lokov 1-15

- 1 -

LOKOVLEGENDI, PREDANIJA, VISTINI

©Lokov

Mesna zaednica s. Lokov

- 2 -

LOKOVLegendi, predanija, vistini

Izdava~Mesna zaednica s. Lokov

Za izdava~otNaum~e Mitreski,

Redakciski dborJovan Negrieski,Ilija \or|ieskiStojan SrbinoskiBoge JonoskiStoj~e StojanoskiBla`e JonoskiVelko Negrieski

Fotografija:Jovan \or|ioski

Korica:Ilija \or|ieski

LektorBogomir Naumoski

Pe~at„IRIS” – Struga 2004.

CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna biblioteka„Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

908.717 LOKOV / [glaven i odgovoren urednik Jovan Negrieski]. - Lokov : Mesna

zaednica s. Lokov, 2004. - str.196 : ilustr. ; 29 sm

ISBN 9989-57-285-2

- 3 -

LOKOV LEGENDI, PREDANIJA, VISTINI

Lokov 2004.Mesna zaednica s. Lokov

- 5 -

îtatelu,Ako barate vo ovaa kniga da gi sretnete Va{ite

predci, kako Aleksandrovci i Goce Del~evci, kako naj naj,ne ~itajte ja.

Na{ite predci bile kako {to bile. Ni{to nemoème da im izmenime, no od niv ima mnogu da nau~ime: oddobrite da gi prodolìme dobrite ne{ta, a od tie sonedostatoci da ne gi povtoruvame.

- 6 -

PREDGOVOR

Monografijata posvetena na seloto Lokov }e vi ovozmoì da se zapoznaeteso ova kitno selo vo stru{ka Malesija. Za Lokov ima malku pi{ani podatoci.Ednostavno ostanalo zaboraveno od site vo podno`jeto na Stogovo i so pogled konKaraorman i Slavej Planina. Lokov e selo {to postojano niknuvalo kako Feniksod pepelta na poàrite {to gi podmetnuvale gnasnite race na osvojuva~ite. Gipreìvea site buni i vostanija za vo slobodata da opusti. @elbata za podobarìvot be{e pri~ina da se napu{tat obnovenite ìveali{ta i da se prifatikolonizacijata {to pridonese polovina od selanite da zapo~nat nov ìvot vopelagoniskata ramnica i vo Vojvodina. Tie {to ostanaa drèa do koga drèa, none izdràa. Dojdoa vo Struga, nekoi zaminaa podaleku, kon Skopje, mnogumina sepreselija vo Ohrid.

Opuste seloto so vodovodna mreà izgradena u{te vo 1928 godina, seloto sotri crkvi i dva manastiri, so u~ili{na zgrada i ubavi domovi. Lu|eto so taga giurivaa ku}ite za da ne gi ostavat na vetri{tata. Gi napu{taa posnite niv~iwa, seotkornuvaa od zemjata {to gi hrane{e za{to vo Lokov ve}e moè{e da se dojdeotsekade i od nikade.

Ovde nikoga{ nemalo lekar, a daskali imalo. Rekata dolu rika minuvaj}iniz jazovite na praznite vodenici. Ostanaa grobovite da svedo~at deka tuka imaloìvot poln so radost i gor~ini. Ostanaa crkvite za da svedo~at za golemitepraznici koi selanite gi praznuvaat i deneska, seedno kade ìveat: Spasovden,Petkovden, Sveto Preobraènie Gospodovo, Vodici i Vasilica, Boìk i Veligden.

Tamu, na Zlost`rna, ostana kaldrmata {to vode{e niz gradot Zakamen,kojznae koga i zo{to napu{ten i opusten kako i Krasje, Katuni{ta i drugiteis~eznati naselbi. ]e go snajde li toa i Lokov, rasposlan vo zelenilo i ubavina?Seloto koe vo Popisniot tefter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina e zapi{anokako derven so ~isto pravoslavno hristijansko naselenie vo nego od vek i vekov.

Koj da se pomiri so toa? Nitu tie {to bea kon krajot na ìvotot, nitu oniekoi go po~nuvaa ìvotot. Site postojano bea so mislite kon seloto {to tripatigore{e, kon ubavinite i spomenite.

I se obnovi seloto. Obnovata prodoluva. Na toa obvrzuvaat te{kite bitkina ilindencite vo Kravja Mlaka i Paìtno, na Rudina i Ple{; obvrzuvaatgrobi{tata na onie {to zaginaa za slobodata; obvrzuvaat borbite za Lokov voslavnata Narodnoosloboditelna vojna, nivnata mladost i `rtvuvaweto {to gonapravija mladite mom~iwa so partizanski bluzi; obvrzuvaat i godinite {togeneracii u~enici pominale niz u~ilnicite na u~ili{teto, gordost na seloto.

Seloto Lokov e vo sredi{teto na oblasta Malesija. Toa e mal predel voZapadna Makedonija koj go zafa}a siot sliv na Golema Reka koja kaj nekoga{noto,a sega skoro obnoveno selo Globo~ica, od isto~nata, odnosno od desnata strana, sevliva vo Crn Drim koja e pretvorena vo ve{ta~ka akumulacija za potrebite nahidroelektri~nata centrala „Globo~ica“.

- 7 -

Malesija se prostira pome|u oblasta Debarca, na istok; Debarska @upa (Xupa),na severozapad; Dolni Drimkol, ili debarski Drimkol; severenite ridovi naStru{ko Pole, ili kako {to narodot gi vika Gorni Sela, na jug; i planiskitevrvovi na Stogovo, na sever.

Od oblasta Debarca, Malesija ja odvojuvaat srtovite na planinataKaraorman, severnite visoki suvati, grebenite na Alipa{ica i ’Rànskiot Ridkon Stogovo. Granicata kon @upa trgnuva od ’Rànskiot Rid, na jugozapad i odipo slivot kaj Slajska Reka1 i Golema Reka, proa|a kaj seloto Lokov i doa|a domesnosta Disagi, nad Globo~ica. Ottuka zapo~nuva zapadnata me|a kon DolniDrimkol, drèj}i se po tekot me|u Crn Drim i Golema Reka. Ju`nata granica naMalesija, kon Stru{ko Pole, zapo~nuva od Globo~ica, se ka~uva kon istok prekumesnosta Furka, minuva severno od seloto Mislode`da izbivaj}i na toj na~in naju‘nite delovi na planinata Karaorman. Sepak, taa prirodna granica na Malesijane se poklopuva so zemji{teto koe im pripa|a na selskite naselbi vo ovoj predel.Na istok zna~aen del na karaormanskata {uma e vo posed na dràvata. Na jugozapad,eden del od zemji{teto na Malesija mu pripa|a na seloto Globo~ica, a edinstvenona severozapad i na zapad se pro{iruva kon Burinec i Selci i minuva na stranatasvrtena kon Crn Drim (Globo~i~koto Ezero), pa tokmu tuka formira granica soseloto Lukovo. Zna~i vo predelot Malesija se nao|aat selata: Prisovjani, Zba`di,’Rànovo, Lokov, Selci i Burinec.

Poetot Blaè Koneski na oblasta Malesija & gi posvetil stihovite:

„...do kaj drì slavnana Debarca,do kaj drì pusta Malesija...“

Vo Malesija vo zima ve povikuvaat viulicite i snegovite, vieòt na volcite,vetri{tata {to doa|aat od Pisani Kamewa ili ju`nite vetri{ta od ezeroto {tood viso~inite se gleda kako na dlanka. Vo prolet, pak, zeleniot pojas ve mami sosvojata ~udesna ubavina. Toa e vreme za biljarkite i vreme za pro{etki popadinkite. Letnite ve~eri se kako sozdadeni za razgovori, a esenskite do`dovi nese zaboravaat.

I po~na obnovata. Lokov e sega nov Lokov so ubavi ku}i i vikendi~ki. Prekuleto e polno so ìvot. Samo se ~eka nekoj da po~ne da go crpi manganot nad kojteì Stogovo, se ~eka nekoj da se seti deka samo i vo ovoj predel moè da se formiranacionalen park. Se ~ekaat gosti ne samo na 8 Juni, denot na formiraweto naPrvata makedonska proleterska narodnoosloboditelna udarna brigada i na 26 Juli,na Denot na formiraweto na Malesiskiot partizanski odred, na Ilinden kogaselanite od Lokov se krenaa na op{to vostanie protiv osmanliskata vlast. Se~ekaat i denes, i utre, i zadutre. I na Spasovden, i na Sveto Preobraènie

1 Na kartata na Jugoslavija, vo izdanie na Voeno-geografski institut od Belgrad od 1937 i 1939godina, vo razmer 1:50.000 i 1:100.000, ovaa reka e nazna~ena kako Seqe~ka Reka, no taka ne javikaat ìtelite na Selci i Burinec kaj koi sela te~e rekata. Taka ja vikaat samo ìtelite odselata na leviot breg od Crn Drim.

- 8 -

Gospodovo, i na Petkovden, no i na Boìk, Vasilica, Vodici i Veligden, na GolemiPokladi da se povika me~kata na ve~era za da ne gi jade ’rìte i ovesot vo leto.

Lokov e Lokov. Vo knigava {to e pred Vas }e sretnete mnogu raboti za ovakitno malesisko selo. Moèbi }e stavite zabele{ki, no monografijata po~ivavrz pi{ani dokumenti tolku kolku {to moèvme da najdeme.

I pred da se posvetite na knigava, pred da po~nete da ja ~itate ovaamonografija, da Vi pora~ame: dojdete vo Lokov vo sekoja doba. Ve ~eka seloto dokoe se doa|a po lo{ pat.

I ne lutete se ako ne{to ne sme zabeleàle. Sekoja zabele{ka {to edobronamerna }e ja prifatime.

Redakciski odbor

Malesija

- 9 -

OBLIK I SOSTAV NA ZEMJI[TETO

Malesija e mo{ne neramna planinska oblast. Taa ima mnogu srtovi,viso~ini, ridovi i planini, dlaboki dolini so krasni naslagi i mnogu kamenestimesta. Svrtena e kon jug, a skoro otsekade e zatvoreno so grebeni, prevoi i visinskikoti, kako i so re~ni tesnini. Samo nejzinite severni dlovi gledaat kon Stru{koPole i kon Ohridsko Ezero. Predelot Malesija se otvora kon jugozapad so tesnatadolina {to ja pravi Golema Reka i kaj nekoga{noto selo Globo~ica, sega obnoveno,se spojuva so akumulacijata Globo~i~ko Ezero koe e ispolneto so vodite na rekataCrn Drim. Na jug, preku prevojot me|u Prisovjani i Mislode`da, na nadmorskavisina od okolu iljada metri, se zatvora re~nata dolina dlaboka od 50 do 200 metri.Na severozapad, otkaj seloto Lokov, Malesija se spojuva, po suva dolina so debarska@upa. Najniskata to~ka kaj slivot na Golema Reka vo Crn Drim, odnosnoGlobo~i~koto Ezero, iznesuva 618 metri nadmorska viso~ina, a najvisokata, nasever od predelot, iznesuva 2121 metar nadmorska viso~ina. Na nekoi mesta, osobenookoli re~nite dolini, ima dlaboki zaseci i strmni strani od ~ija povr{ina seistaknuvaat karstovi, se podigaat visoki steni. Najgolemiot del od zemji{tetona Malesija e sostaveno od karst pa narodot veli deka toa e krasta so bel, no icrven kamen za var i bigor. Nekade se javuvaat zalepeni varovnici, nekade }e sesretnat povr{ini so {krilci (plo~i), no i eruptiven kamen, potoa eruptivni steni(izlepen kamen), crn kamen i mrka mutika. Krastite gi ima skoro nasekade nizMalesija. Od krasni ima mali {krapini (kutli), no i pe{teri, osobeno okoluLokov.2 Zaradi takvite steni, zemjata kaj s. Lokov i kaj s. Prisovjani e plitka ipolna so kamewa (Graori{te). Ovde ponekade se javuva i crvenica.

2 Vojislav Radovanovi}, Geografski osnovi Ju`ne Srbije u spomenici, Skopje 1937, str. 106.

- 10 -

KLIMA

Polo`bata i oblikot na zemji{teto i rastitelniot svet ima neposrednovlijanie na toplotnata sostojba na vrneìte vo Malesija. Zaradi golematanadmorska viso~ina i gustoto zelenilo, Malesija ima studeni zimi. Tie osobenose ~uvstvuvaat vo Lokov koe e najvisoko selo vo Malesija i e najmalku za{titenoso prirodni prepreki zaradi {to nikoga{ ne e bez vetrovi. Zaladuvawetozapo~nuva u{te vo esenskite no}i koga moè da se pojavi rosa ili slana. Zaposevite, osobeno za p~enkata koja vo Lokov najmnogu se odgleduvala, slanite seopasni pome|u Golema i Mala Bogorodica („me|u Bogorojcite“). Vo Lokov snegmoè da padne naj~esto kaj Sveti Arhangel Mihail, okolu 20 noemvri, i da ostanedo sredinata na april („do Babite“). So ogled na toa {to snegot e pridruùvan odvetar, vo Lokov ~esti se nametite zaradi koi nekoga{, pa i sega, se prekinuvalevrskite so sosednite sela.

Snegot go nosat isto~niot i severniot vetar. Me|utoa poslednive nekolkudecenii sneg pomalku vrnel i vo Lokov, i vo cela Malesija. Treba da se odbeleìdeka proletnite i esenskite meseci se pove}e, taka da se re~e, do`dlivi, a letnitemeseci se suvi, no i sveì. Narodot veli: „Do Bogorojca pravoj, od Bogorojca kaloj!“Do`dovite doa|aat od zapadnata i ju`nata strana. Narodot vo Lokov, i vo celaMalesija, misli deka do`dot }e po~ne da vrne za den ili dva ako od vrvovite naGali~ica, na istok, ili otkaj ]afasan, od zapad, od Ohridskoto Ezero, se nadneseoblak ili se spu{ti magla. Vo Zba`di, na primer, no i vo Prisovjani, do`d lu|etoo~ekuvaat {tom }e se zamagli br~eskata planina. [tom se pojavat molwi od zapad,narodot vo Lokov o~ekuva deka }e vrne do`d, i toa za nepoln ~as, osobeno akomolwi se javat otkaj mesnosta Na Brdo. Se smeta deka vremeto }e se promeni {tom}e stivnat vetrovite i ako tie duvaat od razni strani ili, kako {to veli narodot:„Koga se biet vetri{tata“.

Do`dliv vetar se vika spored pravecot od kade doa|a: jug, od ezero, Orickiili Ori|anec. Toa e topol vetar koj duva naj~esto naprolet. Ako od ju`nata stranase pojavi molwa, jugot }e donese topol do`d koj }e go rastopi snegot. Koga veterot}e po~ne da duva od zapad, od nad Lokov, kaj Babina Dupka, }e donese korisna „rosa“za „poleto“. Od istok, otkaj Raspa}e, na Karaorman, duva Suv kobel koj „ja su{istokata“. Metali~kiot vetar, Karahasan ili Karaormanec, e vetar koj go dobilimeto spored mestata otkade neposredno duva kon selata vo Malesija. Isto~niotvetar e studen. Duva kon krajot na esenta i na po~etokot na zimata i nosi do`d isneg. Severecot, kogo narodot go vika Debranec, duva preku celata godina i nosinevreme, „oblak“, grad (zrna), sneg i viulica. Narodot veli deka ovoj vetar „pravipepelnici“. Vo ’Rànovo i Prisovjani ovoj vetar go vikaat Lokovskiot.Naselenieto na Malesija za ovoj vetar velat: „Ko da duvnit od Pisani Kamewa,~ekaj olowa, sneg i lo{o vreme. A ako seknit sekajca, zrna nosit. [tom e zagrmotevica i za zrna, toj e!“

- 11 -

HIDROGRAFIJA

Glavnata reka vo Malesija, {to zna~i i za Lokov, e Golema Reka. Taa izviraseveroisto~no od ’Rànovo, podolu od ’Rànski Rid, te~e niz dlaboko korito, aottamu svrtuva kon jug i minuva niz strmni kamenesti klanci, sè do zapadno odPrisovjani, kade malku se pro{iruva, za na kraj da svrti na zapad, proa|aj}i nizdolg tesnec, vlevaj}i se nekoga{ vo Crn Drim, sega vo ve{ta~koto akumulacionoGlobo~i~ko Ezero. Golema Reka najmnogu pritoki ima od desnata strana. Taka, oddesnata strana ja prima kusata no silna Uma, a od levata strana Ore{ka Reka sonejzinata pritoka âtalec. Severno od Zba`di, Golema Reka go prima potokotReka, ili takanare~enoto Zba{ko Re~i{te, potoa ja prima Ko~a Reka, ~ij gorendel se vika Ko~a Reka. Ju`no od Prisovjani ima u{te dva potoci: Reka, {to eblisku do seloto i [patarec ili Misloe{ko Re~i{te. Na zapadnata strana, nadesniot breg od Golema Reka, vo lokovskiot sinor, ima eden snaèn izvor {to sevika Crkvi{te. Ovoj izvor e podolu od Zakamen. Negovata voda nekoga{opsluùva{e valavica kako i nekolku vodenici kraj Golema Reka. Site ostanativisoki delovi na desnata strana od rekata, po Zlost`rna, se siroma{ni so voda.So voda e skudno i seloto Lokov. Do 1928 godina lokveni so voda za piewe sesnabduvale od izvorot vo Lai{ta i malite izvor~iwa Na Mali i Na Golemi. Silnavoda ima i kaj mesnosta Na Osoj koja se koristela za navodnuvawe na gradinitekade lokveni odgleduvale zelen~uk.

Me|utoa, vo 1928 godina vo Lokov e izgraden vodovod. Se govori deka vopredizbornata kampawa na toga{noto Kralstvo na SHS, kandidatot za pratenikRanko Trifunovi} im vetil na lu|eto deka, ako glasaat za nego, }e im izgradivodovod. Za izgradbata na selskiot vodovod selanite od Lokov u~estvuvale sorabotna raka, a drugite materijali gi obezbedil kandidatot za pratenik RankoTrifunovi}. Za taa cel toj ispratil vo Lokov inèner koj, spored se}avawata nasovremenicite, bil ruski emigrant. Taka seloto dobilo vodovod so propisenrezervoar do kogo vodata od Kravja Mlaka doa|ala preku jaz, a od rezervoarot doseloto bile instalirani pocinkuvani èlezni cevki. Po vojnata od „glaata“ navodovodnata mreà, {to se nao|a blisku do Ristoskoto Izvor~e i nad manastirotSveto Preobraènie, se montirani „}umci“, a vo ponovo vreme tie se zameneti soplasti~ni cevki, no i so vodovodno crevo. Taka seloto Lokov go re{ilo problemotso voda za piewe za{to vo nego ima tri ~e{mi: vo Gorna Maala, na Sredselo i kajBel~evci.

Postarite lokveni raskaùvaat deka koga protekla vodata vo Gorna Maalai na Sredselo, ìtelite od Bel~eska Maala posakale i tamu da izgradat ~e{ma.Inènerot – Rusin samo kratko im rekol: „Kopajte!“ Selanite po~nale da kopaatpo dolìnata na ozna~enata trasa, krstej}i se i velej}i: „Spolaj ti Gospode, kak}e te~it voda praugore?“ O~igledno ne go poznavale sistemot na svrzani sadovikoj ovozmoìl voda da prote~e i kaj Bel~evci, a vo ponovo vreme i na Gorna Crkov.

Inaku, pred da bide izgraden vodovodot, spored predanijata3 i dodeka lokvenikoristele voda za piewe od Lai{ta i od izvorite Na Mali i Na Golemi, vo seloto

3 Iskaùvawe na Petko Negrieski koj ìvee{e 96 godini.

- 12 -

se ra|ale samo ma{ki deca. Duri koga po~nala da se koristi vodata od selskiotvodovod, po~nale da se ra|aat i ̀ enski deca. Spored ova iska`uvawe, vodata od NaGolemi bila ma{ka voda. Sega ovie izvori lokveni gi koristat „od i{tav“ za{tose siroma{ni so voda, a izvorot kaj Lai{ta skoro e „zabagastren“.

Sepak, na Stogovo ima nekolku izvori od koi }e gi spomeneme Popov Piv,Jaorec, od kogo sega se koristi voda i za selskiot vodovod, a na Rudina }e naidetena mo{ne studeniot izvor, vo narodot poznat kako Asan~au{ova ^e{ma. Voda imai vo Uskoren, no ova „re~i{te“ vo su{nite periodi znae i da presu{i.

Vodi, naselbi i pati{ta

- 13 -

RASTITELEN I @IVOTINSKI SVET

Terenot vo Malesija, a so toa i vo Lokov, prete`no e pod {uma. Tragite iostatocite na golemi drvja svedo~at deka vo blizinata na selata, vo staritevremiwa, pogolema povr{ina od ovoj predel bila obrasneta so {uma i krupnistebla. Najgolemata i najgusta {uma se nao|a na istok od Malesija, glavno pokaraormanskite visovi i po Zlost`rna. Najzastapeni vidovi se: gaber, javor, dab iponekade lipa. Samo na najvisokite delovi na planinskite venci (Alipa{ica,’Rànski Rid, Lokoski Rid) ima golemi povr{ini so suvati. Toa e rudinata. Namnogu mesta po {umite se javuvaat poljanki koi nastanale so kr~ewe na {umata(„so lazewe“). Takvite lazovi, vo blizina na izvorite, na primer, se pretvoreni volivadi ili vo oranici. Vo okolinata na Lokov, na primer, }e ja najdete bukovatakorija {to narodot ja vika Ormanot Vakoski koj po~nuva od mesnosta Me~koec,vedna{ do seloto.

Okolu seloto ima: dren, glo|un, kapina, {umska jagoda, mevmedinka, a ima idrugi divi plodorodni rastenija. Vo seloto i okolu seloto ima divi no i kalemenicre{ni, vi{ni, slivi, kru{i gornici, kru{i kajku{ki, divi no i kalemeni jabolka,a vo posledno vreme i orevovi stebla. Predelot izobiluva so mnogu lekoviti bilkikoi, vo posledno vreme, ìtelite povratnici organizirano gi sobiraat zaedno sope~urkite koi gi ima dovolno i od najrazli~en vid, a osobeno: vrgan, jaj~arka,lisi~arka, {ampiwoni i dr. Ima i smreka ~ii bobinki, isto taka, se sobiraat vokomercijalni celi.

Vo okolinata na Lokov svoevremeno ima{e golemi povr{ini obrasnati soplaninski ~aj koj poleka iz~eznuva, pred sè zaradi negovo nestru~no i lakomoberewe od koren so {to toj ne se obnovuva.

Vo seloto uspeva kvaliteten kompir i skoro site vidovi zelen~uk. Od ̀ itatanekoga{ se odgleduval ’r`, malku p~enica, p~enka, urov, grav, no i oves i ja~men.Graorot, kako sto~na hrana, nekoga{ se odgleduval na golemi povr{ini.

Vo Malesija, a so toa i vo atarot na selo Lokov, ima raznoviden dive~ {todava mo`nost ovde da se razviva lovniot turizam. Na ovie prostori sè u{te moèda se sretne risot, a prisutni se: me~kata, volkot, divata sviwa, jazovecot, lisicata,zajakot, ververicata (koja vo malesiskite sela ja narekuvaat polf ili pojad). Pokamewarite ili pe{terite se sre}ava i: kunata, divata koza, a vo poslednivedecenii po Zlost`rna moè da se sretne i srnata. Od vleka~ite }e moète danaidete, vo do`dlivite denovi, na do`dovnici, a po kamewarite i na zmiiotrovnici, osobeno na poskok i {arka. Ima i smokovi. Vo ovoj predel svoe stani{tena{le i pove}e vidovi ptici, kako {to se: divata koko{ka (le{tarka), raznipesnopojni ptici, kosovi, erebici kamewarki koi svoite gnezda gi pravat voblizinata na seloto verojatno zaradi potreba od hrana. Od pticite grablivki sesre}avaat: orelot, jastrebot, no i ~avkite, gavranite i drugite ptici. Vo proletlastovicite se redovni gosti.

Vo vodite na Golema Reka sè u{te moè da se najde re~na pastrmka koja odkrivoribolovcite poslednive decenii nemilosrdno se uni{tuva.

- 14 -

SOOBRA]AJNI VRSKI – NEKOGA[ I SEGA

Odvoena od sosednite predeli, neramnata planinska i {umovita Malesijanekoga{ bila te{ko pristapna i proodna. Selata vo Malesija me|usebe se povrzaniso kozji pat~iwa, a takvi pat~iwa vodat od i do site sela na mestata kade se podigaleko{ari, no i do nivite, pasi{tata, lazovite i {umite. Edinstveno vo seloto Lokovi okolinata, koe leì na lokovskata visoramnina, moèlo da se odi so zapre`navolovska kola ili druga zapre`na stoka. Lokveni vo Malesija najmalku odele„veàni“ za{to siot sinor, osven patot do Golema Reka, kaj vodenicite, bilprili~no sloèn. Tamu ìtoto za melewe lokveni go nosele natovareno na kowi,maski ili magariwa, ili na grb („veàni“). Drvenite stebla se vle~ele po zemja(„vle~ewe so ojnici“), a zime so sanki („sawi“), a vo Lokov i so arabaxiski kolikoi imaat i glavina, paoci i gobli.

Selanite od Lokov, do celosnoto iseluvawe glavno vo Struga, koristeledva patni pravci. Edniot vode{e preku mesnosta Rujnica, Vetarnik, Sloni{ta,Ke Koskana i Na Disagi i izleguva{e na patot Debar – Struga.

Vtoriot paten pravec e po Zlost`rna, pa po te~enieto na Golema Reka vodido Globo~ica. Pred Globo~ica eden krak vodi kon Prisovjani, a ottamu, prekuMislode`da, Tate{i, Novo Selo, Bixevo i Draslajca, izleguva na Moroi{ki Mosti, preku Crn Drim, na soobra}ajnicata Debar – Struga.

Od Lokov se odi i „na sela“, i toa niz Tipec do Zab`di, a ponatamu, prekuPrisovjani i Mislode`da, do Struga. Treba da se odbeleì deka od Zba`di doLokov ima dva pravci: Dolni Pat i Gorni Pat koj, kako {to se veli, e podolg, no„posloèn“, i toj odi preku Bigla i kraj ’Rànovo, minuvaj}i niz Oreo. Nekoga{lokveni za Ohrid odele preku planinata Karaorman i Crvena Voda do Botun, otkadego koristele vozot „~ajnik“. Po mesnosta Na Doloj, od Lokov se odi za Selci iBurinec, a ottamu za @upa i Debar. Isto taka, od Lokov, nekoga{ no i sega, pokrajBabin Srt, moèlo i moè da se dojde i do mija~kite sela, glavno vo Gari, kade sekoristele tamo{nite valavici, a preku Ehloec se odelo vo Kopa~ijata, Ki~evijatai natamu vo Pore~je i Demirhisarsko. Preku Alipa{ica i Slavej Planina moèda se pojde vo Godivje i Vrbjani, vo Debarca.

Nekade vo 1950 godina, ̀ itelite na Lokov i Globo~ica po~nale da trasiraatpaten pravec („kolski pat“), no se ostanalo samo na obidot za{to migracijata gostori svoeto.

Treba da se odbeleì deka pred da se izgradi „xadeto“ od Struga za Debar,toj pat bil obi~en pat za pe{aci i natovarena stoka, so mo`nost po nego da soobra}asamo zapre`na kola. Minuvaweto po nego, poradi mnogute re~ni klisuri, ne bilbez opasnost po ìvotot i li~niot imot na patnicite. Zaradi toa, vo staritevremiwa („vo tursko“), od Debar za Struga se odelo preku Koxaxik, Elevci ili nadSelci do Lokov, a ottuka, po Zlost`rna i Zakamen, preku Mislode`da. Toj pat voLokov i sega se narekuva Staro Xade, ili Dolno Staro Xade. Nad mesnosta Lu~i{takade, spored nekoi, imalo an, se izdvojuva eden krak na toj pat i podolu odAlipa{ica, kraj Slivica i Radomirovo, se doa|alo do Peso~an i Botun i seprodolùvalo ponatamu za Bitola i Prilep, preku @eleznik i natamu za Prespa,Solun i Carigrad, se razbira, preku Ohrid. Po ovoj pat verojatno patuval i

- 15 -

poznatiot patopisec Ami Bue. I vo selata Selci i ’Rànovo ovoj pat se vikalStaro Xade ili Gorno Staro Xade. Dvata negovi kraka se kaj Lu~i{te, kade imalosvra}ali{te za patnicite i nivnata stoka. Tuka dolgo vreme postoele tragovi nagradeèn objekt, a i samoto mesto se vika Stari Anovi.

Site ovie pati{ta zgasnaa, a lu|eto od Lokov i od cela Malesija migriraavo gradovite {irum Makedonija, a del i vo Jabuka, Vojvodina. No za toa podocna.

Lu|eto od Malesija postojano bea so mislite kon rodnite ogni{ta i, nekadevo 1966 godina, se organiziraa vo Dru{tvoto prijateli na rodniot kraj „Malesija“.Prv pretsedatel na toa dru{tvo be{e d-r Krste @ivkov Georgiev, roden vo Selci.Dru{tvoto be{e inicijator za izgradba na pristapen pat do malesiskite sela, avo rakovodstvoto na ova Dru{tvo ~lenuvaa pretstavnici od site malesiski sela:Selci, Burinec, Lokov, ’Rànovo, Zba`di, Prisovjani, no i od Globo~ica. Poincijativa na Dru{tvoto, po~na probivaweto na patniot pravec otkajhidroelektri~nata crntrala „Globo~ica“ (Drene~ka Reka) kon Burinec, Selci iLokov. Rabotite se izveduvaa so pomo{ na mehanizacijata na HEC „Globo~ica“.Patot be{e probien do s. Burinec, a ne{to podocna i do Selci i Lokov. Sve~eno,so minuvawe na prvoto motorno vozilo, patot od Burinec do Lokov be{e daden voupotreba na 24. VII 1977 godina.

Probivawe na patot Burinec - Lokov

lokov 1-15

Documents