oblastem.

29. Preberi odlomka iz Preobrazbe in Svetega Pavla in podčrtaj tista dela

odlomkov, ki sta notranji monolog.

"Torej lahko gospod prokurist že pride

k tebi?" je vprašal nestrpni oče in spet

potrkal na vrata. "Ne," je rekel Gregor.

V sobi na levi je nastal molk zadrege, v

sobi na desni je sestra zaihtela.

Zakaj neki sestra ni šla k onim? Najbrž

je bila vstala iz postelje šele zdajle in se

še niti ni bila začela oblačiti. In zakaj je

neki jokala? Zato ker ni vstal in ni spustil

Zagledal se je v zvon. Široki obod je je

ožil in ožil, dokler ni bil samo še cev, ki se

je namerila vanj. Tam daleč, tam, tam je

čutil neznano oko, ki ga mrzlo motri.

Sekunda, je hotel reči.

In še ena, da te ni. Da te ne bo jutri, pojutrišnjem, to in še

drugo leto? Bo pa cerkev svetega Pavla,

jelševska lipa, grape in jeseni v njih,

54

prokurista v sobo, zato ker mu je grozila

nevarnost, da utegne izgubiti službo, in

ker bi potlej začel šef starše spet

preganjati s starimi terjatvami? To so

bile za zdaj menda pač nepotrebne skrbi.

Gregor je bil še vedno tu in niti pomislil

ni, da bi zapustil družino. Res da je ležal

ta hip na preprogi – in kdorkoli bi vedel,

v kakšnem položaju je, ne bi mogel resno

terjati, da naj spusti prokurista v sobo.

jeseni v teh vinogradih? Vse bo, kot je

bilo prej, in s tabo ne bo nič minilo? Nič!

Kakšen sen mora biti to, da se ga vse v

hipu privadi! Spiš! Ljudje rečejo, za

zmerom. In ne zbudi te kosa, ki vrši med

travo, ne otrok, ki joka, ne voda pod

kapom. Ti spiš.

Nenadoma je začutil, da mu gre na

smeh, ko da je našel vse tisto, kar so mu

prej joki izbičali iz telesa.

30. Primerjaj Gregorjev bivanjski položaj s Frenkovim in pojasni, zakaj njun

položaj omogoča učinkovito uporabo notranjega monologa.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

31. Predstavi glagolsko osebo, ki jo avtorja uporabita za zapis notranjega

monologa, in razloži, s katero vrsto pripovedovalca se povezuje ta slogovni

postopek. .........................................................................................................................

..........................................................................................................................................

32. Ugotovi.

Notranji monolog je kot slogovni postopek najbližji a) opisovanju, b) pripovedovanju,

c) izpovedovanju.

55

Literarne osebe


Literarne osebe so pomembna prvina v epskih in .................................... leposlovnih

besedilih. Lahko jih delimo na glavne in stranske. Glavne so tiste, ki so nosilci

dogajanja oziroma so povezane z dramsko ................................. oziroma se pojavljajo

ves čas pripovedi, stranske pa tiste, ki niso neposredno povezane z zapletom in

..................................... pripovedi in bi jih bilo mogoče tudi izpustiti. Osrednji literarni

osebi v dramskem besedilu imata lahko še posebni imeni, in sicer ................................

(nosilec pozitivne ideje) in antagonist (njegov nasprotnik). Predstavitev literarne

osebe in njenih lastnosti imenujemo označitev ali ..................................... . Ta je lahko

aktivna ali pasivna, zunanja ali notranja (psihološka).

Manjkajoči izrazi: razpletom, karakteristika, dramskih, protagonist, zgradbo.

2. Obkroži glavne literarne osebe v besedilih, ki si jih spoznal v osnovni šoli.

Županova Micka Martin Krpan Sosedov sin

plemič Tulpenheim

vdova Šternfeldovka

Tulpenheimov prijatelj

župan Jaka

županova hči Micka

Mickin ženin Anže

pisar Glažek

tihotapec Martin

cesar Janez

minister Gregor

cesarjeva žena

cesarjeva hči Jerica

vitez Brdavs

cesarjev kočijaž

stari Brašnar

bogati kmet Smrekar

Smrekarjeva žena

Brašnarjev sin Štefan

ženin Pogreznikov Peter

Smrekarjeva hči Franica

Franičina gospodinja

3. Razvrsti navedene osebe iz Tavčarjeve Visoške kronike na glavne, stranske in

obrobne.

Polikarp Khallan, Polikarpova žena Barbara, hlapec Lukež, cigan Dušan, Izidor

Khallan, Izidorjev brat Jurij, glavar baron Mändl, grofica Ana Renata, Jeremija

Wulffing, Margareta Wulffing, Margaretin brat Marks, škof Joannes Franciscus,

ječar Mihol Schwaiffstrighk, predikant Valentin Trubar, Jošt Schwarzkobler, Joštova

vnukinja Agata, Pasaverica, zlatar Frueberger

GLAVNE OSEBE STRANSKE OSEBE OBROBNE OSEBE

4. Preberi kratke opise dogajanja v dramskih besedilih Sofokleja (Antigona),

Shakespeara (Hamlet) in Cankarja (Kralj na Betajnovi).

a) Antigonina brata Eteoklej in Polinejk sta v spopadu za prestol obležala mrtva. Njun

stric kralj Kreon prepove pokopati Polinejkovo truplo. Antigona, ki je zaročena s

kraljevim sinom Hajmonom, se upre kralju v imenu ljubezni do brata in zagrebe

bratovo truplo. Kreon jo ukaže živo zazidati, Antigona pa se v skalnem grobu obesi.

Obupani Hajmon se zabode, isto pa naredi kraljeva žena Evridika.

b) Hamletov stric Klavdij je umoril svojega brata, prejšnjega kralja, in se poročil z

Gertrudo, Hamletovo materjo. Po navodilu očetovega duha hoče Hamlet maščevati

kruti umor. Ko razkrinka Klavdija in zabode njegovega komornika Polonija, čigar hči

56

Ofelija ga ljubi, ga novi kralj pošlje v Anglijo. Ofelija naredi samomor, Hamlet se

vrne in na koncu ubije kralja, vendar zaradi zastrupljenega meča umre tudi sam.

c) Kantor je umoril svojega bratranca in se polastil njegovega premoženja. Zaradi

Kantorjevega pohlepa je obubožalo več ljudi, med njimi tudi oče neuspešnega

študenta Maksa, ki ga še vedno ljubi Kantorjeva hči Francka. Kantor hoče postati

poslanec, Maks pa iz maščevanja v njegovi tovarni organizira stavko. Kantor ustreli

Maksa, stavka se konča, trški veljaki pa nazdravljajo bodočemu poslancu.

5. Določi protagoniste in antagoniste.

PROTAGONIST ANTAGONIST

ANTIGONA

HAMLET

KRALJ NA BETAJNOVI

6. Navedi nekaj motivov, ki povezujejo vsa tri besedila.

..........................................................................................................................................

7. Pojasni, zakaj se konec Kralja na Betajnovi bistveno razlikuje od konca

Antigone in Hamleta.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

8. Pripiši opisu posamezne vrste karakteristike pravo poimenovanje.

a) Pripovedovalčeva predstavitev človekovih telesnih in duševnih lastnosti z

opisovanjem le-teh.

.........................................................................

b) Predstavitev človekovih telesnih lastnosti oziroma značilnosti.

.........................................................................

c) Predstavitev človekovih duševnih lastnosti, njegovih stališč in počutja z dejanji

literarne osebe.

.........................................................................

č) Predstavitev človekovega značaja, temperamenta in mišljenja.

.........................................................................

9. Sklepaj.

V dramskih besedilih se lastnosti oseb razberejo iz njihovega obnašanja in dvogovora,

torej gre za aktivno označitev. DA NE

Pasivna označitev je možna v didaskalijah, delu dramskega besedila, ki na odru ni

izgovorjen. DA NE

10. Preberi del uvodnih opomb iz modernistične drame Slavka Gruma Dogodek

v mestu Gogi.

V podstrešni sobi nasprotne hiše pisar Klikot, ki vidi s svojega okna naravnost v

Hanino sobo. (Seveda je zaljubljen vanjo in igra na oknu flavto.) V stavbi poleg te

prebivalci stlačeni v izbe druga vrh druge; v pritličju Gapit, nad njim neka starka, in v

drugem, najvišje, grbavec Teobald. Julio Gapit, oficial, ki stanuje v pritlični izbi,

nalikujoči kleti, je duševno bolan in sedi za mizo v družbi kavčukaste lutke. Starka v

nadstropju više ždi popolnoma negibna v naslanjaču in je po vsem videzu že umrla.

Najbrž noče, da bi vedeli, da je že umrla, in se je pritajila, kakor da spi. Grbavec

57

Teobald venomer čita in deklamira drame, njegov sen je gledališki igralec – najbrže,

ker ima pokvarjen hrbet.

11. Presodi, ali v predstavitvi oseb prevladuje zunanja ali notranja označitev.

..........................................................................................................................................

12. Izberi eno izmed štirih dramskih oseb in jo predstavi z aktivno označitvijo.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

13. Obkroži tiste gledališke poklice, ki ob uprizoritvi dramskega besedila

poskrbijo za zunanjo označitev oseb.

dramaturg, režiser, scenograf, kostumograf, osvetljevalec, masker, šepetalec, krojač,

biljeter

14. Preberi odlomek iz Jurčičeve povesti Sosedov sin in določi vrsto označitve

literarne osebe.

Smrekarjev Anton je počasno hodil med živino. Glavo je nosil pokonci, klobuk

se mu je bil nazaj pomaknil, levica je držala s srebrom okovano pipo, a v desnici je

imel drobno šibo, s katero je tega in onega vola malo potepel, da se mu je s poti

umaknil. Kakor častna straža so hodili za njim trije kmetje, prosili in prigovarjali mu.

On je mirno kadil, nič odgovarjal, pokimaval zdaj onemu, zdaj temu, ki ga je srečal in

pozdravil.

"Kajne, Anton, da boste še meni voli kupili?" reče eden treh kmetov.

"Petnajst goldinarjev mi boste vendar utrpeli posoditi," govori drugi in tudi

tretji prosi, da bi mu voli v rejo kupil.

Pa Anton ni hotel nič slišati. Šele ko se izmed živine prerije in vidi, da se ga

sitneži drže "kakor laščec", vzame pipo iz ust, pljune po tleh in reče:

"Kaj vam nisem povedal, da sem danes že kupil vsem, katerim sem mislil? Le

pojdite!"

Dva, ki sta ga volov prosila, sta razvidela, da je vsaka beseda zastonj ter da se

ne da preprositi, odšla sta torej in klela. A tretjega Anton sam pokliče nazaj.

"Koliko bi rad?"

"Petnajst goldinarjev vas prosim."

"Kaj boš z njimi?"

"Prašička bi kupil, in kadar ga zredim, vam vrnem z obrestjo, gotovo."

Anton izvleče svojo listnico, z bankovci natlačeno, oslini prst in izbere tri

petake.

"Na! Pa dosti priredi! Obresti ne bom jemal od tebe. Če boš moški z vračilom,

te bom znal še drugič, ako ne, nikoli več ne dobiš. – Ona dva sleparja znam."

"Bog vam daj zdravje, ko ste mi dobro storili," reče kmet in spravlja novce. Pa

Anton te zahvale ne posluša, obrne se in stopi v bližnjo krčmo.

"Pojdi pit, Anton!" se je glasilo od vseh omizij obenem in mnogo kozarcev mu

je molelo nasproti. Ali Anton zmaje z glavo, gre naravnost v kot, kjer je bil še prostor,

sede in reče: "Najprvo je treba kaj založiti."

..........................................................................................................................................

58

15. Podčrtaj v odlomku vsa tista mesta, iz katerih lahko razbereš posamezno

Smrekarjevo lastnost ali značilnost, in navedi te lastnosti.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

16. Napiši pasivno označitev Antona Smrekarja.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

59

Dramska trojna enotnost

1. Pomni.

Trojna enotnost je značilnost dramskih besedil, ki se je pojavila že v antični

književnosti, v obdobju klasicizma pa so jo v nasprotju z renesanso začeli obravnavati

kot nujno zakonitost. Gre za enotnost kraja, časa in dogajanja. Enotnost kraja pomeni

isto prizorišče, enotnost časa kratek dogajalni čas, enotnost dogajanja pa manjše

število med seboj tesno povezanih oseb in nobenih zgodbenih zastranitev, kakršne so

možne v epu ali romanu.

2. Ugotovi.

Dramska trojna enotnost a) je bolj kot za branje dramskega besedila pomembna za

njegovo uprizoritev, b) omogoča dramatiku, da napiše dramo v kratkem času in v

majhnem obsegu, c) omogoča gledalcem, da se laže vživijo v dogajanje na odru in s

tem doživijo katarzo (očiščenje).

3. Preberi povzetke dogajanja v treh dramskih besedilih, in sicer v Sofoklejevem

Kralju Ojdipu (4. st. pred. n. št.), Shakespearovem Romeu in Juliji (16. st.) in

Ibsenovih Strahovih (19. st.) ter preveri razumevanje.

KRALJ OJDIP

a) Predzgodba: Tebanskemu kraljevskemu paru kralju Laju in kraljici Jokasti se je

rodil deček, ki naj bi po prerokbi ubil očeta in se poročil z materjo. V strahu sta

dojenčka dala umoriti pastirju na gori Kitajron, ta pa se ga je usmilil in dal sosedu iz

Korinta. Ojdipa sta posinovila Polib in Meropa, korintska vladarja. Nekoč so mu

tovariši očitali, da je pritepenec, zato se je odpravil v Delfe, kjer mu je preročišče

ponovilo prerokbo. Ojdip se zato ni hotel vrniti v Korint, na nekem križišču pa je

naletel na kralja Laja s spremstvom in ga v prepiru ubil. Ko je prišel v Tebe, je rešil

mesto pred sfingo in se za nagrado oženil s kraljico Jokasto. Z njo je imel dva sina in

dve hčeri.

b) Dramsko dogajanje: Kralj Ojdip sprejme pred kraljevsko palačo v Tebah ljudske

odposlance pod vodstvom duhovnika, ki ga roti, naj ukrepa zoper kugo, s katero

hočejo bogovi uničiti mesto. Ojdip jih miri, češ da je ženinega brata Kreonta poslal v

Delfe po nasvet, kako naj ukrepa. Pride Kreont in mu sporoči, da morajo najti in

kaznovati morilca prejšnjega kralja. Ojdip najprej prekolne in izobči morilca, potem

pa se pojavi videc Tejrezij, ki mu nakaže, da je morilec on sam. Kralj obtoži vidca in

Kreonta, da ga hočeta spraviti s prestola, in zagrozi svaku s smrtno kaznijo ali

izgonom. V tem prihiti kraljica Jokasta, ki Ojdipu pojasni, kako je bil umorjen kralj

Laj, Ojdip pa ji razkrije, kaj se je dogajalo z njim do prihoda v Tebe. Pred palačo

pride sel iz Korinta, ki je prišel ponudit Ojdipu korintski prestol, saj naj bi umrl

njegov "oče" Polib. Ojdipu najprej odleže, ker misli, da se prerokba ni izpolnila,

vendar pa Korinčan razodene, da ga je on sam prinesel na korintski dvor. Jokasti je

zdaj vse jasno, zato zbeži v palačo, za njo pa stopi pred Ojdipa domači pastir in mu

dokončno razkrije kruto resnico. Ojdip odhiti za Jokasto, kmalu zatem pa prihiti

sluga, ki zbranim meščanom pove, da se je Jokasta obesila, Ojdip pa si je z njeno iglo

iztaknil oči. Pojavi se tudi Ojdip, ki se zdaj kesa, odhaja v izgnanstvo in prosi svaka,

naj bo usmiljen z njegovimi otroki.

PREVERI RAZUMEVANJE: V Delfih so Ojdipu rekli, da bo ubil korintskega kralja

in da se bo poročil z njegovo ženo. DA NE

ROMEO IN JULIJA

60

Na trgu v Veroni se v nedeljo dopoldne spopadejo služabniki sprtih plemiških rodbin,

Capuletov in Montegov, nato pa se vname splošen spopad, ki se ga udeležita tudi

Capulet in Monteg. Mir zagotovi šele prihod kneza s spremstvom. Stari Capulet na

cesti pove grofu Parisu, ki snubi njegovo hčer Julijo, da bo zvečer priredil zabavo.

Grofica Capuletova se doma z Julijo pogovarja o poroki. Plesa v dvorani v Capuletovi

hiši se udeležijo tudi Montegov sin Romeo in njegova prijatelja Mercutio in

Benvolio. Romeo se na prvi pogled zaljubi v Julijo in ta v njega. Ponoči pride Romeo

na Capuletov vrt in Juliji, ki se pojavi na oknu, izpove ljubezen, ta pa mu obljubi

večno zvestobo. Dogovorita se za poroko. V ponedeljek zjutraj Romeo obišče meniha

Lorenza v njegovi celici in ta mu obljubi pomoč, ker hoče pobotati sprti družini.

Romeo na cesti sreča Julijino dojiljo, ki ji naroči, naj pride Julija popoldne k Lorenzu.

Res se dobita pri njem in duhovnik ju poroči. Na veronskem trgu spet pride do

spopada med Capuleti in Montegi: Julijin bratranec Tybalt ubije Mercutia, Romeo pa

se maščuje in ubije Tybalta. Prihiti knez s spremstvom in obsodi Romea na

izgnanstvo. Na Capuletovem vrtu Julija od dojilje izve žalostne novice. Čeprav jo je

Tybaltova smrt prizadela, želi, da bi se Romeo, ki se skriva pri Lorenzu, ponoči prišel

poslovit od nje. V Capuletovi hiši se zvečer stari Capulet z ženinim soglasjem odloči,

da bo Julijo v četrtek poročil s Parisom. Romeo "prespi" noč pri Juliji in se v torek ob

svitu poslovi od svoje žene, saj mora bežati v Mantovo. Julija zjutraj izve za

nameravano poroko s Parisom in obišče Lorenza, ki ji da zeliščni zvarek, s katerim

naj bi povzročila navidezno smrt. Vzela naj bi ga v sredo zvečer in se tako rešila

prisilne poroke, menih pa bi v tem času obvestil Romea, da bi prišel ponjo v grobnico.

Julija v domači hiši pristane na poroko s Parisom, Capulet pa se vesel odloči, da bo

poroka že naslednji dan. Zato Julija zvečer popije zeliščni napoj. V sredo ob zori

najdejo Julijo "mrtvo" v njeni sobi in se pripravljajo na pogreb. V četrtek Romeo na

cesti v Mantovi izve od sluge Baltazarja, da so Julijo pokopali, in pri lekarnarju kupi

strup. Zvečer pride z Baltazarjem na veronsko pokopališče, kjer v spopadu ubije

Parisa in ga položi v grobnico. Ker misli, da je Julija mrtva, popije strup. Julija se

zbudi in zabode z Romeovim bodalom. Prihitijo knez s spremstvom, Capulet in

Monteg: sprti družini se pobotata.

PREVERI RAZUMEVANJE: Do tragičnega konca je prišlo tudi zato, ker so Julijino

poroko s četrtka prestavili na sredo. DA NE

STRAHOVI

a) Predzgodba: Gospa Alvingova je odraščala v revnejši družini v nekem mestu na

Norveškem. Čeprav je bila zaljubljena v pastorja Mandersa, se je po materinem

nasvetu poročila s premožnim stotnikom Alvingom. Ta se je predajal razvratnemu

življenju, zato se je Alvingova po letu dni zakona zatekla k pastorju Mandersu, vendar

jo je ta poslal nazaj k možu. Alvingova se je z možem preselila na podeželje, kjer je

skrbela za gospodinjstvo in pozno v noč popivala z možem, da bi ga zadržala doma.

Po nekaj letih se jima je rodil sin Osvald. Služkinja Johanne je zanosila z Alvingom,

zato jo je Alvingova izplačala in pognala od hiše. Johanne se je v mestu usmilil

Engstrand, mizar z leseno nogo, in kmalu po poroki je služkinja rodila hčer Regine.

Gospa Alvingova je sedemletnega Osvalda poslala v tujino, širila in izboljševala

posestvo, ljudje pa so zasluge za to pripisovali Alvingu. Ta je zgodaj umrl, Alvingova

pa je Regine vzela k sebi za služkinjo. Osvald je v Parizu uspel kot slikar. Alvingova

se je odločila, da bo z moževim denarjem postavila sirotišnico, v kateri bi Regine

poučevala otroke, skrb za finančne zadeve pa je prepustila Mandersu. Pri gradnji

sirotišnice je pomagal tudi Engstrand. Osvald je v Parizu hudo zbolel in se je ves

prestrašen z vlakom vrnil domov.

61

b) Dramsko dogajanje: Na podeželskem posestvu gospe Alvingove v deževnem

dopoldnevu v odprtem cvetličnjaku ob verandni sobi Regine zaliva rože, ko se pojavi

Engstrand. Regine vabi s seboj v mesto, kjer naj bi mu pomagala v zabavišču za

mornarje. Mizar odide, za tem pa vstopi premočeni Manders, ki naj bi naslednji dan

odprl sirotišnico. Tudi pastor nagovarja Regine, naj se vrne k očetu. Ko pride gospa

Alvingova, se pastor čudi njenim svobodomiselnim knjigam, potem pa pove, da iz

verskih ozirov sirotišnica ni zavarovana. Pridruži se jima Osvald, ki je dopoldne spal.

S pastorjem se sporečeta glede morale pariških umetnikov in domačih veljakov.

Osvald odide, Alvingova pa razodene pastorju pravo življenje svojega moža in

sorodstveno vez med Regine in Osvaldom. Po kosilu še vedno dežuje. Alvingova

pripoveduje pastorju o Johanne, Engstrand pa ga povabi k uri duhovnih vaj v

sirotišnici. Po njunem odhodu pride iz jedilnice Osvald, ki razkrije materi svojo

neozdravljivo možgansko bolezen. Manders se zvečer vrne, Regine pa skozi okno

opazi, da je sirotišnica v plamenih. Proti jutru se v verandni sobi znajdejo Alvingova,

Regine in pastor, za njimi pa še mizar. Ta krivdo za požar in uničenje sirotišnice

pripiše pastorjevi nepazljivosti in izsili od njega nekaj denarja za svoje zabavišče.

Pastor in mizar se poslovita. Regine po Osvaldovem prihodu izve, da je njegova

polsestra, zato se napoti za krušnim očetom. Zunaj posije sonce in napoveduje

prekrasno jutro, Osvald dobi napad bolezni, Alvingova pa se znajde pred težko

odločitvijo, ali naj duševno prizadetemu sinu pomaga umreti ali ne.

PREVERI RAZUMEVANJE: Pastor ni dal zavarovati novogradnje, ker se je bal

govoric, da ne zaupa v božjo previdnost. DA NE

4. Navedi vse kraje/prizorišča dogajanja v Kralju Ojdipu, Romeu in Juliji ter

Strahovih. Upoštevaj tudi predzgodbo.

KRALJ OJDIP ROMEO IN JULIJA STRAHOVI

5. Predstavi približen časovni razpon predzgodbe v Kralju Ojdipu in Strahovih.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................


Dramsko ...................................... v Kralju Ojdipu in Strahovih poteka na enem

samem .........................................., in sicer je to v prvem besedilu prostor pred

................................... palačo, v drugem pa ..................................... soba. Časovni

razpon v Kralju Ojdipu je nekaj .......................... . V Romeu in Juliji se začne

dogajanje v .................................... dopoldne in konča v ................................. zvečer,

torej traja ........................ dni in pol. Strahovi se začenjajo ........................................ in

končujejo naslednji dan ................................, torej je časovni razpon slab .................. .

7. Pomni.

Shakespearovo tako imenovano elizabetinsko gledališče je bilo nekakšen lesen

amfiteater, sredi katerega sta bila notranji in zunanji oder in nad njima še prostor za

balkonske scene.

62

8. Pojasni, zakaj je bilo tako gledališče zelo primerno za Shakespearove drame.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

9. Izpiši vse dramske osebe in obkroži glavne osebe. Ne upoštevaj predzgodbe.

KRALJ OJDIP ROMEO IN JULIJA STRAHOVI

10. Navedi vse osebe, o katerih se v Kralju Ojdipu in Strahovih samo govori,

imajo pa pomembno vlogo v predzgodbi.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

11. Presodi.

Drama, v kateri nastopajo samo glavne osebe, ima večjo enotnost dogajanja.

DA NE

12. Primerjaj dramsko enotnost v Kralju Ojdipu, Romeu in Juliji ter Strahovih.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

13. Pojasni, zakaj sta Kralj Ojdip in Strahovi upravičeno označeni za analitični

dramski besedili. ............................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

14. Predstavi povezavo med sintetično-analitično pripovedno tehniko in dramsko

trojno enotnostjo. ..........................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

15. Ugotovi.

O enotnosti kraja, časa ali dogajanja lahko govorimo tudi v krajših proznih besedilih,

kot so a) črtice, b) novele, c) romani.

63

Recepcijska teorija (teorija bralčevega odziva)

1. Pomni.

Že v 19. stoletju so se pojavljali posamezni avtorji, ki so se spontano oz. povsem

nesistematično ukvarjali s problemom razumevanja leposlovnega besedila (pri nas

npr. Fran Levstik, ki je leta 1859 napisal članek Nekoliko težjih reči v Prešernu). V

prvi polovici 20. stoletja se je problematike recepcije, to je sprejemanja literature, na

znanstven način loteval Ivor A. Richards (Praktična kritika, 1929). Šele v drugi

polovici tega stoletja se je v literarni vedi okrepila posebna recepcijska smer, ki se

ukvarja predvsem z vplivom leposlovnega besedila na bralca oz. z njegovim

razumevanjem, doživljanjem in vrednotenjem leposlovja (Norman N. Holland, Branje

petih bralcev, 1975; Wolfgang Iser, Bralno dejanje: teorija estetskega učinka, 1976;

Hans Robert Jauss, Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika, 1982; Umberto Eco,

Meje interpretacije, 1990).

2. Preberi odlomek iz romana Andreia Makina Francoski testament in spodaj

zapiši svoje razumevanje dogajanja v odlomku.

Ti časi so imeli svoje muhe. Nenadoma, s poskočno filmsko naglico, se je ena

od njenih tet oblekla v belo, se obkrožila s sorodniki, ki so se zgrnili okrog nje z enako

hitrostjo filmov tistega časa, da bi se s hitrim in odsekanim korakom odpravili v

cerkev, kjer se je teta znašla ob moškem z brki in naoljenimi, gladkimi lasmi. In skoraj

takoj za tem – v Charlottinem spominu nista imela časa niti zapustiti cerkve – se je

nevesta odela v črno in ni več dvignila pogleda, zamegljenega od solz. Sprememba je

bila tako hitra, da bi bilo skoraj mogoče verjeti, da je že iz cerkve prišla sama,

oblečena v žalno črnino, skrivajoč pred soncem svoje pordele oči. Oba dneva sta se

zlila v enega – barvitost sijočega neba, zvonjenje in poletni veter, za katerega se je

zdelo, da še pospešuje prihajanje in odhajanje gostov. In topla sapa je čez obraz

mlade žene razpela, enkrat belo tančico neveste, drugič črno tančico vdove.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

3. Preberi še značilno misel iz gimnazijskega referata o tem maturitetnem

romanu in komentar dijakinje ob izpisani povedi.

Značilne misli: In topla sapa je čez obraz mlade žene razpela, enkrat belo tančico

neveste, drugič črno tančico vdove.

Razvidno je, kako hitro se spreminjajo čustva pri osebi, kako je moški pred oltarjem

zavrnil nevesto tik pred odločitvijo o skupnem življenju. Njegovo dejanje je bilo

strahopetno!

4. V odlomku iz romana Francoski testament poišči in razloži tista mesta in tiste

prvine, ki otežujejo razumevanje besedilnega temelja.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

64

5. Preberi odlomek iz Cankarjevega romana Na klancu in poskusi ugotoviti,

kakšno je avtorjevo stališče do Lojzetovega uspeha v mestu, potem ko ga trška

gospoda zaradi odličnega uspeha v osnovni šoli pošlje v gimnazijo v Ljubljano.

Tako se je zgodilo, da je vzbrstela mladika na preperelem drevesu. Na klancu

siromakov in izgnancev se je zbudilo upanje, vse je bilo vznemirjeno, izba pri Mihovih

je bila zmerom polna, najpogosteje je prihajal pisar. Slovesen je bil in govoril je

mnogo, čudne reči iz mesta, iz šole, prav kakor človek, ki je veliko vedel in veliko

izkusil. Tudi čevljar je prihajal, toda ni verjel veliko, dejal je, da ni zaupati ljudem

tam doli; da ga bodo spravili v mesto ter potem pozabili nanj in ga pustili tam v

gnoju, v siromaštvu. Boljše bi bilo, da bi ostal doma in da bi ne hodil iz življenja, ki se

je v njem rodil in ki ga je navajen. Taki iz svojega pravega življenja izrvani ljudje so

še veliko nesrečnejši, kadar se vrnejo vanj, potem ko so bili okusili sladkost sveta. In

vrnejo se vsi ... Čevljarja niso poslušali, pijan je bil zmerom in govoril je kakor

razbojnik, nič mu ni bilo verjeti. Tudi v cerkev ni hodil nikoli in nedelja mu je bila

samo toliko, da je popil malo več žganja nego ob delavnikih. Pisar pa je bil pameten

in izkušen človek; pripovedoval je o mestnih ljudeh, kakor da bi bil znanec in prijatelj

vseh; nič mu ni bilo skritega na svetu in o vsaki stvari je znal govoriti, da se je človek

čudil.

..........................................................................................................................................

6. Preberi dva zapisa dijakov (iz šolskega eseja), ki se nanašata na razumevanje

in doživljanje tega odlomka, in navedi, v čem se razlikujeta.

PRVI ZAPIS: V drugem sklopu se nasprotje kaže v dveh osebah, to sta čevljar in

pisar. Čevljar ni bil ravno pameten, veliko je pil in ni zaupal ljudem. V družbi pa

zaradi tega ni bil pretirano cenjen. Pisar pa je bil po drugi strani zelo moder in

izkušen človek. Tudi ljudje so ga bolj cenili.

DRUGI ZAPIS: Prišel je tudi čevljar, ki ni verjel, da je Lojze res tako dober. Rekel je,

da iz tega ne bo nič, da bodo ubogega fanta samo peljali v mesto in potem pozabili

nanj. A prav čevljar, kateremu niso verjeli in je bil velikokrat, kaj velikokrat, vedno

pijan in je govoril neumnosti, imel čisto prav.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

7. Presodi in zapiši, kakšen odnos do Lojzetove prihodnosti imajo naslednji

subjekti.

sin Lojze in mati Francka ................................................................................................

pisar .................................................................................................................................

čevljar ..............................................................................................................................

prebivalci Klanca .............................................................................................................

avtor romana ....................................................................................................................

8. Izmed štirih citatov iz Prešernovih pesmi izberi tistega, ki se da sporočilno

primerjati s Cankarjevim pogledom na Lojzetovo bodočnost. Utemelji izbiro.

a) Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje, veselja dokaj strup njegov je umoril.

b) Bilo blisk nagel upanje je celo, ki le temnejši noč stori, ko ugasne.

c) Tako mladenča gledati je gnalo naključje zdanjih dni, dokler napoti prihodnosti

bilo je zagrinjalo.

č) Dokler, da smo brez dna polnili sode, 'zuče nas v starjih letih časov sile.

65

9. Ivor A. Richards je dodiplomskim študentom angleške literature na

Cambridgeu dal v branje in presojo trinajst neoznačenih pesmi angleških in

ameriških pesnikov od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Študenti so morali

oceniti umetniško vrednost pesmi, njihovo točkovanje pa je profesor statistično

obdelal in razvrstil pesnike po vrednotenjskih merilih študentov (levi stolpec).

AVTOR VREDNOTENJE

RICHARDSOVIH

ŠTUDENTOV

VREDNOTENJE

LITERARNE

ZGODOVINE

Phillip J. Bailey 7

Christina Rossetti 4

John Donne 10

Geoffrey A. Studdert Kennedy 3

Edna St. Vincent Millay 2

Gerard M. Hopkins 11

J. D. C. Pellew 1

David H. Lawrence 12

Alfred Noyes 5

Gordon H. Luce 8

Thomas Hardy 9

Wilfred Rowland 6

Henry W. Longfellow 13

10. Razvrsti imenovane pesnike še po vrednotenjskih merilih literarne

zgodovine, pri čemer si lahko pomagaš z naslednjimi podatki:

Osem ustvarjalcev od trinajstih se pojavlja v spletni Britanski enciklopediji (John

Donne "se pogosto smatra za največjega ljubezenskega pesnika v angleškem jeziku",

Thomas Hardy je "po splošnem prepričanju najpomembnejši pesnik 20. stoletja",

Henry W. Longfellow je "najpopularnejši ameriški pesnik v 19. stoletju", Christina

Rossetti je "ena od najpomembnejših angleških pesnic tako po obsegu kot po

kvaliteti" itd.), štirje se pojavljajo samo v Wikipediji (to so Bailey, Studdert Kennedy,

Luce in Rowland), J. D. C. Pellewa pa sploh ni zaslediti na svetovnem spletu.

11. Primerjaj vrednotenjski lestvici dodiplomskih študentov in literarnih

zgodovinarjev in poskusi ugotoviti, v čem in zakaj se razlikujeta.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

12. Primerjaj vrednotenje petih Prešernovih pesmi. Pojasni razlike v

vrednotenjskih merilih literarnih zgodovinarjev in srednješolcev.

LITERARNI ZGODOVINARJI TOČKE DIJAKI SREDNJE ŠOLE TOČKE

Marskteri romar gre v Rim … 5 Sveti Senan 28

Gazele (6.) 4 Ukazi 21

Dekletom 3 Dekletom 20

Sveti Senan 2 Gazele (6.) 14

Ukazi 1 Marskteri romar gre v Rim … 5

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

66

13. Norman N. Holland je preveril razumevanje in doživljanje odlomka iz kratke

zgodbe z naslovom Rože za Emilijo. Pet študentov je v intervjujih razlagalo svoje

videnje naslednjega prizora: "Miss Emily a slender figure in white in the

background, her father a spraddling silhouette in the foreground, his bach to her and

clutching a horsewhip, the two of them framed by the back-flung door." Prevedi to

poved v slovenščino:

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

14. Poveži v spodnji razpredelnici psihološki profil posameznega študenta z

njegovim razumevanjem in doživljanjem prizora iz kratke zgodbe.

Sam, urejen mladenič, ki je potreboval

zunanjo pozornost in bi rad izgledal čim

močnejši,

Saul, tip vzornega šolarja,

samoobvladljiv študent, razgledan in

nepredvidljiv,

Shep, dolgolas, zelo spontan in odziven

tip odtujenega mladega radikalca,

pogosto agresiven,

Sebastian, visok, moderno oblečen

študent s posebnim smislom za humor,

veren in načelen,

Sandro, zadržan in zelo olikan fant, sicer

pa zelo bister in pripravljen na

sodelovanje,

je videl očeta sedeti in ne stati, Emilijo

pa je doživel kot nečesa oropano žensko

oziroma je njenemu obrazu pripisal

napetost zaradi nezmožnosti storiti kaj

drugega kot samo opazovati.

je doživel Emilijo kot aristokratko in

očeta kot originalnega superega.

je v prizoru zaznal očka, ki bi od časa do

časa obračunal z Emilijo s pasom, ta

namig o sadistični seksualnosti pa je pri

hčeri povezal s temnimi oblačili, čeprav

je v besedilu opisana kot vitka postava v

belem.

je v Emiliji videl holivudsko figuro v

belem, njenega očeta pa ne več tako

strogega in pokončnega.

je v prizoru videl krhko, ženstveno

Emilijo, umeščeno med prevladujoči

očetovi nogi, obema pa je pripisal še

božansko moč, ki ju je ločevala od drugih

prebivalcev mesta.

15. Natančno si oglej odlomka iz Prešernovega Krsta pri Savici in navedi tri

prvine, ki otežujejo razumevanje pesnitve.

Mož in oblakov vojsko je obojno

končala temna noč, kar svetla zarja zlati

z rumen'mi žarki glavo trojno

snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja.

Bohinjsko jezero stoji pokojno,

sledi ni več vunanjega viharja;

al' somov vojska pod vodo ne mine

in drugih roparjov v dnu globočine.

Na tleh leže slovenstva stebri stari,

v domačih šegah utrjene postave;

v deželi parski Tesel gospodari,

ječe pod težkim jarmam sini Slave,

le tujcam sreče svit se v Kranji žari,

ošabno nos'jo ti pokoncu glave –

al' de te jenja te skeleti rana,

ne boš posnel Katona Utičana!

PRVA PRVINA: ..........................................................

DRUGA PRVINA: ..........................................................

TRETJA PRVINA: ..........................................................

67

16. Angleška didaktična praksa pozna kot eno od učinkovitih sredstev za

olajšanje razumevanja klasičnega pesniškega jezika jezikovno posodobitev

(modernizacijo). Tako npr. jezik srednjeveškega pesnika Chaucerja

posodabljajo v "modern english".

IZVIRNIK POSODOBITEV Whilom, as olde stories tellen us,

there was a duke that highte Theseus:

Of Athens, he was lord and governour,

And in his time switch a conquerour,

that greeter was there none under the sunne.

Full many a riche contree had he wonne:

What with his wisdom and his chivalrye,

He conquered all the regne of Femenye,

That whilom was y-cleped Scythia,

And weddede the queen Ipolyta ...

Once on a time as old tales tell to us,

There was a duke whose name was Theseus;

Of Athens he was lord and governor,

And in his time was such a conqueror

That greater was there not beneath the sun.

Full many a rich country had he won;

What with his wisdom and his chivolry

He gained the realm of Feminity,

That was of old time known as Scythia.

There wedded he the queen, Hippolyta ...

Primerjaj odlomek iz Canterbury Tales v izvirniku s tistim v posodobljenem

pesniškem jeziku in navedi nekaj primerov za dve različni vrsti posodobitve:

PRVA VRSTA: ...............................................................................................................

..........................................................................................................................................

DRUGA VRSTA: ...........................................................................................................

..........................................................................................................................................

17. Ugotovi, ali je tovrstna jezikovna posodobitev ustrezna rešitev za lažje

razumevanje najzahtevnejših Prešernovih pesmi in ali je v taki obliki sploh

možna.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

18. Druga možnost za olajšanje razumevanja je dodajanje stvarnih opomb. Pri

Chaucerju (Prolog) in Danteju (Božanska komedija) je gostota opomb tako

velika, da pride v povprečju ena opomba na dva verza. Presodi, če so vse

naslednje stvarne opombe, ki se nanašajo na prvih šest oktav Krsta, upravičene:

oblakov vojska - nevihta, snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja - Triglava, pokojno -

mirno, vunanjega - zunanjega, somov vojska - spopad med ribami roparicami, na

pokrajni - na obali, v revah - v stiskah, harpije - grške boginje maščevanja, slovenstva

stebri stari - slovenska državnost in samostojnost, v šegah - v običajih, postave -

zakoni, parski Tesel - bavarski vojvoda Tassilo, pod jarmom - pod pripravo za

vpreganje volov, sini Slave - slovanski narodi, svit - zarja, v Kranji - na Kranjskem,

jenja - neha, Katona Utikana - znanega samomorilca iz rimske dobe, pričujoče ure

teže - sedanjega težkega položaja, stara vera - poganska vera starih Slovencev,

osredek - otok, božjo pot - romarski kraj, snežnikov velikani - visoke zasnežene gore,

lepotije - lepote, z okolšč'no - z okolico, podoba - kip, zročeni - namenjeni, bog'nje

vežo - pogansko svetišče

..........................................................................................................................................

18. Gostoto opomb v Krstu pri Savici lahko primerjamo z njihovo gostoto pri

Danteju in Chaucerju. Pojasni, kako je to možno, če je Prešeren v nasprotju z

omenjenima srednjeveškima avtorjema veliko mlajši, torej romantični pesnik, in

kako dodajanje tovrstnih opomb vpliva na bralni užitek.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

68

19. Tretje učinkovito sredstvo za olajšanje razmevanja zahtevne klasične poezije

je prozifikacija, tj. prestavitev verzne v prozno obliko. Presodi, če prozifikacija

lahko rešuje vse tri osnovne recepcijske šume, ki jih povzročajo močno

arhaiziran, metaforičen in invertiran pesniški jezik.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

20. Primerjaj dva odlomka iz Krsta z njihovo prozifikacijo in poskusi ugotoviti, v

čem se v teh dveh primerih pesniški jezik razlikuje od proznega.

IZVIRNIK PROZIFIKACIJA

Mož in oblakov vojsko je obojno

končala temna noč, kar svetla zarja

zlati z rumen'mi žarki glavo trojno

snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja.

Z nočjo sta se končala tako nevihta kot

vojaški spopad, zdaj pa jutranja zarja

obseva vse tri vrhove Triglava.

Tak se zažene, se pozneje ustavi

mladenič, Črtomir pri sebi pravi.

Črtomir si reče, da je tak kot slap tudi

mladenič, ki se najprej zažene, bori brez

zadržkov, kasneje pa spremeni, odneha.

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

21. Prozificiraj naslednji odlomek iz Krsta pri Savici.

IZVIRNIK PROZIFIKACIJA

Ko se neurnik o povodnji vlije,

iz hriba strmega v doline plane,

z deročimi valovami ovije,

kar se mu zoper stavi, se ne ugane,

in ne počije prej, da jez omaga;

tak vrže se Valjhun na nekristjane.

Ne jenja prej, dokler ni zadnja sraga

krvi prelita, dokler njih kdo sope,

ki jim bila je vera čez vse draga.

Ko zor zasije na mrličev trope,

leže, k' ob ajde žetvi, al pšenice

po njivah tam leže snopovja kope.

Leži kristjanov več od polovice,

med njimi, ki so padli za malike,

Valjhun zastonj tam išče mlado lice

njega, ki kriv moritve je velike.

literarna teorija (vaje) · 2017-12-21 · v prvi polovici prejšnjega stoletja je na slovenskem...

Documents