MORMONOVA KNJIGA

ŠE ENA ZAVEZA JEZUSA KRISTUSA

Mormonovaknjiga

ØE ENA

ZAVEZA

JEZUSA KRISTUSA

Zaloœniøka pravica: 2002 Intellectual Reserve Inc.

Vse pravice pridrœane

Natisnjeno v Nemçiji 5/2002

19962002

Translation of the Book of MormonSlovenian

Mormonova knjigaPOROÇILO, ZAPISANO NA PLOØÇE

Z MORMONOVO ROKO,

VZETO Z NEFIJEVIH PLOØÇ.

Zatorej je to okrajøava zapisa o Nefijevem ljudstvu in tudi oLamancih.—Pisana Lamancem, ki so ostanek Izraelove hiøe; intudi Judom in Nejudom.—Zapisana po zapovedi in tudi po duhupreroøtva in razodetja.—Zapisana in zapeçatena in skrita za Gos-poda, da ne bo uniçena.—Da bo priøla na dan z Boœjim darom inmoçjo za razlago le–tega.—Moronijeva roka jo je zapeçatila inskrila za Gospoda, da bo ob svojem çasu priøla na dan prekoNejudov.—Razlaganje le–tega z Boœjim darom.

Gre tudi za okrajøavo Etrove knjige, ki je zapis o jeredovskemljudstvu, ki je bilo razkropljeno v çasu, ko je Gospod pomeøaljezike ljudstev, ko so gradili stolp, da bi priøli do nebes.—Ki naj biostanku Izraelove hiøe pokazala, kakøne velike reçi je Gospodnapravil za njihove oçete; in da bi poznali Gospodove zaveze, daniso za veçno zavrœeni.—In da bi prav tako prepriçale Jude inNejude, da Jezus je Kristus, veçni Bog, ki se razkrije vsem naro-dom.—In sedaj, çe so zmote, so to çloveøke napake; zatorej neobsojajte Boœjih reçi, da boste pred Kristusovim sodnim stolombrez madeœa.

Izvirnik je s ploøç v angleøçinoprevedel Joseph Smith ml.

Prva angleøka izdaja je izøla vPalmyri v zvezni drœavi New York v ZDA leta 1830

Izdala Cerkev Jezusa Kristusasvetih iz poslednjih dni

Salt Lake City, Utah, ZDA

v

UVOD

Mormonova knjiga je zbir svetih spisov, ki je primerljiv s Svetimpismom. Je poroçilo o Boœjih ravnanjih s starodavnimi prebivalciobeh Amerik in vsebuje polnost veçnega evangelija.

Knjigo so z duhom preroøtva in razodetja zapisovali mnogistarodavni preroki. Njihove besede, zapisane na zlate ploøçe, jenavajal in okrajøal prerok–zgodovinopisec, ki se je imenoval Mor-mon. Zapis poroça o dveh mogoçnih civilizacijah. Ena je priøla izJeruzalema leta 600 pred Kristusom in jo, kasneje razdeljeno nadva naroda, poznamo kot Nefijce in Lamance. Druga je priølaveliko prej, ko je Gospod pomeøal jezike ob babilonskem stolpu.To skupino poznamo kot Jeredovce. Po tisoçih letih so bili pobitivsi razen Lamancev in ti so prvotni predniki ameriøkih Indijancev.

Vrhunec dogajanja, zapisan v Mormonovi knjigi, je osebnodelovanje Gospoda Jezusa Kristusa med Nefijci kmalu po njego-vem vstajenju. Izpostavi nauke evangelija, opiøe naçrt odreøitve inljudem pove, kaj morajo storiti, da bodo dosegli mir v tem œivlje-nju in veçno odreøitev v œivljenju, ki pride.

Ko je Mormon zapisovanje zakljuçil, je poroçilo izroçil sinuMoroniju, ki je dodal nekaj svojih besed in ploøçe skril na hribuKumora. Isti Moroni se je 21. septembra 1823, sedaj poveliçano,vstalo bitje, prikazal preroku Josephu Smithu in ga pouçil o nek-danjem zapisu in nameravanem prevodu le–tega v angleøki jezik.

Ko je napoçil ças, so bile ploøçe izroçene Josephu Smithu, ki jihje prevedel z Boœjim darom in moçjo. Zapis je sedaj objavljen vmnogih jezikih kot nov in dodaten dokaz, da je Jezus Kristus Sinœivega Boga in da bodo vsi, ki bodo priøli k njemu in bodo posluø-ni postavam in uredbam njegovega evangelija, lahko odreøeni.

O tem zapisu je prerok Joseph Smith rekel: “Bratom sem pove-dal, da je Mormonova knjiga najpravilnejøa od vseh knjig na Zem-lji in da je sklepnik naøe vere in çlovek bo priøel, çe bo œivel ponjenih navodilih, Bogu bliœe kakor s katerokoli drugo knjigo.”

Poleg Josepha Smitha je Gospod pripravil enajst drugih, daso sami videli zlate ploøçe in so posebne priçe o resnici inBoœjem izvoru Mormonove knjige. Njihova zapisana priçevanjaso semkaj vkljuçena kot “Priçevanje treh priç” in “Priçevanjeosmih priç”.

Vse ljudi vabimo vsepovsod k branju Mormonove knjige, naj vsrcu premiøljujejo sporoçilo, ki ga vsebuje, in potem vpraøajoBoga, veçnega Oçeta, v Kristusovem imenu, ali je to, kar govoriknjiga, res. Tisti, ki bodo sledili tej poti in vpraøali v veri, bodo zmoçjo Svetega Duha prejeli priçevanje o njeni resnici in njenemBoœjem izvoru. (Glej Moroni 10:3–5.)

vi

Tisti, ki bodo po Svetem Duhu prejeli to Boœje priçevanje, bodoz isto moçjo prav tako priøli do spoznanja, da je Jezus KristusOdreøenik sveta, da je Joseph Smith njegov razodevalec in prerokv teh zadnjih dneh in da je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz pos-lednjih dni Gospodovo kraljestvo, ponovno osnovano na Zemljikot priprava na drugi Mesijev prihod.

vii

PRIÇEVANJE TREH PRIÇ

Bodi znano vsem narodom, rodovom, jezikom in ljudstvom, hkaterim bo to delo priølo: da smo po milosti Boga Oçeta in naøegaGospoda Jezusa Kristusa videli ploøçe, ki vsebujejo ta zapis, ki jezapis o Nefijevem ljudstvu in tudi o Lamancih, njihovih bratih, intudi o jeredovskem ljudstvu, ki je priølo od stolpa, o katerem jebilo govora. In vemo tudi, da so bile prevedene z Boœjim darom inmoçjo, kajti to nam je oznanil njegov glas; zatorej z gotovostjovemo, da je to delo resniçno. In priçujemo tudi, da smo videligravure, ki so na ploøçah; in pokazala nam jih je Boœja moç in neçloveøka. In z besedami treznosti oznanjamo, da je iz nebes priøelBoœji angel in jih prinesel in nam jih poloœil pred oçi, da smoploøçe in gravure na njih gledali in videli; in vemo, da je po milostiBoga Oçeta in naøega Gospoda Jezusa Kristusa, da smo videli inpriçujemo, da je to res. In to je v naøih oçeh çudovito. Vendar namje Gospodov glas zapovedal, naj o tem priçujemo; da bi zatorej biliposluøni Boœjim zapovedim, o tem priçujemo. In vemo, çe bomozvesti v Kristusu, bomo s svojih oblaçil oçistili kri vseh ljudi inbomo brez madeœa pred Jezusovim sodnim stolom in bomo veçnobivali z njim v nebesih. In çast bodi Oçetu in Sinu in SvetemuDuhu, kar je en Bog. Amen.

Oliver CowderyDavid WhitmerMartin Harris

viii

PRIÇEVANJE OSMIH PRIÇ

Bodi znano vsem narodom, rodovom, jezikom in ljudstvom, hkaterim bo to delo priølo: da nam je Joseph Smith ml., prevajalectega dela, pokazal ploøçe, o katerih je bilo govora, katere imajoizgled zlata; in kolikor listov je omenjeni Smith prevedel, tolikosmo jih imeli v rokah; in na njih smo tudi videli gravure, odkaterih ima vse izgled starodavnega dela in so prefinjene izdela-ve. In to priçujemo z besedami treznosti, da nam jih je omenjeniSmith pokazal, kajti videli smo jih in jih poteœkali in z gotovostjovemo, da ima omenjeni Smith ploøçe, o katerih smo govorili. Innaøa imena dajemo svetu, da bi svetu priçevali o tem, kar smovideli. In ne laœemo, o tem priçuje Bog.

Christian Whitmer Hiram PageJacob Whitmer Joseph Smith, st.Peter Whitmer, ml. Hyrum SmithJohn Whitmer Samuel H. Smith

ix

PRIÇEVANJE PREROKA JOSEPHA SMITHA

Besede preroka Josepha Smitha samega o nastajanju Mormono-ve knjige so:

“Na veçer enaindvajsetega septembra [1823] . . . sem se zatekelk molitvi in poniœno prosil k vsemogoçnemu Bogu . . .

Ko sem tako klical k Bogu, sem odkril, da se je v sobi zaçelapojavljati svetloba, ki je naraøçala, dokler soba ni bila svetlejøa kotopoldan, ko se je ob postelji nenadoma pojavila oseba, ki je stala vzraku, kajti njegova stopala se niso dotikala tal.

Na sebi je imel ohlapno oblaçilo nadvse çiste beline. Ta belinaje presegala vse zemeljsko, kar sem bil kdajkoli videl; niti neverjamem, da bi kar koli zemeljskega lahko bilo prikazano takosilno belo in sijajno. Njegove dlani in tudi roke so bile do in maloviøe od zapestja gole; tudi stopala so bila gola, kakor so bile nogedo in malo viøje nad gleœnji. Gola je bila tudi njegova glava in vrat.Opazil sem, da na sebi ni imel drugega oblaçila kakor to ogrinjalo,ker je bilo odprto, tako da sem lahko videl njegovo oprsje.

Silno belo pa ni bilo le njegovo oblaçilo, ampak je bila veliçastnavsa njegova podoba, kar je presegalo vsak opis, in njegovo obliçjeje bilo prav zares kot blisk. Soba je bila silno svetla, a ne tako svetlakakor neposredno okrog njega. Ko sem nanj pogledal prviç, me jebilo strah; toda strah me je kmalu zapustil.

Poklical me je po imenu in mi rekel, da je glasnik, poslan k meniiz Boœje navzoçnosti in da mu je ime Moroni; da ima Bog zamepripravljeno delo; in da bo moje ime za dobro in slabo med vseminarodi, rodovi in jeziki, oziroma da se bo o njem med vsemi ljudmigovorilo tako dobro kakor slabo.

Rekel je, da je nekje shranjena knjiga, napisana na zlate ploøçe,ki poroça o prejønjih prebivalcih te celine in navaja vir, od kod soizøli. Rekel je tudi, da vsebuje polnost veçnega evangelija, kakorga je starodavnim prebivalcem predal Odreøenik;

da obstajata tudi dva kamna v srebrnih okvirih—in ta kamna,pritrjena na naprsnik, sestavljata to, kar se imenuje urim intumim—ki sta shranjena s ploøçami; in posedovanje ter uporabateh kamnov je bilo tisto, kar je doloçalo vidce v starodavnihoziroma prejønjih çasih; in da jih je bil Bog namenoma pripravil zaprevajanje knjige.

* * * * * * *

In spet mi je povedal, ko bom dobil tiste ploøçe, o katerih je bilgovoril—kajti ças, da bi jih prejel, se øe ni izpolnil—da jih ne bomsmel pokazati nikomur; niti naprsnika z urimom in tumimom;samo tistim, katerim mi jih bo zapovedano pokazati; çe pa bom,

x

bom pogubljen. Ko se je z menoj pogovarjal o ploøçah, se mi jepred oçmi odprlo videnje, da sem videl kraj, kjer so bile ploøçeshranjene, in to tako jasno in razloçno, da sem kraj spet prepoznal,ko sem ga obiskal.

Po tem sporoçilu sem videl, da se je svetloba v sobi zaçelazbirati neposredno okrog njega, ki je bil z menoj govoril, in tako seje nadaljevalo, dokler soba ni postala spet temna, razen le okrognjega, ko sem v trenutku videl nekaj takega kakor pot, ki se jeodpirala naravnost v nebesa, in dvigal se je, dokler ni docela izginil,in soba je bila, kakor preden se je pojavila ta nebeøka svetloba.

Leœal sem zamiøljen nad enkratnostjo prizora in se moçno çudiltemu, kar mi je bil povedal ta nenavadni glasnik; ko sem sredipremiøljevanja nenadoma odkril, da se je v sobi spet zaçela pojavljatisvetloba in nekako v trenutku je bil isti nebeøki glasnik spet primoji postelji.

Zaçel je in spet pripovedoval prav tisto, kar je bil storil obprvem obisku, brez najmanjøe spremembe; ko je s tem konçal, meje obvestil o velikih sodbah, ki prihajajo nad Zemljo, ki jih bodopovzroçila velika opustoøenja zavoljo lakote, meça in kuge; in dabodo priøle te bridke sodbe na Zemljo v tem rodu. Ko mi je topovedal, se je spet dvignil, kakor je bil storil poprej.

Do sedaj so bili vtisi v meni tako globoki, da me je bil spaneczapustil in leœal sem prevzet od osuplosti nad tem, kar sembil tako videl kot sliøal. A kakøno je bilo moje preseneçenje, kosem spet zagledal istega glasnika ob svoji postelji in ga sliøalpripovedovati oziroma spet ponavljati isto od zaçetka kakor poprej;in dodatno me je posvaril, govoreç mi, da me bo Satan poskusilskuøati (zavoljo revøçine v druœini mojega oçeta), da bi dobilploøçe, z namenom da bi obogatel. To mi je prepovedal rekoç, dane smem imeti drugega namena, ko bom ploøçe dobil, kakor slavitiBoga, in ne smem pustiti, da bi name vplival kakrøen koli drug motiv,kakor le gradnja Njegovega kraljestva; sicer jih ne bom mogel dobiti.

Po tem tretjem obisku se je spet dvignil v nebesa kakor poprej inspet sem premiøljeval o nenavadnosti tega, kar sem bil pravkarizkusil; skoraj brœ ko se je bil nebeøki glasnik dvignil od mene vtretje, je zakikirikal petelin in spoznal sem, da se dani, tako da sonajini razgovori morali zavzeti vso noç.

Kmalu potem sem vstal iz postelje in kot ponavadi øel popotrebnih dnevnih opravilih; toda ko sem poskuøal delati kakorsicer, sem opazil, da me je moç tako zapustila, da sem postalpopolnoma nemoçen. Oçe, ki je delal z menoj, je odkril, da je biloz menoj nekaj narobe, in mi rekel, naj grem domov. Krenil sem znamero, da pojdem proti hiøi; a ko sem s polja, kjer sva bila,

xi

poskusil priti preko ograje, me je moç popolnoma zapustila innemoçno sem padel po tleh in za doloçen ças se nisem niçesarzavedal.

Prvo, çesar se spomnim, je bil glas, ki mi je govoril, ko me je bilpoklical po imenu. Pogledal sem navzgor in videl istega glasnika,ki je stal nad mojo glavo, obkroœen s svetlobo kakor poprej. Potemmi je spet povedal vse, kar mi je bil povedal prejønjo noç, in mizapovedal, naj grem k oçetu in mu povem o videnju in zapovedih,katere sem bil prejel.

Ubogal sem; vrnil sem se k oçetu na polje in mu povedal celotnozadevo. Odvrnil mi je, da je bilo to od Boga, in mi rekel, naj gremin storim, kakor mi je glasnik zapovedal. Zapustil sem polje in øelna kraj, kjer so bile shranjene ploøçe, kakor mi je bil povedalglasnik; in zahvaljujoç jasnosti videnja, ki sem ga bil o tem imel,sem kraj v hipu prepoznal, ko sem tja prispel.

Nedaleç od vasi Manchester v okraju Ontario v New Yorku stojihrib precejønjega obsega in je najviøji od vseh v okolici. Na zahodnistrani tega hriba nedaleç od vrha so pod kamnom dokajønje velikostileœale ploøçe, shranjene v kamnitem zaboju. Ta kamen je bil vsredi na zgornji strani debel in okroglast in tanjøi proti krajem,tako da se je srednji del videl iznad tal, rob pa je vse naokrogprekrivala zemlja.

Ko sem zemljo odstranil, sem si priskrbel vzvod, ki sem gazataknil pod rob kamna in ga z nekoliko napora dvignil. Pogledalsem noter in tam sem resniçno zagledal ploøçe, urim in tumim innaprsnik, kakor je navedel glasnik. Zaboj, v katerem so leœali, jebil oblikovan s polaganjem kamnov skupaj z neke vrste malto. Nadnu zaboja sta poçez skupaj leœala dva kamna in na teh kamnih soleœale ploøçe in z njimi druge reçi.

Poskusil sem jih vzeti ven, toda glasnik mi je prepovedal in mespet obvestil, da ças, da bi priøle na dan, øe ni bil priøel, niti ne bo,dokler od takrat ne minejo øtiri leta; povedal pa mi je, naj na tistikraj pridem natanko çez eno leto od tistega çasa in da se bo tamsestal z menoj in naj tako nadaljujem, dokler ne pride ças, ko bomploøçe prejel.

Zatorej sem, kot mi je bilo zapovedano, tja øel konec vsakegaleta in vsakiç naøel istega glasnika in od njega prejel navodila inznanje ob vsakem od najinih pogovorov, z ozirom na to kar jenameraval Gospod in kako ter na kakøen naçin bo v poslednjihdneh vodeno njegovo kraljestvo.

* * * * * * *Naposled je priøel ças, ko sem prejel ploøçe, Urim in Tumim

in naprsnik. Dvaindvajsetega dne v septembru tisoç osemsto

xii

sedemindvajset, ko sem øel kot ponavadi ob koncu øe enega letana kraj, kjer so bile shranjene, mi jih je isti nebeøki glasnik predal znaroçilom: naj odgovorno skrbim zanje; da bom, çe jih bombrezskrbno pustil iz rok oziroma zavoljo svojega zanemarjanja,zavrœen; çe pa bom uporabil vse svoje napore, da jih bom ohranil,dokler jih on, glasnik, ne bo priøel iskat, bodo zaøçitene.

Kmalu sem odkril razlog, zavoljo katerega sem bil prejel takastroga navodila, naj jih varno hranim, in zakaj je bilo, da je bilglasnik rekel, ko bom opravil, kar se je od mene zahtevalo, da jihbo priøel iskat. Kajti brœ ko se je izvedelo, da jih imam, se jeuporabilo najbolj prizadevne napore, da bi se jih dobilo od mene.V ta namen se je uporabilo vsako zvijaço, ki jo je bilo moç iznajti.Preganjanje je postalo øe bolj trpko in resno kot prej in mnoœice sobile v stalni pripravljenosti, da bi jih dobile od mene, çe bi bilomogoçe. Z Boœjo modrostjo pa so ostale varno v mojih rokah,dokler nisem bil z njimi dovrøil, kar se je od mene zahtevalo. Ko je,kakor dogovorjeno, glasnik priøel ponje, sem mu jih izroçil; in onjih ima v skrbi do danaønjega dne, ki je drugi dan v maju tisoçosemsto osemintridesetega leta.“

Celotni zapis se nahaja v Zgodovini Josepha Smitha v Dragoce-nem biseru in v History of The Church of Jesus Christ of Latter-daySaints [Zgodovini Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjihdni], 1. knjiga, 1. do 6. poglavje.

Starodavni zapis, ki je bil tako prineøen iz zemlje kot glasljudstva, ki govori iz prahu, in je bil preveden v danaønji govor poBoœjem daru in moçi, kot izpriçuje Boœja potrditev, je bil svetuprviç objavljen v angleøçini leta 1830 kot The Book of Mormon.

xiii

KRATKA RAZLAGA

Mormonove knjigeMormonova knjiga je sveti zapis ljudstev starodavne Amerike

in so ga vrezovali na kovinske liste. V sami knjigi je govora o øtirihvrstah kovinskih ploøç:

Nefijeve ploøçe, ki so bile dveh vrst: Male ploøçe in Velike ploøçe.Prve so se natançneje posveçale duhovnim zadevam in delovanju inpouçevanju prerokov, medtem ko so bile slednje v veçini zapol-njene s posvetno zgodovino zadevajoçih ljudstev (1. Nefi 9:2–4).Vendar pa od Mozijevega çasa Velike ploøçe prav tako vsebujejoodlomke veçjega duhovnega pomena.

Mormonove ploøçe, ki se sestojijo iz okrajøave Velikih Nefijevihploøç, ki jo je napravil Mormon, z mnogimi pripombami. Mormonje na teh ploøçah prav tako nadaljeval z zapisovanjem zgodovine,dopolnil ga je sin Moroni.

Etrove ploøçe, ki predstavijo zgodovino Jeredovcev. Ta zapis jeokrajøal Moroni, ki je vnesel svoje lastne pripombe in pridal zapiss sploøno zgodovino pod naslovom “Etrova knjiga”.

Ploøçe iz medenine, ki so jih Lehijevi ljudje leta 600 pred Kristusomprinesli iz Jeruzalema. Te vsebujejo “pet Mojzesovih knjig . . .In tudi zapis Judov od zaçetka . . . do priçetka vladanja Sedekija,kralja v Judeji; in tudi prerokbe svetih prerokov” (1. Nefi 5:11–13).V Mormonovi knjigi se pojavljajo mnoge navedbe, ki navajajoIzaija in druge svetopisemske in nesvetopisemske preroke.

Mormonova knjiga vkljuçuje petnajst glavnih delov oziromarazdelitev, ki jih poznamo, z eno izjemo, kot knjige; vsaka je ozna-çena z imenom svojega glavnega avtorja. Prvi del (prvih øestknjig, ki se konçujejo z Omnijem) je prevod z Malih Nefijevihploøç. Med Omnijevimi in Mozijevimi knjigami je vrinek, imenovanMormonove besede. Ta vrinek povezuje zapis, vrezan na Maleploøçe, z Mormonovimi okrajøavami Velikih ploøç.

Najdaljøi del, od Mozija do Mormona, vkljuçno s 7. poglavjem, jeprevod Mormonove okrajøave Velikih Nefijevih ploøç. Zakljuçnidel, od Mormona, 8. poglavje, do konca knjige, je vrezal Mormonovsin Moroni, ki je, potem ko je konçal zapis o oçetovem œivljenju,okrajøal zapis Jeredovcev (kot Etrovo knjigo) in kasneje dodaldele, ki jih poznamo kot Moronijevo knjigo.

V ali okrog leta 421 po Kristusu, je Moroni, zadnji nefijskiprerok–zgodovinopisec, zapeçatil sveti zapis in ga skril za Gospoda,da bo priøel na dan v poslednjih dneh, kakor je Boœji glas napovedal

xiv

po starodavnih prerokih. Leta 1823 po Kristusu je ta isti Moroni,takrat kot vstalo bitje, obiskal preroka Josepha Smitha in mukasneje izroçil gravirane ploøçe.

xv

IMENA IN ZAPOREDJE KNJIG V

Mormonovi knjigi

Naslov Stran

Prva Nefijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . 1

Druga Nefijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . 47

Jakobova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 103

Enóøeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 120

Jaromova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 122

Omnijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Mormonove besede . . . . . . . . . . . . . . . 126

Mozijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 128

Almova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . 187

Helamanova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . 346

Tretji Nefi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 384

Çetrti Nefi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 438

Mormonova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . 441

Etrova knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . . 459

Moronijeva knjiga . . . . . . . . . . . . . . . 490

ILUSTRACIJE

1. Gospod Jezus KristusNaslikal Heinrich Hofmann

2. Prerok Joseph SmithNaslikal Alvin GittinsGl. Priçevanje preroka Josepha Smitha, str. ix–xii.

3. Lehi odkrije liahonoNaslikal Arnold FribergGl. 1. Nefi 16, str. 29–32.

4. Lehi in njegovi ljudje prispejo v obljubljeno deœeloNaslikal Arnold FribergGl. 1. Nefi 18, str. 37–39.

5. Alma krøçuje v Mormonovih vodahNaslikal Arnold FribergGl. Mozija 18, str. 161–163.

6. Lamanec Samuel prerokujeNaslikal Arnold FribergGl. Helaman 16, str. 382–384.

7. Jezus Kristus obiøçe AmerikoNaslikal John ScottGl. 3. Nefi 11, str. 404–407.

8. Moroni zakoplje nefijski zapisNaslikal Tom LovellGl. Mormon 8, str. 453–456.

Prva Nefijeva knjiga

NJEGOVO VLADANJE IN DELOVANJE

Poroçilo o Lehiju in o njegovi œeni Sariji in o njegovih øtirihsinovih, ki se imenujejo (zaçenøi pri najstarejøem) Laman,

Lemuel, Sam in Nefi. Gospod posvari Lehija, naj odide iz jeruza-lemske deœele, ker ljudem prerokuje o njihovi kriviçnosti in siprizadevajo napraviti konec njegovemu œivljenju. Z druœino seodpravi na tridnevno pot v divjino. Nefi s seboj vzame svoje bratein se vrne v jeruzalemsko deœelo po zapis Judov. Poroçilo o njiho-vem trpljenju. Za œene vzamejo Izmaelove hçere. S seboj vzamejodruœine in odidejo v divjino. Njihovo trpljenje in stiske v divjini.Smer njihovih potovanj. Pridejo do velikih voda. Nefiju se bratjeuprejo. Zmede jih in zgradi ladjo. Kraj poimenujejo Izobilje. Prekovelikih voda gredo v obljubljeno deœelo in tako naprej. Tako jeglede na Nefijevo poroçilo; oziroma z drugimi besedami: Jaz,Nefi, sem zapisal ta zapis.

1. POGLAVJE

Nefi zaçne zapis o svojem ljudstvu.—Lehi vidi v videnju ognjen steberin bere iz preroøke knjige.—HvaliBoga, napove Mesijev prihod inprerokuje uniçenje Jeruzalema.—Judje ga preganjajo. Okrog leta600 pr. Kr.

JAZ, Nefi, sem se rodil dobrimstarøem in sem bil zato ne-koliko pouçen o vsem uçenju

mojega oçeta; in ker sem v tekusvojih dni videl veliko stisk,vendar ker mi je bil Gospodv vseh mojih dneh moçno nak-lonjen, da, ker imam trdnospoznanje o Boœji dobroti inskrivnostih, zato delam zapis osvojih ravnanjih v svojih dneh.2 Da, zapis delam v jeziku

mojega oçeta, ki se sestoji izjudovskega uçenja in egipçanske-ga jezika.3 In vem, da govori zapis, ki

ga delam, resnico; in delam gas svojo lastno roko; in delam gapo svojem znanju.

4 Kajti zgodilo se je v zaçetkuprvega leta vladavine Sedekija,kralja Judeje (moj oçe Lehi je vsesvoje dni bival v Jeruzalemu);in v tistem letu je priølo velikoprerokov, prerokujoç ljudstvu,da se morajo pokesati, sicerbo mogoçno mesto Jeruzalemzagotovo uniçeno.

5 Zatorej se je zgodilo, da jemoj oçe Lehi, ko je øel molit hGospodu, da, prav z vsemsrcem, za dobro svojih ljudi.

6 In zgodilo se je, ko je molilh Gospodu, se je pojavil ognjensteber in ostal nad skalo prednjim; in veliko je videl in sliøal;in zavoljo tega, kar je videlin sliøal, je drgetal in silnotrepetal.

7 In zgodilo se je, da se jevrnil v svojo lastno hiøo vJeruzalemu; in vrgel se je na

1 Nefi 1:8–20 2

posteljo, prevzet z Duhom in stem, kar je bil videl.8 In tako prevzet z Duhom je

zdrsnil v videnje, in sicer da jevidel nebesa, ki so se odprla, inpremiøljeval je, da vidi Boga,sedeçega na prestolu, obdanegaz neøtetimi angelskimi zbori, kiso peli in hvalili Boga.

9 In zgodilo se je, da je videlEnega, ki se je spuøçal iz sredenebes, in opazil je, da je bil nje-gov sij nad tistim od soncaopoldan.

10 In prav tako je videl dva-najst drugih, ki so mu sledili, innjihova svetlost je prekaøala tood zvezd na nebesnem svodu.

11 In priøli so dol in øli poobliçju Zemlje; in priøel je prviin stopil pred mojega oçeta inmu dal knjigo in ga pozval, najbere.

12 In zgodilo se je, ko je bral,ga je navdal Gospodov Duh.

13 In bral je, rekoç: Gorje, gorjeJeruzalem, kajti videl sem tvojegnusobe! Da, in oçe je gledeJeruzalema prebral vel ikoreçi—da bo uniçen in prebivalcile–tega: veliko jih bo padlo podmeçem in vel iko j ih bodozasuœnjenih odpeljali v Babilon.

14 In zgodilo se je, ko je bil oçeprebral in videl veliko velikihin çudovitih reçi, je Gospoduzaklical veliko reçi; kot so: Ve-lika in çudovita so tvoja dela, oGospod Bog Vsemogoçni! Tvojprestol je visoko v nebesih intvoja moç in dobrota in milostso nad vsemi prebivalci Zemlje;in ker si milosten, ne boø trpel,da bodo ti, ki pridejo k tebi,propadli!

15 In tak je bil oçetov govor,ko je hvalil Boga; kajti radostilase je njegova duøa in srce se muje vzradostilo zavoljo tega, karje bil videl, da, kar mu je bilGospod pokazal.

16 In sedaj jaz, Nefi, ne delamcelotnega poroçila o vsem, karje oçe zapisoval, kajti zapisal jeveliko tega, kar je videl v vide-njih in sanjah; in prav tako jezapisal veliko tega, o çemer jeprerokoval in govoril svojimotrokom, o çemer ne bom nare-dil celotnega poroçila.

17 Paç pa bom poroçal o svojihravnanjih v svojih dneh. Glej,okrajøavo oçetovega zapisa de-lam na ploøçe, ki sem jih nare-dil s svojimi lastnimi rokami;zatorej bom potem, ko bom ok-rajøal oçetov zapis, poroçal osvojem lastnem œivljenju.

18 Zato bi œelel, da bi vedeli,da je potem, ko je bil Gospodmojemu oçetu Lehiju pokazaltako veliko çudovitih reçi, da,glede uniçenja Jeruzalema, glej,le–ta øel med ljudi in jim zaçelprerokovati in jim oznanjati otem, kar je bil tako videl kakorsliøal.

19 In zgodilo se je, da so gaJudje zasmehovali zavoljo tega,o çemer je priçeval o njih; zakajresniçno je priçeval o njihovizlobi in njihovih gnusobah; inpriçeval je, da je to, kar je videlin sliøal, in tudi to, kar je bral vknjigi, jasno pokazalo na Mesi-jev prihod in tudi na odkupitevsveta.

20 In ko so Judje to sliøali, sobili nanj jezni; da, prav kot nastarodavne preroke, ki so jih

3 1 Nefi 2:1–12

bili preganjali in kamenjali inpobili; in prizadevali so si tudiza njegovo œivljenje, da bi mu gavzeli. A glejte, jaz, Nefi, vambom pokazal, da so Gospodoveblage milosti nad vsemi tistimi,ki jih je izvolil zavoljo njihovevere, da jih bo napravil mogoçneprav do moçi za osvoboditev.

2. POGLAVJE

Lehi vzame druœino s seboj v divji-no ob Rdeçem morju.—Zapustijosvoje imetje.—Lehi opravi daritevGospodu in sinove uçi spolnjevatizapovedi.—Laman in Lemuel go-drnjata nad oçetom.—Nefi je pos-luøen in moli v veri; Gospod mugovori in izvoljen je za vladarjanad brati. Okrog leta 600 pr. Kr.

Kajti, glej, zgodilo se je, da jeGospod spregovoril oçetu, da,in sicer v sanjah, in mu rekel:Blagor ti, Lehi, zavoljo tega, karsi napravil; in ker si bil zvest insi temu ljudstvu razglasil, karsem ti zapovedal, glej, si ti pri-zadevajo vzeti œivljenje.

2 In zgodilo se je, da je Gospodoçetu zapovedal, in sicer v sa-njah, naj s seboj vzame druœinoin odide v divjino.

3 In zgodilo se je, da je bil pos-luøen Gospodovi besedi, zatorejje napravil, kot mu je Gospodzapovedal.

4 In zgodilo se je, da je odøel vdivjino. In zapustil je hiøo indeœelo svojega nasledstva inzlato in srebro in dragocenostiin s seboj ni vzel niçesar druge-ga razen druœine in œiveœa inøotorov in odøel v divjino.

5 In øel je navzdol ob mejah vbliœini obale Rdeçega morja; inpo divjini je potoval v mejah, kiso bliœe Rdeçemu morju; in vdivjini je potoval z druœino, kiso jo sestavljali moja mati Sarijain moji starejøi bratje, ki soLaman, Lemuel in Sam.

6 In zgodilo se je, ko je bil vdivjini potoval tri dni, je postaviløotor v dolini na bregu vodnereke.

7 In zgodilo se je, da je posta-vil oltar iz kamenja in darovalGospodu in izrekel zahvaloGospodu, naøemu Bogu.

8 In zgodilo se je, da je rekopoimenoval Laman in izlivala seje v Rdeçe morje; in dolina je bilav mejah blizu njenega ustja.

9 In ko je oçe videl, da so sereçne vode izlivale v vode Rde-çega morja, je Lamanu sprego-voril, rekoç: O, da bi ti mogelbiti kot ta reka, nenehno tekoçv vode vse praviçnosti!

10 In spregovoril je tudi Le-muelu: O, da bi ti mogel biti kotta dolina, trden in stanovitenin neomajen pri spolnjevanjuGospodovih zapovedi!

11 To je sedaj govoril zavoljoLamanove in Lemuelove trdo-vratnosti; kajti, glej, v mnogoçemsta godrnjala nad oçetom, ker jebil jasnoviden çlovek in jih jebil vodil iz jeruzalemske deœele,da so zapustili deœelo svojeganasledstva in zlato in srebro indragocenosti, da bi v divjinipomrli. In to sta rekla, da je bilstoril zavoljo neumnih domiø-ljanj svojega srca.

12 In tako sta Laman in Lemuel,ki sta bila najstarejøa, godrnjala

1 Nefi 2:13–3:2 4

nad oçetom. In godrnjala sta,ker nista poznala ravnanj tistegaBoga, ki ju je bil ustvaril.13 Niti nista verjela, da bi bil

lahko Jeruzalem, to mogoçnomesto, uniçen glede na besedeprerokov. In bila sta kakor Judje,ki so bili v Jeruzalemu, ki so siprizadevali, da bi oçetu vzeliœivljenje.

14 In zgodilo se je, da jima jeoçe govoril v dolini Lemuel zmoçjo, navdan z Duhom, doklerse njuni telesi pred njim nistatresli. In zmedel ju je, da si nistadrznila govoriti çezenj; zatorejsta napravila, kot jima je zapo-vedal.

15 In oçe je bival v øotoru.16 In zgodilo se je, da sem jaz,

Nefi, ki sem bil silno mlad,vendar sem bil vseeno velikerasti in sem prav tako imel go-reçe hrepenenje spoznati Boœjeskrivnosti, zatorej klical h Gos-podu; in glej, obiskal me je inmi omehçal srce, da sem verjelvsem besedam, ki jih je bil oçeizrekel; zatorej se mu nisem uprlkakor moja brata.

17 In spregovoril sem Samuin mu razkril to, kar mi je bilGospod pokazal po SvetemDuhu. In zgodilo se je, da jeverjel mojim besedam.

18 A glej, Laman in Lemuelnista hotela prisluhniti mojimbesedam; in potrt zavoljo njunetrdosrçnosti sem zanju klical hGospodu.

19 In zgodilo se je, da mije Gospod spregovoril, rekoç:Blagor ti, Nefi, zavoljo tvojevere, kajti marljivo si me iskal sponiœnostjo srca.

20 In çe boste spolnjevali mojezapovedi, boste uspevali invodil vas bom v obljubljenodeœelo; da, in sicer v deœelo, kisem jo pripravil za vas; da, de-œelo, ki je izvoljena izmed vsehdrugih deœel.

21 In çe se ti bodo bratje uprli,bodo loçeni od Gospodovenavzoçnosti.

22 In çe boø spolnjeval mojezapovedi, boø postavljen zavladarja in uçitelja nad svojimibrati.

23 Kajti, glej, tistega dne, ko semi bodo uprli, jih bom preklel,in sicer s hudim prekletstvom,in nad tvojim potomstvom nebodo imeli moçi, çe se mi nebodo uprli tudi oni.

24 In çe bo tako, da se mi bodouprli, bodo biç nad tvojim po-tomstvom, da jih bodo obudilina pot spomina.

3. POGLAVJE

Lehijevi sinovi se vrnejo v Jeruza-lem, da bi dobili ploøçe iz medenine.—Laban se ploøçam noçe odreçi.— Nefi opominja in opogumljabrate.—Laban jim ukrade imetjein jih poskusi ubiti.—Laman inLemuel udarita Nefija in Sama inangel ju oøteje. Med leti 600 in592 pr. Kr.

In zgodilo se je, da sem se jaz,Nefi, vrnil s pogovora z Gospo-dom v oçetov øotor.

2 In zgodilo se je, da mi jespregovoril, rekoç: Glej, sanjalsem sanje, v katerih mi jeGospod zapovedal, naj se ti intvoji bratje vrnete v Jeruzalem.

5 1 Nefi 3:3–20

3 Kajti glej, Laban ima zapisJudov in tudi rodopisje mojihdedov in vrezano je na ploøçahiz medenine.

4 Zatorej mi je Gospod zapo-vedal, naj greste ti in bratje vLabanovo hiøo iskat zapise injih prinesete semkaj v divjino.5 In sedaj, glej, tvoja brata

godrnjata, rekoç, da je to, karsem zahteval od njiju, teœko; a,glej, od njiju tega nisem zahte-val jaz, paç pa je to Gospodovazapoved.

6 Zato pojdi, sin moj, in Gos-pod ti bo naklonjen, ker nisigodrnjal.7 In zgodilo se je, da sem jaz,

Nefi, oçetu rekel: Øel bom instoril, kar je Gospod zapove-dal, kajti vem, da Gospod çlo-veøkim otrokom ne da nobenezapovedi, ne da bi jim pripravilpot, da lahko izvrøijo, kar jimzapove.

8 In zgodilo se je, ko je biloçe te besede sliøal, da je bilsilno zadovoljen, kajti vedelje, da me je bil Gospod blagos-lovil.

9 In jaz, Nefi, in bratje smo se søotori odpravili na pot v divjinoproti jeruzalemski deœeli.

10 In zgodilo se je, ko smoodøli v jeruzalemsko deœelo, smose bili z brati posvetovali medseboj.

11 In vrgli smo œreb—kdo odnas bo øel v Labanovo hiøo. Inzgodilo se je, da je œreb doloçilLamana; in Laman je øel noter vLabanovo hiøo in je govoril znjim, ko je sedel v hiøi.

12 In od Labana je œelel zapise,ki so bili vrezani na ploøçah iz

medenine, ki so vsebovali ro-dopisje mojega oçeta.

13 In, glej, zgodilo se je, da jebil Laban jezen in vrgel ga je izsvoje navzoçnosti; in ni hotel,da bi imel zapise. Zatorej mu jerekel: Glej, ti si ropar in ubil tebom.

14 Laman pa je zbeœal iz nje-gove navzoçnosti in povedal,kar je bil Laban napravil, nam.In postali smo silno potrti inmoji bratje so bili na tem, da sevrnejo k oçetu v divjino.

15 A glej, rekel sem jim, da:Kakor œivi Gospod in kakorœivimo mi, ne bomo øli k oçetuv divjino, dokler ne spolnimo,kar nam je Gospod zapovedal.

16 Zatorej zvesto spolnjujmoGospodove zapovedi; zato poj-dimo v deœelo oçetovega nas-ledstva, kajti, glejte, pustil jezlato in srebro in vsakovrstnobogastvo. In vse to je storil za-voljo Gospodovih zapovedi.

17 Kajti vedel je, da mora bitiJeruzalem zavoljo hudobije lju-di uniçen.

18 Kajti, glejta, zavrnili so be-sede prerokov. Çe bi zatorej oçebival v deœeli, potem ko mu jebilo iz deœele zapovedano zbe-œati, glejta, bi prav tako umrl.Zatorej je potrebno, da zbeœi izdeœele.

19 In glejta, v Bogu je mod-rost, da dobimo te zapise, dalahko jezik naøih oçetov ohra-nimo za naøe otroke;

20 in da prav tako zanje lahkoohranimo besede, ki so jih iz-govarjala usta vseh svetih pre-rokov, ki so jim bile predane poBoœjem Duhu in moçi, odkar se

1 Nefi 3:21–4:2 6

je zaçel svet prav do danaønjegaçasa.21 In zgodilo se je, da sem s

takim govorom prepriçeval svo-ja brata, naj zvesto spolnjujetaBoœje zapovedi.

22 In zgodilo se je, da smo øliv deœelo svojega nasledstva inzbrali smo zlato in srebro indragocenosti.

23 In potem ko smo bili tozbrali, smo spet øli v Labanovohiøo.

24 In zgodilo se je, da smo ølinoter k Labanu in œeleli odnjega, da bi nam dal zapise, kiso bili vrezani na ploøçah izmedenine, za katere bi mu dalizlato in srebro in vse svoje dra-gocenosti.

25 In zgodilo se je, ko je Labanvidel naøe imetje in da je bilosilno veliko, je poœelel po njem,v tolikor da nas je vrgel ven inposlal sluœabnike, da bi nas po-bili, da bi si lahko naøe imetjepridobil.

26 In zgodilo se je, da smozbeœali pred Labanovimi slu-œabniki in svoje imetje smo biliprimorani pustiti za seboj inpadlo je v Labanove roke.

27 In zgodilo se je, da smozbeœali v divjino in Labanovisluœabniki nas niso zajeli inskrili smo se v skalno votlino.

28 In zgodilo se je, da je bilLaman jezen name in tudi naoçeta; in prav tako je bil Lemuel,kajti prisluhnil je Lamanovimbesedam. Zatorej sta Laman inLemuel nama, mlajøima brato-ma, izrekla veliko hudih besedin udarila sta naju celo s kolom.

29 In zgodilo se je, ko sta po

naju udarjala s kolom, glej, jepriøel Gospodov angel in obstalpred njima in jima spregovoril,rekoç: Zakaj udarjata s kolompo mlajøem bratu? Ne vesta, daga je Gospod izvolil za vladarjanad vama in to zavoljo vajinihkriviçnosti? Glejta, spet bosteøli v Jeruzalem in Gospod boLabana izroçil v vaøe roke.

30 In potem ko nam je bil angelgovoril, je odøel.

31 In potem ko je bil angel od-øel, sta Laman in Lemuel spetzaçela godrnjati, rekoç: Kakoje mogoçe, da nam bo Gospodizroçil Labana v roke? Glej,mogoçen çlovek je in ukaœelahko petdesetim, da, celo po-bije jih lahko petdeset; zakajpotem ne nas?

4. POGLAVJE

Nefi na Gospodov ukaz ubije La-bana in potem z zvijaço zaøçitiploøçe iz medenine. — Zoram seodloçi, da se bo pridruœil Lehijevidruœini v divjini.— Med leti 600in 592 pr. Kr.

In zgodilo se je, da sem bratomaspregovoril, rekoç: Pojdimo spetv Jeruzalem in zvesto spolnjuj-mo Gospodove zapovedi; kajti,glejta, silnejøi je od vse zemlje,zakaj bi potemtakem ne bil sil-nejøi od Labana in njegovihpetdesetih, da, ali celo bolj kotna deset tisoçe njegovih?

2 Zato pojdimo tja, bodimomoçni kakor Mojzes; kajti res-niçno je spregovoril vodamRdeçega morja in razdelile sose semkaj in tjakaj in naøi oçetje

7 1 Nefi 4:3–19

so iz suœenjstva priøli skozi posuhih tleh in sledile so faraono-ve vojske in se v vodah Rdeçegamorja utopile.3 Torej, glejta, vesta, da je to

res; in vesta tudi, da vama jegovoril angel; zatorej, mar lahkodvomita? Pojdimo tja; Gospodnas lahko reøi prav kakor naøeoçete in Labana pokonça pravkakor Egipçane.

4 Ko sem sedaj te besede izgo-voril, sta bila øe besna in staøe vedno godrnjala; vendar stami sledila, dokler nismo priølipred jeruzalemsko obzidje.

5 In bilo je ponoçi; in naroçilsem, naj se poskrijejo zunajobzidja. In potem ko so se biliposkrili, sem se jaz, Nefi, splazil vmesto in øel proti Labanovi hiøi.

6 In Duh me je vodil, ne dabi jaz vnaprej vedel, kaj mi bostoriti.

7 Vendar sem øel in ko sempriøel v bliœino Labanove hiøe,sem videl çloveka in predme jebil padel na zemljo, kajti bil jeopit z vinom.

8 In ko sem priøel k njemu,sem uvidel, da je Laban.

9 In zagledal sem njegov meçin izvlekel sem ga iz noœnicele–tega; in roçaj le–tega je bil izçistega zlata in izdelava le–tegaje bila silno izvrstna in videlsem, da je bilo rezilo le–tega iznajdragocenejøega jekla.

10 In zgodilo se je, da me jeDuh silil, naj Labana ubijem;a v srcu sem si rekel: Nikoliob nobenem çasu nisem prelilçloveøke krvi. In obotavljal semse in œelel, da mi ga ne bi bilotreba ubiti.

11 In Duh mi je spet rekel: Glej,Gospod ti ga je izroçil v roke.Da, in vedel sem tudi, da si jebil prizadeval, da bi mi vzelmoje lastno œivljenje, da, in niposluøal Gospodovih zapovedi;in odvzel nam je bil tudi naøolastnino.

12 In zgodilo se je, da mi jeDuh spet rekel: Ubij ga, kajtiGospod ti ga je izroçil v roke;

13 glej, Gospod ubije hudobne,da se spolnijo njegovi praviçninameni. Bolje je, da je pogubljenen çlovek, kakor da bi narodzapadel v nevero in se pogubil.

14 In ko sem bil sedaj jaz, Nefi,te besede sliøal, sem se spomnilGospodovih besed, ki mi jih jegovoril v divjini, rekoç, da: Çebo tvoje potomstvo spolnjevalomoje zapovedi, bo uspevalo vobljubljeni deœeli.

15 Da, in pomislil sem tudi, dane bodo mogli spolnjevati Gos-podovih zapovedi po Mojzeso-vi postavi, çe postave ne bodoimeli.

16 In vedel sem tudi, da je bilapostava vrezana na ploøçah izmedenine.

17 In spet, vedel sem, da mi jebil Gospod izroçil Labana v rokes tem razlogom—da bi lahkodobil zapise glede na njegovezapovedi.

18 Zato sem ubogal glas Duhain prijel Labana za lase in mu znjegovim lastnim meçem odse-kal glavo.

19 In potem ko sem mu bil znjegovim lastnim meçem glavoodsekal, sem vzel Labanovaoblaçila in si jih nadel na svojelastno telo; da, in sicer vsak

1 Nefi 4:20–36 8

del; in okrog ledij sem si opasalnjegov oklep.20 In potem ko sem bil to

napravil, sem øel v Labanovozakladnico. In ko sem øel vLabanovo zakladnico, glej, semzagledal Labanovega sluœabni-ka, ki je imel kljuçe od zaklad-nice. In z Labanovim glasomsem mu zapovedal, naj gre zmenoj v zakladnico.

21 In predpostavljal je, da semnjegov gospodar Laban, kajtividel je oblaçila in tudi meç,opasan okrog mojih ledij.

22 In govoril mi je o judovskihstareøinah, vedoç, da je bilnjegov gospodar Laban ponoçizunaj med njimi.

23 In govoril sem mu, kot çe bibil Laban.

24 In govoril sem mu tudi, dabom nesel gravure, ki so naploøçah iz medenine, svojimstarejøim bratom, ki so zunajobzidja.

25 In velel sem mu tudi, naj misledi.

26 In ker je predpostavljal, dasem govoril o bratih iz cerkvein da sem bil resniçno tisti La-ban, ki sem ga ubil, zatorej mije sledil.

27 In veçkrat mi je spregovorilo judovskih stareøinah, ko semøel k bratom, ki so bili zunajobzidja.

28 In zgodilo se je, da se jeLaman, ko me je zagledal, silnoprestraøil, in tudi Lemuel inSam. In zbeœali so iz moje nav-zoçnosti; kajti predpostavljaliso, da je Laban in da me je bilubil in si je bil prav tako priza-deval, da bi œivljenje vzel njim.

29 In zgodilo se je, da semzaklical za njimi in sliøali so me;zatorej so prenehali beœati izmoje navzoçnosti.

30 In zgodilo se je, ko je Laba-nov sluœabnik zagledal mojebrate, je zaçel trepetati in je bilna tem, da bo zbeœal in se vrnilv mesto Jeruzalem.31 In zato sem torej jaz, Nefi,

ker sem çlovek velike postavein ker sem od Gospoda prejeltudi veliko moçi, zgrabil Laba-novega sluœabnika in ga drœal,da ne bi zbeœal.

32 In zgodilo se je, da semgovoril z njim, çe bo prisluhnilmojim besedam, kakor œiviGospod in kakor œivim sam,prav tako, da ga bomo, çe boprisluhnil naøim besedam, pus-tili pri œivljenju.

33 In govoril sem mu prav sprisego, da se mu ni treba bati;da bo svoboden çlovek kakormi, çe bo øel z nami v divjino.

34 In govoril sem mu tudi, re-koç: Zagotovo nam je Gospodzapovedal, naj to napravimo;in mar ne bomo marljivo spol-njevali Gospodovih zapovedi?Çe boø torej øel v divjino kmojemu oçetu, boø imel mestopri nas.

35 In zgodilo se je, da se jeZoram opogumil ob besedah,ki sem jih izrekel. Sluœabniku jebilo torej ime Zoram; in obljubilje, da bo øel v divjino k naøemuoçetu. Da, in zaprisegel nam jetudi, da bo od takrat dalje ostalz nami.

36 Sedaj smo œeleli, da bi iztega razloga ostal z nami, da biJudje ne mogli vedeti o naøem

9 1 Nefi 4:37–5:12

pobegu v divjino, da bi nas nezasledovali in pobili.37 In zgodilo se je, ko nam je

bil Zoram zaprisegel, da nas jestrah glede njega minil.

38 In zgodilo se je, da smo sseboj vzeli ploøçe iz medeninein Labanovega sluœabnika inodøli v divjino in odpotovali koçetovemu øotoru.

5. POGLAVJE

Sarija se pritoœuje nad Lehijem.—Oba se radostita, ker so se sinovivrnili. — Opravita darovanje. —Ploøçe iz medenine vsebujejo pisa-nja Mojzesa in prerokov.—Ploøçedokaœejo, da je Lehi Joœefov poto-mec. — Lehi prerokuje o svojempotomstvu in o ohranitvi ploøç.Med leti 600 in 592 pr. Kr.

In zgodilo se je, potem ko smobili priøli v divjino k oçetu, glej,ga je navdala radost in prav takoje bila silno vesela mati, Sarija,kajti resniçno je bila œalovalazavoljo nas.

2 Kajti predpostavljala je bila,da smo bili v divjini umrli; inpritoœevala se je bila tudi nadoçetom, govoreç mu, da je jas-noviden çlovek; rekoç: Glej,odpeljal si nas iz deœele naøeganasledstva in mojih sinov ni veçin mi v divjini umiramo.3 In s takim govorom se je bila

mati pritoœevala nad oçetom.4 In zgodilo se je bilo, da ji

je oçe spregovoril, rekoç: Vem,da sem jasnoviden çlovek, kajtiçe bi ne bil videl v videnjuBoœjih reçi, bi ne poznal Boœjedobrote, paç pa bi bil ostal v

Jeruzalemu in bi bil umrl ssvojimi brati.

5 A glej, dosegel sem obljub-ljeno deœelo, v çemer se rados-tim; da, in vem, da bo Gospodreøil moje sinove iz Labanovihrok in jih spet pripeljal k namav divjino.

6 In s takim govorom je oçe,Lehi, tolaœil mater, Sarijo, gledenas, medtem ko smo v divjinipotovali v jeruzalemsko deœelo,da bi dobili zapis Judov.

7 In ko smo se bili vrnili voçetov øotor, glej, je bila njunaradost popolna in mati se jepotolaœila.

8 In govorila je, rekoç: Sedaj zgotovostjo vem, da je Gospodmoœu zapovedal zbeœati v div-jino; da, in z gotovostjo tudivem, da je Gospod øçitil mojesinove in jih reøil iz Labanovihrok in jim dal moç, s kateroso lahko izpolnili, kar jim jeGospod zapovedal. In s takimgovorom je govorila.

9 In zgodilo se je, da sta se silnoradostila in opravila darovanjein œgalne daritve za Gospoda;in izkazala sta zahvalo Izraelo-vemu Bogu.

10 In potem ko sta bila izkazalazahvalo Izraelovemu Bogu, jeoçe, Lehi, vzel zapise, ki so bilivrezani na ploøçah iz medeni-ne, in jih pregledal od zaçetka.

11 In videl je, da so vsebovalipet Mojzesovih knjig, katere soporoçale o stvarjenju sveta intudi o Adamu in Evi, ki sta bilanaøa prva starøa;

12 in tudi zapis Judov od za-çetka prav do priçetka vladanjaSedekija, kralja Judeje;

1 Nefi 5:13–6:6 10

13 in tudi prerokbe svetih pre-rokov od zaçetka prav do pri-çetka Sedekijevega vladanja; intudi veliko prerokb, ki so bileizreçene po Jeremijevih ustih.

14 In zgodilo se je, da je oçe,Lehi, na ploøçah iz medeninenaøel tudi rodopisje svojih oçe-tov, zatorej je vedel, da je Joœe-fov potomec; da, in sicer odtistega Joœefa, ki je bil Jakobovsin, ki so ga prodali v Egipt in kiga je Gospodova roka ohranila,da bi pred smrtjo zavoljo lakotelahko obvaroval svojega oçetaJakoba in vso njegovo hiøo.

15 In prav ta isti Bog, ki jih jeohranil, jih je vodil iz suœenjstvain iz egiptovske deœele.

16 In tako je oçe, Lehi, odkrilrodopisje svojih oçetov. InLaban je bil prav tako Joœefovpotomec, zatorej so on in nje-govi oçetje vodili zapise.

17 In ko je sedaj oçe vse tovidel, ga je navdal Duh inzaçel je prerokovati o svojempotomstvu—

18 da bodo øle te ploøçe izmedenine k vsem narodom, ro-dovom, jezikom in ljudstvom,ki so od njegovega potomstva.

19 Zatorej je rekel, da te ploøçeiz medenine ne bodo nikolipreøle; niti jih ças ne bo niç za-meglil. In veliko je prerokovalo svojem potomstvu.20 In zgodilo se je, da sva bila

doslej jaz in oçe spolnjevala za-povedi, s katerimi nama je bilGospod zapovedal.

21 In dobila sva bila zapise, karnama je bil Gospod zapovedal,in jih pregledala in uvidela, daso bili dobri; da, in sicer velike

vrednosti za nas, v tolikor dasmo Gospodove zapovedi lahkoohranili za svoje otroke.

22 Zatorej je bila v Gospodumodrost, da smo jih nesli s seboj,ko smo v divjini potovali protiobljubljeni deœeli.

6. POGLAVJE

Nefi piøe o Boœjih reçeh.—Nefijevnamen je pregovoriti ljudi, najpridejo k Abrahamovemu Bogu inbodo reøeni. Med leti 600 in 592pr. Kr.

In sedaj jaz, Nefi, v tem delusvojega zapisa ne podajamrodopisja mojih oçetov; niti gane bom ob kakem çasu po tempodal na ploøçe, na katere zapi-sujem; kajti podano je v zapisu,ki ga je vodil oçe, zatorej ga nezapisujem v to delo.

2 Kajti zadoøça mi, çe reçem,da smo Joœefovi potomci.

3 In vseeno mi je ali sem izçr-pen pri celotnem poroçanju ovseh oçetovih reçeh, kajti nemorem jih zapisati na te ploøçe,kajti prostor œelim, da bom lah-ko zapisoval o Boœjih reçeh.

4 Kajti ves moj namen je, da bipregovoril ljudi, naj pridejo kAbrahamovemu Bogu in Izako-vemu Bogu in JakobovemuBogu in bodo reøeni.

5 Zatorej tega, kar je povøeçisvetu, ne zapisujem, paç pa to,kar je povøeçi Bogu in tistim, kiniso od sveta.

6 Zatorej bom svojemu po-tomstvu zapovedal, naj teh ploøçne zapolni s tem, kar je brezvrednosti za çloveøke otroke.

11 1 Nefi 7:1–13

7. POGLAVJE

Lehijevi sinovi se vrnejo v Jeruza-l e m i n p o v a b i j o I z m a e l a i nnjegovo hiøo, naj se jim pridruœijona potovanju.—Laman in drugise uprejo.—Nefi opominja svojabrata, naj imata vero v Gospoda.—Zveœeta ga z vrvmi in naçrtu-jeta njegovo smrt.—Osvobodi sez moçjo vere. — Njegova brataprosita za odpuøçanje.—Lehi indruœba opravijo darovanje inœgalne daritve. Med leti 600 in592 pr. Kr.

In sedaj bi œelel, da bi vedeli,da se je potem, ko je bil oçe,Lehi, prenehal prerokovati osvojem potomstvu, zgodilo, damu je Gospod spet govoril, re-koç, da zanj, Lehija, ni priklad-no, da bi s seboj v divjino vzelsamo svojo druœino; paç pa najnjegovi sinovi vzamejo hçereza œene, da bodo v obljubljenideœeli Gospodu lahko vzgojilipotomstvo.

2 In zgodilo se je, da mu jeGospod zapovedal, naj se jaz,Nefi, in moji bratje øe enkratvrnemo v jeruzalemsko deœeloin v divjino pripeljemo Izmaelain njegovo druœino.

3 In zgodilo se je, da sem se jaz,Nefi, z brati øe enkrat odpravilv divjino proti Jeruzalemu.

4 In zgodilo se je, da smo øli vIzmaelovo hiøo in smo naølinaklonjenost v Izmaelovih oçeh,v tolikor da smo mu govoriliGospodove besede.

5 In zgodilo se je, da je Gos-pod Izmaelu omehçal srce intudi njegovi hiøi, v tolikor da

so se z nami odpravili na pot vdivjino k oçetovemu øotoru.

6 In zgodilo se je, ko smo vdivjini potovali, glej, so se namLaman in Lemuel in dve Izma-elovi hçeri in dva Izmaelovasinova in njuni druœini uprli; da,meni, Nefiju, in Samu in njiho-vemu oçetu, Izmaelu, in njegoviœeni in njegovim drugim tremhçeram.

7 In zgodilo se je, da so se vtem uporu œeleli vrniti v jeru-zalemsko deœelo.

8 In sedaj je mene, Nefija, nji-hova trdosrçnost potrla, zatosem jim govoril, rekoç, da, insicer Lamanu in Lemuelu: Glejta,moja starejøa brata sta in kakoto, da sta tako trdosrçna in takoslepomiselna, da je potrebno,da vama jaz, vajin mlajøi brat,govorim, da, in sem vama zavzor?

9 Kako to, da nista prisluhnilaGospodovi besedi?

10 Kako to, da sta pozabila, dasta videla Gospodovega angela?

11 Da, in kako to, da sta poza-bila, kako velike reçi je za nasstoril Gospod, ko nas je reøil izLabanovih rok in tudi da smodobili zapis?

12 Da, in kako to, da sta poza-bila, da je Gospod za çloveøkeotroke po svoji volji zmoœennapraviti vse, çe je tako, daudejanjajo vero vanj? Zatorejmu bodimo zvesti.

13 In çe je tako, da mu bomozvesti, bomo dosegli obljubljenodeœelo; in v nekem kasnejøemobdobju bosta vedela, da se boGospodova beseda glede uni-çenja Jeruzalema izpolnila; kaj-

1 Nefi 7:14–8:1 12

ti vse, kar je Gospod govoril ouniçenju Jeruzalema, se moraizpolniti.14 Kajti, glejta, Gospodov Duh

se kmalu preneha truditi z nji-mi; kajti, glejta, zavrnili so pre-roke in Jeremija so vrgli v jeço.In oçetu so si prizadevali vzetiœivljenje, v tolikor da so gapregnali iz deœele.

15 Sedaj, glejta, vama pravim,çe se bosta vrnila v Jeruzalem,bosta prav tako umrla z njimi.In çe torej lahko izbirata, pojditav deœelo in pomnita besede, kivama jih govorim, da bosta, çegresta, prav tako umrla; kajtitako me sili Gospodov Duh, najgovorim.

16 In zgodilo se je, ko sem biljaz, Nefi, te besede bratoma go-voril, sta bila name jezna. Inzgodilo se je, da sta name polo-œila roke, kajti, glej, bila stasilno besna in zvezala sta me zvrvmi, kajti prizadevala sta simi vzeti œivljenje, da bi me lah-ko pustila v divjini, da bi mepoœrle divje zveri.

17 A zgodilo se je, da sem molilh Gospodu, rekoç: O, Gospod,po moji veri, ki je vate, ali meboø reøil iz rok mojih bratov;da, in sicer mi daj moç, da bomlahko pretrgal te vezi, s katerimisem zvezan.

18 In zgodilo se je, ko sem bilte besede izrekel, glej, so se vezina mojih rokah in nogah razve-zale in stal sem pred bratomain jima spet govoril.

19 In zgodilo se je, da sta bilaspet jezna name in prizadevalasta si name poloœiti roke; a glej,ena od Izmaelovih hçera, da, in

tudi njena mati in eden od Izma-elovih sinov so prosili pri mojihbratih, v tolikor da so jimaomehçali srce; in nehala sta siprizadevati, da bi mi vzelaœivljenje.

20 In zgodilo se je, da sta bilazavoljo svoje hudobije otoœna,v tolikor da sta se priklonilapred menoj in me prosila, da bijima odpustil, kar sta mi bilastorila.

21 In zgodilo se je, da sem jimaodkritosrçno odpustil vse, karsta bila storila, in opomnil semju, naj prosita h Gospodu, svoje-mu Bogu, za odpuøçanje. In zgo-dilo se je, da sta tako storila. Inko sta bila prenehala moliti hGospodu, smo spet potovali popoti proti oçetovemu øotoru.

22 In zgodilo se je, da smopriøli v oçetov øotor. In potemko smo bili jaz in moji bratje invsa Izmaelova hiøa priøli v oçe-tov øotor, so izkazali zahvaloGospodu, svojemu Bogu; innjemu so opravili darovanje inœgalne daritve.

8. POGLAVJE

Lehi vidi videnje o drevesu œivlje-nja.—Jé od njegovega sadu in œeli,da bi enako storila tudi njegovadruœina. — Vidi drog iz œeleza,tesno in ozko pot in temne megle,ki zastirajo ljudi.—Sarija, Nefi inSam jedo od sadu, Laman in Le-muel pa zavrneta. Med leti 600 in592 pr. Kr.

In zgodilo se je, da smo bilizbrali vse sorte vsakovrstnegasemena, tako vsakovrstno zrnje

13 1 Nefi 8:2–20

kot tudi semena vsakovrstnihsadeœev.2 In zgodilo se je, da nam je

medtem, ko je oçe bival v divji-ni, govoril, rekoç: Glejte, sanjalsem sanje; oziroma z drugimibesedami, videl sem videnje.

3 In glejte, zavoljo tega, karsem videl, se imam razlog ra-dostiti v Gospodu zavoljo Nefijain prav tako Sama; kajti razlogimam predpostavljati, da bostaonadva, in tudi veliko njunihpotomcev, reøena.

4 A glejta, Laman in Lemuel,silno se bojim zavoljo vaju; kajti,glejta, zdi se mi, da sem v sa-njah videl temno in puøçobnodivjino.

5 In zgodilo se je, da sem videlmoœa in obleçen je bil v belaoblaçila; in priøel je in stal predmenoj.

6 In zgodilo se je, da mi jespregovoril in mi velel, naj musledim.

7 In zgodilo se je, ko sem musledil, sem zagledal sebe, dasem v temni in puøçobni pustoti.

8 In potem ko sem v temipotoval za razmik veç ur, semzaçel moliti h Gospodu, da bi minaklonil milost glede na mno-œico njegovih blagih milosti.

9 In zgodilo se je, potem kosem bil molil h Gospodu, semzagledal veliko in obseœno polje.

10 In zgodilo se je, da sem za-gledal drevo, katerega sad je bildober, tako da çloveka osreçi.

11 In zgodilo se je, da sem øelin jedel od njegovega sadu; inopazil sem, da je bil nadvse sla-dak, najbolj od vsega, kar semokusil kdajkoli poprej. Da, in

opazil sem, da je bil sad le–tegabel, da je presegalo vso belino,ki sem jo bil kdajkoli videl.

12 In ko sem jedel od sadule–tega, je mojo duøo navdalasilno velika radost; zatorej semœelel, da bi bila tega deleœnatudi moja druœina; kajti vedelsem, da je bil boljøi od vsakegadrugega sadu.

13 In ko sem se ozrl naokrog,da bi morda odkril tudi svojodruœino, sem zagledal vodnoreko; in tekla je poleg in bila jeblizu drevesa, katerega sad semjedel.

14 In pogledal sem, da bi vi-del, od kod je priøla; in malostran sem videl le–te izvir inpri izviru le–te sem zagledalvaøo mater Sarijo in Sama inNefija; in stali so, kakor bi nevedeli, kam naj gredo.

15 In zgodilo se je, da sem jimpomahal; in prav tako sem jimrekel z moçnim glasom, naj pri-dejo k meni in jedo od sadu, ki jeboljøi od vsakega drugega sadu.

16 In zgodilo se je, da so priøli kmeni in prav tako jedli od sadu.

17 In zgodilo se je, da sem œelel,da bi priøla Laman in Lemuel inprav tako jedla od sadu; zatorejsem se ozrl proti izviru reke, dabi ju morda zagledal.

18 In zgodilo se je, da sem juzagledal, a nista hotela priti kmeni in jesti od sadu.

19 In videl sem drog iz œelezain potekal je vzdolœ nabreœjareke in vodil je k drevesu, prikaterem sem stal.

20 In prav tako sem videl tesnoin ozko pot, ki je potekalavzdolœ droga iz œeleza, in sicer

1 Nefi 8:21–37 14

do drevesa, pri katerem semstal; in prav tako je vodila obzaçetku izvira na veliko in ob-seœno polje, kot da bi bilo svet.21 In videl sem brezøtevilne

zbore ljudi, od katerih se jih jeveliko trudilo, da bi dosegli pot,ki je vodila k drevesu, pri kate-rem sem stal.

22 In zgodilo se je, da so priøliin zaçeli na poti, ki je vodila kdrevesu.

23 In zgodilo se je, da je nastalatemna megla, da, in sicer silnogosta temna megla, v tolikor daso ti, ki so bili zaçeli na poti, potizgubili, da so odtavali stran inse izgubili.

24 In zgodilo se je, da sem videldruge, ki so se prebijali dalje inpriøli so in zgrabili za konecdroga iz œeleza; in trudili so seskozi temno meglo, oprijemajoçse droga iz œeleza, in sicer dok-ler niso priøli in jedli od sadudrevesa.

25 In potem ko so jedli od sadudrevesa, so se ozrli naokrog,kakor da bi jih bilo sram.

26 In tudi sam sem se ozrlnaokrog in na drugi strani vod-ne reke zagledal ogromno inprostorno zgradbo; in stala je,kakor da bi bila v zraku visokonad zemljo.

27 In polna je bila ljudi, takostarih kot mladih, tako moøkihkot œensk; in njihov naçin oblekeje bil silno izvrsten; in s svojimobnaøanjem so zasmehovali inkazali s prstom na tiste, ki sobili priøli in jedli od sadu.

28 In potem ko so bili sad oku-sili, jih je bilo sram zavoljo tistih,ki so se jim rogali; in odpadli

so na prepovedane poti in seizgubili.

29 In sedaj jaz, Nefi, ne govo-rim vseh oçetovih besed.

30 Da pa bom kratek s pisa-njem, glej, videl je druge mno-œice, ki so se prebijale dalje; inpriøli so in zgrabili za konecdroga iz œeleza; in po poti so seprebijali dalje, nenehno trdnodrœeç se droga iz œeleza, doklerniso priøli in padli na kolena injedli od sadu drevesa.

31 In prav tako je videl drugemnoœice, ki so øle tipajoç popoti proti ogromni in prostornizgradbi.

32 In zgodilo se je, da se jih jeveliko utopilo v globinah izvira;in veliko se mu jih je izgubilo zrazgleda in zatavali so na çudneceste.

33 In velikanska je bila mnoœi-ca, ki je vstopila v tisto çudnozgradbo. In potem ko so vsto-pili v tisto zgradbo, so s prstomzaniçevanja kazali name in natiste, ki so prav tako jedli odsadu, ampak mi se nismo zme-nili zanje.

34 To so oçetove besede: Kajtikolikor jih jim je prisluhnilo,toliko jih je bilo odpadlo.

35 In Laman in Lemuel nistajedla od sadu, je rekel oçe.

36 In zgodilo se je, potem ko jebil oçe izrekel vse besede o svo-jem videnju oziroma sanjah, kijih je bilo veliko, nam je rekel, dase je zavoljo tega, kar je videl vvidenju, silno bal za Lamana inLemuela; da, bal se je, da bi nebila izvrœena iz Gospodovenavzoçnosti.

37 In potem ju je opominjal z

15 1 Nefi 8:38–10:3

vsem obçutjem neœnega starøa,da bi prisluhnila njegovim be-sedam, da bi bil Gospod mordausmiljen z njima in bi ju ne zavr-gel; da, oçe jima je pridigal.38 In potem ko jima je bil pri-

digal in jima tudi prerokoval omnogih reçeh, jima je ukazalspolnjevati Gospodove zapove-di; in prenehal jima je govoriti.

9. POGLAVJE

Nefi dela dve vrsti zapisov. —Vsak se imenuje Nefijeve ploøçe.—Veçje ploøçe vsebujejo posvetnozgodovino; manjøe imajo prvenstve-no opravka s svetimi reçmi. Medleti 600 in 592 pr. Kr.

In vse to je oçe videl in sliøal ingovoril, ko je bival v øotoru vdolini Lemuel, in prav tako silnoveliko veç, çesar ni moç zapisatina te ploøçe.

2 In ko sem sedaj govoril o tehploøçah, glej, to niso ploøçe, nakatere delam celotno poroçilo ozgodovini mojih ljudi; kajtiploøçam, na katere delam celot-no poroçilo o mojih ljudeh, semdal Nefijevo ime; zatorej se ime-nujejo z mojim lastnim imenomin imenujejo se Nefijeve ploøçe;in tudi te ploøçe se imenujejoNefijeve ploøçe.

3 Vendar sem prejel Gospodo-vo zapoved, naj te ploøçe nap-ravim za poseben namen, dabo na njih vrezano poroçilo odelovanju mojega ljudstva.

4 Na drugih ploøçah naj bo vre-zano poroçilo o vladanju kraljevin o vojnah in prepirih med mo-jimi ljudmi; zatorej so te ploøçe v

veçjem delu o delovanju; in onedruge ploøçe so v veçjem delu ovladanju kraljev in o vojnah inprepirih med mojimi ljudmi.

5 Zatorej mi je Gospod teploøçe zapovedal napraviti znamenom, ki je moder v njem,namena, katerega ne poznam.

6 Gospod pa ve vse od zaçetka;zatorej pripravi pot za dovrøitevvseh svojih del med çloveøkimiotroki; kajti glej, vso moç ima,da izpolni vse svoje besede. Intako je. Amen.

10. POGLAVJE

Lehi napove, da bodo Babilonci od-peljali Jude v suœenjstvo.—Pove oprihodu Mesija, Odreøenika, Odku-pitelja med Jude.—Lehi pove tudio prihodu tega, ki bo krstil BoœjeJagnje.—Lehi pove o Mesijevi smrtiin vstajenju.—Izraelovo razkropi-tev in zbiranje primerja z oljko.—Nefi govori o Boœjem Sinu, o daruSvetega Duha in o potrebi po pra-viçnosti. Med leti 600 in 592 pr. Kr.

In sedaj jaz, Nefi, na teh ploøçahnadalje poroçam o svojih ravna-njih in o svojem vladanju indelovanju; çe naj zatorej nada-ljujem s svojim poroçilom, mo-ram nekoliko govoriti o oçeto-vih reçeh in tudi o svojih bratih.

2 Kajti glej, zgodilo se je, potemko je bil oçe prenehal govoritibesede o svojih sanjah in jihprav tako opominjati k vsej mar-ljivosti, jim je govoril o Judih—

3 da se bodo potem, ko jihbodo uniçili, celo tisto mogoçnomesto Jeruzalem, in jih bodoveliko odpeljali v babilonsko

1 Nefi 10:4–17 16

suœenjstvo, ob Gospodovemlastnem çasu vrnili, da, pripe-ljani bodo nazaj, in sicer izsuœenjstva; in potem ko bodoiz suœenjstva pripeljani nazaj,bodo spet posedovali deœelosvojega nasledstva.4 Da, in sicer øeststo let od çasa,

ko je oçe zapustil Jeruzalem, boGospod Bog med Judi postavilpreroka—in sicer Mesija ali zdrugimi besedami Odreøenikasveta.

5 In govoril je tudi o prerokih,kako velikansko øtevilo jih jebilo priçevalo o teh reçeh, o temMesiju, o katerem je bil govoril,oziroma o tem Odkupiteljusveta.

6 Zatorej, vse çloveøtvo je vizgubljenem in padlem stanjuin vedno bo, çe se ne opre natega Odkupitelja.7 In govoril je tudi o preroku,

ki bo pred Mesijem priøel pri-pravit Gospodovo pot—

8 da, in sicer bo øel in v divjiniklical: Pripravite Gospodovopot, zravnajte njegove steze,kajti med vami stoji on, ki ga nepoznate in mogoçnejøi je odmene in nisem vreden, da bimu odvezal jermen na sandali.In oçe je veliko govoril o tem.9 In oçe je rekel, da bo krøçe-

val v Betaniji onkraj Jordana; inrekel je tudi, da bo krøçeval zvodo; da bo z vodo krstil celoMesija.

10 In potem ko bo z vodo krstilMesija, bo videl in priçeval, daje bil krstil Boœje Jagnje, ki boodvzelo grehe sveta.

11 In zgodilo se je, potem ko jebil oçe te besede izgovoril, je

mojim bratom govoril o evan-geliju, ki ga bodo pridigali medJudi, in tudi o zapadanju Judovv nevero. In potem ko bodoubili Mesija, ki bo priøel, in po-tem ko ga bodo ubili, bo vstalod mrtvih in se bo Nejudomprikazal po Svetem Duhu.

12 Da, in sicer je oçe velikogovoril o Nejudih in prav takoo Izraelovi hiøi, da jih bodo pri-merjali z oljko, veje katere bodoodlomljene in bodo razkropljenipo vsem obliçju Zemlje.

13 Zatorej je rekel, da mora biti,da bomo vsi skupaj vodeni v ob-ljubljeno deœelo, da se izpolniGospodova beseda, da se bomorazkropili po vsem obliçjuZemlje.

14 In potem ko bo Izraelovahiøa razkropljena, bodo spetzbrani; ali skratka, potem kobodo Nejudje prejeli polnostevangelija, bodo oljkine naravneveje oziroma ostanki Izraelovehiøe spet vcepljene oziromapriøle k spoznanju o resniçnemMesiju, njihovem Gospodu innjihovem Odkupitelju.

15 In s takim govorom je oçeprerokoval in govoril mojimabratoma in tudi veliko veç, çesarne zapisujem v to knjigo; kajtikolikor se mi je zdelo potrebno,sem zapisal v svoji drugi knjigi.

16 In vse to, o çemer sem go-voril, je bilo storjeno, ko je oçebival v øotoru v dolini Lemuel.

17 In zgodilo se je, potem kosem jaz, Nefi, sliøal vse oçetovebesede o tem, kar je videl v vide-nju, in prav tako o tem, kar jegovoril z moçjo Svetega Duha,z moçjo, katero je prejel po veri

17 1 Nefi 10:18–11:8

v Boœjega Sina—in Boœji Sin jebil Mesija, ki bo priøel—semjaz, Nefi, prav tako œelel, da bito videl in sliøal in vedel z moç-jo Svetega Duha, ki je Boœji darvsem tistim, ki ga marljivo iøçe-jo, tako v starodavnih çasih pravkakor v çasu, ko se bo prikazalçloveøkim otrokom.18 Kajti isti je vçeraj, danes in

za vekomaj; in pot je priprav-ljena za vse ljudi od osnovanjasveta, çe bo tako, da se pokesajoin pridejo k njemu.

19 Kajti ta, ki marljivo iøçe, bonaøel; in Boœje skrivnosti se jimbodo razkrile z moçjo SvetegaDuha tako v teh çasih prav ka-kor v starodavnih çasih in takov starodavnih çasih prav kakorv çasih, ki pridejo; zatorej jeGospodova smer eno veçnokroœenje.

20 Zato pomni, o çlovek, sojenoti bo za vsa tvoja dejanja.

21 Çe si si zatorej v dneh svojepreizkuønje prizadeval delatihúdo, potem boø pred Boœjimsodnim stolom prepoznan zaneçistega; in z Bogom ne morebivati niç neçistega; zatorej boøzagotovo za vekomaj zavrœen.

22 In Sveti Duh mi daje polno-moçje, da moram te reçi govoritiin jih vam ne odreçem.

11. POGLAVJE

Nefi vidi Gospodovega Duha in vvidenju vidi drevo œivljenja. —Vidi mater Boœjega Sina in izve oBoœji blagohotnosti.—Vidi krst,delovanje in kriœanje Boœjega Jag-njeta. — Vidi tudi, kako je bilo

dvanajst Jagnjetovih apostolovpoklicanih, in njihovo delovanje.Med leti 600 in 592 pr. Kr.

Kajti zgodilo se je, potem kosem bil œelel vedeti, kar je bilvidel oçe, in verjel sem, da mibo to Gospod lahko pokazal, kosem v srcu premiøljujoç sedel,sem v Gospodovem Duhu zag-ledal, da, silno visoko goro, kije nisem bil videl nikdar poprejin na katero nikdar poprej nibila stopila moja noga.

2 In Duh mi je rekel: Glej, kajœeliø?

3 In rekel sem: Œelim videti to,kar je videl moj oçe.

4 In Duh mi je rekel: Verjameø,da je oçe videl drevo, o kateremje govoril?

5 In rekel sem: Da, veø, da ver-jamem vsem oçetovim besedam.

6 In ko sem bil te besede izre-kel, je Duh zaklical z moçnimglasom, rekoç: Hozana Gospo-du, najviøjemu Bogu; kajti on jeBog vse zemlje, da, prav vsega.In blagor ti, Nefi, ker verjameøv Sina najviøjega Boga; zatorejboø videl, kar si bil œelel.

7 In glej, to boø dobil kot zna-menje, potem ko boø videl dre-vo, ki je obrodilo sad, ki ga jeokusil oçe, boø prav tako videlçloveka, ki se bo spustil iznebes in o njem boø priçeval; inpotem ko boø o njem priçeval,boø priçeval, da je Boœji Sin.

8 In zgodilo se je, da mi je Duhrekel: Poglej! In pogledal semin videl drevo; in bilo je kakordrevo, ki ga je bil videl oçe; inlepota le–tega je bila zdaleç naj-lepøa, da, presegajoç vso lepoto;

1 Nefi 11:9–27 18

in belina le–tega je presegalabelino sveœe zapadlega snega.9 In zgodilo se je, potem ko

sem bil drevo videl, sem Duhurekel: Vidim, da si mi pokazaldrevo, ki je nadvse dragoceno.

10 In rekel mi je: Kaj œeliø?11 In rekel sem mu: Poznati

razlago le–tega—kajti z njimsem govoril, kakor govori çlo-vek; kajti opazil sem, da je bil vçloveøki podobi; vendar semvedel, da je bil Gospodov Duh;in govoril mi je, kakor çlovekgovori z drugim.

12 In zgodilo se je, da mi jerekel: Poglej! In pogledal sem,kakor bi pogledal nanj, in nisemga videl; kajti izginil je bil izpredmoje navzoçnosti.

13 In zgodilo se je, da semgledal in videl mogoçno mestoJeruzalem in tudi druga mesta.In videl sem mesto Nazaret;in v mestu Nazaret sem videldevico in bila je silno krepostnain bela.

14 In zgodilo se je, da semvidel nebesa, ki so se odprla; inpriøel je angel in stopil predme;in rekel mi je: Nefi, kaj vidiø?

15 In rekel sem mu: Devico,najlepøo in najkrepostnejøo iz-med vseh drugih devic.

16 In rekel mi je: Mar poznaøBoœjo blagohotnost?

17 In rekel sem mu: Vem, daljubi svoje otroke; vendar nepoznam pomena vsega.

18 In rekel mi je: Glej, devica,ki jo vidiø, je mati Boœjega Sinapo mesu.

19 In zgodilo se je, da semopazil, da jo je Duh odnesel; inpotem, ko jo je bil Duh odnesel

za razmik çasa, mi je angelspregovoril, rekoç: Poglej!

20 In pogledal sem in spet videldevico, nesoço otroka v rokah.

21 In angel mi je rekel: Glej,Boœje Jagnje, da, in sicer Sinaveçnega Oçeta! Ali poznaøpomen drevesa, ki ga je videloçe?

22 In odgovoril sem mu, rekoç:Da, to je Boœja ljubezen, ki sevsepovsod razliva v srca çloveø-kih otrok; zatorej jo od vseganajbolj œelijo.

23 In spregovoril mi je, rekoç:Da, in v njej se duøa najboljradosti.

24 In potem ko je te besedeizrekel, mi je rekel: Poglej! Inpogledal sem in videl BoœjegaSina, ki je øel med çloveøkeotroke; in veliko sem jih videlpopadati k njegovim nogam inga çastiti.

25 In zgodilo se je, da semvidel, da je bil drog iz œeleza, kiga je bil videl oçe, Boœja beseda,ki je vodila k izviru œivih vodaoziroma k drevesu œivljenja; ka-terega vode so predstava Boœjeljubezni; in videl sem tudi, daje bilo drevo œivljenja predstavaBoœje ljubezni.

26 In angel mi je spet rekel:Poglej in glej Boœjo blagohot-nost!

27 In pogledal sem in videlOdkupitelja sveta, o katerem jebil govoril oçe; in prav takosem videl preroka, ki bo prednjim pripravil pot. In BoœjeJagnje je ølo in je bilo po njemkrøçeno; in potem ko je bilkrøçen, sem videl nebesa, ki sose odprla, in Svetega Duha, ki je

19 1 Nefi 11:28–12:2

priøel iz nebes in bival nad njimv podobi goloba.

28 In opazil sem, da je øel inpouçeval ljudi v moçi in velikislavi; in mnoœice so se zbrale, dabi ga posluøale; in opazil sem,da so ga izgnali iz svoje srede.

29 In prav tako sem videl dva-najst drugih, ki so mu sledili.In zgodilo se je, da jih je Duhodnesel izpred mojega obrazain nisem jih videl.

30 In zgodilo se je, da mi jeangel spet spregovoril, rekoç:Poglej! In pogledal sem in spetvidel nebesa, ki so se odprlain videl sem angele, ki so sespustili nad çloveøke otroke; injim sluœili.

31 In spet mi je spregovoril,rekoç: Poglej! In pogledal semin videl Boœje Jagnje, ki je ølomed çloveøke otroke. In videlsem mnoœice ljudi, ki so bilibolni in ki so jih prizadele vsa-kovrstne bolezni in hudiçi inneçisti duhovi; in angel je go-voril in mi vse to pokazal. In zmoçjo Boœjega Jagnjeta so biliozdravljeni; in izgnal je hudiçein neçiste duhove.

32 In zgodilo se je, da mi jeangel spet spregovoril, rekoç:Poglej! In pogledal sem in videlBoœje Jagnje, da so ga ljudjeodpeljali; da, Sinu veçnega Bogaje sodil svet; in videl sem inpriçujem.

33 In jaz, Nefi, sem videl, daso ga dvignili na kriœ in umoriliza grehe sveta.

34 In potem ko so ga umorili,sem videl zemeljske mnoœice,da so se zbrale za boj proti Jag-njetovim apostolom; kajti tako je

dvanajstere imenoval Gospodovangel.

35 In zemeljske mnoœice so sezbrale; in opazil sem, da so biliv ogromni in prostorni zgradbi,podobni zgradbi, ki jo je videloçe. In Gospodov angel mi jespet spregovoril, rekoç: Glej svetin le–tega modrost; da, glej,Izraelova hiøa se je zbrala zaboj proti dvanajstim Jagnjeto-vim apostolom.

36 In zgodilo se je, da sem videlin priçujem, da je bila ogromnain prostorna zgradba ponos sve-ta; in padla je in njen padec je bilsilno velik. In Gospodov angelmi je spet spregovoril, rekoç:Táko bo uniçenje vseh narodov,rodov, jezikov in ljudstev, ki sebodo bojevali proti dvanajstimJagnjetovim apostolom.

12. POGLAVJE

Nefi v videnju vidi obljubljeno de-œelo; praviçnost, kriviçnost in padecnjenih prebivalcev; prihod BoœjegaJagneta mednje; kako bo dvanajstuçencev in dvanajst apostolov sodi-lo Izraelu; in ostudno in umazanostanje tistih, ki zapadejo v nevero.Med leti 600 in 592 pr. Kr.

In zgodilo se je, da mi je angelrekel: Poglej in glej svoje po-tomstvo in prav tako potomstvotvojih bratov. In pogledal sem invidel obljubljeno deœelo; in videlsem mnoœice ljudi, da, in sicerkakor da bi jih bilo po øtevilutoliko kot peska na morskemdnu.

2 In zgodilo se je, da sem videlmnoœice zbrane ena proti drugi

1 Nefi 12:3–18 20

za boj; in med svojim ljudstvomsem videl vojne in govorice ovojnah in velike pokole z meçem.3 In zgodilo se je, da sem veli-

ko rodov videl preiti v vojnahin prepirih v deœeli; in videlsem veliko mest, da, in sicer dajih nisem preøtel.

4 In zgodilo se je, da sem poobliçju obljubljene deœele videltemno meglo; in videl sem bli-skanje in sliøal sem grmenje inpotrese in vsakovrsten hrupentruøç; in videl sem tla in skale,ki so se razklale; in videl semgore, kako so se valile na kose;in videl sem zemeljske ravnine,ki so se razlomile; in videl semveliko mest, ki so se potopila;in veliko sem jih videl, ki sozgorela v ognju; in veliko semjih videl, ki so se sesula na zem-ljo zavoljo tresenja le–te.

5 In zgodilo se je, potem kosem to videl, sem videl temnomeglico, ki se je dvignila z obliç-ja zemlje; in glej, videl sem mno-œice, ki niso bile padle zavoljohudih in straønih Gospodovihsodb.

6 In videl sem nebesa, ki so seodprla, in iz nebes se je spustiloGospodovo Jagnje; in priølo jein se jim pokazalo.

7 In prav tako sem videl inpriçujem, da je Sveti Duh priøelnad dvanajst drugih; in Bog jihje postavil in izvolil.

8 In angel mi je spregovoril,rekoç: Glej dvanajst Jagnjetovihuçencev, ki so izvoljeni, da bodosluœili med tvojim potomstvom.

9 In rekel mi je: Se spomniødvanajstih Jagnjetovih aposto-lov? Glej, to so ti, ki bodo sodili

dvanajstim Izraelovim rodovom;zatorej bodo sodili dvanajsterimposlanim iz tvojega potomstva;kajti iz Izraelove hiøe ste.

10 In teh dvanajst sluœabnikov,ki jih vidiø, bo sodilo tvojemupotomstvu. In glej, za veçno sopraviçni; kajti zavoljo njihovevere v Boœje Jagnje so njihovaoblaçila v njegovi krvi postalabela.

11 In angel mi je rekel: Poglej!In pogledal sem in v praviçnostividel preiti tri rodove; in njihovaoblaçila so bila bela prav kakorBoœje Jagnje. In angel mi je rekel:Ti so postali beli v Jagnjetovikrvi zavoljo vere vanj.

12 In jaz, Nefi, sem jih pravtako videl veliko iz çetrtegarodu, ki so preøli v praviçnosti.

13 In zgodilo se je, da sem vi-del zbrane zemeljske mnoœice.

14 In angel mi je rekel: Glejsvoje potomstvo in tudi po-tomstvo tvojih bratov.

15 In zgodilo se je, da sem po-gledal in videl ljudstva svojegapotomstva, da so se v mnoœicahzbrali proti potomstvu mojihbratov; in zbrali so se za boj.

16 In angel mi je spregovoril,rekoç: Glej izvir umazane vode,ki ga je videl tvoj oçe; da, insicer reko, o kateri je govoril; inglobine le–te so globine pekla.

17 In temne megle so skuønjavehudiça, ki slepi oçi in povzroçi,da çloveøki otroci postanejotrdosrçni in jih vodi proç na øi-roke poti, da se pogubijo in soizgubljeni.

18 In velikanska in prostornazgradba, ki jo je videl tvoj oçe,so puhla domiøljanja in ponos

21 1 Nefi 12:19–13:10

çloveøkih otrok. In loçi jih velikin straøen prepad; da, in sicerbeseda pravice veçnega Bogain Mesija, ki je Boœje Jagnje, okaterem priçuje Sveti Duh odzaçetka sveta do tega çasa in odtega çasa dalje in za vekomaj.19 In medtem ko je angel te

besede govoril, sem gledal invidel, da se je potomstvo mojihbratov borilo z mojim po-tomstvom po angelovi besedi;in opazil sem, da je zavoljoponosa mojega potomstva inskuønjav hudiça potomstvomojih bratov prevladalo nadljudstvom mojega potomstva.

20 In zgodilo se je, da sem gle-dal in videl ljudstvo, ki je bilopotomstvo mojih bratov, kakoso bili porazili moje potomstvo;in v mnoœicah so øli po ze-meljskem obliçju.

21 In videl sem jih zbrane vmnoœice; in med njimi semvidel vojne in govorice o voj-nah; in v vojnah in govoricah ovojnah sem videl preiti velikorodov.

22 In angel mi je rekel: Glej, tibodo zapadali v nevero.

23 In zgodilo se je, da semopazil, potem ko so bili zapadliv nevero, da so postali temno inostudno in umazano ljudstvo,polno brezdelja in vsakovrstnihgnusob.

13. POGLAVJE

Nefi vidi v videnju hudiçevo cerkev,postavljeno med Nejudi, odkritjein poseljevanje Amerike, kako je biloizgubljeno veliko preprostih in

dragocenih delov Svetega pisma,stanje, ki je sledilo odpadu Neju-dov, obnovitev evangelija, obelo-danjenje zapisa za poslednje dniin gradnjo Siona. Med leti 600 in592 pr. Kr.

In zgodilo se je, da mi je angelspregovoril, rekoç: Poglej! Inpogledal sem in videl velikonarodov in kraljestev.

2 In angel mi je rekel: Kaj vidiø?In rekel sem: Vidim veliko na-rodov in kraljestev.

3 In rekel mi je: To so narodi inkraljestva Nejudov.

4 In zgodilo se je, da sem mednarodi Nejudov videl ustanav-ljanje mogoçne cerkve.

5 In angel mi je rekel: Glej us-tanavljanje cerkve, ki je najboljnagnusna med vsemi drugimicerkvami, ki mori svete Boga,da, in jih muçi in veœe k tlom injih vprega v œelezen jarem in jihprivede v suœenjstvo.

6 In zgodilo se je, da sem videlto mogoçno in nagnusno cerkev;in videl sem hudiça, ki je bilustanovitelj le–te.

7 In prav tako sem videl zlatoin srebro in svile in økrlate inizvrstno tkano platno in vsa-kovrstna dragocena oblaçila; invidel sem veliko vlaçug.

8 In angel mi je spregovoril,rekoç: Glej, zlato in srebro insvile in økrlati in izvrstno tkanoplatno in dragocena oblaçila invlaçuge so poœelenja te mogoç-ne in nagnusne cerkve.

9 In prav tako za hvalo svetauniçujejo Boœje svéte in jihvodijo v suœenjstvo.

10 In zgodilo se je, da sem

1 Nefi 13:11–26 22

pogledal in videl veliko vodov-je; in Nejude je loçevalo odpotomstva mojih bratov.11 In zgodilo se je, da mi je

angel rekel: Glej, Boœji srd jenad potomstvom tvojih bratov.

12 In pogledal sem in medNejudi videl çloveka, ki ga jeveliko vodovje loçilo od po-tomstva mojih bratov; in videlsem Boœjega Duha, ki je priøel indeloval na tega çloveka; in øelje preko velikega vodovja, insicer k potomstvu mojih bratov,ki so bili v obljubljeni deœeli.

13 In zgodilo se je, da sem videlBoœjega Duha, da je deloval nadruge Nejude; in iz suœenjstvaso øli preko velikega vodovja.

14 In zgodilo se je, da sem naobliçju obljubljene deœele videlveliko mnoœic Nejudov; in videlsem, da je bil Boœji srd nadpotomstvom mojih bratov; inpred Nejudi so se razkropili inbili udarjeni.

15 In opazil sem GospodovegaDuha, da je bil nad Nejudi inuspevali so in prejeli ozemlje vnasledstvo; in opazil sem, daso bili beli in silno zali in lepikakor moje ljudstvo, preden jebilo pobito.

16 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, opazil, da so Nejudje, kiso priøli iz suœenjstva, postaliponiœni pred Gospodom; in znjimi je bila Gospodova moç.

17 In opazil sem, da so se nji-hove matere Nejudinje zbralena vodovju in tudi na kopnem,da se bodo z njimi bojevale.

18 In opazil sem, da je bila znjimi Boœja moç in tudi da je bilBoœji srd nad vsemi tistimi, ki

so se zbrali, da se bodo bojevaliz njimi.

19 In jaz, Nefi, sem opazil, daje Nejude, ki so priøli iz su-œenjstva, Gospodova moç reøilaiz rok vseh drugih narodov.

20 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, opazil, da so v deœeli uspe-vali; in videl sem knjigo in medseboj so jo nesli dalje.

21 In angel mi je rekel: Alipoznaø pomen knjige?

22 In rekel sem mu: Ne poz-nam ga.

23 In rekel je: Glej, nadaljuje seiz Judovih ust. In jaz, Nefi, semjo videl; in rekel mi je: Knjiga, kijo gledaø, je zapis Judov, ki vse-buje Gospodove zaveze, ki jihje sklenil z Izraelovo hiøo; invsebuje tudi mnoge od prerokbsvetih prerokov; in je zapiskakor gravure, ki so na ploøçahiz medenine, le da jih ni toliko;vendar vsebujejo Gospodovezaveze, ki jih je sklenil z Izrae-lovo hiøo; zatorej so za Nejudevelike vrednosti.

24 In Gospodov angel mi jerekel: Opazil si, da se je knjiganadaljevala iz Judovih ust; inko se je nadaljevala iz Judovihust, je vsebovala polnost Gospo-dovega evangelija, o katerempriçuje dvanajst apostolov; inpriçujejo po resnici, ki je vBoœjem Jagnjetu.

25 Zatorej gredo te reçi odJudov v çistosti k Nejudom poresnici, ki je v Bogu.

26 In potem ko gredo po rokidvanajstih Jagnjetovih aposto-lov od Judov k Nejudom, vidiøustanavljanje tiste mogoçne innagnusne cerkve, ki je najbolj

23 1 Nefi 13:27–35

nagnusna od vseh drugihcerkva; kajti glej, iz Jagnjetove-ga evangelija so odvzeli velikodelov, ki so preprosti in nadvsedragoceni; in odvzeli so tudiveliko Gospodovih zavez.27 In vse to so storili, da bi

izkrivljali prava Gospodovapota, da bi slepili oçi in da biçloveøki otroci postali trdosrçni.

28 Zatorej vidiø, da je bilo, po-tem ko je øla knjiga skozi rokemogoçne in nagnusne cerkve,veliko preprostih in dragocenihreçi odvzetih iz te knjige, ki jeknjiga Boœjega Jagnjeta.

29 In potem ko so bile te pre-proste in dragocene reçi odvzete,gre k vsem narodom Nejudov;in potem ko gre k vsem naro-dom Nejudov, da, in sicer prekovelikega vodovja, ki si ga videl,z Nejudi, ki so priøli iz su-œenjstva, vidiø—zavoljo velikopreprostih in dragocenih reçi,ki so bile odvzete iz knjige, ki sobile preproste, da so jih çloveøkiotroci razumeli, po preprostosti,ki je v Boœjem Jagnjetu—zavoljoteh reçi, ki so bile odvzete izJagnjetovega evangelija, se jihizredno silno veliko opoteka, da,v tolikor da ima Satan nad njimiveliko moç.

30 Vendar si opazil, da so Ne-judje, ki so priøli iz suœenjstvain jih je Boœja moç dvignila nadvse druge narode na obliçju de-œele, ki je izvoljena izmed vsehdrugih deœel, ki je deœela, zakatero se je Gospod Bog zavezals tvojim oçetom, da jo bo imelonjegovo potomstvo za deœelosvojega nasledstva; zatorej vi-diø, da Gospod Bog ne bo trpel,

da bodo Nejudje popolnomapobili meøanico tvojega po-tomstva, ki so med tvojimi brati.

31 Niti ne bo trpel, da bodoNejudje pobili potomstvo tvojihbratov.

32 Niti Gospod Bog ne botrpel, da bodo Nejudje za vselejostali v tistem straønem stanjuslepote, v katerem vidiø, da sozavoljo preprostih in nadvsedragocenih delov Jagnjetovegaevangelija, ki jih je zadrœala tistanagnusna cerkev, katere usta-navljanje si videl.

33 Zatorej Boœje Jagnje govori:Usmiljen bom do Nejudov, zatobom v hudi sodbi obiskal pre-ostanek Izraelove hiøe.

34 In zgodilo se je, da mi jeGospodov angel spregovoril,rekoç: Glej, govori Boœje Jagnje,potem ko bom obiskal preosta-nek Izraelove hiøe—in ta preos-tanek, o katerem govorim, jepotomstvo tvojega oçeta—zato-rej potem ko jih bom obiskalv sodbi in jih udaril po rokiNejudov in potem ko se bodoNejudje silno opotekali zavoljonajbolj preprostih in dragocenihdelov Jagnjetovega evangelija,katere je zadrœala nagnusnacerkev, ki je mater vlaçug, govo-ri Jagnje—bom v tistem dnevuusmiljen do Nejudov, v tolikorda jim bom v svoji lastni moçiprinesel veliko svojega evange-lija, ki bo preprost in dragocen,govori Jagnje.

35 Kajti glej, govori Jagnje,pokazal se bom tvojemu po-tomstvu, da bodo zapisali velikoreçi, katere jih bom uçil, katerebodo preproste in dragocene; in

1 Nefi 13:36–14:2 24

potem ko bo tvoje potomstvopobito in bo zapadalo v neveroin tudi potomstvo tvojih bratov,glej, bodo te reçi skrite, da bodopriøle na dan k Nejudom z Jag-njetovim darom in moçjo.36 In v njih bo zapisan moj

evangelij, govori Jagnje, in mojaskala in moja odreøitev.

37 In blagor tem, ki bodo gle-dali, da bodo tisti dan gradilimoj Sion, kajti imeli bodo darin moç Svetega Duha; in çe bodovztrajali do konca, bodo naposlednji dan povzdignjeni inodreøeni v veçno Jagnjetovo kra-ljestvo; in kdor koli bo oznanjalmir, da, novice o veliki radosti,kako lepi bodo ti na gorah!

38 In zgodilo se je, da sem videlpreostanek potomstva mojihbratov in tudi knjigo BoœjegaJagnjeta, ki se je nadaljevala izJudovih ust, da je øla od Neju-dov k preostanku potomstvamojih bratov.

39 In potem ko je pri njih priølana dan, sem videl druge knjige,ki so priøle na dan z Jagnjetovomoçjo k njim od Nejudov, da biprepriçale Nejude in preosta-nek potomstva mojih bratov intudi Jude, ki so se razkropili povsem obliçju Zemlje, da zapisiprerokov in dvanajstih Jagnjeto-vih apostolov govorijo resnico.

40 In angel mi je spregovoril,rekoç: Ti zadnji zapisi, ki si jihvidel med Nejudi, bodo potrdiliresnico prvih, ki so od dva-najstih Jagnjetovih apostolov inpo njih bodo razodete preprostein dragocene reçi, ki so jim bileodvzete; in po njih bo razodetovsem rodovom, jezikom in

ljudstvom, da je Boœje JagnjeSin veçnega Oçeta in Odreøe-nik sveta; in da morajo vsi ljudjepriti k njemu ali pa ne morejobiti odreøeni.

41 In priti morajo po besedah,ki jih bodo potrdila Jagnjetovausta; in Jagnjetove besede bodorazodete v zapisih tvojega po-tomstva, prav kakor v zapisihdvanajstih Jagnjetovih aposto-lov; zatorej bodo oboji zdruœeniv eno; kajti en Bog je in en Pastirnad vso zemljo.

42 In pride ças, ko se bo poka-zal vsem narodom, prav takoJudom kakor Nejudom; in po-tem ko se bo pokazal Judomprav tako kakor Nejudom, po-tem se bo pokazal Nejudom intudi Judom in zadnji bodo prviin prvi bodo zadnji.

14. POGLAVJE

Angel pove Nefiju o blagoslovih inprekletstvih, ki bodo doletela Ne-jude.—Sta samo dve cerkvi: cerkevBoœjega Jagnjeta in cerkev hudiça.—Mogoçna in nagnusna cerkevpreganja Boœje svéte med vseminarodi.—Apostol Janez bo pisal okoncu sveta. Med leti 600 in 592pr. Kr.

In zgodilo se bo, çe bodo Nejud-je tisti dan prisluhnili BoœjemuJagnjetu, se jim bo v besedi intudi v moçi pokazal v vsakemdejanju, da bo odstranil njihovekamne spotike—

2 in çe ne bodo postalitrdosrçni do Boœjega Jagnjeta,bodo priøteti med potomstvotvojega oçeta; da, priøteti bodo

25 1 Nefi 14:3–14

k Izraelovi hiøi; in v obljubljenideœeli bodo za vedno blagos-lovljeno ljudstvo; ne bodo veçodpeljani v suœenjstvo; in Izra-elova hiøa ne bo veç pomeøana.

3 In tista velika jama, ki jo jezanje kopala tista mogoçna innagnusna cerkev, ki so jo usta-novili hudiç in njegovi otroci,da bi çloveøke duøe odvedel vpekel—da, tista velika jama, kiso jo kopali za pogubljenje ljudi,bo napolnjena s tistimi, ki so jokopali, v njihovo popolno po-gubljenje, govori Boœje Jagnje;ne v pogubljenje duøe, razen çebo le–ta vrœena v pekel, ki nimakonca.

4 Kajti glej, to je glede na hu-diçevo ujetniøtvo in tudi gledena Boœjo praviçnost do vsehtistih, ki bodo pred njim delalihúdo in gnusobe.5 In zgodilo se je, da je angel

spregovoril meni, Nefiju, rekoç:Opazil si, da bo, çe se bodo Ne-judje pokesali, z njimi dobro; inprav tako poznaø Gospodovezaveze z Izraelovo hiøo; in sliøalsi tudi, da mora biti, kdor kolise ne pokesa, pogubljen.

6 Zato gorje Nejudom, çe botako, da bodo postali trdosrçnido Boœjega Jagnjeta.

7 Kajti pride ças, govori BoœjeJagnje, ko bom med çloveøkimiotroki delal mogoçno in çudovi-to delo; delo, ki bo veçno bodisipo eni ali po drugi strani—bodi-si za prepriçanje teh o miru in oveçnem œivljenju oziroma o iz-roçitvi teh njihovi trdosrçnostiin njihovi slepomiselnosti, dabodo odvedeni v suœenjstvo intudi v pogubo, tako posvetno

kot duhovno glede na hudiçevoujetniøtvo, o çemer sem govoril.

8 In zgodilo se je, ko je bilangel te besede izrekel, mi jerekel: Ali se spomniø Oçetovihzavez z Izraelovo hiøo? Rekelsem mu: Da.

9 In zgodilo se je, da mi je rekel:Poglej in glej tisto mogoçno innagnusno cerkev, ki je matergnusob, katere ustanovitelj jehudiç.

10 In rekel mi je: Glej, le dvecerkvi sta; ena je cerkev BoœjegaJagnjeta in druga je cerkev hudi-ça; kdor koli zatorej ne pripadacerkvi Boœjega Jagnjeta, pripadatisti mogoçni cerkvi, ki je matergnusob; in ta je vlaçuga vsezemlje.

11 In zgodilo se je, da sempogledal in videl vlaçugo vsezemlje in sedela je nad mnogimivodami; in gospostvo je imelapo vsej zemlji, med vsemi naro-di, rodovi, jeziki in ljudstvi.

12 In zgodilo se je, da sem videlcerkev Boœjega Jagnjeta in bilaje maloøtevilna zavoljo zlobe ingnusobe vlaçuge, ki je sedelanad mnogimi vodami; vendarsem opazil, da je Jagnjetovacerkev, katere çlani so bili Boœjisvéti, prav tako bila po vsemobliçju Zemlje; in njihova gos-postva po obliçju Zemlje so bilamajhna zavoljo hudobije mo-goçne vlaçuge, ki sem jo videl.

13 In zgodilo se je, da semopazil, da je mogoçna matergnusob zbrala mnoœice po vsemobliçju Zemlje med vsemi naro-di Nejudov, da se bodo bojevaliz Boœjim Jagnjetom.

14 In zgodilo se je, da sem jaz,

1 Nefi 14:15–30 26

Nefi, videl moç Boœjega Jagnje-ta, ki se je spustila na svete izJagnjetove cerkve in na Gospo-dovo ljudstvo zaveze, ki je bilorazkropljeno po vsem obliçjuZemlje; in oboroœili so se spraviçnostjo in z moçjo Boga vveliki slavi.15 In zgodilo se je, da sem

opazil, da se je Boœji srd izlilnad tisto mogoçno in nagnusnocerkev, v tolikor da so bile vojnein govorice o vojnah med vseminarodi in rodovi Zemlje.

16 In ko so se zaçele vojne ingovorice o vojnah med vseminarodi, ki so pripadali materignusob, mi je angel spregovoril,rekoç: Glej, Boœji srd je nadmaterjo vlaçug; in, glej, vse tovidiø—

17 in ko pride dan, ko se boBoœji srd izlil nad mater vlaçug,ki je po vsej zemlji mogoçna innagnusna cerkev, katere usta-novitelj je hudiç, potem, se botistega dne zaçelo Oçetovo delo,da bo pripravljena pot za izpol-nitev njegovih zavez, ki jih jesklenil s svojim ljudstvom, kiso iz Izraelove hiøe.

18 In zgodilo se je, da mi jeangel spregovoril, rekoç: Poglej!

19 In pogledal sem in videlmoœa in obleçen je bil v belooblaçilo.

20 In angel mi je rekel: Glejenega od dvanajstih Jagnjetovihapostolov.

21 Glej, videl bo in preostanektega zapisal; da, in prav takoveliko tega, kar je bilo.

22 In zapisal bo tudi o koncusveta.

23 Zatorej je to, kar bo zapisal,

praviçno in res; in, glej, zapisanoje v knjigi, ki si jo videl, da se jenadaljevala iz Judovih ust; in vçasu, ko so se te reçi nadaljevaleiz Judovih ust, oziroma v çasu,ko se je knjiga nadaljevala izJudovih ust, je bilo to, kar jebilo zapisano, preprosto in po-polno in nadvse dragoceno invsem ljudem lahko razumljivo.

24 In glej, to, kar bo zapisal taJagnjetov apostol, je veliko tega,kar si videl; in, glej, preostanekboø videl.

25 Tega pa, kar boø videl potemle, ne boø zapisal; kajti Gos-pod Bog je posvetil apostolaod Boœjega Jagnjeta, da jih bozapisal.

26 In tudi drugim, ki so bili, jevse to pokazal in zapisovali so;in zapeçateno je, da bo priølo nadan v svoji popolnosti po resni-ci, ki je v Jagnjetu, v Izraelovohiøo ob Gospodovem lastnemçasu.

27 In jaz, Nefi, sem sliøal inpriçujem, da se je Jagnjetovapostol imenoval Janez gledena angelovo besedo.

28 In glej, meni, Nefiju, je biloprepovedano, da bi zapisalpreostanek tega, kar sem videlin sliøal; zatorej mi to, kar semzapisal, zadostuje; in zapisalsem le majhen del tega, kar semvidel.

29 In priçujem, da sem videlreçi, ki jih je videl moj oçein pokazal mi jih je Gospodovangel.

30 In sedaj preneham govoritio tem, kar sem videl, ko sem bilv zamaknjenosti duha; in çevse, kar sem videl, ni zapisano,

27 1 Nefi 15:1–14

je to, kar sem zapisal, res. Intako je. Amen.

15. POGLAVJE

Lehijevo potomstvo bo v poslednjihdneh prejelo evangelij od Neju-dov.—Zbiranje Izraela je podobnooljki, od katere naravne veje bodospet vcepljene.—Nefi razloœi vi-denje o drevesu œivljenja in govorio Boœji pravici, ko bodo hudobniloçeni od praviçnih. Med leti 600in 592 pr. Kr.

In zgodilo se je, da sem sepotem, ko sem bil jaz, Nefi, vzamaknjenosti duha in sem vseto videl, vrnil v oçetov øotor.

2 In zgodilo se je, da sem videlbrate in med seboj so se priçkalio tem, o çemer jim je bil govoriloçe.

3 Kajti resniçno jim je govorilveliko velikih reçi, ki jih je biloteœko razumeti, çe çlovek nivpraøal Boga; in ker so bilitrdosrçni, se torej niso obraçalih Gospodu, kakor bi se morali.4 In sedaj sem jaz, Nefi, pos-

tal œalosten zavoljo njihovetrdosrçnosti in tudi zavoljo tega,kar sem bil videl in vedel sem,da se bo neizogibno zgodilo za-voljo velike hudobije çloveøkihotrok.

5 In zgodilo se je, da so memoje stiske upognile, kajti menilsem, da so bile moje stiske hujøeod vsega drugega, ker bo mojeljudstvo pobito, kajti videl sembil njihov padec.

6 In zgodilo se je, da sempotem, ko sem bil prejel moç,spregovoril svojim bratom, ker

sem œelel od njih izvedeti vzroknjihovih priçkanj.

7 In rekli so: Glej, ne moremorazumeti besed, ki jih je oçe go-voril o oljkinih naravnih vejahin tudi o Nejudih.

8 In rekel sem jim: Ali stevpraøali Gospoda?

9 In rekli so mi: Nismo; kajtiGospod nam ne da spoznati niçtakønega.

10 Glej, rekel sem jim: Kakoto, da ne spolnjujete Gospodo-vih zapovedi? Kako to, daboste pogubljeni zavoljo svojetrdosrçnosti?

11 Mar ne pomnite tega, kar jerekel Gospod? — Çe ne bostepostali trdosrçni in me bosteprosili v veri, verujoç, da bosteprejeli, çe boste marljivo spol-njevali moje zapovedi, vambodo te reçi zagotovo razodete.

12 Glejte, povem vam, da jeGospodov Duh, ki je bil v oçetu,Izraelovo hiøo primerjal z oljko;in glejte, mar nismo odlomljeniod Izraelove hiøe in mar nismoveja Izraelove hiøe?

13 In sedaj, to, kar misli oçe ovcepljanju naravnih vej prekopolnosti Nejudov, je, da bo vposlednjih dneh, ko bo naøepotomstvo zapadalo v nevero,da, v razmiku mnogih let in pomnogih rodovih, potem ko se boMesija v telesu pokazal çloveø-kim otrokom, potem bo priølapolnost Mesijevega evangelija kNejudom in od Nejudov k pre-ostanku naøega potomstva—

14 in tistega dne bo preostaneknaøega potomstva vedel, da soiz Izraelove hiøe in da so Gospo-dovo ljudstvo zaveze; in potem

1 Nefi 15:15–28 28

bodo vedeli in izvedeli o svojihdedih in tudi o evangeliju svo-jega Odkupitelja, katerega jeuçil njihove oçete; zatorej bodospoznali svojega Odkupitelja inprav vsako podrobnost njegove-ga nauka, da bodo vedeli, kakopriti k njemu in biti odreøen.15 In potem, se mar tisti dan ne

bodo radostili in izrekali hvalesvojemu veçnemu Bogu, svojiskali in svoji odreøitvi? Da, martisti dan ne bodo prejeli moçi inhrane od prave trte? Da, mar nebodo priøli k pravi Boœji çredi?

16 Glejte, povem vam, da; spetse jih bodo spomnili v Izraelovihiøi; vcepljeni bodo, ker so oljki-na naravna veja, v pravo oljko.

17 In to je, kar méni oçe; inméni, da se to ne bo zgodilo,dokler jih Nejudje ne bodorazkropili; in méni, da se bo tozgodilo preko Nejudov, da boGospod Nejudom lahko pokazalsvojo moç zavoljo prav istegavzroka, zavoljo katerega gabodo Judje oziroma Izraelovahiøa zavrnili.

18 Zatorej oçe ni govoril samoo naøem potomstvu, paç pa tudio vsej Izraelovi hiøi, pokazujoçna zavezo, ki se bo izpolnila vposlednjih dneh; na zavezo, kijo je Gospod sklenil z naøimoçetom Abrahamom, rekoç: Vtvojem potomstvu bodo bla-goslovljeni vsi rodovi Zemlje.

19 In zgodilo se je, da sem jimjaz, Nefi, veliko govoril o tem;da, govoril sem jim o obnoviJudov v poslednjih dneh.

20 In pripovedoval sem jim be-sede Izaija, ki je govoril o obnoviJudov oziroma Izraelove hiøe;

in potem ko bodo obnovljeni,ne bodo nikoli veç pomeøani,niti ne bodo veç razkropljeni.In zgodilo se je, da sem bratomgovoril veliko besed, da sose pomirili in postali poniœnipred Gospodom.

21 In zgodilo se je, da so mispet spregovorili, rekoç: Kajpomeni to, kar je oçe videl vsanjah? Kaj pomeni drevo, ki gaje videl?

22 In rekel sem jim: To je bilprikaz drevesa œivljenja.

23 In rekli so mi: Kaj pomenidrog iz œeleza, ki ga je videloçe, ki je vodil k drevesu?

24 In rekel sem jim, da je toBoœja beseda; in kdor koli boprisluhnil Boœji besedi in se jebo trdno drœal, se ne bo nikolipogubil; niti jih ne bodo prema-gale skuønjave in nasprotnikoveognjene puøçice, da bi jih zasle-pile, da bi jih odvedle v pogubo.

25 Zatorej sem jih jaz, Nefi,opominjal , naj prisluhnejoGospodovi besedi; da, opomi-njal sem jih z vso vnemo svojeduøe in z vso sposobnostjo, kisem jo posedoval, da bi pris-luhnili Boœji besedi in vedno vvsem pomnili spolnjevati nje-gove zapovedi.

26 In rekli so mi: Kaj pomenivodna reka, ki jo je videl oçe?

27 In rekel sem jim, da je voda,ki jo je videl oçe, umazanija; indrugo je njegovega duha takonavdalo, da umazane vode nividel.

28 In rekel sem jim, da je bilastraøen prepad, ki je loçil zlobneod drevesa œivljenja in prav takood Boœjih svétih.

29 1 Nefi 15:29–16:3

29 In rekel sem jim, da je bilaprikaz tistega straønega pekla,ki je, mi je rekel angel, priprav-ljen za hudobne.

30 In rekel sem jim, da je oçetudi videl, da je Boœja praviçnostprav tako loçevala hudobne odpraviçnih; in svetlost le–teh jebila kot svetlost plameneçegaognja, ki se dviga k Bogu naveke vekov in nima konca.

31 In rekli so mi: Ali to pomenimuçenje telesa v dneh preiz-kuønje ali pomeni konçno sta-nje duøe po smrti posvetnegatelesa, ali govori o tem, kar jeposvetno?

32 In zgodilo se je, da sem jimrekel, da je to prikaz tako pos-vetnega kakor duhovnega; kaj-ti priøel bo dan, ko se jim bosodilo po njihovih delih, da, insicer po delih, ki so jih storili vposvetnem telesu v svojih dnehpreizkuønje.

33 Çe bodo zatorej umrli vsvojih hudobijah, bodo zagoto-vo tudi zavrœeni, kar zadeva to,kar je duhovno, kar pripadapraviçnosti; zatorej bodo zago-tovo privedeni pred Boga, dabodo stali pred njim, da se jimbo sodilo po njihovih delih; inçe so njihova dela umazanija,bodo zagotovo umazani; in çeso umazani, mora biti, da nemorejo bivati v Boœjem kra-ljestvu; sicer mora biti Boœjekraljestvo prav tako umazano.

34 A glejte, povem vam, Boœjekraljestvo ni umazano in v Boœjekraljestvo ne more vstopiti niçneçistega; zatorej mora biti zatisto, kar je umazano, priprav-ljen kraj umazanije.

35 In kraj je pripravljen, da, insicer tisti straøni pekel, o kate-rem sem govoril, in pripravlja-lec le–tega je hudiç; zatorej jezadnje stanje çloveøkih duø, dabivajo v Boœjem kraljestvu, alipa so izvrœene zavoljo tiste pra-vice, o kateri sem govoril.

36 Zatorej bodo hudobni odvr-njeni od praviçnih in prav takood tistega drevesa œivljenja,katerega sad je nadvse dragocenin nadvse dober od vseh drugihsadov; da, in je najveçji medvsemi Boœjimi darovi. In takosem govoril bratom. Amen.

16. POGLAVJE

Za hudobne je resnica teœka.—Le-hijevi sinovi se poroçijo z Izmaelo-vimi hçerami.—Liahona v divjinivodi njihovo pot. — Gospod semter tja na liahono piøe sporoçila.—Izmael umre; njegova druœinagodrnja zavoljo stisk. Med leti 600in 592 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, potem kosem jaz, Nefi, bratom prenehalgovoriti , glej , so mi rekli :Razglasil si nam teœke reçi, boljkot jih zmoremo prenesti.

2 In zgodilo se je, da sem jimrekel, da vem, da sem protihudobnim govoril teœke reçiglede na resnico; in praviçnesem opraviçil in priçeval sem, dabodo na poslednji dan povzdig-njeni; zatorej je za kriviçnegaresnica teœka, kajti zadene jih vsamo bistvo.

3 In sedaj, bratje moji, çe bi bilipraviçni in bi bili voljni prisluh-niti resnici in se zmeniti zanjo,

1 Nefi 16:4–19 30

da bi pred Bogom hodili po-konçno, potem bi ne godrnjalizavoljo resnice in rekli: Protinam govoriø teœke reçi.4 In zgodilo se je, da sem jaz,

Nefi, brate opominjal z vsomarljivostjo, naj spolnjujejoGospodove zapovedi.

5 In zgodilo se je, da so postaliponiœni pred Gospodom; v toli-kor da sem imel radost in velikeupe nad njimi, da bodo hodilipo poteh praviçnosti.

6 Vse to je bilo torej reçeno instorjeno, ko je oçe bival v øotoruv dolini, ki jo je poimenovalLemuel.7 In zgodilo se je, da sem jaz,

Nefi, za œeno vzel eno od Izma-elovih hçera; in prav tako soIzmaelove hçere vzeli za œenemoji bratje; in prav tako jeZoram vzel za œeno najstarejøoIzmaelovo hçer.

8 In tako je oçe spolnil vseGospodove zapovedi, ki so mubile dane. In Gospod je silnoblagoslovil tudi mene, Nefija.

9 In zgodilo se je, da je Gospo-dov glas oçetu spregovoril po-noçi in mu zapovedal, naj senaslednji dan odpravi na pot vdivjino.

10 In zgodilo se je, ko se je oçezjutraj dvignil in øel k øotorskimvratom, da je na svoje velikozaçudenje videl na tleh okroglokroglo prefinjene izdelave; inbila je iz œlahtne medenine. Inznotraj krogle sta bili dve osí inena je kazala smer, koder bomoøli v divjini.

11 In zgodilo se je, da smozbrali vsakrøne reçi, ki jih bomonesli v divjino in ves ostanek

œiveœa, ki nam ga je dal Gos-pod; in vzeli smo seme vsakevrste, da bi ga nesli v divjino.

12 In zgodilo se je, da smovzeli øotore in odøli v divjinoçez reko Laman.

13 In zgodilo se je, da smopotovali v razmiku øtirih dniskoraj v smeri jugo–jugovzhodin spet smo postavili øotore; inkraj smo poimenovali Øazer.

14 In zgodilo se je, da smovzeli loke in puøçice in øli vdivjino, da bi ubili hrano zadruœine; in potem ko smo ubilihrano za druœine, smo se spetvrnili k druœinam v divjini nakraj Øazer. In spet smo øli v div-jino, sledeç isti smeri, drœeç senajbolj rodovitnih delov divjine,ki so bili v mejah blizu Rdeçegamorja.

15 In zgodilo se je, da smopotovali za razmik mnogihdni, spotoma ubijajoç hrano zloki in puøçicami in kamni inpraçami.

16 In sledili smo smeri krogle,ki nas je vodila po bolj rodovit-nih delih divjine.

17 In potem ko smo bili poto-vali za razmik mnogih dni, smoza razmik çasa postavili øotore,da bi se spet odpoçili in prido-bili hrano za druœine.

18 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, ko sem øel, da bi ubil hra-no, glej, zlomil svoj lok, ki je bilnarejen iz œlahtnega jekla; inpotem ko sem svoj lok zlomil,glej, so bili moji bratje namejezni, ker smo izgubili lok, kajtinismo dobili hrane.

19 In zgodilo se je, da smo se kdruœinam vrnili brez hrane in

31 1 Nefi 16:20–35

zelo utrujeni zavoljo popotova-nja so zelo trpeli zavoljo potrebepo hrani.20 In zgodilo se je, da so Laman

in Lemuel in Izmaelovi sinovizaçeli silno godrnjati zavoljosvojih trpljenj in stisk v divjini;in prav tako je zavoljo Gospoda,svojega Boga, zaçel godrnjatimoj oçe; in vsi so bili silno potrti,da so zaçeli godrnjati celo çezGospoda.

21 In sedaj se je zgodilo, dasem bil jaz, Nefi, s svojimi bratisilno prizadet, ker smo izgubilimoj lok in njihove loke, ker soizgubili proœnost, je postajalosilno teœko, da, v tolikor da nis-mo mogli dobiti hrane.

22 In zgodilo se je, da semjaz, Nefi, veliko govoril svojimbratom, ker so spet postalitrdosrçni, da so se pritoœevalicelo çez Gospoda, svojega Boga.

23 In zgodilo se je, da sem jazNefi iz lesa naredil lok in izravne palice puøçico; zatorejsem se oskrbel z lokom in spuøçico, s praço in s kamni. Inoçetu sem rekel: Kod naj grem,da bom dobil hrano?

24 In zgodilo se je, da je vpraøalGospoda, kajti zavoljo mojihbesed so bili postali poniœni;kajti v vnemi svoje duøe semjim rekel veliko reçi.

25 In zgodilo se je, da je koçetu priøel Gospodov glas; inresniçno je bil kaznovan zavo-ljo svojega godrnjanja çez Gos-poda, v tolikor da je zapadel vglobine potrtosti.

26 In zgodilo se je, da mu jeGospodov glas rekel: Poglej nakroglo in uzri, kar je napisano.

27 In zgodilo se je, ko je oçevidel, kar je bilo napisano nakrogli, se je silno zbal in trepe-tal in prav tako moji bratje inIzmaelovi sinovi in naøe œene.

28 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, videl kazalca, ki sta bila vkrogli, ki sta delovala po veri inmarljivosti in pozornosti, kateresmo jima izkazovali.

29 In na njih je bilo prav takonapisano novo pisanje, ki je bilopreprosto za branje, ki nam jedalo razumevanje o Gospodo-vih poteh; in bilo je napisano inod çasa do çasa spremenjeno poveri in marljivosti, katero smoji izkazovali. In tako vidimo, daBog preko majhnih sredstevlahko napravi velike reçi.

30 In zgodilo se je, da sem øeljaz, Nefi, na vrh gore glede nasmeri, ki so bile na krogli.

31 In zgodilo se je, da sem ubildivje œivali, v tolikor da semdobil hrano za naøe druœine.

32 In zgodilo se je, da sem sevrnil k øotorom, nesoç œivali, kisem jih ubil; in ko so torej vide-li, da sem dobil hrano, kakovelika je bila njihova radost! Inzgodilo se je, da so postali po-niœni pred Gospodom in muizrekli zahvalo.

33 In zgodilo se je, da smo spetøli na pot, potujoç skoraj v istismeri kot na zaçetku; in potemko smo potovali za razmik mno-gih dni, smo spet postavili øoto-re, da bi ostali za razmik çasa.

34 In zgodilo se je, da je Izmaelumrl in pokopali smo ga nakraju, ki se imenuje Nahom.

35 In zgodilo se je, da so Izmae-love hçere silno œalovale, ker so

1 Nefi 16:36–17:5 32

izgubile oçeta in zavoljo svojihstisk v divjini; in godrnjale sozavoljo mojega oçeta, ker jih jepripeljal iz jeruzalemske deœele,rekoç: Naø oçe je mrtev; da, inveliko smo tavali po divjini intrpeli smo veliko stisko, lakoto,œejo in utrujenost; in po vsemtem trpljenju moramo v divjiniod lakote pomreti.36 In tako so godrnjale zavoljo

mojega oçeta in prav tako za-voljo mene; in spet so se œelelevrniti v Jeruzalem.

37 In Laman je rekel Lemueluin tudi Izmaelovim sinovom:Glejte, ubijmo naøega oçeta intudi naøega brata Nefija, ki seima za voditelja nad nami in zauçitelja nad nami, ki smo nje-govi starejøi bratje.

38 Govori torej, da je z njimgovoril Gospod in tudi da somu sluœili angeli. A glejte, vemo,da nam laœe; in to nam govoriin veliko reçi dela s svojimiprekanjenimi umetnostmi, dabi prevaral naøe oçi, misleç, danas morda odpelje v neko çudnodivjino; in potem ko nas je bilodpeljal, se je mislil napraviti zakralja in voditelja nad nami, dabi z nami delal po svoji volji inzadovoljstvu. In tako jim je mojbrat Laman v srcu zanetil jezo.

39 In zgodilo se je, da je bilGospod z nami, da, priøel je celoGospodov glas in jim rekel ve-liko besed in jih silno pograjal;in potem ko jih je Gospodovglas pograjal, so svojo jezo obr-nili stran in se pokesali za svojegrehe, v tolikor da nas je Gos-pod spet blagoslovil s hrano,da nismo pomrli.

17. POGLAVJE

Nefiju je zapovedano, naj zgradiladjo.—Njegova brata mu naspro-tujeta. — Opominja ju, tako daponovno pripoveduje o zgodoviniBoœjih ravnanj z Izraelom.—Ne-fija navda Boœja moç.—Njegovimabratoma je prepovedano, da bi sega dotaknila, da bi se ne posuøilakakor suho trsje. Med leti 592 in591 pr. Kr.

In zgodilo se je, da smo v divjinispet øli na pot; in potovali smoskoraj vzhodno od tedaj dalje. Inv divjini smo potovali in bredliskozi veliko stisko; in naøeœenske so v divjini rodile otroke.

2 In nad nami so bili tako veli-ki Gospodovi blagoslovi, da so,medtem ko smo v divjini œiveliod surovega mesa, naøe œenskeimele obilo mleka za svoje otro-ke in so bile moçne, da, pravkakor moøki; in potovanja so za-çele prenaøati brez godrnjanja.

3 In tako vidimo, da se Boœjezapovedi zagotovo izpolnijo.In çe je tako, da çloveøki otrocispolnjujejo Boœje zapovedi, jihhrani in jih okrepi in priskrbinaçin, da lahko izpolnijo to, karjim je zapovedal; zatorej nam jepriskrbel sredstva, medtem kosmo bivali v divjini.

4 In bivali smo za razmikmnogih let, da, in sicer osem letv divjini.

5 In priøli smo v deœelo, ki smojo poimenovali Izobilje, ker jebilo tam veliko sadja in tudi div-jega medu; in vse to je Gospodpripravil, da bi ne pomrli. Invideli smo morje, ki smo ga

33 1 Nefi 17:6–19

poimenovali Ireantum, kar vprevodu pomeni veliko vodovje.6 In zgodilo se je, da smo ob

morski obali postavili øotore;in ne glede na to, da smo pretr-peli veliko stisk in veliko teœav,da, in sicer toliko, da jih vsehne moremo zapisati, smo bilisilno radostni, ko smo priøli namorsko obalo; in kraj smo poi-menovali Izobilje, ker je bilotam veliko sadja.

7 In zgodilo se je, da je potem,ko sem bil jaz, Nefi, v deœeliIzobilje za razmik veliko dni, kmeni priøel Gospodov glas, re-koç: Vstani in pojdi na goro. Inzgodilo se je, da sem vstal in øelna goro in klical h Gospodu.

8 In zgodilo se je, da mi je Gos-pod spregovoril, rekoç: Zgradilboø ladjo, tako kakor ti bompokazal, da bom tvoje ljudi po-nesel çez te vode.

9 In rekel sem: Gospod, kamnaj grem, da bom naøel rudo, kijo bom stalil, da bom napravilorodje, da bom zgradil ladjo,tako kakor si mi pokazal?

10 In zgodilo se je, da mi jeGospod povedal, kam naj grem,da bom naøel rudo, da bomnapravil orodje.

11 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, napravil meh, s katerimse razpihuje ogenj, iz œivalskihkoœ; in potem ko sem napravilmeh, da bi imel s çim razpiho-vati ogenj, sem z dvema kam-noma udarjal skupaj, da binapravil ogenj.

12 Kajti Gospod doslej ni trpel,da bi pogosto delali ogenj, kosmo potovali v divjini; kajtirekel je: Napravil bom, da bo

vaøa hrana postala okusna, daje ne boste kuhali;

13 in prav tako bom v divjinivaøa luç; in pred vami bom pri-pravil pot, çe bo tako, da bostespolnjevali moje zapovedi; za-torej, çe boste spolnjevali mojezapovedi, boste vodeni v obljub-ljeno deœelo; in vedeli boste, dasem jaz tisti, ki vas vodi.

14 Da, in Gospod je prav takorekel, da: Potem ko boste pris-peli v obljubljeno deœelo, bostevedeli, da sem jaz Gospod Bog;in da sem vas jaz, Gospod, reøilpred pogubljenjem; da, da semvas jaz pripeljal iz jeruzalemskedeœele.

15 Zatorej sem si jaz, Nefi, pri-zadeval spolnjevati Gospodovezapovedi in sem svoje brateopominjal k zvestobi in marlji-vosti.

16 In zgodilo se je, da semnapravil orodje iz rude, ki semjo stalil iz skale.

17 In ko sta moja brata videla,da nameravam zgraditi ladjo,sta zavoljo mene zaçela godr-njati, rekoç: Naø brat je nor, sajmisli, da lahko zgradi ladjo; da,in prav tako misli, da gre lahkopreko teh velikih voda.

18 In tako sta se moja bratapritoœevala çezme in sta œelela,da jima ne bi bilo treba delati,kajti nista verjela, da znamzgraditi ladjo; niti nista verjela,da me je Gospod poduçil.

19 In sedaj se je zgodilo, dasem bil jaz, Nefi, silno potrtzavoljo njune trdosrçnosti; inko sta sedaj videla, da sem pos-tajal potrt, sta bila v srcu zado-voljna, v tolikor da sta se nad

1 Nefi 17:20–32 34

mano radostila, rekoç: Vedelasva, da ne znaø zgraditi ladje,kajti vedela sva, da ti manjkapresoje; zatorej ne moreø dovr-øiti tako velikega dela.20 In prav tak si kot naø oçe, ki

so ga zapeljala neumna domiø-ljanja srca; da, vodil nas je izjeruzalemske deœele in vsa tamnoga leta smo tavali v divjini;in naøe œenske so garale, ko sobile visoko v noseçnosti; in vdivjini so rodile otroke in utr-pele vse razen smrti; in bolje bibilo, da bi umrle, preden so priø-le iz Jeruzalema, kot da so trpe-le te stiske.

21 Glej, ta mnoga leta smotrpeli v divjini, v çasu, ko bilahko uœivali v naøi lastnini indeœeli naøega nasledstva; da, inlahko bi bili sreçni.

22 In midva veva, da je biloljudstvo, ki je bilo v jeruza-lemski deœeli, praviçno ljudstvo;kajti spolnjevali so Gospodovezakone in sodbe in vse njegovezapovedi po Mojzesovi posta-vi; zatorej veva, da so praviçnoljudstvo; in naø oçe jim je sodilin nas vodil stran, ker smo pris-luhnili njegovim besedam; da,in naø brat je prav tak kakor on.In tako sta govorila moja brata,ko sta godrnjala in se pritoœe-vala çez naju.

23 In zgodilo se je, da semjima jaz, Nefi, spregovoril, re-koç: Mar verjameta, da bi bilinaøi oçetje, ki so bili Izraeloviotroci, vodeni iz rok Egipçanov,çe bi ne prisluhnili Gospodovimbesedam?

24 Da, mar predpostavljata, dabi bili vodeni iz suœenjstva, çe bi

Gospod ne zapovedal Mojzesu,naj jih vodi iz suœenjstva?

25 Vesta torej, da so bili Izrae-lovi otroci v suœenjstvu; in vesta,da so bili obteœeni z deli, kateraje bilo bridko prenaøati; zatorejvesta, da je bilo to zanje zagoto-vo dobro, da so bili pripeljaniiz suœenjstva.

26 Vesta torej, da je Gospodzapovedal Mojzesu, naj napravitisto veliko delo; in vesta, da sose na njegovo besedo vodeRdeçega morja razmaknile sem-kaj in tjakaj in skozi so øli posuhih tleh.

27 Ampak vidva vesta, da sose Egipçani utopili v Rdeçemmorju, ki so bili faraonove çete.

28 In prav tako vesta, da so vdivjini jedli mano.

29 Da, in prav tako vesta, da jeMojzes s svojo besedo z Boœjomoçjo, ki je bila v njem, udarilpo skali in pritekla je voda, da sosi Izraelovi otroci lahko poteøiliœejo.

30 In ne glede na to, da so bilivodeni, Gospod njihov Bog, nji-hov Odkupitelj, je hodil prednjimi, vodil jih je podnevi in jimdajal luç ponoçi in zanje napra-vil vse, kar ima çlovek potreboprejeti, so postali trdosrçni inpostali so slepomiselni in œaliliso Mojzesa in pravega in œivegaBoga.

31 In zgodilo se je, da jih je posvoji besedi pokonçal; in po svo-ji besedi jih je vodil; in po svojibesedi je zanje napravil vse; inniç ni bilo storjenega, kar bi nebilo po njegovi besedi.

32 In potem ko so øli çez rekoJordan, jih je napravil mogoçne,

35 1 Nefi 17:33–45

da so otroke tiste deœele preg-nali, da, da so jih razkropili inpokonçali.33 In sedaj, mar predpostav-

ljata, da so otroci te deœele, kiso bili v obljubljeni deœeli, ki sojih naøi oçetje pregnali, marpredpostavljata, da so bili pra-viçni? Glejte, povem vama, ne.

34 Ali predpostavljata, da bibili naøi oçetje veçji izvoljenci,kakor oni, çe bi bili praviçni?Povem vama, ne.

35 Glejta, pred Gospodom jevse meso enako; ta, ki je pravi-çen, je pri Bogu priljubljen. Aglejta, to ljudstvo je zavrnilovsako Boœjo besedo in njihovakriviçnost je dozorela; in polnostBoœjega srda je bila nad njimi; inGospod je deœelo zanje preklelin jo blagoslovil za naøe oçete;da, preklel jim jo je v njihovopogubo in blagoslovil jo je zanaøe oçete, da so nad njo dobilioblast.

36 Glejta, Gospod je ustvarilZemljo, da bi bila poseljena; inustvaril je svoje otroke, da bi joposedovali.

37 In vzgoji praviçen narod inpokonça hudobne narode.

38 In praviçne odpelje v drago-cene deœele in hudobne pokonçain zavoljo njih samih jim pre-kolne deœelo.

39 Vlada visoko v nebesih,kajti njegov prestol so in taZemlja je njegovo podnoœje.

40 In ljubi tiste, ki ga bodoimeli za svojega Boga. Glejta,ljubil je naøe oçete in z njimise je zavezal, da, in sicer zAbrahamom, Izakom in Jako-bom; in spomnil se je zavez, ki

jih je sklenil; zatorej jih je pri-peljal iz egiptovske deœele.

41 In v divjini jih je pokoril spalico; kajti postali so trdosrçni,prav kakor vidva; in Gospodjih je pokoril zavoljo njihovekriviçnosti. Mednje je poslalognjene leteçe kaçe; in potemko so jih piçile, je pripravil pot,da bi ozdraveli; in delo, ki so gamorali izvesti, je bilo, da sopogledali; in zavoljo prepros-tosti poti oziroma ker je bilalahka, jih je bilo veliko, ki sopomrli.

42 In od çasa do çasa so postalitrdosrçni in œalili so Mojzesa inprav tako Boga; vendar vesta,da jih je njegova nepremagljivamoç vodila v obljubljeno deœelo.

43 In sedaj, po vsem tem je na-poçil ças, da so postali hudobni,da, skoraj do polne mere; inne vem, a ta dan so na tem, dabodo pogubljeni; kajti vem, damora tisti dan zagotovo priti,da morajo biti pogubljeni, razenle nekateri, kateri bodo odpe-ljani v suœenjstvo.

44 Zatorej je Gospod zapove-dal mojemu oçetu, naj odpotujev divjino; in Judje so si mu pravtako prizadevali vzeti œivljenje;da, in tudi vidva sta si prizade-vala, da bi mu vzela œivljenje;zatorej sta v srcu morilca in stakakor oni.

45 Hitra sta v kriviçnosti, poça-si pa pomnita Gospoda, svojegaBoga. Videla sta angela in govo-ril vama je; da, od çasa do çasasta sliøala njegov glas; in govorilvama je s tihim neœnim glasom,vidva pa sta bila brezçutna, danista mogla zaçutiti njegovih

1 Nefi 17:46–55 36

besed; zatorej vama je govorilkakor z glasom groma, karje povzroçilo, da se je treslazemlja, kakor da bi se klala nadvoje.46 In prav tako vesta, da z

moçjo svoje vsemogoçne besedelahko napravi, da bo Zemlja pre-minila; da, in vesta, da lahkopo svoji besedi napravi, dabodo nagubani kraji postali rav-ni in bodo ravni kraji razklani.O, potem, zakaj je tako, da statako trdosrçna?

47 Glejta, duøa se mi trga odboleçine zavoljo vaju in mojesrce je razboleno; bojim se, dane bi bila za vekomaj zavrœena.Glejta, Boœji Duh me je navdal, vtolikor da moje telo nima moçi.

48 In sedaj se je zgodilo, da stabila, potem ko sem te besedeizrekel, name jezna in œelela stame vreçi v globine morja; in kosta pristopila, da bi name polo-œila roke, sem jima spregovoril,rekoç: V imenu vsemogoçnegaBoga vama ukazujem, da se mene dotikata, kajti navdaja meBoœja moç, prav da bi lahkoizçrpala moje telo; in kdor boname poloœil roke, se bo posuøilprav kakor suho trsje; in kakorniç bo pred Boœjo moçjo, kajtiBog ga bo udaril.

49 In zgodilo se je, da sem jimajaz, Nefi, rekel, naj niç veç negodrnjata zavoljo svojega oçeta;niti naj ne zadrœujeta svojegadela pred menoj, kajti Bog mi jezapovedal, naj zgradim ladjo.

50 In rekel sem jima: Çe bi miBog zapovedal, naj naredim vsereçi, bi jih lahko naredil. Çebi mi zapovedal, naj reçem tej

vodi, bodi zemlja, bi bila zemlja;in çe bi to rekel, bi bilo storjeno.

51 In sedaj, çe ima Gospod takomogoçno moç in je med çloveø-kimi otroki napravil tako velikoçudeœev, kako to, da ne morepoduçiti mene, da bom gradilladjo?

52 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, svojima bratoma rekelveliko reçi, v tolikor da sta bilazmedena in se nista mogla pre-pirati z menoj; niti si nistaname drznila poloœiti rok nitise me dotakniti s prstom, insicer za razmik veliko dni. Tegasi sedaj nista drznila storiti, dabi se ne posuøila pred menoj,tako moçan je bil Boœji Duh; intako je deloval nanju.

53 In zgodilo se je, da mi jeGospod rekel: Spet iztegni rokok svojima bratoma in ne bostase posuøila pred teboj, ampakju bom presunil, govori Gospod,in to bom storil, da bosta vedela,da sem jaz Gospod, njun Bog.

54 In zgodilo se je, da sem iz-tegnil roko k svojima bratomain pred menoj se nista posuøila;ampak ju je Gospod pretreselprav po besedi, ki jo je izrekel.

55 In sedaj sta rekla: Z goto-vostjo veva, da je Gospod steboj, kajti veva, da je Gospodo-va moç tista, ki naju je pretres-la. In popadala sta predme in stabila na tem, da me bosta çastila,a tega nisem trpel, rekoç: Vajinbrat sem, da, in sicer vajin mlajøibrat; zatorej çastita Gospoda,svojega Boga, in spoøtujta oçetain mater, da bodo vajini dnevidolgi v deœeli, katero vama bodal Gospod, vajin Bog.

37 1 Nefi 18:1–11

18. POGLAVJE

Ladja je konçana.—Omenjeno jeJakobovo in Joœefovo rojstvo. —Druœba se vkrca za obljubljeno de-œelo.—Izmaelovi sinovi in njihoveœene se pridruœijo veseljaçenju inuporu.—Nefija zveœejo in straønanevihta vodi ladjo nazaj.—Nefijaosvobodijo in z njegovo molitvijovihar poneha.—Ljudje prispejo vobljubljeno deœelo. Med leti 591 in589 pr. Kr.

In zgodilo se je, da so poçastiliGospoda in øli z menoj; in delalismo gredje prefinjene izdelave.In Gospod mi je od çasa do çasapokazal, kako naj delam ladijskogredje.

2 Jaz, Nefi, gredja torej nisemdelal tako, kakor so uçili ljudje,niti nisem ladje gradil kot jemed ljudmi navada; ampaksem jo gradil tako, kakor mi jepokazal Gospod; zatorej ni bilo,kot je med ljudmi navada.

3 In jaz, Nefi, sem øel çestona goro in çesto sem molil hGospodu; zatorej mi je Gospodpokazal velike reçi.

4 In zgodilo se je, da so potem,ko sem ladjo konçal, glede naGospodovo besedo, moji bratjevideli, da je dobra in da je izde-lava le–te silno izvrstna; zatorejso spet postali poniœni predGospodom.

5 In zgodilo se je, da je k moje-mu oçetu priøel Gospodov glas,naj vstanemo in gremo v ladjo.

6 In zgodilo se je, da smo nas-lednjega dne, potem ko smobili vse pripravili, veliko sadja inmesa iz divjine in medu v obilju

in œiveœa glede na to, kar namje zapovedal Gospod, øli v ladjoz vsem tovorom in z œitom in zvsem, kar smo prinesli s seboj,vsakdo glede na svojo starost;zatorej smo vsi øli v ladjo s svojoœeno in svojimi otroki.

7 In sedaj, mojemu oçetu stase v divjini rodila dva sinova;starejøi se je imenoval Jakob inmlajøi Joœef.

8 In zgodilo se je, potem kosmo vsi øli v ladjo in smo bili sseboj vzeli œiveœ in to, kar nam jebilo zapovedano, smo odrinilina morje in veter nas je gnal predseboj proti obljubljeni deœeli.

9 In potem ko nas je veter gnalpred seboj za razmik mnogihdni, glej, so se moji bratje in Iz-maelovi sinovi in njihove œenezaçeli zabavati, v tolikor da sozaçeli plesati in peti in zeloosorno govoriti, da, in sicer daso pozabili, katera moç jih jepeljala dotlej; da, postali sovzviøeni do silne osornosti.

10 In jaz, Nefi, sem se zaçelsilno bati, da bi Gospod ne bilna nas jezen in nas udaril zavo-ljo naøe nepraviçnosti, da binas pogoltnile globine morja;zatorej sem jim jaz, Nefi, zaçelzelo trezno govoriti; a glej, nameso bili jezni, rekoç: Noçemo, dabi bil naø mlajøi brat vladarnad nami.

11 In zgodilo se je, da sta meLaman in Lemuel prijela in mezvezala z vrvmi in z mano staravnala zelo osorno; vendar jeGospod to trpel, da bi lahkopokazal svojo moç, da uresniçisvojo besedo, katero je izgovorilglede hudobnih.

1 Nefi 18:12–24 38

12 In zgodilo se je, potem kosta me zvezala, v tolikor da senisem mogel premakniti, da jekompas, ki ga je pripravil Gos-pod, prenehal delati.

13 Zatorej niso vedeli, kam najkrmarijo ladjo, v tolikor da se jedvignila huda nevihta, da, hudin straøen vihar in na vodah nasje gnalo nazaj za razmik trehdni; in silno so se prestraøili, dase bodo utopili v morju; vendarme niso razvezali.

14 In çetrti dan, v katerem nasje gnalo nazaj, se je vihar silnoposlabøal.

15 In zgodilo se je, da smo bilina tem, da nas pogoltnejo globi-ne morja. In potem, ko nas je povodah gnalo nazaj za razmikøtirih dni, so moji bratje poçasiuvideli, da so bile nad njimiBoœje sodbe in da bodo zagoto-vo pogubljeni, çe se ne bodopokesali svojih kriviçnosti; za-torej so priøli k meni in razvezalivrvi, ki so bile na mojih za-pestjih in glej, silno so zatekla;in prav tako so mi zelo zatekligleœnji in velika je bila boleçinazavoljo le–tega.

16 Vendar sem pogledal ksvojemu Bogu in slavil sem gaves dan; in zavoljo svojih stisknisem godrnjal zoper Gospoda.

17 Moj oçe, Lehi, je torej rekelveliko reçi njim in tudi Izmae-lovim sinovom; a glej, zelo sogrozili vsakomur, ki bi govorilmeni v prid; in moje starøe je podteœo let in ker so trpeli velikogorje zavoljo svojih otrok po-tolklo prav na bolniøko posteljo.

18 Zavoljo njihovega gorja invelike potrtosti in kriviçnosti

mojih bratov se jima je pribliœalkonec, in sicer da bi ju odnesloiz tega çasa, da bi se sreçala ssvojim Bogom; da, njuni sivilasje so bili na tem, da bodo leg-li globoko v prah; da, in sicersta bila blizu, da bi bila vrœenas potrtostjo v vodni grob.

19 In prav tako sta bila Jakobin Joœef, ker sta bila majhna,ker sta potrebovala veliko hra-nila, œalostna zavoljo materinihstisk; in prav tako moja œena ssvojimi solzami in molitvamiin prav tako moji otroci nisoomehçali src mojim bratom, dabi me razvezali.

20 In niç drugega ni bilo kakorBoœja moç, ki jim je grozila spogubljenjem, kar bi jim omeh-çalo srce; ko so zatorej videli,da so na tem, da jih bodo po-goltnile globine morja, so sepokesali za to, kar so storili, vtolikor da so me razvezali.

21 In zgodilo se je, potem koso me bili razvezali, glej, semvzel kompas in deloval je, kakorsem œelel. In zgodilo se je, dasem molil h Gospodu; in potemko sem bil molil, so vetroviponehali in ponehala je nevihtain bilo je veliko zatiøje.

22 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, vodil ladjo, da smo spetpluli proti obljubljeni deœeli.

23 In zgodilo se je, da smopotem, ko smo bili pluli zarazmik mnogih dni, prispeli doobljubljene deœele; in øli smo podeœeli in smo postavili øotore; inpoimenovali smo jo obljubljenadeœela.

24 In zgodilo se je, da smo za-çeli obdelovati zemljo in zaçeli

39 1 Nefi 18:25–19:7

smo saditi seme; da, v zemljosmo dali vse seme, ki smo gaprinesli iz jeruzalemske deœele.In zgodilo se je, da je silnoraslo; zatorej smo bili obilnoblagoslovljeni.25 In zgodilo se je, da smo v

obljubljeni deœeli ugotovili, kosmo potovali po divjini, da sobile œivali v gozdovih vsakevrste, tako krave kakor bivoli inosli in konji in koze in divje kozein vsakovrstne divje œivali, kiso bile za uporabo çloveku. Innaøli smo vsakovrstno rudo,tako zlato kot srebro kot baker.

19. POGLAVJE

Nefi iz rude napravi ploøçe in poro-ça o zgodovini svojega ljudstva.—Izraelov Bog bo priøel 600 let odtakrat, ko je Lehi zapustil Jeruzalem.—Nefi pove o Njegovem trpljenjuin kriœanju.—Jude bodo preziraliin do poslednjih dni bodo razkrop-ljeni, ko se bodo vrnili h Gospodu.Med leti 588 in 570 pr. Kr.

In zgodilo se je, da mi je Gospodzapovedal, zatorej sem iz rudenapravil ploøçe, da bi nanje vre-zal poroçilo o mojem ljudstvu.In na ploøçe, ki sem jih naredil,sem vrezal poroçilo mojega oçe-ta in prav tako naøa potovanja vdivjini in prerokbe mojega oçe-ta; in prav tako sem nanje vrezalveliko svojih lastnih prerokb.

2 In takrat, ko sem jih napravil,nisem vedel, da mi bo Gospodzapovedal, naj napravim teploøçe; zatorej je poroçilo moje-ga oçeta in rodopisje njegovihoçetov in veçji del vseh naøih

ravnanj v divjini vrezano na tis-tih prvih ploøçah, o katerih semgovoril; zatorej je to, kar se jeizteklo, preden sem napravil teploøçe, po resnici, bolj nadrobnoomenjeno na prvih ploøçah.

3 In potem ko sem napravil teploøçe po zapovedi, sem jaz,Nefi, prejel zapoved, naj bododelovanje in prerokbe, boljpreprosti in dragoceni deli tehzapisani na te ploøçe; in naj seto, kar je zapisano, ohranja zapoduk mojega ljudstva, ki boposedovalo deœelo, in prav takov druge modre namene, v na-mene, ki so znani Gospodu.

4 Zatorej sem jaz, Nefi, naredilporoçilo na one druge ploøçe,katero poroça oziroma kateroobøirneje poroça o vojnah inprepirih in propadanju mojegaljudstva. In to sem napravil insvojemu ljudstvu zapovedal,kaj naj delajo, potem ko me nebo veç; in naj se te ploøçe izro-çajo iz roda v rod oziroma odenega preroka drugemu do na-daljnjih Gospodovih zapovedi.

5 In po temle bom poroçal osvojem izdelovanju teh ploøç; inpotem, glej, nadaljujem glede nato, kar sem govoril; in to delam,da se bo védenje o svetejøihreçeh ohranilo za moje ljudstvo.

6 Vendar na ploøçe ne piøemniçesar drugega, kakor çe jetako, da mislim, da je sveto. Insedaj, çe se motim, tudi staro-davni so se motili; ne da bi seopraviçeval zavoljo drugih lju-di, ampak zavoljo slabosti, ki jev meni po mesu, bi se opraviçil.

7 Kajti to, çemur nekateri ljudjepripisujejo veliko vrednost, tako

1 Nefi 19:8–18 40

telesu kot duøi, drugi omalova-œujejo in teptajo pod nogami.Da, ljudje teptajo pod nogamicelo samega Izraelovega Boga;pravim, teptajo pod nogami,a govoril bi z drugimi bese-dami — omalovaœujejo ga inne prisluhnejo glasu njegovihnasvetov.

8 In glej, on pride, glede naangelove besede, øeststo let odtakrat, ko je moj oçe zapustilJeruzalem.

9 In svet ga bo zavoljo svojihnepraviçnosti obsojal in dajal vniç; zatorej ga biçajo in on totrpi; in tepejo ga in on to trpi.Da, pljuvajo nanj in on to trpizavoljo svoje ljubeçe prijaznostiin svojega velikega potrpljenjas çloveøkimi otroki.

10 In Bog naøih oçetov, ki jihje vodil iz Egipta iz suœenjstvain jih prav tako ohranil v divjini,da, Abrahamov Bog in IzakovBog in Jakobov Bog se prepusti,po besedah angelov, kot çlovekv roke hudobnim ljudem, dabo vzdignjen, po Zenokovihbesedah, in da bo kriœan, poNeumovih besedah, in pokopanv grobnici, po Zenosovih bese-dah, katere je govoril gledetreh dni teme, kar bo znak, dano njegovi smrti, tem, ki bodoposeljevali otoke morja, boljnatançno, dan tistim, ki so izIzraelove hiøe.

11 Kajti tako je govoril prerok:Gospod Bog bo tisti dan zago-tovo obiskal vso Izraelovo hiøo,nekatere s svojim glasom zavo-ljo njihove praviçnosti v njihovoveliko radost in odreøitev indruge z grmenjem in strelo svoje

moçi, z viharjem, z ognjem in zdimom in temno soparino inz odprtjem zemlje in z gorami,katere bo dvignilo.

12 In vse to mora zagotovopriti, govori prerok Zenos. Inskale Zemlje se morajo razklati;in zavoljo Zemljinega jeçanjabodo mnogi kralji morskih oto-kov pod vplivom delovanjaBoœjega Duha, da bodo vzklik-nili: Bog narave trpi!

13 In te pa, ki so v Jeruzalemu,govori prerok, bodo biçala vsaljudstva, zato ker so kriœaliIzraelovega Boga in srce obrnilistran in zavrnili znake in çude-œe in moç in slavo IzraelovegaBoga.

14 In ker srce obraçajo stran,govori prerok, in so preziraliIzraelovega Svetega, bodo tavaliv mesu in pomrli in postali tarçaposmeha in bodo osovraœenimed vsemi narodi.

15 Vendar ko pride ta dan,govori prerok, ko srca ne bodoveç odvraçali od IzraelovegaSvetega, potem se bo spomnilzavez, katere je sklenil z njiho-vimi oçeti.

16 Da, potem se bo spomnilo t o k o v m o r j a ; d a , i n v s aljudstva, ki so iz Izraelove hiøe,bom zbral, govori Gospod gledena besede preroka Zenosa, søtirih strani zemlje.

17 Da, in vsa zemlja bo videlaGospodovo odreøitev, govoriprerok; blagoslovljen bo vsaknarod, rod, jezik in ljudstvo.

18 In jaz, Nefi, sem to zapisalza svoje ljudstvo, da bi jihmorda pregovoril, naj pomnijoGospoda, svojega Odkupitelja.

41 1 Nefi 19:19–20:7

19 Zatorej govorim vsej Izrae-lovi hiøi, çe bo tako, da bodo toprejeli.

20 Kajti glej, v duhu me skrbi,kar me izçrpava, in sicer da soslabotni vsi moji sklepi, za te,ki so v Jeruzalemu; kajti çe biGospod ne bil milosten, da mije pokazal glede njih prav ka-kor starodavnim prerokom, bimoral umreti tudi sam.

21 In zagotovo je starodavnimprerokom pokazal vse gledenjih; in prav tako je mnogimpokazal glede nas; zatorej jepotrebno, da vemo glede njih,kajti to je zapisano na ploøçe izmedenine.

22 In sedaj se je zgodilo, dasem jaz, Nefi, svoje brate o tempouçeval; in zgodilo se je, dasem jim bral veliko tega, kar jevrezano na ploøçah iz medeni-ne, da bi vedeli glede Gospo-dovih dejanj v drugih deœelahmed starodavnimi ljudstvi.

23 In bral sem jim veliko tega,kar je bilo zapisano v Mojzeso-vih knjigah; a da bi jih boljeprepriçal, naj verjamejo v Gos-poda, svojega Odkupitelja, semjim bral to, kar je zapisal prerokIzaija; kajti primerjal sem nas zvsemi svetimi spisi, da bi bilo vnaøo korist in uçenje.

24 Zatorej sem jim spregovoril,rekoç: Posluøajte prerokove be-sede, vi, ki ste preostanek Izrae-love hiøe, veja, ki se je odlomila;posluøajte prerokove besede, kiso bile zapisane za vso Izraelovohiøo, in se primerjajte z njimi, daboste upali prav tako kakor vaøibratje, od katerih ste bili odlom-ljeni; kajti tako je zapisal prerok.

20. POGLAVJE

Gospod razkrije svoje nameneIzraelu.—Izrael je bil izvoljen vtopilnici trpljenja in iz Babilonabo øel dalje.—Primerjaj z Izaijem48. Med leti 588 in 570 pr. Kr.

Prisluhnite in posluøajte to,o Jakobova hiøa, ki vas kliçejoz imenom Izrael in ste izøli izJudovih voda oziroma iz vodakrsta, ki prisegate pri Gospodo-vem imenu in omenjate Izraelo-vega Boga, vendar ne prisegatene v resnici niti v praviçnosti!

2 Vendar se imenujejo po sve-tem mestu, a se ne opirajo naIzraelovega Boga, ki je Gospodnad vojskami; da, Gospod nadvojskami mu je ime.

3 Glejte, prejønje reçi semoznanjal od zaçetka; in izøle soiz mojih ust in pokazal sem jih.Nenadoma sem jih pokazal.

4 In to sem naredil, ker semvedel, da si trmast in tvoj vratje œelezna kita in tvoje çelobron;

5 in prav od zaçetka sem tioznanjal; preden se je zgodilo,sem ti jih pokazal; in pokazalsem jih zavoljo strahu, da bine mogel govoriti—moj malikjih je napravil in moja rezljanapodoba in moja ulita podobajim jih je ukazala.

6 Vse to si videl in sliøal; inali jih ne boø oznanil? In da semti od tedaj pokazal nove reçi,in sicer skrite reçi, in nisi jihpoznal.

7 Sedaj so ustvarjene in nisoo d z a ç e t k a , i n s i c e r p r e ddnem, ko jih nisi sliøal, so ti bile

1 Nefi 20:8–21:1 42

oznanjene, da bi ne mogelreçi: Glej, poznal sem jih.8 Da, in ti ne sliøiø; da, ti ne veø;

da, od tedaj se tvoje uho ni odpr-lo; kajti vedel sem, da boø ravnalzelo sleparsko in od materinegatelesa so te klicali prestopnik.

9 Vendar bom zavoljo svojegaimena obrnil svojo jezo in zasvojo hvalo se bom drœal odtebe, da te ne loçim od sebe.10 Kajti, glej, izboljøal sem te,

izvolil sem te v topilnici trpljenja.11 Zavoljo sebe, da, za voljo

sebe bom to storil, kajti ne bomtrpel, da bo moje ime omade-œevano in svoje slave ne bomdajal drugemu.

12 Prisluhni mi, o Jakob inIzrael moj poklicani, kajti jazsem on; jaz sem prvi in jaz semtudi zadnji.

13 Moja roka je prav takopoloœila temelje Zemlje in mojadesnica je razpela nebesa.Kliçem jima in skupaj stojita.

14 Vsi vi, zberite se in çujte;kdo med tistimi jim je to ozna-nil? Gospod ga je ljubil; da, inizpolnil bo svojo besedo, ki jo jepo njih oznanil; in z Babilonombo napravil po svojem zado-voljstvu in njegova roka bopriøla nad Kaldejce.

15 Prav tako govori Gospod;jaz, Gospod, da, sem govoril;da, poklical sem ga, naj oznani,pripeljal sem ga in napravil bosvojo pot uspeøno.

16 Pridite bliœe k meni; nisemgovoril na skrivnem; od zaçetka,od takrat, ko je bilo oznanjeno,sem govoril; in Gospod Bog innjegov Duh sta me poslala.

17 In tako govori Gospod, tvoj

Odkupitelj, Izraelov Sveti; jazsem ga poslal, Gospod, tvoj Bog,ki te uçi, kar ti koristi, ki te vodipo poti, po kateri bi moral iti, jeto naredil.

18 O da bi bil prisluhnil mojimzapovedim—potem bi bil tvojmir kot reka in tvoja praviçnostkot valovi morja!

19 Prav tako je bilo tvojegapotomstva kot peska; mladeœatvojega telesa kot proda le–tega;njegovo ime bi ne bilo loçenoniti izbrisano pred menoj.

20 Pojdi dalje iz Babilona, zbeœipred Kaldejci, s pojoçim glasomoznani, tole reci, izjavi na konecsveta; reci: Gospod je odreøilsvojega sluœabnika Jakoba.

21 In niso œejali; vodil jih jeskozi puøçave; napravil je, daso zanje iz skale tekle vode;prav tako je razlomil skalo inven so pridrle vode.

22 In dasiravno je naredil vseto in øe veç, ni miru, govoriGospod, hudobnim.

21. POGLAVJE

Mesija bo za Nejude luç in bo osvo-bodil jetnike.—Izrael bo zbran zmoçjo v zadnjih dneh.—Kralji bodonjihovi skrbniki.—Primerjaj z Izai-jem 49. Med leti 588 in 570 pr. Kr.

In spet: Prisluhni, o ti Izraelovahiøa, vsi vi, ki ste odlomljeni inizgnani zavoljo hudobije pastor-jev mojega ljudstva; da, vsi vi, kiste odlomljeni, ki ste razkrop-ljeni po tujini, ki ste od mojegaljudstva, o Izraelova hiøa! Pos-luøajte me, o otoki, in prisluhni-te, vi ljudstva od daleç; Gospod

43 1 Nefi 21:2–18

me je poklical v materinem tele-su; iz notranjosti moje matereje omenil moje ime.2 In moja usta je napravil kakor

oster meç; v senci svoje rokeme je skril in me napravil zazloøçeno strelico; v svoj tul zapuøçice me je skril;

3 in mi rekel: Moj sluœabniksi, o Izrael, v katerem bomproslavljen.

4 Potem sem rekel, zaman semdelal, v niç sem zapravil svojomoç in zaman; zagotovo je mojasodba pri Gospodu in moje delopri mojem Bogu.5 In sedaj, govori Gospod—ki

me je oblikoval v materinem te-lesu, da bom njegov sluœabnik,da bom Jakoba spet pripeljal knjemu — çeprav Izrael ne bozbran, bom veliçasten v Gospo-dovih oçeh in moj Bog bo mojamoç.

6 In rekel je: Lahka je reç, daboø moj sluœabnik, da boøvzgojil Jakobove rodove in ob-novil Izraelove obvarovane.Napravil te bom tudi za luç Ne-judom, da boø moja odreøitevza vse strani sveta.

7 Tako govori Gospod, Izrae-lov Odkupitelj, njegov Sveti,njemu, ki ga çlovek prezira,njemu, ki ga prezirajo narodi,sluœabniku vladarjev: Kraljibodo videli in se dvignili, princibodo prav tako çastili zavoljoGospoda, ki je zvest.

8 Tako govori Gospod: V spre-jemljivem çasu sem vas sliøal, ootoki morja, in na dan odreøitvesem vam pomagal; in ohranilvas bom in vam dal svojegasluœabnika za zavezo ljudem,

da vzdignete deœelo, da bomnapravil, da bodo naslediliopustele dediøçine;

9 da boste lahko rekli jetnikom:Pojdite; njim, ki sedijo v temi:Pokaœite se. Hranili se bodo obpoteh in njihova paøa bo navseh visokih krajih.

10 Ne bodo gladovali ne œejali,niti jih ne bo udarila vroçina, nesonce; kajti ta, ki ima milost nadnjimi, jih bo vodil, prav z vod-nim izvirom jih bo usmerjal.

11 In vse svoje gore bom na-pravil za pot in moje ceste bodopoviøane.

12 In potem, o Izraelova hiøa,glej, tile bodo priøli od daleç; inglej, tile s severa in z zahoda; intile iz sinimske deœele.

13 Pojte, o nebesa; in bodiradostna, o Zemlja; kajti stopalateh, ki so na vzhodu, se bodoustalila; in zapojte pesem, ogore; kajti ne bodo veç udarje-ni; kajti Gospod je potolaœilsvoje ljudstvo in milosten bo strpeçimi.

14 A, glejte, Sion je rekel:Gospod me je zapustil in mojGospod me je pozabil—a po-kazal bo, da jih ni.

15 Kajti mar lahko œenskazapusti svojega dojenca, da bine imela usmiljenja do sina svo-jega telesa? Da, lahko pozabijo,vendar te jaz ne bom pozabil, oIzraelova hiøa.

16 Glej, vrezal sem te na dlanisvojih rok; stene so nenehnopred menoj.

17 Tvoji otroci se bodo podvi-zali pred tvojimi uniçevalci; in ti,ki te pustoøijo, bodo odøli iz tebe.

18 Dvigni oçi okrog sebe in

1 Nefi 21:19–22:4 44

glej: vsi ti se zbirajo in priølibodo k tebi. In kakor œivim,govori Gospod, se boø zagotovooblaçil z vsemi njimi kot zokrasjem in si jih navezal pravkakor nevesta.19 Kajti tvoji prazni in opusteli

kraji in deœela tvoje pogubebo celo sedaj pretesna, kakormislijo prebivalci; in ti, ki so teuniçili, bodo daleç stran.

20 Otroci, ki jih boø imel, po-tem ko boø izgubil prvega, bodospet rekli v tvoja uøesa: Kraj jepretesen zame; umakni se mi,da bom lahko prebival.

21 Potem si boø v srcu rekel:Kdo mi je té rodil, videç, dasem izgubil svoje otroke in semosamel, ujetnik in se premikamnaprej in nazaj? In kdo je tévzgojil? Glej, ostal sem sam, tile,kje so bili?

22 Tako govori Gospod Bog:Glej, svojo roko bom dvignilNejudom in postavil svoje me-rilo ljudem; in tvoje sinove bodoprinesli na rokah in tvoje hçerebodo nosili na ramenih.

23 In kralji bodo tvoji skrbnikiin njihove kraljice tvoje dojilje;priklonili se ti bodo z obrazomproti zemlji in polizali prah stvojih stopal in vedel boø, dasem jaz Gospod; kajti ne bo jihsram, ki çakajo name.

24 Kajti ali bo mogoçnemuplen odvzet, ali bodo po zakonuujeti izroçeni?

25 A tako govori Gospod, celoujetniki mogoçnega bodo od-peljani in plen straønega boizroçen; kajti bojeval se bom znjim, ki se bojuje s teboj in reøilbom tvoje otroke.

26 In hranil jih bom, ki te tlaçi-jo, z njihovim lastnim mesom;pijani bodo od svoje lastne krvikakor s sladkim vinom; in vsemeso bo vedelo, da sem jaz,Gospod, tvoj Odreøenik in tvojOdkupitelj, Jakobov Mogoçni.

22. POGLAVJE

Izrael bo razkropljen po vsem obliç-ju zemlje.—Nejudje bodo v posled-njih dneh negovali in hranili Izraelz evangelijem.—Izrael se bo zbralin bo reøen in hudobni bodo zgorelikot strniøçe.—Hudiçevo kraljestvobo uniçeno in Satan bo zvezan.Med leti 588 in 570 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko sembil jaz, Nefi, prebral, kar je bilovrezano na ploøçah iz medeni-ne, so moji bratje priøli k meniin mi rekli: Kaj pomeni to, kar siprebral? Glej, ali naj to razume-mo glede na to, kar je duhovno,kar se bo zgodilo po duhu in nepo mesu?

2 In jaz, Nefi, sem jim rekel:Glejte, preroku je bilo razodetopo glasu Duha; kajti prerokomje po Duhu razodeto vse, kar bopriølo nad çloveøke otroke pomesu.

3 Zatorej to, o çemer sem bral,zadeva tako posvetno kot du-hovno; kajti zdi se, da bo Izrae-lova hiøa prej ali slej razkrop-ljena po obliçju Zemlje in tudimed vse narode.

4 In glejte, veliko jih je, ki so seœe izgubili iz znanja tistih, ki sov Jeruzalemu. Da, veçji delvseh rodov je bil odpeljan; inrazkropljeni so bili sem ter tja

45 1 Nefi 22:5–15

po morskih otokih; in kod so,ne ve nihçe izmed nas, vemo le,da so bili odpeljani.5 In odkar so bili odpeljani, se

je to glede njih prerokovalo intudi glede vseh tistih, ki bodood sedaj dalje razkropljeni inbodo zmedeni zavoljo Izraelo-vega Svetega; kajti do njegabodo postali trdosrçni; zatorejbodo razkropljeni med vse naro-de in vsi ljudje jih bodo sovraœili.

6 Vendar ko jih bodo Nejudjenahranili in bo Gospod dvignilsvojo roko nad Nejude in jihpostavil za merilo in njihoveotroke bodo nosili na rokah innjihove hçere bodo nosili naramah, glejte, to, o çemer jegovora, je toçasno; kajti takøneso Gospodove zaveze z naøimioçeti; in to pomeni nas v pri-hodnjih dneh in tudi vse naøebrate, ki so iz Izraelove hiøe.

7 In to pomeni, da pride ças,potem ko se bodo razkropili inbo zmedena vsa Izraelova hiøa,da bo Gospod Bog med Nejudivzgojil mogoçen narod, da, pravna obliçju te deœele; in ti bodorazkropili naøe potomstvo.

8 In potem ko bo naøe po-tomstvo razkropljeno, bo Gos-pod Bog med Nejudi nadaljevals çudovitim delom, ki bo velikevrednosti za naøe potomstvo;zatorej je reçeno, da jih bodoNejudje hranili in nosili narokah in na ramenih.

9 In prav tako bo imelo vred-nost za Nejude; in ne samo zaNejude, paç pa za vso Izraelovohiøo za oznanjevanje zaveznebeøkega Oçeta z Abrahamom,rekoç: V tvojem potomstvu

bodo blagoslovljeni vsi rodoviZemlje.

10 In œelel bi, bratje moji, da bivi vedeli, da vsi rodovi Zemljene morejo biti blagoslovljeni, çeon ne razkrije svoje roke v oçehnarodov.

11 Zatorej bo Gospod Bog øenaprej razkrival svojo roko voçeh vseh narodov, ko bo pri-nesel na svetlo svoje zapovediin svoj evangelij tistim, ki so izIzraelove hiøe.

12 Zatorej jih bo spet pripeljaliz ujetniøtva in zbrali se bodov deœelah svojega nasledstva;in pripeljani bodo iz mraka inteme; in vedeli bodo, da je Gos-pod njihov Odreøenik in njihovOdkupitelj, Izraelov Mogoçni.

13 In kri tiste mogoçne in nag-nusne cerkve, ki je vlaçuga vsezemlje, se bo obrnila na njihovelastne glave; kajti vojskovali sebodo med seboj in meç njihovihlastnih rok bo padel na njihovelastne glave in opili se bodo ssvojo lastno krvjo.

14 In vsak narod, ki se bovojskoval proti tebi, o Izraelovahiøa, se bo obrnil drug protidrugemu in padli bodo v jamo,ki so jo kopali, da bi vanjo ujeliGospodovo ljudstvo. In vsi, kise bojujejo proti Sionu, bodopokonçani in tista mogoçna vla-çuga, ki je izkrivila prava Gos-podova pota, da, tista mogoçnain nagnusna cerkev, se bo sesulav prah in padec te bo velik.15 Kajti glej, govori prerok,

ças pride naglo, ko Satan ne boveç imel moçi nad srci çloveøkihotrok; kajti kmalu pride dan,ko bodo vsi ponosneœi in tisti,

1 Nefi 22:16–27 46

ki delajo húdo, kot strniøçe; inpride dan, ko morajo zgoreti.16 Kajti kmalu pride ças, ko se

bo polnost Boœjega srda izlilanad vse çloveøke otroke; kajtine bo trpel, da bodo hudobnipokonçali praviçne.

17 Zatorej bo praviçne ohranils svojo moçjo, çeprav bo tako,da mora priti polnost njegove-ga srda in praviçni bodo ohra-njeni, in sicer da bodo njihovisovraœniki pokonçani z ognjem.Zatorej se praviçnim ni trebabati; kajti tako govori prerok,reøeni bodo, çeprav bo tako kotpo ognju.

18 Glejte, bratje moji, povemvam, da bo to zagotovo v krat-kem priølo; da, priøla bo kri inogenj in soparina dima; in morabiti na obliçju te zemlje; in kljudem pride po mesu, çe botako, da bodo postali trdosrçnido Izraelovega Svetega.

19 Kajti, glej, praviçni ne bodopreøli; kajti zagotovo pride ças,da bodo vsi, ki se borijo protiSionu, odstranjeni.

20 In Gospod bo za svojeljudstvo zagotovo pripravil pot,da se izpolnijo Mojzesove bese-de, katere je govoril, rekoç:Gospod Bog vam bo vzgojilpreroka, prav kakor mene; njegaboste posluøali glede vsega,kar koli vam poreçe. In zgodilose bo, da bodo vsi tisti, ki pre-roka ne bodo posluøali, odstra-njeni izmed ljudstev.

21 In sedaj vam jaz, Nefi,razglaøam, da je bil ta prerok,o katerem je govoril Mojzes,Izraelov Sveti; zatorej bo sodboizvrøil v praviçnosti.

22 In praviçnim se ni trebabati, kajti ti so tisti, ki ne bodozmedeni. Paç pa je kraljestvohudiça tisto, ki bo zgrajeno medçloveøkimi otroki, kraljestvo,ki je ustanovljeno med njimi, kiso v mesu—

23 kajti naglo bo priøel ças, kobodo vse cerkve, ki so zgrajene,da bi zasluœile, in vse tiste, ki sozgrajene, da bi pridobile moçnad mesom, in tiste, ki so zgra-jene, da bi postale slavne voçeh sveta, in tiste, ki iøçejo po-œelenja mesa in reçi sveta in dabi delale vsakovrstno kriviç-nost; da, skratka, vse tiste, kipripadajo kraljestvu hudiça, sote, ki se morajo bati in trepetatiin drgetati; te so tiste, ki se mo-rajo poniœati do prahu; te sotiste, ki morajo biti pouœite kotstrniøçe; in to je po prerokovihbesedah.

24 In ças pride naglo, da bodopraviçni vodeni kakor teleta izstaje in Izraelov Sveti bo vladalv gospostvu in moçi in polno-moçju in veliki slavi.

25 In svoje otroke zbere s øtirihstrani zemlje; in preøteje svojeovce in te ga poznajo; in enaçreda bo in en pastir; in hranilbo svoje ovce in v njem bodonaøle paøo.

26 In zavoljo praviçnosti nje-govega ljudstva Satan nimamoçi; zatorej ne more biti spuø-çen za razmik mnogih let; kajtinima moçi nad srci ljudi, kajtibivajo v praviçnosti in vladaIzraelov Sveti.

27 In sedaj, glejte, vam jaz,Nefi, povem, da mora vse topriti po mesu.

47 1 Nefi 22:28–2 Nefi 1:7

28 A glejte, vsi narodi, rodovi,jeziki in ljudstva bodo varnobivali v Izraelovem Svetem, çebo tako, da se bodo pokesali.

29 In sedaj, jaz, Nefi, konçam;kajti veç kot to si o tem nedrznem govoriti.

30 Zatorej bratje moji, bi œelel,da bi razmislili, da je to, kar jezapisano na ploøçah iz medeni-

ne, resnica; in priçuje, da morabiti çlovek posluøen Boœjimzapovedim.

31 Zatorej vam ni treba pred-postavljati, da sva jaz in mojoçe edina, ki sva priçevala in totudi pouçevala. Çe boste zatorejposluøni zapovedim in vztrajalido konca, boste na poslednjidan odreøeni. In tako je. Amen.

Druga Nefijeva knjiga

Poroçilo o Lehijevi smrti. Nefijevi bratje se mu uprejo. Gospodposvari Nefija, naj odide v divjino. Njegova potovanja v divjini

in tako dalje.

1. POGLAVJE

Lehi prerokuje o deœeli svobode.—Njegovo potomstvo bo razkropljenoin udarjeno, çe bodo zavrniliIzraelovega Svetega.—Svoje sinoveopominja, naj si nadenejo okleppraviçnosti. Med leti 588 in 570pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, potemko sem bil jaz, Nefi, svoje

brate prenehal pouçevati, da jimje bil o mnogoçem spregovoriltudi naø oçe, Lehi, in jim naøte-val, kako velike reçi je bil zanjestoril Gospod, ko jih je bil pri-vedel iz jeruzalemske deœele.2 In spregovoril jim je o nji-

hovih uporih na vodah in omilostih Boga, ki jih je ohranilpri œivljenju, da jih morje nipogoltnilo.

3 In spregovoril jim je tudi oobljubljeni deœeli, ki so jo bilidosegli—kako milosten je bil

Gospod, ko nas je posvaril, najzbeœimo iz jeruzalemske deœele.

4 Kajti, glejte, je rekel, videlsem videnje, zavoljo kateregavem, da je Jeruzalem uniçen;in çe bi ostali v Jeruzalemu, biprav tako pomrli.

5 Ampak, je rekel, vkljub sti-skam smo dosegli obljubljenodeœelo, deœelo, ki je izvoljenaizmed vseh drugih deœel; deœe-lo, glede katere se je GospodBog zavezal z menoj, da bo ded-na deœela mojega potomstva.Da, Gospod se je glede te deœeleza vselej zavezal z menoj in zmojimi otroki in tudi z vsemitistimi, ki jih bo Gospodova rokaprivedla iz drugih deœel.

6 Zatorej jaz, Lehi, prerokujempo delovanju Duha, ki je v meni,da nihçe ne bo priøel v to deœelo,çe ga ne bo privedla Gospodovaroka.

7 Zatorej je to deœelo posvetilza tistega, ki ga bo privedel. In

2 Nefi 1:8–17 48

çe bo tako, da mu bodo sluœili pozapovedih, s katerimi je zapo-vedal, bo zanje deœela svobode;zatorej nikoli ne bodo padli vujetniøtvo; çe bo temu tako, bozavoljo kriviçnosti; kajti çe bokriviçnosti v obilju, bo deœelazavoljo njih prekleta, za praviçnepa bo za vselej blagoslovljena.8 In glejte, modro je, da za to

deœelo drugi narodi do sedajniso vedeli; kajti glejte, deœelo bipreplavilo veliko narodov, da bine bilo prostora za nasledstvo.

9 Zatorej sem jaz, Lehi, prejelobljubo, da bodo, çe bodo tisti,katere bo Gospod Bog privedeliz jeruzalemske deœele, spolnje-vali njegove zapovedi, uspevalina obliçju te deœele; in ohranjenibodo pred vsemi drugimi narodi,da si bodo deœelo lahko vzeliv posest. In çe bo tako, da bodospolnjevali njegove zapovedi,bodo blagoslovljeni na obliçjute deœele in ne bo ga, ki bi jihnadlegoval, niti ki bi jim deœelonjihovega nasledstva odvzel; invarno bodo bivali za vekomaj.10 A glejte, ko bo priøel ças, ko

bodo zapadali v nevero, potemko bodo iz Gospodove roke pre-jeli tako velike blagoslove—kobodo prejeli védenje o stvarjenjuZemlje in vseh ljudeh, ko bodovedeli za Gospodova mogoçnain çudovita dela od stvarjenjasveta dalje; ko bodo prejeli moç,da bodo z vero napravili vse; kobodo od zaçetka prejeli vse za-povedi in ko jih bo njegova ne-skonçna dobrota privedla v todragoceno obljubljeno deœelo—glejte, pravim, çe bo priøel dan,da bodo zavrnili Izraelovega

Svetega, pravega Mesija, svoje-ga Odkupitelja in svojega Boga,glejte, bodo sodbe tega, ki jepraviçen, ostale nad njimi.

11 Da, k njim bo pripeljal drugenarode in jim dal moç in jimodvzel zemljo njihove posesti innapravil bo, da bodo razkrop-ljeni in udarjeni.

12 Da, ko bo en rod preøel vdrugega, bodo med njimi hudekazni in prelivanje krvi; zatorejbi œelel, sinovi moji, da bi pom-nili; da, œelel bi, da bi prisluh-nili mojim besedam.

13 O, da bi se vi prebudili;prebudite se iz globokega spa-nja, da, in sicer iz spanja pekla,in se otresite straønih verig, skaterimi ste zvezani, ki so veri-ge, katere zveœejo çloveøke otro-ke, da jih odpeljejo v ujetniøtvov veçni prepad bede in gorja.14 Prebudite se in se dvignite

iz prahu in posluøajte besedetrepetajoçega starøa, çigar udeboste morali kmalu poloœiti vhladni in tihi grob, od koderse popotnik ne more vrniti; øenekaj dni in grem po poti vsegazemeljskega.

15 A glejte, Gospod je odkupilmojo duøo iz pekla; zrl semnjegovo slavo in roke njegoveljubezni me za veçno obkroœajo.

16 In œelim si, da bi pomnilispolnjevati Gospodove zakonein sodbe; glejte, to je bila globokaœelja moje duøe od zaçetka.

17 Potrtost mi sem ter tja teœisrce, kajti bal sem se, da bi za-voljo vaøe trdosrçnosti Gospod,vaø Bog, ne priøel nad vas v pol-nosti svojega srda, da bi bili zavselej izvrœeni in pogubljeni;

49 2 Nefi 1:18–29

18 oziroma da bi nad vas priøloprekletstvo za razmik mnogihrodov; in obiøçe vas meç inlakota in sovraœijo vas in vodivas volja in ujetniøtvo hudiça.

19 O sinovi moji, da to ne bipriølo nad vas, paç pa da bi biliGospodovo izbrano in izvoljenoljudstvo. A glejte, zgôdi se nje-gova volja; kajti njegove poti soza vekomaj praviçne.

20 In to je rekel, da: Çe bostespolnjevali moje zapovedi, bosteuspevali v deœeli; çe pa mojihzapovedi ne boste spolnjevali,boste loçeni od moje navzoç-nosti.

21 In sedaj, da bi se moja duøanad vami lahko radostila in dabi moje srce lahko zapustilo tasvet z zadovoljstvom glede vas,da me v grob ne bosta spravilapotrtost in bridkost, se dvigniteiz prahu, sinovi moji, in boditemoœje in bodite neomajno enot-ni v mislih in v srcu, zedinjeniv vsem, da ne boste padli vujetniøtvo;

22 da ne boste prekleti s hudimprekletstvom; in da si v poguboprav tako ne boste nakopalinezadovoljstva praviçnega Boga,da, v veçno pogubo duøe intelesa.

23 Prebudite se, sinovi moji;nadenite si oklep praviçnosti.Otresite se verig, s katerimi stezvezani, in pridite iz mraka inse dvignite iz prahu.

24 Nikar se veç ne upirajtesvojemu bratu, ki je videl veli-çastne reçi in ki je spolnjevalzapovedi od takrat, ko smo za-pustili Jeruzalem; in ki je bilorodje v Boœjih rokah, ko nas je

peljal v obljubljeno deœelo; kajtiçe bi ne bilo njega, bi morali vdivjini od lakote pomreti; ven-dar ste si mu prizadevali vzetiœivljenje; da, in zavoljo vas jetrpel veliko potrtost.

25 In zavoljo vas se silno bojimin trepeçem, da bi on spet netrpel; kajti glejte, obtoœili stega, da si je prizadeval za moç inoblast nad vami, toda vem, dasi ni prizadeval ne za moç neza oblast nad vami, paç pa si jeprizadeval za Boœjo slavo invaøo lastno veçno blaginjo.

26 In godrnjali ste, ker je bilglede vas jasen. Pravite, da jeuporabil ostrino; pravite, da seje na vas jezil; a glejte, njegovaostrina je bila ostrina moçiBoœje besede, ki je bila v njem;in to, kar imenujete jezo, je bilaresnica glede na to, kar je vBogu, katere ni mogel zadrœati,ko je smelo pokazal na vaøekriviçnosti.

27 In mora biti, da je z njimBoœja moç, in sicer da vam zapo-ve, da morate ubogati. A glejte,ni bil on, paç pa GospodovDuh, ki je bil v njem, ki mu jeodprl usta, da je govoril, da jihni mogel zapreti.

28 In sedaj moj sin, Laman, intudi Lemuel in Sam in tudi mojisinovi, ki ste Izmaelovi sinovi,glejte, çe boste prisluhnili Nefi-jevemu glasu, ne boste pogub-ljeni. In çe mu boste prisluhnili,vam bom pustil blagoslov, da,in sicer svoj prvi blagoslov.

29 Çe pa mu ne boste prisluh-nili, vam svoj prvi blagoslovodvzamem, da, in sicer mojblagoslov in ostal bo nad njim.

2 Nefi 1:30–2:9 50

30 In sedaj, Zoram, govorimtebi: Glej, Labanov sluœabniksi; vendar smo te pripeljali izjeruzalemske deœele in vem, dasi za vekomaj pravi prijateljmojega sina Nefija.

31 Ker si bil zatorej zvest, botvoje potomstvo blagoslovljenoz njegovim potomstvom, dabodo dolgo bivali v blagostanjuna obliçju te deœele; in za veko-maj se jim ne bo zgodilo niçhudega oziroma niç ne bo zmo-tilo njihovega blagostanja naobliçju te deœele, razen çe bomed njimi kriviçnost.

32 Çe boste zatorej spolnjevaliGospodove zapovedi, je Gospodto deœelo posvetil, da bo tvojepotomstvo s potomstvom moje-ga sina v njej varno.

2. POGLAVJE

Do odkupne daritve pride prekoSvetega Mesija.—Svoboda izbire(svobodna volja) je osnova zaobstoj in napredovanje. — Adamje padel, da bi ljudje bili.—Ljudjese lahko svobodno odloçajo za svo-bodo in veçno œivljenje. Med leti588 in 570 pr. Kr.

In sedaj, Jakob, govorim tebi:Ti si moj prvorojenec v dnehmoje stiske v divjini. In glej, votroøtvu si utrpel stiske in velikopotrtost zavoljo osornosti svojihbratov.

2 Vendar Jakob, moj prvoroje-nec v divjini, ti poznaø veliçinoBoga; in tvoje stiske bo posvetilv tvoje dobro.

3 Zatorej bo tvoja duøa blagos-lovljena in varno boø bival z

bratom Nefijem; in dneve boøprebil v sluœenju Bogu. Zatorejvem, da si odkupljen zavoljoOdkupiteljeve praviçnosti; kajtividel si, da pride ob polnostiçasa, da bo ljudem prineselodreøitev.

4 In v mladosti si videl njegovoslavo; zatorej si blagoslovljen,in sicer kakor tisti, ki jih bopouçeval v mesu; kajti Duh jeisti vçeraj, danes in za vekomaj.In pot je pripravljena od çlove-kovega padca in odreøitev jebrezplaçna.

5 In ljudje so zadostno pouçe-ni, da prepoznajo dobro od zla.In ljudje so dobili postavo. Inpostava mesa ne opraviçuje;oziroma postava ljudi od njegaloçuje. Da, po posvetni postaviso bili izvrœeni; in tudi po du-hovni postavi so umrli za to,kar je dobro, in so postali zavekomaj nesreçni.

6 Zatorej pride odkupitev poin preko Svetega Mesija; kajtipoln je milostljivosti in resnice.

7 Glej, daruje se kot œrtev zagreh, da bo zadostil postavi, zavse tiste, ki so strtega srca inskesanega duha; in nihçe drugpostavi ne more zadostiti.

8 Kako zelo pomembno je za-torej, da se to oznani prebival-cem Zemlje, da bodo vedeli, dani telesa, ki lahko biva v Boœjinavzoçnosti, kakor le po zaslu-gah in milosti in milostljivostiSvetega Mesija, ki preda svojeœivljenje, kar zadeva telo, in gaspet vzame z moçjo Duha, dabo priølo do vstajenja mrtvih inon sam bo prvi, ki bo vstal.

9 Zatorej je prvenec za Boga, saj

51 2 Nefi 2:10–19

bo posredoval za vse çloveøkeotroke; in ti, ki vanj verujejo,bodo odreøeni.10 In ker posreduje za vse, pri-

dejo vsi ljudje k Bogu; zatorejbodo stali v njegovi navzoçnos-ti, da jim bo sodil po resnici insvetosti, ki je v njem. Zatorej sozahteve postave, ki jo je dalSveti, da bo izvrøena kazen, kije pripisana, kazen, katera jepripisana, je nasprotje tistega,kar je sreça, kar je pripisano, daje zadoøçeno zahtevam odkupnedaritve—

11 zatorej je potrebno, da je vvsem nasprotje. Çe bi ne bilotako, moj prvorojenec v divjini,se praviçnost ne bi mogla izvr-øevati, niti hudobija, niti svetost,niti beda, niti dobro, niti slábo.Zatorej se mora vse sestavljativ eno; çe je zatorej potrebnoeno telo, mora ostati kot mrtvo,ker nima ne œivljenja, ne smrti,ne propadljivosti, ne nepropad-ljivosti, sreçe ne bede, ne smisla,ne nesmisla.

12 Zatore j j e moralo bi t iustvarjeno zaman; zatorej bi vnamenu tega stvarjenja ne bilosmisla. Zatorej mora to uniçitiBoœjo modrost in njegove veçnenamene in prav tako Boœjo moçin milost in pravico.

13 In çe boø rekel, da ni posta-ve, boø prav tako rekel, da nigreha. Çe boø rekel, da ni greha,boø prav tako rekel, da ni pra-viçnosti. In çe ni praviçnosti, nisreçe. In çe ni praviçnosti ne sre-çe, ni kazni ne bede. In çe tegani, ni Boga. In çe Boga ni, ni nasniti Zemlje; kajti ne bi bilo stvar-jenja niti tega, kar bi delovalo,

ne tega, na kar bi se delovalo;zatorej bi se vse razblinilo.

14 In sedaj, sinovi moji, tovam govorim v vaøo korist inuçenje; kajti Bog je in on jeustvaril vse, tako nebesa kotZemljo, in vse, kar je v njiju,tako to, kar deluje, kakor to, nakar se deluje.

15 In da bi se dovrøili njegoviveçni nameni s çlovekom, po-tem ko je ustvaril naøe prvestarøe in œivali polja in ptice vzraku in, skratka, vse, kar jeustvarjeno, je potrebno, da jebilo v tem nasprotje; in sicerprepovedani sad v nasprotju zdrevesom œivljenja; eden jesladak in drugi grenak.

16 Zatorej je Gospod Bog pre-pustil çloveku, naj deluje samod sebe. Zatorej bi çlovek samod sebe ne mogel delovati, çe bine bilo, da bi ga eno ali drugoprivlaçilo.

17 In jaz, Lehi, moram po tem,kar sem bral, predpostavljati,da je bil Boœji angel, po tem karje zapisano, padel iz nebes;zatorej je postal hudiç, ker si jeprizadeval za to, kar je predBogom húdo.

18 In zato ker je bil padel iznebes in je bil postal za vekomajnesreçen, si je prizadeval, da bibilo nesreçno vse çloveøtvo.Zatorej je Evi rekel, da, in sicertista stara kaça, ki je hudiç, ki jeoçe vseh laœi, zatorej je rekel:Jej od prepovedanega sadu inne boø umrla, paç pa boø kotBog, poznala boø dobro in zlo.

19 In potem ko sta bila Adamin Eva jedla od prepovedanegas a d u , s t a b i l a i z g n a n a i z

2 Nefi 2:20–3:1 52

edenskega vrta, da bi obdelo-vala zemljo.20 In rodili so se jima otroci;

da, in sicer druœina vse Zemlje.21 In dnevi çloveøkih otrok so

se podaljøali po Boœji volji, dabi se lahko pokesali, medtemko so v mesu; zatorej je njihovostanje postalo stanje preizkuø-nje in ças se jim je podaljøal pozapovedih, s katerimi je Gos-pod Bog zapovedal çloveøkimotrokom. Kajti zapovedal je, dase morajo vsi ljudje pokesati;kajti vsem ljudem je pokazal,da so bili izgubljeni zavoljoprestopka svojih starøev.

22 In sedaj, glej, çe bi se Adamne bil prekrøil, bi ne padel, paçpa bi ostal v edenskem vrtu. Invse, kar je bilo ustvarjeno, bimoralo ostati v istem stanju, vkaterem je bilo, potem ko je biloustvarjeno; in tako bi moraloostati za vekomaj in bi ne imelokonca.

23 In ne bi bila imela otrok;zatorej bi ostala v stanju ne-dolœnosti, ne bi bila imela rados-ti, kajti nista poznala bede; nebi bila delala dobrega, kajti nistapoznala greha.

24 A glejte, vse je bilo storjenov modrosti tega, ki pozna vse.

25 Adam je padel, da bi ljudjebili; in ljudje so, da bi imeliradost.

26 In Mesija pride ob polnostiçasa, da bo çloveøke otrokeodkupil od padca. In ker so od-kupljeni od padca, so postali zavekomaj svobodni, prepozna-vajoç dobro od zla; da delujejosami in ne da se deluje nanje,razen glede na kaznovanje po

postavi na veliki in zadnji dan,po zapovedih, ki jih je dal Bog.

27 Zatorej so ljudje po mesusvobodni; in dano jim je vse,kar je potrebno çloveku. In svo-bodno lahko izbirajo prostostin veçno œivljenje preko velikegaPosrednika vseh ljudi oziromaizberejo ujetniøtvo in smrt poujetniøtvu in moçi hudiça; kajtiprizadeva si, da bi bili vsi ljudjenesreçni, kakor je sam.

28 In sedaj, sinovi moji, œelelbi, da bi se ozirali k velikemuPosredniku in prisluhnili nje-govim velikim zapovedim; inbili zvesti njegovim besedam inizbrali veçno œivljenje po voljinjegovega Svetega Duha;

29 in ne izbrali veçne smrti povolji mesa in zla, katero je vnjem, kar daje hudiçevemu duhumoç, da vas ujame, da vasprivede v pekel, da vam vladav svojem lastnem kraljestvu.30 Teh nekaj besed sem govoril

vsem vam, sinovi moji, v zad-njih dneh svoje preizkuønje; inpo prerokovih besedah semizbral dobro stran. In nimamdrugega namena kakor veçneblaginje vaøih duø. Amen.

3. POGLAVJE

Joœef v Egiptu je v videnju videlNefijce.—Prerokoval je o JosephuSmithu, vidcu iz poslednjih dni; oMojzesu, ki bo izpeljal Izrael; in oprihodu Mormonove knjige na dan.Med leti 588 in 570 pr. Kr.

In sedaj govorim tebi, Joœef,moj poslednjerojeni. Rodil si sev divjini mojih stisk; da, mati te

53 2 Nefi 3:2–13

je rodila v dneh moje najveçjepotrtosti.2 In naj tudi zate Gospod pos-

veti to deœelo, ki je nadvsedragocena deœela, da bo tvojadediøçina in da bo dediøçinatvojega potomstva s tvojimibrati, da boø za vekomaj varen,çe bo tako, da boø spolnjevalzapovedi Izraelovega Svetega.

3 In sedaj Joœef, moj poslednje-rojeni, katerega sem pripeljal izdivjine svojih stisk, naj te Gos-pod za vekomaj blagoslovi, kajtitvoje potomstvo ne bo docelapobito.

4 Kajti, glej, sad mojih ledij si;in jaz sem potomec Joœefa, ki soga ujetega odpeljali v Egipt. Invelike so bile Gospodove zave-ze, ki jih je sklenil z Joœefom.5 Zatorej je Joœef resniçno videl

naø dan. In prejel je Gospodovoobljubo, da bo iz sadu njegovihledij Gospod Bog Izraelovi hiøivzgojil praviçno vejo; ne Mesija,ampak vejo, ki se bo odlomila,vendar pa naj se v Gospodovihzavezah pomni, da se jim boMesija pokazal v poslednjihdneh v moçi duha, da jih boprivedel iz teme v svetlobo—da,iz skrite teme in iz ujetniøtva vsvobodo.

6 Kajti Joœef je resniçno priçe-val, rekoç: Vidca bo Gospod,moj Bog, povzdignil, ki bo izvo-ljeni videc iz sadu mojih ledij.7 Da, Joœef je resniçno rekel:

Tako mi govori Gospod: Izvo-ljenega vidca bom povzdigniliz sadu tvojih ledij; in visoko gabodo cenili med sadom tvojihledij. In zapovedal mu bom, dabo opravljal delo za sad tvojih

ledij, njegovih bratov, katero bozanje velike vrednosti, in sicerda jih bo privedlo k spoznanjuo zavezah, katere sem sklenil stvojimi oçeti.

8 In zapovedal mu bom, dane bo opravljal drugega delarazen dela, katerega mu bomzapovedal. In napravil ga bommogoçnega v svojih oçeh; kajtiopravljal bo moje delo.

9 In velik bo kakor Mojzes, zakaterega sem rekel, da vam gabom povzdignil, da bo reøilmoje ljudstvo, o Izraelova hiøa.

10 In Mojzesa bom povzdig-nil, da bo tvoje ljudstvo izpeljaliz egiptovske deœele.

11 Iz sadu tvojih ledij pa bompovzdignil vidca; in dal mubom moç, da bo mojo besedoprinesel na dan za potomstvotvojih ledij—in moje besede nebo samo prinesel na dan, govoriGospod, paç pa jih bo o mojibesedi, ki se bo œe øirila mednjimi, prepriçal.

12 Zatorej bo sad tvojih ledijzapisoval; in sad Judovih ledijbo zapisoval; in to, kar bo zapi-sal sad tvojih ledij, in tudi to, karbo zapisal sad Judovih ledij, bozraslo skupaj, da bo zmedlo na-paçne nauke in pomirilo prepirein vzpostavilo mir med sadomtvojih ledij in jih v poslednjihdneh privedlo k védenju o nji-hovih oçetih in tudi k védenju omojih zavezah, govori Gospod.

13 Sredi svoje øibkosti bo pos-tal moçan v tistem dnevu, ko sebo moje delo zaçelo med vsemimojimi ljudstvi, da boø obnov-ljena, o Izraelova hiøa, govoriGospod.

2 Nefi 3:14–25 54

14 In tako je prerokoval Joœef,rekoç: Glej, tistega vidca boGospod blagoslovil; in ti, ki siga bodo prizadevali ubiti, bodozmedeni; kajti ta obljuba, ki semjo prejel od Gospoda o sadumojih ledij, se bo izpolnila.Glej, prepriçan sem, da se bo taobljuba izpolnila;

15 in imenoval se bo po meni;in imenoval se bo po oçetu. Inbo kakor jaz; kajti to, kar boGospod prinesel na dan po nje-govi roki z Gospodovo moçjo,bo moje ljudstvo privedlo kodreøitvi.

16 Da, tako je prerokoval Joœef:O tem sem prepriçan, in sicerkakor sem prepriçan o Mojze-sovi obljubi; kajti Gospod mije rekel: Tvoje potomstvo bomohranil za vekomaj.

17 In Gospod je rekel: Povzdig-nil bom Mojzesa; in dal mu bommoç v palici; in sodbo mu bomdal v pisanju. Toda njegovegajezika ne bom razvezal, da boveliko govoril, kajti ne bom ganapravil mogoçnega v govoru.Svojo postavo pa mu bom pisals prstom lastne roke; in napra-vil mu bom govornika.

18 In Gospod mi je prav takorekel: Za sad tvojih ledij gabom povzdignil; in napravilmu bom govornika. In glej, za-povedal mu bom, da bo zapisalzapis sadu tvojih ledij za sadtvojih ledij; in govornik tvojihledij bo to oznanil.

19 In besede, ki jih bo zapisal,bodo besede, ki so po mojimodrosti potrebne, da se bodoøirile med sadom tvojih ledij.In tako bo, kot da bi jim bil sad

tvojih ledij klical iz prahu; kajtipoznam njihovo vero.

20 In klicali bodo iz prahu; da,in sicer svoje brate h kesanju, insicer ko bo za njimi preølo velikorodov. In zgodilo se bo, da bonjihov klic øel dalje, in sicer vpreprostosti njihovih besed.

21 Zavoljo njihove vere bodonjihove besede øle iz mojih ustk njihovim bratom, ki so sadtvojih ledij; in øibkost njihovihbesed bom po njihovi veri na-pravil moçno v spomin na mojozavezo, ki sem jo sklenil s tvoji-mi oçeti.

22 In sedaj, glej, moj sin Joœef,tako je prerokoval moj oçak.

23 Zatorej si zavoljo te zavezeblagoslovljen; kajti tvoje po-tomstvo ne bo pobito, kajti pris-luhnili bodo besedam iz knjige.

24 In med njimi bo vstal mo-goçni, ki bo napravil veliko dob-rega tako v besedi kot v dejanju,ki bo orodje v Boœjih rokah, sil-ne vere, da bo delal mogoçneçudeœe in bo naredil tisto, kar jeveliko v Boœjih oçeh, da bo izvê-del veliko obnovo v Izraelovihiøi in med potomstvom tvojihbratov.

25 In sedaj, blagoslovljen si,Joœef. Glej, majhen si; zatorejprisluhni besedam brata Nefijain zgodilo se ti bo prav po bese-dah, ki sem jih govoril. Pomnibesede svojega umirajoçega oçe-ta. Amen.

4. POGLAVJE

Lehi svetuje svojemu potomstvu inga blagoslovi.—Umre in pokopljejo

55 2 Nefi 4:1–13

ga.—Nefi slavi v Boœji dobroti.—Nefi za vekomaj poloœi zaupanjev Gospoda. Med leti 588 in 570pr. Kr.

In sedaj jaz, Nefi, govorim oprerokbah, o katerih je govoriloçe, o Joœefu, ki so ga odpeljaliv Egipt.

2 Kajti, glej, resniçno je prero-koval o vsem svojem potomstvu.In prerokb, ki jih je zapisal, jihni veliko veçjih. In prerokoval jeo nas in o naøih prihodnjih ro-dovih; in zapisane so na ploøçahiz medenine.

3 Ko je bil zatorej oçe prenehalgovoriti o Joœefovih prerokbah,je poklical Lamanove otroke,njegove sinove in njegove hçere,in jim rekel: Glejte, sinovi mojiin hçere moje, ki ste sinovi inhçere mojega prvorojenca, œelelbi, da bi nastavili uho mojimbesedam.

4 Kajti Gospod Bog je rekel,da: Çe boste spolnjevali mojezapovedi, boste uspevali v de-œeli; in çe mojih zapovedi neboste spolnjevali, boste loçeniod moje navzoçnosti.

5 A glejte, sinovi moji in hçeremoje, ne morem iti v grob, çenad vami ne pustim blagoslova;kajti glejte, vem, çe boste vzgo-jeni tako, kot bi morali biti, neboste skrenili.

6 Çe ste zatorej prekleti, glejte,nad vami puøçam svoj blagos-lov, da vam bo prekletstvoodvzeto in bodo zanj odgovar-jali vaøi starøi.

7 Zatorej zavoljo mojega bla-goslova Gospod Bog ne bodopustil, da boste preøli; zatorej

bo za vekomaj milosten z vamiin vaøim potomstvom.

8 In zgodilo se je, ko je bil oçeprenehal govoriti Lamanovimsinovom in hçeram, je predsedal pripeljati Lemuelove sinovein hçere.

9 In spregovoril jim je, rekoç:Glejte, sinovi moji in hçere moje,ki ste sinovi in hçere mojegadrugega sina; glejte, vam puø-çam enak blagoslov, kakrønegasem pustil Lamanovim sinovomin hçeram; zatorej ne boste vceloti pobiti; paç pa bo vaøepotomstvo nazadnje blagoslov-ljeno.

10 In zgodilo se je, ko jim je biloçe prenehal govoriti, glej, jespregovoril Izmaelovim sino-vom, da, in sicer vsej njegovihiøi.

11 In ko jim je bil prenehalgovoriti, je spregovoril Samu,rekoç: Blagor tebi in tvojemupotomstvu; kajti deœelo boønasledil kakor tvoj brat Nefi. Intvoje potomstvo bo priøteto knjegovemu potomstvu; in pravkakor tvoj brat boø in tvojepotomstvo kakor njegovo po-tomstvo; in v vseh svojih dnehboø blagoslovljen.

12 In zgodilo se je, potem ko jebil oçe, Lehi, govoril vsej svojihiøi po obçutkih svojega srca inGospodovem Duhu, ki je bilv njem, da se je postaral. Inzgodilo se je, da je umrl in po-kopali so ga.

13 In zgodilo se je, da so biline veliko dni po njegovi smrtiLaman in Lemuel in Izmaelovisinovi jezni name zavoljo Gos-podovih opominov.

2 Nefi 4:14–32 56

14 Kajti jaz, Nefi, sem jim bilprimoran govoriti po njegovibesedi; kajti veliko sem jim go-voril in pred svojo smrtjo tudimoj oçe; veliko teh govorov jezapisanih na mojih drugih ploø-çah; kajti bolj zgodovinski del jezapisan na mojih drugih ploøçah.

15 In na te zapisujem reçi svojeduøe in mnoge od svetih spisov,ki so vrezani na ploøçe iz mede-nine. Kajti moja duøa se radostinad svetimi spisi in moje srcejih premiøljuje in jih zapisuje zauçenje in v korist mojih otrok.

16 Glej, moja duøa se radostiGospodovih reçi; in moje srcenenehno premiøljuje o tem, karsem videl in sliøal.

17 Vendar mi navkljub Gos-podovi veliki dobroti, ko mi jepokazal svoja velika in çudovitadela, srce vzklika: O kako bedençlovek sem! Da, moje srce bolujezavoljo mesa; moja duøa jepotrta zavoljo mojih kriviçnosti.

18 Obdan sem zavoljo skuønjavin grehov, ki me tako zlahkaoblegajo.

19 In ko se œelim radostiti, mojesrce stoçe zavoljo mojih grehov;vendar vem, v koga zaupam.

20 Moj Bog je bil moja opora;vodil me je skozi stiske v divjini;in ohranil me je na vodah velikeglobine.

21 Navdal me je s svojo ljubez-nijo, prav da bi lahko izçrpalamoje telo.

22 Zmedel je moje sovraœnike,tako da je napravil, da so sepred menoj tresli.

23 Glej , s l iøal je moj klicpodnevi in ponoçi mi je dajalspoznanje v videnjih.

24 In podnevi sem postal drzenin mogoçen v molitvi pred njim;da, glas sem poslal na viøave; inpriøli so angeli in me pouçevali.

25 In na krilih svojega Duha jeponesel moje telo na silno viso-ke gore. In moje oçi so gledalevelike reçi, da, in sicer prevelikeza çloveka; zato mi je bilo zau-kazano, naj jih ne zapiøem.

26 O potem, çe sem videltako velike reçi, çe je Gospod vsvoji blagohotnosti do çloveøkihotrok obiskal ljudi v toliki milos-ti, zakaj bi moje srce moralojokati in se moja duøa muditi vdolini œalosti in se moje mesotratiti in moje moçi slabetizavoljo mojih stisk?

27 In zakaj bi moral zavoljosvojega mesa popustiti grehu?Da, zakaj bi moral podleçi skuø-njavam, da bi imel zlodej mestov mojem srcu, da bi napravilkonec mojemu miru in prizadelmojo duøo? Zakaj sem jezenzavoljo svojega sovraœnika?

28 Prebudi se, duøa moja! Niçveç ne hiraj v grehu! Raduj se, osrce moje, in ne dajaj veç pros-tora sovraœniku moje duøe!

29 Ne jezi se spet zavoljo mojihsovraœnikov! Ne peøaj mojihmoçi zavoljo mojih stisk!

30 Raduj se, o srce moje, in kliçih Gospodu in reci: O Gospod, zavekomaj te bom hvalil; da, mojaduøa se bo radostila v tebi, mojBog in skala moje odreøitve.

31 O Gospod, ali boø odkupilmojo duøo? Ali me boø reøil izrok mojih sovraœnikov? Ali boønapravil, da se bom tresel predpojavo greha?

3 2 N a j b o d o v r a t a p e k l a

57 2 Nefi 4:33–5:7

nenehno zaprta pred menoj,ker je moje srce strto in je mojduh skesan! O Gospod, ali neboø zaprl vrat svoje praviçnostipred menoj, da bom lahko hodilpo poti globoke doline, da bomlahko çvrsto na ravni cesti!33 O Gospod, ali me boø obdal

z ogrinjalom svoje praviçnosti!O Gospod, ali boø pripravilpot, da bom pobegnil pred svo-jimi sovraœniki! Ali boø ravnalpot pred menoj! Ali mi ne boøpostavil na pot kamna spotike—ampak da bi pot pred menojoçistil in ne nastavljal ovir namoji poti, ampak na poti mojegasovraœnika.

34 O Gospod, zaupal sem vatein vate bom zaupal za vekomaj.Svojega zaupanja ne bom polo-œil v roko iz mesa; kajti vem, daje preklet, ki poloœi svoje zaupa-nje v roko iz mesa. Da, prekletje, ki poloœi svoje zaupanje vçloveka oziroma se opre naroko iz mesa.

35 Da, vem da bo Gospodobilno dal temu, ki ga prosi.Da, moj Bog mi bo dal, çe ga nebom prosil neprimerno; zatobom povzdignil glas k tebi; da,klical bom k tebi, moj Bog, skalamoje praviçnosti. Glej, moj glasse bo za vekomaj dvigal k tebi,moja skala in moj veçni Bog.Amen.

5. POGLAVJE

Nefijci se loçijo od Lamancev,spolnjujejo Mojzesovo postavo inzgradijo tempelj.—Zavoljo svojenevere Lamanci ne morejo v

Gospodovo navzoçnost, prekleti soin postanejo biç za Nefijce. Medleti 588 in 559 pr. Kr.

Glej, zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, veliko klical h Gospodu,svojemu Bogu, zavoljo jezemojih bratov.

2 A glej, v njiju je jeza do menerasla, tako da sta si mi prizade-vala vzeti œivljenje.

3 Da, zavoljo mene sta godr-njala, rekoç: Najin mlajøi bratnama misli vladati; in zavoljonjega smo imeli velike preiz-kuønje; zatorej ga sedaj ubijva,da naju njegove besede ne bodoveç prizadele. Kajti glej, nebomo ga imeli za vladarja; kajtinama pripada, ki sva starejøabrata, da vladava tem ljudem.

4 Sedaj, na te ploøçe ne zapi-sujem vseh besed, ki sta jihgodrnjala zavoljo mene. Paç pami zadostuje, çe reçem, da sta simi prizadevala vzeti œivljenje.

5 In zgodilo se je, da me jeGospod posvaril, naj jaz, Nefi,odidem od njiju in zbeœim vdivjino, in vsi tisti, ki bodo øli zmenoj.

6 Zatorej se je zgodilo, da semjaz, Nefi, vzel s seboj svojo dru-œino in tudi Zorama in njegovodruœino in Sama, svojega starej-øega brata, in njegovo druœinoin Jakoba in Joœefa, svoja mlajøabrata, in tudi svoje sestre in vsetiste, ki so øli z menoj. In vsi tisti,ki so øli z menoj, so bili tisti, kiso verjeli v Boœja svarila in razo-detja; zatorej so prisluhnilimojim besedam.

7 In vzeli smo øotore in kar kolismo lahko in v divjini potovali

2 Nefi 5:8–21 58

za razmik mnogih dni. In potemko smo bili potovali za razmikmnogih dni, smo postaviliøotore.8 In moji ljudje so œeleli, da bi

kraj poimenovali Nefi; zatorejsmo ga poimenovali Nefi.

9 In vsi tisti, ki so bili z menoj,so se odloçili, da se bodo ime-novali Nefijevo ljudstvo.

10 In v vsem smo si po Mojze-sovi postavi prizadevali spol-njevati Gospodove razsodbe inzakone in zapovedi.

11 In Gospod je bil z nami; insilno smo uspevali; kajti sejalismo œito in spet œeli v obilju. Inzaçeli smo gojiti drobnico ingovedo in œivali vsake vrste.

12 In jaz, Nefi, sem bil prineseltudi zapise, ki so bili vrezani naploøçah iz medenine; in tudikroglo oziroma kompas, ki ga jeza mojega oçeta pripravila Gos-podova roka, kakor je zapisano.

13 In zgodilo se je, da smo vdeœeli zaçeli silno uspevati inse mnoœiti.

14 In jaz, Nefi, sem vzel Laba-nov meç in sem naredil velikotakønih meçev, çe bi ljudje, kiso se sedaj imenovali Lamanci,kakor koli priøli nad nas, da binas ne pobili; kajti poznal semnjihovo sovraøtvo do mene inmojih otrok in do tistih, ki so seimenovali moje ljudstvo.

15 In svoje ljudstvo sem uçilgraditi stavbe in delati z vsa-kovrstnim lesom in œelezom inbakrom in medenino in jeklomin zlatom in srebrom in drago-cenimi rudami, ki jih je bilo vvelikem izobilju.

16 In jaz, Nefi, sem zgradil

tempelj; in sezidal sem ga, kakorje bil Salomonov tempelj, samoda ni bil zgrajen iz toliko dra-gocenosti; kajti v deœeli jih nibilo najti, zatorej ga ni bilo moçzgraditi tako kot Salomonovtempelj. Naçin gradnje pa je bilkakor pri Salomonovem templju;in izdelava le–tega je bila silnoizvrstna.

17 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, ukazal, da je bilo mojeljudstvo delavno in da je delalos svojimi rokami.

18 In zgodilo se je, da so hoteli,da bi jim bil za kralja. Ampak jaz,Nefi, sem œelel, da bi ne imelikralja; vendar sem zanje naredilvse, kar je bilo v moji moçi.

19 In glej, Gospodove besedeso se mojim bratom izpolnile,katere je govoril glede njih, dajim bom za vladarja in uçitelja.Zatorej sem jim bil po Gospo-dovih zapovedih za vladarjain uçitelja do tedaj, ko so si miprizadevali vzeti œivljenje.

20 Zatorej se je izpolnila Gos-podova beseda, katero mi jegovoril, rekoç, da: Çe ne bodoprisluhnili tvojim besedam, bodoloçeni od Gospodove navzoç-nosti. In glej, bili so loçeni odnjegove navzoçnosti.

21 In ukazal je, da je nadnjepriølo prekletstvo, da, in sicerhudo prekletstvo, zavoljo nji-hove kriviçnosti. Kajti, glej, donjega so postali trdosrçni, da sopostali kakor kremen; zatorejje, ker so bili beli in silno zaliin oçarljivi, da bi ne privlaçilimojega ljudstva, Gospod Bogukazal, da je nadnje priølatemna koœa.

59 2 Nefi 5:22–6:3

22 In tako govori Gospod Bog:Ukazal bom, da bodo tvojemuljudstvu ostudni, razen çe sebodo svojih kriviçnosti pokesali.

23 In prekleto bo potomstvotega, ki se bo pomeøal z njiho-vim potomstvom; kajti prekletibodo, in sicer z istim pre-kletstvom. In Gospod je govorilin bilo je storjeno.

24 In zavoljo njihovega pre-kletstva, ki je bilo nad njimi, sopostali brezdelno ljudstvo, pol-no sleparstva in podtalnosti, in vdivjini so lovili zveri roparice.

25 In Gospod Bog mi je rekel:Za tvoje potomstvo bodo biç,da jih bodo obudili k spominuo meni; in çe se me ne bodospominjali in prisluhnili mojimbesedam, jih bodo biçali, pravdokler ne bodo pokonçani.

26 In zgodilo se je, da sem jaz,Nefi, posvetil Jakoba in Joœefa,da bosta duhovnika in uçiteljav deœeli mojega ljudstva.

27 In zgodilo se je, da smoœiveli sreçno.

28 In minilo je trideset let odçasa, ko smo zapustili Jeruzalem.

29 In jaz, Nefi, sem do sedajohranjal zapise na ploøçah, kisem jih bil naredil, o svojemljudstvu.

30 In zgodilo se je, da mi jeGospod Bog rekel: Napravi dru-ge ploøçe; in nanje boø vrezalveliko tega, kar je dobro vmojih oçeh, v korist svojegaljudstva.

31 Zatorej sem jaz, Nefi, dabi bil posluøen Gospodovimzapovedim, øel in naredil teploøçe, na katere sem to vrezal.

32 In vrezal sem, kar je povøeçi

Bogu. In çe je moje ljudstvo zBoœjimi reçmi zadovoljno, bodozadovoljni z mojimi gravurami,ki so na teh ploøçah.

33 In çe moje ljudstvo œelivedeti o bolj nadrobnem deluzgodovine mojega ljudstva, semorajo poglobiti v moje drugeploøçe.

34 In zadostuje, çe reçem, da jebilo minilo øtirideset let in œesmo bili imeli vojne in spore ssvojimi brati.

6. POGLAVJE

Jakob ponovno pripoveduje o ju-dovski zgodovini: babilonsko ujet-niøtvo in vrnitev; delovanje in kri-œanje Izraelovega Svetega; pomoç,ki pride od Nejudov; in obnovaJudov v poslednjih dneh, ko bodoverjeli v Mesija. Med leti 559 in545 pr. Kr.

Besede Jakoba, Nefijevega brata,ki jih je govoril Nefijevemuljudstvu:

2 Glejte, moji ljubljeni bratje,jaz, Jakob, ki me je Bog poklicalin sem bil odrejen po svetemredu in posvetil me je moj bratNefi, na katerega gledate kot nakralja oziroma zaøçitnika in odkaterega ste odvisni, kar zadevavarnost, glejte, veste, da semvam jaz silno veliko govoril.

3 Vendar vam spet govorim;kajti vaøim duøam œelim bla-gostanje. Da, velika je mojazaskrbljenost zavoljo vas; invi sami veste, da je bilo vednotako. Kajti opominjal sem vas zvso marljivostjo; in uçil sem vasbesed mojega oçeta; in govoril

2 Nefi 6:4–14 60

sem vam o vsem, kar je zapisa-nega od stvarjenja sveta dalje.4 In sedaj, glejte, govoril bi

vam o tem, kar je in kar bo priø-lo; zatorej vam bom bral Izaijevebesede. In to so besede, za kate-re je moj brat œelel, naj vam jihgovorim. In vam na ljubo govo-rim, da se boste lahko uçili inslavili Boœje ime.

5 In sedaj, besede, ki jih bombral, so te, ki jih je Izaija govorilo vsej Izraelovi hiøi; zatorej seboste z mnogimi poistovetili,kajti iz Izraelove hiøe ste. In ve-liko je tega, o çemer je govorilIzaija, s çimer se lahko poisto-vetite, ker ste iz Izraelove hiøe.

6 In to so torej te besede: Takogovori Gospod Bog: Glej, dvig-nil bom svojo roko k Nejudomin ljudem postavil svoja merila;in na rokah bodo nosili tvojesinove in na ramenih bodo no-sili tvoje hçere.

7 In kralji bodo tvoji skrbnikiin njihove kraljice tvoje dojilje;priklanjali se ti bodo z obraziproti zemlji in ti lizali prah sstopal; in vedel boø, da sem jazGospod; kajti ne bo jih sram, kiçakajo name.

8 In sedaj bi jaz, Jakob, o tehbesedah œelel nekoliko sprego-voriti. Kajti glej, Gospod mije pokazal, da so tiste, ki so biliv Jeruzalemu, od koder smopriøli, pobili in odpeljali v ujet-niøtvo.

9 Vendar mi je Gospod poka-zal, da se bodo spet vrnili. Inpokazal mi je tudi, da se jim boGospod Bog, Izraelov Sveti,prikazal v mesu; in potem ko sejim bo prikazal, ga bodo biçali

in ga kriœali glede na besedeangela, ki mi je to govoril.

10 In potem ko bodo postalitrdosrçni in ko bodo postalitrdovratni do Izraelovega Sve-tega, glej, bodo nadnje priølesodbe Izraelovega Svetega. Inpride dan, ko bodo udarjeni inprizadeti.

11 Zatorej, potem ko bodo ta-vali semkaj in tjakaj, kajti takogovori angel, bodo mnogi pri-zadeti po mesu in zavoljo moli-tev vernih se jih ne bo pustilopomreti; razkropljeni bodo inudarjeni in osovraœeni; vendarbo Gospod do njih milosten, dase bodo, ko bodo priøli k spoz-nanju o svojem Odkupitelju,spet zbrali v deœelah svojeganasledstva.

12 In blagor Nejudom, tem, okaterih je zapisal prerok; kajti,glejte, çe bo tako, da se bodopokesali in se ne bodo vojsko-vali proti Sionu in se ne bodozedinili s tisto mogoçno in nag-nusno cerkvijo, bodo reøeni;kajti Gospod Bog bo izpolnilsvoje zaveze, katere je sklenil ssvojimi otroki; in s tem name-nom je prerok to zapisal.

13 Zatorej jim bodo ti, ki sebojujejo proti Sionu in Gospo-dovemu ljudstvu zaveze, poli-zali prah s stopal; in Gospodovoljudstvo ne bo osramoçeno. KajtiGospod ne bo osramoçen. KajtiGospodovo ljudstvo so ti, ki gaçakajo; kajti øe vedno çakajoMesijev prihod.

14 In glejte, po prerokovihbesedah si bo Mesija v drugozadal, da jih bo privedel nazaj;zatorej se jim bo prikazal v moçi

61 2 Nefi 6:15–7:9

in veliki slavi, da bo pokonçalnjihove sovraœnike, ko pridetisti dan, ko bodo verjeli vanj;in nobenega ne bo pokonçal, kibo verjel vanj.15 In ti, ki vanj ne bodo verjeli,

bodo pokonçani tako z ognjemkot z viharjem in s potresi ins prelivanjem krvi in s kugo inz lakoto. In vedeli bodo, daGospod je Bog, Izraelov Sveti.

16 Mar bo mogoçnemu plenodvzet oziroma bo po zakonuujeti izroçen?

17 A tako govori Gospod: Celoujetniki mogoçnega bodo odve-deni in izroçen bo plen straøne-ga; kajti mogoçni Bog bo izroçilsvoje ljudstvo zaveze. Kajti takogovori Gospod: Prepiral se bomz njimi, ki se prepirajo s teboj—

18 in hranil jih bom, ki te zati-rajo, z njihovim lastnim mesom;in pijani bodo od svoje lastnekrvi kakor od sladkega vina; invse meso bo vedelo, da sem jaz,Gospod, tvoj Odreøenik in tvojOdkupitelj, Jakobov Mogoçni.

7. POGLAVJE

Izaija govori mesijansko.—Mesijabo imel jezik uçenih.—Hrbet bonastavil tistim, ki ga bodo tepli.—Ne bodo ga zmedli.—Primerjaj zIzaijem 50. Med leti 559 in 545 pr.Kr.

Da, tako govori Gospod: Sem temar jaz odpustil oziroma sem teza vekomaj zavrgel? Kajti takogovori Gospod: Kje je loçitvenilist tvoje matere? Komu sem teodpustil oziroma kateremu svo-jih upnikov sem te prodal? Da,

komu sem te prodal? Glej, zavo-ljo svojih kriviçnosti si se prodalin zavoljo tvojih prestopkov jebila odpuøçena tvoja mati.

2 Zatorej, ko sem priøel, nibilo nikogar; ko sem klical, da,ni bilo nikogar, ki bi odgovoril.O Izraelova hiøa, ali je moja rokapostala popolnoma prekratka,da ne morem odkupiti, mar ni-mam moçi reøiti? Glejte, s svojogroœnjo izsuøim morje, divjinonapravim iz njihovih rek inribe teh zaudarjajo, ker so vodeusahnile in umirajo od œeje.

3 Nebo oblaçim v çrnino inraøevnik mu napravim za ogri-njalo.

4 Gospod Bog mi je dal jezikuçenih, da bom vedel, kako tiob çasu govoriti besedo, o Izrae-lova hiøa. Ko si izmuçena, pre-buja jutro za jutrom. Prebudimi uho, da sliøim kakor uçeni.

5 Gospod Bog mi je odprluho in nisem bil uporniøki, nitinisem obrnil hrbta.

6 Hrbet sem nastavil tistim, kiso me tepli, in lica tem, ki somi pulili brado. Obraza nisemskril pred sramotenjem in plju-vanjem.

7 Kajti Gospod Bog mi bopomagal, zato se ne bom zme-del. Zato je moj obraz postaltrd kakor kremen in vem, da nebom osramoçen.

8 In Gospod je blizu in opravi-çuje me. Kdo se bo pravdal zmenoj? Stopiva skupaj. Kdo jemoj nasprotnik? Naj se mi prib-liœa in udaril ga bom z moçjosvojih ust.

9 Kajti Gospod Bog mi bopomagal. In vsi ti, ki me bodo

2 Nefi 7:10–8:13 62

obsodili, glejte, vsi ti se bodopostarali kot oblaçilo in pojedeljih bo molj.10 Kdo je med vami, ki se boji

Gospoda, ki posluøa glas nje-govega sluœabnika, ki hodi vtemi in nima luçi?

11 Glejte, vsi, ki netite ogenj, kivas bo zaobjel z iskrami, hoditev luçi svojega ognja in v iskrah,ki ste jih zanetili. To boste prejeliiz moje roke—v potrtosti bostelegli.

8. POGLAVJE

V poslednjih dneh bo Gospod tolaœilSion in zbral Izrael.—Odkupljenibodo priøli sredi velike radosti.—Primerjaj z Izaijem 51 in 52:1–2.Med leti 559 in 545 pr. Kr.

Prisluhnite mi, vi, ki sleditepraviçnosti. Poglejte k skali, izkatere ste izklesani, in na odprtojamo, iz katere ste izkopani.2 Poglejte k Abrahamu, svoje-

mu oçetu, in k Sari, k njej, ki vasje rodila, kajti samo njega sempoklical in ga blagoslovil.3 Kajti Gospod bo tolaœil Sion,

tolaœil bo vse njegove opustelekraje in njegovo divjino bo na-pravil kot edenski vrt in njegovopuøçavo kot Boœji vrt. Tamkajbo najti radost in zadovoljstvo,zahvaljevanje in glas napeva.

4 Prisluhni mi, ljudstvo moje;in odpri mi svoje uho, o narodmoj; kajti od mene bo priølapostava in svoje sodbe bompustil poçivati za luç ljudem.

5 Moja praviçnost je blizu;moja odreøitev se je razøirila inmoja roka bo sodila ljudem.

Otoki me bodo çakali in v mojoroko bodo zaupali.

6 Povzdigni oçi proti nebu inpoglej na Zemljo spodaj; kajtinebo bo izginilo kot dim in zem-lja se bo postarala kot oblaçilo;in ti, ki bivajo na njej, bodo umr-li na podoben naçin. Toda mojaodreøitev bo za vekomaj in mojapraviçnost ne bo odpravljena.

7 Prisluhnite mi, vi, ki poznatepraviçnost, ljudje, v srce katerihsem zapisal svojo postavo, nebojte se oçitkov ljudi, niti se nebojte njihovega zmerjanja.

8 Kajti molj jih bo poœrl kakoroblaçilo in çrv jih bo razjedelkakor volno. Moja praviçnostpa ostaja na vekomaj in mojaodreøitev iz roda v rod.

9 Zbudi se, zbudi se! Nadeni simoç, o Gospodova roka; zbudise kot v starodavnih dneh. Marnisi ti ta, ki je razsekal Rahabain ranil zmaja?

10 Mar nisi ti ta, ki je posuøilmorje, vode velike globine; kije globine morja napravil za potodkupljenim, da so øli preko?

11 Zato se bodo Gospodoviosvobojenci vrnili in v Sionpriøli s petjem; in nad njihovimiglavami bosta veçna radost insvetost; in dosegli bodo veseljein radost; potrtost in œalovanjebosta zbeœala.

12 Jaz sem ta; da, jaz sem ta, kivas tolaœi. Glej, kdo si, da bi semoral bati çloveka, ki bo umrl,in çlovekovega sina, ki bo postalkakor trava?

13 In pozabljaø Gospoda, svo-jega stvaritelja, ki je razprostrlnebesa in poloœil temelje Zemljein se vsak dan nenehno bal

63 2 Nefi 8:14–9:3

zavoljo zatiralçevega besa, ka-kor da bi bil pripravljen uniçe-vati? In kje je zatiralçev bes?14 Izgnanec v ujetniøtvu hiti,

da bo kmalu prost in da nebo umrl v jami, niti mu ne bozmanjkalo kruha.

15 Jaz pa sem Gospod, tvojBog, çigar valovi so buçali; Gos-pod nad vojskami mi je ime.

16 In svoje besede sem ti polo-œil v usta, zakril sem te s sencosvoje roke, da zasadim nebesa inpoloœim temelje Zemlje in reçemSionu: Glej, ti si moje ljudstvo.

17 Prebudi se, prebudi se, vsta-ni, o Jeruzalem, ki si pil kelihnjegovega besa iz Gospodoveroke—izpil si zadnje ostankeoœete kupe trepeta—

18 nikogar ni, ki bi ga vodil,od vseh sinov, ki so se mu rodili;niti tega, ki bi ga prijel za roko,od vseh sinov, ki jih je vzgojil.

19 Ta dva sinova sta priøla ktebi, katerima bo œal za teboj—tvoje opustoøenje in tvoje uni-çenje in lakota in meç—in pokom te bom tolaœil?

20 Tvoji sinovi so oslabeli ra-zen teh dveh; leœijo na vogalihvseh ulic; kot divji bik v mreœiso polni Gospodovega srda,Boœje graje.

21 Zato sedaj posluøaj tole, ti,ki si œalosten in pijan in ne odvina:

22 Tako govori tvoj Gospod,Gospod in tvoj Bog zastopazadevo svojega ljudstva; glej,iz roke sem ti vzel kupo trepe-ta, ostanke kupe svojega besa;nikoli veç ga ne boø spet pil.

23 Paç pa jo bom poloœil v roketeh, ki so ti prizadejali boleçino;

ki so rekli tvoji duøi: Priklonise, da bomo lahko øli preko—insvoje telo si polegel kakor tla inkakor ulico za te, ki so øli preko.

24 Prebudi se, prebudi se, na-deni svojo moç, o Sion; nadenisvoja lepa oblaçila, o Jeruzalem,sveto mesto; kajti odslej neob-rezani in neçisti ne bosta veçpriøla k tebi.

25 Otresi si prah; dvigni se,usedi se, o Jeruzalem; z vratu sirazveœi vezi, o ujeta sionska hçi.

9. POGLAVJE

Judje se bodo zbrali v vseh svojihobljubljenih deœelah. — Odkupnadaritev çloveka odkupi od padca.—Telo umrlih bo vstalo iz grobain njihova duøa iz pekla in raja.—Sodilo se jim bo.—Odkupna daritevje odreøitev iz smrti, pekla, predhudiçem in iz neskonçnega muçenja.— Praviçni bodo reøeni v Boœjekraljestvo.—Kazni za greh so dolo-çene.—Izraelov Sveti je varuh privratih. Med leti 559 in 545 pr. Kr.

In sedaj, moji ljubljeni bratje, tosem prebral, da bi vi poznaliGospodove zaveze, ki jih jesklenil z vso Izraelovo hiøo—

2 ki jih je iz roda v rod govorilJudom po ustih svojih svetihprerokov, in sicer od zaçetka,dokler ne pride ças, ko se bodopovrnili v resniçno cerkev inBoœjo çredo; ko bodo zbranidoma v deœelah svojega nas-ledstva in se bodo nastanili vvseh svojih obljubljenih deœelah.

3 Glejte, moji ljubljeni bratje,te besede vam govorim, dabi se radostili in za vekomaj

2 Nefi 9:4–13 64

dvignili glave zavoljo blagos-lovov, ki jih bo Gospod Bogpodelil vaøim otrokom.4 Kajti vem, da ste se mnogi

od vas veliko poglabljali, dabi izvedeli o tem, kar bo priølo;zatorej vem, da veste, da semora naøe meso iztroøiti in um-reti; vendar bomo Boga videli vsvojem telesu.5 Da, vem, da veste, da se bo v

telesu prikazal tistim v Jeruza-lemu, od koder smo priøli; kajtipotrebno je, da bo med njimi;kajti nujno je, da veliki Stvarnikdovoli, da po mesu postanepodloœen çloveku in umre zavse ljudi, da bi mu vsi ljudjepostali podloœni.

6 Kajti kakor je nad vse ljudipriøla smrt, da bi se izpolnil mi-lostni naçrt velikega Stvarnika,tako mora biti moç vstajenjain vstajenje mora priti k çlove-ku zavoljo padca; in do padcaje priølo zavoljo prestopka;in ker je çlovek padel, je billoçen od Gospodove navzoç-nosti.

7 Zatorej mora biti neskonçnaodkupna daritev — çe bi ne-skonçne odkupne daritve nebilo, bi si propadljivost ne moglanadeti nepropadljivosti. Zatorejbi moralo biti, da bi prva sodba,ki je priøla nad çloveka, trajalabrez konca. In çe bi bilo tako, bise to meso moralo uleçi v materzemljo h gnitju in razpadanju,da bi veç ne vstalo.8 O Boœja modrost, njegova

milost in milostljivost! Kajti,glejte, çe bi meso veç ne vstalo,bi naøa duøa postala podloœnatistemu angelu, ki je padel

izpred navzoçnosti veçnegaBoga in postal hudiç, ki ne boveç vstal.

9 In naøa duøa bi neizogibnopostala kakor on in postali bihudiçi, angeli hudiçu, loçeniod Boœje navzoçnosti in ostalibi z oçetom laœi, v bedi, kjerje on sam; da, pod tem bitjem,ki je zapeljal naøe prve starøe,ki se preobraœa kakor v angelaluçi in çloveøke otroke podœigak tajnim morilskim zvezam invsem skritim delom teme.

10 O kako velika je dobrotanaøega Boga, ki nam pripravljapot za pobeg izpod oblasti testraøne poøasti; da, tiste poøastismrti in pekla, ki jo imenujemtelesna smrt in tudi duhovnasmrt.

11 In zavoljo naçina reøitvenaøega Boga, Izraelovega Sve-tega, bo ta smrt, o kateri semgovoril, ki je telesna, izroçilamrtve; ta smrt, ki je grob.

12 In ta smrt, o kateri semgovoril, ki je duhovna smrt, boizroçila mrtve; ta duhovna smrt,ki je pekel; zatorej morata smrtin pekel izroçiti mrtve in pekelmora izroçiti ujete duøe in grobmora izroçiti ujeta telesa in te-lesa in çloveøke duøe se bodoponovno zdruœili eno z drugim;in to preko moçi vstajenja Izrae-lovega Svetega.

13 O kako velik je Boœji naçrt!Kajti po drugi strani mora Boœjiraj izroçiti duøe praviçnih ingrob izroçiti telesa praviçnih;in duøa in telo se ponovnozdruœita in vsi ljudje postane-jo nepropadljivi in neumrljiviin so œive duøe s popolnim

65 2 Nefi 9:14–26

védenjem tako kot mi v telesu,le da bomo imeli popolnovédenje.14 Zatorej bomo imeli popolno

védenje o vsej svoji krivdi insvoji neçistosti in svoji goloti;in praviçni bodo imeli popolnovédenje o svojem radovanjuin svoji praviçnosti, obleçeni vçistost, da, in sicer v ogrinjalopraviçnosti.

15 In zgodilo se bo, potemko bodo vsi ljudje preøli skozito prvo smrt v œivljenje, da bodotako postali neumrljivi, se bodomorali pojaviti pred sodnimstolom Izraelovega Svetega; inpotem pride sodba in potem sejim mora soditi po sveti Boœjisodbi.

16 In zagotovo kakor œivi Gos-pod, kajti govoril je Gospod Bogin njegova veçna beseda je, ki nemore preminiti, da bodo ti, ki sopraviçni, øe vedno praviçni, inti, ki so umazani, øe vedno uma-zani; zatorej so ti, ki so umaza-ni, hudiç in njegovi angeli; inøli bodo v veçni ogenj, priprav-ljen zanje; in njihovo muçenjeje kakor jezero ognja in œvepla,katerega plamen se dviga naveke vekov in je brez konca.

17 O veliçina in pravica naøegaBoga! Kajti izvaja vse svojebesede in izøle so iz njegovihust in njegova postava se moraizpolniti.

18 A, glejte, praviçni, svetiIzraelovega Svetega, ti, ki soverovali v Izraelovega Svetega,ti, ki so prenaøali kriœe svetain prezirali njegovo sramoto,bodo nasledili Boœje kraljestvo,ki je bilo zanje pripravljeno

od osnovanja sveta in njihovaradost bo za vekomaj popolna.

19 O veliçina milosti naøegaBoga, Izraelovega Svetega! Kajtisvoje svete reøi pred tisto straø-no poøastjo, hudiçem, in smrtjoin peklom in tistim jezeromognja in œvepla, ki je neskonçnomuçenje.

20 O kako velika je svetostnaøega Boga! Kajti vse ve inniçesar ni, çesar bi ne vedel.

21 In pride na svet, da bo odre-øil vse ljudi, çe bodo prisluhnilinjegovemu glasu; kajti glejte,trpi boleçine vseh ljudi, da,boleçine vsakega œivega bitja,tako moøkih, œensk kot otrok, kipripadajo Adamovi druœini.

22 In to trpi, da bi vstajenjepriølo na vse ljudi, da bi vsi stalipred njim na veliki in sodni dan.

23 In vsem ljudem zapoveduje,da se morajo pokesati in se krsti-ti v njegovem imenu s popolnovero v Izraelovega Svetega alipa ne bodo mogli biti odreøeniv Boœje kraljestvo.24 In çe se ne bodo pokesali in

verjeli v njegovo ime in se krstiliv njegovem imenu in vztrajalido konca, morajo biti prekleti;kajti tako je govoril GospodBog, Izraelov Sveti.

25 Zatorej je dal postavo; inkjer niso dobili postave, tam nikazni; in kjer ni kazni, tam niobsodbe; in kjer ni obsodbe, tamzavoljo odkupne daritve zanjeveljajo milosti Izraelovega Sve-tega, kajti reøi jih njegova moç.

26 Kajti odkupna daritev za-dosti zahtevam pravice nadvsemi tistimi, ki postave nisodobili, da so reøeni tiste straøne

2 Nefi 9:27–42 66

poøasti, smrti in pekla in hudiçain jezera ognja in œvepla, ki jeneskonçno muçenje; in povrnejose k tistemu Bogu, ki jim je dalsapo, ki je Izraelov Sveti.27 A gorje mu, ki je postavo

dobil, da, ki ima vse Boœjezapovedi kakor mi in ki jih krøiin ki zapravlja dneve svoje pre-izkuønje, kajti njegovo stanje jestraøno!

28 O prekanjeni zlodejev naçrt!O çloveøka domiøljavost in øib-kost in neumnost! Çe so uçeni,mislijo, da so modri in ne pris-luhnejo Boœjemu svètu, kajtizapostavljajo ga, ker predpos-tavljajo, da sami vedo, zatorejje njihova modrost neumnostin jim ne koristi. In pogubljenibodo.

29 Biti uçen pa je dobro, çeprisluhnejo Boœjim nasvetom.

30 Toda gorje bogatim, ki sobogati, kar zadeva svet. Kajtizato ker so bogati, prezirajo si-romaøne in preganjajo krotkein imajo srce pri svojih zakladih;zatorej je njihov zaklad njihovbog. In glejte, njihov zaklad boprav tako preminil z njimi.

31 In gorje gluhim, ki noçejosliøati; kajti pogubljeni bodo.

32 Gorje slepim, ki noçejovideti; kajti ti bodo prav takopogubljeni.

33 Gorje neobrezanim v srcu,kajti védenje o njihovih kriviç-nostih jih bo udarilo poslednjidan.

34 Gorje laœnivcu, kajti vrœenbo v pekel.

35 Gorje morilcu, ki namernoubija, kajti umrl bo.

36 Gorje jim, ki se predajajo

vlaçugarstvu, kajti vrœeni bodov pekel.37 Da, gorje tistim, ki çastijo

malike, kajti nad njimi se radostihudiç vseh hudiçev.

38 In skratka, gorje vsemtistim, ki umrejo v grehih; kajtivrnili se bodo k Bogu in zrlinjegov obraz in ostali v grehih.

39 O moji ljubljeni bratje,pomnite, kako strahotno je, çekrøite proti Svetemu Bogu, intudi kako strahotno je, çe pod-leœete çarom tistega zviteœa.Pomnite, biti meseno naravnanje smrt in biti duhovno narav-nan je veçno œivljenje.

40 O, moji ljubljeni bratje,nastavite uho mojim besedam.Pomnite veliçino IzraelovegaSvetega. Ne recite, da sem protivam govoril hude reçi; kajti çeboste, se boste rogali resnici;kajti govoril sem besede vaøegaStvaritelja. Vem, da so besederesnice teœke za vsako neçistost;a praviçni se jih ne bojijo, kajtiljubijo resnico in se ne zamajajo.

41 O potem, moji ljubljenibratje, pridite h Gospodu, kSvetemu. Pomnite, da so njego-va pota praviçna. Glejte, ozka jepot za çloveka, toda leœi v ravnismeri pred njim in vrata varujeIzraelov Sveti; in tam nima vsluœbi nobenega sluœabnika; inni druge poti kakor pri vratih;kajti ne da se ga prevarati, kajtiGospod Bog mu je ime.

42 In kdor trka, temu boodprl; in modri in uçeni in ti, kiso bogati, ki so naduti zavoljosvoje uçenosti in svoje modrostiin svojega bogastva—da, ti soti, katere prezira; in çe tega ne

67 2 Nefi 9:43–54

bodo zavrgli in se pred Bogomne imeli za nespametne in se nespustili v globine poniœnosti,jim ne bo odprl.43 Paç pa bodo reçi modrih in

razumnih pred njimi za veko-maj skrite—da, tista sreça, ki jepripravljena za svete.

44 O moji ljubljeni bratje,pomnite moje besede. Glejte,snamem si oblaçila in jih predvami otresem; molim k Bogu, kije moja odreøitev, da me preiøçes svojim vsevidnim oçesom;zatorej boste vedeli na poslednjidan, ko se bo vsem ljudem sodi-lo po njihovih delih, da je Izrae-lov Bog priçeval, da sem s svojeduøe otresel vaøe kriviçnosti inda stojim pred njim v svetlostiin sem oçiøçen vaøe krvi.

45 O moji ljubljeni bratje, odvr-nite se od svojih grehov; otresi-te se verig tega, ki bi vas trdnozvezal; pridite k tistemu Bogu,ki je skala vaøe odreøitve.

46 Pripravite svojo duøo zatisti slavni dan, ko se bo pravi-ca podelila praviçnim, in sicerna sodni dan, da od straønegastrahu ne boste zlezli vase; dase vam ne bo treba v popolnostispomniti svoje straøne krivdein ne boste primorani vzklikniti:Svete, svete so tvoje sodbe, oGospod Bog Vsemogoçni—todapoznam svojo krivdo; prekrøilsem tvojo postavo in mojiprekrøki so moji; in hudiç me jepridobil, da sem œrtev njegovestraøne bede.

47 A glejte, bratje moji, ali jepotrebno, da vas prebudim vstraøno resniçnost tega? Marbi vam brazdal duøo, çe bi vi

imeli çiste misli? Ali bi bil jasenglede jasnosti resnice, çe bi bilivi prosti greha?

48 Glejte, çe bi bili sveti, bivam govoril o svetosti; ker paniste sveti in name gledate kotna uçitelja, mora biti potrebno,da vas uçim o posledicah greha.

49 Glejte, moji duøi se grehgnusi in srce se mi radosti vpraviçnosti; in slavil bom svetoime mojega Boga.

50 Pridite, bratje moji, vsi, kiste œejni, pridite k vodam; in ta,ki nima denarja, pridi, kupi injej; da, pridi, kupi vina in mlekabrez denarja in brez cene.

51 Zatorej ne zapravljajte de-narja za tisto, kar nima vred-nosti, niti ne delajte tistega, karne more zadovoljiti. Marljivomi prisluhnite in pomnite bese-de, katere sem govoril; in priditek Izraelovemu Svetemu in segostite s tistim, kar ne premine,niti se ne more pokvariti, in najse vaøa duøa radosti v obilju.

52 Glejte moji ljubljeni bratje,pomnite besede svojega Boga;nenehno molite k njemu pod-nevi in se zahvaljujte njegovemusvetemu imenu ponoçi. Naj sevaøe srce radosti.

53 In glejte, kako velike so Gos-podove zaveze in kako velika jenjegova blagohotnost do çloveø-kih otrok; in zavoljo njegove ve-liçine in njegove milostljivosti inmilosti nam je obljubil, da naøepotomstvo ne bo v celoti pobitov mesu, paç pa jim bo prizane-sel; in v prihodnjih rodovihbodo postali praviçna vejaIzraelove hiøe.

54 In sedaj, bratje moji, bi vam

2 Nefi 10:1–14 68

øe govoril; a preostanek svojihbesed vam bom izjavil jutri.Amen.

10. POGLAVJE

Judje bodo kriœali svojega Boga.—Razkropljeni bodo, dokler ne bodozaçeli verjeti vanj.—Amerika bodeœela svobode, kjer ne bo vladalkralj.—Spravite se z Bogom in sipreko njegove milostljivosti zaslu-œite odreøitev. Med leti 559 in 545pr. Kr.

In sedaj vam jaz, Jakob, spetgovorim, moji ljubljeni bratje, otej praviçni veji, o kateri semgovoril.2 Kajti glejte, obljube, ki smo

jih prejeli, so nam bile obljub-ljene, kar se tiçe telesa; kotmi je bilo zatorej pokazano, dase bodo mnogi izmed naøihotrok po mesu pogubili zavoljonevere, vendar bo Bog milos-ten do mnogih; in naøi otrocise bodo vrnili, da bodo lahkopriøli k tistemu, kar jim bo dalopravo védenje o nj ihovemOdkupitelju.

3 Kot sem vam zatorej rekel,mora biti potrebno, da bo Kris-tus — kajti prejønjo noç mi jeangel rekel, da se bo tako ime-noval—priøel med Jude, medtiste, ki so bolj zlobni del sveta;in kriœali ga bodo—kajti takomora biti z naøim Bogom in nidrugega naroda na Zemlji, ki bikriœal svojega Boga.

4 Kajti çe bi se bili med drugi-mi narodi zgodili ti mogoçniçudeœi, bi se pokesali in vedeli,da je njihov Bog.

5 Zavoljo kvaziduhovniøtvain kriviçnosti pa bodo tisti vJeruzalemu postali trdovratnido njega, da bo kriœan.

6 Zavoljo njihovih kriviçnostibodo zatorej nadnje priøla opus-toøenja, lakote, kuœne bolezniin prelivanja krvi; in ti, ki nebodo pobiti, bodo razkropljenimed vse narode.

7 A glejte, tako govori GospodBog: Ko pride dan, ko bodoverjeli vame, da sem Kristus,takrat se bom zavezal z njiho-vimi oçeti, da se bodo vrnili vmesu, na Zemlji, v deœele nji-hovega nasledstva.

8 In zgodilo se bo, da jih bomzbral z dolge razkropljenosti zotokov morja in s øtirih stranisveta; in narodi Nejudov bodoveliki v mojih oçeh, govori Bog,ko jih bom nosil v deœele njiho-vega nasledstva.

9 Da, kralji Nejudov bodonjihovi skrbniki in njihove kra-ljice bodo postale dojilje; zatorejso velike Gospodove obljubeNejudom, kajti govoril je inkdo lahko oporeka?

10 A glejte, ta deœela, govoriBog, bo deœela tvojega nas-ledstva in Nejudje bodo v deœeliblagoslovljeni.

11 In za Nejude bo ta deœeladeœela svobode in v deœeli nebo kraljev, ki bi se dvignili nadNejude.

12 In to deœelo bom utrdilpred drugimi narodi.

13 In ta, ki se bori proti Sionu,bo pogubljen, govori Bog.

14 Kajti ta, ki proti meni vzdig-ne kralja, bo pogubljen, kajti,jaz, Gospod, kralj nebes, bom

69 2 Nefi 10:15–11:1

njihov kralj in za vekomaj bomluç njim, ki sliøijo moje besede.15 Zatorej moram zato, da se

bodo izpolnile moje zaveze,ki sem jih sklenil s çloveøkimiotroki, ki jih bom izpolnil,medtem ko so v mesu, uniçitiskrita dela teme in morilcev ingnusob.

16 Zatorej bo ta, ki se bori protiSionu, tako Jud kot Nejud, takozasuœnjeni kot svobodni, takomoøki kot œenska, pogubljen;kajti ti so ti, ki so vlaçuga vsezemlje; kajti ti, ki niso z menoj,so proti meni, govori Bog.

17 Kajti izpolnil bom svojeobljube, ki sem jih sklenil sçloveøkimi otroki, ki jih bomspolnil, ko so v mesu—

18 zatorej moji ljubljeni bratje,tako govori Bog: Z roko Neju-dov bom udaril tvoje potomstvo;vendar bom Nejudom omehçalsrce, da bodo do njih kakor oçe;zatorej bodo Nejudje blagos-lovljeni in priøteti bodo k Izrae-lovi hiøi.

19 Zatorej bom to deœelo zavekomaj posvetil za tvoje po-tomstvo in njim, ki bodo priøtetimed tvoje potomstvo, za deœe-lo njihovega nasledstva; kajtiizvoljena deœela je, mi govoriBog, izmed vseh drugih deœel,zatorej bom naredil, da me bodovsi ljudje, ki bivajo v njej, çastili,govori Bog.

20 In sedaj, moji ljubljeni bratje,ker vidim, da nam je naø usmi-ljeni Bog dal tako veliko védenjeo tem, ga pomnimo in svojegrehe odloœimo in ne poveøaj-mo glave, kajti nismo zavrœeni;vendar so nas pregnali iz deœele

naøega nasledstva; ampak vode-ni smo bili v boljøo deœelo, kajtiGospod nam je morje napravilza pot in na morskem otoku smo.

21 Velike pa so Gospodoveobljube tem, ki so na morskihotokih; ker zatorej pravi otoki,jih mora biti veç kot ta in pravtako so poseljeni z naøimi brati.

22 Kajti glejte, Gospod Bog jihje od çasa do çasa izpeljal izIzraelove hiøe po svoji volji inzadovoljstvu. In sedaj glejte,Gospod se spomni vseh teh, kiso bili odlomljeni, zatorej sespomni tudi nas.

23 Zato naj se vam srce razve-seli in pomnite, da lahko svo-bodno delujete—lahko izberetepot veçne smrti ali pa pot veç-nega œivljenja.

24 Zatorej, moji ljubljeni bratje,se spravite z Boœjo voljo in ne zvoljo hudiça in mesa; in pomni-te, potem ko se boste spravili zBogom, da je samo v in po Boœjimilostljivosti, da ste reøeni.

25 Naj vas zatorej z moçjovstajenja Bog dvigne iz smrti inprav tako z moçjo odkupne da-ritve iz veçno trajajoçe smrti,da boste sprejeti v veçno Boœjekraljestvo, da ga boste hvalili zboœjo milostljivostjo. Amen.

11. POGLAVJE

Jakob je videl Odkupitelja.—Moj-zesova postava govori o Kristusuin dokaœe, da bo priøel. Med leti559 in 545 pr. Kr.

In sedaj, Jakob je tisti ças moje-mu ljudstvu govoril veliko veç;vendar sem dal zapisati samo

2 Nefi 11:2–12:6 70

to, kajti kar sem zapisal, mizadostuje.2 In sedaj, jaz, Nefi, zapiøem

veç Izaijevih besed, kajti njego-ve besede radostijo mojo duøo.Kajti svoje ljudstvo bom primer-jal z vsemi njegovimi besedamiin jih razposlal vsem svojimotrokom, kajti resniçno je videlOdkupitelja, prav kakor semga videl sam.

3 In tudi moj brat, Jakob, gaje videl, kakor sem ga videljaz; zatorej bom njune besederazposlal svojim otrokom vdokaz, da so moje besede res-niçne. Zatorej bom po besedahtreh, je govoril Bog, potrdilsvojo besedo. Vendar Bog poø-lje veç priç in vse svoje besededokaœe.

4 Glejte, moja duøa se radosti,ko svojemu ljudstvu prinaøamdokaze o Kristusovem prihodu;kajti zato je bila Mojzesovapostava dana; in vse, kar je Bogdal çloveku od zaçetka sveta,govori o njem.5 In moja duøa se prav tako

radosti Gospodovih zavez, kijih je sklenil z naøimi oçeti;da, moja duøa se radosti njego-ve miline in njegove pravicein moçi in milosti in velikegain veçnega naçrta reøitve izsmrti.

6 In moja duøa se radosti,ko svojemu ljudstvu prinaøamdokaze, da bodo, çe Kristus nepride, vsi ljudje pogubljeni.

7 Kajti çe ni Kristusa, ni Boga;in çe ni Boga, ni nas, ker bine bilo stvarjenja. Ampak Bogje in on je Kristus in pride obpolnosti svojega lastnega çasa.

8 In sedaj zapiøem nekatere odIzaijevih besed, da se bo lahko,kdor koli od mojega ljudstva bote besede videl, v srcu dvignilin se radostil zavoljo vseh ljudi.To so sedaj te besede in z njimise lahko primerjate vi in vsiljudje.

12. POGLAVJE

Izaija vidi tempelj poslednjih dni,zbiranje Izraela in tisoçletno sodboin mir.—Ponosni in zlobni bodoponiœani ob drugem prihodu. —Primerjaj z Izaijem 2. Med leti559 in 545 pr. Kr.

Beseda, ki jo je videl Izaija,Amocov sin, o Judu in Jeruza-lemu:

2 In zgodilo se bo poslednjedni, ko bo gora Gospodove hiøeutrjena na vrhu gora in bopovzdignjena nad hribe in vsinarodi bodo pritekali k njej.

3 In veliko ljudstev bo ølo inreklo: Pridite in pojdimo naGospodovo goro, v hiøo Jakobo-vega Gospoda; in pouçeval nasbo o svojih poteh in hodili bomopo njegovih stezah; kajti postavabo priøla s Siona in Gospodovabeseda iz Jeruzalema.

4 In razsojal bo med narodi ingrajal mnoga ljudstva; in meçebodo prekovali v lemeœe in suli-ce v srpe—narod ne bo vzdignilmeça proti narodu, niti se nebodo veç uçili vojskovanja.

5 O Jakobova hiøa, pridite inhodimo v Gospodovi luçi; da,pridite, kajti vsi ste skrenili,vsakdo na svoja hudobna pota.

6 Zato si, o Gospod, zapustil

71 2 Nefi 12:7–13:1

svoje ljudstvo, Jakobovo hiøo,ker so polni navad vzhoda inposluøajo vedeœevalce, kot soFilistejci, in ugajajo jim otrocitujcev.7 Njihova deœela je prav tako

polna srebra in zlata, niti nikonca njihovim zakladom; nji-hova deœela je prav tako polnakonjev, niti ni konca njihovimkoçijam.8 Njihova deœela je prav tako

polna malikov; çastijo delosvojih lastnih rok, tisto, ki so ganapravili njihovi lastni prsti.9 In navaden çlovek se ne

prikloni in mogoçneœ ne posta-ne poniœen, zato mu ne odpustí.

10 O ti zlobni, vstopi v skaloin se skrij v prah, kajti Gospo-dov strah in slava njegovegaveliçanstva te bosta udarila.

11 In zgodilo se bo, da bodovzviøeni pogledi ljudi postaliponiœni in çloveøka vzviøenostse bo priklonila in samo Gospodbo povzdignjen tistega dne.

12 Kajti dan Gospoda nadvojskami kmalu pride nad vsenarode, da, nad vsakogar; da,nad ponosne in vzviøene in nadvsakogar, ki se visoko nosi, inbo poniœan.

13 Da, in Gospodov dan bopriøel nad vse libanonske cedre,kajti visoke so in se visokodvigajo in nad vse baøanskehraste;

14 in nad vse visoke gore innad vse hribe in nad vse narode,ki se visoko nosijo, in nad vsakoljudstvo;

15 in nad vsak visok stolp innad vsako utrjeno obzidje;

16 in nad vse ladje morja in

nad vse ladje iz Tarøiøa in nadvse prijetne slike.

17 In çloveøka vzviøenost se bopriklonila in çloveøka oøabnostse bo spustila; in tistega dne bopoviøan samo Gospod.

18 In malikom bo docela nap-ravil konec.

19 In øli bodo v skalnate votli-ne in v zemeljske jame, kajtinadnje bo priøel strah predGospodom in udarila jih boslava njegovega veliçanstva,ko bo vstal, da bo straøno zatre-sel zemljo.

20 Tisti dan bo çlovek vrgelsrebrne malike in zlate malike,ki si jih je napravil za çaøçenje,krtom in netopirjem;

21 da bodo øli v gorske votlinein v skalnate razpoke, kajtinadnje bo priøel strah pred Gos-podom in veliçanstvo njegoveslave jih bo udarilo, ko bo vstal,da bo straøno zatresel zemljo.

22 Obrnite se proç od çloveka,çigar sapa je v njegovih nos-nicah; kajti kolikøna je splohnjegova vrednost?

13. POGLAVJE

Juda in Jeruzalem bosta kaznovanazavoljo neposluønosti. — Gospodprosi za svoje ljudstvo in mu sodi.— Sionske hçere so preklete inmuçene zavoljo svoje posvetnosti.—Primerjaj z Izaijem 3. Med leti559 in 545 pr. Kr.

Kajti glej, Gospod, Gospod nadvojskami, Jeruzalemu in Juduodtegne podporo in oporo, vsooporo v kruhu in vso podporov vodi—

2 Nefi 13:2–24 72

2 mogoçneœu in bojevniku,sodniku in preroku in razum-nemu in staremu;

3 poveljniku petdesetih inçastnemu moœu in svetovalcuin spretnemu obrtniku in zgo-vornemu govorniku.4 In otroke jim bom dal za

prince in otroçiçi bodo vladalinad njimi.

5 In ljudje bodo zatirali drugdrugega in vsak svojega bliœ-njega; otrok se bo ponosnoobnaøal do starega in prostakdo çastitljivega.

6 Ko se bo çlovek polastilbratove hiøe, ki je oçetova, inbo rekel: Obleko imaø, bodi namvladar in ta podrtija naj bo vtvojih rokah—

7 tisti dan bo zaprisegel, re-koç: Ne bom zdravnik; kajti vmoji hiøi ni ne kruha ne oble-ke; ne delajte me za vladarjaljudstvu.

8 Kajti Jeruzalem je uniçen inJuda je padel, ker so bili njihovijeziki in njihova dejanja protiGospodu, da so izzvali oçinjegove slave.9 Izraz njihovih obliçij priça

proti njim in oznanja njihovgreh, in sicer kakor v Sodomi inne morejo ga skriti. Gorje njiho-vim duøam, kajti nagradile sose z zlom!

10 Recite praviçnim, da je znjimi dobro; kajti jedli bodosad svojih dejanj.

11 Gorje hudobnim, kajti po-gubljeni bodo; kajti nad njimibo plaçilo njihovih rok!

12 In ljudje moji, otroci sonjihovi zatiralci in vladajo jimœenske. O ljudstvo moje, ti, ki

te vodijo, povzroçajo, da delaønapake, in uniçujejo pot tvojihsteza.

13 Gospod je vstal, da bo prosilzanje, in stoji, da bo ljudemsodil.

14 Gospod bo sodil s starodav-nimi svojega ljudstva in s princile–tega; kajti pojedli ste vinog-rad in naropano pri siromaku vsvojih hiøah.

15 Kaj mislite? Moje ljudstvoizniçujete in surovo ravnate ssiromaønimi, govori Gospodnad vojskami.

16 Gospod nadalje govori: Kerso sionske hçere oøabne inhodijo z iztegnjenimi vratovi inpoœeljivimi oçmi, hodijo in sto-picajo, ko gredo, in z nogamidelajo œvenket—

17 zato bo Gospod z garjamiudaril tème sionskih hçera inGospod bo razgalil njihovogoloto.

18 Tisti dan bo Gospod odvzelbliøç njihovih œvenketajoçihokraskov in lasnih mreœic inokraskov, okroglih kakor luna;

19 veriœic in zapestnic inpalçnikov;

20 çepic in noœnega okrasja innaglavnih trakov in ploøçic inuhanov;

21 prstanov in nosnih dragu-ljev,

22 ogrinjal in plaøçev in rut inlasnih igel,

23 zrcal in tanko tkanega plat-na in kapuc in tançic.

24 In zgodilo se bo, da bonamesto sladkega vonja smradin namesto opasja raztrganina;in namesto dobro urejenih laspleøa; in namesto telovnika

73 2 Nefi 13:25–15:6

opasana raøevina; oœganost na-mesto lepote.

25 Tvoji moœje bodo padli podmeçem in tvoji mogoçni v vojni.

26 In njegova vrata bodoobjokovala in œalovala in opus-toøeno bo in bo sedelo na tleh.

14. POGLAVJE

Sion in njegove hçere bodo odkup-ljene in oçiøçene v tisoçletnemdnevu. — Primerjaj z Izaijem 4.Med leti 559 in 545 pr. Kr.

In tisti dan se bo sedem œenaoprijelo enega moœa, rekoç:Jedle bomo svoj lastni kruhin nosile svoja lastna oblaçila;samo dovoli se nam imenovatis tvojim imenom, da nam bodooçitki odvzeti.

2 Tisti dan bo Gospodova vejalepa in veliçastna; sad zemljeizvrsten in lep za tiste, ki sopobegnili iz Izraela.3 In zgodilo se bo, ti, ki so jih

pustili v Sionu in ki so ostali vJeruzalemu, se bodo imenovalisveti, vsakdo, ki je zapisan medœiveçimi v Jeruzalemu—

4 ko bo Gospod izmil umazani-jo sionskih hçera in bo oçistil kriJeruzalema iz srede le–tega zduhom sodbe in z duhom ognja.

5 In Gospod bo na vsakembivaliøçu na gori ustvaril Sion inna njegovih zborovanjih oblakin dim podnevi in sij plameneçe-ga ognja ponoçi; kajti nad vsemsionskim veliçastjem bo zaøçita.

6 In podnevi bo svetiøçe dajalosenco pred vroçino in bo pribe-œaliøçe in zavetje pred nevihtoin deœjem.

15. POGLAVJE

Gospodov vinograd (Izrael) boopustel in njegovo ljudstvo borazkropljeno.—Ko bodo v odpad-lem in razkropljenem stanju, bonadnje priølo gorje.—Gospod bodal znak in zbral Izrael.—Primer-jaj z Izaijem 5. Med leti 559 in 545pr. Kr.

In potem bom svojemu prelju-bemu pel pesem mojega ljub-ljenega, ki se bo nanaøala nanjegov vinograd. Moj preljubiima vinograd na zelo rodovit-nem griçu.

2 In ogradil ga je in iz le–tegazbral vse kamenje in ga zasadilz najizbranejøo trto in v njegovisredi zgradil stolp in v njemnapravil tudi stiskalnico; inprizadeval si je, da bi obrodilgrozdje, in obrodil je divjegrozdje.

3 In sedaj, o jeruzalemski pre-bivalci in Judovi moœje, razso-dite, rotim vas, med menoj inmojim vinogradom.

4 Kaj veç bi se øe dalo storitiz mojim vinogradom, çesarnisem storil v njem? Ko sem sizatorej prizadeval, da bi obro-dil grozdje, je obrodil divjegrozdje.

5 In sedaj pridite; povedal vambom, kaj bom storil s svojim vi-nogradom—odstranil bom œivomejo le–tega in objeden bo; inpodrl bom obzidje le–tega inpoteptan bo;

6 in pustil ga bom pusteti; nebo obrezan ne okopan; ampakbodo pognale divje roœe intrnje; prav tako bom zapovedal

2 Nefi 15:7–26 74

oblakom, naj nad njim ne deœu-jejo deœja.7 Kajti vinograd Gospoda nad

vojskami je Izraelova hiøa inJudovi moœje njegova prijetnasadika; in çakal je na razsodboin glej, zatiranje; na praviçnost,a glej, krik.

8 Gorje jim, ki dodajajo hiøohiøi, dokler ni veç prostora, dabi se jih lahko same postavilona sredo zemlje!

9 V moja uøesa je govoril Gos-pod nad vojskami, po resnicibodo mnoge hiøe opustele inmogoçna in lepa mesta bodobrez prebivalcev.

10 Da, deset oralov vinogradabo dalo en çeber in en tovorsemena bo dal en økaf.

11 Gorje jim, ki se zjutraj dvi-gajo zgodaj, da lahko sledijomoçni pijaçi, ki nadaljujejo donoçi in vino jih podœiga!

12 In harfa in viola in tamburinin piøçal in vino so na njihovihgostijah; ne ozirajo se na Gos-podovo delo, niti ne pretehtajoizvajanja njegovih rok.

13 Zato je moje ljudstvo odølov ujetniøtvo, ker nimajo spoz-nanja; in njihovi ugledni moœjegladujejo in njihove mnoœice jeizsuøila œeja.

14 Zato se je pekel poveçal inodprl neizmerna usta; in njiho-vo veliçastje in njihove mnoœicein njihov bliøç in ta, ki se radosti,se bodo spustili vanj.

15 In navaden çlovek bo zruøenin mogoçneœ bo poniœan in oçivzviøenega bodo poniœane.

16 A Gospod nad vojskami bopovzdignjen v sodbi in Bog, ki jesvet, bo posveçen v praviçnosti.

17 Potem se bodo jagnjeta hra-nila na svoj naçin in opustelamesta debelih bodo jedli tujci.

18 Gorje jim, ki vleçejo kriviç-nost z vrvmi neçimrnosti ingreønost kot voz na konopcih;

19 ki pravijo: Pohiti naj, se pod-viza s svojim delom, da ga bomolahko videli; in naj se nameraIzraelovega Svetega pribliœa inpride, da jo bomo lahko poznali.

20 Gorje jim, ki imenujejo zlodobro in dobro zlo, ki imajotemo za luç in luç za temo, kiimajo grenko za sladko in slad-ko za grenko!

21 Gorje modrim v njihovihlastnih oçeh in razumnim vnjihovem lastnem pogledu!

22 Gorje mogoçnemu pri pitjuvina in moçnemu çloveku, kimeøa moçno pijaço;

23 ki opraviçujejo zlobnega zaplaçilo in odvzemajo praviçnostpraviçnemu!

24 Zato bo, kakor ogenj po-goltne strniøçe in plamen pou-œije pleva, njihova koreninagniloba in njihovo cvetje sebo dvigalo kakor prah; ker sozavrgli postavo Gospoda nadvojskami in prezirali besedoIzraelovega Svetega.

25 Zato se Gospodova jezar a z v n e m a n a d n j e g o v i mljudstvom in nadnje je iztegnilsvojo roko in jih udaril; in tresliso se griçi in njihova trupla sobila raztrgana sredi ulic. Kajtivsa ta njegova jeza se ni obrnilaproç, njegova roka pa je øevedno iztegnjena.

26 In dal bo znak narodom oddaleç in jim poœviœgal s koncazemlje; in glej, priøli bodo naglo

75 2 Nefi 15:27–16:13

s hitrostjo; med njimi nobedenne bo utrujen ne opotekajoç.27 Nobeden ne bo dremal ne

spal; niti se ne bo razvezaloopasje njihovih ledij, niti sene bo strgala vezalka njihovihçevljev;

28 çigar puøçice bodo ostre invsi njihovi loki napeti in kopitanjihovih konjev bodo kakorkremen in njihova kolesa kakorvrtinçasti vihar, njihovo rjovenjekakor levje.

29 Rjoveli bodo kakor mladilevi; da, rjoveli bodo in preœalina œrtev in odnesli jo bodozagotovo in nihçe je ne bo reøil.

30 In tisti dan bodo rjovelinadnje kakor rjovenje morja; inçe bodo pogledali nad deœelo,glej, tema in potrtost in luçnebes le–te je potemnela.

16. POGLAVJE

Izaija vidi Gospoda. — Izaiju sogrehi odpuøçeni.—Poklican je kprerokovanju.—Prerokuje o Judovizavrnitvi Kristusovega pouçevanja.—Preostanek se bo vrnil.—Pri-merjaj z Izaijem 6. Med leti 559 in545 pr. Kr.

V letu, ko je umrl kralj Uzija,sem prav tako videl Gospoda,sedeçega na prestolu, visokemin vzviøenem, in njegova vleçkaje polnila tempelj.

2 Nad tem so stali serafi; vsakje imel øest kril; z dvema si jezakrival obraz in z dvema sije zakrival stopala in z dvemaje letel.3 In eden je zaklical druge-

mu in rekel: Svet, svet, svet je

Gospod nad vojskami; vsa zem-lja je polna njegove slave.

4 In ob glasu tega, ki je klical,so se premaknili podboji vratin hiøa se je napolnila z dimom.

5 Potem sem rekel: Gorje mi,kajti izgubljen sem; ker semçlovek neçistih ustnic; in prebi-vam sredi ljudstva neçistihustnic; kajti moje oçi so videleKralja, Gospoda nad vojskami.

6 Potem je k meni prileteleden od serafov, drœeç v rokiœerjavico, ki jo je bil s kleøçamivzel z oltarja;

7 in poloœil mi jo je na ustain rekel: Glej, to se je dotaknilotvojih ustnic; in tvoja kriviçnostti je odvzeta in tvoj greh oçiøçen.

8 Prav tako sem zasliøal Gos-podov glas, ki je rekel: Koga najpoøljem in kdo bo øel za nas?Potem sem rekel: Tukaj sem;mene poølji.

9 In rekel je: Pojdi in povejtemu ljudstvu—dobro posluøaj-te, a niso razumeli; in dobroglejte, a niso doumeli.

10 Napravi srca tega ljudstvabrezçutna in njihova uøesa nap-ravi teœka in zapri jim oçi—daz oçmi ne bodo videli in z uøesisliøali in v srcu razumeli in sespreobrnili in ozdraveli.

11 Potem sem rekel: Gospod,kako dolgo? In rekel je: Doklermesta ne bodo pustela brezprebivalca in hiøe brez ljudi in bodeœela popolnoma opustoøena;

12 in Gospod je ljudi preselildaleç proç, kajti velika bo zapuø-çenost sredi deœele.

13 Ampak øe desetina jih boin vrnili se bodo in objedenibodo kakor lipa in kakor hrast,

2 Nefi 17:1–19 76

katerega sok je v njiju, ko odvr-œeta svoje listje; tako bo svetopotomstvo sok le–teh.

17. POGLAVJE

Efrájim in Sirija bijeta vojno protiJudu.—Kristus se bo rodil devici.—Primerjaj z Izaijem 7. Med leti559 in 545 pr. Kr.

In zgodilo se je v dnevih Ahaza,Jotamovega sina, Uzijevegavnuka, Judovega kralja, da staRecin, kralj Sirije in Pekah,Remaljájev sin, Izraelov kralj,øla proti Jeruzalemu v vojno,a ga nista mogla premagati.

2 In Davidovi hiøi je bilopovedano, rekoç: Sirija je zdru-œena z Efrájimom. In vztrepetaloje njegovo srce in srce njegovegaljudstva, in sicer kakor z vetromvztrepeta gozdno drevje.

3 Potem je Gospod rekel Izaiju:Pojdi sedaj Ahazu naproti, tiin Øear Jaøub, tvoj sin, na konecvodovoda k zgornjemu zbiralni-ku na cesto ob belivçevem polju;

4 in mu reci: Bodi pozoren inmiruj; ne boj se, niti naj se tisrce ne plaøi zavoljo dveh repovteh kadeçih se ogorkov, zavoljostraøne Recinove jeze nad Sirijoin jeze Remaljájevega sina.

5 Ker so Sirija, Efrájim inRemaljájev sin podvzeli zlenamere proti tebi, rekoç:6 Pojdimo nad Juda in si ga

podvrzimo in tamkaj si napravi-mo vejo in v njeni sredi postavi-mo kralja, da, Tabealovega sina.7 Tako govori Gospod Bog:

Ne bo vzdrœalo, niti se ne bozgodilo.

8 Kajti glava Sirije je Damaskin glava Damaska, Recin; in vtrikrat dvajset in petih letihbo Efrájim razbit, da ne boljudstvo.

9 In glava Efrájima je Samarijain glava Samarije je Remaljájevsin. Çe ne boste verovali, zago-tovo ne boste obstali.

10 Nadalje je Gospod spetgovoril Ahazu, rekoç:

11 Gospoda, svojega Boga,prosi za znamenje; zanj prosibodisi v globinah ali v viøavahzgoraj.

12 Ahaz pa je rekel: Ne bomprosil, niti ne bom skuøal Gos-poda.

13 In rekel je: Sedaj posluøajte,o Davidova hiøa; ali vam je ma-lenkost utrujati ljudi, toda marboste utrujali tudi mojega Boga?

14 Zato vam bo Gospod samdal znamenje — glejte, devicabo spoçela in rodila sina in ime-novala ga bo Emanuel.

15 Maslo in med bo jedel, dabo znal zavraçati zlo in izbiratidobro.

16 Kajti preden bo deçek znalzavraçati zlo in izbirati dobro,bosta deœelo, ki jo sedaj prezi-rate, zapustila oba njena kralja.

17 Gospod bo poslal nadte innad tvoje ljudstvo in nad hiøotvojega oçeta dneve, ki nisopriøli od dneva, ko je Efrájimodøel od Juda, kralja Asirije.

18 In tistega dne se bo zgodilo,da bo Gospod poœviœgal muhi,ki je v najbolj oddaljenem deluEgipta, in çebeli, ki je v asirskideœeli.

19 In priøle bodo in se vseodpoçile v opustoøenih dolinah

77 2 Nefi 17:20–18:12

in luknjah v skalah in na vsehtrnih in na vsem grmovju.20 Istega dne bo Gospod obril

z britvijo, ki so jo najeli ti prekoreke, po asirskem kralju, glavoin dlake po nogah; in pouœilabo tudi brado.

21 In tisti dan se bo zgodilo,çlovek bo hranil telico in dveovci;

22 in tisti dan se bo zgodilo,zavoljo obilice mleka, ki gabodo dajale, bo jedel maslo; kajtimaslo in med bo jedel vsak, kibo ostal v deœeli.

23 In tisti dan se bo zgodilo,vsak kraj, kjer je bilo tisoç trt potisoç srebrnikov, kateri bo zarobidovje in trnje.

24 Semkaj bodo priøli moœjes puøçicami in loki, ker bo vsadeœela postala robidovje intrnje.

25 In na vse griçe, ki j ihbodo okopavali z motiko, tjakajs t r a h p r e d r o b i d o v j e m i ntrnjem ne bo priøel; ampak jihbodo pasli volovi in teptalamanjøa œivina.

18. POGLAVJE

Kristus bo kamen spotike in skalapohujøanja. — Iøçite Gospoda neçivkajoçih çarovnikov.—Za vodilose obrnite k postavi in k priçevanju.—Primerjaj z Izaijem 8. Med leti559 in 545 pr. Kr.

Nadalje mi je Gospodovabeseda rekla: Vzemi si velikzvitek in nanj zapiøi s çloveko-vim pisalom glede Maher –Øalal–Haø–Baza.

2 Izvolil sem si zvesti priçi, da

bosta poroçali, duhovnika Urijáin Jeberehjájevega sina Zaharija.

3 In øel sem k prerokinji; inspoçela je in rodila sina. Potemmi je Gospod rekel: Poimenujga Maher–Øalal–Haø–Baz.

4 Kajti glej, otrok ne bo znalklicati moj oçe in moja mati, œebodo bogastva Damaska in plenSamarije odnesli pred asirskegakralja.

5 Gospod mi je prav tako spetspregovoril, rekoç:

6 Kajti ker to ljudstvo zavraçaSiloaøke vode, ki teçejo mirno,in se radostijo v Recinovem inRemaljájevem sinu;

7 zato torej glej, Gospod pri-pelje nadnje reçne vode, moçnein mnoge, in sicer asirskegakralja in vso njegovo slavo;vzdignil se bo iz vseh svojihkanalov in prestopil vse svojebregove.

8 In øel bo skozi Juda; poplav-ljal bo in prestopal, segel boprav do vratu; in njegova raz-peta krila bodo polnila øirinotvoje deœele, o Emanuel.

9 Zdruœite se, o ljudstva, inrazleteli se boste na kosce;in nastavite uho vsi vi iz daljnihdeœel; opaøite se in razletelise boste na kosce, opaøite se inrazleteli se boste na kosce.

10 Posvetujte se in niç ne boiz tega; govorite besedo inne bo vzdrœala; kajti Bog je znami.

11 Kajti Gospod je tako govorilz menoj z moçno roko in mepouçeval, naj ne hodim po potitega ljudstva, rekoç:

12 Ne recite zarota vsemu,çemur bodo ti ljudje rekli zarota;

2 Nefi 18:13–19:7 78

niti se ne bojte njihovega ustra-hovanja, niti se ne ustraøite.13 Posveçujte Gospoda nad

vojskami samega in mu dopusti-te biti vaø strah in mu dopustitebiti vaøa groza.

14 In za svetiøçe bo; a za kamenpohujøanja in za skalo œalitveobema Izraelovima hiøama, zazanko in past jeruzalemskimprebivalcem.

15 In mnogi med njimi se bodoopotekali in padli in zlomili jihbodo in jih ujeli v pasti in jihodpeljali.

16 Zaveœite skupaj priçevanje,zapeçatite postavo med mojimiuçenci.

17 In çakal bom na Gospoda,ki skriva svoj obraz pred Jako-bovo hiøo, in iskal ga bom.

18 Glej, jaz in otroci, ki mi jihje dal Gospod, smo v Izraelu zaznamenja in za çudeœe od Gos-poda nad vojskami, ki prebivana gori Sion.

19 In ko vam reçejo: Iøçitepri teh, ki pozivajo duhove,in pri çarovnikih, ki çivkajoin momljajo — mar naj bi seljudstvo ne obraçalo k svojemuBogu, da bi od mrtvih sliøaliza œive?

20 K postavi in k priçevanju;in çe ne govorijo po tej besedi,je zato, ker v njih ni luçi.

21 In øli bodo skozi moçnoobteœeni in laçni; in zgodilo sebo, ko bodo laçni, bodo obupa-vali in kleli svojega kralja insvojega Boga in gledali navzgor.

22 In gledali bodo po zemljiin videli teœave in temo in tes-noben mrak in gnalo jih bo vtemo.

19. POGLAVJE

I za i j a govor i mes i j ansko . —Ljudstvo v temi bo videlo velikoluç. — Rodil se nam je otrok. —Princ miru bo in vladal bo naDavidovem prestolu.—Primerjajz Izaijem 9. Med leti 559 in 545pr. Kr.

Vendar mrak ne bo tak, kakorje bil v njegovi stiski, ko je sprvaslabotno prizadel Zabulonovodeœelo in Neftalijevo deœelo inpotem je moçneje udaril ob potiRdeçega morja preko Jordana vGalileji narodov.

2 Ljudstvo, ki je hodilo v temi,je zagledalo veliko luç; nad te,ki bivajo v deœeli smrtne sence,nadnje je posijala luç.

3 Pomnoœil si narode in pove-çal radost—pred teboj se rados-tijo, kakor je radost ob œetvi inkakor se ljudje radostijo, kodelijo plen.

4 Kajti prelomil si jarem nje-govega bremena in palico nanjegovi rami, kol njegovegazatiralca.

5 Kajti vsaka bojevnikova bitkaje z zmedenim glasom in oblaçi-li, povaljanimi v krvi; ta pa bo zgorenjem in gorivom za ogenj.

6 Kajti rodil se nam je otrok,dan nam je bil sin; in na njegovirami bo vladarstvo; in imenovalse bo Çudoviti, Svetovalec,Mogoçni Bog, Oçe na veke,Princ miru.

7 Ni konca veçanju vladarstvain miru na Davidovem prestoluin nad njegovim kraljestvom, kimu ukazuje in ga ustanovi ssodbo in s pravico odslej in prav

79 2 Nefi 19:8–20:4

za vekomaj. Goreçnost Gospodanad vojskami bo to izvedla.8 Gospod je poslal svojo be-

sedo Jakobu in svetila je nadIzraelom.9 In vsa ljudstva bodo vedela,

celo Efrájim in prebivalci Sama-rije, ki v ponosu in z napihnje-nostjo v srcu pravijo:

10 Opeka je razpadla, a zidalibomo s klesanimi kamni; plata-ne so posekane, a nadomestilijih bomo s cedrami.

11 Zato bo Gospod proti njemunaøçuval Recinove nasprotnikein zdruœil njegove sovraœnike;

12 Sirce spredaj in Filistejcezadaj; in Izrael bodo pogoltniliz odprtimi usti. Kajti vsa tanjegova jeza se ni obrnila proç,a njegova roka je øe vednoiztegnjena.

13 Kajti ljudstvo se ne obraçak njemu, ki jih udarja, niti neiøçejo Gospoda nad vojskami.

14 Zato bo Gospod od Izraelaloçil glavo in rep, vejo in loçje venem dnevu.

15 Starodavni, ta je glava; inprerok, ki uçi laœi, ta je rep.

16 Kajti voditelji tega ljudstvaso povzroçili, da delajo napa-ke; in ti, ki jih vodijo, so pobiti.

17 Zato Gospod ne bo imel ra-dosti v njihovih mladeniçih, nitine bo imel milosti nad temi brezoçetov in vdovami; kajti vsak-do izmed njih je hinavec in hu-dodelec in vsaka usta govorijoneumnost. Kajti vsa ta njegovajeza se ni obrnila proç, a njegovaroka je øe vedno iztegnjena.

18 Kajti hudobija gori kotogenj; pogoltnil bo divje grmi-çevje in trnje in se zanetil v

gostih gozdovih in vzpenjali sebodo kakor dvigajoçi se dim.

19 Zavoljo srda Gospoda nadvojskami se je stemnilo nad de-œelo in ljudstvo bo kakor gorivoza ogenj; nihçe ne bo prizaneselsvojemu bratu.

20 In hlastnil bo na desno in bolaçen; in jedel bo na levi in ne bopoteøen; in jedli bodo, vsakdomeso svoje lastne roke—

21 Manase Efrájima; in EfrájimManaseja; oba skupaj bosta protiJudu. Pri vsem tem se njegovajeza ne obrne proç, a njegovaroka je øe vedno iztegnjena.

20. POGLAVJE

Uniçenje Asirije je primer uniçenjahudobnih ob drugem prihodu.—Potem ko bo Gospod spet priøel, boostalo malo ljudi.—Jakobov osta-nek se bo tisti dan vrnil.—Pri-merjaj z Izaijem 10. Med leti 559in 545 pr. Kr.

Gorje jim, ki izdajajo kriviçneodloke in ki piøejo zatiranje,katero predpisujejo;

2 da bi uboœne odvrnili odsodbe in da bi siromaønim mo-jega ljudstva odvzeli pravico,da bodo vdove njihova œrtev inda bodo oropali té brez oçeta!

3 In kaj boste storili na danobiskanja in v opustoøenosti, kibo priøla od daleç? H komuboste zbeœali po pomoç? In kjeboste pustili svojo slavo?

4 Brez mene se bodo priklanjalipred jetniki in padli k pobitim.Kajti vsa ta njegova jeza se niobrnila proç, a njegova roka jeøe vedno iztegnjena.

2 Nefi 20:5–23 80

5 O Asirec, palica moje jeze, indrog v njihovi roki je njihovaogorçenost.

6 Poslal ga bom nad hinavskinarod in nad ljudstvom mojegasrda mu bom dal ukaz, naj vza-me plen in naj vzame oplenjenoin naj jih potepta kakor blato nacesti.7 Çeprav ne misli tako, niti

tako ne misli njegovo srce; a vnjegovem srcu je, da bi uniçil inloçil ne malo narodov.

8 Kajti govori: Ali niso mojiprinci skupaj kralji?

9 Ali ni Kalne kakor Karkemiø?Ali ni Hamat kakor Arpad? Alini Samarija kakor Damask?

10 Kakor je moja roka osnovalakraljestva malikov in katerihrezljane podobe so prekaøale teiz Jeruzalema in Samarije;

11 mar naj, kakor sem storils Samarijo in njenimi maliki,storim z Jeruzalemom in njenimmalikom?

12 Zatorej se bo zgodilo, po-tem ko bo Gospod izvêdel svojecelotno delo na gori Sion in nadJeruzalemom, bo kaznoval sadbrezçutnega srca kralja Asirijein slavo njegovih visokih po-gledov.

13 Kajti rekel je: Z moçjo svojeroke in s svojo modrostjo sem tonaredil; kajti razumen sem; inpremaknil sem meje ljudstev inoropal njihove zaklade in pre-bivalce podjarmil kakor moçançlovek;

14 kakor gnezdo je naølamoja roka bogastva ljudstev;in kakor çlovek zbira jajca, kiso zapuøçena, sem zbral vsozemljo; in nikogar ni bilo, ki bi

premaknil perut ali odprl kljunali çivknil.

15 Naj se sekira baha prednjim, ki z njo zamahuje? Naj seœaga poveliçuje pred njim, ki jovleçe? Kakor da bi se palicamorala stresati nad njimi, ki jodvigujejo ali kot çe bi se drogdvigoval, kakor bi ne bil les!

16 Zato bo Gospod, Gospodnad vojskami, poslal med svojedebele suhost; in pod svojoslavo bo zanetil gorenje kakorgorenje ognja.

17 In Izraelova luç bo za ogenjin njegov Sveti za plamen in bogorela in v enem dnevu bo po-œrla njegovo trnje in njegovodivje grmiçevje;

18 in pouœila bo slavo njego-vega gozda in njegovega rodo-vitnega polja, tako duøo kot telo;in bodo, kakor ko omaga zasta-vonoøa.

19 In ostalih dreves njegovegagozda bo malo, da jih bo lahkopopisal otrok.

20 In zgodilo se bo tisti dan,da se Izraelov preostanek intaki, ki so pobegnili iz Jakobovehiøe, ne bodo nikoli veç spet opi-rali nanj, ki jih je udarjal, ampakse bodo opirali na Gospoda,Izraelovega Svetega, v resnici.

21 Preostanek se bo vrnil, da,in sicer Jakobov preostanek, kmogoçnemu Bogu.

22 Kajti çetudi bo tvojegaljudstva, Izrael, kakor peskamorja, se bo njih preostanekvrnil; nad odmerjeno razdeja-nje bo izplavala praviçnost.

23 Kajt i Gospod Bog nadvojskami bo napravil razdejanje,in sicer doloçeno v vsej deœeli.

81 2 Nefi 20:24–21:8

24 Zato tako govori GospodBog nad vojskami: O ljudstvomoje, ki prebivaø v Sionu, neboj se Asirca; udaril te bo s pa-lico in bo kakor v Egiptu protitebi dvignil svojo gorjaço.

25 Kajti çisto malo øe in ogor-çenost bo prenehala in mojajeza v njihovem uniçenju.

26 In Gospod nad vojskamibo nad nj im zavihte l b içglede na midjanski pokol priOrebovi skali; in kakor je bilanjegova palica nad morjem,tako jo bo vzdignil kakor vEgiptu.

27 In zgodilo se bo tisti dan, dabo njegovo breme vzeto s tvojerame in njegov jarem s tvojegavratu in jarem bo uniçen zavoljomaziljenja.

28 Pride v Ajo, gre skoziMigron; v Mihmasu je pustilleœati svoje vozove.

29 Øli so çez prelaz; vzeli sosi prenoçiøça v Gebi; Ramo jestrah; Savlova Gibea je zbeœala.

30 Povzdigni glas, o galimskahçi; daj, da se bo sliøalo v Lajeøo,o ubogi Anatot.31 Madmena se je preselila;

prebivalci Gebima se zbirajo nabeg.

32 Doslej bo ostal v Nobu tistidan; z roko bo œugal proti gorisionske hçere, jeruzalemskemuhribu.

33 Glej, Gospod, Gospod nadvojskami, bo z grozo oklestilkroønjo; in visoki bodo pose-kani; in oøabni bodo postaliponiœni.

34 In goste gozdove bo posekalz œelezom in Libanon bo padelpod mogoçnim.

21. POGLAVJE

Jesejevo deblo (Kristus) bo sodilo vpraviçnosti.—Védenje o Bogu bov tisoçletnici prekrilo zemljo.—Gospod bo dal znamenje in zbralIzrael.—Primerjaj z Izaijem 11.Med leti 559 in 545 pr. Kr.

In iz Jesejevega debla bo pog-nala mladika in iz njegovihkorenin bo zrasla veja.

2 In Gospodov Duh bo poçivalnad njim, duh modrosti in ra-zumevanja, duh svèta in moçi,duh spoznanja in strahu predGospodom;

3 in napravil bo, da bo hitrorazumel v Gospodovem strahu;in ne bo sodil po tem, kar bodovidele njegove oçi, niti grajal potem, kar bodo sliøala njegovauøesa.

4 Ampak bo s praviçnostjosodil ubogemu in z enakostjograjal krotke na Zemlji; in zem-ljo bo udaril s palico svojih ust inz dihom svojih ustnic bo pobilhudobnega.

5 In praviçnost bo opasje nje-govih ledij in zvestoba opasjenjegovih bokov.

6 Volk bo prav tako bival zjagnjetom in leopard bo leœal skozliçem in tele in majhen levin pitançek skupaj; in vodil jihbo majhen otrok.

7 In krava in medvedka sebosta pasli; njuni mladi bodoleœali skupaj; in lev bo jedelslamo kakor vol.

8 In dojençek se bo igral nadgadjo luknjo in odstavljeni otrokbo poloœil roko na modrasovbrlog.

2 Nefi 21:9–23:3 82

9 Ne bodo ne ranili ne uniçevalina vsej moji sveti gori, kajti zem-lja bo polna védenja o Gospodu,kakor vode prekrivajo morje.10 In tisti dan bo Jesejeva ko-

renina, ki bo za znamenje vsemljudstvom; k njej bodo stremeliNejudje; in njegov poçitek boslaven.

11 In zgodilo se bo tisti dan, dabo Gospod spet v drugo izteg-nil roko, da bo privedel nazajpreostanek svojega ljudstva, kibo ostalo, od Asirije in od Egip-ta in iz Patrosa in iz Etiopijein iz Elama in iz Øinarja in izHamata in z morskih otokov.

12 In dal bo znamenje narodomin zdruœil Izraelove izgnane inrazkropljene Jude zbral z vsehøtirih strani sveta.

13 Prav tako bo odøla Efráji-mova zavist in Judovi nasprot-niki bodo loçeni; Efrájim ne bozavidal Judu in Juda ne bo nad-legoval Efrájima.

14 Ampak bosta na ramenihFilistejcev poletela proti zaho-du; skupaj bosta oplenila te zvzhoda; roko bosta poloœila naEdom in Moab; in Amonovi ot-roci jima bodo posluøni.

15 In Gospod bo popolnomauniçil jezik egipçanskega morja;in s svojim mogoçnim vetrombo z roko zamahnil nad reko inudaril jo bo v sedem potokov innapravil, da bodo øli ljudje çezv suhih opankah.

16 In tam bo velika cesta zapreostanek njegovega ljudstva,ki bo ostal, iz Asirije, in sicerkakor je bila v Izraelu v dnevu,ko je priøel navzgor iz egip-tovske deœele.

22. POGLAVJE

V tisoçletnem dnevu bodo vsi ljudjehvalili Gospoda.—Bival bo mednjimi.—Primerjaj z Izaijem 12.Med leti 559 in 545 pr. Kr.

In tisti dan boø rekel: O Gospod,hvalil te bom; çetudi si bil namejezen, se je tvoja jeza obrnilaproç in me tolaœiø.

2 Glej, Bog je moja odreøitev;zaupal bom in ne bom se bal;kajti Gospod JAHVE je mojamoç in moja pesem; postal jetudi moja odreøitev.

3 Zato boste z radostjo vleklivodo iz vodnjakov odreøitve.

4 In tisti dan boste rekli: Hva-lite Gospoda, kliçite njegovoime, oznanjajte njegovo delova-nje med ljudmi, omenjajte, daje njegovo ime povzdignjeno.

5 Pojte Gospodu; kajti storil jeçudovite reçi; to ve vsa zemlja.

6 Vzklikni in zakliçi, ti prebiva-lec Siona; kajti velik je IzraelovSveti v tvoji sredi.

23. POGLAVJE

Uniçenje Babilona je prispodobauniçenja ob drugem prihodu. —To bo dan srda in maøçevanja.—Babilon (svet) bo padel za vekomaj.—Primerjaj z Izaijem 13. Med leti559 in 545 pr. Kr.

Izrek o Babilonu, ki ga je videlIzaija, Amocov sin.

2 Na visoki gori vzdigniteprapor, k njim povzdigniteglas, zamahnite z roko, da bodoøli skozi vrata plemenitih.

3 Svojim posveçenim sem za-

83 2 Nefi 23:4–22

povedal, poklical sem tudi svojemogoçne, kajti moje jeze ni nadnjimi, ki se radostijo v mojiveliçini.4 Hrup mnoœice v gorah kakor

od mogoçnega ljudstva, buçenhrup kraljestev zbranih naro-dov, Gospod nad vojskamipregleduje vojsko za bitko.

5 Pridejo iz daljne deœele, skonca neba, da, Gospod in oroœ-ja njegove ogorçenosti, uniçitvso deœelo.6 Jeçajte, kajti Gospodov dan

je blizu; priøel bo kakor uniçenjeod Vsemogoçnega.

7 Zato bodo vse roke omahnile,srce vsakega çloveka bo obupalo;

8 in bali se bodo; krçi in bole-çine jih bodo zgrabile; osuplibodo drug nad drugim; njihoviobrazi bodo kot plameni.

9 Glej, pride Gospodov dan,krut tako zavoljo srda kot silo-vite jeze, da zapusti deœeloopustoøeno; in iz le–te bo izbri-sal greønike.10 Kajti zvezde v nebesih in

sozvezdja le–teh ne bodo sveti-le; sonce bo potemnelo na svojipoti in luna ne bo veç svetila.

11 In svet bom kaznoval za zloin hudobne za njihovo kriviç-nost; napravil bom, da bo oøab-nost ponosnih prenehala in po-legel bom vzviøenost straønih.

12 Çloveka bom napravilbolj dragocenega kakor œlahtnozlato; in sicer çloveka bolj kakorzlato ofirsko klinopisje.

13 Zato bom stresel nebo inZemlja se bo premaknila s svo-jega mesta v besu Gospoda nadvojskami in tisti dan njegovesilovite jeze.

14 In bo kakor preganjanakoøuta in kakor ovca, ki je nihçene pobere; in vsi ljudje se bodoobrnili k svojemu ljudstvu inzbeœali vsak v svojo lastnodeœelo.

15 Vsak, ki je ponosen, bopreboden; da, in vsak, ki se jepridruœil hudobnim, bo padelpod meçem.

16 Prav tako bodo pred njiho-vimi oçmi na kosce raztreøçeninjihovi otroci; njihove hiøebodo oplenjene in njihove œeneoneçaøçene.

17 Glej, proti njim bom razdra-œil Medijce, ki ne bodo gledalina srebro in zlato, niti se nebodo navduøevali nad njim.

18 Njihovi loki bodo na kosceraztreøçili tudi mladeniçe; in nebodo imeli usmiljenja nad sa-dom materinega telesa; njihoveoçi ne bodo prizanesle otrokom.

19 In Babilon, slava kraljestev,lepota kaldejskega bliøça, bo,kakor ko je Gospod razdejalSodomo in Gomoro.

20 Nikoli se ne bo prebivalo vnjem niti se ne bo bivalo v njemiz roda v rod: niti ne bo Arabectam postavil øotora; niti ne bodopastirji tam zbirali svoje çrede.

21 Ampak bodo tam poleœa-vale divje œivali iz divjine; innjihove hiøe bodo polne otoœnihbitij; in tam bodo bivale sove intam bodo plesali kozlom podob-ni demoni.

22 In divje œivali otokov bodotulile v njihovih zapuøçenih hi-øah in zmaji v njihovih prijetnihkrajih; in njegov ças se pribliœujein njegov dan se ne bo podaljøal.Kajti hitro ga bom uniçil; da,

2 Nefi 24:1–18 84

kajti milosten bom do svojegaljudstva, hudobni pa bodopogubljeni.

24. POGLAVJE

Izrael se bo zbral in uœival tisoçletnipoçitek.—Lucifer je bil izvrœen iznebes zavoljo upora. — Izrael bozmagal nad Babilonom (svetom).—Primerjaj z Izaijem 14. Med leti559 in 545 pr. Kr.

Kajti Gospod se bo usmililJakoba in øe bo izvolil Izrael injih nastanil v njihovi lastnideœeli; in pridruœili se jim bodotujci in oklenili se bodo Jakobo-ve hiøe.

2 In ljudje jih bodo vzeli sseboj in pripeljali na svoj kraj;da, od daleç na konec sveta; invrnili se bodo v svoje obljublje-ne deœele. In Izraelova hiøajih bo posedovala in Gospodo-va deœela bo za sluœabnike indékle; in za ujetnike si bodovzeli njih, katerim so bili ujetni-ki; in vladali bodo nad svojimizatiralci.3 In tisti dan se bo zgodilo, da ti

bo Gospod dal poçitek po tvojipotrtosti in po tvojem strahu inpo teœkem suœenjstvu, kjer simoral sluœiti.

4 In tisti dan se bo zgodilo, daboø prevzel pregovor za babi-lonskega kralja in rekel: Kakoje prenehal tvoj zatiralec, kakoje prenehalo zlato mesto!

5 Gospod je prelomil palicohudobnih, œezla vladarjev.

6 Njega, ki je udarjal ljudstvov besu z nenehnim udarcem,njega, ki je vladal narodom v

jezi, preganjajo in tega nihçe nezaustavi.

7 Vsa zemlja je pri poçitku inje tiho; pesem zadoni.

8 Da, ciprese se veselijo zavo-ljo tebe in prav tako libanonskecedre, rekoç: Odkar si padel,nad nas ne pride nihçe, da binas posekal.

9 Pekel pod teboj se je vznemi-ril zavoljo tebe ob sreçanju, kosi priøel; zavoljo tebe prebujamrtve, in sicer vse veljake Zem-lje; dvignilo je z njih prestolovvse svoje kralje narodov.

10 Vsi ti bodo govorili in ti rek-li: Mar si postal slaboten kakormi? Mar si postal kakor mi?

11 Tvoj bliøç je legel v grob; inhrupa tvojih viol se ne sliøi;pod teboj je postlano s çrvi inçrvi te prekrivajo.

12 Kako si padel iz nebes, oLucifer, sin jutra! So posekalina tla tebe, ki si oslabil narode!

13 Kajti v srcu si si rekel:Vzdignil se bom v nebesa, svojprestol bom povzdignil nadBoœje zvezde; sedel bom tudina gori zborovanja na skrajnemseveru;

14 vzdignil se bom nad viøaveoblakov; kakor Najviøji bom.

15 Vendarle boø pahnjen vpekel na skrajno dno.

16 Ti, ki te vidijo, te bodomotreçe gledali in te ocenjevaliin rekli bodo: Je to çlovek, kije napravil, da je trepetalazemlja, da je pretresalo kra-ljestva?

17 In je svet napravil kakordivjino in uniçil mesta le–tegain ni odprl hiøe svojih ujetnikov?

18 Vsi kralji narodov, da, vsi ti

85 2 Nefi 24:19–25:1

leœijo v slavi, vsak od njih vsvoji hiøi.19 A izvrœen si iz svojega groba

kakor gnusna veja in preosta-nek teh, ki so pobiti, prebodeniz meçem, ki gredo v kamnitojamo, kakor truplo, poteptanopod nogami.

20 Ne boø se jim pridruœil pripogrebu, ker si uniçil svojodeœelo in pobil svoje ljudstvo;potomstvo hudodelcev ne bonikoli obnovljeno.

21 Pripravi pokol za njegoveotroke zavoljo kriviçnosti nji-hovih oçetov, da ne bodo vstali,ne posedovali deœele, ne napol-nili obliçja sveta z velemesti.

22 Kajti dvignil se bom protin j i m , g o v o r i G o s p o d n a dvojskami; in loçil od Babilonaime in preostanek in sina inneçaka, govori Gospod.

23 Spremenil ga bom v prebi-valiøçe moçvirskih ptic in vmoçvirske vode; in pometel gabom z metlo uniçenja, govoriGospod nad vojskami.

24 Gospod nad vojskami seje zaprisegel, rekoç: Zagotovokakor sem mislil, tako se bozgodilo; in kakor sem namenil,tako bo—

25 da bom Asirca pripeljal vsvojo deœelo in ga na svojihgorah pohodil pod nogami;potem bo njegov jarem padel znjih in jim z ramen padlo breme.

26 To je namen, ki je namenjenvsej zemlji; in to je roka, ki jeiztegnjena nad vse narode.

27 Kajti Gospod nad vojskamije namenil in kdo bo razveljavil?In njegova roka je iztegnjena inkdo jo bo zavrnil?

28 V letu, ko je umrl kraljAhaz, je nastal ta izrek.

29 Ne radosti se, vsa Filisteja,ker je palica, ki vas je udarila,zlomljena; kajti iz kaçje koreninebo priøel modras in njegov sadbo ognjena leteça kaça.

30 In prvorojenec siromaka bonahranjen in uboœni bo varnoleœal; in z lahkoto bom ubil tvojokorenino in ta bo pobila tvojpreostanek.

31 Jeçite, o vrata; vpij, o mesto;ti, vsa Filisteja, si razpuøçena;kajti s severa bo priøel dim innihçe ne bo sam ob njegovemdoloçenem çasu.

32 Kaj bodo potem odgovoriliglasniki narodov? Da je Gospodosnoval Sion in siromaøni nje-govega ljudstva bodo zaupalivanj.

25. POGLAVJE

Nefi slavi po preprostosti. — Vposlednjih dneh bodo razumeliIzaijeve prerokbe.—Judje se bodovrnili iz Babilona, kriœali Mesijain se razkropili in bodo biçani.—Obnovljeni bodo, ko bodo verjeli vMesija.—Prviç bo priøel øeststolet potem, ko je Lehi zapustil Jeru-zalem.—Nefijci spolnjujejo Moj-zesovo postavo in verjamejo vKristusa, ki je Izraelov Sveti. Medleti 559 in 545 pr. Kr.

Sedaj jaz, Nefi, spregovorimnekoliko glede besed, ki semjih zapisal, ki so bile izreçenepo Izaijevih ustih. Kajti glejte,Izaija je govoril veliko reçi,katere so bile teœko razumljiveza mnoge od mojega ljudstva;

2 Nefi 25:2–12 86

kajti ne poznajo navade, ki setiçe prerokovanja med Judi.2 Kajti jaz, Nefi, jih nisem veli-

ko pouçeval o navadah Judov;kajti njihova dela so bila delateme in njihova delovanja sobila delovanja gnusob.

3 Zatore j p iøem svo jemuljudstvu, vsem tistim, ki bodo potemle prejeli to, kar zapisujem,da bodo poznali Boœje sodbe,ki pridejo nad vse narode pobesedi, katero je govoril.

4 Zatorej prisluhnite, o ljudstvomoje, ki ste iz Izraelove hiøe, innastavite uho mojim besedam,kajti ker vam Izaijeve besedeniso jasne, vendar so jasnevsem tistim, ki jih navdaja duhpreroøtva. Prerokujem pa vampo duhu, ki je v meni; zatorejbom prerokoval po preprostosti,ki je bila z menoj od trenutka,ko sem priøel iz Jeruzalema ssvojim oçetom; kajti glejte, mojaduøa se radosti v preprostostido mojega ljudstva, da se bodolahko uçili.

5 Da, in moja duøa se radosti vIzaijevih besedah, kajti priøelsem iz Jeruzalema in moje oçiso videle reçi Judov in vem, daJudje razumejo reçi prerokov inni drugega ljudstva, ki razumeto, kar je bilo povedano Judom,kakor njih, çe o tem niso pouçe-ni po judovskih navadah.

6 A glejte, jaz, Nefi, svojihotrok nisem pouçeval po ju-dovskih navadah; a glejte, jazsam sem bival v Jeruzalemu,zatorej poznam okoliøke prede-le; in svojim otrokom sem ome-njal Boœje sodbe, ki so se zgodilemed Judi, svojim otrokom,

glede na vse to, kar je govorilIzaija, in ne zapisujem jih.

7 A glejte, nadaljujem s svojolastno prerokbo po svoji prep-rostosti; v kateri vem, da sene more motiti noben çlovek;vendar bodo v dneh, ko se bodoIzaijeve prerokbe izpolnile,ljudje z gotovostjo vedeli, v tis-tem çasu, ko se bodo zgodile.

8 Zatorej so za çloveøke otrokevelike vrednosti in ta, ki pred-postavlja, da niso, njim bom øezlasti govoril in besede omejil nasvoje lastno ljudstvo; kajti vem,da bodo zanje velike vrednosti vposlednjih dneh; kajti tisti danjih bodo razumeli; zatorej semjih zapisal za njihovo dobro.

9 In kakor je bil med Judizavoljo kriviçnosti pokonçan enrod, celo tako so bili pokonçaniiz roda v rod po svojih kriviç-nostih; in nikoli ni bil nihçemed njimi pokonçan, ne da bijim ne bilo vnaprej napovedanopo Gospodovih prerokih.

10 Zatorej jim je bilo povedanoo uniçenju, ki je priølo nadnjetakoj potem, ko je moj oçezapustil Jeruzalem; vendar sopostali trdosrçni; in glede namojo prerokbo so bili pobiti,razen tistih, ki so jih odpeljali vujetniøtvo v Babilon.

11 In sedaj, to govorim zavoljoduha, ki je v meni. In dasi so jihodpeljali, se bodo spet vrnili inposedovali jeruzalemsko deœe-lo; zatorej bodo spet obnovljeniv deœeli svojega nasledstva.12 A, glejte, imeli bodo vojne

in govorice o vojnah; in ko pridedan, ko se jim bo Oçetov Edino-rojenec, da, in sicer Oçe nebes in

87 2 Nefi 25:13–21

Zemlje, prikazal v mesu, glejte,ga bodo zavrnili zavoljo svojihkriviçnosti in svoje trdosrçnostiin svoje trdovratnosti.13 Glejte, kriœali ga bodo; in

potem ko ga bodo poloœili vgrobnico za razmik treh dni, bood mrtvih vstal s krili ozdravlje-nja; in vsi tisti, ki bodo verovaliv njegovo ime, bodo odreøeni vBoœje kraljestvo. Zatorej se mojaduøa radosti v prerokovanju onjem, kajti videl sem njegov danin moje srce poveliçuje njegovosveto ime.

14 In glejte, zgodilo se bo, dako bo Mesija vstal od mrtvih inse prikazal svojemu ljudstvu,tolikim, kolikor jih bo verjelo vnjegovo ime, glejte, bo potemJeruzalem spet uniçen; kajtigorje jim, ki se borijo proti Boguin ljudstvu njegove cerkve.

15 Zatorej bodo Judje razkrop-ljeni med vse narode; da, in tudiBabilon bo uniçen; zatorej bodoJude razkropili drugi narodi.

16 In potem ko j ih bodorazkropili in jih bo Gospod Bogbiçal po drugih narodih za raz-mik mnogih rodov, da, in siceriz roda v rod, dokler ne bodoprepriçani, da bodo verjeli vKristusa, Boœjega Sina in odkup-no daritev, ki je za vse çloveøtvoneskonçna—in ko bo priøel tistidan, ko bodo verjeli v Kristusain çastili Oçeta v njegovem ime-nu s çistim srcem in çistimi ro-kami in ne bodo veç priçakovalidrugega Mesija, potem, tisti ças,bo priøel dan, ko bo dobro, dabodo verjeli tem reçem.

17 In Gospod bo spet v drugoiztegni l roko, da bo svoje

ljudstvo privedel nazaj iz iz-gubljenega in padlega stanja.Zatorej bo nadaljeval s çudovi-tim in çudeœnim delom medçloveøkimi otroki.

18 Zatorej jim bo prinesel svo-je besede, besede, ki jih bodosodile na poslednji dan, kajtidane jim bodo z namenom, dajih bodo prepriçale o resniçnemMesiju, ki so ga zavrgli; in da jihbodo prepriçale, da jim ni niçveç potrebno çakati na Mesija,ki pride, kajti ne bo priøel drugkakor laœni Mesija, ki bo zava-jal ljudi; kajti drugega Mesijani kakor en sam, o katerem sogovorili preroki, in tisti Mesijaje ta, ki ga bodo Judje zavrnili.

19 Kajti po besedah prerokovMesija pride øeststo let odtakrat, ko je moj oçe zapustilJeruzalem; in po besedah pre-rokov in prav tako po besediBoœjega angela se bo imenovalJezus Kristus, Boœji Sin.

20 In sedaj, bratje moji, govorilsem preprosto, da se ne bostemotili. In kakor œiví Gospod, kije Izrael izpeljal iz egiptovskedeœele in Mojzesu dal moç, daje ozdravljal narode, potem koso jih bile piçile strupenjaçe,çe so se ozrli na kaço, ki jo jepostavil prednje, in dal mu jetudi moç, da je udaril po skali iniz nje je pritekla voda; da, glejtepovem vam, kakor je to res inkakor œiví Gospod Bog, podnebom ni drugega imena, razentega Jezusa Kristusa, o kateremsem govoril, po katerem je çlo-vek lahko odreøen.

21 Zatorej mi je zato GospodBog obljubil, da se bo to, kar

2 Nefi 25:22–26:1 88

zapisujem, ohranjalo in se ob-drœalo in se izroçalo mojemupotomstvu iz roda v rod, da sebo izpolnila obljuba Joœefu, danjegovo potomstvo ne bo nikolipreminilo, dokler bo obstajalaZemlja.22 Zatorej bodo te reçi øle iz

roda v rod, dokler bo Zemljaobstajala; in øle bodo po Boœjivolji in zadovoljstvu; in naro-dom, ki jih bodo posedovali, sebo po njih sodilo po besedah, kiso zapisane.

23 Kajti marljivo delamo zapi-se, da bi prepriçali svoje otrokein tudi naøe brate, da bi verjeli vKristusa in se spravili z Bogom,kajti vemo, da je po milostlji-vosti, da smo odreøeni, po vsemkar lahko storimo.

24 In dasi verjamemo v Kris-tusa, spolnjujemo Mojzesovopostavo in se veselimo z vztraj-nostjo v Kristusu, dokler posta-va ne bo dopolnjena.

25 Kajti zato smo postavo pre-jeli; zatorej je postava za naspostala mrtva in v Kristususmo oœiveli zavoljo naøe vere;vendarle postavo izpolnjujemozavoljo zapovedi.

26 In govorimo o Kristusu, ra-dostimo se v Kristusu, pridiga-mo o Kristusu, prerokujemo oKristusu in zapisujemo po naøihprerokbah, da bodo naøi otrocivedeli, h kateremu viru naj seozirajo za odpuøçanje svojihgrehov.

27 Zatorej govorimo o postavi,da bi naøi otroci vedeli o mrtvos-ti postave; in da bi se, ker vedo,da je postava mrtva, veselilitistega œivljenja, katero je v

Kristusu, in vedeli, s kakønimnamenom smo postavo prejeli.In potem ko bo postava dopol-njena v Kristusu, da ne bo veçpotrebe, da bi postali trdosrçnido njega, ko bo postavo potreb-no odpraviti.

28 In sedaj, glejte, ljudstvomoje, trdovratno ljudstvo ste;zatorej sem vam govoril prep-rosto, da ne morete razumetinápak. In besede, katere semgovoril, bodo priçevale protivam; kajti zadostujejo, da vsa-kega çloveka pouçijo o pravipoti; kajti prava pot je verjeti vKristusa in ga ne zanikati; kajtiçe ga zanikate, prav tako zani-kate preroke in postavo.

29 In sedaj, glejte, povemvam, da je prava pot verjeti vKristusa in ga ne zanikati; inKristus je Izraelov Sveti; zatorejse morate pred njim priklonitiin ga çastiti z vso svojo vnemo,miøljenjem in moçjo in z vsosvojo duøo; in çe boste to delali,nikakor ne boste izvrœeni.

30 In, v kolikor bo potrebno,morate ohranjati Boœja izvaja-nja in uredbe, dokler ne bo do-polnjena postava, ki jo je prejelMojzes.

26. POGLAVJE

Kristus bo pouçeval Nefijce.—Nefipredvidi propad svojega ljudstva.—Govorili bodo iz prahu.—Nejud-je bodo gradili laœne cerkve in tajnezveze.—Gospod ljudem prepove-duje izvajati kvaziduhovniøtvo.Med leti 559 in 545 pr. Kr.

In potem ko bo Kristus vstal od

89 2 Nefi 26:2–14

mrtvih, se vam bo pokazal, ot-roci moji in moji ljubljeni bratje:in besede, katere vam bo govo-ril, bodo postava, ki jo bosteizvajali.2 Kajti, glejte, povem vam, da

sem videl, da bo preølo velikorodov in med mojim ljudstvombodo straøne vojne in prepiri.

3 In potem ko bo Mesija priøel,bo moje ljudstvo dobilo zna-menja o njegovem rojstvu inprav tako o njegovi smrti invstajenju; in velik in straøen botisti dan za zlobne, kajti pogub-ljeni bodo; in pogubljeni bodozato, ker so zavrgli preroke insvete in jih kamenjali in jih mori-li; zatorej se bo proti njim s tal hGospodu dvigal klic krvi svetih.

4 Zatorej bo vse tiste, ki so po-nosni in ki delajo húdo, dan, kipride, seœgal, govori Gospod nadvojskami, kajti kot strniøçe bodo.5 In tiste, ki morijo preroke in

svete, bodo pogoltnile globinezemlje, govori Gospod nadvojskami; in pokrile jih bodogore in odnesli jih bodo vrtin-çasti viharji in nanje bodo pad-le zgradbe in jih zdrobile nakosce in jih zmlele v prah.

6 In obiskali jih bodo gromi instrele in potresi in vsakovrstnauniçenja, kajti nad njimi se borazvnela Gospodova ognjenajeza in kakor strniøçe bodo indan, ki pride, jih bo pouœil, go-vori Gospod nad vojskami.

7 O boleçina in tesnoba mojeduøe zavoljo izgube mojegapobitega ljudstva! Kajti jaz,Nefi, sem to videl in skoraj bime pouœilo pred Gospodovonavzoçnostjo; a k svojemu

Bogu moram klicati: Tvoje potiso praviçne!

8 A glejte, praviçni, ki prisluh-nejo besedam prerokov in jih neuniçijo, ampak v stanovitnostipriçakujejo Kristusa zavoljoznamenj, ki so jih dobili, vsemupreganjanju navkljub — glejte,ti so ti, ki ne bodo pogubljeni.

9 Ampak se jim bo prikazalSin Praviçnosti; in jih ozdravilin z njim bodo œiveli v miru,dokler ne bodo preøli trije ro-dovi in v praviçnosti jih bopreølo veliko iz çetrtega rodu.

10 In ko bodo te reçi preøle,bo nad moje ljudstvo priøel na-gel propad; kajti to sem videlnavkljub boleçinam svoje duøe;zatorej vem, da se bo zgodilo;in prodajajo se za niçevost; kajtiza plaçilo za svoj ponos in svojeneumnosti bodo œeli pogubo;kajti ker podlegajo hudiçu inraje izbirajo dela teme kot luçi,zato morajo v pekel.

11 Kajti Gospodov Duh se nebo vedno trudil okrog çloveka.In ko se Duh preneha truditi ok-rog çloveka, potem pride nagelpropad in to œalosti mojo duøo.

12 In ko sem govoril gledeprepriçevanja Judov, da je Jezustisti Kristus, je prav, da bodoNejudje prav tako prepriçani,da Jezus je Kristus, veçni Bog;

13 in da se pokaœe vsem tistim,ki verjamejo vanj, po moçi Sve-tega Duha; da, vsakemu narodu,rodu, jeziku in ljudstvu, ko boizvajal velike çudeœe, znake inçudesa med çloveøkimi otrokipo njihovi veri.

14 A glejte, prerokujem vamglede poslednjih dni; glede dni,

2 Nefi 26:15–28 90

ko bo Gospod Bog prinesel tereçi çloveøkim otrokom.15 Potem ko bo moje po-

tomstvo in potomstvo mojegabrata zapadlo v nevero in boudarjeno po Nejudih; da, potemko se bo Gospod Bog utaborilokrog njih in jih oblegal z nasi-pa in dvignil utrdbe proti njim;in potem bodo konçali v prahu,in sicer da jih ne bo veç, vendarbodo besede praviçnih zapisanein molitve zvestih bodo usliøa-ne in vsi tisti, ki so zapadli vnevero, ne bodo pozabljeni.

16 Kajti tisti, ki bodo pobiti,jim bodo govorili iz tal in njihovgovor bo priøel z dna prahu innjihov glas bo kakor od nekoga,ki kliçe duhove; kajti GospodBog mu bo dal moç, da bo øepe-tal o njih, in sicer kakor bi bilo iztal; in njihov govor bo øepetaliz prahu.

17 Kajti tako govori GospodBog: Zapisovali bodo, kar se bozgodilo med njimi, in to bodozapisali in zapeçatili v knjigoin tisti, ki so zapadli v nevero,tega ne bodo imeli, kajti priza-devajo si uniçiti Boœje reçi.

18 Zatorej, kakor tisti, ki so bilipokonçani, so bili pokonçaninaglo; in mnoœice njihovih straø-nih bodo kakor pleve, ki premi-ne — da, tako govori GospodBog: V trenutku bo, naenkrat—

19 in zgodilo se bo, da bo tiste,ki so zapadli v nevero, udarilaroka Nejudov.

20 In Nejudje so vzviøeni vponosu svojih oçi in opotekaliso se zavoljo velikosti njiho-vega kamna spotike, da sozgradili veliko cerkva; vendar

omalovaœujejo Boœjo moç inçudeœe in si pridigajo svojolastno modrost in svojo lastnouçenost, da bi se okoristili insurovo ravnali s siromaønimi.

21 In veliko je zgrajenih cerkva,ki povzroçajo zavidanja in sporein zlonamernost.

22 In prav tako obstajajo tajnezveze, in sicer kakor v starodav-nih çasih, kot zveze hudiça, kajtion je ustanovitelj vsega tega;da, ustanovitelj morilcev in delteme; da, in vodi jih z lanenovrvjo okrog vratu, dokler jih ssvojimi moçnimi vrvmi ne zveœeza vekomaj.

23 Kajti glejte, moji ljubljenibratje, povem vam, da GospodBog ne dela v temi.

24 Niçesar ne stori, kar bi nebilo v korist svetu; kajti svet lju-bi, in sicer da preda svoje lastnoœivljenje, da bi k sebi pritegnilvse ljudi. Zatorej nobenemu nezapove, naj ne bo deleœen nje-gove odreøitve.

25 Glejte, mar kateremu zakli-çe, rekoç: Pojdi od mene? Glejte,povem vam, ne; ampak govori:Pridite k meni vse ve stranisveta, kupite mleka in medubrez denarja in brez cene.

26 Glejte, je kateremu zapove-dal, naj odide iz sinagog ali izhiø çaøçenja? Glejte, povemvam, ni.

27 Je kateremu zapovedal,da ne bo deleœen njegove odre-øitve? Glejte, povem vam, ni;ampak jo je dal zastonj vsemljudem; in svojemu ljudstvu jezapovedal, naj vse ljudi prepri-çajo h kesanju.

28 Glej te , mar je Gospod

91 2 Nefi 26:29–27:3

kateremu zapovedal, naj nebo deleœen njegove dobrote?Glejte, povem vam, ne; paç paimajo ta privilegij vsi ljudje, takoeni kakor drugi, in nikomur niprepovedano.29 Zapoveduje, naj ne bo

kvaziduhovniøtev; kajti glejte,kvaziduhovniøtva so, da ljudjepridigajo in se postavijo za luçsvetu, da bi si pridobili koristin hvalo sveta; ampak ne iøçejodobrobiti Siona.

30 Glejte, Gospod je to prepo-vedal; zatorej je Gospod Bogzapovedal, naj bodo vsi ljudjedobrotljivi, kajti dobrotljivostje ljubezen. In çe bi ne imelidobrotljivosti, bi ne bili niç. Za-torej çe bi bili dobrotljivi, ne bitrpeli, da bi bil delavec v Sionupogubljen.

31 Ampak bo delavec v Sionudelal za Sion; kajti çe bodo delaliza denar, bodo pogubljeni.

32 In spet, Gospod Bog je za-povedal, naj ljudje ne morijo;naj ne laœejo; naj ne kradejo; najne izgovarjajo imena Gospoda,njihovega Boga, vnemar; naj nezavidajo; naj ne bodo zlona-merni; naj se ne prepirajo medseboj; naj se ne predajajo vlaçu-garstvu; in naj ne delajo niç odtega; kajti kdor bo to poçel, bopogubljen.

33 Kajti nobena od teh kriviç-nosti ne prihaja od Gospoda;kajti on dela tisto, kar je dobromed çloveøkimi otroki; in nenapravi niçesar, kar bi çloveø-kim otrokom ne bilo razumlji-vo; in vse povabi, naj pridejo knjemu in so deleœni njegovedobrote; in nikomur ne odreçe,

ki pride k njemu, çrncu in belcu,zasuœnjenemu in svobodnemu,moøkemu in œenski; in pomnipogana; in Bogu so vsi enaki,tako Jud kot Nejud.

27. POGLAVJE

Tema in odpadniøtvo bosta v pos-lednjih dneh prekrila zemljo.—Nadan bo priøla Mormonova knjiga.—O knjigi bodo priçevale tri priçe.—Uçenjak bo rekel, da zapeçateneknjige ne more brati.—Gospod bonapravil çudovito in çudeœno delo.—Primerjaj z Izaijem 29. Med leti559 in 545 pr. Kr.

A glejte, poslednje dni oziromav dneh Nejudov—da, glejte vsinarodi Nejudov in prav takoJudje, tako tisti, ki bodo priøli vto deœelo, kakor tisti, ki bodopo drugih deœelah sveta, da, insicer po drugih deœelah sveta,glejte, opili se bodo s kriviç-nostjo in vsakovrstnimi gnuso-bami—

2 in ko bo priøel tisti dan, jih boGospod nad vojskami obiskal zgromom in s potresom in z ve-likim hrupom in z nevihto in zviharjem in s plamenom poœi-rajoçega ognja.

3 In vsi narodi, ki se bojujejoproti Sionu in ki ga pretresajo,bodo kakor sanje noçnega vi-denja; da, z njimi bo prav kakorz laçnim çlovekom, ki sanja inglej, jé, a prebudi se in njegovaduøa je prazna; ali kakor œejençlovek, ki sanja in glej, pije, ako se prebudi in glej, slabotenje in njegova duøa ima tek; da,prav take bodo mnoœice vseh

2 Nefi 27:4–18 92

narodov, ki se bojujejo proti goriSion.4 Kajti glejte, vsi vi, ki ste

kriviçni, postojte in razmislite,kajti zaklicali boste in klicali;da, opili se boste, a ne z vinom,opotekali se boste, a ne zavoljomoçne pijaçe.

5 Kajti glejte, Gospod je nadvas izlil duha globokega spanja.Kajti glejte, zaprli ste oçi inzavrgli ste preroke; in vaøe vla-darje in vidce je zakril zavoljovaøe kriviçnosti.

6 In zgodilo se bo, da vam boGospod Bog prinesel besede vknjigi in te bodo besede teh, kiso zaspali.

7 In glejte, knjiga bo zapeçatena;in v knjigi bo Boœje razodetje odzaçetka sveta do konca le–tega.

8 Zatorej zavoljo reçi, ki sozapeçatene, reçi, ki so zapeçate-ne, ne bodo izroçene v dnevuçloveøke hudobije in gnusob.Zatorej bo knjiga zadrœana prednjimi.

9 Knjiga pa bo predana çlove-ku in predal bo besede knjige,ki so besede tistih, ki so zaspaliv prahu in te besede bo predaldrugemu;10 besed pa, ki so zapeçatene,

ne bo predal, niti ne bo predalknjige. Kajti knjigo bo zapeçatilaBoœja moç, in razodetje, ki jebilo zapeçateno, se bo ohranjalov knjigi do Gospodu lastnegaçasa, da bodo lahko priøle nadan; kajti glejte, vse razodevajood osnovanja sveta do koncale–tega.

11 In pride dan, ko bodobesede v knjigi, katere so bilezapeçatene, brali na strehah hiø;

in brali jih bodo s Kristusovomoçjo; in çloveøkim otrokombo razodeto vse, kar je kdajkolibilo med çloveøkimi otroki inkar kdajkoli bo do konca sveta.

12 Zatorej bo tisti dan, ko boknjiga predana çloveku, o kate-rem sem govoril, knjiga skritapred oçmi sveta, da je niko-garønje oçi ne bodo videle razentreh priç, ki jo bodo videle zBoœjo moçjo, ter tega, ki mubo knjiga predana; in priçevalibodo o resnici knjige in tega,kar je v njej.

13 In nihçe drug je ne bo videlrazen redkih, po Boœji volji, dabodo priçevali o njegovi besediçloveøkim otrokom; kajti Gos-pod Bog je rekel, da bodo besedezvestih govorile, kakor da bibilo od mrtvih.

14 Zatorej bo Gospod Bog øenadalje prinaøal besedo iz knji-ge; in po ustih tolikih priç, kotse mu zdi dobro, bo uveljavilsvojo besedo; in gorje mu, ki boBoœjo besedo zavrgel!

15 A glejte, zgodilo se bo, dabo Gospod Bog rekel temu,kateremu bo knjigo predal:Vzemi te besede, ki niso zape-çatene, in jih predaj drugemu,da jih bo pokazal uçenim, re-koç: Beri to, rotim te. In uçenibo rekel: Knjigo prinesi semkajin prebral jih bom.

16 In sedaj, to bodo rekli zavo-ljo slave sveta in zavoljo zas-luœka in ne zavoljo Boœje slave.

17 In çlovek bo rekel: Nemorem prinesti knjige, kajtizapeçatena je.

18 Potem bo uçeni rekel: Nemorem je brati.

93 2 Nefi 27:19–33

19 Zatorej se bo zgodilo, da boGospod Bog spet predal knjigoin besede le – te temu, ki niuçen; in çlovek, ki ni uçen, borekel: Nisem uçen.

20 Potem mu bo Gospod Bogrekel: Uçeni jih ne bodo brali,kajti zavrgli so jih in svojelastno delo lahko sam opravim;zatorej boø bral besede, katereti bom dal.

21 Ne dotakni se tega, kar jezapeçateno, kajti to bom prine-sel na dan ob svojem lastnemçasu; kajti çloveøkim otrokombom pokazal, da zmorem samopraviti svoje lastno delo.

22 Ko boø zatorej prebral bese-de, katere sem ti zapovedal, inprejel priçe, ki sem ti jih obljubil,potem boø knjigo spet zapeçatilin jo skril zame, da bom ohranilbesede, ki jih nisi bral, dokler vmoji modrosti ne bo prav, daçloveøkim otrokom razkrijemvse.

23 Kajti glej, jaz sem Bog; injaz sem Bog çudeœev; in svetubom pokazal, da sem isti vçeraj,danes in za vekomaj; in medçloveøkimi otroki delujem samopo njihovi veri.

24 In spet se bo zgodilo, da boGospod rekel njemu, ki bo bralbesede, ki mu bodo izroçene:

25 Ker se mi to ljudstvo pribli-œuje s svojimi usti in me çastis svojimi ustnicami, v srcu paso se mi moçno oddaljili in nji-hov strah do mene pouçujejo sçloveøkimi nasveti—

26 zato bom med tem ljudstvomnadaljeval s çudovitim delom,da, s çudovitim in çudeœnimdelom, kajti modrost njihovih

modrih in uçenih bo preøla inrazumevanje njihovih razumnihbo skrito.

27 In gorje jim, ki iøçejo globine,da bi skrili svoje namere predGospodom! In njihova dela sov temi; in govorijo: Kdo nas vidiin kdo nas pozna? In govorijotudi: Zagotovo, vaøe obraçanjereçi na glavo se bo ocenjevalokakor lonçarjeva glina. A glejte,pokazal jim bom, govori Gos-pod nad vojskami, da poznamvsa njihova dela. Kajti mar bodelo govorilo o njem, ki ga jenaredil, ni me naredil? Mar bozasnovano reklo o njem, ki ga jezasnoval, ni imel razumevanja?

28 A glejte, govori Gospod nadvojskami, çloveøkim otrokombom pokazal, da je samo øe maloin Libanon se bo spremenil v ro-dovitno polje; in rodovitno poljebo spoøtovano kakor gozd.

29 In tisti dan bo gluhi sliøalbesede iz knjige in oçi slepegabodo videle iz mraku in teme.

30 In krotki se bodo prav takookrepili in njihova radost bo vGospodu in siromaøni medljudmi se bodo radostili v Izra-elovem Svetem.

31 Kajti zagotovo kakor œiviGospod, bodo videli, da bostraøni pokonçan in bo zasme-hovalca pouœilo in bodo vsi,ki oprezujejo za kriviçnostjo,loçeni.

32 In ti, ki z besedami delajoçloveka za krivca, nastavljajopast tistemu, ki graja pri vratih,in praviçne postavljajo na stranzavoljo niçevosti.

33 Zato tako govori Gospod,ki je odkupil Abrahama, o

2 Nefi 27:34–28:12 94

Jakobovi hiøi: Jakob sedaj nebo osramoçen, niti mu sedaj nebo pobledel obraz.34 A ko bo videl svoje otroke,

delo mojih rok, v svoji sredi,bodo posveçevali moje ime inposveçevali bodo JakobovegaSvetega in se bali IzraelovegaBoga.

35 Prav tako bodo ti, ki so semotili v duhu, priøli k razume-vanju, in ti, ki so godrnjali, sebodo nauçili nauka.

28. POGLAVJE

V poslednjih dneh bo zgrajenihveliko laœnih cerkva.—Pouçevalebodo napaçne, puhle in neumnenauke.—Odpadniøtva bo v izobiljuzavoljo laœnih uçiteljev.—Hudiçbo besnel v srcih ljudi.—Pouçevalbo vsakovrstne laœne nauke. Medleti 559 in 545 pr. Kr.

In sedaj, glejte, bratje moji,govoril sem vam, kakor me jeprimoral Duh; zatorej vem, dase mora to zagotovo zgoditi.2 In to, kar bo pisano iz knjige,

bo velike vrednosti za çloveøkeotroke in øe zlasti za naøepotomstvo, ki je preostanekIzraelove hiøe.

3 Kajti tisti dan se bo zgodilo,da bodo cerkve, ki so zgrajene,in ne Gospodu, ko bo eden rekeldrugemu: Glej, jaz, jaz semGospodov; in drugi bo rekel:Jaz, jaz sem Gospodov; in takobo rekel vsak, ki je zgradil cer-kev, in ne Gospodu—

4 in med seboj se bodo prepi-rali ; in med seboj se bodoprepirali njihovi duhovniki in

pouçevali bodo s svojim zna-njem in zanikali Svetega Duha,ki daje govor.

5 In zanikajo moç Boga, Izrae-lovega Svetega; in ljudem pravi-jo: Prisluhnite nam in posluøajtenaø nasvet; kajti glejte, danesBoga ni, kajti Gospod in Odku-pitelj je svoje delo opravil insvojo moç je dal ljudem;

6 glejte, prisluhnite mojemunasvetu; çe bodo rekli, da seje po Gospodovi roki zgodilçudeœ, ne verjemite; kajti ondanaønji dan ni Bog çudeœev;svoje delo je opravil.

7 Da, in veliko jih bo, ki bodorekli: Jejte, pijte in se veselite,kajti jutri umremo; in z nami bodobro.

8 In prav tako jih bo veliko, kibodo rekli: Jejte, pijte in se ve-selite; vendar se bojte Boga—opraviçil bo majhne grehe; da,laœite malo, izkoristite drugegazavoljo njegovih besed, kopljitejamo svojemu bliœnjemu; v temni nobene økode; in vse to poç-nite, kajti jutri umremo; in çebo tako, da bomo krivi, nas boBog natepel z nekaj udarci inna koncu bomo odreøeni v Boœjekraljestvo.

9 Da, in veliko jih bo, ki bodotako uçili laœne in prazne inneumne nauke in bodo nadutiv srcu in bodo iskali globine,da bi svoje namere skrili predGospodom; in njihova delabodo v temi.

10 In kri svetih bo klicala iz talproti njim.

11 Da, krenili so s poti; pokva-rili so se.

12 Zavoljo ponosa in zavoljo

95 2 Nefi 28:13–28

laœnih uçiteljev in laœnega nau-ka so se njihove cerkve pokva-rile in njihove cerkve so nadute;zavoljo ponosa so nadute.13 Siromaøne ropajo zavoljo

svojih dragocenih svetiøç; siro-maøne ropajo zavoljo svojih dra-gocenih oblaçil; in preganjajokrotke in uboge v srcu, zato kerso v svojem ponosu naduti.

14 Nosijo trde vratove in viso-ke glave; da, in zavoljo ponosain hudobije in gnusob in vlaçu-garstva so vsi skrenili razen red-kih, ki poniœno sledijo Kristusu;vendar jih vodijo, da v mnogihtrenutkih delajo napake, zatoker jih pouçujejo z nasveti ljudi.

15 O modri in uçeni in bogati,ki so naduti v ponosu svojegasrca, in vsi tisti, ki pridigajo laœ-ne nauke, in vsi tisti, ki se preda-jajo vlaçugarstvu in izkrivljajopravo Gospodovo pot, gorje,gorje, gorje jim, govori GospodBog Vsemogoçni, kajti vrœenibodo v pekel!

16 Gorje jim, ki praviçnegazavraçajo zavoljo niçevosti inse upirajo temu, kar je dobro, inpravijo, da nima vrednosti! Kajtipriøel bo dan, ko bo GospodBog naglo obiskal prebivalceZemlje; in tisti dan, ko bododocela dozoreli v kriviçnosti,bodo pogubljeni.

17 A glejte, çe se bodo prebi-valci Zemlje pokesali svojehudobije in gnusob, ne bodopogubljeni, govori Gospod nadvojskami.

18 A glejte, tista mogoçna innagnusna cerkev, vlaçuga vsezemlje, se mora sesuti na zemljoin velik mora biti padec le–te.

19 Kajti hudiçevo kraljestvo semora omajati in te, ki mu pri-padajo, je potrebno opominjatih kesanju ali pa jih bo hudiçzgrabil s svojimi veçnimi veri-gami in bo v njih zanetil jezo inbodo pogubljeni;

20 kajti glejte, tisti dan bo bes-nel v srcih çloveøkih otrok in vnjih podœigal jezo do tega, karje dobro.

21 In druge bo pomiril in jihzazibal v meseno varnost, dabodo rekli: Vse je dobro v Sionu;da, Sion uspeva, vse je dobro—in tako hudiç goljufa njihoveduøe in jih oprezno vodi proç vpekel.

22 In glejte, druge odpelje zlaskanjem in jim govori, da pek-la ni; in pravi jim: Jaz nisem no-ben hudiç, kajti ni ga—in takoøepeçe v njihova uøesa, doklerjih ne zgrabi s svojimi straønimiverigami, od koder ni reøitve.

23 Da, zgrabila sta jih smrt inpekel; in smrt in pekel in hudiçin vsi, katere so zgrabili, morajopred Boœji prestol in sodilo sejim bo po njihovih delih, odkoder morajo na kraj, priprav-ljen zanje, in sicer jezero ognja inœvepla, ki je neskonçno muçenje.

24 Zato gorje mu, ki se v Sionupoçuti lagodno!

25 Gorje mu, ki kliçe: Vse jedobro!

26 Da, gorje mu, ki prisluhnenasvetom ljudi in zanika Boœjomoç in dar Svetega Duha!

27 Da, gorje mu, ki govori:Prejeli smo in niç veç ne potre-bujemo!

28 In skratka, gorje vsem tistim,ki trepetajo in so jezni zavoljo

2 Nefi 28:29–29:5 96

Boœje resnice! Kajti glejte, ta, kije zgrajen na skali, jo sprejme zzadovoljstvom; in ta, ki je zgra-jen na peøçenem temelju, trepe-ta, da bi ne padel.29 Gorje mu, ki bo rekel: Prejeli

smo Boœjo besedo in veç Boœjebesede ne potrebujemo, kajtidovolj imamo!

30 Kajti glejte, tako govoriGospod Bog: Çloveøkim otro-kom bom dal vrstico za vrstico,nasvet za nasvetom, malo tukajin malo tam; in blagor tistim, kiprisluhnejo mojim nasvetom innastavijo uho mojim svètom,kajti uçili se bodo modrosti,kajti temu, ki prejme, bom øedal; in tem, ki bodo rekli, do-volj imamo, tem se bo odvzeloøe tisto, kar imajo.

31 Preklet je ta, ki zaupa v çlo-veka, ali ki se zanaøa na mesonjegove roke, ali ki bo prisluh-nil nasvetom ljudi, razen çe jimnjihovi nasveti ne bodo dani zmoçjo Svetega Duha.

32 Gorje Nejudom, govoriGospod Bog nad vojskami! Kajtidasi jim bom iz dneva v daniztegoval svojo roko, me bodozanikali; vendar bom do njihusmiljen, govori Gospod Bog,çe se bodo pokesali in priøli kmeni; kajti moja roka je ves daniztegnjena, govori Gospod Bognad vojskami.

29. POGLAVJE

Veliko Nejudov bo zavrnilo Mor-monovo knjigo.—Rekli bodo, nepotrebujemo øe veç Svetega pisma.—Gospod govori mnogim narodom.

—Svetu bo sodil iz knjig, ki bodozapisane. Med leti 559 in 545 pr.Kr.

A glejte, veliko jih bo—tistidan, ko bom nadaljeval s çudo-vitim delom med njimi, da sebom spomnil svojih zavez, kisem jih sklenil s çloveøkimi otro-ki, da bom spet v drugo izteg-nil roko, da bom privedel nazajsvoje ljudstvo, ki je iz Izraelovehiøe;

2 in da se bom prav tako spom-nil obljub, katere sem sklenil steboj, Nefi, in prav tako s tvojimoçetom, da bom pomnil tvojepotomstvo; in da bodo besedetvojega potomstva øle iz mojihust k tvojemu potomstvu; inmoje besede bodo øvignile nastrani sveta za merilo mojemuljudstvu, ki so iz Izraelove hiøe;

3 in ker bodo moje besede øvig-nile—bodo mnogi od Nejudovrekli: Sveto pismo! Sveto pismo!Mi imamo Sveto pismo in nemore biti øe veç Svetega pisma.

4 A tako govori Gospod Bog:O nespametni, imeli bodo Svetopismo; in izølo bo od Judov,mojega starodavnega ljudstvazaveze. In kako se zahvaljujejoJudom za Sveto pismo, ki so gaprejeli od njih? Da, kaj mislijoNejudje? Mar pomnijo muke indela in boleçine Judov in njiho-vo marljivost do mene, ko soodreøitev prinaøali Nejudom?

5 O vi, Nejudje, ste se spomni-li Judov, mojega starodavnegaljudstva zaveze? Ne; paç pa stejih prekleli in jih sovraœili in siniste prizadevali, da bi jih pri-vedli nazaj. A glejte, vse to bom

97 2 Nefi 29:6–14

vrnil nad vaøe lastne glave; kaj-ti jaz, Gospod, nisem pozabilsvojega ljudstva.6 Ti, nespametni, ki boø rekel:

Sveto pismo, mi imamo Svetopismo in ne potrebujemo øe veçSvetega pisma. Ali bi prejeliSveto pismo, çe ne bi bilo Judov?7 Mar ne veø, da je veç narodov

kakor eden? Mar ne veø, da semjaz, Gospod, tvoj Bog, ustvarilvse ljudi in da se spomnimtistih, ki so na otokih morja; inda vladam zgoraj v nebesih inspodaj na Zemlji; in svojo bese-do prinesem na dan çloveøkimotrokom, da, in sicer vsem na-rodom sveta?

8 Zatorej godrnjaø, ker boøprejel øe veç moje besede? Marne veø, da ti priçevanje dvehnarodov priçuje, da sem Bog,da se enega naroda spomnimkakor drugega? Zatorej govo-rim iste besede enemu narodukakor drugemu. In ko se bostaoba naroda zlila v eno, se bostav eno prav tako zlili priçevanjiobeh narodov.

9 In to delam, da bi vsem doka-zal, da sem isti vçeraj, danes inza vekomaj; in da svoje besedeizgovarjam po svojem lastnemzadovoljstvu. In ker sem izgo-voril eno besedo, vam ni trebapredpostavljati, da ne moremizgovoriti øe ene; kajti moje deloøe ni dokonçano; niti ne bo doçlovekovega konca, niti od tis-tega çasa dalje in za vekomaj.

10 Ker zatorej imate Sveto pis-mo, vam ni treba predpostavlja-ti, da vsebuje vse moje besede;niti vam ni treba predpostav-ljati, da nisem dal zapisati veç.

11 Kajti zapovedujem vsemljudem, tako na vzhodu kot nazahodu in na severu in na juguin na otokih morja, da bodo za-pisali besede, katere jim bomgovoril; kajti iz knjig, ki bodozapisane, bom sodil svetu, vsa-kega çloveka po njegovih delih,po tistem, kar je zapisano.

12 Kajti glejte, govoril bomJudom in to bodo zapisovali; ingovoril bom Nefijcem in to bodozapisovali; in prav tako bomgovoril rodovom Izraelove hiøe,katere sem vodil proç, in to bodozapisovali; in prav tako bomgovoril vsem narodom Zemljein to bodo zapisovali.

13 In zgodilo se bo, da bodoJudje imeli besede Nefijcev inNefijci bodo imeli besede Judov;in Nefijci in Judje bodo imelibesede Izraelovih izgubljenihrodov; in izgubljeni Izraelovirodovi bodo imeli besede Nefij-cev in Judov.

14 In zgodilo se bo, da se bomoje ljudstvo, ki je iz Izraelovehiøe, zbralo doma v deœelahsvoje posesti; in prav tako bov eno zbrana moja beseda. Inpokazal bom tem, ki se bojujejoproti moji besedi in proti moje-mu ljudstvu, ki so iz Izraelovehiøe, da sem jaz Bog, in da semse z Abrahamom zavezal, dabom njegovo potomstvo pomnilza vekomaj.

30. POGLAVJE

Spreobrnjeni Nejudje bodo priøtetik ljudstvu zaveze.—Veliko Laman-cev in Judov bo verjelo besedi in

2 Nefi 30:1–14 98

postali bodo oçarljivi.—Izrael boobnovljen in hudobni pokonçani.Med leti 559 in 545 pr. Kr.

In sedaj glejte, moji ljubljenibratje, rad bi vam govoril; kajtijaz, Nefi, ne bi trpel, da bi pred-postavljali, da ste praviçnejøi,kot bodo Nejudje. Kajti glejte,çe ne boste spolnjevali Boœjihzapovedi, boste vsi enako po-gubljeni; in zavoljo besed, kiso bile izreçene, vam ni trebapredpostavljati, da so Nejudjedocela pokonçani.

2 Kajti glejte, povem vam,da bo toliko Nejudov, kolikorse jih bo pokesalo, Gospodovoljudstvo zaveze; in kolikorJudov se ne bo pokesalo, bo za-vrœenih; kajti Gospod se z no-benim ne zaveœe razen s tistimi,ki se pokesajo in verjamejo v nje-govega Sina, ki je Izraelov Sveti.

3 In sedaj bi øe nekoliko prero-koval glede Judov in Nejudov.Kajti potem ko bo knjiga, o ka-teri sem govoril, priøla na danin bo zapisana za Nejude in po-novno zapeçatena za Gospoda,jih bo veliko, ki bodo verjeli be-sedam, ki so zapisane; in neslijih bodo dalje k preostanku na-øega potomstva.

4 In potem bo preostanek na-øega potomstva vedel o nas,kako smo priøli iz Jeruzalemain da so oni Judovi potomci.

5 In med njimi se bo oznanjaloevangelij Jezusa Kristusa; zato-rej bodo ponovno prejeli spoz-nanje o svojih oçetih in tudispoznanje o Jezusu Kristusu, kiso ga imeli njihovi oçetje.

6 In potem se bodo radostili;

kajti vedeli bodo, da je to znanjeblagoslov iz Boœje roke; in mre-ne teme jim bodo zaçele padati zoçi; in med njimi bo preølo veli-ko rodov, çe ne bodo neomade-œevano in oçarljivo ljudstvo.

7 In zgodilo se bo, da bodoJudje, ki so se razkropili, pravtako zaçeli verjeti v Kristusa; inzaçeli se bodo zbirati po obliçjudeœele; in kolikor jih bo verjelov Kristusa, bodo prav tako pos-tali oçarljivo ljudstvo.

8 In zgodilo se bo, da bo Gos-pod Bog zaçel svoje delo medvsemi narodi, rodovi, jeziki inljudstvi, da bo izpeljal obnovosvojega ljudstva na Zemlji.

9 In s praviçnostjo bo GospodBog sodil siromaønim in z ena-kostjo grajal krotke na Zemlji.In zemljo bo udaril s palicosvojih ust; in s sapo svojihustnic bo pobil hudobne.

10 Kajti ças pride naglo, ko boGospod Bog med ljudstvomnapravil velik razkol in hudob-ni bodo pokonçani; in svojemuljudstvu bo prizanesel, da, celoçe bo tako, da bo moral hudobnepokonçati z ognjem.

11 In praviçnost bo opasje nje-govih ledij in zvestoba opasjenjegovih bokov.

12 In potem bo volk bival zjagnjetom; in leopard bo leœal skozliçem in tele in mlad lev inpitançek skupaj; in vodil jih bomajhen otrok.

13 In krava in medvedka sebosta pasli; njuni mladi bodoleœali skupaj; in lev bo jedelslamo kakor vol.

14 In dojençek se bo igral nadgadjo luknjo in odstavljeni otrok

99 2 Nefi 30:15–31:10

bo poloœil roko na modrasovbrlog.15 Ne bodo ne ranili ne uniçe-

vali na vsej moji sveti gori; kajtizemlja bo polna védenja o Gos-podu, kakor vode prekrivajomorje.

16 Zatorej bodo razodete reçivseh narodov, da, çloveøkimotrokom se bo razodelo vse.

17 Niçesar ni, kar je skrito, karse ne bi razodelo; ni dela teme,katero se ne bi razkrilo v luçi;in niçesar ni, kar je zapeçatenona Zemlji, kar se ne bi odprlo.

18 Zatorej bo vse, kar se je ra-zodelo çloveøkim otrokom, tistidan razodeto; in Satan dolgoçasa ne bo veç imel moçi nadsrci çloveøkih otrok. In sedaj,moji ljubljeni bratje, bom pre-nehal govoriti.

31. POGLAVJE

Nefi pove, zakaj se je Kristus krstil.—Ljudje morajo slediti Kristusu,se krstiti, prejeti Svetega Duha invztrajati do konca, da bodo odreøe-ni.—Kesanje in krst so vrata natesno in ozko pot.—Veçno œivlje-nje prejmejo tisti, ki po krstu spol-njujejo zapovedi. Med leti 559 in545 pr. Kr.

In sedaj vam jaz, Nefi, prene-ham prerokovati, moji ljubljenibratje. In veç ne morem zapisatikot le nekaj reçi, za katere vem,da se morajo zagotovo zgoditi;niti ne morem zapisati veç kotle nekaj besed svojega brataJakoba.

2 Zatorej mi to, kar sem zapi-sal, zadostuje, razen nekaterih

besed, o katerih moram govoritiglede Kristusovega nauka; zato-rej vam bom govoril jasno gledena jasnost svojega prerokovanja.

3 Kajti moja duøa se radostijasnosti; kajti tako dela GospodBog med çloveøkimi otroki. KajtiGospod Bog daje luç za razu-mevanje; kajti ljudem govori vnjihovem jeziku, da razumejo.

4 Zatorej bi œelel, da bi pomnili,da sem vam govoril o tistempreroku, katerega mi je poka-zal Gospod, ki bo krstil BoœjeJagnje, katero bo odvzelo grehesveta.

5 In sedaj, çe je potrebno, da seBoœje Jagnje, ki je sveto, krsti zvodo, da se izpolni vsa praviç-nost, o potem, koliko bolj jepotrebno, da se mi, ki nismosveti, krstimo, in sicer z vodo!

6 In sedaj bi vas vpraøal, mojiljubljeni bratje, v çem je BoœjeJagnje izpolnilo vso praviçnost,ko se je krstilo z vodo?

7 Mar ne veste, da je bil svet?Dasi pa je svet, çloveøkim otro-kom pokaœe, da je po mesuponiœen pred Oçetom in Oçetupriçuje, da bo posluøno spol-njeval njegove zapovedi.

8 Zatorej se je potem, ko se jekrstil z vodo, nadenj iz nebesspustil Sveti Duh v obliki goloba.

9 In spet, to çloveøkim otrokompokaœe tesnost poti in ozkostvrat, skozi katera bi moralivstopiti, s tem da je bil on samzgled pred njimi.

10 In çloveøkim otrokom jerekel: Sledite mi. Zatorej mojiljubljeni bratje, mar lahko sle-dimo Jezusu, ne da bi bili voljnispolnjevati Oçetove zapovedi?

2 Nefi 31:11–21 100

11 In Oçe je rekel: Pokesajtese, pokesajte se in se krstite vimenu mojega ljubljenega Sina.

12 In prav tako je priøel k meniSinov glas, rekoç: Ta, ki se krstiv mojem imenu, njemu bo Oçedal Svetega Duha kakor meni;zatorej mi sledite in delajte to,kar ste mene videli delati.

13 Zatorej moji ljubljeni bratje,vem, da se boste, çe boste slediliSinu s trdnim namenom v srcu,brez hinavøçine in prevar predBogom, ampak z resniçno na-mero, pokesali svojih grehov,priçujoç Oçetu, da ste voljninase prevzeti Kristusovo ime skrstom — da, ko boste sledilisvojemu Gospodu in svojemuOdreøeniku v vode po njegovibesedi, glejte, potem boste pre-jeli Svetega Duha; da, potempride krst z ognjem in s SvetimDuhom; in potem lahko govori-te z jezikom angelov in kliçetehvale Izraelovemu Svetemu.

14 A glejte, moji ljubljeni bratje,tako je k meni priøel Sinov glas,rekoç: Potem ko ste se pokesalisvojih grehov in priçevali Oçetu,da ste voljni spolnjevati mojezapovedi s krstom z vodo in steprejeli krst z ognjem in s Sve-tim Duhom in znate govoriti vnovem jeziku, da, in sicer zjezikom angelov, in çe bi me potem zanikali, bi bilo bolje zavas, da bi me ne bili poznali.

15 In zasliøal sem glas Oçeta,rekoç: Da, besede mojega ljub-ljenega so resniçne in zveste.Ta, ki vztraja do konca, ta boodreøen.

16 In sedaj, moji ljubljeni bratje,po tem vem, çe çlovek ne bo

vztrajal do konca in sledil vzo-ru Sina œivega Boga, ne morebiti odreøen.

17 Zatorej delajte to, kar semvam povedal, da sem videl, dabo delal vaø Gospod in vaøOdkupitelj; kajti zato mi je bilopokazano, da bi vi lahko vedeliza vrata, skozi katera moratevstopiti. Kajti vrata, skozi katerabi morali vstopiti, so kesanje inkrst z vodo; in potem pride od-puøçanje vaøih grehov z ognjemin s Svetim Duhom.

18 In potem ste na tej tesni inozki poti, ki vodi v veçno œivlje-nje; da, vstopili ste skozi vrata;napravili ste po Oçetovih inSinovih zapovedih; in prejeli steSvetega Duha, ki priçuje o Oçetuin Sinu, da se izpolni obljuba,ki jo je dal, da jo boste, çe bostevstopili pri vratih, prejeli.

19 In sedaj, moji ljubljeni bratje,potem ko ste priøli na to tesnoin ozko pot, bi vpraøal, çe je vseopravljeno? Glejte, povem vam,ne; kajti ne bi priøli tako daleç,çe bi ne bilo po Kristusovi bese-di z neomajno vero vanj, docelaopirajoç se na zasluge njega, kije mogoçen odreøiti.

20 Zatorej si morate øe naprejprizadevati s stanovitnostjo vKristusu, s popolnoma svetlimupanjem in z ljubeznijo do Bogain vseh ljudi. Çe si boste zatorejøe naprej prizadevali, ko seboste gostili s Kristusovo bese-do, in vztrajali do konca, glejte,tako govori Oçe: Imeli bosteveçno œivljenje.

21 In sedaj, glejte, moji ljubljenibratje, to je pot; in ni drugepoti, niti ni pod nebom danega

101 2 Nefi 32:1–33:1

drugega imena, po katerem jeçlovek lahko odreøen v Boœjekraljestvo. In sedaj, glejte, to jeKristusov nauk in edini in pravinauk Oçeta in Sina in SvetegaDuha, kar je en Bog, brez konca.Amen.

32. POGLAVJE

Angeli govorijo z moçjo SvetegaDuha.—Ljudje morajo sami molitiin si pridobivati védenje od SvetegaDuha. Med leti 559 in 545 pr. Kr.

In sedaj, glejte, moji ljubljenibratje, predpostavljam, da v srcunekoliko premiøljujete o tem,kar bi morali storiti potem, koste stopili na pot. A glejte, zakajv srcu premiøljujete o tem?

2 Mar ne pomnite, da sem vamrekel, da boste potem, ko bosteprejeli Svetega Duha, znali go-voriti v jeziku angelov? In sedaj,kako bi znali govoriti v jezikuangelov, çe ne s Svetim Duhom?

3 Angeli govorijo z moçjoSvetega Duha; zatorej govorijoKristusove besede. Zatorej semvam rekel, gostite se s Kristu-sovimi besedami; kajti glejte,Kristusove besede vam bodopovedale vse, kar bi moralidelati.

4 Zatorej, potem ko sem sedajte besede izgovoril, çe jih nemorete razumeti, bo zato, kerne prosite, niti ne trkate; zatorejøe niste priøli do luçi, paç pamorate biti pogubljeni v temi.

5 Kajti glejte, spet vam reçem,çe boste stopili na pot in prejeliSvetega Duha, vam bo pokazalvse, kar naj bi delali.

6 Glejte, to je Kristusov naukin ne boste veç dobili drugeganauka, dokler se vam ne bo po-kazal v mesu. In ko se vam bopokazal v mesu, se boste drœalitega, kar vam poreçe.

7 In sedaj jaz, Nefi, veç ne mo-rem reçi; Duh mi brani govoritiin ostajam v œalovanju zavoljoçloveøke nevere in hudobijein nevednosti in trdovratnosti;kajti ne bodo iskali védenja,niti razumeli velikega védenja,ko jim bo dano v preprostosti,in sicer tako preprosto kakor jelahko beseda.

8 In sedaj, moji ljubljeni bratje,vidim, da v srcu øe vedno pre-miøljujete; in œalosti me, damoram govoriti o tem. Kajti çebi prisluhnili Duhu, ki çlovekauçi moliti, bi vedeli, da moratemoliti; kajti zli duh çloveka neuçi moliti, paç pa ga uçi, da nesme moliti.

9 A glejte, povem vam, da mo-rate vedno moliti in ne opeøati;da za Gospoda ne smete niçesarstoriti, çe na prvem mestu nemolite k Oçetu v Kristusovemimenu, da bo posvetíl vaøa deja-nja, da bodo vaøa dejanja lahkoza dobrobit vaøe duøe.

33. POGLAVJE

Nefijeve besede govorijo resnico.—Priçujejo o Kristusu. — Tisti, kiverjamejo v Kristusa, bodo verjeliNefijevim besedam, katere bodopriçevale pred sodnim stolom. Medleti 559 in 545 pr. Kr.

In sedaj jaz, Nefi, ne morem za-pisati vsega, kar se je pouçevalo

2 Nefi 33:2–14 102

med mojim ljudstvom; niti mipisanje ne gre tako gladko kakorgovorjenje; kajti ko çlovekgovori z moçjo Svetega Duha,moç Svetega Duha to ponese vsrca çloveøkih otrok.2 A glejte, veliko jih je, ki

postajajo trdosrçni do SvetegaDuha, da v njih nima mesta;zatorej zavraçajo veliko reçi, kiso zapisane, in jih ocenjujejokot niçevost.

3 Ampak jaz, Nefi, sem zapisal,kar sem zapisal in to ocenjujemkot veliko vrednost in øe zlastiza moje ljudstvo. Kajti podnevinenehno molim zanje in ponoçimi oçi moçijo vzglavnik zavoljonjih; in k svojemu Bogu kliçem vveri in vem, da bo sliøal moj klic.

4 In vem, da bo Gospod Bogposvetil moje molitve v koristmojemu ljudstvu. In besede,katere sem zapisal v slabotnosti,bodo pred njimi dobile moç;kajti prepriçuje jih, naj delajodobro; daje jim vedeti o njihovihoçetih; in govorijo o Jezusu in jihprepriçuje, naj verjamejo vanjin vztrajajo do konca, kar jeveçno œivljenje.

5 In ostro govori proti grehupo preprostosti resnice; zatorejnoben çlovek ne bo jezen nabesede, katere sem zapisal, çene bo od hudiçevega duha.

6 Slavim v preprostosti; sla-vim v resnici; slavim v mojemJezusu, kajti mojo duøo je od-kupil iz pekla.

7 Do svojega ljudstva semdobrotljiv in imam veliko vero vKristusa, da bom veliko duøsreçal neomadeœevanih pri nje-govem sodnem stolu.

8 Dobrotljiv sem do Juda —pravim Juda, ker mislim njih, odkoder sem priøel.

9 In prav tako sem dobrotljivdo Nejudov. A glejte, za nobene-ga od teh ne morem upati, razençe se ne spravijo s Kristusomin vstopijo skozi ozka vrata inhodijo po tesni poti, kateravodi k œivljenju, in po potinadaljujejo do konca dnevapreizkuønje.

10 In sedaj, moji ljubljeni bratjein prav tako Juda in vse ve stranisveta, prisluhnite tem besedamin verjemite v Kristusa; in çe neverjamete tem besedam, verje-mite v Kristusa. In çe boste ver-jeli v Kristusa, boste verjeli tembesedam, kajti Kristusove be-sede so in on mi jih je dal; in vseljudi uçijo, naj delajo dobro.

11 In çe niso Kristusove besede,presodite — kajti Kristus vambo na zadnji dan pokazal zmoçjo in veliko slavo, da so be-sede njegove; in vi in jaz bomostali iz oçi v oçi pred njegovimsodnim stolom; in vedeli boste,da mi je to zapovedal zapisatinavkljub moji øibkosti.

12 In Oçeta rotim v Kristuso-vem imenu, da bomo mnogiod nas, çe ne vsi, lahko tistegavelikega in zadnjega dne reøeniv njegovo kraljestvo.13 In sedaj, moji ljubljeni bratje,

vsi tisti, ki ste iz Izraelovehiøe, in vse ve strani sveta, vamgovorim kakor glas nekoga, kikliçe iz prahu: Zbogom, doklerne bo priøel tisti veliki dan.

14 In vi, ki ne boste deleœniBoœje dobrote in spoøtovalibesed Judov in prav tako mojih

103 2 Nefi 33:15–Jakob 1:8

besed in besed, katere se bodonadaljevale iz ust Boœjega Jag-njeta, glejte, vam reçem veçnizbogom, kajti te besede vasbodo na zadnji dan obsodile.

15 Kajti kar zapeçatim naZemlji, vas bo bremenilo predsodnim stolom; kajti tako mi jezapovedal Gospod in ubogatimoram. Amen.

Jakobova knjiga

NEFIJEV BRAT

Besede njegovega pridiganja bratom. Zmede çloveka, ki si pri-zadeva strmoglaviti Kristusov nauk. Nekaj besed o zgodovini

Nefijevega ljudstva.

1. POGLAVJE

Jakob in Joœef si prizadevata pre-govoriti ljudi, naj verjamejo vKristusa in spolnjujejo njegove za-povedi.—Nefi umre.—Med Nefijciprevlada hudobija. Med leti 544 in421 pr. Kr.

Kajti glejte, zgodilo se je,da je bilo minilo petdeset

in pet let od çasa, ko je Lehizapustil Jeruzalem; zatorej jeNefi meni, Jakobu, zapovedalglede malih ploøç, na katerih sote reçi vrezane.

2 In meni, Jakobu, je zapove-dal, naj na te ploøçe zapiøemnekatere reçi, ki sem jih imelza najdragocenejøe; naj se neukvarjam, razen çe bo na kratko,z zgodovino teh ljudi, ki seimenujejo Nefijevo ljudstvo.

3 Kajti rekel je, naj se zgodo-vina njegovega ljudstva vrezu-je na njegove druge ploøçe, innaj te ploøçe hranim in izroçimsvojemu potomstvu, iz rodav rod.

4 In çe bi se pojavilo pridiga-nje, ki bo sveto, oziroma razo-detje, ki bo veliko, oziromaprerokovanje, naj poglavitnood tega vreœem na te ploøçe inse tega dotaknem, kolikor bibilo mogoçe, zavoljo Kristusain zavoljo najinega ljudstva.

5 Kajti zavoljo vere in velikezaskrbljenosti nama je biloresniçno razodeto o najinemljudstvu, kaj se mu bo zgodilo.

6 In imela sva tudi velikorazodetij in veliko preroøkegaduha; zatorej sva vedela oKristusu in o njegovem kra-ljestvu, ki bo priølo.

7 Zatorej sva marljivo delalamed svojimi l judmi, da bijih pregovorila, naj pridejo hKristusu in bodo deleœni Boœjedobrote, da bi lahko stopili vnjegov poçitek, da bi v besukako ne zaprisegel, da ne bodovstopili, kakor ko so izzivali vdneh skuønjave, ko so bili Izrae-lovi otroci v divjini.

8 Zatorej sva od Boga œelela,da bi vse ljudi pregovorila, naj

Jakob 1:9–2:1 104

se ne upirajo Bogu, naj ga neizzivajo k jezi, paç pa da bi vsiljudje verjeli v Kristusa in spre-videli njegovo smrt in prenaøa-li njegov kriœ in nosili sramotosveta; zatorej jaz, Jakob, prev-zemam nase, da bom spolnilzapoved svojega brata Nefija.9 Sedaj se je Nefi zaçel starati

in videl je, da mora kmalu u-mreti; zatorej je nekoga mazilil,da bo sedaj kralj in vladar nadnjegovim ljudstvom po vlada-vinah kraljev.

10 Ker so ljudje imeli Nefijasilno radi, saj je bil njihov velikzaøçitnik, ker je v njihovo branvihtel Labanov meç in v vsehsvojih dneh delal za njihovodobrobit—

11 zatorej so ljudje v spominœeleli ohraniti njegovo ime. Inkdor je vladal namesto njega,so ga ljudje imenovali drugiNefi, tretji Nefi in tako dalje povladavinah kraljev; in tako sojih klicali ljudje, naj so bili kate-rega koli imena.

12 In zgodilo se je, da je Nefiumrl.

13 Sedaj, ljudje, ki niso biliLamanci, so bili Nefijci; vendar sose imenovali Nefijci, Jakobovci,Joœefovci, Zoramci, Lamanci,Lemuelci in Izmaelci.

14 Toda jaz, Jakob, jih od sedajnaprej ne bom razlikoval poteh imenih, paç pa bom njih, kisi prizadevajo pobiti Nefijevoljudstvo, imenoval Lamance, intiste, ki so Nefijevi prijatelji, tebom imenoval Nefijce oziromaNefijevo ljudstvo, po vladavi-nah kraljev.

15 In sedaj se je zgodilo, da

je Nefijevo ljudstvo pod vlada-vino drugega kralja postajalotrdosrçno in se nekoliko za-çelo vdajati zlobnim obiçajem,kakrønim se je starodavni David,ker so œeleli veliko œena in pri-leœnic, in prav tako Salomon,njegov sin.

16 Da, in prav tako so zaçelina veliko iskati zlato in srebroin nekoliko so se zaçeli povzdi-govati v ponosu.

17 Zatorej sem jim jaz, Jakob,dal te besede, ko sem jih pouçe-val v templju, ko sem predhod-no prejel nalogo od Gospoda.

18 Kajti jaz, Jakob, in moj bratJoœef sva bila po Nefijevi rokiposveçena za duhovnika inuçitelja temu ljudstvu.

19 In svojo sluœbo sva poveli-çevala Gospodu, prevzemajoçnase odgovornost, da bodo gre-hi ljudi priøli nad najino lastnoglavo, çe jih Boœje besede nisvapouçevala z vso marljivostjo;zatorej ker sva delala z vnemo,njihova kri ne bo mogla priti nanajina oblaçila; sicer bi njihovakri priøla na najina oblaçila inposlednji dan ne bi bila pre-poznana za neomadeœevana.

2. POGLAVJE

Jakob javno obtoœi ljubezen dobogastva, ponosa in neçistosti.—Ljudje si lahko prizadevajo pobogastvu, da bi pomagali soljudem.—Jakob obsodi neodobreno izvaja-nje mnogoœenstva.—Gospoda raz-veseljuje neomadeœevanost œensk.Med leti 544 in 421 pr. Kr.

Besede, ki jih je Jakob, Nefijev

105 Jakob 2:2–13

brat, govoril Nefijevemu ljudstvupo Nefijevi smrti:2 Sedaj, moji ljubljeni bratje,

jaz, Jakob, glede na odgovor-nost, ki jo imam pred Bogom,da poveliçujem svojo sluœbo streznostjo in da bi si z oblaçiloçistil vaøe grehe, ta dan priha-jam v tempelj, da bi vam razgla-sil Boœjo besedo.

3 In vi sami veste, da sem bildoslej marljiv v sluœbi svojegapoklica; a ta dan me teœi velikoveçja œelja in zaskrbljenost zadobrobit vaøih duø, kakor me jedoslej.

4 Kajti glejte, do sedaj ste biliposluøni Gospodovi besedi, ka-tero sem vam dal.

5 A glejte, prisluhnite mi invedite, da vam lahko s pomoçjovsemogoçnega Stvarnika nebesin Zemlje povem glede vaøihmisli, kako to da se je v vaøemdelovanju zaçel pojavljati greh,greh, ki se zelo gnusi meni, da,in se gnusi Bogu.

6 Da, to œalosti mojo duøo inpovzroça, da od sramu lezemvase pred navzoçnostjo svojegaStvaritelja, da vam moram pri-çevati o hudobiji vaøih src.

7 In prav tako me œalosti, damoram o vas tako naravnostspregovoriti pred vaøimi œena-mi in vaøimi otroki, izmed kate-rih jih ima veliko pred Bogomsilno neœna in neomadeœevanain rahloçutna çustva, to, kar jeBogu povøeçi;

8 in predpostavljati mi da, daso semkaj priøli posluøat prijet-no Boœjo besedo, da, besedo, kiozdravi ranjeno duøo.

9 Zatorej me v duøi teœi, da

sem vas primoran zavoljo strogezapovedi, ki sem jo prejel odBoga, opomniti glede vaøihzloçinov, da bom poglobil ranetem, ki so œe ranjeni, namestoda bi njihove rane blaœil inzdravil; in za tiste, ki niso biliranjeni, namesto da bi se gostilis prijetno Boœjo besedo, so nas-tavljena bodala, da jim bodoprebodla duøe in ranila njihovoobçutljivo miøljenje.

10 A navkljub velikanskinalogi moram narediti po stro-gih Boœjih zapovedih in vampovedati glede vaøe hudobijein gnusob v navzoçnosti çistihv srcu in strtega srca in podprodirnim oçesom vsemogoç-nega Boga.

11 Zatorej vam moram pove-dati resnico glede na jasnostBoœje besede. Kajti glejte, kosem vpraøal Gospoda, se mi jezgodila beseda, rekoç: Jakob,jutri se odpravi v tempelj inrazglasi besedo, ki ti jo bom dal,temu ljudstvu.

12 In sedaj, glejte, bratje moji,to je beseda, ki vam jo razgla-øam, da jih je veliko med vamizaçelo iskati zlato in srebro invsakovrstne dragocene rude,ki jih ima ta deœela, ki je obljub-ljena deœela za vas in vaøepotomstvo, v velikem obilju.

13 In roka previdnosti se jenad vami najprijetneje smehlja-la, da ste si pridobili veliko bo-gastvo; in ker ste nekateri medvami prejeli obilneje kakor vaøibratje, ste vzviøeni v ponosusvojega srca in ste postalitrdovratni in visoko se nositezavoljo dragocenih oblaçil in

Jakob 2:14–30 106

preganjate svoje brate, ker pred-postavljate, da ste boljøi od njih.14 In sedaj, bratje moji, mar

predpostavljate, da vas Bog vtem opraviçuje? Glejte, povemvam, ne. Paç pa vas obsodi in çeboste v tem vztrajali, morajo nadvas naglo priti njegove sodbe.

15 O, da bi vam on pokazal, davas lahko z oçesom prebode inda vas lahko z enim beœnimpogledom zmelje v prah!

16 O, da bi vas on otresel tekriviçnosti in gnusobe. In o, dabi posluøali besedo njegovihzapovedi in ne dovolili temuponosu srca, da vam pogubljaduøo!

17 O svojih bratih mislite kot osebi in bodite prijatelji z vsemiin radodarni s svojim imetjem,da bodo bogati kakor vi.

18 Preden pa iøçete bogastvo,iøçite Boœje kraljestvo.

19 In potem ko boste prejeliupanje v Kristusa, boste prejelibogastvo, çe si boste zanj priza-devali; in iskali ga boste z name-nom, da boste delali dobro—daboste oblaçili gole in hranili laç-ne in osvobajali ujete in lajøaliboleçine bolnim in prizadetim.

20 In sedaj, bratje moji, govorilsem vam o ponosu; in tisti medvami, ki ste prizadeli bliœnjegain ga preganjali, ker ste bili vsrcu ponosni na to, kar vam jedal Bog, kaj pravite o tem?

21 Mar ne predpostavljate, dase takøne reçi gnusijo njemu, kije ustvaril vse meso? In eno bitjeje v njegovih oçeh tako drago-ceno kakor drugo. In vse mesoje iz prahu; in prav s tem na-menom jih je ustvaril, da bodo

spolnjevali njegove zapovediin ga za vekomaj slavili.

22 In sedaj vam bom nehalgovoriti o tem ponosu. In çe bine bilo, da vam moram govoritio vaøem veçjem zloçinu, bi se misrce zavoljo vas silno radostilo.

23 Ampak Boœja beseda me teœizavoljo vaøih veçjih zloçinov.Kajti glejte, tako govori Gospod:To ljudstvo je zaçelo rasti vkriviçnosti; ne razumejo svetihspisov, kajti prizadevajo seopraviçevati, ker se predajajovlaçugarstvu, zavoljo tega kar jebilo zapisanega glede Davidain Salomona, njegovega sina.

24 Glejte, David in Salomonsta resniçno imela veliko œena inprileœnic, to, kar je bilo pred me-noj nagnusno, govori Gospod.

25 Zatorej tako govori Gospod:To ljudstvo sem vodil iz jeruza-lemske deœele z moçjo svojelastne roke, da bi si iz sadu Joœe-fovih ledij vzgojil praviçno vejo.

26 Zatorej jaz, Gospod Bog, nebom trpel, da bo to ljudstvo de-lalo kot ta dva od starodavnih.

27 Zatorej me posluøajte, brat-je moji, in prisluhnite Gospo-dovi besedi: Kajti noben moœmed vami ne bo imel veç kakoreno œeno; in nobenih prileœnicne bo imel;

28 kajti jaz, Gospod Bog, se ra-dostim nad neomadeœevanostjoœensk. In vlaçugarstvo je predmenoj gnusoba; tako govoriGospod nad vojskami.

29 Zatorej bo to ljudstvo spol-njevalo moje zapovedi, govoriGospod nad vojskami, ali pabodi deœela zavoljo njih prekleta.

30 Kajti çe si bom hotel, govori

107 Jakob 2:31–3:5

Gospod nad vojskami, vzgojitipotomstvo, bom jaz zapovedo-val svojemu ljudstvu; sicer bodoprisluhnili tem reçem.31 Kajti glejte, jaz, Gospod,

sem videl potrtost in sliøal œa-lovanje hçera mojega ljudstva vjeruzalemski deœeli, da, in vvseh deœelah mojega ljudstvazavoljo zlobe in gnusob njiho-vih moœ.

32 In ne bom trpel, govoriGospod nad vojskami, da sebodo klici zalih hçera tegaljudstva, ki sem ga privedel izjeruzalemske deœele, dvigali kmeni proti moœem mojegaljudstva, govori Gospod nadvojskami.

33 Kajti hçerá mojega ljudstvane bodo vodili ujetih zavoljonjihove neœnosti, sicer jih bomobiskal s hudim prekletstvom,prav do propada; kajti ne bodose predajali vlaçugarstvom kotta dva od starodavnih, govoriGospod nad vojskami.

34 In sedaj , gle j te , brat jemoji, veste, da so bile oçetuLehiju dane te zapovedi; zato-rej ste jih prej poznali; in priøliste pod hudo obsodbo; kajtidelali ste to, çesar bi ne smelidelati.

35 Glejte, zagreøili ste veçjekrivice kot Lamanci, naøi bratje.Strli ste srce svoji neœni œeni inizgubili zaupanje svojih otrokzavoljo svojih slabih zgledovpred njimi; in ihtenje njihovegasrca se k Bogu dviga proti vam.In zavoljo strogosti Boœje bese-de, ki je proti vam, je umrloveliko src, prebodenih z globo-kimi ranami.

3. POGLAVJE

Çisti v srcu prejmejo prijetno Boœ-jo besedo.—Praviçnost Lamancevpresega nefijsko. — Jakob svaripred neçistovanjem, poltenostjo invsakrønim grehom. Med leti 544in 421 pr. Kr.

A glejte, jaz, Jakob, bi œelelgovoriti vam, ki ste çisti v srcu.K Bogu glejte s trdnim name-nom in k njemu molite s silnovero in tolaœil vas bo v vaøih sti-skah in zagovarjal bo vaø primerin poslal pravico nad te, ki siprizadevajo, da bi vas pogubili.

2 O vsi vi, ki ste çisti v srcu,dvignite glavo in sprejmite pri-jetno Boœjo besedo in se gostitez njegovo ljubeznijo, kajti lahkose, çe je vaø namen trden, zavekomaj.

3 A gorje, gorje vam, ki nisteçisti v srcu, ki ste ta dan umaza-ni pred Bogom; kajti çe se nepokesate, je deœela zavoljo vasprekleta; in Lamanci, ki nisoumazani tako kakor vi, vendarso preklet i s hudim prek-letstvom, vas bodo biçali, pravdokler ne boste pokonçani.

4 In ças pride naglo, da bodo,çe se ne boste pokesali, posedo-vali deœelo vaøega nasledstvain Gospod Bog bo praviçneodpeljal izmed vas.

5 Glejte, Lamanci, vaøi bratje,ki jih sovraœite zavoljo njihoveumazanije in prekletstva, ki jepriølo nad njihovo koœo, sopraviçnejøi od vas; kajti nisopozabili Gospodove zapovedi,katero je prejel naø oçe — najimajo le eno œeno in naj nimajo

Jakob 3:6–4:2 108

nobenih prileœnic in naj med nji-mi ne bo predajanja preøuøtvu.6 In sedaj, to zapoved si priza-

devajo spolnjevati, zatorej jihzavoljo te prizadevnosti, daspolnjujejo to zapoved, GospodBog ne bo pokonçal, ampak bodo njih milosten; in nekega dnebodo postali blagoslovljenoljudstvo.

7 Glejte, njihovi moœje ljubijosvoje œene in njihove œeneljubijo svoje moœe; in njihovimoœje in njihove œene ljubijosvoje otroke; in njihova neverain sovraøtvo do vas je zavoljokriviçnosti njihovih oçetov; koli-ko ste zatorej boljøi kakor oni voçeh vaøega velikega Stvarnika?8 O bratje moji, bojim se, çe se

ne boste pokesali za svoje grehe,da bo njihova koœa bolj bela kotvaøa, ko boste skupaj z njimiprivedeni pred Boœji prestol.

9 Zatorej vam dajem zapoved,ki je Boœja beseda, da jih niç veçne œalite zavoljo njihove temnekoœe; niti jih ne boste œalili za-voljo njihove umazanosti; am-pak boste pomnili svojo lastnoumazanost in pomnite, da jenjihova umazanost priøla zavo-ljo njihovih oçetov.10 Zatorej se spomnite svojih

otrok, kako ste jih v srce priza-deli zavoljo zgleda, ki ste jimga dajali; in spomnite se tudi,da lahko zavoljo vaøe umaza-nosti svoje otroke pripeljete vpogubo in poslednji dan sevam bodo njihovi grehi nako-piçili na glavi.

11 O bratje moji, prisluhnitemojim besedam; predramitezmoœnosti svoje duøe; stresite

se, da se boste prebudili izsmrtnega spanca; in osvobodi-te se boleçin pekla, da ne bostepostali angeli hudiçu, da neboste vrœeni v tisto jezero ognjain œvepla, ki je druga smrt.

12 In sedaj sem jaz, Jakob,Nefijevemu ljudstvu veliko veçgovoril in jih svaril pred neçis-tovanjem in poltenostjo in gre-hom vsake vrste in jim govorilo njihovih straønih posledicah.13 In stotega dela ravnanj tega

ljudstva, ki je sedaj postajaloøtevilnejøe, ni moç zapisati na teploøçe; toda veliko njihovih rav-nanj je zapisanih na veçje ploøçein njihove vojne in njihovi prepi-ri in vladavine njihovih kraljev.

14 Te ploøçe se imenujejoJakobove ploøçe in napravilajih je Nefijeva roka. In prenehalbom govoriti te besede.

4. POGLAVJE

Vsi preroki so Oçeta çastili v Kris-tusovem imenu. — Abrahamovodarovanje Izaka je bila prispodobaBoga in njegovega Edinorojenca.—Ljudje naj se spravijo z Bogompreko odkupne daritve. — Judjebodo zavrnili temeljni kamen. Medleti 544 in 421 pr. Kr.

Sedaj, glej, zgodilo se je, dasem jaz, Jakob, ker sem velikopouçeval svoje ljudi v besedi(in ne morem zapisati veç kakorle malo svojih besed zavoljo te-œavnosti vrezovanja naøih besedna ploøçe) in vemo, da mora to,kar zapisujemo na ploøçe, ostati.

2 Kar pa zapisujemo na drugokot na ploøçe, mora preminiti

109 Jakob 4:3–11

in izginiti; a nekaj besed lahkozapiøemo na ploøçe, ki bodonaøim otrokom in tudi naøimljubljenim bratom dale majhnostopnjo védenja o nas oziromao njihovih oçetih—3 sedaj, nad tem se radostimo;

in marljivo delamo, ko vrezuje-mo te besede na ploøçe, upajoç,da jih bodo naøi ljubljeni bratjein naøi otroci prejeli s hvaleœ-nim srcem in gledali nanje, dase bodo uçili z radostjo in ne spotrtostjo, niti s prezirom, osvojih prvih starøih.4 Kajti zato smo to zapisovali,

da bodo vedeli, da smo vedeli oKristusu in smo upali v njegovoslavo veç sto let pred njegovimprihodom; upali v njegovo slavopa nismo samo mi, ampak tudivsi sveti preroki, ki so bili prednami.

5 Glejte, verjeli so v Kristusain çastili Oçeta v njegovemimenu in mi prav tako çastimoOçeta v njegovem imenu. Inzato spolnjujemo Mojzesovopostavo, ki nam usmerja duøok Njemu; in zato nam je posve-çena za praviçnost, prav kotse je øtelo Abrahamu v divjini,da je bil posluøen Boœjim zapo-vedim, ko je daroval svojegasina Izaka, kar je prispodobaBoga in njegovega edinoroje-nega Sina.

6 Zatorej se poglabljamo vpreroke in imamo veliko razo-detij in preroøkega duha; in kerimamo vse te priçe, prejmemoupanje in naøa vera postane ne-omajna, v tolikor da resniçnolahko zapovedujemo v Jezuso-vem imenu in so nam posluøna

sama drevesa oziroma gore ozi-roma valovi morja.

7 Vendar nam Gospod Bogpokaœe naøe øibkosti, da bivedeli, da je zaradi njegove mi-lostljivosti in njegove velikeblagohotnosti do çloveøkih ot-rok, da imamo moç delati te reçi.

8 Glejte, velika in çudovita soGospodova dela. Kako nedo-umljive so globine njegovihskrivnosti; in nemogoçe je, dabi çlovek naøel vsa njegova pota.In noben çlovek ne ve za njego-va pota, çe mu ni razodeto; za-torej bratje, ne prezirajte Boœjihrazodetij.

9 Kajti, glejte, z moçjo njegovebesede je çlovek priøel na obliçjeZemlje, Zemlje, ki je bila ustvar-jena z moçjo njegove besede.Çe je zatorej Bog spregovoril inje nastal svet in spregovoril inje bil ustvarjen çlovek, o potemzakaj ne bi mogel zapovedova-ti zemlji oziroma delu svojihrok na zemeljskem obliçju posvoji volji in zadovoljstvu?

10 Zatorej si, bratje, ne prizade-vajte svetovati Gospodu, ampakjemati svèt iz njegove roke.Kajti, glejte, sami veste, da sve-tuje v modrosti in v praviçnostiin v veliki milosti nad vsemsvojim delom.

11 Zatorej se, ljubljeni bratje,spravite z njim preko odkupnedaritve Kristusa, njegovega edi-norojenega Sina, in prejeli bostevstajenje glede na moç vstajenja,ki je v Kristusu, in se predstavi-li kot Kristusovi prvenci Bogu,ker imate vero, in prejeli dobroupanje o slavi vanj, preden sepokaœe v mesu.

Jakob 4:12–5:5 110

12 In sedaj, ljubljeni, ne çuditese, da vam to pravim; kajti zakajbi ne govorili o Kristusovi od-kupni daritvi in si ne pridobilipopolnega védenja o njem, ka-kor si tudi pridobili védenjao vstajenju in o svetu, ki bopriøel?

13 Glejte, bratje moji, ta, kiprerokuje, naj prerokuje, daljudje razumejo, kajti Duh go-vori resnico in ne laœe. Zatorejgovori o reçeh, kakor v resniciso, in o reçeh, kakor v resnicibodo; zatorej so nam bile te reçijasno pokazane za odreøitevnaøe duøe. A glejte, nismo samomi priçe temu; kajti Bog je toprav tako govoril starodavnimprerokom.

14 A glejte, Judje so bili trdo-vratno ljudstvo; in zaniçevali sojasne besede in morili prerokein si prizadevali za to, çesar nisomogli razumeti. Zatorej bodozavoljo svoje sleposti, ki je priø-la, ker so gledali mimo cilja, za-gotovo padli, kajti Bog jim jeodvzel svojo jasnost in jim izro-çil veliko tega, çesar ne morejorazumeti, ker so si tako œeleli.In ker so si tako œeleli, je Bog tonapravil, da se spotikajo.

15 In sedaj mene, Jakoba, Duhvodi, da øe naprej prerokujem;kajti opaœam glede na delova-nje Duha, ki je v meni, da bodozavoljo spotikanja Judov zavr-nili kamen, na katerem bi lahkogradili in imeli varen temelj.

16 A glejte, glede na svete spisebo ta kamen postal velik in pos-lednji in edini zanesljiv temelj,na katerem Judje lahko gradijo.

17 In sedaj, moji ljubljeni, kako

je mogoçe, da ti, potem ko sozavrnili zanesljiv temelj, splohlahko gradijo na njem, da bipostal glavni vogelni kamen?

18 Glejte, moji ljubljeni bratje,razkril vam bom to skrivnost;çe se kakor koli moja trdnost vDuhu ne bo omajala in se nespotaknem zavoljo svoje preve-like zaskrbljenosti zavoljo vas.

5. POGLAVJE

Jakob navaja Zenosa v zvezi sprispodobo o gojeni in divji oljki.—Sta podoba Izraela in Nejudov.—Izraelova razkropitev in zbira-nje sta bila predvidena.—S tem somiøljeni Nefijci in Lamanci in vsaIzraelova hiøa. — Nejudje bodovcepljeni v Izrael.—Navsezadnjebo vinograd poœgan. Med leti 544in 421 pr. Kr.

Glejte, bratje moji, mar nepomnite, da ste brali besedepreroka Zenosa, ki jih je govorilIzraelovi hiøi, rekoç:

2 Prisluhni, o Izraelova hiøa,in çuj moje besede, ki sem Gos-podov prerok!

3 Kajti glejte, tako govori Gos-pod, primerjal te bom, o Izrae-lova hiøa, z gojeno oljko, ki joje çlovek vzel in jo negoval vsvojem vinogradu; in rasla je inse starala in zaçela odmirati.

4 In zgodilo se je, da je gospo-dar vinograda øel in je videl, daje njegova oljka zaçela odmira-ti; in rekel je: Obrezal jo bom injo okopal in jo negoval, da mor-da poœene mlade in neœne vejein ne odmre.

5 In zgodilo se je, da jo je po

111 Jakob 5:6–18

svoji besedi obrezal in jo okopalin jo negoval.6 In zgodilo se je, da je po

mnogih dnevih zaçela nekolikopoganjati mlade in neœne veje;a glejte, glavni vrh le–te je zaçelodmirati.

7 In zgodilo se je, da je gospo-dar vinograda to videl in jesvojemu sluœabniku rekel: Œa-losti me, da bi moral izgubiti todrevo; zatorej pojdi in odlomiveje z divje oljke in mi jih pri-nesi semkaj; in odlomila bovatiste glavne veje, ki so se zaçelesuøiti in vrgla jih bova v ogenj,da bodo zgorele.

8 In glej, govori Gospod vi-nograda, veliko teh mladih inneœnih vej odnesem in vcepiljih bom, kamor bom hotel; inniç ne de, çe bo tako, da bo ko-renina tega drevesa propadla,bom zase lahko ohranil sad le–te; zatorej bom vzel te mlade inneœne veje in jih vcepil, kamorkoli bom hotel.

9 Vzemi veje z divje oljke in jihvcepi na mesto le–teh; in te,ki sem jih odlomil, bom vrgelv ogenj in jih seœgal, da ne bodov napoto na tleh mojega vino-grada.

10 In zgodilo se je, da je sluœab-nik Gospoda vinograda napra-vil po besedah Gospoda vinog-rada in vcepil veje z divje oljke.

11 In Gospod vinograda jo jeukazal okopati in obrezati innegovati, rekoç svojemu sluœab-niku: Œalosti me, da bi moralizgubiti to drevo; da bi zatorejmorda ohranil korenine le–tega,da bi ne odmrle, da bi jih ohranilzase, sem to napravil.

12 Zatorej pojdi svojo pot; pazina drevo in ga neguj po mojihbesedah.

13 In té bom dal v najskrajnejøidel vinograda, kamor bom hotel,to tebi niç mar; in to storim, dabom zase ohranil naravne vejedrevesa; in da bom zase pravtako shranil sad le–tega za pri-hodnje obdobje; kajti œalosti me,da bi moral izgubiti to drevo insad le–tega.

14 In zgodilo se je, da je øelGospod vinograda svojo pot inskril naravne veje gojene oljkev najskrajnejøe dele vinograda,nekatere v enega in nekatere vdrugega, po svoji volji in zado-voljstvu.

15 In zgodilo se je, da je miniloveliko çasa in Gospod vinogra-da je rekel svojemu sluœabniku:Pridi, pojdiva v vinograd, dabova v vinogradu delala.

16 In zgodilo se je, da staøla Gospod vinograda in tudisluœabnik delat v vinograd. Inzgodilo se je, da je sluœabnikrekel svojemu gospodarju: Glej,poglej sem; poglej drevo!

17 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda pogledal in uzrldrevo, v katerega so bile vcep-ljene divje oljçne veje; in pog-nalo je in zaçelo dajati sad. Invidel je, da je bilo dobro; in sadle–tega je bil kakor naravni sad.

18 In sluœabniku je rekel: Glej,veje z divjega drevesa so jemalesok korenine le–tega, da je kore-nina le–tega dajala veliko moçi;in zavoljo veliko moçi koreninele–tega, so divje veje obrodilegojen sad. Sedaj, çe bi teh vejne bila vcepila, bi drevo le–te

Jakob 5:19–30 112

odmrlo. In sedaj, glej, bomshranil veliko sadu, ki ga jeobrodilo drevo le–te; in sad le–tega bom shranil zase za prihod-nje obdobje.19 In zgodilo se je, da je Gos-

pod vinograda sluœabniku rekel:Pridi, pojdiva v najskrajnejøi delvinograda in poglejva, çe nisomorda naravne veje drevesaprav tako obrodile veliko sadu,da si bom sad le–tega shranilza prihodnje obdobje.

20 In zgodilo se je, da sta øla,kamor je bil gospodar skril na-ravne veje z drevesa in sluœab-niku je rekel: Glej te; in uzrl jeprvo, da je bilo obrodilo velikosadu; in videl je tudi, da je bildober. In sluœabniku je rekel:Vzemi od sadu le–tega in gashrani za prihodnje obdobje, daga bom ohranil zase; kajti glej, jerekel, ves ta ças sem ga negovalin obrodilo je veliko sadu.

21 In zgodilo se je, da je slu-œabnik rekel svojemu gospo-darju: Kako da si priøel semkajposadit to drevo oziroma to vejoz drevesa? Kajti glej, bil jenajrevnejøi kraj vse zemlje vvinogradu.

22 In Gospod vinograda mu jerekel: Ne dajaj mi nasvetov;vedel sem, da je siromaøen koszemlje; zatorej sem ti rekel, dasem jo ves ta ças negoval in vi-diø, da je obrodila veliko sadu.

23 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda svojemu slu-œabniku rekel: Poglej semkaj;glej, zasadil sem tudi drugo ve-jo z drevesa; in veø, da je bil takos zemlje revnejøi kot prvi.Ampak poglej drevo! Ves ta ças

sem ga negoval in obrodilo jeveliko sadu; zato ga naberi inshrani za prihodnje obdobje,da ga bom ohranil zase.

24 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda spet rekel svoje-mu sluœabniku: Poglej semkaj inpoglej tudi drugo vejo, ki semjo zasadil; glej, da sem jo pravtako negoval in obrodila je sad.

25 In sluœabniku je rekel: Poglejsemkaj in uzri zadnjo! Glej, tosem zasadil na dober kos zem-lje; in ves ta ças sem jo negovalin samo del drevesa je obrodilgojen sad in drugi del drevesaje obrodil divji sad; glej, to drevosem negoval kakor ostala.

26 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda sluœabniku rekel:Odlomi veje, ki niso obrodiledobrega sadu, in jih vrzi v ogenj.

27 A glej, sluœabnik mu je re-kel: Obreœiva jo in okopljiva join negujva jo øe nekoliko dlje,da ti morda obrodi dober sad,da ga boø shranil za prihodnjeobdobje.

28 In zgodilo se je, da staGospod vinograda in sluœabnikGospoda vinograda negovalaves sad vinograda.

29 In zgodilo se je, da je miniloveliko çasa in Gospod vinogra-da je sluœabniku rekel: Pridi,pojdiva v vinograd, da bovaspet delala v vinogradu. Kajtiglej, ças se pribliœuje in kmalupride konec; zatorej moramsad shraniti zase za prihodnjeobdobje.

30 In zgodilo se je, da staøla Gospod vinograda in slu-œabnik v vinograd; in priøla stado drevesa, kateremu so bile

113 Jakob 5:31–45

odlomljene naravne veje invcepljene divje veje; in glej,drevo so teœili vse vrste sadovi.31 In zgodilo se je, da je Gos-

pod vinograda poskusil sad,vsako vrsto po njenem øtevilu.In Gospod vinograda je rekel:Glej, ves ta ças sva hranila todrevo in zase sem shranil precejsadu za prihodnje obdobje.

32 A glej, tokrat je obrodiloveliko sadu in nobenega od tegani, ki bi bil dober. A glej, tu sovse vrste slabi sadovi; in niç mine koristi navkljub vsemu naji-nemu delu; in sedaj me œalosti,da bi moral to drevo izgubiti.

33 In Gospod vinograda jesluœabniku rekel: Kaj naj nare-diva z drevesom, da bom zasespet shranil dober sad?

34 In sluœabnik je rekel svojemugospodarju: Glej, ker si vcepilveje z divje oljke, so ohranjalekorenine, da so œive in nisoodmrle; zatorej vidiø, da so øedobre.

35 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda rekel svojemusluœabniku: Drevo mi niç nekoristi in korenine le–tega miniç ne koristijo, dokler bo obro-dilo slab sad.

36 Vendar vem, da so koreni-ne dobre in za svoj lastni namensem jih ohranil; in zavoljo njihvelike moçi so doslej na divjihvejah obrodile dober sad.

37 A glej, divje veje so rasle inprehitele korenine le–tega; inker so divje veje prehitele kore-nine le–tega, je obrodilo velikoslabega sadu; in ker je obrodiloveliko slabega sadu, vidiø, dazaçenja odmirati; in kmalu bo

dozorelo, da bo vrœeno v ogenj,çe ne bova çesa storila z njim,da ga bova ohranila.

38 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda rekel svojemusluœabniku: Pojdiva v najskraj-nejøe dele vinograda in poglej-va, çe so naravne veje prav takoobrodile slab sad.

39 In zgodilo se je, da sta øla vnajskrajnejøe dele vinograda.In zgodilo se je, da sta videla,da se je bil sad naravnih vejprav tako pokvaril; da, s prvein druge in prav tako zadnje; invse so se bile pokvarile.

40 In divji sad zadnje je bilprerasel tisti del drevesa, ki jeobrodil dober sad, da se je bilaveja celo posuøila in odmrla.

41 In zgodilo se je, da jeGospod vinograda zajokal insluœabniku rekel: Kaj veç bi øelahko storil za svoj vinograd?

42 Glej, vedel sem, da se je bilves sad vinograda, razen teh,pokvaril. In sedaj so se te, ki sonekoç obrodile dober sad, pravtako pokvarile; in sedaj vsemoje drevje v vinogradu nidobro za niç drugega, kot da sega poseka in vrœe v ogenj.

43 In glej to zadnje, kateregaveje so se posuøile, sem zasadilna dober kos zemlje; da, in sicerna tega, do katerega mi je nadvsemi drugimi deli zemljiøçamojega vinograda.

44 In vidiø, da sem posekal tudito, kar je bilo v napoto na temkosu zemlje, da bom to drevoposadil na mesto le–tega.

45 In vidiø, da je del le–tegaobrodil dober sad in del le–tegaje obrodil divji sad; in ker vej

Jakob 5:46–57 114

le–tega nisem odlomil in jihvrgel v ogenj, glej, so prerasledobro vejo, da se je posuøila.46 In sedaj, glej, navkljub

vsej skrbi, ki sva jo posveçalamojemu vinogradu, se je drevjele–tega pokvarilo, da ne obrodidobrega sadu; in za te sem upal,da jih bom ohranil, da bom sadle–teh ohranil zase za prihodnjeobdobje. A glej, postale so kotna divji oljki in nimajo drugevrednosti, kakor da se jih pose-ka in vrœe v ogenj; in œalostime, da bi jih moral izgubiti.

47 A kaj bi øe veç lahko storilza svoj vinograd? Mar sem po-lenil svojo roko, da ga nisemnegoval? Ne, negoval sem ga inokopaval sem ga in obrezovalsem ga in gnojil sem ga; in sko-raj ves dan sem iztegoval svojoroko in bliœa se konec. In œalostime, da bi moral vsa drevesasvojega vinograda posekati injih vreçi v ogenj, da bodo zgo-rela. Kdo je, ki je pokvaril mojvinograd?

48 In zgodilo se je, da je sluœab-nik rekel svojemu gospodarju:Mar ni prevzetnost tvojega vi-nograda—mar niso veje le–tegaprehitele korenin, ki so dobre?In ker so veje prehitele koreninele–tega, glej, so rasle hitreje kotmoç korenin in si jemale moç.Glej, pravim, mar ni to vzrok, dase je drevje tvojega vinogradapokvarilo?

49 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda rekel sluœabniku:Pojdiva in posekajva drevesavinograda in jih vrziva v ogenj,da ne bodo v napoto na zemljimojega vinograda, kajti vse sem

storil. Kaj bi øe veç lahko storilza svoj vinograd?

50 A glejte, sluœabnik je Gos-podu vinograda rekel: Prizanesimu øe malo.

51 In Gospod je rekel: Da, malomu bom øe prizanesel, kajtiœalosti me, da bi izgubil drevjesvojega vinograda.

52 Zatorej vzemiva veje teh,katere sem zasadil v najskrajnej-øe dele svojega vinograda, in jihvcepiva v drevo, iz katerega sopriøle; in z drevesa odlomivatiste veje, katerih sad je najboljgrenak, in na mesto le–teh vce-piva naravne veje z drevesa.

53 In to bom storil, da drevone odmre, da morda ohranimzase korenine le–tega za svojlastni namen.

54 In glej, korenine naravnihvej drevesa, katere sem zasadilkamor sem hotel, so øe œive; dabi jih zatorej tudi ohranil zasvoj lastni namen, bom odvzelveje s tega drevesa in jih vcepilvanje. Da, vanje bom vcepil vejes prvotnega drevesa, da bomzase ohranil tudi korenine, dami morda, ko bodo zadostimoçne, obrodijo dober sad inbom imel slavo v sadu svojegavinograda.

55 In zgodilo se je, da staodvzela naravnemu drevesu,ki je podivjalo in cepila v na-ravna drevesa, ki so bila tudipodivjala.

56 In prav tako sta odvzela znaravnih dreves, ki so podivjala,in cepila v prvotno drevo.

57 In Gospod vinograda jesluœabniku rekel: Ne lomi divjihvej z dreves razen tistih najbolj

115 Jakob 5:58–70

grenkih; in vanje boø vcepilglede na to, kar sem rekel.58 In spet bova drevesa vino-

grada negovala in obrezala bovaveje le–tega; in z dreves bovaodlomila tiste veje, ki so zrele,da morajo odmreti, in jih vrglav ogenj.

59 In to delam, da morda kore-nine le–tega prejmejo moç, kerso dobre; in da morda zavoljozamenjanih vej dobro prevladaslabo.

60 In ker sem prihranil naravneveje in korenine le–teh in kersem naravne veje spet vcepilv njihovo prvotno drevo insem ohranil korenine njihovegaprvotnega drevesa, da mordadrevje mojega vinograda spetobrodi dober sad; in da bomspet imel radost v sadu mojegavinograda in da se bom mordasilno radostil, da sem ohranilkorenine in veje prvega sadu—

61 zatorej pojdi in skliçi sluœab-nike, da bomo marljivo delali zvso svojo moçjo v vinogradu,da bomo pripravili pot, da mibo spet obrodil naravni sad, kije dober in najdragocenejøi nadvsemi drugimi sadovi.

62 Zatorej pojdimo in tokratzadnjiç delajmo z vso moçjo,kajti glejte, pribliœuje se konecin to je zadnjiç, da bom obrezalsvoj vinograd.

63 Vcepite veje; zaçnite prizadnjih, da bodo prve in dabodo prve zadnje in drevjeokopljite, tako staro kot mlado,prvo in zadnje; in zadnje inprvo, da bo vse poslednjiç øeenkrat negovano.

64 Zatorej jih øe poslednjiç

okopljite in obreœite jih in jihpognojite, kajti pribliœuje se ko-nec. In çe bo tako, da bodo tezadnje mladike rasle in obrodilenaraven sad, potem boste zanjepripravili pot, da bodo rasle.

65 In ko bodo zaçele rasti, bosteodstranili veje, ki obrodijo gre-nak sad glede na moç dobrihin po meri le–teh; in slabegale–tega ne boste odstranili vseganaenkrat, da bi korenine le–tegane bile premoçne za mladike inbi mladike le–teh ne odmrlein ne izgubim dreves svojegavinograda.

66 Kajti œalosti me, da bi moralizgubiti drevesa svojega vino-grada; zatorej boste slabe oçistiliglede na to, kakor bodo rasledobre; da bosta korenina inkroønja po moçi enaki, doklerdobre ne bodo prevladale nadslabimi in se bo slabe posekaloin vrglo v ogenj, da ne bodo vnapoto na tleh mojega vinogra-da; in tako bom slabe odstraniliz svojega vinograda.

67 In veje z naravnega dreve-sa bom spet vcepil v naravnodrevo;

68 in veje z naravnega dreve-sa bom vcepil v naravne vejedrevesa; in tako jih bom spetprivedel skupaj, da bodo obro-dile naravni sad in bodo eno.

69 In slábo bo odvrœeno, da,in sicer z vsega mojega zem-ljiøça v vinogradu; kajti glej,samo tokrat bom obrezal svojvinograd.

70 In zgodilo se je, da je Gos-pod vinograda svojega sluœab-nika poslal; in sluœabnik je øel instoril, kakor mu je bil Gospod

Jakob 5:71–6:2 116

zapovedal, in pripeljal drugesluœabnike; in bilo jih je malo.71 In Gospod vinograda jim je

rekel: Pojdite in z vso moçjodelajte v vinogradu! Kajti glejte,tokrat je poslednjiç, ko bomnegoval svoj vinograd; kajtikonec je blizu in obdobje pridenaglo; in çe boste z menoj delaliz vso moçjo, boste imeli radostnad sadom, ki ga bom shranilzase za ças, ki bo kmalu priøel.

72 In zgodilo se je, da sosluœabniki øli in delali z vsomoçjo; in Gospod vinograda jeprav tako delal z njimi; in vvsem so posluøali zapovediGospoda vinograda.

73 In vinograd je spet obrodilnaravni sad; in naravne veje sozaçele rasti in silno uspevati; inzaçeli so lomiti divje veje in jihmetati proç; in korenino inkroønjo le– tega so ohranjalienaki po moçi le–tega.

74 In tako so delali z vso mar-ljivostjo po zapovedih Gospodavinograda, prav dokler ni biloslabo izvrœeno iz vinograda inGospod je zase ohranil, da sodrevesa spet dobila naravensad; in postali so kot eno telo;in sadovi so bili enakovredni;in Gospod vinograda je zaseohranil naravni sad, ki je bilzanj od zaçetka najdragocenejøi.

75 In zgodilo se je, ko je Gos-pod vinograda videl, da je nje-gov sad dober in se njegovvinograd ni niç veç pokvaril, jesklical svoje sluœabnike in jimrekel: Glejte, tokrat smo posled-njiç negovali moj vinograd; invidite, da sem napravil po svojivolji; in ohranil sem naravni

sad, da je dober, prav kot je bilna zaçetku. In blagor vam; kajtiker ste bili marljivi, ko ste delaliz menoj v mojem vinogradu inste spolnjevali moje zapovedi inste mi spet prinesli naravni sad,da se moj vinograd ni veç po-kvaril in je slábo izvrœeno, glej,boste imeli radost z menoj zavo-ljo sadu mojega vinograda.

76 Kajti glej, za dolgo çasa bomshranil zase od sadu svojegavinograda za prihodnje obdob-je, ki pride naglo; in poslednjiçsem negoval svoj vinograd inga obrezal in ga okopal in gapognojil; zatorej bom shranilzase od sadu za dolgo çasa gledena to, kar sem govoril.

77 In ko pride ças, ko bo slabsad spet priøel v moj vinograd,potem bom dal zbrati dobro inslábo; in dobro si bom shranilin slábo bom odvrgel tja, kamorsodi. In potem pride obdobje inkonec; in svoj vinograd bomdal poœgati z ognjem.

6. POGLAVJE

Gospod bo v poslednjih dneh zbralIzrael.—Ogenj bo poœgal svet.—Ljudje morajo slediti Kristusu, dase bodo izognili jezeru ognja inœvepla. Med leti 544 in 421 pr. Kr.

In sedaj, glejte bratje moji, kotsem vam rekel, da bom preroko-val, glejte, to je moja prerokba—da se mora to, kar je govoril taprerok Zenos o Izraelovi hiøi, sçimer jih je primerjal z gojenooljko, zagotovo zgoditi.

2 In dan, ko bo spet v drugoiztegnil roko, da bo obnovil

117 Jakob 6:3–7:2

svoje ljudstvo, je dan, da, in sicerposlednjiç, ko bodo Gospodovisluœabniki øli v njegovi moçi, dabodo njegov vinograd negovaliin obrezali; in po tem kmalupride konec.3 In kako blagoslovljeni so ti,

ki so marljivo delali v njegovemvinogradu; in kako prekleti so ti,ki bodo izvrœeni, kamor sodijo!In ogenj bo poœgal svet.

4 In kako milosten je naø Bogz nami, kajti pomni Izraelovohiøo, tako korenine kot veje; inves dan k njim izteguje roko;in trdovratno in ugovarjajoçeljudstvo so; a toliko, kolikor jihne bo postalo trdosrçnih, jih boreøenih v Boœje kraljestvo.

5 Zatorej, moji ljubljeni bratje,vas rotim z besedami treznosti,da bi se pokesali in priøli strdnim namenom v srcu in seoklenili Boga, kakor se on okle-ne vas. In ko vam v luçi dnevaizteguje roko usmiljenja, nepostanite trdosrçni.

6 Da, danes, çe boste sliøali nje-gov glas, ne postanite trdosrçni;kajti zakaj bi hoteli umreti?

7 Kajti, glejte, potem ko se vasje ves dan hranilo z dobro Boœjobesedo, mar boste obrodili slabsad, da vas bo treba posekati invreçi v ogenj?8 Glejte, mar boste zavrnili

te besede? Mar boste zavrnilibesede prerokov; in mar bostezavrnili vse besede, ki so jihgovorili o Kristusu, potem koso tako mnogi govorili o njem;in zanikali dobro Kristusovobesedo in Boœjo moç in darSvetega Duha in pogasili Sve-tega Duha in se posmehovali

velikemu naçrtu odkupitve, kije bil pripravljen za vas?

9 Mar ne veste, da vas bo, çeboste to delali, moç odkupitvein vstajenja, ki je v Kristusu,privedla pred Boœji sodni stol,kjer boste stali s sramom instraøno krivdo?

10 In po moçi pravice, kajtipravice se ne da zanikati ,morate oditi v tisto jezero ognjain œvepla, katerega plameni sonepogasljivi in katerega dim sedviga na veke vekov, v jezeroognja in œvepla, ki je neskonçnomuçenje.

11 O potemtakem, moji ljublje-ni bratje, se pokesajte in vstopitepri tesnih vratih in nadaljujtepo poti, ki je ozka, dokler neboste dosegli veçnega œivljenja.

12 O bodite modri; kaj veç øelahko reçem?

13 Nazadnje se poslovim odvas, dokler vas ne bom sreçalpred prijetnim Boœjim sodnimstolom, ki hudobne udari s straø-no grozo in strahom. Amen.

7. POGLAVJE

Øerem zanika Kristusa, se prepira zJakobom, zahteva znamenje in Bogga udari.—Vsi preroki so govorilio Kristusu in o njegovi odkupnidaritvi.—Nefijci so svoje dnevepreœiveli v tavanju, rodili so se vstiskah in Lamanci so jih sovraœili.Med leti 544 in 421 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, potem koje bilo minilo nekaj let, da jemed Nefijevo ljudstvo priøelçlovek, ki mu je bilo ime Øerem.

2 In zgodilo se je, da je med

Jakob 7:3–14 118

ljudmi zaçel pridigati in jimrazglaøati, da Kristusa ne bo. Inpridigal je veliko tega, kar jeljudem laskalo; in to je delal, dabi strmoglavil Kristusov nauk.3 In marljivo je delal, da bi

zapeljal srca ljudi, v tolikor daje zapeljal veliko src; in vedoç,da imam jaz, Jakob, vero vKristusa, ki bo priøel, si je zeloprizadeval za priloœnost, da bipriøel do mene.

4 In bil je uçen, tako da je imelpopolno znanje o jeziku ljudi;zatorej je znal uporabiti velikolaskanja in veliko govorniøkemoçi glede na hudiçevo moç.

5 In upal je, da me bo omajal vveri navkljub mnogim razodet-jem in mnogim reçem, ki semjih bil videl glede tega; kajtiresniçno sem bil videl angele inbili so me pouçevali. In pravtako sem bil od çasa do çasasliøal Gospodov glas, da mi jegovoril, in sicer, z besedami;zatorej me ni bilo moç omajati.

6 In zgodilo se je, da je priøel kmeni in mi takole govoril, rekoç:Brat Jakob, zelo sem si prizade-val za priloœnost, da bi govorils teboj; kajti sliøal sem in tudivem, da veliko hodiø naokrogin pridigaø o tem, kar imenujeøevangelij oziroma Kristusovnauk.

7 In med ljudmi si jih velikozapeljal, da izkrivljajo pravoBoœjo pot in ne spolnjujejo Moj-zesove postave, ki je prava pot;in Mojzesovo postavo spreob-raçaø v çaøçenje bitja, za katere-ga praviø, da bo priøel velikosto let od zdajle. In sedaj, glej,ti jaz, Øerem, razglaøam, da je to

bogokletno; kajti noben çlovekne ve o tem; kajti ne more pove-dati o tem, kar bo priølo. In takose je Øerem prepiral z menoj.

8 A glejte, Gospod Bog mi je vduøo vlil svojega Duha, v tolikorda sem ga zmedel v vseh njego-vih besedah.

9 In rekel sem mu: Mar zanikaøKristusa, ki bo priøel? In rekel je:Çe bi bil Kristus, bi ga ne zani-kal; a vem, da Kristusa ni, nitiga ni bilo, niti ga nikoli ne bo.

10 In rekel sem mu: Ali verja-meø svetim spisom? In rekelje, da.

11 In rekel sem mu: Potem jihne razumeø; kajti resniçno priçu-jejo o Kristusu. Glej, povem ti,da noben prerok ni zapisoval,niti prerokoval, ne da bi govorilo tem Kristusu.12 In to ni vse—pokazano mi

je bilo, kajti sliøal sem in videl;in prav tako mi je bilo pokazanoz moçjo Svetega Duha; zatorejvem, çe bi ne bilo odkupnedaritve, da bi moralo biti vseçloveøtvo izgubljeno.

13 In zgodilo se je, da mi jerekel: Pokaœi mi znamenje s tomoçjo Svetega Duha, zavoljokatere toliko veø.

14 In rekel sem mu: Kaj semjaz, da bi moral skuøati Boga,da bi ti pokazal znamenje oneçem, za kar veø, da je res? Pavendar boø zanikal, ker si odhudiça. Vendar naj se ne zgodimoja volja; a çe te bo Bog udaril,naj ti bo to v znamenje, da imamoç tako v nebesih kakor naZemlji; in tudi da bo Kristuspriøel. In zgôdi se, o Gospod,tvoja volja in ne moja.

119 Jakob 7:15–27

15 In zgodilo se je, ko sem biljaz, Jakob, te besede izgovoril,da je nadenj priøla Gospodovamoç, v tolikor da je padel nazemljo. In zgodilo se je, da soga negovali za razmik mnogihdni.

16 In zgodilo se je, da je ljudemrekel: Jutri se zberite, kajtiumrl bom; zatorej ljudem œelimgovoriti, preden bom umrl.

17 In zgodilo se je, da se je nas-lednjega dne zbrala mnoœica; injasno jim je govoril in zanikal,kar jih je bil pouçeval in priznalKristusa in moç Svetega Duhain delovanje angelov.

18 In jasno jim je govoril, daga je bila zapeljala hudiçevamoç. In govoril je o peklu in oveçnosti in o veçni kazni.

19 In rekel je: Bojim se, dasem morda zagreøil neoprostljivgreh, kajti lagal sem Bogu; kajtizanikal sem Kristusa in rekelsem, da verjamem svetim spisomin ti resniçno priçujejo o njem.In ker sem tako Bogu lagal, semoçno bojim, da bo moj primergrozen; toda Bogu se izpovem.

20 In zgodilo se je, da ni mogel,ko je bil te besede izrekel, reçiniçesar veç in je izdihnil.

21 In ko je mnoœica priçevala,da je to govoril, ko je bil na tem,da izdihne, so silno osupnili, vtolikor da se je nadnje spustilaBoœja moç in jih prevzela, da sopopadali na zemljo.

22 Sedaj je bilo to povøeçi meni,Jakobu, kajti to sem prosil odOçeta, ki je v nebesih; kajti usli-øal je bil moj klic in odgovorilna mojo molitev.

23 In zgodilo se je, da sta se

mir in Boœja ljubezen spet po-vrnila med ljudi; in prebiraliso svete spise in niç veç nisoposluøali besed tega hudobnegaçloveka.

24 In zgodilo se je, da smo siizmislili veliko naçinov, da biLamance pridobili in jim povr-nili védenje o resnici; a vse jebilo zaman, kajti navduøevali sose nad vojnami in prelivanjemkrvi in gojili so veçno sovraøtvodo nas, svojih bratov. In z moçjosvojega oroœja so si nas nenehnoprizadevali pobijati.

25 Zatore j se je Nef i jevoljudstvo pred njimi utrjevalo zoroœjem in z vso svojo moçjo inzaupali so v Boga in skalo svojeodreøitve; zatorej so postali, kotdo sedaj, zmagovalci nad svoji-mi sovraœniki.

26 In zgodilo se je, da sem sejaz, Jakob, zaçel starati; in ker seo tem ljudstvu zapisuje na dru-gih Nefijevih ploøçah, zatorejzapis zakljuçujem, izjavljajoç,da sem ga zapisal po svojemnajboljøem znanju, rekoç, danam je mineval ças in tudi œiv-ljenje nam je minevalo, kakorbi bilo v sanjah, ker smo biliosamljeno in dostojanstvenoljudstvo, tavali smo, izvrœeniiz Jeruzalema, rojeni v stiski, vdivjini in naøi bratje so nas sov-raœili, kar je bilo vzrok vojnamin sporom; zatorej smo svojedni preœalovali.

27 In jaz, Jakob, sem videl, damoram kmalu iti v grob; zato-rej sem sinu Enóøu rekel: Vzemite ploøçe. In povedal sem mu,kar mi je bil zapovedal bratNefi in obljubil je posluønost

Enóø 1:11 120

zapovedim. In konçujem z zapi-sovanjem na te ploøçe, kar semmalega zapisal; in bralcu reçem

zbogom, upajoç, da bodo mnogiod mojih bratov lahko bralimoje besede. Bratje, zbogom.

Enóøeva knjiga

Enóø silno moli in prejme odpuø-çanje svojih grehov.—V misli mupride Gospodov glas, ki mu obljubiodreøitev za Lamance v prihodnjihdneh.—Nefijci so si prizadevaliza spreobrnitev Lamancev.—Enóøse radosti v svojem Odkupitelju.Okrog leta 420 pr. Kr.

Glejte, zgodilo se je, da semjaz, Enóø, vedoç, da je bil

moj oçe praviçen çlovek—kajtiuçil me je v svojem jeziku intudi v Gospodovi vzgoji inopominjanju—in blagoslovlje-no bodi ime mojega Boga zato—

2 in povedal vam bom o borbi,ki sem jo bil imel pred Bogom,preden sem prejel odpuøçanjesvojih grehov.

3 Glejte, v gozdove sem øel lo-vit œivali; in besede, katere sembil oçeta pogosto sliøal govoritio veçnem œivljenju in radostisvetih, so mi globoko potonilev srce.

4 In moja duøa je gladovala; inpokleknil sem pred Stvaritelja inklical k njemu v silni molitvi inponiœni proønji za lastno duøo;in ves dan sem klical k njemu;da, in ko je priøla noç, sem øevedno visoko dvigal glas, da jedosegal nebesa.

5 In k meni je priøel glas, rekoç:

Enóø, tvoji grehi so ti odpuøçeniin blagoslovljen boø.

6 In jaz, Enóø, sem vedel, daBog ne more lagati, zatorej mije bila krivda izbrisana.

7 In rekel sem: Gospod, kakose je to zgodilo?

8 In rekel mi je: Zavoljo tvojevere v Kristusa, ki ga nikolipoprej nisi sliøal niti videl. Inminilo bo veliko let, predense bo pokazal v mesu; zatorejpojdi, tvoja vera te je reøila.

9 Sedaj se je zgodilo, ko sem bilte besede sliøal, da sem zaçutilœeljo za dobrobit bratov Nefij-cev; zatorej sem zanje Bogu izlilvso svojo duøo.

10 In ko sem si v duhu takoprizadeval, glejte, mi je v mislispet priøel Gospodov glas, re-koç: Tvoje brate bom obiskalglede na to, kako marljivo bodospolnjevali moje zapovedi. Todeœelo sem jim dal in svetadeœela je; in ne bom je preklel,razen çe bi bilo zavoljo kriviç-nosti; zatorej bom tvoje brateobiskal glede na to, kar semrekel; in njihove prestopke bomv potrtosti zgrnil nad njihovelastne glave.

11 In potem ko sem bil jaz,Enóø, te besede sliøal, je mojavera v Gospoda postala neo-majna; in k njemu sem molil za

121 Enóø 1:12–23

brate, Lamance, z mnogimidolgimi prizadevanji.12 In zgodilo se je, potem ko

sem bil molil in delal z vsomarljivostjo, mi je Gospod rekel:Dal ti bom po tvojih œeljah zavo-ljo tvoje vere.

13 In sedaj, glejte, to je bilaœelja, ki sem jo œelel od njega—da bo, çe bi bilo tako, da bi mojeljudstvo, Nefijci, zapadlo vprestopek in bilo kakor koli po-bito in bi Lamanci ne bili pobiti,da bo Gospod Bog ohranil za-pis o mojem ljudstvu, Nefijcih;çeprav bi bilo to z moçjo njego-ve svete roke, da bi priøel nadan k Lamancem v nekem pri-hodnjem dnevu, da bi mordapriøli k odreøitvi—

14 kajti za sedaj so bila naøaprizadevanja, da bi se oni povr-nili k pravi veri, zaman. In vsrdu so zaprisegli, da bodo, çebo mogoçe, uniçili naøe zapisein nas in tudi vse izroçilo naøihoçetov.

15 Zatorej sem, ker sem vedel,da Gospod Bog lahko ohraninaøe zapise, nenehno klical knjemu, kajti rekel mi je bil: Karkoli boø prosil v veri, verujoç,da boø prejel, v Kristusovemimenu, boø prejel.

16 In verjel sem in sem klical kBogu, naj ohrani zapise; in zmenoj je sklenil zavezo, da jihbo prinesel Lamancem ob svo-jem lastnem çasu.

17 In jaz, Enóø, sem vedel, dase bo zgodilo glede na zavezo,ki jo je bil sklenil; zatorej si jemoja duøa odpoçila.

18 In Gospod mi je rekel: Tvojioçetje so me prav tako prosili

za to; in izpolnilo se jim bo ponjihovi veri; kajti njihova veraje bila kakor tvoja.

19 In sedaj se je zgodilo, da semjaz, Enóø, øel naokrog med Nefi-jevim ljudstvom in prerokovalo tem, kar bo priølo, in priçevalo tem, kar sem sliøal in videl.20 In priçujem, da si je Nefijevo

ljudstvo marljivo prizadevalo,da bi se Lamanci povrnili kpravi veri v Boga. A naø trud jebil zaman; sovraøtvo se je v njihzakoreninilo in vodila jih je greø-na narava, da so postali divje inkruto in krvoloçno ljudstvo,polno malikovanja in umaza-nosti; hranili so se z zvermi ro-paricami; bivali so v øotorih intavali naokrog po divjini s krat-ko koœo, opasano okrog ledij, inz obritimi glavami in njihovaspretnost je bila v loku in v za-krivljeni sablji in v sekiri. In mno-gi med njimi niso jedli drugegakakor surovo meso; in nenehnoso si nas prizadevali pobijati.

21 In zgodilo se je, da je Nefi-jevo ljudstvo obdelovalo zemljoin gojilo vsakovrstno œito insadje in çrede drobnic in çredevsakovrstne œivine od vsakevrste in koze in divje koze intudi veliko konjev.

22 In med nami je bilo silnoveliko prerokov. In ljudje so bilitrdovratno ljudstvo, ki je teœkorazumelo.

23 In niç drugega ni zaleglokot silna strogost, pridiganje inprerokovanje o vojnah in sporihin propadu in nenehno opozar-janje na smrt in na trajanje veç-nosti in na sodbe in na Boœjemoçi in na vse to—kar jih je

Enóø 1:24–Jarom 1:5 122

nenehno opominjalo, da so os-tajali v strahu pred Gospodom.Pravim, da ni primanjkovaloniçesar od tega in silna velikajasnost govora jih je ohranjalapred naglim padcem v propad.In tako zapisujem o njih.24 In v teku svojih dni sem

med Nefijci in Lamanci videlvojne.

25 In zgodilo se je, da sem sezaçel starati in sto in sedemde-set in devet let je bilo minilo odçasa, ko je oçe Lehi zapustilJeruzalem.

26 In videl sem, da moramkmalu iti v grob in name je de-lovala Boœja moç, da moram

pridigati in prerokovati temljudem in razglaøati besedo poresnici, ki je v Kristusu. In vsesvoje dni sem jo oznanjal in nadnjo sem se bolj radostil kakornad tisto od sveta.

27 In kmalu pojdem na krajsvojega poçitka, ki je pri Odku-pitelju; kajti vem, da bom vnjem poçival. In radostim setistega dne, ko si bo moje umr-ljivo nadelo neumrljivo in bostalo pred njim; potem bomz zadovoljstvom gledal njegovobraz in rekel mi bo: Pridi kmeni, ti blagoslovljeni, v Oçe-tovih bivaliøçih je zate priprav-ljeno mesto. Amen.

Jaromova knjiga

Nefijci spolnjujejo Mojzesovo pos-tavo, priçakujejo Kristusov prihodin uspevajo v deœeli.—Veliko pre-rokov se trudi, da bi ljudi ohranilina poti resnice. Med leti 399 in361 pr. Kr.

Sedaj glej, jaz, Jarom, zapiøemnekaj besed po zapovedi

svojega oçeta, Enóøa, da se bonaøe rodopisje ohranjalo.

2 In ker so te ploøçe majhne inker to zapisujemo, da bi bilov korist bratom Lamancem, jezatorej potrebno, da nekolikozapiøem; ne bom pa zapisovalo svojem prerokovanju, niti osvojih razodetjih. Kajti kaj bilahko zapisal øe veç, kakor sozapisali moji oçetje? Kajti marniso razodeli naçrta odreøitve?

Povem vam, da; in to mizadoøça.

3 Glejte, potrebno je, da bi semed temi ljudmi veliko napravi-lo zavoljo njihove trdosrçnostiin njihovih gluhih uøes in sle-pomiselnosti in njihove trdo-vratnosti; vendar je Bog z njimisilno milosten in jih øe ni izbrisalz obliçja deœele.4 In med nami jih je veliko,

ki imajo veliko razodetij, kajtivsi niso trdovratni. In kolikorjih ni trdovratnih in imajo vero,te spremlja Sveti Duh, ki çlo-veøkim otrokom razodeva ponjihovi veri.

5 In sedaj, glej, je bilo minilodvesto let in Nefijevo ljudstvo seje bilo v deœeli krepilo. Prizade-vali so si spolnjevati Mojzesovo

123 Jarom 1:6–15

postavo in tudi posveçevatisobotni dan Gospodu. In nisose obnaøali posvetno; niti nisogovorili bogokletno. In postavedeœele so bile silno stroge.6 In na veliko so se razkropili

po obliçju deœele in Lamanciprav tako. In bili so znatno øte-vilnejøi, kot so bili Nefijci; inradi so morili in pili so kri œivali.

7 In zgodilo se je, da so øli veli-kokrat v boj nad nas, Nefijce. Anaøi kralji in naøi voditelji so bilimogoçni moœje v veri v Gospo-da; in ljudstvo so pouçevali oGospodovih poteh, zatorej smose zoperstavili Lamancem in jihpometli iz svojih deœel in zaçeliutrjevati mesta oziroma katerikoli kraj svojega nasledstva.

8 In silno smo se namnoœili inse razøirili po obliçju deœele inpostali silno bogati z zlatom ins srebrom in z dragocenostmiin spretni v obdelavi lesa in prigradnji in v izdelavi naprav intudi z œelezom in z bakrom inz medenino in z jeklom in izde-lovali smo vsakovrstno orodjeza obdelovanje zemlje in bojnooroœje—da, ostro oøiljeno puø-çico in tul in sulico in kopje invse priprave za vojno.

9 In ker smo se tako pripravilina sreçanje z Lamanci, niso ime-li uspeha nad nami. Potrdila pase je Gospodova beseda, kateroje govoril naøim oçetom, rekoç:Çe pa boste spolnjevali moje za-povedi, boste v deœeli uspevali.

10 In zgodilo se je, da so Gos-podovi preroki grozili Nefije-vemu ljudstvu po Boœji besedi,da bodo, çe ne bodo spolnjevalizapovedi, paç pa bodo zapadliv prestopek, izbrisani z obliçjadeœele.

11 Zatorej so se preroki induhovniki in uçitelji marljivotrudil i in opominjal i l judiz vsem velikim potrpljenjem kmarljivosti; pouçevali so Moj-zesovo postavo in namen, za-voljo katerega je bila dana;prepriçevali so jih, naj priçaku-jejo Mesija in verujejo, da bopriøel, kot çe bi œe bil. In tako sojih pouçevali.

12 In zgodilo se je, da so jihs takønim ravnanjem ohranjalipred tem, da bi bili izbrisaniz obliçja deœele; kajti z besedoso jih zbadali v srce, da so jihnenehno opominjali h kesanju.

13 In zgodilo se je, da je bilominilo dvesto in trideset in osemlet — v vojnah in prepirih inrazhajanjih za razmik mnogoçasa.

14 In jaz, Jarom, ne zapisu-jem veç, kajti ploøçe so majhne.A glejte, bratje moji, pogledatelahko na druge Nefijeve ploøçe;kajti glejte, na njih so vrezanaporoçila o naøih vojnah, kakorso zapisovali kralji oziroma tisti,katerim so dali zapisovati.

15 In te ploøçe predajam v rokesinu Omniju, da se bodo ohra-njale po zapovedih mojih oçetov.

Omnijeva knjiga

Omni, Ámaron, Kemiø, Abinadomin Amaleki, vsak zaporedoma nada-ljujejo z zapisi.—Mozija odkrijezarahemelsko ljudstvo, ki je priøloiz Jeruzalema v Sedekijevih dneh.—Mozija so si napravili za kralja.—Mulekovi potomci so bili odkriliKoriantumra, zadnjega od Jere-dovcev.—Kralj Benjamin naslediMozija.—Ljudje bi morali darovatisvojo duøo kot daritev Kristusu.Med leti 323 in 130 pr. Kr.

Glejte, zgodilo se je, da jemeni, Omniju, oçe, Jarom,

zapovedal, naj nekoliko zapi-øem na te ploøçe, da bom ohra-njal naøe rodopisje.

2 Zatorej sem se v svojih dneh,œelel bi, da bi vedeli, veliko borilz meçem za ohranitev svojegaljudstva, Nefijcev, pred padcemv roke njihovim sovraœnikom,Lamancem. A glejte, jaz samsem hudoben çlovek in nisemspolnjeval Gospodovih zakonovin zapovedi, kot bi jih moral.

3 In zgodilo se je, da je bilominilo dvesto in sedemdeset inøest let in imeli smo veliko ob-dobij miru; in imeli smo velikoobdobij resne vojne in preliva-nja krvi. Da, in skratka, dvestoin osemdeset in dve leti sta biliminili in te ploøçe sem ohranjalpo oçetovih zapovedih; in pre-nesel sem jih na svojega sinaÁmarona. In konçam.

4 In sedaj jaz, Ámaron, zapisu-jem to, kar koli zapisujem, çesarje malo, v oçetovo knjigo.

5 Glejte, zgodilo se je, da je bilominilo tristo in dvajset let in

bolj zloben del Nefijcev je bilpobit.

6 Kajti Gospod ni hotel dopus-titi, potem ko jih je bil vodil izjeruzalemske deœele in jih ohra-nil in obvaroval pred padcem vroke njihovih sovraœnikov, da,ni hotel dopustiti, da bi se nepotrdile besede, katere je govo-ril naøim oçetom, rekoç, da: Çepa ne boste spolnjevali mojihzapovedi, ne boste uspevali vdeœeli.

7 Zatorej jih je Gospod obiskalv hudi sodbi; vendar je praviçneohranil, da niso bili pobiti, paçpa jih je reøil iz rok njihovihsovraœnikov.

8 In zgodilo se je, da sem ploøçepredal svojemu bratu Kemiøu.

9 Sedaj jaz, Kemiø, zapisujemto, kar malega zapisujem z bra-tom v isto knjigo; kajti glejte,videl sem zadnje, kar je zapisal,da je zapisal s svojo lastno roko;in zapisal je na dan, ko mi jihje predal. In tako ohranjamozapise, kajti to je po zapovedihnaøih oçetov. In konçam.

10 Glejte, jaz, Abinadom, semKemiøev sin. Glejte, zgodilo seje, da sem videl veliko vojn inprepirov med svojim ljudstvom,Nefijci, in Lamanci; in sam sems svojim lastnim meçem vzelœivljenje mnogim Lamancem,ko sem branil svoje brate.

11 In gle j te , zapis o temljudstvu je vrezan na ploøçe, kijih imajo kralji, glede na rodove;in ne poznam drugega razodetjarazen tega, katero je bilo zapi-sano, niti prerokbe; zatorej je

125 Omni 1:12–22

to, kar zadoøça, zapisano. Inkonçam.12 Glejte, jaz sem Amaleki,

Abinadomov sin. Glejte, neko-liko vam bom govoril o Moziju,ki so ga napravili za kralja za-rahemelske deœele; kajti glejte,ker ga je Gospod posvaril, najzbeœi iz nefijske deœele in najjih toliko, kolikor jih bo hoteloprisluhniti Gospodovemu glasu,z njim prav tako odpotuje izdeœele v divjino.

13 In zgodilo se je, da je nap-ravil glede na to, kakor mu jebil Gospod zapovedal. In izdeœele jih je v divjino odpoto-valo toliko, kolikor jih je hoteloprisluhniti Gospodovemu gla-su; in vodeni so bili z mnogimipridiganji in prerokovanji. InBoœja beseda jih je nenehnoopominjala; in moç njegoveroke jih je vodila skozi divjino,dokler niso priøli v deœelo, ki seimenuje zarahemelska deœela.

14 In odkrili so ljudstvo, kise je imenovalo zarahemelskoljudstvo. Sedaj je bilo medzarahemelskim ljudstvom veli-ko radosti; in Zarahemla se jesilno radostila tudi zato, kerje bil Gospod poslal Mozijevoljudstvo s ploøçami iz mede-nine, ki so vsebovale zapisJudov.15 Glejte, zgodilo se je, da je

Mozija odkril, da je zarahe-melsko ljudstvo priølo iz Jeru-zalema v çasu, ko so Sedekija,kralja Judeje, odpeljali v babi-lonsko suœenjstvo.

16 In potovali so v divjini inGospodova roka jih je pripeljalaçez velike vode v deœelo, kjer

jih je Mozija odkril; in tam sobili bivali od tistega çasa dalje.

17 In v çasu, ko jih je Mozijaodkril, so bili postali silno øte-vilni. Vendar so bili imeli velikovojn in resnih prepirov in odçasa do çasa so bili padali podmeçem; in njihov jezik se jebil popaçil; in s seboj niso biliprinesli nobenih zapisov; inzanikali so Stvarnikov obstoj; inMozija niti Mozijevo ljudstvojih niso mogli razumeti.

18 A zgodilo se je, da jih jeMozija dal pouçevati v svojemjeziku. In zgodilo se je, potemko so bili pouçeni v Mozijevemjeziku, je Zarahemla dala rodo-pisje svojih oçetov po svojemspominu; in zapisano je, ampakne na te ploøçe.

19 In zgodilo se je, da stase zarahemelsko ljudstvo inMozijevo zdruœili; in Mozija sopostavili za kralja.

20 In zgodilo se je v dnehMozija, da so mu prinesli obse-œen kamen z gravurami; ingravure je razloœil z Boœjimdarom in moçjo.

21 In poroçale so o nekem Ko-riantumru in o pokolu njegove-ga ljudstva. In Koriantumra jeodkrilo zarahemelsko ljudstvo;in z njimi je bival za razmikdevetih lun.

22 Nekaj besed je govorilo tudio njegovih oçetih. In njegoviprvi starøi so priøli od stolpav çasu, ko je Gospod pomeøaljezik ljudi; in Gospodova stro-gost jih je zadela po njegovihsodbah, ki so praviçne; in nji-hove kosti so leœale razkropljenev deœeli na severu.

Omni 1:23–Mormonove besede 1:2 126

23 Glejte, jaz, Amaleki, sem serodil v Mozijevih dneh; in doœi-vel sem, da sem videl njegovosmrt; in Benjamin, njegov sin,kraljuje namesto njega.

24 In glejte, v dneh kraljaBenjamina sem med Nefijci inLamanci videl resno vojno inveliko prelivanja krvi. A glejte,Nefijci so si pridobili velikoprednost pred njimi; da, v toli-kor da jih je kralj Benjaminpregnal iz zarahemelske deœele.

25 In zgodilo se je, da sem sezaçel starati; in ker nimam po-tomcev in ker vem, da je kraljBenjamin praviçen çlovek predGospodom, zatorej mu bompredal te ploøçe, opominjajoçvse ljudi, naj pridejo k Bogu,Izraelovemu Svetemu, in verja-mejo v prerokovanje in v razo-detja in v delovanje angelovin v dar govora jezikov in v darrazlaganja jezikov in v vse to,kar je dobro; kajti niç ni dobre-ga, kar ne pride od Gospoda:in tisto, kar je zlo, pride odhudiça.

26 In sedaj, moji ljubljeni bratje,œelel bi, da bi priøli h Kristusu,

ki je Izraelov Sveti, in bi bilideleœni njegove odreøitve inmoçi njegove odkupne daritve.Da, pridite k njemu in mu daruj-te vso svojo duøo kot darovanjein nadaljujte s postom in molit-vijo in vztrajajte do konca; in ka-kor œivi Gospod, boste odreøeni.

27 In sedaj bi nekoliko govoril odoloçenem øtevilu teh, ki so øli vdivjino, da bi se vrnili v nefijskodeœelo; kajti bilo jih je velikoøtevilo, ki so œeleli posedovatideœelo svojega nasledstva.

28 Zatorej so øli v divjino. Innjihov vodja je bil moçan insilen in trdovraten moœ, zatorejje med njimi povzroçil prepire;in v divjini so bili vsi pobitirazen petdesetih in spet so sevrnili v zarahemelsko deœelo.

29 In zgodilo se je, da so vzelis seboj tudi znatno øtevilo dru-gih in se spet odpravili na pot vdivjino.

30 In jaz, Amaleki, sem imelbrata, ki je prav tako øel z njimi;in od takrat dalje ne vem niçesaro njih. In na tem sem, da leœemv grob; in te ploøçe so polne. Inpreneham govoriti.

Mormonove besede

Mormon okrajøa velike Nefijeveploøçe.—Male ploøçe priloœi k os-talim ploøçam.—Kralj Benjaminv deœeli vzpostavi mir. Okrog leta385 po Kr.

In sedaj sem jaz, Mormon, natem, da izroçim zapis, ki sem

ga delal, v roke sinu Moroniju,

glejte, bil sem priça skoraj celot-nemu propadu mojega ljudstva,Nefijcev.

2 In je veliko sto let po Kristu-sovem prihodu, ko te zapisepredajam v sinove roke; inpredpostavljati mi da, da bo pri-ça popolnemu propadu mojegaljudstva. A Bog daj, da jih bo

127 Mormonove besede 1:3–13

preœivel, da bo zapisal nekolikoo njih in nekoliko o Kristusu,da jim bo nekega dne mordakoristilo.3 In sedaj nekoliko spregovo-

rim o tem, kar sem zapisal; kajtipotem ko sem bil okrajøal Nefi-jeve ploøçe do vladavine kraljaBenjamina, tega, o katerem jegovoril Amaleki, sem pregledo-val zapise, ki so mi jih izroçiliv roke, in naøel sem te ploøçe,ki so vsebovale to kratko poro-çilo prerokov od Jakoba dovladavine tega kralja Benjami-na in tudi mnoge od Nefijevihbesed.

4 In to, kar je na teh ploøçah,mi je povøeçi zavoljo preroko-vanja o Kristusovem prihodu;in moji oçetje so vedeli, da seje veliko tega izpolnilo; da, inprav tako vem, da se je, kar seje prerokovalo o nas do danaø-njega dne, izpolnilo, in kar grepreko tega dne, se mora zago-tovo zgoditi—

5 zatorej sem té izbral, da bomna njih konçal svoj zapis, osta-nek mojega zapisa, kateregabom vzel z Nefijevih ploøç; inne morem zapisati niti stotegadela o mojem ljudstvu.

6 A glejte, vzel bom te ploøçe,ki vsebujejo ta prerokovanjain razodetja in jih priloœil kpreostanku mojih zapisov, kajtiveliko mi je do njih; in vem,da bo veliko do njih mojimbratom.

7 In to delam z modrim name-nom; kajti tako mi nekaj øepe-çe po delovanju GospodovegaDuha, ki je v meni. In sedaj,vsega ne vem; Gospod pa ve za

vse, kar bo priølo; zatorej delujev meni, naj napravim po njegovivolji.

8 In moja molitev k Bogu jeglede mojih bratov, da bodoponovno priøli k spoznanju oBogu, da, h Kristusovi odkupnidaritvi, da bodo ponovno kras-no ljudstvo.

9 In sedaj jaz, Mormon, kon-çujem s svojim zapisom, ki gapovzemam z Nefijevih ploøç;in delam ga po védenju in razu-mevanju, ki mi ga je dal Bog.

10 Zatorej se je zgodilo, po-tem ko je bil Amaleki predal teploøçe v roke kralju Benjaminu,jih je vzel in jih priloœil k dru-gim ploøçam, ki so vsebovalezapise, ki so si jih kralji izroçaliiz roda v rod do dni kraljaBenjamina.

11 In od kralja Benjamina sose izroçale iz roda v rod, doklerniso padle v moje roke. In jaz,Mormon, molim k Bogu, dabi se od tega çasa dalje ohrani-le. In vem, da se bodo ohranile;kajti na njih so zapisane velikereçi, iz katerih se bo mojemuljudstvu in njihovim bratomsodilo na veliki in poslednjidan po Boœji besedi, ki je zapi-sana.

12 In sedaj o tem kralju Be-njaminu — imel je nekolikoprepirov med svojim lastnimljudstvom.

13 In zgodilo se je tudi, da solamanske çete øle iz nefijske de-œele v boj z njegovim ljudstvom.A glej, kralj Benjamin je zbralsvoje çete in se jim zoperstavil;in z Labanovim meçem se jeboril z moçjo svoje lastne roke.

Mormonove besede 1:14–Mozija 1:4 128

14 In v Gospodovi moçi so seborili s sovraœnikom, dokler nibilo pobitih veliko tisoç Laman-cev. In zgodilo se je, da so seborili z Lamanci, dokler jih nisopregnali iz vseh deœel svojeganasledstva.

15 In zgodilo se je, potem koso se bili pojavili laœni Kristusiin so jim zaprli usta in jih kaz-novali po njihovih zloçinih;

16 in potem ko so se bili poja-vili laœni preroki in laœni pridi-garji in uçitelji med ljudstvomin vsi ti so bili kaznovani posvojih zloçinih; in potem ko jebilo veliko prepirov in velikoodpada k Lamancem, glejte, se

je zgodilo, da je kralj Benjamins pomoçjo svetih prerokov,k i s o b i l i m e d n j e g o v i mljudstvom—

17 kajti glejte, kralj Benjaminje bil svet moœ in nad svojimljudstvom je vladal v praviçnos-ti; in v deœeli je bilo veliko svetihmoœ in Boœjo besedo so govoriliz moçjo in s polnomoçjem; inzavoljo trdovratnosti ljudstva souporabljali veliko strogosti—

18 zatorej so s pomoçjo tehkralj Benjamin, ko je delal z vsomoçjo svojega telesa in sposob-nostjo svoje duøe, in tudi prerokiv deœeli ponovno vzpostavilimir.

Mozijeva knjiga

1. POGLAVJE

Kralj Benjamin svoje sinove uçijezik in o prerokbah njihovih oçe-tov.—Vero in civilizacijo so ohra-nili zavoljo zapisov, ki so jih vodilina razliçnih ploøçah.—Mozija jeizvoljen za kralja in dodeljenomu je varstvo nad ploøçami inostalimi reçmi. Med leti 130 in124 pr. Kr.

In sedaj v vsej zarahemelskideœeli ni bilo veç prepirov

med vsem ljudstvom, ki je pri-padalo kralju Benjaminu, takoda je imel kralj Benjamin ne-pretrgan mir v vsem preostankusvojih dni.2 In zgodilo se je, da je imel tri

sinove; in poimenoval jih jeMozija in Helorum in Helaman.

In dal jih je pouçevati o vsemjeziku svojih oçetov, da bi takolahko postali moœje razumeva-nja; in da bi vedeli glede pre-rokb, ki so jih bila izrekla ustanjihovih oçetov, katere jim jepredala Gospodova roka.

3 In pouçeval jih je tudi o zapi-sih, ki so bili vrezani na ploøçahiz medenine, rekoç: Sinovi moji,œelel bi, da bi pomnili, çe bi nebilo teh ploøç, ki vsebujejo tezapise in te zapovedi, da bimorali celo v tem sedanjem çasutrpeti v nevednosti, ker bi nepoznali Boœjih skrivnosti.

4 Kajti ne bi bilo mogoçe, da bisi oçe Lehi vse to zapomnil, dabi o tem pouçeval svoje otroke,çe bi si ne pomagal s temi ploø-çami; kajti ker je bil uçen kar setiçe egipçanskega jezika, je zato

129 Mozija 1:5–15

te gravure znal brati in o njihpouçeval svoje otroke, da bitako o tem oni lahko pouçevalisvoje otroke in tako spolnjevaliBoœje zapovedi prav do tegadanaønjega çasa.5 Povem vam, sinovi moji, çe

bi ne bilo tega, kar se je zapiso-valo in bi po Boœji roki ne biloohranjeno, da bi mi lahko braliin razumeli njegove skrivnostiin imeli njegove zapovedi vselejpred oçmi, da bi v nevero zapa-dali celo naøi oçetje in mi bi bilikakor bratje Lamanci, ki ne vedoniçesar o tem ali celo ne verja-mejo, ko jih o tem pouçujejo,zavoljo izroçila njihovih oçetov,ki ni pravilno.6 O sinovi moji, œelel bi, da bi

pomnili, da te besede govorijoresnico in da ti zapisi prav takogovorijo resnico. In glejte, tudiNefijeve ploøçe, ki vsebujejozapise in besede naøih oçetov odçasa, ko so zapustili Jeruzalem,do sedaj in govorijo resnico; inmi lahko vemo o njihovi goto-vosti, ker jih imamo pred oçmi.

7 In sedaj, sinovi moji, œelel bi,da bi pomnili, da bi se marljivopoglabljali vanje, da vam bokoristilo; in œelel bi, da bi spol-njevali Boœje zapovedi, da bostev deœeli lahko uspevali gledena obljube, ki jih je Gospodsklenil z naøimi oçeti.

8 In kralj Benjamin je svojesinove pouçeval veliko veç tega,kar ni zapisano v tej knjigi.

9 In zgodilo se je, potem ko jebil kralj Benjamin svoje sinoveprenehal pouçevati, se je posta-ral in videl je, da mora zelo kma-lu iti po poti vsega zemeljskega;

zato je premiøljeval, da bi biloprav, da kraljestvo prenese naenega od svojih sinov.

10 Zato je dal predse pripeljatiMozija; in to so besede, ki mu jihje govoril, rekoç: Sin moj, œelelbi, da razglasiø po vsej tej deœelimed vsem tem ljudstvom oziro-ma zarahemelskim ljudstvom inMozijevim ljudstvom, ki prebi-va v deœeli, da se bo tako lahkozbralo; kajti jutri bom temuljudstvu z lastnimi usti razglasil,da si kralj in vladar nad temljudstvom, katerega nama je dalGospod, naø Bog.

11 In razen tega bom temuljudstvu dal ime, da se bodotako lahko razlikovali izmedvseh ljudstev, ki jih je GospodBog pripeljal iz jeruzalemskedeœele; in to delam, ker je toljudstvo marljivo spolnjevaloGospodove zapovedi.

12 In dam jim ime, ki nikoline bo izbrisano razen s pres-topniøtvom.

13 Da, in nadalje ti povem, çebo to ljudstvo, ki je moçno pri-ljubljeno pri Gospodu, zapadlov prestopek in postalo hudob-no in preøuøtniøko ljudstvo, jihbo Gospod izroçil, da bodo takopostali slabotni kakor njihovibratje; in niç veç jih ne bo ohra-njal s svojo neprimerljivo in ne-verjetno moçjo, kakor je doslejohranjal naøe oçete.

14 Kajti povem ti, çe bi nebil ponudil svoje roke, ko jeohranjal naøe oçete, bi zagotovopadli Lamancem v roke in pos-tali œrtev njihovega sovraøtva.

15 In zgodilo se je, potem koje kralj Benjamin sinu prenehal

Mozija 1:16–2:7 130

govoriti, da mu je dal nad-zorstvo nad vsemi zadevamikraljestva.16 In nadalje mu je dal tudi

nadzorstvo nad zapisi, ki so bilivrezani na ploøçah iz medenine;in tudi nad Nefijevimi ploøçami;in tudi nad Labanovim meçemin nad kroglo oziroma usmerje-valcem, ki je naøe oçete vodilaskozi divjino, ki jo je pripravilaGospodova roka, da bi jih s tovodil, vsakogar glede na po-zornost in marljivost, ki so mujo izkazovali.

17 Kadar so torej bili nezvesti,niso uspevali ne napredovalina potovanju, paç pa jih je gna-lo nazaj in nakopali so si Boœjenezadovoljstvo; in zato jih jedoletela lakota in hude stiske,da bi se v njih obudil spomin nanjihovo dolœnost.

18 In sedaj se je zgodilo, da jeMozija øel in storil, kakor mu jebil oçe zapovedal in razglasilvsemu ljudstvu, ki je bilo vzarahemelski deœeli, da bi setako lahko zbrali, da bodo øli vtempelj, da bodo sliøali besede,katere jim bo govoril njegov oçe.

2. POGLAVJE

Kralj Benjamin nagovori svojeljudstvo.—Pripoveduje o praviç-nosti, poøtenosti in duhovnostisvoje vladavine.—Svetuje jim, najsluœijo nebeøkemu Kralju.—Tisti,ki se upirajo Bogu, bodo trpelitesnobo, ki bo kakor nepogasljivogenj. Okrog leta 124 pr. Kr.

In zgodilo se je, ko je bil Mozijastoril , kakor mu je bil oçe

zapovedal in je bil po vsej deœelirazposlal razglas, da so se ljudjepo vsej deœeli zbrali, da bi øli vtempelj, da bodo sliøali besede,katere jim bo govoril kraljBenjamin.

2 In bilo jih je veliko øtevilo, insicer toliko, da jih niso preøteli;kajti v deœeli so se silno namno-œili in moçno okrepili.

3 In vzeli so tudi od prvencevsvojih çred, da bi opraviliœrtvovanje in œgalne daritve poMojzesovi postavi.

4 In da bi se tudi zahvaliliGospodu, svojemu Bogu, ki jihje pripeljal iz jeruzalemske de-œele in ki jih je reøil iz rok njiho-vih sovraœnikov in jim je bil zauçitelje doloçil praviçne moœein prav tako za kralja praviçne-ga moœa, ki je bil vzpostavilmir v zarahemelski deœeli in kijih je bil uçil spolnjevati Boœjezapovedi, da bi se radostili in bijih navdajala ljubezen do Bogain vseh ljudi.

5 In zgodilo se je, ko so priølik templju, so okrog postaviliøotore, vsak moœ glede na svojodruœino, ki jo je sestavljala nje-gova œena in njegovi sinovi innjegove hçere in njihovi sinoviin njihove hçere od najstarejøegado najmlajøega in vsaka druœinaje bila loçena druga od druge.

6 In øotore so postavili naokrogtemplja in vsak moœ je øotorpostavil z vrati proti templju,da bi tako lahko ostali v øotorihin sliøali besede, ki jim jih bogovoril kralj Benjamin.

7 Kajti mnoœica je bila takove l ika , da kra l j Ben jaminvseh ni mogel pouçevati znotraj

131 Mozija 2:8–19

tempeljskega obzidja, zato jedal postaviti stolp, da bi takonjegovo ljudstvo lahko sliøalobesede, ki jim jih bo govoril.8 In zgodilo se je, da je zaçel

svojemu ljudstvu govoriti sstolpa; in vsi niso mogli sliøatinjegovih besed zavoljo veli-kanske mnoœice; zato je dalbesede, katere je govoril, zapi-sati in jih poslal med te, ki nisobili v dosegu njegovega glasu,da bi lahko prav tako prejelinjegove besede.

9 In to so besede, ki jih jegovoril in jih dal zapisati, re-koç: Bratje moji, vsi vi, ki ste sezbrali, vi, ki lahko sliøite mojebesede, ki vam jih bom ta dangovoril; kajti nisem vam zapo-vedal priti semkaj, da bi se igraliz besedami, ki jih bom govoril,paç pa da bi mi prisluhnili inodprli uøesa, da boste sliøali, insrce, da boste razumeli, in miø-ljenje, da se bodo pred vaøimioçmi razkrile Boœje skrivnosti.

10 Nisem vam zapovedal pritisemkaj, da bi se me bali ali dabi mislili, da sem jaz sam veçkakor smrtnik.

11 Paç pa sem kakor vi, pod-vrœen vsakovrstnim slabostimv telesu in duhu; vendarle meje to ljudstvo izvolilo in oçe meje posvetil in po Gospodovi rokimi je bilo dovoljeno, da sembil vladar in kralj nad temljudstvom; in njegova neprimer-ljiva moç me je obdrœala in oh-ranjala, da sem vam sluœil z vsovnemo, miøljenjem in moçjo, kimi jih je dal Gospod.

12 Povem vam, ker mi je bilodovoljeno preœiveti dneve, da

sem vam sluœil prav do tega tre-nutka in si nisem prizadeval zazlatom, ne za srebrom, ne zakakrønim koli bogastvom od vas;13 niti nisem trpel, da bi vas

zapirali v jeçe, niti da bi drugdrugega zasuœnjevali, niti da bimorili, ali plenili, ali kradli, alise predajali preøuøtvovanju; insicer nisem trpel, da bi se pre-dajali kakrøni koli hudobiji in vvsem sem vas uçil spolnjevatiGospodove zapovedi, s katerimivam je on zapovedal—

14 in celo jaz sam sem delalz lastnimi rokami, da bi vamsluœil in da vas ne bi bremenil zdavki in da bi nad vas ne priøloniç, kar bi bilo bridko prenaøa-ti—in o vsem tem, o çemer semgovoril, ste ta dan vi sami priçe.

15 Vendarle, bratje moji, teganisem napravil, da bi se bahal,niti tega ne pravim, da bi vas stem obtoœil; paç pa vam to pra-vim, da boste vedeli, da lahko tadan pred Bogom odgovarjam sçisto vestjo.

16 Glejte, povem vam, ker semvam rekel, da sem bil svojedneve preœivel, da sem vamsluœil, se ne œelim bahati, sajsem le Bogu sluœil.

17 In glejte, to vam pravim, dase boste lahko uçili modrosti; daboste lahko spoznali, da ko slu-œite soljudem, le Bogu sluœite.

18 Glejte, imeli ste me za kralja;in çe jaz, katerega imate za kra-lja, delam, da sluœim vam, marpotem ne bi morali tudi vi dela-ti, da bi sluœili drug drugemu?

19 In glejte tudi, çe jaz, kateregaimate za kralja, ki sem svoje dnipreœivel, da sem vam sluœil in

Mozija 2:20–31 132

vendarle sem bil v sluœbi Bogu,zasluœim kakrøno koli zahvalood vas, o kako bi se vi moralizahvaljevati nebeøkemu Kralju!20 Povem vam, bratje moji, çe

boste izkazali vso zahvalo inhvalo, ki jo ima moç posedovativsa vaøa duøa, tistemu Bogu, kivas je ustvaril in vas obdrœalin ohranil in je bil vzrok vaøiradosti in vam podelil, da stedrug z drugim œiveli v miru—

21 vam povem, çe bi sluœili nje-mu, ki vas je ustvaril od zaçetkain vas iz dneva v dan ohranja, kovam daje sapo, da lahko œivite inse gibljete in delate po svoji voljiin vas podpira iz enega trenutkav drugega— pravim, çe bi musledili z vso svojo duøo, bi biliøe vedno nekoristni sluœabniki.

22 In glejte, vse, kar od vaszahteva, je, da spolnjujete nje-gove zapovedi; in obljubil vamje, çe boste spolnjevali njegovezapovedi, boste uspevali v de-œeli; in nikoli ne spremeni tega,kar je rekel; çe torej spolnjujetenjegove zapovedi, vas blagos-lovi in vam pomaga k uspehu.

23 In sedaj, kot prvo, ustvarilvas je in vam podelil œivljenje,za kar ste mu dolœni.

24 In drugiç, zahteva, da bi de-lali, kot vam je zapovedal; kajtiçe tako delate, vas nemudomablagoslovi; in torej vam je plaçal.In øe vedno ste mu dolœni in stemu in mu boste na veke vekov;s çim se imate torej bahati?

25 In sedaj vpraøam, mar lahkovi sami kar koli reçete zase? Od-govarjam vam, ne. Ne moretereçi niti, da ste toliko kot ze-meljski prah; vendarle ste bili

iz zemeljskega prahu ustvarjeni;a glejte, ta pripada njemu, ki gaje ustvaril.

26 In jaz, celo jaz, kateregaimate za kralja, nisem niç boljøi,kakor ste vi sami; saj sem tudisam iz prahu. In vidite, da semstar in sem na tem, da to umrlji-vo telo zapustim materi zemlji.

27 Kakor sem vam torej rekel,da sem vam bil sluœil in semhodil s çisto vestjo pred Bogom,prav tako sem vas v tem çasuukazal zbrati, da bom lahkobrez krivde in da vaøa kri ne bipriøla nadme, ko bom stal predBogom, da mi bo sodil za to,kar mi je zapovedal glede vas.

28 Povem vam, da sem vasukazal zbrati, da bi si z oblaçillahko oçistil vaøo kri v temçasovnem obdobju, ko sem natem, da grem v grob, da bomlahko v miru odøel in se bo mojneumrljivi duh lahko pridruœilzborom zgoraj pri petju hvalnicpraviçnemu Bogu.

29 In nadalje vam povem, dasem vas ukazal zbrati, da bi vamlahko razglasil, da ne moremveç biti vaø uçitelj, niti vaø kralj;

30 saj mi prav v tem trenutkuvse telo silno trepeta, ko si vamprizadevam govoriti; a Gospodme podpira in mi je dovolil, dasem vam govoril in zapovedalmi je, naj vam ta dan razglasim,da je moj sin Mozija kralj in vla-dar nad vami.

31 In sedaj, bratje moji, œelelbi, da bi delali, kakor ste delalidoslej. Ko ste spolnjevali mojezapovedi in tudi zapovedi moje-ga oçeta in ste uspevali in ste biliohranjeni pred padcem v roke

133 Mozija 2:32–41

vaøih sovraœnikov, in sicertako boste, çe boste spolnjevalizapovedi mojega sina oziromaBoœje zapovedi, katere vam bopredal, uspevali v deœeli in sov-raœniki nad vami ne bodo imelimoçi.32 Toda, o ljudstvo moje, va-

rujte se, da se med vami ne bodozaçeli prepiri in se boste odloçiliposluøati zlega duha, o çemerje govoril moj oçe Mozija.

33 Kajti glejte, gorje je izreçenonad njim, ki se odloçi posluøatitega duha; kajti çe se ga odloçiposluøati in ostane v grehih inumre, tisti svoji duøi pije prek-letstvo; kajti za plaçilo prejmeveçno kazen, ker je Boœjo pos-tavo prekrøil navzlic svojemuvédenju.

34 Povem vam, da jih ni medvami, razen majhnih otrok, kibi o tem ne bili pouçeni, ki bi nevedeli, da ste za vekomaj dolœninebeøkemu Oçetu, da mu povr-nete za vse, kar imate in ste; inpouçevali so vas tudi o zapisih,kateri vsebujejo prerokbe, katereso izgovarjali sveti preroki, pravdo çasa, ko je oçe Lehi zapustilJeruzalem;

35 in tudi vse, kar so do sedajgovorili naøi oçetje. In glejtetudi, govorili so, kar jim je zapo-vedal Gospod; zato so praviçniin govorijo resnico.

36 In sedaj vam povem, bratjemoji, potem ko ste vedeli za toin ste bili v vsem tem pouçeni,çe se boste pregreøili in ravnaliproti temu, o çemer je bilo go-vora, da se boste oddaljili odGospodovega Duha, da ne bomogel imeti mesta v vas, da bi

vas vodil po poteh modrosti, dabi vas lahko blagoslavljal, da biuspevali in bi vas ohranjal—

37 vam povem, da se çlovek,ki to poçne, Bogu odkrito upre;zato se odloçi posluøati zlegaduha in postane sovraœnik vsepraviçnosti; zato Gospod v njemnima mesta, saj ne prebiva vnesvetih templjih.

38 Çe se torej tisti çlovekne pokesa in ostane in umresovraœnik Bogu, zahteve Boœjepravice prebudijo njegovo neu-mrljivo duøo v œiv obçutek onjegovi lastni krivdi, katerapovzroçi, da se umakne iz Gos-podove navzoçnosti in v prsihga to navda s krivdo in boleçinoin tesnobo, kar je kot nepogas-ljiv ogenj, katerega plameni sedvigajo na veke vekov.

39 In sedaj vam povem, data çlovek ne more veç terjatimilosti; zato je njegova konçnaobsodba, da prenaøa mukobrez konca.

40 O, vsi vi stari ljudje in tudivi mladi ljudje in vi majhniotroci, ki lahko razumete mojebesede, saj sem vam govoril jas-no, da bi lahko razumeli, molim,da bi se v vas prebudil spominna grozno stanje teh, ki so za-padli v prestopek.

41 In nadalje bi œelel, da bi pre-tehtali blagoslovljeno in sreçnostanje tistih, ki spolnjujejo Boœjezapovedi. Kajti glejte, v vsemso blagoslovljeni tako posvet-no kakor duhovno; in çe bodozvesto vztrajali do konca, bodosprejeti v nebesa, da bodo takolahko bivali z Bogom v stanjusreçe brez konca. O pomnite,

Mozija 3:1–12 134

pomnite, da je to res; kajti to jegovoril Gospod Bog.

3. POGLAVJE

Kralj Benjamin nadaljuje z nago-vorom.—Vsemogoçni Gospod bodeloval med ljudmi v tabernakljuiz ila.—Iz vsake pore bo priteklakri, ko bo plaçeval odkupnino zagrehe sveta. — Le po njegovemimenu pride odreøitev. — Ljudjelahko odvrœejo posvetnega çlovekain postanejo sveti preko odkupnedaritve.—Muka hudobnih bo kotjezero ognja in œvepla. Okrog leta124 pr. Kr.

In spet, bratje moji, bi vas radprosil za pozornost, saj vambom øe nekoliko govoril; kajtiglejte, govoril vam bom o tem,kar bo priølo.

2 In to, kar vam bom povedal,mi je oznanil Gospodov angel.In rekel mi je: Prebudi se; inprebudil sem se in glejte, stal jepred menoj.

3 In rekel mi je: Prebudi se inposluøaj besede, katere ti bompovedal; kajti glej, priøel sem tirazglasit vesele novice o velikiradosti.

4 Kajti Gospod je sliøal tvojemolitve in je presodil o tvojipraviçnosti in me je poslal, da tioznanim, da se lahko radostiø;in da lahko razglasiø svojemuljudstvu, da bo tudi njih lahkonavdala radost.5 Kajti glej, pride ças, in ni da-

leç proç, ko bo z moçjo GospodVsemogoçni, ki kraljuje, ki jebil in je od vse veçnosti do vseveçnosti, priøel iz nebes med

çloveøke otroke in bival v ta-bernaklju iz ila in øel med ljudiin bo delal velike çudeœe, kotje zdravljenje bolnih, obujanjemrtvih, hromi bodo shodili,slepi prejeli vid in gluhi sluh inzdravil bo vsakovrstne bolezni.

6 In izganjal bo hudiçe oziro-ma zle duhove, ki bivajo v srcihçloveøkih otrok.

7 In glej, prenaøal bo skuønja-ve in telesno boleçino, lakoto,œejo in utrujenost, in sicer veçkot lahko prenese çlovek, neda bi umrl; kajti glejte, kripriteçe iz vsake pore, tako veli-ka bo njegova tesnoba zavoljohudobije in gnusob njegovegaljudstva.

8 In imenoval se bo JezusKristus, Boœji Sin, Oçe nebesin zemlje, Stvarnik vsega odzaçetka; in njegova mati se boimenovala Marija.

9 In glej, pride k svojim, dabi çloveøki otroci bili deleœniodreøitve, in sicer po veri v nje-govo ime; in celo po vsem temga bodo imeli za çloveka in rek-li, da ima hudiça in biçali gabodo in ga kriœali.

10 In tretji dan bo vstal odmrtvih; in glej, stoji, da bo sodilsvetu; in glej, vse to se bo zgo-dilo, da bi nad çloveøke otrokepriøla praviçna sodba.

11 Kajti glej in tudi njegova kriplaça odkupnino za grehe tistih,ki so padli zavoljo Adamovegaprestopka, ki so umrli, ne dabi vedeli za Boœjo voljo o njihsamih ali ki so nevede greøili.

12 A gorje, gorje mu, ki ve, dase upira Bogu! Kajti odreøitevne pride k nobenemu od takih,

135 Mozija 3:13–24

çe ni preko kesanja in vere vGospoda Jezusa Kristusa.13 In Gospod Bog je svoje svete

preroke poslal med vse çloveøkeotroke, da bodo to razglasilivsakemu rodu, narodu in jezi-ku, da bo zato lahko tisti, kdorbo verjel, da bo Kristus priøel,prejel odpuøçanje svojih grehovin se radostil s silno velikoradostjo, in sicer kot da bi bil œepriøel mednje.

14 Vendarle je Gospod Bogvidel, da je njegovo ljudstvotrdovratno ljudstvo in doloçiljim je postavo, in sicer Mojze-sovo postavo.

15 In veliko znakov in çudeœevin znamenj in odrazov svojegaprihoda jim je pokazal; in o nje-govem prihodu so jim govorilitudi sveti preroki; in vendarleso postali trdosrçni in niso ra-zumeli, da Mojzesova postavaniç ne velja, çe bi ne bilo odkup-ne daritve njegove krvi.

16 In celo, çe bi bilo moœno, dabi majhni otroci greøili, bi nemogli biti reøeni; paç pa vampovem, da so blagoslovljeni; kaj-ti glejte kot v Adamu, oziromapo naravi, padejo, prav takoKristusova kri plaça odkupninoza njihove grehe.

17 In nadalje vam povem, dane bo drugega imena, ne drugepoti, ne drugih naçinov, pokaterih so çloveøki otroci lahkodeleœni odreøitve, samo v inpreko imena Kristusa, GospodaVsemogoçnega.

18 Kajti glejte, sodi in njegovasodba je praviçna; in dojençek,ki umre v detinstvu, ni pogub-ljen; ljudje pa pijejo pogubo

svojim lastnim duøam, çe nepostanejo poniœni in kot majhniotroci in verjamejo, da je odre-øitev bila in je in bo priøla vin preko odkupne daritve krviJezusa, Gospoda Vsemogoçnega.

19 Kajti posvetni çlovek je Bogusovraœnik in je bil od Adamo-vega padca in bo na veke vekov,çe se ne preda oçarljivostimSvetega Duha in ne odvrœeposvetnega çloveka in postanesveti preko odkupne daritveGospoda Kristusa in postanekot otrok, ubogljiv, krotak, po-niœen, potrpeœljiv, poln ljubezni,pripravljen podvreçi se vsemu,kar se Gospodu zdi prav muzadati, prav kakor se otrokpodvrœe svojemu oçetu.

20 In nadalje vam povem, dabo priøel ças, ko se bo védenjeo Odreøeniku razøirilo medvsemi narodi, rodovi, jeziki inljudstvi.

21 In glejte, ko pride tistiças, ne bo nobenega, ki bi bilpred Bogom brez graje, razenmajhnih otrok, çe se ne bodopokesali in verjeli v ime Gospo-da, Boga Vsemogoçnega.

22 In celo sedaj, ko boø svojeljudstvo pouçeval to, kar ti jezapovedal Gospod, tvoj Bog,celo tedaj ne bodo veç brez grajev Boœjih oçeh, razen po besedah,ki sem ti jih govoril.

23 In sedaj, govoril sem besede,katere mi je zapovedal GospodBog.

24 In tako govori Gospod: Nasodni dan bodo kakor svetlopriçevanje proti temu ljudstvu;po njih se jim bo sodilo, vsake-mu çloveku po njegovih delih,

Mozija 3:25–4:6 136

naj so bila dobra ali naj so bilahudobna.25 In çe so hudobna, so izroçe-

ni groznemu pogledu na lastnokrivdo in gnusobe, kar povzroçi,da se umaknejo iz Gospodovenavzoçnosti v stanje bede inneskonçne muke, od koder sene morejo veç vrniti; zato solastni duøi pili pogubo.

26 Zato so pili iz kupe Boœjegasrda, katerega jim praviçnost niveç mogla zadrœati, kot ni moglazanikati, da je Adam padel, kerje jedel od prepovedanega sadu;zato za vekomaj ne bodo veçmogli terjati milosti.

27 In njihova muka je kot jezeroognja in œvepla, katerega pla-meni so nepogasljivi in kateregadim se dviga na veke vekov.Tako mi je zapovedal Gospod.Amen.

4. POGLAVJE

Kralj Benjamin nadaljuje z nago-vorom.—Odreøitev pride zavoljoodkupne daritve. — Verjemite vBoga, da boste odreøeni.—Obdr-œite odpuøçanje svojih grehov pre-ko zvestobe.—Od svojega imetjadajajte siromaønim.—V vsem, kardelate, naj bo modrost in red. Okrogleta 124 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je bilkralj Benjamin prenehal govoritibesede, katere mu je bil predalGospodov angel, se je ozrl naok-rog po mnoœici in glej, popadaliso bili na zemljo, kajti nadnje jepriøel strah pred Gospodom.

2 In sebe so bili zagledali vsvojem lastnem mesenem stanju

prav manj kakor zemeljski prah.In vsi so glasno zaklicali v englas, rekoç: O imej milost in sesklicuj na Kristusovo odkupnokri, da bomo prejeli odpuøçanjegrehov in da bo naøe srce oçiø-çeno; kajti verjamemo v JezusaKristusa, Boœjega Sina, ki jeustvaril nebesa in Zemljo invse; ki bo priøel med çloveøkeotroke.

3 In zgodilo se je, potem ko sobili te besede izrekli, je nadnjepriøel Gospodov Duh in nav-dala jih je radost in prejeli soodpuøçanje grehov in imeli somirno vest zavoljo silne vere,ki so jo imeli v Jezusa Kristusa,ki bo priøel po besedah, ki jimjih je bil govoril kralj Benjamin.

4 In kralj Benjamin je spetodprl usta in jim zaçel govoriti,rekoç: Prijatelji moji in bratjemoji, rod moj in ljudstvo moje,spet bi vas prosil za pozornost,da boste lahko sliøali in razu-meli preostanek mojih besed,ki vam jih bom govoril.

5 Kajti glejte, çe je védenjeo Boœji dobroti ta ças v vaspredramilo obçutje o vaøi ne-pomembnosti in o vaøem nev-rednem in padlem stanju—

6 povem vam, çe ste spoznaliBoœjo dobroto in njegovo nep-rimerljivo moç in njegovo mod-rost in njegovo potrpeœljivost innjegovo poçasnost v jezi sçloveøkimi otroki; in tudi od-kupno daritev, ki je bila prip-ravljena od osnovanja sveta, dabo prejel odreøitev ta, ki bo za-upal v Gospoda in bo marljivospolnjeval njegove zapovedi innadaljeval v veri, in sicer do

137 Mozija 4:7–18

konca svojega œivljenja, mislimna œivljenje umrljivega telesa—7 povem, da je to çlovek, ki

prejme odreøitev preko odkup-ne daritve, ki je bila za vseçloveøtvo pripravljena od osno-vanja sveta, katero je bilo vseod Adamovega padca oziromaki je oziroma ki bo prav vse dokonca sveta.

8 In to je naçin, po katerempride odreøitev. In ni druge od-reøitve, razen te, o kateri je bilogovora; niti ni drugih pogojevza çlovekovo odreøitev, razenpogojev, ki sem vam jih povedal.

9 Verjemite v Boga; verjemite,da je in da je ustvaril vse tako vnebesih kot na Zemlji; verjemite,da ima vso modrost in vso moçtako v nebesih kot na Zemlji;verjemite, da çlovek ne doumevsega, kar lahko doume Gospod.10 In spet, verjemite, da se

morate pokesati svojih grehovin jih opustiti in postati poniœnipred Bogom; in odkritosrçnoprosite, da bi vam odpustil; insedaj, çe v vse to verjamete,glejte, da boste tako delali.

11 In spet, povem vam, kakorsem rekel poprej, çe ste spoznaliBoœjo slavo oziroma çe ste ve-deli o njegovi dobroti in steokusili njegovo ljubezen in steprejeli odpuøçanje grehov, karvas je v duøi navdalo s tako sil-no veliko radostjo, prav tako biœelel, da bi pomnili in vednoohranili v spominu Boœjo veli-çino in lastno nepomembnost innjegovo dobroto in poçasnost vjezi do vas, nevrednih bitij, inpostali poniœni prav do globinponiœnosti in vsak dan klicali

Gospodovo ime in bili stanovit-ni v veri v to, kar bo priølo, kar jebilo reçeno po angelovih ustih.

12 In glejte, pravim vam, çeboste to delali, se boste vednoradostili in navdajala vas boBoœja ljubezen in vedno boste vspominu ohranili odpuøçanjegrehov; in rasli boste v védenjuslave njega, ki vas je ustvariloziroma v védenju tega, kar jepraviçno in res.

13 In ne boste si œeleli ranitidrug drugega, ampak mirnoœiveti in vsakomur dati, kar mupripada.

14 In ne boste trpeli, da bi bilivaøi otroci laçni ali goli; niti neboste trpeli, da bi prestopaliBoœje postave in se med sebojpretepali in prerekali in sluœilihudiçu, ki je gospodar grehaoziroma ki je zli duh, o kateremso govorili naøi oçetje, ker jesovraœnik vse praviçnosti.

15 Paç pa jih boste uçili hoditipo poteh resnice in treznosti;uçili jih boste medsebojne lju-bezni in medsebojnega sluœenja.

16 In tudi sami boste øli na po-moç tistemu, ki vaøo pomoçpotrebuje; od svojega imetjaboste dajali njemu, kateri gapotrebuje; in ne boste trpeli, davas bo beraç zaman prosil in ganagnali, da bo umrl.

17 Mogoçe boste rekli: Çloveksi je sam nakopal svojo bedo;zato bom zadrœal svojo roko inmu ne bom dal od svoje hrane,niti mu ne bom dal od svojegaimetja, da bi veç ne trpel, kajtinjegove kazni so praviçne—

18 povem pa ti, o çlovek, kdorto dela, ta ima velik razlog za

Mozija 4:19–30 138

kesanje; in çe se ne pokesa za to,kar je napravil, je za vekomajpogubljen in nima deleœa vBoœjem kraljestvu.19 Kajti glejte, mar nismo vsi

beraçi? Mar nismo vsi odvisniod istega Bitja, in sicer od Boga,za vse imetje, katerega imamo,tako za hrano in oblaçila in zazlato in za srebro in za vsebogastvo, ki ga imamo vsakevrste?

20 In glejte, prav v tem trenut-ku ste klicali njegovo ime inprosili za odpuøçanje grehov.In je mar trpel, da ste zamanprosili? Ne; na vas je izlil svoje-ga Duha in srce vam je navdalz radostjo in vam zaprl usta,da niste mogli najti besed, takosilno velika je bila vaøa radost.

21 In sedaj, çe vam Bog, ki vas jeustvaril, od katerega je odvisnovaøe œivljenje in vse, kar imatein ste, podeli, kar koli ga prosite,kar je prav, v veri, verujoç, daboste prejeli, o potem kako bimorali vi dajati od svojega imet-ja, ki ga imate, drug drugemu.

22 In çe sodite çloveka, ki vasprosi od vaøega imetja, da bine umrl, in ga obsodite, kolikobolj praviçna bo obsodba nadvami, ker zadrœujete svojeimetje, ki ne pripada vam, am-pak Bogu, kateremu pripadatudi vaøe œivljenje; in vendarleniçesar ne prosite, niti se ne po-kesate za to, kar ste storili.

23 Pravim vam, gorje tistemuçloveku, kajti njegovo imetje bopogubljeno z njim; in sedaj, topravim tistim, ki so bogati, karzadeva reçi tega sveta.

24 In spet, siromaønim pravim,

vi, ki nimate in imate øe zadosti,da shajate iz dneva v dan; mis-lim vse vas, ki odreçete beraçu,ker nimate; œelel bi, da bi v srcurekli tole: Ne dam, ker nimam,çe pa bi imel, bi dal.

25 In sedaj, çe v srcu reçetetako, ostajate brez krivde, sicerste obsojeni; in obsodba nadvami je praviçna, saj hlepite potem, çesar niste prejeli.

26 In sedaj, zavoljo tega, oçemer sem vam govoril—to jezavoljo tega, da bi iz dneva vdan v spominu ohranjali odpuø-çanje svojih grehov, da lahko ho-dite brez krivde pred Bogom—bi œelel, da bi siromaønim dajaliod svojega imetja, vsak çlovekglede na to, kar ima, da bostehranili laçne, oblaçili gole, obi-skovali bolne in dajali tako du-hovno kot posvetno olajøanjeglede na njihove potrebe.

27 In glejte, naj bo v vsem tem,kar delate, modrost in red; kajtine zahteva se, da bi çlovek tekelhitreje, kot ima moçi. In spet,potrebno je, da bi bil marljiv, dabo tako osvojil nagrado; zatonaj bo v vsem, kar delate, red.

28 In œelel bi, da bi pomnili,kdor si izposodi od svojegabliœnjega, mora vrniti, kar si jeizposodil, tako kot se je dogo-voril, sicer boø greøil; in mordaboø povzroçil, da bo greøil tuditvoj bliœnji.

29 In konçno, ne morem vampovedati vsega, s çimer lahkogreøite; saj so raznolike poti innaçini, in sicer jih je toliko, dajih ne morem naøteti.

30 Toliko pa vam lahko povem,çe ne boste bedeli nad seboj in

139 Mozija 5:1–10

svojimi mislimi in svojimi bese-dami in svojimi dejanji in se neboste drœali Boœjih zapovedi inne nadaljevali v veri v to, kar stesliøali o Gospodovem prihodu,prav do konca svojega œivljenja,morate biti pogubljeni. In sedaj,o çlovek, pomni in se ne pogubi.

5. POGLAVJE

Po veri sveti postanejo Kristusovisinovi in hçere.—Potem se imenu-jejo s Kristusovim imenom.—KraljBenjamin jih opominja, naj bodostanovitni in neomajni v dobrihdelih. Okrog leta 124 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko jebil kralj Benjamin tako govorilsvojemu ljudstvu, je razposlalmednje, ker je od ljudstva œelelizvedeti, çe verjamejo besedam,katere jim je bil govoril.

2 In vsi so zaklicali v en glas,rekoç: Da, verjamemo vsem be-sedam, katere si nam govoril;in tudi vemo o njihovi gotovos-ti in resnici zavoljo Duha odGospoda Vsemogoçnega, ki jev nas oziroma v naøem srcupovzroçil veliko spremembo,da nismo veç nagnjeni k temu,da bi delali zlo, paç pa da binenehno delali dobro.

3 In tudi mi sami imamo poneskonçni Boœji dobroti in de-lovanju Duha velik vpogled vto, kar bo priølo; in çe bi bilopotrebno, bi lahko prerokovalio vsem.4 In vera, katero smo bili imeli

v to, kar nam je naø kralj govoril,je tista, ki nas je pripeljala dotega velikega védenja, zavoljo

çesar se radostimo s tako silnoveliko radostjo.

5 In z Bogom smo voljni stopitiv zavezo, da bomo izvrøevalinjegovo voljo in da bomo pos-luøni njegovim zapovedim vvsem, kar nam bo zapovedal, vvsem preostanku naøih dni, danase ne bomo priklicali mukebrez konca, kakor je govorilangel, da ne bomo pili iz kupeBoœjega srda.

6 In sedaj, to so besede, katereje od njih œelel kralj Benjamin;in zato jim je rekel: Govoriliste besede, katere sem œelel; inzaveza, katero ste sklenili, jepraviçna zaveza.

7 In sedaj, zavoljo zaveze, kiste jo sklenili, se boste imeno-vali Kristusovi otroci, njegovisinovi in hçere; kajti glejte, tadan vam je dal duhovno œivlje-nje; saj pravite, da ste se v srcuspremenili po veri v njegovoime; zato ste se rodili v njem inpostali njegovi sinovi in hçere.

8 In pod tem imenom stepostali svobodni in ni drugegaimena, po katerem bi lahko pos-tali svobodni. Ni danega dru-gega imena, po katerem prideodreøitev; zato bi œelel, da binase prevzeli Kristusovo ime,vsi vi, ki ste z Bogom stopili vzavezo, da boste posluøni dokonca svojega œivljenja.

9 In zgodilo se bo, da se bo,kdor bo to delal, znaøel na Boœjidesnici, kajti poznal bo ime,po katerem se imenuje; kajtiimenoval se bo po Kristusovemimenu.

10 In sedaj, zgodilo se bo, da semora, kdor nase ne bo prevzel

Mozija 5:11–6:6 140

Kristusovega imena, imenovatipo kakem drugem imenu; zatose bo znaøel na Boœji levici.11 In œelel bi, da bi prav tako

pomnili, da je to ime, za katere-ga sem rekel, da vam ga bomdal, da ne bo nikoli izbrisano,razen v prestopku; zato boditepozorni, da se ne pregreøite, daime ne bo izbrisano iz vaøegasrca.

12 Pravim vam, œelel bi, da biime pomnili ohranjati vselejzapisano v srcu, da se ne bosteznaøli na Boœji levici, paç pada boste sliøali in poznali glas,s katerim boste poklicani, intudi ime, s katerim vas bopoklical.

13 Kajti kako pozna çlovekgospodarja, kateremu ni sluœilin kateri mu je tuj in je daleç odmisli in vzgibov njegovega srca.

14 In spet, ali çlovek vzameosla, ki pripada njegovemu bliœ-njemu in ga obdrœi? Pravimvam, ne; ne bo dovolil niti, da sebo pasel med njegovo drobnico,paç pa ga bo napodil in gapregnal. Pravim vam, da bo celotako med vami, çe ne bostepoznali imena, s katerim bostepoklicani.

15 Zato bi œelel, da bi bili sta-novitni in neomajni in vselejdelali obilo dobrih del, da vasbo Kristus, Gospod Bog Vsemo-goçni, lahko peçatil za svoje, daboste pripeljani v nebesa, daboste imeli neskonçno odreøitevin veçno œivljenje po modrosti inmoçi in praviçnosti in milostinjega, ki je ustvaril vse v nebesihin na Zemlji, ki je Bog nad vsem.Amen.

6. POGLAVJE

Kralj Benjamin zapiøe imena ljudiin doloçi duhovnike, da jih bodopouçevali. — Mozija kraljuje kotpraviçen kralj. Med leti 124 in 121pr. Kr.

In sedaj, kralj Benjamin je mis-lil, da je potrebno, potem koje ljudem prenehal govoriti, dabi moral popisati imena vsehtistih, ki so z Bogom stopili vzavezo, da bodo spolnjevalinjegove zapovedi.

2 In zgodilo se je, da je ni biloduøe, razen çe so bili majhniotroci, ki ni bila stopila v zavezoin ni nase prevzela Kristusovegaimena.

3 In spet, zgodilo se je, ko je bilkralj Benjamin prenehal vse togovoriti in je bil posvetil svoje-ga sina Mozija za vladarja inkralja nad svojim ljudstvom inmu je bil dal vse zadolœitve gledekraljestva in je bil tudi postavilduhovnike, da bodo ljudi pou-çevali, da bi tako sliøali in poz-nali Boœje zapovedi in v njihobudili spomin na prisego, ka-tero so bili dali, je mnoœico raz-pustil in vrnili so se vsakdo ssvojo druœino na svoj lastni dom.

4 In Mozija je zaçel kraljevatinamesto svojega oçeta. In zaçelje kraljevati v tridesetem letusvoje starosti, kar je bilo skupajokrog øtiristo in sedemdeset inøest let od çasa, ko je Lehi za-pustil Jeruzalem.

5 In kralj Benjamin je œivel trileta in umrl.

6 In zgodilo se je, da je kraljMozija hodil po Gospodovih po-

141 Mozija 6:7–7:11

teh in se je drœal njegovih sodbin njegovih zakonov in je vvsem spolnjeval njegove zapo-vedi, kar koli mu je zapovedal.7 In kralj Mozija je svojemu

ljudstvu ukazal obdelovati zem-ljo. In tudi on sam je obdelovalzemljo, da bi tako ne postalljudstvu v breme, da bi lahkov vsem delal to, kar je bil delaln j e g o v o ç e . I n m e d v s e mljudstvom ni bilo prepira zarazmik treh let.

7. POGLAVJE

Amon najde lehi–nefijsko deœelo,kjer je Limhi kralj.—Lamanci sozasuœnjili Limhijevo ljudstvo.—Limhi pripoveduje o njihovi zgo-dovini.—Prerok (Abinadi) je bilpriçeval, da je Kristus Bog in Oçevsega.—Tisti, ki sejejo neçistost,œanjejo vrtinçasti vihar, in tisti, kiimajo zaupanje v Gospoda, bodoreøeni. Okrog leta 121 pr. Kr.

In sedaj, zgodilo se je, potemko je bil imel kralj Mozija ne-pretrgan mir za razmik treh let,je œelel vedeti o ljudeh, ki so øliprebivat v lehi–nefijsko deœelooziroma v mesto Lehi–Nefi;kajti njegovo ljudstvo ni bilosliøalo niçesar o njih od çasa, koso zapustili zarahemelsko deœe-lo; zato so ga utrujali s svojimnadlegovanjem.

2 In zgodilo se je, da je kraljMozija dovolil øestnajstim odsvojih moçnih moœ, da so øli vlehi–nefijsko deœelo, da bi po-izvedeli o njihovih bratih.

3 In zgodilo se je, da so zjutrajzaçeli hoditi in s seboj so imeli

nekega Amona, ki je bil moçanin mogoçen moœ in Zarahemlovpotomec; in bil je tudi njihovvodja.

4 In sedaj, niso poznali smeri,v kateri bi morali v divjini po-tovali v lehi–nefijsko deœelo;zato so veliko dni tavali po div-jini, tavali so celo øtirideset dni.

5 In potem ko so bili tavali øti-rideset dni, so priøli do hriba,ki je severno od øilomske deœe-le, in tam so postavili øotore.

6 In Amon je s seboj vzel tri odsvojih bratov in ime jim je biloAmaleki, Helem in Hem in øliso v nefijsko deœelo.

7 In glejte, sreçali so kraljaljudstva, katero je bilo v nefijskideœeli in v øilomski deœeli, inobkroœila jih je kraljeva straœain zajeli so jih in jih zvezali injih zaprli v jeço.

8 In zgodilo se je, potem ko sobili v zaporu dva dni, so jihspet pripeljali pred kralja in jimrazvezali vezi; in stali so predkraljem in dovolili so jim, ozi-roma raje zapovedali, naj od-govarjajo na vpraøanja, katerajim bo zastavil.

9 In rekel jim je: Glejte, jaz semLimhi, sin Noeta, ki je bil sinZenifa, ki je priøel iz zarahe-melske deœele nasledit to deœe-lo, ki je bila deœela njihovihoçetov, ki ga je glas ljudstvanapravil za kralja.

10 In sedaj, œelim poznativzrok, zavoljo katerega ste bilitako drzni, da ste se pribliœalimestnemu obzidju, ko sem biljaz sam skupaj s svojo straœopred mestnimi vrati?

11 In sedaj, zavoljo tega sem

Mozija 7:12–21 142

dovolil, da so vam prizanesli, dabi od vas poizvedoval, sicer pabi vas dal straœi, da bi vas usmr-tila. Dovoljeno vam je govoriti.12 In sedaj, ko je Amon videl,

da mu je bilo dovoljeno govoriti,je stopil naprej in se predkraljem priklonil; in ko je spetvstal, je rekel: O kralj, ta dansem zelo hvaleœen pred Bogom,da sem øe œiv in mi je dovoljenogovoriti; in prizadeval si bomgovoriti smelo;

13 kajti prepriçan sem, çe bime bil poznal, bi ne dovolil, dabi imel na sebi te vezi. Kajti jazsem Amon in sem Zarahemlovpotomec in priøel sem iz zara-hemelske deœele, da bi poizve-del o naøih bratih, katere jeZenif pripeljal iz tiste deœele.

14 In sedaj, zgodilo se je, po-tem ko je Limhi sliøal Amonovebesede, da je bil silno vesel in jerekel: Sedaj z gotovostjo vem,da so moji bratje, ki so bili vzarahemelski deœeli, øe œivi. Insedaj se bom radostil; in jutribom napravil, da se bo radostilotudi moje ljudstvo.

15 Kajti glej, Lamanci nas imajov suœenjstvu in obdavçili so nasz davki, ki jih je bridko prenaøa-ti. In sedaj glejte, naøi bratje nasbodo reøili iz naøega suœenjstvaoziroma iz rok Lamancev inbomo suœnji njim; kajti bolje jebiti suœenj Nefijcem, kot plaçe-vati dajatve lamanskemu kralju.

16 In sedaj je kralj Limhi uka-zal svoji straœi, da ne smejo neAmona niti njegovih bratovveç zvezati, ampak jih je poslalk hribu, ki je bil severno odØiloma, in naj v mesto pripeljejo

njihove brate, da bi lahko jedliin pili in si odpoçili od naporovna potovanju; saj so bili velikotrpeli; trpeli so bili lakoto, œejoin utrujenost.

17 In sedaj, zjutraj se je zgodilo,da je kralj Limhi med vse svojeljudstvo poslal razglas, da bi setako lahko zbrali pri templju,da bodo sliøali besede, ki jim jihbo govoril.

18 In zgodilo se je, da jim je, koso se bili zbrali, takole govoril,rekoç: O vi, ljudstvo moje,dvignite glave in se potolaœite;kajti glejte, ças je blizu oziromani daleç proç, ko ne bomo veçpodloœni sovraœnikom navkljubnaøim mnogim bojem, ki so bilizaman; vendarle zaupam, dapravi boj ostaja pred nami.

19 Zato dvignite glave in seradostite in imejte zaupanje vBoga, v tistega Boga, ki je bilAbrahamov Bog in Izakov inJakobov; in tudi v tistega Boga,ki je izraelske otroke izpeljal izegiptovske deœele in napravil,da so øli skozi Rdeçe morje posuhih tleh in jim dajal jestimano, da bi v divjini ne umrli; inzanje je napravil veliko drugega.

20 In spet, tisti Bog je izpeljalnaøe oçete iz jeruzalemskedeœele in svoje ljudstvo je obdr-œal in ohranjal prav do sedaj; inglejte, zavoljo naøih kriviçnostiin gnusob je, da nas je privedelv suœenjstvo.21 In vi vsi ste ta dan priçe, da

je Zenif, ki je bil nad ljudstvompostavljen za kralja, ker je pre-veç goreçe hotel naslediti deœelosvojih oçetov, ga je zato zapeljalaprekanjenost in zvitost kralja

143 Mozija 7:22–33

Lamana, ki je, ko je s kraljemZenifom sklenil dogovor in muv roke predal posest dela deœeleoziroma prav mesto Lehi–Nefiin mesto Øilom in okoliøkozemljo—22 in vse to je napravil z enim

samim namenom, da bi njegovoljudstvo privedel v podrejenostoziroma v suœenjstvo. In glejte,v tem çasu lamanskemu kraljuplaçujemo dajatve v viøinipolovice koruze in jeçmena,in sicer vsega œita vsake vrste,in polovico prirasta drobnice ingoveda; in sicer polovico vsega,kar imamo oziroma poseduje-mo, lamanski kralj zahteva odnas, oziroma naøe œivljenje.

23 In sedaj, mar ni to bridkoprenaøati? In mar ni ta naøastiska velika? Glejte torej, kakovelik razlog imamo za œalovanje.

24 Da, povem vam, veliki sorazlogi, zavoljo katerih œaluje-mo; kajti glejte, koliko naøihbratov je bilo ubitih in njihovakri je bila prelita zaman in vsezavoljo kriviçnosti.

25 Kajti çe bi bilo to ljudstvone zapadlo v prestopek, biGospod ne trpel, da bi nadnjepriølo to veliko zlo. A glejte,niso hoteli prisluhniti njego-vim besedam; paç pa so semed njimi zaçeli prepiri, insicer tako, da so med seboj pre-livali kri.

26 In ubili so Gospodovegapreroka; da, izvoljenega Boœjegaçloveka, ki jim je povedal o nji-hovi hudobiji in gnusobah inje veliko prerokoval o tem, karse bo zgodilo, da, celo o Kristu-sovem prihodu.

27 In ker jim je rekel, da jeKristus Bog, Oçe vsega, in je re-kel, da bo nase prevzel çloveøkopodobo in to bo podoba, po ka-teri je bil na zaçetku ustvarjençlovek; oziroma z drugimi be-sedami, rekel je, da je bil çlovekustvarjen po Boœji podobi inda bo Bog priøel med çloveøkeotroke in nase prevzel meso inkri in øel po obliçju Zemlje—

28 in sedaj, ker je to rekel,so ga usmrtili; in veliko veç sonaredili, kar je nadnje priklicaloBoœji srd. Kdo se zato çudi,da so v suœenjstvu in da so jihudarile hude stiske?

29 Kajti glejte, Gospod je rekel:Svojemu ljudstvu ne bom øelna pomoç v dneh njihovihprestopkov; paç pa jim bom napot postavljal ovire, da ne bodouspevali; in njihova ravnanjabodo pred njimi kakor kamenspotike.

30 In spet govori: Çe bo mojeljudstvo sejalo neçistost, bodoœeli pleva le–tega v vrtinçastemviharju; in posledica le–tega jestrup.

31 In spet pravi: Çe bo mojeljudstvo sejalo neçistost, bodoœeli vzhodni veter, ki prinesetakojønji propad.

32 In sedaj, glejte, Gospodovaobljuba se je izpolnila in udar-jeni ste bili in prizadeti.

33 Çe pa se boste obrnili hGospodu s trdnim namenomv srcu in imeli zaupanje vanjin mu sluœili z vso marlji-vostjo miøljenja, çe boste todelali, vas bo po svoji lastnivolji in zadovoljstvu reøil izsuœenjstva.

Mozija 8:1–12 144

8. POGLAVJE

Amon uçi Limhijevo ljudstvo.—Izve o øtiriindvajsetih jeredovskihploøçah.—Vidci lahko prevedejostarodavne zapise. — Ni veçjegadaru, kot je dar videnja. Okrog leta121 pr. Kr.

In zgodilo se je , ko je bi lkralj Limhi prenehal govoritisvojemu ljudstvu, kajti velikojim je govoril in v to knjigosem zapisal le malo tega, je bilsvojemu ljudstvu povedal vseo njihovih bratih, ki so bili vzarahemelski deœeli.2 In ukazal je, naj Amon stopi

pred mnoœico in jim pripove-duje o vsem, kar se je bilo zgo-dilo njihovim bratom od çasa,ko je Zenif øel iz deœele, pravdo çasa, ko je iz deœele priøelon sam.

3 In pripovedoval jim je tudio zadnjih besedah, ki jih jebil pouçeval kralj Benjaminin jih razloœil ljudstvu kraljaLimhija, tako da bi lahko ra-zumeli vse besede, katere jegovoril.

4 In zgodilo se je, potem ko jebil vse to storil, je kralj Limhimnoœico razpustil in ukazal,naj se vsakdo vrne v svojolastno hiøo.

5 In zgodilo se je, da je dalploøçe, katere so vsebovale zapiso njegovem ljudstvu od çasa,ko so zapustili zarahemelskodeœelo, prinesti pred Amona,da bi jih bral.

6 Sedaj, brœ ko je bil Amonzapis prebral, je kralj od njegapoizvedoval, da bi vedel, çe

zna razlagati jezike, in Amonmu je povedal, da jih ne zna.

7 In kralj mu je rekel: Ker sembil œalosten zavoljo stiske moje-ga ljudstva, sem ukazal, da so øliøtirideset in trije moœje na pot vdivjino, da bi tako morda naølizarahemelsko deœelo, da bi semorda obrnili na svoje brate,da bi nas reøili iz suœenjstva.

8 In v divjini so se izgubili zarazmik veliko dni, dasiravnoso bili marljivi, in niso naøli za-rahemelske deœele, paç pa so sevraçali v to deœelo in potovaliso v deœeli med mnogimi voda-mi, ko so odkrili deœelo, ki so joprekrivale kosti ljudi in œivaliin prekrivale so jo tudi ruøevi-ne vsakovrstnih zgradb, ko soodkrili deœelo, katero je biloposeljevalo ljudstvo, ki je bilotako øtevilno kot izraelske çete.

9 In kot priçevanje, da je to,kar so bili rekli, res, so bili pri-nesli øtiriindvajset ploøç, ki sozapolnjene z gravurami in so izçistega zlata.

10 In glej, prinesli so tudiprsne oklepe, ki so veliki inso iz medenine in bakra in sopopolnoma ohranjeni.

11 In spet, prinesli so meçe,roçaji le– teh so propadli inrezila le–teh je najedla rja; in vdeœeli ni nikogar, ki zna razlo-œiti jezik oziroma gravure, ki sona ploøçah. Zato sem ti rekel:Ali znaø prevajati?

12 In spet ti pravim: Ali poznaøkoga, ki zna prevajati? Kajti œe-lim, da bi bili ti zapisi prevede-ni v naø jezik; kajti morda nambodo dali védenje o preostankuljudstva, ki je bilo pobito, od

145 Mozija 8:13–9:1

koder so ti zapisi priøli; oziromanam bodo morda dali védenjeprav o tem ljudstvu, ki je bilouniçeno; in œeljan sem poznativzrok njihovega uniçenja.13 Sedaj mu je Amon rekel:

Zagotovo ti lahko povem, okralj, o çloveku, ki te zapise znaprevesti; saj ima nekaj, s çimerlahko pogleda in prevede vsezapise, ki so iz starodavnedobe; in to je dar od Boga. Instvári se imenujeta tolmaça innoben çlovek ne more gledativanju, çe mu ni zapovedano,da bi ne videl tega, çesar bine smel in bi umrl. In komurje zapovedano gledati vanju, tase imenuje videc.

14 In glej, kralj ljudstva, ki je vzarahemelski deœeli, je çlovek,ki mu je to zapovedano delatiin ki ima od Boga ta visoki dar.

15 In kralj je rekel, da je videcveçji kot prerok.

16 In Amon je rekel, da je videcrazodevalec in tudi prerok; indaru, ki je veçji, ne more imetinoben çlovek, razen çe bi pose-doval Boœjo moç, katere ne morenoben çlovek; vendarle imaçlovek lahko veliko moç, kateromu da Bog.

17 Videc pa lahko ve o tem,kar je preteklost, in tudi o tem,kar bo priølo, in po njih se bovse razodelo, oziroma drugaçe,vse skrito bo razkrito in kar jeskrito, bo priølo na svetlo in karni oznanjeno, bodo oznanili inoznanili bodo tudi vse, kar bisicer ne bilo oznanjeno.

18 Tako je Bog priskrbelsredstvo, da bi çlovek po verilahko delal mogoçne çudeœe;

zato postane v veliko koristsoljudem.

19 In ko je bil Amon sedajte besede prenehal govoriti, seje kralj silno vzradostil in sezahvalil Bogu, rekoç: Te ploøçenedvomno vsebujejo velikoskrivnost in nedvomno so biliti tolmaçi pripravljeni za razkri-vanje vseh takønih skrivnostiçloveøkim otrokom.

20 O kako çudovita so Gospo-dova dela in kako dolgo prena-øa svoje ljudstvo; da, in kakoslepo in neobçutljivo je razu-mevanje çloveøkih otrok; kajtinoçejo iskati modrosti, niti sine œelijo, da bi jim vladala!

21 Da, kot divja çreda so, kipobegne pastirju in se razbeœiin jo preganjajo in poœrejo zveriiz gozda.

Zenifov zapis.—Poroçilo onjegovem ljudstvu od çasa, koso zapustili zarahemelsko deœe-lo, do çasa, ko so bili osvobojeniiz rok Lamancev.

Obsega 9. do vkljuçno z 22.poglavjem.

9. POGLAVJE

Zenif iz Zarahemle vodi skupino,da bi posedovali lehi –nefijsko de-œelo.—Lamanski kralj jim deœelodovoli naslediti.—Med Lamanciin Zenifovim ljudstvom je vojna.Med leti 200 in 187 pr. Kr.

Jaz, Zenif, ker sem pouçen vvsem nefijskem jeziku in kerimam znanje o nefijski deœeli ozi-roma o deœeli prvega nasledstva

Mozija 9:2–14 146

naøih oçetov, in ker so me poslalimed Lamance kot oglednika,da bi skrivaj opazoval njihovesile, da bi naøa vojska priølanadnje in jih pobila — ko pasem videl, kar je bilo med njimidobrega, sem œelel, da jih ne bipobili.2 Zato sem se s svojimi brati v

divjini prepiral, kajti œelel sem,da bi naø vladar z njimi sklenildogovor; ker pa je bil surov inkrvoloçen çlovek, je ukazal, najme ubijejo; toda po veliko pre-livanju krvi sem se reøil; kajtioçe se je boril proti oçetu inbrat se je boril proti bratu, dok-ler v divjini ni bil pobit veçji delnaøe vojske; in vrnili smo se,tisti med nami, ki smo preœiveli,v zarahemelsko deœelo, da bi tovest prinesli njihovim œenamin njihovim otrokom.

3 In vendarle, ker sem bil pre-veç goreç, da bi nasledili deœe-lo naøih oçetov, sem jih zbraltoliko, kolikor jih je œelelo itiposedovat deœelo, in spet øel napot v divjino, da bi øli v deœelo;ampak udarila nas je lakota inhude stiske; kajti poçasi smopomnili Gospoda, naøega Boga.

4 Vendar smo po mnogih dnehtavanja v divjini postavili øotorena kraju, kjer so bili naøi bratjepobiti, ki je bil blizu deœelenaøih oçetov.

5 In zgodilo se je, da sem spetøel v mesto h kralju s øtirimi odsvojih moœ, da bi izvedel o kra-ljevi volji in da bi izvedel, çe bi ssvojimi ljudmi lahko øel v deœe-lo in jo v miru zaçel posedovati.

6 In øel sem h kralju in z me-noj je sklenil zavezo, da lahko

posedujem lehi-nefijsko deœe-lo in øilomsko deœelo.

7 In svojemu ljudstvu je tudiukazal, naj odide iz deœele in jazin moji ljudje smo øli v deœelo,da bi jo posedovali.

8 In zaçeli smo graditi zgradbein popravljati mestno obzidje,da, in sicer obzidje mesta Lehi-Nefi in mesta Øilom.

9 In zaçeli smo obdelovati zem-ljo, da, in sicer z vsakovrstnimsemenom, s semenom koruzein pøenice in jeçmena in neasain øeuma in s semenom vsa-kovrstnega sadja; in v deœeli smose zaçeli mnoœiti in uspevati.

10 Sedaj, prekanjenost in zvi-tost kralja Lamana je bila, da bimoje ljudstvo privedel v su-œenjstvo, da je deœelo predal,da bi jo mi posedovali.

11 Zato se je zgodilo, potemko smo v deœeli bivali za razmikdvanajstih let, da je kralj Lamanpostal nekoliko nemiren, da bi semoje ljudstvo v deœeli na kakr-øen koli naçin ne okrepilo in dabi ne postali moçnejøi od njih injih privedli v suœenjstvo.

12 Sedaj, bili so leno in maliko-valsko ljudstvo; zato so œeleli,da bi nas privedli v suœenjstvo,da bi se nasitili z delom naøihrok; da, da bi se gostili z drob-nico z naøih poljan.

13 Zato se je zgodilo, da je kraljLaman zaçel podœigati svojeljudstvo, da bi se prepirali zmojim ljudstvom; zato so se vdeœeli zaçele vojne in prepiri.

14 Kajti v trinajstem letu mojevladavine v nefijski deœeli, tamna jugu øilomske deœele, koso moji ljudje pojili in hranili

147 Mozija 9:15–10:7

drobnico in obdelovali zemljo, jenadnje priøla øtevilna lamanskavojska in jih zaçela pobijatiin jim jemati drobnico in œitonjihovih polj.15 Da, in zgodilo se je, da so

zbeœali vsi, katerih niso zajeli,in sicer v mesto Nefi, in se obr-nili name po zaøçito.

16 In zgodilo se je, da sem jihoboroœil z loki in s puøçicami, zmeçi in z zakrivljenimi sablja-mi in s kiji in s praçami in zvsakovrstnim oroœjem, ki smoga mogli iznajti, in jaz in mojeljudstvo smo øli nad Lamance vbitko.

17 Da, v Gospodovi moçi smoøli nad Lamance v bitko; kajtijaz in moje ljudstvo smo glasnoklicali h Gospodu, da bi nas reøiliz rok naøih sovraœnikov, kajtiv nas se je predramil spomin naodreøitev naøih oçetov.

18 In Bog je sliøal naøe klice inodgovoril na naøe molitve; inøli smo dalje v njegovi moçi; da,øli smo nad Lamance in v enemdnevu in noçi smo jih pobili tritisoç in triinøtirideset; pobijalismo jih, prav dokler jih nismopregnali iz naøe deœele.

19 In sam sem z lastnimi roka-mi pomagal pokopati njihovemrtve. In glejte, na naøo velikoboleçino in œalost je bilo pobi-tih dvesto devetinsedemdesetnaøih bratov.

10. POGLAVJE

Kralj Laman umre. — Njegovoljudstvo je divje in kruto in verjamev napaçno izroçilo. — Zenif in

njegovo ljudstvo jih premagajo.Med leti 187 in 160 pr. Kr.

In zgodilo se je, da smo spetzaçeli ustanavljati kraljestvo insmo spet zaçeli v miru posedo-vati deœelo. In ukazal sem na-praviti bojno oroœje vsake vrste,da bi tako imel oroœje za svojeljudstvo v çasu, ko bi se La-manci spet priøli vojskovat zmojim ljudstvom.

2 In okrog deœele sem dal pos-taviti straœo, da bi Lamanci spetne priøli nad nas nepriçakovanoin nas pobili; in tako sem varo-val svoje ljudstvo in drobnicoin jih ohranjal, da bi ne padli vroke naøih sovraœnikov.

3 In zgodilo se je, da smo zamnogo let nasledili deœelo naøihoçetov, da, za razmik dvajset indveh let.

4 In ljudem sem ukazal obdelo-vati zemljo in gojiti vsakovrstnoœito in vsakovrstne sadne vrste.

5 In ukazal sem, da so œenskepredle in se trudile in delale inizdelovale vsakovrstno tankoplatno, da, in vsakovrstno bla-go, da bi pokrili svojo goloto, intako smo v deœeli uspevali—tako smo imeli v deœeli nepre-trgan mir za razmik dvajset indveh let.

6 In zgodilo se je, da je kraljLaman umrl in namesto njegaje zaçel vladati njegov sin. Inljudstvo je zaçel podœigati kuporu proti mojemu ljudstvu;zato so se zaçeli pripravljati navojno in da se bodo priøli boje-vat z mojim ljudstvom.

7 Svoje oglednike pa sem raz-poslal po øemlonski deœeli, da bi

Mozija 10:8–19 148

odkril njihove priprave, da bi sepred njimi zavaroval, da bi nepriøli nad moje ljudstvo in gapobili.8 In zgodilo se je, da so s svojo

øtevilno vojsko priøli na severøilomske deœele in moœje so bilioboroœeni z loki in s puøçicamiin z meçi in z ukrivljenimi sab-ljami in s kamni in s praçami; inimeli so obrite glave, da so bilegole; in okrog ledij so si opasaliusnjeno opasje.

9 In zgodilo se je, da sem uka-zal, naj se œene in otroci mojegaljudstva skrijejo v divjino; inukazal sem zbrati tudi vse svojestare moœe, ki so znali nositioroœje, in tudi vse svoje mlade-niçe, ki so lahko nosili oroœje, zaboj proti Lamancem; in razmes-til sem jih po rodovih, vsakegamoœa glede na njegova leta.

10 In zgodilo se je, da smo øli vboj proti Lamancem; in jaz, celojaz sem se v svoji starosti øelbojevat z Lamanci. In zgodilose je, da smo se øli bojevat vGospodovi moçi.

11 Lamanci torej niso niçesarvedeli o Gospodu, niti o Gospo-dovi moçi, zato so se zanaøalina svojo lastno moç. Vendar sobili moçno ljudstvo glede naçloveøko moç.

12 Bili so divje in kruto inkrvoloçno ljudstvo, ki je verjelov izroçilo svojih oçetov, kateroje—verjeli so, da so jih iz jeru-zalemske deœele izgnali zavoljokriviçnosti njihovih oçetov inda so jim njihovi bratje v divjiniprizadejali krivico in prav takojim je bila prizadejana krivica,ko so øli preko morja;

13 in spet, da jim je bila priza-dejana krivica, ko so bili v de-œeli svojega prvega nasledstva,potem ko so bili priøli prekomorja, in to zato ker je Nefi boljzvesto spolnjeval Gospodovezapovedi—zato je bil pri Gos-podu priljubljen, kajti Gospodje sliøal njegove molitve in od-govoril nanje, in prevzel jevodstvo potovanja v divjino.

14 In njegovi bratje so bili nanjbesni, ker niso razumeli Gos-podovih ravnanj; nanj so bilibesni tudi na vodah, ker sopostali trdosrçni do Gospoda.

15 In spet, nanj so bili besni, koso bili priøli v obljubljeno deœe-lo, ker so rekli, da jim je iz rokvzel vladarstvo nad ljudstvom;in prizadevali so si ga ubiti.

16 In spet, nanj so bili besni,ker je odpotoval v divjino, kotmu je bil zapovedal Gospod, invzel zapise, ki so bili vrezani naploøçah iz medenine, kajti rekliso, da jih je oropal.

17 In tako so pouçevali svojeotroke, da jih morajo sovraœitiin da jih morajo moriti in damorajo pri njih ropati in plenitiin delati vse, kar lahko, da jihbodo pokonçali; zato do Nefije-vih otrok gojijo veçno sovraøtvo.

18 Kajti zavoljo tega istegavzroka me je kralj Laman s pre-kanjenostjo in z zvitim laganjemin s svojimi lepimi obljubamiprevaral, da sem to svoje ljudstvopripeljal v to deœelo, da bi jihpokonçali; da, in ta mnoga letasmo trpeli v deœeli.

19 In sedaj sem jih jaz, Zenif,potem ko sem svojemu ljudstvuvse to o Lamancih povedal,

149 Mozija 10:20–11:10

spodbujal, naj gredo v boj zmoçjo in zaupajo v Gospoda;zato smo se z njimi bojevali izoçi v oçi.20 In zgodilo se je, da smo jih

spet pregnali iz svoje deœele; inpobili smo jih v velikem pokolu,in sicer tako veliko, da jih nismopreøteli.

21 In zgodilo se je, da smo sespet vrnili v svojo deœelo in mo-je ljudstvo je spet zaçelo gojitidrobnico in obdelovati zemljo.

22 In sedaj sem, ker sem star,kraljestvo prenesel na enegaod svojih sinov; zato ne reçemniçesar veç. In naj Gospod bla-goslovi moje ljudstvo. Amen.

11. POGLAVJE

Kralj Noe vlada v zlobi.—Predajase razvratnemu œivljenju s svojimiœenami in prileœnicami.—Abinadiprerokuje, da bo ljudstvo odpeljanov suœenjstvo. — Kralj Noe mustreœe po œivljenju. Med leti 160in 150 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da je Zenifkraljestvo predal Noetu, enemuod svojih sinov; zato je Noe za-çel kraljevati namesto njega; inni hodil po poteh svojega oçeta.

2 Kajti glej, ni spolnjeval Boœ-jih zapovedi, paç pa je sledilœeljam svojega lastnega srca. Inimel je veliko œena in prileœnic.In bil je vzrok, da je njegovoljudstvo greøilo in delalo tisto,kar je bilo nagnusno v Gospo-dovih oçeh. Da, in predajali sose vlaçugarstvu in poçenjalivsakovrstne hudobije.3 In naloœil jim je davek ene

petine vsega, kar so posedovali,petino zlata in srebra in petinosoboljine in bakra in medeninein œeleza; in petino pitançkov;in tudi petino vsega œita.

4 In vse to je vzel, da je podpi-ral sebe in svoje œene in svojeprileœnice; in tudi svoje duhov-nike in njihove œene in njihoveprileœnice; tako je bil spremenilzadeve kraljestva.

5 Kajti odstranil je vse duhov-nike, ki jih je bil posvetil njegovoçe, in namesto njih posvetilnove, takøne, ki so bili vzviøeniv ponosu svojega srca.

6 Da, in tako so jih v lenarjenjuin malikovanju in vlaçugarstvupodpirali z davki, ki jih jebil kralj Noe naloœil svojemuljudstvu; tako je ljudstvo silnodelalo, da je podpiralo kriviç-nost.

7 Da, in tudi sami so postalimalikovalski, ker so jih preva-rale puhle in laskave besedekralja in duhovnikov, saj so jimlaskavo govorili.

8 In zgodilo se je, da je kraljNoe zgradil veliko elegantnihin prostornih zgradb; in okrasiljih je z izrezljanim lesom in zvsakovrstnimi dragocenostmi izzlata in iz srebra in iz œeleza in izmedenine in iz zifa in iz bakra.

9 In zgradil si je tudi prostornopalaço in sredi le–te prestol,kar je bilo vse iz dragocenegalesa, in krasilo ga je zlato insrebro in dragocenosti.

10 In svojim delavcem je znot-raj tempeljskih zidov ukazalopravljati vsakovrstno umetelnodelo iz dragocenega lesa in izbakra in iz medenine.

Mozija 11:11–21 150

11 In sedeœe, ki so bili oddeljeniza vélike duhovnike, kateri sobili nad vsemi drugimi sedeœi,je okrasil s çistim zlatom; inpred njimi je dal postaviti naslo-njalo, da bi si na njem odpoçilitelo in roke, ko bodo njegove-mu ljudstvu govorili laœnive inpuhle besede.

12 In zgodilo se je, da je blizutemplja zgradil stolp; da, zelovisok stolp, in sicer tako viso-kega, da je lahko stal na vrhule–tega in gledal po øilomskideœeli in tudi po øemlonski de-œeli, ki so jo posedovali Lamanci;in lahko je gledal prav po vsejokoliøki deœeli.

13 In zgodilo se je, da je dal vøilomski deœeli zgraditi velikozgradb; in dal je zgraditi mogo-çen stolp na hribu na severuøilomske deœele, katera je bilazatoçiøçe za Nefijeve otroke vçasu, ko so zbeœali iz deœele; intako je naredil z bogastvom, kiga je pridobil z obdavçenjemsvojega ljudstva.

14 In zgodilo se je, da je srcepredal svojemu bogastvu inças je zapravljal z razuzdanimœivljenjem s svojimi œenami insvojimi prileœnicami; in pravtako so ças zapravljali z vlaçu-gami njegovi duhovniki.

15 In zgodilo se je, da jeokrog po deœeli zasadil vi-nograde; in postavil je stiskal-nice za grozdje in pridelovalvino v obilju; in zato je postalpijanec in prav tako njegovoljudstvo.

16 In zgodilo se je, da soLamanci zaçeli vpadati med nje-govo ljudstvo, med maloøtevilne

in jih pobijati na poljih in ko sopazili drobnico.

17 In kralj Noe je po deœelirazposlal straœo, da bi jih odga-njali; ni pa poslal zadostnegaøtevila in Lamanci so priølinadnje in jih pobili in odpeljaliveliko njihove drobnice iz de-œele; tako so jih Lamanci zaçeliuniçevati in nad njimi izvajatisovraøtvo.

18 In zgodilo se je, da je kraljNoe poslal nadnje vojsko innagnali so jih nazaj oziroma sojih nazaj nagnali za doloçenças; zato so se radostno vrnili zukradenim plenom.

19 In sedaj so zavoljo te velikezmage postali vzviøeni v pono-su svojega srca; bahali so se ssvojo lastno moçjo in govorili,da bi se njihovih petdeset lahkozoperstavilo tisoçem Lamancev;in tako so se bahali in se radosti-li v krvi in v prelivanju krvi nji-hovih bratov in to zavoljo zlobenjihovega kralja in duhovnikov.

20 In zgodilo se je, da je bilmed njimi moœ, ki mu je biloime Abinadi; in øel je mednje inzaçel prerokovati, rekoç: Glejte,takole govori Gospod in takolemi je zapovedal, rekoç, pojdi intemu ljudstvu reci, takole govoriGospod—gorje temu ljudstvu,kajti videl sem njihove gnusobein njihovo hudobijo in njihovovlaçugarstvo; in çe se ne bodopokesali, jih bom obiskal v svojijezi.

21 In çe se ne bodo pokesali inse obrnili h Gospodu, svojemuBogu, glej, jih bom predal v rokenjihovih sovraœnikov; da, in od-vedli jih bodo v suœenjstvo; in

151 Mozija 11:22–12:2

po sovraœnikovi roki jih bodoprizadejale stiske.22 In zgodilo se bo, da bodo

vedeli, da sem jaz, Gospod, nji-hov Bog, in da sem ljubosumenBog, da kaznujem kriviçnostimojega ljudstva.

23 In zgodilo se bo, çe se toljudstvo ne bo pokesalo inse obrnilo h Gospodu, svojemuBogu, bodo odvedeni v su-œenjstvo; in nihçe jih ne bo reøil,kakor samo Gospod, vsemo-goçni Bog.

24 Da, in zgodilo se bo, kobodo klicali k meni, bom poçasiusliøal njihove klice, da, in do-volil bom, da jih bodo njihovisovraœniki udarili.

25 In çe se ne bodo pokesali vraøevini in pepelu in glasno kli-cali h Gospodu, svojemu Bogu,ne bom sliøal njihovih molitev,niti jih ne bom reøil iz njihovihstisk; in tako govori Gospod intako mi je zapovedal.

26 In sedaj se je zgodilo, ko jimje bil Abinadi te besede govo-ril, so bili nanj besni in so simu prizadevali vzeti œivljenje;ampak Gospod ga je reøil iznjihovih rok.

27 Ko je bil kralj Noe sedajsliøal za besede, katere je bilAbinadi govoril ljudstvu, je bilprav tako besen; in rekel je: Kdoje Abinadi, da bi moral soditimene in moje ljudstvo, oziroma,kdo je Gospod, ki bo nad mojeljudstvo priklical tako velikostisko?

28 Ukazujem vam, da Abinadi-ja pripeljete semkaj, da ga bomubil, kajti to je rekel, da bi medmojim ljudstvom podœgal jezo

in bi med mojim ljudstvomizzval prepire; zato ga bom ubil.

29 Sedaj so bile oçi ljudstvazaslepljene; zato so postalitrdosrçni do Abinadijevih be-sed in od tistega çasa dalje so siga prizadevali prijeti. In kraljNoe je postal trdosrçen do Gos-podove besede in se ni pokesalza svoja hudobna dejanja.

12. POGLAVJE

Abinadija zaprejo, ker je preroko-val, da bo ljudstvo pokonçano in osmrti kralja Noeta. — Laœni du-hovniki navajajo svete spise in sepretvarjajo, da spolnjujejo Mojze-sovo postavo.—Abinadi jih zaçnepouçevati deset zapovedi. Okrogleta 148 pr. Kr.

In zgodilo se je, da je po raz-miku dveh let Abinadi priøelmednje v preobleki, da ga nisopoznali, in med njimi zaçel pre-rokovati, rekoç: Tako mi je zapo-vedal Gospod, rekoç—Abinadi,pojdi in temu mojemu ljudstvuprerokuj, kajti do mojih besed sopostali trdosrçni; niso se poke-sali za svoja hudobna dejanja;zato jih bom obiskal v svoji jezi,da, v svoji siloviti jezi jih bomobiskal v njihovih kriviçnostihin gnusobah.

2 Da, gorje temu rodu! In Gos-pod mi je rekel: Iztegni roko inprerokuj, rekoç: Tako govoriGospod, zgodilo se bo, da bo tarod zavoljo svojih kriviçnostiodveden v suœenjstvo in boudarjen po licu; da, in ljudje gabodo preganjali in ga pobijali;in mrhovinarji z neba in psi,

Mozija 12:3–19 152

da, in divje zveri bodo poœrlenjihovo meso.3 In zgodilo se bo, da bo œivlje-

nje kralja Noeta vredno tolikokot oblaçilo v vroçi peçi; kajtivedel bo, da sem jaz Gospod.

4 In zgodilo se bo, da bom tosvoje ljudstvo udaril s hudostisko, da, z lakoto in s kugo; innapravil bom, da bodo ves danjeçali.

5 Da, in napravil bom, da jimbodo na hrbet privezali bre-mena; in gnali jih bodo kakornemega osla.

6 In zgodilo se bo, da bommednje poslal toço in udarilajih bo; in prav tako jih bo udarilvzhodni veter; in njihovo deœelobo nadlegoval tudi mrçes inpoœrl njihovo œito.

7 In udarila jih bo huda kuga—in vse to bom naredil zavoljonjihovih kriviçnosti in gnusob.

8 In zgodilo se bo, çe se nebodo pokesali, jih bom docelaizbrisal z obliçja Zemlje; vendarbodo za seboj pustili zapis inohranil ga bom za druge narode,ki bodo posedovali deœelo; da,prav to bom napravil, da bomrazkril gnusobe tega ljudstvadrugim ljudstvom. In Abinadije veliko prerokoval proti temuljudstvu.

9 In zgodilo se je, da so bilinanj jezni; in prijeli so ga in gazvezanega peljali pred kraljain kralju rekli: Glej, predtesmo pripeljali çloveka, ki jetvojemu ljudstvu prerokovalhúdo in pravi, da jih bo Bogpokonçal.

10 In húdo prerokuje tudi otvojem œivljenju in pravi, da bo

tvoje œivljenje kakor oblaçilo vgoreçi peçi.

11 In spet, pravi, da boø kakorsteblo, prav kakor suho steblona polju, çez katerega teçejo œi-vali in ga poteptajo pod nogami.

12 In spet, pravi, da boø kakorosatovo cvetje, ki ga, ko v celotidozori, çe piha veter, nosi pozemeljskem obliçju. In pretvarjase, da je to govoril Gospod. Inpravi, da bo vse to priølo nadte,çe se ne boø pokesal, in to zavo-ljo tvojih kriviçnosti.

13 In sedaj, o kralj, kakøno ve-liko zlo si storil oziroma kakohudo je greøilo tvoje ljudstvo,da bi nas moral Bog obsoditioziroma ta çlovek soditi?

14 In sedaj, o kralj, glej, mismo brez krivde in ti, o kralj,nisi greøil; zato je ta moœ o tebilagal in zaman je prerokoval.

15 In glej, moçni smo, ne bomozasuœnjeni oziroma nas sov-raœnik ne bo zajel; in v deœeli siuspeval in tudi boø uspeval.

16 Glej, tukaj je ta moœ, izroça-mo ti ga v roke; z njim lahkonapraviø, kakor se ti zdi dobro.

17 In zgodilo se je, da je kraljNoe dal Abinadija vreçi v jeço;in ukazal je, naj se duhovnikizberejo, da se bo z njimi posve-toval, kaj naj z njim napravi.

18 In zgodilo se je, da so kraljurekli: Pripelji ga semkaj, da gabomo izpraøali; in kralj je uka-zal, naj ga pripeljejo prednje.

19 In zaçeli so ga izpraøevati,da bi ga ujeli v protislovju, dabi ga tako imeli s çim obtoœiti;toda odgovarjal jim je smelo inbil kos vsem njihovim vpraøa-njem, da, na njihovo osuplost;

153 Mozija 12:20–37

kajti bil jim je kos v vseh njiho-vih vpraøanjih in jih zmedel vvseh njihovih besedah.20 In zgodilo se je, da mu je

eden izmed njih rekel: Kaj po-menijo besede, katere so pisanein katere so nas pouçevali naøioçetje, rekoç:

21 Kako lepe so na gorah nogetega, ki prinaøa dobre novice;ki oznanja mir; ki prinaøa dob-re novice o dobrem; ki oznanjaodreøitev; ki pravi Sionu, tvojBog kraljuje;

22 tvoj straœar bo povzdignilglas; v en glas bodo peli; kajti izoçi v oçi bodo videli, ko boGospod spet obnovil Sion;

23 izbruhnite v radost; zapojteskupaj, vi opusteli kraji Jeruza-lema; kajti Gospod je potolaœilsvoje ljudstvo, odreøil je Jeru-zalem;

24 Gospod je razkril svojo rokov oçeh vseh narodov in vsestrani sveta bodo videle odreøi-tev naøega Boga?

25 In sedaj jim je Abinadi rekel:Ali ste duhovniki in se pretvar-jate pouçevati to ljudstvo inrazumeti preroøkega duha invendarle od mene œelite vedeti,kaj to pomeni?

26 Pravim vam, gorje vam,ker izkrivljate Gospodova pota!Kajti çe to razumete, tega nistepouçevali; zato ste izkrivljaliGospodova pota.

27 Niste razumevali s srcem;zato niste bili modri. Kaj torejpouçujete to ljudstvo?

28 In rekli so: PouçujemoMojzesovo postavo.

29 In spet jim je rekel: Çe pou-çujete Mojzesovo postavo, zakaj

je ne spolnjujete? Zakaj preda-jate srce bogastvu? Zakaj sepredajate vlaçugarstvu in za-pravljate svoje moçi z vlaçuga-mi, da, in povzroçate, da toljudstvo greøi, da ima Gospodrazlog, da me je poslal da pre-rokujem proti temu ljudstvu,da, in sicer hudo zlo proti temuljudstvu?

30 Mar ne veste, da govorimresnico? Da, vi veste, da govo-rim resnico; in morali bi trepe-tati pred Bogom.

31 In zgodilo se bo, da bosteza svoje kriviçnosti udarjeni, sajste rekli, da pouçujete Mojzesovopostavo. In kaj veste o Mojzeso-vi postavi? Ali pride odreøitevpo Mojzesovi postavi? Kajpravite?

32 In odgovorili so in rekli, daodreøitev pride po Mojzesovipostavi.

33 Sedaj pa jim je Abinadirekel: Vem, odreøeni boste, çeboste spolnjevali Boœje zapo-vedi; da, çe boste spolnjevalizapovedi, ki jih je Gospodpredal Mojzesu na gori Sinaj,rekoç:

34 Jaz sem Gospod, tvoj Bog,ki te je izpeljal iz egiptovskedeœele, iz hiøe suœenjstva.

35 Ne imej drugega Boga po-leg mene!

36 Ne delaj si rezane podobeoziroma podobe çesar koli vnebesih zgoraj oziroma çesarkoli, kar je spodaj na Zemlji!

37 Sedaj jim je Abinadi rekel,ste delali vse to? Pravim vam,ne, niste. In ali ste to ljudstvopouçevali, naj vse to delajo?Pravim vam, ne, niste.

Mozija 13:1–18 154

13. POGLAVJE

Abinadija varuje Boœja moç. —Pouçuje deset zapovedi.—Odreøi-tev ne pride zgolj po Mojzesovipostavi. — Bog sam bo plaçalodkupno daritev in odreøil svojeljudstvo. Okrog leta 148 pr. Kr.

In ko je bil kralj sedaj te besedesliøal, je duhovnikom rekel:Proç s tem çlovekom in ubijtega; kajti kaj imamo mi opravitiz njim, saj je nor.

2 In pristopili so in poskusilinanj poloœiti roke; toda zo-perstavil se jim je in jim rekel:

3 Ne dotikajte se me, kajtiBog vas bo udaril, çe bostename poloœili roke, kajti nisempredal sporoçila, katerega meje Gospod poslal predati; nitivam nisem povedal tega, karste hoteli, naj povem; zato Bogne bo dopustil, da bi me v temtrenutku ubili.4 Paç pa moram izpolniti zapo-

vedi, s katerimi mi je zapovedalBog; in ker sem vam povedalresnico, ste name jezni. In spet,ker sem govoril Boœjo besedo,ste presodili, da sem nor.

5 Sedaj se je zgodilo, potem koje bil Abinadi te besede izrekel,da si ljudstvo kralja Noeta nanjni drznilo poloœiti rok, kajti nadnjim je bil Gospodov Duh; innjegov obraz je sijal s silnim si-jem, prav kakor je Mojzesov, koje bil na gori Sinaj, ko je govorilz Gospodom.

6 In govoril je z moçjo in s pol-nomoçjem od Boga; in nadalje-val je s svojimi besedami, rekoç:

7 Vidite, da nimate moçi, da bi

me ubili, zato zakljuçujem svojesporoçilo. Da, in opazil sem, davas je v srce zadelo, ker vam go-vorim resnico o vaøi kriviçnosti.

8 Da, in moje besede vas nav-dajajo s çudenjem in zaçude-njem in z jezo.

9 Toda konçujem svoje sporoçi-lo; in potem ni pomembno, kodgrem, çe bo tako, da bom reøen.

10 Toliko pa vam povem, karboste po tem storili z menoj, boprimer in odraz tega, kar bopriølo.

11 In sedaj vam preberem pre-ostanek Boœjih zapovedi, kajtiopazil sem, da jih v srcu nimatezapisanih; opazil sem, da steveçji del svojega œivljenja preu-çevali in pouçevali kriviçnost.

12 In sedaj, ali pomnite, da semvam rekel: Ne delaj si rezanepodobe oziroma podobe tega,kar je zgoraj v nebesih oziro-ma kar je spodaj na Zemlji, ozi-roma kar je v vodi pod zemljo.

13 In spet: Ne klanjaj se jim, nitijim ne sluœi; kajti jaz, Gospod,tvoj Bog, sem ljubosumen Bog,kriviçnosti oçetov kaznujem nadotroki do tretjega in çetrtegarodu teh, ki me sovraœijo;

14 in milost izkaœem tisoçemteh, ki me ljubijo in spolnjujejomoje zapovedi.

15 Imena Gospoda, svojegaBoga, ne izgovarjaj vnemar, kajtipred Gospodom ne bo brez kriv-de, kateri njegovo ime izgovarjavnemar.

16 Pomni sobotni dan in gaposveçuj.

17 Øest dni delaj in opravljajvsa svoja dela;

18 sedmi dan pa, na soboto

155 Mozija 13:19–35

Gospoda, tvojega Boga, ne op-ravljaj nobenega dela ne ti, netvoj sin, ne tvoja hçi, ne hlapec,ne dekla, ne œivina, niti tujec,ki je znotraj tvojih vrat;19 kajti v øestih dneh je Gospod

naredil nebo in Zemljo in morjein vse, kar je v in na njiju; zatorejje Gospod blagoslovil sobotnidan in ga posvetil.

20 Spoøtuj oçeta in mater, da sepodaljøajo tvoji dnevi na Zemlji,katero ti daje Gospod, tvoj Bog.

21 Ne ubijaj.22 Ne preøuøtvuj. Ne kradi.23 Ne priçaj po krivem proti

svojemu bliœnjemu.24 Ne œeli hiøe svojega bliœ-

njega, ne œeli œene svojegabliœnjega, ne njegovega hlapca,ne dekle, ne njegovega vola, nenjegovega osla, ne çesar koli,kar je od tvojega bliœnjega.

25 In zgodilo se je, potem koje bil Abinadi to prenehal go-voriti, da jim je rekel: Ali ste toljudstvo pouçevali, naj gledajo,da bodo vse to delali, da bodospolnjevali te zapovedi?

26 Pravim vam, niste; kajti çebi bili, bi Gospod ne ukazal, najstopim naprej in prerokujemhúdo o tem ljudstvu.

27 In seda j , rekl i s te , daodreøitev pride po Mojzesovipostavi. Povem vam, da jepotrebno, da bi kakor do sedajøe morali spolnjevati Mojzesovopostavo; povem pa vam, dabo priøel ças, ko ne bo veç po-trebno spolnjevati Mojzesovepostave.

28 In øe veç, povem vam, daodreøitev ne pride zgolj po pos-tavi; in çe bi ne bilo odkupne

daritve, s katero bo Bog samplaçal za grehe in kriviçnostisvojega ljudstva, da morajo bitineizogibno pogubljeni negledena Mojzesovo postavo.

29 Sedaj vam povem, da je bilopotrebno, da so Izraelovi otrocidobili postavo, da, in sicer zelostrogo postavo; saj so bil itrdovratno ljudstvo, hitro sobili kriviçni in poçasi so pom-nili Gospoda, svojega Boga;

30 zato so dobili postavo,da, postavo o opravilih in ouredbah, postavo, katere so semorali strogo drœati iz dnevav dan, da bi v spominu ohra-njali Boga in svoje dolœnostido njega.

31 Glejte pa, povem vam, da jebilo vse to primer tega, kar bopriølo.

32 In sedaj, ali so postavo ra-zumeli? Povem vam, niso, vsipostave niso razumeli; in tozavoljo svoje trdosrçnosti; kajtiniso razumeli, da noben çlovekne more biti odreøen, razenpreko Boœje odkupitve.

33 Kajti glejte, mar jim niMojzes prerokoval o Mesijevemprihodu in da bo Bog odkupilsvoje ljudstvo? Da, in prav vsipreroki, ki so prerokovali, odkarse je zaçel svet—mar niso veçali manj govorili o tem?

34 Mar niso rekli, da bo samBog priøel med çloveøke otrokein nase prevzel çloveøko oblikoin øel dalje v mogoçni moçi poobliçju Zemlje?

35 Da, in mar niso tudi rekli,da bo po njem priølo vstajenjemrtvih in da bo on sam zatiranin prizadet?

Mozija 14:1–15:2 156

14. POGLAVJE

Izaija govori mesijansko.—NavedeMesijevo poniœanje in trpljenje.—Svojo duøo daruje za greh in po-sreduje za prestopnike.—Primerjajz Izaijem 53. Okrog leta 148 pr. Kr.

Da, mar Izaija ne pravi celo:Kdo je verjel naøemu poroçiluin komu se razkrije Gospodovaroka?

2 Kajti pred njim bo rasel kotneœna rastlina in kot koreninaiz suhih tal; nima ne oblike nelepote; in ko ga bomo videli, nebo lepote, da bi si ga œeleli.3 Ljudje ga prezirajo in zavra-

çajo; moœ boleçin je in bridkostpozna; in kakor da bi pred njimskrivali obraz; prezirali smo gain ga nismo cenili.4 Zagotovo je prenaøal naøe

bridkosti in nosil naøo potrtost;vendarle smo ga imeli za trpe-çega, od Boga udarjenega inprizadetega.

5 Ranjen pa je bil zavoljonaøih prestopkov, zavoljo naøekriviçnosti je bil udarjen; kazenza naø mir je bila nad njim;in po njegovih ranah smoozdraveli.6 Mi vsi smo skrenili kakor

ovce; vsakdo se je obrnil nasvojo pot; in njemu je Gospodnaloœil kriviçnosti nas vseh.

7 Zatirali so ga in prizadeli,vendarle ni odprl ust; kakorjagnje smo ga peljali v zakol inkakor je ovca nema pred svojimistriœci, tako ni odprl ust.8 Iz jeçe in iz obsodbe je bil

vzet; in kdo se bo izrekel za nje-gov rod? Kajti loçen je bil od

deœele œivih; zaradi prestopkovmojega ljudstva je bil udarjen.

9 In grob mu je bil dodeljenmed hudobnimi in dobil ga jepri bogatemu; çetudi ni naredilhudega, niti ni bilo prevare vnjegovih ustih.

10 Vendarle je bilo Gospodupo volji, da ga je udaril; zadalmu je bridkost; ko boø svojoduøo daroval za greh, bo videlsvoje potomstvo, bo podaljøalnjegove dneve in Gospodovavolja bo uspevala po njegoviroki.

11 Videl bo muko svoje duøe inbo zadovoljen; s svojim véde-njem bo moj praviçni sluœabnikopraviçil øtevilne; kajti nosil bonjihove kriviçnosti.

12 Zato bom z njim delil deleœz mogoçnimi in on bo plen delilz moçnimi; ker je svojo duøoizlil v smrt; in priøteli so ga kprestopnikom; in nosil je greheøtevilnih in posredoval za pres-topnike.

15. POGLAVJE

Kako je Kristus tako Oçe kot Sin.—Posrednik bo in prenaøal bo pres-topke svojega ljudstva.—Le–to invsi sveti preroki so njegovo po-tomstvo.—Po njem pride vstajenje.—Majhni otroci imajo veçno œiv-ljenje. Okrog leta 148 pr. Kr.

In sedaj jim je Abinadi rekel:Œelel bi, da bi razumeli, dabo sam Bog priøel med çloveø-ke otroke in odkupil svojeljudstvo.

2 In ker bo bival v mesu, se boimenoval Boœji Sin in ker je

157 Mozija 15:3–19

pokoril meso Oçetovi volji, kerje Oçe in Sin—3 Oçe, ker je bil spoçet z Boœjo

moçjo; in Sin zavoljo mesa; takoje postal Oçe in Sin—

4 in sta en Bog, da, sam VeçniOçe nebes in Zemlje.

5 In ker je tako meso postalopodloœno Duhu, oziroma SinOçetu, ki sta en Bog, trpi skuø-njavo in skuønjavi ne podleœe,paç pa dovoljuje, da ga njegovolastno ljudstvo zasmehuje inbiça in izvrœe in razlasti.

6 In po vsem tem, potem ko jemed çloveøkimi otroki napravilveliko velikih çudeœev, ga bodovodili, da, in sicer kakor je rekelIzaija, tako kakor je jagnje nemopred striœcem, tako ni odprl ust.

7 Da, prav tako ga bodo vodiliin kriœali in ubili, in sicer bomeso postalo podloœno smrti,Sinova volja se bo zlila z Oçeto-vo voljo.

8 In tako Bog pretrga sponesmrti, ker je osvojil zmago nadsmrtjo; in Sinu je dal moç po-sredovati za çloveøke otroke.

9 In dvignil se je v nebesa, kerje njegovo srce milostno; polnje soçutja do çloveøkih otrok; instoji med njimi in pravico; inpretrgal je spone smrti, naseprevzel njihovo kriviçnost innjihove prestopke in jih odkupilin zadostil zahtevam pravice.

10 In sedaj vam povem, kdo sebo izrekel za njegov rod? Glejte,povem vam, potem ko bo nje-gova duøa darovana za greh,bo videl svoje potomstvo. Inkaj pravite sedaj? In kdo bo nje-govo potomstvo?

11 Glejte, povem vam, kdor je

sliøal besede prerokov, da, vsehsvetih prerokov, ki so preroko-vali o Gospodovem prihodu—povem vam, da so vsi tisti, ki soprisluhnili njihovim besedam inverjeli, da bo Gospod odkupilsvoje ljudstvo in so priçakovalitisti dan za odpuøçanje svojihgrehov, povem vam, da so ti nje-govo potomstvo oziroma da soti nasledniki Boœjega kraljestva.

12 Kajti ti so tisti, katerih greheje prenaøal; ti so tisti, za katereje umrl, da jih bo odkupil odnjihovih prestopkov. In sedaj,mar niso njegovo potomstvo?

13 Da, in ali niso preroki,vsakdo, ki je odprl usta, dabo prerokoval, ki ni zapadel vprestopek, mislim vse svetepreroke, vse odkar se je zaçelsvet? Povem vam, da so njegovopotomstvo.

14 In ti so tisti, ki so oznanjalimir, ki so prinaøali dobre noviceo dobrem, ki so oznanjali odre-øitev; in Sionu rekli: Tvoj Bogkraljuje!

15 In o kako lepe so bile nagorah njihove noge!

16 In spet, kako lepe so nagorah noge tistih, ki øe vednooznanjajo mir!

17 In spet, kako lepe so na go-rah noge tistih, ki bodo odslejoznanjali mir, da, od sedaj daljein za vekomaj!

18 In glejte, povem vam, to nivse. Kajti kako lepe so na gorahnoge tega, ki prinaøa dobre no-vice, ki je zaçetnik miru, da, insicer Gospod, ki je odkupil svojeljudstvo; da, on, ki je svojemuljudstvu zagotovil odreøitev;

19 kajti çe bi ne bilo odkupitve,

Mozija 15:20–16:1 158

katero je opravi l za svojeljudstvo, ki je bila pripravljenaod osnovanja sveta, povem vam,çe bi ne bilo tega, bi moralo bitivse çloveøtvo pogubljeno.20 A glejte, spone smrti bodo

pretrgane in Sin kraljuje in imamoç nad mrtvimi; zato po njempride vstajenje mrtvih.

21 In pride vstajenje in sicerprvo vstajenje; da, in sicer vsta-jenje tistih, ki so bili in ki so inki bodo, in sicer do vstajenjaKristusa—kajti tako se bo ime-noval.

22 In sedaj, do vstajenja vsehprerokov in vseh tistih, ki soverjeli v njihove besede oziromavseh tistih, ki so spolnjevaliBoœje zapovedi, bo priølo obprvem vstajenju; zato so ti prvovstajenje.

23 Vstali bodo, da bodo bivaliz Bogom, ki jih je odkupil; takoimajo veçno œivljenje po Kris-tusu, ki je pretrgal spone smrti.

24 In ti so tisti, ki so deleœniprvega vstajenja; in ti so tisti, kiso umrli v svoji nevednosti,preden je priøel Kristus, ne dabi jim bilo oznanjeno o odreøit-vi. In tako po Gospodu pridenjihova obnova; in deleœni soprvega vstajenja oziroma imajoveçno œivljenje, ker jih je Gos-pod odkupil.

25 In majhni otroci imajo pravtako veçno œivljenje.

26 A glejte in se bojte in trepe-tajte pred Bogom, kajti moralibi trepetati; kajti Gospod ne od-kupi takønih, ki se mu upirajoin umrejo v grehih; da, in sicervsi tisti, ki so bili pogubljeniv grehih, vse odkar se je zaçel

svet, ki so se zavestno uprliBogu, ki so poznali Boœje zapo-vedi in jih niso spolnjevali; ti sotisti, ki nimajo deleœa v prvemvstajenju.

27 Mar bi zato ne morali tre-petati? Kajti tak ni deleœen od-reøitve; kajti Gospod takih niodkupil; da, Gospod takih nitine more odkupiti; kajti ne morezanikati samega sebe; kajti nemore zanikati pravice, ko nas-topi njena terjatev.

28 In sedaj vam povem, da bopriøel ças, ko bo Gospodovaodreøitev oznanjena vsakemunarodu, rodu, jeziku in ljudstvu.

29 Da, Gospod, tvoji straœarjibodo povzdignili glas; v en glasbodo zapeli; kajti videli bodona lastne oçi, ko bo Gospodspet obnovil Sion.

30 Radostite se in skupaj zapoj-te, vi opusteli kraji Jeruzalema;kajti Gospod je potolaœil svojeljudstvo, odkupil je Jeruzalem.

31 Gospod je razkril svojo sve-to roko v oçeh vseh narodov;in vse strani sveta bodo videleodreøitev naøega Boga.

16. POGLAVJE

Bog odkupi ljudi iz njihovega iz-gubljenega in padlega stanja.—Tisti, ki so meseni, ostanejo, kot çebi ne bilo odkupitve.—Preko Kris-tusa pride do vstajenja v neskonçnoœivljenje ali v neskonçno prek-letstvo. Okrog leta 148 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, potemko je bil Abinadi te besede iz-govoril, je iztegnil roko inrekel: Priøel bo ças, ko bodo vsi

159 Mozija 16:2–15

videli Gospodovo odreøitev;ko bo vsak narod, rod, jezik inljudstvo videlo na lastne oçi inbo priznalo pred Bogom, da sonjegove sodbe praviçne.2 I n p o t e m b o d o z l o b n i

izvrœeni in imeli bodo razlog zajeçanje in jok in stok in økripa-nje z zobmi; in to zato ker nisohoteli prisluhniti Gospodove-mu glasu; zato jih Gospod neodkupi.

3 Kajti meseni so in hudi-çevski in hudiç ima nad njimimoç; da, in sicer tista stara kaça,ki je preslepila naøa prva star-øa, ki je bila vzrok njunemupadcu; ki je bila vzrok, da je vseçloveøtvo postalo meseno, uœi-vaøko, hudiçevsko, ker so pre-poznavali zlo od dobrega, kerso se podvrgli hudiçu.

4 Tako je bilo vse çloveøtvoizgubljeno; in glejte, bili bi ne-skonçno izgubljeni, çe bi Bogne bil odkupil svojega ljudstvaiz njihovega izgubljenega inpadlega stanja.5 Pomnite pa, da ta, ki vztraja

v svoji lastni meseni naravi ingre po poteh greha in uporaBogu, ostane v svojem padlemstanju in hudiç ima nad njimvso moç. Zato je, kot çe bi ne biloodkupne daritve, ker je sovraœ-nik Boga; in hudiç je prav takosovraœnik Boga.

6 In sedaj, çe bi Kristus ne bilpriøel na svet, govoreç o reçeh,ki bodo priøle, kakor da bi bileœe priøle, bi odkupitve ne moglobiti.

7 In çe bi bil Kristus ne bil vstalod mrtvih oziroma pretrgalspon smrti, da bi grob ne imel

zmage in da bi smrt ne imelaœela, bi ne moglo biti vstajenja.

8 Ampak vstajenje je, zatogrob nima zmage in œelo smrtije premagano v Kristusu.

9 On je luç in œivljenje sveta;da, luç, ki je neskonçna, ki nikoline more potemneti; da, in tudiœivljenje, ki je neskonçno, dasmrti ne more veç biti.

10 In sicer bo to umrljivo na-delo neumrljivo in ta propadlji-vost bo nadela nepropadljivostin privedeni bodo pred Boœjisodni stol, da jim bo sodil ponjihovih delih, naj so bila dobraali naj so bila zla—

11 çe so dobra, za vstajenjeneskonçnega œivljenja in sreçe;in çe so zla, za vstajenje nes-konçnega prekletstva in soizroçeni hudiçu, ki si jih je pod-jarmil, kar je prekletstvo—

12 ker jih je vodila njihovalastna mesena volja in poœelenja;ker nikoli niso klicali h Gospo-du, ko so jim bile ponujene rokemilosti; kajti roke milosti so jimbile ponujene, pa niso hoteli;bili so posvarjeni o svojih kri-viçnostih in se jim øe niso hoteliodreçi; in ukazano jim je bilo,naj se pokesajo in se øe niso ho-teli pokesati.

13 In mar bi sedaj ne moralitrepetati in se pokesati svojihgrehov in pomniti, da ste lah-ko odreøeni samo v in poKristusu?

14 Çe zato pouçujete Mojzeso-vo postavo, pouçujte tudi, da jesenca tistega, kar bo priølo—

15 pouçujte jih, da pride od-kupitev po Kristusu Gospodu,ki je sam Veçni Oçe. Amen.

Mozija 17:1–17 160

17. POGLAVJE

Alma verjame in zapiøe Abinadi-jeve besede.—Abinadi utrpi smrtv ognju.—Svojim morilcem pre-rokuje bolezen in smrt v ognju.Okrog leta 148 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je bilAbinadi to prenehal govoriti, daje kralj ukazal, naj ga duhovnikiprimejo in ga dajo usmrtiti.

2 Med njimi pa je bil nekdo, kimu je bilo ime Alma, ki je bilprav tako Nefijev potomec. Inbil je mladeniç in verjel je bese-dam, ki jih je bil Abinadi govo-ril, kajti vedel je za kriviçnosti,o katerih je bil Abinadi priçevalproti njim; zato je zaçel prikralju prositi, naj se ne jezi naAbinadija, paç pa naj mu dovoli,da bo v miru odøel.3 Kralj pa je bil øe bolj besen in

Alma je dal vreçi iz njihove sre-de in za njim poslal sluœabnike,da bi ga ubili.

4 A pred njimi je zbeœal in seskril, da ga niso naøli. In med-tem ko se je veliko dni skrival,je zapisal vse besede, ki jih jebil Abinadi govoril.

5 In zgodilo se je, da je dalkralj Abinadija obkroœiti s straœoin odpeljali so ga; in zvezali soga in vrgli v jeço.

6 In po treh dneh, ko se je pos-vetoval s svojimi duhovniki, gaje spet dal privesti predse.

7 In rekel mu je: Abinadi, protitebi smo naøli obtoœbo in zaslu-œiø si smrt.

8 Kajti rekel si, da bo sam Bogpriøel med çloveøke otroke; insedaj boø zavoljo tega usmrçen,

razen çe boø preklical vse bese-de, ki si jih zlonamerno govorilo meni in o mojem ljudstvu.

9 Sedaj mu je Abinadi rekel:Povem ti, da ne bom preklicalbesed, katere sem vam govoril otem ljudstvu, saj govore resnico;in da boste lahko vedeli o nji-hovi gotovosti, sem dopustil,da sem vam padel v roke.

10 Da, in trpel bom, in sicerdo smrti, in ne bom preklicalsvojih besed in priçale bodoproti tebi. In çe me boste ubili,boste prelili nedolœno kri intudi to bo poslednji dan priçe-valo proti vam.

11 In sedaj je bil kralj Noe natem, da ga izpusti, kajti bal se jenjegove besede; kajti bal se je,da bi nadenj priøle Boœje sodbe.

12 Duhovniki pa so proti nje-mu dvignili glas in ga zaçeliobtoœevati, rekoç: Œalil je kralja.Zato so v kralju podœigali jezodo njega in izroçil ga je, da bi gaubili.

13 In zgodilo se je, da so gaprijeli in ga zvezali in njegovokoœo na grmadi muçili prav dosmrti.

14 In ko so ga torej zaçeli oœiga-ti plameni, jim je zaklical, rekoç:

15 Glejte, prav kakor ste vistorili meni, tako se bo zgodilo,da bo vaøe potomstvo vzrok, dabodo mnogi utrpeli boleçine, kijih trpim jaz, in sicer smrtonos-ne boleçine v ognju; in to zatoker bodo verjeli v odreøitevGospoda, svojega Boga.

16 In zgodilo se bo, da vasbodo zavoljo vaøih kriviçnostiprizadele vsakovrstne bolezni.

17 Da, in udarjeni boste po

161 Mozija 17:18–18:9

vsaki roki in preganjani inrazkropljeni semkaj in tjakaj, insicer kakor divje in krvoloçneœivali preganjajo divjo çredo.18 In tistega dne vas bodo lovili

in zajela vas bo sovraœnikovaroka in potem boste trpeli, kakortrpim jaz, smrtonosne boleçinev ognju.

19 Tako Bog izvaja maøçevanjenad tistimi, ki pobijajo njegovoljudstvo. O Bog, sprejmi mojoduøo.

20 In sedaj, ko je bil Abinadi tebesede izrekel, je omahnil, ker jeutrpel smrt v ognju; da, usmrti-li so ga, ker ni hotel zanikatiBoœjih zapovedi in je resnicosvojih besed zapeçatil s svojosmrtjo.

18. POGLAVJE

Alma pridiga skrivoma.—Razloœikrstno zavezo in krøçuje v Mormo-novih vodah.—Osnuje Kristusovocerkev in oddeli duhovnike. —Preœivljajo se sami in pouçujejoljudstvo.—Alma in njegovi ljudjepobegnejo pred kraljem Noetom vdivjino. Med leti 147 in 145 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da se jeAlma, ki je bil zbeœal pred slu-œabniki kralja Noeta, pokesalsvojih grehov in kriviçnostiin skrivoma hodil med ljudmiin zaçel pouçevati Abinadijevebesede—

2 da, o tem, kar bo priølo intudi o vstajenju mrtvih in o od-kupitvi ljudi, kar naj bi se zgo-dilo preko Kristusove moçi intrpljenja in smrti in njegovegavstajenja in vnebohoda.

3 In kolikor jih je prisluhnilonjegovim besedam, toliko jihje pouçeval. In pouçeval jih jeskrivoma, da bi ne priølo kraljuv vednost. In veliko jih je verjelonjegovim besedam.

4 In zgodilo se je, da jih jetoliko, kolikor mu jih je verjelo,ølo na kraj, ki se je imenovalMormon, ker je dobil ime pokralju, in bil je v mejah deœelein obçasno so ga, oziroma vrazliçnih letnih obdobjih, pus-toøile divje œivali.

5 Sedaj, v Mormonu je bil izvirçiste vode in Alma se je nameriltjakaj, ker je bila tamkaj blizuvode goøçava drevesc, kjer se jepodnevi skrival pred kraljevimpreganjanjem.

6 In zgodilo se je, da jih je toli-ko, kolikor jih mu je verjelo, ølotjakaj posluøat njegovo besedo.

7 In zgodilo se je po mnogihdneh, da se jih je na kraju Mor-mon zbralo dobrøno øtevilo, dabi sliøali Almove besede. Da, vsiso se zbrali, ki so verjeli njegovibesedi, da bi ga sliøali. In pouçe-val jih je in jim pridigal kesanjein odkupitev in vero v Gospoda.

8 In zgodilo se je, da jim je re-kel: Glejte, tukaj so Mormonovevode (kajti tako so se imenovale)in ker torej œelite priti k Boœjiçredi in se imenovati njegovoljudstvo in ste voljni nositidrug drugega bremena, da bibila lahka;

9 da, in ste voljni œalovati stistimi, ki œalujejo; da, in tolaœi-ti tiste, ki potrebujejo tolaœbo,in biti Boœje priçe ob vsakemçasu in v vsem in na vsakemkraju, kjer bi utegnili biti, prav

Mozija 18:10–23 162

do smrti, da vas bo Bog lahkoodkupil in boste priøteti k tistimod prvega vstajenja, da bostelahko imeli veçno œivljenje—10 sedaj vam povem, çe je to

œelja vaøega srca, kaj imate proti,da bi se krstili v Gospodovemimenu kakor priçe pred njim,da ste z njim stopili v zavezo, damu boste sluœili in spolnjevalinjegove zapovedi, da bo nadvas lahko obilneje izlil svojegaDuha?

11 In ko so ljudje sedaj te bese-de sliøali, so od radosti ploskniliz rokami in vzkliknili: To je œeljanaøega srca!

12 In sedaj se je zgodilo, da jeAlma prijel Helama, ki je bil edenprvih, in øel in stopil v vodo inzaklical, rekoç: O Gospod, izlijsvojega Duha nad svojega slu-œabnika, da bo s svetostjo v srculahko opravil to delo!

13 In ko je bil te besede izre-kel, je bil nad njim GospodovDuh in je rekel: Helam, krstim tes polnomoçjem vsemogoçnegaBoga kot priçevanje, da si stopilv zavezo, da mu boø sluœil,dokler ne boø mrtev, kar zade-va umrljivo telo; in naj se Gos-podov Duh izlije nate; in naj tizagotovi veçno œivljenje prekoodkupitve Kristusa, ki ga jepripravil od osnovanja sveta.

14 In potem ko je bil Alma tebesede izrekel, sta se tako Almakakor Helam potopila v vodo; invstala sta in navdana z Duhomradostna stopila iz vode.

15 In Alma je spet prijel dru-gega in øel v vodo v drugo in gakrstil kakor prvega, le da sebeni spet potopil v vodo.

16 In tako je krstil vsakega, kije øel na kraj Mormon; in poøtevilu jih je bilo okrog dvestoin øtiri duøe; da, in krstili so sev Mormonovih vodah in navda-la jih je Gospodova milostljivost.

17 In od tistega çasa dalje so seimenovali Boœja cerkev oziromaKristusova cerkev. In zgodilose je, da so vsakogar, kdor seje krstil z Boœjo moçjo in pol-nomoçjem, priøteli k njegovicerkvi.

18 In zgodilo se je, da je Alma,ki je imel polnomoçje od Boga,posvetil duhovnike. In sicerenega duhovnika na vsakihpetdeset od njihovega øtevila jepostavil, da jim bodo pridigaliin jih pouçevali o tem, kar za-deva Boœje kraljestvo.

19 In zapovedal jim je, da nesmejo pouçevati niçesar druge-ga, razen kar je bil on pouçevalin kar je bilo izreçenega po ustihsvetih prerokov.

20 Da, in sicer jim je zapove-dal, naj ne pridigajo niçesardrugega, kakor kesanja in verev Gospoda, ki je bil odkupilsvoje ljudstvo.

21 In zapovedal jim je, najmed njimi ne bo sporov, paç panaj se ozirajo naprej zedinjeniv pogledu, ker so ene vere inenega krsta, ker so se jim srcaprepletla v eno in medsebojnoljubezen.

22 In tako jim je ukazal pridiga-ti. In tako so postali Boœji otroci.

23 In zapovedal jim je, najspoøtujejo sobotni dan in gaposveçujejo in naj se prav takovsak dan zahvaljujejo Gospodu,svojemu Bogu.

163 Mozija 18:24–19:4

24 In zapovedal jim je tudi, najduhovniki, ki jih je postavil, zasvoje preœivetje delajo s svojimilastnimi rokami.

25 In en dan v tednu so odde-lili, da se bodo zbirali in ljudipouçevali in slavili Gospoda,svojega Boga, in da se bodoprav tako zbirali, kakor pogostoje bilo v njihovi moçi.

26 In duhovniki naj ne bodoza preœivetje odvisni od ljudi;paç pa naj s svojim delomprejmejo Boœjo milostljivost, dabodo postali moçni v Duhu, kerbodo imeli védenje o Bogu, dabodo pouçevali z Boœjo moçjoin polnomoçjem.

27 In Alma je spet zapovedal,naj ljudje v cerkvi delijo svojeimetje, vsakdo po tem, kar jeimel; çe ima kdo obilneje, bimoral deliti obilneje; in od tega,ki ima malo, naj bi se le malozahtevalo; in temu, ki ni imel,bi se moralo dati.

28 In tako naj delijo od svojegaimetja po svoji prosti volji indobrih œeljah do Boga, in tistimduhovnikom, ki so bili v po-manjkanju, da, in vsaki goliduøi v pomanjkanju.

29 In to jim je rekel, ker mu jeGospod zapovedal; in pokonçnoso hodili pred Bogom, med saboso delili tako posvetno kotduhovno po potrebah in œeljah.

30 In sedaj se je zgodilo, da jebilo vse to storjeno v Mormonu,da, ob Mormonovih vodah, vgozdu, ki je bil blizu Mormo-novih voda; da, kraj Mormon,Mormonove vode, Mormonovgozd, kako lepi so v oçehteh, ki so tam spoznali svojega

Odkupitelja; da, in kako blagos-lovljeni so, kajti za vekomajbodo peli njegovi slavi.

31 In to je bilo storjeno v me-jah deœele, da bi ne moglo pritikralju v vednost.

32 A glejte, zgodilo se je, da jekralj, ker je med ljudstvomodkril gibanje, poslal svoje slu-œabnike, da bi jih opazovali.Zato jih je na dan, ko so se zbrali,da bi sliøali Gospodovo besedo,kralj odkril.

33 In sedaj je kralj rekel, daje Alma ljudi podœigal k uporuproti njemu; zato je poslalvojsko, da bi jih pobila.

34 In zgodilo se je, da so biliAlma in Gospodovo ljudstvoobveøçeni o prihodu kraljevevojske; zato so vzeli øotore indruœine in odpotovali v divjino.

35 In po øtevilu jih je bilo okrogøtiristo in petdeset duø.

19. POGLAVJE

Gideon si prizadeva ubiti kraljaNoeta.—Lamanci vdrejo v deœelo.—Kralj Noe utrpi smrt v ognju.—Limhi vlada kot podloœni kralj.Med leti 145 in 121 pr. Kr.

In zgodilo se je, da se je kraljevavojska vrnila, ker je zamaniskala Gospodovo ljudstvo.

2 In sedaj, glejte, kraljeve sileso bile majhne, ker so se bilezmanjøale in med preostankomljudstva se je zaçel razkol.

3 In manjøi del je zaçel grozitikralju in med njimi se je zaçelvelik prepir.

4 In sedaj, med njimi je bilçlovek, ki mu je bilo ime Gideon

Mozija 19:5–20 164

in ker je bil moçan moœ in kra-ljev sovraœnik, zato je izvlekelmeç in v besu zaprisegel, da bokralja ubil.5 In zgodilo se je, da se je s

kraljem bojeval; in ko je kraljvidel, da je bil na tem, da ga bopremagal, je zbeœal in tekel inpriøel na stolp, ki je bil blizutemplja.

6 In Gideon ga je zasledoval inje bil na tem, da bo priøel nastolp, da bo kralja ubil in kraljje vrgel oçi naokrog protiøemlonski deœeli in glejte, la-manska vojska je bila znotrajmeja deœele.

7 In sedaj je kralj zaklical s tes-nobo v duøi, rekoç: Gideon, pri-zanesi mi, kajti Lamanci gredonad nas in pobili nas bodo; da,pobili bodo moje ljudstvo.

8 In sedaj, kralja ni tolikoskrbelo za ljudstvo, kot ga je zasvoje lastno œivljenje; vendar gaje Gideon pustil pri œivljenju.

9 In kralj je ljudstvu ukazal,naj pred Lamanci zbeœijo in samje øel pred njimi in s svojimiœenskami in s svojimi otroki sozbeœali v divjino.

10 In zgodilo se je, da so jihLamanci zasledovali in jih do-hiteli in jih zaçeli pobijati.

11 In sedaj se je zgodilo, da jimje kralj ukazal, naj vsi moœjepustijo svoje œene in svoje otro-ke in pred Lamanci zbeœijo.

12 Sedaj, bilo jih je veliko, kate-ri jih niso hoteli pustiti, ampakso raje ostali in pomrli z njimi.In ostali so pustili svoje œene insvoje otroke in zbeœali.

13 In zgodilo se je, da so tisti,ki so ostali s svojimi œenami in

s svojimi otroki, napravili, daso njihove çedne hçere stopilenaprej in prosile Lamance, najjih ne pobijejo.

14 In zgodilo se je, da so jimLamanci izkazali soçutje, kajtioçarala jih je lepota njihovihœensk.

15 Zato so jih Lamanci pustilipri œivljenju in jih zajeli in jihodpeljali nazaj v nefijsko deœeloin jim dovolili posedovati de-œelo pod pogoji, çe bodo kraljaNoeta izroçili v roke Lamancevin izroçili svoje imetje, in sicerpolovico vsega, kar so posedo-vali, polovico zlata in srebra invseh svojih dragocenosti, in takobodo iz leta v leto lamanskemukralju plaçevali dajatve.

16 In sedaj, eden od kraljevihsinov je bil med tistimi, ki sojih zajeli, kateremu je bilo imeLimhi.

17 In sedaj je Limhi œelel, da binjegovega oçeta ne ubili; vendarLimhiju oçetove kriviçnosti nisobile neznane, ker je bil sam pra-viçen çlovek.

18 In zgodilo se je, da je Gideonskrivoma v divjino poslal moœe,da bi poiskali kralja in tiste, kiso bili z njim. In zgodilo seje, da so ljudi sreçali v divjini,vse, razen kralja in njegovihduhovnikov.

19 V srcu so torej zaprisegli,da se bodo vrnili v nefijskodeœelo in çe so bile njihove œenein njihovi otroci pobiti in tuditisti, ki so ostali z njimi, da sibodo prizadevali po maøçevanjuin prav tako z njimi umrli.

20 In kralj jim je ukazal, naj sene vraçajo; in na kralja so bili

165 Mozija 19:21–20:7

jezni in so mu zadajali trplje-nje, in sicer smrt v ognju.21 In bili so na tem, da bodo

zgrabili tudi duhovnike in jihusmrtili in pred njimi so zbeœali.

22 In zgodilo se je, da so bilina tem, da se vrnejo v nefijskodeœelo in sreçali so Gideonovemoœe. In Gideonovi moœje sojim povedali o vsem, kar se jebilo zgodilo njihovim œenam innjihovim otrokom; in da so jimLamanci dovolili posedovatideœelo, çe bodo Lamancem pla-çevali dajatve ene polovice vse-ga, kar so posedovali.

23 In ljudje so Gideonovim mo-œem povedali, da so kralja ubiliin njegovi duhovniki so prednjimi zbeœali globlje v divjino.

24 In zgodilo se je, da so sepotem, ko so konçali s formal-nostjo, vrnili v nefijsko deœelo,radostni, ker njihove œene inotroci niso bili pobiti; in Gideonuso povedali, kaj so bili naredilis kraljem.

25 In zgodilo se je, da jim jelamanski kralj prisegel, da jihnjegovo ljudstvo ne bo pobilo.

26 In prav tako je Limhi, ker jebil kraljev sin, ker mu je biloljudstvo podelilo kraljestvo, pri-segel lamanskemu kralju, da mubo njegovo ljudstvo plaçevalodajatve, in sicer polovico vsega,kar so posedovali.

27 In zgodilo se je, da je Limhizaçel ustanavljati kraljestvo invzpostavil mir med svojimljudstvom.

28 In lamanski kralj je okrogdeœele postavil straœo, da biLimhijevo ljudstvo obdrœal vdeœeli, da bi ne mogli oditi v

divjino; in podporo za svojestraœarje je dobival z dajatvami,ki jih je prejemal od Nefijcev.

29 In sedaj, kralj Limhi je imelv svojem kraljestvu nepretrganmir za razmik dveh let, da jihLamanci niso nadlegovali, nitisi jih niso prizadevali pobiti.

20. POGLAVJE

Noetovi duhovniki ugrabijo nekajlamanskih hçera.—Lamanci vojsku-jejo vojno z Limhijem in njegovimljudstvom.—Lamanska vojska jeporaœena in sklene premirje. Medleti 145 in 123 pr. Kr.

Sedaj, v Øemlonu je bil kraj,kjer so se lamanske hçere zbiralein pele in plesale in se veselile.

2 In zgodilo se je, da se jih jenekega dne zbralo majhno øte-vilo k petju in plesu.

3 In sedaj, ker je bilo Noetoveduhovnike sram, da bi se vrniliv mesto Nefi, da, in ker so setudi bali, da bi jih ljudstvo ubilo,zato se niso drznili vrniti kœenam in otrokom.

4 In ker so ostali v divjini inker so odkrili lamanske hçere,so se potuhnili in jih opazovali;

5 in ko se jih je k plesu zbralole nekaj, so priøli iz skrivaliøç injih zgrabili in jih odpeljali vdivjino; da, v divjino so odpeljalidvajset in øtiri lamanske hçere.

6 In zgodilo se je, ko so La-manci ugotovili, da so njihovehçere izginile, so bili jezni naLimhijevo ljudstvo, kajti misliliso, da so bili Limhijevi ljudje.

7 Zato so poslali svojo vojsko;da, celo kralj sam je øel pred

Mozija 20:8–22 166

svojimi ljudmi; in v nefijskodeœelo so øli pobit Limhijevoljudstvo.8 In sedaj, s stolpa jih je bil

Limhi odkril, prav vse njihovepriprave na vojno je odkril; zatoje zbral svoje ljudstvo in v zase-dah na poljih in v gozdovihçakal nanje.

9 In zgodilo se je, da so Limhi-jevi ljudje, ko so bili Lamancipriøli, iz zasede planili nanje injih zaçeli pobijati.

10 In zgodilo se je, da je bitkapostala silno huda, kajti boriliso se kakor levi za svoj plen.

11 In zgodilo se je, da je Limhi-jevo ljudstvo zaçelo preganjatiLamance pred seboj; vendarleniso bili pol tako øtevilni kakorLamanci. Ampak borili so se zasvoje œivljenje in za svoje œene inza svoje otroke; zato so si priza-devali in se borili kakor zmaji.

12 In zgodilo se je, da somed øtevilnimi mrtvimi naølilamanskega kralja; vendar nibil mrtev, ker je bil ranjen inpustili so ga na tleh, tako nagloso pobegnili njegovi ljudje.

13 In odnesli so ga in mu ob-vezali rane in ga pripeljali predLimhija in rekli: Glej, tukaj jelamanski kralj; ker je ranjen,je padel med mrtve in pustiliso ga; in glej, pripeljali smo gapredte; in sedaj nam ga dovoliubiti.

14 Limhi pa jim je rekel: Neboste ga ubili, paç pa ga prive-dite semkaj, da ga bom lahkovidel. In privedli so ga. In Limhimu je rekel: Kakøen razlogimaø, da si se priøel vojskovat zmojim ljudstvom? Glej, moje

ljudstvo ni prelomilo prisege,ki sem ti jo dal; zakaj bi zatomoral ti prelomiti prisego, ki sijo ti dal mojemu ljudstvu?

15 In sedaj je kralj rekel: Prise-go sem prelomil, ker so tvojiljudje odpeljali hçere mojegaljudstva; zato sem v jezi svoje-mu ljudstvu ukazal iti v vojnonad tvoje ljudstvo.

16 In sedaj, Limhi o tej zadevini bil niçesar sliøal; zato je rekel:Med svojim ljudstvom bom dalpoizvedeti in kdor je to storil, bousmrçen. Zato je dal med svojimljudstvom izvesti preiskavo.

17 Ko je bil sedaj Gideon tosliøal, je kot kraljevi poveljnikøel in kralju rekel: Prosim te,opusti to in ne poizveduj medtem ljudstvom in ne naloœi teganjim.

18 Kaj se mar ne spomniøduhovnikov svojega oçeta, ki sijih je to ljudstvo prizadevaloubiti? In ali niso v divjini? Inmar niso oni tisti, ki so ukradlilamanske hçere?

19 In sedaj, glej, in o tem povejkralju, da bo svojemu ljudstvulahko povedal, da se bodo gle-de nas lahko pomirili; kajti glej,œe se pripravljajo, da bodo priø-li nad nas; in vidiø tudi, da nasje samo malo.

20 In glej, pridejo s svojo øtevil-no vojsko; in çe jih kralj ne pomi-ri glede nas, moramo umreti.

21 Kaj se mar niso izpolnileAbinadijeve besede, ki jih je pre-rokoval proti nam—in vse to,ker nismo prisluhnili Gospo-dovim besedam in se odvrniliod svojih kriviçnosti?

22 In sedaj pomirimo kralja in

167 Mozija 20:23–21:11

izpolnimo prisego, katero smomu dali; kajti bolje je, da smo vsuœenjstvu, kot da bi izgubiliœivljenje; zato ustavimo tolikønoprelivanje krvi.23 In sedaj je Limhi kralju

povedal vse o svojem oçetu induhovnikih, ki so bili zbeœali vdivjino in jim pripisal ugrabitevnjihovih hçera.

24 In zgodilo se je, da se jekralj pomiril glede njegovegaljudstva; in rekel jim je: Pojdi-mo mojim ljudem naproti brezoroœja; in zapriseœem vam sprisego, da moji ljudje ne bodopobili vaøih ljudi.

25 In zgodilo se je, da so sledilikralju in øli brez oroœja naprotiLamancem. In zgodilo se je,da so se sreçali z Lamanci; inlamanski kralj se je priklonilpred njimi in prosil v imenuLimhijevega ljudstva.

26 In ko so Lamanci videliLimhijeve ljudi, da so bili brezoroœja, so jim izkazali soçutjein se pomirili glede njih in se ssvojim kraljem v miru vrnili vsvojo deœelo.

21. POGLAVJE

Lamanci udarijo in porazijo Lim-hijevo ljudstvo.—Limhijevi ljudjesreçajo Amona in se spreobrnejo.—Amonu povedo za øtiriindvajsetjeredovskih ploøç. Med letoma 122in 121 pr. Kr.

In zgodilo se je, da so se Limhiin njegovo ljudstvo vrnili vmesto Nefi in spet v miru zaçelibivati v deœeli.

2 In zgodilo se je, da so po

mnogih dnevih Lamanci drugdrugega spet zaçeli podœigatik jezi do Nefijcev in zaçeli soprihajati v meje okoliøke deœele.

3 Sedaj, niso se jih drznili po-bijati zavoljo prisege, ki jo je bilLimhiju dal njihov kralj; paç paso jih udarjali po licu in izvajalinad njimi oblast; in teœka breme-na so jim zaçeli nalagati na hrbetin jih gnati kakor nemega osla—

4 da, vse to je bilo storjeno, da bise Gospodova beseda izpolnila.

5 In sedaj so bile stiske Nefijcevvelike in ni je bilo poti, po kateribi se lahko reøili iz njihovih rok,kajti Lamanci so jih bili obdali zvseh strani.

6 In zgodilo se je, da je ljudstvozavoljo stisk kralju zaçelo godr-njati; in postajali so œeljni, da biøli nadnje v bitko. In s pritoœeva-njem so kralja hudo prizadeli;zato jim je dovolil, da so napra-vili po svojih œeljah.

7 In spet so se zbrali in si nadelioklepe in øli nad Lamance, dabi jih pregnali iz svoje deœele.

8 In zgodilo se je, da so jih La-manci premagali in jih nagnalinazaj in jih veliko od njih pobili.

9 In sedaj je bilo œalovanje inobjokovanje med Limhijevimljudstvom veliko, vdove so œalo-vale za moœmi, sinovi in hçereso œalovali za oçetom in bratjeza brati.

10 In sedaj je bilo v deœeli silnoveliko vdov in glasno so tarnaleiz dneva v dan, kajti polastilse jih je bil velik strah predLamanci.

11 In zgodilo se je, da je njihovonepretrgano jadikovanje pre-ostanek Limhijevega ljudstva

Mozija 21:12–26 168

podœgalo k jezi do Lamancev;in spet so øli v boj, ampak spetso jih nagnali nazaj in utrpeli sovelike izgube.12 Da, øli so vnoviç, in sicer v

tretje, in utrpeli na enak naçin;in tisti, ki niso bili pobiti, so sespet vrnili v mesto Nefi.

13 In postali so poniœni pravdo prahu in se podvrgli jarmusuœenjstva in se uklonili in udar-jali so jih in preganjali semkajin tjakaj in bili so obteœeni poœeljah njihovih sovraœnikov.

14 In postali so poniœni, in sicerdo globin poniœnosti; in glasnoso klicali k Bogu; da, in sicer soves dan klicali k svojemu Bogu,da bi jih reøil iz stisk.

15 In sedaj je bil Gospod poça-sen, da bi usliøal njihov klic, za-voljo njihovih kriviçnosti; ven-dar je Gospod usliøal njihoveklice in je Lamancem omehçalsrce, da so jim zaçeli lajøatibremena; vendar Gospodu nibilo pogodu, da bi jih reøil izsuœenjstva.

16 In zgodilo se je, da so v de-œeli postopoma zaçeli uspevatiin zaçeli obilneje pridelovatiœito in gojiti drobnico in govedo,da niso trpeli lakote.

17 Sedaj je bilo øtevilo œenskveliko, veçje kakor je bilo moø-kih; zato je kralj Limhi ukazal,naj vsak moœ podpira vdove innjihove otroke, da ne bi pomrliod lakote; in to so storili zavoljovelikanskega øtevila teh, ki sobili pobiti.

18 Seda j se j e L imhi j evoljudstvo drœalo skupaj in zava-rovali so œito in drobnico;

19 in kralj sam si ni drznil

izven mestnega obzidja, razençe je s seboj vzel straœo, ker se jebal, da bi morda kako ne padelLamancem v roke.

20 In ukazal je, naj njegoviljudje opazujejo okoliøko deœelo,da bi morda kako lahko prijelitiste duhovnike, ki so zbeœali vdivjino, ki so bili ukradli la-manske hçere in ki so bili vzroktako veliki pogubi, ki je priølanadnje.

21 Kajti œeleli so jih prijeti, da bijih kaznovali; kajti ponoçi so bilipriøli v nefijsko deœelo in jim od-nesli œito in veliko dragocenosti;zato so jim postavili zasedo.

22 In zgodilo se je, da med La-manci in Limhijevim ljudstvomni bilo veç nemirov, in sicer doçasa, ko so v deœelo priøli Amonin njegovi bratje.

23 In kralj, ki je bil s straœozunaj mestnih vrat, je odkrilAmona in njegove brate; in kerje predpostavljal, da so Noetoviduhovniki, jih je zato dal prijetiin zvezati in jih vreçi v jeço. Inçe bi bili Noetovi duhovniki, bijih dal usmrtiti.

24 Ko pa je izvedel, da niso,paç pa da so njegovi bratje inda so bili priøli iz zarahemelskedeœele, ga je navdala silno velikaradost.

25 Sedaj, kralj Limhi je bil predAmonovim prihodom poslalmajhno øtevilo moœ iskat zara-hemelsko deœelo; a je niso moglinajti in v divjini so se izgubili.

26 Vendar pa so naøli deœelo,ki je bila nekoç obljudena; da,deœelo, ki so jo prekrivale golekosti; da, ki je bila nekoç oblju-dena in ki je bila uniçena; in ker

169 Mozija 21:27–22:2

so predpostavljali, da je to zara-hemelska deœela, so se vrnili vnefijsko deœelo in v meje deœeleso bili prispeli ne veliko dnipred Amonovim prihodom.27 In s seboj so prinesli zapis,

in sicer zapis o ljudstvu, katere-ga kosti so bili naøli; in vrezanje bil na ploøçe iz kovine.

28 In sedaj je Limhija spet nav-dala radost, ko je iz Amonovihust izvedel, da ima kralj Mozijadar od Boga, s katerim lahkorazlaga takøne gravure; da, inradostil se je tudi Amon.

29 Vendarle je Amona in njego-ve brate navdala potrtost, ker jebilo tako veliko njihovih bratovpobitih;

30 in tudi ker je bil kralj Noe innjegovi duhovniki vzrok, da jeljudstvo zagreøilo toliko grehovin kriviçnosti proti Bogu; inœalovali so tudi zavoljo Abinadi-jeve smrti; in tudi zavoljo odho-da Alma in ljudi, ki so øli z njim,ki so bili osnovali Boœjo cerkev zBoœjo moçjo in z vero v besede,katere je bil govoril Abinadi.

31 Da, œalovali so zavoljo nji-hovega odhoda, kajti niso ve-deli, kam so bili zbeœali. Sedajbi se jim rade volje pridruœili,kajti sami so bili stopili v zavezoz Bogom, da mu bodo sluœili inspolnjevali njegove zapovedi.

32 In sedaj, od Amonovegaprihoda je bil kralj Limhi pravtako stopil v zavezo z Bogom intudi mnogi iz njegovega ljudstva,da mu bo sluœil in spolnjevalnjegove zapovedi.

33 In zgodilo se je, da so se bilikralj Limhi in mnogi iz njego-vega ljudstva œeleli krstiti; a v

deœeli ni bilo nobenega, ki biimel polnomoçje od Boga. InAmon je odklonil, da bi to na-pravil, ker se je imel za nevred-nega sluœabnika.

34 Zato se v tistem çasu nisooblikovali kot cerkev, paç pa soçakali na Gospodovega Duha.Sedaj so bili œeleli postati pravkakor Alma in njegovi bratje, kiso bili zbeœali v divjino.

35 In œeleli so se krstiti kotpriçevanje in dokaz, da so zvsem srcem voljni sluœiti Bogu;vendar so ças podaljøevali; inporoçilo o njihovem krstu bopodano po tem.

36 In sedaj so bile vse misliAmona in kralja Limhija in nje-govega ljudstva usmerjene v to,da bi se reøili iz lamanskih rokin iz suœenjstva.

22. POGLAVJE

Napravijo naçrte, da bi ljudstvopobegnilo iz lamanske suœnosti.—Lamance opijejo.—Ljudje pobegne-jo, se vrnejo v Zarahemlo in posta-nejo podloœni kralju Moziju. Medletoma 121 in 120 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da sta seAmon in kralj Limhi zaçelaposvetovati z ljudmi, kako bi sereøili iz suœenjstva; in sicer stadala zbrati vse ljudstvo; in tosta storila, da bi o zadevi lahkosliøala glas ljudstva.

2 In zgodilo se je, da niso moglinajti naçina, kako bi se reøili izsuœenjstva, razen çe bi vzeliœenske in otroke in drobnico ingovedo in øotore in odpotovaliv divjino; kajti ker so bili

Mozija 22:3–16 170

Lamanci tako øtevilni, je bilo zaLimhijevo ljudstvo nemogoçe,da bi se borili z njimi, ko so mis-lili, da bi se iz suœenjstva reøiliz meçem.

3 Sedaj se je zgodilo, da jeGideon øel in stopil pred kraljain mu rekel: Sedaj, o kralj, veli-kokrat si doslej prisluhnil mojimbesedam, ko smo se borili zbrati Lamanci.

4 In sedaj, o kralj, çe me nisispoznal za nekoristnega sluœab-nika oziroma çe si doslej pris-luhnil mojim besedam v kakrønikoli meri in so ti sluœile, pravtako œelim, da bi mojim bese-dam prisluhnil v tem trenutku,in tvoj sluœabnik bom in bom toljudstvo reøil iz suœenjstva.

5 In kralj mu je dovolil govoriti.In Gideon mu je rekel:

6 Pomisli na izhod zadaj v zidu,zadaj na zadnji strani mesta.Lamanci, oziroma lamanskistraœarji, so ponoçi opiti; zatomed to ljudstvo razpoøljimorazglas, naj zberejo drobnicoin govedo, da jih bodo ponoçiodpeljali v divjino.

7 In na tvoj ukaz bom øel inLamancem plaçal zadnjo daja-tev v vinu in opili se bodo; in ølibomo skozi skrivni izhod z le-ve strani njihovega tabora, kose bodo opili in bodo pospali.

8 Tako bomo odpotovali vdivjino z œenskami in z otroki,z drobnico in z govedom; inpotovali bomo okrog øilomskedeœele.

9 In zgodilo se je, da je kraljprisluhnil Gideonovim besedam.

10 In kralj Limhi je ukazal,naj ljudstvo zbere drobnico; in

Lamancem je poslal dajatev vvinu; in tudi veç vina jim jeposlal za darilo; in brez zadrœkaso pili vino, ki ga jim je poslalkralj Limhi.

11 In zgodilo se je, da jeljudstvo kralja Limhija z drob-nico in z govedom ponoçi od-potovalo v divjino in v divjiniso øli okrog øilomske deœele inzavili v smeri zarahemelskedeœele in vodili so jih Amon innjegovi bratje.

12 In s seboj v divjino so bilivzeli vse svoje zlato in srebroin svoje dragocenosti, ki sojih lahko nesli, in tudi œiveœ; innadaljevali so s potovanjem.

13 In potem ko so bili v divjiniveliko dni, so prispeli v zarahe-melsko deœelo in se pridruœiliMozijevemu ljudstvu in postaliso mu podloœni.

14 In zgodilo se je, da jih jeMozija sprejel z radostjo; insprejel je tudi njihove zapise intudi zapise, katere so bili naøliLimhijevi ljudje.

15 In sedaj se je zgodilo, koso bili Lamanci odkrili, da jebilo Limhijevo ljudstvo ponoçiodølo iz deœele, da so v divjinoposlali vojsko, da bi jih zasle-dovala;

16 in potem ko so jih bili zasle-dovali dva dni, niso veç moglislediti njihovim sledem; zatoso se v divjini izgubili.

Poroçilo o Almu in o Gospodo-vem ljudstvu, ki jih je ljudstvokralja Noeta pregnalo v divjino.

Obsega 23. in 24. poglavje.

171 Mozija 23:1–16

23. POGLAVJE

Alma noçe biti kralj.—Sluœi kotvéliki duhovnik.—Gospod kaznujesvoje ljudstvo in Lamanci osvojijohelamsko deœelo.—Amulon, vodi-telj hudobnih duhovnikov kraljaNoeta, vlada v podloœnosti la-manskemu kralju. Med leti 145 in121 pr. Kr.

Sedaj, ker je Gospod Alma pos-varil, da bo nadnje priøla vojskakralja Noeta in ker je to oznanilsvojemu ljudstvu, zato so zbralidrobnico in vzeli nekaj œita inpred vojsko kralja Noeta odøliv divjino.

2 In Gospod jih je okrepil, dajih ljudje kralja Noeta nisomogli dohiteti in pobiti.

3 In v divjini so bili na beguosem dni.

4 In priøli so v deœelo, da, insicer v zelo lepo in prijetnodeœelo, deœelo çiste vode.

5 In postavili so øotore in zaçeliobdelovati zemljo in zaçeli gra-diti zgradbe; da, bili so marljiviin so silno delali.

6 In ljudstvo je œelelo Alma zakralja, kajti ljudstvo ga je imelorado.

7 A rekel jim je: Glejte, nidobro, da bi mi imeli kralja;kajti tako govori Gospod: Necenite enega mesa nad drugimoziroma çlovek naj ne misli,da je veç kot drugi; zato vampovem, da ni dobro, da bi imelikralja.

8 Vendar çe bi bilo mogoçe, dabi vselej imeli praviçne moœeza kralje, bi bilo dobro za vas,da bi imeli kralja.

9 Ampak spomnite se kriviç-nosti kralja Noeta in njegovihduhovnikov; in jaz sam sem seujel v past in sem naredil velikotega, kar je bilo nagnusno vGospodovih oçeh, kar je bilovzrok, da sem se grenko kesal;

10 vendar je po mnogih sti-skah Gospod usliøal moje klicein odgovoril na moje molitve inme napravil za orodje v svojihrokah, tako da sem mnoge medvami privedel k spoznanju onjegovi resnici.

11 Vendar si v tem ne dajemslave, kajti nisem vreden, da bislavil sebe.

12 In sedaj vam povem, kraljNoe vas je zatiral in ste bili nje-mu in njegovim duhovnikomza suœnje in privedli so vas vkriviçnost; zato ste bili zvezaniz vezmi kriviçnosti.13 In sedaj, ker vas je Boœja

moç reøila iz teh spon; da, insicer iz rok kralja Noeta innjegovega ljudstva in tudi izspon kriviçnosti, prav takoœelim, da bi bili stanovitni vtej svobodi, ki vas je osvobodi-la, in da nobenemu çlovekune zaupate, da bi vam bil zakralja.

14 In prav tako nikomur nezaupajte, da bi vam bil za uçite-lja niti za duhovnega sluœabni-ka, razen çe bo Boœji çlovek,ki hodi po njegovih poteh inspolnjuje njegove zapovedi.

15 Tako je Alma pouçevalljudstvo, naj vsak çlovek ljubisvojega bliœnjega kakor same-ga sebe, da med njimi ne boprepirov.

16 In sedaj, Alma je bil njihov

Mozija 23:17–35 172

véliki duhovnik, ker je bil usta-novitelj cerkve.17 In zgodilo se je, da ni nihçe

drugaçe prejel polnomoçja zapridiganje ali pouçevanje, ka-kor po njem, od Boga. Zato jeposvetil vse duhovnike in vseuçitelje; in nikogar ni posvetil,çe ni bil praviçen moœ.

18 Zato so bedeli nad svojimljudstvom in so jih hranili stem, kar je bilo praviçno.

19 In zgodilo se je, da so zaçeliv deœeli silno uspevati; in deœeloso poimenovali Helam.

20 In zgodilo se je, da so se vhelamski deœeli silno mnoœiliin uspevali; in zgradili so mes-to, ki so ga poimenovali mestoHelam.

21 Vendar se Gospodu zdiprav kaznovati svoje ljudstvo;da, preizkusi jih v potrpeœlji-vosti in v veri.

22 Vendar—kdor poloœi svojezaupanje vanj, ta bo poslednjidan povzdignjen. Da, in tako jebilo s tem ljudstvom.

23 Kajti glejte, pokazal vambom, da so priøli v suœenjstvoin nihçe drug jih ni mogel reøitikakor samo Gospod, njihovBog, da, in sicer Abrahamov inIzakov in Jakobov Bog.

24 In zgodilo se je, da jih je reøilin jim pokazal svojo mogoçnomoç in velika je bila njihovaradost.

25 Kajti glejte, zgodilo se je, koso bili v helamski deœeli, da, vmestu Helam, ko so obdelovaliokoliøko zemljo, glej, je bilalamanska vojska znotraj mejadeœele.

26 Sedaj se je zgodilo, da so

Almovi bratje zbeœali s polj inse zbrali v mestu Helam. In obpogledu na Lamance so se zeloprestraøili.

27 Alma pa je stopil naprejmednje in jih opomnil, najne bodo prestraøeni, paç panaj pomnijo Gospoda, svojegaBoga, in reøil jih bo.

28 Zato so utiøali svoje straho-ve in zaçeli klicati h Gospodu,da bi Lamancem omehçal srce,da bi prizanesli njim in njihovimœenam in njihovim otrokom.

29 In zgodilo se je, da je Gos-pod Lamancem omehçal srce.In Alma in njegovi bratje so øliin se predali v njihove roke; inLamanci so zavzeli helamskodeœelo.

30 Sedaj, lamanska vojska, ki jebila sledila ljudstvu kralja Lim-hija, je bila veliko dni izgubljenav divjini.31 In glejte, naøli so bili tiste

duhovnike kralja Noeta na kra-ju, ki so ga imenovali Amulon;in zaçeli so bili posedovatiamulonsko deœelo in zaçeli sobili obdelovati zemljo.

32 Sedaj, voditelju tistih du-hovnikov je bilo ime Amulon.

33 In zgodilo se je, da je Amu-lon prosil pri Lamancih; innaprej je poslal tudi njihoveœene, ki so bile lamanske hçere,da bi prosile pri svojih bratih,da bi jim ne pobili moœ.

34 In Lamanci so bili Amulonuin njegovim bratom izkazalisoçutje in jih zavoljo njihovihœena niso pobili.

35 In Amulon in njegovi bratjeso se pridruœili Lamancem in po-tovali v divjini in iskali nefijsko

173 Mozija 23:36–24:9

deœelo, ko so odkrili helamskodeœelo, katero so posedovaliAlma in njegovi bratje.36 In zgodilo se je, da so La-

manci Almu in njegovim bra-tom obljubili, da jih bodo, çejim bodo pokazali pot, ki vodiv nefijsko deœelo, pustili priœivljenju in jim dali svobodo.

37 Ko pa jim je bil Alma poka-zal pot, ki je vodila v nefijskodeœelo, Lamanci niso drœali ob-ljube; ampak so okrog helamskedeœele postavili straœarje nadAlmom in njegovimi brati.

38 In preostanek je øel v ne-fijsko deœelo; in del njih se jevrnil v helamsko deœelo in sseboj so pripeljali tudi œene inotroke straœarjev, ki so jih bilipustili v deœeli.

39 In lamanski kralj je bilAmulonu dovolil, da je kralj invladar nad svojim ljudstvom,ki je bilo v helamski deœeli;vendar ni imel moçi storitiniçesar, kar bi bilo v nasprotjuz voljo lamanskega kralja.

24. POGLAVJE

Amulon preganja Alma in njegovoljudstvo.—Usmrtili jih bodo, çe bo-do molili.—Gospod napravi, da sejim zdijo bremena lahka.—Reøi jihiz suœenjstva in vrnejo se v Zara-hemlo. Med leti 145 in 120 pr. Kr.

In zgodilo se je, da si je Amu-lon pridobil naklonjenost voçeh lamanskega kralja; zato jelamanski kralj dovolil, da so bilion in njegovi bratje postavljeniza uçitelje nad ljudstvom, da,in sicer nad ljudstvom, ki je bilo

v øemlonski deœeli in v øilomskideœeli in v amulonski deœeli.

2 Kajti Lamanci so se bili po-lastili vseh teh deœel; zato je bilvsem tem deœelam kralje doloçillamanski kralj.

3 In sedaj, lamanskemu kraljuje bilo ime Laman in imenovalse je po oçetovem imenu; in zatoso ga klicali kralj Laman. In bilje kralj øtevilnega ljudstva.

4 In Amulonove brate je posta-vil za uçitelje v vsaki deœeli, ki joje posedovalo njegovo ljudstvo;in tako so med vsem lamanskimljudstvom zaçeli pouçevati ne-fijski jezik.

5 In med seboj so bili ljudjeprijatelji; vendar niso poznaliBoga; niti jih Amulonovi bratjeniso niçesar pouçevali o Gospo-du, svojem Bogu, niti o Mojzeso-vi postavi; niti jih niso pouçevaliAbinadijevih besed;

6 ampak so jih pouçevali, dabi vodili zapise in da bi lahkodrug drugemu pisali.

7 In tako so Lamanci zaçelibogateti in med seboj so zaçelitrgovati in postajati veliki inpostajali so prekanjeno in mod-ro ljudstvo kar zadeva modrostsveta, da, zelo prekanjenoljudstvo, ki ga je radostilo vsa-kovrstno zlo in plenjenje razenmed lastnimi brati.

8 In sedaj se je zgodilo, da jeAmulon nad Almom in njegovi-mi brati zaçel izvajati oblast inga zaçel preganjati in bil vzrok,da so njegovi otroci preganjalinjihove otroke.

9 Kajti Amulon je poznal Alma,ki je bil eden od kraljevih du-hovnikov in da je bil tisti, ki je

Mozija 24:10–23 174

verjel Abinadijevim besedamin katerega so napodili izpredkralja in zato je bil nanj besen;kajti podloœen je bil kralju La-manu, pa je vseeno izvajal oblastnad njimi in jim nalagal opravilain nad njimi postavil priganjaçe.10 In zgodilo se je, da so bile

njihove stiske tako velike, da sozaçeli glasno klicati k Bogu.

11 In Amulon jim je ukazal,naj ustavijo svoje klice; in nadnjimi je postavil straœo, da sojih opazovali, da bo, kogar bidobili klicati k Bogu, usmrçen.

12 In Alma in njegovo ljudstvoniso povzdigovali klicev h Gos-podu, svojemu Bogu, ampak somu izlili srce; in poznal je mislinjihovega srca.

13 In zgodilo se je, da je Gospo-dov glas priøel k njim v njihovihstiskah, rekoç: Dvignite glavoin bodi vam v veliko uteho, kaj-ti vem o zavezi, ki ste jo skleniliz menoj; in zavezal se bom ssvojim ljudstvom in jih reøil izsuœenjstva.

14 In olajøal bom tudi bremena,ki so vam naloœena na ramena,da jih celo vi ne boste çutili nasvojem hrbtu, in sicer ko ste vsuœenjstvu; in to bom storil, dami boste po tem za priçe in daboste z gotovostjo vedeli, dajaz, Gospod Bog, obiøçem svojeljudstvo v stiskah.

15 In sedaj se je zgodilo, da sopostala bremena, katera so bilanaloœena Almu in njegovimbratom, lahka; da, Gospod jim jedal moç, da so bremena prena-øali z lahkoto in vsej Gospodovivolji so se podvrgli veselo in spotrpeœljivostjo.

16 In zgodilo se je, da je bilanjihova vera in njihova potr-peœljivost tako velika, da jeGospodov glas spet priøel knjim, rekoç: Bodi vam v velikouteho, kajti jutri vas bom reøiliz suœenjstva.

17 In Almu je rekel: Øel boøpred tem ljudstvom in jaz bomøel s teboj in to ljudstvo reøil izsuœenjstva.

18 Sedaj se je zgodilo, da soAlma in njegovo ljudstvo ponoçizbrali drobnico in tudi œito; da,in sicer, drobnico so zbirali vsonoç.

19 In zjutraj je Gospod nad La-mance poslal trden spanec, da,in vsi priganjaçi so trdno spali.

20 In Alma in njegovo ljudstvoso odøli v divjino; in ko so bilipotovali ves dan, so v dolinipostavili øotore in dolino sopoimenovali Alma, ker jih jevodil na poti v divjini.

21 Da, in v dolini Alma so izliliBogu zahvalo, ker je bil usmiljenz njimi in jim je bil olajøal breme-na in jih je bil reøil iz suœenjstva;kajti bili so v suœenjstvu in nihçedrug jih ni mogel reøiti kakorsamo Gospod, njihov Bog.

22 In zahvalili so se Bogu,da, vsi moœje in vse œenske invsi otroci, ki so œe govorili, sopovzdignili glas v hvali svojemuBogu.

23 In sedaj je Gospod Almurekel: Podvizaj se in pojdite tiin to ljudstvo iz te deœele, kajtiLamanci so se prebudili in tezasledujejo; zato pojdi iz te de-œele in Lamance bom ustavil vtej dolini, da ne bodo øe naprejzasledovali tega ljudstva.

175 Mozija 24:24–25:13

24 In zgodilo se je, da so odpo-tovali iz doline in nadaljevalipotovanje v divjini.

25 In potem ko so bili v divjinidvanajst dni, so prispeli vzarahemelsko deœelo; in kraljMozija jih je prav tako sprejel zradostjo.

25. POGLAVJE

Mulekovi potomci v Zarahemli pos-tanejo Nefijci.—Izvedo o Almovemin o Zenifovem ljudstvu.—Almakrsti Limhija in vse njegovoljudstvo.—Mozija da Almu polno-moçje za osnovanje Boœje cerkve.Okrog leta 120 pr. Kr.

In sedaj je dal kralj Mozijazbrati vse ljudstvo.

2 Sedaj ni bilo tako velikonefijskih otrok oziroma velikotistih, ki so bili Nefijevi potomci,kot je bilo Zarahemlovegaljudstva, ki je bil Mulekov po-tomec, in tistih, ki so øli z njimv divjino.

3 In ni bilo tako veliko Nefije-vega ljudstva in zarahemelskegaljudstva, kot je bilo Lamancev;da, niti pol tako øtevilni niso bili.

4 In sedaj se je zbralo vse Nefi-jevo ljudstvo in prav tako vsezarahemelsko ljudstvo in zbraliso se v dveh skupinah.

5 In zgodilo se je, da je Mozijasvojemu ljudstvu bral in dalbrati Zenifove zapise; da, bralje zapise Zenifovega ljudstvaod çasa, ko so zapustili zarahe-melsko deœelo, dokler se nisospet vrnili.

6 In prebral je tudi poroçilo oAlmu in njegovih bratih in o

vseh njihovih stiskah od çasa, koso zapustili zarahemelsko deœe-lo, do çasa, ko so se spet vrnili.

7 In sedaj, ko je bil Mozija zbranjem zapisov konçal, je nje-govo ljudstvo, ki je ostalo v de-œeli, zajelo çudenje in osuplost.

8 Kajti niso vedeli, kaj naj simislijo; kajti ko so videli tiste, kiso bili reøeni iz suœenjstva, jihje navdala silno velika radost.

9 In spet, ko so pomislili nasvoje brate, ki so jih Lamancipobili, jih je navdala potrtost into tako, da so potoçili velikosolza potrtosti.

10 In spet, ko so pomislili natakojøno Boœjo dobroto in nje-govo moç, da je Alma in njegovebrate reøil iz lamanskih rok insuœenjstva, so povzdignili glasin Bogu izrekli zahvalo.

11 In spet, ko so pomislilina Lamance, ki so bili njihovibratje, na njihovo greøno inomadeœevano stanje, jih je nav-dala boleçina in tesnoba glededobrobiti njihovih duø.

12 In zgodilo se je, da so bilitisti, ki so bili otroci Amulonain njegovih bratov, ki so si biliza œene vzeli lamanske hçere,nezadovoljni z ravnanjem svo-jih oçetov in se niso veç hoteliimenovati z oçetovim imenom,zato so prevzeli Nefijevo ime,da bi se imenovali Nefijevi ot-roci in bili priøteti med tiste, kiso se imenovali Nefijci.

13 In sedaj je bilo vse zarahe-melsko ljudstvo priøteto k Nefij-cem in to zato ker se kraljestvoni preneslo na nikogar drugegakakor na tiste, ki so bili Nefijevipotomci.

Mozija 25:14–26:4 176

14 In sedaj se je zgodilo, ko jeMozija prenehal ljudstvu govo-riti in brati, je œelel, naj ljudstvugovori tudi Alma.

15 In Alma jim je govoril, koso se zbrali v velike skupine inøel je od ene skupine do druge,pridigajoç ljudem kesanje invero v Gospoda.

16 In opominjal je Limhijevoljudstvo in svoje brate, vse te,ki so bili reøeni iz suœenjstva,naj pomnijo, da je bil Gospodtisti, ki jih je reøil.

17 In zgodilo se je, potem ko jebil Alma ljudi pouçeval velikotega in ko jim je bil prenehalgovoriti, se je kralj Limhi œelelkrstiti; in krstiti se je œelelo tudivse njegovo ljudstvo.

18 Zato je øel Alma v vodo injih krstil; da, krstil jih je tako,kakor je v Mormonovih vodahkrstil svoje brate; da, in kolikorjih je krstil, toliko jih je pripa-dalo Boœji cerkvi; in to zavoljonjihove vere v Almove besede.

19 In zgodilo se je, da je kraljMozija Almu dovolil, da je povsej zarahemelski deœeli usta-novil cerkve; in dal mu je moç,da je v vsaki cerkvi posvetilduhovnike in uçitelje.

20 To je bilo sedaj storjeno, kerje bilo tako veliko ljudi, da jihen uçitelj ni mogel vseh voditi;niti niso vsi mogli sliøati Boœjebesede na enem zboru;

21 zato so se zbrali v razliçnihskupinah, ki so se imenovalecerkev; vsaka cerkev je imelasvoje duhovnike in svoje uçite-lje in vsak duhovnik je pridigalbesedo tako, kakor mu je bilapredana po Almovih ustih.

22 In tako so bile, dasi je biloveliko cerkva, vse ena cerkev,da, in sicer Boœja cerkev; kajti vvseh cerkvah se ni pridigalodrugega kakor kesanje in verov Boga.23 In sedaj je bilo v zarahe-

melski deœeli sedem cerkva. Inzgodilo se je, da se je, kdor je bilœeljan prevzeti Kristusovo imeoziroma Boœje, pridruœil Boœjimcerkvam;

24 in imenovali so se Boœjeljudstvo. In Gospod je nanje izlilDuha in bili so blagoslovljeniin v deœeli so uspevali.

26. POGLAVJE

Neverniki v greh zapeljejo velikoçlanov cerkve.—Almu je obljub-ljeno veçno œivljenje.—Tisti, kise pokesajo in se krstijo, doseœejoodpuøçanje.—Çlanom cerkve, ki sov grehu, ki se pokesajo in priznajoAlmu in Gospodu, bo odpuøçeno;drugaçe ne bodo priøteti medljudstvo cerkve. Med leti 120 in100 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo, da je biloveliko odraøçajoçega rodu, kiniso mogli razumeti besed kraljaBenjamina, ker so bili v çasu,ko je govoril svojemu ljudstvu,majhni otroci; in niso verjeli vizroçilo svojih oçetov.

2 Niso verjeli, kar je bilo reçe-nega o vstajenju mrtvih, niti nisoverjeli o Kristusovem prihodu.

3 In sedaj zavoljo svoje nevereniso mogli razumeti Boœje be-sede; in postali so trdosrçni.

4 In niso se hoteli krstiti; nitise niso hoteli pridruœiti cerkvi.

177 Mozija 26:5–23

In kar zadeva njihovo vero sobili loçeno ljudstvo in taki soostali vse odtlej, in sicer v svo-jem mesenem in greønem stanju;kajti niso klicali h Gospodu,svojemu Bogu.5 In sedaj, v Mozijevi vladavini

niso bili pol tako øtevilni kotBoœje ljudstvo; paç pa so posta-jali øtevilnejøi zavoljo odpadamed brati.

6 Kajti zgodilo se je, da so zlaskavimi besedami prevaraliveliko teh, ki so bili v cerkvi,in so bili vzrok, da so ti velikogreøili; zato je nastala potreba,da je tiste, ki so greøili, ki so biliv cerkvi, cerkev opominjala.

7 In zgodilo se je, da so jihpripeljali pred duhovnike in du-hovnikom so jih predali uçite-lji; in duhovniki so jih privedlipred Alma, ki je bil véliki du-hovnik.

8 Sedaj, kralj Mozija je bil dalpolnomoçje nad cerkvijo Almu.9 In zgodilo se je, da Alma ni

vedel, kaj naj z njimi; proti njimpa je bilo veliko priç; da, ljudjeso priøli in obilo priçevali o nji-hovih kriviçnostih.

10 Sedaj, v cerkvi se ni bilopoprej zgodilo niç takønega;zato je bil Alma v duhu nemirenin jih je dal privesti pred kralja.

11 In kralju je rekel: Glej, tukajjih je veliko, ki smo jih pripeljalipredte, ki so jih bratje obtoœili,da, in zalotili so jih pri raznoli-kih kriviçnostih. In za svojekriviçnosti se ne kesajo; zatosmo jih privedli predte, da jimboø sodil po njihovih zloçinih.

12 Kralj Mozija pa je Almurekel: Glej, jaz jim ne sodim;

zato jih predajam v tvoje roke,da jim boø sodil ti.

13 In sedaj je bil Almov duhspet nemiren; in øel je in vpraøalGospoda, kaj naj napravi gledete zadeve, kajti bal se je, da bi vBoœjih oçeh ne napravil nápak.

14 In zgodilo se je, potem koje bil Bogu izlil vso svojo duøo,da je k njemu priøel Gospodovglas, rekoç:

15 Blagor ti, Alma, in blagortem, ki so se krstili v Mormono-vih vodah. Blagor ti zavoljotvoje silne vere v same besedemojega sluœabnika Abinadija.

16 In blagor njim zavoljo silnevere v same besede, katere sijim govoril ti.

17 In blagor ti, ker si med temljudstvom ustanovil cerkev; inpriznal jih bom in moje ljudstvobodo.

18 Da, blagor temu ljudstvu,ki je voljno nositi moje ime; kajtiv mojem imenu bodo poklicani;in moji so.

19 In ker si me vpraøal gledeprestopnika, blagor ti.

20 Moj sluœabnik si; in s tebojse zaveœem, da boø imel veçnoœivljenje; in sluœil mi boø in øelv mojem imenu in boø zbralmoje ovce.

21 In ta, ki bo sliøal moj glas,bo moja ovca; in tega boø sprejelv cerkev in tega bom sprejel tudisam.

22 Kajti glej, to je moja cerkev;kdor se bo krstil, se bo krstil vkesanje. In kogar boø sprejel,bo verjel v moje ime; in temubom rade volje odpustil.

23 Kajti jaz sem ta, ki naseprevzema grehe sveta; kajti

Mozija 26:24–39 178

jaz sem ta, ki jih je ustvaril; injaz sem ta, ki zagotovi temu, kiverjame do konca, mesto namoji desnici.24 Kajti glej, v mojem imenu

so poklicani; in çe me bodopoznali, bodo vstali in bodo zavekomaj imeli mesto na mojidesnici.

25 In zgodilo se bo, ko bo zado-nela druga trobenta, da bodopotem tisti, ki me niso nikolipoznali, vstali in stopili predme.

26 In potem bodo vedeli, dasem jaz Gospod, njihov Bog, dasem njihov Odkupitelj; ampakne bodo hoteli biti odkupljeni.

27 In potem jim bom priznal,da jih nisem nikoli poznal; inodøli bodo v veçni ogenj, pri-pravljen za hudiça in njegoveangele.

28 Zato ti povem, da tega, kine bo hotel sliøati mojega glasu,tega ne boø sprejel v mojo cer-kev, kajti njega poslednji danne bom sprejel.

29 Zato ti pravim: Pojdi; inkdor greøi proti meni, temu boøsodil glede na grehe, ki jih jezagreøil; in çe se bo svojih gre-hov spovedal pred teboj in me-noj in se v srcu iskreno pokesal,temu boø odpustil in prav takomu bom odpustil sam.

30 Da, in kolikorkrat se bo mojeljudstvo pokesalo, tolikokrat jimbom odpustil njihove prestopkeproti meni.

31 In tudi vi si boste medseboj odpuøçali prestopke; kajtiresniçno vam povem, ta, ki neodpusti prestopkov svojemubliœnjemu, ko reçe, da se kesa,ta si je nakopal obsodbo.

32 Sedaj ti pravim: Pojdi; inkdor se svojih grehov ne bo po-kesal, ta ne bo priøtet k mojemuljudstvu; in tega se boste drœaliod tega çasa dalje.

33 In zgodilo se je, ko je bilAlma te besede sliøal, da jih jezapisal, da bi jih imel in da biljudstvu te cerkve lahko sodilpo Boœjih zapovedih.

34 In zgodilo se je, da je Almaøel in sodil tistim, ki so jih bilizalotili pri kriviçnosti, po Gos-podovi besedi.

35 In kdor se je pokesal za svo-je grehe in se jih spovedal, tegaso priøteli med ljudstvo cerkve;

36 in tiste, ki svojih grehov nisopriznali in se niso pokesali svojekriviçnosti, teh niso priøtelimed ljudstvo cerkve in njihovaimena so bila izbrisana.

37 In zgodilo se je, da je Almaupravljal vse cerkvene zadeve;in spet je napoçil mir in vcerkvenih zadevah so zaçelisilno uspevati in budno stopatipred Bogom, veliko so jih spre-jeli in jih veliko krstili.

38 In sedaj, vse to so storiliAlma in njegovi sodelavci, kiso bili bedeli nad cerkvijo inhodili v marljivosti in v vsempouçevali Boœjo besedo in trpelivsakovrstne stiske, ker so jihpreganjali vsi tisti, ki niso pri-padali Boœji cerkvi.

39 In opominjali so brate; intudi sami so bili opominjani,vsakdo z Boœjo besedo gledena svoje grehe oziroma gledena grehe, ki jih je bil zagreøil,in Bog jim je zapovedal, najmolijo brez predaha in se zavse zahvaljujejo.

179 Mozija 27:1–11

27. POGLAVJE

Mozija prepove preganjanje in za-ukaœe enakost.—Alma mlajøi inøtirje Mozijevi sinovi si prizade-vajo uniçiti cerkev. — Pojavi seangel in jim ukaœe, naj prenehajo ssvojim zlobnim poçetjem.—Almaonemi. — Vse çloveøtvo se moraponovno roditi, da bo doseglo odre-øitev.—Alma in Mozijevi sinovioznanjajo vesele novice. Med leti100 in 92 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da jepreganjanje, ki so ga nevernikiprizadejali cerkvi, postalo takohudo, da je cerkev o zadevi za-çela godrnjati in se pritoœevatisvojim voditeljem; in pritoœiliso se Almu. In Alma je primerpredloœil kralju Moziju. InMozija se je posvetoval s svojimiduhovniki.

2 In zgodilo se je, da je kraljMozija po vsej deœeli razpos-lal razglas, da noben nevernikne sme preganjati nobenegaod teh, ki so pripadali Boœjicerkvi.

3 In vsem cerkvam je bilo stro-go ukazano, naj med njimi nebo preganjanja, da morajo bitivsi ljudje enakopravni.

4 Naj niti ponosu ne vzviøenos-ti ne dovolijo, da bi jim skalilamir; naj vsak çlovek ceni svojegabliœnjega kakor samega sebe inza svoje preœivetje dela s svojimilastnimi rokami.

5 Da, in vsi duhovniki in uçite-lji naj za svoje preœivetje delajos svojimi lastnimi rokami v vsehprimerih, razen çe bi bilo v bo-lezni oziroma v veliki potrebi;

in ker so to delali, so imeli obiljeBoœje milostljivosti.

6 In v deœeli je spet napoçilvelik mir; in ljudje so postajalizelo øtevilni in razkropili so sepreko meja po obliçju zemlje,da, na sever in na jug, na vzhodin na zahod in so na vseh stra-neh deœele gradili velika mestain vasi.

7 In Gospod jih je obiskoval injim dajal blagostanje in postaliso øtevilno in bogato ljudstvo.

8 Sedaj, Mozijeve sinove se jepriøtevalo med nevernike; inprav tako se je mednje priøte-valo enega od Almovih sinov,ki se je po oçetu imenoval Alma;vendar je postal zelo zloben inmalikovalski çlovek. In bil jeçlovek veliko besed in je ljudemgovoril zelo laskavo; zato je za-peljal veliko ljudi, da so delalitakøne kriviçnosti kakor on.

9 In postal je velikanska ovira vrazcvetu Boœje cerkve; in ljudemje ukradel srce; med ljudmi jepovzroçal veliko razhajanje; insovraœniku Boga je dajal moœ-nost, da je nad njimi izvajal moç.

10 In sedaj se je zgodilo, med-tem ko je hodil naokrog, da biuniçil Boœjo cerkev, kajti z Mozi-jevimi sinovi je skrivoma hodilnaokrog in si prizadeval uniçiticerkev in Gospodovo ljudstvospeljati na kriva pota, kar je bilov nasprotju z Boœjimi zapoved-mi oziroma tudi s kraljevimi—

11 in kot sem vam rekel, koso hodili naokrog in se upiraliBogu, glej, se jim je prikazalGospodov angel; in spustil seje kakor v oblaku; in govoril jekakor z glasom groma, kar je

Mozija 27:12–24 180

bilo vzrok, da se je tresla zemlja,na kateri so stali;12 in tako velika je bila njihova

osuplost, da so popadali nazemljo in niso razumeli besed,katere jim je govoril.

13 Vendar je spet zaklical, re-koç: Alma, vstani in stopi na-prej, kajti zakaj preganjaø Boœjocerkev? Kajti Gospod je rekel:To je moja cerkev in jaz jo bomustanovil; in niç drugega je nebo zruøilo kakor prestopek mo-jega ljudstva.

14 In spet, angel je rekel: Glej,Gospod je usliøal molitve svo-jega ljudstva in tudi molitvesvojega sluœabnika Alma, ki jetvoj oçe; kajti molil je z velikovere glede tebe, da bi spoznalresnico; kajti s tem namenomsem priøel, da te prepriçam oBoœji moçi in polnomoçju, dabodo molitve njegovih sluœab-nikov usliøane po njihovi veri.

15 In sedaj glej, mar lahkospodbijaø Boœjo moç? Kajti glej,mar moj glas ne stresa zemlje?In mar me prav tako ne vidiøpred seboj? In poslan sem odBoga.

16 Sedaj ti pravim: Pojdi in sespomni ujetniøtva svojih oçetovv helamski deœeli in v nefijskideœeli; in spomni se, kako velikereçi je napravil zanje; kajti biliso v suœenjstvu in reøil jih je.In sedaj ti pravim, Alma, pojdisvojo pot in ne prizadevaj si veç,da bi uniçil cerkev, da bodonjihove molitve usliøane in tocelo çe sam hoçeø biti izvrœen.

17 In sedaj se je zgodilo, da sobile to zadnje besede, ki jih jeangel govoril Almu, in je odøel.

18 In sedaj so Alma in tisti, kiso bili z njim, spet popadalina zemljo, kajti velika je bilanjihova osuplost; kajti na lastneoçi so bili videli Gospodovegaangela; in njegov glas je bilkakor grom, ki je stresal zemljo;in vedeli so, da ni bilo drugega,kakor Boœja moç, kar bi lahkostresalo zemljo in bilo vzrok, daje trepetala, kot da se bo razklalana dvoje.

19 In sedaj je bila Almovaosuplost tako velika, da je one-mel, da ni mogel odpreti ust;da, in postal je slaboten, in sicerda ni mogel premakniti rok;zato so ga tisti, ki so bili z njim,prijeli in ga nemoçnega nesli,in sicer dokler ga niso poloœilipred njegovega oçeta.

20 In oçetu so pripovedovali ovsem, kar se jim je bilo zgodilo;in oçe se je vzradostil, kajti vedelje, da je bila Boœja moç.

21 In dal je zbrati mnoœico, dabi bili priçe, kaj je bil Gospodnapravil za njegovega sina intudi za tiste, ki so bili z njim.

22 In dal je zbrati duhovnike;in zaçeli so se postiti in moliti hGospodu, svojemu Bogu, da biAlmu odprl usta, da bi lahkogovoril in tudi da bi njegoviudje prejeli moç—da bi se lju-dem odprle oçi, da bi videli invedeli o Boœji dobroti in slavi.

23 In zgodilo se je, potem koso se bili postili in molili za raz-mik dveh dni in dveh noçi, soAlmovi udje prejeli moç in vstalje in jim zaçel govoriti, roteçjih, naj jim bo v veliko uteho:

24 Kajti, je rekel, pokesal semse svojih grehov in Gospod me

181 Mozija 27:25–37

je odreøil; glejte, rodil sem se vDuhu.25 In Gospod mi je rekel: Ne

çudi se, da se mora vse çlo-veøtvo, da, moøki in œenske, vsinarodi, rodovi, jeziki in ljudstva,ponovno roditi; da, roditi se vBogu, se spremeniti iz mesenegain padlega stanja v stanje praviç-nosti in Bog jih odreøi in posta-nejo njegovi sinovi in hçere;

26 in tako postanejo nova bitja;in çe tega ne napravijo, nikakorne morejo naslediti Boœjegakraljestva.

27 Povem vam, çe temu nebo tako, morajo biti izvrœeni; into vem, ker sem bil sam skorajizvrœen.

28 Vendar ko sem prebrodilveliko stisko in se pokesal napragu smrti, se je Gospodu vmilosti zdelo prav, da me po-tegne iz veçnega ognja, in rodilsem se v Bogu.

29 Moja duøa je bila odreøenagrenke muke in spon kriviç-nosti. Bil sem v najtemnejøembreznu; a sedaj vidim çudovitoBoœjo luç. Mojo duøo je pretresloveçno muçenje; a otet sem inmoja duøa ni veç razbolena.

30 Zavraçal sem svojega Od-kupitelja in zanikal sem, kar sobili govorili naøi oçetje; da pabodo sedaj videli, da bo priøelin da pomni vsako bitje svojegastvarjenja, se bo prikazal vsem.

31 Da, vsako koleno se boupognilo in vsak jezik priznalpred njim. Da, in sicer poslednjidan, ko bodo vsi ljudje pristopi-li, da jim bo sodil, potem bodopriznali, da je on Bog; potembodo priznali, kateri œivijo brez

Boga v svetu, da je sodba veçnekazni nad njimi praviçna; intresli se bodo in trepetali in lezlivase pod bliskovitim pogledomnjegovega prodornega oçesa.

32 In sedaj se je zgodilo, da jeAlma od tedaj dalje zaçel pou-çevati ljudi in tiste, ki so biliz Almom takrat, ko se jim jeprikazal angel, in potovali sonaokrog po vsej deœeli in vsemljudem oznanjali, kar so bili sli-øali in videli in v velikih stiskahso pridigali Boœjo besedo, ko sojih moçno preganjali tisti, ki sobili neverniki, in mnogi od njihso jih udarili.

33 Vkljub vsemu temu pa socerkvi dajali veliko tolaœbo inkrepili njihovo vero in jih opo-minjali z velikim potrpljenjemin veliko delali, da so spolnjevaliBoœje zapovedi.

34 In øtirje med njimi so biliMozijevi sinovi; in ime jim jebilo Amon in Aron in Omner inHimni; tako je bilo ime Mozije-vim sinovom.

35 In potovali so skozi vso za-rahemelsko deœelo, med vsemljudstvom, ki je bilo v kraljevinikralja Mozija, in si goreçe pri-zadevali popraviti vse prizade-jano, kar so bili storili cerkvi, inpriznavali svoje grehe in ozna-njali o vsem, kar so bili videli,in razlagali prerokbe in svetespise vsem, ki so jih œeleli sliøati.

36 In tako so bili orodje vBoœjih rokah, da so jih velikoprivedli k spoznanju resnice,da, k spoznanju o Odkupitelju.

37 In kako blagoslovljeni so!Kajti oznanjali so mir; oznanja-li so dobre novice o dobrem; in

Mozija 28:1–13 182

izjavljali so ljudem, da Gospodkraljuje.

28. POGLAVJE

Mozijevi sinovi gredo pridigatLamancem.—Z uporabo dveh vid-çevih kamnov Mozija prevede jere-dovske ploøçe. Okrog leta 92 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo, potem koso bili Mozijevi sinovi vse tostorili , so jih s seboj vzelimajhno øtevilo in se vrnili ksvojemu oçetu, kralju, in œeleli,naj jim dovoli s temi, ki so jihbili izbrali, iti v nefijsko deœelo,da bodo pridigali, kar so bilisliøali, in da bi Boœjo besedorazglaøali bratom Lamancem—

2 da bi morda spoznali Gospo-da, svojega Boga, in jih prepriça-li o kriviçnosti njihovih oçetov;in da bi bili morda ozdravljenisovraøtva do Nefijcev, da bi jihprav tako privedli k radosti vGospodu, njihovem Bogu, da bise spoprijateljili in da bi ne biloveç sporov v vsej deœeli, ki jo jimje bil dal Gospod, njihov Bog.

3 Œeleli so torej, da bi seodreøitev oznanjala vsakemubitju, kajti niso mogli prenaøa-ti, da bi bila kakøna çloveøkaduøa pogubljena; da, in sicermisli same, da bi kakøna duøaprenaøala neskonçno muçenje,so povzroçile, da so se tresli intrepetali.

4 In tako je nanje deloval Gos-podov Duh, kajti bili so najboljpokvarjeni med greøniki. InGospodu se je v njegovi ne-skonçni milosti zdelo prav, dajim prizanese; vendar so v duøi

zavoljo svojih kriviçnosti trpeliveliko tesnobo, zelo so trpeli inse bali, da bi bili za vekomajzavrœeni.

5 In zgodilo se je, da so velikodni prosili oçeta, da bi lahko øliv nefijsko deœelo.

6 In kralj Mozija je øel vpraøatGospoda, ali naj svoje sinovepusti iti med Lamance, da bodopridigali besedo.

7 In Gospod je Moziju rekel:Dovoli jim iti, kajti veliko jih boverjelo njihovim besedam inimeli bodo veçno œivljenje; intvoje sinove bom reøil iz rokLamancev.

8 In zgodilo se je, da jim jeMozija dovolil iti in delati,kakor so prosili.

9 In odpotovali so v divjino, dabodo øli med Lamance pridigatbesedo; in po tem bom podalporoçilo o njihovih dejanjih.

10 Sedaj kralj Mozija ni imelnikogar, komur bi predal kra-ljestvo, kajti niti enega sina nibilo, ki bi kraljestvo prevzel.

11 Zato je vzel zapise, ki so bilivrezani na ploøçah iz medenine,in tudi Nefijeve ploøçe in vse,kar je bil hranil in ohranjal poBoœjih zapovedih, potem ko jeprevedel in dal zapisati zapise,ki so bili na ploøçah iz zlata; kiso jih bili naøli Limhijevi ljudje,ki so mu bile izroçene po Lim-hijevi roki;

12 in to je storil zavoljo velikezaskrbljenosti svojega ljudstva;kajti nadvse so si œeleli izvedetio tistem ljudstvu, ki je bilopobito.

13 In sedaj, prevedel jih je spomoçjo tistih dveh kamnov, ki

183 Mozija 28:14–29:6

sta bila pritrjena v dva obroçkav okviru.

14 Te reçi so bile torej priprav-ljene od zaçetka in so se izroçaleiz roda v rod z namenom, da bise prevajali jeziki;

15 in ohranjala in varovala jih jeroka Gospoda, ki bo vsakemubitju, ki bo posedovalo deœelo,razodel kriviçnosti in gnusobesvojega ljudstva;

16 in kdor ima te reçi, se pravkakor v starodavnih çasih ime-nuje videc.

17 Potem ko je bil torej Mozijakonçal s prevajanjem teh zapi-sov, glejte, je to poroçalo oljudstvu, ki je bilo pobito, odçasa, ko so bili pobiti, vse dogradnje velikega stolpa v çasu,ko je Gospod zmedel jezike ljudiin so bili razkropljeni po vsemzemeljskem obliçju, da, in sicerod tistega çasa vse nazaj doAdamovega stvarjenja.

18 To poroçilo je bilo sedajvzrok, da je Mozijevo ljudstvosilno œalovalo, da, navdala jih jepotrtost; vendar jim je dalo veli-ko védenja, çesar so se radostili.

19 In to poroçilo bo zapisanopo tem; kajti glejte, potrebno je,da bi vsi ljudje vedeli za to, karje zapisano v tem poroçilu.

20 In sedaj, kakor sem vamrekel, potem ko je bil kraljMozija s tem konçal, je vzelploøçe iz medenine in vse, karje bil imel, in to predal Almu, kije bil Almov sin; da, vse zapise,in tudi tolmaça, in jih preneselnanj in mu ukazal, naj jih vodiin ohranja in naj prav tako vodizapis o tem ljudstvu, in naj seizroçajo iz enega rodu drugemu,

in sicer kakor so se bile izroçalevse od çasa, ko je Lehi zapustilJeruzalem.

29. POGLAVJE

Mozija predlaga, naj se namestokralja izvoli sodnike.—Nepraviçnikralji ljudstvo vodijo v greh. —Alma mlajøega glas ljudstva izbereza vrhovnega sodnika.—Prav takoje véliki duhovnik v cerkvi.—Almastarejøi in Mozija umreta. Medletoma 92 in 91 pr. Kr.

Ko je bil Mozija sedaj to napra-vil, je po vsej deœeli med vseljudstvo dal razposlati, ker jeœelel poznati njihovo voljo gledetega, kdo bo njihov kralj.

2 In zgodilo se je, da je glasljudstva priøel in se glasil: Œeli-mo, naj nam bo Aron, tvoj sin,za kralja in za vladarja.

3 Sedaj, Aron je bil odøel vnefijsko deœelo, zato kralj nimogel prenesti kraljestva nanj;Aron kraljestva niti ne bi prev-zel; niti ni bil kraljestva voljanprevzeti nobeden od Mozijevihsinov.

4 Zato je kralj Mozija spet raz-poslal med ljudstvo; da, in sicerje med ljudstvo razposlal pisanobesedo. In to so bile besede, kiso bile zapisane in so se glasile:

5 Glejte, o ljudstvo moje oziro-ma bratje moji, kajti cenim vaskot take, œelim, da bi pretehtalizadevo, katero ste poklicani pre-tehtati—saj œelite imeti kralja.

6 Razglaøam vam torej, da je ta,kateremu kraljestvo po pravicipripada, odklonil in kraljestvane bo prevzel.

Mozija 29:7–20 184

7 In çe bi torej moral biti nanjegovo mesto doloçen drugi,glejte, se bojim, da bi se medvami zaçeli prepiri. In kdo ve,ampak moj sin, kateremu kra-ljestvo pripada, bi se lahko uje-zil in odpeljal del tega ljudstvaza seboj, kar bi bilo med vamivzrok za vojne in prepire, karbi bilo vzrok velikemu preliva-nju krvi in izkrivljanju Gospo-dovih poti, da, in pogubilo biduøe veliko ljudi.

8 Pravim vam torej, bodimomodri in to premislimo, kajtinimamo pravice pogubiti mo-jega sina, niti bi ne smeli imetipravice pogubiti drugega, çe bibil doloçen na njegovo mesto.9 In çe bi se moj sin spet obrnil

k svojemu ponosu in puhlostim,bi preklical, kar je rekel in terjalpravico do kraljestva, kar bi bilovzrok, da bi veliko greøil on intudi to ljudstvo.

10 In sedaj bodimo modri in topriçakujmo in naredimo, kar botemu ljudstvu zagotovilo mir.

11 Zato bom preostanek svojihdni vaø kralj; vendar pa doloçi-mo sodnike, da bodo temuljudstvu sodili po naøi postavi;in na novo bomo uredili zadevetega ljudstva, kajti za sodnikebomo doloçili modre moœe, kibodo temu ljudstvu sodili poBoœjih zapovedih.

12 Sedaj, bolje je, da çlovekusodi Bog kakor çlovek, kajtiBoœje sodbe so vselej praviçne,çlovekove sodbe pa niso vselejpraviçne.

13 Çe bi bilo zato moœno, da biimeli za kralje praviçne moœe,ki bi uveljavili Boœje postave in

ljudem sodili po njegovih zapo-vedih, da, çe bi imeli za kraljemoœe, ki bi delali tako, kakor jeza to ljudstvo moj oçe Benjamin—vam povem, çe bi bilo temuvselej tako, potem bi bilo ko-ristno, da bi vselej imeli kralje,ki bi vam vladali.

14 In celo jaz sam sem delal zvso moçjo in sposobnostmi, kisem jih posedoval, da bi vas po-uçeval Boœje zapovedi in da biv vsej deœeli vzpostavil mir, dabi ne bilo vojn, niti sporov, nititatvin, niti plenjenja, niti ubija-nja, niti nikakrøne kriviçnosti;

15 in kdor je bil kriviçen, tegasem kaznoval glede na zloçin,ki ga je zagreøil, po postavi, kiso nam jo dali naøi oçetje.

16 Sedaj vam povem, ker vsiljudje niso praviçni, ni dobro,da bi imeli kralja oziroma kralje,da bi vam vladali.

17 Kajti glejte, kolikøno kriviç-nost, ki je storjena, povzroçi enzloben kralj, da, in kako velikouniçenje!

18 Da, spomnite se kralja Noe-ta, njegove zlobe in njegovihgnusob in tudi zlobe in gnusobnjegovega ljudstva. Glejte kakoveliko uniçenje je priølo nadnje;in zavoljo svojih kriviçnostiso bili prav tako privedeni vsuœenjstvo.

19 In çe bi ne bilo poseganjanjihovega vsemodrega Stvarni-ka, in to zavoljo njihovega iskre-nega kesanja, bi morali do sedajneizogibno ostati v suœenjstvu.

20 A glejte, reøil jih je, ker sopred njim postali poniœni; inker so glasno klicali k njemu,jih je reøil iz suœenjstva; in tako

185 Mozija 29:21–33

v vseh primerih dela Gospods svojo moçjo med çloveøkimiotroki in izteza roko usmiljenjatem, ki vanj zaupajo.21 In glejte, sedaj vam povem,

kriviçnega kralja ne moretevreçi s prestola kakor po velikoprepirih in po velikem preliva-nju krvi.

22 Kajti glejte, v kriviçnostiima svoje prijatelje in okrogsebe ima straœo; in razveljavipostave teh, ki so pred njimvladali v praviçnosti; in Boœjezapovedi potepta pod nogami;

23 in uzakoni postave in jihrazpoølje med ljudstvo, da,postave po lastni zlobi; in kdorne uboga njegovih postav, tegada ubiti; in kdor se mu bo uprl,nad té bo poslal vojsko, da se bobojevala, in çe jih bo lahko, jihbo pobil; in tako nepraviçni kraljizkrivlja poti vse praviçnosti.

24 In sedaj, glejte, vam povem,ni dobro, da bi nad vas priøletakøne gnusobe.

25 Zato naj vam glas tegaljudstva izbere sodnike, davam bodo sodili po postavah,ki so vam jih dali naøi oçetje, kiso pravilne in katere jim je dalaGospodova roka.

26 Sedaj, ni v navadi, da biglas ljudstva œelel kar koli vnasprotju s tem, kar je prav; jepa v navadi za manjøi delljudstva, da œeli, kar ni prav;zato se boste tega drœali in bopostalo vaø zakon — da bostesvoj posel izvajali po glasuljudstva.

27 In çe pride ças, da bo glasljudstva izbral kriviçnost, po-tem je ças, da bodo nad vas

priøle Boœje sodbe; da, potem jeças, ko vas bo obiskal z velikimuniçenjem, in sicer kakor je todeœelo obiskoval doslej.

28 In sedaj, çe imate sodnikein vam ne sodijo po postavi, kiso jo prejeli, lahko doseœete, dajim bo sodil viøji sodnik.

29 Çe vam viøji sodniki nesodijo praviçnih sodb, bostedosegli, da se bo zbralo majhnoøtevilo niœjih sodnikov in tibodo sodili viøjim sodnikomglede na glas ljudstva.

30 In zapovedujem vam, daboste to delali v strahu predGospodom; in zapovedujemvam, da boste to delali in da neboste imeli kralja; çe bo toljudstvo greøilo in bilo kriviçno,bo odgovornost nad njihovimilastnimi glavami.

31 Kajti glejte, povem vam,kriviçnost njihovih kraljev jebila vzrok, da je veliko ljudigreøilo; zato bo odgovornost zanjihove kriviçnosti nad glavaminjihovih kraljev.

32 In sedaj œelim, da v tejdeœeli te neenakosti ne bi biloveç, zlasti med tem mojimljudstvom; œelim pa, da bo tadeœela deœela svobode in davsak çlovek lahko uœiva svojepravice in tudi privilegije takodolgo, kot se zdi Gospodu dob-ro, da lahko œivimo v deœeli injo dedujemo, da, in sicer takodolgo kot bo katero od naøegapotomstva ostalo na obliçju tedeœele.

33 In veliko veç jim je zapisalkralj Mozija in jim razkril vsepreizkuønje in teœave praviçne-ga kralja, da, vse duøevne muke

Mozija 29:34–46 186

zavoljo ljudstva in tudi vse go-drnjanje ljudstva kralju; in vseto jim je razloœil.34 In povedal jim je, da tega ne

bi smelo biti, paç pa naj bremepride nad vse ljudstvo, da bovsak çlovek prenaøal svoj del.

35 In prav tako jim je razo-del vse neugodne plati, podkaterimi so delali, ko so imelinepraviçnega kralja, ki jim jevladal;

36 da, vse njegove kriviçnos-ti in gnusobe in vse vojne inspore in prelivanja krvi in tat-vine in plenjenja in predajanjavlaçugarstvu in vsakovrstnekriviçnosti, katerih ni moç naø-teti—govoreç jim, da tega ne bismelo biti, da je bilo izrecnoodvratno za Boœje zapovedi.

37 In sedaj se je zgodilo, potemko je bil kralj Mozija to razpos-lal med ljudi, da jih je resnicanjegovih besed prepriçala.

38 Zato so opustili œelje po kra-lju in postali silno neuçakani, dabi vsakdo po vsej deœeli imelenakovredne moœnosti; da, invsakdo je izrazil pripravljenostodgovarjati za svoje grehe.

39 Zato se je zgodilo, da so sev skupinah zbrali po vsej de-œeli, da bi se izrekli o tem, kdonaj bodo njihovi sodniki, da jimbodo sodili po postavi, ki so jodobili; in bili so silno radostnizavoljo svobode, ki jim je biladovoljena.

40 In njihova ljubezen doMozija je postajala moçnejøa;da, cenili so ga bolj kot kateregakoli drugega çloveka; kajti nanjniso gledali kot na tirana, ki sije prizadeval za dobiçkom, da,

za tistim pohlepom, ki pokvariduøo; kajti od njih ni zahtevalbogastva, niti se ni bil radostilv prelivanju krvi; paç pa jebil v deœeli vzpostavil mir insvojemu ljudstvu je bil dovolil,da so bili reøeni vsakrønegasuœenjstva; zato so ga cenili, da,silno, neizmerno.

41 In zgodilo se je, da so dolo-çili sodnike, da so jim vladalioziroma da so jim sodili popostavi; in to so napravili povsej deœeli.

42 In zgodilo se je, da so Almadoloçili za prvega glavnegasodnika, ker je bil tudi vélikiduhovnik, ker mu je njegovoçe predal sluœbo in ker je nanjprenesel nadzorstvo glede vsehzadev cerkve.

43 In sedaj se je zgodilo, daje Alma hodil po Gospodovihpoteh in je spolnjeval njegovezapovedi in sodil praviçne sod-be; in v deœeli je vladal nepretr-gan mir.

44 In tako se je po vsej zarahe-melski deœeli zaçela vladavinasodnikov med vsemi ljudmi,ki so se imenovali Nefijci; inAlma je bil prvi in vrhovnisodnik.

45 In sedaj se je zgodilo, daje njegov oçe umrl, ko je bilstar osemdeset in dve leti inœivel je, da bi izpolnil Boœjezapovedi.

46 In zgodilo se je, da je v tri-desetem in tretjem letu svojevladavine umrl tudi Mozija, koje bil star øestdeset in tri leta;vsega skupaj je bilo petsto indevet let od çasa, ko je Lehizapustil Jeruzalem.

187 Mozija 29:47–Alma 1:6

47 In tako se je konçala vlada-vina kraljev nad Nefijevimljudstvom; in tako so se konçali

Almovi dnevi, ki je bil ustano-vitelj njihove cerkve.

Almova knjiga

ALMOV SIN

Poroçilo od Alma, ki je bil Almov sin, ki je bil prvi in vrhovnisodnik nad Nefijevim ljudstvom in tudi véliki duhovnik v

Cerkvi. Poroçilo o vladanju sodnikov in o vojnah in prepirih medljudstvom. In tudi poroçilo o vojni med Nefijci in Lamanci poAlmovem zapisu, ki je bil prvi in vrhovni sodnik.

1. POGLAVJE

Nehor pouçuje laœne nauke, ustano-vi cerkev, vpelje kvaziduhovniøtvoin ubije Gideona.—Usmrtijo gazavoljo njegovih zloçinov.—Medljudstvom se razøirijo kvazidu-hovniøtva in preganjanja.—Du-hovniki se sami preœivljajo, ljudjeskrbijo za revne in Cerkev uspeva.Med leti 91 in 88 pr. Kr.

SEDAJ se je zgodilo, da je vprvem letu vladanja sodni-

kov nad Nefijevim ljudstvom,od tedaj ko je kralj Mozija øel popoti vsega zemeljskega, vojsku-joç dobro vojno, pokonçnohodeç pred Bogom, ne da bi zaseboj pustil koga kraljevati nasvojem mestu; vendar je biluvedel postave in ljudstvo jih jepriznavalo; zato so bili obvezaniœiveti po postavah, ki jih je bilpredpisal.

2 In zgodilo se je, da so vprvem letu Almovega vladanjana sodnem stolu predenj pripe-ljali çloveka, da mu bo sodil,

çloveka, ki je bil velik in je bilpoznan po svoji veliki moçi.

3 In hodil je bil med ljudstvom,pridigajoç jim, kar je imenovalBoœjo besedo, izvajajoç pritiskna cerkev; razglaøajoç ljudem,da bi morali preœivljati vsake-ga duhovnika in uçitelja; innaj ne bi delali s svojimi roka-mi, paç pa naj bi jih ljudstvopodpiralo.

4 In prav tako je ljudem priçe-val, da bo na poslednji danodreøeno vse çloveøtvo in da sejim ni potrebno bati ne trepetati,paç pa naj dvignejo glave in seradostijo; kajti Gospod je bilustvaril vse ljudi in bo prav takovse ljudi odkupil; in na koncubodo vsi ljudje imeli veçnoœivljenje.

5 In zgodilo se je, da je tolikopouçeval o tem, da jih je velikoverjelo njegovim besedam, insicer tako veliko, da so ga zaçelipodpirati in mu dajati denar.

6 In zaçel je postajati vzviøenv ponosu svojega srca in nositizelo draga oblaçila, da, in glede

Alma 1:7–20 188

na svoje pridiganje, je celo zaçelustanavljati cerkev.7 In zgodilo se je, ko je hodil

pridigat tistim, ki so verjelinjegovi besedi, je sreçal çloveka,ki je pripadal Boœji cerkvi, da,in sicer enega od uçiteljev; in znjim se je zaçel hudo prepirati,da bi odvedel ljudi iz cerkve; moœpa se mu je zoperstavil, opomi-njajoç ga z Boœjimi besedami.

8 Sedaj, moœu je bilo ime Gide-on; in bil je tisti, ki je bil orodjev Boœjih rokah, ko je Limhijevoljudstvo reøil iz suœenjstva.

9 Ker se mu je torej Gideonzoperstavil z Boœjimi beseda-mi, se je na Gideona razsrdil inizvlekel meç in mu zaçel zadaja-ti udarce. Sedaj, ker so Gideonamnoga leta upognila, se zatoni mogel zoperstaviti njegovimudarcem, zato je pod meçemumrl.

10 In moœa, kateri ga je ubil,so ljudje iz cerkve prijeli in gapripeljali pred Alma, da mu bosojeno za zloçine, ki jih je bilzagreøil.

11 In zgodilo se je, da je stalpred Almom in se zagovarjal zveliko drznostjo.

12 Alma pa mu je rekel: Glej,to je prviç, ko je bilo med toljudstvo vpeljano kvaziduhov-niøtvo. In glej, nisi kriv samokvaziduhovniøtva, paç pa si siga prizadeval vsiliti z meçem;in kjer se bo kvaziduhovniøtvotemu ljudstvu vsiljevalo, se boto konçalo z njihovim docelimpropadom.

13 In prelil si kri praviçnegaçloveka, da, çloveka, ki je medtem ljudstvom napravil veliko

dobrega; in çe bi ti prizanesli,bi se nam maøçevalo in bi nje-gova kri priøla nad nas.

14 Zato si obsojen na smrt popostavi, ki nam jo je dal Mozija,naø zadnji kralj; in to ljudstvojo je priznalo; zato mora toljudstvo po njej œiveti.

15 In zgodilo se je, da soga zgrabili; in ime mu je biloNehor; in odvedli so ga na vrhhriba Manti in tam je bil primo-ran, oziroma bolje, med nebesiin zemljo je priznal, da je biloto, kar je bil pouçeval ljudi, vnasprotju z Boœjo besedo; intam je utrpel sramotno smrt.

16 Vendar to ni napravilo kon-ca øirjenju kvaziduhovniøtva vdeœeli; kajti bilo jih je veliko, kiso imeli radi puhlosti sveta inso hodili naokrog, pridigajoçlaœne nauke; in to so delalizavoljo bogastva in çasti.

17 Vendar si niso drznili lagati,da se ne bi razvedelo, iz strahupred postavo, kajti laœnivce sokaznovali; zato so se pretvarjali,da so pridigali po svojem vero-vanju; in sedaj, postava ni nadnikomer imela moçi glede nje-govega verovanja.

18 In iz strahu pred postavo siniso drznili krasti, kajti takøneso kaznovali, niti si niso drzniliropati niti ubijati, kajti tega, kije ubijal, so kaznovali s smrtjo.

19 A zgodilo se je, da je, kdorkoli ni pripadal Boœji cerkvi,zaçel preganjati tiste, ki so Boœjicerkvi pripadali in so bili naseprevzeli Kristusovo ime.

20 Da, preganjali so jih in jihœalili z vsakovrstnimi besedamiin to zavoljo njihove poniœnosti;

189 Alma 1:21–32

ker niso bili ponosni v svojihlastnih oçeh in ker so med sebojdelili Boœjo besedo brez denarjain brez cene.21 Sedaj, ljudje v cerkvi so

imeli strogo postavo, da senihçe, ki pripada cerkvi, ne smedvigniti in preganjati tistih, kiniso pripadali cerkvi, in da mednjimi ne sme biti preganjanja.

22 Vendar jih je bilo med njimiveliko, ki so bili ponosni in so sezaçeli vroçe prepirati s svojiminasprotniki prav do udarcev; da,med seboj so se tepli s pestmi.

23 To je bilo sedaj v drugemletu Almove vladavine in je vcerkvi povzroçilo veliko stisko;da, za cerkev je bilo to vzrokvelike preizkuønje.

24 Kajti veliko jih je postalotrdosrçnih in njihova imenaso bila izbrisana, da se jihni veç omenjalo med Boœjimljudstvom. In prav tako jih jeveliko odstopilo.

25 To je bila sedaj velika preiz-kuønja za tiste, ki so ostajalitrdni v veri; vendar so stano-vitno in neomajno spolnjevaliBoœje zapovedi in s potrpeœlji-vostjo so prenaøali preganjanje,ki jim je bilo naloœeno.

26 In ko so duhovniki pustilisvoje delo, da bi z ljudmi deliliBoœjo besedo, so ljudje pravtako pustili svoja opravila, dabi Boœjo besedo sliøali. In ko sobili duhovniki z njimi preneha-li deliti Boœjo besedo, so se vsispet marljivo vrnili k svojimopravilom; in duhovnik se nicenil za veç od svojih posluøal-cev, kajti pridigar ni bil niç boljøiod posluøalca, niti ni bil uçitelj

niç boljøi od uçenca; in tako sobili vsi enakovredni in vsi sodelali, vsakdo po svoji moçi.

27 In delili so od svojega imet-ja, vsakdo po tem, kar je imel, ssiromaønimi in pomoçi potreb-nimi in bolnimi in prizadetimi;in niso nosili dragih oblaçil,vendar so bili urejeni in lepi.

28 In tako so uvedli cerkvenezadeve; in tako je vkljub vsempreganjanjem med njimi spetnapoçil nepretrgan mir.

29 In sedaj, zavoljo stanovit-nosti cerkve so silno bogateli,ker so imeli obilje vsega, kar sopotrebovali—obilje drobnice ingoveda in pitançkov vsake vrstein prav tako obilje œita in zlatain srebra in dragocenosti inobilje svile in tanko tkanegaplatna in vsakovrstnega pre-prostega blaga.

30 In tako v svojih uspevajo-çih okoliøçinah niso odpravilinikogar, ki je bil gol, ali ki je billaçen, ali ki je bil œejen, ali ki jebil bolan, ali ki ni imel jesti; insrca niso predajali bogastvu;zato so bili velikoduøni do vseh,tako do starih kot do mladih,tako do zasuœnjenih kot do svo-bodnih, tako do moøkih kot doœensk, bodisi zunaj cerkve ali vcerkvi, ne da bi delali razlikemed tistimi, ki so potrebovalipomoç.

31 In tako so uspevali in postalizdaleç premoœnejøi od tistih, kiniso pripadali njihovi cerkvi.

32 Kajti tisti, ki niso pripadalinjihovi cerkvi, so se vdajaliçarovniøtvu in malikovanju ozi-roma brezdelnosti in çençam inzavidanju in zdraham; noøenju

Alma 1:33–2:11 190

dragih oblaçil; povzdigovanjuv ponosu svojih lastnih oçi; pre-ganjanju, laganju, tatvinam,ropanju, vlaçugarstvu in umo-rom in vsakovrstnim hudobi-jam; vendar so morali postavouveljavljati pri vseh tistih, kiso jo prekrøili, kolikor je bilomogoçe.33 In zgodilo se je, ker so tako

nad njimi izvajali postavo, jevsakdo pretrpel, glede na to,kar je bil storil, da so se boljumirili in si niso drznili zagre-øiti nobene hudobije, da se nebi razvedelo; zato je bilo medNefijevim ljudstvom do petegaleta vladavine sodnikov zelomirno.

2. POGLAVJE

Amlisi si prizadeva postati kralj inglas ljudstva ga zavrne.—Njegoviprivrœenci ga postavijo za kralja.—Amlisijci se vojskujejo z Nefijciin so poraœeni.—Lamanci in Am-lisijci zdruœijo sile in so poraœeni.—Alma ubije Amlisija. Okrog leta87 pr. Kr.

In zgodilo se je v zaçetku petegaleta njihove vladavine, da so semed ljudmi zaçeli prepiri; kajtineki çlovek, ki se je imenovalAmlisi, ki je bil zelo prekanjençlovek, da, moder çlovek karzadeva modrost sveta in jepripadal redu çloveka, ki je zmeçem ubil Gideona, ki je bilpo postavi usmrçen—

2 ta Amlisi je bil sedaj s svojoprekanjenostjo za seboj odpe-ljal veliko ljudi; in sicer tolikoda so postajali zelo moçni; in

zaçeli so si prizadevati, da biAmlisija postavili za kralja nadljudstvom.

3 To je sedaj vznemirilo ljudiiz cerkve in tudi vse tiste, ki jihAmlisi s svojim prepriçevanjemni odpeljal za seboj; kajti vedeliso, da se mora po njihovi posta-vi takøna reç uvesti po glasuljudstva.

4 Çe bi bilo zato mogoçe, da bisi Amlisi pridobil glas ljudstva,bi jim, ker je bil hudoben çlovek,kratil pravice in privilegije vcerkvi; kajti njegova namera jebila uniçiti Boœjo cerkev.

5 In zgodilo se je, da so se ljudjepo vsej deœeli zbrali, vsak gledena svoje miøljenje, bodisi za ozi-roma proti Amlisiju, v razliçnihtelesih, hudo priçkajoç se in stra-hotno prepirajoç se med seboj.

6 In tako so se zbrali, da bi ozadevi glasovali; in to so pred-loœili sodnikom.

7 In zgodilo se je, da se je glasljudstva izrekel proti Amlisiju,da ni bil postavljen za kraljanad ljudstvom.

8 To je sedaj povzroçilo velikoradost v srcu tistih, ki so biliproti njemu; toda Amlisi je vtistih, ki so mu bili naklonjeni,podœgal jezo do tistih, ki muniso bili naklonjeni.

9 In zgodilo se je, da so sezbrali in so Amlisija posvetili zakralja.

10 Ko so sedaj Amlisija posta-vili za kralja, jim je ukazal, najproti svojim bratom primejo zaoroœje; in to je storil, da bi si jihpodvrgel.

11 Sedaj, Amlisijevo ljudstvose je razloçevalo z Amlisijevim

191 Alma 2:12–24

imenom, ker so se imenovaliAmlisijci: in preostali so seimenovali Nefijci oziroma Boœjeljudstvo.12 Zato se je nefijsko ljudstvo

zavedalo namer Amlisijcev inzato so se pripravili, da se bodoz njimi spoprijeli; da, oboroœiliso se z meçi in z zakrivljenimisabljami in z loki in s puøçicamiin s kamni in s praçami in zvsakovrstnim bojnim oroœjemvseh vrst.

13 In tako so se pripravili,da se bodo spoprijeli z Amlisijciv çasu njihovega prihoda. Inpostavili so poveljnike in viøjepoveljnike in glavne poveljnikeglede na njihovo øtevilo.

14 In zgodilo se je, da je Amlisisvoje moœe oboroœil z vsa-kovrstnim bojnim oroœjem vsehvrst; in doloçil je tudi vladarjein voditelje nad ljudstvom, dajih bodo vodili v vojni z njiho-vimi brati.

15 In zgodilo se je, da so Amli-sijci priøli na hrib Amnihu, ki jebil vzhodno od reke Sidon, ki jetekla ob zarahemelski deœeli, intam so se zaçeli vojskovati zNefijci.

16 Sedaj je Alma, ker je bilvrhovni sodnik in upravitelj nadNefijevim ljudstvom, zato øel ssvojimi ljudmi, da, s poveljnikiin glavnimi poveljniki, da, naçelu svojih çet v boj z Amlisijci.

17 In Amlisijce so zaçeli po-bijati na hribu vzhodno odSidona. In Amlisijci so se boje-vali z Nefijci z veliko moçjo, vtolikor da je pred Amlisijcipadlo veliko Nefijcev.

18 Vendar je Gospod Nefijcem

okrepil roke, da so v velikempokolu pobijali Amlisijce, da sozaçeli pred njimi beœati.

19 In zgodilo se je, da so Nefijcives tisti dan zasledovali Amli-sijce in jih pobijali v velikempokolu, v tolikor da je bilo po-bitih Amlisijcev dvanajst tisoçpetsto trideset in dve duøi; inpobitih Nefijcev je bilo øest tisoçpetsto øestdeset in dve duøi.

20 In zgodilo se je, ko AlmaAmlisijcev ni mogel veç zasle-dovati, je ukazal, naj njegoviljudje postavijo øotore v doliniGideon in dolina se je imenovalapo tistem Gideonu, ki ga jeNehorjeva roka ubila z meçem;in v tej dolini so si Nefijci za çeznoç postavili øotore.

21 In Alma je poslal oglednike,da so sledili preostalim Amli-sijcem, da bi vedeli o njihovihnaçrtih in njihovih nakanah, sçimer bi se pred njimi zavaroval,da bi svoje ljudstvo ohranilpred uniçenjem.

22 Tisti torej, ki jih je bil raz-poslal opazovat tabor Amlisij-cev, so se imenovali Zeram inAmnor in Manti in Limher; tiso bili tisti, ki so se s svojimimoœmi odpravili opazovat am-lisijski tabor.

23 In zgodilo se je, da so senaslednji dan v veliki naglicivrnili v nefijski tabor, ker so bilimoçno osupli in se jih je bilpolastil velik strah in so rekli:

24 Glejte, sledili smo amlisijske-mu taboru in na svojo velikoosuplost smo v minonski deœeliseverno od zarahemelske deœelev smeri nefijske deœele videliøtevilno lamansko vojsko; in

Alma 2:25–38 192

glejte, Amlisijci so se jim prid-ruœili;25 in napadajo naøe brate v

deœeli; in pred njimi beœe protinaøemu mestu z drobnico in zœenami in z otroki; in çe sene podvizamo, zavzamejo naøemesto in pobijejo naøe oçete innaøe œene in naøe otroke.

26 In zgodilo se je, da je Nefi-jevo ljudstvo vzelo øotore inodpotovalo iz doline Gideonproti svojemu mestu, ki je bilomesto Zarahemla.

27 In glej, ko so øli preko rekeSidon, so Lamanci in Amlisijci,ki so bili skoraj tako øtevilni,kakor je peska v morju, priølinadnje, da jih bodo pobili.

28 Ker pa so Nefijci po Gospo-dovi roki postali moçni, ker sobili mogoçno klicali k njemu,da bi jih reøil iz rok njihovihsovraœnikov, je zato Gospodusliøal njihove klice in jim dalmoç in Lamanci in Amlisijci sopadali pred njimi.

29 In zgodilo se je, da se jeAlma z meçem boril z Amlisi-jem iz oçi v oçi; in straøno sta seborila drug z drugim.

30 In zgodilo se je, da je Alma,ker je bil Boœji çlovek, ker je biludejanjal veliko vere, zaklical,rekoç: O Gospod, bodi milostenin me pusti pri œivljenju, da bomlahko orodje v tvojih rokah, dabom reøil in ohranil to ljudstvo.

31 Ko je bil Alma sedaj te be-sede izrekel, se je spet boril zAmlisijem; in prejel je moç, v to-likor da je Amlisija z meçem ubil.

32 In boril se je tudi z la-manskim kraljem; toda lamanskikralj je izpred Alma pobegnil

nazaj in poslal svoje straœarje,da so se borili z Almom.

33 Alma pa se je s svojimi stra-œarji boril s straœarji lamanskegakralja, dokler jih ni pobil in jihpotisnil nazaj.

34 In tako je poçistil tla ali boljebreg, ki je bil na vzhodu rekeSidon, ko je pometal telesaLamancev, ki so bili pobiti, vsidonske vode, da bi njegovoljudstvo tako imelo prostor,da bi ølo preko in se borilo zLamanci in z Amlisijci na za-hodni strani reke Sidon.

35 In zgodilo se je, ko so bili vsiøli çez reko Sidon, so Lamanciin Amlisijci zaçeli pred njimibeœati, dasi so bili tako øtevilni,da jih ni bilo moç preøteti.

36 In pred Nefijci so pobegniliproti divjini, ki je bila na zahoduin na severu, onkraj meja deœele;in Nefijci so jih z vso moçjozasledovali in jih pobijali.

37 Da, spoprijeli so se z njimiz vseh strani in jih pobijali in jihpreganjali, dokler se niso razkro-pili na vzhod in na sever, doklerniso bili dosegli divjine, ki se jeimenovala Hermonc; in to jebil del divjine, v kateri so pusto-øile divje in sestradane œivali.

38 In zgodilo se je, da jih jezavoljo ran v divjini velikoumrlo in poœrle so jih tiste œivaliin tudi mrhovinarji z neba; innaøli so njihove kosti in kopiçileso se po zemlji.

3. POGLAVJE

Amlisijci so se zaznamovali gledena preroøko besedo.—Lamanci so

193 Alma 3:1–14

bili prekleti zavoljo svojega upora.—Ljudje si sami prikliçejo svojalastna prekletstva.—Nefijci pora-zijo øe eno lamansko vojsko. Medletoma 87 in 86 pr. Kr.

In zgodilo se je, da so se Nefijci,ki niso padli pod bojnim oroœ-jem, potem ko so pokopali tiste,ki so bili pobiti—sedaj, øtevilopobitih ni bilo preøteto zavoljonjihovega velikanskega øtevi-la—potem ko so bili konçali spokopavanjem svojih mrtvih,vsi vrnili v svojo deœelo in vsvojo hiøo in k svoji œeni in ksvojim otrokom.

2 Sedaj, veliko œena in otrok jebilo pobitih z meçem in pravtako veliko njihove drobnicein goveda; in uniçenih je biloveliko njihovih œitnih polj, kajtipoteptale so jih çete moœ.3 In sedaj, kolikor je bilo La-

mancev in Amlisijcev, ki so bilipobiti na bregu reke Sidon, sojih pometali v sidonske vode;in glejte, njihove kosti so vglobinah morja in veliko jih je.

4 In Amlisijci so se od Nefijcevrazloçevali, saj so si çelo zaz-namovali z rdeço tako kakorLamanci; vendar si glav nisobrili kakor Lamanci.

5 Sedaj, Lamanci so imeli pob-rite glave; in bili so goli z izjemokoœe, ki so si jo opasali okrogledij, in tudi oklepa, ki so si gaopasali, in lokov in puøçic inkamnov in praç in tako dalje.

6 In koœa Lamancev je bilatemna glede na znamenje, kije priølo nad njihove oçete, karje bilo prekletstvo nad njimizavoljo njihovega prestopka in

njihovega upora proti svojimbratom, ki so jih sestavljali Nefi,Jakob in Joœef in Sam, ki so bilipraviçni in sveti moœje.

7 In njihovi bratje so si jih pri-zadevali ubiti; zato so bili prek-leti; in Gospod Bog je nadnjeposlal znamenje, da, nad Lama-na in Lemuela in prav tako nadIzmaelove sinove in Izmaelke.

8 In to je bilo storjeno, da bi senjihovo potomstvo razlikovalood potomstva njihovih bratov,da bi tako Gospod Bog ohranilsvoje ljudstvo, da bi se ne me-øali in verjeli v napaçna izroçila,kar bi se konçalo z njihovimpropadom.

9 In zgodilo se je, da je, kdor jesvoje potomstvo meøal s tem odLamancev, na svoje potomstvopriklical isto prekletstvo.

10 Kdor je torej dopustil, da soga Lamanci odpeljali, je spadal knjim in doletelo ga je znamenje.

11 In zgodilo se je, da so setisti, ki niso verjeli v lamanskoizroçilo, paç pa so verjeli tistimzapisom, ki so jih prinesli izjeruzalemske deœele, in tudi vizroçilo svojih oçetov, ki so bilapravilna, ki so verjeli v Boœjezapovedi in jih spolnjevali, odtedaj dalje imenovali Nefijcioziroma Nefijevo ljudstvo—

12 in to so tisti, ki so vodilizapise, ki govorijo resnico, osvojem ljudstvu in tudi o la-manskem ljudstvu.

13 Sedaj se bomo spet vrnili kAmlisijcem, kajti tudi ti so sezaznamovali; da, sami so sezaznamovali, da, in sicer zrdeçim znamenjem na çelu.

14 Tako se izpolni Boœja beseda,

Alma 3:15–27 194

kajti to so besede, ki jih je rekelNefi ju: Glej , Lamance sempreklel in zaznamoval jih bom,da se bodo oni in njihovo po-tomstvo razlikovali od tebe intvojega potomstva od tedaj da-lje in za vekomaj, razen çe sebodo pokesali svoje hudobijein se obrnili k meni, da bommilosten z njimi.15 In spet: Zaznamoval bom

tega, ki bo svoje potomstvo me-øal s tvojimi brati, da bo pravtako preklet.

16 In spet: Zaznamoval bomtega, ki se bo bojeval s teboj intvojim potomstvom.

17 In spet, pravim, da se ta, kiodide od tebe, ne bo veç imeno-val tvoje potomstvo; in blagoslo-vil bom tebe in vsakogar, ki sebo imenoval tvoje potomstvo,od sedaj dalje in za vekomaj; into so bile Gospodove obljubeNefiju in njegovemu potomstvu.

18 Amlisijci torej niso vedeli,da so spolnjevali Boœjo besedo,ko so si zaçeli na çelo dajatiznamenje; vendar so se odkritouprli Bogu; zato je bilo potreb-no, da jih je doletelo prekletstvo.

19 Sedaj bi œelel, da bi sprevi-deli, da so si sami nakopaliprekletstvo; in sicer si takovsak, ki je preklet, svoje lastnoprekletstvo nakoplje sam.

20 Sedaj se je zgodilo, da je neveliko dni po bitki, ki so jo vzarahemelski deœeli bojevaliLamanci in Amlisijci, nad Nefi-jevo ljudstvo priøla øe ena la-manska vojska na istem kraju,kjer se je prva vojska spoprijelaz Amlisijci.

21 In zgodilo se je, da so pos-

lali vojsko, da jih bo pregnalaiz deœele.

22 Ker je bil Alma sam sedajranjen, tokrat ni øel v boj nadLamance;

23 ampak je nadnje poslaløtevilno vojsko; in øli so in pobiliveliko Lamancev in preostalepregnali preko meja svoje de-œele.

24 In potem so se spet vrnili inzaçeli v deœeli vzpostavljati mirin njihovi sovraœniki jih nekajçasa niso veç nadlegovali.

25 Vse to se je sedaj odvijalo,da, vse te vojne in spori so sezaçeli in konçali v petem letuvladavine sodnikov.

26 In v enem letu je bilo natisoçe in deset tisoçe duø posla-nih v veçni svet, da bi œeli na-grado za svoja dela, naj so biladobra oziroma naj so bila slaba,da bi œeli veçno sreço oziromaveçno bedo glede na duha, ka-teremu so zapisali posluønost,bodisi dobremu duhu oziromaslabemu.

27 Kajti vsakdo prejme plaçilood njega, katerega se odloçiposluøati in to po besedah pre-roøkega duha; zato naj bo poresnici. In tako se konça petoleto vladavine sodnikov.

4. POGLAVJE

Alma krsti na tisoçe spreobrnjen-cev.—V Cerkev vstopi kriviçnostin ovira napredovanje Cerkve.—Nefíha doloçijo za vrhovnega sod-nika.—Alma se kot véliki duhov-nik posveti pridiganju. Med leti86 in 83 pr. Kr.

195 Alma 4:1–11

Sedaj se je v øestem letu vlada-vine sodnikov nad Nefijevimljudstvom zgodilo, da v zara-hemelski deœeli ni bilo sporovniti vojn;2 toda ljudstvo je bilo prizade-

to, da, hudo prizadeto zavoljoizgube svojih bratov in tudi za-voljo izgube drobnice in govedain tudi zavoljo izgube œitnihpolj, ki so jih Lamanci poteptalipod nogami in uniçili.3 In tako velika je bila njihova

stiska, da je imela vsaka duøarazlog za œalovanje; in verjeliso, da so bile to Boœje sodbe, kiso bile poslane nadnje zavoljonjihove hudobije in njihovihgnusob; zato se je v njih obudilspomin na njihovo dolœnost.

4 In v veçji meri so zaçeli usta-navljati cerkev; da, in veliko sejih je krstilo v sidonskih vodahin pridruœili so se Boœji cerkvi;da, krstil jih je Alma, ki gaje njegov oçe Alma posvetilza vélikega duhovnika nadljudstvom cerkve.

5 In zgodilo se je v sedmemletu vladavine sodnikov, da jebilo okrog tri tisoç petsto duø,ki so se pridruœile Boœji cerkviin se krstile. In tako se je konça-lo sedmo leto vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom;in ves tisti ças je vladal nepretr-gan mir.

6 In zgodilo se je v osmemletu vladavine sodnikov, da jeljudstvo cerkve zaçelo postajatiponosno zavoljo silnega bo-gastva in izvrstne svile in tan-ko tkanega platna in zavoljoveliko drobnice in goveda inzlata in srebra in vsakovrstnih

dragocenosti, ki so si jih prido-bili z delavnostjo; in z vsem sose v svojih oçeh povzdigovali vponosu, kajti zaçeli so nositizelo draga oblaçila.

7 To je bil sedaj vzrok, da je bilAlma zelo prizadet, da, in velikoljudi, ki jih je bil Alma posvetilza uçitelje in duhovnike in sta-reøine v cerkvi; da, veliko jih jegrenko œalovalo zavoljo hudobi-je, ki so jo videli, da se je bilazaçela med njihovim ljudstvom.

8 Kajti videli so in zrli z velikopotrtostjo, da so se ljudje izcerkve zaçeli povzdigovati vponosu svojih oçi in srce pre-dajati bogastvu in puhlostimsveta, da so se med seboj zaçelizaniçevati in zaçeli so preganjatitiste, ki niso verjeli, po svojilastni volji in zadovoljstvu.

9 In tako so se v tem osmemletu vladavine sodnikov medljudmi v cerkvi zaçeli veliki pre-piri; da, pojavila so se zavidanjain zdrahe in zahrbtnost in pre-ganjanja in ponos, in sicer da jeto preseglo ponos tistih, ki nisopripadali Boœji cerkvi.

10 In tako se je konçalo osmoleto vladavine sodnikov; inhudobija v cerkvi je bila velikkamen spotike za tiste, ki nisopripadali cerkvi; in tako jecerkev zaçela omahovati v na-predovanju.

11 In zgodilo se je, v zaçetkudevetega leta je Alma videl hu-dobijo v cerkvi in videl je tudi,da je zgled cerkve zaçel vodititiste, ki so bili neverniki, iz ene-ga dejanja kriviçnosti v drugega,tako da so si ljudje nakopavalipogubo.

Alma 4:12–20 196

12 Da, med ljudstvom je videlveliko neenakost, nekateri so sepovzdigovali v svojem ponosuin prezirali druge in obraçalihrbet pomoçi potrebnim, golimin tistim, ki so bili laçni, in tis-tim, ki so bili œejni, in tistim, kiso bili bolni in v stiski.

13 To je bil sedaj velik razlog zaœalovanje med ljudstvom, med-tem ko so drugi postali poniœni,podpirajoç te, ki so potrebovalipomoç, tako da so delili odsvojega imetja siromaønim inpomoçi potrebnim, hranili laç-ne in trpeli vsakovrstne stiskezavoljo Kristusa, ki bo priøelglede na prerokbo;

14 priçakujoç tisti dan, da bodotako prejeli odpuøçanje grehov,navdani z veliko radostjo zavo-ljo vstajenja mrtvih, po volji inmoçi in odreøitvi Jezusa Kristu-sa, iz spon smrti.

15 In sedaj se je zgodilo, daje Alma, videç stiske poniœnihBoœjih privrœencev in prega-njanja, ki jim jih je nakopiçilpreostanek njegovega ljudstva,in videç vso njihovo neenakost,postal zelo potrt; vendar gaGospodov Duh ni zapustil.

16 In izbral je modrega moœa,ki je bil med stareøinami cerkve,in mu dal moç po glasu ljudstva,da bo imel polnomoçje uzako-njati postave po postavah, ki sobile dane, in jih uporabljati gle-de na hudobijo in zloçine ljudi.

17 Sedaj, temu moœu je biloime Nefíha in doloçen je bil zavrhovnega sodnika; in sédel jena sodni stol, da bo ljudstvusodil in ga vodil.

18 Sedaj, Alma mu ni dal sluœ-

be vélikega duhovnika v cerkvi,ampak je sluœbo vélikega du-hovnika obdrœal; sodni stol paje predal Nefíhu.

19 In to je storil, da bi sam lah-ko øel med svoje ljudstvo oziro-ma med Nefijevo ljudstvo, dabi jim pridigal Boœjo besedo, dabi v njih obudil spomin na nji-hovo dolœnost in da bi z Boœjobesedo z njih odstranil ves po-nos in zvijaçnost in vse spore, kiso se pojavili med ljudstvom,ker ni videl druge poti, da bi jihpovrnil na pravo pot, kakor daje jasno priçeval proti njim.

20 In tako je v zaçetku devete-ga leta vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom Alma iz-roçil sodni stol Nefíhu in se vesposvetil vélikemu duhovniøtvusvetega Boœjega reda, priçeva-nju besede po duhu razodetjain preroøtva.

Besede, ki jih je Alma, vélikiduhovnik po svetem Boœjemredu, ljudem po vsej deœelipredajal po mestih in po vaseh.

Obsega 5. poglavje.

5. POGLAVJE

Da bi zasluœili odreøitev, se morajoljudje pokesati in spolnjevati zapo-vedi, se ponovno roditi, si oçistitioblaçila s Kristusovo krvjo, bitiponiœni in sleçi ponos in zavidanjein delati praviçna dela. — Dobripastir kliçe svoje ljudstvo.—Tisti,ki delajo hudobna dela, so hudiçeviotroci. — Alma priçuje o resnicinjegovega nauka in ljudem ukaœe,naj se pokesajo.—Imena praviçnih

197 Alma 5:1–14

bodo zapisana v knjigo œivljenja.Okrog leta 83 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo, da je Almazaçel ljudem predajati Boœjobesedo najprej v zarahemelskideœeli in odtod po vsej deœeli.

2 In to so besede, ki jih je go-voril ljudem iz cerkve, ki je bilaustanovljena v mestu Zarahem-la, po njegovem lastnem zapisu,rekoç:

3 Ker je mene, Alma, moj oçe,Alma, posvetil za vélikegaduhovnika vse Boœje cerkve, kerje imel moç in polnomoçje odBoga, da je to napravil, glejte,pravim vam, da je on zaçel usta-navljati cerkev v deœeli, ki je bilav nefijskih mejah; da, v deœeli,ki se je imenovala Mormonovadeœela; da, in svoje brate jekrstil v Mormonovih vodah.

4 In glejte, pravim vam, Boœjamilost in moç sta jih reøili iz rokljudstva kralja Noeta.

5 In glejte, po tem so jih vdivjini zasuœnjili Lamanci; da,pravim vam, bili so v ujetniøtvuin Gospod jih je spet reøil izsuœenjstva z moçjo svoje besede;in privedel nas je v to deœeloin tudi v tej deœeli smo zaçeliustanavljati Boœjo cerkev.

6 In sedaj glejte, vam pravim,bratje moji, vam, ki pripadatetej cerkvi, ali ste zadostno ohra-nili v spominu ujetniøtvo svojihoçetov? Da, in ali ste zadostnoohranili v spominu njegovomilost in veliko potrpeœljivostz njimi? In øe veç, ali ste za-dostno ohranili v spominu, daje njihove duøe reøil iz pekla?

7 Glejte, v srcu jih je spremenil;

da, prebudil jih je iz globokegaspanja in prebudili so se v Bogu.Glejte, bili so sredi teme; vendarso njihove duøe zasvetile z luçjoveçne besede; da, obkroœale sojih spone smrti in verige peklain çakala jih je veçna poguba.

8 In sedaj vas vpraøam, bratjemoji, so bili mar pogubljeni?Glejte, povem vam, ne, niso bili.

9 In spet vpraøam, ali so bilespone smrti pretrgane in verigepekla, ki jih je obkroœal, ali sobile razklenjene? Povem vam,da, bile so razklenjene in v duøijim je kipelo in prepevali so oljubezni odkupljenja. In povemvam, da so odreøeni.

10 In sedaj vas vpraøam, podkakønimi pogoji so odreøeni?Da, kakøen povod imajo, daupajo na odreøitev? Kaj je vzrok,da so prosti spon smrti, da, intudi verig pekla?

11 Glejte, lahko vam povem—mar ni moj oçe Alma verjel be-sedam, ki so jih izrekla Abina-dijeva usta? In mar ni bil svetiprerok? Mar ni govoril Boœjihbesed in jim je moj oçe Almaverjel?

12 In po svoji veri se je v srcumoçno spremenil. Glejte, pra-vim vam, da je vse to res.

13 In glejte, besedo je pridigalvaøim oçetom in v srcu so semoçno spremenili in postali soponiœni in zaupali v pravega inœivega Boga. In glejte, bili sozvesti do konca; zato so biliodreøeni.

14 In sedaj, glejte, vas vpraøam,moji bratje iz cerkve, ali ste seduhovno rodili v Bogu? Ali jevaøe obliçje prevzelo njegovo

Alma 5:15–27 198

podobo? Ali ste v srcu izkusilito mogoçno spremembo?15 Ali udejanjate vero, da vas

bo ta, ki vas je ustvaril, odkupil?Ali ste se zazrli predse z oçesomvere in vidite to umrljivo telovstati v neumrljivo in to propad-ljivost vstati v nepropadljivost,da boste stali pred Bogom, davam bo sojeno po dejanjih, kiste jih storili v umrljivem telesu?

16 Pravim vam, mar si lahkopredstavljate, da sliøite Gospo-dov glas, ki vam tistega dnegovori: Pridite k meni, vi bla-goslovljeni, kajti glejte, vaøadela na obliçju Zemlje so biladela praviçnosti?

17 Ali pa si predstavljate, daboste tisti dan Gospodu lahkolagali in rekli—Gospod, naøadela na obliçju Zemlje so bilapraviçna dela — in da vas boodreøil?

18 Oziroma drugaçe, mar silahko predstavljate, da ste pri-peljani pred Boœje sodiøçe z du-øo, polno krivde in obœalovanja,ker se boste spomnili vse svojekrivde, da, se boste popolnomaspomnili vse svoje hudobije,da, se spomnili, da se nistezmenili za Boœje zapovedi?

19 Pravim vam, mar se tistidan lahko ozrete k Bogu s çistimsrcem in çistimi rokami? Pra-vim vam, mar lahko pogledatenavzgor, ker bo na vaøem ob-liçju vklesana Boœja podoba?

20 Pravim vam, mar si lahkomislite, da boste odreøeni, koste dopustili, da ste postalipodloœni hudiçu?

21 Povem vam, t i s t i danboste vedeli, da ne morete biti

odreøeni; kajti nihçe ne morebiti odreøen, razen çe so njegovaoblaçila belo oprana; da, njego-va oblaçila se morajo çistiti,dokler niso oçiøçena vsakegamadeœa, v krvi tega, o kateremso govorili naøi oçetje, ki bopriøel reøit svoje ljudstvo njiho-vih grehov.

22 In sedaj vas vpraøam, bratjemoji, kako se bo poçutil kdorkoli izmed vas, çe bo stal predBoœjim sodnim stolom, çe bodonjegova oblaçila umazana skrvjo in vsakovrstno umazani-jo? Glejte, o çem bo to priçevaloproti vam?

23 Glejte, mar ne bo priçevalo,da ste morilci, da, in da ste pravtako krivi vsakovrstne hudobije?

24 Glejte, bratje moji, marpredpostavljate, da ima takønilahko mesto, da bo sedel v Boœ-jem kraljestvu z Abrahamom, zIzakom in z Jakobom in tudi zvsemi svetimi preroki, katerihoblaçila so oçiøçena in so brezmadeœa, çista in bela?

25 Povem vam, ne; razen çenaøega Stvarnika napravite zalaœnivca od zaçetka oziroma çepredpostavljate, da je laœnivecod zaçetka, ne morete predpos-tavljati, da takøni lahko dobimesto v nebeøkem kraljestvu;paç pa bo izvrœen, kajti otrokhudiçevega kraljestva je.

26 In sedaj glejte, povem vam,bratje moji, çe ste se v srcuspremenili in çe ste zaçutili, daœelite peti pesem o ljubezniodkupljenja, vas bi vpraøal, alilahko tako obçutite sedaj?

27 Ali ste hodili, ohranjajoç sebrez krivde pred Bogom? Mar

199 Alma 5:28–43

bi v sebi lahko rekli, çe bi bili vtem trenutku poklicani umreti,da ste bili zadostno poniœni?Da so vaøa oblaçila oçiøçena inbela zaradi krvi Kristusa, ki bosvoje ljudstvo priøel odkupitnjihovih grehov?28 Glejte, ali ste slekli ponos?

Povem vam, çe niste, niste prip-ravljeni na sreçanje z Bogom.Glejte, hitro se morate pripra-viti; kajti nebeøko kraljestvo sekmalu pribliœa in takøen nimaveçnega œivljenja.

29 Glejte, pravim, ali je kdomed vami, ki ni slekel zavida-nja? Povem vam, da takøen nipripravljen; in œelel bi, da bi seta hitro pripravil, kajti ura sebliœa in ne ve, kdaj pride ças;kajti tak ni brez krivde.

30 In spet, pravim vam, ali jekdo med vami, ki se posmehujesvojemu bratu ali ki mu nalagapreganjanje?

31 Gorje takønemu, kajti nipripravljen in ças se je pribliœal,ko se mora pokesati ali pa nemore biti odreøen!

32 Da, in sicer gorje vsem vamdelavcem kriviçnosti; pokesajtese, pokesajte se, kajti to je govo-ril Gospod Bog!

33 Glejte, vsem ljudem poøljepovabilo, kajti ponujene so jimroke milosti, in govori: Poke-sajte se in sprejel vas bom.

34 Da, govori: Pridite k meniin jedli boste od sadu drevesaœivljenja; da, zastonj boste jedliin pili kruh in vodo œivljenja;

35 da, pridite k meni in prine-site praviçna dela in ne bosteposekani in vrœeni v ogenj—

36 kajti glejte, ças je blizu, da

ima tisti, ki ne prinaøa dobregasadu oziroma ki ne dela praviç-nih del, razlog za tarnanje inœalovanje.

37 O vi delavci kriviçnosti; vi,ki se napihujete s puhlostmi sve-ta, vi, ki ste izjavljali, da poznatepota praviçnosti, vendar ste za-tavali kakor ovce brez pastirja,çeprav je pastir klical za vamiin øe kliçe za vami, vi pa noçeteprisluhniti njegovemu glasu!

38 Glejte, pravim vam, da vasdobri pastir kliçe; da, in kliçe vasv svojem imenu, ki je Kristusovoime; in çe ne boste prisluhniliglasu dobrega pastirja, imenu,s katerim vas pokliçe, glejte,niste ovce dobrega pastirja.

39 In sedaj, çe niste ovce dob-rega pastirja, iz katere çredeste? Glejte, povem vam, da jehudiç vaø pastir in iz njegoveçrede ste; in sedaj, kdo lahkoto zanika? Glejte, povem vam,kdor to zanika, je laœnivec inhudiçev otrok.

40 Kajti povem vam, kar jedobrega, prihaja od Boga, in karje zlega, prihaja od hudiça.

41 Çe çlovek torej prinaøadobra dela, prisluhne glasu dob-rega pastirja in mu sledi; kdorpa prinaøa zla dela, ta postanehudiçev otrok, kajti njegovemuglasu prisluhne in mu sledi.

42 In kdor to dela, mora svojeplaçilo prejeti od njega; zato zaplaçilo prejme smrt glede na to,kar je praviçno, ker je mrtev zavsa dobra dela.

43 In sedaj, bratje moji, bi œelel,da bi me sliøali, kajti govorimv vnemi svoje duøe; kajti glejte,govoril sem vam preprosto,

Alma 5:44–53 200

da se ne boste motili, oziroma,govoril sem vam po Boœjihzapovedih.44 Kajti tako sem poklican

govoriti po svetem Boœjem redu,ki je v Kristusu Jezusu; da, za-povedano mi je stati in priçevatitemu ljudstvu o tem, kar sogovorili naøi oçetje glede tega,kar bo priølo.

45 In to ni vse. Mar mislite,da sam ne vem za to? Glejte,priçujem vam, da vem, da je to,o çemer sem govoril, res. Inkako mislite, da vem o gotovostitega?

46 Glejte, pravim vam, da mije to razodel Sveti Boœji Duh.Glejte, postil sem se in molilveliko dni, da bi to sam spoz-nal. In sedaj sam vem, da je res;kajti Gospod Bog mi je to poka-zal po svojem Svetem Duhu; into je duh razodetja, ki je v meni.

47 In øe veç, pravim vam, dami je bilo tako razodeto, da sobesede, ki so jih govorili naøioçetje, govorile resnico, in sicerpo duhu preroøtva, ki je v meni,kar je tudi preko delovanjaBoœjega Duha.

48 Pravim vam, da sam vem,da je res, kar koli vam bom rekelo tem, kar bo priølo; in pravimvam, da vem, da bo JezusKristus priøel, da, Sin, OçetovEdinorojeni, poln milostljivostiin usmiljenja in resnice. In glejte,on je ta, ki pride odvzet grehesveta, da, grehe vsakogar, kivztrajno verjame v njegovo ime.

49 In sedaj vam pravim, da je tored, v katerega sem poklican,da, pridigat svojim ljubljenimbratom, da, in vsakomur, ki

prebiva v deœeli; da, pridigatvsem, tako starim kot mladim,tako zasuœnjenim kot svobod-nim; da, vam povem, ki ste vletih, ki ste srednjih let in od-raøçajoçemu rodu, da, kliçemjim, da se morajo pokesati in seponovno roditi.

50 Da, tako govori Duh: Poke-sajte se, vse ve strani sveta, kajtinebeøko kraljestvo se je pribli-œalo; da, Boœji Sin pride v slavi,v moçi, veliçastvu, sili in gos-postvu. Da, moji ljubljeni brat-je, pravim vam, da Duh govori:Glejte slavo Kralja vse zemlje;in prav tako bo Kralj nebes zelokmalu zasijal med vsemi çlo-veøkimi otroki.

51 In Duh mi tudi govori, da,kliçe mi z mogoçnim glasom,rekoç: Pojdi in temu ljudstvureci: Pokesajte se, kajti çe sene pokesate, nikakor ne moretenaslediti nebeøkega kraljestva.

52 In spet, pravim vam, Duhgovori: Glejte, sekira je nastav-ljena na korenino drevesa; zatobo vsako drevo, ki ne bo obro-dilo dobrega sadu, posekano invrœeno v ogenj, da, v ogenj, ki gani moç ustaviti, in sicer nepo-gasljiv ogenj. Glejte in pomnite,to je govoril Sveti.

53 In sedaj, moji ljubljeni bratje,vam pravim, mar lahko ovrœetete izjave; da, mar lahko date tona stran in poteptate Svetegapod nogami; da, mar se lahkonapihujete v ponosu svojegasrca; da, mar boste øe vednovztrajali pri tem, da boste nosilidraga oblaçila in se v srcu pre-dajali puhlostim sveta, svojemubogastvu?

201 Alma 5:54–6:3

54 Da, mar boste vztrajali inmislili, da ste boljøi od drugih;da, mar boste vztrajali in prega-njali svoje brate, ki so poniœniin hodijo glede na sveti Boœjired, preko katerega so priøli vcerkev, ker so bili posveçenis Svetim Duhom in prinaøajodela, ki jih obrodi kesanje—

55 da, in mar boste vztrajali inobraçali hrbet siromaønim inpomoçi potrebnim in zadrœevalisvoje imetje pred njimi?

56 In konçno, vsi vi, ki bostevztrajali v hudobiji, povem vam,da so to tisti, ki bodo posekaniin vrœeni v ogenj, çe se ne bodonaglo pokesali.

57 In sedaj pravim vam, vsemvam, ki œelite slediti glasudobrega pastirja, stopite proçod hudobnih in bodite loçeni inse ne dotaknite njihove neçis-tosti; in glejte, njihova imenabodo izbrisana, da imena hu-dobnih ne bodo priøteta medimena praviçnih, da se bospolnila Boœja beseda, ki jo jeizrekel: Imena hudobnih sene bodo meøala z imeni mojegaljudstva;

58 kajti imena praviçnih bodozapisana v knjigo œivljenja innjim bom dodelil nasledstvo namoji desnici. In sedaj, bratjemoji, kaj imate reçi proti temu?Povem vam, çe boste govoriliproti, ni pomembno, kajti Boœjabeseda se mora izpolniti.

59 Kajti kakøen je med vamipastir, ki ima veliko ovac, nakatere ne pazi, da ne pridejovolkovi in ne pobijejo drob-nice? In glejte, çe pride v çredovolk, mar ga ne izœene? Da, in

navsezadnje, çe ga bo lahko, gabo ubil.

60 In sedaj vam povem, dadobri pastir kliçe za vami; in çeboste prisluhnili njegovemuglasu, vas bo pripeljal v svojoçredo in njegove ovce boste; inzapove vam, da ne dovolite, dabi med vas priøel sestradanvolk, da bi ne bili pogubljeni.

61 In sedaj vam jaz, Alma,zapovedujem v jeziku tega, kimi je zapovedal, da pozornodelate po besedah, ki sem vamjih govoril.

62 Z zapovedjo govorim vam,ki pripadate cerkvi; in tistim, kine pripadajo cerkvi, govorim spovabilom, rekoç: Pridite in sekrstite v kesanje, da boste tudi vijedli od sadu drevesa œivljenja.

6. POGLAVJE

Cerkev v Zarahemli je preçiøçena inv njej je vzpostavljen red.—Almagre pridigat v Gideon. Okrog leta83 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, potem ko jeAlma prenehal govoriti ljudemiz cerkve, ki je bila ustanovljenav mestu Zarahemla, je s pola-ganjem rok posvetil duhovnikein stareøine glede na Boœji red,da bodo predsedovali in bedelinad cerkvijo.

2 In zgodilo se je, da se je vsak,ki ni pripadal cerkvi, ki se jepokesal svojih grehov, krstil vkesanje in sprejeli so ga v cerkev.

3 In zgodilo se je tudi, da je bilvsak, ki je pripadal cerkvi, ki seni pokesal svoje hudobije inpostal poniœen pred Bogom—

Alma 6:4–7:3 202

mislim na tiste, ki so v srcu pos-tali vzviøeni—tisti so bili zavr-njeni in njihova imena so bilaizbrisana, da njihova imena nisobila priøteta med praviçne.4 In tako so v mestu Zarahem-

la zaçeli vzpostavljati cerkvenired.

5 Sedaj bi œelel, da bi razumeli,da je bila Boœja beseda dostopnavsakomur, da nihçe ni bil pri-krajøan za privilegij do zbiranja,da bi sliøal Boœjo besedo.

6 Vendar je bilo Boœjim otro-kom zapovedano, naj se pogostozbirajo in se zdruœujejo v postuin v mogoçni molitvi za dobro-bit duø tistih, ki niso poznaliBoga.7 In sedaj se je zgodilo, ko je

bil Alma napravil te predpise,je od njih odøel, da, iz cerkve, kije bila v mestu Zarahemla, in jeøel proti vzhodu reke Sidon vGideonovo dolino, ker je bilotam zgrajeno mesto, ki se jeimenovalo mesto Gideon, ki jebilo v dolini, ki se je imenovalaGideon, imenujoç se po çloveku,katerega je Nehorjeva roka ubilaz meçem.

8 In Alma je øel in zaçeloznanjati Boœjo besedo v cerkvi,ki je bila ustanovljena v doliniGideon, glede na razodetje, daje beseda, o kateri so bili govo-rili njihovi oçetje, govorila res-nico, in po duhu preroøtva, kije bil v njem, glede na priçeva-nje o Jezusu Kristusu, BoœjemSinu, ki bo priøel odkupit svojeljudstvo od njihovih grehov, insvetem redu, po katerem je bilpoklican. In tako je zapisano.Amen.

Almove besede, ki jih je predalljudem v Gideonu, glede nanjegov lastni zapis.

Obsega 7. poglavje.

7. POGLAVJE

Kristus se bo rodil Mariji.—Raz-vezal bo spone smrti in prenaøalgrehe svojega ljudstva.—Tisti, kise pokesajo, se krstijo in spolnjujejozapovedi, bodo imeli veçno œivlje-nje.—Umazanost ne more nasleditiBoœjega kraljestva.—Potrebna jeponiœnost, vera, upanje in dobrot-ljivost. Okrog leta 83 pr. Kr.

Glejte, moji ljubljeni bratje, kervidim, da mi je bilo dovoljenopriti k vam, zato vas poskusimnagovoriti v svojem jeziku; da, ssvojimi lastnimi usti, ker vidim,da je prviç, da sem vam sprego-voril z besedami svojih lastnihust, ker sem bil sveto predansodnemu stolu, ker sem bil imelveliko posla, da nisem mogelpriti k vam.

2 In niti sedaj v tem çasu ne bimogel priti, çe bi ne bilo, da semsodni stol predal drugemu, davlada namesto mene; in Gospodmi je v veliki milosti dovolilpriti k vam.

3 In glejte, priøel sem, ker semmoçno upal in si zelo œelel, dabi ugotovil, da ste bili postaliponiœni pred Bogom in da stebili øe nadalje poniœno prosiliza njegovo milostljivost, da biugotovil, da ste pred njim brezkrivde, da bi ugotovil, da nistev straønem precepu, v kateremso bili naøi bratje v Zarahemli.

203 Alma 7:4–14

4 A blagoslovljeno bodi imeBoga, ki mi je dal vedeti, da,naklonil mi je silno veliko ra-dost, da vem, da so spet stopilina pot njegove praviçnosti.

5 In zaupam, glede na BoœjegaDuha, ki je v meni, da se bomtudi nad vami radostil; vendarne œelim, da bi se nad vamiradostil zavoljo velike stiske inpotrtosti, ki sem jo bil izkusilzavoljo bratov v Zarahemli,kajti glejte, nad njimi sem se ra-dostil potem, ko sem prebrodilveliko stisko in potrtost.

6 A glejte, zaupam, da niste vstanju take nevere, kot so bilivaøi bratje; zaupam, da v srcuniste ponosni; da, zaupam, dasrca niste predajali bogastvu inpuhlostim sveta; da, zaupam,da ne çastite malikov, paç pa daçastite pravega in œivega Boga,z veçno vero priçakujoç odpuø-çanje svojih grehov, katero bopriølo.

7 Kajti glejte, povem vam,veliko reçi bo priølo; in glejte,nekaj je, kar ima veçjo po-membnost kot vse ostalo—kaj-ti glejte, ni veç daleç ças, koOdkupitelj œivi in pride medsvoje ljudstvo.

8 Glejte, ne pravim, da bo knam priøel v çasu svojega biva-nja v svojem zemeljskem taber-naklju; kajti glejte, Duh mi nirekel, da bo temu tako. Kar setorej tega tiçe, ne vem; toliko pavem, da ima Gospod Bog moçvse napraviti po svoji besedi.9 A glejte, toliko mi je Duh

povedal, rekoç: Kliçi temuljudstvu, rekoç: Pokesajte sein Gospodu pripravite pot in

hodite po njegovih poteh, kiso ravne; kajti glejte, nebeøkokraljestvo se je pribliœalo inBoœ j i S in pr ide na obl iç jeZemlje.

10 In glejte, rodil se bo Marijina jeruzalemskem, ki je deœelanaøih dedov, ker je devica,dragocena in izvoljena posoda,katero bo obsençil Sveti Duhin spoçela bo po njegovi moçiin rodila sina, da, in sicerBoœjega Sina.

11 In øel bo dalje in trpel bole-çine in stiske in skuønjave vsa-ke vrste; in to zato, da se bospolnila beseda, ki pravi, da bonase prevzel boleçine in bolez-ni svojega ljudstva.

12 In nase bo prevzel smrt, dabo razvezal spone smrti, ki ve-œejo njegovo ljudstvo; in nasebo prevzel njihove slabosti, dabo poln usmiljenja, po mesu,da bo po mesu vedel, kakopodpirati svoje ljudstvo gledena njihove slabosti.

13 Duh torej ve vse; vendarBoœji Sin po mesu trpi, da binase lahko prevzel grehe svoje-ga ljudstva, da bi jim z moçjosvoje odreøitve izbrisal grehe;in sedaj glejte, to je priçevanje,ki je v meni.

14 Sedaj vam povem, da semorate pokesati in se ponovnoroditi; kajti Duh pravi, çe se neboste ponovno rodili, ne moretenaslediti nebeøkega kraljestva;zato pridite in se krstite v kesa-nje, da boste umiti svojih gre-hov, da boste verovali v BoœjeJagnje, ki odjemlje grehe sveta,ki je mogoçno odreøiti in oçistitivso nepraviçnost.

Alma 7:15–26 204

15 Da, pravim vam, pridite inse ne bojte in poloœite na stranvsak greh, ki vas zlahka napada,ki vas zveœe v pogubo, da, pri-dite in pojdite in svojemu Bogupokaœite, da ste se voljni pokesa-ti svojih grehov in stopiti z njimv zavezo, da boste spolnjevalinjegove zapovedi in mu to tadan priçujete tako, da boste øliv vode krsta.

16 In kdor bo od sedaj dalje todelal in spolnjeval Boœje zapove-di, tisti bo pomnil, da mu pra-vim, da, pomnil bo, da sem murekel, da bo imel veçno œivljenje,glede na priçevanje SvetegaDuha, ki priçuje v meni.

17 In sedaj, moji ljubljeni bratje,ali verjamete temu? Glejte, po-vem vam, da, vem, da verjame-te; in vem, da verjamete, ker mitako priçuje Duh, ki je v meni. Inker je sedaj vaøa vera glede tegamoçna, da, glede tega, kar semgovoril, je moja radost velika.

18 Kajti kakor sem vam rekelod zaçetka, da sem si zelo œelel,da bi vi ne bili v stanju precepakakor vaøi bratje, prav tako semspoznal, da je bilo moji œeljiustreœeno.

19 Kajti vidim, da ste na potipraviçnosti; vidim, da ste napoti, ki vodi v Boœje kraljestvo;da, vidim, da mu ravnate pot.

20 Vidim, da vam je bilo razo-deto, po priçevanju njegovebesede, da ne more hoditi poizkrivljenih poteh; niti ne odsto-pa od tega, kar je rekel; niti seza las ne obraça z desne na levooziroma od tega, kar je prav, ktemu, kar je narobe; zato je nje-gova smer eno veçno kroœenje.

21 In ne prebiva v nesvetihtempljih; niti ne more biti uma-zanost ali kar koli drugega, karje neçisto, sprejeto v Boœje kra-ljestvo; zato vam povem, priøelbo ças, da, in bo na poslednjidan, da bo ta, ki je umazan, ostalv svoji umazanosti.22 In sedaj, moji ljubljeni bratje,

to sem vam rekel, da bi v vasprebudil obçutek dolœnosti doBoga, da boste pred njim hodilibrez krivde, da boste hodiliglede na sveti Boœji red, v kate-rega ste bili sprejeti.

23 In sedaj bi œelel, da bi biliponiœni in podloœni in ljubez-nivi; zlahka usliøali proønje;polni potrpeœljivosti in velikegapotrpljenja; zmerni v vsem; vvsakem trenutku marljivo spol-njevali Boœje zapovedi; prosiliza vse, kar potrebujete, tako zaduhovno kakor za posvetno;vselej vraçali zahvalo Bogu zavse, kar prejemate.

24 In glejte, da boste verovali,upali in bili dobrotljivi in potemboste vselej opravljali obilje dob-rih del.

25 In naj vas Gospod blagoslo-vi in svoja oblaçila ohranjajteneomadeœevana, da vas bodonaposled posedli z Abrahamom,Izakom in Jakobom in s svetimipreroki, ki so bili, vse odkar se jezaçel svet, ker bodo vaøa oblaçi-la neomadeœevana prav kakorso neomadeœevana njihova ob-laçila, v nebeøkem kraljestvu,da ne boste niç veç øli ven.

26 In sedaj, moji l jubljenibratje, te besede sem vam govo-ril z Duhom, ki priçuje v meni;in moja duøa se silno radosti

205 Alma 7:27–8:12

zavoljo silne marljivosti in pos-luønosti, ki ste jo izkazali mojibesedi.27 In sedaj, naj Boœji mir poçiva

nad vami in nad vaøimi hiøamiin polji in nad vaøo drobnico ingovedom in nad vsem, kar po-sedujete, nad vaøimi œenskamiin vaøimi otroki, po vaøi veri indobrih delih od sedaj dalje inza vekomaj. In tako sem govoril.Amen.

8. POGLAVJE

Alma pridiga in krøçuje v Meleku.—V Amoníhu ga zavrnejo in odide.—Angel mu zapove, naj se vrne inkliçe ljudi h kesanju. — Sprejmega Amulek in obadva pridigata vAmoníhu. Okrog leta 82 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da se jeAlma vrnil iz gideonske deœele,potem ko je ljudi v Gideonupouçeval o veliko reçeh, ki jihni moç zapisati, ko je ustanavljalcerkveni red, tako kot je bildoslej storil v zarahemelskideœeli, da, se je vrnil v svojo hiøov Zarahemli, da bi se odpoçilod dela, ki ga je bil opravljal.

2 In tako se je konçalo devetoleto vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom.

3 In zgodilo se je v zaçetkudesetega leta vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom,da je Alma od tam odpotoval inse odpravil na pot v meleøkodeœelo, zahodno od reke Sidon,na zahodu ob mejah z divjino.

4 In ljudi v meleøki deœelije zaçel pouçevati po svetemBoœjem redu, po katerem je bil

poklican; in zaçel je pouçevatiljudi po vsej meleøki deœeli.

5 In zgodilo se je, da so ljudjeprihajali k njemu z vseh mejadeœele, ki je mejila z divjino. Inkrøçevali so se po vsej deœeli;

6 tako da je, potem ko je bilsvoje delo v Meleku konçal, odtam odpotoval in potoval tri-dnevno potovanje na sever me-leøke deœele; in priøel je v mesto,ki se je imenovalo Amoníha.

7 S e d a j , m e d N e f i j e v i mljudstvom je bila navada, da sodeœele in mesta in vasi, da, insicer vsako vasico, poimenovalipo tistem, ki jo je prvi posedo-val; in tako je bilo v amoníhaøkideœeli.

8 In zgodilo se je, ko je bil Almapriøel v mesto Amoníha, jim jezaçel pridigati Boœjo besedo.

9 Sedaj, Satan se je bil v velikimeri polastil src ljudi v mestuAmoníha; zato niso prisluhniliAlmovim besedam.

10 Vendar je Alma v duhumoçno delal, ko se je v goreçimolitvi boril pred Bogom, da biizlil Duha nad ljudi, ki so bili vmestu; da bi tudi dovolil, da bijih lahko krstil v kesanje.

11 Vendar so postali trdosrçniin mu rekli: Glej, vemo, da siAlma; in vemo, da si vélikiduhovnik v cerkvi, ki si jo vmnogih delih deœele ustanovilpo vaøem izroçilu; in nismo iztvoje cerkve in ne verjamemo vtakøno nespametno izroçilo.

12 In sedaj vemo, ker nismo iztvoje cerkve, vemo, da nad naminimaø moçi; in sodni stol sipredal Nefíhu, zato nisi naøvrhovni sodnik.

Alma 8:13–28 206

13 Ko so ljudje sedaj to izrekliin zavrnili vse njegove besedein ga œalili in pljuvali nanj in gadali vreçi iz mesta, je od tamkajodøel in se odpravil na potova-nje proti mestu, ki se je imeno-valo Aron.

14 In zgodilo se je, medtem koje popotoval tjakaj, upogibajoçse k tlom zaradi potrtosti in jebredel skozi veliko stisko induøevno tesnobo zavoljo hudo-bije ljudi, ki so bili v mestuAmoníha, se je zgodilo, medtemko je Alma potrtost tako upogi-bala k tlom, glej, da se je prednjim pojavil Gospodov angel inmu rekel:

15 Blagoslovljen bodi, Alma;zato dvigni glavo in se raduj,kajti velik razlog imaø za radost;kajti zvesto si spolnjeval Boœjezapovedi od trenutka, ko si odnjega prejel prvo sporoçilo. Glej,jaz sem tisti, ki ti ga je izroçil.

16 In glej, poslan sem, da tizapovem, da se vrni v mestoAmoníha in spet pridigaj ljudemv mestu; da, pridigaj jim. Da,reci jim, çe se ne bodo pokesali,jih bo Gospod Bog pokonçal.

17 Kajti glej, v tem trenutkupreuçujejo, da bi napravili konecsvobodi tvojega ljudstva (kajtitako govori Gospod), kar je vnasprotju z zakoni in sodbami inzapovedmi, ki jih je dal svojemuljudstvu.

18 Sedaj se je zgodilo, ko je bilAlma od Gospodovega angelasporoçilo prejel, se je naglo vrnilv amoníhaøko deœelo. In v mestoje vstopil po drugi poti, da,po poti, ki je na jugu mestaAmoníha.

19 In ko je vstopil v mesto, jebil laçen in nekemu çloveku jerekel: Ali bi dal jesti poniœne-mu Boœjemu sluœabniku?

20 In moœ mu je rekel: Nefijecsem in vem, da si sveti Boœjiprerok, kajti ti si çlovek, za ka-terega je angel v videnju rekel:Sprejmi ga. Zato pojdi z menojv hiøo in dal ti bom od svojehrane; in vem, da boø blagoslovzame in za mojo hiøo.

21 In zgodilo se je, da ga jemoœ sprejel v svojo hiøo; in moœse je imenoval Amulek; in prine-sel je kruha in mesa in postavilpred Alma.

22 In zgodilo se je, da je Almajedel kruh in je bil sit; in blagos-lovil je Amuleka in njegovo hiøoin se zahvalil Bogu.

23 In potem ko je bil pojedel inje bil sit, je Amuleku rekel: Jazsem Alma in sem véliki duhov-nik v Boœji cerkvi po vsej deœeli.

24 In glej, po duhu razodetjain preroøtva sem bil poklicanpridigati Boœjo besedo med temiljudmi; in bil sem v tej deœeli inniso me sprejeli, paç pa so mevrgli ven in bil sem na tem, datej deœeli za vselej obrnem hrbet.

25 A glej, zapovedano mi jebilo, naj se spet obrnem in temljudem prerokujem, da, in pri-çujem proti njim glede njihovihkriviçnosti.

26 In sedaj, Amulek, ker si menahranil in me sprejel, si bla-goslovljen; kajti bil sem laçen,saj se œe veliko dni postim.

27 In Alma je pri Amulekuostal veliko dni, preden je zaçelpridigati ljudem.

28 In zgodilo se je, da so se

207 Alma 8:29–9:8

ljudje øe bolj okrepili v svojihkriviçnostih.29 In k Almu je priøla beseda,

rekoç: Pojdi; in reci tudi moje-mu sluœabniku Amuleku, pojdiin pridigaj tem ljudem, rekoç:Pokesajte se, kajti tako govoriGospod, çe se ne boste pokesali,bom te ljudi obiskal v svoji jezi;da, in svoje silovite jeze ne bomodvrnil.

30 In Alma je øel, in tudi Amu-lek, med ljudi, da bi jim razgla-øala Boœje besede; in navdal juje Sveti Duh.

31 In prejela sta moç, v tolikorda ju ni bilo moç zapreti v jeço;niti ni bilo mogoçe, da bi ju kdoubil; vendar pa svoje moçi nis-ta uporabila, dokler nista bilazvezana z vezmi in vrœena vjeço. To se je bilo sedaj zgodilo,da bi Gospod v njiju pokazalsvojo moç.

32 In zgodilo se je, da sta øla inzaçela pridigati in prerokovatiljudem z duhom in moçjo, kijima jo je dal Gospod.

Almove besede in tudi Amule-kove besede, ki sta jih oznanjalaljudem, ki so bili v amoníhaøkideœeli. In tudi v jeço so ju vrgliin reøila ju je çudeœna Boœjamoç, ki je bila v njiju, glede naAlmov zapis.

Obsega 9. do vkljuçno s 14.poglavjem.

9. POGLAVJE

Alma ukaœe ljudem v Amoníhu, najse pokesajo.—Gospod bo usmiljen

do Lamancev v poslednjih dneh.—Çe bodo Nefijci zapustili luç, jihbodo Lamanci pokonçali.—BoœjiSin bo kmalu priøel.—Odreøil botiste, ki se pokesajo, se krstijo inverujejo v njegovo ime. Okrog leta82 pr. Kr.

In spet, ker je meni, Almu, Bogzapovedal, naj s seboj vzamemAmuleka in grem spet pridigattemu ljudstvu oziroma ljudem,ki so bili v mestu Amoníha, seje zgodilo, ko sem jim zaçel pri-digati, da so se z menoj zaçeliprepirati, rekoç:

2 Kdo si? Mar predpostavljaø,da bomo verjeli priçevanju ene-ga çloveka, dasi bi nam pridigal,da bo Zemlja preøla?

3 Niso torej razumeli besed, kiso jih govorili; kajti niso vedeli,da bo Zemlja preøla.

4 In prav tako so rekli: Nebomo verjeli tvojim besedam, çeboø prerokoval, da bo to mogoç-no mesto v enem dnevu uniçeno.

5 Niso torej vedeli, da bi Boglahko napravil takøna neverjet-na dela, kajti bili so trdosrçnoin trdovratno ljudstvo.

6 In rekli so: Kdo je Bog, damed te ljudi ne poølje veç poob-laøçencev kakor enega çloveka,da bi jim oznanili resnico o takovelikih in neverjetnih reçeh?

7 In pristopili so, da bi mezgrabili; a glej, niso me mogli.In smelo sem stal, da sem jimoznanil, da, smelo sem jim pri-çeval, rekoç:

8 Glejte, o hudobni in izprijenirod, kako ste pozabili izroçilosvojih oçetov; da, kako kmaluste pozabili Boœje zapovedi.

Alma 9:9–20 208

9 Mar ne pomnite, da je naøe-ga oçeta, Lehija, iz Jeruzalemapripeljala Gospodova roka?Mar se ne spomnite, da jih jevse vodil skozi divjino?

10 In mar ste tako kmalu po-zabili, kolikokrat je naøe oçetereøil iz rok njihovih sovraœnikovin jih ohranil, da niso bili pokon-çani, in sicer po roki njihovihlastnih bratov?

11 Da, in çe bi on ne imel ne-primerljive moçi in milosti invelikega potrpljenja do nas, bibili mi dolgo pred tem çasovnimobdobjem neizogibno izbrisaniz obliçja Zemlje in morda bi bilizapisani stanju neskonçne bedein gorja.

12 Glejte, sedaj vam pravim,da vam zapoveduje, da se po-kesate; in çe se ne boste pokesa-li, nikakor ne morete nasleditiBoœjega kraljestva. A glejte, to nivse—zapovedal vam je, da sepokesate ali pa vas bo docelaizbrisal z obliçja Zemlje; da,obiskal vas bo v svoji jezi inod svoje silovite jeze se ne boodvrnil.

13 Glejte, mar se ne spomnitebesed, ki jih je govoril Lehiju,rekoç da: Çe boste spolnjevalimoje zapovedi, boste uspevaliv deœeli? In spet, reçeno je,da: Çe mojih zapovedi ne bostespolnjevali, boste loçeni odGospodove navzoçnosti.

14 Sedaj bi œelel, da bi si vizapomnili, çe Lamanci nisospolnjevali Boœjih zapovedi, sobili loçeni od Gospodove nav-zoçnosti. Sedaj vidimo, da se jeGospodova beseda v tem potr-dila in Lamanci so bili loçeni od

njegove navzoçnosti od zaçetkasvojih prestopkov v deœeli.

15 Vendar vam povem, da bona sodni dan laœe za njih kakorza vas, çe ostanete v svojih gre-hih, da, in sicer bo v tem œivlje-nju laœe za njih kakor za vas, çese ne pokesate.

16 Kajti veliko obljub je, ki senanaøajo na Lamance; kajti izro-çilo njihovih oçetov je vzrok, daso ostali v stanju nevednosti;zato bo Gospod do njih usmi-ljen in podaljøal njihov obstoj vdeœeli.

17 In v nekem çasovnem ob-dobju bodo priøli k njegovi be-sedi in bodo vedeli o nepravil-nosti izroçila njihovih oçetov;in veliko jih bo odreøenih, kajtiGospod bo usmiljen z vsemi, kikliçejo njegovo ime.

18 A glejte, povem vam, çeboste vztrajali v svoji hudobiji,vaøi dnevi v deœeli ne bodopodaljøani, kajti nad vas bodoposlani Lamanci; in çe se neboste pokesali, bodo priøli vtrenutku, ko ne boste vedeli inboste popolnoma pogubljeni; into bo glede na silovito Gospo-dovo jezo.

19 Kajti ne bo vam dovolil, daboste œiveli v svoji kriviçnosti,da boste pogubljali njegovoljudstvo. Povem vam, ne; raje bitrpel, da bi Lamanci pokonçalivse njegovo ljudstvo, ki se ime-nuje Nefijevo ljudstvo, çe bi bilomogoçe, da bi zapadli v greh inprestopniøtvo, potem ko so biliimeli tolikøno luç in tolikønovédenje, ki jim ga je dal Gospod,njihov Bog;

20 da, potem ko so bili tako

209 Alma 9:21–31

moçno priljubljeno Gospodovoljudstvo; da, potem ko so bilibolj priljubljeni kot vsi drugi na-rodi, rodovi, jeziki ali ljudstva;potem ko jim je bilo vse razode-to po njihovih œeljah in po njiho-vi veri in molitvah, o tem, kar jebilo, kar je in kar bo priølo;21 ko jih je obiskal Boœji Duh;

ker so govorili z angeli in kerjim je govoril Gospodov glas;in ker so imeli preroøkega duhain duha razodetja in tudi velikodarov in dar govora jezikov indar pridiganja in dar SvetegaDuha in dar prevajanja;

22 da, in potem ko jih je Bogreøil iz jeruzalemske deœele zGospodovo roko; ker so bilireøeni pred lakoto in pred bo-leznijo in pred vsakovrstniminalezljivimi boleznimi vsakevrste; in dobili so moç v bitkah,da bi ne bili pobiti; potem ko sobili znova in znova reøeni iz su-œenjstva in çuvani in varovanido sedaj; in uspevali so, doklerniso obogateli z vsakovrstnimireçmi—

23 in sedaj, glejte, povem vam,çe se bo to ljudstvo, ki je izGospodove roke prejelo takoveliko blagoslovov, pregreøiloproti luçi in védenju, ki ga ima-jo, vam povem, çe bo temu tako,çe bodo zapadli v prestopek, bozdaleç laœe za Lamance kakorzanje.

24 Kajti glejte, Gospodove ob-ljube se nanaøajo na Lamance,na vas pa se ne, çe krøite; kajtimar ni Gospod posebej obljubilin trdno predpisal, da boste, çese mu boste uprli, docela izbri-sani z obliçja Zemlje?

25 In sedaj, zavoljo tega, da bine bili pogubljeni, je Gospodposlal svojega angela, da jeobiskal veliko njegovih ljudi,oznanjajoç jim, naj gredo inglasno kliçejo temu ljudstvu,rekoç: Pokesajte se, kajti nebeø-ko kraljestvo se je pribliœalo;

26 in ne veliko dni odslej bopriøel Boœji Sin v svoji slavi; innjegova slava bo slava Edinoro-jenega Oçetu, ki ga navdaja mi-lostljivost in enakost in resnicain navdaja ga potrpeœljivost,usmiljenje in veliko potrpljenje,ki hitro usliøi klice svojegaljudstva in odgovori na njihovemolitve.

27 In glejte, pride odkupit tiste,ki se bodo krstili v kesanje poveri v njegovo ime.

28 Zato pripravite Gospodovopot, kajti ças se je pribliœal, kobodo vsi ljudje œeli plaçilo zasvoja dela glede na to, kakønaso bila — çe so bila praviçna,bodo za svojo duøo œeli odreøi-tev glede na moç in odreøitevJezusa Kristusa; in çe so bilahudobna, bodo za svojo duøoœeli pogubljenje glede na moçin ujetniøtvo hudiça.

29 Sedaj, glejte, to je angelovglas, ki kliçe ljudem.

30 In sedaj, moji ljubljeni bratje,kajti moji bratje ste in morali bibiti ljubljeni in morali bi prina-øati dobra dela, ki jih obrodikesanje, uvidevøi, da ste v veli-ki meri postali trdosrçni doBoœje besede in uvidevøi, da steizgubljeno in padlo ljudstvo.

31 Sedaj, zgodilo se je, ko sembil jaz, Alma, te besede izgovoril,glej, so bili ljudje name besni, ker

Alma 9:32–10:8 210

sem jim rekel, da so trdosrçnoin trdovratno ljudstvo.32 In ker sem jim prav tako

rekel, da so izgubljeno in padloljudstvo, so bili name jezni inprizadevali so si, da bi mezgrabili, da bi me vrgli v jeço.

33 A zgodilo se je, da jim Gos-pod ni dovolil, da bi me tistikratprijeli in me vrgli v jeço.

34 In zgodilo se je, da jeAmulek øel in stopil naprej in jimprav tako zaçel pridigati. In se-daj, vse Amulekove besede nisozapisane, del njegovih besed paje vseeno zapisan v tej knjigi.

10. POGLAVJE

Lehi je Manasejev potomec. —Amulek ponovno poroça o angelovizapovedi, naj skrbi za Alma. —Molitve praviçnih so razlog, daje ljudstvu prizaneøeno.—Nepra-viçni pravniki in sodniki polagajotemelj pogube ljudstva. Okrog leta82 pr. Kr.

Sedaj, to so besede, ki jih jeAmulek pridigal ljudem, ki sobili v amoníhaøki deœeli, rekoç:

2 Jaz sem Amulek; sem sinGidona, ki je bil sin Izmaela,ki je bil Aminadijev potomec;in to je bil isti Aminadi, ki jerazloœil pisanje, ki je bilo natempeljskem obzidju, katero jezapisal Boœji prst.3 In Aminadi je bil potomec

Nefija, ki je bil sin Lehija, ki jepriøel iz jeruzalemske deœele,ki je bil potomec Manaseja, ki jebil sin Joœefa, ki so ga bratje ssvojimi lastnimi rokami prodaliv Egipt.

4 In glejte, sam prav tako nisemçlovek majhnega slovesa medvsemi tistimi, ki me poznate;da, in glejte, veliko sorodnikovin prijateljev imam in z delomsvojih rok sem tudi pridobilveliko bogastvo.

5 Vendar po vsem tem nisemdosti poznal Gospodovih potiin njegovih skrivnosti in never-jetne moçi. Rekel sem, da teganisem bil nikoli kaj dosti poznal;a glejte, motim se, kajti videlsem veliko njegovih skrivnostiin njegovo neverjetno moç; da,in sicer ko je to ljudstvo ohranjalpri œivljenju.

6 Vendar sem postal trdosrçen,kajti velikokrat sem bil poklicanin nisem hotel sliøati; zato semo tem vedel, vendar nisem hotelvedeti; zato sem se øe naprejupiral Bogu v hudobiji svojegasrca, in sicer do çetrtega dnesedmega meseca, ki je v desetemletu vladavine sodnikov.

7 Ko sem bil na poti k zelobliœnjemu sorodniku, da bi gavidel, glejte, se mi je prikazalGospodov angel in mi rekel:Amulek, vrni se v svojo hiøo,kajti dal boø jesti Gospodovemupreroku; da, svetemu moœu, kije izvoljeni Boœji moœ; kajti veli-ko dni se je postil zavoljo grehovtvojega ljudstva in laçen je insprejel ga boø v hiøo in mu daljesti in blagoslovil bo tebe intvojo hiøo; in Gospodovi bla-goslovi bodo poçivali nad tebojin tvojo hiøo.

8 In zgodilo se je, da sem ubo-gal angelov glas in se vrnil pro-ti svoji hiøi. In ko sem øel tjakaj,sem naøel moœa, o katerem mi

211 Alma 10:9–20

je angel rekel: Sprejel ga boø vsvojo hiøo—in glejte, to je biltisti moœ, ki vam je govoril oBoœjih reçeh.9 In angel mi je rekel, da je

svet çlovek: zatorej vem, da jesvet çlovek, ker je to rekel Boœjiangel.

10 In spet, vem, da je to, o çe-mer je priçeval, res; kajti glejte,povem vam, kakor œivi Gospod,in sicer, tako je poslal svojegaangela, da bi mi bilo to razodeto;in to je napravil, ko je ta Almabival v moji hiøi.

11 Kajti glejte, blagoslovil jemojo hiøo, blagoslovil je menein œenske iz moje hiøe in mojeotroke in mojega oçeta in mojesorodstvo; da, in sicer, blagos-lovil je vse moje sorodnike inGospodov blagoslov je ostalnad nami glede na besede, kijih je izgovoril.

12 In ko je bil sedaj Amulekte besede izgovoril, so ljudjeosupnili, videç, da je bila veçkot ena priça, ki je priçevala otem, çesar so bili obtoœeni intudi o tem, kar bo priølo, gledena preroøkega duha, ki je bil vnjiju.

13 Vendar jih je bilo med njiminekaj, ki so ju mislili izpraøati, dabi ju morda s svojimi prekanje-nimi zvijaçami ujeli v besedah,da bi naøli dokaz proti njima,da bi ju predali svojim sodni-kom, da bi jima bilo po postavisojeno in da bi bila usmrçenaoziroma vrœena v jeço glede nazloçin, ki sta ga prikazala ozi-roma sta priçevala proti njim.

14 To so bili sedaj tisti ljudje,ki so si ju prizadevali ubiti, ki

so bili pravniki, ki so jih ljudjenajeli ali doloçili za izvajanjepostave v çasu sojenja oziromako se je ljudem pred sodnikisodilo za zloçine.

15 Sedaj, ti pravniki so biliuçeni v vseh çloveøkih umetnos-tih in prekanjenosti; in to jim jeomogoçalo, da so bili spretni vsvojem poklicu.

16 In zgodilo se je, da so zaçeliAmuleka izpraøevati, da bi gatako ujeti v navzkriœje besedoziroma v nasprotje besed, kijih bo izrekel.

17 Torej niso vedeli, da biAmulek mogel vedeti o njihovihnakanah. A zgodilo se je, ko soga zaçeli izpraøevati, da je uvi-del njihove misli in jim rekel:O ti hudobni in izprijeni rod,vi pravniki in licemerci, kajti vipolagate temelje hudiçu; kajtizanke in pasti polagate, da biujeli Boœje svéte.

18 Pripravljate naçrte za izkriv-ljanje poti praviçnosti in nadsvoje glave kliçete Boœji bes, insicer vse do popolnega propadatega ljudstva.

19 Da, dobro je rekel Mozija,ki je bil naø zadnji kralj, ko je bilna tem, da preda kraljestvo, neda bi imel koga, komur bi gapredal, zato je napravil, da boto ljudstvo vodil glas ljudstva—da, dobro je rekel, çe bo priøelças, da bo na ljudskem glasova-nju zmagala kriviçnost, to je, çebo priøel ças, da bo to ljudstvozapadlo v prestopek, bodo zreliza propad.

20 In sedaj vam pravim, dobroizreka sodbo Gospod nad vaøi-mi kriviçnostmi; praviçen je

Alma 10:21–11:1 212

njegov klic temu ljudstvu poglasu angelov: Pokesajte se,pokesajte se, kajti nebeøko kra-ljestvo se je pribliœalo.21 Da, praviçen je njegov klic

po glasu angelov: Priøel bommed svoje ljudstvo s poøtenostjoin pravico v rokah.

22 Da, in povem vam, çe bi nebilo zavoljo molitev praviçnih,ki so sedaj v deœeli, da bi bilicelo sedaj popolnoma pogub-ljeni; vendar ne bo s poplavo,kakor je bilo pri ljudeh v Noe-tovih dneh, ampak bo z lakotoin s kugo in meçem.

23 Zavoljo molitev praviçnihpa vam je prizaneøeno; çe bostetorej iz svoje srede pregnalipraviçne, potem Gospod ne bozadrœal svoje roke; ampak bo vsvoji silni jezi priøel nad vas;potem vas bo udarila lakota inkuga in meç; in ças pride kmalu,çe se ne boste pokesali.

24 In sedaj se je zgodilo, da sobili ljudje na Amuleka øe boljjezni in zaklicali so, rekoç: Taçlovek œali naøe postave, ki sopraviçne, in naøe modre prav-nike, ki smo jih izvolili.

25 Amulek pa je iztegnil rokoin jim mogoçneje zaklical, rekoç:O ti hudobni in izprijeni rod,zakaj se je Satan tako moçnopolastil vaøih src? Zakaj se muboste predajali, da bo imel nadvami moç, da vam bo slepil oçi,da ne boste razumeli besed, kiso bile izgovorjene glede naresnico le–teh?

26 Kajti glejte, ali sem priçevalproti vaøi postavi? Ne razumete;pravite, da sem govoril protivaøi postavi; ampak nisem, paç

pa sem vaøi postavi govoril vprid, vam v obsodbo.

27 In sedaj, glejte, vam povem,da temelje, da bo to ljudstvopokonçano, zaçnejo polagatinepraviçni med vaøimi pravnikiin vaøimi sodniki.

28 In sedaj se je zgodilo, ko jebil Amulek te besede izgovoril,so ljudje zakriçali proti njemu,rekoç: Sedaj vemo, da je taçlovek hudiçev otrok, kajti lagalnam je; kajti govoril je protinaøi postavi. In sedaj pravi, dani govoril proti njej.

29 In spet, œalil je naøe pravni-ke in naøe sodnike.

30 In zgodilo se je, da so prav-niki v srcu sklenili, da si bodoto zapomnili v njegovo slabo.

31 In med njimi je bil eden,ki mu je bilo ime Zezrom. Onje sedaj najglasneje obtoœevalAmuleka in Alma, ker je bileden izmed najbolj izkuøenihmed njimi, ker je imel pri ljudehveliko posla.

32 Sedaj, cilj teh pravnikov jebil, da bi zasluœili; in zasluœiliso glede na svojo zaposlenost.

11. POGLAVJE

Nefijci doloçijo denarni sistem.—Amulek se prepira z Zezromom.—Kristus ne bo odreøil ljudi v nji-hovih grehih.—Samo tisti, ki nasle-dijo nebeøko kraljestvo, so odreøeni.— Vsi ljudje bodo vstali v ne-smrtnost.—Po vstajenju ni smr-ti. Okrog leta 82 pr. Kr.

Sedaj, Mozijeva postava je na-rekovala, da mora vsak, ki jesodnik postave oziroma tisti, ki

213 Alma 11:2–22

so doloçeni za sodnike, prejetiplaçilo glede na ças, kolikor sodelali, ko so sodili tistim, ki sojih pripeljali prednje, da jimbodo sodili.2 Torej, çe je kdo komu dolgo-

val in ni hotel plaçati, so tega,ki je dolgoval, obtoœili predsodnikom; in sodnik je izvêdelpolnomoçje in poslal straœnike,da so çloveka pripeljali predenj;in çloveku je sodil po postavi indokazih, ki so jih prinesli pre-denj, in tako je bil çlovek pri-moran plaçati, kar je dolgovalali pa so mu odvzeli in gaizgnali izmed ljudi kot tatu inroparja.3 In sodnik je prejel svoje

plaçilo glede na ças — seninzlata za dan ali senum srebra,kar je enakovredno seninu zla-ta; in to je bilo po postavi, ki sojo imeli.

4 Sedaj, to so imena razliçnihkovancev iz zlata in iz srebraglede na njihovo vrednost. Inimena so jim dali Nefijci, kajtiniso øteli tako kakor Judje, ki sobili v Jeruzalemu; niti niso me-rili tako kakor Judje; ampak soraçunanje in merjenje spremi-njali glede na miøljenje in oko-liøçine ljudi v vsakem rodudo vladavine sodnikov, ki jo jevpeljal kralj Mozija.5 Vrednotenje je torej tako—

zlat senin, zlat seon, zlat øum inzlat limnah.6 Srebrn senum, srebrn amnor,

srebrn ezrom in srebrn onti.7 Srebrn senum je bil enakov-

reden zlatemu seninu in vsakmeri jeçmena in prav tako meriœita vsake vrste.

8 Vsota zlatega seona je bilatorej dvakratna vrednost senina.

9 In zlat øum je bil dvakratnavrednost seona.

10 In zlat limnah je bil vrednostvseh skupaj.

11 In srebrn amnor je veljaldva senuma.

12 In srebrn ezrom je veljal øtirisenume.

13 In onti je veljal toliko kakorvsi skupaj.

14 To je torej vrednost manjøihøtevil pri vrednotenju—

15 øiblon je polovica senuma;zato je øiblon pol mere jeçmena.

16 In øiblum je polovica øib-lona.

17 In lea je polovica øibluma.18 To je torej øtetje glede na

njihovo vrednotenje.19 Antion zlata je torej ena-

kovreden trem øiblonom.20 Sedaj, zgolj zato da bi zas-

luœili, ker so plaçilo prejemaliglede na zaposlenost, so torejljudi podœigali k veseljaçenju invsakovrstnim izgredom in hu-dobiji, da bi bili zaposleni, dabi dobili denar glede na toœbe,ki so jih prinesli prednje; zatoso ljudi podœigali proti Almuin Amuleku.

21 In ta Zezrom je zaçel izpra-øevati Amuleka, rekoç: Ali miboø odgovoril na nekaj vpraøanj,ki ti jih bom zastavil? Sedaj,Zezrom je bil çlovek, ki je bilstrokovnjak v hudiçevih zvijaç-nostih, da bi uniçil, kar je bilodobro; zato je Amuleku rekel:Ali boø odgovoril na vpraøanja,ki ti jih bom zastavil?

22 In Amulek mu je rekel: Da,çe bo po Gospodovem Duhu, ki

Alma 11:23–41 214

je v meni; kajti niçesar ne bomrekel, kar je v nasprotju z Gos-podovim Duhom. In Zezrommu je rekel : Gle j , tukaj jeøest srebrnih ontijev in vse te tibom dal, çe boø zanikal obstojNajviøjega Bitja.23 Sedaj je Amulek rekel: O ti

otrok pekla, zakaj me skuøaø?Mar ne veø, da praviçni ne pod-leœe takøni skuønjavi?

24 Mar verjameø, da Boga ni?Pravim ti, ne, ti veø, da Bog je,ampak rajøi imaø tistile pohlepkakor njega.

25 In sedaj si mi pred Bogomlagal. Praviø mi — poglej tehøest ontijev, ki imajo velikovrednost, dal ti jih bom — koje v tvojem srcu, da bi jih zadr-œal pred menoj; in œelel si samo,da bi jaz zanikal pravega inœivega Boga, da bi me ti imelrazlog pogubiti. In sedaj, glej,za to veliko zlo boø prejel svojeplaçilo.

26 In Zezrom mu je rekel: Pra-viø, da pravi in œivi Bog je?

27 In Amulek je rekel: Da, pra-vi in œivi Bog je.

28 Sedaj je Zezrom rekel: Alijih je veç kakor en Bog?

29 In odgovoril je: Ne.30 Sedaj mu je Zezrom spet

rekel: Kako to veø?31 In rekel je: To mi je razodel

angel.32 In Zezrom je spet rekel:

Kdo je ta, ki bo priøel? Ali jeBoœji Sin?

33 In rekel mu je da.34 In Zezrom je spet rekel: Ali

bo odreøil svoje ljudstvo vnjihovih grehih? In Amulek jeodgovoril in mu rekel: Povem

ti, da jih ne bo, kajti nemogoçemu je zanikati svojo besedo.

35 Sedaj je Zezrom rekel lju-dem: Glejte, da si boste to za-pomnili; kajti rekel je, da je ensam Bog; vendar pravi, da boBoœji Sin priøel, a ne bo odreøilsvojega ljudstva—kakor da biimel oblast ukazovati Bogu.

36 Sedaj mu je Amulek spetrekel: Glej, lagal si, kajti praviø,da sem govoril, kot da bi bilimel oblast ukazovati Bogu,ker sem rekel, da ne bo odreøilsvojega ljudstva v njegovihgrehih.

37 In spet ti pravim, da jih nemore odreøiti v njihovih gre-hih; kajti ne morem zanikatinjegove besede in rekel je, daniç neçistega ne more nasleditinebeøkega kraljestva; kako bostetorej odreøeni, çe ne boste nasle-dili nebeøkega kraljestva? Torejv svojih grehih ne morete bitiodreøeni.

38 Sedaj mu je Zezrom spetrekel: Ali je Boœji Sin sam VeçniOçe?

39 In Amulek mu je rekel: Da,on je sam Veçni Oçe nebes inZemlje in vsega, kar je v njiju;on je zaçetek in konec, prvi inzadnji;

40 in priøel bo na svet odkupitsvoje ljudstvo; in nase bo prev-zel prestopke tistih, ki verjamejov njegovo ime; in to so tisti, kibodo œiveli veçno, in drugiodreøitve niso deleœni.

41 Zato hudobni ostanejo, kotda bi ne bilo druge odkupitvekakor le razvezanih spon smrti;kajti glejte, pride dan, ko bodovsi vstali od mrtvih in stali

215 Alma 11:42–12:3

pred Bogom in jim bo sojeno ponjihovih delih.42 Sedaj, je smrt, ki se imenuje

telesna smrt; in Kristusova smrtbo razvezala spone te telesnesmrti, da bodo vsi vstali iz tetelesne smrti.

43 Duh in telo se bosta spetzdruœila v svojo popolno obliko;tako udje kot sklepi bodo ob-novljeni v pravo obliko, in sicerkakor smo sedaj v tem çasu; inprivedeni bomo, da bomo stalipred Bogom z védenjem, in sicerkakor ga imamo sedaj in jasno sebomo spomnili vse svoje krivde.

44 Sedaj, te obnove bodo deleœ-ni vsi, tako stari kakor mladi,tako zasuœnjeni kakor svobodni,tako moøki kakor œenske, takohudobni kakor praviçni; in nititoliko kakor las z glave ne boizgubljenega, ampak bo vseobnovljeno v popolno obliko,kakor je sedaj, oziroma v telo, inbo privedeno, da bo stalo predsodnim stolom Kristusa Sina inBoga Oçeta in Svetega Duha,kar je veçni Bog, da jim bo soje-no po njihovih delih, naj so biladobra oziroma naj so bila zla.

45 Sedaj, glejte, govoril semvam o smrti zemeljskega telesain prav tako o vstajenju ze-meljskega telesa. Povem vam,da bo to zemeljsko telo vstalo vneumrljivo telo, to je iz smrti,in sicer iz prve smrti v œivlje-nje, da ne bo veç umrlo; duøa sebo zdruœila s telesom, da se nebosta nikoli loçila; tako v celotipostaneta duhovna in neumr-ljiva, da ne bosta veç videlapropadljivosti.

46 Sedaj, ko je bil Amulek s

temi besedami konçal, so ljudjespet osupnili in tudi Zezromje zaçel trepetati. In tako so sekonçale Amulekove besede ozi-roma je to vse, kar sem zapisal.

12. POGLAVJE

Alma se prepira z Zezromom.—Boœje skrivnosti lahko prejmejo lezvesti.—Ljudem je sojeno po nji-hovih mislih, verovanju, besedahin delih.—Hudobni bodo utrpeliduhovno smrt. — Œivljenje naZemlji je stanje preizkuønje. —Naçrt odreøitve prinese vstajenjein, po veri, odpuøçanje grehov.—Tisti, ki se pokesa, ima pravico domilosti preko edinorojenega Sina.Okrog leta 82 pr. Kr.

Sedaj je Alma, ker je videl, daso bile Amulekove besedeZezroma utiøale, kajti uvidel je,da ga je bil Amulek ujel pri laœiin goljufanju, da bi ga pogubil,in ker je videl, da je zaçel trepe-tati pod zavestjo svoje krivde, jeodprl usta in mu zaçel govoritiin potrjevati Amulekove besedein razlagati øe veç tega inrazkrivati øe veç svetih spisov,kakor je bil storil Amulek.

2 Sedaj, besede, ki jih je Almagovoril Zezromu, so sliøaliljudje, ki so stali naokrog; kajtimnoœica je bila velika in takoleje govoril:

3 Torej, Zezrom, ker vidiø, dasva te ujela pri laœi in goljufanju,kajti nisi lagal samo ljudem,ampak si prav tako lagal Bogu;kajti glej, on pozna vse tvojemisli in vidiø, da nama je njegovDuh tvoje misli razkril;

Alma 12:4–15 216

4 in vidiø, da veva, da je bil tvojnaçrt zelo zahrbten, kakrøna jezahrbtnost hudiça, da bi lagaltem ljudem in jih zavajal, da bijih naøçuval proti nama, da binaju œalili in pregnali—

5 to je bil torej naçrt tvojeganasprotnika in na tebi je izvajalsvojo moç. Sedaj œelim, da bi siti zapomnil, da to, kar pravimtebi, pravim vsem.

6 In glejte, vsem vam pravim,da je bila to nasprotnikova past,ki jo je pripravil, da bi te ljudiujel, da bi si jih podvrgel, da bivas obdal s svojimi verigami,da bi vas z verigami priklenilv neskonçno pogubo z moçjosvojega ujetniøtva.

7 Ko je bil sedaj Alma te besedeizgovoril, je Zezrom zaçel øesilneje trepetati, kajti bolj inbolj je bil prepriçan o Boœji moçi;in prepriçan je bil tudi, daimata Alma in Amulek védenjeo njem, kajti prepriçan je bil, dapoznata misli in namere njego-vega srca; saj jima je bila popreroøkem duhu dana moç, dasta to vedela.

8 In Zezrom je pri njiju zaçelmarljivo poizvedovati, da bi øeveç izvedel o Boœjem kraljestvu.In Almu je rekel: Kaj pomenito, kar je govoril Amulek ovstajenju mrtvih, da bodo vsivstali od mrtvih, tako praviçnikakor kriviçni, in bodo privede-ni, da bodo stali pred Bogom, dajim bo sojeno po njihovih delih?

9 In sedaj mu je Alma to zaçelpojasnjevati, rekoç: Mnogim jedano poznati Boœje skrivnosti;vendar so pod strogo zapoved-jo, naj ne povedo veç, kakor

le del njegove besede, ki jo daçloveøkim otrokom glede napozornost in marljivost, ki mujo naklonijo.

10 In zato bo tisti, ki bo postaltrdosrçen, prejel manjøi del be-sede; in temu, ki ne bo postaltrdosrçen, bo dan veçji delbesede, dokler mu ne bo danopoznati Boœjih skrivnosti, dok-ler jih ne pozna v celoti.

11 In tem, ki bodo postalitrdosrçni, tem bo dan manjøidel besede, dokler o njegovihskrivnostih ne vedo niçesar; inpotem jih hudiç odpelje v ujet-niøtvo in jih s svojo voljo vodi vpogubo. To je sedaj to, kar jebilo miøljeno z verigami pekla.

12 In Amulek je jasno govorilo smrti in vstajenju iz te umrlji-vosti v stanje neumrljivosti inda bomo privedeni pred Boœjisodni stol, da nam bo sojeno ponaøih delih.

13 Çe smo bili torej trdosrçni,da, çe smo bili trdosrçni do be-sede, v tolikor da je v nas ni moçnajti, potem bo naøe stanje straø-no, kajti potem bomo obsojeni.

14 Kajti besede nas bodo obso-dile, da, vsa naøa dela nas bodoobsodila; ne bomo prepoznaniza neomadeœevane; in obsodilenas bodo tudi naøe misli; in v temgroznem stanju si ne bomodrznili pogledati navzgor kBogu; in bili bi veseli, çe bi lahkozapovedali skalam in goram, najpadejo na nas, da bi nas skrilepred njegovo navzoçnostjo.

15 A tako ne more biti; pristo-piti moramo in stati pred njimv njegovi slavi in v njegovi moçiin v njegovi sili, veliçanstvu in

217 Alma 12:16–26

gospostvu in priznati svojo veç-no sramoto, da so vse njegovesodbe praviçne; da je praviçenv vseh svojih delih in da je us-miljen s çloveøkimi otroki in daima vso moç odreøiti vsakogar,ki verjame v njegovo ime in pri-naøa sad, ki ga obrodi kesanje.16 In sedaj, glejte, povem vam,

potem pride smrt, in sicer drugasmrt, ki je duhovna smrt; potemje ças, da bo, kdor umre v svojihgrehih, kar zadeva telesno smrt,prav tako umrl duhovne smrti;da, umrl bo kar zadeva to, karse tiçe praviçnosti.

17 Potem je ças, ko bo njihovomuçenje kot jezero ognja inœvepla, katerega plameni sedvigajo na veke vekov in potemje ças, ko bodo priklenjeni kveçnemu pogubljenju glede naSatanovo moç in ujetniøtvo, kersi jih je podjarmil po svoji volji.

18 Potem, povem vam, bodokakor da bi odreøitve ne bilo;kajti po Boœji pravici ne morejobiti odreøeni; in ne morejoumreti, ker bodo uvideli, dapropadljivosti ni veç.

19 Sedaj se je zgodilo, ko je bilAlma te besede prenehal govo-riti, da so ljudje øe bolj osupnili;

20 tam pa je bil neki Antiona,ki je bil glavni vladar med njimi,stopil je naprej in mu rekel: Kajje to, kar si rekel, da bodo ljudjevstali od mrtvih in se bodospremenili iz tega umrljivegav neumrljivo stanje, da duøanikoli ne more umreti?

21 Kaj pomeni sveti spis, kipravi, da je Bog postavil keru-be in ognjen meç na vzhoduedenskega vrta, da bi naøa prva

starøa ne vstopila in jedla odsadu drevesa œivljenja in œivelaza vekomaj? In tako vidimo, dani bilo nobene moœnosti, da biœivela za vekomaj.

22 Sedaj mu je Alma rekel: Toje tisto, kar sem pravkar hotelrazloœiti. Vidimo torej, da jeAdam padel, ker je jedel odprepovedanega sadu, glede naBoœjo besedo; in tako vidimo,da je z njegovim padcem vseçloveøtvo postalo izgubljeno inpadlo ljudstvo.

23 In sedaj, glejte, povem vam,çe bi bilo mogoçe, da bi Adamtisti trenutek jedel od sadu dre-vesa œivljenja, da bi smrti nebilo in beseda bi bila neveljavna,kar bi Boga napravilo za laœniv-ca, kajti rekel je: Çe boø jedel,boø zagotovo umrl.

24 In vidimo, da nad çloveøtvopride smrt, da, smrt, o kateri jegovoril Amulek, ki je telesnasmrt; vendar je bilo çlovekudopuøçeno obdobje, v katerembi se lahko pokesal; zato je toœivljenje postalo stanje preiz-kuønje; ças, v katerem se pri-pravljamo, da se bomo sreçali zBogom, ças, da se pripravimona neskonçno stanje, o kateremsva govorila, ki je po vstajenjumrtvih.

25 Çe bi torej ne bilo naçrtaodkupitve, ki je bil zaçrtan odosnovanja sveta, bi ne bilo vsta-jenja mrtvih; ampak zaçrtan jebil naçrt odkupitve, ki prinaøavstajenje mrtvih, o çemer je bilogovora.

26 In sedaj, glejte, çe bi bilomogoçe, da bi naøa prva starøapristopila in jedla z drevesa

Alma 12:27–37 218

œivljenja, bi bila za vekomajnesreçna, ker bi ne imela pri-pravljalnega stanja in tako bibil naçrt odkupitve neuçinkovitin Boœja beseda bi bila neve-ljavna, ker bi ne imela uçinka.27 A glejte, ni bilo tako; paç pa

je bilo çloveku doloçeno, damora umreti; in po smrti morapriti k sodbi, in sicer prav k tistisodbi, o kateri sva govorila,katera je konec.

28 In potem ko je bil Bog dolo-çil, da se mora to çloveku zgo-diti, glejte, potem je videl, da jebilo dobro, da çlovek ve o tem,kar jim je bil doloçil;

29 zato je poslal angele, da soz njimi govorili, ki so napravili,da so ljudje videli njegovo slavo.

30 In od tistega trenutka daljeso zaçeli klicati njegovo ime;zato je Bog govoril z ljudmi injim razodeval naçrt odkupitve,ki je bil pripravljen od osnova-nja sveta; in to jim je razodevalpo njihovi veri in kesanju in nji-hovih svetih delih.

31 Zatorej je dal ljudem zapo-vedi, ker sta najprej prekrøilaprve zapovedi, kar zadeva to,kar je posvetno, in ker sta pos-tala kot bogovi, ker sta prepoz-nala dobro od hudega, ker stase postavila v stanje delovanja;oziroma ker sta bila postavljenav stanje delovanja po lastni voljiin zadovoljstvu, najsi sta delalahúdo ali dobro—

32 zato jima je Bog dal zapo-vedi, potem ko jima je razodelnaçrt odkupitve, naj ne delatahudega, ker je bila kazen za le–to druga smrt, ki je bila veçnasmrt, kar zadeva praviçnost;

kajti nad takønim naçrt odku-pitve ni imel moçi, kajti delapraviçnosti niso mogla biti uni-çena glede na najviøjo Boœjodobroto.

33 Ampak Bog je poklical ljudiv imenu svojega Sina (to je bilnaçrt odkupitve, ki je bil zaçr-tan), rekoç: Çe se boste pokesaliin ne boste postali trdosrçni,potem vam bom izkazal usmi-ljenje preko svojega edinoroje-nega Sina;

34 zato bo ta, kdor se pokesain ne postane trdosrçen, imelpravico do milosti preko mojegaedinorojenega Sina za odpuø-çanje grehov; in ti bodo stopiliv moj poçitek.

35 In kdor bo postal trdosrçenin bo kriviçen, glejte, v svojembesu zapriseœem, da ne bo stopilv moj poçitek.

36 In sedaj, bratje moji, glejte,povem vam, çe boste postalitrdosrçni, ne boste stopili vGospodov poçitek; zato ga vaøakriviçnost izzove, da nad vaspoølje bes kot pri prvem izzi-vanju, da, glede na njegovobesedo pri zadnjem izzivanjukakor pri prvem, v veçno pogu-bo vaøih duø; zato glede nanjegovo besedo v zadnjo smrtkakor v prvo.

37 In sedaj, bratje moji, kervidite, da to vemo in je res, sepokesajmo in ne postanimotrdosrçni, da ne bomo izzvaliGospoda, naøega Boga, da bonad nas pritegnil svoj bes v tehnjegovih drugih zapovedih, kinam jih je dal; ampak stopimo vBoœji poçitek, ki je pripravljenglede na njegovo besedo.

219 Alma 13:1–10

13. POGLAVJE

Moœje so poklicani za vélike duhov-nike zavoljo svoje silne vere in dob-rih del.—Nalogo imajo pouçevatizapovedi. — Zavoljo praviçnostiso posveçeni in stopijo v Gospodovpoçitek.—Melkizedek je bil edenod teh.—Angeli oznanjajo veselenovice po vsej deœeli.—Razodelibodo dejanski Kristusov prihod.Okrog leta 82 pr. Kr.

In spet, bratje moji, v mislih bivas œelel peljati v ças, ko je Gos-pod Bog te zapovedi dal svojimotrokom; in œelel bi, da bi pom-nili, da je Gospod Bog posvetilduhovnike po svojem svetemredu, ki je bil po redu njegove-ga Sina, da bodo o tem ljudipouçevali.

2 In tisti duhovniki so bili od-deljeni po redu njegovega Sina,tako da bi ljudje vedeli, kakonaj glede odkupitve priçakujejonjegovega Sina.

3 In takole so bili posveçeni—poklicani in pripravljeni od os-novanja sveta po Boœjem pred-videvanju na podlagi njihovesilne vere in dobrih del; sprvase jim je pustilo izbrati dobrooziroma zlo; zato ker so izbralidobro in udejanjali silno velikovero, so poklicani s svetim po-klicem, da, s tistim svetim po-klicem, ki je bil pripravljen z inglede na pripravljeno odkupit-vijo za takøne.

4 In tako so bili poklicani v tasveti poklic na podlagi svojevere, medtem ko so drugi Boœ-jega Duha zavrnili na podlagisvoje trdosrçnosti in svoje sle-

pomiselnosti, medtem ko bibili prav tako lahko imeli, çe bine bilo zategadelj, velik privi-legij kakor njihovi bratje.

5 Oziroma skratka, sprva so sibili s svojimi brati na istem; takoje bil ta sveti poklic pripravljenod osnovanja sveta za takøne,ki ne bodo postali trdosrçni into je bilo v in preko odkupnedaritve edinorojenega Sina, kije bil pripravljen—

6 in tako poklican s tem sve-tim poklicem in posveçen v véli-ko duhovniøtvo svetega Boœje-ga reda, da bo çloveøke otrokepouçeval njegove zapovedi, dabi prav tako stopili v njegovpoçitek—

7 to véliko duhovniøtvo, ki jebilo po Sinovem redu, po redu,ki je bil od osnovanja sveta;oziroma z drugimi besedamibrez zaçetka dni oziroma koncalet, pripravljenem od veçnostido vse veçnosti po njegovempredvidevanju vsega—

8 tako so bili torej posveçeni—poklicani s svetim poklicem inposveçeni s sveto uredbo in na-se prevzeli véliko duhovniøtvosvetega reda, katerega poklic inuredba in véliko duhovniøtvo sobrez zaçetka oziroma konca—

9 tako so za vekomaj postalivéliki duhovniki po Sinovemredu, Oçetovem Edinorojencu,ki je brez zaçetka dni oziromakonca let, ki je poln milostlji-vosti, poøtenosti in resnice. Intako je. Amen.

10 Sedaj, kot sem rekel gledesvetega reda oziroma tega véli-kega duhovniøtva, jih je biloveliko, ki so bili posveçeni in so

Alma 13:11–23 220

postali véliki Boœji duhovniki;in to je bilo na podlagi njihovesilne vere in kesanja in njihovepraviçnosti pred Bogom, ker soraje izbirali kesanje in izvajalipraviçnost, kot da bi bili po-gubljeni;11 zato so bili poklicani po

tem svetem redu in so bili pos-veçeni in njihova oblaçila so bilaz Jagnjetovo krvjo belo oprana.

12 Ker torej, potem ko so bilipo Svetem Duhu posveçeni, koso njihova oblaçila postala bela,çista in neomadeœevana predBogom, na greh niso mogli gle-dati drugaçe kakor z gnusom;in bilo jih je veliko, izredno silnoveliko, ki so bili oçiøçeni in sostopili v poçitek Gospoda, svo-jega Boga.

13 In sedaj, bratje moji, œelelbi, da bi postali poniœni predBogom in obrodili sad, ki jeplod kesanja, da bi tudi vi sto-pili v njegov poçitek.

14 Da, postanite poniœni, insicer kakor ljudje v dneh Mel-kizedeka, ki je bil prav takovéliki duhovnik tistega reda, okaterem sem govoril, ki je pravtako prevzel nase véliko du-hovniøtvo za vekomaj.

15 In to je bil tisti Melkizedek,kateremu je Abraham plaçevaldesetine, da, in sicer, naø oçeAbraham je plaçeval desetine vviøini desetega dela vsega, karje posedoval.

16 Tako so jim bile torej danete uredbe, da bi ljudje na tanaçin priçakovali Boœjega Sina,ker je bilo to po njegovem reduoziroma ker je bil to njegov red,in da bi se ga veselili zavoljo

odpuøçanja grehov, da bi lahkostopili v Gospodov poçitek.

17 Sedaj, ta Melkizedek je bilkralj salemske deœele; in njego-vo ljudstvo se je moçno okrepi-lo v kriviçnosti in gnusobah;da, vsi so bili skrenili; bili sopolni vsakovrstne hudobije;

18 a ker je Melkizedek udeja-njal mogoçno vero in prejelsluœbo vélikega duhovniøtvapo svetem Boœjem redu, je svo-jemu ljudstvu pridigal kesanje.In glej, pokesali so se; in Melki-zedek je v svojih dneh v deœelivzpostavil mir; zato so ga ime-novali princ miru, kajti bil jesalemski kralj; in vladal je podsvojim oçetom.

19 Sedaj, veliko jih je bilo prednjim in prav tako jih je biloveliko za njim, toda ni ga bilomogoçnejøega; zato so ga ome-njali bolj nadrobno.

20 Sedaj mi zadeve ni potreb-no ponavljati, kar sem rekel,naj zadostuje. Glejte, sveti spisiso pred vami, çe jih boste popa-çili, bo v vaøo lastno pogubo.

21 In sedaj se je zgodilo, ko jimje bil Alma te besede izrekel, jek njim iztegnil roko in zaklicalz mogoçnim glasom, rekoç:Sedaj je ças za kesanje, kajti danodreøitve se pribliœuje;

22 da, in Gospodov glas z ustiangelov to razglaøa vsem naro-dom; da, to razglaøa, da bi ime-li vesele novice o veliki radosti;da, in med vsemi svojimi narodioznanja te vesele novice, da, insicer tistim, ki so se razkropilipreko meja po obliçju Zemlje;zatorej so priøle do nas.

23 In razodete so nam bile z

221 Alma 13:24–14:3

jasnimi izrazi, da bi razumeli,da se ne moremo motiti; in tozato ker smo popotniki v tujideœeli; zato smo naøli velikonaklonjenost; kajti te vesele no-vice so nam bile razglaøane vvseh delih naøega vinograda.24 Kajti glejte, v tem çasu jih

angeli v naøi deœeli oznanjajomnogim; in to je z namenom, dase çloveøki otroci v srcu pripra-vijo, da bodo sprejeli njegovobesedo v çasu njegovega priho-da v njegovi slavi.

25 In sedaj samo çakamo, dabomo zasliøali radostne novice,ki so nam jih angeli s svojimiusti oznanjali o njegovem pri-hodu; kajti pride ças, za katere-ga ne vemo, kako kmalu. Œelelbi od Boga, da bi bilo v mojihdneh; a naj bo prej ali kasneje,tega se bom radostil.

26 In po ustih angelov bo oz-nanjeno praviçnim in svetimljudem v çasu njegovega priho-da, da se bodo spolnile besedenaøih oçetov glede tega, kar sogovorili o njem, kar je bilo popreroøkem duhu, ki je bil vnjih.

27 In sedaj, bratje moji, izdna srca œelim, da, z velikozaskrbljenostjo, in sicer, da meboli, da bi prisluhnili mojimbesedam in odvrgli svoje grehein ne odlaøali z dnevom svojegakesanja;

28 paç pa da bi postali poniœnipred Gospodom in klicali njego-vo sveto ime in nenehno paziliin molili, da bi ne bili skuøanipreko tega, kar lahko prenesetein bi vas tako Sveti Duh vodil,ker bi postali poniœni, krotki,

podloœni, potrpeœljivi, polni lju-bezni in velikega potrpljenja;

29 z vero v Gospoda, z upa-njem, da boste prejeli veçnoœivljenje; z Boœjo ljubeznijovselej v srcu, da boste poslednjidan povzdignjeni in boste sto-pili v njegov poçitek.

30 In naj vam Gospod da kesa-nje, da si ne boste nakopalinjegovega besa, da vas ne bodopriklenile verige pekla, da vamne bo potrebno utrpeti drugesmrti.

31 In Alma je govoril ljudemveliko veç besed, katere nisozapisane v tej knjigi.

14. POGLAVJE

Alma in Amuleka zaprejo in pre-tepajo.—Verniki in njihovi svetispisi zgorijo v ognju.—Te muçenceGospod sprejme v slavi.—Stenezapora se razkoljejo in se zruøijo.—Alma in Amulek sta reøena innjuni preganjalci so pobiti. Medletoma 82 in 81 pr. Kr.

In zgodilo se je, potem ko je billjudem prenehal govoriti, jihje veliko verjelo njegovim bese-dam in zaçeli so se kesati in sepoglabljati v svete spise.

2 Veçina pa si je œelela, da biAlma in Amuleka umorili; kajtina Alma so bili jezni zavoljojasnosti njegovih besed Zezro-mu; in rekli so tudi, da jim je bilAmulek lagal in da je bil œalilnjihovo postavo in tudi njihovepravnike in sodnike.

3 In jezni so bili tudi na Almain Amuleka; in ker sta bila takojasno priçevala proti njihovi

Alma 14:4–14 222

hudobiji, so si ju skrivoma pri-zadevali odstraniti.4 A zgodilo se je, da ju niso;

ampak so ju zgrabili in zvezaliz moçnimi vrvmi in ju odpeljalipred vrhovnega sodnika deœele.

5 In prihajali so in priçevaliproti njima — priçujoç, da stabila œalila postavo in odvetnikein sodnike deœele in tudi vseljudstvo, ki je bilo v deœeli; inpriçevali so tudi, da je en samBog in da bo med ljudi poslalsvojega Sina, a jih ne bo odreøil;in veliko takønega so ljudje pri-çevali proti Almu in Amuleku.To se je sedaj zgodilo predvrhovnim sodnikom deœele.

6 In zgodilo se je, da je Zezromosupnil nad besedami, ki so jihgovorili; in prav tako je poznalslepomiselnost, katero je bilpovzroçil med ljudstvom s svoji-mi laœnivimi besedami; in v duøiga je zaçela muçiti vest zavoljonjegove lastne krivde; da, zaçeleso ga obdajati boleçine pekla.

7 In zgodilo se je, da je ljudemzaçel klicati, rekoç: Glejte, jazsem kriv in ta moœa sta neoma-deœevana pred Bogom. In odtistega trenutka dalje je zaçelzanju prositi; toda uprli so semu, rekoç: Mar je tudi tebe prev-zel hudiç? In pljuvali so nanj inga pregnali iz svoje srede in tudivse tiste, ki so verjeli v besede,ki sta jih bila govorila Alma inAmulek; in pregnali so jih inposlali moœe, da so jih kame-njali.

8 In skupaj so pripeljali njiho-ve œene in otroke in vsakogar,ki je verjel oziroma so ga bilipouçevali verjeti v Boœjo besedo,

so dali vreçi v ogenj; in prinesliso tudi njihove zapise, ki sovsebovali svete spise, in jih tudivrgli v ogenj, da bi v ognju zgo-reli in bili uniçeni.

9 In zgodilo se je, da so zgrabiliAlma in Amuleka in ju peljalina kraj muçenja, da bi bila priçakoncu tistih, ki jih je poœiralogenj.

10 In ko je Amulek videl bole-çine œensk in otrok, ki jih je po-œiral ogenj, je prav tako trpel;in rekel je Almu: Kako lahkopriçujeva tako straønemu pri-zoru? Zato iztegniva roko inudejanjiva Boœjo moç, ki je vnaju, in jih reøiva iz plamenov.

11 Alma pa mu je rekel: Duhme zadrœuje, da ne smem izteg-niti roke; kajti Gospod jih spre-jema k sebi v slavo; in dopuøça,da to delajo oziroma da jim ljud-je to delajo po svoji trdosrçnosti,da bodo sodbe, ki jih bo izrekelnad njimi v svojem besu, praviç-ne; in kri nedolœnih bo priçevalaproti njim, da, in bo glasno kli-cala proti njim na poslednji dan.

12 Sedaj je Amulek rekel Almu:Glej, morda bodo tudi naju seœ-gali.

13 In Alma je rekel: Zgôdi sepo Gospodovi volji. A glej, naji-no delo ni konçano; zato najune seœgejo.

14 Sedaj se je zgodilo, ko sotelesa tistih, ki so jih bili vrgli vogenj, zgorela in tudi zapisi, kiso jih vrgli z njimi, je priøelvrhovni sodnik deœele in stopilpred Alma in Amuleka, ki stabila zvezana; in z roko ju je uda-ril po licu in jima rekel: Po temkar sta videla, mar bosta spet

223 Alma 14:15–26

pridigala tem ljudem, da bodovrœeni v jezero ognja in œvepla?15 Glejta, vidita, da nista ime-

la moçi, da bi odreøila tiste, kiso bili vrœeni v ogenj; niti jih nireøil Bog, ker so bili vajine vere.In sodnik ju je spet udaril policu in vpraøal: Kako se bostazagovarjala?

16 Sedaj, ta sodnik je bil iz redain vere tistega Nehorja, ki jeubil Gideona.

17 In zgodilo se je, da mu Almain Amulek nista niçesar odgo-vorila; in spet ju je udaril in juizroçil straœnikom, da so juvrgli v jeço.

18 In ko sta bila v jeçi tridni, je priølo veliko pravnikovin sodnikov in duhovnikov inuçiteljev, ki so bili Nehorjeveveroizpovedi in v jeço so ju priø-li gledat in ju izpraøat o mnogihbesedah; a jim nista niçesarodgovorila.

19 In zgodilo se je, da je pred-nju stopil sodnik in rekel: Zakajne odgovarjata na besede tehljudi? Mar ne vesta, da imammoç, da vaju izroçim plame-nom? In ukazal jima je govoriti;a nista niçesar odgovorila.

20 In zgodilo se je, da so odøliin øli po svojih poteh, zjutrajpa so spet priøli; in sodnik juje prav tako spet udaril po licu.In prav tako jih je veliko pristo-pilo in ju udarilo, rekoç: Marbosta spet stala in sodila temuljudstvu in obsodila naøo pos-tavo? Çe imata takøno velikomoç, zakaj se ne reøita?

21 In veliko tega so jima rekli,økripajoç z zobmi proti njimain pljuvajoç vanju in govoreç:

Kako bomo izgledali, ko bomoprekleti?

22 In veliko takega, da, vsemogoçe so jima govorili; in takoso se jima veliko dni posmeho-vali. In odrekli so jima hrano,da bi gladovala, in vodo, da biju œejalo; in odvzeli so jima tudioblaçila, da sta bila gola; in takosta bila zvezana z moçnimivrvmi in zaprta v jeçi.

23 In zgodilo se je, potem kosta bila tako veliko dni trpela(in bilo je dvanajstega dne vdesetem mesecu v desetemletu vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom), da so ølivrhovni sodnik amoníhaøke de-œele in veliko uçiteljev in prav-nikov v jeço, kjer sta bila Almain Amulek zvezana z vrvmi.

24 In vrhovni sodnik je stopilprednju in ju spet udaril in jimarekel: Çe imata Boœjo moç, sereøita iz teh vezi in potem va-ma bomo verjeli, da bo Gospodpokonçal to ljudstvo glede navajine besede.

25 In zgodilo se je, da so vsipristopili in ju udarili, govoreçiste besede, in sicer do zadnje-ga; in ko jima je bil spregovorilzadnji, je bila nad Almom inAmulekom Boœja moç in dvigni-la sta se in se postavila na noge.

26 In Alma je zaklical, rekoç:Kako dolgo bova trpela te velikestiske, o Gospod? O Gospod,daj nama moç po najini veri, kije v Kristusa, prav do odreøitve.In pretrgala sta vrvi, s katerimista bila zvezana; in ko so ljudjeto videli, so zaçeli beœati, kajtinadnje je bil priøel strah predpogubo.

Alma 14:27–15:5 224

27 In zgodilo se je, da je bilnjihov strah tako velik, da sopopadali na zemljo in niso do-segli zunanjih vrat zapora; inzemlja se je mogoçno streslain stene zapora so se razklalena dvoje, tako da so se zruøilena zemljo; in vrhovnega sodni-ka in pravnike in duhovnike inuçitelje, ki so udarjali po Almuin Amuleku, so pokopale podseboj.

28 In Alma in Amulek stapriøla iz jeçe in nista bila poøko-dovana; kajti Gospod jima je bilzagotovil moç po njuni veri, kije bila v Kristusa. In priøla stanaravnost iz jeçe; in prostasta bila vezi; in jeça se je bilazruøila na zemljo in vsaka duøaznotraj sten le–te, razen Alma inAmuleka, je bila ubita; in priølasta naravnost v mesto.

29 Sedaj, ljudje so sliøali velikhrup, zato so v mnoœicah pri-tekli skupaj, da bi spoznalivzrok le–tega; in ko so videliAlma in Amuleka prihajati izjeçe in stene le–te so se bile zru-øile na zemljo, jih je zadel velikstrah in pobegnili so izpredAlmove in Amulekove navzoç-nosti, in sicer kakor pobegnekoza s svojimi mladimi preddvema levoma; in tako sopobegnili izpred Almove inAmulekove navzoçnosti.

15. POGLAVJE

Alma in Amulek gresta v Sidom inustanovita cerkev.—Alma ozdraviZezroma, ki se pridruœi Cerkvi.—Veliko se jih krsti in Cerkev uspeva.

—Alma in Amulek gresta v Zara-hemlo. Okrog leta 81 pr. Kr.

In zgodilo se je, da je bilo Almuin Amuleku zapovedano oditiiz mesta; in odøla sta in priølaprav v sidomsko deœelo; inglej, tam sta naøla vse ljudi, kiso bili odøli iz amoníhaøke de-œele, ki so bili izgnani in kame-njani, ker so verjeli v Almovebesede.

2 In poroçala sta o vsem, karse je bilo zgodilo z njihovimiœenami in otroki in tudi gledenjiju samih in o njuni moçi, skatero sta se osvobodila.

3 In v Sidomu je bolan leœaltudi Zezrom z visoko vroçino,ki so jo povzroçile velike du-øevne stiske na raçun njegovehudobije, kajti predpostavljalje, da Alma in Amuleka ni biloveç; in predpostavljal je, da soju bili ubili zavoljo njegovekriviçnosti. In ta velik greh inveliko njegovih drugih grehovso ga v duøi muçili, dokler nibila silno razbolena in zanj nibilo reøitve; zato ga je zaçelakuhati huda vroçiçnost.

4 Sedaj, ko je sliøal, da sta bilaAlma in Amulek v sidomskideœeli, je njegovo srce navdalpogum; in nemudoma jima jeposlal sporoçilo, œeleç, naj pri-deta k njemu.

5 In zgodilo se je, da sta nemu-doma øla, ko sta sliøala sporoçi-lo, ki jima ga je bil poslal; in ølasta v hiøo k Zezromu; in naølasta ga na postelji, bolnega, zelona koncu zavoljo hude vroçicein prav tako je bil zelo razbolenv duøi zavoljo svojih kriviçnosti;

225 Alma 15:6–16:1

in ko ju je zagledal, je iztegnilroko in ju rotil, naj ga ozdravita.6 In zgodilo se je, da mu je

Alma rekel, ko ga je prijel zaroko: Ali verjameø v Kristusovomoç odreøitve?

7 In odgovoril je in rekel: Da,verjamem vsem besedam, ki sijih pouçeval.

8 In Alma je rekel: Çe verjameøv Kristusovo odkupitev, lahkoozdraviø.

9 In rekel je: Da, verjamem potvoji besedi.

10 In potem je Alma zaklical hGospodu, rekoç: O Gospod,naø Bog, bodi milosten s temçlovekom in ga ozdravi po nje-govi veri v Kristusa.

11 In ko je bil Alma te besedeizgovoril, je Zezrom skoçil nanoge in zaçel hoditi; in to je bilostorjeno na veliko osuplostvseh ljudi; in o tem se je izvede-lo po vsej sidomski deœeli.

12 In Alma je Zezroma krstil vGospodu; in od tedaj dalje jezaçel pridigati ljudem.

13 In Alma je v sidomski deœeliustanovil cerkev in v deœeliposvetil duhovnike in uçitelje,da so krstili v Gospodu vsako-gar, kdor se je œelel krstiti.

14 In zgodilo se je, da jih jebilo veliko; kajti zgrinjali so sez vseh podroçij okrog Sidomain se krøçevali.

15 Kar pa zadeva l judi vamoníhaøki deœeli, so øe ostalitrdosrçno in trdovratno ljudstvo;in niso se pokesali svojih grehov,pripisujoç vso Almovo in Amu-lekovo moç hudiçu; kajti bili soNehorjeve veroizpovedi in nisoverjeli v kesanje za grehe.

16 In zgodilo se je, da stase Alma in Amulek, ko se jeAmulek odrekel vsemu svojemuzlatu in srebru in svojim drago-cenostim, ki so bile v amoníhaø-ki deœeli, zavoljo Boœje besede,ker so ga zavrnili tisti, ki so bilinekoç njegovi prijatelji in tudioçe in sorodstvo;

17 zato je Alma, potem ko jeustanovil cerkev v Sidomu, vi-deç veliko ustavitev, da, videç,da so se ljudje ustavili, kar setiçe ponosa v srcu in so postaliponiœni pred Bogom in so sezaçeli zbirati v svetiøçih, da soçastili Boga pred oltarjem in bilinenehno na preœi in v molitvi,da bi bili reøeni Satana in smrtiin pogubljenja—

18 kot sem torej rekel, kerje Alma vse to videl, zato jeAmuleka vzel s seboj in priøel vzarahemelsko deœelo in ga od-peljal v svojo lastno hiøo in je vnjegovih stiskah zanj poskrbelin ga krepil v Gospodu.

19 In tako se je konçalo desetoleto vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom.

16. POGLAVJE

Lamanci pobijejo ljudi iz Amoníha.— Zoram vodi Nefijce v zmagonad Lamanci.—Alma in Amulekin veliko drugih pridiga besedo.—Pouçujejo, da se bo Kristus po svo-jem vstajenju prikazal Nefijcem.Med leti 81 in 77 pr. Kr.

In zgodilo se je v enajstemletu vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom, petegadne drugega meseca, ko je bilo

Alma 16:2–12 226

v zarahemelski deœeli zelo mir-no, ko doloçeno øtevilo let nibilo vojn ne sporov, in sicer dopetega dne drugega mesecaenajstega leta, da se je po vsejdeœeli zasliøal klic o vojni.2 Kajti glej, lamanske çete so

bile priøle s strani divjine v mejedeœele, in sicer v mesto Amoní-ha, in so zaçele pobijati ljudi inuniçevati mesto.

3 In sedaj se je zgodilo, predenso Nefijci lahko zbrali zadostnovojsko, da bi jih iz deœele pre-gnali, so bili pobili ljudi, ki sobili v mestu Amoníha, in tudinekatere okrog Noetovih mejain druge zasuœnjene odpeljali vdivjino.

4 Sedaj se je zgodilo, da soNefijci œeleli dobiti tiste, kiso bili zasuœnjeni odpeljani vdivjino.5 Zato je ta, ki je bil doloçen

za glavnega poveljnika nad ne-fijskimi çetami (in ime mu jebilo Zoram in imel je dva sino-va, Lehija in Ahaja)—sedaj soZoram in njegova dva sinova,vedoç, da je bil Alma njihov vé-liki duhovnik v cerkvi in ker sosliøali, da ima preroøkega duha,zato øli k njemu in od njega œe-leli izvedeti, kam Gospod hoçe,naj gredo v divjino iskat svojebrate, ki so jih bili Lamancizasuœnjene odpeljali.6 In zgodilo se je, da je Alma o

zadevi vpraøal Gospoda. InAlma se je vrnil in jim rekel:Glejte, Lamanci bodo øli çezreko Sidon na jugu divjine prekomeja mantijske deœele. In glejte,tam se boste spoprijeli na vzho-du reke Sidon in tam vam bo

Gospod izroçil brate, ki so jihLamanci odpeljali zasuœnjene.

7 In zgodilo se je, da so Zoramin njegova sinova øli çez rekoSidon s çetami in odkorakalipreko mantijskih meja na jugdivjine, ki je bila na vzhodnistrani reke Sidon.

8 In priøli so nad lamanske çetein Lamance so razkropili in jihpregnali v divjino; in s seboj sovzeli brate, ki so jih bili Lamancizasuœnjene odpeljali, in mednjimi ni bilo niti ene duøe, ki bibila izgubljena, ki je bila odpe-ljana zasuœnjena. In bratje sojih odpeljali posedovat njihovolastno deœelo.

9 In tako se je konçalo enajstoleto sodnikov in Lamanci sobili pregnani iz deœele in ljudje vAmoníhu so bili pobiti; da, vsa-ka amoníhaøka œiva duøa je bilaubita in uniçeno je bilo tudi nji-hovo mogoçno mesto, za kateroso rekli, da ga Bog ne more uni-çiti zavoljo njegove mogoçnosti.

10 A glej, v enem dnevu je bilorazdejano; in trupla so raztrgalipsi in divje œivali iz divjine.

11 Vendar so se po mnogihdneh njihova mrtva telesa ko-piçila po obliçju zemlje in pre-krila jih je tanka plast. In sedajje bil vonj le–teh tako moçan,da ljudje mnogo let niso øli vamoníhaøko deœelo, da bi joposedovali. In imenovali so joNehorjevo opustoøenje; kajtibili so veroizpovedi Nehorja,ki je bil ubit; in njihova zemljaje ostajala zapuøçena.

12 In Lamanci se niso spetpriøli vojskovat z Nefijci doøtirinajstega leta vladavine

227 Alma 16:13–21

s o d n i k o v n a d N e f i j e v i mljudstvom. In tako je Nefijevoljudstvo tri leta imelo v vsejdeœeli nepretrgan mir.13 In Alma in Amulek sta øla

ljudem pridigat kesanje v templjein svetiøça in tudi v sinagoge,ki so bile zgrajene na judovskinaçin.

14 In kolikor jih je hotelo sliøatinjune besede, tolikim sta nene-homa delila Boœjo besedo, ne dabi delala razlike med ljudmi.

15 In tako sta øla Alma inAmulek in tudi veliko drugih, kiso bili izbrani za delo, pridigatbesedo po vsej deœeli. In usta-navljanje cerkve po vsej deœelije postalo vsesploøno v vsehokoliøkih podroçjih med vsemnefijskim ljudstvom.

16 In med njimi ni bilo neena-kosti; in Gospod je izlil svojegaDuha po vsem obliçju deœele,da bi pripravil misli çloveøkihotrok oziroma jih v srcu pripra-vil, da bodo sprejeli besedo, kijo bodo pouçevali med njimi vçasu njegovega prihoda—

17 da bi do besede ne postaliotopeli, da bi ne bili neverni inøli v pogubo, paç pa da bi bese-do sprejeli z radostjo, in kakorje veja vcepljena v pravo trto,da bi stopili v poçitek Gospoda,svojega Boga.

18 Sedaj, ti duhovniki, ki so ølimed ljudi, so pridigali protivsemu laganju in sleparjenju inzavidanju in zdraham in zlona-mernostim in œaljenju in tatviniin ropanju in plenjenju, ubijanju,preøuøtvovanju in vsakovrstnipoltenosti in klicali, da tega nesme biti—

19 na dolgo govoreç o tem, karmora v kratkem priti; da, na dol-go govoreç o prihodu BoœjegaSina, o njegovem trpljenju insmrti in tudi o vstajenju mrtvih.

20 In veliko ljudi je poizvedo-valo o kraju, kamor bo priøelBoœji Sin; in pouçeni so bili, dase jim bo prikazal po svojemvstajenju; in to so ljudje poslu-øali z veliko radostjo in zado-voljstvom.

21 In sedaj, potem ko je bilacerkev po vsej deœeli ustanovlje-na—ko je zmagala nad hudiçemin se je Boœjo besedo pridigalov njeni çistosti po vsej deœeli inje Gospod nad ljudi izlil svojeblagoslove—se je tako konçaloøtirinajsto leto vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom.

Poroçilo Mozijevih sinov, ki sozavrnili svoje pravice do kra-ljestva zavoljo Boœje besede inso øli v nefijsko deœelo pridigatLamancem; njihovo trpljenjein osvoboditev.—Po Almovemzapisu.

Obsega 17. do vkljuçno s 27.poglavjem.

17. POGLAVJE

Mozijevi sinovi imajo duha pre-roøtva in razodetja.— V razliçnesmeri gredo razglaøat besedo La-mancem.—Amon gre v izmaelskodeœelo in postane sluœabnik kraljaLamonija. — Amon reøi kraljevodrobnico in pri Sebusovih vodahpobije sovraœnike. 1. do 3. verz:okrog leta 77 pr. Kr; 4. verz: med

Alma 17:1–12 228

leti 91 in 77 pr.Kr; 5. do 39. verz:okrog leta 91 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je Almapotoval iz gideonske deœele nasever v mantijsko deœelo, glej,je na svoje zaçudenje sreçalMozijeve sinove, ki so potovaliproti zarahemelski deœeli.

2 Sedaj, ti Mozijevi sinovi sobili z Almom takrat, ko se muje angel prikazal prviç; zato seje Alma silno vzradostil, ker jevidel svoje brate; in tisto, kar jeøe doprineslo k njegovi radosti,je bilo to, da so bili øe vednobratje v Gospodu; da, in postaliso bili moçni v védenju o resnici;kajti bili so moœje jasne presojein marljivo so se bili poglabljaliv svete spise, da bi poznaliBoœjo besedo.

3 To pa ni vse; veliko so se bilipredajali molitvi in postu; zatoso imeli preroøkega duha in du-ha razodetja in ko so pouçevali,so pouçevali z Boœjo moçjo inpolnomoçjem.

4 In Boœjo besedo so bili pou-çevali med Lamanci za razmikøtirinajstih let in imeli so velikouspeha in veliko so jih pripe-ljali k spoznanju resnice; da,moç njihovih besed jih je velikopripeljala pred Boœji oltar, daso v molitvi klicali njegovo imein se pred njim spovedovalisvojih grehov.

5 To so torej okoliøçine, ki sojih spremljale na njihovih poto-vanjih, kajti imeli so velikostisk; veliko so pretrpeli takotelesno kot duhovno, kot so la-kota, œeja in utrujenost in tudiveliko duhovnega dela.

6 Tole so bila torej njihova po-tovanja: potem ko so se poslo-vili od svojega oçeta, Mozija, vprvem letu sodnikov; ko so bilizavrnili kraljestvo, ki jim ga jeoçe œelel predati in táko je bilotudi mnenje ljudstva;

7 vendar so odøli iz zarahe-melske deœele in vzeli svoj meçin svoje sulice in svoj lok in svojepuøçice in svojo praço; in to sostorili, da si bodo lahko priskr-beli hrano, ko bodo v divjini.

8 In tako so odpotovali v divji-no s øe nekaterimi, ki so jih biliizbrali, da bodo øli v nefijsko de-œelo Lamancem pridigat Boœjobesedo.

9 In zgodilo se je, da so v divji-ni potovali veliko dni in velikoso se postili in veliko so molili,da bi jim Gospod dodelil delsvojega Duha, da bo øel z njimiin z njimi prebival, da bodoorodje v Boœjih rokah, da bodopripeljali, çe bo mogoçe, brateLamance k spoznanju resnice,k spoznanju o nizkotnosti obi-çajev njihovih oçetov, ki nisobili pravilni.

10 In zgodilo se je, da jih jeGospod obiskal s svojim Duhomin jim rekel: Potolaœite se. Inpotolaœili so se.

11 In Gospod jim je prav takorekel: Pojdite med Lamance,svoje brate, in uveljavite mojobesedo: vendar bodite potrpeœ-ljivi v velikem potrpljenju in vstiskah, da jim boste za doberzgled v meni in iz vas bom na-pravil orodje svojih rok zaodreøitev mnogih duø.

12 In zgodilo se je, da sose srca Mozijevih sinov in tudi

229 Alma 17:13–25

tistih, ki so bili z njimi, opogumi-la, da so øli k Lamancem, da jimbodo oznanjali Boœjo besedo.13 In zgodilo se je, ko so bili

prispeli v meje lamanske deœele,da so se loçili in odøli drug oddrugega, zaupajoç v Gospoda,da se bodo spet sreçali na koncusvoje œetve; kajti predpostavljaliso, da je bilo delo, katerega sosi bili zadali, veliko.

14 In zagotovo je bilo veliko,kajti Boœjo besedo so si bilizadali pridigati divjemu in oto-pelemu in krutemu ljudstvu;ljudem, ki so se radostili, da soNefijce pobijali in jih ropali injim plenili; in srce so predajalibogastvu oziroma zlatu insrebru in dragocenim kamnom;vendar so si te reçi prizadevalipridobiti s pobijanjem in ple-njenjem, da jim ne bi bilo trebadelati s svojimi lastnimi rokami.

15 Tako so bil i zelo lenoljudstvo, med katerim jih jeveliko çastilo malike in nadnjese je zgrnilo Boœje prekletstvozavoljo obiçajev njihovih oçetov;navkljub Gospodovim obljubam,katere so se prenesle nanje podpogojem, çe se pokesajo.

16 To je bil zato vzrok, zavoljokaterega so si bili Mozijevi sino-vi zadali delo, da bi jih mordaprivedli h kesanju; da bi jihmorda lahko privedli do spoz-nanja o naçrtu odkupitve.

17 Zato so se med seboj loçili inøli mednje, vsak sam, po Boœjibesedi in moçi, ki so jo dobili.

18 Sedaj, Amon je bil med nji-mi glavni, oziroma jih je pouçe-val, in od njih je odøel, potemko jih je bil blagoslovil glede na

njihov razliçen poloœaj, z njimideleç Boœjo besedo oziroma po-uçujoç jih pred svojim odho-dom; in tako so se odpravili nasvoja razliçna potovanja povsej deœeli.

19 In Amon je øel v izmaelskodeœelo, v deœelo, ki se je imeno-vala po Izmaelovih sinovih, kiso prav tako postali Lamanci.

20 In ko je Amon priøel v iz-maelsko deœelo, so ga Lamanciprijeli in ga zvezali, kot je bilapri njih navada, da so zvezalivse Nefijce, ki so padli v njihoveroke, in jih odpeljali pred kralja;in tako so bili prepuøçeni kraljuna milost in nemilost, da jih jeubil ali jih obdrœal v ujetniøtvu,ali jih je vrgel v jeço, ali jihje dal vreçi iz svoje deœele posvoji volji in zadovoljstvu.

21 In tako so Amona pripeljalip r e d k r a l j a , k i j e b i l n a dizmaelsko deœelo; in ime mu jebilo Lamoni; in bil je Izmaelovpotomec.

22 In kralj je od Amona poiz-vedoval, çe je imel œeljo ostati vdeœeli med Lamanci oziromamed njegovim ljudstvom.

23 In Amon mu je rekel: Da,nekaj çasa sem œeljan ostatimed temi ljudmi; da, in mordado dne, ko umrem.

24 In zgodilo se je, da je bil kraljLamoni z Amonom zelo zado-voljen in dal mu je razvezativrvi; in œelel je, naj Amon vzameza œeno eno od njegovih hçera.

25 Amon pa mu je rekel: Ne,paç pa bom tvoj sluœabnik.Amon je torej postal sluœabnikkralja Lamonija. In zgodilo se je,da so ga poslali med druge slu-

Alma 17:26–37 230

œabnike, da bo pazil Lamonijevodrobnico po lamanskem obiçaju.26 In potem ko je bil kralju

sluœil tri dni, ko je z lamanskimisluœabniki hodil z njihovodrobnico na kraj z vodo, ki se jeimenoval Sebusova voda, in vsiLamanci so semkaj gnali drob-nico, da bi pila vodo—

27 ko so bili torej Amon inkraljevi sluœabniki gnali drob-nico na kraj z vodo, glej, jedoloçeno øtevilo Lamancev, kiso priøli napojit svojo drobnico,vstalo in razkropilo drobnicoAmona in kraljevih sluœabnikovin tako so jo razkropili, da se jerazbeœala na vse strani.

28 Sedaj so kraljevi sluœabnikizaçeli godrnjati, rekoç: Sedajnas bo kralj ubil, kakor je naøebrate, ker jim je hudobija tehmoœ razkropila drobnico. Inzaçeli so silno jokati, rekoç: Glej,naøa drobnica je œe razkropljena.

29 Sedaj so iz strahu, da jihbodo ubili, zajokali. Ko je Amonsedaj to videl, je srce v njem odradosti vzkipelo; kajti, je rekel,pokazal bom svojo moç temsvojim sosluœabnikom, oziromamoç, ki je v meni, ko bom todrobnico zbral za kralja, da bomosvojil srca teh svojih sosluœab-nikov, da jih bom vodil, da bodoverjeli mojim besedam.30 In sedaj, to so bile Amonove

misli, ko je videl stiske tistih, kijih je imel za svoje brate.

31 In zgodilo se je, da jim jelaskal s svojimi besedami, rekoç:Bratje moji, bodite dobre volje inpojdimo iskat drobnico in zbralijo bomo in jo pripeljali nazaj nakraj z vodo; in tako bomo drob-

nico obvarovali za kralja in nebo nas ubil.

32 In zgodilo se je, da so øliiskat drobnico in sledili so Amo-nu in hiteli so z veliko urnostjoin dohiteli so kraljevo drobnicoin jo spet zbrali na kraju z vodo.

33 In tisti moœje so spet vstali,da bodo razkropili drobnico;Amon pa je rekel svojim bratom:Obkroœite drobnico naokrog,da ne bo pobegnila; in grem inse spoprimem s tistimi moœmi,ki nam razganjajo drobnico.

34 Zato so storili, kakor jim jeAmon ukazal in øel je in se pos-tavil, da se bo spoprijel s tistimi,ki so stali pri Sebusovih vodah;in bilo jih je nemalo øtevilo.

35 Zato se Amona niso bali,kajti predpostavljali so, da bi gapo svojem zadovoljstvu lahkoubil eden od njihovih moœ, kajtiniso vedeli, da je bil GospodMoziju obljubil, da bo reøil nje-gove sinove iz njihovih rok; nitiniso vedeli niçesar o Gospodu;zato so se radostili v pobijanjusvojih bratov; in zavoljo tega sostali, da bodo razkropili kraljevodrobnico.

36 Amon pa je stopil naprej innanje zaçel s praço metati kame-nje; da, s praço je mednje luçalkamenje z mogoçno moçjo; intako jih je doloçeno øtevilopobil, tako da so osupnili nadnjegovo moçjo; vendar so bilizavoljo poboja svojih bratovjezni in odloçeni so bili, da bopadel; ker so torej videli, da ganiso mogli zadeti s kamni, sonaprej stopili z gorjaçami, da biga ubili.

37 In glej, vsakomur, ki je

231 Alma 17:38–18:7

dvignil gorjaço, da bo Amonaudaril, je z meçem odsekal roko;kajti tako se je zoperstavil nji-hovim udarcem, da jim je zrezilom svojega meça odsekalroko, v tolikor da so osupnili inso zaçeli pred njim beœati; da,in ni jih bilo malo øtevilo; in zmoçjo svoje roke jih je pripravil,da so pobegnili.38 Sedaj, øest jih je pobil s pra-

ço, z meçem pa ni ubil nobenegarazen njihovega vodjo; in odse-kal je toliko rok, kolikor se jih jedvignilo nadenj in ni jih bilomalo.

39 In ko jih je bil nagnal daleçproç, se je vrnil in napojili sodrobnico in jo vrnili na kraljevepaønike in potem so øli noter hkralju, prinaøajoç roke, ki jih jeAmon odsekal z meçem tistim,ki so si ga prizadevali ubiti; inprinesli so jih h kralju kot pri-çevanje o tem, kar so bili storili.

18. POGLAVJE

Kralj Lamoni predpostavlja, da jeAmon Véliki Duh.—Amon kraljapouçi o stvarjenju, o Boœjih ravna-njih z ljudmi in o odreøitvi, ki pridepreko Kristusa.—Lamoni verjamein pade na zemljo kakor mrtev.Okrog leta 90 pr. Kr.

In zgodilo se je, da je kralj Lamo-ni ukazal, naj njegovi sluœabnikipristopijo in priçujejo o vsem,kar so bili o zadevi videli.

2 In ko so bili vsi priçevali otem, kar so bili videli, in je bilizvedel, da je Amon zvesto va-roval njegovo drobnico in tudio njegovi veliki moçi, ko se je

spoprijel s tistimi, ki so si gaprizadevali ubiti, je silno osup-nil in je rekel: To je zagotovoveç kot çlovek. Glejte, mar ni toVéliki Duh, ki poøilja take velikekazni nad to ljudstvo zavoljonjihovih umorov?

3 In kralju so odgovorili inrekli: Ali je Véliki Duh ali çlo-vek, ne vemo; toliko pa vemo,da ga kraljevi sovraœniki nemorejo ubiti; niti ne morejorazkropiti kraljeve drobnice, koje z nami, zavoljo njegovespretnosti in velike moçi; zatovemo, da je kraljev prijatelj. Insedaj, o kralj, ne verjamemo, daima çlovek tako veliko moç,kajti vemo, da ga ni moç ubiti.

4 In ko je kralj sedaj te besedesliøal, jim je rekel: Sedaj vem,da je Véliki Duh; in v tem çasuje priøel, da bi vas ohranil priœivljenju, da bi vas jaz ne ubil,kakor sem vaøe brate. To je torejVéliki Duh, o katerem so govo-rili naøi oçetje.

5 To je bil torej Lamonijev obi-çaj, ki ga je prevzel od oçeta, daVéliki Duh je. Vkljub temu daso verjeli v Vélikega Duha, sopredpostavljali, da je bilo, karkoli so poçeli, prav; vendar se jeLamoni zaçel silno bati zavoljostrahu, da je bil napravil narobe,ko je ubil svoje sluœabnike;

6 kajti ubil jih je bil veliko mednjimi, ker so jim bili njihovibratje razkropili drobnico nakraju z vodo; in tako jih je dal,ker so jim bili razkropili drob-nico, ubiti.

7 Navada teh Lamancev je torejbila, da so stali pri Sebusovihvodah, da so ljudem razkropili

Alma 18:8–21 232

drobnico, da so jim odgnaliveliko te, ki se je razkropila, vsvojo deœelo, ker je bila to mednjimi navada plenjenja.8 In zgodilo se je, da je kralj

Lamoni od sluœabnikov poiz-vedoval, rekoç: Kje je ta moœ, kiima tako veliko moç?

9 In rekli so mu: Glej, tvojekonje hrani. Sedaj je bil kraljsluœabnikom ukazal, preden soøli napajat drobnico, naj pri-pravijo njegove konje in koçijein ga zapeljejo v nefijsko deœelo;kajti v nefijski deœeli je Lamoni-jev oçe, ki je bil kralj vse deœele,doloçil veliko gostijo.

10 Ko je sedaj kralj Lamoni sli-øal, da Amon pripravlja njegovekonje in koçije, je øe bolj osup-nil zavoljo Amonove zvestobe,rekoç: Zagotovo ga ni bilo slu-œabnika med vsemi mojimi slu-œabniki, ki je bil tako zvest kotta moœ; kajti pomni izpolnitiprav vse moje ukaze.

11 Sedaj zagotovo vem, da jeto Véliki Duh, in œelim si, da bipriøel k meni, a si ne drznem.

12 In zgodilo se je, ko je bilAmon za kralja pripravil konjein koçije in sluœabnike, je øel hkralju in videl je, da se je kraljuizraz na obliçju spremenil; zatoje bil na tem, da se iz njegovenavzoçnosti umakne.

13 In eden od kraljevih sluœab-nikov mu je rekel, Rabána, karje v prevodu mogoçni oziromaveliki kralj, ker so imeli svojekralje za mogoçne; in tako muje rekel: Rabána, kralj œeli, daostaneø.

14 Zato se je Amon obrnil hkralju in mu rekel: Kaj œeliø, naj

napravim zate, o kralj? In kraljmu ni odgovoril za razmik eneure po njihovem çasu, kajti nivedel, kaj naj mu reçe.

15 In zgodilo se je, da mu jeAmon spet rekel: Kaj œeliø odmene? Kralj pa mu ni odgovoril.

16 In zgodilo se je, da je Amon,ker ga je navdajal Boœji Duh,zato doumel kraljeve misli. Inrekel mu je: Mar je zato, ker sisliøal, da sem branil tvoje slu-œabnike in tvojo drobnico inpobil sedem njihovih bratov spraço in z meçem in drugimodsekal roko, z namenom da bibranil tvojo drobnico in tvojesluœabnike; glej, mar je to vzroktvojemu çudenju?

17 Pravim ti, kaj je tisto, zavo-ljo çesar je tvoje çudenje takoveliko? Glej, çlovek sem in tvojsluœabnik sem; zato bom to, karkoli œeliø, kar je prav, napravil.

18 Ko je bil kralj sedaj te bese-de sliøal, se je spet çudil, kajtividel je, da je Amon razpoznalnjegove misli; kljub temu pa jekralj Lamoni odprl usta in murekel: Kdo si? Si mar tisti VélikiDuh, ki vse ve?

19 Amon je odgovoril in murekel: Nisem.

20 In kralj je rekel: Kako poznaømisli mojega srca? Naravnostlahko govoriø in mi poveø otem; in prav tako mi povej, skakøno moçjo si ubil in odsekalroke mojih bratov, ki so razkro-pili mojo drobnico—

21 in sedaj, çe mi boø povedalo tem, ti bom dal, kar boø œelel;in çe bi bilo potrebno, bi te va-roval s svojimi çetami; a vem,da si silnejøi od vseh njih; ven-

233 Alma 18:22–41

dar kar boø œelel od mene, tibom ugodil.22 Sedaj, ker je bil Amon

moder, vendar neøkodljiv, je La-moniju rekel: Ali boø prisluhnilmojim besedam, çe ti povem, skatero moçjo to poçnem? In toje tisto, kar œelim od tebe.

23 In kralj mu je odgovorilin rekel: Da, verjel bom vsemtvojim besedam. In tako ga jeujel s pretkanostjo.

24 In Amon mu je zaçel smelogovoriti in mu rekel: Ali verja-meø, da Bog je?

25 In odgovoril je in mu rekel:Ne vem, kaj to pomeni.

26 In potem je Amon rekel: Aliverjameø, da je Véliki Duh?

27 In rekel je: Da.28 In Amon je rekel: To je Bog.

In Amon mu je spet rekel: Aliverjameø, da je ta Véliki Duh,ki je Bog, ustvaril vse, kar je vnebesih in na Zemlji?

29 In rekel je: Da, verjamem,da je ustvaril vse na Zemlji;nebes pa ne poznam.

30 In Amon mu je rekel: Nebe-sa so kraj, kjer prebiva Bog invsi sveti angeli.

31 In kralj Lamoni je rekel: Alije to nad zemljo?

32 In Amon je rekel: Da, ingleda na vse çloveøke otroke;in pozna misli in namene srca;kajti njegova roka jih je vseustvarila od zaçetka.

33 In kralj Lamoni je rekel:Verjamem v vse to, o çemer sigovoril. Ali te je poslal Bog?

34 Amon mu je rekel: Çloveksem; in çlovek je bil na zaçetkuustvarjen po Boœji podobi in poSvetem Duhu sem to poklican

pouçevati ljudi, da bi prejelivédenje o tem, kar je praviçnoin res;

35 in del tega Duha prebiva vmeni, kar mi daje védenje intudi moç po moji veri v Boga inmojih œeljah po njem.

36 Ko je bil sedaj Amon tebesede izrekel, je zaçel pri stvar-jenju sveta in prav tako priAdamovem stvarjenju in mupovedal vse o çlovekovem pad-cu in ponovil in predenj poloœilzapise in svete spise ljudstva, okaterih so bili govorili preroki,prav do çasa ko je oçe, Lehi,zapustil Jeruzalem.

37 In prav tako jim je ponovil(kajti to je bilo kralju in njego-vim sluœabnikom) vsa potova-nja njihovih oçetov v divjiniin vse njihovo trpljenje zavoljolakote in œeje in njihovega delain tako dalje.

38 In prav tako jim je ponovilo uporih Lamana in Lemuela inIzmaelovih sinov, da, o vsehnjihovih uporih jim je poroçal;in pojasnil jim je vse zapise insvete spise od çasa, ko je Lehizapustil Jeruzalem, do sedanje-ga çasa.

39 To pa ni vse; kajti pojasniljim je naçrt odreøitve, ki je bilpripravljen od osnovanja sveta;in prav tako jim je razodel gledeKristusovega prihoda in razodeljim je vsa Gospodova dela.

40 In zgodilo se je, da je potem,ko je bil vse to izrekel in kraljupojasnil , kral j ver jel vsembesedam.

41 In zaçel je klicati h Gospodu,rekoç: O Gospod, bodi milosten;glede na obilje svoje milosti,

Alma 18:42–19:11 234

katero si bil imel z Nefijevimljudstvom, imej z menoj inmojim ljudstvom.42 In sedaj, ko je bil to izrekel,

je padel na zemljo, kakor da bibil mrtev.

43 In zgodilo se je, da so ganjegovi sluœabniki dvignili inga odnesli k njegovi œeni in gapoloœili na posteljo; in leœal je,kakor da bi bil mrtev, za razmikdveh dni in dveh noçi; in njego-va œena in njegovi sinovi in nje-gove hçere so œalovali nad njimpo lamanskem obiçaju, hudoobjokujoç, ker so ga izgubili.

19. POGLAVJE

Lamoni prejme luç veçnega œivlje-nja in vidi Odreøenika.—Vsi iznjegove hiøe padejo v zamaknjenostin mnogi vidijo angele.—Amon jeçudeœno obvarovan. —Veliko jihkrsti in med njimi ustanovi cerkev.Okrog leta 90 pr. Kr.

In zgodilo se je po dveh dneh indveh noçeh, da so bili na tem,da bodo njegovo telo odnesli inga poloœili v grobnico, ki so jobili napravili z namenom, dabodo pokopali mrtve.

2 Sedaj, kraljica je sliøala oAmonovi slavi, zato je poslalaponj in œelela, naj pride k njej.

3 In zgodilo se je, da je Amonstoril, kakor mu je bilo ukazanoin øel h kraljici in je œelel izve-deti, kaj œeli, naj on naredi.

4 In rekla mu je: Moœevi slu-œabniki so mi razkrili, da siprerok svetega Boga in da imaømoç, da v njegovem imenudelaø veliko mogoçnih del:

5 zato, çe je tako, bi œelela,da pojdeø in pogledaø mojegamoœa, kajti na postelji leœi zarazmik dveh dni in dveh noçi;in nekateri pravijo, da ni mrtev,drugi pa pravijo, da je mrtev inda zaudarja in da bi ga moralipoloœiti v grobnico; kar pa za-deva mene, meni ne zaudarja.

6 Sedaj, to je bilo tisto, kar jeAmon œelel, kajti vedel je, da jebil kralj Lamoni v Boœji moçi;vedel je, da je z njegovega duhapadla temna tançica nevere, inluç, ki je razsvetlila njegov ra-zum, ki je bila luç Boœje slave,ki je bila çudovita luç njegovedobrote—da, ta luç mu je vlilatakøno radost v duøo, da se jerazblinil oblak teme in da je vnjegovi duøi zasvetila luç veçne-ga œivljenja, da, vedel je, da je topremagalo njegovo naravno teloin da ga je odneslo k Bogu—

7 zato je bilo to, kar je kraljicaœelela od njega, le njegova œelja.Zato je øel noter, da bi pogledalkralja, kakor je bila od njega œe-lela kraljica; in pogledal je kraljain vedel je, da ni mrtev.

8 In kraljici je rekel: Ni mrtev,ampak spi v Bogu in jutri bospet vstal; zato ga ne pokoplji.

9 In Amon ji je rekel: Ali verja-meø temu? In rekla mu je: Nobe-ne priçe nisem bila imela razentvoje besede in besede najinihsluœabnikov; vendar verjamem,da bo tako, kakor si rekel.

10 In Amon ji je rekel: Blagor tizavoljo tvoje silne vere; povemti, œenska, da med vsem ne-fijskim ljudstvom ni bilo veçjevere.

11 In zgodilo se je, da je od

235 Alma 19:12–21

tistega trenutka bedela nad mo-œevo posteljo prav do trenutkanaslednjega dne, ki ga je bilAmon doloçil, da bo vstal.12 In zgodilo se je, da je vstal

po Amonovih besedah; in ko jevstal, je k œenski iztegnil roko inrekel: Blagoslovljeno bodi Boœjeime in blagoslovljena bodi ti.

13 Kajti tako zagotovo kakorœiviø, glej, sem videl Odkupiteljain priøel bo in œenska ga bo rodi-la in odkupil bo vse çloveøtvo,ki verjame v njegovo ime. Ko jebil sedaj te besede izrekel, se muje srce v notranjosti vzradostiloin zavoljo radosti se je spet zgru-dil; in zgrudila se je tudi kraljica,ker jo je premagal Duh.

14 Ko je sedaj Amon videl, dase je Gospodov Duh izlil, gledena njegove molitve, nad La-mance, njegove brate, ki sobili vzrok tolikemu œalovanjumed Nefijci oziroma med vsemBoœjim ljudstvom zavoljo nji-hovih kriviçnosti in njihovegaizroçila, je padel na kolena inzaçel v molitvi in zahvaljeva-nju izlivati duøo za to, kar je bilnapravil za njegove brate; intudi njega je premagala radost;in tako so se bili vsi trije zgru-dili na zemljo.

15 In ko so bili sedaj kraljevisluœabniki videli, da so bili po-padali, so prav tako zaçeli klicatik Bogu, kajti tudi nadnje je pri-øel strah pred Gospodom, kajtibili so tisti, ki so stali pred kra-ljem in mu priçevali o velikiAmonovi moçi.

16 In zgodilo se je, da so klicaliGospodovo ime v vsej svojimoçi, prav dokler niso bili vsi

popadali na zemljo razen nekeLamanke, ki se je imenovalaAbiø, ki se je pred veliko letispreobrnila h Gospodu na raçunnenavadnega videnja, ki ga jeimel njen oçe—

17 ker se je tako spreobrnila hGospodu in ni tega nikolirazkrila, ko je zatorej videla, daso bili vsi Lamonijevi sluœabnikipopadali na zemljo in tudi njenagospodarica, kraljica, in kralj inAmon so leœali na zemlji, jevedela, da je bila to Boœja moç;in predpostavljajoç, da je topriloœnost, da se ljudem oznani,kaj se je bilo zgodilo med njimi,da bi jih ta prizor pripravil, dabi verjeli v Boœjo moç, zato jetekla od hiøe do hiøe in to ozna-njala ljudem.

18 In zaçeli so se zbirati v kra-ljevi hiøi. In priøla je mnoœicain na svoje veliko zaçudenje sozagledali kralja in kraljico innjune sluœabnike leœati na zemljiin vsi so leœali tam, kakor da bibili mrtvi; in prav tako so videliAmona in glej, bil je Nefijec.

19 In sedaj so ljudje med sebojzaçeli godrnjati; nekateri so rek-li, da je bilo to veliko zlo, ki jebilo priølo mednje oziroma nadkralja in njegovo hiøo, ker je bilNefijcu dovolil ostati v deœeli.

20 Drugi pa so jih grajali, rekoç:Kralj je to zlo priklical nad svojohiøo, ker je pobil svoje sluœabni-ke, katerim se je bila pri Sebuso-vih vodah razbeœala drobnica.

21 In grajali so jih tudi tistimoœje, ki so bili stali pri Sebu-sovih vodah in razkropili drob-nico, ki je pripadala kralju, kajtibili so jezni na Amona zavoljo

Alma 19:22–33 236

øtevila teh, ki jih je pobil mednjihovimi brati pri Sebusovihvodah, ko je branil kraljevodrobnico.22 Sedaj je eden med njimi,

çigar brata je bil Amon ubil zmeçem, ker je bil na Amonasilno jezen, izvlekel meç inpristopil, da bi ga pustil pastina Amona, da bi ga ubil; in koje meç dvignil, da ga bo prebo-del, glej, se je zgrudil mrtev.

23 Sedaj vidimo, da Amona nibilo moç ubiti, kajti Gospodje bil rekel Moziju, njegovemuoçetu: Varoval ga bom in z njimbo po tvoji veri — zato ga jeMozija zaupal Gospodu.

24 In zgodilo se je, ko je mno-œica videla, da se je bil moœ, kije dvignil meç, da bi Amonaubil, zgrudil mrtev, jih je obøelstrah in niso si drznili iztegnitiroke, da bi se ga dotaknili, nitinobenega od tistih, ki so bilipopadali; in spet so se zaçeliçuditi med seboj, kaj bi bilovzrok tej veliki moçi oziromakaj vse bi lahko pomenilo.

25 In zgodilo se je, da jih jebilo med njimi veliko, ki so rekli,da je bil Amon Véliki Duh indrugi so rekli, da ga je poslalVéliki Duh;

26 drugi pa so jih vse grajali,rekoç, da je bil poøast, ki so joposlali Nefijci, da bi jih muçila.

27 In bilo jih je nekaj, ki so rekli,da je Amona poslal Véliki Duh,da bi jih prizadel zavoljo njiho-vih kriviçnosti; in da je bil VélikiDuh, ki je bil vselej spremljalNefijce, ki jih je bil vselej reøiliz njihovih rok; in rekli so, da jebil to ta Véliki Duh, kateri je bil

pokonçal tako veliko njihovihbratov, Lamancev.

28 In tako se je prepir mednjimi silno poostril. In ko so setako prepirali, je sluœabnica, kije bila zbrala mnoœico, priølain ko je videla prepir, ki se jeodvijal med mnoœico, je bilasilno œalostna, prav do solz.

29 In zgodilo se je, da je ølain kraljico prijela za roko, da bijo morda dvignila s tal; in brœko se je dotaknila njene roke,je vstala in se postavila na nogein zaklicala z moçnim glasom,rekoç: O blagoslovljen Jezus, kime je odreøil iz straønega pekla!O blagoslovljen Bog, bodi mi-losten s tem ljudstvom!

30 In ko je bila to izgovorila,je plosknila z rokami, ker jo jenapolnjevala radost in sprego-vorila veliko besed, katerih nisorazumeli; in ko je bila s tem op-ravila, je prijela kralja Lamonijaza roko in glej, vstal je in sepostavil na noge.

31 In nemudoma je øel, videçprepir med ljudmi, in jih zaçelgrajati in jih pouçevati besede,ki jih je bil sliøal iz Amonovihust; in kolikor jih je sliøalo nje-gove besede, jih je verjelo inspreobrnili so se h Gospodu.

32 Med njimi pa jih je biloveliko, ki niso hoteli prisluhnitinjegovim besedam; zato so ølisvojo pot.

33 In zgodilo se je, da jih je, koje Amon vstal, prav tako pouçe-val in prav tako vsi Lamonijevisluœabniki; in vsi so ljudem oz-nanjali isto—da so se v srcuspremenili; da niso niç veç imeliœelje delati hudega.

237 Alma 19:34–20:12

34 In glej, veliko jih je ljudemoznanjalo, da so bili videli ange-le in so bili govorili z njimi; intako so jim bili povedali o Boœjihreçeh in o njegovi praviçnosti.

35 In zgodilo se je, da jih je biloveliko, ki so verjeli njihovimbesedam; in kolikor jih je verje-lo, toliko se jih je krstilo; inpostali so praviçno ljudstvo inmed seboj so ustanovili cerkev.

36 In tako se je med Lamancizaçelo Gospodovo delo; takoje Gospod zaçel izlivati nanjesvojega Duha; in vidimo, da jenjegova roka ponujena vsemljudem, ki se bodo pokesali inverjeli v njegovo ime.

20. POGLAVJE

Gospod Amona poølje v Midoni,da bo reøil svoje brate iz jeçe.—Amon in Lamoni sreçata Lamonije-vega oçeta, ki je kralj vse deœele.—Amon primora starega kralja, daodobri izpustitev njegovih bratov.Okrog leta 90 pr. Kr.

In zgodilo se je, ko so bili v deœe-li ustanovili cerkev, da je kraljLamoni œelel, naj gre Amon znjim v nefijsko deœelo, da ga bopokazal svojemu oçetu.

2 In k Amonu je priøel Gospo-dov glas, rekoç: Ne boø øel vnefijsko deœelo, kajti glej, kraljbo hotel tvoje œivljenje; paç paboø øel v midonijsko deœelo;kajti glej, tvoj brat Aron in tudiMuloki in Ama so v jeçi.

3 Sedaj se je zgodilo, ko je bilAmon to sliøal, je rekel Lamoni-ju: Glej, moj brat in moji bratje

so v jeçi v Midoniju in grem, dajih reøim.

4 Sedaj je Lamoni Amonurekel: Vem, v Gospodovi moçilahko napraviø vse. A glej, øelbom s teboj v midonijsko deœelo;kajti kralj midonijske deœele,ki se imenuje Antiomno, je mojprijatelj; zato grem v midonijskodeœelo, da bom laskal kraljudeœele in tvoje brate bo izpustiliz jeçe. Sedaj mu je Lamoni re-kel: Kdo ti je povedal, da sotvoji bratje v jeçi?

5 In Amon mu je rekel: Nihçedrug mi ni povedal kakor Bog;in rekel mi je: Pojdi in reøisvoje brate, kajti v jeçi so v mi-donijski deœeli.

6 Ko je bil Lamoni sedaj to sli-øal, je svojim sluœabnikom naro-çil, naj pripravijo konje in koçije.

7 In Amonu je rekel: Pridi,s teboj bom øel v midonijskodeœelo in tam bom prosil prikralju, da bo tvoje brate izpus-til iz jeçe.

8 In zgodilo se je, ko sta Amonin Lamoni potovala tjakaj, stasreçala Lamonijevega oçeta, kije bil kralj vse deœele.

9 In glej, Lamonijev oçe mu jerekel: Zakaj nisi priøel na gostijotistega velikega dne, ko sempripravil gostijo za svoje sinovein svoje ljudstvo?

10 In prav tako je rekel: Kamgreø s tem Nefijcem, ki je edenod otrok laœnivca?

11 In zgodilo se je, da je Lamo-ni ponovil, kod se je namenil,kajti bal se ga je uœaliti.

12 In prav tako mu je povedalves razlog, zavoljo katerega jeostal v lastnem kraljestvu, da

Alma 20:13–26 238

ni øel na oçetovo gostijo, kateroje bil pripravil.13 In ko je sedaj Lamoni vse

to ponovil, glej, se je na njego-vo osuplost oçe nad njim razje-zil in rekel: Lamoni, te Nefijceboø reøil, ki so otroci laœnivca.Glej, oropal je naøe oçete; insedaj tudi njegovi otroci priha-jajo med nas, da bi nas s svojoprekanjenostjo in laœmi preva-rali, da bi nas spet oropali naøe-ga imetja.

14 Sedaj mu je Lamonijev oçeukazal, naj z meçem Amonaubije. In prav tako mu je ukazal,naj ne hodi v midonijsko deœe-lo, paç pa naj se z njim vrne vizmaelsko deœelo.

15 Lamoni pa mu je rekel:Amona ne bom ubil, niti se nebom vrnil v izmaelsko deœelo,paç pa bom øel v midonijsko de-œelo, da bom izpustil Amonovebrate, kajti vem, da so praviçnimoœje in sveti preroki pravegaBoga.

16 Ko je bil sedaj njegov oçe tebesede sliøal, je bil nanj jezen inje izvlekel meç, da bi ga posekalna zemljo.

17 Amon pa je stopil naprej inrekel: Glej, ne boø ubil svojegasina; vendar bi bilo bolje, da bipadel on kakor ti, kajti glej,svojih grehov se je pokesal; çepa bi ti moral v tem trenutkupasti v svoji jezi, bi tvoja duøane mogla biti reøena.

18 In spet, prav je, da potrpiø;kajti çe bi svojega sina ubil, kerje nedolœen çlovek, bi njegovakri klicala s tal h Gospodu, nje-govemu Bogu, da bi nadte priølomaøçevanje; in morda bi izgubilsvojo duøo.

19 Ko mu je bil Amon sedaj tebesede izgovoril, mu je odgo-voril, rekoç: Vem, çe bi svojegasina ubil, bi prelil nedolœno kri;kajti ti si tisti, ki si si ga je priza-deval pokonçati.

20 In iztegnil je roko, da boAmona ubil. Amon pa se jezoperstavil njegovim udarcemin prav tako udaril po njegoviroki, da je ni mogel uporabljati.

21 Ko je sedaj kralj videl, da biga Amon lahko ubil, je zaçelAmona prositi, naj ga pusti priœivljenju.

22 Amon pa je dvignil meç inmu rekel: Glej, udaril te bom,razen çe mi boø zagotovil, dabodo moje brate izpustili iz jeçe.

23 Sedaj je kralj, ker se je bal,da bo izgubil œivljenje, rekel:Çe mi boø prizanesel, ti bomdal kar koli boø prosil, celo polkraljestva.

24 Ko je sedaj Amon videl, daje bil vplival na starega kraljapo svoji œelji, mu je rekel: Çeboø dovolil, da bodo moje brateizpustili iz jeçe in tudi daLamoni lahko svoje kraljestvoobdrœi in da ne boø nezadovo-ljen z njim, ampak boø dovolil,da bo lahko delal po svojihœeljah, kakor koli œeli, potem tibom prizanesel; drugaçe te bomposekal na zemljo.

25 Ko je bil sedaj Amon te bese-de izrekel, se je kralj zaçel rados-titi zavoljo svojega œivljenja.

26 In ko je videl, da Amon niimel œelje, da bi ga ubil, in ko jeprav tako videl veliko ljubezen,ki jo je obçutil do njegovega sinaLamonija, je bil silno osupel inrekel je: Ker je to vse, kar si œelel,naj izpustim tvoje brate in do-

239 Alma 20:27–21:4

pustim, da bo moj sin Lamoniobdrœal svoje kraljestvo, glej, tibom zagotovil, da lahko mojsin obdrœi svoje kraljestvo odtega çasa in za vekomaj; in niçveç mu ne bom vladal—27 in prav tako ti bom zagoto-

vil, da bodo tvoje brate izpustiliiz jeçe in ti in tvoji bratje lahkopridete k meni v moje kraljestvo;kajti moçno vas bom œeljan vide-ti. Kajti kralj je bil moçno osupelnad besedami, ki jih je bil govo-ril in prav tako nad besedami,ki jih je bil govoril njegov sinLamoni, zato jih je bil œelelspoznati.

28 In zgodilo se je, da sta Amonin Lamoni nadaljevala potovanjeproti midonijski deœeli . InLamoni je naøel naklonjenostv oçeh kralja deœele; zato soAmonove brate pripeljali iz jeçe.

29 In ko jih je Amon sreçal, jebil silno potrt, kajti glej, bili sogoli in njihova koœa je bila silnoranjena, ker so jih zvezali z moç-nimi vrvmi. In utrpeli so bilitudi lakoto in œejo in vse vrstestisk; vendar so bili v vseh svo-jih stiskah potrpeœljivi.

30 In pripetilo se je, da je bilanjihova usoda, da so padli vroke bolj otopelemu in trdovrat-nemu ljudstvu; zato niso hoteliprisluhniti njihovim besedamin vrgli so jih bili ven in jih bilitepli in jih bili preganjali odhiøe do hiøe in iz kraja v kraj,in sicer dokler niso prispeli vmidonijsko deœelo; in tam sojih prijeli in jih vrgli v jeço in jihzvezali z moçnimi vrvmi injih imeli veliko dni v jeçi in reøilasta jih Lamoni in Amon.

Aron in Muloki in njuni bratjeporoçajo o svojem pridiganjuLamancem.

Obsega 21. do vkljuçno s 26.poglavjem.

21. POGLAVJE

Aron Amalekijce pouçuje o Kristu-su in njegovi odkupni daritvi.—Arona in njegove brate v Midonijuzaprejo.—Potem ko so svobodni,pouçujejo v sinagogah in velikose jih spreobrne.—Lamoni dovoliversko svobodo vsem ljudem v iz-maelski deœeli. Med leti 90 in 77pr. Kr.

Sedaj, ko so se Amon in njegovibratje loçili na mejah lamanskedeœele, glej, je Aron potovanjenadaljeval v deœelo, ki so joLamanci imenovali Jeruzalem,ker so jo poimenovali po rodnideœeli svojih oçetov; in bilaje oddaljena in se je dotikalaMormonovih meja.

2 Sedaj, Lamanci in Amalekijciin Amulonovo ljudstvo so bilizgradili mogoçno mesto, ki soga imenovali Jeruzalem.

3 Sedaj, Lamanci sami so bilizadosti otopeli, Amalekijci inAmulonci pa so bili øe boljotopeli; zato so povzroçali, daso Lamanci postajali trdosrçni,da so moçno rasli v kriviçnostiin svojih ogabnostih.

4 In zgodilo se je, da je Aronpriøel v mesto Jeruzalem innajprej zaçel pridigati Amalekij-cem. In zaçel jim je pridigativ sinagogah, kajti glede naNehorjev red so bili zgradili

Alma 21:5–18 240

sinagoge; kajti veliko Amale-kijcev in Amuloncev je bilo izNehorjevega reda.5 Zato, ko je Aron vstopil v

eno od sinagog, da bi ljudempridigal in ko jim je govoril,glej, je vstal neki Amalekijec inse je z njim zaçel prepirati, re-koç: Kaj je to, o çemer si priçe-val? Si mar videl angela? Zakajse angeli ne prikaœejo nam? Glej,mar to ljudstvo ni prav takodobro kakor tvoje ljudstvo?

6 Praviø tudi, çe se ne bomopokesali, da bomo pogubljeni.Kako poznaø misel in nakanonaøega srca? Kako veø, da ima-mo razlog za kesanje? Kako veø,da nismo praviçni ljudje? Glej,zgradili smo svetiøça in zbiramose k çaøçenju Boga. Verjamemo,da bo Bog odreøil vse ljudi.

7 Sedaj mu je Aron rekel: Aliverjameø, da bo priøel BoœjiSin, da bo çloveøtvo odkupil odnjihovih grehov?

8 In moœ mu je rekel: Ne verja-memo, da veø za kaj takega.Ne verjamemo v ta nespamet-na izroçila. Ne verjamemo, dapoznaø to, kar bo priølo, niti neverjamemo, da so tvoji oçetje inda so prav tako naøi oçetje poz-nali to, kar so govorili, to, karbo priølo.

9 Sedaj j im je Aron zaçelodpirati svete spise glede Kris-tusovega prihoda in tudi gle-de vstajenja mrtvih in da nivstajenja za çloveøtvo razenpreko Kristusove smrti intrpljenja in odkupne daritvenjegove krvi.

10 In zgodilo se je, da so se, kojim je zaçel to razlagati, nanj

ujezili in ga zaçeli zasmehovati;in niso hoteli posluøati besed,ki jim jih je govoril.

11 Ko je zato videl, da nisohoteli posluøati njegovih besed,je odøel iz njihove sinagoge inpriøel v vas, ki se je imenovalaAni-Anti in tam je naøel Mulo-kija, ki jim je pridigal besedo;in prav tako Ama in njegovebrate. In z mnogimi so se prepi-rali glede besede.

12 In zgodilo se je, da so videli,da so ljudje postajali trdosrçni,zato so odpotovali in priøli vmidonijsko deœelo. In mnogimso pridigali besedo in malo jihje verjelo besedam, ki so jihpouçevali.

13 Vendar so Arona in doloçe-no øtevilo njegovih bratov prijeliin jih vrgli v jeço in preostali odnjih so pobegnili iz midonijskedeœele v okoliøka podroçja.

14 In tisti, ki so jih vrgli v jeço,so marsikaj utrpeli in reøeni sobili po Lamonijevi in Amonoviroki in nahranili so jih in oblekli.

15 In spet so øli oznanjat bese-do in tako so bili prviç reøeni izjeçe; in tako so bili trpeli.

16 In øli so, kamor koli jih je vo-dil Gospodov Duh, in pridigaliBoœjo besedo v vsaki amalekijskisinagogi oziroma na vsakemlamanskem zboru, kjer jim jebilo dopuøçeno.

17 In zgodilo se je, da jih jeGospod zaçel blagoslavljati, vtolikor da so jih veliko privedlik spoznanju resnice; da, velikoso jih prepriçali o njihovih gre-hih in o izroçilu njihovih oçetov,ki ni bilo pravilno.

18 In zgodilo se je, da sta se

241 Alma 21:19–22:6

Amon in Lamoni vrnila izmidonijske deœele v izmaelskodeœelo, ki je bila deœela njiho-vega nasledstva.19 In kralj Lamoni Amonu ni

dovolil, da bi mu sluœil ali bilnjegov sluœabnik.

20 Ampak je dal v izmaelskideœeli zgraditi sinagoge; in uka-zal je, da se je njegovo ljudstvooziroma ljudstvo, ki je bilo podnjegovo vladavino, zbiralo.

21 In radostil se je nad njimi inveliko reçi jih je pouçeval. Inprav tako jim je oznanil, da sobili ljudstvo, ki je bilo pod njimin da so bili svobodni ljudje,da so osvobojeni izpod zatiranjakralja, njegovega oçeta; kajtioçe mu je bil dovolil vladatinad ljudmi, ki so v izmaelskideœeli in v vsej okoliøki deœeli.

22 In prav tako jim je izjavil,da bodo imeli svobodo çastitiGospoda, svojega Boga, posvojih œeljah in v katerem kolikraju so bili, çe je bilo v deœeli,ki je bila pod vladavino kraljaLamonija.

23 In Amon je pridigal ljudstvukralja Lamonija; in zgodilo se je,da jih je pouçeval o vsem gledereçi, ki so zadevale praviçnost.In vsakodnevno jih je opominjalz vso marljivostjo; in prisluhniliso njegovi besedi in goreçe sospolnjevali Boœje zapovedi.

22. POGLAVJE

Aron Lamonijevega oçeta pouçuje ostvarjenju, o Adamovem padcu ino naçrtu odkupitve preko Kristusa.—Kralj in vsa njegova hiøa se spre-

obrnejo.—Razlaga ozemeljske raz-delitve med Nefijci in Lamanci.Med leti 90 in 77 pr. Kr.

Ker je tako Amon sedaj nepre-trgoma pouçeval Lamonijevoljudstvo, se bomo vrnili k poro-çilu o Aronu in njegovih bratih;kajti potem ko je odøel iz mido-nijske deœele, ga je Duh vodil vnefijsko deœelo, in sicer v hiøokralja, ki je bil nad vso deœelorazen nad izmaelsko deœelo; inbil je Lamonijev oçe.

2 In zgodilo se je, da je øel zbrati k njemu v kraljevo palaçoin se pred kraljem priklonil inmu rekel: Glej, o kralj, mi smoAmonovi bratje, ki si jih reøiliz jeçe.

3 In sedaj, o kralj, çe nas boøpustil pri œivljenju, bomo tvojisluœabniki. In kralj jim je rekel:Vstanite, kajti pustil vas bompri œivljenju in ne bom trpel, daboste moji sluœabniki; vztrajalpa bom, da me boste pouçevali;kajti nekoliko me je v duhubegalo zavoljo velikoduønostiin veliçine besed vaøega brataAmona; in œelim poznati vzrok,zavoljo katerega ni priøel z vamiiz Midonija.

4 In Aron je kralju rekel: Glej,Gospodov Duh ga je poklicaldrugam; in odøel je v izmaelskodeœelo, da bo pouçeval Lamo-nijevo ljudstvo.

5 Sedaj jim je kralj rekel: Kaj jeto, kar ste rekli o GospodovemDuhu? Glejte, to je tisto, kar mine da miru.

6 In tudi kaj je to, kar je rekelAmon — çe se boste pokesali,boste odreøeni, çe se ne boste

Alma 22:7–18 242

pokesali, boste poslednji danzavrœeni?7 In Aron mu je odgovoril in

mu rekel: Ali verjameø, da Bogje? In kralj je rekel: Vem, daAmalekijci pravijo, da Bog je indovolil sem jim, da bodo gradilisvetiøça, da se bodo zbirali, daga bodo çastili. In çe boste se-daj rekli, da Bog je, glejte, bomverjel.

8 In ko je Aron sedaj to sliøal,se je njegovo srce vzradostiloin rekel je: Glej, zagotovo kakorœiviø, o kralj, Bog je.

9 In kralj je rekel: Ali je Bogtisti Véliki Duh, ki je naøe oçetepripeljal iz jeruzalemske deœele?

10 In Aron mu je rekel: Da, onje ta Véliki Duh in ustvaril je vsetako v nebesih kakor na Zemlji.Ali to verjameø?

11 In rekel je: Da, verjamem,da je Véliki Duh vse ustvaril inœelim, da mi o vsem tem poveøin verjel bom tvojim besedam.

12 In zgodilo se je, ko je Aronvidel, da bo kralj verjel njego-vim besedam, je zaçel s stvarje-njem Adama in kralju je bralsvete spise—kako je Bog ustva-ril çloveka po lastni podobi inda mu je Bog dal zapovedi inda je bil çlovek padel zavoljoprestopka.

13 In Aron mu je razlagal svetespise od Adamovega stvarjenjain predenj je poloœil çlovekovpadec in njegovo meseno stanjein tudi naçrt odkupitve, ki je bilpripravljen po Kristusu od os-novanja sveta za vse, ki bodoverjeli v njegovo ime.

14 In odkar je bil çlovek padel,si sam ni mogel niçesar prislu-

œiti; Kristusovo trpljenje insmrt pa odkupita njegove grehepreko vere in kesanja in takodalje; in da bo pretrgal sponesmrti, da grob ne bo zmagal inda bo upanje v slavo premagaloœelo smrti; in Aron je kralju vseto razloœil.

15 In zgodilo se je, potem komu je bil Aron vse to razloœil, daje kralj rekel: Kaj naj napravim,da bom imel veçno œivljenje, okaterem si govoril? Da, kaj najnapravim, da se bom ponovnorodil v Bogu, ker bo ta hudobniduh izkoreninjen iz mojih prsiin bom prejel njegovega Duha,da me bo navdala radost, da naposlednji dan ne bom zavrœen?Glej, je rekel, opustil bom vse,kar imam v lasti, da, odrekel sebom svojemu kraljestvu, da bomlahko prejel to veliko radost.

16 Aron pa mu je rekel: Çe sito œeliø, çe se boø priklonil predBogom, da, çe se boø pokesalvseh svojih grehov in se priklo-nil pred Bogom in se v veri ob-raçal k njemu, verujoç, da boøprejel, potem boø prejel upanje,ki ga œeliø.

17 In zgodilo se je, ko je bilAron to izgovoril, se je kraljna kolenih priklonil pred Gos-podom; da, vrgel se je prav nazemljo in glasno zaklical, rekoç:

18 O Bog, Aron mi je povedal,da Bog je; in çe Bog je in çe ti siBog, ali se mi boø razodel inopustil bom vse svoje grehe, date bom spoznal in da bom vstalod mrtvih in bom poslednjidan odreøen. In ko je bil kraljsedaj te besede izrekel, ga jezadelo, kakor bi bil mrtev.

243 Alma 22:19–29

19 In zgodilo se je, da so nje-govi sluœabniki tekli in pove-dali kraljici vse, kar se je bilozgodilo kralju. In priøla je hkralju; in ko ga je videla leœati,kakor da bi bil mrtev, in tudiArona in njegove brate, ki sostali, kakor da bi bili vzrok nje-govemu padcu, se je ujezilananje in zapovedala, naj jih nje-ni sluœabniki oziroma kraljevisluœabniki primejo in ubijejo.

20 Sedaj, sluœabniki so bili vi-deli vzrok, zavoljo katerega jekralj padel, zato si niso drznilipoloœiti rok na Arona in njego-ve brate; in prosili so kraljico,rekoç: Zakaj nam ukazujeø, najubijemo te moœe, ko vidiø, daje eden od njih mogoçnejøi odnas vseh? Zato bomo pred njimipopadali.

21 Ko je sedaj kraljica videlastrah sluœabnikov, se je tudisama zaçela silno bati, da binadnjo ne priølo kakøno zlo. Insluœabnikom je ukazala, najgredo in skliçejo ljudi, da bodoubili Arona in njegove brate.

22 Ko je sedaj Aron videl kra-ljiçino odloçnost, se je, ker jeprav tako poznal trdosrçnostljudi, zbal, da bi se mnoœica nezbrala in bi med njimi ne nastalvelik prepir in nemir; zato jeiztegnil roko in dvignil kralja zzemlje in mu rekel: Vstani. Inpostavil se je na noge, ker jeprejel moç.

23 To se je sedaj zgodilo vnavzoçnosti kraljice in mnogihsluœabnikov. In ko so to videli,so se moçno çudili in se zaçelibati. In kralj je pristopil in jihzaçel pouçevati. In pouçeval jih

je, v tolikor da se je vsa njegovahiøa spreobrnila h Gospodu.

24 Sedaj, zavoljo kraljiçinegaukaza se je zbrala mnoœica inmed sabo so zaçeli zelo godr-njati zavoljo Arona in njegovihbratov.

25 Kralj pa je stopil mednje injih pouçeval. In pomirili so seglede Arona in tistih, ki so biliz njim.

26 In zgodilo se je, ko je kraljvidel, da so se ljudje pomirili, jeukazal, da so Aron in njegovibratje stopili v sredo mnoœicein so jim pridigali besedo.

27 In zgodilo se je, da je kraljpo vsej deœeli razposlal razglasmed vse svoje ljudstvo, ki so biliv vsej njegovi deœeli, ki so bili vvseh okoliøkih pokrajinah, kate-rih meje so segale prav do morjana vzhodu in na zahodu in ki jihje od zarahemelske deœele loçe-val ozek pas divjine, ki je pote-kal od morja na vzhodu pravdo morja na zahodu in okrogobalnih meja in meja z divjino,ki je bila na severu ob zarahe-melski deœeli, preko mantijskihmeja, ob izviru reke Sidon, po-tekajoç od vzhoda proti seve-ru—in tako so bili razdeljeniLamanci in Nefijci.

28 Sedaj, brezdelnejøi del La-mancev je œivel v divjini inbival v øotorih; in v divjini sose razøirili na zahodu v nefijskideœeli; da, in tudi na zahoduv zarahemelski deœeli, v mejahob morski obali in na zahodu vnefijski deœeli, v kraju prveganasledstva njihovih oçetov in ta-ke so meje vzdolœ morske obale.

29 In veliko Lamancev je bilo

Alma 22:30–23:2 244

tudi na vzhodu ob morski obali,kamor so jih bili pregnali Nefij-ci. In tako so Lamanci Nefijceskorajda obkroœali; vendar sosi bili Nefijci vzeli v posest vseseverne dele deœele, ki je mejilaz divjino pri izviru reke Sidon,od vzhoda do zahoda, vse okrogdivjine; na severu prav doklerniso priøli v deœelo, ki so joimenovali Izobilje.30 In mejila je z deœelo, ki so jo

imenovali Opustoøenje, ker jebila tako daleç na severu, da jepriøla v deœelo, ki je bila pose-ljena in uniçena, o kosteh kateresmo govorili, ki so jo odkrililjudje iz Zarahemle, ker je bilakraj njihovega prvega pristanka.

31 In od tam so priøli na jugdivjine. Tako se je deœela na se-veru imenovala Opustoøenje indeœela na jugu se je imenovalaIzobilje in bila je divjina, ki jebila polna vsakovrstnih divjihœivali vsake vrste, del katerih jebil priøel za hrano iz deœele naseveru.

32 In sedaj, to je za Nefijca po-menilo samo dan in pol hoda pomejni çrti med deœelama Izobiljein Opustoøenje od vzhodnegana zahodno morje; in tako jenefijsko deœelo in zarahemelskodeœelo skorajda obdajala vodain med deœelo na severu in de-œelo na jugu je bil le majhengreben kopnega.

33 In zgodilo se je, da so biliNefijci poselili deœelo Izobiljeprav od vzhodnega do zahod-nega morja in tako so bili Nefijciv svoji modrosti s straœami ins çetami potisnili Lamance najug, da bi tako niç veç ne imeli

posesti na severu, da bi deœelena severu ne preplavili.

34 Zato Lamanci niso veçmogli imeti posesti drugje kakorle v nefijski deœeli in v okoliøkidivjini. Taka je bila sedaj mod-rost pri Nefijcih — ker so biliLamanci njihovi sovraœniki, nisohoteli trpeti njihovega prizade-janja z vsake strani in prav takoso hoteli imeti neko deœelo,kamor bi lahko pobegnili posvojih œeljah.

35 In sedaj, ko sem bil to pove-dal, se bom spet vrnil k poroçiluo Amonu in Aronu in Omnerjuin Himniju in njihovih bratih.

23. POGLAVJE

Proglaøena je verska svoboda.—Lamanci se spreobrnejo v sedmihdeœelah in mestih.—Imenujejo seAnti–Nefi–Lehijci in so osvoboje-ni prekletstva. — Amalekijci inAmulonci zavrnejo resnico. Medleti 90 in 77 pr. Kr.

Glej, sedaj se je zgodilo, da jelamanski kralj razposlal razglasmed vse svoje ljudstvo, da nesmejo poloœiti rok na Amonaali Arona ali Omnerja ali Him-nija, niti na nobenega njihove-ga brata, ki bodo øli pridigatBoœjo besedo, v katerem kolikraju bodo v katerem koli delunjihove deœele.

2 Da, mednje je razposlal od-lok, da ne smejo poloœiti roknanje, da bi jih zvezali oziromajih vrgli v jeço; niti ne smejopljuvati nanje, niti jih udariti,n i t i j ih metat i iz s inagog,niti jih biçati; niti jih ne smejo

245 Alma 23:3–16

kamenjati, paç pa morajo imetiprost dostop v hiøe in tudi vtemplje in svetiøça.3 In tako so lahko øli in pridi-

gali besedo po svojih œeljah,kajti kralj se je bil spreobrnil hGospodu in vsa njegova hiøa;zato je svojemu ljudstvu povsej deœeli razposlal razglas,da bi Gospodova beseda neimela zaprek, paç pa da bi ølapo vsej deœeli, da se bo njegovoljudstvo prepriçalo o hudobnemizroçilu svojih oçetov in da sebodo prepriçali, da so vsi bratjein da ne smejo moriti, niti ple-niti, niti krasti niti se predajatipreøuøtvom, niti se predajatikakrøni koli hudobiji.

4 In sedaj se je zgodilo, ko jebil kralj razposlal ta razglas, daso øli Aron in njegovi bratje izmesta v mesto in iz ene hiøeçaøçenja v drugo in ustanavljalicerkve in posveçevali duhovni-ke in uçitelje med Lamanci povsej deœeli, da so med njimipridigali in pouçevali Boœjobesedo; in tako so postajali zelouspeøni.

5 In na tisoçe jih je priølo kspoznanju o Gospodu, da, natisoçe jih je zaçelo verjeti v ne-fijsko izroçilo; in pouçevali so jiho zapisih in o prerokbah, ki so seizroçale prav do sedanjega çasa.

6 In tako zagotovo kakor œiviGospod, tako zagotovo kolikorjih je verovalo oziroma kolikorjih je priølo k spoznanju resnicepreko pridiganja Amona in nje-govih bratov po duhu razodet-ja in preroøtva in Boœja moç je vnjih delala çudeœe—da, povemvam, kakor œivi Gospod, kolikor

Lamancev je verjelo njihovemupridiganju in so se spreobrnilih Gospodu, toliko jih ni nikoliodpadlo.

7 Kajti postali so praviçnoljudstvo; odloœili so oroœje svo-jega upora, da se niso niç veçborili proti Bogu, niti protinobenemu od svojih bratov.

8 Ti so sedaj tisti, ki so se spre-obrnili h Gospodu:

9 lamansko ljudstvo, ki je bilov izmaelski deœeli;

10 in tudi lamansko ljudstvo,ki je bilo v midonijski deœeli;

11 in tudi lamansko ljudstvo,ki je bilo v mestu Nefi;

12 in tudi lamansko ljudstvo, kije bilo v øilomski deœeli in ki jebilo v øemlonski deœeli in v mes-tu Lemuel in v mestu Øimnilom.

13 In to so imena lamanskihmest, ki so se spreobrnila hGospodu; in to so tista, ki soodloœila oroœje svojega upora,da, vse svoje bojno oroœje; invsi so bili Lamanci.

14 In Amalekijci se niso spreo-brnili razen enega samega; nitise ni spreobrnil noben Amulo-nec; paç pa so postali trdosrçniin prav tako Lamanci, ki so pre-bivali v tistem delu deœele, da,in vse njihove vasi in vsa njiho-va mesta.

15 Zato smo naøteli vsa la-manska mesta, v katerih so sepokesali in priøli k spoznanjuresnice in so se spreobrnili.

16 In sedaj se je zgodilo, da sosi kralj in tisti, ki so se spreobr-nili, œeleli, da bi imeli ime, da bise po njem razlikovali od svojihbratov; zato se je kralj posveto-val z Aronom in z mnogimi od

Alma 23:17–24:10 246

njegovih duhovnikov o imenu,ki ga bodo prevzeli nase, da sebodo lahko razlikovali.17 In zgodilo se je, da so se

imenovali Anti–Nefi–Lehijci;in s tem imenom so se poimeno-vali in niç veç se niso imenovaliLamanci.

18 In postali so zelo delavnoljudstvo; da, in bili so prijateljskiz Nefijci; zato so z njimi stopiliv stik in Boœje prekletstvo jih niniç veç zasledovalo.

24. POGLAVJE

Lamanci pridejo nad Boœje ljudstvo.—Anti–Nefi–Lehijci se radostijo vKristusu in obiøçejo jih angeli.—Raje utrpijo smrt, kakor da bi sebranili.—Øe veç Lamancev se spre-obrne. Med leti 90 in 77 pr. Kr.

In zgodilo se je, da so v Amale-kijcih in Amuloncih in Laman-cih, ki so bili v amulonski deœeliin tudi v helamski deœeli in kiso bili v jeruzalemski deœeli, inskratka, v vseh okoliøkih deœe-lah, ki se niso bili spreobrnili inniso bili nase prevzeli imenaAnti–Nefi–Lehijec, Amalekijciin Amulonci podœigali jezodo njihovih bratov.

2 In njihovo sovraøtvo do njihse je silno poglobilo, in sicer vtoliko da so se zaçeli kraljuupirati, v toliko da ga niso veçhoteli za kralja; zato so prijeli zaoroœje proti anti–nefi–lehijske-mu ljudstvu.

3 In sedaj je kralj prenesel kra-ljestvo na svojega sina in ime-noval ga je Anti–Nefi–Lehi.

4 In kralj je umrl prav v tistem

letu, ko so Lamanci zaçeli spripravami na vojno z Boœjimljudstvom.

5 Ko so sedaj Amon in njegovibratje in vsi tisti, ki so bili priøliz njim, videli priprave Laman-cev, zato da bodo pokonçalisvoje brate, so priøli v midjanskodeœelo in tam se je Amon sreçalz vsemi svojimi brati; in odtamkaj so priøli v izmaelskodeœelo, da bi se posvetovali zLamonijem in tudi z njegovimbratom Anti – Nefi – Lehijem,kaj jim je napraviti, da se bodobranili pred Lamanci.

6 Sedaj ni bilo niti ene duøemed vsemi ljudmi, ki so se bilispreobrnili h Gospodu, ki biprijela za oroœje proti svojimbratom; ne, niti se niso hotelipripravljati na vojno; da, in nji-hov kralj jim je tudi ukazal, najse ne.

7 To so sedaj besede, ki jih je ozadevi rekel ljudstvu: Zahva-ljujem se Bogu, moje ljubljenoljudstvo, da je naø veliki Bogv dobroti poslal te naøe brate,Nefijce, k nam, da so nam pri-digali in nas prepriçali o izroçi-lu naøih hudobnih oçetov.

8 In glejte, zahvaljujem se svo-jemu velikemu Bogu, da nam jedal od svojega Duha, da nam jeomehçal srce, da smo stopili vstik s temi brati, Nefijci.

9 In glejte, prav tako se zahva-ljujem svojemu Bogu, da smose s tem, ko smo stopili v stik znjimi, prepriçali o svojih grehihin o mnogih umorih, ki smo jihzagreøili.

10 In prav tako se zahvaljujemsvojemu Bogu, da, svojemu veli-

247 Alma 24:11–19

kemu Bogu, da nam je dovolil,da smo se tega pokesali in tudida nam je odpustil tiste mnogegrehe in umore, ki smo jih zag-reøili in nam s srca odvzel kriv-do po zaslugah svojega Sina.11 In sedaj glejte, bratje moji,

ker je bilo vse, kar smo lahkostorili (ker smo bili najbolj iz-gubljeni od vsega çloveøtva), to,da smo se pokesali svojih gre-hov in mnogih umorov, ki smojih zagreøili, in da smo Bogapripravili, da nam jih je odvzels srca, kajti vse, kar smo lahkostorili, je bilo, da smo se za-dostno pokesali pred Bogom,da bi nam madeœ odvzel—

12 sedaj, moji nadvse ljubljenibratje, ker nam je Bog madeœeodvzel in so naøi meçi postalisvetli, potemtakem si meçev veçne omadeœujmo s krvjo naøihbratov.

13 Glejte, povem vam, ne,zadrœimo svoj meç, da ne boomadeœevan s krvjo naøih bra-tov; kajti mogoçe, çe bomo svojmeç spet omadeœevali, ga ne boveç moç umiti do çistega v krviSina naøega velikega Boga, kibo prelita za odkupno daritevnaøih grehov.

14 In veliki Bog je bil milostenz nami in nam to razodel, da bine bili pogubljeni; da, in to namje razodel vnaprej, ker ima radnaøe duøe, prav kakor ima radnaøe otroke; zato nas v svojimilosti obiskujejo njegovi an-geli, da bi se naçrt odreøitve ra-zodel tako nam kakor prihod-njim rodovom.

15 O, kako milosten je naøBog! In sedaj glejte, ker je biloto toliko, kolikor smo zmogli

napraviti, da so nam bili madeœiodvzeti in so naøi meçi postalisvetli, jih skrijmo, da bodosvetli ostali v priçevanje naøemuBogu na poslednji dan oziromana dan, ko bomo privedeni, dabomo stali pred njim, da nam bosojeno, da svojih meçev nismoomadeœevali v krvi naøih bratov,odkar je z nami delil svojobesedo in nas z njo oçistil.

16 In sedaj, bratje moji, çe nasbodo naøi bratje skuøali pokon-çati, glejte, bomo svoje meçeskrili, da, in sicer, zakopali jihbomo globoko v zemljo, da bodoostali svetli v priçevanje, da jihnismo nikoli uporabljali, na pos-lednji dan; in çe nas bodo naøibratje pokonçali, glejte, bomoøli k svojemu Bogu in bomoodreøeni.

17 In sedaj se je zgodilo, ko jebil kralj konçal s temi besedamiin so se vsi ljudje zbrali, so prijelisvoje meçe in vse oroœje, kiso ga uporabljali za prelivanjeçloveøke krvi, in so ga zakopaligloboko v zemljo.

18 In to so storili, ker je biloto v njihovih oçeh priçevanjeBogu in tudi ljudem, da nebodo nikoli veç uporabili oroœjaza prelivanje çloveøke krvi; into so storili, ko so jamçili in sezavezali z Bogom, da bodo rajepredali svoje lastno œivljenje,kakor pa prelili kri svojih bra-tov; in raje bodo bratom dali,kakor pa jim vzeli; in raje bodoobilno delali s svojimi rokami,kakor da bi dneve preœivljali vbrezdelju.

19 In tako vidimo, ko so tiLamanci zaçeli verovati in sospoznali resnico, so bili trdni in

Alma 24:20–30 248

bi raje trpeli, prav do smrti, ka-kor da bi greøili; in tako vidimo,da so zakopali svoje oroœje miruoziroma zakopali so bojno oroœ-je zavoljo miru.20 In zgodilo se je, da so se

njihovi bratje, Lamanci, pri-pravljali na vojno in so priøli vnefijsko deœelo z namenom, dabi ubili kralja in da bi namestonjega postavili drugega in tudida bi anti–nefi–lehijsko ljudstvoiztrebili iz deœele.

21 Ko so sedaj ljudje videli, daso prihajali nadnje, so jim ølinaproti in se prednje vrgli nazemljo in zaçeli klicati Gospo-dovo ime; in v takem poloœajuso torej bili, ko so nanje planiliLamanci in jih zaçeli pobijati zmeçem.

22 In tako so jih, ne da bi nale-teli na kakrøen koli odpor, po-bili tisoç in pet; in vemo, da soblagoslovljeni, kajti øli so bivatk svojemu Bogu.

23 Ko so Lamanci sedaj videli,da njihovi bratje niso beœali predmeçem, niti se niso obrnili nadesno ali na levo, paç pa da solegli in umrli in hvalili Boga, øecelo ko so umirali pod meçem—

24 ko so Lamanci sedaj tovideli, so opustili pobijanje; inbilo jih je veliko, katere je vsrcu zaskelelo zavoljo tistih nji-hovih bratov, ki so bili padlipod meçem, kajti pokesali so setega, kar so bili storili.

25 In zgodilo se je, da soodvrgli bojno oroœje in ga nisohoteli spet pobrati, kajti zapeklajih je vest zavoljo poboja, ki soga bili zagreøili; in zgrudili sose prav kakor njihovi bratje,

zanaøajoç se na milost tistih,katerih oroœje se je dvignilo, dajih bo ubilo.

26 In zgodilo se je, da se jih jeBoœjemu ljudstvu tistega dnepridruœilo veç, kakor je biloøtevilo teh, ki so bili pobiti; intisti, ki so bili pobiti, so bili pra-viçni ljudje, zato nimamo raz-loga dvomiti, da niso odreøeni.

27 In med njimi ni bilo ubitegahudobnega çloveka; paç pa jihje veç kakor tisoç priølo k spoz-nanju resnice; tako vidimo, daGospod deluje na veliko naçi-nov, da bi odreøil svoje ljudstvo.

28 Sedaj, veçje øtevilo tistihmed Lamanci, ki so ubili takoveliko svojih bratov, je biloAmalekijcev in Amuloncev, ka-terih je bilo veçinsko øteviloNehorjevega reda.

29 Sedaj, med tistimi, ki sose pridruœili Gospodovemuljudstvu, ni bilo nobenega, ki bibil Amalekijec ali Amulonecoziroma ki bi bil Nehorjevegareda, paç pa so bili dejanski po-tomci Lamana in Lemuela.

30 In tako lahko jasno spozna-mo, da so, potem ko je Gospo-dov Duh ljudi enkrat razsvetlilin so bili imeli veliko védenje oreçeh, ki zadevajo praviçnost inso nato zapadli v greh in presto-pek, øe bolj otopeli in tako njiho-vo stanje postane slabøe, kakorçe o tem nikoli ne bi bili vedeli.

25. POGLAVJE

Lamanski napad se øiri. — Po-tomstvo Noetovih duhovnikov jepogubljeno, kakor je prerokoval

249 Alma 25:1–13

Abinadi. — Veliko Lamancev sespreobrne in pridruœijo se anti–nefi–lehijskemu ljudstvu.—Ver-jamejo v Kristusa in spolnjujejoMojzesovo postavo. Med leti 90 in77 pr. Kr.

In glej, sedaj se je zgodilo, da sobili tisti Lamanci øe bolj jezni,ker so bili pobijali svoje brate;zato so prisegali, da se bodonad Nefijci maøçevali; in tistiças niso veç poskuøali pobijatianti–nefi–lehijskega ljudstva.

2 Paç pa so vzeli svoje çete in øliv meje zarahemelske deœele inplanili na ljudi, ki so bili v amo-níhaøki deœeli in jih pokonçali.

3 In po tem je bilo med njimiin Nefijci veliko bitk, v katerihso bili pregnani in pobiti.

4 In med Lamanci, ki so bilipobiti, so bili skoraj vsi potomciAmulona in njegovih bratov, kiso bili Noetovi duhovniki inpobijale so jih nefijske roke;

5 in preostali, ki so zbeœali navzhod divjine in ki so se polastilimoçi in oblasti nad Lamanci,so povzroçili, da je veliko La-mancev umrlo v ognju zavoljosvojega verovanja—

6 kajti mnogim med njimi seje, potem ko so utrpeli velikoizgubo in tolikøne stiske, obu-dil spomin na besede, katere sojim bili v njihovi deœeli pridi-gali Aron in njegovi bratje; zatoso prenehali verjeti v izroçilosvojih oçetov in zaçeli verjetiv Gospoda in da je Nefijcemdal veliko moç; in tako se jihje veliko med njimi v divjinispreobrnilo.7 In zgodilo se je, da so tisti

vladarji, ki so bili preostanekAmulonovih otrok, ukazali, najjih usmrtijo, da, vse tiste, ki sov to verjeli.

8 To muçeniøtvo je bilo torejvzrok, da je v mnogih njihovihbratih podœgalo jezo; in v divjiniso se zaçeli prepiri; in Lamanciso zaçel i lovit i potomstvoAmulona in njegovih bratov injih zaçeli pobijati; in zbeœali sov vzhodno divjino.

9 In glejte, tega dne jih Lamancilovijo. Tako so se spolnile Abi-nadijeve besede, ki jih je govorilo potomstvu duhovnikov, ki soukazali, naj utrpi smrt v ognju.

10 Kajti rekel jim je: Kar bostestorili meni, bo odraz tega, karbo priølo.

11 In sedaj, Abinadi je bil prvi,ki je utrpel smrt z ognjem, kerje verjel v Boga; to je sedaj tisto,kar je menil, da jih bo velikoutrpelo smrt v ognju, kakor joje bil utrpel sam.

12 In Noetovim duhovnikomje rekel, da jih bo njegovo po-tomstvo veliko dalo usmrtiti naisti naçin kakor njega in da sebodo razkropili in bodo pobiti,in sicer kakor divje œivali prega-njajo in pobijajo ovce brez pas-tirja; in sedaj, glej, te besede sose potrdile, kajti Lamanci so jihpreganjali in lovili in potolkli.

13 In zgodilo se je, ko soLamanci videli, da Nefijcev nebodo mogli premagati, so sespet vrnili v svojo lastno deœelo;in veliko jih je priølo bivat vizmaelsko deœelo in v nefijskodeœelo in pridruœili so se Boœje-mu ljudstvu, ki je bilo anti–nefi–lehijsko ljudstvo.

Alma 25:14–26:7 250

14 In prav tako so zakopalibojno oroœje, kakor so ga bilinjihovi bratje in postali so pra-viçno ljudstvo; in hodili so poGospodovih poteh in si priza-devali spolnjevati njegove za-povedi in zakone.

15 Da, in spolnjevali so Mojze-sovo postavo; kajti potrebno jebilo, da so øe spolnjevali Moj-zesovo postavo, kajti vsa øeni bila dopolnjena. A navkljubMojzesovi postavi so priçako-vali Kristusov prihod, meneç,da je bila Mojzesova postavapodoba njegovega prihoda inverjeli so, da morajo spolnjevatitista zunanja opravila do takrat,ko se jim bo razodel.

16 Niso torej predpostavljali,da je odreøitev priøla po Mojze-sovi postavi; ampak je Mojzeso-va postava sluœila, da je utrdilanjihovo vero v Kristusa; in takoso preko vere pridobili upanje vveçno odreøitev, zanaøajoç se napreroøkega duha, ki je govorilo tistem, kar bo priølo.17 In sedaj glejte, Amon in

Aron in Omner in Himni in nji-hovi bratje so se silno radostilizavoljo uspeha, ki so ga biliimeli med Lamanci in videli so,da jih je Gospod usliøal gledena njihove molitve in da jim jebil prav tako v vsaki malenkostipotrdil svojo besedo.

26. POGLAVJE

Amon slavi v Gospodu.—ZvesteGospod okrepi in jim da védenje.—Z vero lahko ljudje privedejo hkesanju na tisoçe duø.—Bog ima

vso moç in vse razumevanje. Medleti 90 in 77 pr. Kr.

In sedaj, tole so besede Amonain njegovih bratov, ki pravijotakole: Bratje moji, glejte povemvam, kako velik razlog imamoza radost; kajti mar bi lahkopredpostavljali , ko smo seodpravili iz zarahemelske de-œele, da nam bo Bog dal takovelike blagoslove?

2 In sedaj vpraøam, katere ve-like blagoslove nam je podelil?Ali lahko poveste?

3 Glejte, odgovoril bom names-to vas; kajti naøi bratje Lamanciso bili v temi, da, in sicer v naj-temnejøem breznu, a glejte, kakoveliko jih je zagledalo çudovitoBoœjo luç! In to je blagoslov, kise je razlil nad nas, da smo pos-tali orodje v Boœjih rokah, da jebilo izvrøeno to veliko delo.

4 Glejte, na tisoçe se jih radostiin priøli so k Boœji çredi.

5 Glejte, polje je obrodilo inblagor vam, kajti zamahovaliste s srpom in ste œeli z vso svojomoçjo, da, ves dan ste delali; inpoglejte øtevilo svojih snopov!In zbrani bodo v kaøçe, da nepropadejo.

6 Da, nevihta jih poslednjegadne ne bo potolkla; da, niti jih nebodo branali vrtinçasti viharji;ampak bodo, ko bo priøel vihar,zbrani na svojem mestu, davihar ne bo mogel do njih; da,niti jih moçni vetrovi ne bodomogli odnesti tja, kamor koli sejih sovraœniku zahoçe odnesti.

7 A glejte, v rokah Gospodaœetve so in njegovi so; in pos-lednji dan jih bo povzdignil.

251 Alma 26:8–22

8 Blagoslovljeno bodi ime na-øega Boga; pojmo mu hvalo,da, hvalimo njegovo sveto ime,kajti praviçen je za vekomaj.

9 Kajti çe bi ne priøli iz zarahe-melske deœele, bi te naøe drageljubljene brate, ki so nas takomoçno vzljubili, øe vedno pre-tresalo sovraøtvo do nas, da, intudi Bogu bi bili tujci.

10 In zgodilo se je, ko je bilAmon te besede izrekel, ga jenjegov brat Aron grajal, rekoç:Amon, bojim se, da te radostzanaøa, da se bahaø.

11 Amon pa mu je rekel: Nebaham se s svojo lastno moçjo,niti s svojo lastno modrostjo; aglej, moja radost je popolna, da,srce mi prekipeva od radosti inradostil se bom v svojem Bogu.

12 Da, vem, da nisem niç; karzadeva mojo moç, sem slaboten;zato se ne bom bahal s seboj,paç pa se bom bahal s svojimBogom, kajti v njegovi moçilahko napravim vse; da, glej,veliko mogoçnih çudeœev smonapravili v tej deœeli, zavoljoçesar bomo za vekomaj hvalilinjegovo ime.

13 Glej, koliko tisoç bratov jereøil iz peklenskih boleçin; inpojejo o ljubezni odkupljenja into zavoljo moçi njegove besede,ki je v nas, mar nimamo zatovelikega razloga za radost?

14 Da, razlog imamo, da ga zavekomaj hvalimo, kajti najviøjiBog je in naøe brate je osvobodilpeklenskih verig.

15 Da, obdajala jih je veçnatema in poguba; a glej, pripeljaljih je k svoji veçni luçi, da, kveçni odreøitvi; in obdaja jih

neprimerljivo obilje njegoveljubezni; da, in bili smo orodjev njegovih rokah, da je izvêdelsvoje veliko in çudovito delo.

16 Slavimo torej, da, slavilibomo v Gospodu; da, radostilise bomo, kajti naøa radost jepopolna; da, naøega Boga bomohvalili za vekomaj. Glej, kdolahko preveç slavi v Gospodu?Da, kdo lahko preveç pove onjegovi veliki moçi in o njegovimilosti in o njegovem velikempotrpljenju s çloveøkimi otroki?Glej, povem ti, ne morem pove-dati najmanjøega dela tega, karobçutim.

17 Kdo bi predpostavljal, dabo Bog tako milosten, da nasbo iztrgal iz naøega straønegagreønega in omadeœevanegastanja?

18 Glej, øli smo prav v besu shudimi groœnjami, da bomouniçili njegovo cerkev.

19 O zakaj nas potemtakem nizapisal straøni pogubi, da, zakajni dovolil meçu svoje pravicepasti nad nas in nas obsodil naveçni obup?

20 O, moja duøa tako rekoçbeœi ob tej misli. Glej, ni izvajalsvoje pravice nad nami, paçpa nas je v svoji veliki milostipripeljal çez tisti veçni prepadsmrti in bede, in sicer da jeodreøil naøe duøe.

21 In sedaj glejte, bratje moji,kdo je tisti posvetni çlovek, kito pozna? Povem vam, ni ga, kito pozna, razen çe je spokorjeni.

22 Da, ta, ki se pokesa in ude-janja vero in obrodi dobra delain nenehno moli brez prestan-ka—takemu je dano spoznati

Alma 26:23–33 252

Boœje skrivnosti; da, takemu bodano, da bo razkril, kar ni bilonikdar razkrito; da, in takemubo dano, da bo na tisoçe duøprivedel h kesanju, prav kakorje bilo dano nam, da smo hkesanju privedli te naøe brate.23 Ali se sedaj spomnite, bratje

moji, da smo svojim bratom vzarahemelski deœeli rekli, dabomo øli v nefijsko deœelo pri-digat naøim bratom Lamancem,in so se nam posmehovali?

24 Kajti rekli so nam: Mar pred-postavljate, da lahko privedeteLamance k spoznanju resnice?Mar predpostavljate, da lahkoprepriçate Lamance o nepravil-nosti izroçila njihovih oçetov,tako trdovratno ljudstvo kakrøniso; katerih srca se radostijo vprelivanju krvi; ki preœivljajodneve v najveçji kriviçnosti;katerih pota so bila od zaçetkapota prestopnikov? Sedaj, bratjemoji, vi se spomnite, da je bil tonjihov govor.

25 In øe veç, rekli so: Primimoza oroœje proti njim, da napra-vimo konec njim in njihovimkriviçnostim v deœeli, da nas nepreplavijo in nas pokonçajo.

26 A glejte, moji ljubljeni bratje,priøli smo v divjino, ne z name-nom da bomo pokonçali svojebrate, paç pa z namenom da bimorda reøili nekaj malo njihovihduø.

27 Ko je bilo torej naøe srcepotrto in smo bili na tem, da sevrnemo, glejte, nas je Gospodtolaœil in rekel: Pojdite medsvoje brate Lamance in s potr-peœljivostjo prenaøajte svojestiske in dal vam bom uspeh.

28 In sedaj, glejte, priøli smo inbili tam med njimi; in bili smopotrpeœljivi v svojem trpljenjuin trpeli smo vsakrøno pomanj-kanje; da, potovali smo od hiøedo hiøe, zanaøajoç se na milostsveta—ne le na milost sveta,ampak na Boœjo milost.

29 In vstopali smo v njihovehiøe in jih pouçevali in pouçe-vali smo jih na njihovih ulicah;da, in pouçevali smo jih po nji-hovih hribih; in vstopali smotudi v njihove templje in njihovesinagoge in jih pouçevali; invrgli so nas ven in se nam pos-mehovali in nas pljuvali in nasudarjali po licu; in kamenjali sonas in zgrabili so nas in zvezaliz moçnimi vrvmi in vrgli v jeço;in z Boœjo moçjo in modrostjosmo bili spet reøeni.

30 In trpeli smo vsakovrstnestiske in vse to, da bi morda bilisredstvo, da bi reøili nekaj duø;in predpostavljali smo, da bonaøa radost popolna, çe bi mor-da mi lahko bili sredstvo, da bijih nekaj reøili.

31 Sedaj glejte, lahko pogleda-mo predse in vidimo sadovesvojega dela; in ali jih je malo?Povem vam, ne, veliko jih je;da, in priçujemo lahko o njihoviiskrenosti zavoljo njihove lju-bezni do njihovih bratov in tudido nas.

32 Kajti glejte, raje so biliœrtvovali œivljenje, kakor da bicelo svojemu sovraœniku vzeliœivljenje; in bojno oroœje so za-kopali globoko v zemljo zavoljoljubezni do svojih bratov.

33 In sedaj, glejte, povemvam, ali je bila v vsej deœeli

253 Alma 26:34–27:5

taka velika ljubezen? Glejte,povem vam, ne, celo med Ne-fijci je ni bilo.34 Kajti glejte, prijeli bi za oroœ-

je proti svojim bratom; ne bi sepustili ubiti. A glejte, koliko jihje od teh œrtvovalo œivljenje; invemo, da so odøli k Bogu zavo-ljo svoje ljubezni in svojegasovraøtva do greha.

35 Mar torej nimamo razlogaza radost? Da, povem vam, nibilo ljudi, ki bi bili imeli veçjirazlog za radost, kakor mi, od-kar se je zaçel svet; da, in mojaradost me je zanesla, celo dasem se bahal v svojem Bogu;kajti vso moç ima, vso modrostin vse razumevanje; vse ume inje milostno bitje, in sicer da od-reøi, do tistih, ki se bodo poke-sali in verjeli v njegovo ime.

36 Çe je to torej bahanje, sebom celo tako bahal; kajti to jemoje œivljenje in moja luç inmoja radost in moja odreøitevin moja odkupitev od veçnegagorja. Da, blagoslovljeno bodiime mojega Boga, ki se je spom-nil tega ljudstva, ki so vejaIzraelovega drevesa, in se je vtuji deœeli izgubila z njegovegadebla; da, pravim, blagoslov-ljeno bodi ime mojega Boga, kise je spomnil nas, popotnikov vtuji deœeli.

37 Sedaj, bratje moji, vidimo, dase Bog spomni vsakega ljudstva,naj bodo v kateri koli deœeli; da,svoje ljudstvo preøteje in milostnjegovega srca je nad vso zem-ljo. To je torej moja radost inmoje veliko zahvaljevanje; da,in svojemu Bogu se bom zahva-ljeval za vekomaj. Amen.

27. POGLAVJE

Gospod zapove Amonu, naj anti–nefi–lehijsko ljudstvo odpelje navarno.—Ko sreça Alma, Amonuradost izçrpa moçi.—Nefijci dajoAnti–Nefi–Lehijcem jerøonsko de-œelo. — Imenujejo se Amonovoljudstvo. Med leti 90 in 77 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo, ko so bilitisti Lamanci, ki so se bili odølivojskovat z Nefijci, odkrili, pomnogih prizadevanjih da bi jihpokonçali, da so si zaman pri-zadevali za njihov konec, so sespet vrnili v nefijsko deœelo.

2 In zgodilo se je, da so biliAmalekijci zavoljo svoje izgubesilno jezni. In ko so videli, dapri Nefijcih niso mogli vzbudi-ti maøçevanja, so v jezi zaçelipodœigati ljudi proti njihovimbratom, anti–nefi–lehijskemuljudstvu; zato so jih spet zaçelipobijati.

3 To ljudstvo je sedaj spet za-vrnilo, da bi prijelo za oroœje inpustili so se pobijati glede naœelje sovraœnikov.

4 Ko so sedaj Amon in njegovibratje videli to morilsko poçetjemed tistimi, ki so se jim bili takomoçno priljubili, in med tistimi,katerim so se tako moçno pri-ljubili—kajti z njimi so ravnali,kakor da bi bili angeli, ki jihje poslal Bog, da so jih reøilipred veçno pogubo—ko so zatoAmon in njegovi bratje videlito veliko morilsko poçetje, jihje navdalo soçutje in so kraljurekli:

5 Zberimo to Gospodovoljudstvo in pojdimo v zarahe-

Alma 27:6–20 254

melsko deœelo k naøim bratomNefijcem in zbeœimo iz roknaøih sovraœnikov, da nas nebodo pobili.6 Kralj pa jim je rekel: Glejte,

Nefijci nas bodo pobili zavoljomnogih umorov in grehov, kismo jih zagreøili proti njim.7 In Amon je rekel: Øel bom in

vpraøal Gospoda in çe nam borekel, pojdite k vaøim bratom,ali boste øli?

8 In kralj mu je rekel: Da, çenam bo Gospod rekel, naj gre-mo, bomo øli k naøim bratom injim bomo za suœnje, dokler jimne poravnamo za mnoge umorein grehe, ki smo jih zagreøiliproti njim.

9 In Amon mu je rekel: To jeproti postavi naøih bratov, ki joje uveljavil moj oçe, da bi bilimed njimi kakrøni koli suœnji;zato pojdimo in se zanesimo namilost naøih bratov.

10 Kralj pa mu je rekel: VpraøajGospoda in çe nam bo rekel,naj gremo, bomo øli; sicer bomov deœeli umrli.

11 In zgodilo se je, da je Amonøel in vpraøal Gospoda in Gos-pod mu je rekel:

12 Odpelji to ljudstvo iz tedeœele, da ne bodo umrli; kajtiSatan se je moçno polastil srcAmalekijcev, ki v Lamancihpodœigajo jezo proti svojim bra-tom, da bi jih pobili; zato pojdiiz te deœele; in blagor temuljudstvu v tem rodu, kajti pri-zanesel jim bom.

13 In sedaj se je zgodilo, da jeAmon øel in kralju povedal vsebesede, katere mu je bil rekelGospod.

14 In zbrali so vse svoje ljudi,da, vse Gospodovo ljudstvo, inzbrali so vso svojo drobnico ingovedo in odpotovali iz deœelein priøli v divjino, ki je loçevalanefijsko deœelo od zarahemelskedeœele in priøli na drugo stranv bliœino meja deœele.

15 In zgodilo se je, da jim jeAmon rekel: Glejte, jaz in mojibratje bomo øli v zarahemelskodeœelo in vi boste ostali tukaj,dokler se ne vrnemo; in preiz-kusili bomo srca naøih bratov,çe bodo œeleli, da pridete vnjihovo deœelo.

16 In zgodilo se je, ko je øelAmon v deœelo, da so on in nje-govi bratje sreçali Alma onstranna kraju, o katerem je bilo govo-ra; in glejte, to je bilo radostnosreçanje.

17 Sedaj, Amonova radost jebila tako velika, prav da ga jevsega navdala; da, radost njego-vega Boga ga je preœela, in sicerda mu je izçrpala moçi; in spetje padel na zemljo.

18 Mar to torej ni bila silnaradost? Glejte, to je radost, ki jene prejme nihçe drug, kakorresniçno spokorjeni in poniœniiskalec sreçe.

19 Sedaj je bila Almova radost,ker je sreçal svoje brate, resniç-no velika in tudi radost Arona,Omnerja in Himnija; a glejte,njihova radost ni bila tolikøna,da bi presegala njihovo moç.

20 In sedaj se je zgodilo, daje Alma svoje brate vodil nazajv zarahemelsko deœelo; in sicerv svojo lastno hiøo. In øli so inpovedali vrhovnemu sodnikuvse, kar se jim je bilo zgodilo

255 Alma 27:21–30

v nefijski deœeli med brati,Lamanci.21 In zgodilo se je, da je

vrhovni sodnik po vsej deœelirazposlal razglas in œelel, najljudje glasujejo glede dovoljenjaza brate, ki so bili anti–nefi–lehijsko ljudstvo.

22 In zgodilo se je, da je glasljudstva priøel, rekoç: Glej, od-rekli se bomo jerøonski deœeli,ki je na vzhodu ob morju, kate-ra se dotika deœele Izobilje, kije na jugu deœele Izobilje; in tajerøonska deœela je deœela, kijo bomo dali naøim bratom vnasledstvo.

23 In glej, svoje çete bomopostavili med jerøonsko deœeloin nefijsko deœelo, da bomo va-rovali naøe brate v jerøonskideœeli; in to bomo napravili zanaøe brate, ker se bojijo prijetiza oroœje proti svojim bratom,da bi ne greøili; in ta njihovveliki strah je priøel zavoljo nji-hovega grenkega kesanja, ki jebil na raçun njihovih mnogihumorov in grozne hudobije.

24 In sedaj glejte, to bomo sto-rili za naøe brate, da bodo lahkonasledili jerøonsko deœelo; in ssvojimi çetami jih bomo straœilipred njihovimi sovraœniki podpogojem, da nam bodo dalidel svojega zasluœka, da nambodo pomagali, da bomo lahkovzdrœevali svoje çete.

25 Sedaj se je zgodilo, ko je bilAmon to sliøal, se je vrnil k anti–nefi–lehijskemu ljudstvu, in znjim tudi Alma, v divjino, kjerso bili postavili øotore in jimvse to razodel. In Alma jim jetudi povedal o svoji spreobrnitvi

skupaj z Amonom in Aronomin s svojimi brati.

26 In zgodilo se je, da je to mednjimi povzroçilo veliko radost.In øli so v jerøonsko deœelo injerøonsko deœelo zaçeli posedo-vati; in Nefijci so jih imenovaliAmonovo ljudstvo; zato so jihod takrat dalje razlikovali potem imenu.

27 In bili so med Nefijevimljudstvom in bili so tudi priøtetik ljudem, ki so bili v Boœjicerkvi. In razlikovali so se tudizavoljo svoje goreçnosti do Bogain prav tako do ljudi; kajti vvsem so bili popolnoma poøteniin iskreni; in prav do konca sobili stanovitni v veri v Kristusa.

28 In na prelivanje krvi njiho-vih bratov so gledali z najveçjimgnusom; in nikoli bi jih ne bilomogoçe prepriçati, da bi prijeliza oroœje proti svojim bratom;in nikoli niso gledali na smrt skakrøno koli stopnjo groze zavo-ljo svojega upanja in pogledovna Kristusa in vstajenje; zato jebila zanje smrt premagana sKristusovo zmago nad njo.

29 Zato bi prej utrpeli smrt nanajteœji in najbolj muçen naçin,ki bi jim ga lahko prizadejalinjihovi bratje, kakor da bi prijeliza meç ali zakrivljeno sabljo,da bi jih posekali.

30 In tako so bili goreçe in ljub-ljeno ljudstvo, ljudstvo, moçnopriljubljeno pri Gospodu.

28. POGLAVJE

Lamanci so v straøni bitki poraœeni.— Na deset tisoçe je pobitih. —Hudobni so zapisani stanju ne-

Alma 28:1–14 256

skonçnega gorja; praviçni doseœejoneskonçno sreço. Med letoma 77in 76 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, potem kose je Amonovo ljudstvo naselilov jerøonski deœeli in so v jer-øonski deœeli ustanovili tudicerkev in so okrog jerøonskedeœele postavili nefijske çete,da, na vseh okoliøkih mejahzarahemelske deœele; glejte, jebila lamanska vojska sledilasvojim bratom v divjino.

2 In tako je priølo do straønebitke; da, in sicer do takøne,kakrøne ni v deœeli poznal nihçeod çasa, ko je Lehi zapustil Je-ruzalem; da, in pobitih je bilona deset tisoçe Lamancev inrazkropili so se preko meja.

3 Da, in prav tako je priølo dostraønega pokola med Nefijevimljudstvom; vendar so Lamancepregnali in jih razkropili in Ne-fijevo ljudstvo se je spet vrnilov svojo deœelo.

4 In to je bil torej ças, ko seje po vsej deœeli sliøalo velikoœalovanje in objokovanje medvsem Nefijevim ljudstvom—

5 da, jok vdov, œalujoçih zamoœmi, in tudi oçetov, œalujoçihza sinovi, in hçere za bratom,da, in brata za oçetom; in takose je med vsemi sliøal jok œalo-vanja, ker so œalovali za svojci,ki so bili pobiti.

6 In to je bil sedaj zagotovoœalosten dan; da, ças resnobnos-ti in ças, ko so se veliko postiliin molili.

7 In tako se je konçalo petnajstoleto vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom;

8 in to je poroçilo o Amonu innjegovih bratih, o njihovih poto-vanjih v nefijski deœeli, o njiho-vem trpljenju v deœeli, o njihovipotrtosti in o njihovi stiski in onjihovi nedojemljivi radosti ino sprejemu in o varnosti njiho-vih bratov v jerøonski deœeli. Insedaj, naj Gospod, Odkupiteljvseh ljudi, blagoslovi njihoveduøe za vekomaj.

9 In to je poroçilo o vojnah inprepirih med Nefijci in tudi ovojnah med Nefijci in Lamanci;in konçalo se je petnajsto letovladavine sodnikov.

10 In od prvega leta do pet-najstega se je konçalo veç tisoçœivljenj; da, priølo je do straøne-ga prizora prelivanja krvi.

11 In telesa veç tisoçev leœijogloboko v zemlji, medtem kotelesa veç tisoçev plesnijo vkupih po obliçju zemlje, da, inveç tisoçev jih œaluje zavoljo iz-gube svojcev, ker imajo razlogza strah, glede na Gospodoveobljube, da so zapisani stanjuneskonçnega gorja.

12 Medtem ko veç tisoçev dru-gih resniçno œaluje zavoljo izgu-be svojcev, se vendarle radostijoin vriskajo od veselja, ker upajoin celo vedo, glede na Gospo-dove obljube, da bodo vstali,da bodo bivali na Boœji desniciv stanju neskonçne sreçe.

13 In tako vidimo, kako velikaje neenakost ljudi zavoljo grehain prestopniøtva in hudiçevemoçi, ki pride s prekanjeniminaçrti, ki si jih je izmislil, da biçloveøka srca ujel v past.

14 In tako vidimo veliki klicljudem, naj marljivo delajo v

257 Alma 29:1–11

Gospodovem vinogradu; in takovidimo velik razlog za potrtostin tudi za radost — potrtostzavoljo smrti in pogube medljudmi in radost zavoljo Kristu-sove luçi za œivljenje.

29. POGLAVJE

Alma œeli klicati h kesanju z an-gelsko goreçnostjo.—Gospod vsemnarodom da uçitelje.—Alma slaviv Gospodovem delu in v uspehuAmona in njegovih bratov. Okrogleta 76 pr. Kr.

O, da bi bil angel in bi se miizpolnila srçna œelja, da bi øelin govoril z Boœjo trobento, zglasom, ki bi pretresel zemljo,in klical vse narode h kesanju!2 Da, vsaki duøi bi razglaøal,

kakor z glasom groma, kesanjein naçrt odkupitve, da bi sepokesali in priøli k Bogu, da biveç ne bilo potrtosti po vsemobliçju Zemlje.

3 A glej, çlovek sem in v svojiœelji greøim; kajti moral bi sezadovoljiti s tem, kar mi je Gos-pod dodelil.

4 V svojih œeljah ne bi smelprikrojevati trdnega predpisapraviçnega Boga, kajti vem, daljudem da po njihovi œelji, bo-disi je to v smrt ali v œivljenje;da, vem, da ljudem odmeri,da, predpiøe jim odloke, ki sonespremenljivi, po njihovi vo-lji, bodisi so v odreøitev ali vpogubo.

5 Da, in vem, da je dobro inzlo priølo pred vse ljudi; ta, kine zna prepoznavati dobro odzlega, je brez krivde; ta pa, ki

prepoznava dobro in zlo, temuje dano po njegovih œeljah, najsi œeli dobro oziroma zlo, œiv-ljenje oziroma smrt, radost ozi-roma obœalovanje vesti.

6 Torej, videç, da to vem, zakajbi œelel veç kakor to, da oprav-ljam delo, h kateremu sem bilpoklican?

7 Zakaj bi œelel, da bi bil angel,da bi lahko govoril vsem stra-nem sveta?

8 Kajti glejte, Gospod da vsemnarodom, glede na njihovo na-rodnost in jezik, da se pouçujenjegovo besedo, da, v modrosti,vse, kar se mu zdi primerno, dabi imeli; zato vidimo, da Gospodsvetuje v modrosti, glede na to,kar je praviçno in resniçno.

9 To poznam, kar mi je Gospodzapovedal, in v tem slavim.Ne slavim v sebi, temveç sla-vim v tem, kar mi je Gospodzapovedal; da, in to je mojaslava, da bi morda bil orodje vBoœjih rokah, da bi nekaj duøprivedel h kesanju; in to je mojaradost.

10 In glejte, ko vidim mnogesvoje brate, ki se resniçno spo-korijo in pridejo h Gospodu,svojemu Bogu, potem mojoduøo navda radost; potem sespomnim, kaj je Gospod storilzame, da, in sicer da je usliøalmojo molitev; da, potem sespomnim njegove milostne roke,ki mi jo je ponudil.

11 Da, in prav tako se spomnimujetniøtva mojih oçetov; kajtizagotovo vem, da jih je Gospodreøil iz suœenjstva in s tem usta-novil svojo cerkev; da, GospodBog, Abrahamov Bog, Izakov

Alma 29:12–30:6 258

Bog, Jakobov Bog, jih je reøil izsuœenjstva.12 Da, vselej sem pomnil ujet-

niøtvo svojih oçetov; in isti Bog,ki jih je reøil iz rok Egipçanov,jih je reøil iz suœenjstva.

13 Da, in isti Bog je med njimiustanovil svojo cerkev; da, inisti Bog me je poklical po svetempoklicu, naj njegovemu ljudstvupridigam besedo, in dal mi jeveliko uspeha, v çemer je mojaradost popolna.

14 Ne radostim pa se samonad svojim uspehom, paç paje moja radost øe popolnejøazavoljo uspeha mojih bratov, kiso bili v nefijski deœeli.

15 Glejte, silno so se trudiliin obrodili velik sad; in kakoveliko bo njihovo plaçilo!

16 Sedaj, ko pomislim na uspehteh mojih bratov, mojo duøodvigne nekako tako, kakor dabi se hotela loçiti od telesa, takovelika je moja radost.

17 In naj torej Gospod dovolitem, mojim bratom, da se bodousedli v Boœje kraljestvo; da, intudi vsem tistim, ki so sad nji-hovega truda, da ne bodo nikoliveç øli ven, paç pa da ga bodoza vekomaj slavili. In naj meBog usliøi, da se bo zgodilo pomojih besedah, prav kakor semgovoril. Amen.

30. POGLAVJE

Korihor, antikrist, zasmehuje Kris-tusa, odkupno daritev in preroøkegaduha.—Pouçuje, da Boga ni, neçloveøkega padca, ne kazni za grehin ne Kristusa.—Alma priçuje, da

bo Kristus priøel in da vse reçi poka-œejo, da Bog je.—Korihor zahtevaznamenje in onemi.—Hudiç se jebil prikazal Korihorju kot angel inga pouçeval, kaj naj reçe.—Kori-horja poteptajo in umre. Med leti76 in 74 pr. Kr.

Glejte, sedaj se je zgodilo, po-tem ko se je Amonovo ljudstvonaselilo v jerøonski deœeli, da, intudi potem ko so Lamance pre-gnali iz deœele in je ljudstvo de-œele pokopalo svoje mrtve—

2 sedaj, svojih mrtvih nisopreøteli zavoljo njihovega veli-kanskega øtevila; niti niso preø-teli mrtvih Nefijcev — ampakse je zgodilo, potem ko so bilipokopali mrtve in tudi po dne-vih posta in œalovanja in molitve(in bilo je v øestnajstem letu vla-davine sodnikov nad Nefijevimljudstvom), da se je bil po vsejdeœeli zaçel nepretrgan mir.

3 Da, in ljudje so si prizadevalispolnjevati Gospodove zapo-vedi; in Boœje uredbe so strogoizvajali po Mojzesovi postavi;kajti pouçeni so bili, naj Mojze-sovo postavo spolnjujejo, doklerne bo dopolnjena.

4 In tako ljudje niso imeli ne-mirov v vsem øestnajstem letuvladavine sodnikov nad Nefije-vim ljudstvom.

5 In zgodilo se je, da je bilv zaçetku sedemnajstega letavladavine sodnikov nepretrganmir.

6 Zgodilo pa se je proti koncusedemnajstega leta, da je vzarahemelsko deœelo priøel nekçlovek in bil je antikrist, kajtiljudstvu je zaçel pridigati proti

259 Alma 30:7–21

prerokbam, ki so jih bili prerokigovorili o Kristusovem prihodu.7 Sedaj, postave proti çlove-

kovemu verovanju ni bilo; kajtibilo je strogo v nasprotju zBoœjimi zapovedmi, da bi bilapotrebna postava, ki bi medljudmi delala razlike.

8 Kajti tako govorijo sveti spisi:Danes si izberite, komu bostesluœili.

9 Çe je torej çlovek œelel sluœitiBogu, je bilo to njegov privilegij;oziroma drugaçe, çe je verovalv Boga, je bil njegov privilegij,da mu je sluœil; çe pa vanj niveroval, ni bilo postave, ki biga kaznovala.

10 Çe pa je moril, je bil kazno-van s smrtjo; in çe je ropal, je biltudi kaznovan; in çe je kradel,je bil tudi kaznovan; in çe se jepredajal preøuøtvovanju, je biltudi kaznovan; da, za vso svojohudobijo so bili kaznovani.

11 Zakaj postava je bila, da semora ljudem soditi za njihovezloçine. Vendar ni bilo postaveproti çlovekovemu verovanju;zato je bil çlovek kaznovan samoza zloçine, ki jih je bil storil;zato je bilo za vse ljudi enako.

12 In ta antikrist, ki mu je biloime Korihor (in postava ni imelamoçi nad njim), je zaçel pridi-gati ljudem, da Kristusa ne bo.In tako je pridigal, rekoç:

13 O vi, ki vas veœe neumno inprazno upanje, zakaj se pustitepodjarmljati takønim neumnos-tim? Zakaj priçakujete Kristusa?Kajti noben çlovek ne morevedeti o niçemer, kar bo priølo.

14 Glejte, to, kar imenujeteprerokbe, za katere pravite, da

so jih predajali sveti preroki,glejte, je neumno izroçilo vaøihoçetov.

15 Kako veste o njihovi goto-vosti? Glejte, ne morete vedetio tem, çesar ne vidite; zato nemorete vedeti, da Kristus bo.

16 Priçakujete in pravite, davidite odpuøçanje svojih grehov.A glejte, to je posledica zblaz-nelega miøljenja; in ta motnjav vaøem miøljenju je zavoljoizroçila vaøih oçetov, katera vasvodi v verovanje v to, çesar ni.

17 In veliko veç takega jim jerekel in jim govoril, da çloveøkihgrehov ni moç odkupiti, paçpa da vsakdo uspeva v svojemœivljenju glede na upravljanjesvojega bitja; zato se vsakomurgodí glede na njegovo nadarje-nost in da vsakdo zmaga gledena svojo moç; in kar koli çlovekstori, ni zloçin.

18 In tako jim je pridigal inzapeljal srca mnogih in bil vzrok,da so v srcu postali vzviøeni vsvoji hudobiji, da, in zapeljal jeveliko œensk in tudi moøkih, daso se predajali vlaçugarstvu—govoreç jim, da je tedaj, ko jeçlovek mrtev, vsega konec.

19 Sedaj, ta çlovek je øel tudionstran v jerøonsko deœelo, dabi o tem pridigal med Amono-vim ljudstvom, ki je bilo nekoçlamansko ljudstvo.

20 A glejte, bili so modrejøikakor mnogi od Nefijcev; kajtizgrabili so ga in zvezali in gaodpeljali pred Amona, ki je bilvéliki duhovnik nad tistimljudstvom.

21 In tako se je zgodilo, daga je dal odpeljati iz deœele. In

Alma 30:22–31 260

priøel je na drugo stran v gide-onsko deœelo in jim prav takozaçel pridigati; in tukaj ni imelveliko uspeha, kajti prijeli so gain ga zvezali in ga odvedli predvélikega duhovnika in tudi predvrhovnega sodnika deœele.22 In zgodilo se je, da mu

je véliki duhovnik rekel: Zakajhodiø naokrog in izkrivljaø Gos-podova pota? Zakaj to ljudstvopouçujeø, da Kristusa ne bo,da motiø njihovo radost? Zakajgovoriø proti vsem prerokbamsvetih prerokov?

23 Sedaj, vélikemu duhovnikuje bilo ime Gidona. In Korihormu je rekel: Ker ne pouçujemneumnega izroçila vaøih oçetovin ker tega ljudstva ne pouçu-jem, naj se pustijo zvezati z ne-umnimi uredbami in izvajanji,ki so jih doloçili starodavniduhovniki, da so se polastilimoçi in oblasti nad njimi, da sojih drœali v nevednosti, da bi nedvignili glave, ampak da bi jihpokorili po tvojih besedah.

24 Ti praviø, da je to ljudstvosvobodno ljudstvo. Glej, jazpravim, da so v suœenjstvu. Tipraviø, da so tiste starodavneprerokbe zanesljive. Glej, jazpravim, da ne veø, da so zanes-ljive.

25 Ti praviø, da je to ljudstvokrivo in padlo ljudstvo zavoljoprestopka starøev. Glej, jaz pra-vim, da otrok ni kriv zavoljosvojih starøev.

26 In ti tudi praviø, da bo Kris-tus priøel. Glej, jaz pa pravim,da ne veø, çe Kristus sploh bo.In ti tudi praviø, da bo umrl zagrehe sveta—

27 in tako zavajaø to ljudstvoz nespametnim izroçilom svo-jih oçetov in po svojih lastnihœeljah; in omejujeø jih pravkakor v suœenjstvu, da se lahkonaœiraø s trudom njihovihrok, da si ne drznejo smelopogledati navzgor in da si nedrznejo uœivati svojih pravic inprivilegijev.

28 Da, ne drznejo si uporabljatitega, kar je njihovo, da bi neprizadeli svojih duhovnikov,kateri jih podjarmljajo po svo-jih œeljah in so jih pripravili, daverjamejo, glede na njihovo iz-roçilo in njihove sanje in njiho-ve kaprice in njihova videnjain njihove laœne skrivnosti, dabodo, çe ne bodo delali po nji-hovih besedah, uœalili nekoneznano bitje, za katero pravijo,da je Bog — bitje, katerega ninikoli nihçe videl ali poznal,katerega nikoli ni bilo, niti ganikoli ne bo.

29 Ko sta sedaj véliki duhovnikin vrhovni sodnik videla njego-vo trdosrçnost, da, ko sta vide-la, da je œalil celo Boga, nista nanjegove besede dala nobenegaodgovora; paç pa sta ga dalazvezati; in izroçila sta ga v rokestraœnikom in ga poslala v za-rahemelsko deœelo, da ga bodopripeljali pred Alma in vrhovne-ga sodnika, ki je bil upraviteljvse deœele.

30 In zgodilo se je, ko so gaprivedli pred Alma in vrhov-nega sodnika, je nadaljeval naisti naçin, kakor je v gideonskideœeli; da, øe naprej je govorilbogokletno.

31 In pred Almom je vstal v

261 Alma 30:32–46

glasnem govoru in se rogalduhovnikom in uçiteljem in jihobtoœeval, da so ljudstvo zape-ljali z neumnim izroçilom svojihoçetov, da so se lahko naœirali strudom ljudstva.32 Sedaj mu je Alma rekel: Ti

veø, da se ne naœiramo s trudomtega ljudstva; kajti glej, prav odzaçetka vladavine sodnikov dosedaj sem s svojimi lastnimirokami delal za svoje lastno pre-œivetje navkljub mojim mno-gim potovanjem po deœeli, dasem svojemu ljudstvu razglaøalBoœjo besedo.

33 In navkljub mnogim delom,katera sem izvajal v cerkvi, zasvoje delo nikdar nisem prejelniti toliko kakor celo en senin;niti ni nobeden od mojih bra-tov, razen çe je bilo na sodnemstolu; in potem smo za svoj çasprejeli le po postavi.

34 In sedaj, çe niçesar ne preje-mamo za svoje delo v cerkvi,kaj nam koristi delati v cerkvi,çe ne bi razglaøali resnice, dase radostimo v radosti svojihbratov?

35 Zakaj potem praviø, datemu ljudstvu pridigamo, da bizasluœili, ko sam veø, da neprejemamo nobenega zasluœka?In sedaj, mar verjameø, da toljudstvo zavajamo, kar je vzrokvelike radosti v njihovem srcu?

36 In Korihor mu je odgovoril:Da.

37 In potem mu je Alma rekel:Ali verjameø, da Bog je?

38 In odgovoril je: Ne.39 In sedaj mu je Alma rekel:

Mar boø spet zanikal, da ni Bogain zanikal tudi Kristusa? Kajti

glej, povem ti, vem, da Bog je intudi da bo Kristus priøel.

40 In sedaj, kakøen dokazimaø, da Boga ni oziroma daKristus ne bo priøel? Povem ti,da nimaø nobenega razen samosvoje besede.

41 A glej, vse mi priçuje, da jeto res; in mar boø to zanikal?Ali verjameø, da je to res?

42 Glej, vem, da verjameø,toda v lasti te ima laœnivi duhin odrinil si Boœjega Duha, danima mesta v tebi; paç pa imanad teboj moç hudiç in te nosinaokrog in dela zvijaçe, da bipogubil Boœje otroke.

43 In sedaj je Korihor Almurekel: Çe mi boø pokazal zname-nje, da me bo prepriçalo, da Bogje, da, pokaœi mi, da ima moç, inpotem bom prepriçan o resnicitvojih besed.

44 Alma pa mu je rekel: Zna-menj si imel dovolj; mar boøskuøal svojega Boga? Mar boørekel: Pokaœi mi znamenje, koimaø priçevanje vseh teh svojihbratov in tudi vseh svetih pre-rokov? Pred teboj so poloœenisveti spisi, da, in vse ti pokaœe,da Bog je; da, in sicer Zemlja invse, kar je na obliçju te, da, innjeno gibanje, da, in prav takovsi planeti, ki se gibljejo v svojihustaljenih poteh, priçujejo, daNajviøji Stvarnik je.

45 In vendar hodiø naokrog inzavajaø srca teh ljudi in jim pri-çujeø, da Boga ni? In vendar boøspet zanikal vse te dokaze? Inrekel je: Da, zanikal bom, razençe mi boø pokazal znamenje.

46 In sedaj se je zgodilo, da muje Alma rekel: Glej, œalosti me

Alma 30:47–58 262

zavoljo tvoje trdosrçnosti, da, dase boø øe upiral duhu resnice,da bo tvoja duøa pogubljena.47 A glej, bolje je, da bo iz-

gubljena tvoja duøa, kakor daboø sredstvo, ki bo veliko duøpripeljalo v pogubo s tvojimlaganjem in s tvojimi laskavimibesedami; çe boø zato spet za-nikal, glej, te bo Bog udaril, daboø onemel, da ne boø nikoliveç spet odprl ust, da ne boø niçveç goljufal teh ljudi.

48 Sedaj mu je Korihor rekel:Ne zanikam obstoja Boga, neverjamem pa, da Bog je; in pra-vim tudi, da ne veø, da Bog je;in çe mi ne boø pokazal zname-nja, ne bom veroval.

49 Sedaj mu je Alma rekel: Toti bom dal za znamenje, da boøonemel po mojih besedah; inpravim, da boø v imenu Bogaonemel, da ne boø veç mogelgovoriti.

50 Ko je bil sedaj Alma te bese-de izrekel, je Korihor onemel,da ni mogel govoriti, glede naAlmove besede.

51 In ko je sedaj vrhovni sod-nik to videl, je iztegnil roko inKorihorju napisal, rekoç: Ali siprepriçan o Boœji moçi? Nakom si œelel, naj ti Alma pokaœenjegovo znamenje? Mar si hotel,da bi prizadel druge, da bi tebipokazal znamenje? Glej, poka-zal ti je znamenje; in mar se boøsedaj øe priçkal?

52 In Korihor je iztegnil rokoin napisal, rekoç: Vem, da semnem, kajti ne morem govoriti; invem, da ni bilo drugega, kakorBoœja moç, da me je to doletelo;da, in vselej sem vedel, da Bog je.

53 A glej, hudiç me je ogoljufal;kajti prikazal se mi je v angelskipodobi in mi rekel: Pojdi inspreobrni to ljudstvo, kajti vsiso skrenili za neznanim Bogom.In rekel mi je: Boga ni; da, inpouçeval me je, kar naj reçem.In pouçeval sem njegove besede;in pouçeval sem jih, ker so bileprijetne mesenemu miøljenju;in pouçeval sem jih, prav doklernisem bil zelo uspeøen, v tolikorda sem resniçno verjel, da sobile resniçne; in iz tega razlogasem se zoperstavljal resnici,prav dokler si nisem nakopaltega velikega prekletstva.

54 Ko je bil sedaj to izrekel, jerotil, naj Alma moli k Bogu, dabi mu bilo prekletstvo odvzeto.

55 Alma pa mu je rekel: Çe biti bilo to prekletstvo odvzeto, bispet zavajal srca tega ljudstva;zato bo s teboj, prav kakor œeliGospod.

56 In zgodilo se je, da prek-letstvo Korihorju ni bilo odvze-to; paç pa so ga vrgli ven inhodil je od hiøe do hiøe in pros-jaçil za hrano.

57 Sedaj se je to, kar se je bilozgodilo Korihorju, takoj razve-delo po vsej deœeli; da, vrhovnisodnik je razposlal razglas vsemljudem v deœeli in razglasil tis-tim, ki so bili verovali v Kori-horjeve besede, da se morajonaglo pokesati, sicer jih bododoletele iste sodbe.

58 In zgodilo se je, da so bilivsi prepriçani o Korihorjevihhudobijah; zato so se spet vsispreobrnili h Gospodu; in to jenapravilo konec kriviçnostimKorihorjevega naçina. In Kori-

263 Alma 30:59–31:9

hor je hodil od hiøe do hiøe inprosjaçil za hrano in podporo.59 In zgodilo se je, ko je hodil

med ljudmi, da, med ljudstvom,ki se je bilo loçilo od Nefijcev inso se imenovali Zoramci, ker jihje vodil çlovek, ki se je imeno-val Zoram—in ko je hodil mednjimi, glej, so ga pohodili in po-teptali, prav dokler ni bil mrtev.

60 In tako vidimo konec tega,ki izkrivlja Gospodova pota;in tako vidimo, da hudiç naposlednji dan ne bo podpiralsvojih otrok, paç pa jih naglozvleçe v pekel.

31. POGLAVJE

Alma gre na misijon, da bi spreo-brnil odpadle Zoramce.—Zoramcizanikajo Kristusa, verjamejo v na-paçno predstavo o izvoljenosti inçastijo z molitvenimi obrazci.—Misijonarje navda Sveti Duh.—Njihove stiske pouœije radost vKristusu. Okrog leta 74 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo, da se jepo Korihorjevem koncu, ker jeAlma prejel vesti, da so Zoramciizkrivljali Gospodova pota inda je Zoram, ki je bil njihovvodja, vodil srca ljudi, da sose priklanjali nemim malikom,njegovo srce spet zaçelo œalos-titi zavoljo kriviçnosti ljudi.2 Kajti za Alma je bil to velik

vzrok za potrtost, da je vedelza kriviçnosti med svoj imljudstvom; zato je bilo njegovosrce silno potrto zavoljo odce-pitve Zoramcev od Nefijcev.3 Sedaj, Zoramci so se bili

zbrali v deœeli, ki so jo imenovali

Antionum, ki je bila vzhodnood zarahemelske deœele, ki jeleœala skoraj v mejah z morskoobalo, ki je bila juœno od jer-øonske deœele, ki je prav takomejila z divjino na jugu, z divji-no, ki je bila polna Lamancev.

4 Sedaj, Nefijci so se moçnobali, da bi Zoramci vzpostaviliodnose z Lamanci in da bi tobilo sredstvo velike izgube nastrani Nefijcev.

5 In sedaj, ker je imelo pridi-ganje besede veliko teœnjo, daje vodilo ljudi, da so delali, karje bilo praviçno—da, imelo jebilo moçnejøi uçinek na miølje-nje ljudi kakor meç ali kar kolidrugega, kar se jim je bilo zgo-dilo—zato je Alma menil, da jebolje, da poskusi z vrlino Boœjebesede.

6 Zato je vzel s seboj Amona inArona in Omnerja; in Himnijaje pustil v cerkvi v Zarahemli;prve tri pa je vzel s seboj in tudiAmuleka in Zezroma, ki sta bilav Meleku; in s seboj je vzel tudidva svoja sinova.

7 S seboj torej ni vzel najstarej-øega od svojih sinov in ime muje bilo Helaman; tistima pa, kiju je vzel s seboj, je bilo imeØiblon in Korianton; in to staimeni tistih, ki sta øla z njimmed Zoramce, da jim bodo pri-digali besedo.

8 Sedaj, Zoramci so bili nefijskiodpadniki; zato so jim bili pri-digali Boœjo besedo.

9 Zapadli pa so bili v velikezmote, kajti niso gledali, da bispolnjevali zapovedi Boga innjegove zakone po Mojzesovipostavi.

Alma 31:10–24 264

10 Niti se niso drœali cerkvenihopravil, da bi øe nadalje vsakdan molili in poniœno prosili kBogu, da bi ne zapadli v skuø-njavo.

11 Da, skratka, v zelo velikoprimerih so izkrivljali Gospodo-va pota; zato so iz tega razlogaAlma in bratje øli v deœelo, dajim bodo pridigali besedo.

12 Sedaj, ko so bili priøli vdeœelo, glejte, so na svojo osup-lost odkrili, da so si bili Zoramcizgradili sinagoge in da so sezbirali en dan v tednu, na dan,ki so ga poimenovali Gospodovdan; in çastili so na naçin, kate-rega Alma in njegovi bratje nisobili nikoli videli;

13 kajti v sredi sinagoge so dalizgraditi prostor, prostor, kjer seje stalo, ki je bil visoko nad gla-vami; in na vrh le–tega je lahkopristopila samo ena oseba.

14 Zato je moral, kdor je œelelçastiti, najprej stopiti na vrhle–tega in iztegniti roke protinebesom in zaklicati z moçnimglasom, rekoç:

15 Sveti, sveti Bog; verjame-mo, da si Bog in verjamemo, dasi svet in da si bil duh in da siduh in da boø duh za vekomaj.

16 Sveti Bog, verjamemo, da sinas loçil od naøih bratov; in neverjamemo v izroçilo naøih bra-tov, ki jim je bilo predano zaradiotroçjosti njihovih oçetov; paçpa verjamemo, da si nas izvolilza svoje svete otroke; in razodelsi nam tudi, da Kristusa ne bo.

17 Ampak ti si isti vçeraj, danesin za vekomaj; in izvolil si nas,da bomo odreøeni, medtem koso vsi okrog nas izvoljeni, da

jih bo tvoj bes zagnal v pekel;svetost, za katero se ti, o Bog,zahvaljujemo; in zahvaljujemose ti tudi, da si nas izvolil, danas ni zapeljalo neumno izroçilonaøih bratov, katero jih zavezujek verovanju v Kristusa, zavoljoçesar jim srce tava daleç proçod tebe, naøega Boga.

18 In spet se ti zahvaljujemo, oBog, da smo izvoljeno in svetoljudstvo. Amen.

19 Sedaj se je zgodilo, potemko so bili Alma in njegovi bratjein njegovi sinovi te molitvesliøali, so bili osupnili prekovsake mere.

20 Kajti glej, vsakdo je pristo-pil in daroval te iste molitve.

21 Sedaj, prostor so imenovaliRameumptom, kar v prevodupomeni sveto stojiøçe.

22 Sedaj, s tega stojiøça so da-rovali Bogu, vsak prav isto mo-litev, zahvaljujoç se svojemuBogu, da jih je izvolil in da jihni vodil stran z izroçilom njiho-vih bratov in da njihova srcaniso bila ogoljufana, da bi ver-jeli v to, kar bo priølo, o çemerniso vedeli niçesar.

23 Sedaj, ko so bili vsi ljudjetako izkazali zahvalo, so se vrni-li na svoj dom, ne da bi øe kdajspregovorili o svojem Bogu,dokler se niso bili spet zbralipred svetim stojiøçem, da bodopo svoje izkazali zahvalo.

24 Ko je Alma sedaj to videl, jebilo njegovo srce potrto; kajtividel je, da so bili hudobno inizprijeno ljudstvo; da, videl je,da so srce predajali zlatu in sre-bru in vsakovrstnim izvrstnimdobrinam.

265 Alma 31:25–38

25 Da, in prav tako je videl,da so bili v srcu vzviøeni, daso se moçno bahali v svojemponosu.

26 In glas je povzdignil k nebe-som in zaklical, rekoç: O kakodolgo, o Gospod, boø dopuøçal,da bodo tvoji sluœabniki bivalitu spodaj v mesu, da bodo medçloveøkimi otroki gledali takønovelikansko hudobijo?

27 Glej, o Gospod, k tebi kliçejoin vendarle je njihovo srce prev-zel ponos. Glej, o Bog, k tebikliçejo z usti, medtem ko so na-duti prav do vzviøenosti zavoljopuhlosti sveta.

28 Glej, o moj Bog, njihova dra-ga oblaçila in njihove kodrçke innjihove zapestnice in njihovozlato okrasje in njihove drago-cenosti, s katerimi se krasijo; inglej, predajajo jim srce in ven-dar kliçejo k tebi in govorijo:Zahvaljujemo se ti, o Bog, kajtimi smo tvoje izvoljeno ljudstvo,medtem ko bodo drugi pogub-ljeni.

29 Da, in govorijo, da si jimoznanil, da Kristusa ne bo.

30 O Gospod Bog, kako dol-go boø trpel, da bo takøna hu-dobija in nezvestoba med temljudstvom? O Gospod, ali miboø dal moç, da bom prena-øal svojo slabost? Kajti slabotensem in takøna hudobija medtem ljudstvom moji duøi zada-ja bol.

31 O Gospod, moje srce je sil-no potrto; ali boø tolaœil mojoduøo v Kristusu? O Gospod, alimi boø naklonil, da bom imelmoç, da bom s potrpeœljivostjoprenaøal te stiske, ki bodo priøle

nadme zavoljo kriviçnosti tegaljudstva?

32 O Gospod, ali boø tolaœilmojo duøo in mi dal uspeh intudi mojim sodelavcem, ki so zmenoj—da, Amonu in Aronuin Omnerju in tudi Amuleku inZezromu in tudi mojima dvemasinovoma—da, prav vsem tem,ali jih boø tolaœil, o Gospod?Da, ali boø tolaœil njihove duøev Kristusu?33 Ali jim boø naklonil, da

bodo imeli moç, da bodo pre-naøali svoje stiske, ki bodopriøle nadnje zavoljo kriviç-nosti teh ljudi?

34 O Gospod, ali nam boø nak-lonil, da bomo uspeøni, da jihbomo spet privedli k tebi in hKristusu?

35 Glej, o Gospod, njihove duøeso dragocene in mnogi med nji-mi so naøi bratje; zato nam daj,o Gospod, moç in modrost, dajih bomo privedli, te, naøe brate,spet k tebi.

36 Sedaj se je zgodilo, ko je bilAlma te besede izgovoril, da jeroke poloœil na vse tiste, ki sobili z njim. In glejte, ko je rokepoloœil nanje, jih je navdalSveti Duh.

37 In po tem so se loçili drugod drugega, ne pomiøljujoç, kajbodo jedli, ali kaj bodo pili, alikaj bodo oblekli.

38 In Gospod je poskrbel zanje,da niso gladovali, niti niso œe-jali; da, in dal jim je tudi moç,da niso prenaøali nobene vrstestisk, razen çe jih ni preœelaKristusova radost. Sedaj, to jebilo glede na Almovo molitev;in to zato ker je molil v veri.

Alma 32:1–12 266

32. POGLAVJE

Alma pouçuje siromaøne, ki so jihstiske napravile poniœne.—Veraje upanje v to, çesar se ne vidi, karje resniçno. — Alma priçuje, daangeli pouçujejo moøke, œenske inotroke.—Alma primerja besedo ssemenom.—Treba ga je posaditiin negovati.—Potem zraste v dre-vo, s katerega je obran sad veçnegaœivljenja. Okrog leta 74 pr. Kr.

In zgodilo se je, da so øli in zaçeliljudem pridigati Boœjo besedo,vstopali so v njihove sinagogein v njihove hiøe; da, in besedoso pridigali celo na ulicah.

2 In zgodilo se je, da so poveliko truda med njimi zaçelipostajati uspeøni med siromaø-nim slojem ljudstva; kajti glej, izsinagog so bili izgnani zavoljonjihovih preprostih oblaçil—

3 zato jim ni bilo dovoljenovstopiti v njihove sinagoge, dabi çastili Boga, ker so jih imeli zaumazane; zato so bili siromaøni;da, njihovi bratje so jih imeli zaizmeçke; zato so bili siromaønikar zadeva posvetne reçi; inprav tako so bili ubogi v srcu.4 Sedaj, ko je Alma pouçeval in

govoril ljudem na hribu Onida,je k njemu priøla velika mnoœi-ca, ki so bili tisti, o katerih smogovorili, da so bili ubogi v srcuzavoljo svojega siromaøtva, karzadeva posvetne reçi.

5 In priøli so k Almu; in tisti,ki je bil med njimi glavni, muje rekel: Glej, kaj naj storijo timoji bratje, kajti vsi jih prezirajozavoljo njihovega siromaøtva,da, in øe zlasti naøi duhovniki;

kajti vrgli so nas iz naøih sina-gog, za katere smo se moçnotrudili, da smo jih zgradili ssvojimi rokami; in ven so nasvrgli zavoljo naøega silnega si-romaøtva; in nimamo kraja, dabi çastili Boga; in glej, kaj najstorimo?

6 In ko je sedaj Alma to sliøal,se je obrnil okrog z obrazomneposredno proti njemu inpogledal z veliko radostjo; kajtividel je, da so jih bile njihovestiske resniçno napravile po-niœne in da so bili pripravljenisliøati besedo.

7 Zato oni drugi mnoœici nirekel niçesar veç; ampak je iz-tegnil roko in zaklical tistim, kijih je gledal, ki so se resniçnospokorili, in jim rekel:

8 Vidim, da ste poniœni v srcu;in çe je tako, blagor vam.

9 Glejte, vaø brat je rekel: Kajnaj storimo—kajti vrgli so nasiz sinagog, da ne moremo çastitinaøega Boga?

10 Glejte, povem vam, marpredpostavljate, da drugaçe nemorete çastiti Boga, kakor samov vaøih sinagogah?

11 In øe veç, vpraøal bi, alipredpostavljate, da Boga nesmete çastiti veçkrat kakorenkrat tedensko?

12 Povem vam, dobro je, daste vrœeni iz vaøih sinagog, dabi bili poniœni in da bi se uçilimodrosti; kajti potrebno je, dase uçite modrosti; kajti zato kerso vas vrgli ven, ker vas vaøibratje prezirajo zavoljo vaøegasilnega siromaøtva, ste v srcupostali poniœni; zakaj potrebnoje bilo, da ste postali poniœni.

267 Alma 32:13–27

13 In sedaj, ker ste bili primo-rani postati poniœni, blagorvam; kajti vçasih, çe je çlovekprimoran postati poniœen, iøçekesanje; in torej bo zagotovo,kdor se pokesa, naøel milost; intisti, ki najde milost in vztrajado konca, tisti bo odreøen.

14 In sedaj, kakor sem vam re-kel, da ker ste bili primoranipostati poniœni, ste bili blagos-lovljeni, mar ne predpostavljate,da so bolj blagoslovljeni ti,ki resniçno postanejo poniœnizavoljo besede?

15 Da, ta, ki resniçno posta-ne poniœen in se pokesa svo-jih grehov in vztraja do konca,tisti bo blagoslovljen—da, ve-liko bolj bo blagoslovljen kottisti, ki so primorani postatiponiœni zavoljo svojega silnegasiromaøtva.

16 Zato blagor jim, ki postane-jo poniœni, ne da bi morali bitiprimorani postati poniœni; ozi-roma drugaçe z drugimi bese-dami, blagor tistemu, ki verjamev Boœjo besedo in se krsti breztrmastega srca, da, ne da bi mubilo o besedi povedano oziromabi bil primoran vedeti, predenbo verjel.

17 Da, veliko jih je, ki govorijo:Çe nam boø pokazal znamenje iznebes, potem bomo z gotovostjovedeli; potem bomo verovali.

18 Sedaj vpraøam, je mar tovera? Glejte, povem vam, ne;kajti çe çlovek nekaj ve, nimavzroka za vero, saj ve.

19 In sedaj, koliko bolj jepreklet ta, ki Boœjo voljo poznain je ne izpolnjuje, kot ta, ki sa-mo verjame oziroma ima samo

razlog za vero, in zapade vprestopek?

20 To morate sedaj presoditi.Glejte, povem vam, da je takopo eni strani, kakor je po drugi;in z vsakim çlovekom bo gledena njegovo delo.

21 In sedaj, kakor sem rekelglede vere—vera ni, da bi imelipopolno védenje o reçeh; çe torejverujete, upate na to, çesar nemorete videti, kar je resniçno.

22 In sedaj, glejte, povem vamin œelel bi, da bi pomnili, da jeBog milosten z vsemi, ki verja-mejo v njegovo ime; zato naprvem mestu œeli, da bi verjeli,da, in sicer na njegovo besedo.

23 In sedaj, ljudem daje svojobesedo po angelih, da, ne samomoøkim, ampak tudi œenskam.To pa sedaj ni vse; malim otro-kom so velikokrat dane besede,ki zmedejo modre in uçene.

24 In sedaj, moji ljubljeni bratje,ker ste œeleli od mene izvedeti,kaj naj storite, ker ste v stiskahin izvrœeni — sedaj, ne œelim,da bi predpostavljali, da vasmenim soditi, razen glede nato, kar je res—

25 kajti ne menim, da ste bilivsi primorani postati poniœni;kajti resniçno verjamem, da somed vami nekateri, ki bi postaliponiœni, naj so v kakrønih koliokoliøçinah.

26 Sedaj, kakor sem rekel overi—da ni popolno védenje—celo tako je z mojimi besedami.Sprva niç bolj ne morete popol-noma vedeti o njihovi gotovosti,kakor tudi vera ni popolnovédenje.

27 A glejte, çe se boste prebudi-

Alma 32:28–38 268

li in predramili svoje sposobnos-ti, in sicer da boste preizkusilimoje besede in udejanjili delçekvere, da, çetudi ne morete veç,kakor da œelite, da bi verjeli,naj ta œelja deluje v vas, in sicerdokler ne boste tako verjeli, daboste napravili prostor deleœumojih besed.28 Sedaj bomo besedo primer-

jali s semenom. Çe boste torejnapravili prostor, da bo v vaøesrce posajeno seme, glejte, çebo pravo seme oziroma dobroseme, çe ga s svojo nevero neboste izvrgli, da se boste uprliGospodovemu Duhu, glejte,vam bo v prsih zaçelo kaliti; inko boste zaçutili te premike ka-ljenja, si boste zaçeli govoriti—mora biti, da je to dobro seme,oziroma da je ta beseda dobra,kajti zaçenja mi øiriti duøo; da,zaçenja mi razsvetljevati razu-mevanje, da, zaçenja mi posta-jati slastna.

29 Sedaj glejte, mar vam to nebi poveçalo vere? Povem vam:Da; vendar ni zrasla do popol-nega védenja.

30 A glejte, ko seme klije inpoœene in zaçenja rasti, potemmorate reçi, da je seme dobro;kajti glejte, klije in poganja inzaçenja rasti. In sedaj, glejte,mar vam to ne bo okrepilo vere?Da, to vam bo vero okrepilo:kajti rekli boste, vem, da je toseme dobro; kajti glejte, poga-nja in zaçenja rasti.

31 In sedaj, glejte, ali ste pre-priçani, da je to seme dobro?Povem vam: Da; kajti vsakoseme obrodi po svoji vrsti.

32 Çe torej seme raste, je dobro,

çe pa ne raste, glejte, ni dobro,zato je zavrœeno.

33 In sedaj, glejte, ker stepoizkusili in seme posadili inklije in poganja in zaçenja rasti,zagotovo veste, da je semedobro.

34 In sedaj, glejte, ali je vaøevédenje popolno? Da, vaøe vé-denje je v tem popolno in vaøavera miruje; in to zato ker ves-te, kajti veste, da vam je besedapoveçala duøo, in veste tudi, daje pognala in da se je vaøe razu-mevanje zaçelo razsvetljevati invaøe razumevanje se je zaçeloøiriti.

35 O potem, mar ni to resniç-no? Povem vam, da, ker je luç;in kar je luç, je dobro, ker jerazpoznavno, zato zagotovoveste, da je dobro; in sedaj glej-te, potem ko ste okusili to luç,ali je vaøe védenje popolno?

36 Glejte, povem vam, ni; nitine smete na stran dati svoje ve-re, kajti svojo vero ste udejanjalisamo toliko, da ste posadiliseme, da ste napravili poizkus,da bi vedeli, çe je seme dobro.

37 In glejte, ko drevo zaçnerasti, boste rekli: Gojimo ga zveliko skrbnostjo, da bo pognalokorenine, da bo zraslo in namobrodilo sad. In sedaj glejte, çega boste negovali z velikoskrbnostjo, bo pognalo koreninein zraslo in obrodilo sad.

38 Çe pa boste drevo zanemar-jali in se ne menili za njegovonego, glejte, ne bo pognalo ko-renin; in ko bo priøla vroçinasonca in ga izsuøila, bo ovenelo,ker nima korenin, in izpulite gain ga izvrœete.

269 Alma 32:39–33:7

39 Sedaj, to ni zato, ker semeni bilo dobro, niti ni, ker bi sadle–tega ne bil poœelenja vreden;paç pa je zato, ker so vaøa tlaneplodna in drevesa noçetenegovati, zato ne morete imetisadu le–tega.

40 In tako, çe besede ne bostenegovali in bili z oçesom verezazrti v sad le–te, nikoli neboste mogli trgati sadu drevesaœivljenja.

41 Çe pa boste besedo negovali,da, negovali drevo, ko bo zaçelorasti, s svojo vero, z veliko mar-ljivostjo in s potrpeœljivostjo,ozirajoç se k sadu le–tega, bopognalo korenine; in glejte, tobo drevo, ki bo pognalo v veçnoœivljenje.

42 In zavoljo vaøe marljivosti invaøe vere in vaøe potrpeœljivostiz besedo, ko jo boste negovali,da bi se v vas zakoreninila,glejte, boste sçasoma trgali sadle–te, kateri je nadvse dragocen,ki je slajøi od vsega, kar je slad-ko, in ki je bolj bel od vsega, karje belo, da, in çistejøi od vsega,kar je çisto; in s tem sadom seboste gostili, prav dokler neboste siti, da ne boste gladovaline œejali.

43 Potem, bratje moji, boste œelinagrado za svojo vero in svojomarljivost in potrpeœljivost inveliko potrpljenje, çakajoç, davam bo drevo obrodilo sad.

33. POGLAVJE

Zenos je pouçeval, da morajo ljudjemoliti in çastiti na vsakem krajuin da bodo sodbe odvrnjene zavoljo

Sina.—Zenok je pouçeval, da jemilost podarjena zavoljo Sina.—Mojzes je bil v divjini povzdignilprimer Boœjega Sina. Okrog leta74 pr. Kr.

Ko je bil sedaj Alma te besedeizgovoril, so poslali k njemu,ker so œeleli vedeti, ali naj ver-jamejo v enega Boga, da bodolahko prejeli ta sad, o kateremje bil govoril, oziroma kako najposadijo seme oziroma besedo,o kateri je bil govoril, za kateroje rekel, da jo morajo posaditi vsvoje srce; oziroma kako najzaçnejo udejanjati vero.

2 In Alma jim je rekel: Glejte,rekli ste, da ne morete çastitiBoga, ker so vas vrgli iz vaøihsinagog. A glejte, jaz vam pra-vim, çe predpostavljate, da nemorete çastiti Boga, ste v velikizmoti in bi se morali poglabljativ svete spise; çe predpostav-ljate, da vas tako uçijo, jih nerazumete.

3 Ali se spomnite, da ste brali,kaj je rekel Zenos, starodavniprerok, o molitvi oziroma çaø-çenju?

4 Kajti rekel je: Milosten si, oBog, kajti usliøal si mojo moli-tev, celo ko sem bil v divjini; da,milosten si bil, ko sem molilglede teh, ki so bili moji sovraœ-niki, in obrnil si jih k meni.

5 Da, o Bog, in milosten si bil zmenoj, ko sem klical k tebi napolju; ko sem v molitvi klical ktebi in usliøal si me.

6 In spet, o Bog, ko sem se na-meril v svojo hiøo, si me sliøal vmoji molitvi.

7 In ko sem se nameril v svojo

Alma 33:8–23 270

sobo, o Gospod, in molil k tebi,si me sliøal.8 Da, milosten si do svojih

otrok, ko kliçejo k tebi, da bi jihsliøal ti in ne çlovek in sliøal jihboø.9 Da, o Bog, milosten si bil z

menoj in sliøal si moje klice sredisvojih zborov.10 Da, in prav tako si me sliøal,

ko so me vrgli ven in so me mojisovraœniki prezirali; da, sliøal simoje klice in si bil jezen na mojesovraœnike in v svoji jezi si jihobiskal z naglim uniçenjem.

11 In sliøal si me zavoljo mojihstisk in moje odkritosrçnosti; inzavoljo tvojega Sina je bilo, dasi bil tako usmiljen do mene,zato bom klical k tebi v vsehsvojih stiskah, kajti v tebi jemoja radost; kajti svoje sodbe siodvrnil od mene zavoljo svojegaSina.

12 In sedaj jim je Alma rekel:Ali verjamete tistim svetimspisom, ki so jih zapisovalistarodavni?

13 Glejte, çe jim, morate verjeti,kar je rekel Zenos; kajti glejte,rekel je: Svoje sodbe si odvrnilzavoljo svojega Sina.

14 Sedaj glejte, bratje moji, bivas vpraøal, çe ste brali svetespise? Çe ste jih, kako to da neverjamete v Boœjega Sina?

15 Kajti ni zapisano, da je samoZenos govoril o tem, paç pa je otem govoril tudi Zenok—

16 kajti glejte, rekel je: Jezensi, o Gospod, na to ljudstvo, kernoçejo razumeti tvojih milosti,ki si jim jih podaril zavoljo svo-jega Sina.

17 In sedaj, bratje moji, vidite,

da je øe en starodavni prerokpriçeval o Boœjem Sinu in kerljudje niso hoteli razumeti nje-govih besed, so ga kamenjalido smrti.

18 A glejte, to ni vse; ta dvanista edina, ki sta govorila oBoœjem Sinu.

19 Glejte, o njem je govorilMojzes; da, in glejte, znamenjeje bilo povzdignjeno v divjini,da bo, kdor bo pogledal nanj,œivel. In veliko jih je pogledaloin so œiveli.

20 A malo jih je razumelo po-men tistega in to zavoljo njihovetrdosrçnosti. Bilo pa jih je veliko,ki so bili tako otopeli, da nisohoteli pogledati, zato so umrli.Sedaj, razlog, zavoljo katereganiso hoteli pogledati, je, ker nisoverjeli, da jih bo ozdravilo.

21 O bratje moji, çe bi bili vilahko ozdravljeni samo s tem,da bi se ozrli z oçmi, da bi biliozdravljeni, mar ne bi hitro pog-ledali, ali bi raje postali trdosrçniv neveri in bili leni, da se ne biozrli z oçmi, da bi umrli?

22 Çe je tako, bo nad vas priølogorje; çe pa ni tako, potem seozrite z oçmi in zaçnite verjeti vBoœjega Sina, da bo priøel odre-øit svoje ljudstvo in da bo trpelin umrl, da bo odkupil njihovegrehe; in da bo spet vstal odmrtvih, zavoljo çesar bo priølodo vstajenja, da bodo vsi ljudjestali pred njim, da jim bo soje-no na poslednji in sodni dan ponjihovih delih.

23 In sedaj, bratje moji, œelim,da boste to besedo vsadili vsvoje srce in ko zaçne kliti, jotako hranite s svojo vero. In

271 Alma 34:1–11

glejte, postala bo drevo, ki bo vvas pognalo v veçno œivljenje.In potem naj vas Bog usliøi, dabodo vaøa bremena lahka prekoradosti njegovega Sina. In pravvse to lahko napravite, çe bostehoteli. Amen.

34. POGLAVJE

Amulek priçuje, da je beseda vKristusu za odreøitev.—Brez od-kupne daritve mora biti vse çlo-veøtvo pogubljeno.—Vsa Mojze-sova postava kaœe na œrtvovanjeBoœjega Sina.—Veçni naçrt od-kupitve je osnovan na veri in kesa-nju.—Molite za telesne in duhov-ne blagoslove. — To œivljenje jeças, da se çlovek pripravi, da se bosreçal z Bogom.—Za svojo odreøi-tev delajte s strahom pred Bogom.Okrog leta 74 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, potem kojim je bil Alma te besede izgo-voril, se je usedel na tla in vstalje Amulek in jih zaçel pouçevati,rekoç:2 Bratje moji, mislim, da je

nemogoçe, da bi ne vedeli o tem,o çemer je bilo govora gledeprihoda Kristusa, o katerempouçujeva, da je Boœji Sin; da,vem, da so vas o tem v izobiljupouçevali preden ste se razøli znami.

3 In ker ste œeleli od mojegaljubljenega brata, naj vam razo-dene, kaj naj napravite zavoljosvojih stisk; in nekoliko vam jegovoril, da se v mislih pripra-vite; da, in opominjal vas je kveri in potrpeœljivosti—

4 da, in sicer da bi imeli toliko

vere, da bi besedo tudi vsadiliv svoje srce, da bi izvedli preiz-kus, çe je dobra.

5 In videli smo, da je velikovpraøanje, ki ga imate v srcu,to, çe je beseda v Boœjem Sinuoziroma çe Kristusa ne bo.

6 In videli ste tudi, da vam jemoj brat dokazal v mnogih pri-merih, da je beseda v Kristusuza odreøitev.

7 Moj brat se je skliceval naZenosove besede, da prideodkupitev preko Boœjega Sina,in tudi na Zenokove besede; inskliceval se je tudi na Mojzesa,da bi dokazal, da je to res.

8 In sedaj, glejte, vam bomsam priçeval, da je to res. Glejte,povem vam, da vem, da boKristus priøel med çloveøkeotroke, da bo nase prevzel pres-topke svojega ljudstva in dabo plaçal odkupnino za grehesveta; kajti to je govoril GospodBog.

9 Kajti potrebno je, da morabiti plaçana odkupna daritev;kajti po velikem naçrtu odreøit-ve veçnega Oçeta mora bitiodkupna daritev plaçana, sicerbo vse çloveøtvo neizogibnopogubljeno; da, vsi so otopeli;da, vsi so padli in so izgubljeniin morajo biti pogubljeni, razenpreko odkupne daritve, za ka-tero je potrebno, da mora biti.

10 Kajti potrebno je, da je veli-ko in poslednje œrtvovanje;da, ne œrtvovanje çloveka, nitiœivali, niti nobene vrste ptic;kajti ne bo çloveøko œrtvovanje;paç pa mora biti neskonçno inveçno œrtvovanje.

11 Sedaj, ni ga çloveka, ki

Alma 34:12–29 272

lahko œrtvuje svojo lastno kri,da bo odkupila grehe drugega.Çe torej çlovek mori, glej, marbo postava, ki je praviçna, vzelaœivljenje njegovemu bratu?Povem vam, ne.12 Paç pa postava zahteva œiv-

ljenje tega, ki je moril; zato nemore biti niçesar, kar je manj,kot je neskonçna odkupnadaritev, kar bo zadostovalo zagrehe sveta.

13 Zato je potrebno, da je veli-ko in poslednje œrtvovanje inpotem bo, oziroma je prav, dabi se konçalo prelivanje krvi;potem bo Mojzesova postavadopolnjena; da, vse bo dopol-njeno, vsaka piçica in pika inniç ne bo preølo.

14 In glejte, to je celoten po-men postave, vsaka malenkostkaœe na to veliko in poslednjoœrtev; in tista velika in pos-lednja œrtev bo Boœji Sin, da,neskonçna in veçna.

15 In tako bo prinesel odreøi-tev vsem tistim, ki verjamejo vnjegovo ime; to je namen teposlednje œrtve, da bi bili de-leœni milosti njegovega srca,ki ima moç nad pravico, inljudem prinaøa sredstvo, daverujejo v kesanje.

16 In tako lahko milost zadostízahtevam pravice in jih objamez rokami varnosti, medtem ko jeta, ki ne udejanja vere v kesanje,izpostavljen celotni postavi zah-tev pravice; zato samo ta, kiverjame v kesanje, prejme velikiin veçni naçrt odreøitve.

17 Zato naj vam Bog nakloni,bratje moji, da bi zaçeli udeja-njati vero v kesanje, da boste

klicali njegovo sveto ime, da bivam izkazal usmiljenje;

18 da, k njemu kliçite za mi-lost; kajti mogoçen je, da lahkoodreøi.

19 Da, postanite poniœni in øenaprej molite k njemu.

20 Kliçite k njemu, ko ste napoljih, da, za vso svojo drobnico.

21 Kliçite k njemu v svoji hiøi,da, za vso svojo hiøo, tako zju-traj, opoldan kakor zveçer.

22 Da, kliçite k njemu za moçpred svojimi sovraœniki.

23 Da, kliçite k njemu predhudiçem, ki je sovraœnik vsepraviçnosti.

24 Kliçite k njemu za poljskepridelke, da vam bodo uspevali.

25 Kliçite za drobnico svojegapolja, da se bo poveçala.

26 To pa ni vse; svojo duøomorate izliti v svoji sobi in naskrivnem in v divjini.

27 Da, in ko ne kliçete h Gos-podu, naj bo vaøe srce sreçno inse nenehno vraça v molitvi knjemu za vaøo dobrobit in tudiza dobrobit tistih, ki so okrogvas.

28 In sedaj, glejte, moji ljubljenibratje, vam pravim, ne pred-postavljajte, da je to vse; kajtipotem ko ste vse to storili, çezavrnete pomoçi potrebnega ingolega in ne obiskujete bolnihin teh, ki so v stiski, in ne deliteod svojega imetja, çe imate, stemi, ki potrebujejo pomoç—vam pravim, çe ne delate niç odtega, glejte, so vaøe molitve za-man in vam niç ne pomaga inste kakor hinavci, ki zanikajovero.

29 Çe torej ne boste pomnili, da

273 Alma 34:30–40

morate biti dobrotljivi, ste kakorizmeçek, ki ga preçiøçevalci iz-vrœejo (ker je brez vrednosti) inga ljudje poteptajo pod nogami.30 In sedaj, bratje moji, œelel

bi, da potem ko ste prejeli takoveliko priç, ko vidite, da o tempriçujejo sveti spisi, stopitenaprej in obrodite sad kesanja.

31 Da, œelel bi, da bi stopilinaprej in ne bili veç trdosrçni;kajti glejte, sedaj je ças in danvaøe odreøitve; in çe se bostetore j pokesal i in ne bostetrdosrçni, bo v vaøe œivljenjenemudoma priøel veliki naçrtodkupitve.

32 Kajti glejte, to œivljenje jeças, da se ljudje pripravijo, dase bodo sreçali z Bogom; da,glejte, dan tega œivljenja je dan,da ljudje opravljajo svoje delo.

33 In sedaj, kakor sem vamrekel poprej, ker ste bili imelitoliko priç, zato vas rotim, dane odlaøajte z dnevom svojegakesanja do konca; kajti po temdnevu œivljenja, ki nam je dan,da se pripravimo na veçnost,glejte, çe ne bomo izrabili svoje-ga çasa, ko smo v tem œivljenju,bo potem priøla temna noç, vkateri ne bomo mogli opravljatinobenega dela.

34 Ne morete reçi, ko boste vtistem grozno teœkem poloœaju,da se bom pokesal, da se bomvrnil k svojemu Bogu. Ne, tegane morete reçi; kajti ta isti duh,ki ima v lasti vaøe telo takrat, kogreste iz tega œivljenja, ta isti duhbo imel moç posedovati vaøetelo v tistem veçnem svetu.

35 Kajti glejte, çe ste odlaøali zdnevom svojega kesanja prav

do smrti, glejte, ste postali pod-loœni hudiçevemu duhu inpeçati vas za svoje; zato se jeGospodov Duh umaknil od vasin nima mesta v vas in hudiçima nad vami vso moç; in to jekonçno stanje hudobnih.

36 In to vem, ker je Gospodrekel, da ne biva v nesvetihtempljih, paç pa biva v srcupraviçnih; da, in rekel je tudi,da bodo praviçni sedli v njego-vo kraljestvo, da ne bodo niçveç øli ven; njihova oblaçila pabodo postala bela zaradi Jag-njetove krvi.

37 In sedaj, moji ljubljeni brat-je, œelim, da bi to pomnili in dabi delali na svoji odreøitvi sstrahom pred Bogom in da nebi veç zanikali Kristusovegaprihoda;

38 da se ne boste veç prepiralis Svetim Duhom, ampak da gaboste prejeli in nase prevzeliKristusovo ime; da boste postaliponiœni prav do prahu in çastiliBoga, na katerem koli krajuboste, v duhu in v resnici; in daboste œiveli v vsakodnevnemzahvaljevanju za mnoge milos-ti in blagoslove, ki vam jih daje.

39 Da, in prav tako vas opomi-njam, bratje moji, da boste ne-nehno çuli v molitvi, da vasne bodo zapeljale skuønjavehudiça, da vas ne bo premagal,da mu na poslednji dan neboste postali podloœni; kajtiglejte, ne nagradi vas z dobrim.

40 In sedaj moji ljubljeni bratje,bi vas opomnil, da bodite potr-peœljivi in da prenaøajte vsa-kovrstne stiske; da ne œalitetistih, ki vas meçejo ven zavoljo

Alma 34:41–35:13 274

vaøega silnega siromaøtva, da neboste postali greøniki kakor oni;41 paç pa da bodite potrpeœlji-

vi in prenaøajte tiste stiske strdnim upanjem, da si bostenekega dne od vseh svojih stiskodpoçili.

35. POGLAVJE

Pridiganje besede pokonça zvijaçoZoramcev.—Izœenejo spreobrnjen-ce, ki se potem pridruœijo Amonove-mu ljudstvu v Jerøonu.—Alma jepotrt zavoljo hudobije ljudi. Okrogleta 74 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo, potem koje bil Amulek s temi beseda-mi konçal, sta se umaknila izmnoœice in priøla v jerøonskodeœelo.

2 Da, in ostali bratje so pravtako, potem ko so bili besedopridigali Zoramcem, priøli vjerøonsko deœelo.

3 In zgodilo se je, potem ko seje bil prevladujoçi del Zoramcevposvetoval o besedah, ki so jimbile pridigane, so bili zavoljobesede jezni, kajti pokonçala jenjihovo zvijaçnost; zato bese-dam niso hoteli prisluhniti.

4 In razposlali so sporoçilo inzbrali vse ljudi iz vse deœele inse z njimi posvetovali glede be-sed, ki so bile izreçene.

5 Sedaj, njihovi vladarji in nji-hovi duhovniki in njihovi uçi-telji niso ljudem dovolili vedetio svojih œeljah; zato so skrivomapoizvedovali glede mnenja vsehljudi.

6 In zgodilo se je, potem ko sobili izvedeli glede mnenja vseh

ljudi, so tiste, ki so bili naklo-njeni besedam, ki so jih govoriliAlma in njegovi bratje, iz deœeleizgnali; in bilo jih je veliko;in tudi ti so priøli v jerøonskodeœelo.

7 In zgodilo se je, da so jih Almain njegovi bratje pouçevali.

8 Seda j je b i lo zoramskoljudstvo jezno na Amonovoljudstvo, ki je bilo v Jerøonu invrhovni vladar Zoramcev, kerje bil zelo hudoben çlovek, je dalposlati k Amonovemu ljudstvuin od njih œelel, naj iz svoje de-œele izœenejo vse tiste, ki sopriøli od njih v njihovo deœelo.

9 In veliko jim je grozil zgroœnjami. In sedaj, Amonovoljudstvo se ni balo njihovihbesed; zato jih niso izgnali, paçpa so sprejeli vse siromaøneZoramce, ki so priøli k njim; innahranili so jih in jih oblekli injim dali zemljo v nasledstvo; inoskrbeli so jih glede na njihovepotrebe.

10 To je sedaj Zoramce podœga-lo k jezi do Amonovega ljudstvain zaçeli so se meøati z Lamanciin jih prav tako podœigati k jezido njih.

11 In tako so Zoramci in La-manci zaçeli s pripravami navojno z Amonovim ljudstvomin tudi z Nefijci.

12 In tako se je konçalo sedem-najsto leto vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom.

13 In Amonovo ljudstvo je od-potovalo iz jerøonske deœelein priølo v meleøko deœelo inv jerøonski deœeli napraviloprostor za nefijske çete, da sebodo bojevale z lamanskimi in

275 Alma 35:14–36:6

zoramskimi çetami; in tako seje v osemnajstem letu vladavinesodnikov zaçela vojna medLamanci in Nefijci; in poroçiloo njihovih vojnah bo podanopo temle.14 In Alma in Amon in njuni

bratje in tudi oba Almova sino-va so se vrnili v zarahemelskodeœelo, potem ko so bili orodjev Boœjih rokah, da so velikoZoramcev privedli h kesanju;in kolikor jih je bilo privedenihh kesanju, tolikor jih je bilopregnanih iz deœele; ampak vnasledstvo imajo zemljo v jer-øonski deœeli in prijeli so zaoroœje, da bodo branili sebe insvoje œene in otroke in svojeozemlje.

15 Ker je torej Alma kriviçnostnjegovega ljudstva œalostila,da, vojne in prelivanje krvi inspori, ki so jih imeli med seboj;in ker je bil razglasil besedooziroma je bil poslan oznanjatbesedo vsem ljudem v vsakemmestu; in videç, da so ljudjepostajali trdosrçni in da so pos-tajali uœaljeni zavoljo strogostibesede, je bilo njegovo srce sil-no potrto.

16 Zato je dal zbrati svoje si-nove, da bi vsakemu loçeno dalnalogo glede na to, kar zadevapraviçnost. In imamo poroçiloo njegovih zapovedih, ki jim jihje dal, glede na njegov lastenzapis.

Almove zapovedi sinu Hela-manu.

Obsega 36. in 37. poglavje.

36. POGLAVJE

Alma priçuje Helamanu o svojispreobrnitvi, potem ko je videl an-gela.—Utrpel je boleçine prekleteduøe; klical je Jezusovo ime inpotem se je rodil v Bogu.—Sladkaradost mu je navdala duøo.—Vi-del je zbore angelov, ki so hvaliliBoga.—Veliko spreobrnjencev jeokusilo in videlo, kar je okusil invidel on. Okrog leta 74 pr. Kr.

Sin moj, nastavi uho mojimbesedam; kajti zapriseœem ti,da boø, çe boø spolnjeval Boœjezapovedi, v deœeli uspeval.

2 Œelel bi, da bi napravil, kakorsem napravil sam, da bi pomnilujetniøtvo naøih oçetov; kajti biliso v suœenjstvu in nihçe jih nimogel reøiti, razen AbrahamovBog in Izakov Bog in JakobovBog; in zagotovo jih je reøil vnjihovih stiskah.

3 In sedaj, o moj sin Helaman,glej, v svoji mladosti si in zatood tebe œelim, da prisluhneømojim besedam in se od meneuçiø; kajti vem, da bo vsak, kdorbo zaupal v Gospoda, v preiz-kuønjah in stiskah in teœavahprejel podporo in bo poslednjidan povzdignjen.

4 In ne bi œelel, da misliø, da tovem sam od sebe—ne s posvet-nim ampak z duhovnim, ne zmesenim miøljenjem ampak vBogu.

5 Sedaj glej, ti povem, çe bi sejaz ne rodil v Bogu, bi bil tega nevedel; Bog pa mi je po ustih svo-jega svetega angela to razodel,ne ker bi bil jaz kako vreden;

6 kajti hodil sem naokrog z

Alma 36:7–21 276

Mozijevimi sinovi in si prizade-val uniçiti Boœjo cerkev; a glej,Bog nam je na pot poslal svojegasvetega angela, da nas je ustavil.7 In glej, spregovoril nam je

kakor z glasom groma in vsazemlja je trepetala pod naøiminogami; in vsi smo popadali nazemljo, kajti nad nas je priøelstrah pred Gospodom.

8 A glej, glas mi je rekel: Vstani.In vstal sem in se postavil po-konci in zagledal angela.

9 In rekel mi je: Çe sam œeliøbiti pogubljen, si veç ne priza-devaj, da bi uniçil Boœjo cerkev.

10 In zgodilo se je, da sempadel na zemljo; in bilo je v raz-miku treh dni in treh noçi, danisem mogel odpreti ust, nitinisem mogel uporabljati rok innog.

11 In angel mi je govoril øe veçtega, kar so sliøali moji bratje,jaz pa nisem sliøal; kajti ko semzasliøal besede—çe sam œeliøbiti pogubljen, si veç ne prizade-vaj, da bi uniçil Boœjo cerkev—sta me obøla tako velik strah inosuplost, da bi nemara ne bil po-gubljen, da sem padel na zemljoin nisem niçesar veç sliøal.

12 A pretresalo me je veçnomuçenje, kajti moja duøa je bilav mukah najviøje stopnje inpretresali so jo vsi moji grehi.

13 Da, spomnil sem se vsehsvojih grehov in kriviçnosti,zavoljo katerih so me muçilepeklenske boleçine; da, videlsem, da sem se bil upiral Boguin da nisem bil spolnjeval nje-govih svetih zapovedi.

14 Da, in umoril sem velikonjegovih otrok oziroma druga-

çe, vodil sem jih v pogubo; da,in skratka, tako velike so bilemoje kriviçnosti, da je œe samamisel, da bi priøel v Boœjo nav-zoçnost, mojo duøo pretresala zneizrekljivo grozo.

15 O, sem pomislil, da bi bilpregnan in mrtev tako duhovnokot telesno, da bi ne priøel vBoœjo navzoçnost, da mi bosojeno za moja dejanja.

16 In sedaj, pretresalo me je tridni in tri noçi, in sicer z boleçi-nami preklete duøe.

17 In zgodilo se je, ko me jetako pretresala muka, ko me jemuçil spomin na moje grehe,glej, sem se tudi spomnil, dasem oçeta sliøal, da je ljudemprerokoval o prihodu nekegaJezusa Kristusa, Boœjega Sina,ki bo odkupil grehe sveta.

18 Ko se je sedaj moj duh okle-nil te misli, sem v srcu zaklical:O Jezus, ti Boœji Sin, bodi mi-losten z menoj, ki sem v breznugrenkobe in me obdajajo veçneverige smrti.

19 In sedaj, glej, ko sem to pre-miøljeval, se nisem veç mogelspomniti svojih boleçin; da, niçveç me ni muçil spomin na mojegrehe.

20 In, oh, kakøna radost inkakøno çudovito luç sem zagle-dal; da, v duøi me je navdalaradost, ki je bila tako silna kakormoja boleçina!

21 Da, pravim ti, sin moj, da biniç ne moglo biti tako ostro intako grenko, kakor so bile mojeboleçine. Da, in spet ti pravim,sin moj, da po drugi strani niçne more biti tako odliçno in pri-jetno, kakor je bila moja radost.

277 Alma 36:22–37:2

22 Da, zdelo se mi je, da vidim,prav kakor je videl naø oçe Lehi,Boga, sedeçega na prestolu,obkroœenega z brezøtevilnimimnoœicami angelov, ko so peliin hvalili Boga; da, in moja duøaje zahrepenela, da bi bila tam.

23 A glej, moje roke in noge sospet prejele moç in postavil semse pokonci in sem ljudem pri-çeval, da sem se rodil v Bogu.

24 Da, in od tedaj prav do se-daj sem se brez prestanka tru-dil, da bi duøe privedel h kesa-nju; da bi jih privedel, da biokusile silno radost, ki sem jookusil sam; da bi se prav takorodile v Bogu in bi jih navdalSveti Duh.

25 Da, in sedaj glej, o sin moj,Gospod mi daje silno velikoradost v sadu mojega truda;

26 kajti zavoljo besede, ki jo jedelil z menoj, glej, se jih je velikorodilo v Bogu in so okusili, karsem sam okusil in so na lastneoçi videli, kakor sem sam videl;zato poznajo to, kar sem govoril,kakor to poznam sam; in véde-nje, ki ga imam, je od Boga.

27 In podporo sem prejel vpreizkuønjah in teœavah vsakevrste, da, in v vsakovrstnihstiskah; da, Bog me je reøil izjeçe in iz spon in iz smrti; da, inzaupam v Gospoda in øe me boreøil.

28 In vem, da me bo poslednjidan povzdignil, da bom bival znjim v slavi; da, in za vekomajga bom hvalil; kajti naøe oçeteje pripeljal iz Egipta in Egipçaneje pogoltnil v Rdeçem morju;in s svojo moçjo jih je vodil vobljubljeno deœelo; da, in od

çasa do çasa jih je reøil iz su-œenjstva in ujetniøtva.

29 Da, in tudi naøe oçete je pri-peljal iz jeruzalemske deœele;in prav tako jih je od çasa doçasa s svojo veçno moçjo reøevaliz suœenjstva in ujetniøtva pravdo danaønjega dne; in vselej semohranil v spominu njihovo ujet-niøtvo; da, in tudi ti bi moral,kakor sem sam storil, njihovoujetniøtvo ohraniti v spominu.

30 A glej, sin moj, to ni vse;kajti moral bi vedeti, kakor samvem, da boø, çe boø spolnjevalBoœje zapovedi, v deœeli uspe-val; in prav tako bi moral vedeti,da boø, çe Boœjih zapovedi neboø spolnjeval, loçen od njegovenavzoçnosti. To je torej gledena njegovo besedo.

37. POGLAVJE

Ploøçe iz medenine in drugi svetispisi so se ohranili, da bi duøe pri-vedli k odreøitvi. — Jeredovci sobili pobiti zavoljo svoje hudobije.—Njihove tajne prisege in zavezemorajo ljudem ostati prikrite.—ZGospodom se posvetuj v vseh svojihdejanjih.—Kakor je liahona vodilaNefijce, tako Kristusova besedavodi ljudi v veçno œivljenje. Okrogleta 74 pr. Kr.

In sedaj, moj sin Helaman, tiukazujem, da vzameø zapise,ki so mi bili zaupani;

2 in prav tako ti ukazujem, danadaljujeø zapis o tem ljudstvu,kakor sem storil jaz, na Nefije-ve ploøçe, in vse te reçi, kateresem jaz, ohranjaø svete, pravkakor sem jih ohranjal jaz; kajti

Alma 37:3–15 278

moder je namen zavoljo katere-ga se ohranjajo.3 In te ploøçe iz medenine, ki

vsebujejo te gravure, na katerihso zapisi svetih spisov, na kate-rih je rodopisje naøih dedov,prav od zaçetka—

4 glej, naøi oçetje so preroko-vali, naj se ohranjajo in izroçajoiz enega rodu drugemu in da jihbo Gospodova roka ohranjala inohranila, dokler ne bodo priøli kvsakemu narodu, rodu, jezikuin ljudstvu, da bodo vedeli zaskrivnosti, ki jih vsebujejo.

5 In sedaj, glej, çe se bodoohranili, morajo ohraniti svojojasnost; da, in svojo jasnost bodoohranili; da, in tudi vse ploøçe,ki vsebujejo te reçi, ki so svetopisanje.

6 Sedaj lahko predpostavljaø,da je to moja nespametnost; aglej, povem ti, da se po majhnihin preprostih reçeh dogajajovelike reçi in preprosto v velikoprimerih zmede modre.7 In Gospod Bog dela tako, da

uresniçi svoje velike in veçnenamene; in s tem, kar je pre-prosto, Gospod zmede modrein odreøi veliko duø.

8 In sedaj, doslej je bila v Gos-podu modrost, da so se te reçiohranile; kajti glej, tem ljudemso øirile spomin, da, in sojih veliko prepriçale o njihovihzmotnih poteh in jih privedle kspoznanju o njihovem Bogu zaodreøitev njihovih duø.

9 Da, povem ti, çe bi ne bilotega, kar vsebujejo ti zapisi, ki sona teh ploøçah, bi Amon in nje-govi bratje ne mogli prepriçativeç tisoç Lamancev o nepravil-

nosti izroçila njihovih oçetov;da, ti zapisi in njihove besedeso jih privedle h kesanju; toje, privedle so jih k spoznanjuo Gospodu, njihovem Bogu, ink radosti v Jezusu Kristusu,njihovem Odkupitelju.

10 In kdo ve, morda bodosredstvo, da bodo privedle veçtisoç njih, da, in veç tisoç naøihtrdovratnih bratov, Nefijcev,ki so sedaj trdosrçni v grehuin kriviçnosti, k spoznanju oOdkupitelju?

11 Sedaj, te skrivnosti mi øeniso bile v popolnosti razodete;zato se jim bom ognil.

12 In zadostuje naj, çe reçemsamo, da so se ohranile z mod-rim namenom, ki ga pozna Bog;kajti svetuje v modrosti nadvsem svojim delom in njegovapota so ravna in njegova smerje eno veçno kroœenje.

13 O pomni, pomni, moj sinHelaman, kako stroge so Gos-podove zapovedi. In rekel je: Çeboste spolnjevali moje zapovedi,boste v deœeli uspevali—çe panjegovih zapovedi ne bostespolnjevali, boste loçeni od nje-gove navzoçnosti.

14 In sedaj pomni, sin moj, dati je Bog zaupal to, kar je sveto,kar je ohranjal sveto in tudi karbo ohranjal in ohranil za modernamen v sebi, da bo prihodnjimrodovom pokazal svojo moç.

15 In sedaj, glej, ti govorim spreroøkim duhom, da ti bo, çeboø prekrøil Gospodove zapo-vedi, glej, to kar je sveto, z Boœ-jo moçjo odvzeto in izroçen boøSatanu, da te bo presejal kakorveter pleva.

279 Alma 37:16–28

16 Çe pa boø Boœje zapovedispolnjeval in delal s tem, kar jesveto, tako kakor ti zapovedujeGospod (kajti k Bogu se moraøobrniti glede vsega, kar boønapravil s tem), glej, ti tega nemore vzeti nobena zemeljskaali peklenska sila, kajti Bog jemoçan, tako da izpolni vse svojebesede.

17 Kajti izpolnil bo vse svojeobljube, ki jih bo sklenil s teboj,kajti izpolnil je svoje obljube, kijih je sklenil z naøimi oçeti.

18 Kajti obljubil jim je, da boohranil te reçi za moder namenv sebi, da bo prihodnjim rodo-vom pokazal svojo moç.

19 In sedaj, glej, en namen jeizpolnil, in sicer da je privedelveç tisoç Lamancev k védenjuo resnici; in v njih je pokazalsvojo moç in prav tako bo v njihøe kazal svojo moç prihodnjimrodovom; zato bodo ohranjene.

20 Zato ti ukazujem, moj sinHelaman, da marljivo spolnjujvse moje besede in da marljivospolnjuj Boœje zapovedi, kakorso zapisane.

21 In sedaj ti bom govoril otistih øtiriindvajsetih ploøçah,da jih shraniø, da se bodo skriv-nosti in dela teme oziromaskrita dela tistega ljudstva, kije bilo pobito, razodela temuljudstvu; da, vsi njihovi umori inropanja in plenjenja in vsa njiho-va hudobija in gnusobe, se bodotemu ljudstvu razodele; da, inda boø ohranjal ta tolmaça.

22 Kajti glej, Gospod je videl,da je to ljudstvo zaçelo delovativ temi, da, izvajati tajne umore ingnusobe; zato je Gospod rekel,

da bodo, çe se ne bodo pokesali,izbrisani z obliçja Zemlje.

23 In Gospod je rekel: Svojemusluœabniku Gazelemu bom pri-pravil kamen, ki bo zasijal vtemi, da bo svetil, da bom svo-jemu ljudstvu, ki mi sluœi,razkril, da jim bom razkril delanjihovih bratov, da, njihovaskrita dela, njihova dela teme innjihovo hudobijo in gnusobe.

24 In sedaj, sin moj, ta tolmaçasta bila pripravljena, da bi seizpolnila Boœja beseda, kateroje govoril, rekoç:

25 Iz teme bom prinesel nasvetlo vsa njihova skrita dela innjihove gnusobe; in çe se nebodo pokesali, jih bom izbrisalz obliçja Zemlje; in na svetlo bomprinesel vse njihove skrivnostiin gnusobe, vsakemu narodu,ki bo odslej posedoval deœelo.

26 In sedaj, sin moj, vidimo,da se niso pokesali; zato sobili uniçeni in doslej se je Boœjabeseda izpolnila; da, njihoveskrite gnusobe so priøle iz temein so nam bile oznanjene.

27 In sedaj, sin moj, ti ukazu-jem, da zadrœiø zase vse njihoveprisege in njihove zaveze innjihove dogovore glede njihovihtajnih gnusob; da, in vsa njiho-va znamenja in njihova çudaboø temu ljudstvu prikril, da jihne bodo poznali, da bi mordaprav tako ne zapadli v temo inbili pogubljeni.

28 Kajti glej, nad vso to deœeloje prekletstvo, da bo nad vse tedelavce teme priøla poguba poBoœji moçi, ko bodo docela do-zoreli; zato œelim, da to ljudstvone bi bilo pobito.

Alma 37:29–41 280

29 Zato boø te tajne naçrte onjihovih obljubah in zavezahtega ljudstva temu ljudstvuprikril in samo njihovo hudobijoin njihove umore in njihovegnusobe jim boø oznanil; in pravtako jih boø pouçeval, da se jimbo takøna hudobija in gnusobein njihovi umori gnusili; in pravtako jih boø pouçeval, da je biloto ljudstvo pobito na raçun svojehudobije in gnusob in svojihumorov.

30 Kajti glej, umorili so vseGospodove preroke, ki so priølimednje, da bi jim oznanili o nji-hovih kriviçnostih; in kri tistih,katere so umorili, je klicala hGospodu, njihovemu Bogu, pomaøçevanju nad temi, ki so bilinjihovi morilci; in tako so priøleBoœje sodbe nad te delavce temein tajnih zvez.

31 Da, in naj bo deœela na vekevekov prekleta za takøne delav-ce teme in tajnih zvez prav dopogube, razen çe se bodo poke-sali, preden docela dozorijo.

32 In sedaj, sin moj, pomnibesede, ki sem ti jih govoril;ne zaupaj tistih tajnih naçrtovtemu ljudstvu, paç pa jih pou-çuj veçno sovraøtvo do grehain kriviçnosti.

33 Pridigaj jim kesanje invero v Gospoda Jezusa Kristu-sa; pouçuj jih, naj postanejo po-niœni in skromni in preprosti vsrcu; pouçuj jih, kako naj sevsaki hudiçevi skuønjavi zo-perstavijo z vero v GospodaJezusa Kristusa.

34 Pouçuj jih, naj se nikoli nenaveliçajo dobrih del, paç pa najbodo v srcu krotki in skromni;

kajti taki bodo v duøi naølipoçitek.

35 O pomni, sin moj, in se vmladosti uçi modrosti; da, vmladosti se nauçi spolnjevatiBoœje zapovedi.

36 Da, in kliçi k Bogu za vsopodporo; da, naj bodo vsa tvojadejanja v Gospodu in kamorpojdeø, naj bo to v Gospodu;da, naj bodo vse tvoje misli us-merjene h Gospodu, da, naj grevsa tvoja predanost srca Gos-podu za vekomaj.

37 Posvetuj se z Gospodom vvseh svojih dejanjih in usmerjalte bo v dobro; da, ko boø ponoçilegel, se ulezi v Gospodu, da bobedel nad teboj, ko boø spal; inko boø zjutraj vstal, naj ti srcenavdaja zahvala Bogu; in çeboø to delal, boø poslednji danpovzdignjen.

38 In sedaj, sin moj, imamnekoliko reçi o tem, kar naøioçetje imenujejo krogla, oziromausmerjevalec — oziroma to sonaøi oçetje imenovali liahona,kar v prevodu pomeni kom-pas; in pripravil jo je Bog.

39 In glej, nihçe ne more izde-lati tako prefinjene izdelave. Inglej, pripravljena je bila, da binaøim oçetom kazala smer, vkateri naj potujejo v divjini.

40 In zanje je delovala ponjihovi veri v Boga; zato çe sotorej imeli vero, da so verjeli,da je Bog lahko napravil, da statisti osí lahko pokazali pot, pokateri naj gredo, glej, je bilo stor-jeno; zato se je iz dneva v danpo Boœji moçi dogajal ta çudeœin tudi veliko drugih çudeœev.

41 Vendar, ker so tisti çudeœi

281 Alma 37:42–38:4

nastajali po majhnih reçeh, jimje to pokazalo neverjetna dela.Bili so leni in so pozabili udeja-njati vero in marljivost in po-tem so se tista neverjetna delakonçala in na potovanju nisonapredovali;42 zato so ostali v divjini oziro-

ma niso potovali v ravni smeriin zavoljo lastnih prestopkovsta jih prizadeli lakota in œeja.

43 In sedaj, sin moj, œelel bi,da bi ti razumel, da to ni zgoljmalenkost; kajti kakor so bilinaøi oçetje leni, da bi naklonilipozornost temu kompasu (tereçi so bile torej posvetne), nisouspevali; prav tako je s tem, karje duhovno.

44 Kajti glej, kakor je lahkoprisluhniti Kristusovi besedi,ki ti bo pokazala smer k veçniblaœenosti, tako je bilo naøimoçetom prisluhniti temu kom-pasu, ki jim je kazal ravno smerv obljubljeno deœelo.

45 In sedaj pravim, ali ni tosimboliçno? Kajti prav kakor jeta usmerjevalec naøe oçete zgotovostjo pripeljal, ko so sledilinjegovi smeri, v obljubljeno de-œelo, nas bo Kristusova beseda,çe sledimo njeni smeri, popeljalapreko te doline œalosti v zdaleçboljøo obljubljeno deœelo.

46 O sin moj, ne dovoli, dabomo leni zavoljo lahkosti poti;kajti tako je bilo z naøimi oçeti;kajti tako je bilo zanje priprav-ljeno, da bodo, çe bodo pogleda-li, œiveli; prav tako je z nami. Potje pripravljena in çe bomo po-gledali, bomo œiveli za vekomaj.

47 In sedaj, sin moj, glej, daboø skrbel za te svete reçi, da,

glej, da boø gledal k Bogu inœivel. Pojdi k temu ljudstvuin jim razglaøaj besedo in bodirazumen. Sin moj, zbogom.

Almove zapovedi sinu Øiblonu.

Obsega 38. poglavje.

38. POGLAVJE

Øiblona so preganjali zavoljo pra-viçnosti.—Odreøitev je v Kristusu,ki je œivljenje in luç sveta. —Brzdajte vse svoje strasti. Okrogleta 74 pr. Kr.

Sin moj, nastavi uho mojimbesedam, kajti povem ti, pravkakor sem povedal Helamanu,da boø, çe boø spolnjeval Boœjezapovedi, v deœeli uspeval; inçe Boœjih zapovedi ne boø spol-njeval, boø loçen od njegovenavzoçnosti.

2 In sedaj, sin moj, zaupam, dase bom nad teboj zelo radostilzavoljo tvoje stanovitnosti intvoje zvestobe Gospodu; kajtiker si zaçel v mladosti gledati hGospodu, svojemu Bogu, pravtako upam, da boø øe naprejspolnjeval njegove zapovedi;kajti blagor mu, ki vztraja dokonca.

3 Povem ti, sin moj, da sem senad teboj zelo radostil zavoljotvoje zvestobe in tvoje marlji-vosti in tvoje potrpeœljivostiin tvojega velikega potrpljenjamed zoramskim ljudstvom.

4 Kajti vem, da si bil v sponah;da, in vem tudi, da so te zavoljobesede kamenjali; in vse to siprenaøal s potrpeœljivostjo, ker

Alma 38:5–39:1 282

je bil Gospod s teboj; in sedajveø, da te je Gospod reøil.5 In sedaj moj sin, Øiblon, bi

œelel, da bi ti pomnil, çe boøzaupal v Boga, boø reøen izpreizkuøenj in teœav in stisk inposlednji dan boø povzdignjen.

6 Sedaj, sin moj, ne œelim, dabi ti mislil, da to vem sam odsebe, paç pa je Boœji Duh, ki je vmeni, tisti, ki mi to razodeva;kajti çe bi se jaz ne rodil v Bogu,bi bil tega ne poznal.7 A glej, Gospod je v svoji veli-

ki milosti poslal angela, da mije oznanil, da moram prenehatiz uniçevalskim delom med temljudstvom; da, in na lastne oçisem gledal angela; da, in zmenoj je govoril in njegov glasje bil kakor grom in pretresalje vso zemljo.

8 In zgodilo se je, da sem biltri dni in tri noçi v najgrenkej-øi duøevni boleçini in tesnobi;in nikoli, dokler nisem zakli-cal h Gospodu Jezusu Kristusuza milost, nisem bil prejelodpuøçanja grehov. A glej, zak-lical sem k njemu in v duøinaøel mir.

9 In sedaj, sin moj, to sem tipovedal, da se boø uçil modros-ti, da se boø od mene nauçil, dani druge poti oziroma naçina zaçlovekovo odreøitev kakor samov in preko Kristusa. Glej, on jeœivljenje in luç sveta. Glej, on jebeseda resnice in praviçnosti.

10 In sedaj, kot si zaçel pouçe-vati besedo, bi prav tako œelel,da bi s pouçevanjem nadaljeval;in œelel bi, da bi bil ti v vsemmarljiv in zmeren.

11 Glej, da ne postaneø vzvi-øen v ponosu; da, glej, da se ne

bahaø v svoji modrosti niti ssvojo veliko moçjo.

12 Uporabljaj smelost, gospo-dovalnosti pa ne; in glej tudi,da brzdaø vse svoje strasti, date bo navdala ljubezen; glej, dase vzdrœiø brezdelja.

13 Ne moli kakor Zoramci,kajti videl si, da molijo, da bi jihsliøali ljudje in da bi jih hvalilizavoljo njihove modrosti.

14 Ne reci: O Bog, zahvaljujemse ti, da smo boljøi od naøih bra-tov; paç pa raje reci: O Gospod,odpusti mi mojo nevrednostin se spomni v milosti mojihbratov—da, svojo nevrednostvselej priznaj pred Bogom.

15 In naj Gospod blagoslovitvojo duøo in te sprejme pos-lednji dan v svoje kraljestvo, daboø sédel v miru. Sedaj pojdi,sin moj, in to ljudstvo pouçujbesedo. Bodi razumen. Sin moj,zbogom.

Almove zapovedi sinu Korian-tonu.

Obsega 39. do vkljuçno z 42.poglavjem.

39. POGLAVJE

Spolni greh je gnusoba.—Korian-tonovi grehi so odvraçali Zoramce,da bi prejeli besedo.—Kristusovaodkupitev lahko odreøi zveste, kiso œiveli pred tem. Okrog leta 74pr. Kr.

In sedaj, sin moj, ti imam øenekoliko veç povedati kakorto, kar sem rekel tvojemu bra-tu; kajti glej, mar nisi opazovalstanovitnosti svojega brata,

283 Alma 39:2–15

njegove zvestobe in kako jemarljivo spolnjeval Gospodovezapovedi? Glej, mar ti ni bil zadober zgled?2 Kajti nisi naklonil toliko po-

zornosti mojim besedam, kakorjo je tvoj brat, med zoramskimljudstvom. Tole je sedaj, karimam proti tebi; ponaøal si ses svojo moçjo in s svojo mod-rostjo.

3 In to ni vse, sin moj. Poçel sito, kar me je uœalostilo; kajtiopustil si sluœenje in si øel vsironsko deœelo med lamanski-mi mejami za vlaçugo Izabelo.

4 Da, mnogim je ukradla srce;to pa te ne opraviçuje, sin moj.Moral bi skrbeti za sluœenje, kiti je bilo zaupano.

5 Mar ne veø, sin moj, daje to nagnusno v Gospodovihoçeh; da, najbolj nagnusno odvseh grehov razen od prelivanjanedolœne krvi ali zanikanjaSvetega Duha?6 Kajti glej, çe zanikaø Svetega

Duha, ko je œe imel mesto vtebi, in veø, da si ga zanikal, glej,je to greh, ki je neodpustljiv;in kdor mori proti Boœji luçi invédenju, odpuøçanja ne dobilahko; da, povem ti, sin moj, daodpuøçanja ne dobi lahko.

7 In sedaj, sin moj, bi jaz œelelod Boga, da bi ti ne bil kriv takovelikega zloçina. Ne bi hotelostajati pri tvojem zloçinu, dabi te v duøi muçil, çe bi ne biloza tvoje dobro.

8 A glej, svojih zloçinov nemoreø skriti pred Bogom; in çese ne boø pokesal, bodo posled-nji dan priçevali proti tebi.

9 Sedaj bi, sin moj, œelel, da se

pokesaø in opustiø svoje grehein ne slediø veç poœelenju svojihoçi, paç pa çez vse to napraviøkriœ; kajti çe tega ne boø storil,nikakor ne moreø nasleditiBoœjega kraljestva. Oh, pomniin to prevzemi nase in çez tonapravi kriœ.

10 In ukazujem ti, da prevza-meø nase, da se boø posvetovals svojima starejøima bratomaglede svojih podvigov; kajtiglej, v svoji mladosti si in po-trebna ti je skrb tvojih bratov. Inprisluhni njunemu svètu.

11 Ne dovoli si, da bi te zape-ljale puhlosti in neumnosti; nedovoli hudiçu, da bo tvoje srcespet odpeljal za hudobnimivlaçugami. Glej, o sin moj, ka-ko veliko kriviçnost si priklicalnad Zoramce; kajti ko so videlitvoje obnaøanje, niso hoteliverjeti mojim besedam.

12 In sedaj mi Gospodov Duhgovori: Zapovej svojim otro-kom, naj delajo dobro, da nebodo src mnogih ljudi odvedliv pogubo; zato ti ukazujem, sinmoj, v strahu pred Gospodom,da brzdaø svoje kriviçnosti;

13 da se obraçaø h Gospodu zvsem miøljenjem, moçjo in silo;da ne boø veç zapeljeval src, dabi poçeli húdo; paç pa se rajevrni k njim in priznaj svojenapake in tisto krivico, ki si jostoril.

14 Ne iøçi bogastva ne puhlostitega sveta; kajti glej, ne moreøjih nesti s seboj.

15 In sedaj, sin moj, bi ti neko-liko govoril o Kristusovem pri-hodu. Glej, pravim ti, da je ontisti, ki bo zagotovo priøel, da

Alma 39:16–40:9 284

bo odvzel grehe sveta; da, svo-jemu ljudstvu prihaja oznanitvesele novice o odreøitvi.16 In sedaj, sin moj, to je bilo

sluœenje, h kateremu si bil pokli-can, da temu ljudstvu razglaøaøvesele novice, da bi pripravilnjihove duøe; oziroma drugaçe,da bi k njim lahko priøla odreøi-tev, da bi v duhu pripravili svojeotroke, da bi besedo sliøali vçasu njegovega prihoda.

17 In sedaj ti bom glede teganekoliko olajøal duha. Glej, spra-øeval si se, zakaj bi to moralo bitirazodeto toliko vnaprej. Glej,pravim ti, mar ni za Boga duøav tem çasu prav tako dragocena,kakor bo duøa v çasu njegovegaprihoda?

18 Mar ni potrebno, da bi senaçrt odreøitve razodel temuljudstvu kakor tudi njihovimotrokom?

19 Mar ni Gospodu v tem çasuenako lahko poslati svojih an-gelov, da nam razglaøajo veselenovice, kakor bo naøim otrokomoziroma v çasu po njegovemprihodu?

40. POGLAVJE

Preko Kristusa pride do vstajenjavseh ljudi.—Praviçni mrtvi gredov raj in hudobni v najzunanjejøotemo, kjer çakajo na dan svojegavstajenja.—Po vstajenju bo vseobnovljeno v pravo in popolnoobliko. Okrog leta 74 pr. Kr.

Sedaj, sin moj, tukaj je øe nekaj,o çemer bi ti œelel spregovoriti;kajti vidim, da te v mislih skrbiglede vstajenja mrtvih.

2 Glej, pravim ti, da vstajenjani—oziroma bi œelel reçi z dru-gimi besedami, da to umrljivoprej ne nadene neumrljivosti,ta propadljivost prej ne nadenenepropadljivosti—kakor øele poKristusovem prihodu.

3 Glej, preko njega pride vsta-jenje mrtvih. A glej, sin moj,vstajenja øe ni. Sedaj ti razkri-jem skrivnost; vendar je velikoskrivnosti, ki so prikrite, ki jihnihçe drug ne pozna kakor samBog. Pokaœem pa ti nekaj, za karsem marljivo spraøeval Boga,da bi vedel—to je o vstajenju.

4 Glej, doloçen je ças, ko bodovsi vstali od mrtvih. Sedaj, kdajpride ta ças, ne ve nihçe; ampakBog pozna ças, ki je doloçen.

5 Sedaj, ali bo to enkrat oziro-ma drugiç oziroma tretjiç, dabodo ljudje vstali od mrtvih,ni pomembno; kajti Bog ve zavse to; in zadoøça mi, da vem,da bo tako—da je ças doloçen,ko bodo vsi vstali od mrtvih.

6 Sedaj, mora biti razmik medçasom smrti in çasom vstajenja.

7 In sedaj bi œelel vpraøati, kajse zgodi s çloveøko duøo od çasasmrti do çasa, doloçenega zavstajenje?

8 Ali je torej doloçenih veççasov kakor samo eden, da bodoljudje vstali, ni pomembno; kajtivsi ne umrejo takoj in to ni po-membno; pri Bogu je vse kakoren dan in ças teçe samo ljudem.

9 Zato je ljudem doloçen ças,ko bodo vstali od mrtvih; inmed çasom smrti in vstajenjaje razmik. In sedaj, ta çasovnirazmik, kaj se zgodi s çloveøki-mi duøami, je tisto, o çemer sem

285 Alma 40:10–21

marljivo spraøeval Gospoda, dabi vedel; in to je tisto, kar vem.10 In ko pride ças, ko bodo

vsi vstali, potem bodo vedeli,da Bog pozna vse çase, ki sodoloçeni çloveku.

11 Torej o stanju duøe medsmrtjo in vstajenjem — glej,angel mi je razodel, da gredoduøe vseh ljudi, brœ ko zapustijoto umrljivo telo, da, duøe vsehljudi, naj so dobre ali hudobne,domov k tistemu Bogu, ki jim jedal œivljenje.

12 In potem se bo zgodilo, dabodo duøe tistih, ki so praviçni,prejele stanje sreçe, katero seimenuje raj, stanje poçitka, sta-nje miru, kjer bodo poçivale povseh svojih teœavah in po vsejskrbi in potrtosti.

13 In potem se bo zgodilo, dabodo duøe hudobnih, da, kateriso zlobni—kajti glej, nimajo nedeleœa niti delçka GospodovegaDuha; kajti glej, raje so izbiralihudobna dela kakor dobra; zatoje vanje stopil hudiçev duh inzaçel posedovati njihovo hiøo—in ti bodo izvrœeni v najzuna-njejøo temo; tam bo jeçanje intarnanje in økripanje z zobmi into zavoljo njihove lastne kriviç-nosti, ker so bili ujetniki hudi-çeve volje.

14 To je sedaj stanje duø hu-dobnih, da, v temi in v stanjugroznega straønega çakanja naognjeno ogorçenost Boœjega srdanad njimi; tako ostanejo v temstanju, prav kakor praviçni vraju, do çasa svojega vstajenja.

15 Sedaj, nekaj jih je, ki so ra-zumeli, da je bilo to stanje sreçein to stanje bede v duøi pred

vstajenjem prvo vstajenje. Da,priznam, da bi se ga dalo ozna-çiti za vstajenje, vstajenje duøoziroma duha in njihovo izro-çitev sreçi oziroma bedi pobesedah, ki sem jih govoril.

16 In glej , spet, reçeno jebilo, da je prvo vstajenje, vstaje-nje vseh tistih, ki so bili oziromaki so oziroma ki bodo vsedo Kristusovega vstajenja odmrtvih.

17 Torej ne predpostavljamo,da je to prvo vstajenje, o kate-rem se tako govori, lahko vsta-jenje duø in njihova izroçitevsreçi oziroma bedi. Ne moreøpredpostavljati, da je to tisto,kar pomeni.

18 Glej, pravim ti, ne; paçpa pomeni ponovno zdruœitevd u ø e s t e l e s o m t i s t i h o dAdamovih dni do Kristusovegavstajenja.

19 Sedaj, çe se bodo duøe intelesa tistih, o katerih je bilo go-vora, vse zdruœile naenkrat, odhudobnih kakor od praviçnih,tega ne pravim; naj zadoøça, dapravim, da bodo vsi vstali;oziroma z drugimi besedami,do njihovega vstajenja bo priølopred vstajenjem tistih, ki bodoumrli po Kristusovem vstajenju.

20 Sedaj, sin moj, ne pravim, dabo do njihovega vstajenja priøloob Kristusovem vstajenju; a glej,to ti dajem kot svoje mnenje, dase bodo duøe in telesa praviçnihzdruœili ob Kristusovem vsta-jenju in njegovem vnebohodu.

21 Çe pa bo ob njegovem vsta-jenju ali po njem, ne pravim;toliko pa pravim, da je razmikmed smrtjo in vstajenjem telesa

Alma 40:22–41:6 286

in stanjem duøe v sreçi oziromav bedi do çasa, ki ga je Bogdoloçil, da bodo mrtvi vstali inbodo doœiveli zdruœitev takoduøe kakor telesa in bodo priølipred Boga in jim bo sojeno ponjihovih delih.22 Da, po tem pride do obno-

vitve tistega, o çemer so govo-rila usta prerokov.

23 Duøa se bo obnovila k telesuin telo k duøi; da, in vsakaokonçina in delçek se bo povrnilk svojemu telesu; da, niti las zglave se ne bo izgubil; vse pabo obnovljeno k svoji pravi inpopolni obliki.

24 In sedaj, sin moj, to jeobnova, o kateri so govorila ustaprerokov—

25 in potem bodo praviçnizasijali v Boœjem kraljestvu.

26 A glej, nad hudobne pridestraøna smrt; kajti umrejo karzadeva praviçnost; kajti neçistiso in niç neçistega ne more nas-lediti Boœjega kraljestva; paç paso izvrœeni in izroçeni bodo, dabodo jedli sad svojega trudaoziroma svojega dela, ki je bilohudobno; in pijejo ostanekgrenke kupe.

41. POGLAVJE

Z vstajenjem ljudje vstanejo v sta-nje neskonçne sreçe ali neskonçnebede. — Hudobija nikoli ni bilasreça.—Meseni ljudje so brez Bogav svetu. — Z obnovo vsak spetprejme znaçilnosti in lastnosti, kijih je pridobil v œivljenju na Zemlji.Okrog leta 74 pr. Kr.

In sedaj, sin moj, imam nekoliko

govoriti o obnovi, o kateri je bilogovora; kajti glej, nekateri sopopaçili svete spise in so zate-gadelj moçno skrenili. In vidim,da je tudi tebe v duøi skrbeloo tem. A glej, razloœil ti bom.

2 Povem ti, sin moj, da je naçrtobnove nujen po Boœji praviç-nosti; kajti potrebno je, da jevse obnovljeno v svoji praviobliki. Glej, potrebno in praviç-no je, po Kristusovi moçi invstajenju, da je çlovekova duøaobnovljena k telesu in da jevsak del telesa obnovljen.

3 In nujno je po Boœji praviç-nosti, da bo ljudem sojeno ponjihovih delih; in çe so bila nji-hova dela v tem œivljenju dobrain çe so bile œelje njihovega srcadobre, da se jim bo na poslednjidan povrnilo to, kar je dobro.

4 In çe so njihova dela hudobna,jim bodo povrnjena glede nahúdo. Zato bo vse obnovljenoglede na svoj pravi red, vse ksvoji obliki—umrljivost bo vsta-la v neumrljivost, propadlji-vost v nepropadljivost—vstalov neskonçno sreço v nasledstvoBoœjega kraljestva oziroma vneskonçno bedo hudiçevegakraljestva, eno po eni strani,drugo po drugi—

5 eden vstane v sreço po svojihœeljah po sreçi oziroma v dobropo svojih œeljah po dobrem; indrugi v húdo po svojih œeljahpo hudem; kajti ker je ves danœelel delati húdo, bo prav takoprejel svoje plaçilo hudega, kopride noç.

6 In tako je po drugi strani. Çese je pokesal svojih grehov inœelel praviçnost do konca svojih

287 Alma 41:7–42:2

dni, celo tako bo poplaçan spraviçnostjo.7 To so tisti, ki jih Gospod od-

kupi; da, to so tisti, ki so izvzeti,ki so reøeni neskonçne temnenoçi; in tako stojijo oziromapadejo; kajti glej, sodbe so nji-hove lastne, najsi delajo dobrooziroma húdo.

8 Sedaj, Boœji odloki so nespre-menljivi; zato je pot pripravlje-na, da bo, kdor bo hotel, hodilpo njej in bo odreøen.

9 In sedaj, glej, sin moj, enesame œalitve ne tvegaj veç protiBogu nad temi toçkami nauka,pri çemer si doslej tvegal, dasi greøil.

10 Ne predpostavljaj, ker jebilo govora o obnovi, da se boøod greha povrnil k sreçi. Glej,povem ti, hudobija ni bilanikoli sreça.

11 In sedaj, sin moj, vsi ljudje,ki so v naravnem stanju oziromabi rekel v mesenem stanju, so vbreznu grenkobe in v sponahkriviçnosti; so brez Boga v svetuin so v nasprotju z Boœjo naravo;zato so v stanju, ki je v nasprotjuz Boœjo naravo; zato so v stanju,ki je v nasprotju z naravo sreçe.

12 In sedaj, glej, ali je pomenbesede obnova to, da nekajvzameø iz naravnega stanja inpostaviø v nenaravno stanjeoziroma da to postaviø v stanje,ki je v nasprotju z naravo tega?

13 O, sin moj, temu ni tako; paçpa beseda obnova pomeni to,da se zlo povrne za zlo oziromameseno za meseno oziroma hu-diçevsko za hudiçevsko—do-bro za to, kar je dobro; praviçnoza to, kar je praviçno; pravica za

to, kar je pravica; usmiljenostza to, kar je usmiljenost.

14 Zato, sin moj, glej, da siusmiljen s svojimi brati; ravnajpoøteno, sodi praviçno in ne-nehno delaj dobro; in çe boøvse to delal, potem boø prejelsvoje plaçilo; da, spet ti bopovrnjena milost; spet ti bo po-vrnjena poøtenost; spet ti bopovrnjeno praviçno sojenje; inspet boø poplaçan z dobrim.

15 Kajti to, kar dajeø od sebe,ti bo spet povrnjeno in bo ob-novljeno; zato beseda obnovagreønika obsodi v veçji meri inga nikakor ne opraviçi.

42. POGLAVJE

Œivljenje na Zemlji je ças preiz-kuønje, ki çloveku omogoça kesa-nje in sluœenje Bogu.—Padec jenad ves çloveøki rod prinesel teles-no in duhovno smrt.—Odkupitevpride preko kesanja. — Bog samodkupi grehe sveta.—Milost je zatiste, ki se pokesajo.—Vsi ostali sopodvrœeni Boœji pravici.—Milostpride zavoljo odkupne daritve.—Samo resniçno spokorjeni so odre-øeni. Okrog leta 74 pr. Kr.

In sedaj, sin moj, vidim, da je øenekaj veç, kar te skrbi v duhu,çesar ne moreø razumeti—karzadeva praviçnost Boga, ko bokaznoval greønike; kajti skuøaøpredpostavljati, da je nepraviç-no, da bi moral biti greønikzapisan stanju bede.

2 Sedaj glej, sin moj, ti bom torazloœil. Kajti glej, ko je GospodBog iz edenskega vrta poslalnaøa prva starøa, da bosta

Alma 42:3–15 288

obdelovala zemljo, iz katere stabila vzeta—da, je çloveka izgnalin na konec edenskega vrtapostavil kerube in ognjeni meç,ki se je obraçal na vse strani, daje varoval drevo œivljenja—3 sedaj vidimo, da je bil çlovek

postal kakor Bog, poznavajoçdobro in zlo; in da bi ne iztegnilroke in bi ne jedel tudi z drevesaœivljenja in œivel za vekomaj, jeGospod Bog postavil kerube inognjeni meç, da bi ne jedel odsadu—

4 in tako vidimo, da je bilçloveku dan ças za kesanje, da,ças preizkuønje, ças za kesanjein sluœenje Bogu.

5 Kajti glej, çe bi bil Adam ne-mudoma iztegnil roko in jedel zdrevesa œivljenja, bi za vekomajœivel, glede na Boœjo besedo, neda bi imel ças za kesanje; da,in prav tako bi bila Boœja besedaneveljavna in veliki naçrt odre-øitve bi bil neuçinkovit.

6 A glej, çloveku je bilo dolo-çeno umreti—ker sta bila torejloçena od drevesa œivljenja, stamorala biti izbrisana z obliçjaZemlje—in çlovek je postal zavekomaj izgubljen, da, postalasta padla çloveka.

7 In sedaj tako vidimo, da stabila naøa prva starøa tako teles-no kakor duhovno loçena odGospodove navzoçnosti; in takovidimo, da sta bila izpostavljenaslediti svoji lastni volji.

8 Sedaj glej, ni bilo dobro, dabi bil çlovek odreøen iz te telesnesmrti, kajti to bi uniçilo velikinaçrt odreøitve.

9 Ker torej duøa ne moreumreti in je bil padec vsemu

çloveøtvu prinesel tako duhov-no kakor telesno smrt, to je, daso bili loçeni od Gospodovenavzoçnosti, je bilo potrebno,da se çloveøtvo iz te duhovnesmrti vrne.

10 Ker sta bila zatorej po naravipostala mesena, çutna in hudi-çevska, je to stanje preizkuønjepostalo stanje njune priprave;postalo je pripravljalno stanje.

11 In sedaj pomni, sin moj,çe bi ne bilo naçrta odkupitve(çe ga dava na stran), brœ ko stabila mrtva, sta bili njuni duøinesreçni, ker sta bili loçeni odGospodove navzoçnosti.

12 In sedaj ni bilo naçina, da bibili ljudje reøeni tega padlegastanja, katerega so si bili ljudjenakopali zavoljo svoje nepos-luønosti;

13 zato se glede na praviconaçrt odkupitve ni mogel izvestikakor samo pod pogojem, dase bodo ljudje pokesali v temstanju preizkuønje, da, v tempripravljalnem stanju; kajti çe bine bilo teh pogojev, bi milostne imela uçinka, razen çe biuniçila delo pravice. Dela pra-vice pa sedaj ni bilo moç uniçiti;çe bi bilo tako, bi Bog prenehalbiti Bog.

14 In tako vidimo, da je bilovse çloveøtvo padlo in bili sov oblasti pravice; da, Boœje pra-vice, ki jih je za vekomaj zapi-sala, da bodo loçeni od njegovenavzoçnosti.

15 In sedaj, naçrta milosti nibilo moç izvesti drugaçe, kakorda je bila izvedena odkupnadaritev; zato je Bog sam odku-pil grehe sveta, da bi se izvrøil

289 Alma 42:16–31

naçrt milosti, da bi bilo ugodenozahtevam pravice, da bi bil Bogpopoln, praviçen Bog in tudimilosten Bog.16 Ljudje bi se torej ne mogli

kesati, çe bi ne bilo kazni, kije bila prav tako veçna, kakorbi moralo biti œivljenje duøe,pripisana v nasprotju z naçrtomsreçe, ki je prav tako veçenkakor œivljenje duøe.

17 Sedaj, kako naj bi se çlovekpokesal, çe bi ne greøil? Kako bigreøil, çe ne bi bilo postave?Kako bi bila postava, çe ne bibilo kazni?

18 Sedaj, kazen je bila pripisa-na in dana praviçna postava, kije çloveku prinesla kesanje vesti.

19 Sedaj, çe bi ne bilo posta-ve — çe çlovek mori, mora u-mreti — mar bi se bal, da boumrl, çe bo moril?

20 In tudi, çe bi ne bilo postaveproti grehu, bi ljudi ne bilostrah greøiti.

21 In çe bi ne bilo postave, çe biljudje greøili, kaj bi lahko naredi-la pravica oziroma milost, kajtinad tem bitjem ne bi imeli moçi?

22 Postava pa je dana in pripi-sana ji je kazen in dano kesanje;kesanje, ki zahteva milost; sicerpravica zahteva to bitje in izreçekazen; çe bi ne bilo tako, bi biladela pravice uniçena in Bog biprenehal biti Bog.

23 Bog pa ne preneha biti Bogin milost zahteva spokorjenegain milost je zavoljo odkupnedaritve; in po odkupni daritvipride vstajenje mrtvih; in vsta-jenje mrtvih pripelje ljudi nazajv Boœjo navzoçnost; in tako sevrnejo v njegovo navzoçnost, da

jim je sojeno po njihovih delihpo postavi in pravici.

24 Kajti glej, pravica izvaja vsenjegove zahteve in tudi milostzahteva vse, kar je njeno; in takoni nihçe, kakor samo ta, ki seresniçno spokori, odreøen.

25 Kaj mar predpostavljate,da lahko milost oropa pravico?Povem vam, ne; niti malo ne.Çe bi bilo tako, bi Bog prenehalbiti Bog.

26 In tako Bog izvede svojevelike in veçne namene, ki sobili pripravljeni od osnovanjasveta. In tako je izvedena odreøi-tev in odkupna daritev za ljudiin tudi njihova poguba in beda.

27 Zato, o sin moj, kdor bo pri-øel, lahko pride in zastonj pijevodo œivljenja; in kdor ne bopriøel, tisti ni primoran priti;poslednji dan pa mu bo povr-njeno po njegovih delih.

28 Çe je œelel delati húdo in seni pokesal v svojih dneh, glej,mu bo húdo dano glede naBoœjo obnovo.

29 In sedaj, sin moj, œelim, dabi temu ne dovolil, da bi te øeskrbelo, in bi dovolil samo svo-jemu grehu, da bi te skrbel, karte bo pripravilo do kesanja.

30 O sin moj, œelim, da bi niçveç ne zanikal Boœje pravice.Ne prizadevaj si, da se do zad-njega opraviçujeø zavoljo svojihgrehov, tako da zanikaø Boœjopravico; paç pa naj Boœja pravicain njegova milost in njegovoveliko potrpljenje dodobra po-çistijo v tvojem srcu; in naj te toukloni do prahu v poniœnosti.

31 In sedaj, o sin moj, Bog teje poklical, da temu ljudstvu

Alma 43:1–11 290

pridigaø besedo. In sedaj, sinmoj, pojdi svojo pot, besedo oz-nanjaj z resnico in razumnostjo,da boø duøe privedel h kesanju,da jih bo veliki naçrt milosti zah-teval nazaj. In naj te Bog usliøiprav po mojih besedah. Amen.

43. POGLAVJE

Alma in njegovi sinovi pridigajobesedo.—Zoramci in drugi nefijskinasledniki postanejo Lamanci.—Lamanci se pridejo vojskovat zNefijci.—Moroni oboroœi Nefijcez zaøçitnim oklepom. — GospodAlmu razkrije lamansko taktiko.—Nefijci branijo svoj dom, svoboøçi-ne, druœine in vero.—Moronijevein Lehijeve çete obkolijo Lamance.Okrog leta 74 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da so øliAlmovi sinovi med ljudi, da bijim oznanjali besedo. In Almasam prav tako ni mogel mirovatiin je prav tako odøel.2 Sedaj ne bomo niç veç rekli o

njihovem pridiganju, kakor toda so pridigali besedo in resnicoz duhom preroøtva in razodetja;in pridigali so po svetem Boœjemredu, v katerega so bili poklicani.

3 In sedaj se vrnem k poroçiluo vojnah med Nefijci in Laman-ci v osemnajstem letu vladavi-ne sodnikov.

4 Kajti glejte, zgodilo se je, daso Zoramci postali Lamanci;zato je v zaçetku osemnajstegaleta nefijsko ljudstvo videlo, daso nadnje prihajali Lamanci;zato so se zaçeli pripravljati navojno; da, svoje çete so zbrali vjerøonski deœeli.

5 In zgodilo se je, da so priøliLamanci s svojimi tisoçerimi;in priøli so v antionumskodeœelo, ki je zoramska deœela;in çlovek, ki se je imenovalZerahemna, je bil njihov vodja.

6 In sedaj, ker so bili Amale-kijci bolj nagnjeni k hudobiji inpobijanju, kot so bili Lamancisami po sebi, je zato Zerahemnadoloçil glavne poveljnike nadLamanci in vsi so bili Amalekijciin Zoramci.

7 To je sedaj storil, da bi ohranilnjihovo sovraøtvo do Nefijcev,da bi jih pripravil, da bi pokornoizvrøili njegove naçrte.

8 Kajti glej, njegovi naçrti sobili, da bi v Lamancih podœgaljezo do Nefijcev; to je napravil,da bi se polastil velike moçi nadnjimi in da bi si moç pridobiltudi nad Nefijci, tako da bi jihzasuœnjil.

9 In sedaj, naçrt Nefijcev je bil,da bodo branili svoje ozemlje insvoje hiøe in svoje œene in svojeotroke, da jih bodo varovalipred rokami njihovih sovraœni-kov; in tudi da bodo varovalisvoje pravice in svoje privilegije,da, in tudi svojo svobodo, dabodo Boga lahko çastili posvojih œeljah.

10 Kajti vedeli so, da bodovsakogar, ki bo padel Laman-cem v roke, kdor bo çastil Bogav duhu in v resnici, pravega inœivega Boga, Lamanci ubili.

11 Da, in poznali so tudiskrajno sovraøtvo Lamancev donjihovih bratov, ki so bili anti–nefi–lehijsko ljudstvo, ki so seimenovali Amonovo ljudstvo—in niso hoteli prijeti za oroœje,

291 Alma 43:12–23

da, sklenili so bili zavezo in nisoje hoteli prelomiti—çe bi torejLamancem padli v roke, bi bilipobiti.12 In Nefijci niso dovoliti, da

bi jih pobili; zato so jim daliozemlje v nasledstvo.

13 In Amonovo ljudstvo jeNefijcem dajalo deleœ svoje-ga zasluœka, da so vzdrœevalinjihove çete; in tako so se biliNefijci primorani sami zopersta-viti Lamancem, ki so jih sestav-ljali Lamanovi in Lemuelovi inIzmaelovi sinovi in vsi tisti, kiso bili odpadli od Nefijcev, kiso bili Amalekijci in Zoramci inpotomci Noetovih duhovnikov.

14 Ti potomci so bili sedaj takoøtevilni, skoraj kakor so biliNefijci; in tako so se bili Nefijciprimorani spoprijeti s svojimibrati prav do prelivanja krvi.

15 In zgodilo se je, ko sose bile lamanske çete zbrale vantionumski deœeli, glej, so bilenefijske çete pripravljene, da sez njimi sreçajo v jerøonski deœeli.

16 Sedaj, nefijski vodja oziromamoœ, ki je bil doloçen za glav-nega poveljnika nad Nefijci—glavni poveljnik je sedaj prevzelpoveljstvo vseh nefijskih çet—in ime mu je bilo Moroni;

17 in Moroni je prevzel vsepoveljstvo in vodenje njihovihçet. In star je bil samo dvajset inpet let, ko so ga doloçili za po-veljnika nad nefijskimi çetami.

18 In zgodilo se je, da se jez Lamanci sreçal v jerøonskihmejah in njegovi ljudje so bilioboroœeni z meçi in z zakrivlje-nimi sabljami in z vsakovrstnimbojnim oroœjem.

19 In ko so lamanske çete vi-dele, da je Nefijevo ljudstvo,oziroma tisti Moroni, bilo pri-pravilo svoje ljudi z naprsnimioklepi in s øçitniki za roke intudi s øçiti za obrambo glave inso bili obleçeni tudi v debelooblaçilo—

20 Zerahemnova vojska pasedaj ni bila pripravljena stakønimi reçmi; imeli so samomeçe in zakrivljene sablje, lokein puøçice, kamne in praçe; inbili so goli razen koœe, ki so joimeli opasano okrog ledij; da,vsi so bili goli razen Zoramcevin Amalekijcev;

21 niso pa bili oboroœeni znaprsnimi oklepi niti s øçiti, zatoso se nadvse bali nefijskih çetzavoljo njihove oprave navkljubnjihovemu øtevilu, saj jih je biloveliko veç kot Nefijcev.

22 Glejte, sedaj se je zgodilo,da si niso drznili priti nadNefijce v jerøonske meje; zatoso odøli iz antionumske deœelev divjino in se odpravili na potnaokrog po divjini, proç, obizviru reke Sidon, da bi priøli vmantijsko deœelo in deœelo zav-zeli; kajti niso predpostavljali,da bodo Moronijeve çete vedele,kam so bili odøli.

23 A zgodilo se je, brœ ko sobili odpotovali v divjino, jeMoroni v divjino poslal ogled-nike, da bodo opazovali njihovtabor; in Moroni je, ker je pravtako vedel za Almove prerok-be, poslal k njemu doloçenemoœe in od njega œelel, naj vpra-øa Gospoda, kam naj gredo ne-fijske çete, da se bodo branilepred Lamanci.

Alma 43:24–38 292

24 In zgodilo se je, da je k Almupriøla Gospodova beseda inAlma je Moronijeve sle obvestil,da so lamanske çete korakalenaokrog v divjini, da bi priøle vmantijsko deœelo, da bi zaçelenapadati øibkejøi del ljudstva.In ti sli so øli in sporoçilo izroçiliMoroniju.

25 Sedaj je Moroni, ko je pus-til del çet v jerøonski deœeli, dabi del Lamancev kako ne pri-øel v deœelo in mesto zavzel,vzel s seboj preostali del svojihçet in odkorakal v mantijskodeœelo.

26 In dal je zbrati vse ljudiv tistem delu deœele za boj zLamanci, da bodo branili svojodeœelo in svojo domovino, svojepravice in svoje svoboøçine; zatoso bili pripravljeni na trenutek,ko bodo Lamanci priøli.

27 In zgodilo se je, da je Moronidal svojo çeto poskriti v dolini,ki je bila blizu brega reke Sidon,ki je bila v divjini vzhodno odreke Sidon.

28 In Moroni je razporediloglednike, da bi vedel, kdaj bopriøel lamanski tabor.

29 In sedaj, ker je Moroni poz-nal namero Lamancev, da soimeli namero pobiti svoje brateoziroma si jih podvreçi in jihzasuœnjiti, da bi po vsej deœeliustanovili svoje kraljestvo;

30 in vedel je tudi, da jebila edina œelja Nefijcev, da bivarovali svojo deœelo in svojosvobodo in svojo cerkev, zato jepremiøljeval, da ni greh, da bijih branil z zvijaço; zato je odoglednikov izvedel, v katerosmer bodo Lamanci øli.

31 Zato je razdelil svojo vojsko

in del pripeljal v dolino in jihposkril na vzhodu in na juguhriba Ripla;

32 in preostale je poskril vzahodni dolini, na zahodu rekeSidon in tako navzdol do mejamantijske deœele.

33 In ko je tako svojo vojskorazporedil po svoji œelji, je bilpripravljen, da se bo sooçil znjimi.

34 In zgodilo se je, da soLamanci priøl i na severnostran hriba, kjer je bil skrit delMoronijeve vojske.

35 In ko so bili Lamanci øli mi-mo hriba Ripla in priøli v dolinoin se namerili preko reke Sidon,je vojska, ki je bila skrita severnood hriba, ki jo je vodil moœ, ki seje imenoval Lehi, in svojo vojskoje vodil dalje in na vzhodu obdalLamance od zadaj.

36 In zgodilo se je, da so seLamanci, ko so videli Nefijceprihajati nadnje od zadaj, obrniliin se zaçeli bojevati z Lehijevovojsko.

37 In na obeh straneh se je zaçe-lo smrtonosno delo, bolj straønopa je bilo na lamanski strani,kajti njihova golota je bilaizpostavljena teœkim nefijskimudarcem z meçi in zakrivljenimisabljami, ki so prinaøale smrtskorajda ob vsakem zamahu.

38 Medtem ko je po drugi stra-ni sem ter tja pod njihovimimeçi in zavoljo izgube krvi medNefijci padel kak moœ, kajtipomembne dele telesa so bilizaøçitili oziroma pomembnejøideli telesa so bili zaøçiteni predudarci Lamancev z naprsnimioklepi in s øçitniki za roke ins ølemi; in tako so Nefijci med

293 Alma 43:39–51

Lamanci nadaljevali s smrtonos-nim delom.39 In zgodilo se je, da so

se Lamanci prestraøili zavoljovelikega pobijanja med njimi,in sicer da so zaçeli beœati protireki Sidon.

40 In Lehi in njegovi moœje sojim sledili; in Lehi jih je nagnalv vode reke Sidon in øli so prekovoda reke Sidon. In Lehi jesvoje çete zadrœal na bregu rekeSidon, da niso øle preko.

41 In zgodilo se je, da se jeMoroni in njegova vojska zLamanci sreçala v dolini nadrugi strani reke Sidon in pla-nila nanje in jih zaçela pobijati.

42 In Lamanci so pred njimispet beœali proti mantijski deœeli;in spet so jih sreçale Moronijeveçete.

43 Sedaj so se v tem primeruLamanci silno borili; da, nikdarniso bili Lamanci znani, da sose borili s tako silno velikomoçjo in pogumom, ne, niti odzaçetka.

44 In podpihovali so jihZoramci in Amalekijci, ki sobili njihovi vrhovni poveljnikiin voditelji, in Zerahemna, ki jebil njihov vrhovni poveljnikoziroma njihov vrhovni voditeljin poglavar; da, borili so sekakor zmaji in s svojimi rokamiso pobili veliko Nefijcev, da,kajti na dvoje so razklali velikonjihovih ølemov in prebodli soveliko njihovih naprsnih okle-pov in odsekali so veliko njiho-vih rok; in tako so Lamanciudarjali v svoji siloviti jezi.

45 Vendar je Nefijce navdihovalboljøi vzrok, kajti niso se borili

za kraljevino, niti za oblast,ampak so se borili za svoj domin svoje svoboøçine, svojo œenoin svoje otroke in vse svoje, zasvoje obiçaje çaøçenja in svojocerkev.

46 In delali so to, kar so çutili,da je bila njihova dolœnost, karso dolgovali Bogu; kajti Gospodje bil rekel njim in tudi njihovimoçetom, da: Çe ne boste kriviprve zamere niti druge, ne bostedovolili, da bi vas pobijale rokevaøih sovraœnikov.

47 In spet, Gospod je rekel:Branili boste svoje druœine, insicer do prelivanja krvi. Zato sose bili Nefijci zavoljo tega boriliz Lamanci, da so branili sebe insvoje druœine in svojo deœelo,svojo domovino in svoje pravicein svojo vero.

48 In zgodilo se je, ko soMoronijevi moœje videli divjostin jezo Lamancev, so bili na tem,da se potegnejo vase in pobeg-nejo od njih. In Moroni, videçnjihov namen, je med njimirazglasil in njihova srca nav-dihnil s temi mislimi — da, zmislimi o njihovih pokrajinah,o njihovi prostosti, da, njihovisvobodi pred suœenjstvom.

49 In zgodilo se je, da so seobrnili nad Lamance in v en glasso klicali h Gospodu, svojemuBogu, za svojo prostost in svojosvobodo pred suœenjstvom.

50 In Lamancem so se zaçelizoperstavljati z moçjo; in øe istouro, ko so klicali h Gospodu zasvojo svobodo, so Lamanci zaçe-li beœati pred njimi; in pribeœaliso prav do sidonskih voda.

51 Sedaj, Lamanci so bili bolj

Alma 43:52–44:7 294

øtevilni, da, za veç kot polovicoøtevila Nefijcev; vendar so jihpregnali, v toliko da so se zbraliv dolini na bregu reke Sidon.

52 Zato so jih Moronijeve çeteobkroœile, da, in sicer z obehstrani reke, kajti glej, na vzhoduso bili Lehijevi moœje.

53 Ko je torej Zerahemna videlLehijeve moœe vzhodno od rekeSidon in Moronijeve çete zahod-no od reke Sidon, da so jih Ne-fijci obkolili, jih je obøla groza.

54 Sedaj je Moroni, ko je videlnjihovo grozo, svojim moœemukazal, naj prenehajo prelivatikri.

44. POGLAVJE

Moroni ukaœe Lamancem, najsklenejo zavezo miru ali pa jihbodo pobili.—Zerahemna ponudbozavrne in bitka se zopet zaçne.—Moronijeve çete porazijo Lamance.Med letoma 74 in 73 pr. Kr.

In zgodilo se je, da so se ustaviliin se za korak oddaljili od njih.In Moroni je Zerahemnu rekel:Glej, Zerahemna, da ne œelimobiti moœje krvi. Veste, da stev naøih rokah, vendar vas neœelimo pobiti.

2 Glej, nismo se priøli bojevatz vami, da bi prelivali vaøo krizavoljo moçi; niti ne œelimonikogar vkleniti v jarem suœnos-ti. Prav to pa je vzrok, zavoljokaterega ste vi priøli nad nas;da, in na nas ste jezni zavoljonaøe vere.3 A sedaj vidite, da je Gospod z

nami; in vidite, da vas je izroçilv naøe roke. In sedaj bi œelel, da

bi razumeli, da se nam je tozgodilo zavoljo naøe veroizpo-vedi in naøe vere v Kristusa. Insedaj vidite, da ne morete na-praviti konec tej naøi veri.

4 Sedaj vidite, da je to pravavera v Boga; da, vidite, da nasbo Bog tako dolgo podpiral inçuval in varoval, dokler bomozvesti njemu in naøi veri in naøiveroizpovedi; in Gospod ne bonikoli dovolil, da bi bili pobiti,razen çe bomo zapadli v pres-topek in svojo vero zanikali.

5 In sedaj, Zerahemna, vamukazujem v imenu tistega vse-mogoçnega Boga, ki nam jeokrepil roke, da smo nad vamidobili premoç z naøo vero, znaøo veroizpovedjo in z naøimiobredi çaøçenja in z naøo cerkvi-jo in s sveto podporo, ki jodolgujemo svojim œenam insvojim otrokom, s tisto svobodo,ki nas obvezuje do naøe deœelein naøe domovine; da, in pravtako z ohranjanjem svete Boœjebesede, ki ji dolgujemo vsosvojo sreço; in z vsem, kar namje najdraœje—

6 da, in to ni vse; ukazujemvam pri vseh œeljah, ki jih imatedo œivljenja, da nam predatesvoje bojno oroœje, in ne bomosi prizadevali za vaøo kri, paç pavas bomo pustili pri œivljenju, çeboste øli svojo pot in se ne bosteveç priøli vojskovat z nami.

7 In çe tega sedaj ne napravite,glejte, ste v naøih rokah in svo-jim moœem bom ukazal, naj na-valijo na vas in vaøim telesomprizadenejo smrtonosne rane,da boste umrli; in potem bomovideli, kdo bo imel moç nad tem

295 Alma 44:8–18

ljudstvom; da, bomo videli, kdobo priveden v suœenjstvo.8 In sedaj se je zgodilo, ko je bil

Zerahemna te besede sliøal, jepristopil in predal meç in za-krivljeno sabljo in lok Moronijuv roke in mu rekel: Glej, tukaj jenaøe bojno oroœje; predali ti gabomo, ne bomo pa dovolili, dabi s teboj sklenili prisego, za ka-tero vemo, da jo bomo prelomilimi in tudi naøi otroci; vzemi panaøe bojno oroœje in nam dovolioditi v divjino; sicer bomo meçeobdrœali in bomo umrli ali pavas premagali.

9 Glej, nismo tvoje vere; neverjamemo, da je Bog tisti, kinas vam je predal v roke; paç paverjamemo, da je vaøa preka-njenost tista, ki vas je varovalapred naøimi meçi. Glej, vaøinaprsni oklepi in vaøi øçiti sotisti, ki so vas varovali.

10 In ko je bil sedaj Zerahemnate besede prenehal govoriti, jeMoroni vrnil meç in bojno oroœ-je, ki ga je bil prejel, Zerahemnu,rekoç: Glej, konçali bomo spor.

11 Besed, ki sem jih govoril,sedaj ne morem vzeti nazaj, torejkakor œivi Gospod, ne bosteodøli, çe ne boste odøli z obljubo,da se ne boste spet vrnili, dabi se vojskovali z nami. Kervas imamo torej v svojih rokah,bomo vaøo kri prelili po tleh alipa se boste podvrgli pogojem,ki sem jih predlagal.

12 In ko je bil Moroni sedaj tebesede izrekel, je Zerahemnameç obdrœal in se razjezil naMoronija in se pognal naprej, dabi Moronija ubil; ko pa je meçdvignil, glej, je eden od Moroni-

jevih vojakov udaril po njem, daje ta padel na zemljo in se zlomilpri roçaju; in udaril je tudi poZerahemnu, da mu je odsekalskalp in je padel na zemljo. InZerahemna se je pred njimiumaknil v sredo svojih vojakov.

13 In zgodilo se je, da je vojak,ki je stal poleg, ki je Zerahemnuodsekal skalp, skalp pobral stal in ga poloœil na konico svo-jega meça in ga dvignil in jim zmoçnim glasom rekel:

14 Prav kakor je na zemljo pa-del ta skalp, ki je skalp vaøegapoglavarja, tako boste na zemljopopadali vi, çe ne boste predalibojnega oroœja in odøli z zavezomiru.

15 Sedaj, bilo jih je veliko, kate-rih se je, ko so sliøali te besede invideli skalp, ki je bil na meçu,polastil strah; in veliko jih je sto-pilo naprej in vrglo bojno oroœjeMoroniju pred noge in stopiliso v zavezo miru. In kolikor jihje stopilo v zavezo, tolikim sodovolili oditi v divjino.

16 Sedaj se je zgodilo, da je bilZerahemna silno besen in preos-tanek svojih vojakov je podœgalk jezi, da bi se z veçjo moçjospoprijeli z Nefijci.

17 In sedaj je bil Moroni jezenzavoljo trme Lamancev; zatoje svojim ljudem ukazal, najplanejo nanje in jih pobijejo. Inzgodilo se je, da so jih zaçelipobijati; da, in Lamanci so se znjimi spoprijeli s svojimi meçiin s svojo moçjo.

18 A glej, njihova gola koœa innjihove gole roke so bile izpos-tavljene ostrim meçem Nefijcev;da, glej, prebadali so jih in jim

Alma 44:19–45:8 296

zadajali udarce, da, in silno hitroso padali pod meçi Nefijcev; inzaçeli so jih podirati, in sicerkakor je bil prerokoval Moroni-jev vojak.19 Sedaj je Zerahemna, ko

je videl, da so bili vsi na tem,da bodo pobiti, glasno zaklicalMoroniju, da se bo z njimizavezal on in tudi njegovoljudstvo, çe bodo preostalepustili pri œivljenju, da se niko-li veç ne bodo priøli vojskovatz njimi.

20 In zgodilo se je, da je Moroniukazal, naj smrtonosno delomed ljudmi spet preneha. InLamancem je vzel bojno oroœje;in potem ko so bili z njimistopili v zavezo miru, jim jebilo dovoljeno oditi v divjino.

21 Sedaj, øtevila mrtvih zavoljovelikanskega øtevila niso preø-teli; da, øtevilo mrtvih je bilosilno veliko tako pri Nefijcihkakor pri Lamancih.

22 In zgodilo se je, da so mrtvepometali v sidonske vode inodneslo jih je naprej in pokopaniso v globinah morja.

23 In nefijske çete, oziromaMoronijeve, so se vrnile in priølev svoje hiøe in v svoje deœele.

24 In tako se je konçalo osem-najsto leto vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom. Intako se je konçal Almov zapis,ki ga je zapisal na Nefijeveploøçe.

Poroçilo o Nefijevem ljudstvu innjihovih vojnah in odpadniøtvuv Helamanovih dneh glede

na Helamanov zapis, ki ga jezapisoval v svojih dneh.

Obsega 45. do vkljuçno z 62.poglavjem.

45. POGLAVJE

Helaman verjame Almovim bese-dam. — Alma prerokuje propadNefijcev.—Blagoslovi in prekolnedeœelo.—Morda je Alma vzel Duhv nebo prav kakor Mojzesa.—VCerkvi naraøça razhajanje. Okrogleta 73 pr. Kr.

Glej, sedaj se je zgodilo, da seje Nefijevo ljudstvo silno ra-dostilo, ker jih je bil Gospodspet reøil iz rok njihovih sov-raœnikov; zato so izkazali za-hvalo Gospodu, svojemu Bogu;da, in veliko so se postili inveliko molili in so Boga çastili ssilno veliko radostjo.

2 In zgodilo se je v devet-najstem letu vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom, daje Alma priøel k svojemu sinuHelamanu in mu rekel: Aliverjameø besedam, ki sem ti jihgovoril glede zapisov, ki smojih vodili?

3 In Helaman mu je rekel: Da,verjamem.

4 In Alma je spet rekel: Aliverjameø v Jezusa Kristusa, kibo priøel?

5 In rekel je: Da, verjamemvsem besedam, ki si jih govoril.

6 In Alma mu je spet rekel: Aliboø spolnjeval moje zapovedi?

7 In rekel je: Da, z vsem srcembom spolnjeval tvoje zapovedi.

8 In potem mu je Alma rekel:

297 Alma 45:9–20

Blagor ti; in Gospod bo napravil,da boø v tej deœeli uspeval.9 In glej, nekoliko ti imam pre-

rokovati; kar pa ti bom prero-koval, ne boø razkril; da, kar tibom prerokoval, ne bo razkrito,in sicer dokler se prerokba nebo izpolnila; zato zapiøi besede,ki jih bom rekel.

10 In to so besede: Glej, vidim,da bo prav to ljudstvo, Nefijci,glede na duha razodetja, ki je vmeni, v øtiristo letih od çasa, kose jim bo Jezus Kristus prikazal,zapadlo v nevero.

11 Da, in potem bodo videlivojne in kuœne bolezni, da, la-koto in prelivanje krvi, in sicerdokler Nefijevo ljudstvo ne bopobito.

12 Da, in to zato ker bodozapadali v nevero in zapadli vdela teme in poltenost in vsa-kovrstne kriviçnosti; da, pra-vim ti, ker bodo greøili protitako veliki luçi in védenju, da,ti pravim, da bodo od tistegadne, in sicer çetrti rod ne bo vespreøel, ko bo œe priøla ta velikakriviçnost.

13 In ko pride tisti veliki dan,glej, zelo kmalu pride ças, datistih, ki se sedaj, oziroma po-tomstvo tistih, ki se sedaj priø-tevajo med Nefijevo ljudstvo,ne bodo veç priøtevali medNefijevo ljudstvo.

14 Kdor pa bo ostal in tistegavelikega in straønega dne nebo ubit, bo priøtet med Laman-ce in bo postal kakor oni, vsirazen nekaterih, ki se bodoimenovali Gospodovi uçenci inte bodo Lamanci zasledovali,prav dokler jih ne bodo pobili.

In sedaj, ta prerokba se bo iz-polnila zavoljo kriviçnosti.

15 In sedaj se je zgodilo, potemko je bil Alma Helamanu to re-kel, je blagoslovil njega in tudisvoje druge sinove; in tudi zem-ljo je blagoslovil za praviçne.

16 In rekel je: Tako govoriGospod Bog—prekleta bo de-œela, da, ta deœela, za vsaknarod, rod, jezik in ljudstvo, vpogubo tistim, ki bodo delalihúdo, ko bodo docela dozoreliin kakor sem rekel, tako bodi;kajti to je Boœje prekletstvoin blagoslov nad deœelo, kajtiGospod ne more gledati nagreh z najmanjøo mero do-pustnosti.

17 In ko je bil sedaj Alma toizrekel, je blagoslovil cerkev,da, vse tiste, ki bodo od tedajdalje trdni v veri.

18 In ko je bil Alma to storil,je odpotoval iz zarahemelskedeœele, kakor da bi øel v meleøkodeœelo. In zgodilo se je, da zanjnihçe ni nikoli veç sliøal; onjegovi smrti oziroma pokopune vemo niçesar.

19 Glejte, to vemo, da je bilpraviçen moœ; in v cerkvi seje øirila govorica, da je bil vzetpo Duhu oziroma po Gospo-dovi roki prav kakor Mojzes.A glejte, sveti spisi pravijo,da je Gospod Mojzesa vzel ksebi; in predpostavljamo, da jepo duhu prav tako k sebi vzelAlma; zato zavoljo tega nevemo niçesar o njegovi smrti inpokopu.

20 In sedaj se je zgodilo v za-çetku devetnajstega leta vlada-vine sodnikov nad Nefijevim

Alma 45:21–46:8 298

ljudstvom, da je øel Helamanmed ljudi, da bi jim oznanjalbesedo.21 Kajti glejte, zavoljo vojn z

Lamanci in mnogih majhnihodpadniøtev in nemirov, ki sobili med ljudstvom, je postalopotrebno, da bi se med njimioznanjalo Boœjo besedo, da,in da bi se v cerkvi postavilapravila.

22 Zato so Helaman in bratjeøli, da bi spet v vsej deœeliustanovili cerkev, da, v vsakemmestu po vsej deœeli, kateregaje posedovalo Nefijevo ljudstvo.In zgodilo se je, da so po vsejdeœeli v vseh cerkvah postaviliduhovnike in uçitelje.

23 In sedaj se je zgodilo, potemko so bili Helaman in bratje vcerkvah postavili duhovnike inuçitelje, da je med njimi nastalorazhajanje in niso hoteli pris-luhniti besedam Helamana inbratov;

24 paç pa so postali ponosni,ker so v srcu postali vzviøeni za-voljo svojega silno velikega bo-gastva; zato so v svojih lastnihoçeh bogateli in niso hoteli pris-luhniti njihovim besedam, da bipokonçno hodili pred Bogom.

46. POGLAVJE

Amalikija kuje zaroto, da bokralj.—Moroni izobesi napis svo-bode.—Zbere ljudi, da bodo bra-nili svojo vero.—Pravi verniki seimenujejo kristjani.—Joœefov pre-ostanek bo ohranjen.—Amalikijain odpadniki zbeœijo v nefijskodeœelo.—Tisti, ki noçejo podpreti

stvari svobode, so usmrçeni. Medletoma 73 in 72 pr. Kr.

In zgodilo se je, kolikor jihni hotelo prisluhniti besedamHelamana in bratov, toliko se jihje zbralo proti svojim bratom.

2 In sedaj, glej, so bili silnobesni, v tolikor da so jih biliodloçeni pobiti.

3 Sedaj, vodja teh, ki so bilibesni na svoje brate, je bil velikin moçan çlovek in imenoval seje Amalikija.

4 In Amalikija je œelel, da bi bilon kralj, in tisti ljudje, ki so bilibesni, so prav tako œeleli, da bipostal njihov kralj; in njihovveçinski del so bili niœji sodnikideœele in prizadevali so si zamoç.

5 In vodilo jih je bilo Amaliki-jevo laskanje, da jih bo, çe gabodo podprli in ga postaviliza kralja, napravil za voditeljenad ljudstvom.

6 Tako jih je Amalikija vodil vodpadniøtvo navkljub pridiga-nju Helamana in bratov, da,navkljub njihovi silni skrbi zacerkev, kajti oni so bili v cerkvivéliki duhovniki.

7 In v cerkvi jih je bilo veliko, kiso verjeli Amalikijevim laska-vim besedam, zato so celo od-padli iz cerkve; in tako so bilezadeve Nefijevega ljudstva silnonegotove in nevarne navkljubveliki zmagi, ki so jo bili doseglinad Lamanci, in veliki radosti,ki jih je bila navdajala, ker jih jeGospodova roka reøila.

8 Tako vidimo, kako naglo çlo-veøki otroci pozabijo Gospoda,svojega Boga, da, kako naglo

299 Alma 46:9–21

postanejo kriviçni in jih zapeljezlodej.9 Da, prav tako vidimo veliko

hudobi jo, ki jo lahko medçloveøkimi otroki povzroçi enhudoben çlovek.

10 Da, vidimo, da je Amalikija,ker je bil çlovek prekanjenegaravnanja in çlovek veliko laska-vih besed, da je veliko ljudemzapeljal srce, da so postali hu-dobni; da, in prizadevali so siuniçiti Boœjo cerkev in napravitikonec temeljem svobode, ki jimjo je bil dal Bog, oziroma blagos-lovom, ki jih je bil Bog poslal naobliçje zemlje zavoljo praviçnih.

11 In sedaj se je zgodilo, koje bil Moroni, ki je bil vrhovnipoveljnik nefijskih çet, sliøal zato odpadniøtvo, se je bil naAmalikija razjezil.

12 In zgodilo se je, da je pretr-gal svojo suknjo; in vzel je delle–te in nanjo zapisal—v spo-min na naøega Boga, svobodoin naø mir, naøe œene in naøeotroke—in ga pritrdil na konecdroga.

13 In nadel si je ølem in prsnioklep in øçitnike in si okrog ledijopasal oroœje; in vzel je drog, kije imel na koncu le–tega njegovopretrgano suknjo (in to je imeno-val napis svobode) in priklonilse je do zemlje in mogoçno molilh Gospodu, da bodo blagoslovisvobode poçivali nad njegovimibrati, vse dokler bo ostala vsajena çeta kristjanov, da bo pose-dovala deœelo—

14 kajti tako so vse prave Kris-tusove vernike, ki so pripadaliBoœji cerkvi, imenovali tisti, kicerkvi niso pripadali.

15 In tisti, ki cerkvi so pripada-li, so bili zvesti; da, vsi tisti, ki sobili pravi verniki v Kristusa, sonase radostno prevzeli Kristuso-vo ime oziroma kristjani, kakorso jih imenovali zavoljo njihovevere v Kristusa, ki bo priøel.

16 In zato je Moroni taçasmolil, da bi bilo v dobro za stvarkristjanov in svobodo deœele.

17 In zgodilo se je, ko je bilBogu izlil duøo, je imenoval vsodeœelo, ki je bila juœno od deœeleOpustoøenje, da, in skratka, vsodeœelo tako na severu kot najugu — za izvoljeno deœelo indeœelo svobode.

18 In rekel je: Bog zagotovo nebo dovolil, da bomo mi, ki nasprezirajo zato, ker smo naseprevzeli Kristusovo ime, potep-tani in pobiti, dokler si tega nenakopljemo s svojimi lastnimiprestopki.

19 In ko je Moroni te besedeizrekel, je øel med ljudi in pozraku zamahoval z odtrganimdelom svojega oblaçila, da bivsi videli pisanje, ki ga je bilnapisal na odtrgani del, in klicalz moçnim glasom, rekoç:

20 Glejte, kdor bo varoval tanapis po deœeli, naj pristopi vGospodovi moçi in naj se zave-œe, da bo ohranjal svoje pravicein svojo vero, da ga bo GospodBog lahko blagoslovil.

21 In zgodilo se je, ko je bilMoroni te besede razglasil,glej, so ljudje pritekli vkup zoroœjem opasanim okrog ledijin si pretrgali oblaçila v zname-nje oziroma kot zavezo, da nebodo zapustili Gospoda, svojegaBoga; oziroma z drugimi bese-

Alma 46:22–31 300

dami, çe bodo prekrøili Boœjezapovedi oziroma zapadli vprestopek in se bodo sramovalinase prevzeti Kristusovo ime,jih bo Gospod pretrgal, pravkakor so bili oni pretrgali svojaoblaçila.22 To je bila torej zaveza, ki so

jo sklenili, in svoja oblaçila sovrgli Moroniju pred noge, rekoç:Z Bogom se zaveœemo, da bomopobiti prav kakor naøi bratjev deœeli na severu, çe bomozapadli v prestopek; da, lahkonas bo vrgel pred noge sovraœ-nikom, prav kakor smo mivrgli svoja oblaçila tebi prednoge, da bomo poteptani, çebomo zapadli v prestopek.

23 Moroni jim je rekel: Glejte,preostanek Jakobovega po-tomstva smo; da, preostanekpotomstva Joœefa, çigar suknjoso bratje raztrgali na veliko ko-sov; da, in sedaj, glejte, pomni-mo spolnjevati Boœje zapovediali pa nam bodo naøi bratje raz-trgali oblaçila in nas bodo vrgliv jeço ali nas prodali ali pobili.

24 Da, ohranimo svobodo kotJoœefov preostanek; da, pomni-mo Jakobove besede pred nje-govo smrtjo, kajti glejte, videl je,da je del preostanka Joœefovesuknje ohranjen in ni bil propa-dal. In rekel je: Prav kakor seje ta preostanek oblaçila mojegasina ohranil, tako bo Boœja rokaohranjala preostanek potomstvamojega sina in priøli bodo kmeni, medtem ko bo preostanekJoœefovega potomstva preøelprav kakor preostanek njego-vega oblaçila.

25 Sedaj glejte, to mi œalosti

duøo; vendar se moja duøa ra-dosti v mojem sinu zavoljo tis-tega dela njegovega potomstva,ki bo priøel k Bogu.

26 To je bil torej Jakobov govor.27 In sedaj, kdo ve, çe niso ti

morda preostanek Joœefovegapotomstva, ki bo preminilokakor njegovo oblaçilo, ki soodpadli od nas? Da, in samibomo prav tako, çe ne bomotrdni v veri v Kristusa.

28 In sedaj se je zgodilo, ko jebil Moroni te besede izrekel, jeøel in prav tako razposlal na vsestrani deœele, kjer je bilo odpad-niøtvo, in zbral vse ljudi, ki soœeleli braniti svojo svobodo, dase bodo zoperstavili Amalikijuin tistim, ki so bili odpadli, kiso se imenovali Amalikijci.

29 In zgodilo se je, ko je Amali-kija videl, da je bilo Moronijevoljudstvo øtevilnejøe od Amalikij-cev—in videl je tudi, da so nje-govi ljudje dvomili v praviçnoststvari, ki so jo bili podvzeli—ker se je zato zbal, da bi niçesarne dosegel, je vzel s seboj tistesvoje ljudi, ki so hoteli, in od-potoval v nefijsko deœelo.

30 Sedaj je Moroni premiø-ljeval, da bi bilo bolje, çe biLamanci ne imeli veç moçi; zatoje premiøljeval, da bi loçili Ama-likijeve ljudi oziroma jih vzeli sseboj in jih pripeljali nazaj inAmalikija usmrtili; da, kajti ve-del je, da bi Lamance podœgal kjezi proti njim in jih pripravil, dabi priøli nadnje v bitko; in to jevedel, da bi Amalikija napravil,da bi dosegel svoje namene.

31 Zato je Moroni menil, da bibilo dobro, da bi s seboj vzel

301 Alma 46:32–47:2

svoje çete, ki so se bile zbrale inso se oboroœile in sklenile zave-zo, da bodo ohranjale mir—inzgodilo se je, da je s seboj vzelsvojo vojsko in odkorakal søotori v divjino, da bi Amalikijuprestregel pot v divjini.32 In zgodilo se je, da je storil

po svojih œeljah in odkorakal jev divjino in dohitel Amalikijeveçete.

33 In zgodilo se je, da je Ama-likija pobegnil z majhnim øte-vilom svojih moœ in preostanekse je predal Moroniju v roke inodpeljali so jih nazaj v zarahe-melsko deœelo.

34 Sedaj, ker je bil Moronimoœ, ki so ga doloçili vrhovnisodniki in glas ljudstva, zato jeimel moç po svoji volji nad ne-fijskimi çetami, da je nad njimiuveljavljal in izvajal oblast.

35 In zgodilo se je, da jedal vsakega Amalikijca, ki nipristopil k zavezi, da bo podprlstvar svobode, da bi obdrœalisvobodno vlado, usmrtiti; inmalo jih je bilo, ki so zanikalizavezo svobode.

36 In prav tako se je zgodilo, daje dal napis svobode izobesitina vsak stolp, ki je bil v deœeli,ki so jo posedovali Nefijci; intako je Moroni med Nefijcidvignil zastavo svobode.

37 In v deœeli so spet imeli mir;in tako so mir v deœeli ohraniliskoraj do konca devetnajstegaleta vladavine sodnikov.

38 In prav tako so Helaman invéliki duhovniki vzdrœevali redv cerkvi; da, in sicer so za raz-mik øtirih let v cerkvi imeli obilomiru in radosti.

39 In zgodilo se je, da jih jebilo veliko, ki so umrli, ki sotrdno verjeli, da je njihovo duøoodkupil Gospod Jezus Kristus;tako so odøli iz sveta radostni.

40 In bilo jih je nekaj, ki soumrli zavoljo mrzlic, ki so bile vdeœeli zelo pogoste v doloçenemobdobju leta—vendar ne tolikozavoljo mrzlic zaradi izvrstnekakovosti mnogih rastlin in ko-renik, ki jih je bil Bog pripravilza odstranjevanje vzroka bolez-ni, katerim so bili ljudje podloœ-ni zavoljo narave podnebja—

41 bilo pa jih je veliko, ki soumrli zavoljo visoke starosti; intisti, ki so umrli v veri v Kristusa,so sreçni v njem, kar moramonedvomno predpostavljati.

47. POGLAVJE

Amalikija se polasti izdajstva, ubi-janja in spletkarjenja, da postanelamanski kralj.—Nefijski odpad-niki so bolj hudobni in krvoloçnikot Lamanci. Okrog leta 72 pr. Kr.

Sedaj se bomo v naøem zapisuvrnili k Amalikiju in tistim, kiso bili z njim pobegnili v divjino;kajti glej, s seboj je bil vzeltiste, ki so øli z njim, in øel vnefijsko deœelo med Lamancein v Lamancih podœgal jezo doNefijevega ljudstva, v tolikorda je lamanski kralj po vsej svojideœeli med vse svoje ljudstvorazposlal razglas, naj se spetzberejo, da bodo øli v bitko nadNefijce.

2 In zgodilo se je, ko je bil øelrazglas mednje, so se silnoprestraøili; da, zbali so se, da bi

Alma 47:3–14 302

kralja ne ujezili, in bali so setudi iti v bitko nad Nefijce, da bine izgubili œivljenja. In zgodilose je, da niso hoteli oziroma njihveçji del ni hotel biti posluøenkraljevim ukazom.3 In sedaj se je zgodilo, da je

bil kralj besen zavoljo njihoveneposluønosti; zato je Amalikijudal poveljstvo nad tistim delomsvoje vojske, ki je bil posluøennjegovim ukazom, in mu ukazal,naj gre in jih prisili k oroœju.

4 Sedaj glej, to je bila Amaliki-jeva œelja; kajti ker je bil zelozahrbten çlovek in je delal húdo,zato je v srcu napravil naçrt,da bo lamanskega kralja vrgel sprestola.

5 In dobil je bil torej poveljstvonad tistim delom Lamancev,ki so bili kralju naklonjeni; inprizadeval si je pridobiti naklo-njenost tistih, ki niso bili pos-luøni; zato je øel na kraj, ki se jeimenoval Onida, kajti tjakaj sobili pobegnili vsi Lamanci; kajtiodkrili so prihajajoço vojsko inker so predpostavljali, da so jihpriøli pobit, zato so pobegnili vOnida, v vojaøki tabor.

6 In doloçili so bili moœa, da bonjihov kralj in vodja, ker so sebili v sebi trdno odloçili, da sene bodo podvrgli, da bi øli nadNefijce.

7 In zgodilo se je, da so se bilizbrali na vrhu gore, ki se jeimenovala Antipa, da bi sepripravili na bitko.

8 Amalikija torej ni imel name-na, da bi se z njimi bojeval gledena kraljeve ukaze; a glej, njegovnamen je bil, da bi si pridobilnaklonjenost lamanske vojske,

da bi se postavil na njihovo çeloin kralja vrgel s prestola in zaçelposedovati kraljestvo.

9 In glej, zgodilo se je, daje ukazal, naj njegova vojskapostavi øotore v dolini, ki jebila v bliœini gore Antipa.

10 In zgodilo se je, ko je bilanoç, je poslal tajnega poslancana goro Antipa, ker je œelel, najvodja tistih, ki so bili na gori,ki se je imenoval Lehonti, pridek vznoœju gore, kajti z njim jeœelel govoriti.

11 In zgodilo se je, ko je Lehon-ti sporoçilo prejel, si ni drzniliti k vznoœju gore. In zgodilo seje, da je Amalikija spet v drugoposlal, ker je œelel, naj pride.In zgodilo se je, da Lehonti nihotel; in spet je poslal v tretje.

12 In zgodilo se je, ko je Amali-kija videl, da ni mogel Lehontijapripraviti, da bi priøel z gore, jeøel na goro skorajda v Lehonti-jev tabor; in spet je v çetrtoLehontiju poslal svoje sporoçilo,ker je œelel, naj pride in s sebojpripelje straœo.

13 In zgodilo se je, ko je bilLehonti priøel s straœo k Amali-kiju, je Amalikija od njegaœelel, naj pride ponoçi s svojovojsko in obkoli tiste moœe vtaborih, nad katerimi mu je bilkralj dal poveljstvo, in jih izroçiLehontiju v roke, çe bo njega(Amalikija) napravil za drugegavodjo celotne vojske.

14 In zgodilo se je, da je Le-honti priøel s svojimi moœmi inobkolil Amalikijeve moœe, takoda so bili, preden so se ob jutra-nji zori zbudili, obkoljeni zLehontijevo vojsko.

303 Alma 47:15–32

15 In zgodilo se je, ko so videli,da so bili obkoljeni, so Amalikijarotili, naj jim dovoli, da se bodozdruœili s svojimi brati, da bine bili pobiti. Prav to pa je bilosedaj tisto, kar je Amalikija œelel.

16 In zgodilo se je, da je svojemoœe osvobodil v nasprotju skraljevimi ukazi. To pa je bilosedaj to, kar je Amalikija œelel,da bi lahko dovrøil svoj naçrt,kako bo kralja vrgel s prestola.

17 Sedaj, med Lamanci je bilanavada, çe je bil njihov glavnivodja ubit, da so za svojegaglavnega vodjo doloçili drugegavodjo.

18 In zgodilo se je, da jeAmalikija ukazal, da je eden odnjegovih sluœabnikov Lehontijupostopoma odmerjal strup, daje umrl.

19 Sedaj, ko je bil Lehonti mrtev,so Lamanci doloçili Amalikijaza svojega vodjo in svojegavrhovnega poveljnika.20 In zgodilo se je, da je

Amalikija s svojo vojsko korakal(kajti dosegel je svojo œeljo) vnefijsko deœelo v mesto Nefi, kije bilo glavno mesto.

21 In kralj je priøel ven, da sebo sreçal z njegovimi straœarji,kajti predpostavljal je, da jebil Amalikija izpolnil njegoveukaze in da je bil Amalikijazbral tako veliko vojsko, da biøel v bitko nad Nefijce.

22 A glej, ko je kralj priøel ven,da jih bo priçakal, je Amalikijaukazal, naj gredo njegovi slu-œabniki naprej, da bodo priçaka-li kralja. In øli so in se priklonilipred kraljem, kakor da ga çastijozavoljo njegove veliçine.

23 In zgodilo se je, da je kraljiztegnil roko, da jih bo dvignil,kakor je bila pri Lamancih nava-da, v znak miru, navada, kateroso bili prevzeli od Nefijcev.

24 In zgodilo se je, ko je bildvignil prvega s tal, glej, jekralja zabodel v srce; in padelje na zemljo.

25 Sedaj so kraljevi sluœabnikipobegnili; in Amalikijevi slu-œabniki so zagnali krik, rekoç:

26 Glejte, kraljevi sluœabnikiso ga zabodli v srce in padel jein pobegnili so; glejte, priditein poglejte.

27 In zgodilo se je, da je Ama-likija ukazal, naj njegove çeteodkorakajo in vidijo, kaj se jebilo zgodilo kralju; in ko so bilipriøli na kraj in naøli kralja leœativ krvi, se je Amalikija pretvarjal,da je besen, in rekel: Kdor jeimel kralja rad, naj gre in zasle-duje njegove sluœabnike, da jihboste pobili.

28 In zgodilo se je, ko so vsitisti, ki so imeli kralja radi, sliøalite besede, so stopili naprej inzasledovali kraljeve sluœabnike.

29 Ko so sedaj kraljevi sluœab-niki videli vojsko, ki jih je zas-ledovala, so se spet zbali in sozbeœali v divjino in priøli v zara-hemelsko deœelo in se pridruœiliAmonovemu ljudstvu.

30 In vojska, ki jih je zasledo-vala, se je vrnila, potem ko sojih zaman zasledovali; in takoje Amalikija s svojo prevaropridobil srca ljudi.

31 In zgodilo se je, da je s svojovojsko naslednji dan øel v mestoNefi in mesto zavzel.

32 In sedaj se je zgodilo, da je

Alma 47:33–48:4 304

kraljica, ko je bila sliøala, da jebil kralj ubit—kajti Amalikijaje bil h kraljici poslal poslanca,da jo je obvestil, da so njegovisluœabniki ubili kralja, da jih jebil zasledoval s svojo vojsko, azaman, in da so pobegnili—33 ko je torej kraljica to sporo-

çilo prejela, je poslala k Amali-kiju in od njega œelela, naj pri-zanese ljudem v mestu; in œele-la je tudi, naj pride k njej; inœelela je tudi, naj s seboj pripe-lje priçe, da bodo priçevale osmrti kralja.

34 In zgodilo se je, da jeAmalikija s seboj vzel tistegasluœabnika, ki je kralja ubil, invse tiste, ki so bili z njim, in øelh kraljici na kraj, kjer je sedela;in vsi so ji priçevali, da so kraljaubili njegovi lastni sluœabniki;in prav tako so rekli: Pobegniliso; mar to ne priçuje proti njim?In tako so kraljico prepriçaliglede smrti kralja.

35 In zgodilo se je, da si jeAmalikija prizadeval za naklo-njenost kraljice in jo je vzelza svojo œeno; in tako je s toprevaro in s pomoçjo svojihprekanjenih sluœabnikov prido-bil kraljestvo; da, za kralja soga priznali po vsej deœeli medvsem lamanskim ljudstvom, kiso se sestavljali iz Lamancevin Lemuelcev in Izmaelcev invseh nefijskih odpadnikov odNefijeve vladavine do tega çasa.

36 Sedaj, ti odpadniki so potem,ko so bili pouçeni in seznanjeniz istim kakor Nefijci, da, potemko so bili pouçeni v istem Gos-podovem védenju, je vendarleçudno navajati, da so ne dolgo

po svojem odpadu, postali boljotopeli in uporni in bolj divji,hudobni in kruti od Lamancev—zaœiveli z lamanskim izroçilom;predajali so se brezdelju invsakovrstnim poltenostim; da,v celoti so pozabili na Gospoda,svojega Boga.

48. POGLAVJE

Amalikija hujska Lamance protiNefijcem.—Moroni pripravi svojeljudstvo, da bo branilo stvarkristjanov.—Radosti se svobode inprostosti in je mogoçen Boœji moœ.Okrog leta 72 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, brœ ko jebil Amalikija kraljestvo prido-bil, je zaçel Lamance v srcupodpihovati proti Nefijevemuljudstvu; da, doloçil je moœe, kiso Lamancem s stolpov govoriliproti Nefijcem.

2 In tako jih je v njihovem srcuobrnil proti Nefijcem, v tolikorda si je v zadnjem obdobju de-vetnajstega leta vladavine sod-nikov, ker je bil doslej izpolnilsvoje naçrte, da, ker je bil na-pravljen za kralja nad Lamanci,prav tako prizadeval vladatinad vso deœelo, da, in nad vsemljudstvom, ki je bilo v deœeli,tako nad Nefijci kakor nadLamanci.

3 Zato je bil izpolnil svojnaçrt, kajti Lamance je napraviltrdosrçne in slepomiselne in vnjih podœigal jezo, v tolikor daje za boj proti Nefijcem zbraløtevilno vojsko.

4 Kajti zavoljo velikega øtevilasvojih ljudi je bil odloçen, da bo

305 Alma 48:5–17

premagal Nefijce in jih privedelv suœenjstvo.

5 In tako je doloçil glavne po-veljnike med Zoramci, ker sobili najbolj seznanjeni z moçjoNefijcev in z njihovimi zatoçiøçiin najøibkejøimi deli njihovihmest; zato jih je postavil zaglavne poveljnike svoje vojske.

6 In zgodilo se je, da so podrlitabor in se v divjini pomaknilinaprej proti zarahemelski deœeli.

7 Sedaj se je zgodilo, medtemko je bil Amalikija tako pridobilmoç s prevaro in goljufanjem,je bil Moroni, po drugi strani,pripravljal misli ljudi, da so bilizvesti Gospodu, svojemu Bogu.8 Da, krepil je nefijsko vojsko

in postavljal majhne utrdbe ozi-roma zatoçiøça; okrog je delalzemeljske nasipe, da je ogradilçete, in prav tako gradil steneiz kamenja, da jih je obdal okrogmest in meja deœele; da, vseokrog deœele.9 In v najøibkejøe utrdbe je na-

mestil najveçje øtevilo moœ; intako je utrdil in okrepil deœelo,ki so jo posedovali Nefijci.

10 In tako se je pripravljal,da se bo zavzel za svobodo,ozemlje, œene in otroke in mirin da bodo lahko œiveli zaGospoda, svojega Boga, in dabodo branili tisto, kar so njihovisovraœniki imenovali stvarkristjanov.

11 In Moroni je bil moçan inmogoçen moœ; bil je çlovek spopolnim razumevanjem; da,çlovek, ki se ni radostil v preli-vanju krvi; çlovek, çigar duøase je radostila, da so bili njegovibratje in njegova deœela svo-

bodni in prosti suœenjstva inhlapçevstva;

12 da, çlovek, çigar srce jenavdajalo zahvaljevanje Bogu zamnoge privilegije in blagoslove,k i j i h j e p o d e l i l s v o j e m uljudstvu; çlovek, ki je silno delalza dobrobit in varnost svojegaljudstva.

13 Da, in bil je çlovek, ki je biltrden v veri v Kristusa in s prise-go je bil zaprisegel, da bo branilsvoje ljudstvo, svoje pravicein svojo deœelo in svojo vero,çetudi do izgube svoje kri.

14 Sedaj so bili Nefijci pouçeni,naj se branijo pred sovraœniki,prav do prelivanja krvi, çe bibilo potrebno; da, in pouçeni sobili tudi, naj nikoli ne dajejopovoda, da, in naj nikoli nedvignejo meça, razen çe bi biloza ohranitev lastnega œivljenja.

15 In to je bila njihova vera, dajim bo, çe bodo tako delali, Bogv deœeli dal blagostanje, oziro-ma z drugimi besedami, çebodo zvesto spolnjevali Boœjezapovedi, jim bo v deœeli dalblagostanje; da, jih posvaril, najzbeœe oziroma se pripravijo navojno, glede na to, kako nevarnobo zanje;

16 in da jim bo Bog prav takorazodel, kam naj gredo, da sebodo ubranili pred sovraœniki,in tako jih bo Gospod reøil; in toje bila Moronijeva vera in nje-govo srce je v tem slavilo; ne vprelivanju krvi, ampak v dobrihdelih, v ohranjanju njegovegaljudstva, da, v spolnjevanjuBoœjih zapovedi, da, in v nepo-puøçanju kriviçnosti.

17 Da, resniçno, resniçno vam

Alma 48:18–49:3 306

povem, çe bi bili vsi ljudje in çeso bili in çe kdajkoli bodo kakorMoroni, glej, bi se same moçipekla za vekomaj zamajale; da,hudiç bi nikoli ne imel moçinad srci çloveøkih otrok.18 Glej, bil je moœ kakor Amon,

Mozijev sin, da, in tudi ostaliAlmovi sinovi, da, in tudi Almain njegovi sinovi, kajti vsi sobili Boœji moœje.

19 Sedaj, glejte, Helaman innjegovi bratje niso bili niç manjusluœni ljudstvu, kakor je bilMoroni; kajti pridigali so Boœjobesedo in v kesanje krøçevali vseljudi, kdor je hotel prisluhnitinjihovim besedam.

20 In tako so hodili dalje inljudje so postali poniœni zavoljonjihovih besed, v tolikor da sobili moçno priljubljeni pri Gos-podu, in tako so bili osvobojenivojn in sporov med seboj, da, insicer za razmik øtirih let.

21 Kot pa sem rekel, so se biliv zadnjem obdobju devetnajste-ga leta, da, neglede na mir medseboj proti svoji volji primoranispoprijeti z brati Lamanci.

22 Da, in skratka, njihovevojne z Lamanci nikoli nisoprenehale za razmik veliko let,neglede na to da je bilo protinjihovi volji.

23 Sedaj, bilo jim je œal, da soprijeli za oroœje proti Lamancem,ker se niso radostili v prelivanjukrvi; da, in to ni bilo vse—bilojim je œal, da so bili naçin, prekokaterega je bilo tako velikobratov poslanih s tega sveta vveçni svet nepripravljenih, dabodo sreçali Boga.

24 Kljub temu niso mogli trpeti,

da bi œrtvovali svoje œivljenje,da bi bile njihove œene in otrocipoklani z barbarsko okrutnostjotistih, ki so bili nekoç njihovibratje, da, in so bili odpadli izcerkve in so jih bili zapustili inso jih bili priøli pobijat, tako daso se pridruœili Lamancem.

25 Da, niso mogli prenaøati, dabi se njihovi bratje radostili nadkrvjo Nefijcev, dokler je bil kdo,ki bo spolnjeval Boœje zapovedi,kajti Gospodova obljuba je bila,çe bodo spolnjevali njegove za-povedi, bodo v deœeli uspevali.

49. POGLAVJE

Zavojevalski Lamanci niso zmoœnizavzeti utrjenih mest Amoníha inNoe.—Amalikija prekolne Boga inpriseœe, da bo pil Moronijevo kri.—Helaman in bratje øe naprej krepijoCerkev. Okrog leta 72 pr. Kr.

In s e d a j s e j e z g o d i l o venajstem mesecu devetnajstegaleta desetega dne v mesecu, daso zapazili lamanske çete, kiso se pribliœevale amoníhaøkideœeli.

2 In glejte, mesto je bilo po-novno zgrajeno in Moroni je bilna mejah mesta postavil vojskoin naokrog so bili nametalizemljo, da jih je øçitila predpuøçicami in kamenjem Laman-cev; kajti glej, borili so se skamenjem in puøçicami.

3 Glejte, rekel sem, da je bilomesto Amoníha ponovno zgra-jeno. Pravim vam, da, da je bilodeloma ponovno zgrajeno; inker so ga Lamanci enkrat uniçi-li zavoljo kriviçnosti ljudi, so

307 Alma 49:4–15

predpostavljali, da jim bo spetpostal lahek plen.4 A glej, kako veliko je bilo

njihovo razoçaranje; kajti glej,Nefijci so bili okrog sebe izko-pali greben iz zemlje, ki je biltako visok, da Lamanci nanjeniso mogli metati kamenja inpuøçic, da bi dosegli svoj uçinek,niti niso mogli drugaçe pritinadnje kakor samo pri vhoduv mesto.

5 Sedaj so bili glavni poveljnikiLamancev v tem trenutku silnoosupnili zavoljo modrosti Nefij-cev, ko so pripravljali zatoçiøça.

6 Lamanski voditelji so bilizavoljo svojega velikanskegaøtevila torej predpostavljali, da,predpostavljali so, da bi moraliimeti prednost, ko bodo ølinadnje, kakor so bili storili dos-lej, da, in pripravili so se bilitudi s øçiti in naprsnimi oklepiin pripravili so se bili tudiz oblaçili iz koœe, da, z zelomoçnimi oblaçili, da so pokrilisvojo goloto.7 In ker so se bili tako pripravi-

li, so predpostavljali, da bodozlahka premagali svoje brate insi jih podvrgli za suœnje oziromajih po lastnem zadovoljstvupobili in poklali.

8 A glejte, na njihovo skrajnoosuplost so se bili nanje pripra-vili na naçin, ki ga med Lehije-vimi otroci niso nikoli poznali.Sedaj so bili pripravljeni naLamance, da se bodo bojevalipo Moronijevih navodilih.

9 In zgodi lo se je , da soLamanci oziroma Amalikijci sil-no osupnili nad tem, kako sose pripravili na vojno.

10 Sedaj, çe bi bil kralj Amali-kija priøel iz nefijske deœelena çelu svoje vojske, bi mordaukazal Lamancem, naj napadejoNefijce pri mestu Amoníha,kajti glej, ni mu bilo mar za krisvojega ljudstva.

11 A glej, Amalikija sam nipriøel v bitko. In glej, njegoviglavni poveljniki si niso drznilinapasti Nefijcev pri mestuAmoníha, kajti Moroni je bilspremenil upravljanje zadevmed Nefijci, v tolikor da so biliLamanci razoçarani nad njiho-vimi pribeœaliøçi in niso moglinadnje.

12 Zato so se umaknili v divji-no in podrli tabor in odkorakaliproti Noetovi deœeli, ker sopredpostavljali, da je to zanjedrugi najboljøi kraj, kjer bodopriøli nad Nefijce.

13 Kajti niso vedeli, da jebil Moroni utrdil oziroma jebil zgradil zavarovane utrdbeza vsako mesto v vsej okoliøkideœeli; zato so s trdno odlo-çenostjo odkorakali proti Noe-tovi deœeli; da, njihovi glavnipoveljniki so pristopili in pri-segli, da bodo pobili ljudi tiste-ga mesta.

14 A glej, na njihovo osuplostje bilo mesto Noe, ki je bilo dosedaj øibko mesto, sedaj postalozavoljo Moronijevih sredstevmoçno, da, v moçi je celo prese-galo mesto Amoníha.

15 In sedaj, glej, to je bilaMoronijeva modrost; kajti pred-postavljal je bil, da se bodo primestu Amoníha prestraøili; inker je bilo mesto Noe doslejnajøibkejøi del deœele, so zato

Alma 49:16–27 308

odkorakali tjakaj v boj; in takoje bilo po njegovih œeljah.16 In glej, Moroni je bil doloçil

Lehija za glavnega poveljnikamoœ tistega mesta; in to je bilisti Lehi, ki se je boril z Lamanciv dolini na vzhodu reke Sidon.

17 In sedaj, glej, se je zgodilo,ko so bili Lamanci ugotovili, daje mestu poveljeval Lehi, so bilispet razoçarani, kajti Lehija sose silno bali; vendar so njihoviglavni poveljniki zaprisegli sprisego, da bodo napadli mesto;zato so privedli svoje çete.

18 Sedaj, glej, Lamanci nisomogli nikakor drugaçe priti vnjihove utrdbe kakor pri vhoduzavoljo viøine nasipov, ki so bilinametani, in globine jarkov, kiso bili izkopani okrog, kakorpri vhodu.

19 In tako so se bili Nefijcipripravili, da bodo ubili vsako-gar, ki bi poskuøal splezati gor,da bi priøel v utrdbo po kakønidrugi poti, tako da so nanje me-tali kamenje in puøçice.

20 Tako so se pripravili, da,skupina najboljøih moœ, z meçiin praçami, da bodo posekalivse, ki bi poskuøali priti v nji-hovo utrdbo pri vhodu v mesto;in tako so se bili pripravili zaobrambo pred Lamanci.

21 In zgodilo se je, da je la-manski poveljnik privedel svojeçete pred vhod v mesto in sezaçel bojevati z Nefijci, da bipriøel v njihovo utrdbo; a glej,od çasa do çasa so jih porinilinazaj, v tolikor da so jih pobiliv velikanskem pokolu.

22 Ko so sedaj ugotovili, dane morejo dobiti premoçi nad

Nefijci pri prehodu, so zaçeliizpodkopavati zemeljske nasi-pe, da bi napravili prehod zavojsko, da bi imeli enakovrednopriloœnost za boj; a glej, pri tehpoizkusih so jih pometli kamniin puøçice, ki so jih metali nanje;in namesto da bi jarke zapolnilitako, da bi sesuli zemeljskenasipe, so jih v meri napolnilanjihova mrtva in ranjena telesa.

23 Tako so bili Nefijci imelivso moç nad sovraœniki; in takoso Lamanci poskuøali pokonçatiNefijce, dokler niso bili vsinjihovi glavni poveljniki pobiti;da, in pobitih je bilo veç kottisoç Lamancev; medtem ko nibila po drugi strani ubita nitiena nefijska duøa.

24 Bilo jih je okrog petdeset, kiso bili ranjeni, ki so bili izpos-tavljeni lamanskim puøçicampri prehodu, toda varovali so jihøçiti in naprsni oklepi in ølemi,v tolikor da so imeli rane ponogah, od katerih jih je biloveliko zelo hudih.

25 In zgodilo se je, ko soLamanci uvideli, da so bili vsinjihovi glavni poveljniki pobiti,so zbeœali v divjino. In zgodilose je, da so se vrnili v nefijskodeœelo, da bi obvestili kraljaAmalikija, ki je bil po rojstvuNefijec, o njihovi veliki izgubi.

26 In zgodilo se je, da je bilsilno jezen na svoje ljudi, kerni bil dosegel svoje œelje nadNefijci; ni jih bil podvrgel jarmusuœenjstva.

27 Da, bil je silno besen inpreklinjal je Boga in tudi Moro-nija in s prisego zaprisegel, dabo pil njegovo kri; in to zato ker

309 Alma 49:28–50:10

je bil Moroni spolnjeval Boœjezapovedi, ko je izvajal pripraveza varnost svojega ljudstva.28 In zgodilo se je, da se je po

drugi strani Nefijevo ljudstvozahvaljevalo Gospodu, svojemuBogu, zavoljo njegove neprimer-ljive moçi, da jih je reøil iz roknjihovih sovraœnikov.

29 In tako se je konçalo devet-najsto leto vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom.

30 Da, in med njimi je bilnepretrgan mir in v cerkvi silnoveliko blagostanje zavoljo çu-jeçnosti in marljivosti v Boœjibesedi, ki so jim jo oznanjaliHelaman in Øiblon in Koriantonin Amon in njegovi bratje, da,vsi tisti, ki so bili oddeljeni posvetem Boœjem redu, ker so sekrstili v kesanje in so bili medljudi poslani pridigat.

50. POGLAVJE

Moroni utrjuje nefijsko deœelo.—Zgradijo veliko novih mest.—Vdneh njihove hudobije in gnusobNefijce doletijo vojne in uniçenja.—Teankum porazi Moriantona innjegove odpadnike.—Nefíha umrein njegov sin Pahoran sede na sodnistol. Med leti 72 in 67 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da Moronini prenehal s pripravami navojno oziroma braniti svojegaljudstva pred Lamanci; kajtiukazal je, naj njegove çete priç-nejo v priçetku dvajsetega letavladavine sodnikov, naj priçnejokopati zemeljske nasipe okrogvseh mest po vsej deœeli, ki sojo posedovali Nefijci.

2 In na vrhu teh grebenov izzemlje je postavil hlode, da,stavbiøçe iz hlodov, zgrajenodo viøine çloveka, okrog mest.

3 In na tem stavbiøçu iz hlodovje naokrog ukazal zgraditi ogra-jo iz kolov, zgrajeno na hlodih;in bila je moçna in visoka.

4 In dal je postaviti stolpe, ki sogledali na ta stavbiøça iz hlodovin na teh stolpih je dal zgraditizatoçiøça, da bi jih kamenjein puøçice Lamancev ne mogleraniti.

5 In bili so pripravljeni, da solahko z vrha le–teh metali ka-menje po lastnem zadovoljstvuin moçi in ubili vsakogar, ki bise skuøal pribliœati mestnemuobzidju.

6 Tako je Moroni pripraviloporiøça pred sovraœniki okrogvsakega mesta po vsej deœeli.

7 In zgodilo se je, da je Moroniukazal, naj njegova vojska grev vzhodno divjino; da, in øli soin pregnali vse Lamance, ki sobili v vzhodni divjini v njihovelastne deœele, ki so bile na juguzarahemelske deœele.

8 In nefijska deœela je potekalav ravni smeri od vzhodnegamorja na zahod.

9 In zgodilo se je, ko je bilMoroni pregnal vse Lamance izvzhodne divjine, ki je bila sever-no od deœele njihove posesti, jeukazal, naj gredo prebivalci, kiso bili v zarahemelski deœeliin v okoliøki deœeli, v vzhodnodivjino prav do meja z obalo indeœelo posedujejo.

10 In vojsko je prav takonamestil na jug v meje njihoveposesti in jim ukazal postaviti

Alma 50:11–23 310

utrdbe, da bi zavarovali svojeçete in ljudstvo pred rokaminjihovih sovraœnikov.11 In tako je loçil vsa lamanska

oporiøça v vzhodni divjini, da,in prav tako na zahodu in utrdilje çrto med Nefijci in Lamanci,med zarahemelsko deœelo innefijsko deœelo, od zahodnegamorja, ki je potekala ob izvirureke Sidon—in Nefijci so pose-dovali vso deœelo na severu,da, in sicer vso deœelo, ki je bilaseverno od deœele Izobilje, posvojem zadovoljstvu.

12 Tako si je Moroni s svojimiçetami, ki so se dnevno poveçe-vale zavoljo zagotovila varnosti,katerega jim je prinaøalo njego-vo delo, prizadeval loçiti siloin moç Lamancev v deœeli nji-hovega nasledstva, da bi takone imeli moçi nad deœelaminjihovega nasledstva.

13 In zgodilo se je, da so Nefijcizaçeli z mestnimi temelji inmesto so poimenovali Moroni;in bilo je pri vzhodnem morju;in bilo je na jugu ob mejni çrti zlamansko posestjo.

14 In zaçeli so tudi z mestnimitemelji med mestom Moroni inmestom Aron in zdruœili mejeArona in Moronija; in mestooziroma deœelo so poimenovaliNefíha.

15 In prav tako so v tistemletu zaçeli graditi veliko mestna severu, nekega na posebennaçin, ki so ga imenovali Lehi,ki je bilo na severu na obalnihmejah.

16 In tako se je konçalo dvajsetoleto.

17 In v teh okoliøçinah razcveta

je bilo Nefijevo ljudstvo v zaçet-ku dvajset in prvega leta vlada-vine sodnikov nad Nefijevimljudstvom.

18 In silno so uspevali in sopostali silno bogati; da, in mno-œili so se in se v deœeli okrepili.

1 9 I n t a k o v i d i m o , k a k omilostna in praviçna so vsaGospodova ravnanja, da izpolnivse svoje besede çloveøkimotrokom; da, lahko vidimo, dase njegove besede potrdijo, celov tem çasu, katere je govorilLehiju, rekoç:

20 Blagor tebi in tvojim otro-kom; in blagoslovljeni bodo, çebodo spolnjevali moje zapovedi,bodo uspevali v deœeli. Pomnipa, çe mojih zapovedi ne bodospolnjevali, bodo loçeni odGospodove navzoçnosti.

21 In vidimo, da so se te oblju-be Nefijevemu ljudstvu potrdile;kajti njihovi spori in njihoviprepiri, da, njihovi poboji innjihovo plenjenje, njihovo ma-likovanje, njihovo vlaçugarstvoin njihove gnusobe so jih pripe-ljale do njihovih vojn in njihovepogube.

22 In tisti, ki so zvesto spolnje-vali Gospodove zapovedi, sobili v vsakem trenutku reøeni,medtem ko je bilo tisoçe njiho-vih hudobnih bratov izroçenihsuœenjstvu oziroma so padli podmeçem oziroma zapadli v ne-vero in se pomeøali z Lamanci.

23 A glejte, ni çasa veçje sreçemed Nefijevim ljudstvom odNefijevih dni kakor v Moronije-vih dneh, da, prav v tem çasu, vdvajset in prvem letu vladavinesodnikov.

311 Alma 50:24–35

24 In zgodilo se je, da se jedvajset in drugo leto vladavinesodnikov prav tako konçalo vmiru; da, in prav tako dvajsetin tretje leto.

25 In zgodilo se je, da bi bilomirno tudi dvajset in çetrto letovladavine sodnikov nad Nefi-jevim ljudstvom, çe bi ne bilospora, do katerega je priølomed njimi glede lehijske deœelein moriantonske deœele, ki se jestikala z lehijsko mejo; od kate-rih sta bili obedve na mejah obobali.

26 Kajti glej, ljudstvo, ki je po-sedovalo moriantonsko deœelo,je terjalo del lehijske deœele; zatoso se priçeli vneto prepirati,v tolikor da je moriantonskoljudstvo prijelo za oroœje protisvojim bratom in bili so odloçe-ni, da jih bodo z meçem pobili.

27 A glej, ljudje, ki so posedo-vali lehijsko deœelo, so zbeœaliv Moronijev tabor in pri njemzaprosili za pomoç; kajti glej,nikomur niso storili krivice.

28 In zgodilo se je, ko je mori-antonsko ljudstvo, ki ga je vodilmoœ, ki mu je bilo ime Morian-ton, odkrilo, da je bilo lehijskoljudstvo zbeœalo v Moronijevtabor, so se silno prestraøili, dabi Moronijeva vojska ne priølanadnje in jih pobila.

29 Zato jim je Morianton vsrcu dal misliti, naj pobegnejov deœelo na severu, ki so jo po-krivale velike vodne povrøine,in si vzamejo v posest deœelo,ki je bila na severu.

30 In glej, ta naçrt bi izpeljali(kar bi bilo vzrok za œalovanje),a glej, ker je bil Morianton çlovek

nagle jeze, zato se je razjezil naeno od svojih sluœabnic in planilje nanjo in jo hudo pretepel.

31 In zgodilo se je, da jepobegnila in priøla v Moronijevtabor in Moroniju povedala vseo zadevi in prav tako o njihovihnamerah, da pobegnejo v deœelona severu.

32 Sedaj glej, ljudje, ki so bili vdeœeli Izobilje oziroma Moroni,so se zbali, da bodo prisluhniliMoriantonovim besedam in sezdruœili z njegovim ljudstvomin bi tako pridobil posest tistihdelov deœele, kar bi bilo temeljresnih posledic med Nefijevimljudstvom, da, posledic, katere bivodile k padcu njihove svobode.

33 Zato je Moroni poslalvojsko s svojim taborom, da bidohiteli Moriantonove ljudi, dabi ustavili njihov pobeg v deœelona severu.

34 In zgodilo se je, da jih nisodohiteli, dokler niso bili priøli vmeje deœele Opustoøenje; in tamso jih dohiteli pri ozkem prela-zu, ki je vodil ob morju v deœelona severu, da, ob morju nazahod in na vzhod.

35 In zgodilo se je, da jevojska, ki jo je poslal Moroni, kijo je vodil moœ, ki mu je biloime Teankum, sreçala Morian-tonove ljudi; in tako trmasto jebilo Moriantonovo ljudstvo(ker so jih navdihovale hudob-ne in laskave besede), da se jemed njimi zaçela bitka, v katerije Teankum ubil Moriantona inporazil njegovo vojsko in jihodpeljal v ujetniøtvo in se vrnilv Moronijev tabor. In tako se jekonçalo dvajset in çetrto leto

Alma 50:36–51:5 312

vladavine sodnikov nad Nefi-jevim ljudstvom.36 In tako je moriantonsko

ljudstvo odølo nazaj. In potemko so se zavezali, da bodoohranjali mir, so jih odpeljali vmoriantonsko deœelo in priøloje do zdruœitve med njimi inLehijevim ljudstvom; in pravtako so odøli v svoje deœele.

37 In zgodilo se je, da je v istemletu, ko se je bil med Nefijevoljudstvo povrnil mir, da jeNefíha, drugi vrhovni sodnik,umrl, potem ko je bil na sodnemstolu zasedal v popolni po-konçnosti pred Bogom.

38 Vendar je bil Alma zavrnil,da bi posedoval tiste zapise intiste reçi, ki so jih Alma in nji-hovi oçetje cenili za najsvetejøe;zato jih je bil Alma predalsvojemu sinu Helamanu.

39 Glej, zgodilo se je, da je bilNefíhov sin postavljen, da bozasedel sodni stol na mestu svo-jega oçeta; da, na mestu svojegaoçeta je bil s prisego in svetouredbo doloçen za vrhovnegasodnika in upravitelja nadljudstvom, da bo praviçno sodilin ohranjal mir in svobodoljudstva in jim zagotovil njihovesvete privilegije, da çastijoGospoda, svojega Boga, da, dabo podpiral in branil Boœjo stvarv vseh svojih dneh in da bohudobne privedel pred pravicoglede na njihov zloçin.

40 Sedaj, glej, ime mu je biloPahoran. In Pahoran je zase-del stol svojega oçeta in je za-çel vladati konec dvajset inçetrtega leta nad Nefijevimljudstvom.

51. POGLAVJE

Pristaøi kraljevine si prizadevajospremeniti postavo in postaviti kra-lja. — Pahorana in svobodoljubepodpre glas ljudstva. — Moronipristaøe kraljevine primora branitidomovino ali pa bodo usmrçeni.—Amalikija in Lamanci zavzamejoveliko utrjenih mest.—Teankumodbije lamanski vdor in ubijeAmalikija v njegovem øotoru. Medletoma 67 in 66 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo v zaçetkudvajset in petega leta vladavi-ne sodnikov nad Nefijevimljudstvom, potem ko so vzpos-t a v i l i m i r m e d l e h i j s k i mljudstvom in moriantonskimljudstvom glede njihovih deœelin se je zaçelo dvajset in petoleto v miru;

2 vendar v deœeli niso za dol-go obdrœali vsesploønega miru,kajti med ljudstvom so se zaçelispori glede vrhovnega sodnikaPahorana; kajti glej, del ljudstvaje œelel spremeniti nekaj dolo-çenih çlenov postave.

3 A glej, Pahoran ni hotelspremeniti niti ni dovolil, da bise postava spremenila; zato niprisluhnil tistim, ki so odposlalisvoj glas z zahtevo o spremi-njanju postave.

4 Zato so bili tisti, ki so œeleli,naj se postava spremeni, nanjjezni, in niso veç œeleli, da bi bilvrhovni sodnik v deœeli; zatoso se priçeli vneto priçkati gledezadeve ampak ne do prelivanjakrvi.

5 In zgodilo se je, da so se tisti,ki so œeleli, da bi Pahorana vrgli

313 Alma 51:6–15

s sodnega stola, imenovali pris-taøi kraljevine, kajti œeleli so, dabi se postava spremenila tako,da bi zruøila svobodno vlado inv deœeli postavila kralja.

6 In tisti, ki so œeleli, da biPahoran ostal vrhovni sodnikdeœele, so si nadeli ime svobo-doljubi; in takøna je bila razde-litev med njimi, kajti svobodo-ljubi so bili zaprisegli, oziromase zavezali, da bodo branilisvoje pravice in privilegije svojevere s svobodno vlado.

7 In zgodilo se je, da je bila tazadeva njihovega spora urejenaz glasom ljudstva. In zgodilo seje, da je bil glas ljudstva naklo-njen svobodoljubom in Pahoranje obdrœal sodni stol, kar jepovzroçilo veliko radost medPahoranovimi brati in pravtako med mnogimi svobodomi-selnimi, ki so prav tako utiøalipristaøe kraljevine, da si nisodrznili nasprotovati, ampak sobili primorani obdrœati svobo-domiselnost.

8 Sedaj, tisti, ki so bili naklo-njeni kraljem, so bili tisti izvisokega stanu in prizadevali sosi, da bi bili kralji; in podpiraliso jih tisti, ki so si prizadevaliza moç in oblast nad ljudstvom.

9 A glej, to je bil nevaren çasza takøne spore med Nefije-vim ljudstvom; kajti glej, Ama-likija je bil spet podœgal srcalamanskega ljudstva proti ne-fijskemu ljudstvu in z vsehstrani deœele zbiral vojake injih oboroœeval in se z vso mar-ljivostjo pripravljal na vojno;kajti zaprisegel je bil, da bo pilMoronijevo kri.

10 A glej, videli bomo, da jebila njegova obljuba, katero jeizrekel, prenagljena; vendar jepripravljal sebe in svojo vojsko,da se bodo øli bojevat z Nefijci.

11 Njegova vojska sedaj ni bilatako velika, kakor je bila doslejzavoljo tako veliko tisoçev, ka-tere je bila pobila roka Nefijcev,vendar je bil navkljub velikiizgubi Amalikija zbral presenet-ljivo veliko vojsko, v tolikor dase ni bal priti v zarahemelskodeœelo.

12 Da, celo Amalikija sam jeøel na çelu Lamancev. In bilo jev dvajset in petem letu vladavi-ne sodnikov; in bilo je v istemçasu, ko so bili zaçeli urejevatizadeve svojih prepirov gledevrhovnega sodnika Pahorana.

13 In zgodilo se je, ko so bilimoœje, ki so se imenovali prista-øi kraljevine, sliøali, da Lamanciprihajajo nadnje v bitko, so sebili v srcu razveselili; in nisohoteli prijeti za oroœje, kajti takoso bili besni na vrhovnega sod-nika in tudi na svobodomiselne,da niso hoteli prijeti za oroœje,da bi branili domovino.

14 In zgodilo se je, ko je Moronito videl in je prav tako videl,da so v meje deœele prihajaliLamanci, je bil silno besen zavo-ljo trmoglavosti tistih ljudi, zakatere je tako marljivo delal, dabi jih obvaroval; da, bil je silnobesen; duøo mu je navdala jezado njih.

15 In zgodilo se je, da jeposlal zahtevo skupaj z glasomljudstva upravitelju deœele inœelel, naj jo prebere in dà njemu(Moroniju) moç, da bo primoral

Alma 51:16–27 314

tiste odpadnike, da bodo branilidomovino ali pa bodo usmrçeni.16 Kajti njegova prva skrb je

bila napraviti konec takønimsporom in odpadniøtvu medljudstvom; kajti glejte, to je bildoslej tudi vzrok vsakemu nji-hovemu propadu. In zgodilose je, da mu je bilo po glasuljudstva dovoljeno.

17 In zgodilo se je, da je Moroniukazal, naj gre njegova vojskanad tiste pristaøe kraljevine, dabodo uklonili njihov ponos innjihovo plemstvo in jih zravnaliz zemljo ali pa bodo prijeli zaoroœje in podpirali svobodomi-selnost.

18 In zgodilo se je, da so çeteodkorakale nadnje; in ukloniliso njihov ponos in njihovoplemstvo, v tolikor da so jih, koso dvignili bojno oroœje, da sebodo bojevali z Moronijevimimoœmi, posekali in zravnali zzemljo.

19 In zgodilo se je, da je biloøtiri tisoç tistih odpadnikov, kiso jih posekali z meçem; in tistenjihove voditelje, ki jih v bitkiniso pobili, so zajeli in vrgli vjeço, kajti v tem obdobju ni biloçasa za njihovo sojenje.

20 In ostanek tistih odpadni-kov se je, raje kot da bi biliz meçem posekani na zemljo,uklonil zastavi svobode in biliso primorani dvigniti napissvobode na svojih stolpih in vsvojih mestih in prijeti za oroœjev bran domovine.

21 In tako je Moroni napravilkonec tistim pristaøem kraljevi-ne, da se ni vedelo za nikogar, kibi se nazival pristaø kraljevine;

in tako je napravil konec trmo-glavosti in ponosu tistih ljudi,ki so zagovarjali plemenito kri;ampak so jih uklonili, da sopostali poniœni kakor njihovibratje, in so se moçno borili, dabi bili svobodni suœenjstva.

22 Glej, zgodilo se je, medtemko je Moroni tako delal konecvojnam in sporom med svojimlastnim ljudstvom in jih podvr-gel miru in omiki in pripravljalukrepe za priprave na vojno zLamanci, glej, so bili Lamancipriøli v moronijsko deœelo, ki jebila v mejah ob obali.

23 In zgodilo se je, da Nefijci vmestu Moroni niso bili zadostimoçni; zato jih je Amalikijapregnal in jih veliko pobil. Inzgodilo se je, da je Amalikijazaçel posedovati mesto, da,posedovati vse njihove utrdbe.

24 In tisti, ki so zbeœali izmesta Moroni, so priøli v mestoNefíha; in prav tako so se zbralil judje iz mesta Lehi in sepripravili in so bili pripravljeni,da se bodo spopadli v bitki zLamanci.

25 A zgodilo se je, da Amalikijani dovolil Lamancem, da bi øliv bitko nad mesto Nefíha, paçpa jih je obdrœal ob obali inpustil moœe v vsakem mestu,da so ga varovali in ga branili.

26 In tako je øel in zavzel velikomest, mesto Nefíha in mestoLehi in mesto Morianton inmesto Omner in mesto Gid inmesto Mulek, ki so bila vsa vvzhodnih mejah ob obali.

27 In tako so bili Lamancipridobili z Amalikijevo pret-kanostjo veliko mest s svojo

315 Alma 51:28–52:3

øtevilno vojsko, katera so bilavsa moçno utrjena po naçinuMoronijevih utrdb; katera sovsa dajala oporiøça za Lamance.28 In zgodilo se je, da so kora-

kali k mejam deœele Izobilje inpred seboj preganjali Nefijce injih veliko pobili.

29 A zgodilo se je, da jih jesreçal Teankum, ki je bil ubilMor iantona in je n jegovoljudstvo pognal v beg.

30 In zgodilo se je, da je pravtako dohitel Amalikija, ko jekorakal s svojo øtevilno vojsko,da bo zavzel deœelo Izobilje intudi deœelo na severu.

31 A glej, naletel je na razoça-ranje, ker so ga Teankum innjegovi moœje odbili, kajti biliso veliki bojevniki; kajti vsakTeankumov moœ je presegalLamance po moçi in po vojnihspretnostih, v tolikor da so predLamanci pridobili prednost.

32 In zgodilo se je, da so jihoblegali, v tolikor da so jih po-bijali, prav dokler se ni znoçilo.In zgodilo se je, da so Teankumin njegovi moœje postavili øoto-re v mejah deœele Izobilje; inAmalikija je postavil øotore vobalnih mejah ob morski obaliin tako so jih preganjali.

33 In zgodilo se je, ko je bilapriøla noç, sta se Teankum innjegov sluœabnik prikradla inøla v noç in øla v Amalikijevtabor; in glej, premagal jih je bilspanec zavoljo velike utruje-nosti, ki so jo povzroçila dela invroçina dneva.

34 In zgodilo se je, da se jeTeankum skrivoma prikradel vøotor kralja in mu v srce zasadil

kopje; in takoj je povzroçil kra-ljevo smrt, da ni prebudil slu-œabnikov.

35 In spet se je skrivoma vrnilv svoj tabor in glej, njegovimoœje so spali in zbudil jih je injim povedal vse, kar je bil storil.

36 In ukazal je, naj bo njegovavojska v pripravljenosti, çe bise Lamanci prebudili in priølinadnje.

37 In tako se je konçalo dvajsetin peto leto vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom; intako so se konçali Amalikijevidnevi.

52. POGLAVJE

Amoron nasledi Amalikija kot la-manski kralj.—Moroni, Teankumin Lehi vodijo Nefijce v zmagovitovojno z Lamanci.—Ponovno zavza-mejo mesto Mulek in Jakob Zoramecje ubit. Med leti 66 in 64 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo v dvajsetin øestem letu vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom,glej, ko so se Lamanci prebudiliprvega jutra v prvem mesecu,glej, so odkrili, da je bil Amali-kija v øotoru mrtev; in prav takoso videli, da je bil Teankumpripravljen, da se bo tisti danbojeval z njimi.

2 In ko so sedaj Lamanci tovideli, so se prestraøili ; inopustili so svoje namere, da biodkorakali v deœelo na severu inse z vso svojo vojsko umakniliv mesto Mulek in si v njegovihutrdbah poiskali zaøçito.

3 In zgodilo se je, da je bilAmalikijev brat doloçen za

Alma 52:4–15 316

kralja nad ljudstvom; in ime muje bilo Amoron; tako je bil taAmoron, brat kralja Amalikija,doloçen, da je vladal namestonjega.4 In zgodilo se je, da je ukazal,

naj njegovo ljudstvo varuje tistamesta, ki so jih bili zavzeli sprelivanjem krvi; kajti nobenegamesta niso bili zavzeli drugaçekakor tako, da so izgubili velikokrvi.

5 In sedaj je Teankum videl,da so bili Lamanci odloçenivarovati tista mesta, ki so jihbili zavzeli, in tiste dele deœele,nad katerimi so si pridobililastniøtvo; in ker je tudi videlnjihovo ogromno øtevilo, jeTeankum menil, da jih ne bibilo dobro napasti v njihovihtrdnjavah.

6 Paç pa je okrog postavil svojemoœe, kakor çe bi se pripravljalna vojno; da, in resniçno se jepripravljal, da se bo branil prednjimi, tako da se je obdal z ob-zidjem in pripravljal zatoçiøça.

7 In zgodilo se je, da se je takopripravljal na vojno, dokler nibil Moroni poslal velikega øte-vila moœ za okrepitev njegovevojske.

8 In Moroni mu je prav takoposlal ukaze, naj zadrœi vseujetnike, ki so padli v njegoveroke; ker so bili Lamanci zajeliøtevilne ujetnike, naj zadrœi vselamanske ujetnike za odkupni-no za tiste, ki so jih bili zajeliLamanci.

9 In prav tako mu je poslalukaze, naj utrdi deœelo Izobiljein zaøçiti ozek prelaz, ki jevodil v deœelo na severu, da bi

Lamanci ne zasedli te toçke inbi imeli moç, da bi jih oblegali zvseh strani.

10 In Moroni je prav tako pos-lal k njemu, ker je œelel, naj tistepredele deœele zvesto varuje innaj si prizadeva za vsako pri-loœnost, da bo biçal Lamance vtistem predelu, kolikor je bilo vnjegovi moçi, da bi morda spetzavzel z zvijaço ali kako drugaçetista mesta, ki so jim bila vzeta izrok; in da bi prav tako utrdil inokrepil okoliøka mesta, ki nisobila padla Lamancem v roke.

11 In prav tako mu je rekel:Priøel bi k tebi, a glej, Lamancinapadajo meje naøe deœele prizahodnem morju; in glej, nadnjepojdem, zato ne morem priti ktebi.

12 Sedaj, kralj (Amoron) jebil odpotoval iz zarahemelskedeœele in je bil kraljico obvestilo smrti svojega brata in zbral jebil veliko øtevilo moœ in je bilodkorakal nad Nefijce na mejeob zahodnem morju.

13 In tako si je prizadevaltrpinçiti Nefijce in odpeljati delnjihovih sil v tisti del deœele,medtem ko je bil tistim, ki soostali, da so posedovali mesto,ki ga je bil zavzel, ukazal, najtudi oblegajo Nefijce na mejahpri vzhodnem morju in naj zav-zamejo njihovo deœelo, kolikorje bilo to v njihovi moçi gledena moç njihove vojske.

14 In tako je bilo z Nefijciv tistih nevarnih okoliøçinahkonec dvajset in øestega leta vla-davine sodnikov nad Nefijevimljudstvom.

15 A glej, zgodilo se je v dvajset

317 Alma 52:16–25

in sedmem letu vladavine sod-nikov, da je Teankum na ukazMoronija — ki je bil namestilçete, da so øçitile juœne in za-hodne meje deœele, in je bilzaçel svoj pohod proti deœeliIzobilje, da bi pomagal Tean-kumu s svojimi moœmi priponovnem zavzetju mest, ki sojih bili izgubili—16 in zgodilo se je, da je bil

Teankum prejel ukaze, naj napa-de mesto Mulek in ga ponovnozavzame, çe bi bilo mogoçe.

17 In zgodilo se je, da se jeTeankum pripravil za napadna mesto Mulek in z vojsko od-korakal nad Lamance; a videlje, da je bilo nemogoçe, da bi jihpremagal, ko so bili v utrdbah;zato je opustil svoje namere inse spet vrnil v mesto Izobilje,kjer je poçakal na Moronijevprihod, da bo njegova vojskadobila okrepitev.

18 In zgodilo se je, da je Moroniprispel s svojo vojsko v deœeloIzobilje proti koncu dvajset insedmega leta vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom.

19 In v zaçetku dvajset in os-mega leta so imeli Moroni inTeankum in mnogi od glavnihpoveljnikov bojni posvet—kajnaj napravijo, da bodo Lamancepripravili, da bodo priøli nad-nje v bitko; oziroma da bi jihmorda kako zavedli, da bi priøliiz oporiøç, da bi si pridobiliprednost pred njimi in spetzavzeli mesto Mulek.

20 In zgodilo se je, da so klamanski vojski, ki je varovalamesto Mulek, k njihovemu vo-ditelju, ki mu je bilo ime Jakob,

poslali poslance in od njegaœeleli, naj pride ven s svojovojsko in naj se z njimi spoprimena bojiøçu med obema mestoma.A glej, Jakob, ki je bil Zoramec,s svojo vojsko ni hotel priti ven,da bi se z njimi spoprijel nabojiøçu.

21 In zgodilo se je, da je Moro-ni, ker ni imel upov, da bi jihsreçal na odprtem, zato sklenilnaçrt, da bi Lamance zvabil izoporiøç.

22 Zato je ukazal, naj Teankumvzame s seboj majhno øtevilomoœ in odkoraka v bliœino oba-le; in Moroni in njegova vojskaso ponoçi odkorakali v divjinozahodno od mesta Mulek; intako so naslednjega dne, ko sobili lamanski straœarji odkriliTeankuma, tekli in to povedaliJakobu, svojemu vodji.

23 In zgodilo se je, da solamanske çete odkorakale nadTeankuma zavoljo njegovegamajhnega øtevila. In ko je Tean-kum zagledal lamansko vojsko,ki je prihajala nadnje, se je zaçelumikati proti obali na sever.

24 In zgodilo se je, ko soLamanci videli, da je zaçel be-œati, so se opogumili in jih zaçelisilovito zasledovati. In ko je bilTeankum tako vodil stran La-mance, kateri so jih zaman za-sledovali, glej, je Moroni uka-zal, naj del njegove vojske, ki jebila z njim, odkoraka v mestoin ga zavzame.

25 In to so tudi storili in pobiliso vse tiste, ki so bili ostali, dabodo øçitili mesto, da, vse tiste,ki niso hoteli predati bojnegaoroœja.

Alma 52:26–40 318

26 In tako je bil Moroni zavzelmesto Mulek z delom svojevojske, medtem ko je s preos-tankom odkorakal naprotiLamancem, ko se bodo vraçaliz zasledovanja Teankuma.

27 In zgodilo se je, da soLamanci zasledovali Teankuma,dokler niso priøli v bliœinomesta Izobilje, in potem so sespoprijeli z Lehijem in majhnovojsko, ki je bila ostala za zaøçitomesta Izobilje.

28 In sedaj, glej, ko je bil glavnilamanski poveljnik zagledalLehija z vojsko prihajati nadnje,so v veliki zmedi zbeœali, da bidosegli mesto Mulek, preden bijih Lehi prehitel; kajti zavoljopohoda so bili utrujeni in Lehi-jevi moœje so bili spoçiti.

29 Sedaj Lamanci niso vedeli,da jim je bil Moroni s svojovojsko za hrbtom; in vsega,çesar so se bali, so bili Lehi innjegovi moœje.

30 Lehi pa sedaj ni œelel, da bijih prehitel, dokler ne bi sreçaliMoronija in njegove vojske.

31 In zgodilo se je, preden sose bili Lamanci umaknili daleç,so jih Nefijci obkolili, z enestrani so jih obkolili Moronijevimoœje in z druge Lehijevi moœje,ki so bili vsi spoçiti in polnimoçi; Lamanci pa so bili utrujenizavoljo dolgega pohoda.

32 In Moroni je ukazal svojimmoœem, naj planejo nanje,dokler ne bodo predali bojnegaoroœja.

33 In zgodilo se je, da je Jakob,ker je bil njihov vodja, ker je biltudi Zoramec in ker je imelnepremagljivega duha, vodil

Lamance v bitko s silno jezo doMoronija.

34 Ker je bil Moroni na poho-du, zato je bil Jakob odloçen, dajih bo pobil in se prebil do mestaMulek. A glej, Moroni in njegovimoœje so bili moçnejøi; zatoLamancem niso popustili.

35 In zgodilo se je, da so sena obeh straneh borili s silnimbesom; in na obeh straneh jihje bilo veliko pobitih; da, inMoroni je bil ranjen in Jakob jebil ubit.

36 In Lehi je nanje pritiskalod zadaj s svojimi moçnimimoœmi s takønim besom, daso Lamanci v ozadju predalisvoje bojno oroœje; in preostali,ker so bili zelo zmedeni, nisovedeli, kod naj gredo oziromaudarijo.

37 Sedaj, ko je Moroni videlnjihovo zmedo, jim je rekel:Çe boste prinesli svoje bojnooroœje in ga predali, glejte, bomoopustili prelivanje krvi.

38 In zgodilo se je, ko so biliLamanci te besede sliøali, sonjihovi glavni poveljniki, vsitisti, ki niso bili pobiti, stopilinaprej in bojno oroœje vrgliMoroniju pred noge in ukazalitudi svojim moœem, naj storijoenako.

39 A glej, bilo jih je veliko, kiniso hoteli; in tiste, ki niso hotelipredati meçev, so prijeli in jihzvezali in jim odvzeli bojnooroœje in primorani so bili ko-rakati s svojimi brati v deœeloIzobilje.

40 In sedaj je øtevilo ujetnikov,ki so jih zajeli, presegalo øtevi-lo tistih, ki so bili pobiti, da,

319 Alma 53:1–8

presegalo je tiste, ki so bili pobitina obeh straneh.

53. POGLAVJE

Lamanske ujetnike uporabijo priutrjevanju mesta Izobilje.—Odpadmed Nefijci je vzrok za lamanskezmage.—Helaman prevzame po-veljstvo nad dva tisoç mladimisinovi Amonovega ljudstva. Medletoma 64 in 63 pr. Kr.

In zgodilo se je, da so lamanskeujetnike straœili in jih primorali,da so øli in pokopali svoje mrtvein prav tako mrtve Nefijce, kiso bili pobiti; in Moroni je nadnjimi postavil moœe, da so jihstraœili, ko so opravljali delo.2 In Moroni je øel z Lehijem v

mesto Mulek in prevzel po-veljstvo v mestu in ga predalLehiju. Sedaj, glej, ta Lehi je bilmoœ, ki je bil z Moronijem veçi-noma v vseh njegovih bitkah;in bil je moœ kakor Moroni inradostila sta se v varnosti drugdrugega; da, ljuba sta bila drugdrugemu in ljuba tudi vsemuNefijevemu ljudstvu.

3 In zgodilo se je, ko so La-manci konçali s pokopom svo-jih mrtvih in prav tako mrtvihNefijcev, so jih peljali nazaj vdeœelo Izobilje; in Teankum jepo Moronijevih ukazih ukazal,naj zaçnejo delati na izkopava-nju jarka okrog deœele oziromamesta Izobilje.

4 In ukazal je, naj iz hlodovzgradijo branik na notranji stra-ni jarka; in ob branik iz hlodovso na zunanjo stran jarka name-

tali zemljo; in tako so Lamancepripravili k delu, dokler niso bilimesta Izobilje naokrog obdali zmoçnimi stenami iz hlodov inzemlje do silne viøine.

5 In to mesto je od takrat daljepostalo silno oporiøçe; in vtem mestu so straœili lamanskeujetnike; da, in sicer znotrajobzidja, ki so jim ga ukazalizgraditi z njihovimi lastnimirokami. Moroni je bil torej pri-moran Lamancem naloœi t idelo, ker jih je bilo lahko straœi-ti, ko so bili na delu; in œelelje vse svoje sile, ko bo izvedelnapad na Lamance.

6 In zgodilo se je, da je bil takoMoroni pridobil zmago nadeno izmed najveçjih lamanskihvojsk in je bil pridobil posestnad mestom Mulek, ki je biloeno od najmoçnejøih lamanskihutrdb v nefijski deœeli; in takoje bil tudi zgradil oporiøçe, daje zadrœal ujetnike.

7 In zgodilo se je, da se v tistemletu ni veç poskuøal bojevati zLamanci, je pa svoje moœe upo-rabil pri vojnih pripravah, da,in pri gradnji utrdb, da so stra-œili Lamance, da, in prav takopri reøevanju œena in otrokpred lakoto in stiskami in prioskrbi hrane za vojsko.

8 In sedaj se je zgodilo, da solamanske çete na zahodnemmorju na jugu v Moronijevi od-sotnosti na raçun nekega splet-karjenja med Nefijci, ki je mednjimi povzroçil odpad, prido-bile nekaj ozemlja od Nefijcev,da, v tolikor da so v tistem deludeœele zavzeli øtevilna njihovamesta.

Alma 53:9–22 320

9 In tako so bili zavoljo kriviç-nosti med njimi samimi, da,zavoljo odpadniøtva in spletkar-jenja med njimi samimi, postav-ljeni v najnevarnejøe okoliøçine.

10 In sedaj, glej, nekoliko imampovedati o Amonovem ljudstvu,ki so bili na zaçetku Lamanci;toda Amon in njegovi bratje ozi-roma raje Boœja moç in besedasta jih bili spreobrnili h Gospo-du; in pripeljali so jih bili vzarahemelsko deœelo in Nefijciso jih vse od tedaj øçitili.

11 In zavoljo njihove prisege sobili izvzeti od tega, da bi prijeliza oroœje proti svojim bratom;kajti prisegli so bili, da ne bodonikoli veç prelivali krvi; in gledena njihovo obljubo bi bili pogub-ljeni; da, dovolili bi, da bi samipadli v roke svojim bratom, çebi ne bilo usmiljenja in silneljubezni, ki so jim jo izkazovaliAmon in njegovi bratje.

12 In zavoljo tega so jih pripe-ljali v zarahemelsko deœelo; inNefijci so jih bili vselej øçitili.

13 A zgodilo se je, ko so videlinevarnost in mnoge stiske inteœave, ki so jih Nefijci prena-øali zavoljo njih, jih je ganilo dousmiljenja, in v bran domovineso œeleli prijeti za oroœje.

14 A glej, ko so bili na tem,da bodo prijeli za bojno oroœje,je nad njimi prevladalo prigo-varjanje Helamana in njegovihbratov, kajti bili so na tem, dabodo prelomili obljubo, ki so jobili sklenili.

15 In Helaman se je zbal, çe bine storili tako, da bi izgubiliduøo; zato so bili vsi tisti, ki sobili stopili v to zavezo, primo-

rani gledati svoje brate, kako sobredli skozi stiske v nevarnihokoliøçinah tistega çasa.

16 A glej, zgodilo se je, da soimeli veliko sinov, ki niso bilisklenili zaveze, da ne bodo pri-jeli za bojno oroœje, da bi se bra-nili pred sovraœniki; zato so sev tistem çasu zbrali, kolikor jihje bilo zmoœnih prijeti za oroœje,in se imenovali Nefijci.

17 In sklenili so zavezo, da sebodo borili za svobodo Nefijcev,da, da bodo øçitili deœelo, celoçe bi morali dati œivljenje; da,zavezali so se celo, da se nebodo nikoli odrekli svobodi,ampak se bodo borili v vsakemprimeru, da bodo Nefijce in sebeøçitili pred suœenjstvom.

18 Sedaj, glej, dva tisoç je biloteh mladeniçev, ki so sklenilizavezo in prijeli za bojno oroœje,da bodo branili domovino.

19 In sedaj glej, kakor doslejNefijcem nikoli niso bili v oviro,so jim prav tako v tem trenutkupostali v veliko podporo; kajtiprijeli so za bojno oroœje inHelamana so hoteli za svojegavoditelja.

20 In vsi so bili mladeniçi inbili so silno hrabrega pogumain tudi moçi in delavnosti; a glej,to ni bilo vse—bili so moœje, kiso bili ob vsakem çasu zvesti vvsem, kar jim je bilo zaupano.

21 Da, bili so moœje resnice inpresoje, kajti pouçevali so jihbili spolnjevati zapovedi Bogain pred njim hoditi pokonçno.

22 In sedaj se je zgodilo, da jeHelaman korakal na çelu svojihdva tisoç mladih vojakov, dabodo okrepili ljudstvo na mejah

321 Alma 53:23–54:11

deœele na jugu ob zahodnemmorju.23 In tako se je konçalo dvajset

in osmo leto vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom.

54. POGLAVJE

Amoron in Moroni se pogajata gle-de zamenjave ujetnikov.—Moronizahteva, da se Lamanci umaknejoin prenehajo s svojimi morilskiminapadi. — Amoron zahteva, najNefijci odloœijo oroœje in postanejopodloœni Lamancem. Okrog leta63 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo v zaçetkudvajset in devetega leta vlada-vine sodnikov, da je Amoronposlal Moroniju sporoçilo inœelel menjati ujetnike.

2 In zgodilo se je, da je ob tejzahtevi Moroni zaçutil silno ra-dost, kajti œiveœ, ki so ga deliliza hrano lamanskim ujetnikom,je œelel za hrano za lastne ljudi;in prav tako je œelel imeti svojeljudi, da bo okrepil svojo vojsko.

3 Sedaj, Lamanci so bili odpe-ljali veliko œensk in med vsemiMoronijevimi ujetniki oziromaujetniki, ki jih je bil zajel Moro-ni, ni bilo niti ene œenske nitiotroka; zato je Moroni premiøljalo zvijaçi, da bi od Lamancevdobil çimveç nefijskih ujetnikov,kolikor bi jih bilo mogoçe.4 Zato je napisal pismo in ga

poslal po Amoronovem sluœab-niku, po istem, ki je bil pismoprinesel Moroniju. To so sedajbesede, ki jih je pisal Amoronu,rekoç:

5 Glej, Amoron, nekoliko sem

ti napisal glede te vojne, ki sijo vojskoval z mojim ljudstvomoziroma katero je z n j imivojskoval tvoj brat in katerosi po njegovi smrti øe odloçennadaljevati.

6 Glej, povedal bi ti nekolikoglede praviçnosti Boga in meçanjegovega vsemogoçnega besa,ki visi nad teboj, çe se ne boøpokesal in umaknil svojih çet nasvoje ozemlje oziroma v deœelosvoje posesti, ki je nefijskadeœela.

7 Da, te reçi bi ti povedal, çe bijim bil zmoœen prisluhniti; da,povedal bi ti o tistem straønempeklu, ki çaka, da sprejmetakøne morilce, kakor sta ti intvoj brat, çe se ne boø pokesal inse odvrnil od svojih morilskihnamenov in se s svojimi çetamivrnil v svojo deœelo.

8 Ker pa si to enkrat œe zavrnilin si se boril z Gospodovimljudstvom, celo tako lahko pri-çakujem, da boø storil ponovno.

9 In sedaj, glej, pripravljenismo vas sprejeti; da, in çe se neboste odvrnili od svojih name-nov, glej, si boste priklicali srdtistega Boga, ki ste ga pri sebizavrgli, celo v svoje popolnopogubljenje.

10 Ampak, kakor œivi Gos-pod, bodo naøe çete priøle nadvas, çe se ne boste umaknili inkmalu vas bo obiskala smrt,kajti obdrœali bomo svoja mestain svoje pokrajine; da, in obdr-œali bomo svojo vero in stvarnaøega Boga.

11 In glej, predpostavljati mida, da ti zaman govorim o tem;oziroma predpostavljati mi da,

Alma 54:12–24 322

da si otrok pekla; zato bomkonçal svoje pismo in ti rekel,da ujetnikov ne bom menjaldrugaçe kakor pod pogojem,da boø predal moœa in njegovoœeno in njegove otroke za enegaujetnika; çe bo primer tak, daboø to storil, bom menjal.12 In glej, çe tega ne boø storil,

bom nadte priøel s svojimi çeta-mi; da, oboroœil bom celo svojeœenske in otroke in bom priøelnadte in sledil ti bom prav vtvojo deœelo, ki je deœela naøegaprvega nasledstva; da, in kri zakri bo, da, œivljenje za œivljenje;in bojeval se bom s teboj, pravdokler ne boø izbrisan z obliçjaZemlje.

13 Glej, jezen sem in prav takomoje ljudstvo; prizadevali stesi, da bi nas pobili, in mi smo siprizadevali samo, da bi se brani-li. A glej, çe si boste prizadevali,da nas bi øe naprej pobijali, da,si bomo mi prizadevali pobijativas; da, in zahtevali bomo svojodeœelo, deœelo naøega prveganasledstva.

14 Sedaj zakljuçujem svojepismo: Jaz sem Moroni; jaz semvodja nefijskega ljudstva.

15 Sedaj se je zgodilo, da jebil Amoron, ko je bil to pismoprejel, jezen; in napisal je drugopismo Moroniju in to so besede,ki jih je napisal, rekoç:

16 Jaz sem Amoron, kraljLamancev; jaz sem brat odAmalikija, ki si ga ti umoril.Glej, na tebi bom maøçevalnjegovo smrt, da, in nadte bompriøel s svojo vojsko, kajti tvo-jih groœenj se ne bojim.

17 Kajti glej, tvoji oçetje so bili

kriviçni do svojih bratov, vtolikor da so jih oropali pravicedo vladanja, ko jim je po vsejpravici pripadala.

18 In sedaj, glej, çe boste odlo-œili oroœje in postali podloœni,da bodo nad vami upravljalitisti, katerim vlada po pravicipripada, potem bom ukazal, dabodo moji ljudje odloœili oroœjein ne bodo veç v vojni.

19 Glej, izdihnil si veliko gro-œenj meni in mojemu ljudstvu; aglej, tvojih groœenj se ne bojimo.

2 0 V e n d a r b o m z z a d o -voljstvom dovolil zamenjatiujetnike po tvoji zahtevi, dabom hrano prihranil za svojevojøçake; in vojevala bova voj-no, ki bo veçna, bodisi se bodoNefijci podvrgli naøi vladavinibodisi bo v njihovo veçnoizumrtje.

21 In kar zadeva tistega Boga,za katerega praviø, da smo gazavrnili, glej, takønega bitja nepoznamo; niti ga ne ti; çe pa jetako, da takøno bitje je, ne vemodrugega, kakor da je ustvariltako nas kakor vas.

22 In çe bo tako, da je hudiç inpekel, glej, mar ne bo tja poslaltebe, da boø bival z mojim bra-tom, ki si ga umoril, za kateregasi namignil, da je øel na takøenkraj? A glej, ni pomembno.

23 Jaz sem Amoron in sempotomec Zorama, ki so ga vaøioçetje prisilili in ga privedli izJeruzalema.

24 In sedaj, glej, jaz sem ne-ustraøen Lamanec; glej, to vojnosmo vojevali, da bi maøçevalinjihove krivice in ohranili inpridobili njihove pravice do

323 Alma 55:1–14

vlade; in zakljuçim svoje pismoMoroniju.

55. POGLAVJE

Moroni noçe menjati ujetnikov.—Lamanske straœarje zmamijo, dase napijejo, in nefijski ujetniki soosvobojeni.—Mesto Gid je zavzetobrez prelivanja krvi. Med letoma63 in 62 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo, ko je bilMoroni to pismo prejel, je bil øebolj jezen, kajti vedel je, daAmoron popolnoma ve za svojoprevaro; da, vedel je, da jeAmoron vedel, da ta stvar nibila praviçna, katera ga jeprimorala, da se je vojeval zNefijevim ljudstvom.

2 In rekel je: Glej, z Amoronomne bom menjal ujetnikov, çe sene bo odvrnil od svojih namer,kakor sem navedel v svojempismu; kajti ne bom mu dovolil,da bo imel øe veç moçi od te, kisi jo je pridobil.

3 Glej , poznam kraj , k jerLamanci straœijo moje ljudi, kiso jih zajeli; in ker Amoron neugodi mojemu pismu, glej, mubom storil po svojih besedah,da, prizadeval si bom za smrtmed njimi, dokler ne bodo toœilipo miru.

4 In sedaj se je zgodilo, ko je bilMoroni te besede izrekel, je uka-zal, naj med njegovimi moœmiraziøçejo, da bi morda naøel mo-œa, ki je bil med njimi lamanskipotomec.

5 In zgodilo se je, da so naølienega, ki mu je bilo ime Laman;in bil je eden od sluœabnikov

kralja, katerega je Amalikijaumoril.

6 Sedaj je Moroni ukazal, najLaman in majhno øtevilo njego-vih moœ gre k straœarjem, ki sostraœili Nefijce.

7 Sedaj, Nefijce so straœili vmestu Gid; zato je Moronizadolœil Lamana in ukazal, najgre z njim manjøe øtevilo moœ.

8 In ko se je zveçerilo, je øelLaman k straœarjem, ki so stra-œili Nefijce, in glej, videli so gaprihajati in so mu zaklicali; on pajim je rekel: Ne bojte se; glejte,Lamanec sem. Glejte, pobegnilismo Nefijcem in oni spijo; inglejte, vzeli smo od njihovegavina in ga prinesli s seboj.

9 Ko so sedaj Lamanci te bese-de sliøali, so ga sprejeli z ra-dostjo; in rekli so mu: Daj namod svojega vina, da bomo pili;zadovoljni smo, da si tako sseboj odnesel vino, kajti utruje-ni smo.

10 Laman pa jim je rekel: Pri-hranimo si vino, dokler nebomo øli nad Nefijce v bitko. Tebesede pa so jih napravile samoøe bolj œeljne, da bi vino pili;

11 kajti rekli so: Utrujeni smo,zato nam dovoli vzeti od tvojegavina in çez ças bomo vino prejeliza obrok, kar nas bo okrepilo,da bomo øli nad Nefijce.

12 In Laman jim je rekel: Lahkostorite po svojih œeljah.

13 In zgodilo se je, da so vinopili brez zadrœka; in prijetno jedelo njihovemu okusu, zato so siga jemali øe bolj brez zadrœka;in bilo je moçno, ker je bilopripravljeno kot moçno.

14 In zgodilo se je, da so pili in

Alma 55:15–29 324

bili veseli in çez ças so se vsiopili.15 In ko so sedaj Laman in

njegovi moœje videli, da so sevsi opili in so trdno pospali,so se vrnil i k Moroniju inmu povedali vse, kar se je bilozgodilo.

16 In to je bilo sedaj po Moro-nijevem naçrtu. In Moroni je bilpripravil moœe z bojnim oroœ-jem; in øel je v mesto Gid, med-tem ko so Lamanci trdno spaliin so bili opiti, in ujetnikomvrgel bojno oroœje, v tolikor daso se vsi oboroœili;

17 da, celo œenam in vsem nji-hovim otrokom, kolikor jih jebilo zmoœnih uporabljati bojnooroœje, ko je bil Moroni oboroœilvse tiste ujetnike; in vse to soizvedli v globoki tiøini.

18 Çe pa bi bili Lamance prebu-dili, glej, so bili opiti in Nefijcibi jih bili pobili.

19 A glej, to ni bila Moronijevaœelja; ni se radostil v pobijanjuoziroma v prelivanju krvi, paçpa se je radostil v tem, da jesvoje ljudstvo ohranjal predpogubo; in zato da bi nase nepriklical nepraviçnosti, ni hotelnavaliti na Lamance in jih pobitiv njihovi opitosti.

20 Bil pa je dosegel svoje œelje;kajti oboroœil je tiste nefijskeujetnike, ki so bili znotrajmestnega obzidja, in jim dalmoç, da so zavzeli tiste predele,ki so bili znotraj obzidja.

21 In potem je ukazal moœem,ki so bili z njim, naj se za korakodmaknejo od njih in obkolijolamanske çete.

22 Sedaj, glej, to je bilo storjeno

v noçnem çasu, torej ko so seLamanci zjutraj zbudili, so vi-deli, da so jih Nefijci obkoliliod zunaj in da so bili znotrajnjihovi ujetniki oboroœeni.

23 In tako so videli, da so biliNefijci imeli nad njimi premoç;in v teh okoliøçinah so odkrili,da ne bi bilo dobro, da bi se zNefijci borili; zato je njihovglavni poveljnik zahteval bojnooroœje in prinesli so ga in gavrgli Nefijcem pred noge inrotili za milost.

24 Sedaj glej, to je bila Moroni-jeva œelja. Zajel jih je kot vojneujetnike in zavzel mesto inukazal, naj osvobodijo vse ujet-nike, ki so bili Nefijci; in pri-druœili so se Moronijevi vojskiin so njegovo vojsko moçnookrepili.

25 In zgodilo se je, da je ukazalLamancem, ki jih je bil zajel kotujetnike, naj zaçnejo delati priutrjevanju utrdb okrog mestaGid.

26 In zgodilo se je, ko je bilutrdil mesto Gid po svojihœeljah, je ukazal, naj ujetnikeodpeljejo v mesto Izobilje; intudi to mesto je straœil s silnoveliko moçjo.

27 In zgodilo se je, da sonavkljub vsem lamanskim splet-kam obdrœali in øçitili vse ujet-nike, ki so jih bili zajeli, in pravtako ohranjali vse ozemlje inprednost, ki so si jo bili ponovnopridobili.

28 In zgodilo se je, da so Nefijcispet zaçeli zmagovati in po-novno zahtevati svoje pravicein privilegije.

29 Velikokrat so jih Lamanci

325 Alma 55:30–56:8

ponoçi skuøali obkoliti, toda vteh poizkusih so izgubili velikoujetnikov.30 In velikokrat so skuøali

Nefijcem dati vino, da bi jihpogubili s strupom oziroma spijanostjo.

31 A glej, Nefijci sedaj niso bilipoçasni, da bi se spomnili Gos-poda, svojega Boga, v tem svo-jem çasu stisk. Niso jih mogliujeti v svoje pastí; da, niso piliod njihovega vina, çe ga prejniso dali kakemu lamanskemuujetniku.

32 In bili so tako previdni, dabi jim ne dali kakega strupa;kajti çe bi vino zastrupilo La-manca, bi prav tako zastrupiloNefijca; in tako so preverjalivse njihove pijaçe.

33 In sedaj se je zgodilo, da se jeMoroniju zdelo potrebno napra-viti priprave za napad na mestoMorianton; kajti glej, Lamanciso bili s svojim delom utrjevalimesto Morianton, dokler ni bilopostalo silno oporiøçe.

34 In nenehno so v tisto mestopoøiljali nove okrepitve in tudinove zaloge œiveœa.

35 In tako se je konçalo dvajsetin deveto leto vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom.

56. POGLAVJE

Helaman poølje Moroniju pismoin poroça o stanju v vojni zLamanci.—Antipus in Helamanzmagata nad Lamanci.—Helama-novih dva tisoç mladih sinov sebojuje s çudeœno moçjo in nihçe odnjih ni ubit. 1. verz: okrog leta 62

pr. Kr; 2. do 19. verz: okrog leta 66pr. Kr; 20. do 57. verz: med letoma65 in 64 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo v zaçet-ku tridesetega leta vladavinesodnikov drugega dne prvegameseca, da je Moroni prejel odHelamana pismo, ki je navajalozadeve ljudstva v tistem deludeœele.

2 In to so besede, ki jih je zapi-sal, rekoç: Moj dragi, ljubljenibrat Moroni, tako v Gospodukakor v vojnih stiskah; glej, mojljubljeni brat, imam ti nekolikopovedati o vojni v tem deludeœele.

3 Glej, dva tisoç sinov tistihmoœ, ki jih je Amon pripeljaliz nefijske deœele — veø torej,da so potomci Lamana, ki je bilstarejøi sin oçeta Lehija;

4 torej mi ti ni potrebno govo-riti o njihovih obiçajih ali njiho-vi neveri, kajti to poznaø—

5 zato mi zadoøça, da ti povem,da jih je dva tisoç od teh moœprijelo za bojno oroœje in œeleliso, naj bom njihov vodja; in ølismo branit domovino.

6 In veø torej tudi o zavezi,ki so jo sklenili njihovi oçetje,da ne bodo prijeli za bojnooroœje proti svojim bratom, dabi prelivali kri.

7 V dvajset in øestem letu paso, ko so videli naøe teœave innaøe stiske zavoljo njih, bili natem, da prelomijo zavezo, kate-ro so bili sklenili, in primejo zabojno oroœje v naøo obrambo.

8 Ampak nisem jim dovolil,da bi prelomili to zavezo, kiso jo bili sklenili, predpostav-

Alma 56:9–22 326

ljajoç, da nas bo Bog okrepil, vtolikor da ne bomo veç trpeli,ker so drœali obljubo, ki so jobili sklenili.9 A glej, tukaj je nekaj, zavoljo

çesar se lahko zelo radostimo.Kajti glej, v dvajset in øestemletu sem jaz, Helaman, korakalna çelu teh dva tisoç mladeniçevv mesto Judeja, da bi pomagaliAntipusu, ki si ga bil doloçil zavoditelja nad ljudstvom tistegadela deœele.

10 In pridruœil sem svojih dvatisoç sinov (kajti vredni so, dajih imenujem sinovi) Antipusovivojski, v moçi katerih se jeAntipus silno radostil; kajti glej,njegovo vojsko so Lamanci osla-bili, kajti njihove sile so bilepobile ogromno øtevilo naøihmoœ, v çemer imamo razlog zaœalovanje.

11 Vendar se lahko potolaœimov tem smislu, da so umrli zastvar svoje domovine in svojegaBoga, da, in so sreçni.

12 In Lamanci so zadrœali tudiveliko ujetnikov, od katerihso vsi glavni poveljniki, kajtinobenega drugega niso pustiliœivega. In predpostavljamo, daso sedaj v tem trenutku v ne-fijski deœeli; tako je, çe jih nisopobili.

13 In sedaj, to so mesta, katerihso se polastili Lamanci s preliva-njem krvi mnogih naøih hrabrihmoœ:

14 mantijska deœela oziromamesto Manti in mesto Zezromin mesto Kumeni in mestoAntipara.

15 In to so mesta, ki so jih pose-dovali, ko sem priøel pred mesto

Judeja; in naøel sem Antipusa innjegove moœe, ki so z vso moçjogarali pri utrjevanju mesta.

16 Da, in bili so na tleh takotelesno kakor v duhu, kajtipodnevi so se bili hrabro boriliin ponoçi so garali, da so varo-vali svoja mesta; in tako so bilitrpeli hude stiske vsake vrste.

17 In sedaj so bili odloçeni, dabodo na tem mestu zmagali aliumrli; zato prav lahko pred-postavljaø, da jim je ta majhnasila, ki sem jo pripeljal s seboj,da, ti moji sinovi, dala velikeupe in veliko radosti.

18 In sedaj se je zgodilo, koso Lamanci videli, da je bilAntipus prejel veçjo moç v svo-jo vojsko, so jih Amoronoviukazi primorali, naj ne gredonad mesto Judeja oziroma nadnas v bitko.

19 In tako smo bili priljubljenipri Gospodu; kajti çe bi bili priølinad nas v tej naøi slabosti, bimorda pokonçali naøo majhnovojsko; tako pa smo bili obva-rovani.

20 Amoron jim je ukazal, najobdrœijo tista mesta, katera sobili zavzeli. In tako se je konçalodvajset in øesto leto. In v zaçet-ku dvajset in sedmega leta smomesta in sebe pripravili naobrambo.

21 Sedaj smo œeleli, da bi La-manci priøli nad nas; kajti nismosi œeleli, da bi mi izvêdli napadnanje v njihovih oporiøçih.

22 In zgodilo se je, da smozunaj naokrog imeli oglednike,da so opazovali gibanje Laman-cev, da bi ne ponoçi ne podnevine øli mimo nas, da bi ne napadli

327 Alma 56:23–38

naøih drugih mest, ki so bila naseveru.23 Kajti vedeli smo, da v tistih

mestih niso bili dovolj moçni,da bi se spoprijeli z njimi; zatosmo œeleli, çe bi øli mimo nas,da bi nanje planili od zadaj injih tako od zadaj zaposlili vistem trenutku, ko bi se z njimispoprijeli od spredaj. Predpos-tavljali smo, da bi jih lahkoprevladali; a glej, v tej naøi œeljismo bili razoçarani.

24 Niso si drznili iti mimo nasz vso svojo vojsko niti si nisodrznili z delom, çe bi ne bilizadosti moçni in bi padli.

25 Niti si niso drznili odkora-kati proti mestu Zarahemla; nitisi niso upali iti preko pri izviruSidona na drugo stran v mestoNefíha.

26 In tako so se s svojimi silamiodloçili obdrœati tista mesta,katera so bili zavzeli.

27 In sedaj se je zgodilo v dru-gem mesecu tega leta, da so odoçetov tistih mojih dva tisoçsinov prinesli veliko œiveœa.

28 In prav tako so nam izzarahemelske deœele poslali dvatisoç moœ. In tako smo bili pri-pravljeni z deset tisoç moœmiin œiveœem zanje in tudi za nji-hove œene in njihove otroke.

29 In Lamanci, ko so tako vi-deli, kako so se naøe sile dnevnopoveçevale in da je prihajalœiveœ za naøo hrano, so se zbaliin so zaçeli izvajati bliskovitenapade, çe bi bilo tako mogoçenapraviti konec temu, da bi miprejemali œiveœ in moç.

30 Ko smo sedaj videli, da soglede tega Lamanci postajali

nemirni, smo jih œeleli ukaniti;zato je Antipus ukazal, naj ssvojimi sinki odkorakam naprejv sosednje mesto, kakor da no-simo œiveœ sosednjemu mestu.

31 In odkorakali naj bi v bliœinomesta Antipara, kakor da bomoøli v naslednje mesto v mejahpri morski obali.

32 In zgodilo se je, da smoodkorakali, kakor da bi bili zœiveœem, da bi øli v tisto mesto.

33 In zgodilo se je, da jeAntipus z delom svoje vojskeodkorakal naprej, puøçajoç pre-ostale, da so branili mesto. Nipa odkorakal, dokler nisem biljaz odøel s svojo majhno vojskoin nisem bil priøel v bliœinomesta Antipara.

34 In sedaj, v mestu Antiparaje bila nastanjena najmoçnejøalamanska vojska; da, najøtevil-nejøa.

35 In zgodilo se je, ko so jihbili njihovi ogledniki obvestili,so priøli s svojo vojsko in kora-kali nad nas.

36 In zgodilo se je, da smopred njimi zbeœali na sever. Intako smo odpeljali najmoçnejøolamansko vojsko;

37 da, in sicer v precejønjodaljavo, v tolikor da se niso, koso zagledali Antipusovo vojsko,ki jih je zasledovala s svojomoçjo, obrnili ne na desno nena levo, ampak so pohod nada-ljevali v ravni smeri za nami; inkot predpostavljamo, je bilanjihova namera, da nas bodopobili, preden jih bo Antipusdohitel, in to zato da bi jih naøiljudje ne mogli obkoliti.

38 In sedaj je Antipus, videç

Alma 56:39–52 328

naøo nevarnost, pospeøil pohodsvoje vojske. A glej, bila je noç;zato nas niso dohiteli, niti niAntipus dohitel njih; zato smose çez noç utaborili.39 In zgodilo se je, da so nas

pred jutranjim svitom, glej,Lamanci zasledovali. Sedaj nis-mo bili zadosti moçni, da bi sebojevali z njimi; da, jaz ne bidovolil, da bi jim moji sinkipadli v roke; zato smo pohodnadaljevali in korakali v divjino.

40 Sedaj se niso drznili obrnitine na desno ne na levo, da bi nebili obkoljeni; niti se nisem samobrnil ne na desno ne na levo,da bi me ne nadvladali in se jimne bi mogli zoperstaviti, paç pabi bili pobiti in bi oni pobegnili;in tako smo v divjino beœali vestisti dan, prav dokler se nistemnilo.

41 In zgodilo se je, da smo spet,ko je priøla jutranja svetloba,videli Lamance tik za seboj inpred njimi smo pobegnili.

42 A zgodilo se je, da nas nisodolgo zasledovali, preden so seustavili; in bilo je tretjega dnezjutraj v sedmem mesecu.

43 In sedaj, ali jih je dohitelAntipus, nismo vedeli, todasvojim moœem sem rekel: Glejte,ne vemo drugega, toda ustaviliso se z namenom, da bi mi priølinadnje, da bi nas ujeli v past;

44 kaj pravite torej, sinovi moji,ali boste øli nadnje v bitko?

45 In sedaj ti povem, moj ljub-ljeni brat Moroni, da nisem bilnikoli videl tako velikega pogu-ma, ne, med vsemi Nefijci ne.

46 Kajti kakor sem jih bil jazvselej klical za svoje sinove (kajti

vsi so bili zelo mladi), prav takoso oni meni rekli: Oçe, glej, naøBog je z nami in ne bo dovolil,da bi padli; torej nas pusti iti;ne bi pobijali svojih bratov, çebi nas pustili pri miru; zato naspusti iti, sicer bodo premagaliAntipusovo vojsko.

47 Sedaj, nikoli se niso bili bo-rili, vendar se niso bali smrti; inbolj so mislili na svobodo svojihoçetov kakor na svoje œivljenje;da, matere so jih bile uçile, dajih bo Bog, çe ne bodo dvomili,reøil.

48 In ponovili so mi besedesvojih mater, rekoç: Ne dvomi-mo, da so naøe matere to vedele.

49 In zgodilo se je, da sem sevrnil s svojimi dva tisoçimi nadte Lamance, ki so nas bili zasle-dovali. In sedaj, glej, Antipuso-va vojska jih je bila dohitela inzaçela se je bila straøna bitka.

50 Ker je bila Antipusovavojska utrujena zavoljo dolge-ga pohoda v tako kratkemçasovnem razmiku, so bili natem, da bodo padli Lamancemv roke; in çe bi se ne bil vrnil ssvojimi dva tisoçimi, bi doseglisvoj namen.

51 Kajti Antipus je bil padel podmeçem in mnogi od njegovihvoditeljev zavoljo utrujenosti,katero je povzroçila hitrost nji-hovega pohoda — zato so seAntipusovi moœje, zmedeni,ker so njihovi voditelji padli,pred Lamanci zaçeli umikati.

52 In zgodilo se je, da je La-mancem dalo pogum in zaçeliso jih zasledovati; in tako so jihLamanci zasledovali z velikovnemo, ko jim je od zadaj priøel

329 Alma 56:53–57:6

Helaman s svojimi dva tisoçimiin jih zaçel silno pobijati, v toli-kor da se je vsa lamanskavojska zaustavila in se obrnilanad Helamana.53 Ko so sedaj Antipusovi ljud-

je videli, da so se bili Lamanciobrnili okrog, so zbrali svojemoœe in spet priøli Lamancemza hrbet.

54 In sedaj se je zgodilo, dasmo mi, Nefijevo ljudstvo, An-tipusovi ljudje in jaz z mojimidva tisoçimi, Lamance obkoliliin jih pobijali; da, v tolikor daso bili primorani predati bojnooroœje in tudi sebe za vojneujetnike.

55 In sedaj se je zgodilo, potemko so se nam bili predali, glej,sem preøtel tiste mladeniçe, kiso se bili borili z menoj, bojeçse, da jih je bilo veliko izmednjih pobitih.

56 A glej, na mojo veliko radostni bila na zemljo padla niti enaduøa; da, in borili so se bilikakor z Boœjo moçjo; da, nikolini bilo sliøati za moœe, ki bi seborili s takøno çudeœno moçjo;in s takøno mogoçno moçjo soplanili nad Lamance, da so jihprestraøili; in zato so se Lamancipredali za vojne ujetnike.

57 In ker nismo bili imeli mestaza ujetnike, da bi jih straœili, dabi lamanskih çet ne pustili vnjihovo bliœino, zato smo jihposlali v zarahemelsko deœelo,in del tistih moœ, ki niso bilipobiti, od Antipusa, z njimi; inpreostale sem vzel s seboj in jihpridruœil mojim mladim Amon-cem in pohod nadaljeval nazajv mesto Judeja.

57. POGLAVJE

Helaman ponovno poroça o zajetjuAntipara in o predaji in kasneje oKumenijevi obrambi. — NjegoviAmonovi mladeniçi se hrabro bo-rijo; vsi so ranjeni, nobeden pa niubit.—Gid poroça o poboju in po-begu lamanskih ujetnikov. Okrogleta 63 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da semod kralja Amorona prejel pismo,ki je navajalo, da nam bo, çe mubom predal tiste vojne ujetnike,ki smo jih bili zajeli, predalmesto Antipara.

2 Jaz pa sem kralju poslalpismo, da smo bili prepriçani,da so bile naøe sile zadostne, dabodo mesto Antipara zavzele ssilo; in çe bi izroçili ujetnike zatisto mesto, bi se morali imetiza nespametne in da bi ujetnikeizroçili samo v zameno.

3 In Amoron je zavrnil mojepismo, kajti ujetnikov ni hotelzamenjati; zato smo se zaçelipripravljati, da bomo øli nadmesto Antipara.

4 A ljudje v Antiparu so zapus-tili mesto in pobegnili v drugamesta, ki so jih bili posedovali,da so jih utrdili; in tako je mestoAntipara padlo v naøe roke.

5 In tako se je konçalo dvajset inosmo leto vladavine sodnikov.

6 In zgodilo se je, da smo vzaçetku dvajset in devetega letaprejeli oskrbo œiveœa in tudidodatek k naøi vojski iz zarahe-melske deœele in iz okoliøkedeœele v øtevilu øest t isoçmoœ poleg øestdesetih amonskihsinov, ki so se bili pridruœili

Alma 57:7–19 330

svojim bratom, moji skupinicidva tisoçih. In sedaj glej, bilismo moçni, da, prinesli so nambili tudi veliko œiveœa.7 In zgodilo se je, da je bila

naøa œelja, da bi vojevali bitkoz vojsko, ki je bila nameøçena,da bi varovala mesto Kumeni.

8 In sedaj, glej, pokazal ti bom,da smo kmalu dosegli svojoœeljo; da, z naøo moçno silo ozi-roma z delom naøe moçne silesmo ponoçi obkolili mestoKumeni, malo preden naj bi onidobili oskrbo œiveœa.

9 In zgodilo se je, da smo velikonoçi taborili okrog mesta; todaspali smo na svojih meçih instraœili, da bi Lamanci ne mogliponoçi priti nad nas in nas pobi-ti, kar so velikokrat poizkuøali;toda vsakokrat ko so to poizku-sili, je bila prelita njihova kri.

10 Sçasoma je njihov œiveœprispel in bili so na tem, da bodoøli v mesto ponoçi. In mi smobili, namesto da bi bili Lamanci,Nefijci; zato smo zajeli njih innjihov œiveœ.

11 In navkljub temu, da so biliLamanci tako odrezani od svoje-ga œiveœa, so bili øe vedno odlo-çeni braniti mesto; zato je bilobolje, da smo tisti œiveœ vzeli inga poslali v Judejo in naøe ujet-nike v zarahemelsko deœelo.

12 In zgodilo se je, da ni bilominilo veliko dni, ko so Lamancizaçeli izgubljati upanje gledepomoçi; torej so mesto predaliv naøe roke in tako smo doseglisvoj naçrt, da smo pridobilimesto Kumeni.

13 A zgodilo se je, da so bilinaøi ujetniki tako øtevilni, da

smo navkljub svojemu velikemuøtevilu bili primorani uporabitivso svojo silo, da smo jih imeliali pa jih usmrtili.

14 Kajti glej, v velikem øteviluso pobegnili in so se borili s ka-menjem in z gorjaçami oziromas çimer koli, kar jim je priølo podroke, v tolikor da smo jih skorajdva tisoç pobili, potem ko so sebili œe predali za vojne ujetnike.

15 Zato je za nas postalo bolje,da smo napravili konec njihove-mu œivljenju oziroma jih straœiliz meçem v roki tam v zarahe-melski deœeli; in prav tako jebilo naøega œiveœa komaj zadostiza naøe lastne ljudi, ne glede nato kar smo bili vzeli Lamancem.

16 In sedaj, v teh teœavnihokoliøçinah je zadeva postalazelo resna kar zadeva odloçitveglede vojnih ujetnikov; vendarsmo se odloçili, da jih poøljemov zarahemelsko deœelo; zatosmo izbrali nekaj naøih moœ injim dali zadolœitev nad ujetniki,da so øli v zarahemelsko deœelo.

17 A zgodilo se je, da so senaslednjega dne vrnili. In sedajglej, od njih nismo poizvedovalio ujetnikih; kajti glej, Lamanciso bili pred nami in vrnili so sepravoçasno, da so nas reøilipred tem, da bi padli v njihoveroke. Kajti glej, Amoron jim jebil za okrepitev poslal novooskrbo œiveœa in tudi øtevilnovojsko moœ.

18 In zgodilo se je, da so tistimoœje, ki smo jih poslali z ujet-niki, prispeli pravoçasno, da sojih zadrœali, ko so bili na tem,da nas premagajo.

19 A glej, moja skupinica dva

331 Alma 57:20–33

tisoç in øestdesetih se je borilanadvse drzno; da, bili so trdnipred Lamanci in so zadajalismrt vsem tistim, ki so se jimzoperstavili.20 In ko je bil preostanek naøe

vojske na tem, da Lamancempopusti, glej, je bilo tistih dvatisoç in øestdeset trdnih inneustraønih.

21 Da, in bili so posluøni in soz natançnostjo spolnjevali vsakozapovedano besedo; da, zgodilose jim je prav po njihovi veri; inspomnil sem se besed, ki so mijih rekli, katere so jih bile uçilenjihove matere.

22 In sedaj glej, ti moji sinoviin tisti moœje, ki so bili izbrani,da bodo prepeljali ujetnike, sotisti, katerim dolgujemo to veli-ko zmago; kajti ti so bili tisti, ki sopremagali Lamance; zato so bilipregnani nazaj v mesto Manti.

23 In obdrœali smo mestoKumeni in vsi nismo bili pobitiz meçem; vendar smo bili utr-peli veliko izgubo.

24 In zgodilo se je, potem koso bili Lamanci pobegnili, semtakoj ukazal, naj moje moœe, kiso bili ranjeni, odnesejo izmedmrtvih in ukazal sem, naj jimoskrbijo rane.

25 In zgodilo se je, da jih je bilodvesto izmed mojih dva tisoçin øestdesetih, ki so omedlelizavoljo izgube krvi; vendar poBoœji dobroti in na naøo velikoosuplost in prav tako v radostnaøe celotne vojske ni bilo nitiene duøe, ki bi bila ubita; da, inmed njimi ni bilo niti ene duøe,ki bi ne zadobila veliko ran.

26 In sedaj, naøa celotna vojska

je osupnila nad njihovo ohranit-vijo, da, da jim je bilo prihra-njeno, medtem ko je bilo tisoçnaøih bratov, ki so bili pobiti. Into praviçno pripisujemo çudeœniBoœji moçi zavoljo njihove silnevere v to, v kar so bili pouçeniverjeti—da praviçni Bog je inda bo vsakogar, ki ne dvomi,ohranil s svojo çudeœno moçjo.

27 Sedaj, to je bila vera tistih, okaterih sem govoril; mladi soin njihovo miøljenje je trdno insvoje zaupanje nenehno pola-gajo v Boga.

28 In sedaj se je zgodilo, kosmo bili tako poskrbeli za svojeranjence in smo bili pokopalisvoje mrtve in prav tako mrtveLamance, ki jih je bilo veliko,glej, smo Gida povpraøali oujetnikih, katere so bili vodili vzarahemelsko deœelo.

29 Sedaj, Gid je bil glavni po-veljnik skupine, ki je bila dolo-çena, naj jih zastraœene vodi vdeœelo.

30 In sedaj, to so besede, ki mijih je rekel Gid: Glej, z naøimiujetniki smo zaçeli hoditi protizarahemelski deœeli. In zgodilose je, da smo sreçali oglednikenaøe vojske, ki so jih poslali, dabi opazovali lamanski tabor.

31 In zaklicali so nam, rekoç:Glejte, lamanska vojska korakaproti mestu Kumeni; in glej,planili bodo nanje, da, in pobilinaøe ljudi.

32 In zgodilo se je, da so naøiujetniki sliøali njihovo kriçanje,kar je bilo vzrok, da so dobilipogum; in v uporu so se dvigniliproti nam.

33 In zgodilo se je, da smo

Alma 57:34–58:8 332

zavoljo njihovega upora napra-vili, da so øli naøi meçi nadnje.In zgodilo se je, da so v skupinitekli proti naøim meçem, v çe-mer jih je bilo veçje øtevilo po-bitih; in preostali so se odvezaliin zbeœali pred nami.34 In glej, ko so bili beœali in

jih mi nismo mogli dohiteti,smo s hitrostjo zaçeli korakatiproti mestu Kumeni; in glej,priøli smo pravoçasno, da smolahko pomagali naøim bratomobdrœati mesto.

35 In glej, spet smo reøeni izrok naøih sovraœnikov. In bla-goslovljeno bodi ime naøegaBoga; kajti glej, on je tisti, ki nasje reøil; da, ki je napravil toveliko reç za nas.

36 Sedaj se je zgodilo, ko sembil jaz, Helaman, te besede sliøal,me je navdala silna radost zavo-ljo Boœje dobrote, da nas je ohra-nil, da nismo bili vsi pogubljeni;da, in zaupam, da so duøe moœ,ki so bili pobiti, stopile v Boœjipoçitek.

58. POGLAVJE

Helaman, Gid in Teomner z zvijaçozavzamejo mesto Manti.—Lamancise umaknejo.—Sinovi Amonovegaljudstva so obvarovani, ko neomaj-no branijo svojo svobodo in vero.Med leti 63 in 62 pr. Kr.

In glej, sedaj se je zgodilo, da jebil naø naslednji cilj zasestimesto Manti; a glej, ni je bilopoti, da bi jih izpeljali iz mestas svojimi majhnimi skupinami:kajti glej, zapomnili so si, karsmo bili doslej napravili; zato

jih nismo mogli zvabiti iz nji-hovih oporiøç.

2 In bili so toliko øtevilnejøi, kotje bila naøa vojska, da si nismodrznili iti v napad na njihovaoporiøça.

3 Da, in postalo je potrebno,da smo uporabili svoje moœe,da so varovali tiste dele deœele,v katerih smo bili ponovno pri-dobili svojo posest; zato je pos-talo potrebno, da smo çakali,da bi prejeli veç moçi iz zarahe-melske deœele in tudi novooskrbo œiveœa.

4 In zgodilo se je, da sem takoposlal odposlance k upraviteljunaøe deœele, da bi ga seznanil zzadevami naøih ljudi. In zgodilose je, da smo çakali, da bomoiz zarahemelske deœele prejeliœiveœ in okrepitev.

5 A glej, le malo nam je koris-tilo; kajti tudi Lamanci so izdneva v dan prejemali velikookrepitev in tudi veliko œiveœa;in takøne so bile naøe okoliøçinev tem çasovnem obdobju.6 In Lamanci so nas od çasa

do çasa napadali, ker so nas zzvijaço hoteli pokonçati; vendarnismo mogli v bitko nadnjezavoljo njihovih zatoçiøç in nji-hovih oporiøç.

7 In zgodilo se je, da smo vteh teœkih okoliøçinah çakali zarazmik mnogih mesecev, pravdokler nismo bili na tem, dabomo zavoljo pomanjkanja hra-ne pogubljeni.

8 A zgodilo se je, da smo pre-jeli hrano, katero nam je straœi-la vojska dva tisoç moœ, ki smojo dobili v pomoç; in to je vsapomoç, ki smo jo prejeli, da

333 Alma 58:9–19

smo branili sebe in svojo do-movino pred padcem v rokenaøih sovraœnikov, da, da smose borili s sovraœnikom, ki ga jebilo brez øtevila.9 In sedaj razloga za te naøe

zadrege oziroma razloga, za-voljo katerega nam niso poslaliveçje okrepitve, nismo poznali;zato nas je œalostilo in namprav tako dajalo strah, da bikakor koli Boœje sodbe ne priølenad deœelo, da bi mi padli inbili popolnoma pogubljeni.

10 Zato smo v molitvi Gospoduizlili duøo, da bi nas okrepil innas reøil iz rok naøih sovraœni-kov, da, in nam prav tako dalmoç, da bi ohranili naøa mestain naøe pokrajine in naøo posest,da bi podprli svoje ljudstvo.

11 Da, in zgodilo se je, da nasje Gospod, naø Bog, obiskal zzagotovilom, da nas bo reøil;da, v tolikor da nam je v duøidal obçutiti mir in nam naklo-nil veliko vero in nam velel, najupamo na odreøitev v njem.

12 In dobili smo pogum zavo-ljo naøih majhnih sil, ki smo jihbili prejeli in smo bili trdnoodloçeni, da bomo premagalisovraœnika in obdrœali svojepokrajine in svojo posest insvoje œene in svoje otroke instvar svoje svobode.

13 In tako smo øli z vso svojosilo nad Lamance, ki so bili vmestu Manti; in postavili smoøotore pri meji z divjino, ki jebila v bliœini mesta.

14 In zgodilo se je, da so nas-lednji dan, ko so Lamanci videli,da smo bili na mejah z divjino,ki je bila v bliœini mesta, da so

poslali oglednike okrog nas, dabi odkrili øtevilo in moç naøevojske.

15 In zgodilo se je, ko so vide-li, da nismo bili moçni po øtevi-lu, in ker so se bali, da jih bomoodrezali od njihove zaøçite, çene bodo priøli nad nas v bitkoin nas pobili, in ker so pravtako predpostavljali, da bi naszlahka pobili s svojo øtevilnovojsko, zato so zaçeli s pripra-vami, da bodo priøli nad nasv bitko.16 In ko smo videli, da so zaçeli

s pripravami, da bodo priøli nadnas, glej, sem Gidu ukazal, najse z manjøim øtevilom moœposkrije v divjino in naj se vdivjino poskrijejo tudi Teomnerin manjøe øtevilo moœ.

17 Sedaj, Gid in njegovi moœjeso bili na desni in drugi na levi;in ko so se bili tako poskrili, glej,sem jaz ostal s preostalo svojovojsko na istem kraju, kjer smobili sprva postavili øotore zatakrat, ko bodo Lamanci priøliv boj.

18 In zgodilo se je, da soLamanci priøli nad nas s svojoøtevilno vojsko. In ko so bilipriøli in so bili na tem, da bodonavalili na nas z meçi, sem uka-zal svojim moœem, tistim, ki sobili z menoj, naj se umaknejov divjino.

19 In zgodilo se je, da so namLamanci sledili z veliko hit-rostjo, kajti silno so œeleli, da binas dohiteli, da bi nas pobili;zato so nam sledili v divjino; inmimo med Gidom in Teomner-jem smo øli tako, da jih Lamanciniso odkrili.

Alma 58:20–35 334

20 In zgodilo se je, ko so biliLamanci øli mimo oziroma koje bila øla vojska mimo, sta seGid in Teomner dvignila izskrivaliøç in odrezala lamanskeoglednike, da bi se ne vrniliv mesto.

21 In zgodilo se je, ko so jihbili odrezali, so stekli v mestoin navalili na straœarje, ki soostali, da bodo straœili mesto, vtolikor da so jih pobili in mestozavzeli.

22 To je bilo sedaj storjeno, kerso Lamanci dovolili vsej vojski,razen nekaj straœarjem, da jeøla v divjino.

23 In zgodilo se je, da sta Gidin Teomner s tem zasedla nji-hova oporiøça. In zgodilo se je,da smo mi nadaljevali v naøismeri, potem ko smo v divjinidolgo potovali proti zarahe-melski deœeli.

24 In ko so Lamanci videli, daso korakali proti zarahemelskideœeli, so se silno zbali, da smobili napravili naçrt, ki jih bovodil v pogubo; zato so se spetzaçeli umikati v divjino, da, insicer nazaj po isti poti, po kateriso bili priøli.

25 In glej, bila je noç in pos-tavili so øotore, kajti glavnipoveljnik Lamancev je bil pred-postavljal, da so bili Nefijcizavoljo pohoda utrujeni; in kerso predpostavljali, da so bili od-peljali vso svojo vojsko, zato jihni skrbelo glede mesta Manti.

26 Sedaj se je zgodilo, ko jebila noç, sem svojim moœemukazal, naj ne spijo, paç pa najkorakajo naprej po drugi potiproti mantijski deœeli.

27 In zavoljo tega naøega poho-da v noçnem çasu, glej, smo bilinaslednjega dne pred Lamanci,v tolikor da smo v mesto Mantiprispeli pred njimi.

28 In tako se je zgodilo, da smos to ukano zavzeli mesto Mantibrez prelivanja krvi.

29 In zgodilo se je, ko so la-manske çete prispele v bliœinomesta in videle, da smo se bilipripravljeni spoprijeti z njimi,so bili silno osupli in navdal jihje velik strah, v tolikor da sopobegnili v divjino.

30 Da, in zgodilo se je, da solamanske çete pobegnile iz vsehdelov te deœele. A glej, s sebojso iz deœele odpeljali velikoœensk in otrok.

31 In tista mesta, ki so jih biliLamanci zavzeli, vsa ta so vtem çasovnem obdobju v naøilasti; in naøi oçetje in naøeœenske in naøi otroci se vraçajona svoje domove, vsi razen tis-tih, ki so bili zajeti kot ujetnikiin so jih Lamanci odpeljali.

32 A glej, naøe çete so majhne,da bi lahko obdrœale tako øte-vilna mesta in veliko posest.

33 A glej, zaupamo v naøegaBoga, ki nam je dal zmago nadtistimi deœelami, v tolikor dasmo pridobili tista mesta intiste pokrajine, ki so bila naøalast.

34 Sedaj, ne poznamo razloga,zavoljo katerega nam vlada nezagotovi veçje okrepitve, nititisti moœje, ki so priøli k nam, nevedo, zakaj nismo prejeli veçjeokrepitve.

35 Glej, ne vemo, toda lahkoda si neuspeøen in si odpeljal

335 Alma 58:36–59:6

sile v tisti del deœele; çe je tako,ne œelimo godrnjati.36 In çe temu ni tako, glej, se

bojimo, da je v vladi nek raz-kol, da nam ne poøljejo veç moœna pomoç; kajti vemo, da soøtevilnejøi kot tile, ki so nam jihposlali.

37 A glej, ni pomembno —zaupamo, da nas bo Bog reøilnavkljub øibkosti naøih çet,da, in nas reøil iz rok naøih sov-raœnikov.

38 Glej, konçuje se dvajset indeveto leto in mi posedujemosvojo deœelo; in Lamanci so po-begnili v nefijsko deœelo.

39 In tisti sinovi Amonovegaljudstva, o katerih sem govoril,so z menoj v mestu Manti; inGospod jih je podpiral, da, injih ohranjal, da niso padli podmeçem, v tolikor da ni bila ubitaniti ena duøa.

40 In glej, zadobili so velikoran; vendarle so stanovitni vtisti svobodi, s katero jih je Bogosvobodil; in iz dneva v danstrogo pomnijo Gospoda, svoje-ga Boga; da, nenehno spolnjuje-jo zakone in sodbe in zapovedi;in moçna je njihova vera v pre-rokbe o tem, kar bo priølo.

41 In sedaj, moj ljubljeni bratMoroni, naj te Gospod, naø Bog,ki nas je odkupil in nas osvobo-dil, nenehno ohranja v svojinavzoçnosti; da, in naj mu bo toljudstvo pri srcu, prav da boøuspeøno pridobival posest vse-ga tistega, kar so nam Lamancivzeli, kar je bilo za naøe vzdrœe-vanje. In sedaj, glej, zakljuçimsvoje pismo. Jaz sem Helaman,Almov sin.

59. POGLAVJE

Moroni prosi Pahorana, naj okrepiHelamanove sile.—Lamanci zavza-mejo mesto Nefíha.—Moroni je je-zen na vlado. Okrog leta 62 pr. Kr.

Sedaj se je zgodilo v tridese-tem letu vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom, po-tem ko je bil Moroni prejel inprebral Helamanovo pismo,se je silno radostil zavoljo us-peha, da, silnega uspeha, ki gaje bil imel Helaman, ko je pri-dobil tiste deœele, ki so jih biliizgubili.

2 Da, in oznanil je vsemu svo-jemu ljudstvu v vseh okoliøkihdeœelah tistega predela, kjer jebil, da bi se tudi oni radostili.

3 In zgodilo se je, da je takojposlal pismo Pahoranu in odnjega œelel, naj da zbrati moœe,da bodo okrepili Helamanaoziroma Helamanove çete, vtolikor da bo lahko zlahka ob-drœal tiste dele deœele, ki so jihtako çudeœno uspeøno ponovnopridobili.

4 In zgodilo se je, ko je bilMoroni to pismo odposlal vzarahemelsko deœelo, je spetzaçel z naçrtom, da bi pridobilpreostanek tiste posesti in mest,k i so j im j ih bi l i Lamanciodvzeli.

5 In zgodilo se je, ko je bilMoroni tako delal priprave zabitko z Lamanci, glej, so nefí-haøko ljudstvo, ki se je zbraloiz mesta Moroni in mesta Lehiin mesta Morianton, napadliLamanci.

6 Da, in sicer tisti, ki so bili

Alma 59:7–60:5 336

primorani pobegniti iz man-tijske deœele in iz okoliøke de-œele, so priøli in se pridruœiliLamancem v tem delu deœele.7 In ker so bili torej silno øte-

vilni, da, in so iz dneva v danprejemali okrepitve, so na Amo-ronov ukaz priøli nad nefíhaøkoljudstvo in jih zaçeli pobijati vsilno velikem pokolu.

8 In njihove çete so bile takoøtevilne, da je bil preostaneknefíhaøkega ljudstva primoranpobegniti pred njimi; in sicer sopriøli in se pridruœili Moronijevivojski.

9 In sedaj je bil Moroni pred-postavljal, da bi morali v mestoNefíha poslati moœe, da bodomesto pomagali braniti, vedoç,da je mesto laœe drœati predpadcem v lamanske roke kakorga ponovno od njih zavzeti,je predpostavljal, da bodo tomesto zlahka branili.

10 Zato je zadrœal vse svoje sile,da bodo branile tiste kraje, kijih je bil pridobil nazaj.

11 In sedaj, ko je Moroni videl,da je bilo mesto Nefíha izgub-ljeno, je bil silno potrt in zaçelje dvomiti zavoljo hudobijeljudstva, da bi ne padli v rokesvojih bratov.

12 Sedaj, takøno je bilo stanjepri vseh glavnih poveljnikih.Dvomili so in se prav takospraøevali zavoljo hudobijeljudstva in to zato, ker so imeliLamanci nad njimi uspeh.

13 In zgodilo se je, da je bilMoroni jezen na vlado zavoljonjene brezbriœnosti glede svo-bode njihove domovine.

60. POGLAVJE

Moroni se Pahoranu pritoœuje, davlada zanemarja vojsko.—Gospoddovoli, da so praviçni pobiti. —Nefijci morajo uporabiti vso svojomoç in sredstva, da se reøijo sov-raœnikov.—Moroni grozi, da se boboril proti vladi, çe njegove çete nebodo dobile œiveœa. Okrog leta 62pr. Kr.

In zgodilo se je, da je spet pisalupravitelju deœele, ki je bil Pa-horan, in tole so besede, ki jih jepisal, rekoç: Glej, svoje pismonaslavljam na Pahorana v mestuZarahemla, ki je vrhovni sod-nik in upravitelj deœele, in tudivsem tistim, ki jih je ljudstvoizbralo, da vodijo in upravljajozadeve te vojne.

2 Kajti glej, nekoliko jim imampovedati na naçin obsodbe;kajti glej, vi sami veste, da stebili doloçeni, da zberete moœein jih oboroœite z meçi in z za-krivljenimi sabljami in z vsakimnaçinom vsakovrstnega bojnegaoroœja in jih poøljete nad La-mance, v kateri koli del naøedeœele bi ti priøli.

3 In sedaj glej, povem vam, dasmo jaz in tudi moji moœje intudi Helaman in njegovi moœjepretrpeli silno veliko trpljenje;da, in sicer lakoto, œejo in utru-jenost in vsakovrstne stiskevsake vrste.

4 A glej, çe bi bilo to vse, karsmo bili pretrpeli, bi ne godr-njali niti se ne pritoœevali.

5 A glej, velik je bil pokol mednaøimi ljudmi; da, tisoçi sopadli pod meçem, medtem ko

337 Alma 60:6–16

bi lahko bilo drugaçe, çe bi vinaøim çetam dali zadostno moçin podporo. Da, zelo ste naszanemarjali.6 In sedaj, glej, œelimo poz-

nati vzrok tega silno velikegazanemarjanja; da, œelimo poz-nati vzrok vaøega brezbriœnegastanja.

7 Ali si lahko zamislite, da se-dite na svojih prestolih v stanjubrezbriœne otopelosti, medtemko vaøi sovraœniki øirijo delosmrti okrog vas? Da, medtemko morijo tisoçe vaøih bratov—

8 da, prav tiste, ki so se k vamozirali po zaøçito, da, ki so vaspostavili na poloœaj, da bi jimvi pomagali, da, da bi jim poøi-ljali çete in reøili tisoçe tistih, kiso padli pod meçem.

9 A glej, to ni vse—zadrœaliste njihov œiveœ, v tolikor da sose mnogi borili in izkrvavelisvoje œivljenje zavoljo njihovevelike œelje, ki so jo imeli podobrobiti tega ljudstva; da, into so storili, ko so bili na tem,da bodo pomrli od lakote, kerste nas tako silno zanemarjali.

10 In sedaj, moji ljubljeni brat-je—kajti morali bi biti ljubljeni;da, in morali bi si bolj marljivoprizadevati za dobrobit in svo-bodo tega ljudstva; a glej, v to-likøni meri ste ga zanemarjali,da bo kri tisoçev priøla nad vaøoglavo v maøçevanje; da, kajtiGospod pozna vse njihove klicein vse njihovo trpljenje—

11 glej, bi mar lahko predpos-tavljali, da bi sedeli na svojihprestolih in bi vam zavoljo silnedobrote Boga ne bilo niçesartreba storiti in bi vas on reøil?

Glej, çe ste to predpostavljali,ste predpostavljali zaman.

12 Mar predpostavljate, da jebilo toliko vaøih bratov pobitihzavoljo njihove hudobije? Po-vem vam, çe ste to predpostav-ljali, ste predpostavljali zaman;kajti povem vam, veliko jih je,ki so padli pod meçem; in glej,to je v vaøo obsodbo;

13 kajti Gospod dovoli, da sopraviçni pobiti, da bo njegovapravica in sodba lahko priølanad hudobne; zato vam ni trebapredpostavljati, da so praviçniizgubljeni, ker so pobiti; a glej,vstopijo v poçitek Gospoda,svojega Boga.

14 In sedaj, glej, vam pravim,silno se bojim, da bodo nadto ljudstvo priøle Boœje sodbezavoljo silne poçasnosti, da, insicer poçasnosti naøe vlade innjenega silno velikega zane-marjanja svojih bratov, da, tistih,ki so bili pobiti.

15 Kajti çe bi ne bilo zavoljohudobije, ki se je najprej zaçelana çelu, bi se lahko zoperstavilisovraœnikom, da bi nad namine imeli moçi.

16 Da, çe bi ne bilo vojne, ki jeizbruhnila med nami; da, çe bine bilo teh pristaøev kraljevine,ki so med nami povzroçilitakøno prelivanje krvi; da, vtem çasu smo se bojevali medseboj, çe bi bili zdruœili svojomoç, kakor smo storili doslej;da, çe bi ne bilo œelje po moçi innadvladi, katero so hoteli nadnami tisti pristaøi kraljevine;çe bi bili zvesti stvari svobodein se zdruœili z nami in ølinad sovraœnike, namesto da so

Alma 60:17–27 338

prijeli za meç proti nam, kar jebil razlog tolikemu prelivanjukrvi med nami; da, çe bi ølinadnje v Gospodovi moçi, bibili razkropili svoje sovraœnike,kajti storjeno bi bilo, da bi senjegova beseda izpolnila.17 A glej, sedaj nad nas priha-

jajo Lamanci, zahtevajo naøodeœelo in z meçem morijo naøeljudstvo, da, naøe œenske in naøeotroke, in jih prav tako vodijov ujetniøtvo, povzroçajo, damorajo trpeti vsakovrstno stiskoin to zavoljo velike hudobijetistih, ki si prizadevajo za moçin oblast, da, in sicer tistih pris-taøev kraljevine.

18 A zakaj bi moral veliko rêçiglede te zadeve? Kajti mi nevemo drugega kot to, da si visami prizadevate za oblast. Nevemo drugega, kakor da ste viprav tako izdajalci svoje domo-vine.

19 Ali pa je, da ste nas zapos-tavljali, ker ste v osrçju naøedomovine in vas obdaja var-nost, da ne ukaœete, naj nampoøljejo hrano in tudi moœe zaokrepitev naøih çet?

20 Ste mar pozabili zapovediGospoda, svojega Boga? Da, stemar pozabili suœenjstvo naøihoçetov? Ste mar pozabili øtevil-ne trenutke, ko smo bili reøeniiz rok naøih sovraœnikov?

21 Ali pa predpostavljate, danas bo Gospod øe reøeval, med-tem ko sedimo na prestolu in neuporabljamo sredstev, ki namjih je priskrbel Gospod?

22 Da, boste mar sedeli v brez-delju, medtem ko vas obdajana tisoçe tistih, da, in na deset

tisoçe, ki prav tako sedijo vbrezdelju, medtem ko jih je natisoçe okrog na mejah deœele, kipadajo pod meçem, da, ranjenihin krvaveçih?

23 Mar predpostavljate, dabo Bog gledal na vas kot nabrezkrivdne, medtem ko mirnosedite in vse to gledate? Glej,povem vam, ne. Sedaj bi œelel,da bi vi pomnili, da je Bog rekel,da bo najprej oçiøçena notranjaposoda in potem bo oçiøçenatudi zunanja posoda.

24 In sedaj, çe se ne pokesateza to, kar ste storili, in zaçnetedelati in poøiljati hrano in moœenam in tudi Helamanu, da bolahko podpiral tiste dele do-movine, katere je bil pridobilnazaj, in da bomo mi prav takopridobili preostanek naøe poses-ti v teh delih, glej, bo potrebno,da se ne bomo veç borili z La-manci, dokler ne bomo najprejoçistili svoje notranje posode,da, sam veliki vrh naøe vlade.

25 In çe ne boste ugodili moje-mu pismu in priøli ven in mipokazali zvestega duha svobodein si prizadevali okrepiti in utr-diti naøe çete in jim zagotovitihrano za okrepitev, glej, bompustil del svojih svobodoljubov,da bodo branili ta del deœele, innad njimi bom pustil Boœjomoç in blagoslove, da nobenadruga moç ne bo mogla delovatiproti njim—

26 in to zavoljo njihove silnevere in njihove potrpeœljivostiv stiskah—27 in bom priøel k vam in çe

bo med vami kdo, ki ima œeljopo svobodi, da, çe bo ostala le

339 Alma 60:28–61:2

iskrica svobode, glej, bompodœgal vstajo med vami, doklerne bodo tisti, ki so se œeleli po-lastiti moçi in oblasti, iztrebljeni.28 Da, glej, ne bojim se vaøe

moçi ne oblasti, paç pa je mojBog tisti, katerega se bojim;in je po njegovih zapovedih, daprimem za meç, da branim stvarsvoje domovine, in zavoljo vaøekriviçnosti smo utrpeli tolikønoizgubo.

29 Glej, ças je, da, sedaj se jeças pribliœal, çe se ne boste zga-nili braniti svoje domovine insvojih malih, nad vami visi meçpravice; da, padel bo po vas invas obiskal prav do popolnegapropada.

30 Glej, çakam na vaøo pomoç;in çe nam pomoçi ne boste dali,glej, bom priøel k vam, in sicerv zarahemelsko deœelo, in vasudaril z meçem, v tolikor dane boste veç imeli moçi oviratinapredovanja tega ljudstva pristvari za svobodo.

31 Kajti glej, Gospod ne bodovolil, da boste œiveli in sekrepili v svojih kriviçnostih, daboste pogubili njegovo praviçnoljudstvo.

32 Glej, mar lahko predpos-tavljate, da vam bo Gospod pri-zanesel in priøel venkaj v sodbiproti Lamancem, ko pa je obiçajnjihovih oçetov tisto, kar jevzrok njihovemu sovraøtvu, da,in so ga podvojili tisti, ki so od-padli od nas, medtem ko je vaøikriviçnosti vzrok vaøa ljubezendo slave in do puhlosti sveta?

33 Veste, da krøite Boœje pos-tave, in veste, da jih teptate podnogami. Glej, Gospod mi je re-

kel: Çe se tisti, ki si jih doloçilza upravitelje, ne bodo pokesalisvojih grehov in kriviçnosti, seboø øel bojevat proti njim.

34 In sedaj, glej, sem jaz, Moro-ni, primoran po zavezi, katerosem sklenil, da bom spolnjevalzapovedi svojega Boga; zato biœelel, da prisluhnete Boœji bese-di in naglo poøljete od svojegaœiveœa in od svojih moœ meni intudi Helamanu.

35 In glej, çe tega ne boste stori-li, bom naglo priøel k vam; kajtiglej, Bog ne bo dovolil, da bomood lakote pomrli; zato nambo dal od vaøe hrane, çetudi bomoralo biti z meçem. Sedaj glej,da boste izpolnili Boœjo besedo.

36 Glej, jaz sem Moroni, vaøglavni poveljnik. Ne prizade-vam si za moç, paç pa da bi joovrgel. Ne prizadevam si za sla-vo sveta, paç pa za slavo svojegaBoga in svobodo in dobrobitsvoje domovine. In tako zaklju-çim svoje pismo.

61. POGLAVJE

Pahoran pove Moroniju o vstaji inuporu proti vladi.—Pristaøi kra-ljevine zavzamejo Zarahemlo in sozavezniki z Lamanci. — Pahoranprosi za vojaøko pomoç zavoljoupornikov. Okrog leta 62 pr. Kr.

Glej, sedaj se je zgodilo, daje kmalu po tistem, ko je bilMoroni poslal pismo glavnemuupravitelju, prejel pismo odPahorana, glavnega upravitelja.In to so besede, ki jih je prejel:

2 Jaz, Pahoran, ki sem glavniupravitelj te deœele, poøiljam te

Alma 61:3–15 340

besede Moroniju, glavnemupoveljniku vojske. Glej, povemti, Moroni, da se ne radostimnad tvojimi velikimi stiskami,da, té mojo duøo œalostijo.3 A glej, so taki, ki se veselijo

tvojih stisk, da, v tolikor da sose v uporu dvignili proti meniin tudi proti tistim od mojegaljudstva, ki so svobodoljubi, da,in tisti, ki so se dvignili, so silnoøtevilni.

4 In tisti, ki so si prizadevali,da bi mi vzeli sodni stol, so bilitisti, ki so bili vzrok tej velikikriviçnosti; kajti uporabili soveliko laskanja in so zavedli srcamnogih ljudi, kar bo razlog zagrenko stisko med nami; zadr-œali so naø œiveœ in so prestraøilinaøe svobodoljube, da nisopriøli k nam.

5 In glej, pregnali so me predseboj in pobegnil sem v gide-onsko deœelo s toliko moœmi,kolikor mi jih je bilo mogoçepridobiti.

6 In glej, v ta del deœele semposlal razglas; in glej, k nam sednevno zgrinjajo k oroœju zaobrambo domovine in svobodein da bodo maøçevali to zadob-ljeno krivico.

7 In priøli so k nam, v tolikorda smo tistim, ki so se v uporudvignili proti nam, kljubovali,da, v tolikor, da se nas boje in sine drznejo priti nad nas v bitko.

8 Zavladali so deœeli oziromamestu Zarahemla; nad sebojso doloçili kralja in pisal jelamanskemu kralju, s çimerje z njim sklenil zavezniøtvo;zavezniøtvo, v katerem se jedogovoril, da bo obdrœal mesto

Zarahemla, zavoljo çesar je pred-postavljal, da bo to Lamancemomogoçilo osvojiti preostalodeœelo in da bo postavljen zakralja nad tem ljudstvom, ko gabodo Lamanci zavojevali.

9 In sedaj, v svojem pismusi me grajal, a ni pomembno;nisem jezen, paç pa se radostimzavoljo veliçine tvojega srca.Jaz, Pahoran, si ne prizadevamza moç, kakor le da bom ohranilsvoj stol, da bom lahko ohra-njal pravice in svobodo mojegaljudstva. Moja duøa je stanovit-na v svobodi, s katero nas je Bogosvobodil.

10 In sedaj, glej, hudobiji sebomo upirali prav do preliva-nja krvi. Krvi Lamancev ne biprelivali, çe bi oni ostali v svojilastni deœeli.

11 Ne bi prelivali krvi naøihbratov, çe bi se ne dvignili vuporu in proti nam prijeli zameç.

12 Podvrgli bi se jarmu su-œenjstva, çe bi to zahtevala pra-viçnost Boga, oziroma çe bi namon zapovedal, naj tako storimo.

13 A glej, ne zapoveduje nam,naj se podvrœemo sovraœnikom,paç pa naj svoje zaupanje polo-œimo vanj in on nas bo reøil.

14 Zato, moj ljubljeni brat Mo-roni, se uprimo zlu in kateremukoli zlu se ne moremo upreti zbesedami, da, kakor so upori inodpadniøtvo, se mu uprimo zmeçem, da bomo obdrœali svojosvobodo, da se bomo radostili vvelikem privilegiju naøe cerkvein v stvari naøega Odkupiteljain naøega Boga.

15 Zato naglo pridi k meni z

341 Alma 61:16–62:6

nekaj svojimi moœmi in pustipreostale v skrbi Lehiju in Tean-kumu; daj jima moç, da bostavodila vojno v tistem delu de-œele po Boœjem Duhu, ki je pravtako duh svobode, ki je v njiju.16 Glej, poslal sem jim nekoliko

œiveœa, da ne bodo pomrli,dokler ne prideø k meni.

17 Zberi vsakrøno silo, ki jo lah-ko na pohodu semkaj, in naglobomo øli nad odpadnike v moçinaøega Boga, po veri, ki je v nas.

18 In zavzeli bomo mestoZarahemla, da bomo pridobiliveç hrane, da jo bomo poslaliLehiju in Teankumu; da, ølibomo nadnje v Gospodovi moçiin bomo napravili konec tejveliki kriviçnosti.

19 In sedaj, Moroni, radostimse nad tvojim pismom, kajti ne-koliko me je skrbelo glede tega,kar bi morali storiti, çe bi bilood nas praviçno, da bi øli nadnaøe brate.

20 A rekel si, çe se ne bodopokesali, ti je Gospod zapovedaliti nadnje.

21 Glej, da boø v Gospodu o-krepil Lehija in Teankuma;povej jima, naj se ne bojita, kajtiBog ju bo reøil, da, in prav takovse tiste, ki so trdni v tisti svo-bodi, s katero nas je Bog osvo-bodil. In sedaj zakljuçujemsvoje pismo mojemu ljubljene-mu bratu Moroniju.

62. POGLAVJE

Moroni koraka na pomoç Pahoranuv gideonsko deœelo.—Pristaøi kra-ljevine, ki odklonijo, da bodo branili

domovino, so usmrçeni.—Pahoranin Moroni ponovno zavzameta Ne-fíha.—Veliko Lamancev se pridruœiAmonovemu ljudstvu.—Teankumubije Amorona in je zato ubit.—Lamance preœenejo iz deœele invzpostavljen je mir. — Helamanspet zaçne pridigati in zgradi cer-kev. Med leti 62 in 57 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je bilMoroni to pismo prejel, je nje-govo srce dobilo pogum innavdala ga je silno velika ra-dost zavoljo zvestobe Pahorana,ki prav tako ni bil izdajalecsvobode in stvari za domovino.

2 Je pa tudi silno œaloval zavo-ljo kriviçnosti tistih, ki so Paho-rana pregnali s sodnega stola,da, skratka, ker so se bili uprlidomovini in tudi Bogu.

3 In zgodilo se je, da je Moronina Pahoranovo œeljo s seboj vzelmanjøe øtevilo moœ in Lehiju inTeankumu predal poveljstvonad preostankom vojske in zaçelpohod proti gideonski deœeli.

4 In zastavo svobode je dvignilv vsakem kraju, kamor je øel, inpridobil vsakrøno silo na vsemsvojem pohodu proti gideonskideœeli.

5 In zgodilo se je, da se jih jena tisoçe zgrinjalo k njegovizastavi in so za obrambo svo-bode prijeli za meçe, da bi nepriøli v suœenjstvo.

6 In tako, ko je bil Moronizbral toliko moœ, kolikor jih jena celotnem svojem pohodumogel, je priøel v gideonskodeœelo; in ko je svoje sile zdru-œil s Pahoranovimi, so postalisilno moçni, in sicer bolj kot

Alma 62:7–20 342

moœje Pakusa, ki je bil kralj tis-tih odpadnikov, ki so svobodo-ljube pregnali iz zarahemelskedeœele in deœelo zavzeli.7 In zgodilo se je, da sta øla

Moroni in Pahoran s svojimiçetami v zarahemelsko deœeloin sta mesto napadla in se spo-prijela s Pakusovimi moœmi, vtoliko da so øli v bitko.

8 In glej, Pakus je bil ubit innjegove moœe so zajeli kot ujet-nike in Pahoran se je vrnil nasodni stol.

9 In Pakusovi moœje so priølipred sodiøçe glede na postavo intudi tisti pristaøi kraljevine, kiso jih prijeli, in vrgli so jih v jeço;in bilo jim je sojeno po postavi,da, tiste Pakusove moœe in tistepristaøe kraljevine, ki niso ho-teli prijeti za oroœje za obrambodomovine, so usmrtili.

10 In tako je postalo potrebno,da so to postavo strogo spolnje-vali za varnost domovine; da,kdor je zanikal svobodo, je bilpo postavi na hitro obsojen.

11 In tako se je konçalo tridese-to leto vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom; Moroni inPahoran sta v zarahemelskideœeli vzpostavila mir med svo-jim ljudstvom in poslala smrtnad vse tiste, ki niso bili zvestistvári svobode.

12 In zgodilo se je v zaçetkutrideset in prvega leta vladavi-ne sodnikov nad Nefijevimljudstvom, da je Moroni Hela-manu nemudoma ukazal pos-lati œiveœ in tudi vojsko øest tisoçmoœ, da mu bodo pomagaliobdrœati tisti del deœele.

13 In prav tako je ukazal, naj

poøljejo vojsko øest tisoç moœ zzadostno koliçino hrane Lehijeviin Teankumovi vojski. In zgo-dilo se je, da je bilo to storjeno,zato da bi deœelo utrdili predLamanci.

14 In zgodilo se je, da staMoroni in Pahoran, ki sta vzarahemelski deœeli pustilaveliko skupino moœ, odkorakalaz velikim øtevilom moœ protinefíhaøki deœeli, ker sta bila od-loçena Lamance vreçi iz tistegamesta.

15 In zgodilo se je, ko sta kora-kala proti deœeli, sta zajela veli-ko skupino lamanskih moœ injih veliko od njih pobila in jimvzela œiveœ in bojno oroœje.

16 In zgodilo se je, potem kosta jih bila zajela, sta jih pripra-vila, da so stopili v zavezo, dane bodo veç prijeli za bojnooroœje proti Nefijcem.

17 In ko so bili zavezo sklenili,so jih poslali bivat k Amonove-mu ljudstvu in po øtevilu je biloteh, ki niso bili pobiti, øtiri tisoç.

18 In zgodilo se je, ko so jihbili poslali proç, so nadaljevalis pohodom v nefíhaøko deœelo.In zgodilo se je, ko so bili priøliv mesto Nefíha, so postaviliøotore na nefíhaøkih planjavah,ki so v bliœini mesta Nefíha.

19 Sedaj je Moroni œelel, da biLamanci priøli nadnje v bitkona planjave; ker pa so Lamancipoznali njihov silno velik pogumin ker so videli njihovo velikoøtevilo, si zato niso drznili pritinadnje; zato tistega dne nisopriøli v bitko.

20 In ko je priøla noç, je Moro-ni stopil v temo noçi in priøel

343 Alma 62:21–34

na vrh obzidja, da bi izvohu-nil, na katerem delu mesta sose Lamanci utaborili s svojovojsko.21 In zgodilo se je, da so bili

na vzhodu ob vhodu; in vsi sopospali. In sedaj se je Moronivrnil k svoji vojski in ukazal, najv naglici pripravijo moçne vrviin lestve, da se bodo z vrha ziduspustili v notranji del obzidja.

22 In zgodilo se je, da je Moronisvojim moœem ukazal, naj odko-rakajo in pridejo na vrh obzidjain se spustijo v tisti del mesta,da, in sicer na zahodu, kjerLamanci niso taborili s svojovojsko.

23 In zgodilo se je, da so seponoçi vsi spustili v mesto spomoçjo moçnih vrvi in lestev;tako so bili, ko je priølo jutro,vsi znotraj mestnega obzidja.

24 In sedaj, ko so se Lamanciprebudili in videli, da je Moro-nijeva vojska znotraj obzidja,so se silno zbali, v tolikor da sopobegnili skozi prehod.

25 In ko je Moroni sedaj videl,da so pred njim beœali, je ukazal,naj njegovi moœje odkorakajonadnje in jih pobijejo in velikoso jih pobili in veliko drugihobkolili in jih zajeli kot ujetnike;in preostali so zbeœali v moro-nijsko deœelo, ki je bila v mejahob morski obali.

26 Tako sta bila Moroni inPahoran zasedla mesto Nefíha,ne da bi izgubila eno duøo; inveliko je bilo Lamancev, ki sobili pobiti.

27 Sedaj se je zgodilo, dase je veliko Lamancev, ki sobili ujetniki, œelelo pridruœiti

Amonovemu ljudstvu in postatisvobodni ljudje.

28 In zgodilo se je, da sotolikim, kolikor jih je to œelelo,ugodili po njihovih œeljah.

29 Zato so se vsi lamanskiujetniki pridruœili Amonovemuljudstvu in zaçeli silno delati,obdelovati zemljo, gojiti vsa-kovrstno œito in drobnico in go-vedo vsake vrste; in tako so biliNefijci olajøani velikega breme-na; da, v tolikor da so bili olaj-øani vseh lamanskih ujetnikov.

30 Sedaj se je zgodilo, da jeMoroni, potem ko je bil zasedalmesto Nefíha, ker je bil zajelveliko ujetnikov, kar je silnozmanjøalo lamansko vojsko, inker je pridobil veliko Nefijcev,ki so bili zajeti kot ujetniki, karje silno okrepilo Moronija; zatoje Moroni øel iz nefíhaøke deœelev lehijsko deœelo.31 In zgodilo se je, potem ko

so Lamanci videli, da je Moroniøel nadnje, so se spet prestraøiliin so pred Moronijevo vojskopobegnili.

32 In zgodilo se je, da so jihMoroni in njegova vojska zas-ledovali od mesta do mesta,dokler jih nista sreçala Lehi inTeankum, prav na mejah primorski obali, dokler niso priøliv moronijsko deœelo.

33 In lamanske çete so se vsezbrale, v tolikor da so bile v mo-ronijski deœeli vse v eni skupini.Sedaj je bil Amoron, lamanskikralj, prav tako z njimi.

34 In zgodilo se je, da so seMoroni in Lehi in Teankum ssvojimi çetami utaborili naokrogv mejah moronijske deœele, v

Alma 62:35–45 344

tolikor da so Lamance obkoliliv mejah pri divjini na jugu in vmejah pri divjini na vzhodu.35 In tako so se utaborili çez

noç. Kajti glej, Nefijci in tudiLamanci so bili zavoljo dolgegapohoda utrujeni; zato ponoçi ni-so premiøljevali o nobeni zvijaçi,razen Teankum; kajti silno jebil jezen na Amorona, v tolikorda je smatral, da sta Amoron inAmalikija, njegov brat, povzro-çila to veliko in zadnjo vojnomed njimi in Lamanci, kar jepovzroçilo takøno vojno in preli-vanje krvi, da, tolikøno lakoto.

36 In zgodilo se je, da je Tean-kum v svoji jezi øel v lamanskitabor in se spustil z mestnegaobzidja. In øel je z vrvjo od krajado kraja, v tolikor da je naøelkralja; in vanj je vrgel kopje,ki ga je prebodlo v bliœini srca.A glej, kralj je prebudil svojesluœabnike, preden je umrl, vtolikor da so Teankuma zasle-dovali in ga ubili.

37 Sedaj se je zgodilo, kosta Lehi in Moroni izvedela, daje Teankum mrtev, sta silnoœalovala; kajti glej, bil je moœ,ki se je bil hrabro boril za svojodomovino, da, zvest prijateljsvobode; in pretrpel je bil silnoveliko boleçih udarcev. A glej,bil je mrtev in je bil odøel popoti vsega zemeljskega.

38 Sedaj se je zgodilo, da je nas-lednjega dne Moroni odkorakalnaprej in priøel nad Lamance, vtolikor da so jih pobili v velikempokolu; in pregnali so jih izdeœele; in pobegnili so, in sicerda se tistikrat niso vrnili nadNefijce.

39 In tako se je konçalo tridesetin prvo leto vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom;in tako so bili imeli vojne inprelivanje krvi in lakoto in stiskeza razmik veliko let.

40 In med Nefijevim ljudstvomso bili umori in prepiri in od-padniøtvo in vsakovrstna kriviç-nost; vendar jim je bilo zavoljopraviçnih, da, zavoljo molitevpraviçnih, prizaneøeno.

41 A glej, zavoljo silno dolgevojne med Nefijci in Lamanciso bili mnogi otopeli zavoljosilno dolge vojne; in mnogiso se zavoljo stisk omehçali, vtolikor da so postali poniœnipred Bogom prav do globinponiœnosti.

42 In zgodilo se je, potem ko jebil Moroni okrepil tiste deledeœele, ki so bili najbolj izpos-tavljeni Lamancem, da so bilizadostno moçni, se je vrnil vmesto Zarahemla; in tudi Hela-man se je vrnil na kraj svojeganasledstva; in med Nefijevimljudstvom je spet nastal mir.

43 In Moroni je prepustil po-veljevanje svoje vojske v rokahsvojega sina, ki mu je bilo imeMoroniha; in umaknil se je vsvojo hiøo, da bi preostaneksvojih dni prebil v miru.

44 In Pahoran se je vrnil nasodni stol; in Helaman si je spetzadal pridigati Boœjo besedo;kajti zavoljo tolikih vojn inprepirov je postalo potrebno,da bi v cerkvi spet sledil ipredpisom.

45 Zato so Helaman in bratjeøli in z veliko moçjo oznanjaliBoœjo besedo, da so veliko ljudi

345 Alma 62:46–63:7

prepriçali o njihovi pokvarje-nosti, kar jih je pripeljalo, daso se pokesali in se krstili vGospodu, svojem Bogu.46 In zgodilo se je, da so spet

po vsej deœeli ustanovili Boœjocerkev.

47 Da, napravili so predpiseglede postave. In izbrali sosodnike in vrhovne sodnike.

48 In Nefijevo ljudstvo je spetzaçelo uspevati v deœeli in sezaçelo mnoœiti in se v deœelispet silno krepiti. In zaçeli sosilno bogateti.

49 A ne glede na njihovobogastvo, oziroma njihovo moçoziroma lastnino se niso povzdi-govali v ponosu svojih oçi; nitiniso poçasi pomnili Gospoda,svojega Boga; ampak so postalipred njim silno poniœni.

50 Da, pomnili so, kako velikereçi je bil Gospod storil zanje,da jih je bil reøil pred smrtjo in izspon in iz jeç in iz vsakovrstnihstisk in reøil jih je bil iz roknjihovih sovraœnikov.

51 In nepretrgoma so molili hGospodu, svojemu Bogu, v toli-kor da jih je Gospod blagoslovilpo svoji besedi, tako da so se vdeœeli krepili in so uspevali.

52 In zgodilo se je, da je bilovse to storjeno. In Helamanje umrl v trideset in petemletu vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom.

63. POGLAVJE

Øiblon in kasneje Helaman imata vposesti svete zapise.—Veliko Ne-fijcev potuje v deœelo na severu.—

Hagot zgradi ladje, ki odplujejo navzhodno morje.—Moroniha v bitkiporazi Lamance. Med leti 56 in 52pr. Kr.

In zgodilo se je v zaçetku tride-set in øestega leta vladavine sod-nikov nad Nefijevim ljudstvom,da je Øiblon vzel v last tiste svetereçi, ki jih je Alma predal Hela-manu.

2 In bil je praviçen moœ inpokonçno je hodil pred Bogom;in nenehno si je prizadeval de-lati dobro, spolnjevati zapovediGospoda, svojega Boga; in pravtako njegov brat.

3 In zgodilo se je, da je tudiMoroni umrl. In tako se jekonçalo trideset in øesto letovladavine sodnikov.

4 In zgodilo se je, da je v tride-set in sedmem letu priøla velikaskupina moœ, in sicer po øtevilupet tisoç in øtiristo moœ z œena-mi in otroki, ki je odøla iz zara-hemelske deœele v deœelo naseveru.

5 In zgodilo se je, da je Hagot,ker je bil silno radoveden moœ,zato øel in si zgradil silno velikoladjo na mejah deœele Izobiljepri deœeli Opustoøenje in jo spla-vil v zahodno morje ob ozkemprehodu, ki je vodil v deœelo naseveru.

6 In glej, veliko je bilo Nefijcev,ki so øli nanjo in so odpluli zveliko œiveœa, in tudi velikoœena in otrok; in øli so protiseveru. In tako se je konçalotrideset in sedmo leto.

7 In v trideset in osmem letuje ta moœ zgradil druge ladje. Invrnila se je tudi prva ladja

Alma 63:8– 17 346

in veliko veç ljudi je ølo nanjo;in prav tako so vzeli velikoœiveœa in se odpravili protideœeli na severu.8 In zgodilo se je, da se o njih

ni veç sliøalo. In predpostavlja-mo, da so utonili v globinahmorja. In zgodilo se je, da jeodplula øe neka druga ladja; inkam je øla, ne vemo.

9 In zgodilo se je, da je biloveliko ljudi, ki so øli v deœelona severu. In tako se je konçalotrideset in osmo leto.

10 In zgodilo se je v trideset indevetem letu vladavine sodni-kov, da je umrl tudi Øiblon inKorianton je bil odøel na ladji vdeœelo na severu, da bi odneselœiveœ ljudem, ki so bili øli vtisto deœelo.

11 Zato je postalo potrebno, daje Øiblon prenesel tiste svete reçipred svojo smrtjo na Helama-novega sina, ki se je imenovalHelaman, ker se je imenoval poimenu svojega oçeta.

12 Sedaj, glej, vse te gravure,ki so bile v Helamanovi lasti, so

bile zapisane in poslane medçloveøke otroke po vsej deœelirazen v tiste dele, kamor je Almaukazal, naj ne gredo.

13 Vendarle, te reçi se morajoohranjati svete in se predajatiiz roda v rod; zato so bile v temletu pred Øiblonovo smrtjo pre-nesene na Helamana.

14 In v tem letu se je prav takozgodilo, da je bilo nekaj odpad-nikov, ki so odøli k Lamancem;in podœgali so jih k jezi doNefijcev.

15 In prav tako so v istemletu priøli s øtevilno vojsko, dabi se bojevali z Moronihovimljudstvom oziroma z Moroni-hovo vojsko, v çemer so bili po-raœeni in spet pregnani v lastnedeœele, utrpeç velike izgube.

1 6 I n t a k o s e j e k o n ç a l otrideset in deveto leto vladavi-ne sodnikov nad Nefijevimljudstvom.

17 In tako se je konçalo poro-çilo Alma in njegovega sinaHelamana in tudi Øiblona, ki jebil njegov sin.

Helamanova knjiga

Poroçilo o Nefijcih. Njihove vojne in prepiri in njihovi spori.In tudi prerokbe mnogih svetih prerokov pred Kristusovim

prihodom, po zapisu Helamana, ki je bil Helamanov sin, in tudipo zapisu njegovih sinov, prav do Kristusovega prihoda. Inprav tako se spreobrne veliko Lamancev. Poroçilo o njihovemspreobrnjenju. Poroçilo o praviçnosti Lamancev in hudobiji ingnusobah Nefijcev, po zapisu Helamana in njegovih sinov, pravdo Kristusovega prihoda, katero se imenuje Helamanova knjiga,in tako dalje.

347 Helaman 1:1–13

1. POGLAVJE

Pahoran II. postane vrhovnisodnik in Kiøkumen ga umori.—Pakumeni zasede sodni stol.—Ko-riantumr vodi lamanske çete, zav-zame Zarahemlo in ubije Pakume-nija.—Moroniha porazi Lamancein ponovno zavzame Zarahemlo inKoriantumr je ubit. Med leti 52 in50 pr. Kr.

In sedaj glej, na zaçetku øtiri-desetega leta vladavine sod-

nikov nad Nefijevim ljudstvomse je zgodilo, da je med ne-fijskim ljudstvom nastala resnateœava.

2 Kajti glej, Pahoran je umrl inøel po poti vsega zemeljskega;zato se je vnel resen prepir gledetega, kdo bi moral imeti sodnistol med brati, ki so bili Paho-ranovi sinovi.

3 To so torej imena teh, ki so seprepirali za sodni stol, ki sopovzroçili, da se je prepiralotudi ljudstvo: Pahoran, Peankajin Pakumeni.

4 To torej niso vsi Pahoranovisinovi (kajti imel jih je veliko),paç pa so to ti, ki so se prepiraliza sodni stol: zato so medljudstvom povzroçili delitev natri tabore.

5 Vendar se je zgodilo, da jePahorana glas ljudstva doloçilza vrhovnega sodnika in upravi-telja nad Nefijevim ljudstvom.

6 In zgodilo se je, da se jePakumeni, ko je sprevidel, dasi ne more pridobiti sodnegastola, pridruœil glasu ljudstva.

7 A glej, Peankaj in tisti delljudstva, ki je bilo œeljno, da bi

bil njihov upravitelj, so bili silnobesni; zato se je tem ljudemnamenil dobrikati, da bi sedvignili k uporu proti bratoma.

8 In zgodilo se je, ko se jenamenil to storiti, glej, so gazajeli in mu sodili po glasuljudstva in ga obsodili na smrt;kajti dvignil se je k uporu in siprizadeval napraviti konec svo-bodi ljudstva.

9 Ko so torej ljudje, ki so biliœeljni, da bi postal njihov upra-vitelj, sprevideli, da je obsojenna smrt, so bili zato jezni in glej,poslali so nekega Kiøkumna, insicer do Pahoranovega sodnegastola, in umoril je Pahorana, koje sedel na sodnem stolu.

10 In Pahoranovi sluœabnikiso ga zasledovali; a glej, Kiøku-men je beœal tako naglo, da gani mogel nihçe dohiteti.

11 In øel je k tistim, ki so gaposlali, in vsi so stopili v zave-zo, da, prisegajoç pri veçnemStvaritelju, da nikomur ne bodopovedali, da je bil Pahoranaumoril Kiøkumen.

12 Zato Nefijevo ljudstvo niprepoznalo Kiøkumna, kajti ta-krat je bil preobleçen, ko je umorilPahorana. In Kiøkumen in tolpa,ki se je zavezala z njim, so sepomeøali med ljudstvo tako, davseh niso mogli najti; toliko pa,kolikor so jih naøli, so obsodilina smrt.

13 In sedaj glej, Pakumenija jeglas ljudstva doloçil za vrhov-nega sodnika in upraviteljanad ljudstvom, da bi vladal namestu brata Pahorana; in to jebila njegova pravica. In vse to jebilo storjeno v øtiridesetem letu

Helaman 1:14–25 348

vladavine sodnikov; in konçalose je.14 In v øtirideset in prvem letu

vladavine sodnikov se je zgodi-lo, da so Lamanci zbrali vojskoneøteto moœ in jih oboroœili zmeçi in z zakrivljenimi sabljamiin z loki in s puøçicami in s ølemiin s prsnimi oklepi in z vsa-kovrstnimi øçiti vseh vrst.

15 In ponovno so priøli, da bibíli bitko proti Nefijcem. In vo-dil jih je moœ, ki se je imenovalKoriantumr; in bil je Zarahem-lov potomec; in bil je nefijskiodpadnik; in bil je velik in silenmoœ.

16 Zato je lamanski kralj, ki seje imenoval Tubalot, ki je bilAmoronov sin, domneval, dase lahko Koriantumr, ker je bilsilen moœ, zoperstavi Nefijcems silo in z veliko modrostjo, takoda bi si s tem, da ga poølje, pri-dobil moç nad Nefijci—

17 zato jih je podœigal k jezi, inzbral je svoje çete in jim za vodjodoloçil Koriantumra in ukazal,da so odkorakali proti zarahe-melski deœeli, da bi se bojevaliz Nefijci.

18 In zgodilo se je, da zavoljotolikønega prepira in tolikøne te-œave v vodstvu v zarahemelskideœeli niso bili imeli zadostistraœarjev; kajti domnevali sobili, da si Lamanci ne bododrznili priti v osrçje deœele, dabi napadli tisto veliko mestoZarahemla.

19 A zgodilo se je, da je Kori-antumr korakal na çelu svojeøtevilne vojske in priøel nadmestne prebivalce in korakaliso s tako silno veliko naglico, da

Nefijci niso imeli çasa, da bizbrali çete.

20 Zato je Koriantumr posekalstraœo pri mestnem vhodu invkorakal v mesto s celotnovojsko in pobili so vsakega, kise jim je postavil po robu, takoda so se polastili vsega mesta.

21 In zgodilo se je, da je Paku-meni, ki je bil vrhovni sodnik,beœal pred Koriantumrom, insicer do mestnega obzidja. Inzgodilo se je, da ga je Korian-tumr udaril ob steno, tako daje umrl. In tako so se konçaliPakumenijevi dnevi.

22 In ko je Koriantumr sedajsprevidel, da se je polastil mes-ta Zarahemla, in je videl, da sobili Nefijci pred njimi beœali inso bili pobiti in zajeti in vrœeniv jeço in da si je bil pridobil vlast najmoçnejøo utrdbo v vsejdeœeli, se je v srcu opogumil,tako da se je namenil iti protivsej deœeli.

23 In ni se torej zadrœal v zara-hemelski deœeli, paç pa je kora-kal z veliko vojsko, in sicer protimestu Izobilje; kajti odloçil seje bil iti dalje in se prebijati zmeçem, da bi si mogel pridobitiseverne dele deœele.

24 In domnevajoç, da je njihovanajveçja moç v srediøçu deœele,je zato korakal dalje in jim nidal çasa, da bi se zbrali drugaçekot v majhne gruçe, in tako soplanili nanje in jih posekali nazemljo.

25 A glej, ta Koriantumrov po-hod skozi srediøçe deœele je dalMoronihu veliko prednost prednjimi navkljub velikanskemuøtevilu Nefijcev, ki so bili pobiti.

349 Helaman 1:26–2:4

26 Kajti glej, Moroniha je bildomneval, da si Lamanci nebodo drznili priti v srediøçedeœele, ampak bodo napadliobmejna mesta, kot so bili delalidoslej; zato je bil Moronihaukazal, naj njihove moçne çeteobdrœijo tiste okoliøke predelevzdolœ meja.

27 A glej, Lamanci se nisoustraøili, kot si je œelel, paç paso bili priøli v srediøçe deœelein so bili zavzeli glavno mesto,ki je bilo mesto Zarahemla, in sokorakali skozi najpoglavitnejøedele deœele, pobijajoç ljudi vvelikem poboju, tako moœe, œenekot otroke, se polastili velikomest in veliko oporiøç.

28 Ko pa je Moroniha to odkril,je nemudoma poslal Lehija zvojsko naokrog, da bi se jimpostavili po robu, preden bidospeli do deœele Izobilje.

29 In tako je storil; in postavilse jim je po robu, preden sopriøli do deœele Izobilje, in sebojeval z njimi, tako da so sezaçeli umikati nazaj proti zara-hemelski deœeli.

30 In zgodilo se je, da se jim jeMoroniha ob njihovem umikupostavil po robu in se z njimibojeval, tako da je bitka postalasilno krvava; da, veliko je bilopobitih in med øtevilom teh, kiso bili pobiti, se je znaøel tudiKoriantumr.

31 In sedaj glej, Lamanci se nisomogli umakniti nikamor, ne nasever, ne na jug, ne na vzhod,ne na zahod, kajti Nefijci so jihobkolili z vseh strani.

32 In tako je Koriantumr pahnilLamance med Nefijce, tako da

so bili v nefijski oblasti in samje bil ubit in Lamanci so sepredali v roke Nefijcem.

33 In zgodilo se je, da seje Moroniha ponovno polastilmesta Zarahemla in ukazal, dalahko Lamanci, ki so bili zajetikot ujetniki, v miru odidejo izdeœele.

34 In tako se je konçalo øtiri-deset in prvo leto vladavinesodnikov.

2. POGLAVJE

Helaman, Helamanov sin, postanevrhovni sodnik.—Gadianton vodiKiøkumnovo tolpo.—Helamanovsluœabnik ubije Kiøkumna in Ga-diantonova tolpa zbeœi v divjino.Med letoma 50 in 49 pr. Kr.

In zgodilo se je v øtirideset indrugem letu vladavine sodni-kov, potem ko je bil Moronihaponovno vzpostavil mir medNefijci in Lamanci, glej, ni bilonikogar, ki bi zasedel sodni stol;zato se je med ljudstvom ponov-no vnel prepir glede tega, kdobi moral zasesti sodni stol.

2 In zgodilo se je, da je Hela-mana, ki je bil Helamanov sin,glas ljudstva doloçil, da zasedesodni stol.

3 A glej, Kiøkumen, ki je umorilPahorana, je preœeç çakal, daubije tudi Helamana; in podpi-rala ga je tolpa, ki je stopila vzavezo, da ne sme nihçe vedetiza njegovo hudobijo.

4 Kajti bil je neki Gadianton,ki je bil silno veøç v gostobesed-nosti in tudi v umetelnosti, danadaljuje s skrivnim morilskim

Helaman 2:5–3:1 350

in roparskim delom; zato jepostal vodja Kiøkumnove tolpe.5 Zato je laskal njim in tudi

Kiøkumnu, da bo, çe ga postavi-jo na sodni stol, zagotovil tem,ki pripadajo tolpi, da bodo medljudstvom postavljeni na oblastin poloœaj; zato si je Kiøkumenprizadeval ubiti Helamana.

6 In zgodilo se je, ko je øel protisodnemu stolu, da bi Helamanaubil, glej, je bil tam eden izmedHelamanovih sluœabnikov, kije bil ponoçi zunaj in ki je podkrinko spoznal naçrte, ki jihje bila tolpa napravila, da biHelamana ubil—

7 in zgodilo se je, da je sreçalKiøkumna in mu dal znak; zatomu je Kiøkumen razkril svojoœeljeno namero, œeleç, da bi gapovedel do sodnega stola, da bilahko umoril Helamana.

8 In ko je bil Helamanov slu-œabnik spoznal Kiøkumna v dnosrca in kako se je nameril moritiin tudi da je namera vseh, ki sopripadali tolpi, da bi moriliin ropali in si pridobili oblast(in to je bil njihov skrivni naçrtin njihova zveza), je Helama-nov sluœabnik rekel Kiøkumnu:Pojdiva do sodnega stola.

9 To je sedaj Kiøkumna silnorazveselilo, kajti domneval je,da bo lahko izvrøil svojo name-ro; a glej, Helamanov sluœabnikje, ko sta stopala proti sodnemustolu, zabodel Kiøkumna pravdo srca, da se je brez stokazgrudil mrtev. In stekel je inpovedal Helamanu vse, kar jebil videl in sliøal in storil.

10 In zgodilo se je, da je Hela-man razposlal, naj zajamejo to

tolpo razbojnikov in skrivnihmorilcev, da bi jih po postavilahko usmrtili.

11 A glej, ko je bil Gadiantonugotovil, da se Kiøkumen nivrnil, se je zbal, da bo pogubljen,zato je tolpi ukazal, naj mu sledi.In po skrivni poti so se spustiliv beg iz deœele v divjino; in takojih niso mogli, ko je Helamanrazposlal, naj jih zajamejo, najtinikjer.

12 In o tem Gadiantonu boveç govora kasneje. In tako seje konçalo øtirideset in drugoleto vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom.

13 In glej, na koncu te knjigeboste sprevideli, da je bil taGadianton vzrok propada, da,skoraj popolne pogube Nefije-vega ljudstva.

14 Glej, v mislih nimam koncaHelamanove knjige, paç paimam v mislih konec Nefijeveknjige, iz katere sem vzel celoporoçilo, ki sem ga zapisal.

3. POGLAVJE

Veliko Nefijcev se preseli v deœelona severu.—Gradijo zidane hiøein vodijo veliko zapisov.—Na desettisoçe se jih spreobrne in krsti.—Boœja beseda vodi ljudi do odreøitve.— Nefi, Helamanov sin, zasedesodni stol. Med leti 49 in 39 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da ni bilov øtirideset in tretjem letu vlada-vine sodnikov med Nefijevimljudstvom nobenega prepira,razen malo ponosa, ki je bil vcerkvi, ki je povzroçil nekajmalega sporov med ljudstvom,

351 Helaman 3:2–16

zadeve katerih so se uredilekonec øtirideset in tretjega leta.2 In v øtirideset in çetrtem letu

med ljudstvom ni bilo prepira;niti ni bilo veliko prepira vøtirideset in petem letu.3 In v øtirideset in øestem se je

zgodilo, da, bilo je veliko pre-pira in veliko razhajanj; zaradikaterih jih je bilo izredno silnoveliko, ki so odøli iz zarahe-melske deœele in øli v deœelo naseveru, da bi deœelo nasledili.

4 In prepotovali so silno velikorazdaljo, tako da so priøli dovelikih vodnih povrøin in velikorek.

5 Da, in sicer so se øirili v vsedele deœele, v katerih koli delihta ni bila opustoøena in brezdrevja zaradi veliko prebivalcev,ki so bili poprej podedovalideœelo.

6 In opustoøen ni bil torejnoben drug del deœele, razen vdrevju; a zaradi velikega pusto-øenja ljudstva, ki je bilo poprejnaseljevalo deœelo, se je le–taimenovala opustoøena.

7 In ker je bilo le malo drevjana obliçju deœele, so zato ljudje,ki so øli, postali silno veøçi vzidarskih delih, zato so gradilizidane hiøe, v katerih so bivali.

8 In zgodilo se je, da so semnoœili in øirili in øli iz deœelena jugu v deœelo na severu inse tako razøirili, da so zaçeliprekrivati vse obliçje zemlje odjuœnega morja do severnegamorja, od zahodnega morja dovzhodnega morja.

9 In ljudstvo, ki je bilo v deœelina severu, je bivalo v øotorihin v zidanih hiøah in pustilo je

rasti vsako drevo, ki je pognalona obliçju deœele, da bi sçaso-ma imeli les za gradnjo hiø, da,mest in templjev in sinagog insvetiøç in vsakovrstnih zgradb.

10 In zgodilo se je, ker je bil lesv deœeli na severu silno redek,so ga veliko pripeljali z ladjami.

11 Tako so ljudem v deœeli naseveru omogoçili, da so lahkozgradili veliko mest, tako lesenihkot zidanih.

12 In zgodilo se je, da jih jeve l iko izmed Amonovegaljudstva, ki so bili po rojstvuLamanci, tudi odølo v to deœelo.

13 In sedaj, veliko iz tegaljudstva jih je torej vodilo velikozapisov o ravnanju tega ljudstva,ki so izçrpni in zelo obøirniglede njih.

14 A glej, to delo ne morevsebovati niti stoterega dela oravnanjih tega ljudstva, da, po-roçila o Lamancih in o Nefijcihin njihovih vojnah in prepirihin razhajanjih in pridiganju inprerokbah in njihovih ladijskihprevozih in gradnji ladij in grad-nji templjev in sinagog in svetiøçin njihovi praviçnosti in hudo-biji in umorih in ropanjih inplenjenjih in vsakovrstnih gnu-sobah in vlaçugarstvih.

15 A glej, obstaja veliko knjig inveliko vsakovrstnih zapisov inv glavnem so jih vodili Nefijci.

16 In Nefijci so jih izroçali izenega rodu v drugega, in sicerdokler niso zapadli v prestopekin so bili pomorjeni, oplenjeni inpolovljeni in pregnani in pobitiin razkropljeni po obliçju zemljein so se meøali z Lamanci, dok-ler se niso veç imenovali Nefijci,

Helaman 3:17–31 352

in postajali so hudobni in divjiin okrutni, da, in sicer so posta-jali Lamanci.17 In sedaj se ponovno vraçam

k svojemu poroçilu; zatorej, karsem govoril, se je bilo zgodilopo velikih prepirih in nemirih invojnah in sporih med Nefijevimljudstvom.

18 Konçalo se je øtirideset inøesto leto vladavine sodnikov;

19 in zgodilo se je, da je bil vdeœeli øe vedno velik prepir,da, in sicer v øtirideset in sed-mem letu in tudi v øtirideset inosmem letu.

20 Vendar je Helaman zase-dal sodni stol v pravici inpoøtenosti; da, gledal je, da jespolnjeval zakone in sodbe inBoœje zapovedi; in nenehno jepoçel to, kar je bilo pravilno vBoœjih oçeh; in hodil je po oçe-tovih poteh, tako da je v deœeliuspeval.

21 In zgodilo se je, da je imeldva sinova. Najstarejøemu jedal ime Nefi in najmlajøemuime Lehi. In zaçela sta rasti zaGospoda.

22 In zgodilo se je, da sovojne in prepiri med nefijskimljudstvom zaçeli do doloçenemere pojenjati proti koncu øti-rideset in osmega leta vladavi-ne sodnikov nad Nefijevimljudstvom.

23 In zgodilo se je, v øtiridesetin devetem letu vladavine sod-nikov je bil v deœeli vzpostavljennepretrgan mir, vse razen tajnihzvez, ki jih je razbojnik Gadian-ton uvedel v bolj naseljenihdelih deœele, ki jih za tega çasatisti, ki so bili na çelu vlade, niso

poznali; zato jih niso izkoreni-nili iz deœele.

24 In zgodilo se je, da je bilaistega leta v cerkvi silno velikablaginja, tako da se jih je na tiso-çe pridruœilo cerkvi in se krstilov kesanje.25 In tako velika je bila blaginja

v cerkvi in tako øtevilni blagos-lovi, ki so se izlili nad ljudstvo,da so bili neizmerno osupli celosami véliki duhovniki in uçitelji.

26 In zgodilo se je, da je Gos-podovo delo uspevalo, tako dase je krstilo in Boœji cerkvi prik-ljuçilo veliko duø, da, celo nadeset tisoçe.

27 Tako lahko vidimo, da jeGospod usmiljen do vseh, kibodo z iskrenostjo srca klicalinjegovo sveto ime.

28 Da, tako vidimo, da sonebeøka vrata odprta vsem, insicer tem, ki bodo verjeli v imeJezusa Kristusa, ki je Boœji Sin.

29 Da, vidimo, da se lahkovsakdo, ki œeli, oprime Boœjebesede, ki je œiva in silna, ki borazdvojila na dvoje vse hudiçe-ve prekanjenosti in pasti inzvijaçe in vodila Kristusovegaçloveka po ozki in tesni potipreko veçnega prepada bede,ki je pripravljen, da pogoltnehudobne—

30 in odloœi svojo duøo, da,svojo neumrljivo duøo, na Boœjidesnici v nebeøkem kraljestvu,da se usede z Abrahamom inIzakom in z Jakobom in z vseminaøimi svetimi oçeti, da nikoliveç ne odide.

31 In tega leta so se nenehnoradostili v zarahemelski deœeliin v vseh okoliøkih predelih,

353 Helaman 3:32–4:5

prav v vsej deœeli, ki so jo imeliv lasti Nefijci.

32 In zgodilo se je, da sta pre-ostanek øtirideset in devetegaleta vladala mir in silno velikaradost; da, in nepretrgan mir invelika radost sta vladala tudiv petdesetem letu vladavinesodnikov.

33 In mir je bil tudi v petdesetin prvem letu vladavine sodni-kov, razen ponosa, ki se je zaçelpojavljati v cerkvi—ne v Boœjicerkvi paç pa v srcu ljudi, ki soizjavljali, da pripadajo Boœjicerkvi—

34 in bili so vzviøeni v ponosu,in sicer do preganjanja velikobratov. To je bilo torej velikozlo, ki je bilo vzrok, da je poniœ-nejøi del ljudstva trpel velikopreganjanja in brodil skozi ve-liko stisk.

35 Vendar so se çesto postili inmolili in postajali moçnejøi inmoçnejøi v poniœnosti in trdnejøiin trdnejøi v veri v Kristusa, takoda sta jim duøo navdala radostin uteha, da, in sicer do oçiøçenjain posvetitve srca, do posvetit-ve, ki pride zavoljo predajanjasrca Bogu.

36 In zgodilo se je, da se je tudipetdeset in drugo leto konçalo vmiru, razen silno velikega po-nosa, ki je segel ljudem do srca;in to je bilo zaradi njihovegasilnega bogastva in blaginje vdeœeli; in to se je razraøçalomed njimi iz dneva v dan.

37 In zgodilo se je, v petdesetin tretjem letu vladavine sodni-kov je Helaman umrl in namestonjega je zavladal njegov najsta-rejøi sin Nefi. In zgodilo se je,

da je sodni stol zasedel s pravicoin poøtenostjo; da, spolnjeval jeBoœje zapovedi in stopal pooçetovih poteh.

4. POGLAVJE

Nefijski odpadniki in Lamancizdruœijo sile in zavzamejo zarahe-melsko deœelo.—Do nefijskih pora-zov pride zaradi njihove hudobije.— Cerkev omahuje in ljudstvopostane øibko kot Lamanci. Medleti 38 in 30 pr. Kr.

In zgodilo se je, da je bilo v pet-deset in çetrtem letu v cerkviveliko sporov in med ljudstvomje bil tudi prepir, tako da je biloveliko prelivanja krvi.

2 In uporniøki del je bil pobitin pregnan iz deœele in ti so ølik lamanskemu kralju.

3 In zgodilo se je, da so se tru-dili podœgati Lamance k vojniproti Nefijcem; a glej, Lamanciso se silno bali, tako da nisohoteli prisluhniti besedam od-padnikov.

4 A zgodilo se je, da so bili vpetdeset in øestem letu vlada-vine sodnikov odpadniki, ki soøli od Nefijcev k Lamancem; inz ostalimi jim jih je uspelopodœgati k jezi proti Nefijcem;in vsi so se tega leta pripravljalina vojno.

5 In v petdeset in sedmem letuso priøli v boj proti Nefijcem inpriçeli so smrtonosno delo; da,tako da so si petdeset in osmegaleta uspeli pridobiti v last zara-hemelsko deœelo; da, in tudivse deœele prav do deœele, ki jebila blizu deœele Izobilje.

Helaman 4:6–19 354

6 In Nefijce in Moronihoveçete so pregnali, in sicer v deœe-lo Izobilje.

7 In tam so se utrdili proti La-mancem od zahodnega morjaprav do vzhodnega; to je biloza Nefijca dan hoda vzdolœmeje, ki so jo utrdili in namestiliso çete, da bi ubranile njihovoseverno deœelo.

8 In tako so si ti nefijski odpad-niki s pomoçjo øtevilne lamanskevojske pridobili vso nefijskoposest, ki je bila v deœeli najugu. In vse to se je dogodilo vpetdeset in osmem letu vlada-vine sodnikov.

9 In zgodilo se je, da si je vøestdesetem letu vladavine sod-nikov Moroniha uspel s çetamipridobiti veliko delov deœele;da, zopet so si prisvojili velikomest, ki so bila padla v rokeLamancem.

10 In zgodilo se je, da so si vøestdeset in prvem letu vlada-vine sodnikov uspeli znovaprisvojiti, in sicer polovico vseposesti.

11 Ta velika nefijska izguba invelik poboj, ki je bil med njimi,se torej ne bi zgodil, çe bi nebilo zavoljo njihove hudobije ingnusobe, ki sta bili med njimi;da, in to je bilo tudi med temi,ki so izjavljali, da pripadajoBoœji cerkvi.

12 In to je bilo zato, ker so biliv srcu ponosni, ker so bili silnobogati, da, to je bilo zato, kerso zatirali siromaøne, odrekalihrano laçnim, odrekali oblaçilagolim in udarjali svoje poniœnebrate po licu, zasmehovali to,kar je bilo sveto, zanikali duha

preroøtva in razodetja, morili,plenili, lagali, kradli, preøuøtvo-vali, razpihovali velike prepirein prestopali k Lamancem vnefijsko deœelo—

13 in zavoljo te velike hudobijein bahanja z lastno moçjo so biliprepuøçeni lastni moçi, zato nisouspevali, paç pa so jim Lamanciprizadajali stiske in jih udarjaliin preganjali, dokler niso izgu-bili posesti skoraj vseh deœel.

14 A glej, Moroniha je ljudemzavoljo njihove kriviçnosti ve-liko pridigal in tudi Nefi in Lehi,ki sta bila Helamanova sinova,sta ljudem veliko pridigala, da,in jim veliko prerokovala gledekriviçnosti in kar jih mora do-leteti, çe se ne pokesajo svojihgrehov.

15 In zgodilo se je, da so sepokesali, in ker so se pokesali,so zaçeli uspevati.

16 Kajti ko je Moroniha spre-videl, da so se pokesali, si jih jeupal voditi od kraja do kraja inod mesta do mesta, in sicerdokler si niso znova prisvojilipolovico lastnine in polovicovseh deœel.

17 In tako se je konçalo øestde-set in prvo leto vladavine sod-nikov.

18 In zgodilo se je, da si nimogel Moroniha v øestdeset indrugem letu vladavine sodni-kov pridobiti niç veç v last odLamancev.

19 Zato so opustili namero, dabi si pridobili preostanek de-œel, kajti Lamanci so bili takoøtevilni, da je Nefijcem postalonemogoçe pridobiti veç moçinad njimi; zato je Moroniha vse

355 Helaman 4:20–5:5

çete zaposlil z obrambo delov,ki jih je zavzel.20 In zgodilo se je zavoljo

velikanskega øtevila Lamancevje bilo Nefijce zelo strah, da bijih ne prevladali in poteptali inpobili in pokonçali.

21 Da, zaçeli so se spominjatiAlmovih prerokb in tudi Mozi-jevih besed; in sprevideli so, daso bili trdovratno ljudstvo inda so bili omalovaœevali Boœjezapovedi;

22 in da so bili spremenili inpod nogami poteptali Mozijevepostave, oziroma to, kar mu jeGospod zapovedal dati ljudstvu;in sprevideli so, da so se jim pos-tave izpridile in da so postalihudobno ljudstvo, tako da so bi-li hudobni celo kakor Lamanci.

23 In zavoljo njihove kriviçnos-ti je cerkev zaçela omahovati; inprenehali so verjeti v duha pre-roøtva in v duha razodetja; inBoœje sodbe so jim zrle v obraz.

24 In sprevideli so, da so pos-tali øibki kot njihovi bratje, La-manci, in da jih Gospodov Duhni veç varoval; da, odtegnil seje od njih, ker Gospodov Duh neprebiva v nesvetih templjih—

25 zato jih je Gospod prenehalvarovati s svojo çudeœno in ne-primerljivo moçjo, kajti zapadliso v stanje nevere in straøne hu-dobije; in sprevideli so, da soLamanci silno øtevilnejøi od njihin çe se ne oklenejo Gospoda,svojega Boga, morajo neizogib-no propasti.

26 Kajti glej, sprevideli so, daje moç Lamancev tako velikakot njihova moç, in sicer moœna moœa. In tako so bili zapadli

v ta velik prestopek; da, tako sobili zavoljo prestopka postaliøibki v razmiku ne veliko let.

5. POGLAVJE

Nefi in Lehi se posvetita pridiga-nju.—Njuni imeni ju spodbujata,naj si œivljenje krojita po vzorusvojih prednikov.—Kristus odkupitiste, ki se pokesajo.—Nefi in Lehispreobrneta mnoge in zaprejo ju inobda ju ogenj.—Oblak teme zasen-çi tristo ljudi.—Zemlja se strese inglas zapove ljudem, naj se pokesajo.—Nefi in Lehi se pogovarjata zangeli in mnoœico obda ogenj.Okrog leta 30 pr. Kr.

In zgodilo se je, da je Nefi istegaleta, glej, predal sodni stol moœu,katerega ime je bilo Sezoram.

2 Kajti ker so si svoje postavein vlade vzpostavljali po glasuljudstva in so bili ti, ki so izbralizlo, øtevilnejøi od teh, ki soizbrali dobro, so zato dozorevaliza pogubo, kajti postave soizpridili.

3 Da, in to ni bilo vse; bili sotrdovratno ljudstvo, da jim nibilo moç vladati ne s postavo nes pravico, razen da je bilo v nji-hovo pogubo.

4 In zgodilo se je, da je Nefipostal izçrpan zavoljo njihovekriviçnosti; in odstopil je sodnistol in si zadal, da bo pridigalBoœjo besedo ves preostaneksvojih dni in tudi njegov bratLehi, ves preostanek svojih dni;

5 kajti pomnila sta besede, kijih jima je govoril njun oçeHelaman. In to so besede, ki jihje govoril:

Helaman 5:6–17 356

6 Glejta, sinova moja, œelim,da pomnita spolnjevati Boœjezapovedi; in œelim, da te besederazglaøata ljudstvu. Glejta, ime-noval sem vaju po naøih prvihstarøih, ki sta priøla iz jeruza-lemske deœele; in to sem storil,da se spomnita njiju, ko sespomnita imen; in ko se juspomnita, se lahko spomnitanjunih del; in ko se spomnitanjunih del, lahko vesta, kako jereçeno in tudi zapisano, da sobila dobra.

7 Zato, sinova moja, bi œelel,da delata to, kar je dobro, da boo vaju reçeno in tudi zapisano,in sicer kot je bilo reçeno inzapisano o njiju.

8 In sedaj glejta, sinova moja,øe nekaj veç œelim od vaju, taœelja je, da bi tega ne poçela, dabi se bahala, paç pa bi to poçe-la, da bi si nabirala zaklad vnebesih, da, ki je veçen in ki nezbledi; da, da bosta imela dra-goceni dar veçnega œivljenja,za katerega upraviçeno dom-nevamo, da je bil dan naøimaoçetoma.

9 O, pomnita, pomnita, sinovamoja, besede, ki jih je ljudstvugovoril kralj Benjamin; da, pom-nita, da ni druge poti ne naçinaza çlovekovo odreøitev kakorsamo preko odkupne krvi JezusaKristusa, ki bo priøel; da, pom-nita, da prihaja, da bo odkupilsvet.

10 In pomnita tudi Amulekovebesede, ki jih je povedal Zezro-mu v mestu Amoníha; kajtipovedal mu je, da Gospod za-gotovo pride odkupit svojeljudstvo, da pa ne pride, da bi

jih odkupil v grehih, paç pa dajih odkupi od grehov.

11 In Oçe mu je dal moç, da jihodkupi od grehov zavoljo ke-sanja; zato je poslal angele, dabi razglasili novice o pogojihkesanja, ki pripelje k Odkupite-ljevi moçi, k odreøitvi duø.

12 In sedaj, sinova moja, pom-nita, pomnita, da morata temeljegraditi na skali naøega Odku-pitelja, ki je Kristus, Boœji Sin;ko bo hudiç poslal svoje silnevetrove, da, svoje strelice vvrtinçastem viharju, da, ko vajubosta udarjali vsa njegova toçain huda nevihta, da to ne boimelo moçi nad vama, da bivaju povleklo v brezno bede inneskonçnega gorja zavoljo skale,na kateri sta zgrajena, ki je za-nesljiv temelj, temelj, na kate-rem ljudje ne morejo pasti, çegradijo na njem.

13 In zgodilo se je, da so bile tobesede, ki jih je Helaman uçilsvoja sinova; da, uçil ju je veliko,kar se ni zapisalo, in tudi veliko,kar se je zapisalo.

14 In pomnila sta njegove be-sede; in zato sta øla, spolnjujoçBoœje zapovedi, med Nefijevoljudstvo uçit Boœjo besedo,zaçenøi z mestom Izobilje;

15 in od tamkaj v mesto Gid;in iz mesta Gid v mesto Mulek;

16 in sicer od enega mesta dodrugega, dokler nista bila ølamed vse Nefijevo ljudstvo, ki jebilo v deœeli na jugu; in od tamv zarahemelsko deœelo medLamance.

17 In zgodilo se je, da sta pridi-gala z veliko moçjo, tako da stazmedla mnoge od odpadnikov,

357 Helaman 5:18–32

ki so odøli od Nefijcev, tako daso pristopili in priznali grehein se krstili v kesanje in se ne-mudoma vrnili k Nefijcem, dabi se potrudili popraviti krivi-ce, ki so jim jih bili storili.18 In zgodilo se je, da sta Nefi

in Lehi pridigala Lamancem stako veliko moçjo in polno-moçjem, kajti dana sta jima bilamoç in polnomoçje, da sta lah-ko govorila, in dano jima je bilotudi, kaj naj govorita—

19 zato sta govorila na velikoosuplost Lamancev, da sta jihprepriçala, tako da se je osemtisoç Lamancev, ki so bili v zara-hemelski deœeli in okolici, krsti-lo v kesanje in prepriçani so bilio hudobiji izroçila svojih oçetov.

20 In zgodilo se je, da sta seNefi in Lehi napotila od tam,da pojdeta v nefijsko deœelo.

21 In zgodilo se je, da ju jelamanska vojska zajela in vrglav jeço; da, prav v isto jeço, vkatero so Limhijevi sluœabnikivrgli Amona in njegove brate.

22 In potem ko sta bila brezhrane za veliko dni vrœena vjeço, glej, so øli v jeço, da bi juprijeli, da bi ju ubili.

23 In zgodilo se je, da sta bilaNefi in Lehi kakor obdana zognjem, in sicer tako da si nisodrznili poloœiti rok nanju izstrahu, da bi se ne opekli. Ven-dar se Nefi in Lehi nista opekla;in stala sta kakor sredi ognja inse nista opekla.

24 In ko sta sprevidela, da juobdaja ognjeni steber in ju neopeçe, sta se v srcu opogumila.

25 Kajti sprevidela sta, da siLamanci nanju ne drznejo polo-

œiti rok; niti se jima ne drznejopribliœati, paç pa stojijo, kot bionemeli zaradi osuplosti.

26 In zgodilo se je, da sta Nefiin Lehi stopila naprej in jimspregovorila, rekoç: Ne bojte se,kajti glejte, Bog je tisti, ki vam jepokazal to çudovito reç, s katerovam je pokazano, da na naju nemorete poloœiti rok, da bi najuubili.

27 In glej, ko sta te besede izgo-vorila, se je zemlja silno streslain zidovi jeçe so se stresli, kot bibili na tem, da se zruøijo na zem-ljo; a glej, niso se podrli. In glej,ti, ki so bili v jeçi, so bili Lamanciin Nefijci, ki so bili odpadniki.

28 In zgodilo se je, da jih jeprekril oblak teme in prevzeljih je strahospoøtljiv strah.

29 In zgodilo se je, da se jepojavil glas, kot bi bil nad obla-kom teme, rekoç: Pokesajte se,pokesajte se in ne prizadevajtesi veç ubiti mojih sluœabnikov,ki sem ju poslal k vam, da bostarazglasila dobre novice!

30 In zgodilo se je, ko so sliøalita glas in videli, da ni bil neglas grmenja, niti ni bil glasvelikega buçnega hrupa, paç paglej, to je bil tihi glas popolnemiline, kot bi bil øepet, in prodrlje prav do same duøe—

31 in navkljub milini glasu,glej, se je zemlja silno streslain zidovi jeçe so se ponovnozamajali, kot bi bila na tem, dase zruøi na zemljo; in glej, oblakteme, ki jih je zasençil, se nirazblinil—

32 in glej, ponovno je priøelglas, rekoç: Pokesajte se, poke-sajte se, kajti Boœje kraljestvo se

Helaman 5:33–48 358

je pribliœalo; in ne prizadevajtesi veç ubiti mojih sluœabnikov!In zgodilo se je, da se je zemljaponovno stresla in zidovi so sezamajali.33 In prav tako je glas spet

priøel tretjiç in jim spregovorilçudovite besede, ki jih çlovekne more izreçi, in zidovi soponovno vztrepetali in zemlja seje stresla, kot bi bila na tem, dase bo razklala.

34 In zgodilo se je, da Lamanciniso mogli zbeœati zavoljo obla-ka teme, ki jih je zasençil; da, innepremiçno so stali tudi zavoljostrahu, ki je priøel nadnje.

35 Torej, med njimi je bil nek-do, ki je bil po rojstvu Nefijec, kije nekoç pripadal Boœji cerkvi,a je bil odpadel od njih.

36 In zgodilo se je, da se jeobrnil, in glej, skozi oblak temeje zagledal Nefijev in Lehijevobraz; in glej, silno sta œarela,prav kakor obrazi angelov. Invidel je, da sta oçi povzdignilaproti nebesom; in bila sta, kotbi govorila oziroma povzdigni-la glas k nekemu bitju, ki sta gagledala.

37 In zgodilo se je, da je ta moœzaklical mnoœici, da bi se obrni-li in pogledali. In glej, danajim je bila moç, da so se obrniliin pogledali; in zagledali soNefijev in Lehijev obraz.

38 In temu çloveku so rekli:Glej, kaj pomeni vse to in kdoje ta, s katerim govorita tadvamoœa?

39 Torej, temu çloveku je biloime Aminadab. In Aminadabjim je rekel: Govorita z Boœjimiangeli.

40 In zgodilo se je, da so muLamanci rekli: Kaj naj storimo,da bo izginil oblak teme, ki naszasençuje?

41 In Aminadab jim je rekel:Pokesati se morate in klicati hglasu, in sicer dokler ne bosteverovali v Kristusa, o kateremso vas uçili Alma in Amulek inZezrom; in ko boste to naredili,bo oblak teme, ki vas prekriva,izginil.

42 In zgodilo se je, da so vsizaçeli klicati h glasu tega, ki jestresel zemljo; da, klicali so pravdokler se oblak teme ni razblinil.

43 In zgodilo se je, ko so seozrli naokrog in videli, da se jeoblak teme, ki jih je prekrival,razblinil, glej, so videli, da jihobkroœa, da, vsako duøo, ognjensteber.

44 In Nefi in Lehi sta bila vsredi; da, bili so obkroœeni; da,bili so kot sredi plameneçegaognja, vendarle jih ni poøkodo-val, niti ni zajel zidov jeçe; innavdala jih je radost, ki je neiz-rekljiva in polna blaœenosti.

45 In glej, Boœji Sveti Duh se jespustil iz nebes in jim segel vsrce in navdal jih je kot z ognjemin lahko so govorili çudovitebesede.

46 In zgodilo se je, da jih jedosegel glas, da, prijeten glas,kot bi bil øepet, rekoç:

47 Mir, mir bodi z vami zavo-ljo vaøe vere v mojega nadvseLjubljenega, ki je bil od osnova-nja sveta!

48 In sedaj, ko so to sliøali, sodvignili pogled, kot da gledajo,od kod prihaja glas; in glej, vide-li so, kako so se nebesa odprla;

359 Helaman 5:49–6:9

in angeli so se spustili iz nebesin jih pouçevali.49 In bilo jih je okrog tristo

duø, ki so to videle in sliøale; inpozvani so bili, naj gredo in najse ne çudijo, niti naj ne dvomijo.

50 In zgodilo se je, da so øli inljudstvo pouçevali, razglaøajoçpo vseh okoliøkih predelih vse,kar so bili sliøali in videli, takoda so prepriçali veçji del Laman-cev zavoljo veliçine dokazov,ki so jih bili prejeli.

51 In toliko, kot so jih prepriçali,jih je odloœilo bojno oroœje intudi opustilo sovraøtvo in izro-çilo svojih oçetov.52 In zgodilo se je, da so

Nefijcem predali njihove lastnedeœele.

6. POGLAVJE

Praviçni Lamanci pridigajo hu-dobnim Nefijcem.—Obe ljudstviuspevata med obdobjem miru inobilja.—Lucifer, osnovalec greha,podœiga srca hudobnih in Gadian-tonovih razbojnikov k umorom inhudobiji.—Razbojniki prevzamejonefijsko vlado. Med leti 29 in 23pr. Kr.

In zgodilo se je, ko se je bilokonçalo øestdeset in drugoleto vladavine sodnikov, se jebilo vse to zgodilo in Lamanciso bili postali, veçji del njih,praviçno ljudstvo, tako da jenjihova praviçnost prekaøalato od Nefijcev zavoljo njihovetrdnosti in njihove stanovit-nosti v veri.

2 Kajti glej, bilo je velikoNefijcev, ki so postali otopeli

in nespokorjeni in skrajno hu-dobni, tako da so zavraçaliBoœjo besedo in vse pridiganjein prerokovanje, ki je priølomednje.

3 Vseeno so ljudje v cerkviobçutili veliko radost zavoljospreobrnjenja Lamancev, da,zavoljo Boœje cerkve, ki je bilaosnovana med njimi. In drug zdrugim so se druœili in drug zdrugim so se radostili in çutiliveliko radosti.

4 In zgodilo se je, da je velikoLamancev priølo v zarahemelskodeœelo in razglasilo nefijskemuljudstvu naçin svoje spreobr-nitve in jih opominjalo k veri inkesanju.

5 Da, veliko jih je pridigalo ssilno veliko moçjo in polno-moçjem, da bi jih veliko od njihpripeljali do globine poniœnosti,da bi poniœno sledili Bogu inJagnjetu.

6 In zgodilo se je, da jih je veli-ko izmed Lamancev odølo vdeœelo na severu; in tudi Nefiin Lehi sta øla v deœelo na seve-ru, da bi pridigala ljudstvu. Ta-ko se je konçalo øestdeset intretje leto.

7 In glej, v vsej deœeli je bil mir,tako da so Nefijci øli, v kateri kolidel deœele so œeleli, bodisi medNefijce ali Lamance.

8 In zgodilo se je, da so tudiLamanci øli, kamor koli so œeleli,bodisi med Lamance ali medNefijce; in tako so se prostogibali med seboj, da bi po svojiœelji kupovali in da bi prodajaliin da bi zasluœili.

9 In zgodilo se je, da so takoLamanci kot Nefijci postali silno

Helaman 6:10–21 360

bogati; in imeli so silno obilnozlata in srebra in vsakovrstnihdragocenih kovin tako v deœelijuœno kot v deœeli severno.10 Sedaj, deœela juœno se je

imenovala Lehi in deœela se-verno se je imenovala Mulek,kar je bilo po Sedekijevem sinu;kajti Gospod je Muleka pripe-ljal v deœelo na severu in Lehijav deœelo na jugu.

11 In glej, v obeh deœelah jebilo vsakovrstno zlato in srebroin dragocena ruda vseh vrst; inbili so tudi natançni rokodelci,ki so delali z vsakrøno rudo injo oplemenitili; in tako so obo-gateli.

12 Tako na severu kot na juguso v obilju gojili œito; in tako naseveru kot na jugu so silno nap-redovali. In mnoœili so se in sesilno okrepili v deœeli. In gojiliso veliko drobnice in çred, da,veliko pitançkov.

13 Glej, njihove œene so se tru-dile in predle in izdelovale vsevrste oblaçil iz tanko stkanegaplatna in vsakovrstnega blaga,da bi pokrili svojo goloto. Intako je øestdeset in çetrto letominilo v miru.

14 In tudi v øestdeset in petemletu je bilo veliko radosti inmiru, da, veliko pridiganja inprerokb glede tega, kar naj bipriølo. In tako je minilo øestdesetin peto leto.

15 In zgodilo se je, da je vøestdeset in øestem letu vlada-vine sodnikov, glej, Sezoramaumorila neznana roka, ko je se-del na sodnem stolu. In zgodilose je, da so istega leta umorilitudi njegovega sina, ki ga je

ljudstvo doloçilo namesto njega.In tako se je konçalo øestdesetin øesto leto.

16 In na zaçetku øestdeset insedmega leta so ljudje ponovnozaçeli postajati silno hudobni.

17 Kajti glej, Gospod jih je biltako dolgo blagoslavljal s pos-vetnim bogastvom, da niso bilipodœgani k jezi, k vojnam, nitik prelivanju krvi; zato so se vsrcu zaçeli predajati svojemubogastvu; da, zaçeli so si priza-devati za zasluœkom, da bi sepovzdignili drug nad drugega;zato so zaçeli skrivoma moritiin ropati in pleniti, da bi seokoristili.

18 In sedaj glej, ti morilci inplenilci so bili tolpa, ki sta jo bilaoblikovala Kiøkumen in Gadian-ton. In sedaj se je zgodilo, da jihje bilo veliko, celo med Nefijci,v Gadiantonovi tolpi. A glej,bili so øtevilnejøi med hudob-nejøim delom Lamancev. Inimenovali so se Gadiantonovirazbojniki in morilci.

19 In ti so bili tisti, ki so umorilivrhovnega sodnika Sezoramain njegovega sina, ko sta bila nasodnem stolu; in glej, niso jihnaøli.

20 In sedaj se je zgodilo, ko soLamanci ugotovili, da so mednjimi razbojniki, so bili silnopotrti; in v svoji moçi so upora-bili vsa sredstva, da bi jih izbri-sali z obliçja Zemlje.

21 A glej, Satan je podœgalsrca veçjega dela Nefijcev, takoda so se zdruœili s temi razboj-niøkimi tolpami in stopili v nji-hove zaveze in njihove prisege,da bodo drug drugega øçitili in

361 Helaman 6:22–33

varovali v vsakrønih teœavnihokoliøçinah, v katerih se bodoznaøli, da ne bi trpeli zaradisvojih umorov in svojih plenjenjin svojih kraj.22 In zgodilo se je, da so imeli

svoja znamenja, da, skrivna zna-menja in skrivne besede; in toda bi lahko razpoznali brata, kije stopil v zavezo, da mu ne bi,kakrøno koli hudobijo bi bratnaredil, økodoval ne brat ne tisti,ki so pripadali njegovi tolpi, kiso stopili v to zavezo.

23 In tako so lahko morili inplenili in kradli in se predajalivlaçugarstvu in hudobijam vsehvrst v nasprotju s postavamisvoje deœele in tudi z Boœjimipostavami.

24 In kdor koli od tistih, ki sopripadali tolpi, bi razkril svetuo njihovi hudobiji in njihovihgnusobah, bi mu bilo sojeno,ne po postavah deœele, ampakpo postavah njihove hudobije,ki sta jih dala Gadianton inKiøkumen.

25 Glej torej, to so te skrivneprisege in zaveze, za katere jeAlma ukazal sinu, da ne smejov svet, da bi ne bile sredstvo, kibi ljudstvo odvlekle v pogubo.

26 Glej torej, te skrivne prisegein zaveze do Gadiantona nisopriøle iz zapisov, ki so bili pre-dani Helamanu; paç pa jih je vGadiantonovo srce vsadilo tistobitje, ki je naøa prva starøa zva-bilo, da sta jedla od prepoveda-nega sadu—

27 da, tisto bitje, ki je s Kajnomskovalo zaroto, çe bo umorilbrata Abela, da tega svet ne boizvedel. In s Kajnom in njegovi-

mi privrœenci je kovalo zaroteodtlej dalje.

28 In to je tudi isto bitje, ki jevsadilo ljudem v srce, naj zgra-dijo stolp, dovolj visok, da bodolahko priøli do nebes. In to jebilo isto bitje, ki je zavajalo ljudi,ki so od stolpa priøli v to deœelo;ki je razøirilo dela teme ingnusob po vsem obliçju deœele,dokler ljudi ni zvleklo v popolnpropad in v veçni pekel.

29 Da, to je bilo isto bitje, ki jevsadilo Gadiantonu v srce, najøe nadaljuje z delom teme inskrivnih umorov; in porajalojih je od zaçetka çloveka pravdo tega çasa.

30 In glej, on je ta, ki je osno-valec vsega greha. In glej, na-daljuje z deli teme in skrivnihumorov in izroça njihove zarotein njihove prisege in njihovezaveze in njihove naçrte ostraøni hudobiji iz roda v rod,v kolikor se lahko polasti srcçloveøkih otrok.

31 In sedaj glej, zelo se je po-lastil nefijskih src; da, tako daso postali silno hudobni; da,veçji del njih je skrenil s potipraviçnosti in poteptal pod no-gami Boœje zapovedi in krenilpo svojih poteh in si iz zlata insrebra oblikoval malike.

32 In zgodilo se je, da so vsete kriviçnosti priøle nadnje vrazmiku ne veliko let, tako daje veçji del priøel nadnje vøestdeset in sedmem letu vlada-vine sodnikov nad Nefijevimljudstvom.

33 In v kriviçnosti so rasli tudiv øestdeset in osmem letu na ve-liko boleçino in œalost praviçnih.

Helaman 6:34–7:4 362

34 In tako vidimo, da so zaçeliNefijci zapadati v nevero inrasti v hudobiji in gnusobah,medtem ko so Lamanci zaçenjalisilno rasti v védenju o Bogu; da,zaçeli so spolnjevati njegove za-kone in zapovedi in hoditi prednjim v resnici in odkritosti.

35 In tako vidimo, da se jeGospodov Duh zaçenjal odte-govati od Nefijcev zavoljo nji-hove hudobije in trdosrçnosti.

36 In tako vid imo, da jeGospod zaçel izlivati Duha nadLamance zavoljo njihove ne-prisiljenosti in pripravljenosti,da verjamejo v njegove besede.

37 In zgodilo se je, da so La-manci preganjali tolpo Gadian-tonovih razbojnikov; in pridigaliso Boœjo besedo med hudobnej-øim delom med njimi, tako daje bila ta razbojniøka tolpa medLamanci docela pokonçana.

38 In zgodilo se je po drugiplati, da so jih Nefijci krepili inpodpirali, zaçenøi s hudobnej-øim delom med njimi, doklerniso bili prekrili cele nefijskedeœele in speljali veçji del pra-viçnih, dokler niso ti priçeliverjeti v njihovo delo in si delitinjihov plen in se jim pridruœeva-ti pri skrivnih umorih in zvezah.

39 In tako so si pridobili sámoupravljanje vlade, tako da sopod nogami poteptali in udarjaliin prizadeli in obrnili hrbet siro-maønim in krotkim in poniœnimBoœjim privrœencem.

40 In tako vidimo, da so bili vstraønem poloœaju in so dozo-revali za veçno pogubo.

41 In zgodilo se je, da se jetako konçalo øestdeset in osmo

leto vladavine sodnikov nadNefijevim ljudstvom.

Prerokba Nefija, Helamano-vega Sina—Bog zagrozi Nefije-vemu ljudstvu, da jih bo obiskalv jezi v njihovo popolno pogubo,çe se ne pokesajo svoje hudobije.Bog udari Nefijevo ljudstvo skugo; pokesajo se in obrnejo knjemu. Lamanec Samuel prero-kuje Nefijcem.

Obsega 7. do vkljuçno s 16.poglavjem.

7. POGLAVJE

Nefija na severu zavrnejo in vrnese v Zarahemlo.—Moli na stolpuna vrtu in nato pozove ljudi, naj sepokesajo ali preminejo. Med leti23 in 21 pr. Kr.

Glej, sedaj se je zgodilo vøestdeset in devetem letu vlada-vine sodnikov nad nefijskimljudstvom, da se je Nefi, Hela-manov sin, vrnil v zarahemelskodeœelo iz deœele na severu.

2 Kajti bil je med ljudmi, ki sobili v deœeli na severu, in jimpridigal Boœjo besedo in jim ve-liko prerokoval;

3 in zavrnili so vse njegovebesede, tako da ni mogel ostatimed njimi, paç pa se je ponovnovrnil v rodno deœelo.

4 In videç ljudstvo v stanjutako straøne hudobije in kako tiGadiantonovi razbojniki zase-dajo sodne stole—se polaøçajomoçi in oblasti nad deœelo; nemeneç se za Boœje zapovedi inniso niti najmanj pravicoljubni

363 Helaman 7:5–19

pred njim; kako ne izkazujejopravice çloveøkim otrokom;5 praviçne obsojajo zavoljo

praviçnosti; dopuøçajo, da gredokrivi in hudobni nekaznovanizavoljo svojega denarja; in zapovrh øe delajo na çelu vlade,da vladajo in delajo po svojivolji, da bi si pridobili zasluœekin slavo pred svetom, in øe veç,da bi laœje preøuøtvovali in krad-li in ubijali in delali po svojilastni volji—

6 ta velika kriviçnost je torejpriøla nad Nefijce v razmiku neveliko let; in ko je Nefi to videl,mu je srce v prsih preœela potr-tost; in s tesnobo v duøi jevzkliknil:

7 O, da bi bili moji dnevi vdnevih, ko je moj oçe Nefi øelepriøel iz jeruzalemske deœele,da bi se z njimi radostili v ob-ljubljeni deœeli; tedaj je bilo nanjegovo ljudstvo zlahka vpli-vati; neomajno so spolnjevaliBoœje zapovedi in steœka jihje bilo speljati v kriviçnost; inhitro so prisluhnili Gospodovimbesedam—

8 da, ko bi bili moji dnevi vtistih dnevih, potem bi se miduøa radostila zaradi praviçnos-ti mojih bratov.9 A glej, doloçeno mi je, da so

ti dnevi moji in da mi bo duøonavdajala potrtost zavoljo tehudobije mojih bratov.

10 In glej, sedaj se je zgodilo,da je bilo to na stolpu, ki je bil vNefijevem vrtu, ki je bil ob glav-ni cesti, ki je vodila na glavnitrg, ki je bil v mestu Zarahemla;zato se je Nefi poklonil na stol-pu, ki je bil v njegovem vrtu, na

stolpu, ki je bil tudi blizuvrtnih vrat, mimo katerih je vo-dila glavna cesta.

11 In zgodilo se je, da so nekiljudje øli mimo in videli Nefija,ko je na stolpu izlival duøopred Bogom; in stekli so in po-vedali ljudem, kar so bili videli,in ljudje so se zbrali v mnoœi-cah, da bi spoznali vzrok zatako veliko toœenje zaradi hu-dobije ljudi.

12 In sedaj, ko se je Nefi dvig-nil, je zagledal mnoœice ljudi,ki so se zbrali.

13 In zgodilo se je, da je odprlusta in jim rekel: Glejte, zakaj stese zbrali? Da bi vam povedal ovaøih kriviçnostih?

14 Da, ker sem se povzpel nastolp, da bi Bogu izlil svojo duøozavoljo silne potrtosti v mojemsrcu, ki je zavoljo vaøih kriviç-nosti!

15 In zavoljo mojega œalovanjain objokovanja ste se zbrali inse çudite; da, in zelo se morateçuditi; da, morali bi se çuditi,ker ste se vdali, da se je hudiçtako zelo polastil vaøega srca.

16 Da, kako ste se lahko predalizapeljevanju tistega, ki si priza-deva, da bi vaøe duøe zaluçal vveçno bedo in neskonçno gorje?

17 O, pokesajte se, pokesajtese! Zakaj hoçete umreti? Obrni-te se, obrnite se h Gospodu,svojemu Bogu! Zakaj se vas jeodrekel?

18 To je zato, ker ste postalitrdosrçni; da, ne œelite prisluhni-ti glasu dobrega pastirja; da, iz-zivali ste njegovo jezo nad vami.

19 In glejte, namesto da bi vaszbral, çe se ne pokesate, glejte,

Helaman 7:20–8:3 364

vas bo razkropil, da boste pos-tali hrana za pse in divje zveri.20 O, kako ste lahko pozabili

svojega Boga øe istega dne, kovas je reøil?

21 A glejte, zavoljo zasluœka,da bi vas ljudje hvalili in dabi si pridobili zlata in srebra. Insrce ste predali bogastvu inpuhlostim tega sveta, zaradiçesar morite in plenite in kra-dete in po krivem priçate zoperbliœnjega in delate vsakovrstnekriviçnosti.

22 In zato bo nad vas priølogorje, çe se ne boste pokesali.Kajti çe se ne boste hoteli poke-sati, glejte, bodo to veliko mestoin tudi vsa ta velika mesta, kiso naokrog, ki so v deœeli v naøilasti, odvzeta, da ne boste imelimesta v njih; kajti glejte, Gospodvam ne bo naklonil moçi, kot jestoril doslej, da bi se zoperstavilisvojim sovraœnikom.

23 Kajti glejte, tako govori Gos-pod: Hudobnim ne bom pokazalsvoje moçi, enim niç bolj kotdrugim, z izjemo tistih, ki se po-kesajo grehov in prisluhnejomojim besedam. Zato torej biœelel, da bi uvideli, bratje moji,da bo bolje za Lamance kot zavas, çe se ne pokesate.

24 Kajti glejte, praviçnejøi sood vas, kajti niso greøili protitemu velikemu védenju, ki stega prejeli vi; zato bo Gospodmilosten do njih; da, podaljøaljim bo dneve in jim poveçal po-tomstvo, in sicer ko boø ti docelapogubljen, çe se ne boø pokesal.

25 Da, gorje vam zavoljo tevelike gnusobe, ki je priøla medvas; in zdruœili ste se v njej, da,

v to skrivno tolpo, ki jo je osno-val Gadianton!

26 Da, gorje bo priølo nad vaszavoljo tega ponosa, ki ste mudopustili seçi v svoje srce, kivas je povzdignil preko tega,kar je dobrega, zavoljo vaøegasilno velikega bogastva!

27 Da, gorje vam zavoljo vaøehudobije in gnusob!

28 In çe se ne boste pokesali,boste propadli; da, in sicer vambodo vaøe deœele odvzete inizbrisani boste z obliçja Zemlje.

29 Glejte torej, ne pravim samod sebe, da to bo, ker tega nevem sam od sebe; a glejte, vem,da je to res, ker mi je to razkrilGospod Bog, zato priçujem,da bo.

8. POGLAVJE

Izprijeni sodniki si prizadevajonahujskati ljudstvo proti Nefiju.—Abraham, Mojzes, Zenos, Zenok,Ezija, Izaija, Jeremija, Lehi in Nefiso vsi priçevali o Kristusu.—Nefipo navdihu oznani umor vrhovnegasodnika. Med leti 23 in 21 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je bilNefi izrekel te besede, glej, tamso bili moœje, ki so bili sodniki,ki so tudi pripadali Gadianto-novi skrivni tolpi, in bili so jezniin zavpili so proti njemu, rekoçljudstvu: Çemu ne zgrabite tegaçloveka in ga ne pripeljete, dabo obsojen glede na zloçin, kiga je zagreøil?

2 Zakaj gledate tega çlovekain ga posluøate, kako œali toljudstvo in naøo postavo?

3 Kajti glej, Nefi jim je bil

365 Helaman 8:4–16

govoril o izprijenosti njihovepostave; da, Nefi jim je velikogovoril, çesar ni moç zapisati;in govoril ni niç takønega, kar binasprotovalo Boœjim zapovedim.4 In ti sodniki so bili nanj jezni,

ker jim je jasno govoril o njiho-vih skrivnih delih teme; vseenosi nanj niso drznili poloœiti rok,kajti zbali so se ljudstva, da bine vpilo proti njim.

5 Zato so ljudstvu zavpili,rekoç: Zakaj dopuøçate temuçloveku, da nas œali? Kajti glejte,obsoja vse to ljudstvo, in sicer napropad; da, in tudi da nam bodoodvzeta ta naøa velika mesta,da ne bomo imeli mesta v njih.

6 In sedaj, mi vemo, da je tonemogoçe, kajti glejte, moçnismo in naøa mesta velika, zatonaøi sovraœniki ne morejo imetimoçi nad nami.

7 In zgodilo se je, da so tako vljudeh podœigali jezo do Nefijain vnesli mednje prepir; kajtibilo jih je nekaj, ki so zaklicali:Pustite tega çloveka pri miru,kajti dober çlovek je in to, karpravi, se bo zagotovo zgodilo,çe se ne pokesamo;

8 da, glejte, nad nas bodo priølevse sodbe, o katerih nam jepriçeval; kajti vemo, da namje pravilno priçeval o naøih kri-viçnostih. In glejte, veliko jihje in prav tako kot pozna vse,kar nas bo doletelo, pozna naøekriviçnosti;

9 da, in glejte, çe bi ne bil pre-rok, bi o tem ne mogel priçevati.

10 In zgodilo se je, da so bili tiljudje, ki so si prizadevali Nefijaubiti, zavoljo strahu primorani,da nanj niso poloœili rok; zato

jim je ponovno spregovoril, vi-deç, da si je v oçeh nekaterihpridobil naklonjenost, tako daso se preostali zbali.

11 Zato jim je bil primoranspregovoriti veç, rekoç: Glejte,bratje moji, mar niste prebrali,da je Bog dal moç enemu çlove-ku, in sicer Mojzesu, da je udarilpo vodah Rdeçega morja in so serazdelile semkaj in tjakaj, takoda so Izraelci, ki so bili naøi oçet-je, øli preko po suhih tleh in sose vode zaprle nad egipçanski-mi çetami in jih pogoltnile?

12 In sedaj glejte, çe je Bog dalmoç temu çloveku, çemu bi sepotem priçkali med seboj inrekli, da meni ni dodelil nobenemoçi, s katero bi vedel gledesodb, ki bodo priøle nad vas, çese ne boste pokesali?

13 A glejte, ne zanikate le mojihbesed, paç pa zanikate tudi vsebesede, ki so jih govorili naøioçetje, in tudi besede, ki jih jegovoril ta moœ, Mojzes, ki muje bila dana tako velika moç,da, besede, ki jih je govoril oMesijevem prihodu.

14 Da, mar ni priçeval, da bopriøel Boœji Sin? In kakor jedvignil bronasto kaço v divjini,tako bo dvignjen ta, ki naj bipriøel.

15 In kolikor jih bo pogledaloto kaço, jih bo œivelo, prav ka-kor jih bo œivelo, kolikor jih bopogledalo Boœjega Sina z vero,skesanega duha, in sicer tistoœivljenje, ki je veçno.

16 In sedaj glejte, o tem ni pri-çeval le Mojzes, paç pa tudi vsisveti preroki od njegovih dniprav do Abrahamovih dni.

Helaman 8:17–28 366

17 Da, in glejte, Abraham jevidel o njegovem prihodu innavdalo ga je veselje in vzra-dostil se je.

18 Da, in glejte, povem vam,da o tem ni vedel le Abraham,paç pa jih je bilo pred Abraha-movimi dnevi veliko, ki sobili poklicani po Boœjem redu;da, in sicer po redu njegovegaSina; in to da bi se ljudem po-kazalo zelo veliko tisoç letpred njegovim prihodom, dabo k njim priøla prav odkupnadaritev.

19 In sedaj bi œelel, da bi vivedeli, da je bilo prav od Abra-hamovih dni veliko prerokov,ki so o tem priçevali; da, glejte,prerok Zenos je smelo priçeval;zaradi çesar so ga ubili.

20 In glejte, tudi Zenok in tudiEzija in tudi Izaija in Jeremija(Jeremija je bil ta prerok, ki jepriçeval o uniçenju Jeruzalema)in sedaj vemo, da je bil Jeruza-lem uniçen po Jeremijevih be-sedah. O, zakaj bi potem gledena njegovo prerokbo Boœji Sinne priøel?

21 In mar boste sedaj spodbi-jali, da je bil Jeruzalem uniçen?Mar boste rekli, da niso ubiliSedekijevih sinov, vseh razenMuleka? Da, in mar niste uvi-deli, da je Sedekijevo potomstvoz nami in so bili izgnani iz jeru-zalemske deœele? A glejte, to nivse—

22 naø oçe Lehi je bil izgnan izJeruzalema, ker je priçeval otem. Tudi Nefi je priçeval o temin tudi skoraj vsi naøi oçetje pravdo tega çasa; da, priçevali so oKristusovem prihodu, nestrpno

priçakovali in se radostili tegadneva, ki bo priøel.

23 In glejte, on je Bog in z njimije in prikazal se jim je, da jih jeodkupil; in slavili so ga zavoljotega, kar mora priti.

24 In sedaj, videç, da to vestein tega ne morete zanikati, ra-zen çe se zlaœete, zato ste v temgreøili, kajti vse to ste zavrnilinavkljub tako veliko dokazom,ki ste jih prejeli; da, in sicer steprejeli vse, tako v nebesih, invse, kar je na Zemlji, kot dokaz,da je to res.

25 A glejte, zavrnili ste resnicoin se uprli vaøemu svetemuBogu; in prav v tem çasu sinamesto nabiranja zakladov vnebesih, kjer se niç ne izpridiin kamor ne pride niç, kar jeneçisto, nakopavate srd zasodni dan.

26 Da, prav v tem çasu zavo-ljo umorov in neçistovanja inhudobije dozorevate za veçnopogubo; da, çe se ne pokesate,bo kmalu priøla nad vas.

27 Da, glejte, sedaj je pravpred vaøimi vrati; da, pojditedo sodnega stola in poizvejte;in glejte, vaø sodnik je bil umor-jen in leœi v krvi; in umoril ga jenjegov brat, ki si je prizadevalzasesti sodni stol.

28 In glejte, oba sta pripadalavaøi skrivni tolpi, katere osno-valca sta Gadianton in zlodej, kisi prizadeva pogubiti çloveøkeduøe.

9. POGLAVJE

Sli najdejo vrhovnega sodnikamrtvega ob sodnem stolu.—Zaprejo

367 Helaman 9:1–13

jih in kasneje izpustijo. — Ponavdihu Nefi prepozna Seantumaza morilca.— Nekateri sprejmejoNefija za preroka. Med leti 23 in21 pr. Kr.

Glej, sedaj se je zgodilo, ko jebil Nefi spregovoril te besede,so neki ljudje, ki so bili mednjimi, stekli do sodnega stola;da, in sicer pet jih je bilo, ki soøli in ko so øli, so med sebojgovorili:2 Glejte, sedaj bomo z goto-

vostjo vedeli, ali je ta moœprerok in mu je Bog zapovedal,naj nam prerokuje tako çudo-vite reçi. Glejte, ne verjamemo,da mu je; da, ne verjamemo, daje prerok; vseeno, çe je to, karje rekel glede vrhovnega sod-nika, res, da je mrtev, potembomo verjeli, da so ostalebesede, ki jih je spregovoril,resniçne.

3 In zgodilo se je, da so na vsomoç tekli in stopili do sodnegastola; in glej, vrhovni sodnik jebil padel na zemljo in je leœal vkrvi.

4 In sedaj glej, ko so to videli,so bili silno osupli, tako da sopopadali na zemljo; kajti nisobili verjeli besedam, ki jih jeNefi rekel glede vrhovnegasodnika.

5 A sedaj, ko so videli, so ver-jeli in obøel jih je strah, da bodopriøle nad ljudstvo vse sodbe,ki jih je povedal Nefi; zatoso vztrepetali in popadali nazemljo.

6 Sedaj, nemudoma ko je bilsodnik umorjen—zabodel ga jenjegov brat v preobleki in zbeœal

in sluœabniki so stekli in pove-dali ljudem, zganjajoç vik oumoru med njimi.

7 In glej, ljudje so se zbrali namestu sodnega stola—in glej,na svojo osuplost so videli petmoœ, ki so bili popadali nazemljo.

8 In sedaj glej, ljudje niso niçvedeli glede mnoœice, ki se jebila zbrala na Nefijevem vrtu;zato so si rekli med seboj: Timoœje so ti, ki so umorili sodni-ka, in Bog jih je udaril, da namniso mogli ubeœati.

9 In zgodilo se je, da so jihprijeli in zvezali in vrgli v jeço.In razposlan je bil razglas, da jebil sodnik umorjen in da so bilimorilce prijeli in vrgli v jeço.

10 In zgodilo se je, da so senaslednjega dne ljudje zbrali,da bi œalovali in se postili, napogrebu velikega vrhovnegasodnika, ki je bil ubit.

11 In tako so se tudi sodniki,ki so bili na Nefijevem vrtu inso sliøali njegove besede, zbralina pogrebu.

12 In zgodilo se je, da so medljudmi poizvedovali, rekoç:Kje je peterica, ki je bila posla-na, da poizve glede vrhovnegasodnika, ali je bil mrtev? In od-govorili so in rekli: Glede pete-rice, za katero pravite, da ste joposlali, ne vemo; paç pa jih jepet, ki so morilci, ki smo jihvrgli v jeço.

13 In zgodilo se je, da so sod-niki œeleli, da jih pripeljejo; inpripeljali so jih in glej, bili sotista peterica, ki so jo poslali, inglej, sodniki so od njih poizve-dovali, da bi izvedeli glede

Helaman 9:14–29 368

zadeve, in povedali so jim vse,kar so storili, rekoç:14 Stekli smo in priøli do mesta

sodnega stola in ko smo videlivse, prav kakor je bil priçevalNefi, smo bili tako osupli, dasmo popadali na zemljo; in kosmo si opomogli od osuplosti,glejte, so nas vrgli v jeço.

15 Sedaj, glede umora tegamoœa, ne vemo, kdo je to storil;in vemo le to, pritekli smo inpriøli po vaøi œelji in glejte, bilje mrtev, po Nefijevih besedah.

16 In sedaj se je zgodilo, daso sodniki pojasnili zadevoljudstvu in zaklicali k Nefiju,rekoç: Glej, vemo, da se je taleNefi zagotovo domenil z nekom,naj sodnika ubije, in bi nam tolahko razglasil, da bi nas spreo-brnil v svojo vero, da bi sepovzdigoval kot velik çlovek,izvoljen od Boga, in prerok.

17 In sedaj glejte, tega çlovekabomo razkrinkali in priznal bozmoto in nam razkril pravegasodnikovega morilca.

18 In zgodilo se je, da je bilapeterica osvobojena na dan po-greba. Vseeno so grajali sodnikeglede besed, ki so jih spregovo-rili proti Nefiju, in se posamiçprepirali z njimi, tako da so jihzmedli.

19 Vseeno so ukazali, naj seNefija prime in zveœe in pripe-lje pred mnoœico, in zaçeli soga spraøevati na raznolike na-çine, da bi ga ujeli v protislov-ju, da bi ga lahko obtoœili nasmrt—

20 rekoç mu: Ti si sokrivec;kdo je çlovek, ki je zakrivilta umor? Povej nam sedaj in

priznaj svojo zmoto, rekoç:Glejte, tu je denar; in pustili tebomo pri œivljenju, çe nam po-veø in priznaø dogovor, ki si gasklenil z njim.

21 A Nefi jim je rekel: O vi nes-pametni, vi neobrezani v srcu, vislepo in trdovratno ljudstvo, aliveste, kako dolgo bo Gospod,vaø Bog, dopuøçal, da bostenadaljevali na tej greøni poti?

22 O, morali bi zaçeti jeçati inœalovati zavoljo velike pogube,ki vas çaka ob tem çasu, çe se nepokesate.

23 Glejte, pravite, da sem se sçlovekom dogovoril, naj umoriSezorama, naøega vrhovnegasodnika. A glejte, povem vam,da je to zato, ker sem vam pri-çeval, da bi lahko vedeli gledetega; da, in sicer vam v dokaz,da sem vedel za hudobijo ingnusobe, ki so med vami.

24 In ker sem to storil, pravite,da sem se domenil s çlovekom,naj to stori; da, ker sem vampokazal to znamenje, ste jezniname in si mi prizadevate uni-çiti œivljenje.

25 In sedaj glejte, pokazal vambom øe eno znamenje in videl,ali si me boste v tem prizadevalipogubiti.

26 Glejte, pravim vam: Pojditev hiøo Seantuma, ki je Sezora-mov brat, in mu recite:

27 Se je mar Nefi, namiøljeniprerok, ki je glede tega ljudstvaprerokoval toliko hudega, do-menil s teboj, zaradi çesar siumoril Sezorama, ki je tvoj brat?

28 In glejte, rekel vam bo: Ne.29 In vi mu recite: Si mar ti

umoril svojega brata?

369 Helaman 9:30–10:4

30 In v strahu bo stal in nevedel, kaj reçi. In glejte, zanikalvam bo; in delal se bo, kakor daje osupel; vseeno pa vam boizjavil, da je nedolœen.

31 A glejte, preiøçite ga in naøliboste kri na podlogi njegovegaogrinjala.

32 In ko boste to videli, recite:Od kje prihaja ta kri? Mar nevemo, da je to kri tvojega brata?

33 In nato bo trepetal in izgle-dal bled, prav kakor bi nanjpriøla smrt.

34 In nato recite: Zavoljo strahuin bledice, ki sta obøla tvojobraz, glej, vemo, da si kriv.

35 In nato ga bo obøel øe hujøistrah; in nato vam bo priznal inniç veç zanikal, da je zagreøil taumor.

36 In nato vam bo rekel, dajaz, Nefi, niç ne vem o zadevi,razen çe mi je bilo dano po Boœjimoçi. In nato boste vedeli, dasem poøten çlovek in da me je kvam poslal Bog.

37 In zgodilo se je, da so øli instorili, prav kakor jim je rekelNefi. In glej, besede, ki jih jebil rekel, so bile resniçne; kajtipo besedah je zanikal; in pobesedah je tudi priznal.

38 In pripeljali so ga, da bidokazali, da je bil on sam pravimorilec, tako da je bila petericaspuøçena na svobodo in tudiNefi.

39 In bilo je nekaj Nefijcev, kiso Nefiju verjeli na besede; inbilo jih je tudi nekaj, ki so verjelizavoljo priçevanja peterice, kajtispreobrnili so se bili, ko so biliv jeçi.

40 In sedaj jih je bilo nekaj

med ljudstvom, ki so rekli, daje Nefi prerok.

41 In bili so drugi, ki so rekli:Glejte, on je bog, kajti çe bi ne bilbog, ne bi mogel vedeti o vsem.Kajti glejte, povedal nam je mislinaøega srca in nam povedal tudireçi; in prav on nas je pripeljaldo spoznanja o pravem morilcunaøega vrhovnega sodnika.

10. POGLAVJE

Gospod podeli Nefiju moç peçate-nja.—Pooblaøçen je, da zaveœe inrazveœe na Zemlji in v nebesih.—Ljudem zapove, naj se pokesajo alipreminejo. — Duh ga ponese odmnoœice do mnoœice. Med letoma21 in 20 pr. Kr.

In zgodilo se je, da je medljudstvom nastal razkol, tako daso se razcepili semkaj in tjakaj inubrali svojo pot in pustili Nefijasamega, ko je stal v njihovisredi.

2 In zgodilo se je, da je Nefiubral svojo pot proti hiøi, pre-miøljujoç o tem, kar mu je bilBog pokazal.

3 In zgodilo se je, ko je takopremiøljeval—in je bil zelo potrtzavoljo hudobije nefijskegaljudstva, njihovih skrivnih delteme in umorov in plenjenjain vsakovrstnih kriviçnosti—inzgodilo se je, ko je tako v srcupremiøljeval, glej, je k njemupriøel glas, rekoç:

4 Blagoslovljen bodi, Nefi,zaradi tega, kar si naredil;kajti gledal sem, kako si temuljudstvu z neutrudnostjo razgla-øal besedo, ki sem ti jo dal. In

Helaman 10:5–19 370

nisi se jih bal in nisi se zavzemalza svoje œivljenje, paç pa si siprizadeval spoznati mojo voljoin spolnjevati moje zapovedi.5 In sedaj, ker si to poçel s tako

neutrudnostjo, glej, te bom bla-goslovil za vekomaj; in napravilte bom mogoçnega v besedi indejanju, v veri in v delih; da, insicer da ti bo vse napravljenopo tvoji besedi, kajti ne boøprosil za tisto, kar je v nasprotjuz mojo voljo.

6 Glej, ti si Nefi in jaz sem Bog.Glej, v navzoçnosti mojih ange-lov ti izjavljam, da boø imel nadtem ljudstvom moç in boø uda-ril zemljo z lakoto in s kugo inuniçenjem glede na hudobijoljudstva.

7 Glej, podeljujem ti moç, da bo,kar koli boø zapeçatil na Zemlji,zapeçateno v nebesih; in kar koliboø razvezal na Zemlji, bo raz-vezano v nebesih; in tako boøimel moç med ljudstvom.

8 In tako, çe boø rekel temutemplju, naj se razkolje na dvoje,bo to storjeno.

9 In çe boø rekel tej gori: Zruøise in izravnaj, bo to storjeno.

10 In glej, çe boø rekel, da boBog to ljudstvo udaril, se bo tozgodilo.

11 In sedaj glej, zapovedujemti, da pojdi in razglaøaj temuljudstvu, da tako govori GospodBog, ki je Vsemogoçni: Çe se nepokesate, boste udarjeni prav dopropada.

12 In glej, sedaj se je zgodilo,ko je Gospod izgovoril Nefijute besede, se je ta ustavil in niøel do svoje lastne hiøe, paç pase je vrnil k mnoœicam, ki so se

razkropile po obliçju deœele, injim zaçel razglaøati Gospodovobesedo, ki mu je bila povedanaglede njihovega propada, çe sene bodo pokesali.

13 Sedaj glej, navkljub temuvelikemu çudeœu, ki ga je Nefistoril, ker jim je povedal o smrtivrhovnega sodnika, so postalitrdosrçni in niso prisluhniliGospodovim besedam.

14 Zato jim je Nefi razglasilGospodovo besedo, rekoç: Çese ne boste pokesali, tako govoriGospod, boste udarjeni pravdo propada.

15 In zgodilo se je, ko jim je bilNefi besedo razglasil, glej, sobili øe vedno trdosrçni in nisohoteli prisluhniti njegovim be-sedam; zato so ga œalili in siprizadevali nanj poloœiti roke,da bi ga vrgli v jeço.

16 A glej, z njim je bila Boœjamoç in niso ga mogli prijeti, dabi ga vrgli v jeço, kajti Duh ga jevzel in odnesel iz njihove srede.

17 In zgodilo se je, da je tako øelv Duhu od mnoœice do mnoœicein razglaøal Boœjo besedo, in si-cer dokler je ni bil razglasil vsemali jo poslal med vse ljudstvo.

18 In zgodilo se je, da nisohoteli prisluhniti njegovim bese-dam; in vneli so se prepiri, takoda so se razdvojili in se zaçelimed seboj pobijati z meçem.

19 In tako se je konçalo sedem-deset in prvo leto vladavine sod-nikov nad Nefijevim ljudstvom.

11. POGLAVJE

Nefi pregovori Gospoda, da vojnozamenja z lakoto.—Veliko ljudi

371 Helaman 11:1–14

umre.—Pokesajo se in Nefi prosiGospoda za deœ. — Nefi in Lehiprejmeta veliko razodetij.—Gadi-antonovi razbojniki se utrdijo vdeœeli. Med leti 20 in 6 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo v sedem-deset in drugem letu vladavinesodnikov, da so se prepiri pove-çali, tako da so bile vojne po vsejdeœeli med vsem Nefijevimljudstvom.2 In ta skrivna razbojniøka

tolpa je bila ta, ki je nadaljevalaz delom uniçevanja in hudobije.In vojna je trajala vse leto; intrajala je tudi sedemdeset intretjega leta.

3 In zgodilo se je, da je tega letaNefi klical h Gospodu, rekoç:

4 O Gospod, ne dopusti, da bibilo to ljudstvo pokonçano zmeçem; paç pa, o Gospod, najbo v deœeli raje lakota, da v njihobudi spomin na Gospoda, nji-hovega Boga, in se morda po-kesajo in obrnejo k tebi.

5 In tako je bilo storjeno poNefijevih besedah. In nad de-œelo je bila velika lakota medvsem Nefijevim ljudstvom. Intako se je v sedemdeset in çetr-tem letu lakota nadaljevala indelo uniçevanja z meçem jeprenehalo, a je postalo húdozaradi lakote.

6 In to delo uniçevanja se jenadaljevalo sedemdeset in pe-tega leta, kajti zemlja je bilaudarjena, tako da je bila suhain v çasu œita ni obrodi laœita; in celotna zemlja je bilaudarjena, in sicer med Lamanciprav tako kot med Nefijci, takoda so bili udarjeni, da jih je v

hudobnejøih predelih deœeleumrlo na tisoçe.

7 In zgodilo se je, da so ljudjesprevideli, da so na tem, dabodo umrli od lakote, in zaçeli sose spominjati Gospoda, svojegaBoga; in zaçeli so se spominjatiNefijevih besed.

8 In ljudje so zaçeli moledovatipri vrhovnih sodnikih in vodi-teljih, da bi Nefiju rekli: Glej,vemo, da si Boœji çlovek, in zatokliçemo h Gospodu, naøemuBogu, da bi od nas odvrnil tolakoto, da bi se ne izpolnile vsebesede, ki si jih govoril gledenaøega propada.

9 In zgodilo se je, da so sodnikirekli Nefiju po besedah, ki sojih œeleli. In zgodilo se je, ko jeNefi videl, da so se bili ljudjepokesali in postali poniœni vraøevini, je ponovno zaklical hGospodu, rekoç:

10 O Gospod, glej, to ljudstvose je pokesalo; in pometlo izsvoje srede Gadiantonovo tolpo,tako da so izumrli in so skrivnenaçrte poskrili v zemljo.

11 Sedaj, o Gospod, ali boøzavoljo njihove poniœnosti od-vrnil svojo jezo in naj ti jezopomiri propad teh hudobnihljudi, ki si jih œe pokonçal.

12 O Gospod, ali boø odvrnilsvojo jezo, da, svojo silovitojezo, in zapovedal, da bo lakotav deœeli prenehala.13 O Gospod, a l i mi boø

prisluhnil in zapovedal, da bostorjeno po mojih besedah inna obliçje zemlje poslal deœ, dabo obrodila sadove in œito vçasu œita.

14 O Gospod, prisluhnil si

Helaman 11:15–26 372

mojim besedam, ko sem rekel:Bodi lakota, da bo prenehalakuga meça; in vem, da boø, insicer ob tem çasu, prisluhnilmojim besedam, kajti rekel si:Çe se bo to ljudstvo pokesalo,jim bom prizanesel.15 Da, o Gospod, in vidiø da

so se pokesali zavoljo lakote inkuge in pogubljenja, ki je priølonadnje.

16 In sedaj, o Gospod, ali boøodvrnil jezo in ponovno posku-sil, çe ti bodo sluœili? In çe botako, o Gospod, jih lahko bla-gosloviø po besedah, ki si jihizrekel.

17 In zgodilo se je, da jesedemdeset in øestega letaGospod odvrnil svojo jezo odljudstva in povzroçil, da je nazemljo padel deœ, tako da jeobrodila sad v çasu sadu. Inzgodilo se je, da je obrodila œitov çasu œita.

18 In glej, ljudstvo se je rados-tilo in slavilo Boga in celotnoobliçje deœele je napolnjevalaradost; in niso si veç prizadevaliubiti Nefija, paç pa so ga çislalikot velikega preroka in Boœjegaçloveka, ki mu je Bog podelilveliko moç in polnomoçje.

19 In glej, Lehi, Nefijev brat, niniti za trohico zaostajal za njimv tem, kar se tiçe praviçnosti.

20 In tako se je zgodilo, da jeNefijevo ljudstvo v deœeli po-novno zaçelo uspevati in zaçelograditi po opustelih krajih in sezaçelo mnoœiti in øiriti, in sicerdokler niso prekrili celotnegaobliçja deœele tako na severukot na jugu, od morja na zahodudo morja na vzhodu.

21 In tako se je zgodilo, da seje sedemdeset in øesto leto kon-çalo v miru. In sedemdeset insedmo leto se je zaçelo v miru; incerkev se je razøirila po obliçjuvse deœele; in veçji del ljudstva,tako Nefijcev kot Lamancev, jepripadal cerkvi; in v deœeliso imeli silno velik mir; in takose je konçalo sedemdeset insedmo leto.

22 In mir so imeli tudi v se-demdeset in osmem letu razennekaj prepirov o toçkah nauka,ki so ga podali preroki.

23 In sedemdeset in devetegaleta se je zaçela velika zdraha.A zgodilo se je, da so Nefi inLehi in veliko njunih bratov, kiso vedeli o resniçnih toçkah nau-ka, ker so vsak dan prejemaliveliko razodetij; zato so pridi-gali ljudstvu, tako da so øe istegaleta zdrahi naredili konec.

24 In zgodilo se je, da jev osemdesetem letu vladavi-ne sodnikov nad Nefijevimljudstvom bilo doloçeno øteviloodpadnikov Nefijevega ljudstva,ki so bili nekaj let poprej preølik Lamancem in nase prevzeliime Lamanci, in tudi doloçenoøtevilo, ki so bili pravi potomciLamancev, ki so jih ti oziromaodpadniki, podœgali k jezi, zatoso z brati zaçeli vojno.

25 In zagreøili so umore inplenjenja; in nato so se umaknilinazaj v gore in v divjino in naskrivna mesta in se poskrili, dajih niso mogli odkriti in vsakdan so prejemali porast øtevila,ker so bili odpadniki, ki so pri-hajali k njim.

26 In tako so sçasoma, da, in

373 Helaman 11:27–12:1

sicer v razmiku ne veliko let,postali silno velika razbojniøkatolpa; in poglobili so se v vseGadiantonove skrivne naçrte;in tako so postali Gadiantonovirazbojniki.27 Sedaj glej, ti razbojniki so

veliko pustoøili, da, in sicerveliko uniçevali med Nefijevimljudstvom in tudi med la-manskim ljudstvom.

28 In zgodilo se je, da je bilopotrebno, da se to delo uniçeva-nja prekine; zato so v divjino inpo gorah poslali vojsko moçnihmoœ, da bi poiskala razbojniøkotolpo in jih pokonçala.

29 A glej, øe istega leta se jezgodilo, da so jih nagnali nazaj,in sicer v lastne deœele. In takose je konçalo osemdeseto letovladavine sodnikov nad Nefi-jevim ljudstvom.

30 In na zaçetku osemdeset inprvega leta se je zgodilo, da soponovno øli nad to razbojniøkotolpo in jih veliko pobili; intudi njih je doletela precejønjapoguba.

31 In ponovno so se bili prisi-ljeni vrniti iz divjine in z gora vlastne deœele zavoljo silno veli-kanskega øtevila razbojnikov,ki so pustoøili po gorah in podivjini.

32 In zgodilo se je, da se jetako konçalo to leto. In razboj-niki so se øe vedno mnoœili inkrepili, tako da so kljubovalicelotnim nefijskim çetam intudi lamanskim; in povzroçiliso , da je nad l juds tvo povsem obliçju deœele priøel velikstrah.

33 Da, kajti obiskali so veliko

delov deœele in jim povzroçiliveliko uniçenje; da, veliko sojih pobili in druge kot ujetnikeodpeljali v divjino, da, in øezlasti œenske in otroke.

34 Sedaj je to veliko zlo, ki jepriølo nad ljudstvo zavoljo nji-hove kriviçnosti, v njih ponovnoobudilo spomin na Gospoda,njihovega Boga.

35 In tako se je konçalo osem-deset in prvo leto vladavinesodnikov.

36 In osemdeset in drugegaleta so zaçeli ponovno pozab-ljati Gospoda, svojega Boga. Inosemdeset in tretjega leta so sezaçeli krepiti v kriviçnosti. Inosemdeset in çetrtega leta nisopopravili svojih poti.

37 In osemdeset in petega letase je zgodilo, da sta se ponos inhudobija øe krepila in krepila;in tako so ponovno dozorevaliza pogubo.

38 In tako se je konçalo osem-deset in peto leto.

12. POGLAVJE

Ljudje so omahljivi in nespametniin hitri pri zlih delih.—Gospodgraja svoje ljudstvo. — Nepo-membnost ljudi v primerjavi zBoœjo moçjo.—Na sodni dan bodoljudje dobili veçno œivljenje ali veç-no prekletstvo. Okrog 6 let pr. Kr.

In tako lahko vidimo, kakovarljiva so in tudi omahovanjesrc çloveøkih otrok; da, vidimolahko, da Gospod v svoji ne-skonçni dobroti blagoslavlja inpomaga uspeti tistim, ki muzaupajo.

Helaman 12:2–19 374

2 Da, in vidimo lahko prav obçasu, ko pomaga ljudstvu us-peti, da, tako da pomnoœi polja,drobnico in çrede in zlato insrebro in vsakovrstne dragoce-nosti vseh vrst in oblik; in jihpusti pri œivljenju in jih reøi izrok njihovih sovraœnikov; inomehça srce njihovim sovraœ-nikom, da jim ne napovejo vojn;da, in skratka, vse stori za blagi-njo svojega ljudstva; da, takratje ças, ko postanejo trdosrçniin pozabijo Gospoda, svojegaBoga, in pod nogami poteptajoSvetega—da, in to zavoljo svojelagodnosti in silno velikegablagostanja.

3 In tako vidimo, çe Gospodsvojega ljudstva ne graja zveliko stiskami, da, çe jih nezadene s smrtjo in z grozo in zlakoto in z vsakovrstnimi ku-gami, se ga ne bodo spominjali.

4 O, kako nespametni in kakoneçimrni in kako zlobni in hu-diçevski in kako hitri pri kri-viçnosti in poçasni pri dobrihdelih so çloveøki otroci; da, kakohitro prisluhnejo besedam zlo-deja in predajo srce puhlostimsveta!

5 Da, kako hitro so vzviøeni vponosu; da, kako hitro se bahajoin poçnejo vse vrste tega, karje kriviçnost; in kako poçasise spomnijo Gospoda, svojegaBoga, in nastavijo uøesa njego-vim nasvetom, da, kako poçasniso pri hoji po poteh modrosti!6 Glej, ne œelijo si, da bi Gos-

pod, njihov Bog, ki jih je ustva-ril, vladal in gospodoval nadnjimi; navkljub njegovi velikidobroti in njegovi milosti do

njih omalovaœujejo njegove nas-vete in ne œelijo, da bi jih vodil.

7 O, kako velika je nepo-membnost çloveøkih otrok;da, celo manj od zemeljskegaprahu so.

8 Kajti glej, zemeljski prah sepomika semkaj in tjakaj, da serazdvoji, na zapoved naøegavelikega in veçnega Boga.

9 Da, glej, na njegov glas hribiin gore trepetajo in drgetajo.

10 In z moçjo njegovega glasuse razkoljejo in postanejo ravni,da, prav kot dolina.

11 Da, z moçjo njegovega glasuse zatrese cela Zemlja;

12 da, z moçjo njegovega glasuse temelji zamajejo prav dosamega srediøça.

13 Da, in çe reçe Zemlji—pre-makni se—se premakne.

14 Da, çe reçe Zemlji—zavrtise nazaj, da se dan podaljøa zaveliko ur—je storjeno;

15 in tako se na njegovo besedoZemlja zavrti nazaj in çlovekuse zazdi, da sonce miruje; da,in glej, tako je; kajti zagotovo sepremika Zemlja in ne sonce.

16 In glej tudi, çe reçe vodamvelike globine—izsuøite se—jestorjeno.

17 Glej, çe reçe tejle gori —vzdigni se, pridi in zruøi se nato mesto, da bo zakopano —glej, je storjeno.

18 In glej, çe çlovek skrije zak-lad v zemljo in Gospod reçe—bodi preklet zavoljo kriviçnostitega, ki ga je skril — glej, bopreklet.

19 In çe reçe—bodi preklet,da te noben çlovek ne bo mogelnajt i od tedaj dal je in za

375 Helaman 12:20–13:5

vekomaj — glej, ga nihçe nedobi odtlej in za vekomaj.20 In glej, çe bo Gospod rekel

çloveku—zavoljo svojih kriviç-nosti boø preklet za vekomaj—bo to napravljeno.

21 In çe bo Gospod rekel—zavoljo svojih kriviçnosti boøloçen od moje navzoçnosti —bo napravil, da bo tako.

22 In gorje mu, kateremu bo torekel, kajti to bo temu, ki delakriviçnosti, in ta ne more bitiodreøen; zato se s tem razlo-gom, da bi bili ljudje odreøeni,razglaøa kesanje.

23 Zato blagor tem, ki sepokesajo in prisluhnejo glasuGospoda, svojega Boga; kajti tiso tisti, ki bodo odreøeni.

24 In naj Bog nakloni v svojiveliki popolnosti, da bi se ljudipripeljalo h kesanju in dobrimdelom, da se jim povrne mi-lostljivost za milostljivost ponjihovih delih.

25 In œelel bi, da bi bili vsiljudje odreøeni. A beremo, dabodo na veliki in poslednji dannekateri, ki bodo pregnani, kibodo izvrœeni izpred Gospodo-ve navzoçnosti;

26 da, ki bodo zapisani stanjuneskonçne bede in ki bodo iz-polnili besede, ki pravijo: Tisti,ki so delali dobro, bodo imeliveçno œivljenje; in tisti, ki sodelali húdo, bodo imeli veçnoprekletstvo. In tako je. Amen.

Lamanec Samuel prerokujeNefijcem.

Obsega 13. do vkljuçno s 15.poglavjem.

13. POGLAVJE

Lamanec Samuel prerokuje propadNefijcev, çe se ne pokesajo.—Prek-leti so oni in njihovo bogastvo.—Zavrnejo in kamenjajo preroke,obkroœajo jih demoni in sreço iøçejov povzroçanju kriviçnosti. Okrog6 let pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, v osem-deset in øestem letu so Nefijciøe vedno ostajali pri hudobiji,da, pri veliki hudobiji, medtemko so Lamanci strogo spolnjeva-li Boœje zapovedi po Mojzesovipostavi.

2 In zgodilo se je, da je tega letaneki Samuel, Lamanec, priøel vzarahemelsko deœelo in zaçelpridigati ljudstvu. In zgodilose je, da je temu ljudstvu velikodni pridigal kesanje in napodiliso ga in bil je na tem, da se vrnev lastno deœelo.3 A glej, k njemu je segel Gos-

podov glas, da se mora vrniti inprerokovati ljudstvu, kar koli bimu seglo do srca.

4 In zgodilo se je, da mu nisodovolili, da bi vstopil v mesto;zato je øel in se povzpel na nje-govo obzidje in iztegnil roko inzaklical z moçnim glasom inljudstvu prerokoval, kar koli muje Gospod poloœil v srce.

5 In rekel jim je: Glejte, jaz,Lamanec Samuel, govorimGospodove besede, ki mi jih jepoloœil v srce; in glejte, v srcemi je poloœil, naj temu ljudstvureçem, da nad tem ljudstvomvisi meç pravice; in ne bo miniloøtiristo let, ne da bi nad toljudstvo padel meç pravice.

Helaman 13:6–19 376

6 Da, to ljudstvo çaka hudapoguba in do tega ljudstva pridezagotovo in niç drugega nemore odreøiti tega ljudstva ra-zen kesanje in vera v GospodaJezusa Kristusa, ki bo zagotovopriøel na svet in veliko pretrpelin bo za svoje ljudstvo umorjen.7 In glejte, Gospodov angel

mi je to razglasil in moji duøiprinesel vesele novice. In glejte,k vam sem bil poslan, da torazglasim tudi vam, da bi imelivesele novice; a glejte, vi mene œelite sprejeti.

8 Zato tako govori Gospod:Zavoljo trdosrçnosti nefijskegaljudstva jim bom, razen çe sepokesajo, odvzel besedo in jimodtegnil svojega Duha in jih nebom veç prenaøal in bom srcanjihovih bratov obrnil zoper njih.9 In ne bo minilo øtiristo let,

preden bom napravil, da bodoudarjeni; da, udaril jih bom zmeçem in z lakoto in s kugo.

10 Da, udaril jih bom v silovitijezi in tam bodo tisti izmed çetr-tega rodu, ki bodo œiveli, izmedvaøih sovraœnikov, da bodougledali vaø popoln propad; into se bo zagotovo zgodilo, çe sene pokesate, govori Gospod; intisti izmed çetrtega rodu vambodo zadali pogubljenje.

11 Çe pa se œelite pokesati inse vrniti h Gospodu, svojemuBogu, bom odvrnil jezo, govoriGospod; da, tako govori Gos-pod, blagor tem, ki se œelijopokesati in vrniti k meni, a gorjetemu, ki se ne pokesa.

12 Da, gorje temu velikemumestu Zarahemli; kajti glejte,zavoljo teh, ki so praviçni, je

odreøeno; da, gorje temu veli-kemu mestu, kajti opaœam,govori Gospod, da jih je veliko,da, in sicer veçji del tega velikegamesta, ki bodo postali trdosrçnido mene, govori Gospod.

13 A blagor tem, ki se bodopokesali, kajti njim bom priza-nesel. A glejte, çe bi ne bilozavoljo praviçnih, ki so v temvelikem mestu, glejte, bi napra-vil, da bi se iz nebes spustilogenj in ga uniçil.

14 A glejte, zaradi praviçnihmu je prizaneøeno. A glejte,prihaja ças, govori Gospod, kospodite praviçne iz svoje srede,da boste nato zreli za propad;da, gorje temu velikemu mestuzavoljo hudobije in gnusob, kiso v njem.

15 Da, in gorje mestu Gideon,zaradi hudobije in gnusob, kiso v njem.

16 Da, in gorje vsem mestom,ki so po deœeli, ki jih imajo vlasti Nefijci, zavoljo hudobijein gnusob, ki so v njih.

17 In glejte, nad deœelo bopriølo prekletstvo, govori Gos-pod nad vojskami, zavoljoljudstva, ki je v deœeli, da, zavo-ljo njihove hudobije in njihovihgnusob.

18 In zgodilo se bo, govoriGospod nad vojskami, da, naøveliki in pravi Bog, da kdorbo skril zaklade v zemljo, jih nebo veç naøel, zavoljo velikegaprekletstva deœele, razen çe bopraviçen çlovek in ga bo skrilza Gospoda.

19 Kajti œelim, govori Gospod,da skrijejo zaklade zame; inprekleti bodo tisti, ki zakladov

377 Helaman 13:20–29

ne skrijejo zame; kajti nihçe neskrije zakladov zame razenpraviçni; in tisti, ki zakladov neskrije zame, je preklet in zakladprav tako in nihçe ga ne bo pri-dobil nazaj zavoljo prekletstvadeœele.20 In priøel bo dan, ko bodo

skrili zaklade, ker so predalisrce bogastvu; in ker so srcepredali bogastvu in bodo skrilizaklade, ko bodo beœali predsovraœniki; ker jih ne bodo skrilizame, naj bodo ti in tudi njiho-vi zakladi prekleti; in tega dnebodo udarjeni, govori Gospod.

21 Glejte, ljudje tega velikegamesta, in prisluhnite mojim be-sedam; da, prisluhnite besedam,ki jih govori Gospod; kajti glejte,pravi, da ste vi prekleti zavoljovaøega bogastva in prekleto jetudi vaøe bogastvo, ker ste mupredali srce in niste prisluhnilibesedam njega, ki vam ga je dal.

22 Ne spominjate se Gospoda,svojega Boga, v tem, s çimervas je blagoslovil, paç pa sevedno spominjate svojega bo-gastva, ne da bi se zanj zahvaliliGospodu, svojemu Bogu; da,vaøega srca ne vleçe h Gospodu,paç pa ga napihuje velik ponos,do bahanja in do napihovanja,zavidanj, zdrah, zlonamernosti,preganjanj in umorov in vsa-kovrstnih kriviçnosti.

23 Zato je Gospod Bog zapo-vedal, naj pride prekletstvonad deœelo in tudi nad vaøebogastvo in to zavoljo vaøihkriviçnosti.

24 Da, gorje temu ljudstvuzavoljo tega çasa, ki je prispel,da podite preroke in se jim

posmehujete in jih kamenjatein jih pobijate in jim delate vsa-kovrstne kriviçnosti, prav kotso delali v starodavnih çasih.

25 In sedaj, ko govorite, pravi-te: Çe bi bili naøi dnevi v dne-vih naøih oçakov, bi ne pobijaliprerokov; ne bi jih kamenjali inpreganjali.

26 Glejte, slabøi ste od njih;kajti kakor œivi Gospod, çe prideprerok med vas in vam razglaøaGospodovo besedo, ki priçuje ovaøih grehih in kriviçnostih, stenanj jezni in preganjate ga in siga prizadevate na vsak naçinubiti; da, rekli boste, da je laœniprerok in da je greønik in odhudiça, ker priçuje, da so vaøadela zlobna.

27 A glejte, çe bo priøel medvas çlovek in bo rekel: Narediteto, v tem ni kriviçnosti; narediteto in ne boste trpeli; da, rekelbo: Stopajte za ponosom svojegalastnega srca; da, stopajte zaponosom svojih oçi in delajte,kar vam srce poœeli—in çe bopriøel med vas çlovek in torekel, ga boste sprejeli in rekli,da je prerok.

28 Da, povzdigovali ga bostein mu dali od svojega imetja;dali mu boste od svojega zlatain od srebra in ga oblekli v dra-ga oblaçila; in ker vam govorilaskave besede in pravi, da jevse v redu, potem pri njem neboste naøli zmote.

29 O ti hudobni in ti sprijenirod; ti otopelo in trdovratnoljudstvo, kako dolgo bostedomnevali, da vas bo Gospodprenaøal? Da, kako dolgo bosteprenaøali, da vas vodijo nespa-

Helaman 13:30–14:2 378

metni in slepi vodniki? Da, kakodolgo se boste raje odloçali zatemo kakor svetlobo?30 Da, glejte, Gospodova jeza

do vas se je œe zanetila; glejte,deœelo je preklel zavoljo vaøekriviçnosti.

31 In glejte, prihaja ças, ko pre-kolne vaøe bogastvo, da postaneizmuzljivo, da ga ne moretezadrœati; in v dneh siromaøtvaga ne morete ohraniti.

32 In v dneh siromaøtva bosteklicali h Gospodu; in zamanboste klicali, kajti vaøe pustoøe-nje je œe priølo nad vas in vaøepogubljenje je zagotovljeno;in nato boste tega dne hlipaliin jeçali, govori Gospod nadvojskami. In nato boste toœili inrekli:

33 O, da bi se bil jaz pokesal inbi ne bil ubijal prerokov in jihkamenjal in preganjal. Da, tegadne boste rekli: O, da bi sebili spomnili Gospoda, svojegaBoga, na dan, ko nam je dalbogastvo in potem ne bi posta-lo izmuzljivo, da bi ga izgubili;kajti glejte, naøe bogastvo je ølood nas.

34 Glejte, orodje poloœimo semin naslednjega dne ga ni; in glej-te, naøi meçi so nam odvzeti nadan, ko jih iøçemo za bitko.

35 Da, skrili smo svoje zakladein izmuznili so se nam zavoljoprekletstva deœele.

36 O, da bi se bili pokesali nadan, ko je k nam priøla Gospo-dova beseda; kajti glejte, deœelaje prekleta in vse reçi so postaleizmuzljive in ne moremo jihzadrœati.

37 Glejte, obdajajo nas demoni,

da, obkroœajo nas angeli tistega,ki si je prizadeval pogubitinaøe duøe. Glejte, naøe kriviç-nosti so velike. O Gospod, marsvoje jeze ne moreø odvrniti odnas? In to bo vaøa govorica vtistih dneh.

38 A glejte, dnevi vaøe preiz-kuønje so potekli; odlaøali ste zdnem svoje odreøitve, dokler niza vedno prepozno in je vaøepogubljenje zagotovljeno; da,kajti vse dni svojega œivljenjaste iskali to, çesar si niste moglipridobiti; in sreço ste iskali vpovzroçanju kriviçnosti, kar jev nasprotju z naravo praviç-nosti, ki je v naøem velikem inveçnem Voditelju.

39 O vi ljudstvo deœele, da bisliøali moje besede! In molim,da bi se Gospodova jeza odvr-nila od vas in da bi se pokesaliin bili odreøeni.

14. POGLAVJE

Samuel napove svetlobo ponoçiin novo zvezdo ob Kristusovemrojstvu.—Kristus odkupi ljudi odtelesne in duhovne smrti.—Zna-menja njegove smrti vkljuçujejotri dni teme, razklajanje skalin velika dviganja zemeljskegapovrøja. Okrog 6 let pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da jeLamanec Samuel prerokoval øesilno veliko veç tega, çesar nimoç zapisati.

2 In glej, rekel jim je: Glejte,dajem vam znamenje; kajti øepet let pride in glejte, nato prideBoœji Sin odkupit vse, ki bodoverjeli v njegovo ime.

379 Helaman 14:3–19

3 In glejte, to vam bom dalza znamenje v çasu njegovegaprihoda; kajti glejte, na nebubodo velike luçi, tako da v noçi,preden pride, ne bo teme, takoda se bo çloveku dozdevalo,kakor da bi bil dan.

4 Zato bodo dan in noç in dan,kakor bi bil en dan in bi ne bilonoçi; in to vam bo za znamenje;kajti vedeli boste za vzhajanjesonca in tudi za zahajanje; zatobodo vedeli z gotovostjo, dabosta dva dneva in noç; vseenose ponoçi ne bo stemnilo; in tobo noç, preden se bo rodil.5 In glejte, vzøla bo nova zvez-

da, takøna kot je øe niste videli;in tudi to vam bo za znamenje.

6 In glejte, to ni vse, na nebubo veliko znamenj in çudes.

7 In zgodilo se bo, da boste vsiosupli in se boste çudili, takoda boste popadali na zemljo.

8 In zgodilo se bo, kdor boverjel v Boœjega Sina, bo imelveçno œivljenje.

9 In glejte, tako mi je zapovedalGospod po angelu, naj pridemin vam to povem; da, zapovedalje, naj vam to prerokujem; da,rekel mi je: Kliçi temu ljudstvu:Pokesajte se in Gospodu pri-pravite pot.

10 In sedaj, ker sem Lamanecin sem vam govoril besede, kimi jih je zapovedal Gospodin ker so bile do vas teœke, stename jezni in si me prizadevateubiti in me spoditi iz svoje srede.

11 In sliøali boste moje besede,kajti s tem namenom sem sepovzpel na mestno obzidje,da bi sliøali in spoznali Boœjesodbe, ki vas çakajo zavoljo

vaøih kriviçnosti, in tudi da bispoznali pogoje za kesanje;

12 in tudi da bi vedeli o pri-hodu Jezusa Kristusa, BoœjegaSina, Oçeta nebes in Zemlje,Stvarnika vseh reçi od zaçetka;in da bi zvedeli o znamenjihnjegovega prihoda, z namenomda bi verjeli v njegovo ime.

13 In çe boste verjeli v njegovoime, se boste pokesali vseh gre-hov, da vam bodo s tem odpuø-çeni po njegovih zaslugah.

14 In glejte spet, dajem vamøe eno znamenje, da, znamenjenjegove smrti.

15 Kajti glejte, zagotovo moraumreti, da bo odreøitev lahkopriøla; da, zanj je nujno in po-trebno, da umre, da pride dovstajenja mrtvih, da bodo ljudjetako lahko privedeni v Gospo-dovo navzoçnost.

16 Da, glejte, ta smrt pripeljedo vstajenja in odkupitve vsegaçloveøtva od prve smrti—du-hovne smrti; kajti vse çloveøtvose øteje, zaradi Adamovega pad-ca loçeno od Gospodove nav-zoçnosti, za mrtvo tako gledetelesnega kot glede duhovnega.

17 A glejte, Kristusovo vstaje-nje odkupi çloveøtvo, da, pravvse çloveøtvo, in ga pripelje na-zaj v Gospodovo navzoçnost.

18 Da, pripravi pogoje za kesa-nje, da kdor se pokesa, ni pose-kan in vrœen v ogenj; a kdor sene pokesa, je posekan in vrœen vogenj; in nadnje ponovno prideduhovna smrt, da, druga smrt,kajti ponovno so odrezani odtega, kar spada k praviçnosti.

19 Torej, pokesajte se, pokesaj-te se, da ne boste, ker to veste in

Helaman 14:20–31 380

tega ne delate, dopustili, dapridete pod obsodbo in da vasne bo privedlo v drugo smrt.20 A glejte, kot sem vam rekel

o drugem znamenju, znamenjunjegove smrti, glejte, na dan, kobo utrpel smrt, se bo sonce za-temnilo in vam odreklo svetlo-bo; in tudi luna in zvezde; in naobliçju deœele ne bo svetlobe, insicer od çasa, ko bo utrpel smrt,za razmik treh dni, do çasa, kobo ponovno vstal od mrtvih.

21 Da, ob çasu, ko bo izdihnil,bodo v razmiku veliko ur grme-nje in strele in zemlja se bo stres-la in trepetala; in skale, ki so naobliçju zemlje, ki so tako nadzemljo kot spodaj, za katereveste, da so ob tem çasu çvrsteoziroma da je veçji del tehçvrsta gmota, se bodo razklale;

22 da, razklale se bodo nadvoje in vse odtlej se jih bo naø-lo po øpranjah in razpokah inzlomljenih drobcih na vsemobliçju zemlje, da, tako nadzemljo kot pod njo.

23 In glejte, nastali bodo velikiviharji in veliko gora se bo zni-œalo, kakor bi bile doline, velikobo krajev, ki jih sedaj imenujemodoline, ki bodo postali gore,katerih viøina bo velika.

24 In veliko glavnih cest sebo preklalo in veliko mest bopostalo opuøçenih.

25 In veliko grobov se boodprlo in izroçilo veliko mrtvih;in mnogim se bodo pokazalimnogi sveti.

26 In glejte, to mi je povedalangel; kajti rekel mi je, da bodogrmenje in strele v razmikuveliko ur.

27 In rekel mi je, da bo to med-tem, ko bodo trajali grom instrele in vihar in da bo v razmi-ku treh dni vse obliçje zemljeprekrivala tema.

28 In angel mi je rekel, da jihbo veliko videlo veçje reçi odteh z namenom, da bi verjeli,da se bodo ta znamenja in taçudesa zgodila na vsem obliçjute deœele, z namenom da medçloveøkimi otroki ne bo vzrokaza nevero—

29 in to z namenom da bo, kdorbo verjel, lahko odreøen in da bonad vsakogar, ki ne bo verjel,lahko priøla praviçna sodba; intudi çe bodo obsojeni, bodo ob-sodbo nadse priklicali sami.

30 In sedaj pomnite, pomnite,bratje moji, kdor propade, pro-pade zaradi sebe; in kdor delakriviçnosti, jih dela proti sebi;kajti glejte, svobodni ste; do-puøçeno vam je samostojnodelovati; kajti glejte, Bog vam jedal védenje in vas osvobodil.

31 Naklonil vam je, da lahkoprepoznavate dobro od zlega,in naklonil vam je, da lahkoizberete œivljenje ali smrt; in lah-ko delate dobro in se povrnetek temu, kar je dobro oziroma sevam povrne to, kar je dobro;oziroma lahko delate zlo in sevam povrne to, kar je zlo.

15. POGLAVJE

Gospod je grajal Nefijce, ker jih jeljubil.—Spreobrnjeni Lamanci sotrdni in stanovitni v veri.—Gos-pod bo v poslednjih dneh milostendo Lamancev. Okrog 6 let pr. Kr.

381 Helaman 15:1–12

In sedaj, moji ljubljeni bratje,glejte, razglaøam vam, çe se nepokesate, bodo vaøe hiøe ostalezapuøçene.2 Da, çe se ne pokesate, bodo

imele vaøe œenske na dan, kobodo dojile, velik vzrok za œalo-vanje; kajti skuøali boste zbeœatiin ne bo kraja za zatoçiøçe; da,in gorje tem, ki so z otrokom,kajti teœke bodo in ne morejobeœati; zato bodo poteptane inprepuøçene, da umrejo.

3 Da, gorje temu ljudstvu, kise imenuje Nefijevo ljudstvo,çe se ne pokesajo, ko bodo vi-deli znamenja in çudesa, ki sejim bodo pokazala; kajti glejte,bili so Gospodovo izvoljenoljudstvo; da, ljubil je Nefijevoljudstvo in ga tudi grajal; da, obdnevih kriviçnosti jih je grajal,ker jih je ljubil.4 A glejte, bratje moji, Lamance

je sovraœil, ker so bila njihovadejanja nenehno zlobna in tozavoljo kriviçnosti v izroçilunjihovih oçetov. A glejte, prekopridiganja Nefijcev je priøla donjih odreøitev; in s tem name-nom jim je Gospod podaljøaldneve.

5 In œelel bi, da bi uvideli, daje veçji del njih na poti svojihdolœnosti in budno stopajo predBogom in pozorno spolnjujejonjegove zapovedi in zakone insodbe po Mojzesovi postavi.

6 Da, povem vam, da to poçneveçji del med njimi in z neutrud-no marljivostjo se trudijo, da bik spoznanju resnice pripeljalipreostanek svojih bratov; zatojih je veliko, ki jih vsakodnevnopridajo svojim øtevilom.

7 In glejte, sami veste, kajtipriçevali ste temu, da so, kolikorjih bo privedenih k spoznanjuresnice in bodo spoznali hu-dobna in gnusna izroçila svojihoçetov in bodo vodeni, najverjamejo v svete spise, da,prerokbam svetih prerokov, kiso zapisane, kar jih privede kveri v Gospoda in h kesanju, kveri in kesanju, katera ju v srcuspremenita—

8 zato so vsi tisti, ki pridejo dotega, sami veste, trdni in stano-vitni v veri in v tem, kar jih jeosvobodilo.

9 In veste tudi, da so zakopalibojna oroœja in se jih bojijo po-brati, da ne bodo na kakøen na-çin greøili; da, vidite lahko, da sebojijo greøiti—kajti glejte, do-pustili bodo, da jih sovraœnikipoteptajo in pobijejo in ne bododvignili meçev proti njim in tozavoljo svoje vere v Kristusa.

10 In sedaj, zavoljo njihovestanovitnosti, ko verjamejo v to,kar verjamejo, kajti zavoljo nji-hove çvrstosti, ko bodo enkratprosvetljeni, glejte, jih bo Gos-pod blagoslovil in jim dnevepodaljøal navkljub njihovi kri-viçnosti—

11 da, dasi bodo zapadali vnevero, jim bo Gospod dnevepodaljøal, dokler ne pride ças,o katerem so govorili naøi oçet-je in tudi prerok Zenos in veli-ko drugih prerokov, o ponovnivrnitvi naøih bratov, Lamancev,k spoznanju resnice—

12 da, pravim vam, da se v pos-lednjih çasih Gospodove obljubenadaljujejo med naøimi brati,Lamanci; in navkljub veliko

Helaman 15:13–16:5 382

stiskam, v katerih bodo, in da-siravno bodo po obliçju zemljepreganjani semkaj in tjakaj injih bodo lovili in udarjali inrazkropili in ne bodo imeli kra-ja za zatoçiøçe, bo Gospod donjih milosten.13 In to je po prerokbi, da bodo

ponovno pripeljani k resniçne-mu védenju, ki je védenje onjihovem Odkupitelju in veli-kem in resniçnem pastirju, inbodo priøteti med njegove ovce.

14 Zato vam pravim, bolje boz njimi kakor z vami, çe se neboste pokesali.

15 Kajti glejte, çe bi bila njimpokazana silna dela, kakrønaso bila pokazana vam, da, njim,ki so zapadli v nevero zavoljoizroçila svojih oçetov, lahkosami vidite, da bi nikoli veç nezapadli v nevero.

16 Zato govori Gospod: Nebom jih docela pokonçal, paçpa bom napravil, da se bodo nadan moje modrosti ponovnovrnili k meni, govori Gospod.

17 In sedaj glejte, govori Gos-pod, glede nefijskega ljudstva:Çe se ne bodo pokesali in sedrœali moje volje, jih bom docelapokonçal, govori Gospod, zavo-ljo njihove nevere navkljubmnogim silnim delom, ki semjih storil med njimi; in takozagotovo kot œivi Gospod, sebo to zgodilo, govori Gospod.

16. POGLAVJE

Nefi krsti Nefijce, ki verjamejoSamuelu. — Samuela ne morejoubiti puøçice in kamni neskesanih

Nefijcev. — Nekateri postanejotrdosrçni in drugi vidijo angele.—Neverniki pravijo, da ni razumnoverjeti v Kristusa in njegov prihodv Jeruzalem. Med leti 6 in 1 pr. Kr.

In sedaj se je zgodilo, da jih jebilo veliko, ki so sliøali besedeLamanca Samuela, ki jih je spre-govoril na mestnem obzidju. Inkolikor jih je verjelo njegovi be-sedi, so øli in poiskali Nefija; inko so bili priøli in ga naøli, so mugrehe priznali in ne utajili, œeleç,da bi se lahko krstili v Gospodu.

2 A kolikor jih je bilo, ki nisoverjeli Samuelovim besedam,so bili nanj jezni; in vanj so naobzidje luçali kamne in nanj jihje veliko tudi izstrelilo puøçice,ko je stal na obzidju; a z njim jebil Gospodov Duh, tako da ganiso mogli zadeti niti s kamniniti s puøçicami.

3 Ko so torej videli, da gane morejo zadeti, jih je bilo øeveliko veç, ki so verjeli njego-vim besedam, tako da so øli doNefija, da bi se krstili.

4 Kajti glej, Nefi je krøçeval inprerokoval in pridigal, klicalljudstvo h kesanju, kazal zname-nja in çudesa, med ljudstvomdelal çudeœe, da bi vedeli, damora Kristus priti v kratkem—

5 jim govoril o tem, kar mora vkratkem priti, da bodo takrat,ko bo to priølo, vedeli in sespomnili, da jim je bilo razode-to vnaprej, z namenom da biverjeli; zato jih je, kolikor jih jeverjelo Samuelovim besedam,ølo k njemu, da bi bili krøçeni,kajti priøli so kesajoç se in priz-navajoç svoje grehe.

383 Helaman 16:6–21

6 A veçji del jih ni verjeloSamuelovim besedam; zato so,ko so videli, da ga ne morejozadeti s kamni in puøçicami,zaklicali poveljnikom, rekoç:Primite tega çloveka in ga zve-œite, kajti glejte, hudiça ima;in zavoljo hudiçeve moçi, kije v njem, ga ne moremo zadetis kamni in puøçicami; zato gaprimite in ga zveœite in proçz njim.

7 In ko so pristopili, da bi nanjpoloœili roke, glej, se je pognalz obzidja in zbeœal iz njihovihdeœel, da, in sicer v lastno deœelo,in zaçel pridigati in prerokovatimed lastnim ljudstvom.

8 In glej, med Nefijci se o njemni veç sliøalo; in take so bilezadeve ljudstva.

9 In tako se je konçalo osemde-set in øesto leto vladavine sodni-kov nad Nefijevim ljudstvom.

10 In tako se je konçalo tudiosemdeset in sedmo leto vlada-vine sodnikov, veçji del ljudstvaje ostajal pri svojem ponosu inhudobiji in manjøi del je stopalpred Bogom øe bolj budno.

11 In táko je bilo stanje tudiv osemdeset in osmem letuvladavine sodnikov.

12 In v zadevah ljudstva je bilole malo sprememb, razen da soljudje zaçeli postajati øe boljotopeli v kriviçnosti in so poçeliveç in veç tega, kar je bilo vnasprotju z Boœjimi zapovedmi,v osemdeset in devetem letuvladavine sodnikov.

13 A v devetdesetem letu vla-davine sodnikov se je zgodilo,da so bila ljudstvu dana velikaznamenja in çudesa; in besede

prerokov so se zaçele izpolnje-vati.

14 In angeli so se prikazovalil judem, modrecem, in j imrazglaøali vesele novice o veli-ki radosti; tako so se tega letasveti spisi zaçeli izpolnjevati.

15 Vseeno so ljudje postajalitrdosrçni, vsi razen najvernej-øega dela njih, tako Nefijcevkot tudi Lamancev, in zaçeli sose zanaøati na lastno moç in nalastno modrost, rekoç:

16 Nekatere reçi med tolikimiso morda pravilno uganili; aglejte, vemo, da se ne morejozgoditi vsa ta velika in çudovitadela, o katerih se je govorilo.

17 In zaçeli so modrovati in seprepirati med seboj, rekoç,

18 da: Ni razumno, da bi priølotako bitje, kot je Kristus; çe pa jein bi bil Boœji Sin, Oçe nebes inZemlje, kot je bilo reçeno, çemuse nam ne bo prikazal prav ka-kor tem, ki bodo v Jeruzalemu?

19 Da, çemu se ne bo prikazalv tej deœeli prav kakor v jeruza-lemski deœeli?

20 A glejte, vemo, da je tohudobno izroçilo, ki so nam gaizroçili naøi oçetje, da bi napra-vili, da bi verjeli v nekaj velikegain çudovitega, kar se bo zgodilo,a ne med nami, paç pa v deœeli,ki je znatno oddaljena, deœeli,ki je ne poznamo; zato nas lahkopuøçajo v nevednosti, kajti nemoremo priçevati z lastnimioçmi, da je resniçno.

21 In po prekanjenih in skriv-nostnih veøçinah zlodeja bodonaredili kako veliko skrivnost,ki je ne moremo razumeti, kinas bo omejevala, da bomo

Helaman 16:22–3 Nefi 1:4 384

sluœabniki njihovih besed intudi njihovi sluœabniki, kajtinanje se zanaøamo, da nas pou-çijo o besedi; in tako nas bododrœali v nevednosti, çe se jimprepustimo, vse dni svojegaœivljenja.22 In øe veliko veç reçi so si

ljudje predstavljali v srcu, katereso bile nespametne in puhle; inbili so precej vznemirjeni, kajtiSatan jih je nenehno podœigalh kriviçnosti; da, hodil je nao-krog in øiril govorice in prepirepo obliçju vse deœele, da bi

ljudstvo postalo trdosrçno dotega, kar je bilo dobro, in dotega, kar bo priølo.

23 In navkljub znamenjem inçudesom, ki so se dogajala medGospodovim ljudstvom, in ve-liko çudeœem, ki so jih delali, seje Satan na veliko polastil srcljudi po vsem obliçju deœele.

24 In tako se je konçalo devet-deseto leto vladavine sodnikovnad Nefijevim ljudstvom.

25 In tako se je konçala Hela-manova knjiga po zapisu Hela-mana in njegovih sinov.

Tretji NefiNefijeva knjiga

SIN NEFIJA, KI JE BIL HELAMANOV SIN

In Helaman je bil sin Helamana, ki je bil sin Alma, ki je bil sinAlma, ki je bil potomec Nefija, ki je bil sin Lehija, ki je priøel iz

Jeruzalema prvega leta vladavine Sedekija, kralja Judeje.

1. POGLAVJE

Nefi, Helamanov sin, odide iz de-œele in njegov sin Nefi ohranja za-pise.—Çetudi je obilo znamenj inçudes, hudobni naçrtujejo pobojpraviçnih.—Pride noç Kristuso-vega rojstva.—Dano je znamenjein vzide nova zvezda.—Laœi ingoljufije porastejo in Gadiantonovirazbojniki jih veliko pobijejo. Medleti 1 in 4 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, da jebilo minilo devetdeset in eno

leto in je bilo øeststo let od çasa,ko je Lehi zapustil Jeruzalem;

in bilo je leta, ko je bil Lakonijvrhovni sodnik in upraviteljdeœele.

2 In Nefi, Helamanov sin, jebil odøel iz zarahemelske deœelein zadolœil sina Nefija, ki je bilnjegov najstarejøi sin, za ploøçeiz medenine in vse zapise, kiso jih bili zapisovali, in vse reçi,ki so jih ohranjali svete od Lehi-jevega odhoda iz Jeruzalema.

3 Nato je odøel iz deœele inkam je øel, ne ve nihçe; in nje-gov sin Nefi je ohranjal zapisenamesto njega, da, zapis o temljudstvu.

4 In zgodilo se je, na zaçetku

385 3 Nefi 1:5–19

devetdeset in drugega leta, glej,so se prerokbe prerokov zaçeleobøirneje izpolnjevati; kajti medljudstvom so se zaçela dogajativeçja znamenja in veçji çudeœi.5 Bilo pa jih je nekaj, ki so zaçeli

govoriti, da je ças, ko naj bi seizpolnile besede, ki jih je govorilLamanec Samuel, potekel.

6 In zaçeli so se radostiti nadbrati, rekoç: Glejte, ças je potekelin Samuelove besede se niso iz-polnile; torej sta bili vaøa radostin vaøa vera glede tega zaman.

7 In zgodilo se je, da so po vsejdeœeli povzroçili velik nemir;in ljudje, ki so verjeli, so zaçelipostajati zelo potrti, çe bi se to,o çemer je bilo govora, kakor koline zgodilo.

8 A glej, stanovitno so çakalina dan in noç in dan, ki bi bilikakor en dan, kot bi ne bilo noçi,da bi vedeli, da njihova vera nibila zaman.

9 Sedaj se je zgodilo, da soneverniki doloçili dan, ko bi vse,ki so verjeli izroçilu, usmrtili,çe se ne bi zgodilo znamenje, kiga je bil dal prerok Samuel.10 Sedaj se je zgodilo, ko je

Nefi, Nefijev sin, videl to hudo-bijo svojega ljudstva, je bil vsrcu silno potrt.

11 In zgodilo se je, da je øelven in se priklonil do zemlje inglasno klical k Bogu v prid svo-jega ljudstva, da, teh, ki naj bibili pogubljeni zavoljo svojevere v izroçilo svojih oçetov.

12 In zgodilo se je, da je vesdan glasno klical h Gospodu; inglej, Gospodov glas ga je dose-gel, rekoç:

13 Dvigni glavo in bodi dobre

volje; kajti glej, ças se je pribli-œal in to noç bo dano znamenjein jutri pridem na svet, da poka-œem svetu, da bom izpolnilvse, kar sem ukazal spregovoritiustom mojih svetih prerokov.

14 Glej, k svojim prihajam, daizpolnim vse, kar sem razkrivalçloveøkim otrokom od osnova-nja sveta, in spolnim voljo takoOçeta kot Sina—Oçeta zavoljomene in Sina zavoljo mojegamesa. In glej, ças se je pribliœalin to noç bo dano znamenje.

15 In zgodilo se je, da so sebesede, ki so dosegle Nefija, iz-polnile, kakor so bile izreçene;kajti glej, ob sonçnem zatonu nibilo teme; in ljudje so se priçeliçuditi, ker ni bilo teme, ko jepriøla noç.

16 In veliko jih je bilo, ki nisobili verjeli besedam prerokov,ki so popadali na zemljo in pos-tali, kakor bi bili mrtvi, kajtivedeli so, da je veliki naçrt po-gube, ki so ga bili skovali za te,ki so verjeli besedam prerokov,spodletel; kajti znamenje, ki jebilo dano, je bilo œe tu.

17 In zaçeli so spoznavati, dase mora v kratkem pokazatiBoœji Sin; da, skratka, vsi ljudjena obliçju vse zemlje od zahodado vzhoda, tako v deœeli naseveru kot v deœeli na jugu, sobili tako silno osupli, da sopopadali na zemljo.

18 Kajti vedeli so, da so prerokiveliko let priçevali o tem in da jebilo znamenje, ki je bilo dano,œe tu; in zbali so se zavoljo svojekriviçnosti in nevere.

19 In zgodilo se je, da vso noçni bilo teme, paç pa je bilo tako

3 Nefi 1:20–30 386

svetlo, kakor bi bil poldan. Inzgodilo se je, da je sonce zjutrajponovno vzølo po ustaljenemredu; in zavoljo znamenja, ki jebilo dano, so vedeli, da je bil todan, ko naj bi se rodil Gospod.20 In zgodilo se je bilo, da, vse,

vsaka potankost, po besedahprerokov.

21 In zgodilo se je tudi, da se jeglede na besedo prikazala novazvezda.

22 In zgodilo se je, da je od tegaçasa dalje Satan med ljudstvorazpoøiljal laœi, da bi postalitrdosrçni, z namenom da bi neverjeli v znamenja in çudesa,ki so jih bili videli; a navkljublaœem in goljufijam je veçji delljudstva verjel in spreobrnili sose h Gospodu.

23 In zgodilo se je, da je Nefiøel med ljudstvo, in tudi velikodrugih, krøçujoç v kesanje, vçemer je bilo veliko odpuøçanjegrehov. In tako se je medljudstvom v deœeli spet zaçelmir.

24 In ni bilo drugih prepirovrazen nekaterih, ki so zaçelipridigati, trudeç se, da bi s sve-timi spisi dokazali, da se ni veçpotrebno drœati Mojzesove pos-tave. V tem so se sedaj motili,ker niso razumeli svetih spisov.

25 A zgodilo se je, da so sekmalu spreobrnili in se prepri-çali o zmoti, v kateri so bili, kajtirazkrito jim je bilo, da se posta-va øe ni izpolnila in da se moraizpolniti do potankosti; da, do-segla jih je beseda, da se ta moraizpolniti; da, da niti ena piçica inpika ne bo preøla, dokler se vsene izpolni; zato so øe v istem letu

priøli do spoznanja o svoji zmotiin so priznali svoje napake.

26 In tako je minilo devetdesetin drugo leto, ki je prinesloljudstvu vesele novice zavoljoznamenj, ki so se dogajala popreroøkih besedah vseh svetihprerokov.

27 In zgodilo se je, da je tudidevetdeset in tretje leto minilov miru, razen zaradi Gadianto-novih razbojnikov, ki so bivaliv gorah, ki so preplavili deœelo;kajti tako moçne so bile njihoveutrdbe in njihova skrivaliøça,da jih ljudje niso mogli prema-gati; zato so zagreøili velikoumorov in naredili velik pokolmed ljudstvom.

28 In devetdeset in çetrtega letase je zgodilo, da so se v velikimeri namnoœili, ker je bilo mednjimi veliko nefijskih odpadni-kov, ki so prebeœali k njim, karje povzroçilo veliko potrtostiNefijcem, ki so ostali v deœeli.

29 In tudi med Lamanci jeobstajal vzrok za veliko potr-tost; kajti glej, imeli so velikootrok, ki so rasli in dorasli dolet, ko so postali samostojni, innekateri, ki so bili Zoramci, sojih s svojimi laœmi in laskavimibesedami zavedli, da so sepridruœili Gadiantonovim raz-bojnikom.

30 In tako so bili prizadeti tudiLamanci in zaçeli so peøati vveri in praviçnosti zavoljo hudo-bije odraøçajoçega rodu.

2. POGLAVJE

Hudobija in gnusobe med ljudstvom

387 3 Nefi 2:1–13

naraøçajo.—Nefijci in Lamanci sezdruœijo, da bi se ubranili pred Ga-diantonovimi razbojniki.—Spre-obrnjeni Lamanci postanejo beli inse imenujejo Nefijci. Med leti 5 in16 po Kr.

In zgodilo se je, da je tako mini-lo tudi devetdeset in peto letoin ljudstvo je zaçelo pozabljatiznamenja in çudesa, ki so jihsliøali, in postajalo manj in manjosuplo ob znamenju ali çudesuiz nebes, tako da so zaçeli pos-tajati trdosrçni in slepomiselniin so prenehali verjeti v vse,kar so bili sliøali in videli—2 ker so si v srcu predstavljali

neko puhlost, da so to storililjudje in hudiçeva moç, da bizavajali in ogoljufali çloveøkasrca; in tako se je Satan ponovnopolastil çloveøkih src, tako da jimje zaslepil oçi in jih zavajal, daso verjeli, da je nauk o Kristusunespametna in puhla reç.

3 In zgodilo se je, da so se ljudjezaçeli krepiti v hudobiji ingnusobah; in niso verjeli, da bodanih øe veç znamenj in çudes;in Satan je hodil naokrog, zava-jal çloveøka srca, jih skuøal injih navajal, naj v deœeli delajovelike hudobije.

4 In tako je minilo devetdesetin øesto leto; in tudi devetde-set in sedmo leto; in tudi de-vetdeset in osmo leto; in tudidevetdeset in deveto leto;

5 in minilo je bilo tudi stotoleto od dni Mozija, ki je bil kraljnad nefijskim ljudstvom.

6 In minilo je øeststo in de-vet let, odkar je Lehi zapustilJeruzalem.

7 In minilo je bilo devet let odçasa, ko je bilo dano znamenje,o katerem so govorili preroki,da bo Kristus priøel na svet.

8 Nefijci so torej zaçeli raçunatiças od obdobja, ko je bilo danoznamenje oziroma od Kristuso-vega prihoda; zato je bilo minilodevet let.

9 In Nefi, ki je bil oçe Nefija, kije bil zadolœen za zapise, se nivrnil v zarahemelsko deœelo inga ni bilo moç najti nikjer v vsejdeœeli.

10 In zgodilo se je, da so ljudjeøe vedno ostajali pri hudobijinavkljub veliko pridiganju inprerokovanju, ki je bilo poslanomednje; in tako je minilo tudideseto leto; in tudi enajsto letoje minilo v kriviçnosti.

11 In zgodilo se je, da so setrinajstega leta po vsej deœelizaçele vojne in prepiri; kajtiGadiantonovi razbojniki so bilipostali tako øtevilni in so pobilitako veliko ljudi in razdejalitako veliko mest in po vsej deœe-li øirili tolikøno smrt in preliva-nje krvi, da je nastala potreba,da vsi ljudje, tako Nefijci kotLamanci, dvignejo oroœje protinjim.

12 Zato so se vsi Lamanci, kiso se spreobrnili h Gospodu,zdruœili z brati Nefijci in so biliprimorani zaradi varnosti svo-jega œivljenja in svojih œena inotrok dvigniti oroœje proti temGadiantonovim razbojnikom,da, in tudi ubraniti svoje pravi-ce in privilegije cerkve in çaøçe-nja in prostost in svobodo.

13 In zgodilo se je, preden jebilo minilo to trinajsto leto, je

3 Nefi 2:14–3:5 388

Nefijcem grozil popoln propadzavoljo te vojne, ki je bila pos-tala silno bridka.14 In zgodilo se je, da so bili

Lamanci, ki so se zdruœili zNefijci, priøteti med Nefijce;

15 in prekletstvo jim je biloodvzeto in njihova koœa je pos-tala bela kakor nefijska;

16 in njihovi mladeniçi in hçe-re so postali silno zali in so bilipriøteti med Nefijce in imeno-vali so se Nefijci. In tako se jekonçalo trinajsto leto.

17 In zgodilo se je v zaçetkuøtirinajstega leta, vojna med raz-bojniki in Nefijevim ljudstvomse je nadaljevala in postala silnobridka; vseeno pa si je Nefijevoljudstvo pridobilo nekaj pred-nosti pred razbojniki, tako daso jih iz svojih deœel nagnalinazaj v gore in v skrivaliøça.

18 In tako se je konçalo øtiri-najsto leto. In petnajstega letaso priøli nad Nefijevo ljudstvo;in zavoljo hudobije Nefijevegaljudstva in veliko njihovih pre-pirov in sporov so si Gadianto-novi razbojniki pred njimi pri-dobili veliko prednosti.

19 In tako se je konçalo pet-na js to leto in tako je bi loljudstvo v stanju mnogih stisk;in nad njimi je visel meç pogube,tako da so bili na tem, da jihposeka in to zavoljo njihovekriviçnosti.

3. POGLAVJE

Gidianhi, gadiantonski vodja zah-teva, da Lakonij in Nefijci predajosebe in svoje deœele. — Lakonij

doloçi Gidgidonija za vrhovnegapoveljnika çet.—Nefijci se zberejov Zarahemli in Izobilju, da bi seubranili. Med leti 16 in 18 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, da jeøestnajstega leta od Kristusove-ga prihoda Lakonij, upraviteljdeœele, prejel pismo od vodjein voditelja te razbojniøke tolpe;in to so bile besede, ki so bilezapisane, rekoç:

2 Lakonij, nadvse plemeniti invrhovni upravitelj deœele, glej,piøem ti to pismo in ti izrekamsilno veliko hvalo zavoljo tvojetrdnosti in tudi trdnosti tvojegaljudstva pri branjenju tistega,kar predpostavljate, da je vaøapravica in svoboda; da, dobrose drœite, kot bi vas podpiralaBoœja roka, pri branjenju svojesvobode in svojega imetja insvoje deœele, oziroma tega, kartako imenujete.

3 In zdi se mi økoda, nadvseplemeniti Lakonij, da bi bil takonespameten in domiøljav, dabi predpostavljal, da se moreøzoperstaviti tolikim hrabrimmoœem, ki so mi na razpolago,ki sedaj ob tem çasu stojijo vopremi in z veliko nestrpnostjoçakajo na besedo: Pojdite nadNefijce in jih pokonçajte.

4 In jaz, vedoç za njihoveganepremagljivega duha, ker semjih preizkusil na bojnem polju,in vedoç za njihovo veçno sov-raøtvo do vas zavoljo veliko kri-vic, ki ste jim jih prizadejali, çebi torej priøli nad vas, bi vas obi-skali s popolnim pogubljenjem.

5 Zato sem napisal tole pismo,ga zapeçatil s svojo lastno roko,

389 3 Nefi 3:6–16

misleç na vaøo dobrobit zavoljovaøe trdnosti v tem, v kar verja-mete, da je prav, in vaøega ple-menitega duha na bojnem polju.6 Zato vam piøem, œeleç, da bi

raje predali mojemu ljudstvuvaøa mesta, vaøe deœele in vaøeimetje, kot da bi vas obiskaliz meçem in bi nad vas priøelpropad.7 Oziroma z drugimi beseda-

mi, se nam predali in se zdruœiliz nami in se seznanili z naøimiskrivnimi deli in postali naøibratje, da bi bili kakor mi—nenaøi suœnji ampak naøi bratje indruœabniki vsega naøega imetja.

8 In glejte, prisegam vam, çeboste to storili, s prisego, neboste pogubljeni; çe pa tega nestorite, vam s prisego prisegam,da bom naslednji mesec zauka-zal, da bodo nad vas priøle mojeçete in ne bodo zadrœale roke inne bodo prizanaøale, paç pa vasbodo pobile in pustile meçupasti na vas, dokler ne bosteizumrli.

9 In glej, jaz sem Gidianhi; insem voditelj te Gadiantonoveskrivne skupnosti; za kateroskupnost in dela le–te vem, daso dobra; in so starodavnegadatuma in so nam bila izroçena.

10 In piøem ti to pismo, Lakonij,in upam, da boste vaøe deœelein vaøe imetje predali brezprelivanja krvi, da bodo mojiljudje ponovno dobili pravice invlado, kateri so odpadli od vaszavoljo vaøe hudobije, ker stesi pridrœali njihove pravice dovladanja, in çe tega ne bostestorili, se bom maøçeval za nji-hove krivice. Jaz sem Gidianhi.

11 In sedaj se je zgodilo, ko jeLakonij to pismo prejel, je bilsilno osupel zavoljo Gidianho-vih drznih zahtev po posedo-vanju nefijske deœele in tudigroœnje ljudstvu in maøçevanjaza krivice do tistih, ki jim krivicani bila storjena, razen da so samikriviçno ravnali s seboj, ker soodpadli k tem hudobnim ingnusnim razbojnikom.

12 Sedaj glej, ta upraviteljLakonij je bil poøten moœ inrazbojnikove zahteve in groœnjega niso mogle zastraøiti; zato niprisluhnil pismu Gidianhija,voditelja razbojnikov, paç pa jeukazal svojemu ljudstvu, naj kli-çejo h Gospodu za moç ob çasu,ko bodo nadnje priøli razbojniki.

13 Da, med vse ljudstvo jerazposlal razglas, naj zberejoœenske in otroke, drobnico ingovedo in vse imetje, razen svo-jega ozemlja, na enem kraju.

14 In velel je, naj okrog njihzgradijo utrdbe in naj bo moçteh silno velika. In çete takoNefijcev kakor Lamancev ozi-roma vseh, ki so se priøtevalimed Nefijce, je dal kot straœorazporediti naokrog, da jihbodo dan in noç varovali predrazbojniki.

15 Da, rekel jim je: Kakor œiviGospod, çe se ne boste pokesalivseh kriviçnosti in klicali hGospodu, ne boste nikakorreøeni iz rok teh Gadiantonovihrazbojnikov.

16 In tako velike in çudoviteso bile Lakonijeve besede inprerokbe, da so povzroçile, daje vse ljudi prevzel strah; in posvojih moçeh so si prizadevali,

3 Nefi 3:17–4:1 390

da bi delali po Lakonijevihbesedah.17 In zgodilo se je, da je Lakonij

nad vsemi nefijskimi çetami do-loçil vrhovne poveljnike, da bijim ukazovali takrat, ko bodorazbojniki priøli nadnje iz divjine.

18 Doloçili so torej najviøjegamed vsemi vrhovnimi povelj-niki in glavnega poveljnikavseh nefijskih çet in ime mu jebilo Gidgidoni.

19 Sedaj, med vsemi Nefijci jebila navada, da so za vrhovnepoveljnike doloçili (razen v çasuhudobije) nekoga, ki je imelduha razodetja in tudi pre-roøtva; torej, ta Gidgidoni je bilmed njimi velik prerok kakortudi vrhovni sodnik.

20 Ljudstvo je sedaj rekloGidgidoniju: Moli h Gospoduin nam dovoli iti v gore in vdivjino, da bomo navalili narazbojnike in jih ubili v njiho-vih lastnih deœelah.

21 A Gidgidoni jim je rekel:Gospod to prepoveduje; kajtiçe bi øli nadnje, bi nas Gospodizroçil v njihove roke; zato sebomo pripravili v srediøçu svo-jih deœel in bomo zbrali skupajvse çete in ne bomo øli nadnje,paç pa bomo poçakali, doklerne pridejo nad nas; zato kakorœivi Gospod, çe bomo to storili,nam jih bo izroçil v roke.

22 In zgodilo se je sedem-najstega leta, zadnji konec letaje bil øel razglas po vsem obliçjudeœele in vzeli so bili konje inbojne vozove in œivino in vsodrobnico in govedo in œito in vseimetje in so korakali v tisoçih inv deset tisoçih, dokler niso bili

vsi odøli na kraj, ki je bil dolo-çen, da se bodo zbrali, da sebodo branili pred sovraœniki.

23 In deœela, ki je bila doloçena,je bila zarahemelska deœela indeœela, ki je bila med zarahe-melsko deœelo in deœelo Izobilje,da, do çrte, ki je bila med deœeloIzobilje in deœelo Opustoøenje.

24 In bi lo je s i lno vel ikotisoçev ljudi, ki so se imenovaliNefijci, ki so se zbrali v tejdeœeli. Sedaj je Lakonij ukazal,naj se zberejo v deœeli na juguzavoljo velikega prekletstva, kije bilo nad deœelo na severu.

25 In utrdili so se pred sovraœ-niki; in bivali so v eni deœeli inv eni skupini in bali so se besed,ki jih je bil spregovoril Lakonij,tako da so se pokesali vseh gre-hov; in nijihove molitve so sedvigale h Gospodu, njihovemuBogu, da bi jih reøil v çasu, ko sebodo sovraœniki priøli bojevatz njimi.26 In bili so silno potrti zavoljo

svojih sovraœnikov. In Gidgi-doni je ukazal, naj izdelajo vsa-kovrstno bojno oroœje in naj sepo njegovem navodilu dobrooboroœijo z oklepi in s øçiti inz majhnimi øçiti.

4. POGLAVJE

Nefijske çete porazijo Gadiantonoverazbojnike.—Gidianhija ubijejo innjegovega naslednika, Zemnariha,obesijo.—Nefijci hvalijo Gospodaza svoje zmage. Med leti 19 in 22po Kr.

In zgodilo se je, da so se bilezadnji konec osemnajstega leta

391 3 Nefi 4:2–11

te razbojniøke çete pripravilena bitko in so zaçele prihajatiin izvajati bliskovite napade shribov in z gora in iz divjine inoporiøç in skrivaliøç in si zaçeleprilaøçati deœele, tako tiste, kiso bile v deœeli juœno, kakor tiste,ki so bile v deœeli severno, in sizaçele prilaøçati vse deœele, ki sojih bili zapustili Nefijci, in mes-ta, ki so bila ostala opustoøena.2 A glej, v deœelah, ki so jih

bili zapustili Nefijci, ni bilo nitidivjih œivali niti divjaçine in zarazbojnike ni bilo divjaçinedrugje razen v divjini.

3 In razbojniki niso mogli pre-œiveti drugje razen v divjinizaradi pomanjkanja hrane; kajtiNefijci so bili zapustili deœeleopustele in so bili zbrali drob-nico in govedo in vse imetje inso bili v eni skupini.

4 Zato za razbojnike ni bilodruge priloœnosti, da bi pleniliin pridobili hrano, kakor dabi priøli v odkrito bitko nadNefijce; in ker so bili Nefijci veni skupini in ker so imeli takoveliko øtevilo in ker so si pri-hranili zaloge in konje in œivinoin drobnico vsake vrste, dabi zdrœali za razmik sedmih let,upajoç, da bodo v tem çasuizbrisali razbojnike z obliçjadeœele; in tako je minilo osem-najsto leto.

5 In zgodilo se je, da je devet-najstega leta Gidianhi ugotovil,da je nastala potreba, da gre vbitko nad Nefijce, kajti ni bilodrugega naçina, da bi zdrœali,kakor da plenijo in ropajo inmorijo.

6 In niso se drznili razmahniti

po obliçju deœele, tako da bi lah-ko gojili œito, da bi Nefijci nepriøli nadnje in jih pobili; zato jeGidianhi ukazal çetam, naj gre-do tega leta v bitko nad Nefijce.

7 In zgodilo se je, da so øli vbitko; in bilo je øestega meseca;in glej, velik in straøen je bildan, ko so øli v bitko; in opasaliso se na razbojniøki naçin; inokrog ledij so imeli ovçjo koœo inpobarvali so se s krvjo in glaveso si pobrili in na njih imeliøleme; in velik in straøen je bilpogled na Gidianhijeve çetezavoljo njihovega oklepa in kerso se pobarvali s krvjo.

8 In zgodilo se je, da so bileçete Nefijcev, ko so videle kakoje izgledala Gidianhijeva vojska,vse popadale na zemljo inpovzdignileklice h Gospodu,svojemu Bogu, da bi jim priza-nesel in jih reøil iz sovraœniko-vih rok.

9 In zgodilo se je, ko so Gidi-anhijeve çete to videle, so zaçe-le z moçnim glasom vzklikatiod radosti, kajti predpostavljaleso bile, da so Nefijci popadaliiz strahu od groze pred njiho-vimi çetami.

10 A v tem so bili razoçarani,kajti Nefijci se niso zbali njih;paç pa so se zbali Boga in so gaponiœno zaprosili za varstvo;ko so torej Gidianhijeve çetenavalile nanje, so se bili pri-pravljeni spoprijeti z njimi; da,sprejeli so jih v Gospodovi moçi.

11 In bitka se je zaçela øestegameseca; in velika in straøna jebila bitka, da, velik in straøen jebil pokol, tako da med vsemlehijskim ljudstvom niso vedeli

3 Nefi 4:12–25 392

za tako velik pokol, odkar sozapustili Jeruzalem.12 In navkljub groœnjam in

prisegam, ki jih je bil izrekelGidianhi, glej, so jih Nefijcipotolkli, tako da so se umaknilipred njimi.

13 In zgodilo se je, da je Gidgi-doni ukazal, naj jih njegoveçete zasledujejo vse do meja zdivjino in naj ne prizanesejonikomur, ki bi jim na poti padelv roke; in tako so jih zasledovaliin jih pobijali do meja divjine,in sicer dokler niso izpolniliGidgidonijevega ukaza.

14 In zgodilo se je, da so Gidi-anhija, ki je smelo stal in sebojeval, zasledovali, ko je beœal;in ker je bil izçrpan zavoljo veli-ko bojevanja, so ga zajeli in ubili.In tak je bil konec razbojnikaGidianhija.

15 In zgodilo se je, da so seçete Nefijcev ponovno vrnile vsvojo utrdbo. In zgodilo se je,da je minilo devetnajsto leto inrazbojniki niso priøli ponovnov bitko; niti niso ponovno priølidvajsetega leta.

16 In dvajset in prvega letaniso priøli v bitko, paç pa sopriøli z vseh strani, da bi posta-vili zasedo okrog Nefijevegaljudstva; kajti predpostavljaliso, da bi, çe bi Nefijevo ljudstvoodrezali od njihovih deœel injih obkolili z vseh strani in çebi jih odrezali od vseh prednos-ti na prostem, da bi jih lahkopripravili, da se predajo gledena njihove œelje.

17 Doloçili so si torej drugegavodjo, ki mu je bilo ime Zemna-riha; Zemnariha je bil sedaj tisti,

ki je napravil, da je priølo dotega obleganja.

18 A glej, to je bila prednost zaNefijce; kajti za razbojnike jebilo nemogoçe, da bi bili v zase-di zadosti dolgo, da bi kakorkoli vplivalo na Nefijce zavoljoveliko œiveœa, ki so ga bili imelina zalogi,

19 in zavoljo piçlosti œiveœamed razbojniki; kajti glej, zasvoje preœivetje niso imeli niçe-sar drugega razen mesa, mesa,katerega so dobili v divjini;

20 in zgodilo se je, da je divjadv divjini postala redka, tako daso bili razbojniki na tem, da odlakote pomrejo.

21 In Nefijci so nenehomakorakali podnevi in ponoçi innapadali njihove çete in jih po-sekali na tisoçe in deset tisoçe.

22 In tako je postala œeljaZemnarihovega ljudstva, daodstopijo od naklepa zavoljovelike pogube, ki je prihajalanadnje ponoçi in podnevi.

23 In zgodilo se je, da jeZemnariha zaukazal ljudstvu,naj odstopijo od obleganja inodkorakajo v najbolj oddaljenedele deœele na severu.

24 In sedaj je Gidgidoni, zave-dajoç se njihovega naklepa invedoç za njihovo oslabljenostzavoljo pomanjkanja hrane invelikega pokola, do katerega jepriølo med njimi, zato v noçnemçasu razposlal svoje çete in jimpresekal njihovo pot za umik inpostavil svoje çete na njihovopot za umik.

25 In to so storili v noçnemçasu in se na pohod odpravilipred razbojniki, tako da so

393 3 Nefi 4:26–5:4

razbojnike naslednjega dne, koso zaçeli pohod, nefijske çetepriçakale tako od spredaj kakorod zadaj.26 In tudi razbojnike, ki so bili

na jugu, so odrezali na njihovihkrajih umika. In vse to je bilostorjeno po Gidgidonijevemukazu.

27 In veliko tisoç jih je bilo,ki so se predali kot ujetnikiNefijcem in ostale so pobili.

28 In njihovega vodjo Zemnari-ha so zajeli in obesili na drevo,da, in sicer na vrh le–tega, do-kler ni bil mrtev. In ko so ga biliobesili, dokler ni bil mrtev, sodrevo posekali na zemljo in za-klicali z moçnim glasom, rekoç:

29 Naj Gospod ohrani svojeljudstvo v praviçnosti in svetostisrca, da bo lahko doseglo, dabodo posekali na zemljo vse, kisi jih bodo prizadevali pobitizavoljo moçi in tajnih zvez,prav kot je bil na zemljo pose-kan ta moœ.

30 In radostili so se in ponov-no enoglasno zaklicali, rekoç:Naj Abrahamov Bog in IzakovBog in Jakobov Bog obvaruje toljudstvo v praviçnosti tako dol-go, kot bodo klicali ime svojegaBoga za zaøçito.

31 In zgodilo se je, da so vsikakor eden izbruhnili v petje inhvaljenje Boga zaradi velikihreçi, ki jih je bil storil med njimi,ko jih je obvaroval, da nisopadli v roke sovraœnikom.

32 Da, vzklikali so: Hozananajviøjemu Bogu! In vzklikaliso: Blagoslovljeno bodi imeGospoda Boga Vsemogoçnega,najviøjega Boga!

33 In srce jim je prekipevalood radosti, tako da jim je pridrloveliko solza zavoljo velike Boœjedobrote, ko jih je reøil iz roksovraœnikov; in vedeli so, da jebilo zavoljo njihovega kesanjain poniœnosti, da so bili reøenipred veçnim propadom.

5. POGLAVJE

Nefijci se pokesajo in opustijo grehe.—Mormon zapiøe zgodovino svoje-ga ljudstva in jim razglaøa veçnobesedo.—Izrael se bo zbral z dol-gotrajne razkropitve. Med leti 22in 26 po Kr.

In sedaj glej, med vsem ne-fijskim ljudstvom ni bilo œiveduøe, ki bi tudi najmanj podvo-mila v besede vseh svetih pre-rokov, ki so bili govorili; kajtivedeli so, da se morajo zagotovoizpolniti.

2 In vedeli so, da je gotovopotrebno, da je bil priøel Kristus,zavoljo veliko znamenj, ki sobila dana glede na besede pre-rokov; in zavoljo tega, kar se jebilo œe zgodilo, so vedeli, da semora zagotovo zgoditi vse gledena to, kar se je bilo govorilo.

3 Zato so opustili vse grehe ingnusobe in vlaçugarstva in sosluœili Bogu z vso marljivostjodan in noç.

4 In sedaj se je zgodilo, koso bili vse razbojnike zajeli kotujetnike, tako da ni pobegnilnihçe, ki ga niso pobili, so vrgliujetnike v jeço in napravili, dase jim je pridigala Boœja beseda;in toliko kot se jih je pokesalogrehov in stopilo v zavezo, da

3 Nefi 5:5–22 394

ne bodo veç morili, so spustilina svobodo.5 A kolikor jih je bilo, ki niso

stopili v zavezo in ki so øevnaprej imeli v srcu skrivneumore, da, kolikor so jih naøli,da bratom izrekajo groœnje, soobsodili in kaznovali po postavi.

6 In tako so napravili konecvsem tem hudobnim in skriv-nim in gnusnim tajnim zvezam,v çemer je bilo veliko hudobijein se je zagreøilo toliko umorov.

7 In tako je bilo minilo dvajsetin drugo leto in tudi dvajset intretje leto in dvajset in çetrto indvajset in peto; in tako je minilodvajset in pet let.

8 In dogodilo se je veliko reçi,ki bi bile v oçeh nekaterih velikein çudovite; vseeno pa ne mo-rejo biti zapisane v tej knjigi;da, ta knjiga ne more zajeti nitistoterega dela tega, kar se jenapravilo med tolikimi ljudmiv çasu dvajset in petih let.

9 A glej, obstajajo zapisi, kizajemajo vsa ravnanja tegaljudstva; in Nefi je podal krajøe,a zanesljivo poroçilo.

10 Svoj zapis o teh reçeh semtorej napisal glede na Nefijevzapis, ki je bil vrezan na ploøçah,ki so se imenovale Nefijeveploøçe.

11 In glej, zapis piøem na ploø-çe, ki sem jih izdelal z lastnimirokami.

12 In glej, imenujem se Mor-mon, ker so me poimenovali podeœeli Mormon, deœeli, v katerije Alma med ljudstvom ustano-vil cerkev, da, prvo cerkev, ki jebila ustanovljena med njimi ponjihovem prestopku.

13 Glej, jaz sem uçenec JezusaKristusa, Boœjega Sina. Poklicalme je, da razglaøam njegovo be-sedo med njegovim ljudstvom,da bodo lahko imeli veçno œiv-ljenje.

14 In da bi se molitve tistih, kiso preøli, ki so bili sveti, izpol-nile glede na njihovo vero, jepostalo potrebno, da glede naBoœjo voljo napiøem zapis otem, kar je bilo storjenega—

15 da, kratek zapis o tem, karse je dogajalo od çasa, ko je Lehizapustil Jeruzalem, prav do se-danjega çasa.

16 Zato piøem zapis iz poroçil,ki so jih podali ti, ki so bili predmenoj, do zaçetka mojih dni.

17 In nato piøem zapis o tem,kar sem videl na lastne oçi.

18 In vem, da je zapis, kiga piøem, pravilen in zanesljivzapis; vseeno pa je veliko tega,çesar glede na naø jezik ne mo-remo zapisati.

19 In sedaj zakljuçujem svojebesede, ki so o meni, in nadaljepiøem poroçilo o tem, kar je bilopred menoj.

20 Jaz sem Mormon in pristenLehijev potomec. Imam razlog,da blagoslavljam mojega Bogain mojega Odreøenika JezusaKristusa, ker je pripeljal naøeoçete iz jeruzalemske deœele(in nihçe tega ni vedel, razennjega in teh, ki jih je pripeljal izte deœele) in ker je dal meni inmojemu ljudstvu toliko védenjaza odreøitev naøih duø.

21 Gotovo je blagoslovil Jako-bovo hiøo in se je usmilil Joœe-fovega potomstva.

22 In çe so Lehijevi otroci

395 3 Nefi 5:23–6:10

spolnjevali njegove zapovedi,jih je blagoslavljal in jim poma-gal k uspehu glede na svojobesedo.23 Da, in gotovo bo preostanek

Joœefovega potomstva ponovnoprivedel do spoznanja o Gos-podu, njihovemu Bogu.

2 4 I n k a k o r g o t o v o œ i v iGospod, bo zbral s øtirih stranizemlje vse preostalo Jakobovopotomstvo, ki je razkropljenopo vsem obliçju Zemlje.

25 In kakor se je zavezal z vsoJakobovo hiøo, prav tako se bozaveza, s katero se je zavezalz Jakobovo hiøo, izpolnila obnjemu lastnem çasu, ko se bovsa Jakobova hiøa povrnila kspoznanju o zavezi, v kateri seje zavezal z njimi.

26 In nato bodo spoznali svo-jega Odkupitelja, ki je JezusKristus, Boœji Sin; in nato se bo-do zbrali s øtirih strani zemljev lastnih deœelah, od koder sobili razprøeni; da, kakor œiviGospod, tako bo. Amen.

6. POGLAVJE

Nefijci uspevajo. — Pojavijo seponos, bogastvo in razredno razli-kovanje.—Cerkev pretresajo razha-janja.—Satan vodi ljudstvo v odkritupor.—Veliko prerokov kliçe h ke-sanju in so pobiti.—Njihovi moril-ci skujejo zaroto, da bodo prevzelioblast. Med leti 26 in 30 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, da se jedvajset in øestega leta vse ne-fijsko ljudstvo vrnilo v lastnedeœele, vsak moœ z druœino,drobnico in govedom, konji in

œivino in vsem, kar koli jim jepripadalo.

2 In zgodilo se je, da niso bilipojedli vsega œiveœa: s seboj sotorej vzeli vse, çesar niso bilipouœili, vso vsakovrstno œito inzlato in srebro in vse dragoce-nosti, in se vrnili v lastne deœelein k imetju, tako na severu kakorna jugu, tako v deœeli na severukakor v deœeli na jugu.

3 In razbojnikom, ki so bilistopili v zavezo, da bodo ohra-njali mir v deœeli, ki so œeleliostati Lamanci, so deœele dode-lili glede na njihovo øtevilo, dabi s svojim delom lahko imelinekaj, s çimer bi se preœivljali;in tako so vzpostavili mir v vsejdeœeli.

4 In ponovno so zaçeli uspe-vati in se razvijati; in minilo jedvajset in øesto in sedmo leto inv deœeli je vladal velik red; inpostave so oblikovali glede napoøtenost in pravico.

5 In sedaj v vsej deœeli ni biloniçesar, kar bi ljudstvo oviralopred nenehnim blagostanjem,razen çe bi zapadli v prestopek.

6 In sedaj so bili Gidgidoni insodnik Lakonij in ti, ki so bilidoloçeni za voditelje, tisti, ki sov deœeli vzpostavili ta velik mir.

7 In zgodilo se je, da so velikomest zgradili na novo in velikostarih mest so obnovili.

8 In zgradili so veliko glavnihcest in naredili veliko poti, ki sovodile od mesta do mesta in izdeœele v deœelo in iz kraja v kraj.

9 In tako je minilo dvajset inosmo leto in ljudje so imelinepretrgan mir.

10 A zgodilo se je, dvajset in

3 Nefi 6:11–22 396

devetega leta so med ljudstvomnastala prerekanja in nekateriso postali vzviøeni v ponosu inso se bahali zavoljo svojega silnovelikega premoœenja, da, pravdo velikih preganjanj.11 Kajti v deœeli je bilo veliko

trgovcev in tudi veliko uçiteljevpostave in veliko uradnikov.

12 In ljudje so se zaçeli razli-kovati po slojih glede na bo-gastvo in priloœnosti za uçenje;da, nekateri so bili zavoljosvojega siromaøtva nevedni indrugi so zavoljo svojega bo-gastva prejeli veliko uçenosti.

13 Nekateri so bili vzviøeni vponosu in drugi so bili silnoponiœni; nekateri so zmerjanjepovrnili z zmerjanjem, medtemko so bili drugi zmerjanja inpreganjanja in stisk vseh vrstdeleœni in se niso obrnili inœalili nazaj, paç pa so bili poniœ-ni in spokorniøki pred Bogom.

14 In tako je v vsej deœeli nas-tala velika neenakost, tako daje v cerkvi nastajal razkol; da,tako da je bil tridesetega leta vcerkvi razcep v vsej deœeli razenmed nekaj Lamanci, ki so sespreobrnili k pravi veri; in nisose ji odrekli, kajti bili so trdni instanovitni in neomajni, voljni,da z vso marljivostjo spolnjujejoGospodove zapovedi.

15 Sedaj je bil vzrok te kriviç-nosti ljudi tale—Satan je imelveliko moç, da je podœigal ljudi,da so delali vse vrste kriviçnos-ti in da so se napihovali odponosa, skuøajoç jih, da bi siprizadevali za moç in oblast inbogastvo in puhlosti sveta.

16 In tako je Satan zavajal srca

ljudi, da so delali vse vrstekriviçnosti; zato so bili le nekajlet uœivali v miru.

17 In tako v zaçetku tridesete-ga leta — ljudstvo se je œe vrazmiku veliko çasa predajalo,da so ga hudiçeve skuønjavezanaøale, kamor koli jih je œelelzanesti, in da so zagreøili ,kakrøno koli kriviçnost je œelel,da jo zagreøijo—in tako so biliv zaçetku tridesetega leta vstanju straøne hudobije.

18 Niso torej greøili nevede,kajti poznali so Boœjo voljo gledesebe, kajti pouçeni so bili; zatoso se zavestno uprli Bogu.

19 In to je torej bilo v dnevihLakonija, Lakonijevega sina, kaj-ti Lakonij je zasedel oçetov stolin tega leta zavladal ljudstvu.

20 In pojavili so se ljudje, ki soprejeli navdih iz nebes in biliposlani med ljudstvo po vsejdeœeli, ki so smelo pridigali inpriçevali o grehih in kriviçnos-tih ljudstva in jim priçevali oodkupitvi, ki jo bo Gospod pla-çal za svoje ljudstvo, oziroma zdrugimi besedami, o Kristuso-vem vstajenju; in smelo so priçe-vali o njegovi smrti in trpljenju.

21 Sedaj, veliko je bilo ljudi, kiso bili silno jezni zavoljo teh,ki so priçevali o teh reçeh; in ti,ki so bili jezni, so bili v glavnemvrhovni sodniki, in ti, ki so bilivéliki duhovniki in uçitelji pos-tave; da, vsi ti, ki so bili uçiteljipostave, so bili jezni na te, ki sopriçevali o teh reçeh.

22 Sedaj, ni bilo niti uçiteljapostave niti sodnika niti véli-kega duhovnika, ki bi imel moç,da kogar koli obsodi na smrt, çe

397 3 Nefi 6:23–7:5

obsodbe ni podpisal upraviteljdeœele.23 Sedaj, veliko teh, ki so

priçevali o reçeh, ki zadevajoKristusa, ki so priçevali smelo,so sodniki zajeli in skrivomausmrtili, da spoznanje o njihovismrti ni priølo do upraviteljadeœele prej kakor øele po njihovismrti.

24 Sedaj glej, bilo je v nasprotjus postavami deœele, da se kogarkoli usmrti, çe niso imeli poob-lastila od upravitelja deœele—

25 zato je priøla v zarahemelskodeœelo do upravitelja deœelepritoœba zoper sodnike, ki so vneskladju s postavo Gospodovepreroke obsojali na smrt.26 Sedaj se je zgodilo, da so jih

prijeli in pripeljali pred sodnika,da se jim bo sodilo za zloçin, kiso ga bili zagreøili, glede na pos-tavo, ki jo je bilo dalo ljudstvo.

27 Sedaj se je zgodilo, da so tisodniki imeli veliko prijateljevin sorodstva; in preostali, da,in sicer veçina vseh uçiteljevpostave in vélikih duhovnikov,so se zbrali in se prikljuçilisorodstvu sodnikov, katerimnaj bi se sodilo glede na postavo.

28 In stopili so v medsebojnozavezo, da, in sicer v zavezo, kiso jo dali ti od starodavnih, za-vezo, ki jo je dal in pripravilhudiç, da bi se zdruœili zopervso praviçnost.

29 Zdruœili so se torej zoperGospodovo ljudstvo in stopiliv zavezo, da jih bodo ubili inda bodo reøili te, ki so kriviza umor, iz prijema pravice,ki naj bi se izvrøila glede napostavo.

30 In tako so kljubovali postaviin pravicam deœele; in zavezaliso se, da bodo ubili upraviteljain nad deœelo postavili kralja,da deœela ne bo veç v svobodi,paç pa bo podvrœena kraljem.

7. POGLAVJE

Vrhovni sodnik je umorjen, vladapade, ljudstvo se razdeli na ple-mena.—Jakob, antikrist, postanekralj tajne zveze.—Nefi pridigakesanje in vero v Kristusa.—An-geli ga vsak dan pouçujejo in brataobudi od mrtvih.—Veliko se jihpokesa in krsti. Med leti 30 in 33po Kr.

Sedaj glej, pokazal vam bom,da v deœeli niso postavili kralja;paç pa so istega leta, da, tride-setega leta, na sodnem stoluubili, da, umorili vrhovnegasodnika deœele.

2 In ljudje so se med seboj raz-delili; in med seboj so se loçilipo plemenih, vsakdo glede nadruœino in sorodstvo in prijate-lje; in tako so napravili konecvladi deœele.

3 In vsako pleme je nad sebojdoloçilo poglavarja oziromavodjo; in tako so postali pleme-na in vodje plemen.

4 Sedaj glej, med njimi ni biloçloveka, ki bi ne imel velikedruœine in veliko sorodstva inprijateljev; zato so plemenapostala silno velika.

5 Sedaj, vse to je bilo storjenoin doslej øe ni bilo vojn mednjimi; in vsa kriviçnost je bilapriøla nad ljudstvo, ker so pod-legli Satanovi moçi.

3 Nefi 7:6–16 398

6 In vladni predpisi so bilirazveljavljeni zavoljo tajne zve-ze prijateljev in sorodstva teh,ki so morili preroke.

7 In ti so v deœeli zanetili velikprepir, tako da je bil praviçnejøidel ljudstva skoraj ves postalhudoben; da, med njimi je bilole nekaj praviçnih ljudi.

8 In tako ni bilo minilo øest let,odkar se je bil veçji del ljudstvaodvrnil od praviçnosti kakorpes k svojemu izbljuvku alisvinja k valjanju v blatni luœi.

9 Sedaj se je ta tajna zveza, kije bila nad ljudstvo prinesla takoveliko kriviçnost, zbrala in naçelo postavila moœa, ki so gaimenovali Jakob;

10 in imenovali so ga za kralja;zato je postal kralj te hudobnetolpe; in bil je eden najpogla-vitnejøih, ki so se bili izjavilizoper preroke, ki so priçevali oKristusu.

11 In zgodilo se je, da øtevilçnoniso bili tako moçni kot plemenaljudstev, ki so bila zdruœena,razen da so vodje uvedli svojepostave, vsak glede na svojepleme; vseeno so si bili sovraœ-niki; ne glede na to, da niso bilipraviçno ljudstvo, pa jih jedruœilo sovraøtvo do teh, ki sostopili v zavezo, da bodo vladinapravili konec.

12 Ker je Jakob torej uvidel,da so bili sovraœniki øtevilçnejøiod njih, je torej, ker je bil kraljt o l p e , z a u k a z a l s v o j e m uljudstvu, naj se spustijo v beg vnajsevernejøi del deœele in sitam zgradijo kraljestvo, doklerse jim ne pridruœijo odpadniki(kajti laskal jim je, da bo veliko

odpadnikov) in ne postanejodovolj moçni, da se bodo spop-rijeli s plemeni ljudstev; in takoso naredili.

13 In tako nagel je bil njihovpohod, da ga ni bilo moç prepre-çiti, ovirati, dokler niso bili izvendosega ljudstva. In tako se jekonçalo trideseto leto; in take sobile zadeve Nefijevega ljudstva.

14 In trideset in prvega leta seje zgodilo, da so bili razdeljenina plemena, vsakdo glede nasvojo druœino, sorodstvo in pri-jatelje; vseeno so bili priøli dodogovora, da ne bodo øli vvojno drug z drugim; niso pa sezedinili glede postav in naçinavladanja, kajti vzpostavili so jihglede na mnenja teh, ki so bilinjihovi poglavarji in vodje.Uvedli pa so zelo stroge posta-ve, da se eno pleme ne bi pre-greøilo nad drugim, tako da sodo neke mere v deœeli imeli mir;vseeno pa so se njihova srcaodvrnila od Gospoda, njihovegaBoga, in so kamenjali prerokein jih izvrgli iz svoje srede.

15 In zgodilo se je, da je Nefi—ker so ga bili obiskovali angeliin tudi Gospodov glas, ker jetorej videl angele in je bil nalastne oçi priça in ker mu je biladana moç, da je vedel gledeKristusovega delovanja in kerje bil tudi na lastne oçi priçahitremu povratku iz praviçnostiv hudobijo in gnusobe;16 torej uœaloøçen zaradi njiho-

ve trdosrçnosti in slepomisel-nosti—øel tistega leta mednje inzaçel smelo priçevati o kesanjuin odpuøçanju grehov po veri vGospoda Jezusa Kristusa.

399 3 Nefi 7:17–8:3

17 In veliko reçi jih je uçil; invseh teh ni moç zapisati in delteh ne bi zadoøçal, zato nisozapisane v tej knjigi. In Nefije uçil z moçjo in z velikim pol-nomoçjem.

18 In zgodilo se je, da so bilijezni nanj, in sicer ker je imelveçjo moç od njih, kajti ni bilomogoçe, da bi ne verjeli njego-vim besedam, kajti tako velikaje bila njegova vera v GospodaJezusa Kristusa, da so ga angelivsak dan pouçevali.

19 In v Jezusovem imenu je iz-ganjal hudiçe in neçiste duhove;in svojega brata je celo obudilod mrtvih, potem ko ga je biloljudstvo kamenjalo in je utrpelsmrt.

20 In ljudje so to videli in temupriçevali in so bili nanj jeznizavoljo njegove moçi; in v Jezu-sovem imenu je pred oçmi ljudiprav tako naredil øe veliko veççudeœev.

21 In zgodilo se je, da je minilotrideset in prvo leto in le malojih je bilo, ki so se spreobrnilih Gospodu; a kolikor se jih jespreobrnilo, so resniçno nakazo-vali ljudstvu, da jih je bila obølamoç Boœjega Duha, ki je bila vJezusu Kristusu, v katerega soverjeli.

22 In vsi, iz katerih so biliizgnani demoni in so biliozdravljeni bolezni in bolehnos-ti, so resniçno pokazali ljudstvu,da je nanje deloval Boœji Duh inso bili ozdravljeni; in kazali sotudi znamenja in naredili medljudstvom nekaj çudeœev.

23 Tako je minilo tudi tridesetin drugo leto. In Nefi je klical

ljudstvu na zaçetku trideset intretjega leta; in pridigal jim jekesanje in odpuøçanje grehov.

24 Sedaj bi œelel, da si zapom-nite tudi, da ni bilo nikogar, kibi bil priveden h kesanju, ki bise ne krstil z vodo.

25 Nefi je torej posvetil moœeza to sluœenje, da bi se vsi taki,ki bi priøli k njim, krstili z vodoin to v dokaz in priçevanje predBogom in ljudmi, da so se bilipokesali in prejeli odpuøçanjesvojih grehov.

26 In na zaçetku tega leta jih jebilo veliko, ki so se krstili v kesa-nje; in tako je minil veçji del leta.

8. POGLAVJE

Viharji, potresi, poœari, vrtinçastiviharji in dviganja zemeljskegapovrøja izpriçujejo o Kristusovemkriœanju.—Veliko ljudi je pogub-ljenih.—Tema prekrije deœelo za tridni.—Ti, ki ostanejo, objokujejosvojo usodo. V letih 33 in 34 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, glede nanaø zapis, in vemo, da je naøzapis zanesljiv, kajti glej, moœ, kije zapis vodil, je bil praviçen—kajti resniçno je v Jezusovemimenu naredil veliko çudeœev;in ni ga bilo, ki bi lahko naredilçudeœ v Jezusovem imenu, çebi se ne bil do potankosti neoçistil svoje kriviçnosti—

2 in sedaj se je zgodilo, çe tamoœ ni napravil nobene napakepri øtetju naøega çasa, je bilominilo trideset in tretje leto;

3 in ljudstvo je zaçelo z velikovnemo iskati znamenje, ki ga jebil dal prerok Lamanec Samuel,

3 Nefi 8:4–22 400

da, ças, ko bi bila po obliçjudeœele tema v razmiku treh dni.4 In med ljudstvom so se

porajali veliki dvomi in sporinavkljub tolikim znamenjem, kiso bila dana.

5 In zgodilo se je trideset inçetrtega leta, prvega meseca,çetrtega dne v mesecu, da jenastala velika nevihta, takøna,kakrøne v vsej deœeli niso nikolipoznali.

6 In bil je tudi velik in straøenvihar; in bilo je straøno grmenje,tako da je stresalo vso zemljo,kakor bi bila na tem, da se bopreklala na dvoje.

7 In bile so silno ostre strele,kakrønih v vsej deœeli niso nikolipoznali.

8 In mesto Zarahemla je zajelpoœar.

9 In mesto Moroni je potonilov morske globine in prebivalcile–tega so se utopili.

10 In na mesto Moroniha jenaneslo zemljo, da je na krajumesta nastala velika gora.

11 In v deœeli na jugu je biloveliko in straøno uniçenje.

12 A glej, øe veçje in straønejøeuniçenje je bilo v deœeli naseveru; kajti glej, vse obliçjedeœele se je spremenilo zavoljoviharja in vrtinçastega viharjain grmenja in strel in silno veli-kega tresenja vse zemlje;

13 in glavne ceste so se razklalein ravne ceste so se poøkodovalein veliko ravnih povrøin se jenagubalo.

14 In mnogo velikih in zname-nitih mest je potonilo in velikojih je pogorelo in veliko se jih jetreslo, dokler se zgradbe le–teh

niso podrle na zemljo in so biliprebivalci le–teh pobiti in sokraji ostali razdejani.

15 In bilo je nekaj mest, ki soostala, a økoda v le–teh je bilasilno velika in v njih jih je biloveliko, ki so bili pobiti.

16 In bilo jih je nekaj, ki jih jeodnesel vrtinçasti vihar; in kamso øli, ne ve nihçe, ve se le, dajih je odneslo.

17 In tako se je vse zemeljskoobliçje izmaliçilo zavoljo vihar-jev in grmenja in strel in trese-nja zemlje.

18 In glej, skale so se preklalena dvoje; razklale so se po vsemzemeljskem obliçju, tako da jihje bilo moç najti v zlomljenihdelcih in v øpranjah in v razpo-kah po vsem obliçju deœele.

19 In zgodilo se je, ko so grme-nje in strele in nevihta in viharin tresenje zemlje ponehali—kajti glej, trajali so za razmikkakih treh ur; in nekateri sorekli, da je bil ças daljøi; vseeno,vse te velike in straøne reçi sobile storjene v razmiku kakihtreh ur—in nato glej, je bila naobliçju deœele tema.

20 In zgodilo se je, da je bilanad vsem obliçjem deœele gostatema, tako da so prebivalci le–te, ki niso bili padli, çutili temnomeglo;

21 in zavoljo teme ni bilo svet-lobe, niti sveç, niti bakel; nitiniso mogli s svojimi izvrstnimiin silno suhimi drvmi priœgatiognja, tako da ni bilo splohnikakrøne svetlobe;

22 in videti ni bilo moç ni-kakrøne svetlobe, niti ognja,niti svetlikanja, niti sonca, niti

401 3 Nefi 8:23–9:8

lune, niti zvezd, kajti tako gosteso bile temne megle, ki so bilepo obliçju deœele.23 In zgodilo se je, da je trajalo

za razmik treh dni, da ni bilovideti svetlobe; in nenehno jebilo med vsem ljudstvom velikoœalovanje in jeçanje in jokanje;da, veliko je bilo stokanjeljudstva zavoljo teme in velike-ga uniçenja, ki je priølo nadnje.

24 In na enem kraju je bilosliøati vzklike, rekoç: O da bi sebili pokesali pred tem velikimin straønim dnevom in potem bibilo naøim bratom prizaneøenoin bi ne zgoreli v tem velikemmestu Zarahemla!

25 In na drugem kraju je bilosliøati vzklike in obœalovanja,rekoç: O da bi se bili pokesalipred tem velikim in straønimdnevom in bi ne bili ubijali inkamenjali prerokov in jih pre-ganjali; potem bi bilo naøimmateram in naøim zalim hçeramin naøim otrokom prizaneøenoin bi ne bili zakopani v velikemmestu Moroniha! In tako so bilajeçanja ljudstva velika in straøna.

9. POGLAVJE

V temi Kristusov glas razglasipogubljenje veliko ljudi in mestzaradi njihove hudobije.—Razglasitudi svojo Boœjo naravo, oznani, dase je Mojzesova postava dopolnila, inpovabi ljudi, naj pridejo k njemu inbodo odreøeni. Okrog leta 34 po Kr.

In zgodilo se je, da se je medvsemi prebivalci zemlje po vsemobliçju deœele zasliøal glas, ki jezaklical:

2 Gorje, gorje, gorje temuljudstvu; gorje prebivalcem vseZemlje, çe se ne bodo pokesali;kajti hudiç se smeji in njegoviangeli se radostijo zavoljo pobitihmed zalimi sinovi in hçeramimojega ljudstva; in padli so za-voljo svoje kriviçnosti in gnusob!

3 Glejte, to veliko mesto Zara-hemla in prebivalce le–tega sempoœgal z ognjem.

4 In glejte, napravil sem, da jeto veliko mesto Moroni potonilov morskih globinah in da so seprebivalci le–tega utopili.

5 In glejte, to veliko mestoMoroniha in prebivalce le–tegasem prekril z zemljo, da sem skrilnjihove kriviçnosti in njihovegnusobe izpred svojega obraza,da kri prerokov in svetih ne boveç prihajala k meni zoper njih.

6 In glejte, napravil sem, da jemesto Gilgal potonilo in daprebivalce le–tega pokopljejozemeljske globine;

7 da, in mesto Oniha in prebi-valce le–tega in mesto Mokumin prebivalce le–tega in mestoJeruzalem in prebivalce le–tega;in napravil sem, da so namestole–teh priøle vode, da so skrilenjihovo hudobijo in gnusobeizpred mojega obraza, da bi kriprerokov in svetih ne prihajalaveç k meni zoper njih.

8 In glejte, mesto Gadiandi inmesto Gadiomna in mesto Jakobin mesto Gimgimno, za vsa tasem napravil, da so potonila inna krajih le–teh napravil griçein doline; in prebivalce le–tehsem pokopal v zemeljsko glo-bino, da sem skril njihovohudobijo in gnusobe izpred

3 Nefi 9:9–20 402

svojega obraza, da kri prerokovin svetih ne bi veç prihajala kmeni zoper njih.9 In glejte, to veliko mesto

Jakobugat, ki ga je poseliloljudstvo kralja Jakoba, sem dalpoœgati z ognjem zavoljo njiho-vih grehov in njihove hudobije,ki je presegala vso hudobijo vsezemlje zavoljo njihovih skrivnihumorov in tajnih zvez; kajti tiso bili ti, ki so napravili konecmiru mojega ljudstva in vladideœele; zato sem napravil, dazgorijo, da jih izbriøem izpredsvojega obliçja, da bi kri prero-kov in svetih ne prihajala veç kmeni zoper njih.

10 In glejte, mesto Laman inmesto Jóø in mesto Gad in mestoKiøkumen in prebivalce le–tehsem dal poœgati z ognjem zavo-ljo njihove hudobije, ker so izga-njali preroke in kamenjali te, kisem jih poslal, da jim razglaøajoo njihovi hudobiji in njihovihgnusobah.

11 In ker so vse izgnali, takoda med njimi ni bilo veç nobe-nega praviçnega, sem poslalogenj in jih pokonçal, da bi nji-hovo hudobijo in gnusobe skrilizpred svojega obraza, da bi kriprerokov in svetih, ki sem jihposlal mednje, s tal ne klicala kmeni zoper njih.

12 In napravil sem, da je nadto deœelo in nad to ljudstvopriølo mnogo velikih uniçenjzavoljo njihove hudobije in nji-hovih gnusob.

13 O vsi vi, ki vam je prizane-øeno, ker ste bili praviçnejøi odnjih, se mar torej ne boste vrnilik meni in se pokesali svojih

grehov in se spreobrnili, da vasozdravim?

14 Da, resniçno, povem vam,çe boste priøli k meni, bosteimeli veçno œivljenje. Glejte,ponujena vam je moja roka us-miljenja in kdor koli bo priøel,ga bom sprejel; in blagor tem,ki pridejo k meni.

15 Glejte, jaz sem Jezus Kristus,Boœji Sin. Ustvaril sem nebesain Zemljo in vse, kar je v njiju. ZOçetom sem bil od zaçetka. Jazsem v Oçetu in Oçe v meni; in vmeni je Oçe poveliçal svoje ime.

16 Priøel sem k svojim in mojime niso sprejeli. In sveti spisiglede mojega prihoda so sedopolnili.

17 In vsem, ki so me sprejeli,sem dal, da postanejo Boœjisinovi; in prav tako bom vsem,ki bodo verjeli v moje ime, kajtiglejte, po meni pride odkupitevin v meni je Mojzesova postavadopolnjena.

18 Jaz sem luç in œivljenje sveta.Jaz sem Alfa in Omega, zaçetekin konec.

19 In ne boste mi veç darovaliprelivanja krvi; da, vaøa daro-vanja in œgalne daritve bodoodpravljene, kajti nobenih vaøihdarovanj in œgalnih daritev nebom sprejel.

20 In v darovanje mi bosteponudili strto srce in skesanegaduha. In kdor pride k meni sstrtim srcem in skesanim du-hom, ga bom krstil z ognjem ins Svetim Duhom, prav kakor sose Lamanci zavoljo svoje verevame v çasu svojega spreobrnje-nja krstili z ognjem in s SvetimDuhom in tega niso vedeli.

403 3 Nefi 9:21–10:12

21 Glejte, priøel sem na svet, dasvetu prinesem odkupitev, dasvet odreøim od greha.

22 Kdor se torej pokesa in pri-de k meni kot majhen otrok, gabom sprejel, kajti takønih jeBoœje kraljestvo. Glejte, za takesem œrtvoval œivljenje in ga po-novno prejel; pokesajte se torejin pridite k meni, ve strani sveta,in se odreøite.

10. POGLAVJE

V deœeli je veliko ur tiøina. —Kristusov glas obljubi, da bo zbralsvoje ljudstvo, kakor koklja zberesvoja piøçeta. — Praviçnejøi delljudstva je bil ohranjen. Med leto-ma 34 in 35 po Kr.

In sedaj glej, zgodilo se je, da sovsi ljudje v deœeli sliøali te be-sede in jim priçevali. In po tehbesedah je bila v deœeli tiøinaza razmik veliko ur;

2 kajti tako velika je bila osup-lost ljudstva, da so prenehalitoœiti in jeçati zaradi izgubesvojih svojcev, ki so bili pobiti;zato je bila v vsej deœeli tiøinaza razmik veliko ur.

3 In zgodilo se je, da je glasponovno priøel k ljudstvu invse ljudstvo je sliøalo in temupriçevalo, rekoç:

4 O ljudstvo teh velikih mest,ki so padla, ki ste Jakobovipotomci, da, ki ste iz Izraelovehiøe, kako çesto sem vas zbral,kakor koklja zbere svoja piøçetapod peruti, in sem vas hranil.

5 In spet, kako çesto sem vaszbral, kakor koklja zbere svojap i ø ç e t a p o d p e r u t i , d a , o

ljudstvo iz Izraelove hiøe, ki stepadli; da, o ljudstvo iz Izraelovehiøe, vi, ki bivate v Jeruzalemu,kakor vi, ki ste padli; da, kakoçesto sem vas zbral, kakor kokljazbere svoja piøçeta, in vi nistehoteli.

6 O Izraelova hiøa, ki sem jiprizanesel, kako çesto vas bomzbral, kakor koklja zbere svojapiøçeta pod peruti, çe se bostele pokesali in vrnili k meni strdnim namenom v srcu.

7 Çe pa ne, o Izraelova hiøa,bodo kraji vaøih prebivaliøç pos-tali opustoøeni do çasa, ko boizpolnjena zaveza z vaøimi oçeti.

8 In sedaj se je zgodilo, ko jebilo ljudstvo sliøalo te besede,glej, so zaçeli ponovno jokati injeçati zavoljo izgube svojihsvojcev in prijateljev.

9 In zgodilo se je, da so takominili trije dnevi. In bilo je jutroin tema se je razblinila z obliçjadeœele in zemlja je prenehalatrepetati in skale so se prenehaleklati in straøna stokanja soprenehala in ves hrupen truøçje minil.

10 In zemlja se je ponovnouravnovesila, kot je bila prej; intoœenje in jokanje in tarnanjeljudi, ki jim je bilo prizaneøeno,je prenehalo; in njihovo œalova-nje se je spremenilo v radost innjihovo obœalovanje v hvalo inzahvalo Gospodu Jezusu Kris-tusu, njihovemu Odkupitelju.

11 In do tu so bili dopolnjenisveti spisi, ki so jih bili govorilipreroki.

12 In praviçnejøi del ljudstvaje bil ta, ki je bil odreøen, in tiso sprejeli preroke in jih niso

3 Nefi 10:13–11:2 404

kamenjali; in tem, ki niso biliprelivali krvi svetih, je bilo pri-zaneøeno—13 in prizaneøeno jim je bilo

in niso potonili in bili pokopaniv zemlji; in niso se utopili vmorskih globinah; in niso zgo-reli v ognju, niti ni niç padlonanje in jih zmlelo do smrti; inni jih odnesel vrtinçasti vihar;niti jih ni premagala meglicadima in teme.

14 In sedaj, kdor bere, naj ra-zume; kdor ima svete spise, najse poglablja vanje in vidi, çevse te smrti in uniçenja z og-njem in z dimom in z divjimiviharji in z vrtinçastimi viharjiin z odprtjem zemlje, da jihsprejme, in çe vse to ni zato, dabi se izpolnile prerokbe mnogihod svetih prerokov.

15 Glej, pravim vam, da, velikojih je o tem priçevalo ob Kristu-sovem prihodu in so bili pobiti,ker so priçevali o tem.

16 Da, prerok Zenos je priçevalo tem in tudi Zenok je govorilo tem, ker sta priçevala posebejglede nas, ki smo preostaneknjunega potomstva.

17 Glej, tudi naø oçe Jakobje priçeval glede preostanka Jo-œefovega potomstva. In glej,mar nismo mi preostanek Joœe-fovega potomstva? In to, karpriçuje o nas, mar ni zapisanona ploøçah iz medenine, kijih je naø oçe Lehi prinesel izJeruzalema?

18 In zgodilo se je, da je bila obkoncu trideset in çetrtega leta,glej, pokazal vam bom, da je bilaNefijevemu ljudstvu, ki mu jebilo prizaneøeno, in tudi vsem

tem, ki so se bili imenovaliLamanci, ki jim je bilo prizane-øeno, izkazana velika naklonje-nost in so se na njihove glaveizlili veliki blagoslovi, tako da sejim je kmalu po svojem vneboho-du Kristus resniçno prikazal—

19 jim pokazal telo in jih pou-çeval; in poroçilo o njegovemdelovanju bo podano po tem.Zato zaenkrat zakljuçujem svojebesede.

Jezus Kristus se je prikazalNefijevemu ljudstvu, ko se jemnoœica zbrala v deœeli Izobilje,in jih pouçeval; in tako se jim jeprikazal.

Obsega 11. do vkljuçno s 26.poglavjem.

11. POGLAVJE

Oçe priçuje o svojem ljubljenemSinu. — Kristus se prikaœe inrazglasi svojo odkupno daritev.—Ljudje otipljejo znamenja ran nanjegovih dlaneh in stopalih instrani.—Vzklikajo hozana.—Po-jasni naçin in izvedbo krsta.—Duhprepira je od hudiça.—Kristusovnauk je, da bi ljudje morali verjetiin se krstiti in prejeti SvetegaDuha. Okrog leta 34 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, da se jevelika mnoœica iz Nefijevegaljudstva zbrala okrog templja,ki je bil v deœeli Izobilje; instrmeli so in se çudili med sebojin drug drugemu kazali velikoin neverjetno spremembo, ki seje bila dogodila.

2 In pogovarjali so se tudi o

405 3 Nefi 11:3–16

tem Jezusu Kristusu, o kateremje bilo dano znamenje gledenjegove smrti.3 In zgodilo se je, ko so se tako

pogovarjali med seboj, so zasli-øali glas, kakor da bi priøel iznebes; in ozrli so se naokrog,kajti niso razumeli glasu, ki soga sliøali; in to ni bil oster glas,niti to ni bil moçan glas; vseenopa in dasiravno je bil to neœenglas, je tem, ki so ga sliøali,prodrl do srediøça, tako da nibilo dela njihovega telesa, ki nebi drgetal; da, prodrl jim je vsamo duøo in povzroçil, da sojim srca vzplamtela.

4 In zgodi lo se je , da soponovno zasliøali glas in ga nisorazumeli.

5 In ponovno so v tretje zasli-øali glas in napeli so uøesa, dabi ga sliøali; in oçi so bile v smerizvoka le–tega; in stanovitno sogledali proti nebesom, od koderje glas prihajal.

6 In glej, v tretje so razumeliglas, ki so ga sliøali; in rekel jimje:

7 To je moj ljubljeni Sin, nadkaterim imam veselje, v kateremsem poveliçal svoje ime—pos-luøajte ga.

8 In zgodilo se je, ko so razu-meli, so se ponovno ozrli protinebesom; in glej, videli so Çlo-veka, ki se je spuøçal iz nebes;in obleçen je bil v belo oblaçilo;in priøel je in stopil mednje;in oçi celotne mnoœice so seobrnile k njemu in niti si nisodrznili odpreti ust in niso ve-deli, kaj to pomeni, kajti misliliso, da je bil ta, ki se jim je bilprikazal, angel.

9 In zgodilo se je, da je iztegnilroko in spregovoril ljudstvu,rekoç:

10 Glejte, jaz sem Jezus Kristus,o katerem so preroki priçevali,da bo priøel na svet.

11 In glejte, jaz sem luç in œiv-ljenje sveta; in pil sem iz bridkekupe, ki mi jo je dal Oçe, in sempoveliçal Oçeta, prevzemajoçnase grehe sveta, s çimer semse Oçetovi volji podvrgel v vsemod zaçetka.

12 In zgodilo se je, ko je bilJezus izrekel te besede, je vsamnoœica popadala na zemljo;kajti spomnili so se, da se jemed njimi bilo prerokovalo, dase jim bo Kristus prikazal posvojem vnebohodu.

13 In zgodilo se je, da jim jeGospod govoril, rekoç:

14 Vstanite in pristopite, daboste poloœili roko v mojo stranin da boste otipali tudi slediœebljev na mojih rokah in namojih nogah, da boste vedeli,da sem Izraelov Bog in Bog vsezemlje in so me ubili zaradigrehov sveta.

15 In zgodilo se je, da je mno-œica pristopila in poloœila rokev njegovo stran in otipala slediœebljev na njegovih rokah in nanjegovih nogah; in to so storili,pristopajoç eden za drugim,dokler niso bili vsi pristopili invideli na lastne oçi in otipali zlastnimi rokami in vedeli zgotovostjo in priçevali, da je bilta, o katerem so preroki zapisali,da bo priøel.

16 In ko so bili vsi pristopili insami priçevali, so enoglasnovzkliknili, rekoç:

3 Nefi 11:17–36 406

17 Hozana! Blagoslovljenobodi ime najviøjega Boga! Inpopadali so k Jezusovim nogamin ga çastili.

18 In zgodilo se je, da je spre-govoril Nefiju (kajti Nefi je bilmed mnoœico) in mu zapovedal,naj pristopi.

19 In Nefi je vstal in pristopilin se poklonil pred Gospodomin mu poljubil noge.

20 In Gospod mu je zapovedal,naj vstane. In vstal je in stopil jepredenj.

21 In Gospod mu je rekel:Podeljujem ti moç, da boø toljudstvo krøçeval, ko se bomponovno dvignil v nebesa.

22 In spet, Gospod je poklicaldruge in jim povedal enako; inpodelil jim je moç za krøçevanje.In rekel jim je: Takole bostekrøçevali; in med vami naj nebo nikakrønih sporov.

23 Resniçno, povem vam, kdorse zaradi vaøih besed pokesasvojih grehov in se œeli krstiti vmojem imenu, ga boste krstilitakole—glejte, øli boste in stopi-li v vodo in ga krstili v mojemimenu.

24 In sedaj glejte, to so besede,ki jih boste spregovorili, potemko jih boste poklicali po imenu,rekoç:

25 S polnomoçjem, ki mi ga jedal Jezus Kristus, te krstim vimenu Oçeta in Sina in SvetegaDuha. Amen.

26 In nato jih boste potopiliv vodo in ponovno stopili izvode.

27 In tako boste krøçevali vmojem imenu; kajti glejte, res-niçno, povem vam, da so Oçe in

Sin in Sveti Duh eno; in jaz semv Oçetu in Oçe v meni in Oçe injaz sva eno.

28 In kakor sem vam zapove-dal, tako boste krøçevali. In medvami naj ne bo sporov, kakor sobili doslej; niti naj med vami nebo sporov glede toçk mojeganauka, kakor so bili doslej.

29 Kajti resniçno, resniçno,povem vam, kdor ima duhaprepira, ni od mene, paç pa jeod hudiça, ki je oçe prepira inpodœiga çloveøka srca, da semed seboj prepirajo v jezi.

30 Glejte, ni moj nauk, da biçloveøka srca podœigal k med-sebojni jezi; paç pa je moj nauk,da bi morale biti take reçiodpravljene.

31 Glejte, resniçno, resniçno,povem vam, oznanil vam bomsvoj nauk.

32 In to je moj nauk in to jenauk, ki mi ga je dal Oçe; inpriçujem o Oçetu in Oçe priçujeo meni in Sveti Duh priçuje oOçetu in o meni; in priçujem, daje Oçe vsem ljudem vsepovsodzapovedal, naj se pokesajo inverjamejo vame.

33 In kdor verjame vame in sekrsti, ta bo odreøen; in to so ti, kibodo nasledili Boœje kraljestvo.

34 In kdor vame ne verjame inse ne krsti, bo preklet.

35 Resniçno, resniçno, povemvam, da je to moj nauk in, o tempriçujem, Oçetov; in kdor verja-me vame, verjame tudi v Oçeta;in temu bo Oçe priçeval o meni,kajti obiskal ga bo z ognjem in sSvetim Duhom.

36 In tako bo Oçe priçevalo meni in Sveti Duh mu bo

407 3 Nefi 11:37–12:9

priçeval o Oçetu in o meni; kajtiOçe in jaz in Sveti Duh smo eno.37 In ponovno vam pravim,

morate se pokesati in postatikakor majhen otrok in se krstitiv mojem imenu ali pa tega nika-kor ne morete prejeti.

38 In ponovno vam pravim,morate se pokesati in se krstitiv mojem imenu in postati kakormajhen otrok ali pa Boœjegakraljestva nikakor ne moretenaslediti.

39 Resniçno, resniçno, povemvam, da je to moj nauk, in kdorgradi na tem, gradi na moji skaliin peklenska vrata jih ne bodopremagala.

40 In kdor bo oznanjal veç alimanj kakor to in to navajal zamoj nauk, ta prihaja od zlegain ni gradil na moji skali; paçpa gradi na peøçenem temelju,in peklenska vrata so odprta,da sprejmejo takøne, ko pridejopoplave in jih biçajo vetrovi.

41 Pojdite torej k temu ljudstvuin besede, ki sem jih govoril,oznanjajte stranem sveta.

12. POGLAVJE

Jezus pokliçe in pooblasti dva-najstere.—Nefijcem govori podob-no kot v pridigi na gori.—Izpoveblagre.—Njegovi nauki nadgra-dijo in zavzamejo prednost predMojzesovo postavo.—Ljudem sezapove, naj bodo popolni, pravkakor sta popolna on in Oçe.—Primerjajte z Matejem 5. Okrogleta 34 po Kr.

In zgodilo se je, ko je bil Jezusspregovoril te besede Nefiju in

tem, ki so bili poklicani (sedaj,øtevilo teh, ki so bili poklicaniin so prejeli moç in polnomoçje,da krøçujejo, je bilo dvanajst),in glej, je iztegnil svojo roko kmnoœici in jim vzkliknil, rekoç:Blagor vam, çe boste naklonilipozornost besedam teh dva-najstih, ki sem jih izbral iz vaøesrede, da vas bodo pouçevali inbodo vaøi sluœabniki; in pode-ljujem jim moç, da vas bodo lah-ko krstili z vodo; in ko se bostekrstili z vodo, glejte, vas bomkrstil z ognjem in s Svetim Du-hom; blagor vam torej, çe bosteverjeli vame in se krstili, potemko ste me videli in veste, da sem.

2 In spet, øe bolj pa blagor tem,ki bodo verjeli v vaøe besedezato, ker jim boste priçevali, daste me videli in da veste, da sem.Da, blagor tem, ki bodo verjeliv vaøe besede in se spustili vglobine poniœnosti in se krstili,kajti obiskala jih bosta ogenjin Sveti Duh in prejeli bodoodpuøçanje svojih grehov.

3 Da, blagor ubogim v duhu,ki pridejo k meni, kajti njihovoje nebeøko kraljestvo.

4 In spet, blagor vsem, ki œalu-jejo, kajti potolaœeni bodo.

5 In blagor krotkim, kajti pode-dovali bodo Zemljo.

6 In blagor vsem, ki so laçni inœejni praviçnosti, kajti napolniljih bo Sveti Duh.

7 In blagor usmiljenim, kajtidosegli bodo usmiljenje.

8 In blagor vsem çistim v srcu,kajti gledali bodo Boga.

9 In blagor vsem miroljubnim,kajti imenovali se bodo Boœjiotroci.

3 Nefi 12:10–28 408

10 In blagor vsem, ki jih prega-njajo zaradi mojega imena, kajtinjihovo je nebeøko kraljestvo.

11 In blagor vam, ko vas bodoljudje zasramovali in preganjaliin zaradi mene laœno govorilizoper vas vse vrste hudega;

12 kajti zelo se boste radostiliin silno boste veseli, kajti velikobo vaøe plaçilo v nebesih; kajtitako so preganjali preroke, kiso bili pred vami.

13 Resniçno, resniçno, povemvam, dajem vam, da ste solzemlje; çe pa sol izgubi okus, sçim se bo zemljo osolilo? Sol nebo odtlej dobra za niç drugega,kakor da se jo izvrœe in jo ljudjepoteptajo pod nogami.

14 Resniçno, resniçno, povemvam, dajem vam, da ste luçtemu ljudstvu. Mesto, ki stoji nagriçu, se ne more skriti.

15 Glejte, mar ljudje priœgejosvetilko in jo poloœijo pod mer-nik? Ne, paç pa na podstavekin daje luç vsem, ki so v hiøi.

16 Vaøa luç naj torej tako svetipred ljudmi, da bodo videli vaøadobra dela in poveliçevalivaøega Oçeta, ki je v nebesih.

17 Ne mislite, da sem priøelrazvezat postavo ali preroke.Nisem je priøel razvezat, paçpa dopolnit.

18 Kajti resniçno vam povem,niti ena piçica in pika postavene bosta preøli, paç pa bo v menivsa dopolnjena.

19 In glejte, postavo in zapo-vedi mojega Oçeta sem vamdal, da boste verjeli vame in dase boste pokesali svojih grehovin priøli k meni s strtim srcemin skesanim duhom. Glejte,

zapovedi imate pred seboj inpostava je dopolnjena.

20 Pridite torej k meni in boditeodreøeni; kajti resniçno vampovem, çe ne boste spolnjevalimojih zapovedi, ki sem vam jihzapovedal v tem çasu, ne bostev nobenem primeru stopili vnebeøko kraljestvo.

21 Sliøali ste, da je bilo tem izstarodavnih çasov reçeno in jepred vami tudi zapisano, da neubijaj, in kdor bo ubijal, bo vnevarnosti Boœje sodbe;

22 jaz pa vam pravim, kdorse jezi na svojega brata, bo vnevarnosti Boœje sodbe. Inkdor bo rekel svojemu bratu ra-ká, bo v nevarnosti pred svè-tom; in kdor bo rekel nespamet-neœ, bo v nevarnosti peklenske-ga ognja.

23 Çe boste torej priøli k menioziroma si boste œeleli priti kmeni in se spomnili, da ima vaøbrat kar koli proti vam—

24 pojdi svojo pot k svojemubratu in se najprej spravi ssvojim bratom in potem pridi kmeni s trdnim namenom v srcuin sprejel te bom.

25 Spravi se hitro s svojimnasprotnikom, dokler si øe znjim na poti, da te ob kakemçasu ne dobi in boø vrœen v jeço.

26 Resniçno, resniçno, povemti: Nikakor ne boø priøel odtam, dokler ne boø izplaçalzadnjega senina. In mar lahko,medtem ko si v jeçi, plaçaø ensam senin? Resniçno, resniçno,povem ti: Ne.

27 Glejte, ti iz starodavnih ça-sov so zapisali: Ne preøuøtvuj;

28 jaz pa vam pravim, kdor

409 3 Nefi 12:29–13:3

pogleda œensko, da si jo poœeli,je v srcu œe preøuøtvoval.29 Glejte, zapovedujem vam,

da ne dopustite niçemur odtega, da vam pride v srce;

30 kajti bolje je, da se temuodpoveste, s çimer boste vzelisvoj kriœ, kakor da bi bili vrœeniv pekel.

31 Zapisano je bilo, kdor se loçiod œene, naj ji da loçitveni list.

32 Resniçno, resniçno, povemvam, kdor se bo loçil od svojeœene, izvzemøi zaradi neçisto-vanja, povzroçi, da ona pre-øuøtvuje; in kdor se poroçi s to,ki je loçena, preøuøtvuje.

33 In nadalje je zapisano: Nepriçaj po krivem, paç pa izpolniGospodu svoje prisege;

34 a resniçno, resniçno, povemvam: Sploh ne prisegajte; niti prinebesih, kajti Boœji prestol so;

35 niti pri Zemlji, kajti to jepodnoœje njegovih nog;

36 niti ne prisegaj pri glavi,ker ne moreø enega lasu nareditiçrnega ali belega;

37 paç pa naj bo vaø govor da,da, ne, ne; kajti kar je veç kot to,je od hudega.

38 In glejte, zapisano je bilo:Oko za oko in zob za zob;

39 jaz pa vam pravim, da se neupirajte zlu, paç pa vsakomur,ki te udari po desnem licu, obrnitudi drugo;

40 in çe te bo kdo œelel toœitipo postavi in ti vzeti plaøç, najima tudi tvojo suknjo;

41 in kdor te bo silil, da pojdimiljo, pojdi z njim dve.

42 Daj temu, ki te prosi, in neodvrni se od tega, ki bi si œelelsposoditi od tebe.

43 In glejte, zapisano je tudi, daljubi svojega bliœnjega in sovraœisvojega sovraœnika;

44 jaz pa vam pravim, ljubitesvoje sovraœnike, blagoslavljajtete, ki vas preklinjajo, delajtedobro tem, ki vas sovraœijo, inmolite za te, ki vas kruto izrab-ljajo in vas preganjajo;

45 da boste otroci vaøega Oçe-ta, ki je v nebesih; kajti on dajesvojemu soncu, da vzhaja nadhudobnimi in nad dobrimi.

46 Torej je to, kar je bilo v staro-davnih çasih, kar je bilo podpostavo, v meni vse dopolnjeno.

47 Staro je minilo in vse je pos-talo novo.

48 Œelel bi torej, da bi bili po-polni prav kakor jaz ali kakor jepopoln vaø Oçe, ki je v nebesih.

13. POGLAVJE

Jezus uçi Nefijce Gospodovo moli-tev.—Morajo si nabirati zakladev nebesih.—Dvanajsterim je prisluœenju zapovedano, naj odmislijoposvetne reçi. — Primerjajte zMatejem 6. Okrog leta 34 po Kr.

Resniçno, resniçno, povemvam, da œelim, da dajete miloø-çino siromaønim; bodite pa po-zorni, da ne dajete miloøçinepred ljudmi, da bi vas videli;drugaçe ne boste prejeli plaçilavaøega Oçeta, ki je v nebesih.

2 Kadar torej dajete miloøçino,ne trobite pred seboj, kakor todelajo hinavci v sinagogah inna ulicah, da bi jih ljudje slavili.Resniçno, povem vam, prejeliso svoje plaçilo.

3 Ko pa ti dajeø miloøçino, naj

3 Nefi 13:4–25 410

tvoja levica ne ve, kaj deladesnica;4 da bo tvoja miloøçina na

skrivnem; in Oçe, ki vidi naskrivnem, ti bo sam odkritopoplaçal.

5 In kadar moliø, ne delajkakor hinavci, kajti radi molijo,stojeç v sinagogah in na uliçnihvogalih, da bi jih ljudje videli.Resniçno, povem ti, prejeli sosvoje plaçilo.

6 Kadar pa ti moliø, stopi vsvojo sobo in ko zapreø vrata,moli k Oçetu, ki je na skrivnem;in Oçe, ki vidi na skrivnem, tebo odkrito poplaçal.

7 Ko pa vi molite, ne ponav-ljajte v prazno kakor pogani,kajti mislijo, da bodo usliøanizavoljo veliko govorjenja,

8 torej ne bodite kakor oni,kajti Oçe ve, kaj potrebujete, øepreden ga zaprosite.9 Zato molite takole: Oçe naø,

ki si v nebesih, posveçeno boditvoje ime.10 Zgôdi se tvoja volja na

Zemlji tako, kakor se v nebesih.11 In odpusti nam naøe dolgo-

ve, kakor mi odpuøçamo svojimdolœnikom.

12 In ne vodi nas v skuønjavo,ampak reøi nas hudega.

13 Kajti tvoje je kraljestvo inmoç in slava za vekomaj. Amen.

14 Kajti çe boste odpustililjudem njihove prestopke, botudi nebeøki Oçe odpustil vam;

15 çe pa ljudem ne boste od-pustili njihovih prestopkov, vamtudi nebeøki Oçe ne bo odpustilvaøih prestopkov.

16 Øe veç, kadar se postite, nebodite œalostnega obliçja kakor

hinavci, kajti kazijo obraze, da sepred ljudmi vidi, da se postijo.Resniçno, povem vam, prejeliso svoje plaçilo.

17 Ti pa, kadar se postiø, sipomazili glavo in umij obraz;

18 da se pred ljudmi ne bo vi-delo, da se postiø, paç pa predOçetom, ki je na skrivnem; inOçe, ki vidi na skrivnem, ti boodkrito poplaçal.

19 Ne nabirajte si zakladovna Zemlji, kjer uniçujeta moljin rja in vlamljajo in kradejotatovi;

20 paç pa si nabirajte zakladev nebesih, kjer ne uniçujeta nitimolj niti rja in kjer tatovi nevlamljajo in kradejo.

21 Kajti kjer je vaø zaklad,tam bo tudi vaøe srce.

22 Luç telesa je oko; çe bo torejtvoje oko predano, bo célo tvojetelo polno svetlobe.

23 Çe pa bo tvoje oko zlobno,bo célo tvoje telo polno teme.Çe je torej svetloba, ki je v tebi,tema, kako velika je ta tema!

24 Nihçe ne more sluœiti dve-ma gospodarjema; kajti ali boenega sovraœil in drugega ljubilali pa se bo drœal enega indrugega zaniçeval. Ne moretesluœiti Bogu in mamonu.

25 In sedaj se je zgodilo, koje bil Jezus spregovoril te bese-de, se je ozrl k dvanajsterim, kijih je bil izbral, in jim rekel:Pomnite besede, ki sem jih bilgovoril! Kajti glejte, vi ste tisti,ki sem jih izbral, da bodo sluœi-li temu ljudstvu. Zato vampravim: Ne skrbite za svojeœivljenje, kaj boste jedli ali kajboste pili; niti za svoje telo,

411 3 Nefi 13:26–14:12

kaj boste oblekli. Mar ni œivlje-nje veç kakor meso in telo veçkakor obleka?26 Glejte ptice v zraku, kajti ne

sejejo, niti ne œanjejo, niti nespravljajo v œitnice; pa vendarjih nebeøki Oçe hrani. Mar nisteveliko boljøi od njih?

27 Kdo od vas more z mislijododati en sam komolec svojipostavi?

28 In çemu mislite na obleko?Pouçite se od lilij na polju, kakorastejo; ne trudijo se, niti nepredejo;

29 pa vendar, povem vam, dacelo Salomon v vsej svoji slavini bil odet kakor ena izmednjih.

30 Zatorej, çe Bog tako oblaçitravo na polju, ki danes obstajain jo jutri vrœejo v peç, bo pravtako oblekel vas, çe ne bostemaloverni.

31 Zato ne skrbite, rekoç: Kajbomo jedli ali kaj bomo pili ali sçim se bomo oblekli?

32 Kajti nebeøki Oçe ve, da vseto potrebujete.

33 Paç pa iøçite najprej Boœjekraljestvo in njegovo praviç-nost in vse to vam bo navrœeno.

34 Zato torej ne skrbite zajutri, kajti jutriønji dan bo samposkrbel zase. Dovolj je dnevunjegovo zlo.

14. POGLAVJE

Jezus zapove: Ne sodite; prositeBoga; pazite se laœnih prerokov.—Obljubi odreøitev tem, ki delajopo Oçetovi volji.—Primerjajte zMatejem 7. Okrog leta 34 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je bilJezus spregovoril te besede, seje ponovno obrnil k mnoœici injim spregovoril, rekoç: Resniçno,resniçno, povem vam: Ne sodite,da ne boste sojeni.

2 Kajti s kakrøno sodbo sodite,boste sojeni, in s kakrøno meromerite, se vam bo ponovnoodmerilo.

3 In zakaj gledaø iver, ki je voçesu tvojega brata, ne opaziøpa bruna, ki je v tvojem lastnemoçesu?

4 Ali kako moreø reçi bratu:Pusti me, da odstranim iver iztvojega oçesa—in glej, v tvojemlastnem oçesu je bruno?

5 Hinavec, najprej odstranibruno iz svojega lastnega oçe-sa; in potem boø razloçno videlodstraniti iver iz oçesa svojegabrata.

6 Svetega ne dajajte psom, nitine meçite biserov svinjam, dajih ne pomendrajo pod nogamiin se obrnejo in vas raztrgajo.

7 Prosite in vam bo dano; iøçitein boste naøli; trkajte in se vambo odprlo.

8 Kajti vsak, kdor prosi, prej-me; in kdor iøçe, najde; in kdortrka, se mu bo odprlo.

9 Ali pa je med vami kdo, kibi sinu, çe ga prosi kruha, dalkamen?

10 Ali çe ga prosi ribe, mu bodal kaço?

11 Çe potem vi, ki ste hudob-ni, veste, kako dajati svojimotrokom dobre darove, kolikobolj bo vaø Oçe, ki je v nebesih,dajal dobro tem, ki ga prosijo?

12 Vse, kar torej hoçete, da biljudje storili vam, storite tudi

3 Nefi 14:13–15:3 412

vi njim, kajti to so postava inpreroki.13 Vstopite skozi ozka vrata;

kajti øiroka so vrata in prostornaje pot, ki vodi v pogubo, in veli-ko jih je, ki vstopajo skoznja;

14 kajti ozka so vrata in tesnaje pot, ki vodi v œivljenje, inmalo jih je, ki jo najdejo.

15 Varujte se laœnih prerokov,ki prihajajo k vam v ovçjih ob-laçilih, znotraj pa so grabeœljivivolkovi.

16 Spoznali jih boste po njiho-vih sadovih. Ali ljudje obirajogrozdje s trnja ali smokve zosata?

17 Prav tako vsako dobrodrevo obrodi dober sad; slabodrevo pa obrodi slab sad.

18 Dobro drevo ne more obro-diti slabega sadu, niti slabodrevo obroditi dobrega sadu.

19 Vsako drevo, ki ne obrodidobrega sadu, je posekano invrœeno v ogenj.

20 Po njihovih sadovih jihboste zatorej spoznali.

21 Ne bo vsak, ki mi pravi:Gospod, Gospod, vstopil vnebeøko kraljestvo; ampak ta, kiizvrøuje voljo mojega Oçeta,ki je v nebesih.

22 Veliko mi jih bo ta dan reklo:Gospod, Gospod, mar nismoprerokovali v tvojem imenu inv tvojemu imenu izganjali de-monov in v tvojem imenu storiliveliko çudovitih del?

23 In nato jim bom naznanil:Nikoli vas nisem poznal; odi-dite od mene,vi , ki delatekrivico!

24 Kdor torej sliøi te mojebesede in jih udejanja, ga bom

primerjal z modrim çlovekom,ki si je hiøo zgradil na skali—

25 in deœ se je ulil in poplave sopriøle in vetrovi so zapihali in sezaganjali v to hiøo; in ni padla,kajti temelje je imela na skali.

26 In vsak, ki sliøi te mojebesede in jih ne udejanja, bo po-doben nespametnemu çloveku,ki si je hiøo zgradil na pesku—

27 in deœ se je ulil in poplaveso priøle in vetrovi so zapihaliin se zaganjali v to hiøo; in padlaje in velik je bil njen padec.

15. POGLAVJE

Jezus naznani, da je Mojzesovapostava v njem dopolnjena.—Ne-fijci so te druge ovce, o katerih jegovoril v Jeruzalemu. — Zavoljokriviçnosti Gospodovo ljudstvo vJeruzalemu ne ve za razkropljeneIzraelove ovce. Okrog leta 34 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je bilJezus zakljuçil s temi besedami,se je ozrl okrog po mnoœici injim rekel: Glejte, sliøali ste, karsem uçil, preden sem se dvignilk svojemu Oçetu; kdor bo torejpomnil te moje besede in jihudejanjal, tega bom vzdignil naposlednji dan.

2 In zgodilo se je, ko je bil Jezusspregovoril te besede, je opazil,da jih je bilo med njimi nekaj, kiso se çudili in se spraøevali, kajmisli glede Mojzesove postave;kajti niso razumeli besed, daje staro preølo in je vse postalonovo.

3 In rekel jim je: Ne çudite se,da sem rekel, da je staro preøloin da je vse postalo novo.

413 3 Nefi 15:4–24

4 Glejte, povem vam, da je biladopolnjena postava, ki je biladana Mojzesu.

5 Glejte, jaz sem ta, ki je dalpostavo, in jaz sem ta, ki seje zavezal s svojim ljudstvomIzraelom; postava je torej v menidopolnjena, kajti priøel sem do-polnit postavo; torej je konçana.

6 Glejte, ne razvezujem prero-kov, kajti kolikor se jih ni dopol-nilo v meni, resniçno, povemvam, se bodo vsi dopolnili.

7 In ker sem vam rekel, daje staro preølo, ne razvezujemtega, kar se je govorilo o tem,kar pride.8 Kajti glejte, zaveza, ki sem jo

sklenil s svojim ljudstvom, seøe ni vsa dopolnila; postava pa,ki je bila dana Mojzesu, se jekonçala v meni.

9 Glejte, jaz sem postava inluç. Zrite vame in vztrajajte dokonca in boste œiveli; kajti temu,ki bo vztrajal do konca, bomdal veçno œivljenje.10 Glejte, dal sem vam zapove-

di; zato moje zapovedi spolnjuj-te. In to so postava in preroki,kajti resniçno priçujejo o meni.

11 In sedaj se je zgodilo, ko jebil Jezus spregovoril te besede,je rekel dvanajsterim, ki jih jebil izbral:

12 Vi ste moji uçenci; vi ste luçtemu ljudstvu, ki je preostanekJoœefove hiøe.

13 In glejte, to je deœela vaøeganasledstva; in Oçe jo je dal vam.

14 In Oçe mi ni nikdar zapove-dal, naj to povem vaøim bratomv Jeruzalemu.

15 Niti mi Oçe ni nikdar zapo-vedal, naj jim povem o drugih

rodovih iz Izraelove hiøe, ki jihje Oçe peljal iz deœele.

16 Oçe mi je zapovedal, najjim povem toliko:

17 da imam druge ovce, ki nisoiz te çrede; tudi njih moram pri-peljati in sliøale bodo moj glas;in ena çreda bo in en pastir.

18 In sedaj, zavoljo trdovrat-nosti in nevere niso razumelimoje besede; zato mi je Oçe za-povedal, naj jim o tem ne reçemniçesar veç.

19 A resniçno, povem vam, dami je Oçe zapovedal, in vampravim, da ste bili loçeni odnjih zavoljo njihove kriviçnosti;torej zavoljo svoje kriviçnostine vedo za vas.

20 In resniçno, ponovno vampovem, da je Oçe loçil od njihtudi druge rodove; in zavoljosvoje kriviçnosti ne vedo zanje.

21 In resniçno vam povem, daste vi tisti, o katerih sem rekel:Druge ovce imam, ki niso iz teçrede; tudi te moram pripeljatiin sliøale bodo moj glas; in enaçreda bo in en pastir.

22 In niso me razumeli, kajtidomnevali so, da so to Nejudje;kajti niso razumeli, da se bodoNejudje spreobrnili zaradi nji-hovega pridiganja.

23 In niso me razumeli, ko semrekel, da bodo sliøali moj glas;in niso me razumeli, da Nejudjene bodo nikdar sliøali mojegaglasu—da se jim ne bom prika-zal drugaçe kakor po SvetemDuhu.

24 A glejte, vi ste tako sliøalimoj glas, kakor me videli; in viste moje ovce in priøteti stemed te, ki mi jih je dal moj Oçe.

3 Nefi 16:1–10 414

16. POGLAVJE

Jezus bo obiskal druge izgubljeneIzraelove ovce.—V poslednjih dnehbo øel evangelij do Nejudov in natodo Izraelove hiøe. — Gospodovoljudstvo bo iz oçi v oçi gledalo, kobo ponovno obnovil Sion. Okrogleta 34 po Kr.

In resniçno, resniçno, povemvam, da imam druge ovce, kiniso iz te deœele, niti iz jeruza-lemske deœele, niti iz kakih pre-delov tiste deœele, okrog kateresem deloval.

2 Kajti ti, o katerih govorim,so ti, ki do sedaj øe niso sliøalimojega glasu; niti se jim nisemnikdar prikazal.

3 Vendar sem od Oçeta prejelzapoved, naj grem k njim in dabodo sliøali moj glas in bodopriøteti med moje ovce, da boena çreda in en pastir; zatogrem, da se jim pokaœem.

4 In zapovedujem vam, da tebesede zapiøete, ko odidem,da bodo, çe bo tako, da ne bomoje ljudstvo v Jeruzalemu, ti,ki so me videli in bili z menojob mojem delovanju, prosiloOçeta v mojem imenu, da bi poSvetem Duhu prejeli spoznanjeo vas in tudi o drugih rodovih,za katere ne vedo, bodo tebesede, ki jih boste zapisali,ohranjene in bodo pokazaneNejudom, da bo preko polnostiNejudov preostanek njihovegapotomstva, ki bo razkropljenpo obliçju Zemlje zavoljonjihove nevere, priveden dooziroma k spoznanju o meni,njihovem Odkupitelju.

5 In nato jih bom zbral s øtirihstrani zemlje; in nato bom izpol-nil zavezo, ki jo je Oçe sklenilz vsem ljudstvom iz Izraelovehiøe.

6 In blagor Nejudom zavoljonjihovega prepriçanja vamezavoljo in preko Svetega Duha,ki jim priçuje o meni in o Oçetu.

7 Glejte, zavoljo svojega pre-priçanja vame, govori Oçe, inzavoljo vaøe nevere, Izraelovahiøa, bo v poslednjih dneh priølaresnica do Nejudov, da se jimbo razkrila polnost teh reçi.

8 A gorje, govori Oçe, never-nim Nejudom—kajti dasiravnoso priøli na obliçje deœele in sorazkropili moje ljudstvo, ki je izIzraelove hiøe; in moje ljudstvo,ki je iz Izraelove hiøe, je biloizvrœeno izmed njih in so gapomendrali;

9 in zavoljo Oçetovih milostido Nejudov in tudi Oçetovihsodb nad ljudstvom, ki je izIzraelove hiøe, resniçno, res-niçno, povem vam, da po vsemtem, in svoje ljudstvo, ki je izIzraelove hiøe, sem dal udaritiin prizadeti in pobiti in izvreçiizmed njih in jih osovraœiti injih med njimi napraviti za tarçoposmeha—

10 in tako zapoveduje Oçe, najvam povem: Tisti dan, ko bodoNejudje greøili zoper moj evan-gelij in zavrnili polnost mojegaevangelija in bodo v srcu vzvi-øeni nad vsemi narodi in nadvsemi ljudstvi vse Zemlje inbodo navdani z laœmi in goljufi-jami in objestnostjo vseh vrst ins hinavstvom in umori in kvazi-duhovniøtvi in vlaçugarstvom

415 3 Nefi 16:11–17:5

in tajnimi zvezami vseh vrst; inçe bodo poçeli vse to in bodozavrnili polnost mojega evan-gelija, glejte, govori Oçe, bomodvzel izmed njih polnost mo-jega evangelija.11 In nato se bom spomnil

svoje zaveze, ki sem jo sklenil ssvojim ljudstvom, o Izraelovahiøa, in jim bom prinesel evan-gelij.

12 In pokazal ti bom, o Izrae-lova hiøa, da Nejudje ne bodoimeli moçi nad teboj; paç pa sebom spomnil svoje zaveze steboj, o Izraelova hiøa, in priøliboste do spoznanja o polnostimojega evangelija.

13 Çe pa se bodo Nejudje poke-sali in se vrnili k meni, govoriOçe, glejte, bodo priøteti medmoje ljudstvo, o Izraelova hiøa.

14 In ne bom dopustil mojemuljudstvu, ki je iz Izraelovehiøe, da pojde mednje in jihpomendra, govori Oçe.

15 Çe pa se ne bodo obrnili kmeni in prisluhnili mojemuglasu, jim bom dopustil, da,bom dopustil svojemu ljudstvu,o Izraelova hiøa, da bodo ølimednje in jih poteptali in bodokakor sol, ki je izgubila okus,ki odtlej ni veç dobra za niçdrugega, kakor da se jo vrœeproç in jo poteptajo noge mojegaljudstva, o Izraelova hiøa.

16 Resniçno, resniçno, povemvam, tako mi je zapovedalOçe—naj dam to deœelo temuljudstvu v nasledstvo.

17 In nato se bodo izpolnilebesede preroka Izaija, ki pravijo:

18 Tvoji straœarji bodo po-vzdignili glas; s skupnim

glasom bodo peli, kajti iz oçi voçi bodo videli, ko bo Gospodspet obnovil Sion.

19 Izbruhnite v radost, zapojteskupaj, vi opusteli kraji Jeruza-lema; kajti Gospod je potolaœilsvo je l judstvo, odkupi l jeJeruzalem.

20 Gospod je razkril svojosveto roko v oçeh vseh narodov;in vse strani sveta bodo videleBoœjo odreøitev.

17. POGLAVJE

Jezus napoti ljudi, naj premiølju-jejo o njegovih besedah in molijoza razumevanje.—Ozdravi bolne.—Moli za ljudi in uporablja jezik,ki ga ni moç zapisati. — Angelipouçujejo male in obda jih ogenj.Okrog leta 34 po Kr.

Glej, sedaj se je zgodilo, ko jebil Jezus spregovoril te besede,se je ponovno ozrl naokrog pomnoœici in jim rekel: Glejte,moj ças je blizu.

2 Opaœam, da ste slabotni, dane morete razumeti vseh mojihbesed, ki mi jih je Oçe zapove-dal, naj vam jih spregovorim vtem çasu.

3 Zato pojdite domov in pre-miøljujte o tem, kar sem bilrekel, in prosite Oçeta v mojemimenu, da boste razumeli, in vmislih se pripravite na jutriønjidan in ponovno pridem k vam.

4 Sedaj pa grem k Oçetu in sepokazat tudi izgubljenim Izra-elovim rodovom, kajti za Oçetaniso izgubljeni, kajti ve, kamjih je peljal.

5 In zgodilo se je, ko je bil

3 Nefi 17:6–21 416

Jezus tako spregovoril, se je po-novno ozrl naokrog po mnoœiciin videl, da so bili v solzah inso nepremiçno zrli vanj, kot biga prosili, naj se øe malo dljepomudi pri njih.6 In rekel jim je: Glejte, v

notranjosti me navdaja soçutjedo vas.

7 Ali je med vami kdo, ki jebolan? Prinesite jih semkaj. Aliimate koga, ki je hrom ali slepali øepav ali pohabljen ali gobavali ki je suøiçen ali ki je gluhali ki je na nek naçin prizadet?Prinesite jih semkaj in ozdraviljih bom, kajti soçustvujem zvami, mojo notranjost je nav-dalo usmiljenje.8 Kajti opaœam, da si œelite, da

vam pokaœem, kar sem napravilza vaøe brate v Jeruzalemu, kajtividim, da vaøa vera zadoøça,da vas ozdravim.9 In zgodilo se je, ko je bil tako

spregovoril, je vsa mnoœicahkrati pristopila s svojimi bolni-mi in prizadetimi in hromimi ins slepimi in nemimi in z vsemi,ki so bili kakor koli prizadeti;in ozdravil je vsakega, ki so gapripeljali k njemu.

10 In vsi, tako ti, ki so biliozdravljeni, kakor ti, ki sobili zdravi, so se poklonili obnjegovih nogah in ga poçastili;in kolikor jih je zaradi mnoœicelahko priølo, so poljubili njego-ve noge, tako da so mu okopalinoge s solzami.

11 In zgodilo se je, da je zapo-vedal, naj pripeljejo majhneotroke.

12 Torej so pripeljali majhneotroke in jih posedli okrog njega

na tla in Jezus je stopil mednje;in mnoœica se je umikala, doklerniso bili k njemu pripeljali vseh.

13 In zgodilo se je, ko so bilipripeljali vse in je Jezus stal mednjimi, je mnoœici zapovedal, najpokleknejo na tla.

14 In zgodilo se je, ko so bilipokleknili na tla, je Jezus prisebi zavzdihnil in rekel: Oçe,zaskrbljen sem zavoljo hudobijeljudstva iz Izraelove hiøe.

15 In ko je bil spregovoril tebesede, je tudi sam pokleknilna zemljo; in glej, molil je kOçetu in kar je molil, ni moçzapisati, in mnoœica, ki ga jesliøala, je priçevala.

16 In tako priçujejo: Oko øe nividelo niti ni uho prej sliøalotako velikih in çudovitih reçi,kakor smo videli in sliøali Jezusagovoriti k Oçetu.

17 In niti jezik ne more spre-govoriti, niti ne more nihçezapisati, niti ne more çloveøkosrce dojeti tako velikih in çudo-vitih reçi, kakor smo mi takovideli kakor sliøali govoritiJezusa; in nihçe ne more dojetiradosti, ki je napolnila naøe duøev çasu, ko smo ga sliøali molitiza nas k Oçetu.

18 In zgodilo se je, ko je bilJezus prenehal moliti k Oçetu, jevstal; a tako velika je bila radostmnoœice, da jih je prevzelo.

19 In zgodilo se je, da jim jeJezus spregovoril in jih pozval,naj vstanejo.

20 In vstali so z zemlje in rekeljim je: Blagor vam zavoljo vaøevere. In sedaj glejte, moja radostje popolna.

21 In ko je bil izrekel te besede,

417 3 Nefi 17:22–18:11

je zajokal in mnoœica je temupriçevala in drugega za drugimje vzel njihove majhne otrokein jih blagoslovil in molil zanjek Oçetu.

22 In ko je bil to storil, je po-novno zajokal;

23 in spregovoril je mnoœici injim dejal: Poglejte svoje male!

24 In ko so pogledali, da bivideli, so se ozrli proti nebe-som in videli, kako so se nebesarazprla in videli so angele, ki sose spuøçali iz nebes, kakor bibilo sredi ognja; in spustili sose in obdali te male in obdajaljih je ogenj; in angeli so jihpouçevali.

25 In mnoœica je videla insliøala in priçevala; in vedo, daje njihovo priçevanje zanesljivo,kajti vsi od njih so videli in sli-øali, vsak posebej; in po øtevilujih je bilo okrog dva tisoç inpetsto duø; in sestavljali so jihmoøki, œenske in otroci.

18. POGLAVJE

Jezus uvede med Nefijci zakrament.—Zapovedano jim je, naj vselejmolijo v njegovem imenu.—Ti, kinevredni jedo njegovo telo in pijejonjegovo kri, so prekleti.—Uçencemje dana moç, da podeljujejo SvetegaDuha. Okrog leta 34 po Kr.

In zgodilo se je, da je Jezuszapovedal svojim uçencem, najmu prinesejo nekaj kruha invina.

2 In medtem ko so øli po kruhin vino, je mnoœici zapovedal,naj se posedejo na zemljo.

3 In ko so bili uçenci priøli s

kruhom in vinom, je vzel kruhin ga razlomil in blagoslovil; indal je uçencem in zapovedal,naj jedo.

4 In ko so bili pojedli in so senasitili, je zapovedal, naj dajomnoœici.

5 In ko je bila mnoœica pojedlain se nasitila, je uçencem rekel:Glejte, nekdo med vami bo od-rejen in dal mu bom moç, da bokruh razlomil in ga blagoslovilin ga dal ljudstvu moje cerkve,vsem, ki bodo verjeli in sekrstili v mojem imenu.

6 In to si boste vselej prizade-vali delati, prav kakor sem delaljaz, prav kakor sem jaz razlomilkruh in ga blagoslovil in vamga dal.

7 In to boste delali v spominna moje telo, ki sem vam gapokazal. In to bo priçevanjeOçetu, da se me vselej spomi-njate. In çe se me boste vselejspominjali, boste ob sebi imelimojega Duha.

8 In zgodilo se je, ko je tebesede spregovoril, da je svojimuçencem zapovedal, naj vza-mejo kupo z vinom in od tegapijejo in dajo tudi mnoœici, dabo od tega pila.

9 In zgodilo se je, da so storilitako in so pili od tega in seodœejali; in dali so mnoœici in tiso pili in se odœejali.

10 In ko so bili uçenci to storili,jim je Jezus rekel: Blagor vamzaradi tega, kar ste storili, kajtito je izpolnjevanje mojih zapo-vedi in to priçuje Oçetu, da stevoljni narediti, kar sem vamzapovedal.

11 In to boste vselej delali za

3 Nefi 18:12–28 418

te, ki se pokesajo in se krstijo vmojem imenu; in to boste delaliv spomin na mojo kri, ki semjo prelil za vas, da boste Oçetupriçevali, da se me vselej spo-minjate. In çe se me boste vselejspominjali, boste ob sebi imelimojega Duha.

12 Zapovedujem vam, da todelajte. In çe boste to vselejdelali, blagor vam, kajti zgrajeniste na moji skali.

13 Kdor med vami pa bo delalveç ali manj od tega, ni zgrajenna moji skali, paç pa na peøçe-nem temelju; in ko se bo ulildeœ in bodo priøle poplave inzapihali vetrovi in se zaganjalivanje, bodo padli in peklenskavrata so na steœaj odprta, da jihsprejmejo.

14 Blagor vam torej, çe bostespolnjevali moje zapovedi, ka-tere mi je Oçe zapovedal, najvam jih dam.

15 Resniçno, resniçno, povemvam, vselej morate bedeti inmoliti, da vas hudiç ne bo skuøalin vas ne bo odvedel ujetih.

16 In kakor sem jaz molil medvami, tako vi molite v mojicerkvi med mojim ljudstvom,ki se pokesa in se krsti v mojemimenu. Glejte, jaz sem luç; dalsem vam zgled.

17 In zgodilo se je, ko je bilJezus uçencem izgovoril tebesede, se je ponovno obrnil kmnoœici in jim rekel:

18 Glejte, resniçno, resniçno,povem vam, vselej moratebedeti in moliti, da ne pridete vskuønjavo; kajti Satan vas œeliimeti, da vas preseje kakorpøenico.

19 Zato morate vselej moliti kOçetu v mojem imenu;

20 in kar koli boste prosiliOçeta v mojem imenu, kar jeprav, verujoç, da boste prejeli,glejte, vam bo dano.

21 V druœini vselej molite kOçetu v mojem imenu, da bodovaøe œene in otroci blagoslov-ljeni.

22 In glejte, çesto se sestajajte;in nikomur ne branite priti kvam, ko se boste sestajali, paçpa jim dopustite, da pridejo kvam in jim ne branite;

23 ampak zanje molite in jihne odganjajte; in çe bo tako,da bodo k vam prihajali çesto,zanje molite k Oçetu v mojemimenu.

24 Torej povzdignite svojoluç, da bo svetila svetu. Glejte,jaz sem luç, ki jo povzdigate—kakor ste mene videli delati.Glejte, vidite, da sem molil kOçetu, in vi vsi ste priçe.

25 In vidite, da sem zapove-dal, naj nihçe od vas ne pojdeproç, paç pa sem raje zapove-dal, da pridite k meni, da bi seme dotaknili in me videli; pravtako boste delali v svetu; in kdorprelomi to zapoved, se pustizavesti v skuønjavo.

26 In sedaj se je zgodilo, ko jebil Jezus izrekel te besede, seje z oçmi ponovno obrnil kuçencem, ki jih je bil izbral, injim rekel:

27 Glejte, resniçno, resniçno,povem vam, dajem vam drugozapoved in nato moram iti kOçetu, da bom izpolnil drugezapovedi, ki mi jih je dal.

28 In sedaj glejte, to je za-

419 3 Nefi 18:29–19:2

poved, ki vam jo dajem, da neboste nikomur vedoç dopustili,da bo nevreden jedel od moje-ga telesa in krvi, ko boste todelili;29 kajti kdor nevreden jé in pi-

je moje telo in kri, jé in pijeprekletstvo svoji duøi; çe torejveste, da je çlovek nevreden,da bi pil in jedel moje telo inkri, mu branite.

30 Vseeno pa ga ne preœeniteiz svoje srede, paç pa ga uçitein molite zanj k Oçetu v mojemimenu; in çe bo tako, da se bopokesal in se krstil v mojemimenu, ga nato sprejmite in mudajte od mojega telesa in krvi.

31 Çe pa se ne pokesa, ga nepriøtevajte med moje ljudstvo,da ne bo pokonçal mojegaljudstva, kajti glejte, poznamsvoje ovce in preøtete so.

32 Vseeno pa ga ne preœeniteiz svojih sinagog oziroma svo-jih mest çaøçenja, kajti takegamorate nadalje pouçevati; kajtine veste, ali se bo vrnil in poke-sal in priøel k meni s trdnimnamenom v srcu in ga bomozdravil; in vi boste sredstvo,ki mu bo prineslo odreøitev.

33 Spolnjujte torej te bese-de, ki sem vam jih zapovedal,da ne pridete pod obsodbo;kajti gorje mu, katerega Oçeobsodi.

34 In te zapovedi vam dajemzavoljo sporov, ki so bili medvami. In blagor vam, çe medvami ne bo sporov.

35 In sedaj grem k Oçetu, kerje potrebno, da grem k Oçetuzaradi vas.

36 In zgodilo se je, ko je bil

Jezus zakljuçil s temi besedami,se je z roko dotaknil uçencev, kijih je bil izvolil, drugega zadrugim, in sicer dokler se ni bildotaknil vseh in jim govoril, kose jih je dotaknil.

37 In mnoœica ni sliøala besed,ki jih je govoril, zato niso priçe-vali; uçenci pa so priçevali, dajim je dal moç za podeljevanjeSvetega Duha. In tukajle vambom pokazal, da je ta zapiszanesljiv.

38 In zgodilo se je, ko se je bilJezus dotaknil vseh, je nastaloblak in zasençil mnoœico, daJezusa niso mogli videti.

39 In ko so bili zasençeni, jeodøel od njih in se dvignil vnebesa. In uçenci so videli inpriçevali, da se je ponovnodvignil v nebesa.

19. POGLAVJE

Dvanajst uçencev deluje medljudstvom in moli za SvetegaDuha.—Uçenci se krstijo in prej-mejo Svetega Duha in angeli jihpouçujejo.—Jezus moli in uporab-lja besede, ki jih ni moç zapisati.—Izpriça si lno vel iko vero tehNefijcev. Okrog leta 34 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko se jebil Jezus dvignil v nebesa, seje mnoœica razøla in vsak moœje vzel œeno in otroke in se vrnilna svoj dom.

2 In nemudoma, øe preden jebila tema, se je med ljudstvomrazøiril glas, da je bila mnoœicavidela Jezusa in da jih je pouçe-val in da se bo mnoœici prikazaltudi naslednjega dne.

3 Nefi 19:3–21 420

3 Da, in sicer vso noç se je raz-øirjal glas o Jezusu; in tako so gaøirili med ljudmi, da jih je biloveliko, da, silno veliko øtevilojih je silno delalo vso to noç, dabi lahko bili naslednji dan nakraju, kjer se bo Jezus prikazalmnoœici.4 In zgodilo se je, da so nas-

lednji dan, ko se je mnoœicazbrala, glej, Nefi in njegovbrat, ki ga je obudil od mrtvih,kateremu je bilo ime Timotej, intudi njegov sin, kateremu jebilo ime Jona, in tudi Matoni inMatoniha, njegov brat, in Kumenin Kumenonhi in Jeremija inØemnon in Jona in Sedekija inIzaija—to so bila torej imenauçencev, ki jih je bil Jezus izvo-lil—in zgodilo se je, da so øliin stopili med mnoœico.

5 In glej, mnoœica je bila takovelika, da so jo dali razdeliti nadvanajst skupin.

6 In dvanajsteri so uçili mno-œico; in glej, napravili so, da jemnoœica pokleknila po obliçjuzemlje in molila k Oçetu vJezusovem imenu.

7 In tudi uçenci so molili kOçetu v Jezusovem imenu. Inzgodilo se je, da so vstali inljudstvo pouçevali.

8 In ko so bili pouçevali tistebesede, ki jih je bil govorilJezus—ne da bi odstopali odbesed, ki jih je bil govorilJezus — glej, so ponovno po-kleknili in molili k Oçetu vJezusovem imenu.

9 In molili so za to, kar so sinajbolj œeleli; in œeleli so, da bijim bil dan Sveti Duh.

10 In ko so bili tako molili, so

øli do roba vode in mnoœica jimje sledila.

11 In zgodilo se je, da je Nefiøel v vodo in bil krøçen.

12 In priøel je iz vode in zaçelkrøçevati. In krstil je vse, ki jihje bil Jezus izvolil.

13 In zgodilo se je, potem koso se vsi krstili in priøli iz vode,se je nanje spustil Sveti Duh innavdani so bili s Svetim Duhomin ognjem.

14 In glej, bili so kakor obdaniz ognjem; in priøel je iz nebesin mnoœica je bila temu priça inje priçevala; in angeli so sespustili iz nebes in jih pouçevali.

15 In zgodilo se je, medtem koso angeli pouçevali uçence,glej, je priøel Jezus in stal mednjimi in jih pouçeval.

16 In zgodilo se je, da je spre-govoril mnoœici in jim zapove-dal, naj ponovno pokleknejo nazemljo, in tudi uçencem, najponovno pokleknejo na zemljo.

17 In zgodilo se je, ko so bili vsipokleknili na zemljo, je zapo-vedal uçencem, naj molijo.

18 In glej, zaçeli so moliti; inmolili so k Jezusu, ga klicaliza svojega Gospoda in svojegaBoga.

19 In zgodilo se je, da je Jezusodøel izmed njih in øel maloproç od njih in se poklonil dozemlje in rekel:

20 Oçe, zahvaljujem se ti, da sidal Svetega Duha tem, ki semjih izvolil; in zavoljo svojegaprepriçanja vame sem jih odbralod sveta.

21 Oçe, prosim te, da bi dalSvetega Duha vsem, ki bodoverjeli v njihove besede.

421 3 Nefi 19:22–36

22 Oçe, Svetega Duha si jimdal, ker verjamejo vame; invidiø, da verjamejo vame, kerjih sliøiø in molijo k meni; in kmeni molijo, ker sem z njimi.

23 In sedaj, Oçe, molim k tebizanje in tudi za te, ki bodo ver-jeli v njihove besede, da bodoverjeli vame, da bom lahko vnjih, kakor si ti, Oçe, v meni, dabomo eno.

24 In zgodilo se je, ko je bilJezus tako zmolil k Oçetu, je pri-øel do uçencev in glej, øe vednoso brez prestanka molili k nje-mu; in niso namnoœili veliko be-sed, kajti dano jim je bilo, kaj najmolijo, in napolnila jih je œelja.

25 In zgodilo se je, da jih jeJezus blagoslovil, ko so molili knjemu; in njegovo obliçje se jimje nasmehnilo in svetloba z nje-govega obliçja jih je obsijala inglej, bili so beli kakor Jezusovoobliçje in tudi oblaçila; in glej,njihova belina je presegala vsobelino, da, in sicer na Zemlji bine bilo moglo biti niçesar takobelega kakor njihova belina.

26 In Jezus jim je rekel: Molitedalje; in niso prenehali moliti.

27 In Jezus se je ponovno obrnilod njih in øel malo proç in sepoklonil do zemlje; in ponovnoje molil k Oçetu, rekoç:

28 Oçe, zahvaljujem se ti, dasi oçistil te, ki sem jih izvolilzavoljo njihove vere, in molimzanje in tudi za te, ki bodo ver-jeli v njihove besede, da se bodoti oçistili v meni zaradi vere vnjihove besede, prav kakor sose ti oçistili v meni.

29 Oçe, ne molim za svet, paçpa za te, ki si mi jih dal od

sveta zavoljo njihove vere, da semorejo oçistiti v meni, da semlahko v njih kakor si ti, Oçe,v meni, da bomo eno, da sepoveliçam v njih.

30 In ko je bil Jezus spregovorilte besede, je ponovno priøel kuçencem; in glej, stanovitno,brez prestanka so molili k nje-mu; in ponovno se j im jenasmehnil; in glej, bili so beliprav kakor Jezus.

31 In zgodilo se je, da jeponovno øel malo proç in molilk Oçetu;

32 in jezik ne more izreçi besed,ki jih je molil, niti ne more nihçezapisati besed, ki jih je molil.

33 In mnoœica je sliøala inpriçuje; in srca so se jim odprlain v srcu so razumeli besede, kijih je molil.

34 Vseeno pa, tako velike inçudovite so bile besede, ki jih jemolil, da jih ni moç zapisati, nitijih nihçe ne more izreçi.

35 In zgodilo se je, ko je bilJezus zakljuçil z molitvijo, jeponovno priøel k uçencem in jimrekel: Med vsemi Judi nisemnikoli videl tako velike vere;zato jim zavoljo njihove neverenisem mogel pokazati takovelikih çudeœev.

36 Resniçno, povem vam, nijih, ki bi videli tako velike reçi,kot ste jih videli vi; niti nisosliøali tako velikih reçi, kot stejih sliøali vi.

20. POGLAVJE

Jezus çudeœno priskrbi kruh in vinoin ponovno blagoslovi in razdeli

3 Nefi 20:1–19 422

ljudem zakrament.—Jakobov pre-ostanek bo priøel do spoznanja oGospodu, svojemu Bogu, in bonasledil Ameriko.—Jezus je prerokprav kakor Mojzes in Nefijci sootroci prerokov.—Drugi od Gos-podovega ljudstva se bodo zbrali vJeruzalemu. Okrog leta 34 po Kr.

In zgodilo se je, da je zapovedalmnoœici, naj prenehajo moliti,in tudi uçencem. In zapovedaljim je, naj v srcu ne prenehajomoliti.2 In zapovedal jim je, naj

vstanejo in se postavijo na noge.In vstali so in se postavili nanoge.

3 In zgodilo se je, da je ponov-no razlomil kruh in ga blagos-lovil in ga dal jesti uçencem.

4 In ko so bili pojedli, jim jezapovedal, naj razlomijo kruhin ga dajo mnoœici.

5 In ko so bili dali mnoœici,jim je dal tudi piti vina in jimzapovedal, naj dajo mnoœici.

6 Sedaj, niti kruha niti vina nisoprinesli ne uçenci ne mnoœica;

7 a resniçno jim je dal jestikruha in tudi piti vina.

8 In rekel jim je: Ta, ki jé takruh, jé od mojega telesa zasvojo duøo; in ta, ki pije od tegavina, pije od moje krvi za svojoduøo; in njegova duøa ne bonikoli gladovala ali œejala, paçpa se bo nasitila.

9 Sedaj, ko je vsa mnoœicapojedla in popila, glej, jih jenapolnil Duh; in v en glas sovzklikali in slavili Jezusa, kiso ga tako videli kakor sliøali.

10 In zgodilo se je, ko so vsislavili Jezusa, jim je rekel: Glejte,

sedaj konçujem zapoved, kimi jo je Oçe zapovedal gledetega ljudstva, ki je preostanekIzraelove hiøe.

11 Spomnite se, da sem vamgovoril in rekel, ko se izpolnijoIzaijeve besede — glejte, zapi-sane so, imate jih pred seboj,torej se poglobite vanje—

12 in resniçno, resniçno, povemvam, ko se izpolnijo, tedaj seizpolni zaveza, ki jo je Oçesklenil s svojim ljudstvom, oIzraelova hiøa.

13 In nato se bodo preostali, kibodo razkropljeni po obliçjuZemlje, zbrali z vzhoda in zzahoda in z juga in s severa; inprivedeni bodo k spoznanju oGospodu, njihovemu Bogu, kijih je odkupil.

14 In Oçe mi je zapovedal,naj vam dam to deœelo v nas-ledstvo.

15 In povem vam, çe se Nejudjene bodo pokesali po blagoslovu,ki ga bodo prejeli, potem kobodo razkropili moje ljudstvo—

16 nato boste vi, ki ste preos-tanek Jakobove hiøe, øli mednjein boste sredi njih, katerih boveliko; in med njimi boste kakorlev med gozdnimi œivalmi inkakor mlad lev med çredo ovac,kateri, çe gre skozi, tako potep-ta kakor raztrga na kosce innihçe ne more reøiti.

17 Tvoja roka se bo vzdignilanad tvoje nasprotnike in vsi tvojisovraœniki bodo iztrebljeni.

18 In zbral bom svoje ljudstvo,kakor zbere çlovek snope namlatiøçu.

19 Kajti spremenil bom svojeljudstvo, s katerim se je Oçe

423 3 Nefi 20:20–34

zavezal, da, iz tvojega roga bomnaredil œelezo in iz tvojih kopitmedenino. In na kosce boø strlveliko ljudi; in posvetil bomtvoj dobiçek Gospodu in njiho-vo imetje Gospodu vse zemlje.In glejte, jaz sem ta, ki to dela.20 In zgodilo se bo, govori

Oçe, da bo tega dne nad njimivisel meç moje pravice; in çese ne bodo pokesali, bo padelnanje, govori Oçe, da, in sicernad vse narode Nejudov.

21 In zgodilo se bo, da bomutrdil ljudstvo, o Izraelova hiøa.

22 In glejte, to ljudstvo bomutrdil v tej deœeli, da se izpolnizaveza, ki sem jo sklenil z vaøimoçetom Jakobom; in to bo NoviJeruzalem. In med ljudstvombodo nebeøke sile; da, in sicerjaz bom med vami.

23 Glejte, jaz sem ta, o kateremje govoril Mojzes, rekoç: Gospod,vaø Bog, bo med vaøimi bratiobudil preroka kakor mene;njega posluøajte v vsem, kar kolivam bo rekel. In zgodilo se bo,da bo vsaka duøa, ki ne bo pos-luøala tega preroka, iz ljudstvaiztrebljena.

24 Resniçno, povem vam, da,in vsi preroki od Samuela in ti,ki sledijo, kar jih je govorilo, sopriçevali o meni.

25 In glejte, vi ste otroci pre-rokov; in vi ste iz Izraelovehiøe; in vi ste iz zaveze, ki jo jeOçe sklenil z vaøimi oçeti, rekoçAbrahamu: In v tvojem po-tomstvu bodo blagoslovljeni vsirodovi Zemlje.

26 Oçe me je najprej povzdig-nil za vas in me poslal, naj vasblagoslovim tako, da vsakega

izmed vas odvraçam od kriviç-nosti; in to zato ker ste otrocizaveze—

27 in potem ko ste bili blagos-lovljeni, nato Oçe izpolni zave-zo, ki jo je sklenil z Abrahamom,rekoç: V tvojem potomstvubodo blagoslovljeni vsi rodoviZemlje — da se bo na Nejudezaradi mene izlil Sveti Duh,blagoslov nad Nejudi, ki jih bonapravil mogoçne nad vsemi, dabo moje ljudstvo razkropljeno,o Izraelova hiøa.28 In ti bodo biç ljudstvu v tej

deœeli. Vseeno pa, ko bodo pre-jeli polnost mojega evangelija,çe bodo nato postali trdosrçni domene, jim bom kriviçnosti vrnilnad njihove glave, govori Oçe.

29 In spomnil se bom zaveze,ki sem jo skleni l s svoj imljudstvom; in zavezal sem se znjimi, da jih bom ob svojemlastnem çasu zbral, da jim bom vnasledstvo ponovno dal deœelonjihovih oçetov, ki je jeruza-lemska deœela, ki jim je na vekeobljubljena deœela, govori Oçe.

30 In zgodilo se bo, da bo priøelças, ko se jim bo pridigalo pol-nost mojega evangelija.

31 In verjeli bodo vame, dasem Jezus Kristus, Boœji Sin, inv mojem imenu molili k Oçetu.

32 Nato bodo tvoji straœarjipovzdignili glas, s skupnimglasom bodo peli; kajti gledalibodo iz oçi v oçi.

33 Nato jih bo Oçe ponovnozbral in jim dal Jeruzalem zadeœelo njihovega nasledstva.

34 Nato bodo izbruhnili v ra-dost: Zapojte skupaj, vi opus-teli kraji Jeruzalema; kajti Oçe

3 Nefi 20:35–21:2 424

je potolaœil svoje ljudstvo,odkupil je Jeruzalem.35 Oçe je razkril svojo sveto

roko v oçeh vseh narodov; invse strani sveta bodo videleOçetovo odreøitev; in Oçe injaz sva eno.

36 In nato bo doprinesel to, karje zapisano: Prebudi se, prebudise ponovno in nadeni si moç, oSion; nadeni si svoja lepa obla-çila, o Jeruzalem, sveto mesto,kajti odslej neobrezani in neçistine bodo veç prihajali vate.

37 Otresi se prahu; vstani, sedi,o Jeruzalem; razveœi si spone zvratu, o ujeta sionska hçi.

38 Kajti tako govori Gospod:Prodali ste se za niçevost inbrez denarja boste odkupljeni.

39 Resniçno, resniçno, povemvam, da bo moje ljudstvo spoz-nalo moje ime; da, tega dnebodo spoznali, da sem jaz ta, kigovori.

40 In nato bodo rekli: Kakolepe so na gorah noge tega, kijim prinaøa dobre novice, ki oz-nanja mir; ki jim prinaøa dobrenovice o dobrem, ki oznanjaodreøitev; ki pravi Sionu: TvojBog kraljuje!

41 In nato bo øel klic: Odidite,odidite, pojdite od tam, nedotikajte se tega, kar je neçisto;pojdite iz njegove srede; boditeçisti, vi, ki nosite Gospodoveposode.

42 Kajti ne boste odøli v naglici,niti øli v begu; kajti Gospod boøel pred vami in Izraelov Bogbo vaøa straœa zaøçitnica.

43 Glejte, moj sluœabnik boravnal preudarno; povzpel se boin povzdignil in bo zelo visoko.

44 Kakor jih je bilo veliko osup-lih nad teboj — njegov obrazje bil tako iznakaœen, bolj kotvsakega çloveka, in njegova ob-lika bolj kot çloveøkih sinov—

45 tako bo poøkropil mnogenarode; kralji si bodo zatisniliusta pred njim, kajti videlibodo to, kar jim ni bilo poveda-no; in pretehtali to, çesar nisosliøali.

46 Resniçno, resniçno, povemvam, vse to bo gotovo priølo,prav kakor mi je zapovedalOçe. Nato se bo ta zaveza, vkateri se je Oçe zavezal s svojimljudstvom, izpolnila; in nato sebo Jeruzalem ponovno naselil zmojim ljudstvom in to bo deœelanjihovega nasledstva.

21. POGLAVJE

Izrael se bo zbral, ko pride Mormo-nova knjiga na dan.—Nejudje sebodo v Ameriki utrdili kot svobodnoljudstvo.—Odreøeni bodo, çe bodoverjeli in bodo posluøni; drugaçebodo iztrebljeni in pokonçani.—Izrael bo zgradil Novi Jeruzalemin izgubljeni rodovi se bodo vrnili.Okrog leta 34 po Kr.

In resniçno vam povem, dajemvam znamenje, da boste prepoz-nali ças, ko bodo te reçi na tem,da se bodo dogodile—da bomsvoje ljudstvo zbral z njihovedolge razkropitve, o Izraelovahiøa, in bom med njimi ponovnovzpostavil moj Sion;

2 in glejte, to je to, kar vamdajem za znamenje—kajti res-niçno vam povem, ko se bo to,kar vam razglaøam in kar vam

425 3 Nefi 21:3–14

bom razglasil od sedaj daljesam in z moçjo Svetega Duha,ki vam ga bo dal Oçe, razkriloNejudom, da bodo vedeli gledetega ljudstva, ki je preostanekIzraelove hiøe, in glede mojegaljudstva, ki bo razkropljenomed njimi;3 resniçno, resniçno, povem

vam, ko jim bo Oçe to razkrilin bo priølo od Oçeta, od njihdo vas;4 kajti v Oçetu je modrost, da

se bodo utrdili v tej deœeli in sepo Oçetovi moçi ustalili kot svo-bodno ljudstvo, da bo to priølood njih do preostanka vaøegapotomstva, da se bo izpolnilaOçetova zaveza, v kateri se jezavezal s svojim ljudstvom, oIzraelova hiøa;5 ko bodo torej ta dela in dela,

ki se bodo delala med vami odsedaj dalje, priøla na dan odNejudov do vaøega potomstva,ki bo zavoljo kriviçnosti zapa-dalo v nevero;

6 kajti Oçetu je pogodu, dato pride na dan od Nejudov, dabo lahko pokazal svojo moçNejudom zato, da se bodoNejudje, çe ne bodo postalitrdosrçni, lahko pokesali inpriøli k meni in se krstili v mo-jem imenu in vedeli za pravetoçke mojega nauka, da bodopriøteti med moje ljudstvo, oIzraelova hiøa;

7 in ko se bo to zgodilo, da bovaøe potomstvo to zaçelo spoz-navati—jim bo to v znamenje,da bodo vedeli, da se je œe zaçeloOçetovo delo za izpolnitev za-veze, ki jo je sklenil z ljudstvom,ki so iz Izraelove hiøe.

8 In ko bo priøel ta dan, se bozgodilo, da si bodo kralji zatisni-li usta; kajti videli bodo, kar jimni bilo povedano; in pretehtalito, çesar niso bili sliøali.

9 Kajti tega dne bo zavoljomene Oçe opravil delo, ki bomed njimi veliko in çudovitodelo; in med njimi bodo ti, kimu ne bodo verjeli, çeprav jimga bo razglasil çlovek.

10 A glejte, œivljenje mojegasluœabnika bo v moji roki; zatoga ti ne bodo ranili, çeprav bozavoljo njih iznakaœen. Vendarga bom ozdravil, kajti pokazaljim bom, da je moja modrostveçja od hudiçeve prekanje-nosti.

11 Zgodilo se bo torej, kdor nebo verjel v moje besede, ki semJezus Kristus, ki mu jih bo Oçevelel prinesti na dan Nejudom,in mu bo dal moç, da jih bo pri-nesel na dan Nejudom (storjenobo, prav kakor je rekel Mojzes),bo iztrebljen izmed mojegaljudstva, ki je iz zaveze.

12 In moje ljudstvo, ki je Jako-bov preostanek, bo med Nejudi,da, sredi njih, kakor lev medgozdnimi œivalmi, kakor mladlev med çredo ovac, kateri, çegre skozi, tako potepta kakorraztrga na kosce in nihçe nemore reøiti.

13 Njihova roka se bo vzdignilanad njihove nasprotnike in vsinjihovi sovraœniki bodo iztreb-ljeni.

14 Da, gorje bodi Nejudom, çese ne pokesajo; kajti tega dne sebo zgodilo, govori Oçe, da bomiz tvoje srede iztrebil tvoje konjein uniçil tvoje bojne vozove;

3 Nefi 21:15–22:1 426

15 in iztrebil bom mesta v tvojideœeli in poruøil vsa tvoja opo-riøça;

16 in iztrebil bom çarovniøtvaiz tvojih deœel in ne boø veçimel vedeœevalcev;

17 iz tvoje srede bom iztrebiltudi tvoje rezljane podobe intvoje spominske stebre in neboø veç çastil del svojih rok;

18 in izruval bom tvoje gozdi-çe iz tvoje srede; prav tako bomuniçil tvoja mesta.

19 In zgodilo se bo, da bodoodpravljena vsa laganja in sle-parjenje in zavidanja in zdrahein kvaziduhovniøtva in vlaçu-garstva.

20 Kajti zgodilo se bo, govoriOçe, da bom tega dne té, ki sene bodo œeleli pokesati in pritik mojemu ljubljenemu Sinu,iztrebil izmed mojega ljudstva,o Izraelova hiøa;21 in nad njimi bom izvrøil

maøçevanje in bes prav kakornad pogani, za kakrøna øe nisosliøali.

22 Çe pa se bodo pokesali inprisluhnili mojim besedam in nebodo postali trdosrçni, bommed njimi vzpostavil mojo cer-kev in stopili bodo v zavezo inpriøteti bodo med ta Jakobovpreostanek, ki sem mu to deœelodal v njihovo nasledstvo;

23 in pomagali bodo mojemuljudstvu, Jakobovemu preostan-ku in tudi tolikim iz Izraelovehiøe, kot bodo priøli, da bodolahko zgradili mesto, ki se boimenovalo Novi Jeruzalem.

24 In nato bodo pomagali mo-jemu ljudstvu, da se bodo zbraliti, ki so se razkropili po vsem

obliçju deœele, v Novem Jeru-zalemu.

25 In nato bo mednje priølanebeøka sila; in tudi sam bom vsredi.

26 In nato se bo Oçetovo delozaçelo tega dne, in sicer ko se bomed preostankom tega ljudstvazaçel pridigati ta evangelij.Resniçno, povem vam, tega dnese bo zaçelo Oçetovo delo medvsemi razprøenimi izmed moje-ga ljudstva, da, in sicer rodovi,ki so bili izgubljeni, ki jih je Oçevodil iz Jeruzalema.

27 Da, delo se bo zaçelo medvsemi razprøenimi izmed mo-jega ljudstva z Oçetom, ki bopripravil pot, po kateri lahkopridejo k meni, da lahko kliçejoOçeta v mojem imenu.

28 Da, in nato se bo zaçelo deloz Oçetom, ki bo med vseminarodi pripravljal pot, po katerise bo njegovo ljudstvo lahkozbralo doma v deœeli svojeganasledstva.

29 In øli bodo iz vseh narodov;in ne bodo øli v naglici niti vbegu, kajti øel bom pred njimi,govori Oçe, in bom njihovastraœa zaøçitnica.

22. POGLAVJE

V poslednjih dneh bo vzpostavljenSion in njegovi okoliøi in Izrael sebo zbral v milosti in ljubeznivosti.— Zmagali bodo.—Primerjajte zIzaijem 54. Okrog leta 34 po Kr.

In nato se bo zgodilo to, kar se jezapisalo: Zapoj, o jalova, ti, kinisi rodila; izbruhni v petje inglasno vzklikni, ti, ki nisi imela

427 3 Nefi 22:2–17

porodnih boleçin; kajti veçso otroci osamele kakor otrociporoçene œene, govori Gospod.2 Razøiri prostor svojega øotora

in dovoli jim razpeti pregrinjalatvojega bivaliøça; ne varçuj,podaljøaj svoje vrvi in uçvrstisvoje kole;

3 kajti razøirila se boø nadesnico in na levico in tvoje po-tomstvo bo podedovalo Nejudein naselilo opuøçena mesta.4 Ne boj se, kajti ne boø se os-

ramotila; niti se ne pusti zmesti,kajti ne boø poniœana; kajti po-zabila boø na sramoto svojemladosti in se ne boø spominjalaoçitkov iz svoje mladosti in sene boø veç spominjala oçitkasvojega vdovstva.

5 Kajti tvoj stvaritelj, tvoj moœ,Gospod nad vojskami je njegovoime; in tvoj Odkupitelj, SvetiIzraelov—Bog vse zemlje se boimenoval.6 Kajti Gospod te je poklical

kakor œeno, zapuøçeno in uœa-loøçeno v duhu, œeno iz mlados-ti, ko si bila zavrœena, govoritvoj Bog.

7 Za kratek trenutek sem te za-pustil, a z velikim usmiljenjemte bom zbral.

8 Z manjøim srdom sem skrilza trenutek obraz pred teboj, a zveçno prijaznostjo se te usmilim,govori Gospod, tvoj Odkupitelj.

9 Kajti to mi je kot za Noeto-vih voda, kajti kakor sem prise-gel, da ne bodo Noetove vodenikoli veç prekrile Zemlje, takosem prisegel, da ne bom besennate.

10 Kajti gore bodo preminilein griçi se bodo premaknili,

moja prijaznost pa te ne bozapustila, niti ne bo odstranjenamoja zaveza miru, govori Gos-pod, ki se te usmili.

11 O prizadeta, premetavanav viharju in ne potolaœena!Glej, polagal bom tvoje kamnev lepih barvah in poloœil temeljes safirji.

12 In tvoja okna bom napraviliz rubinov in tvoja vrata izognjenca in vse tvoje obzidje izœlahtnih kamnov.

13 In vse tvoje otroke bo uçilGospod; in velik bo mir tvojihotrok.

14 V praviçnosti se boø utrdila;daleç boø od zatiranja, kajti neboø se bala, in od groze, kajtine bo se ti pribliœala.

15 Glej, gotovo se bodo zbralizoper tebe, ne od mene; kdor sebo zbral zoper tebe, bo padelzaradi tebe.

16 Glej, jaz sem ustvaril kova-ça, ki razpihuje oglje v ognju inki izdeluje orodje za to delo; injaz sem ustvaril pokonçevalca,da uniçuje.

17 Nobenemu oroœju, ki jeoblikovano zoper tebe, ne bouspelo; in vsak jezik, ki se ti bo vsodbi rogal, boø obsodila. To jedediøçina Gospodovih sluœab-nikov in njihova praviçnost jeod mene, govori Gospod.

23. POGLAVJE

Jezus potrdi Izaijeve besede. —Ljudstvu zapove, naj se poglabljav preroke.—Njihovim zapisom sododane besede Lamanca Samuelaglede vstajenja. Okrog leta 34 po Kr.

3 Nefi 23:1–24:1 428

In sedaj glejte, povem vam, dase morate v to poglabljati. Da,zapovedujem vam, da se v tomarljivo poglabljate; kajti velikeso Izaijeve besede.2 Kajti gotovo je govoril, kar

se tiçe vsega glede mojegaljudstva, ki so iz Izraelove hiøe;torej mora zagotovo biti, damora govoriti tudi Nejudom.3 In vse, kar jim je govoril, je

bilo ali bo, in sicer po besedah,ki jih je govoril.

4 Bodite torej pozorni na mojebesede; zapiøite, kar sem vampovedal; in glede na ças inOçetovo voljo bo ølo dalje kNejudom.5 In kdor bo prisluhnil mojim

besedam in se pokesal in sekrstil, ta bo odreøen. Poglabljajtese v preroke, kajti veliko jih bo,ki priçujejo o tem.

6 In sedaj se je zgodilo, ko jebil Jezus te besede spregovoril,jim je ponovno rekel, potem koje pred njimi razgrnil vse svetespise, ki so jih bili prejeli, jim jerekel: Glejte, œelel bi, da zapiøeteøe druge svete spise, katerihnimate.

7 In zgodilo se je, da je rekelNefiju: Prinesi zapis, ki ste gaohranjali.

8 In ko je bil Nefi prineselzapise in jih poloœil predenj, seje ozrl nanje in rekel:

9 R e s n i ç n o , p o v e m v a m ,svojemu sluœabniku LamancuSamuelu sem zapovedal, najpriçuje temu ljudstvu, da bo nadan, ko bo Oçe poveliçal svojeime v meni, da bo veliko svetih,ki bodo vstali od mrtvih in sebodo mnogim prikazali in jim

sluœili. In rekel jim je: Mar nibilo tako?

10 In uçenci so mu odgovoriliin rekli: Da, Gospod, Samuel jeprerokoval po tvojih besedahin vse so se izpolnile.

11 In Jezus jim je rekel: Kakoto, da tega niste zapisali, daje veliko svetih vstalo in so semnogim prikazali in jim sluœili?

12 In zgodilo se je, da se jeNefi spomnil, da to ni bilozapisano.

13 In zgodilo se je, da je Jezuszapovedal, da se mora zapisati;zato je bilo zapisano, prav kakorje zapovedal.

14 In sedaj se je zgodilo, ko jebil Jezus obenem raztolmaçil vsesvete spise, kar so jih bili zapisa-li, jim je zapovedal, naj pouçuje-jo, kar je bil razgrnil prednje.

24. POGLAVJE

Gospodov glasnik bo pripravil potza drugi prihod.—Kristus bo sedelpri sodbi.—Izraelu se zapoveduje,naj plaçuje desetino in darovanja.—Ohranjena je spominska knjiga.Primerjajte z Malahijem 3. Okrogleta 34 po Kr.

In zgodilo se je, da jim je zapo-vedal, naj zapiøejo besede, kijih je bil Oçe dal Malahiju, kijim jih bo povedal. In zgodilose je, ko so bile zapisane, jih jebil razgrnil. In to so besede, kijim jih je povedal, rekoç: Takoje rekel Oçe Malahiju: Glejte,poslal bom svojega glasnika inpripravil bo pot pred menoj inGospod, ki ga iøçete, bo nena-doma priøel v svoj tempelj, in

429 3 Nefi 24:2–18

sicer glasnik zaveze, kateregase radostite; glejte, priøel bo,govori Gospod nad vojskami.2 A kdo bo mogel prenesti dan

njegovega prihoda in kdo boobstal, ko se prikaœe? Kajti onje kakor talilçev ogenj in kakorlug pralcev.

3 In sedel bo kakor talilec inçistilec srebra in oçistil bo Levi-jeve sinove in jih preçistil kakorzlato in srebro, da bodo lahkoGospodu ponudili dajatev vpraviçnosti.

4 Nato bosta dajatev iz Judejein Jeruzalema ugajala Gospodukakor v starodavnih dneh inkakor v prejønjih letih.

5 In pribliœal se vam bom prisodbi in bom urna priça zoperçarovnike in zoper preøuøtnikein zoper krivopriseœnike inzoper te, ki zatirajo dninarjapri dnini, vdovo in siroto, in kizavraçajo tujca in se me ne boji-jo, govori Gospod nad vojskami.

6 Kajti jaz sem Gospod, nespreminjam se; zato vi, Jakobovisinovi, niste uniçeni.7 Prav od dni vaøih oçetov

odstopate od mojih uredb in jihne spolnjujete. Vrnite se k meniin jaz se vrnem k vam, govoriGospod nad vojskami. A vipravite: Kako naj se vrnemo?8 Bo çlovek oropal Boga? Pa

vendar ste me oropali. A pravi-te: V çem smo te oropali? Vdesetini in darovanjih.

9 S prekletstvom ste prekleti,kajti oropali ste me, in sicer vesta narod.

10 Prinesite vso desetino vzakladnico, da bo v moji hiøijedi; in preizkusite me torej s

tem, govori Gospod nad vojska-mi, çe vam ne odprem zapornicnebes in izlijem na vas blagos-lova, da ne bo dovolj prostora,da ga boste prejeli.

11 In zadrœal bom poœiralcazaradi vas in ne bo veç uniçevalsadov vaøih tal; niti ne bo vaøatrta predçasno odvrgla saduna polju, govori Gospod nadvojskami.

12 In vsi narodi vas bodoimenovali blagoslovljene, kajtideœela ugodja boste, govoriGospod nad vojskami.

13 Vaøe besede zoper mene sobile predrzne, govori Gospod.Pa vendar pravite: Kaj smogovorili zoper tebe?

14 Rekli ste: Zaman je sluœitiBogu in kaj koristi, da smospolnjevali njegove uredbe inda smo spokorno hodili predGospodom nad vojskami?

15 In sedaj imenujemo ponosneza sreçne; da, ti, ki so delalihudobijo, uspevajo; da, ti, kiskuøajo Boga, se celo reøijo.

16 Nato so ti, ki se bojijo Boga,çesto govorili med seboj inGospod je prisluhnil in sliøal;in pred njim se je zapisala spo-minska knjiga za te, ki so se baliGospoda in mislili na njegovoime.

17 In ti bodo moji, govoriGospod nad vojskami, tega dne,ko sestavim svoje dragulje inprizanesljiv bom do njih, kakorje çlovek prizanesljiv do lastne-ga sina, ki mu sluœi.

18 Nato se boste vrnili in raz-poznavali med praviçnim inhudobnim, med njim, ki sluœiBogu, in njim, ki mu ne sluœi.

3 Nefi 25:1–26:8 430

25. POGLAVJE

Ob drugem prihodu bodo ponosniin hudobni pogoreli kot strniøçe.—Elija se bo vrnil pred velikim instraønim dnem. — Primerjajte zMalahijem 3. Okrog leta 34 po Kr.

Kajti glejte, pride dan, ki borazœarjen kakor peç; in vsiponosni, da, in vsi, ki delajohúdo, bodo strniøçe; in dan, kipride, jih bo tako poœgal, govo-ri Gospod nad vojskami, da jimne bo pustil niti koreninice nitivejice.

2 Za vas pa, ki se bojite mojegaimena, bo Sin Praviçnosti vstalz ozdravljenjem v njegovih pe-rutih; in øli boste in rasli kakorteliçki v staji.

3 In poteptali boste hudobne;kajti pepel pod podplati vaøihnog bodo na dan, ko bom tonapravil, govori Gospod nadvojskami.

4 Pomnite postavo Mojzesa,mojega sluœabnika, ki sem mujo na Horebu zapovedal za vesIzrael z zakoni in sodbami.5 Glejte, pred prihodom veli-

kega in straønega Gospodovegadne vam bom poslal prerokaElija;

6 in obrnil bo srce oçetov kotrokom in srce otrok k njiho-vim oçetom, da ne pridem inudarim zemlje s prekletstvom.

26. POGLAVJE

Jezus razgrne vse od zaçetka dokonca.—Otroçiçi in otroci izrekajoçudovite reçi, ki jih ni moç zapisati.

— Ti v Kristusovi cerkvi imajomed seboj vse skupno. Okrog leta34 po Kr.

In sedaj se je zgodilo, ko je bilJezus povedal vse te reçi, jih jerazgrnil pred mnoœico; in vsereçi jim je razgrnil, tako velikekakor male.

2 In pravi: Te svete spise, ki jihniste bili imeli s seboj, mi je Oçezapovedal, naj vam jih dam;kajti v njem je modrost, naj sejih da bodoçim rodovom.

3 In razgrnil je vse, in sicer odzaçetka do çasa, ko naj bi priøelv svoji slavi—da, in sicer vse,kar naj bi se dogodilo na obliçjuZemlje, in sicer dokler se prvinene stalijo v ognju in se Zemlja nezvije kakor zvitek in ne minejonebesa in Zemlja;

4 in prav do velikega in pos-lednjega dne, ko bodo vsi ljudjein vsi rodovi in vsi narodi injeziki stali pred Bogom, da sejim sodi po njihovih delih, najso bila dobra ali naj so bila zla—

5 çe so dobra, v vstajenjeveçnega œivljenja; in çe so zla, vvstajenje prekletstva; saj grestavzporedno, eden v eno smer indrugi v drugo, glede na milostin pravico in svetost, ki so vKristusu, ki je bil, preden jenastal svet.

6 In sedaj, v to knjigo ni moçzapisati niti stotega dela tega,kar je Jezus resniçno pouçevalljudi;

7 a glej, Nefijeve ploøçe vsebu-jejo veçji del tega, kar je pouçe-val ljudi.

8 In zapisal sem to, kar jemanjøi del tega, kar je pouçeval

431 3 Nefi 26:9–21

ljudi; in to sem zapisal z name-nom, da bi bilo ponovno prine-øeno temu ljudstvu od Nejudovglede na besede, ki jih je izrekelJezus.9 In ko bodo prejeli, kar je

nujno, da imajo najprej, dapreizkusi njihovo vero, in çe botako, da bodo tem reçem verje-li, jim bodo razodete veçje reçi.

10 In çe bo tako, da tem reçemne bodo verjeli, bodo veçje reçipred njimi zadrœane, v njihovoprekletstvo.

11 Glej, bil sem na tem, da jihzapiøem, vse, kar je bilo vrezanona Nefijevih ploøçah, a Gospodje to prepovedal, rekoç: Preiz-kusil bom vero svojega ljudstva.

12 Zato jaz, Mormon, zapisu-jem reçi, ki mi jih je zapovedalGospod. In sedaj jaz, Mormon,zakljuçujem svoje besede innadaljujem z zapisovanjem reçi,ki so mi bile zapovedane.

13 Œelel bi torej, da bi videli,da je Gospod resniçno pouçevalljudi v razmiku treh dni; inpotem se jim je çesto prikazalin je çesto razlomil kruh, gablagoslovil in jim ga dal.

14 In zgodilo se je, da je uçil indeloval med otroki mnoœice, okateri se je govorilo, in razvezaljim je jezike in oçetom so govo-rili velike in çudovite reçi, celoveçje, kakor jih je sam razodelljudstvu; in jezike jim je razve-zal, da so lahko govorili.

15 In zgodilo se je, da potemko se je bil povzpel v nebesa—ko se jim je drugiç pokazal in jebil odøel k Oçetu, potem ko jimje ozdravil vse bolne in pohab-ljene in je odprl oçi slepim in

odprl uøesa gluhim in je mednjimi celo opravil zdravljenjavseh vrst in je obudil çlovekaod mrtvih in jim bil pokazalsvojo moç in se je bil povzpel kOçetu—

16 glej, se je na naslednji danzgodilo, da se je mnoœica zbralain te otroke so tako videli kakorsliøali; da, celo otroçiçi so odprliusta in izrekali neverjetne reçi;in reçi, ki so jih izrekli, je vsako-mur prepovedano zapisati.

17 In zgodilo se je, da so uçenci,ki jih je bil Jezus izvolil, zaçeliodtlej dalje krøçevati in pouçe-vati vse, ki so priøli k njim; invse, ki so se krstili v Jezusovemimenu, je navdajal Sveti Duh.

18 In veliko od njih jih je videloin sliøalo neizrekljive reçi, ki jihni dopuøçeno zapisati.

19 In pouçevali so se in drugdrugemu sluœili; in med sebojso imeli vse skupno, vsakdo jepraviçno ravnal z drugim.

20 In zgodilo se je, da so delalivse, prav kakor jim je bil zapo-vedal Jezus.

21 In ti, ki so se krstili v Jezu-sovem imenu, so se imenovaliKristusova cerkev.

27. POGLAVJE

Jezus jim zapove, naj cerkev imenu-jejo po njegovem imenu.—Njegovoposlanstvo in odkupno œrtvovanjesestavljata njegov evangelij. —Ljudem je zapovedano, naj se poke-sajo in se krstijo, da jih bo SvetiDuh lahko posvetil.—Biti morajo,prav kakrøen je Jezus. V letih 34 in35 po Kr.

3 Nefi 27:1–15 432

In zgodilo se je, ko so Jezusoviuçenci potovali in pridigali, karso tako sliøali kakor videli, inso krøçevali v Jezusovem imenu,se je zgodilo, da so se uçencizbrali in se zdruœili v mogoçnimolitvi in postu.2 In Jezus se jim je ponovno

pokazal, kajti k Oçetu so moliliv njegovem imenu; in Jezus jepriøel in stopil v njihovo sredoin jim rekel: Kaj œelite, naj vamdam?

3 In rekli so mu: Gospod, œe-leli bi, da bi nam povedalime, s katerim bomo imeno-vali to cerkev; kajti medljudstvom je veliko sporov gle-de te zadeve.

4 In Gospod jim je rekel: Res-niçno, resniçno, povem vam,zakaj je tako, da ljudje godrnjajoin se priçkajo zavoljo tega?

5 Mar niso brali svetih spisov,ki pravijo, da morate nase prev-zeti Kristusovo ime, ki je mojeime? Kajti po tem imenu bostepoklicani na poslednji dan;6 in kdor nase prevzame moje

ime in vztraja do konca, ta boposlednji dan odreøen.

7 Kar koli boste torej delali, todelajte v mojem imenu; zatoimenujte cerkev z mojim ime-nom; in kliçite k Oçetu v mojemimenu, da bo blagoslovil cerkevzaradi mene.8 In kako bi bila moja cerkev,

çe se ne bi imenovala z mojimimenom? Kajti çe bi se imenova-la z Mojzesovim imenom, po-tem bi bila Mojzesova cerkev;oziroma çe bi se imenovala zimenom çloveka, potem bi bilaçlovekova cerkev; çe pa se ime-

nuje z mojim imenom, potem jeto moja cerkev, çe je tako, dagradijo na mojem evangeliju.

9 Resniçno, povem vam, da stezgrajeni na mojem evangeliju;zato vse, kar koli boste imenova-li, imenujte z mojim imenom; çeboste torej klicali k Oçetu zaradicerkve, çe bo v mojem imenu,vas bo Oçe usliøal;

10 in çe bo tako, da bo cerkevzgrajena na mojem evangeliju,potem bo v njej Oçe pokazalsvoja lastna dela.

11 Çe pa ne bo zgrajena namojem evangeliju in bo zgrajenana çloveøkih delih ali na hudi-çevih delih, resniçno, povemvam, ti se bodo nad svojimi deliradostili za obdobje in v krat-kem pride konec in posekanibodo in vrœeni v ogenj, od koderni povratka.

12 Kajti njihova dela jim sledi-jo, kajti zavoljo svojih del bodoposekani; pomnite torej, kar semvam povedal.

13 Glejte, dal sem vam svojevangelij in to je evangelij, kisem vam ga dal—da sem priøelna svet, da spolnim voljo svoje-ga Oçeta, ker me je moj Oçeposlal.

14 In moj Oçe me je poslal, dabom vzdignjen na kriœ; in dabi, ko bom vzdignjen na kriœ,lahko pritegnil vse ljudi k sebi,da bo, kakor so me ljudje vzdig-nili, prav tako Oçe vzdignilljudi, da bodo stali pred menoj,da jim bo sojeno po njihovihdelih, naj so bila dobra ali najso bila zla—

15 in zato sem bil vzdignjen;zato bom glede na Oçetovo moç

433 3 Nefi 27:16–32

pritegnil ljudi k sebi, da jim bosojeno po njihovih delih.16 In zgodilo se bo, da bo,

kdor se bo pokesal in se krstil vmojem imenu, izpolnjen; in çebo vztrajal do konca, glejte, gabom imel za brez krivde predmojim Oçetom na dan, ko bomstal, da sodim svetu.

17 In ta, ki ne vztraja do konca,je ta, ki je tudi posekan in vrœenv ogenj, od koder se ne morevrniti, zavoljo Oçetove pravice.

18 In to je beseda, ki jo je dalçloveøkim otrokom. In zatoizpolni besede, ki jih je dal, inne laœe, paç pa izpolni vse svojebesede.

19 In niç neçistega ne morevstopiti v njegovo kraljestvo;torej ne more niç stopiti v njegovpoçitek razen teh, ki so si opralioblaçila v moji krvi zavoljosvoje vere in kesanja vseh svojihgrehov in njihove zvestobe dokonca.

20 Sedaj, to je zapoved: Poke-sajte se, vse ve strani sveta inpridite k meni in se krstite vmojem imenu, da boste posve-çeni, tako da boste sprejeliSvetega Duha, da boste stalibrezmadeœni pred menoj naposlednji dan.

21 Resniçno, resniçno, povemvam, to je moj evangelij; investe, kar morate delati v mojicerkvi; kajti dela, katera stemene videli delati, delajte tudivi; kajti to, kar ste mene videlidelati, delajte tudi vi;

22 blagor vam torej, çe bosteto delali, kajti na poslednji danboste povzdignjeni.

23 Zapiøite, kar ste videli in

sliøali, razen tistega, kar jeprepovedano.

24 Zapisujte dela tega ljudstva,ki bodo, prav kakor se je zapi-sovalo o teh, ki so bila.

25 Kajti glejte, iz knjig, ki sobile zapisane in ki bodo zapisa-ne, se bo sodilo temu ljudstvu,kajti po njih se bodo ljudemrazkrila njihova dela.

26 In glejte, Oçe zapiøe vse;zato se bo svetu sodilo iz knjig,ki bodo napisane.

27 In vedite, da boste sodnikitemu ljudstvu, glede na sodbo,ki vam jo bom dal, ki bo praviç-na. Kakøne vrste ljudje moratetorej biti? Resniçno, povem vam,prav kakrøen sem jaz.

28 In sedaj grem k Oçetu. Inresniçno vam povem, kar koliboste prosili Oçeta v mojemimenu, vam bo dano.

29 Zato prosite in boste prejeli;trkajte in se vam bo odprlo;kajti ta, ki prosi, prejme; intemu, ki trka, se bo odprlo.

30 In sedaj glejte, moja radostje zavoljo vas in tudi tega roduvelika, in sicer do polnosti; da,in zavoljo vas in tega rodu seradosti celo Oçe in tudi vsi svetiangeli; kajti nihçe od teh se neizgubi.

31 Glejte, œelel bi, da bi razu-meli; kajti mislim te, ki so sedajœivi iz tega rodu; in nihçe odnjih se ne izgubi; in nad njimi jemoja radost popolna.

32 A glejte, œalosti me zavoljoçetrtega rodu od tega rodu, kajtiujete jih bo odpeljal, prav kakorje sina pogubljenja; kajti prodalime bodo za srebro in za zlato inza to, kar izpridi molj in skozi

3 Nefi 27:33–28:10 434

kar se prebijejo tatovi in ukra-dejo. In tega dne jih obiøçem, insicer zvalim njihova dela nadnjihove lastne glave.33 In zgodilo se je, ko je bil

Jezus konçal s temi besedami,je uçencem rekel: Stopite skoziozka vrata; kajti ozka so vratain tesna je pot, ki vodi v œivlje-nje in malo jih je, ki jo najdejo;a øiroka so vrata in prostornaje pot, ki vodi v smrt, in velikojih je, ki potujejo po njej, doklerne pride noç, ko ne more nihçedelati.

28. POGLAVJE

Devet od dvanajsterih si zaœelinasledstvo v Kristusovem kra-ljestvu, ko umrejo, in obljubljenojim je.—Trije Nefijci si zaœelijomoç nad smrtjo in dana jim je, takoda ostanejo na Zemlji, doklerJezus ne pride ponovno.—Spreme-njeni so in vidijo reçi, ki jih nidopuøçeno izreçi, in sedaj sluœijomed ljudmi. V letih 34 in 35 po Kr.

In zgodilo se je, ko je bil Jezusizrekel te besede, je uçencemspregovoril enemu za drugim,rekoç jim: Kaj je to, kar si œeliteod mene, potem ko bom øel kOçetu?

2 In vsi so spregovorili, razentreh, rekoç: Œelimo, da bi sepotem, ko doœivimo çloveøkostarost, naøe delovanje, h kate-remu si nas poklical, zakljuçilo,da bi urno priøli k tebi v tvojekraljestvo.

3 In rekel jim je: Blagor vam,ker ste si to zaœeleli od mene;torej boste potem, ko boste stari

sedemdeset in dve leti, priøli kmeni v moje kraljestvo; in vmeni boste naøli poçitek.

4 In ko jim je bil spregovoril,se je obrnil k trojici in jim rekel:Kaj œelite, naj naredim za vas, kogrem k Oçetu?

5 In v srcu so se razœalostili,kajti niso si mu drznili sprego-voriti reçi, ki so si jo œeleli.

6 In rekel jim je: Glejte, poznamvaøe misli in zaœeleli ste si to,kar si je zaœelel od mene Janez,moj ljubljeni, ki je bil z menojmed mojim delovanjem, predenso me Judje vzdignili.

7 Øe bolj ste torej blagoslovljenivi, kajti nikoli ne boste okusilismrti; paç pa boste doœiveli, daboste videli vsa Oçetova ravna-nja s çloveøkimi otroki, pravdokler se ne dopolni vse gledena Oçetovo voljo, ko pridem vsvoji slavi z nebeøkimi silami.

8 In nikoli ne boste utrpelismrtnih boleçin; paç pa se boste,ko pridem v svoji slavi, v trenuoçesa spremenili iz umrljivostiv neumrljivost; in potem bosteblagoslovljeni v kraljestvu mo-jega Oçeta.

9 In øe veç, dokler boste bivaliv telesu, ne boste obçutili bole-çin, niti potrtosti, razen zaradigrehov sveta; in vse to bom sto-ril zavoljo tega, kar ste œeleliod mene, kajti œeleli ste, da bik meni pripeljali duøe ljudi,dokler bo svet stal.

10 In zato boste imeli popolnoradost; in sedeli boste v kra-ljestvu mojega Oçeta; da, vaøaradost bo popolna, prav kakor jedal Oçe meni popolno radost;in vi boste prav kakor jaz in jaz

435 3 Nefi 28:11–29

sem prav kakor Oçe; in Oçe injaz sva eno;11 in Sveti Duh priçuje o Oçe-

tu in o meni; in Oçe zavoljomene daje çloveøkim otrokomSvetega Duha.

12 In zgodilo se je, ko je bilJezus spregovoril te besede, seje vsakega izmed njih dotaknils prstom, razen trojice, ki naj biostala, in potem je odøel.

13 In glej, nebesa so se razprlain vzeti so bili v nebesa in videliin sliøali so neizrekljive reçi.

14 In prepovedano jim je bilo,da bi govorili; niti jim ni biladana moç, da bi povedali, karso videli in sliøali;

15 in ali so bili v telesu ali izventelesa, niso mogli reçi; kajtizdelo se jim je kakor njihovaspremenitev, da so se iz tegamesenega telesa spremenili vneumrljivo stanje, da bi videliBoœje reçi.

16 A zgodilo se je, da so ponov-no delovali na obliçju Zemlje;vseeno pa niso pouçevali o tem,kar so bili sliøali in videli, zavo-ljo zapovedi, ki jim je bila danav nebesih.

17 In sedaj, ali so bili od dnevasvoje spremenitve umrljivi alineumrljivi, tega ne vem;

18 a toliko vem glede na zapis,ki je bil dan—stopali so po ob-liçju deœele in delovali medvsem ljudstvom, jih zdruœevaliv cerkev toliko, kolikor jih jeverjelo njihovemu pridiganju;jih krøçevali in kolikor se jih jekrstilo, jih je prejelo SvetegaDuha.

19 In ti, ki niso pripadalicerkvi, so jih vrgli v jeço. In jeçe

jih niso mogle zadrœati, kajtirazklale so se na dvoje.

20 In vrœeni so bili v zemljo; audarili so zemljo z Boœjo bese-do, tako da so bili z njegovomoçjo reøeni iz zemeljskih glo-bin; in zato niso mogli izkopatiustreznih jam, ki bi jih zadrœale.

21 In trikrat so bili vrœeni vgoreço peç in niso bili poøko-dovani.

22 In dvakrat so bili vrœeni vvotlino divjih œivali; in glej,igrali so se z œivalmi, kakor seotrok z jagnjetom, in niso bilipoøkodovani.

23 In zgodilo se je, da so takoøli med vse Nefijevo ljudstvo invsemu ljudstvu na obliçju deœe-le pridigali Kristusov evangelij;in spreobrnili so se h Gospoduin se zdruœili s Kristusovocerkvijo in tako je bilo ljudstvotega rodu blagoslovljeno gledena Kristusovo besedo.

24 In sedaj jaz, Mormon, zanekaj çasa preneham govoritiglede tega.

25 Glej, bil sem na tem, da zapi-øem imena teh, ki naj bi nikoline okusili smrti, a Gospod je toprepovedal, zato jih ne zapiøem,kajti skrita so pred svetom.

26 A glej, videl sem jih inpouçevali so me.

27 In glej, med Nejudi bodo inNejudje jih ne bodo prepoznali.

28 Tudi med Judi bodo in Judjejih ne bodo prepoznali.

29 In zgodilo se bo, ko se boGospodu zdelo primerno v nje-govi modrosti, da bodo delova-li med vsemi razkropljenimiIzraelovimi rodovi in vsemi na-rodi, rodovi, jeziki in ljudstvi

3 Nefi 28:30–29:2 436

in izmed njih Jezusu pripeljaliveliko duø, da se bo njihova œeljaizpolnila, in tudi zavoljo prepri-çevalne Boœje moçi, ki je v njih.30 In so kakor Boœji angeli in

çe bodo molili k Oçetu v Jezu-sovem imenu, se lahko pokaœe-jo, komur koli se jim zdi dobro.

31 Zato bodo delali velika inçudovita dela pred velikim inprihajajoçim dnevom, ko bodovsi ljudje zagotovo stali predKristusovim sodnim stolom;

32 da, celo med Nejudi bonapravljeno veliko in çudovitodelo pred tem sodnim dnem.

33 In çe bi imeli vse svete spise,ki poroçajo o vseh Kristusovihçudovitih delih, bi vi glede naKristusove besede vedeli, damorajo te reçi zagotovo priti.

34 In gorje mu, kateri ne boprisluhnil Jezusovim besedamin tudi tem, katere je izbral inposlal mednje; kajti kdor neprejme besed Jezusa in besedteh, ki jih je poslal, ne prejmenjega; in zato jih ne bo sprejelna poslednji dan;

35 in zanje bi bilo bolje, çe bi sene bili rodili. Kajti mar predpos-tavljate, da se lahko izognetepravici uœaljenega Boga, ki so galjudje poteptali pod nogami, dabi s tem lahko priøla odreøitev?

36 In sedaj glej, kot sem govorilglede teh, ki jih je Gospod izbral,da, in sicer trojice, ki so bilivzeti v nebesa, da nisem vedel,ali so se oçistili iz umrljivosti vneumrljivost—

37 a glej, odkar sem zapisoval,sem povpraøal Gospoda inrazkril mi je, da se mora na nji-hovih telesih gotovo napraviti

sprememba ali pa bi moralo biti,da morajo okusiti smrt;

38 da bi torej ne okusili smrti,se je na njihovih telesih napra-vila sprememba, da bi ne trpeliniti boleçine niti potrtosti razenzaradi grehov sveta.

39 Sedaj, ta sprememba nienaka tej, ki se bo dogodila naposlednji dan, na njih pa se jezgodila sprememba, tako daSatan ni mogel imeti moçi nadnjimi, da jih ni mogel skuøati;in posveçeni so bili v mesu, daso bili sveti in da jih zemeljskesile niso mogle zadrœati.

40 In v tem stanju bodo ostalido Kristusovega sodnega dne;in na ta dan bodo prejeli veçjospremembo in bodo sprejeti vOçetovo kraljestvo, da ne bodonikoli veç øli ven, paç pa veçnobivali z Bogom v nebesih.

29. POGLAVJE

Pojav Mormonove knjige je zname-nje, da je Gospod zaçel zbirati Izraelin izpolnjevati svoje zaveze.—Ti,ki zavraçajo njegova razodetja indarove iz poslednjih dni, bodoprekleti. V letih 34 in 35 po Kr.

In sedaj glej, povem vam, ko sebo Gospodu v njegovi modrostizazdelo primerno, da bodo tebesede priøle k Nejudom ponjegovi besedi, da boste lahkovedeli, da se zaveza, ki jo jeOçe sklenil z Izraelovimi otrokiglede njihove vrnitve v deœelenjihovega nasledstva, œe zaçenjaizpolnjevati.

2 In morete vedeti, da se bodoGospodove besede, ki so jih

437 3 Nefi 29:3–30:2

govorili sveti preroki, vse izpol-nile; in da vam ni treba reçi, daGospod zavlaçuje svoj prihodk Izraelovim otrokom.

3 In v srcu si ni treba domiø-ljati, da so besede, ki so bileizgovorjene, zaman, kajti glej,Gospod se bo spomnil svojezaveze, ki jo je sklenil s svojimljudstvom iz Izraelove hiøe.

4 In ko boste videli te besedeprihajati na dan med vas,vam ni treba veç zasmehovatiGospodovih dejanj, kajti meçpravice je v njegovi desnici;in glej, na ta dan, çe bostezasmehovali njegova dejanja,bo napravil, da vas bo kmaludohitel.

5 Gorje mu, kateri zasmehujeGospodova dejanja; da, gorjemu, kateri bo zanikal Kristusain njegova dela!

6 Da, gorje mu, kateri bo zani-kal Gospodova razodetja inkateri bo rekel, da Gospod niçveç ne dela po razodetju, ali poprerokbi, ali po darovih, ali pojezikih, ali po ozdravljenjih, alipo moçi Svetega Duha!7 Da, in gorje mu, kateri bo na

ta dan zavoljo zasluœka rekel,da Jezus Kristus ne more delatiçudeœev; kajti kdor bo to storil,bo postal kakor sin pogubljenja,za kogar ni bilo milosti, gledena Kristusovo besedo!

8 Da, in ni vam veç treba sikati,niti prezirati, niti smeøiti Judov,niti koga izmed preostanka

Izraelove hiøe; kajti glej, Gospodpomni svoje zaveze z njimi injim bo storil glede na to, kar jeprisegel.

9 Torej vam ni treba predpos-tavljati, da lahko Gospodovodesno roko obrnete v levo, dabi ne izvrøil sodbe, da se boizpolnila zaveza, ki jo je sklenilz Izraelovo hiøo.

30. POGLAVJE

Nejudom iz poslednjih dni je zapo-vedano, naj se pokesajo; pridejo hKristusu in bodo priøteti k Izraelovihiøi. V letih 34 in 35 po Kr.

Prisluhnite, o Nejudje, in pos-luøajte besede Jezusa Kristusa,Sina œivega Boga, ki mi jih jezapovedal, naj jih spregovorimglede vas, kajti glej, zapovedujemi, naj zapiøem, rekoç:

2 Odvrnite se, vsi Nejudje, odsvojih hudobnih poti; in poke-sajte se svojih zlobnih poçetij,svojih laœi in prevar in svojihvlaçugarstev in svojih skrivnihgnusob in svojih malikovanj insvojih umorov in svojih kvazi-duhovniøtev in svojih zavidanjin svojih zdrah in vse svoje hu-dobije in gnusob in pridite kmeni in se krstite v mojem ime-nu, da boste prejeli odpuøçanjesvojih grehov in vas bo navdalSveti Duh, da boste priøteti kmojemu ljudstvu, ki so iz Izrae-love hiøe.

Çetrti NefiNefijeva knjiga

KI JE SIN NEFIJA, ENEGA OD UÇENCEV JEZUSA KRISTUSA

Poroçilo o Nefijevem ljudstvu po njegovem zapisu.

Nefijci in Lamanci se vsi spreobr-nejo h Gospodu. — Vse imajo vskupni lasti, delajo çudeœe in uspe-vajo v deœeli.—Po dveh stoletjihse pojavijo razkoli, hudobija, laœ-ne cerkve in preganjanje. — Potristo letih so zlobni tako Nefijcikakor Lamanci.—Amáron skrijesvete zapise. Med leti 35 in 321po Kr.

In zgodilo se je, da je minilotrideset in çetrto leto in tudi

trideset in peto leto in, glej,Jezusovi uçenci so bili postaviliKristusovo cerkev po vseh oko-liøkih deœelah. In kolikor jihje priølo k njim in so se resniç-no pokesali svojih grehov, toli-ko so jih krstili v Jezusovemimenu; in tudi Svetega Duhaso prejeli.2 In zgodilo se je v trideset in

øestem letu, vsi ljudje po vsemobliçju deœele so se spreobrnilih Gospodu, tako Nefijci kakorLamanci, in med njimi ni bilosporov in prepirov in vsak jepraviçno ravnal z drugimi.

3 In med seboj so imeli vsev skupni lasti; zato ni bilo bo-gatih in siromaønih, zasuœnje-nih in svobodnih, paç pa so bilivsi osvobojeni in so delili ne-beøki dar.

4 In zgodilo se je, da je minilotudi trideset in sedmo leto in vdeœeli se je mir øe nadaljeval.

5 In Jezusovi uçenci so delalivelika in çudovita dela, takoda so zdravili bolne in obujalimrtve in po njih so hromi sho-dili in slepi prejeli vid in gluhisluh; in med çloveøkimi otrokiso delali vsakovrstne çudeœe;in çudeœev niso delali drugaçekakor samo v Jezusovem imenu.

6 In tako je minilo trideset inosmo leto in tudi trideset indeveto leto in øtirideset in prvoleto in øtirideset in drugo leto,da, in sicer dokler ni minilo øti-rideset in deveto leto in tudipetdeset in prvo leto in petde-set in drugo leto; da, in sicerdokler ni bilo minilo petdesetin deveto leto.

7 In Gospod jih je v deœelinapravil silno uspeøne; da, takoda so spet gradili mesta, kjer sobila mesta pogorela.

8 Da, in sicer, spet so dalizgraditi tisto mogoçno mestoZarahemla.

9 Bilo pa je veliko mest, kiso se bila potopila, in na nji-hovem mestu se je dvignilovodovje; zato teh mest nisomogli obnoviti.

10 In sedaj, glej, se je zgodilo,da je Nefijevo ljudstvo postalomoçno in se je silno hitro mno-œilo in postali so silno zalo inkrasno ljudstvo.

11 In œenili so se in moœili inbili so blagoslovljeni glede na

439 4 Nefi 1:12–24

mnoœico obljub, ki jih jim je bildal Gospod.12 In niç veç niso sledili opra-

vilom in uredbam Mojzesovepostave; paç pa so sledili zapo-vedim, ki so jih bili prejeli odsvojega Gospoda in svojegaBoga, in se øe naprej postili inmolili in se çesto sestajali takopri molitvi kakor pri posluøanjuGospodove besede.

13 In zgodilo se je, da medvsem ljudstvom v vsej deœeli nibilo prepira; med Jezusovimiuçenci pa so se dogajali velikiçudeœi.

14 In zgodilo se je, da je minilosedemdeset in prvo leto in tudisedemdeset in drugo leto, da,in skratka, dokler ni bilo minilosedemdeset in deveto leto; da,in sicer je bilo minilo sto let inJezusovi uçenci, ki jih je bilizvolil, so bili vsi odøli v Boœjiraj razen treh, ki so ostali; in nanjihovo mesto so posvetili dru-ge; in od tistega rodu jih je tudiveliko umrlo.

15 In zgodilo se je, da v deœelini bilo prepirov zavoljo Boœjeljubezni, ki je prebivala v srcihljudi.

16 In ni bilo zavidanja, nezdrah, ne notranjih nemirov,ne vlaçugarstva, ne laganja, neumorov, niti nikakrøne polte-nosti; in zagotovo ne bi moglobiti sreçnejøega ljudstva medvsemi ljudstvi, ki jih je bilaustvarila Boœja roka.

17 Ni bilo roparjev, ne moril-cev, niti ni bilo Lamancev, nitinikakrønih drugih –cev, paç paso bili zedinjeni, Kristusovi otro-ci in dediçi Boœjega kraljestva.

18 In kako blagoslovljeni sobili! Kajti Gospod jih je blagos-lavljal v vseh njihovih dejanjih;da, bili so blagoslovljeni in souspevali, prav dokler ni bilominilo sto in deseto leto; in pre-øel je bil prvi rod po Kristusu inv deœeli ni bilo sporov.19 In zgodilo se je, da je Nefi,

ta, ki je zapisoval ta zadnji zapis(in zapisoval ga je na Nefijeveploøçe), umrl in namesto njegaga je zapisoval njegov sin Amos;in prav tako ga je zapisoval naNefijeve ploøçe.

20 In zapisoval ga je osemdesetin øtiri leta in v deœeli je bil øevedno mir, razen pri manjøemdelu ljudstva, ki so bili odpadliod cerkve in nase prevzeli imeLamanci; zato so se v deœelispet pojavili Lamanci.

21 In zgodilo se je, da je tudiAmos umrl (in bilo je sto indevetdeset in çetrtega leta odKristusovega prihoda) in njegovsin Amos je zapisoval zapisnamesto njega; in tudi on ga jezapisoval na Nefijeve ploøçe;in prav tako je bil zapisan vNefijevo knjigo, ki je ta knjiga.

22 In zgodilo se je, da je bilominilo dvesto let; in drugi rodje bil ves preøel razen redkih.

23 In sedaj bi jaz, Mormon,œelel, da bi vi vedeli, da so sebili ljudje mnoœili, tako da so serazøirili po vsem obliçju deœele,in da so bili postali silno bogatizavoljo svojega blagostanja vKristusu.

24 In sedaj, v tem dvesto inprvem letu so se med njimipojavili tisti, ki so postali vzvi-øeni v ponosu, kakor je noøenje

4 Nefi 1:25–38 440

dragih oblaçil in vsakovrstnihdragih biserov in izvrstnih reçisveta.25 In od tedaj dalje niç veç niso

imeli v skupni lasti svojih do-brin in svojega imetja.

26 In zaçeli so se deliti narazrede; in zaçeli so si graditicerkve, da bi se okoristili, inzaçeli so zanikati pravo Kristu-sovo cerkev.

27 In zgodilo se je, ko je bilominilo dvesto in deset let, jebilo v deœeli veliko cerkva; da,bilo je veliko cerkva, ki so zatr-jevale, da poznajo Kristusa, invendar so zanikale veçji delnjegovega evangelija, tako da sosprejemale vsakovrstne hudo-bije in so dajale to, kar je sveto,temu, kateremu je bilo prepo-vedano, ker je bil nevreden.

28 In ta cerkev se je silnomnoœila zavoljo kriviçnosti inzavoljo moçi Satana, ki se jepolastil njihovih src.

29 In spet, bila je øe neka drugacerkev, ki je zanikala Kristusa; inpreganjali so pravo Kristusovocerkev zavoljo njihove poniœ-nosti in njihove vere v Kristusa;in prezirali so jih zavoljo mno-gih çudeœev, ki so se dogajalimed njimi.

30 Zato so izvajali moç innadvlado nad Jezusovimi uçen-ci, ki so ostali z njimi, in vrgli sojih v jeço; po moçi Boœje besede,ki je bila v njih, se je jeça razkla-la na dvoje in øli so dalje in mednjimi delali velike çudeœe.

31 Vseeno in vkljub vsemtem çudeœem so ljudje postalitrdosrçni in so si jih prizade-vali ubiti, in sicer kakor so si

Judje v Jeruzalemu prizadevaliubiti Jezusa glede na njegovobesedo.

32 In metali so jih v goreçe peçiin venkaj so priøli, ne da bi bilipoøkodovani.

33 In prav tako so jih metali vbrloge divjih œivali in z divjimiœivalmi so se igrali, in sicerkakor otrok z jagnjetom; in odnjih so priøli, ne da bi bili poø-kodovani.

34 Ljudje pa so vseeno postalitrdosrçni, kajti vodilo jih jeveliko duhovnikov in laœnihprerokov, da so zgradili velikocerkva in delali vsakovrstnekriviçnosti. In tepli so Jezusoveljudi; Jezusovi ljudje pa jihniso udarjali nazaj. In tako so izleta v leto zapadali v nevero inhudobijo, in sicer dokler ni bilominilo dvesto in trideset let.

35 In sedaj se je v tem letuzgodilo, da, v dvesto in tridesetin prvem letu, da je bil medljudstvom velik razkol.

36 In zgodilo se je, da se je vtem letu dvignilo ljudstvo, ki seje imenovalo Nefijci, in bili sopravi verniki v Kristusa; inmed njimi so bili tisti, ki so jihLamanci imenovali: Jakobovciin Joœefovci in Zoramci;

37 zato so prave vernike vKristusa in prave Jezusove ças-tilce (med katerimi so bili trijeJezusovi uçenci, ki so ostali)imenovali Nefijci in Jakobovciin Joœefovci in Zoramci.

38 In zgodilo se je, da so setisti, ki so evangelij zavrnili,imenovali Lamanci in Lemuelciin Izmaelci; in niso zapadali vnevero, paç pa so se po lastni

441 4 Nefi 1:39–49

volji uprli Kristusovemu evan-geliju; in svoje otroke so pouçe-vali, naj ne verjamejo, in sicerkakor so zapadali njihovi oçetjeod zaçetka.39 In to je bilo zavoljo hudobij

in gnusob njihovih oçetov, insicer kakor je bilo v zaçetku. Inpouçevalo se jih je, naj sovraœijoBoœje otroke, prav kakor se jeLamance od zaçetka pouçevalo,naj sovraœijo Nefijeve otroke.

40 In zgodilo se je, da jebilo minilo dvesto in øtiridesetin çetrto leto in takøne so bilezadeve ljudstva. In veçji delljudstva se je okrepil in je postalsilno øtevilnejøi, kakor je biloBoœje ljudstvo.

41 In øe naprej so si gradilicerkve in jih krasili z vsa-kovrstnimi dragocenostmi. Intako je minilo dvesto in petde-seto leto in tudi dvesto inøestdeseto leto.

42 In zgodilo se je, da jehudobni del ljudstva spet zaçelobnavljati tajne zaprisege inGadiantonove zveze.

43 In tudi ljudstvo, ki se jeimenovalo Nefijevo ljudstvo,je postajalo ponosno v srcu za-voljo silnega bogastva in postaliso domiøljavi kakor njihovibratje, Lamanci.

44 In od tedaj so uçenci postalipotrti zavoljo grehov sveta.

45 In zgodilo se je, ko jebilo minilo tristo let, so bilitako Nefijevo ljudstvo kakorLamanci postali silno hudobni,tako eni kakor drugi.

46 In zgodilo se je, da so seGadiantonovi razbojniki razøi-rili po vsem obliçju deœele; in niga bilo, ki bi bil praviçen, razenJezusovih uçencev. In zlata insrebra so si nakopiçili v obiljuin so trgovali v vsakovrstnemtrgovanju.

47 In zgodilo se je, potem ko jebilo minilo tristo in peto leto(in je ljudstvo øe vedno ostajalov hudobijah), da je Amos umrl;in njegov brat Amáron je zapi-soval zapis namesto njega.

48 In zgodilo se je, ko je bilominilo tristo in dvajset let, da jeAmáron, ker ga je Sveti Duhprimoral, skril zapise, ki so bilisveti, da, in sicer vse svetezapise, ki so jih bili izroçali izroda v rod, ki so bili sveti, insicer do tristo in dvajsetega letaod Kristusovega prihoda.

49 In skril jih je za Gospoda, dabi priøli k preostanku Jakobovehiøe po Gospodovih prerokbahin obljubah. In takøen je konecAmáronovega zapisa.

Mormonova knjiga

1. POGLAVJE

Amáron da Mormonu napotilaglede svetih zapisov.—Med Nefijci

in Lamanci se zaçne vojna.—Gos-pod vzame tri Nefijce.—Prevladahudobija, nevera, çaranje in çaro-dejstvo. Med leti 321 in 326 po Kr.

Mormon 1:1–16 442

In sedaj jaz, Mormon, delamzapis o tem, kar sem tako

videl kakor sliøal, in to imenu-jem Mormonova knjiga.2 In pribliœno tisti ças, ko je

Amáron skril zapise za Gospo-da, je priøel k meni (star sem bilokrog deset let in postajal semnekoliko uçen v uçenju mojegaljudstva) in Amáron mi je rekel:Vidim, da si resen otrok in dahitro razumeø.

3 Ko boø torej star pribliœnodvajset in øtiri leta, bi œelel, da sespomniø reçi, ki jih boø opazovalpri tem ljudstvu, in ko boø testarosti, pojdi v antumsko de-œelo na hrib, ki se bo imenovalØim; in tam sem za Gospodaodloœil vse svete gravure, kizadevajo to ljudstvo.

4 In glej, Nefijeve ploøçe boøodnesel k sebi in preostaleboø pustil na kraju, kjer so; in naNefijeve ploøçe boø vrezal vsereçi, ki si jih bil opazoval pritem ljudstvu.

5 In jaz, Mormon, ki semNefijev potomec (in mojemuoçetu je bilo ime Mormon), semsi zapomnil, kar mi je Amáronzapovedal.

6 In zgodilo se je, da me jeoçe, ko sem bil star enajst let,odpeljal v deœelo na jugu, insicer v zarahemelsko deœelo.

7 Vse obliçje deœele so bilepokrivale zgradbe in ljudje sobili skoraj tako øtevilni, kakorje peska na morskem dnu.

8 In zgodilo se je, da se je v temletu zaçela vojna med Nefijci,ki so jih sestavljali Nefijci in Ja-kobovci in Joœefovci in Zoramci;in ta vojna je bila med Nefijci

in Lamanci in Lemuelci inIzmaelci.

9 Lamanci in Lemuelci inIzmaelci so se torej imenovaliLamanci in ti dve skupini sta biliNefijci in Lamanci.

10 In zgodilo se je, da se jevojna med njimi zaçela na zara-hemelskih mejah ob sidonskihvodah.

11 In zgodilo se je, da so biliNefijci zbrali veliko øtevilomoœ, in sicer da je presegaloøtevilo trideset tisoç. In zgodilose je, da so v tem istem letuimeli øtevilne bitke, v katerihso Nefijci premagali Lamancein jih veliko pobili.

12 In zgodilo se je, da soLamanci odstopili od svojihnamer in v deœeli se je zaçelmir; in za razmik pribliœno øtirihlet se je mir nadaljeval brezprelivanja krvi.

13 Ampak po obliçju vse deœeleje prevladala hudobija, tako daje Gospod vzel svoje ljubljeneuçence in çudeœnih del in ozdra-vitev je bilo zavoljo kriviçnostiljudi konec.

14 In ni bilo darov od Gospodain Sveti Duh ni priøel nad niko-gar zavoljo njihove hudobije innevere.

15 In ko sem bil star petnajstlet in ker sem bil precej resnegamiøljenja, zato me je obiskalGospod in okusil in spoznal semJezusovo dobroto.

16 In prizadeval sem si, dabi temu ljudstvu pridigal, todausta so se mi zaprla in prepove-dano mi jim je bilo pridigati;kajti glej, po lastni volji sose bili uprli Bogu; in ljubljeni

443 Mormon 1:17–2:9

uçenci so bili zavoljo njihovekriviçnosti vzeti iz deœele.17 Jaz pa sem ostal med njimi,

ampak mi jim je bilo zavoljonjihove trdosrçnosti prepoveda-no pridigati; in zavoljo njihovetrdosrçnosti je bila deœela zanjeprekleta.

18 In ti Gadiantonovi razboj-niki, ki so bili med Lamanci,so pustoøili deœelo, tako da soprebivalci le–te svoje zakladezaçeli skrivati v zemljo; inpostali so izmuzljivi, ker je bilGospod deœelo preklel, da jihniso mogli obdrœati, niti jih spetpridobiti.19 In zgodilo se je, da se je poja-

vilo çarodejstvo in çarovniøtvain magija; in zlodejeva moç se jeizvajala po vsem obliçju deœele,in sicer da so se izpolnile bese-de Abinadija in tudi LamancaSamuela.

2. POGLAVJE

Mormon vodi nefijske çete. —Deœelo prekrije kri in pokol. —Nefijci toœijo in œalujejo s potrtostjoprekletih.—Njihov dan milosti jemimo. — Mormon dobi Nefijeveploøçe.—Vojne se nadaljujejo. Medleti 327 in 350 po Kr.

In zgodilo se je, da se je v istemletu zaçela vojna med Nefijci inLamanci. In dasi sem bil mlad,sem bil velike postave; zato meje Nefijevo ljudstvo doloçilo zasvojega vodjo oziroma za vodjonjihovih çet.

2 In zato se je zgodilo, da semv svojem øestnajstem letu øelna çelu nefijske vojske nad

Lamance; torej, minilo je bilotristo in dvajset in øest let.

3 In zgodilo se je, da so vtristo in dvajset in sedmem letuLamanci priøli nad nas s silnoveliko moçjo, tako da so prestra-øili moje çete; zato se niso hoteleboriti in zaçele so se umikatiproti deœelam na severu.

4 In zgodilo se je, da smo priølido mesta Angola in mesto smozavzeli in se pripravljali, da sebomo branili pred Lamanci. Inzgodilo se je, da smo mesto utr-dili s svojimi silami, a navkljubvsemu naøemu utrjevanju soLamanci priøli nad nas in nas izmesta pregnali.

5 In pregnali so nas tudi izDavidove deœele.

6 In korakali smo dalje in priøliv Jozuetovo deœelo, ki je bila namejah zahodno ob morski obali.

7 In zgodilo se je, da smosklicali ljudi, kakor hitro je bilomogoçe, da bi jih zbrali v eniskupini.

8 A glej, deœela je bila polnar o p a r j e v i n L a m a n c e v ; i nnavkljub velikemu propadu, kije visel nad mojim ljudstvom,se niso pokesali za svoja zlobnadejanja; zato se je razlila kri inse je zaçel pokol po vsem obliç-ju deœele, tako na nefijski stranikakor tudi na lamanski strani;in po vsem obliçju deœele jepriølo do prave revolucije.

9 In sedaj, Lamanci so imelikralja in imenoval se je Aron;in priøel je nad nas z vojskoøtirideset in øtirih tisoçev. In glej,zoperstavil sem se mu s øtiride-set in dva tisoçimi. In zgodilose je, da sem ga s svojo vojsko

Mormon 2:10–21 444

potolkel, da je zbeœal pred me-noj. In glej, vse to je bilo storjenoin minilo je bilo tristo in tride-seto leto.10 In zgodilo se je, da so se

Nefijci zaçeli kesati za svojokriviçnost in zaçeli so jadikovati,prav kakor je prerokoval prerokSamuel; kajti glej, nihçe nimogel obdrœati tega, kar je bilonjegovo, zavoljo tatov in ropar-jev in morilcev in umetnostimagije in çarovniøtva, kar jebilo v deœeli.

11 Tako se je zavoljo tega povsej deœeli priçelo œalovanjein stokanje, in øe zlasti medNefijevim ljudstvom.

12 In zgodilo se je, ko sem jaz,Mormon, videl njihovo stokanjein œalovanje in njihovo potrtostpred Gospodom, se je moje srcev meni zaçelo radostiti, ker sempoznal Gospodove milosti inveliko potrpeœljivost, zato sempredpostavljal, da bo z njimimilosten, da bodo spet postalipraviçno ljudstvo.

13 A glej, ta moja radost je bilazaman, kajti njihova potrtost nivodila v kesanje zavoljo Boœjedobrote; paç pa je bila bolj potr-tost prekletih, ker jim Gospodne bo vselej dopuøçal, da bi seveselili v grehu.

14 In k Jezusu niso priøli ske-sanega duha in strtega srca,paç pa so Boga preklinjali in siœeleli umreti. Vendar so se zasvoje œivljenje borili z meçem.

15 In zgodilo se je, da se jemoja potrtost spet vrnila k meniin videl sem, da je dan mi-lostljivosti øel mimo njih, takoposvetno kakor duhovno; kajti

tisoçe sem jih videl posekanihv odkritem uporu proti Bogu innakopiçenih kakor gnoj poobliçju deœele. In tako je bilominilo tristo in øtirideset inçetrto leto.

16 In zgodilo se je, da so v tristoin øtirideset in petem letu Nefijcizaçeli pred Lamanci beœati; inzasledovali so jih, prav doklerniso priøli prav do jaøonskedeœele, preden jih je bilo moçustaviti pri umiku.

17 In sedaj, mesto Jaøon je bilov bliœini deœele, kjer je bilAmáron za Gospoda odloœilzapise, da bi ne bili uniçeni. Ingle j , øel sem bil , glede naAmáronovo besedo, in vzelNefijeve ploøçe in napravil zapispo Amáronovih besedah.

18 In na Nefijeve ploøçe semnapravil celotno poroçilo vsehhudobij in gnusob; na teh ploø-çah pa sem se ogibal v celotiporoçati o njihovih hudobijah ingnusobah, kajti glej, nenehnoje bil pred mojimi oçmi prizorhudobij in gnusob, odkar semzadosti velik, da sem lahko videlçloveøka pota.

19 In gorje mi je zavoljo njihovehudobije; kajti moje srce je vsemoje dni navdajala potrtost za-voljo njihove hudobije; vendarlevem, da bom poslednji danpovzdignjen.

20 In zgodilo se je, da soNefijevo ljudstvo v tem letu spetzasledovali in preganjali. Inzgodilo se je, da smo bili pre-gnani naprej, dokler nismo bilipriøli na sever v deœelo, ki se jeimenovala Sém.

21 In zgodilo se je, da smo

445 Mormon 2:22–3:4

utrdili mesto Sém in v njem smozbrali svoje ljudi, kolikor jih jebilo mogoçe, da bi jih mordaobvarovali pred pogubo.22 In zgodilo se je v tristo in

øtirideset in øestem letu, da sospet priçeli prihajati nad nas.

23 In zgodilo se je, da semspregovoril svojim ljudem in jihrotil z veliko moçjo, naj drznostopijo pred Lamance in se bori-jo za svojo œeno in svoje otrokein svojo hiøo in svoj dom.

24 In moje besede so jim vlilenekoliko moçi, tako da predLamanci niso beœali, paç pa sose jim smelo zoperstavili.

25 In zgodilo se je, da smo sebojevali z vojsko trideset tisoçevproti vojski petdeset tisoçev. Inzgodilo se je, da smo se jim zo-perstavili s takøno odloçnostjo,da so pred nami zbeœali.

26 In zgodilo se je, ko so bilibeœali, smo jim sledili s svojimiçetami in se spet spoprijeli znjimi in jih premagali; vendarGospodove moçi ni bilo z nami;da, prepuøçeni smo bili samisebi, da Gospodov Duh ni prebi-val v nas, zato smo bili postalislabotni kakor naøi bratje.

27 In moje srce je bilo potrtozavoljo te velike nesreçe mojegaljudstva, zavoljo njihove hudo-bije in njihovih gnusob. A glej,øli smo nad Lamance in Gadian-tonove razbojnike, dokler nismobili spet zavzeli deœel naøeganasledstva.

28 In minilo je bilo tristo inøtirideset in devet let. In vtristo in petdesetem letu smo zLamanci in z Gadiantonovimirazbojniki sklenili premirje, v

katerem smo deœele naøeganasledstva razdelili.

29 In Lamanci so nam daliozemlje na severu, da, prav doozkega prehoda, ki je vodilna ozemlje na jugu. In mi smoLamancem dali vse ozemlje najugu.

3. POGLAVJE

Mormon kliçe Nefijce h kesanju.—Zmagajo v veliki zmagi in slavijov svoji lastni moçi.—Mormon jihnoçe voditi in njegove molitve zanjeso brez vere.—Mormonova knjigaje povabilo dvanajstim Izraelovimrodovom, naj verjamejo v evangelij.Med leti 360 in 362 po Kr.

In zgodilo se je, da Lamanci nisospet priøli v boj, dokler ni bilominilo naslednjih deset let. Inglej, svoje ljudstvo, Nefijce, semzaposlil, da so svoje ozemlje insvoje oroœje pripravljali na çasbitke.

2 In zgodilo se je, da mi je Gos-pod rekel: Kliçi temu ljudstvu—pokesajte se in pridite k meni inse krstite in spet zgradite mojocerkev in prizaneøeno vam bo.

3 In klical sem temu ljudstvu,toda bilo je zaman; in nisospoznali, da je bil Gospod tisti,ki jim je prizanesel in jim dalpriloœnost za kesanje. In glej,postali so trdosrçni do Gospoda,svojega Boga.

4 In zgodilo se je, potem ko jebilo minilo to deseto leto, kar jebilo vsega skupaj tristo inøestdeset let od Kristusovegaprihoda, da mi je lamanskikralj poslal pismo, ki mi je dalo

Mormon 3:5–18 446

vedeti, da se pripravljajo, da bodoznova priøli nad nas v bitko.5 In zgodilo se je, da sem svoje

ljudstvo dal zbrati v deœeliOpustoøenje, v mestu, ki je bilona mejah pri ozkem prelazu, kije vodil v deœelo na jugu.

6 In tam smo postavili çete,da bi ustavili lamanske çete, dabi ne zavzeli naøega ozemlja;zato smo z vso svojo moçjo kre-pili obrambo pred njimi.

7 In zgodilo se je, da so vtristo in øestdeset in prvem letuLamanci priøli v mesto Opusto-øenje nad nas v bitko; in zgodilose je, da smo jih v tistem letupremagali, tako da so se spetvrnili na svoje ozemlje.

8 In v tristo in øestdeset indrugem letu so spet priøli vbitko. In mi smo jih spet pre-magali in smo jih veliko øtevilopobili in njihove mrtve smopometali v morje.

9 In sedaj, zavoljo te velike reçi,ki jo je bilo napravilo mojeljudstvo, Nefijci, so se zaçeli ba-hati v svoji lastni moçi in zaçeliso prisegati pri nebesih, da bodomaøçevali kri svojih bratov,katere so bili sovraœniki pobili.

10 In pri nebesih so prisegaliin tudi pri Boœjem prestolu, dabodo øli v bitko s sovraœnikiin jih bodo izbrisali z obliçjadeœele.

11 In zgodilo se je, da sem jaz,Mormon, od tistega trenutkadalje docela zavrnil, da bi bilpoveljnik in vodja tega ljudstva,zavoljo njihove hudobije ingnusob.

12 Glej, vodil sem jih bil,navkljub njihovi hudobiji sem

jih bil velikokrat vodil v bitkoin sem jih bil imel rad, glede naBoœjo ljubezen, ki je bila v meni,z vsem srcem; in ves dan semv molitvi k Bogu zanje izlivalsvojo duøo; vendar je bilo tobrez vere zavol jo n j ihovetrdosrçnosti.

13 In trikrat sem jih reøil izsovraœnikovih rok in niso sepokesali za svoje grehe.

14 In ko so bili zaprisegli privsem, kar jim je bilo prepove-dano pri naøem Gospodu inOdreøeniku Jezusu Kristusu, dabodo øli v bitko nad sovraœnikein se maøçevali za kri svojihbratov, glej, je Gospodov glaspriøel k meni, rekoç:

15 Maøçevanje je moje in jazbom poplaçal; in ker se toljudstvo ni pokesalo, potem kosem jih bil reøil, glej, bodoizbrisani z obliçja Zemlje.

16 In zgodilo se je, da sem do-cela zavrnil, da bi øel nad svojesovraœnike; in storil sem, kakormi je bil Gospod zapovedal; inbil sem kakor nemoçna priça,da sem priçeval svetu o tem,kar sem videl in sliøal, gledena delovanje Duha, ki je bilpriçeval o tem, kar bo priølo.

17 Zato piøem vam, Nejudje,in tudi tebi, Izraelova hiøa, kose bo delo zaçelo, da bostepripravljeni na vrnitev v deœe-lo svojega nasledstva;

18 da, glejte, vam piøem, vseve strani sveta; da, vam, dva-najsti Izraelovi rodovi, ki vambodo po vaøih delih sodili dva-najsteri, ki jih je Jezus v jeruza-lemski deœeli izvolil za svojeuçence.

447 Mormon 3:19–4:9

19 In piøem tudi preostankutega ljudstva, kateremu bodoprav tako sodili dvanajsteri, kijih je Jezus izvolil v tej deœeli;in njim bodo sodili oni drugidvanajsteri, ki jih je bil Jezusizvolil v jeruzalemski deœeli.

20 In o tem mi priçuje Duh;zato piøem vsem vam. In zatovam piøem, da boste vedeli, damorate vsi stati pred Kristuso-vim sodnim stolom, da, vsakaduøa, ki pripada vsej Adamovidruœini ljudi; in morate priti, davam bo sojeno po vaøih delih,naj so bila dobra ali naj so bilahudobna.

21 In da bi prav tako verjeli vevangelij Jezusa Kristusa, ki gaboste imeli med seboj; in dabodo tudi Judje, Gospodovoljudstvo zaveze, imeli øe enopriço poleg te, katero so videliin sliøali, tistega Jezusa, ki soga umorili, ki je bil sam Kristusin sam Bog.

22 In œelel bi, da bi prepriçal vsevas strani sveta, da bi se pokesa-li in se pripravili, da bostepriøli pred Kristusov sodni stol.

4. POGLAVJE

Vojna in pokol se nadaljujeta.—Hudobni kaznujejo hudobne. —Prevlada øe veçja hudobija kakorkdajkoli prej v vsem Izraelu. —Œenske in otroke œrtvujejo malikom.—Lamanci zaçnejo brisati Nefijcepred seboj. Med leti 363 in 375po Kr.

In sedaj se je zgodilo, da sov tristo in øestdeset in tretjemletu Nefi jci s çetami øli iz

deœele Opustoøenje v bitko nadLamance.

2 In zgodilo se je, da so nefijskeçete spet pognali nazaj v deœeloOpustoøenje. In ko so bili øeizçrpani, je nadnje priøla spoçitalamanska vojska; in priølo je dohude bitke, tako da so Lamancizavzeli mesto Opustoøenje inso pobili veliko Nefijcev in zajeliveliko ujetnikov.

3 In preostali so zbeœali in sepridruœili prebivalcem mestaTeankum. Sedaj, mesto Teankumje leœalo v mejah ob morskiobali; in bilo je tudi blizu mestaOpustoøenje.

4 In ker so øle nefijske çete nadLamance, so zato zaçele zado-bivati udarce, kajti çe bi ne bilozavoljo tega, bi Lamanci ne biliimeli moçi nad njimi.

5 A glej, Boœje sodbe se bodozgrnile nad hudobne; in hudob-ni bodo tisti, ki bodo kaznovalihudobne; kajti hudobni so tisti,ki v srcu podœigajo çloveøkeotroke k prelivanju krvi.

6 In zgodilo se je, da so seLamanci pripravljali, da bodopriøli nad mesto Teankum.

7 In zgodilo se je v tristoin øestdeset in çetrtem letu,da so Lamanci priøli nad mestoTeankum, da bi zasedli tudimesto Teankum.

8 In zgodilo se je, da so jihNefijci odbili in jih pognalinazaj. In ko so Nefijci videli, daso bili Lamance pregnali, so sespet bahali s svojo lastno moçjo;in v svoji lastni moçi so øli inspet zavzeli mesto Opustoøenje.

9 In vse to je bilo sedaj storjenoin na tisoçe jih je bilo pobitih

Mormon 4:10–23 448

na obeh straneh, tako Nefijcevkakor Lamancev.10 In zgodilo se je, da je bilo

minilo tristo in øestdeset in øestoleto in Lamanci so spet priølinad Nefijce v bitko; in Nefijcise øe niso pokesali za zlo, ki soga bili storili, paç pa so nenehnovztrajali v svoji hudobiji.

11 In ni mogoçe, da bi jezikopisal oziroma çlovek podalpopoln opis straønih prizorovkrvi in pokola, ki je bil medljudstvom, tako med Nefijci ka-kor med Lamanci; in vsako srceje otopelo, tako da so se neneh-no radostili v prelivanju krvi.

12 In nikoli ni bilo tako velikehudobije med Lehijevimi otroki,niti med vso Izraelovo hiøo,glede na Gospodove besede,kakor med tem ljudstvom.

13 In zgodilo se je, da soLamanci zavzeli mesto Opus-toøenje in to zato ker je njiho-vo øtevilo presegalo øteviloNefijcev.

14 In prav tako so odkorakalinad mesto Teankum in so iz nje-ga pognali prebivalce in zajeliveliko ujetnikov, tako œenskkakor otrok, in jih œrtvovalisvojim bogovom malikom.

15 In zgodilo se je v tristo inøestdeset in sedmem letu, da soNefijci, ker so bili jezni, ker sobili Lamanci œrtvovali njihoveœenske in njihove otroke, øli nadLamance s silno veliko jezo, takoda so Lamance spet premagaliin jih pregnali s svojega ozemlja.

16 In Lamanci niso spet priølinad Nefijce do tristo in sedem-deset in petega leta.

17 In v tem letu so priøli nad

Nefijce z vsemi svojimi moçmi;in niso jih preøteli zavoljo njiho-vega velikega øtevila.

18 In od tedaj dalje Nefijci nisoveç pridobili moçi nad Lamanci,paç pa so zaradi njih zaçeli izgi-njati kakor rosa pred soncem.

19 In zgodilo se je, da soLamanci priøli nad mesto Opus-toøenje in v deœeli Opustoøenjeso bíli silno hudo bitko, v kateriso Nefijce premagali.

20 In spet so zbeœali pred njimiin so priøli v mesto Boaz; in tamso se zoperstavili Lamancems silno drznostjo, tako da jihLamanci niso potolkli, doklerniso bili priøli v drugo.

21 In ko so bili priøli v drugo,so Nefijce pregnali in pobili vsilno velikem pokolu; njihoveœenske in otroke pa so spetœrtvovali malikom.

22 In zgodilo se je, da so Nefijcispet zbeœali pred njimi in s sebojodpeljali vse prebivalce tako izmest kakor iz vasi.

23 In sedaj sem jaz, Mormon,ker sem videl, da so bili Lamancina tem, da bodo deœelo zlomili,zato øel na hrib Øim in sem gorodnesel vse zapise, ki jih je bilAmáron skril za Gospoda.

5. POGLAVJE

Mormon spet vodi nefijske çete vkrvavi boj in pokol.—Mormonovaknjiga bo priøla na dan, da boprepriçala ves Izrael, da Jezus jeKristus.—Zavoljo njihove neverebodo Lamanci razkropljeni in Duhse bo prenehal truditi z njimi.—Evangelij bodo prejeli od Nejudov

449 Mormon 5:1–12

v poslednjih dneh. Med leti 375 in384 po Kr.

In zgodilo se je, da sem øel medNefijce in sem se pokesal zavo-ljo prisege, ki sem jo bil dal, dajim ne bom veç pomagal; inspet so mi dali poveljstvo nadçetami, kajti name so gledali,kakor da jih lahko reøim iz nji-hovih stisk.2 A glej, bil sem brez upanja,

kajti poznal sem Gospodovesodbe, ki bodo priøle nadnje;kajti niso se pokesali za svojokriviçnost, paç pa so se za svojeœivljenje borili, ne da bi klicali ktistemu Bitju, ki jih je ustvarilo.

3 In zgodilo se je, da so nadnas priøli Lamanci, ko smo bilizbeœali v mesto Jordan; a glej,pognali smo jih nazaj, da tisti-krat mesta niso zavzeli.

4 In zgodilo se je, da so spetpriøli nad nas in mi smo mestoobdrœali. In bila so tudi drugamesta, ki so jih Nefijci obdrœali,utrdbe, katere so jim prepreçe-vale, da niso mogli v deœelo, kije leœala pred nami, da bi pobiliprebivalce naøe deœele.

5 A zgodilo se je, da so Laman-ci vsako deœelo, skozi katero smoøli in katere prebivalci se nisozbrali, uniçili in njihova mestain vasi in velika mesta so zgore-la v ognju; in tako je minilo tri-sto in sedemdeset in deveto leto.

6 In zgodilo se je, da so v letutristo in osemdeset Lamancipriøli nad nas v bitko in smelosmo se jim zoperstavili; a vse jebilo zaman, kajti njihovo øteviloje bilo tako veliko, da so nefijskoljudstvo teptali pod nogami.

7 In zgodilo se je, da smo spetøli na beg in tisti, katerih begje bil urnejøi od Lamancev, sopobegnili, in tisti, katerih begLamancev ni presegal, so biliposekani in pobiti.

8 In sedaj, glej, jaz, Mormon,ne œelim muçiti çloveøkih duø stem, da prednje vrœem takøenstraøen krvav prizor in pokol,kakor se je odvijal pred mojimioçmi; vem pa, da mora biti tozagotovo oznanjeno in da morabiti vse, kar je skrito, razodeto sstreh hiø—

9 in tudi da mora védenje otem priti k preostanku tegaljudstva in tudi k Nejudom, zakatere je Gospod rekel, da bodoto ljudstvo razkropili in bodoto ljudstvo imeli za niçvredno—zato zapisujem kratko okrajøa-vo, ne da bi si drznil podaticelotno poroçilo o tem, kar semvidel, zavoljo zapovedi, ki semjo prejel, in tudi da bi vi ne bilipreveç potrti zavoljo hudobijetega ljudstva.

10 In sedaj, glej, tole pravimnjihovemu potomstvu in tudiNejudom, ki skrbijo za Izraelo-vo hiøo, ki se zavedajo in vedo,od kod prihajajo njihovi bla-goslovi.

11 Kajti vem, da se bodo takiœalostili zavoljo nesreçe Izraelo-ve hiøe; da, œalostili se bodo, kerbo to ljudstvo pobito; œalostili sebodo, da se to ljudstvo ni bilopokesalo, da bi jih Jezus objel ssvojimi rokami.

12 Sedaj, te reçi so zapisane zapreostanek Jakobove hiøe; intako so zapisane, ker Bog ve, dajim jih hudobija ne bo prinesla;

Mormon 5:13–24 450

in skrite so za Gospoda, dabodo priøle na dan ob njegovemlastnem çasu.13 In to je zapoved, ki sem jo

prejel; in glej, priøle bodo na danglede na Gospodovo zapoved,ko se mu bo v njegovi modrostizdelo primerno.

14 In glej, øle bodo k nevernimmed Judi; in s tem namenombodo øle—da jih bodo prepriça-le, da Jezus je Kristus, Sin œivegaBoga; da bo Oçe izvrøil posvojem nadvse Ljubljenem svojveliki in veçni namen, ko boobnovil Jude oziroma vso Izra-elovo hiøo v deœeli njihoveganasledstva, katero jim je dalGospod, njihov Bog, da bo iz-polnil svojo zavezo.

15 In tudi da bo potomstvotega ljudstva lahko v veçji meriverjelo v njegov evangelij, kibo øel k njim od Nejudov; kajtito ljudstvo bo razkropljeno inpostalo bo temno, umazano inostudno ljudstvo, preko opisatega, kar je kdajkoli bilo mednami, da, celo tega, kar je bilomed Lamanci, in to zavoljo nji-hove nevere in malikovanja.

16 Kajti glej, Gospodov Duh seje œe prenehal truditi z njihovimioçeti; in v svetu so brez Kristusain Boga; in tavajo naokrog kakorveter nosi pleva.

17 Nekoç so bili oçarljivoljudstvo in Kristusa so imeli zapastirja; da, in vodil jih je pravBog Oçe.

18 Sedaj pa, glej, jih naokrogvodi Satan, in sicer kakor veternosi pleva oziroma kakor valovipremetavajo barko brez jaderali sidra ali brez çesar koli, s

çimer bi jo krmarili; in pravkakor je ta, so oni.

19 In glej, Gospod je zadrœalnjihove blagoslove, ki bi jihlahko prejeli v deœeli, za Nejude,ki bodo deœelo posedovali.

20 A glej, zgodilo se bo, dajih bodo Nejudje preganjali inrazkropili; in potem ko jih bodoNejudje preganjali in razkropi-li, glej, potem se bo Gospodspomnil zaveze, ki jo je sklenilz Abrahamom in z vso Izraelo-vo hiøo.

21 In Gospod se bo prav takospomnil molitev praviçnih, vkaterih so se zanje obraçali knjemu.

22 In potem, o Nejudje, kakoboste lahko stali pred Boœjomoçjo, çe se ne boste pokesaliin se odvrnili od greønih poti?

23 Mar ne veste, da ste v Boœjihrokah? Mar ne veste, da imavso moç in na njegov mogoçenukaz se bo Zemlja zvila vasekakor zvitek?

24 Zato se pokesajte in posta-nite poniœni pred njim, sicerbo nad vas priøel v pravici—da preostanek Jakobovega po-tomstva ne bo øel med vamikakor lev in vas raztrgal nakosce in nihçe ne bo reøen.

6. POGLAVJE

Nefijci se k poslednjim bitkamzberejo v kumoraøki deœeli. —Mormon skrije svete zapise nahribu Kumora.—Lamanci zmagajoin nefijsko ljudstvo je pobito.—Nasto tisoçe jih je pobitih z meçem.Okrog leta 385 po Kr.

451 Mormon 6:1–14

In sedaj zakljuçim svoje poroçiloglede propada mojega ljudstva,Nefijcev. In zgodilo se je, da smokorakali pred Lamanci.2 In jaz, Mormon, sem pisal

pismo lamanskemu kralju in odnjega œelel, naj nam dovoli, dabomo zbrali svoje ljudstvo vkumoraøki deœeli pri hribu, kise je imenoval Kumora, in tambi se lahko spopadli z njimi.

3 In zgodilo se je, da mi jelamanski kralj naklonil, karsem œelel.

4 In zgodilo se je, da smo kora-kali v kumoraøko deœelo in smookrog hriba Kumora postaviliøotore; in to je bilo v deœelimnogih voda, rek in izvirov; intukaj smo upali, da bomo imeliprednost pred Lamanci.

5 In ko je bilo minilo tristo inosemdeset in çetrto leto, smo bilives preostanek svojega ljudstvazbrali v kumoraøki deœeli.

6 In zgodilo se je, ko smo bilivse svoje ljudstvo zbrali skupajv kumoraøki deœeli, glej, sem sejaz, Mormon, zaçel starati; inker sem vedel, da bo to zadnjaborba mojega ljudstva, in kermi je bil Gospod zapovedal, najne dopustim, da bi zapisi, ki sonam jih bili izroçali naøi oçetje,ki so bili sveti, padli v rokeLamancem (kajti Lamanci bi jihuniçili), zato sem z Nefijevihploøç napravil ta zapis in nahribu Kumora skril vse zapise,ki mi jih je bila zaupala Gospo-dova roka, razen teh nekaj ploøç,ki sem jih dal sinu Moroniju.

7 In zgodilo se je, da je mojeljudstvo s svojimi œenami insvojimi otroki sedaj zagledalo

lamanske çete, ki so korakaleproti njim; in s tistim straønimsmrtnim strahom, ki navdaprsi vsem hudobnim, so jihpriçakali.

8 In zgodilo se je, da so priølinad nas v bitko in vsako duøo jenavdala groza zavoljo njihovegavelikanskega øtevila.

9 In zgodilo se je, da so planilina moje ljudstvo z meçi in z lokiin s puøçicami in s sekirami in zvsakovrstnim bojnim oroœjem.

10 In zgodilo se je, da so mojemoœe posekali, da, in sicer mojihdeset tisoç, ki so bili z menoj, insam sem ranjen padel v njihovosredo; in øli so mimo mene, daniso napravili konec mojemuœivljenju.

11 In ko so bili øli dalje in soposekali vse moje ljudi, razendvajset in øtirih od nas (medkaterimi je bil moj sin Moroni),in ker smo bili preœiveli smrtsvojega ljudstva, smo se nasled-njega dne, ko so se bili Lamancivrnili v svoj tabor, ozrli z vrhahriba Kumora, na deset tisoçeod mojega ljudstva, ki so biliposekani, ki sem jih sam vodilv prvih vrstah.12 In prav tako smo zagledali

deset tisoçe od mojega ljudstva,ki jih je vodil moj sin Moroni.

13 In glej, Gidgidonijevi desettisoçi so bili padli in on pravtako v njihovi sredi.

14 In Lama je bil padel s svoji-mi deset tisoçimi; in Gilgal je bilpadel s svojimi deset tisoçimi;in Limha je bil padel s svojimideset tisoçimi; in Jeneum je bilpadel s svojimi deset tisoçimi;in Kumeniha in Moroniha in

Mormon 6:15–7:5 452

Antionum in Øiblom in Sém inJóø so bili padli vsak s svojimideset tisoçimi.15 In zgodilo se je, da jih je bilo

øe deset, ki so padli pod meçem,vsak s svojimi deset tisoçimi;da, in sicer vse moje ljudstvorazen tistih dvajset in øtirih, kiso bili z menoj, in tudi nekaj,kar jih je bilo pobegnilo v juœnedeœele, in nekaj, kar jih je biloprebegnilo k Lamancem, je pad-lo; in njihovo meso in kri inkosti so leœale po obliçju zem-lje, ker so jih pustile roke tistih,ki so jih pobili, da so razpadalipo pokrajini in propadali in sevraçali v mater zemljo.

16 In tesnoba mi je razklaladuøo zavoljo pobitih od mojegaljudstva in zaklical sem:

17 O vi zali, kako ste moglistopiti z Gospodovih poti! Ovi zali, kako ste mogli zavrnititistega Jezusa, ki je stal razprtihrok, da bi vas sprejel!

18 Glej, çe bi tega ne bili storili,bi ne bili padli. A glejte, vi stepadli in jaz œalujem izgubo zavami.

19 O vi zali sinovi in hçere, vioçetje in matere, vi moœje inœene, vi zali, kako je mogoçe, daste padli!

20 A glejte, vas ni veç in mojaœalost vas ne more povrniti.

21 In kmalu pride dan, ko sibo vaøe umrljivo moralo nadetineumrljivost in ta telesa, ki sedajrazpadajo v propadljivost, bodomorala kmalu postati nepro-padljiva telesa; in potem bostemorali stopiti pred Kristusovsodni stol, da vam bo sojeno povaøih delih, in çe bo tako, da ste

praviçni, potem ste blagoslov-ljeni skupaj s svojimi oçeti, kiso odøli pred vami.

22 O da bi se bili pokesali, pre-den je bil nad vas priøel ta velikipropad! A glejte, vas ni veç inOçe, da, veçni Oçe nebes poznavaøe stanje; in z vami storí gledena svojo pravico in milost.

7. POGLAVJE

Mormon povabi Lamance iz posled-njih dni, naj verjamejo v Kristusa,sprejmejo njegov evangelij inbodo odreøeni.—Vsi, ki verjamejoSvetemu pismu, bodo prav takoverjeli Mormonovi knjigi. Okrogleta 385 po Kr.

In sedaj , gle j , bi nekol ikospregovoril preostanku tegaljudstva, kateremu je prizane-øeno, çe bo tako, da jim bo Bogdal moje besede, da bodo spoz-nali reçi svojih oçetov; da, tebigovorim, preostanek Izraelovehiøe; in to so besede, kateregovorim:

2 Vedite, da ste iz Izraelovehiøe.

3 Vedite, da morate priti hkesanju ali pa ne morete bitiodreøeni.

4 Vedite, da morate odloœitibojno oroœje in se niç veç rados-titi v prelivanju krvi in niç veçprijeti zanj, razen çe bi vamBog ne zapovedal.

5 Vedite, da morate priti kvédenju o svojih oçetih in sepokesati svojih grehov in kriviç-nosti in verjeti v Jezusa Kristusa,da je on Boœji Sin in da so gaJudje ubili in da je spet vstal

453 Mormon 7:6–8:6

z Oçetovo moçjo, s çimer jezmagal nad grobom; in prema-gal je œelo smrti.6 In po njem pride vstajenje

mrtvih, zavoljo çesar moraçlovek vstati in stati pred njego-vim sodnim stolom.

7 In preko njega je priølo doodreøitve sveta, s çimer je temu,ki je pred njim brez krivde nasodni dan, dano bivati v Boœjinavzoçnosti v njegovem kra-ljestvu, da bodo z zbori zgorajpeli hvale brez konca Oçetuin Sinu in Svetemu Duhu, ki soen Bog, v stanju sreçe, ki nimakonca.

8 Zato se pokesajte in se krstitev Jezusovem imenu in se opri-mite Kristusovega evangelija,ki bo postavljen pred vas nele v tem zapisu paç pa tudi vzapisu, ki bo k Nejudom priøelod Judov, v zapisu, ki bo k vampriøel od Nejudov.

9 Kajti glejte, te reçi so zapisanezato, da boste verjeli tistemu;in çe boste verjeli tistemu, bosteverjeli tudi temu; in çe verjametetemu, boste vedeli glede svojihoçetov in tudi neverjetnih del,ki so se med njimi zgodila zBoœjo moçjo.

10 In prav tako boste vedeli,da ste preostanek Jakobovegapotomstva; zato se vas priøtevamed ljudstvo prve zaveze; inçe bo tako, da boste verjeli vKristusa in se krstili, najprej zvodo, potem z ognjem in sSvetim Duhom, in sledili vzorunaøega Odreøenika, glede nato, kar nam je zapovedal, bona sodni dan z vami dobro.Amen.

8. POGLAVJE

Lamanci iøçejo in pobijajo Nefijce.— Mormonova knjiga bo priølana dan z Boœjo moçjo.—Gorje jeizreçeno nad tistimi, ki pihajo odbesa in se bojujejo proti Gospodo-vemu delu. — Nefijski zapis bopriøel na dan v dnevu hudobije,izprijenosti in odpada. Med leti400 in 421 po Kr.

Glej, jaz, Moroni, konçujemzapis mojega oçeta, Mormona.Glej, le malo reçi imam øe zapi-sati, reçi, ki mi jih je zapovedaloçe.

2 In sedaj se je zgodilo, da sopo veliki in straøni bitki priKumori, glej, Nefijce, ki so bilipobegnili v deœelo na jugu,Lamanci lovili, dokler niso vsehpobili.

3 In tudi mojega oçeta so ubiliin ostajam çisto sam, da bomzapisal œalostno zgodbo o pro-padu mojega ljudstva. A glej,njih ni veç in jaz spolnjujemoçetovo zapoved. In tega, alime bodo ubili, ne vem.

4 Zato bom zapisal in zapiseskril v zemljo; in kod grem, nipomembno.

5 Glej, moj oçe je napravil tazapis in zapisal je namen le–tega. In glej, tudi sam bi ga za-pisal, çe bi bil na ploøçah imelprostor, pa ga nimam; in nimamrude, kajti sam sem. Moj oçeje bil ubit v bitki in vse mojesorodstvo in nimam prijateljev,niti nimam kam; in tega, kakodolgo bo Gospod dopustil, dabom œivel, ne vem.

6 Glej, øtiristo let je minilo od

Mormon 8:7–21 454

prihoda naøega Gospoda inOdreøenika.7 In glej, Lamanci so zasledo-

vali moje ljudi, Nefijce, iz mestav mesto in iz kraja v kraj, insicer dokler jih ni bilo veç;in velik je bil njihov padec; da,velik in neverjeten je propadmojega ljudstva, Nefijcev.

8 In glej, Gospodova roka jetista, ki je to storila. In tudi, glej,Lamanci se vojskujejo medseboj; in vse obliçje te deœele jenenehen krog pobijanja in pre-livanja krvi; in nihçe ne poznakonca vojne.

9 In sedaj, glej, glede njih nereçem niçesar veç, kajti nidrugih, kakor Lamancev in ro-parjev, ki obstajajo po obliçjudeœele.

10 In ni drugih, ki poznajopravega Boga, kakor Jezusoviuçenci, ki so ostali v deœeli, dok-ler hudobija ljudi ni bila takovelika, da jim Gospod ni dopus-til ostati z ljudmi; in kje so naobliçju deœele, ne ve nihçe.

11 A glej, moj oçe in jaz sva jihvidela in pouçevali so naju.

12 In kdor bo prejel ta zapisin ga ne bo obsodil zavoljo ne-popolnosti, ki so v njem, ta bospoznal veçje reçi kot te. Glej,jaz sem Moroni; in çe bi bilomogoçe, bi vam razkril vse.

13 Glej, prenehal bom govoritio tem ljudstvu. Sem Mormo-nov sin in moj oçe je nefijskipotomec.

14 In jaz sem tisti, ki bo zapisskril za Gospoda; ploøçe le–tegaso brez vrednosti zavoljo Gos-podove zapovedi. Kajti resniçnoje rekel, da jih nihçe ne bo imel,

da bi se z njimi okoristil; zapisle–teh pa je velike vrednosti; inkdor ga bo prinesel na svetlo,tega bo Gospod blagoslovil.

15 Kajti nihçe ne more imetimoçi, da bi ga prinesel na svetlo,çe mu ni dano od Boga; kajti Bogœeli, da bo storjeno z oçesom,zazrtim v njegovo slavo oziro-ma v dobrobit starodavnih indavno razkropljenega Gospodo-vega ljudstva zaveze.

16 In blagor temu, ki bo toprinesel na svetlo; kajti iz temebo prineseno na svetlo po Boœjibesedi; da, prineøeno bo izzemlje in zasvetilo bo iz temein bo priølo v védenje ljudem;in zgodilo se bo z Boœjo moçjo.

17 In çe bodo napake, bodonapake çloveka. A glej, mi nevemo za napake; vendar Bog veza vse; zato naj se ta, ki obsoja,zave, sicer bo v nevarnostipeklenskega ognja.

18 In ta, ki pravi: Pokaœi miali pa boø udarjen—naj se pazi,da ne bo zapovedoval tega, karje Gospod prepovedal.

19 Kajti glej, temu, ki sodinaglo, se bo spet naglo sodilo;kajti kakor so njegove besede,bo njegovo plaçilo; kajti gledena njegova dela bo njegovoplaçilo; zato bo ta, ki udari,spet prejel udarce od Gospoda.

20 Glej, kaj govorijo svetispisi—çlovek naj ne udari, nitine sodi; kajti sodba je moja, go-vori Gospod, in moje je tudimaøçevanje in jaz bom poplaçal.

21 In ta, ki bo pihal od besain srditosti in se bojeval protiGospodovemu delu in protiGospodovemu ljudstvu zaveze,

455 Mormon 8:22–34

ki so Izraelova hiøa, in bo rekel:Uniçili bomo Gospodovo deloin Gospod se ne bo spomnilsvoje zaveze, ki jo je sklenil zIzraelovo hiøo—ta je v nevar-nosti, da bo posekan in vrœenv ogenj;

22 kajti veçni Gospodovi name-ni se bodo odvijali dalje, doklerse ne bodo izpolnile vse njegoveobljube.

23 Poglobite se v Izaijeve pre-rokbe. Glej, sam jih ne moremzapisati. Da, glej, povem vam,da bodo tisti sveti, ki so odølipred menoj, ki so posedovali todeœelo, klicali, da, in sicer iz pra-hu bodo klicali h Gospodu; inkakor œiví Gospod, se bo spom-nil zaveze, ki jo je sklenil z njimi.

24 In pozna njihove molitve, daso bile za dobro njihovih bratov.In pozna njihovo vero, kajti vnjegovem imenu so lahko pre-mikali gore; in v njegovem ime-nu so povzroçili, da se je treslazemlja; da, celo strahovita og-njena peç jim ni mogla hudega,niti divje œivali, niti strupenjaçe,zavoljo moçi njegove besede.

25 In glej, njihove molitve sobile prav tako za dobro tega, kimu bo Gospod dopustil, da bote reçi prinesel na plan.

26 In nikomur ni potrebnoreçi, da ne bodo priøle, kajtizagotovo bodo priøle, kajti toje govoril Gospod; kajti priølebodo iz zemlje po Gospodoviroki in nihçe je ne more zadrœati;in zgodilo se bo tisti dan, kobodo rekli, da çudeœev ni veç;in priølo bo, in sicer kakor biçlovek govoril od mrtvih.

27 In zgodilo se bo tisti dan, ko

bo kri svetih klicala h Gospoduzavoljo tajnih zvez in del teme.

28 Da, zgodilo se bo tisti dan,ko bodo zanikali Boœjo moç inbodo cerkve oneçaøçene in bodopovzdignjene v ponosu svojegasrca; da, in sicer tisti dan, ko sebodo voditelji cerkva in uçiteljipovzdignili v ponosu svojegasrca, in sicer da bodo zavidalitem, ki pripadajo njihovi cerkvi.

29 Da, zgodilo se bo tisti dan,ko bodo sliøali za poœare inviharje in megle dima v tujihdeœelah;

30 in prav tako se bo sliøalo ovojnah, govoricah o vojnah inpotresih na razliçnih krajih.

31 Da, zgodilo se bo tisti dan,ko bo po obliçju Zemlje velikaomadeœevanost; morili bodo inropali in lagali in varali in pre-øuøtvovali in bodo vsakovrstnegnusobe; ko jih bo veliko, kibodo rekli: Napravi to, napraviono in ni pomembno, kajtiGospod bo poslednji dan takønepodprl. A gorje takim, kajti vbreznu grenkobe so in v sponahkriviçnosti.

32 Da, zgodilo se bo tistidan, ko bodo cerkve, ki bodozgrajene, rekle: Pridite k meniin za vaø denar vam bodo grehiodpuøçeni.

33 O ti hudobno in izprijeno intrdovratno ljudstvo, zakaj ste sigradili cerkve, da bi se okoristi-li? Zakaj ste preoblikovali svetoBoœjo besedo, da bi nad svojoduøo priklicali pogubo? Glej,poglejte k Boœjim razodetjem;kajti glej, tisti dan pride trenu-tek, ko se mora vse to izpolniti.

34 Glej, Gospod mi je pokazal

Mormon 8:35–9:3 456

velike in neverjetne reçi gledetega, kar mora kmalu priti, tistidan, ko bo to priølo med vas.35 Glej, govorim vam, kakor da

bi bili navzoçi in vendar niste.A glej, Jezus Kristus mi vas jepokazal in poznam vaøa dejanja.

36 In vem, da hodite v ponosusvojega srca; in ni jih veç, kakorle nekaj, kateri se ne povzdigu-jejo v ponosu svojega srca, da binosili zelo izvrstna oblaçila, dabi zavidali in da bi delali zdrahein bili zlonamerni in preganjalidruge in bili kakor koli kriviçni;in vaøe cerkve, da, prav vsaka,so postale omadeœevane zavoljoponosa vaøega srca.

37 Kajti glej, raje imate denarin svoje imetje in svoja izvrstnaoblaçila in okraøevanje svojihcerkva, kakor imate radi siro-maka in pomoçi potrebnega,bolnega in prizadetega.

38 O vi omadeœevani, vi hi-navci, vi uçitelji, ki se prodajateza to, kar bo razjedeno, zakaj steomadeœevali sveto Boœjo cerkev?Zakaj se sramujete nase prevzetiKristusovo ime? Zakaj ne mis-lite, da so vrednote neskonçnesreçe veçje kakor beda, ki nikoline umre—zavoljo hvale sveta?

39 Zakaj se krasite s tem, karnima œivljenja, in vendarledopuøçate, da laçni in pomoçipotrebni in goli in bolni inprizadeti hodijo mimo vas in jihne opazite?

40 Da, zakaj gradite svoje tajnegnusobe, da bi se okoristili, inpovzroçate, da vdove œalujejopred Gospodom in da tudisirote œalujejo pred Gospodomin da kri njihovih oçetov in

njihovih moœ prav tako vpije iztal h Gospodu po maøçevanjunad vaøo glavo?

41 Glej, meç maøçevanja visinad vami; in kmalu pride ças, kobo kri svetih maøçeval nad vami,kajti ne bo veç trpel njihovihklicev.

9. POGLAVJE

Moroni poziva tiste, ki ne verjamejov Kristusa, naj se pokesajo. —Razglaøa o Bogu çudeœev, ki dajerazodetja in nad zveste izlivadarove in znamenja.—Çudeœev niveç zavoljo nevere. — Tistim, kiverjamejo, sledijo znamenja. —Ljudi opozarja, naj bodo modriin spolnjujejo zapovedi. Med leti401 in 421 po Kr.

In sedaj spregovorim tudi o tis-tih, ki ne verjamejo v Kristusa.

2 Glej, mar boste verjeli nadan vaøega obiskovanja—glej-te, ko bo priøel Gospod, da, insicer na tisti veliki dan, ko sebo Zemlja zvila skupaj kakorzvitek in se bodo talila tlazavoljo œgoçe vroçine, da, tistiveliki dan, ko boste priøli, daboste stali pred Boœjim Jagnje-tom—mar boste potem rekli,da Boga ni?

3 Potem ne boste veç zanikaliKristusa oziroma mar bostelahko pogledali Boœje Jagnje?Mar predpostavljate, da boste znjim bivali z zavestjo o svojikrivdi? Mar predpostavljate, dabi bili lahko sreçni, çe bi bivalis tistim svetim Bitjem, ko vamduøo pretresa zavest o krivdi, daste vselej krøili njegove postave?

457 Mormon 9:4–17

4 Glejte, povem vam, da bibili bolj nesreçni, çe bi bivali ssvetim in praviçnim Bogom zzavestjo svoje umazanosti prednjim, kakor bi bili, çe bi bivali sprekletimi duøami v peklu.

5 Kajti glejte, ko boste zagledalisvojo goloto pred Bogom in tudiBoœjo slavo in svetost JezusaKristusa, bo to na vas zanetilonepogasljiv ogenj.

6 O potem, vi, neverni, obrnitese h Gospodu; glasno kliçite kOçetu v Jezusovem imenu, dase vas bo tisti veliki in poslednjidan morda spoznalo za brezma-deœne, çiste, zale in bele, potemko boste oçiøçeni z jagnjetovokrvjo.

7 In spet spregovorim vam,ki zanikate Boœja razodetjain pravite, da jih ni veç, dani veç razodetij, ne prerokb,ne darov, ne zdravljenja, negovora jezikov in tolmaçenjajezikov;

8 glejte, povem vam da ta, kito zanika, ne pozna Kristusove-ga evangelija; da, ni bral svetihspisov; a çe je, jih ne razume.9 Kajti mar ne beremo, da je

Bog isti vçeraj, danes in za veko-maj in da v njem ni odstopanjaniti malenkost spreminjanja.10 In sedaj, çe ste si predstav-

ljali boga, ki se spreminja in vkaterem je malenkost spreminja-nja, potem ste si predstavljaliboga, ki ni Bog çudeœev.

11 A glejte, pokazal vam bomBoga çudeœev, in sicer Abraha-movega Boga in IzakovegaBoga in Jakobovega Boga; inisti je Bog, ki je ustvaril nebesain Zemljo in vse, kar je v njiju.

12 Glejte, ustvaril je Adama inpo Adamu je priøel çlovekovpadec. In zavoljo çlovekovegapadca je priøel Jezus Kristus,in sicer Oçe in Sin; in zavoljoJezusa Kristusa je priølo doodkupitve çloveka.

13 In zavoljo odkupitve çlo-veka, ki je priøla po JezusuKristusu, so pripeljani nazaj vGospodovo navzoçnost; da, toje tam, kjer so odkupljeni vsiljudje zavoljo Kristusove smrti,ki prinese vstajenje, ki prineseodkupitev od neskonçnegaspanja, iz katerega se bodovsi ljudje po Boœji moçi pre-budili, ko bo zatrobila troben-ta; in pristopili bodo takomajhni kakor veliki in vsi bodostali pred njegovim stolom, kerbodo odreøeni in spuøçeni ste veçne spone smrti, ki je te-lesna smrt.

14 In potem pride sodbaSvetega nad njimi; in potempride ças, da bo ta, ki je umazan,øe vedno umazan; in ta, ki jepraviçen, bo øe vedno praviçen;ta, ki je sreçen, bo øe vednosreçen; in ta, ki je nesreçen, boøe vedno nesreçen.

15 In sedaj, o vsi vi, ki stesi zamislili boga, ki ne moredelati çudeœev, vas bi vpraøal,je mar vse to, o çemer semgovoril, minilo? Mar je œe priøelkonec? Glejte, povem vam, ni;in Bog ni prenehal biti Bogçudeœev.

16 Glejte, mar ni to, kar je Bogstoril, neverjetno v naøih oçeh?Da, in kdo razume neverjetnaBoœja dela?

17 Kdo bo rekel, da ni bil

Mormon 9:18–29 458

çudeœ, da so po njegovi besedinastala nebesa in Zemlja; in zmoçjo njegove besede je bil izprahu zemlje ustvarjen çlovek;in z moçjo njegove besede so sedogajali çudeœi?18 In kdo bo rekel, da Jezus

Kristus ni napravil veliko veli-kih çudeœev? In po rokah apos-tolov se je zgodilo veliko velikihçudeœev.

19 In çe so se takrat dogajaliçudeœi, zakaj je Bog prenehalbiti Bog çudeœev in vendar jenespremenljivo Bitje? In glejte,povem vam, ne spreminja se;çe je tako, bi prenehal biti Bog;in ne preneha biti Bog in on jeBog çudeœev.

20 In razlog, zakaj je med çlo-veøkimi otroki prenehal delatiçudeœe, je ta, da zapadajo vnevero in odhajajo s prave potiin ne poznajo Boga, v kateregabi morali zaupati.

21 Glej, povem vam, kdorverjame v Kristusa, ne da bidvomil, mu bo dano, kar kolibo prosil Oçeta v Kristusovemimenu; in to je obljubljeno vsem,in sicer vsem stranem sveta.

22 Kajti glejte, tako je govorilJezus Kristus, Boœji Sin, svojimuçencem, ki bodo ostali, da, intudi vsem svojim uçencem, koje mnoœica posluøala: Pojditepo vsem svetu in vsakemu bitjupridigajte evangelij;

23 in ta, ki verjame in se krsti,bo reøen, ta pa, ki ne verjame,bo obsojen;

24 in ta znamenja bodo sledilatem, ki verjamejo — v mojemimenu bodo izganjali hudiçe;govorili bodo z novimi jeziki;

pobirali bodo kaçe; in çe bodopopili kaj smrtonosnega, jim nebo napravilo økode; na bolnebodo polagali roke in ozdravelibodo;

25 in kdor bo verjel v mojeime, ne da bi dvomil, njemubom potrdil vse svoje besede,in sicer vsem stranem sveta.

26 In sedaj, glejte, kdo se lah-ko zoperstavi Boœjemu delu?Kdo lahko zanika, kar je onizgovoril? Kdo se bo vzdignilproti vsemogoçni Gospodovimoçi? Kdo bo preziral Gospo-dova dela? Kdo bo preziralKristusove otroke? Glejte, vsivi, ki ste preziralci Gospodovihdel, kajti çudili se boste in pro-padli boste.

27 O, torej ne prezirajte in sene çudite, paç pa prisluhniteGospodovim besedam in prositeOçeta v Kristusovem imenu zavse, kar koli boste potrebovali.Ne dvomite, paç pa bodite verniin zaçnite kakor v starodavnihçasih in pridite h Gospodu zvsem srcem in odsluœite svojoodreøitev s strahom in trepetompred njim.

28 Bodite modri v dneh svojepreizkuønje; slecite si vso neçis-tost; ne prosite, da bi ga porabiliza svoja poœelenja, paç pa pro-site z neomajno trdnostjo, dane boste popustili nobeni skuø-njavi, paç pa da boste sluœilipravemu in œivemu Bogu.

29 Glejte, da se ne bostekrstili nevredni; glejte, da neboste Kristusovega zakramen-ta vzeli nevredni; paç pa glejte,da boste vse to delali vredniin to delajte v imenu Jezusa

459 Mormon 9:30–Eter1:2

Kristusa, Sina œivega Boga; inçe boste tako delali in vztrajalido konca, nikakor ne bosteizvrœeni.30 Glejte, govorim vam, ka-

kor bi vam govoril od mrtvih;kajti vem, da boste imeli mojebesede.

31 Ne obsodite me zavoljomoje nepopolnosti niti mojegaoçeta zavoljo njegove nepopol-nosti, niti tistih, ki so zapisovalipred njim; paç pa raje izkaœitezahvalo Bogu, da vam je naøenepopolnosti pokazal, da se bos-te lahko nauçili veçje modrosti,kakor smo se je mi.

32 In sedaj, glejte, ta zapis smozapisovali po svojem znanju zznaki, ki se med nami imenujejopreoblikovana egipçanøçina, kismo jo prenaøali in jo spreminja-li po svojem govoru.

33 In çe bi bile naøe ploøçezadosti velike, bi zapisovali vhebrejøçini; toda tudi hebrejøçi-no smo spremenili; in çe bilahko zapisovali v hebrejøçini,

glejte, bi vi v naøem zapisu nebili imeli nepopolnosti.

34 Ampak Gospod ve za to,kar smo zapisovali, in tudi danobeno drugo ljudstvo ne poz-na naøega jezika; in ker nobe-no drugo ljudstvo ne poznanaøega jezika, zato je pripra-vil naçin, na katerega bo le–tapreveden.

35 In to je zapisano, da sebomo s svojih oblaçil znebilikrvi svojih bratov, ki so zapadliv nevero.36 In glejte, to, kar smo œeleli

glede naøih bratov, da, in sicerda bi se povrnili k védenju oKristusu, je glede na molitvevseh svetih, ki so bivali vdeœeli.

37 In naj Gospod Jezus Kristusdovoli, da bodo njihove molitveusliøane po njihovi veri; in najse Bog Oçe spomni zaveze, kijo je sklenil z Izraelovo hiøo; innaj jih za vekomaj blagoslovipo veri v ime Jezusa Kristusa.Amen.

Etrova knjiga

Jeredovski zapis, ki je okrajøava øtiriindvajsetih ploøç, ki so jih v dnehkralja Mozija naøli Limhijevi ljudje.

1. POGLAVJE

Moroni okrajøa Etrovo pisanje.—Prikazano je Etrovo rodopisje.—Pri babilonskem stolpu jeredovskijezik ni pomeøan. — Gospod jimobljubi, da jih bo vodil v izvoljenodeœelo in iz njih napravil veliknarod.

In sedaj, jaz, Moroni, nadalju-jem s poroçanjem o tistih sta-

rodavnih prebivalcih, ki jih jeGospodova roka pokonçala naobliçju te severne deœele.

2 In svoje poroçilo sem vzel zdvajset in øtirih ploøç, ki so jihnaøli Limhijevi ljudje, katero seimenuje Etrova knjiga.

Eter 1:3–37 460

3 In ker predpostavljam, daprvi del tega zapisa, ki govorio stvarjenju sveta in tudi oAdamu, in poroçilo od tistegaçasa prav do velikega stolpa inkar koli se je dogodilo medçloveøkimi otroki do tistega ça-sa, Judje imajo—

4 zato ne zapisujem tistega,kar se je dogodilo od Adamovihdni do tistega çasa; paç pa je tona ploøçah; in kdor jih bo naøel,ta bo imel moç, da bo dobilcelotno poroçilo.

5 A glejte, jaz ne podajamcelotnega poroçila, paç pa po-dajam le del poroçila, od stolpavse do takrat, ko so bili pobiti.

6 In tako podajam poroçilo. Ta,ki je to poroçilo zapisal, je bil Eterin bil je Koriantorjev potomec.

7 Koriantor je bil Moronov sin.8 In Moron je bil Etemov sin.9 In Etem je bil Ahahov sin.10 In Ahah je bil Setov sin.11 In Set je bil Øiblonov sin.12 In Øiblon je bil Komov sin.13 In Kom je bil Koriantumov

sin.14 In Koriantum je bil Amniga-

dajev sin.15 In Amnigada je bil Aronov

sin.16 In Aron je bil potomec Heta,

ki je bil Heartomov sin.17 In Heartom je bil Libov sin.18 In Lib je bil Kiøev sin.19 In Kiø je bil Koromov sin.20 In Korom je bil Levijev sin.21 In Levi je bil Kimov sin.22 In Kim je bil Moriantonov

sin.23 In Morianton je bil Riplaki-

øev potomec.24 In Riplakiø je bil Øezov sin.

25 In Øez je bil Hetov sin.26 In Het je bil Komov sin.27 In Kom je bil Koriantumov

sin.28 In Koriantum je bil Emerjev

sin.29 In Emer je bil Omerjev sin.30 In Omer je bil Øuletov sin.31 In Øule je bil Kibov sin.32 In Kib je bil sin Oríjaja, ki je

bil sin Jereda;33 Jereda, ki je priøel s svojim

bratom in njunima druœinama, znekaterimi drugimi in njihovimidruœinami od velikega stolpav çasu, ko je Gospod pomeøalçloveøke jezike in v svojem besuzaprisegel, da bodo razkropljenipo vsem obliçju Zemlje; inpo Gospodovi besedi je biloljudstvo razkropljeno.

34 In ker je bil Jeredov bratvelik in mogoçen moœ in moœ,ki je bil moçno priljubljen priGospodu, mu je Jered, njegovbrat, rekel: Kliçi h Gospodu, danas ne bo pomeøal, da bi nemogli razumeti naøih besed.

35 In zgodilo se je, da jeJeredov brat klical h Gospoduin Gospod se je Jereda usmilil;zato ni pomeøal Jeredovega jezi-ka; in Jered in njegov brat nistabila pomeøana.

36 Potem je Jered rekel svoje-mu bratu: Kliçi spet h Gospoduin morda bo, da bo odvrnilsvojo jezo od tistih, ki so najiniprijatelji, da ne bo pomeøal nji-hovega jezika.

37 In zgodilo se je, da jeJeredov brat klical h Gospoduin Gospod se je usmilil njunihprijateljev in tudi njihovihdruœin, da niso bili pomeøani.

461 Eter 1:38–2:6

38 In zgodilo se je, da je Jeredspet spregovoril svojemu bra-tu, rekoç: Pojdi in poizvedi odGospoda, kam nas bo peljal izdeœele, in çe nas bo peljal izdeœele, kliçi k njemu, kod najgremo. In kdo ve, çe nas Gospodne bo peljal v deœelo, ki jeizvoljena na vsej Zemlji? In çebo tako, bodimo zvesti Gospo-du, da jo bomo prejeli v nas-ledstvo.

39 In zgodilo se je, da je Jere-dov brat klical h Gospodu, gledena to, kar so bila izrekla Jeredo-va usta.

40 In zgodilo se je, da je Gos-pod usliøal Jeredovega bratain je bil z njim usmiljen in murekel:

41 Pojdi in zberi drobnico, takosamce kakor samice vsake vrste;in tudi semena zemlje vsakevrste; in tvoje druœine; in tudiJereda, tvojega brata, in njegovodruœino; in tudi tvoje prijateljein njihove druœine in Jeredoveprijatelje in njihove druœine.

42 In ko boø to storil, boø øelna çelu pred njimi v dolino,ki je na severu. In tam te bompoçakal in pred teboj bom øel vdeœelo, ki je izvoljena izmedvseh deœel na Zemlji.

43 In tam bom blagosloviltebe in tvoje potomstvo in sivzgojil od tvojega potomstvain od potomstva tvojega bratain teh, ki bodo øli s teboj, veliknarod. In ne bo ga veçjega,kakor bo narod, ki si ga bomvzgojil iz tvojega potomstva, navsem obliçju Zemlje. In tako tibom storil, ker si ves ta ças klicalk meni.

2. POGLAVJE

Jeredovci se pripravijo na potova-nje v obljubljeno deœelo.—To jeizvoljena deœela, v kateri morajoljudje sluœiti Kristusu ali pa bodoizbrisani.—Gospod tri ure govoriJeredovemu bratu. — Jeredovcizgradijo barke.—Gospod Jeredo-vega brata vpraøa za predlog, kakobodo barke razsvetljene.

In zgodilo se je, da so øli Jeredin njegov brat in njuni druœiniin tudi Jeredovi prijatelji in tudinjegov brat in njihove druœinev dolino, ki je bila na severu (indolini je bilo ime Nimrod, kerse je imenovala po mogoçnemlovcu), z drobnico, ki so jobili zbrali, s samci in samicamivsake vrste.

2 In nastavljali so tudi pasti inlovili ptice neba; in prav tako sopripravili posodo, v kateri so sseboj nesli ribe iz voda.

3 In s seboj so vzeli dezeret,kar je v prevodu çebela; in takoso nesli s seboj çebelji roj in vse-kaj od tega, kar je bilo po obliçjudeœele, semena vsake vrste.

4 In zgodilo se je, ko so bilipriøli v dolino Nimrod, je priøelGospod in govoril z Jeredovimbratom; in bil je v oblaku inJeredov brat ga ni videl.

5 In zgodilo se je, da jim jeGospod zapovedal, naj gredo vdivjino, da, v tisti predel, kjerçlovek øe ni bil. In zgodilo se je,da je øel Gospod pred njimi inje govoril z njimi, ko je stal voblaku, in dajal smernice, kodnaj potujejo.

6 In zgodilo se je, da so v

Eter 2:7–16 462

divjini potovali in gradili sobarke, v katerih so øli preko ve-likega vodovja, in Gospodovaroka jih je nenehno usmerjala.7 In Gospod ni dopustil, da

bi se ustavili onstran morja vdivjini, ampak je œelel, da biøli naprej prav v obljubljeno de-œelo, ki je bila izvoljena izmedvseh drugih deœel, ki jo je bilGospod Bog ohranil za praviçnoljudstvo.

8 In v svojem besu je bil Jeredo-vemu bratu zaprisegel, da bodovsi, ki bodo posedovali to ob-ljubljeno deœelo od tistega çasadalje in za vekomaj, sluœilinjemu, pravemu in edinemuBogu, ali pa bodo izbrisani, kobo nadnje priøla polnost njego-vega besa.

9 In sedaj lahko vidimo Boœjeodloke glede te deœele, ki jeobljubljena deœela; in kateri kolinarod jo bo posedoval, bo sluœilBogu ali pa bo izbrisan, ko bonadenj priøla polnost njegovegabesa. In polnost njegovega besapride nadenj, ko dozori v kri-viçnosti.

10 Kajti glej, to je deœela, kije izvoljena izmed vseh drugihdeœel; zatorej bo ta, ki jo pose-duje, sluœil Gospodu ali pabo izbrisan; kajti to je veçniBoœji odlok. In dokler se kriviç-nost med çloveøkimi otroki de-œele ne bo dopolnila, ne bodoizbrisani.

11 In to se vam bo zgodilo, ovi Nejudje, da boste poznaliBoœje odloke—da se boste po-kesali in ne boste nadaljevali vsvojih kriviçnostih, dokler nepride polnost, da ne boste nase

priklicali Boœjega besa, kakor sodelali prebivalci deœele doslej.

12 Glej, to je izvoljena deœelain kateri koli narod jo bo pose-doval, bo prost suœenjstva inujetniøtva in vseh drugih naro-dov pod nebesi, samo çe bodosluœili Bogu deœele, ki je JezusKristus, ki se je bil udejanjil potem, kar smo zapisali.

13 In sedaj nadaljujem s svojimzapisom; kajti glej, zgodilo se je,da je Gospod pripeljal Jereda innjegove brate prav do tistegavelikega morja, ki loçuje deœele.In ko so priøli do morja, so pos-tavili øotore; in kraju so dali imeMoriankumer; in bivali so vøotorih in na morski obali bivaliv øotorih za razmik øtirih let.14 In zgodilo se je na koncu

øtirih let, da je Gospod spetpriøel k Jeredovemu bratu instal v oblaku in govoril z njim.In za razmik treh ur je Gospodgovoril z Jeredovim bratom inga grajal, ker ni pomnil klicatiGospodovega imena.

15 In Jeredov brat se je pokesalza húdo, ki ga je bil storil, inklical Gospodovo ime za svojebrate, ki so bili z njim. In Gos-pod mu je rekel: Grehe bom od-pustil tebi in tvojim bratom; aniç veç ne boste greøili, kajtipomnili boste, da se moj duh nebo vselej trudil okrog çloveka;çe boste zatorej greøili, doklerne boste docela dozoreli, bosteloçeni od Gospodove navzoç-nosti. In to so moje misli naddeœelo, ki vam jo bom dal v nas-ledstvo; kajti izmed vseh drugihdeœel bo izvoljena deœela.

16 In Gospod je rekel: Pojdi

463 Eter 2:17–3:1

delat in gradi takøne barke,kakrøne si gradil doslej! In zgo-dilo se je, da je øel Jeredov bratdelat in tudi njegovi bratje inso gradili barke tako, kakor sojih bili gradili, po Gospodovihnavodilih. In bile so majhne inbile so lahke na vodi, in sicerkakor lahkotnost ptice na vodi.17 In bile so zgrajene tako, da

so bile silno zatesnjene, in sicerda bi lahko drœale vodo kakorskleda; in konci le–teh so bilioøiljeni; in vrh le–teh je bil za-tesnjen kakor skleda; in dolœinale–teh je bila dolœina drevesa;in vrata le–teh, ko so bila zaprta,so bila zatesnjena kakor skleda.

18 In zgodilo se je, da jeJeredov brat klical h Gospodu,rekoç: O Gospod, izvêdel semdelo, ki si mi ga zapovedal, innapravil sem barke, kakor si minarekoval.

19 In glej, o Gospod, v njihni svetlobe; s çim bomo krma-rili? In prav tako bomo pomrli,kajti v njih lahko dihamo samozrak, ki je v njih; zato bomopomrli.

20 In Gospod je Jeredovemubratu rekel: Glej, na vrhu boønapravil odprtino in tudi na dnu;in ko vam bo primanjkovalozraka, boste odprtino odmaøiliin prejeli zrak. In çe bo tako, davas bo zalila voda, glej, bosteodprtino zamaøili, da ne bostepomrli v povodnji.

21 In zgodilo se je, da jeJeredov brat storil tako, kakormu je bil Gospod zapovedal.

22 In spet je klical h Gospodu,rekoç: O Gospod, glej, storilsem, prav kakor si mi zapove-

dal; in pripravil sem barke zasvoje ljudi in glej, v njih nisvetlobe. Glej, o Gospod, marboø dopustil, da bomo øli çez toveliko vodo v temi?

23 In Gospod je Jeredovemubratu rekel: Kaj œeliø, naj na-pravim, da boste v barkah imelisvetlobo? Kajti glej, ne moreteimeti oken, kajti raztreøçila sebodo na kosce; niti ne boste sseboj jemali ognja, kajti ne bosteøli v svetlobi ognja.

24 Kajti glej, boste kakor kitsredi morja; kajti valovi kakorgora se bodo raztreøçili nadvami. Vendar vas bom spet pri-nesel iz morskih globin; kajti izmojih ust so izøli vetrovi in pravtako sem poslal deœevje inpovodenj.

25 In glej, na to vas pripravim;kajti ne morete iti preko te velikegloboçine, çe vas ne pripravimna morske valove in vetrove,ki sem jih poslal, in povodenj,ki bo priøla. Kaj bi zato œelel, najvam pripravim, da boste imelisvetlobo, ko vas bodo pogoltnilemorske globoçine?

3. POGLAVJE

Jeredov brat vidi Gospodov prst,ko se dotakne øestnajstih kamnov.—Kristus pokaœe svoje duhovnotelo Jeredovemu bratu. — Tistih,ki imajo popolno védenje, se nemore zadrœati pred tançico. —Tolmaça sta pripravljena, da bojeredovski zapis priøel na svetlo.

In zgodilo se je, da je Jeredovbrat, (sedaj je bilo bark, ki so bilepripravljene, osem po øtevilu)

Eter 3:2–14 464

øel na goro, ki so jo imenovaligora Øelem zavoljo njene silneviøine, in iz skale stalil øestnajstmajhnih kamnov; in bili so beliprav kakor prozorno steklo; in vrokah jih je nesel na vrh gore inspet zaklical h Gospodu, rekoç:2 O Gospod, rekel si, da se

morajo nad nas zgrniti valovi.Sedaj glej, o Gospod, in ne bodijezen na svojega sluœabnikazavoljo njegove øibkosti predteboj; kajti vemo, da si svet inda bivaø v nebesih in da smonevredni pred teboj; zavoljopadca je naøa narava postalanenehno greøna; vendar pa sinam, o Gospod, zapovedal, damoramo klicati k tebi, da bomood tebe prejeli po svojih œeljah.

3 Glej, o Gospod, udaril si naszavoljo naøe kriviçnosti in sinas gnal dalje in ta mnoga letasmo bili v divjini; vendarle sibil usmiljen z nami. O Gospod,v usmiljenju se ozri name inodvrni svojo jezo od tega svoje-ga ljudstva in ne dopusti, dabodo øli preko te besneçe globi-ne v temi; ampak se ozri na tereçi, ki sem jih stalil iz skale.4 In vem, o Gospod, da imaø

vso moç in lahko v çlovekovokorist napraviø, kar koli hoçeø;zato se, o Gospod, s prstom do-takni teh kamnov in jih pripravi,da bodo svetili v temi; in svetilinam bodo v barkah, ki smo jihpripravili, da bomo imeli luç,ko bomo øli preko morja.

5 Glej, o Gospod, ti to lahkonapraviø. Vemo, da lahko poka-œeø veliko moç, ki se çloveøke-mu razumevanju zdi majhna.

6 In zgodilo se je, ko je bil

Jeredov brat te besede izrekel,glej, je Gospod iztegnil roko in ses prstom dotaknil kamnov enegaza drugim. In Jeredovemu bratuje z oçi padla tançica in videl jeGospodov prst; in bil je kot prstçloveka, kakor iz mesa in krvi;in Jeredov brat je padel predGospoda, kajti obøel ga je strah.

7 In Gospod je videl, da je bilJeredov brat padel na zemljo;in Gospod mu je rekel: Vstani,zakaj si padel?

8 In Gospodu je rekel: Videlsem Gospodov prst in sem sezbal, da bi me ne udaril; kajtinisem vedel, da ima Gospodmeso in kri.

9 In Gospod mu je rekel: Zavo-ljo svoje vere si videl, da bomnase prevzel meso in kri; innikoli ni çlovek priøel predmes tako silno vero, kakor si ti;kajti çe bi ne bilo tako, bi nevidel mojega prsta. Si videl veçkakor to?

10 In odgovoril je: Ne; Gospod,pokaœi se mi.

11 In Gospod mu je rekel:Verjameø besedam, ki jih bomgovoril?

12 In odgovoril je: Da, Gospod,vem, da govoriø resnico, kajti tisi Bog resnice in ne moreø lagati.

13 In ko je bil te besede izrekel,glej, se mu je Gospod pokazalin rekel: Glej, ker to veø, siodkupljen od padca; zatorej sevrneø v mojo navzoçnost; zatose ti pokaœem.

14 Glej, jaz sem ta, ki je bilpripravljen od osnovanja sveta,ki bo odreøil svoje ljudstvo. Glej,jaz sem Jezus Kristus. Jaz semOçe in Sin. V meni bo vse

465 Eter 3:15–28

çloveøtvo imelo œivljenje in toveçno œivljenje, in sicer kdor boverjel v moje ime; in postalibodo moji sinovi in hçere.15 In nikoli se nisem pokazal

çloveku, ki sem ga ustvaril, kajtinikoli ni çlovek verjel vame,kakor si ti. Vidiø, da si ustvar-jen po moji podobi? Da, prav vsiljudje so bili v zaçetku ustvarjenipo moji podobi.

16 Glej, to telo, ki ga sedajvidiø, je moje duhovno telo; inçloveka sem ustvaril po svojemduhovnem telesu; in prav kakorsem se prikazal tebi, da sem vduhu, se bom prikazal svojemuljudstvu v mesu.

17 In sedaj, kakor sem jaz,Moroni, rekel, nisem mogel na-praviti celotnega poroçila o tem,kar je zapisanega, zato mi za-dostuje reçi, da se je Jezuspokazal temu moœu v duhu, insicer tako in v podobi istegatelesa, prav kakor se je pokazalNefijcem.

18 In pouçeval ga je, pravkakor je pouçeval Nefijce; in vseto, da bi ta moœ vedel, da je Bog,zavoljo mnogih mogoçnih del,ki mu jih je bil Gospod pokazal.

19 In zavoljo védenja tegaçloveka se ga ni moglo zadrœati,da ne bi videl onstran tançice;in videl je Jezusov prst, zavoljoçesar, ko je videl, je padel odstrahu; kajti vedel je, da jebil Gospodov prst; in ni veçveroval, saj je vedel brez dvoma.

20 Zatorej, ker je imel popolnovédenje o Bogu, ga ni bilo moçzadrœati pred tançico; zato jevidel Jezusa; in pouçeval ga je.

21 In zgodilo se je, da je

Gospod rekel Jeredovemu bratu:Glej, ne boø dopustil, da bo to,kar si videl in sliøal, ølo v svet,dokler ne pride ças, ko bom svo-je ime poveliçal v mesu; zatorejboø to, kar si videl in sliøal, çuvalin tega ne boø pokazal nikomur.

22 In glej, ko boø priøel k meni,boø to zapisal in zapeçatil, datega nihçe ne bo mogel tolmaçi-ti; kajti to boø zapisal v jeziku, vkaterem tega ne znajo brati.

23 In glej, dal ti bom ta dvakamna in prav tako ju boøzapeçatil skupaj s tem, kar boøzapisal.

24 Kajti glej, jezik, v kateremboø zapisoval, bom pomeøal;zatorej bom ob svojem lastnemçasu napravil, da bosta ta kam-na çloveøkim otrokom pribliœalato, kar boø zapisal.

25 In ko je bil Gospod te besedeizrekel, je Jeredovemu bratupokazal vse prebivalce Zemlje,ki so bili, in tudi vse, ki bodo; inni jih zadrœal izpred njegovegapogleda, prav nobene stranisveta.

26 Kajti œe prej mu je rekel, çebo vanj verjel, da mu bo lahkopokazal vse—mu bo pokazano,zato Gospod niçesar ni mogelzadrœati pred njim, kajti vedel je,da mu Gospod lahko pokaœe vse.

27 In Gospod mu je rekel: Tereçi zapiøi in zapeçati; in te reçibom pokazal çloveøkim otro-kom ob svojem lastnem çasu.

28 In zgodilo se je, da mu jeGospod zapovedal, naj zapeçatioba kamna, ki ju je bil prejel,in ju ne pokaœe, dokler ju Gos-pod ne bo pokazal çloveøkimotrokom.

Eter 4:1–12 466

4. POGLAVJE

Moroniju je zapovedano zapeçatitipisanja Jeredovega brata. — Nebodo razodeta, dokler ljudje nebodo verovali prav kakor Jeredovbrat.—Kristus zapoveduje ljudem,naj verjamejo v njegove besede intistim od njegovih uçencev.—Lju-dem je zapovedano, naj se pokesajo,verjamejo v evangelij in bodoodreøeni.

In Gospod je Jeredovemu bratuzapovedal, naj gre z gore izGospodove navzoçnosti in za-piøe reçi, ki jih je bil videl; inprepovedano je bilo, da bi te reçipriøle k çloveøkim otrokom,dokler ne bo dvignjen na kriœ;in zato jih je kralj Mozija imel,da bi ne priøle v svet, dokler seKristus ne prikaœe svojemuljudstvu.

2 In potem ko se je bil Kristusresniçno pokazal svojemuljudstvu, je zapovedal, naj serazodenejo.

3 In sedaj, po tem so vsi zapadliv nevero; in ni drugih kakorLamancev in ti so zavrniliKristusov evangelij; zato mi jezapovedano, naj jih spet skrijemv zemljo.

4 Glej, na te ploøçe sem zapisalprav tisto, kar je Jeredov bratvidel; in ni bilo razodetih veçjihreçi od tistih, ki so bile razodeteJeredovemu bratu.

5 Zatorej mi jih je Gospod za-povedal zapisati; in zapisal semjih. In zapovedal mi je, naj jihzapeçatim; in prav tako je za-povedal, naj zapeçatim tolma-ça le–teh; zatorej sem tolmaça

zapeçatil glede na Gospodovozapoved.

6 Kajti Gospod mi je rekel: KNejudom ne bodo øle do tistegadne, ko se bodo pokesali svojekriviçnosti in bodo postali çistipred Gospodom.

7 In tisti dan bodo udejanjalivero vame, govori Gospod, pravkakor jo je Jeredov brat, da bodopostali posveçeni v meni, potemjim bom pokazal to, kar je videlJeredov brat, in sicer da jimbom razkril vsa svoja razodetja,govori Jezus Kristus, Boœji sin,Oçe nebes in Zemlje in vsega,kar je v njiju.

8 In ta, ki se bo bojeval protiGospodovi besedi, naj bo pre-klet; in ta, ki bo to zanikal, najbo preklet; kajti tem ne bompokazal niç veçjega, govoriJezus Kristus, kajti jaz sem ta, kigovori.

9 In na moj ukaz se odprejonebesa in se zaprejo; in na mojobesedo se bo tresla zemlja; in namoj ukaz bodo prebivalci le–teumrli, celo çe bo po ognju.

10 In ta, ki ne verjame mojimbesedam, ne verjame mojimuçencem; in çe je tako, da negovorim jaz, presodite; kajtiposlednji dan boste vedeli, dasem jaz tisti, ki govori.

11 Tega pa, ki verjame temu,kar sem govoril , tega bomobiskal po delovanju svojegaDuha in vedel bo in priçeval.Kajti zavoljo mojega Duha bovedel, da je to res; kajti to ljudiprepriça, naj delajo dobro.

12 In kar koli çloveka prepriça,naj dela dobro, je od mene; kajtidobro ne prihaja od nikogar

467 Eter 4:13–5:6

drugega kakor od mene. Jaz semtisti, ki vodi ljudi k vsemu do-bremu; ta, ki ne bo verjel mojimbesedam, ne bo verjel meni—da sem; in ta, ki ne bo verjelmeni, ne bo verjel Oçetu, ki meje poslal. Kajti glej, jaz sem Oçe,jaz sem luç in œivljenje in resnicasveta.13 Pridite k meni, o vi Nejudje,

in pokazal vam bom veçje reçi,védenje, ki je skrito zavoljonevere.

14 Pridi k meni, o Izraelovahiøa, in razodeto ti bo, kakovelike reçi je Oçe pripravil zateod stvarjenja sveta; in zavoljonevere ni priølo k tebi.

15 Glej, ko boø pretrgala tistotançico nevere, ki povzroça, daostajaø v svojem straønem sta-nju hudobije in trdosrçnosti inslepomiselnosti, potem bodovelike in neverjetne reçi, ki soti bile skrite od osnovanja sve-ta—da, ko boø klicala k Oçetuv mojem imenu, strtega srca inskesanega duha, potem boø ve-dela, da je Oçe pomnil zavezo,ki jo je sklenil s tvojimi oçeti, oIzraelova hiøa.

16 In potem se bodo mojarazodetja, ki sem jih dal zapisatipo svojem sluœabniku Janezu,razodela v oçeh vseh narodov.Pomni, ko boø to videla, boøvedela, da je ças blizu, da se borazodelo v dejanju samem.

17 Torej, ko boø ta zapis preje-la, vedi, da se je Oçetovo delona vsem zemeljskem obliçjuzaçelo.

18 Zato se pokesajte se, vse vestrani sveta, in pridite k meni inverjemite v moj evangelij in se

krstite v mojem imenu; kajti ta,ki verjame in se krsti, bo reøen;ta pa, ki ne verjame, bo preklet;in znamenja bodo sledila tistim,ki verjamejo v moje ime.

19 In blagor mu, ki bo na pos-lednji dan zvest mojemu imenu,kajti povzdignjen bo, da bo bivalv kraljestvu, ki je pripravljenozanj od osnovanja sveta. In glej,jaz sem ta, ki je govoril. Amen.

5. POGLAVJE

Tri priçe in delo sámo bo priçevaloo resnici tega, kar govori Mormo-nova knjiga.

In sedaj sem jaz, Moroni, zapisalbesede, ki so mi bile zapovedane,po svojem spominu; in povedalsem ti o tem, kar sem zapeçatil;zato se jih ne dotikaj z name-nom, da bi prevajal; kajti to tije prepovedano, razen çe ne bosçasoma to po Boœji modrosti.

2 In glej, ta privilegij imaø, daboø ploøçe lahko pokazal tistim,ki ti bodo pomagali obelodanitito delo;

3 in trem bodo pokazane zBoœjo moçjo; zatorej bodo z go-tovostjo vedeli, da je to res.

4 In z usti treh priç bodo tereçi potrjene; in priçevanje trehin to delo, v katerem se bo poka-zala Boœja moç in tudi beseda,o kateri priçujejo Oçe in Sin inSveti Duh—in vse to bo na pos-lednji dan priçevalo proti svetu.

5 In çe bo tako, da se bodopokesali in priøli k oçetu v Jezu-sovem imenu, bodo sprejeti vBoœje kraljestvo.

6 In sedaj, çe nimam polno-

Eter 6:1–12 468

moçja za te reçi, presodite; kajtivedeli boste, da imam polno-moçje, ko me boste videli in naposlednji dan bomo stali predBogom. Amen.

6. POGLAVJE

Veter œene jeredovske barke vobljubljeno deœelo.—Ljudje hvalijoGospoda zavoljo njegove dobrote.—Oríja je postavljen za kralja nad nji-mi.—Jered in njegov brat umreta.

In sedaj jaz, Moroni, nadaljujems podajanjem zapisa o Jeredu innjegovem bratu.

2 Kajti zgodilo se je, da je po-tem, ko je bil Gospod pripravilkamne, ki jih je bil Jeredov bratprinesel na goro, Jeredov bratpriøel z gore in kamne dal vbarke, ki so bile pripravljene,po enega na vsak konec le–teh;in glej, barkam so dajali luç.

3 In tako je Gospod napravil,da so kamni svetili v temi, da somoøkim, œenskam in otrokomdajali luç, da jim ni bilo treba itiçez velike vode v temi.

4 In zgodilo se je, ko so bilipripravili vsakovrstno hrano,da bi s tem preœiveli na vodi,in tudi hrano za drobnico ingovedo in vsako neudomaçenooziroma udomaçeno œival aliptico, ki jo bodo vzeli s seboj—in zgodilo se je, ko so bili vse tostorili, so øli v plovila oziromabarke in odrinili na morje in sezaupali v roke Gospoda, svoje-ga Boga.

5 In zgodilo se je, da je Gos-pod napravil, da so po vodnigladini proti obljubljeni deœeli

zapihali hudi vetrovi; in takojih je pred vetrom premetavalona morskih valovih.

6 In zgodilo se je, da jih je veli-kokrat pokopalo v morskegloboçine zavoljo valov kakorgore, ki so se lomili nad njimi,in tudi velikih in straønih vi-harjev, ki so jih povzroçili divjivetrovi.

7 In zgodilo se je, ko so bilipokopani v globoçine, da jimnobena voda ni mogla hudega,ker so bila njihova plovila za-tesnjena kakor skleda in pravtako so bila zatesnjena kakorNoetova barka; zato so, ko jih jeveliko vodovje zalilo, klicali hGospodu in spet jih je prineselna povrøje voda.

8 In zgodilo se je, da veterni nikoli prenehal pihati protiobljubljeni deœeli, medtem ko sobili na vodah; in tako jih je gnalodalje pred vetrom.

9 In peli so hvalnice Gospodu;in Jeredov brat je pel hvalniceGospodu in zahvaljeval se je inhvalil Gospoda ves dan; in ko jepriøla noç, niso prenehali hvalitiGospoda.

10 In tako jih je gnalo dalje;in nobena morska poøast jih nimogla zlomiti, niti kit, ki bi jihlahko poøkodoval; in nenehnoso imeli luç, bodisi je bilo nadvodo ali pod vodo.

11 In tako jih je po vodi gnalodalje tristo in øtirideset in øtiridni.

12 In pristal i so na obaliobljubljene deœele. In ko so sebili z nogami dotaknili obaleobljubljene deœele, so se priklo-nili na obliçju deœele in postali

469 Eter 6:13–30

poniœni pred Gospodom in sopred Gospodom potoçili solzeradosti zavoljo mnoœice njego-vih blagih milosti nad njimi.13 In zgodilo se je, da so øli

dalje po obliçju deœele in sozaçeli obdelovati zemljo.

14 In Jered je imel øtiri sinove;in imenovali so se Jakom inGilga in Maha in Oríja.

15 In tudi Jeredovemu bratuso se rodili sinovi in hçere.

16 In Jeredovih prijateljev innjegovih bratov je bilo po øteviluokrog dvajset in dve duøi; intudi njim so se rodili sinoviin hçere, preden so priøli v ob-ljubljeno deœelo; in zato jih jezaçelo postajati veliko.

17 In pouçeni so bili, naj po-niœno hodijo pred Gospodom;in prav tako so dobivali podukz viøav.

18 In zgodilo se je, da so sezaçeli øiriti po obliçju deœele inse mnoœiti in obdelovati zemljo;in v deœeli so postajali moçni.

19 In Jeredov brat se je postaralin videl je, da mora kmalu vgrob; zatorej je Jeredu rekel:Zberiva svoje ljudstvo, da jihbova preøtela, da bova od njihizvedela, kaj œelijo od naju, pre-den greva v grob.

20 In glede na to so se ljudjezbrali. Sedaj je bilo øtevilo sinovin hçera Jeredovega brata dvaj-set in dve duøi; in øtevilo Jeredo-vih sinov in hçera je bilo dvajsetin imel je øtiri sinove.

21 In zgodilo se je, da sta pre-øtela ljudi; in potem ko sta jihbila preøtela, sta od njih œelelato, kar so œeleli, naj napravita,preden bosta øla v grob.

22 In zgodilo se je, da so ljudjeod njiju œeleli, naj mazilita enegaod njunih sinov za kralja nadnjimi.

23 In sedaj, glej, to je bilo zanjuœalostno. In Jeredov brat jimje rekel: To zagotovo vodi vsuœenjstvo.

24 Jeredov brat pa je rekelsvojemu bratu: Dopusti jim, najimajo kralja. In zato jim je rekel:Izmed najinih sinov si izberitekralja, kogar hoçete.

25 In zgodilo se je, da so izbra-li prav prvorojenca Jeredovegabrata; in ime mu je bilo Pagag.In zgodilo se je, da je zavrnilin ni hotel biti njihov kralj. Inljudje so hoteli, da bi ga njegovoçe prisilil, njegov oçe pa ga nihotel; in ukazal jim je, naj niko-gar ne silijo, da bi bil njihovkralj.

26 In zgodilo se je, da so izbralivse Pagagove brate in nisohoteli.

27 In zgodilo se je, da nitiJeredovi sinovi niso hoteli, insicer nihçe razen eden; in Oríjaje bil maziljen za kralja nadljudstvom.

28 In zaçel je vladati in ljudjeso zaçeli uspevati; in postali sosilno bogati.

29 In zgodilo se je, da jeJered umrl in njegov brat pravtako.

30 In zgodilo se je, da je Oríjahodil poniœno pred Gospodomin je pomnil, kako velike reçi jebil Gospod storil za njegovegaoçeta, in prav tako je pouçevalsvoje ljudstvo, kako velike reçije bil Gospod storil za njihoveoçete.

Eter 7:1–16 470

7. POGLAVJE

Oríja vlada v praviçnosti.—Sredinasilne polastitve in zdrahe nastaneØuletovo in Kohorjevo tekmovalnokraljestvo.—Preroki obsodijo hu-dobijo in malikovanje ljudstva, kise potem pokesa.

In zgodilo se je, da je Oríja vpraviçnosti izvajal sodbe naddeœelo vse svoje dni, ki jih jebilo silno veliko.

2 In rodili so se mu sinovi inhçere; da, rodilo se mu jih je tri-deset in eden, od katerih je bilodvajset in tri sinov.

3 In zgodilo se je, da se mu jev starosti rodil tudi Kib. Inzgodilo se je, da je Kib vladalnamesto njega; in Kibu se jerodil Korihor.

4 In ko je bil Korihor star tri-deset in dve leti, se je uprloçetu in øel na drugo stran inbival v nehorski deœeli; in rodi-li so se mu sinovi in hçere inpostali so silno zali; zatorej jeKorihor odpeljal veliko ljudiza seboj.

5 In ko je bil zbral vojsko, jepriøel v moronsko deœelo, kjerje bival kralj, in ga zasuœnjil,kar je izpolnilo besede Jeredo-vega brata, da jih bo to privedlov suœenjstvo.

6 Sedaj, moronska deœela,kjer je kralj bival, je bila blizudeœele, ki so jo Nefijci imenovaliOpustoøenje.

7 In zgodilo se je, da je Kibbival v ujetniøtvu in njegovoljudstvo pod Korihorjem, nje-govim sinom, dokler ni postalsilno star; vendar se je Kibu v

njegovi starosti rodil Øule, ko jebil øe v ujetniøtvu.

8 In zgodilo se je, da je bil Øulejezen na svojega brata; in Øulese je okrepil in postal moçanglede na moç çloveka; in pravtako je bil moçan v presoji.

9 Zatorej je priøel k hribu Efrá-jim in iz hriba stalil in iz jeklanapravil meçe za tiste, ki jih jebil odpeljal s seboj; in potem kojih je oboroœil z meçi, se je vrnilv mesto Nehor in se bojeval ssvojim bratom Korihorjem, sçimer je pridobil kraljestvo inga povrnil svojemu oçetu Kibu.

10 In sedaj, zavoljo tega, kar jebil Øule napravil, je njegov oçekraljestvo prenesel nanj; zato jezaçel vladati na mestu svojegaoçeta.

11 In zgodilo se je, da je sodboizvajal v praviçnosti; in svojekraljestvo je razøiril po vsemobliçju deœele, kajti ljudje sobili postali silno øtevilni.

12 In zgodilo se je, da se jeØuletu prav tako rodilo velikosinov in hçera.

13 In Korihor se je pokesalsvojih mnogih hudobij, ki jih jebil zagreøil; zatorej mu je dalØule moç v svojem kraljestvu.

14 In zgodilo se je, da je imelKorihor veliko sinov in hçera.In med Korihorjevimi sinovi jebil eden, ki mu je bilo ime Noe.

15 In zgodilo se je, da se jeNoe uprl Øuletu, kralju, in pravtako svojemu oçetu, Korihorju,in odpeljal Korihorja, svojegabrata, in tudi vse njegove bratein veliko ljudi.

16 In s Øuletom, kraljem, seje bojeval, s çimer je pridobil

471 Eter 7:17–8:2

deœelo svojega prvega nas-ledstva; in nad tistim delomdeœele je postal kralj.17 In zgodilo se je, da se je spet

bojeval s Øuletom, kraljem; in sseboj je vzel Øuleta, kralja, in gaujetega odpeljal v Moron.

18 In zgodilo se je, ko je bil natem, da ga bo usmrtil, se jeponoçi v Noetovo hiøo priplazilØuletov sin in ga ubil in vdrlskozi vrata jeçe in ven pripeljalsvojega oçeta in ga posadilna prestol v njegovem lastnemkraljestvu.

19 Zatorej je Noetov sin zgra-dil kraljestvo namesto njega;vendarle nad kraljem Øuletomniso veç pridobil i moçi inljudstvo, ki je bilo pod vladavi-no kralja Øuleta, je silno uspe-valo in postajalo veliko.

20 In deœela je bila razdeljena;in bili sta dve kraljestvi, Øule-tovo kraljestvo in kraljestvoKohorja, Noetovega sina.

21 In Kohor, Noetov sin, je na-pravil, da se je njegovo ljudstvobojevalo s Øuletom, v çemer jihje Øule premagal in je Kohorjaubil.

22 In sedaj, Kohor je imel sina,ki se je imenoval Nimrod; inNimrod je Kohorjevo kraljestvopredal Øuletu in naøel je naklo-njenost v Øuletovih oçeh; zatorejmu je bil zelo naklonjen in vØuletovem kraljestvu je delalpo svojih œeljah.

23 In prav tako so v Øuletovivladavini med ljudstvo priølipreroki, ki jih je poslal Gospodin prerokovali so, da sta çlo-veøka hudobija in malikovanjenad deœelo klicala prekletstvo

in da bodo pokonçani, çe se nebodo pokesali.

24 In zgodilo se je, da so seljudje prerokom rogali in jihzasmehovali. In zgodilo se je, daje kralj Øule izvajal sodbo nadvsemi tistimi, ki so se rogaliprerokom.

25 In po vsej deœeli je izvajalpostavo, kar je prerokom dajalomoç, da so øli, kamor so hoteli;in zato so se ljudje pokesali.

26 In ker so se ljudje pokesaliza svoje kriviçnosti in maliko-vanje, jih je Gospod ohranil in vdeœeli so spet zaçeli uspevati.In zgodilo se je, da so se Øuletuv starosti rodili sinovi in hçere.

27 In v Øuletovih dneh ni biloveç vojn; in pomnil je velike reçi,ki jih je bil Gospod napravil zanjegove oçete, ko jih je pripeljalçez veliko globino v obljubljenodeœelo; zatorej je vse svoje dnisojenje izvajal v praviçnosti.

8. POGLAVJE

V kraljestvu je zdraha in spor.—Akiø oblikuje zapriseœeno tajnozvezo, da bo ubil kralja.—Tajnezveze so od hudiça in zavoljo njihpropadejo narodi. — DanaønjimNejudom gre svarilo pred tajnimizvezami, ki si bodo prizadevalestrmoglaviti svobodo vseh deœel,narodov in drœav.

In zgodilo se je, da se mu jerodil Omer in Omer je vladalnamesto njega. In Omerju se jerodil Jered; in Jeredu so se rodilisinovi in hçere.

2 In Jered se je uprl oçetu inpriøel in bival v hetski deœeli.

Eter 8:3–16 472

In zgodilo se je, da je laskalveliko ljudem zavoljo svojihprekanjenih besed, dokler nipridobil polovico kraljestva.3 In ko je bil pridobil polovico

kraljestva, se je bojeval z oçetomin oçeta odpeljal v ujetniøtvoin napravil, da je sluœil v ujet-niøtvu;

4 in sedaj, v dneh Omerjevevladavine je bil v ujetniøtvupolovico svojih dni. In zgodilose je, da so se mu rodili sinoviin hçere, med katerimi sta bilaHecrón in Koriantumr;

5 in bila sta silno jezna zavoljodejanj Jereda, njunega brata,tako da sta zbrala vojsko inJereda napadla. In zgodilo seje, da sta ga napadla ponoçi.

6 In zgodilo se je, ko sta bilapobila Jeredovo vojsko, da stabila na tem, da bosta ubila tudinjega; in rotil ju je, naj ga neubijeta in da bo kraljestvo pre-dal oçetu. In zgodilo se je, dasta ga pustila pri œivljenju.

7 In sedaj je postalo Jeredusilno hudo, ker je izgubil kra-ljestvo, kajti srce mu je bilo hle-pelo po kraljestvu in slavi sveta.

8 Sedaj, ker je bila Jeredovahçer silno veøça in ker je videlaœalost svojega oçeta, si je za-mislila naçrt, s katerim bi kra-ljestvo dobila nazaj za svojegaoçeta.9 Sedaj, Jeredova hçi je bila

silno zala. In zgodilo se je, da jegovorila s svojim oçetom in murekla: Çemu je moj oçe takopotrt? Mar ni prebral zapisa, kiso ga naøi oçetje prinesli prekovelike globoçine? Glej, martam ne poroça o starodavnih,

da so s tajnimi naçrti pridobilikraljestva in veliko slavo?

10 In sedaj, zato naj moj oçe daposlati po Akiøa, Kimnorjevegasina; in glej, zala sem in plesalabom pred njim in ugajala mubom, da me bo œelel za œeno; çebo zatorej od tebe œelel, naj memu daø za œeno, potem boø re-kel: Dal jo bom, çe mi boø prine-sel glavo mojega oçeta, kralja.

11 In sedaj, Omer je bil Akiøevprijatelj; ko je bil zatorej Jeredposlal po Akiøa, je Jeredovahçi plesala pred njim, da mu jeugajala, tako da jo je œelel zaœeno. In zgodilo se je, da jeJeredu rekel: Daj mi jo za œeno.

12 In Jered mu je rekel: Dal tijo bom, çe mi boø prinesel glavomojega oçeta, kralja.

13 In zgodilo se je, da je Akiø vJeredovi hiøi zbral vse sorodstvoin jim rekel: Ali mi boste zapri-segli, da mi boste zvesti v tem,kar bom œelel od vas?

14 In zgodilo se je, da so muvsi zaprisegli pri Bogu v nebesihin tudi pri nebesih in tudi priZemlji in pri svoji glavi, da bota, kdor bo odrekel pomoç, ki joje Akiø œelel, izgubil glavo; inkdor bo izdal, kar jim bo Akiørazkril, bo ob œivljenje.

15 In zgodilo se je, da so setako z Akiøem pogodili. In Akiøje z njimi sklenil zaobljube, ki sojih dali ti od starodavnih, ki so siprav tako prizadevali za oblast,ki so se bile predajale od Kajna,ki je bil morilec od zaçetka.

16 In podporo jim je dajala hu-diçeva moç, da so te zaobljubesklenili z ljudmi, da bi jih drœaliv temi, da bi pomagali takønim,

473 Eter 8:17–26

ki so si prizadevali za oblast, daso si oblast pridobili in moriliin plenili in lagali in greøili zvsakovrstnimi hudobijami inpreøuøtvi.17 In Jeredova hçi je bila tista,

ki jim je poloœila v srce, da sosi prizadevali za temi staro-davnimi reçmi; in Jered je topoloœil v Akiøevo srce; zatorejjo je Akiø sklenil s svojim so-rodstvom in prijatelji, ki jih jezavajal z lepimi obljubami, dabi storili, kar koli je œelel.

18 In zgodilo se je, da so usta-novili tajno zvezo, prav kakorti od starodavnih; zvezo, ki jeod vseh v Boœjih oçeh najboljnagnusna in hudobna;

19 kajti Gospod ne dela v tajnihzvezah, niti ni njegova œelja, dabi çlovek prelival kri, paç pa jev vseh reçeh to prepovedal odzaçetka çloveka.

20 In sedaj jaz, Moroni, nezapisujem naçina njihovih za-obljub in zvez, kajti bilo mije razkrito, da jih imajo vsaljudstva in Lamanci jih imajo.

21 In povzroçile so propadtega ljudstva, o katerem sedajgovorim, in tudi propad Nefije-vega ljudstva.

22 In kateri koli narod bo dajalpodporo takønim tajnim zve-zam, da bodo pridobili oblastin dobiçek, dokler se ne bodorazøirile med narodom, glej,bodo pokonçani; kajti Gospodne bo trpel, da bo kri njegovihsvetih, ki jo bodo prelili, vednoklicala k njemu iz tal po maøçe-vanju nad njimi in jih øe nemaøçuje.

23 Zatorej, o vi Nejudje, v

Gospodu je modrost, da vambo to pokazano, da se bostetako lahko pokesali za svojegrehe in ne dopustili tem mo-rilskim zvezam, da vas bodoosvojile, katere so se razvile, dabi pridobili oblast in dobiçek—in delo, da, in sicer delo uniçe-nja pride nad vas, da, in sicermeç pravice veçnega Boga bopadel nad vas v vaø padec inpogubo, çe boste dopustili, datakøne reçi bodo.

24 Zatorej vam Gospod zapo-veduje, ko boste te reçi videlipriti med vas, da se prebudite kzavesti svojega straønega stanjazavoljo tajnih zvez, ki bodo medvami; oziroma gorje mu zavoljokrvi teh, ki so bili ubiti; kajti izprahu kliçejo po maøçevanjunad tem in tudi nad tistimi, kiso to razvili.

25 Kajti zgodi se, da kdor torazvija, si prizadeva zruøitisvobodo vseh deœel, narodov indrœav; in zavoljo tega pride dopropada vseh ljudstev, kajti to jerazvil hudiç, ki je oçe vseh laœi;prav tisti laœnivec, ki je zapeljalnaøa prva starøa, da, prav tistilaœnivec, ki je bil vzrok, da jeçlovek zagreøil umor od zaçet-ka, ki je ljudi delal trdosrçne, daso morili preroke in jih kame-njali in jih izvrgli od zaçetka.

26 Zatorej je meni, Moroniju,zapovedano pisati te reçi, da bohudobije konec in da bo priøelças, ko Satan ne bo imel moçinad srci çloveøkih otrok, paç pada se jih bo prepriçalo, da bodonenehno delali dobro, da bodopriøli k izviru vse praviçnostiin bodo odreøeni.

Eter 9:1–13 474

9. POGLAVJE

Kraljestvo prehaja od enega nadrugega z dedovanjem, spletkarje-njem in umorom.—Emer je videlSina Praviçnosti.—Veliko prero-kov kliçe h kesanju.—Lakota instrupenjaçe trpinçijo ljudi.

In sedaj jaz, Moroni, nadalju-jem s svojim zapisom. Zato, glej,se je zgodilo, zavoljo tajnih zvezAkiøa in njegovih prijateljev,glej, da so zruøili Omerjevokraljestvo.

2 Vendar je bil Gospod usmi-ljen do Omerja in tudi do nje-govih sinov in njegovih hçera,ki si niso prizadevali za njegovpropad.

3 In Gospod je Omerja v sanjahposvaril, naj odpotuje iz deœele;zatorej je Omer z druœino od-potoval iz deœele in potoval jeveliko dni in priøel na drugostran in øel mimo hriba Øim inpriøel do kraja, kjer so bili pobitiNefijci, in od tamkaj na vzhod inpriøel do kraja, ki se je imenovalAblom, ob obali in tam je posta-vil øotor in tudi njegovi sinovi inhçere in vsa njegova hiøa razenJereda in njegove druœine.

4 In zgodilo se je, da je bil Jeredza kralja nad ljudstvom maziljenz roko hudobije; in Akiøu je dalza œeno svojo hçer.

5 In zgodilo se je, da si je Akiøprizadeval po œivljenju svojegatasta; in obrnil se je na te, kate-rim je bil zaprisegel z zaobljubostarodavnih, in dobili so glavonjegovega tasta, ko je sedel naprestolu, ko je prisluhnil svoje-mu ljudstvu.

6 Kajti tako veliko je bilo øirje-nje njegovega hudobnega intajnega druøtva, da je bilo po-kvarilo srca vseh ljudi; zatoso Jereda umorili na prestoluin namesto njega je zavladalAkiø.

7 In zgodilo se je, da je Akiøpostal ljubosumen na svojegasina, zato ga je zaprl v jeço inmu dajal malo oziroma niçhrane, dokler ni bil utrpelsmrti.

8 In sedaj je bil brat tega, ki jeutrpel smrt (in ime mu je biloNimra), jezen na oçeta zavoljotega, kar je bil oçe storil njego-vemu bratu.

9 In zgodilo se je, da je Nimrazbral majhno øtevilo moœ inpobegnil iz deœele in priøelbivat k Omerju.

10 In zgodilo se je, da so seAkiøu rodili drugi sinovi in pri-dobili so si srca ljudi, ne gledena to, da so mu bili prisegli, dabodo delali vsakovrstne kriviç-nosti glede na to, kar je œelel.

11 Sedaj, Akiøevi ljudje so œelelidobiçek, prav kakor si je Akiøœelel oblasti; zatorej so jimAkiøevi sinovi ponudili denar,s çimer so za seboj odpeljaliveçinski del ljudstva.

12 In med Akiøevimi sinovi inAkiøem se je zaçela vojna, kije trajala za razmik veliko let,da, do propada skoraj vsegaljudstva v kraljestvu, da, pravvseh, razen trideset duø in tis-tih, ki so pobegnili z Omerjevohiøo.

13 Zatorej se je Omer spetpovrnil v deœelo svojega nas-ledstva.

475 Eter 9:14–28

14 In zgodilo se je, da se jeOmer zaçel starati; vendar semu je v starosti rodil Emer; inEmerja je mazilil za kralja, da bokraljeval namesto njega.

15 In potem ko je bil Emerjamazilil za kralja, je v deœelividel mir za razmik dveh letin je umrl, potem ko je bil videlsilno veliko dni, ki so bili polnipotrtosti. In zgodilo se je, da jenamesto njega kraljeval Emer inøel je po stopinjah svojega oçeta.

16 In Gospod je spet zaçeldeœeli jemati prekletstvo inEmerjeva hiøa je pod Emerjevokraljevino silno uspevala; in vrazmiku øestdeset in dveh letso bili postali silno moçni, takoda so silno obogateli—

17 ker so imeli vsakovrstnosadje in œito in svile in izvrstnoplatno in zlato in srebro in dra-gocenosti;

18 in tudi vsakovrstno govedoin volove in krave in ovce inpraøiçe in koze in veliko drugihvrst œivali, ki so jih uporabljaliza hrano za ljudi.

19 In imeli so tudi konje in oslein bili so tudi sloni in kurelomiin kumomi; vse te je çlovekuporabljal, in øe zlasti slone inkurelome in kumome.

20 In tako je Gospod izlil svojeblagoslove nad to deœelo, ki jebila izvoljena izmed vseh dru-gih deœel; in zapovedal je, da jobo, kdor bo deœelo posedoval,posedoval za Gospoda oziro-ma bodo pokonçani, ko bododozoreli v kriviçnosti; kajti nadtakøne, govori Gospod, bom izlilpolnost svojega srda.

21 In Emer je sojenje izvajal v

praviçnosti vse svoje dni in rodi-lo se mu je veliko sinov in hçera;in rodil se mu je Koriantum inKoriantuma je mazilil, da jekraljeval na njegovem mestu.

22 In potem ko je bil Korian-tuma mazilil, da bo kraljevalnamesto njega, je œivel øtiri letain v deœeli je videl mir; da, invidel je celo Sina Praviçnosti inradostil se je in slavil njegovdan; in umrl je v miru.

23 In zgodilo se je, da je Korian-tum hodil po stopinjah svojegaoçeta in zgradil je veliko mogoç-nih mest in vse svoje dni je svojeljudstvo pouçeval to, kar je bilodobro. In zgodilo se je, da niimel otrok, in sicer dokler ni bilsilno star.

24 In zgodilo se je, da mu jeœena umrla, ko je bil star sto indve leti. In zgodilo se je, da si jeKoriantum vzel za œeno, v svojistarosti, mlado œensko in rodiliso se mu sinovi in hçere; zatorejje œivel, dokler ni bil star sto inøtirideset in dve leti.

25 In zgodilo se je, da se mu jerodil Kom in Kom je kraljevalnamesto njega; in kraljeval jeøtirideset in devet let in rodil semu je Het; in rodili so se mu tudidrugi sinovi in hçere.

26 In ljudje so se razøirili povsem obliçju deœele in spet se jepo obliçju deœele zaçela silnovelika hudobija in Het se je spetzaçel oklepati tajnih starodavnihnaçrtov, da bi pogubil oçeta.

27 In zgodilo se je, da je oçetavrgel s prestola, kajti ubil gaje s svojim lastnim meçem; inkraljeval je namesto njega.

28 In v deœelo so spet priøli

Eter 9:29–10:4 476

preroki in so jih klicali h kesa-nju—da morajo Gospodu pri-praviti pot ali pa bo na obliçjedeœele priølo prekletstvo; da, insicer bo velika lakota, v kateribodo pokonçani, çe se ne bodopokesali.29 Ljudje pa niso verjeli bese-

dam prerokov, paç pa so jihvrgli ven; in nekatere od njih sovrgli v jame in jih pustili umreti.In zgodilo se je, da so vse todelali po zapovedi kralja Heta.

30 In zgodilo se je, da se je vdeœeli zaçelo veliko pomanjka-nje in prebivalci so zaçeli silnohitro umirati zavoljo pomanj-kanja, kajti na obliçje zemlje nibilo deœja.

31 In prav tako so na obliçjedeœele priøle strupenjaçe in sozastrupile veliko ljudi. In zgo-dilo se je, da je pred strupenja-çami zaçela beœati drobnicaproti deœeli na jugu, ki so joNefijci imenovali Zarahemla.

32 In zgodilo se je, da jih je biloveliko med njimi, ki so na potiumrli; vendarle jih je bilo nekaj,ki so pobegnili v deœelo na jugu.

33 In zgodilo se je, da je Gos-pod napravil, da jih kaçe nisoveç zasledovale, paç pa so jimzaprle pot, da ljudje niso moglimimo, da bi, kdor bi poskuøal itimimo, padel zavoljo strupenjaç.

34 In zgodilo se je, da so ljudjesledili smeri œivali in œrli pogi-nule œivali, ki so padle ob poti,dokler niso vseh poœrli. Ko sosedaj ljudje videli, da morajopomreti, so se zaçeli kesatisvojih kriviçnosti in klicati hGospodu.

35 In zgodilo se je, ko so bili

postali zadosti poniœni predGospodom, je na obliçje zemljespet poslal deœ; in ljudje so spetzaçeli œiveti in v severnih deœe-lah je obrodilo sadje in v vsehokoliøkih deœelah. In Gospodjim je pokazal svojo moç, s temko jih je ohranil pred lakoto.

10. POGLAVJE

En kralj nasledi drugega.—Neka-teri kralji so praviçni; drugi sohudobni. — Ko prevlada praviç-nost, Gospod ljudi blagoslovi inuspevajo.

In zgodilo se je, da je Øez, ki jebil Hetov potomec—kajti Het jebil od lakote umrl in vsa njegovahiøa razen Øeza—zatorej je Øezspet zaçel postavljati pokonciobuboœano ljudstvo.

2 In zgodilo se je, da je Øezpomnil propad svojih oçetov inje zgradil praviçno kraljestvo;kajti pomnil je, kaj je bil Gospodstoril, ko je Jereda in njegovegabrata pripeljal çez globoçino; inhodil je po Gospodovih poteh; inrodili so se mu sinovi in hçere.

3 In njegov starejøi sin, ki muje bilo ime Øez, se mu je uprl;vendar je Øeza zavoljo njegove-ga silnega bogastva udarila rokaroparja, kar je njegovemu oçetuspet prineslo mir.

4 In zgodilo se je, da je njegovoçe po obliçju deœele zgradilveliko mest in ljudje so sespet zaçeli øiriti po vsem obliçjudeœele. In Øez je œivel do silnovisoke starosti; in rodil se mu jeRiplakiø. In umrl je in Riplakiøje vladal namesto njega.

477 Eter 10:5–16

5 In zgodilo se je, da Riplakiøni delal tega, kar je bilo prav vGospodovih oçeh, kajti imel jeveliko œena in prileœnic in je tonaprtil ljudem na ramena, karje bilo bridko prenaøati; da,obdavçil jih je z visokimi davki;in z davki je zgradil velikoprostornih zgradb.

6 In postavil si je silno lepprestol; in zgradil je velikozaporov in kdor se ni hotelpodvreç i davkom, tega jevrgel v jeço; in kdor davkov nimogel plaçevati, tega je vrgel vjeço; in ukazal je, naj nenehnodelajo za njegovo vzdrœevanje;in kdor ni hotel delati, tega jedal usmrtiti.

7 Zatorej je dobil vse svojeizvrstno delo, da, in celo svojezlato je dal plemenititi v zaporu;in vsakovrstno izvrstno roko-delstvo je dal napraviti v zapo-ru. In zgodilo se je, da je ljudstvoprizadel s svojim vlaçugarstvomin ogabnostmi.

8 In ko je bil vladal za razmikøtirideset in dveh let, so se ljudjedvignili v uporu proti njemu; inv deœeli se je spet zaçela vojna,tako da je bil Riplakiø ubit innjegove potomce so pregnali izdeœele.

9 In zgodilo se je, po razmikuveliko let je Morianton (ki je bilRiplakiøev potomec) zbral vojskoizobçencev in øel in ljudstvonapadel; in pridobil je oblastnad mnogimi mesti; in vojna jepostala silno huda in je trajalaza razmik veliko let; in pridobilje oblast nad vso deœelo in sebeje postavil za kralja nad vsodeœelo.

10 In potem ko se je bil postavilza kralja, je olajøal bremenaljudi, s çimer je v oçeh ljudstvapridobil naklonjenost in mazililiso ga za kralja.

11 In do ljudi je bil praviçen,do sebe pa ne zavoljo svojegavelikega vlaçugarstva; zatorej jebil loçen od Boœje navzoçnosti.

12 In zgodilo se je, da je Mori-anton zgradil veliko mest in soljudje pod njegovo kraljevinosilno obogateli tako z zgradbamikakor z zlatom in srebrom inpri gojenju œita in drobnice ingoveda in vsakrønih reçi, ki jihjim je bil povrnil.

13 In Morianton je bil œivel dosilno çastitljive starosti in potemse mu je rodil Kim; in Kim jekraljeval na mestu svojega oçe-ta; in kraljeval je osem let innjegov oçe je umrl. In zgodilose je, da Kim ni vladal v praviç-nosti, zatorej ni bil priljubljenpri Gospodu.

14 In njegov brat se je v uporudvignil proti njemu, kar ga jeprivedlo v ujetniøtvo; in v ujet-niøtvu je ostal vse svoje dni; in vujetniøtvu so se mu rodili sinoviin hçere in v starosti se mu jerodil Levi; in umrl je.

15 In zgodilo se je, da je Levisluœil v ujetniøtvu po smrtisvojega oçeta za razmik øtiride-set in dveh let. In vojskoval seje proti kralju deœele, s çimer sije pridobil kraljestvo.

16 In potem ko si je bil prido-bil kraljestvo, je delal, kar jebilo prav v Gospodovih oçeh;in ljudje so v deœeli uspevali;in œivel je do lepe starosti inrodili so se mu sinovi in hçere;

Eter 10:17–32 478

in rodil se mu je tudi Korom, kiga je mazilil za kralja na svojemesto.17 In zgodilo se je, da je Korom

vse svoje dni delal, kar je bilodobro v Gospodovih oçeh; inrodilo se mu je veliko sinov inhçera; in potem ko je bil videlveliko dni, je umrl, in sicer ka-kor preostala zemlja; in namestonjega je kraljeval Kiø.

18 In zgodilo se je, da je tudiKiø umrl in namesto njega jekraljeval Lib.

19 In zgodilo se je, da je tudiLib delal, kar je bilo dobro vGospodovih oçeh. In v Libovihdneh so bile strupenjaçe pokon-çane. Zatorej so øli v deœelona jugu, da so lovili hrano zaljudstvo svoje deœele, kajti pov-sod po deœeli so bile gozdneœivali. In tudi Lib sam je postalvelik lovec.

20 In zgradili so veliko mestopri ozkem vratu deœele, nakraju, kjer morje deli deœelo.

21 In deœelo na jugu so ohranilikot divjino, da bi imeli divjaçi-no. In vse obliçje deœele na seve-ru je bilo prekrito s prebivalci.

22 In bili so silno delavni in ku-povali so in prodajali in trgovalimed seboj, da bi zasluœili.

23 In delali so z vsakovrstnorudo in pridobivali so zlato insrebro in œelezo in bron in vsa-kovrstne kovine; in to so kopaliiz zemlje; zatorej so nametalivelike kupe zemlje, da so pri-dobivali rudo, zlato in srebroin œelezo in baker. In izdelovaliso vsakovrstno izvrstno delo.

24 In imeli so svile in tankotkano platno; in izdelovali so

vsakovrstno blago, da bi oblaçilisvojo goloto.

25 In izdelovali so vsakovrstnoorodje za obdelovanje zemlje,tako za oranje kakor za sejanje,za œetev kakor za okopavanje intudi za mlatenje.

26 In izdelovali so vsakovrstnoorodje, s katerim so z œivalmidelali.

27 In izdelovali so vsakovrstnobojno oroœje. In izdelovali sovsakovrstna dela silno prefinje-ne izdelave.

28 In nikoli bi ljudstvo nemoglo biti bolj blagoslovljeno,kakor so bili oni, in bolj uspevatipo Gospodovi roki. In bili so vdeœeli, ki je bila izvoljena izmedvseh deœel, kajti to je rekelGospod.

29 In zgodilo se je, da je Libœivel veliko let in so se mu rodilisinovi in hçere; in rodil se mu jetudi Heartom.

30 In zgodilo se je, da jeHeartom kraljeval na mestusvojega oçeta. In ko je bil Hear-tom kraljeval dvajset in øtirileta, glej, mu je bilo kraljestvoodvzeto. In veliko let je sluœil vujetniøtvu, da, in sicer ves preos-tanek svojih dni.

31 In rodil se mu je Het in Hetje vse svoje dni preœivel v ujet-niøtvu. In Hetu se je rodil Aronin Aron je vse svoje dni preœivelv ujetniøtvu; in njemu se je rodilAmnigada in Amnigada je pravtako vse svoje dni preœivel vujetniøtvu; in njemu se je rodilKoriantum in Koriantum je vsesvoje dni preœivel v ujetniøtvu;in njemu se je rodil Kom.

32 In zgodilo se je, da je Kom

479 Eter 10:33–11:11

za seboj odpeljal polovico kra-ljestva. In nad polovico kra-ljestva je kraljeval øtirideset indve leti; in øel se je bojevat skraljem, Amgidom, in bojevalasta se za razmik veliko let; v temçasu je Kom pridobil oblast nadAmgidom in je pridobil oblastnad preostankom kraljestva.33 In v Komovih dneh so se

v deœeli pojavili roparji; inprivzeli so stari naçrt in dajalizaobljube tako kakor starodavniin si spet prizadevali uniçitikraljestvo.

34 Sedaj, Kom se je velikobojeval z njimi; vendar jih nipremagal.

11. POGLAVJE

Vojne, odpadniøtvo in hudobijavladajo v œivljenju Jeredovcev.—Preroki napovejo popoln propadJeredovcev, çe se ne bodo pokesali.—Ljudje zavrnejo besede prerokov.

In v Komovih dneh je prav takopriølo veliko prerokov in pre-rokovali so o propadu tistegavelikega ljudstva, çe se ne bodopokesali in se obrnili h Gospoduin opustili svoje umore in hu-dobijo.

2 In zgodilo se je, da so ljudjepreroke zavrnili in so ti pobeg-nili h Komu po zaøçito, kajtiljudje so si jih prizadevali ubiti.

3 In Komu so prerokovaliveliko reçi; in preostanek vsehsvojih dni je bil blagoslovljen.

4 In œivel je do lepe starosti inrodil se mu je Øiblom; in Øiblomje kraljeval namesto njega. InØiblomov se je brat uprl in

v vsej deœeli se je zaçela silnovelika vojna.

5 In zgodilo se je, da je Øiblo-mov brat ukazal, da morajo vsepreroke, ki so prerokovali opropadu ljudstva, usmrtiti;

6 in po vsej deœeli je bil veliknemir, kajti priçevali so bili,da bo nad deœelo priølo velikoprekletstvo in tudi nad ljudstvoin da bo med njimi veliko uniçe-nje, takøno, kakrønega øe ni bilona obliçju zemlje, in njihove kos-ti bodo po obliçju deœele kakorkupi zemlje, çe se ne bodo poke-sali za svojo hudobijo.

7 In zavoljo svojih hudobnihzvez niso prisluhnili Gospodo-vemu glasu; zatorej so se povsej deœeli zaçele vojne in sporiin tudi veliko lakot in tudi kuge,tako da je priølo do velikega uni-çenja, do takønega, kakrønega nipoznalo obliçje zemlje; in vse toje priølo v Øiblomovih dneh.

8 In ljudje so se zaçeli kesati zasvojo kriviçnost; in kolikor so se,toliko je bil Gospod usmiljendo njih.

9 In zgodilo se je, da je bilØiblom ubit in je bil Set prive-den v ujetniøtvo in vse svoje dnije prebil v ujetniøtvu.

10 In zgodilo se je, da je Ahah,njegov sin, dobil kraljestvo;in vse svoje dni je kraljevalljudstvu. In v svojih dneh jegreøil z vsakovrstnimi kriviç-nostmi, s çimer je povzroçilveliko prelivanje krvi; in njego-vih dni je bilo malo.

11 In Etem, ki je bil Ahahovpotomec, je dobil kraljestvo;in tudi on je delal, kar je bilohudobno v njegovih dneh.

Eter 11:12–12:3 480

12 In zgodilo se je, da je vEtemovih dneh priølo velikoprerokov in spet so prerokovaliljudem; da, prerokovali so, dajih bo Gospod docela izbrisal zobliçja Zemlje, çe se ne bodopokesali za svoje kriviçnosti.

13 In zgodilo se je, da so ljudjepostali trdosrçni in niso hoteliprisluhniti njihovim besedam;in preroki so œalovali in seumaknili izmed ljudi.

14 In zgodilo se je, da je Etemvse svoje dni izvajal sojenjev hudobiji; in rodil se mu jeMoron. In zgodilo se je, da jeMoron kraljeval namesto njega;in Moron je delal, kar je bilogreøno pred Gospodom.

15 In zgodilo se je, da se jemed ljudstvom dvignil uporzavoljo tiste tajne zveze, ki se jerazvila za pridobivanje oblastiin koristi; in med njimi se jedvignil mogoçen moœ v kriviç-nosti in se bojeval z Moronom,s çimer je strmoglavil polovicokraljestva in je polovico kra-ljestva obdrœal veliko let.

16 In zgodilo se je, da ga jeMoron strmoglavil in je kra-ljestvo spet pridobil.

17 In zgodilo se je, da se jedvignil øe en mogoçen moœ; inbil je potomec Jeredovega brata.

18 In zgodilo se je, da jestrmoglavil Morona in pridobilkraljestvo; zatorej je Moronpreostanek vseh svojih dni pre-bil v ujetniøtvu; in rodil se muje Koriantor.

19 In zgodilo se je, da je Kori-antor vse svoje dni prebil vujetniøtvu.

20 In v Koriantorjevih dneh je

priølo veliko prerokov in pre-rokovali so velike in neverjetnereçi in klicali ljudi h kesanjuin çe se ne bodo pokesali, boGospod Bog izvrøil sodbo nadnjimi, da bodo docela uniçeni;

21 In da bo Gospod Bog poslaloziroma privedel drug narod,da bo posedoval deœelo, s svojomoçjo, tako kakor je privedelnjihove oçete.

22 In vse besede prerokov sozavrgli zavoljo svojega tajnegazdruœenja in hudobnih gnusob.

23 In zgodilo se je, da se jeKoriantorju rodil Eter in umrlje, potem ko je vse svoje dniprebil v ujetniøtvu.

12. POGLAVJE

Prerok Eter opominja ljudi, naj ver-jamejo v Boga.—Moroni ponovnonaøteje çudesa in çuda, ki so sezgodila po veri.—Vera je omogo-çila Jeredovemu bratu, da je videlKristusa. — Gospod daje ljudemslabosti, da bi bili poniœni.—Jere-dov brat je z vero premaknil goroZerin.—Za odreøitev je potrebnavera, upanje in dobrotljivost. —Moroni je videl Jezusa iz oçi v oçi.

In zgodilo se je, da so bili Etrovidnevi v Koriantumrovih dneh;in Koriantumr je bil kralj vsedeœele.

2 In Eter je bil Gospodovprerok; zatorej je Eter priøel vKoriantumrovih dneh in zaçelljudem prerokovati, kajti ni gabilo moç zadrœati zavoljo Gos-podovega Duha, ki je bil v njem.

3 Kajti klical je od jutra prav dosonçnega zahoda, opominjajoç

481 Eter 12:4–20

ljudi, naj verjamejo v Boga dokesanja, da ne bodo pokonçani,govoreç jim, da se po veriizpolni vse—4 kdor zatorej verjame v Boga,

lahko z gotovostjo upa na boljøisvet, da, in sicer na mesto naBoœji desnici, z upanjem, ki pri-de z vero, ki je sidro za çloveøkeduøe, ki jih bo napravila gotovein stanovitne, da bodo vselejdelali veliko dobrih del, dabodo slavili Boga.

5 In zgodilo se je, da je Eterljudem prerokoval velike inneverjetne reçi, v katere nisoverjeli, ker jih niso videli.

6 In sedaj bi jaz, Moroni, œelelnekoliko spregovoriti o tem;pokazal bi svetu, da je vera to,na kar upamo in ne vidimo;zatorej se ne prerekajte, ker nevidite, kajti prej ne boste prejelipriçevanja kakor øele po preiz-kusu svoje vere.

7 Kajti po veri se je Kristuspokazal naøim oçetom, potemko je bil vstal od mrtvih; in ni sejim pokazal, dokler niso verjelivanj; zatorej mora biti, da sonekateri verjeli vanj, kajti svetuse ni pokazal.

8 Ampak se je svetu pokazalzavoljo vere ljudi in poveliçalOçetovo ime in pripravil pot,po kateri bi bili lahko drugideleœni nebeøkega daru, da bilahko upali na tisto, çesar nisovideli.9 Zatorej tudi vi lahko upate

in ste deleœni daru, çe boste leverovali.10 Glej, po veri je bilo, da so

bili ti od starodavnih poklicanipo svetem Boœjem redu.

11 Zatorej je bila po veri danaMojzesova postava. V darusvojega Sina pa je Bog pripravilçudovitejøo pot; in po veri se jeizpolnila.

12 Kajti çe med çloveøkimiotroki ni vere, Bog med njimi nemore delati çudeœev; zatorej sejim prej ni pokazal, kakor øeleko so izkazali vero.

13 Glej, vera Alma in Amulekaje bila tista, ki je povzroçila, dase je zapor sesul na zemljo.

14 Glej, vera Nefija in Lehijaje bila tista, ki je spremenilaLamance, da so se krstili z og-njem in s Svetim Duhom.

15 Glej, vera Amona in njego-vih bratov je bila tista, ki je medLamanci napravila tak velikçudeœ.

16 Da, in vsi tisti, ki so delaliçudeœe, so jih delali z vero,in sicer tisti, ki so bili predKristusom, in tudi tisti, ki sobili potem.

17 In zaradi vere so uçenci pre-jeli obljubo, da ne bodo okusilismrti; in obljube niso prejeli prej,kakor øele ko so izkazali vero.

18 In niti ni nikdar nihçe delalçudeœev, dokler ni veroval; za-torej so najprej verjeli v BoœjegaSina.

19 In bilo jih je veliko, katerihvera je bila tako silno moçna,celo preden je priøel Kristus,katerih ni bilo moç zadrœatipred tançico, paç pa so resniçnos svojimi oçmi videli to, kar sobili gledali z oçesom vere, in biliso zadovoljni.

20 In glej, v tem zapisu smovideli, da je bil eden od tehJeredov brat; kajti tako velika je

Eter 12:21–32 482

bila njegova vera v Boga, ko jeBog iztegnil svoj prst, da ga nimogel skriti pred oçmi Jeredo-vega brata zavoljo svoje besede,ki mu jo je govoril, tiste besede,ki jo je bil dobil z vero.21 In potem ko je bil Jeredov

brat videl Gospodov prst zavo-ljo obljube, ki jo je Jeredov bratdobil po veri, Gospod niçesarni mogel zadrœati pred njegovi-mi oçmi; zatorej mu je pokazalvse, kajti niç veç ga ni mogelzadrœati pred tançico.

22 In po veri je bilo mojimoçetom obljubljeno, da bodo tereçi priøle k njihovim bratompreko Nejudov; zato mi je Gos-pod zapovedal, da, in sicerJezus Kristus.

23 In rekel sem mu: Gospod,Nejudje bodo te reçi zasmeho-vali zavoljo naøe øibkosti v pisa-nju; kajti, Gospod, po veri si nasnapravil mogoçne v besedi, nisipa nas napravil moçne v pisa-nju; kajti vse te ljudi si napravil,da so lahko veliko govorili zavo-ljo Svetega Duha, ki si jim ga dal;

24 in napravil si nas, da lahkole malo zapiøemo zavoljo okor-nosti naøih rok. Glej, nisi nasnapravil mogoçne v pisanjukakor Jeredovega brata, kajtinapravil si ga, da je to, kar jezapisal, veliko, prav kakor si ti,da çloveka prevzame, ko to bere.

25 Tudi naøe besede si napra-vil moçne in velike, prav da jihne moremo zapisati; ko zatorejzapisujemo, vidimo svojo øib-kost in se opotekamo zavoljopostavljanja svojih besed; inbojim se, da bi se Nejudje neposmehovali naøim besedam.

26 In ko sem bil to izrekel, mije Gospod spregovoril, rekoç:Nespametni se posmehujejo,ampak œalovali bodo; in mojamilostljivost zadostuje za krot-ke, da ne bodo izkoristili vaøihøibkosti;

27 in çe bodo ljudje priøli kmeni, jim bom pokazal njihovoøibkost. Ljudem dajem øibkost,da bi bili poniœni; in moja mi-lostljivost zadostuje za vse ljudi,da postanejo poniœni pred me-noj; kajti çe bodo pred menojponiœni in bodo vame verovali,potem bom njihove øibkostispremenil v njihovo moç.

28 Glej, Nejudom bom pokazalnjihovo øibkost in pokazal jimbom, da vera, upanje in dobrot-ljivost vodijo k meni—izviruvse praviçnosti.

29 In ko sem bil jaz, Moroni, tebesede sliøal, sem bil potolaœenin sem rekel: O Gospod, zgôdise tvoja praviçna volja, kajtivem, da çloveøkim otrokomnapraviø po njihovi veri;

30 kajti Jeredov brat je rekelgori Zerin: Premakni se — inse je premaknila. In çe bi ne bilveroval, bi se ne premaknila:zatorej ti delujeø, potem koljudje verujejo.

31 Kajti tako si se prikazalsvojim uçencem; kajti potemko so verovali in so govorili vtvojem imenu, si se jim pokazalv veliki moçi.32 In prav tako pomnim, da si

rekel, da si za çloveka pripravilhiøo, da, in sicer med domovanjitvojega Oçeta, v çemer bo çlo-vekovo upanje bolj popolno;zatorej mora çlovek upati ali pa

483 Eter 12:33–13:4

ne more prejeti nasledstva tam,kjer si ga pripravil.33 In spet, pomnim, da si rekel,

da si svet ljubil, in sicer da si zasvet predal svoje œivljenje, dabi ga spet prejel, da bi za çlo-veøke otroke pripravil mesto.

34 In sedaj vem, da je ta ljube-zen, ki si jo imel do çloveøkihotrok, dobrotljivost; çe zatorejljudje ne bodo dobrotljivi, nemorejo naslediti mesta, ki si gapripravil v domovanjih svojegaoçeta.

35 Zatorej po tem vem, kar sirekel, çe Nejudje ne bodo dob-rotljivi zavoljo naøe øibkosti, dajih boø preizkusil in jim odvzeldar, da, in sicer to, kar so prejeli,in dal tistim, ki bodo imeliobilneje.

36 In zgodilo se je, da semmolil h Gospodu, da bi Neju-dom dal milostljivost, da bi bilidobrotljivi.

37 In zgodilo se je, da mi jeGospod rekel: Çe ne bodo dob-rotljivi, tebi niç mar, ti si bilzvest; zatorej bodo tvoja oblaçilaoçiøçena. In ker si videl svojoøibkost, boø postal moçan, insicer da boø sedel na mestu, kisem ga pripravil v domovanjihmojega Oçeta.

38 In sedaj se jaz, Moroni, pos-lovim od Nejudov in tudi odsvojih bratov, ki jih imam rad,dokler se ne bomo sreçali predKristusovim sodnim stolom, kjerbodo vsi ljudje vedeli, da mojaoblaçila niso omadeœevana zvaøo krvjo.

39 In potem boste vedeli, dasem videl Jezusa in da je z menojgovoril iz oçi v oçi in da mi je v

preprosti poniœnosti povedal,in sicer kakor çlovek pove dru-gemu, v mojem lastnem jeziku,o teh reçeh;40 in le nekaj sem jih zapisal

zavoljo svoje øibkosti v zapiso-vanju.

41 In sedaj bi vam priporoçil,da iøçete tega Jezusa, o kateremso zapisovali preroki in apostoli,da bo milostljivost Boga Oçetain tudi Gospoda Jezusa Kristusain Svetega Duha, ki priçuje onjima, lahko in bo bivala v vasza vekomaj. Amen.

13. POGLAVJE

Eter govori o novem Jeruzalemu,ki ga bo v Ameriki zgradilo Joœefovopotomstvo.—Prerokuje, vrœejo gaven, zapiøe zgodovino Jeredovcevin napove propad Jeredovcev.—Povsej deœeli divja vojna.

In sedaj jaz, Moroni, nadaljujemz zakljuçkom zapisa o propaduljudstva, o katerem sem zapi-soval.

2 Kajti glej, zavrnili so vseEtrove besede; kajti resniçno jimje povedal vse od çlovekovegazaçetka; in ko so bile po obliçjute deœele vojne prenehale, je iz-med vseh drugih deœel postalaizvoljena deœela, Gospodova iz-voljena deœela; zatorej Gospodhoçe, da mu vsi ljudje, ki bivajona njenem obliçju, sluœijo.

3 In da je kraj Novega Jeruza-lema, ki bo priøel iz nebes, inGospodovo sveto svetiøçe.

4 Glejte, Eter je videl Kristuso-ve dneve in govoril je o NovemJeruzalemu v tej deœeli.

Eter 13:5–17 484

5 In govoril je tudi o Izraelovihiøi in Jeruzalemu, od koder bopriøel Lehi—potem ko bo uni-çen, bo spet zgrajen, sveto mestoGospodu; zatorej bi ne mogelbiti novi Jeruzalem, saj je bil vstarodavnih çasih; bo pa spetzgrajen in postal bo Gospodovosveto mesto; in zgrajen bo zaIzraelovo hiøo—

6 in da bo Novi Jeruzalemzgrajen na tem ozemlju za pre-ostanek Joœefovega potomstva,po vzoru, ki smo ga imeli.

7 Kajti kakor je Joœef svojegaoçeta pripeljal v egiptovskodeœelo, prav tako je tam umrl;zatorej je Gospod preostanekJoœefovega potomstva pripeljaliz jeruzalemske deœele, da bibil usmiljen z Joœefovim po-tomstvom, da bi ne pomrli, pravkakor je bil usmiljen do Joœefo-vega oçeta, da ne bi umrl.

8 Zatorej se bo preostanekJoœefovega potomstva razvilna tem ozemlju; in to bo deœelanjihovega nasledstva; in Gos-podu bodo zgradili sveto mestoprav kakor v starodavnem Jeru-zalemu; in niç veç ne bodo po-meøani, dokler ne pride konec,ko bo Zemlja preminila.9 In nova nebesa bodo in nova

Zemlja; in bosta kakor stari,samo da bosta stari preminili invse bo novo.

10 In potem pride Novi Jeruza-lem; in blagor tem, ki bivajotamkaj, kajti ti so tisti, katerihoblaçila so postala bela v Jag-njetovi krvi; in ti so tisti, ki sopriøteti med preostanek Joœefo-vega potomstva, ki je bilo izIzraelove hiøe.

11 In potem pride øe starodav-ni Jeruzalem; in prebivalcemle–tega, blagor jim, kajti umitiso bili v Jagnjetovi krvi; in ti sotisti, ki so bili razkropljeni inzbrani s øtirih strani zemlje iniz severnih drœav in so deleœniizpolnjene zaveze, ki jo jeBog sklenil z njihovim OçetomAbrahamom.

12 In ko bo to priølo, se bo ures-niçil sveti spis, ki pravi, da bodotisti, ki so bili prvi, zadnji; in dabodo tisti, ki so bili zadnji, prvi.

13 In bil sem na tem, da bom øeveç zapisal, a mi je bilo prepove-dano; ampak velike in nenavad-ne so bile Etrove prerokbe; imelipa so ga za niç in ga vrgli ven; inpodnevi se je skrival v skalnativotlini in ponoçi je gledal to,kar bo priølo nad ljudi.

14 In ko je bival v skalnati vot-lini, je napravil preostanek tegazapisa, ker je ponoçi videl pro-pad, ki je priøel nad ljudi.

15 In zgodilo se je, da se je iste-ga leta, v katerem so ga ljudjevrgli ven, med ljudstvom zaçelavelika vojna, kajti veliko jih jebilo, ki so vstali, ki so bili mo-goçni moœje in so si prizadevaliuniçiti Koriantumra s svojimihudobnimi tajnimi naçrti, okaterih je bilo govora.

16 In ker je sedaj Koriantumrsam preuçeval vso umetnostvojskovanja in vso prekanjenostsveta, zato se je bojeval s tistimi,ki so si ga prizadevali uniçiti.

17 Ampak ni se pokesal, nitinjegovi zali sinovi ne hçere; nitiKohorjevi zali sinovi in hçere; inskratka, po vsem zemeljskemobliçju ni bilo nobenega zalega

485 Eter 13:18–14:1

sina in hçere, ki se je pokesalsvojih grehov.18 Zatorej se je zgodilo v

prvem letu, ko je Eter bival vskalni votlini, da je bilo velikoljudi, ki so bili pobiti z meçemtistih tajnih zvez, ki so se borileproti Koriantumru, da bi prido-bile kraljestvo.

19 In zgodilo se je, da so seKoriantumrovi sinovi velikoborili in veliko krvaveli.

20 In v drugem letu je k Etrupriøla Gospodova beseda, najgre in Koriantumru prerokuje,çe se bo pokesal on in vsanjegova hiøa, da mu bo Gospoddal njegovo kraljestvo in priza-nesel ljudem—

21 drugaçe bodo pokonçani invsa njegova hiøa razen njega sa-mega. In œivel bo le toliko, da bovidel, da se bo izpolnila prerok-ba, ki je bila izreçena o drugemljudstvu, ki bo deœelo prejelo vnasledstvo; in ti bodo Korian-tumra pokopali; in vsaka duøabo ubita razen Koriantumra.

22 In zgodilo se je, da se Kori-antumr ni pokesal, niti njegovahiøa niti ljudstvo; in vojne seniso konçale; in prizadevaliso si ubiti Etra, a je pred njimipobegnil in se spet skril v skalnovotlino.

23 In zgodilo se je, da se jedvignil Øared in prav tako napa-del Koriantumra; in premagalga je, tako da ga je v tretjem letuprivedel v ujetniøtvo.

24 In Koriantumrovi sinovi sov çetrtem letu premagali Øaredain kraljestvo spet pridobili zaoçeta.

25 In sedaj se je po vsem obliçju

deœele zaçela vojna, vsakdo seje s svojo tolpo boril za to, karje œelel.

26 In po obliçju deœele so sepojavili roparji in, skratka, vsa-kovrstna hudobija.

27 In zgodilo se je, da je bilKoriantumr silno jezen na Øa-reda in s svojimi çetami je øelnadenj v napad; in sreçali so sev veliki jezi in sreçali so se vdolini Gilgal; in bitka je postalasilno huda.

28 In zgodilo se je, da se jeØared boril z njim za razmik trehdni. In zgodilo se je, da ga jeKoriantumr premagal in gazasledoval, dokler ni priøel doheølonskih ravnin.

29 In zgodilo se je, da se jeØared spet bojeval z njim naravninah; in glej, premagal jeKoriantumra in ga pregnalnazaj v dolino Gilgal.

30 In Koriantumr se je spetbojeval s Øaredom v doliniGilgal, kjer je Øareda premagalin ga ubil.

31 In Øared je Koriantumraranil v stegno, da ni øel ponovnov bitko za razmik dveh let, vçasu ko so vsi ljudje po obliçjudeœele prelivali kri in nikogarni bilo, ki bi jih drœal nazaj.

14. POGLAVJE

Kriviçnost ljudi nad deœelo prikliçeprekletstvo.—Koriantumr se za-plete v vojskovanje z Gileadom,potem Libom in potem Øizom.—Deœelo prekrijeta kri in pokol.

In sedaj se je zavoljo kriviçnostiljudi v deœeli zaçelo veliko

Eter 14:2–17 486

prekletstvo, zaradi katerega gaçlovek, çe je odloœil orodje alimeç na polico oziroma ga polo-œil tjakaj, kjer ga je spravljal,glej, naslednji dan ni mogelnajti, tako veliko je bilo prek-letstvo nad deœelo.2 Zatorej se je vsakdo oklenil

tega, kar je bilo njegovo, zrokami in si ni sposojal, niti niposojal; vsakdo je roçaj svojegameça drœal v desnici za obram-bo svojega imetja in svojegalastnega œivljenja in svoje œenein otrok.

3 In sedaj, po razmiku dveh letin po Øaredovi smrti, glej, se jedvignil Øaredov brat in napadelKoriantumra, pri çemer je Kori-antumra premagal in ga zasle-doval v divjino Akiø.

4 In zgodilo se je, da se je Øare-dov brat bojeval z njim v divjiniAkiø; in bitka je postala silnohuda in veç tisoçev jih je padlopod meçem.

5 In zgodilo se je, da je Korian-tumr v divjini napravil zasedo;in Øaredov brat je ponoçi priko-rakal iz divjine in pobil del Ko-riantumrove vojske, ko je bilaopita.

6 In priøel je v moronskodeœelo in se posadil na Korian-tumrov prestol.

7 In zgodilo se je, da je Korian-tumr s svojo vojsko v divjinibival za razmik dveh let, vkaterih je v svojo vojsko prejelveliko moç.

8 Sedaj, Øaredov brat, ki seje imenoval Gilead, je zavoljotajnih zvez v svojo vojsko pravtako prejel veliko moç.

9 In zgodilo se je, da so ga

njegovi véliki duhovniki umo-rili, ko je sedel na prestolu.

10 In zgodilo se je, da ga jenekdo iz tajnih zvez ubil v skri-tem hodniku in si pridobil kra-ljestvo; in ime mu je bilo Lib; inLib je bil çlovek velike postave,bolj kakor kdor koli med vsemljudstvom.

11 In zgodilo se je, da je v zad-njem Libovem letu Koriantumrpriøel v moronsko deœelo inLiba napadel.

12 In zgodilo se je, da se je zLibom bojeval, pri çemer ga jeLib udaril po roki, da je bil ra-njen; vendarle je Koriantumro-va vojska pritiskala na Liba,da je pobegnil do meja morskeobale.

13 In zgodilo se je, da ga jeKoriantumr zasledoval; in Libga je napadel na obali.

14 In zgodilo se je, da je Libudaril po Koriantumrovi vojski,da so spet pobegnili v divjinoAkiø.

15 In zgodilo se je, da ga je Libzasledoval, dokler ni priøel doagoøkih ravnin. In Koriantumrje bil s seboj vzel vse ljudi, ko jebeœal pred Libom v tisti predeldeœele, kamor je pobegnil.

16 In ko je priøel do agoøkihravnin, je Liba napadel in udar-jal po njem, dokler ni umrl;vendarle je namesto njega nadKoriantumra priøel Libov bratin bitka je postala silno huda,v kateri je Koriantumr spet po-begnil pred vojsko Libovegabrata.

17 Sedaj, Libovemu bratu jebilo ime Øiz. In zgodilo se je, daje Øiz zasledoval Koriantumra

487 Eter 14:18–31

in je poruøil veliko mest in jepobijal tako œenske kakor otrokein je poœigal mesta.18 In po vsej deœeli se je razøiril

strah pred Øizom; da, po deœe-li se je øiril krik—Kdo lahkoobstane pred Øizovo vojsko?Gle j te , pred seboj pometazemljo!

19 In zgodilo se je, da so seljudje po vsem obliçju deœelezaçeli zgrinjati v çete.

20 In bili so razdeljeni; in delteh je pobegnil v Øizovo vojskoin del je pobegnil v Koriantum-rovo vojsko.

21 In tako huda in dolgotrajnaje bila vojna in tako dolg je bilprizor prelivanja krvi in poko-la, da je bilo celotno obliçjedeœele prekrito s telesi mrtvih.

22 In tako bliskovita in naglaje bila vojna, da ni bilo nikogar,da bi pokopal mrtve, paç paso korakali dalje iz prelivanjakrvi v prelivanje krvi in so pus-tili telesa tako moøkih, œenskkakor otrok, da so prekrivalaobliçje deœele, da so postalaœrtev mesnih çrvov.

23 In vonj le–teh se je øiril poobliçju deœele, po vsem obliçjudeœele; zatorej je ljudi zaçelomotiti podnevi in ponoçi zavoljovonja le–teh.

24 Vendar Øiz ni prenehalzasledovati Koriantumra; kajtizaklel se je bil maøçevati seKoriantumru za kri brata, kije bil ubit, in Gospodovi bese-di, ki je priøla k Etru, da Kori-a n t u m r n e b o p a d e l p o dmeçem.

25 In tako vidimo, da jihje Gospod obiskal v polnosti

svojega besa in njihova hudo-bija in gnusobe so bile pri-pravile pot za njihovo veçnopogubo.

26 In zgodilo se je, da jeØiz zasledoval Koriantumra navzhod prav do obalnih meja intam se je s Øizom bojeval zarazmik treh dni.

27 In tako straøno je bilopobijanje med Øizovimi çeta-mi, da so se ljudje zaçeli batiin so zaçeli beœati pred Kori-antumrovimi çetami; in pobeg-nili so v Korihorjevo deœelo inpred seboj brisali prebivalce,vse tiste, ki se jim niso hotelipridruœiti.

28 In øotore so postavili vdolini Korihor; in Koriantumrje øotore postavil v dolini Øur.Sedaj, dolina Øur je bila blizuhriba Komnor; zatorej je Kori-antumr zbral çete na hribuKomnor in s trobento zatrobilØizovim çetam, da bi jih izzvalv bitko.29 In zgodilo se je, da so priøli,

vendar so bili spet pregnani; inpriøli so v drugo in so bili spetv drugo pregnani. In zgodilo seje, da so priøli v tretje in bitka jepostala silno huda.

30 In zgodilo se je, da je Øizudaril po Koriantumru, da muje zadal veliko globokih ran; inKoriantumr, ker je izgubil kri, jeomedlel in odnesli so ga, kakorda bi bil mrtev.

31 Sedaj je bila izguba moœ,œensk in otrok na obeh stranehtako velika, da je Øiz ukazalsvojim ljudem, naj ne zasledu-jejo Koriantumrovih çet; zatorejso se vrnili v svoj tabor.

Eter 15:1–14 488

15. POGLAVJE

V bitki je pobitih na milijone Jere-dovcev.—Øiz in Koriantumr zbe-reta vse ljudi za bitko na œivljenje insmrt.—Gospodov Duh se prenehatruditi z njimi.—Jeredovski narodje docela pobit. — Ostane samoKoriantumr.

In zgodilo se je, ko so se bileKoriantumru rane pozdravile,se je zaçel spominjati besed, kimu jih je bil govoril Eter.

2 Videl je, da je bilo pod meçempobitih skoraj dva milijona nje-govih ljudi, in v srcu je postajalpotrt; da, pobitih je bilo dvamilijona mogoçnih moœ in tudinjihove œene in njihovi otroci.

3 Zaçel se je kesati za húdo,ki ga je bil storil; in zaçel se jespominjati besed, ki so jih bilaizrekla usta vseh prerokov, invidel jih je, da so se doslej spol-nile, vsaka malenkost; in nje-gova duøa je œalovala in se nihotela potolaœiti.4 In zgodilo se je, da je Øizu

pisal pismo in od njega œelel,naj prizanese ljudem in da se bosam kraljestvu odrekel zavoljoœivljenja ljudi.

5 In zgodilo se je, ko je bil Øizprejel njegovo pismo, da jeKoriantumru pisal pismo, da bo,çe se bo predal, da ga bo lahkoubil s svojim lastnim meçem,ljudi pustil pri œivljenju.

6 In zgodilo se je, da se ljudjeniso pokesali svoje kriviçnos-ti; in Koriantumrove ljudi jepodœigala jeza do Øizovihljudi; in Øizove ljudi je podœi-gala jeza do Koriantumrovih

ljudi; zatorej so se Øizovi ljud-je bojevali s Koriantumrovimiljudmi.

7 In ko je Koriantumr videl, daje bil na tem, da bo padel, je spetpobegnil pred Øizovimi ljudmi.

8 In zgodilo se je, da je priøeldo Ripliankumovih voda, kar vprevodu pomeni obseœno oziro-ma kar presega vse; ko je zatorejpriøel do teh voda, so postaviliøotore; in v njihovi bliœini je tudiØiz postavil øotore; in zato sonaslednji dan øli v bitko.

9 In zgodilo se je, da so bojevalisilno hudo bitko, v kateri je bilKoriantumr spet ranjen in je za-voljo izgubljene krvi omedlel.

10 In zgodilo se je, da so Kori-antumrove çete pritisnile naØizove çete, da so jih premagale,da so povzroçile, da so prednjimi beœale proti jugu in sopostavile øotore na kraju, ki se jeimenoval Ogat.

11 In zgodilo se je, da je Korian-tumrova vojska postavila øotorepri hribu Ramah; in bil je tistihrib, kjer je moj oçe Mormon zaGospoda skril zapise, ki so bilisveti.

12 In zgodilo se je, da so povsem obliçju deœele zbrali vseljudi, ki niso bili pobiti, razenEtra.

13 In zgodilo se je, da je Etervidel vsa ravnanja ljudi; in videlje ljudi, ki so bili za Koriantum-ra, da so se zbirali v Koriantum-rovo vojsko; in ljudje, ki so biliza Øiza, so se zbirali v Øizovovojsko.

14 Zatorej so za razmik øtirihlet zbirali ljudi, da bi pridobilivse, ki so bili po obliçju deœele,

489 Eter 15:15–29

in da bi prejeli vso moç, ki jimjo je bilo moç prejeti.15 In zgodilo se je, ko so bili

vsi zbrani, vsakdo v vojski, vkateri je hotel, s svojo œeno insvojimi otroki—z bojnim oroœ-jem so bili oboroœeni tako moø-ki, œenske in otroci in imeliso øçite in naprsne oklepe inøleme in obleçeni so bili kakorv vojni—so korakali drug protidrugemu v bitko; in borili so seves dan in niso zmagali.

16 In zgodilo se je, ko se jeznoçilo, so bili utrujeni in so seumaknili v svoj tabor; in potemko so se bili umaknili v svojtabor, se je zaçelo jeçanje in ob-jokovanje zavoljo izgube njiho-vih pobitih ljudi; in tako glasenje bil njihov jok, njihovo jeçanjein objokovanje, da je silno pre-tresalo zrak.

17 In zgodilo se je, da so ølinaslednji dan spet v bitko, inhud in straøen je bil tisti dan;vendarle niso zmagali in ko jespet priøla noç so zrak pretresalinjihovi kriki in njihovo jeçanjein njihovo œalovanje zavoljoizgube njihovih pobitih ljudi.

18 In zgodilo se je, da je Korian-tumr spet pisal pismo Øizu inod njega œelel, naj ne pride spetv bitko, paç pa naj prevzamekraljestvo in ljudem prizanesepri œivljenju.

19 A glej, Gospodov Duh se jebil prenehal truditi z njimi inSatan je bil imel vso moç nadsrci ljudi; kajti predajali so sesvoji trdosrçnosti in slepomi-selnosti, da bi bili pogubljeni;zatorej so spet øli v bitko.

20 In zgodilo se je, da so se

bojevali ves dan in ko je priølanoç, so zaspali na svojem meçu.

21 In naslednji dan so se boje-vali, prav dokler ni priøla noç.

22 In ko je priøla noç, so bilipijani od jeze, in sicer kakorçlovek, ki je pijan od vina; inspet so zaspali na svojem meçu.

23 In naslednji dan so se spetbojevali; in ko je priøla noç, sobili vsi padli pod meçem razenpetdeset in dveh Koriantumro-vih ljudi in øestdeset in devetØizovih ljudi.

24 In zgodilo se je, da so tistonoç zaspali na svojem meçu inso se naslednji dan spet bojeva-li in se ves tisti dan borili v svojimoçi s svojimi meçi in s svojimiøçiti.

25 In ko je priøla noç, sta bilatrideset in dva Øizova çlovekain dvajset in sedem Koriantum-rovih ljudi.

26 In zgodilo se je, da so pojedliin zaspali in se pripravili nasmrt v naslednjem dnevu. In biliso veliki in mogoçni moœje, karse tiçe çloveøke moçi.

27 In zgodilo se je, da so se bo-rili za razmik treh ur in zavoljoizgubljene krvi so se onesvestili.

28 In zgodilo se je, ko so biliKoriantumrovi moœje dobili do-volj moçi, da so lahko hodili,so bili na tem, da pobegnejozavoljo svojega œivljenja; a glej,Øiz je vstal in tudi njegovi moœjein v besu je zaprisegel, da boKoriantumra ubil ali pa bo padelpod meçem.

29 Zatorej jih je zasledoval innaslednji dan jih je prehitel; inspet so se borili z meçi. In zgo-dilo se je, ko so bili pod meçem

Eter 15:30–Moroni 2:2 490

padli vsi razen Koriantumra inØiza, glej, se je bil Øiz zavoljoizgubljene krvi onesvestil.30 In zgodilo se je, ko se je bil

Koriantumr naslonil na meç,da bi se nekoliko odpoçil, jeØizu odsekal glavo.

31 In zgodilo se je, potem ko jebil Øizu glavo odsekal, se je Øizdvignil na roke in padel; in potemko se je bil boril za sapo, je umrl.

32 In zgodilo se je, da je Korian-tumr padel na zemljo in jezgledal, kakor da bi ne imelœivljenja.

33 In Gospod je spregovorilEtru in mu rekel: Pojdi. In øelje in videl, da so se bile Gos-podove besede izpolnile; inkonçal je svoj zapis (in nisemzapisal stotega dela); in skril jihje tako, da so jih naøli Limhijeviljudje.

34 Sedaj, zadnje besede, ki jih jeEter zapisal, so téle: Najsi Gos-pod œeli, da bom spremenjenoziroma da bom po Gospodovivolji v mesu, ni pomembno, çebo tako, da bom odreøen v Boœjekraljestvo. Amen.

Moronijeva knjiga

1. POGLAVJE

Moroni zapisuje za dobro Laman-cev.—Nefijce, ki noçejo zanikatiKristusa, usmrtijo. Med leti 401in 421 po Kr.

Sedaj sem bil jaz, Moroni,potem ko sem zakljuçil z

okrajøavo poroçila o Jeredovemljudstvu, predpostavljal, da nebom niç veç zapisal, toda nisemøe umrl; in ne razkrijem seLamancem, da bi me ne ubili.2 Kajti glejte, njihove vojne

med njimi samimi so silno hude;in zavoljo njihovega sovraøtvausmrtijo vsakega Nefijca, ki nebo zanikal Kristusa.3 In jaz, Moroni, Kristusa ne

bom zanikal; zatorej tavam ko-der koli morem zavoljo varnostisvojega œivljenja.

4 Zatorej øe nekoliko zapiøem,

kar je v nasprotju s tem, kar sembil predpostavljal; kajti nisembil predpostavljal, da bom øe kajzapisal; ampak øe nekoliko zapi-øem, da bo v nekem prihodnjemdnevu morda kakøne vrednostiza moje brate Lamance gledena Gospodovo voljo.

2. POGLAVJE

Jezus je dal dvanajstim nefijskimapostolom moç podeljevati darSvetega Duha. Med leti 401 in421 po Kr.

Kristusove besede, ki jih je iz-govoril nad svojimi uçenci, naddvanajstimi, ki jih je bil izbral,ko je nanje poloœil roke—

2 in poklical jih je po imenu,rekoç: V mojem imenu boste kOçetu klicali v mogoçni molit-vi; in ko boste to storili, boste

491 Moroni 2:3–5:2

imeli moç, da boste tistemu,na katerega boste poloœili roke,podelili Svetega Duha; in vmojem imenu ga boste pode-l i l i , ka j t i tako dela jo mojiapostoli.3 Te besede jim je Kristus torej

govoril takrat, ko se je prikazalprviç; in mnoœica tega ni sliøala,paç pa so to sliøali uçenci; in natolike, na kolike so poloœili roke,se je spustil Sveti Duh.

3. POGLAVJE

Stareøine posvetijo duhovnike inuçitelje s polaganjem rok. Med leti401 in 421 po Kr.

Kako so uçenci, ki so se imeno-vali stareøine cerkve, posvetiliduhovnike in uçitelje—

2 potem ko so bili molili kOçetu v Kristusovem imenu, sonanje poloœili roke in rekli:3 V imenu Jezusa Kristusa te

posvetim za duhovnika (oziro-ma çe bo uçitelj, te posvetim zauçitelja), da boø pridigal kesa-nje in odpuøçanje grehov poJezusu Kristusu z vztrajnostjov veri v njegovo ime do konca.Amen.

4 In tako so posvetili duhovnikein uçitelje glede na darove inpoklice, ki jih je Bog dal ljudem;in posvetili so jih z moçjo Sve-tega Duha, ki je bil v njih.

4. POGLAVJE

Kako naj stareøine in duhovnikiblagoslovijo kruh zakramenta. Medleti 401 in 421 po Kr.

Kako stareøine in duhovniki zacerkev blagoslovijo Kristusovotelo in kri; in blagoslavljali so gaglede na Kristusove zapovedi;zatorej vemo, da je tako pravil-no; in stareøina oziroma duhov-nik ga je blagoslovil—

2 in v cerkvi so pokleknili inmolili k Oçetu v Kristusovemimenu, rekoç:

3 O Bog, veçni Oçe, prosimote v imenu tvojega Sina, JezusaKristusa, da blagosloviø inposvetiø ta kruh za duøe vsehtistih, ki od tega jedo; da bodojedli v spomin na telo tvojegaSina in ti priçevali, o Bog, veçniOçe, da so voljni nase prevze-ti ime tvojega Sina in se ga vse-lej spominjati in spolnjevatinjegove zapovedi, ki jim jih jedal, da bodo lahko vselej imelin j e g o v e g a D u h a o b s e b i .Amen.

5. POGLAVJE

Prikazan je naçin blagoslavljanjavina pri zakramentu. Med leti 401in 421 po Kr.

Kako se blagoslovi vino prizakramentu — glejte, vzeli sokupo in rekli:

2 O Bog, veçni Oçe, prosimote v imenu tvojega Sina, JezusaKristusa, da blagosloviø in pos-vetiø to vino za duøe vseh tistih,ki od tega pijejo, da bodo todelali v spomin na kri tvojegaSina, ki je bila prelita zanje; dati bodo priçevali, o Bog, veçniOçe, da se ga vselej spominjajo,da bodo lahko imeli njegovegaDuha ob sebi. Amen.

Moroni 6:1–7:2 492

6. POGLAVJE

Skesani se krstijo in sprejmejo jihmedse. — Çlanom cerkve, ki sepokesajo, je odpuøçeno.—Sestankiso vodeni z moçjo Svetega Duha.Med leti 401 in 421 po Kr.

In sedaj spregovorim o krstu.Glejte, stareøine, duhovniki inuçitelji so bili krøçeni; in krøçeniniso bili, çe niso dokazali, da sobili tega vredni.

2 Niti niso h krstu pustili niko-gar, çe ni pristopil strtega srcain skesanega duha in cerkvi pri-çeval, da se je resniçno pokesalsvojih grehov.

3 In nikogar niso sprejeli hkrstu, çe nase ni prevzel Kris-tusovega imena, odloçen, damu bo sluœil do konca.

4 In potem ko so jih bili spreje-li h krstu in je nanje delovalSveti Duh in jih oçistil, so jihpriøteli med ljudstvo v Kristu-sovi cerkvi; in njihova imena sozapisali, da bi se jih spomnili injih hranili z dobro Boœjo bese-do, da bi jih ohranjali na pravipoti, da bi jih nenehno ohranja-li pri molitvi, zanaøajoç se zgoljna vrline Kristusa, ki je bilpovzroçitelj in dopolnitelj nji-hove vere.

5 In cerkev se je çesto sestajala,da so se postili in molili in da sodrug z drugim govorili glededobrobiti svojih duø.

6 In pogosto so se sestajali, daso v spomin Gospoda Jezusavzeli kruh in vino.

7 In strogo so pazili, da mednjimi ni bilo kriviçnosti; in ko-gar so dobili, da je zagreøil

kriviçnost, in so ga tri priçe izcerkve obsodile pred stareøina-mi in çe se ni pokesal in priz-nal, so nejgovo ime izbrisali inni bil priøtet med Kristusovoljudstvo.

8 Ampak tako çesto, kakor sose pokesali in si za odpuøçanjeprizadevali z resniçnim name-nom, jim je bilo odpuøçeno.

9 In cerkev je njihove sestankevodila po delovanju Duha inpo moçi Svetega Duha; ker jihje moç Svetega Duha vodilabodisi k pridiganju oziroma kopominjanju oziroma k molitvioziroma k proønjam oziroma kpetju, se je tako zgodilo.

7. POGLAVJE

Povabilo za vstop v Gospodovpoçitek.—Molite z resniçnim na-menom.—Kristusov Duh ljudemomogoçi prepoznavati dobro od zla.—Satan prepriçuje ljudi, naj za-nikajo Kristusa in delajo húdo.—Preroki jasno pokaœejo na Kristusovprihod.—Po veri se zgodijo çudeœiin delujejo angeli. — Ljudje bimorali upati na veçno œivljenje inse okleniti dobrotljivosti. Med leti401 in 421 po Kr.

In sedaj jaz, Moroni, zapiøemnekaj besed mojega oçeta Mor-mona, ki jih je govoril o veri,upanju in dobrotljivosti; kajtitako je govoril ljudem, ko jih jepouçeval v sinagogi, ki so jo bilizgradili za kraj çaøçenja.

2 In sedaj jaz, Mormon, sprego-vorim vam, moji ljubljeni brat-je; in je po milostljivosti BogaOçeta in naøega Gospoda Jezusa

493 Moroni 7:3–17

Kristusa in po njegovi sveti volji,zavoljo daru, s katerim me jepoklical, da mi vam je dovolje-no spregovoriti v tem trenutku.3 Zatorej bi œelel spregovoriti

vam, ki ste v cerkvi, ki miroljub-no sledite Kristusu in ki stedoslej prejeli zadostno upanje,s katerim lahko vstopite v Gos-podov poçitek od sedaj daljedo takrat, ko boste z njim poçi-vali v nebesih.4 In sedaj, bratje moji, tako vas

presodim, ker miroljubno ho-dite s çloveøkimi otroki.

5 Kajti pomnim Boœjo besedo, kipravi, po njihovih delih jih bostepoznali; kajti çe so njihova deladobra, potem so dobri tudi oni.6 Kajti glejte, Bog je rekel, da

çlovek, ki je hudoben, ne moredelati tega, kar je dobro; kajti çeponudi dar oziroma moli k Bo-gu, razen çe to stori z resniçnimnamenom, mu niç ne koristi.

7 Kajti glejte, ne øteje se mu zapraviçnost.8 Kajti glejte, çe çlovek, ki je

hudoben, podari dar, to stori znegodovanjem; zatorej se muøteje enako, kakor da si je bildar zadrœal; zatorej se ga predBogom øteje za hudobnega.9 In prav tako se bo çloveku

priøtevalo za húdo, çe bo molilin ne z resniçnim namenom vsrcu; da, in niç mu ne koristi,kajti Bog takønih ne sprejme.

10 Zatorej çlovek, ki je hudo-ben, ne more delati tega, kar jedobro; niti dobrega daru ne bohotel dati.

11 Kajti glejte, grenak vodnjakne more dajati dobre vode; nitine more dober vodnjak dajati

grenke vode; zatorej çlovek, kije hudiçev sluœabnik, ne moreslediti Kristusu; in çe slediKristusu, ne more biti hudiçevsluœabnik.

12 Zatorej vse, kar je dobro,prihaja od Boga; in to, kar jehudobno, prihaja od hudiça;kajti hudiç je sovraœnik Bogu inse nenehno bori proti njemu invabi in zvablja v greh in da binenehno delali to, kar je zlo.

13 A glej, to, kar je od Boga,nenehno vabi in zvablja, da bidelali dobro; zatorej je vse, karvabi in zvablja, da delamo dob-ro, da ljubimo Boga in da musluœimo, Boœji navdih.

14 Zatorej bodite pozorni, mojiljubljeni bratje, da ne boste tega,kar je hudobno, presodili, da jeod Boga, oziroma tistega, karje dobro in od Boga, da je odhudiça.

15 Kajti glejte, bratje moji, danavam je presoja, da lahko pre-poznavate dobro od zla; in kakosoditi je tako jasno, da to lahkoveste s popolnim védenjem,kakor se dnevna svetloba razli-kuje od temne noçi.

16 Kajti glej, Kristusov Duh jedan vsakomur, da bi prepozna-val dobro od zla; zatorej vampokaœem, kako soditi; kajti vse,kar vabi k dobremu in prepriçu-je, naj verjamemo v Kristusa, jeposlano s Kristusovo moçjo indarom; zatorej lahko veste s po-polnim védenjem, da je od Boga.

17 Kar pa ljudi prepriçuje, dabi bili zlobni in ne verjeli vKristusa in ga zanikali in nesluœili Bogu, potem lahko vestes popolnim védenjem, da je to

Moroni 7:18–31 494

od hudiça; kajti tako dela hudiç,kajti ljudi ne prepriçuje, najdelajo dobro, ne, niti enega; nitine njegovi angeli; niti ne tisti,ki se mu podvrœejo.18 In sedaj, bratje moji, ker

vidim, da poznate luç, s katerolahko sodite, ki je Kristusova luç,glejte, da ne presodite napak;kajti s to isto sodbo, s katerosodite, se bo sodilo tudi vam.

19 Zatorej vas rotim, bratje, damarljivo iøçite v Kristusovi luçi,da boste loçili dobro od zla; inçe se boste oprijeli vsake dobrereçi in je ne obsodili, boste za-gotovo Kristusov otrok.

20 In sedaj, bratje moji, kako jemogoçe, da se lahko oprimetevsega dobrega?

21 In sedaj pridem do tiste vere,o kateri sem rekel, da bom govo-ril; in povedal vam bom, kakose oprimite vsega dobrega.

22 Kajti glejte, ker Bog poznavse, ker je od veçnosti do veç-nosti, glejte, je poslal angele, daso çloveøke otroke pouçevali, dabi jim pokazali o Kristusovemprihodu; in v Kristusu morapriti vse dobro.

23 In Bog je prav tako po svojihlastnih ustih prerokom razglasil,da bo Kristus priøel.

24 In glejte, bile so raznolikepoti, po katerih je çloveøkimotrokom pokazal to, kar je bilodobro; in vse, kar je dobro, pri-haja od Kristusa; sicer bi bililjudje padli in niç dobrega bi sejim ne zgodilo.

25 Zatorej so z delovanjem an-gelov in z vsako besedo, ki jepriøla iz Boœjih ust, ljudje zaçeliudejanjati vero v Kristusa; in

tako so se po veri oprijeli vsegadobrega; in tako je bilo doKristusovega prihoda.

26 In potem ko je priøel, so bililjudje odreøeni po veri v njegovoime; in po veri postanejo Boœjisinovi. In zagotovo kakor Kristusœivi, je te besede govoril naøimoçetom, rekoç: Kar koli bosteOçeta prosili v mojem imenu,kar je dobro, v veri, da bosteprejeli, glejte, se vam bo zgodilo.

27 Zatorej, moji ljubljeni brat-je, mar so çudeœi prenehali, kerse je Kristus dvignil v nebesa inse je usedel na Boœjo desnico,da je od Oçeta zahteval pravicodo milosti, ki jo ima do çloveø-kih otrok?

28 Kajti zadostil je postavi inzahteva vse tiste, ki verujejovanj; in tisti, ki vanj verujejo, sebodo oklenili vsega dobrega;zatorej zagovarja primer çlo-veøkih otrok; in veçno biva vnebesih.

29 In ker je to storil, moji ljub-ljeni bratje, mar çudeœev ni veç?Glejte, povem vam, ne; niti nisoangeli prenehali sluœiti çloveø-kim otrokom.

30 Kajti glejte, podloœni so mu,da sluœijo po besedi njegovezapovedi, da se pokaœejo tistim,ki so moçne vere in trdnegaprepriçanja v vseh oblikah po-boœnosti.

31 In sluœba njihovega delova-nja je, da kliçejo ljudi h kesanjuin da spolnjujejo in opravljajodelo Oçetovih zavez, ki jih jesklenil s çloveøkimi otroki, damed çloveøkimi otroki priprav-ljajo pot, tako da oznanjajoKristusovo besedo izvoljenim

495 Moroni 7:32–45

Gospodovim posodam, da pri-çujejo o njem.32 In s tem Gospod Bog pri-

pravlja pot, da bi preostanekljudi veroval v Kristusa, da biimel Sveti Duh v njihovem srcumesto glede na moç le–tega; intako Oçe udejanja zaveze, ki jihje sklenil s çloveøkimi otroki.

33 In Kristus je rekel: Çe bosteverovali vame, boste imeli moçnapraviti vse, kar je potrebno vmeni.

34 In rekel je: Pokesajte se, vseve strani sveta, in pridite k meniin se krstite v mojem imenu inverujte vame, da boste reøeni!

35 In sedaj, moji ljubljeni bratje,çe bo primer tak, da je to, karsem vam govoril, res, in Bogvam bo pokazal z moçjo in veli-ko slavo na poslednji dan, daje res, in çe je res, mar dnevaçudeœev ni veç?

36 Oziroma se mar angeli veçne prikazujejo çloveøkim otro-kom? Oziroma je mar zadrœalmoç Svetega Duha pred njimi?Oziroma mar bo, tako dolgokolikor bo trajal ças oziroma bostala Zemlja oziroma bo po-trebno enega samega çlovekana obliçju le–te reøiti?

37 Glejte, povem vam, ne; kajtiçudeœi se dogajajo po veri; inpo veri se prikaœejo angeli insluœijo ljudem; çe zatorej vsegatega ni veç, gorje çloveøkimotrokom, kajti to je zavoljonevere in vse je zaman.

38 Kajti nihçe ne more biti od-reøen po Kristusovih besedah,çe ne bo veroval v njegovo ime;çe zatorej teh reçi ni veç, potemtudi vere ni veç; in straøno je

çlovekovo stanje, kajti je, kakorbi ne bilo odkupne daritve.

39 A glejte, moji ljubljeni brat-je, vam prisodim boljøe reçi,kajti sodim, da verjamete vKristusa zavoljo svoje krotkos-ti; kajti çe ne verjamete vanj,potem niste pripravljeni, dabi bili priøteti med ljudstvo nje-gove cerkve.

40 In spet, moji ljubljeni bratje,œelel bi vam spregovoriti o upa-nju. Kako je, da lahko pridobitevero, ne da bi upali?

41 In na kaj boste upali? Glejte,povem vam, da boste upaliglede na Kristusovo odkupnodaritev in moç njegovega vsta-jenja, da boste vstali v veçnoœivljenje in to zavoljo svoje verevanj, glede na obljubo.

42 Çe zatorej çlovek veruje,mora upati; kajti brez vere niupanja.

43 In spet, glejte, povem vam,da ne more verovati in upati, çeni krotak in poniœen v srcu.

44 Çe temu ni tako, sta njego-va vera in upanje zaman, kajtiBog drugega ne sprejme kakorkrotkega in poniœnega v srcu; inçe je çlovek v srcu krotak in po-niœen in z moçjo Svetega Duhaizpove, da Jezus je Kristus, morabiti dobrotljiv; kajti çe ni dob-rotljiv, ni niç; zatorej mora bitidobrotljiv.

45 In dobrotljivost je potrpeœ-ljiva, je prijazna in ne zavida inse ne napihuje, ne iøçe svojega, sene da zlahka razdraœiti, ne mislihudega in se ne radosti kriviç-nosti, paç pa se radosti resnice,vse prenaøa, vse verjame, vseupa, vse prestane.

Moroni 7:46–8:10 496

46 Zatorej, moji ljubljeni bratje,çe niste dobrotljivi, niste niç, kaj-ti dobrotljivost nikoli ne mine.Zatorej se oklenite dobrotljivos-ti, ki je najveçja od vsega, kajtivse mora preminiti—

47 dobrotljivost pa je çistaKristusova ljubezen in traja navekomaj; in kdor jo poslednjidan poseduje, bo zanj dobro.

48 Zatorej, moji ljubljeni bratje,molite k Oçetu z vso moçjo svo-jega srca, da vas bo navdala taljubezen, ki jo je podelil vsem,ki resniçno sledijo njegovemuSinu, Jezusu Kristusu; da bostepostali Boœji sinovi; da bomomi, ko se bo prikazal, kakor jeon; da bomo v to upali; da bomomi oçiøçeni, prav kakor je çiston. Amen.

8. POGLAVJE

Krst majhnih otrok je greøna gnu-soba.—Majhni otroci zavoljo od-kupne daritve œivijo v Kristusu.—Vera, kesanje, krotkost in poniœnostsrca, prejem Svetega Duha invztrajanje do konca vodijo v odre-øitev. Med leti 401 in 421 po Kr.

Pismo mojega oçeta Mormona,ki ga je pisal meni, Moroniju; inpisano je bilo kmalu po mojemvpoklicu na sluœenje. In takolemi je pisal, rekoç:

2 Moj ljubljeni sin, Moroni, sil-no se radostim, da se te je tvojGospod Jezus Kristus spomnilin te je poklical k sluœenju in ksvojemu svetemu delu.

3 In sam se te vselej spominjamv svojih molitvah, ko nenehnomolim k Bogu Oçetu v imenu

njegovega Svetega Otroka, Jezu-sa, da te bo, po svoji neskonçnidobroti in milostljivosti varovalzavoljo vztrajnosti v veri v nje-govo ime do konca.

4 In sedaj, sin moj, ti spregovo-rim o tem, kar me silno œalosti;kajti œalosti me, da so se medvami pojavili prepiri.

5 Kajti çe sem izvedel resnico,so se med vami pojavili prepiriglede krsta majhnih otrok.

6 In sedaj, sin moj, œelim, daboste marljivo delali, da bo tavelika napaka iz vaøe sredeodstranjena; kajti s tem name-nom sem napisal to pismo.

7 Kajti nemudoma sem, potemko sem bil od tebe za to izvedel,o tej zadevi vpraøal Gospoda.In Gospodova beseda je priølak meni z moçjo Svetega Duha,rekoç:

8 Posluøajte besede Kristusa,vaøega Odreøenika, vaøega Gos-poda in vaøega Boga. Glejte, nasvet sem priøel, ne, da bi h ke-sanju klical praviçne, paç pagreønike; zdravi ne potrebujejozdravnika, paç pa ti, ki so bolni;zatorej, majhni otroci so zdra-vi, kajti niso zmoœni zagreøitigreha; zatorej je Adamovoprekletstvo v meni odvzeto, danad njimi nima moçi; in zakonobreze je z menoj ukinjen.

9 In tako mi je Sveti Duh razo-del Boœjo besedo; zatorej, mojljubljeni sin, vem, da je resnoposmehovanje pred Bogom, dabi krøçevali majhne otroke.

10 Glej, povem ti, da boste po-uçevali tole—kesanje in krst zatiste, ki so priøtevni in so zmoœ-ni zagreøiti greh; da, pouçujte

497 Moroni 8:11–25

starøe, da se morajo pokesatiin se krstiti in postati poniœnikakor njihovi majhni otroci inbodo vsi odreøeni skupaj s svo-jimi majhnimi otroki.11 In majhnim otrokom se ni

potrebno ne kesati ne krstiti.Glejte, krst je za kesanje zaizpolnitev zapovedi za odpuø-çanje grehov.

12 Majhni otroci pa v Kristusuœivijo, in sicer od osnovanjasveta; çe temu ni tako, je Bogpristranski Bog in tudi spre-menljiv Bog in dela razlike;kajti kako veliko majhnih otrokje umrlo brez krsta!

13 Zatorej, çe majhni otrocine bi mogli biti odreøeni brezkrsta, bi ti morali oditi v ne-skonçni pekel.

14 Glej, povem ti, ta, ki pred-postavlja, da se je majhnimotrokom potrebno krstiti, je vbreznu grenkobe in v sponahkriviçnosti; kajti ne veruje, neupa, niti ni dobrotljiv; çe bi bilzatorej umrl, ko je te misli, morav pekel.

15 Kajti hudo greøno je pred-postavljati, da bi Bog enegaotroka reøil zavoljo krsta indrugi bi bil pogubljen, ker se nikrstil.

16 Gorje jim, ki bodo takoizkrivljali Gospodova pota, kajtipogubljeni bodo, çe se ne bodopokesali. Glej, smelo govorim,ker imam polnomoçje od Boga;in ne bojim se, kaj lahko napraviçlovek; kajti popolna ljubezenpreœene ves strah.

17 In navdaja me dobrotljivost,ki je veçna ljubezen; zatorej sozame vsi otroci enaki; zatorej

imam majhne otroke rad s po-polno ljubeznijo; in vsi so enakiin so deleœni odreøitve.

1 8 K a j t i v e m , d a B o g n ipristranski Bog, niti ni spre-menljivo bitje; ampak se izvse veçnosti v vso veçnost nespreminja.

19 Majhni otroci se ne morejokesati; zatorej je hudo greøno,çe se jim odreçe çisto milostBoga, kajti v njem vsi œivijozavoljo njegove milosti.

20 In ta, ki pravi, da se morajomajhni otroci krstiti, zanikaKristusovo milost in izniçi nje-govo odkupno daritev in moçnjegove odkupitve.

21 Gorje takønim, kajti vnevarnosti smrti, pekla inneskonçnega muçenja so. Togovorim smelo; Bog mi je zapo-vedal. Posluøajte jih in prisluh-nite ali pa bodo na zadnji danpriçevale proti vam pri Kristu-sovem sodnem stolu.

22 Kajti glejte, vsi majhni otro-ci œivijo v Kristusu in tudi vsitisti, ki so brez postave. Kajtimoç odreøitve pride k vsem tis-tim, ki postave nimajo; zatorejse ta, ki ni obsojen, oziroma ta,ki ni pod obsodbo, ne more po-kesati; in za takøne krst nimasmisla—

23 paç pa je posmehovanjepred Bogom in zanika Kristu-sovo milost in moç njegovegaSvetega Duha in daje zaupanjemrtvim delom.

24 Glej, sin moj, tega bi ne sme-lo biti; kajti kesanje je za tiste,ki so pod obsodbo in pod prek-letstvom prekrøene postave.

25 In prvi sad kesanja je krst;

Moroni 8:26–9:6 498

in krst pride po veri za spolnje-vanje zapovedi; in spolnjevanjezapovedi prinese odpuøçanjegrehov;26 in odpuøçanje grehov pri-

nese krotkost in poniœnost vsrcu; in zavoljo krotkosti in po-niœnosti v srcu pride obiskova-nje Svetega Duha, Tolaœnika, kinavdaja z upanjem in s popol-no ljubeznijo, z ljubeznijo, kivztraja z marljivostjo v molitvi,dokler ne bo priøel konec, kobodo vsi sveti bivali z Bogom.

27 Glej, sin moj, ponovno tibom pisal, çe ne bom kmaluøel nad Lamance. Glej, ponostega naroda oziroma nefijskegaljudstva se bo konçal z njiho-vim propadom, çe se ne bodopokesali.

28 Moli zanje, sin moj, da bok njim priølo kesanje. A glej,bojim se, da se je bil Duh pre-nehal truditi z njimi; in v temdelu deœele si prav tako priza-devajo, da bi zruøili vsakrønooblast in polnomoçje, ki prihajaod Boga; in zanikajo SvetegaDuha.

29 In potem ko so zavrnilitako veliko védenje, sin moj,morajo kmalu propasti, da sebodo izpolnile prerokbe, kiso jih izrekli preroki, kakortudi besede naøega Odreøenikasamega.

30 Zbogom, sin moj, dokler tine piøem oziroma se spet nesreçam s teboj. Amen.

Drugo Mormonovo pismo sinuMoroniju.

Obsega 9. poglavje.

9. POGLAVJE

Tako Nefijci kakor Lamanci soizprijeni in pokvarjeni. — Drugdrugega muçijo in morijo.—Mor-mon moli, da bi milostljivost indobrota za vselej poçivali nadMoronijem. Med leti 401 in 421po Kr.

Moj ljubljeni sin, ponovno tipiøem, da boø vedel, da sem øeœiv; toda piøem nekoliko o tem,kar je œalostno.

2 Kajti glej, z Lamanci sem bilbojeval hudo bitko, v katerinismo zmagali; in Arheantus jepadel pod meçem in tudi Luramin Emron; da, in izgubili smoveliko øtevilo odliçnih moœ.

3 In sedaj glej, sin moj, bojimse, da bodo Lamanci to ljudstvopokonçali; kajti ne pokesajo sein Satan enega proti drugemunenehno podœiga k jezi.

4 Glej, nenehno delam z njimi;in ko Boœjo besedo spregovorimz ostrostjo, trepetajo in se jezijoname; in ko ne uporabljamostrosti, postanejo trdosrçni donje; zatorej se bojim, da se jeGospodov Duh prenehal truditiz njimi.

5 Kajti tako silno se jezijo, dase mi zdi, da se ne bojijo smrti;in izgubili so medsebojno lju-bezen; in nenehno œejajo pokrvi in maøçevanju.

6 I n s e d a j , l j u b l j e n i s i n ,navkljub njihovi brezçutnostimarljivo delajva; kajti çe bovaprenehala delati, bova podobsodbo; kajti medtem ko svav tem tabernaklju iz ila, mora-va delo opravljati, da bova

499 Moroni 9:7–21

premagala sovraœnika vse pra-viçnosti in se bo najina duøaodpoçila v Boœjem kraljestvu.7 In sedaj bom nekoliko pisal

o trpljenju tega ljudstva. Kajtiglede na védenje, ki sem gaprejel od Amorona, glej, imajoLamanci veliko ujetnikov, ki sojih zajeli pri Øerizajevem stolpu;in tam so bili moœje, œenske inotroci.

8 In moœe in oçete tistih œenskin otrok so pobili; in œenske hra-nijo z mesom njihovih moœ inotroke z mesom njihovih oçetov;in çisto malo vode jim dajejo.

9 In ne glede na to straøno gnu-sobo Lamancev ta ne presega teod naøega ljudstva v Moriantu-mu. Kajti glej, veliko lamanskihhçera so zajeli; in potem ko sojih prikrajøali za to, kar je bilonajdraœje in najdragocenejøe odvsega, kar je neomadeœevanostin krepost—

10 in potem ko so bili to storili,so jih umorili na najbolj krutnaçin, tako da so njihova telesamuçili prav do smrti; in potemko so to storili, so njihovo mesopoœrli kakor divje œivali; zavoljosvoje trdosrçnosti; in to delajov znak junaøtva.

11 O ljubljeni sin, kako lahkotakøno ljudstvo, ki je brezomike—

12 (in le nekaj let je minilo inso bili omikano in çudovitoljudstvo)

13 ampak, o, sin moj, kakolahko tako ljudstvo, kateregaradost je v takøni gnusobi—

14 kako lahko priçakujemo,da bo Bog zadrœal svojo roko vsodbi nad nami?

15 Glej, moje srce kliçe: Gorjetemu ljudstvu! Prikaœi se v sod-bi, o Bog, in skrij njihove grehein hudobijo in gnusobe izpredsvojega obliçja!

16 In spet, sin moj, velikovdov je in njihovih hçera, kiostajajo v Øerizaju; in œiveœa, kiga niso odnesli Lamanci, glej, jeodnesla Zenefijeva vojska in jihpustila tavati naokrog za hrano;in veliko starih œensk se ob potionesvesti in umrejo.

17 In vojska, ki je z menoj, jeøibka; in lamanske çete so medØerizajem in menoj; in toliki,kolikor jih je pobegnilo k Aro-novi vojski, so postali œrtvenjihove surovosti.

1 8 O i z p r i j e n o s t m o j e g aljudstva! Brez reda so in brezmilosti. Glej, jaz sem samo çlo-vek in imam samo çloveøko moçin niç veç ne morem uveljavitisvojih ukazov.

19 In postali so moçni v svojiizprijenosti; in so enako suroviin ne prizanesejo nikomur, nitistaremu ne mlademu; in rados-tijo se v vsem razen v tem, karje dobro; in trpljenje naøihœensk in naøih otrok na obliçjute deœele presega vse; da, jezikne more povedati, niti se tegane da zapisati.

20 In sedaj, sin moj, niç veçne ostajam pri tem straønemprizoru. Glej, poznaø hudobijotega ljudstva; veø, da so breznaçel in da se jih niç ne dotak-ne; in njihova hudobija presegalamansko.

21 Glej, sin moj, ne morem jihpriporoçiti Bogu, da me neudari.

Moroni 9:22–10:6 500

22 A glej, sin moj, Bogu pripo-roçim tebe in zaupam v Kristu-sa, da boø odreøen; in molimk Bogu, da te bo ohranil priœivljenju, da boø priça vrnitvinjegovega ljudstva k njemuali pa njihovemu dokonçnemupropadu; kajti vem, da morajobiti pogubljeni, çe se ne bodopokesali in se vrnili k njemu.

23 In çe bodo pogubljeni, bodo,kakor so bili Jeredovci zavoljosamovolje svojih src, ker iøçejokri in maøçevanje.

24 In çe bo tako, da bodopogubljeni, vemo, da je velikonaøih bratov prebegnilo k La-mancem in øe veliko veç jih boprebegnilo k njim; zatorej zapi-øi nekoliko, çe ti bo prihranje-no, in jaz bom umrl in te nebom videl; ampak verjamem,da te bom kmalu videl; kajtiimam svete zapise, ki bi ti jihizroçil.

25 Sin moj, bodi zvest v Kris-tusu; in naj te to, kar sem zapi-sal, ne œalosti, da bi te upognilov smrt; paç pa naj te Kristusdvigne in naj njegovo trpljenjein smrt in prikazovanje njego-vega telesa naøim oçetom innjegova milost in njegova veli-ka potrpeœljivost in upanje vnjegovo slavo in veçno œivlje-nje poçiva v tvojih mislih zavekomaj.

26 In naj milostljivost BogaOçeta, çigar prestol je visoko vnebesih, in naøega Gospoda,Jezusa Kristusa, ki sedi na des-nici njegove moçi, dokler mune bo vse postalo podloœno, boin biva s teboj za vekomaj.Amen.

10. POGLAVJE

Priçevanje o Mormonovi knjigipride z moçjo Svetega Duha.—Duhovni darovi so podeljeni zves-tim.—Vero vselej spremljajo du-hovni darovi.—Moronijeve besedegovorijo iz prahu. — Pridite hKristusu, izpopolnjujte se v njemin posveçujte svojo duøo. Okrogleta 421 po Kr.

Sedaj, jaz, Moroni, zapiøemnekoliko, kakor se mi zdi dob-ro; in piøem svojim bratom,Lamancem; in œelel bi, da bi onivedeli, da je minilo veç kakorøtiristo in dvajset let od zname-nja o Kristusovem prihodu.

2 In te zapise zapeçatim, potemko sem vam bil v opomin izrekelnekaj besed.

3 Glejte, opomnil bi vas, koboste te reçi brali, çe bo Boœjamodrost, da jih boste brali, dase boste spomnili, kako milostenje bil Gospod s çloveøkimi otrokiod Adamovega stvarjenja pravdo çasa, ko boste te reçi prejeliin o njih premiøljevali v srcu.

4 In ko boste te reçi prejeli, bivas opomnil, da bi vpraøaliBoga, veçnega Oçeta, v Kristu-sovem imenu, ali so te reçi marresnica; in çe boste vpraøali ziskrenim srcem, z resniçnimnamenom, z vero v Kristusa,vam bo resnico teh reçi pokazalz moçjo Svetega Duha.5 In z moçjo Svetega Duha lah-

ko spoznate resnico vseh reçi.6 In kar je dobro, je praviçno

in res; zatorej niç dobrega nezanika Kristusa, paç pa prizna-va, da on je.

501 Moroni 10:7–27

7 In z moçjo Svetega Duhalahko veste, da on je; zatorej bivas opomnil, da ne zanikatemoçi Boga; kajti on deluje zmoçjo glede na vero çloveøkihotrok tako danes kakor jutri inza vekomaj.

8 In spet, opominjam vas,bratje moji, da ne zanikate Boœ-jih darov, kajti veliko jih je; inprihajajo od istega Boga. In sorazliçni naçini, na katere se stemi darovi deluje; je pa isti Bog,ki deluje povsod in v vsem; inljudem so dani po delovanjuBoœjega Duha, da bi jim bilo vkorist.

9 Kajti glej, enemu je po BoœjemDuhu dano, da lahko pouçujebesedo modrosti;

10 in drugemu, da lahko zistim Duhom pouçuje besedospoznanja;

11 in drugemu silno velikavera; in drugemu po istemDuhu darovi zdravljenja;

12 in drugemu spet, da lahkodela velike çudeœe;

13 in drugemu spet, da lahkoprerokuje o vsem;

14 in drugemu spet videnjeangelov in duhov, ki opravljajosluœbo;

15 in drugemu spet vse vrstejeziki;

16 in drugemu tolmaçenje je-zikov in vseh vrst govorov.

17 In vsi ti darovi prihajajo poKristusovem Duhu; in pridejok vsakemu posebej, kakor hoçe.

18 In opomnil bi vas, mojiljubljeni bratje, da bi pomnili,da vsak dober dar pride odKristusa.

19 In opomnil bi vas, moji

ljubljeni bratje, da bi pomnili,da je isti vçeraj, danes in zavekomaj in da vsi ti darovi, okaterih sem govoril, ki so du-hovni, nikakor ne bodo prene-hali, in sicer tako dolgo, doklerbo stal svet, drugaçe kakor samoz nevero çloveøkih otrok.

20 Zatorej vera mora biti; inkjer je vera, je tudi upanje; inkjer je upanje, je tudi dobrotlji-vost.

21 In samo çe ste dobrotljivi,ste lahko odreøeni v Boœjekraljestvo; niti ne morete bitiodreøeni v Boœje kraljestvo, çene verjamete; niti ne upate.

22 In çe ne upate, ste zagotovoobupani; in obup pride zavoljokriviçnosti.

23 In Kristus je resniçno rekelnaøim oçetom: Çe verujete, lah-ko napravite vse, kar je potreb-no v meni.

24 In sedaj spregovorim vsemstranem sveta—çe bo priøel dan,ko med vami ne bo veç Boœjemoçi in darov, bo to zavoljonevere.

25 In gorje çloveøkim otrokom,çe bo tako; kajti ne bo ga medvami, ki dela dobro, niti enega.Kajti çe bo med vami eden, kibo delal dobro, bo deloval zmoçjo in darovi Boga.

26 In gorje tem, ki bodo s temopravili in umrli, kajti umrejo vsvojih grehih in ne morejo bitiodreøeni v Boœje kraljestvo; ingovorim po Kristusovih bese-dah; in ne laœem.

27 In opominjam vas, da topomnite; kajti ças pride naglo,ko boste vedeli, da ne laœem,kajti videli me boste pred

Moroni 10:28–34 502

Boœjim sodnim stolom; in Gos-pod Bog vam bo rekel: Mar tinisem oznanil svojih besed, kijih je bil ta çlovek zapisal kakornekdo, ki kliçe od mrtvih, da,prav kakor nekdo, ki kliçe izprahu?28 To oznanjam, da se bodo

prerokbe izpolnile. In glejte,priøle bodo iz ust veçnega Boga;in njegova beseda bo øvignilaiz roda v rod.

29 In Bog vam bo pokazal, daje to, kar sem zapisal, res.

30 In spet, opomnil bi vas, dabi priøli h Kristusu in se oprijelivsakega dobrega daru in se nedotaknili hudobnega daru, nitineçistega.

31 In prebudi se in se dvigniiz prahu, o Jeruzalem; da, in sinadeni svoja lepa oblaçila, osionska hçi; in okrepi svojeokoliøe in poveçaj svoje meje zavekomaj, da ne boø nikoli veçpomeøana, da se bodo zavezeveçnega Oçeta, ki jih je sklenil steboj, o Izraelova hiøa, izpolnile.

32 Da, pridite h Kristusu in se

v njem izpopolnjujte in se odre-cite vsej nesvetosti; in çe se bosteodrekli vsej nesvetosti in ljubiliBoga z vso svojo vnemo, miølje-njem in moçjo, potem njegovamilostljivost za vas zadostuje,da boste z njegovo milostljivostjopostali popolni v Kristusu; in çeboste z Boœjo milostljivostjo pos-tali popolni v Kristusu, nikakorne morete zanikati Boœje moçi.

33 In spet, çe ste z Boœjo mi-lostljivostjo postali popolni vKristusu in ne zanikate njegovemoçi, potem ste po Boœji mi-lostljivosti posveçeni v Kristusupreko prelite Kristusove krvi,kar je Oçetova zaveza za od-puøçanje vaøih grehov, da bos-te postali sveti, brez madeœa.

34 In sedaj vsem vam reçemzbogom. Kmalu odidem poçivatv Boœji raj, dokler se moj duh intelo spet ne zdruœita in bompriøel zmagoslavno po zraku, dase bom sreçal z vami pred prijet-nim sodnim stolom velikegaJahveja, veçnega Sodnika takoœivih kakor mrtvih. Amen.

KONEC

STVARNI VODIÇ PO MORMONOVI KNJIGI

Mormonova knjiga v prvi vrsti priçuje o Boœjem izvoru JezusaKristusa in vsebuje nauke evangelija Jezusa Kristusa. Sledeçeteme in gesla nudijo pregled ljudstev, krajev, naukov in dogodkovv Mormonovi knjigi.

JEZUS KRISTUS

njegov prihod in delovanjemed prebivalci Amerike:3. Nefi 11–27. Razglasi svoj Boœjiizvor: 9:1, 12–15; Nefiju da navo-dila glede krsta: 11:18–30; pouçu-je Kristusov nauk: 11:31–41;pooblasti dvanajst uçencev: 12:1–2; uçi o blagrih: 12:3–12; doloçi mo-litveni obrazec: 13:9–13; svari predlaœnimi preroki: 14:15–20; uçi odrugih ovcah: 15:11–24; ozdravibolne: 17:5–10; moli za ljudstvo:17:13–20; blagoslovi otroke: 17:10–12, 21–25; vpelje zakrament: 18:1–14; dvanajstim da polnomoçje zapodeljevanje Svetega Duha: 18:26–39; moli k Oçetu: 19:16–34; bla-goslovi zakrament 20:1–9; pouçu-je o Izaijevih besedah: 22:1–23:3;pouçuje o pomembnosti svetih spi-sov: 23:1–6, 14; dvanajstim danavodila glede imena Cerkve:27:1–12; uçi o svojem poslanstvuin odkupni daritvi: 27:13–22.

Boœja beseda: 1. Nefi 11:25;15:23–25; 17:45–46; 2. Nefi 27:14;31:20; Mozija 26:3; Alma 17:2;31:5; 32:28–43.

Boœje jagnje: 1. Nefi 13:40;Alma 7:14; Mormon 9:6.

Cerkev: Mozija 25:18–22; 27:13;3. Nefi 27:1–12; Moroni 6:4–9.

drugi Jezusov prihod: 3. Nefi24:1–2.

Gospod: 1. Nefi 3:7; 17:13–15;Alma 29:11; Helaman 13:6.

izpopolnjevanje: glej NAUKI—Izpopolnjevanje.

Jahve: Mozija 3:4–11; 15:1;3. Nefi 15:1–5; Eter 3:13–15;Moroni 10:27–34.

Jezus Kristus: 1. Nefi 11:14–33;22:24; 2. Nefi 9:5; 11:2–8; Mozi-ja 3:5–13; 5:6–12; Alma 5:50;7:7–13; 46:15; Helaman 3:28; 14;3. Nefi 1:12–21; 9; 11–26; 27:3–21, 27; Mormon 1:15; Eter 3:14–17; Moroni 7:48.

Kristusov nauk: 2. Nefi 31:10–32:6; 3. Nefi 11:31–41.

kriœanje: 1. Nefi 11:32–33; 19:9–14; 2. Nefi 6:9; Mozija 15:1–7;3. Nefi 27:14–15.

Mesija: 1. Nefi 10:4, 17; 2. Nefi2:6, 26; 25:14.

Odkupitelj: 2. Nefi 2:6–7, 26;Mozija 15:6–27; Alma 9:26–27;11:40–41; 42:13–26; Helaman5:9–12; 14:12–17; 3. Nefi 9:17;Eter 3:13–14.

odkupna daritev: 1. Nefi 11:32–33; 2. Nefi 2:3–10, 25–27; 9:5–27;Jakob 4:11–12; Mozija 3:11–18;4:6–8; 13:27–35; Alma 34:8–16;42:11–30; 3. Nefi 11:14.

Odreøenik: 1. Nefi 10:4; 13:40;2. Nefi 25:20; Mozija 3:17–20;5:7–15; Helaman 14:15–17.

504

posrednik: 2. Nefi 2:9, 27–28.

prerokbe o Kristusu: 1. Nefi10:4–11; 11:1–3, 12–33; 19:8–17; 2. Nefi 10:3; 25:19; Mozija3:5–12; 13:33–35; Alma 7:9–13;Helaman 8:22; 14:1–8, 14–27;Eter 3:13–20.

priçevanje o Kristusu: 2. Nefi25:26; 26:12; Jakob 7:11, 19; Alma6:8; Eter 12:41; Moroni 7:31.

rojstvo in smrt: Helaman 14:2–6, 20–27; 3. Nefi 1:15–21; 8:5–23.

sodba: 2. Nefi 2:10; Alma 5:15;12:12–15; 33:22; 3: Nefi 27:14–16; Mormon 3:20; 7:6; Eter 12:38.

stvarjenje: Mozija 3:8; Alma30:43–44; 3. Nefi 9:15; Eter 3:15.

vstajenje: 2. Nefi 2:8; 9:6–13,22; Mozija 15:21–26; Alma11:41–45; 40:1–6, 11–24; 3. Nefi23:9–11.

LJUDJE

Abinadi: Mozija 11–17.

Abraham: Jakob 4:5; Alma13:15; Helaman 8:16–19.

Adam: 2. Nefi 2:14–29; Alma12:21–26.

Alma, Almov sin: Mozija 27:8–27; Alma 4:11–20; 36:6–27.

Alma starejøi: Mozija 17–18,25–26.

Amon, Mozijev sin: Mozija27:8–28:8; Alma 17–20; 26–27.

Amulek: Alma 8:21–27; 10:1–32;11:20–46; 14:9–29; 34.

Anti-Nefi-Lehijci: Alma 23–24;27:20–27; 53:16–19; 56–58.

Benjamin: Mozija 2–6.

Enóø: Enóø 1.

Eter: Eter 12:1–5; 13:2–14.

Eva: 2. Nefi 2:15–20.

Gideon: Mozija 19:4–8; 20:17–22; 22:3–9; Alma 1:8–10.

Hagot: Alma 63:5–8.

Helaman, -ovi sinovi (mladibojevniki): Alma 53:16–22;56:10, 47, 52–56; 57:26.

Helaman, Almov sin: Alma45:22–23; 53:19, 22; 57:19–27.

Izmael: 1. Nefi 7:2–5; 16:7, 34.

Jakob, Lehijev sin: 2. Nefi 6–11;Jakob 1–7.

Jered, -ov brat: Eter 1:34–43;2–3; 4:4; 12:20–21, 24, 30.

Jered: Eter 1:33–2:1; 2:13.

Jeredovci: Eter 1:33–43; 2–3;6:1–18; 14–15.

Jezus Kristus: Glej geslo JEZUSKRISTUS.

Laban: 1. Nefi 3:1–27; 4:1–26.

Laman: 1. Nefi 2:5, 11–12; 3:9–31; 7:6; 8:34–38.

Lamanci: 2. Nefi 5:14; Jakob1:13–14; Mozija 10:11–17; Hela-man 6:34–37.

Lamanec Samuel: Helaman13–16.

Lamoni: Alma 17–19.

Lehi, Nefijev oçe: 1. Nefi 2:1–4;5:14; 8:2–38; 16–18; 2. Nefi 1–3;4:1–12.

Lemuel: 1. Nefi 2:10; 3:28; Jakob1:13–14.

Marija, Jezusova mati: 1. Nefi11:13–20; Mozija 3:8; Alma 7:10.

505

Mormon: Mormon 1:1–6; 2:1–2, 17–18; 3:8–12; 5:1–2; 6:5–6;8:2–3.

Moroni, Mormonov sin: Mor-monove besede 1:1; Mormon8:1–3, 14; Eter 1:1–2; Moroni1:1–4; 10:1–2.

Moroni, poveljnik: Alma 43:16–17, 47–50; 46:12–13; 48:11–18.

Mozija, Benjaminov sin: Mozi-ja 6:4–7; 28:17; 29.

Mozija, -evi sinovi: Mozija27:8–20, 34; 28:1–7; Alma 17–26.

Nefi, Nefijev sin, Helamanovsin: 3. Nefi 1:2–3; 7:15–19; 19:4.

Nefi, Helamanov sin: Hela-man 3:37; 5:18–52; 7–9; 10:3–11;11:3–18.

Nefi, Lehijev sin: 1. Nefi 1:1–4;3–4; 7; 10:17–22; 15:21–36;16:18–32; 17–18; 2. Nefi 33.

Nefijci: 2. Nefi 5:5–17; Alma50:23; Helaman 6:34–35; 3. Nefi11–28; 4. Nefi 1:2–3, 15–16;Mormon 3:9–11; Moroni 1:2.

Sam: 1. Nefi 2:5, 17; 2. Nefi 5:5–6; Alma 3:6.

Zenok: 1. Nefi 19:10; Alma33:15, 17; Helaman 8:20.

Zenos: 1. Nefi 19:10, 12, 16;Jakob 5; Alma 33:3–11; Alma34:7; Helaman 8:19; 3. Nefi10:15–16.

NAUKI

angeli: Mozija 27:11–16; Alma36:22; 3. Nefi 17:24; Moroni7:25–32.

antikrist: Jakob 7; Alma 1; 30.

apostol: 1. Nefi 1:10; 11:34;Mormon 3:18.

blagoslovi: 1. Nefi 15:18; 17:35;2. Nefi 1:28; 4:9; Mozija 2:24;Helaman 12:1; 3. Nefi 12:1–12;24:10.

bogastvo: 2. Nefi 9:30, 50–51;26:31; Jakob 2:18–19; Alma 1:30–31; 4:6–8; 3. Nefi 6:12.

boleçina: 2. Nefi 9:21; Jakob3:11; Mozija 2:36–38; 3:5–8;25:11; 27:28–29; Alma 7:10–11;36:16–21.

bolezen: Mozija 3:5; Alma 7:10–12; 3. Nefi 26:15.

boœanstvo: 2. Nefi 31:21; Mozija15:1–4; 3. Nefi 11:3–7, 27, 36.

Boœje priçe: Mozija 18:8–9;3. Nefi 18:10–11; Moroni 4, 5.

Boœji otroci: Mozija 5:7; 27:25;3. Nefi 9:17; Eter 3:14; Moroni7:19.

Cerkev: 1. Nefi 14:8–17; Alma6:1–6; Mormon 8:32–33; Moro-ni 6:5.

çaøçenje: 2. Nefi 25:29; Jakob4:5; Alma 34:38; 3. Nefi 11:17.

çlovek: 2. Nefi 2:25; Mozija7:27; 3. Nefi 12:48; 27:27; Moro-ni 7:48.

çudeœi: 2. Nefi 27:23; Alma 23:6;Mormon 9:10–20; Eter 12:12–21.

dar Svetega Duha: 2. Nefi 31:17;Moroni 2.

denar: Glej Bogastvo.

desetina: Alma 13:15; 3. Nefi24:8–11.

dobrotljivost: 2. Nefi 26:30;Alma 7:24; Eter 12:33–34;Moroni 7.

506

dom: 3. Nefi 17:2–3; Mormon2:23.

drevo œivljenja: 1. Nefi 8; 11:8–9, 21–22, 25; 15:36; Alma 5:34,62; 32:40.

druœina: 1. Nefi 8:37; 2. Nefi2:20; 25:26; Jakob 3:7; Mozija4:14–15; 3. Nefi 18:21.

duhovni darovi: 3. Nefi 29:6;Mormon 9:7; Moroni 10:8–18.

duhovniøtvo: Alma 6:1; 13:1–12; 17:3; 3. Nefi 11:21–22;Moroni 2:2.

evangelij: 3. Nefi 27:13–22.

greh: 2. Nefi 4:31; 9:38; Alma13:12; 41:9–10; 45:16; Moroni8:8.

hudiç: 2. Nefi 2:17–18, 27; 28:19–23; Omni 1:25; Alma 30:60;34:39; Helaman 5:12; 3. Nefi18:15, 18.

hvaleœnost: Mozija 2:19–21;Alma 34:38; 37:37.

izpopolnjevanje: Alma 42:15;3. Nefi 12:48; Moroni 10:32.

Izrael: Zbiranje: 1. Nefi 15:12–17;22:3–12; 2. Nefi 10:3–9; Jakob5–6; 3. Nefi 16:4; 17:4. Razkropi-tev: 1. Nefi 22:3–9; 2. Nefi 10:3–9; Jakob 5–6; 3. Nefi 21:26–29.Deset izgubljenih rodov: 1. Nefi22:3–4; 2. Nefi 29:12–14; 3. Nefi17:4; 21:26–29.

jeza: 2. Nefi 4:28–29; 28:19–20,28; 33:4–5; 3. Nefi 11:30; Moro-ni 9:3–4.

kesanje: Mozija 5:2; 26:29; Alma14:1; 34:33–36; 36; 42:16, 29;3. Nefi 9:20–22; 27:20; Moroni6:8.

krivda: 1. Nefi 16:2; 2. Nefi 9:14;Enóø 1:6; Alma 42:18, 29.

krotkost: Mozija 3:19; 3. Nefi12:5; Moroni 7:44; 8:26.

krst: 2. Nefi 9:23–24; Mozija18:8–16; 21:33–35; Alma 7:14;3. Nefi 11:19–40; 12:1–2; Moro-ni 8:4–25.

laœ: 2. Nefi 2:18; 9:34; 28:8–9;Alma 5:17; 12:3; Eter 3:12.

ljubezen: 1. Nefi 19:9; 2. Nefi31:20; Mozija 4:15; Alma 5:26;13:28; 38:12; Moroni 7:47–48;8:16.

marljivost: Jakob 1:19; Alma17:2; 3. Nefi 6:14; Moroni 9:6.

mati: Alma 56:47; 57:21.

miloøçina, dajati miloøçino:Mozija 4:26; 18:27; 3. Nefi13:1–4.

milost: Alma 32:22; 42:13–25;Moroni 8:19–20.

milostljivost: 2. Nefi 2:8; 10:24;25:23; Jakob 4:7; Eter 12:26–27.

mir: Mozija 4:3; Alma 38:8;40:12.

misijonarsko delo: Jakob 1:19;Alma 17–26; 29:8; Mormon 9:22.

modrost: 2. Nefi 9:28; 27:26;Mozija 2:17; Alma 37:35.

molitev: 2. Nefi 32:8–9; Enóø1:4; Alma 5:45–46; 17:3; 26:22;34:17–28; 37:37; 3. Nefi 18:16,19–21; 19:31–34; 20:1; Moroni7:6–9; 10:4.

Mormonova knjiga: 2. Nefi3:12–21; Mormon 7:9; Eter 5:1–4; Moroni 10:4.

naçrt radosti: Glej naçrt odku-pitve

507

naçrt odkupitve: 2. Nefi 2; 9;Alma 12:25–34; 22:12–14; 34:8–16; 42:5–26, 31.

nasprotje: 2. Nefi 2:11.

nauk: Glej JEZUS KRISTUS—Kristusov nauk.

neomadeœevanost: 2. Nefi 9:36;Jakob 2:28; Alma 39:1–13; 3. Nefi12:27–28; Moroni 9:9.

neumrljivost: 2. Nefi 9:13;Alma 11:45.

nevera: 1. Nefi 4:13; Mozija26:1–5; 3. Nefi 19:35.

obnova evangelija: 1. Nefi15:13–18; 2. Nefi 3:6–15; 27:6–26; 3. Nefi 16:7.

Oçe: nebeøki: Mozija 2:34; 3. Nefi13:14, 26–33; Eter 12:8. Zemeljski:1. Nefi 1:1; Enóø 1:1; Mozija27:14; Alma 36–42; Helaman5:5–12.

odgovornost: Alma 12:14; 41:3–7; Helaman 14:29–31; Moroni8:10.

odkupitev: Glej naçrt odku-pitve.

odpad: Zgodnje Kristusove cerkve:1. Nefi 13:26; 2. Nefi 26:20. Oseb-ni: 1. Nefi 8:23, 28; 12:17; Alma4:6–12; Helaman 3:33–34; 4:11–13; 5:2–3; 12:2; 13:38; 3. Nefi2:1–3; Mormon 8:28–41.

odpuøçanje: 1. Nefi 7:21; Mozi-ja 4:2; 26:29–31; Alma 39:6;3. Nefi 13:11.

odreøitev: 2. Nefi 2:3–6; Mozi-ja 15:24–28; Moroni 8:8–24.

opraviçilo: 2. Nefi 2:5; Mozija14:11.

otroci: 2. Nefi 2:22–23; Mozija4:14–15; 3. Nefi 17:21–24;Moroni 8:8–24.

padec Adama in Eve (padecçloveøtva): 1. Nefi 10:6; 2. Nefi2; Alma 22:12–14; 34:9; 42:2–15.

pekel: 1. Nefi 15:35; 2. Nefi9:10–12; 28:21; Jakob 3:11; Mor-mon 9:4.

podpora cerkvenim voditeljem:3. Nefi 10:12–13; 12:1.

polaganje rok: Alma 6:1; 3. Nefi18:36–37; Moroni 2:2.

polnomoçje: Helaman 5:18;11:18; 3. Nefi 7:17; 12:1–2.

pomniti: 1. Nefi 14:8; 17:45; Mo-zija 1:2–7; Helaman 12:3; 3. Nefi18:7, 11; Mormon 5:21; Moroni4:3; 5:2; 10:27.

poniœnost: 2. Nefi 9:42; Mozija4:11; Alma 5:27–28; Helaman3:33–35; 3. Nefi 12:2; Eter 12:27.

ponos: 1. Nefi 11:36; Jakob 2:13,16; Alma 5:28; Helaman 3:33–36; Moroni 8:27.

ponovno rojen: Mozija 5:2–15;27:23–30.

poroka: 1. Nefi 7:1; 16:7; 4. Nefi1:11.

posluønost: 1. Nefi 3:7; 17:3; Mo-zija 2:37; Alma 3:26–27; 3. Nefi14:21.

post: Mozija 27:22–23; Alma5:46; 6:6; 17:3, 9; 45:1.

posvetitev: Alma 13:10–12;Helaman 3:33–35; 3. Nefi 27:20;4. Nefi 1:3.

posvetiti: Mozija 18:18; 3. Nefi12:1; Moroni 3:1–4.

508

posvetni çlovek: Mozija 3:19;16:5; Alma 26:19–22; 41:11;42:7–24.

poœelenje: Alma 39:3–4, 9;3. Nefi 12:28.

pravica: 1. Nefi 15:30; 2. Nefi9:26; Alma 34:16; 42:13–25; 54:6.

praviçnost: 1. Nefi 17:35; 2. Nefi2:13; 9:18, 40; Alma 5:58; Hela-man 13:38.

predzemeljsko œivljenje: Alma13:3; Eter 3:16.

prepir: 2. Nefi 26:32; Mozija4:14; 3. Nefi 11:29.

prerokba: Jakob 4:6, 13; Mozija5:3; Alma 12:7; 3. Nefi 29:6;Mormon 8:23.

preroki: 1. Nefi 3:17–18; 22:1–2;Jakob 7:11; Mozija 8:16; 3. Nefi1:13.

preøuøtvo in neçistovanje:Jakob 3:12; Alma 39:3–5; Hela-man 8:26.

priçevanje: Mozija 18:9; Alma4:19–20; 5:45–48; 30:41–44.

priçevati: 2. Nefi 33:1; Jakob7:10–11; Alma 5:45–48.

prositi: 1. Nefi 15:11; 2.Nefi 32:4;Mozija 4:10, 21; Moroni 10:4.

radost: 1. Nefi 8:12; 2. Nefi2:22–25; 9:18; Alma 22:15; 36:20.

raj: Alma 40:11–12; 4. Nefi 1:14.

razodetje: 2. Nefi 28:30; 30:17;32:5; Jakob 4:8; Alma 5:46; 26:22;Mormon 9:7–8; Eter 12:6;Moroni 10:4–5.

resnica: 1. Nefi 16:2; 2. Nefi9:40; Jakob 4:13; Moroni 10:5.

siromaøni: 2. Nefi 9:30; Mozija4:26; Alma 1:27; 34:28; 4. Nefi1:3.

skuønjava: 1. Nefi 15:24; 2. Nefi2:11–16; Alma 13:28; 37:33;3. Nefi 18:15, 18.

sluœenje: 2. Nefi 2:3; Mozija2:17; Eter 2:8–12.

smrt: Telesna: 2. Nefi 2:22; 9:6,11; Alma 12:24; 40:11. Duhovna:2. Nefi 2:27; 9:4–9; Jakob 3:11;Alma 13:30; 42:9; Helaman14:16–19.

sobotni dan: Jarom 1:5; Mozija13:16–19; 18:23–25.

soçutje: Mozija 15:9; 3. Nefi 17:6.

sodba: 1. Nefi 12:9; 2. Nefi 9:15,46; 28:23; Alma 41:3, 14; 3. Nefi27:16, 23–26; Mormon 3:18–20.

spreobrnitev: Mozija 5:2, 12–14;27:33–35; Alma 22:15–18; Hela-man 15:7; 3. Nefi 7:21.

starøi: 1. Nefi 1:1; 5:11; 8:37;Mozija 4:14–15; Moroni 8:10.

Sveti Duh: 1. Nefi 10:17–19;2. Nefi 32:5; 3. Nefi 27:20; 28:11;Moroni 10:5.

sveti spisi: 1. Nefi 19:23; 2. Nefi25:21–23; 29:10–14; 32:3; Jakob7:23; Mozija 1:2–7; Alma 17:2;37:1–19; Helaman 15:7–8; Mor-mon 7:8–9.

Sveto pismo: 1. Nefi 13:38–41;2. Nefi 3:12; 29:3–14; Mormon7:8–10.

svobodna izbira: 2. Nefi 2:15–16, 27; Helaman 14:30–31.

øibkost: 1. Nefi 19:6; Jakob 4:6–7; Eter 12:27–28, 37.

509

tisoçletje: 1. Nefi 22:26; 2. Nefi12:4; 30:18.

umrljivost: 2. Nefi 2:21, 25;Alma 12:24; 34:32; 42:10.

upanje: 2. Nefi 31:20; Alma 7:24;13:27–29; Eter 12:4; Moroni 7:1,40–43.

uredbe: Mozija 13:30; Alma30:3.

veçno œivljenje: 2. Nefi 2:27;9:39; 31:17–20; 33:4; 3. Nefi 15:9.

védenje: 2. Nefi 9:14; Alma18:35; 32:34; Helaman 15:13;Moroni 7:15–17.

vera: 1. Nefi 3:7; 7:12; 2. Nefi9:23; 26:13; Enóø 1:3–8; Mozija3:12; 5:7; Alma 14:26; 22:16; 32;57:25–27; Helaman 8:15; 3. Nefi17:8; Eter 12:6–31; Moroni 7:1,20–48; 10:4.

verovanje: 2. Nefi 6:14; Mozija4:10; Alma 11:40; Helaman14:13; 3. Nefi 11:35.

vest: Mozija 4:3; Alma 29:5;Moroni 7:16.

vstajenje çloveøtva: Alma 40.

vztrajati: 1. Nefi 22:31; 2. Nefi31:16, 20; 3. Nefi 27:6.

zakrament: 3. Nefi 18:1–11, 28–29; Moroni 4–5.

zapovedi: 1. Nefi 2:10; 3:7;Jarom 1:9; Alma 37:35.

zaveza: 1. Nefi 15:18; 2. Nefi31:13, 16; Mozija 5:5; 18:8–16;3. Nefi 20:25–26; Moroni 7:31;10:32–33.

zlo: 2. Nefi 32:8; Omni 1:25;Mozija 2:32; Alma 19:33; Moro-ni 7:8–17.

znamenje: Mozija 3:15; Alma30:48–60; Helaman 14; 3. Nefi1:13–16; Mormon 9:24; Eter 4:18.

œenska: Jakob 2:28; Alma 32:23;56:47–48.

œrtvovanje: 2. Nefi 2:6–7; Alma34:8–14; 3. Nefi 9:19–20.

DOGODKI IN KRAJI

Amoníha: Alma 8–14; 16:1–3,9, 11; 49:1–4.

deœela Izobilje: Alma 22:29–33;52:9; 63:5; 3. Nefi 11:1.

deœela na severu: Alma 22:30–33; 46:22; 50:11, 29–34; 63:4–10;Helaman 3:3, 8–11; Mormon2:20, 29.

deœela Opustoøenje: Alma22:30–32; Mormon 3:5; Eter 7:6.

Helamanova vojska: Alma53:10–23; 56–57.

izkuønje spreobrnjenja: Mozi-ja 17–18 (Alma starejøi); Mozija27, Alma 36 (Alma, Almov sin);Mozija 27–28 (Mozijevi sinovi);Alma 8:18–32 (Amulek); Alma17 (Kralj Lamoni); Alma 19:16–17 (Abiø); Alma 22 (Oçe kraljaLamonija); Alma 23–24 (Amo-novo ljudstvo).

jeredovske ploøçe: Mozija 8:9–12; 21:25–28; Eter 1:1–4; 15:33.

jerøonska deœela: Alma 27:22–23; 28:1; 30:19–21; 35:1–2, 13;43:4.

Jeruzalem: 1. Nefi 1:4, 13, 18;3. Nefi 20:46; Eter 13:5.

510

Kristusovo delovanje v Ame-riki: Glej JEZUS KRISTUS—Njegov prihod in delovanjemed prebivalci Amerike.

Kumora: Mormon 6:2, 6–11; 8:2;Eter 15:11.

Lehijevo potovanje v obljub-ljeno deœelo: 1. Nefi 2–18.

liahona oziroma kompas:1. Nefi 16:10, 28–29; Alma 37:38,43–45.

mir po Kristusovem delovanju:4. Nefi 1:1–20.

Mormonovo in Moronijevoskrbniøtvo nad ploøçami: Mor-monove besede 1; Mormon 1:1–5; 2:17–18; 8:1–17.

Mormonove vode: Mozija 18:7–8; 25:18; Alma 5:3.

Nefijeva ladja: 1. Nefi 17–18.

Nefijeve ploøçe: 1. Nefi 9;19:1–6.

nefijska deœela: 2. Nefi 5:6–9;Omni 1:12–13; Mormonovebesede 1:13; Mozija 28:1; Alma22:32.

obljubljena deœela: 1. Nefi2:20; 2. Nefi 1:5–9; Eter 2:9–12.

ozki prehod deœele: Alma 22:32;63:5; Mormon 2:29; 3:5; Eter10:20.

ploøçe iz medenine: 1. Nefi 3–4; 5:10–16; 19:21–24; Omni 1:14;Mozija 1:1–14; Alma 37:1–7;3. Nefi 1:2.

poslanstva Mozijevih sinov:Alma 17–27.

propad Nefijcev: Mormon 1–6.

reka Sidon: Alma 3:3; 22:29.

tolmaça: Mozija 8:13–18.

videnje drevesa œivljenja:1. Nefi 8, 11, 15.

videnje Jeredovega brata:Eter 3.

Zarahemla: Omni 1:12–13;Mozija 1:18; Alma 5:2; Hela-man 13:12; 3. Nefi 8:8, 24.