13. maj 2010 | OKo | 1

13. maj 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 44 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Folklor ist i preplavi l i KozjeOsti jarej pr ičaral i nepozaben koncert

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE

2 | OKo | 13. maj 2010

Naročnino bom poravnal/a 2x letno.Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

13. maj 2010 | OKo | 3

4 IZREDNI TOVOR PELJAL SKOZI NAŠE KRAJE 9 SONČNA ELEKTRARNA NA STREHI GORENJA12 GASILCI OBČINE KOZJE PRAZNOVALI V LESIČNEM 18 ZASAJEVANJE BALKONSKEGA CVETJA IN GREDIC 23 SLAVLJENCI25 USPEŠEN GOLF TURNIR UČENEC - UČITELJ

Na naslovnici: Eva StrgarFotografija: OKo

Včasih mahali Titu, danes tovoruPred leti je bilo v mesecu maju nešteto priložnosti, ko so ljudje stali ob cestah in na prireditvah ter na veli-ko mahali. Ponavadi so mahali v pozdrav Titu ali poz-dravljali prireditve, ki so bile posvečene njemu v čast.

Zelo veliko se je vedno mahalo, ko se je po državi nosila štafeta mladosti, lju-dje pa so kar nekako že težko priča-kovali dogodke, ko se bodo postavili ob ceste v pričakovanju pomembne delegacije in mahali. No, na to mahanje me je pravzaprav danes spomnil prijatelj, ki je bil kar malo ogorčen, ko je del tega minulo nedeljo opazil ob tem, ko je iz Prela-skega na pot krenil izredni tovor, ki je prevažal ohišje statorja generatorja za krško nuklearko. Zagotovo je bil ta prevoz neke vrste atrakcija v naših kra-jih in zares zanimivo je bilo opazovati ljudi, ki so se trumoma ustavljali, si ga ogledovali, ga fotografirali. Ko je krenil na pot, pa so mu celo mahali. Pa si je ta tovor, težak več kot tristo ton, res to zaslužil? Verjetno je malce pripomogel k temu, da je njegova teža slabo vplivala na naše ceste, ki ponekod niso v zavidljivem stanju in potem takem si res ne zasluži, da bi si

to, da se je peljal čez naše kraje, šteli v kakšno čast.Ne zamerite mi, če se sedaj spet vrnem nazaj. Ko je prišel Tito, so se delale nove ceste, ob katerih smo mahali. Tito je odšel, ceste pa so vendarle ostale. Žal danes niso več tisto, kar so bile nekoč. Kakšen izredni tovor jih lahko le še dodatno uniči, zato bi bilo dobro, če bi k nam spet prišel kakšen pomembnež, ki bi mu mahali, za njim pa bi ostala nova cesta.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 13. maj 2010

AKTUALNO OKO

V Prelaskem parkiran izredni tovorV petih nočeh so iz koprskega pristanišča do Nuklearne v Krškem pripeljali ohišje statorja generatorja. Izredni prevoz je prečkal tudi naše kraje in bil v nedeljo parkiran v Prelaskem.

klearne Krško. Organizacija samega prevoza je trajala več kot leto dni, saj je bilo treba načrtovati vsako podrobnost. Glede na težo tovora so organizatorji izbrali dve samostojni prikolici, po katerih se razporedi teža, zato je bila kompozi-cija dolga 68 metrov. Zaradi omenjene razporeditve ni bilo nevarnosti, da bi ceste po izrednem prevozu morali sanirati, kar bi se lahko zgodilo, če bi bila teža skoncentrirana na kratki dolžini. Krožišča, med njimi tudi krožišče v Podčetrt-ku, pa so uspešno obvozili s pomočjo dviganja in spuščanja kompozicije. Ohišje statorja električnega generatorja je težko 180 ton in vredno okoli 130 milijonov evrov. Remont v krški elektrarni, med katerim bodo stator zamenjali, se bo začel oktobra, gre pa za enega izmed večjih posegov, ki ga bodo v nukle-arki izvedli med letošnjim remontom. (OKo)

Na končni cilj, v skladišče Nuklearne elektrarne Krško, so po petih dnevih oziroma nočeh danes ob 4.45 uri zjutraj pripe-ljali ohišje statorja generatorja. 386 ton težka kompozicija z 68 metrov dolgim tovorom, ki je v širino meril šest, v višino pa pet metrov, je iz pristanišča v Kopru na pot krenila 3. maja. Tovor se je pomikal s pov-prečno hitrostjo 20 km na uro, spremljevalno osebje organi-zatorja izrednega prevoza pa je moralo med potovanjem po glavnih in regionalnih cestah premagovati oziroma od-stranjevati kar precejšnje število ovir, kot so nizko spuščeni daljnovodi preko cestišč, vejevje, prometno signalizacijo, prilagoditi vožnjo preko izboklin. V naše kraje je tovor pri-spel v noči iz sobote na nedeljo in se ustavil v Prelaskem, kjer so ga varnostniki varovali vse do osme ure zvečer, ko je skozi Bistrico ob Sotli pot nadaljeval do končnega cilja, Nu-

Evropska sredstva za več civilnega dialogaEvropska unija s pomočjo programov, kot so Mladi v akciji ter Evropa za državljane, financira projekte, ki so usmerjeni k civilnemu dialogu, demokraciji in strpnosti. Samo lani je bilo s pomočjo sredstev iz teh programov v Sloveniji izvedenih več kot 160 projektov, še večje pa je število v drugih državah podprtih mednarodnih projektov, v katerih so sodelovali udeleženci iz Slovenije.Ob Dnevu Evrope se mnogi vprašajo, kakšne koristi prinaša članstvo v EU. Del odgovora na to vprašanje ponujajo programi in podporne aktivnosti, v okviru katerih EU omogoča sofinanciranje in podporo projektov, ki so usmerjeni v sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Sredstva za projekte lahko pridobijo društva, zavodi, občine in druge nepridobitne organizacije.Program Mladi v akciji omogoča podporo neformalnemu učenju in mobilnosti mladih, s sofinanciranjem projektov, kot so mladinske izmenjave, projekti evropske prostovoljne službe, projekti mladih za demokracijo in srečanja med mladimi ter političnimi odločevalci. V letu 2009 je Nacionalna agencija programa Mladi v akciji v Sloveniji

podprla 126 projektov v skupni višini 1.317.488,96 EUR, v njih pa je sodelovalo 1.670 mladih. V okviru Evropske prostovoljne službe je Slovenija v letu 2009 gostila 65 tujih prostovoljcev, v drugih državah pa je prostovoljno službo opravljalo 38 slovenskih prostovoljcev. V podporo programu Mladi v akciji deluje infoservis Eurodesk, ki mladinskim organizacijam, knjižnicam in šolam posreduje informacije o priložnostih za usposabljanje mladih in politikah EU na področju mladine. Eurodesk Slovenija je v letu 2009 objavil 218 evropskih razpisov in natečajev za mlade in tiste, ki z njimi delajo. Podporo mladinskim organizacijam in prostovoljcem na Balkanu pa nudi tudi podporni center SALTO South East Europe, ki je v letu 2009 izvedel 24 usposabljanj z več kot 236 udeleženci.Program Evropa za državljane je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, kot so srečanja prebivalcev pobratenih mest. Cilj programa je spodbujati medkulturni dialog in razpravo evropskih državljanov o prihodnosti EU. V programu je do sedaj sodelovalo več kot 30 slovenskih občin in nevladnih organizacij, ki so za projekte prejele približno 300.000 EUR.MOViT NA MLAdiNA je zasebni nepridobitni zavod, ki izvaja dejavnosti nacionalne agencije za program Mladi v akciji, v okviru zavoda pa delujejo tudi informacijska točka za program Evropa za državljane, infoservis Eurodesk in podporni center SALTO za Jugovzhodno Evropo. (OKo)

Samo ohišje statorja električnega generatorja tehta 180 ton.Tovor je bil v nedeljo parkiran v Prelaskem in privabil veliko radovednih pogledov.

13. maj 2010 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

izkoriščanje obno-vljivih virov energijeV sejni sobi Občine Podčetrtek so minuli četr-tek gostili predstavnike podjetja Tiba Ljublja-na, ki so predstavili izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Posvet na temo Izkoriščanje obnovljivih virov energije so v prostorih Občine Podčetrtek organizirali: Občina Podče-trtek - odbor za razvoj gospodarstva, Društvo podjetnikov Obsotelja in podjetje TIBA Ljubljana. Predstavniki slednjih so uvodoma spregovorili o trenutnem stanju izkoriščanja obnovljivih virov energije v Sloveniji in predstavili sončne in vetrne elektrarne, hidro elektrarne ter elektrarne na bio-plin. Največ časa so namenili predstavitvi vseh vrst sončnih elektrarn, ki so v naših krajih trenutno zelo v trendu. Zbrane so seznanili tudi s pridobivanjem dokumentacije za sonč-ne elektrarne ter predstavili primere subvencioniranja te energije s strani države, ki pa se razlikuje glede na to, kje sončna elektrarna stoji. Kot primer so navedli, da je električ-

Začeli z izgradnjo nivojskega prehodaV začetku tega tedna so v Občini Podčetr-tek začeli z izgradnjo nivojskega železniške-ga prehoda – železniških zapornic pri Termah Olimia.

Nivojski železniški prehod se gradi za potrebe dovozne ce-

Posveta se je udeležilo 25 slušateljev.

do sedaj so v Občini Podčetrtek županovo vino izbrali že petkrat.

Javno bodo izbrali šesto županovo vinoV Podčetrtku bodo v petek izbirali že šesto županovo vino. Letos se je župan odločil za rdeče vino, organizatorji pa za javno oce-njevanje.

Letos bodo v Podčetrtku izbrali že šesto županovo vino. Iz-bor vsako leto z roko v roki organizirata Turizem Podčetrtek in Društvo vinogradnikov Virštanj - Kozjansko. Prvo župano-vo vino so leta 2005 pridelali na domačiji Kliček v Olimju, kar trikrat so ga pridelali na domačiji Štravs Kramer, in si-cer leta 2006, 2007 in 2009, leta 2008 pa je ta častni naziv prejelo vino Janeza Žana Ileka. Letošnji izbor županovega vina pa prinaša dve pomembni novosti. Prva je ta, da si je župan Peter Misja za letošnje županovo vino izbral rdeče vino. Druga velika novost pa je ta, da bo ocenjevanje jav-no in se bo zgodilo v petek, 14. maja, na trgu Vasi Lipa. Tja bodo vina v izbor prinesli vinogradniki, ki so sodelovali na ocenjevanju vin Vinogradnikov Virštanj -Kozjansko in imajo svoje vinograde v Občini Podčetrtek. Tako bodo vina v pe-tek v ocenitev prinesli: Družina Ulčnik iz Golobinjeka, Jože Kliček iz Olimja, družina Volavšek iz Verač, Klet Imeno, Miloš Jug iz Gostince in Vincenc Martinčič iz Imenske Gorce. V komisiji bodo sedeli: Peter Misja, župan, Darja Bovha, Zdrav-ko Počivalšek, Vlado Počivalšek, Toni Zakošek, Rajko Pečnik

in Andreja Erzetič,aktualna slovenska vinska kraljica.Vsi sodelujoči vinogradniki se bodo s svojimi vini tudi pred-stavili. V primeru slabega vremena se bo celotno dogajanje prestavilo v Večnamensko športno dvorano Podčetrtek, or-ganizatorji in župan pa vabijo, da se izbora udeležite v čim večjem številu in boste med tistimi, ki boste prvi poizkusili vino, ki bo nosilo naziv Županovo vino 2010. (Z. I.)

na energija proizvedena s pomočjo sončne elektrarne na strehi bolj subvencionirana kot energija, ki prihaja iz prosto-stoječih sončnih elektrarn. Po koncu predstavitev so prisotni postavili še kar nekaj vpra-šanj. Predvsem jih je zanimal postopek pridobivanja vseh dokumentov in tehnična vprašanja glede sončnih elektrarn in ostalih obnovljivih virov energije. (Z. I.)

ste proti mejnemu prehodu Podčetrtek in potrebe kolesar-skih stez. Gre za dvojne zapornice, ene za potrebe ceste in druge za potrebe kolesarske steze. Vrednost investicije je 450 tisoč evrov, od tega bo polovico prispevala direkcija za železniški promet. Dela bo izvajalo Železniško gradbeno podjetje. Župan Občine Podčetrtek, Peter Misja, predvide-va, da bo nivojski prehod dokončan v treh mesecih. Med potekom del železniški promet ne bo oviran, bo pa morda na tem predelu nekoliko zmanjšana hitrost. Župan Misja se še nadeja, da bo v tem času prišel razpis za izgradnjo no-vega krožišča pri Termah Olimia, za katerega je projektna dokumentacija že zaključena. (Z. I.)

6 | OKo | 13. maj 2010

AKTUALNO LOKALNO

Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur list RS št. 50/07), Odloka o proračunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2010 (Ur. list RS, št. 28/2010), Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Bistrica ob Sotli za izvedbo programov pomoči (Ur. list RS št. 70/07), objavlja Občina Bistrica ob Sotli

JAVNi RAZPiS

o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v

občini Bistrica ob Sotli za leto 2010

i. NAROČNiKObčina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3240 Bistrica ob Sotli

ii. PREdMET JAVNEGA RAZPiSAObčina Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja za leto 2010, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006.

iii. OKViRNA ViŠiNA RAZPiSANiH SREdSTEVSredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2010 v okvirni višini 18.413,00 EUR.

Vrsta ukrepa (ukrepi po pravilniku UL RS št. 70/07): Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sredstva na posamezni proračunski postavki ne bodo porabljena, se lahko prerazporedijo na ostale proračunske postavke v skladu z Odlokom o proračunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2010.

iV. SPLOŠNA dOLOČiLA Upravičenci do sredstev so:

kmetijska gospodarstva – • pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča (v skladu s Prilogo 1 Uredbe Komisije (ES) 70/2001);pravne in fizične osebe, ki imajo • v lasti najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin;organizacije, ki so registrirane • za izvajanje tehnične pomoči in opravljajo storitve na področju kmetijstva za kmetovalce iz občine;registrirana stanovska in • interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije ali območja Slovenije.

Pogoji: Pomoč se ne sme dodeliti podjetju • v težavah v smislu smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.Mala in srednje velika podjetja ne •

OBČiNA BiSTRiCA OB SOTLi

smejo uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.Mala in srednje velika podjetja, ki so za • isti namen, kot ga navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejela javna sredstva Republike Slovenije ali EU, do sredstev niso upravičena.Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega • javnega razpisa mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.Če je upravičenec - majhno ali srednje • veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.Upravičencu se ne dodelijo pomoči za: • plačilo davkov, raznih taks, prispevkov, stroškov poslovanja, bančnih stroškov in garancij, stroškov zavarovanj, stroške za refinanciranje obresti, investicij v prostore v zasebno rabo kmetijskih gospodarstev in naložbe izven območja občine.Upravičenec mora predložiti izjavo o • prejetih sredstvih oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih sredstev (državnih ali EU).

Vloge bodo obravnavane tudi na podlagi dodatnih pogojev in meril, ki so navedeni pri posameznih ukrepih v poglavju tega razpisa.

V. UKREPi, PREdMET POdPORE, UPRAViČENCi, UPRAViČENi STROŠKi iN ViŠiNAUpravičeni stroški:1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: - stroški izgradnje ali izboljšanja nepremičnin, infrastrukture in pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, v kolikor gre za posameznega upravičenca;

- stroški nakupa kmetijske mehanizacije in računalniške programske opreme;

stroški nakupa in postavitve mrež - proti toči;stroški postavitve intenzivnih - sadovnjakov;stroški postavitve pašnika in obore - za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;stroški izvedbe agromelioracijskih del - na kmetijskem gospodarstvu;stroški nakupa kmetijskih zemljišč v - višini do 10% njihove tržne vrednosti, če je nakup zemljišča sestavni del celotne investicije;splošni stroški, povezani s pripravo - in izvedbo projektov (honorarji arhitektov, inženirjev, svetovalcev (pomoč pri pripravi PN, načrt ureditve hleva, …).

2. Varstvo tradicionalnih stavb in krajin: - stroški nakupa materiala in izvedbe del;

- splošni stroški (projektna dokumentacija,

pridobitev).3. Pomoč za zaokrožitev zemljišč: - stroški pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.4. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov:

tržne raziskave za pripravo vlog • za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti;stroški za uvedbo sistemov • zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000;stroški za uvedbo sistemov na •

temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP);stroški za uvedbo sistemov • sledljivosti;stroški za uvedbo sistemov za •

zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje;

5. Zagotavljanje tehnične podpore:Na področju organiziranja in • izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje:

stroškov organiziranja oprogramov usposabljanja.

Na podorčju svetovalnih storitev, ki jih • opravijo tretje strani:

honorarji za storitve, ki ne ospadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

Na področju organizacije forumov za • izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:

stroški udeležbe,ostroški izdaje publikacij,onajemnine in opremljanje orazstavnih prostorov,materialni stroški priprave in odostave izdelkov za razstave, ocenjevanja pridelkov,

Stroški publikacij, katalogov, spletišč, • ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).

• Upravičenci:

Nosilci kmetijskih gospodarstev.• Člani kmečkega gospodinjstva.•

K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:

zbirno vlogo za neposredna plačila za • leto 2010 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja,račune, ki izkazujejo upravičene stroške.•

Pogoji za dodelitev sredstev:vlagatelj mora predložiti popolno vlogo,• vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega • gospodarstva ali član kmečkega gospodinjstva in mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva,vsi računi in dokazila o plačilih se morajo • glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmečkega gospodinjstva,kmetijsko gospodarstvo ne sme biti • podjetje v težavah,nosilec kmetijskega gospodarstva mora • imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.

V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.

Finančne določbe:finančna pomoč se dodeli v obliki • nepovratnih sredstev,do 50 % upravičenih stroškov na • območjih z omejenimi dejavniki (Uredba Komisije (ES) 1257/1999 do leta 2010, po letu 2010 Uredba Komisije (ES) 1698/2006)

13. maj 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

ali na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Komisije (ES) 1698/2005, kot jih določajo države članice v skladu s členoma 50 in 94 navedene uredbe;do 40 % upravičenih stroškov za ostala • območja;

Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 €, najvišji znesek pa 10.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.Najvišji znesek dodeljen pomoči posameznemu podjetju ne sem preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 € na območjih z omejenimi dejavniki.

Dodatna merila za ocenjevanje:ali vsebina vloge ustreza namenu • ukrepa,ali je investicija finančno upravičena,• ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne • velikosti,ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo • javna sredstva za namen investicije.

Vi. ROK iN MESTO OddAJE VLOG ZA PRiJAVO NA JAVNi RAZPiSVloge morajo biti oddane najkasneje do 30. 09. 2010 na naslov: Občina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3256 Bistrica ob Sotli.

Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako:Ne odpiraj »JR – ohranjanje in razvoj kmetijstva za leto 2010«.

Vii. OBRAVNAVANJE VLOGVloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje

župan občine Bistrica ob Sotli. Vse pravočasne in popolne vloge bodo ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa. Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila po končanju javnega razpisa. Odpiranje vlog ne bo javno. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija pozove k dopolnitvi pisno ali telefonsko. Rok za dopolnitev vloge je 5 (pet) dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku ne dopolni, se zavržejo. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele po zaprtju javnega razpisa se kot prepozne zavržejo. Opomba: Občinska uprava bo po odpiranju vlog vzorčno preverila resničnost podatkov na terenu. V primeru ugotovljenih neresničnih podatkov, upravičencu ne bodo za določen namen odobrena sredstva in izgubi pravico do uveljavljanja proračunskih sredstev za naslednjih pet let.

Postopek ocenjevanja vlog in merilaNa podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan občine. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredli še namen ter opravičljive stroške, za katere so bila sredstva namenjena. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Prepozno vložene pritožbe se zavržejo. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti na Občino Bistrica ob Sotli. O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2010, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na transakcijski račun

upravičenca na podlagi zahtevka. Zahtevek in pogodba morata biti dostavljeni na občino Bistrica ob Sotli najkasneje do 29. 10. 2010. Zahtevek mora vsebovati dokazila o plačilu in račune oziroma dokumentacijo glede na posamezen ukrep.Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v roku 15 dni od datuma odpiranja prijav.Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti Odlok o proračunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2010.

VIII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO

Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Bistrica ob Sotli http://www.bistricaobsotli.si/ ali jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v uradnih dneh na sedežu občine Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3256 Bistrica ob Sotli.Dodatne informacije se lahko dobijo na tel. 03/ 800 15 00 ali 800 15 13 v uradnih dneh od 8.00 do 10.00 ure, ali na e- naslov: ana.bercko@bistricaobsotli.si.

Številka: 339-0001/2010Datum: 03. 05. 2010

ŽUPAN OBČINE BISTRICA OB SOTLI

Jožef Pregrad

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2010 (Ur. list RS, št. 28/2010) in Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 73/07) objavlja Občina Bistrica ob Sotli

JAVNi RAZPiSo dodeljevanju proračunskih sredstev

za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Bistrica ob Sotli v

letu 2010

i. Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Bistrica ob Sotli v letu 2010.

ii. Na razpis se lahko za razpisane ukrepe prijavijo:

samostojni podjetniki,• mala podjetja,• občani, ki so pri pristojnem organu • vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika,podjetja, ki so na pristojnem sodišču • vložila zahtevo za vpis v sodni register.

Za sredstva lahko zaprosijo prosilci s sedežem, dejavnostjo in lokacijo investicije na območju Občine Bistrica ob Sotli ali

OBČiNA BiSTRiCA OB SOTLi

prosilci, ki nimajo sedeža na območju Občine Bistrica ob Sotli, nameravajo pa zaprošena sredstva vložiti v investicije na območju Občine Bistrica ob Sotli.Upravičenec ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v likvidacijskem postopku.

iii. Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2010 znaša 6.500,00 EUR. iV. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene:

pospeševanje odpiranja novih - delovnih mest,promocija izdelkov in storitev ter - svetovalne storitve.

Vsebina prijave po posameznih ukrepih je določena v razpisni dokumentaciji.

V. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev so določeni v Pravilniku o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Bistrica ob Sotli.

Vi. Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

Vii. Javni razpis se zaključi 30. 09. 2010. Vloge se bodo sprejemale do porabe proračunskih sredstev po zaporedju predložitve popolnih

vlog, vendar najkasneje do 30. 09. 2010. Vse vloge, ki bodo posredovane po tem roku, se bodo s sklepom zavrnile. Upravičenci lahko prijavijo ukrepe, ki so se izvedli v času od 01. 01. 2010 do 30. 09. 2010.

Prijave je potrebno poslati z oznako »Ne odpiraj JR: Sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2010« na naslov: OBČiNA BiSTRiCA OB SOTLi, BiSTRiCA OB SOTLi 17, 3256 BiSTRiCA OB SOTLi.

Viii. Vloge bo odpirala komisija, ki jo imenuje župan občine Bistrica ob Sotli. Odpiranje vlog ne bo javno. iX. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspelimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju razvoja malega gospodarstva v Občini Bistrica ob Sotli za leto 2010. Pogodba bo sklenjena v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X. Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Bistrica ob Sotli http://www.bistricaobsotli.si/ ali jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v času uradnih ur na sedežu občine Bistrica ob Sotli.

Datum: 03. 05. 2010Številka: 319-0001/2010

ŽUPAN OBČINE BISTRICA OB SOTLI

Jožef Pregrad

8 | OKo | 13. maj 2010

Župan Občine Makole jim je z veseljem povedal, kako so se predstavitve lotili Makolčani.

AKTUALNO LOKALNO

Priprave na predstavitev na Ljubljanskem graduPredstavniki Občine Kozje so bili na obisku v Občini Makole, ki se je lani kot prva predsta-vljala na Ljubljanskem gradu, in prisluhnili nji-hovim nasvetom, kako letošnjo predstavitev Občine Kozje čim boljše izpeljati.

V začetku leta je delegacija iz Občine Kozje, na čelu z žu-panom dušanom Andrejem Kocmanom obiskala Ljubljan-ski grad, kjer se bodo jeseni predstavljali kot druga občina v Sloveniji. Lani je ta čast pripadla Občini Makole, zato so se Kozjani odpravili v Makole, kjer so jim predstavili, kako se je njihova občina lotila predstavitve. Župan Občine Makole, Alojz Gorčenko, je županu Kocmanu, ki sta ga spremljala Anton Jost in Franci Černelč, najprej nanizal nekaj podat-kov o Občini ter jim predstavil, kako se je njihova občina predstavljala lani in posebej poudaril, na kaj vse morajo biti pozorni. Obljubil jim je še, da so jim vseskozi na voljo, če bodo imeli kakšna vprašanja ali potrebovali kakršnokoli pomoč. Župan Kocman je bil njegove obljubljene podpore vesel in ga povabil na obisk v Občino Kozje, ki pa makolske-mu županu ni neznana. Je pa bila Občina Makole neznana županu Kocmanu, zato so se skupaj odpeljali po poti Forma vive in občudovali številne zares čudovite in izvirne kipe v naravi. Med njimi so naleteli tudi na nekaj kipov Francija Černelča, ki že več let sodeluje na tej Forma vivi in je na tem tekmovanju že prejel zmagovalno priznanje.Po obisku v Makolah so Kozjani k sodelovanju pri predstavi-tvi Občine Kozje na Ljubljanskem gradu povabili vsa društva v želji, da se jih čim več odloči sodelovati na predstavitvi, saj gre za izjemno priložnost. Prepričan je, da bodo navdu-šili obiskovalce predstavitve do te mere, da bodo Občino Kozje tudi obiskali. Da pa bo organizacija potekala tako kot je treba, bodo sestavili poseben organizacijski odbor, ki bo predstavitveni dan koordiniral. (Z. I.) Ob nagrajenem kipu Francija Černelča.

Župan zelo zadovoljen z delom občinske upraveOb tem, ko se v Občini Kozje še vedno ve-selijo pridobljenih obmejnih sredstev, župan Kocman izreka pohvale na račun svoje ob-činske uprave, ki je ponovno dokazala, da ima znanje in strokovnost.

V Občini Kozje so se konec meseca aprila razveselili novice, da so bili na tretjem javnem razpisu za prednostno usmeri-tev »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativ-nega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, Razvojne prioritete »Razvoj regij«, uspešni kar s tremi operacijami s področja prometne infra-strukture. Župan dušan Andrej Kocman je povedal, da so seveda zelo veseli, ker jim je uspelo in dodal, da se bodo čimprej lotili del. Najprej bo na vrsto prišla cesta, ki vodi prot naselju KS 4, za katero so projekti že pripravljeni. Za druga dva projekta pa so aktivnosti, da se dela čimprej začnejo, že v polnem teku. Župan Kocman je povedal, da so to daleč najvišja obmejna sredstva, ki jih je Občina Kozje pridobila. S temi sredstvi bodo lahko uredili lokalne ceste, ki so zares potrebne temeljite obnove in razširitev. Ob uspe-hu je župan Kocman še posebej vesel, ker so vse projekte

Župan je zelo zadovoljen z delom občinske uprave Občine Kozje.

pripravili sami na občinski upravi. »To vsekakor opravičuje moje pohvale na račun občinske uprave, ki sem jih izrekel ob letošnjem občinskem prazniku,« je ponosen Kocman, ki dodaja, da se je pri omenjenem razpisu izkazalo, da imajo zaposleni na občinski upravi znanje in da so zelo strokovni. Celotno razpisno dokumentacijo so namreč pripravili sami, kar je bil zelo velik zalogaj. Ob tem je župan še posebej izpostavil prizadevanja Danijela Čoklca in direktorice ob-činske uprave, Suzane Kunst. (Z. I.)

13. maj 2010 | OKo | 9

KRAJEVNi MOZAiK, OGLAS

Tehniški dan na sončni elektrarni EkodV torek, 4. maja, smo se učenci šestega in devetega razreda OŠ Kozje podali na pohod do največje sončne elektrarne, ka-tere lastnik je podjetje Ekod d.o.o. iz Vrenske Gorce. Tehnični dan je z razlago popestrila ga. Branka Dobravc, predstavnica podjetja.Ob prihodu nam je povedala mnogo koristnih informacij. Elek-trarna se razprostira na malo več kot enem hektarju zemljišča, ki je bilo v prvotnem stanju delno gozd, delno kmetijsko zemlji-šče. To pojasni zaplete, ki so jih imeli s pridobivanjem soglasij in podobnih dokumentacij. Kljub temu je mala fotonapetostna elektrarna Buče začela obratovati avgusta 2009. Elektrarna ima trenutno moč 403 kW, konec leta pa bo elektrarna že de-lovala s polno močjo, to je 530 kW. Meni najzanimivejši poda-tek je, da so panele, ki pretvarjajo sončno energijo v električno, od slovenskega proizvajalca. No, te panele na leto pretvorijo cca. 450.000 kW, ko pa bo začela obratovati v celoti, predvi-devajo od 550.000 do 600.000 kilovatnih ur električne energije, kar zadostuje za od 200 do 250 gospodinjstev.Pomembno je tudi dejstvo, da elektrarna letno prihrani 400 ton emisij ogljikovega dioksida in da je zemljišče pod elektrarno v celoti zatravljeno, na njem pa se nemoteno pase drobnica, ovce.Po končani predstavitvi smo mi postavljali vprašanja, na kate-ra je ga. Branka z veseljem odgovarjala. Ker mi ne moremo iz

svoje kože, smo se definitivno pozanimali tudi o finančnih situ-acijah. Izvedeli smo, da je bilo za elektrarno potrebno odšteti okrogla 2 milijona evrov, vendar nam je ga. Branka pojasnila, da je njihovo podjetje najelo kredit pri Eko skladu v višini 85 %, ostala sredstva je podjetje zagotovilo iz lastnih virov. »Investicija naj bi se povrnila v 12 letih,« je z veseljem povedala ga. Branka. Uredba o odkupu električne energije iz obnovljivih virov zago-tavlja odkup električne energije za dobo 15 let. Rešili smo tudi učni list in ga malo analizirali. Ko smo se odpravljali, sem si mislila na eni strani, spet je treba hoditi, na drugi pa smo res lahko ponosni na našo elektrarno, pa ne le zato, ker je največja, ampak tudi zato, ker izkorišča sonce, obnovljivi vir, ki je veliko premalo izkoriščen. (Jerneja Smole, 9. razred)

Zagon sončne elektrarne MFE – ZiPV naših krajih, ki naj bi veljali za kraje, kjer je veliko sončnih dni v letu, je izkoriščanje sončne energije vse večji trend. Le-temu sta sledila tudi podjetnika Simon in Oto Narat, ki sta sončno elek-trarno postavila na strehi obrata Gorenje v Bistrici ob Sotli.Podnebne spremembe, segrevanje ozračja, vse večja ne-predvidljivost narave, naravne katastrofe … Vse navedeno je posledica večje energijske potratnosti in izpustov toplogrednih plinov. Osnovni namen sončne elektrarne je proizvodnja elek-trične energije, ki ne onesnažuje okolja. Z vsako proizvedeno kWh električne energije s sončno elektrarno prihranimo 0,7 kg emisije CO2 v ozračje.Ko se je v lanskem letu začelo vse več govoriti in pisati o soč-nih elektrarnah, sta se podjetnika Narat, ki se zavedata, da so naložbe v obnovljive vire energije dobra tržna priložnost in tudi nujen ukrep za lepši jutri, odločila, da tudi sama investi-rata v energijo prihodnosti. Svoje dosedanje delo z napredno računalniško tehnologijo in mobilno telefonijo sta nadgradi-la z izgradnjo fotonapetostne elektrarne na objektu Gorenje v Bistrici ob Sotli. Ko sta vodilnim v podjetju predstavila idejo, so jo pozdravili in stekle so vse potrebne aktivnosti za ureditev potrebe dokumentacije. Interes pa je podjetje Gorenje našlo tudi z vidika svojih referenc, saj tržijo potrebno tehnologijo, ki se uporablja pri izgradnji.Postavitev sončne elektrarne je potekala v dveh fazah. V prvi fazi je potekala izdelava projektne dokumentacije, pridobitev ustreznih dovoljenj in soglasij. V drugi pa postavitev montažne-ga sistema, solarnih fotonapetostnih modulov, razsmernikov, električne povezave ter zagon sončne elektrarne. Streho sta podjetnika Narat dobila v najem za 35 let, sončno elektrarno pa je postavilo podjetje Ekod d.o.o. iz Vrenske Gorce z domačimi podizvajalci, med katerimi je bil tudi Elektro Kunst s.p. – vsi skupaj so opravili zares dobro delo. Podjetje Ekod je bilo med ponudniki podjetje z največ referencami, hkrati pa tudi najugodnejše. Simon Narat je povedal, da sta za investicijo pridobila 85 % eko kredita, ostalo pa so bila lastna sredstva. Od ideje do po-stavitve je minilo slabo leto, po ureditvi potrebne dokumen-

tacije in takoj, ko je to dopuščalo vreme, so pričeli z delom in sončna elektrarna je bila postavljena v mesecu dni. Gre za 105 kW veliko elektrarno. Takšna elektrarna napaja okrog 40 gospodinjstev in prihrani 70 ton ogljikovega dioksida na leto. Konec aprila je sončna elektrarna prestala tehnični prevzem in električna energija se je začela prodajati v omrežje. Naratova predvidevata, da se bo investicija povrnila v devetih letih, po subvencionirani ceni pa je odkup energije zagotovljen 15 let. Potem se bo energija začela prodajati prosto na trgu najbolj-šemu ponudniku. (Zdenka Ivačič)

Učenci so bili navdušeni, ko so videli, da se pod elektrarno pase drobnica.

Pogled na sončno elektrarno MFE – ZiP.

10 | OKo | 13. maj 2010

KRAJEVNi MOZAiK

Čebelarje je navdušil obisk divačeV soboto, 8. maja 2010, smo čebelarji Čebe-larske družine Podčetrtek spoznali čebelarje-nje na Krasu. To nam je omogočila Občina Divača, s katero je pobratena Občina Pod-četrtek.

Na pot smo se podali v prijaznem, sončnem jutru, ki je veli-ko obetalo. Žal se je že na drugi strani Trojan vreme začelo kujati, ploha v Ljubljani na nas ni vplivala, na Lomu nam rahel dež ni preprečil skoka na kavico in že smo prispeli v Divačo, kjer so nas pričakali poslovna sekretarka Občine Divača, Tatjana Cerkvenik, ki je bila vseskozi z nami, pred-sednik ČD Sežana, Ivan Atelšek, in čebelar Bruno Ivančič. Na naše veliko presenečenje nas je sprejel, pozdravil, predstavil Občino Divača in nas pogostil sam župan g. Matija Potokar. Ob tej priložnosti nam je podaril zajetno in zanimivo knjigo Vremska dolina med Krasom in Brkini, ka-tere avtorica je njegova soproga ga. Klelija Potokar. Tudi mi smo se mu ob slovesu zahvalili s skromno pozornostjo.Osrednji dogodek naše ekskurzije je bil ogled čebelarstva Atelšek v Povirju. Dodobra smo spoznali način čebelarje-nja na Krasu in njegove posebnosti. Z zanimivim filmom pa nam je Ivan Atelšek, predsednik Čebelarskega društva Sežana, v katerega so vključeni tudi čebelarji Občine Di-vača, prikazal, kako čebelari on osebno. Po dveh koristnih urah pri njem in njegovi ženi, ki mu veliko pomaga pri trže-nju in ki nam je pripravila degustacijo, smo se morali poslo-viti, čeprav se je šele razvila debata in izmenjava izkušenj. Tudi malico iz nahrbtnika smo »uničili« kar mimogrede in že smo se odpeljali na ogled Škocjanskih jam.Enkratno doživetje je spoznavati splet Škocjanskih jam, ki je sestavljen iz številnih jam in rovov, udornic, naravnih mo-stov in ponorov. Pot nas je vodila tudi po izjemnem pod-zemnem kanjonu, zaradi katerega so jame med drugim vpisane na UNESCO-ov seznam svetovne kulturne in na-ravne dediščine. Polni nepozabnih vtisov smo po slabih dveh urah prispeli na površje, kjer nas je končno pozdravilo sonce.V goste nas je povabil še čebelar g. Bruno Ivančič. Ogle-dali smo si njegov čebelnjak, slišali marsikaj zanimivega, njegova soproga pa nam je postregla z odličnimi doma-čimi dobrotami. Kaj hitro smo se morali posloviti, saj nas je v Divači pri »Marsetiču« že čakalo kosilo, s katerim nas je pogostila Občina Divača. Ob tej priložnosti smo se vsem, ki so nam omogočili vsebinsko bogat dan, zahvalili s po-zornostmi, ki sta nam jih s pomočjo g. Jožeta Počivavška brezplačno obogatila Čokoladnica Olimje in klet Amon. Čeprav nas je obilica hrane malce polenila, smo si za za-ključek ogledali še Škrateljnovo hišo, v kateri je razstava Ite Rine, prve slovenske filmske zvezde, ki se je rodila v Di-vači.Preostala nam je le še pot domov, na kateri se nismo mo-gli izogniti Trojanam in njihovim dobrotam.Hvala g. Petru Misji, županu Občine Podčetretk, ki nas je povezal z Divačo, hvala g. Matiji Potokarju, županu Ob-čine Divača, g. Dobrivoju Subiču, občinskemu svetniku in predsedniku odbora za sodelovanje z Občino Podčetrtek, hvala poslovni sekretarki ga. Tatjani Cerkvenik in svetovalki za gospodarstvo ga. Nataši Macarol, ki so vse pripravili in organizirali. Enako se zahvaljujemo obema čebelarjema.Bilo je poučno, prijazno in lepo. (Jože Uršič, predsednik ČD Podčetrtek) Pred Škrateljnovo hišo.

Navdušeni nad obiskom Škocjanskih jam.

Ogled filma na Čebelarstvu Atelšek.

13. maj 2010 | OKo | 11

KRAJEVNi MOZAiK

Potep po GorenjskiPrijeten potep po Gorenjski so si minulo so-boto privoščili krajani Krajevne skupnosti Po-lje ob Sotli. Dežju, ki jih je tam spremljal ves dan, se niso pustili motiti in v dobri družbi ter lepotah Gorenjske uživali vse do noči.

V Krajevni skupnosti Polje ob Sotli so se letos že tretjič odpra-vili na skupni izlet, ki je potekal v organizaciji domače kra-jevne skupnosti, za izlet pa so krajani prispevali sami. Tokrat so se odločili, da se odpravijo na Gorenjsko. Z veliko mero dobre volje so se v sobotnem jutru posedli na avtobus in odpeljali proti Gorenjski, ki pa je bila tega dne preveč ra-dodarna z dežjem. Najprej so si v Kamniku privoščili kavo in rogljiček, od tam pa so se odpravili na ogled tovarne Peko Tržič in si v industrijski prodajalni kupili tudi nekaj parov če-vljev. Iz Tržiča so se odpeljali v Krajnsko Goro, kjer so si želeli privoščiti malico v naravi. Zaradi dežja jim to ni uspelo, zato so zavetje poiskali v tamkajšnjem gasilskem domu, kjer so jih zelo lepo sprejeli in že navezali nove prijateljske vezi. Nekaj kilometrov naprej so se mnogi povzpeli proti vrhu planinške velikanke. Pot jih je potem vodila do jezera Zelenci, kjer iz-vira Sava Dolinka. Ker pa je bilo med udeleženci izleta tudi nekaj gasilcev, so se odpravili še na obisk k Poklicni gasilski enoti Jesenice. Tam so ravno nabavili novo gasilsko lestev, s katero so v zrak najprej dvignili najmlajšega udeleženca izleta, Nejca Polaka, ki je bil zelo navdušen. Sledil je ogled čudovitega protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju, od tam pa so že zelo lačni odšli do hotela na Šmarjetno goro nad Kranjem, kjer se je prilegla okusna večerja. Prijetno so se zabavali, zaigrala sta domača muzikanta Jože in Valter, v poznih večernih urah pa so se odpravili nazaj domov. (Z. I.)

Protokolarni objekt na Brdu je bil prava paša za oči.

Ob jezeru Zelenci, kjer izvira Sava dolinka.

Hrašanski pohodNa šesti Hrašanski pohod se je letos odpravilo več kot pet-deset prebivalcev Hrastja in ostalih Šempetranov. Tradicio-nalno so pohod začeli pri Štoglerju v Hrastju številka 1, kjer so jih tako kot vedno lepo sprejeli in postregli. Še preden so krenili na pot, je nekaj pohodnikov na grob pokojnega soseda Žanija Avgustinčiča, ki je na pohodu vsako leto bil nepogrešljiv s svojo kočijo, prižgali svečko. Tudi letos je bilo

med pohodniki veliko mladih in tudi otrok. Vso pot so do-mačini, ki so ostali doma, prijazno odpirali svoja vrata in skr-beli, da pohodniki na poti ne bi omagali. Le-ti pa so dobre štiri ure uživali v prečudoviti naravi in bili navdušeni nad lepotami Hrastja. Tradicionalno so pohod zaključili pri Blažu, kjer jim je mladi kuhar Gašper Rainer skuhal okusen pasulj. Veselo je bilo vse do jutra, poslovili pa so se z željo, da se na-slednje leto dobijo vsaj v tako velikem, če ne celo večjem, številu. (OKo)

Tradicionalno se je pohod pričel pri Štoglerju.

12 | OKo | 13. maj 2010

KRAJEVNi MOZAiK

Srebrna Gordana drimelV šmarskem domu upokojencev so zelo po-nosni na svojo sodelavko, dipl. med. sestra Gordana Drimel, ki je postala najmlajša do-bitnica srebrnega znaka Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

V torek, 4. maja, je bila v Narodnem domu v Celju ob Med-narodnem dnevu medicinskih sester, ki ga praznujemo 12. maja, ob bogatem kulturnem programu, svečana pode-litev srebrnega znaka Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT), najvišjega regijskega pri-znanja. Podeljeni so bili trije srebrni znaki. Najmlajša dobitni-ca le-tega je dipl. med. sestra Gordana Drimel, zaposlena v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, stanujoča v Rog. Sla-tini. Predlagatelji srebrnega znaka so: domovi upokojencev celjske regije, Visoka zdravstvena šola in Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah.Srebrni znak DMSBZT si je Gordana drimel, dipl. med. sestra, prislužila z aktivnim delovanjem na vseh področjih dela, ki sovpadajo k liku med. sestre, kot so: aktivna izobraževa-nja (kot izvajalec in organizator), vodenje in koordinacija razvojnih dejavnosti v zdravstveni negi, koordinatorica pri izvajanju in organiziranju praktičnega pouka med Domom upokojencev Šmarje in Srednjo zdravstveno šolo Celje, od leta 2009 mentorica za študente Visoke šole za zdravstvo Celje, sodelovanje pri ustanovitvi Kluba ŠTIRKA, v katerem se združujejo oboleli od cerebrovaskularnih bolezni in dru-gih nevroloških bolezni in imajo sedež v Domu upokojen-cev Šmarje pri Jelšah, je sovoditeljica skupine za samo-

Presrečna Gordana ob prejemu priznanja.

pomoč, kot aktivna Članica Zbornice – Zveze in DMSZT je sodelovala v delovni skupini za oblikovanje nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih. Na državnem nivoju deluje od leta 2009 dalje kot vodja Aktiva vodij službe zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih celjske regije pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, od leta 2007 kot svetovalka pri uvajanju in izvajanju programa kakovosti za domove upokojencev E-qalin v slovenski prostor, vključena je v program izobraževanja presojevalcev za oceno in iz-dajo certifikata kakovosti E-qalin, je članica komisije za pre-sojo kakovosti E-qalin.V Domu upokojencev Šmarje smo vsi zaposleni ponosni na njeno dobljeno priznanje. Strinjamo se, da so njena spo-sobnost, nadarjenost, pravičnost, pozitivnost in entuziazem ključnega pomena. (OKo)

Florjanova maša v cerkvi svete EmeZavetniku svetemu Florjanu so se v velikem številu poklonili pristavški gasilci, ki so najprej skupaj v svečanih oblekah odšli k sveti maši, ki je bila v cerkvi svete Eme.

V cerkvi jih je pričakal domači župnik Franci Strašek, ki je ob tej svečani priložnosti k somaševanju povabil še duhov-

Pri sveti maši.

nika iz Maribora. Sveto mašo so polepšale brane besede še enega gosta pri maši, ki so bile vezane na gasilstvo in po-hvalo prisotnim gasilcem, ki opravljajo zares humano delo, ki mu ni vsakdo kos.Po sveti maši so se pristavški gasilci odpravili v domači ga-silski dom, kjer je za pogostitev poskrbel njihov član Cvetko Mlakar, ki ob Florjanovem tudi goduje. Ker prijetni skupni trenutki niso nikoli predolgi, so se pristavški gasilci kar nekaj časa zadržali. Vse sile gasilcev v Pristavi pri Mestinju pa so sedaj uprte v nakup nove gasilske avtocisterne. Le-to so že kupili, da pa jo lahko predajo svojemu namenu, pa potrebujejo še nekaj sredstev. V ta namen bodo tako gasilci obiskovali krajane in jih prosili za njihove prispevke. (Z. I.)

13. maj 2010 | OKo | 13

KRAJEVNi MOZAiK

Florjanovo nedeljo letos pripravili v LesičnemLetošnjo Florjanovo nedeljo je za gasilska društva iz Občine Kozje organiziralo Gasilsko društvo Lesično – Pilštanj - Zagorje.

Svečanost se je pričela pred gasilskim domom v Lesičnem, kjer so se zbrali udeleženci. Pozdravil jih je predsednik domačega gasilskega društva, Franc Žlender, in jim predstavil potek srečanja. Sledil je pozdrav župana občine, dušana Andreja Kocmana, ki je v svojem govoru hudomušno poudaril, da Sv. Florjan ne zmore vsega sam, zato ima za pomoč gasilska društva, v katerih so usposobljeni kadri, ki razpolagajo s kvalitetno tehnično opremo, da lahko hitro, učinkovito in strokovno posredujejo ob celi vrsti elementarnih nesreč. Poudaril je tudi, da so društva zelo aktivna v svoji skrbi za podmladek kot tudi za redna izobraževanja, v katerih se krepi duh solidarnosti, humanosti in društvenega delovanja.Občinski poveljnik, Milan Brilej, je nato ešalon na čelu s praporščaki povedel na Pilštanj v cerkev Sv. Mihaela, kjer je bila maša, ki so jo darovali domači duhovniki, Niko Marovt, Alojz Waingerl in Jože Hribernik. Po maši se je pričelo na šolskem igrišču v Lesičnem tradicionalno tekmovanje ženskih desetin vseh štirih društev iz Občine Kozje. Tekmovanje je bilo izredno dinamično. Zmagovalke pa so ponovno postale članice Gasilskega društva Podsreda, ki so v trajno last prejele prehodni pokal, saj jim je bila to že tretja zaporedna zmaga. Pri organizaciji, izvedbi in sojenju tekmovanja je sodelovala s sodniki tudi Gasilska zveza Šmarje pri Jelšah, za kar se jim je poveljnik Gasilskega društva Lesično, Janko Oprešnik, prisrčno zahvalil.Pokale vsem udeleženkam so podelili v dvorani Kulturnega doma Lesično, kjer je potekalo tudi družabno srečanje ob snovanju novih načrtov za prihodnje Florjanovo. (Jasna Sok)

Zbor vseh gasilcev.

Prihod na Pilštanj.

Pri tekmovanju so odločale sekunde.Prejemnice pokalov.

14 | OKo | 13. maj 2010

KRAJEVNi MOZAiK

Ob koncertu skupine Osti jarej vsak ostane mladČetrti celovečerni koncert vokalne skupine Osti jarej, pod vodstvom Metode Denžič, je tudi letos presegel pričakovanja obiskovalcev, ki so v še večjem številu kot lani, prišli v olimsko cerkev in pevcem za njihovo petje čestitali z bučnimi aplavzi.

Tudi, če so pred nastopom imeli tremo, so jo profesionalno skrili pod simpatičnimi nasmeški.

Po najstarejšem znanem slovenskem zapisanem pozdravu ali napitnici, Osti jarej, so si pred dobrimi štirimi leti nadeli mladi pevci ime, ki, razen enega, domujejo v Občini Pod-četrtek. Z besedama Osti jarej, ki pomenita ostani mlad, pa so tudi letos povabili na koncert, ki je ponovno presegel vsa pričakovanja. Olimska cerkev Marije Vnebovzete, ki jim jo tamkajšnji patri vsako leto za njihov nastop odstopijo, je bila skoraj premajhna za vse tiste, ki so sobotni večer želeli pre-živeti ob čudovitem božanju moških glasov. Takoj, ko so za-peli, je že tako čudovit Marijin oltar zasijal še bolj veličastno, ta veličastnost pa se je iz pesmi v pesem le še stopnjeva-la. Njihov koncertni repertoar je bil sestavljen iz pesmi, ki so jih poslušalci iz grl pevcev Osti jarej slišali prvič, vmes pa so presenetili tudi z nekaj pesmimi, ki so jih zvesti poslušalci že slišali. Vendar je bilo v soboto popolnoma vseeno, kaj so za-peli, saj je prav vsaka pesem segla do srca. Kot izvrstni solisti so se predstavili: Gorazd Pavčnik, Matjaž Vrešak in Friderik Prah. Med dvema pavzama, ki so si jih fantje vzeli, da so si osvežili grla, so kot gostje nastopili člani etno skupine Nojek iz Bistrice ob Sotli, ki so z malce nenavadno, muhasto, vča-sih robato, pa vendar izvirno glasbo še dodatno popestrili pevsko obarvan večer. Le-tega je bilo po odzivih poslušal-cev prehitro konec, saj pevcev nikakor niso želeli spustiti iz odra. Šele po tretjem dodatku in obljubi, da se bo pesem

slišala tudi na samostanskem dvorišču ob pogostitvi, ki so jo pripravili, se je dogajanje prestavilo v zavetje samostanske-ga dvorišča. Številne čestitke, vino, pršut in ostale dobrote so pregnale dežne kapljice. Pesem, veselje in dobra volja pa je tam ostala in trajala vse dokler se sobotni večer ni prelevil v nedeljsko jutro. Po celovečernem koncertu pa vokalna skupina Osti jarej ne bo počivala. Friderik Prah, ki skrbi za organizacijo koncertov in za nastope vokalne sku-pine Osti jarej in je prispeval tudi levji delež k organizaciji sobotnega koncerta, je povedal, da so jih že povabili na nekaj nastopov. Med drugim bodo kot gostje nastopili na koncertu Pegazovih muz v Rogaški Slatini, pripravljajo pa se tudi na odhod v Makedonijo, kjer bodo avgusta nastopi-li na Ohridskem festivalu. Glavnina letošnjih priprav pa bo zagotovo uprta v 11. december, ko bodo obeležili peto obletnico obstoja in razveselili z velikim koncertom z gosti v večnamenski dvorani v Podčetrtku. (Zdenka Ivačič)

Vokalno skupino Osti jarej vodi umetniška vodja Metoda Denžič, sestavljajo pa jo pevci: prvi tenor: Benjamin Lipnik in Gorazd Pavčnik; drugi tenor: Niko Lipnik, David Ivačič in Rok Jurak; prvi bas: Mitja Lojen, Miha Toplišek; drugi bas: Matjaž Vrešak, Filip Lotrič in Friderik Prah.

Gostje večera so bili člani etno skupine Nojek iz Bistrice ob Sotli.Čudovit Marijin oltar je skupaj s pevci Osti jarej zasijal še bolj veličastno.

13. maj 2010 | OKo | 15

KRAJEVNi MOZAiK

Po koncertu se je pesem slišala tudi na samostanskem dvorišču.Pred koncertom je zaigrala šmarska godba.

Koruza na bistriškem odruNa odru Kulturnega doma v Bistrici ob Sotli so se v predstavi Za vsakim dežjem požene koruza minuli petek predstavili dijaki Šolske-ga centra Rogaška Slatina. Tisti, ki so si pred-stavo ogledali, so uživali in mladim igralcem izrekli pohvale.

Za vsakim dežjem požene koruza je igra, prirejena po delu Sama Sheparda Pokopani otrok, na oder pa so jo dijaki Šol-skega centra Rogaška Slatina postavili s pomočjo mentori-

ce prof. dubravke Berc Prah. Premiera predstave je bila že konec marca v Rogaški Slatini, minuli petek pa so jo gostili v Bistrici ob Sotli. Zagotovo je bila temu vzrok tudi igralska zasedba, saj je v eni izmed vlog blestela Lea Zobec, doma-činka iz Dekmance, ki je bila tudi glavni iniciator petkovega nadvse prijetnega gledališkega dogodka.Skozi igro mladih igralcev so obiskovalci spremljali zgodbo o ostarelem paru, katerega življenje se je postavilo na gla-vo ob obisku vnuka Aleksa, ki je na poti v Ameriko, kjer želi obiskati svojega očeta. V nenavadnem družinskem sreča-nju so se bili junaki prisiljeni soočiti z bremenom iz preteklo-sti. Splet naključij in preobratov pripelje do konca – junaki, osvobojeni moreče skrivnosti, zaživijo na novo. Dijaki so se v svoje vloge odlično vživeli, nad njihovo sproščenostjo na bi-striškem odru pa je bila navdušena tudi mentorica Berc Pra-hova, ki je bila vesela tudi dobrega odziva publike. Le-ta je dvorano zapuščala zadovoljna, v želji, da se dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina še vrnejo na bistriški oder. (Z. I.)

Odlično je svojo vlogo Branke v predstavi odigrala Lea Zobec.Mladi igralci so bili nagrajeni z močnim aplavzom.

ZahvalaZahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili koncert:Patrom samostana Olimje, Etno skupini Nojek, Godbi na pihala Šmarje pri Jelšah, Tini Faler, Agrovipu d.o.o., Amonu d.o.o., Baru Gasilček, Časopisu OKo, Zdenki Ivačič s.p., Davorinu Turku, Družini Prah, Družini Vrešak, Ellatronu d.o.o., Hildi Jurak s.p., Hohnjec Martinu s.p., Horvat Tatjani s.p., Juričan Mihaelu s.p., KS Podčetrtek, KŠŠO - klubu študentov Šmarja in Obsotelja, Mirku Masnecu s.p., Občini Podčetrtek, Petru Misji, Pišeku - Vitlam Krpan d.o.o., Plevnik Marijanu s.p., Romanu Ulčniku s.p., Štravs Vincencu, Termam Olimia, Turizmu Podčetrtek, Vrtnarstvu Štravs in našim najbližjim!Hvala tudi vam zvesta publika, ki ste napolnili cerkev, da je naša pesem dobila še večji šarm in pomen.

Hvala vsem!!!

16 | OKo | 13. maj 2010

KRAJEVNi MOZAiK

V Kozjem osrednja prireditev ob iV. mednarodnem folklornem festivaluUmetniško društvo folklorna skupina Kozje je v sodelovanju s folklorno skupino Kulturnega društva Jakop Sket iz Mestinja organizirala IV. mednarodni folklorni festival. Kozjansko in Obsotelje je minuli konec tedna preplavila pi-sana množica folkloristov, ki so s svojim oblačilnim videzom in predstavitvijo plesov prinesli delček svojega narodnega izročila. Kozjanskim folkloristom se je ideja za organizacijo festivala porodila pred nekaj leti ob gostovanjih na folklor-nih festivalih v Bolgariji in Italiji. Z organizacijo tovrstnih festi-valov želijo predstaviti preplet folklornega izročila različnih narodov in tudi utrditi svoje poslanstvo v posredovanju kul-turne izmenjave na področju folklorne dejavnosti.Letošnjega mednarodnega festivala so se udeležile folklor-ne skupine iz Srbije, Avstrije in Hrvaške, ki so skupaj z domači-ma folklornima skupinama iz Kozjega in Mestinja, izvajale tri-dnevni program. Pokrovitelj prireditve je bila Občina Kozje, sofinanciral pa jo je tudi Javni sklad kulturnih dejavnosti Re-publike Slovenije in Območna izpostava Šmarje pri Jelšah. Svojo prvo skupno plesno predstavo so imele skupine v če-trtek na trgu Vasi Lipa v Termah Olimia, kjer je poleg gostu-joče skupine Soko iz Indjije nastopila tudi domača folklorna skupina iz Kozjega. S prepletom plesov različnih območij in pokrajin so obiskovalce prepričali, da pesem in ples res ne poznata meja. Naslednji dan so se gostujoče skupine sku-paj s folklorno skupino iz Mestinja predstavile v Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah. Po prireditvi je folklorna skupina iz Mestinja pripravila družabno srečanje v prostorih Gasilske-ga doma v Mestinju.Sobotno dopoldne sta gostiteljici namenili spoznavanju kul-turne in naravne dediščine ter zanimivostim Kozjanskega in Obsotelja. Folklorna skupina Kozje je folklorno skupino iz Celovca popeljala v Rogaško Slatino, kjer so si v podjetju Škrabl ogledali izdelovanje orgel, nato pa so si v delavnici podjetja Gravi art v Kozjem ogledali še postopek ročnega brušenja in graviranja stekla. Za zaključek pa jim je domač-nost in toplino kozjanske hiše s prisrčnim sprejemom pričaral Slavko Toplišek, ki je goste pogostil z doma pripravljenimi dobrotami. Osrednja prireditev se je odvijala v soboto pod šotorom pred gasilskim domom v Kozjem. V popoldanskih urah se je začela formirati veličastna povorka vseh gostujočih skupin, ki so se jim pridružili mlajša in starejša folklorna skupina iz OŠ Kozje in otroška folklorna skupina OŠ Lesično ter seveda go-stiteljici festivala.V dve urnem programu so gledalci lahko spoznali otroške rajalne igre, izštevanke in plese, ki so jih predstavili otroci iz vrtca Zmajček Kozje, Pastirske igre je s spletom plesov pred-stavila otroška folklorna skupina OŠ Lesično, splet otroških rajalnih plesov je zaplesala mlajša folklorna skupina OŠ Kozje, starejša folklorna skupina OŠ Kozje pa se je že resno spogledovala s plesi odraslih skupin. Domača folklorna sku-pina se je ob spremljavi etno skupine Nojek iz Bistrice ob Sotli predstavila s spletom prekmurskih plesov. Folklorna skupina Mestinje pa s spletom pesmi in plesov iz »ohceti izpod Boča«. Gledalce je navdušila folklorna skupina iz Ce-lovca, ki je ob povsem drugačni glasbi in ritmu predstavila plesno izročilo nekaterih avstrijskih pokrajin. Tudi iz plesov in pesmi folklorne skupine iz Kumrovca je bilo moč prepoznati značilni melos in ritmiko hrvaškega Zagorja. Seveda so bili za gledalce ponovno najbolj fascinantni gostje iz Srbije. Skupina je z mehkobo hitrih in poskočnih plesnih korakov ter s svojimi bogatimi kostumi polnimi vezenja in bleščic pred-stavila značilne plese srbskih pokrajin. Župan Občine Kozje, dušan Andrej Kocman, je izrazil zado-voljstvo, da se tako velik festival lahko organizira v malem kraju, kot je Kozje, saj nam je na malem prostoru mogoče

spoznavati kulturno izročilo drugih narodov, s tem pa ima-mo tudi priložnost, da prenesemo naše kulturno ustvarja-nje v druge države in prispevamo h kulturni izmenjavi. Ob zaključku prireditve je predsednik folklorne skupine Kozje, Mirko Kovačič, skupaj z voditeljico programa Marinko Mo-škon predstavnikom nastopajočih skupin podelil zahvale za sodelovanje na prireditvi in izrazil prepričanje, da je festival dosegel svoj namen v smislu povezovanja in prenašanja plesnega kulturnega izročila med različnimi narodi. Preplet pesmi in plesov se je nadaljeval tudi v zabavnem delu fe-stivala in stkale so se nitke prijateljstva, ki bodo v različne države prenesle lepo podobo Kozjanskega in Obsotelja ter Slovenije. (Jasna Sok)

Udeleženci festivala.

Starejša folklorna skupina OŠ Kozje.

Povorka folklornih skupin skozi trg Kozje.

13. maj 2010 | OKo | 17

KRAJEVNi MOZAiK

Veliko navdušenja so med obiskovalce vnesli plesalci FS Soko indjija iz Srbije.

ZahvalaUmetniško društvo folklorna skupina Kozje se zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji in iz-vedbi IV. mednarodnega folklornega festivala Kozje. Predvsem hvala Občini Kozje in Gasilskemu društvu Kozje, Javnemu skladu kulturnih dejavnosti Republike Slovenije, Območni izpostavi Javnega sklada kulturnih dejavnosti Šmarje pri Jelšah, občinam Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Gen Energiji Krško, KS Logistiki Kovačič Silvo Lesično, Kogsu Kozje, Bifeju pod gradom iz Podsrede, GraviArt - Tanja Valenčak s.p., Terme Olimia d.d., Velbana gorca – Slavko Toplišek in Ogis šotorom.Hvala folklorni skupini Kulturnega društva Jakop Sket Mestinje za pomoč pri organizaciji in izvedbi festivala, prav tako tudi lepa hvala vrtcu Kozje in otroškima folklornima skupinama OŠ Kozje in OŠ Lesično.

Folklorna skupina iz Kumrovca.

Otroška folklorna skupina OŠ Lesično.Umetniško društvo FS Kozje se je v sodelovanju z etno skupino Nojek predstavilo s prekmurskimi plesi.

Zaključek prireditve z zahvalo predstavnikom vseh nastopajočih. Mala otroška skupina OŠ Kozje s harmonikarjem Kevinom Agrežem.

18 | OKo | 13. maj 2010

KOTICEK

NASVETi

Utrinki s predavanja na vrtnariji ŠtravsRubriko

pripravlja: Helena Štravs

Ruth Podgornik Reš je znana slovenska strokovnjakinja s po-dročja zasajevanja balkonskih rož, gredic in grobov. In ker v spomladanskem času veliko žensk išče nove ideje kako bi bili njihovi balkoni še lepši kot lani ter kako zasaditi gredice, da bodo jemale dih, smo se v Vrtnarstvu Štravs odločili, da strokovnjakinjo Ruth povabimo v goste. Našega povabila je bila zelo vesela, saj kljub temu, da je zanjo že več let preda-vanj, v naših krajih še ni bila. Res pa je, da v našem vrtnar-stvu že več let spremljamo njeno delo in ideje na področju novosti zasajanja rož, zato so bile že do sedaj nekatere nje-ne ideje videne na kašnem balkonu in gredi. Naše rastlinjake je obiskala prvi torek v mesecu maju. Uvo-doma je bila navdušena nad izbiro balkonskega cvetja, ki je trenutno najbolj aktualno, tudi naš pester izbor rož za gre-de in grobove je pohvalila, zelo razveselila pa se je še široke ponudbe raznovrstnih zelišč.V prvem delu njenega predavanja smo si vse skupaj ogle-dale različne kombinacije zasajevanja rož v glinaste po-sode. Priča smo bile kombinacijam, na katere sploh ne bi pomislile, ko pa jih je Podgornik Reševa sestavila skupaj, so bile videti več kot odlično. Pri vseh kombinacijah je zbranim položila na srce, da moramo biti tudi pri zasajanju elegan-tne in paziti na barvne kombinacije ter prostor, v katerega bomo kakšno kombinacijo posadile. Predvsem za grobove je predlagala umirjene barve, sledenje naravi ter biti pozo-ren na to, kakšne rože so bile pokojniku blizu. Pri zasaditvi grobov je predstavila še zasaditev grede pred ploščo. Pre-dlagala je, da naj se pri tem izogibamo klasični zasaditvi v vrste in naj raje uporabimo mehke linije. Za boljšo predstavo je le-te primerjala z linijami v naravi, ki jih lahko opazimo, če pri nas pogledamo okoli sebe, v mislih je seveda imela naše hribčke. Predstavila je še nekaj čudovitih kombinacij rož ter nas poučila, katere so tiste, ki najboljše prenašajo sušo in poletno vročino. V drugem delu njenega obiska pa smo vse to, kar smo po-slušale, videle tudi v praksi. Ruth Podgornik Reš je namreč zasadila kar nekaj korit z vodno rezervo, ki so dandanes skoraj nujna ter veliko bolj praktična kot običajna. Gre za Švedska korita, ki so lahko različnih dolžin, so širša in zadržijo več litrov vode, kar nam olajša zalivanje. V ta korita lahko sadimo več različnih vrst rož. To pomeni, da se lažje igramo s kombinacijami, saj tudi če rože nimajo enake potrebe po zalivanju, skupaj dobro uspevajo. V teh koritih je Reševa ustvarila nekaj krasnih kombinacij, ki jih bomo občudovali tudi na balkonih udeleženk preda-vanja. Le-te so bile med drugim zelo navdušene nad kom-binacijo zmajevega krila, zelene ipomeje, barvite koprive v ozadju in visečega bambusa. Ta zasaditev je primerna za polsenčno in senčno lego. S pomočjo korita na vodno rezervo pa nam bo ta kombinacija vzela malo časa. Za-nimiva je bila tudi zasaditev s temno vijoličasto polvisečo pelargonijo, belo bršljanko, mlečkom in korokijo. Korokija je

zanimiva in elegantna trpežna lepotica, ki jo lahko upora-bimo v poletnih kot tudi jesenskih zasaditvah. V zadnjem delu pa je Podgornik Reševa zasadila v lonec cepljen paradižnik v kombinaciji z baziliko, citronsko ver-beno in kapucinko ter nam natrosila še nekaj nasvetov o zeliščih. Ob zanimivem ter poučnem predavanju je seveda čas ušel izpod nadzora, zato smo morale na koncu zelo hitro pregledati še vse fotografije njenih zasaditev, ki smo jih še nekaj dni sanjale, nekatere pa bomo zagotovo prenesle tudi na naše grede in balkone.

Kombinacija zmajevega krila, zelene ipomeje, barvite koprive v ozadju in visečega bambusa.

Zanimiva je bila tudi zasaditev s temno vijoličasto polvisečo pelargonijo, belo bršljanko, mlečkom in korokijo.

Primer čudovite zasaditve rož v glinaste posode.

13. maj 2010 | OKo | 19

dUHOVNO OKO, KOTiČEK ZA STAREJŠE

Torinski prt – postavlja vprašanja tudi nam? Torinski prt je kos lanene tkani-ne v merah 441 cm x 113 cm, ki vsebuje slaboviden dvojni odtis (s prednje in zadnje stra-ni) postave bradatega mo-škega, umrlega po mučenju in križanju. Dosti bolj opazni so na prvi pogled sledovi požara v Chamberyju, ki je prt poško-doval leta 1532. Prt so leta 1578 prinesli v Tori-no. Pravo odkritje je pomenila prva fotografija prta leta 1898. Na negativih se podoba tele-sa in obraza namreč vidi dosti razločneje kot na originalu. Čeprav znanosti do sedaj ni uspelo dati enoznačnih odgo-vorov na vprašanje pristnosti. Torinski prt po tradiciji enačijo s kosom blaga, ki ga omenjajo evangeliji, v katerega naj bi bil ovit Jezus v grobu. Zgodilo se je namreč, da se v negativu po-dobe zelo jasno vidi odtisnjeni človeški obraz. Skrivnostnost mrtvaškega prta je še z večjo močjo pritegnila zanimanje jav-nosti vernikov in znanstvenikov. V 20. stoletju so se znanstveniki veliko ukvarjali s proučevanjem pristnosti prta, in sicer s tkanino, z ostanki krvi, znoja in različnih pelodov na njem. Torinski prt

je postal prvovrsten znanstveni izziv. Podoba na prtu je razkrila, da so moža očitno mučili. Po ce-lem telesu so vidni ostanki ran od bičanja s posebnim bičem. Na obrazu so odkrili otekline, ki so posledica močnih udarcev. Lasje so okrvavljeni, rane na glavi globoke – lahko bi bile posledica venca iz trnov. Na rokah in nogah so sledi žebljev, kar dokazuje, da je bil mož kri-žan. Roki sta bili prebodeni sko-zi zapestje, obe stopali sta bili pribiti z enim žebljem. Prsni koš je bil preboden s sulico, toda ne na levi, ampak na desni strani. Analiza krvi je pokazala krvno skupino AB, ki je zelo zna-čilna za bližnji vzhod, torej tudi za Palestino, dosti manj pa za Evropo srednjega veka. Do zanimive ugotovitve sta pri-šla tudi znanstvenika Jackson in Jumper, ki sta s posebno metodo, izdelano pri NASI, pro-učevala nekoliko nejasni del podobe pri očeh. Ugotovila sta, da je imel moški v vsakem očesu kovanec, tistega v de-snem očesu, pa so kovali le v Jeruzalemu okoli leta 30. Več znanstvenikov je razisko-

valo sledove pelodov (cvetne-ga prahu) na prtu in prišlo prav tako do osupljivih odkritij. Švi-carski polenolog (strokovnjak za cvetni prah) Max Fleisch ter pozneje drugi strokovnjaki he-brejske univerze iz Jeruzalema so med različnimi vrstami cve-tnega prahu odkrili tudi take, ki so značilni zgolj za okolico Je-ruzalema in cveto od marca do aprila, kar bi jih uvrščalo v obdobje križanja (pasha se je obhajala po spomladanski polni luni). Bilo je že opravlje-nih še več raziskav, nekatere so dale tudi nasprotujoče si podatke. Prt hranijo v Torinu in ga ob-časno razstavijo na ogled tudi za javnost. Med 10. aprilom in 23. majem – torej prav v tem času, si v Torinu na severu Ita-lije, po letu 2000 in po obnovi ter zaščiti, spet lahko ogleda-mo to posebno relikvijo – torin-ski prt, ki zadnje stoletje zbuja zanimanje tako znanstvenikov kot vernikov. Od 11. aprila si ga je že ogle-dalo pol milijona ljudi (med njimi tudi številni Slovenci). Do konca razstave, 23. maja, pričakujejo več kot 2 milijona obiskovalcev. V nedeljo, 2. maja, si je to-rinski prt ogledal tudi sv. oče papež Benedikt XVI. V nago-voru zbranim je povedal, da je

Negovanje je lahko zelo utrudljivo in stresno. Ko skrbite za nekoga drugega, mimogrede pozabite nase. Zelo po-membno je, da si vzamete čas zase in za svoje potrebe, saj lahko le tako preprečite stres, frustracije in izgorevanje. Na-pori ob dolgotrajnem negovanju starostnika in pozabljanju na lastno dobro počutje lahko privedejo tudi do ogrožanja lastnega zdravja.Kot negovalec ne morete vplivati na potek kronično na-predujoče bolezni, niti ne morete preprečiti škode, ki jo le-ta povzroča nekomu, ki ga negujete. Toda veliko lahko storite, če prevzamete odgovornost za svoje dobro počutje in se srečate s svojimi lastnimi potrebami. Razmišljati o svojih potrebah se nekaterim zdi povsem neu-mestno, ko je vendar njihov varovanec potreben pomoči

in ne oni. Opuščanje skrbi zase je lahko življenjski vzorec, nega drugega je pač lažja izbira. Kot družinski negovalec se morate vprašati: »Kakšno korist ima oseba, ki jo negujem, če postanem bolan ali če umrem?« Spremeniti stare vzor-ce obnašanja in nadvladati ovire ni lahko. Vprašajte se, kaj bi lahko vplivalo na vas, da bi začeli razmišljati o sebi in o svojih potrebah. Začnite pri spreminjanju svojega vedenja. Pojdite naprej samo en majhen korak naenkrat. Morda bo-ste med naslednjimi nasveti našli kaj zase: • Vzemite si čas zase: morda se počutite krivo, ko razmišljate, kako bi bilo lepo malo počivati, se družiti s pri-jatelji in si privoščiti malo zabave. Kakorkoli, vsak potrebuje nekaj počitka in sprostitve po opravljenem delu in to velja tudi za negovalce. Zavedajte se, da je potrebno tudi pri negovanju vzeti »prost dan ali prosto popoldan«!• Skrbeti zase: pomembno je, da dobro in redno je-ste, imate dober spanec, ste v dobri telesni kondiciji in skr-bite za svoje zdravje. Če ne boste skrbeli zase, se bo kmalu pojavila preutrujenost, depresija, nemoč, frustracije … Tako boste mnogo težje opravljali svoje delo in skrbeli za druge.• Poiščite si podporo: ko se boste pogovarjali z lju-dmi, ki imajo podobne težave, vam bo lažje in izvedeli bo-ste veliko novih in koristnih podatkov. Če nimate časa za druženje, se povezujte preko časopisov, telefona ali inter-neta. Naj vam ne bo težko poprositi za pomoč, kadar jo potrebujete, saj to ni znak, da ne znate ali ne zmorete skr-beti za človeka, ki ga oskrbujete, pač pa, da ste odgovorni za njegovo in svoje zdravje. Naj vam občasno pomaga vaš zakonec, otroci, prijatelji ali profesionalni oskrbovalci.Skrb zase je ena najpomembnejših in hkrati najbolj zane-marjenih aktivnosti s strani družinskih negovalcev. Vendar, samo kadar dobro skrbimo za svoje zdravje, smo učinkovita pomoč drugim. Ko skrbimo zase, imajo od tega korist tudi osebe, ki jih negujemo.

Piše: Lidija Umek, univ. dipl. soc. del.samostojna svetovalka

Kotiček za starejše

torinski prt ikona Kristusovega trpljenja in vstajenja. Laneno platno pričuje o božji skrito-sti med Jezusovim križanjem in vstajenjem. Izkušnja božje skritosti je po dveh svetovnih vojnah, koncentracijskih tabo-riščih in gulagih kot tudi atom-skih bombah na Hirošimo in Nagasaki še posebno aktual-na. To velja tudi za verne ljudi. Poudaril je, da je to znamenje upanja ljudi v vstajenje. Zato to relikvijo tudi toliko ljudi obi-skuje. Sledovi krvi Križanega na platnu ne pričujejo le o smrti, marveč oznanjajo tudi življenje in božjo ljubezen.

Piše: Lojze Weingerl, župnik iz Podsrede

Kadar ste sami v vlogi negovalca …

20 | OKo | 13. maj 2010

NASVETi, KRAJEVNi MOZAiK

dovolj semenčic in semena, da lahko pride do oploditve. Seme žrebca po zaskoku ostane »živo« od 2–5 dni, zato je znano, da je treba kobilo v pojatvi pripuščati k žrebcu vsa-ka 2 dni.Po oploditvi je zarodkov mešiček v maternici viden pri ne-katerih kobilah že po 10. dnevu brejosti. Zagotovo pa je vi-den po 16. dnevu, ko meri v premeru okoli 20 mm. Nato se mešiček vsak dan brejosti veča. To skupaj s strukturami na jajčniku izkoriščamo pri zgodnjem ugotavljanju brejosti z ultrazvokom. Če se poslužujemo zgodnje diagnostike, je kljub brejosti priporočljivo ponoven pregled opraviti še po 50. dnevu brejosti. Večkrat se namreč zgodi, da pride do t. i. zgodnje embrionalne smrtnosti. Zarodek lahko v zgo-dnjem razvoju iz različnih vzrokov odmre. Kobila lahko po tem zopet pride v pojatveni ciklus ali pa s pojatvijo počaka do naslednje sezone. V kolikor zarodek odmre kasneje, po 50. dnevu, pride do splava (abortusa) in kobila zarodek sku-paj z ovojnicami izvrže iz maternice. V večini primerov vse poteka normalno in po povprečno 11-ih mesecih kobila povrže žrebe. Za normalno brejost se šteje brejost v dolžini od 310 do 365 dni. Zelo pomembno je, da se kobilo pri porodu pusti pri miru, dobro pa jo je tihoma opazovati in v primeru, da gre kaj narobe, hitro ukrepati. V večini primerov sam akt poroda poteka hitro in brez večjih zapletov. Kobila povrže največkrat ponoči in ko je mir. Po porodu se mora kobila v roku 6-ih ur očistiti; izločiti mora posteljico. V kolikor je ne, se v maternici iz posteljice začne-jo sproščati snovi, ki prizadenejo organizem kobile in pov-zročijo hude motnje v prekrvavitvi kopit, čemur sledi močno vnetje in bolečine ter največkrat nepopravljive posledice za kobilo. Če je žrebe normalno razvito, se zelo hitro postavi na noge in začne sesati. Zelo pomembno je, da dobi kmalu mlezivo, prvo mleko, s katerim dobi tudi vse zaščitne snovi in prepotrebno energijo. V kolikor se v dveh urah po porodu ne postavi na noge in sesa, mu moramo pri tem pomagati, saj mu tako damo možnost, da preživi. Po porodu žrebeta je pomembno tudi, da žrebe čim prej izloči prvo blato, t. i. mekonij, ki lahko velikokrat povzroči zgodnja zaprtja, moč-na napenjanja, kolike in tudi pogin. Priporočljivo je, da mu prvi dan življenja večkrat z naoljenim prstom in rokavico po-tipamo v zadnjično odprtino, ter s prstom odstranimo trdo blato in mu tako stimuliramo odvajanje. Ko pride rumeno pastozno blato, je to znak, da je prišlo prvo prebavljeno mleko in se nam za zaprtje ni treba več bati.Pomembno je, da žrebetu in kobili že kmalu po rojstvu po-stopoma zagotovimo dovolj gibanja in svežega zraka, saj je to osnova za dober razvoj in počutje malega bitja.

Reprodukcijski ciklus pri konjihPomlad je že v polnem razcvetu in to je tudi čas, ko je raz-množevanje pri konjih najbolj aktivno. Ker kobile nosijo 11 mesecev, se v tem obdobju povrže tudi največ žrebet. Pri konjih je vpliv narave še vedno zelo očiten. Tako je namreč poskrbljeno, da žrebički pridejo na svet spomladi, ko imajo za svojo rast in razvoj idealne pogoje. Za kobile je značilno, da so sezonsko poliestrične. Sezona traja od aprila do septembra. To pomeni, da so praviloma v tem obdobju kobile tudi spolno aktivne. Ciklus pri kobili traja povprečno 21 dni. V tem času se na jajčnikih razvijajo strukture, t. i. mešički – folikli, v katerih dozori jajčna celica, ki se ob koncu vsake pojatve sprosti v jajcevod, kjer čaka na oploditev. Če tam dočaka semenčice, se zgodi oploditev. Oplojena jajčna celica se nato v jajcevodu nekajkrat deli, nakar potuje v maternico, kjer se po nekaj dneh ugnezdi in začne se razvoj zarodka. Ciklus kobile razdelimo na obdobje, ko kobila ne pusti žreb-cu zaskok – »odbija žrebca« (diestrus), ki traja 10–14 dni in obdobje, ko dovoli zaskok in paritev (estrus), ki traja 5–10 dni. Ker jajčece po sprostitvi iz mešička ostane živo le nekaj ur, mora takrat biti v jajcevodu na voljo dovolj semenčec iz semena žrebca. Jajčna celica se praviloma sprosti 1–2 dni pred koncem pojatve, zato je pomembno, da ima kobila pri naravnem pripustu v svojih rodilih med pojatvijo na voljo

Veterinarski kotiček

Piše: ivan Amon, dr. vet. med, Veterinarska

postaja Šmarje pri Jelšah

o

O referendumu in lokalnih volitvahBližajo se lokalne volitve in v Občinskem odboru (OO) SDS Bistrica ob Sotli se nanje že aktiv-no pripravljajo.

Člani OO SdS Bistrica ob Sotli z gosti in simpazizerji.

Predsednica iva Zorenč je povedala, da pravzaprav pri-prave nanje tečejo že ves čas. Tako so se s člani večkrat srečevali in organizirali razna izobraževanja, povezana z delovanjem, nalogami in aktivnostmi občinskega sveta. V sled tega so tudi že izbrali kandidate, ki naj bi jih zasto-pali v naslednjem mandatu v občinskem svetu. Minulo ne-deljo pa se je Izvršilni odbor OO SDS Bistrica ob Sotli sestal s podpredsednico SDS Sonjo Ramšak, poslancem v DZ dr. Vinkom Gorenakom in Jankom Požežnikom, članom IO SDS. Vsi trije so jim predstavili stališča stranke do arbi-tražnega sporazuma. Povedali so, da je njihova želja, da se reši meja med Hrvaško in Slovenijo, ampak ne z zmanj-ševanjem slovenskega teritorialnega ozemlja na morju. Izpostavili so še pomen koprskega pristanišča, katerega delovanje bi lahko bilo v primeru, da Slovenija ne bi imela dostopa do odprtega morja, resno ogroženo. (Z. I.)

13. maj 2010 | OKo | 21

KRAJEVNi MOZAiK

Poslanska skupina SdS v naših krajihV naših krajih smo minuli ponedeljek gostili poslance poslan-ske skupine SDS, ki so obiskali nekatera uspešna podjetja, srečanje pa zaključili z javno tribuno v Šmarju pri Jelšah.Poslanci, dr. France Cukjati, dr. Vinko Gorenak, mag. An-drej Vizjak, Branko Marinič, Marjan Bezjak in Ivan Grill, so se zjutraj zbrali v Bistrici ob Sotli. Ob kavi in domači potici jim je predsednica OO SDS Bistrica ob Sotli, Iva Zorenč, predstavi-la domačo občino ter delo in aktivnosti njihovega odbora pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Pozdravil jih je tudi žu-pan Občine Podčetrtek, Peter Misja, jim spregovoril o delu svoje občine ter jih spremljal v Imeno na ogled podjetja De-plast. Tam se je gostom pridružila predsednica OO SDS Pod-četrtek, Ana Koprivc, zelo pa so se jih razveselili gostitelji, člani družine Drofenik, lastniki družinskega podjetja Deplast. Prva beseda je pripadla Juriju Drofeniku, ki je predstavil rast podjetja, priložnosti in pa tudi ovire, na katere so naleteli, ko so želeli zgraditi dodatne proizvodne prostore. Pri tem se je zahvalil za pomoč dr. Vinku Gorenaku in županu Petru Misji. Sledil je ogled proizvodnih prostorov, ki so poslance več kot navdušili.Poslanci SDS-a so obiskali tudi Kozje in tamkajšnje zelo uspe-šno podjetje Rajmax. Poslance, mag. Štefana Tiselja, dr. Pe-tera Verliča, Zvoneta Laha, Rada Likarja, Milenka Ziherla in državnega svetnika Jožeta Koržeta, sta v Kozjem sprejela predsednik OO SDS Kozje, Miloš Čepin, in Darko Čebular. Direktor in lastnik podjetja Janko Rajgl jim je ponosno pred-stavil podjetje ter jih povabil na ogled proizvodnje s pred-stavitvijo delovnih procesov.Zaključek ponedeljkovega obiska poslancev SDS-a je bil v Šmarju pri Jelšah. Na javni tribuni, na kateri so sodelovali poslanci mag. An-drej Vizjak, Eva Irgl in dr. Vinko Gorenak, vodil pa jo je Janko Šket, podžupan Občine Šmarje pri Jelšah. Vse prisotne je uvodoma pozdravil tudi župan Jože Čakš.Gostje so spregovorili o stanju v Sloveniji na področju go-spodarstva in človekovih pravic ter predstavili argumente proti uveljavitvi arbitražnega sporazuma. Pojasnili so, da ar-bitražni sporazum naroča sodnikom, naj najprej po med-narodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo »stik« (in ne teritorialne-ga izhoda) Slovenije z odprtim morjem, kar lahko Sloveniji v najboljšem primeru omogoči »služnost« oziroma »neškodljiv prehod« iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda, ter da arbitražni sporazum določa, da sodniki pričnejo z določanjem meje šele po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, kar po-meni, da bodo posledice sporazuma razvidne v naslednjih letih in po vstopu Hrvaške v EU in poudarili, da s sprejetjem arbitražnega sporazuma na referendumu meja še ne bo rešena ter da že v naprej pristanemo na kakršno koli rešitev, četudi bomo zaradi tega morali spreminjati našo Ustavo, na kar je opozorilo tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi. In zakaj je arbitražni sporazum slab? Zato ker ogroža pomorski status naše države, ogroža teritorialno povezavo naše drža-ve z mednarodnimi vodami, ogroža gospodarske interese Luke Koper in Slovenije ter ogroža slovensko suverenost in jo izpostavlja nesorazmernemu tveganju.Gostje so tudi poudarili, da ne drži, da ni alternative. Al-ternativa je nov sporazum, v katerem bo nedvoumno za-pisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, sodišče pa naj določi le njegov natančen potek. Alternativa je lahko tudi ratifikacija sporazuma Drnovšek - Račan, ki predstavlja za Slovenijo še sprejemljiv kompromis določitve južne meje.Udeleženci javne tribune so v živahnem pogovoru podali tudi svoja mnenja in se strinjali, da se je treba udeležiti refe-renduma in izraziti svoje mnenje. (Z. I., I. G.)

Jutranji obisk Bistrice ob Sotli.

V Kozjem so si poslanci ogledali podjetje Rajmax.

Sprejem pri družini drofenik, ki ima v lasti podjetje deplast.

22 | OKo | 13. maj 2010

KRAJEVNi MOZAiK

Ljubezen in sreča v Brigitinih in Janijevih očeh

Prvi »da« sta izrekla v poročni dvorani olimskega samostana.Za Brigito in Janija je bil njun poročni dan nepozaben.

Vrata odprl Aparthotel BarbaraV soboto je svoja vrata odprl Aparthotel Barbara, bivši Aparthotel Pirc. Nova lastnica, Barbara Oštir Kežman, je na otvoritvi povedala, da bodo v restavraciji ponujali različne vrste pic, testenin, jedi po naročilu ter dnevno sveže malice. Ponudbo želijo v kratkem nadgraditi še s ponudbo mehiških jedi in slaščičarno. Na dan otvoritve so obiskovalcem po-stregli s prigrizki in pijačo dobrodošlice, poizkusili pa so že lahko tudi slastne pice. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo ob živi glasbi.

MajnikV mesecu maju se povsod razcveti majnik, ki ne le prijetno diši, ampak je ta grm čudovit na tudi na pogled. Še lepši pa je, če se ob njega postavi mlado dekle. (OKo)

Osebje, ki bo skrbelo za dobro počutje gostov z direktorico Barbaro.

Brigita Guzej in Jani Vračun sta se spoznala pred šestimi leti, ko sta bila oba zaposlena v takratnem Bitermu. Najprej so bili le pogledi in prijateljska druženja, kaj kmalu pa se je ro-dila ljubezen in Brigita in Jani sta postala fant in dekle. Svojo ljubezen sta skrbno negovala in po treh letih že razmišljala o skupnem domu, ki sta si ga začela ustvarjati v Imenem. V tem času se jima je rodil sin Žiga in ko mu je bilo šest me-

secev, se je družinica že preselila v skupen dom in bila v pričakovanju drugega otroka. Konec lanskega leta je tako na svet prijokala Larisa. Ob njenem rojstvu sta si Brigita in Jani obljubila, da se, ko Lariso ponesejo h krstu, poročita. To obljubo sta izpolnila minulo soboto, ko ju je na skupno pot pospremilo kar 110 svatov. Kot priča je Brigiti ob strani stal brat Aleš, Janiju pa brat Joži. Prvi »da« sta izrekla v poročni dvorani samostana Olimje, kjer ju je poročil župan Kozjega, Dušan Andrej Kocman. Tudi večni »da« pred bogom sta si izrekla v Olimju, v tamkajšnji cerkvi Marije Vnebovzete, ko so h krstu ponesli malo Lariso. Cerkveni obred so s petjem polepšale pevke iz Buč, iz oči mladoporočencev pa je si-jala sreča in ljubezen. Vesela družba svatov se je potem odpravila v Staro vas, kjer so se v gostilni Kocjan zabavali do jutranjih ur, zabavo pa so popestrile tudi maškare, oble-čene v kuharje. V soboto so tako od hiše odšli trije Vračuni in ena Guzejeva, domov pa so se vrnili štirje Vračuni. (Z. I.)

13. maj 2010 | OKo | 23

KRAJEVNi MOZAiK

Stanko je bil ob obisku prijetno presenečen.Antonija jih je povabila, naj še pridejo.

Slavljenca so prebudiliDevetdesetletni Stanko Čepin iz Gub-nega živi sam. Ima sicer sina in hčerko, ki pa imata zdravstvene težave in ne živita z njim ter mu težko pomagata. Ko so mu obiskovalci, župan Dušan Andrej Kocman, predsednik KS Lesič-no Franc Plahuta, tajnica KS Dragica Planko in predstavnica borčevske or-ganizacije iz Kozjega, Vojka Kocman, prišli voščit za devetdeseti rojstni dan, jim ob trkanju ni nihče odprl. Ko so ugotovili, da so vrata odklenjena, so vstopili in ga začeli klicati. Ker je še ve-dno bilo vse tiho, so vstopili v sobo, kjer je Stanko še spal. Župan ga je narahlo prebudil in Stanko se je obiskovalcev najprej malce prestrašil, potem pa se mu je na usta razlezel nasmeh. Bil jih je zelo vesel, saj so obiski v njegovi hiši bolj redki. Le-ti pa so celo zapeli, mu zaže-leli veliko zdravja ter ga obdarili. Po dolgem času je slišal celo harmoniko, na katero je zaigral mladi harmonikar. Stanko je obiskovalcem pripovedoval Obiskovalci so Stanka prebudili, preden so mu lahko voščili.

o vojnih časih, o svojem delu, bil je na-mreč zelo znan cimerman, župana pa se je spominjal, ko je k njemu prihajal še v trgovino. Seveda bi obiskovalci,

V Zagorju dva čila osemdesetletnikaAntonija ZupancV kraju Bistrica pri Lesičnem je 80. list v knjigi življenja obrni-la Antonija Zupanc. Ob častitljivi obletnici smo jo obiskale članice KO RK Zagorje. Z velikim veseljem se nam je pridružil tudi župan Dušan Andrej Kocman. Vsa nasmejana nas je gospa Antonija pričakala z obloženo mizo in dobro kapljico, ki jo je sama pridelala. Naša pesem, stiski rok in lepe želje so ji polepšale rojstni dan. Kljub svojim letom se gospa dobro drži, saj še sedaj sama skrbi za štiri goveda in sama postori večino dela v vinogradu v Virštanju, kamor se odpravi kar peš. Zelo pa se razveseli, ko jo obišče sin z družino, ki živi v Kranju. Kljub temu, da vseskozi trdo dela, je vedno nasme-jana in se tudi rada kdaj pošali. Ko je beseda nanesla o zdravju in smo malo jamrali, da nas spomladi bolijo roke, pa je hudomušno dejala, da roke bolijo samo od »objemanja« in ne od dela. Zahvalila se nam je za obisk, dobre želje in darilo ter nas povabila, naj še večkrat pridemo, da ne bo tako sama. (Tatjana Žlender)

Stanko CentrihKo se pomlad prebuja, praznuje okrogel jubilej, 80 let, Stan-ko Centrih iz Bistrice pri Lesičnem. Na njegovem domu smo ga obiskale članice KO RK Zagorje in župan Dušan Andrej Kocman. Gospod Stanko je bil ob našem obisku prijetno presenečen. S solzami v očeh je prisluhnil našemu voščilu in pesmi Vse najboljše zate. Kljub temu, da mu je bilo večkrat težko in je vseskozi trdo garal, se danes dobro drži, zakar gre velika zahvala svakinji, gospe Julčki Jelenc, pri kateri preživlja jesen svojega življenja. Ob dobri kapljici, obloženi mizi gospe Julčke in prijetnemu klepetu je čas hitro minil. Ob odhodu se nam je gospod Stanko najlepše zahvalil za darila in dobre želje ter nas povabil, da še pridemo. (Tatja-na Žlender)

če bi imeli čas, lahko še dolgo poslu-šali njegove zanimive zgodbe. Od sla-vljenca pa so se poslovili z obljubo, da ga še obiščejo. (OKo)

24 | OKo | 13. maj 2010

ŠOLSKO OKO

Najmlajši želijo pomagatiZa drugošolce Osnovne šole Kozje je bil mi-nuli petek prav poseben dan, saj so bili spre-jeti med mlade člane Rdečega križa. Na za-nimiv način so spoznali pomen in delovanje organizacije RK v Sloveniji in že takoj razmi-šljali, kako bodo tudi sami pomagali.

Sprejem mladih članov na OŠ Kozje je potekal v sodelova-nju z domačo Krajevno organizacijo RK, ki sta jo predstavljali predsednica Cvetka Bevc in Marta Kladušek, mentorico RK na Osnovni šoli Lidijo Čepin ter razredničarko darjo Jug. Za začetek so po uvodnem pozdravu najprej prisluhnili pravlji-ci, ki jim jo je povedala Lidija Čepin in jih potem še bolj raz-veselila, ko jih je povabila še k ogledu risanke Prostovoljček. V njej so se na hudomušen način zvrstila temeljna načela RK in v zvezi s posameznim načelom prikazana dejanja. Po ogledu risanke so skozi pogovor spoznali pomen in delova-nje organizacije v Sloveniji in svetu. Učenci so povedali in dajali lastne primere, kako so že pomagali komu v stiski ter da so že tudi sami prejeli kakšno pomoč. Učenci so obljubili, da bodo odslej še bolj pozorni, če bo kdo potreben njihove pomoči ter prisluhnili Cvetki Bevc. Le-ta jim je opisala delo-vanje Krajevne organizacije RK v Kozjem in jim povedala, da so zanje, ki postajajo mladi člani te organizacije pripra-vili tudi vrečke z darilci. V njih so bili tudi zvezki, ki so jih pre-jeli zato, da bodo vanje lahko zapisovali vsa dobra dela, ki jih bodo naredili. Bevčeva jim je na fotografijah pokazala tudi primer ene izmed učenk, ki je lani v ta zvezek dnevno zapisovala, kako je komu pomagala. Učenci so si le-te z občudovanjem ogledali in obljubili, da bodo tudi sami po-skrbeli, da bo zapisanega v zvezkih čim več. Vse to bodo ob koncu šolskega leta prinesli pokazat, predsednica KORK Kozje pa jim je obljubila, da bodo najbolj pridne še posebej nagradili.Sledil je prejem članskih izkaznic in darilnih vrečk, ki so jih

Čestitke ob sprejemu.

Za konec so pomemben dogodek obeležili še s skupno fotografijo.

EmbalažaOdpadke ločujemo,

da svet varujemo.Ker pa nekateri niso zato,

bodo plačali drago.Svoja življenja bodo ogrozili

in se v smeti potopili.Zato mi zabojnike imamo,da v njih embalažo damo.

Plastika, steklo in papirne sodijo med solato in krompir,

ker nastal bo sam prepir.Rože bodo ovenele,

plastične pa zacvetele.Mi bomo izumrli

in si sami škodovali,ker roboti bomo postali.

Navsezadnje svet ne bo več svet,ampak bo plastično zaklet planet.

V morju polno bo smeti,zato na morje ne bomo šli.

Maja Vodopivc, 4. razred, in Ana Vodopivc, 5.razred, OŠ Brestanica

dober dan pomlad!Že je tu pomladvsak ima jo rad.

Cvetje kot poletjediši in vsakega razveseli.

Ptički žvrgolijo krasno melodijo naredijo.

Vesolje pleše znano

pesem razigrano.

Zvončki, trobentice, vijolice drhtijov dišečo harmonijo.

Češnje zacvetijo, zelo lepo dišijo.

Kmalu rože odcvetijo,metuljčki odletijo.Zdaj tu bo poletje,

adijo pomladno cvetje.

Tadej Sinkovič, 4. r

Cvetka Bevc in Marta Kladušek podelile ob pomoči Lidije Čepin in Darje Jug. Veseli in zadovoljni otroci pa so se za prijeten sprejem, ki so ga doživeli, zahvalil s tremi zapetimi pesmimi in obljubili, da bodo kot prostovoljci čim večkrat skušali storiti kaj dobrega in predvsem pomagati. (Z. I.)

13. maj 2010 | OKo | 25

ŠPORT

Najboljša, učenec Jaka in učitelj Sebastjan.

Med igranjem golfa.

Učitelji in učenci so preko igre golfa postali pravi prijatelji.Medalje za najboljše.

Golf je med mladimi na kozjanskem naletel na plodna tlaPred dvema letoma začet projekt Mladinske golf izkaznice ( MGI ), je med mladimi na širšem območju Kozjanskega in v dijaškem domu Drava v Mariboru obrodil sadove. Številni učenci in dijaki imajo možnost spoznati, vaditi in igrati golf.Zasluge za to gredo predvsem mentorjem golfskih krožkov na šolah in v mariborskem dijaškem domu, ki skrbijo za šir-jenje te najlepše igre na svetu, posebej pa velja poudariti prizadevnost Golf igrišča v Olimju, ki učencem in dijakom, vključenim v projekt omogoča brezplačno igro med te-dnom, organizira tečaje in treninge med počitnicami ter prireja številne turnirje za mlade golfiste in njihove mentor-je.Tako smo se mentorji 21. 4. 2010 pomerili na turnirju Teachers cup. Igrali smo obliko texas scramble - stableford. Turnir je potekal v sproščenem vzdušju na igrišču v Olimju. V bruto razvrstitvi sta zmagala Vanda Bosnič in Jožef Jakopina ( DD Drava Maribor ), v neto pa Anita Jezovšek in Borut Pi-hlar ( OŠ Podčetrtek ). Najbližje zastavici na 3. luknji je udaril Aleš Cvar ( OŠ Koprivnica), najdaljši udarec na 4. luknji pa je uspel Tomažu Tramšku ( DD Drava Maribor ).V enaki obliki igra pa smo se pomerili mentorji in učenci 7. 5. 2010 na turnirju Učitelj & otrok – medšolski pokal. Vsak men-tor je imel za partnerja učenca, oz. dijaka. Za osnovnošolce so bila udarjališča nekoliko prilagojena. Na koncu smo se vsi udeleženci strinjali, da smo preživeli čudovito popoldne, uživali v igri, druženju in lepem vremenu na odlično pripra-vljenem igrišču v Olimju. Učenci in mentorji smo prikazali za-vidljivo raven igre, kar so potrdili tudi rezultati. (Roman Urek, foto: Aleš Amon)

Bruto:1. Sebastjan Ivačič, Jaka Kunst ( OŠ Bistrica ob Sotli )2. Ivan Kukovič, Dejan Jevšnik ( OŠ Lesično )3. Aleš Amon, Simon Žuraj ( OŠ Bistrica ob Sotli )

Neto:4. Ivan Kukovič, Dejan Jevšnik ( OŠ Lesično )5. Roman Urek, David Žuraj ( OŠ Bistrica ob Sotli )6. Milka Šinkovec, Tomaž Grosman ( DD Drava Mari-bor )

Najbližje zastavici: Jožef Jakopina ( DD Drava Maribor )Najdaljši udarec: Žiga Planinšek ( OŠ Šmarje pri Jelšah )

V tem letu nameravamo prizadevni člani GK »A« Podčetr-tek in mentorji izpeljati še nekaj turnirjev za otroke in mentor-je, kajti žene nas veselje do igre, uživanje na golf igrišču, še najbolj pa od zadovoljstva žareči obrazi mladih golfistov.

26 | OKo | 13. maj 2010

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

KK Terme Olimia Pod-četrtek – Starejši pionirjiKK Terme Olimia Podčetrtek : Šmarje pri Jelšah 118 : 37Strelci: Mraz Aljaž 10 (2x3), Kolar Kevin 10, Švigelj Žiga 18, Krajnc Urban 4, Perkovič Jan 12, Antolovič Žan 17, Hohnjec Aleš 33, Alegro Benjamin 14.

Starejši pionirji KK Terme Olimia Podčetrtek so v preteklem tednu odigrali tekmo 4. kroga proti sosedom iz Šmarja. Kljub temu, da je bila razlika že po prvi četrtini več kot 15 točk, so domačini zavzeto in borbeno odigrali tekmo do konca in slavili najvišjo zmago odkar nastopajo pod okriljem KZS-ja. Zanesljiva zmaga pa je lepa popotnica pred zadnjima dvema krogoma, ki bosta odločila zmagovalca skupine VZHOD 2. Naslednja tekma varovancev Benjamina Lipnika bo v četrtek, 13. 5, ob 17.30 v telovadnici OŠ Podčetrtek proti ekipi Šentjurja.

Liga malega nogometa »Štus design« KozjanskoS tekmami sedmega kroga LMN »Štus Design« Kozjansko se je spomladanski del tekmovanja prevesil v drugo polovico. V tekmi med vodilno in zadnjeuvrščeno ekipo so Loški Hopsi dosegli kar šestnajst zadetkov. Derbi med drugo in četrto uvrščenima ekipama je dobila ekipa Bar Kraner Bistrica, ki tako ostaja druga, Intermak je z novo zanesljivo zmago ostal tretji, na četrto mesto pa se je prebila ekipa ŠK Virštanj. Sledijo tri ekipe iz Občine Kozje z enakim številom točk, na repu pa so še vedno tri ekipe s praznim izkupičkom.

REZULTATi 7. KROGA – 7. 5. 2010 V BiSTRiCi OB SOTLiŠd POdSREdA : BAR KRANER BiSTRiCA 1 : 3Strelci: Jagrič J./A. Černelč 2, Omerzu F. BAR BUČE : SiFLEX 5 : 2Strelci: Blaževič 3, Šket P., Volavšek/Jakopina, Jost VULKANiZERSTVO F1 : Šd ZAGORJE 3 : 1Strelci: Šket J. 2, Moškon/Tovornik LOŠKi HOPSi : Šd KOZJE MOF 16 : 0 Strelci: Iskrač R. 9, Hrovatič A., 3, Johan 2, Hrovatič R., Čavš iNTERMAK iMENO : TRGOViNE POLJE 7 : 2 Strelci: Alegro 2, Počivavšek D. 2, Ceraj, Lončar, Omerzu/

Veteranska liga malega nogometa »Kozjansko«Četrti krog Veteranske lige malega nogometa Športne zveze Kozje je minil brez presenečenj. Višje uvrščene ekipe so premagovale nižje uvrščene. Še naprej so na vrhu tablice branilci naslova, ekipa ŠD Tuhelj z maksimalnim izkupičkom, sledita pa jim dve ekipi z zmago manj. Druge zmage se je veselila ekipa Terme Olimia, ki je tako na četrtem mestu prehitela ekipo Trgovine Polje.

REZULTATi 4. KROGA – 12. 5. 2010 V TUHLJU (Hrv)

NK dESiNiČ : Šd TUHELJ 1 : 4 Antonić/Iveković K., Erdelić, Hanžek, Antolić TERME OLiMiA : Šd KOZJE 8 : 2 Ceraj 4, Šelekar D. 3, Ambruš/Zupanc 2 ZiP BiSTRiCA MM : TRGOViNE POLJE 5 : 1 Javeršek 2, Lipej, Omerzu, Drofenik/Filipančič STROJNA OBRAdA KOdRNJA : RAJMAX 3 : 0 b. b. Ekipa Rajmax ni imela dovolj igralcev.

LESTViCA VLMN PO 4. KROGU TOČKE

ŠD TUHELJ1. 12STR. OBRADA KODRNJA2. 9ZIP BISTRICA MM3. 9TERME OLIMIA4. 6TRGOVINE POLJE5. 6RAJMAX 6. 1ŠD KOZJE 7. 1NK DESINIČ8. 0

Bunšek, Požek PEiLENSTEiN PUB LESiČNO : Šd KOZJE ŠTUS dESiGN 1 : 3Strelci: Amon/Volavšek 2, Šeligo Šd PRiSTAVA : ŠK ViRŠTANJ 0 : 3 Strelci: Bovha, Hostnik, Lupše

LESTViCA LMN »ŠTUS d'ESiGN« KOZJANSKO PO 7. KROGU:

TOČKELOŠKI HOPSI1. 21BAR KRANER BISTRICA2. 19INTERMAK IMENO3. 18ŠK VIRŠTANJ4. 15BAR BUČE5. 13ŠD PODSREDA6. 13ŠD KOZJE ŠTUS D'ESIGN7. 13VULKANIZERSTVO F18. 10ŠD PRISTAVA9. 8 PEILENSTEIN PUB LES.10. 6 SIFLEX11. 4 TRGOVINE POLJE12. 0 ŠD ZAGORJE13. 0 ŠD KOZJE MOF14. 0

LESTViCA STRELCEV PO 7. KROGU:25 zadetkov: Iskrač R. (L. Hopsi)16 zadetkov: Černelč (B. Kraner)13 zadetkov: Alegro (Intermak)9 zadetkov: Bovha (Virštanj)

13. maj 2010 | OKo | 27

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Veliki nogometPeti krog pomladanskega dela v ligah MNZ Celje 2009/2010 Člansko moštvo KNK Odred čvrsto na drugem mestu

Člani – Liga MČL »Golgeter«: Kozje, 8. 5. 2010KNK OdREd KOZJE : NK RAdEČE 2 : 0 (0 : 0)Postava KNK: Ceraj, Baliban, Jecl (Kužner), Kolar (Rkman), Bolko, Bovha, Blaževič, Iskrač, Golob (Založnik), Čavš (T. Vah) in Volavšek.Strelci za KNK: 1 : 0 – Igor Čavš (52. min.), 2 : 0 – Roman Iskrač (76. min).

V vlogi favorita so kozjanski nogometaši začeli tekmo zavzeto in si priigrali kar nekaj lepih priložnosti za zadetek, od katerih velja omeniti dober strel Volavška v 20. minuti, ki ga je gostujoči vratar s skrajnimi napori izbil v kot. Po obetavni igri prve pol ure je sledil padec igre domačega moštva, ki je bil zaznamovan v raztrgani igri do polčasa.Nadaljevanje tekme v drugem polčasu je prineslo bolj zbrano in odločno igro domačega moštva. Pozitivne poživitve so tudi prinesle menjave, zlasti še je bil okrepljen desni bok s hitrim Kužnerjem. Plod takšne igre je bil kronan že v 52. minuti, ko je akcijo z desne strani in zavrnjeno žogo s kakih 20 metrov z ostrim strelom po tleh v desni vratarjev kot pospravil v mrežo Igor Čavš. Trenutki samozadostnosti pri domačinih so prinesli tudi priložnosti za goste, ki na srečo in zanesljivost domačega vratarja niso menjale rezultata. V zadnjih 20 minutah smo bili priča seriji odličnih podaj s krila Grege Volavška, nekaj dobrih izmenjav podaj in naposled še zadetku Romana Iskrača, ki je na las podoben način

prvemu zadetku zaključil akcijo napada za 2 : 0. Bilo je še nekaj priložnosti z zaključnimi streli, kjer se je kar nekajkrat izkazal gostujoči vratar.Za zmago in dober pristop si zasluži pohvalo kar cela ekipa, morda pa le ni odveč izpostaviti izreden nastop Dejana Balibana, ki je še posebej imponiral v skoku in zanesljivosti. Naslednjo tekmo gostuje kozjanska ekipa v soboto, 15. 5, pri vodečih Brežicah.

Kadeti – Liga MKL Celje, Šoštanj, 8. 5. 2010NK ŠOŠTANJ : KNK OdREd KOZJE 5 : 0 (2 : 0)Postava KNK: Zorenč, Ržen, Domitrovič, Bidar, Vodeb, Cvetko, Narat, Lojen, Frece, Agrež in Strnad. Visok rezultat kadetov Kozjanskega nogometnega kluba pri vodeči ekipi lige v Šoštanju ne pove pravega razmerja na terenu. Kljub temu, da so nastopili nekoliko v okrnjeni postavi (Hostnik – kaznovan, Cesar –opravičeno odsoten, Vah – debatiral v članskem moštvu), so fantje prikazali prav dobro igro in bili nad polovico tekme najmanj enakovreden nasprotnik, sicer povprečno za leto starejši domači zasedbi. Prvi polčas so »držali«, imeli igro in tudi priložnosti, da bi povedli. Res pa je tudi, da je vratar Rok Zorenč »odnesel« tri do štiri nevarnosti izpred svojega gola.Ceno premajhni zbranosti, zmedenosti in še mali izkušenosti so Kozjani plačali z goli na hitro. Tako so domačini dosegli kar štiri gole v pičlih 6 minutah, pa je tako sicer zelo dober vtis igre kozjanske ekipe zasenčen s previsokim izidom.Če sodimo po »igralski rasti« moštva KNK lahko pričakujemo prve zmage zelo hitro, morda že naslednji krog.V soboto, 15. 5., ob 10. uri igrajo kadeti KNK v Kozjem z vrstniki iz Mozirja.

NK iMENO – Starejši dečki U14 NK imeno : Mons Claudius 11 : 3Postava imeno: Juričan Domen, Špoljar Rok, Pušnik Uroš, Bovha Nejc, Hostnik Andraž/Filipančič Mario, Jagodič Simon, Šeligo Tadej, Štravs Filip/Plevnik, Šepetavc Denis, Šepetavc Elvis, Tisel Žiga.

V 15. kolu 2. LSD so mladi imenski nogometaši v Športnem parku Kozje gostili zadnje uvrščeno ekipo iz Rogatca. Razlika v kakovosti se je kazala že od prve minute, saj je bila terenska premoč in tehnično znanje krepko na strani Imenčanov. Že v 5. in 8. minuti je dvakrat zadel (sicer strelec petih zadetkov na tej tekmi) Elvis Šepetavc in nakazal potek srečanja. Do polčasa je Nejc Bovha dodal dva zadetka in praktično odločil zmagovalca. V drugem delu

Utrinek s tekme.

Mladi nogometaši so se spet dobro odrezali.

so Imenčani samo še nadaljevali v enakem tempu (v tem delu je dosegel 3 gole Simon Jagodič), tako da je bil končni rezultat 11 : 3. Z zmago so se tako domačini približali le na točko drugouvrščeni Dravinji, ki ima sicer tekmo manj. V naslednjem kolu prihaja v goste ekipa Šoštanja. Tekma bo v petek, 14. 5, ob 17.30 v Športnem parku Kozje.

28 | OKo | 13. maj 2010

OBJAVE, KRAJEVNi MOZAiK

Samo Podsreda ga nimaMlaj, star običaj in tradicija, ki pa očitno letos ni bila oživlje-na v Podsredi. Domačini, še posebej tisti malo starejši, se sprašujejo, kaj je narobe, da letos v Podsredi ni mlaja, ki je vsako leto vihral zraven gasilskega doma in dal jasno vede-ti, da je prvi maj tu. Tudi letos je prvi maj bil in tudi letos so mnogi pričakovali, da bo smreka zavihrala pod nebo in bo na vrhu plapolala slovenska trobojnica, pa žal ni.Vendar so čast Podsrede kljub vsemu rešili tisti, ki jim ta obi-čaj nekaj pomeni in so mlaj složno postavili v Štoku. Morda pa imajo Podsredčani le luknjo v koledarju in prvega maja ni zabeleženega, če pa je, pa se lahko obrnemo na be-sede pokojnega Tita, ki je pred desetletji dejal: »Podsreda uvjek spava«. (J. Š.)

Mlaj v Štoku.

Tenis kamp Kozje 2010Kamp je namenjen otrokom od 7. do 15. leta, ki želijo izboljšati svoje teniško znanje in se ob tem zabavati. Kdaj? 1. termin: 28. 6–2. 7. 2010 2. termin: 5. 7–9. 7. 2010 Kje? Športni park Kozje Preno evanje ne bo organizirano. Zagotovljeno: - Prevoz s kombijem vsak dan (Bistrica ob Sotli, Lesi no odhod 8.30, povratek 17.30) - 3 obroki dnevno - Celodnevni nadzor nad otroki - 10 vadbenih ur tenisa in zaklju ni turnir (mini, midi in celo igriš e) s piknikom Število mest je omejeno na 16 otrok za posamezni termin. Cena 5-dnevnega programa je 70 € (drugi otrok 40 €), cena s prevozom 80 €. Ob koncu, udeleženci prejmejo majico in prakti no darilo. Prijave pobiramo do 10. 6., ob prijavi je potrebna akontacija v višini 20 €. V primeru premajhnega števila prijav bo kamp odpovedan. Program: 8.30–9.00: Zbiranje in prihod na igriš e 9.00–11.00: Jutranji trening 11.00–13.00: Po itek in kosilo 13.00–15.00: Družabne igre, sprehod, izlet*, kopanje** 15.00–17.00: Popoldanski trening 17.00: Odhod domov * Torek: Ogled poni ran a Ogrizek na Rudnici in jezdenje ponijev ** Sreda: Kopanje v Termah Rogaška Slatina Informacije: 040 418 623 (Blaž Hartl), 031 424 806 (Primož Hostnik)

ŠD Polje ob Sotli organizira malonogometni dnevno - 22. maja 2010

ob 15. uri v Polju ob Sotli. Žreb bo na dan turnirja ob 14:30.

Tekmovalni sistem odvisen od števila prijavljenih ekip.

PRIJAVNINA:

Predprijave za turnir zbiramo 20.5.2010. Prijavnina je 40 EUR, na dan turnirja pa

bo prijavnina 50 EUR.

odprt pri Banki Celje št. 06000-0875943085.

1. mesto 50 % prijavnin + pokal 2. mesto 30% prijavnin + pokal 3. mesto 20% prijavnin + pokal

V primeru 12ih prijavljenih ekip, je zagotovljen nagradni sklad 500€.

INFORMACIJE:Dejan 031/750-913Matej: 041/794-439

sdpolje@gmail.com

Spoštovani starši, v Športnem društvu Kozje smo se letos odlo ili, da za fante med 8. in 14. letom starosti organiziramo nogometni kamp. Naš namen je, da se otroci skozi zabaven in pou en na in nau ijo veš in igre, ki jim je vsem tako zabavna, zato smo se jim odlo ili ponuditi odli en za etek poletnih šolskih po itnic v idili nem okolju. Kamp bo potekal med 28. 6. 2010 ter 2. 7. 2010 v Kozjem. Ponujamo vam dve možnosti sodelovanja v kampu.

1. Sodelovanje v kampu s polnim penzionom ter preno itvijo v Motelu Ribnik Kozje 3* za 170 €.

2. Sodelovanje v kampu s polnim penzionom brez no itev za 90 €*. Možnost pla ila v 2 obrokih: 1. obrok 26. 5. 2010 2. obrok 15. 6. 2010 Cena vsebuje: - preno itve v Motelu Ribnik Kozje 3* - 5x polni penzion - 6x malica - treningi na naravni travi v Športnem parku Kozje - interesne ter družabne dejavnosti - mini enodnevni plavalni te aj - ogled tekem svetovnega prvenstva v nogometu - zaklju ni piknik s starši - prakti no darilo * cena 90 € NE vsebuje no itev Kontakti: E-mail: nogometnikampkozje@gmail.com Spletna stran: www.sdkozje.net, Telefon: Iztok Štus, 040 741 830 Lep športni pozdrav! Vodja kampa Iztok Štus

13. maj 2010 | OKo | 29

PRiREdiTVE, AFORiZMi

Tema: BORBA iN ZMAGA

1. Hladno orožje čaka na vročo kri. 2. So stvari, ki jih je lažje pretolči, če si bolj zabit.3. Ni lahko streči po življenju, dokler ti to ne pride v kri.4. Človek si mora najprej skovati orožje, šele nato orodje. Da lahko mirno dela.5. Marsikatera bivša zmaga je kriva za sedanji poraz, toda morda bomo ravno zaradi njega zrelejši za nove zmage.

Koče (Bistrica ob Sotli), 11. maja 2010

Tonči Babič

MAJSKI DNEVI V ROGATCU

Športno društvo Rogatec vabi v soboto, 15. maja, na turnir v namiznem tenisu, ki se bo pričel ob 9. uri, v športni telovadnici OŠ Rogatec.

Petek, 14. maj 2010DRUŠTVO VINOGRADNIKOV VIRŠTANJ - KOZJANSKOIN TURIZEM PODČETRTEKIZBOR ŽUPANOVEGA VINAOb 18.00 na trgu Vasi Lipa oz. v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek v primeru slabega vremena.Nagovor slovenske vinske kraljice 2010 Andreje Erzetič. Ob pesmi Obsoteljskih slavčkov in harmoniki se bodopredstavili vinarji kandidati, komisija pa bo izbrala županovo vino. Sobota, 15. maj 2010PGD PODČETRTEKMAJSKA NOČ IN TEKMOVANJE ZA MEMORIAL F. RENIERJAOb 13.00 pri gasilskem domu Podčetrtek meddruštveno tekmovanje.Ob 17.00 razglasitev rezultatov, svečani prevzem gasilskega vozila in majska noč.Informacije: Vlado Grobelnik – 041 794 105 Nedelja, 16. maj 2010KOZJANSKI PARKLUTKOVNA IGRICA IN DELAVNICA »REŠIMO PRINCESKO«Ob 15.00 na gradu Podsreda lutkovna igrica in delavnica.Informacije: 03 800 71 00 Nedelja, 16. maj 2010TURISTIČNO DRUŠTVO PRISTAVA PRI MESTINJU TURISTIČNO ROMANJE PO SVETOEMSKI FARIZačetek pohoda pri sv. Urbanu po maši, ki bo ob 10. uri.Romanje prek sv. Eme, sv. Vida, sv. Areha do sv. Katarine bo trajalo približno 5 ur. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.Informacije: Srečko Gobec – 041 793 860 Torek, 18. maj 2010KOZJANSKI PARKDAN MUZEJEV, DAN ODPRTIH VRAT Od 10.00 do 18.00 na gradu Podsreda.

Obvestilo Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah in Krajevna organizacija Polje ob Sotli vabita na postajo Rdečega križa v nedeljo, 16. maja, od 9.45 do 11.30 ure, v dom krajanov Polje ob Sotli. Na postaji vam bodo izmerili krvni tlak ter količino holesterola in sladkorja v krvi, zdravnico pa boste lahko vprašali tudi za nasvet. Bodite tešči! Merjenje krvnega tlaka je brezplačno, merjenje ho-lesterola in sladkorja v krvi pa stane 4 evre in pol.

Pridite v davjekVljudno vabljeni

na svečani blagoslov kipa Matere Božje,

ki bo v nedeljo, 16. maja, ob 15.00 uri v davjeku – Dekmanca.

Kip Matere Božje je izdelal gospod Jožef Vračun iz Dekmance.

30 | OKo | 13. maj 2010

KRiŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

Z LEPiMi NOHTi V POLETNE dNi.izžrebani so bili: Andreja Štravs, Olimje 110, 3254 Podčetrtekdušica Marjanovič, Slake 8, 3254 PodčetrtekSandra Kramer, Ples 12a, 3256 Bistrica ob Sotli

Praktične nagrade podarja STUDIO BANI IZ Podčetrtka.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: urednistvo@casopisoko.siTelefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Majda Zidar, mob.: 041 681 886E-mail: oglasevanje@casopisoko.si

Lektoriranje: Majda Zidar, mag.E-mail: majda@casopisoko.si

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

OKo 44

Mirko Masnec s.p.

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 17. 5. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek

13. maj 2010 | OKo | 31

32 | OKo | 13. maj 2010

• Bi želeli ohraniti prožnost sklepov in hrbtenice v visoko starost?

• Si želite po poškodbah in prometnih nesrečah pozdraviti sklepe in kosti brez trajnih posledic?

• Ste aktiven športnik in si želite vrhunskih rezultatov?

• Bi se tudi vi radi izognili osteoporozi, umetnemu kolku in operaciji kolen zaradi obrabe sklepa?

MBST je prva metoda, ki vzpodbuja obnovo hrustancev in izboljšuje kakovost kosti. Temelji na tehniki nuklearne magnetne resonance, ki je dobro poznana diagnostična metoda. Razen tega, da učinkoviteje kot standardne metode lajša bolečine in povečuje gibljivost sklepov, ima zaradi učinkovanja na celice hrustancev in kosti dolgoročen rezultat.Podarimo vam pregled in posvet z zdraviliškim zdravnikom. Svetoval vam bo za vas najprimernejše ukrepe ter predlagal tudi glede MBST terapije.Cena enournega tretmaja je 65 EUR. Cena enournega tretmaja s 10% popustom samo v mesecu aprilu in maju je 58,50 EUR.Potem berite naprej in ne izpustite priložnosti, ki

vam jo ponujamo.

Novost v ponudbi Centra zdravja Olimia

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 78 25, www.terme-olimia.com, info@terme-olimia.com

M� t tera� vtska magnetna � sonanca M� t tera� vtska magnetna � sonanca