marko luki : naredil samo ljudeh, ki bi bili sami radi efi marko luki : najve napak sem naredil sam...

O ljudeh, ki bi bili sami radi šefi

Marko Lukić: “Največ napak sem

naredil sam”

Pri

loga

Več

era

in Š

GZ

, 6. o

ktob

er 2

016

Štajersko gospodarstvo kaže napredek

Vsebina5 Vzemimo usodo v svoje roke

6 Tradicionalnih delovnih mest ne bo več

10 O ljudeh, ki bi bili sami radi šefi

14 Štajerska - delujoče gospodarstvo

18 Štajersko gospodarstvo kaže napredek

20 V preteklosti za obstoj, zdaj za še večji dobiček

23 Stoletnik, ki je v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

27 Nikoli ne smeš nikogar speljati na led

30 Prave informacije za boljše odločanje in poslovanje

32 V podjetju sem gotovo največ napak naredil sam

37 Bralci izbirajo naj podravsko podjetje

41 Z zmago do cilja?

42 V nekaj letih močnejša nacionalna banka

46 Podravje - pozitivno naprej!

Prilogo Podravsko

podjetje leta 2015 je izdal Večer, d.o.o.

UREDNIK PRILOGE mag. Damijan TOPLAK

OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE

Sabina MALE

OGLASNO TRŽENJE Dejan REBERNIK (projektni vodja) GSM 051 375 938

DIREKTOR PRODAJE IN MARKETINGA Miha KLANČAR

ODGOVORNA UREDNICA VEČERA

Katja ŠERUGA

NASLOVNICA Shutterstock

TISK Delo, tiskarsko središče,

Ljubljana

OKTOBER 2016


Marko Lukić: “Največ napak sem

naredil sam”

Pri

loga

Več

era

in Š

GZ

, 6. o

ktob

er 2

016

Štajersko gospodarstvo kaže napredek

Velika Večerovanagradna igra

Vsi, ki sodelujete, boste vsak teden tudi v žrebanju za privlačne tedenske nagrade: Komplet tekaške opreme, športna navigacijska ura, treking kolo, vikend paket v termah, štiri zimske pnevmatike z menjavo, vikend vožnja s hyundaiem elantra in 3 mesečna brezplačna naročnina na storitev Lunatel DOM*. Sodelujete lahko tudi na spletni strani www.vecer.com/zadeniavto. Slike so simbolične.

Izrežite kupon iz časopisa in nam ga skupaj s podatki in s pripisom Velika nagradna igra pošljite na Večer, d.o.o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor. Pravila nagradne igre si preberite na www.vecer.com/zadeniavto. Nakup ni pogoj za sodelovanje.

ime in priimek

ulica in kraj

e-mail ali telefon

Nagradno vprašanje: Kateri medij najraje spremljate?

A) Tisk B) Televizija C) Radio D) Splet

Odgovorite na nagradno vprašanje in odpeljite hyundai i20 z enoletnim zavarovanjem pri zavarovalnici Generali!

Mislite, da poznate Hyundai. Pomislite znova. Več informacij na www.hyundai.si.Spoznajte verjetno najlepši in največji mali avto – Hyundai i20. Razvajal vas bo z izredno prostorno potniško kabino, modernim evropskim dizajnom, panoramsko streho, zavorno asistenco BAS, ESP, opozorilnim ESS in pomočjo pri speljevanju v klanec ter številnimi drugimi tehničnimi novostmi .... ja, majhni so kar naenkrat postali veliki.

Povprečna poraba goriva: 3,2–6,7 l/100 km, emisije CO2: 84–155 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

VIKEND VOŽNJA Shyundaiem

elantra

A C KRALJ

Pame~e pri Slovenj Gradcu,

2380 Slovenj Gradec,

www.renault-kralj.si

CAST, d.o.o., Malteška c. 57, 3313 Polzela

NOVO

NA

KOROŠKEM

PRODAJA:

SERVIS:

070 450 000

070 450 111

VIKEND PAKET

v prekmurskih termah

STORITEV LUNATEL

3 mesece*

Generali© 2013 - Brand Manual

Chapter 01P. 4

Logo primary versionVersion A

The Generali Logo is made of two components: the Symboland the Logotype. Their ratio is consistent and they never live apart.

The following is the primary version of the logo.The lion has been simplified for better readability in all sizes.

1.1

Symbol

Logotype

File Location

sez_01_g_logos → 01_generali_vertical_lockup → 01_g_gospel_vertical_version


Chapter 01P. 4

Logo primary versionVersion A

The Generali Logo is made of two components: the Symboland the Logotype. Their ratio is consistent and they never live apart.

The following is the primary version of the logo.The lion has been simplified for better readability in all sizes.

1.1

Symbol

Logotype

File Location

sez_01_g_logos → 01_generali_vertical_lockup → 01_g_gospel_vertical_version


Chapter 01P. 5

Logo minimum sizeVersion A

The following two alternatives of primary logo can be used differently depending on the size of the item on which they are applied.For applications over 50 mm wide Version A Gospel will be used.

For applications under 50 mm wide Version A Lines will be used, where the gospel has been synthesized in lines for a better readability in small sizes. The logo's size must not be under 15 mm wide.

1.2

Version A LinesFrom 15 to 50 mm

Version A Gospel50 mm up


Chapter 01P. 5




1.2




Chapter 01P. 5




1.2




Chapter 01P. 6

Logo secondary versionVersion B

The horizontal logo lock-up will be applied on prevalently horizontal applications, where the primary logo cannot be applied.

1.3

Mark Logotype

File Locationsez_01_g_logos → 02_generali_orizontal_lockup → 02_g_gospel_orizontal_version


Chapter 01P. 6

Logo secondary versionVersion B

The horizontal logo lock-up will be applied on prevalently horizontal applications, where the primary logo cannot be applied.

1.3

Mark Logotype

File Locationsez_01_g_logos → 02_generali_orizontal_lockup → 02_g_gospel_orizontal_version


Chapter 01P. 7

Logo minimum sizeVersion B

The following two alternatives of secondary logo can be used differently depending on the size of the item on which they are applied.For applications from 50 mm to 225 mm wide Version B lines will be used. For applications over 225 mm wide Version B Gospel will

be used, where the gospel has been synthesized in lines for a better readability in small sizes. The logo's size must not be under50 mm wide.

1.4

Horizontal Version B LinesFrom 50 to 225 mm

Horizontal Version B Gospel225 mm up


Chapter 01P. 7

Logo minimum sizeVersion B

The following two alternatives of secondary logo can be used differently depending on the size of the item on which they are applied.For applications from 50 mm to 225 mm wide Version B lines will be used. For applications over 225 mm wide Version B Gospel will

be used, where the gospel has been synthesized in lines for a better readability in small sizes. The logo's size must not be under50 mm wide.

1.4

Horizontal Version B LinesFrom 50 to 225 mm

Horizontal Version B Gospel225 mm up

*Več o Lunatel storitvi na www.lunatel.si.

Velikokrat slišimo koga tarnati, da mu je v službi težko. Da ga zafrkava šef pa da ima vedno več dela, plačilo je (pre)slabo, vzdušje med sodelavci prav tako ne najboljše. Mnogokrat potem sledi vprašanje: "Zakaj pa ne odpreš lastnega podjetja?" In že takoj zatem milijon izgovorov, zakaj ne. Resnici na ljubo je v Sloveniji podjetniške pobude (pre)malo, pa še tiste posameznike, ki se podajo na podjetniško pot, velikokrat pričaka nerazumevanje. Nemalokrat že kar v družinskem krogu, ko kdo rad reče: "Le kaj bo pa ta počel?" Vendar so danes razmere tako drugačne od tistih izpred nekaj let, podjetja in službe pa tako različni,

da se tudi iz najbolj norih idej, ali pa prav iz takšnih, lahko rodi izjemno uspešno podjetje.

Po drugi strani drži, da veliko podjetjem na dolg rok ne uspe preživeti. Vendar zakaj bi bilo zaradi tega konec sveta? Mogoče pa bo v drugo ali v tretje več uspeha. Ne nazadnje imajo tudi danes velika in uspešna podjetja velike vzpone in

padce, hkrati pa spreminjajo svoje (osnovne) dejavnosti, da preživijo. Podjetje je živ organizem in prilagajanje na spremembe, ki so danes večje kot kadarkoli prej, je nujno. Izrazitega izdelanega profila ali recepta, kdo bi lahko bil uspešen podjetnik,

ni. Zato pa je podjetniški poklic tako zanimiv. Vsekakor je močno zaželeno, da (prihodnji) podjetnik sploh ve, s čim bi se rad ukvarjal pa kje bo za svoje ideje, izdelke ali storitve našel trge in kupce. Velikokrat slišimo jamranje, da je v Sloveniji okolje

preveč administrativno, birokratsko, z davki in prispevki preobremenjeno, kar sicer ni daleč od resnice, a v današnjem globaliziranem svetu ni posebna sposobnost najti zaposlitve v tujini kakor ne tam ustanoviti podjetja. Toda s pričujočo

prilogo Podravsko podjetje leta želimo na Večeru spodbuditi (in nagraditi) uspešne v Podravju, nihče pa ne bi imel nič proti, če bi podravska regija in celotna Slovenija postali tako zanimivi, da bi tudi tujci ali tuja podjetja prihajala k nam delat posel.

Predstavljamo kar nekaj uspešnih podravskih podjetniških zgodb, kar mediji v okolju vsesplošnega negativizma počnemo še premalokrat, ob tem pa lahko ugotovimo, da uspešnih podjetnikov in podjetij v našem okolju ne manjka. Še

pred desetletji smo glavnino pozornosti namenjali velikim industrijskim gigantom, zdaj pa se je tehtnica prevesila na stran majhnih in srednje velikih podjetij, ki so še posebno propulzivna in v skupni številki dajejo tudi največ delovnih mest. Naši tokratni zmagovalci prihajajo iz povsem različnih dejavnosti - od klasične industrije, izobraževalnih institucij, podjetij, ki delujejo za vojaško industrijo, pa vse do najbolj naprednih visokotehnoloških podjetij. Veliki večini nominirancev in tudi

nagrajencev pa je skupno, da v iskanju novih poslov in v želji po še boljšem poslovanju sploh nimajo časa za jamranje. Tudi vsem drugim posameznikom in podjetnikom želim enako, saj od "jamranja ni še nihče obogatel". Prišel je čas, da v Podravju

stvari in usodo vzamemo v svoje roke, morda bo kdo od nas naslednje leto tudi sam med nagrajenimi podravskimi podjetniki.

Vzemimo usodo v svoje roke

PIŠE: DAMIJAN TOPLAK

5

Lani je gospodarstvo v Podrav-ju z osmimi milijardami evrov prihodkov in okoli 200 milijoni evrov čistega dobička poslovalo najbolje v zadnjih osmih letih. Imamo razlog za optimizem?

"Na prvo žogo morda in za-gotovo je ta rezultat odličen, saj kaže trend navzgor, a če se pri-merjamo s Slovenijo in širše z Evropo, žal ugotavljamo, da še vedno nismo tam, kjer smo bili pred kriznim letom 2008. Še vedno nismo dovolj konkurenč-

ni, na nekaterih področjih celo ne dosegamo slovenskega pov-prečja, še posebno pri dodani vrednosti na zaposlenega, kjer zaostajamo za okoli osem tisoč evrov. V Podravju je relativno malo podjetij na tisoč prebival-cev, le 55, v osrednjeslovenski regiji jih je 86, v obalno-kraški 83. Povprečna mesečna plača je pod slovenskim povprečjem. Trkati se po prsih, da še nikoli nismo v osmih letih tako dobro poslovali kot lani, je lahko nevarno in me-

tanje peska v oči. Ni pomembno, kako hitro gospodarstvo teče, ampak ali teče enako ali hitreje kot konkurenca. Na trgu ni ab-solutne hitrosti, temveč je vedno relativen odnos in primerjava z najbolj konkurenčnimi."

DODELAVNI POSLI NAS NE BODO REŠILIZakaj podravski podjetniki in podjetnice v povprečju ne tečejo hitreje od konkurence?

"Zato, ker nismo in ne spre-minjamo strukture gospodar-stva in poslovanja podjetij dovolj hitro. Druge regije, zlasti osre-dnjeslovenska, so se hitreje in bolje prestrukturirale. Z zasta-relo strukturo proizvodnje in ponudbe izdelkov ter storitev v obdobju, ko ves svet drvi v tako imenovano 4.0 industrijsko re-volucijo in digitalno preobrazbo, ko prihaja obdobje nove eko-nomije in ko se že danes opaža, kaj bo v prihodnosti prevladova-

Tradicionalnih delovnih mest ne bo večZ ekonomistom dr. Miroslavom Rebernikom z mariborske EPF o pasteh podjetništva, na katero vplivata digitalna preobrazba in sodelovalna ekonomija, pa tudi o tem, za kaj podravski podjetniki ne tečejo hitreje od konkurence

6

Dr. Miroslav Rebernik: "Imamo ogromno podjetniškega potenciala, kar je dobra popotnica za kakovosten dolgoročni razvoj, v katerem bosta imeli inovativnost in podjetnost temeljno vlogo.

Besedilo: Srečko Klapš

FOTO

: AN

DRE

J PE

TELI

NŠE

K

lo, ne bomo prišli daleč. Če kdo še vedno misli, da so pametna mesta fraza, ki se ga ne tiče, saj jih ne bo 'doživel', se moti, kajti ta so že tukaj in realnost. To pa pomeni, da se naše delo temeljito spreminja. Če tega hitro ne bomo dojeli, nas ne bo zraven, oziroma še huje: v prihodnosti ne bomo imeli več dela, saj ne bo potreb-no. In tu nas dodelavni posli ne bodo rešili. Ko se bodo tovarne digitalizirale, pametno povezova-le, oziroma ko bodo računalniki

7

in roboti komunicirali med sabo, ne bodo več potrebovali enostav-nih opravil za stroji in tekočimi trakovi. Potrebna bodo druga znanja in druge veščine. Po neka-terih ocenah bo polovica otrok, ki se danes vpisujejo v prvi razred osnovne šole, delala v poklicih, ki danes še sploh ne obstajajo. Tra-dicionalnih delovnih mest ne bo več, in če se ne bomo zavedali, da je nova digitalna industrijska re-volucija že tu, med nami, bomo pristali tam, kjer so ludisti, ki so v začetku 19. stoletja razbija-li stroje ter se krčevito in seveda neuspešno upirali neizbežnemu napredku in spremembam, ki jih je prinašala industrijska revoluci-ja. Nekatera podjetja v Sloveniji, tudi v Podravju, to že razumejo in gredo pospešeno v pravi smeri."

Ko bodo bralci in podjetniki pre-brali vaše ugotovitve in napo-vedi, ki bodo drastično posegle v ustaljene podjetniške vzorce, se bodo gotovo vprašali, kaj naj storijo in spremenijo, da bodo zraven.

"Predvsem morajo temeljito in sistematično spremljati vse novosti, ki jih v večini procesov prinaša digitalizacija. Od načr-tovanja proizvodnje do vodenja procesov, prodaje in najemanja ustreznih kadrov. Zelo resno bodo morali slediti razvojnim trendom in jih čim prej dosle-dno uvajati v poslovanje. Čeprav menijo, da so ta hip vrhunski in izobraženi podjetniki ter mene-džerji, je ključno, da se zavedo, da bodo že jutri ta znanja in ve-ščine v precejšnji meri neuporab-ni. Morali si bodo poiskati svojo nišo na trgu, kjer bodo lahko iz-koriščali svoje prednosti. Zato ni treba izumljati novih tehno-logij, ampak se jih naučiti najbolj učinkovito uporabljati. Ugotoviti, kako napraviti izdelek ali storitev čim bolj prilagojeno zahtevam in željam kupca, hitreje povečeva-ti tržni delež in s tem ustvariti dovolj dobička. Vsako podjetje ima svojo specifiko, za vse pa velja, da se je treba nenehno učiti pri najboljših, predvsem pa se od-učiti znanj in vzorcev, ki so pre-živeti. Medtem ko nam je dokaj hitro jasno, da je določen stroj za-staral, pa nam je sila težko razu-meti, da se še hitreje starata naše znanje in veščine."

V SODELOVALNI EKONOMIJI SI DELIMO PRODUKCIJONove možnosti in trge ponuja tudi tako imenovana sharing economy, delitvena ekonomija. Ne samo za podjetnike, tudi za posameznike ...

"Zagotovo to daje nove mo-žnosti in priložnosti, ob čemer nekateri to delitveno ekonomijo razumejo skorajda v 'socialistič-nem' pomenu, da si bomo delili produkt. Seveda tudi to, ampak delimo si tudi produkcijo, skupaj ustvarjamo določen izdelek ali storitev in vsak ima pri tem izdel-ku in potem prihodku svoj delež. Zato se bodo tudi profili delovnih mest in razumevanje statusa za-poslitve na številnih področjih korenito spremenili. Najbolj pro-dorni start-upi to dobro vedo in to tudi odlično uporabljajo. Namreč, za poslovanje si ne navlečejo v bi-lance predvsem veliko lastnine in tudi v prvih razvojnih fazah masovno ne zaposlujejo, ampak dajejo posel številnim drugim znotraj vrednostne verige. Torej ne dajejo jim delovnih knjižic, so-delujejo z njimi projektno, dajejo jim posel. Zato bi ji bilo morda bolje namesto delitvena reči so-delovalna ekonomija.

To, da se profil delovnih mest in razumevanje statusov tistih, ki opravljajo dela v delitveni eko-nomiji, spreminjata, kažejo pro-blemi davkarije, ki ne ve, kako obdavčiti take posle. Kdo je tisti, ki pri Uberju vozi ali ki oddaja stanovanje preko Airbnb, je za-poslen, ni ... In standardni vzorci razmišljanja, kot so, da sem v službi pri enem delodajalcu, delam to in to, šefi mi povedo, kaj moram narediti, bodo postopoma izginili. To je seveda kruto, a s tem se moramo sprijazniti. Z uve-ljavljanjem souporabe se spremi-nja tudi pomen lastnine. Znanje in veščine, s katerimi razpolaga-mo, postajajo naša najbolj vredna lastnina. Filozofov 'omnia mea mecum porto', vse svoje nosim s seboj, se v digitalnih ekonomijah uresničuje preko sodelovanja pri različnih produkcijah, ki poteka-jo v sodelovanju preko pametnih naprav."

Ste vi že sodelovali v tej novi eko-nomiji in morda rezervirali pre-

Medtem ko nam je dokaj hitro jasno, da je določen stroj zastaral, pa nam je sila težko razumeti, da se še hitreje starajo naše znanje in veščine"

˝

nočišče preko Airbnb ali naročili prevoz preko Uberja?

"Ne še, a sem se pogovarjal s številnimi posamezniki, ki so to storili že večkrat, bodisi kot upo-rabnik ali ponudnik, in so bili večinoma zadovoljni. Ob prvi pri-ložnosti, ko ne bom imel preveč tesnega urnika, bom to tudi upo-rabil. Je pa treba vedeti, da je pri teh novih storitvah ena ključnih sestavin izgradnja t. i. digitalnega zaupanja med ponudniki in upo-rabniki, tako podjetji kot posa-mezniki. Že sedaj se pri nakupu zanašamo na uveljavljene bla-govne znamke ali na ocene upo-rabnikov, na podlagi katerih se odločamo za izbiro tega ali onega izdelka oziroma storitve. V pri-meru Airbnb, kjer se transakcija ne izvrši med podjetjem in posa-meznikom, ampak med dvema neznancema, mora uporabnik ob kliku na spletu zaupati infor-

macijam ponudnika, da bo izku-šnja z najetim stanovanjem res takšna, kot jo obljublja na spletu. In seveda obratno, tudi ponudnik stanovanja mora zaupati, da bo nekajdnevni najemnik zapustil stanovanje v takem stanju, kot ga je prevzel. Sistemi vzajemne-ga ocenjevanja zato postajajo iz-jemno pomembni in vplivajo na naslednjo transakcijo."

Kaj čaka tiste podjetnike in iskal-ce zaposlitev, ki se ne bodo prila-godili digitalizaciji in sodelovalni ekonomiji? In tiste, ki se bodo še naprej držali dodelavne proizvo-dnje?

"Ta k i m bodo os ta l i naj -bolj enostavni posli za najnižjo možno ceno, če tako nizke cene ne bodo mogli zagotavljati, bodo tovrstne posle izgubili. Nekaj časa bodo še obstali tisti dode-lavni posli, ki potekajo po dovolj kompleksnih vzorcih, da potre-

bujejo višje kvalificirano delov-no silo in se nove ekonomije z njimi še ne ukvarjajo. A računa-mo lahko, da se bodo proizvodne linije, nadzor nad izdelki, pakira-nje, skladiščenje in podobno prej ko slej avtomatizirali. Števil-ne faze proizvodnje se namreč dajo daljinsko voditi iz katere-gakoli konca sveta, zato bodo po zelo črnem scenariju tako tovar-no čuvali le še varnostniki, pa še ti bodo najverjetneje najeti. Ni prijetno razmišljati o tem, je pa spodbudno za premislek o smereh razvoja, ki bo dovolj prodoren, da se bodo ohranile socialne pravice in kakovostno življenje."

Kako naj se v digitalizaciji znaj-dejo starejši zaposleni in tudi brezposelni, katerih delež nara-šča?

"Tu se je treba vprašati, ali se dovolj skrbi za prešolanje takega

kadra in se mu omogoča, da se priuči novih veščin. Zlasti še pri tistih starejših zaposlenih, ki so bili bolj izpostavljeni fizičnemu delu in so zato iztrošeni. Tudi za tiste, ki so opravljali predvsem umska dela, velja, da se bo treba naučiti novosti. Nekatera pod-jetja za to tudi dobro poskrbi-jo. Vendar pa ni problem samo na izstopnem delu poklicnega cikla, nezadovoljni smo lahko tudi z rezultati ob vstopu v po-klicno življenje. Uspelo nam je uničiti vajeništvo in v pogovo-rih s podjetniki je slišati veliko kritik izobraževalnega sistema. Ne pretiravam, če rečem, da je današnji produkt izobraževa-nja manj konkurenčen, kot je bil pred desetletji. Tudi zato, ker je bil tedaj bolj harmoniziran s ta-kratno gospodarsko strukturo. Kar se tiče visokošolskega iz-obraževanja, je bila bolonjska

Dr. Miroslav Rebernik: "Profili delovnih mest in razumevanje statusa zaposlitve se bodo na številnih področjih korenito spremenili."

8

FOTO

: AN

DRE

J PE

TELI

NŠE

K

reforma velik strel v prazno, s polno besed in zelo slabim rezul-tatom. S fakultet danes v veliki meri ne prihajajo bolj razgleda-ni strokovnjaki in intelektualci kot pred leti in tudi ne pridobijo več praktično uporabnih znanj in veščin. Zato imajo tudi pro-bleme pri zaposlitvi, podjetja pa pogosto uporabijo princip 'pred uporabo prešolaj'."

V SLOVENIJI JE KRASNO ŽIVETI, A HUDIČEVO TEŽKO DELATI POSELV globalizaciji so razvoj in de-lovna mesta odvisni tudi od tujih naložb. Zakaj lahko Češka in Slovaška dobita skoraj vsak mesec novo tovarno ali proi-zvodni obrat, Podravje denimo pa ne?

"Ši rše g leda no, Sloven i-ja ne dobi ene večje investicije, tako da Podravje tu ni nobena izjema. Ker je to povezano s pri-jaznim poslovnim okoljem za in-vestitorje, se je treba predvsem

vprašati, ali je slovenska ad-ministracija dovolj prijazna do tujih investitorjev, ali so razme-re za poslovanje stabilne, ali je zakonodaja trajnejše narave, ali deluje pravosodni sistem. Rdeča nit ugotovitev v pogovorih s tujimi naložbeniki je, da je v Slo-veniji krasno živeti, a hudičevo težko delati posel. Verjetno bi pri privabljanju tujih investitor-jev lahko bili bolj spretni. Ob tem je naloga vsake občinske uprave, da pripravi teren zanje, da ima urejena zemljišča in da ne posega samo po velikih zalogajih, ki bi naenkrat prinesli 5000 delovnih mest. In da razume, da je odlič-no, če pride razvojno usmerje-no podjetje z 20 zaposlenimi, ker bo raslo in še več zaposlova-lo; če pride 50 takih podjetij, je to tisoč delovnih mest. Moramo se otresti miselnosti, da potre-bujemo industrijske kolose, zato navijam za podjetja s tako proi-zvodnjo, ki se bo razvijala in ob-držala še vsaj dvajset let. To so podjetja s področij novih tehno-logij, zdravja, zelene ekonomije,

storitve dobrega počutja, trajno-stnega turizma ... Zato ni vseeno, kaj pride v Slovenijo, četudi na prvi pogled prinaša nekaj več delovnih mest."

Opozarjate tudi na pravno državo ter prenizko sodno varstvo in za-ščito podjetnikov pri izvajanju sklenjenih pogodb.

"Tukaj nam ogledalo nasta-vlja lestvica Doing Business, ki proučuje enostavnost poslova-nja in na kateri se po tem krite-riju uvrščamo na neslavno 117. mesto. Tudi sicer je preveč ovir.

Naj spomnim na primer slo-venskega državljana, ki kot re-zident ZDA od tam ni mogel investirati v slovensko podjetje, ampak je moral zato priti fizič-no v Slovenijo odpret podjetje. O poenostavljanju postopkov in odstranjevanju administrativ-nih ovir govorimo že vsaj dve desetletji. Precej se je izboljšalo, ampak drugi so se izboljšali bolj. Država se mora zavedati, da pod-jetja ustvarjajo dodano vrednost, od katere plačajo davke, zaposle-

ne in prispevajo k razvoju sku-pnosti."

Tretje leto zapored vse manj Slovencev odpre svoje podjetje, nizek je tudi delež podjetnikov, ki poslujejo vsaj tri leta.

"Bolj kot to je skrb vzbujajoča izguba podjetniškega potenciala. Nekaj več kot 60 odstotkov anke-tiranih v okviru raziskave GEM pozitivno gleda na podjetništvo kot družbeno sprejemljivo, 36 od-stotkov jih ima nastavke za pod-jetništvo, saj jih ni strah izgube, so izobraženi in menijo, da je to zaželena karierna izbira. Nato je le še 9 odstotkov takih, ki pravi-jo, da bodo v naslednjih treh letih ustanovili podjetje, na koncu se jih je le 3 odstotke podalo v pod-jetništvo. To pomeni, da ta pod-jetniški vodovod pušča na vseh straneh in podjetniški potencial ostaja neizkoriščen. Imamo pa ga ogromno, kar je izjemno dobra popotnica za kakovosten dol-goročni razvoj, v katerem bosta imeli inovativnost in podjetnost temeljno vlogo."

Podjetniki so ljudje, ki želijo sami spreminjati stvari skozi svoje ideje. So tudi tisti, ki radi vodijo in organizirajo ljudi, pove mag. Matej Rus, višji predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulte-ti Univerze v Mariboru in direk-tor Tovarne podjemov. "Njihove psihološke značilnosti so, da bi bili sami radi šefi, se pa v večjih podjetjih, kjer so ali bi lahko bili zaposleni, težje uveljavijo. Po mojih izkušnjah je malo takšnih, ki bi si s podjetništvom reševa-

li socialni položaj. Veliko je izo-braženih, ki po navadi prihajajo iz dobro situiranih družin ali iz dobrih podjetij, imajo pa željo po neodvisnem delovanju ali dobro podjetniško idejo. Uspešna pod-jetja običajno ne nastajajo iz nuje ali prisile. V naših univerzitetnih podjetniških inkubatorjih se vse-kakor ne ukvarjamo s podjetji, ki bi nastala iz nuje, pri samoza-poslitvenih programih pa je bilo na koncu veliko tragičnih zgodb, ko je denar za samozaposlitev

pošel, dolgovi pa so ostali," ugo-tavlja sogovornik.

LETNO NEKAJ STO NOVIH START-UP PODJETIJ

V Sloveniji se vsako leto usta-novi 10 tisoč do 15 tisoč malih in srednje velikih podjetij, od tega je tri do štiri odstotke inovacijsko gnanih, torej tako imenovanih zagonskih ali start-up podjetij. Za vsa ta podjetja je pomembno, da imajo tehnološki potencial ozi-


10

Z Matejem Rusom, višjim predavateljem na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in direktorjem Tovarne podjemov, o start-up podjetjih v Podravju

Več ko poskušaš, večja je verjetnost, da iz vseh teh aktivnosti nastane kakšno uspešno start-up podjetje, ki se uveljavi na trgu"

˝

Besedilo: Damijan Toplak

FOTO

: IG

OR

NA

PAST

11

Matej Rus med podjetniki, ki v okviru Tovarne podjemov na noge

postavljajo nova podjetja.

roma inovativen poslovni model, produkt ali storitev. "Tudi frizer-ski salon je lahko start-up podje-tje, če ima svojstven inovativen poslovni model, ki daje potenci-al rasti in lahko zaposluje tudi od 10 do 100 ljudi. Možne so kopije originalnih poslovnih modelov oziroma storitev, recimo iz ZDA, in če ideje prenesemo v večje države, kot je Nemčija, lahko ima takšno podjetje hitro nekaj tisoč zaposlenih in več milijonov evrov letnega prometa. A v Slo-

veniji bi to pomenilo le sto tisoč evrov letnega prometa in nekaj zaposlenih. Slovenska start-up podjetja gredo v smeri inovativ-nih idej v svetovnem merilu. In če je že pri tradicionalnih pod-jetjih umrljivost novonastalih podjetij po prvih petih letih po-slovanja okrog polovična, je pri start-up podjetjih še nekaj višja. Prav tako imamo veliko podjetij, tako s.p. kot d.o.o., z nič zaposle-nimi, ko se je mogoče vprašati o motivu za njihovo ustanovitev.

Vsako podjetje ima svoj namen, zakaj je bilo ustanovljeno, kakšne so podjetniške ambicije, nekate-ra so ustanovljena le projektno," pove Matej Rus in doda, da je v Sloveniji letno ustanovljenih 300 do 500 start-up podjetij, med ka-terimi vsa niso visokotehnolo-ška.

V 15 letih je bilo v okviru pod-jetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru Tovarne podjemov ustanovljenih blizu 100 podjetij, ki so ustvarila skoraj 200 delov-nih mest in med njimi Rus izpo-stavlja podjetja Inova IT, Drugi vid, Sfera IT, Poligram, Eforma. "Pri razvoju lastnega podjetja je podjetnikova usoda bolj v la-stnih rokah, medtem ko sta v večjih podjetjih osebna sreča in dejstvo, da si prispeval k razvo-ju podjetja, manj opazna in veli-kokrat se zgodijo krivice v obliki slabšega plačila ali slabšega ka-riernega položaja. Po mojem je Slovenija odlično testno okolje za podjetniško idejo. Smo rela-tivno majhna država, kjer se da relativno hitro odpreti podje-

tje, problematična pa sta, kakor drugod po Evropi, sposobnost in potencial rasti, zlasti na digital-nem področju. V EU namreč trg v resnici ni povsem enoten, saj je preveč omejitev zaradi speci-fičnih nacionalnih zakonodaj, kar se na primer kaže na prime-ru obračunavanja DDV, kjer ima praktično vsaka država drugačen in ločen sistem, zato je poslova-nje v celotni EU oteženo. V ZDA, ki je podobno velik trg, teh težav ni. V Evropi je težava tudi vizum-ska politika, saj je težko zaposlo-vati talente s celega sveta. Tudi v Sloveniji poznam nekaj tovr-stnih primerov pri zaposlova-nju kadrov z vzhoda ali iz držav nečlanic EU. Vse to daje manjše možnosti za rast podjetij, manj je finančnih skladov, ki so pri-pravljeni investirati v ta podje-tja. Na koncu je že težko oceniti, ali je pravzaprav premalo dobrih projektov ali premalo denarja. Zaradi vsega omenjenega evrop-ska zagonska podjetja zaostaja-jo za ameriškimi," je prepričan Matej Rus, ki opaža, da velika

ameriška podjetja veliko bolj sodelujejo s start-up podjetji in so bolj dovzetna za njihove reši-tve kot primerljiva evropska, v Evropi je po njegovem tudi veliko tradicionalne industrije, ki se le stežka digitalizira.

POMOČ PREK SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA

Delovna zakonodaja pri nas ni tako fleksibilna, kar je lahko pri start-upih še večja težava, saj v začetku ob pomanjka-nju sredstev največ zaposluje-jo pogodbeno ali projektno, ko s težavo pokrivajo vse stroške dela, ki so ne nazadnje pri nas visoko davčno obremenjeni. "V določenem obsegu država tem podjetjem dobro pomaga, tudi prek Slovenskega podjetniške-ga sklada, ki deluje pod okriljem gospodarskega ministrstva ter ima sedež prav v Mariboru in s pomočjo katerega se zapolnjuje vrzel zaradi premalo zasebnega lastniškega financiranja podje-tij, zlasti s pomočjo zagonskih spodbud pa tudi produktov se-menskega kapitala za bolj 'zrela' start-up podjetja. V slovenskem šolskem sistemu je problem, ker imamo še zmeraj bistveno pre-malo študentov naravoslovja in še ti imajo premalo podjetniških znanj. Na mariborski univerzi obstajajo tovrstni interdiscipli-narni programi, pa tudi podje-tništvo kot izbirni predmet za študente naravoslovja, pri čemer

je program žal zelo omejeno do-stopen in neprilagojen njihovim specifičnim potrebam," pove strokovnjak za podjetništvo ter doda, da so za študente kot bodoče podjetnike seveda zelo pomembne mednarodne štu-dentske izmenjave, s pomočjo katerih lahko pridejo do novih prepotrebnih znanj in znanstev, ki jih v lokalnem okolju primanj-kuje.

Zelo pomembna je tudi vsa-koletna podjetniška konferenca Podim, katere se je letos udele-žilo več kot 900 udeležencev iz 27 držav. Med njimi so primarno ustanovitelji podjetij, (potencial-ni) investitorji pa tudi predstav-niki že uveljavljenih podjetij iz regije, saj je to največja tovrstna prireditev v prostoru regije Alpe--Jadran.

Letos se je natečaja PODIM Challenge udeležilo 106 start--up podjetij iz 13 držav in že prvi dan konference je eno od pod-jetij, konkretno podjetje iz BiH, pridobilo investicijo poslovnih angelov. Akcija Start-up Mari-bor pa je nadgradnja Tovarne podjemov, kjer ob slednji sode-lujejo še Večer, Mestna občina Maribor, Nova KBM in drugi partnerji iz podravske regije, četudi letos zaradi izpada ob-činskih sredstev ni potekala v polni meri kot v preteklem letu. "Še vedno imamo upanje, da program tudi letos podpre ma-riborska občina. Vsekakor so naložbe okolja v start-upe dol-goročni proces, kjer mora biti prisotno zavedanje, da lahko z

Podjetje FS, računalniške storitve je bilo ustanovljeno lani v okviru projekta Start-up Maribor ter v sodelovanju s podjetjem Večer. Ukvarjajo se predvsem z implementacijo modernih mobil-no-lokacijskih sistemov in razvojem mobilnih aplikacij. Njihova vizija je ustvarjati tehnološko dovršene končne rešitve, ki sledijo trenutnim trendom v stroki.

Za seboj že imajo nekaj uspešno izvedenih projektov, med ka-terimi je tudi njihov lastni projekt, mobilna aplikacija Prodajko, ki ima že več kot 2000 uporabnikov.

Trenutno delajo pri projektih, povezanih predvsem s podro-čjem turizma, katerih naročniki so tudi iz tujine, nam je pojasnil direktor podjetja Mitja Galun. Ob Večeru kot tretjinskem lastni-ku so lastniki podjetja FS računalniške storitve še Mitja Galun, Klemen Javšovec, Niko Kovačič, Jernej Podčedenšek in Zedin Sal-kanović.

Tudi na Večeru deluje uspešen startupnjimi ustvarimo veliko novih kvalitetnih delovnih mest. Več ko poskušaš, večja je verjetnost, da iz vseh teh aktivnosti nastane kakšno uspešno start-up podje-tje, ki se uveljavi na trgu.

Če pogleda mo Pod rav je, imamo na primer zelo dobre in v gospodarstvo usmerjene fa-kultete, kar nam priznavajo tudi mednarodne lestvice, ki so mariborsko univerzo postavi-le pred ljubljansko. Kot primer dobre prakse lahko izpostavim Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, s katere prihaja največ start--up podjetij. Start-up podjetja pa bi veljalo še bolj povezati z uveljavljenimi velikimi pod-

jetji v regiji. Tako bi lahko na primer s sodelovanjem Impola in Taluma, ki sta veliki podje-tji, z dovolj kapitala in z dosto-pi do trgov, spodbudili nastanek in povezave s številnimi start--up podjetji, ki bi lahko dopol-njevala oziroma širila programe v dejavnostih, tako ali druga-če povezanih z aluminijem," sklene sogovornik in prizna, da je za večino slovenskih podje-tnikov že v startu jasno, da ci-ljajo na tujino, saj je za njihove praviloma sofisticirane izdelke ali storitve tam višja kupna moč kot v Sloveniji. Pomembno vlogo glede sedeža podjetja igrajo tudi davčna obravnava in drugi ele-menti poslovnega okolja.

Matej Rus ugotavlja, da je pri razvoju lastnega podjetja podjetnikova usoda bolj v lastnih rokah, medtem ko sta v večjih podjetjih osebna sreča in dejstvo, da si prispeval k razvoju podjetja, manj opazna in se zato velikokrat dogodijo krivice v obliki slabšega plačila ali slabšega kariernega položaja.

FOTO

: IG

OR

NA

PAST

Razlike v razvitosti posame-znih regij so pomembno politično in gospodarsko vprašanje vsake države. Predvsem pa ljudi, ki te razlike občutimo v vsakodnev-nem življenju. Pravijo, da ima "vsak sever svoj jug": jug Italije je bistveno slabše razvit kot sever, jug Evrope je bistveno manj pre-možen kot države njenega severa. Kje je tu Slovenija? Za Slovenijo ta pravila niso nikoli držala, prav-zaprav je bila dokaj enakomer-na razvitost ena od zanimivih prednosti prej republike in sedaj države Slovenije zadnjih 70 let. Razlike med regijami so namreč v Sloveniji v primerjavi z drugimi

državami izredno majhne.Če velja splošno pravilo, da

se v kriznih razmerah razlike običajno povečujejo, za Sloveni-jo to ne velja. Razlike med regi-jami, merjene z realno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, so se v krizi še zmanjšale. Žal to dejstvo ni posledica kakšnih po-sebnih ukrepov politike skladne-ga regionalnega razvoja, ampak podatki kažejo, da gre za enostav-ne posledice padca gospodarske aktivnosti v regijah, ki so prej ustvarjale več. Pa vendar - izra-čun indeksa razvojne ogroženosti pokaže, da je najbolj ekonom-sko razvita osrednjeslovenska

FOTO

: ARH

IV IM

POLA

14

Štajerska - delujoče gospodarstvoRazlike med regijami so v Sloveniji med najnižjimi v EU, a vendar obstajajo

Podravje je takoj za osrednjeslovensko regijo drugo naj-močnejše po številu gospodarskih družb in ustvari 9,9 od-stotka slovenskega prihodka"

˝regija, najmanj pa pomurska. Podravje spada v regijo z višjo razvojno ogroženostjo, skupaj s koroško, zasavsko, posavsko in primorsko-notranjsko regijo. Če pogledamo to še skozi podat-ke: osrednjeslovenska regija ima indeks razvojne ogroženosti 35,5, Podravje 123,9, Pomurje, kot naj-bolj razvojno ogrožena regija, pa 161,8. Podravje je takoj za osrednjeslovensko regijo drugo najmočnejše po številu gospodar-skih družb in ustvari 9,9 odstot-ka slovenskega prihodka, ocena uspešnosti njihovega poslova-nja pa pokaže, da so bila podjetja uspešna, da povečujejo obsege

Besedilo: Vera Kozmik Vodušek

poslovanja, predvsem so uspešna izvozno usmerjena podjetja. Leto 2015 so podravska podjetja zaključila z neto čistim dobičkom.

15

Slovenija

1504 EUR

Podravje

1334 EUR

Povprečna plača v 2015

AJPES 2016; Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v podravski regiji v letu 2015.

7893 poslovno aktivnih gospodarskih družb je v letu 2015 zaposlovalo 5,9 % več zaposlencev kot v letu 2014.

5 % več prihodkov so v letu 2015 ustvarile gospodarske družbe v primerjavi z letom 2014.

Za desetino se je povečal obseg prihodkov na tujem.

1334 evrov je v letu 2015 znašala povprečna plača v regiji, 8 evrov je bila višja kot leta 2014.

Največji čisti dobiček so po obsegu dosegla velika podjetja, čeprav manjšega kot v letu 2014.

Gospodarstvo Podravja v številkah

100 %61.462

zaposlenih

v mikro podjetjih

33,7 %(20.691)

v majhnih podjetjih

18,6 %(11.462)

v srednje velikih podjetjih

14,5 %(8885)

v velikih podjetjih

33,2 %(20.424)

Zaposleni v gospodarskih družbah

SMERI RAZVOJA GOSPODARSKE POLITIKE REGIJE

V preteklosti se je veliko govorilo o nuj-nosti enakomernega razvoja tako držav kot regij. Počasi, vendar zanesljivo ta besednjak izginja. Dejstvo je namreč, da se škarje raz-pirajo in da gospodarsko manj razvite regije vse težje sledijo bolj razvitim. Odsotnost jasne državne strategije in posledično strategije ra-zvoja regije je vidna in opazna na vsakem koraku. In zakaj je sploh pomembna? Eno-stavno zato, ker je za uspešno delovanje po-samezne gospodarske družbe širše okolje izjemno pomembno. In ker je jasno, da je za višjo blaginjo ljudi danes najpomembnejše delujoče gospodarstvo, ki pa za svoje uspe-šno delo potrebuje premišljeno gospodarsko politiko, pravno okolje ter uspešno in etično poslovanje podjetij. Od najmlajših in komaj nastalih start-up podjetij do velikih gospodar-skih sistemov, od na lokalni trg usmerjenih podjetij do popolnoma izvozno usmerjenih družb, za katere v okolju komaj vemo, da ob-stajajo.

BREZ VELIKIH PODJETIJ NE GRE, TODA …

Kaj so mikro, majhna, srednja in velika podjetja, določa zakon o gospodarskih druž-

100 %7893

družb

mikro podjetij

94,3 %(7445)

majhnih podjetij

3,9 %(308)

srednje velikih podjetij

1,0 %(80)

velikih podjetij

0,8 %(60)

Gospodarske družbe v Podravju

bah, ki na tem področju povzema evropske smernice. Kot merila zakon postavlja pov-prečno število zaposlenih, čiste prihodke od prodaje in vrednost sredstev: podjetje mora izpolnjevati dve merili od treh, da je uvršče-no v posamezen razred. Obstoj in delovanje velikih podjetij je izjemno pomembno, tako v Sloveniji kot v Podravju ustvarijo več kot pol prihodka in dodane vrednosti. Praviloma pa največ novih zaposlitev ustvarijo majhna podjetja, zato nikakor ne gre zanemarjati di-namike na ravni mikro podjetij, obenem pa prevelika prevlada mikro podjetij praviloma pomeni šibko krajevno oziroma regionalno gospodarstvo. In tej resnici smo priča tudi v Podravju.

Za razvojno dinamiko so izjemnega pomena srednje velika in majhna podjetja, torej družbe s številom zaposlenih med 50 in 250, prihodki med 2 in 35 milijoni evrov oziroma z vrednostjo sredstev med 2 in 17,5 milijona evrov. V tem segmentu najdemo di-namična in inovativna podjetja, ki se zelo dobro znajdejo tudi na globalnem trgu. Poleg tega so prav ta podjetja najpogosteje kot doba-vitelji odločilnega pomena za velike sisteme.

Povedano drugače – eni brez drugih ne morejo. Potrebujemo mikro, majhna, sre-dnja in velika podjetja, potrebujemo inova-tivne start-upe in tradicionalne, zanesljive obrtniške delavnice. Potrebujemo doktor-

16

Dr. Roman Glaser, predsednik komisije za izbor naj podjetja Po-dravja za leto 2015: "Ko smo pred meseci začeli razmišljati o projektu podelitve priznanja naj-boljšim podjetjem v regiji in smo se odločali o kriterijih, po kate-rih bi jih izbrali, smo naleteli na mnoge izzive.

Uspešnost podjetij se meri skozi ekonomske kriterije, ne-usmiljene številke, ki jih raz-beremo iz poslovnih poročil, računovodskih bilanc in drugih kazalnikov. Poleg finančnega

merila poslovne uspešnosti pa obstajajo nefinančna. Uspeh pod-jetja je bistveno širši pojem kot ustvarjeni profit. Odvisen je od mnogih okoliščin in odraža leta in desetletja zahtevnega dela, udejanjenih idej, poslovnega poguma in ne nazadnje poslov-ne sreče.

Podjetja, ki so oddala prija-vo in se uvrstila v ožji izbor (v širšem izboru smo povabili 220 po javno objavljenih podatkih najboljših podjetij Podravja), smo ocenjevali v štirih veliko-

stnih kategorijah: mikro pod-jetja, majhna podjetja, srednje velika podjetja in velika podje-tja. Komisija, v kateri so bili še mag. Aleksander Bratina, Melita Ferlež, dr. Aleksandra Pivec in dr. Marjan Leber, je podjetja oce-njevala na podlagi kazalnikov iz javno dostopnih baz naslednjih področij: kazalniki donosnosti, finančne moči, družbene rele-vantnosti v regiji in skozi dina-miko sprememb v poslovanju med letoma 2014 in 2015. Toč-kovanje razmerij med podjetji

je bilo izvedeno preko standar-dizacije dosežka posameznega podjetja na enem kazalniku v kontekstu dosežka vseh podjetij iste velikostne skupine na istem kazalniku. Končna ocena je se-števek standardizirane ocene podjetja na vseh kazalnikih, vsak kazalnik pa ima v končni oceni enako težo. Odločitve o izboru smo sprejeli soglasno, prepričani, da smo izbrali naj-boljše, in ob zavedanju, da bi si priznanje zaslužila še mnoga podjetja."

Pohvalimo uspešne in opogumimo vse

je znanosti in priučeno delovno silo. In kakšna je idealna struk-tura? Kot kažejo primeri uspe-šnih gospodarstev, preprostega odgovora na to vprašanje ni. Kar pa je mogoče reči, je to, da dobro razvito in stabilno okolje potrebu-je vse segmente.

MIKRO PODJETJA - MIKRO ZMAGOVALCI

V Podravju je med vsemi go-spodarskimi družbami kar 94,3 odstotka mikro podjetij. Vsako leto nastane veliko novih, vendar jih približno toliko, kot jih nasta-ne, tudi preneha delovati. Pa nič hudega, tudi v Sloveniji sedaj že vemo, da imajo podjetja svoj ži-vljenjski cikel in da dejstvo, da mnoga propadejo, ni tragično. Tragično je, če ne nastajajo nova. Mikro podjetja v regiji imajo v povprečju samo 2,8 zaposlene-ga, vendar skupno ustvarijo več kot 20 tisoč delovnih mest, kar je skoraj 34 odstotkov delovnih mest v Podravju.

MAJHNA PODJETJA - POMEMBNI ZAPOSLOVALCI

Izjemno pomembni zaposlo-valci v regiji so majhna podjetja, ki jih je sicer v regiji malo, samo 3,9 odstotka, zaposlujejo pa kar 18,6 odstotka vseh zaposlenih, kar je v povprečju 37 na podjetje, to pa je že pomembna številka. V to skupino spadajo Tlakovci Pod-lesnik, TDR legure, Klima Ptuj, Medis M, Florjančič tisk. Med

njimi je veliko proizvodnih podje-tij, ki so se razvila iz mikro podje-tij in dokaj uspešno poslujejo, kar 88 odstotkov jih je preteklo po-slovno leto zaključilo z dobičkom.

SREDNJE VELIKA PODJETJA - NA POTI DO VELIKEGA?

V Podravju je srednje velikih podjetij, torej podjetij, ki zaposlu-jejo od 50 pa do nekaj sto ljudi, premalo. To je eden večjih struk-turnih problemov podravske-ga gospodarstva. Regija bi nujno potrebovala več Lumarjev, Pal-fingerjev, Lestro-Ledinekov, Pri-matov, Tovarn olj Gea, Geberitov, Messerjev in podobnih podjetij. V regiji imamo 80 podjetij, ki sodijo v to kategorijo, kar predstavlja le odstotek vseh. Zaposlujejo skoraj 9000 ljudi, kar je v povprečju 110 na podjetje, in kar 85 odstotkov med njimi jih posluje z dobičk-om. Če imajo mikro podjetja po-membno vlogo kot zaposlovalci, pa nedvomno velja, da imajo sre-dnje velika podjetja veliko vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti in hkrati ustvarijo največ prihod-kov od prodaje, kar približno 26 odstotkov vseh.

VELIKA PODJETJA - TEMELJ GOSPODARSTVA REGIJE

V Podravju imamo 60 podje-tij, ki jih statistika razvršča med velika podjetja. Ta podjetja za-

17

FOTO

: JA

NK

O R

ATH

FOTO

: IG

OR

NA

PAST

Pohvalimo uspešne in opogumimo vseViljenka Godina, direktorica

Ekonomskega instituta Maribor: "Gospodarstvo regije se ni rešilo težav, ki se vlečejo četrt stoletja. Ne glede na to nekateri poslujejo zelo dobro. Žal jih je premalo, da bi zagotovili hitre in trajne pozi-tivne učinke na celotno gospo-darstvo regije. Zato v gospodarski preboj - vsaj v nekaj letih - ne ver-jamem. Za postopno in stabil-no okrevanje je treba zagotoviti pogoje za nastajanje in rast podje-tij, ki so konkurenčna na svetov-nih trgih, ter jih podpreti."

Premalo je dobrihOb odločitvi, da ŠGZ in Večer

zaženeta projekt izbora naj podje-tja Podravja, smo izpostavili, da se morajo podjetja, ki želijo biti uspešna, osredotočati na pred-nosti, zlasti na produkt in tržno sprejemljivost. Članici in člani komisije se bomo dobro počutili, ko bodo podjetja prejela prizna-nja, ki jih zaslužijo, ŠGZ in Večer pa si bosta prizadevala, da bodo priznanja, ki jih letos podeljuje-mo prvič, (p)ostala želeno prizna-nje, ki ga bodo podjetja cenila in spoštovala."

poslujejo v povprečju 340 ljudi, skupaj čez 20 tisoč, kar predsta-vlja 33,2 odstotka vseh zaposle-nih Podravja, skoraj 90 odstotkov med njimi, kar je največ med vsemi podjetji, pa posluje z do-bičkom. Impol, Perutnina Ptuj, Talum, SwatyComet, Henkel, Pošta Slovenije, Boxmark Le-ather, AJM, Jeruzalem Ormož, Elektro Maribor … Si sploh lahko predstavljate Podravje brez teh podjetij? Pa vendar spomnimo, da lahko tudi veliki sistemi pro-padejo in prav Podravje je nazo-ren in še vedno zelo boleč primer. Spomnimo, da je bila struktu-ra podravskega gospodarstva v preteklosti v resnici podrejena velikim industrijskim sistemom, ki so z osamosvojitvijo zašli v izjemno hude težave, ki jih je takratna država reševala na naj-slabši možni način - s stečaji. Na

Podravje je takoj za osrednjeslovensko regijo drugo naj-močnejše po številu gospodarskih družb in ustvari 9,9 od-stotka slovenskega prihodka"

˝tem mestu moramo spomniti na Lilet, Metalno, TVT Boris Kidrič, Merinko, GZP Mariborski tisk, SGP Stavbar Megrad, EM Hidro-montažo, Tovarno avtomobilov Maribor - TAM, Tekstilno tovar-no Maribor, Svilo, Jeklotehno in PIK. Podiranje teh temeljev je za-majalo celo regijo, zato moramo biti vsi izjemno pozorni na te, naj-večje, tudi v prihodnje.

PODRAVJE - REGIJA S POTENCIALOM

Ali je Podravje regija s poten-cialom, ne moremo odgovoriti z enostavnim da, tudi zanikati z jasnim ne bi bilo neutemelje-no. Razmišljanje, da je potenci-al regije v turistični ponudbi in eko kmetijstvu, kar lahko več-krat slišimo ali preberemo, je bi-stveno preveliko poenostavljanje in posledica tega, da si nihče več ne predstavlja, kako bi dal velja-vo predelovalni industriji in ve-likim industrijskim obratom z razvojno močjo. Dejstvo je, da je Podravje regija z industrijsko tra-dicijo, čeprav se ta zadnja leta iz-gublja med trgovinskimi objekti. Vendar ima Podravje kar veliko izjemno dobrih podjetij, stabil-nih in sposobnih samostojnih podjetnikov, univerzo in velik delovni potencial. Podravski regiji v resnici manjkata povezo-valna politika in skupna pripra-vljenost na izzive svetovnega gospodarstva, ki je stvarnost tudi v najmanjših pohorskih ali haloških zaselkih.

Poznate utrip podravskega go-spodarstva, podatki kažejo, da se pobira in ima vse boljše rezulta-te, drugi tarnajo, da se nikamor ne premakne in da vse bolj tone. Kje torej smo?

"Štajersko gospodarst vo kaže dober napredek, predvsem

zaradi izvoznikov. Mnoga uspe-šna podjetja se sicer ne želijo izpostavljati, vendar dosegajo zelo dobre rezultate. Hkrati pa moramo ugotoviti, da regija ne dosega razvoja, ki si ga želimo, in da smo med manj razvitimi v Sloveniji."

Zakaj se podjetja ne želijo iz-postaviti oziroma pohvaliti z uspehi?

"V preteklosti se je, tudi v medijih, mnogim podjetjem pri-pisal neki status, velikokrat tudi neupravičeno, kar je pod-jetjem včasih škodovalo. Zato

sedaj mnogi rečejo 'pustite nas pri miru, delamo svoj posel in ne želimo biti izpostavljeni'. Za pod-jetja je to velikokrat zelo dvore-zno, ne želijo biti videna, ne želijo se pozicionirati v regiji, hkrati pa, v nekem trenutku, potrebu-jejo okolje, potrebujejo vidnost.

Štajersko gospodarstvo kaže napredekPogovor z mag. Aleksandro Podgornik, direktorico Štajerske gospodarske zbornice, o razmerah v podravskem gospodarstvu

18

Direktorica ŠGZ mag. Aleksandra Podgornik pravi: "Tujim investitorjem ni do naših neurejenosti, z njimi se niti slučajno ne želijo ukvarjati. Enostavno grejo drugam."

Besedilo: Vera Kozmik Vodušek

Takrat se mnogi čudijo, da jim ne uspe prodreti s kakšnim predlo-gom, željo po širitvi in podobno. Zavedanje, da mora biti sodelova-nje kontinuirano in večstransko, je premalo prisotno, a dejstvo je, da morajo podjetja tudi dajati v okolje, če želijo od njega preje-

mati. Ne morejo prejemati samo takrat, ko si želijo, sicer pa jih okolje ne zanima."

V PODRAVJU ZELO MALO VELIKIH PODJETIJKakšna je struktura podjetij v Po-dravju?

"S strukturo ne moremo biti zadovoljni. V Podravju je zelo malo velikih podjetij, ogromno je mikro in majhnih. Zakaj je to slabo? Kot predsednica regijske garancijske sheme ugotavljam, da je izredno malo podjetij, pri katerih bi lahko računali na njihov razvoj, večina jih potre-buje pomoč, dobrih projektov je malo."

Podjetja sploh sodelujejo med seboj, se povezujejo? So pripra-vljena na skupne nastope na zu-nanjih trgih, sejmih?

"Podjetja ne dosegajo visokih dodanih vrednosti na zaposle-nega, predvsem pa ne sodeluje-jo in ne razmišljajo o prednostih, ki jih sodelovanje prinaša. To je nerazumljivo. Že samo če se ozremo čez mejo, v Avstrijo, takoj vidimo rezultate dobrega sodelovanja podjetij in njihovega skupnega nastopa, kar jih dela bi-stveno močnejše, njihovi rezul-tati so zato tudi boljši. V tujini je zbornično povezovanje izjemno močno. Zelo se povezujejo tudi v grozde, kar pri nas ne zaživi. V to morajo seveda tudi vložiti, a pod-jetja to sprejemajo, saj vedo, da brez nič ne more biti nič. V Av-striji se povezujejo konkurenčna podjetja in potem skupaj prodi-rajo na kak tuji trg, posamična bi pač bila premalo konkurenčna. Pri nas tega razmisleka ni, vsak razmišlja posamezno."

Česa se bojijo?"Konkurence. Odsotnost zau-

panja je neverjetna. Če hočeš so-delovati, moraš tudi dajati, dajati informacije, razkriti nekatere po-datke. Tega pa očitno naša podje-tja ne želijo, ljubosumno skrivajo podatke in ostajajo sama."

Kaj pa povezovanje po vertikali - ko se podjetja dopolnjujejo, si ne konkurirajo?

"Z izgubo velikih sistemov je žal vertikalno sodelovanje prak-tično izginilo. Velika podjetja

19

Naši ljudje, ki delajo v tujini tudi na zelo odgovornih in stro-kovnih delovnih mestih, bi z vese-ljem delali tudi v Sloveniji, a pri nas je priložnosti bi-stveno premalo. Naš cilj mora biti ustvarjati v Slove-niji dobra delovna mesta, moramo si želeti dobrih podje-tij, samo ta dajejo prostoru perspekti-vo in blaginjo."

˝

povezujejo mikro in majhna pod-jetja v verigo, povezujejo podizva-jalce, ker jih seveda potrebujejo. Ko te potrebe ni, zanimanje za povezovanje izginja, struktura majhnih po dejavnosti se ne do-polnjuje, ampak si konkurira. Zato je tako pomembna prava struktura po dejavnosti in po-sledično tudi po velikosti podje-tij. In ta struktura je v Podravju porušena."

POTREBOVALI BI LASTNO (POLITIČNO) REGIJOAli je odsotnost sodelovanja v gospodarstvu tudi posledica ne-obstoja regije? Govorimo sicer o Podravju, o Štajerski, vendar imamo 41 občin, ki niso pove-zane, ki nimajo enotne strategi-je, ki ne razmišljajo o enotnem prostoru, vsak razmišlja o svoji občini, o svoji obrtni coni …

"Odsotnost regije, politične, če hočete, se nam vse bolj ma-

ščuje. Vsak razmišlja in vleče v svojo smer. Zato imamo toliko in-dustrijskih oziroma obrtnih con, ki so velikokrat prazne. Nimamo povezane infrastrukture, veliko lokalnih skupnosti niti pomisli ne na regijske projekte in regijski razvoj. Če se spet za hip ozremo čez mejo - v Avstriji so regije tiste, ki vodijo in usmerjajo razvoj, ki povezujejo in določajo smer in strategijo. Močno regijsko po-vezovanje rezultira v močnem gospodarskem sodelovanju in dogovarjanju o strategijah ra-zvoja lokalnega okolja. Pri nas tega ni. V resnici je regijska inšti-tucija samo Štajerska gospodar-ska zbornica, ki pa ima premalo moči, je zgolj organizacija član-stva, drugih pristojnosti nima, predvsem pa nima regijskih so-govornikov. Neki tuji investitor nima sogovornika, pri katerem bi dobil celovite informacije, po-govarja in pogaja se lahko z vsako občino posebej, celovite slike nima nihče. In verjemite, tujim investitorjem ni do naših neure-jenosti, z njimi se niti slučajno ne želijo ukvarjati. Enostavno grejo drugam."

Smo že zreli za pogovor o ustano-vitvi regije?

"O tem pa nisem prepričana. Vsak brani svoje drobne interese, celota ga ne zanima. Lokalna po-litika, torej župani, je usmerjena v svoje občine, širših interesov ne kažejo. Do tega, da bi prišli v regijo tudi regijski projekti in sredstva, jim je, a za to niso pri-pravljeni odstopiti od ozkih lokal-nih interesov."

Katere panoge so v Podravju naj-bolj perspektivne?

"Žal so najbolj perspektivne tiste panoge, v katerih je največji manko delovne sile. Zelo močna je predelovalna industrija, kemij-ska, prehranska, kovinskoprede-lovalna. To so naše tradicionalne panoge in hkrati tudi največje priložnosti.

Manko delovne sile v teh pa-nogah je seveda posledica de-lovnih migracij v Avstrijo, kar je popolnoma razumljivo, ljudje si pač poiščejo delo in zaslužek. Če bi bila priložnost dobiti delo in primerljiv zaslužek v podjetju v Podravju, bi se ljudje takoj od-zvali, nedvomno."

Jernej Čokl je v slovenskobi-striški Impol prišel leta 1973. Po osamosvojitvi Slovenije je postal direktor. Ključna za obstoj pod-jetja so bila leta 2000 do 2008, odločilna pa številna vlaganja. Dobiček se od leta 2010 povečuje.

V NAŠO PRIHODNOST MALO ZAUPANJAKako s časovne distance vidite prelomne dogodke za Impol: v letih Jugoslavije, po osamosvoji-tvi, po vstopu v EU in v kriznih letih?

"Impol je del mojega življenja več kot 40 let. Sprva sem delal kot pripravnik v žičnem oddel-ku, napredoval do vodje TOZD Žičarna, se v letu 1981 lotil ra-zvoja tehnologije in proizvodnje v celoti in dobil boljši vpogled v poslovanje. V osemdesetih se je politična kriza Jugoslavije jasno izražala tudi v tovarni. Sistem sa-moupravljanja ni dajal pozitivnih učinkov, bilo je preveč nereda, politika se je vmešavala v po-slovne odločitve, produktivnost je bila izjemno nizka. Imeli smo težave s pridobivanjem surovine in vse večjimi nemiri med delav-ci. Leta 1987 je bila velika stavka in tudi zato je bila leto kasneje imenovana petčlanska prisilna uprava. Bil sem njen član, pred-vsem zaradi tehničnega poznava-nja družbe. Kot direktor družbe sem bil po osamosvojitvi soočen z izgubo glavnega dela trga, zato smo se morali hitro preusmeriti na zahodne trge in naše prodajno osebje je tam intenzivno delalo. Med prvimi v državi smo pridobi-li standard ISO 9001, pomemben za pridobivanje zaupanja kupcev. Velik izziv je bilo ohranjanje likvi-dnosti, saj smo morali dokončati veliko naložbo za vojaške potre-be v stiskalništvu, jo preusmeri-ti za civilne potrebe in to v izvoz.

Vse to nas je pripeljalo pod okri-lje Sklada za razvoj. Devetdeseta niso bila rožnata, celotno gospo-darstvo se je borilo za prežive-tje in v našo prihodnost je bilo malo zaupanja. Leta 1993 nam je Sklad za razvoj celo napovedal, da bomo obratovali še eno leto. A smo se prestrukturirali, repo-zicionirali na trgu in postopoma povečali stabilnost poslovanja. Naslednji večji mejnik je bilo leto 2002, ko smo postali 70-odstotni lastnik srbskega podjetja Impol--Seval in povečali kapacitete v valjarništvu.“

Najtežje obdobje za Impol in kako ste se izvili iz težav?

"Od 2000 do 2008 so bila naj-pomembnejša leta, saj smo obli-kovali temelje razvoja družbe. Najtežje je bilo konec leta 2008 in v 2009, ko so nam upadla na-ročila, predvsem za avtomobilsko in gradbeno industrijo. Takrat se je potrdilo, da smo ustrezno stra-teško pozicionirani, saj je proda-ja razpršena na več programov, industrijskih segmentov in ge-ografskih trgov. Zato so takrat drugi programi, ki jih je recesija manj prizadela, ohranjali pozitiv-no poslovanje in premostili smo težave. Takrat smo končali po-membno naložbo v povečanje sti-skalniških kapacitet, kar se nam je obrestovalo v letih 2010-2016, ko praktično vsako leto povečuje-mo dobiček. V zadnjih petih letih smo končali še naložbo v poveča-nje kapacitet litja, kar je še okre-pilo naš tržni položaj. Letos smo najeli proizvodne kapacitete pod-jetja TLM Šibenik v stečaju. Dol-goročni cilj je odkup, s čimer bomo dodatno utrdili položaj va-ljanih izdelkov na trgu."

Impol deluje v posebnem poslov-nem okolju, aluminij je treba plačati takoj, kupci pa izdelke plačajo veliko pozneje. Kako ob-

vladate to specifiko?"Proces financiranja poslova-

nja je ključen. V vseh letih smo ohranjali dober odnos z bankami in drugimi investitorji, predvsem s transparentnim poslovanjem in poročanjem. Lani smo z izdajo obveznic razširili obstoječi nabor virov financiranja, kar nam bo omogočilo dodatna vlaganja v rast in razvoj skupine. Ob tem z lastnim upravljanjem tveganj ob-vladujemo cenovna tveganja, ki jih povzroča gibanje borznih cen aluminija pri sklepanju prodaj-nih in nabavnih pogodb. To nam omogoča usmeritev v doseganje prodajnih marž, ki skupini omo-gočajo dobičkonosno poslovanje."

UŽIVAJO UGLEDKadri so ključni, kako privabite in motivirate najboljše in razvoj-no naravnane zaposlene?

"Impol uživa velik ugled kot delodajalec. To ustvarjamo s po-štenim odnosom do zaposlenih. Zaposleni prejemajo plačo, ki je višja od državnega povprečja in povprečja panoge. V letu 2015 je povprečna bruto plača zaposle-nega v skupini Impol v Sloveni-ji znašala 1929 evrov. Lojalnost ustvarjamo tudi z organizacijo številnih dogodkov, od športnih iger, podelitev priznanj inovator-jem in jubilantom, z raziskoval-nimi simpoziji in obdarovanjem otrok zaposlenih. Dosledno spo-štujemo zakonodajna določila in zaposlenim omogočamo usposa-bljanje, rast in napredovanje na delovnem mestu. Pohvalimo se lahko z izredno nizko fluktuacijo ter da pri nas dela že četrta gene-racija družin."

Na katere trge stavite zdaj? Kakšen bo Impol denimo v letu 2020?

"Nameravamo ohranjati raz-pršenost prodajnega programa med različne industrije. Ohranili

FOTO

: NIN

O V

ERD

NIK

V preteklosti za obstoj, zdaj za še večji dobičekCilj Impola v desetletju podvojiti prihodke na milijardo evrov

Jernej Čokl, direktor Impola: “Želeli bi si, da bi pri urejanju dovoljenj naleteli na hitrejšo in bolj odzivno javno upravo.”

bomo izvozno usmerjenost in naj-pomembnejši trg ostaja Evropa. Za proizvajalce aluminija se odpira trg avtomobilske industri-je in tukaj načrtujemo naložbe. Z nakupom tovarne v Šibeni-ku utrjujemo valjarništvo in mu omogočamo razvoj. Stiskalništvo preusmerjamo na izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki bodo omo-gočili večjo dobičkonosnost. Če dodamo večanje kapacitet na po-dročju livarstva in vpeljavo final-nih proizvodov z visoko dodano vrednostjo, je uresničljiv cilj po-večati prihodke s 550 milijonov evrov na milijardo do leta 2025."

Za naložbe rabite obsežno doku-mentacijo. Ocenili ste, da je admi-nistracija prepočasna. Je še tako?

"Želeli bi si, da bi pri urejanju dovoljenj naleteli na hitrejšo in bolj odzivno javno upravo. Eden izmed pomembnih projektov za razvoj Impola v Slovenski Bistri-ci je zagotavljanje ustrezne infra-strukture na področju cestnih povezav in dobave elektrike. Vse probleme bi lahko rešili z izgra-dnjo obvoznice, zanjo si prizade-vamo že več kot desetletje, a se šele po posredovanju predsedni-ka vlade začenjajo premiki."

20

- VELIKA PODJETJA

Darja Lukman Žunec

Pošta Slovenije s svojimi sed-mimi hčerinskimi družbami po-staja vse močnejša poslovna skupina. Zaradi upada klasičnih poštnih storitev in zamenjave z elektronskimi načini komunici-ranja ter zato spremenjenimi na-vadami uporabnikov se usmerja v razvoj in nadgradnjo inovativnih in konkurenčnih storitev. Lani je ustvarila 6,9 milijona evrov čiste-ga dobička, opravila pa skoraj 980 milijonov storitev. Konec leta je imela 5831 zaposlenih. Letos na-črtujejo nekoliko višje prihodke in poslovni izid, primerljiv s pre-teklim letom. Najvišjo rast si obe-tajo pri paketnih, logističnih in informacijskih storitvah. Poseb-

no pozornost namenjajo izobra-ževanju in razvoju zaposlenih. Zaposleni se vključijo kar sedem-tisočkrat na leto v različne oblike izobraževanja. Najvišji delež za-poslenih ima srednjo tehnično izobrazbo, a z leti se ta delež iz-boljšuje, že zdaj pa je dejanska stopnja izobrazbe zaposlenih višja od zahtevane. Generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak ob tem pove: "Dober lanski po-slovni rezultat dokazuje, da smo strategijo poslovanja in ukrepe za spopadanje z upadanjem kla-sične komunikacije dobro za-snovali. Zadovoljen sem, da se ta pozitivni trend kaže tudi v prihodnje. Med ključne aktivno-

sti bi uvrstil nakup logističnega dela Mladinske knjige Založbe, s čimer smo postali eden najpo-membnejših ponudnikov bla-govne logistike in oskrbovalnih verig. Izpostavim naj širitev ob-stoječega sodelovanja med Pošto Slovenije in Deutsche Post DHL pri paketni dostavi, s čimer je Slo-venija postala del velike in razve-jene evropske paketne mreže te nemške pošte. Pričakujemo lahko, da se bo Deutsche Post v skladu s svojo dolgoročno stra-tegijo največjega logista na svetu ustrezno pozicionirala na trgih, ki so ključni za slovensko gospodar-stvo, in znatno povečala prispe-tje paketnih pošiljk v Slovenijo.

Letos smo svoji mreži kontaktnih točk dodali 24 paketomatov v 16 slovenskih mestih in strankam omogočili, da brez čakalnih vrst in gneče prevzemajo ali oddajajo pakete. V prihodnje načrtujemo tudi oblikovanje naše skupine v vse bolj paketno-logistično in IT--podjetje, ki bo nastopalo na do-mačem in tujem trgu." (DLŽ)

Pošta Slovenije: Uspešen spopad z novimi navadami Zaradi upada klasičnih poštnih storitev in zamenjave z elektronskimi načini komuniciranja se Pošta usmerja v razvoj drugih storitev

Mag. Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije

Talum Kidričevo proizvaja aluminij tako z elektrolizo gli-nice kot z reciklažo odpadnega aluminija in aluminijevih zlitin, različnih polizdelkov za izdela-vo profilov, doz in tub, uparjal-nikov za hladilno-zamrzovalne aparate ter naprednih ulitkov za avtomobilsko industrijo ter splošno strojegradnjo. Razvijajo tudi tehnološko opremo in reši-tve za druge proizvajalce. Večino svojega programa izvozijo in so enajsti največji slovenski izvo-znik. Skupina Talum zaposluje več kot 1200 sodelavcev, večina ima četrto stopnjo izobrazbe. V letu 2015 so prodali 138.860 ton proizvodov in ustvarili skoraj 316 milijonov skupnih prihodkov. Po-slovno leto so končali z dobičkom 530.731 evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 38.052 evrov. V prvi polovici letošnje-ga leta je vrednost prihodkov iz

prodaje 153,6 milijona evrov, kar je za tri odstotke več od planira-nega, a manj, kot so jih ustvarili lani v enakem obdobju. Na obseg prihodkov namreč vpliva borzna cena aluminija, ki se je glede na lani znižala. Ne glede na padec cen surovin na borzah, so imeli v tem obdobju 319.844 evrov dobič-ka in tako nadaljevali pozitivni trend dobičkonosnosti. V prvem polletju so celo zaposlili 71 novih sodelavcev.

Predsednik uprave Marko Drobnič je optimist: "Lani smo kljub težavnim okoliščinam za poslovanje in nestabilnosti evropskih trgov dosegli rast pro-daje in uresničitev strateških usmeritev v razvoju in prestruk-turiranju. Pozitivni poslovni izid je rezultat doseženih premij naših proizvodov, intenzivnega dela na trgu z namenom poveča-nja prodaje, razvojnih aktivno-

sti in stroškovne učinkovitosti. Letos in v prihodnje želimo na-daljevati izboljševanje poslov-nega izida s konkurenčnejšimi pogoji pri oskrbi, s ključnimi strateškimi surovinami in ener-gijo ter nadaljnjim povečevanjem obsega prodaje proizvodov in sto-ritev z višjo dodano vrednostjo. Intenzivno vlagamo sredstva v raziskave, razvoj in naložbe na področjih, kjer si obetamo hitro rast prihodkov in dodane vredno-sti. Na področju proizvodnje ron-delic za dozni in tubni program, kjer se Talum letos približuje mestu največjega evropskega proizvajalca, povečujemo proi-zvodne kapacitete in istočasno razvijamo nove, napredne zlitin-ske rondelice, ki bodo temelj naše rasti in uspešnosti tega programa v prihodnje. V letošnjem letu uva-jamo tehnologijo visokotlačnega litja, ki smo jo zasnovali na naj-

FOTO

: JA

NK

O R

ATH

FOTO

: JA

NK

O R

ATH

Talum: Enajsti največji slovenski izvoznikSkupina Talum zaposluje več kot 1200 ljudi, lani pa so imeli skoraj 316 milijonov evrov prihodkov

Marko Drobnič (predsednik uprave)

sodobnejši, visoko produktivni opremi in fokusirali na segment zahtevnejših ulitkov. Letos bomo za razvojno-raziskovalno dejav-nost, za investicijsko vzdrževanje in za novo opremo namenili pri-bližno 18 milijonov evrov, še ne-koliko več pa v letu 2017." (DLŽ)

21

Stoletnik, ki je v boljši kondiciji kot kadarkoli prejPrimat je šolski primer vztrajnosti, odločnosti in zaveza-nosti k razvoju. Prav zaradi inovativnih produktov zaseda prvo mesto na svetu v svoji niši

Francu Schellu je 9. novembra 1901 uspel veliki met. Na ta dan so mu mariborske mestne obla-sti dovolile opravljati ključav-ničarsko obrt. To je bilo v času industrijskega razcveta mesta ob Dravi, ko se je pojavilo več speci-aliziranih tovarn, kot so bile to-varna umetnih brusov Swaty, tovarna mila, mlekarna, tiskar-na ... Schellova delavnica je raz-meroma hitro rasla, zaposlovala je vedno več ljudi. To je bil čas roj-stva ključavničarstva v Maribo-ru. Žal pa je decembra 1918 Schell umrl in poslovanje so prevzeli sorodniki ter dejavnost razširili. Tako je leta 1920 nastalo podje-tje Tovarna blagajn Maribor, ki ga danes poznamo pod imenom Primat.

Z REŠITVAMI PREHITELI POVPRAŠEVANJE

Podjetje se je že takrat speci-aliziralo za izdelovanje blagajn vseh vrst, za trezorje, železne omare, kasete za prenašanje in hrambo denarja... A zaradi go-spodarske krize, druge svetov-ne vojne in nacionalizacije se je podjetje težko prebijalo. Šele osemdeseta leta prejšnjega stole-tja so podjetju prinesla res prave spremembe. Zaradi zmanjšanja naročil na domačem, takrat ju-goslovanskem trgu so vedno več

sredstev vlagali v razvoj. Usme-ritev na zahodne trge ni bila povsem mogoča, saj dotedanji proizvodi niso ustrezali zahte-vam evropskega in ameriškega tržišča. To so bili težki časi za Ma-ribor, pa tudi za Primat. Leta 1996 se je podjetje organiziralo v del-niško družbo Primat. In prav to ga je po desetletju raziskovalnega dela izstrelilo v orbito. Prvič se je zgodilo, da so trgu ponudili reši-tve, še preden se je sploh pojavilo povpraševanje.

"Vlomi s plinsko mešanico so v zadnjih letih presenetili vso strokovno javnost, industrijo in zavarovalništvo. Na tem podro-čju smo prvi našli odporno gra-dnjo blagajn. Zaradi te rešitve smo leta 2008 prevzeli vodilno vlogo v Evropi in svetu," je za Večer povedala Slavka Marinič, predsednica uprave Primata. Primatovi razvojniki so nedavno za novo generacijo eksplozijsko odpornih bankomatnih blagajn od Gospodarske zbornice Slo-venije prejeli srebrno priznanje

za inovacije. S tem se je Primat utrdil na samem svetovnem vrhu. "Razvoja nismo zmanj-šali niti v času kriznih udarcev v letih 2009 in 2012. Tudi zato smo na področju bankomatnih blagajn postali vodilni evropski in svetovni proizvajalec, znan in cenjen v stroki. Pri nekate-rih specifičnih znanjih in izved-bah smo edini, ki nam je uspelo uspešno opraviti celo vrsto naj-zahtevnejših testiranj," se je po-hvalila Mariničeva.

OPREMLJALI ŠVICARSKO TOVARNO UR

Varnostna oprema pomeni več kot 90 odstotkov proizvo-dnje Primata. Sem spadajo ban-komatne blagajne, prostostoječe varnostne blagajne, varnostne omare, trezorski prostori in trez-orska vrata, v zadnjem času pa sprejemajo vse več projektov, pri katerih so kar cele hale trezorski prostori. Nekoč so imele te po-

trebe le banke in zavarovalnice, danes pa se za tovrstno opremo tovarn odloča vse več drugih podjetij. In Primat ima pri tem že celo vrsto referenc.

"V Švici smo pred časom opremljali tovarno ur, kjer je ce-lotna hala trezorski prostor. Tudi skladišča farmacevtske proizvo-dnje so deloma grajena kot trez-orski prostori in so tako velika, da lahko vanje zapelje vlači-lec. Opremili smo tudi največji trezorski prostor na svetu na züriškem letališču," doda Mari-ničeva. Primat ponuja svoje sto-ritve v 34 državah po svetu, na leto pa ustvari več kot 20 milijo-nov evrov prihodkov. Po uspehih na trgu v ZDA so vse bolj priso-tni tudi na zahtevnem azijskem tržišču.

"Blagajne so v zadnjih dvajse-tih letih doživele silovit razvoj. Zavzeti morajo čim manjši pro-stor, zadostiti potrebam kupcev in varnostnim zahtevam. Bla-gajne delamo v različnih barvah, s ključi, z mehansko kombina-

23

FOTO

: VEČ

ERO

V A

RHIV

- SREDNJE VELIKA PODJETJA

Zvone Štor

Podjetje Ko-trans ima 100 zaposlenih, od tega 80 šoferjev. Med drugim ponuja prevoze ne-varnih snovi, zagotavlja tudi transport znotraj mednarodnih hladnih verig.

Ko-trans je leta 1991 ustano-vil Milan Kostanjevec in ga vodi še danes. Leta 2003 se je podjetje prvič razširilo. Zgradili so novo poslovno zgradbo, delavnico za servisiranje tovornih vozil, ogro-mno parkirišče in avtomatsko avtopralnico za prikoličarje in av-tobuse. Pet let kasneje so dogradi-li še skladišče z ločenim delom za blago, ki zahteva poseben tempe-raturni režim.

Velik napredek so po besedah Kostanjevca naredili leta 2010, ko so vsa vozila opremili s sledlji-vo napravo Transics. Tako imajo v vsakem trenutku na voljo po-datke, kje so njihovi tovornjaki, kdaj pridejo na cilj, zelo pomemb-no je tudi spremljanje razmer na cestah, saj lahko šoferjem v re-alnem času najdejo najhitrejšo

pot. Dobra organizacija in odlič-no načrtovanje poti sta ključnega pomena za vsako logistično pod-jetje. Izkazalo se je, da so manjša in prilagodljiva podjetja prav v času krize izkoristila težave logi-stičnih velikanov. Tudi Ko-trans je v tem času hitro povečeval pro-dajo in dobiček.

"Smo privatno podjetje z vizijo, tradicijo in bogatimi iz-kušnjami na področju medna-rodnih prevozov. Prednost naših storitev je, da lahko projekte v prevozih opravimo v celoti s svo-jimi prevoznimi sredstvi in z lastno organizacijo," je povedal Kostanjevec.

So pa pri Ko-transu pono-sni še na eno stvar: leta 2013 so prejeli certifikat Excellent SME, ki ga Gospodarska zbornica Slo-venije v sodelovanju z bonitetno hišo Coface Slovenija podeljuje za odlično poslovanje, ki prispeva k večji kredibilnosti. To zlasti šteje na domačem pa tudi na medna-rodnem trgu.

Dobra komunikacija in odlična organizacijaV Gorišnici ob slovensko-hrvaški meji je matična "luka" za 80 tovornih vozil, ki so veči-noma na poti po vsej Evropi. Srečujemo jih na cestah v Nemčiji, Belgiji, Avstriji pa tudi v Turčiji. Kriza je podjetje Ko-trans le še okrepila

24

Ste vedeli, da je v Mariboru 18 tisoč svetilk, 70 semaforiziranih križišč, 360 kilometrov cest in drugih javnih površin, osvetlje-nih z javno razsvetljavo? Če niste nikoli pomislili na to, je tako, ker sistem deluje brezhibno.

Pred 159 leti, ko se je Maribor prvič občutneje moderniziral, je nastalo podjetje, ki je bilo pred-hodnik današnjega Nigrada. Med prvimi v tem delu Evrope so vzpo-stavili sistem javne razsvetljave (danes skrbijo za mrežo 18 tisoč svetilk v 18 občinah). Vsesko-zi je bil v mestu zelo pomemben javni promet, v zadnjem času pa skrb za okolje. Maribor se je, tudi po zaslugi zaposlenih v Nigra-du, pogosto uvrščal med pionir-je sodobnega urejanja mestnega življenja v tem delu Evrope. "Od-ločitev o projektiranju, izgradnji in upravljanju čistilnih naprav se je kljub zahtevnosti potrdila kot pravilna, zato jo bomo razvijali naprej. Ceste, ulice, trgi, mosto-vi, kanalizacijsko omrežje, javna razsvetljava in čistilne naprave

držijo korak s časom. Ponekod so tudi korak spredaj," je pove-dal Marko Žula, direktor družbe, in ob tem izpostavil zagnanost in trud vseh generacij zaposlenih. Čistilne naprave najbolj nazorno kažejo, v katero smer se bo raz-vijala mestna komunala. Veliko pozornosti v podjetju namenjajo ekologiji, ohranjanju okolja in ra-cionalni porabi naravnih virov. "S svojimi dejavnostmi ne bomo povzročali nepotrebnih obreme-nitev okolja, na reguliranih po-dročjih pa bomo ravnali skrbneje, kot to od nas zahteva zakonoda-ja. Ekološke parametre bomo iz-boljšali tudi v primerih, kadar bomo lahko s svojim delovanjem posredno doprinesli k izboljšanju bivalnega okolja," je o zavezah za prihodnost dodal Žula.

In še ene naloge Nigrada ne smemo spregledati: v njihovih načrtih je tudi odpravljanje ar-hitekturnih ovir z namenom, da omogočijo dostop za ljudi s poseb-nimi potrebami. Tudi zato je Ma-ribor prijazno mesto.

Nigrad: podjetje, ki noč spreminja v danNobeno mesto ne more funkcionirati brez podjetja, kakršno je Nigrad, njihov največji uspeh pa je, da se danes nihče več ne sprašuje, kdo upravlja z 18 tisoč svetilkami

cijsko ključavnico, elektronsko ključavnico, tudi na prstni odtis. Tako je kot pri nakupu avtomo-bila, ko se odločamo za različno opremo. Več kot polovico bla-gajn izdelamo po naročilu, tudi za individualnega kupca. Imamo standardne blagajne različnih di-menzij, potem pa po izbiri: barvo, okovje, material in obliko kljuke, ključavnice - notranjo opremo je mogoče poljubno izbrati," poja-snjuje Mariničeva.

"Znanja imamo v hiši veliko. Ko smo testirali blagajne, od-porne proti vdorom s plinskimi mešanicami, smo se učili tudi kemije. Ko plin v blagajni eksplo-dira, pride do trenutnega udara več deset ton na vrata blagaj-

ne. To je strahoten udarec, ki ga mora blagajna prestati, da se ne odpre.

Gre za specialne materiale in način gradnje. Testiramo na te-stnem inštitutu v Kölnu, na te-stnem poligonu v Berlinu in v Parizu. Zelo pazimo, da se po te-stiranju izdelek vrne domov in se pod kontrolo uniči, da ne pride v roke konkurentov." Postati naj-boljši v niši je rezultat nenehnega razvoja in akumulacije izveden-skega znanja.

Zaradi tega so sposobni hitre-ga reagiranja in prilagajanja zah-tevam kupcev. A glavnih izzivov jim ne postavljajo konkurenčna podjetja, temveč vse bolj iznaj-dljivi vlomilci.

Primatu že vrsto let uspešno predseduje Slavka Marinič (levo), ki je skupaj s prokuristom Erihom Štefancem (desno) tudi največja lastnica družbe.

FOTO

: AN

DRE

J PE

TELI

NŠE

K

Lani ste imeli skoraj 10 milijonov evrov prihodkov, kar je približno desetkrat več kot leto prej. Kako vam je to uspelo?

"V zadnjih dveh letih smo prodrli na zunanje trge, v Kuvajt, Oman in na Poljsko, predvsem s pomočjo tujih partnerjev. Da smo vzpostavili stike v tujini, preko katerih smo dobili posle, smo delali pet ali šest let. Leta 2008 smo delali za slovensko vojsko, njihova izvidniška vozila smo opremljali z detekcijsko opremo, in že takrat navezovali stike s tujimi firmami Brucker, Proengin, Irdam ... Tuje trge smo osvojili tudi z njihovo pomočjo in naredili nekaj večjih poslov, na primer za poljsko ministrstvo za okolje smo opremili vozila, ki lahko merijo kemijsko onesnaže-nost okolja, kjer je veliko tovarn."

KLJUČNE SO REFERENCE IN ZAUPANJEKako si lahko ilustrativno pred-stavljamo detekcijo, dekonta-minacijo strupov oziroma vaše delo?

"Opremo, ki je to sposob-na, kupimo ter električno-me-hansko in softversko vgradimo v vozilo, v katerem je potreben računalnik. Računalnik poveže-mo z instrumentom, da operater vidi, kaj se dogaja zunaj. En del predstavlja merjenje instrumen-ta oziroma radioloških, bioloških, kemijskih ali drugih strupov v okolici, na terenu, drugi del pa, kako te rezultate prenašati v ra-čunalnik, jih predvajati, ana-lizirati in odstraniti. Opremo proizvajajo predvsem podjetja,

ki sem jih že omenil, eno vodilnih je Brucker."

Kako dolgo traja, da opremite vozilo, mobilni laboratorij?

"Približno osem do dvanajst mesecev. Dobavni roki za mate-rial, instrumente, ki jih vgrajuje-mo, so relativno dolgi, tam nekje pet do šest mesecev. Odvisno je tudi od tega, ali smo podobno vozilo že opremljali ali delamo na novo."

Kaj je ključno pri osvajanju tujih partnerjev in trgov?

"Kot pozitivne se izkazujejo zlasti reference oziroma dobro opravljeni posli in prisotnost

na vojaških in drugih sejmih v tujini."

Kaj so skrivnosti poslovanja v arabskem svetu? V čem se razli-kuje od evropskega?

"Na Bližnjem vzhodu veliko dajo na zaupanje, morda še neko-liko več kot Evropejci. Vse želijo videti, preizkusiti ... A negativnih izkušenj nimamo. Mislim, da po-sebne razlike v poslu na različnih kontinentih ni."

Kaj pa politične reference, veze? Koliko pomembne so v poslu?

"Mislim, da niso pomembne. Osebno nimam političnih vez in navezav."

Kaj je torej bistveno?"Pridobiti zaupanje tistih, s

katerimi sodeluješ, in kupcev. In to, da nikoli ne smeš nikogar spe-ljati na led."

KAKO ŠKODLJIVE ODPADKE SPREMENITI V NEŠKODLJIVEVečkrat ste kandidirali pri javnih naročilih, ki so med bolj proble-matičnimi, koruptivnimi postop-ki v Sloveniji. Kakšne so vaše izkušnje, kako manevrirate?

"Javna naročila so na portalih in nanje se lahko prijavi vsak. Zadnja leta s temi postopki nimamo izku-šenj. Usmerili smo se v izvoz."

FOTO

: IG

OR

NA

PAST

Nikoli ne smeš nikogar speljati na ledAnton Kropec, direktor Em.Tronica, mariborskega podjetja za mehatro-niko in robotizacijo

27

- MAJHNA PODJETJA

V r u š ke m podje t ju T DR Legure "smo edini v Evropski uniji, ki proizvajamo leguro z več kot desetimi odstotki ma-gnezija," posebnost dejavnosti izpostavlja direktor Igor Žižek. Podjetje, ki je v večinski lasti ita-lijanske družbe Metal Trading International, ima proizvodnjo v Rušah. Štiridesetim zaposle-nim, pretežno so metalurgi in strojniki, v proizvodnji pa se dela lahko priučijo tudi ljudje z osnov-nošolsko ali poklicno izobrazbo, se bo kmalu pridružilo predvido-ma deset do petnajst novih sode-lavcev, ker snujejo nove razvojne projekte.

"Poskusna proizvodnja novih litih cepiv in polnjene žice je že stekla, zdaj se pospešeno pripra-vljamo na serijsko proizvodnjo," pravi Žižek. In se pošali: "Priho-dnje leto želimo biti naj podra-vsko podjetje."

Njihov primarni proizvodni program sestavljajo komple-ksne zlitine (cepiva, nodulator-ji, dezoksidanti, polnjene žice), ki se uporabljajo v livarstvu za proizvodnjo visokokvalitetnih železovih litin, na primer za dele zavornih sistemov za avtomo-bilsko industrijo, cevi za distri-

bucijo pitne vode, dele vetrnih generatorjev in v ladjedelništvu. Produkti so torej zlitine z višjo stopnjo dodelave ali višjo dodano vrednostjo. Podjetje je nastalo leta 2007 s privatizacijo, cepi-tvijo in prestrukturiranjem TDR Metalurgije v Rušah. Je naslednik programa tako imenovanih kom-pleksnih zlitin, nekoč razvitih in skoraj 30 let delujočih v okviru TDR Metalurgije.

Danes 99 odstotkov izdel-kov izvozijo, njihovi glavni trgi so Nemčija, Češka, Poljska, Špa-nija, Italija, Turčija in Japonska. Na oddaljene trge so prodrli z in-tenzivnimi tržnimi aktivnostmi, prisotnostjo na sejmih in novimi zastopniki. Izvažajo direktno, kot denimo v Nemčijo, ali preko agentov.

V okviru podjetja deluje tudi kemijski laboratorij, ki opravlja storitve za TDR Legure in za zu-nanje naročnike. Finančno sta-bilno podjetje je imelo lani 10,5 milijona evrov prihodkov, kar je 2,6 milijona evrov več kot leto prej. Povečali so tudi dobi-ček, leta 2015 ga je bilo 411 tisoč evrov, največ v zadnjih petih letih, dodano vrednost na zapo-slenega in kapital. (NA)

Edini v Evropski uniji s posebno leguro

Ko hodite po aveniji BTC v Ljubljani, stojite pred krožiščem s fontano in prelivajočimi bar-vami na Titovi cesti v Mariboru, prestižnim hotelom Aleksander v Rogaški Slatini, Cityparkom Gradec in še marsikje drugje, lahko občudujete delo maribor-skega podjetja Tlakovci Podle-snik. So družinsko podjetje.

"Dolgoročno planiramo. Naša vizija je, da bi delo preživelo še dolga leta, v naslednje generaci-je," Podlesnikovi izpostavljajo, da je za uspeh pomembna kom-binacija kariere in zasebnega ži-vljenja. Posebno pozornost poleg družinskim članom v podje-tju namenjajo tudi ženskam in nedružinskim uslužbencem. Vodstveni tim podjetja Tlakov-ci Podlesnik, ki "ob tedenskih posvetih in glasnih pogovorih sprejema plane in odločitve za uspešno poslovanje", združuje dve generaciji. Rok Podlesnik je direktor, z mamo Angelo Jožefo Podlesnik sta tudi lastnika, oče Bojan Podlesnik je ustanovitelj in prokurist. Stavijo na predanost poslu, prenašanje znanja, fleksi-bilnost v času, delu in denarju, dolgoročno razmišljanje, stabil-no kulturo, hitro sprejemanje od-

ločitev ter zanesljivost in ponos. Kakovost, strokovno in odgovor-no opravljeno delo so faktorji, ki zagotavljajo obstoj na trgu in dol-goročno prepoznavnost, menijo.

V 34 letih proizvajanja beton-skih izdelkov so razvili široko paleto proizvodov, na trgu jih po-nujajo 400. Moderne, elegantne, čiste linije izbranih barv ali sta-rane - antične, nepravilne oblike, prelivajočih se barvnih odtenkov, zagotavljajo estetiko, praktičnost, funkcionalnost in kakovost bi-vanja. Njihovi glavni strategi-ji sta "nenehno vlaganje v novo tehnologijo in visoka kakovost materialov, ki zagotavljajo kako-vostne izdelke". Prihodki Tlakov-cev Podlesnik zadnja leta rastejo, lani so bili 5,8 milijona evrov, ob 60 zaposlenih so imeli skoraj 377 tisoč evrov dobička. Imajo lastno gramoznico in tri razstavne pro-store v Mariboru, Ljubljani in Gradcu, njihovi kupci pa ob Slo-veniji prihajajo iz Avstrije. Da so osvojili slednjo, so najbolj pono-sni, ker so Avstrijci "zelo zahtev-ni kupci, naše storitve in prodajo pa avstrijske oblasti močno ovira-jo", Podlesnikovi si pri tem želijo podporo "naših institucij, mini-strstva in zbornice". (NA)

Glasni posveti v družini

28

Širši javnosti ste znani zlasti kot podjetje, ki opremlja vojsko. Ker vojsko povezujemo z vojno, vojno pa z umiranjem, me zanima, kako gledate na to?

"Moje stališče o tem je, da predvsem ščit imo ljudi. Ne ukvarjamo se z orožjem ali s tr-govino z orožjem, ampak z me-ritvami in dekontaminacijo, pozitivnimi stvarmi za ljudi, pro-cesi za reševanje ljudi."

Kdo sestavlja ekipo Em.Tronica?"Smo interdisciplinarna firma

s 15 zaposlenimi, predvsem ra-čunalničarji, elektro inženirji in strojniki, tudi kemičarka je med nami. Večina je višje in visoko iz-obraženih. Direktor sem postal pred tremi meseci, pred tem je podjetje vodil Rudolf Pečovnik."

Katere novosti ste vpeljali? Kam ciljate?

"Nadaljujemo začete projek-te. Pred direktorsko pozicijo sem delal predvsem na razvoju, zdaj sem zadolžen še za organizacijo in določene nove naloge, bistve-no se ni spremenilo nič. Med stra-teškimi idejami, ki nas zanimajo, je, kako škodljive odpadke nare-diti neškodljive."

Letos praznujete 20 let podjetja. Kaj so ključni mejniki in kako ste se razvijali?

"Delati smo začeli že pred 25 let kot Tam Tronic, ko je skupino sestavljalo pet mladih raziskovalcev. Ko je Tovarna avtomobilov in motorjev Mari-bor (Tam) šla v stečaj, je skupaj z njo zdrsnil v stečaj Tam Tronic.

Nato smo nadaljevali z družbo Em.Tronic. Sprva smo delali zlasti v industriji, začetna leta seveda za Tam, ko smo izdelo-vali posebne merilne naprave, recimo za merjenje odmikalnih gredi, avtomatizacijo črpališča v Tamu. Kasneje smo delali avto-matizacijo sežigalnice v Pinusu. Veliko smo delali za podjetja v Mariboru in njegovi okolici, na primer za Elektrokovino, TVP Ptuj, Iskra-Releje iz Makol in ruški Geberit."

Naredili ste tudi program za spremljanje pridelave vina. Še kaj podobnega, eksotičnega?

"To je bilo pred približno 15 leti, program je bil zanimiv, vendar tržno ni bil uspešen. Smo pa delali tudi softver v Nu-

klearni elektrarni Krško, pro-grame za dušilke, plastične in elastične deformacije, naprave za proizvodnjo sanitarnih ko-tličkov ... skratka programe na znanstvenem nivoju, ki niso se-rijski, standardni in smo jih raz-vijali."

Kako dojemate Slovenijo, Šta-jersko? Sta sistem, okolje dovolj podjetniško podporna? Kje vidite potenciale?

"Tukaj je predvsem zelo lepo. Ko tujci pridejo k nam, so zelo navdušeni nad okoljem, vinogra-di, gozdovi. S tega vidika je okolje zelo produktivno in prijetno. Kar se tiče poslovnih zadev, nimam negativnih izkušenj, določene ra-zvojne projekte država spodbuja in nam tukaj ustreza."

Vaše podjetje se ukvarja z izdaja-njem strokovne literature. Lahko podrobneje predstavite vašo de-javnost?

"Po eni strani izdajamo stro-kovno literaturo, priročnike s po-sodobitvami, strokovne knjige, obrazce, zgoščenke, po drugi strani je naša pomembna dejav-nost izobraževanje: seminarji, izobraževalni programi, konfe-rence, strokovni posveti. Skupni imenovalec obojega je posredo-vanje kvalitetnih informacij stro-kovnjakom v podjetjih in javnem sektorju, s katerimi se lahko kva-litetneje odločajo in bolje posluje-jo. In te informacije posredovati v kar najprimernejši obliki, da jih lahko stranke čim hitreje prejme-jo in čim lažje uvedejo v prakso."

Gre za zahtevne vsebine, spre-membe zakonodaje na različnih področjih.

"Tako je. Sodelujemo z vo-dilnimi strokovnjaki na posa-meznih področjih. Vsakič, ko se pojavi potreba po posredovanju novih informacij, na trgu poišče-mo vodilne strokovnjake, običaj-no iz gospodarstva ali različnih institucij javnega sektorja, in z njihovo pomočjo oblikujemo pro-dukt, na primer priročnik, semi-nar, izobraževalni program, da te informacije čim hitreje posredu-jemo naši ciljni publiki."

PRI KADRIH IŠČEMO INOVATIVNOST IN ZAINTERESIRANOSTKakšne profile sodelavcev zapo-slujete v vašem podjetju?

"Na eni strani so to koordi-natorji, vodje projektov oziroma uredniki strokovnih publikacij.

To so ljudje, ki bolje poznajo posa-mezna strokovna področja, tako da lahko hitro zaznajo potrebe na trgu in se lažje povezujejo s stro-kovnjaki. Na drugi strani imamo sodelavce za prodajo, ki skrbijo za kanale direktnega marketin-ga. Imamo velik klicni center in poseben oddelek za zagotavljanje kakovosti in podpore strankam. Ti svetujejo, odpravljajo tehnič-ne težave in kakorkoli drugače pomagajo našim sedanjim in po-tencialnim strankam."

Kako izberete nove sodelavce?"Kadar potrebujemo nove

sodelavce, ko razvijamo novo področje ali projekt, takrat pač iščemo nove kadre. Pri njih nam je pomembno predvsem, da pri delu vidijo nove izzive, da se dela lotijo z veseljem, da jih zanima, da želijo prispevati svoje ideje, predloge za novosti. Inovativ-nost zelo podpiramo. Morajo biti tudi vešči timskega dela, saj tako v podjetju delujemo."

Kakšni so začetki vašega podje-tja?

"Smo del mednarodnega pod-jetja Forum Media Group, ki je začelo delovati leta 1988 v Nemči-ji. Podjetje v Sloveniji je bilo usta-novljeno februarja 2004. Začeli smo s strokovnimi publikacijami s sprotnimi posodobitvami, kar je edinstven model informiranja v Sloveniji. Naš namen je biti ves čas ažurni pri zagotavljanju in-formacij, ki so trenutno v velja-vi. In jih lahko stranke uporabijo brez strahu, da bi bile zastarele. Priročnikom smo kmalu pridru-žili izobraževanja. Na tem podro-čju smo aktivni že več kot deset let. V ta namen smo odprli novo blagovno znamko Forum Aka-demija, pod katero združujemo

vse oblike naših izobraževanj. To so enodnevni seminarji, konfe-rence, strokovni posveti pa tudi kompleksnejši izobraževalni pro-grami. Ti obsegajo več modulov, več enodnevnih delavnic z doda-tnimi gradivi."

Komu so namenjena ta daljša iz-obraževanja?

"Takšni programi so name-njeni predvsem usposabljanju ljudi na določenem delovnem mestu. S formalno izobrazbo ljudje sicer dobijo neko osnovo, v praksi pa se pokaže, da bi po-trebovali več praktičnih znanj in veščin. Na delovnem mestu se nato spopadajo s povsem dru-gačnimi izzivi, kot so jih obravna-vali na fakulteti. Takšen primer je strokovnjak za kadrovsko delo. Ko pride v podjetje, pogosto sploh ne ve, kako bi se lotil dela. Kako je treba obvladovati doku-mentacijo, kako je treba ravnati z ljudmi, kako rekrutirati, katere zakone je treba poznati in jim sle-diti. Te informacije nato mi v str-njeni obliki posredujemo. To je le en primer od približno 50 izobra-ževalnih programov, ki smo jih do sedaj razvili."

Imate kakšne težave zaradi po-slovnega okolja, v katerem de-lujete, morda prav posebej v Mariboru? Je podpora države vašemu delovanju ustrezna?

"Na podporo države se niti ne zanašamo preveč, saj skušamo biti samostojni. Tudi glede kadrov so razmere zadovoljive, sodelavce je mogoče najti, pri čemer je treba biti včasih iznajdljiv. Želel bi si pa, da bi se podjetja bolj zavedala po-membnosti izobraževanja. Mar-sikatero podjetje začne varčevati prav pri tem, kar ni pravilno. Iz-obraževanje prinese marsikatero

korist podjetju, prvotni strošek se zelo hitro večkratno povrne, bodisi kot prihranek bodisi kot povečanje prihodkov."

Zaradi česa je vaše podjetje uspe-šno? Imate kakšno načelo, ki se ga držite?

"Uspeh izhaja iz ljudi. Zato pri iskanju novih sodelavcev iščemo ambiciozne, inovativne ljudi, ki so odprti, samoiniciativni, imajo veliko lastnih idej. Poskuša-mo ustvariti takšno okolje, kjer cenimo in ovrednotimo vsako idejo. Nimamo klasične hierarhi-je znotraj podjetja, vsakdo lahko pove svoje mnenje in ga tudi upo-števamo ali ovrednotimo. Slo-vimo kot inovativno podjetje. Imamo tudi podporo matičnega podjetja, sodelujemo pri izmenja-vi izkušenj med podjetji v skupini. Dokaz našega dobrega dela je tudi to, da slovensko podjetje marsik-daj prispeva kakšno inovacijo naši celotni skupini."

FOTO

: IG

OR

NA

PAST

Prave informacije za boljše odločanje in poslovanjeZaložba Forum Media, pravi direktor Rok Podgornik, skrbi, da so zahtevna strokovna področja - od spreminjajoče se okoljske zakonodaje, tehnike do javnega naročanja in kadrovskega menedžmenta - v razumljivi obliki na razpolago profesionalcem v podjetjih in javnem sektorju

"Že pri iskanju novih sodelavcev iščemo ambiciozne, inovativne ljudi, ki so odprti, samoiniciativni, imajo veliko lastnih idej," pojasni Rok Podgornik, direktor podjetja Založba Forum Media.

30

- MIKRO PODJETJA

Urban Červek

31

Osrednja dejavnost podjetja Real Security je distribucija vi-sokotehnoloških računalniških rešitev s poudarkom na tehnolo-gijah za zaščito podatkov in pre-prečevanje internetnih zlorab. Pa tudi druga računalniška podro-čja, kot so neprekinjeno poslova-nje, wi-fi omrežja, računalniške mreže, požarne pregrade, foren-zična oprema, oprema za nadzor omrežij ter svetovanje in načrto-vanje naprednih poslovnih okolij.

Podjetje deluje od leta 2002, ko so izvedli prvi večji pilotski projekt - postavitev protivirusne zaščite za 150.000 uporabnikov Siola. V prihodnosti nameravajo povečati prodajo za 100 odstot-kov, zaposliti dodatnih 20 ljudi, prevzeti vodilno pozicijo distri-buterja varnostnih rešitev v regiji Adriatik in se poslovno združiti z večjim računalniškim distribu-terjem. Še bodo podpirali huma-nitarne organizacije in mlade športnike, razloži Renato Uhl, di-rektor in solastnik podjetja.

"Žal nimamo lokalne podpore večjih podjetij pri razvoju, plani-ranju in prodaji poslovnih rešitev, kot so je deležne lokalne firme drugod. Ko pridemo v Ljubljano, Zagreb, Beograd, so vsi tesno lo-kalno povezani in naročajo pri lo-kalnih dobaviteljih, ko pridemo na sestanek v Maribor, vidimo, da mariborska podjetja naroča-jo iz Ljubljane, Zagreba. Pravijo, da moraš biti lokalno močan, da lahko globalno uspeš. Posli, ki jih ustvarjamo v Mariboru, pred-stavljajo manj kot dva odstotka prometa, čeprav bi ga z lahkoto trideset odstotkov. Problematični so še previsoki stroški dajatev za zaposlene, davki in slabe finanč-ne spodbude," o težavah pri po-slovanju pove Renato Uhl.

V preteklosti so v Mariboru nameravali zgraditi informacijski center s poudarkom na novih ra-čunalniških tehnologijah, a so si zaradi slabega odnosa tukajšnjih partnerjev premislili. Konferenco RISK, ki je danes največja specia-

lizirana računalniška konferen-ca v regiji Adriatik, z več kot 500 slušatelji in priznanimi strokov-njaki iz 25 držav sveta, so prvih sedem let organizirali v Maribo-ru. "Za zahvalo je hotel, ki je v teh letih ogromno zaslužil, tehnologi-je, ki jih tudi mi prodajamo, kupil od ljubljanskega podjetja. Ja, tako

je to pri nas v 'totem Mariboru'. Seveda danes ne organizira-mo več konference v Mariboru, ampak smo jo preselili v kongre-sni center Thermana v Laškem, kjer je sodelovanje v obojestran-sko korist. Tudi idejo o velikem centru znanja v Mariboru smo opustili," sklene sogovornik. (UČ)

Pogrešajo podporo lokalnega gospodarstvaV Real Security ugotavljajo, da pri razvoju nimajo podpore večjih lokalnih podjetij, zato v Mariboru dosegajo le dva odstotka prometa

Konferenco RISK so iz Maribora preselili v Laško.

Orca energija je proizvajalec toplotnih črpalk za ogrevanje pro-storov in sanitarne vode. Zraven toplotnih črpalk ponuja toplo-zračne in toplovodne kamine na pelete, prezračevalne sisteme, infrardeče panele in klimatske naprave. "Proizvajamo izdelke visoke tehnološke zahtevnosti, pri čemer je zelo dobra strokov-na usposobljenost sodelavcev po-sebno pomembna. Za zanesljivo, trajno in učinkovito delovanje jamčimo s kakovostno izdelavo in vgradnjo najboljših sestavnih delov iz zahodne Evrope,“ pravi-

jo v podjetju. Ponosni so, da so njihovi izdelki narejeni v Slove-niji. Podjetje je nastalo leta 2013 iz potreb po učinkovitih sistemih ogrevanja prostorov in sanitarne vode, ki ponujajo najboljše učinke, so estetsko dovršeni in zanesljivi. "Pri tem smo izkoristili domače potenciale na področju razvoja, proizvodnje, prodaje, montaže in servisa ter se povezali v novo po-slovno formacijo z imenom Orca Energija. Naša rast je postopna in konservativna. Slednje pomeni, da smo stabilni in zanesljivi ter gradimo dolgoročna partnerstva

s kupci in dobavitelji." Na vpraša-nje o načrtih odgovarjajo: "Nadalj-nji razvoj usmerjamo v postopno in umirjeno rast na področju po-nudbe produktov in na področju tržišč. Verjamemo v čvrsto, sta-bilno, motivirano in usposobljeno jedro podjetja, ki je usposobljeno za stabilno prihodnost. To si tla-kujemo z razvojem novih produk-tov in rešitev, ki bodo učinkovito izpolnjevali pričakovanja kupcev tudi čez desetletje. Prepričani smo, da je prihodnja uspešnost še bolj kot sedanja odvisna od učin-kovitih procesov, usposobljenih

in motiviranih zaposlenih ter naše skupne podjetnosti pri izko-riščanju priložnosti v domačem in evropskem poslovnem prosto-ru." A glede poslovnega okolja v primerjavi s tujino so že v izho-dišču v bistveno slabšem položa-ju. Predvsem zaradi dostopnosti virov financiranja za vlaganja v razvoj, želeli bi si tudi izbolj-šanja možnosti za vključevanje tehničnega in prodajnega osebja v razvojne načrte in podjetniško kulturo, kjer je sodelovanje med podjetji zaželeno in uveljavljeno. (UČ)

Ponosni, da so izdelki narejeni v Sloveniji

"Lumarju je uspelo v kratkem času postati zelo uspešno podje-tje in deluje v branži, ki je izre-dno zahtevna in je bila v krizi tudi najbolj prizadeta. V panogi, v kateri je veliko slabih zgodb, stečajev in izkoriščanja delavcev. Naj ob vsem tem omenim še šte-vilke: podjetje je v letih od 2010 do 2015 prihodke povečalo za 55 odstotkov, ima za 24 odstotkov

več zaposlenih in izplačuje za 30 do 40 odstotkov višje plače, kot so običajne v tem segmentu," uvodoma pove Marko Lukić, di-rektor podjetja Lumar.

Kdo kupuje vaše hiše? Koga nago-varjate doma, koga v tujini? Kdo so najboljši kupci in zakaj?

"Naši trgi so poleg Slovenije Italija, Avstrija in Švica. Štirideset

odstotkov prihodkov ustvarimo z izvozom. Naši kupci so zelo raz-pršeni, nimamo tipičnega kupca in to je del strategije Lumarja - glede na svojo velikost nastopa-mo v zelo širokem segmentu, to je od preprostejših stanovanjskih hiš do zahtevnejših objektov, ho-telov, konec koncev smo zgradi-li slovenski paviljon za Expo v Milanu. V tem vidimo našo pri-

ložnost: smo nišni ponudnik, ki se lahko zaradi svojega DNK, zgodovine in velikosti zelo hitro odziva na spremembe in tudi (so)kreira. To se je poznalo na podro-čju pasivnih hiš. Bili smo prvi, ki smo se resno lotili komunikacije kakovostne arhitekture. Stavbe zaznamujejo prostor za svojih 70 do 100 let in na neki način je tudi odgovornost tistega, ki jih zasnu-

V podjetju sem gotovo največ napak naredil samMarko Lukić, direktor podjetja Lumar, vodilnega slovenskega proizvajalca nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov, o tem, kako ravnajo s svojimi zaposlenimi

32

Besedilo: Petra Zemljič

FOTO

: AN

DRE

J PE

TELI

NŠE

K

Marku Lukiću je všeč izjava Cvetane Rijavec, ki pravi, da smo

za uspehe v podjetju odgovorni vsi, za neuspehe pa vodstvo.

je, da so energetsko učinkovite in da okolje, če ga že ne oplemeniti, vsaj ne degradira."

Koliko vas je oplazila nepremič-ninska kriza, koliko vas je pre-drugačila?

"Ta nas je vse stresla. Ampak ko so druga podjetja izgubljala tržne deleže, smo se mi krepili. Pred krizo je bilo kupcu vseeno,

kaj dobi, važno je bilo, da se hiša dobi. Veliko manjši pouda-rek je bil na varnosti, kakovo-sti. Z zaostrenimi pogoji so ljudje začeli preverjati, kdo je partner. Pomembno je postalo, s kom gradiš, kakšno zgodovino imaš, kakšno je zadovoljstvo kupcev in kakšno finančno boniteto imaš. V tej branži je to zelo pomemb-no. Ljudje navsezadnje pravilo-

ma enkrat v življenju najamejo kredit za 20, 25 let za svoj novi dom. Te odgovornosti se zaveda-mo in morda je to argument, da je Lumar skozi krizo zrasel za 50 odstotkov, medtem ko so drugi padli. V družinskih podjetjih je jasna zaveza, da ravnamo odgo-vorno, v prvi vrsti do svojih dru-žinskih članov in zaposlenih. Če si takšen, si takšen tudi do svojih kupcev."

LASTNIK MORA BITI DOBER ZGLEDImeti moraš sposobne, ambici-ozne ljudi, ki hočejo več kot le odhod v službo vsak dan, to ste že rekli. Kaj pa šefi naredijo za te ljudi?

" Z e lo p ome mbno je, d a imamo zavzete zaposlene, ker je to temelj uspeha. En del stimula-cije je seveda denar. Izplačujemo plače, ki so bistveno nad pov-prečjem. Drugič, lastnik mora biti dober vzgled; naj ne pridiga nekih stvari, naj ne hodi v službo ob desetih in naj ne troši na veliko, čeprav je to njegov denar. Trudim se, da sem veliko v stiku z zaposlenimi, obiščem proizvo-

dnjo, se pogovarjam z ljudmi. Podjetje je tako majhno, da delu-jemo kot močna ekipa. Zame kot direktorja in lastnika je zelo po-membno, da imam krit hrbet, na neki način požarni zid za seboj, in da se lahko na ljudi, ki delajo pri nas, zanesem. To mi daje samoza-vest. Tudi pri pogajanju s kupci, ker vem, da bomo, kar smo oblju-bili, tudi naredili. Vsi imamo

težke trenutke in veliko lažje je, če se lahko v podjetju s kom po-govoriš in nato sprejmeš odloči-tev. Breme se zelo razporedi. Všeč mi je izjava Cvetane Rijavec, ki ji je lani združenje menedžerjev podelilo priznanje za življenjsko delo. Pravi, da smo za uspehe v podjetju odgovorni vsi, za neu-spehe pa vodstvo. Velikokrat pa vodstvo gleda ravno drugače - da je za uspehe odgovorno samo, za neuspehe pa drugi. Z vsemi ljudmi, ki so pri nas v službi, sem razgovore opravil sam in jih potem vzel v službo, zato so moja odgovornost. Človek mora biti ustrezno voden, ustrezno mo-tiviran, šolan, kontroliran, in če kljub temu ne daje rezultatov, je moja naloga, da ga zamenjam, saj drugače ogrozim tudi druga delovna mesta."

Vaš oče Milan Lukić, ki je začel z Lumarjem, je bil predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. Je oče zadovoljen z vami in kateri zdaj katerega posluša?

"Preden sem prišel v podjetje, sem imel uspešno športno karie-ro. Bil sem profesionalni plezalec, navajen trdih treningov in odgo-vornega ravnanja. Alpinizem je šport, pri katerem lahko z neod-govornim ravnanjem ogroziš ne le sebe, ampak tudi življenje koga drugega. Skozi športno kariero sem svoje ambicije izživel in niso mi več potrebne kake potrditve. Z očetom imava korekten, odprt odnos in to je bilo za podjetje po-membno. Nove generacije prine-sejo nove poglede. Oče je imel v nekem trenutku dovolj modrosti, da je to prepoznal, pustil je, da sem stvari naredil na svoj način. Tudi danes se o kakšnih stvareh z njim posvetujem, ima kilome-trino in je dobro informiran ter je kljub letom še vedno izredno klenega in naprednega uma. Ko si mlajši, se vsega tega ne zave-daš toliko kot v zrelem obdobju, ko imaš sam otroke."

Kakšen je za vas dober delodaja-lec, zaposlovalec?

"Dober delodajalec in šef je tisti, ki svojim zaposlenim zelo jasno pove, kaj od njih pričaku-je. Pripravljen je sprejemati tudi napake, saj brez njih ni napredka. Človek, ki je v našem podjetju na-redil največ napak, sem zagotovo

33

Zame kot direk-torja in lastnika je zelo pomembno, da imam krit hrbet, na neki način požar-ni zid za seboj, in da se lahko na ljudi, ki delajo pri nas, zanesem"

˝

jaz. Pomembno pri dobrem delo-dajalcu je, da zaposlenim daje občutek varnosti, dolgoročno sta-bilnost. V Lumarju prav vse nove sodelavce po preteku preizkusne dobe, ki je odvisna od zahtevno-sti delovnega mesta, zaposlimo za nedoločen čas. Kljub togi in evropsko gledano nekonkurenč-ni pravni zakonodaji menimo, da je naša odgovornost, da imajo tisti, ki delajo v Lumarju, normal-no življenje. To pomeni, da lahko najemajo kredite in da niso na kratkoročnih pogodbah. Kot di-rektor preziram tiste menedžerje, ki ravnajo drugače, in se z njimi težko identificiram. Pomembno je, da se v družinskem podjetju tudi zaposleni počutijo kot del družine, zato pri nas ne zaposlu-jemo ljudi za določen čas in jih ne držimo v šahu.

Tisti, ki ima svoj kapital, mu je v velikem interesu, da so delavci motivirani in da jih ni strah, da se počutijo dobro, saj le tako lastniku prinašajo dobre donose, po drugi strani pa se bodo tudi sami počutili dobro, varno. To je povezano. Sta dva konca iste palice in eden brez

drugega ne gre. S tem gradimo tudi našo identiteto in ponos, da delavcu zunaj ni nerodno po-vedati, kje dela. V podjetju, kjer so zaposleni družinski člani, je zelo pomembno, da ti niso pri-vilegirani. To filozofijo je že uvedel moj oče. V družini je iz-redno pomembno, da se vsi po-čutijo enakovredno, ne delamo razlik, ali je kdo družinski član ali ni. Pomembno je, kakšen je njegov doprinos, kako dobre so njegove ideje, kako jih uresni-čuje in kakšni so rezultati. Pri nas se hitro pokaže vsak, ki ne sledi principom, in družina mu pokaže, kako naj dela, da ne bo škodil. Ali pa se raje poslovi."

MOTIVIRATA LASTNI USPEH IN NAPREDOVANJEKakšen je slovenski delavec? Kaj mora imeti, da dobi službo pri vas?

"Da dobi službo, so potreb-ne kompetence, ki jih iščemo, in osebnostne značilnosti - pošte-nost, odkritost, malo živahno-sti in nagajivosti tudi ne škodi. Mora pa biti ambiciozen. Če

hočeš biti dober, moraš delati več in na pravi način. Motivi-rati pa vas morata lastni uspeh in napredovanje. Hkrati mora menedžment povedati, kaj želi in pričakuje. Slovenci smo vse prevečkrat orientirani na to, da je treba biti priden in da količi-na sama po sebi nosi rezultat. To je bilo mogoče včasih dovolj, danes, ko je napredek ekstremno hiter, količina dela niti približno ne pomeni zagotovila za uspeh. Pomembnejša je produktivnost, dati na trg produkte, ki jih ta zah-teva, in imeti zadovoljne stranke. To je vzrok težav, zakaj Slovenija ni uspešna."

Avstrijsko gospodarstvo v glav-nem raste iz zasebnih, družin-skih podjetij. Iz generacije v generacijo. Obstaja odgovornost, da ne poženeš tega, kar je druži-na desetletja gradila. Pri nas pa našteješ takšnih, ki so začeli iz nič, na prste ene roke. Drugi so sedli na neprigarano. In uničili.

"V Sloveniji poznam veliko dobrih, čudovitih zgodb. Veliko je podjetnikov, ki so dobri in se ne želijo izpostavljati, ker biti dober v Sloveniji, in to z zasebnim ka-

pitalom, ni zaželeno, ker sebe in svoje družinske člane preveliko-krat po nepotrebnem izpostaviš. In potem te prehitro enačijo s sla-bimi zgodbami. Teh ni veliko, so pa zelo drage, se strinjam. Slo-venija funkcionira na celi vrsti majhnih in srednje velikih pod-jetij, kot severna Italija. Naša percepcija, ker smo imeli indu-strijske velikane, pa je, da vsega tega ni. Da bomo plačevali dolg še nekaj let vsi, je dejstvo, kot to, da Slovenija ni bila sposobna prese-kati z drugo svetovno vojno. Te zgodbe so preteklost in zaradi nas in naših otrok moramo gleda-ti naprej. Slovenija ni bila edina država, ki se je s tem srečala, ampak vse druge so se hitro pre-strukturirale. To je naloga vlade, da sprejme ukrepe, ki omogoča-jo preobrat sistema in novo pot. Mi pa smo ujetniki v času. Radi bi imeli vse privilegije, ki smo jih imeli včasih. To ni mogoče. Ne moreš biti z eno nogo tu in z eno tam. Na koncu dobiš od vsakega najslabše. Moramo se vprašati, kaj v resnici hočemo."

34

FOTO

: LU

MA

R

Zavod za zaposlovanje de-lodajalcem omogoča subven-cioniranje pri zaposlovanju brezposelnih, poudari mag. Tomaž Žirovnik, direktor območ-ne službe Ptuj v okviru Zavoda RS za zaposlovanje. V prvi vrsti gre za storitve pisarne za deloda-jalce, ki v največji meri obsegajo nabor in napotovanje najprimer-nejših in najustreznejših kandi-datov iz vrst brezposelnih oseb na prosta delovna mesta. S strani zavoda je še nekaj dodatnih sto-ritev: od organizacije zaposlitve-nih razgovorov in sodelovanja strokovnjakov zavodov na teh razgovorih do predhodnega pre-verjanja, motiviranja in selek-cioniranja kandidatov. Pa tudi svetovanje in pomoč pri objavi prostih delovnih mest.

Zanimive tako za delodajal-ce kot delojemalce so spodbude delodajalcem pri zaposlovanju posebnih ciljnih skupin brezpo-selnih oseb iz naslova aktivne po-

litike zaposlovanja. Najpogosteje uporabljene so:

PRVI IZZIV - subvencioni-ranje zaposlitev brezposelnih mladih iz vzhodne Slovenije, subvencija v višini 7250 evrov, do konca avgusta letos je bilo sklenjenih 176 pogodb, velja do marca 2017.

ZAPOSLI.ME - subvencija od 5000 do 7000 evrov, za najmanj 12-mesečno zaposlitev brezposel-nih, ki so dopolnili 30 let ali več in ustrezajo ciljnim skupinam programa, v treh mesecih je bilo vključenih 34 brezposelnih, velja do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 7. 2017.

USPOSABLJANJE NA DELOV-NEM MESTU - povračilo upravi-čenih stroškov usposabljanja (za brezposelne v starosti 30 let in več, ki ustrezajo ciljni skupini; odprto je do porabe sredstev, naj-dlje do 31. 5. 2017.

USPOSABLJANJE NA DE-LOVNEM MESTU, MLADI - in

povračilo upravičenih stroškov usposabljanja (za brezposelne, mlajše od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih. Odprto je do porabe sredstev, najdlje do 31. 5. 2017.

USPOSABLJANJE NA DELOV-NEM MESTU, ZMOREM, KER ZNAM - namenjeno vsem, ki so prijavljeni v evidenci brezposel-nih oseb pri zavodu in so predho-dno uspešno zaključili program izpopolnjevanja in usposabljanja ali program priprav na potrjeva-nje nacionalnih poklicnih kvalifi-kacij, prednost imajo stari med 30 in 50 let, katerih obstoječa znanja oziroma delovne izkušnje ne omo-gočajo neposredne zaposlitve.

DELOVNI PREIZKUS - povra-čilo stroškov delovnega preizku-sa za brezposelne v starosti 30 let in več, prijavljene pri zavodu vsaj 3 mesece. Javno povabilo je odprto do porabe sredstev oziro-ma najkasneje do 31. 7. 2017.

NOVA MOŽNOST - subvenci-

ja 5000 evrov za najmanj 12-me-sečno zaposlitev brezposelnih od 30. do 49. leta, ki so v evidenci brezposelnih prijavljeni od 6 do 12 mesecev in vam jih zavod pre-dlaga za vključitev.

Na razpolago je še nekaj drugih spodbud, ki pa jih deloda-jalci manj koristijo. (VKV)

FOTO

: SLA

VIC

A P

IČER

KO

PEK

LAR

Subvencionirano zaposlovanje brezposelnihZavod za zaposlovanje delodajalcem omogoča subvencioniranje pri zaposlovanju brezposelnih

Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe zavoda za zapo-slovanje, predstavi za delodajalce najbolj aktualne subvencionirane oblike zaposlovanja brezposelnih.

FOTO

: NIN

O V

ERD

NIK

Zaposlitev je vir zadovoljstva Brigita Juhart, predsedni-

ca komisije za izbor naj zapo-slovalca Podravja: "Imeti delo, zaposlitev je visoko na lestvici naših vrednot. Ne le, ker nam omogoča preživetje in človeka vredno življenje, temveč tudi, ker smo ljudje socialna bitja, ki lahko preživimo zgolj tako, da od družbe dobivamo in da družbi tudi dajemo.

Delo nas torej določa, sko-zenj živimo in se dokazujemo, vzpostavljamo prijateljstva in dokazujemo usposobljenost, pre-jemamo plačilo in dajemo sebe. Kje in kako, nam določajo običa-ji in v predpise zapisane družbe-ne norme ter delodajalec. Zato je bila odločitev, da ob izboru naj podjetja Podravja izberemo še naj zaposlovalca, razumljiva in soglasna. Zavedamo se, da je lahko podjetje sicer zelo uspe-

šno, a ga težko hkrati uvrstimo med najboljše zaposlovalce.

Komisija, ki sem ji predsedo-vala in v kateri so bili še Mateja Kreže, Milan Lukič in mag. Mir-jana Ivanuša Bezjak, ni imela preprostega dela. Tako kot ko-misija za izbor naj podjetja Po-dravja, smo tudi mi izbirali med podjetji, ki so se odzvala na po-vabilo.

Pred začetkom izbora smo sprejeli odločitev, da bomo izbi-rali med srednje velikimi in veli-kimi podjetji in izbrali samo eno podjetje, ki bo na podelitvi na-grajeno z nazivom naj zaposlo-valec Podravja.

Pri izboru smo upoštevali indeks rasti bruto plač v podjetju med letoma 2014 in 2015, indeks rasti števila zaposlenih v istem obdobju, spodbujanje inovativno-sti v podjetju, predstavitev aktiv-

nosti na področju izobraževanja in usposabljanja ter predstavitev aktivnosti s področja družbene odgovornosti.

Odločitev o izboru smo spre-jeli soglasno. Ugotovili smo, da v posameznih podjetjih poteka veliko motivacijsko zanimivih in za zaposlene zelo koristnih in zanimivih aktivnosti, zato smo se dogovorili, da bomo za prihodnji izbor naj podjetja Po-dravja kazalnike razširili in dali poseben poudarek opisnim ka-zalnikom (kot so skrb za zdrav-je zaposlenih, vzgoja lastnega kadra in štipendiranje, odnos do starejših delavcev in invali-dov, načini komuniciranja z za-poslenimi ...). Pomembno je, da se podjetja, ki bodo prišla v ožji izbor, predhodno obišče in bolje spozna, kar letos ni bilo predvi-deno. Prepoznane dobre prakse v

posameznih podjetjih so nedvo-mno zanimive in bi lahko bile koristne za širši krog podjetij, zato bi se bilo dobro dogovoriti tudi o načinu njihovega promo-viranja." (VKV)

35

Brigita Juhart

Za Novo KBM je 2016. prelomno leto. Po času pretresov, afer, ne-gotovosti, ki so dodobra stresli dolgo drugo največjo državno banko, je dobila nove lastnike. Ameriški sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj sta za 250 milijonov evrov spomladi prevzela banko, ki je bila leta 2013 v paketu obsežne bančne sanacije dokapitalizirana z 870 milijoni evrov, medtem ko so brez svojega vložka ostali številni mali delničarji in lastniki podrejenih obveznic.

Želimo narediti nacionalnega šampiona, je ob podpisu pogodbe z državo, ki se je umaknila iz Nove KBM, napovedal starejši partner v Apollu Gernot Lohr. Cilj je četrtinski tržni delež, kar pa je povezano z reorganizacijo, prenovo in tudi akvizicijami. Nova KBM si je tako že pripojila Poštno banko Slovenije, ki je že bila del skupine, v naslednjih mesecih sledi še integracija nekdanje Raiffeisen banke, ki so jo ame-riški investitorji odkupili od avstrijskih lastnikov in trenutno poslu-je pod blagovno znamko KBS. Niso izključeni novi prevzemi. Na čelu uprave so prevzemniki pustili Roberta Senico, kot članica je ostala

tudi Sabina Župec Kranjc. Se jima pa pridružujeta okrepitvi iz tujine: Jonathan Charles Lock, ki bo odgovoren za upravljanje tveganj, in Josef Gröblacher, ki bo skrbel za operativno poslovanje banke.

Skrbi zaposlenih, da bo prišlo do hitrega in odločnega kadrovskega reza, so bile (za zdaj) odveč, Lohr je celo dejal, da bodo na koncu, ko se bodo iz Slovenije umaknili, predvidoma po petih letih, zaposlovali več bankirjev kot jih danes. Sedež ostaja v Mariboru. A neprijetnih zgodb iz preteklosti, dosjeja slabih kreditov, ki so navrtali luknjo v bančne bi-lance, Nova KBM še ni zaprla - številne tožbe proti kreditnim referen-tom in članom kreditnega odbora so že (pravnomočno) padle, odprti sta še najtežji, proti nekdanjemu direktorju Matjažu Kovačiču in čla-nici uprave Manji Skernišak. Po državni pomoči se je banka do novih poslov in strank obnašala skrajno konzervativno, zadržano, veliko je bilo kritik lokalnega gospodarstva, da v Novi KBM težko dobijo fi-nančne vire. Obnova komercialne dejavnosti, prisotnosti in agresiv-nosti na trgu je tako ena od prioritet v procesu preoblikovanja. (MST)

Nova KBM: V ameriški preobleki

Poleg Nove KBM je tudi druga osrednja finančna institucija v mestu in regiji, Zavarovalnica Maribor (ZM) - nekoč je obstajala ideja ali po-božna želja lokalne politike in dela gospodarstva, da bi bili obe v t. i. štajerskem finančnem stebru - letos šla skozi prelomne spremembe. Od novembra bo združena z novomeško zavarovalnico Tilia ter hrva-škima zavarovalnicama Velebit osiguranje in Velebit životno osigura-nje in bo delovala pod novo blagovno znamko - Zavarovalnica Sava.

Novo ime, v katerem ne bo več lokalno in regionalno zelo razpo-znavne ZM, je sprožilo v procesu še največ razburjenja, zaradi odlo-čitve lastnikov mariborske zavarovalnice, Save Re, je bilo tako sprva nekaj grenkega priokusa ob zgodovinskem poslovnem rekordu - ZM je namreč leto 2015 končala s 24 milijoni evrov čistega dobička. Kar v finančni konstrukciji Save Re predstavlja kar tri četrtine. Dušan Mramor, danes že nekdanji finančni minister, je ob vladnem obisku v Mariboru celo ocenil: "V ZM so mi predstavili rezultate v zadnjih letih, ki so zelo spodbudni, pri zniževanju stroškov celo takšni, da bi

jih lahko imeli za primer na predavanjih na fakulteti. Položaj zavaro-valnice se je bistveno izboljšal." Po zagotovilih ključnih ljudi v procesu združevanja zaradi tega v Mariboru ne bo odpuščanj oziroma bistve-nih posegov v strukturo zaposlenih, prav tako sedež ostaja v mestu pod Pohorjem. Po seriji notranjih konfliktov v Savi Re, spopadu med prvim nadzornikom Brankom Tomažičem in predsednikom uprave Zvonkom Ivanušičem, v katerem je na koncu padel slednji, so se raz-mere septembra umirile. Obenem je prišla tudi potrditev, da bo zdru-ženo zavarovalnico vodil dosedanji prvi mož ZM David Kastelic, ki je bil imenovan tudi za nadzornika NLB. Sprva je bilo predvideno, da bo Zavarovalnico Sava prevzel novinec v tem poslu, Boris Medica. Po novem bo "le" član uprave, v sicer petčlanski upravi pa bosta še dva dosedanja člana uprave ZM. A razmere na zavarovalniškem trgu niso enostavne, nanj vstopa hrvaška konkurenca Croatia osiguranje v lasti Adris grupe. In ni skrivnost, da je bila in je ena od hrvaških tarč pri nas tudi Sava Re. (MST)

ZM: V mesto ob Dravi pride Sava

Prav gotovo je največji zaposlovalec v Podravju Pošta Slovenije - konec preteklega leta je v celotni Sloveniji zaposlovala 5831 ljudi. Ima sedem hčerinskih družb (EPPS, PS Zavarovalno zastopništvo, PS Moj paket, PS Logistika, APS plus, Invalidsko podjetje Pošte Slo-venije, Fenikspšed ter pridruženo podjetje Športna loterija), s čimer postaja vse močnejša poslovna skupina, saj se zaradi upada klasič-nih poštnih storitev in njihove nadomestitve z elektronskimi načini komuniciranja ter s tem spremenjenih navad uporabnikov vse bolj usmerja v razvoj in nadgradnjo inovativnih in konkurenčnih stori-tev. Lani so opravili za skoraj 980 milijonov evrov storitev, dosegli 216,3 milijona evrov prihodkov in 6,92 milijona evrov čistega dobič-ka, za letos pa načrtujejo nekaj višje prihodke in podoben dobiček kot lani. Najvišjo rast si obetajo na področju paketnih, logističnih in informacijskih storitev.

V Pošti Slovenije imajo na letni ravni več kot 7000 udeležb zaposle-nih na različnih oblikah izobraževanja in več kot 37 tisoč realiziranih izobraževalnih ur. Največ zaposlenih pri Pošti opravlja dela na podro-

čju dostave, sledijo jim zaposleni v manipulaciji (uslužbenci za okenci), v strokovnih službah družbe in v pomožnih dejavnostih. "Lansko po-slovno leto smo zaključili z dobrim poslovnim rezultatom. To dokazu-je, da smo strategijo poslovanja Pošte in njene skupine ter aktivnosti in ukrepe za uspešno spopadanje z nadaljnjim upadanjem klasične komunikacije in poslovanja zasnovali dobro. Zadovoljen sem, da se ta pozitivni trend kaže tudi v prihodnje. Lani je bil ključen nakup logi-stičnega dela Mladinske knjige Založbe, s čimer smo postali eden naj-pomembnejših ponudnikov blagovne logistike in oskrbovalnih verig v Sloveniji. Med glavnimi dosežki v tem letu pa naj izpostavim širitev obstoječega sodelovanja med Pošto Slovenije in Deutsche Post DHL v segmentu paketne dostave, od česar si obetamo znatno povečanje pri-spetja paketnih pošiljk v Slovenijo. Letos smo mreži kontaktnih točk dodali 24 paketomatov v 16 slovenskih mestih. V prihodnje načrtu-jemo oblikovanje skupine v vse bolj paketno logistično in IT-podjetje, ki bo nastopalo na domačem in tujem trgu," je pojasnil mag. Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije. (DT)

Pošta Slovenije: Veliko se izobražujejo

38

SwatyComet, ki na lokacijah v Mariboru, Zrečah in Ločah zaposlu-je okoli 900 ljudi, je v letošnje leto vstopil z novim lastnikom, potem ko je Avtotehna prodala stoodstotni delež ameriškemu družinskemu podjetju Weiler Corporation s sedežem v Pensilvaniji. Direktor Matjaž Merkan v prijateljskem prevzemu vidi strateškega lastnika z dolgoroč-nimi nameni in nove prodajne kanale za SwatyComet v ZDA in v Južni Ameriki. "Uporabnik najprej s proizvodi Weilerja čisti, brusi, polira in neguje pa z našimi proizvodi." Nadeja se večjega izkoristka skupnih prodajnih kanalov podjetij, saj ima Weiler proizvodne enote v ZDA, Braziliji in na Kitajskem, manj pa je dejaven v Evropi in na Bližnjem vzhodu, kjer SwatyComet že danes ustvari 85 odstotkov prihodkov. Obe podjetji še naprej poslujeta samostojno in ohranjata lastne bla-govne znamke. Ob tem je slovensko podjetje postalo evropski center Weilerja in okrepilo kompetenčni center na področju abrazivov.

Matjaž Merkan, ki SwatyComet vodi od leta 2013, je lani prejel pre-stižno nagrado Združenja Manager - postal je menedžer leta 2015. V intervjuju za Večer je dejal, da je to priznanje tudi dokaz, da se v Ma-riboru da dobro delati: "Maribor ima vse, od univerzitetnega klinične-ga centra, mednarodnega letališča, univerze, uglednega gledališča, s Pohorjem imamo vrhunske športne možnosti, Maribor ima celo svoj dnevni časopis … Ko pridejo poslovni partnerji iz drugih koncev sveta, ne morejo verjeti, da ima vse našteto mesto s 120 tisoč prebivalci. Ko jim povemo, da imamo še najstarejšo trto na planetu, se kar 'usedejo'."

SwatyComet je lani ustvaril 84,6 milijona evrov prihodkov oziro-ma za 5,8 odstotka več kot leto poprej. Ob tem so pridelali 3,6 milijona evrov čistega dobička. Merkan sicer ne zasleduje strategije strme rasti prihodkov, ker je, kot pravi, zanje bolj pomemben rezultat, ki ga ob prihodkih dosežejo. "To nam omogoča za pet milijonov evrov naložb

letno in razdolževanje. Tako se bomo s finančnim dolgom približali enkratniku prostega denarnega toka. Še naprej bomo skušali zmago-vati, saj v poslu ni srebrne medalje," je še dejal Merkan in si zastavil naslednji cilj, sto milijonov evrov prihodkov letno.

Običajno SwatyComet kupci povezujejo z brusi, izdelujejo pa tudi tehnične tkanine za ojačitev brusov. V največji enoti abrazivnih mrežic v Evropi, jih proizvajajo sami, kar je njihova velika konkurenč-na prednost. "Tako lahko nadziramo ves postopek izdelave brusov, diktiramo razvoj izdelka in imamo pregled nad trgom," je ponosen Merkan. Razvoj inovativnih izdelkov temelji tudi na tem, da zaposle-ni letno podajo več kot 300 predlogov za izboljšave in inovacije. Naj-boljše ideje med njimi patentirajo, nazadnje so patentirali brus, ki ni do konca prepognjen, zato omogoča brušenje pod pravim kotom. Pri tem so enega od proizvajalcev "navdušili", da je tej vrsti brusa celo prilagodil svoje orodje.

Na letošnjem izboru priznanj GZS za najboljše inovacije na naci-onalni ravni pa se je SwatyComet uvrstil najvišje doslej. Inovatorke Valentina Prapotnik, Franja Juhart, Milena Krajnik, Marija Kotnik in Valerija Napotnik so namreč za nove tanke rezalke Professional pre-jele zlato priznanje GZS. Lani pa je SwatyComet prejel še priznanje za menedžerkam in družinam prijazno podjetje. Merkana smo pov-prašali tudi, ali v podjetju, v katerem je povprečna bruto plača 1541 evrov, ki je na ravni slovenskega povprečja, kdaj koga tudi odpustijo. Odgovoril je, da tudi, ampak le, če prepoznajo, da se v sredini vrednot podjetja ne znajdejo ali ne počutijo dobro. "Takrat se s kom razidemo, seveda v skladu z delovnopravno zakonodajo." Merkan, ki je po izo-brazbi tehnik oziroma inženir, gre večkrat tudi iz direktorske pisarne v proizvodnjo, seveda s čelado in zaščitnimi očali. (SKL)

SwatyComet: Z nagradami na nove trge

Podjetje Europark, pod okrilje katerega sodi istoimensko naku-povalno središče Maribor, ima uradni sedež v Ljubljani. Toda, kakor pravijo sami, s skoraj tisoč delovnimi mesti, ki jih ustvarjajo njihovi najemniki, so za širšo regijo vendarle pomemben zaposlovalec. V pod-jetju Europark pa je zaposlenih dvanajst sodelavcev. Center menedžer-ka Simona Mandl razlaga, da je promet najemnikov lani presegel 134,4 milijona evrov, promet je zrasel za dobra dva odstotka v primerjavi z letom poprej, trenutna rast v primerjavi z letom 2015 presega tri od-stotke. Lani so našteli 7,3 milijona obiskovalcev.

Obiskovalce vabijo ne le v 120 prodajaln in lokalov, ki se razteza-jo na 40 tisoč kvadratnih metrih, ampak tudi s prirejanjem različnih dogodkov, poučnih delavnic, razstav, gostovanj znanih športnikov, glasbenikov ... "Prizadevamo si za razgibano dogajanje po okusu obi-skovalcev in zvišujemo nivo nakupovalne izkušnje. Ves čas skrbimo za pestro dogajanje z najrazličnejšimi dogodki, saj je svet nakupova-nja in vsakodnevnih storitev v Europarku prepleten s svetom dru-žabnosti, zabave, sprostitve, gostoljubnosti in dobrodelnosti," doda Mandlova. Kako pa je z garažno hišo, v kateri brezplačno parkirajo tudi mnogi, ki hodijo v službo v središče mesta, kjer bi morali parki-ranje plačati? O tem, da bi tudi pri njih uvedli plačljivo parkirišče, ne razmišljajo, pravi Mandlova, si pa želijo ureditve prometnega režima. "Parkirišča so za naše obiskovalce brezplačna, garažno hišo puščamo ob morebitni toči odprto tudi čez noč, letos pa bomo investirali mili-jon evrov v infrastrukturo. Prenavljamo parkirni sistem, v popolni funkciji bo znova pred božičnimi nakupi, že zdaj pa parkiranje poteka povsem nemoteno," razlaga. O načrtih center menedžerka pravi, da si želijo, da Europark ostane vodilni ponudnik v regiji, zato si prizadeva-

jo povečati obseg poslovanja. "Še naprej bomo zagotavljali najboljšo in najprivlačnejšo ponudbo z najnovejšimi svetovnimi trendi, skrbeli za pestro in razgibano dogajanje po okusu obiskovalcev. Prav tako si tudi v prihodnje želimo ostati eden najpomembnejših zaposlovalcev v regiji," sklene. (BEB)

Europark: Lani 7,3 milijona obiskovalcev

39

Družina Ledinek je že sto let tesno povezana z obdelavo lesa, saj je že leta 1908 Pavel Ledinek, ded današnjega lastnika in direktorja podjetja, ustanovil sodarsko delavnico. Sčasoma se je iz proizvajal-ca lesenih izdelkov prelevilo v visokotehnološko podjetje za proizvo-dnjo lesnoobdelovalnih strojev in naprav, ki so danes v svetovnem vrhu po tehnološki naprednosti in kvaliteti. Pohvalijo se lahko s po-datkom, da so njihove stroje in tehnološke linije postavili v več kot 45 državah sveta.

Letos je Štajerska gospodarska zbornica med tri zlate nagrajence podravske regije za inovacije 2016 znova uvrstila tudi podjetje Ledi-nek Engineering z inovacijo Multiplan, večstransko skobeljno-profilir-nim strojem, opremljenim z orodjem Ledinek Tool Manager. "Gre za računalniški program, ki komunicira z napravo za merjenje orodij ter krmilnikom na stroju, hkrati pa vsebuje tudi bazo orodij in profilov, kar dejansko omogoča naprednejše delo na stroju ... Evropska lesna industrija teži k zmanjšanju stroškov proizvodnje majhnih količin iz-delkov, ker lahko na tak način zadosti potrebam širšega kroga kupcev, tudi tistih, ki potrebujejo majhne količine zelo različnih izdelkov. Tak način proizvodnje pa zahteva hitro prilagajanje na spremembe oziro-ma zamenjave nastavitev ter enostavno in učinkovito posluževanje stroja. Prav to omogoča stroj Multiplan v povezavi s Tool Managerjem; kratek čas menjave orodja, hitro nastavljanje in optimalno prilagodlji-vost," so na svoji spletni strani zapisali pri podjetju Ledinek.

Med izdelke podjetja Ledinek sodijo hitri skobeljni stroji Rotoles,

kalibrirni stroji, linije za lepljence, skobeljni stroji, linije za dolžinsko spajanje, preše za lepljence, transportna mehanizacija, skobeljne linije, čelilne in cepilne žage, parketne linije, inženiring za celovite rešitve in drugo. V družinskem podjetju dajejo velik poudarek na inovativnosti in lastnem razvoju, ki jim omogoča, da so ves čas v koraku s konku-renco ali pred njo. Podjetje Ledinek Engineering je lani ustvarilo 23,4 milijona evrov prihodkov in 375 tisoč evrov dobička. (UČ)

Ledinek: Tradicija, povezana z lesom

Družinsko podjetje Lumar je bilo ustanovljeno leta 1992. Podjetje proizvaja in gradi visokokakovostne ter energetsko učinkovite mon-tažne objekte. V vseh letih obstoja je njihovo vodilo razvoj in najvišja možna kakovost, pravijo v podjetju, zato tudi slogan Živeti najbolje. Usmerjajo se v trajnostno gradbeništvo, vpeljujejo sodobna znanja in tehnologije za gradnjo objektov v nizkoenergijskem in pasivnem stan-dardu ter uporabljajo naravne in okolju prijazne materiale.

Z zgodnjo usmeritvijo v gradnjo energetsko učinkovitih objektov so postali najbolj propulzivno podjetje v panogi in trenutno vodilni proizvajalec montažnih hiš v Sloveniji. Končna kakovost objekta je cilj, ki ga potrjujejo različni certifikati priznanih domačih in evropskih institucij. Kot prvi slovenski proizvajalec montažnih hiš so pridobili certifikat na priznanem nemškem Passivhaus Institutu za tehnologijo gradnje pasivnih hiš s konstrukcijskim sistemom Lumar PASIV Eko, ki so ga kasneje dopolnili s certifikatom za prvo pasivno plusenergij-sko hišo. Konec leta 2013 so pri omenjenem inštitutu uspešno certi-ficirali še konstrukcijski sistem Lumar PASIV Energy. V 25 letih so zgradili 2000 objektov, na teh izkušnjah razvijajo in ponujajo naprej. Ob tehnologiji namenjajo veliko pozornosti arhitekturi. V sodelovanju s številnimi slovenskimi arhitekti ustvarjajo vse več sodobnih indivi-dualnih objektov. Osredotočeni so na razvoj in optimizacijo sodobnih tehnologij, ki kot rezultat dajejo kakovostne, trajnostne in arhitektur-no dovršene objekte. Njihove nizkoenergijske in pasivne objekte ter filozofijo trajnostne gradnje želijo v prihodnje uspešno ponuditi tudi na nemško govorečem območju. Z ustanovitvijo podjetja in izgradnjo vzorčne hiše iz družine BlackLine na Dunaju se prebijajo na evropski trg. Lumar IG je v 75-odstotni lasti Lumar Investa, katerega lastnik je Marko Lukić, četrtinska lastnica Lumarja IG pa je Hilda Lukić. Lani je imel Lumar IG s 63 zaposlenimi 12,45 milijona evrov prodajnih prihod-kov in 352 tisoč evrov čistega dobička. Lumar IG je tudi edini lastnik hčerinske družbe Lumar Haus s sedežem na Dunaju.

Lumar: Dva tisoč objektov v 25 letih

40

Lahko bi se hvalili s številkami ali priznanji, vendar se ne. So med top podravskimi podjetji, ki so jim lani najbolj zrasli prihodki glede na leto prej. Leta 2015 so imeli 9,9 milijona evrov prihodkov, kar je približno desetkrat več kot predlani (milijon evrov). Lanski poslovni izid (834.499 evrov dobička) je skoraj 18-krat presegel predlanskega (46.804 evrov). Zaposlili so tri sodelavce, skupno jih je zdaj 15. Pove-čali so kapital, sredstva, dodano vrednost na zaposlenega so dvignili na 167.742 evrov. Tudi letos jim kaže dobro.

Podjetje Em.Tronic iz Počehove pri Mariboru ustvarja vrhunske elektromehanske, robotizirane sisteme, zaposlene ima strokovnjake na področju strojništva, elektrotehnike in računalništva, lastniško ga obvladuje šest posameznikov in zaposlenih. Z mikrookoljem niso obremenjeni, čeprav so pred leti dobili nekaj javnih poslov, od javnih institucij, občine in države ne pričakujejo nič drugega kot to, da gene-ralno podpirajo razvoj gospodarstva in razvojne projekte. Zanašajo se na lastno znanje, trdo, predano delo, marljivost, spretnost in poštenost v poslu, pravi direktor Anton Kropec.

V Em.Tronicu se iz možganov kar iskri, mnogo je poglobljenega razvojno-raziskovalnega dela. Ustvarjajo doma, prodajajo v tujini. Iz neznanega podjetja, ki so ga mladi, zagnani raziskovalci postavili

na pogorišču Tama, so zrasli v perspektivno podjetje, raziskovalno enoto, projektivno organizacijo in prodrli v svet. "Potrebujejo nas pod-jetja, ki avtomatizirajo proizvodnjo, uvajajo znak kakovosti, skrat-ka tista, ki gredo naprej!" izpostavljajo. Res je tudi, da so jim skok v višino prinesli zlasti posebni vojaški programi za arabski svet. Za Slovensko vojsko denimo so razvili simulacijo, sobni sistem vadbe streljanja s tanki in minometi ter zunanji vadbeni sistem za vadbo zračne obrambe.

Razvijajo, projektirajo in sestavljajo namreč sisteme za avtomati-zacijo v industriji in izdelke za vojaške in zaščitne namene.

Njihovi sistemi detektirajo jedrske, kemijske, radiološke, biološke ali kakšne druge strupe in nevarne snovi, pogoste tudi v naraščajočih terorističnih napadih, jih identificirajo in analizirajo. Sistem je vgra-jen v oklepno (vojaško) vozilo, izvidniško vozilo ali mobilni laboratorij, upravlja ga operater iz vozila. Označevanje terena poteka z različnimi tipi, barvami zastavic, ki se spustijo iz vozila in označijo teren glede na vrsto kontaminacije. Zajeti vzorci so shranjeni v hermetično zaprte posode, ki jih lahko transportirajo v laboratorij in naknadno analizira-jo. Sistem z meritvami vetra lahko izračuna tudi smer širjenja konta-minacije in tako omogoča evakuacijo ljudi v pravo smer. (NA)

Em. Tronic: Gredo naprej. V tujini

Skupino Impol sestavlja 24 podjetij, ki skupno dajejo delo okoli 2200 ljudem. V Sloveniji Impol zaposluje 1150 delavcev, v Srbiji 700 in 350 na Hrvaškem. Povprečna bruto plača na zaposlenega je lani znašala 1929 evrov in je bila za 24 odstotkov višja od državnega pov-prečja in za 11 odstotkov od povprečja panoge. Impol je eden najve-čjih zaposlovalcev v podravski regiji.V lokalnem okolju uživa visok ugled kot družbeno odgovoren delodajalec. Tudi zato med največje strateške cilje uvršča povečevanje deleža zaposlenih z visoko uspo-sobljenostjo in povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, ki zdaj znaša 54.712 evrov.

Impol je fleksibilno, inovativno in razvojno usmerjeno podjetje, ki se ukvarja s predelavo aluminija v vrhunske polizdelke. Tržni program pokriva dve temeljni skupini aluminijskih polizdelkov: valjarništvo in stiskalništvo. Podjetje so sprva v letu 1825 ustanovili za proizvodnjo bakrenih izdelkov, v letu 1950 so se preusmerili v aluminij, v letu 1991 na evropske trge, leta 2002 so kupili 70-odstotni delež podjetja Seval v Srbiji in si letos priključili še proizvodnjo lahkih kovin (TLM) na Hrvaškem. Proizvodnja je ta čas v 57 odstotkih namenjena končnim kupcem, preostalo trgovcem. Kar 97 odstotkov proizvodnje prodajo v EU, največ v Nemčiji in Italiji. Imajo vodilna tržna deleža v Evropi tako pri palicah za kovanje, ki se uporabljajo za izdelavo komponent dina-mično obremenjenih delov, kot pri palicah za izdelavo batov. In so med prvimi tremi v Evropi pri tržnem deležu prodaje vlečenih palic. So šesti največji slovenski izvoznik. Za proizvodnjo izdelkov porabijo kar 75 odstotkov sekundarnega aluminija, kar je veliko nad povprečjem v industriji, ki je sicer 52 odstotkov. Leta 2014 so pomembno povečali kapacitete za pretaljevanje primarnega in sekundarnega aluminija. Livne kapacitete skupine znašajo 212 tisoč ton in med letoma 2010 in 2015 so zasnovali povprečno 21 novih izdelkov vsako leto. Naložbam so v letih 2005 do 2015 namenili 400 milijonov evrov.

Od osamosvojitve skupina Impol beleži konstantno rast obsega poslovanja. Uspeh direktor Jernej Čokl pripisuje "strateškemu pozici-oniranju z ustrezno razpršenostjo na geografske trge, obvladovanju različnih industrij s široko paleto izdelkov in ustreznemu poslovne-mu modelu, s katerim zagotavljamo stabilno poslovno okolje in pred-

stavljamo zanesljivega poslovnega partnerja". Njihov veliki cilj je povečanje prihodkov na eno milijardo, kar naj bi dosegli leta 2020. Predvsem pa ostati pošten in družbeno odgovoren delodajalec. So dober štipendist potencialnih kadrov, spodbujajo inovativnost, gra-dijo na pripadnosti podjetju in v ospredje postavljajo usposabljanje in razvoj kompetenc ter spodbujanje timskega dela.

Impol: Med največjimi zaposlovalci

Tekmovanje je ena od osnov-nih značilnosti človeka. Človek tekmuje skoraj od rojstva. Tek-mujemo sami s seboj, z naspro-tniki, s konkurenco, ne nazadnje tekmujemo s tistimi, ki so v naši ekipi. In pri tem je daleč najpo-membnejše dejstvo, da je tek-movanje gonilo razvoja. Žal je tako, da ne moreš postati vrhun-ski športnik, gospodarstvenik, politik ali umetnik, če se ne pri-merjaš s svojimi konkurenti, so-tekmovalci, če torej ne tekmuješ. Umetniki ne morejo napredovati, če se ne primerjajo z nasprotni-ki. Politiki imajo vsaka štiri leta tekmovanje, kdo bo boljši, kdo bo zbral več glasov. In tako je tudi v gospodarstvu - tudi mi potrebu-jemo svoja tekmovanja, svoje primerjave. Tudi mi si želimo na-predovati, se primerjati s kon-kurenco, z okoljem, v katerem delamo in ustvarjamo.

V osnovi si v gospodarstvu vsako leto ogledalo nastavimo

sami. Naredimo bilance in v šte-vilkah izrazimo, kar smo celo leto počeli. In ker nas zanima, kakšno mesto smo dosegli, nare-dimo primerjavo s primerljivimi podjetji, s podjetji iz primerljive-ga okolja. A pri samooceni smo subjektivni, saj poiščemo indi-katorje, kjer smo res dobri, is-točasno pa imamo ogromno raz logov, zakaj so nekateri boljši od nas v drugih segmen-tih. Seveda je vse to del človeške narave in je odvisno od posame-znika, koliko zna in zmore biti samokritičen.

V preteklih letih je bilo v go-spodarstvu bistveno preveč ne-gativne klime v našem okolju. Ta negativna klima je pripeljala do tega, da se gospodarstveniki niso želeli udeležiti tekmovanj, ki so namenjena njim - izbor naj podjetnika, naj menedžerja, naj podjetja … Objektivni razlogi, ki izvirajo iz napačnih odločitev go-spodarstvenikov, kruta realnost medijske gonje, gospodarska kriza in še bi lahko naštevali de-javnike, ki so pomagali k ustvar-

janju negativne klime. Negativna klima je omejevala tekmovanja v gospodarstvu. In ker ni bilo tek-movanj, ni bilo razvoja. In to ni prav.

Tekmovanja, kot je izbor po-dravskega podjetja leta, so nujno potrebna. Za samo tekmovanje je pomembno, da ima dobre tek-movalce, da ima kredibilne in vrhunske sodnike ter da so pra-vila tekmovanja jasno zapisana. In ker je takšnih tekmovanj več, bo javnost presodila, katera so boljša, bolj kredibilna in katera manj. In predvsem, kar je naj-bolj pomembno - na zmagovalce moramo biti ponosni, zmagoval-ce moramo častiti kot zmago-valce in sami si moramo želeti, da bomo nekoč zmagovalci. Na ta način bomo ustvarjali okolje, v katerem si želimo živeti. Na ta način bomo ustvarili okolje, kjer bo mladina želela živeti in ustvarjati - ustvarili bomo okolje, kjer bo nekdo želel postati zma-govalec.

V času, ko nastaja ta kolu-mna, ne vem, kdo so tokratni

FOTO

: IG

OR

NA

PAST

Z zmago do cilja?

41

Boštjan Tancer, direktor podjetja Varnost Maribor

Športnik z zmago doseže cilj in postane heroj - je tako tudi v gospodarstvu?

zmagovalci. Zastor bo padel - zmagovalci si bodo postavili nove cilje v stilu "ni dovolj, da smo naj-boljši samo v Podravju, želimo biti najboljši tudi tam, kjer teče Sava ali Soča ali celo Donava ...". Vsi, ki letos nismo bili med finali-sti in zmagovalci, pa moramo za-vihati rokave - imamo vzornike, ki jih želimo premagati.

Čestitke vsem menedžerjem in zaposlenim v podjetjih, ki so sodelovala v izboru podravske-ga podjetja leta, in čestitke vsem zmagovalcem.

Robert Senica, 42-letni pred-sednik uprave Nove KBM, je na tem položaju od februarja lani, od aprila predlani pa je že opravljal funkcijo člana uprave Nove KBM. Od januarja 2013 do julija 2014 je bil predsednik uprave PBS, pred tem je bil zaposlen v Hypo Le-asingu in Banki Celje. S prvim možem Nove KBM smo se pogo-varjali o vlogi in položaju banke, ki ostaja glavna finančna institu-cija na Štajerskem, o njeni vpe-tosti v lokalno okolje tudi prek različnih donatorstev in spon-zorstev, o sodelovanju banke - zlasti na področju kreditiranja - z

malimi in srednje velikimi podje-tji, pa tudi o prihodnjem položa-ju banke, ki po prevzemih PBS in KBS banke cilja na vodilno mesto v slovenskem bančnem prostoru in na četrtino slovenskega trga.

VEČJI SI STROŠKOVNO UČINKOVITEJŠINova KBM je glavna finančna ustanova v Podravju. Kje vidite njeno vlogo v prihodnje, sploh po tistem, ko je lani lastništvo banke od države prešlo v roke sklada Apollo in EBRD?

"Pravilno ste ugotovili, da je Nova KBM že danes ključna

banka v podravski regiji, močno prisotni smo tudi v goriški. Pod okriljem sedanjega lastništva se ne bojimo, da bi banka posta-la zgolj hranilnica, ker so načrti in ambicije nasprotni. Želja je, da se trg konsolidira in posta-ne Nova KBM še večja. Posledič-no bo njena vloga v regiji kot na nacionalni ravni še pomembnej-ša. Načrt je biti blizu največjega tržnega deleža oziroma imeti v Sloveniji četrtinski tržni delež, kar naj bi zagotavljalo ustrezno profitabilnost. Vse to je porok, da bo razvoj v banki močan, do ta-kšnega položaja pa želimo priti

z lastnim delom in potencialni-mi združevanji. Za regijo in Ma-ribor pa tudi za Slovenijo je vse to dober znak."

Koliko se banki poznajo padajoče obrestne mere in posledično nižji obrestni zaslužki?

"Podobno kot v bančnem sis-temu. Primerjave so jasne, ob-javljajo se tudi v okviru Banke Slovenije. Padajoče obrestne mere so med razlogi, da poveču-jemo tržni delež in skušamo na ta izziv odgovoriti z večjo ekono-mijo obsega. Padajoče obrestne prihodke je treba nadomeščati z novimi prihodki, kar je lažje, če

V nekaj letih močnejša nacionalna bankaPrvi mož Nove KBM, Robert Senica, napoveduje, da bo Nova KBM v nekaj letih okrepila položaj nacionalne banke

42

Besedilo: Damijan Toplak

FOTO

: AN

DRE

J PE

TELI

NŠE

K

Robert Senica: "Pod okriljem sedanjega lastništva se ne bojimo, da bi banka

postala zgolj hranilnica, ker so načrti in ambicije nasprotni."

je banka večja, saj se z zmanjše-vanjem stroškov na enoto tran-sakcije povečuje tudi stroškovna učinkovitost."

Pri čem načrtujete nove prihod-ke?

"Na celotnem produktnem spektru. Seveda je najbolj ključ-no kreditno in garancijsko po-slovanje, vse vrste kreditov tako pri podjetjih kot pri prebival-stvu, izrednega pomena so neo-brestni prihodki od kartičnega poslovanja in vseh drugih sto-ritev, prenos iz tradicionalne-ga bančništva v bolj tehnološke prodajne kanale, pomemben se-

gment so investicijsko bančni-štvo in upravljanje premoženja pa vzajemni skladi. V Sloveniji prebivalstvo za razliko od depo-zitov še premalo varčuje v skla-dih, a to postaja v sedanjem času, ko so obresti na bančne depozite nizke, vse bolj aktualno. Kot za-nimivost, pred kratkim se je naš plačilni instrument, mobilno pla-čevanje Moneta, razširil tudi na Hrvaško, k njegovi uporabi pa skušamo pridobiti tudi druge slo-venske banke."

Širitev na tuje trge po ne preveč posrečenem nakupu srbske Credy banke pa vas ne zanima?

"To je sicer vprašanje za la-stnika. Pomembno je, da najprej dosežemo zadane cilje v Sloveni-ji. Verjamem pa, da bodo tudi v regiji priložnosti, odvisno pa je tudi, kako se bo regija razvijala in kakšna bo geopolitična situa-cija na splošno."

PODJETJEM PARTNERSKA BANKAVaša banka je znana kot pomem-ben donator in sponzor v lokal-nem okolju, zlasti na področju športa in kulture. Kako na to po-dročje gleda vaš novi lastnik?

"Lastnik obravnava to podro-čje kot sobivanje v kraju, v regiji oziroma v Sloveniji. Odkar je bila podpisana pogodba za nakup banke, nadaljujemo s sponzor-stvi in donatorstvi. Nekatere smo celo nadgradili ali pričeli podpi-rati na novo. Pri sponzorstvih gre za posel in s tem racionalno ekonomsko logiko, pri donacijah pa je bolj v ospredju družbena korist. V zadnjem obdobju smo pri upravljanju s sponzorstvi in donatorstvi zagotovili še večjo transparentnost tako, da smo dodali določene kriterije s podro-čja skladnosti poslovanja. Za zdaj

so zneski podobni, kot so bili, celo nekaj višji so, res pa je, da precej nižji kot v rekordnem obdobju pred petimi ali desetimi leti."

Sodelujete z Inštitutom za raz-iskovanje podjetništva (IRP) oziroma s Tovarno podjemov. Kakšno je sodelovanje z malimi in srednje velikimi podjetji na področju kreditiranja dobrih po-slovnih projektov?

"Sodelovanje z IRP je res dobro. Vsakoletna podjetniška in start-up konferenca Podim je sinonim za tovrsten dogodek ne le v Sloveniji, ampak tudi v regiji. Glede sodelovanja s pod-

jetji pa je treba ločiti dve stvari. Nekaj so start-upi oziroma pod-jetja, ki začnejo poslovati in za njih bančne storitve žal niso pri-merne, niti v tujini to ni običaj-no. Start-up podjetja morajo v smislu zagonskega kapitala najti kapital na trgu tveganega kapita-la. Lahko pa v manjši meri finan-ciramo posamezne fizične osebe, ki ustanavljajo takšno podjetje in imajo ustrezno kreditno sposob-nost. Tako financiranje načelo-ma odsvetujemo, saj je s krediti zelo težko postavljati novo pod-jetje, kajti investitor se čez nekaj let lahko umakne in dezinve-stira, pri banki pa je tako, da je po določenem času treba kredit vrniti. In če podjetje še ni zažive-lo, pridemo v situacijo, ko iz ene potencialno dobre zgodbe nasta-ne slab kredit. Tega pa si gotovo nihče ne želi. Po naših izkušnjah je osebno poslovanje in financira-nje start-up podjema bolje obrav-navati ločeno, ker na koncu, če se ne izide in vemo, da kar osem od desetih start-upov ne preživi, je lahko potencialno težava za celo družino, če ima obsežen kredit in zastavljeno osebno premoženje. Se pa strinjamo, da je na sloven-skem trgu premalo dostopa do al-ternativnih virov financiranja, ki bi podprli ta način ustanavljanja podjetij."

Kaj pa pri tistih podjetjih, ki so dejavna že dlje časa?

"Popolnoma drugačna je zgodba pri že dlje časa delujočih malih in srednje velikih podje-tjih. Pri njih imamo velik tržni delež, sploh v podravski regiji. Običajno se tu prepleta podjetni-štvo in so tako družine kot pod-jetja naši komitenti. Podpiramo jih s produkti, pri katerih je po-membno, da dobijo hiter odgo-vor in takšne oblike podpore, ki je zanje dostopna - tu se lahko z nekaterimi stvarmi pohvali-mo, pri nekaterih nas še čaka delo. V zadnjem času se razvija sodelovanje z Območno obrtno--podjetniško zbornico Maribor. Postajamo njihova partnerska banka in za njihove člane bi radi razvili kakšen produkt. Skupaj smo se že predstavili na obrtnem sejmu v Celju. Sodelujemo tudi s Štajersko gospodarsko zbornico. V obeh zbornicah se združujejo predvsem mala in srednje velika

43

Padajoče obrestne mere so med razlogi, da povečujemo tržni delež"

˝

podjetja ter mikro podjetja z enim ali dvema zaposlenima. Iz-vajamo regionalne poslovne zaj-trke, kjer se srečamo s podjetniki in v živo slišimo, kaj so njihove želje, zahteve do banke. To vple-temo v poslovanje. Pridobivamo tržne deleže na področju kredi-tiranja malih in srednje velikih podjetij, pri velikih podjetjih pa je tako, da lahko že en uspešen projekt občutno vpliva na tržne deleže. Naša strategija je ohra-njati in nadgrajevati lojalno bazo malih in srednje velikih podjetij. Če je soditi po tržnih deležih, smo na pravi poti, ker rahlo narašča-jo. Zgolj pri s.p.-jih je bil ob koncu lanskega leta znesek kreditiranja dobrih 50 milijonov evrov, podje-tjem v drugih pravnih oblikah pa še precej višji. Celoten obseg kre-ditiranja nefinančnih družb je ob koncu leta 2015 znašal 607,1 mi-lijona evrov."

Kje dobro sodelujete s temi podje-tji, kje so težave oziroma bi lahko bilo bolje?

"Včasih v okolju ni najbolje razumljeno, da postajamo banke vedno bolj regulirane organiza-cije - tu mislim na mednarodne standarde, pravila za sistemske banke, nadzore evropskega in nacionalnega regulatorja, pra-vila poročanja. Tudi za relativ-no majhne zneske potrebujemo veliko podatkov, kar je običajno pri manjših prosilcih težko za-gotoviti. To je pri njih povezano s stroški, saj morajo najemati ra-čunovodske servise, in včasih je to narobe razumljeno. V tem delu pričakujemo razumevanje, da za odobravanje kreditov po-trebujemo določen nabor podat-kov in ni dovolj pavšalna ocena. Tudi v banki moramo še kaj sto-riti, da bi poenotili in poenostavi-li obrazce ter postopke. To je tudi eden od namenov sodelovanja z mariborsko obrtno zbornico, da se dogovorimo o načinu zajema-nja osnovnih podatkov in podjetja tudi izobražujemo. Po eni strani smo v banki tudi njihov sveto-valec, in če jih opozorimo na ne-ustrezno finančno strukturo, si želimo, da naš pogled razumejo pozitivno kot pravočasno opozori-lo, da ni smiselno iti v investicijo, ki lahko ogrozi celotno podjetje."

Kako se razlikuje sodelovanje

bank s temi podjetji pred krizo in sedaj?

"Obdobje ni nič drugačno, le nekoliko konzervativnejše. Tistim, ki svetujemo, da rajši ne gredo v kakšen posel, se je mar-sikdaj izkazalo za dobro. Nekdo je imel dobro delujoče podjetje, pa je potem v konjunkturi začel iskati alternative in investirati v zemlji-šča, v izgradnjo stanovanj, v vre-dnostne papirje. Šli so v druge segmente in na koncu je marsik-do ogrozil osnovno dejavnost. Seveda pa tudi preveč konzer-vativnosti pri odobravanju kre-ditov ni dobro. Tisti, ki so dobri, imajo kreditno sposobnost, so ustrezno obravnavani in glede na nizke obrestne mere lahko danes dobijo ugodne pogoje za investi-cije. Tisti, ki pa to niso, verjetno pridejo še težje do denarja. Naj-večja razlika je, da se še bolj kot pred krizo pri odobravanju kredi-tov in drugih naložb upošteva iz-ključno denarni tok, ne pa toliko vrednost zavarovanj. Če gleda-mo za nazaj, kako so bili določeni krediti odobreni, so nekateri te-meljili na vrednosti zavarovanj, ki je bila dovolj visoka, vprašljiv je bil morda denarni tok, ali je bil na meji, in ko se je denarni tok zmanjšal, je bilo treba poseči po teh zavarovanjih. Ta pa so v krizi padla za 50 odstotkov in še več. Iz tega naslova je nastal marsi-kateri slab kredit. Danes se gleda izključno na denarni tok, zavaro-vanje pa se zahteva kot dodatna varovalka."

Ker so obrestne mere padajoče, so verjetno tudi krediti v tem ob-dobju ugodni?

"Drži. Tudi obrestni pribitki so v zadnjih dveh letih drastič-no upadli, nenazadnje so tudi na depozitih praktično ničelne obre-stne mere."

VELIKO KAPITALA DAJE VARNOSTBanka je dobila zasebnega la-stnika, s pripojitvijo PBS in KBS banke postaja vse večja, ambici-ozni so načrti za nadaljnjo rast, s PBS imate mrežo poštnih poslo-valnic ...

"Pošta Slovenije je ena od naših ključnih partneric, saj imamo preko njene mreže po-memben prodajni ka na l za organsko rast poslovanja, da pri-

dobimo čim več novih strank ozi-roma izboljšamo kvaliteto servisa obstoječim strankam. Pogodba s Pošto je že prej deloma omogoča-la, da bi Nova KBM na poštnih poslovalnicah naredila kaj več, a to ni najbolj zaživelo. Novopodpi-san aneks k pogodbi s Pošto in to, kar smo prevzeli od PBS, je ena ključnih stvari, na katero stavi-mo, in eden od ključnih delov je večja dostopnost bančnih pro-duktov. Prebivalci so se že nava-dili, da lahko na Pošti opravijo osnovne storitve, kot so - dvigi, pologi ipd. To želimo nadgraditi predvsem za male podjetnike, po-sebno v manjših krajih. Glede na to, da je trend, da se poslovalnice skoraj vseh bank zapirajo, pošte pa so praviloma odprte tudi v

soboto, je bančno poslovanje na poštah izredno pomembno. Tudi mnogi mali in mikro podjetni-ki sodelujejo s Pošto. Tu ne gre le za sodelovanje na kreditnem področju, ampak tudi za plačil-ne transkacije, precej daleč smo tudi na področju elektronskega sklepanja različnih pogodb, tudi depozitnih. Preko mobilne banke oziroma elektronske banke se prav tako lahko poda zahteva za kredit. Manjši zneski bodo lahko odobreni brez obiska banke, to je naš trend in pri tem razvoju na-predujemo."

Ob PBS in KBS banki se v združi-tvenih načrtih v povezavi z Novo KBM omenja še Sberbank in Abanko. Kakšni so načrti na tem področju skozi prizmo lastnikov in uprave?

"Načrti so izkoristiti trenutni potencial, ki je na trgu. Imamo jasno lastništvo, lastnika z dovolj kapitala, dovolj likvidno-sti. Prvi smo šli skozi privatiza-cijski proces, kar nekatere naše ključne konkurente še čaka. To želimo unovčiti in izkoristiti

tako, da se bo izrazilo v tržnem deležu, ki ga želimo doseči in v tem, da bo banka ostala dober in odgovoren delodajalec. Bolj pri-sotni tako pri prebivalstvu kot pri podjetjih bomo tudi v drugih regijah, predvsem v osrednjeslo-venski. To je dober obet in dobro sporočilo tako za regijo kot zapo-slene ter vse ostale. Kajti takoj, ko govorimo o rasti, to pomeni pozitivno konotacijo. PBS je že pravno pripojena k Novi KBM, KBS banka naj bi bila predvido-ma v začetku prihodnjega leta. Sledijo pa še migracije računov, spremembe računov. Ko bo tako daleč, pričakujemo tudi izkori-ščanje sinergij. Pri združitvi s PBS je bila ključna pridobljena dodana vrednost mreža Pošte in znanje delavcev, tako po-štnih kot bančnih, ki so s Pošto že prej sodelovali. KBS banka pa ima nekaj produktov, ki jih naša banka še nima, a imajo potenci-al. Recimo tako imenovani cash management ali cash pulling, ki je primeren produkt za pre-težno izvozna podjetja, ki imajo več hčerinskih podjetij tako v državi kot v tujini in se sredstva iz vseh hčerinskih družb zbira-jo na enem računu. Sicer pa gre razvoj v smer enovitega računa za fizične osebe in samostoj-ne podjetnike. KBS banka ima tudi nekaj IT-rešitev, ki jih bomo lahko uporabili. Seveda so tu še znanja ljudi, ki bodo prišli v zdru-ženo banko."

Kje vidite Novo KBM čez pet do deset let v strateškem, poslov-nem in v lastniškem smislu?

"V petih letih bomo gotovo blizu cilja, če ne že na cilju, kar se tiče tržnih deležev in pozici-je banke na trgu. Bistveno bolj prisotni bomo na področjih, kjer smo danes manj. Iz banke, močne v dveh regijah, bomo postali raz-širjena nacionalna banka in ver-jetno številka ena v slovenskem bančnem prostoru. Verjamem, da bomo v desetih letih to pozi-cijo obdržali, a bo lastništvo zelo verjetno drugačno, kar je bilo tudi javno napovedano, saj je pet do sedem let običajno časov-ni razpon, v katerem je pričako-vati, da se bodo sedanji lastniki umaknili, seveda spet odvisno od razmer na trgu."

44

Ob združitvah delamo na stroškovni optimizaciji."

˝

Za dom,kot si

ga želite.

Naročite na:www.nasdom.net | 02 / 23 53 326 | [email protected]

CENA ZA 6 ŠTEVILK

1938€

OB LETNI NAROČNINI

POPUST 15 %

Podravsko gospodarstvo je živahen in prilagodljiv sistem, ki ustvarja podporno okolje, bogat ekosistem za vrsto dejavnosti na neštetih področjih. Kljub predde-terminiranosti na obsojanje cen-tralizma je prav zaradi slednjega podravski gospodarstvenik bolj gibčen in bolj prilagodljiv. Ne zazira se le v središče Slovenije, ampak je njegov pogled dovolj širok, da vidi regijo, Evropo, svet. In posledično tudi regija, Evropa, svet vse bolj prepoznavajo Mari-bor in okolico kot dovolj stabilno in geostrateško ugodno okolje.

Maribor je bil vedno na kri-žišču. Morda v drugačnih zgo-dovinskih situacijah to ni bilo vedno najbolje, danes pa se učimo izkoriščati to priložnost in mnogo priložnosti smo že iz-koristili. Z Zavarovalnico Mari-

bor stojimo ob strani mnogim zgodbam, ki se kažejo kot vse bolj uspešne in vztrajno raste-jo iz majhnih družinskih v sre-dnja podjetja na poti k velikim. Gre za organsko rast, ki je veliko bolj odporna proti gospodarskim balonom, kot smo jih doživljali v tranzicijskih časih, in mislim, da nisem predrzen, če rečem, da so ta podjetja veliko bolj zdrava od hitrorastočih gazel iz začet-ka tisočletja. Današnji gospodar-stvenik, predvsem tisti iz mlajše generacije, ve: lahki zaslužki so kratkotrajni zaslužki, pot do uspeha je trda, tlakovana včasih tudi z zelo ostrim kamenjem. Zato se na pot poda opremljen s številnimi znanji, vztrajnostjo in doslednostjo. Prav to ga dela odličnega in prav zato si zaslu-ži stabilno okolje za rast. In to je v veliki meri v rokah države in lokalne skupnosti. Predvsem slednja lahko z avtonomnim in odločnim posredovanjem spod-buja poslovno okolje, ki bo zago-tavljalo stabilnost in spodbude

podjetjem, in zagotovo bodo pod-jetja, ki v domačem okolju najde-jo spodbudo in stabilnost, v isti smeri vračala okolju. Tako ostaja doma znanje, mlad perspekti-ven kader se ne bo več oziral za priložnostmi v tujini ali v glav-nem mestu. Našel jih bo doma in ustvarjal nove. Za naslednje ge-neracije otrok.

Zavarovalnica Maribor je ustvarjala priložnosti za števil-ne generacije več kot 25 let. Ves ta čas smo spremljali in podpirali uspešne zgodbe, pomagali huma-nitarnim, športnim, kulturnim delavcem … Sedaj tudi mi pišemo novo zgodbo. Zgodbo o širitvi, rasti in večanju. Zgodbo Zava-rovalnice Sava, ki postaja druga največja zavarovalnica v regiji in edina zavarovalnica s sedežem v Mariboru. Ker vemo, kako po-memben je Maribor za regijo in kako pomembni so ljudje, naši zaposleni, ki na območju celo-tne Slovenije, od 2. novembra pa tudi na Hrvaškem, gradijo pozi-tivne zgodbe.

Želim si, da v Podravju vsem ljudem vrnemo nasmešek na usta, da najdemo pozit ivne zgodbe in nadaljujemo gospodar-ski razvoj tega območja. Imamo perspektivo, imamo znanje in imamo željo. In verjamem, da nam bo skupaj uspelo. Še vedno nam je.

Zato Podravje - pozitivno naprej!

FOTO

: IG

OR

NA

PAST

Podravje - pozitivno naprej!David Kastelic, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor

46

marko luki : naredil samo ljudeh, ki bi bili sami radi efi marko luki : najve napak sem naredil sam...

Documents