lp pl 2005
DESCRIPTION
http://www.pivo-lasko.si/uploads/media/LP_PL_2005.pdfTRANSCRIPT
1
Pri~ujo~e letno poro~ilo je le povzetek.
L e t n o p o r o ~ i l o 2 0 0 5
2
3
Pivovarna La{ko, d.d., je naslednik 180-letne tradicije varjenja piva v La{kem.
Od konca druge svetovne vojne se je v petdesetih letih s petega mesta povzpela med vodilne proizvajalce piva v Jugoslaviji in je danes vodilna pivovarna v Sloveniji.
Uspe{no in dobi~konosno poslovanje zadnjih let je rezultat pestrih in kakovostnih izdelkov, zanesljive in razvejane prodajne mre`e ter sodobne tehnologije.
Poslovanje po sistemu celovitega vodenja nam slu`i kot orodje za doseganje poslovne odli~nosti dru`be.
Poslovne procese ter kakovost storitev nenehno izbolj{ujemo in se prilagajamo potrebam poslovnih partnerjev.
Usmerjeni smo k zadovoljstvu delni~arjev, kupcev, zaposlenih in okolja. Poslovne procese `elimo popolnoma obvladovati z vrhunsko usposobljenimi in motiviranimi izvajalci.
Z izbranim in u~inkovitim povezovanjem dru`b `elimo utrditi polo`aj `e uveljavljenih blagovnih znamk ter pove~ati tr`ne dele`e na doma~ih in tujih trgih.
Vse to je usmerjeno v dosego smelo zastavljenega cilja: s proizvodnjo in prodajo piva, mineralnih, izvirskih in naravnih vod, brezalkoholnih pija~, sirupov za proizvodnjo pija~ ter `ganih pija~ postati ena ve~jih in pomembnej{ih korporacij na podro~ju pija~ v jugovzhodni Evropi.
4
5
Poslanstvo
Mati~na dru`baSkupina povezanih dru`bPivovarna La{koSkupina Pivovarna La{ko
Predstavitev
Proizvodnja piva in naravnih vod.Proizvodnja piva, mineralnih,
izvirskih in naravnih vod,
brezkoholnih pija~ in sirupov za
proizvodnjo pija~, `ganih pija~ ter
trgovina na veliko.
Sestava
Pivovarna La{ko, d.d., La{ko Pivovarna La{ko, d.d., La{ko
Pivovarna Union, d.d.,
Ljubljana z odvisnimi dru`bami
Radenska, d.d., Radenci
Jadranska pivovara, d.d., Split
Vital, d.d., Mestinje
Talis, d.o.o., Maribor
RA&LA, d.o.o., Sarajevo
Postati vodilni na podro~ju proizvodnje in
prodaje pija~. Utrjevati ugled posameznih
priznanih blagovnih znamk tako na doma~em kot na
tujih trgih ter tako pove~ati tr`ne dele`e na posameznih
tr`i{~ih.
Zdru`iti `elimo ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~ in
tako postati ena ve~jih korporacij proizvajalcev pija~ v
jugovzhodni Evropi.
Z visoko kakovostjo proizvodov si bomo
prizadevali zadovoljiti potro{nika in s tem utrditi na{
poslovni image.
Vrednote
Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in
spo{tovanje. Na osnovi teh vrednot udejanjamo na{e
usmeritve s premi{ljenimi strategijami na podro~jih tr`enja
in razvoja ponudbe, organizacije in upravljanja s kadri,
tehnolo{kega razvoja, upravljanja s finan~nimi sredstvi in
pozitivnim odnosom do {ir{e dru`be.
Zaradi materialnih nepomembnih vrednosti Talis in RA&LA v nadaljevanju nista posebej razkriti.
Vizija
6
^isti prihodek od prodaje
^isti dobi~ek
^isti denarni tok
Poudarki iz poslovanja
Poslovni dose`ki
^isti dobi~ek na delnico
Izpla~ana dividenda na delnico
Dobi~konosnost delnice
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
leto 2003 2004 2005
(v t
iso~
SIT
)
(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005^isti prihodki od prodaje 21.145.954 18.444.935 18.330.884
^isti dobi~ek 2.045.336 1.214.492 1.500.988
^isti denarni tok 4.576.350 3.683.877 3.780.063
(v SIT) 2003 2004 2005^isti dobi~ek na delnico 234 139 172
izpla~ana dividenda na delnico 105 50 60
250
200
150
100
50
0
leto 2003 2004 2005
(v S
IT)
Pivovarna La{ko
EBITDA 4.498.234 3.755.429 5.365.439
EBITDA v prihodkih od prodaje 21,3% 20,4% 29,3%
7
2003 2004 2005Zaposleni na dan 31.12. 423 381 367
Povpre~no {tevilo zaposlenih 445 403 377
Zaposleni na dan 31. 12.
Povpre~no {tevilo zaposlenih
Knjigovodska vrednost delnice
Tr`na vrednost delnice
Zaposleni
Primerjava vrednosti delnice PILRna dan 31. 12.
480
460
440
420
400
380
360
340
leto 2003 2004 2005
({t.
zap
osle
nih)
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
leto 2003 2004 2005
(v S
IT)
(v SIT) 2003 2004 2005Knjigovodska vrednost delnice 5.529 5.469 5.856
Tr`na vrednost delnice 7.234 7.183 7.429
8
(v hl) 2003 2004 2005Prodaja piva 1.313.007 1.124.829 1.080.522
Izvoz 455.030 300.342 240.230
Dele` v % 34,7 26,7 22,2
(v %) 2003 2004 2005Pivovarna La{ko 56,2 53,7 52,1
Ostali proizvajalci 40,0 37,4 36,1
Pivo iz uvoza 3,8 8,9 11,8
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Pivovarna La{ko
Ostali proizvajalci
Pivo iz uvoza
Prodaja piva
Izvoz
Dele` izvoza v skupni prodaji pivaPivovarne La{ko
Tr`ni dele` prodaje piva na slovenskem tr`i{~u
60,0
50,0
40,0
30,0
20,0
10,0
0,0
leto 2003 2004 2005
(v %
)
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
leto 2003 2004 2005
(v h
l)
9
Zaposleni 2003 2004 2005Zaposleni na dan 31. 12. 1.118 1.043 2.058
(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005^isti prihodki od prodaje 36.769.572 31.093.994 63.684.074
^isti dobi~ek 2.180.960 1.113.674 4.308.681
Denarni tok 6.769.701 5.270.710 11.698.907
Poudarki iz poslovanja
Poslovni dose`ki
Skupina Pivovarna La{ko
70.000.000
60.000.000
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
leto 2003 2004 2005
(v t
iso~
SIT
)
2.000
1.800
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
0
leto 2003 2004 2005
({te
vilo
zap
osle
nih)
Zaposleni
^isti prihodki od prodaje
^isti dobi~ek
^isti denarni tok
Zaposleni na dan 31. 12.
EBITDA 5.925.676 5.034.978 12.693.290
EBITDA v prihodkih od prodaje v % 21,6 16,2 19,9
10
Prodaja vseh pija~
Izvoz
Dele` izvoza v skupni prodaji pija~ Skupine Pivovarna La{ko
6.000.000
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
leto 2003 2004 2005
(v h
l)
(v hl) 2003 2004 2005Prodaja vseh pija~ 3.249.794 2.656.980 4.879.298
Izvoz 1.006.446 663.512 1.164.952
Dele` v % 31,0 25,0 23,9
11
(v hl) 2004 2005 vizija 2006Sok, sirup 378.620 1.770.552 1.916.397
Voda 922.878 1.035.922 1.041.080
Pivo 1.355.482 2.064.166 2.227.000
@ganje − 8.658 6.848
Skupaj 2.656.980 4.897.298 5.191.325
Sok, sirup
Voda
Pivo
@ganje
Vizija za leto 2005
Prikaz celotne prodaje pija~ Skupine Pivovarna La{ko ter vizija v prihodnje
2.700.000
2.400.000
2.100.000
1.800.000
1.500.000
1.200.000
900.000
600.000
300.000
0
leto 2004 2005 vizija 2006
(v %
)
(v %) 2004 2005 vizija 2006Sok, sirup 14,3 36,3 36,9
Voda 34,7 21,2 20,1
Pivo 51,0 42,3 42,9
@ganje − 0,2 0,1
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Skupina Pivovarna La{ko
12
13
Beseda direktorja 15
Poro~ilo nadzornega sveta 16
Osebna izkaznica 19
Mejniki v zgodovini Pivovarne La{ko 20
Poslovno poro~ilo 23
Uvod 23
Prodaja 24
Marketing 31
Upravljanje s kadri 32
Ekolo{ko poro~ilo 37
Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic 43
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo 46
Vizija 53
Poslovanje povezanih dru`b 54
Predstavitev skupine 54
Poslovanje 55
Radenska, d.d., Radenci 57
Jadranska pivovara, d.d., Split 59
Vital, d.d., Mestinje 61
Skupina Union 63
Ra~unovodski izkazi za skupino povezanih dru`b 67
Vizija Skupine Pivovarna La{ko 73
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b v skladu z MSRP 77
Kazalo
14
15
Leto 2005 je bilo eno pomembnej{ih v zgodovini Pivovarne La{ko. Po eni strani sta ga
zaznamovali tradicija in bogata preteklost. Praznovali smo namre~ 180. obletnico pivovarstva
v La{kem, na kar smo ponosni. Po drugi strani nam optimizem na poti v prihodnost zagotavlja
v letu 2005 uspe{no zaklju~eni projekt zdru`evanja slovenskih proizvajalcev pija~. V Skupino
Pivovarna La{ko sedaj sodijo, poleg mati~ne dru`be Pivovarna La{ko, {e Pivovarna Union,
Radenska, Fructal, Jadranska Pivovara in Vital Mestinje. Projekt zdru`evanja se je pri~el pred
petimi leti pod vodstvom Toneta Turn{ka, ki je po 24 letih vodenja pivovarne od{el v pokoj.
Novo vodstvo je funkcijo za~elo opravljati 12. novembra 2005 in bo nadaljevalo za~rtano pot
konsolidacije ter razvoja in krepitve osnovne dejavnosti skupine.
Pot Skupine Pivovarna La{ko je dobro zastavljena. Zaposlujemo nekaj manj kot 2.000 ljudi in
`e v prvem letu smo prodali 4,9 milijona hektolitrov vseh vrst pija~. ^isti prihodki od prodaje so
zna{ali 63,7 milijarde tolarjev, dobi~ek iz poslovanja 5,5 milijarde tolarjev in ~isti dobi~ek 4,5
milijarde tolarjev. Ob intenzivnem zmanj{evanju stro{kov smo dosegli izbolj{anje gospodarnosti
za 6 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja skupine je zna{al 12,9 milijarde tolarjev (EBITDA). 80
odstotkov ~istih prihodkov od prodaje je skupina realizirala na doma~em trgu. To ka`e na velike
potenciale tujih trgov, ki se jim bomo v prihodnje {e posebej posvetili.
V skupini sta najbolje poslovali Pivovarna La{ko in Pivovarna Union. Mati~na dru`ba Pivovarna
La{ko, ki je konec leta 2005 zaposlovala 367 delavcev, je prodala ve~ kot milijon hektolitrov pija~.
Pri tem so prihodki od prodaje zna{ali 18,3 milijarde tolarjev, dobi~ek iz poslovanja 3,1 milijarde
tolarjev in ~isti dobi~ek 1,5 milijarde tolarjev. V Pivovarni La{ko smo na posameznega zaposlenega
proizvedli 2.970 hektolitrov pija~, v celotni skupini pa 2.447 hektolitrov.
Poslovanje v letu 2005 in obstoje~i na~rti ka`ejo, da je pred nami leto, ki nas bo {e bolj utrdilo tako
na slovenskem kot na tujih trgih. Trendi v pivovarstvu ka`ejo, da poraba piva povsod v razvitem
svetu upada, zato bomo poudarek dajali tudi drugim pija~am, kot so vode, vode z okusom, sokovi,
ipd. Skupina Pivovarna La{ko na~rtuje za poslovno leto 2006 prodajo 5.191 milijonov hektolitrov
vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 odstotka. Na~rtujemo, da bomo ustvarili
68,9 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, 5 milijard tolarjev ~istega poslovnega izida iz rednega
delovanja ter 14 milijard tolarjev denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).
Pivovarna La{ko je ob svoji osnovni dejavnosti kapitalsko udele`ena tudi pri nekaterih drugih
podjetjih. Med najpomembnej{imi nalo`bami ostaja ~asopisno-zalo`ni{ka hi{a Delo, kjer ima
Pivovarna La{ko 24,98-odstotni lastni{ki dele`. K temu smo v letu 2005 dodali tudi dele` v dru`bi
Mercator, kjer ima Pivovarna La{ko 6,27-odstotni lastni{ki dele`, Pivovarna Union pa 10,948-
odstotni lastni{ki dele`. Tako Delo kot Mercator sta dobri dolgoro~ni portfeljski nalo`bi, za kateri
pri~akujemo, da bosta v prihodnosti skupini prinesli pozitivne finan~ne u~inke.
Skupina Pivovarna La{ko posluje zelo dobro. Usmerjena je v svojo primarno dejavnost –
proizvodnjo pija~ – in bo v njej tudi ostala. Zdru`evanje slovenske industrije pija~ v preteklih letih
je privedlo do konsolidacije dru`be. Zdaj se z vsemi mo~mi posve~amo razvoju in krepitvi osnovne
dejavnosti na doma~em in tujih trgih. Pomembno je, da imamo lastnike, ki verjamejo v podjetje,
na{o vizijo in cilje. Vedno smo si prizadevali, da bi Vam, delni~arjem, prina{ali dodano vrednost,
ki jo pri~akujete in s katero ste zadovoljni. Tako bo tudi v prihodnje.
Spo{tovani delni~arji in poslovni partnerji,
Bo{ko [rot, direktor dru`be
16
Poro~ilo nadzornega sveta
Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., poda skladno s 247. a ~lenom Zakona
o gospodarskih dru`bah skup{~ini delni~arjev dru`be poro~ilo, s katerim
predstavi delo nadzornega sveta. Vestno in natan~no preu~i poro~ilo uprave za
preteklo poslovno leto, skupno z revizijskim poro~ilom in predlogom uprave
o uporabi bilan~nega dobi~ka.
Delo nadzornega sveta
Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., ki je bil izvoljen v letu 2003, je svojo
funkcijo v letu 2005 opravljal tretje mandatno leto. ^lani nadzornega sveta
so: Boris Zavr{nik – predsednik, ter ~lani: Gorazd ^uk, Mirjana Dimc Perko,
Olga Jakhel Dergan, Mirko Kalu`a, Simon Zdol{ek – predstavniki kapitala, in
Marko Jugovi~, Bojan Ko{ak, Andrej Kebe – predstavniki delavcev.
Skup{~ina delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., je dne 17. 06. 2005 izvolila
Simona Zdol{ka, univ. dipl. ing. elektrotehnike (predsednik uprave Zvon ena
holding, d.d.), v nadzorni svet dru`be kot predstavnika kapitala, ki je zamenjal
Marka Planin{ca.
^lanica nadzornega sveta mag. Olga Jakhel Dergan je dne 17. 12. 2005
podala odstopno izjavo s funkcije ~lanice nadzornega sveta Pivovarne La{ko,
d.d., z dnem 01. 01. 2006 zaradi osebnih razlogov.
Nadzorni svet se je od zadnjega poro~anja skup{~ine delni~arjev 17. 06. 2005
sestal na {tirih rednih in eni koresponden~ni seji. ^lani nadzornega sveta
so se redno udele`evali sej nadzornega sveta, povpre~na prisotnost na njih
je bila 85-odstotna. Nadzorni svet je redno obravnaval naslednja podro~ja
delovanja oz. poslovanja dru`be: teko~e poslovanje in premo`enjsko stanje
dru`be, delovanje uprave, teko~e investicijske dejavnosti ter izvajanje sklepov
nadzornega sveta.
Najpomembnej{i vidiki poslovanja Pivovarne La{ko, d.d., so bili:
• dru`ba je v primerjavi s preteklim letom uspe{no izvajala zastavljene
plane, prodala 1.120.000 hl piva in vode, ustvarila 18,3 milijarde SIT ~istih
prihodkov od prodaje, pove~ala ~isti dobi~ek za 23,6 odstotne to~ke ter
izkazala denarnega toka EBITDA 5,3 milijarde SIT, kar je za 42,8 odstotne
to~ke ve~ kot v letu 2004,
• Pivovarna La{ko, d.d., je od Interbrew Central European Holding B.V.
odkupila 186.400 delnic dru`be Pivovarna Union, d.d., in postala lastnica
95,17 odstotkov omenjene dru`be,
• Urad RS za varstvo konkurence je izdal soglasje k prigla{eni koncentraciji
Pivovarne La{ko, d.d., in Pivovarne Union, d.d., Ljubljana in ugotovil, da je
koncentracija skladna s pravili konkurence,
• Pivovarna La{ko, d.d., je s Slovensko od{kodninsko dru`bo, d.d., sklenila
pogodbo o odkupu 440.891 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., kar
predstavlja 13,74 odstotkov vseh izdanih delnic te dru`be,
• s svetovalno dru`bo ATKearney je bil sklenjen dogovor o sodelovanju in
svetovanju za uspe{nej{e delovanje Skupine Pivovarna La{ko,
• poslovna pot Skupine Pivovarna La{ko je dobro zastavljena. Skupina
zaposluje nekaj manj kot 2.000 delavcev. V letu 2005 je prodala 4,9 milijona
hektolitrov vseh pija~. ^isti prihodki od prodaje so zna{ali 63,7 milijard SIT,
dobi~ek iz poslovanja 5,5 milijarde tolarjev in ~isti dobi~ek 4,5 milijarde SIT.
Poglabljanje optimizacije poslovanja je ob intenzivnem zmanj{anju stro{kov
prineslo izbolj{anje gospodarnosti za 6 odstotkov. Denarni tok iz poslovanja
(EBITDA) skupine je zna{al 12,9 milijarde SIT,
17
• za~etek poskusnega obratovanja pred~istilne naprave, ki odpravlja negativne
vplive onesna`enih odpadnih vod na okolje.
Preveritev letnega poro~ila uprave za poslovno leto 2005
Nadzorni svet je na svoji redni 12. seji dne 10. 05. 2006 obravnaval revidirano
Letno poro~ilo uprave za poslovno leto 2005, ki ga je revidirala revizijska
dru`ba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., Ljubljana. Revizija se nana{a samo
na mati~no dru`bo, saj revizorska dru`ba do sedaj {e ni izdala mnenje po
MSRP. Nadzorni svet bo to mnenje obravnaval takoj, ko ga bo prejel ter ga
nato najkasneje do konca maja 2006 objavil in dopolnil Letno poro~ilo za leto
2005.
Pri preverjanju predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2005 je nadzorni svet
upo{teval naslednje dejavnike:
• nekajletno nazadovanje rezultatov poslovanja se je v letu 2005 ustavilo, zato
je ocena poslovanja v letu 2005 zelo ugodna, rezultati pa bistveno presegajo
povpre~ne rezultate in poslovne dose`ke slovenskega gospodarstva ter
`ivilskopredelovalne industrije Slovenije,
• Pivovarna La{ko, d.d., ostaja vodilna proizvajalka proizvodnje piva, saj je
ohranila 53- odstotni tr`ni dele`,
• nadzorni svet je redno spremljal vodenje poslovanja dru`be ter teko~e
preverjal poslovno uspe{nost; uprava je nadzornemu svetu posredovala vse
informacije, ki jih je potreboval za izvajanje svojih aktivnosti,
• revizijska hi{a PricewaterhouseCoopers, d.o.o., je dne 25. 04. 2006 izdala
pozitivno mnenje k Letnemu poro~ilu Pivovarne La{ko, d.d., za leto 2005.
Revizija se nana{a samo na mati~no dru`bo, saj revizorska dru`ba do sedaj
{e ni izdala mnenje po MSRP. Nadzorni svet bo to mnenje obravnaval takoj,
ko ga bo prejel ter ga nato najkasneje do konca maja 2006 objavil in dopolnil
Letno poro~ilo za leto 2005 z revidiranimi konsolidiranimi izkazi po MSRP.
Na podlagi nadzornih aktivnosti in dejavnikov ter s strani uprave podrobne
preveritve predlo`enega Letnega poro~ila za leto 2005 je nadzorni svet
ugotovil:
• letno poro~ilo je zastavljeno jasno in pregledno,
• letno poro~ilo izkazuje resni~en in po{ten prikaz premo`enja, obveznosti,
finan~nega polo`aja in poslovnega izida delni{ke dru`be Pivovarna La{ko,
d.d..
Na s strani uprave prilo`eno letno poro~ilo za leto 2005 nadzorni svet
nima pripomb, zato ga je na svoji 12. redni seji dne 10. 05. 2006 tudi
sprejel. Nadzorni svet je prav tako na seji dne 10. 05. 2006 odobril uporabo
bilan~nega dobi~ka.
Uporaba bilan~nega dobi~ka
Nadzorni svet si prizadeva, da s svojim delovanjem uveljavlja interese
lastnikov za dolgoro~no maksimiranje dru`be, zato podpira upravo v njenih
odlo~itvah, da se delitev dobi~ka podreja razvojnemu konceptu dru`be.
Uprava in nadzorni svet predlagata, da se bilan~ni dobi~ek poslovnega leta
2005 v vi{ini 6.805.026.583,42 SIT, ki ga sestavljata preneseni ~isti dobi~ek iz
preteklih let v vi{ini 5.304.039.322,11 SIT in nerazporejeni ~isti dobi~ek leta
2005 v vi{ini 1.500.987.261,31 SIT, uporabi na naslednji na~in:
• del bilan~nega dobi~ka, ki izvira iz nerazporejenega ~istega dobi~ka leta
2003 v vi{ini 524.859.120,00 SIT, se uporabi za izpla~ilo dividende v bruto
18
vrednosti 60,00 SIT na delnico,
• preostanek bilan~nega dobi~ka v vi{ini 6.280.167.463,42 SIT ostane
nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skup{~ina odlo~ala v naslednjih
poslovnih obdobjih.
Dividenda se izpla~a delni~arjem, ki bodo na dan 21. 06. 2006 vpisani v
delni{ko knjigo pri KDD – Centralno klirin{ki depotni dru`bi, d.d., Ljubljana.
Dividenda se izpla~a najkasneje v 60 dneh po sprejemu sklepa.
Zaklju~ek
Nadzorni svet Pivovarne La{ko, d.d., ugotavlja, da je uprava uspe{no vodila
poslovanje dru`be v letu 2005. S skrbno vodenim finan~nim poslovanjem in
realizacijo zastavljenih ciljev je izpolnila pri~akovanje nadzornega sveta, zato
je nadzorni svet:
• na svoji redni seji dne 10. 05. 2006 sprejel v predlaganem besedilu
revidirano Letno poro~ilo za poslovno leto 2005, ki mu ga je predlo`ila
uprava dru`be,
• se je strinjal s predlogom uprave glede uporabe bilan~nega dobi~ka in
• predlaga skup{~ini delni~arjev, da ob sprejemu sklepa o uporabi bilan~nega
dobi~ka podeli razre{nico za poslovanje v letu 2005 tako upravi dru`be kot
nadzornemu svetu delni{ke dru`be Pivovarna La{ko, d.d..
Boris Zavr{nik
predsednik nadzornega sveta
19
PIVOVARNA LA[KO, d.d.,
Trubarjeva 28, 3270 La{ko
je vpisana v sodni register
pod {t. registrskega vlo`ka 1/00171/00
pri Okro`nem sodi{~u v Celju,
pod {t. sklepa SRG 95/00673
z datumom - september 1995.
Skraj{ana firma se glasi: PIVOVARNA LA[KO, d.d.
Organizacijska oblika: delni{ka dru`ba
Osnovni kapital: 8.747.652 tiso~ SIT
Nominalna vrednost delnice: 1.000 SIT
[tevilo izdanih delnic: 8.747.652 delnic
Mati~na {ifra: 5049318
Dav~na {tevilka: 90355580
[ifra dejavnosti: 15960
Narava poslovanja in
najpomembnej{e dejavnosti: P R O I Z V O D N J A P I V A
Direktor − eno~lanska uprava: Bo{ko [rot Predsednik nadzornega sveta: Boris Zavr{nik
Transakcijski ra~uni:
TRR {t. 1: Banka Celje 06000-0001199122
TRR {t. 2: Nova LB 02232-0020104463
TRR {t. 3: Nova KBM 04515-0000909883
Telefon: 03/ 734 80 00
Telefaks: 03/ 573 18 17
E-po{ta: infopivo-lasko.si Spletna stran: www.pivo-lasko.si
Osebna izkaznica
20
Mejniki v zgodovini Pivovarne La{ko
1825 Zgodovinski za~etki Pivovarne La{ko. Medi~ar in lectar Franz Geyer je
v nekdanjem Valvasorjevem {pitalu uredil obrtno pivovarno, katere
poslopje stoji {e danes.
1838 Pivovarno je kupil Heinrich August Uhlich, pivo je izva`al v Indijo in
Egipt.
1867 Anton Larisch je ob vzno`ju Sv. Kri{tofa in [mihela postavil pivovarno,
ki je bila takrat najve~ja na Spodnjem [tajerskem.
1889 Pivovarno je kupil `alski pivovarnar Simon Kukec, ki je bil izrazito
slovensko usmerjen oz. narodnjak. Kot noviteto je zvaril svetlo in temno
termalno pivo, poleg tega je varil {e pivo »Le`ak« in »Porter«, ki ga je
kasneje preimenoval v slovensko znamko »Temno la{ko pivo«, vse bolj
pa je uveljavljal in prodajal pivo pod znamko »La{ko pivo«. Izva`al ga je
v Egipt in tudi v Budimpe{to.
1924 Pivovarna je zvarila zadnje pivo. Ljubljanski Union je naskrivaj pokupil
ve~ino delnic Pivovarne La{ko in opustil proizvodnjo. Zaprtje pivovarne
je prizadelo La{~ane in pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne so
najprej navdu{ili gostilni~arje.
1929 Zastopniki gostilni~arskih zadrug so sklenili, da bodo v La{kem zgradili
gostilni~arsko delni{ko pivovarno.
1938 Po {tevilnih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so Pivovarno
La{ko, d.d., le odprli in novo la{ko pivo, za katerega so za~eli uveljavljati
za{~itni znak »Zlatorog«, je pivopivcem spet {lo v slast. Celo nem{ki
okupatorji so dopustili, da se je prav zaradi kakovosti piva ohranila
znamka »La{ko pivo«.
1944 Med bombardiranjem `elezni{kega mostu je ve~ bomb zadelo pivovarno
in jo leta poru{ilo. Po 2. svetovni vojni se je v pivovarni proizvodnja
za~ela `e v letu 1946, formalno pa je bila ustanovljena v letu 1947.
Pivovarna La{ko je bila po 2. svetovni vojni ves ~as enovito podjetje.
Zlasti po letu 1960 bele`i izreden razvoj prodaje, ki je koli~insko porasla
s 60.000 hl na 1.300.000 hl.
1990 Organiziranje podjetja v dru`beni lastnini po uskladitvi z dolo~bami
Zakona o podjetjih je bilo vpisano v sodni register s sklepom sodi{~a Srg
23/90 z dne 31. 05. 1990.
1991 Pivovarna se je preoblikovala v delni{ko dru`bo v me{ani lastnini v skladu
z dolo~bami zakona o podjetjih. Dne 30. 09.1991 je bil ocenjen delni{ki in
dru`beni kapital in na podlagi cenitve opravljena razdelitev delnic.
21
1995 Pivovarna La{ko se je lastninsko preoblikovala v delni{ko dru`bo
z znanimi lastniki 20. 04. 1995 na prvi skup{~ini delni{ke dru`be, v sodni
register pa je bila vpisana s sklepom Srg 673/95 z dne 08. 09. 1995.
Pivovarna postane delni{ka dru`ba z ve~ kot 15.000 delni~arji.
2000 To leto pomeni zaradi kapitalskih povezav z Radensko, d.d., Radenci,
Jadransko pivovaro, d.d., Split ter Vitalom, d.d., iz Mestinj vsekakor eno
najve~jih prelomnic v zgodovini dru`be, hkrati pa predstavlja prelom
tiso~letja za~etek nove poslovne strategije razvoja dru`be s kapitalskimi
povezavami omenjenih dru`b.
2002 Dru`ba je uspela z javno ponudbo za prevzem Pivovarne Union, d.d.,
Ljubljana, s pridobitvijo 47,86 odstotka vseh delnic dru`be.
2003 Pivovarna La{ko je tudi v tem letu nadaljevala s kapitalskimi vlo`ki, saj
je pridobila 24,98-odstotni dele` v dru`bi Delo, d.d., Ljubljana ter tako
postala najve~ji lastnik omenjene dru`be.
2004 V mesecu decembru 2004 je Pivovarna La{ko, d.d. uspela pridobiti {e
nadaljnjih 27.011 delnic delni{ke dru`be Union Ljubljana, kar je pomenilo
5,98 odstotka lastnine. S tem je Pivovarna La{ko, d.d., postala
53,85-odstotna lastnica vseh delnic Uniona.
2005 Pomembnej{i dogodki:
Februar
Pivovarna La{ko, d.d., je od Interbrew Central European Holding B.V.
odkupila 186.400 delnic dru`be Pivovarna Union, d.d., in postala lastnica
95,17 % omenjene dru`be.
Maj
Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence je izdal soglasje
k prigla{eni koncentraciji Pivovarne La{ko, d.d., in Pivovarne Union, d.d.,
Ljubljana in ugotovil, da je koncentracija skladna s pravili konkurence.
Junij
Uspe{no je bila izvedena redna letna skup{~ina delni~arjev Pivovarne
La{ko, d.d..
Julij
Za~etek poskusnega obratovanja pred~istilne naprave, ki odpravlja
negativne vplive onesna`enih odpadnih vod na okolje.
Avgust
Pivovarna La{ko, d.d., je s Slovensko od{kodninsko dru`bo, d.d., sklenila
pogodbo o nakupu 440.891 delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d., kar
predstavlja 13,74 % vseh izdanih delnic te dru`be.
September
S svetovalno dru`bo ATKEARNEY je bil sklenjen dogovor o sodelovanju
in svetovanju za uspe{nej{e delovanje Skupine Pivovarna La{ko.
22
23
Poslovno poro~ilo
UvodDelni{ki dru`bi Pivovarna La{ko je v poslovnem letu 2005 uspelo uresni~iti
ve~letna prizadevanja za koncentracijo ve~ine slovenskih proizvajalcev piva,
vode in osve`ilnih pija~. Z odkupom lastni{kega dele`a Pivovarne Union, d.d.,
Ljubljana od dru`be Interbrew Central European Holding B.V. z Nizozemske
in soglasjem Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence o skladnosti
koncentracije s pravili konkurence je Skupina Pivovarna La{ko zdru`ila
ve~ino slovenskih proizvajalcev pija~.
Manj uspe{na pa je bila dru`ba pri pridobivanju dodatnih strate{kih partnerjev,
predvsem na tujih trgih na podro~ju jugovzhodne Evrope.
Vse dru`be v Sloveniji, ki so kapitalsko povezane v Skupino Pivovarna
La{ko (Pivovarna La{ko, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Vital), so
v poslovnem letu 2005 uspe{no nadaljevale in uresni~evale prizadevanja za
optimalno sodelovanje na nabavnem in prodajnem podro~ju.
Rezultati tak{nega sodelovanja so se odra`ali pri nabavah surovin, embala`e,
repromaterialov in ostalih materialov pod ugodnej{imi pogoji nabave, tako pri
rokih kakor tudi pri cenah. Pri tak{nih povezavah so sinergijski u~inki vidni
{ele v dalj{em ~asovnem obdobju.
Na prodajnem podro~ju so bili rezultati sinergijskih u~inkov povezovanja
v letu 2005 nekoliko manj opazni, saj smo na tem podro~ju razmeroma
pozno pri~eli z intenzivnim prizadevanjem v tej smeri, zato v letu 2006 in v
prihodnjih letih smelo pri~akujemo, da bodo v tovrstni rezultati ugodnej{i.
Vse dru`be v Skupini Pivovarna La{ko, razen Jadranske pivovare Split, so kot
samostojne enote v poslovnem letu 2005 poslovale uspe{neje kot v letu 2004.
Jadranska pivovara je izkazala slab{e rezultate kot v predhodnem letu, saj je
poslovno leto 2005 zaklju~ila z izgubo.
V letu 2006 se bo poslovna strategija mati~ne dru`be in Skupine Pivovarna
La{ko nadaljevala predvsem v smeri pridobivanja novih prodajnih trgov tako
na trgih Evropske Unije kakor tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Na vseh
teh prodajnih trgih bomo nadaljevali z nadgradnjo marketin{kega pristopa za
prepoznavnost vseh proizvodov sicer `e uveljavljenih blagovnih znamk, {e
nadalje pa si bomo prizadevali tudi za ugodnej{e nabavne pogoje.
24
Prodaja piva
Prodaja vode
Prodaja piva in vode
Prodaja
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
leto 2003 2004 2005
(v h
l)
(v %) 2003 2004 2005Prodaja piva 96,6 96,7 96,5
Prodaja vode 3,4 3,3 3,5
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Prodajni rezultati v letu 2005 ne dosegajo dose`kov iz preteklih obdobij.
V letu 2005 bele`imo v primerjavi z letom 2004 padec prodaje piva za 3,9
% in porast prodaje Ode za 3,7 %. Medtem ko smo v Sloveniji, ^rni gori,
Kosovu, Makedoniji in na konvertibilnih trgih prodajo piva pove~ali, bele`i
dru`ba ve~ji izpad prodaje piva v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.
Doma~i trg
Tuji trg
Prodaja piva na doma~em in tujem trgu 1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
leto 2003 2004 2005
(v h
l)
(v %) 2003 2004 2005Doma~i trg 65,3 73,3 77,8
Tuji trg 34,7 26,7 22,2
Skupaj 100,0 100,0 100,0
25
Struktura prodaje po vrstah piva v letu 2005
(v %) 2003 2004 20055,6 % vseb. alk. Jubilejnik – 0,1 0,0
5,1 % vseb. alk. Bandidos Tequila 5,3 3,4 1,8
5,0 % vseb. alk. TBZ Jadransko Lager – – 0,3
4,0 % vseb. alk. Bandidos Ice – – 4,4
4,9 % vseb. alk. Zlatorog 52,5 64,1 65,6
4,9 % vseb. alk. La{ko Club 31,0 22,5 17,7
4,9 % vseb. alk. TBZ Konzum K-plus – – 0,9
4,0 % vseb. alk. Export Pils 7,9 6,8 6,5
2,7 % vseb. alk. La{ko Lahko 1,3 1,3 1,2
2,5 % vseb. alk. Roler 0,6 0,5 0,4
1,7 % vseb. alk. Gren 0,5 0,5 0,4
5,9 % vseb. alk. La{ko Temno 0,6 0,7 0,8
4,0 % vseb. alk. Netopir 0,3 0,1 –
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Zlatorog
La{ko Club
Export Pils
Bandidos Ice
Bandidos Tequila
La{ko Lahko
ostale vrste
17,7 %
6,5 %
4,4 %
1,8 %1,2 %
2,8 %
65,6 %
TBZ – trgovska blagovna znamka
26
27
Slovenski trg
Skupna potro{nja piva vseh ponudnikov (doma~ih in tujih) je v letu 2005
zna{ala 1.608.000 hl. Glede na leto 2004 se je potro{nja pove~ala (indeks
105,1). Slovenski trg piva je bil v letu 2004 soo~en s prihodom konkuren~nih
piv ni`jega cenovnega razreda iz uvoza (TBZ Spar, TBZ Tu{), ki se jim je v
letu 2005 priklju~il {e Mercator s svojo TBZ, ki jo polni Pivovarna Union.
Zanemariti ne smemo niti ostalih piv ni`jega cenovnega razreda iz diskontnih
prodajaln. Pove~al se je tudi uvoz piva standardnega razreda, tako v trgovini
kot v gostinstvu. Zlasti v slednjem je zaslediti pove~an obseg vlaganj s strani
tuje konkurence, kjer sta najaktivnej{a avstrijski Goesser in ~e{ki Staropramen
(direktni vlo`ki v to~ilne aparate in ostalo opremo v lokalu).
Pivovarna La{ko se je na spremenjene razmere v letu 2005 odzvala
s {tevilnimi ukrepi in se prilagodila konkuren~nemu okolju. Na trg smo uvedli
nov izdelek Bandidos Ice, s katerim smo dosegli odli~ne prodajne rezultate.
Z namenom zmanj{anja stro{kov in doseganja sinergijskih u~inkov je pri{lo
do naslednjih organizacijskih sprememb:
• ukinitev PE Lucija,
• nadaljevanje reorganizacije transportnih poti PE,
• nadaljevanje reorganizacije pospe{evalne slu`be,
• nadaljevanje reorganizacije servisne slu`be.
Na podro~ju cenovne politike smo zadr`ali ceno na{e vodilne BZ Zlatorog,
hkrati pa z ve~jo akcijsko prodajo BZ Pils Export in La{ko Lahko vzdr`evali
konkuren~nost glede na nizkocenovna piva iz uvoza. Pivovarna La{ko se je
odlo~ila, da na slovenskem trgu ne bo polnila trgovskih blagovnih znamk.
To vlogo smo prepustili Pivovarni Union.
Kljub navedenim ukrepom je pri{lo do sicer pri~akovanega zmanj{anja
tr`nega dele`a prodaje piva v obeh slovenskih pivovarnah. Pivovarni La{ko
se je v letu 2005 tr`ni dele` glede na leto 2004 zmanj{al s 53,7 % na
52,1 %, Pivovarni Union pa s 37,4 % na 36,1 %. Na drugi strani bele`imo
porast tr`nega dele`a prodaje piva iz uvoza z 8,9 % na 11,8 %.
Od celotne prodaje piva Pivovarne La{ko na slovenskem trgu je bilo v letu
2005 preko grosisti~ne prodaje prodano 508.959 hl piva (61 %), kar ohranja
nivo prodaje glede na prej{nje leto, preko detajlisti~ne prodaje pa 331.332 hl
piva (39 %), kar predstavlja 5 % rast glede na leto 2004.
Gibanje tr`nega dele`a dveh najve~jih slovenskih pivovarn
(v %) 2003 2004 2005Pivovarna La{ko 56,2 53,7 52,1
Pivovarna Union 39,8 37,4 36,1
28
Grosisti
Poslovne enote
Prodaja na slovenskem trgu, preko grosistov in preko poslovnih enot
(v %) 2003 2004 2005Grosisti 60,8 61,7 60,6
Poslovne enote 39,2 38,3 39,4
Skupaj 100,0 100,0 100,0
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
leto 2003 2004 2005
(v h
l)
Kot vsa leta doslej smo tudi leta 2005 dobro obvladovali pla~ilno politiko, saj
imamo ve~ino pla~il zavarovanih z ban~nimi garancijami in nepla~il skoraj ne
poznamo.
Prodaja vode Oda je bila v letu 2005 glede na leto 2004 vi{ja za 6,7 %.
Na trgu vod je {e mo~neje kot na trgu piva prisoten vdor cenovno izredno
ugodnih vod iz uvoza.
Tuji trgi
V letu 2005 je Pivovarna La{ko prodala na tujih trgih 240.230 hl piva, kar
predstavlja, glede na leto 2004, zmanj{anje prodaje za 20 %.
Hrva{ka
V letu 2005 je prodaja na Hrva{kem (La{ko + Split) zna{ala 299.057 hl piva,
kar predstavlja, glede na leto 2004, zmanj{anje prodaje za 8 %.
Skupna prodaja hrva{kih pivovarn na hrva{kem trgu je v letu 2005 zna{ala
3.301.921 hl piva in je bila za 4,6 % ni`ja kot v letu 2004 (Vir: Hrva{ka
gospodarska zbornica).
Na Hrva{kem se je izvr{ila koncentracija distribucijskih poti v kanalu
horeca in postopna koncentracija v kanalu trgovine. V kanalu horeca je bila
ustanovljena Gastro Grupa, ki zdru`uje 40 ~lanic – trgovcev s pija~ami,
ki so geografsko razporejeni po celotni Hrva{ki in na podro~ju Splitsko-
dalmatinske `upanije predstavljajo na{ega najve~jega kupca v kanalu horeca.
Na podro~ju trgovine je pri{lo do zdru`itve verig CBA in NTL, kjer NTL
predstavlja na{ega najve~jega kupca v Dalmaciji na podro~ju trgovine.
Navedene povezave so tudi vzrok za zahteve po bolj{ih prodajnih pogojih in
posledi~no ni`je prihodke.
29
BIH, Srbija in ^rna Gora, Kosovo, Makedonija
Medtem ko smo na trgih ^rne gore, Kosova in Makedonije prodajo la{kega
piva v letu 2005 pove~ali, je opazen ob~uten padec prodaje na trgih BiH in
Srbije. Vzroki so naslednji:
• po 01. 05. 2004 sprememba carin z 8 % na 16 % (BiH),
• uvedba za{~itnih cen (BiH),
• uvedba carin 30 % (Srbija),
• konstantno padanje kupne mo~i potro{nikov,
• nelikvidnost in finan~na nedisciplina ve~jih kupcev na{ih uvoznikov,
ki v veliki meri denar iz prodaje piva namenjajo za investicije, pivo pa `elijo
pla~evati s kompenzacijami,
• prodajne cene piva doma~ih pivovarn so bistveno ni`je od cen na{ega piva,
• tudi ~e v gostinskih lokalih na{i uvozniki in pospe{evalci uspejo prepri~ati
gostince, da na{e pivo po ceni izena~ijo z doma~imi pivi, imajo gostinci
interes za pospe{evanje prodaje doma~ega piva, ker pri tem zaradi bistveno
ni`je nabavne cene mnogo ve~ zaslu`ijo,
• pivovarne v lasti tujih multinacionalk vlagajo izredno visoke zneske za tr`no
komuniciranje (prav tako privatna pivovarna MB Rodi}i Novi Sad), pivovarne
so med najmo~nej{imi ogla{evalci,
• poleg vlaganja v medije vlagajo te pivovarne ogromna sredstva tudi
v samo tr`i{~e v smislu neomejenega razdeljevanja propagandnih materialov,
brendiranja prodajnih mest, sponzoriranja prireditev …
• v BiH in S^G je {e vedno mo~no prisotna propaganda v smislu: kupujmo
doma~e in pomagajmo doma~i industriji.
30
Ostali tuji trgi
Prodaja proizvodov Pivovarne La{ko na EU in ostalih trgih je bila v letu
2005, glede na leto 2004, ve~ja za 0,7 %. V prodaji po posameznih dr`avah je
najbolj opazno zni`anje prodaje piva v Avstriji. Vzrok za ni`jo prodajo piva v
letu 2005 je v spremembi vodstvenega kadra pri na{em najve~jem kupcu
v Avstriji – Zadrugi Pliberk. Trenutno avstrijsko vodstvo bolj priviligira
prodajo avstrijskega piva.
Prodaja piva v Italiji je ostala na nivoju prodaje v letu 2004. Vzrok za
stagniranje prodaje na italijanskem trgu je v povi{anju tro{arine za 25 % in
v neugodnih vremenskih razmerah za prodajo piva v mesecu avgustu. Po
podatkih zdru`enja proizvajalcev piva in slada Assobirra je celotna prodaja
piva na italijanskem trgu v letu 2005 padla za 2,5 % glede na leto poprej.
Padec prodaje proizvodov Pivovarne La{ko na avstrijskem trgu je bil
kompenziran s povi{anjem prodaje la{kega piva na kanadskem trgu, kjer smo
v letu 2005 prodali 2.357 hl piva.
Prodaja piva v ostalih dr`avah ([vica, Nem~ija, Malta, ZDA in Avstralija) je
ostala na nivoju prodaje preteklega leta.
Produktivnost
Fizi~na produktivnost dela, merjena v prodanih koli~inah piva in vode na
zaposlenega, izkazuje 2.970 hektolitrov prodanih pija~ na osebo. Dose`ena
produktivnost dela je v primerjavi z letom 2004 vi{ja za 2,9 %.
2003 2004 2005Prodaja piva (v hl) 1.313.007 1.124.829 1.080.522
Prodaja naravne pitne vode (v hl) 46.456 37.938 39.326
Skupaj 1.359.463 1.162.767 1.119.848
Povpre~no {tevilo zaposlenih 445 403 377
Dejansko opravljene ure 747.841,5 681.827 625.796,5
Produktivnost (hl na osebo) 3.055 2.885 2.970
Produktivnost (hl na opravljeno uro) 1,8178 1,7054 1,7895
Produktivnost dru`be
31
V letu 2005 smo nadaljevali s strategijo krovne blagovne znamke (BZ) La{ko
pivo, kar nam omogo~a enotno tr`no komuniciranje na vseh trgih. Nova
struktura asortimenta Pivovarne La{ko je za~rtana tako, da imamo ustrezen
izdelek za vsak segment trga.
Hitro spreminjajo~e konkuren~no okolje, tako na tujih kot na doma~em trgu,
nas je vodilo k prilagajanju tr`enjske strategije na podro~jih razvoja, cene,
distribucije in promocije.
Razvoj izdelkov
Na podro~ju razvoja smo napore usmerili v diverzifikacijo obstoje~ega
proizvodno-prodajnega asortimenta s {iritvijo v nove na~ine pakiranja:
• polnjenje v PET (plastenke)
BZ Zlatorog zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju
na tujih trgih (ex YU),
BZ Export Pils zaradi prilagajanja konkuren~nemu okolju
na slovenskem trgu.
• pakiranje v kartonski {estor~ek
BZ La{ko Club za potrebe tujih in doma~ega trga.
Na podro~ju trgovskih blagovnih znamk (TBZ) smo realizirali le dogovore
s trgovskimi sistemi na hrva{kem trgu.
BZ Bandidos smo raz{irili z novim okusom – ICE, ki smo ga uvedli na
slovenski trg v mesecu maju, med letom pa raz{irili ponudbo tudi na nekatere
tuje trge.
Tr`no raziskovanje
Poleg pridobivanja informacij iz internih virov smo koristili tudi eksterne
vire. Za eksterno raziskovanje smo porabili 1,1 % sredstev, namenjenih za
marketin{ke aktivnosti. Izsledki eksternega raziskovanja so poleg internih
informacij bistvenega pomena, {e posebej v hitro spreminjajo~em se okolju.
Tako pridobljene informacije smo uporabili kot dodaten instrument pri
oblikovanju tr`enjskih strategij.
Marketing
32
Tr`no komuniciranje
Za tr`no komuniciranje na doma~em in na tujih trgih smo porabili 8,9 %
celotnega prihodka, kar je za 2,6 indeksne to~ke manj kot v preteklem letu.
Struktura porabe sredstev po tr`i{~ih je bila naslednja:
Dr`ava dele` v %
• Slovenija 61,5 %
• Izvoz 38,5 %
Strategija pospe{evanja prodaje v Sloveniji je v letu 2005 vklju~evala
pospe{evanje dveh blagovnih znamk, in sicer blagovne znamke La{ko pivo
Zlatorog in blagovne znamke Bandidos. Planirane aktivnosti pospe{evanja
prodaje smo matri~no delili glede na mesto izvedbe in na~in pospe{evanja
prodaje.
Glede na mesto izvedbe je bil poudarek namenjen promocijam v sektorju
gostinstva, po na~inu izvedbe pa smo aktivnosti lo~ili na promocije, ki jih
izvaja pospe{evalna slu`ba Pivovarne La{ko v lastni re`iji (partyji z zni`ano
ceno, degustacije, ter deloma Vip prireditve ter prireditve, kjer so postavljeni
jur~ki), in promocije, v katere je povezana slu`ba za marketing Pivovarne
La{ko in se na~eloma izvajajo s prisotnostjo hostes.
Ogla{evanje v letu 2005 je bilo omejeno zgolj na prilo`nostne potrebe ter v
podporo aktivnostim pospe{evanja prodaje in sponzoriranja.
Na podro~ju sponzoriranja smo delovali v smeri strate{kih usmeritev iz
preteklih let. Ve~ji del sponzorskih sredstev je bil namenjen za korporativno
sponzoriranje. Ob izjemnem uspehu na{ega dolgoletnega sponzoriranca,
rokometnega kluba Celje Pivovarna La{ko v letu 2004 (evropski prvaki,
dr`avni prvaki, pokalni prvaki), smo tudi v letu 2005 uspehe kluba izkoristili
skozi prepoznavne rokometa{e. V sodelovanju s trgovskimi sistemi (Mercator,
Tu{, Spar) smo organizirali dogodke v njihovih ve~jih centrih ter na ta na~in
promovirali na{o glavno BZ La{ko pivo Zlatorog. Akcijo smo poimenovali
„Dr`imo pesti – za RK Celje Pivovarna La{ko». Omeniti velja tudi aktiven
promocijski nastop na prireditvi Lent 2005.
Z nadaljevanjem sponzoriranja Kulturnega centra La{ko in prireditve Pivo
in cvetje ohranjamo podporo aktivnostim, ki so nedvomno v povezavi s
Pivovarno La{ko.
Upravljanje s kadriPivo smo zaposleni …
Znanje, podjetnost, partnerstvo, odgovornost in spo{tovanje. Na teh vrednotah
snujemo na{o skupno kulturo, ki je vodilo vsakega zaposlenega. Vrednote so
vodilo dru`be pri selekciji novih kadrov in izhodi{~e za razvoj naslednikov
sedanjih vodilnih in vodstvenih kadrov.
33
Zaposleni po sektorjih
[tevilo zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31. 12. 2005 je zna{alo 367 in
je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2004 na indeksu 96,3, kar pomeni 14
zaposlenih manj.
Zadnjih nekaj let se v Pivovarni La{ko izvaja restriktivna politika
zaposlovanja. Zaradi visokega tehnolo{kega nivoja se stremi v rast
izobrazbene strukture, kar mora biti, {e bolj kot doslej, osnova kadrovske
politike dru`be tudi v bodo~e.
Razmerje zaposlenih med mo{kimi in `enskami se zadnjih nekaj let bistveno
ne spreminja in ostaja na 2/3 v korist mo{kih. Dele` `ensk med vsemi
zaposlenimi je konec leta 2005 zna{al 34,1 %, kar je za 0,3 % manj kot konec
predhodnega leta. Posledi~no se je dele` mo{ke delovne sile pove~al za enak
odstotek, in sicer s 65,6 % leta 2004 na 65,9 % v letu 2005.
Zaposleni po spolu
Leto 2003 v % Leto 2004 v % Leto 2005 v %Poslovodstvo podjetja 16 3,8 16 4,2 15 4,1
Poslovno tajni{tvo in informatika 22 5,2 23 6,0 24 6,5
Sektor komerciale 108 25,5 77 20,2 74 20,2
Proizvodno tehni~ni sektor 237 56,0 227 59,6 219 59,7
Sektor ekonomike poslovanja 25 5,9 23 6,0 22 6,0
Sektor kadrovanja in pravne varnosti 15 3,6 15 4,0 13 3,5
Skupaj 423 100,0 381 100,0 367 100,0
Zaposleni po sektorjih na dan 31.12.
@enske {t. v % Mo{ki {t. v % Skupaj {t. v %Redno zaposleni nedolo~en ~as 128 97,0 226 91,4 394 93,1
Redno zaposleni dolo~en ~as 3 2,3 23 7,9 26 6,2
Pripravniki dolo~en ~as 1 0,7 2 0,7 3 0,7
Skupaj 132 100 291 100 423 100
Zaposleni na dan 31.12. 2003
@enske {t. v % Mo{ki {t. v % Skupaj {t. v %Redno zaposleni nedolo~en ~as 129 98,4 243 97,2 372 97,6
Redno zaposleni dolo~en ~as 1 0,8 7 2,8 8 2,1
Pripravniki dolo~en ~as 1 0,8 – – 1 0,3
Skupaj 131 100 250 100 381 100
Zaposleni na dan 31.12. 2004
@enske {t. v % Mo{ki {t. v % Skupaj {t. v %Redno zaposleni nedolo~en ~as 124 99,2 238 98,4 362 98,7
Redno zaposleni dolo~en ~as – – 3 1,2 3 0,8
Pripravniki dolo~en ~as 1 0,8 1 0,4 2 0,5
Skupaj 125 100 242 100 367 100
Zaposleni na dan 31.12. 2005
34
Starostno drevesce v Pivovarni La{ko na dan 31.12.2005
Povpre~na starost zaposlenih nara{~a in je v letu 2005 prvi~ presegla 43 let.
Od leta 2000, ko je zna{ala povpre~na starost zaposlenih 40 let, je narasla za
dobre tri leta.
Na pove~anje povpre~ne starosti vplivajo novi upokojitveni pogoji, ki sedaj
v prehodnem obdobju iz leta v leto podalj{ujejo potrebno delovno dobo in
starost, ki sta potrebni za izpolnitev pogojev upokojitve. Glede na to, da bo
prehodno obdobje trajalo do leta 2014, se bodo posledice tega odra`ale {e v
naprej.
Starostna struktura zaposlenih
Mo{ki:242 zaposlenih ali 65,9 %povpre~na starost je 43,9 let
@enske:125 zaposlenih ali 34,1 %
povpre~na starost je 41,5 let
Skupaj:367 zaposlenih povpre~na starost je 43,1 let
19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
1
21 1
23 3
5 5
98
5
8
1314
9
11 11
9
5
10
13
8
11
98
6
2
7 7
54
76
8
6
1
1
32
4 43
6
1
4
2
11
7 7 77 7
43
4
22
6
8
45
112 2 2
starostv letih
2
35
Leto 2003 Dele` v % Leto 2004 Dele` v % Leto 2005 Dele` v %Magister 3 0,7 3 0,8 2 0,5
Visoka 39 9,2 38 10,0 40 10,9
Vi{ja 27 6,4 28 7,3 25 6,8
Srednja 95 22,5 93 24,4 91 24,8
KV 141 33,3 110 28,9 105 28,6
PK 34 8,0 34 8,9 34 9,3
NK 84 19,9 75 19,7 70 19,1
Skupaj 423 100,0 381 100,0 367 100,0
Izobrazbena struktura zaposlenih v Pivovarni La{ko na dan 31.12.
Izobrazbena struktura in izobra`evanje zaposlenih
Zastavljen cilj postopne rasti izobrazbene strukture zaposlenih se je
tudi v preteklem letu izpolnjeval, vendar predvsem na ra~un zmanj{anja
nekvalificiranih, kvalificiranih in vi{je usposobljenih delavcev, `al pa nas je
zapustil tudi magister. Tako se je pove~al dele` polkvalificiranih, srednje in
visoko strokovno usposobljenih delavcev, ki so v primerjavi z letom 2004
{tevil~no sicer ostali na enakem nivoju.
Nenehni tehnolo{ki razvoj od zaposlenih zahteva znanje vi{jih ravni, kot je to
veljalo pred leti, zato morajo biti cilji {e nadalje usmerjeni v rast izobrazbene
strukture zaposlenih. Predvsem si bomo prizadevali to dejstvo upo{tevati ob
zaposlovanju, pri obstoje~i delovni sili pa s podporo izobra`evanja ob delu.
Ve~ji poudarek bomo dajali izobra`evanju nekvalificiranih delavcev, katerih
znanja bi morala biti usmerjena predvsem v tehni~ne smeri.
Redno so potekala izobra`evanja, ki so bodisi zakonsko predpisana ali pa
potrebna za izvajanje del delovnega mesta. Delavci so obiskovali razli~ne
jezikovne, ra~unalni{ke in izobra`evalne te~aje in te~aje usposabljanje iz
varstva pri delu in po`arnega varstva, ter druge.
Vedno bolj se zavedamo, da je znanje vse ve~ja potreba in pogoj za dobro
opravljeno delo. Zaradi podpore in posluha pri izobra`evanju zaposlenih, se
delavci interno in eksterno izobra`ujejo na te~ajih in seminarjih, da bi si tako
pridobili funkcionalna znanja, poleg tega pa podpiramo tudi {tudij ob delu,
kjer delavec pridobi {olsko izobrazbo.
V dru`bi bomo {e naprej dajali mo`nost izobra`evanja zaposlenim, da bi si
ti pridobili zahtevano strokovno izobrazbo, predvsem na podro~ju tehni~nih
znanj.
36
37
Rezultat ~lovekovih aktivnosti so spremembe v okolju. V skrbi za okolje se
politika odzove na spremembe. Tudi pri~akovanja kupcev se spremenijo, saj
pri~akujejo, da podjetje dela v skladu z vi{jimi okoljskimi standardi.
Dovzetni smo na spreminjajo~e se okolje. To vidimo kot eden pomembnej{ih
delov na{e korporativne odgovornosti. Zmanj{evanje na{ih vplivov na okolje
nam pomaga proizvajati bolj{e izdelke po bolj{i ceni. Doseganje pri~akovanj
na{ih strank je klju~ do uspeha. Prizadevamo si v popolnosti dosegati na{e
zakonske obveze. Pri oblikovanju svoje politike reguliramo na{a dejanja tako,
da maksimiramo koristi za okolje in minimiziramo stro{ke poslovanja in
posku{amo hkrati tudi ugoditi `eljam na{ih potro{nikov.
Nadzor nad onesna`evanjem
V Sloveniji so v skladu z izvajanjem evropske direktive IPPC (Integrated
Pollution Prevention and Control) vsa ve~ja podjetja zavezana k izvajanju
na~rtov za podroben nadzor in zmanj{evanje vseh emisij v zrak, vodo in tla.
V letu 2005 smo pripravili prijavo naprav IPPC zavezancev in za~eli
pripravljati vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki jo je potrebno
vlo`iti do 31. 10. 2006. Rok za pridobitev okoljevarstvega dovoljenja
je oktober 2007 in je opredeljen v Zakonu o varstvu okolja. Ob {tudiji
zahtev IPPC directive z zadovoljstvom ugotavljamo, da so na{a dolgoletna
prizadevanja za zmanj{evanje emisij v okolje obrodila sadove. Svoje
tehnolo{ke postopke smo v ve~ji meri `e optimirali z uporabo najbolj{ih
razpolo`ljivih tehnik in tehnologij.
Spremembe v tehnologiji proizvodnje piva, ki so pozitivno vplivale na zmanj{anje emisij v okolje v letu 2005
Pri kompletni menjavi procesorjev nove generacije (Simatic S7) smo obnovili
celotno programsko delovanje proizvodnje in fi ltracije piva. Medtem smo
optimirali izrive pri menjavah medijev med proizvodnjo piva in ~i{~enjem
proizvodne opreme, s ~emer smo zmanj{ali izgube vode, piva in ~istilnih
sredstev ter zni`ali obremenitve in koli~ino odpadnih vod na podro~ju kleti.
V procesu fi ltracije piva smo pre{li s ~asovno nastavljenih izrivov piva na
parametre, ki so nastavljeni glede na `eljeno volumsko koli~ino izriva.
Dosegli smo bistveno ve~jo natan~nost izrivov ter s tem zmanj{ali izgube piva
pri fi ltraciji in mo~no vplivali na zmanj{anje onesna`enja odpadne vode.
V letu 2005 smo opravili menjavo membranskega seta na VMF napravi
za zgo{~evanje odpadnega kvasa. Po menjavi mikrofi ltracijskega seta smo
Ekonomski napredek
Socialno zadovoljstvo
Skrb za okolje
TRAJNOSTNI RAZVOJ
Ekolo{ko poro~ilo − okoljevarstvena dejavnost za leto 2005
38
zabele`ili bolj{i izkoristek naprave, tako da smo v lanskem letu v proces
proizvodnje vrnili 8.035 hl piva. To je vplivalo na zni`anje obremenitve
odpadnih vod ter manj{o porabo toplotne energije za su{enje kvasa.
Zaradi nekoliko vi{je `elene temperature odpadnih vod in s tem
optimalnej{ega delovanja anaerobne ~istilne naprave smo v varilnici izklopili
hlajenje odpadnih vod. Hlajenje odpadne vode se je opravljalo
v egalizacijskem rezervoarju s hladno vodo, tako da smo z izklopom
zmanj{ali porabo sve`e vode in zni`ali koli~ino odpadne vode.
Voda
Razumljivo je, da posve~amo veliko pozornost kakovosti porabljene vode, saj
predstavlja podjetje s svojo dejavnostjo enega ve~jih porabnikov vode. Voda je
ena najpomembnej{ih surovin za pripravo piva in tudi eden najpomembnej{ih
ekolo{kih virov 21. stoletja. Vodo v najve~ji meri uporabljamo v dveh
oblikah: ~isto vodo za procese proizvodnje piva in embaliranja ter vodo, ki jo
uporabljamo za procese izven procesa priprave in polnjenja piva in vode, npr.
~i{~enje, hlajenje in proizvodnja pare. Poleg vode za lastno rabo v tehnolo{ke
namene in embaliranje Ode je pomembna tudi oskrba prebivalstva ob~ine
La{ko s pitno vodo. Od leta 1997 so namre~ la{ki vodovodi v koncesijskem
upravljanju Pivovarne La{ko.
Tudi v letu 2005 smo nadaljevali z investicijskimi in vzdr`evalnimi deli na
vodovodih, s katerimi upravljamo v skladu s koncesijsko pogodbo, sklenjeno
z ob~ino La{ko. Najpomembnej{e investicijsko vlaganje je bila rekonstrukcija
dela vodovoda Kal. @e v prej{njih letih smo ugotavljali, da se izgube vode na
delu trase (odcep za Rudnik – sindikalni dom Huda jama) hitro pove~ujejo,
prav tako pa je bil celoten omenjeni cevovod v zelo slabem stanju. Ve~krat
letno so se na tem delu pojavljale velike okvare, ki so ogro`ale delovanje
celotnega vodovodnega sistema. Tako smo na omenjeni trasi zamenjali
cevovod v dol`ini 2.600 m.
Ravno tako smo menjali cevovod od Pivovarne do naselja Marija Gradec, kjer
smo menjali tudi vse obstoje~e vodovodne priklju~ke. S tema menjavama smo
ob~utno zmanj{ali izgube vode.
Ve~ cevovodov, ki oskrbujejo Pivovarno in mesto La{ko, je v slabem stanju,
zato bodo potrebna v naslednjih letih ve~ja vlaganja za posodobitev omenjene
mre`e.
Uvedeni sistem HACCP na vodovodih je za`ivel. V skladu z predpisanimi
na~rti izvajamo vsa dela in nadzor na vodovodih ob~ine La{ko, ravno tako pa
potekajo na~rtovana izobra`evanja.
Ostala dela, ki smo jih izvajali na vodovodu, so za poro~ilo manj{ega pomena,
saj so to redna vzdr`evanja in menjave cevovodov na manj{ih odcepih in
manj{ih premerih.
39
200.000
150.000
100.000
50.000
0
(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005Vzdr`evanje vodovoda 110.216 99.087 103.879
Vodni vir Lurd 35.067 8.981 50.345
Vlaganja v vodne vire in vodovod 145.283 108.068 154.224
Vlaganja v vodne vire in vodovod
Vzdr`evanje vodovoda
Vodni vir Lurd
Vlaganje v vodne vire in vodovod leto 2003 2004 2005
(v t
iso~
SIT
)
Zavedamo se pomena ~iste pitne vode in na{e odvisnosti od naravnih virov.
Poraba vode je odvisna od ve~ faktorjev, kot so vir vode, u~inkovitost
proizvodnih procesov, vrste pakiranja, tipa proizvoda in podobno. Porabo
~iste vode vztrajno zmanj{ujemo z optimiranjem procesov, kar pomeni, da so
na{a vlaganja v ohranitev naravnih virov {e ve~ja.
Zrak
V zadnjih mesecih smo v sistemu distribucije procesnih plinov opa`ali
me{anje tehnolo{kega zraka in CO2. Konec leta smo napako v konstrukciji
razvodnega sistema dokon~no odpravili in s tem prepre~ili me{anje
medijev ter mo~no zmanj{ali izgube tehnolo{kega CO2, ki ga uporabljamo
v proizvodnji piva kot za{~itno atmosfero. S tem so se dodatno zmanj{ale
emisije ogljikovega dioksida v zrak.
V letu 2005 se je za~el izvajati projekt porabe bioplina iz ~istilne naprave.
Bioplin, ki je stranski produkt ~istilne naprave, bo predvidoma zamenjal 10 %
potreb zemeljskega plina v pivovarni.
V letu 2005 je ravno tako zaznati pomembno zmanj{anje celotne porabe
zemeljskega plina in s tem posledi~no zmanj{anja emisije ogljikovega
dioksida v ozra~je na ra~un racionalizacije v smislu kontinuirane proizvodnje.
To predstavlja pomembno postavko pri zvi{evanju u~inkovitosti izrabe enega
od pomembnih delov plinskih energentov.
40
Odpadki
Pakiranje je bistven del modernih proizvodnih sistemov. Omogo~a nam
spro`iti ekonomske koristi ekonomije obsega in zmanj{ati koli~ino odpadkov
na produkt. Zavedamo se vpliva odpadkov in odpadne embala`e na okolje.
Z zmanj{evanjem koli~ine odpadkov lahko reduciramo tudi stro{ke za okolje.
Na{a prizadevanja so usmerjena v zmanj{anje koli~ine odpadkov na hl
proizvedenega piva.
Slopak je dru`ba z dovoljenjem ministrstva za okolje za ravnanje s komunalno
in nekomunalno odpadno embala`o. Opravlja storitev organiziranja zbiranja
in predelave lo~eno zbranih frakcij odpadne embala`e.
Za podjetja, ki so s pogodbo prenesla obveznosti iz pravilnika o embala`i,
opravlja storitev obveznega ravnanja skladno s pravilnikom za ravnanje
z embala`o in odpadno embla`o in za nas, kot zavezance, izpolnjuje obvezne
cilje iz operativnega na~rta ravnanja z odpadno embala`o. V letih 2004 in
2005, v katerih je bilo potrebno dosegati cilje po operativnem programu, je
podjetje Slopak doseglo zastavljene cilje.
Podjetje Slopak je z letom 2005, skladno s sklepom na skup{~ini, za~elo
izvajati aktivnosti na trgu z odpadno elektronsko opremo, s ~emer namerava
pridobiti bolj{o pozicijo na trgu sekundarnih surovin in delno financirati
obvezno ravnanje z odpadno embala`o, da bi s tem zni`alo embala`nino.
Odpadne vode – ~istilna naprava
Smo tik pred izdajo odlo~be za poskusno obratovanje ~istilne naprave. V
letu 2005 so tako potekale dejavnosti za kon~anje velikega in pomembnega
projekta izgradnje ~istilne naprave za ~i{~enje tehnolo{kih in komunalnih
vod Pivovarne La{ko. Me{anica tehnolo{kih in komunalnih vod se bo ~istila
v dveh zaporednih fazah. Prvi fazi pred~i{~enja odpadnih vod pivovarne
na anaerobni ~istilni napravi sledi druga faza ~i{~enja odpadnih vod na
komunalni aerobni ~istilni napravi.
Poraba zemeljskega plina
(v tiso~ Sm3) 2003 2004 2005Poraba plina 4.455 3.931 3.667
4.500
4.250
4.000
3.750
3.500Poraba plinaleto 2003 2004 2005
(v t
iso~
Sm
3 )
41
(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005Ekologija 163.124 946.597 585.206
^istilna naprava 4.270 574.146 352.346
Vodni viri in vodovod 145.283 108.068 154.224
Tehnolo{ke in komunalne odpadne vode Pivovarne La{ko
I. FAZA
Anaerobno pred~i{~enje Pivovarne La{ko
II. FAZA
Aerobna komunalna ~istilna naprava mesta La{ko
cca. 90 % pre~i{~ene odpadne vode
Industrijske in komunalne odpadne vode mesta La{ko z
okolico
Dose`ene okoljske mejne vrednosti za iztok v vodotok
Savinja
Shema procesa ~i{~enja odpadnih tehnolo{kih in komunalnih vod Pivovarne La{ko
Trenutno dosegamo skoraj 90 % u~inkovitost ~i{~enja na anaerobni
pred~istilni napravi, kar pomeni pribli`no 90 % manj{e onesna`enja voda.
V drugi fazi se bodo odpadne vode o~istile do te mere, da bodo dose`ene vse
mejne vrednosti parametrov za iztok v vodotok. To dejstvo pojasnjuje tudi
velike prihranke pri odvajanju sredstev za ekolo{ke takse.
Vlaganja v ekolo{ko dejavnost 1.000.000
750.000
500.000
250.000
0
Ekologija
^istilna naprava
Vodni viri in vodovod leto 2003 2004 2005
(v 1
000
SIT)
42
Ekolo{ki cilji 2006–2007
V na{ih na~rtih za kratkoro~no obdobje prihodnjih dveh let `elimo posebej
poudariti naslednje cilje:
• dokon~na priprava vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
(oktober 2006),
• pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (oktober 2007),
• uvedba ekolo{kega standarda 14001 in standarda ISO 22000 v sklopu
poenotenja standardov Skupine Pivovarne La{ko,
• separacija kvasa: za optimalno obratovanje postopka filtracije je potrebno
predhodno odstanjevanje kvasovk s separatorjem. S tem se zmanj{a
koncentracija suspendiranega kvasa, zaradi ~esar nara{~a pritisk med filtracijo
piva in mo~no podalj{a skupen volumen prefiltriranega piva. [tevilo kvasnih
celic se bo po garanciji proizvajalca zmanj{alo s sedanjih 10-20*106 na ml na
manj kot 1,0*106 celic/ml, kar pomeni 10-20-kratno zmanj{anje. Proizvajalec
separatorja zagotavlja 25-50 % podalj{anje ~asa filtracije in s tem ravno tako
25-50 % ni`jo porabo kiselgura in zmanj{anje izgub piva. Ocenjujemo, da bo
realno izbolj{anje postopka filtracije vsaj za 30 % pri porabi kiselgura in
50 % pri podalj{anju ~asa filtracije. Tako je pripravljena tudi spodnja
kalkulacija porabe kiselgura ter nastanka odpadkov in obremenitve odpadnih
vod,
• ~istilna naprava: uspe{na pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za poskusno
obratovanje ~istilne naprave in v nadaljevanju uspe{no delovanje naprave
in doseganje `eljenega u~inka popolnega ~i{~enja odpadnih tehnolo{kih in
komunalnih vod Pivovarne La{ko,
• vodovod: vlaganja v posodobitev vodovodnega omre`ja.
Ena od definicij trajnostnega razvoja je definicija Svetovne komisije za
okolje in razvoj (Burtlandska komisija), ki pravi, da trajnostni razvoj pomeni
»zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogro`ali zadovoljevanje potreb
prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987,
stran 43). Tudi strategijo Pivovarne La{ko predstavljajo politika in ukrepi na
ekonomskem, socialnem in ekolo{ko trajnostnem razvoju.
Pregled vlaganj v ekologijo
(v tiso~ SIT) 2003 2004 2005Vlaganja v vodne vire 145.283 108.068 154.224Vodni vir Lurd 35.067 8.981 50.345
Vzdr`evanje vodovoda 110.216 99.087 103.879Voda − 9.918 456Prispevek za vodna povra~ila − 9.918 −
Koncesija za vodo − − 456
Odpadne vode 17.841 785.855 386.812^istilna naprava 4.270 574.146 352.346
Rezervacije za ~istilno napravo − 207.709 −
Prispevki vodni skupnosti Slovenije 9.571 − 30.466
Od{kodnina ribi{ki dru`ini 4.000 4.000 4.000
Odpadki − 42.756 43.714Izdatki za varstvo okolja − odpadna embala`a − 42.756 43.714
Skupaj 163.124 946.597 585.206
43
(v%) 2003 2004 2005Dr`avni skladi 16,2617 14,1595 14,2738
Banke 10,6573 11,4117 10,6267
ID in VS in skladi kritnih zavarovanj 20,0611 21,0010 17,6311
Ostale pravne osebe 29,4924 30,1426 36,8554
Sklad lastnih delnic 0,1333 0,0135 0,0032
Fizi~ne osebe 23,3942 23,2717 20,6098
Skupaj 100,0 100,0 100,0
Pivovarna La{ko je od leta 1995 organizirana kot delni{ka dru`ba. Ob koncu
poslovnega leta je {tela 10.109 delni~arjev, kar je za 5,8 % manj kot konec
leta 2004.
Lastni{ka struktura kapitala
Osnovni kapital dru`be na dan 31. 12. 2005 zna{a 8.747.652 tiso~ SIT in je
razdeljen na 8.747.652 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 SIT, od katerih
so vse v celoti pla~ane. Vse delnice so navadne, imenske in so izdane
v nematerializirani obliki.
Vsaka delnica daje lastniku pravico glasovanja na letni skup{~ini delni~arjev
in udele`be v dobi~ku.
2003 2004 2005[tevilo delni~arjev 11.018 10.727 10.109
Veri`ni indeks − 97,4 94,2
[tevilo delni~arjev na dan 31.12.
Lastni{ka struktura kapitala dru`be se v letu 2005 ni bistveno spremenila. Na
prvih treh mestih ostajajo Infond Holding, d.d. kot najve~ji lastnik, ki je svoj
12,04 % dele` iz leta 2004 pove~al na 17,45 %, sledi Kapitalska dru`ba, d.d.,
ki ima v lasti 7,06 % delnic, in Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d. s 6,98 %
dele`em. Med ve~jimi delni~arji so {e Sava, d.d., Bank Austira Creditanstalt
AG, Perutnina Ptuj, d.d., VS Triglav steber I. Ostale dru`be imajo v lasti manj
kot 3 % delnic Pivovarne La{ko, d.d..
Uprava – direktor dru`be Bo{ko [rot je imel na dan 31.12.2005 v lasti 8.164
delnic (0,0933 %) Pivovarne La{ko, d.d..
Lastni{ka struktura kapitala Pivovarne La{ko na dan 31.12.2005
Dr`avni skladi
Banke
ID, VS in skladi kritnih zavarovanj
Ostale pravne osebe
Sklad lastnih delnic
Fizi~ne osebe
20,6 % 14,3 %
10,6 %
17,6 %
0,0 %
36,9 %
Lastni{ka struktura kapitala z gibanjem vrednosti delnic
44
^lani nadzornega sveta so imeli na dan 31. 12. 2005 v lasti naslednje {tevilo
delnic: Andrej Kebe 10.267 (0,1174 %), Bojan Ko{ak 17.601 (0,2012 %) in
Marko Jugovi~ 5.338 (0,0598 %). Ostali ~lani nadzornega sveta niso imetniki
delnic PILR.
Delnice
Delnice Pivovarne La{ko, d.d. imajo oznako PILR in kotirajo na
organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, d.d.
od 01. 02. 2000 dalje kot redne delnice. Knjigovodska vrednost delnice na dan
31.12.2005 zna{a 5.856,18 SIT, njena tr`na vrednost presega knjigovodsko za
26,8 % in zna{a 7.428,72 SIT.
Dru`ba ima na dan 31.12.2005 v svojem portfelju 270 lotov odkupljenih
lastnih delnic, kar zna{a 0,0031 % vseh delnic. V letu 2005 je dru`ba
pridobila 11.950 lotov lastnih delnic v skupni vrednosti 88.964 tiso~ SIT ter
odtujila 12.545 lotov lastnih delnic v vrednosti 93.125 tiso~ SIT, ki so jih
odkupili zaposleni.
Uprava dru`be je poobla{~ena, da na podlagi sklepa skup{~ine delni~arjev
z dne 09. 08. 2002 in v soglasju z nadzornim svetom {e 5 let po vpisu
spremembe statuta v sodni register z dne 14. 05. 2003 pove~a osnovni
kapital dru`be za najve~ 50 %, kar zna{a 4.373.826 tiso~ SIT. Hkrati je
uprava dru`be upravi~ena, da ob pove~anju osnovnega kapitala odlo~a o
izklju~itvi prednostne pravice delni~arjev do vpisa novih delnic. Do sedaj
uprava odobrenega kapitala {e ni realizirala oz. koristila. Skup{~ina dru`be ni
sklepala o pogojnem pove~anju osnovnega kapitala.
Dru`ba je v preteklih letih preko dividend izpla~evala skoraj 50 % letnega
~istega dobi~ka, preostali del dobi~ka pa je namenjala za investicije in rezerve.
Uprava dru`be podpira dolgoro~no politiko dividend tudi v prihodnjih letih.
Realna rast dividende se bo nadaljevala sorazmerno z uspe{nostjo poslovanja.
45
Knjigovodska vrednost delnice PILR na dan 31. 12. za obdobje v letih 1996–2005
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005(v SIT)
(v SIT) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec7.409 7.645 7.376 7.368 7.381 7.208 7.126 7.322 7.476 7.353 7.321 7.356
Povpre~na tr`na vrednost delnice PILR v letu 2005
janu
ar
febr
uar
mar
ec
april
maj
juni
j
julij
avgu
st
sept
erm
ber
okto
ber
nove
mbe
r
dece
mbe
r
8.200
8.000
7.800
7.600
7.400
7.200
7.000
6.800
6.600
(v SIT)
(v SIT) 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 20052.554 2.946 3.323 3.747 4.335 4.715 5.302 5.529 5.469 5.856
46
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za mati~no dru`bo
(v tiso~ SIT) 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks 2005/2004STALNA SREDSTVA 89.366.746 69.603.292 128Neopredmetena dolgoro~na sredstva 209.380 118.946 176
Opredmetena osnovna sredstva 12.241.283 13.349.749 92
Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 76.916.083 56.134.597 137GIBLJIVA SREDSTVA 26.339.363 3.300.681 798Zaloge 1.690.968 1.412.516 120
Dolgoro~ne poslovne terjatve 190.945 − −
Kratkoro~ne poslovne terjatve 1.897.712 1.638.190 116
Kratkoro~ne finan~ne nalo`be 22.747.228 125.289 −
Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 85.510 124.686 69AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 74.348 2.581 −SKUPAJ SREDSTVA 115.780.457 72.906.554 159KAPITAL 51.227.856 47.845.061 107Vpoklicani kapital 8.747.652 8.747.652 100
Kapitalske rezerve 18.972.620 18.987.052 100
Rezerve iz dobi~ka 8.459.675 8.464.194 100
Preneseni ~isti poslovni izid 5.304.039 4.526.728 117
^isti poslovni izid poslovnega leta 1.500.988 1.214.492 124
Prevrednotovalni popravki kapitala 8.242.882 5.904.943 140FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 64.552.601 25.061.493 258Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 23.086.167 8.290.293 278
Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 41.466.434 16.771.200 247SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 115.780.457 72.906.554 159
Bilanca stanja na dan 31. 12. 2005
47
Izkaz poslovnega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005
(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004 Indeks 2005/2004^isti prihodki od prodaje 18.330.884 18.444.935 99
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje
(67.252) (30.400) –
Drugi poslovni prihodki 187.362 174.975 107
Stro{ki blaga, materiala in storitev 10.277.531 12.024.442 85
Stro{ki dela 2.519.272 2.428.243 104
Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev
2.279.075 2.469.385 92
Odpisi vrednosti 48.593 170.186 29
Drugi poslovni odhodki 240.159 211.210 114POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 3.086.364 1.286.044 240Finan~ni prihodki iz dele`ev 199.533 592.299 34
Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev 36.295 124.216 29
Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev 375.538 2.050.139 18
Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b
729.003 1.529.219 48
Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.238.260 1.019.981 121^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 1.730.467 1.503.543 115Izredni prihodki 153.091 33.532 457
Izredni odhodki 11.345 26.798 42POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 141.746 6.734 −Davek iz dobi~ka 562.170 295.785 190
Odlo`eni davek (190.945) − −^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 1.500.988 1.214.492 124
48
Izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005
(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU
18.290.551
18.536.045
Poslovni prihodki 18.424.542 18.619.910
Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje 153.091 33.532
Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve (215.315) (116.291)
Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve (71.767) (1.106)ODTOKI PRI POSLOVANJU 13.344.685 15.075.003Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij 13.152.807 14.663.842
Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje 11.345 26.797
Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 548.700 295.785
Kon~ne manj za~etne nalo`be 226.647 (459.471)
Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi (594.814) 548.050PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU 4.945.866 3.461.042FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU
243.700
842.616
Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje 243.700 636.756
Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b − 205.860ODTOKI PRI NALO@BENJU 42.441.622 5.534.713Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 100.803 63.681
Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev 1.160.240 1.096.226
Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b 18.842.053 4.374.806
Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b 22.338.526 −PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU (42.197.922) (4.692.097)FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU
38.886.424
2.904.386
Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov 14.795.874 4.319.803
Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov 24.090.550 (1.415.417)ODTOKI PRI FINANCIRANJU 1.673.544 1.892.843Finan~ni odtoki, ki se nana{ajo na financiranje 1.216.645 772.053
Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) 456.899 912.275
Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih finan~nih dolgov − 208.515PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU 37.212.880 1.011.543KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 85.510 124.686Finan~ni izid v obdobju (39.176) (219.512)
Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 124.686 344.198
49
Izk
az g
ibanja
kapit
ala
za o
bdobje
1.
1.−31
. 12
. 20
05
(v t
iso
~ SI
T)
Osn
ovn
ika
pit
alK
apit
alsk
e re
zerv
eZa
kon
ske
reze
rve
Rez
erve
za
last
ne
del
e`e
Dru
ge
reze
rve
iz
do
bi~
ka
Sku
paj
re
zerv
e iz
d
ob
i~ka
Pren
esen
i ~i
sti d
ob
i~ek
^is
ti d
ob
i~ek
p
osl
ovn
ega
leta
Splo
{ni p
re-
vred
no
tova
l-n
i po
pra
vek
kap
ital
a
Pose
bn
i pre
-vr
edn
oto
val-
ni p
op
rave
k ka
pit
ala
Sku
paj
ZA^
ETN
O S
TAN
JE n
a d
an
1. ja
nu
ar 2
005
8.74
7.65
218
.987
.052
6.13
6.41
26.
524
2.32
1.25
88.
464.
194
4.52
6.72
81.
214.
492
5.54
6.74
535
8.19
847
.845
.061
PREM
IKI V
KA
PITA
LV
nos
~ist
ega
posl
ovne
ga iz
ida
posl
ovne
ga
leta
––
––
––
–1.
500.
988
––
1.50
0.98
8
Vno
s zn
eska
pos
ebni
h pr
evre
dnot
enj
kapi
tala
− o
dvis
ne d
ru`b
e
––
––
––
––
–2.
338.
701
2.33
8.70
1
Vno
s zn
eska
pos
ebni
h pr
evre
dnot
enj
kapi
tala
- D
elo,
d.d
.
––
––
––
––
–10
0.07
810
0.07
8
––
––
––
–1.
500.
988
–2.
438.
779
3.93
9.76
7PR
EMIK
I V K
API
TALU
Pren
os ~
iste
ga d
obi~
ka p
rej{
njeg
a le
ta–
––
––
–1.
214.
492
(1.2
14.4
92)
––
–
Razp
ustit
ev r
ezer
v za
last
ne d
elni
ce–
(14.
432)
–(4
.519
)–
(4.5
19)
––
–(7
66)
(19.
717)
–(1
4.43
2)–
(4.5
19)
–(4
.519
)1.
214.
492
(1.2
14.4
92)
–(7
66)
(19.
717)
PREM
IKI I
Z K
API
TALA
Upo
raba
pos
ebne
ga p
revr
edno
tova
lneg
a
popr
avka
kap
itala
- D
elo,
d.d
.
––
––
––
––
–(1
00.0
74)
(100
.074
)
Izpl
a~ilo
div
iden
d–
––
––
–(4
37.1
81)
––
–(4
37.1
81)
––
––
––
(437
.181
)–
–(1
00.0
74)
(537
.255
)K
ON
^N
O S
TAN
JE n
a d
an
31. d
ecem
ber
200
58.
747.
652
18.9
72.6
206.
136.
412
2.00
52.
321.
258
8.45
9.67
55.
304.
039
1.50
0.98
85.
546.
745
2.69
6.13
751
.227
.856
50
51
Ra~unovodski izkazi – pojasnila
Ra~unovodski izkazi dru`be Pivovarna La{ko, d.d., so pripravljeni skladno
z Zakonom o gospodarskih dru`bah in spremenjenimi Slovenskimi
ra~unovodskimi standardi, ki veljajo od 01. 01. 2002.
Ra~unovodske izkaze je za leto 2005 revidirala dru`ba
Pricewaterhousecoopers, d.o.o., Ljubljana.
V poslovnem letu 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., ob neugodnih vremenskih
in zaostrenih tr`nih razmerah na podro~ju prodaje in potro{nje pija~ z ni`jo
vsebnostjo alkohola, zadr`ala vodilni polo`aj v Sloveniji. Za 3,94 % manj{a
realizacija je izklju~no posledica manj{e realizacije na trgih jugovzhodne
Evrope, predvsem zaradi objektivnih te`av, ki se pojavljajo v zadnjih letih.
Izpad omenjene prodaje na teh trgih je tudi vzrok, da dru`ba ni realizirala
planirane prodaje pija~ v tem obdobju.
Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2005 ustvarila 18.330.884 tiso~ SIT ~istih
prihodkov iz prodaje, kar je za 0,6 % manj kot v preteklem letu. V strukturi
prihodkov iz prodaje predstavljajo prihodki na doma~em trgu 84,5 %,
prihodki na tujih trgih pa 15,5 %.
Odhodki iz poslovanja, ki zna{ajo 15.364.630 tiso~ SIT, so se glede na
preteklo leto zmanj{ali za 11,2 %. Zni`anje stro{kov je predvsem sinergijski
u~inek usklajevanja delovanja celotne Skupine Pivovarna La{ko na nabavnem
trgu. Stro{ek amortizacije zna{a 2.279.075 tiso~ SIT in je v primerjavi
s preteklim letom manj{i za 7,7 %.
Dru`ba je v letu 2005 ustvarila 3.086.364 tiso~ SIT dobi~ka iz poslovanja, kar
je za 139,9 % ve~ kot v letu 2004.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) zna{a 5.365.439 tiso~ SIT in je v
primerjavi s preteklim letom ve~ji za 42,9 %.
Finan~ni prihodki so v primerjavi z letom 2004 manj{i za 2.086.003 tiso~ SIT,
ker je bila v letu 2004 opravljena dokon~na uskladitev dolgoro~nih finan~nih
nalo`b v odvisne dru`be z vrednostjo njihovega kapitala, ki je zna{ala
1.950.871 tiso~ SIT.
Prav tako je dru`ba spremenila ra~unovodsko usmeritev glede knji`enja
udele`be v dobi~ku odvisnih dru`b, ki v letu 2005 pove~uje posebni
prevrednotovalni popravek kapitala, v letu 2004 pa je pove~evala finan~ne
prihodke v vrednosti 368.759 tiso~ SIT. V letu 2005 je zna{ala udele`ba v
dobi~ku odvisnih dru`b, ki neposredno pove~uje posebni prevrednotovalni
popravek kapitala, 2.361.976 tiso~ SIT.
Finan~ni odhodki so se v primerjavi z letom 2004 zmanj{ali za 22,8 %. V
letu 2004 je bila opravljena slabitev dolgoro~ne finan~ne nalo`be v kapital
dru`be Delo, d.d., v vrednosti 713.716 tiso~ SIT. Tudi v letu 2005 je odvisna
dru`ba Jadranska pivovara, d.d., Split poslovalo z izgubo. Udele`ba v izgubi
Jadranske pivovare, d.d., ki pove~uje finan~ne odhodke, je v letu 2004 zna{ala
815.503 tiso~ SIT, v letu 2005 pa 709.900 tiso~ SIT. Odhodki za obresti so se
v primerjavi z letom 2004 pove~ali za 444.636 tiso~ SIT.
Pivovarna La{ko, d.d., je v letu 2005 ustvarila 1.872.213 tiso~ SIT celotnega
dobi~ka, kar je za 24,0 % ve~ kot v letu 2004. Obveznost za davek od dobi~ka
je v primerjavi s preteklim letom ve~ja za 90,1 %, predvsem kot posledica
52
Ra~unovodski kazalniki
I. Temeljni kazalniki stanja financiranja 2003 2004 2005STOPNJA LASTNI[KOSTI FINANCIRANJA (kapital / obveznosti do virov sredstev)
0,68 0,66 0,44
STOPNJA DOLGORO^NOSTI FINANCIRANJA (kapital + dolgoro~ne obveznosti + dolgoro~ne rezervacije / obveznosti do virov sredstev)
0,74 0,77 0,64
II. Temeljni kazalniki stanja investiranja 2003 2004 2005STOPNJA OSNOVNOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva / sredstva)
0,21 0,18 0,11
STOPNJA DOLGORO^NOSTI INVESTIRANJA (osnovna sredstva + dolgoro~ne finan~ne nalo`be +dolgoro~ne poslovne terjatve / sredstva)
0,94 0,95 0,77
III. Temeljni kazalniki vodoravnega finan~nega ustroja 2003 2004 2005KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV (kapital / osnovna sredstva)
3,26 3,55 4,11
KOEFICIENT NEPOSREDNE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(likvidna sredstva / kratkoro~ne obveznosti)
0,03 0,01 0,54
KOEFICIENT POSPE[ENE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(likvidna sredstva + kratkoro~ne terjatve / kratkoro~ne obveznosti)
0,12 0,11 0,59
KOEFICIENT KRATKORO^NE POKRITOSTIKRATKORO^NIH OBVEZNOSTI(kratkoro~na sredstva / kratkoro~ne obveznosti)
0,23 0,20 0,64
IV. Temeljni kazalniki gospodarnosti 2003 2004 2005KOEFICIENT GOSPODARNOSTI POSLOVANJA (poslovni prihodki / poslovni odhodki)
1,10 1,07 1,20
V. Temeljni kazalniki dobi~konosnosti 2003 2004 2005KOEFICIENT ^ISTE DOBI^KONOSNOSTI KAPITALA(~isti dobi~ek poslovnega leta / kapital (brez ~istega dobi~ka poslovnega leta))
0,04 0,03 0,03
KOEFICIENT DIVIDENDNOSTI OSNOVNEGA KAPITALA (vsota dividend za poslovno leto / osnovni kapital)
0,10 0,05 0,06
ugodnej{ih poslovnih rezultatov ter ni`je olaj{ave iz naslova investicijskih
vlaganj.
Bilan~ni dobi~ek leta 2005 zna{a 6.805.027 tiso~ SIT (v letu 2004 je zna{al
5.741.220 tiso~ SIT) in zajema preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njih let in ~isti
dobi~ek poslovnega leta.
^isti dobi~ek je v primerjavi s preteklim letom ve~ji za 23,6 % in zna{a
1.500.988 tiso~ SIT.
53
Uspe{no zaklju~eno poslovno leto 2005 potrjuje, da je poslovna politika
dru`be pravilno usmerjena in zagotavlja uspe{en razvoj tudi vnaprej.
Pivovarna La{ko se je v preteklosti praviloma uvr{~ala med uspe{nej{e dru`be
`ivilskopredelovalne panoge v Sloveniji. Smelo lahko pri~akujemo, da bo
dru`ba, kljub precej zaostrenim pogojem gospodarjenja, nadaljevala
s podobnimi poslovnimi rezultati tudi v prihodnje.
Po opremljenosti celotnega proizvodno-polnilnega procesa in kakovosti vseh
proizvodov se dru`ba lahko primerja z najuspe{nej{imi pivovarnami v Evropi.
Pivovarna La{ko `eli tudi v prihodnje obdr`ati dose`eni nivo odli~nosti in
vodilni polo`aj v svoji panogi v Sloveniji. Projekt zdru`evanja slovenske
industrije pija~ in nenehno iskanje novih mo`nosti izkori{~anja sinergij
bo {e naprej osnovna strategija poslovne politike dru`be. Dru`ba lahko le
zdru`ena uspe{no konkurira tujim korporacijam, tako na slovenskem kakor na
tujem trgu. Nadaljnji razvoj bo odvisen predvsem od realizacije omenjenega
projekta, vsekakor pa se bo dru`ba usmerjala tudi v kapitalske povezave
z drugimi proizvajalci pija~, predvsem na obmo~ju jugovzhodne Evrope.
V preteklosti je Pivovarna La{ko `e ve~krat dokazala, da sta znanje in
volja klju~na dejavnika, ki pomagata kljubovati vsem nastalim te`avam, ki
spremljajo iz leta v leto manj ugodne pogoje poslovanja. Dru`ba na~rtuje,
da bo v prihodnje {e uspe{nej{a, predvsem z bolj{im izkoristkom sinergijskih
u~inkov kapitalsko povezanih dru`b.
Pivovarna La{ko bo tudi v prihodnje svojim zvestim potro{nikom zagotavljala
vrhunsko kakovost vseh svojih proizvodov, lastnikom dru`be – delni~arjem
pa zagotavljala uspe{en razvoj in trdnost nalo`benih sredstev ter zadovoljiv
donos na vlo`eni kapital.
Vizija
54
Poslovanje povezanih dru`b
Skupina Pivovarna La{ko zdru`uje proizvajalce piva, mineralnih, izvirskih
in naravnih vod, brezalkoholnih pija~ in `ganih pija~, sirupov za proizvodnjo
pija~ ter trgovino na veliko
Pivovarna La{ko, d.d., La{ko
MATI^NA DRU@BA ODVISNE DRU@BE PRIDRU@ENA DRU@BA
Talis, d.o.o., Maribor Lastni{tvo: 100,00 %
Radenska, d.d., Radenci Lastni{tvo: 88,38 %
Jadranska pivovara, d.d., Split Lastni{tvo: 94,55 %
Vital, d.d., Mestinje Lastni{tvo: 88,65 %
RA&LA, d.o.o., Sarajevo Lastni{tvo: 88,00 % Lastni{tvo Radenske: 12,00 %
Delo, d.d., Ljubljana Lastni{tvo: 24,99 %
Pivovarna Union, d.d., Ljubljana Lastni{tvo: 95,17 %
Fructal, d.d., Ajdov{~ina Lastni{tvo: 90,70 %
Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb Lastni{tvo: 100,00 %
Eurofruit Sarajevo, d.o.o., Sarajevo Lastni{tvo: 100,00 %
Fruktal Mak, a.d., Skopje Lastni{tvo: 89,39 %
Predstavitev skupine
55
Pogoji poslovanja se iz leta v leto spreminjajo. V zaostrenih razmerah na trgu,
kjer je izredna konkurenca, pre`ivijo le najuspe{nej{i. Pogoji prodaje pija~ so
bili v letu 2005 {e dodatno ote`eni z izrazito neugodnimi vremenskimi pogoji,
ki za potro{njo pija~ niso bili prijazni.
Skupina Pivovarna La{ko (v nadaljevanju Skupina) se je v letu 2005 z
vstopom Uniona in Fructala raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v
tem letu niso realno primerljivi s preteklimi in na~rtovanimi. Skupina je v
poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je v primerjavi s
predhodnim letom za 83,6 % ve~
Fizi~na realizacija dru`b, povezanih v Skupino
(v hl) 2003 2004 2005 Indeks 2005/2004Pivo 1.571.398 1.355.482 2.064.166 152,3La{ko 1.313.007 1.124.829 1.080.522 96,1
Split 258.391 230.653 194.318 84,2
Union − − 789.326 −Mineralna voda 1.012.880 759.740 701.820 92,4
Radenska 1.012.880 759.740 701.820 92,4Naravna pitna voda 171.396 163.138 334.102 204,8Radenska 124.940 125.200 161.170 128,7
La{ko 46.456 37.938 39.326 103,4
Union − − 216.054 −
Fructal − − 7.552 −Sokovi, ledeni ~aji 452.110 345.276 1.736.281 502,9Radenska 336.950 221.400 241.990 109,3
Vital 115.160 123.876 126.163 101,8
Union − − 455.764 −
Fructal − − 912.364Sirupi 42.010 33.344 34.271 102,8Vital 42.010 33.344 34.271 102,8@ganje − − 8.658 −
Fructal − − 8.658 −Skupaj 3.249.794 2.656.980 4.879.298 183,6
PIVA prodala za 709.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 52,3 %,
MINERALNE VODE prodala za 58.000 hl manj in dosegla le 92,4 % realizacije predhodnega leta,
NARAVNE PITNE
VODE prodala za 171.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 104,8 %,
SADNIH SOKOV IN
LEDENIH ^AJEV prodala za 1.391.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 402,9 %,
SIRUPOV prodala za 1.000 hl ve~ in presegla realizacijo iz leta 2004 za 2,8 % ter
@GANJA prodala 8.600 hl vseh vrst `ganih pija~.
Pri koli~inski realizaciji Skupina skoraj na vseh osnovnih podro~jih pija~
presega rezultate prodanih koli~in iz leta 2004. Tako je na podro~ju:
Poslovanje
56
57
Razvoj podjetja Radenska se je za~el leta 1869, ko je dr. Karel Henn, lastnik
zemlji{~a, napolnil prve steklenice z mineralno vodo. Dobrih 50 let kasneje
(leta 1923) je bila mineralna voda priznana kot zdravilna, od leta 1936 pa
zanjo uporabljajo simbol treh rde~ih src. Blagovna znamka Radenska Tri srca
sodi med najstarej{e v Sloveniji.
Osnovna dejavnost Radenske je polnjenje in tr`enje mineralne in izvirske
vode ter brezalkoholnih pija~.
V letu 2000 je pri{lo, na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani
Pivovarne La{ko, do povezovanja obeh dru`b. To je prelomno obdobje
za Radensko, saj so v Skupini Pivovarna La{ko la`je uresni~evali cilji
povezovanja, in sicer: usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljev ter
zagotavljanje ~im bolj{ih nabavnih pogojev, koordiniran nastop na trgu
kupcev pri skupnih poslovnih partnerjih, skupni nastop pri {iritvi prodajnega
podro~ja na doma~em in posebej {e na tujem trgu.
Za leto 2005 je bilo zna~ilno, da so se cene proizvodov nekoliko zni`ale, to pa
se je, glede na leto poprej, odrazilo v ni`ji finan~ni realizaciji za 7,6 % in za
8,8 % manj kot je bilo na~rtovano. Ne le v Sloveniji, tudi na evropskih trgih
smo pri~a trendu nadaljnjega upadanja potro{nje gaziranih mineralnih voda;
Radenska pa je v tem ~asu prodajo pitnih voda in brezalkoholnih pija~ celo
pove~ala.
Skupna prodaja vseh proizvodov je zna{ala 1.105.000 hl pija~ in je bila
na ravni leta 2004. Glede na dejstvo, da je bil izpad prodaje zaradi slab{ih
vremenskih pogojev v sezonskih mesecih (junij, julij in avgust) v preostalem
obdobju prakti~no nenadomestljiv, so dose`eni rezultati prodaje v letu 2005
zadovoljivi. Kljub temu, da potro{nja gaziranih pija~ upada, tovrstne pija~e
v strukturi prodaje vseh pija~ {e nadalje prevladujejo. V letu 2005 je dru`ba
prodala:
• mineralnih vod 63,5 %
• izvirskih vod, vklju~no z dodatki 21,9 %
• ostalih brezalkoholnih pija~ 14,6 %
Radenska je v letu 2005 uspela izbolj{ati produktivnost dela za 5,3 %,
predvsem kot rezultat zmanj{evanja {tevila zaposlenih.
S prodajo 110,5 mio litrov pija~, prodajo blaga, materiala in storitev je
Radenska ustvarila 7,2 mrd SIT ~istih prihodkov iz poslovanja, kar je manj
kot leta 2004. Ustvarjeni poslovni izid iz poslovanja je bil dose`en v vrednosti
88,4 mio SIT, poslovni izid pred amortizacijo pa v vi{ini 1,2 mio SIT.
Ustvarjeni ~isti poslovni izid je zna{al 496 mio SIT. V dru`bi se je, glede na
leto 2004, zvi{ala dodana vrednost na zaposlenega za 229 tiso~ SIT.
Dru`ba je v letu 2005 ustvarila 1,6 mrd SIT ~istega denarnega toka, kar je
v primerjavi s predhodnim letom za 14,6 % ve~.
V celoti gledano je bilo poslovanje Radenske v letu 2005 uspe{nej{e kot
predhodno. Tako lahko pri~akujemo, da se bo enak trend nadaljeval tudi
v prihodnje.
Dru`ba v poslovnem letu 2006 na~rtuje koli~insko pove~anje vseh pija~ za
6 %. Prav tako na~rtuje, da bo ustvarila 8,04 mrd SIT skupnih prihodkov in
dosegla 768 mio SIT celotnega dobi~ka, kar pa je za 15 % ve~ od dose`enega
v letu 2005. Ob tem dru`ba na~rtuje tudi izbolj{anje kazalnikov koeficienta
gospodarnosti in dobi~konosnosti poslovanja.
Radenska, d.d., Radenci
58
59
Jadranska pivovara, d.d., Split je bila dograjena v letu 1970, ko je pri~ela
proizvajati pivo. Tako je osnovna dejavnost dru`be proizvodnja in prodaja
piva. V njeni sestavi deluje {e enota Silosi. Dru`ba ima od leta 2000 dalje tudi
licen~no pogodbo za proizvodnjo in prodajo piva Kaltenberg.
V letu 2000 je Pivovarna La{ko postala ve~inska lastnica omenjene dru`be z
nakupom 94,55 % celotne vrednosti dru`be.
V preteklem letu hrva{ko tr`i{~e ni bilo naklonjeno ve~ji potro{nji piva,
saj statisti~ne analize ugotavljajo manj{o potro{njo kot v prehodnih letih.
Posledi~no temu je sledila fizi~na realizacija Jadranske pivovare.
Koli~ine proizvedenega in prodanega piva v letu 2005 so bile za 36.336 hl
manj{e kot v letu 2004 in tako so bili na~rtovani cilji za analizirano obdobje
izpolnjeni le 66 %. Dru`ba je v poslovnem letu 2005 uspela prodati skupaj
194.318 hl piva, in sicer blagovne znamke:
• Zlatorog 54,0 %
• in Kaltenberg Pils 46,0 %.
Na doma~em trgu je bilo prodano 93 % celotne realizacije, 7 % pa je bilo
realizirano na tujem trgu, v Bosni in Hercegovini. Vzroki za slab{o realizacijo
so enaki kot za vse ostale proizvajalce pija~.
Jadranska Pivovara je v letu 2005 ustvarila skupnih prihodkov v vi{ini 4,3
mrd SIT, kar je za 14,7 % manj, kot je ustvarila v letu 2004.
Odhodki so se v letu 2005, glede na predhodno leto, zmanj{ali za 8,2 % in
zna{ajo 5,1 mrd SIT. Dru`ba v poslovnem letu 2005 izkazuje izgubo v vi{ini
751 mio SIT, ki pa je v primerjavi z letom 2004 za 125 mio SIT manj{a.
V letu 2006 Jadranska pivovara Split na~rtuje porast fizi~ne prodaje za 28,7 %
in planira prodati 250.000 hl piva, blagovnih znamk Zlatorog in Kaltenberg.
Dru`ba bo v prihodnjem letu posebno pozornost namenila ve~jim aktivnostim
na prodajnem podro~ju, s pomo~jo svetovalne dru`be ATKEARNEY pa
bo usmerjena k celotni racionalizaciji poslovanja, predvsem na podro~ju
zni`evanja stro{kov ter gospodarnej{ega in rentabilnej{ega poslovanja.
Dru`ba na~rtuje, da bo v letu 2005 ustvarila 6,1 mrd SIT skupnih prihodkov,
dobi~ek iz rednega delovanja pa bo predvidoma zna{al 113 mio SIT.
Predvidena izguba v vi{ini 98 mio SIT je posledica finan~nih izrednih
odhodkov, ki ostajajo kot obveznost iz preteklih let.
Jadranska pivovara, d.d., Split
60
61
Dru`ba Vital, d.d., Mestinje je bila ustanovljena pred ve~ kot 40 leti z osnovno
dejavnostjo predelavo sadja ter proizvodnjo in polnjenje sadnih sokov, sirupov
in ostalih brezalkoholnih mirnih pija~.
Vital ima za{~iteno blagovno znamko Frupi, ki je uveljavljena predvsem na
slovenskem tr`i{~u.
Pivovarna La{ko je v letu 1999 postala ve~inska lastnica z 51-odstotnim
dele`em. V letu 2004 pa je bilo po sklepu skup{~ine Vitala iz sklada lastnih
delnic umaknjeno 29.000 delnic. S tem ukrepom se je pove~al lastni{ki dele`
ostalih delni~arjev, tako je Pivovarna La{ko postala lastnica 63,79 % Vitala.
V decembru 2005 je bil dokon~an projekt preoblikovanja delni{ke dru`be
Vital Mestinje v dru`bo z omejeno odgovornostjo in vlo`en zahtevek za
registracijo dru`be, ki bo izvedena v letu 2006. Z navedenim preoblikovanjem
je Pivovarna La{ko postala 88,65 % lastnica omenjene dru`be.
V letu 2005 je dru`ba Vital pove~ala fizi~no realizacijo za 2 % in tako uspela
prodati preko 160.000 hl vseh svojih proizvodov. Enako kot ostali proizvajalci
pija~ se je dru`ba v tem letu spopadala s te`avami in jih uspe{no premagovala,
kar dokazujejo uspe{ni poslovni rezultati.
V strukturi prodaje se je zni`al dele` sirupov in sokov lastne blagovne
znamke, ob~asno pa se je pove~al dele` trgovskih blagovnih znamk. K
tak{nemu uspe{nemu obsegu prodaje je pripomoglo plodno sodelovanje z
najve~jimi trgovskimi dru`bami (Mercator, Spar, Tu{), za katere je bilo v
letu 2005 pridobljeno dodatnih sedem novih proizvodov. V letu 2005 je tako
dru`ba Vital pove~ala prodajo trgovskih blagovnih znamk za 25 %.
Nalo`bene aktivnosti v letu 2005 niso bile finan~no zahtevne, zato je dru`ba
v tem obdobju lahko glavnino aktivnosti namenila odpla~evanju obveznosti iz
preteklosti.
Realiziran je bi nakup etiketirke in preureditev linije za steko na linijo za PET.
Dru`ba je v poslovnem letu 2005 ustvarila 1.374 mio SIT prihodkov od
prodaje, kar je predvsem zaradi spremenjene strukture (pove~anje prodaje
trgovskih blagovnih znamk) za 1,5 % manj kot v letu 2004.
Dru`ba Vital je poslovno leto 2005 zaklju~ila z ustvarjenim neto dobi~kom
v vi{ini 43,7 mio SIT, kar je v danih pogojih zadovoljivo. Neto denarni tok
v vi{ini 165 mio SIT je skoraj enak kot v letu 2004 in omogo~a nemoteno
izvajanje na~rtovanih razvojnih ter obnovitvenih programov, hkrati pa
zadovoljivo likvidnost.
Za poslovno leto 2006 dru`ba na~rtuje skupno prodajo 179.360 hl vseh vrst
pija~, kar je glede na realizacijo preteklega leta za 10 % ve~. Vital bo tudi
v naslednjem planiranem enoletnem obdobju nadaljeval s sodelovanjem z
ve~jimi trgovskimi dru`bami pri polnjenju njihovih blagovnih znamk, ob
tem pa si bo prizadeval pridobiti kak{nega novega partnerja oziroma raz{iriti
dosedanjo paleto proizvodov.
V letu 2005 bo dru`ba Vital nadaljevala s sinergijskimi ukrepi znotraj
Skupine Pivovarna La{ko, kot so skupna nabava, sinhronizacija proizvodnih
programov, oblikovanje skupnih operativnih slu`b na podro~ju prodaje,
razvoja ipd.
Dru`ba na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 1,43 mio SIT skupnih prihodkov,
55 mio SIT dobi~ka in ustvarila 177 mio SIT neto denarnega toka.
Vital, d.d., Mestinje
62
63
Dru`be povezane v Skupino Union so: Pivovarna Union, d.d., Ljubljana,
Fructal `ivilska industrija, d.d., Ajdov{~ina (Pivovarna Union, d.d., je 90,70 %
lastnik), Fructal Zagreb, d.o.o., (Fructal, d.d., je 100 % lastnik), Fruktal Mak,
a.d., Skopje (Fructal, d.d., je 89,39 % lastnik), Eurofruit, d.o.o., Sarajevo
(Fructal, d.d., je 100 % lastnik).
Osnovna dejavnost mati~ne dru`be Pivovarne Union, d.d., je proizvodnja piva
in brezalkoholnih pija~.
Osnovna dejavnost dru`be Fructal, d.d., je proizvodnja sadnih sokov. Fructal
Zagreb, d.o.o., in Eurofruit, d.o.o., opravljata le prodajo in distribucijo
izdelkov Fructala, d.d.. Dru`ba Fruktal Mak, a.d., Skopje pa opravlja tudi
dejavnost proizvodnje sokov in pija~.
Skupina Union je nastala leta 2001, ko je Pivovarna Union, d.d., prevzela
dru`bo Fructal, d.d.. Skupina je do leta 2003 poslovala uspe{no z
zadovoljivim dobi~kom, v letu 2004 pa je visoka izguba v Fructalu, d.d., in
njegovih odvisnih dru`bah, kljub zelo solidnemu poslovanju in ustreznemu
dobi~ku Pivovarne Union, d.d., povzro~ila izgubo v celotni Skupini Union.
V letu 2005 je Skupina Union sanirala poslovanje v vseh dru`bah, razen
v dru`bi Fructal Zagreb, d.o.o., poslovala pozitivno in ustvarila planirani
dobi~ek.
V za~etku februarja 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., z nakupom 41,3 % delnic
Pivovarne Union, d.d., postala ve~inska lastnica, Pivovarna Union, d.d., pa del
Skupine Pivovarna La{ko.
Z racionalizacijo poslovanja in s sinergijskimi u~inki v skupini predvsem na
podro~jih nabave, prodaje, logistike, distribucije in kadrov bo tudi Pivovarna
Union, d.d., izbolj{ala donosnost poslovanja. Tako smo v skupini `e v letu
2005 dosegli prihranke predvsem pri nabavi skupnih strate{kih surovin,
repromaterialov in embala`e, ki pa jih v letu 2006 ne bo mogo~e ponoviti.
S skupnim nastopom bomo poisku{ali predvsem zadr`ati nabavne cene na
obstoje~i ravni oz. omejiti napovedana povi{anja cen ter {e naprej iskali
sinergijske u~inke pri nabavi.
V letu 2005 je Skupina Union skupaj prodala 2.299.718 hl vseh pija~ oziroma
0,6 % ve~ kot leta 2004. @ivilskih proizvodov je prodala 2.193 ton, kar je za
1,9 % ve~ kot leta 2004.
Na slovenskem trgu je Skupina Union prodala 1.642.150 hl vseh pija~,
kar je za 7,0 % ve~ kot v letu 2004 in 6,0 % ve~ od na~rtovanih. @ivilskih
proizvodov je Skupina Union prodala 971 ton, kar je za 2,0 % ve~ kot lani ter
9,0 % manj od na~rtovanega.
Na izvoznih trgih je Skupina Union v letu 2005 skupaj prodala 657.569 hl
vseh pija~, kar je 12,0 % manj kot leta 2004 in 11,0 % manj od na~rtovanih
koli~in ter 1.223 ton `ivilskih proizvodov, kar je 2,0 % ve~ kot leta 2004 in
8,0 % manj od na~rtovanih.
Najvplivnej{i dru`bi v Skupini Union v Sloveniji ve~ji del svojih izdelkov
tr`ita na zrelih trgih piva, sadnih sokov, nektarjev, sadnih pija~ in ledenih
~ajev. Poraba piva zaradi spremenjenih potro{ni{kih navad stagnira `e vrsto
let. Na drugi strani pa so v fazi rasti trgi vode in vod z dodatki, {portnih in
energijskih pija~. Trg sadnih pija~ je `e pre{el v zrelo fazo, saj so na trgu
prisotne {tevilne blagovne znamke, katerih `ivljenjski cikli so vedno kraj{i,
Skupina Union
64
diferenciacija izdelkov pa je vedno ve~ja.
Tudi v Skupini Union se niso mogli izogniti polnitvam trgovskih znamk v
blagovni skupini piva (plo~evinka 0,5 l, Mercator, steklenica 0,66 l Mercator,
Engrotu{, Hura) in brezalkoholnih pija~ (Fructal, d.d.).
Trg pija~ v Sloveniji je predvsem v obdobju glavne sezone – junij, julij,
avgust pokazal svojo odvisnost od vremena. Dolgotrajno slabo vreme
predvsem ob vikendih in s tem odpoved velikega {tevila prireditev je bilo tudi
eden od vzrokov za izpad oz. manj{o prodajo v tem obdobju.
Konsolidirani ~isti prihodki Skupine Union so v letu 2005 zna{ali 33.808.227
tiso~ SIT, kar je ob primerljivi osnovi za leto 2004 enako oz. za 2,0 % manj
od na~rtovanih. ^isti prihodki prodaje obvladujo~e dru`be so za 2,0 % ve~ji
kot leta 2004, v Skupini Fructal pa so manj{i za 2,5 %.
Drugi poslovni prihodki v vi{ini 1.109.392 tiso~ SIT so ve~ji za 94,6 % v
primerjavi z letom 2004 predvsem zaradi amortizacije slabega imena v vi{ini
555.419 tiso~ SIT.
Vsi stro{ki in odhodki Skupine Union v letu 2005 zna{ajo 33.297.869 tiso~
SIT, kar je za 8,0 % manj kot leta 2004 in 2,2 % manj od na~rtovanih.
^isti poslovni izid leta 2005 je dobi~ek v vi{ini 1.928.448 tiso~ SIT, od tega je
~isti poslovni izid skupine dobi~ek v vi{ini 1.950.968 tiso~ SIT in manj{inski
izid poslovnega leta izguba v vi{ini 22.519 tiso~ SIT.
Skupina je v letu 2005 ustvarila ~isti denarni tok v vi{ini 5.283.083 tiso~
SIT, kar je 15,6 % ~istih prihodkov iz prodaje, v primerjavi z letom 2004 je
ve~ji za 185,5 %. EBITDA Skupine Union za leto 2005 v vi{ni 5.741.263
tiso~ SIT je za 174,8 % vi{ja v primerjavi z letom 2004 in za 18,2 % vi{ja od
na~rtovane.
Pivovarna Union, d.d., na~rtuje za leto 2006 4,8 % koli~insko rast prodaje
piva, na slovenskem trgu 1,7 %, v izvozu pa 13,3 %. Cilj za leto 2006 je
umiriti padanje tr`nega dele`a piva lastnih blagovnih znamk v Sloveniji
in s tem obdr`ati prodane koli~ine na nivoju leta 2005. [e naprej se bosta
pove~evala prisotnost in tr`ni dele` trgovskih blagovnih znamk, katerih
proizvajalec je tudi dru`ba, in pritiski trgovcev na njihov razvoj. Dru`ba bo
tudi v letu 2006 proizvajala in prodajala licen~no pivo Tennent’s, obenem pa
bo za~ela s prodajo trgovske blagovne znamke za ve~jega diskontnega trgovca
na trgu Italije.
Z razvojem novih proizvodov in utrjevanjem obstoje~ih blagovnih znamk je
cilj dru`be zagotoviti kakovostne izdelke ter jih redno in pravo~asno prodati
kupcem.
Na~rtovani dobi~ek iz poslovanja za leto 2006 v vi{ini 2.080.830 tiso~ SIT je
za 6,2 % vi{ji, kot je bil realiziran v letu 2005, na~rtovana EBITDA v vi{ini
4.005.830 tiso~ SIT pa za 1 % vi{ja od realizirane. Zaradi pove~ane zadol`itve
pri bankah za financiranje nalo`be v Mercator, d.d., se v letu 2006 pove~ajo
finan~ni odhodki za {tirikrat, zaradi ~esar bo na~rtovani ~isti dobi~ek za leto
2006 v vi{ini 1.227.223 tiso~ SIT za 26,8 % manj{i v primerjavi z letom 2005.
V letu 2006 bomo nadaljevali z racionalizacijo kadrov in zmanj{evanjem
{tevila zaposlenih ter optimizacijo poslovnih procesov. Konec leta 2006 naj bi
bilo {tevilo zaposlenih manj{e za 7 %.
65
Pomemben cilj v letu 2006 je tudi nadaljevanje sanacije dru`be Fructal,
d.d., in njenih odvisnih dru`b. Poslovno leto 2005 sta dru`bi Fructal, d.d.,
in Fruktal Mak, a.d., Skopje zaklju~ili brez izgube, kar je velik dose`ek v
primerjavi z izgubo leta 2004. Dru`ba Fructal Zagreb, d.o.o., pa je za leto
2005 {e vedno izkazovala veliko izgubo, ki je povzro~ila izgubo v Skupini
Fructal, ni pa bistveno vplivala na Skupino Union. Glavnina te izgube izhaja
iz popravkov terjatev in zalog ter vlaganja v trg.
Za leto 2006 Fructal, d.d., na~rtuje {e vedno minimalno pozitivno poslovanje
vseh treh dru`b ob pove~anju prodaje na izvoznih trgih, kar zahteva ve~ja
vlaganja za vzpostavitev ponovne prepoznavnosti kakovostnih Fructalovih
blagovnih znamk na tujih trgih.
66
67
Ra~unovodski izkazi za skupino povezanih dru`b
(v tiso~ SIT) 31. 12. 2005 31. 12. 2004 Indeks 2005/2004STALNA SREDSTVA 82.551.905 61.595.120 134Neopredmetena dolgoro~na sredstva 17.713.184 233.200 −
Opredmetena osnovna sredstva 51.972.982 28.541.292 182
Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 12.865.739 32.820.628 39GIBLJIVA SREDSTVA 53.112.638 20.411.592 260Zaloge 9.239.461 3.956.195 234
Dolgoro~ne poslovne terjatve 314.325 57.866 543
Kratkoro~ne poslovne terjatve 8.179.829 3.451.042 237
Kratkororo~ne finan~ne nalo`be 34.819.388 12.690.580 274
Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 559.635 255.909 219AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 135.604 7.531 −SKUPAJ SREDSTVA 135.800.147 82.014.243 166KAPITAL 51.043.813 47.280.669 108Vpoklicani kapital 8.747.652 8.747.652 100
Kapitalske rezerve 19.130.206 19.130.206 100
Rezerve iz dobi~ka 8.445.243 8.464.194 100
Preneseni ~isti poslovni izid 4.596.493 3.957.363 116
^isti poslovni izid poslovnega leta 4.220.038 1.076.311 392
Prevrednotovalni popravki kapitala 5.904.181 5.904.943 100DELE@ MANJ[INSKIH LASTNIKOV V KAPITALU 4.714.508 3.785.382 125REZERVACIJE 583.472 446.617 131FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 78.324.167 30.353.621 258Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 25.026.798 9.855.538 254
Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 53.297.369 20.498.083 260PASIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 1.134.187 147.954 767SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 135.800.147 82.014.243 166
Skupinska bilanca stanja na dan 31. 12. 2005
68
Skupinski izkaz poslovnega izida za obodbje 1. 1.−31. 12. 2005
(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004 Indeks 2005/2004^isti prihodki od prodaje 63.684.074 31.093.994 205
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje
(22.999) (34.597) –
Drugi poslovni prihodki 2.360.039 573.823 411
Stro{ki blaga, materiala in storitev 40.021.571 19.866.655 201
Stro{ki dela 11.385.846 5.324.358 214
Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev
7.394.265 4.157.036 178
Odpisi vrednosti 623.035 620.341 100
Drugi poslovni odhodki 1.081.266 786.888 137POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 5.515.131 877.942 628Finan~ni prihodki iz dele`ev 748.283 602.248 124
Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev 56.665 128.180 44
Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev 876.803 2.612.351 34
Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b
249.922 1.485.771 17
Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.897.631 1.337.511 142^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 5.049.329 1.397.439 361Izredni prihodki 186.844 98.088 190
Izredni odhodki 111.298 82.935 134POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 75.546 15.153 499Davek iz dobi~ka 848.565 298.918 284
Odlo`eni davek (244.437) − −^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 4.520.747 1.113.674 406DELE@ POSLOVNEGA IZIDA MANJ[INSKIH LATNIKOV 92.412 37.363 247DELE@ POSLOVNEGA IZIDA OBVLADUJO^EGA PODJETJA 4.428.335 1.076.311 411
69
Skupinski izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1.−31. 12. 2005
(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU PRITOKI PRI POSLOVANJU
65.947.528
31.482.044
Poslovni prihodki 66.044.112 31.667.816
Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje 186.844 98.088
Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve (233.449) (282.968)
Za~etne manj kon~ne aktivne ~asovne razmejitve (49.979) (892)ODTOKI PRI POSLOVANJU 53.339.091 26.494.727Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij 53.134.719 25.892.485
Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje 111.298 82.935
Davki iz dobi~ka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 604.128 298.918
Kon~ne manj za~etne zaloge 730.673 (475.682)
Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi (1.241.727) 696.071PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI POSLOVANJU 12.608.437 4.987.317FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU PRITOKI PRI NALO@BENJU
1.681.751
2.296.566
Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje 1.681.751 1.403.829
Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b − 892.737ODTOKI PRI NALO@BENJU 46.974.978 7.485.535Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 20.914.602 66.102
Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev 3.923.733 3.417.215
Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih nalo`b 1.916.817 4.002.218
Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b 20.219.826 −PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI NALO@BENJU (45.293.227) (5.188.969)FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU PRITOKI PRI FINANCIRANJU
35.447.231
1.965.622
Pove~anje kapitala (brez ~istega dobi~ka) 757.906 −
Pobotano pove~anje dolgoro~nih finan~nih dolgov 14.469.499 3.990.687
Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov 20.219.826 (2.025.065)ODTOKI PRI FINANCIRANJU 2.794.252 2.375.686Finan~ni odhodki, ki se nana{ajo na financiranje 2.147.552 1.090.043
Zmanj{anje kapitala (brez ~iste izgube) 437.383 1.096.432
Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih rezervacij 209.817 189.211PREBITEK PRITOKOV (ODTOKOV) PRI FINANCIRANJU 32.652.479 (410.064)KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 559.635 255.909Finan~ni izid v obdobju (32.311) (611.716)
Za~etno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 591.946 867.625
70
Sk
upin
ski iz
kaz g
ibanja
kapit
ala
za o
bdobje
1.
1.−31
. 12
. 20
05
(v t
iso
~ SI
T)
Osn
ovn
ika
pit
alK
apit
alsk
e re
zerv
eZa
kon
ske
reze
rve
Rez
erve
za
last
ne
del
e`e
Dru
ge
reze
rve
iz
do
bi~
ka
Sku
paj
re
zerv
e iz
d
ob
i~ka
Pren
esen
i ~i
sti d
ob
i~ek
^is
ti d
ob
i~ek
p
osl
ovn
ega
leta
Splo
{ni p
re-
vred
no
tova
l-n
i po
pra
vek
kap
ital
a
Pose
bn
i pre
-vr
edn
oto
val-
ni p
op
rave
k ka
pit
ala
Sku
paj
ZA^
ETN
O S
TAN
JE n
a d
an
1. ja
nu
ar 2
005
8.74
7.65
219
.130
.206
6.13
6.41
26.
524
2.32
1.25
88.
464.
194
3.95
7.36
31.
076.
311
5.54
6.74
535
8.19
847
.280
.669
PREM
IKI V
KA
PITA
LV
nos
~ist
ega
posl
ovne
ga iz
ida
posl
ovne
ga
leta
––
––
––
–4.
220.
038
––
4.22
0.03
8
Vno
s zn
eska
pos
ebni
h pr
evre
dnot
enj
kapi
tala
- D
elo,
d.d
.
––
––
––
––
–10
0.07
810
0.07
8
––
––
––
–4.
220.
038
–10
0.07
84.
320.
116
PREM
IKI V
KA
PITA
LUPr
enos
~is
tega
dob
i~ka
pre
j{nj
ega
leta
––
––
––
1.07
6.31
1(1
.076
.311
)–
––
Razp
ustit
e re
zerv
za
last
ne d
elni
ce–
––
(4.5
19)
(14.
432)
(18.
951)
––
–(7
66)
(19.
717)
––
–(4
.519
)(1
4.43
2)(1
8.95
1)1.
076.
311
(1.0
76.3
11)
–(7
66)
(19.
717)
PREM
IKI I
Z K
API
TALA
Izpl
a~ilo
div
iden
d–
––
––
–(4
37.1
81)
––
(100
.074
)(5
37.2
55)
––
––
––
(437
.181
)–
–(1
00.0
74)
(537
.255
)K
ON
^N
O S
TAN
JE n
a d
an
31. d
ecem
ber
200
58.
747.
652
19.1
30.2
066.
136.
412
2.00
52.
306.
826
8.44
5.24
34.
596.
493
4.22
0.03
85.
546.
745
357.
436
51.0
43.8
13
71
Skupinski ra~unovodski izkazi − pojasnila
Pivovarna La{ko, d.d., je 11. 02. 2005 kupila 186.400 delnic Pivovarne Union,
d.d., z oznako PULG ter tako postala imetnica 95,17 % vseh delnic
v osnovnem kapitalu omenjene dru`be.
Skupina Union vklju~uje naslednje povezane dru`be: mati~no dru`bo
Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (95,17 % v lasti Pivovarne La{ko, d.d.),
odvisno dru`bo Fructal, d.d., Ajdov{~ina (90,70 % v lasti Pivovarne Union,
d.d.), Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb (100 % v lasti Fructala, d.d.), Eurofruit
Sarajevo, d.o.o., Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d.d.) ter Fruktal Mak, a.d.,
Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d.d.).
V letu 2005 je v konsolidacijo vklju~ena Skupina Union za obdobje
od 01. 01. 2005 do 31. 12. 2005. V letu 2005 je bila opravljena cenitev
premo`enja celotne Skupine Union. Razlika med knjigovodsko vrednostjo
kapitala, ki pripada ve~inskemu lastniku Pivovarni La{ko, d.d., in
knjigovodsko vrednostjo nalo`be se je pripoznala kot dobro ime. V letu 2005
je bilo opravljeno vrednotenje lastni{kega kapitala Pivovarne Union, d.d.. V
skladu z zahtevo MRS 36, ki zahteva presojo izkazanega dobrega imena, je
bila opravljena cenitev. Iz vrednotenja je razvidno, da je vrednost v uporabi
ni`ja od po{tene vrednosti, zmanj{ane za stro{ke prodaje.
Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vklju~eni
ra~unovodski izkazi odvisnih dru`b Talis, d.o.o., Maribor in RA&LA, d.o.o.,
Sarajevo.
Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov je bila za dru`be v skupini
uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.
Skupina Pivovarna La{ko se je v letu 2005 z vstopom Skupine Union
raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v tem letu niso realno primerljivi
s preteklimi in na~rtovanimi. Dose`eni kazalniki poslovanja v letu 2005 so
mnogo ugodnej{i od planskih in od kazalnikov preteklega leta. Skupina je v
poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je za 83,6 % ve~
kot v predhodnem letu.
Skupina Pivovarna La{ko je v letu 2005 ustvarila 63,7 mrd SIT ~istih
prihodkov od prodaje, kar je za 104,8 % ve~ kot leto prej, ter je predvsem
posledica vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.
Poslovni odhodki Skupine Pivovarna La{ko so v letu 2005 zna{ali 60,4 mrd
SIT in so za 195,5 % ve~ji kot v preteklem letu. Pove~anje je posledica
vklju~itve Skupine Union, vendar je pove~anje odhodkov poslovanja manj{e
kot pove~anje prihodkov poslovanja, zato se je gospodarnost poslovanja
izbolj{ala za 6 %.
Dobi~ek iz poslovanja Skupine Pivovarna La{ko je v letu 2005 zna{al 5,3 mrd
SIT, v letu 2004 pa le 0,77 mrd SIT, kar je za 584,4 % ve~ kot v preteklem
letu. Prav tako se je mo~no pove~al ~isti poslovni izid, ki v letu 2005 zna{a
4,3 mrd SIT, kar je za 367 % ve~ kot v preteklem letu.
V Skupini Pivovarna La{ko sta najuspe{neje poslovali obe pivovarni, ki sta
skupaj ustvarili 4,94 mrd SIT dobi~ka iz poslovanja, od tega Pivovarna La{ko,
d.d., 3,04 mrd SIT in Pivovarna Union, d.d., 1,9 mrd SIT ter 3,08 mrd SIT
~istega dobi~ka, od tega Pivovarna La{ko, d.d., 1,35 mrd SIT in Pivovarna
Union, d.d., 1,73 mrd SIT.
72
Bilan~na vsota se je glede na preteklo leto pove~ala predvsem zaradi
vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo. Na pove~anje kratkoro~nih
finan~nih nalo`b pa je vplival nakup delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d.,
v vrednosti 22,2 mrd SIT. Bilan~na vsota Skupine Pivovarne La{ko na
31. 12. 2005 zna{a 135 mrd SIT.
73
(v hl) Plan 2006 Realizacija 2005 Indeks Pl-06/R-05Pivo 2.227.000 2.064.166 107,9La{ko 1.150.000 1.080.522 106,4
Split 250.000 194.318 128,7
Union 827.000 789.326 104,8Mineralna voda 731.330 701.820 104,2Radenska 731.330 701.820 104,2Naravna pitna voda 309.750 334.102 92,7Radenska 166.250 161.170 103,2
La{ko 35.000 39.326 89,0
Union 108.500 126.054 86,1
Fructal − 7.552 −Sokovi, ledeni ~aji 1.885.187 1.736.281 108,6Radenska 253.370 241.990 104,7
Vital 148.350 126.163 117,6
Union 484.500 455.764 106,3
Fructal 998.967 912.364 109,5Sirupi 31.210 34.271 91,1Vital 31.210 34.271 91,1@ganje 6.848 8.658 79,1Fructal 6.848 8.658 79,1Skupaj 5.191.325 4.879.298 106,4
Plan in fizi~na realizacija dru`b povezanih v Skupino
Vizija Skupine Pivovarna La{koSkupina Pivovarna La{ko za poslovno leto 2006 na~rtuje prodajo 5,191 mio
hl vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 %. Skupina
na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 68,9 mrd SIT prihodkov od prodaje, 5
mrd SIT ~istega poslovnega izida iz rednega delovanja ter za 14 mrd SIT
EBITDA.
Ob teh na~rtih `eli Skupina Pivovarna La{ko ostati vodilni proizvajalec piva,
mineralnih in izvirskih vod ter brezalkoholnih pija~ v Sloveniji.
74
Plan koli~inske prodaje pija~ po vrstah za leto 2006 za Skupino
(v hl) Plan 2006 v %Pivo 2.227.000 42,9
Mineralna voda 731.330 14,1
Naravna pitna voda 309.750 6,0
Sokovi, ledeni ~aj 1.885.187 36,3
Sirupi 31.210 0,6
@ganje 6.848 0,1Skupaj 5.191.490 100,0
Skupina na~rtuje biti uspe{na na tujih trgih, predvsem na trgih jugovzhodne
Evrope, tako pri prodaji piva, vode in brezalkoholnih pija~, po uspe{nosti
poslovanja ter donosnosti kapitala pa primerljiva z evropsko konkurenco.
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0(v h
l)
Pivo Mineralna Naravna Sokovi, Sirupi @ganje voda pitna ledeni ~aj voda
Pivo
Mineralna voda
Naravna pitna voda
Sokovi, ledeni ~aji
Sirupi
@ganje
75
Plan poslovnega izida Skupine za leto 2006
(v tiso~ SIT, razen {tevila zaposlenih) Plan 2006Skupni prihodki 70.157.566
Skupni odhodki 65.184.240
Amortizacija 7.321.173
Bruto dobi~ek 4.973.326
Davki 1.201.751
Neto dobi~ek 3.771.757
Denarni tok (neto dobi~ek + amortizacija) 11.092.748
[tevilo zaposlenih 1.984
Strukturni prikaz plana prodaje pija~ v letu 2006 za Skupino
Pivo
Mineralna voda
Naravna pitna voda
Sokovi, ledeni ~aji
Sirupi
@ganje
42,9 %
0,6 %
36,3 %
6,0 %
14,1 %
0,1 %
76
77
Ra~unovodski izkazi z revizorjevim poro~ilom za skupino povezanih dru`b v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja (MSRP)
(v tiso~ SIT) 31. 12. 2005 31. 12. 2004SREDSTVA DOLGORO^NA SREDSTVA
87.004.837
63.168.823
Neopredmetena dolgoro~na sredstva 22.555.479 178.501
Opredmetena osnovna sredstva 51.447.207 28.202.587
Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 7.565.882 5.942.698
Investicije v pridru`ene dru`be 5.004.206 27.067.215
Dolgoro~ne poslovne terjatve 432.063 210.988
Dolgoro~ne terjatve za odlo`eni davek – 1.566.834KRATKORO^NA SREDSTVA 57.672.538 25.979.251Zaloge 9.239.461 3.956.195
Kratkoro~ne terjatve iz poslovanja 11.003.463 5.630.605
Kratkororo~ne finan~ne nalo`be 36.896.979 16.136.542
Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 559.635 255.909SKUPAJ SREDSTVA 144.677.375 89.148.074
KAPITAL VE^INSKI KAPITAL
55.619.170
52.985.502
Delni{ki kapital 27.732.699 27.727.414
Ostale rezerve 9.749.478 10.946.896
Zadr`ani dobi~ki 18.136.993 14.311.192MANJ[INSKI KAPITAL 5.715.276 4.540.585SKUPAJ KAPITAL 61.334.446 57.526.087
OBVEZNOSTI DOLGORO^NE OBVEZNOSTI
28.798.111
11.095.965
Dolgoro~ne finan~ne obveznosti 25.001.848 9.855.538
Dolgoro~ne rezervacije 532.123 446.617
Obveznosti do zaposlencev 1.372.316 793.810
Dolgoro~ne obveznosti za odlo`eni davek 1.891.824 –KRATKORO^NE OBVEZNOSTI 54.544.818 20.526.022Kratkoro~ne poslovne obveznosti 11.374.818 4.118.818
Kratkoro~ne obveznosti za pla~ilo davka 31.468 495.761
Kratkororo~ne finan~ne obveznosti 43.138.532 15.911.443SKUPAJ OBVEZNOSTI 83.342.929 31.621.987
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 144.677.375 89.148.074
Skupinska bilanca stanja na dan 31. 12. 2005, v skladu z MSRP
78
Skupinski izkaz poslovnega izida za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2005, v skladu z MSRP
(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004^isti prihodki od prodaje 63.684.074 31.093.994
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon~ane proizvodnje (22.999) (34.597)
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve – (1.071)
Drugi poslovni prihodki 3.946.873 2.321.122
Stro{ki blaga, materiala in storitev (40.021.573) (19.866.656)
Stro{ki dela (11.388.613) (5.324.357)
Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstev (7.390.226) (4.157.036)
Odpisi vrednosti (623.035) (620.341)
Drugi poslovni odhodki (1.094.901) (997.099)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 7.089.600 2.413.959
Finan~ni odhodki (1.954.377) (1.657.098)
Dele` (izgube) / dobi~ka v pridru`enih dru`bah 100.077 (388.349)POSLOVNI IZID PRED OBDAV^ITVIJO 5.235.300 368.512
Davki (848.199) 17.204^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 4.387.101 385.716
Dele` manj{inskih lastnikov v ~istem dobi~ku 124.119 101.230
Dele` ve~inskih lasnikov v ~istem dobi~ku 4.262.982 284.486Dobi~ek na delnico ve~inskih lastnikov:^isti dobi~ek na delnico (v SIT) 487,36 32,55
Popravljen ~isti dobi~ek na delnico (v SIT) 487,36 32,55
79
Skupinski izkaz finan~nega izida za obdobje 1. 1. do 31. 12. 2005, v skladu z MSRP
(v tiso~ SIT) 1. 1.−31. 12. 2005 1. 1.−31. 12. 2004FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenar ustvarjen pri poslovanju 13.920.219 3.347.706
Pla~ane obresti (1.853.261) (1.644.788)
Izdatki za davke (209.814) 179.638POBOTAN DENAR USTVARJEN IZ POSLOVANJA 11.857.144 1.882.556
FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJUPrevzem odvisnih dru`b, neto izdatki za prevzem (17.446.398) –
Izdatki za finan~ne nalo`be v pridru`ene dru`be – (2.458.647)
Nakupi opredmetenih osnovnih sredstev (4.426.861) (4.103.623)
Dobi~ki / izgube pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 684.729 1.057.176
Nakupi neopredmetenih dolgoro~nih sredstev (5.857.563) (16.463)
Nakupi finan~nih sredstev namenjeni za prodajo (19.485.005) 46.962
Prejete obresti 627.452 1.092.569
Prejete dividende 648.209 452.137NETO DENARNI TOK IZ NALO@BENJA (45.255.437) (3.929.889)
FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJUNakupi lastnih delnic 5.285 75.996
Pove~anje dolgov 69.541.972 59.702.251
Odpla~ila dolgov (35.408.057) (57.425.335)
Dividende izpla~ane lastnikom (437.181) (917.295)NETO DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA 33.702.019 1.435.617
NETO POVE^ANJE / ZMANJ[ANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV 303.726 (611.716)Denar in denarni ustrezniki na za~etku leta 255.909 867.625Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 559.635 255.909
Za~etno stanje denarnih sredstev v letu 2005 je ve~je kot kon~no stanje na dan
31. 12. 2004 zaradi vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.
80
Sk
upin
ski iz
kaz g
ibanja
kapit
ala
za o
bdobje
od 1
. 1.
do 3
1. 1
2. 2
00
4,
v s
kla
du z
MSR
P
(v t
iso
~ SI
T)
K
AP
IT
AL
V
E^
IN
SK
EG
A
LA
ST
NI
KA
MA
NJ[
INSK
I
KA
PITA
L
S
KU
PAJ
CEL
OTN
I
KA
PITA
L
De
ln
i{
ki
k
ap
it
al
Os
ta
le r
ez
er
ve
Z
ad
r`
an
i d
ob
i~k
i
Sku
paj
Iz
dan
e
d
eln
ice
Vp
la~a
n
p
rese
`ek
k
apit
ala
L
astn
e
del
nic
e
Za
kon
ske
reze
rve
Prev
red
no
ten
je
fin
an~n
ih
nal
o`b
za
pro
daj
o
^is
ti
po
slo
vni i
zid
p
rete
klih
let
^
isti
p
osl
ovn
i i
zid
ZA^
ETN
O S
TAN
JE n
a d
an 1
. jan
uar
200
48.
747.
652
18.9
87.0
52(8
3.28
6)6.
136.
412
2.21
2.40
614
.944
.001
–50
.944
.237
4.21
1.85
755
.156
.094
^is
ti po
slov
ni iz
id p
oslo
vneg
a le
ta–
––
––
–28
4.48
628
4.48
610
1.22
838
5.71
4
Po{t
ena
vred
nost
– p
revr
edno
tenj
a –
––
–2.
598.
078
––
2.59
8.07
822
7.50
02.
825.
578
SKU
PAJ
SPR
EMEM
BE
v le
tu 2
004
––
––
2.59
8.07
8–
284.
486
2.88
2.56
432
8.72
83.
211.
292
Nak
upi l
astn
ih d
elni
c –
–
(58.
662)
– –
– –
(5
8.66
2) –
(5
8.66
2)
Prod
aja
last
nih
deln
ic–
–13
4.65
8–
––
–13
4.65
8–
134.
658
Izpl
a~ilo
div
iden
d–
––
––
(917
.295
)–
(917
.295
)–
(917
.295
)–
–75
.996
––
(917
.295
)–
(841
.299
)–
(841
.299
) K
ON
^N
O S
TAN
JE n
a d
an 3
1. d
ecem
ber
200
4
8.74
7.65
2
18.9
87.0
52
(7.2
90)
6.
136.
412
4.
810.
484
14
.026
.706
28
4.48
6
52.9
85.5
02
4.54
0.58
5
57.5
26.0
87
81
Sk
upin
ski iz
kaz g
ibanja
kapit
ala
za o
bdobje
od 1
. 1.
do 3
1. 1
2. 2
00
5, v
sk
ladu z
MSR
P
(v t
iso
~ SI
T)
K
AP
IT
AL
V
E^
IN
SK
EG
A
LA
ST
NI
KA
MA
NJ[
INSK
I
KA
PITA
L
S
KU
PAJ
CEL
OTN
I
KA
PITA
L
De
ln
i{
ki
k
ap
it
al
Os
ta
le r
ez
er
ve
Z
ad
r`
an
i d
ob
i~k
i
Sku
paj
Iz
dan
e
d
eln
ice
Vp
la~a
n
p
rese
`ek
k
apit
ala
L
astn
e
del
nic
e
Za
kon
ske
reze
rve
Prev
red
no
ten
je
fin
an~n
ih
nal
o`b
za
pro
daj
o
^is
ti
po
slo
vni i
zid
p
rete
klih
let
^
isti
p
osl
ovn
i i
zid
ZA^
ETN
O S
TAN
JE n
a d
an 1
. jan
uar
200
58.
747.
652
18.9
87.0
52(7
.290
)6.
136.
412
4.81
0.48
414
.311
.192
–52
.985
.502
4.54
0.58
557
.526
.087
^is
ti po
slov
ni iz
id p
oslo
vneg
a le
ta–
––
––
–4.
262.
982
4.26
2.98
212
4.11
84.
387.
100
Po{t
ena
vred
nost
– p
revr
edno
tenj
a –
––
–(1
.197
.418
)–
–(1
.197
.418
)1.
050.
573
(146
.845
)SK
UPA
J SP
REM
EMB
E v
letu
200
5–
––
–(1
.197
.418
)–
4.26
2.98
23.
065.
564
1.17
4.69
14.
240.
255
Nak
upi l
astn
ih d
elni
c –
–
(88.
964)
– –
– –
(8
8.96
4) –
(8
8.96
4)
Prod
aja
last
nih
deln
ic–
–94
.249
––
––
94.2
49–
94.2
49
Izpl
a~ilo
div
iden
d–
––
––
(437
.181
)–
(437
.181
)–
(437
.181
)–
–5.
285
––
(437
.181
)–
(431
.896
)–
(431
.896
) K
ON
^N
O S
TAN
JE n
a d
an 3
1. d
ecem
ber
200
5
8.74
7.65
2
18.9
87.0
52
(2.0
05)
6.
136.
412
3.
613.
066
13
.874
.011
4.
262.
982
55
.619
.170
5.
715.
276
61
.334
.446
82
83
Ime dru`be Dejavnost dru`be Dr`ava dru`be Odstotek udele`ve v %Odvisne dru`be:Vital Mestinje, d.d. proizvodnja pija~ Slovenija 88,650
Radenska, d.d. proizvodnja pija~ Slovenija 88,380
Talis, d.o.o. proizvodnja pija~ Slovenija 100,000
Jadranska pivovara, d.d. proizvodnja pija~ Hrva{ka 94,550
RA&LA, d.o.o. prodaja na veliko BiH 88,000
Skupina Union proizvodnja piva in pija~ Slovenija 95,170
Pridru`ene dru`be:Delo, d.d. ~asopisna in zalo`ni{ka dejavnost Slovenija 24,989
Slovita, d.o.o. Moskva prodaja na veliko Rusija 25,000
Skupinski ra~unovodski izkazi v skladu z MSRP – pojasnilaUvodno pojasnilo
Skupinske ra~unovodske izkaze je za leto 2005 revidirala dru`ba
Pricewaterhouse Coopers, d.o.o., Ljubljana.
Revidirane konsolidirane izkaze Skupine Pivovarne La{ko po MSRP za
leto 2005 je Nadzorni svet dru`be Pivovarna La{ko, d.d., obravnaval na
koresponden~ni seji 30. 05. 2006.
Sestava skupine povezanih dru`b
Povezano skupino dru`b, v katerih ima dru`ba Pivovarna La{ko, d.d., svoje
finan~ne nalo`be, sestavljajo naslednje dru`be:
Na dan 11. 02. 2005 je Pivovarna La{ko, d.d., kupila 186.400 delnic PULG
v skupni vrednosti 17.782.434 tiso~ SIT ter s tem postala 95,170 % lastnik
Pivovarne Union, d.d., Ljubljana.
Sestava Skupine Union
Skupina Union vklju~uje naslednje povezane dru`be: mati~no dru`bo
Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (95,17 % v lasti Pivovarne La{ko, d.d.),
odvisno dru`bo Fructal, d.d., Ajdov{~ina (90,70 % v lasti Pivovarne Union,
d.d.), Fructal Zagreb, d.o.o., Zagreb (100 % v lasti Fructala, d.d.), Eurofruit
Sarajevo, d.o.o., Sarajevo (100 % v lasti Fructala, d.d.) ter Fruktal Mak, a.d.,
Skopje (89,39 % v lasti Fructala, d.d.).
Dru`be, vklju~ene v konsolidacijo
V letu 2005 je v konsolidacijo vklju~ena Skupina Union za obdobje od
01. 01. 2005 do 31. 12. 2005. V letu 2005 je bilo opravljeno vrednotenje
nalo`be v Skupino Union. Po{tena vrednost nalo`be v skladu z MSRP
na dan 01. 01. 2005 zna{a 40.357.866 tiso~ SIT oziroma 94.000 SIT na
delnico. Opravljena je bila tudi cenitev neopredmetenih dolgoro~nih sredstev
– blagovnih znamk Skupine Union. Njihova po{tena vrednost na dan
01. 01. 2005 zna{a 16.453.800 tiso~ SIT.
Razlika med po{teno vrednostjo kapitala in knjigovodsko vrednostjo nalo`be
se je v ra~unovodskih izkazih Skupine Pivovarna La{ko pripoznala kot dobro
ime. V skladu z zahtevo MRS 36, ki zahteva presojo izkazanega dobrega
imena, je bila opravljena cenitev. Iz vrednotenja je razvidno, da je vrednost v
uporabi ni`ja od po{tene vrednosti, zmanj{ane za stro{ke prodaje.
Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vklju~eni
ra~unovodski izkazi odvisnih dru`b Talis, d.o.o., Maribor in RA&LA, d.o.o.,
Sarajevo.
84
Dolgoro~ne finan~ne nalo`be (v tiso~ SIT)Vrednost dolgoro~nih finan~nih nalo`b po SRS 01. 01. 04 30.272.001
Odprava u~inkov revalorizacije (20.509)
Prevrednotenje na po{teno vrednost (997.378)
Prenos lastnih delnic na kapita PIRL (83.286)
Prenos lastnih delnic na kapita RARG (182.431)Vrednost dolgoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP 01. 01. 04 28.988.397
Dolgoro~no odlo`ene terjatve za davek (v tiso~ SIT)Vrednost dolgoro~no odlo`enih terjatev za davek po SRS 01. 01. 04 –
Oblikovanje iz naslova rezervacij za obveznosti do zaposlencev 121.985
Oblikovanje iz naslova prera~una dolgoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP 1.128.726Vrednost dolgoro~no odlo`enih terjatev za davek po MSRP 01. 01. 04 1.250.711
Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov je bila za dru`be v skupini
uporabljena metoda popolnega konsolidiranja.
Izhodi{~a za pripravo skupinskih ra~unovodskih izkazov po MSRP
Prvi skupinski ra~unovodski izkazi Skupine Pivovarna La{ko so po
Mednarodnih standardih ra~unovodskega poro~anja (MSRP) izdelani na
podlagi dolo~il uredbe EU 1602/2002 in 51. ~lena Zakona o gospodarskih
dru`bah (ZGD).
Uredba in zakon dolo~ata obvezno uporabo MSRP pri sestavljanju skupinskih
ra~unovodskih izkazov, med drugim tudi za dru`be, katerih vrednostni papirji
so uvr{~eni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v dr`avah,
~lanicah Evropske unije, in so zavezanke h konsolidaciji na osnovi
53. ~lena ZGD.
V skladu z dolo~ili morajo take dru`be prvi~ poro~ati po MSRP na dan
31. 12. 2005. V ta namen morajo dru`be pripraviti za~etno bilanco stanja na
dan prehoda na MSRP – to je na dan 01. 01. 2004, primerljive ra~unovodske
izkaze po MSRP za leto 2004 in ra~unovodske izkaze po MSRP za leto 2005.
Temeljne ra~unovodske usmeritve pri pripravi skupinskih ra~unovodskih izkazov po MSRP
Ra~unovodska pravila in metode vrednotenja, ki jih dru`ba uporablja pri
pripravi za~etne bilance stanja Skupine Pivovarna La{ko po MSRP, so v
skladu z vsakim MSRP (razen ponujenih izjem), veljavnim v obdobju, za
katerega dru`ba prvi~ poro~a po MSRP.
Dru`ba je v pripravi ra~unovodskih izkazov za prvo poro~evalno obdobje
za Skupino Pivovarna La{ko po MSRP uporabila ra~unovodska pravila in
metode vrednotenja, ki dosledno upo{tevajo vse dolo~be MSRP. Enako velja
za primerjalne ra~unovodske izkaze.
Specifikacija u~inkov prehoda na MSRP v izkazih skupine
V skladu z dolo~bami MSRP 1 je skupina pri prehodu na uporabo MSRP
pripravila za~etno bilanco stanja, v kateri so pripoznana vsa sredstva in vsi
dolgovi, katerih pripoznanje zahtevajo MSRP. U~inki prehoda po posameznih
kategorijah sredstev in virov skupine so naslednji:
V skladu z zahtevami MSRP se je izlo~ila revalorizacija dolgoro~nih
finan~nih nalo`b in se je opravilo prevrednotenje na po{teno vrednost.
Opravljena je bila razvrstitev dolgoro~nih finan~nih nalo`b v {tiri skupine.
Vse dolgoro~ne finan~ne nalo`be v dele`e in delnice so bile razvr{~ene v
skupino dolgoro~nih finan~nih nalo`b za prodajo.
85
V skladu z zahtevami MSRP je bila izvedena krepitev kratkoro~nih finan~nih
nalo`b, razvr{~enih v skupino finan~nih nalo`b za prodajo in pove~anje
prese`ka iz prevrednotenja.
Na podlagi MSRP 19 so bile oblikovane dodatne rezervacije iz naslova
nabranih zaslu`kov zaposlencev. Oblikovane so na podlagi aktuarskih
izra~unov za pokojnine in jubilejne nagrade. Dolgoro~ne rezervacije so se v
skladu s SRS zmanj{ale za vrednost slabega imena iz naslova nalo`b v dru`be
Radenska, d.d., Jadranska pivovara Split, d.d., in Vital Mestinje, d.d.. Slabo
ime je v skladu s MSRP pripoznano v izkazu poslovnega izida.
V izkazu finan~nih tokov za leto 2004, izkazanih po MSRP, ni ve~jih
odstopanj od izkaza finan~nih tokov v letu 2004, izkazanih po MSRP.
Kratkoro~ne finan~ne nalo`be (v tiso~ SIT)Vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b po SRS 01. 01. 04 14.331.786
Prevrednotenje na po{teno vrednost 2.115.210Vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b po MSRP 01. 01. 04 16.446.996
Vrednost kapitala (v tiso~ SIT)Vrednost kapitala po SRS 01. 01. 04 51.906.871
Odprava slabega imena 4.066.563
Prevrednotenje dolgoro~nih finan~nih nalo`b – zadr`ani dobi~ek (2.238.663)
Prevrednotenje finan~nih nalo`b na po{teno vrednost 722.052
Oblikovanje rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade zaposlencev (558.329)
Oblikovanje odlo`ene terjatve za davek 1.250.711
Lastne delnice RARG (152.851)
Lastne delnice (prenos iz DFN) (83.286)
Pove~anje manj{inskega kapitala 243.026Vrednost kapitala po MSRP 01. 01. 04 55.156.094
^isti poslovni izid (v tiso~ SIT)Vrednost ~istega poslovnega izida po SRS 2004 1.113.674
Zmanj{anje slabega imena (1.950.870)
Terjatve za odlo`eni davek 316.122
Manj{inski kapital (63.869)
Kapitalska metoda za nalo`be in ostalo 970.659Vrednost ~istega poslovnega izida po MSRP 2004 385.716
Dolgoro~ne rezervacije (v tiso~ SIT)Vrednost dolgoro~nih rezervacij po SRS 01. 01. 04 2.433.005
Oblikovanje iz naslova rezervacij za obveznosti do zaposlencev 558.329
Odprava slabega imena – odvisne dru`be (1.725.236)Vrednost dolgoro~nih rezervacij po MSRP 01. 01. 04 1.266.098
Vrednost kapitala (v tiso~ SIT)Vrednost kapitala po SRS 31. 01. 04 51.066.051
Razlika zaradi prehoda na MSRP (glej to~ko 5) 3.249.223
Prevrednotenje finan~nih nalo`b za prodajo 2.625.611
U~inki ~istega poslovnega izida (glej to~ko 7) (727.958)
Rezultati pridru`enih dru`b 816.304
Manj{inski kapital 512.179
Ostalo (15.323)Vrednost kapitala po MSRP 31. 01. 04 57.526.087
86
Finan~ni polo`aj Skupine in doseganje na~rtovanih ciljev
Skupina Pivovarna La{ko se je v letu 2005 z vstopom Skupine Union
raz{irila, zato nekateri kazalniki poslovanja v tem letu niso realno primerljivi
s preteklimi in na~rtovanimi. Dose`eni kazalniki poslovanja v letu 2005 so
mnogo ugodnej{i od planskih in od kazalnikov preteklega leta.
Skupina je v poslovnem letu 2005 prodala 4,88 mio hl vseh vrst pija~, kar je
za 83,6 % ve~ kot v predhodnem letu.
Konsolidirani ~isti prihodki od prodaje
Skupina Pivovarna La{ko je v letu 2005 ustvarila 63,7 mrd SIT ~istih
prihodkov od prodaje, kar je za 104,8 % ve~ kot v preteklem letu ter je
predvsem posledica vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.
Odhodki
Poslovni odhodki Skupine Pivovarna La{ko so v letu 2005 zna{ali 60,5
mrd SIT in so ve~ji kot v preteklem letu za 95,4 %. Pove~anje je posledica
vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo v letu 2005.
Dobi~ek iz poslovanja in ~isti dobi~ek
Dobi~ek iz poslovanja Skupine Pivovarna La{ko je v letu 2005 zna{al 7,09
mrd SIT, v letu 2004 pa le 2,4 mrd SIT, kar je za 193,7 % ve~ kot v preteklem
letu. Prav tako se je mo~no pove~al ~isti poslovni izid – ~isti dobi~ek je
v primerjavi s preteklim letom ve~ji za 1.137,4 % in zna{a 4,39 mrd SIT.
Revidirani konsolidirani ~isti dobi~ek poslovnega leta je od objavljenega
nerevidiranega manj{i za 0,4 %, zaradi izvr{enih popravkov v letu revizije.
^isti poslovni izid, izkazan po MSRP, se bistveno ne razlikuje od ~istega
poslovnega izida, izkazanega po SRS, ker je ve~ina efektov, prera~unanih iz
SRS na MSRP, vklju~enih v ra~unovodske izkaze na dan prehoda, to je 1. 1.
2004. Kasnej{i prera~uni pa vplivajo predvsem na spremembo posameznih
postavk kapitala.
Bilan~na vsota
Bilan~na vsota se je, glede na preteklo leto, pove~ala predvsem zaradi
vklju~itve Skupine Union v konsolidacijo. Na pove~anje kratkoro~nih
finan~nih nalo`b pa je vplival nakup delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d.,
v vrednosti 22,4 mrd SIT.
Bilan~na vsota Skupine Pivovarne La{ko nadan 31. 12. 2005 zna{a po MSRP
144,7 mrd SIT, po SRS pa 136 mrd SIT. Razlike so nastale pri prevrednotenju
opredmetenih osnovnih sredstev, finan~nih nalo`b, neopredmetenih
dolgoro~nih sredstev, obra~unanih obveznosti do zaposlencev iz naslova
odpravnin in jubilejnih nagrad ter izkazanih obveznosti in terjatev za odlo`eni
davek.
Celotni kapital
Celotni kapital Skupine na dan 31. 12. 2005, izkazan po MSRP, zna{a 61,3
mrd SIT, kar je 5,6 mrd SIT ve~ kot po SRS. Zaradi prevrednotenja finan~nih
nalo`b za prodajo se je pove~al prese`ek iz prevrednotenja, ki zna{a 3,6 mrd
SIT, medtem ko zna{a posebni prevrednotovalni popravek kapitala, izkazan
po SRS, 0,4 mrd SIT.
87
^isti poslovni izid iz preteklih let
^isti poslovni izid iz preteklih let na dan 31. 12. 2005 po MSRP zna{a 13,9
mrd SIT in je za 9,3 mrd SIT ve~ji kot po SRS, predvsem zaradi prenosa
drugih rezerv iz dobi~ka in splo{nega prevredotovalnega popravka kapitala na
~isti izid iz preteklih let.
Obveznosti
Obveznosti so se pove~ale iz naslova obra~unanih obveznosti do zaposlencev
za odpravnine in jubilejne nagrade (MSRP 19) v vrednosti 1,4 mrd SIT ter
obveznosti za odlo`ene davke v vrednosti 1,9 mrd SIT.
Na~rti
Skupina Pivovarna La{ko na~rtuje za poslovno leto 2006 prodajo 5,191 mio
hl vseh vrst pija~ in s tem pove~anje fizi~ne realizacije za 6,4 %. Skupina
na~rtuje, da bo v letu 2006 ustvarila 68,9 mrd SIT prihodkov od prodaje, 5
mrd SIT ~istega poslovnega izida iz rednega delovanja ter za 14 mrd SIT
EBITDA.
Pomembni poslovni dogodki v odvisnih dru`bah
Skup{~ine Radenske, d.d., Pivovarne Union, d.d., in Fructala, d.d, so sklenile,
da se delnice teh dru`b z oznakami RARG, PULG in FRAG umaknejo
iz organiziranega trga vrednostnih papirjev. Ljubljanska borza, d.d., je
na tej podlagi izdala ustrezne odlo~be ter izklju~ila navedene delnice iz
organiziranega trga, in sicer: RARG 14. 09. 2005, PULG 13. 09. 2005 in
FRAG 02. 11. 2005.
Zaradi sprememb statuta Pivovarne Union, d.d., glede {tevila ~lanov
nadzornega sveta, so se na skup{~ini odpoklicali ~lani nadzornega sveta
– predstavniki kapitala Jakob Piskernik, Jo`e Stani~, Janez Damjan, Du{an
Drofenik, Branko [ibakovski in Rudi [epi~. Na isti skup{~ini so bili izvoljeni
novi ~lani nadzornega sveta – predstavniki kapitala, za {tiriletni mandat, ki
je za~el te~i 01. 01. 2006, v sestavi Anton Turn{ek, Bo{ko [rot in Robert
[ega. Predstavniki delavcev so v nadzorni svet imenovali dve ~lanici, Terezijo
Peterka in Marjeto Zevnik.
Dogodki po datumu bilance stanjaSprememba v NS Pivovarne La{ko, d.d.
Z dnem 01. 01. 2006 je na podlagi odstopne izjave iz osebnih razlogov
prenehal mandat ~lanici nadzornega sveta Pivovarne La{ko, d.d.
Olgi Jakhel Dergan.
Pomembni poslovni dogodki
Pivovarna La{ko, d.d. je dne 31. 01. 2006 namesto v {tirih letnih obrokih
pred~asno pla~ala kupnino za delnice izdajatelja Poslovni sistem Mercator,
d.d, prodajalcu Slovenski od{kodninski dru`bi, d.d., Ljubljana, skladno s
prodajno pogodbo z dne 31. 08. 2005, in sicer za 440.891 delnic po ceni
38.458,54 SIT za delnico, in za 106.950 tistih delnic, ki jih bo Slovenska
od{kodninska dru`ba pridobila v postopku dokapitalizacije, po ceni 39.037,41
SIT za delnico.
Istega dne, torej 31. 01. 2006, je Pivovarna La{ko, d.d., prodala 367.437
delnic dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d., svoji odvisni dru`bi Pivovarni
Union, d.d., in sicer po enaki ceni, kot je bil opravljen nakup delnic, to je po
ceni 38.458,54 SIT na delnico.
88
Delni~ar [tevilo delnic % od osnovnega kapitalaINFOND HOLDING, d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor 2.138.807 24,450
KAPITALSKA DRU@BA, d.d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana 617.488 7,059
BANK AUSTRIA CREDITAINSTALT AG, Vordere Zollamstrasse 13, 1030 Wien 554.474 6,339
SAVA, d.d., [kofjelo{ka cesta 6, 4000 Kranj 415.983 4,755
PERUTNINA PTUJ, d.d., Potr~eva cesta 10, 2250 Ptuj 311.545 3.561
VS TRIGLAV STEBER I, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana 291.188 3,329
BANKA CELJE, d.d., Vodnikova ulica 2, 3000 Celje 241.760 2.764
MAKSIMA, DELNI[KA ID, d.d., ^opova ulica 3, 1000 Ljubljana 238.467 2.726
ZLATA MONETA I, d.d., Svetozarevska 12, 2000 Maribor 225.304 2.576
INFOND ID, d.d., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor 213.082 2,436
Skupaj 5.248.098 59,994
Tako je dru`ba Pivovarna La{ko, d.d., od dne 31. 01. 2006 imetnica 210.548
delnic dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d., oz. 6,37 %, Pivovarna Union,
d.d., pa 367.437 delnic oz. 10,948 % vseh delnic dru`be Poslovni sistem
Mercator, d.d., Ljubljana (z oznako MELR).
Slovenska od{kodninska dru`ba, d.d. Ljubljana je Pivovarni La{ko,
d.d. dne 10. 05. 2006 na osnovi prodajne pogodbe z dne 30. 08. 2005
preknji`ila106.950 novo izdanih delnic dru`be Poslovni sistem Merkator, d.d.
Ljubljana, ki jih je Pivovarna La{ko, d.d. pla~ala dne 31. 01. 2006.
Po preknji`bi ima Pivovarna La{ko, d.d. v lasti 317.498 delnic MELR, kar
pomeni 8,84 % dele` dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d.. Tako imata
Pivovarna La{ko, d.d. in Pivovarna Union, d.d. Ljubljana skupaj 19,07 %
dele` dru`be Poslovni sistem Mercator, d.d. Ljubljana.
Dne 09. 05. 2006 je bilo v sodni register vpisano preoblikovanje delni{ke
dru`be Vital Mestinje v dru`bo z omejeno odgovornostjo. S tem dnem je
preoblikovanje za~elo veljati.
Najve~ji delni~arji
Lastni{ka struktura desetih najve~jih delni~arjev Pivovarne La{ko, d.d., se je
do 31. 03. 2006 delno spremenila in je na dan 31. 03. 2006 naslednja:
Sprememba v NS Pivovarne Union, d.d. Ljubljana
V Pivovarni Union, d.d., je bil dne 09. 01. 2006 konstituiran nov nadzorni
svet v sestavi: Bo{ko [rot, Anton Turn{ek, Robert [ega, Terezija Peterka in
Marjeta Zevnik.
Za predsednika nadzornega sveta je bil izvoljen Bo{ko [rot. Na prvi seji
nadzornega sveta je bila v skladu s spremenjenim statutom razre{ena
tri~lanska uprava v sestavi: Du{an Zorko, Fran~i{ek Bolka in Andrej Rape,
iz poslovnih razlogov, in imenovana nova eno~lanska uprava, skladno s
spremenjenim statutom. Za petletni mandat, ki te~e od 01. 02. 2006 dalje,
je bil imenovan Du{an Zorko.
Izdala: Pivovarna La{ko d.d., Trubarjeva ul. 28, 3270 La{ko, Slovenija Oblikovanje: Zvone Kosovelj, Studio Zodiak / Fotografija: Janez Puk{i~ Realizacija: Studio Zodiak / Tisk: Dikplast, Celje / Naklada: 300 izvodov / Junij 2006