mikrobna biomasa bioenergenti -...
TRANSCRIPT
Mikrobna biomasa
in
bioenergenti
Mikrobna biomasa in bioenergenti
• etanol
• metan
• vodik
• biorudarjenje
• gojenje gob
• enocelični protein
Biomasa
SEŽIG
PROCESI V RAZTOPINIelektrična
energijavisokotlačna para
piroliza uplinjanje alkoholna fermentacija
metanogeneza
metan etan oglje
nizko molekularne
spojine
metan metanol amonijak
SUHI KEMIJSKI PROCESI
hidro-uplinjanje
kemijska redukcija
olja plini oglje
etanololja metan
Odpadni produkti, ki jih lahko uporabljamo za pridobivanje biomase in energije
kmetijstvo gozdarstvo industrija
slama, sladkorni sulfitna pulpa, lubje melasa (sladkorni sirup)
trs, koruzni storži žagovina, veje destilacijski ostanki
animalni odpadki, vlaknina, celuloza sirotka, industrijski odpadki
stroki kave, kakaoa v živilstvu (olive, palmovo
kokosa, sadni olupki in olje, krompir datljevca)
listi, odpadki čajevca, odpadne vode (mlekarstvo,
bombaža, oljne pogače, tekstilstvo, pekarstvo, pijače
otrobi, pulpa (paradižnik, pivovarstvo, corn steep)
kava, banana, citrusi, gojenje rib, mesni odpadki
olive), komunalni odpadki, klavniški
odpadki
Pridobivanje etanola - kmetijska lignocelulozna biomasa
sestava (%, suhe teže)
celuloza hemiceluloza lignin pepel
koruza storž 41 36 18 <1
koruza slama 41 24 17 6
riževa slama 35 25 12 16
pšenična slama 40 25 23 10
sladkorni trs 40 24 25 4
Predtretiranje substrata pred uporabo za fermentacijo
substrat predtretiranje
sladkorni material minimalno, razredčevanje, sterilizacija
(sladkorni trs, pesa, melasa
sadni sokovi, sirotka)
škrobnat material lahko hidroliziramo s kislino ali encimi,
(žitarice, zelenjava, procesirane separacija ne škrobnatega materiala
industrijske vode)
lignocelulozni material zahteva kompleksni predtretma z redukcijo
(koruzni storži, luščine, slama velikost delcev, ki ji sledi kemijska ali
lesni odpadki, sulfitna tekočina encimska hidroliza, energijsko potratno
papirni ostanki
Predtretiranje lignocelulozne biomase
• termomehansko (mletje, ekstruzija, rafiniranje)
• autohidroliza (para, vroča voda)
• kislinsko tretiranje (razredčena in koncentrirana H2SO4 pri
povišani temperaturi)
• bazno tretiranje (NaOH, amijak, alkalni peroksid)
Suhi postopek Mokri postopek
mletjekoruza
utekočinjenje
destilacija
dehidracija
mletjekoruza
utekočinjenje
saharifikacijafermentacija
destilacija
dehidracija
etanol
encim
encim
kvasovke
sušenje
posušena zrna etanol
encim
encim
fermentacija
saharifikacija
separacija glutena
defibracija olje
koruzni glutenhrana
kvasovke
sušenje
koruzni glutenkrmilo
Problemi z encimi pri saharifikaciji koruze
• vključenih je več encimov
• hidroliza celuloze je počasen proces inhibiran tako s produktom
kot s substratom
• celulaze so drage imajo nizko specifičnost, imajo visoke
produkcijske stroške in jih težko ponovno uporabimo
• komercialne hemiceluloze niso visoko učinkovite za hidrolizo
hemiceluloze
Uporaba rekombinantnih mikroorganizmov prifermentaciji mešanice sladkorjev
sposobnost produkcije etanola
sposobnost izrabe mešanice sladkorjev
- rekombinantna Escherichia coli (pdc iz Z. mobilis)
- rekombinantna Saccharomyces (XYL1 and XYL2 iz Pichia stipitis)
- rerombinantna Zymomonas (tal, tktA, xylA, xylB iz E. coli)
- rekombinantna Klebiella oxytoca (pdc, adhB iz Z. mobilis)
Spojine, ki jih lahko dobimo z razgradnjo kmetijskih ostankov
škrobetanolcitronska kislinamlečna kislinaocetna kislinaglukuronska kislinaacetonbutanolantibiotikikarotenoidiencimipolisaharidivitaminiamino kislinesingle-cell proteinbiopesticidibiosurfaktanti
encimatska saharifikacija
sladkorji
mikrobne konverzije
kmetijski ostanki
celuloza hemiceluloza
fumarična kislina etanol butilen glikol
toplota dehidracija kemijsko
maleat anhidrid
etilen butadien
plastika, vlakna, guma, rezine
encimatska saharifikacija
Koruzna kemija,
biokemija in
mikrobiologija
Pri DuPontu so razvili sev Escherichia coli, ki učinkovito pretvori koruzno
glukozo v 1,3-propandiol, monomer, ki se uporablja za izdelavo
polipropilen tetraftalata (vlakna za tkanine in druge aplikacije).
Uporaba celuloze
• rayon (regenerirana celuloza za tekstil)
• celofan
• fotografski filmi (acetat in nitrat celuloza)
• gostilna sredstva
• filtri (acetat celuloza)
• napihovalci (extender = karbometil celuloza)
• lepila
• hrana
• emulzijska barvila
Metanovi hidrati
• metanovi hidrati so naravne tvorbe, ki
vsebujejo velike količine metana in vode,
ki je urejena in zadržuje metan v kletki
(voda ni zamrznjena)
• nastajajo pri srednjih tlakih in nizki
temperaturi > 0 oC
• najdemo jih v morju in v permafrostu
• potencialen vir energije za prihodnost
• ne znamo jih še komercialno izkoriščati
Nastanek metanovih hidratov
• večina metana v metanovih hidratih nastane biogeno z razpadom
organskega materiala, ki se sedimentira na dno oceana. Predvsem
nastja v predelih, kjer je akumulacija organskega materiala relativno
velika (enakomerno porezdeljeni)
• metanovi hidrati nastajajo tudi na prelomih,kjer metan prihaja iz
osrčja zemlje, kjer je primeren pritisk in temperatura pride do
formiranja hidratov (bolj koncentrirani)
• podobni procesi se lahko dogajajo tudi v permafrostu, ki preprečuje
difuzijo metana v atmosfero (enakomerno porazdeljeni)
Produkcija metana v ostalih okoljih
• metan je ena od najbolj pogostih molekul
• arheje ga producirajo v večjih količinah v močvirjih, riževih poljih,
prebavnem traktu prežvekovalcev in termitov
• običajno so koncentracije premajhne za komercialno izkoriščanje
• komercialno izkoriščanje je možno na večjih smetiščih ali v čistilnih
napravah
Produkcija metana iz biomase
• pri fermentaciji nastane bioplin, ki je mešanica CH4 (50 – 80 %), CO2
(14 – 45 %), H2O (5%) in ostalih plinov v sledovih
• pri idealnih pogojih lahko iz 10 kg suhe organske snovi dobimo 3 m3
bioplina
• poleg plina se lahko uporabi tudi biomasa
• najbolj uporabljajo bioplin kitajci
Zakaj bo verjetno bioplin še vedno samo alternativni vir energije?
• v naravi je veliko metana na naftnih poljih, pridobivanje le tega je bolj
ekonomično kot pridobivanje bioplina
• produkcija metana z uplinjanjem premoga je bolj ekonomično
• shranjevanje, transport in distribucija iz večjih produkcijskih obratov je
drago
• metan se ne da uporabljati v avtomobilih in ga je težko in drago
utekočiniti
Fotosintetsko pridobivanje vodika
Običajno fotosintetski mikroorganizmi energijo pridobljeno v
fotosintezi uporabijo za redukcijo CO2. V anaerobiozi pa jo uporabijo
za produkcijo vodika. Stikalo za preklop je pomankanje žvepla v
mediju.
Oksigena fotosinteza in pridobivanje vodika
P700*
Chl ao
FeS
Fd
FpNADPH
H20
e- 1/O2 + H2
H+
H+
nastanek ∆p
P680*
P700PSI
P680PSII
hν
hν
Ph
PQ
b6f
PC
Ph feofitin, PQ plastokinon, PC plastocianin, b6c citokrom
glikoliza Krebsov cikel
Red
2H+
H2
hidrogenaza
-1.25
-1.00
-0.75
-0.50
-0.25
0.0
+0.25
+0.50
+0.75
+1.00
Eo’
(V)
Fotosintetsko pridobivanje vodika
Hidrogenaza je encim, ki je odgovoren za produkcijo vodika
(2H+ + 2Fdreduciran H2 + 2Fdoksidiran)
Elektronski prenašalec ferredoksin je pri fotosintezi reduciran.
Hidrogenaza je najbolj aktivna pri anaerobnih pogojih.
Kisik je za hidrogenazo toksičen.
Pri nekaterih mutantih pride do kratkega stika in lahko sočasno
poteka redukcija CO2 in produkcija vodika.
Fotosintetsko pridobivanje vodika
V primeru pomankanja žvepla se delovanje fotosistema II zmanjša
(manj O2), zaradi nespremenjene aktivnosti mitohondrijev pride do
anaerobioze.
Oksidacija organskega materiala dovaja elektrone, ki so potrebni za
pridobivanje ATP tako pri respiraciji kot pri fotosintezi
Hidrogenaza pri anaerobnih pogojih zmanjša redukcijsko moč v celici.
Pridobivanje vodika z nitrogenazo
Nitrogenaza običajno fiksira dušik. Vendar pa v primeru, ko dušika ni (npr. v argonovi atmosferi) lahko katalizira redukcijo protona
2H+ + 2e- H2
4ATP 4(ADP+Pi)
Produkcija vodika z nitrogenazo je stranska reakcija in poteka s hitrostjo 1/3 do 1/4 glede na nitrogenazo. Produkcija vodika je stimulirana z stradanjem z dušikom.
Sklopitev anaerobnega metabolizma s fotosintezo za pridobivanje vodika
4H2
8H2 CO2
ADP + Fdox
ATP + Fdred
hν
fotosintetskabakterija
glukoza
format
acetat
butirat
4H2
4H2
anaerobna bakterija
donorjielektronov za fotosintetsko
bakterijo
Zakaj bo verjetno tudi mikrobno pridobivanje vodik še vedno samo alternativni vir energije?
• učinkovitost pridobivanja je premajhna
• pri primerljivih pogojih je učinkovitost produkcije metana mnogo
večja kot pridobivanja vodika
Črpanje nafte
• primarno črpanje (po odprtju vrtine spontano ali s črpanjem nafte
priteče ~ 1/3 vse prisotne nafte)
• sekundarno črpanje (z nadtlakom plina, poplavljanem z vodo in
termalnimi metodami se izkoristek poveča)
• terciarno črpanje (z uporabo topil, surfaktantov in polimerov, ki so
sposobni odstraniti nafto iz geoloških formacij, lahko dodatno
povečamo izkoristek in življensko dobo vrtine)
Bakterije pri črpanju nafte
• bakterije producirajo polisaharide (npr. ksantan), ki imajo dobre
viskozne in reološke lastnosti ter pomaga desorbirati nafto iz por in
delcev, običajno uporabljene s poplavljanjem vrtine z vodo
• uporabne so tudi bakterije, ki producirajo ketone, alkohole, pline in
surfaktante, ki pomagajo pri ekstrakciji in delni razgradnji nafte.
• po drugi strani lahko anaerobne bakterije nafto razgradijo in
producirajo reducirane žveplove spojine, prekomerna rast lahko zamaši
vrtino
Gorilna celica
• Gorilna celica je elektrokemijska naprava, ki konvertira kemijsko
energijo v električno energijo
• Primerljiva z baterijo, vendar producira več energije, potrebno je
stalno dovajati kemijsko energijo v gorilno celico
Glavni tipi gorilnih celic
• proton-izmenjevalna membranska gorilna celica: 80 oC, uporablja
vodik in platino kot katalizator
• gorilna celica s fosforjevo kislino: 200 oC uporablja vodik in fosforjevo
kislino kot elektrolit
• alkalna gorilna celica: 65 – 200 oC, uporablja vodik, platino kot
katalizator in kalijev hidroksid kot elektrolit
• metanolna gorilna celica: 75 oC uporablja metanol
• gorilna celica z raztopljenim karbonatom: 600 oC uporablja karbonat
kot elektrolit
• gorilna celica z trdnim oksidom: 1000 oC, uporablja trden oksid kot
elektrolit, kermaična tehnologija, različna goriva
Tipična gorilna celica
• H2 prihaja v gorilno celico na anodni strani
• Pt katalizator olajša separacijo elektronov
in H+ in elektronov
• elektroni gredo na anodo in v tokokrog,
celica generira ~ 70 V.
• H+ gre skozi membrano in se združi s
kisikom in elektroni na katodni strani s
pomočjo Pt, pri tem nastane voda
Premična biološka gorilna celica
• Ostale gorilne celice so predvsem stacionarne ker uporabljajo
– visoko temperaturo
– visok pritisk
– močne kisline ali luge
– uporabljajo drago platino kot katalizator, ki se lahko hitro
zastrupi s CO, če vodik ni čist.
• Biološka gorilna celica
– lahko uporablja organsko gorivo kot je metanol ali etanol
– uporablja mikroorganizme ali encime za kemijske reakcije
Mikrobne gorilne celice
• uporaba celotnih mikroorganizmov, ni
potrebna izolacija encimov
• mikrobni bioreaktor producira
biogorivo
• biogorivo teče v elektrokemijsko celico
• v biokemijski celici mikroorganizem
oksidira substrat, elektroni so
prenešeni na anodo
• bioreaktor ni direktno vezan na
elektrokemijski del gorilne celice
Namesto uporabe mikrobne celice lahko
uporabimo samo encim, ki oksidira
substrat, sproščene elektroni gredo na
anado biološke gorilne celice.
Encimska gorilna celica
Encimski proces
• s kovalentno vezjo je piroloquinulon
vezan na cistaminski monosloj na površini
iz zlata.
• na ta sloj se vežeNAD+
• na NAD+ se veže npr. laktat
dehidrogenaza
• laktat dehidrogenaza oksidira laktat
• sproščeni elektron potuje preko kinona na
anodo
Mineralni viri
• težke kovine (npr., železo,
aluminij)
• gradbeni material (npr., pesek,
glina).
• kemijska industrija (npr., nafta,
zemeljski plin)
• kmetijstvo gnojila (npr., nitrat)
Omejena dostopnost naravnih virov
Ko strošek rudarjenja postane večji od vrednosti rude potem je
potrebno:
- povečati recikliranje
- uporabljati boljše metode ekstrakcije
- poiskati nove vire
- najti nadomestek
- živeti brez materiala
Geologija mineralnih virov
• Ruda je koristen mineralni vir, ki ga lahko s profitom pridobivamo.
• Večina nastane z depoziti.
hidrotermalni depoziti
sedimentacija in preprevanje
biološki depoziti
Hidrotermalni depoziti
• najbolj običajni depoziti pri nastanku rude
• z minerali bogata tekočina migrira skozi skalo in kristalizira kot žile v kamnu
• vir raztoplljenih mineralov je lahko voda, ki je v stiku z magmo
Sedimentacija in preperevanje
• preperevanje omogoča
koncentracijo mineralov, ki
ostanejo po tem, ko je prepereli
del kamnine odnešen
• tok tekočine lahko koncentrira
težke kovine (npr. zlato), ki je
bilo s preperevanjem odnešeno
od matične kamnine in se
sedimentira nizvodno
Biološki procesi
Organizmi lahko akumulirajo veliko mineralov (npr. karbonati, silikati),
ki se akumulirajo v sedimentu, ko organizem odmre.
Okoljski vpliv rudarjenja in uporabe mineralnih virov
• Okoljska polucija
– vode
– zraka
– biološki vplivi
– sociološki
• Okoljska regulacija rudarjenja
– zaščita okolja
– povečani stroški rudarjenja
Rudarski odpadki
• ~ 40% zemljišča pri odprtih kopih
je namenjenega odlaganju jalovine
Image: USGS
Image: Ian Pepper
Načini rudarjenja
• površinski kopi so ekonomsko ugodnejši
vendar povzročajo večji okoljski vpliv.
• najbolj pogost je odprti kop v
obliki stožca
• uporaba izpiranja s cijanidom,
kar lahko onesnaži podtalnico
Bingham Copper Mine, Utah –največja človeško izdelana luknja
Biorudarjenje
• Ima potencial pri ekstrakciji mineralnih virov na okolju bolj prijazen
način
• Uporaba mikroorganizmov je možna zaradi:
• - vezave mineralov na negativno nabito površino celic
• - oksidacijo sulfidov v rudi
• po končanem delovanju mikrobov uporaba cijanida za izpiranje
minerala
Biorudarjenje z železo oksidirajočimi bakterijami
Večina metalov tvori s sulfidom netopne minerale. V kolikor je koncentracija
metala v rudi majhna se ga z običajnimi kemijskimi postopki ne izplača
koncentrirati. V tem primeru lahko mikroorganizmi predvsem Thiobacillus
ferrooxidans koncentrirajo metal tako, da:
• direktno oksidirajo metal (npr. Cu+ v topen Cu2+ ali U4+ v U6+)
• indirektno sprostijo metal preko oksidacije Fe2+ v Fe3+, ki deluje kot
elektronski akceptor, pri tem nastaja žveplena kislina
Biorazgradnja kamnine
Uporaba bakterij za pridobivanje zlata
• komercialna uporaba Bacillus cereus (Genprobe Company) za
povečanje izkoristka iz 65 % na 96 % pri pridobivanju zlata iz pirita
• večina depozitov zlata na planetu je biološkega izvora.
• v morju je povprečna koncentracija zlata 13 ppt
• nekatere žveplo oksidirajoče bakterije iz rodov Beggiatoa, Thiothrix
ali Thiovulum lahko precipitirajo zlato, srebro inbaker iz razredčene
hidrotermalne raztopine, tako da lokalni dvignejo pH.
• potencialno bi lahko takšne bakterije ali genetsko modificirane
bakterije uporabljali za komercialno pridobivanje zlata.
Rudarjenje in onesnaženje
• Direktni efekt je:
- fizikalna sprememba zemlje, vode in zraka
- smrt ali bolezen
• Indirektni efekt povzroči spremembo:
- kroženja elementov
- skupne biomase
- stabilnosti ekosistema
Rudarjenje in onesnaženje vode
• Površinska dreneaža je pogosto
prekinjena, kar predvsem v opuščenih
rudnikih pri poplavah sprosti toksične
minerale v vodo
• Kisli odtoki zaradi produkcije žveplaste
kisline pri rudarjenju premoga, svinca in
bakra.
©National Energy Technology Laboratory
Kislo rudarjenje
Premog in kovine so običajno v reducirani obliki spravljeni v geoloških
skladih. Če pride do izpostavitve kisku pride do spontane oksidacije, ki jo
mikrorganizmi lahko povečajo. Mikrobiološka oksidacija železa in žvepla
povzroči zakisanje in spremembo ekosistema.Zaradi zakisanja je Fe2+
stabilen, zato je potrebna
mikrobna konverzija do
Fe3+, ki hitro reagira z
piritom, kar sprosti še več
Fe2+ in SO42-, posledica je
zakisanje.
Biorudarjenje in onesnaženje
• tretiranje kislega rudarjenja
• uporaba rastlin odpornih na kisline in
uporaba rstlinskih močvirij za
odstranjevanje kovin in nevtralizacijo
kisline.
Biofilmi in zmanjševanje kislosti vode na piritu
Mikrobna akumulacija težkih kovin in radionukleidov
• mikroorganizmi lahko zaradi visoke metabolne aktivnosti in sposobnosti
absorpcije snovi iz okolja akumulirajo težke kovine. To omogoča vnos
težkih kovin v prehranske splete.
• za večino težkih kovin velja, da so netopne pri nevtralnem in alkalnem pH
in topne pri kislem pH.
• zaradi metabolizma lahko mikroorganizmi lokalno znižajo pH in s svojimi
kelatorji (npr. dikakarboksilične, trikarboksilične kisline, aromatske hidroksi
kisline, polioli, hidroksamini, enterohelini) transportirajo težko kovino v celico.
Gojenje šampinjonov
• namnoževanje inokuluma (spore, micelij)
• kompostiranje (1-2 tedna, obohatitev slame s hlevskim gnojem ali
drugimi z dušikom bogatimi substrati)
• inokulacija komposta z inokulumom, rast micelija
• Sprememba temperature in vlage
• dodajanje hranil za stimulacijo nastanka plodnega telesa
• pobiranje gob na 7 do 10 dni, (običajno štirikrat)
Agaricus brunnescens ali Agaricus bisporus)
Komercialno gojene gobe
Portabelo - sev A. brunnescens. Agaricus blazei
Komercialno gojene gobe
Ostrigarji
Večino ostalih komercialno gojenih gob je potrebno gojiti na lesu, ki
ga glive razgrajujejo.
Gobe
Prehranski plusi
• bogate na lizinu in triptofanu, malo cisteina inmetionina
• bogat vir nikotinske kisline, riboflavina in pantotejske kisline
• vsebujejo vitamine B1, C in K
• vsebujejo veliko mineralov predvsem K in P
Prehranski minusi
• vsebujejo veliko hitina, slabo prebavljiv
• agaritin – kancerogena spojina
Enocelični protein - SCP
• mikroorganizmi rastejo zelo hitro, kapaciteta za produkcijo
proteinov 250 kg težke krave je primerljiva s kapaciteto 250 g
mikroorganizmov
• mikroorganizme lažje genetsko modificiramo
• delež proteinov v celici je visok (~ 50 %) in prehranska vrednost
proteina je ugodna
• produkcija je neodvisna od klimata in je možna na relativno
majhnem prostoru
• mikroorganizmi lahko rastejo na zelo različnih substratih, predvsem
nizko energijskih
Pridobivanje enoceličnega proteina
Fiksacija metana in etana pri Methylococcus capsulatus
02
HCOOHMMO
NADH + 02
CH3OHA)
CH4
B)CH3CH3 CH3CH2OH
MMO
NADH + 02 02
CH2COOH
02 C02
NH3
biomasa
biomasaC02heterotrofne
bakterije
Bioreaktor za pridobivanje enoceličnega proteinav Norferm AS
Produkcija enoceličnega proteina
recirkulacija uporabljene tekočine
raztopna mineralov in plina
centrifuga ultrafiltracija
kondenzacijapasterizacija
sušenjeenocelični protein
MetanolN-parafini
CH4
Industrijski kompleks v Tjeldbergodden
Enocelični protein pripravljen iz metana
• Kemijska sestava (% suhe teže):
• protein (N x 6.25) 70%
• lipidi 10%
• vlaknina 1%
• ogljikovihidrati 12%
• minerali 7%
• ni patogen, nima toksinov
• EU-odobrila kot proteinski vir hrane za ribe in živali
• ni sezonske variabilnosti v kvaliteti produkta
Amino kislinska sestava enoceličnega proteina v primerjavi s hrano za ribe
0
5
10
15
Arg His Ile Leu Lys Met Cys Phe Tyr Thr Trp Val Ala Asp Glu Gly Pro Ser
enocelični proteinhrana za ribe
g N
Primerjava rasti lososa na enoceličnem proteinu
glede na stndardno ribjo hrano
datum
0
200
400
600
800
1000
1200
jul.93
avg.9
3sep
.93ok
t.93
nov.93
dec.93
jan.94
feb.94
mar.94
apr.9
4maj.
94jun.94
kontrola10% proteina20% proteina40% proteinante
ža/g
Enocelični protein pripravljen iz odpadkov prehranske industrije
• Odpadna voda, ki nastane pri procesiranju krompirja in vsebuje škrob je
dana v toplotni izmenjevalec in sterilizirana s paro
• Sterilizirana raztopina škroba je dana v bioreaktor s škrob hidrolizirajočo
kvasovko Endomycopsis fibuligira, hidrolizat je nato hrana za Candido
utilis
• Candida je po končani rasti odcentrifugirana in posušena
Derivati iz enoceličnega proteina
funkcionalne sestavine
hrana za domače živali• tekoča• suha
humana hrana
dodatki za okus
humana hrana• hidrolizati• autolizat
hrana za domače živalihrana za ribe
hranilne snovi
hrana za ribe• losos• postrvanimalna krma• prašiči• piščanci• teletahumana prehrana• funkcionalna• ostala
tehnični produkti
kemijske snovi
autolizat
SCP kot vir humane hrane
• uporaben kot proteinski dodatek, dodatek hrani za izboljšanje okusa
in vezavo maščob, zamenjava za animalni protein
• problem je nizka sposobnost razgradnje nukleinskih spojin, ki so
prisotne v visokih deležih v mikrobni biomasi (produkcija urične
kisline, nastanek ledvičnih kamnov, protina
Mikroalge kot biološki viri lipidov in ogljikovodikov
• mikroalge imajo lipide kot membranske komponente, rezerven snovi
• olja alg imajo podobne karakteristike kot ribje ali rastlinsko olje
• ekstrakcija lipidov je bolj učinkovita za pridobivanje energije iz alg kot
pridobivanje metana ali etanola
• koncentracijo lipidov poveča stradanje z dušikom
Mikroalge kot biološki viri lipidov in ogljikovodikov
• nafta je po vsej verjetnosti nastala iz kerogena, ki pri visokih
temperaturah in tlaku preide v olje
• kerogen nastaja iz alge, bakterij, rastlinskega materiala z diagenezo in
katagenezo
• alge lahko v procesu pirolize ali termokemijske likvefacije pretvorimo
do olij