Evropa investira v podeželje Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Republika Slovenija Organ upravljanja

MASTITIS, BOLEZEN MODERNE PRIREJE MLEKA

V okviru projekta MLEKO, ki se je izvajal na območju LAS-a »Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah«, je bilo opravljenih cirka 250 mikrobioloških analiz. Namen projekta je bil izvajati izobraževanja na mlečnih kmetijah, ob uporabi rezultatov laboratorijskih analiz mleka.

V živinoreji bi težko našli bolezen, v zvezi s katero bi bilo v zadnjih desetletjih opravljenih več raziskav in vloženega več truda ter sredstev za njeno zdravljenje in preprečevanja, kot za mastitis pri kravah molznicah. Navkljub vsem naporom, pa tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah, kjer se ukvarjajo z intenzivno proizvodnjo mleka opažamo, da je pogostost vimenskih okužb še vedno (pre) velika in da povzroča mastitis velike izgube rejcem in mlekarski industriji.

Težave povezane z mastitisom pa nikakor niso samo finančne narave. Mastitis je namreč kužna bolezen, ki se v čredi prenaša z živali na žival. Mikrobi, najpogostejši povzročitelji vimenskih vnetij, so lahko nevarni tudi zdravju ljudi.

Namen pričujočega priročnika je, da se na enem mestu v strnjeni obliki prikažejo različni dejavniki povezani z mastitisom pri molznicah. Priročnik ni namenjen samo živinorejskim strokovnjakom in veterinarjem na terenu, temveč tudi študentom in predvsem rejcem.

Z znanjem, s katerim trenutno razpolagamo, mastitisa pri kravah sicer ni mogoče izkoreniniti, lahko pa občutno zmanjšamo škodo, ki jo ta bolezen povzroča. V bližnji prihodnosti tudi ne moremo pričakovati razvoja novih zdravil in cepiv, ki bi bili uspešni zoper vse mikrobe, ki lahko povzročijo vnetje mlečne žleze.

Zato je toliko bolj pomembno, da spoznamo osnovne značilnosti nastanka in razvoja bolezni, saj lahko le tako razumemo smisel in vrednost ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje in zdravljenje mastitisa.

Opredelitev, nastanek , povzročitelji

Mastitis je vnetni proces, ki se razvije v mlečni žlezi oziroma v

posameznih delih žleze (mlečni kanali, žlezno in vezno tkivo). Kot pri

vsakem vnetju, kjerkoli v telesu, se tudi pri mastitisu pojavijo značilni

1

Kmetijsko gozdarski zavod PTUJOrmoška cesta 28,

2250 Ptujtel.: (02) 749 36 10,fax: (02) 749 36 20

bolezenski znaki. Sem sodijo povečana temperatura, rdečina, oteklina, bolečina in motnje v

delovanju prizadetega področja. Glede na vzrok in obseg vnetja ter splošno rejno in zdravstveno

stanje živali, pa se izrazitost omenjenih znakov od primera do primera bistveno razlikuje. Tako se

mastitis lahko pojavi v prikriti (subklinični) obliki pri kateri s prostim očesom ne opazimo znakov

bolezni ali pa v vidni (klinični) obliki pri kateri so znaki vnetja jasno izraženi. Klinične mastitise,

glede na izraženost bolezenskih znamenj in trajanje bolezni, nadalje delimo na akutne in kronične.

MASTITIS

KLINIČNI SUBKLINIČNI

akutni

kronični

Zaradi boljšega pregleda so osnovne oblike in značilnosti mastitisa prikazane tudi v razpredelnici.

DEFINICIJA MASTITISA PO PRIPOROČILU IDF(international Dairy Federation)

DIAGNOZABAKTERIOL.. ANALIZA

ŠTEVILO SOMATSKIH CELIC

Zdrava vimenska četrt

negativna <500.000

Motnje v sekreciji negativna >500.000

Latentna (prikrita) okužba

pozitivna <500.000

Mastitis pozitivna >500.000

Pri presoji prisotnosti in oblike mastitisa je pomembno tudi število (somatskih) celic v mleku.

Štetje celic v mleku je namreč ena od zanesljivejših (in preprostejših) metod za ugotavljanje vnetja

mlečne žleze. Ob vdoru patogenih bakterij v notranjost mlečne žleze se sproži vnetni proces -

2

mastitis, posledica katerega je praviloma (poleg ostalega) tudi dvig števila somatskih celic

(polimorfonuklearnih levkocitov - fagocitov) v mleku. Vnetni proces je v bistvu obrambni odziv na

škodljive vplive, katerim je izpostavljeno telo. Ti vplivi so lahko posledica kužnih dejavnikov

(bakterije in strupi, ki jih le-te izločajo), mehanskih učinkov (udarci, pritiski), lahko pa je vnetje

tudi posledica prekomerne vročine, mraza ipd. Čeprav bolezenske spremembe, ki se pojavijo ob

vnetju, začasno pomenijo dodatno breme za obolelo žival, pa je celoten potek naravnan tako, da se

odstranijo škodljivi vplivi (bakterije, strupi) in da se ob koncu vnetnega procesa vzpostavi

normalno delovanje prizadetega področja.

Povečano število somatskih v mleku pa ni vedno povezano izključno z mastitisom, temveč je lahko

posledica delovanja drugih dejavnikov.

Dejavniki ki vplivajo na število celic v mleku:1. Vnetje (mastitis)

-vrsta povzročitelja

-oblika vnetja

2. Obdobje laktacije

-po telitvi

-pred presušitvijo

3. Starost

4. Prehrana

5. Stres

-estrus

-druge bolezni

-tuberkulinizacija

Nastanek vnetja vimena

Kot smo že omenili, mastitisa pri kravah ni mogoče popolnoma izkoreniniti. Nekatere vrste bakterij, ki povzročajo vnetje mlečne žleze namreč lahko daljši čas preživijo in se celo razmnožujejo v hlevskem okolju, kar pomeni, da so živali nenehno izpostavljene različnim mikrobom. Kljub temu pa sam stik povzročiteljev z mlečno žlezo v večini primerov, na srečo, še ne zadošča za okužbo. To pomeni, da pri nastanku mastitisa poleg mikrobnih povzročiteljev, sodeluje še vrsta med seboj zelo različnih dejavnikov.

Dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na nastanek mastitisa, lahko razvrstimo v tri sklope:1. žival,2. povzročitelji (mikrobi),

3

Somatske celice v mleku

3. okolje.

Razvoj okužbe in oblika mastitisa (akutna, kronična, prikrita) sta odvisna od sposobnosti posamezne živali, da s svojimi pridobljenimi in prirojenimi obrambnimi mehanizmi, prevlada škodljive vplive, ki so lahko posledica neposrednega delovanja povzročiteljev ali pa neugodnih razmer v okolju.Med pomembnejše dejavnike okolja, ki vplivajo na pojav vnetij vimena, uvrščamo potek molže, pravilno delovanje molznega stroja, način reje, nastil, podnebne razmere in splošno nego ter oskrbo živali.Opazne so znatne razlike v odpornosti posameznih živali proti mastitisu (in ostalim boleznim). Tudi pri isti živali ta odpornost ni stalna, temveč se s časom spreminja.

Poglavitni vzroki za razlike v odpornosti so:

- Mlečnost: proizvodnja mleka pri določeni živali je obratno sorazmerna z njeno odpornostjo, kar v praksi pomeni, da so najboljše molznice tudi najbolj izpostavljene okužbi vimena.

- Bolezni: poporodne bolezni, vnetje maternice, prebavne motnje in bolezni parkljev so le nekatere izmed bolezni, ki zmanjšajo odpornost organizma.

- Starost: z naraščajočo starostjo se povečuje možnost okužbe. V primeru mastitisa je vzrok predvsem v slabšem delovanju mišice, ki zapira vhod v seskov kanal in splošno zmanjšani učinkovitosti obrambnih mehanizmov v telesu.

- Oblika vimena: velika, globoka, viseča in ohlapna vimena so dovzetnejša za poškodbe in posledične okužbe, ki se razvijejo v mastitis.

4

KONTAKT

OKOLICA

PRENOS

MASTITIS

STRES

POVZROČITELJ

KRAVA

- Kožne bolezni na vimenu: razjede, ekcemi in bradavice so predvsem pri molži zelo boleče, kar vpliva na slabo izmolzavanje prizadetih krav in povečuje možnost mastitisa.

- Laktacijsko obdobje: mlečna žleza je najbolj občutljiva v prvih tednih po porodu in v zadnjih tednih pred presušitvijo. Pogoste so tudi okužbe v prvi polovici presušitve.

- Prehrana: neprimerna prehrana molznic ima za posledico slabljenje splošne odpornosti živali, s čimer se občutno poveča možnost okužbe.

- Poškodbe: poškodbe na vimenu in (še bolj) na seskih pomenijo izredno veliko nevarnost za nastanek mastitisa.

Izbrali smo le nekaj pomembnejših dejavnikov, ki lahko vsak zase ali v povezavi z drugimi vplivajo na pogostost pojavljanja bolezni. Ob tem je potrebno omeniti, da vloga nekaterih dejavnikov pri nastanku mastitisa še ni dovolj preučena. Neposredni vzrok za nastanek mastitisa je torej okužba vimena s povzročitelji, ki sprožijo vnetni proces. Mikrobni povzročitelji (bakterije) vdrejo v mlečno žlezo praviloma skozi ustje seskovega kanala. Mikrobi nato prek mlečne cisterne in mlečnih kanalov prodrejo globoko v žlezno tkivo vimena, kjer se namnožijo, posledica pa je vnetje mlečne žleze. Manj pogoste so okužbe skozi poškodbe na vimenu in po krvi. Pri okužbah po krvi (hematogena infekcija) prispejo mikrobni povzročitelji v vime iz kakšnega drugega vnetnega žarišča v telesu. V tem primeru so pogosto prizadete vse štiri vimenske četrti istočasno.

Povzročitelji mastitisa

Število različnih vrst mikroorganizmov, ki lahko povzročijo klinično ali subklinično obliko mastitisa je v primerjavi z ostalimi kužnimi boleznimi nenavadno veliko. Med bakterijskimi povzročitelji so najpogostejši oblasti mikrobi (streptokoki in stafilokoki), manj pogosto pa povzročajo vimenska vnetja paličaste bakterije (kolibacili in drugi). Redkejše, čeprav včasih zelo nevarne, pa so okužbe mlečne žleze s kvasovkami, plesnimi in mikoplazmami.

1. Mikroorganizmi, ki so vezani na žival oziroma na mlečno žlezo (kontagiozni povzročitelji):- -Streptococcus agalactiae- Streptococcus dysgalactiae*- -Staphylococcus aureus

5

Staphylococcus aureus

2. Mikroorganizmi, ki za razvoj in razmnoževanje ne potrebujejo gostitelja (ubikvitarni povzročitelji):

- Streptococcus uberis*- Enterococcus faecalis*- E. Coli**- Klebsiella pneumoniae**- Pseudomonas aeruginosa**- Kvasovke (candida albicans)- Plesni (Aspergillus fumigatus)

• *drugi streptokoki• **bacilarni povzročitelji

DIAGNOSTIKA

Določevanje števila somatskih celic v mleku

posameznih krav je zelo razširjena metoda za

ugotavljanje subkliničnih oblik mastitisa.

Vsekakor pa se moramo pri diagnostiki na

podlagi tako pridobljenih rezultatov zavedati

tudi pomanjkljivosti te metode. Povečano

število somatskih celic v mleku je sicer

večinoma dejansko povezano z vnetnim

procesom v vimenu, ki pa je lahko posledica okužbe s celo vrsto različnih mikroorganizmov, tako

da ta metoda seveda ni primerna za določevanje povzročitelja okužbe,

kar pa je za nadaljnje zdravljenje velikega pomena. Iz tega razloga za

usmerjeno (in uspešno) terapijo mastitisa poleg podatkov o številu

somatskih celic v mleku potrebujemo še rezultate bakteriološke

preiskave in antibiograma.

6

Štetje celic v mleku

antibiogram

občutljivost

neobčutljivost

ZDRAVLJENJE

Osnovna načela zdravljenja bakterijskih okužb so:

- izbira učinkovitega antimikrobnega sredstva,

- vzdrževanje terapevtske koncentracije zdravila na

mestu okužbe,

- ustrezna dolžina terapije

dopolnilno zdravljenje.

Pri zdravljenju mastitisa pa moramo upoštevati še sledeče dejavnike:

- podrobni podatki o živali in nastanku vnetja (starost, brejost, mlečnost, predhodne okužbe, čas

nastanka vnetja),

- začetek zdravljenja (več časa ko poteče od pojava

znakov vnetja do pričetka zdravljenja, manjša je

možnost za popolno ozdravitev),

- kontrola zdravljenja (približno deset dni po zadnji

aplikaciji antibiotika na podlagi izvida

bakteriološke preiskave in/ali števila somatskih

celic preverimo uspeh zdravljenja).

Glede na rezultate raziskav v različnih državah je pri zdravljenju mastitisov ne glede na etiologijo

(vrsto povzročitelja) parenteralna aplikacija (v mišico ali žilo) antibiotikov sama ali v kombinaciji z

intramamarno (v sesek) bolj učinkovita kot sama intramamarna aplikacija.

Preprečevanje in sanacija mastitisa

Ko se enkrat soočimo s problemom povečanega števila somatskih celic v mleku na določeni kmetiji, tako rejci kot tudi veterinarji praviloma najprej pomislimo na zdravljenje ali izločitev okuženih krav. Vendar pa vsi, ki se ukvarjamo s sanacijo problematičnih čred iz lastnih izkušenj vemo, da so uspehi (izraženi v zmanjšanju ŠSC), v primeru ko se omejimo samo na zdravljenje običajno slabi.

7

Pri strokovno izpeljani sanaciji naj bi bilo zato zdravljenje ali celo izločitev krav s subkliničnim mastitisom (in povečanim ŠSC) zadnji in ne prvi korak.

Ko se po posvetu z veterinarjem odločimo za zdravljenje, se moramo zavedati, da je tak ukrep smiseln in finančno opravičljiv le v primeru, ko se predhodno ugotovijo in po možnosti tudi odpravijo vzroki, ki pogojujejo nastanek novih okužb.

Ukrepe za nadzor nad okužbami mlečne žleze v čredi delimo na:

1) Preprečevanje novih okužb

a) Vzdrževanje molznega stroja:

- redno vzdrževanje (servisiranje) molzne opreme, takojšen pregled molznega stroja v primeru, ko ugotovimo spremembe na seskih ali ko se poveča število mastitisov oziroma število somatskih celic v skupnem (hlevskem) vzorcu mleka.

b) Pravilna molža:

- nenehno je potrebno skrbeti za čištočo; pomanjkljiva higiena v hlevu in posebno ob molži botruje novim okužbam,

- pred namestitvijo tulcev morajo biti seski čisti in popolnoma suhi, za čiščenje in brisanje seskov ne uporabljamo iste krpe za vse krave,

- izogibamo se "slepi molži" (delovanju molznega ko ni več pretoka mleka).

c) Razkuževanje seskov po molži:

- razkužilo mora biti vedno sveže in v predpisani koncentraciji,

- seske je potrebno razkuževati po vsaki molži prek celega leta.

2) Odpravljanje obstoječih okužb

a) Zdravljenje kliničnih in subkliničnih primerov mastitisa:

- uporaba učinkovitega antibiotika (antibiogram),

- primerno dolg čas zdravljenja (praviloma vsaj tri dni),

- obvezno moramo upoštevati karenco zdravila (čas po končanem zdravljenju, ko mleko ni primerno za oddajo).

b) Zdravljenje ob presušitvi:

- zdravljenje ob presušitvi nikakor ne smemo istovetiti z aplikacijo antibiotikov, ki so namenjeni zaščiti mlečne žleze med presušitvijo; vsebnost antibiotikov v teh pripravkih je namreč odmerjena tako, da prepreči okužbo vimena v dobi presušitve, ni pa zadostna za odpravo že obstoječih okužb;

8

zato se moramo pri zdravljenju pred presušitvijo ravnati po istih principih kot pri zdravljenju v laktaciji.

c) Zaščita mlečne žleze v obdobju presušitve

- če ni na voljo ustreznih podatkov je priporočljivo, da ob presušitvi vsem kravam apliciramo antibiotike, namenjene zaščiti mlečne žleze med presušitvijo.d) Izločanje kronično obolelih krav:

- izločimo živali pri katerih se v eni laktaciji tri- ali večkrat ponovi klinična oblika mastitisa,

- izločimo živali pri katerih zdravljenje pred presušitvijo ni uspešno.

Sestavil:Dr. Pengov Andrej, dr. vet. med

9