maŠa Šlegel Šmid - share.upr.si · predstavili smo pravila, ki naj bi jih učenci med nastopom...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
MAŠA ŠLEGEL ŠMID
KOPER 2017
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Razredni pouk
Diplomsko delo
ANALIZA GOVORNIH NASTOPOV V 2.
RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Maša Šlegel Šmid
Koper 2017
Mentorica: doc. dr. Barbara Baloh
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici, doc. dr. Barbari Baloh, za strokovno pomoč,
razumevanje in spodbude pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi ravnatelju, učiteljici in učencem osnovne šole na
gorenjskem, ki so bili pripravljeni sodelovati v empirični raziskavi.
Posebna zahvala gre fantu Anžetu in moji družini, ki so mi vedno stali ob
strani, me podpirali in verjeli vame. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem, ki so me
v tem času spodbujali in motivirali.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Maša Šlegel Šmid, študentka univerzitetnega študijskega
programa prve stopnje Razredni pouk,
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Analiza govornih nastopov v 2. razredu
osnovne šole
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Govorno nastopanje je sestavni del komunikacije in zelo pomembna dejavnost
v našem življenju. Prav tako je govorno nastopanje sestavina učnega načrta, s
pomočjo katerega se učenci že zgodaj začnejo pripravljati na uporabo te veščine
tako v šoli kot v vsakdanjem življenju.
V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je govorništvo in govorno nastopanje
na sploh ter kaj je pomembno za njegovo izvedbo. Proučili smo vrste govorov,
pripravo nanj in se dotaknili elementov verbalne in neverbalne komunikacije, ki so
pomembni za uspešno izveden govorni nastop. Predstavili smo pravila, ki naj bi jih
učenci med nastopom upoštevali in pregledali, kaj je o govornih nastopih
zapisanega v učnem načrtu.
V empiričnem delu so predstavljeni in analizirani odgovori intervjujev ter
ugotovitve opazovanih nastopov, ki smo jih opravili v drugem razredu ene izmed
osnovnih šol na Gorenjskem. Predstavljen je problem, ki smo si ga zastavili ter tudi
raziskovalna vprašanja in cilji, s pomočjo katerih smo prišli do ugotovitev. Rezultati
intervjuja so bili presenetljivi, saj smo bili prepričani, da učenci neradi govorno
nastopajo, a so bili odgovori učencev drugačni. Zavedati se je potrebno, da je
priprava na govorni nastop še kako pomembna. Rezultati raziskave so pokazali,
da se učenci na svoj nastop pripravljajo le nekaj dni, zato se sprašujemo, kako
otrokom v prihodnosti čim bolj približati načine in pomen priprave, da bo njihov
govorni nastop čim boljši.
Ključne besede: govorni nastop, govor, verbalna in neverbalna komunikacija,
osnovna šola, učni načrt, vplivi na izvedbo govornega nastopa.
ABSTRACT
Analysis of oral performances in second grade of primary school
Oral performing is a constituent part of communication and is very important
activity in our lives. Oral presentations are a component of primary school
syllabuses as well, where students start preparing to use these skills both in school
and in everyday life.
The theoretical part of the thesis presents what elocution and oral
presentations are and what is important for its implementation. We researched
types of speech, its preparation and we also touched upon elements of verbal and
non-verbal communication which are important to deliver a successful oral
performance. We introduced the rules which students should take into account and
we also examined what is written about oral presentations in primary school
syllabus.
The empirical part presents and analyses the answers of the interviews and
findings of the presentations we observed in the second grade in one of the
primary shools in Upper Carniola. The empirical part outlines the main problem of
the thesis, the research questions and the goals which help us to get to the
conclusion. The results of interview surprised us, because we were sure that
students do not enjoy in oral presentation but the answers were different. We all
have to be aware of fact that the preparation for oral presentation has an important
meaning. The results of the research indicated that students' preparation lasts just
a few days, which raises a question as to how get closer the manner and
importance of preparation to the students, that oral presentations could be better in
future.
Keywords: oral presentation, speech, verbal and non-verbal communication,
primary school, syllabus, influences on oral presentations.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2
2.1 Retorika ali govorništvo ................................................................................ 2
2.2 Kaj je bistveno za govorništvo v nasprotju in primerjavi s
pripovedovanjem in razlaganjem (predavanjem)? ..................................................... 2
2.3 Govor ........................................................................................................... 3
2.4 Priprava na govor ......................................................................................... 4
3 NASTOP IN GOVORNIŠTVO V ŠOLI ....................................................................... 5
3.1 Nastop ......................................................................................................... 5
3.2 Sporazumevanje .......................................................................................... 5
3.2.1 Sporočanje – govorno nastopanje ......................................................... 5
3.2.2 Faze sporočanja .................................................................................... 6
3.2.3 Govorni nastop ...................................................................................... 7
3.3 Kako pripraviti govorno ustvarjanje v šolskih okoliščinah? ........................... 8
3.4 Neverbalna komunikacija ............................................................................. 9
3.4.1 Govorica telesa .....................................................................................10
3.4.2 Obnašanje v prostoru ...........................................................................11
3.5 Verbalna komunikacija ................................................................................12
3.5.1 Glasovni izraz .......................................................................................12
3.5.2 Besedilo................................................................................................14
3.6 Trema, pojav strahu ....................................................................................14
3.7 Vizualni pripomočki .....................................................................................15
4 GOVORNI NASTOPI V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO V OSNOVNI
ŠOLI ................................................................................................................16
4.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje ...........................................................16
5 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................18
5.1 Opredelitev raziskovalnega problema, cilji in raziskovalna vprašanja ..........18
5.2 Metodologija ............................................................................................... 19
5.3 Rezultati in razprava .................................................................................. 21
6 SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................. 26
7 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 28
KAZALO SLIK
Slika 1: Vidni signali ..................................................................................................... 9
Slika 2: Slišni signali ................................................................................................... 12
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Cilji in vrste besedil za govorno nastopanje ........................................ 17
Preglednica 2: Odgovori učencev, ki so si temo govornega nastopa izbrali sami........ 21
Preglednica 3: Odgovori učencev, ki so imeli določeno temo govornega nastopa
(opis osebe) ...................................................................................... 22
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Vprašanja intervjuja .................................................................................... 30
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Latinski pregovor pravi: »Poeta nascitur, orator fit« ali v slovenskem jeziku:
»pesnik se rodi, govornik naredi.« (Vpliv retorike).
Govorno nastopanje je v vsakdanjem življenju zelo pomembno. Retorike
oziroma govorništva se lahko nauči čisto vsak posameznik, če le ima za to
motivacijo, cilj in željo. Med govorno nastopanje lahko štejemo tudi
sporazumevanje, pripovedovanje in trenutke, ko govorimo pred množico.
Med govornim nastopom je pomembno, da se zavedamo uporabe elementov
besedne in nebesedne komunikacije. Govorec mora biti pozoren na vsebino
govora, prav tako pa ne sme pozabiti, kako se bo med svojim nastopom obnašal.
Priprava na govorni nastop je ključnega pomena, a se mnogi tega ne
zavedajo. Od priprave je odvisen uspeh javnega nastopa, zato je dobro, da
govorec pozna postopke, s katerimi doseže kvaliteten nastop.
Naloga učiteljev v šoli je, da spodbudijo učence k ustvarjalnosti ter da so pri
tem samozavestni in samostojni. Učenci bodo na tak način zmožni pripraviti in
predstaviti besedilo za govorni nastop. Tudi v učnem načrtu so zapisani cilji, ki jih
učenci na tem področju morajo doseči, zato se tekom šolanja naučijo, kako
govorni nastop izvesti in kako se nanj pripraviti. Zavedati se morajo, da bo govorno
nastopanje postalo del njihovega življenja.
V diplomskem delu se bomo posvetili govornim nastopom v 2. razredu
osnovne šole. Znotraj tega bomo predstavili priprave na govorni nastop, predvsem
pa nas bo zanimalo, kaj pri tem uporabljajo, kdo jim pomaga. Zanimalo nas bo, ali
na govorni nastop vpliva učni uspeh učencev in poiskali odgovor na vprašanje, če
učenci raje nastopajo na v naprej določeno temo ali si jo raje izberejo sami.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Retorika ali govorništvo
Božič (2016, str. 2) v svojem diplomskem delu navaja: »retorika ali govorništvo
je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem in pravilno
artikulacijo. Zelo pomemben je suveren nastop, pri katerem moramo paziti na
obvladovanje mimike in gestikulacije. Pri retoriki je pomembno okusno, izbrano in
spretno govorjenje ter obnašanje.«
Znana je prevzeta ali tuja beseda, ki pomeni govorništvo, retorika. Retorika je
bila v starem šolskem sistemu eden glavnih predmetov, dandanes pa ni šolski
predmet; pojavlja se kakšen krožek retorike. Na splošno se smatra, da je retorika v
smislu »govornega sporočanja« vključena v materni jezik – slovenski jezik in
nekako tudi v druge učne predmete (Dolgan, 1996).
Izraz retorika izvira iz samostalnika rhétra (retra), kar pomeni v slovenščini
besedo, govor. Govornik je rhétor (retor). Zgovornost, govorništvo pa rhetoriké. V
latinščini pomeni govorništvo, orator pa govornik (Vatovec, 1968).
Retorika nam daje napotke, kako uporabljamo prepričevalna sredstva, kako
sestavimo logični in učinkovito zgrajen govor, kako razumljivo argumentiramo,
kako uporabljamo jezikovne prvine, kako uskladimo besedno in nebesedno
govorico. Takšni napotki nam pomagajo, da samozavestno nastopimo, da se
znebimo treme, da s poslušalci vzpostavimo dober stik in da pri tem tudi uživamo
(Zidar Gale, 1996, v Kelc, 2009).
»Retorika je povezana predvsem z javnimi nastopi. Treba pa je vedeti, da ni
vsak javno nastop tudi retorični nastop. Retorični so tisti, ki poslušalce o nečem
prepričujejo. Ko na primer gledamo oziroma poslušamo moderatorje javnih
prireditev, še ne gre za retorični nastop.« (Zidar Gale, 2007, str. 16).
2.2 Kaj je bistveno za govorništvo v nasprotju in primerjavi s
pripovedovanjem in razlaganjem (predavanjem)?
Kot meni Dolgan (1996), je za govornika bistveno, da nekaj presoja in se za
nekaj zavzema. S tem tudi zagovarja ter izraža svoje zamisli, ideje in stališča,
medtem ko pripovednik ali pripovedovalec pripoveduje kakšno zgodbo ali osebno
doživetje, razlagalec pa razlaga kaj poučnega.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
3
Toporišič (1996, str. 171) opredeljuje pripovedovanje kot: »besedovanje o
enkratnem dejanju ali dogajanju.«
Poznamo več vrst pripovedovanja, in sicer: pripovedovanje v praktičnem
sporazumevanju (ko povemo, kaj se je nam ali komu drugemu dogodilo),
pripovedovanje značilno za šale, anekdote, bajke in legende ter pripovedovanje, ki
ga poznamo v kratkih zgodbah, povestih, novelah, romanih … Vsem
pripovedovanjem je skupna slikovitost, zanimivost in čustvenost (Kelc, 2009).
Toporišič (1996, str. 171) pripovedovanje opredeljuje sledeče:
»Pripovedovanje je besedovanje o enkratnem dejanju ali dogajanju.«
Vsebina pripovedovanja je po navadi dogodek ali dejanje, ki odstopa od
vsakdanjosti in od tega, kar je lahko pričakovati, česar smo navajeni (Toporišič,
1996).
»V pripovedih pripovedovalci ne podajajo samo dejanja ali dogodka, ampak
tudi svoje duševnostne odzive nanju, mnenja o njiju ali tudi sodbe (npr. da so bili v
strahu, veseli, sicer kako pod vtisom dogodkov).« (Toporišič, 1996, str. 171).
Dolgan (1996, str. 38) ugotavlja povezave med razlaganjem, predavanjem in
govorništvom: »Če je predavanje in razlaganje živahno in zavzeto, tako da hoče
prepričati, potem je hkrati govorniško. Če pa je suhoparno in se snov podaja
predvsem objektivno, tako da se povzemajo različna stališča, potem ni govorniško
in gre samo za predavanje.«
Uspešno govorništvo je odvisno od posameznikovega govora, kar bo
predstavljeno v nadaljevanju.
2.3 Govor
»Govor je besedilo, ki ga govornik svojim poslušalcem posreduje ustno.«
(Žagar, 2002, str. 105).
Govor pomeni prvo prelomnico v procesu sporazumevanja med človekom in
sočlovekom. Pomembno je, da je pravilen in razumljiv (Vatovec, 1968).
Prva osnovna sestavina govora je predmet govora, ki je lahko različen. Pri tem
so lahko omejeni vidiki govorniške izvedbe, zato omejimo predmet govora na
določeno temo. Ena izmed značilnosti govora je, da je izrazito namenjen
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
4
poslušalcem. Govornik ne obravnava predmeta zaradi njega samega, ampak
zaradi poslušalcev (Vatovec, 1968).
Glavna značilnost govora je ustnost, kar pomeni, da govor poleg besednega
izražanja vsebuje tudi zvočne in vidne komponente. V drugih besedilih je lahko
nekaj povedano samo z besedami, v govoru pa lahko uporabimo tudi obrazno
mimiko, kretnje, glas … Govor je bolj privlačen, če vsebuje čim več zunajjezikovnih
prvin. Značilnost govora je tudi sugestivnost, saj govornik želi vplivati na čustva,
ravnanje in mišljenje poslušalcev (Žagar, 2002).
Lerche (1996) predstavi različne vrste govorov. Informativni govor vključuje
določena spoznanja in podatke, poslušalce pa seznani z določeno temo. S
prepričevalnim govorom želi govorec svoje občinstvo prepričati o zadevi, katere
uresničitev je zelo pomembna ali pa jih želi seznaniti s kakšno novo idejo.
Značilnost prepričevalnega govora je tudi subjektivnost. Tretja vrsta, ki jo avtorica
navaja je priložnostni govor, s katerim govorec poudari določene dogodke npr.
delovni jubilej, rojstni dan sorodnikov, pogreb …
Za vsako govorno priložnost se je potrebno v naprej pripraviti, o čemer bo
govora v nadaljevanju.
2.4 Priprava na govor
Pomembno je, da se govornik zaveda, da je pred vsakim govorom
premišljevanje, zapisovanje, učenje in sodba. Najboljša priprava na govor je lastna
izkušnja. Dobra priprava predstavlja večino opravljenega dela, vendar veliko
govornikov svojih govorov sploh ne pripravljajo. Mnogi se premalo zavedajo
pomena priprave na govor, saj je od tega odvisen prepričljiv uspeh javnega
nastopa, nekateri pa si ne vzamejo časa za temeljito pripravo in jo podcenjujejo.
Poznamo pa tudi govornike začetnike, ki ne vedo, kako se na govor sploh pripraviti
(Vatovec, 1968).
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
5
3 NASTOP IN GOVORNIŠTVO V ŠOLI
3.1 Nastop
Za govorništvo na sploh je značilno nastopanje ali nastop, torej javna drža
oziroma odrska dejavnost pred občinstvom. Za govornika pa je bolj primerno, da
stoji in ne sedi, prav tako pa je bolje, če govornik govori prosto, na pamet in brez
besedila v rokah, saj si z njimi lahko sproščeno gestikulira. Občudovanja vredno je,
da se govornik med svojim nastopom znajde v vsaki situaciji in se zna odzivati na
sprotne pobude (Dolgan, 1996).
Govornik bo pri svojem nastopu uspešen, če bo upošteval načela uspešnega
sporazumevanja in se nanj ustrezno pripravil. To bomo predstavili v nadaljevanju.
3.2 Sporazumevanje
»Sporazumevanje (komunikacija) je izmenjavanje besedil med ljudmi. Zajema
najmanj dve osebi: tistega, ki govori ali piše, in onega, ki posluša ali bere. Torej je
ena od oblik človekove družbene dejavnosti, in sicer najpogostejša in verjetno tudi
najpomembnejša.« (Križaj, Bešter Turk, Končina, Bavdek, Poznanovič, Ambrož in
Židan, 2015, str. 29).
Sporazumevanje, pri katerem se ne zamenjata vlogi sporočevalca in
prejemnika, je enosmerno (npr. govorno nastopanje in poslušanje govornih
nastopov, pisanje in branje enogovornih besedil). Značilnost enogovornih besedil
je, da niso sestavljena iz replik, ampak iz povedi, ki so tvorjena in povezana s
strani sporočevalca (Križaj idr. 2015).
3.2.1 Sporočanje – govorno nastopanje
Pri sporočanju gre za zavestno dejanje sporočevalca, ki tvori besedilo z
znamenji besednega jezika v slušnem ali vidnem prenosniku. To počne z
določenim ciljem oziroma namenom, saj želi pri poslušalcu nekaj doseči. Potrebno
je veliko truda, saj se mora dobro pripraviti in upoštevati načela uspešnega
sporočanja (prav tam).
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
6
3.2.2 Faze sporočanja
Kot smo že omenili, na sporočanje se je potrebno dobro pripraviti. Če želi biti
sporočevalec uspešen, mora svoje delo skrbno načrtovati in ga izvajati po
določenih korakih/fazah.
Iznajdba
Prvi korak predstavlja naša odločitev, s katerim namenom in o čem bomo
sporočali. Za to se lahko odločimo sami, lahko pa namen in temo določi nekdo
drug npr. učitelj. Kasneje določimo, kaj vse bomo o izbrani temi povedali in s
katerimi podtemami jo bomo razvijali in tako gradili vsebino. Lahko si pripravimo
osnutek z opornimi točkami ali pa ga oblikujemo v miselni vzorec, ki naj bi
vseboval ključne besede in bistvene podatke (prav tam).
Urejanje
Zbrano gradivo je potrebno urediti in določiti zaporedje, ki bo predstavljalo
smiselno celoto (prav tam).
Ubesediljevanje
Ko je besedilo zbrano in urejeno, ga moramo spremeniti v besedilo. Izberemo
si primerne besede in uporabimo zgradbo besedilne vrste, ki ustreza namenu.
Pozorni moramo biti na izbor besed, rdečo nit, logično urejene in razvrščene
povedi ter na to, da je besedilo smiselno povezano v celoto. Tako nastane prva
različica besedila (prav tam).
Popravljanje prve različice besedila
Priporočljivo je besedilo večkrat prebrati in se pri tem vživeti v prejemnika
(poslušalca), saj tako najlažje presodimo, ali je besedilo ustrezno in razumljivo. Če
zaznamo napake, jih popravimo. Pri tem učencem lahko pomagajo npr. starši
(prav tam).
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
7
Prepisovanje popravljenega besedila in navajanje virov
Če smo v prvi različici našli napake, jo moramo prepisati. V primeru, da smo si
pri pisanju besedila pomagali s tujimi besedili pa moramo na koncu besedila
navesti osnovne podatke o delu iz katerega smo podatke pridobili (prav tam).
Pomnjenje besedila in izdelovanje ponazoril
V primeru, da želimo besedilo govorno predstaviti občinstvu, se moramo
pripraviti na govorni nastop. Besedilo večkrat glasno preletimo/preberemo, da bi si
ga čim bolje zapomnili, vendar se ga ne naučimo na pamet, saj bi se lahko ob
kakršnikoli motnji zmedli. Pripravimo si tudi vidna ponazorila (npr. sličice,
prosojnice, plakat …), ki jih pokažemo poslušalcem, ne smemo pa pozabiti tudi na
rabo nebesednih zvočnih in vidnih spremljevalcev govorjenja (glasnost, hitrost
govorjenja, kretnje, drža telesa …)(prav tam).
Izvajanje govornega nastopa
Med govornim nastopanjem moramo poslušalce gledati in govoriti prosto,
razločno, s primerno hitrostjo, čim bolj naravno in živo ter upoštevati primerno
glasnost (prav tam).
3.2.3 Govorni nastop
Križaj idr. (2015) izpostavljajo naslednja pravila, ki jih moramo pri govornem
nastopanju upoštevati:
- Poskrbimo, da smo telesno urejeni, saj smo izpostavljeni kritičnim očem
občinstva.
- Najbolj primerno je, da med nastopom stojimo, sploh če je prostor velik in je
veliko poslušalcev. Po prostoru se lahko tudi premikamo, vendar ne tečemo.
Če je poslušalcev malo, lahko sedimo, vendar pazimo na držo in obnašanje.
- Poslušalce gledamo v oči in skušamo s pogledom zajeti vse.
- Ne beremo napisanega besedila (govorimo prosto). Doma se na govorni
nastop pripravimo, z besedilom pa si lahko pomagamo, če imamo težave.
- Uporabljamo zborni jezik.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
8
- Ko govorimo, pazimo na hitrost govorjenja, glasnost, intonacijo in register.
Govorjeno besedilo členimo s premori, pomembnejše podatke izgovarjamo
počasneje in glasneje, manj pomembne pa hitreje in tiše.
- Uporabljamo tudi vidne neverbalne spremljevalce govorjenja (kretnje, mimiko),
vendar pazimo, da ne pretiravamo.
- Nastop prilagodimo občinstvu; če postanejo poslušalci nezbrani, svoj nastop
poživimo.
- Držimo se dogovorjenega časa.
- Na koncu govornega nastopa lahko poslušalci zastavijo vprašanja, na katera
odgovarjamo mirno in premišljeno.
Tudi učenci se med govornim nastopanjem morajo držati enakih pravil.
Med seboj se razlikujejo v načinu in času priprave nanj, zato bomo v ta namen
v nadaljevanju predstavili načine priprave na nastopanje v šoli.
3.3 Kako pripraviti govorno ustvarjanje v šolskih okoliščinah?
Bistvenega pomena pri javnem ustvarjanju je, da ni posameznik samo dober
govorec, ampak da tudi zna nastopiti. Znano je, da nastopanje nekaterim ustreza,
drugim pa ne. Učenec nastopa celo pri preverjanju znanja, saj z odgovarjanjem na
vprašanja pokaže svoje znanje pred celim razredom. Nekateri učenci imajo s tem
težave, zato se šele po več letih navadijo na javni položaj (Dolgan, 1996).
Pri govornem ustvarjanju nekateri učenci posnemajo snov, idejo in
kompozicijo ali jo celo ponavljajo, torej niso dovolj samostojni. Dolgan (1996)
predstavi možne rešitve tega problema: prva rešitev je, da najprej nastopijo slabši
učenci in pozneje vedno boljši, ki so bolj samostojni in manj občutljivi na različne
vplive. Druga rešitev, ki jo avtor omeni, je, da vsak učenec dobi drugačen naslov
oziroma drugačno temo. Zadnjo možnost pa opisuje kot najbolj zanimivo in
prepričljivo, saj naj bi naslednji izvajalci tj. učenci zapustili učilnico, se umaknili na
hodnik ali v drugo učilnico. Čakajoče učence lahko zaposlimo tako, da se
osredotočeno in mirno pripravljajo na svoj nastop.
Del učenčeve priprave je tudi razmislek o tem, kako se bo med nastopom
obnašal. To bomo predstavili v naslednjem podpoglavju.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
9
3.4 Neverbalna komunikacija
»Dobra komunikacija je temelj uspešnega razmerja, tako osebnega kot
profesionalnega.« (Mladenovič, 2012, str. 7).
V grobem med neverbalno komunikacijo štejemo obrazno mimiko, govorico
telesa, ton glasu, lastno zunanjo podobo in podobo lastnega okolja. Številne
raziskave potrjujejo, da je človekova komunikacija v večini neverbalna. Najbolj
bomo pozorni na tisto osebo oziroma tisti del telesa, ki nas bo najbolj zanimal ali
nam sporočil največ informacij.
Mladenovič (2012, str. 9) trdi naslednje: »Pomanjkljivo znanje neverbalne
komunikacije lahko povzroči nepravilno interpretacijo neverbalnega vedenja. Pri
komunikaciji moramo biti pozorni na sporočila, ki nam jih ljudje pošljejo skozi
verbalno in neverbalno komunikacijo, saj skupaj tvorijo celotno sporočilo.«
Vidni signali
(neverbalna komunikacija)
govorica telesa prostorsko obnašanje
(kinezika) (proksemika)
mimika (obraz) odmaknjenost
pogled (oči) bližina
drža (telo)
gestikulacija (roke, dlani)
pojava (obleka, pričeska)
Slika 1: Vidni signali (Lerche, 1996, str. 84)
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
10
3.4.1 Govorica telesa
Telesna drža
Lepa telesna drža odraža človekovo samozavest. Če se govorec naslanja na
primer na mizo, kaže poslušalcem svojo nesamostojnost, če pa stoji z obema
nogama trdno na tleh, posreduje občutek trdnosti in samostojnosti. Svojo
samozavest pokaže tako, da prosto stoji v prostoru, ne da bi se kam naslanjal ali
česarkoli oprijemal. Pri tem mora paziti na položaj glave, saj višina le-te sporoča
oblastnost, vzvišenost in celo domišljavost. Najbolj primerno je, da je govorčeva
brada približno v višini ramen, saj s tem kaže svojo odločnost, samozavest in
prizadevnost (Lerche, 1996).
Mimika
Mimika mora biti pristna, saj predstavlja govornikovo nemo soizrazilo.
Govornik mora biti pozoren na oblikovanje obraznih potez, saj mimika pogosto
prehiti besedo. Mimična govorica mora biti v sozvočju s stopnjo miselnega,
čustvenega in splošno izraznega oblikovanja. Ljudje opazijo, vidijo in sodijo po
obrazu še preden govorimo. Gladko čelo in vzdignjene obrvi, mirne poteze na
obrazu ter miren telesni položaj pomenijo veselje in zadovoljstvo (Lerche, 1996).
Pogled
Oči so zrcalo človekove duše, saj se z njimi lahko smejimo ali jočemo, lahko
pokažemo jezo ali veselje. Že ko govornik stopi na oder, s poslušalci vzpostavi
očesni stik. Paziti mora, da ga obdrži do konca govora, saj pogled odseva
govornikova čustva in prepričanje (Vatovec, 1968).
Govorec med nastopom ne sme gledati čez ljudi ali v strop. S pogledom mora
potovati od desne proti levi, tudi do tistih, ki sedijo v zadnjih vrstah. Vljudno je, da
govorec pogleda najprej tiste poslušalce, ki kažejo največ zanimanja, vendar pri
tem mora biti pozoren, da pogleda ne ustavi na posameznikih (Lerche, 1996).
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
11
Gibi z rokami, kretnje
Gibna soizrazila so tista, ki pojasnjujejo govorjeno besedilo. Geste so ob
mirnejšem govoru počasnejše, ob živahnejšem pa hitrejše. Večina govornikov
začne kretnje in gibe z desnico, sledi pa ji levica, s katero si pomagajo. Kretnje
morajo biti naravne in elegantne (Vatovec, 1968).
Gestikulacije se ne moremo učiti, saj pride iz naše notranjosti. Kretnje
poudarjajo smisel govora, zato naj bosta roki čim bolj sproščeni, ne preveč ob
telesu in ne za hrbtom. Prekrižane roke pred telesom ne učinkujejo najbolj
samozavestno. Najbolje je, da govorec roke rahlo upogne v višini pasu in ju med
govorom uporabi za primerne gibe. Vsak gib znižuje količino adrenalina, kar
pripomore k lažjemu razmišljanju (Lerche, 1996).
Gibanje lahko med nastopom uporabimo tudi za to, da pritegnemo pozornost
občinstva. Na gibe pa moramo biti pozorni, saj bodo besede le s primernimi gibi
dobile ustrezne poudarke.
Pojava
Priporočljivo je, da se govornik s svojo obleko prilagodi občinstvu. Če nastopa
pred mladimi ljudmi ima lahko oblečeno preprosto majico in kavbojke, pred
starejšimi ljudmi pa je bolj primerna izbira kostima za ženski spol in obleka s
kravato za moške. Pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi na pričesko, saj
pripomore k urejenemu izgledu (Lerche, 1996).
3.4.2 Obnašanje v prostoru
Med govornim nastopanjem je pomembno, kako se nastopajoči počuti, saj
takšno energijo občuti tudi občinstvo.
Govorec mora biti pozoren na svoje gibanje v prostoru. Pri tem mora
upoštevati, da ne sedi ali stoji predaleč od svojih poslušalk in poslušalcev. Če je
krog poslušalcev manjši, lahko k njim prisede v krog ali polkrog, saj s tem ustvari
bolj sproščeno ozračje, ki hkrati vzbuja tudi zaupanje (Lerche, 1996).
Poleg neverbalne je za uspešno sporazumevanje seveda pomembna tudi
verbalna komunikacija, katere značilnosti bomo predstavili sedaj.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
12
3.5 Verbalna komunikacija
Slišni signali
(neverbalna komunikacija)
glasovni izraz besedilo
(prozodika) (semantika)
glasovna lega razčlenitev
melodija stavka rdeča nit poudarki jedrnatost
tempo kratkost
izgovorjava lastni jezik
Slika 2: Slišni signali (Lerche, 1996, str. 85)
3.5.1 Glasovni izraz
Glas
Glas je eden izmed ključnih dejavnikov v govorništvu. Poslušalci radi slišijo
prijeten, lepo zveneč glas, neprijetno pa je poslušati glas, ki je oster, stisnjen,
piskajoč ali nosljajoč.
Z glasom lahko izrazimo razna čustva, vendar se posamezniki med seboj
razlikujemo tudi v tem, kakšen glas nam je namenila mati narava.
Žametno mehak, globok in prijeten glas imajo običajno moški, medtem ko
ženske navadno govorijo z višjim glasom. V vsakem primeru pa je pomembno, da
se človek počuti prijetno in varno, saj s tem vpliva na zven svojega glasu. Lepo
zveneč in prijeten glas ima dovolj resonance in je pomemben za doseganje cilja –
prepričevanje poslušalcev (Lerche, 1996).
Ko govorec govori pred številnim občinstvom mora paziti, da ima njegov glas
dovolj resonance in ga je mogoče slišati tudi na večji razdalji.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
13
Nastopajoči mora biti pozoren na pravilno dihanje in govoriti v svoji osebni
glasovni legi, da bo njegov glas lepo zveneč. Pravilno dihanje pomeni, da se
govorec izogiba globokemu dihanju, s tem pa zmanjšuje razburjenje in po drugi
strani poskrbi za lepši, bolj zveneč glas (Lerche, 1996).
Melodija stavka
Melodija stavka vpliva na razumljivost. Govorec mora upoštevati ločila v
besedilu in prilagoditi glas, npr. kjer je v besedilu pika, glas zniža; pri vprašaju glas
dvigne; pri klicaju pa poudarek podkrepi s povečano jakostjo glasu. S pomočjo
glasu poskušamo doseči živahnost in napetost, za doseganje tega pa si lahko
pomagamo tudi s prehajanjem iz glasnega v tiho govorjenje.
Poudarki
»Poudarki učinkujejo prav zaradi kontrasta do nepoudarjenega dela govora.«
(Lerche, 1996, str. 102).
Govorec mora poudarke uporabljati usmerjeno tj. niti preveč niti premalo.
Posebno poudarjene morajo biti pomembne izjave in besede. Če je poudarkov
preveč, lahko to poslušalce zmede in jih odvrne od vsebine govora.
Tempo
Poslušalci bolje razumejo daljše in zapletene stavke, če jih strnemo in povemo
hitreje. Prepočasi izgovorjeni stavki pa so lahko za občinstvo naporni, saj vplivajo
na njihov kratkoročni spomin in zato ob koncu ne vedo več, kaj je bilo povedano na
začetku. Na drugi strani pa kratki stavki, izgovorjeni počasi in z menjavo hitrosti,
povečajo pozornost poslušalk in poslušalcev (Lerche, 1996).
Izgovorjava
Požiranje končnih zlogov in prehitro govorjenje večkrat kaže na govornikovo
negotovost in pomanjkanje njegove samozavesti. Najboljši nasvet za tovrstne
težave je preprosto v tem, da govorec zbere pogum in sam sebe prepriča v to, o
čemer govori.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
14
Pravilna izgovorjava daje govoru učinkovitost, ki se kaže tako, da so ustnice,
jezik in zobje pri govoru enakovredni. Veliko ljudi govori nerazločno, kar je
neprijetno že med pogovorom, med javnim nastopanjem pa je to nesprejemljivo
(Božič, 2016).
3.5.2 Besedilo
Besedilo spada med besedno komunikacijo, ker poteka preko slušnega
kanala. Govorec mora besedilo ustrezno razčleniti, ob tem pa paziti na rdečo nit v
besedilu. Upoštevati mora načelo kratkosti in jedrnatosti, pri čemer uporabi svoj
lastni jezik.
Vsak odstavek, vsaka nova točka, vsaka nova misel zahteva daljši premor.
Členitev besedila na premore je pomembna tako za poslušalce kot za samega
govornika. Poslušalci bodo med tem lahko razmislili o slišanih besedah, govornik
pa lahko čas izkoristi za dihanje (Lerche, 1996).
Vsakomur se lahko zgodi, da med svojim nastopom izgubi rdečo nit. Razlog
za to je lahko popuščanje koncentracije, motnja v okolju … Čisto odvisno je, kako
se bo občinstvo na to odzvalo. Večja verjetnost je, da bodo prizanesljivejši, če jih
je govorec s svojim načinom govora že pred tem pridobil na svojo stran. Najboljši
način v tem primeru je, da govornik naredi krajši premor, da si uredi misli, ali pa
vključi občinstvo in jih tako spodbudi k razmišljanju.
Rdečo nit lahko govorec med nastopom izgubi tudi zaradi pojava strahu
oziroma treme, kar bomo predstavili v naslednjem podpoglavju.
3.6 Trema, pojav strahu
Vsak izmed nas je verjetno že doživel strah pred nastopom v javnosti.
Navadno ga želimo skriti pred drugim, a se živčnost le še poveča.
Tudi raziskave so pokazale, da se kar 90 odstotkov udeležencev seminarjev
retorike, vključujoč moške in ženske, bori s strahom pred nastopanjem v javnosti
(Lerche, 1996).
Carnegie (2004) pravi, da je trema naraven način, da se pripravimo na
soočenje z nevsakdanjim izzivom okolja. Avtor razlaga, da pospešitev srčnega
utripa in potenje ne predstavljata nič nevarnega, saj se telo pripravlja na akcijo.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
15
Razburjenje pred govorom kaže številne simptome, ki se pri vsakomur od nas
kaže na drugačen način. Nekatere zmrazi ali jim postane vroče, ženske po navadi
zardijo, napetost se kaže tudi na telesu, izraz na obrazu otrpne, glas pa je stisnjen.
Vzroki za pojav treme pa ne tičijo le v naši preteklosti. V človekovi podzavesti se je
ohranila značilna reakcija telesa na napad in nevarnost (Lerche, 1996).
Razlogi za strah pred govorjenjem v javnosti pogosto izvirajo iz preteklosti. Po
navadi gre v tem primeru za slabe izkušnje, zaradi katerih se pojavi strah pred
tem, da bi se osmešili. Najboljša tehnika za premagovanje strahu pred govorom se
dotika pregovora "Vaja dela mojstra". Najprej poskusimo nastopiti pred prijatelji,
znanci ali sorodniki, nato pred večjo skupino ljudi. Priporočljivi so obiski tečajev
govorništva, kjer moraš kot udeleženec čim več govoriti.
Govorec lahko svoj nastop popestri z različnimi pripomočki ali pa si tako
pomaga, da lažje in bolj nazorno predstavi govorjeno besedilo. Podrobneje bomo
te pripomočke predstavili v nadaljevanju.
3.7 Vizualni pripomočki
Med izvedbo govornega nastopa si lahko pomagamo z različnimi vizualnimi
pripomočki. Če se nastopajoči za to možnost odloči, se mora zavedati nevarnosti
le-teh, saj se lahko zgodi, da izgubimo stik s poslušalci in komuniciramo zgolj
preko njih.
V šolah lahko zelo dobro uporabimo površino table, saj lahko nanjo ročno
napišemo ali narišemo različne ponazoritve. Pri tem moramo biti pozorni, da
istočasno ne govorimo in ne pišemo, saj tako poslušalcem nehote obrnemo hrbet.
Dandanes so vedno bolj v uporabi projektorji in prosojnice. Prednost tovrstne
vizualne predstavitve je v pripravi, saj jo lahko pripravimo predhodno.
Ljudje smo si med seboj različni. Nekateri si bolj zapomnijo tisto, kar vidijo,
drugi pa tisto, kar slišijo. Slike v vsakem primeru odvračajo pozornost, saj lahko
preprečijo, da si gledalci ustvarijo svoje stališče. Kot vizualni pripomoček (tudi pri
šolskem pouku) je v zadnjem času pogosta tudi uporaba kratkih video posnetkov,
za uporabo katerih pa je priporočljivo, da si nastopajoči posnetek večkrat ogleda in
pripravi primerno razčlenitev za razpravo (Lerche, 1996).
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
16
4 GOVORNI NASTOPI V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO
V OSNOVNI ŠOLI
Predstavili bomo glavne cilje in vsebine v učnem načrtu, ki so povezani z
govornimi nastopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri tem se bomo
osredotočili na 2. razred devetletne osnovne šole.
V empiričnem delu bodo analizirani izvedeni govorni nastopi učenk in učencev
2. razreda osnovne šole in predstavljeni rezultati intervjujev o tej temi.
4.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje
Jezik
Namen jezikovnega pouka je razviti sporazumevalno zmožnost v slovenskem
(knjižnem) jeziku, kar pomeni praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh štirih
sporazumevalnih dejavnosti pa tudi jezikovnosistemskih temeljev.
»Učenci v tem obdobju poleg vstopanja v svet branja in pisanja opravljajo tudi
druge dejavnosti, na primer sodelujejo v pogovorih, kritično sprejemajo oziroma
interpretirajo govorjena in zapisana besedila, se (po)ustvarjalno odzivajo nanje,
govorno nastopajo, pišejo krajša besedila ter sistematično razvijajo svojo
poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno, slogovno, metajezikovno
zmožnost in zmožnost nebesednega sporazumevanja.« (Poznanovič Jezeršek idr.,
2011, str. 4).
Na področju jezika učenci med drugim razvijajo tudi zmožnosti govornega
nastopanja. Poznanovič Jezeršek idr. (2011, str. 9 in str. 13) navajajo naslednje
cilje in vrste besedil za govorno nastopanje:
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
17
Preglednica 1: Cilji in vrste besedil za govorno nastopanje
Cilji
- Učenci govorno nastopajo (z vnaprej napovedano temo in besedilno
vrsto), in sicer najprej ob učiteljevih vprašanjih in slikovnem
gradivu/drugih ponazorilih, nato pa čim bolj samostojno in ob
zgledovanju po podobnem že poslušanem besedilu.
- Učenci vrednotijo zanimivost, živost in razumljivost besedila, predlagajo
popravke/izboljšave in utemeljujejo svoje mnenje.
- Učenci vrednotijo rabo nebesednih spremljevalcev govorjenja ter
utemeljujejo svoje mnenje.
- Učenci povzemajo temeljna načela uspešnega govornega nastopanja (z
učiteljevo pomočjo).
- Učenci izražajo svoja občutja med govornim nastopom.
- Učenci vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja in načrtujejo,
kako bi jo lahko izboljšali.
Vrste besedil
- Pripovedovalno besedilo o tem, kar so doživeli/videli/slišali.
- Predstavitev svojih načrtov za dani dan/konec tedna/počitnice.
- Obnova knjige/risanke/filma.
- Opis osebe/druge osebe, svojega delovnika/delovnika druge osebe,
predmeta/igrače, živali, prostora, zgradbe, svoje poti v šolo/katere druge
poti
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
18
5 EMPIRIČNI DEL
5.1 Opredelitev raziskovalnega problema, cilji in raziskovalna
vprašanja
Problem
Avtorji knjig oziroma priročnikov za govorno nastopanje so si dokaj enotni, ko
pravijo, da se je treba govornega nastopanja naučiti (Vlašič, 2013).
Govorno nastopamo vsi, in sicer tudi takrat, ko se tega ne zavedamo povsem.
V trenutku, ko kaj pripovedujemo, ko govorimo pred množico, gre za govorno
nastopanje. Tudi za sporazumevanje bi lahko rekli, da sodi med govorno
nastopanje, saj tudi med sporazumevanjem govorno nastopamo (Vlašič, 2013).
Če želimo, da bodo naši otroci dobri govorci, jim moramo ponuditi možnost, da
se sami preizkusijo v vlogi govorca. To jim lahko vzgojitelji in vzgojiteljice
omogočijo že v vrtcih, saj jim bo zgodnja izkušnja pomagala pri kasnejših težjih
izzivih (Vlašič, 2013).
Govor je sredstvo, s katerim ljudje v vsakdanjem življenju izražamo svoje
misli, čustva in želje. Pogosto se znajdemo v situaciji, ko razmišljamo, ali bomo ob
določeni priložnosti oziroma v danem trenutku izbrali prave besede in pritegnili
pozornost poslušalcev, vendar se mora vsak govornik zavedati, da se je za
prepričljiv govorni nastop potrebno ustrezno pripraviti, in ob pripravi razmišljati tudi
o tem, kako vsebino predstaviti (Hartman, 2016).
Govorno ustvarjanje v šoli je organizirano kot individualno nastopanje pred
razredom. Pri takšnem načinu nastopanja obstajajo nekatere prednosti in slabosti.
Učenci se tako lahko naučijo nastopati pred občinstvom, se znebijo strahu in treme
pred nastopanjem, nekaterim učencem pa tak način povzroča težave (Božič,
2016).
Pomembno je, da znajo učitelji poudariti pomembnost govornega nastopanja
in da učencem predstavijo širši pogled na to veščino. Učenci morajo vedeti, da
govorno nastopanje ni samo nekaj, kar jim bo prineslo oceno v redovalnico, vendar
ima pomembnejši namen. Učenci se morajo zavedati, da bodo govorni nastopi
postali del njihovega življenja in velikokrat bo prav govorni nastop tisti, ki bo
zaslužen za uspeh ali neuspeh (Božič, 2016).
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
19
Učitelji z govornim nastopanjem spodbujajo učence, da so ustvarjalni,
samozavestni, samostojni ter zmožni pripraviti in predstaviti govorjeno besedilo.
Vsak izmed nas je z vztrajnostjo in interesom sposoben pripraviti učinkovit govorni
nastop, saj se lahko z ustrezno pripravo in vajo naučimo govorno nastopati, pa
čeprav nismo rojeni govorniki (Hartman, 2016).
V diplomskem delu smo analizirali govorne nastope v 2. razredu osnovne
šole. Pri tem smo ugotavljali, ali se kakovost govornega nastopa razlikuje glede na
to, ali imajo učenci temo govornega nastopa določeno ali pa si jo izberejo sami.
Zanimalo nas je tudi, ali na izvedbo govornega nastopa vpliva učni uspeh učenca,
kako in koliko časa se na govorni nastop pripravljajo ter s čim si pri tem pomagajo.
Cilji
Oblikovali smo cilje, s katerimi smo si pomagali pri analiziranju izvedenih
govornih nastopov:
1. ugotoviti, ali se kakovost govornega nastopa razlikuje glede na to, ali si učenci
temo izberejo sami oziroma jo določi učitelj;
2. ugotoviti, kako se učenci pripravljajo na govorni nastop in s čim si pomagajo;
3. ugotoviti, ali se uspešnost pri govornem nastopanju razlikuje glede na uspeh
učencev.
Raziskovalna vprašanja
R1: Kako se učenci pripravljajo na govorni nastop in s čim si pomagajo?
R2: Kako tema govornega nastopa vpliva na izvedbo?
R3: Kako učni uspeh učencev vpliva na uspešnost pri govornem nastopanju?
5.2 Metodologija
Opis pripomočkov
Za raziskavo smo izbrali teme govornih nastopov, predpisane v učnem načrtu
za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Temo govornega nastopa za tri učence
smo izbrali mi – opis osebe, trije drugi učenci pa so si jo izbrali sami. Govorni
nastop so izvajali učenci drugega razreda osnovne šole na gorenjskem.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
20
Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo. Za pridobivanje podatkov smo
uporabili kvalitativno tehniko – intervju, ki je strukturiran. Sestavljen je iz petih
vprašanj, ki smo jih zastavili učencem, ki so govorni nastop izvedli. Učenci so bili
intervjuvani po končanih govornih nastopih.
Opis vzorca
Za raziskavo smo uporabili študijo primera – opazovanje z udeležbo, vzorec
pa je bil neslučajnostni priložnostni. Raziskavo smo izvedli glede na bližino kraja in
hitrejšega dostopa do podatkov, saj smo tam v mesecu aprilu opravljali tudi
obvezno pedagoško prakso. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 6 učencev
drugega razreda osnovne šole na Gorenjskem, in sicer: dva učenca s povprečnim
učnim uspehom, dva učno slabša in dva učno bolj uspešna učenca.
Opis postopka zbiranja podatkov
Z raziskavo smo najprej seznanili ravnatelja osnovne šole. Pridobili smo
njegovo dovoljenje in nato še dovoljenje staršev otrok, ki so bili vključeni v
raziskavo. Raziskavo smo izvedli v mesecu aprilu 2017. Učenci so na vprašanja
intervjuja odgovarjali v času rednega pouka, intervjuvali pa smo jih individualno. Z
zagotavljanjem enakih pogojev in enotnimi navodili smo zagotovili objektivnost,
zanesljivost z jasnimi in enopomenskimi trditvami, veljavnost pa tako, da so trditve
v merskih pripomočkih temeljile na teoretičnih izhodiščih. V kolikor so bila
sodelujočim posamezna vprašanja nerazumljiva, smo jim ponudili dodatno
pojasnilo. Pripomoček je strokovno pregledal tudi mentor.
Opis obdelave podatkov
Dobljeni podatki so obdelani po načelih za kvalitativno obdelavo podatkov,
interpretirali pa smo jih z deskriptivno neeksperimentalno metodo.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
21
5.3 Rezultati in razprava
Intervjuje smo izvedli s šestimi učenci, ki so izvedli svoj govorni nastop.
Predhodno smo pridobili soglasje ravnatelja in staršev, saj smo govorne nastope
zaradi lažje analize posneli.
Na lastnem primeru smo prikazali, kako naj bi nastop izgledal. Izdelali smo
vizualno ponazorilo – plakat in pokazali, kaj naj bi vseboval in kako si z njim lahko
pomagamo. Ker so si trije učenci morali sami izbrati temo, smo izdelali navodila za
vse vrste besedil, ki so za govorno nastopanje zapisani v učnem načrtu za prvo
vzgojno-izobraževalno obdobje. Učenci so imeli teden dni časa za pripravo na
govorni nastop, pripravljali pa so se doma.
V nadaljevanju bomo podali odgovore otrok, ki smo jih pridobili s pomočjo
intervjuja. Najprej bomo zapisali vprašanja intervjuja, nato pa odgovore
posameznih učencev, ki jih bomo razdelili glede na to, ali so si temo izbrali sami ali
ne ter glede na učni uspeh. Odgovore bomo nato analizirali in na njihovi podlagi
izpeljali zaključke.
1. Ali rad/a govorno nastopaš? Zakaj da/ne?
2. Koliko časa nameniš pripravi na govorni nastop?
3. S čim si pomagaš pri pravi na govorni nastop?
4. Katera tema za govorno nastopanje ti je najbližje?
5. Ali raje sam izbereš temo ali raje nastopaš na v naprej določeno temo?
Preglednica 2: Odgovori učencev, ki so si temo govornega nastopa izbrali sami
Učenec Uspeh Odgovor
Učenec 1
boljši učni uspeh od
povprečja
1. »Da, saj želim svojim sošolcem in sošolkam povedati, kaj sem se med pripravi na govorni nastop novega naučil, in kaj sem novega izvedel.«
2. »Teden dni.« 3. »S spletom in
knjigami.«
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
22
4. »Opis živali.« 5. »Raje si jo
izberem sam.«
Učenec 2
povprečen učni uspeh
1. »Da, saj želim s sošolkami in sošolci deliti informacije o tistih, ki jih imam rad.«
2. »Tri dni.« 3. »Pomagajo mi
starši.« 4. »Opis živali.« 5. »Raje si jo
izberem sam.«
Učenec 3
slabši učni uspeh
1. »Da, saj se med pripravo na govorni nastop veliko naučim.«
2. »En dan.« 3. »Ob pomoči
staršev izdelam miselni vzorec.«
4. »Opis živali.« 5. »Raje si jo
izberem sam.«
Preglednica 3: Odgovori učencev, ki so imeli določeno temo govornega nastopa (opis osebe)
Učenec Uspeh Odgovor
Učenec 4
boljši učni uspeh od povprečja
1. »Da, saj se je zabavno učiti določene stvari o nekom.«
2. »Štiri dni.« 3. »Najprej si
izdelam oporne točke in si kasneje zapišem besedilo.«
4. »Opis živali.« 5. »Raje
nastopam na temo, ki mi jo določi učitelj/učiteljica.«
1. »Da, saj tako lahko povem zanimive stvari o nekom in ga lahko podrobno
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
23
Učenec 5
povprečen učni uspeh
opišem, da ga spoznajo tudi ostali v razredu.«
2. »En dan.« 3. »Izdelam
plakat, pri čemer mi pomagajo starši.«
4. »Opis živali.« 5. »Temo si raje
izberem sam.«
Učenec 6
slabši učni uspeh
1. »Ne, saj mi ni všeč javno nastopanje in govorjenje pred celim razredom.«
2. »Dva dni.« 3. »S spletom ali
pa mi na pomoč priskočijo starši.«
4. »Opis živali.« 5. »Temo si raje
izberem sam.«
R1: Kako se učenci pripravljajo na govorni nastop in s čim si pomagajo?
Glede na odgovore učencev lahko zapišemo naslednje ugotovitve in
odgovorimo na prvo raziskovalno vprašanje: za pripravo na govorni nastop učenci
povprečno porabijo tri dni, pri tem pa večini pomagajo starši ali si pomagajo z
iskanjem potrebnih informacij na spletu. Trije učenci si pri pripravi na nastop
pomagajo z eno izmed naslednjih možnosti: miselni vzorec, oporne točke, besedilo
ali izdelajo plakat. Vsi učenci, razen enega, radi govorno nastopajo. Razlog za to,
da ima večina učencev rado govorno nastopanje je, da želijo sošolcem in
sošolkam sporočiti nekaj novega ter da se med pripravo na govorni nastop naučijo
nekaj novega. Vsem učencem je najbližja tema za govorni nastop opis živali, vsi
razen enega učenca pa si temo najraje izberejo sami.
Odgovore na naslednji dve raziskovalni vprašanji bomo zapisali na podlagi
izvedenih govornih nastopov, ki smo jih posneli. Osredotočili se bomo predvsem
na samo izvedbo govornega nastopa, neverbalno in verbalno komunikacijo ter
zapisali ugotovitve glede vpliva teme in učne uspešnosti na izvedbo govornega
nastopa. Za lažjo interpretacijo bomo skupaj primerjali učence po učni uspešnosti
(dva učno boljša, dva povprečna in dva učno slabša), vendar je imel eden izmed
para temo govornega nastopa določeno, drugi pa si jo je izbral sam.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
24
R2: Kako tema govornega nastopa vpliva na izvedbo?
R3: Kako učni uspeh učencev vpliva na uspešnost pri govornem nastopanju?
Učenca z boljšim učnim uspehom od povprečja
Oba učenca sta med svojim nastopom govorila v knjižnem jeziku, s primerno
hitrostjo in dovolj glasno. Učenec, ki si je temo izbral sam, si je pomagal z opornimi
točkami na plakatu, drugi učenec pa je vizualni pripomoček uporabil zgolj za
ponazoritev povedanega. Oba učenca sta besedilo členila s premori, med
govorom pazila na lepo telesno držo in vzpostavljala očesni stik s poslušalci.
Učenca s povprečnim učnim uspehom
Učenca sta med svojim nastopom govorila glasno in razločno. Pomagala sta
si s plakatom, kamor sta za hip usmerila pogled in nadaljevala z nastopom. Oba
sta imela pogled usmerjen k poslušalcem, upoštevala sta premore. Premori
učenca, ki si je temo izbral sam, so bili rahlo predolgi, občasno je uporabljal tudi
besede pogovornega jezika. Med nastopom sta oba učenca imela roki ob telesu.
Učenca s slabšim učnim uspehom
Med nastopom sta oba učenca govorila prehitro. Učenec, ki si je sam izbral
temo je govoril nerazločno, vendar dovolj glasno in pri tem imel primerno telesno
držo. Vzpostavil je stik s poslušalci, besedilo členil s premori, vendar je med
nastopom uporabil tudi veliko pogovornih besed. Drugi učenec, ki je imel temo
govornega nastopa določeno, je izmed vseh nastopajočih učencev najbolj izstopal.
Govoril je tiho in hitro ter nerazločno. Pogled je imel usmerjen v tla, prepogosto si
je pomagal s plakatom, medtem pa je roke držal v žepih. Trudil se je uporabljati
zborni jezik, a je prevladoval pogovorni.
Glede na zapisana opažanja lahko odgovorimo na drugo raziskovalno
vprašanje, in sicer, da tema govornega nastopa nima vpliva na izvedbo govornega
nastopa. Če izpostavimo najprej učence, ki so si temo izbrali sami, lahko
omenimo, da sta se v tem primeru razlikovala le dva učenca. Prvi si je pomagal s
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
25
plakatom, drugi pa je med govorjenjem uporabljal predolge premore. Menimo, da
tovrstne pomanjkljivosti ne smemo pripisovati izboru teme, saj so vsi ti učenci imeli
primerno vsebino v primernem obsegu.
Učni načrt sam po sebi ponuja vsebine, ki so učencem na določeni stopnji
blizu. Vsi učenci, ki so si temo izbrali sami, so izbrali opis živali, kar smo ugotovili
tudi iz odgovorov intervjuja, da je ta besedilna vrsta za govorno nastopanje med
učenci najbolj priljubljena. Tisti učenci, ki pa smo jim temo govornega nastopa
določili mi, so morali opisati osebo. V tem primeru tudi niso imeli težav, saj si je
vsak izbral tisto, ki jo najbolje pozna in lahko o njej pove največ.
Izvedbo govornih nastopov učencev, ki sta učno bolj uspešna, lahko
nedvomno primerjamo z učencema, ki sta učno slabša. Torej lahko odgovorimo na
tretje raziskovalno vprašanje, da učni uspeh do določene mere vpliva na
uspešnost pri govornem nastopanju. Ob tem moramo poudariti, da so »/…/ učenci
z visokimi intelektualnimi sposobnostmi učno uspešni, če prihajajo iz spodbudnega
družinskega okolja, medtem ko učenci, ki prihajajo iz manj spodbudnega
družinskega okolja in imajo nizke intelektualne sposobnosti, izkazujejo nižjo raven
učne uspešnosti.« (Marjanovič Umek, Sočan, Bajc, 2007, str. 30).
Kot rečeno, največ razlik v izvedbi govornih nastopov lahko zapišemo, če
primerjamo učno bolj uspešne in učno slabše učence. Oba učno bolj uspešna
učenca sta uporabljala zgolj knjižni jezik, govorila s primerno hitrostjo, dovolj
glasno in s poslušalci vzpostavljala očesni stik. Učno slabša učenca pa sta na
drugi strani govorila nerazločno in prehitro ter uporabljala pogovorne besede.
Razlike lahko pripišemo tudi pripravi na govorni nastop, kar smo izvedeli iz
odgovorov intervjujev. Omenili smo, kako pomembna je dobra priprava na govorni
nastop. Vsi učenci so imeli na voljo za pripravo enako količino časa, le da sta se
učno uspešnejša učenca na nastop pripravljala cel teden oziroma štiri dni, učno
slabša pa le en oziroma dva dni.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
26
6 SKLEPNE UGOTOVITVE
V diplomskem delu smo se osredotočili na tematiko govornih nastopov v 2.
razredu osnovne šole. Pregledali smo teorijo, ki je zapisana na temo govornih
nastopov in retorike na sploh. Raziskali smo tudi, kaj za govorno nastopanje v
prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju predpisuje učni načrt za slovenščino. Na
podlagi tega smo izvedli raziskavo.
Z učenci 2. razreda ene izmed osnovnih šol na Gorenjskem smo izvedli
intervju, s katerim smo ugotavljali, ali učenci radi govorno nastopajo in zakaj, koliko
časa namenijo pripravi na govorni nastop, s čim si pri tem pomagajo, katera tema
jim je za govorno nastopanje najbližja in, ali raje nastopajo na vnaprej določeno
temo ali si jo izberejo sami. Med opazovanjem nastopov smo ugotavljali tudi, kako
učenci upoštevajo elemente neverbalne in verbalne komunikacije ter primerjali
izvedene nastope glede na učni uspeh učencev in temo govornega nastopa.
Ugotovili smo razne povezave med teorijo in prakso. Različni avtorji
poudarjajo, da se je govornega nastopanja potrebno naučiti, zato je pomembno,
da učitelji v šolah učence spodbujajo h govornem nastopanju in jim s tem odpirajo
možnosti za uspešnejše nadaljnje govorno ustvarjanje.
Zdi se nam pomembno, da se učenci že z vstopom v šolo začnejo učiti veščin
javnega nastopanja. Predvidevali smo, da imajo učenci nižjih razredov tremo pred
javnim nastopanjem, vendar smo z raziskavo ugotovili drugače. Učenci radi
govorno nastopajo, saj želijo s svojim nastopom občinstvu sporočiti nekaj novega
in zanimivega.
Iz lastnih izkušenj smo predvidevali, da si učenci pred govornim nastopom
pomagajo z literaturo oziroma informacije o svoji temi poiščejo v knjigah, vendar
smo ugotovili, da temu ni tako. Predvsem starši so tisti, ki s svojimi izkušnjami
pomagajo svojim otrokom, nekateri učenci pa si pomagajo z brskanjem po spletu.
Priprava na govorni nastop je zelo pomembna. Predvidevali smo, da si učenci
vzamejo kar nekaj časa za pripravo in v našem primeru za izdelavo plakata.
Ugotovili smo, da so učno bolj uspešni učenci za pripravo porabili bistveno več
časa kot učno slabši učenci, zato so bili govorni nastopi tistih z daljšo pripravo
primernejši in bolj dodelani.
Pričakovali smo rezultat, da na govorni nastop ne vpliva izbor teme. Razlik
med tistimi, ki so si temo izbrali sami in tistimi, ki smo jim temo določili mi, nismo
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
27
našli. Menimo, da na starostni stopnji, ki smo jo opazovali, tema nastopa nima
tolikšnega vpliva, saj se nam zdi, da je ključnega pomena res sama priprava. Tisti,
ki se na nastop pripravlja dlje časa, bo svoj nastop opravil korektno, ne glede na
temo.
V drugem razredu osnovne šole od učencev ne moremo pričakovati
presežkov kar se tiče neverbalne komunikacije med nastopom. Pričakovane in
hkrati zadovoljive so bile ugotovitve, da med nastopom pazijo na pravilno držo,
govorijo dovolj glasno, prosto in v knjižnem jeziku ter vzpostavljajo očesni stik s
poslušalci.
Naše mnenje je, da bi se učenci lahko urili v govornem nastopanju tudi pri
drugih predmetih, ne samo pri slovenščini. Verjamemo, da so v vsakem razredu
posamezniki, ki neradi govorno nastopajo. Razlog za to je po navadi neprijeten
občutek med nastopanjem pred drugimi ali pa je prisotna trema. Zato menimo, da
bi bilo smiselno govorne nastope v šolah večkrat letno ponoviti pri različnih
predmetih. Na tak način bodo učenci pridobili izkušnje in se naučili strategij za
premagovanje strahu in treme na tem področju.
Izvedeno raziskavo bi lahko v nadaljevanju izvedli v višjih razredih, primerjali z
že dobljenimi rezultati in v analizo govornih nastopov vključili tudi druge predmete,
torej vplive in učinke medpredmetnega povezovanja.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
28
7 LITERATURA IN VIRI
Božič, U. (2016). Govorni nastopi v povezavi s književno in jezikovno vzgojo v 4.
razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem,
Pedagoška fakulteta.
Carnegie, D. (1994). Kako se naučiš javno nastopati in govoriti. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Dolgan, M. (1996). Govorno ustvarjanje. Ljubljana: Založba Rokus.
Hartman, B. (2016). Govorno nastopanje v šestem razredu osnovne šole.
Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
Kelc, M. (2009). Govorni nastopi učencev v osnovni in srednji šoli. Diplomsko delo.
Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
Košir, M. (2013). Ozaveščenost učiteljev razrednega pouka o govornem
nastopanju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška
fakulteta.
Križaj, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož, D.,
Židan, S. (2015). Na pragu besedila. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku
gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Rokus Klett.
Kunstek, N. Vpliv retorike. Vpliv retorike na poslovno uspešnost. Pridobljeno 16. 8.
2017, s https://www.studentski-servis.com/kariera/vpliv-retorike.
Lerche, R. (1996). Veščine javnega nastopanja. Radovljica: Skriptorij KA.
Marjanovič Umek, L., Sočan, G., Bajc, K. (2007). Vpliv psiholoških dejavnikov in
izobrazbe staršev na učno uspešnost mladostnikov. Psihološka obzorja, 16(3),
27-48. Pridobljeno 14. 7. 2017 s http://psiholoska-
obzorja.si/arhiv_clanki/2007_3/marjanovic.pdf.
Mladenovič, A. (2012). Iskanje prikritega pomena: osnove neverbalne
komunikacije. Kočevje: Center za mladinsko kulturo.
Poznanovič Jezeršek, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak,
M., Križaj Ortar, M., Rosc Leskovec, D., Žveglič, M. (2011). Program osnovna
šola. Slovenščina. Učni načrt. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Pridobljeno 8. 5. 2017,
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
29
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlj
eni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf.
Toporišič, J. (1996). Slovenski jezik in sporočanje 2. Maribor: Založba Obzorja.
Vatovec, F. (1968). Retorika ali govorništvo in javno nastopanje. Maribor: Založba
Obzorja.
Vlašič, K. (2013). Govorno nastopanje otrok v vrtcu in prvem razredu osnovne
šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Volavšek, V. (2009). Primerjava govornih nastopov v sedmem in devetem razredu
osnovne šole. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska
fakulteta.
Zidar Gale, T. (2007). Retorika – veščina prepričevanja: odličnost nastopanja v
poslovnem svetu. Ljubljana: Planet GV.
Žagar, F. (2002). Od pripovedi do eseja in govora. Priročnik za profesorje
slovenščine, mentorje, starše in vedoželjne učence za delo v zadnjem triletju
osnovne šole. Ljubljana: Vija.
Šlegel Šmid, Maša (2017): Analiza govornih nastopov v 2. razredu osnovne šole. Diplomsko delo.
Koper: UP PEF.
30
PRILOGA:
Priloga 1: Vprašanja intervjuja
1. Ali rad/a govorno nastopaš? Zakaj da/ne?
2. Koliko časa nameniš pripravi na govorni nastop?
3. S čim si pomagaš pri pravi na govorni nastop?
4. Katera tema za govorno nastopanje ti je najbližje?
5. Ali raje sam izbereš temo ali raje nastopaš na v naprej določeno temo?