35 M..

Ljubljanska privilegijska knjiga: pravica tujskega aresta pristojnost mestnih organov omejitev podeeljskega trgovanja pani svet upan - sodnik (ti dve funkciji se prepletata)

najve listin in privilegijev zaradi pogosto irjenih pravic organov mestne avtonomije, ki imeli najbolj kompleksno strukturo organov najve svetov: NOTRANJI SVET (12 lanov) je imel v vseh zadevah odloilno besedo ZUNANJI SVET (24 lanov) - smel je prisostvovati zasedanjem notranjega sveta in je imel predvsem nadzorstveno funkcijo in ne toliko oblastno. namesto skupine vseh meanov je od l. 1472 dalje obstajala "KORPORACIJA STOTIH IMENOVANIH", ki je imela predvsem funkcijo volilnega telesa.

UPAN - vrhovni predstavnik mestne samouprave Mestni SODNIK se zaradi upana priblia sodni funkciji; predsedoval je v imenu mestnega gospoda sestankom svetov, bil pa je voljen, torej tudi organ samouprave.

izvrevanje "tujskega aresta" - zadolene tujce so smeli prijeti, jim zasei blago in jih privesti pred sodie

Leta 1566 so vse listine prepisali v knjigo, ki jo je potem potrdil deelni knez. Govori o pravicah proti plemiem, pristojnosti mestnih organov, zlasti sodnih, trgovanju, pravici do panega in gozdnega sveta.

ob vsakoletnih volitvah je imel vsak iri organ pravico odpoklicati iz ojega doloeno tevilo lanov, nakar je oji organ sam kooptiral nove lane iz irega, ne da bi smel ponovno izbrati tiste, ki so bili odpoklicani. Ta sistem "mutacija", je notranjemu svetu zagotavljal, da mu niso mogli vsiliti lanov, ki mu ne bi bili po volji.

Ker ograjno sodie (pristojno za plemstvo) ni imelo krvnega sodnika v primeru uboja ga morali izroit lj mestnemu sodniku, ki bilo krvno sodstvo velika avtonomija (tudi na Ptuju)AVTONOMIJE NA PODEELJU

To so avtonomne skupnosti, ki niso bile ne plemike ne mestne in ki so nastajale med podeelskim prebivalstvom (praviloma med kmeti). Le pri nekaterih podeelskih avtonomijah so bili udeleenci tudi pripadniki drugih socialnih skupin. Zaenjamo jih spoznavati od 13.st. dalje. Gre le za nadaljevanje oblik predfevdalnega izvora. Fevdalizem naredil tukaj le korak nazaj.

VRSTE AVTONOMIJ:

1. Soseske (vake skupnosti) so bile med najstarejimi oblikami podeelskih avtonomij. Na Slovenskem so jim praviloma naelovali vaki upani - soseske ene ali ve vasi so se imenovale upe. Ker so vaani lahko pripadali razlinim zemljikim gospodom, so bili upani praviloma podrejeni deelskim sodiem kot teritorialnim organom. Vake upane so nekje volili vaani, drugod pa jih je imenovalo nadrejeno gospostvo. Pod njihovim vodstvom so vaani avtonomno urejali predvsem uporabo vakega sveta (paniki, senoeti, poti, napajalia). V to vrsto avtonomije se gospostva ponavadi niso vtikala.

bogastvo odvisno od ivinoreje kjer majhna vloga iv. manj skupnega nerazdeljenega sveta avtonomija ibkeja na slovenskem so jim naelovali UPANI in so se imenovale UPE (ena ali ve vasi) upani so bili podrejeni deelnim sodiem, ker so vaani pripadali razlinim zemljikim gospodom vsebina: odloanje o tistem skupnem svetu, ki ga izrabljajo za pao in izrabo gozdov kateri del obdelanega sveta v prahi sklep vake skupnosti skupne stvari: izbor pastirja, pot do panikov, voda za ivino na pai kaznovanje patrimonializacija ko zem. gospod kaznuje svoje kmete, ker imel izrekat kazni vaani lahko sami kaznovali na zboru vaanov (avtonomija)

2. Avtonomija v okviru deelskih sodi: deelska sodia so bila za posamezna manja ozemlja sodna oblast za vse neprivilegirano prebivalstvo - za teje kazenske zadeve in za zadeve v zvezi z lastnino in podloniki samega gospostva. Vsi ljudje (predvsem podloniki) z obmoja posameznega deelskega sodia so se morali trikrat na leto zbrati in pod prisego prijaviti kazniva dejanja. Taka zborovanja so imenovali vea. Vea je bila na podeelju sodni zbor pod predsedstvom deelskosodnega gospoda.

deelska sodia so vijesodna oblast, ki so jo pridobili teritorialni gospodje za vse neprivlegirano prebivalstvo za teje kazenske zadeve krvno sodstvo (najraje premoenjske kazni) delovanje kot nadaljevanje zborov/ve: zbor ne sme odloati o tejih zadevah brez kraljevega poslanca in grofa namesto teh dveh se pojavi deelski gospod patrimonializacija fr. kapitular (privilegija za Kranjsko in Koroko iz l. 1338) z zagrozitvijo s kaznijo zahteva naj se vsi ljudje (podloniki) z obmoja posameznega sodia 3 x na leto zberejo in pod prisego izpovedo vse kodljivo in nesojeno v deeli in prijavijo KD kazen v pristojnosti zbora oje telo pravda pod vodstvom gospoda ali nj. predstavnika = de. sodnika (pravda iz 1. upana upanska pravda in iz 2. dobrih ljudi =dvanastija)

preko de. sodi gospodje nadzor, a tudi on pod nadzorom javnost sodelovanje z javnostjo na sodiih sprejemali NAPOTILA ugotavljanje obiajnega pr. ali zakonodajna poteza (kako bi bilo potrebno koga kaznovat) v praksi kaznovali po svoje po lastnem navdihu (e niso vedeli kako pogledali nazaj v spise iz zg.) kazenskopravna funkcija glavna ne pa edina zadeva tudi civilni spori: e dva podlonika pod razlinim gospodom o tem lahko odloali na de. sodiu

vodja deelski sodnik to ni gospod sodstvo donosno ker dobi globo od premoenjske kazni (raje premoenjska kot telesna)

Avtonomija Benekih Slovencev (imeli so veliko avtonomijo): med njimi so imeli posebej veliko avtonomijo Nadiki Slovenci, ki so iveli v landarski in mjerski dolini (e danes slovenskih). V imenu patriarha je to pokrajino upravljal gastald. Gastald je za patriarhove kmete in vasi predsedoval posebnemu sodiu (sestavljenemu za vsako izmed dolin) iz dekanov (prvotno upanov) - to sodie je bilo obenem vije in nije vrste.

Vsaka vas ali skupina vasi je imela svojo avtonomijo pod vakim jurisdicentom ali pod gastaldom. Vasi je naeloval dekan, ki je bil izbran na razline naine (ponekod voljen). Vaki organi so urejali notranje zadeve vasi (predvsem v zvezi s skupnim zemljiem). Za zadeve cele doline so se zbrali dekani te doline (pod vodstvom velikega dekana) na sestanku, ki se je imenoval arengo. Za skupne zadeve obeh dolin pa so se zbrali dekani obeh dolin na zdrueni arengo.

Pri tej avtonomiji je najbolj svojevrstna zgodnja loitev uprave od sodstva in tristopenjska organizacija dekanske ureditve. Kmetje obeh dolin so bili sicer podloniki razlinih gospostev - toda ne glede na to so imeli do beneke republike vsi enake dolnosti glede varovanja cestnih prelazov proti habsburkim ozemljem in vzdrevanja cest.

Gorske skupnosti, gorske pravde in Gorske bukve

3. GORSKE SKUPNOSTI so zdruevale ljudi iz raznih krajev po agrarni dejavnosti na nekem zemljikem kompleksu.

gora = vinograd = gorice (od 13. st. dalje) gozdovi za zem. gospode nedonosni nizke dajatve (les nezanimiv, nedonosen) hoteli poveat donosnost tako da prisojne lege spremenili v vinograde teko delo rabi spodbudo zato zajem po gorskem pravu: 1. svoboden (svobodni in nesvobodni ljudje) se uporablja zakup = zajm 2. deden (namen pridobit ljudi) 3. dajatve gornine majhneVinogradi so se po svojih pravnih lastnostih loevali na tri vrste:1. pridvorne vinograde (dominikalne) je obdelovalo zemljiko gospostvo v lastni reiji (s tlako ali najetimi delavci) in je obdralo ves pridelek zase2. hubne vinograde je imel kmet kot del svojega podlonega zemljia, od katerega so se dajale v urbarju doloene dajatve3. gorskopravni vinogradi so nastali v pozneji fazi velikih krenj, najve na junih, dotlej z gozdom poraenih obronkih griev in zunaj vakih naselij (ker je bila vrednost lesa majhna in je gospodar takega gozda hotel priti do bolj cenjenega pridelka, je skual pridobiti kogarkoli, ki bi gozd posekal in posadil trto).

V potev so prili le dolgoroni, praviloma dedni zakupi, ker je naprava vinograda zahtevala veliko dela, vinograd pa je bilo treba vzdrevati ve let. Zakupi po gorskem pravu so bili dedni in svobodni zajmi, obremenjeni praviloma le z manjo naturalno dajatvijo (mot ali vino), imenovano gorina ali gornina.

Zemljiki gospod, na igar zemlji je nastal kompleks gorskih vinogradov (gora) je bil gorski gospod. Sogorniki ali mejai so bili dedni zakupniki posameznih parcel, gornik pa je bil na vsaki gori le eden in je bil predvsem izvrilni organ (loi od sogornika!).

Sogorniki ene gore so sestavljali interesno skupnost, ki je imela avtonomijo - sestajala se je enkrat (tajerska) ali dvakrat (Kranjska) letno na zborih pod predsedstvom gorskega gospoda ali njegovega namestnika. Ti zbori so se imenovali gorske pravde (navzoi so bili vsi sogorniki). Na gorski pravdi so najprej priznali oblast gorskega gospoda, nato prebrali gorske bukve, razpravljali o splonih zadevah in o njih sprejemali obe sodbe, nazadnje pa obravnavali posamezne sporne zadeve. V spornih zadevah so bile gorske pravde pristojne le za civilne zadeve v zvezi z vinogradi in za mala kazniva dejanja, ki jih je kdo zagreil v vinogradu.

sogorniki (mejai) - pridelovalci vinagornik - koordinira delo na eni gori (nadzornik gorice)gorski gospod - lastnik gore (plemi)hasnovalec - meja, sogornik

zem. gospodje (GORSKI GOSPOD) sedaj ugotovili da ta gornina le malenkost a zaradi dednosti niso mogli vzeti zajmov od dednih zakupnikov ali sogornikov zajme prevzemali tudi plemii zato veji upor uzakonjem kompromis (le za t.) GORSKE BUKVE

GORSKE BUKVE so v nemini zapisan zakon, izdan leta 1543 za tajersko (prilagojene so jih uporabljali tudi na Dolenjskem, ki je bila del Kranjske). Na tajerskem je ta zakon urejal pravna razmerja v zvezi z gorskopravnimi zemljii. Za gorskopravna zemljia na tajerskem, Kranjskem in Korokem je veljala posebna vrsta zajma - po gorskem pravu.

Gorske bukve so nastale kot kompromis med gorskimi gospodi (prizadevali so si poslabati zajem po gorskem pravu, ker jim je dajal malo dohodkov) in sogorniki iz vrst plemstva in meanstva (imeli so toliko moi, da so se temu uprli). Gorski gospod je imel v nekaterih primerih monost, da pridobi razpolaganje z vinogradom: e je bil vinograd na prodaj, je veljala retraktna pravica (RETRAKT = potegniti nazaj) - gorski gospod je imel pravico kupiti vinograd po isti ceni, ki jo je ponujal drug kupec (gospodarski retrakt), za njim je priel na vrsto prodajalev najbliji sorodnik (sorodniki retrakt), nato zasnovalec sosednega vinograda (sosedski retrakt). e vinograd ni bil naprodaj, je tudi zapadel gorskemu gospodu - e je sogornik umrl brez dediev, e 3 leta zapored ni opravil prve kopi, e etrto leto ni oddal gorine ali e je samolastno razpolagal z zemljiem.

Ker so Gorske bukve prebirali na gorskih pravdah, jih je bilo treba prevesti v slovenino (iz nemine) - leta 1583 jih je prevedel Andrej Recelj (upnik na Raki).

Dokument po katerem je imel gorski gospod v nekaterih primerih monost, da pridobi razpolaganje z vinogradom e je bil vinograd naprodaj veljala RETRAKTNA PRAVICA:gorski gospod imel pravico, da kupi vinograd po isti ceni, ki jo je ponujal drug kupec (gospostveni retrakt), za njim je priel na vrsto prodajalev najbliji sorodnik (sorodniki retrakt), nato hasnovalec sosednega vinograda (sosedski retrakt) avtonomija gore je v GORSKih PRAVDah - zbori sogornikov, ki so se sestajali 1x ali 2x letno pod predsedstvom gorskega gospoda ali njegovega namestnika. Odloal je prisedniki kolegij, navzoi pa so bili vsi sogorniki. Potrebni so bili zaradi koordinacije dela. na takih zborih so sogorniki:1. priznali oblast gorskega gospoda2. prebrali gorske bukve, razpravljali o splonih zadevah in sprejemali "obe sodbe"3. obravnavali splone zadeve v bistvu je bila gorska pravda patrimonialno sodie. O razpravah so se pisali zapisniki 1583 je upnik Andrej Recelj prevedel gorske bukve v slovenino prevodi so se razlikovali po obsegu prilagodili so se krajevnim razmeram Pomen gorskega prava:- prevod bukev sporoa izvirno slovensko pravno terminologijo- priredbe bukev izpriujejo spremembe, ki so nastale po obiajnem pravu- obstoj gorskih pravd dokazuje aktivnost Slovencev pri razvoju prava (nj. pravotvornost)

gorsko pravo je najbolj raziskano podroje slovenske pravne zgodovine (napisal prof. PF Metod Dolenc v duhu zgodovinskopravne ole je v njih iskal izvor kolektivnega pravnega duha)

GORSKO PRAVO je pravo, ki so ga uporabljali in kot obiajno pravo tudi dalje razvijali gorski zbori. Je najbolj raziskano podroje slovenske pravne zgodovine (najve o njem je napisal prof. Metod Dolenc). Pomen gorskega prava: iz prevoda Gorskih bukev v slovenino imamo izvirno slovensko pravno terminologijo priredbe Gorskih bukev izpriujejo spremembe, ki so nastale po obiajnem pravu zapisniki gorskih pravd ohranjajo veliko prakse, ki sloni na obiajnem pravu obstoj gorskih pravd dokazuje aktivnost slovenskega ljudstva pri razvoju prava

konkretni primeri podeelskih avtonomij1. AVTONOMIJA BENEKIH SLOVENCEV njena posebnost da je stopnjevana na stopnji soseske (dve stopnji avtonomije: 1. vsaka dolina posebej; 2. soseska obeh dolin) namesto izraza upan imajo DEKAN predstojnik dekani so se zdruevali na zbori = ARENGO (tudi zbor meanov v Piranu), kjer odloali o skupnih zadevah doline banka ali klop organ s sodno funkcijo podobno de. sodiu (personalna loitev uprave in sodstva!) gastald ef benekih slo, ki skupaj z banko odloa o pravdah + predstavnik zem. gospoda Jurisdicenti plemii/patriciji iz edada, ki so si kupili sodno oblast in se s tem obogatili (sodstvo donosno ker del glob pripadal sodniku) jurati (zapriseenci) skupina izbrana na vakem zboru (odli v edad kjer notar zapisal nj. zadeve) Obasno sta nastopali obe dolini skupaj veliki/zdrueni arengo (kjer odloali o skupnih zadevah) Kako to da so Beneki Slo uivali takno avtonomijo (kot skupnost , ki ji doloijo skupno dajatev)?> Benetke zelo bogata zaradi trgovanja in naloga kmetov je bila vzdrevanje prelazov in cest,da bodo trgovci lahko trgovali in jih neomejeno uporabljali tako dobili avtonomijo

2. avtonomije obmorskih skupnosti (hrv)

Vinodolski zakon (zapis slovanskega pr. 1288) do zapisa je prilo, ker so se spremenili knezi el. starega pr.:kolektivna odgovornost za delikte (e nekoga ubijejo in storilca ne najdejo, v tem istem kraju vsi plaajo krvnino) PRISTAV (adjunkt) kot uradni osebi javnega zaupanja, postavljen je s kneevim pristankom. Zastopal je sodni zbor in ugotavljal pravno pomembne okoliine = ivi zapisnik. Pobira globe in dobi 2% globe. Njegovo izpoved je bilo mogoe izpodbijati s 3 priami e krivo pria izgubi naslov pristava

Poljiki statut Poljika upa je pokrajina V od Splita in S od Omia leni kaejo sorodnost s starim ruskim pravom (ruska pravda) in tako pripomore k spoznanju skupno slovanskih pravnih pojmov in ustanov avtonomnost se kae v tem, da kmetje niso bili tako vezani na zemljo soc. struktura - vrhnja plast prebivalstva so plemii dveh vrst:didii- staro plemstvo, ki so imeli prvotno skupno lastnino na druinskem premoenju, vlastela - pozneje doseljeni mali plemii, puani - svobodni kmetje, ki so tevilno prevladovali,kmetii - so bili podloniki plemiev, ki so lahko odpovedali podlonost, vendar so izgubili vse premoenje.

POSLEDICEDolgodobne posledice: ustalila se je razcepljenost slovenskih pokrajin na deele kot upravno-teritorialne enote ponekod v Evropi tedaj nastale teritorialne enote so se ohranile do danes kolonizacija v hribovski svet je ustvarila gorske kmetije in posebno etnino strukturo na Koevskem (nemka manjina do 2. svet. vojne) v neagrarnih naselbinah se je iz meanskih plasti prebivalstva pozneje delno razvila buroazija. Pojav mezdne delovne sile. nastanek meanstva nove pravne panoge, zlasti v zvezi s trgovinskimi dejavnostmi: menino pravo, zaetki trgovinskega (gospodarskega) prava. Uveljavljati se je zaela potreba po poenotenju prava.

Srednjedobne posledice: v zvezi z meanskimi naselbinami so nastajale posebne oblike avtonomije in lokalna mestna prava.Vzporedno so se razvijale tudi plemike in podeelske avtonomije.

4. ZGODNJA MODERNA DRAVA

(NOVI VEK, Evropa: od srede 15.stol do prvih desetletij 17.stol.)14.stol. do Marije Terezije (absolutizma)

1492 - odkritje Amerike1517 - luteranstvo (Luther objavi svoje teze v Wittenbergu)1550 - Trubar: prvi slovenski knjigi1555 - Augsburki verski mir: cuius regio, eius religio (od kogar je oblast, od tistega je tudi vera)1599-1600 - izgon protestantov kmekega in meanskega stanu iz slovenskih mest1618-1648 - tridesetletna vojna

Kot formalni zaetek novega veka velja odkritje Amerike.

Prehodno obdobje kot zaetek novega veka zgodnji sr. vek (kot zaetek novega veka) raztegnjen med: prva prelomnica = propad Bizanca 1453 posledice: v It. pribei vrsta ljudi, ki s seboj prinesejo dragocene kjnige Zahod odkriva grki svet, gr. vire + pr. vire druga prelomnnica = odkritje Amerike 1492. do takrat najbolj donosna trgovina z Vz (gl. It), sedaj se sredie premakne v Ang in Niz. Atlantik je gl. trg. pot do 20. st.

Produkcija je prerasla cehovske okvire - razvijale so se manufakture (na Slovenskem jih je bilo malo). V manufakturah se zane razvijati obrt, trgovski kapital se investira, velik gospodarski razmah. So pa e tlaanske razmere (nesvoboda, ministeriali) - pride do kmekih uporov. Reformacija, humanizem (lovek se postavi v sredie), renesansa. Nemirno obdobje zahteva spremembe.

Velika sprememba v gospodarstvu je bila uvajanje denarnega gospodarstva. Spremenil se je tudi nain gospodarjenja pojav bannitva.

Fevdalna druba, katere temeljna razmerja so neko nastala v razmerah avtarkinega gospodarstva, je bila v polnem nasprotju s tem razvojem neagrarne produkcije in obdobje zgodnjega kapitalizma pomeni prvo veliko krizo te drube.

Cuius regio, eius religio. - Od kogar je oblast, od tega je tudi vera.

Najoitneje znamenje te krize so bili kmeki upori. Drugi izraz krize je bila protestantska reformacija (luteranstvo kot odpor nemkega in severnogermanskega odpora proti Rimu in cvinglijanstvo). Pojavilo se je tudi preganjanje arovnic.

Srednji vek, ki se je od nastanka prvih univerz v 12.stol. naslanjal na antino dediino, je v drugi polovici 15.stol preel v humanizem (e bolj intenzivno oivljanje klasine, tudi grke dediine z usmeritvijo na loveka). Preel je tudi v renesanso kot oivljanje antine dediine na podroju umetnosti (predvsem kar zadeva realistino upodabljanje loveka). Humanizmu in renesansi v filozofiji in umetnosti je na podroju prava ustrezala recepcija rimskega prava.

Humanizem: bolj kot za boga zanimanje za loveka zanimanje za medloveke odnose ideal postanejo antine upodobitve => ponovno odkrivanje antike odkrivanje neitalskega sveta s pomojo arabcev ponovno odkritje grkega jezika in sveta recepcija RP => pravniki so bili med zaetniki humanizma

Zato zgodnja D ker e sodi v fevdalni red (fevdalizem e deloma obvladuje svet)Beseda "moderna" pomeni dravo v novem veku, ki se je tel od odkritja Am. Mnoge lastnosti organizacije moderne D se e razvijajo: Zane se parlamentarizem stanovi se razvijejo v parlament Pojav modernejega davnega sistema: temeljil na povpreninah in ne na dejanskih dohodkih, lahko pa tudi na glavarinah kolikor ljudi, toliko davkov od glavarine k obdavenju premoenja s posrednimi davki - troarine ideja o obdavenju vseh proces poenotenje prava: partikularna prava ne izginejo kar tako v Am priseljenci nosijo svoje pravo s seboj recepcija rimskega prava vsi sprejemajo ista naela (vsak se le lahko skliceval na rim. pr. kot veljavno pr. v nj. deeli) nastanek uradnitva birokratski sistem: povezano z nastankom kapitalizma denarno gosp. se razvije, ker se poveala produktivnost pojav novih bogataev prvi veliki kapitali (Medici se povzpnejo do vladarskega stola) prilagoditev novim razmeram s povratkom k staremu: recepcija rim. pr. pravniki tudi kot prvi humanisti (Petrarca) obnova lepote in razuma, individualizma renesansa umetnost v kateri novo kot staro

boja za staro proti novemu stanovi prevladuje plemstvo, ki eli pridobiti privilegije zase (noejo se odpovedat davne prostosti) kmeki upori zaradi razvrednotenj denarja (posledica kapitalizma-inflacije) dajatve izgubljajo vrednost plemstvo hoe to popravit s poveevanjem dajatev, ker se gosp. mo kmeta vea hoejo pridobit ve dajatev od njih + dajatve se veajo zaradi vojn (Turki) vsemu temu se kmetje upirajo reformacija boj med protestanti in katoliki (napetost se je izraala tudi v tem, da je deelni knez v reformaciji stal v nasprotnem taboru kot deelni stanovi) druga nesvoboda poskus vezanosti kmeta na zem. gospoda (Vz EU) pozitivni doseki velika osvoboditev ljudi (It., Ang. p...) nastanek novoveke filozofije sr. je l., ne ve bog (Macchiavellija obsodili kot ''zlo individualizma'') renesana kot umetnost povezana z napredkom

senna plat vojne za prevlado v EU + dr. verske vojne (torej vojne med D in znotraj njih) poveane drubene razlike ideoloka zmeda kot posledica nerazumevanja novih izumov + praznoverje preganjanje arovnic

VOJAKA OBVEZNOST IN DAVNO PRAVO

Deelni gospod (deelni knez) je moral zbrati vojsko zoper Turke - to pa je dolgo trajalo, zato so gospodje najeli najemniko vojsko (plaati). Gospod je imel dohodke le iz svojega posestva (komorno premoenje). Kmetje so raje plaevali davek, kot da bi li v vojsko. Tudi plemii so raje ostali doma in dali denar knezu prehod iz plemike na najemniko vojsko.Plemii so imeli dolnost vojake obrambe, zato so bili prosti davkov. Davna prostost plemstva je veljala za osebe in premoenje (vsa zemljia, gospostva in podlonike v plemikih rokah) ter je bila utrjena s stanovskimi privilegiji. Sodstvo je bilo povezano z gospostvi (praviloma je bilo kolegijsko in ustno) - svoje stroke je smo krilo ali pa je bilo celo dobikonosno. Novi deelnokneji aparat teoretino ni potreboval denarja in za vzdrevanje dvora je v zaetku zadoalo komorno premoenje. Kasneje komorno premoenje za vojsko ni ve zadoalo, zato so obdavili tudi plemstvo, ki je bilo prej davno prosto oblikuje se nova deelnozborna avtonomija plemstvo si samo odmeri davke.

Komorni davek se je nalagal deelnoknejim mestom, idom, deelnoknejim agrarnim gospostvom (domenam) in cerkvenim gospostvom pod odvetnitvom deelnega kneza (cerkvene osebe niso imele vojake obveznosti kot drugi fevdalci).

Komorno premoenje: z njim vladar sam razpolaga gospostvo, kjer je vladar zemljiki gospod kraljeve domene davki od mest, ki jim je bil vladar mestni gospod regalije

Vojaka obveznost plemstva, vojako najemnitvo in zaetki deelnih davkov

Odkar so nastale deele, je deelni plemi moral braniti deelo, praviloma kot jezdec (e je bilo potrebno, so se morali kmetje pridruiti kot peci). Obramba pa se je izvedla samo ob neposredni nevarnosti in se je im prej razla. Plemstvo je zato e dolgo imelo davno prostost. Razvil se je najemniki vojaki sistem. Dohodki komornega premoenja in komorni davki so omogoali knezom, da vodijo samostojno politiko z najemniki in se po potrebi vojskujejo (ne da bi bili vezani na pomo plemstva).

Turki napadi so zahtevali pripravljenost vojske dalji as in izven doma, kar pa stara vojaka obrambna dolnost plemstva ni omogoala. V takih situacijah je deelno plemstvo odobrilo denarno pomo za najetje najemnikov ali osebno postavilo kak kontingent ali plaalo nekaj najemnikov ali stopilo v slubo kot najemnik (odvisno od okoliin posameznega primera). Deelni knez je imel raji najemnike kot fevdne ali deelne ete (z njimi je laje razpolagal, moderneja taktika, dalja pripravljenost), pa tudi deelni plemii so raji poslali denar namesto et.

Davek na imenjsko rento (imetje) - dohodek zemljikega gospostva od podlonikov, zapisan v urbarjih in preraunan v denar. Plemievo gmotno mo so namre ocenjevali po dohodkih, ki jih je imel od svojih podlonikov. Renta - izraun kmekih obveznosti v urbarjih - prvih davnih knjigah. Imenjska renta - v denar preraunani dohodki nekega posestva, zapisanih v urbarjih. Vsak je sam dal davno napoved in to zelo natanno. Davne napovedi so vpisali v imenjske knjige (prvi davni kataster pri nas ne gre za zametek zemljikega katastra!).V imenjski knjigi se pojavi nov sloj, ki kupuje zemljia svobodniki => kmetje, ki so denar vlagali v zemljika gospostva glede teh gospostev so bili svobodni.

Iment => renta od rustikalnih zemlji, ki jo je dobil gospod.

V 15., 16. stol. Prave nesvobode skoraj ni ve privezanost na zemljo je bila le tolikna, da je moral en obdelovalec ostati na zemlji.

Pojavljati so se zaeli tudi posredni davki v obliki razlinih troarin (vinski, mesni dac) razlog za upor tolminskih kmetov v 18. stol.

Drava je vsebovala nekatere moderne elemente: zaetki vzpostavitve modernega davnega sistema imenjske knjige poenotenje prava uvajanje birokratskega aparata zametki parlamentarizma

monarhino-stanovski dualizemZaetek moderne drave temelji na razmerju med MONARHOM IN ZEMLJIKIMI GOSPODI kot glavnim delom stanov. Ti imajo privilegiran vpliv na vodenje drave oz. deele. V obrambnih in davnih zadevah (davni sistem je) je bilo potrebno soglasje obeh, monarha in stanov zato se ta sistem oznauje kot DUALIZEM med monarhom in stanovi (stanovsko - monarhini dualizem). Stanova sta sedaj partner kneza in z njim razpravljajo o zadevah, nimajo pa sovladarskih pravic. Zaetek moderne drave je torej STANOVSKA MONARHIJA.

V stanovih dve plasti:1. plemii, ki si pridobilo davno prostost2. meanstvo, ki je bilo sposobno prispevati ve davkov, kot jim je bilo naloenih v prejnjem sistemu (veja mo kot jim nalagajo davki bogatenje)

davki v modernem pomenu davek je denarno plailo, ki ga drava nalaga pravnim in fizinim osebam, porabi pa ga za vzdrevanje aparata in izpolnitev svojih nalog. dohodki drave se patrimonializirajo D ima ''dravne davke'' komorno premoenje = premoenje, ki pripada vladarju (vladarjeva gospostva, praviloma bil najveji zem. gospod v D) sem spadajo tudi dajatve deelno-knejih mest (mesta ki so vladarju podrejena) pojav VICEDOMA kot predstavnika vseh mest v D/deeli Komorni davek so davki naloeni na komorno premoenje, ki so se nalagali deelnoknejim mestom, idom, deelnoknejim agrarnim gospostvom in cerkvenim gospostvom pod oblastnitvom de. kneza Pravna podlaga za obdavenje cerkvenega premoenja je bilo dejstvo, da cerkvene osebe niso opravljale vojake obveznosti kot drugi fevdalci idovski davek plaujejo vladarju za pravno varnost regalije (lex regalis) dohodki vladarja od kovanja denarja + dajatve, ki so jih plaevali za koncesije (rudnike dajatve) + mitnine te dajatve je vladar lahko zvieval po lastnem preudarku

spremembe v vojaki org. najveji stroki so stroki vojske (pri nas Turki) Dohodki komornega premoenja in komorni davki so omogoili knezom, da z najemniki vodijo samostojno politiko. Lahko so se samostojno vojskovali ne da bi bili vezani na pomo plemstva po 15.st. s turkimi vpadi, plemii prostovoljno (na deelnih zborih s soglasjem) prispevajo denar vladarju za nejemniko vojsko ali svoje ete. Deelni knezi so imeli raje najemniko vojsko (nova vojska uinkoviteja) sedaj davek namesto vojake slube

DEELNA USTAVA

Deelni stanovi - avtonomna korporacija privilegiranih oseb v deeli, ki pod vladarjevim vodstvom sama upravlja svoje zadeve ali ki jo mora vladar v doloenih vladnih zadevah zaprositi za pristanek.

Poleg sodne plemike avtonomije je nastala e deelnozborna. Stanovi so z deelnim knezom razpravljali o vojakih obveznostih in deelnih davkih (kot partner, ne pod gospodovim predsedstvom). To pravico so izkoristili tudi za vpliv na druge javne zadeve.

deelni zbori stara avtonimija = ograjno sodie sodna avtonomija nova avtonomija = deelni zbor davna avtonomija zbori stanov, kjer odloajo o davkih lani iz 3 stanov: posvetno in duhovno plemstvo in 3. stan = meani udeleenci deelnih zborov se pri nas razvrajo v tiri skupine (klopi, kurije) stanov: PRELATI najviji cerkveni dostojanstveniki GOSPODJE/plemii gospodje v deeli VITEZI in OPRODE (hlapci) nije plemstvo MESTA lani prvih treh stanov so imeli vsak svoj glas (virilni = posamezni glasovi), mesta pa le po svojih zastopnikih (funkcionarji) upanih ali sodnikih. Ponekod je celotna mestna kurija imela le en glas (kurialni glas). Kakor so mestni zastopniki reprezentirali mesta, tako so pripadniki prvih treh stanov veljali tudi za zastopnike svojih podlonikov. Tako lahko govorimo o naelu REPREZENTACE v deelnih stanovih Postopek deelnega zbora: Deelni zbor je mogel razpisati samo deelni knez. Samolastno sestajanje se je telo za upor. Praviloma ga je razpisal 1x letno, lahko tudi vekrat. Z deelnim zborom se je deelni knez lako pogajal osebno ali pa je poslal nanj deelno-zborske komisarje, ki jim je za ta namen izstavil kredenno pismo. Dal jim je tudi instrukcije, kako naj nastopajo oz. zastopajo stalia na zboru. Instrukcije so vsebovale uvodni opis splonega zunajpolitinega, predvsem vojakega stanja, opis vladarjevih prizadevanj na teh podrojih, njegove narte za bodonost, obvezno tarnanje nad pomanjkanjem sredstev in izrpanostjo komornega premoenja. Propozicija je bila vladarjev predlog, kako naj stanovi sodelujejo pri njegovih nartih s etami in denarjem. Deelnemu zboru je predsedoval DEELNI MARAL. Stanovi so najprej posluali propozicijo komisarjev, nato so se brez navzonosti komisarjev o njej posvetovali in dali odgovor, ki je vseboval ODOBRITEV. Postopek deelnega zbora je bil namenjen odmeri vojake in davne obveznosti. Pri pogajanju so stanovi vasih vpletli tudi druge zadeve in zahteve kot svoj nasprotni zahtevek za odobritev. Seznami takih zahtev se imenujejo GRAVAMINA.

Pomen deelnih zborov: Deelni zbori so bili po sodnih druga stopnja v razvoju deelne avtonomije. V deelnih zborih je imelo odloilno vlogo plemstvo se imeli za predstavnike ljudstva V njihovih postopkih so se pojavili nekateri elementi poznejega parlamentarizma, zlasti: naelo reprezentance (v klopi mest celo voljene) odobravanje davkov (ni obdavitve brez odobritve predstavnikov) veinsko naelo pri glasovanju (Habeas corpus)

Kakne so razlike med stanovi in parlamentom v moderni D? V moderni vsi voljeni tu pa ne: samo virilisti glasujejo osebno mesta pa skupaj kot ena klop Do danes se je ohranila pristojnost parlamenta do pobiranja davkov Stanovi niso imeli zakonodajne pravice, parlament pa danes je

lani deelnega zbora: vija duhovina (le ti so bili tudi zemljiki gospodje) plemstvo (ministeriali, vije plemstvo) zastopniki mest

Sestava in udeleba na deelnem zboru sta se razvijali po obiajnem pravu (razlino po razlinih deelah) in se spreminjali. Vsak lan je imel svoj glas (virilni glasovi).

1 glas VIRILNI GLASTlaane zastopa gospod.

Postopek deelnega zbora (zapomniti!)

Ko je knez rabil denar, je sklical deelni zbor. Knez je svojim zastopnikom dal kredenno pismo (CREDERE - poveriti) - pooblastilo in tajne instrukcije (navodila), kako naj se pogajajo. Instrukcije so vsebovale propozicijo. V pogajanjih z vladarjem so plemii dobili tudi marsikaken privilegij. Na deelni zbor ljudje niso radi li (obveznost). Zaetek nekega parlamentarizma. Reprezentanca, veinsko naelo pri glasovanju.

Deelni zbor je lahko sklical le deelni knez, praviloma 1 x letno (svobodno je izbral as sestanka). Samolastno sestajanje na deelne zbore je telo za upor. Ob izrednih ovirah in davnih recesih lahko po ve let ni prilo do deelnega zbora. e so stanovi ovirali davno odobritev ali e je nastopila nepredvidena sila, je deelni knez lahko sklical zbor vekrat v enem letu.

Z deelnim zborom se je knez pogajal osebno ali pa je nanj poslal svoje deelnozborske komisarje, ki jim je dal pooblastilo - kredenno pismo. Obenem jim je dal obsena pisna navodila (instrukcije) - kako naj postopajo, kaj naj govorijo in na kaj lahko pristanejo. Instrukcije so vsebovale tudi propozicijo - vladarjev predlog, v kakni obliki in meri naj stanovi sodelujejo pri njegovih nartih s etami in denarjem.

Deelni knez je v svoji propoziciji postavil mnogo vijo zahtevo od priakovane odobritve, zato so zbori potekali v znamenju meetarjenja, pri emer je vsaka stranka vekrat e vnaprej vedela, kje se bosta priblino seli. Tudi pogajanja o viini odobritev so med stanovi in komisarji praviloma potekala pismeno. Stanovi so sestavili odgovor, nato so komisarji dali repliko, stanovi dupliko itd. do konne odobritve.

Deelnemu zboru je predsedoval eden izmed deelnih dostojanstvenikov (praviloma deelni maral). Najprej so posluali propozicijo komisarjev, nato so se brez navzonosti komisarjev o njej posvetovali. e so jo sprejeli, so sestavili svoj odgovor, ki je vseboval odobritev in ga izroili komisarjem. e je deelni knez z deelnozborsko resolucijo sprejel odobritev, se je sklep objavil kot obvezen v deelnozborski publikaciji. e stanovi niso ustregli niti minimalnim zahtevam, ki jih je dal deelni knez, se je deelni zbor razbil - nato ga je knez v kratkem ponovno sklical in ga skliceval toliko asa, dokler ni prilo do neke sporazumne reitve.

Pomen deelnih zborov: sasoma so bili druga stopnja v razvoju deelne avtonomije (prva je bila sodna). V njih je skoraj povsod po Evropi imelo odloilno besedo plemstvo. V njihovih postopkih so se pojavili nekateri elementi poznejega parlamentarizma. Vendar pa niso imeli splone zakonodajne pravice in tudi vladarji s stanovi niso delili vladarskih pravic ali celo suverenosti.

DRAVNI ZBORI (zbori knezov najvejih magnatov v D) V dravnem zboru cesarstva (Francija, panija, Habsburke deele) so jedro sestavljali deelni knezi. Dr. zbori sestavljeni iz predstavnikov raznih deel so bili precej redek pojav (Fr) ali pa jih sploh ni bilo Drugae je bilo v Angliji - tu so na vladarjevem sedeu imeli dravne zbore visokega plemstva (house of lords) in zastopnikov regionalnih zborov nijega plemstva (house of commons)

poenotenje prava

Vse bolj zapletena razmerja, ki jih je prinaalo blagovno gospodarstvo, so zaeli presojati po pravilih, ki jih je izoblikovalo Rimsko pravo, ki so ga e v 12. st. zaeli tudirati na nekaterih univerzah (nastanek univerz). Ponovno uporabo rimskega prava oznaujemo kot njegovo recepcijo.

Recepcija rimskega prava zbliuje vsa evropska prava. Recipirano RP se vkljui v obe pravo enotno pravo, ki ga sestavljajo rimsko, kanonsko in fevdno pravo.

e v Ptujskem statutu so opazni vsaj posredni vplivi rimskega prava. Recepcija rimskega prava pa ne pomeni prevzema posameznih pravnih pravil temve monost se sklicevati na katerokoli pravilo rimskega prava - najve Justinijanovo kodifikacijo. Leta 1495 je bil vpliv rimskega prava institucionaliziran z ustanovitvijo nemkega KOMORNEGA SODIA, v katerem je morala biti polovica prisednikov iz vrst doktorjev prava, ki so bili nosilci recepcije rimskega prava. V Ljubljani so se v prvem zapisniku mestnega sveta l. 1521 v pravdi sklicevali na rimsko pravno pravilo Senatus Consultum VELLEIANUM.

ZAKONODAJA V ZAETKU NOVEGA VEKA Namen urediti pravo na obmoju D Zakonodajno oblast imajo vladarji, uveljavljajo jo tudi deelni knezi Ve vrst: finanni zakoni pridejo v deelne resolucije reskriptivna zakonodaja odgovor na gravamine libeli organizacijski zakoni dravne uprave (pristojnosti organov...)

meanje med starim in novim pride v 3 primerih:1. Constitutio Criminalis Carolina (CCC) kazenski red cesarja Karla V. vsebuje isto srednjeveko kazensko pravo hude telesne kazni materialno in procesno pravo olani pravniki vsebuje salvatorino klavzulo velja samo subsidiarno, primarno veljajo kazenske norme posameznih deel kasneje preide v veljavo primarno

2. tripartit (tudi slovensko pravo) trodelni zapis prava Ogrskega kraljestva (delitev na 3 dele je podobna rimski, a ni isto tako) zapis obiajnega prava in nekaj zakonov (meanica) vsebuje primere postavljenega prava namen narediti red v D starega prava ne razveljavi in nikoli ne postane zakon Ogrskega kraljestva dravni zbor ga sprejme, magnati pa ne zato ga vladar ne sprejme v slo del veljal do 20. st. glede civ. pr.

3. Postave Gorike grofije (CCG) zaradi spremembe oblasti (po izumrtju zadnje veje Gorikih grofov okoli l. 1500 so grofijo dobili Habsburani) priprave za obsenejo uzakonitev GORIKEGA PRAVA poloaj kmetov tu bil bolji, ker je bila nevarnost, da bi uhajali na Beneko (kjer svobodni) zato posebnosti v poloaju kmetov (manj dajatev...) imajo Kolonat svoboden zakup svobodno razmerje (dobi zakupnik stanovanje, orodje in v obdelavo zemljo, mora pa zakupodajalcu oddajati 1/2 doloenih vrst pridelkov), kjer kmetje vezani le ek (neugodno za kmete saj so jih lahko izkoriali) v Slo to spolovinar Loijo zakupe, ki so svobodni in dedni (dostopni komurkoli tudi plemiem in svobodnjakom) ter kmeke zakupe, ki so prosti ali podloni. Vsi zakupi so obojestransko odpovedljivi, vendar kmeta po 40 letih ni mogoe odstraniti z zemljia to je dedna pravica

TRIPARTIT (Tripartitum opus iuris consuetudinarii inclyti Regni Hungariae) 1514 - trodelni zbornik obiajnega prava Ogrskega kraljestva (sestavljen kot zakonski osnutek). Vseboval je na Ogrskem veljavno pravo, ki je bilo malo pod vplivom recepcije rimskega prava. Ima uvod (prolog) in tri dele. Prvi del (personae) ureja plemiki poloaj, drugi (res) obsega vire in proces, tretji (actiones) pa predvsem razna partikularna prava. Tripartit je bil namenjen uzakonitvi. Potrdila sta ga e dravni zbor in ogrski kralj, vendar pa zaradi odpora vijega plemstva ni dobil dravnega peata in zato ni imel zakonske moi. Kljub temu pa se je v naslednjih stoletjih Tripartit uporabljal v praksi na Ogrskem in na Hrvakem.

POSTAVE GORIKE GROFIJE (Constitutiones Comitatus Goritiae) 1560Gorika grofija se je kot ozemlje gorikih grofov razvila v deelo in izloila iz nekdanje Furlanske krajine. Po izumrtju zadnje veje Gorikih grofov (1500) so Goriko dobili Habzburani. V zvezi s tem je bil sestavljen obseen urbar, ki vsebuje zapise lokalnega obiajnega prava (okrog leta 1500).Sredi 16. stol. so se zaele priprave za obsenejo uzakonitev gorikega prava. Osnutek je bil uzakonjen 1650 kot Constitutiones Comitatur Goritiae. Kasneje (1604) so bile konstitucije novelirane (=spremenjene in dopolnjene) in so izle v tisku. Konstitucije vsebujejo zakupe, ki so vsakomur dostopni (svobodni, dedni) in zakupe, ki so omejeni na kmete (prosti ali podloni). Njihova skupna lastnost je, da so obojestransko odpovedljivi, vendar kmeta ni mogoe odstraniti z zemljia, e je 40 let izpolnjeval svoje obveznosti.Kolonat je kratkoroen, odpovedljiv zakup, pri katerem dobi zakupnik stanovanje, orodje in zemljo v obdelavo. Zakupodajalcu mora oddajati del doloenih vrst pridelkov (pogosto ). Kolonat je bil v Sloveniji dokonno odpravljen po osvoboditvi 1947, v Italiji pa je e danes zelo razirjen.

uvajanje birokratskega aparata zaradi konflikta med vladarjem in plemstvom se sedaj vladar pri upravljanju opira na nov sloj uradnike, ki jih plauje. Teh pa je bilo zelo malo. Plaani so bili tako da so svoje storitve zaraunavali, niso pa dobili plae slube so si morali celo kupovati sporno. zane se razvijati na komornem premoenju, kjer uradnik (kot namestnik vladarja) pobira dajtve, pobira pritobe... to je vicedom zaetek birokratskega aparata se teje kot ustanovitev komornega sodia, ki nad seboj nima nikogar (sprva nepravniki a z Maximilijanom mora biti polovica doktorjev prava)

AGRARNA RAZMERJA NA SLOVENSKEM v 16. in 17. stol.

poloaj kmetovNa splono bolj ali manj svobodni pojavi se skupina svobodniki kmetje ki kupovali zemljo. V Vz EU pa se nj. poloaj poslaba. V Ne se zgodi druga nesvoboda.

Do konca sr. veka se poloaj kmetov dokaj izenai obdrijo se 3 vrste zajmov po trajanju:1. Prosta saja je bila najbolj neugodna oblika kmekega zajma, pri kateri je zemljiki gospod kmeta prosto nasajal ali odsajal s kmetije

2. MITNE/zakupne KMETIJE z obiajem se razvilo, da so kmetije prevzeli kmetovi dedii, eprav to ni deden zajm. Dedi je moral plaati ob prevzemu lastnitva majhno dajatev PRIMINO ali MITO (primina je bila dajatev ob spremembi lastnika)

3. KUPNE KMETIJE uivalec z njimi prosto razpolagal, ta kmetija je bila dedna (dominum utile). V 16. st. je deelni knez poskual dobiti dohodek s prodajo mitnih kmetij v kupne, ker tu primina bistveno veja. Odplana sprememba mitnih kmetij v kupne se imenuje PREVEDBA (gre za pridobitev vira dohodka za de. kneza, ker ja primina od kupnih kmetij vija kot od mitnih). Kmet je v prevedbi videl nepotreben stroek in se ji je upiral. Tako je bilo ob vseh poskusih prevedbe. Glavni poskus prevedbe pa se je konal s kmekim uporom (1573). Deelni knez je moral popustiti.Kupne kmetije (kmetije po kupnem pravu) so bolj razvita oblika kmekih zajmov. Take kmetije je njihov uivalec lahko prodajal. Na njih je veljalo polno dedno nasledstvo.

PREVEDBA: 1. prevedba => na lastnih gospostvih deelnega kneza poveanje dohodkov 2. prevedba => na vseh zemljikih gospostvih posredno naj bi se poveala davna mo kneza

Novi vek prinese poveanje bremen: poveanje tlake za uporabo na pristavi ali odkup tlake izrekanje denarnih glob delna pritegnitev kmeke zemlje k pristavam.

Na slovenskem so nekontrolirano poveanje bremen vendarle ovirali urbarji, nevarnost kmekih uporov in edalje veja monost, da se spori med gospodom in kmeti prenesejo pred deelno kneje organe.

Zajmi, omenjeni v Postavah Gorike grofije, so bili posebnost zahodnega slovenskega obrobja. Na veini slovenskega ozemlja je bil razvoj drugaen.

e v srednjem veku so kmeki zajmi praviloma postali doivljenski. e je kmet kmetijo dobro obdeloval in redno nosil bremena, mu je zemljiki gospod ni mogel enostransko odvzeti. Kmetija je prehajala na enega dedia, ki je zato moral plaati majhno dajatev - primino. Primina je dajatev ob spremembi lastnika. Kmetije v tem zajmu so se imenovale mitne kmetije.

Dedne so bile tudi zakupne kmetije, le da je bila pri dnjih dednost omejena na enega izmed zapustnikovih otrok. Kmetom je na splono ta vrsta dednosti zadoala in niso bili pripravljeni na prevelike rtve za pridobitev kupnih pravic. Primina pri mitnih gruntih je bila bistveno nija od primine pri kupnih gruntih.

POSLEDICEDolgodobne posledice: utrdil se je pojem davkov, zaetki deelnoknejih in avtonomnih financ (parlamentarizem) protestantska revolucija - diferenciacija cerkvenega prava (z reformacijo razdelitev EU na protest. in katoliko) recepcija rimskega prava je dala temelje dananjim premoenjskim pravom in kapitalizmu odprte monosti za vstop pravnikov v razne organe, ki so izvajali oblast v dravi

Srednjedobna posledica je zlasti v tem, da so nastale podlage za razvoj absolutne monarhije v vejem delu Evrope, s tem pa za razvoj nekaterih oblik moderne drave.

5. ABSOLUTIZEM

(od 17. stol. do buroaznih revolucij)

1740 -1780vlada Marija Terezija (od 1745 po mou cesarica). Njen mo Franc tefan Lotrinki jegospodar Toskane, cesar od leta 1745.1780 - 1790Joef II (sin Marije Terezije)1789 -1794francoska revolucija

Zaenejo se graditi ceste, razvoj Trsta, uradnitvo iz vrst olanih pravnikov. Z uvedbo uradnitva se je razbohotila korupcija. Odpravili so jo tako, da so dravnim uradnikom dali visoke plae, visok ugled in dosmrtno slubo, nadzor pa je bil zelo strog. Avstrija je odpravila korupcijo.

Absolutizem - reim, v katerem na najviji stopnji odloa pravno neomejena vladarjeva volja.Politini absolutizem - reim, kjer vladar e sklicuje stanove na zbore (le da ti nimajo ve prejnje moi), vladarjeva prevlada se kae na politinem podroju.Pravni absolutizem - vladar je e toliko moan, da odstranjuje stare pravne oblike in sam ustvarja pravo (ki je vsaj deloma v nasprotju s starim). V davnem pravu ni ve odvisen od stanov, saj jih sploh ne sklicuje ve.Reformni absolutizem - kadar je pravni absolutizem nosilec reform.Konservativni absolutizem - po francoski revoluciji in e posebej po padcu Napoleona se absolutizem pri kontinentalnih velesilah sprevre v konservativni absolutizem.

Reformna oblika pravnega absolutizma obsega dobo vladanja cesarice Marije Terezije (1740-1780) in e posebej Joefa II (1780-1790), nato pa leta 1792 nastopi konservativni absolutizem, ki traja do marne revolucije.

Bistveni neposredni namen reform je bila okrepitev drave (absolutnega monarha), predvsem v razmerju do drugih drav - to pa nujno pomeni najprej okrepitev navznoter. V ospredju vseh reform stoji interes drave. Za okrepitev drave navzven je potrebna vojska, ta pa potrebuje ljudi in denar. Zato mora biti drava navznoter vrsto organizirana - birokratski aparat je potrebno zgraditi tudi na nijih stopnjah in kolikor mogoe omejiti samovoljo plemstva.

Reforme so bile izvedljive le, kjer se je vladarju posreilo zgraditi dravni aparat. Nastale so nekatere ozemeljske enote in uradi (te je do polne mere razvila ele buroazna drava). Od Joefa II. dalje je bilo v dravni birokraciji tudi manj korupcije kot dotlej.

Vladajoi so se zavedali, da omejitve poloaja podrejenih omejujejo tudi njihov poloaj. Pojavijo se poskusi varovanja podlonikov in njihovih pravic podloniki odvetnik (Joe Lukman)

NAELA REFORMNEGA ABSOLUTIZMA:

1) populacionizem - prizadevanje drave po imvejem tevilu prebivalstva2) kameralizem - veda o dravnih financah, kameralizem se je ukvarjal z gospodarstvom predvsem zaradi dravnih interesov in potreb3) merkantilizem - drava naj ima preseek (izvoz), gospodarska mo drave naj bi temeljila na mnoinah dragih kovin; prizadevanja po zmanjanju uvoza in poveanju izvoza, ki so pospeevala tudi razvoj domaih manufaktur (zmanjali naj bi uvoz in poveali izvoz + ideja o izdelavi novih izdelkov npr.svile gojitev sviloprejk s tem nastanek nekaterih mest npr. Lyon)4) fiziokratizem - zemlja je osnova bogastva, od nje so pobirali davke. S tem se je interes dravne gospodarske politike prenesel na agrarno produkcijo/revolucijo in na njene glavne nosilce - podlonike, kar je vplivalo na nastanek vrste predpisov. 5) racionalizem - vse je potrebno delati razumsko6) naravnopravna ola - racionalizem se je na pravnem podroju izraal v nazorih naravnopravne ole, posebej od Joefa II. dalje so se v zakonodaji do marne revolucije radi sklicevali na naravno pravo. prevladujoa pr. teorija je naravnopravna teorija, ki je nasprotnik absolutizma kritizira fevdalizem saj je nj. gl. merilo pravinost. Sklicujejo se na razum, ne ve na pozitivno pr., ki ga podpira fevdalizem. Prej je slonelo na bojem pravu a zaradi vojn sedaj na razumu. Grotius e verjame v boji izvor, sprauje pa se ali lahko najdemo tako pravo, ki bi veljalo tudi e ne bi bilo boga iz te ideje razvoj naravnega prava7) sistem stalnih regimentov - vojakov niso ve najemali le prilonostno, temve so vzdrevali stalne enote; konec 18. stol. je namesto najemnikega sistema stopil sistem prisilnega novaenja (najprej v dosmrtno, kasneje v 7-letno vojako slubo), ki je zadel predvsem socialno ibkeje plasti prebivalstva.

najpomembneja pravna kompleksa, ki sta bila spremenjena v 18. st. sta izgraditev dravnega aparata in reforme poloaja kmeta

ZAETKI IN RAZVOJ BIROKRATSKEGA APARATA,

Sprva se malenkostne spremembe kaejo v spremembi tee organov, ki neposredno podrejeni vladarju vse moneji, ostali vse ibkeji. Vladar sedaj postavi svoje uradnike (praviloma olani pravniki) nasproti plemstvu.

Najveja ovira vladarja: plaevanje uradnikega aparata (uradniki si plaajo za svojo slubo, kasneje dobijo nagrado za delo - to kasneje pritobe) nasprotovanje vladarju s strani nj. organov (vladar lahko postavlja organe le tam kjer je nj. sfera)

Organi oblasti, ki so se razvili v srednjeveki D:1. na najniji st.:patrimonialna oblast zem. gospodov + deelska sodia2. st. deele: deelnokneji (vicedom) organi, ki nadomeajo de. kneza v zadevah, ki se tiejo komornega premoenja tudi ograjno (za plemie) in deelnoglavarsko (za ministeriale) sodie + stanovski organi stanovski odbor ureja kar v pristojnosti stanov to je vodenje imenjske knjige za pobiranje davkov3. centralni cesarski organi: kancler kot vodja cesarske pisarne + dr. komorno sodie prodor olanih pravnikov

FORMIRANJE MANJIH UPRAVNIH OZEMELJSKIH ENOT

1) meddeelni organi2) deelnokneji organi v glavnih mestih deel3) kresije4) okraji (nabornitvo, policijsko nadzorstvo, izdelava cest in katastrov)

1. Meddeelni organi organi za ve deel skupaj (Gradec, Trst, Ilirske province - sede v Ljubljani) so se deloma razvili iz vladarjevih centralnih organov (vasih so v posebnih okoliinah zdrknili na stopnjo meddeelnih organov). Ko so tajerska, Koroka, Kranjska in Gorika 1564 prile pod posebno vejo Habzburanov, so dobile svoje centralne organe v Gradcu (ti so obstajali e potem, ko so te deele 1619 spet prile pod Dunaj in njegove centralne urade).Nove meddeelne organe so ustvarili v francoskih Ilirskih provincah (na elu guverner). Guverner je neposredno vodil vojake zadeve, nad administracijo pa je imel bolj nadzorno pravico oz. funkcijo. Sede te meddeelne uprave je bil v Ljubljani (uprava se ni v celoti razvila). K Ilirskim provincam so spadali: Kranjska, Beljako okroje na Korokem, avstrijska Istra z Reko in Trstom, Gorika, civilna Hrvaka desno od Save, 6 polkovnih ozemelj hrvake Vojne krajine, Dalmacija z otoki, Dubrovnikom in Kotorjem ter del Tirolske.

so se razvili iz vladarjevih centralnih organov v dobi Habsburanov so bili taki organi za Kranjsko, Koroko, tajersko, Goriko v GRADCU Francozi so odpravili deelsko in patrimonialno sodstvo, pripravljali pa so tudi odpravo zem. gospostev po Napoleonovem padcu so Ilirske province pripadle Avstriji pod naslovom Kraljestvo Ilirije. Kmalu pa razpade v dve manji upravni skupini: Ljubljansko gubernijo in Trako gubernijo prav na stopnji meddeelnih organov je prilo do zgodnje loitve sodstva od uprave (personalna loitev). Nastala so sodia 2. stopnje imenovana apelacijska (prizivna) sodia - podobna vrhovnim. Slovenske deele so od Joefa II. do marne revolucije spadale pod apelacijsko sodie v Celovcu.

2. Organi na stopnji deeleele sredi 18.stol. se je vladarjev poloaj toliko okrepil, da je lahko ustanavljal svoje urade na stopnji deele in na nijih stopnjah tudi zunaj komorne uprave.

zun. povod katastrofalne finance stanov Deelno kneji uradi v glavnih mestih deel so imeli razlina imena:- gubernij = vlada;- reprezentanca in komora, - deelno plemstvo- deelno glavarstvo- deelna vlada. Deelno sodie je bilo prvo instanno sodstvo za civilne zadeve plemstva. V asu Ilirskih provinc je namesto deelnega sodia deloval TRIBUNAL na sedeu province, ki pa je obravnaval veje civilne spore in kazenske zadev Stanovska uprava deele je z razvojem takih organov izgubila smisel. Stanovski odbori se razpuajo, posamezni lani pa so imenovani kot svetniki v GUBERNIJAH. Stanovi so se zoevali v plemiko avtonomijo za organizacijo vse bolj drobnih plemikih zadev (od plaevanja uitelja za sabljanje, vzdrevanja stanovskega gledalia to kasneje v pristojnosti D).

3. Upravna oblastva na srednji deelni stopnjiAbsolutni monarh je imel monost uveljaviti svoj birokratski aparat na stopnjah, na katerih stanovi e niso ustvarili oblastev - med najnijo, patrimonialno upravo in med deelno upravo. Na tej vmesni stopnji je bilo treba ustvariti dravno oblastvo, ki bi prestreglo niti, ki so vodile od stanov navzdol. Ustanovljene so bile kresije (okroni uradi) na elu z okronimi glavarji, ki so bile popolnoma neodvisne od navodil iz centra. Upravno obmoje kresije je bilo okroje. Svojo dejavnost so kresije razirile na vsa glavna upravna podroja, na katerih so pridobile neomejeno oblast nad starimi fevdalnimi avtonomijami, nadzorno pa tudi nad zemljikimi gospostvi.

Namen: presekat zvezo med oblastjo na patrimonialni in de. st. ustanovljene KRESIJE (okroni uradi), ki so jim naelovali okroni glavarji in so bili popolnoma podrejeni centru. Tako so bile pretrgane niti, ki so vodile od stanov navzdol pristojnost sploni upravni organ kasneje se nj. oblast raziri na vsa upravna podroja (lotitev gradnje cest, obvezno olstvo...) in so imele neomejeno oblast nad starimi fevdalnimi avtonomijami, nadzorno pa tudi nad zemeljikimi gospostvi v Ilirskih provincah se imenovali distrikti

4. Okraji so se razvili neposredno iz nabornega sistema. Bistvo tega sistema je v tem, da je vsaka vojaka enota imela dodeljenih nekaj manjih teritorijev, s katerih je dobivala potrebne dopolnitve. Temeljna dopolnjevalna enota se je imenovala kanton. V vsakem kantonu je drava enemu zemljikemu gospostvu zaupala sodelovanje pri novaenju. e je bil kanton velik ali iz drugih razlogov, so ga vasih razdelili na dve ali ve gospostev. Tako so nastali v obsegu kantona ali njegovega dela naborni okraji. Komisariatom nabornih okrajev je drava zaela nalagati e druge upravne posle, npr. skrb za statistiko, gradnjo cest, policijo in za izdelavo katastra. S tem so se naborni komisariati zaeli razvijati v splona upravna in davno upravna oblastva.

Francozi so teie krajevne uprave prenesli na obine, okrajne uprave pa niso dalje razvijali. Uvedli so namesto patrimonialnega dravno sodstvo na 1. stopnji, po sodnih okrajih, ki so obsegali po ve upravnih obin. V okrajih (kantonih) so izvajali sodstvo mirovni sodniki, huje primere pa je obravnavalo sodie na sedeih provinc Ob restavraciji Avstrije se teie krajevne uprave ponovno prenese na okraje. Zopet so izvajanje oblasti poverili, v posameznih okrajih, enemu zemljikemu gospostvu ali dravnim uradnikom. Tako se pojavijo dravni uradniki, ki so jih imenovali komisarji, urade okraja pa komisariati (nabornega okraja).

ZAETKI KRAJEVNIH OBIN

Prvo tetje preb. izvedeno po starih joefinskih farah jih razdelili na manja ozemlja po 50 hi = tevni oddelki podlaga za nadaljne enote = katastrske obine (nastale nove evidence nepreminin to niso imenjske knjige = davni katastri) obina le upravna enota, lahko brez organov, najvekrat imeli Rihtarje (v Slo upan), ki pobirali davke a brez sodne funkcije Obine - obinske uprave so uvedli ele Francozi, ustanovili so obinska ozemlja - komune. Na elu vejih komun je bil upan, na elu manjih pa sindik. Tem predstojnikom so bili dodeljeni pristavi in svetniki. Komune so bile splono upravno oblastvo najnije stopnje. Sodstva niso imele, ker so bili sodni okraji kantoni. Po odhodu Francozov so Avstrijci komune ohranili kot glavne obine.

1. Marija Terezija je v upnijah organizirala tetje prebivalstva. KONSKRIPCIJSKA KOMISIJA (1754-71) - ustanavljala tevilne odseke (40-50 hi), iz tega so nastale katastrske obine. Hie so numerirali. Joef II. (naslednik) katastrske obine, na elu so bili podupani.

Naenkrat so zemljiki gospodje ostali brez oblasti (zaradi dravne uprave). Podobno se je zgodilo z mestno samoupravo (v vejih mestih je upana nastavljal e cesar).

Deelska sodia so prevzemala patrimonialno sodstvo. Deelno sodie je ostalo, zraven pa e: 1. okrajno, 2. okrono in 3. apelacijsko sodie (najvija: Trst, Gradec). Uprava in sodstvo loena. loitev sodstva od uprave je bila izvedena na centralni in meddeelni stopnji. Deelno sodie se je od upravnih organov loilo e kasneje, ker niso imeli denarja za podravljenje sodstva

REFORME KMEKEGA POLOAJAReforma podlonikega poloaja na osnovi principov fiziokratizma in populacionalizma. Marija Terezija je zaela z davki in katastri zelo uinkovito. Imenjske knjige so zaeli nadomeati s katastri. Obdavena je bila tako kmeka kot tudi dominikalna zemlja (grajskih gospodov) - pregled nad temi zemljii.

Reforme so imele namen okrepiti dravo s poveanjem tevila prebivalstva, e bolj pa s poveanjem denarnih prihodkov. Kmetije naj bi im ve pridelale, zato tudi izboljave obdelovalnih nainov (fiziokratizem), in od njihovih pridelkov naj bi drava dobila im veji dele poveevanje davne moi kmetov. Zato je bilo treba omejiti eksploatacijo podlonikov s strani zemljikih gospostev.

2. Joef II. je dal popisati, izmeriti, doloiti kulture in donosnost zemlji. 3. Cesar Franc FRANCISCEJSKI KATASTER, izmerili in zarisali so zemljia (sledil Joefu II., M 1:2880 v katastrskih mapah (kataster). Niesar se ni smelo vrisati, dokler ni bilo reambulirano - REAMBULIRANI KATASTER (obhoditi meje na terenu).

KATASTER - za davkeZEMLJIKA KNJIGA - sodna knjiga za varnost pravnega prometa

Da bi dobila potrebne statistine podatke o tevilu prebivalstva za namene novaenja, je drava izvedla prvo tetje po starih predjoefovskih farah. Naslonitev na to upravno enoto je bila praktina, ker so morali upniki voditi osnovne zapise o gibanju prebivalstva, predvsem o rojstvih. Ljudsko tetje pa so 1771 izvedli meani odbori oficirjev in civilnih komisarjev pod vodstvom deelne konskripcijske komisije. Pri tem so ozemlje fara razdelili na manja ozemlja (praviloma 40-50 hi), na tevilne oddelke ali konskripcijske obine. Po tetju so dali hiam hine tevilke. tevni oddelek je tako obsegal po eno zaokroeno vas ali pa po ve zaselkov. Mestna obmoja so lahko razpadla na ve tevnih oddelkov.

Na podlagi tevilnih oddelkov je dal Joef II. sestaviti seznam zemlji za davne namene. Joefinski ali Joefov kataster je s svojimi razmejitvami rabil za okvir pri sestavi Francovega (Franciscejskega po cesarju Francu). Tako so tevilni oddelki posamino ali po ve skupaj postali davne obine - katastrske obine. Praviloma niso bile upravne enote s posebnim upravnim organom.

Glavni pomen oddelkov je bil v tem, da so tvorili razmeroma trdno, predvsem pa precizno odmerjeno teritorialno enoto, ki so jo uporabili pri sestavljanju vejih upravnih enot. Ko so se organizirala upravna oblastva, je bilo njihovo ozemlje najbolj tono opredeljeno, ko so navedli oddelke oz. katastrske obine, ki naj bi pripadale posameznim upravnim enotam. V tem smislu so ta najmanja ozemlja dobila pomen za vse pozneje upravnoteritorialne spremembe in imajo ta pomen v bistvu e danes.

Na podlagi tevilnih oddelkov oz. katastrskih obin so se razvile upravne obine, kar pa je bilo mogoe le ob odpravi patrimonialne oblasti. Na elu davne obine je bil rihtar ali upan.Obinske uprave so uvedli ele Francozi. Z zloitvijo katastrskih obin so ustvarili obinska ozemlja - komune, ki so bile splono upravno oblastvo najnije stopnje. Sodstva niso imele, ker so bili sodni okraji kantoni. Francoske obine v Ilirskih provincah niso imele avtonomije. Po odhodu Francozov so Avstrijci odpravili francosko organizacijo komun, niso pa teh upravnih enot popolnoma odstranili (praviloma so komune ohranili kot glavne obine, na elo pa postavili upana).

Nekdanje mestne avtonomije so doivljale podobno usodo kot stanovi, le hitreje in temeljiteje. V prvi polovici 18.stol. so e zelo malo pomenile, od ustanovitve kresij dalje pa so hitro propadale. Glavni udarec jim je zadal Joef II., ko je odpravil dotedanji sistem volitev in sestavo organov.

DEELSKA SODIA, LOITEV SODSTVA OD UPRAVE

Deelska sodia se po svojem karajevnem obsegu niso ujemala z nobenim izmed upravnih ozemelj nove upravne organizacije. Kot sodia za teje kazenske zadeve so se samostojno prebila do francoskih asov. Tako so Francozi v Ilirskih provincah odpravili deelska sodia. Ker jih kasneje avstrijska oblast ni obnovila (kazensko sodstvo je ostalo za deelo enotno pri novem mestnem in deelnem sodiu), so le v neilirskih pokrajinah deelska sodia doakala marno revolucijo. Druga bistvena razlika med ilirskimi in neilirskimi deelami je bila glede patrimonialnega sodstva, ki se v ilirskih deelah prav tako ni obnovilo.

Loitev sodstva od uprave je bila najprej izvedena na dveh instancah - na centralni (tretji) stopnji in na meddeelni, apelacijski (drugi) stopnji. Deelno sodie se je konno loilo od deelnih upravnih organov ele nekoliko pozneje. Pri patrimonialnih sodiih ni bilo loitve. Dosledno loitev so uvedli ele Francozi, a pri tem ni ostalo. V nekdanjih Ilirskih provincah so Avstrijci obdrali loitev na vijih stopnjah in na prvi stopnji deelnega obsega (mestno in deelsko sodie), ne pa na prvih stopnjah okrajnega obsega.

REFORME PODLONIKEGA POLOAJA

Tudi te so imele v prvi vrsti namen okrepiti dravo s poveanjem tevila prebivalstva, e bolj pa s poveanjem njenih denarnih dohodkov. Kmetje naj bi imve pridelali (zato tudi prizadevanja za izboljave obdelovalnih nainov, t.i. agrarno-tehnina revolucija) in od njihovih pridelkov naj bi drava dobila im veji dele. Zato je bilo treba po monosti omejiti eksploatacijo podlonikov po zemljikih gospostvih.

DAVKI IN KATASTRI

Svoj dele pri donosih agrarne produkcije si je mogel absolutni vladar zagotoviti predvsem v obliki davkov. V tem cilju je bilo potrebno izloiti e zadnje monosti vpliva stanov, ki so ga stanovi imeli pri sprejemanju deelnih davnih obveznosti, in vzeti politiko in zakonodajo v roke dravnega birokratskega aparata. Tako je prilo do davnih reform. Namesto imenjskih knjig, ki so jih vodili stanovi je postal glavna evidenca ZEMLJIkI KATASTER

Marija Terezija je izdala robotni patent, kjer je maksimirala tlako. Forsirali so odkup tlake - RELUCIJA. Odprava tlake - ABOLICIJA.

Koroka 1766 - prosta saja se spremeni v dosmrtni zakup z vladariinim patentom, nato v zajem po kupnem patentu - to se imenuje PREVEDBA.

Odprava nesvobode - kmetje so lahko zapuali zemljo, izbirali poklic, se prosto eniliPravno varstvo podlonikov - postavili so podlonikega odvetnika (2 patenta: patent o podlonikem postopku v podlonikih zadevah in podloniki kazenski patent).

Z vejimi ali manjimi pritiski na stanove je cesarica (Marija T.) izvajala davne reforme, ne da bi jo stanovi mogli pri tem resneje ovirati. Namesto imenjskih knjig (ki so jih vodili stanovi sami) so uvedli nove evidence davnih osnov, ki so jih vodili vladarjevi uradniki. Glavna evidenca je postal zemljiki kataster kot razvid davnih osnov za davek od nepreminin.

1. TEREZIJANSKI KATASTER v njem so evidentirali donose, ki so jih zemljika gospostva imela od svojih podlonikov pomen terezijanskega katastra je v tem, da je omogoil vpogled v bremena podlonikov, da jih gospodje niso samovoljno poveevali. Drava je z nadzorom, preko svojih organov zagotovila, da sadovi izboljane agrarne pridelave pripomorejo k poveanju davne moi kmetov in ne gospostev Vladar je bil preprian, da je delo na tlaki malo produktivno in je priporoal odkup tlake ROBOTNI PATENTI - po pristanku stanovskih zastopnikov vladar maksimizira tlako

Podloniki so bili obdaveni v sorazmerju z dajatvami zemljikemu gospodu, gospodje pa od teh dajatev, od pristave pa v deleu od vrednosti pridelkov. Davke so e vedno pobirala zemljika gospostva in jih odvajala naprej. Kresije kot najniji vladarjev organ, so izvajale natanen nadzor.

Z robotnimi patenti (1775-1782) je Marija Terezija maksimirala tlako. Izhajali so za vsako deelo posebej, med seboj so se precej razlikovali. Na splono so maksimirali tlako na 2 - 4 dni v tednu ali 104 - 208 dni v letu, vendar tako, da je bil prenos iz tedna v teden dopusten le v zelo omejeni meri. Polni maksimum je v veini deel veljal le za cele grunte, za manje kmetije pa je bil niji. Kjer je bila dotlej tlaka nija od maksimuma, je ni bilo dovoljeno zvievati. Te reforme se oznaujejo tudi kot reguliranje tlake. Abolicija (odprava) ali relucija (odkup) tlake pa je dogovor med zemljikim gospodom in podlonikom, da se tlaka spremeni v denarno dajatev. Vladarji so take dogovore priporoali in pospeevali (delo na tlaki je malo produktivno).

2. JOEFINSKI KATASTER da bi se ugotovila davna osnova in donos zemlji, je dal cesar popisati, izmeriti ne pa tudi izrisati zamljia namen: davna in urbarialna regulacija po kateri naj bi od ugotovljenega, v denar preraunanega donosa ostalo kmetu 70 %, za fevdalna bremena najve 18%, drava pa naj bi dobila 12%. plemstvo je ostro reagiralo, ker je to bil vladarjev ukrep, ki bi bistveno spremenil sestavo in viino dohodkov zemljikih gospostev. Cesar je umrl, naslednik pa jo je moral ukiniti

Joef II. je nartoval reformo obremenitve zemlji, ki je izhajala iz fiziokratskega naela, naj samo zemlja vzdruje potrebe drave. Zato je dal popisati in izmeriti (ne pa tudi zarisati) zemljia ter ugotoviti kulturo in donostnost. Po veletnih pripravah je nastal JOEFINSKI KATASTER. Od ugotovljenega (in v denar preraunanega) donosa naj bi kmetu ostalo 70%, za fevdna bremena naj bi lo najve 17,77%, drava pa naj bi dobila 12,22%. Plemstvo je proti taki doloitvi fevdalnih bremen ostro reagiralo. Cesar je kmalu po razglasitvi te ureditve umrl, njegov naslednik pa jo je moral takoj odpraviti. Vendar kataster ni izgubil vsega svojega pomena. Na njegovi podlagi je Avstrija uvedla novo obliko zemljarine, Francozi pa so ga uporabljali v Ilirskih provincah.

3. Franciscejski kataster njegova bistvena novost je bila v tem, da je vse parcele so vsako katastrsko obino posebej, v merilu narisali nastane katastrska mapa pozneje ga je bilo treba revidirati na terenu (reambulirati) zaradi neprijavljenih sprememb

V Avstriji je kmalu nastal nov kataster - FRANCISCEJSKI KATASTER, katerega bistvena novost je bila v tem, da so vse parcele za vsako katastrsko obino posebej zrisali v merilu 1:2880. Tak nart parcel se imenuje katastrska mapa. Za odmero davkov je priel kataster v rabo ele okrog marne revolucije. Takrat in postopoma e pozneje so ga revidirali na terenu - reambulirali, s tem pa je nastal reambulirani kataster. Tako sestavljeni in obnovljeni katastri so e danes v rabi na velikih delih podeelja.

PREMOENJSKA RAZMERJA

Druga skupina reform je bila namenjena varstvu kmekih zemlji in pospeevanju kmetovih pravic do njih. Reforme kmekih zajmov so izhajale iz preprianja, da bo kmetov interes do dela veji, e bo s kmetijo razpolagal kot lastnik in e bo na njej zagotovljeno popolno dedno nasledstvo.

Teoretino e obstojea prosta saja na Korokem je bila leta 1766 z vladariinim patentom spremenjena v dosmrtni zakup, nekaj let kasneje pa kar v zajem po kupnem pravu - PREVEDBA. To je bila druga velika prevedbena akcija po tisti v 16. stoletju. V 16. st. je deelni knez skual pridobiti vir dohodkov s tem, da bi na svojih komornih gospostvih mitne grunte (zakupne) prodal kmetom v kupne. To bi mu ob prodaji prineslo enkraten veji dohodek, lahko bi v bodoe prejemal vije primine, ostala pa bi mu sicernja (dotedanja) bremena kmetij.

Na Korokem se je prevedba opravila po samem zakonu, v drugih deelah pa se je izvajala z dogovorom med zemljikim gospodom in kmetom. Da se kmeka posestva ne bi drobila, so veljala posebna pravila, po katerih je kmetijo prevzel le en dedi (praviloma najstareji sin, e ga ni bilo, pa najstareja hi), druge dedie pa izplaal ali odpravil (odpravine).

Prevedba je odplana sprememba mitnih zemlji v kupna. Pomen prevedbe: v 16. st. je prevedba imela neposredno fiskalni znaaj, da bi se s kupninami poveali dohodki (gre za prevedbo samo na deelno knejem gospostvu). v 18. st. pa da bi posredno poveali davno mo kmetov. Gre za prevedbo na vseh zemljikih gospostvihPride do deljivosti kmetij (prej zem. gospod tega ni dovolil)1. prednost: poveanje preb. (populacionizem)2. slabost: revneje kmetije z manj davne moiObvladovanje deljivosti kmetij z uvedbo splonega dednega prava (priznavanje vsem dediem dedovanje) s sistemom odpravin en dedi in ta odplaa vse ostale dedie

OSEBNI POLOAJ

Leta 1781 je Joef II. za eke deele izdal patent o odpravi nesvobode: prosto monost enitve po predhodni prijavi prostost gibanja, e ni bila v nasprotju z novaenjem prosto izbiro poklica monost zapustiti kmetijo odpravo slube v gospodovi hii (razen 3 leta za sirote) prepoved zahtevati dajatve iz naslova osebne nesvobode

To vse se nanaa na osebno plat odvisnosti.Stvarna plat odvisnosti ostane podlonik sme zapustiti kmetijo, e najde namestnika zaradi dajatev

Kasneje je nesvobodo s patenti odpravil tudi za druge deele (dejansko e bilo odpravljeno)Da se omejitve svobode ne bi pojavljale ali hotele na novo uveljaviti v drugih deelah, jih je Joef II. s posebnimi patenti odpravil tudi za druge deele, vendar na podlagi poprejnjih poizvedb v prilagojeni obliki. Kranjski stanovi so v glavnem ugovarjali le monosti, da bi kmeki gospodarji sami prosto odhajali s kmetij in si izbirali poklic. Druga doloila ekega patenta so se jim zdela nepotrebna, e da takih omejitev svobode na Kranjskem ni. Monost, da bi kmeki gospodar zapual kmetijo, je Joef II. vezal na pogoj, da dobi primernega naslednika. Predpisi o novaenju pa so zelo strogo omejevali prostost gibanja kmetov.PRAVNO VARSTVO PODLONIKOV pa tudi sistema

Bistvena novost: za ta namen so uvedli posebne dravne urade, med katerimi so imele neposreden opravek s strankami kresije. V nekaterih vrstah sporov je obvezno moral sodelovati podloniki odvetnik (postavila ga je drava). Odvetnik Lukman edini na Kranjskem, ki si je upal zastopati kmete

Izmed vejega tevila predpisov sta najbolj znana dva patenta:1. Patent o postopku v podlonikih zadevah je urejal pot, po kateri naj podlonik uveljavlja svoje pritobe proti gospostvu. e je ugovarjal podlonosti, je moral tobo sestaviti podloniki odvetnik, odloalo je sodie. e je bil spor o posameznih podlonikih obveznostih, pa je po upravni poti odloala kresija, odprta pa je bila e nadaljnja pot do najvijih instanc.

2. Podloniki kazenski patent je omejeval pravice patrimonialnega sodstva, ki je lahko le s pristankom kresije izrekalo prostostne kazni nad 8 dni in (le izjemoma) odsaditev s kmetije. Denarnih kazni ni smelo izrekati (varovanje davne moi kmetov). Ptrimonialno sodstvo je ostalo nezanimivo za zem. gospoda.

Po drugi strani pa je drava zelo ostro ukrepala proti vsakemu dejanju, ki bi lahko privedlo do skupinskih nastopov kmetov ali celo uporov.

PRAVNE POSLEDICE ABSOLUTIZMA:

v vodstvo drave uvedel centralno vodeni uradniki aparat, oivil pojem dravne zakonodaje (odloilna volja zakonodajalca), poloil temelje za upravne in sodne okolie (ohranili in razvijali do 20.stol.), uvedel zemljike katastre (temeljna davna evidenca nepreminin, pozneje e druge funkcije: opis zemlji v zemljiki knjigi, urbanizem, agrarne operacije), uvedli pravnika (pravni jezik: namesto barone gostobesednosti so uvajali suhoparneje izraanje, prvotno predvsem v nomotehniki, t.j. sestavi zakonov), zelo oslabil plemstvo v razmerju do drave, odpravil skoraj vse avtonomije, pospeeval odpravo jezikovnih razlik (vse v nemini - germanizacija dela v vijih plasteh prebivalstva)

Dolgodobne posledice v vodstvo drave uvedel centralno uvedeni dravni uradniki aparat in poklicni pravniki (s pogleda sr. EU ne pa povsod drugod) oivil pojem enotne dravne zakonodaje vloga pravnikov odpravljanje razlik med deli D (motiv davki s pomojo novih evidenc) poloil temelje za upravne in sodne okolie uvedel zemljike katastre kot temeljno davno evidenco

Kratkodobne posledice oslabitev plemstva v razmerju do drave (odprava patrimonializma) odpravil skoraj vse avtonomije v posebno primernih okoliinah ostal pri odpravi patrimonialnega sodstva pospeeval je odpravo jezikovnih, kulturnih in podobnih razlik med raznimi deli drave in s tem germanizacijo dela vijih plasti prebivalstva.

6. PRAVO V BUROAZNI DRAVI

1804Code Civil v Franciji (Napoleon)1811Obi dravljanski zakonik v Avstriji1914-1918Prva svetovna vojna

Doba v kateri prevlada meanstvo, eprav je to spet manjina prebivalstva. Oblast je zapravljala velike vsote za reprezentanco, predvsem ogromne gradbene podvige. Meanstvo je bilo zapravljanja javnega denarja sito in je zahtevalo neko odgovornost (account ability).

Jedro revolucije sprememba oblasti + vpraanje odgovorne oblasti

Revolucijaevolucija = razvojpovezava z nasiljem (fr., oktobrska rev.)varljivi pojem ang. slavna revolucija slavnost v tem da ni bila nasilna prevlada parlamenta

Nizozemska osvobodilna vojna proti pancem meansko nizozemsko plemstvo se upre panski oblasti in se razvije v mono pomorsko silo - 1. buroazna revolucijaNizozemske province so se mono razvile in postale velika kolonialna sila (kolonije predvsem v Indoneziji)

Amerika revolucijaOsvobodilna vojna ZDA kapitalistina razmerja so se razirila in utrdila tudi v anglekih kolonijah v Severni Ameriki in tako je prilo do nasprotij med angleko in severnoameriko buroazijo - ta je med drugim nasprotovala pravici, da bi ji smel angleki parlament nalagati davke brez njenega pristanka. Njihov namen ni bil odprava fevdalizma. Podlaga za to revolucijo je bila predvsem ekonomska davki.Bostonska ajanka.

Revolucija kot zaetek novega tetja v Franciji, do 1789 zaznamovali obdobje ancien regime

BUROAZNE REVOLUCIJE IN USTAVNI RAZVOJ

Meansko nizozemsko plemstvo se upre panski oblasti in se razvije v mono pomorsko silo - 1. buroazna revolucija. V 17.stol. meanska smer v Angliji (Cromwell). V anglekih kolonijah (severna Amerika) niso smeli nalagati davka brez njenega pristanka. Ludvik 16. sklical parlament - nato francoska revolucija.

panija: Za prvo buroazno revolucijo tejemo upor nizozemskih provinc proti oblasti panskega kralja (16.stol.), v katerem je imelo vodilno vlogo nizozemsko meanstvo. Osvobojene Zdruene province so v 17.stol. postale velika pomorska in kolonialna sila.

Anglija: absolutizem je dosegel vrhunec v tretjem desetletju 17.stol., ko je kralj skual vladati brez parlamenta, v katerem so mesta e pridobila precejen vpliv. Ko se kralju tako vladanje ni posreilo, je prilo do boja med njim in parlamentom, ki je imel podporo meanov in irih plasti prebivalstva. V boju je 1649 zmagala meanska smer ob podpori vojske pod Cromwellom. Po krajem obdobju republike, ponovni vzpostavitvi kraljestva (1658), ki naj bi veliki buroaziji pomagalo ohraniti pridobljeni vodilni poloaj, in po ponovnih trenjih je bila 1688 GLORY REVOLUTION (potekala je brez prelivanja krvi), z nastopom Viljema Oranskega potrjena parlamentarna monarhija, ki je ustvarila ugodne pogoje za nadaljnji razvoj kapitalizma.

ZDA: kapitalistina razmerja so se razirila in utrdila tudi v anglekih kolonijah v Severni Ameriki in tako je prilo do nasprotij med angleko in severnoameriko buroazijo - ta je med drugim nasprotovala pravici, da bi ji smel angleki parlament nalagati davke brez njenega pristanka. V letih 1775-76 so te kolonije razglasile svojo neodvisnost, pri emer je bilo (po Jeffersonovem osnutku) prvi razglaeno naelo suverenosti ljudstva. Po veletnih bojih je bila neodvisnost ZDA potrjena.

Francija: francoski absolutni vladar e od 1614 ni ve skliceval dravnih stanov. Ko je Ludovik 16. zael v edalje huje teave, je 1789 vendarle sklical parlament. Takoj so se pokazala trenja med kraljem in fevdalci na eni strani in tretjim stanom (zastopniki buroazije) na drugi strani, ki so 14. julija 1789 privedla do francoske revolucije. V njej si je zagotovila oblast velika buroazija. Francija je vodila tudi pri revolucijah v letu 1848 (februarska revolucija), ki jim je v habzburkih pokrajinah kmalu sledila marna revolucija. Francoska revolucija je bila med vsemi najbolj nasilna pa tudi radikalna uvedli so republiko.Znailnosti: nasilna tudi proti lastnim dravljanom izvoz revolucije kontinentalna zapora nastanejo Ilirske province

CILJI BUROAZNIH (meanskih) REVOLUCIJ1. gospodarski2. socialni3. nacionalni4. dravnopravni

1) GOSPODARSKI CILJI: kapitalistini nain gospodarstva, svobodna konkurenca

2) SOCIALNI CILJI: odprava fevdalnih drubenih razmerij (osebne nesvobode, podlonikih bremen), zemljika odveza (!): 1/3 odpisali, 1/3 kmetje odplaevali v 20. letih, 1/3 plaa drava zemljikim gospodom. V Sloveniji je odveza prinesla revino (20 letno plaevanja anuitet).

3) NACIONALNI PROGRAM: pri nas - jezikovni kriteriji. Program zedinjene Slovenije: odpraviti zgodovinske deele, zdruiti slovenske predele, enakopravnost slovenine v olah in uradih (program ni uspel). Uradni jezik se je vekrat loeval od zunanjega (im ve v nemini).

4) DRAVNOPRAVNI CILJI: gre za ustavne dolobe, parlamentarizem. Konstitucionalizem - absolutno vladanje je omejeno z raznimi pravnimi akti, na prvem mestu so lovekove pravice. Parlament, avtonomija. Volilna kurija - poslanci nekega razreda.

1) GOSPODARSKI CILJI: v gospodarstvu so buroazne revolucije zahtevale svobodno konkurenco kot pogoj za razmah kapitalistinega gospodarstva. Temu je ustrezalo liberalno pojmovanje zasebne lastnine. V prid lastnikov produkcijskih sredstev naj bi se tudi eksploatacija tuje delovne sile izvajala predvsem v obliki svobodne pogodbe (brez pravne prisile, vendar ob moni gospodarski prisili). Temu cilju so bili podrejeni tudi socialni cilji.

svoboda = liberte narodov znotraj D dati gosp. subjektom svobodo prosto razpolaganje z zasebno lastnino (odprava fevd.) svobodna delovna sila le za tiste, ki prodajajo delovno silo pri tem svobodno svob. pogodba v 19.st. nastanek nove pr. panoge = delovno pr. varovanje najibkejih (omejitve glede dela otrok, ) svobodno tekmovanje podjetnikov = konkurenca pogoj za kapitalizem iritev trgovinskega prava nova vrsta podj. drub = osebne drube, ki jamijo s svojim premoenjem poleg osebnih drub e kapitalske, ki jamijo le s premoenjem podjetja V kontinentalni zakonodaji sta se uveljavila Francoski (vsebuje tudi menino pravo) in Nemki trgovinski zakonik, ki pa prepua menino pravo posebnim zakonom vsaka D se mora zavedat vzdrevanja kmetijstva subvencije kmetom intervencija D na gosp. s svojimi organi, da vzpostavijo pravila tekmovanja, trgovanja

2) SOCIALNI CILJI: v socialnem pogledu je lo za odpravo fevdalnih drubenih razmerij, predvsem vseh preostankov podlonikih gmotnih bremen, pa tudi morebitno ohranjene osebne odvisnosti. Vzpostavitev enakosti pred zakonom.

V asu marne revolucije 1848 je bila buroazija habsburke monarhije zelo malo razvita (v primerjavi s tedanjo angleko ali francosko buroazijo) - to e posebej velja za slovensko buroazijo. To je eden izmed vzrokov za nepopolni uspeh marne revolucije, ki se med drugim kae v kompromisni reitvi pri odpravi fevdalnih razmerij.

Zemljika odveza: Avstrijski dravni zbor je 6. septembra 1848 sprejel naelni sklep o zemljiki odvezi (to je o odpravi fevdalnih razmerij), ki ga je cesar naslednji dan sankcioniral. Marni revoluciji bi ustrezala odprava bremen brez odkodnine nekdanjim zemljikim gospodom, vendar za tahteva v ustavodajnem dravnem zboru ni prodrla.

Uveljavila so se naslednja naela: vsa kmeka bremena, ki so jih bili podloniki dolni fevdalnim gospodom, ker so ti izvrevali javne funkcije in izrazito osebna bremena (npr. dajatve gostaev) so bila odpravljena brez odkodnine izrazito podlonika bremena so preraunali v denarno vrednost (postopek so izvedle komisije za zemljiko odvezo): 1/3 so jih odpisali (teli so jih za pavalni davek), 1/3 je moral zavezanec plaati v 20 letih, 1/3 je zemljikemu gospodu plaala drava. razne pane, gozdne in podobne pravice upraviencev so v prejnjem asu pod vplivom obega prava obveljale kot zemljike slunosti. Patent o zemljiki odvezi je naeloma predvideval odpravo ali regulacijo takih pravic. z zemljiko odvezo je kmet med drugim dobil veje monosti za razpolaganje z zemljo - obenem pa je bil prepuen sam sebi v gospodarskem tekmovanju (poleg odkodnine za zemljiko odvezo je nosil e teka davna bremena). Ponekod so se kmetije le steka obdrale, posamezni kmetje so morali odprodajati zemljo, precej je bilo prisilnih drab in edalje ve zadolevanja kmetov pri oderuhih (pozneje pa v denarnih zavodih, ki so deloma nastali z namenom, da bi kmete reili oderuhov). Industrializacija je le poasi napredovala, preseek agrarnega prebivalstva brez pravih monosti za preivljanje je bil precejen. Tako je rasla proletarizacija kmekega prebivalstva. Del preseka prebivalstva se je izseljeval v Ameriko, najve v ZDA.

ZEMLJIKA ODVEZA ODPRAVA VEZANOSTI NA ZEMLJO 1781 Patent o nesvobodi odpravlja stvarno plat podlonosti (dajatve) le pravice za rustikalnazemljia skupna zemlja je bilaurejena s servitutno regulacijo

Delovna razmerja v prvih obdobjih industrializacije habzburke monarhije so bila podobna kot v Angliji do druge polovice 19.stol.: zaposlovanje ensk in otrok pri tekih delih, 16 in ve urni delovnik, obupne stanovanjske razmere, bolezni in visoka umrljivost, nizke mezde (posebno pri enskah in otrocih). Odprava takih razmerij pa ni bila med cilji buroaznih revolucij. Z delovno-pravno zakonodajo so razmeroma pozno postopoma omejevali najhuje oblike izrabljanja, posebej odkar se je delavstvo zaelo samo organizirati.

enakost = egalite kar se prava tie (prej partikularizem) vpraanje deljivosti kmetij prevladovalo splono dedno pr. dedovanje vseh potomcev lo je za odpravo fevdalnih razmerij/patrimonialne oblasti (zemljika odveza), predvsem podlonikih bremen in os odvisnosti (os svoboda e v absolutizmu) e vedno pa obstaja stvarna plat obveznosti (tlaka) V slovenskih deelah se je odprava fevdalnih razmerij sklenila l. 1848 in se oznauje kot zemljika odveza (zemljikim gospostvom so za urbarialno zemljo priznali polno odkodnino kot dravni dolg). Eden od vzrokov za delni uspeh marne revolucije je slabo razvita buroazija Habsburke monarhije, e posebej pa slovenske. Tako je avstrijski dravni zbor 6. septembra 1848 sprejel naelni sklep o zemljiki odvezi tj. o odpravi fevdalnih razmerij. Z zemljiko odvezo je kmet dobil vejo monost za razpolaganje z zemljo postane lastnik. Bili pa so mu poleg odkodnine za zemljiko odvezo naloeni precejnji davki. Zaradi takega poloaja so se kmetije teko obdrale in kmetje so morali odprodajati zemljo. Industrializacija je le poasi napredovala, preseek agrarnega prebivalstva pa je bil vse veji. Tako je rasla proletarizacija kmekega prebivalstva. Ker meanska revolucija govori o zasebni lastnini, nedotakljivosti, koristi na podlagi pr. reda se ne morejo odvzet zato zem. gospodje upravieni do odkodnine: sedaj rabijo vzrok za odkodnino toliko asa so izvrevali javno oblast (sedaj patent o zem. odvezi ukine patrimonilano oblast zem. gospod ni bil ve upravien do javnih funkcij) ker zemlja njihova (zaradi zajma) izraun odkodnine: kakno glavnico mora imeti zem. gospod v banki, da mu bi toliko prinaala kot dajatve? kapitalizirana vrednost: gleda dolgoletno povpreje dajatev in mnoi z 20 izplaevanje odkodnine: izrazito podlonika bremena so preraunali v denarno vrednost (postopek so izvedle komisije za zemljiko odvezo): 1/3 so jih odpisali (teli so jih za pavalni davek ker niso zem. gospodje v celoti prosti davka), 1/3 je moral zavezanec plaati v 20 letih (anuiteta), 1/3 je zem. gospodu plaala deela (tako da v bistvu 2/3 plaali kmetje direktno + prek davkov)

kaj pa je s tistim svetom, ki ni vkljuen v hubo je pa v nj. ek. izrabi? nerazdeljeni svet (gozdovi in paniki) razne pane, gozdne in podobne pravice upraviencev so v prejnjem asu pod vplivom obega prava obveljale kot zemljike slunosti. Patent o zem. odvezi je predvideval odpravo ali regulacijo. Servitutna regulacija ta svet razdelili na 2 dela in uredili slunosti 1. izkljuna last veleposetnika (50%)2. pripad upraviencem (50%) kako ti upravienci razpolagajo s tem? 1. razdelitev zemlje med upravience (gozd razparcelirali) neenakomerna porazdelitev krivica, a razdelitev glede na prejnje pravice2. ohranitev izrabe skupnosti brez razdelitve ustanovitev idealnih deleev (40 preb. vsak dobi 1/40) problem z dananjo denacionalizacijo

zem. odveza je nekakna agrarna reforma, ki pa ima tudi slabe strani kmetje sami obdelujejo in med njimi se pokaejo razlike (nekateri bogatijo drugi revei) prejnji netekmovalni sistem ni pokazal koliko je preve delavcev (latentna brezposelnost) sedaj druine pridelajo dovolj zase in ne rabijo del. sile kmeki proletariat presena del. sila ie dohodek drugod veliko se jih odseli v ZDA (reitev EU)

3) NACIONALNI PROGRAMI: glede njih so se buroazne revolucije med seboj zelo razlikovale. Mnoge buroazne drave so tajile obstoj manjih etninih skupin znotraj svojih meja ali pa so si prizadevale, da bi jih asimilirale.

Vez, ki ljudi povezuje v fevdalizmu osebna vez v absolutizmu D (monarh) v bur. pripadnost narodu

Pojem nacije oz. Naroda:- v zahodni Evropi se vee na pripadnost doloeni D (vpliv na manjine, ki jih zanikajo ali jih nasilno asimilirajo) danes OZN v nj. lanice D- v srednji in vzhodni Evropi pa na etnino skupino po jezikovnem kriteriju (gibanja, ki elijo povezavo narodov mlada It in Ne program zdruitev, kar se odrazi tudi v Habsb D- Slo narod je povezan s skupnim jezikom

Statistini (nezanesljivi) podatki o etnini sestavi habsburke monarhije: od 45 mio prebivalcev je bilo leta 1900: Slovanov, Nemcev, Madarov, 1/14 Romanov. Tudi v habsburki monarhiji so vladajoe etnine skupine (nemka, zlasti pa madarska) izvajale moan asimilacijski pritisk. Drugi narodi so si prizadevali za priznanje, varstvo in enakopravnost.

Habsburka tvorba ni hotela zdruitev Ne in It ker to pomeni spremembo ozemlja potrebna organizacija v zborih (koga bodo zvolili?) posebna nacionalna tvorba slaba polovica Slovanov (ehi, Srbi, Slovenci, Hrvati,...), 1/4 Nemcev, 1/6 Madarov, 1/14 Romanov. V avstrijskem delu monarhije je bilo Slovanov 2/3. Uveljavilo se je loevanje med zgodovinskimi narodi (imeli e lastne drave) in nezg. narodi (sestavljajo socialno ibke, agrarne plasti, nesposobne za pol. tvorbo - Slo) zato hlapevski mit v Slo vendar tega noejo ve 1. pol. program Program zedinjene Slovenije (1848) in jezikovno pravo. V Marni revoluciji so Dunajski Slovenci v drutvu Slovenija postavili program zedinjene Slovenije, ki je zahteval: razbitje historinih deel in zdruitev slovenskih predelov v kraljestvu Slovenije zaradi pol. druitve Slo (ker pol. razdeljeni v eni D po ve deelah + prekmurje spada na ogrsko), edinole na Kranjskem Slo v veini enakopravnost slovenine v oli in uradih (enakost naravno pravo)

Kraljestvo Slovenije (poveana Kranjska) ne predvideva samostojne D ampak pod habsburkim ezlom, predvideva pa visoko stopnjo avtonomije zahtevajo slovenski zbor = predstavniko telo V tistem obdobju pa nastopi Bachov neoabsolutizem, ki otesnjuje in odpravlja pol. pravice program 1849 zastara, ko 60' ponovno oivi se ideje obnovijo Zahteve o pol. preureditvi niso bile uresniene preve radikalnosti (ni bilo ve ehom, ker bi se morali odreti najbogatejemu delu D) Jezikovne zahteve imele veji uspeh: Po marni revoluciji se v nacionalnih bojih mono razvije posebna pr. panoga - jezikovno pravo Uporabo jezikov v uradih so loili na notranji uradni jezik (znotraj urada in med uradi v avtonomnih organih) in zunanjega (v poslovanju s strankami) Kot notranji se je slovenina uveljavila v nekaterih avtonomnih organih Kranjske, kot zunanji pa v nekaterih dravnih organih, zlasti sodii, vendar ne v vseh postopkih, ne v vseh deelah in ne na vseh instancah (v Gradcu na apelacijskem vrhovnem sodiu brez slovenine) Med doloili, ki so postopoma uvajala slovenino v rabo sodi so pomembna: l. 1850 naelno priznanje slovenine kot sodnega jezika l. 1862 naj se po monosti sprejmejo vloge v slovenini, v istem jeziku uredijo zapisniki in izdajo reitve od l. 1866 tudi za civilne tobe l. 1867 obvezno vodenje slovenskega zapisnika, e stranka govori ta jezik. 67' ustavni zakon v slovenini Praakove jezikovne reforme 1882/83 (avstrijski pravosodni minister) - za obmoje vijega deelnega, apelacijskega sodia v Gradcu - sprejem slovenskih tob in izrek sodb v istem jeziku obvezna na 1. instanci, sodbe vijega sodia stranki dostaviti v prevodu.

Program Zedinjene Slovenije (1848): so postavili v marni revoluciji (najprej dunajski Slovenci v drutvu Slovenija). Med drugim je vseboval zahteve po: razbitju zgodovinskih deel in po zdruitvi slovenskih predelov v (habsburkem) kraljestvu Sloveniji (razbitje zgodovinskih deel je bilo v razmerah avstro-ogrske monarhije najbolj zahtevni nacionalni program, ki pa je bil sprejemljiv le za Slovence) politina zdruitev Slovencev (ne deel s SLO prebivalstvom!) enakopravnosti slovenine v oli in uradih

Gre za 1. nacionalni program Slovencev kako si predstavljajo svojo politino navezanost, ki ga je predstavila skupina tudentov in intelektualcev na Dunaju.. Program ni bil originalen lo je za prenos idej, ki so nastale drugje na SLO razmere kar terjajo Nemci zase, lahko tudi Slovenci zase. Sklicevali so s na naravno pravo, ker bolje opore takrat niso imeli sredi 19. stol so se zaeli opirati na zgodovinsko pravo razlika med zgodovinskimi (imeli svojo dravo) in nezgodovinskimi narodi (Slovenci).Slovenci so eleli politino zdruitev v Habsburki monarhiji.

Program Zedinjene Slovenije ni uspel.

Postopoma so jezikovne zahteve privedle do nekih rezultatov. Po marni revoluciji se je v nacionalnih bojih mono razvila posebna pravna panoga - jezikovno pravo. V starem sodnem postopku je ustni del potekal odvisno od jezikovnega znanja strank, pismeni del pa praviloma v nemini.

Jezikovna plat PZS je doivela velik razvoj: Zakon o temeljnih pravicah pravica do uporabe jezika Dve vrsti uradnih jezikov notranji in zunanji (DO)

Prakove jezikovne reforme 1882/93 (Prak - avstrijski pravosodni minister ekega rodu) za obmoje vijega = apelacijskega sodia v Gradcu: sprejem slovenskih tob in izrek sodb v istem jeziku obvezna na prvi instanci, sodbe vijega deelnega sodia pa je treba stranki dostaviti v slovenskem prevodu. V praksi je predvsem v nekaterih sodiih na Slovenskem tajerskem ostalo pri poslovanju v nemini. Po Prakovih reformah so se nacionalne razmere v monarhiji tako zaostrile, da normativnih doloil o jezikovnem pravu ni bilo ve mogoe dosei - boj za slovensko uradovanje se je prenesel v sodno prakso, ki je bila v Trstu za slovenino ugodneja kot v Gradcu.

4) DRAVNOPRAVNI CILJI so bili praviloma: mona centralna oblast (za absolutizem je znailna centralizacija), sposobna uveljaviti pravno varstvo, novoustvarjeni red in eksploatacija na kar najirem ozemlju (po monosti vkljuno s kolonijami), ustavna drava, nove upravne enote doloene oblike omejene lokalne (npr. obinske) ali interesne (npr. obrtne zbornice) avtonomije

poenotenje prava (prej pr. partikularizem) odprava starih/historinih oblastnih enot (Fr po geo. merilih ustanovili departmaje) historine deele ostanejo v Habsb D (1849 so ustanovili po obsegu enaki celjsko sodno in mariborsko upravno okroje, torej eno o