marija jožefa . leopoldina brandis - usmiljenkeleopoldina, junija 1840 izreče redovne zaobljube....
TRANSCRIPT
Marija Jožefas. Leopoldina Brandis
1815 – 1900
Ustanoviteljica usmiljenih sester
sv. Vincencija Pavelskega
v Avstriji
in ustanoviteljica Bolniških sester
v Ljubljani
Marija Jožefas. Leopoldina Brandis
Rojstvo:
27. 11. 1815
Gradec na Štajerskem, Avstrija
Starši:
grof Henrik Adam Brandis
grofica Jožefa Brandis, roj. Welsersheimb
Gradec DunajM
arib
or
Mariborski grad
Samostan v Münchnu
danes …
s. Ignacija Jorth
predstojnica münchenskih sester
Münchenske sestre Risba je delo s. Leopoldine Brandis
Splošna bolnišnica v Münchnu iz leta 1832
novembra 1838 dobi redovno obleko in novo ime: s. Leopoldina, junija 1840 izreče redovne zaobljube
Prva hiša ob prihodu sester v Gradec
ob Pavlovih vratih
Kapela prvih sester
Stolna cerkev v Gradcu
24. april 1841
Nova centralna hiša sester usmiljenk v Gradcu, 1858
Drage sestre, zdržimo, mirno, popolnoma tiho, predane v Božje roke in
ne skušajmo se izmakniti preizkušnjam. Čeprav nas Bog preizkuša, je
vseeno naš Oče in prepričane moramo biti, da vodi vse tako, da je za nas
dobro, če le vidi, da mi tiho prenašamo. Nikoli ne recimo, preveč je, ne
moremo več! Samo tega ne, moje drage sestre. Naj nas Bog vodi tako,
kakor ve, da je za nas dobro…
PARIZ, od 24.10.1850 do 24.06.1851
24.10.1850 ob 18h z brzovlakom proti Dunaju, preko Semeringa; prihod 25.10.1850 ob 6h
GRADEC
SEMERING
DUNAJ
z Dunaja v Prago …
DUNAJ
PRAGA
BRNO
28. oktober ob 6.30 s parnikom iz Prage v Dresden
DRESDEN
PRAGA
Iz Dresdena delno z vlakom, ostalo z vozom: Leipzig, Magdeburg, Aachen, Bruselj, Pariz
PARIZ
Iz Gradca v Pariz …
LYON
TOULOUS
MARIA-EINSIEDELN
in nazaj … Lyon, Toulous, Fourvier, Maria-Einsiedeln/Švica, Innsbruck
PARIZ
GRADECINNSBRUCK
24.06.1851 – 19.07.1851
Avstrijski del monarhije
1. Češka2. Bukovina3. Koroška4. Kranjska5. Dalmacija6. Galicija7. Primorje8. Spodnja Avstrija9. Moravska10. Salzburg11. Šlezija12. Štajerska13. Tirolska14. Gornja Avstrija15. Vorarlberg
Ogrski del monarhije
16. Ogrska17. Hrvaška in Slavonija18. Bosna in Hercegovina
Popis ustanov, ki so bile odprtev času m. Brandis na ozemlju sedanje Češke in Slovaške
16. julija 1878v Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski v Ljubljanim. Brandis prvim trem bolniškim dekletom izroči lastno obleko …
... in napišeŽivljenjsko vodilo za bolniška dekleta,ki jim ga izroči 22. februarja 1882
Začeto delo ima očiten Božji blagoslov …
• Leto 1879: 17 bolniških sester
strežba po domeh, zavetišče sv. Jožefa, psihiatrična bolnica Studenec, splošna bolnišnica
• Leto 1880: ljubljanskim bolniškim sestram zaupajo zunanjo strežbo bolnikov v Gradcu;
• Leto 1881: 45 bolniških sester
odidejo z usmiljenkami na Madžarsko …
Kaj piše Zgodovina o prvih bolniških dekletih?
• njihovo delo je cenjeno pri ljudeh;
• navdaja jih krščanski idealizem in gorečnost;
• pogumno se posvečajo bolnim in zapuščenimtudi ko izbruhnejo razne epidemije;
• s svojim neutrudnim delom podnevi in ponoči osvajajo duše za Boga;
• so goreče razširjevalke čudodelne svetinje in priče izrednih in čudežnih spreobrnjenj
Bolezni, zaradi katerih so ljudje najpogosteje prosili za bolniško sestro:• črne koze; tifus; davica; škrlatinka; gripa; pljučnica; umirajoči …
Trajanje službe:• kratkotrajne službe• službe, trajajoče več mesecev ali let • sestra lahko ostane pri bolnikih dan in noč
Fidelija Marija Žurej je med leti 1880 in 1930 postregla po domeh več kot 400 bolnikom
Na sliki: Bolniška sestra pri rodni sestri s. Leopoldine – grofici Mariji d‘Avernas na gradu Freybichel
Emil Bockokulist in otolog,primarij očesnega oddelkaDeželne bolnice v Ljubljani
1898Operacija na očeh
v Ljubljano …
• Umrla v sluhu svetosti
• Smrtni dan:11. januar 1900
• pokopana v Gradcu, v kripti pod samostansko cerkvijo
Tukaj sredi svojih duhovnih hčera počiva in čaka vstajenja ustanoviteljica in vizitatorica
Družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega v Avstriji
Mati Keffer, 11. januarja 1900:
• S srcem delim z vami vašo bolečino pa tudi vaše zaupanje v pomoč te svetniške duše, ki nam jo je ljubi Bog vzel …
Oče Fiat v sožalnem pismu sestram pokojno s. Leopoldino imenuje:
• popoln vzor usmiljene sestre, katere dolgo življenje je bilo polno dobrih del, ki jih je spremljala odkrita in najgloblja ponižnost; izbrana duša, ki stopa pred Gospoda v polnem siju svojih zaslug.
Neimenovani duhovnik, ki je m. Brandis zelo dobro poznal:
„Sestre ne smejo nikdar pozabiti, da so otroci svetnice.“
Njene sosestre:
• Samo ljubezen naše častite matere me je rešila. Njena krotka ljubezen je zlomila moj napuh!
• Potrpežljiva močna ljubezen naše matere me je naredila vdano v mojem trpljenju.
• Bila sem sprejeta s tolikšno ljubeznijo, kot če bi v hišo prinesla samo srečo.
• Na potovanju sem neprestano občudovala njene velike kreposti. Zatajevanje matere je sijalo nad vse kreposti. … Prah in vročina sta bila strašna. Med potjo smo morali prenočiti pri nekem župniku. Tu je bila častita mati z vsem zadovoljna. Bila je tako ponižna in za vse hvaležna, da se župnik ni mogel dovolj načuditi …
11. jan. 1900:
210 hiš2700 sester usmiljenk300 bolniških deklet
Marija Jožefas. Leopoldina Brandis
1815 – 1900
Ustanoviteljica usmiljenih sester
sv. Vincencija Pavelskega
v Avstriji
in ustanoviteljica Bolniških sester
v Ljubljani