360 stopinj

Uvodnik 1

INTERVJU: Goran Lukič, predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 2, 3”Do zaposlitve se ne pride zgolj s klikanjem in virtualnim mreženjem” 2, 3 ORIS RAZMER V prvem letu zaposlitev najde le okoli sedem tisoč mladih 4, 5 4, ŠTIPENDIJE, PODJETNIŠTVO, ZAPOSLOVANJE Nanizali so probleme in iskali rešitve

ZAPOSLOVANJE MLADIH Brez stabilne prihodnosti mladih ni države kot take 8, 9 KLUB ŠTUDENTSKIH DRUŽIN Študentsko življenje kot ga prinaša družina 10, 11

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI 12, 13Za nami že 20. Nike študentski tek na grad

Kaj nas čaka v poletnih mesecih

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU 14 - 16Ne zamudi prijave na 15. Študentsko delovno brigado

Postani prostovoljec na 15. SCiM

Pošlji SMS sporočilo in pomagaj socialno ogroženim študentom

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM 17Do pomembnega mejnika jih loči le še nekaj mesecev

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE 18 V pričakovanju tradicionalnega Sejma rabljenih učbenikov

Prvo leto je za nami in mesečnik 360 stopinj praznuje prvi rojstni dan. Prva številka je bila sicer v celoti namenjena spremembam, ki jih je za študente prinesel zakon za uravnoteženje javnih financ, vse naslednje pa so sledile vsebinski zasnovi, kakršna je pred vami tudi danes. Vsak mesec smo posvetili pozornost določeni aktualni temi, opozarjali na razpise, roke ali dogodke in verjamemo, da je lahko vsak našel kaj primernega zase. Svojo rubriko, v kateri so lahko pisali o dogajanju in projektih, imajo tudi vse tri študentske organizacije in Zveza študentskih klubov Slovenije, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Osrednja tema mesečnika pa se je vsakokrat odražala tudi na naslovnicah, ki so avtorsko delo študentke oblikovanja Tonje Gašperlin. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za ustvarjanje vsebinsko še bolj zanimivega in informativnega mesečnika. Čez poletje bomo mesečnik nekoliko prevetrili, mu vdahnili nove rubrike in dali priložnost novim sodelavcem, da se nam pridružijo.

Ker pa smo ravno sredi izpitnega obdobja, vam želimo veliko sreče in znanja na izpitih, potem pa prijetno in brezskrbno poletje!

Prijetno branje!urednica Tina Dolenc s sodelavci

Vse najboljše!

Uvodnik

1

Uvodnik 1

INTERVJU: Goran Lukič, predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 2, 3”Do zaposlitve se ne pride zgolj s klikanjem in virtualnim mreženjem” 2, 3 ORIS RAZMER V prvem letu zaposlitev najde le okoli sedem tisoč mladih 4, 5 4, ŠTIPENDIJE, PODJETNIŠTVO, ZAPOSLOVANJE Nanizali so probleme in iskali rešitve

ZAPOSLOVANJE MLADIH Brez stabilne prihodnosti mladih ni države kot take 8, 9 KLUB ŠTUDENTSKIH DRUŽIN Študentsko življenje kot ga prinaša družina 10, 11

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI 12, 13Za nami že 20. Nike študentski tek na grad

Kaj nas čaka v poletnih mesecih

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU 14 - 16Ne zamudi prijave na 15. Študentsko delovno brigado

Postani prostovoljec na 15. SCiM

Pošlji SMS sporočilo in pomagaj socialno ogroženim študentom

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM 17Do pomembnega mejnika jih loči le še nekaj mesecev

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE 18 V pričakovanju tradicionalnega Sejma rabljenih učbenikov

Če imaš torej žilico za pisanje, te vabimo, da se nam pridružiš, se zavrtiš v krogu in z nami

sooblikuješ 360 stopinj.

Piši nam na pr@studentska-org.si.

Septembra pa vas presenetimo s čim novim ;)

INTERVJU:Goran Lukič, predstavnik Zveze svobodnihsindikatov Slovenije

Naziv Gorana Lukiča v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je skorajda težko povedati v eni sapi: izvršni sekretar za politiko zaposlovanja in migracije, javne kampanje in odnose z javnostmi, mlade in sindikalizem ter socialno podjetništvo. Poznan je po svoji neposred-nosti in prav tak je bil tudi na nedavnem posvetu o zaposlovanju mladih Delo danes, kariera jutri. Zato smo ga vprašali malo podrobneje o reševanju problema zaposlovanja mladih, podjetništvu in zagovarjanju pravic.

”Do zaposlitve se ne pride zgolj s klikanjemin virtualnim mreženjem”

Številke o brezposelnih mladih v Sloveniji so previsoke. Ali imate kakšen nasvet, kako bilahko mladi sami poskrbeli za večjo zaposljivost?

Bom neposreden. Sicer je res, da danes skorajda bolj velja spletna kot realna prisotnost. Pa vendar – do delovnega mesta se je skorajda nemogoče prebiti zgolj s klikanjem in virtualnim mreženjem. Delodajalci še vedno želijo videti znanje in kompetence mlade osebe »v živo«. Zato se naj splet uporabi kot informacijsko izhodišče – od tod dalje pa naj mlada oseba izlušči tiste informacije in tista podjetja, ki se skladajo z njegovimi oz. njenimi pričakovanji in željami. A že tukaj je treba na nekaj opozoriti – vsak razgovor pri delodajalcu terja optimalno pripravljenost. Zato si na razgovoru za delo ne morete in ne smete privoščiti odgovora »ne vem«. In prav to terja pripravo v smislu zbiranja čim več informacij o podjetju oz. organizaciji, v katerem se vidite. In ni treba čakati na razpis za delovno mesto – v dosti primerih je prav obratno veliko bolje, da delodajalcu namesto klasičnega Europass CV-ja kot odzivu na njegovo povpraševanje po novem delavcu ponudite svojo kratko in jedrnato predstavitev skupaj z zelo konkretnim predlogom nove storitve/produkta v podjetju – seveda ne napišite kar vsega, privarčujte del ideje za zaposlitveni razgovor. Poleg tega pa je tukaj še ena stvar – znanje mladih je vse bolj fleksi-bilno, kar pomeni da se z novimi izumi, storitvami in trgi tudi sorazmerno širijo zaposlitvene možnosti mladih. Vzemimo primer kulturologa ali antropologa, ki naj bi bili nezaposljiv kader. V tujini je veliko povpraševanje prav po tem kadru med večjimi podjetji, ki se želijo širiti na nove trge. Zakaj? Nihče si z določenim produktom ne želi užaliti lokalnega prebivalstva, ker pač ni preveril socialno – družbene – kulture kode tega okolja.

Kako bi se po vašem mnenju morali v državi lotiti reševanja problema zaposlovanja mladih?Kje je treba začeti?

2

Za začetek je treba povedati, kje ne začeti. In to je z nalaganjem takšnih in drugačnih strateških doku-mentov o mladih, ki so briljantni v analitičnem delu, a zelo splošni v implementacijskem delu. Skratka v stilu »popolnoma vas razumemo, a počakajte da uredimo javne finance«. Kajti na nivoju (ne)gospodarstva so stvari jasne – če želi organizacija rasti, potrebuje stalen dotok novega znanja, ki lahko povzroči pozitiven konflikt z ustaljenimi vzorci. Če tega ni, se menedžment podjetja znajde v inerciji enega in istega, kar tako in drugače vodi v konec zgodbe. Zato je zgodba o zaposlovanju mladih tudi zgodba o rasti (ne)gospodarstva. In v tej točki se bo čim prej moralo vzpostaviti določen kompromis med zasidranimi stališči, ki so prisotni v akademski sferi in med delodajalci – tako kot se bo moral akademski prostor odpreti povezavam s trgom dela, tako se bodo morali delodajalci otresti razmišljanja, da je izobraževalni sistem nič drugega kot supermarket »ready to go« diplom. In v tem prostoru se bodo čim prej morale oblikovati skupne pobude.

2

Tina Dolenc

Hvala za pogovor!3

Kako se s problemom brezposelnosti mladih soočajo v drugih evropskih državah?Bi lahko v Sloveniji katerega izmed primerov vzeli za zgled?

To sodelovanje lahko izboljšamo s konkretnimi projekti sodelovanja dijakov oziroma študentov z delodajalci že med izobraževalnim procesom, recimo pri pripravi seminarskih in ostalih nalog. Izjemno pomembno povezovalno vlogo lahko odigrajo različni karierni centri na posameznih fakultetah in univerzah ter organizacije delodajalcev in delojemalcev.

Seveda so tudi v EU primeri držav, kjer se veliko bolj učinkovito spopadajo z brezposelnostjo mladih, recimo Avstrija, Nemčija, Danska. Vsem tem državam je skupen učinkovit dualen

Na okrogli mizi posveta Delo danes, kariera jutri smo slišali, da je v Sloveniji premalo poveza-nosti med študenti, delodajalci in državo. Kako bi lahko to sodelovanje izboljšali?

Ena izmed možnosti za mladeje tudi podjetništvo. Ali je slovensko

okolje naklonjeno podjetništvu?

Slovensko okolje ponuja kar nekaj spodbud za zagon podjetniških idej. Vendar pa je velik problem ta, da moramo še pred vstopom v podjetniške vode razjasniti vse dileme in vprašanja. Kajti podjetništvo niso samo krea-tivna polja svobode. So tudi trženje,marketing, projektno delo, računovodstvo, administracija itd. Mlada oseba bi morala pred vstopom pridobiti znanja iz vseh teh področij. Na žalost pa temu zagotovo ni tako.

Se vam zdi, da se včasih zaradi zagovarjanja pravic drugih družbenih skupin (delavcev,upokojencev) zapostavlja mlade?

Bom odgovoril s proti vprašanjem – ali mladi niso (med drugim) lahko tudi delavci? Tukaj moram biti jasen – najmanj, kar zdaj potrebujemo, je medgeneracijski konflikt v smislu »starejši nam kradejo delo«. Odpira pa to vprašanje drugo vprašanje – zakaj toliko mladih pristaja na takšno izkoriščanje? Vsi vemo zgodbe o prisilni s.p.–izaciji mladih, o tem, da je njihova realnost kombinacija avtorskih pogodb, študentskih napotnic, statusa s.p. in še kaj. Ko pa tej mladi osebi rečemo, da ima njena avtor-ska pogodba elemente delovnega razmerja in da lahko gremo v sodni postopek dokazovanja, pa se v veliki večini nihče ne upa izpostaviti. Hkrati pa ogromno mladih, ki so v prav takšnih situacijah ne vidi smisla v organiziranem boju za svoje pravice. Kot pa vsi vemo, je moč zagovarjanja pravic določene skupine zelo odvisna od organizacijske moči te iste skupine. Zato ponavljam – ne kažimo s prstom na druge skupine, temveč se organizirajmo.

sistem, ki kombinira izobraževalni sistem z neposredno delovno prakso. Se pa logično moramo zavedati, da ne moremo kar tako prenesti enega nacionalnega modela v dru-gega. V Sloveniji imamo recimo zelo velik problem popolne devalvacije poklicnega izobraževanja, ki gre z roko v roki z zelo slabo plačno politiko, ki destimulativno vpliva na vstop v te poklicne skupine.

44

Za začetek je treba povedati, kje ne začeti. In to je z nalaganjem takšnih in drugačnih strateških doku-mentov o mladih, ki so briljantni v analitičnem delu, a zelo splošni v implementacijskem delu. Skratka v stilu »popolnoma vas razumemo, a počakajte da uredimo javne finance«. Kajti na nivoju (ne)gospodarstva so stvari jasne – če želi organizacija rasti, potrebuje stalen dotok novega znanja, ki lahko povzroči pozitiven konflikt z ustaljenimi vzorci. Če tega ni, se menedžment podjetja znajde v inerciji enega in istega, kar tako in drugače vodi v konec zgodbe. Zato je zgodba o zaposlovanju mladih tudi zgodba o rasti (ne)gospodarstva. In v tej točki se bo čim prej moralo vzpostaviti določen kompromis med zasidranimi stališči, ki so prisotni v akademski sferi in med delodajalci – tako kot se bo moral akademski prostor odpreti povezavam s trgom dela, tako se bodo morali delodajalci otresti razmišljanja, da je izobraževalni sistem nič drugega kot supermarket »ready to go« diplom. In v tem prostoru se bodo čim prej morale oblikovati skupne pobude.

ORIS RAZMER

»Brezposelnost mladih postaja v Sloveniji vse večji problem, saj se letno povečuje število diplomantov, ki vstopijo na trg dela, medtem ko zanje ni primernih zaposlitev. Tako je bilo februarja registriranih 29.399 brezposelnih mladih, starih od 25 do 29 let. Prvo zaposlitev pa jih letno najde le okoli sedem tisoč,« je prestavitev trenutnih razmer v Sloveniji na področju zaposlovanja mladih začel Luka Špoljar, predsednik odbora ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja.

V prvem letu zaposlitev najde le okolisedem tisoč mladih

Tina Dolenc

Socialni položaj mladih je v zadnjih letih močno poslabšala tudi prenovljena socialna zakonodaja, po kateri so mladoletni dijaki ostali brez štipendije, študenti pa brez otroškega dodatka. Stroški študija so se v zadnjih desetih letih povečali za 200 odstotkov, zato mnogi mladi zaradi socialne stiske ali zavedanja o zahtevah delodajalcev po delovnih izkušnjah opravlja študentsko delo ali kakšno drugo obliko pridobivanja kompetenc, čeprav se jim te nikjer ne beležijo niti ne upoštevajo. Pogosta so tudi pripravništva, med katerimi jih mnogi opravljajo volontersko, kar še dodatno poslabša njihovo socialni položaj. Eden izmed načinov, kako bi lahko že pred dokončanjem študija poskrbeli, da se mladi z diplomo v žepu ne bi s fakultet preselili na zavode za zaposlovanje, so kadrovske štipendije. Te so dober način povezovanja med delodajalci in študenti, kjer imajo prvi zagotovljen kader, drugi pa prihodke med študijem in službo po diplomi. A kljub temu število podeljenih štipendij z leti upada. Luka Špoljar je opozoril, da tudi podjetništvo ne predstavlja brezskrbne rešitve, s katero bi se mladi izognili težavam z zaposlovanjem. Dodatno oviro od januarja letos predstavlja dejstvo, da ni več mogoče odpreti študentskega ali popoldanskega s.p.-ja, ampak le »običajni« s.p. To pomeni, da študenti, ki se odločijo za tako obliko zaposlitve, ostanejo brez pravic, ki jih ostalim študentom omogoča študentski status. Poleg tega mora študent brez kakšnih koli olajšav plačevati tudi vse prispevke kot samostojni podjetnik. Zato je po mnenju Špoljarja nujno treba najti rešitve oziroma izboljšati obstoječe ureditve, da bodo bolj naklonjene mladim, da ne bodo s takim pesimizmom zrli v prihodnost in iskali priložnosti v tujini.

Z več statističnimi podatki je postregla Barbara Gogala, koordinatorica karierne orientacije na Zavodu RS za zaposlovanje. Od 2007 do 2013 se je delež brezposelnih mladih, starih med 25 in 29 let povečal za več kot 68 odstotkov. Delež brezposelnih mladih z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo se z leti zmanjšuje, prav tako kot tudi število brezposelnih s poklicno in srednješolsko izobrazbo. Delež mladih s terciarno izobrazbo pa se je od decembra 2008 do aprila 2013 povečal z 11,9 na 18,6 odsto-tka. Tudi čas iskanja zaposlitve se podaljšuje – 2010 je posameznik, star do 24 let iskal zaposlitev povprečno 4,5 meseca, zdaj pa skoraj sedem mesecev. Največ jih zaposlitev išče od pol leta do enega leta, najdlje pa jo med mladimi iščejo tisti, stari med 25 in 29 let. Izvaja se sicer že več programov aktivne politike zaposlovanja – usposabljanja na delovnem mestu, dodatna izobraževanja, tečaji, spodbude delodajalcem za zaposlovanje, subvencija za zaposlitev, kreiranje delovnih mest, pomoč in subvencija za samozaposlovanje – ki pa so po podatkih Barbare Gogala različno uspešni. Največji delež mladih je vključenih v ukrep kreiranja delovnih mest, sledi ukrep usposabljanja in izobraževanja ter spodbujanja samozaposlovanja. 60 odstotkov mladih, ki so dobili to subvencijo, je ostalo tudi po izteku subvencije samozaposlenih.

Za 68 odstotkov več brezposelnih mladih

55

Barbara Gogala je kot pomemben program, s katerim bi zajezili nadaljnje povečevanje število mladih brezposelnih, izpostavila program karierne orientacije, ki bi ga morali vpeljati že v času šolanja, da bi si mlad človek znal poiskati primeren poklic. Izboljšati je treba tudi sodelovanje visokega šolstva z gospodarstvom in javnim sektorjem, uvesti praktično učenje podjetništva in učna podjetja, okrepiti karierno svetovanje študentom in ozaveščanje o pomenu aktivnosti že v času izobraževanja, pomen mreženja … Za tiste mlade, ki pa že imajo terciarno izobrazbo in so se že znašli med brezposelnimi, pa je po mnenju Gogale ključno prilagoditi program delavnic vseživljenjske karierne orientacije sodobnim načinom iskanja

zaposlitve in medgeneracijskemu sodelovanju.

Goran Lukič, predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je svetovalec za socialno področje, zaposlovanje in migracije, pa je bil kritičen tudi do podjetništva, kamor so mladi pogosto vrženi. S.p. je za mnoge pogosto edina oblika zaposlitve, v podjetništvu pa se velikokrat znajdejo brez dobrega poslovnega načrta, potrebnih podjetniških znanj. Zato meni, da bi morali podjetniško izobraževanje uvesti že v srednje šole in ga nato nadaljevati

na fakultetah.

Rešitev: karierna orientacija inpodjetniško izobraževanje

Povprečna državna štipendija je 1998 znašala petino povprečne neto plače, v 2011 pa le še šestino povprečne neto plače. Sedaj znaša 180 evrov,

medtem ko so mesečni stroški narasli na 560 evrov.

6

ŠTIPENDIJE, PODJETNIŠTVO, ZAPOSLOVANJE

Pomemben del nacionalnega posveta Delo danes, kariera jutri so bile štiri delavnice, na ka-terih so se posvetili kadrovskemu štipendiranju, podjetništvu, prehodu na trg dela inpridobivanju kompetenc. Vse to namreč vpliva na trg dela, ga povezuje s področjem izobraževanja in pomaga mladim pri lažjem zaposlovanju.

Nanizali so probleme in iskali rešitve

Aleš Kramer

Kadrovsko štipendiranje – most medizobraževanjem in zaposlovanjem

Na prvi delavnici o kadrovskemu štipendiranju so se udeleženci posvetili trenutno najbolj perečemu delu povezovanja med gospodarstvom in izobraževanjem v našem štipendijskem sistemu. Medtem ko je bilo leta 1990 podeljenih 34.000 kadrovskih štipendij, so v zadnjem desetletju delodajalci in štipendisti sklenili le okoli pet do sedem tisoč štipendij. Udeleženci so tako najprej poudarili trenutne dobre in slabe strani kadrovskega štipendiranja. Med dobrimi so navedli sistem regionalnega kadrovskega štipendiranja preko regionalnih razvojnih agencij in na to vezano regijsko usklajevanje potreb, kar tudi pomaga mladim, da se lažje odločajo o svoji poklicni poti. Kadrovska štipendija tako predstavlja zagotovljeno zaposlitev po zaključku študija, štipendist pa se lahko že med izobraževanjem spozna s svojim delodajalcem, saj pri njem opravi tudi obvezno prakso. Udeleženci so kot dobro stran kadrovskih štipendij omenili še visoke dodatke, ki jih štipendisti dobijo za svoj uspeh. Poudarili pa so tudi vlogo mehanizma sofinanciranja kadrovskih štipedij v času gospodarske krize, ki spodbuja delodajalce k razvoju kadrov in načrtovanju svojih potreb.

Med pomanjkljivostmi kadrovskega štipendiranja so udeleženci izpostavili slabo poznavanje možnosti tovrstnega štipendiranja tako med štipendisti kot študenti, virov informacij o razpisanih štipendijah ter pravic in dolžnosti samega štipendijskega razmerja. Slabo je po mnenju udeležencev delavnice tudi sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in delodajalci, predvsem pa je neurejeno področje samega instituta prakse in mentorstva štipendistom. Udeleženci so se v zaključku strinjali, da je treba ta področja bolje urediti v novi štipendijski zakonodaji.

Podjetništvo med mladimi

Na delavnici z naslovom Podjetništvo med mladimi so odprli debato o trenutnih ome-jitvah podjetništva in v okviru tega predstavili širši pogled na problematiko in priložnosti, ki jih prinaša podjetništvo za mlade. Na eni strani se odpirajo možnosti v socialnem podjetništvu, na drugi strani pa je treba mladim podati tudi primerna znanja o tem, kako najbolje izkoristiti svoj inovativni potencial. Udeleženci so med trenutnimi slabostmi ome-nili predvsem slabo podporo države podjetnim študentom, saj študenti zaradi študentskega statusa ne morejo odpreti svojih podjetij, ne da bi zaradi tega izgubili pravice, ki jim kot študentom pripadajo. To zmanjšuje varnost študentovpodjetnikov, saj potrebujejo v začetku določen čas, da podjetniška ideja zaživi. Poleg tega morajo podjetni študenti še vedno opraviti vse svoje redne študijske obveznosti.

Udeleženci so tako predlagali razširitev štirih stebrov ukrepov za podporo podjetništvu. Tako so pri ukrepih za kakovostno in sistemsko urejeno podjetniško izobraževanje poudarili potrebo po ustanovitvi novega osrednjega centra za aktiven prenos znanja v gospodarsko okolje, ki bi na področju podjetništva povezoval visokošolske institucije in gospodarstvo. V okviru ukrepa za ustrezno podporno infrastrukturo so

“

7

z agencijo STA

udeleženci podprli pobudo o povezovanju študentov in gospodarskih subjektov s spodbujanjem in podpiranjrem organizacij, ki skrbijo za omenjen prenos znanj s fakultet v gospodarstvo, uvajanjem tovrstnih storitev v sistem javne uprave ter v podjetja v lasti države, uvajanjem olajšav za podjetja, uvajanjem (dohodninskih) olajšav za študente in uvajanjem izpostav na fakultetah, ki bi skrbele za stik s primernimi študentskimi kadri. Prav tako so podprli ideje o spodbujanju Start-Up inkubatorjev in podpornih mehanizmov, kot so davčne olajšav za vlagatelje v tovrstne inkubatorje, spodbujanje prihoda tujih startup inkubatorjev v Slovenijo in zagotovitev primernega okolja za razvoj startup inkubirancev.

Pri ukrepih za povečanje investicij so poudarili predvsem povečanje sredstev tveganega kapitala, pri ukrepih za zmanjšanje birokracije in kakovostno delovanje pravne države pa so udeleženci poudarili pomen kakovostnega informiranja in poenotenja dokumentov ter poenostavitev postopkov ustanovitve podjetja.

Prehod mladih na trg dela

Na tej delavnici so se udeleženci posvetili vprašanju, kako mladim olajšati prehod na trg dela, kakšna je trenutna politika zaposlovanja mladih in ostalim mehanizmom za vstop na trg dela, kot so pripravništva, prakse in študentsko delo. Podrobneje so spoznali resolucijo Jamstva za mlade, ki jo je sprejel Evropski parlament. Ta veleva državam članicam, da se mladim, starim do 25 let, in »svežim« diplomantom, starim do 30 let, omogoči, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti prido-bijo zaposlitev, nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje. Problematika prehoda mladih na trg dela pa je po mnenju udeležencev delavnice povezana tudi z drugimi strukturnimi pomanjkljivostmi. Poudarili so predvsem pomanjkanje delovnih izkušenj mladih, ki jih delodajalci ne priznavajo v okviru študentskega dela. Okrepiti je treba tudi karierno orientacijo za mlade pri prehodih na višjo stopnjo izobraževanja, saj je zanje najbolj pomembna ravno odločitev o smeri izobraževanja. Predvsem pa je treba mlade ozavestiti o tem, da je njihova karierna odločitev njihova odgovornost, ter kakšne so resnične razmere zaposlovanja na trgu dela. Udeleženci so se tako strinjali, da je treba dolgoročne rešitve postaviti v obdobje pred vstopom mladih na trg dela, saj so za diplomante, ki so zaključili šolanje, možni le gasilski ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Poudarili so pomen mentorskih mrež, priprave kakovostnega sistema pripravništva, reforme izobraževalnih programov na področju najnovejših znanj in aktivacije mladih skupaj s trenutno aktivno politiko zaposlovanja. Udeleženci so tudi pripravili predlog medgeneracijskegamentorstva, ki ga bo ŠOS posredoval v razmislek pristojnim ministrstvom.

Pridobivanje kompetenc za delo med izobraževanjem

Na četrti delavnici so se udeleženci spoznali s področjem pridobivanja izkušenj in kompetenc med samim šolanjem. Vsak zase je izoblikoval profil formalnega in neformalnega znanja, razmislil o svojih pridobljenih kompetencah in področjih, ki jih bo v prihodnje razvijal. Predvsem pa so poudarili to, da je treba na nacionalni ravni zagotoviti ustrezno orodje, s katerim si bodo mladi te izkušnje lahko beležili in jih lažje predstavili delodajalcem. Izoblikovali pa so tudi priporočila za beleženjeneformalnih znanj tako za pristojna ministrstva, mlade, organizacije, ki delujejo na področju mladih, in delodajalce.

“Poudarili so pomen mentorskih mrež, priprave kakovostnega sistema pripravništva, reforme izobraževalnih programov na področju najnovejših znanj in aktivacije mladih skupaj s trenutno aktivno politiko zaposlovanja.

8

Težav z zaposlovanjem mladih se sicer v Sloveniji zavedamo, treba pa bo še več povezovanja med državo, izobraževalno sfero in gospodarstvom, da se bo stanje obrnilo na bolje. To so sklenili govorci na okrogli mizi, s katero se je končal prvi nacionalni posvet o zaposljivosti in zaposlovanju mladih Delo danes, kariera jutri, ki jo je organizirala Študentska organi-zacija Slovenije (ŠOS). S tem se je odprlo eno ključnih področij, za katero se bo ŠOS zavzemal tudi v prihodnje, tj. da se na nacionalni ravni sprejme Strategija zaposlovanja mladih, začne beležiti neformalne izkušnje in spodbuja povezovanje socialnih partnerjev.

Brez stabilne prihodnosti mladih ni državekot take

Tina Dolenc

Na razpravi so se govorci dotaknili tako štipendiranja, študentskega dela, pripravništva, kot tudispodbujanja podjetništva in različnih načinov spodbujanja zaposlovanja mladih. Kot je poudarilpredsednik ŠOS Mitja Urbanc, smo v Sloveniji že skoraj dosegli cilj 40 odstotkov terciarno izobraženih mladih, kar pa si v Sloveniji ne štejemo kot dosežek, ampak na žalost navajamo kot razlog za visoko brezposelnost. Beg možganov v tujino, kjer znajo ceniti znanje in kjer imajo mladi več priložnosti, da se dokažejo, bi lahko zajezili s tem, da bi delodajalci delavca končno začeli obravnavati kot naložbo, ki mu prinaša dodano vrednost, in ne le kot strošek. Poleg tega bi po njegovem mnenju morali preko praktičnega dela in strokovnega usposabljanja bolj povezati gospodarstvo in izobraževanje, da bi diplo-manti imeli znanja, ki jih gospodarstvo potrebuje.

ZAPOSLOVANJE MLADIH

Pridobivanje kompetenc za delo med izobraževanjem

Vsi udeleženci okrogle mize Delo danes, kariera jutri so bili enotnega mnenja, da Slovenija potrebuje smele in hitre rešitve za izhod iz aktualne krize, ki bodo odgovarjali zlasti na probleme zaposlovanja mladih. Brez njihove stabilne prihodnosti, ni dolgoročne prihodnosti države kot take. Dobri zgledi podjetnih idej mladih pa so lahko gonilo razvoja, kreativnosti in samozavesti na vseh družbenih področjih. Povezovanje znanja, institucij in podjetij mora v prihodnje

postati naša skupna splošna prioriteta, ne le varčevanje.

Peter Korun, mladi podjetnik in direktor Aktivne signalizacije Korun, je iz lastnih izkušenj povedal, da v Sloveniji pogreša več povezanosti med institucijami: »Posamezniku je na voljo pomoč, lahko dobi mentorstvo, so laboratoriji, nihče pa ne pove recepta. Treba bi bilo več povezovanja med vsemi temi institucijami, ki pripomorejo, da posameznik, ki si želi na podjetniško pot, lahko naredi prve korake s pomočjo ljudi, ki imajo izkušnje in so pripravljeni pomagati.«

Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič pa je nujnost povezovanja poudaril tudi na primeru kadrovskih štipendij, ki predstavljajo most med študentom in delodajalcem. V zadnjih nekaj letih je število podeljenih kadrovskih štipendij padalo, ker v obdobju pred krizo ni bilo tolikšne potrebe po štipendijah, študenti se niso hoteli vezati na deloda-jalca, niti delodajalci niso kazali interesa, da bi si dolgoročno zagotovili ustrezen kader. To se je po mnenju Levaniča zdaj spremenilo. Kadrovske štipendije imajo tri pluse: ustavitev bega možganov, povezava študentov z delodajalci ter prepotrebne infrastrukturne spremembe.

Po mnenju Barbare Gogala, koordinatorice vseživljenjske karierne orientacije na Zavodu RS za zaposlovanje, pa je pomembno, da posameznik ve, kaj bi rad počel, potem v dosego tega cilja vloži veliko truda, znanja, bolj deluje v tej smeri in se prej najde kakšna priložnost, da bo dobil delo v želeni panogi. Kako pomembno je kadrovsko svetovanje, pa je izpostavil predstavnik Zveza svobodnih sindi-katov Slovenije, Goran Lukič. Po njegovem mnenju bi se morali delodajalci aktivno vključiti v razvoj kariere posameznika, karierno informiranje in svetovanje pa vključiti že v srednješolsko izobraževanje.

9

10

Neverjetno, kako sta si lahko dve jutri v študentskem obdobju povsem različni. Če sem še tri leta nazaj vstajala brez budilke, si v miru pripravila zajtrk in med prostimi urami brezskrbno posedala v kavarnici pred faksom, je danes vse popolnoma drugače. Vse, kar se ohranja, je vstajanje brez budilke – za zgodnji začetek dneva danes skrbi moj sinček, ki ni ravno ljubi-telj poležavanja, kavica in zajtrk sta loterija, bodisi si ju deležen bodisi ne. A ni mi žal,razvijanje občutka odgovornosti in skrbi za drugega sta se zasidrali vame in srečo imam, da tako zgodaj.

Študentsko življenje kot ga prinaša družina

Urška Trček

Otrok me je pripeljal v Rožno dolino, med druge mlade študentske mamice in očke, med druge podobne zgodbe. Niti naših zgodb so se prepletle v debelo vrv in ustvarile močno vez, spoprijateljili smo se starši in spoprijateljili so se otroci. Povezani smo tudi v okviru Kluba študentskih družin Slovenije, kjer se redno srečujemo na projektih, ki jih prirejamo za otroke, ali pa se kam skupaj odpravimo na izlet, ki si ga večina študentskih družin zaradi omejenosti sredstev sama težko privošči. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi študentske organizacije, ki nam pomagajo pri reševanju prob-lemov in zbiranju finančnih sredstev za projekte kluba. Zaradi omejenosti le-teh in z željo, da bi zaob-jeli čim večje število naših članov, nam kot izvajalci naših projektov pomagajo člani sami, večinoma brezplačno. Tako trenutno ena od mamic vodi gibalne urice, druga organizira lov na skriti zaklad, tretja dražbo in razstavo likovnih del, ki jih bodo družine naslikale v okviru našega natečaja in bodo na voljo jeseni, očetje posodabljajo spletno stran. Klub je tako tudi valilnica idej, vsak od nas pa se zaveda, da mu je ustvarjanje na tem nivoju lahko dobra referenca za vnaprej. Največja prednost, ki bi jo lahko videli tudi naši bodoči delodajalci, pa je, da moramo biti precej sposobni, da lahko študiramo, delamo in še vzgajamo otroke.

KLUB ŠTUDENTSKIH DRUŽIN

Status študentskih družin je trebaurediti celostno

Naša organiziranost je v preteklosti prinesla marsikatere uspehe, opozorila pa je tudi na napake v sistemu. Prizadevno predhodno predsedstvo je uredilo študentski vrtec, ki se kot del Viških vrtcev nahaja v bloku XII v študentskem naselju. Vrtec je staršem študentom precej olajšal izvajanje študijskih obveznosti, sedaj pa ciljamo še višje, saj se zavedamo, da imajo ta status urejen samo študentje, ki domujejo v študentskih domovih. Verjamemo, da je otrok v študentskih letih lahko samo plus, tako za posameznika kot konec koncev tudi za državo in prizadevamo si, da bi na ministrstvih to čim prej uvideli in ustrezno ukrepali. Naša največja želja je tako celostno urediti status študentskih družin in čim prej zagotoviti prenovljen študentski dom za družine, obenem pa omogočiti mehkejši prehod tistim družinam, ki ostanejo brez statusa in so najpogosteje primorane oditi v najemniška stanovanja. Finančno gledano je to precejšen zalogaj, sploh ob dejstvu, da je zaposlitev takoj po diplomi danes bolj izjema kor pravilo. Čeprav nas večina otrok še ni načrtovala tako zgodaj, lahko pozitiven pristop do situacije kaj hitro pokaže prednosti študentskega starševstva. Otroka tako sploh ne moreš videti kot osebe, zaradi katere si ostal brez mladosti, temveč postane samo še ena oseba v tvojem življenju, ki jo imaš neizmerno rad in bi zanjo naredil vse.

Vsi udeleženci okrogle mize Delo danes, kariera jutri so bili enotnega mnenja, da Slovenija potrebuje smele in hitre rešitve za izhod iz aktualne krize, ki bodo odgovarjali zlasti na probleme zaposlovanja mladih. Brez njihove stabilne prihodnosti, ni dolgoročne prihodnosti države kot take. Dobri zgledi podjetnih idej mladih pa so lahko gonilo razvoja, kreativnosti in samozavesti na vseh družbenih področjih. Povezovanje znanja, institucij in podjetij mora v prihodnje

postati naša skupna splošna prioriteta, ne le varčevanje.

““Tako trenutno ena od mamic vodi gibalne urice, druga organizira lov na skriti zaklad, tretja dražbo in razstavo likovnih del, ki jih bodo družine

naslikale v okviru našega natečaja in bodo na voljo jeseni, očetjeposodabljajo spletno stran.

11

18 12

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJEUNIVERZE V LJUBLJANI

Za nami že 20. Nike študentski tek na grad

Zavod ŠOU šport, ki deluje pod okriljem ŠOU v Ljubljani, je konec maja organiziral že 20. Nike študentski teku na grad, na katerem se je zbralo kar 1656 športnih navdušencev.

Tekmovalci so svoje zmogljivosti preizkušali v štirih kategorijah, najhitrejši pa so traso pretekli v manj kot osmih minutah. Za vse, ki se teka tokrat niste udeležili smo pripravili nekaj foto utrinkov, ki jih najdete na Facebook strani ŠOU v Ljubljani in na spletni strani Zavoda ŠOU šport

Svoje glave bomo zakopali med študijsko literaturo, nato pa si privoščili še nekaj počitniškega oddiha. V mislih pa bomo imeli tudi že prihajajoče študijsko leto in snovanje novih projektov, aktivnosti, dogodkov …

Kaj nas čaka v poletnih mesecih

Poleti bo svoje delo pridno nadaljevalo tudi vseh devet zavodov, ki delujejo pod okriljem ŠOU v Ljubljani. Študentska založba konec avgusta na Ptuju ponovno pripravlja mednarodni pesniški festi-val Dnevi poezije in vina. Hostel Celica, ki deluje v okviru Zavoda ŠOU hostel, bo v znamenju 10-letnice delovanja tudi čez poletje poskrbel za pester kulturno-umetniški program. V Klubu K4 v soboto, 15. junija, prihaja Alex Cvetkov pres. Circle #001 ft. SABB, Galerija Kapelica pa je pravkar zaključila z uspešno razstavo Telo je velik prostor, ki raziskuje fenomen čudeža in zaznavanja. Tudi Kiberpipa je zaključila svojo poletno sezono, v prihodnjem študijskem letu pa bo svoj program

Se vidimo

prihodnje leto!

13

nadaljevala v novih prostorih na Kersnikovi 4. ŠOU šport vam čez poletje pripravlja pestro ponudbo tečajev in izobraževanj ter ostalih ugodnosti za dejavnosti, ki vam bodo popestrile počitniške dni. Tudi Zavod ŠOLT bo čez poletje omogočil, da svoje znanje nagrajujete na mnogih jezikovnih, strokovnih in drugih tečajih. Vse kreativne, inovativne in podjetne duše pa se lahko v prihajajočih mesecih obrnete na Socialni inkubator, ki vam bo pomagal pri realiziranju vaših idej. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na vsem dobro poznano Študentsko svetovalnico, v okviru katere deluje tudi Študentska hiša SRCe in Radio Študent na frekvenci 89,3 MHz. Veliki družini ŠOU v Ljubljani pa se je pred kratkim pridružil tudi Zavod Študentska menza, ki bo svoja vrata odprl s pričetkom prihodnjega študijskega leta.

14

Ne zamudi prijave na 15. Študentskodelovno brigado

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo med 19. in 28. julijem 2013 organ-izirala že 15. Študentsko delovno brigado, ki bo tokrat potekala v občini Radeče.

Namen Študentske delovne brigade je v prvi vrsti pomagati krajanom demografsko ogroženih področij, spodbujati prostovoljstvo med študenti, pomembno pa je tudi druženje, saj se tu sklenejo prijateljstva, ki trajajo še dolgo po zaključku brigade.Med poletnimi počitnicami se na pobudo ŠOUM vsako leto zbere od 40 do 50 študentov, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Študentska delovna brigada je največji prostovoljni projekt Šoum in se je v zadnjih letih močno zasidrala med velike prostovoljne dogodke v Sloveniji.

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJEV MARIBORU

Poleti bo svoje delo pridno nadaljevalo tudi vseh devet zavodov, ki delujejo pod okriljem ŠOU v Ljubljani. Študentska založba konec avgusta na Ptuju ponovno pripravlja mednarodni pesniški festi-val Dnevi poezije in vina. Hostel Celica, ki deluje v okviru Zavoda ŠOU hostel, bo v znamenju 10-letnice delovanja tudi čez poletje poskrbel za pester kulturno-umetniški program. V Klubu K4 v soboto, 15. junija, prihaja Alex Cvetkov pres. Circle #001 ft. SABB, Galerija Kapelica pa je pravkar zaključila z uspešno razstavo Telo je velik prostor, ki raziskuje fenomen čudeža in zaznavanja. Tudi Kiberpipa je zaključila svojo poletno sezono, v prihodnjem študijskem letu pa bo svoj program

Ob tej priložnosti ŠOUM vabi vse študente, ki želijo pomagati s svojim prostovoljnim delom, da se udeležijo letošnje brigade. Število mest je omejeno, zato naj se zainteresirani čim prej prijavijo na

spletni strani kjer imajo na voljo tudi vse potrebne informacije.

Zgodovino študentskih delovnih brigad in prijavnico najdeš tukaj

15

Postani prostovoljec na 15. SCiM

SCiM poteka 10 dni, udeleži pa se ga okrog 50 udeležencev iz vsega sveta. Tema konference sovpada z vsakoletno temo evropskega leta, ki je letos posvečeno državljanstvu. Udeleženci sodelujejo na raznih praktičnih in teoretičnih delavnicah, spoznavajo slovensko in tujo kulturo, na ekskurzijahspoznavajo Slovenijo ter se zabavajo na popoldanskih in večernih aktivnostih. Organizacija tako velikega dogodka zahteva pomoč pridnih, mladih študentov, ki radi delajo s tujimi študenti, jim pomagajo pri preživljanju časa v Mariboru, se družijo z njimi in jim polepšajo to izkušnjo!

SCiM je mednarodna študentska konferenca v Mariboru, ki bo tokrat potekala že 15. leto. Organizira jo oddelek za mednarodno sodelovanje Študentske organizacije Univerze vMariboru.

Vabimo te, da zgrabis priloznost in postanes prostovoljec na SCiM 2013!Letošnji SCiM poteka od 1. do 10. julija.

Pomagaj naši ekipi pri organizaciji tega dogodka in skupaj z nami pričaraj udeležencem

nepozabne dni v Mariboru! Več informacij in prijavo najdeš na tej spletni strani

v v v

V teh časih je vedno več študentov, ki se sami in tudi s pomočjo družine le stežka prebijajo skozi študij. Solidarnostni sklad, ki deluje v okviru ŠOUM, že vrsto let socialno ogroženim študentom pomaga na različne načine – eden izmed teh je tudi dodeljevanje enkratne finančne pomoči.Z akcijo »študenti za študente« želimo vsaj nekoliko pomagati, da bi tisti socialno najbolj ogroženi študenti tudi v prihodnjem študijskem letu imeli možnost pridobiti omenjeno enkratno finančno pomoč. Vsak doniran evro bo pomagal najbolj socialno ogroženim študentom in njihovim družinam do lažjega življenja.

Pošlji SMS sporočilo in pomagaj socialnoogroženim študentomPrispevaj en evro v sklad za študente, ki si težko privoščijo osnovna sredstva za študij. Vsa zbrana sredstva bodo podeljena v okviru enkratne pomoči študentom.

Ob tej priložnosti ŠOUM vabi vse študente, ki želijo pomagati s svojim prostovoljnim delom, da se udeležijo letošnje brigade. Število mest je omejeno, zato naj se zainteresirani čim prej prijavijo na

spletni strani kjer imajo na voljo tudi vse potrebne informacije.

Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil so se odpovedali prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-sporočil.Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani www.solidarnostnisklad.si

Pošlji kljucno besedo »STUDENT« na 1919 in prispevali boste 1 EUR v sklad za socialno ogrozene studente.

Akcija velja v vseh mobilnih omrežjih.

v

v v

Poglej si utrinke z letošnjih Lampiončkov, ki so konec maja ponovno razigrali Maribor. Klikni na to povezavo!

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJEUNIVERZE NA PRIMORSKEM

2117

Do pomembnega mejnika jih loči le šenekaj mesecevAkademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) se bo pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija in asistentke dirigenta Andreje Hrvatin predstavil na že devetem slavnostnem letnem koncertu, ki bo v nedeljo, 23. junija 2013, v Kulturnem domu v Ško�jah.

Primorski zbor, katerega vrhunskost potrjujejo številne nagrade na domačih in tujih tekmovan-jih, bo na letnem koncertu zaokrožil deveto leto delovanja. V poletnem času pa bo zbor zbiral moči in hranil glasilke za pripravo na novo sezono uspehov in prireditev, saj v novem študijskem letu 2013/2014 vstopa v svoje deseto leto delovanja.Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile, od renesanse do današnjih dni. Posebno pozornost namenja izvedbam skladb primorskih skladateljev, v repertoar pa umešča tudi redkeje izvajana dela in novitete mlajše generacije.

Pomagaj naši ekipi pri organizaciji tega dogodka in skupaj z nami pričaraj udeležencem

nepozabne dni v Mariboru! Več informacij in prijavo najdeš na tej spletni strani

Avtor: ŠOUP

18

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIHKLUBOV SLOVENIJEV pričakovanju tradicionalnega Sejmarabljenih učbenikov

Ob zaključku aktualnega šolskega leta se na Zvezi ŠKIS že pripravljajo na začetek novega, in sicer s tradicionalnim projektom, ki je namenjen dijakom in njihovim staršem, Sejmom rabljenih učbenikov. Sejem bo potekal 6. in 7. septembra 2013 v ljubljanskih Križankah. V okviru projekta poteka tudi literarni natečaj za dijake na temo »Pomlad v mestu«.

Sejem rabljenih učbenikov je dvodnevni projekt Zveze študentskih klubov Slovenije, kjer lahko dijaki ob začetku šolskega leta poiščejo in nakupijo rabljeno ugodno literaturo za prihajajoče šolsko leto. Dijaki, ki so letnik zaključili, pa imajo možnost, da svoje učbenike na sejmu, brez kakršnega koli dodatnega stroška, tudi prodajo. Namen projekta je tako finančno in logistično olajšati nakup učbenikov tako dijakom kot tudi njihovim staršem, saj se zavedamo, da so šolske potrebščine vedno dražje, novo literaturo pa si lahko privošči vedno manj družin.

V okviru projekta bodo potekale tudi zanimive in uporabne delavnice za mlade ter pester glasbeno-kulturni program.

Zveza ŠKIS pa razpisuje tudiliterarni natečaj za dijake na temo »Pomlad v mestu«, kjer vabi vse zainteresirane, da s haikujem ubesedijo, kaj jim pomeni pomlad, kako jo zaznavajo v svojem kraju, kaj jih spominja na njo ter njihove spomine na pomlad.

Rok za oddajo: 30 junij 2013

Nagrada za najboljši haiku znaša 50 EUR. Vsi prispevki bodo razstavljeni na dogodku.

Natecaj

na elektronski naslovtamara.mesko@skis-zveza.si

v

Vabljeni k sodelovanju na natečaju in da se nam pridružite jeseni naSejmu rabljenih učbenikov v Križankah!

Poglej si utrinke z letošnjih Lampiončkov, ki so konec maja ponovno razigrali Maribor. Klikni na to povezavo!

23

Primorski zbor, katerega vrhunskost potrjujejo številne nagrade na domačih in tujih tekmovan-jih, bo na letnem koncertu zaokrožil deveto leto delovanja. V poletnem času pa bo zbor zbiral moči in hranil glasilke za pripravo na novo sezono uspehov in prireditev, saj v novem študijskem letu 2013/2014 vstopa v svoje deseto leto delovanja.Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile, od renesanse do današnjih dni. Posebno pozornost namenja izvedbam skladb primorskih skladateljev, v repertoar pa umešča tudi redkeje izvajana dela in novitete mlajše generacije.

Nagrada za najboljši haiku znaša 50 EUR. Vsi prispevki bodo razstavljeni na dogodku.