maj 2006 / št. 9 - rkc.sivrtec-dominik-savio.rkc.si/stara/arhiv/dominikovglas06.pdf · 8 dominikov...

maj 2006 / št. 9

Vrednote nas bogatijo Prizadevajmo si za krepost

SpoštovanjePrijateljstvo – kaj je to?

HvaležnostPogovori o veselju

Solidarnost Boži nica 2005

Pomo Jezusu Nekaj misli o razvajanju

Šola za starše Dan odprtih vrat

Zimovanje v Planici No in dan smo preživeli v vrtcu

Dominikove urice Spomladanski kros – Zlati Žan Sanje – najboljši vrtec na svetu

Kronika za šolsko leto 2005/2006

Dominikov glas / maj 2006 2

Uvodnik s. Ivanka Tadina, odgovorna urednica

Dragi otroci, starši, prijatelji in vsi, ki boste glasilo dobili v roke!

V letošnjem šolskem letu smo v vrtcu Dominik Savio nadgrajevali projekt Zdrav duh v zdravem telesu s temo ŽIVIMO VREDNOTE. Dovolj gibanja na svežem zraku nam pomaga, da smo bolj ob utljivi za zdravega Duha. Da zavestno iš emo, kako izpolniti besede apostola Pavla: »Vse, kar je resni no, kar je vzvišeno, kar je pravi no, kar je isto, kar je ljubeznivo, kar

je astno, kar je koli kaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« (Flp 4,8)Nekaj utrinkov iz približevanja resni nemu, pravi nemu, asnemu, hvalevrednemu in

ljubeznivemu vam želimo posredovati v tej številki Dominikovega glasu. Prav vsak prispevek je enkraten in dragocen. Zato želim izre i vsem, ki ste prispevali svoj lanek,iskrena hvala, vsem pa, ki boste prebirali naše glasilo, naj bo v notranje zadovoljstvo.

Dominikov glas je interno glasilo vrtca Dominik Savio - Karitas Domžale. Odgovarja: dr. s. Ivanka Tadina, direktorica. Uredniški odbor: Andreja Marin Sokli , s. Ivanka Tadina. Lektorica: Karin Bojc. Oblikovanje: Jure ižman. Risbe otrok iz vrtca, fotografije iz arhiva vrtca.


Vrednote nas bogatijo s. Ivanka Tadina

»Vse, kar je resni no, kar je vzvišeno, kar je pravi no, kar je isto, kar je ljubeznivo, kar je astno, kar je koli kaj

krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« (Flp 4,8)

Vrednote so notranje težnje, ki so poleg potreb loveku vrojene in predstavljajo tisto silo, ki ga vodi v osvobajanje od zagledanosti vase v nekaj, kar ga presega. Vsaka vzgoja že s tem, da je, sporo a neke vrednote. Vzgoja ima za cilj pomagati izbrati loveku motivacijski sistem, ob

katerem bo lovek spoznaval lastne potrebe in potrebe družbe, spoznaval vrednote in oblikoval pozitivne drže, ki ne bodo služile egoizmu, obrambi sebe, ampak spoznavanju in udejanjanju vrednot.Zavedamo se, da so vrednote nekaj objektivnega kot bistveni del oblikovanja in delovanja lovekoveosebnosti. Vrednote so tako

pomembne, da bi bilo neodgovorno prepustiti otroke naklju nemu in posrednemu prepoznavanju. Kako pomembna je takšna vzgoja, potrjujejo tudi misli znanega slovenskega psihologa Janeka Museka, ki pravi, da je eden od razlogov za razhajanje med moralnimi na eli in moralnim ravnanjem abstraktno, brezodnosno in brezkonfliktno posredovanje oz. osvajanje vrednot in norm, ki ne omogo anjihove uporabe v življenjskih izbirah. Moralno ravnanje je namre vedno vprašanje izbire, odlo itve (prim. Osebnost, Ljubljana 1992, str. 306-307). Ob upoštevanju dejstev, da je otrok v predšolskem obdobju sposoben sprejeti in ohraniti najpomembnejša sporo ila za kasnejše po utje, odlo anje,življenje, je toliko bolj pomembno, da mu z vzgledom in besedami posredujemo tiste vrednote, ki mu bodo pri tem pomagale.


Prizadevajmo si za krepost Marija Bajec

Vrednote nas bogatijo je projekt našega vrtca v tem šolskem letu. Vzgojiteljice smo se zavedale, da moramo tudi same rasti v krepostih, e jih želimo posredovati otrokom in vsem, s katerimi se sre ujemo. Izbrale smo si knjigo Jožeta Kužnika »Prizadevajmo si za krepost« in se pri tedenskih sre anjih poglabljale vanjo.

Pisatelj nam pravi, da si moramo mi sami prizadevati, da v vsakdanjem življenju uresni ujemopomembne loveške in krš anskevrednote, da si prizadevamo za kreposti, s katerimi bomo mogli pripomo i k ponovnemu vrednotenju pristnega in krš anskega življenja. V knjigi je izpostavil štiri glavne kreposti: Pravi nost – ta mora prihajati iz srca in ne sme biti zgolj krinka za naše osebne namene, saj Bog pozna naša srca. Razumnost – premisli dvakrat, stori enkrat. Zmernost – zmeren lovek usmerja svoje utne težnje k dobremu, ohranja zdravo razsodnost ter se ne ravna po svoji mo i, da bi sledil pohlepu svojega srca.Sr nost – Jezus je napovedal: »Na svetu boste prihajali v stisko, toda

zaupajte, jaz sem svet premagal.« (prim. Jn 15, 20; Mt 20, 26; 28, 20). Svoje razmišljanje pisatelj nadaljuje s tremi božjimi krepostmi: Vera – posebno odgovornost imajo starši, ki morajo biti svojim otrokom oznanjevalci in vzgojitelji vere. Kristusov u enec mora vero ne samo ohranjati in iz nje živeti, marve jo mora tudi izpovedovati, jo neustrašno izpri evati in jo razširjati.Upanje – eprav se moramo v življenju velikokrat prebijati skozi razli ne preizkušnje, eprav ve krat tavamo celo v no i vere, ko ne utimo božje bližine, imamo kristjani »upanje vere«, ki ne sramoti, ampak nas vodi po poti božjih obljub, saj je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Sv. Pavel pravi: »Oblecimo si oklep vere in

Dominikov glas / maj 2006 5ljubezni, za elado pa upanje v zveli anje.«Najve ja temeljna vrednota pa je ljubezen – Jezus je dejal: »To je moja zapoved, da ljubite drug drugega, kakor sem vas ljubil jaz.« Ljubezen je duša in navdihovalka uresni evanj vseh drugih kreposti, je vez popolnosti. » e ljubezni ne bi imel, nisem ni «, je zapisal sv. Pavel.Pisatelj opisuje še druge vrednote in vsakega od nas vzpodbuja k

premišljevanju o potrpežljivosti, poštenosti, iskrenosti, hvaležnosti, skromnosti, prijaznosti in drugih.

Ob vsaki kreposti pa nam poda tudi najlepši zgled krepostnega življenja, našo mater Devico Marijo, da bi se od nje nau ili, kako naj napredujemo v krepostih. Prizadevajmo si za temeljne, ob e loveške kreposti, na katerih bo Bog lahko v nas gradil svojo podobo. Sv. Avguštin lepo pravi: »Marija je verovala in ker je verovala, se je v njej uresni ilo.« Verujmo tudi mi, da bi to, kar se je uresni ilo v njej, pomagalo tudi nam.


Spoštovanje B. L.

V zbirki za otroke "Ena vrlina za vsak teden" je zapisano:

spoštovanje je osnovno pravilo sožitja e ho emo, da nas

spoštujejo, moramo spoštovati druge kot same sebespoštovati je treba osebe, živali, naravo in materialne dobrinepazljivi moramo biti glede tega, kako stvari povemo ali kako delamo

Izraz spoštovanja je v vsakdanjih situacijah redko iskren in pristen; najve krat je umeten, nau en,vsakdanji, v asih celo malo hinavski in cini en. Iskreno spoštovanje pomeni loveka pri sre anju opaziti,poslušati, slišati, videti … ga upoštevati! Kolikokrat se zgodi, da zjutraj pridem v službo in mimogrede pozdravim "Dobro jutro" in odhitim v igralnico, ne da bi sploh opazila, koga sem na poti sre ala. Ni asa.Stvar navade – rutine. Pa eprav se dobro

zavedam, da so ravno prva sre anja ponavadi tista, ki mi dajo polet za ves dan. Pa se za nevsakodnevna borba za dosego te vrednote; spoštovati otroke, ker so božji dar, naši biseri, naša prihodnost, naši angel ki;spoštovati sodelavce in gojiti z njimi dobre in pristne odnose, da lahko rastem tako v profesionalnem/službenem okolju kot v zasebnem življenju; spoštovati družino (svojo in druge) saj mi je z njo vsak dan posebej podarjen in nikoli ne vem, kam bo usmerjen naš skupen korak v prihodnosti; spoštovati vsakdanja sre anja z ljudmi, ki jih bolj ali manj poznam, pa vendar vplivajo na moje razpoloženje, utenje, mišljenje ...

Dominikov glas / maj 2006 7Potrebno je, da se zavem, da je sleherni lovek božja stvaritevin da smo si drug drugemu dar! Naj me molitev bratstva znova in znova spominja, da smo vsi ena velika božja družina!

MOLITEV BRATSTVA

Gospod Jezus Kristus, steber edinosti in kralj bratstva, pošlji nam vsako jutro svojega Duha. Poruši pregrade, ki so jih postavili sebi nost, ponos in ne imernost. Od našega doma odvrni nevoš ljivost, ki rodi spore. Osvobodi nas nemo i.Pomiri vro ekrvnost in nas napolni z mirom.

Naj se v naših srcih pretakajo ob utljivi in topli tokovi, da bi si medsebojno odpuš ali, da bi se sprejemali, se spodbujali in radovali kakor otroci iste matere.

Odstrani z naše poti tekmovanje in nasprotovanje, razbij zaprte skupine, da bomo drug do drugega odprti in pošteni, odkritosr ni in resnicoljubni.

Naj raste zaupanje, kakor košato drevo, v senci katerega se bomo vsi po utili sre ne.In tako bomo pred svetom o itno in preroško znamenje, da si ti, JEZUS, živ med nami. Amen.


Prijateljstvo – kaj je to? Mateja Žankar (skupina Angel ki)

Nekateri pravijo vrednota. To je beseda, ki jo otroci težko razumemo. e bi se sprehodili po igralnicah našega vrtca, bi v skupinah Zvezdic, Son kov,Zvon kov in Lu k verjetno dobili naslednje odgovore: prijatelji se skupaj igrajo, se smejijo, se

tolažijo, so prijazni drug do drugega, si pomagajo, posojajo igra e, se imajo radi … Starši, vzgojiteljice in drugi odrasli, bi verjetno dodali, da so pravi prijatelji iskreni in si stojijo ob strani tudi ob težkih preizkušnjah, da pa so najbolj dragocena prijateljstva, ki trajajo vse od otroštva.Ja, lepo povedano, bi se strinjali otroci iz skupine Angel kov, toda mi ve kot polovico naštetega

sploh ne razumemo, kar pa že, je tako težko izpolniti. Do pravega prijateljstva je kar težka pot. Mamice in o ki so nas najprej pripeljali v vrtec in tu smo našli veliko otrok in tudi igra , le pravih prijateljev ne. Kadar koli smo kaj vzeli v roke, je ravno to igra o

potreboval kdo drug. e igra enismo izpustili, smo bili deležni udarca, praske ali celo ugriza, potem pa jok z naše ali v najboljšem primeru z nasprotne strani. Prav ni prijateljsko, boste rekli. Potrebno je bilo veliko potrpljenja in posredovanja vzgojiteljic, da ni vselej obveljala naša.

Tisti najbolj zagrizeni smo potem izkoristili še obdobje trme in prestavljali meje, kolikor se je dalo. Ko pa smo se že malo navadili preživeti v novem okolju, so se nam pridružili novinci, ki so jokali za vsako figo. V asih je bilo prav zabavno opazovati, kako se je njihov obraz skremžil in so se v o eh za ele nabirati solzice, ko smo jim nagajali, jim kaj vzeli ali jih isto malo porinili, udarili …

Dominikov glas / maj 2006 9Žal se naši starši in vzgojiteljice s tem našim po etjem niso strinjali in priznamo, da smo se vsi kar namu ili, da se je slika malo obrnila.Skupaj smo ugotovili, da to ne pelje nikamor, da ušesa od joka že mo nobolijo in je v asih bolje kakšno igra o izpustiti ali jo celo podariti, da je v asihpotrebno koga le potolažiti, mu pomagati. Ugotovili pa smo tudi, da so igra e v asih še bolj zabavne,

e se igramo skupaj in si pri tem ne nagajamo. Zametki prijateljskih vezi so že tu, da jih bomo ohranili in nadgrajevali, pa nam boste pri tem vsi pomagali, kajne?!


Hvaležnost – vrednota meseca oktobra Ana Dolinšek (skupina Son ki)

Velikokrat izre emo besedo HVALA, vendar se nas najbolj dotakne, e pride iz srca. Ve kratjo izgovorimo samo zato, ker jo uporabljamo le kot vljudnostni izraz.Oktober je mesec, ko v naravi pobiramo in nabiramo njene sadove, se jih veselimo ter se Bogu zanje zahvaljujemo. V vrtcu, gozdu, sadovnjaku in na vrtu smo z otroki spoznavali sadje, zelenjavo, gozdne plodove in poljske pridelke. Poskusili smo sadje in zelenjavo ter zabeležili, kaj nam je najbolj okusno. »Zmagala« sta koren ekin hruška. Ogledali smo si prodajalno sadja in tržnico ter se tudi sami preizkusili kot prodajalci pri ustvarjalni igri Tržnica. Tam smo prodajali hruškovo marmelado in slaš ice v obliki gobic, ki smo jih nekaj dni prej sami skuhali in pripravili. Otrokom je bila zelo vše tudi zgodba Hvaležni medved, zato so jo zelo radi dramatizirali ve dni zapored. Najbolj pa smo bili veseli kuhanega in pe enega kostanja na Kostanjevem pikniku. Že teden dni prej smo se z otroki pogovarjali o gozdnih plodovih,

jih iskali po gozdu, nabirali, se seznanjali z gozdom v jeseni, še podrobneje pa sta se z gozdom seznanili starejši skupini, saj sta jih po gozdnih poteh vodila gozdarja. Ugotovili smo, da imamo vsi radi kostanj, sami pa ga nismo nabrali veliko, zato smo k nabiranju povabili tudi ostale družinske

lane. V ponedeljek, na predvideni dan piknika, so se z vsakim prihodom otroka polnile posode in košare s kostanjem. Že zgodaj dopoldne je po vrtcu in zunaj njega zadišalo po pe enem kostanju, pa tudi v kuhinji je vrel v velikem loncu. Starejši otroci niso imelitežav z lupljenjem, mlajši pa so potrebovali ve pomo i, ki so jo nudile vzgojiteljice, pomo nice, pa tudi starejši otroci.

Dominikov glas / maj 2006 11Kostanjev smo se zares dobro najedli in ker vseh nismo porabili, smo jih nekaj namenili za prodajo na ustvarjalni igri Tržnica. Ob vsem tem smo spoznavali, kaj je hvaležnost in se

poskusili im ve krat iz srca zahvaliti za vse, kar smo prejeli in prejemamo.

V skupini smo se tudi pogovarjali, za kaj vse so otroci hvaležni.

Matej: Hvala, ker mi je Katarina kupila avto hroš a.Anja: Hvala za mojega atija Gaj: Hvala za mamico, atija pa Anjo. Tim: Za mamico pa o ija. Špela: Hvala za Žigata, ešnje, jagode in pti ke.Eva: Za žeblji ke pa Ajdo. Zala: Za mami, o ita, Lukata, Matica, Zalo, kiklce pa hla ke.Luka C.: Za bratca, o ita, mami, nani pa bagerja. Matevž: Za mamico. Klemen M.: Hvala za mamico in atija. Maruša: Hvala za atija pa mami. Teja: Hvala za o ita, mami, Saško pa paradižnik. Tjaša U.: Hvala za mamico, o ita, Tejo, ata pa mamo. Klemen K.: Za jagode, maline, koren ka, Ajdo, mamico in atija. Tjaša N: Koren ek pa jabolka. Maša: Jabolka, hruške, mamico, o ita, Ajdo pa Ano. Nika: Hvala za koren ka. Pa za mamico pa za Gajo. Drejc: Traktorja, ki ma tako prikolico, pa takole voziš, pa za pobarvanko, ki mi jo je mama kupila. Luka Z.: Za mojo mami Zore Štefko, pa za o ita, pa dva bratca, pa še mojega dojen ka.Jona: Za igra ke, o ita pa mami, pa Leilo.

Ob koncu meseca smo vse skupine iz vrtca v župnijski cerkvi v Domžalah z izdelki, zahvalami, pridelki in sadjem izrazili zahvalo Bogu za vse, kar nam v naravi in po soljudeh daje.


Naši pogovori o veselju Andreja Marin Sokli (skupina Zvon ki)

V skupini Zvon kov smo se meseca februarja pogovarjali o veselju Na vprašanje KDAJ SI BIL-A VESEL-A so mi otroci odgovorili:

Ana K. I.: Velikokrat. Najbolj takrat, ko so po itnice. Ana S.: Takrat, ko dobim kakšno igra o. Pa takrat, ko sem pridna. Anja: Vesela sem, ker sem povedala vse pravljice za Pravlji nega pal ka.Benjamin: Kadar se igram z Bernardom. Domen: Zdaj. Friderik: Jaz sem vesel takrat, kadar kaj dobim. Pa takrat, ko mi kdo izpolni željo. Iza: Ko je mami doma. Ko pride domov.Klara: Vesela sem, ko gremo z o ijempa z mamico pa z Darjo na poroko. Klemen: Takrat, ko sem z mamico, o ijem in Lucijo. Luka: Ko je o i pri nas. Pa ko igram igrice na ra unalnik. Martin: Ko smo se v avtodomu igrali z avtomobil ki. Matic: Takrat, ko gremo na morje. Nejc K.: Vesel sem, ko nisem lump. Nejc S.: Zdaj sem vesel. Pa ko dobim kakšno igra o. Nik: Ko se igram. Ko 'mam igra e.Peter: Takrat, ko se igramo v vrtcu s Klaro in z Izo. Ula: Takrat, ko 'mam rojstni dan. Pa ko se igram. Zala M.: Vesela sem, ko Eva in Pia kaj smešnega delata; take smešne igre.


Solidarnost Urša Lavri

V mesecu januarju smo skupaj z otroki raziskovali, kaj pomeni beseda solidarnost. Ve ina otrok te besede ni poznala; nekega de ka je spominjala na kitaro, drugemu je ta beseda pomenila, da se imamo lepo, le ena deklica je bila z ugotovitvijo zelo blizu. Rekla je, da solidarnost verjetno pomeni, da nekaj darujemo. Tudi v vrtcu smo se dogovorili, da bodo otroci, v dogovoru s starši, prinašali obla ila, ki so jim že premajhna in pa didakti ne igre, ki jim niso vetako zanimive. Vsi skupaj bomo torej poskušali biti solidarni, poskušali bomo od sebe dati tisto, kar bi drugim ljudem pomenilo veliko ve .V sklopu omenjene teme nas je obiskala prijazna gospa Silva Kosec. Tudi ona je nam vsem skupaj veliko dala. Z nami je delila pesem. Njeno ubrano in obenem tako toplo petje je šlo do srca. Z otroki je navezala tako pristne stike, kot da so vsi njeni vnu ki; vsi so hoteli sedeti isto

blizu, se dotakniti njene kitare, tisti bolj pogumni pa so imeli celo glasbene želje. In niso bili razo arani, saj gospa Silva pozna ogromno pesmic! Prepevala je predvsem ljudske pesmi in spodbujala otroke, da pojejo skupaj z njo. Presene ena je bila, ko je slišala, da otroci mnoge od njih poznajo, saj tudi sama želi s prepevanjem spodbujati otroke in vse nas, da ne bi nikdar pozabili na svoje slovenske korenine.

Gospa Silva Kosec nam je dala veliko: svoj as, dobro voljo, CD na katerem je posneto kar 80 ljudskih pesmi, in obljubo, da še pride. Najlepša hvala za vse!


Boži nica 2005 Helena Gregori

Tudi lani smo se v drugi polovici decembra zbrali v župnijski cerkvi v Domžalah, kjer smo imeli boži nico. Tokrat ni bilo svete maše, ampak blagoslov otrok.

Pripravili pa smo tudi boži niprogram, v katerem smo skupaj z otroki in vzgojiteljicami vrtca sodelovali starši. Povabljeni smo bili k sodelovanju v pevskem

zboru staršev, k igranju igrice in pripravi prošenj. Nekajkrat smo se v vrtcu dobili na vajah in skupaj preživeli prijeten as.

Boži nica se je pri ela z uvodnimnagovorom g. župnika. Sledila je igrica o živalih, ki so prišle pozdravitnovorojenega Jezusa ter pevski nastop otrok, ki so zapeli nekaj boži nih pesmi. Medblagoslovom otrok in za konec je zbor ek staršev zapel še tri boži ne pesmi.

Dominikov glas / maj 2006 15Vsako leto se veselim našega predboži nega sre anja. Vesela sem sodelovanja staršev ter

številnega obiska drugih. Se vidimo tudi letos!


Pomo Jezusu Urša

Z otroki v skupini Lu k smo si ogledovali slike KRIŽEVEGA POTA ter se pogovarjali o Jezusovem trpljenju. Vprašala sem jih, kaj bi oni storili oziroma kako bi pomagali Jezusu, da bi mu bilo vsaj malo lažje. Odgovori so bili naslednji:

Nina: e bi bil Jezus žejen, bi mu prinesla vodo. Jakob: Jaz bi Jezusu reku naj se umakne in bi sam nesu križ. Ko bi šli pa vojaki stran, bi ga dal pa hitro dol s križa. Neža: Dala bi mu dol trnovo krono al pa bi jo z rožicami prekrila. Karmen: Dala bi Jezusu za pit pa za jest. Leila: Križ bi mu pomagala nest in ga potolažila. Pa vojake bi ustavla pa jim povedala, da Jezus ni ni kriv. Nika: Vzela bi prti ek pa bi Jezusa mal obrisala. Miha: Prinesel bi mu hrano pa še za pit. Manca: Vodo bi mu dala, mu pomagala križ nest in ga še potolažila. Sara: Kruh bi mu dala. Jan: Iz križa bi ga dal dol pa še iz sekiro bi križ posekal. Matej: Hitro bi z avionom odletel tja k Jezusu, vojake bi pobil, Jezusa pa hitro dol s križa dal. Žan: Pomagal bi mu križ nest in mu dal še pija o.


O, Jezus! Marijin Sin!

Za vso ljubezen: hvala ti!


Nekaj misli o razvajanju Irena Žižek-Trojer

Nedavno sem spet brskala po zapiskih Šole za starše ljubljanske porodnišnice, kamor sem hodila na predavanja pred rojstvom prvega otroka. O i in misli so se mi ustavile ob stavku: Otroka do enega leta ne moremo razvaditi. Gospod Bogdan Žorž pa nas je na svojem predavanju o razvajenosti, ki ga je imel v našem vrtcu, hitro postavil na trda tla, ko je razložil, da za nemo otroka razvajati že takrat, ko mu damo prvi v roko ropotuljico, za katero se steguje, namesto da bi mu pustili, da jo vzame sam. Na ta na in ga namreopeharimo za zadovoljstvo in veselje, ki bi ga doživel, e bi igra ko vzel brez

naše pomo i. To so drobni za etki, ko za nemo namesto naših otrok opravljati dejavnosti, ki bi jih oni sicer zmogli brez naše pomo i.Menim, da med nami ni staršev, ki bi si želeli razvajenega otroka. Gotovo se vsaka mama in vsak o e trudi za vzgojo po svojih najboljših mo eh. Toda pogosto se zgodi, da starši spregledamo prve znake razvajenosti pri svojih otrocih. Pri tem nam bodo prav

gotovo v pomo naše vzgojiteljice v vrtcu, ki lažje prepoznajo otrokovo razvajenost. Dobro je, da jim prisluhnemo in o njihovih besedah razmislimo. Najmanj primeren odgovor bi bil: »Naš pa že ni tak!« Pri vzgoji otrok je najtežje to, da so rezultati naših prizadevanj vidni šele v prihodnosti. Morda v predšolskem obdobju drobno razvajanje otrok še obvladujemo, toda z leti postajajo zahteve

razvajencev vedno ve je in vedno bolj neobvladljive. Zdaj, ko so naši otroci še v vrtcu, imamo priložnost, da temeljito premislimo o našem vzgojnem modelu.Pogosto lahko slišimo starše, kako se pritožujejo, da njihove otroke

Dominikov glas / maj 2006 19razvajajo dedki, babice, strici in tete in da je šolski sistem organiziran tako, da podpira razvajanje … Toda starši se moramo zavedati, da imamo klju no vlogo pri vzgoji in s tem tudi pri razvajanju mi, matere in o etje.

Svoje razmišljanje o razvajenosti bom zaklju ila s stavkom, ki ga je gospod Žorž na predavanju ve krat poudaril: »Ne rešujte problemov namesto otrok, temveskupaj z njimi!«

Šola za starše Martina in Matjaž Erdani

Ljudje se celo življenje u imo in izobražujemo. Tako sva se tudi midva lansko leto ob vstopu Zale v vrtec odlo ila, da se vpiševa v Šolo za starše. Starši, ki nas je približno dvajset, se pod skrbnim in strokovnim vodstvom sestre Ivanke Tadina

sre ujemo enkrat mese no. Na vsako sre anje se pripravimo tako, da iz knjige Otroci so podoba svojih staršev doma preberemo napovedani odlomek. Šolo za nemo z molitvijo in poglabljanjem v misel iz evangelija. V asih tudi zapojemo ob kitari.

Dominikov glas / maj 2006 20Pri sre anju v postnem asu smo se razdelili po

skupinah in uprizorili vesel dogodek iz našega družinskega življenja. Tema tega sre anja je bila:

E OTROCI DOŽIVLJAJO ZASMEHOVANJE,POSTANEJO ZAPRTI VASE. Ob veselju, ki nas je prevevalo, smo se zelo strinjali z mislijo, da e se družinski lani znajo smejati skupaj – drug z drugim, ne pa drug drugemu – plahost pri otrocih (in odraslih) lahko s asoma izgine. Taki uvodi nas duhovno povežejo in popeljejo v drugi del sre anja,ko vsak od staršev prebere in razloži, kaj ga je v odlomku iz knjige najbolj nagovorilo. Nama je pri tem zelo vše naša odkritosr nost, ko si upamo

priznati, da nismo popolni in da kljub izkušnjam in trudu delamo napake pri vzgoji. Brezpogojna ljubezen, zaupanje v Boga in odrekanje nas osvobajajo. Le taki pa lahko odgovorno vzgajamo in dajemo lepe zglede svojim otrokom, ki jih bodo prenesli v naslednje rodove. Zato si še želiva tako bogatih sre anj.

Udeleženci Šole za starše so povedali Kako bi z drugimi besedami imenoval/a Šolo za starše?

to je šola, ki je (žal) ni na »spisku« obi ajnih šol zelo dobra izkušnja, deliti izkušnje z drugimi ozaveš anje kakšen odnos imamo s svojimi otroci kako izboljšati medsebojne odnose u enje, kako poslušati otroka odkrita, iskrena in direktna komunikacija rast staršev na poti vzgajanja svojih otrok trenutki zame šola za življenje po vrednotah

Dominikov glas / maj 2006 21sre anjeotroci so tega vredni sre anje staršev, ki bi radi vzgajali pravilno in odgovorno

esa sem se nau il/a, kaj mi je ostalo najbolj v spominu?

da je brezpogojna ljubezen klju do uspeha (tako v partnerskem odnosu kot pri vzgoji otrok – dela udeže)lo evati dejanja otrok od njih samih obsojati napake, hkrati pa dati otroku utiti, da ga imamo radi vsak mesec sem se trudila v dejanjih dati poudarek eni vrednoti, ki smo jo na sre anju izpostavili zanimive so izkušnje drugih da sem nepopoln kot otroci, Bog pa me ima rad kot jaz otroke pomembno je zaupanje – odnos med možem in ženo, med starši in otroki, med udeleženci sre anjada vzgoja ni vedno spontana, ampak temelji na teoreti nem predznanju

Kaj sem spremenil/a v svojem na inu razmišljanja, delovanja do sebe, drugih, Boga?

bolj sem usmerjena na pozitivne lastnosti bolj se prepustim Bogu in se po utim varno in sprejeto postajam bolj odgovorna pri vzgoji v odnosu do otrok sem bolj umirjena, potrpežljiva da se bolj osredoto im na dejanje, ki ga je otrok naredil da je ob knjigi najdragocenejši pogovor o njeni vsebini; knjigo odložiš, pogovor pa se ti vtisne v spomin živim bolj umirjeno življenje sem bolj potrpežljiv vklju ujem teorijo v prakso

»Šola za starše je eden od izzivov in potreb današnjega asa. Mislim in vedno bolj utim, da je naloga voditelja – poleg strokovne izobrazbe – v ustvarjanju »prostorja ljubezni«, kjer se vsak po uti sprejet, razumljen in lahko svobodno spregovori, iš e in se prepozna z Božjim pogledom. To pa pomaga, da se pustim oblikovati, postajam zdravo samozavesten in se približujem temu, kar prinaša notranjo svobodo meni osebno in tistim, s katerimi se družim«. (s. Ivanka Tadina)


Dan odprtih vrat Mojca Kokalj

V marcu je imel Vrtec Dominik Savio dan odprtih vrat, kar pomeni, da smo bili starši in tudi ostalo ob estvo povabljeni, da dopoldne preživimo tako, kot ga preživljajo naši otroci. Od 8.30 do 10.30 smo jih lahko spremljali in tudi sodelovali pri njihovih aktivnostih. Bližal se je praznik - 25. marec – materinski dan, tako da je bila tema »darilo za mamico« izvedena na kar nekaj na inov. Pri Zvezdicah so z Barbaro ustvarjali z barvami: na filc so tiskali barvne rožice. Slika je udežno dobila še okvir in hrbet in je bila darilo. Pri Andreji so nastajale rožice iz modrih in rde ih listkov z zelenim

steblom. Med vsem tem delom pa je bil še as za skoke, igro s kockami in sestavljankami. Son ki, Zvon ki in Lu ke pa so podpisali dogovor o sodelovanju in so podrli meje. Otroci lahko prosto prestopajo med sobami in si izbirajo delo, ki jih pritegne, ali pa igro in prijatelje, s katerimi prav v tistem trenutku najdejo skupno aktivnost. Pri Zvon kih so nastajali akvareli, na mizi je bil papir, vodene barvice, v lon ku pa roža, ki so jo lahko naslikali. Najve otrok se je zbralo pri mizi, kjer so s striženjem in lepljenjem naredili son nice. Mimo vseh pa je v svojem ritmu plula gusarska ladja s petimi kapitani. Meni je sicer

izgledala kot hiška, pa to je najbrž samo zato, ker je moja domišljija že preve v letih. Pri Son kih so iz barvastega papirja delali tulipane, jih lepili najprej na belo, potem še na barvno podlago in vse

Dominikov glas / maj 2006 23to na podstavek. Poleg tega pa so jokali dojen ki in so jih mlade gospodi ne tolažile in jim kuhale. Pri Lu kah pa so izdelovali vaze, tako da so lon ke, ki so bili sumljivo podobni Actimel plastenkam, povili z volno in naredili še cvetlico iz barvastega papirja. Tudi knjižnica je bila odprta, v njej pa pravlji arka, tokrat kar sestra Ivanka, ki je brala zgodbo.

as je kar prehitro minil, na svojem »obhodu« sem sre ala kar nekaj otrok, tudi kar nekajkrat. Ne vem, ali je bila kakšna posebna luna takrat ali pa so res vsi otroci v tem vrtcu strašno lepo vzgojeni. Še celo moja dva sta se lepo obnašala, delala, kar je bilo na razpolago, se igrala. Otroci so se gibali iz ene

sobe v drugo, pogledali, kaj je na voljo, e je bilo treba, so po akali,ko so zaklju ili z delom, so šli drugam. Ves as se je nekaj dogajalo. In kar se je dogajalo, je izgledalo zabavno in je vabilo. Jaz sem bila navdušena in sem spet in še enkrat vesela odlo itve, da sta najina otroka prav v tem vrtcu. Vsaka ast in kakor se lepo re e»stokrat boglonaj« vsem zaslužnim za to, da imajo naši otroci na voljo vse te aktivnosti in da vam ne zmanjka ne energije in ne idej.


Zimovanje v Planici Andreja Marin Sokli

Od ponedeljka do petka v tretjem tednu januarja se je 20 otrok z vzgojiteljicami Uršo in dvema Andrejama odpeljalo v Planico. Pot do Planice se nam je precej vlekla, krajšali smo si jo s petjem in zanimivostmi ob cesti. Vedno ve snega je bilo in kon no smo bili na cilju. Zimovanje je bilo namenjeno otrokom iz starejših dveh skupin, kjer so otroci stari od 4 in pol do 6 let. Zavedam se, kako pomembno je, da se otrok prvih korakov smu anja nau i pravilno. Že prvi dan so u iteljismu anja otroke razdelili v štiri skupine glede na dotedanje znanje smu anja. Bili so Slon ki, Pingvini, Ra ke in Kenguruji. U itelji smu anja so se zelo trudili. Profesionalno, primerno otrokovi starosti in predznanju smu anja so izbirali in izvajali dejavnosti na snegu. Preko raznolikih iger so otroci osvajali in nadgrajevali znanje smu anja in vožnjo z vle nico.

Poleg smu anja smo poskrbeli za prijetno po utje otrok. Otroci so si pridobili pozitivne izkušnje in socializacijo. Imeli smo sre o z vremenom, tako da smo imeli idealne razmere za bivanje in igro na svežem zraku. Od dale smo si ogledali ta prave skakalnice, ki so bile res prevelike za nas. Peš smo se podali proti Tamarju, vsak otrok si je izdelal svojo miniaturno smu ko, ki je razveselila doma e,

Dominikov glas / maj 2006 25saj smo smu ke z risbicami vred poslali domov. Otroci so zelo uživali. To lahko potrdim tudi z njihovimi izjavami,

ki so jih povedali zadnji ve er v Planici:

Ana s.: V Planici mi je bila najbolj vše ta velika vle nica. Najbolj prijazen u itelj mi je b'la Mina. U itelj Miha se mi tud' zdi prijazen. Vše mi je b'la soba.Nejc: Najbolj vše mi je b'lo, ko smo smu ali in se vozili s ta pravo vle nico. Pa ko smo videli ratrak. Luka: Najbolj vše mi je bilo, ko sem smu al na snegu. Pa u itelj Matej mi je bil vše . Na vle nici je b'lo lepo. Ana k. I.: Lepo sem se zabavala v Planici. Veliko sem doživela in lepo sem se imela na smu ah. U iteljica Mina se mi je zdela najbolj prijazna. Peter: Tukaj v Planici mi je fino, ker lepo smu am in dobro stojim na smu kah. Najbolj sta mi vše u itelja Matej in Andrej. Res mi je b'lo vše .Friderik: Meni je bil najbolj vše ratrak pa skakalnica pa vle nica, ki je imela zajlo. Zelo lepo mi je bilo tukaj. Vše mi je bilo, ker smo vsak dan poslušali dve pravljici in ko smo imeli pižama party. Zala: Najrajši sem smu ala. Vše mi je, ker grem jutri domov, ker bom videla mojo družino pa psi ko Lino in papagaja Kokija. Vše mi je bilo, ker sem dobro spala in me nobeden ni motil. Najbolj vše mi je u itelj Matej. Vse u itelje 'mam rada. Katja: Vše mi je bilo, ko sem si na sprehodu nogo pokrila s snegom in sem se hecala, da sem brez noge. Vše mi je naravnostsmu at. U itelj Miha se mi zdi prijazen. Vše mi je bilo, ko smo izdelovalismu ke.Filip: V Planici mi je bilo najbolj vše , ko smo smu ali na

Dominikov glas / maj 2006 26vle nici. Pa ko smo se dol iz vle nice peljal'. U itelj Matej se mi je zdel najbolj prijazen. Ni mi b'lo vše , ko smo delali vaje ( rko A), ker so b'le pretežke.Jona: V Planici mi je bilo najbolj vše smu anje; ko smo z u iteljem Matejem smu ali s pal'cami. Leila: Fino se je b'lo peljat' pod tunel ki. Vše mi je b'lo na vle nici, ker smo se fino peljal' in ni bilo treba štamfat. U iteljica Mina je lepa in zelo prijazna.Matej: Vše mi je bilo, ko sem smu al dol po hribu in skozi tunele. Všemi je bil u itelj Matej. Vše mi je bil tudi u itelj Andrej, ker je bil priden in nas je u il smu at.Nika: Zelo mi je bilo vše , da smo veliko smu al pa da sem se sama upala na veliko vle nico s krožni ki. U itelji so mi bili vše , najbolj pa Miha, ker je lepo smu al. Manca: Zelo vše mi je bila vle nica, pa ko smo hitro smu al. U itelj Miha je bil prijazen, pa tud' malo smešen. Klical me je Martina pa Man ek.Jakob: U itelj Miha je bil zelo v redu pa tudi Matej, Mina in Andrej. Všemi je bilo, ko smo se peljali po ta veliki vle nici.Karmen: Vse mi je bilo vše , pa tudi hrana je bila dobra. Neža: Vše mi je bilo, ker smo veliko smu ali in ker so bili prijazni u iteljiin u iteljica. Žan: Fino mi je bilo, ko smo smu ali brez palic, tudi u itelji so bili dobri. Iza: Zelo vše mi je bila vle nica. U iteljica Mina je bila zelo prijazna.

Zadnji dan zimovanja so imeli otroci možnost pokazati, kako smu ajo. Imeli smo zaklju no tekmo z geslom Vsi na progo – vsi zmagovalci. Vsi prisotni: starši, stari starši, bratci, sestrice – prav vsi smo navijali in vsi smu arji so si zaslužili medalje, ki so jim jih podelili u itelji smu anja. Za zaklju ek smo zapeli še našo smu arsko himno, se posladkali z dobrotami in se polni novih in lepih doživetij odpeljali vsak na svoj konec.


Zimovanje 2006 –ali moj otrok zdrži in preživi celih pet dni brez mame

Mojca Kokalj V nedeljo zve er projekt Peter gre na zimovanje preide v zadnji stadij: mami pripravlja obla ila, ati jih podpisuje, Peter zlaga, Barbara pa pripravlja igra e, ki jih bo Peter lahko odnesel s seboj. »A me boste kaj pogrešali?« vpraša Peter, tako kot že zadnje tri dni kar nekajkrat. »Seveda,« odgovorimo vsi trije v en glas. »Ti bomo poslali kartico,« ga še malo bolj opogumim. In si re em še sama pri sebi: ja, bomo, e je ne bom pozabila še danes napisati in jo dati k ostalim uradnim zadevam. In e ne bo ostala doma na poli ki. Prava sre a, da smo dobili seznam stvari, ki zadoš ajo za en teden. Mi bi gotovo pripravili vsega vsaj dvakrat ve , za vsak slu aj. Potem pa pomnožim ta vsak slu aj z dvajset, kolikor otrok bo šlo na zimovanje, in dobim precej robe, ki jo je predvsem treba znositi v avtobus, iz avtobusa, v hotel, v sobo, razložiti iz torb, potem spet pospraviti v torbe, pa znositi ven iz hotela. Uf, zaboli me glava. Trije puliji bodo dovolj. Kon ano. Rezultat sta

Dominikov glas / maj 2006 28dve torbi, pa smu i s palicami. Manj kot toliko pa res ne gre. Ati se od Petra poslovi že zve er,ker gre zjutraj bolj zgodaj v službo, midve z Barbaro pa imava za to celo pot do vrtca. Me je že kar malo zaskrbelo, da bi se njegovo veselje in težko pri akovanje spreobrnilo v žalost, pa je bil strah odve . V vrtcu je vladala prava evforija – razposajeni otroci z velikimi o mi, polnimi pri akovanja, za pet dni gremo drugam, stran od doma; zaskrbljene mame in o etje – za pet dni gre drugam, stran od mene! In umirjene vzgojiteljice kot vmesni len – ja, otroci, imenitno se bomo zabavali; ja, starši, vse bo pod kontrolo. Kar milo se mi je storilo in sem si mislila, da je pa mogo e to zdaj prvi korak na poti odraš anja in na poti od doma, pa naj še jaz re em tako, kot pravi pesmica: »Sre no pot, da boš velik kdaj gospod!« Neusmiljeno kolesje vsakdanjih obveznosti nas je potegnilo v svoj tok in zdi se mi, da je bil kar naenkrat petek, ko smo se odpravili po Petra v Planico. Nam

je ostala od teh štirih dni, ko smo bili samo trije, le ena zanimiva prigoda. Barbara se zbudi v sredo zjutraj, se ozre okrog sebe in re e:»Ja, kje pa je ati?« »Je šel bolj zgodaj v službo,« ji re em. »Aha. Ja, kje pa je Peter?« spet vpraša in skomigne z rameni. »Ali ni šel na zimovanje?« jo vprašam. »Aja,« zamahne z roko, »pa res. Ja, še sre a, da sva vsaj ženski doma,« modro zaklju i in se stisne k meni. Peter je bil nad zimovanjem zelo navdušen. V tem asu je izgubil ves strah pred smu kami in brzino na snežni poljani. Še celo smu ke,ki so bile še iz starega sistema, ga niso preve motile, tako vsaj pravi. Zmotile pa so atija, ki mu je potem še isti dan kupil nove. To pa ne gre, e ima otrok tako veselje, da pa ne bi mogli kupiti prave opreme. No, je res, da so od takrat do danes že presmu ale kar nekaj kilometrov. Tudi Barbari se je Petrovo zimovanje vtisnilo v spomin. Še zdaj, dva meseca po tem, sprašuje Petra: » Petel, a me boš kaj poglesal, ko bom šla na zimovanje, ko bom Zvon ek?«


Dan in no smo preživeli v vrtcu Andreja Marin Sokli

V sredo dopoldne, v oktobru, smo šli takoj po zajtrku na Šumberk. Po Gozdni u ni poti sta nas Zvon ke in Lu ke popeljala gozdarja Bogdan in Andrej. To dopoldne smo spoznali, kakšne zanimivosti skriva gozd isto blizu našega vrtca, ki ga velikokrat obiš emo, a tokrat se nam je zdel še veliko bolj zanimiv kot obi ajno. Ponavadi gremo po trim stezi, tokrat pa nas je šla ve inaprvi po celotni u ni poti. Sre alismo okamenelega pal ka, videli pal kovo domovanje v drevesu, lisi je luknje, in to isto ta prave, pa kraško luknjo in še veliko drugih zanimivih stvari smo videli in izvedeli. Hvala obema gozdarjema za prijetno in hkrati pou no dopoldne! Po po itku pa je najpogumnejše otroke, ki so se odlo ili z Uršo in obema Andrejama preno iti v vrtcu, akalo presene enje. Z vlakom smo se odpeljali v Ljubljano. Tam smo si ogledali železniško postajo, Zmajski most, tržnico, kjer je bila Ula zelo vesela, ko smo sre ali njenega o ka, peš smo šli na Ljubljanski grad. Ko smo se vra ali proti železniški postaji, smo se ustavili pri šolskih sestrah, kjer sta doma naši

sodelavki s. Ivanka in s. Terezija. Z veseljem smo se okrep ali in nadaljevali pot do vlaka. V vrtec smo se vrnili, ko je bila že no . Po napornem dnevu smo pove erjali.Ko smo se umili in oblekli v pižame, je sledil ples in modna revija v pižamah. Zelo smo se zabavali. Nato je pravljica otroke popeljala v spanec. Otroci so mirno prespali no in priznam, da sem bila malce presene ena, saj si nih e zve er ni zaželel iti spat domov. Ve ini od mojih Zvon kov je bila od natrpanega dne najbolj vše vožnja z vlakom.


Dominikove urice Mateja Žankar

Ste se že kdaj spraševali, kaj se dogaja v vrtcu popoldne, ko vsi otroci odidejo, ko se vrata zaklenejo in ostanejo igra e same? Najprej naša pridna Zlata vrtec po isti, nato pa je vse mirno in tiho. Tišino v asihprestrežejo vzgojiteljice, ki se tu in tam vrnejo v popoldanskih urah in sestankujejo ali pa se morda igrajo? Da, vsak dan, leto za letom je tako tudi bilo, vse do letošnjega oktobra. Takrat se je tok dogodkov v vrtcu v popoldanskem asuspremenil. Vsako sredo se tako ob 17. uri vrata vrtca spet odprejo in tu se za no zbirati otroci na Dominikovih uricah.Ja, prav zares, takrat pridemo v vrtec Žan, Blaž, Luka, Jure, Manca, Zala, Kaja, Sara, Natalija, Rebeka in Tina. Mi v dopoldanskem

asu nismo v vrtcu, ampak pri svojih babicah, dedkih, mamicah in o kih. Radi se igramo in spoznavamo nove prijatelje. Prav zato nas naši starši, babice, bratci ali sestrice vsak teden za eno uro

Dominikov glas / maj 2006 31pripeljejo v vrtec. V za etku smo bili kar malo zadržani in smo si komaj upali spregovoriti, koga kaj vprašati, se s kom igrati. Zdaj, ko je tu že april, pa smo postali že pravi prijatelji. Vzgojiteljica nam vedno pripravi kakšno pravljico, pesmico, igrico ali pa nam pove kakšno zgodbo iz Svetega pisma. Nato skupaj ustvarjamo,rišemo, slikamo, lepimo, strižemo, se skupaj igramo, pojemo, igramo na instrumente. Pripravili smo tudi isto prave olimpijske igre in se pomerili v smu anju. V asih nas preseneti Zlata, ki potegne iz svojega žepa kakšen bonbon, sicer pa za to poskrbimo kar sami, no ja, naše mamice.

V vrtcu se vedno bolj zabavamo in minutke, ki jih preživimo skupaj, kar prehitro minejo.


Spomladanski kros – »zlati Žan« Andreja Marin Sokli

Gibanje je za otroka posebnega pomena. Hkrati z gibanjem se razvijajo še drugi dejavniki, ki prispevajo k pozitivnemu razvoju. Otroci z gibanjem sproš ajoodve no energijo in lepo je, da že v vrtcu sodelujejo na krosu, da so veseli, da te ejo na množi nemteku skupaj z otroki iz drugih vrtcev.Na jesenskem krosu domžalske regije je Žan Letnar, ki je februarja dopolnil 6 let, osvojil 2. mesto v kategoriji de kov, ki so rojeni leta 2000 in mlajši. Že jeseni je bil sre en in s svojo uvrstitvijo zadovoljen. Na spomladanskem krosu, ki je bil v za etku maja v Športnem parku na Viru, pa je bil v isti kategoriji kakor na prvem krosu še uspešnejši. Vodil je

že takoj po startu in ostal prvi do cilja. Zmagal je! Zlato medaljo je pritekel zase in za naš vrtec.

estitke Žanu in še veliko tekaških uspehov tudi v šoli! Tudi drugi teka i iz našega vrtca (Filip J., Luka Z., Matevž D. in Nejc S.) so bili zadovoljni, da so sodelovali na krosu.


Sanje – najboljši vrtec na svetu s. Ivanka Tadina

Februar. Še vedno je prava zima. Utrujenost, iz rpanost na višku. Hrepenenje po pomladi. Komaj se izte e ena dejavnost, se za ne že druga. Velika skrb je za mano, ko smo pripeljali do konca izvedbo seminarja za vzgojiteljice Timsko delo v vrtcu, pa še sestanek Društva katoliških vrtcev, pa še direktorjev vrtcev, pa to skupino in drugo skupino in predavanje. Zaprem ra unalnik, knjige se ne pritaknem, ker ne morem ve – kot rada re em, kadar so moje mo i na koncu. Nekaj pa morem. Razmišljam, sanjam. Misli splavajo nazaj v preteklost, sedanjost in prihodnost. Zaslišim – lahko ste najboljši vrtec na svetu. Še enkrat in še ve krat – lahko ste najboljši vrtec na svetu. Poskušam z mislimi naprej, ker si mislim, da se to mene ne ti e, da so to sanje. In še enkrat – lahko ste najboljši vrtec na svetu. Ker misli ostajajo, se vprašam: Kaj pomenijo te besede? Komu so namenjene? Kje je ta vrtec? Kaj pomeni biti najboljši? Vi, vrtec Dominik Savio, ste lahko najboljši! Sanje mi postajajo vsak dan bolj razumljive in tudi uresni ljive.Vsak dan bolj jih upam povedati na glas. Zato da si najboljši, ni potrebna najlepša hiša, najvedenarja, najbolj pridni otroci, najbolj izobražene in popolne

vzgojiteljice, najkvalitetnejše igra e, najbolj popolne metode … Potrebno pa je sprejeti, da smo dragoceni, odkupljeni, ljubljeni, da smo slabotni, da se je potrebno stalno u iti, si pomagati, ljubiti, spoštovati, zahvaljevati, si upati biti poraženi, ponižani, predvsem pa odmirati sebi in se darovati. Potrebno je po eni strani zahtevno in po drugi preprosto, dosegljivo, e smo prijatelji z Jezusom, e se

zavedamo Božje stvariteljske roke in z njo sodelujemo. Torej najboljši na svetu postajamo po Božji ljubezni in sodelovanju z njo. Veselim se, ker nas je vedno ve navdušenih nad tem, da smo lahko najboljši.


Kronika za šolsko leto 2005/06 05. 09. 2005 PLESNA ŠOLA MIKI – predstavitev športno-plesne dejavnosti 30. 09. 2005 RAZSTAVA ANGELOV (izdelki otrok, prineseni angeli od doma

v sodelovanju s starši)05. 10. 2005 PREDSTAVA V KD: O KURI, KI JE IZMAKNILA PESEM

(abonma) 12. 10. 2005 SADOVNJAK NA BRDU IN EBELARSKI DOM – ogled

(Lu ke, Zvon ki)13. 10. 2005 JESENSKI KROS 19. 10. 2005 PREDSTAVA V VRTCU: MUCA COPATARICA (vse skupine) 20. 10. 2005 OBISK GOZDA Z GOZDARJEMA, IZLET V LJUBLJANO IN

NO ITEV V VRTCU – Lu ke, Zvon ki24. 10. 2005 KOSTANJEV PIKNIK (vse skupine) 25. 10. 2005 TRGOVINA ERDANI (ogled – Son ki)27. 10. 2005 TRŽNICA (ustvarjalna igra – vse skupine) 28. 10. 2005 IZLET OKOLI GRADIŠKEGA JEZERA (Lu ke, Zvon ki)06. 11. 2005 ZAHVALNA NEDELJA – dekoracija v župnijski cerkvi (izdelki

in misli otrok) 11. 11. 2005 PREDSTAVA V KD: SNEGULJ ICA (abonma) 17. 11. 2005 OBISK KNJIŽNICE (Zvezdice) 16. 11. 2005 FOTOGRAFIRANJE OTROK 17. 11. 2005 OBISK SLIKARKE ROMANE MEDVEŠ EK (Son ki)21. 11. 2005 SKUPNO PRAZNOVANJE SV. CECILIJE PLESNA ŠOLA MIKI – predstavitev klasi nega plesa 24. 11. 2005 PREDSTAVITEV POKLICEV: duhovni oskrbnik v vojski, o e

Petra Kokalja za Zvon ke in Son ke;krajinska arhitektka, mamica Klemena Kri aja za Son ke; frizerka, mamici Domna Novaka in Ule Kos za Zvon ke

28. 11. 2005 PREDSTAVITEV VIOLINE IN PRE NE FLAVTE – izvedba skladb z violino in pre no flavto Katarine Marin in Andreje M. Sokli za vse skupine OBISK SLIKARSKEGA ATELJEJA, OGLED SLIKANJA, PREIZKUS OTROK V SLIKANJU pri slikarki Urši Žajdela Hrovat (Lu ke)

Dominikov glas / maj 2006 3501. 12. 2006 OGLED RAZSTAVE JASLIC V KD GROBLJE (Zvon ki in

Lu ke)06. 12. 2005 OBISK SV. MIKLAVŽA – obdarovanje skupin in otrok 16. 12. 2005 BOŽI NICA z blagoslovom otrok (sodelovali so: Glasbena

delavnica, starši z igrico, pevski zbor staršev) 21. 12. 2005 DOM UPOKOJENCEV – ogled razstave jaslic, prepevanje

varovancem, obisk pri ge. Minki (Son ki)23. 12. 2005 V SODELOVANJU S SLOVENSKO KARITAS – ameriški

vojaki obdarovali otrokeSON KI – za starejše skupine dramatizirali Pastirji pri jaslicah

06. 1. 2006 SVETI TRIJE KRALJI – skupno praznovanje 16. - 20. 1. 2006 ZIMOVANJE OTROK V PLANICI (Zvon ki, Lu ke)23. 1. 2006 MISIJONAR – predstavitev dela F. Pavli a ob diapozitivih (Ana

Dolinšek) 24. 1. 2006 OBISK SILVE KOSEC: PREPEVANJE OTROKOM OB

KITARI (vse skupine) 26. 1. 2006 PREDSTAVA V KD: PTI KA SMEJALKA (abonma) 30. 1. 2006 PREDAVANJE ZA STARŠE g. B. ŽORŽA NA TEMO

RAZVAJENOST 13. - 23. 2. 2006 DOMINIKOVE

OLIMPIJSKE IGRE (Son ki,Zvon ki, Lu ke)

14. 2. 2006 ZIMSKI ŠPORTNI DAN – smu anje, sankanje pri skakalnici (starejše skupine)

24. 2. 2006 OGLED RAZSTAVE DINOZAVROV na Gospodarskem razstaviš u v Ljubljani (Zvon ki in Lu ke)

14. 2. 2006 OBISK KNJIŽNICE (Zvon ki)15. 3. 2006 OBISK KNJIŽNICE (Lu ke) 16. 3. 2006 DAN ODPRTIH VRAT 22. 3. 2006 TV SLOVENIJA – snemanje za oddajo Obzorja duha 25. 3. 2006 MATERINSKI DAN V KD F. BERNIKA (glasbena delavnica) 29. 3. 2006 PREDSTAVA V KD: LABODJE JEZERO (abonma) 10. 4. 2006 OGLED RAZSTAVE IZDELKOV ZA PRAVLJI NEGA

PAL KA (Zvon ki in Lu ke) 14. 4. 2006 PREDSTAVA V KD: PASTIRICA IN DIMNIKAR (abonma) 20. 4. 2006 ZAKLJU NA PRIREDITEV V KD ZA PRAVLJI NEGA

PAL KA (predstava Mini cirkus Bufetto; Zvon ki in Lu ke)

Dominikov glas / maj 2006 36PREDVIDENO V MAJU IN JUNIJU:

DOMINIKOV DAN (13. 05. 2006) SRE ANJE OTROK KATOLIŠKIH VRTCEV (Cerklje na Gor. – Domžale) BIVANJE NA MORJU (Zvon ki, Lu ke)OGLED SADOVNJAKA NA BRDU (Zvon ki, Lu ke)IZLET NA GOBAVICO (Zvon ki, Lu ke)OBISK KEK EVE DEŽELE (Zvon ki, Lu ke)NO ITEV V VRTCU (Son ki)IZLET V ŽIVALSKI VRT (Son ki, Zvezdice) ZAKLJU EK STAREJŠIH SKUPIN PRED VSTOPOM V ŠOLO TE AJ ROLANJA

CELOLETNI PROJEKTI:

VREDNOTE NAS BOGATIJO PETKOVI DELAVNICI (glasbena in

pravlji na delavnica; Zvon ki in Lu ke)

DOMINIKOV NAHRBTNIK (Son ki)

ŠPORTNA ZNA KA ZLATI SON EK (Zvon ki, Lu ke)

POBARVANA PRAVLJICA (Zvezdice, Son ki, Zvon ki, Lu ke)

BRALNA ZNA KA PRAVLJI NIPAL EK (Zvon ki, Lu ke)

DEJAVNOSTI, KI JIH VODIJO ZUNANJI SODELAVCI:

PLESNO-ŠPORTNI TE AJ (Plesna šola Miki)

TE AJ ROLANJA (ŠD FAN VITAS)

maj 2006 / št. 9 - rkc.sivrtec-dominik-savio.rkc.si/stara/arhiv/dominikovglas06.pdf · 8 dominikov...

Documents