FEBRUAR 2005 oglasna priloga Finance Club Prazni~ni februar 25

Skriti pod krinkoV adventu snubiti - o pustu ‘enitiModerni Valentin

Ljubezen svet vrti^eprav nas zima v ve~jem delu Slovenije {e

ni obdarila s sne‘no odejo, se nezadr‘no

bli‘ajo dnevi, ko se bo staro in mlado v pus-

tnih maskah veselilo po ulicah in odganjalo

mrzle dni. Ljudje pa~ radi izkoristimo edino

prilo‘nost, ko si lahko nadenemo drugo iden-

titeto, se poglobimo v njena ~ustva in

prikli~emo iz sebe nekaj nezavednega, tran-

scendentnega, kar ‘elimo morda prikriti ali

pa sploh ne vemo, da ti ob~utki v nas obsta-

jajo. Karnevali, dedi{~ina davnih poganskih

obredov, se bodo vrstili po vsem svetu, nam

najbli‘ji svetovno znamenit je seveda

bene{ki. Tudi pri nas vsako leto organizirajo

kar nekaj pustnih prireditev, najbolj znana

pa sta nedvomno cerkljanski in ptujski kar-

neval. Danes torej pi{emo o pustovanju in

njegovi najbolj zna~ilni kulinariki. In ker je

osmi februar slovenski kulturni praznik, ob

katerem se spomnimo na{ega najve~jega

poeta Pre{erna, smo nekaj besed v prilogi

namenili tudi njemu. Februar pa je ‘e nekaj

let tudi pri nas zaznamovan z valentinovim,

ki za nekatere pomeni slovenski praznik, tra-

dicionalno povezan s kme~kim okoljem, za

druge dan zaljubljencev, za tretje god sv. Va-

lentina, za tretje le {e en dan v letu, za ~etrte

pa eno samo nakupovanje, ki prina{a

dobi~ke razli~nim trgovcem. Valentinovo,

kot ga poznamo danes, vsebuje oboje,

kr{~ansko in staro romansko tradicijo. Ved-

no je bil to dan zaljubljenih, tistih, ki ljube-

zen dajejo in sprejemajo. Danes se je seveda

zelo skomercializiral. Pa vendar ne more biti

ni~ slabega v tem, ~e svojim dragim izka‘emo

majhno pozornost, saj se vsak razveseli da-

rilca, podarjenega iz srca. In ker ljubezen

svet vrti, smo si tudi mi dovolili biti malce

romanti~ni in smo valentinovemu namenili

kar nekaj prostora. In ~e je ‘e ~as, v katere-

ga vstopamo, zaznamovan z ljubeznijo, naj

se z njo tudi poslovim od vas. Za zaklju~ek

vam podarjam misel Helen Hayes: Resnica

je, da obstaja ena sama najvi{ja vrednota -

ljubezen. In ni pomembna zgodba te ali one

ljubezni - pomembno je, da je ~lovek ljubez-

ni sposoben.

Nemara je to edini be‘ni pogled v ve~nost, ki

nam je dovoljen.

Veselo pustovanje, zaljubljeno valentinovo in

prijetno branje vam ‘elim.

Foto

: M

elita

Ura

n

BOJANA K. [KODI^,urednica prilog

bojana.skodic�finance-on.net

Foto

: R

ob

ert

Sel

jak

Skriti pod krinkoV adventu snubiti - o pustu ‘enitiModerni Valentin

26

Finance Club Prazni~ni februar oglasna priloga FEBRUAR 200526

V Sloveniji ima pustovanje dolgo tradicijo. Nekatera mestaorganizirajo velike pustne karnevale, kamor poleg doma~ih po-vabijo pustne {eme {e iz drugih krajev, da predstavijo svoje kul-turno izro~ilo. Pustne maske se z vozovi postavijo v povorko inpripravijo prave predstave, v katerih se nor~ujejo iz lokalnih do-godkov in veljakov, kriti~no pa prikazujejo seveda tudi aktualnedogodke na dr‘avni in svetovni ravni. Trudijo se biti ~im bolj izvir-ne, saj to pomeni ve~ji aplavz ob~instva.

^eprav je pomen praznovanja pusta povsod enak, pa so sepo slovenskih pokrajinah izoblikovale razli~ne {ege in navade, kidajejo pustu zna~ilne barve.

Korenti - svojevrstna promocija dr‘aveNajbolj prepoznavni so {tajerski kurenti, ali kot jim pravijo

doma~ini, koranti, saj so postali razpoznavni znak Slovenije naturisti~nem in kulturnem podro~ju. Slovenski kurent prihaja iz[tajerske, iz okolice mesta z najdalj{o zgodovino na slovenskihtleh, Ptuja. Velikokrat jih sre~amo tudi ob dnevih, ki so koledarskozelo oddaljeni od pustnega torka, vidimo jih na vsakem pomemb-

O pustovanju

V Sloveniji pustovanje pomeniohranjanje kulturne dedi{~ine

Pust je ‘e od nekdaj poganski praznik. Katoli{ka cerkev ga je sicer zelo preganjala, a ji ga ni uspelozatreti. Tako so se ljudje maskirali ‘e od nekdaj in se {e danes - vsaj za en dan postavijo svet naglavo. Pustni {emi je namre~ dovoljeno veliko ve~ kot ~loveku v sivem vsakdanu obi~ajnega ‘ivljenja.Lahko poje, kri~i, godrnja, se tudi nor~uje in zaradi svojega obna{anja ni kaznovana.

Pravljica razko{nih barvBene{ke pustne maske so posebnost v svetu in nedvomno

vredne ogleda. Elegantni obrazi, izvirni kostumi, izdelani iznajrazli~nej{ih materialov od tanke svile do gladkega satena,ble{~e~e barve poslikav, okrasi iz najimenitnej{ih ko‘u{~kovali umetnega puha prevzamejo obiskovalca in ga popeljejo vsvet prelepe pravljice. Bene~ani so na svoje maske zelo pono-sni, zato jih varujejo in prena{ajo iz roda v rod. Vsaka generacijajim doda {e kak{no posebnost ali odvzame detajl. Pa vendar jevsaka maska unikat. Tako kot so unikatne maske same, tako seobna{ajo tudi vanje oble~eni ljudje. Bene{ke maske navadnopozirajo samostojno oziroma v parih, fotografiramo pa jih lahkole z njihovim privoljenjem. No, ve~inoma se prav rade slikajo. Kerza za{~itnika mesta na morju veljata sonce in luna, se bene{kemaske sprehajajo predvsem v parih in tako predstavljajo soz-vo~je neba.

Sicer pa bene{ki karneval ne organizira povork, temve~ jesredi{~e dogajanja v posameznih delih mesta, predvsem na Mar-kovem trgu. Bene{kega karnevala se udele‘ijo ljudje, ki z maskona obrazu zamenjajo svoj stanovski polo‘aj, se vrnejo stoletja vpreteklost in u‘ivajo v razko{ju in navidezni pravlji~nosti. Spreha-jajo se po mestu na vodi, ~ez mostove in se vozijo z gondolami, nakaterih jim prepevajo romanti~ne balade, skrbi pa so v tistih tre-nutkih neizmerno dale~.

Bene{ki karneval

Skriti pod krinkoPrvi podatki o bene{kem karnevalu segajo ‘e v 12. stoletje, zapisi pa ka‘ejo, da se je prva bene{kamaska pojavila v letu 1268. Daljne korenine tega veselja{kega dogodka so {e veliko starej{e, saj vnjem vidimo odmev rimskih saturnalij in luperkalij. Prvi so se za~eli maskirati pripadnikivladajo~ega razreda, nato so jim sledili bogati patriciji, tem pa so se kmalu pridru‘ile mno‘iceme{~anov. Bene{ka praznovanja so bila intenzivna, vse mesto je valovilo v razposajenosti inrazko{nosti. Praznovanje je trajalo, tako kot traja {e danes, celih deset dni, v katerih je bilodovolj ~asa za razli~ne razuzdane u‘itke.

Ptujski karnevalPraznovanje pusta dose‘e vrhunec na pustno ne-

deljo, ko se mno‘ica kurentov in drugih maskudele‘i tradicionalne ptujske povorke. V povorki so-delujejo tudi {tevilne tuje pustne skupine, ki pred-stavljajo svojo dr‘avo z izvirnimi maskami. Ptujskokurentovanje ima ‘e 40-letno tradicijo in je edennajve~jih pustnih festivalov v Evropi in najve~ji vSloveniji. Torej je ohranjanje stoletne tradicije praz-novanja na Ptuju velikega pomena za Slovenijo, sajpoka‘e na{e kulturno bogastvo mno‘ici ljudi.

Poskakovanje kurentov, ki s hudim tru{~em izde‘ele odganjajo demone zime in vanjo kli~ejo pomlad, spremljajo preostalezanimive maske, kot so ora~i, rusa, picek, poka~, kokot, medved, hudi~, dedin baba, ploharji, vile …

@e ime pust nam razkriva njegovo temeljno bit, torej da bo konecneprimernega po‘re{nega ‘ivljenja, telo je zdaj treba o~istiti spostom in pokoro ter ga pripraviti na sprejem duhovnih dobrin.

Prvi kurenti naj bi izhajali iz naselja Markovci.Re~ejo jih pernati kurenti, saj jim z naglavnemaske visijo pisani svileni trakovi. Ta pisanaoprava na glavi pravzaprav dela kurente prijaznein zabavne, hkrati pa poudarja njihovo misti~nost.

nem dogodku, ob poljudnih predstavitvah Slovenije, na {portnihprireditvah. Vedno nas s svojimi velikimi in te‘kimi kravjimi zvon-ci opozarjajo, da gre za Slovenijo, da obstaja majhna de‘ela z mo~nokulturo, na katero smo ponosni.

V kurenta so se mo{ki na{emili predvsem v kme~kem okolju,torej v va{kih naseljih v okolici Ptuja. Zaradi svoje prepoznavnosti

svojo pozitivno naravnano energijo pripomore k ohranjanju tradi-cionalnih obredov.

Poznajo jih tudi zunaj na{ih mejaPo zunanjosti nekoliko stra{ljivega in glasnega kurenta ne

poznajo samo v Sloveniji, ampak zelo u~inkovito predstavljaSlovenijo tudi zunaj na{ih meja. Skoraj nobena {portna priredi-tev ne mine brez posko~nih kurentov, ki s svojo skoraj 40-kilogramsko opravo ple{ejo ob nastopih slovenskih {portnikovin odganjajo zle duhove ter jim prina{ajo sre~o. Prav to pa jekurentovo poslanstvo. Ples, v katerem odmevajo kravji zvono-vi, razumemo kot kulturno dedi{~ino. S tem plesom kurenti

preganjajo zle sile, da jih bodo lahko zamenjale dobre. Tak{niobredi seveda izvirajo iz poganskih ~asov. Predvsem gre zaprizadevanje vzpostaviti in ohranjati dobre med~love{ke od-nose, kar je mogo~e dose~i le z veliko potrpe‘ljivosti in truda.Kurenti pravijo, da je plemenitost njihovega obreda v tem, dane trpi zgolj tisti, ki je sre~e potreben, ampak predvsem tisti, kimu jo ho~e prinesti. Saj nikakor ni enostavno v plesu poskako-vati v tako topli in seveda te‘ki opravi.

in seveda druga~nosti pa ga zdajuporabljamo tudi kot predsta-vitveno podobo [tajerske in vseSlovenije. Sicer pa je kurento-vanje danes eden najbolj pril-jubljenih in vsesplo{nih ljudskihpraznikov na [tajerskem, ki sega udele‘uje mno‘ica ljudi in s

Ker zna~ilna bene{ka maskav celoti spremeni in prekrijeobraz, so krinko z veseljemprevzeli prikriti ljubimci inizkoristili deset sladkih dni.

Foto

: M

elita

Ura

n

Foto

: M

elita

Ura

n

Foto

: M

elita

Ura

n

FEBRUAR 2005 oglasna priloga Finance Club Prazni~ni februar 27

^e je v preteklosti oznaka»Kozjansko« pomenila zaosta-lost, pomeni danes eno redkihobmo~ij v Sloveniji s sistema-ti~no ohranjenimi naravnimi inkulturnimi vrednotami, ki se po-vezujejo v produkt trajnostne-ga turizma.

Ti kraji pa imajo tudi svojekulinari~ne posebnosti. Tradici-onalni recepti za zna~ilne mes-ne izdelke so dali mesarskimmojstrom v dru‘bi Jurmes nav-dih za skupino proizvodov z

Jurijeve mesne dobrote - nostalgijapo dobrih starih ~asih

imenom »Kozjanski okus«.

Ob pustu so bile klobase,narejene po tradicionalnih re-ceptih, in kuhane dimljenesvinjske kra~e najbolj{a pri-prava na postni ~as. V hlad-nih zimskih dneh je njihovou‘ivanje priskrbelo telesunujno potrebno »injekcijo« en-ergije. Seveda pa je bila dob-rodo{la tudi kak{na prese‘nakalorija, saj je za spro{~anjeob pustnih nor~ijah pri{la {ekako prav.

Blagovna znamka »Jurij« je tesno povezana z geografskim obmo~jem med {tirimi rekami: Sotlona vzhodu, spodnjim tokom Savinje na zahodu, Voglajno na severu in Savo na jugu. Ve~ji deltega ozemlja je zavarovano obmo~je Kozjanskega regijskega parka.

V teh preve~ resnih ~asih, ko se ve~ina ljudi zaradi vsakod-nevnih stresov na delovnem mestu in nenehnega naprezanjaza osebno ekonomsko blaginjo sploh ne zna ve~ sprostiti, najvas Jurijeve preverjeno dobre mesne jedi popeljejo dokulinari~nih u‘itkov in vzbudijo vsaj nekoliko nostalgije po dob-rih starih ~asih.

Prijazni in vedno dobro razpolo‘eni Jurijevi mesarji vas va-bijo k obisku {tevilnih prodajnih mest, Jurijeve izdelke pa bostena{li tudi v vseh bolj{e zalo‘enih delikatesnihtrgovinah slovenskih slovenskih trgovcev.

•elimo vam ~im ve~ spro{~ajo~ihpustnih nor~ij in dober tek!

28

Finance Club Prazni~ni februar oglasna priloga FEBRUAR 200528

V adventu snubiti - o pustu ‘

Omaka - ~ar in zrcalo vsake kuhinjeOmake po pravici {tejemo za vrhunec in hkrati zrcalo ku-

hinje. Vsak kuharski mojster si ‘eli svojo jed obogatiti z gladko,‘ametno in slastno omako, ki bo goste omamila s svojimi vonja-vami in osvojila s svojim okusom. V Sloveniji se omake ve~inoma{e vedno gostijo s pre‘ganjem, po svetupa se ‘e ve~ let tako v gostinstvu kottudi v doma~i kuhinji uveljavljajogostila, ki so postala priljublje-no nadomestilo klasi~nemupra‘enju. Tem trendom sledijotudi v Drogi Portoro‘. Na poli-cah v trgovinah ‘e lahko najde-te njihova gostila Maestro, ki sonamenjena tako profesionalniuporabi kot tudi uporabi doma.

Za temne in svetleomake

V Drogi ponujajo dve vrstigostil, gostilo za temne in gostilo zasvetle omake Maestro. Gostilo za svet-

Novi kuharski prijemi pri pripravi omakle omake priporo~ajo pri pripravi smetanovih, maslenih in sirovihomak z zeli{~i, ki jih najve~krat ponudimo oziroma dodamo pe-rutnini in ribam. Uporabljamo ga tudi za sladke sadne omake. Stem gostilom lahko preprosto zgostimo tudi {pina~o in svetleobare, kot so zaj~ja, tele~ja ali perutninska obara. Dobro se obne-se tudi z indijskem curryjem. Gostilo za temne omake pa

priporo~ajo za vse ~ebul-ne omake, omake z

rde~im vinom, po-prove in druge pi-

kantne omake.Gostilo za tem-ne omake je ne-pogre{ljivo tudipri pripravi go-la‘a, paprika{a,omak iz mletegamesa, pa tudi pripripravi mo~nihjuh, kot sta gola-‘eva juha in juhaiz govejega re-pa.

Gostilo na osnovi krompirjevega {krobaPrednost njihovih gostil je lahka prebavljivost in predvsem

odsotnost glutena. Narejena so namre~ na osnovi krompirjevega{kroba. Poleg tega so nevtralnega okusa, kar omogo~a, da jed inomaka ostaneta enaki, izvorni okus pa se ne prekrije. Skrivnostpravilne priprave je v tem, da gostilo minuto pred koncem ku-hanja stresemo v omako, nato pa {e malo pokuhamo, poudarjajov Drogi in dodajajo, da se njihovo gostilo ne kepi.

Izkoristite prednosti gostilZ uporabo gostila bo va{a jed polep{ala svoj videz in ohrani-

la edinstven okus. Naj u‘ivajo vsi, ki sedijo za va{o jedilno mizo.

Vsak praznik prina{a {tevilne dobrote, ki jih v vsakdanjiponujamo namenoma, saj jih ho~emo prihraniti za tiste pjedilnik pomaga ustvariti {e lep{e in bolj slavnostno razp^etudi pust ni zapovedan praznik, pa so jedi, ki so zna~isladkanja, ki kaj hitro preide v po‘re{nost. Vsaka slovenkulinariko, vendar pa za vse skupaj velja, da miza ob puklobase in kra~e, krvavice, pe~enice s kislim zeljem ali repflancate in mi{ke.

V ~asih, ko {e niso poznali elektri~nih{tedilnikov in zamrzovalnih skrinj, so semorali znajti druga~e. Mesa niso mogliohranjati sve‘ega in zdravega dolgo ~asa,zato so preizku{ali najrazli~nej{e oblike»konzerviranja«. In najprimernej{e so seobdr‘ale do dana{njega dne.

Tak{nih jedi ravno ne uvr{~amo med zdravo hrano, ampakv tem {e zimskem ~asu je je bilo dovolj na voljo in treba jo jebilo pojesti. Verjetno se je ravno zaradi velike ponudbe hraneizoblikoval rek V adventu snubiti - o pustu ‘eniti! Pred karnekaj leti so ta rek zelo spo{tovali in se ga dr‘ali, saj je bilo vobdobju po kolinah zadosti hrane, da so lahko pripravili porokoin poro~no slavje za ve~ povabljenih.

V ~asih, ko {e niso poznali elektri~nih {tedilnikov in zamrzo-valnih skrinj, so se morali znajtidruga~e. Mesa niso mogli ohranjatisve‘ega in zdravega dolgo ~asa, zatoso preizku{ali najrazli~nej{e oblike»konzerviranja«. In najprimernej{e sose obdr‘ale do dana{njega dne.

Meso iz tunkeTako so na [tajerskem na enosta-

ven na~in pripravili in shranili hrano,ki jo sicer prvi~ ponudijo ‘e ob bo‘i~u,nekaj pa so jo prihranili tudi za pustnopraznovanje. Najzna~ilnej{e je mesoiz tunke.

Tunka je pravzaprav primerna

posoda (lesena ali plo~evinasta), v kateri lahko meso dolgoostane u‘itno. Za pripravo mesa v tunki izberemo najbolj{i kossvinjskega mesa, na primer ribico, lahko pa se konzervira tudijezik, ple~e ali kaj drugega. Nekateri kose mesa sprva pokuha-jo, drugi pope~ejo v kru{ni pe~i, lahko pa se meso uporabi tudisurovo. Po prvem obdelovanju ga dobro nasolijo in dodajoza~imbe ter nekaj dni pustijo v solnici. Nato pripravijo tunko.Oblo‘ijo jo z zaseko ali svinjsko mastjo in polo‘ijo vanjo meso.Na meso pride nato {e plast zaseke in masti. Meso potem dolgo

~asa zoriin ohranis v o j osve‘o po-d o b o .N a p o l -n j e n otunko sohranili vhladnemprostoru,mast pa jemeso va-r o v a l ap r e d{kodljiv-ci.

Ob pustu in katerem drugem prazniku so meso vzeli iz tun-ke. Dobilo je zna~ilno ro‘nato barvo in izreden okus. Narezekje bil v trenutku pripravljen. Na tanke rezine narezano meso iztunke je pri~akalo pustne maske, ki so potrkale na vrata, in paseveda vse doma~e, ki so komaj ~akali na slastno pojedino.Vestne gospodinje so spekle {e doma~ kruh in zraven postreg-le z raznimi kislimi solatami. Meso iz tunke so lahko porabili tudipri kuhi kisle {tajerske juhe, ki je prav prijala po prebedenipustni no~i.

Kakor za vsak praznik morajo biti tudi zoblo‘ene, saj po izro~ilu to pomeni blagos

Foto

: M

atev

` Pa

tern

oste

r

FEBRUAR 2005 oglasna priloga Finance Club Prazni~ni februar 29

Krhko cvrtjeza desert

Poleg mesnega svinjskega menija, ki je ob pustu obvezen, pa so gospo-dinje pripravljale tudi cvrte krhke in kva{ene flancate, mi{ke in priljubljene krofe.

Od nekdaj je peka pustnih sladic prinesla poseben ~ar v domove. Omamno je zadi{alo povzhajanem testu in cvrtju. V kuhinji se je zaradi tehni~nih zahtev priprave morala ohranjati stalnatoplota, ta pa je seveda pripomogla tudi k dobri volji. Krof kot sladica je resda kralj pusta, pavendar je priprava flancatov in mi{k tudi zelo priljubljena.

‘eniti

Recept za krofe

kilogram moke4 dag kvasa2 decilitra mleka5 rumenjakovjajce10 dag masla4 ‘lice ruma alivinasok in lupinalimone‘lica sladkorja{~epec soli in {~epec cimeta

Moko presejemo, dodamo sol in zmes malo pogrejemo. V dveh ‘licahmla~ne vode in mleka z dodatkom sladkorja in ‘lico moke raztopimokvas. Ko se kvas dvigne, ga dodamo k preostali moki. Maslo penastovme{amo, dodamo rumenjake in sladkor. Dodamo {e druge sestavine innaredimo testo. S kuhalnico ga dobro gnetemo najmanj 15 minut. Dobropregneteno testo pokrijemo in pustimo na toplem, da vzhaja. Vzhajanotesto razvaljamo na prst debelo in izre‘emo kroge. Krofe pokrijemo in jihpustimo {e enkrat vzhajati. Polo‘imo jih v mast, posodo pokrijemo. Ko sozape~eni na eni strani, jih obrnemo, a posode ne pokrivamo. Ocvrte krofepolo‘imo na papirnate brisa~e, da se odve~na ma{~oba odcedi. Potresemojih s sladkorno moko, obogateno s {~epcem cimeta.

Krof - sinonim zapustno

sladicoNakateri viri poro~ajo, da naj bi krof,

kakr{nega poznamo danes “odkrili” `e v16. stoletju. Neki nerodni nizozemskikuhar naj bi po `e pripravljenem pecivupo nesre~i zlil vro~e olje in tako naj binastali tako imenovani oljni kola~i. Ti najbi se kasneje v ~asu mno`i~negapreseljevanja v Ameriko preselili tja indobili dana{njo podobo. Seveda

oplemeniteni z okusnim marmeladnimnadevom.

Tudi pri nas so krofe pekli ‘e v starih ~asih. Za pusta pa jebila peka krofov pravzaprav obvezna. Ker na izbiro ni bilo prav

dosti olj, pa tudi svinjska mast je veljala za pravo razko{je, so jih sprva pekliv ̀ ivalski ma{~obi. To pa je pomenilo, da so bili krofi po pustnem torku ̀ e neu`itni, ker je bilou`ivanje `ivalskih ma{~ob v ~asu posta prepovedano. Dana{nji krof je najpogosteje okrogel,zlatorjave barve, s svetlim, za prst {irokim prstanom in z marmelado napolnjeno sredico. Vzadnjem ~asu so na voljo tudi krofi drugih oblik, obliti z razli~nimi glazurami ali ~okolado. Najboljznani slovenski krofi, posuti s sladkornim prahom in polnjeni z mareli~no marmelado, so ned-vomno trojanski, ki jih pe~ejo ‘e od leta 1961. Ti so prava slovenska znamenitost.

iku ali nimamo ~asa skuhati ali pa jih neposebne dni, ko nam tradicionalno pripravljenpolo‘enje.ilne za pustno mizo, vredne pregre{negaska pokrajina ima sicer svojo prazni~no

ustu ponuja predvsem mo~nate jedi, prekajeneepo ter za poslastico krofe, krhke in kva{ene

Na pustni torek so bili krofi pravzaprav predpisani, saj je vra‘agospodarju grozila, da »da pri hi{i, kjer se na pustne dni ne cvrejokrofi, poleti ne bo su{ilo seno«. Krofi so morali biti tudi leponarejeni in zape~eni, da niso bili gospodinji v sramoto. V nekaterihkrajih na{e de‘ele so bili obredna jed na pustni torek ‘likrofi,narejeni iz ajdove ali bele moke. Na pustni torek ob polno~i pa sozvonovi oznanili konec veselja in pustnih nor~ij. Za~ela se jepepelni~na sreda in z njo {tiridesetdnevni strogi post, ko je bilotreba z jedilnika izlo~iti vse mesne jedi, pa tudi ve~ino drugih jediin se nikoli do sitega najesti.

Za pripravookusnih mi{kpotrebujemo:

2 jogurta2,5 jogurtovegalon~ke moke2 jajci1 pecilni pra{ek5 dag sladkorja{~epec soli1 ‘i~ka ruma

Najprej vsesestavine stresemoskupaj ter jihzme{amo v gosto in

gladko maso. Olje segrejemo do primerne temperature za cvrenje, natopomo~imo veliko ‘lico v hladno olje in z njo zajamemo maso ter jopomo~imo v vro~e olje. Masa se bo odlu{~ila od ‘lice in v olju bo zaplavalami{ka. Pe~emo tako dolgo, da postanejo mi{ke zlato rumene barve.Ko so pe~ene, jih odlagamo v posodo s preluknjanim dnom, da odve~nama{~oba odte~e. Pustimo, da se malo ohladijo (nekaj minut), nato jihpotresemo z mletim sladkorjem.

za pusta mize dobrostanje skozi vse leto

30

Finance Club Prazni~ni februar oglasna priloga FEBRUAR 200530

Domovinska dognanja zjasnimi razlagami {e danesopevamo v njegovih pesmih,razkril pa nam je tudi svojeo~itno zelo ~utno srce in zavedno nam bo ostala bole~inanjegove ~iste ljubezni kot sva-rilo pred nerazumljivimobna{anjem, na drugi strani pave~na ‘elja do‘iveti tako glo-boko ljubezen.

Kaj se je res zgodilo predtrnovsko cerkvijo tistega usod-nega nedeljskega jutra leta1833? So morda planeti zakorak prestopili svojo ute-

Pre{eren kot ValentinSo morda planeti za korak prestopili svojoute~eno linijo, so se morda zvezde narobespogledale, le kaj je vnelo tako mo~na ~ustva,da so spodbudila edinstveno Pre{ernovoumetnost?

Benedict d.o.o., Stani~eva 27/a, Ljubljana, e-po{ta: info�benedict.si, spletni naslov: www.benedict.siali www.cukrcek.si, tel. 1/5199 286, faks: 1/5199 286

Pesnik, ki se je s svojim delom in ustvarjanjem vpisalv zgodovino slovenstva, pomemben zaradi svojihdomoljubnih pesnitev, je napisal tudi nepozabneljubezenske verze.Pravimo, da se je praznovanje modernegaValentinovega pri nas za~elo {ele pred dobrimdesetletjem, pa bi tej ~asovni opredelitvi pogumnolahko oporekali, saj je France Pre{eren s svojimiljubezenskimi izjavami to navado poznal ‘epred ve~ kot 100 leti.

~eno linijo, so se morda zvez-de narobe spogledale, le kajje vnelo tako mo~na ~ustva,da so spodbudila edinstvenoPre{ernovo umetnost? PogledPrimi~eve Julije je zagotovoza~aral Pre{ernovo srce.

Njegov um je bil nedvom-no velik, pa vendar je ljube-zen, ki se za~ne s pogledom,hrani z dvorjenjem in nikoli nekon~a, ~e je le pravilno nego-vana, nekaj vzvi{enega. Re-zultat ljubezni bi moral biti mirsrca in du{e. France Pre{erenpa tega gotovo ni imel. V njemje raslo hrepenenje, po‘e-

lenje, kar dokazujejo {tevilnepesnikove rime, od katerihizstopa Sonetni venec z zna-menitim magistralom.

Sonetni venec so izdali kotposebno prilogo Ilirskega lis-ta in objava je spro‘ila velikogovoric. Predvsem pa se jerazburila Julijina mati, ponos-na in gospodovalna gospa, kisi je ‘elela za zeta bogatega inuglajenega gospodi~a, karPre{eren na videz ni bil. O~itnopa je zgodovina ugotoviladruga~e. Njegova ljubezen jebila globoka in ~ista, pa ven-

dar neusli{ana. H~i iz bogatetrgovske dru‘ine je dolga letapomenila navdih njegovih lju-bezenskih pesmi, najlep{e soposve~ene njej, ki je nikoli nipozabil. Umrl je 8. februarjaleta 1849.

Zadovoljno pa lahko do-damo, da smo ponosni nadedi{~ino, ki nam jo je zapustil,veseli, da je ‘ivel, ustvaril pes-nitve, ki jih je slovenski naroduresni~il {ele ~ez stoletja. Zatobo med nami vedno navzo~ ternas bo ve~no pou~eval o~arobnem poigravanju besedin rim o neusli{ani ljubezni.

Pre{ernove kroglice v kartonskiembala`i 216 g, 144 g

Pre{ernove kroglice v leseni {katli288 g

Pre{ernove kroglice v lon~ku (obvlitju vro~e teko~ine se lon~ekobarva - izpi{e se Zdravljica).

FEBRUAR 2005 oglasna priloga Finance Club Prazni~ni februar 31

Za~etke praznovanja valentinovega v obliki, kot jo poz-namo danes, lahko postavimo v prva leta 15. stoletja v

Anglijo. Tam je jetnik, zaprt v Tower of London, pisal pesmisvoji ‘eni in jih po{iljal v Francijo. Kar lepa zbirka jih je {e

danes ohranjena in na ogled v Britanskem muzeju.

Od ro~no izdelanih do industrijskih karticV 17. stoletju pa so se domislili, da bi majhnim pozornostim

dodali {e kartico z ljubezens-kim sporo~ilom. Seveda so te-daj kartice izdelovali ro~no inso bile unikati, do danes pa sose ohranile misli kot: sladkari-je, sladke kot ljubezen, ro‘e,dehte~e kot mladost, in skriv-nosti, tihe kot vest.

Kmalu pa je izdelavo Va-lentinovih kartic prevzela in-dustrija. Mno‘i~na proizvodn-ja je sporo~ila zelo raz{irila injih celo humorno priredila.

Prava revolucija po{iljanjaValentinovih razglednic se jezgodila v za~etku 19. stoletja,ko je po{tno poslovanje posta-lo dostopno {iroki mno‘ici.Vsakdo je lahko poslal najslaj{eizjave ljudem, ki jih je imel rad ali jih je obo‘eval.

Valentin pri nas najprej povezan spoljedelstvom

Pri nas je bil prvotni pomen valentinovega nekolikodruga~en kot sicer po svetu. [tirinajsti februar je bil za nas {epred desetletjem dan, ko koledar {e ni oznanil pomladi, pavendar so se ‘e za~ela prva dela na polju, na vrtu in v vinogra-du. Treba je bilo obrezati sadno drevje in trto, posaditi {e kak{norastlino, saj se narava tedaj ‘e pripravlja na pomladanski prepo-rod, pa ~eprav tega {e ni opaziti. O tem pri~ata tudi reka »sv.Valentin ima klju~e od korenin« in »sv. Valentin je prvi splomla-din«. Prebujamo se ob vedno glasnej{em pti~jem petju in vseverovzhodni Sloveniji gospodinje celo spe~ejo kola~ke vobliki ptic ter ji obesijo na drevje v veselje svojih otrok.

Sv. Valentinu je v Sloveniji posve~enih 11 cerkva, {e ve~ paje njegovih oltarjev in kipov. Najbolj znana je cerkev na Lim-barski gori nad Morav~ami na 786 metrih nadmorske vi{ine,kjer je tudi uveljavljena bo‘ja pot. Ker stoji cerkev na precejvisokem hribu, je primerna kot izletni{ka to~ka, saj je razgled

~udovit na vse {tiri strani.

Valentinovo danes -predvsem zaslu‘ekza trgovce

Pred dobrim desetletjempa je v Slovenijo za~elo prodi-rati zahodnja{ko pojmovanjeValentinovega praznika. Dam-jan J. Ovsec v knjigi Srce mojeugotavlja, da je moderno praz-novanje valentinovega, kot gapoznajo v zahodnem svetu,izredno hitro preplavilo tudiSlovence. Predvideva, da so gana Slovensko prinesli cvet-li~arji, ki uva‘ajo ro‘e iz Nizo-zemske. Tam so jim ‘e pripra-vili {opke v obliki Valentino-vih simbolov - sr~kov, vmeszataknili kupide, Slovenci pasmo hitro razbrali nov pomenpraznika in simbolov ter {opketrgovcem na ljubo navdu{eno

Valentinovo se praznuje ‘e od 15. stoletja

Moderni Valentin - praznik, ki ga prinas poznamo komaj dobro desetletje

Pri nas komaj dobro desetletje znan praznik se ‘e stoletja praznuje v zahodni Evropi, zlasti Veliki Britaniji,in seveda, osvojil je tudi Ameriko. Poznamo ga pod imenom valentinovo. [tirinajstega februarja se

{irom po svetu ljudje spomnijo svojih dragih, ljubljenih in prijateljev ter jih presenetijo ssimboli~nimi darilci, kot so sladkarije, ro‘e, izdelki v obliki sr~kov, kupidov in podobnega. Kvsakemu darilcu pa, tako menijo nekateri, sodi tudi nekaj prijaznih, v verze spletenih misli.

razgrabili. Iznajdljivi trgovci, sla{~i~arji, cvetli~arji, po{ta, mobil-ni operaterji, vsi so kmalu ugotovili, da lahko valentinovo pri-nese dober zaslu‘ek.

Je mogo~e ljubezen kupiti?Za nekatere je valentinovo tradicionalni kme~ki praznik, za

druge dan zaljubljencev, za tretje god sv. Valentina, za tretje le{e en dan v letu, za ~etrte samo nakupovanje …

Pa je ljubezen res mogo~e kupiti? Verjetno jih je zelo malo,ki bi pritrdilno odgovorili na to vpra{anje. Ljubezen je ~ustvo, kiprihaja globoko iz srca in bo ostalo, ko nas bo vse drugo zapus-tilo. Denar pa je materialna stvar, sicer za ‘ivljenje zelo potreb-na, nikakor pa se ne more primerjati z ljubezenskim ~ustvom.Denar je mogo~e dobiti s trdim delom ali kako druga~e. Ljubez-ni pa se ne da preslepiti, ne moremo je pridobiti ne z delom nez denarjem.

^isto srce je polno ljubezni do soljudi, se razdaja in spreje-ma. In zadovoljen je ~lovek, ki zna u‘ivati pristne sadove lju-bezni in jih negovati.

Hotel Creina vas11. februarja ob 20. urivabi na tradicionalni

Veliki galaValentinov plesLeto{nji program vklju~uje nastop glasbeneskupine Yuhubanda, komi~no animacijohrva{kih ‘onglerjev, nastop trebu{ne plesalke[ajala, glasbena gostja bo popularna pevka Alya,povezovalec pa voditelj nedeljske oddajena TVS Lado Bizovi~ar.

Informacije in rezervacije:Hotel Creina, d. o. o., Koro{ka c. 5, KranjTel. 04/238 11 70, www.hotel-creina.si

Ustavimo se za trenutekTa praznik je danes seveda povsem skomercializiran. Pa vendar majhnapozornost sama po sebi ni ni~ slabega, saj se vsak razveseli darilca,podarjenega iz srca. Ob vseh vsakodnevnih opravkih in delu si le te‘kovzamemo toliko ~asa, da bi sami izdelali Valentinovo ~estitko, sestavilinekaj verzov in jih iz srca podarili svojim dragim. Lahko pa se vsaj zatrenutek ustavimo in pomislimo, kako bi presenetili svoje najbli‘je in s temdejanjem polep{ali dneve drugim, pa tudi sebi. Priznajmo pa si tudi to, da sivsak ‘eli biti ljubljen. Zato lahko valentinovo pri~akamo kot prilo‘nost, kose bo nekdo spomnil na nas, nam povedal, da mu morda velikopomenimo, poslal pesem ali pa nas celo obdaril. Zato tudi mi neoklevajmo. Saj res ni te‘ko izre~i treh malih besed: Rad te imam! ali Odtvojega Valentina!

K nam so ga prinesli cvetli~arji, skupaj z ro`ami iz Nizozemske

32

Finance Club Prazni~ni februar oglasna priloga FEBRUAR 200532

Valentinove vo{~ilnice, razglednice, pisemca niso sim-boli, so pa ob tem prazniku nujno potrebni, saj prena{ajo ljube-zensko sporo~ilce in so velikokrat okra{eni prav z Valentinovi-mi simboli.

DagerotipijeLeta 1840 se je kot novost pojavila dagerotipija, najstarej{a

vrsta fotografije, ki je bila postavljena na sredino vo{~ilnice,obkro‘alo pa jo je razno okrasje, denimo girlande. V razli~icitak{ne vo{~ilnice je osrednja fotografija zamenjana z ogleda-lom. Ko bi torej obdarjeni pogledal vo{~ilnico, bi se razveseliltudi svoje podobe.

^ipke^ipke pa ‘e lahko ozna~imo za Valentinov simbol, in sicer

tanke niti, tiso~krat prepletene, predstavljajo krhko ‘ensko le-poto in naravo.

Dekleta so velikokrat uporabljala rob~ke, okra{ene s ~ipka-stim vzorcem. ^e je dekletu rob~ek padel na tla, ga je po bon-tonu moral pobrati mo{ki. Da bi ‘enske spodbudile zanimanjeizbranega mo{kega, so ve~krat zanala{~ odvrgle rob~ek in mutako ponudile mo‘nost, da se jim pribli‘a. Ravno zaradiromanti~ne zgodovine zapeljevanja z rob~ki so ~ipke postalesimbol praznika zaljubljencev.

RokaVelikokrat na Valentinovih vo{~ilnicah najdemo motive rok,

eno ali dve, morda celo stisk. Roki, ki se ne stiskata, sta navadno‘enski in obi~ajno dr‘ita najpogostej{i cvet - vrtnico. Topel sti-sk pa prikazuje mo{ko in ‘ensko roko kot simbol prijateljskegaodnosa, ko si partnerja stojita ob strani, se spo{tujeta, se skupajveselita in si pomagata.

Roka je sicer simbol telesne in duhovne mo~i. @enska rokaje tako simbol ne‘nosti, miline, topline, ob~utljivosti in ‘en-skosti nasploh. Mo{ka pa simbol mo~i, trdnosti in delavnosti.

@enske roke so navadno okra{ene z zapestnicami, tak{nanaj bi mo{ke privabljala k spolnosti. Zapestnice lahko simbo-lizirajo tudi okovje, ki ‘ensko postavlja v podrejeni polo‘aj.

Grlice, golob~ki in pritlikave papigePti~je poroke na valentinovo {e pove~ujejo pomen pti~ev

in poudarjajo simboliko ljubezni. Nekateri pti~i si svojega part-nerja izberejo za vse ‘ivljenje, kar izkazuje izredno vdanost inzvestobo. S svojim gruljenjem in ~ivkanjem se obna{ajo kotpravi zaljubljenci. Prav simbolika goloba je zelo pomembna, sajje golob osrednji simbol za svetega duha (kr{~anstvo), tudi dol-go ‘ivljenje, vero, vdanost, povezanost in pomlad.

O Valentinovi simbolikiVsak praznik potrebuje tudi svoje simbole in z Valentinom se jih jeskozi stoletja praznovanja povezalo posebno veliko. Damjan J. Ovsecje v knjigi Srce moje natan~no opisal vsakega posebej, mi panavajamo le izvle~ke.

Valentinovo in intimno ‘ivljenje sta zelo povezana, saj ju zdru‘uje ljubezen oziromaizkazovanje simpatij. Prikrita neokrnjena ljubezen pa je {e toliko slaj{a v svojiprepovedani postavi. Pregre{ne sokove vliva v vsakogar, ki se ga dotakne. Tako sisladkosti ljubljenja te‘ko predstavljamo brez primernega perila, ki pove~uje eroti~ninaboj. Dose~i spro{~en odnos v dvoje je tudi umetnost premagovanja treme in izogibanjepredsodkom.

Perilo iz Betine Valentinove kolekcije je ko‘iprijazno in prijetno za no{enje.

Zgovorno sporo~ilo

Pritlikave afri{ke papige sodobile ime lovebirds, saj par seditesno drug ob drugem in se zelote‘ko lo~i.

Znak XZnak X pomeni poljub in ver-

jetno izvira ‘e iz srednjega veka,ko so se nepismeni ljudje podpi-sovali z znakom X in ga kot po-trditev svoje iskrenosti tudi polju-bili. Tako so znak X povzeli tudipismeni ljudje in ga postavili nakonec svojega pisanja ljubljenimali spo{tovanja vrednim osebam.

Kupido, Amor in ErosVsi trije izhajajo iz gr{ke ali rim-

ske mitologije in predstavljajo ljube-zen, po‘elenje in strast. Upodab-ljali so jih kot angele s krili, lokomin pu{~ico, s katero prebodejo srce in ga »oku‘ijo« z ljubeznijo.

Ljubezenski napoj pravzaprav ni simbol valentinovega,je pa pija~a, ki ta praznik redno spremlja, saj deluje kot afrodizi-ak in spodbuja ljubezen. @e v davnih ~asih so za pripravo ~arob-nega napoja uporabljali meto. Pili so metin ~aj, se kopali v me-tini kopeli, si z njenimi listi natrli ko‘o in s tem odi{avili telo.Pogosto so jo vpletali tudi v nevestine ven~ke.

Pahlja~aPahlja~a je izvira z vzhoda, kjer je bila simbol dostojanstva. V

Evropi pa je postala zanimiv modni dodatek in bila tudi primer-no darilo za valentinovo, ki je izra‘al eleganco. Na presti‘nih

banketih so kokete razvile posebno go-vorico s pahlja~o.

SrceNajpomembnej{i simbol valentino-

vega pa je prav gotovo srce, v katerempo na{em pojmovanju prebiva ljubezen,ta pa je tudi vir ‘ivljenja. Srce je lahkoupodobljeno kot gore~e, zdravo inpredstavlja vesel in osre~ujo~ ob~utek lju-bezni, ve~krat pa je upodobljeno kot str-to, prebodeno srce, kar predstavlja iz-gubljeno ljubezen.

Ro‘eNavada podarjanja ro‘ sega v za~e-

tek 17. stoletja, ko je h~i Henrika IV.,vladarja Francije, v ~ast sv. Valentinupriredila zabavo. Vsaka gostja je od gos-poda, ki je predstavljal njenega Valenti-na, prejela ~udoviti {opek ro‘.

Vrtnica[opek dehte~ih vrtnic iz‘areva en-

kratno lepoto in energijo. Ta elegantnovzvi{ena ro‘a spodbudi ~ustva inpovzro~i odobravanje ter ‘eljo po po-

zornosti in ljubezni. Vrtnica z ne‘nim cvetom in mo~nimi bodi-cami v celoti predstavlja popolnost, tako kot ljubezen, ki seka‘e v sre~i, veselju, pa tudi v skrbeh in trpljenju.

Sv. Valentin je gojil velik nasad pre~udovitih vrtnic. Veliko-krat so k njemu pri{li otroci in podaril jim je vrtnico, s katero sostekli domov in razveselili svojo mamico. Neko~ pa je Valentinsli{al prerekanje mladega para in jima prijazno in potrpe‘ljivoprisluhnil ter vsakemu podaril vrtnico sprave. ^ez nekaj ~asasta se mu pri{la zahvalit za vso dobroto, saj sta med seboj spletlalepo zvezo. Mladi pari, ki so imeli te‘ave, so prihajali na pogo-vor k sv. Valentinu in nikoli jih ni odklonil pozornosti.

Valentinovo je prav primeren dan, da svoji ljubljeni osebi

brez slabega ob~utka podarimo lepo - eroti~no spodnje perilo.

Simbolika ~ipk in sr~kov je bolj ali manj znana vsem, in ~e po-

darjeno spodnje perilo vsebuje te elemente, ga lahko dojame-

mo tudi kot sporo~ilo. Seveda ne smemo pozabiti na rde~o

barvo. Rde~a je ena najbolj mo~nih barv, je barva krvi, ki jo srce

tako pridno po{ilja po telesu, zato je tudi simbol ‘ivljenja. Je

simbol dinami~nosti, impulzivnosti in energi~nosti. Zaradi svo-

je gore~nosti daje ob~utek ognjevitosti in premagovanja vseh

te‘av, zato pomeni voljo do ‘ivljenja in z njim povezano strast,

boj, vro~ino. Tako kot ‘e nekaj sezon se Beti tudi letos predstavlja

z manj{o kolekcijo za Valentinov praznik. Kolekcija je sestav-

ljena iz dveh serij - prva je izdelana iz polamida in micre, druga

pa iz bomba‘a in elastana. Serija iz micre je prijetna za no{enje

in jo sestavljajo hla~ke, string, majica in neder~ek. Material je

potiskan z motivi sr~kov v kombinaciji z barvno elastiko. Druga

serija pa se predstavlja v kombinaciji ro‘nate in zelene barve.

Gre za bolj drzno in trendovsko perilo z Valentinovo simboliko.

Material je naraven - bomba‘ z elasta-

nom. Na voljo je tudi spalni program,

kjer lahko izbirate med ‘ensko

pi‘amo ali spalnim t-shirtom.