management v turizmu mesto bled neko Č, danes in … · igralniško-zabavni, kme čki, kongresni,...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacijska informatika

MANAGEMENT V TURIZMU

MESTO BLED NEKOČ, DANES IN JUTRI

Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Simon Sirc

Kranj, december 2006

ZAHVALE Z velikim zadovoljstvom se zahvaljujem profesorju dr. Jože Florjančiču za mentorstvo, pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako mu čestitam za dolgoletno delo na prosvetni dejavnosti in pri ustanovitvi fakultete za Organizacijske vede v Kranju, katere univerzitetno izobrazbo sem s tem diplomskim delom pridobil. Zahvalil bi se celotnemu kolektivu Grand hotela Toplice, za večletno skupno delo in za prijetno delovno klimo, katero smo si ustvarili z dobrimi medsebojnimi odnosi.

Zahvaljujem se tudi vsem, ki so sodelovali pri anketi ali mi s koristnimi nasveti pomagali pri izdelavi raziskave. Velika zahvala gre tudi mojemu očetu, materi, punci Katji in ostalim družinskim članom, ki so me podpirali in mi bili ob strani pri najtežjih trenutkih študija. Prof. slavistike Milici Pogačnik pa se zahvaljujem za hitro in kvalitetno lektoriranje.

POVZETEK: Diplomsko delo o turizmu na Bledu, ki je pred Vami je plod štiriletnega študija na fakulteti za Organizacijske vede, šestletnega dela v hotelirstvu, natančneje na recepciji Grand hotela Toplice, pa tudi s pomočjo občutenja turističnega stanja in razmer na Bledu s stališča prebivalca Bleda, kar sem. V delu sem poleg teoretične podlage prikazal tudi približno sliko današnjega stanja turizma na Bledu. Tako sem z raziskovalnim delom, pravzaprav z osebno vodeno anketo, ki sem jo usmeril v kadre v turizmu, podprl v teoriji navedene podatke. Zanimive so ugotovitve, da so ravno kadri v turizmu, po mnenju anketirancev, najpomembnejši dejavnik nadaljnjega razvoja turizma na Bledu. Samo raziskovalno delo je bilo usmerjeno v vodilni kader turističnih dejavnosti na Bledu in povprečna ocena turizma na Bledu dokazuje neizkoriščenost potencialov in nezadostno razvitost turističnega gospodarstva. KLJUČNE BESEDE: Mesto Bled Management Turizem Kazalci uspešnosti Vizija prihodnosti Strateški načrti Informacijska podpora Ekološka osveščenost

ABSTRACT This graduation work about tourism in Bled, which is in front of you, is result of four years of studying on faculty for Organizational sciences, six years of working on reception desk of the Grand Hotel Toplice and also with the way of living with tourism in Bled as citizen of Bled as what I am. In this work I also tried to show today’s picture of tourism in Bled. That is how I supported all the theoretical facts about tourism and management in the beginning of the work, with research at the end. Research was made by interviewing and with personal leaded questionnaire form amongst the leading cadre. It is interested, that exactly cadre was found as most important point for future development of tourism in Bled and cadre itself was criticizing unused potential possibilities and not enough developed touristy economy on Bled. KEYWORDS: City Bled Management Tourism Efficiency indexes Future vision Strategic plans Informational technology Depending to the Ecology

Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Simon Sirc: Mesto Bled nekoč, danes in jutri stran 0

KAZALO

1. UVOD......................................................................................................................1

1.1 Predstavitev problema ...................................................................................................................... 1

1.2 Predstavitev okolja ............................................................................................................................ 1

1.3 Predpostavke in omejitve.................................................................................................................. 2

1.4 Metode dela ........................................................................................................................................ 2

2. POJMI TURIZMA....................................................................................................2

2.1 Opredelitev turista in turizma.......................................................................................................... 2

2.2 Vrste in organiziranosti turizma ...................................................................................................... 3

2.3 Turistični kraj.................................................................................................................................... 3

2.4 Turistična povpraševanja in ponudbe ............................................................................................. 3

2.5 Strateški cilji in strategija razvoja turističnega gospodarstva ...................................................... 4

3. POJMI MANAGEMENTA........................................................................................5

3.1 Opis (kaj je management)................................................................................................................. 5

3.2 Management v turizmu:.................................................................................................................... 6 3.2.1 Organiziranost turistične dejavnosti ............................................................................................ 6 3.2.2 Kadrovski management ............................................................................................................... 6 3.2.3 Finančni management v turističnih dejavnostih........................................................................... 7 3.2.4 Planiranje in kontroliranje v turistični dejavnosti ........................................................................ 7 3.2.5 Marketing v turizmu in promocija ............................................................................................... 8 3.2.6 Kakovost in standardi v turizmu.................................................................................................. 9 3.2.7 Informatika v turizmu ................................................................................................................ 10

4. BLED Z OKOLŠČNO TA PODOBA RAJA...........................................................11

4.1 Predstavitev in zgodovina Bleda .................................................................................................... 11

4.2 Začetki turizma na Bledu ............................................................................................................... 12

4.3 Geografska lega, prometna povezanost, naravne in kulturne danosti........................................ 15

4.4 Predstavitev občine Bled................................................................................................................. 16

4.5 Javni zavod INFRASTRUKTURA BLED .................................................................................... 17

4.6 Namestitve in gostinstvo.................................................................................................................. 18

4.7 Prireditve in dogajanja ................................................................................................................... 18



5. VRSTE TURIZMA NA BLEDU..............................................................................20

5.1 Počitniški turizem............................................................................................................................ 20

5.2 Kongresni turizem, sejmi, mednarodna srečanja in protokoli .................................................... 20

5.4 Zdraviliški in wellness turizem....................................................................................................... 21

5.5 Pohodniški in gorski turizem.......................................................................................................... 22

5.6 Športni turizem................................................................................................................................ 24

5.7 Igralniški in zabaviščni turizem ..................................................................................................... 26

6. LTO, JAVNI ZAVOD OBČINE BLED ...................................................................27

6.1 Predstavitev LTO ............................................................................................................................ 27

6.2 Vloga, osnovna dejavnost ter področja dela LTO ........................................................................ 27

6.3 Strateški plani (vizija prihodnosti Bleda)...................................................................................... 28

7. SAVA D.D. ............................................................................................................29

7.1 Predstavitev...................................................................................................................................... 29

7.2 Turistična dejavnost Save d.d......................................................................................................... 30

7.3 Sava hoteli Bled in turizem na Bledu............................................................................................. 31

7.4 Vizija prihodnosti, strateški plani razvoja in investicijska politika............................................ 32

8. RAZISKAVA .........................................................................................................33

8.1 SWOT analiza.................................................................................................................................. 33

8.2 Anketa .............................................................................................................................................. 35

8.3 Rezultati in analiza anket .............................................................................................................. 36

8.4 Benchmarketing igralniške dejavnosti Bled : Kranjska Gora .................................................... 48

9. ZAKLJUČEK............................................................................................................................................. 52

Literatura in viri.................................................................................................................................................. 53



1. Uvod

1.1 Predstavitev problema Problem oz. neželeno stanje je, da je mesto Bled, biser Slovenije (nekoč bivše Jugoslavije), vse do danes v veliki meri že izgubil svoj sijaj. Z lepotami kraja še vedno privabljamo neko konstantno število ljudi, turistov, a vendar se vsi zavedamo, da to ni tista zadovoljiva raven, ki skušamo doseči. Dejavnikov za omenjeni problem je veliko. Tekom zgodovine se je v kratkem času veliko spremenilo, močan vpliv na gospodarstvo so imele različne politične ureditve, vojne in naravne katastrofe ter različni trendi v razvoju gospodarstva oziroma turizma, ki je v tem diplomskem delu osrednja tema. Problem je nastal oziroma nastajal, ker se nismo pravilno ali v zadostni meri prilagajali spremembam, ker nismo sproti vlagali v napredek, raziskave in v razvoj. Namesto politike zategovanja pasu in grajenja na prihodnosti smo v večini sproti trošili, kar smo proizvedli. To je privedlo do tega da, smo na določenih področjih močno nazadovali. Turizem je bil na Bledu vedno ena najpomembnejših gospodarskih panog, iz katere so se financirale in okoriščale vse druge panoge, pa ne samo panoge, temveč vsi akterji, ki so se vključevali v delo in življenje na Bledu. Mnenja sem, tako kot marsikdo drug, da je bil Bled zadnja leta v hudi krizi, iz katere se počasi prebija. Le kako se je Bled lahko tako razvijal v preteklosti, od kod je prihajal kapital oz. denar za investicije, katere druge panoge so poleg turizma prinašale dodano vrednost na vloženi kapital? To in še mnogo je vprašanje na katera najdemo odgovore, če poznamo zgodovino gospodarstva in turizma na Bledu. Vsekakor to ni zadosti, potrebna bodo človeška znanja in velika vlaganja v napredek in razvoj. Velik problem je vse ljudi in akterje medsebojno povezati, da bi delovali kot nemotena celota, kot ena velika organizacija, sestavljena iz več malih. Skozi delovni kader vseh medsebojno povezanih panog pa najdemo veliko informacij, ki jih lahko z uporabo managerskih znanj in orodij prevedemo v podatke za odgovore na omenjena vprašanja. Kako naj bo Bled spet biser s tistim pravim sijajem in ponosom?

1.2 Predstavitev okolja Čeprav se diplomsko delo nanaša na reševanje problema mesta Bled v turizmu, moram poleg turizma še vedno prikazati tudi ostale gospodarske panoge, organizacije in ljudi v medsebojni povezavi. Zato bom pod delovno okolje, ki ga bom raziskoval, torej turizem mesta Bled, štel

občino Bled z vsemi naravnimi in kulturnimi danostmi, lokalno infrastrukturo, tovarnami, trgovinami, storitvenimi dejavnostmi ter z vplivom politike na lokalni in državni ravni. Bistvo pa so ljudje kot individuumi in narava, ki so temelj in so gonilna sila, ne samo življenja in obstoja, temveč tudi napredka in sprememb, v negativnem smislu pa lastnega destrukta.



1.3 Predpostavke in omejitve Omejitve pri nastajanju tega diplomskega dela, so bile predvsem v pomanjkanju dela s sodelavci, torej v skupini, ki se zna skozi različne poglede in z znanjem na različnih nivojih vključiti prav v vsa področja turizma oz. gospodarstva, in vesel sem, da so mi posamezniki s privolitvijo v pogovor in pomočjo pri anketi omogočili prikazati, kakšno je njihovo mišljenje na zastavljena vprašanja. Tako bo opisni del v večji meri zajemal področje turizma, medtem ko bo raziskovalni del usmerjen v vodstvo oz. vodilne delavce vseh s turizmom povezanih organizacij, podjetij ter tudi ostalih manjših pomembnejših akterjev. Veliko bo tudi črpanja pomembnih podatkov iz zgodovine in statistike ter lastnih opažanj. Za zaključek diplomskega dela pa bodo prikazana že znana dejstva, vendar tokrat podprta z mnenjem ljudi, zajetih v anketirani populaciji.

1.4 Metode dela Diplomsko delo skuša čim bolj prikazati kakšno vlogo igra management v turizmu. Začetni opisi pojmov turizem in management se v nadaljnjih točkah združijo v celoto na realnem primeru občine Bled in njenega turizma. Od zgodovine pa vse do danes, ko veliko vlogo igrajo Sava hoteli, ki na Bledu razpolagajo s 60% vseh kapacitet, bo prikazano kako pomemben je management oziroma kakšno vlogo igra v turizmu. V nadaljnjih točkah je s sodelovanjem managerjev prikazana analiza anket, izvedenih v top in middle managementu, poleg tega je raziskava podprta tudi s swot analizo in kratkim prikazom benchmarketinga, kot managerskega orodja. V zadnjih točkah so združeni pojmi in znanost managementa z raziskavami, ki sem jih opravil. Za zaključek sem napisal še svoje mnenje, kot mnenje občana Bleda in študenta managementa, ki s študentskim delom v Grand hotelu Toplice na Bledu živi s turizmom in v turizmu.

2. Pojmi turizma

2.1 Opredelitev turista in turizma

Iz analize turista izhajajo tri bistvene značilnosti turizma:

1. začasno menjanje kraja bivališča 2. zadovoljevanje sodobnih potreb

Te potrebe pogojujejo in obsegajo: potovanja turistov (začasnih obiskovalcev in začasno bivanje v drugem kraju) iz česar izhaja vrsta različnih odnosov in pojavov katerih središče je človek) 1

3. Turist se v kraju bivanja ne sme ukvarjati s pridobitveno dejavnostjo. Recimo, da je turizem nastal iz želje po zadovoljevanju dinamičnih potreb. Človek varčuje, da bo v prihodnosti trošil in izkoristil, kar je trudoma proizvedel, ter da bo pri tem užival. Človek

1 Management v turizmu, skupina avtorjev, Moderna, 1997, str.:185



potuje z namenom oddiha, zadovoljitve potreb po sprostitvi, zabavi, doživetju, Tako si nabere novih moči, potrebnih po napornem delu. Vzrok za potovanje je lahko želja po novem bivalnem okolju, službena pot ali pa želja po varnem zatočišču.

2.2 Vrste in organiziranosti turizma Poznamo številne vrste turizma, za katere je glavni pogoj varno in čisto okolje oziroma narava in prijazni, strokovno usposobljeni ljudje. Po vrstah ločimo turizem na: počitniški, gorski, igralniško-zabavni, kmečki, kongresni, kulturni, športni in lovski, wellness in zdraviliški, sindikalni in še in še. Pri razvoju posamezne veje turizma pa je potrebno vedeti, za katero vrsto turizma imamo naravne danosti, kam se splača in kam moramo vlagati, oziroma kje so neizkoriščeni potenciali, kje so tržne niše in kje je naša prednost pred konkurenco. To lahko dosežemo le z dobro stopnjo organiziranosti. Na organiziranost turizma v veliki meri vplivajo lokalne turistične organizacije, društva, posamezniki, občina, regija in nenazadnje tudi država, kmalu tudi Evropska unija. Bistvenega pomena je dogovarjanje in sodelovanje na vseh ravneh. Pomagati si moramo tudi s skupnim financiranjem in sofinanciranjem. Organizirana celota dosega boljše rezultate in krije izgube nedonosnih storitev oz. panog, ki so za skupno delovanje pomembne. Tako kot Slovenske železnice, ki so leta poslovale z izgubo in so jih financirali iz državnih virov. Navsezadnje gre za razvoj in napredek v skupno korist.

2.3 Turistični kraj

Za turistični kraj se šteje že naselje, ki izpolnjuje naslednje kriterije:

• atraktivni pogoji (naravne lepote, zdravilni vrelci, kulturnozgodovinski spomeniki, kulturne, zabavne in športne prireditve)

• komunikacijski pogoji (možnost dostopa, prometne zveze, internetne ceste itd.)

• receptivni pogoji (namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, ptt, ter drugimi storitvami, pa tudi parki, sprehajališča, kopališča, ipd.)

Bled bi lahko uvrstili v gorsko turistični kraj, saj leži na višini 500m nad morjem in je v teritorialnem obsegu gora, poleg lepe narave ima tudi dobre klimatske pogoje, zdravilne vrelce, bogate kulturnozgodovinske spomenike, pa tudi šport in prireditve so prisotne v znatni meri skozi celo leto že dalj časa.2

2.4 Turistična povpraševanja in ponudbe Dinamika turizma je odvisna od stopnje razvoja celotnega gospodarstva države oziroma od nivoja turističnega povpraševanja in ponudbe. Po drugi strani pa razvoj turizma pospešeno vpliva na izboljšanje vseh dejavnosti, vezanih na funkcioniranje turizma, na primer prometa, industrije, kmetijstva, trgovine in obrti, komunalnih dejavnosti, domače obrti, kulturnih institucij in športnih objektov. Iz tega izhaja tudi vsa raznovrstnost napredka turizma. 3

2 Management v turizmu, skupina avtorjev, Moderna, 1998, str.:278 3 Management v turizmu, skupina avtorjev, Moderna, 1997, str.:185



Turistično povpraševanje narekuje turistično ponudbo. Ljudje oz. turisti za denar, ki so ga namenili potovanju želijo zadovoljiti svoje potrebe, torej želje po dobrinah in storitvah, ki so jim med potovanjem/oddihom nujne ali pa luksuzne. Čeprav se nam zdi, da so te dobrine oziroma storitve bolj luksuznega značaja, dandanes postajajo vedno bolj in bolj nujne, saj predstavljajo tako rekoč zdravstvo, zabavo, rekreacijo, kulturo, celo vero. Kaj je za koga luksuz in kaj nuja, pa narekujejo življenjski standardi in želja po boljšem, kvalitetnejšem življenju. Turistična ponudba zajema širok trg/asortiman dobrin in storitev, odvisnih ne samo od gospodarske razvitosti, temveč tudi od naravnih danosti in klime v turističnem kraju. Veliko se da izboljšati s pomočjo propagande in promocije. Propaganda je managersko orodje za dosego zastavljenih ciljev, promocija pa je plan turistične ponudbe, ki naj bi omogočil, da bi se zastavljeni cilji dosegli. Za dosego ciljev je potrebnega veliko vloženega znanja in raziskav, predvsem je potrebno preučiti trg, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje, kjer se oblikujejo tržne cene. Pozorno moramo spremljati konkurenco in prednjačiti pred njo oziroma se od nje učiti. Vedeti moramo tudi, da industrija in turizem praviloma ne gresta skupaj na majhnem prostoru, kot je Bled. Tako izrazita usmerjenost v turizem pa predstavlja potencialno nevarnost, saj je praviloma ta dejavnost tista, kjer se najhitreje pozna vpliv gospodarske recesije. Po drugi strani pa je ravno turizem edina delovno intenzivna panoga, ki se je ne da preseliti na trge s poceni delovno silo.

2.5 Strateški cilji in strategija razvoja turističnega gospodarstva Strateška koncepcija razvoja turističnega gospodarstva mora odgovoriti na vprašanja o ciljih, možnostih, pogojih in mejah turistične razvojne orientacije. Izvedena projekcija mora biti zasnovana predvsem na definiranih ciljih turističnega razvoja, ki morajo biti, še bolje kot doslej, činitlej pospešene realizacije splošnih ciljev družbenoekonomskega razvoja države. 4 Dolgoročni cilji naj se ne bi nanašali samo na večanje narodnega bogastva, temveč bi morali ustvarjati pogoje za uspešnejše življenje vsakega posameznika, kar naj bi se čutilo v višanju življenjskih standardov prebivalstva oziroma kraja. Najbolj pa je na Bledu pomembno čisto

okolje. Spremembe v turističnem povpraševanju bodo zahtevale precejšnje premike na področju ponudbe. Treba bo sprejeti več turistov in se bolj prilagoditi njihovim potrebam in zahtevam, da bi ustvarili ne samo večje, temveč tudi kvalitetnejše dohodke.5 Preučiti bo potrebno strukturo gostov skozi zgodovino, rangirati turistične dejavnosti po donosnosti, preučiti neizkoriščene potenciale, veliko pozornost moramo posvečati tudi času trajanja sezone, ki vpliva na količino turistov v celem letu. Kako podaljšati sezono oziroma katere turistične panoge oplemenititi, da bodo turisti prihajali tudi izven časa glavne sezone oziroma, da se bo ustvarila nova sezona ne samo za poletne in zimske, temveč tudi za jesenske

in spomladanske oddihe. Potrebne bodo adaptacije, nove gradnje, predvsem bo potrebno izboljšati infrastrukturo in ceste pa pomembne zavode, kot so na primer zdravstveni,

4 Management v turizmu, skupina avtorjev, Moderna, 1997, str.:188 5 Management v turizmu, skupina avtorjev, Moderna, 1997, str.:191



zavarovalni, policija. Tako bo na račun hitre rasti gospodarskega razvoja tega deležen tudi turizem, ki se bo hitro razvijal, oziroma obratno. Problem je merjenje turističnih prilivov deviz, saj se turizma ne da predvideti v popolnosti in smo večkrat priča neprijetnim presenečenjem. Turistično gostinski sektor je močno izvozno usmerjen, celo dvakrat bolj kot gospodarstvo, saj glede na donos vedno več pridobimo od tujih turistov kot od domačih. Pridobivati moramo stalne bogate goste predvsem tujega tipa. Že dolgo časa problem plače gostinskih delavcev, ki so po mnenju marsikoga slabe. In tako ni motivacije za delo. Deloma so krivi tudi slabi gosti, prav tako je problem v nizki akumulaciji sredstev, vlagati bi morali v posodobitve in novogradnje, ki jih ni v pravšnji meri. Zaradi števila nerešenih problemov smo prikrajšani tudi za večji priliv deviz. Preko strateških ciljev postavimo strategijo razvoja, katere glavna točka je večji donos in napredek, in to ne samo na gospodarskem področju; potrebujemo namreč sredstva za razvoj celotnega mesta z okolico, seveda z zagotovljeno blaginjo za ljudi in naravo.

3. Pojmi managementa

3.1 Opis (kaj je management) Management in organizacija. Organizacija je središče dela managerjev. Organizacija bi torej lahko rekli, da je skupina ljudi, ki želi doseči cilje, ki jih posamezniki ne bi mogli doseči. Organizacije vodijo managerji. Manager usmerja človeške in materialne vire ter vodi delo oddelka ali organizacije. Managerji predstavljajo le del zaposlenih v organizaciji, vendar tudi oni opravljajo delo kot delavci v trženju, informiranju, proizvodnji, izobraževanju itd. Managerji skušajo doseči cilje organizacije, saj je management funkcija planiranja, vodenja, organiziranja in seveda tudi kontroliranja vseh nalog in aktivnosti, ki jih zaposleni v neki organizaciji opravljajo. Management je mentalna (miselna, intuitivna, občutena) dejavnost ljudi v organizacijskem sistemu. Je ključni podsistem v organizaciji, ki povezuje in usmerja vse druge podsisteme. V tem smislu management vsebuje: Koordinacijo človeških, materialnih in finančnih virov s cilji organizacije Povezovanje organizacije z zunanjim okoljem in odzivanje na potrebe družbe Razvijanje organizacijskega vzdušja, ki pomaga doseči individualne in skupne cilje Učinkovito opravljanje nalog, kot so opredeljevanje ciljev, načrtovanje, pridobivanje virov, organiziranje, izvajanje, spremljanje, kontroliranje Izpeljevanje različnih poslovnih dejavnosti razvojne, informacijske in odločitvene narave Osnovne ravni managementa:

• nižji manager: neposredno odgovoren za proizvajanje izdelkov ali storitev

• srednji manager: v skladu s svojimi pooblastili usklajuje delo nižjih managerjev

• višji manager: odgovoren za splošno usmerjanje dejavnosti v organizaciji.

• funkcijski manager: usklajuje delo zaposlenih na kakem specialnem področju dejavnosti, npr.: v računovodstvu, marketingu, pri financah v proizvodnji…

• generalni manager: odgovoren za vodenje vseh dejavnosti v sestavljeni organizacijski enoti ali celotni organizaciji. Višji mangerji so po defeniciji generalni managerji.



Kakšen naj bi bil uspešen manager? Je aktivni vodja, ki ustvarja pozitivno delovno okolje, v katerem zaposleni dobivajo priložnosti in spodbude za visoke dosežke. Za visoke dosežke morajo managerji tudi vedeti, kako naj bi opravljali delo sedaj in v prihodnje. Zato uspešni managerji pritegnejo zaposlene k načrtovanju in oblikovanju načina opravljanja dela. Štiri pomembne vrste managerskih spretnosti so: tehnične, medosebne, konceptualne in komunikacijske. Managerji svojih nalog ne morejo opraviti sami, iščejo si zaveznike tako v notranjih, kakor tudi zunanjih okoljih organizacije. Zato morajo vedeti, katera so ta okolja in kakšna so, kakšni so interesi teh okolij in kako potekajo vplivi teh okolij na organizacijo. 6

3.2 Management v turizmu:

3.2.1 Organiziranost turistične dejavnosti Zavedati se moramo, da je uspešnost turizma odvisna od dobre organiziranosti, ki odraža zahteve današnjega časa po načrtnem usklajenem sodelovanju zasebnega in javnega sektorja, državnih in lokalnih oblasti ter organizacij civilne družbe. 7 Turizem je interdisciplinarna dejavnost, ki zajema gostinstvo (restavracije), hotelirstvo, turistično posredovanje (agencije) in dopolnilne turistične dejavnosti (igralništvo, prireditve, rekreacija, itd.). Multiplikativni učinki turistične dejavnosti so očitni tudi v drugih gospodarskih (promet, trgovina, kmetijstvo, živilska industrija…) in negospodarskih (kultura, šport, znanost, izobraževanje…) dejavnostih. Pri tem ne smemo pozabiti, da turizem trži tudi okolje v širšem smislu besede (naravno in kulturno dediščino, kulturno krajino, kvaliteto življenja prebivalstva, organiziranost države in družbe in njen odnos do gostov-turistov…). Dejstvo je, da sodobna turistična ponudba ne vsebuje več le storitev, ki so vezane na oddih in rekreacijo (nabiranje novih moči), ampak tudi na delo, izobraževanje, raziskovanje, trgovanje…

Prednosti turizma z narodnogospodarskega vidika so poleg zgoraj omenjenega multiplikativnega učinka tudi čisti devizni učinek ter možnost odpiranja novih delovnih mest

in dviganja kvalitete življenja prebivalstva. 8

3.2.2 Kadrovski management Pomemben dejavnik celotne turistične dejavnosti je ustrezno usposobljen in motiviran kader. Kader neposredno vpliva na samo kvaliteto oz. na zagotavljanje kakovosti. Delavci morajo biti ustrezno motivirani, saj je človek najpomembnejši dejavnik kakovosti in le z ustrezno motivacijo bo veselje do dela večje, s tem pa tudi kakovost. Poglejmo v hotel, ki je tipična organizacijska oblika. Za uspešno dela hotela so pomembni vsi, od direktorja, vodja prodaje, vodja kadrovske službe, animatorjev, receptorjev, natakarjev, 6 Management, Didakta 1994, Glavni urednik: Stane Možina 7 Management v turizmu, založba Moderna organizacija, skupina avtorjev, 1997 8 Management v turizmu, založba Moderna organizacija, skupina avtorjev, 1997



kuharjev, sobaric, vzdrževalcev ter drugega osebja, ki tvori delovni team. Uspešnost celotno gostinsko-turistične dejavnosti in njenih posameznih organizacij pa merimo z ekonomskimi kazalci. Za zagotavljanje uspešne in učinkovite turistično gostinske-dejavnosti poleg dejavnikov okolja najbolj pomembno vplivata celovito zagotavljanje kakovosti v tej dejavnosti in zagotavljanje ustreznih turističnih in gostinskih kadrov. Naloga kadrovskega managementa v katerikoli organizaciji je, da proučuje in zadovoljuje njene kadrovske potrebe in da skrbi za ustrezno usposobljenost in motiviranost njenih delavcev. Pomembni so medsebojni odnosi med sodelavci, med sodelavci in nadrejenimi, možnosti napredovanja, nagrade itd. Kadrovska služba ureja kadrovsko politiko podjetja in tudi kadrovsko razvojno politiko (nadaljnja izobraževanja, možnosti napredovanja…). Temeljni kadrovski vir so šole, ki izobražujejo za matične poklice določene dejavnosti. Matični poklici oziroma strokovni profili v gostinsko-turistični dejavnosti pa so: tehnolog kuharstva, tehnik kuharstva, kuhar, kuharski pomočnik, pomožni gostinski delavec, hotelska gospodinja, tehnik strežbe, natakar, natakarski pomočnik, receptor. 9

3.2.3 Finančni management v turističnih dejavnostih Tu bi lahko zajeli vse aktivnosti, ki so pridobitne narave, ne samo turistične, temveč tudi vse ostale, ponavadi govorimo o turističnem gospodarstvu. Pomembno je imeti finančne plane. Od kod se kaj financira. Predvsem je to pomembno za tiste dejavnosti, ki so v turizmu nujno potrebne in ne prinašajo dobička (npr. javni in turistični prevoz, gostinstvo). Problem je zajemanje stroškov ne samo v turističnih dejavnosti in seveda politika cen le teh. Pri turizmu so velik problem financiranje v času nizkega povpraševanja (npr.:izvensezonsko), ko ponavadi beležimo večje stroške kot prihodke in se v večji meri financiramo iz prihodkov ustvarjenih v času visokega povpraševanja. Potrebno je obvladovati strategijo diferenciacije cen, po času, po segmentih gostov, po tržnem volumnu (obseg gostov), po prostorskem kriteriju itd. Tako rekoč moramo se držati načela, da cene oblikujemo za vsakega gosta posebej, saj vsak gost tudi ne zapravi enako v istem času in kraju. Ne smemo pozabiti na turistične agencije, ki s svojo politiko cen dosegajo drugačne cene naših storitev. Tu igrajo pomembne vloge provizije.

Splača pa se nam zagotovo, saj agencije zakupijo kapacitete za prihodnost, ki bi po vsej verjetnosti lahko ostale neprodane. V finančnem managementu je pomemben tudi način plačevanja, tako lahko govorimo tudi o kreditiranju turizma na podlagi predplačanih računov ali odplačevanju po obrokih.

3.2.4 Planiranje in kontroliranje v turistični dejavnosti Zmotno je mišljenje, da se pri turizmu da predvideti oz. oceniti samo dolgoročne smeri gibanja povpraševanja, ni pa mogoče podrobnejše planiranje. Turizem je delovni sistem. Problem je negativno učenje na posledicah slabega planiranja in predvidevanja, zato je pomembno stalno kontroliranje; postavimo določene cilje, nakar preverjamo razlike med planskimi in dejansko

9

Management v turizmu, skupina avtorjev, Moderna, 1997, str.: 65



doseženimi rezultati in vidimo, kako se je naše vodenje (poslovanje) približalo cilju ali se od cilja oddaljilo. V organizaciji lahko tako kot v podjetju ocenjujemo, nadziramo in vrednotimo uspeh poslovanja zlasti z naslednjimi merili:

• Produktivnost oz. proizvodnost

• Gospodarnost ali ekonomičnost: razmerje med prihodki in odhodki

• Donosnost oz. rentabilnost: razmerje med dobičkom in lastnikom kapitalom pomnoženo s 100

• Plačilna sposobnost: razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi

• Stopnja dobička: razmerje med dobički in prihodki pomnoženo s 100 Bistvo kontroliranja oz. nadziranja in izračunavanja številnih kazalcev poslovanja je zlasti v tem, da sproti oz. ob zaključku posameznega obdobja ugotavljamo dosežene rezultate in na osnovi le teh ustrezno ukrepamo in nadalje planiramo. Plane delimo na časovna obdobja. Poznamo: perspektivne plane (dolgoročne, srednjeročne) za obdobje nad 3 leta, osnovne plane običajno za obdobje enega leta (letni, kvartalni, mesečni) in pa terminske plane (teden, nekaj delovnih dni…). Vodenje s pravilnimi pristopi in orodji lahko dokaj natančno predvidi nepredvidljivo človeško obnašanje. S pomočjo spoznavanj stohastičnih zakonitosti, lahko dokaj natančno predvidimo tudi planiranje takih pojavov. Seveda obstajajo nepredvidljivi dogodki, ki jih ne ugotovimo in nas lahko pozitivno ali pa negativno presenetijo.

3.2.5 Marketing v turizmu in promocija Marketing je poslovna filozofija podjetja, organizacije. Tako kot na vseh trgih se tudi na turističnem srečujeta ponudba in povpraševanje. Potrebno je pravočasno preučiti ponudbo in

povpraševanje, da bomo lahko s turistično ponudbo in marketinškimi aktivnostmi zadovoljili plačilno sposobno povpraševanje po storitvah in dobrinah. Slediti in paziti moramo tudi na konkurenco, spremembe na trgu, trende razvoja, razvoj tehnologije, družbene spremembe itd. Na strategijo trženja vpliva več dejavnikov: demografsko, gospodarsko in družbenopolitično okolje, plačilna sposobnost odjemalcev itd. Marketing temelji na preučevanju in spremljanju družbenih potreb, predvsem na povpraševanju plačilno sposobnih. Sodobna marketinška usmeritev temelji na zadovoljevanju potrošnikov. Cilj marketinške strategije je v oblikovanju in ustvarjanju dolgoročnih konkurenčnih prednosti. Na izvajanje marketinške strategije pa vpliva še javnost, ki obkroža podjetje (organizacijo, občino…), konkurenti in marketinški posredniki. Sam proces strateškega načrtovanja pa poteka od podjetniškega poslanstva, ciljev in nalog organizacije ter

organizacijskega načrta do predvidenih in načrtovanih novih poslov. Promocija je sestavni del marketinškega spleta in zajema vse aktivnosti, s katerimi informira, prepričuje in povezuje potrošnike in proizvajalce oz. ponudnike. Vloga, mesto in pomen politike promocije v marketingu se odraža v tem, da proizvajalec ali ponudnik na različne načine informira kupce o izdelkih in storitvah, ki jih ponuja. Promocijo na domačem in tujem



trgu sestavljajo tiste aktivnosti, ki jih proizvajalec ali ponudnik uporablja pri informiranju in prepričevanju kupcev, da bi jim prodal blago oz. storitev. Komunikacijski oz. promocijski splet je celovito obdelal Kotler.10 Po njegovem sestavlja omenjeni splet pet najpomembnejših dejavnosti: oglaševanje, pospeševanje oz. izboljšanje prodaje, odnosi z javnostjo in publiciteta, osebna prodaja ter neposredni marketing. Kotler je razdelil poglavitne korake pri oblikovanju celovitega komunikacijskega in promocijskega programa na sklope, ki so določitev ciljnega občinstva, opredelitev ciljev komunikacije, oblikovanje sporočila, izbira komunikacijskih kanalov, določitev celotnega proračuna za promocijo. Pomembna je pravilna izbira promocijskega spleta, merjenje, učinkovitost promocije, organiziranje in upravljanje povečane marketinške komunikacije. Na uspešnost promocijskih aktivnosti vplivajo: strokovna zasedenost in sposobnost ljudi v podjetju za komuniciranje, motivacija in stimulacija vseh zaposlenih, organizacijski pristop, konkurenca, plačilna sposobnost potrošnikov na določenih tržnih segmentih, kakovost storitev oz. izdelkov, finančna sredstva, ki so na razpolago.

3.2.6 Kakovost in standardi v turizmu Kakovost je v najširšem smislu rezultat le človekovega dela, znanja, sposobnosti in vzgoje oziroma motivacije za kakovost. 11 Kakovost bi lahko razdelili na zahtevano kakovost s stališča uporabnika in s stališča ponudnika. Odvisno je samo, kateri akter smo mi. Kdor pozna standarde, se nanje na nek način lahko zanese in približno ve, kakšno kvaliteto storitve lahko pričakuje. Standardi kot kazalci kakovosti se zadnje čase vedno bolj uveljavljajo. Ne samo v poslovnem svetu, enako je tudi v svetu potrošnika, kateremu veliko pomeni že samo ime blagovne znamke, ki ni rečeno, da ustreza določenim standardom, ampak vseeno zagotavlja določeno kvaliteto oz. kakovost in je zato zanjo potrošnik pripravljen plačati več. Problem je, kako v podjetje oz. organizacijo uvesti sistem kakovosti (npr. pridobiti certifikat kakovosti), kajti tu je potrebno spremeniti star način mišljenja, sprejeti nove načine dela, lahko bi rekli, da je potrebna reorganizacija določenega delovnega postopka oz. poslovanja podjetja, organizacije. Že sama beseda

reorganizacija pa za marsikoga pomeni nekaj slabega, podobno je s tehnološkim viškom. Negativen pojav v turizmu je bil tudi manjšanje števila zaposlenih v turističnih dejavnostih, kot npr. v hotelih, restavracijah, predvsem tam, kjer število zaposlenih veča kvaliteto storitve. V turizmu ljudje predstavljajo kakovost in so obraz turizma, vsekakor pa jih mora biti dovolj, da lahko z določenim naporom pripomorejo h kakovosti. Ni važna samo kvantiteta, temveč tudi kvaliteta. V hotelu določenega standarda, npr.: petih zvezdic, mora delati veliko preveč ljudi na izmeno, kar je za poslovanje dejansko neekonomično, vendar je kvaliteta storitve pogojena s standardom. Za dosego standardov je bilo skoraj vedno potrebno, na novo dokumentirati elemente sistema kakovosti. Prednosti takega sistema vodenja (na podlagi

kakovosti, standardov) se kažejo na ustrezni urejenosti poslovanja, nižanju stroškov, konkurenčnosti, zadovoljstvu zaposlenih, potrošnikih itn. Pri modernem poslovanju se je

10 Management trženja, Philip Kotler, GV založba, 2004 11 Management v turizmu, skupina avtorjev, Moderna, 1997, str.: 154



potrebno za dosego kakovosti držati določenih standardov, odvisno je samo, ali je to avtomobilska industrija ali pa turistična storitev. Primeri standardov v turizmu:

• Standard SIST ISO 9004-2 podaja definicijo kakovosti dela na področju storitev, poudarja dokumentiranje oziroma dokazljivost storitve, management storitve, komuniciranje, marketing storitev, hkrati pa tudi kontrolo kakovosti ob upoštevanju kvalitativnih statističnih metod.

• SIST ISO 14000 je skupina standardov, ki opredeljujejo sistem vodenja podjetja z vidika varovanja okolja. Namen je, da bi s pomočjo ekološkega managementa dosegli okolju prijazno delovanje organizacije.

• HACCP (v gostinstvu)

• Pa če pogledamo informacijski sistem, vse temelji na standardih, ki nam zagotavljajo poenoteno poslovanje s povezovanjem kakovostnih programov, ki jih uporabljajo večja in tehnološko naprednejša podjetja, organizacije. Programi, kot so ERP (enterprise resource planning systems) sistemi za celovito vodenje podjetja, povežejo ne samo določene dele podjetja med sabo, temveč tudi ostala podjetja v okolju, če so seveda ustrezno opremljena in usposobljena za tak načina poslovanja. Način poslovanja pa vedno narekujejo vodilni.

3.2.7 Informatika v turizmu S prihodom računalnikov in kasneje interneta se je v turizmu marsikaj spremenilo. Marsikatera opravila so se avtomatizirala. Nič več ni nepotrebnega prepisovanja podatkov, nič več nepotrebnega razmišljanja in računanja pri določenih opravilih. Bistvo informatike ni samo, da smo se znebili nepotrebnega dela, temveč tudi to, da s pomočjo ustrezne informacijske tehnologije delamo stvari, ki jih prej nismo. Lahko bi rekli, da danes ni več pisarne brez računalnika in ni več računalnika brez interneta. To pa je bistvenega pomena za povezovanje več ljudi v zaključeno celoto- informacijski sistem organizacije (podjetja). Če pogledamo npr.

informacijski sistem hotela, vidimo, da delo hotela temelji na več službah, od recepcije, do restavracije, računovodstva, gospodinjstva, prodaje, nabave itd. Če je informacijski sistem ustrezen in uporaben, nam bo skrajšal delo, saj se določeni podatki pojavljajo na vseh področjih dela. Enega gosta obravnavajo vse službe, res pa, da vsaka na svoj način. Tako gosta, ko rezervira sobo, ko pride v hotel, ko kosi v restavraciji, ko si privošči masažo v wellnessu itn., obravnavajo vse službe. Na koncu se vsi ti podatki beležijo na njegov račun (sobo), ki ga ob svojem odhodu poravna in ti podatki gredo naprej v računovodstvo, kjer se ukvarjajo s stroški. Pa ne mislite, da je tu že vse končano. V kolikor so informacijski sistemi dobri, beležijo tudi statistične podatke, in nam izračunavajo različne kazalce uspešnosti, celo pomagajo pri planiranju v prihodnosti. Vprašajmo stare hotelirje, kako je to potekalo včasih. Nikakor si ne predstavljajo več, da bi to počeli spet na zamuden star način, pri katerem je možnost napak veliko večja, kot pri uporabi računalnika oz. informacijskega sistema. Velik problem je pri odpovedi informacijskega sistema, ko nihče več ne bo znal delati na star način. V kolikor pa ne poznaš osnovne poti nekega postopka ne moreš uporabljati bližnjice. Prenos



znanja in tradicije ni pomemben le pri kulturi, temveč tudi pri načinu dela. Veliko vprašanje je še, kako povezati vse računalnike, vse organizacije in okolja v en sistem, pri katerem ne bi bilo problemov varnosti. Tako danes podjetja uporabljajo ERP sisteme za celovito vodenje podjetja, ki vedno bolj uveljavljajo pogoje medsebojnega sodelovanja in poslovanja. Zakaj? Zato, ker če govorimo skupni jezik, je veliko manj problemov, nesporazumov in napak. Zato enoten informacijski sistem vsekakor prinaša veliko koristi, potrebno ga je le vzdrževati, kontrolirati in nadgrajevati. Vedno bolj se uporabljajo tudi lastni programski paketi, ki niso v sklopu poslovnih programov in jih vsak posameznik izbira sam. To si programi, ki nam pomagajo pri načrtovanju, razmišljanju in nasploh pri odločanju, npr. pri odločanju na več parametrskih težah posameznih delov, povezanih v celoto.

4. Bled z okolščno ta podoba raja

4.1 Predstavitev in zgodovina Bleda Pri iskanju podatkov iz zgodnje zgodovine Bleda sem naletel na podatke o prvi omembi Bleda. 10. aprila 1004 je cesar nemško-rimskega cesarstva, Henrik II., z darilno pogodbo podaril posestvo med obema Savama (kamor spada Bled z okolico) briksenškemu škofu Albuinu. Vendar najdbe (hranjene v muzeju na blejskem gradu) pričajo o še zgodnejših začetkih naseljevanj na tem območju. Prvi sledovi človeka iz obdobja kamene dobe, skozi železno dobo in naprej, ko so Bled naselili Slovani, in sicer v dveh valovih. Tako od časa kralja Sama (632-658) pa do 10. stoletja pričajo ostanki izkopanin in najdbe na tem območju. Pod oblastjo škofov je bil Bled fevdalno urejen, kasneje je prišlo do preoblikovanj posestev in do sprememb v poselitvi tega območja. V 14. stoletju so briksenški škofje opustili upravo blejske lastnine in jo dali v zakup dotedanjim upraviteljem von Kreighom. 1515 so se kmetje in tlačani uprli zaradi kratenja pravic (boj za staro pravdo-vseslovenski upor). 1558 je blejski grad prevzel Herbert VII. Turjaški (Auersperg). Po menjavi zakupnih plemičev pa je po 800 letih briksenške oblasti Bled postal po ukazu dunajske dvorne komisije leta 1803 državna last. V času ilirskih provinc je Bled pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nato pa ponovno avstrijskemu, slednje je leta 1838 Bled vrnilo briksenškim škofom. Čez deset let se je odpravila fevdalna oblast in s tem je Bled izgubil značaj fevdalne gospodarske in družbene enote. V drugi polovici 19. stoletja se je Bled močno spremenil. Zmanjšali so se dohodki, vasi so se združile, Briksen pa je leta 1858 prodal blejsko posestvo Viktorju Ruardu, lastniku jeseniške železarne. Lastništvo pa je prehajalo iz rok v roke, dokler ni leta 1919 blejski grad z jezerom kupil blejski hotelir Ivan Kenda, nakar ju je prevzela Zadružna gospodarska banka in končno odkupila Dravska banovina. Med drugo svetovno vojno je bil Bled sedež vojaške in civilne uprave nemškega okupatorja. Leta 1960 pa je kraj pridobil status mesta. In sicer je mesto nastalo iz več manjših vasi, ki so bile razporejene predvsem okoli jezerske kotanje (Grad, Mlino, Rečica, Želeče, Zagorice). Vasi so se zadnjih sto let zaradi gospodarstva in nazadnje turizma povezale, tako da je nastalo enotno naselje.



Zgodovino Bleda pa krasi mnogo znanih osebnosti, ki so tako ali drugače prispevale pri njegovem svetovnem slovesu in pa pri samem razvoju in arhitekturi. Med najbolj pomembne štejemo Arnolda Riklija- začetnika zdravilstva. Pred njim je bil Bled pomemben turistični kraj cesarske Avstrije, poletna rezidenca Karadžorđevićev v času med vojnama, kasneje pa so zaradi Titove rezidence Bled obiskali številni tuji državniki in politiki. Pa da ne pozabimo Janeza Vajkada Valvasorja in Prešerna, ki lepoto kraja opišeta v svojih delih, pa še mnogo tujih znanih raziskovalcev, kot npr. angleški naravoslovec sir Humphray Davy. Vila Bled in Grand hotel Toplice sta postala tako rekoč protokolarna objekta visokih standardov za najzahtevnejše goste. Vsa ta bogata zgodovina in znane osebnosti so mesto Bled v svojih najboljših časih pričarale v mondeno mesto tako. Bled ima 4800 ležišč turistične kapacitete v hotelih, apartmajih in zasebnih sobah in ima kot alpsko letovišče najdaljšo kopalno sezono. Blaga, zdrava subalpska klima in jezero s termalni vrelci pa privabljajo množice ljudi, tako na oddih kot tudi na »promenadno« sprehajanje. Z grebeni Julijskih Alp in Karavank je zaščiten pred mrzlimi severnimi vetrovi. V sezonskih mesecih ni megle. Srednja mesečna temperatura v juliju je +17,9°C, v januarju -1,8°C. Jezero pa se u poletnih mesecih ogreje do 26 stopinj Celzija.

4.2 Začetki turizma na Bledu Turizem se je na Bledu pričel zaradi lepote neokrnjene narave, obdane z okoliškimi kmečkimi vasicami, kjer so kraljevale prve gostilne, hoteli in vile. Predvsem je bila pomembna klima z blagodejnim alpskim podnebjem, z naravnimi termalni vrelci, z ostalimi naravnimi danostmi ter kulturnimi spomeniki, kot sta otok s cerkvico in blejski grad. Bled je pričel s turizmom najprej kot letoviški kraj, najprej z verskimi romanji na Bled in s kasnejšim razvojem zdraviliškega turizma, za katerega je bil zaslužen Arnold Rikli, po rodu Švicar. Za razvoj turizma so bili večinoma zaslužni tujci, domačini pa so jih začeli posnemati. Rikli naj bi bil zaslužen za začetek organiziranega turizma na Bledu. Poleg Riklija je imela velik vpliv na razvoj turizma železnica. Povezava preko Ljubljane do Jesenic in naprej do Trbiža, ter preko

Beljaka do Jesenic in Bleda, pa naprej do Bohinjske Bistrice vse do Trsta je pripeljala tako domače kot tudi tuje goste, saj je bila železnica takrat pomembno prevozno sredstvo. Na območju današnjega hotela Jelovica in parka pod njim so postavili Kurhaus- Zdraviliško hišo. Šlo je za takrat moderno zabavišče. Zanimivo je bilo, da so ga zgradili s skupnimi močmi takratnih predvsem nemških veljakov in hotelirjev. Preko hotelskih in gostinskih storitvah se je turizem razvijal predvsem na račun zabave. V omenjenem zabavišču je vsako soboto in nedeljo igrala godba, ljudje so plesali, na razpolago jim je bila tudi čitalnica. Poznane so bile blejske pletne, ki so vozile ljudi na otok, pa izvoščki- konji s kočijami. Pozimi, ko je jezero zamrznilo, so ljudje drsali in kegljali na ledu, poleti pa je bil v jezeru priljubljen tudi ribolov.

Tudi ostale oblike športa so postajale vedno bolj priljubljene, od tenisa, plavanja pa vse do znane blejske regate, torej veslanja. Stari običaji so se ohranjali in prenašali iz roda v rod. Na razvoj turizma so imela velik vpliv različna društva, kot npr. Zdraviliška komisija in letoviško društvo, katerega glavne naloge so bile večinoma skrb za Bled in financiranje dejavnosti. S financiranjem je Bleda zrasel v turistični kraj, ki so ga na Dunaju poleg zdravilišča označili



tudi kot pomemben turistični kraj. Že takrat so se zavedali pomembnosti propagande, tako so začeli z raznimi oglasi in reklamami doma in v tujini. Tudi z osveščanjem mladine v šolah so promovirali Bled kot turistični kraj. Podobno kot danes so različnim turističnim organizacijam na Bledu denar večinoma dajali občina in deželna vlada. Prva svetovna vojna je turizem močno ustavila. Po vojni je večino hotelov prešlo v slovenske roke. Bled je postal poletna rezidenca kralja Aleksandra Karadžorđeviča, ki je Bledu prinesel ne samo denar, temveč tudi odlično reklamo. Ponovno so se ljudje združili in pričeli zbirati sredstva za obnovo, gradnjo in razvoj turizma. Bled je imel leta 1922 2217 ležišč, hotelskih in privatnih skupaj. S prihodom kraljeve družine in s tem množice diplomatov, so marsikateri v tem videli zlato žilo. Začel se je intenzivni razvoj Bleda. Tako sta z obnovitvenimi deli nastala današnja hotela Toplice, in Park s prizidki. Zgradili so Casino, ki je bila nadomestek bivšega Kurhausa. Bila je zabavišče s pomično streho, kjer se je zbirala elitna družba in kjer so vsako leto izbrali miss Bleda. V večini so se prenavljali vsi stari hoteli, skoraj pri vseh pa so povečali tudi kapacitete. Prav tako se je izboljšala infrastruktura, v smislu poti in cest kot tudi kanalizacije. Bled je bil prvi kraj v Sloveniji z asfaltnimi cestami, ki so jih zgradili predvsem na račun kralja. Kazina je kmalu propadla, zaradi prevelikih dolgov, gostje oziroma viri prihodkov pa so bili samo sezonski. Tam so odprli Casino, ki pa so ga kmalu tudi zaprli. Prav tako so propadli marsikateri podjetniki, zadolženost ostalih pa je bila velika. Z razvojem turizma se je povečala tudi prej omenjena športna aktivnost, predvsem tenis in veslanje. Na Bled je prišla tudi zdaj znana šahovska olimpiada. Imeli smo tudi zelo bogato čitalnico s časopisi v več tujih jezikih, da ne omenimo brošur o turizmu na Bledu. Prav tako sta se razširila lov in pohodništvo. Bled se je trudil tudi za razvoj zimskega turizma, za katerega pa ni imel najboljših pogojev. Bliža se obdobje druge svetovne vojne, pred tem pa se je na Bledu krojila pomembna zgodovina, s čimer so mišljeni najrazličnejši sporazumi in celo tajna srečanja na račun druge svetovne vojne. V času druge svetovne vojne so se na Bled v veliki meri priseljevali Nemci, od različnih uradov pa do podjetnikov, obrtnikov in družin, ki so imeli z Bledom celo velike

načrte glede turizma. Postavili so celo nemškega župana (Franz Paar), ki pa z visokoletečimi načrti zaradi končnega razpleta vojne ni uspel. Po vojni se je veliko objektov nacionaliziralo, vlagati se je pričelo v industrijo, od Železarne, Lipa Bled pa do Gozdnega gospodarstva itn. S tem se je posledično tudi povečalo število prebivalcev na Bledu in pričelo se je z adaptacijo in gradnjo turističnih kapacitet. Turizem pa se je usmeril predvsem na domače goste, na tako imenovani delavski turizem. Poleg obnovitvenih del so se lotili tudi ceste, velik del so jo obnovili, proti Bohinju zgradili novo, največji izziv pa je bila obvoznica, katere gradnja se je večkrat pričela in ustavila, pa je do danes še vedno nimamo. Za razvoj zimskega turizma so zgradili žičnico na pobočju Straže, to je bila prva žičnica v Sloveniji. Vendar smučišče Straža ni nikoli doseglo posebnih rezultatov, ker je enostavno premajhno. Pomembna pridobitev Bleda je bila Festivalna dvorana, ki je na Bled pripeljala še danes zelo pomembni kongresni

turizem. 1961 je bil velik doprinos za nadaljnji razvoj turizma na Bledu izgradnja letališča Brnik in pa predora Ljubelj. Počasi se je na Bledu začelo premikati v pozitivni smeri razvoja turizma. Iz garažne hiše Titove vile so po zamislih arhitektke A. Pičman načrtovali več trgovinic, kavarnic in podobno. Vendar zaradi Trgovsko turističnega centra v samem središču Bleda Pristava ni nikoli zares zaživela. Kmalu so se trgovinice začele zapirati in tako se je v



državne namene tam odprla galerija Jožeta Ciuhe. Malce se je izboljšalo tudi na komunalni in prometni ureditvi, od obnove cest, do sprehajalnih poti in razsvetljave. Poskrbeli so tudi za veslače, ki so dosegali zavidljive rezultate na svetovni ravni. Velik problem je bila in še vedno Riklijeva vila- blejski spomenik, ki se kljub odličnim načrtom za obnovo ni nikoli obnovil zaradi lastnikovega nestrinjanja z načrti. V letu 1989 je Bled ponujal 5.888 ležišč, tako hotelskega kot privatnega tipa, v gostilnah, planinskih domovih in pa camping. V času je igralo dokaj pomembno vlogo turistično društvo Bled, ki je pripomoglo k izgradnji mini golfa in campinga in skrbelo za grad ter prirejalo raznorazne prireditve. Zaradi povečanega obsega dela so kasneje ustanovili Zavod za pospeševanje razvoja turizma, ki deluje še danes. To je bil velik napredek pri razvoju turizma, saj je poleg obnovitvenih del na gradu in otoku skrbel tudi za celotno infrastrukturo, se zavzel za smučišče Straža in golf igrišče ter smučarski center Zatrnik, ki danes žal ne obratuje več. Poleg Zatrnika sta bila zamišljena še dva velika projekta (triglavske žičnice), ki pa zaradi posega v naravni prostor Triglavskega narodnega parka nista bila realizirana. S tem je bil Bled vse do danes zelo prikrajšan za zimski turizem. V zadnjem času se je na Bledu marsikaj dogradilo in izboljšalo. Sprejeli so nov program za razvoj blejskega turizma, katerega rezultate bo pokazal čas. Sprejeli so tudi sanacijske načrte za jezero, zgradili novo pošto, povečali konferenčne kapacitete v Golf in Kompas hotelu, prestavili stari kino na novo lokacijo (žal kino sameva). Problem na Bledu predstavljajo še nerešene denacionalizacije in lastninjenje. Gumarsko podjetje Sava je na Bledu pokupilo vodilne hotele in ogromno investiralo v samo obnovo ter veliko dogradilo. To je bilo že dolgo potrebno. Z adaptacijo osnovne šole z lično arhitekturno fasado je nastala nova Gostinsko-turistična šola, ki bo sčasoma pridobila na vedno večji kvaliteti izšolanega kadra, ki pa je za Bled in njegov turizem še kako potreben. Prav tako se je z Brda na Bled preselila šola za management. Zgradili so nov hotel Union, oziroma obnovili starega z dodanim velikim novim prizidkom. Obnovili so stopnišče blejskega otoka. Problem otoka in gradu, je lastništvo.

Obnovili so veliko starih vil, veliko jih še čaka na obnovo. Problem je tudi lastništvo, saj je veliko vil, po katerih je Bled včasih slovel zaprtih- namenjene so bile sindikalnemu turizmu. V tem zadnjem času, recimo od leta 1993 do 2001, je turizem na Bledu porasel za enkratno vrednost. Število domačih turistov se je sčasom manjšalo, število tujih pa večalo. Največji delež pripada nemškim turistom, sledijo pa Angleži. Veliko smo izgubili na kvantiteti turizma, zaradi neuspešne promocije. Kaj bo z Bledom, ki je nedavno praznoval 1000-letnico, v prihodnosti je glede na trenutno stanje dokaj vprašljivo. Razčistiti bo potrebno marsikatere pojme in se kljub veliki raznolikosti mnenj in interesov nekako povezati v eno celoto, v kateri bo življenje vseh ena velika simbioza.



4.3 Geografska lega, prometna povezanost, naravne in kulturne danosti Bled leži na severozahodnem delu Slovenije, ob vznožju Julijskih Alp, blizu sotočja Save Bohinjke in Dolinke in je po mejni prehodnosti dostopen :

• Od državne meje z Avstrijo in Italijo je oddaljen 47 km, prestopimo lahko na večih mejnih prehodih.

• Dostopen je celo leto z regionalne ceste Karavanški predor - Ljubljana pri odcepu Lesce.

• Železniška postaja Lesce - Bled, ki leži na progi Oste (München - Salzburg - Beljak - Ljubljana - Beograd - Istanbul - Atene), je od Bleda oddaljena le 4 km.

• Železniška postaja Bled - Jezero pa leži na progi Beljak - Jesenice - Nova Gorica. Mednarodno letališče Ljubljana - Brnik je oddaljeno 36 km.

Notranji promet:

• Z rednimi avtobusnimi linijami je Bled povezan z bližnjo okolico in vsemi večjimi kraji v Sloveniji.

• Taxi službe

• Turistični vlakec, ki vozi okoli jezera

• Kočije

• Pletne

• Okoli Blejskega jezera je urejena pot za pešce, ki je združena s potjo za kolesarje in tekaško progo (5,5 km). Urejene so tudi ostale poti za pešce in kolesarske poti po kraju in okolici. Vse poti so zarisane v Turistični karti Občine Bled, veliko jih je še vedno u postopku izgradnje.

• v Lescah je športno letališče, od Bleda oddaljeno le 4 km. Bled je poznan po lepoti narave. Tu je blejsko jezero z otočkom in skalo, na kateri je grad, pa slikovito hribovje in planote (Jelovica, Pokljuka in Mežaklja), porasle z gozdovi, ki obdajajo ta kraj, in visoke gore v daljnjem ozadju. Da ne pozabimo Triglavskega narodnega parka, ki se z dolino Radovne priključi Bledu in ga povezuje z najvišjim slovenskim gorovjem- Julijskimi

Alpami in mogočnim Triglavom. Nad dolino reke Radovne leži Pokljuška soteska, ki jo v zelo deževnih dneh krasi visok slap, potem je tu še prekrasna soteska Vintgar, ki nam prikazuje moč narave in vode, kako je reka Radovna sklesala svojo pot skozi kamen in se na koncu spustila v 16 metrski slap Šum. V bližini je še slap Iglica pri Bohinjski Beli. Na koncu planote Jelovice je jama pod Babjim zobom (300 m dolgo jamo krasijo najrazličnejše kapniške tvorbe, kot so kalcitni kristali, po katerih je jama najbolj znana). Sprehodi na osamelce, kot so Straža (Straža je majhna, izkoriščena kot smučišče, Rikljeva trim pot in poletno sankališče), Osojnica, Kuhovnica, ki so v bližini Blejskega jezera, pa pričarajo prekrasne razglede nad samim krajem.



Arhitektura Bleda je zelo bogata, prepletajo se najstarejši arhitekturni objekti kot npr. Grad in obe cerkvi (Marijinega vnebovzetja na otoku in župnijska na Bledu) z modernejšimi, Plečnikovimi in Vurnikovimi kreacijami in še modernejšimi, bolj robatimi zgradbami, ki nekako niti ne spadajo na Bled. Primer je Trgovski center Bled in »plehnati« Park hotel. Če si ogledamo stare okoliške vasi, njihove cerkve, spoznamo stare običaje, življenje na podeželju in v kmečkih vaseh. Pa še imamo manj znane »okraske«, kot so blejsko pokopališče (Vurnik) pa množica starih vil, ki so na nemilost prepuščene času in nimajo lastnikov zaradi nacionalizacije in denacionalizacije oziroma ker so stroški za renovacijo, izgradnjo ali nakup preveliki. Podoben primer sta bila včasih tudi znana hotela najvišje kategorije, Vila Bled in Grand hotel Toplice, danes v lasti Save d.d.. Tudi spomeniki pričajo o kulturni dediščini. Na Bledu najdemo kip in rojstno hišo Josipa Plemlja, svetovno znanega matematika, Prešernov spomenik, spomenik čolnarja in doprsni kip Borisa Kocjančiča v Zaki. Potem je tu še graščina Grimšče, katere lastnik je bil soustanovitelj Kranjske akademije ved. Ne smemo pozabiti kočijažev »fijakerjev« niti ne znamenite Kremne rezine, po domače kremšnite.

4.4 Predstavitev občine Bled Bled je postal samostojna občina ponovno leta 1995. Občina je urejena po naslednji strukturi:

• Župan z dvema podžupanoma ki usmerjajo: o občinsko upravo z direktorjem in s štirimi oddelki:

1. oddelek za javne finance, pravne in splošne zadeve 2. oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti 3. oddelek za gospodarske javne službe in infrastrukturo 4. oddelek za varstvo okolja in urejanje okolja.

• Občinski svet: Je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

• Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini12 Z 20.513 ha in 11305 prebivalci (skupaj z Gorjami) sodi med srednje velike slovenske občine. Glavna gospodarska dejavnost blejske občine je turizem, z dokaj bogato razvito turistično ponudbo. Občina Bled je sestavljena iz več krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Gorje se je leta 2006 odcepila in postala samostojna občina, oktobra so potekale prve volitve za župana v Gorjah. Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Tako obstajajo v blejski občini naslednji javni zavodi in službe: Vrtec Bled, Osnovna šola Josipa Plemlja Bled, Višja šola za gostinstvo in turizem Bled, Knjižnica

A.T. Linharta Radovljica, Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj, LTO turizem Bled, Infrastruktura Bled.

12 za lažjo razlago glej organigram občinske sestave- priloga št. 1



4.5 Javni zavod INFRASTRUKTURA BLED d.o.o., Rečiška cesta 2, 4260 Bled Občina Bled je ustanovila podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. leta 2000 za upravljanje turistične infrastrukture v občinski lasti in za izvajanje komunalnih dejavnosti. Predmet poslovanja opredeljujeta pogodbi z občino:

• pogodba o upravljanju objektov turistične infrastrukture

• pogodba o izvajanju gospodarske javne službe in upravljanju s komunalno infrastrukturo

Poslovanje podjetja je razdeljeno na dva programa, in sicer program Turistična infrastruktura ter program Komunalna infrastruktura. Podjetje skrbi za:

• upravljanje in vzdrževanje objektov: Blejski grad, Grajsko kopališče, Festivalna dvorana, Športna dvorana, smučišče Straža in Mini golf,

• oskrbo s pitno in požarno vodo,

• ravnanje z odpadki,

• skupno rabo, urejanje in čiščenje občinskih površin,

• pokopališko in pogrebno dejavnost. Obstoječa infrastruktura omogoča aktivnost turistov in lokalnega prebivalstva skozi celo leto, kar v precejšnji meri omogoča tudi neprekinjeno poslovanje vseh hotelov in tudi večine ostalih ponudnikov turističnih storitev na Bledu.13 Omenjeni zavod lepo gospodari s sredstvi, ki jih ima na razpolago, vendar ima v prihodnosti s finančnega vidika dokaj oteženo delo, kajti glavni vir financiranja je blejski grad, ki v prihodnje ne bo več v njihovem upravljanju. Tudi hokejski-ledeni dvorani se slabo piše, kajti hokejski klub Triglav gradi svojo dvorano, s tem bo infrastruktura prikrajšana za sredstva od kluba in problem financiranja bo še večji. V lokalno infrastrukturo bo potrebno še veliko vložiti, podjetju pa so nove večje investicije težko izvedljive, saj je potrebno pokriti že izgube

nedobičkonosnih dejavnosti, ki pa so del celote, ali pa so nuja za občinsko blaginjo. Od kod se bo kaj financiralo v prihodnje, je resno vprašanje. Vprašanje je tudi, ali bi bili mali podjetniki

pripravljeni oz. sposobni bolje upravljati določene javne objekte. Pri infrastrukturi na Bledu bi bilo potrebno omeniti ceste in parkirišča, pešpoti, dovozne poti, kolesarske steze, saj je bistvenega pomena sama prometna pretočnost Bleda. Brez prometa ne bi bilo modernega turizma. Problem je glavna cesta, ki teče skozi Bled in naprej proti Bohinju. V času glavne sezone nastajajo mimo glavnih hotelov prometni zamaški, ki povzročajo hrup in onesnaževanje itd. Kje je tista obvoznica/e, ki jo obljubljajo že cca. 30 let? Včasih se človek vpraša, ali je državna politika tista, ki zavira napredek v določenih, politično ne najbolj podprtih krajih, ali pa je le Bled nepomembno mesto?

13 www.infrastruktura-bled.si



4.6 Namestitve in gostinstvo Za prve blejske hotele je značilno, da so nastajali iz gostiln. Prve gradnje hotelov so vzpodbudili nemški naročniki. Po letu 1870 so začeli povečevati že obstoječe in graditi nove hotelske zmogljivosti. 14 Kot sem že omenil, je turistična kapaciteta cca. 4800 prenočišč, po najnovejših ocenjenih podatkih pa preko 5000. S pestro ponudbo hotelov od najvišjih kategorij pa vse do zasebnih prenočišč, turističnih kmetij, kampov in mladinskih hotelov lahko Bled sprejme celo najzahtevnejše goste. Bled ima en hotel s petimi zvezdicami- Grand hotel Toplice; sedem hotelov s štirimi zvezdicami: Vila Bled, Golf Hotel, Park hotel, Kompas hotel, hotel Ribno, hotel Lovec, hotel Vila Bojana; pet hotelov s tremi zvezdicami: Hotel Astorija, hotel Jadran, hotel Jelovica, hotel Trst, hotel Krim; apartmajsko hišo Golf, ki ima prav tako kategorijo treh zvezdic. Penzionske namestitve so mogoče od standarda štirih zvezdic pa vse do dveh, skupaj 11 penzionov. 21 privatnih ponudnikov prenočišč s kategorijo štirih zvezdic, 48 ponudnikov privat prenočišč s kategorijo treh zvezdic, 32 ponudnikov s kategorijo dveh zvezdic in pa tri privat ponudnike s kategorijo ene zvezdice. Na Bledu sta tudi dve mladinski prenočišči kategorije štirih zvezdic. Imamo 4 turistične kmetije s kategorijo štirih zvezdic, tri turistične kmetije s kategorijo treh zvezdic, dve turistični kmetiji s kategorijo dveh zvezdic. Potem je tu še kamp Bled, ki je z letom 2006 iz treh zvezdic začel poslovati s petimi zvezdicami in je eden bolje urejenih kampov v Sloveniji. Z namestitvijo je tesno povezana tudi gostinska dejavnost. In sicer imamo 16 restavracij (privat in hotelskega tipa), 9 gostiln, 17 manjših in malo večjih barov, dve privatni slaščičarni. Restavracije so večinoma penzionskega tipa in pa ala-carte. Vsekakor je ponudba preskromna. Na Bledu ni tiste prave restavracije, ki bi bila znana daleč naokoli po prvovrstni hrani in ponudbi, kvalitetni postrežbi, ki bi jo obiskovali gostje z globljim žepom, kjer ne dobiš mize brez rezervacije, prav tako pa ni niti tiste prave stare vaške gostilne, kjer je glavna specialiteta

prav slovenska hrana. Vsekakor premalo ponujamo naše nacionalne jedi: od ajdovih žgancev in kislega mleka pa kranjske klobase, domačih sirov, štrukljev, vin, žganih pijač, sladic

(potica, kremšnita…). Pa tako cenjena je prav ta naša gorenjska kuhinja! Lahko rečemo, da si večina gostov želi prav kulinarične posebnosti našega kraja. Pa ne samo kulinarične, temveč

tudi kulturne, povezane z domačimi običaji, glasbo in plesom, mi pa tega ne znamo tržiti v pravi meri. Bled je glede namestitev in gostinske ponudbe dokaj zmogljiv, vendar bo potrebno še veliko dela na sami kvaliteti gostinskih storitev in namestitev. Tu bi lahko vzporedno dodali še zabavo, ki je bistveni multiplikator za trženje omenjenih dveh storitev. 4.7 Prireditve in dogajanja

Na Bledu se že od nekdaj vrstijo številne prireditve. Nameni prireditev so ohranjanje kulturnega izročila, popestritev turistične ponudbe, zabava. Najpomembnejše so prireditve v

času visoke sezone, torej poleti.

14 Benedik B., Dežman J., Zbornik Bled 1000 let, 2004



Največ prireditev na Bledu je v poletnem času. Takrat lahko spoznate gorenjsko ljudsko izročilo skozi ples in narodnozabavno glasbo. Ljubitelji klasične glasbe lahko prisluhnete koncertom na gradu, v cerkvah in Festivalni dvorani. Omenimo lahko še Etno festival, in razne poletne glasbene šole. Lahko obiščete blejski grad, kjer vas bo pričakal graščak. Ob prijetnem sprehodu okrog jezera pa si lahko ogledate sejem domače in umetnostne obrti, prisluhnete promenadnemu koncertu godbe na pihala, otroke pa za trenutek prepustite otroškemu programu animacijskih služb. Prikaz prireditev v letu 2006 skozi celo leto: 1. januar TRADICIONALNI NOVOLETNI GALA KONCERT

25. - 28. februar PUSTNE PRIREDITVE

4. marec EUROSANK 06

8. - 11. marec SVETOVNI POKAL V BIATLONU NA POKLJUKI

12. marec SVETOVNO PRVENSTVO MEŠANIH ŠTAFET V BIATLONU NA POKLJUKI

19. marec 16. POKLJUŠKI MARATON V SMUČARSKEM TEKU

10. april PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU

14. - 17. april VELIKONOČNE PRIREDITVE

17. april VELIKONOČNI KONCERT

22.-23. april JURJEV SEMENJ v ZGORNJIH GORJAH

22.-23. april PRVOMAJSKA VESLAŠKA REGATA

13. maj ALPSKI VEČER

20. maj TEST HOJE na 2 km

3. junij KULTURNO - KULINARIČNO SREČANJE BLED - GEMONA - VELDEN FESTIVAL ALPE - ADRIA (SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN SOSEDNJIH DRŽAV)

23. - 25. junij 51. MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA

27. junij - 16. julijRAZSTAVA NATIONAL GEOGRAPHIC SLOVENIJA

30. junij - 14. julij11. MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL BLED 2006

Julij, avgust PRIREDITVE TEDENSKEGA PROGRAMA V OKVIRU BLEJSKEGA POLETJA

1. - 2. julij RIKLIJEVI ŠPORTNI DNEVI

15. julij PRIREDITEV OB 100-LETNICI BOHINJSKE ŽELEZNICE

21. - 23. julij BLEJSKI DNEVI IN BLEJSKA NOČ

23. julij MARJETIN SEJEM na BOHINJSKI BELI

4. - 5. avgust 16. ETNO FESTIVAL OKARINA BLED

2. september TRIATLON BLED

2. september PRIREDITEV OB 100-LETNICI ČEBELARSTVA V GORJAH

9. september 10. VIKENDOVA REGATA POPULARNIH

23. september DRŽAVNO PRVENSTVO V VESLANJU

30. september TEST HOJE na 2 km

18. november NARODNOZABAVNA HIT PARADA

1. - 31. december PRIREDITVE V OKVIRU »VESELEGA DECEMBRA«

25. december LEGENDA O POTOPLJENEM ZVONU

31. december SILVESTROVANJE NA PROSTEM

Tabela 1: Prireditve na Bledu (vir: LTO)



5. Vrste turizma na Bledu

5.1 Počitniški turizem Počitniški turizem je odvisen od kraja kamor se potuje, in od časovnih klimatskih razmer v tem kraju, destinaciji. Na Bledu bi tako rekli, da je počitniški turizem povečan v sezonskem času tj. poletni čas (čas letnih dopustov, šolskih počitnic), zimski čas (zimske počitnice). Najbolj ga je čutiti v poletnih mesecih in v nekaj mesecih zime, ko imamo sneg. Ljudje na Bledu oddih iščejo v kopanju in sončenju, v iskanju in uživanju kulinaričnih specialitet, predvsem pa v zabavi, torej glasbi, plesu, športih in navsezadnje celo pri hazardiranju. Čas bivanja gosta na počitnicah je bil ponavadi daljši in je tudi vzrok za nastanek turizma. Danes prevladuje trend kratkih počitnic. Na Bledu imamo danes skorajda dovolj kapacitet in tudi raznolikost ponudbe je velika, tako da lahko zadovoljimo marsikatere potrebe, ki jih imajo ljudje na počitnicah, tudi najzahtevnejšim gostom, ki smo jih v preteklosti tudi gostili. Na Bledu najdemo namestitvene kategorije za najrazličnejše strukture gostov. Za kakšne počitnice se bodo gostje odločili, pa je prepuščeno njim samim, kot povpraševalcem ki se odločajo glede na ponudbo Bleda, turističnega kraja v destinaciji Julijskih Alp. To je v primerjavi z drugimi kraji oz. destinacijami v Sloveniji in Evropi njegova prednost. Glede na evropske kraje in kraje po svetu, kjer so prisotne naravne katastrofe, vojne in druge vrste ogrožanja tursitov, je Bled v osrčju Julijskih Alp varen. Včasih je bila pod pojmom počitniški turizem šteta družina, ki je prišla za dva ali tri tedne na dopust z avtomobilom, kajti potovanje z letali ni bilo poceni in je v kraju še veliko potrošila. To so bili gostje, ki so bili za nas bogati. Danes tega ni več, sploh pa ne v taki meri kot nekoč. Mogoče je omembe vredno tudi takratno špekuliranje z devizami ali z iznajdljivostjo zaposlenih, da so od gostov iztržili največ, kar je bilo možno. Danes je treba počitniški turizem razvijati tudi v drugih smereh, ga ločevati glede na vrste storitev ki jih nudimo, kot to je prikazano v naslednjih točkah. Počitniški turizem bi lahko povezali s panogami iz več ostalih vej turizma. Tako bi lahko združili dopust z aktivnim oddihom oziroma športom in gorništvom, lahko pa vzamemo dopust samo kot užitek in zabavo. Za počitnice bi lahko šteli tudi kot oddih na turistični kmetiji ali pa na mirnem kraju za mlajše in starejše družine.

5.2 Kongresni turizem, sejmi, mednarodna srečanja in protokoli Predvsem v zadnje času je vedno bolj prisoten kongresni turizem. Začetki se pokažejo z izgradnjo festivalne dvorane, z večjimi in manjšimi konferenčnimi dvoranami v hotelih Golf, Kompas, Toplice, Park, Astorija, Ribno in ostalih. Na Bledu se je temu profesionalno posvetila tudi prva zasebna turistična agencija Albatros, ki je letos praznovala 20 letnico delovanja. Za povečanje kongresne dejavnosti na Bledu potrebujemo še eno veliko kongresno dvorano za cca. 1500 oseb. Recimo, da bi bila hokejska ledena dvorana dovolj velika. Bled je s kongresnim turizmom pridobil goste tudi izven sezone. Gosti so v večini visoko izobraženi, stroške jim večinoma krijejo razna podjetja in ustanove, celo države. Tako polnijo hotelske kapacitete tudi izven sezone celo po polnih cenah in ne tako kot razne (tuje) turistične agencije v glavni sezoni, po občutno nižjih cenah. To so gostje, ki po napornem delavnem dnevu radi



zaključijo večer ob dobri hrani in kapljici ter bogatijo blagajne trgovin z nakupi raznih daril in spominkov. Ponavadi za zaključke konferenc organizirajo zabave in gostije ponovno na račun raznoraznih organizacij, ki pri tem niti ne skoparijo. Kongresni gostje (predvsem mladi) se radi posvečajo tudi športu, zato se tu da tržiti tudi športne aktivnosti in wellness storitve, kajti po napornem delavnem dnevu je potrebno poskrbeti poleg hrane in pijače tudi za zabavo oziroma za športno aktivnost in zdravo življenje. Na Bledu razpolagajo samo v Sava hotelih s 26 kvalitetno opremljenimi konferenčnimi prostori oz. 3100 kvadratnimi metri konferenčnih površin, ki sprejmejo do maksimuma približno 1900 ljudi. Festivalna dvorana na Bledu, ki je bila zgrajena v namen kongresnega turizma, sprejme do 650 ljudi. V Kompas hotelu sprejmejo do 147 ljudi, v hotelu Astorija do 130, v hotelu Lovec do 100 ljudi pa tudi ostali hoteli imajo manjše kongresne dvorane, približno enakih zmogljivosti kot hotel Lovec, vendar moramo izpostaviti, da morajo biti dvorane kvalitetno opremljene, torej z avdio-vizualno tehniko in klimatskimi napravami. V kolikor bi na Bledu posvetili več pozornosti kvalitetno izšolanemu kadru, bi na račun ustanov pridobili na kvalitetni delovni sili in na razvoju ne samo na področju šolstva in izobraževalnih dejavnostih, temveč tudi na drugih gospodarskih področjih. Inženiringi in svetovanja na vseh možnih področjih se vedno bolj pojavljajo tudi v turističnih panogah. Namen je uporabljanje naprednih tehnologij in znanj v tekmi pred konkurenco. Zato tu poleg omenjenega kongresnega turizma govorim tudi o izobraževalni dejavnosti, o izobraženih in sposobnih ljudeh, ki so zmožni sklepati dogovore in posle navsezadnje tudi na mednarodni ravni. Na mednarodnih srečanjih, kot so tudi sejmi in zbori, lahko poleg pridobljenih novih znanj in stikov tudi promoviramo lastni kraj z lastnimi izdelki in storitvami, ki so navsezadnje lahko tudi turistične. Cenjen in visoko izobražen človek s političnim vplivom in županskim mestom z ustrezno ekipo lahko marsikaj doseže za svoj domači kraj. Srečanj na višji ravni, med katere štejemo predvsem državne obiske in protokole, je na Bledu, glede na bogato preteklo zgodovino, zaslediti vse manj. V času kraljevih družin in v Titovem

času je bilo takih in podobnih srečanj na službeni in privatni ravni veliko več. Bled je gostil marsikatere svetovno znane osebnosti največjega kova, od kraljevih predstavnikov, predsednikov, ministrov, najrazličnejših državnikov itn. Nazadnje so na primer v hotelu Toplice gostili srečanje 16 predsednikov Tako ugledni ljudje, ki so bili zadovoljni s svojim obiskom in so s pomembnimi dogovori na Bledu koristili svoji državi, so ena najboljših reklam za uspešno promocijo Bleda, še posebej, če jo znamo izkoristiti v propagandne namene, kot to delajo na zahodu (slavna imena, izrabljena za propagandne namene- Hollywood, Beverly Hills…).

5.4 Zdraviliški in wellness turizem Na Bledu imamo nekaj danih pogojev za zdraviliški turizem. Predvsem so to termalni vrelci in

blaga alpska klima, torej voda, zrak, svetloba, kot je to poudaril Arnold Rikli. Za vrelce pravijo, da niso tako kvalitetni kot na primer ostali vrelci po Sloveniji. Ta voda iz vrelcev naj bi bila zdravilna, saj preprečuje sklerozo, anemijo, živčna obolenja, pa tudi razne bolezni, ki izvirajo iz slabokrvnosti, kalcijevi in magnezijevi karbonati pa dobro vplivajo na razne težave s povečano želodčno kislino. Problem je, da je voda dokaj mrzla (do 22 stopinj), ogrevanje pa



ji izničuje vrednost teh snovi. Uporabljajo jo za kopanje (čeprav je dokaj nepriljubljena, saj je hladna) in pa za pitje. Na Bledu imamo zdravstveni dom, ki je javni zavod, dve lekarni in center Bogatin, ki je specialistična bolnišnica za notranje preiskave. Kar se osnovnega zdravstva tiče imamo zagotovljene vse pogoje. Na Bledu manjka več privatnega sektorja v zdravstvu, katerega usluge bi bile plačljive. Lahko bi poskusili z alternativnimi zdravilnimi metodami in plastično kirurgijo. Predvsem naj bi »zdravili« tujo populacijo, premožne ljudi, ki si to lahko privoščijo. Bled je bil proglašen za zdraviliški kraj od Zdraviliške komisije že leta 1927. S tem so takrat povečali obisk na račun zdravstvenih uslug, ki so bile upravičene določenega prispevka, takrat je bila to npr. vožnja z vlakom v eno smer. Zdraviliški turizem je danes čutiti v zelo majhni meri, ki je težko povečati. Potrebne bodo dodatne raziskave in potrdila Zdraviliških komisij glede na kvaliteto in zdravilno moč vode. Zavedati pa se moramo, da nimamo takih pogojev kot v drugih termalnih zdraviliščih- kopališčih po Sloveniji, a imamo celo boljše kot marsikje v tujini. Ali bi lahko med Riklijeve načine zdravljenja šteli tudi sprehode (primer je Riklijeva trim proga na Straži) in to nekako združili s pohodniškim turizmom po okoliških hribih. Tako bi torej nastal iz zdraviliškega turizma, aktivni oddih ki zadnje čase vedno bolj pridobiva na povpraševanju. Torej preventivna in kurativna metoda zdravljenja, združena tako z aktivnim oddihom, kot tudi profesionalnim športom, bi bila brez večjih bolnišnic in »hiralnic«, lahko svoje poglavje, posebno na področju lastnega financiranja zdravstva in športa v kraju. Že na Bavarskem je najti zdraviliške kraje, ki so se razvili iz majhnih zdravilišč in danes polnijo hotelske kapacitete, predvsem zato, ker nudijo zdravljenje vseh vrst. Zdraviliški turizem se da razpotegniti čez celo leto, kajti bolezen ne načrtuje napada na imunski sistem, kot mi načrtujemo oddih, v času letnega dopusta. Na Bledu so danes nekoliko bolj prisotne wellness storitve, kot blaginja za telo, užitek in osebno ugodje. Tako v več hotelih najdemo bazenske komplekse in centre za nego telesa

(masaže in podobno). Največji je v hotelu Golf (manjši vodni park), za katerega investicijo je v celoti zaslužno podjetje Sava. Poleg Golf hotela najdemo omenjene wellness storitve v skorajda vseh hotelih, torej Toplice, Vila Bled, Park hotel, Kompas, Lovec, Jelovica itn. Te storitve izredno bogatijo ponudbo hotelov in prinašajo veliko denarja v skupno blagajno. Predvsem po takih storitvah povprašujejo ljudje višjega sloja, managerji. Ti zaradi oddiha (pa naj bo to en sam dan ali pa cel teden) in zato da postavijo skrbi na stranski tir, vedno bolj obiskujejo hotele višjih standardov, ki so v večji meri v svojo ponudbo že vključili wellness storitve prav z namenom zadovoljitve teh potreb. Večinoma ti gosti iščejo mir in sprostitev, zato se moramo zavedati, da moramo v okolici teh zdraviliško-wellness središč zagotoviti tišino in ne razgibano, divje in hrupno nočno življenje.

5.5 Pohodniški in gorski turizem

Gorski turizem, kamor spada tako imenovana planinska turistika in druga komercialno pridobitna področja, naj bo to lov ali gobarjenje, je glede na naravno danost na območju Bleda lahko izrednega pomena, če bi ga znali bolje izkoristiti. Vedno večja gorsko-turistična



infrastruktura nam priča o porastu turizma te vrste. Za uspešno vodenje gorskega turizma moramo najprej pokrivati visoke fiksne stroške, ki nastajajo z oskrbovanjem poti, domov, postojank. Za dosego prihodkov pa se nam ni treba posebno truditi, le znati moramo tržiti to, kar nam je dano. Poskrbeti moramo za čisto naravo in čim bolj dograjeno infrastrukturo, vse ostalo, kar pa je tudi čar te vrste turizma, naredi narava. Nekako se do danes ni ustvarjalo zaslužka z namenom dobička (razen na smučiščih), temveč z namenom obnove in nadgradnje gorske infrastrukture in za ohranjanje narave. Alpski svet z visokimi gorovji in odlično medsebojno povezanostjo infrastrukturnih objektov razpolaga z 70% vseh ležišč v 165-ih planinskih postojankah, kolikor jih je v Sloveniji. Tudi predalpski svet je dokaj obiskan, saj je vezni člen do alpskega sveta in ima 48 planinskih postojank. Poti v gorah so na splošno zelo lepo urejene in dobro označene, kar lahko opazimo tudi pri pregledu pohodniški kart in zemljevidov. Za vsako območje planinstva je osnova število in velikost naselij v oddaljenosti 10 km od izhodišč planinskih poti v to območje.15 Če stojite v centru Bleda na eni izmed razglednih točk, opazite, da je obkrožen s hribovjem in gorovjem razen proti Ljubljanski kotlini, kjer se svet razprostira v nižine. Na Bledu imamo naravne danosti za razvoj omenjenega turizma, malce nas ovira le, da so po večini hribovja, nasploh pa gore preveč oddaljene od samega središča Bleda. V času smučanja vozi brezplačni ski-bus. Bled spada v območje alpskega sveta in je tako gorsko turistični center, saj razpolaga s kapacitetami več kot 3.000 turističnih ležišč, obkrožajo pa ga gorovja, ki so tudi osnova. Danes se vedno več ljudi odloča za obisk gora in hribov. Na Bledu poleg sprehoda okoli jezera, pohodov na okoliško hribovje in obiska soteske Vintgar ter Pokljuke, Jelovice in Mežakle s težavo oziroma slabo tržimo nam bolj oddaljene naravne danosti v smislu gorskega sveta. Gosti so večinoma prehodni, za dva tri dni, in jih v večini zanima Triglavski narodni

park. Triglavski narodni park z višjimi vrhovi je od Bleda preveč oddaljen, pa kljub temu na Bledu najdemo ne samo eno turistično agencijo, ki se ukvarja z gorništvom. Ponujajo vam najrazličnejše storitve, kot so obiski gora z vodiči, plezanje v skali in ledu, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, navsezadnje ponujajo tudi ostale športne storitve, kot je rafting itn. Priljubljeno je tudi gobarjenje. Znano je, da italijanski gostje hodijo na Pokljuko nabirat gobe. V času državne meje z Italijo so gobe celo prekuhavali in vlagali kar pri nas, kajti prepovedano je bilo voziti sveže, surove gobe čez mejo. Pokljuka je bila z namenom razvoja gorskega in zimsko športnega turizma na Bledu že od nekdaj zelo aktualna. Nameravali so zgraditi tako imenovane triglavske žičnice, ki bi povezovale Bled s Triglavskim narodnim parkom. O razvoju turizma na Pokljuki nam pričajo številni vikendi in Šport hotel, ki zadnje čase vedno bolj sameva, denarja za adaptacijo ni, kljub popularnosti in obiskanosti

hotela v njegovih najboljših časih. V bližini niso samo popotniške poti na vrhove, temveč tudi manjša smučišča, ob šport hotelu, pri vojašnici in dokaj nizko na Zatrniku, ki že dalj časa ne obratuje več in je popolnoma tehnološko zastarel in dotrajan. Seveda se z razvojem turizma v

15 Management v turizmu 2, J. Florjančič, J. Jesenko, M. Benčin, Moderna, 1998, str.:155



gorah srečujemo z etičnim vprašanjem naravne in kulturne dediščine in nenazadnje tudi z uničevanjem narave. Temu pa bi morali posvečati veliko več pozornosti in skrbi.

5.6 Športni turizem Kjerkoli je prisoten turizem, je prisoten tudi šport, v večini kot razvedrilo ali pa kot rekreacija za zdrav duh v zdravem telesu. Razlikovati pa moramo med športom pri domačinih in pa prirejanjem športnih tekmovanj. Prvo je v korist domačinom, drugo pa v korist poživljanja turističnega življenja. Na Bledu se je vse pričelo z zimskimi športi. Seveda, Blejsko jezero, pozimi ledena ploskev, je bilo kot nalašč za razvoj raznoraznih športnih panog. Pričelo se je s kegljanjem na ledu in sankanjem. Na Bledu so priredili tudi evropska tekmovanja v kegljanju. Keglanje je danes med mladimi komajda še prisotno. Poleg kegljanja je bilo popularno drsanje in sankanje. S pobočja Straže so uredili sankališče in prirejali tekmovanja in enkrat celo slovensko prvenstvo. Kmalu pa Straža ni več zadovoljevala modernih potreb in sankanje so opustili. V obdobju pred prvo svetovno vojno so se pojavili tudi začetki veslanja, lotili so se tudi gradnje prvih športih objektov. Kasneje so se predvsem mladi vedno bolj lotevali športnih aktivnosti in športnega načina življenja. Iz tujine je k nam prihajalo vedno več disciplin, in sicer namizni tenis, tenis, plavanje, orodna telovadba. Ustanovili so športna društva Sokoli in Orli, kasneje Slovenski fantje. O tem danes priča njihova zadnja lokacija dom Partizan. V obdobju med dvema vojnama, ko se je začela ta večja športna organiziranost, pa so s pomočjo Športne zveze Slovenije začeli z mislijo na športni center. Kasneje so le zgradili nogometno igrišče s tekaško progo in jahalno stezo. Velik podvig pa sta bili 20 in 60 metrski skakalnici (takrat največja skakalnica pri nas) v Zaki. Denar za izgradnje so prispevali gostinci, trgovci in obrtniki, a je kasneje na tem področju na žalost vse zamrlo. Vsi ki so investirali, so izgubili denar, veliko jih je zaradi tega zašlo v težave. Nadaljnji razvoj je načrtovalo takrat ustanovljeno Športno društvo Bled, predvsem so se usmerili v razvoj zimskega turizma in povečanje domačega športnega življenja. Ustanovljen je bil tudi smučarski klub, katerega smučarji so bili sprva zelo uspešni na državni ravni. Vrstile so se številne prireditve na državni in celo na meddržavni ravni. Kasneje se je pojavil tudi hokej, in sicer sprva na zamrznjenem

jezeru, kasneje so naredili umetno drsališče, danes pokrito. Poleg športnih je bila za Bled značilna tudi šahovska prireditev, ki jo prirejamo še danes. Tudi veslanje je sčasoma pridobivalo na kvaliteti in postavili so prve veslaško-športne objekte na obali Blejskega jezera. Zanimivo je bilo, da so imeli na tekmah številne ugledne goste. Veslanje je nato zamrlo in ponovno zaživelo šele v obdobju po drugi svetovni vojni. Poseben šport takrat pa je bil motoskjöring po ulicah in na zaledenelem jezeru (tekmovanje s konjsko vprego, kasneje z motorji). Prirejali so tudi teniške turnirje in v obdobju pred drugo svetovno vojno je imel Bled trinajst igrišč, največ na Slovenskem. Pred drugo svetovno vojno pa so se lotili tudi izgradnje golf igrišča. Golf je bil za nas še neznan šport in kmalu so postavili tudi prvo klubsko hišo,

katera stoji še danes. Omeniti bi bilo lepo, da so gojili tudi planinsko-športne aktivnosti, alpinizem in jamarstvo. Po drugi svetovni vojni, so se lotili obnove večine športnih objektov, skakalnice v Zaki pa niso obnovili, tam danes stoji kamp. Športno življenje je zaživelo na novo, s kopico energije, predvsem v mladi populaciji. Zadnje čase je postajalo vedno bolj popularno alpsko smučanje in kako dobre smučarje smo imeli, pričajo rezultati Špele Pretnar



na OI v Lilehammerju in Naganu. Na danes zapuščenem Zatrniku pa so prirejali celo FIS tekmovanja za ženske. Po vojni so k razvoju športa pripomogla podjetja GG Bled, GAP Bled, Lip Bled. Ustanovili so več sekcij: veslaško, nogometno, smučarko in atletsko. Predvsem z veslaškimi prireditvami so ponesli ime Bled v svet. Danes je veslanje kljub odličnim rezultatom naših veslačev (Čop, Špik...) v zamiranju. Tekme, ki so včasih privabile ogromno gledalcev, imajo danes zdesetkano število manj. Tudi veslači negodujejo, da se s plačami ne da živeti in da morajo zraven delati še kaj drugega. Tudi hokej oz. alpska hokejska liga, v kateri je igral klub Bled, je zaradi visokih stroškov dvorane in opreme ter nesporazumov počasi izginila v pozabo in klub je propadel, danes trenirajo samo še mladinci, člani pa so se razgubili v drugih klubih doma in v tujini. Tudi odbojkarski klub na Bledu je zadnja leta vedno bolj blestel. Dobri igralci, kateri so se urili kot mladinci v blejskem klubu sedaj igrajo v najboljših slovenskih klubih in reprezentanci ter tudi po klubih po tujini. Imeli smo tudi več poskusov profesionalnega športa na področju plavanja in kolesarjenja. Plavanje se je kasneje preselilo v Radovljico in ponovno bi se lahko pohvalili z nemalo uspehi. Pa tekmovanja v ribolovu in zadnje čase v castingu (ribolov na suhem) pa bridge turnirji (v hotelu Toplice imajo prav sobo bridge room) in še in še. Zadnja leta se je na Pokljuki pričel oživljati športni turizem s svetovnim prvenstvom v biatlonu, z odlično organizacijo in v prelepem naravnem okolju. Zadnja leta so ljubitelji rečnih brzic izkoristili reko Savo za kajaking in rafting. Danes tako lahko rečemo, da imamo na Bledu močno prisotno športno življenje, vendar kljub dobrim rezultatom iz preteklosti in v današnjih časih ni tiste prave vneme, kajti klubom primanjkuje denarnih sredstev. Danes pa ni športa brez denarja. Vendar na tako majhnem kraju kot je Bled, danes najdemo kar 16 športnih društev. Tudi pri prirejanju športnih aktivnosti je Bled zelo aktiven, vendar pa je zaradi nezanimanja ljudi, vedno manj interesa pri organizacijah. Ali je problem v promoviranju teh dejavnosti ali v izvedbi ali kje drugje, morda celo v upadanju zanimanja za določene športe. Trenutno se na Bledu veliko gradi na omenjenem nogometnem stadionu. Uredili so glavno igrišče, okoli katerega je tekaška proga, počasi nadaljujejo z

manjšim pomožnim igriščem, z igriščem za odbojko na mivki, tenis in košarkaškim igriščem. Potem so tu še igrala za otroke in kegljišče za starejše. Zanimivo je, da je blejsko igrišče nekoč gostilo celo Crveno zvezdo in slovensko reprezentanco. Poleg urejenega igrišča pa nismo imeli ponuditi popolnoma nič,niti garderob niti tribun, kaj šele restavracijo in bar. Celo sekretar FIFA Joseph Blatter iz Švice je obiskal Bled in tu odprl seminar FIFA. Na območju današnjega stadiona imamo še ogromno površino, ki je sicer močvirnata in je namenjena predvsem za pašo živine, a prav tu bi lahko uredili nogometni stadion, ki bi lahko gostil najdražje evropske klube, ki bi hodili trenirat na Bled. Velika imena teh klubov pa bi na Bled pripeljala ogromno oboževalcev, ki bi samo zato, da bi videli svoje vzornike pri treningu, kaj

šele tekmi, na plačali celo premoženje. Zamislimo se, kakšna je bila zadnja svetovna nogometna mrzlica in kakšen dobiček je prinesla nemškim mestom. Ali pa smo na Bledu

sposobni izpeljati takšen projekt in ali bi se obrestovalo, pa je poglavje zase. Pa kot zanimivost omenimo še alpsko vožnjo in ljubeljske dirke. To so bila avtomobilistična in motoristična tekmovanja na daljših progah in so bila iz leta v leto atraktivnejša, a so jih nato kar čez noč ukinili, danes pa imamo na Bledu raznorazne avto-moto zbore oldtimerje, ferarrije in raznorazne motoristične prireditve.



Največji športni ponos Bleda pa je golf igrišče. Je v vrhu najboljših evropskih igrišč, ki na Bled pripelje številne premožne goste, predvsem v času večjih turnirjev in državnih prvenstev.

5.7 Igralniški in zabaviščni turizem Igralništvo je bilo že od nekdaj v zgodovini tesno povezano s turizmom. O tem priča dejstvo, da je strategija razvoja igralništva v Sloveniji nastajala na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, v sektorju za turizem. Ponavadi je igralništvo v zgodovini predstavljajo zabavo predvsem za višji, privilegirani sloj ljudi. Če se ozremo nazaj v zgodovino opazimo, da so npr. Rimljani gojili igralništvo v termalnih letoviščih. Kasneje je bilo tako tudi v srednjem veku, ko se je plemiška družba zbirala v mondenih evropskih termalnih letoviščih, predvsem z namenom okrepiti zdravje in se pri tem družiti in zabavati. V drugi polovici 19. stoletja so v Monaku z namenom obogatiti prazno državno blagajno pričeli z gradnjo igralnic. Tako je nastal Monte Carlo, danes mondeno igralniško središče. Domačini so imeli prepoved igranja, že takrat je bilo dobro znano, zakaj. Zaslužek se je usmerjal v umetnost in nastajala so kulturne ustanove, kot so opera in gledališče. Tako se je tam kmalu začela zbirati evropska smetana. Kasneje so s pomočjo kazinojev financirali več športnih prireditev in ena teh zadnjih pomembnejših je Monte Carlo rally. Zakaj toliko govora o Monte Carlu? Z razvojem igralniškega turizma na visoki ravni, za premožnejši sloj, predvsem tujih turistov, bi lahko uspešno financirali marsikatero drugo turistično-športno dejavnost oziroma infrastrukturo ali kulturno dediščino. Glede na geografsko lego, meje z drugimi državami, ima Bled dokaj dobre pogoje za povečan razvoj igralniškega turizma, predvsem zato, ker naj bi bil kazino izvozno usmerjen, torej v tuje goste in ne v domače. Kazino na Bledu je začel poslovati 1965. leta, leto kasneje za prvim kazinojem v Sloveniji (Portorož). Igralnica je veliko denarja vlagala v lastni razvoj, velik delež pa tudi v turistično infrastrukturo. Problem je nastal, ko so poleg 20% prometnega davka na realizacijo iger uvedli še poseben progresivni davek v višini 5- 40%, ki je znižal akumulacijo in tako je začela družba tekom let stagnirati, kajti ni imela več možnosti vlaganja v lastni razvoj, posledično tudi ni bilo več toliko vlaganj v turistično infrastrukturo. Problematika današnjega časa pa je, da se družbe za upravljanje igralniških dejavnosti

nahajajo v fazi lastninskega preoblikovanja. Tako bo, dokler ne bo sprejeta zakonodaja glede davčnih stopenj v celoti onemogočen celotni razvoj. Na ta račun so začeli rasti razni manjši igralni saloni, kateri so bili prisotni v večji meri tudi na Bledu, skorajda v vsakem manjšem lokalu so imeli igralne avtomate, katerih gosti pa so bili pretežno domačini. To pa ima veliko negativnih posledic, saj se namesto priliva tujih deviz doma tako rekoč akumulira domač denar, ki bi moral biti potrošen v druge namene. To pa ne prinese napredka, temveč nazadovanje, poleg tega pa se domačini spopadajo z »obsedenostjo« do igre in navsezadnje celo izgubljajo, kar je njihovega, lastniki pa postajajo tujci. Tako nekontroliran razvoj igralništva lahko privede do nenačrtovanih družbenih stroškov oz. družbene škode.

Na Bledu bi se morali v okviru strateškega razvojnega načrta za turizem na Bledu poglobiti tudi v kazino. Blejski kazino je bil včasih znan po ne samo igralniški ponudbi, ampak je bilo v isti zgradbi čutiti privlačno moč nepozabnih zabav z živo glasbo in s plesom do jutra. Pogled na plesišče s čitalnice nad njim in s premično streho, ki je bila ob jasnih večerih odprta v zvezdnato nebo, je dosegla sloves ne samo po Sloveniji, temveč tudi po sosednjih državah.



Mešala se je predvsem starejša družba, od bogatih zapravljivcev do revnejših, skromnih a zabave željnih ljudi. Tudi za mlade je bilo odlično poskrbljeno, čez cesto v podzemlju Park hotela je bila diskoteka Stop, malce stran pa Cezar. Njun sloves je na Bled pripeljal veliko slovenske mladine, sezonskih turistov in premožnejše mladine iz Zagreba. Blejski Casino je danes premajhen, zaspal je na trgu zaradi ukvarjanja z lastnimi problemi. Na ta račun se je izjemoma hitro in uspešno razvila občina Kranjska Gora in v kratkem času zaradi ugodne geografske lege pobrala večino tržnega deleža. V Kranjski Gori imajo dve družbi za igralništvo in so se pred kratkim odpovedali tretji. Prav tako sta na ta račun pridobili Avstrija in Italija, ki imata v bližini postavljene nove kvalitetne kazinoje. Tudi plesišče Kazina je propadlo. Premično streho je zamenjala betonska in Kazina je kmalu izgubila ves čar. Diskoteko Stop in Cezar so zaradi izgredov in nesoglasij domačinov zaprli, kar so izkoristili razno razni privatniki, ki so se brez znanja lotili odpiranja najrazličnejših kavarn, slaščičarn, igralnih salonov, pubov, restavracij itn.. Nekateri so uspeli, drugi pa životarijo ali pa so propadli. Danes je na Bledu prisotna skromna zabaviščna ponudba, na terasi Panorame (ena od restavracij hotela Toplice) prirejajo plese in družabna srečanja, podobno je na terasi Park hotela, čeprav še zdaleč ne moreta kosati z bivšo Kazino. Tudi pri zabavi za mladino je podobno. Mladi se družijo po manjših kavarnah in malo večjih pubih, kjer se večinoma sedi ali stoje pogovarja in pije. Bled nima primerne diskoteke, tudi kvalitetnih koncertov na Bledu je vse manj.

6. LTO, javni zavod Občine Bled

6.1 Predstavitev LTO Po osamosvojitvi Slovenije je skrb za turizem na Bledu prevzela Direkcija za turizem, kasneje preimenovana v Lokalno turistično organizacijo, ki jo je ustanovila Občina Bled. Nekako nas to spominja na Zdraviliško komisijo iz pretekle zgodovine, ki je za Bled takrat uspešno in lepo skrbela. Lokalna turistična organizacija Turizem Bled je javni zavod Občine Bled, ki je bil ustanovljen 11.04.1996 na 14. seji občinskega sveta Občine Bled. Soustanovitelji pa so še večja podjetja (hoteli, agencije in ostali), ki so posredno ali neposredno povezani s turizmom. Najvišji organ zavoda je Svet zavoda, ki ga vodi župan občine Bled.

6.2 Vloga, osnovna dejavnost ter področja dela LTO

Osnovna dejavnost Lokalne turistične organizacije Turizem Bled sledi izhodiščem, ki jih je opredelil zakon o pospeševanju turizma:

• oblikovanje celovite turistične ponudbe območja, ki ga povezuje enkratna dediščina Triglavskega narodnega parka,

• informiranje obiskovalcev v okviru turistično informacijskega centra – TIC-a,



• promocija turistične ponudbe,

• prireditve, ki imajo ožji in širši pomen za razvoj turizma v kraju,

• vključevanje aktivnosti turističnih društev,

• spodbujanje razvoja objektov turistične infrastrukture,

• sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in razvijanje blagovne znamke skupnosti Julijske Alpe z vodilno vlogo Bleda

V okviru teh dejavnosti je delovanje LTO še veliko širše in je usmerjeno predvsem v akcije, ki povečujejo število gostov na Bledu, podaljšujejo turistično sezono, povečujejo prepoznavnost Bleda v svetu ter soustvarjajo domačinom in gostom prijazni Bled. Za doseganje teh ciljev je potrebna dobra koordinacija s turističnimi ponudniki v kraju ter vključevanje njihovih aktivnosti v skupne projekte. Kakovostna storitev je povezana z znanjem in izkušnjami, zato skupaj z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem vsako leto pripravljajo izobraževanje za turistične vodnike. Turizem Bled skupaj z blejskimi hoteli in agencijami skrbi za predstavitev Bleda na številnih sejmih in borzah po svetu ter omogoča dostop do pravih informacij številnim tujim novinarjem in študijskim skupinam, ki obiščejo Bled ( informacije o dogodkih in prireditvah, statistično spremljanje turističnih tokov v občini...).16

6.3 Strateški plani (vizija prihodnosti Bleda) Občina Bled in Zavod za pospeševanje turizma- Turizem Bled sta bila naročnika strateškega načrta za dolgoročni razvoj turizma, ki so ga izdelali na Mednarodnem inštitutu za turizem pod vodstvom mag. Siršeta. Projekt je bil izdelan v letu 2003 in ažuriran v letu 2005. Strateški načrt (Bled Vizija dolgoročnega razvoja turizma- Projekt smernic in scenarijev strateškega

razvoja Bleda kot vodilnega turističnega centra na Gorenjskem in na območju Julijskih Alp) je bil sprejet na 21. redni seji 6. julija 2005 na občinskem svetu. Predpogoj pa je da ga predhodno uskladijo s Prostorsko strategijo, ki jo pripravlja občina Bled s turističnim gospodarstvom. Strateški načrt lahko dobite na sedežu javnega zavoda LTO Bled. V omenjenem projektu bi rad izpostavil zaključke in priporočila mag. Siršeta:

• Za prihodnji razvoj Bleda je zelo pomemben uravnotežen, hitrejši in učinkovitejši razvoj turizma, ki temelji na strokovnih osnovah in ga konsenzualno sprejemajo politične stranke, gospodarski subjekti in prebivalci.

• Svet občine Bled s sprejetjem vizije razvoja turizma, z opredelitvijo politike pospeševanja razvoja turizma in z letnimi programi uresničuje razvoj turizma sam neposredno in posredno preko LTO Turizem Bled.

• Bled in turizem se bo vključeval v zaokroženo turistično destinacijo Julijske Alpe, katere osnovna značilnost in kvaliteta je Triglavski narodni park.

16 http://www.bled.si/



• LTO Turizem Bled bo kot lokalna turistična organizacija razvila in utrjevala partnerstvo javnega in osebnega interesa in se razvila v upravljavsko organizacijo destinacije Bled.

• Občina Bled in Turizem Bled bosta z interesnim komuniciranjem razvijala dialog in zaupanje prebivalstva in domačega okolja v vizijo in politiko razvoja turizma na Bledu

• Razvojni cilji v viziji, programske usmeritve in tržno pozicioniranje temeljijo na strokovnih spoznanjih, so realni in uresničljivi, zagotavljajo ekonomsko donosnost in družbeno koristnost.

• Vizijo in program strateškega razvoja turizma na Bledu bo občina Bled posredovala ministrstvu za gospodarstvo, drugim vladnim resorjem in slovenski turistični organizaciji, da ga vključijo v nacionalni program razvoja turizma in v programe pospeševanja in promocije turizma.

• Občina Bled in Turizem Bled bosta pospeševala sodelovanje na območju Julijskih Alp, Slovenije in mednarodno sodelovanje, predvsem pri oblikovanju bolj atraktivne ponudbe, pri sofinanciranju razvoja in pri globalnem trženju.

7. Sava d.d.

7.1 Predstavitev Podjetje Sava d.d. (Poslovna skupina Sava) sodi v Sloveniji med največje poslovne sisteme. Poleg matične družbe Sava, d.d., ki upravljavsko povezuje poslovno skupino Sava, sestavlja skupino še 26 odvisnih družb ter 3 družbe s skupnim obvladovanjem.

Družbe delujejo v petih dejavnostih:

1. Gumarstvo

2. Turizem 3. Nepremičnine

4. Druge dejavnosti 5. Naložbene finance

V Poslovni skupini Sava je 3.047 zaposlenih, ki so v letu 2005 ustvarili za 9,2 milijarde tolarjev čistega dobička, čisti dobiček Save, d.d. pa je znašal 4,3 milijarde tolarjev. Donosnost Poslovne skupine Sava v letu 2005 znaša 10,5 odstotka in je 0,5 odstotne točke nad načrtovano.17

17 http://www.sava.si/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=47 http://www.sava.si/index.php?option=com_content&task=view&id=63&Itemid=102



7.2 Turistična dejavnost Save d.d. Sava je v turizem stopila leta 1998 z nakupom 40-odstotnega deleža blejske družbe Golf in kamp Bled d.d. .Od takrat pa vse do danes je čutiti velik napredek, predvsem v krepitvi in širitvi turistične dejavnosti. Turistično dejavnost razvijajo zaenkrat na dveh destinacijah, in sicer na Bledu in v panonski pokrajini na severovzhodu Slovenije. Turistično dejavnost razvijajo pod okriljem dveh blagovnih znamk, Sava hoteli Bled in Panonske terme. Na teh dveh destinacijah razpolagajo s štirinajstimi hoteli, ki imajo več kot 2900 ležišč, s petimi s kampi preko 1500 mesti za kampiranje in preko 1000 apartmaji (delno v Savini lasti). Poleg nastanitvenih kapacitet imajo v lasti še dve golf igrišči s 45 igralnimi polji, dva večja centra dobrega počutja (wellness Živa na Bledu in Thermalium v Moravskih Toplicah), dva večja bazenska kompleksa v Termah 3000 in Termah Ptuj in zdraviliški center v Radencih.

Sava hoteli Bled (družbe) Panonske Terme

• G&P Hoteli Bled d.o.o. (87% kapitalski delež)

• Grand hotel Toplice Bled d.o.o. (88% kapitalski delež)

• Golf in kamp Bled d.d. (77% kapitalski delež)

• Terme 3000

• Terme Lendava

• Terme Ptuj

• Terme Radenci

• Terme Banovci

Tabela 2: Prikaz Savine dejavnosti turizem (vir: Sava d.d.)

Turizem postaja ena najmočnejših Savinih razvojnih dejavnosti. Leta 2005 je dosegla položaj vodilnega ponudnika na področju turizma v Sloveniji. V letu 2004 je ustvarila skoraj 14 odstotkov nočitev slovenskega turističnega gospodarstva. Med slovenskimi zdravilišči pa beležijo več kot 30-odstotni delež nočitev, kampi pa realizirajo več kot četrtino nočitev Slovenije. Cilj dejavnosti turizem je krepiti položaj vodilnega turističnega ponudnika v Sloveniji z vrhunskimi hotelskimi, zdraviliškimi, gostinskimi, golfskimi in sorodnimi storitvami v turizmu najvišjega evropskega razreda. V strukturi prihodkov dejavnost turizem predstavlja dobrih 22odstotkov vseh skupnih prihodkov poslovne skupine Sava. V tej dejavnosti je 1337 zaposlenih oziroma 44 odstotkov vseh Savčanov. Celotna vrednost Savinih naložb v dejavnost turizem do danes znaša približno 31 milijard tolarjev (130 mio EUR), od tega je 57 odstotkov za nakupe lastniških deležev in 43 odstotkov za naložbe v prenovo in izgradnjo novih zmogljivosti. 18 Poslovna skupina Sava je v zadnjih osmih letih v blejski turizem za prenovo in izgradnjo novih zmogljivosti vložila več kot 6 milijard tolarjev. Tudi na področju informatike so naredili pomembene korake, že pri vzpostavitvi on-line rezervacijskega sistema, predvsem pa pri vpeljavi informacijske tehnologije v samo poslovanje družbe, kot podporo pri povezovanju, vodenju in kontroliranju glede na postavljene cilje. Strateško informacijsko platformo celovite informacijske podpore v poslovni skupini Sava so vzpostavili z uspešno uvedbo integriranega

18 http://www.sava.si/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=47 http://www.sava.si/index.php?option=com_content&task=view&id=63&Itemid=102



računalniškega sistema SAP R / 3 v dejavnostih Gumarstvo in Turizem na Bledu. Funkcionalno so povezali gostinsko hotelski sistem ROS in SAP modulov za področji financ in kontrolinga.

7.3 Sava hoteli Bled in turizem na Bledu Sporočilo za javnost- Bled, 12. april ob otvoritvi prenovljenega Park hotela

Prihodki od prodaje v Sava hotelih Bled so v letu 2005 znašali preko 4,5 milijarde tolarjev, kar je 8 odstotkov bolje glede na leto 2004. Zlasti je razveseljiv podatek o 8-odstotnem povečanju nočitev domačih gostov. Družbe Sava hoteli Bled so v letu 2005 ustvarile 182 milijonov čistega dobička, kar je 89 milijonov tolarjev več kot v letu poprej. Dodana vrednost se je povečala za 5 odstotkov. Lanskoletna vrednost investicij Sava hotelov Bled je znašala 548 milijonov tolarjev. Obnova hotela Park pri tem ni všteta in bo upoštevana v letu 2006. Eden ključnih razvojnih dosežkov v letu 2005 je bila prenova informacijskega sistema, pomembna pridobitev pa je tudi ob koncu leta vpeljani on-line rezervacijski sistem. Tudi v preteklem letu so v vseh treh družbah nadgrajevali svoja prizadevanja za dvig strokovne ravni zaposlenih z izobraževanji in s sodelovanjem na strokovnih tekmovanjih, kjer so zaposleni dosegli številna priznanja. Za leto 2006 so si Sava hoteli Bled zastavili ambiciozne cilje: 6-odstotno povečanje prihodkov od prodaje, dobiček pred davki pa se bo skladno z načrti povečal za 29 odstotkov.19 Analiza poslovanja, letno poročilo 2005. Poslovanje po dejavnosti turizem na Bledu

Družba Golf in Kamp Bled, d.d., je dosegla 686 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov več v primerjavi s predhodnim letom, ter ustvarila 32 milijonov tolarjev čistega dobička, kar predstavlja pomemben napredek glede na predhodno leto. Družba je nadaljevala s pridobivanjem novih trgov in izvajanjem kakovostnih storitev, naravnanih k doseganju standardov najvišjega razreda turistične storitvene ponudbe v Evropi. Za uresničitev tega cilja je že pripravljena dokumentacija za prenovo Kraljevega klubskega igrišča, priprava načrtov za zgraditev novih devetih igralnih polj pa je v teku. Družba Grand hotel Toplice,

d.o.o., je ustvarila 1.435 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je 4 odstotke več v primerjavi s predhodnim letom, ter poslovala z izgubo v višini 48 milijonov tolarjev. Vsi poslovni cilji družbe niso bili v celoti doseženi, saj so bila turistična gibanja za družbo kot ponudnico najbolj kakovostnih hotelskih storitev v regiji neugodna. Že izvedene reorganizacije in tiste, ki so še v teku, bodo v prihodnosti izboljšale rezultate. Družba G&P Hoteli Bled, d.o.o. je v letu 2005 ustvarila 2.415 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je 10 odstotkov nad tistimi v predhodnem letu, ter ustvarila 198 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kakor v enakem času predhodnega leta. Dobri poslovni dosežki so rezultat prenove hotelskih zmogljivosti, uvedbe novih

proizvodov ter pridobitve kongresnih zmogljivosti. Naložbena vlaganja bodo nadaljevali z nezmanjšano močjo tudi v letu 2006 in bodo zagotovila nadaljnjo rast poslovanja.

19 http://www.sava.si/index.php?option=com_content&task=view&id=126&Itemid=4



Danes poslovna skupina Sava na Bledu razpolaga z več kot 60 odstotki vseh blejskih prenočitvenih kapacitet, poleg prenočitvenih kapacitet razpolagajo tudi z največjim deležem kongresnih kapacitet in so vodilni v ponudbi wellness storitev. Podjetja imajo na Bledu izjemno lego in zaradi naravnih danosti in objektov enkratne možnosti za nadaljnji razvoj vrhunskega turizma. Konkurenčna prednost skupnega tržnega nastopa na tujih trgih je v tem, da lahko ponudijo vrhunske hotelske, kongresne, gostinske, golfske in kampske storitve. V podjetju G&P Hoteli Bled delujeta največja blejska hotela, Hotel Park in Hotel Golf, ter apartmajska hiša Apartmaji Golf. Hotel Golf je največji hotelski kongresni center na Bledu, ponaša pa se tudi z največjim wellness centrom na Bledu. Osnovna dejavnost podjetja so nastanitvene, gostinske in kongresne storitve. V okviru podjetja Grand hotel Toplice poslujejo naslednji turistični objekti: Grand hotel Toplice s hoteloma Jadran in Trst, hotel Vila Bled in restavracija Panorama. Osnovna dejavnost podjetja so nastanitvene in gostinske storitve ter sprostitveni program, dopolnilne pa organiziranje seminarjev, strokovnih posvetovanj, kulturnih in zabavnih prireditev. V okviru družbe Golf in Kamp se razvijajo naslednji turistični programi: igrišče za golf Bled, Camping Bled, penzion Kraljeva klubska hiša in gostilna Jezerska hiša. Osnovne dejavnosti podjetja so golfske in kampske storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter trgovina na drobno z golfsko opremo. S strateškim povezovanjem dopolnjujočih turističnih programov je nastala tudi nova blagovna znamka Bled Golf Resort, ki združuje storitve, namenjene tujim in domačim gostom, ki Bled izberejo za kraj svojih golfskih počitnic.20

7.4 Vizija prihodnosti, strateški plani razvoja in investicijska politika Razvojna vizija Savine dejavnosti Turizem je krepiti vlogo vodilnega turističnega ponudnika v Sloveniji, širiti svojo dejavnost tudi na sosednje trge in zagotavljati vrhunske hotelske,

gostinske, golfske in druge turistične storitve. S pomočjo visoko in kvalitetno usposobljenega kadra ter z obsežno naložbeno dejavnostjo želijo oblikovati sodoben evropski slog turistične ponudbe in zagotavljati visoko raven osebnih storitev, nadgrajenih z odlično gostinsko ponudbo. S kreativnih trženjskim pristopom želijo bogatiti ponudbo doživetij, podaljševati sezono in povečati število gostov. Vse to želijo doseči s povezovanjem in dobrim sodelovanjem z lokalno ter širšo družbeno skupnostjo, ob tem pa svoj razvoj udejanjiti v sozvočju z naravnim okoljem, v katerem delujejo. Izgradnja in prenova turističnih kapacitet, naložbe v znanje in strokovnost zaposlenih, uvajanje in razvoj sistemov kakovosti poslovanja, posodabljanja informatike, krepitev trženjskih

aktivnosti ter izraba učinkov procesov nenehnih izboljšav sodijo med ključne generatorje oziroma nosilce nadaljnjega razvoja in zagotavljanja uspešnosti Savine dejavnosti Turizem. Ena izmed pomembnih razvojnih priložnosti v Turizmu so tudi energetski prihranki, bodisi v

20 http://www.hotelibled.com/ws-hoteli-bled-izkaznica.html



obliki zmanjševanja rabe energije, bodisi v obliki učinkovitejše oskrbe, kar lahko pomembno pripomore k zniževanju stroškov, s tem pa k jačanju poslovne uspešnosti te dejavnosti.21 Primer sodelovanja, financiranja, povezovanja in propagande. V sporočilu za javnost je bilo

zapisano: Poslovna skupina Sava je v letu 2005 za pokroviteljstva in dobrodelne namene podarila 113.419.907 SIT, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2004. Veslaški klub Bled dosega odlične mednarodne uspehe, zato se je Sava, d.d. skladno s svojo strategijo, usmerjeno v odličnost, odločila, da blejski klub sprejme med sponzorska partnerstva nacionalnega pomena, ki so pomembna na nivoju celotne poslovne skupine Sava. Poslovna skupina Sava je zato kot pokrovitelj Veslaškemu klubu Bled za nadaljnji razvoj vrhunskega veslaškega športa namenila 10 milijonov tolarjev. Veslači pa z napisi na dresih, vozilih, čolnih propagirajo Sava hotele v tujini. Prav tako Sava hoteli skrbijo za Prešernovo rojstno hišo in s tem ohranjajo kulturno izročilo.

8. Raziskava

8.1 SWOT analiza SWOT (strenghts, weaknesses, oportunities, threats). S to analizo razčlenimo in prikažemo prednosti, slabosti priložnosti in grožnje v določenem podjetju oz. organizaciji, ki nastopa na trgu. Z njo si pomagamo pri opredeljevanju marketinške strategije in dolgoročnega razvoja. Pomembno je, da ugotavljamo privlačnosti tržišča, da obravnavamo in analiziramo nove dejavnike v okolju, da sledimo pogajalski moči dobaviteljev in kupcev. Bistvo te analize je ovrednotiti in temeljito analizirati stanje na tržišču ter informacije, ki se nanašajo na preteklo, sedanje in prihajajoče obdobje. Na naslednjem listu je v tabeli predstavljena swot analiza, ki potrjuje zgoraj postavljeno tezo.

21 http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=5192



Tabela 3: SWOT analiza turizma na Bledu

STRENGTS - PREDNOSTI

• edinstvena lepota narave v centru Bleda in v lega v TNP • odlična geografska lega in dobra prometna povezanost z ostalimi slovenskimi

mesti in mejnimi prehodi, bližina letališča • bogata turistična preteklost, srečanja na najvišjih državnih nivojih in ostali

pomembni odmevni dogodki, prazniki • ohranjena narava in kulturna dediščina (otok, grad, spomeniki, vile…) • Blejsko jezero (»promenadno« sprehajanje, športi, kopanje, čolnarstvo, trofejni

ribolov…) s popolnoma dostopno obalo • odlična domača kulinarika in vina, stari običaji, domača glasba • dokaj velika vlaganja v zadnjih 4 letih v razvoj, obnovo in napredek v

hotelirstvu • višja šola za Turizem • poslovna šola IEDC • LTO in njegovi začetki destinacijskega managementa

WEAKNESSES- SLABOSTI

• kratek čas »glavne poletne in zimske« sezone, nerazvitost ponudbe v ostalih letnih časih

• ni enotne jasne politike razvoja turizma na Bledu • nahajamo se v času »dela na kvaliteti«, predvsem pri uveljavljanju blagovnih

znamk, kot so blagovne znamke Bled, Julijske Alpe, Sava hoteli, Albatros in borimo se za goste, ki imajo podobno ponudbo tudi v sosednjih državah

• ni razbremenilnih cest, lokalne ceste so v slabem stanju, manjka parkirna hiša in ureditev ostalih parkirišč

• na Bledu ni poskrbljeno za kvalitetno zabavo skozi celo leto • neizkoriščenost vrelcev za pridobitev naziva zdraviliški kraj • ni osrednjega centra dogajanja in promenadne ulice za sprehode (zaprte za

avtomobile) z raznoraznimi butiki in kavarnami, slaščičarnami, zlatarnami dolge vsaj 1km

• ne zavedamo se pomembnosti turizma za mesto Bled in njegovega pozitivnega doprinosa

OPORTUNITIES- PRILOŽNOSTI

• vlaganja v kvaliteto naj bi pripeljala tudi kvalitetne goste- Ali smo jih sposobni pridobiti?

• vstop Slovenije v Evropsko unijo pomeni tudi pridobivanje sredstev od EU • ugodnejši pogoji za male podjetnike v smislu financiranja in kreditiranja in s

tem smiselno pospeševanje razvoja ITP • ukinitev ali zmanjšanje progresivnega davka pri igralniških dejavnosti, blejski

Casino lahko bolje polni blejsko občinsko blagajno (učimo se na primeru Monte Carlo, vprašanje je odnos do igralništva in lastništvo)

• turistična destinacija Julijske Alpe z »mondenim« mestom Bled • ustvariti kvalitetnejši kader, ustanoviti inštitute za izobraževanje in

raziskovanje na področju turizma, združiti kapital in management v turizmu • trend kratkih ponavljajočih se počitnic in »izvensezonski čas« zato

specializacija v posamezne vrste turizma (kongresni, pohodniški, zdraviliški, igralniški...) ki so donosne skozi celo leto.

• ob sami sami obali Blejskega jezera ukinitev avtomobilskega prometa, da nastane bolj prijazna sprehajalno-športna pot (predpogoj: razbremenilne ceste), tako lahko postane tudi sam park veliko večji

THREATS- GROŽNJE

• posegi v naravo • raznorazne slabo sprejete zakonske in davčne ureditve s strani države (o

lastništvu, igralništvu, financiranju…) • drobljenje občin (primer Gorje) • neugodno podjetniško okolje in administrativne ovire • nezadosten obseg razvojnih spodbud za področje turizma • neizpolnjevanje želja turistov zaradi podobne in cenejše konkurenčne ponudbe • premalo usposobljenega in motiviranega kadra za delo v turizmu, velika

fluktuacija delovne sile, beg domačih strokovnjakov v večja mesta



8.2 Anketa Ker diplomsko delo temelji na managementu, sem temu primerno tudi usmeril raziskavo- na področje predvsem vodilnega kadra v turizmu na Bledu. Z anketnim vprašalnikom sem anketiral populacijo 60-ih vodilnih delavcev na področju turizma ter njihovi vpletenosti v gospodarsko, ekonomsko sodelovanje. Res, da je zbranih 43 rešenih anket dokaj malo, problem so bili namreč predvsem dolgi odzivni časi sodelujočih, tri odgovore sem dobil še naknadno, ko je bila analiza raziskave že opravljena. Večino ljudi sem anketiral na principu osebno vodene ankete, tako sem lahko postavil še veliko neposrednih mnenjskih vprašanj o določenih medsebojno povezanih področjih, problemih. Majhen delež pridobljenih anket sem poslal preko elektronske pošte in preko navadne pošte ter faxa. Z osebno vodenimi anketami sem pridobil več kot 70% vseh vprašalnikov. Tudi sem mnenja, da je to najboljši, najdražji in najefektivnejši možni način pridobivanja informacij, podatkov in mnenj. Za dejansko sliko v turistični dejavnosti na Bledu je vzorec zajetih premajhen, tudi raziskave bi morale biti obširnejše in poglobljene, a vendarle je slika približek dejanskemu stanju. V raziskavi je bila zajeta populacija od bivših županov, do sedanjega, občinski svetniki, občinski delavci v javnih zavodih in na občini, direktorji in vodilni v hotelih, direktorji gospodarskih dejavnosti, mali podjetniki, upokojeni funkcionarji itd. Sama anketa, ki jo najdete med prilogami, je sestavljena iz dveh delov, na skupaj sedmih straneh in sicer zajema:

1. osebnostni del: splošni podatki o anketirancu, ki zajemajo spol, delovno mesto, starost, skupno delovno dobo, delovno dobo v podjetju, dobo opravljanja obstoječe funkcije, doseženo stopnjo izobrazbe, vrsto izobrazbe, znanje tujih jezikov in dopolnilno usposabljanje.

2. mnenjski del: • dejavniki, ki vplivajo na razvoj turizma, • ustreznost izobraževalnega programa in institucij, • usposobljenost managerskih kadrov, zaposlenih v turizmu, • vpliv politike na razvoj turizma, • vpliv javnih in zasebnih organizacij na razvoj turizma, • vpliv okolja na turizem, • vpliv naravnih danosti v turizmu, • ustreznost in zadostnost investicij v razvoju turističnega gospodarstva, • ustreznost obstoječih razvojnih konceptov turizma na Bledu, • ustreznosti promocije turizma doma in po svetu, • vloga SIST ISO standardov v razvoju našega turizma in nazadnje, • ocena stanja turizma na Bledu.



8.3 Rezultati in analiza anket

OSEBNOSTNI DEL

1. spol anketirane populacije

V anketirani populaciji, v kateri so bile osebe naključno izbrane, je 71 % moških in 29 % žensk. Vzorec ni reprezentativen in ga ne smemo posploševati!

2. delovno mesto

delovno mesto

26%

41% 33%top

operativni

drugo

Slika 1: Delovno mesto (vir: anketa)

Pod rubriko drugo imam poleg majhnih podjetnikov zajete upokojene direktorje, enega preteklih županov in dolgoletne turistične delavce ter nekaj študentov, ki še študirajo in hkrati delajo.

3. starost zajete populacije

starostne skupine

44%

49%

7%

20-45

45-70

70 in več

Slika 2: Starostne skupine (vir: anketa)

Večina anketirancev je starejša od 45 let, kadri zajeti v anketirani populaciji, so rahlo pomaknjeni proti starejši generaciji.



4. Skupna delovna doba, delovna doba v podjetju, opravljanje sedanje funkcije

Korelacijski koeficient, ki upošteva starost in delovno dobo znaša, 0,6007. Opazovani koeficient se nagiba proti umirjanju menjave zaposlitev. Predvsem je temu tako, ker se zajeta populacija nagiba proti starejšemu kadru. Torej gre v večjem deležu za starejši kader, ki materialno že dosega določeno stopnjo zadovoljstva in mu osebni dohodki niso več na prvem mestu, temveč je na prvem mestu počutje v kolektivu oziroma pripadnost in nadrejenost oz. zasedanje vodilne funkcije. Zato tudi ne menjajo več zaposlitev v takšni meri, kot to počnejo mladi kadri, pri katerih je na prvem mestu osebni dohodek in možnost napredovanja. Korelacijski koeficient starost v povezavi s sedanjo funkcijo opravljanja dela znaša 0,606. Sklepne ugotovitve pri prvem koeficientu potrjuje z ugotovljeno intenziteto tudi drugi koeficient. Enaka raziskava z zajetim samo mlajšim kadrom potrdi, da je mlajši delovni kader nestabilen in pogosteje menjava zaposlitev. Temu je tako zaradi želje po hitrem napredovanju ali pa zaradi nezadostni motivacijskih vzpodbud.

Ali iz tega lahko ugotovimo, da skupna delovna doba, delovna doba v podjetju in doba opravljanja sedanje funkcije vplivajo na doseganje ciljev podjetja? Iz razpoložljivega naključnega vzorca to lahko trdimo. Povzel bi še, da kadri niso zadosti stabilni in da bo potrebno povečati motivacijske spodbude, kar bo posledično pripeljalo do boljših rezultatov in stabilnejšega delovnega kadra. Zadovoljiv starejši kader je lahko celo zaviralni faktor napredka, ker je manj dovzeten za potrebne spremembe in je dejansko pripravljen tudi manj tvegati, kar pa ima dobre in slabe posledice.

Leta

skupna delovna doba v %

delovna doba v podjetju v %

sedanja funkcija v %

od 0 do 5 9 34 35

od 5 do 10 26 33 42

od 10 do 15 2 12 9

od 15 do 20 7 5 12

od 20 do 25 12 9 2

od 25 do 30 19 7 0

od 30 do 35 16 0 0

od 35 do 40 7 0 0

od 40 do 45 2 0 0

od 45 do 50 0 0 0 Tabela 4: Čas delovne dobe, delovne dobe v podjetju in čas opravljanja sedanje funkcije v % (vir: anketa)



5. Dosežena stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe

izobrazba anketirancev

30%

16%

47%

7%

srednja

višja

visoka

mag., dr.

Slika 3: Dosežena stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe anketirancev (vir: anketa)

Glede na to, da sem anketiral vodilni kader, je pričakovan visok delež ljudi z visoko izobrazbo, kar potrjuje tudi graf. Žal je delež kadra z magisterijem in doktoratom premajhen, večji je delež višje izobraženega kadra, predvsem tudi na račun Višje turistične šole na Bledu, kjer pripravljajo tudi nadaljnje programe za visokošolsko izobrazbo v turistični smeri. Dokaj je visok tudi delež ljudi s srednjo izobrazbo, vendar moramo poudariti, da so to študenti, ki so že zaposleni in se še izobražujejo.

Vrsta izobrazbe

22%

26%

11% 0%

19%

22%

ekonomija

turizem

organizacija

pravo

tehnika

drugo

Slika 4: Vrsta izobrazbe (vir: anketa)

Če pogledamo strukturo po vrsti izobrazbe opazimo, da je zelo pestra. V poklicni strukturi je zaznati ekonomiste, turistične poklice, veliko je tudi tehničnih in drugih poklicev, zelo majhen pa je delež organizatorjev. Ravno organiziranost blejskega turizma je slaba, kvalitetno usposobljeni in organizirani kadri pa so gibalo napredka. Višja šola za turizem se šele uveljavlja v okolju in v prihodnosti lahko pričakujemo veliko več višje izobraženega kadra s področja turizma.

6. Znanje tujih jezikov:

Blejskemu kadru je po deležu najbolj domač angleški jezik, dobra polovica anketiranih aktivno obvlada ta jezik, visok je tudi pasivni delež. Res se v turizmu jezik najbolj rabi pogovorno in ne pisno, zato so manjše vrednosti predvsem pri Italijanskem jeziku, ki ga povečini pasivno obvlada slaba tretjina anketirancev. Nemški jezik je zastopan malo manj kot angleški, prisoten je pri dobri polovici anketiranih, vendar je razmerje med aktivnim in



pasivnim znanjem tudi polovično. Najmanjši delež pade na rusko pasivno govoreče. Omenjen je bil tudi francoski jezik. Večina domačinov, predvsem so to anketiranci, ki so padli v srednjo in višjo starostno skupino razume, oziroma govori srbski oziroma hrvaški jezik. Največji delež aktivno govorečih so operativni managerji, medtem ko top managerji in neposredni delavci bolj pasivno obvladujejo jezike, saj jih večina pri svojem delu uporablja le pogovorno.

7. Dodatna usposabljanja

14 % od vseh anketiranih ima opravljeno specializacijo, 23 % vseh pa strokovni izpit. Tako lahko trdimo, da se kadri dodatno usposabljajo, vsekakor pa bi bilo potrebno povečati delež nadaljnje šolajočega kadra. Npr. Sava hoteli imajo za svoje zaposlene akademijo za dodatno izobraževanje, poleg tega svoje zaposlene dodatno izobražujejo tudi na področju tujih jezikov in obnavljanju le-teh.

MNENJSKI DEL

1. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj turizma, lestvica pomembnosti

109 8 7

4 3 51

62

0

2

4

6

8

10

kadri v turizmu

naravne danosti

infrastruktura

marketing

kultura prebivalcev

turistična tradicija

investicije v turizem

politika države

varnost gostov

kulturno-zgod. s...

Pomembnost dejavnikov od 1 do 10

Slika 5: Dejavniki, ki vplivajo na razvoj turizma (vir: anketa)

Zanimivo je skupno mnenje, da brez ustreznih kadrov ni pravega razvoja turizma in zaseda najvišjo vrednost. To je tisto gibalo pravega napredka, kar je do sedaj na Bledu manjkalo in morda je zato takšna teža pripadla temu dejavniku. Vsekakor so za razvoj turizma pomembne tudi naravne danosti, ki so na drugem mestu, brez tega Bled ne bi bil tako razpoznaven turistični kraj. Sledi ustrezna infrastruktura in ustrezna marketinška politika. Turistična tradicija, kulturno zgodovinski objekti in politika države so po mnenju anketirancev najmanj pomembni dejavniki, to je nekako že od nekdaj prisotno, pozitivni doprinos s teh področij težko povečamo. Vsekakor pa morajo biti v pravi meri prisotne tudi investicije v turizem ter varnost naložb, objektov, oseb, itd., kar so potrdili anketiranci, in je rangirano nekje na sredini. Lahko bi rekli, da tistim dejavnikom, ki so rangirani nizko, ne posvečamo dovolj pozornosti, zato bi bilo v prihodnje potrebno dobro premisliti ali so ti dejavniki resnično tako malo pomembni ali pa so to le naše šibke točke, ki bi jim morali posvetiti več pozornosti, in ali se v teh nizko rangiranih dejavnikih skrivajo problemi, ki so vzrok za nezadovoljivo stanje blejskega turizma.



2. Ustreznost izobraževalnih ustanov na Bledu

86 % anketirancev je bilo mnenja, da imamo na Bledu najbolj ustrezno izobraževanje v višji turistični šoli, kar pomeni, da poznajo njeno delovanje v okolju. Pri mnenju, glede ustreznosti osnovne šole in IEDC so zelo neopredeljeni. Nekako ne vedo, ali so programi ustrezni ali pa ne poznajo samega delovanja oziroma sodelovanja omenjenih zavodov s širšo turistično skupnostjo. Predvsem pri IEDC se bolj nagibajo k uspešnosti delovanja pa čeprav šolo premalo vključujemo v izobraževanje našega top managementa, vzrok so drage šolnine in nemotiviranost kadra za nadaljnje izobraževanje.

3. Usposobljenost kadrov

58 % anketiranih meni, da so neposredni delavci dobro usposobljeni. Deloma je ocena visoka zato, ker ti delavci ne opravljajo managerskih nalog z vidika opravljanja in vodenja in ne prevzemajo odgovornosti za trenutno sliko slabo ocenjenega turističnega stanja na Bledu. 16 % jih meni, da neposredni delavci niso primerno usposobljeni. Operativni kader ima že manjšo stopnjo zaupanja v primerno usposobljenost, 49 % anketiranih se ni moglo opredeliti, 42 % pa jih je bilo mnenja, da je kader primerno usposobljen. Stopnja neopredeljenosti je visoka tudi zato, ker je veliko anketirancev operativnih managerjev. Za vodilni kader pa je večinsko mnenje s 44 % glasov neopredeljeno, medtem ko je stopnja nezaupanja večja od zaupanja in sicer jih 42 % meni, da vodilni kader ni dovolj strokovno usposobljen, 14 % pa jih meni, da je primerno. Na Bledu nekako ni čutiti razvoja turizma v pravi smeri, zato zavzemajo sorazmerno nizke ocene top managerji, ki naj bi bili glavni krivci, in imajo zato usposobljenost slabo ocenjeno.

4. Vpliv politike

Politični vpliv je po mnenju anketirancev najbolj čutiti na občinski ravni , 71 % za (45% ocena 5 in 26 % ocena 4). Sledi politika na ravni turističnih organizacij skupaj z 69 % za in na zadnjem mestu politika države z 38 %. Na vseh treh političnih nivojih je stopnja neopredeljenosti približno enaka in znaša med 12 in 21 %. 41 % jih meni, da politika na državni ravni nima veliko vpliva na turistično gospodarstvo na Bledu, deloma zaradi že dolgo obljubljene obvoznice deloma pa zato, ker nimamo nobenega predstavnika Bleda v parlamentu, ki bi avtoritativno predstavil interese občine Bled.



5. Pomemben vpliv na razvoj turizma na Bledu v preteklem županskem obdobju ima

občinska uprava z javnimi zavodi

6%

30%

29%

26%

9%

1

2

3

4

5

Sava hoteli

3%

3%

21%

61%

12%

1

2

3

4

5

Mali in srednji podjetniki

6%6%

22%

57%

9%

1

2

3

4

5

turistične, športne, druge org.

3% 7%

17%

56%

17%

1

2

3

4

5

Slika 6: vplivi na razvoj turizma po pomembnejših organizacijah na Bledu (vir: anketa)

Če si ogledamo ocene, so najbolje ocenjeni Sava hoteli, ki na Bledu trenutno gospodarijo z večino najpomembnejših hotelskih objektov. Tudi v zadnjih letih so v turizem zelo veliko vlagali, pomemben vpliv ima tudi Savina medijska podpora. Sledijo turistične, športne in druge organizacije, ki so po mojem mnenju zasedle drugo mesto iz spoštovanja, saj večina teh organizacij ne prejema sredstev za svoje delovanje, so samofinancerji s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Na tretjem mestu sledijo mali in srednji podjetniki, ki bogatijo turistično ponudbo Bleda. Na zadnjem mestu pa je bila izglasovana občinska uprava z javnimi zavodi. Prizadevamo si biti napredna občina, a vedno je kopica nesoglasij pri delovanju občinskega sveta, kjer ne znajo ali nočejo oblikovati koristni konsenz, kar pa posledično zavira napredek. Letos 2006 naj bi bila sprejeta prostorska strategija, ki je predpogoj za pričetek izvajanja občinskega strateškega načrta, ki ga je izdelal mag. Sirše v sodelovanju z občino Bled.

Ocena Ocena

Ocena Ocena



6. Pomembnost turizma za Bledu

Že znana dejstva, da je za razvoj turizma na Bledu pomembno, da celotno prebivalstvo deluje za razvoj turizma in da je pomembno, da se ljudje zavedajo pomembnosti turizma, so bila skoraj v celoti podprta z najvišjo oceno. Zakaj je tako? Naštejte še vsaj dve tako pomembni gospodarski panogi za Bled!

7. Izkoriščenost naravnih danosti, pomembnih za razvoj turizma na Bledu

ustrezno izkoriščene

15%

38%21%

26%

0%

1

2

3

4

5

ustrezno dostopne

6%

17%

29%

42%

6%

1

2

3

4

5

ustrezno predst. dom.tur.

3%

17%

31%

46%

3%

1

2

3

4

5

ustrezno predst. tuj.tur.

7%

13%

40%

33%

7%

1

2

3

4

5

Slika 7: Izkoriščenost naravnih danosti na Bledu (vir: anketa)

Povzel bi, da se več kot polovica anketiranih ne strinja s tem, da imamo naravne danosti ustrezno izkoriščene. Pri opisovanju naravnih danosti Bleda v 4.3 točki je veliko naštetega. Premislimo kaj imamo vključeno v turistično ponudbo. Ravno obratno pa se večina strinja s tem, da imamo naravne danosti ustrezno dostopne, kar je seveda res, potrebno bo le bolje urediti ceste, parkirišča in poti. Glede predstavljenosti domačemu in tujemu turizmu je pri domačem več anketirancev ocenilo z oceno 4 in 5, in sicer 49 odstotkov. Predstavljenost naravnih danosti tujemu turizmu pa je z oceno 4 in 5 ocenilo 40 odstotkov anketirancev. Kar je dejansko res, večinoma domači gosti poznajo Bled in se vedno znova vračajo, medtem ko tuji gostje Bled obiščejo v večini enkrat. Malo imamo stalnih gostov, ki so bistvenega pomena za počitniški turizem, ker je eden najbolj dobičkanosen. Pri vseh navedenih vprašanjih pa je zaznati tudi dokaj veliko stopnjo neopredeljenosti, predvsem pri predstavljenosti tujemu turizmu. Ljudje nekako premalo vedo, kako poteka predstavitev Bleda na turistični borzi, na sejmih, ne vedo, ali dovolj oglašujemo ali imamo izdanega zadosti promocijsko-informativnega gradiva ali imamo zadosti prireditev in animacij za goste itn.

Ocena Ocena

Ocena Ocena



8. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na razvoj turizma na Bledu

Pri določevanju pomembnosti dejavnikov z ocenami od 1 do 5 so v veliki večini anketiranci mnenja, da so vsi dejavniki povezani in se medsebojno dopolnjujejo. Težko je rangirati dejavnike po pomembnosti od največjega do najmanjšega, veliko lažje pa je to storiti z velikim številom glasov, zato sem po velikosti skupnih ocen, prikazal rang dejavnikov od najpomembnejšega proti manj pomembnim. Vsekakor velja pravilo, da so vsi dejavniki zelo pomembni, pa vendar je za bolj nazorni prikaz izdelana spodnja tabela.

čista

narava

ustrezna

cestna

infrastr.

letalski

promet v

bližini

avtobusna

služba

železniška

služba

taxi služba

trgovska

dejavnost

urejeno

zdravstvo

zavarovalni

ška dej.

korektnost

policije

zabaviščna

dej. Za

mlade

zabaviščna

dej. Za

starejšeustrezna

kulturna

dej.

ustrezna

gostinska

dej.

ustrezna

športna

dej.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

rang

Slika 8: Rangirani dejavniki pomembni za razvoj turizma (vir: anketa)

Velika večina je glasovala z ocenami 4 in 5 za vse dejavnike, kot da so vsi enako pomembni. Menili so, da je namanj pomembna vpletenost zavarovalništva, torej da ne vpliva na razvoj turizma, prav tako v manjši meri ustrezna kulturna dejavnost, ki jo je na Bledu dejansko bolj malo opaziti. Opazimo lahko, da tudi železnice in avtobusne službe niso več tako pomembne kot včasih, zato so tudi rangirane nižje.

9. Okolje turističnega gospodarstva

Glede vprašanja o ustreznosti usmerjenih investicij za uspešen razvoj turizma je 28 % anketiranih neopredeljenih, medtem ko jih 34 % meni, da investicije za razvoj turizma niso ustrezno usmerjene, 28 % pa jih meni, da so investicije dobro usmerjene.

42 % anketiranih meni, da nimamo zadosti investicij za uspešen razvoj turizma, 44 % pa jih



meni, da je investicij zadosti, stopnja neopredeljenosti je 14 %.

Na vprašanje o odnosu do tujega kapitala jih je 33 % neopredeljenih, 37 % jih meni, da nimamo ustreznega odnosa do tujega kapitala, medtem ko preostalih 30 % meni, da imamo ustrezen odnos. Glede tujega kapitala bi lahko rekli, da večina noče tujcev za gospodarje blejskih objektov, vendar če mi ne bomo vlagali, bo to v bližnji prihodnosti storil nekdo drug. Veliko Angležev je na Bledu že kupilo hišo. Ko enkrat prodamo, kar je naše, potem to v prihodnosti zelo težko dobimo nazaj. Morali bi premisliti, kakšen bo odnos do tujega kapitala v prihodnosti, ali bomo prodajali naše parcele in objekte ali pa bo to s stališča tujega kapitala samo sovlaganje v naš posel. Seveda je potrebno potem gledati tudi velikost lastniškega deleža. Vsekakor je tuji kapital pozitiven za razvoj blejskega turizma, pomembna je le velikost lastniškega deleža.

Glede ugodnosti okolja za male podjetnike, jih 47 % meni, da okolje ni ugodno. Predvsem je veliko birokratičnih ovir in zelo težko je dobiti kredite za večjo investicijo. V preteklih letih so v celotni Sloveniji govorili o neugodnem okolju za male podjetnike, v prihodnosti pa bo trend spodbujanje le-teh, z namenom večanja turistične ponudbe in večje vpletenosti prebivalcev v sam turizem. 26 % je tudi neopredeljenih, kar se kaže kot nepoznavanje omenjene problematike. 27 % pa je mnenja, da je na Bledu ugodno okolje za male podjetnike.

Na vprašanje o ustrezni razporejenosti proračunskih sredstev jih je 49 % mnenja, da sredstva niso ustrezno razporejena, 21 % je neopredeljenih, 30% pa je mnenja, da so proračunska sredstva dobro razporejena. Moje osebno mnenje je, da imamo premalo izkoriščene vire financiranja, predvsem bi lahko veliko več pridobili tudi na račun igralništva. Zato sem v 8.4 točki tudi prikazal neizkoriščenost blejske igralniške ponudbe oz. nizek doprinos koncesijskih dajatev v proračunsko blagajno v primerjavi z občino Kranjska Gora. Vsekakor bo za prihodnji razvoj turizma potrebno povečati proračunska sredstva, ki znašajo vsako leto malce več in se velikost giblje v višini dveh milijard tolarjev (priloga št. 3). Veliko sredstev bi lahko pridobili iz evropskih skladov za razvoj turizma in ohranjanja kulturne dediščine, če že od skladov Republike Slovenije dobimo premalo. Prav tako imamo na Bledu probleme črpanja proračunskih sredstev zaradi nesoglasij oz. neusklajenega dela občinskega sveta, tako namesto razpolaganja s celotnimi proračunskimi sredstvi razpolagamo z eno dvanajstino, ta denar se v večini nanaša na novejše projekte.

10. Koncept in nadaljnji razvoj turizma na Bledu

Glede ustreznosti koncepta za razvoj blejskega turizma so mnenja prikazala dokaj nejasno sliko. 35 % ljudi je neopredeljenih oziroma ne pozna koncepta razvoja. 33 % anketirancev meni, da je koncept dober, ostalih 32 % pa se s konceptom razvoja ne strinja. Povečati bi bilo potrebno osveščenost prebivalstva o konceptu razvoja turizma.

Na vprašanje o ustreznosti izvajanja politike razvoja turizma je 48 % anketirancev odgovorilo, da se ne strinja. 40 % je neopredeljenih, 12 % pa meni, da je politika razvoja ustrezna.

Ali na Bledu zadovoljivo dosegamo postavljene cilje v turističnem gospodarstvu, je bilo vprašanje, ki je doseglo 38 % neopredeljenost, 31 % jih meni, da ciljev ne dosegamo na zadovoljivi ravni, medtem ko se 31 % strinja, da cilje dosegamo na zadovoljivi ravni. Raznolikost mnenj se kaže predvsem pri različnih turističnih panogah, nekatere dosegajo postavljene cilje nekatere pa ne.

S 33 % se kaže neopredeljenost oziroma nepoznavanje tematike sledenja blejskega turizma slovenskemu oziroma evropskemu. 42 % jih meni, da sledimo smernicam in 25 % anketiranih



meni, da ne sledimo smernicam razvoja turizma v Sloveniji oz. v Evropi.

11. Zaviralni faktorji razvoja turizma na Bledu- po mnenju anketirancev

• Neustrezna prometna ureditev- razbremenilne ceste

• Prostorska ureditev- urbanizem

• Garažen hiše in parkirišča

• Neurejena okolica, predvsem hotelov, parkov in obale

• Neizgradnja nove kanalizacije okoli cele jezerske sklede

• Ni skupnega sodelovanja med lokalno skupnostjo, LTO in hoteli

• Ni interesa financiranja za »stvari« skupnega interesa

• Neustrezen vodilni kader

• Nezadostna pomoč države

• Ni zadosti investicij

• Slab odnos do privat sobodajalec

• Neučinkovita občinska uprava

• Neenotnost med prebivalci

• Neprimerna struktura gostov

• Samozadostnost Blejcev

• Ni ustrezne turistične strategije

• Nizka gostinsko-turistična kultura zaposlenih v turizmu

• Premajhna motiviranost zaposlenih v turizmu

• Slabo planiranje in premalo projektov

• Premalo kvalitetnih prireditev na prostem

• Ni večernega življenja- kot včasih

• Lokalno prebivalstvo s ne poistoveti s turizmom

• Neurejenost kolesarskih in pešpoti

• Neurejena vaška jedra

• Brez kongresnega centra Bled ne more postati resna kongresna destinacija



• Premalo nočitvenih kapacitet

• Pomanjkanje konkurence napram Sava hoteli

• Vpletanje politike

• Lokalni patriotizem

• Zavist

• Ni urejenega jedra Bleda- promenada

• Velik del pomembne turistične infrastrukture je v javnem upravljanju (Ledena dvorana, Festivalna dvorana, grad, smučišče Straža)

• Nejasen turističen produkt (mešanica masovnega in kongresnega turizma medtem, ko zdraviliški in elitni popolnoma manjkata

12 Rangirane vrste turizma na Bledu po pomembnosti:

98

6

23

54

7

10123456789

počitniški

kongresni, protokoli

pohodniški in gorski

igralniški in zabav...

kmečki

kulturni

športni

wellness in zdravil...

poročni

vrste turizma rangirane

Slika 9: Rangirane vrste turizma po pomembnosti (vir: anketa)

Večina je največ točk dodelila počitniškemu turizmu, zato so mu pripisali najvišji rang. Počitniški turizem je vsekakor eden najbolj donosnih vrst turizma na Bledu. Problem je spreminjanje trenda počitniškega turizma, predvsem s krajšanjem časa letovanja. Sledi mu kongresni turizem, ki je po mojem mnenju in mnenju anketirancev zelo pomemben, predvsem v času izven sezon. Na tretjem mestu po pomembnosti je bil rangiran zdraviliški oz. wellness turizem. Vsekakor pa lahko rečemo, da na Bledu ni tistega pravega zdraviliškega turizma in ker Bled niti nima naziva zdraviliški kraj, menim, da bi bilo potrebno temu posvetiti več pozornosti, kajti na tem konceptu se je turizem na Bledu sploh razvil. Sledijo pohodniški in gorski turizem, športni, kulturni, igralniško zabaviščni in kmečki turizem. Po mojem mnenju za te vrste turizma na Bledu nimamo prave strategije razvoja, nekako so te oblike turizma že od nekdaj prisotne in vedno bodo, vprašanje je samo, kaj si mi želimo. Vsekakor so to tisti potenciali, katerih nimamo izkoriščenih v pravi meri, in še vedno čakajo na ustrezne projekte

rang



in vire financiranja.

13. Vloga standardov na razvoj turizma na Bledu

• ISO standardi dvigujejo kakovost turizma.

• ISO standardi pospešujejo razvoj turizma.

• ISO standardi vplivajo na višji turistični razred.

• ISO standardi vplivajo na okolje.

• HACCP standardi so pomembni za kvalitetno gostinsko ponudbo.

Z vsemi navedenimi trditvami se večina anketiranih strinja (cca. 60-70%), delež nestrinjanja je zelo nizek. Večji je delež neopredeljenosti, to pojasnjuje, da anketiranci ne poznajo standardov. Nestrinjanje pa je predvsem s stališča zagotavljanja standardov za male podjetnike, katerim standardi predstavljajo birokracijo. Predvsem pa, da so HACCP standardi zaviralni faktor kmečkega turizma. Predstavljajmo si, da bi moralo iti npr. domače mleko najprej skozi vse potrebne procedure, ki jamčijo neoporečnost, preden bi to mleko lahko postregli gostu. Vsekakor to ne gre skupaj, tako tudi v Nemčiji na ta račun opuščajo določene standarde v poslovanju. Nekako negativen prizvok pa so ISO standardi pustili tudi v večjih organizacijah, kjer so morali reorganizirati nekatere načine poslovanja, kar je pripeljalo do nezadovoljstva večine zaposlenih.

14. Turizem za Bled pomembna gospodarska panoga:

Stopnja strinjanja je 100 %. Na Bledu tako rekoč v večini živimo od turizma, torej če bomo povečali kakovost storitev in s tem pridobili bolj kakovostne in tudi bogatejše goste, bodo na ta račun veliko pridobile tudi ostale gospodarske panoge in nasploh občina Bled. Skladno z razvojem turizma naj bi se v prihodnosti večala razvitost vseh ostalih področij. Pri tem je mišljeno predvsem izboljševanje infrastrukture, kar je pogoj za razvoj najrazličnejših gospodarskih panog.

15. Ocena turizma na Bledu:

Anketiranci so ocenjevali turistično razvitost Bleda z ocenami od 1 do 10. Skupna ocena oziroma povprečna ocena znaša 6,11, kar pomeni, da je razvitost turizma na Bledu po skupnem mnenju pozitivna, vsekakor pa to potrjuje, da turizem ni razvit v zadostni meri. Na grafu na naslednji strani pa lahko vidite tudi ocenjenost turizma po številu anketirancev.



0 0

2

4

6

10

17

4

0 00

2

4

6

8

10

12

14

16

18

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Ocena turizma na Bledu od 1 do 10:

Slika 10: Ocena stanja turizma na Bledu (vir: anketa)

8.4 Benchmarketing igralniške dejavnosti Bled : Kranjska Gora Benchmarketing ali primerjalno merjenje oz. količenje. Bistvo je, da imamo stalni proces primerjave izdelkov oz. storitev poslovnih zmogljivosti in praktik proti najmočnejšim podjetjem, organizacijam. Količenje omogoča dosegati konkurenčne prednosti, sprožiti korekcijske ukrepe, postaviti nove poslovne cilje, pridobiti nova znanja in se učiti od najboljših ter se z njimi primerjati. Posledice omenjenih aktivnosti pa so: izboljševati kakovost, zniževati stroške, povečati produktivnost in s tem dobiček. Benchmarketing je lahko funkcionalni, sistemski in glede na tekmece, torej konkurenčni. Slovenska igralniška industrija je izrazito izvozna dejavnost, najbolj vezana na italijanski trg, ki pa že intenzivno razvija svojo igralniško ponudbo. Najpomembnejša igralniška ponudba je koncentrirana predvsem na objemnem pasu (Italija, Avstrija, transportne poti), drugod pa je

podrejena tudi drugi turistični ponudbi. Proizvod od iger na srečo in zabave je eden najpomembnejših segmentov slovenskega turizma, vendar kljub odpravi nekaterih zakonskih ovir v preteklih letih obstoječa zakonodaja še vedno omejuje njegovo razvojno dejavnost in s tem znižuje njegovo konkurenčno prednost. Spremenjene razmere na področju igralniško-zabaviščne dejavnosti v Evropi in v svetu kažejo tudi na potrebo po pripravi nove strategije razvoja slovenskega igralništva, ki bo upoštevala spremembe na trgu in v dejavnosti ter na novo opredelila razvojne cilje in prioritete. Za uresničitev razvojnih načrtov te dejavnosti je zato v tem strateškem obdobju potrebno uveljaviti posebne davčne in druge razvojne olajšave (koncesijske olajšave pri razvojnih naložbah) odprava ali vsaj znižanje progresivne obdavčitve v primeru razvojnih naložb ne le v proizvod igralništva in zabave, temveč tudi v druge turistične proizvode. 22

22 Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, dr. Uran, dr. Ovsenik, 98str

št. anketirancev



Casino na Bledu:

Vsekakor je Casino na Bledu komaj zaznaven financer občinske blagajne. Ta denar se porabi za občinsko blaginjo in turistično infrastrukturo. A če ne bomo sledili konkurenci, bomo ostali brez pomembnega tržnega deleža gostov in nazadovali v ponudbi. Kakšne so razvojne možnosti Casinoja na Bledu? Od kod se bo financiral? Kako bo z odpravo oz. zmanjšanjem progresivnega davka. Ta je znižal akumulacijo na minimum, tako da podjetja niso imela več možnosti, da bi vlagala v turistično gospodarstvo niti v lastni razvoj. Piše se nov zakon o igralništvu. Vprašanje je seveda tudi v strpnosti domačinov in funkcionarjev do Casinoja, kakšen je njihov medsebojni odnos in sodelovanje. Če gledamo strukturo gostov v blejskem Casinoju, opazimo, da so po deležu 51% tujci in 49% domači gostje. Veliko, veliko bi lahko pridobili še s tujimi gosti, predvsem iz Avstrije in Italije, kajti na domače goste lahko igralništvo zelo negativno vpliva. Od raznih oblik zasvojenosti, zadolženosti itn. Bistvo igralniške strategije je pridobiti tuje goste, kajti priliv tujih deviz je tisti čisti priliv, ne pa od domačinov, ki bi ta denar morali porabiti v druge namene. V objekt Casino je nujno potrebno vključiti tudi zabavni program za starejše ljudi (30+), ker se kulturno, predvsem pa nehrupno obnašajo v okolju (V bližini imamo hotelske objekte). Včasih je bila v sklopu Casinoja Kazina, ki je bila poznana po Sloveniji po kvalitetnih plesnih večerih in kjer se je enkrat letno izbiralo miss Bleda. Zakaj ne bi naredili nekaj podobnega, kot je bilo. Le z okusom bi morala biti opremljena in s tisto staro pomično streho, da bi lahko pod milim nebom plesali ob zvokih žive glasbe. Pa ne pozabimo še na dobro restavracijo, odprto dan in noč, celo leto. Za zagotavljanje kvalitetne ponudbe in kvalitetne postrežbe je ponovno odgovoren kvaliteten kader. Turizem zaposluje veliko ljudi. Nova delovna mesta so še ena pozitivna stvar, ki bi jo pridobili s povečanjem Casinoja, Kazine in restavracije. Če občine ustvarjajo ugodne pogoje za zaposlovanje, dobivajo tudi več dohodninskih prihodkov, večje je število zaposlenih z višjimi plačami, več bo ta občina prejela povrnjenega od dohodnine. Če pa občina prejema

finančno izravnavo pa se bo le-ta zmanjševala. Dohodnina je najpomembnejši vir financiranja občin, za naloge ki jih mora le-ta opravljati po ustavi in zakonu. Nasploh so na Bledu dela v turizmu iskana, a zanimanja zanje so polna zadržkov predvsem s stališča plač in delovnih pogojev. Vedno se išče kvaliteten delovni kader, ki pa npr v Ljubljani zasluži veliko več. Pregled ponudbe v okolici in tujini:

Če pogledamo Kranjsko Goro opazimo, da so trg igralništva že dokaj zasičili. Konkurenca v Avstriji pa se je zaščitila z zakoni o prepovedi oglaševanja tujih igralniških družb. Podoben načrt se pripravlja v Italiji. V borbi za goste jim pretita mesto Jesenice (Casino Bled je tam odprl nov igralni salon s 50 avtomati-Vulkan) in Lesce (s tujim ponudnikom iz Avstrije-Tivoli). Bled mora vložiti v povečanje dejavnosti Casinoja zaradi dogajanja pri konkurenci. Po

ocenjenem tržnem deležu je Casino Bled na tretjem mestu z 2 % in je za Ljubljano, ki ima 2,5%. Maribor ima najmanj ,1%, Portorož 17,5% ,ostalo Hit Nova Gorica 77%. Prvi zastavljeni cilj bi bil lahko na primer ujeti Ljubljano.



1. Primerjava: ponudbe, število in struktura gostov, čisti dobiček Bleda v igralniški dejavnosti v primerjavi z najrazvitejšo bližnjo Kranjsko Goro Občina, leto 2005

Casinoji in igralna ponudba Št. obiskov gostov v Casinoju letno

Struktura gostov Casinojev v % letno

Celotni prihodki in čisti dobiček igralnic letno

Bled 23 Casino Bled 11 igralnih miz, cca. 80

igralnih avtomatov in igra Zlata ruleta

64.256

Domači: 49% Tuji:51%

(Avstrija 80%, Italija 10%, ostalo

drugi)

Gosti v večini bazirajo na dnevnih

obiskih.

Igralnica je leta 2004 ustvarila za štiri milijone evrov prihodkov, njihovih je 50 milijonov tolarjev dobička. To je za 11 % več kot leto

prej. Obveznosti iz preteklih let niso poravnane.

Igralnica je leta 2005 ustvarila za 4.470.000 EUR prihodkov, njihovih je 38 milijonov tolarjev dobička.

Kranjska Gora24

Hit d.d.

igralnica Korona 22 igralnih miz, 329 igralnih

avtomatov in igra Bingo

Oniks d.d. igralni salon Casino Larix

150 igralnih avtomatov z različnim spektrom iger

???

Domači:20%

Tuji: 80% (Italija Avstrija,

radij cca 150 km) Gosti v večini

bazirajo na dnevnih obiskih.

Nisem uspel pridobiti podatka, vodstvo ni želelo posredovati podaktkov

Tabela 5: Primerjalna tabela igralniškega turizma Bleda in Kranjske Gore

23 Casino Bled, http://casinobled.blogspot.com/ 24 Občina Kranjska Gora



Zakaj me je ravno igralništvo zanimalo? Koristi igralnic: Občina, leto 2005

Prihodek občinskega proračuna od koncesijskih dajatev v SIT

Poraba koncesijskih sredstev v občinske namene :

Zaposleni v igralnicah Potrošnja in odnos igralniških gostov v kraju: prenočišče, hrana, zabava, gorivo, darila

Bled Casino Bled plača

cca. 53.000.000 koncesijskih dajatev25

(koncesnina se nato deli med več občin)

občina Bled dobi 19.420.168

v skladu z zakonodajo so

namenjeni za vzdrževanje turističnih infrastrukturnih

objektov v lasti občine Bled. Javni zavod Infrastruktura

Bled d.o.o., jih je dobila in namenila za vzdrževanje po

programu, ki ga je sprejel občinski svet.

Casino Bled

V igralnici je 38 redno zaposlenih in 50

študentov.

Večinoma so to dnevni gosti, ki povprašujejo po bencinu,

gostinskih storitvah in plačujejo cestnino. Delež izjem polni hotelske kapacitete.

Kranjska Gora

Občine, naštete spodaj dobijo

408.733.000 (koncesnina se deli

na občinske proračune :

77% KG, 14% Jesenice,

9% Bohinj)

za razvoj športno turistične infrastrukture, za urejanje

prebivalcem prijaznejšega okolja.

V letu 2005.: področje promet, ureditev pokopališč, meteorna

kanalizacija – vzdrževanje, investicije, javna razsvetljava,

gasilski avtomobil, rekreacija, kultura, kozolci…

Hit d.d. igralnica Korona

????? Oniks d.d.

igralni salon Casino Larix

?????

Gostje so podobnega tipa, le da so v večini tujci. Italijani so glasni gostje in skregani z Nemci in Angleži, a veliko

trošijo, radi dobro jedo, se zabavajo, so lepo in modno napravljeni. Avstrijci in Nemci so kulturni gosti a skromni,

pozorni in ne zapravljajo najbolj na veliko. Tako v igralnicah, kot tudi hotelih moramo imeti čimbolj pestro

narodnostno strukturo gostov, ki se med seboj pomešajo.

Tabela 6: Koristi igralništva

25 Koncesijske dajatve, ki jih mora plačati Casino se razdelijo: 48 % dobi občina, 48 % vzame država, 2 % v invalidske namene, 2 % v športne namene



Zaključek in povzetki benchmarketing raziskave:

Samo igralništvo je dokaj majhen akter v turizmu na Bledu, tako za širjenje turistične ponudbe v kraju, zaposlovanju in financiranju občinskega proračuna, je pa vendarle nepogrešljiv vir za celotno integrirano turistično ponudbo in nasploh gospodarstvo na Bledu. Mnenja sem, da v kolikor ne bo vlaganj, nas bo povozila konkurenca. Zanimivo pa je, da se širša javnost niti ne zaveda pozitivnega doprinosa Casinoja za občino Bled in nekako vidijo v tem državne molzne stroje. Mnenja so tudi, da ljudje zapadejo v različne vrste odvisnosti od iger do alkohola in drog. Zadovoljni so s tem, kar imajo, ne vedo pa, da bi vlaganja in razvoj prinesla lahko bistveno večje prihodke oz. dobiček, ne samo Casinoju, temveč s tem posledično tudi turističnemu gospodarstvu, kajti koncesijska sredstva naj bi se uporabljala za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Ta raziskava je samo prikaz slabo izkoriščenih potencialov v blejskem turizmu. Je primerjalna in želi prikazati nujnost vlaganj in sledenja konkurenci.

9. Zaključek

Turizem je na Bledu najpomembnejša gospodarska panoga, vendar je glede na oceno, stanje komajda zadovoljivo, res pa je, da je temu tako na račun preteklosti in da se stanje, sicer počasi, a vendarle izboljšuje. Glede obiskanosti je Bled drugi najbolj obiskani kraj v Sloveniji (letno cca. 535.000 nočitev), takoj za Portorožem, po usmerjenosti v tujski turizem pa na prvem mestu, s 94 odstotki. Po mnenju nekaterih se nahajamo v času tranzicije, od koder izvirajo problemi, ki omejujejo uspešen razvoj in napredek v turizmu, ter s tem posledično celotnemu gospodarstvu v kraju. Vendar po mojem mnenju temu ni povsem tako. Tudi razvitejše države, ki so v tranzicijo vstopile pred nami, še vedno govorijo o dobi preoblikovanja družbe, pa se kljub temu uspešneje razvijajo od nas.

Glede na bogato turistično preteklost ima mesto Bled zelo veliko dejavnikov, ki pospešujejo razvoj turizma, ne moremo pa trditi, da so vsi ti dejavniki dovolj raziskani oziroma izkoriščeni. Glede na smernice modernega slovenskega in evropskega turizma, se bomo morali prilagoditi marsikaterim spremembam, tako na področju zakonodaje, kot tudi pri spremembi mišljenja. Bolj bomo morali biti dovzetni za spremembe dosedanjega načina dela in ponujanju storitev izven sezone, ter specializaciji v posamezne vrste turističnih ponudb. V svetu so vedno bolj prisotni trendi razvoja turizma v smeri sožitja z naravo. Poleg ohranjanja naravnega okolja, bi morali bolj vključevali turistične storitve, ki v svoji ponudbi vključujejo naravo, s čimer bi dosegli tudi višjo stopnjo gospodarsko-ekološke razvitosti, navsezadnje pa lahko Bledu tudi povrnili status zdraviliškega kraja. Držimo se bistva, da brez naravnih in kulturnih vrednost Bled ne bi bil turistični kraj. Ohranimo naravo čisto, ohranjajmo kulturno zapuščino, jo oživljajmo in jo dvignimo na višjo raven.

Ker smo za uspešen tržni nastop, kot samo mesto premajhni in zaenkrat še ne dovolj prepoznavni, se moramo vključiti v destinacijo alpskega sveta, se uspešno tržno pozicionirati in na ta način bomo zagotovili uspešen turistični razvoj. Na turistični razvoj pa ne smemo gledati samo kvantitativno, z večanjem turističnih kapacitet, temveč moramo veliko pozornost



nameniti sami kvaliteti. Tu pa ni mišljena le kvalitetna turistična ponudba, temveč mora tudi samo okolje zagotavljati večjo blaginjo, za vse vpletene subjekte v kraju.

Po mnenju mag. Siršeta (povzeto iz strategije razvoja Bleda), bi morali v prihodnji razvoj turizma na Bledu nameniti 38 milijard tolarjev oziroma 160 milijonov Eurov. To bi dosegli s skupnimi domačimi in evropskimi javnimi viri, kar pa ni izvedljivo brez tesnega sodelovanja občine in države, ki morata zagotavljati ustrezno administrativno upravno podporo razvoju in morata odpravljati ovire za hitrejše in učinkovitejše investiranje, prav tako pa morata v čim večji meri razvijati partnerstvo javnega in zasebnega interesa. Investicije bi bile usmerjene v: splošno infrastrukturo (ceste, garažna hiša, čistilna naprava, urejanje naselij), skupna infrastruktura (kopališča, sprehajalne in kolesarske poti, športni objekti), osnovni turistični programi (wellness, golf, kongresni center, igralnica, zabavišče), turistične prenočitvene kapacitete (hoteli, penzioni, apartmaji), upravljanje turistične destinacije. Sredstva bi pridobili od: lastni viri gospodarskih družb, proračunski viri občine, države, sredstva EU, viri poslovnih partnerjev, bančni viri.

Ker smo ljudje obraz turizma, se bomo za reševanje vseh zgoraj omenjenih problematik, morali najprej ozreti vase. Ali je naš turistični kader ustrezno usposobljen in motiviran v pravi meri? Ali so prebivalci Bleda naklonjeni turizmu? Nekako smo Blejci preponosni ljudje, da bi služili kruh tudi kot natakarji, kuharji in receptorji, a če dobro pomislimo imamo možnost lepo živeti od turizma. Potrebne so le prave mere spodbud oz. lastne iniciative. Obstaja veliko možnosti za zaslužek pa prodajajmo kruh, vodimo ljudi v gore, imejmo avtopralnice, lokale, kulturne prostore, proizvodno dejavnost, izobraževalno dejavnost itd. To diplomsko delo je samo skromen prikaz turizma na Bledu, trudil sem se podpreti dejstva z literaturo in še bolj z raziskavo, v obliki ankete. Zavedam se, da je glede na časovne in ostale omejitve, na določenih področjih diplomsko delo premalo strokovno poglobljeno in da bodo različni pogledi izzvali različno kritiko, vendar sem mnenja, da ena sama oseba ne more pokrivati vseh področij z zadovoljivo zanesljivostjo oziroma natančnostjo. V kolikor je diplomsko delo dovolj nazorno prikazalo tematiko naslova, sem s tem delom tudi dosegel svoj namen.

Literatura in viri

Literatura: 1. dr. Florjančič J. in dr. Jesenko J. (1997) Management v turizmu, Moderna

organizacija 2. dr. Florjančič J. in dr. Jesenko J., Benčič M. (1998) Management v turizmu 2,

Moderna organizacija 3. dr. Jesenko J. in dr. Kiereta I. (2003) Management v turizmu, Moderna organizacija 4. Benedik, B. (2003) Bled nekoč in danes, Višja strokovna šola za gostinstvo in

turizem 5. Možina Stane (1994) Management, Didakta 6. Philip Kotler (2004) Management trženja, GV založba



Internetni viri: 1. http://obcina.bled.si 2. www.bled.si 3. http://www.ntz-nta.si 4. http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2517 5. http://www.sava.si 6. http://www.hotelibled.si/ 7. http://casinobled.blogspot.com/ 8. http://www.infrastruktura-bled.si/ 9. http://www.stat.si/ 10. http://www.mg.gov.si/ 11. http://www.uvi.gov.si

Revije:

1. Benčina J., Rant M. (2006) Tekma se je začela str. 6-9, Gorenjska oktober letoVII-ISSN-1581-615X

2. Lipov list, slovenska turistična revija, julij-avgust 2006 3. Blejske novice, julij-oktober 2006 4. Za uspeh, revija za osebni in poslovni uspeh, september 2006 5. Blejski glas, julij 2006, številka 1, časopis občine Bled

Poročila, interni dokumenti:

1. Bled Vizija dolgoročnega razvoja turizma, projekt smernic in scenarijev strateškega razvoja Bleda kot vodilnega turističnega centra na gorenjskem in na območju Julijskih Alp, Mednarodni inštitut za turizem, Ljubljana, glavni urednik mag. Janez Širše

2. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, dr. Uran, dr. Ovsenik 3. Razvojni načrt občine Kranjska Gora

Priloge

Priloga 1: Organigram občinske sestave 2002-2006 Priloga 2: Prikaz koncesijskih dajatev kot prihodek proračuna KG

Priloga 3: Proračun občine Bled za leto 2006 Priloga 4: Anketni vprašalnik



Priloga 1: Organigram občinske sestave 2002-2006

OBČINA BLED

OBČINSKI SVET

ŽUPAN Jože Antonič

NADZORNI ODBOR

OBČINSKA UPRAVA

Oddelek za gospodarstvo In družbene dejavnosti

Oddelek za javne finance, Upravne in pravne zadeve

Oddelek za GJS in infrastrukturo

Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora

DIREKTOR OU Dušan Prezelj, dipl.upr.org.

Vodja oddelka Sonja Šlibar, univ. dipl. ekon.

Višji referent za družbene

dejavnosti Marjana Burja, ekon.

Referent za družbene

dejavnosti Neja Gašperšič, ekon.

Vodja oddelka Nataša Hribar, univ. dipl. ekon.

Svetovalec I. za finance Urška Vidmar, dipl. ekon.

Svetovalec za pravne zadeve Dragana Ilić, univ. dipl. prav.

Referent za upravne zadeve

Bojana Por

Tajništvo občinskega sveta

Polona Tomažič

Tajništvo župana Vlasta Pretnar

Vodja sprejemne pisarne

Lidia Peterman, univ. dipl. ped.

Vodja oddelka mag. Romana Starič

Svetovalec za gospodarsko

infrastrukturo Stanislav Černe,

univ. dipl. ing. grad.

Višji referent za gospodarsko

infrastrukturo Franci Pavlič, univ. dipl. stroj.

Referent za gospodarsko

infrastrukturo Jože Dežman

Vodja oddelka Irena Černigoj Rus, univ. dipl. ing. arh..

Svetovalec za področje prostora Saša Repe, univ. dipl. ing. arh.

Višji referent za področje prostora

Barbara Jančič, dipl. upr. org.

Višji referent za področje

nepremičnih Maksimiljan Osvald, prav.

Občinski redar – vodja

Boris Sodja

Občinski redar Boris Potokar

Občinski redar

Občinski redar

Predsednica Davorina Pirc

Podžupan Miha Potočnik

Podžupan Bojan Žerovec



Priloga 2: Tabela za prikaz koncesijskih dajatev kot prihodek proračuna občine KG V naslednji tabeli je prikazan prihodek od koncesijskih dajatev občine Kranjska Gora v občinskem proračunu. V drugem stolpcu imate prikazano za kaj se ta denar glede namembnost porablja, v tretjem pa prikaže skladnost glede na načrt. leto Prihodek proračuna-

koncesijske dajatve

po postavkah v SIT

Odhodek proračuna po postavkah v SIT Razvojni program občine

Strategija razvoja občine

2005 1.2.8. 408.733.000 013301 Mojstrana Savska 1 65.757.000

013302 Kranjska Gora Kolodvorska 1b - 40% 56.554.000

032006 gasilski avtomobil 10.000.000

042101 intervencije v kmetijstvo 9.442.000

042102 kozolci 288.000

0451 Področje promet - 50 % 75.480.500

049003 vzdrževanje javnih zelenic 6.329.000

049005 zatiranje komarjev v Ratečah 316.000

049006 ureditev pokopališč 4.091.000

049007 mostovi in brvi 1.776.000

052001 meteorna kanalizacija - vzdrževanje 2.819.000

052002 meteorna kanalizacija - investicije 1.893.000

052004 režijski obrat - kapitalski stroški 155.903.161

064001 javna razsvetljava 17.261.000

08 Rekreacija, kultura - 50% 64.589.000

SKUPAJ 472.498.661

Stanovanjska politika občine Kvalitetna zdravstvena oskrba občanov Razvoj pogojev za kvalitetno kulturno dejavnost

Razvoj pogojev za kvalitetno kulturno dejavnost

Finančne stimulacije v okviru občinskega proračuna

Finančne stimulacije v okviru občinskega proračuna

Izboljšanje in povezovanje prometne infrastrukture

Dvig kvalitete in pestrosti tur. ponudbe

Zmanjševanje onesnaž. in obremenitev okolja

Usklajen prostorski razvoj

Zaščita naravnega okolja




Izboljšanje in povezovanje prometne infrastrukture

Ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj športno-rekreativne dejavnosti, Razvoj pogojev za kvalitetno kulturno dejavnost

(Vir: Občina Kranjska gora)



Priloga 3: Proračun občine Bled za leto 2006 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: v tisoč tolarjev A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV skupina / podskupina kontov Proračun leta 2006 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74) 1.941.269 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71) 1.694.176 70 DAVČNI PRIHODKI 1.413.546 700 Davki na dohodek in dobiček 866.386 703 Davki na premoženje 299.760 704 Domači davki na blago in storitve 247.400 706 Drugi davki - 71 NEDAVČNI PRIHODKI 280.630 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 106.320 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Denarne kazni 14.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 25.000 714 Drugi nedavčni prihodki 130.210 72 KAPITALSKI PRIHODKI 148.900 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 123.900 721 Prihodki od prodaje zalog - 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 25.000 73 PREJETE DONACIJE - 730 Prejete donacije iz domačih virov - 731 Prejete donacije iz tujine - 74 TRANSFERNI PRIHODKI 98.193 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 98.193 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 2.261.039 40 TEKOČI ODHODKI 553.637 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 139.476 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 19.030 402 Izdatki za blago in storitve 381.853 403 Plačila domačih obresti 5.000 409 Rezerve 8.278 41 TEKOČI TRANSFERI 696.702 410 Subvencije 17.600 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 35.830 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 109.605 413 Drugi tekoči domači transferi 533.667 414 Tekoči transferi v tujino - 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 897.940 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 897.940 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 112.760 430 Investicijski transferi 112.760 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II.. ) - 319.770 ( PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ ) v tisoč tolarjev B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB skupina / podskupina kontov Proračun leta 2006 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH

DELEŽEV ( 750+751+752 ) 10.000

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 10.000 750 Prejeta vračila danih posojil 10.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije



V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV ( 440+441+442 )

-

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV - 440 Dana posojila - 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH

DELEŽEV ( IV. - V. ) 10.000

v tisoč tolarjev C. RAČUN FINANCIRANJA skupina / podskupina kontov Proračun leta 2006 VII. ZADOLŽEVANJE ( 500 ) - 50 ZADOLŽEVANJE -

500 Domače zadolževanje -

VIII ODPLAČILO DOLGA ( 550 ) 27.000 55 ODPLAČILO DOLGA 27.000 550 Odplačila domačega dolga 27.000 IX. POVEČANJE ( ZMANJŠANJE ) STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH

( I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII. )

- 336.770 X. NETO ZADOLŽEVANJE

( VII.-VIII. ) - 27.000

XI. NETO FINANCIRANJE

( VI.+ VII.-VIII.- IX.) = -III. + 319.770

_________________________________________________________________________ STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2005 + 336.770 ODHODKI PO FUNKCIONALNI KLASIFIKACIJI ( 40+41+42+43) v tisoč tolarjev Področje Tekoči odhodki in

transferi Investicijski

odhodki in transferi SKUPAJ

01 Javna uprava 364.407 87.700 452.107 02 Obramba ( 022 Civilna

zaščita ) 3.160 9.728 12.888

03 Javni red in varnost ( 032 protipožarna varnost )

10.475 32.047

42.522

04 Gospodarske dejavnosti 256.897 338.340 595.237 05 Varstvo okolja 12.000 294.500 306.500 06 Stanovanjska dejavnost

in prostorski razvoj 58.600 153.000 211.600

07 Zdravstvo 10.900 39.000 49.900 08 Rekreacija, kultura in

dejavnosti neprofitnih združenj, društev in drugih institucij

142.700 20.085 162.785

09 Izobraževanje 331.330 36.300 367.630 10 Socialna varnost 59.870 - 59.870 S K U P A J 1.250.339 1.010.700 2.261.039

(vir: občina Bled)



Priloga 4: Anketni vprašalnik ANKETNI VPRAŠALNIK

I. DEL - splošni podatki o anketirancu 1. Podjetje: ______________________________________________ 2. Panoga: ______________________________________________ 3. Spol (obkroži) M Ž 4. Delovno mesto (označite, npr.: X )

a) Top manager ( ) b) Operativni manager ( )

c) Drugo ( )

5. Starost ( ) let 6. Skupna delovna doba ( ) let 7. Delovna doba v podjetju ( ) let 8. Sedanjo funkcijo opravljam ( ) let 9. Dosežena stopnja izobrazbe: a) manj kot srednja šola ( ) b) srednja šola ( ) c) višja šola ( ) d) visoka šola ( ) e) magisterij, doktorat ( ) 10. Vrsta šolske izobrazbe glede na področje a) Ekonomija ( ) b) Turizem ( ) c) Organizacija ( ) d) Pravo ( )



e) Tehnika ( ) f) Drugo ( ) 11. Znanje tujih jezikov aktivno pasivno a) angleško ( ) ( ) b) nemško ( ) ( ) c) italijansko ( ) ( ) d) rusko ( ) ( ) e) drugo ___________ ( ) ( ) 12. Dodatna usposabljanja

a) Specializacije ( ) b) strokovni izpit ( )

Naštejte:______________________________________________________________

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

II. DEL - Mnenjska anketa:

1. Rangirajte dejavnike, ki vplivajo na razvoj turizma od 1 do 10, tako da 1 pomeni najmanjšo vrednost in 10 največjo.

Kadri v turizmu ( ) Naravne danosti ( ) Infrastruktura ( ) Marketing ( ) Kultura prebivalcev ( ) Turistična tradicija ( ) Investicije v turizem ( ) Politika države ( ) Varnost turistov ( ) Kulturno-zgodovinski spomeniki ( )

Na naslednje trditve odgovorite tako, da obkrožite eno od petih števil pri vsaki trditvi, glede na stopnjo strinjanja z njo. Pri tem števila od 1 do 5 pomenijo:

1 s trditvijo se sploh ne strinjam 2 s trditvijo se v glavnem ne strinjam 3 ne morem se opredeliti 4 s trditvijo se v glavnem strinjam 5 s trditvijo se v celoti strinjam



2. V sistemu izobraževanja na Bledu imamo ustrezno izobraževanje za turizem v naslednjih zavodih : 1 osnovni šoli 1 2 3 4 5 2 višji šoli za Turizem 1 2 3 4 5 3 šoli za management

IEDC 1 2 3 4 5

3. V turistični dejavnosti na Bledu je kader dobro usposobljen v: 1 Top managementu 1 2 3 4 5 2 Operativnem

managementu 1 2 3 4 5

3 Neposredni delavci 1 2 3 4 5 4. Politika ima pomemben vpliv na razvoj turizma na Bledu 1 Na državni ravni 1 2 3 4 5 2 Na občinski ravni 1 2 3 4 5 3 Na ravni turističnih

organizacij 1 2 3 4 5

5. Pomemben vpliv na razvoj turizma na Bledu v preteklem županskem obdobju ima: 1 občinska uprava z

javnimi zavodi 1 2 3 4 5

2 Sava hoteli 1 2 3 4 5 3 Mali podjetniki,

srednje veliki podjetniki

1 2 3 4 5

4 Turistične, športne in druge organizacije

1 2 3 4 5

6. Za razvoj turizma na Bledu je pomembno, da 1 Celotno prebivalstvo

deluje za razvoj turizma

1 2 3 4 5

2 Se ljudje zavedajo pomembnosti turizma

1 2 3 4 5



7. Naravne danosti, ki so pomembne za razvoj turizma na Bledu so 1 Ustrezno izkoriščene 1 2 3 4 5 2 Ustrezno dostopne 1 2 3 4 5 3 Ustrezno

predstavljene domačemu turizmu

1 2 3 4 5

4 Ustrezno predstavljene tujemu turizmu

1 2 3 4 5

8. Na razvoj turizma na Bledu vpliva: 1 Urejenost in čista

narava (jezero, parki, čistilne naprave…)

1 2 3 4 5

2 Ustrezna cestna infrastruktura (obvoznice, lokalne ceste, parkirišča…)

1 2 3 4 5

3 Ustrezen letalski promet v bližini

1 2 3 4 5

4 Ustrezna avtobusna služba

1 2 3 4 5

5 Ustrezna železniška infrastruktura

1 2 3 4 5

6

Ustrezna taksi služba

1 2 3 4 5

7 Ustrezna trgovska dejavnost (butiki, nakupovalni centri)

1 2 3 4 5

8 Urejeno zdravstvo

1 2 3 4 5

9 Urejena zavarovalniška dejavnost

1 2 3 4 5

10 Korektnost policije

1 2 3 4 5

11 Ustrezna zabaviščna dejavnost za mlade

1 2 3 4 5

12 Ustrezna zabaviščna dejavnost za starejše

1 2 3 4 5

13 Ustrezna kulturna dejavnost

1 2 3 4 5

14 Ustrezna gostinska dejavnost

1 2 3 4 5

15 Ustrezna športna dejavnost

1 2 3 4 5



9. V turističnem gospodarstvu na Bledu imamo: 1 Ustrezno usmerjene

investicije za uspešen razvoj turizma

1

2

3

4

5

2 Zadosti investicij za uspešen razvoj turizma

1 2 3 4 5

3 Ustrezen odnos do tujega kapitala

1 2 3 4 5

4 Ugodno okolje za male podjetnike

1 2 3 4 5

5 Ustrezno razporejena sredstva proračunskega denarja

1 2 3 4 5

10. Na Bledu 1 Imamo ustrezen

koncept razvoja turizma

1 2 3 4 5

2 Ustrezno izvajamo politiko razvoja turizma

1 2 3 4 5

3 Zadovoljivo dosegamo postavljene cilje v turizmu

1 2 3 4 5

4 Sledimo razvojnim načrtom in usmeritvam slovenskega turizma, evropskega turizma

1 2 3 4 5

11. Naštejte tri zaviralne faktorje razvoja turizma na Bledu: 1-_____________________________________________________________ 2- ____________________________________________________________ 3- ____________________________________________________________



12. Naslednjih devet oblik turizma na Bledu rangirajte od 1 do 9 po pomembnosti za

blejski turizem, tako da k vsaki obliki napišete eno od števil od 1 do 9, 1 če je najpomembnejše in 9 če je najmanj:

OBLIKA RANG Počitniški ( ) kongresni turizem, mednarodna srečanja in protokoli ( ) pohodniški in gorski ( ) igralniški in zabaviščni ( ) kmečki ( ) kulturni (znamenitosti, dediščina) ( ) športni ( ) wellness in zdraviliški ( ) poročni ( )

13. Vloga standardov na turizem na Bledu 1 ISO standardi

dvigujejo kakovost turizma

1 2 3 4 5

2 ISO standardi pospešujejo razvoj turizma

1 2 3 4 5

3 ISO standardi vplivajo na višji turistični razred

1 2 3 4 5

4 ISO standardi vplivajo na okolje

1 2 3 4 5

5 HACCP standardi so pomembni za kvalitetno gostinsko ponudbo

1 2 3 4 5



14. Turizem je za Bled:

1 Pomembna gospodarska dejavnost

1 2 3 4 5

15. Ocenite stanje turizma na Bledu z oceno med 1 in 10, če je 1 najslabša in 10 najboljša ocena.

( )

Za sodelovanje se Vam lepo zahvaljujem, Simon Sirc

Na Bledu, dne_________________________



Kazalo tabel

Tabela 1: Prireditve na Bledu (vir: LTO) Tabela 2: Prikaz Savine dejavnosti turizem (vir: Sava d.d.) Tabela 3: SWOT analiza turizma na Bledu Tabela 4: Čas delovne dobe, delovne dobe v podjetju in čas opravljanja sedanje funkcije v % (vir: anketa) Tabela 5: Primerjalna tabela igralniškega turizma Bleda in Kranjske Gore Tabela 6: Koristi igralništva

Kazalo slik

Slika 1: Delovno mesto (vir: anketa) Slika 2: Starostne skupine (vir: anketa) Slika 4: Dosežena stopnja izobrazbe (vir: anketa) Slika 5: Vrsta izobrazbe (vir: anketa) Slika 6: Dejavniki, ki vplivajo na razvoj turizma (vir: anketa) Slika 7: vplivi na razvoj turizma v pomembnejših organizacijah na Bledu (vir: anketa) Slika 8: Izkoriščenost naravnih danosti na Bledu (vir: anketa) Slika 9: Rangirani dejavniki pomembni za razvoj turizma (vir: anketa) Slika 10: Rangirane vrste turizma po pomembnosti (vir: anketa) Slika 11: Ocena stanja turizma na Bledu (vir: anketa)

Kratice in akronimi: EU: Evropska unija ISO: International Organization of Standardization-internacionalna organizacija o standardih SWOT: Strenghts, Weaknesses, Oportunities, Threats KG: Kranjska Gora

management v turizmu mesto bled neko Č, danes in … · igralniško-zabavni, kme čki, kongresni,...

Documents