Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 1

MAPHELO LE

KAGODIKGWENGPOLOKEGO

2 >

M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

I MATSENO

Kagodikgwa e tšwela pele go ba ye nngwe ya makala a intasteri a kotsi kudu dinageng tše ntši. Lafaseng ka

bophara, gantši go ba le mekgwa ya go nyemiša mooko ya dikelo tše di hlatlogago tša dikotsi le tiragalo ya

godimo ya malwetši a mošomong le go rola modiro ka pela gareng ga bašomi ba kagodikgwa.

Tirišo le tshepedišo ya kagodikgwa ke tša setala bjalo ka batho. Mathomong dikagodikgwa di be di

šomišetšwa fela boiphedišo: dijo, dikgong le didirišwa tša go aga. Go na le dihlopha tše pedi tša mešomo

ya kagodikgwa: tšeo di amanago le taolo ya tlholego le kgolo ya boleng bja kagodikgwa (temo le tshepedišo

ya dihlare tša kagodikgwa) le tšeo di amanago le puno.

• Mešomo ye e tlwaelegilego ya tlhamo le taolo ya kagodikgwa e akareša go bjala mehlare, nontšho,

taolo ya dikoro le disenyi, le go poma. Pšalo ya mehlare ke ya nako ya sehla , gomme dinageng tše

dingwe e akaretša sehlopha sa bašomi seo se aroganego seo se šomago fela mošomo wo

• Mo punong, mešomo ye mengwe ye e tlwaelegilego kudu ke go šomiša saga ya ketane, dikgweng

tša molatšatši gantši le mothuši; batho ba ba thibelago kgolo ya dimela ka go di tima lesedi, moya

le kotlo ba ba swaraganyango dikabelo diterekereng goba diloring tše di gogelago dikota tseleng;

bathuši ba ba lekanyetšago, tlošago, le go laiša goba go kgaola dikala dikoteng, le bašomiši ba metšhene

diterekereng, balaiši, dikheraine tša dikheipole, babuni le dilori tša dikota.

Kakanyo ye e tlwaelegilego dinageng tše ntši ke gore mošomo wa kagodikgwa ke mošomo wa D-3: o

ditšhila, boima gape o kotsi. Mabaka a mantši a tlhago, thekinikale le a thulaganyo a ba le seabe go maemo

ao. Mošomo wa kagodikgwa o swanetše go dirwa ka ntle. Ka gona bašomi ba itemogela maemo a boso

a kotsi: go fiša, botšididi, kapoko, pula le mahlase (UV). Mošomo o tšwela pele ka mehla maemong a boso

a a sa lokago, o tšwela pele gantši e le bošego Bašomi ba ba dikotsing tša tlhago tše bjalo ka tikologo ye

e senyegilego goba seretse, dimela tše di kitlanego le molokoloko o mongwe wa didirišwa tša payolotši.

Mafelo a go šomela a kgole, ka kgokaganyo e mpe le mathata phalošong le tlošong. Bophelo dikampeng ka

lebaka le le katološitšwego la go se be le lapa le bagwera e sa ntše e tlwaelegile dinageng tše ntši.

Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 3

II. MORERO WA PUKWANA YE

Go netefatša tikologo ya mošomo ye e bolokegilego gape wo mokaone wa bophelo lekaleng la

kagodikgwa, mongwe le mongwe yo a lego go lona o na le mešomo ya maphelo le polokego le maikarabelo

a a laeditšwego gabotse ka go Dikarolo tša 8, 13 le 14 tša Molao wa Maphelo le Polokego Mešomong,

Molao wa 85 wa 1993. Pukwana ye e na le tlhahlo go thuša bengmešomo, batho ba go ipereka le bao

ba lego taolong ya mošomo mo go kagodikgwa go fihlelela mešomo ya bona ge ba šoma mešomo ya

kagodikgwa.

Mošomo wa kagodikgwa ke mošomo wo o nago le kotsi ya godimo. Ditaba tša tshepedišo tšeo di

amanago le go buna kota yeo e šomišwago dira thimpa, go e bea ka thoko ga tsela le go e lebiša mošomišing

e raragane. Ke molemi wa dikota goba morekiši, rakontraka goba rakontraka wa ka fasana, go na le go ba

le seabe go dira bonnete bja gore maphelo le polokego ya batho ga di bewe kotsing. Ge go rulaganywa le

go dirwa mešomo ya kadikgwa ya kgwebo mongwe le mongwe o lebane le palo ya mešomo ya maphelo

le polokego ye swanetšwego go dirwa, ye bjalo ka: -

• Go tlatša ditekolo tša kotsi

• Go kgetha sedirišwa sa maleba sa mošomo

• Go netefatša maphelo le polokego ya bašomi.

• Go bea ditshepedišo tše di bolokegilego tša mošomo

• Go netefatša gore batho ba hlahlwa ka go lekana

• Go lekola mošomo.

Go laola maphelo le polokego ka katlego kagodikgweng go swanetše go ba le mešomo ye e kgokaganego

le ba bangwe gape tshedimošo e swanetše go fetišwa go tšwa godimo le tlase mo kontrerakeng.

4 >

M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

1. 1. KE DIKOTSI DIFE TŠEO DI LEGO GONA MEŠOMONG YA KAGODIKGWA?

Tebego ya mošomo ya kagodikgwa ke ya mošomo wa diatla woo o akaretšago go šoma dikota, go kgaola

dikala, go kgaola mehlare, go tloša lekwamati. Ditiro tša semotšhene di akaretša go dira dikota ka metšhene

le barobi ba mehlare, go sepetša le go tloša dithito. Bašomi ba kagodikgwa bao ba kgaolago mehlare ka

disaga tša diketane go gongwe ba itemogela dikotsi tše kgolokgolo mo intastering. Ditiro tše kotsi ya

godimo di akaretša go wiša “mehlare yeo e lekelelago”, go hlokomela mehlare ye e ntšhitšwego ka medu

ke diphefo, le go hlwekiša morago ga mello ya dikgwa. Babjadi ba mehlare le bona ba kotsing ya go rwala

merwalo ye boima ya dipeu le go bjala maemong ao a sa lokago. Dibolayadilomi le dibolayameuta tše di

šomišitšwego dipeung le tšona di kotsi.

Ditaba tša maphelo le polokego mošomong tšeo gantši di amanago le ditiro tša dikgwa di akaretša kudu:

• Dikotsi tša mmele

— Klaemete

— Metšhene ya mešomo ya diatla

— Modumo

— Tšhikinyego

• Dikotsi tša dikhemikhale

• Dikotsi tša payolotši

• Polokego ya Metšhene.

1.1 DIKOTSITŠAMMELE

1.1.1Klaemete

Go šomela ka ntle, go ya ka maemo a klaemete, go lokile gape ga go a loka go bašomi ba dikgwa. Moya o

foreše le maemo a boso a bose a lokile, fela maemo a a sa lokago a ka hlola mathata.

• Go šoma klaemeteng ya go fiša go bea kgatelelo mošoming wa kagodikgwa yo a šomago mošomo o

boima. Gare ga dilo tše dingwe, kelo ya pelo e a oketšega go boloka thempereitšha ya mmele e le tlase

Go tšwa kudumela go ra tahlegelo ya dieela tša mmele.

Mošomo o boima dithempereitšheng tša godimo o ra gore mošomi a ka hlokago nwa 600 ml ya meetse ka iri go boloka diela tša mmele di lekane.

Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 5

• Mo klaemeteng ya go tonya mešifa e šoma ka fokola. Kotsi ya dikgobalo tša mesifa (MSI) le dikotsi di

a oketšega. Godimo ga fao, tshenyagalelo ya enetši e oketšega kudu, ka ge go tšea enetši e ntši goba

o ruthufetse. Ge pula e ena, kudukudu e kopane le botšididi, go ra kotsi ya godimo ya dikotsi, ka ge

go ba bothata go swara didirišwa. Gape go ra gore mmele o tonyetšwa go feta.

• Mo diklaemeteng tša go fiša go hlokega fela diaparo tše bofefo. Ka gona go ba le mathata a go se

aparwe diaparo tša tšhireletšo tše di lekanego le dieta tša go šireletša kgahlanong le mebetlwa, go

goga dikala le dimela tše di tshwenyago.

1.1.2Mošomowametšheneyadiatlayadikgwa,modumolethothomelo

• Mošomi wa metšhene ya diatla wa kagodikgwa ke yo mongwe yo o šomago ka metšhene ye e

swarwago ka diatla e bjalo ka disaga tša ketane goba diporatšhe tša maatla tšeo di kgaolago gomme

o tšwelela maemong ao a swanago a klaemete bjalo ka mošomi wa diatla.

Go apara go lekane maemong a a fapafapanego a klaemete gobohlokwa go boloka mošomi wa dikgwa a ruthutafetše gape a omile

Bodulo bo swanetše go ba le ditirelotše di lekanego tša go hlatswa le go omiša diaparo

Ka gona mošomi o na le sehlokwa se se swanagosa diaparo tše di lekanego le ditirelo tša kwa a fao a dulago gona

6 >

M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

• Modumo

— - Ke bothata ge go šongwa ka saga ya tekane, saga ya poratšhe goba metšhene ya go swana

le yona. Maemo a modumo a disaga tše dingwe tša ketane ye e dirišiwago mešomong ya ka

mehla ya dikgwa a feta 100 dBA. Mošomiši o šomela maemong a a modumo diiri tše 2 go ya

go tše 5 letšatši lengwe le lengwe le le lengwe. Go bothata go fokotša maemo a modumo

wa metšhene ya ka ntle le go e dira boima kudu le go dira gore go be boima go šoma ka yona

— Bašomi bao ba šomago modumong wo goba wa ka godimo ga 85dBA ntle le go diriša

tšhireletšo ya ditsebe ba ka itemogela tahlegelo ya go kwa yeo e bakilwego ke modumo.

• Thothomeloyammelekamoka

— Bjo ke bothata bjo bongwe ka disaga tša ketane. Bolwetši jwa “Monwana wo mošweu” bo

bile bothata bjo bogolo go ba bangwe ba bašomi ba kagodikgwa bao ba šomišagi disaga tša

ketane.

• Thothomeloyammelekamoka

— Thothomelo ya mmele ka metšheneng ya kagodikgwa e ka tlhohleletšwa ke tikologo yeo

metšhene e sepelago go yona

— Mosepelo wa kheraine le dikarolo tše dingwe tša go sepetša motšhene, le thothomelo go

tšwa phetišong ya maatla

— Bothata bjo itšego ke lešoko go molaodi wa motšhene ge motšhene o eya tlase go tšwa

lephekong le bjalo ka leswika

— Baotledi ba dikoloi, tše bjalo ka dilori tša go goga mehlare tšeo di kgaotšwego le dilori tša

sekgwa tšeo di rwalago dikota tšeo di kgaotšwego, gantši ba ba le mathata a dihlabi tša

mokokotlo

— Dithothomelo gape di oketša kotsi ya go kwa bohloko la dikgobalo tša go ipoeletša (RSI)

molaleng, magetleng, letsogong goba seatleng

— Dithothomelo di oketšega ka maatla ka lebelo le mootledi wa motšhene a otlelago motšhene

ka lona.

Tšhomišo ya didirišwa tša tšhireletšo ya ditsebe ka gona e bohlokwa

Bothata bo ka fokotšwa ka disaga tša ketane tša sebjalebjale ka tirišo ya dibelefotšeo di emišago thothomelo metšheneng ya go šoma ka moya

Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 7

• Go fokotša dithothomelo, metšhene e ka tsenywa ditulo tša go fediša thothomelo

• Ge go sa šomiše mekgwa ya tirišo ya boentšinere tša go laola dikotsi, tharollo ye e lego gona fela ke go fokotša dikotsi ka go fokotša nako ya go šoma sekgweng, go fa mohlala, go fetoša bašomi ka dinako tša go fapa tša mošomo.

Helmete ya polokego

Dieta tša polokego

Tšhireletšego ya ditsebe

Tšhireletšego ya mahlo

Ditlelafo tša tšhireletšo

Tšhireletšego ya semolao

Seswantšho sa 1 ka godimo se laetša mohuta wa sedirišwa sa tšhireletšo ya motho ka boyena tšeo di dirišwago mešomong ya kagodikgwa

1.2 DIKOTSITŠADIKHEMIKHALE

1.2.1DibešwaleDiolitšaMetšheneyagoŠikarwa

• Metšhene ya go šikarwa ya kagodikgwa e bjalo ka disaga tša ketane, disaga tša poratšhe le metšhene ya

go thetha ke methopo ya go ntšha muši ka eksoso gwa dibešwa mešomong ya dikota

• Metšhene ya go šikarwa yeo e dirišiwago dikgweng ye e matlafaditšwego ka dientšene tša methalo ye

mebedi, moo oli ya go krisa e tswakilwego le dibešwa gona. Go ba mo dibešweng le oling ya go krisa

gammogo le oling ya ketane go ka diragala ka nako ya go tswakwa ga dibešwa le setlatši gape ka nako

ya go dira dikota

• Debešwa le tšona ke dikotsi tša mollo, gomme ka gona di hloka go bolokwa le go swarwa ka tlhokomelo

• Dierosolo tša oli di ka hlola dikotsi tša maphelo tše bjalo ka go hlohlonelwa, go kwa bohloko ga tsela ya

khemo le le godimo ga mahlo, gammogo le mathata a letlalo

• Ka nako ya tlhokomelo le ditiro tša peakanyo, diatla tša bašomiši ba metšhene di ba kotsing ya dioli tša

go krisa, dioli tša haedroliki le dioli tša dibešwa, tše di ka hlolago bohloko bja letlalo ge le kopana le dilo

tše kotsi.

8 >

M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

1.1.3 Dibolayadilomi,dibolayadikoro,menontšhaledifetolamebala

• Dibolayadilomi di šomišwa dikgweng le bomedišetšong bja dikgwa go laola meuta, dikhunkhwane le

magotlo. Ka dikgweng dibolayadilomi di šomišetšwa go laola poratšhe ya logong le thata, dikoro le

bjang koteng e sa le ye nnyane. Dibolayadikoro tša phenokisi,kilifosaete goba ditiriasini di šomišetšwa

mabaka a

• Ka sewelo dibolayadilomi, kudukudu metswako ya okanofosforase, metswako ya okanoklorine goba

piredoroete ya sentetiki di ka dirišwa. Mo bomedišetšong bja dikgwa, dithiokhapameite di dirišwa ka

mehla go šireletša dipeu tša kota ye bonolo kgahlanong le mouta wa diphaene

• Kotsi ya go tšwelela yeo e swanago le yeo e lego ditirišong tša dibolayadilomi. Dika tšeo di hlolwago ke

go ba kotsing kudu go dibolayadilomi di fapana kudu go eya ka motswako wo o dirišeditšwego mošomo,

fela gantši bontši bja go tšwelela go dibolayadilomi mošomong go tla hlola malwetši a letlalo

• Dikhemikale tše dingwe tšeo di tlwalegilego tšeo di dirišwago mošomong wa kagodikgwa ke

menontšha le difamebala tšeo di šomišetšwago go swaya dikota. Go swaya dikota go dirwa ka hamola

yeo e swayago goba lebotlolo la go fothetša. Difamebala tšeo di nago le diithere tša kleikhole, ditagi

le ditološi tše dingwe tša tlhago, eupša maemo a go tšwelela ka nako ya mošomo di ba tlase kudu.

Menontšha ye e dirišwago go kagodikgwa e na le mpholo wa tlase, gomme tirišo ya yona ga se bothata

maphelong a mošomong.

1.2 DIKOTSITŠAPAYOLOTŠIGAREGABAŠOMIBAKAGODIKGWA

Batho bao ba šomelago ka ntle, kudukudu temothuong le kagodikgweng, ba ba dikotsing tša maphelo go

tšwa go diphoofolo, dimela, dipakteria, dibaerase bjalo bjalo kudu go feta batho ka moka.

Go efoga go hlohlonelwa, letlalo le swanetše go šireletšwa mo go kopaneng le oli ka ditlelafo tša tšhireletšo, go hlapa diatla ka morago ga tirišo le go tlotša ditlolo tša go šireletša matsogo

• Go efoga go ba kotsing ya dibolayadilomi, bašomi ba kagodikgwa ba swanetše go šomiša didirišwa tša tšhireletšo ya motho ka boyeba (PPE) (bj.k. kepisi, diobarolo, diputsu le ditlelafo)

• Ge dibolayadilomi tša go ba le mpholo di dirišwa, sedirišwa sa khemo se swanetše go aparwa ka nako ya ditirišo. PPE ye e kgontšhago gantši e ka baka go fiša gomme o tšwe kudumela kudu

• Ditirišo di swanetše go rulaganywa diireng tše di tšidifetšego kudu tša letšatši le ge go se na phefo ye ntši kudu

• Go bohlokwa kudu go hlatswafao go tšhologilego ka bonako ka meetse le go efoga goga motsoko le go ja ka nako ya ditiro tša go fothhela.

Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 9

1.3.1 Dimelaledikota

batho ba bantši ba ba le bothata bja diphetogo tša ditšweletšwa tša kota (logong, dikarolo tša lekwamati,

bupšana bja mosago), kudukudu modula. Dikgobalo tšo di diragalago go tšwa tshepedišong (bj.k go tšwa go

meetlwa, lekwamati) le go tšwa go diphetetšo tše nnyane, tšeo di ka se akaretšwego gomme di ka dira

ditlhakatlhakano le go feta.

1.3.2 Dinogatšagobalempholo

Go longwa ke dinoga tša go ba le mpholo ka mehla go hloka kalafo ya tšhoganyetšo. Go hloka phekolo ye

e nepagetšego le kalafo ya ka pela. G Go laetša noga ye e go lomilego go bohlokwa kudu.

1.3.3 Dinose,mepu,mebuleditšhošwane

Mpholo wa khunkhwane o na ditlamorago tša go fapana kudu, go ya ka lefelo. Go tloša sebola letlalong

(le go hlokomela gore go se tsenywe mpholo go feta nakong yeo go swarwago ka yona) le go tšidifatša

lefelo ke magato a a digetšwego tša thušo ya pele. Tlhakatlhakano ye e boifiwago kudu ke phetogo ya

kakaretšo ya go šitiša bophelo, ye e ka hlohleletšwago ke go longwa ke khunkhwane.

1.4 POLOKEGOYAMETŠHENE

Mongwe le mongwe yo a amagegago ditirong tša kagodikgwa o na le mošomo wa go fihlelela dinyakwa tša

Melawana ya Metšhene ya go Otlelwa (DMR) le Melawanakakaretšo ya Metšhene (GMR).

• Metšhene ka Kakaretšo e swanetše go ba le:

— Tlhapetšo ya maleba

— Tšhireletšo ye e nepagetšego ya kgahlano le go menoga (ROPS), dikala le mehlare ye e wago

(FOPS), dilo tšeo di tsenelelago tše di bjalo ka makala, dikheipole tše di robegago le ketane

ye e thunyago (OPS).

• Metšhene ye e Nametšago e swanetše go:

— Ba le diporiki, dithaere, taolo le ditshepedišo tše dingwe tša taolo tšeo di šomago gabotse

— Go ba le maparego, diitshwarelelo, dikheipole, diketane, dikgokaganyi le mapanta ao a

hlametšwego go go sepetšwa le go boloka go latela merwalo ka polokego

— Ba le botlalogolo bja boima bja morwalo wo o swailwego gabotse motšheneng wo o kukago.

• E tlhahlobje ka botlalo bjalo ka ge go laeditšwe melawaneng ya metšhene ye e otlelwago

• E šomišwe ke baotledi bao ba nago le bokgoni.

Diaparo tša maleba tša tšhireletšo ka gona di bohlokwa kudu

10

> M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

2. NAA KE DITHEO DIFE TŠEO DI AKARETŠWAGO KA GO MOLAO WA MAPHELO LE POLOKEGO YA MEŠOMONG?

Molao wa Maphelo le Polokego Mošomong o akarettša melawana ya motheo, e bjalo ka:

• Mongmošomo o na le maikarabelo a maphelo le polokego ya bašomi gape o shwanetše go tšea magato

a tšhireletšo a a hlokegago

• Bašomi ka moka ba swanetše go ba le seabe dilong tša maphelo le polokego

• Bašomi, le bona ba gapeletšega go thekga maitekelo a mongmošomo a go netefatša tikologo ye e

bolokegilego gape ya go phela gabotse

• Molawana wa Maphelo le Polokego Mošomong o dirišwa ke Bolaodi bja Kgoro ya Bašomi.

2.1KEMANGYOASWANETŠEGOGOBALESEABEMODILONGTŠAMAPHELOLE

POLOKEGOMOŠOMONG?

• Maphelo le polokego mošomong ke maitekelo a sehlopha

• Mongmošomo le bašomi ba swanetše go šomana le Yona

• E hloka tirišanommogo gareng ga mongmošomo, bašomi le Mmušo.

BOHLAHLOBIBJA

KGORO

MONGMOŠOMO/MOLAODI

BAŠOMI

POLEDIŠANO LE SETŠHABA

Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 11

2.3 NAAMOŠOMOWAMONGMOŠOMOKEOFE?

Mongmošomo yo mongwe le yo mongwe o swanetše go fa le go lota, tikologo ya mošomo ye e bolokegilego gape yeo e se nago dikotsi ka moo go kgonegago ka gona.

Mongmošomo o swanetše go:-

• Beakanyetša le go lota tshepedišo ye e bolokegilego ya mošomo

• Laetša dikotsi le go sekaseka dikotsi

• Tšea dikgato go fediša goba go fokotša dikotsi ka moka pele a šomiša PPE

• Fa tshedimošo, tlhahlo le taoloo

• Fa mekgwa ya go šomiša magato a a bolokegilego

• Se dumelele bašomi go šoma ba sa bolokega:

• Gatelela magato a maphelo le polokego mošomong

• Netefatša gore motho yo mongwe le yo mongwe yo a pego ka moagong o obamela Molao

• Netefatša gore balaodi ba na le tlhahlo ye e amanago le polokego mošomong

• Matlafatša balaodi ka taolo.

2.3.1 Naamošomowamošomikeofe?

Molao wa Maphelo le Polokego Mošomong o akarettša maikarabelo a mošomi mošomong. Mošomi o tla:

• Tšea tlhokomelo ye e amogelegilego ya maphelo le polokego ya bona le ya ba bangwe bao ba ka

angwago ke mešomo ya bona goba ditlogelo tša bona

• Šomišanammogo le mongmošomo go mo kgontšha go kgotsofatša dinyakwa tša Molao

• Dira taolo ye nngwe le ye nngwe yeo e lego molaong, le go obamela melawana ya maphelo le polokego

• Bega maemo a mangwe le a mangwe ao a sa bolokegago go mongmošomo goba go moemedi wa

maphelo le polokego.

12

> M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

2.3.2 TshekatshekoyaKotsi

Tshekatsheko ya kotsi ke tshepedišo ya go lekanyetša dikotsi maphelong le polokegong ya bašomi

dikotsing tša mošomo. Ke tlhahlobo ye e rulagantšwego ya dintlha ka moka tša mošomong.

Seswantšho sa 2 sa ka tlase se bontšha tshepedišo ya tlhahlobo ya kotsi

LAETŠA DIKOTSI

Go ka diragala eng?E ka diragala jang?

Kgokaganyole

Tšhomišano

Tlhokomelole

Tshekatsheko

Naa kotsi e a amogelega?

LEKOLA DIKOTSI

EE AOWA

SEKASEKA DIKOTSI

Laetša ditaolo tše di lego gonaLaetša KgonagaloLaetša DitlamoragoHwetša Maemo a Kotsi

ŠOMANA LE KOTSI

Laetša dikgetho tša tlhahlobo Sekaseka dikgetho tša tlhahloboRulaganya maano a tlhahlobo Phathagatša maano

Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 13

2.3.3Kamanomagarenggatlhahloboyakotsi,tebeleloyamaphelomošomongleTebeleloya

kalafokeeng?

Thibelo ya pele

Thibelo ya bobedi

Thibelo ya boraro

Tekolo ya kotsi le tebelelo ya maphelo mošomong

(tshekatsheko ya modumo le tekolo ya moya)

Tebelelo ya kalafo ka thulaganyo ya pele, lebaka le go tšwa (kalafo ya teko ya modumo, go šoma ga maswafo le dieksrei tša

sehuba)

Tlhahlobo ya Phekolo, Tsosološo ya mošomi

14

> M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

2.3.4 Gobegaditiragalolemalwetšiamošomong

• Malwetši ka moka mošomong le ditiragalo tšeo di begwago di swanetše go begwa go Kgoro ya

Bašomi

3. DITŠHUPETŠO

1. International Labour Organisation (1998). Safety and health in forestry work.

2. International Labour Organisation. ILO Encyclopaedia.

3. Health and Safety Executive (1999). Managing health and safety in forestry.

4. Departement van Arbeid (1993). Wet op Beroepsgesondheid en Veiligheid, 1993

(Wet No. 85 van 1993).

IP off I.O.D. Matšatši a 0-13

Tša go se begwe

IP off I.O.D.Matšatši a 14 le go feta

Tša go begwaKoketšo ya 1/WCL2

Bašomi ka moka ba tša kalafo ba swanetše go bega malwetši a mošomong ka sebaka se se sa fetego matšatši a 14 a phekolo (Karolo ya 25) WCL 1 e tla

šomišwa ke mongmošomo ge a bega

Dikotlo di tla fiwa ge dinyakwa di sa kgotsofatšwe

Motho o gobetše ka baka la ditiro tša mošomiši/mongmošomo

Lehu/Go kghaolwa setho sa mmele Tsebiša Kgoro

“Ka bonako”(Karolo ya 24)

Ga go pego ye e rometšwego Kgorong

Mongmošomo/mošomiši o romela Koketšo ya 1 goba WCL2 Kgorong (GAR 8 : matšatši a 7)

Mongmošomo o swanetse go nyakišiša, ka sebaka se se sa fetego matšatši a šupa, le go ngwala tiro ya peakanyo rejistareng ya tiragalo (Koketšo ya 1) yeo e bolokwago (mengwaga

ye meraro) mošomong gomme e tla dirwa gore e hwetšagale go bahlahlobi. (GAR 9)

Map

helo le Polokego Kagodikgw

eng < 15

Eastern Cape Labour CentresAliwal North Tel:(051) 633 2633 Butterworth Tel: (047) 491 0656 Cradock Tel: (048) 881 3010 East London Tel: (043) 702 7500 Fort Beaufort Tel: (046) 645 4686 Graaff-Reinet Tel: (049) 892 2142 Grahamstown Tel: (046) 622 2104 King William’s Town Tel: (043) 643 4756 Lusikisiki Tel: (039) 253 1996 Maclear Tel: (045) 932 1424Mdantsane Tel: (043) 761 3151 Mount Ayliff Tel: (039) 254 0282Mthatha Tel: (047) 501 5620 Port Elizabeth Tel: (041) 506 5000 Queenstown Tel: (045) 807 5400 Uitenhage Tel: (041) 992 4627

Gauteng Labour Centres Alberton Tel: (011) 861 6130Atteridgeville Tel: (012) 373 4432 Benoni Tel: (011) 747 9601 Boksburg Tel: (011) 898 3340 Brakpan Tel: (011) 744 9000 Bronkhorstspruit Tel: (013) 932 0197 Carletonville Tel: (018) 788 3281 Garankuwa Tel: (012) 702 4525 Germiston Tel: (011) 345 6300Johannesburg Tel: (011) 223 1000Kempton Park Tel: (011) 975 9301 Krugersdorp Tel: (011) 955 4420Mamelodi Tel: (012) 812 9502

Nigel Tel: (011) 814 7095 Pretoria Tel: (012) 309 5063 Randburg Tel: (011) 781 8144 Randfontein Tel: (011) 693 3618 Roodepoort Tel: (011) 766 2000 Sandton Tel: (011) 444 7631 Sebokeng Tel: (016) 592 3825 Soshanguve Tel: (012) 799 6057 Soweto Tel: (011) 983 8700 Springs Tel: (011) 365 3700 Temba Tel: (012) 727 1364Vanderbijlpark Tel: (016) 981 0280 Vereeniging Tel: (016) 430 0000

Mpumalanga Labour Centers Barberton Tel: (013) 712 3066 Bethal Tel: (017) 647 2383 Carolina Tel: (017) 843 1077 Emalahleni (Witbank) Tel: (013) 653 3800Eerstehoek Tel: (017) 883 2414Ermelo Tel: (017) 819 7632 Groblersdal Tel: (013) 262 3150 Malelane Tel: (013) 790 1528 KwaMhlanga Tel: (013) 947 3173Mashishing (Lydenburg) Tel: (013) 235 2368 Mbombela (Nelspruit) Tel: (013) 753 2844 Middelburg Tel: (013) 283 3600 Piet Retief Tel: (017) 826 1883 Sabie Tel: (013) 764 2105 Secunda Tel: (017) 631 2585 Standerton Tel: (017) 712 1351

Labour Head Office:Telephone Number(s): (012) 309 4000 Email Address: webmaster@labour.gov.za

Provincial Offices:Eastern Cape Provincial Office Telephone Number(s): (043) 701 3128 Free State Provincial Office Telephone Number(s): (051) 505 6200 Gauteng Provincial Office Telephone Number(s): (011) 853 0300 KwaZulu-Natal Provincial Office Telephone Number(s): (031) 366 2000 Limpopo Provincial Office Telephone Number(s): (015) 290 1744 Mpumalanga Provincial Office Telephone Number(s): (013) 655 8700 North West Provincial Office Telephone Number(s): (018) 387 8100 Northern Cape Provincial Office Telephone Number(s): (053) 838 1500 Western Cape Provincial Office Telephone Number(s): (021) 441 8000

16

> M

aphe

lo le

Pol

okeg

o Ka

god

ikgw

eng

Northern Cape Labour Centres Calvinia Tel: (027) 341 1280 De Aar Tel: (053) 631 0455 Kimberley Tel: (053) 838 1500 Kuruman Tel: (053) 712 3870 Postmasburg Tel: (053) 313 0641 Springbok Tel: (027) 718 1058Upington Tel: (054) 331 1098

Free State Labour Centres Bethlehem Tel: (058) 303 5293 Bloemfontein Tel: (051) 411 6400 Botshabelo Tel: (051) 534 3789 Ficksburg Tel: (051) 933 2299 Harrismith Tel: (058) 623 2977 Kroonstad Tel: (056) 215 1812 Petrusburg Tel: (053) 574 0932 Phuthaditjhaba Tel: (058) 713 0373 Sasolburg Tel: (016) 970 3200 Welkom Tel: (057) 391 0200 Zastron Tel: (051) 673 1471

Kwa-Zulu Natal Labour CentresDundee Tel: (034) 212 3147 Durban Tel: (031) 336 1500 Estcourt Tel: (036) 342 9361 Kokstad Tel: (039) 727 2140 Ladysmith Tel: (036) 638 1900 Newcastle Tel: (034) 312 6038Pietermaritzburg Tel: (033) 341 5300 Pinetown Tel: (031) 701 7740 Port Shepstone Tel: (039) 682 2406Prospecton Tel: (031) 913 9700 Richards Bay Tel: (035) 780 8700 Richmond Tel: (033) 212 2768 Stanger Tel: (032) 551 4291Ulundi Tel: (035) 879 8800Verulam Tel: (032) 541 5600 Vryheid Tel: (034) 980 8992

Limpopo Labour Centres Giyani Tel: (015) 812 9041 Jane Furse Tel: (013) 265 7210 Lebowakgomo Tel: (015) 633 9360 Lephalale Tel: (014) 763 2162 Makhado Tel: (015) 516 0207 Modimolle Tel: (014) 717 1046 Mokopane Tel: (015) 491 5973 Phalaborwa Tel: (015) 781 5114 Polokwane Tel: (015) 299 5000 Seshego Tel: (015) 223 7020Thohoyandou Tel: (015) 960 1300 Tzaneen Tel: (015) 306 2600

North West Labour Centres Brits Tel: (012) 252 3068 Christiana Tel: (053) 441 2120 Klerksdorp Tel: (018) 464 8700 Lichtenburg Tel: (018) 632 4323 Mafikeng Tel: (018) 381 1010Mogwase Tel: (014) 555 5693 Potchefstroom Tel: (018) 297 5100 Rustenburg Tel: (014) 592 8214 Taung Tel: (053) 994 1679 Vryburg Tel: (053) 927 5221

Western Cape Labour Centres Beaufort West Tel: (023) 414 3427 Bellville Tel: (021) 941 7000 Cape Town Tel: (021) 468 5500George Tel: (044) 801 1200 Knysna Tel: (044) 302 6800 Mitchell’s Plain Tel: (021) 391 0591 Mossel Bay Tel: (044) 691 1140 Oudtshoorn Tel: (044) 203 6100Paarl Tel: (021) 872 2020Somerset West Tel: (021) 852 2535 Vredenburg Tel: (022) 715 1627 Worcester Tel: (023) 347 0152

Sepedi, Layout and design by the Design Studio, Chief Directorate of Communication, Department of Labour, Website: www.labour.gov.za