ministerstvo za @ivotna sredina i prostorno · pdf fileplanirawe i ureduvawe na prostorot,...

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

GODI[EN IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2004 GODINA

NARA^ATEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

MINISTER: D-r ZORAN [APURI]

IZVR[ITEL: AGENCIJA ZA PLANIRAWE NA PROSTOROT

DIREKTOR: M-r LIDIJA TRPENOSKA SIMONOVI]

SKOPJE, 2006.

Sodr`ina

1. Voved .................................................................................................................................. 1 2. Metodski pristap ........................................................................................................... 3 3. Evidentirani promeni vo prostorot juni -dekemvri 2004 godina ...................... 6

3.1. Koristewe na zemji{teto ...................................................................................... 6 3.2. Sistem na naselbi.................................................................................................... 7 3.3. Objekti od op{testven standard .......................................................................... 9 3.4. Razvoj na stopanstvoto ......................................................................................... 10 3.5. Vodostopanska infrastruktura ......................................................................... 18 3.6. Soobra}ajna infrastruktura ............................................................................. 22 3.7. Energetska infrastruktura i komunikacii ................................................... 24 3.8. Za{tita na `ivotnata sredina .......................................................................... 31 3.9. Za{tita na prirodnoto nasledstvo................................................................... 40 3.10. Za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo ............................................... 44

4. Aneks na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo 2004 godina ............................................................... 53

4.1. Prilozi na Aneksot .............................................................................................. 54 4.1.1 Prilog 1 ............................................................................................................ 54 4.1.2 Prilog 2 ............................................................................................................ 64 4.1.3 Prilog 3 ............................................................................................................ 68 4.1.4 Prilog 4 ............................................................................................................ 70

1

1. VOVED

Godi{niot Izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot Plan na Republika Makedonija vo 2004 e izgotven soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija ("Sl. vesnik na RM" br.39/04).

Sproveduvaweto na Prostornioot Plan na Republika Makedonija go obezbeduva ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Prostorniot Plan na R. Makedonija se sproveduva so izgotvuvawe i donesuvawe na prostorni planovi na regioni, prostorni planovi na podra~ja od poseben interes, kako i so urbanisti~ki planovi i druga dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, predvidena so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 51/05).

Zaradi kontinuirano sledewe na sostojbite vo prostorot i sproveduvawe na Prostorniot Plan na R. Makedonija, organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici) se dol`ni da izgotvuvaat godi{ni izve{tai za sostojbite i promenite vo prostorot od svojata oblast i istite da gi dostavuvaat do ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe.

Postapkata i na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite, kako i rokovite za dostavuvawe, gi propi{uva ministerot nadleèn za rabotite na prostornoto planirawe, soglasno Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe ("Sl. vesnik na RM" br. 42/05).

Godi{niot Izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot Plan na RM, Vladata na Republika Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, go dostavuva do Sobranieto na Republika Makedonija.

Poradi faktot {to procesot na sledewe na sproveduvaweto na Prostorniot plan na R. Makedonija pretstavuva kompleks na neophodni aktivnosti i optimalna harmonizacija na razvojot na sekoj segment na prostorniot sistem, ovoj Izve{taj treba da bide tretiran i kako inicijalen materijal za ona {to treba da se prezema vo natamo{niot period.

Vladata na Republika Makedonija, soglasno ~len 3 od Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot Plan na R. Makedonija, na predlog na ministerstvoto nadle`no za rabotite na prostornoto planirawe, donesuva Programa za sproveduvawe na Prostorniot Plan na R. Makedonija. So Programata se odreduvaat merkite i aktivnostite od zna~ewe za sporoveduvawe na Prostorniot Plan, prioritetnite aktivnosti, organizacionata struktura i organite nadle`ni za sproveduvawe na Prostorniot Plan, sodrìnata i stepenot na obrabotka na podatocite i finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na predvidenite aktivnosti. Programata se donesuva za period od najmalku dve godini.

Godi{niot Izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot Plan na RM vo 2004 e izraboten vrz osnova na dostaveni Informativni listovi od

2

izve{tajnite edinici za period od donesuvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo juni 2004 do nmesec dekemvri 2004 godina.

Godi{niot izve{taj e sostaven od 3 (tri) poglavja i Aneks na Izve{tajot. Izrabotkata na Aneks na Godi{niot Izve{taj za sproveduvawwe na Prostorniot Plan na Republika Makedonija vo 2004 se dol`i na doplnitelnoto dostavuvawe na podatoci za sostojbite i promenite vo prostorot od strana na Ministerstvoto za transport i vrski kako Izve{tajna edinica.

3

2. METODSKI PRISTAP

Metodologijata pretstavuva zbir na soznanija, sredstva i na~ini za vodewe na istraùva~kite procesi i procesite na sinteza, zaklu~uvawe, koncipirawe i eksplikacija.

Op{tata metodolo{ka matrica ja so~inuvaat interdisciplinarnosta vo istraùvaweto, diferencijalniot tretman vo zavisnost od sferite na istraùvaweto, sistemski pristap i kombinacija na razni metodi, postapki i tehniki na rabota.

Metodologijata za izrabotka na Izve{tajot za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija, se zasniva vrz slednite osnovni na~ela:

‡ javen interes na Prostorniot plan na Republika Makedonija;

‡ edinstven sistem vo planiraweto na prostorot;

‡ javnost vo sproveduvaweto na Prostorniot plan;

‡ strate{kiot karakter na prostorniot razvoj na dràvata;

‡ sledewe na sostojbite vo prostorot;

‡ usoglasuvawe na strate{kite dokumenti na Dràvata i site zafati i intervencii vo prostorot;

‡ koordinacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, so drugite prostorni i urbanisti~ki planovi i drugata dokumentacija za planirawe i ureduvawe na prostorot, so subjektite za vr{ewe na stru~ni raboti vo sproveduvaweto na Planot.

Spored Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot Plan na R. Makedonija i Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na Izve{taite i rokovi za nivno dostavuvawe, utvrdena e postapkata i na~inot na izgotvuvawe, rokovite za dostavuvawe, kako i sodrìnata na Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot {to gi izgotvuvaat organite na dràvnata uprava, edinicite na lokalnata samouprava, javnite slu`bi, organizaciite, pretprijatijata, ustanovite, instituciite i drugite pravni lica (izve{tajni edinici ) od svojata oblast na deluvawe.

Izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot se odnesuvaat za period od edna godina i se izrabotuvaat i dostavuvaat na Informativen list koj {to e sostaven del na Pravilnikot za postapkata, na~inot na izgotvuvawe, sodrìnata na izve{taite za sostojbite i promenite vo prostorot i rokovi za nivno dostavuvawe.

Soglasno Zakonot za sproveduvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija, Sektorot za prostorno planirawe pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, vo oktomvri 2004 godina dostavi dopis do site izve{tajni edinici i distribuira vkupno 140 Informativni listovi so Upatstvo za izgotvuvawe na Informativniot list. Podatocite i informaciite sodràni vo Informativnite listovi se odnesuvaa na periodot od donesuvawe na Prostorniot plan na R. Makedonija vo juni 2004 do mesec dekemvri 2004 godina. Pri toa bea uredno popolneti samo 43 Informativni listovi, {to pretstavuva 30,7% od vkupno dostavenite Informativni listovi. Ovoj procent na opfatnost ne obezbeduva dovolna objektivnost za sogleduvawe na realnite

4

promeni vo prostorot na Republikata vo analiziraniot period. Zaradi toa Agencijata za palniarwe na prostorot kako izrabotuva~ na Godi{niot izve{taj, vrz osnova na svojata vostanovena metodologija za obezbeduvawe na informativno-dokumentarnata osnova vo planerskiot proces i vrz osnova na obemnata baza na podatoci {to ja poseduva vo svojot prostorno-informativen sistem, obezbedi relevantni informacii za porealno prezentirawe na pojavite i promenite vo prostorot na Republikata vo periodot od donesuvaweto na Prostorniot plan do krajot na 2004 god.

Vrz osnova na analizata i komparacija na obezbedenite podatoci i informacii, vo vrska so sostojbite i promenite vo prostorot so planskite postavki dadeni vo Planot, utvrden e stepen i nasoka na realizacija na istiot, {to pretstavuva osnovna cel i zada~a na ovoj Izve{taj.

5

INFORMATIVEN LIST

Podatoci za sledewe na oddelni promeni vo prostorot

Op{tina:_______________ Godina: 2004

Podatok Sodrìna

1. Bilans na povr{inata na podra~jeto na op{tinata ‡ Obrabotlivo zemji{te ha ‡ Pasi{ta ha ‡ [umi ha ‡ Naseleni mesta ha ‡ Vodeni povr{ini ha ‡ Infrastruktura ha ‡ Rudarstvo ha ‡ Neplodni povr{ini ha

2. Prenamena na neproduktivni povr{ini (kamewari, bui~ni prostori i sl.) vo produktivni (livadi, {umi, oranici)... lokalitet, vo ha

3. Realizirano po{umuvawe lokalitet, vo ha 4. Novo navodnuvano obrabotlivo zemji{te, system za navodnuvawe:

‡ So otvoreni kanali lokalitet, vo ha ‡ So ve{ta~ki do`d lokalitet, vo ha ‡ So cevovodi i hidranti lokalitet, vo ha

5. Zgolemuvawe na izgradenata povr{ina vo gradot ‡ op{tinski centar vo ha

6. Zgolemuvawe na izgradenata povr{ina na selskite naseleni mesta vo ha 7. Novi soobra}ajnici na podra~jeto na op{tinata

‡ delnica, dolìna, povr{ina (vo ha) ‡ magistralni soobra}ajnici ‡ regionalni soobra}ajnici ‡ lokalni soobra}ajnici

8. Novi hodroelektrani, mini elektrani, lokalitet, kapacitet 9. Novi akumulacii

lokalitet, kapacitet (m3) povr{ina (ha) kvalitetno zemji{te

10. Novi dalnovodi ja~ina, delnica, dolìna (km) 11. Novi transformacii lokalitet, ja~ina 12. Novi PTT objekti vid, naseleno mesto 13. Novi industriski objekti lokalitet - naseleno mesto,

kapacitet, vrabotuvawe 14. Novi objekti od op{testven standard naseleno mesto, kapacitet 15. Komunalna infrastruktura lokalitet, nas. mesto, dolìna (km) 16. Novi proglaseni za{titni prirodni retkosti so poseben reìm na

koristewe vid, lokalitet, golemina (ha)

Broj, data, mesto Odgovorno lice na slu`ba za urbanizam vo op{tinata______________________________

Pe~at Potpis

6

3. EVIDENTIRANI PROMENI VO PROSTOROT JUNI -DEKEMVRI 2004 GODINA

3.1. Koristewe na zemji{teto

Opredelbite zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija vo oblasta na koristewe na zemji{teto koi se odnesuvaat na osnovnata transformacija na zemji{teto predviduvaat do 2020 god. da se izvr{i vo prenamena na 96.000 ha zemjodelsko zemji{te, koi denes pretstavuvaat neobraboteni i napu{teni oranici i bav~i od 6,7 i 8 klasa so relativno izrazena erozija, vo {umsko zemji{te.

So Prostorniot plan na Republika Makedonija do 2020 god. e predvideno povr{inite pod produktivna namena (koristeni od primarniot sektor) da iznesuvaat 2.335.000 ha, ili zgolemuvawe vo odnos na sega{nite povr{ini za 94.000 ha, (4%). Vo ramkite na produktivnoto koristewe na zemji{teto najgolemi povr{ini }e zavzema zemjodelskoto zemji{te so 1.196.000 ha, ili 46,5% od vkupnata teritorija na Republika Makedonija, odnosno 51,2% od produktivnite povr{ini, a {umite i {umskoto zemji{te }e zazemaat 1.140.000 ha, ili 48,8% od produktivnoto zemji{te.

Povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te }e se zgolemat od sega{nite 997.000 ha na 1.140.000 ha ili zgolemuvawe za 14%, a so toa vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 44,3%. Vo kontekst na zgolemuvaweto na povr{nite pod {umi do 2010 god. se planira da se po{umat 79.220 ha, a do 2020 god. 70.780 ha, ili vkupno {umite da se pro{irat so 150.000 ha novopo{umeni povr{ini. Vkupnoto {umsko zemji{te obrasnato so {umi vo 2020 god. }e iznesuva 1.039.560 ha, odnosno {umovitosta }e iznesuva 40,4%, ili zgolemuvawe vo odnos na 2001 god. za 4%. Planiranoto namaluvawe na zemjodelskoto zemji{te od sega{nite 1.244.000 ha na 1.195.000 ha vo 2020 god. proizleguva od prethodno spomenatata prenamena na del od povr{inite pod ugari i neobraboteno zemji{te so slabi proizvodni kvaliteti (niska bonitetna vrednost, nepovolnost za primena na mehanizacija i razvieni erozivni procesi) vo {umsko zemji{te. Kvalitativni promeni se predvideni vo strukturata na koristeweto na obrabotlivoto zemji{te. Povr{inite pod pasi{ta so nezna~itelno namaluvawe od 5.000 ha se zadr`uvaat na 625.000 ha, so {to vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 24,3%, a vo vkupnata zemjodelska povr{ina (1.195.000 ha) so 52,3%. Obrabotlivite povr{ini se namaluvaat od 612.000 ha vo 2001 god. na 570.000 ha vo 2020 godina ili za 42.000 ha. Osven kaj oranicite i bav~ite, kaj ostanatite kulturi e predvideno zgolemuvawe na povr{inite do 2020 god., odnosno kaj ovo{nite nasadi za 76%, kaj lozovite nasadi za 30% i kaj livadite za 10%. Realno namaluvawe na povr{inite pod oranici i bav~i, vsu{nost, ne postoi, bidej}i 35% od niv ne bea zaseani (po pove}e osnovi). Vo strukturata na oranicite i ponatamu povr{inite pod `ita }e imaat dominantno u~estvo (53%) so nezna~itelno zgolemuvawe od 11.000 ha, povr{inite pod industriski kulturi }e se zgolemat od 38.000 ha na 70.000 ha, povr{inite pod gradinarski kulturi od 61.000 ha na 70.000 ha i fura`nite kulturi }e se zgolemat od 37.000 ha na 65.000 ha.

7

Vrz osnova na analizata na dobienite podatoci za sledewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, vo oblasta na koristewe na zemji{teto, moè da se konstatira slednovo:

‡ prenamena na neproduktivnite povr{ini e izvr{ena vo ~etiri op{tini: Demir Kapija (12,0 ha), Resen (1,4 ha), Rostu{a (419,0 ha) i Kon~e (40,0 ha);

‡ po{umuvawe e izvr{eno vo 10 op{tini i toa: Demir Kapija (50,0 ha), Berovo (11,5 ha), Vitoli{te (1,0 ha), Peh~evo (40,5 ha), âir (168,0 ha), Kratovo (30,0 ha), Ohrid (13,0 ha), Kon~e (30,0 ha), Vev~ani (3,0 ha) i Ko~ani (250 ha);

‡ namaluvawe na produktivni povr{ini e zabeleèno samo vo op{tinata Resen (10,6 ha).

Treba da se istakne deka informaciite dobieni od izve{tajnite edinici za periodot juni 2004 - dekemvri 2004 godina, ne se celosni i kompletni, poradi {to komparacijata i kvantifikacijata na pojavite i promenite treba da se prifatat so izvesna rezerva.

Sepak, registriranite promeni vo koristeweto na zemji{te se indikator na intenciite na lokalnata samouprava kako nositel na vkupen razvoj na svoite podra~ja.

3.2. Sistem na naselbi

Procesot na urbanizacija pretstavuva eden od dominantnite procesi na socio-ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija.

Vo svojata kompleksnost, determiniran so atributite i ramkite na socio-ekonomskiot razvoj, procesot na urbanizacija neposredno go uslovuva razvojot na naselenite mesta otslikuvaj}i go, vo povraten smisol, nivoto na op{tata razvienost na op{testvoto. Pritoa, naglasena e neophodnosta za vospostavuvawe na visok stepen na usoglasenost pome|u stopanskiot razvoj i urbanizacijata iskaàni preku nivoto na ekonomskata razvienost i nivoto na urbaniziranost.

Kompleksnosta i intenzitetot na promenite vo periodot pred donesuvawe na Prostorniot plan, uslovija zna~itelno pro{iruvawe na zonata na vlijanie na gradovite vrz prostorot vo okruùvaweto. Goleminata na opfatot i intenzitetot na vlijanijata proporcionalen e na populaciskata golemina i funkcionalnata opremenost na gradot. Golemite i sredno golemi gradovi vo Republikata evidentno raspolagaat so najgolema zona na vlijanie i soodveten broj na naselbi vo neposredniot gravitaciski opfat.

Me|usebnoto prostorno-fizi~ko povrzuvawe na urbanite aglomeracii i naselbite vo prigradskata zona, posebno prisutno vo zonata na vlijanie na golemite i sredno golemite gradski naselbi, ima oblik na:

‡ kontinuirana-linearna izgradba podol`no na komunikaciite;

‡ radijalno pro{iruvawe na grade`niot opfat i sozdavawe na kompaktni izgradeni prostori so naselbite vo okruùvaweto.

Vo prostornite ramki na Republikata, vo okruùvaweto na golemite i sredno golemite gradski naselbi (Skopje, Bitola, Kumanovo, Prilep, Tetovo i drugi), kako rezultat na zna~ajni demografski i prostorno-fizi~ki promeni, evidentirani se procesi vo dvete navedeni formi, za razlika od ostanatite

8

gradovi kade e registriran relativno ograni~en broj na radijalno pro{iruvawe, vo okruùvaweto na urbanata aglomeracija Skopje, kako republi~ki centar, pojavata na fizi~ko spojuvawe na gradot so naselbite vo okruùvaweto vo radijalna forma i sozdavawe kompaktno izgradeni prostori, pretstavuva osnovna forma vo procesot na postojano, kontinuirano nagolemuvawe na povr{inata na izgradenoto zemji{te.

Predvidenite zna~ajni promeni vo demografskata, funkcionalnata i prostorno-fizi~kata komponenta, spored Planot, treba da bidat rezultat na decentraliziran, seopfaten i zna~itelno poramnomerno raspredelen prostoren razvoj koj, vo najgolem del }e se odviva vo ramkite na policentri~en, hierarhiski izbalansiran sistem na naseleni mesta.

Procesot na urbanizacijata vo naredniot period }e se odviva vo op{testveno-ekonomski uslovi vo koi privatnata inicijativa i pazarnoto stopanstvo }e imaat zna~ajno mesto i naso~uva~ka uloga vo definiraweto na perspektivniot dolgoro~en prostoren razvoj. Strategijata na razvojot na procesot na urbanizacijata, kako osnovna ramka za idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot na Republikata, e prilagodena i usoglasena so nastanatite dlaboki promeni i idnite dolgoro~ni razvojni potrebi na op{testveno-ekonomskiot sistem. Razvojniot koncept na urbanizacijata }e se potpira vrz slednite bazi~ni pretpostavki:

‡ migracionite procesi vo Republikata kontinuirano }e se odvivaat i vo idniot period, no so zna~itelno poumeren intenzitet i povisok stepen na usoglasenost so dinamikata na stopanskiot razvoj;

‡ urbanite centri so kvantitativno i kvalitativno podobren funkcionalen i infrastrukturen potencijal i vo idniot period treba da bidat glavni nositeli na pozitivnite promeni vo procesot na urbanizacijata vo zemjata;

‡ so intenzivirawe na razvojot na malite gradski naselbi i ostanatite op{tinski centri treba da zajakne nivnoto vlijanie vo voedna~uvawe i usoglasuvawe na razvojot na mreàta na naselbite vo op{tinite;

‡ polarizacijata na naselenieto vo urbanite centri vo natamo{niot period }e bide prisutna so zna~itelno poumeren intenzitet, paralelno so intenziviraweto na dnevnite migracii na vrabotenite i korisnicite na uslugite vo gradskite naselbi i op{tinskite centri;

‡ razvojot na republi~kiot centar - urbanata aglomeracija Skopje }e se karakterizira so poumeren intenzitet, formirawe na organiziran i ekipiran sistem na prigradski naselbi efikasno komunikaciski povrzani so gradot;

‡ gradskite centri, so odredeni isklu~oci, treba da ja dooformat i stabiliziraat funkcionalnata i demografskata struktura paralelno so zajaknuvaweto na me|usebnite vrski i vrskite na ostanatite nivoa;

‡ razvojot na naselbite vo neposrednoto okruùvawe na makroregionalnite i mezoregionalnite centri, pod nivno

9

neposredno vlijanie, treba da se odviva so povisok intenzitet i stapka na dezagrarizacija;

‡ planiraweto na razvojot na naselbite vo okruùvaweto na urbanite centri }e se tretira paralelno i integralno so razvojot na gradskite naselbi;

‡ planskiot razvoj na naselbite vo okruùvaweto na gradskite centri }e gi namali i eliminira tendenciite za prostorno-fizi~ka ekspanzija i oformuvawe na zoni na konurbacija dol` komunikaciskite pravci.

Vrz osnova na analiza na dobienite podatoci moè da se konstatira slednovo:

‡ novoizgradeni povr{ini vo gradovite i op{tinskite centri se registrirani vo slednite op{tini: Demir Kapija (1,5 ha), Resen (12,1 ha), Murtino (1,0 ha), Berovo (0,4 ha), Peh~evo (9,8 ha), Xep~i{te (23,0 ha), Kratovo (0,5 ha), Dobru{evo (4,6 ha), [uto Orizari (3,0 ha), Gradsko (5,5 ha), Kon~e (31,0 ha), Vev~ani (3,0 ha) i Ko~ani (250,0 ha);

‡ novoizgradeni povr{ini vo selskite naselbi se registrirani vo slednite op{tini: Ilinden (1,6 ha), âir (8,0 ha) i Xep~i{te (10,0ha).

3.3. Objekti od op{testven standard

Vo sferata na op{testveniot standard i pokraj namalenata investiciona aktivnost vo Republikata, vo izminatiot period vo gradba se predadeni pove}e ustanovi, u~ili{ta i zdravstveni objekti.

Osnovno obrazovanie: Od objektite za osnovno obrazovanie vo upotreba se predadeni 3 novoizgradeni osnovni u~ili{ta, od koi 2 vo op{tina Ko~ani (s.Beli) i edno vo op{tina Vasilevo.

Isto taka vo izminatiot period so gradba se otpo~nati 4 u~ili{ta od koi 3 so predvideni pro{iruvawa i toa vo op{tina Murtino 1 (s.Monospitovo), op{tina Podare{ 2 so mo`nost za pro{iruvawe i op{tina Xep~i{te 1 so kapacitet od 400 u~enici vo smena.

Socijalna za{tita: Od objektite za socijalna za{tita vo gradba e internat za sredno{kolski centar vo op{tina Ko~ani.

Zdravstvo: Od objektite vo oblasta na zdravstvenata za{tita izgradeni se 3 objekti od primarna zdravstvena za{tita: zdravstveni stanici vo op{tina Krivoga{tani od koi dve se privatni (s.Obri{ani i Krivoga{tani) i 1 zdravstvena stanica za popravka na zabi (s. Krivoga{tani).

Kultura: Od objekti na kulturata vo gradba se 2 objekti na dom za kultura, vo op{tina Gradsko i op{tina Krivoga{tani i rekonstrukcija na kino vo op{tina Krivoga{tani.

Objekti na dràvna uprava: Vo tek e izgradba na 2 op{tinski zgradi, vo op{tina Krivoga{tani i op{tina Xep~i{te.

Objekti za sport i rekreacija: Izgraden e 1 sportsko rekreativen cenatar vo op{tina Probi{tip.

Verski objekti: Izgradena e edna xamija vo op{tina [uto Orizari.

10

Ovie skromni zafati treba da pretstavuvaat osnova za realizacija na usvoenite planski postavki.

Organiziraweto na javnite funkcii vo oddelni podra~ja i nivnoto uskladuvawe vo planiranata mreà na naselbi, spored Planot, se bazira na

slednite principi: vklu~uvawe na soodvetni pokazateli na dostapnosta na uslugite za gra|anite vo planiranata mreà na javni slu`bi, kako {to se:

‡ soobra}ajna dostapnost, informati~ka dostapnost so mo`nost za dnevni kontakti na pogolemi distanci, razvoj na komplementarni sodrìni za oddelni dejnosti (domovi, pansioni, stacionari, kujni i sl.), usoglaseno rabotno vreme na oddelni javni dejnosti spored potrebite na gra|anite, razvoj na teritorijalno mobilni slu`bi (podvi`ni biblioteki, mobilni zdravstveni slu`bi) i sl.;

‡ mo`nost za preraspredelba i usoglasuvawe na razvojot na odredeni funkcii vo oblasta na obrazovanieto, zdravstvoto, kulturata i sl. za dve ili pove}e prostorno funkcionalni edinici;

‡ primena na razli~ni kriteriumi vo organiziraweto na javnite dejnosti: demografski, socioekonomski karakteristiki, golemina na gravitacionoto podra~je, soobra}ajna polo`ba i povrzanost, kulturna razvienost i potencijali, zainteresiranost na investitorite i opravdanost na programite vo odnos na investiciite i dr.;

‡ utvrduvawe na minimalni obvrzuva~ki standardi i normi za oddelni javni dejnosti, so cel da se obezbedat obvrzuva~ki, minimalni uslovi za zadovoluvawe na potrebite;

‡ razvivawe na posebni programi soobrazeni na osobenostite na podra~jeto, lokalnite zaednici i teritorijalnite grupi vo selata. Mreàta na javni funkcii vo Republikata treba da bide organizirana vo zavisnost i soglasnost so sistemot na naselbi.

3.4. Razvoj na stopanstvoto

Analizata i ocenata na ostvaruvaweto i realizacijata na postavkite na Prostorniot plan na Republika Makedonija vo oblasta na stopanstvoto moè da se prikaè samo so parametrite obezbedeni so Informativniot list dostaven do izve{tajnite edinici od strana na nadle`noto Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Podatocite za odredeni indikatori koi gi evidentira Dràvniot zavod za statistika ili oddelnite sektori od Ministerstvoto za ekonomija ne se prilagodeni na postojnata metodologija na sledewe na promenite vo prostorot.

Uslovi i pojavi za prostoren razvoj na stopanskite dejnosti

Sostojbata na stopanstvoto vo analiziraniot period od usvojuvaweto na Prostorniot plan na Republika Makedonija do krajot na prethodnata 2004 godina e nezadovolitelna i te{ka. Takvata sostojba e rezultat voglavno na se u{te ne sprovedenite strukturni reformi, zastarenata tehnologija na stopanstvoto, rabotno-intenzivnoto proizvodstvo, nedostigot na sopstven kapital, izostanuvawe na investiciite i odliv na ~ovekovite resursi.

11

Nedovolnoto koristewe na raspoloìvite resursi i neraboteweto na oddelni stopanski kapaciteti negativno vlijae{e na stapkata na vrabotenost (koja e seu{te izrazito nepovola) {to negativno se reflektira{e na razvojot i dinamikata na vkupnata ekonomija vo Republikata, a so toa i na prostornata struktura na ekonomskata razvienost na poodelni op{tini.

No i pokraj ovaa op{ta ocenka na vkupnata ekonomska sostojba vo Republikata, sepak vtoroto polugodie od 2004 godina se karakterizira so odr`liva makroekonomska stabilnost, zapirawe (minimalno) na trendot na rast na brojot na nevrabotenite, porast na stranskite direktni investicii vo odnos na 2003 godina i liberalizirawe na makedonskata ekonomija i nejzino otvarawe kon svetot.

Procesot na razvoj na ekonomskite dejnosti i vo analiziraniot period be{e naso~en kon pocelosno i racionalno koristewe na raspoloìvite potencijali: prirodnite uslovi, zemji{teto i {umite, rudnite bogatstva, naselenieto i rabotnata sila.

Ottamu, strukturata na stopanstvoto se karakterizira i ponatamu so kontinuirana dominantnost na industrijata, no isto taka i so promeni kon zgolemuvawe na u~estvoto i zna~eweto na tercijarnite dejnosti, osobeno sektorot na uslugite, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, finansiskite uslugi, marketing uslugite, informati~kata i kompjuterskata tehnologija i PTT uslugite i sl.

Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata i ponatamu pretstavuva zna~aen faktor za razvojot i modernizacija na vkupnoto stopanstvo i drugite funkcii vo prostorot na lokalno i nacionalno nivo. No procesot na osovremenuvawe na strukturata na industrijata e se u{te baven. Vo strukturata na industriskoto proizvodstvo nisko e u~estvoto na grankite koi imaat karakter na nositeli na razvojot, koi se propulzivni i koi ovozmoùvaat vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Ne zadovoluva i u~estvoto na proizvodstvoto koe e izvozno orientirano nasproti u~estvoto na grankite koi se visoko uvozno zavisni. Diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asortiman na industriskoto proizvodstvo ne zadovoluva. Toa se u{te ima bazno-surovinski beleg, so dominantno u~estvo na proizvodi od tradicionalnite dejnosti.

Vo oblasta na industrijata, prisutni se vidni promeni vo odnos na sopstvenosta, organiziranosta na rabotite i prestruktuiraweto na proizvodstvoto {to e od osobeno zna~ewe za poefikasno stopanisuvawe i zgolemuvawe na proizvodstvoto.

Vo odnos na prostornata struktura osnovna karakteristika e regionalnata neramnomernost vo razmestuvaweto na proizvodnite sili i fondovi. Neramnomernata prostorna struktura na industrijata e odredena prvenstveno so razmestenosta na prirodnite potencijali, razvojot na naselbite i infrastrukturnite sistemi. Poto~no prostorniot razvoj na industrijata e vrzan so resursnata osnova, geoprometnite i geopoliti~ka polo`ba i mo`nosta za dotok na kapital, no vrzani so izgradena struktura, tradicija i ~ove~ki potencijal. Tuka se nadovrzuva i paradigmata na odr`liviot razvoj, spored koja industriskiot razvoj treba da se usoglasi so mo`nostite, ograni~uvawata i obvrskite za za{tita na prostorot.

12

Pri vakvi uslovi, vo oblasta na industrijata teì{teto ostanuva na onie industriski granki koi koristat komparativni prednosti kako {to se prirodnite resursi. Ovie stopanski kapaciteti vo procesot na privatizacija bea privle~nata sila na stranskite investitori.

Isto taka i prostornata struktura na demografskiot potencijal pretstavuva zna~aen ~initel za pottiknuvawe na industriskiot razvoj so razvoj na pretpriemni{tvoto i otvarawe na mali i sredni pretprijatija vo op{tinite kade {to e prisuten ovoj potencijal. Imeno, naselenieto vo minatite vremiwa na silna industrijalizacija stekna stru~ni znaewa i iskustva vo tradicionalnite granki na industrijata, {to treba da se iskoristi so primena na nova tehnologija vo razvojot na maloto i sredno pretpriemni{tvo. Osnova na pretpriemni{tvata se malite i sredni prerabotuva~ki i uslu`ni kapaciteti locirani vo podra~jata so soodvetni resursi, raspoloìva rabotna sila i potro{uva~ki uslugi.

Programata na merki i aktivnosti za podr{ka na pretpriemni{tvoto i sozdavawe na konkurentnost na malite i sredni biznisi vo Republika Makedonija koja pretstavuva operazionalizacija na politikata i strategijata za mali i sredni pretprijatija, preku razni formi na finansiska i nefinansiska podr{ka, sozdava uslovi za otvarawe na novi rabotni mesta i namaluvawe na nevrabotenosta, zgolemuvawe na izvozot i podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota na naselenieto.

Poradi nedovolniot pristap do izvori za finansirawe i visokite tro{oci za finansirawe, osnoven izvor za dolgoro~no finansirawe na malite i sredni pretprijatija vo izminatiot period bea stranskite kreditni linii obezbedeni od bilateralni i multiratelarni kreditori (donatori). Ovie izvori na sredstva imaat zna~ajna uloga vo obezbeduvawe potrebni sredstva za razvoj na mikro i sredni biznisi vo op{tinite, a so toa i podobruvawe na vkupnata ekonomija.

So zajaknuvawe na pretpriemni{tvoto, razvojot na mali i sredni pretprijatija, so investicionata i kreditna politika i so politikata za razvoj na nedovolno razvieni podra~ja, se obezbeduvaat uslovi za pottiknuvawe na razvojot na site stopanski dejnosti.

Voveduvaweto na pazarniot mehanizam, sopstveni~kata transformacija i prestruktuiraweto na pretprijatijata uslovi razvoj na privatnata inicijativa i pretpriemni{tvo {to se potvrduva so zgolemuvawe na brojot na delovnite subjekti vo lokalnata samouprava, a so toa i na nivo na Republikata. Nositeli na rapidnoto zgolemuvawe na brojot na stopanskite subjekti se privatnite firmi za ~ie formirawe i rabotewe pogoduvaat novite sistemski re{enija.

Vkupniot broj na registrirani delovni subjekti vo periodot na tranzicionite promeni beleì trend na postojan porast vo site stopanski dejnosti. Najvisok porast e prisuten vo oblasta na trgovijata.

Najgolem del od novoformiranite stopanski subjekti se mali firmi, koi lesno se transformiraat i pove}eto rabotat so minimalni efekti, me|utoa pretstavuvaat potencijal za poefikasno proizvodstvo i vr{ewe uslugi.

13

Spored raspoloìvite podatoci od Dràvniot zavod za statistika, me|u

dejnostite na delovnite subjekti najzastapeni se dejnosta na trgovijata i delovnite uslugi (tercijaren sektor).

Op{ta tendencija vo strukturnite promeni na stopanstvoto e zgolemuvawe na tercijarniot sektor na dejnosti {to e rezultat na jaknewe na maloto i sredno pretpriemni{tvo i gasnewe i sopstveni~ka transformacija na nekoga{ golemite pretprijatija vo Republikata.

Spored formata na sopstvenost (sostojba 31 dekemvri 2004 god.), delovnite subjekti vo privatna sopstvenost zastapeni se so najvisok procent na strukturno u~estvo od 89,7%, ostanatite delovni subjekti (so nedefinirana, op{testvena, me{ovita i dràvna sopstvenost) u~estvuvaat so 10,3% vo vkupniot broj (165. 977) evidentirani delovni subjekti.

Od aspekt na prete`nata dejnost, najgolemo strukturno u~estvo od 51,8% e registrirano kaj delovnite subjekti vo dejnosta na trgovijata na golemo i trgovijata na malo, popravka na motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata, potoa vo sektorot prerabotuva~ka industrija 12,0%, vo sektorot soobra}aj, skladirawe i vrski 8,8%, vo sektorot drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti 7,1%, vo sektorot hoteli i restorani 4,7 %, vo sektorot aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti 4,5%, vo sektorot grade`ni{tvo 4,4%, vo sektorot zemjodelstvo, lov i {umarstvo 2,8% itn.

Postojniot prostoren raspored (razmestenost) na delovnite subjekti e izrazito neramnomeren, vo smisla na polarizacija pome|u podra~jata na gradovite i op{tinite. Od vkupno statisti~ki evidentirani 165. 977 delovni subjekti vo Republika Makedonija, 146. 307 odnosno 88,2% se locirani na podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite.

Prostorna razmestenost na delovnite subjekti vo urbani i ruralni op{tini -(sostojba 31 dekemvri 2004 god.)

Vkupno delovni

subjekti vo

R.Makedonija

Delovni sub. vo

op{tini so

sedi{te vo

grad

Delovni sub. vo

op{tini so

sedi{te vo

selo

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

140000

160000

180000

Evidencija na Delovni subjekti, Soop{tenija br. 6.1.1.35 od 2004 god. i br. 6.1.4.65 od 2005 god., Dràven zavod za statistika.

14

U{te pogolema e prostornata neramnomernost prisutna vo razmestenosta na kapacitetite od prerabotuva~kata industrija. Imeno 91,9% od kapacitetite se koncentrirani vo podra~jeto na op{tinite so sedi{te vo gradovite. Industriskite kapaciteti vo ovie 34 op{tini so sedi{te vo gradovi locirani se prete`no vo stopanskite zoni definirani so generalnite urbanisti~ki planovi. Golemite industriski zoni voglavno se locirani vo rabotnite delovi na gradskite naselbi, me|utoa so {ireweto na izgradbata tie ostanale vtkaeni vo urbanoto tkivo. Pogolem broj na industriski kapaciteti se so dejnost so dolgogodi{na tradicija (prehranbena, tekstilna, hemiska, drvna, grade`ni materijali, metaloprerabotuva~ka i dr.).

Prostorna razmestenost na delovnite subjekti od prerabotuva~kata industrija vo urbani i ruralni op{tini

Del.sub. vo

prerabot. ind.

vo op{tini so

sedi{te vo

grad

91,9%

Del. sub. vo

prerab. ind.

vo op{tini so

sedi{te vo

selo

8,1%

Vo odnos na realizacijata na postavkite za prostorna razmestenost na stopanskite kapaciteti ostanuva konstatacijata za visokata koncentracija na proizvodni kapaciteti na podra~jata na gradovite (Skopje, Bitola, Ohrid, Prilep, Tetovo, Kumanovo i dr.), dodeka na drugite podra~ja sostojbata i ponatamu e mnogu nepovolna. Vo pogolemiot broj na edinici na lokalna samouprava so ruralni karakteristiki, stopanstvoto se potpira isklu~ivo na zemjodelstvoto i se u{te ne se doneseni urbanisti~ki planovi kako preduslov za sozdavawe prostorni uslovi za locirawe na industriski kapaciteti i drugi komplementarni dejnosti so koi se pottikuva ekonomskiot i sevkupen razvoj kako na lokalno taka i na nacionalno nivo.

Osnova za disperzija na stopanskite sodrìni spored postavkite na Prostorniot plan na Republika Makedonija za ramnomeren razvoj na prostorot na Dràvata e sozdavawe na prostorni uslovi za nivno locirawe i gradba. So izrabotka na urbanisti~ka dokumentacija se sozdava institucionalna osnova za formirawe na stopanski zoni vo site naselbi, kako preduslovi za komunalno opremuvawe i soobra}ajna povrzanost so potesnoto i po{irokoto okruùvawe. Taka disperziranite mali rabotni sredi{ta pozitivno }e vlijaat na demografskiot, urban i sevkupen razvoj na Republikata

Denes, koga se sozdadeni sistemski uslovi za razvoj na pretpriemni{tvoto, edinicite na lokalnata samouprava i investitorite

15

soo~eni se so problemite na nedostatok na adekvaten prostor. Se pravat napori ovaa pre~ka da se otstrani, na na~in so koj vaè~kata (no i zastarena) prostorno planska dokumentacija da se izmeni i dopolni, no toa e sloèn i dolgotraen proces. Vo tek se izmeni i dopolnuvawa na prostorni i urbanisti~ki planovi so koi se obezbeduva prostor za stopanski zoni vo op{tinite.

So toa se otvora proces za ublaùvawe na neramnoteàta vo razmestenosta na stopanskite kapaciteti, kako eden od vaè~kite segmenti na vkupniot razvoj.

Izgradbata na kapaciteti na industrijata, maloto stopanstvo i pretpriemni{tvoto, so urbanisti~kite planovi se naso~uva vo grade`nite podra~ja na naselbite so cel pogolemo iskoristuvawe na postojnite stopanski zoni i postojnata komunalna infrastruktura.

So Prostorniot plan i so urbanisti~kite planovi se ovozmoùva razmestuvawe na stopanskite kapaciteti so modelot na koncentracija i disperzija vo prostorot: pro{iruvawe na stopanski zoni vo samite urbani prostori, osnovawe na novi stopanski zoni izdvoeni od grade`noto podra~je na naselbite, koe treba komunalno da se opremi i isto taka se ovozmoùva izgradbata na poedine~ni stopanski kompleksi nadvor od naselbite. Postoi opredelbata industrijata, maloto stopanstvo i pretpriemni{tvoto prioritetno da se smestuvaat vo zonite utvrdeni so urbanisti~kite planovi vo grade`nite podra~ja na naselbite so nastojuvawe kon podobro iskoristuvawe na postojnite industriski i stopanski zoni nameneti za ovie dejnosti so cel potpolno da se iskoristi prostorot i infrastrukturata i da se spre~i neopravdanoto zavzemawe na novi povr{ini.

Stopanskite zoni vo prostorot se locirani na dva na~ina:

‡ zoni vo sostav na naselbata i

‡ zoni nadvor od naselbata.

Vo nekoi urbani prostori stopanskite kapaciteti se locirani i vo ramki na stanbenite zoni soglasno propisite za za{tita na ìvotnata sredina.

Promeni vo prostorot

Vo tekot na poslednite {est meseci od minatata godina vo nekolku op{tini doneseni se urbanisti~ki planovi za stopanski kompleksi i za pro{iruvawe na povr{inite na zonite so stopanska namena so {to se obezbeduva prostor za gradba i otvarawe na novi stopanski objekti:

‡ Op{tina Prilep - Zgolemuvawe na povr{inata za gradba na Gradot:

‡ GUP za pridru`ni i uslu`ni objekti i drugi stopanski kompleksi na patot M-5 Bitola-Prilep-povr. 8,861 ha;

‡ GUP za stopanski kompleks na patot P-513, Makedonski Brod pat za Prilep, povr. 4,53 ha;

‡ GUP za stopanski kompleks jugozapadno od patot P-513, pat Prilep-M.Brod, povr. 10,49 ha;

‡ GUP za stopanski kompleks na pridru`ni i uslu`ni objekti na patot -106 i stopanski sodrìni, pov. 2,62 ha;

Zgolemuvawe na izgradenata povr{ina na selskite naseleni mesta:

16

‡ GUP za stopanski komleks na pridru`ni uslu`ni objekti na regionalniot pat P-106-motel "Pletvar", restoran "^e" i benzinska pumpa KO Pletvar, pov. 5,0 ha.

‡ Op{tina Ohrid

‡ GUP za stopanski kompleks, poteg Ohrid-Leskoec, so povr{ina od 13,20 ha.

‡ Op{tina [uto Orizari - so Op{t akt za naseleno mesto predvideni se i povr{ini za stopanska namena:

‡ n.m. Dolno Orizari - definiran e prostoren razvoj vo opfat od 39,9ha;

‡ n.m. Gorno Orizari - definiran e prostoren razvoj vo opfat od 35,5ha.

Novi izgradeni stopanski objekti ili objekti koi se vo gradba, evidentirani se vo slednite op{tini:

‡ Op{tina Vrap~i{te - objekt za granulacija so 5 vraboteni vo industriska zona;

‡ Op{tina Murtino - vo naselba Bansko - nov apartmanski del vo kompleksot za rehabilitacija Bawa Bansko;

‡ Op{tina Krivoga{tani - Pilana (prerabotka na drvo) so 8 vraboteni, lokalitet Krivoga{tani;

‡ Op{tina Vitoli{te - vo s. Vitoli{te vo gradba e mini mlekara;

‡ Op{tina Vasilevo - vo industriska zona:rabotilnica i servisirawe na kamioni.

‡ Op{tina Xep~i{te - Novi industriski objekti:

s. Xep~i{te:

‡ Renova-Suvi materijali za grade`ni{tvo, so 20 vraboteni;

‡ Alpi-proizvodstvo na mle~ni proizvodi, so kapacitet 6000 l dnevno i so 15 vraboteni;

‡ [ar produkt- proizvodstvo na mle~ni proizvodi so 9 vraboteni;

‡ [pendi - proizvodstvo na metalni proizvodi, so 10 vraboteni;

‡ Nuna kom - metalno proizvodstvo, so 3 vraboteni;

‡ Has -plast-proizvodstvo na plasti~ni folii, so 6 vraboteni;

‡ Musa AG- plasti~ni malteri so 4 vraboteni;

‡ Gran - konzervirawe zelen~uk-sezonski vrabotuvawa 40 rabotnici plus 6 vraboteni;

‡ Plast - izgraden objekt za proizvodstvo na plasti~ni elementi;

‡ ]azimi - proizvodstvo na proizvodi od kompiri;

‡ Eksim - melnica, so 4 vraboteni;

17

‡ Balkan- Melnica, so 7 vraboteni;

‡ Vo izgrdba Mlin za proizvodstvo na sto~na hrana;

‡ Xegi-Komerc-proizvodstvo na behaton elementi so 7 vraboteni;

‡ Proizvodstvo na sagegs, so 3 vraboteni.

s. Poroj:

‡ Eko [ar- proizvodstvo na mle~ni proizvodi, so 9 vraboteni;

‡ Suvafiks- proizvodstvo na suvi malteri so 10 vraboteni;

‡ Mikeli-proizvodstvo na beton za grade`ni{tvo, so 10 vraboteni;

‡ Irfaroleder-proizvodstvo na plasti~ni prozori i vrati, so 4 vraboteni;

‡ Era- proizvodstvo na sokovi so 5 vraboteni;

‡ Nitikom-proizvodstvo na behaton elementi so 5 vraboteni;

‡ Koka e Art-Mlin so 4 vraboteni;

‡ Aliu-proizvodstvo na metalni elementi, 5 vraboteni;

‡ Z|imi-armatura za grade`ni{tvo, 9 vraboteni.

‡ Op{tina Vinica;

‡ Stopanski krug "Tondah" - Vinica, fabrika za }eramidi, vraboteni nema;

‡ Adaptacija na qu{tara za oriz vo fabrika za kola~i, Vinica, DOO "Mak progres", vraboteni 37.

‡ Op{tina Kratovo - Bilans na povr{ini na podra~jeto na op{tinata:

a) industriski povr{ini (objekti vo gradba) 1-2 ha;

b) Geotermalen kompleks "Zdravevci" vo s. Vakav, fabrika za mineralna voda "Dobra voda" i gazirani sokovi, vrabotuvawe na okolu 30-50 rabotnici za proizvodstvo i transport; Po{irokiot kompleks }e opfa}a nad 30 ha povr{ina;

v) Vo po~etna faza e adaptacija na objekt za ovo{ni sokovi i mlekari vo gradot Kratovo.

‡ Op{tina Podare{ - s. Podare{, industriska zona, pilana vo gradba-re`ana i parena gra|a i dr. finalni prerabotki od drvo;

‡ Op{tina Ko~ani - Dolni Podlog i lokalitetot "Kopa~e" - GUP za stopanski kompleks "Kopa~e", "Melni~ka industrija", vrabotuvawe na 60 lica.

Navedenite promeni vo prostorot se pokazatel za naporot i te`nenieto na edinicite na lokalnata samouprava kako nositeli na stopanskiot razvoj za

Navedenite promeni vo prostorot se necelosni so ogled na relativno maliot odziv na edinicite na lokalnata samouprava vo obezbeduvawe na informacii so sprovedenata anketa -Informativen list i Izve{taj za promeni vo prostorot.

18

svoite podra~ja aktivno da se vklu~at vo pazarnoto stopanstvo i razvojot na vkupnata ekonomija, so {to se o~ekuva i porast na vrabotuvawe na naselenieto. So toa se postignuva odreden stepen na disperzija na stopanskite sodrìni i vo prostorite kade do sega ne bile sozdadeni uslovi za razvoj na drugi dejnosti osven na zemjodelstvo.

3.5. Vodostopanska infrastruktura

Edna od osnovnite postavki na Prostorniot plan e za{titata i racionalnoto koristewe na vodnite resursi, kako vaèn i nezamenliv element vo sevkupniot razvoj i podignuvawe na nivoto na kvalitetot na ìveewe. Vodnite resursi vo Republikata, poradi nivnata neednakva vremenska i prostorna raspostranetost baraat golemo vnimanie vo nivnoto koristewe, za{titata od neplansko koristewe i za{tita od zagaduvawe.

Dolgoro~noto re{avawe na obezbedenost so voda vo Republikata treba da bide usloveno od neminovnite potrebi so zapazuvawe na principot na odrìv razvoj. Razvojot na vodostopanstvoto treba da se odviva preku racionalno koristewe na vodata so zafa}awe na novi i pro{iruvawe na postoe~kite izvornici so cel maksimalno da se iskoristat nivnite kapaciteti.

Izgradbata na novi vodostopanski sistemi treba da se bazira na permanentno istraùvawe na podzemnite vodi, odreduvawe na za{titni zoni na sega{nite i idni mo`ni izvornici i odreduvawe na merki za nivna za{tita. Treba da se spre~at odelni parcijalni re{enija koi }e onevozmoàt ili }e go ote`nat idniot razvoj na kompleksni pozitivni vodostopanski re{enija

Akumulacii

Poa|ajki od faktot deka vodostopanstvoto ne moè da odgovori na potrebite bez da se obezbedi akumulirawe na povr{inskite vodi, treba da se za{titat profilite predvideni za izgradba na novi akumulacii (vkupno 47 vo Republika Makedonija) so koi }e se akumulira 49% od prose~nite proteci od Republikata i }e se ovozmoì godi{no izramnuvawe i regulirawe na protecite so potrebite.

Kako mo`ni izvornici za navodnuvawe se smetaat i malite akumulacii ~ii broj vo naredniot period treba da se zgolemi za u{te okolu 100 profili.

Vo izminatiot period pozna~ajni zafati vo oblasta na vodostopanstvoto se zavr{uvaweto na gradbata na branata "Kozjak" i otpo~nuvawe so gradba na

branata "Matka II". So izgradbata na branata "Matka II" celosno }e se zaokruì proektot za hidroenergetskoto iskoristuvawe na vodite na r. Treska koj se

sostoi od tri kaskadni akumulacii: "Kozjak", "Matka II" i "Matka".

Branata "Kozjak" e so slednite karakteristiki:

‡ kota na kruna na branata 472,1 m.n.v.

‡ kota na maksimalno rabotno nivo 459,0 m.n.v.

‡ kota na minimalno rabotno nivo 432,0 m.n.v.

‡ kota na katastrofalno nivo 469,6 m.n.v.

Drug vaèn vodostopanski objekt na r. Treska otpo~nat so gradba e branata "Matka II". Akumulacijata }e gi ima slednite karakteristiki:

19

‡ kota na maksimalno rabotno nivo 357,3 m.n.v.

‡ kota na minimalno rabotno nivo 355,0 m.n.v.

‡ kota na katastrofalno nivo 362,3 m.n.v.

‡ vkupen volumen 9,1 h 106 m3

So izgradbata na akumulacijata "Kozjak" i otpo~nuvaweto na izgradba na akumulacijata "Matka II" vsu{nost se realizira del od hidro sistemot "Skopsko Pole". koj e sostaven od tri podsistema: podsistem "Kozjak"; podsistem "Treska" i podsistem "Kadina Reka".

HS "Skopsko Pole" pretstavuva pove}enamenski proekt koj }e ovozmoì vodosnabduvawe na naselenieto, industrijata, proizvodstvo na elektri~na energija, za{tita od golemi vodi i navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini vo Skopskiot region.

Vodosnabduvawe na naseleni mesta

Soglasno Prostorniot plan na Republika Makedonija i dolgoro~nite planirawa, osnovna cel vo razvojot na vodostopanstvoto e obezbeduvawe na dovolna koli~ina na kvalitetna voda, prvenstveno za vodosnabduvawe na naselenieto i prehranbenata industrija i za site drugi dejnosti koi proizleguvaat od sega{niot i planiraniot razvoj na prostorot.

Pro{iruvaweto na postoe~kite vodosnabditelni sistemi, preku priklu~uvawe na novi naseleni mesta, treba da ovozmoì maksimalno iskoristuvawe na izvornicite. Razvojot na sistemite za vodosnabduvawe }e se ovozmoì i preku modernizacija, rekonstrukcija i sanacija na postoe~kite sistemi za vodosnabduvawe i navodnuvawe so cel da se namalat zagubite do realna granica 15 do 20% vo vodosnabditelnite sistemi i do 10% vo sistemite za navodnuvawe.

Vo izminatiot period vo oblasta na podobruvawe na vodosnabditelnata infrastruktura vo naselenite mesta, odnosno vodosnabduvaweto vo Republika Makedonija zafatite se odnesuvaat vo prevzemawe na merki za rekonstrukcija i pro{iruvawe na postoe~kite mreì vo naselenite mesta ili zafati za izgradba na dovodi za vodosnabduvawe na selata.

Pozna~ajni zafati za podobruvawe na vodosnabduvaweto prevzemeni se za gradot Prilep i za gradot Probi{tip so zapo~nuvawe na realizacijata na HS "Zletovica".

Za gradot Prilep koj se soo~uva so problemi vo vodosnabduvaweto poradi nedostig na voda izgraden e rezerven sistem za vodosnabduvawe koj }e se koristi vo periodite koga }e se pojavi nedostatok na voda od sistemot "Studen~ica".

Noviot sistem se sostoi od dovod na voda so dijametar ө 300 mm od akumulacijata "Prilep" i filternica so kapacitet od 216 m3/~as.

Gradot Probi{tip vo planskiot period }e se snabduva od HS "Zletovica". Vo faza na gradba e del od cevovodot koj odi vo pravec od predvidenata brana kon filternicata. Noviot cevovod od koj treba da se izvedat u{te 4.200 m. se priklu~uva na postoe~kiot cevovod za vodosnabduvawe na Probi{tip. Tehni~ka dokumentacija za HS "Zletovica" e vo faza na revizija od strana na Japonskata vlada koja ja kreditira realizacijata.

Drugi zafati so koi }e se podobri vodosnabduvaweto vo naselenite mesta vo Republika Makedonija prevzemeni se vo op{tinite

20

‡ Op{tina Podare{ - s. Podare{ dovod na voda za Kar{i Maale so dolìna od 800m

‡ Op{tina Del~evo - vodovod za s. Vir~e so dolìna od 2,0k m

‡ Op{tina Zajas - s Gre{nica vodovod vo dolìna od 9,5km

‡ Op{tina [tip - rekonstrukcija i pro{iruvawe na mreàta za grad [tip

‡ Op{tina Staravina - vodosnabduvawe na s. Zovi}

‡ Op{tina Rostu{e - vodovod vo s. Skudriwe 6,5km

‡ Op{tina Gradsko - za s. Vini~ani izgradba na glaven dovod 4,75km od Dvori{ka Reka.

‡ Op{tina Del~evo - s. Vir~e mreà od 2,6km

‡ Op{tina Dobru{evo - dovod na voda od 4,0 km za s. Radobor, Trap i Budakovo

‡ Op{tina Kratovo - vodovodi za sela vo dolìna od 11,0km; pro{iruvawe na vodovodnata mreà za Kratovo za 150m

‡ Op{tina Vinica - rekonstrukcija na mreàta za Vinica vo dolìna od 163m; vodovod za s. Dragobra{te 2,1km

‡ Op{tina centar @upa - vodovod za s. Koxaxik vo dolìna od 7,0km

‡ Op{tina Xep~i{te - za s. \ermo mreà vo dolìna od 3,0 km

‡ Op{tina Peh~evo - vo tek e gradba na cevovod za vodosnabduvawe na Peh~evo i okolni naselbi so dolìna od 9,34 km od @ta~ka reka

‡ Op{tina Oble{evo - izgraden e vodovod vo dolìna od 14km

‡ Op{tina Vitoli{te - vodosnabduvawe na s. âni{te i vo tek e izgradba na mikroakumulacija Studena voda

‡ Op{tina Prilep - vodovod za s. Volkovo so dolìna od 950m

‡ Op{tina Probi{tip - vo sklop na HS "Zletovica" vo tek e izgradba na cevovod vo pravec od branata do filternicata so vkupna dolìna od; vodovod za s. Kundino, Mar~ino i za Probi{tip

‡ Op{tina Ilinden - vo tek e izgradba na mreà vo s.Tekija i Deqadrovce

‡ Op{tina Ara~inovo - vo tek e gradba na vodovod za s. Ara~inovo

21

‡ Op{tina Krivoga{tani - izgraden e dovod na voda za s. Borotino i za s. Vo|ani

‡ Op{tina Demir Hisar - izgraden e dovod na voda do s. Strugovo 2,6km

Vodosnabduvawe na industrijata. Za potrebite na tehnolo{kiot proces na REK "Bitola" izgraden e dovod za tehni~ka voda od HS "Streèvo" so slednite karakteristiki: dijametar na cevkiite od 700 i 800 mm., dolìna od

16.999 m. i protok od Q = 600 l/sek. Zafa}aweto na voda e od glavniot kanal na HMS "Streèvo"

Iako kapacitetot na novite izgradeni sistemi i pro{iruvaweto na postoe~kite sistemi ne moè da gi pokrie celosno potrebite za vodosnabduvawe sepak doprinesuvaat vo podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i obezbeduvawe na kvalitetno vodosnabduvawe koe podrazbira kontinuirano doveduvawe na voda do potro{uva~ite vo tekot na celata godina, so potrebniot kvalitet, koli~ina i pritisok.

Odveduvawe na otpadni vodi

Eden od osnovnite prioriteti vo za{titata na ìvotnata sredina e izgradba na kanalizacioni sistemi za prifa}awe na otpadnite vodi, nivno doveduvawe do pre~istitelna stanica i ispu{tawe vo najbliskiot recipient po doveduvawe na kvalitetot na voda do potrebniot stepen.

Izgradenosta na kanalizacionite sistemi vo Republikata e na nisko nivo, samo vo 12 naseleni mesta pokrienosta so kanalizaciona mreà e nad 80%.

Zapirawe na trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi i podobruvawe na nivniot kvalitet do nivo na zakonski propi{aniot kvalitet }e se postigne so izgradba na kanalizacioni sistemi i uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi. So ovie uredi }e se opfatat 83% od komunalnite otpadni vodi. Koncepcija e pogolemite naseleni mesta da imaat lokalni pre~istitelni stanici.

Industriite koi gi ispu{taat otpadnite vodi od tehnolo{kiot proces mora da imaat predtretman pred da bidat ispu{teni vo gradskata mreà. Naj~esto tretmanot na industriskite otpadni vodi e nesoodveten, samo mehani~ki - so talo`nici, pa potrebno e izgradba na soodvetni pre~istitelni stanici so posovremena tehnologija koja dava efikasni rezultati.

Odveduvawe na otpadni vodi od naseleni mesta

Vo op{tina Kumanovo vo tek na izgradba na regionalen kolektor koj }e gi zafa}a otpadnite vodi od naselbite Rànovce, Opae i Lopate so vkupna dolìna od 5.570 m. i dijametar od 300, 400 i 600 mm. Kolektorot se priklu~uva na kanalizacionata mreà na gradot Kumanovo. Pre~istitelnata stanica e vo faza na izgradba.

Za za{tita na prirodnite vodoteci od fekalni otpadni vodi vo gradot Ko~ani e izveden magistralen kolektor za fekalni otpadni vodi od desnata strana na r. Bregalnica vo dolìna od 10,5 km.

Vo op{tina Veles vo tek e izgradba na regionalen kanalizacionen sistem okolu ezeroto "Mladost": fekalen kolektor so zaedni~ka pre~istitelna

22

stanica, koj }e gi zafa}a otpadnite vodi od selata Mamut~evo, Kumarino, Sujaklari i Otovica.

Vo op{tina Miravci, za naselbata Miravci izveden e kolektor za fekalna kanalizacija vo vkupna dolìna od 3.120 m. i pre~istitelna stanica. Ostanuva da se doizgradi sekundarnata kanalizacionata mreà vo naselbata.

Izgradenite sistemi vo izminatiot period ni odaleku ne gi zadovoluva kriteriumite za podobar i pokvaliteten ìvot na naselenieto vo Republika Makedonija. Vo Republikata izgradenosta na kanalizacionite sistemi e na nisko nivo, posebno vo selata kade se u{te otpadnite vodi se odveduvaat vo septi~ki jami. Vo idniot period treba da se posveti pogolemo vnimanie na izgradba na kanalizacioni sistemi, so {to }e se doprinese vo za{titata na ìvotnata sredina, zapirawe na trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi, a so toa i na za{titata na sega{nite i idnite izvornici nameneti za vodosnabduvawe.

Navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini

So cel maksimalno da se iskoristi vodata i da se namalat zagubite potrebna e revitalizacija i modernizacija na sistemite za navodnuvawe i primena na novi tehniki za navodnuvawe.

Izgradbata na sistemite za navodnuvawe i revitalizacijata se odviva so slabo tempo. Vo 2004 god. bile planirani da se navodnuvaat 38.541 ha obrabotlivi povr{ini, no navodnuvani se samo 23.160 ha. ili 60% od predvidenoto. Vo op{tina Gradsko pro{iren e sistemot za navodnuvawe za novi 18,6 ha. na lokalitet Dolno î~evo.

Za{tita od poplavi i erozija

Za{titata na prostorot od erozija i poplavi treba da se sproveduva vo ramkite na celokupnata za{tita na ìvotnata sredina so prevzemawe na grade`ni i {umsko - meliorativni raboti.

Vo izminatiot period ne se izvedeni zafati za regulacii na rekite i prirodnite vodoteci za za{tita od negativnite dejstva od poplavi i erozija.

3.6. Soobra}ajna infrastruktura

Soobra}ajnata infrastruktura pretstavuva tehni~ki sistem so izrazena prostorna komponenta. Naj~esto se upotrebuva koga treba da se dade pretstava za razvienost na nekoj prostor vo smisla na negovata osvoenost, odnosno dostapnost i povrzanost so istite sistemi od povisok red.

Prisutnosta na soobra}ajnata infrastuktura i intenzitetot so koj taa vo nego e zastapena se smeta za prva pretpostavka na razvojot vo dadeniot prostor, pa za Republikata pretstavuva predmet na poseben interes i kontinuirana grià na zaednicata. Ova osobeno vo podra~jeto na lokalnata mreà na pati{ta i pravci, osobeno vo ridsko-planinskite i pograni~nite podra~ja, a potoa i na patnata mreà od povisok red, odnosno po{iroko prostorno, stopansko i soobra}ajno zna~ewe.

Osnovata za planirawe i razvoj na patnata mreà na Republika Makedonija se bazira na odredbite za kategorizacija na pati{tata, na

23

strate{ki definiranite me|unarodni koridori za paten soobra}aj, na dosega izgradenata evropska patna mreà-TEM so "E" oznaka na pati{tata, na dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mreà, kako i na opredelbite od dolgoro~nata strategija za razvoj.

Osnovnite patni koridori i vo idnina }e gi sledat ve}e tradicionalnite pravci vo nasoka sever-jug (koridor 10), odnosno istok-zapad (koridor 8), {to se vkrstosuvaat vo prostorot pome|u gradovite: Skopje, Kumanovo i Veles. Na toj na~in del od magistralnite pati{ta vo Republika Makedonija }e formiraat tri osnovni patni koridori, {to treba da se izgradat so tehni~ki i eksploatacioni karakteristiki kompatibilni so sistemot na evropskite avtopati{ta (TEM).

Koncepcijata za razvoj na èlezni~kiot sistem bazira na potrebata za modernizacija i pro{iruvawe na èleznicata vo celina, kako i povrzuvawe na èlezni~kata mreà na Republika Makedonija so soodvetnite mreì na Republika Bugarija i Republika Albanija.

Vozdu{nite pati{ta vo Republika Makedonija se integralen del od evropskata mreà na vozdu{ni koridori so {irina od 10 nauti~ki milji vo koi kontrolirano se odvivaat preletite nad teritorijata na dràvata.

Sega{nite osum vozdu{ni pati{ta nad Republika Makedonija vo naredniot period se o~ekuva celosno da se prestruktuiraat vo t.n. ednosmerni dvièwa so jasni razgrani~uvawa na dolnite i gornite nivoa, pri {to da se vovedat u{te 2 do 3 vozdu{ni pati{ta vo zapadniot sektor i u{te 1 do 2 vo koridorot Istok-Zapad. Preletite nad teritorijata na Republika Makedonija }e se izvr{uvaat, glavno, preku ednosmerni vozdu{ni pati{ta, organizirani i tehni~ko-tehnolo{ki opremeni i vodeni so sopstvena oblasna kontrola.

Vo ramkite na pratewe na realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija, izvr{ena e anketa vo op{tinite spored informativen list koj gi sodrì site oblasti zastapeni vo Planot. Vrz osnova na analiza na dobienite podatoci moè da se konstatira sledno:

‡ Vo ramkite na regionalnata patna mreà izgradeni se pati{ta vo slednite op{tini: D.Kapija (obikolnica, 2,5 km. na povr{ina od 60 ha.), Murtino (5,4 km), Probi{tip (0,79 km. na povr{ina od 0,62 ha), Dobru{evo (1,1 ha), Staravina (1,0 km), Kon~e (7,7 ha), Zajas (2,1 ha) i Vev~ani (1,1 ha);

‡ Vo ramkite na lokalnata patna mreà izgradeni se pati{ta vo slednite op{tini: Krivoga{tani (4,8 km. na povr{ina od 2,3 ha), Ara~inovo (2,2 km), Kosel (3,0 km), probi{tip (2,4 ha), Prilep (3,2 km), Bosilovo (4,2 km), Vasilevo(0,5 ha), Veles (2,1 km.; 0,6 ha), Kratovo (1,0 km.; 2,0 ha), Dobru{evo (3,3 ha), Brvenica (3,5 ha), Gradsko (1,0 km; 0,4 ha), Staravina (3,3 km), Kon~e (6,3 ha), Zajas (1,0 ha), Vev~ani (2,5 ha) i Ko~ani (30,2 ha).

Vo natamo{en period se o~ekuva ostvaruvawe definiranite planski

postavki.

24

3.7. Energetska infrastruktura i komunikacii

Vo izminatiot period od oblasta na energetikata evidentirani se slednite sostojbi i promeni vo prostorot:

Rudnici za jaglen i termoelektrani

Zaradi namaluvawe na koli~inite na lignit od postojniot rudnik Suvodol nameneti za TEC Bitola, zapo~nato e so otvarawe na povr{inskiot kop Brod-Gneotino. Takov nedostatok se javuva i vo TEC Oslomej kade e zaradi celosna iscrpenost na rudnikot Oslomej-Istok e otvoren nov kop Oslomej-Zapad. So napravenite investicii vo novite kopovi na jaglen za potrebite na REK Bitola i REK Oslomej nivniot vek na rabotewe e prodol`en za nerednite dvaesettina godini.

Bilans na jaglen od sopstveno proizvodstvo

Rudnik Kapacitet DTM 2000 2010 2020

106T KJ/kg 106t TJ 106t TJ 106t TJ

Suvodol 6,50 7651 6,50 49731 2,50 19128 2,50 19128

Suvodol PJS 4,00 7210 - - 4,00 28840 4,00 28840

Brod-Gneotino 2,00 8461 - - 2,00 16922 2,00 16922

@ivojno 2,30 8179 - - - - 2,30 18812

Mariovo 2,00 7893 - - - - 2,00 15786

Oslomej 1,00 7314 1,00 7314 1,00 7314 - -

Brik-Berovo 0,12 8310 0,12 997 0,12 997

Piskup{tina 0,10 10327 0,1 1033 0,1 1033 0,1 1033

Popovjani 1,00 4530 - - - - 1,00 4530

Zvegor-Stamir 0,12 8214 - - - - 0,12 986

Negotino 2,50 8300 - - 2,50 20750 2,50 20750

Vkupno 59075 742545 126787

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

Su

vo

do

l

Su

vo

do

l P

JS

Br

od

-

Gn

eo

ti

no

@i

vo

jno

Ma

ri

ov

o

Osl

om

ej

Br

ik

-Be

ro

vo

Pi

sku

p{

ti

na

Po

po

vja

ni

Zv

ego

r-

St

am

ir

Ne

got

in

o

2000 2010 2020

Vo ovie bilansi e vlezena energija predadena na potro{uva~ite i

energija za energetski transformacii. Vkupnata potro{uva~ka na jaglen do 2020 god. se predviduva da se zgolemi za 2.33 pati (PGSP 4.3%). Spored Prostorniot

25

Plan na Republika Makedonija se predviduva{e zgolemuvaweto do 2020 god. da iznesuva za 1.4 pati (PGSP 1.3%).

Spored vaka napraveniot bilans vo idniot period se planira pogolemo u~estvo na jaglenot od sopstveno proizvodstvo kako primaren izvor na energija. So toa se vr{i racionalno angaìrawe na doma{nite energetski izvori, optimalno se iskoristuva raspoloìvata energija i se namaluva uvoznata zavisnost.

Vo period 2000-2010 god. potrebno e da se aktivira PSJ Suvodol, koj }e raboti vo paralelna rabota so Suvodol i }e obezbeduva jaglen za TE Bitola. Vo ovoj period se predviduva otvarawe na povr{inskiot kop Brod-Gneotino.

Vo period 2010-2020 god. }e zapo~nat podgotovki za otvarawe na rudnikot Mariovo i rudnikot @ivojno. So zatvaraweto na rudnikot Oslomej-Zapad, snabduvaweto na TE Oslomej so jaglen }e prodolì od rudnikot Popovjani.

Termoelektrani:

instalirana snaga mo`no proizvodstvo gorivo

MW GWh/godi{no

Postojni 1010 5241

Mo`ni novi:

TE-TO Skopje 190 1100 zemen gas

GKC 1 235 1300 zemen gas

GKC 2 235 1300 zemen gas

Vkupno 1670 8941

Vo bilansot na vkupnoto proizvodstvo na elektri~na energija od termoelektrani do 2020 god. vo odnos na Prostorniot plan na Republika Makedonija zgolemena e instaliranata snaga za 7% dodeka mo`noto godi{no proizvodstvo e zgolemeno za 1%.

Vo period 2000-2010 god. }e zapo~ne so rabota gasnata kogenerativna TE-TO Skopje so proizvodstvo na 190 MW elektri~na i 150 MW toplinska energija.

Vo period 2010-2020 god. }e zapo~ne so proizvodstvo na el.energija dvete gasni elektrani so kombiniran ciklus. Elektrani }e imaat instalirana

mo}nost od 235 MW i mo`no godi{no proizvodstvo na 1300 GWh.

So vleguvawe vo proizvodstvo na gasnite termoelektrani pokraj jaglenot kako pogonsko gorivo se voveduva i zemeniot gas so {to se namaluvaat emitiranite {tetni materii i negativnite posledici vrz ìvotnata sredina. Istovremenoto proizvodstvo na elektri~na i toplinska energija }e ja podobri energetskata efikasnost na termoelektranite i }e pridonese kon uskladuvawe na gasifikacijata i toplifikacijata.

Hidroelektrani

Vo 2004 godina sinhronizirana e i pu{tena vo rabota HEC Kozjak. Ova e prva izgradena elektrana po 16 godini vo Republika Makedonija. Istata godina,

so probivawe na opto~no-prelivniot tunel i temelniot ispust zapo~na e prvata faza na realizacija na gradba na HEC Sveta Petka.

Izgraden e nov cevkovod od Streèvo do REK Bitola, kako i nova ma{inska hala na HE Matka. Zavr{ena e revitalizacijata na {este golemi hidroelektrani so {to prodolèn e nivniot raboten vek za narednite 20-30 godini.

26

Hidroelektrani

Instalirana snaga Mo`no proizvodstvo Korisen volumen na akumulacija

MW GWh/godi{no 106 m3

Postojni 514,3 1396 1148,80

Mo`ni novi:

êbren 333 840,3/785,6 555

Bo{kov Most 70 126,7 0,86

Sveta Petka 36,4 66 1,10

Gradec 54,6 252,4 43,0

Veles 93 300,6 64,0

Gali{te 194 262 256

Lukovo Pole 102 38,0

Novi mali HE 256,0 1190

Vardarska dolina 176,8 783,7

Vkupno 1728,1 5265/5320

Spored podatocite na A.D.ESM instaliranite snagi na mo`nite novi hidroelektrani se pogolemi za 7,5% dodeka mo`noto godi{no proizvodstvo e pogolemo za 20,3% vo odnos na Prostorniot plan na Republika Makedonija.

Vo period od 2000-2010 god. pokraj zapo~nuvawe so gradba na HE Sveta Petka, se predviduva zapo~nuvawe so gradba na HE Bo{kov Most i nekolku mali

hidroelektrani so vkupna snaga od 22 MW.

Vo period od 2010-2020 god. }e zapo~nat so rabota HE êbren, HE Gali{te, elektranite na Vardar: HE Veles, HE Gradec i HE Kukure~ani kako i

nekolku mali hidroelektrani so vkupna saga od 67 MW.

Elektri~na energija

Jaglenokopite-energetski izvori za rabota na termoelektranite zaradi nivnata se pogolema iscrpenost pridonesuvaat kon toa da sega{no proizvodstvo na termoelektranite ne moàt da gi zadovolat vkupnite potrebni od el.energija na potro{uva~ite. Zaradi ova od godina vo godina se zgolemuva potrebata od uvoz na elektri~na energija. Spored podatoci od A.D.ESM za period april 2005-

maj 2006 godina }e bide uvozena elektri~na energija vo iznos od 2,33 GWh ili dvojno pove}e od minata godina.

Sopstveno proizvodstvo na elektri~na energija

Elektroenergetski objekt

2000 2010 2020

MW GWh MW GWh MW GWh

Termoelektrani 1010 5159 1245 6291 1705 8224

TE-TO - - 190 1100 190 1100

Hidroelektrani 434 1170 634 1743 1393 3659

Vkupno 6329 9133 12983

27

Istalirana mo}nost na elektro energetski objekti (vo MW)

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

Ter

mo

el

ek

tr

an

i

TE

-TO

Hi

dr

oe

le

kt

ra

ni

Vk

up

no

2000 2010 2020

Proizvodstvo na elektri~na energija (vo GWh)

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

Ter

mo

elek

tran

i

TE

-TO

Hi

dro

el

ek

tr

ani

Vk

upn

o

2000 2010 2020

Porastot na potro{uva~kata na elektri~na energija vo Makedonija vo

izminatite godini ne be{e sleden so soodvetno zgolemuvawe na proizvodnite kapaciteti. Za periodot mart 2004-mart 2005 god. koli~inata na uvezena elektri~na energija e ednakva na godi{noto proizvodstvo na eden blok od termoelektranata vo Bitola.

Sistemi za prenos na elektri~na energija

Vrskata me|u proizvodstvenite kapaciteti i distibuciite se ostvaruva preku visokonaponskata prenosna mreà i razvodnite trafostanici. Prenosnata mreà ima dolìna od 1947,8 km a instalirana mo}nost na

transformatorski stanici iznesuva 2828,5 MVA. Distribucijata se vr{i preku 28 organizaciski edinici a snabduvaweto se vr{i na visoko, sredno i nisko naponsko nivo.

Od prenosnata mreà koja {to ima golemo zna~ewe vo el.energetskoto povrùvawe na Republika Makedonija so sosednite sistemi, najzna~ajni se:

‡ 400 kV vodot od TS Dubrovo do TS [tip e izgraden i vo pogon

28

‡ 400 kV vodot [tip-êrvena Mogila (Republika Bugarija) e vo faza na gradba

‡ 400 kV TS Skopje 5 e pu{tena vo rabota od 2003 god.

Za zajaknuvawe na interkonektivnite vrski so sosednite elektroenergetski sistemi so Prostorniot Plan bea predvideni i vrskite Bitola-Lerin (kon Grcija) i Skopje5-Tirana (kon Albanija). No spored podatoci od A.D.MEPSO se vr{i redefinirawe na vrskata kon Albanija.

So Fizibiliti studijata koja {to ja prigotvuva SEETEC-Kanada a vo koja u~estvuvaat i stru~ni lica od AD MEPSO, za inter-konektivniot 400 kV vod koj gi povrùva Makedonija i Albanija, predloèni se dva koridora: prviot koj minuva preku Nacionalniot park Gali~ica i vtoriot koj minuva niz Bitolskiot, Resenskiot, Ohridskiot i Stru{kiot region se~ej}i ja planinata Jablanica vo dve varijanti. Vo idniot period se o~ekuva da se izrabotat stru~ni analizi od koi }e proizleze trasata na ovoj vod koja {to }e bide najpovolna i so najmalku konfliktni to~ki vo odnos na postojnite i planirani infrastrukturni i ostanatite sistemi. So zajaknuvawe na interkonektivnite vrski }e se zgolemi razmenata na elektri~na energija so sosednite dràvi i }e se podobri kvalitetot i doverlivosta vo rabotata na elektroprenosnata mreà.

Naftovoden sistem

So izgradba na naftovodot Skopje-Solun vo 2002 god. zaradi sigurnosta na isporakata i predvidlivosta na cenite sozdadeni se uslovi za dolgoro~no i strate{ko planirawe za snabduvaweto so energensi vo Makedonija koe ve}e ne e zavisno od dnevnite ili kratkoro~nite turbolencii na pazarot.

OKTA-Rafinerija za nafta e edinstven proizvoditel na nafteni derivati vo Makedonija. So prerabotka od okolu 1 milion toni surova nafta na godi{no nivo, OKTA AD Skopje ima vode~ka uloga vo proda`ba, snabduvawe i distribucija na nafteni derivati vo Republika Makedonija i regionot.

Vo 2004 godina preraboti 832980 toni surova nafta od koi proizvedeni se i na doma{niot pazar prodadeni vkupno 403722 toni razni te~ni goriva i 282685 toni mazut. So toa vkupnata potro{uva~ka na nafteni derivati vo Republika Makedonija e zadovolena za 95% a samo 5% se uvozni.

So izgradbata na novata tehnolo{ka linija i disulfurizatorot, Rafinerijata proizveduva eko dizel goriva so mal procent na sulfur vo svojot sostav koi se vo mo`nost da gi zadovolat i najstrogite ekolo{ki standardi vo evropski i svetski ramki.

Po{tenski soobra}aj

Od dostaveniot godi{en izve{taj na J.P. za Po{tenski soobra}aj "Makedonska po{ta"-Skopje proizleguva deka zaklu~no so dekemvri 2004 godina vo Makedonija registrirani se vkupno 318 po{tenski edinici. Pri toa otvoreni se slednite novi edinici:

‡ vo CRPS Skopje 1 otvoreni se:

1. P.E. Kondovo, {altersko-dostavna po{ta; 2. P.E. Saraj, {alterska po{ta; 3. P.E. MTV e prefrlena na Praven fakultet; 4. P.E. Kvanta{ki e prefrlena na Skopski saem;

29

5. P.E. Stara èlezni~ka e prefrlena vo "Nova Makedonija"; 6. P.E. kasarna \.Petrov i P.E. Cre{ovo se zatvoreni; 7. P.E. @elezara e opoàrena i zatvorena.

‡ vo CRPS Tetovo otvoreni se novi edinici:

1. P.E. Jaìnce, {altersko-dostavna po{ta; 2. P.E. Mala Re~ica, {alterska po{ta; 3. P.E. Nera{ta, {alterska po{ta; 4. P.E. JEI [tulov univerzitet, {alterska po{ta; 5. vo tek e otvarawe na po{tenska edinica vo Slatina.

‡ vo CRPS Strumica, otvorena e P.E. Kasarna, {alterska po{ta.

Osnovnite nasoki na razvojot na po{tenskiot soobra}aj se: otvarawe na razni organizacioni oblici na novi po{tenski edinici, modernizacija na celokupnata po{tenska mreà za kvalitetno i racionalno obavuvawe vo tehnolo{kiot proces. So toa zna~itelno }e se podobri kvalitetot vo priemot, obrabotkata, transportot i dostavata na po{tenskite pratki, }e se zgolemi produktivnosta, rentabilnosta, ekonomi~nosta i bezbednosta vo po{tenskiot soobra}aj.

Spored dostavenite podatoci vo 2004 godina brojot na ìteli {to se opsluùvani od edna edinica iznesuva 6158 odnosno so edna edinica se opsluùva povr{ina od 81 km2. Vo isto vreme registrirani se 515 {alteri ili 3778 ìteli na eden {alter. So toa planot za razvoj na po{tenskiot soobra}aj vo 2004 god. vo odnos na vkupen broj po{tenski edinici do 2020 god. e realiziran so 75%.

Telefonska mreà

AD "Makedonski Telekomunikacii" za svoite korisnici obezbeduva {irok opseg na uslugi kako {to se: govorni uslugi vklu~uvaj}i uslugi so dodadena vrednost, uslugi za prenos na podatoci, pristap do Internet, mobilni telekomunikacioni uslugi, javni govornici. Telekomunikacionite uslugi se obezbeduvaat vrz osnova na dobro vospostavenata telekomunikaciona mreà so primena na najsovremeni tehnologii.

PSTN/ISDN Mreà - ima hierarhiska struktura organizirana vo slednite nivoa:

‡ me|unarodno nivo;

‡ sekundarno ili nacionalno/tranzitno nivo;

‡ primarno ili lokalno nivo.

Me|unarodnoto i nacionalno/tranzitnoto nivo se sostoi od tri digitalni centrali:

‡ Me|unarodna centrala Skopje;

‡ Me|unarodna i tranzitna centrala [tip;

‡ Tranzitna centrala Skopje.

Komutacionite sistemi koi se instalirani na primarno nivo se digitalni. Celosnata digitalizacija na mreàta e postignata na krajot od 2003 god.

Brojot na primarnite podra~ja iznesuva 23. Sekoe primarno podra~je ima edna digitalna centrala i pogolem broj na oddale~eni pretplatni~ki stepeni.

30

Edinstveno vo primarnata oblast Skopje Centar locirani se dve primarni centrali.

Povrzuvaweto na komutaciskite sistemi na sekundarno i primarno nivo se realizira so digitalni sistemi na prenos vo najnova tehnologija, koristej}i kako medium opti~ki kabli, a za del od me|unarodnite vrski se koristi i zemskiot satelitski centar.

Broj na instalirani i aktivni tel.priklu~oci vo 2004 god.

PSTN

ISDN

BRA

ISDN

PRA

Vkupno tel.priklu~oci

Gustina na tel.prikl. na 100 ìteli

Instaliran kapacitet

714.102 17.504 669 732.275 36

Aktiven kapacitet 583.776 13.691 449 597.916 29,45

Spored ovie podatoci so planot za razvoj na telefonskata mreà do 2020 god. vo 2004 god. brojot na telefonski pretplatnici e realiziran so 82%.

So cel da se pro{iri opsegot na ponudenite uslugi na korisnicite, vo tekot na 2004 god. se instalirani platforma za intelegentni mreì i platforma za govorna po{ta.

Mreà za prenos na podatoci (MAK PAK) - se sostoi od 16 jazli locirani vo pogolemite gradovi vo Republika Makedonija. Preku ovaa mreà na korisnicite se nudat slednite uslugi:

‡ Dial-up X.28 pristap preku PSTN;

‡ Direct X.28 asinhron pristap;

‡ Direct X.25 pristap;

‡ Frame Relay pristap.

Brojot na aktivni pretplatnici na MAKPAK mreàta e 1632.

IP mreà e izgradena na hierarhiska osnova i se sostoi od magistralno

(core), distributivno i pristapno nivo. Mreàta se koristi za obezbeduvawe na pove}e vidovi na uslugi kako:

1. Uslugi za pristap do Internet:

‡ Dial up access;

‡ Internet Leased Line Services;

‡ High speed Internet-ADSL.

2. VNP,

3. WEB uslugi,

4. Content oriented services,

5. Video Streaming.

Brojot na Internet korisnicite iznesuva 68.798, a brojot na VPN

korisnici iznesuva 290.

Mre`na mobilna telefonija

Vode~ka korisni~ka kompanija za mobilna telefonija vo Makedonija e A.D. MOBIMAK. Taa vo svoite sekojdnevni razvojni aktivnosti vr{i:

‡ Kvalitetno mre`no pokrivawe so mobilen signal na:

regioni, op{tini, naseleni mesta,

31

podra~ja od javen interes (kulturno-istoriski, sportski, stopanski, industriski, pograni~ni zoni i dr.)

soobra}ajna i transportna infrastruktura

‡ Izgotvuvawe na proekti za razvoj na GSM mreàta soglasno postoe~kata infrastruktura na terenot;

‡ Usoglasuvawe na razvojnite planovi na ADMobimak so oddelni institucii na dràvata (ministerstva, upravi i sl.).

Vo tekot na 2004 god. izgradeni se 35 bazni stanici za pokrivawe na naselenite mesta i 25 bazni stanici za ruralni, industriski i turisti~ki lokaliteti. Brojot na mobilni pretplatnici iznesuva 752462 so izgradeni 483 bazni stanici na 337 lokacii i 2624 primopredavateli. Ova obezbeduva da bidat pokrieni so signal na mobilna teritorija 92% od teritorijata i 99% od naselenieto na Republika Makedonija. So planot za razvoj na mobilnata telefonija vo 2020 god. se planira 98% pokrienost na teritorijata i 100% pokrienost na ìtelite na Republika Makedonija.

Vo Republika Makedonija kako mobilen operator raboti i Kosmofon AD. Do 2005 god. ovaa korisni~ka kompanija na razni lokacii vo Republika Makadonija ima postaveno 230 bazni stanici i drug vid na antenski sistemi. So toa pokrienosta na terirorijata so signal na Kosmofon e 90,82% a pokrienosta na naselenieto e 99,08%. Vo pogled na ponatamo{niot razvoj na ova mreà, Kosmofon AD ima planovi za zgolemuvawe na brojot na lokaciite vo urbani i ruralni sredini.

Radio difuzen sistem

JP "Makedonska radiodifuzija" - Skopje e osnovana za razvoj, proektirawe, izgradba i odrùvawe na radiodifuzniot sistem vo Makedonija. Za taa cel taa ima izgradeno TV/UKB radiodifuzni objekti na lokacii niz celata dràva. Do 2004 godina izgradeni se vkupno 125 objekti na razni lokacii vo 36 op{tini niz Republika Makedonija {to prestavuva 52% od vkupniot broj na TV/UKT radiodifuzni objekti predvideni za celosno oformuvawe na radio i televiziskata mreà do 2020 god.

3.8. Za{tita na ìvotnata sredina

Konceptot na za{tita na ìvotnata sredina utvrden so Prostorniot plan na Republika Makedonija predviduva merki za sanacija, revitalizacija i prevencija koi se odvivaat preku posebni programi i planovi za za{tita na vodite, vozduhot, po~vata, {umite, biodiverzitetot, za{tita od bu~ava, tehni~ko-tehnolo{ki akcidenti, upravuvawe so cvrstiot otpad i dr.

Vozduh

Od po~etokot na 1950-tite godini emisijata na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot od zagaduva~i intenzivno se zgolemi kako rezultat na brziot industriski rast i zgolemuvawe na patniot soobra}aj. Prirodnite izvori na aerozagaduvawe kakvi {to se vulkanskite erupcii, {umskite poàri i erozijata se pomalku od 2% od vkupnite emisii predizvikani od ~ove~kite aktivnosti.

32

Vo dene{no vreme vozduhot koj go di{eme e se po~esto zagaden. Ova vlijae vrz zdravjeto na lu|eto i vrz degradacijata na ìvotnata sredina.

Monitoringot na kvalitetot na vozduhot pretstavuva su{tinska zada~a vo ramkite na upravuvaweto so ìvotnata sredina i sredstvo koe se upotrebuva za da se podobri kvalitetot na vozduhot i ìvotnata sredina.

Rezultatite od monitoringot treba da bidat osnova za idnite odluki vo odnos na podgotvuvawe na planovi i prevzemawe na konkretni akcii, kako i da se iskoristat za informirawe na javnosta.

Monitoringot, vo toj smisol, sekoga{ }e bide sredstvo, a nikoga{ cel sama za sebe.

Vo septemvri 2004 godina e usvoen noviot Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh.

Bidej}i seu{te nema doneseno podzakonski akti za grani~ni vrednosti prema EU direktivite, za sporeduvawe na podatocite se koristi ~len 4 od stariot Zakon za za{tita na vozduhot od zagaduvawe sl.vesnik 20/74, taka da site podatocite koi se dobivaat se sporeduvaat so MDK, a za onie koncentracii na zagaduva~ki supstanci za koi spored Zakonot nema MDK, se koristat Direktivite na EU.

Zagaduva~ki supstanci Maksimalno dozvoleni koncentracii

Poedine~na Srednodnevna

Sulfur dioksid - SO2 500 g/m3 150 g/m

3

âd 150 g/m3 50 g/m

3

Azoten dvooksid - NO2 85 g/m3 85 g/m

3

Suspendirani ~esti~ki vo

vozduhot - SPM (EU

direktiva 80/779/EEC) 120 g/m

3

Ozon - O3

(EU direktiva 92/72/EEC) 110 g/m

3

Jaglen monoksid - CO 3 mg/m3 1 mg/m

3

Inerten prav 300 mg/m3

Olovo 0.0007 mg/m3

Vo sklop so procesot na harmonizacija na na{ite zakoni so evropskata regulativa, vo Ministerstvoto se podgotvi noviot Zakon za kvalitet na vozduh koj zaedno so u{te nekolku klu~ni zakoni od oblasta na ìvotnata sredina se vo zakonska procedura za usvojuvawe. Isto taka podgotvena e i Uredbata za grani~ni vrednosti na zagaduva~ki supstancii vo vozduhot i pragovi na alarmirawe, koja e vo skop so EU direktivite i naskoro treba da vleze vo zakonska procedura.

Vo tabelata {to sledi prikaàni se srednomese~nite koncentracii na

SO2 izrazeni vo g/m3 dobieni od avtomatskite monitoring stanici za kvalitet

na vozduhot vo Skopje, Ki~evo, Ko~ani, Kumanovo, Veles, Bitola, Tetovo i Lazaropole.

33

SO2 - M@SPP - Skopje

0

10

20

30

40

50

60

Jan Fev Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Noe Dek

2004 god.

g

/m3

Karpo{ Centar Lisi~e Gazi Baba

Na grafikot pogore se prika`ani srednomese~nite koncentracii na SO2

izrazeni vo g/m3 dobieni od avtomatskite monitoring stanici za kvalitet na vozduh vo Skopje.

Voda

Republika Makedonija spa|a vo grupata zemji koi nemaat dovolno koli~estvo vodni resursi, a nivniot nedostatok osobeno se ~uvstvuva vo odredeni periodi od godinata. Problemot koj e spomenat kako globalen pretstavuva glavna karakteristika na vodnite resursi i vo Republika Makedonija: neramnomernata raspredelba vo vreme, prostor i kvalitet. Taka, najgolemite vodni resursi se rasporedeni vo zapadnite delovi na zemjata, dodeka isto~niot del se soo~uva so postojan nedostatok na voda, kako koli~estvo voop{to i koli~estvo na soodveten kvalitet na postojnite resursi za da se koristat za snabduvawe so voda za piewe i navodnuvawe. Nedostatokot na voda vo opredeleni periodi od godinata, osobeno vo letnite meseci, e prisuten na celata teritorija na zemjata.

SO2 g/m3 Jan Fev Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Noe Dek

Karpo{ 6,98 6,15 8,794 11,681 18,937 48,172 39,343

Centar 7,584 7,442 9,537 10,281 15,601 34,839 33,056

Lisi~e 8,997 12,388 12,754 11,131 24,702 27,179

Gazi Baba 7,51 6,329 9,298 9,557

Ki~evo 16,211 16,635 12,68 17,69 32,99 3,584 2,15 5,709 5,041 3,888 10,39 16,916

Ko~ani 9,079 10,754 12,181 5,241 5,113 4,036 11,412 9,347 8,133 7,42 9,205 11,816

Kumanovo 37,29 33,539 32,15 14,02 8,695 6,476 14,33 14,91 21,211 20,696

Veles 1 29,5 8,824 11,643 9,101 16,115

Veles 2 11,79 55,81 36,996 57,41 63,4 19,39 26,29

Bitola 1 19,51 16,02 17,522 19,69 22,65 26,7 42,004 32,434

Bitola 2 9,482 8,436 5,595 5,953 6,151 6,817 8,77 7,681

Tetovo 30,33 8,12 7,002 13,3 8,074 16,13 21,433 29,487

Lazaropole 5,13 9,994 6,619 6,911 5,583 15,157 8,567

34

Sostojbata na kvalitetot na vodite vo Republika Makedonija ukaùva na ve}e naru{ena prirodna ramnoteà vo vodotecite, kako posledica od zagaduvaweto na rekite so organski materii, te{ki metali i odredeni posebni zagaduva~i (pesticidi, toksi~ni i organski soedinenija). Zagaduvaweto e osobeno golemo nizvodno od gradovite, kako rezultat na ispu{taweto na nepre~isteni komunalni i industriski otpadni vodi. Nivoto na zagadenost na delnicite na vodotecite koi minuvaat niz pomalku naseleni podra~ja e ne{to ponisko.

Seto toa nametnuva potreba od redovno sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodotecite vo Republika Makedonija.

Soglasno postojnata zakonska regulativa:

‡ Spored ~l. 8 od Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina ("Sl. vesnik na RM" br. 51/00) Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina se griì vo obezbeduvawe i vospostavuvawe na bazata na podatoci za sostojbata i kvalitetot na mediumite na ìvotnata sredina;

‡ Uslovite i na~inot na upotreba i koristewe na vodite, za{tita na

vodite od iscrpuvawe i zagaduvawe se regulira so Zakon za vodite ("Sl. vesnik na RM" br. 4/98);

‡ So Uredbata za klasifikacija na vodite ("Sl. vesnik na RM" br. 18/99) se vr{i klasifikacija na povr{inskite vodi (vodoteci, ezera i akumulacii) i spored namenata i stepenot na ~istota se rasporeduvaat vo 5 klasi;

‡ So Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi ("Sl. vesnik na RM" br. 18/99) prirodnite i ve{ta~kite vodoteci, delnicite na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi se delat na 5 kategorii;

‡ ISO standardi - se koristat pri obrabotka na podatoci za kvalitet na otpadna voda od Alkaloid.

Otpad

Sekoja materija ili predmet {to ~ovekot gi otfrla, ima namera da gi

otfrli ili od nego spored zakon se bara da gi otfrli, pretstavuva otpad.

Otpadot se sozdava pri ekstrakcija na surovini, vo procesot na prerabotka na surovinite do poluproizvodi ili gotovi proizvodi, pri upotreba na gotovite proizvodi ili pri bilo koja druga aktivnost na ~ovekot.

Otpadot poteknuva od rudnicite i kamenolomite, industrijata (farmacevtski kompanii, proizveduva~i na tekstil, prehranbeni kombinati itn.), proizvodstvoto na energija, grade`nite zafati, zemjodelskite aktivnosti, medicinskite ustanovi (bolnici, ambulanti, laboratorii itn.), komercijalnite objekti (prodavnici, restorani, hoteli itn.) i od doma}instvata.

Vo tekot na izminatite nekolku godini, analizite na postoe~koto zakonodavstvo vo oblasta na otpadot, definirano so:

‡ Zakonot za otpad („Sl. Vesnik na RM" br. 37/98),

‡ Zakonot za komunalni dejnosti („Sl. Vesnik na RM" br. 45/97, 23/99, 45/02, 16/04),

35

‡ Zakonot za odrùvawe na javnata ~istota, sobirawe i

transportirawe na komunalen cvrst i tehnolo{ki otpad („Sl. Vesnik na RM" br. 37/98),

‡ Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i

prirodata („Slu`ben vesnik na RM" br. 69/96, 13/99, 41/00, 96/00, 45/02)

pokaàa niza slabosti.

Otsustvoto na sovremen pristap pri upravuvaweto so otpadot, nedostigot od precizno definirani prioriteti i hierarhija vo upravuvaweto so otpadot, nesoodvetnata institucionalna postavenost koja vode{e do institucionalni preklopuvawa i sudir na nadle`nostite pome|u nadle`nite organi, kako i nepostoeweto na podzakonski akti, vo golema mera go napravija postoe~koto zakonodavstvo nesprovedlivo vo praksa.

Od ovie pri~ini, vo ramkite na Proektot „Zajaknuvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe" vo 2004 god. be{e postavena novata zakonska ramka za regulirawe na pra{awata od oblasta na

otpadot so izgotvuvawe na Zakonot za upravuvawe so otpad („Slu`ben vesnik na RM" br. 68/04).

Glavna karakteristika na Zakonot za upravuvawe so otpadot e celosnata usoglasenost so direktivite na Evropskata Unija, zemaj}i gi predvid lokalnite priliki vo RM, so {to se obezbeduva sovremen pristap vo upravuvaweto so otpadot, soglasno evropskite barawa i standardi.

So donesuvawe na podzakonskite akti, nacionalnoto zakonodavstvo vo upravuvaweto so otpadot }e bide kompletirano i struktuirano vo soglasnost so zakonodavstvoto na EU.

Monitoringot ili kontinuiranoto sledewe na upravuvaweto so otpadot e osnoven preduslov za formirawe relevantna baza na podatoci za sostojbata so opadot.

Zakonot za upravuvawe so otpad predviduva vospostavuvawe na dràvna mreà za monitoring na otpadot, ~ii {to celi se: obezbeduvawe podatoci za upravuvaweto so otpadot i vlijanijata na otpadot vrz ìvotnata sredina, otkrivawe na negativnite procesi i praktiki, predviduvawe na razvojot, ocenka na efikasnosta na prezemenite merki za za{tita i informirawe na nadle`nite organi za sekoja promena na sostojbata, kako i na kreatorite na politiki i javnosta.

Vo ramkite na Proektot „Zajaknuvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe" (2002-2004 god.) be{e izgotvena Strategija za monitoring na otpadot kako sostaven del od Strategijata na monitoring ìvotnata sredina. Strategijata gi definira zada~ite i odgovornostite pri vr{ewe na monitoringot na otpadot i dava nasoki za vospostavuvawe na sistemot za kontinuirano sobirawe na podatoci za sostojbata so otpadot.

Bu~ava

Bu~avata kako edna od negativnite posledici vrz ìvotnata sredina e problem koj e rasprostranet vo celiot svet i se javuva kako rezultat na

36

tehnolo{kiot razvoj. Naj~esto e predizvikana od soobra}ajnite sredstva i ma{ini koi se koristat vo proizvodnite procesi.

Soglasno Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u R. Makedonija i Evropskata Unija, Nacionalnata programa za pribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo kon evropskoto zakonodavstvo i preporakite od Izve{tajot za revizija na sostojbite vo ìvotnata sredina (EPR), Vladata na Republika Makedonija vo svojata programa za rabota donese obvrska za donesuvawe na Zakon za za{tita od bu~avata i soodvetni podzakonski akti. Ova e edna od obvrskite so koja treba da se ovozmoì harmonizacija na legislativata na R. Makedonija so legislativata na EU. Ministerstvoto ja izgotvi prvata nacrt Verzija na noviot Zakon za ìvotna sredina koj e vo celost usoglasen so legislativata na EU i pretstavuva osnova za donesuvawe na podzakonska regulativa za bu~ava.

Ovlasteni institucii koi vo momentov vr{at merewe na nivoa na bu~ava vo R. Makedonija se:

‡ Centralna laboratorija za ìvotna sredina pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, koja vr{i samo incidentni merewa naj~esto na barawe na pravni ili fizi~ki lica.

‡ Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita pri Ministerstvoto za zdravstvo. Zavodite za zdravstvena za{tita vo Skopje i Bitola vr{at procenka na {tetnoto vlijanie na komunalnata bu~ava nad eksponiranoto naselenie.

Merewata koi se vr{eni od strana na ovlastenite institucii nameneti se za da moè da se obezbedi nepre~eno:

‡ Pribirawe na podatoci

‡ Sistematizacija na podatocite

‡ Obrabotka na podatocite

‡ Vospostavuvawe na baza na podatoci, so mo`nost za nivno koristewe

‡ Opredeluvawe na takanare~eni "crni to~ki"

Problematikata vo odnos na {tetnata bu~ava koja se emitira vo ìvotnata sredina vo Republika Makedonija e regulirana so slednata zakonska regulativa:

‡ Zakonot za spre~uvawe na {tetnata bu~ava ("Sl. Vesnik na SRM" 21/84)

Ovoj Zakon e donesen vo 1984 godina, ne e dovolno operativen i primenliv bidej}i ne e vo soglasnost so postojnata regulativa na EU.

Vrz osnova na ovoj Zakon dosega ne se doneseni podzakonski akti za regulirawe na {tetnata bu~ava vo zavisnost od razli~nite izvori na bu~ava kako {to se motorni vozila, avioni, èlezni~ki soobra}aj, grade`ni ma{ini, aparati za doma}instvo i drugi izvori na bu~ava.

‡ Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava ("Sl. Vesnik na RM" 64/93)

Ovaa Odluka e donesena vrz osnova na Zakonot za prekr{ocite na javniot red i mir ("Sl. Vesnik na SRM" 25/72, 29/83, 34/83, 51/88, 19/90 i "Sl. Vesnik na RM" 26/93).

37

‡ Naredba za zadolìtelno atestirawe (homologacija) na motorni vozila so najmalku ~etiri trkala vo pogled na bu~ava ("Sl. Vesnik na RM" 16/97)

Nivo na komunalna bu~ava merena vo 2004 godina vo Grad Skopje

010

2030

4050

6070

8090

100

бул

: "Јане

Сандански

"

бул

: "Србија

"

бул

: "Кочо Рацин

"

бул

: "11

Октомври

"

бул

"Климент

Охридски

" ул

"Иво

Лола

Рибар

"бул

"Партизански

Одреди"

бул

"8 ми

Септември

"бул

"Александар

Македонски"

ул"Интернационални

ул"Првомајска"

ул"Сава

Ковачевиќ"

ул"Цветан

Димов"

ул"Џон Кенеди

"

ул"Христо

Татарчев"

кино Кисела

вода

ул: "Даме Груев"

ул: "

11

Октомври

"

жена

парк

ул: "Водњанска"

Клинички

центар

ул: "Димитрија

Чуповски

"

гимназија

Ј.Б

.Тито

детска

градинка

"Орце

Николов"

ул: "Џон Кенеди

"

детска

градинка

"Снежана"

детска

градинка

"Н.Н

.Борче

"

merno mesto

LE

Q d

B(A

)

МДН април октомври

Vrz osnova na podatocite dobieni od izve{tajnite edinici i drugi izvori, moè da se sogledaat realiziranite aktivnosti vo domenot na za{titata:

‡ Op{tina Berovo: izgradba na rezervoar so filter stanica;

‡ Op{tina Bel~i{te: se gradi fekalna kanalizacija so pre~istitelna stanica, vo tek e i realizacija na pilot proekt-Izgradba na pilot sanitarna deponija za cvrst sanitaren otpad i negov tretman;

‡ Op{tina Blatec: izgotven proekt za ureduvawe na koritoto na reka Blate{nica;

‡ Op{tina Veles: vo izminatata godina od oblasta za za{tita na ìvotnata sredina ja ima realizirano: Izgradba na kolektor za pre~istitelna stanica preku KARDS Programa, s. Mamut~evo,s. Kumarovo, s. Sujaklari, s. Otovica, do ispustot vo ezero Mladost. Izgradba na park kaj èlezen most. JNU Zemjodelski ima izraboteno dva proekta za za{tita na ìvotnata sredina vo op{tinata, i toa: Mo`nost za fitoremedijacija na po~vite vo Veles i negovata okolina i Vlijanie na biostimulator vrz stepenot na kontaminacija so te{ki metali kaj gradinarskite kulturi odgledani na povr{ini vo okolina na Veles;

38

‡ Op{tina Vev~ani: izgradeno stanica za mehani~ko pre~istuvawe na otpadni vodi, kako i kompletna tehni~ka dokumentacija za vremena deponija i nejzino realizirawe;

‡ Op{tina Gostivar: izgradba vo tek na pre~istitelna stanica za piewe na voda so filter stanica i sistem za pre~istuvawe na otpadnite vodi;

‡ Op{tina Gevgelija: vo tek e izgradba na pre~istitelna stanica, izrabotena e fizibiliti studija za regionalna sanitarna deponija;

‡ Op{tina Del~evo: sobirawe na otpadno fekalni vodi vo naselbata Zvegorska reka; izgotvena e dokumentacija za izgradba na fabrika za prerabotka na komunalen cvrst odpad; vo izgradba e kanalizaciska mreà so pre~istitelna stanica i jama za izumreni ìvotni; DPTU Frider DOO, ima izgradeno pre~istitelna stanica za otpadni vodi za pogonot za mle~ni proizvodi FRIDER;

‡ Op{tina Kavadarci: prifa}awe na porojni vodi od lokalitetot Domovica i nivno sproveduvawe do rekata Luda Mara-vtor krak;

‡ Op{tina Karbinci: vo tek e izgradba na kanalizaciska mreà so pre~istitelna stanica za s. Tarinci i Karbinci, izraboteni se glavni proekti za pre~istuvawe na otpadni vodi od doma}instvata vo naselenite mesta koi gravitiraat kon reka Bregalnica i proekt za centralna deponija za komunalen cvrst odpad vo Karbinci;

‡ Op{tina Kriva Palanka: izgradba na pre~istitelna stanica vo manastirskiot kompleks Sv. Joakim Osogovski, vo tek. Realizacija na proekt Snadbuvawe so voda od Stane~ka reka; izraboteni proekti za pro~istitelni stanici za Sportsko - rekreativniot centar, za otpadni vodi od gradot Kriva Palanka i selo Konopnica. Napravena e sanacija na komunalnata deponija. Izraboteni se: komplet Tehni~ka dokumentacija za gradska gasifikaciona mreà za Kriva Palanka; proekt za obnova i dogradba na hidrantska mreà vo gradot; tehni~ka dokumentacija i izvedba na ribni pateki i proodnost na ribite vo Dura~ka i Kriva reka;

‡ Op{tina Ko~ani: ureduvawe na gradskata deponija vo Tupanoec, Beli Ko~ani; hortikulturno ureduvawe na spomenikot na slobodata; proekt- studija Ekolo{ka sanacija i energetska racionalizacija na geotermalniot sistem vo Ko~ani;

‡ Op{tina Kondovo: ima izgradeno pre~istitelni stanici za otpadni vodi vo Radu{a-Ra{~e;

‡ Op{tina Kisela Voda: ~istewe i ureduvawe na prostorot okolu sportskiot centar Dupki;

39

‡ Op{tina Konopi{te: MZ Bohula: izraboten e Proekt za izgradba na mal sistem za navodnuvawe vo s.Bohula i pre~istitelna stanica za voda za piewe i izgradba na filter stanica;

‡ Op{tina Kratovo: se vr{at aktivnosti za povrzuvawe na dvata filtra i povrzuvawe so postojnata vodovodna mreà, izgradba na koagulat (talo`nik) i rezervoar na voda. Vo faza na realizacija se proektite za regulacija na Kratovska reka, razvoj na odr`livo zemjodelie i proizvodstvo na zdrava hrana, po{umuvawe i biotehnologii. Edukacija na farmerite za za{tita na zemjodelskite kulturi i namaluvawe na pesticidi;

‡ Op{tina Lozovo: Izrabotena tehni~ka dokumentacija za pre~istitelna stanica za otpadni vodi;

‡ Op{tina @upa: sobirawe na otpadni fekalni vodi;

‡ Op{tina Zelenikovo: izraboten proekt za pre~istitelna stanica vo Zelenikovo;

‡ Op{tina Miravci: Ima izraboteno kompletna dokumetacija za dooformuvawe na kanalizaciskata mreà so pre~istitelna stanica vo Miravci; se vr{at podgotovki za realizacija na ovoj proekt;

‡ Op{tina Ohrid: ~istewe i odrùvawe na Ohridskoto ezero, odstranuvawe na gradeèn {ut od plaìte na Ohridsko ezero;

‡ Op{tina Prilep: ~istewe na otpad od Dabni~ki kanal i od reka Orevoe~ka; pre~istitelna stanica ima vo samiot tehnolo{ki proces na firmata Eurokompozit-galvanacija, a vo tek e i izvedba na filtri vo oxacite na istata firma za pro~istuvawe na vozduhot;

‡ Op{tina Radovi{: vo tek e izgradba na fekalen kolektor-Radovi{ka reka; izgotvena e dokumentacija za pre~istitelna stanica na â~kova Reka. Ima uredena deponija i izrabotena fizibiliti studija za upravuvawe so cvrst odpad;

‡ Op{tina Resen: ima izgradeno kolektorski sistem Jankovec-Resen-Sirhan, pre~istitelni stanici za otpadni vodi na Ezerani i vo turisti~kite naselbi Krani i Ote{evo; sanirawe na delot na bregot na Prespansko ezero; ima uredena depononija za cvst odpad; izgotven e proektot Prespa-park;

‡ Op{tina Rosoman: ograduvawe na sanitarna op{tinska deponija Tenekixica;

‡ Op{tina Star Dojran: ~istewe i ureduvawe na krajbre`niot pojas na Dojransko ezero;

‡ Op{tina Tetovo: izraboten glaven proekt za pre~istitelna stanica za otpadni vodi vo Teteks AD Tetovo; Zdruènie na

40

gra|ani "Albatrosi" od Tetovo: Proekt -Po{umuvawe na Popova [apka; Zdruènie na gra|ani - Centar za razvoj na maloto stopanstvo i ekologija IDEAL - Tetovo: Proekt: Motivacija i edukacija na gra|anite za ekolo{ko za~uvuvawe i po{umuvawe; Proekt: Ureduvawe na re~no korito vo s. [ipkovica - od Ekolo{ko dru{tvo JETA;

‡ Op{tina û~er Sandevo: Mirkovci - Odr`livo upravuvawe so cvrst odpad vo Mirkovci;

‡ Op{tina [tip: vo izminatata godina gi ima prevzemeno slednive aktivnosti za realizirawe na PP na Makedonija: Podobruvawe na filter stanicata i pumpni stanici na lokalitetot Fortuna, Podobruvawe na izvori i rezervoari, ~istewe i sanirawe i ureduvawe na deponija vo mesnosta Krst, izgradba na nova deponija vo mesnosta Tre{tena skala i e otpo~nato so deponirawe na smetot od gradot so {to e re{eno zagaduvaweto na naselbite @elezni~ka, Prebeg i Novo Selo.

Vo analiziraniot period, realizirani se i slednive proekti od oblasta na za{tita na ìvotnata sredina vo ramkite na aktivnostite na NVO, drugi zdruènija i institucii vo op{tinite:

‡ "Nemame rezervna planeta"- od Zdruènie na gra|ani od Bitola.

‡ Ureduvawe na re~no korito vo s. [ipkovica - od Ekolo{ko dru{tvo JETA.

‡ JZO Klini~ki Centar Skopje - Studija za "Eliminirawe na zagaduvaweto na krugot na medicinskiot centar od {tetna emisija na produkti na sogoruvaewe".

‡ MZ s. Dobro{te, ras~istuvawe na teren od diva deponija.

‡ Regionalen centar za razvoj na Male{evijata, Proekt "Po~etna polska infrastruktura".

3.9. Za{tita na prirodnoto nasledstvo

Vo Republika Makedonija, za{titata na prirodnoto nasledstvo se zasnova neposredno na Ustavot na Republika Makedonija, na Zakonot za za{tita na prirodata (Sl.vesnik br.67/04), Zakonot za ìvotnata sredina (Sl.vesnik br.53/05) i na zakonite i drugite propisi {to ja reguliraat za{titata na prirodnoto nasledstvo.

Zakonot za za{tita na prirodata e osnoven zakon vo ostvaruvaweto na dejnosta za{tita na prirodata preku za{tita na biolo{ka i predelska raznovidnost i za{tita na prirodno nasledstvo.

Vo ovoj Zakon se definirani poimite: biolo{ka raznovidnost, predelska raznovidnost, predel i prirodno nasledstvo. Opredeleno e {to tie pretstavuvaat, celta na za{titata, pravata i dol`nostite na imatelite na za{titeni podra~ja, registrirawe i javno odbeleùvawe na prirodnoto nasledstvo, organizacija i za{tita na biolo{ka raznovidnost, za{titeni podra~ja, za{tita na predelot, minerali i fosili, evidencija na prirodnoto

41

nasledstvo, stru~nite zvawa vo oblasta na za{titata na prirodnoto nasledstvo i kaznenite odredbi.

Prirodnoto nasledstvo se stava pod za{tita spored odredbite na zakonot, bez ogled na toa dali se op{testvena sopstvenost ili sopstvenost na gra|ani, zdruènija na gra|ani, op{testveno-politi~ki organizacii i gra|ansko-pravni lica i dali se registrirani.

Spored stepenot na dosega{nata istraènost i stru~no-nau~nite soznanija, vo Ekspertskiot elaboratot za za{tita na prirodnoto nasledstvo, izgotven za potrebite na Prostorniot plan na Republika Makedonija, se registrirani 265 lokaliteti koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti }e se stavat pod soodveten reìm na za{tita.

Preku razli~ni stepeni na za{tita do 2020 god. }e bidat za{titeni slednite kategorii na objekti: 5 nacionaleni parkovi (so vkupna povr{ina od 188.196 ha), 8 strogi prirodni rezervati (13.682 ha), 38 nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati (11.836 ha), 6 predeli so posebni prirodni karakteristiki (13.966 ha), 1 karakteristi~en pejza` (200 ha), 26 posebni prirodni rezervati (5.155 ha), 14 oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi (2645 ha) i 167 spomenici na prirodata (62.886 ha).

Vkupnata povr{ina koja ja so~inuvaat spomenatite podra~ja i objekti iznesuva 298.566 ha. ili 11,6% od teritorijata na Republikata ili zgolemuvawe za 4,4% vo odnos na sega{nata sostojba.

Od utvrdenite prostori i objekti za za{tita, posebna prednost se dava na nacionalnite parkovi, osobeno na predloènite za proglasuvawe, [ar Planina i Jakupica, so ogled na specifi~nosta na prirodnite vrednosti i zna~eweto {to tie go imaat za regionite vo koi se nao|aat. Vkupnata povr{ina pod nacionalni parkovi vo 2020 god. }e iznesuva 188.196 ha, odnosno zgolemuvawe od sega{nite 108.338 ha za 79.858 ha novi povr{ini.

Kategorizacijata na prirodnoto bogatstvo vo Prostorniot plan na Republika Makedonija e spored stariot zakon za za{tita na prirodnite retkosti (Sl. vesnik na SRM br. 41/73):

Prirodnite rezervati (strogi prirodni rezervati, nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati, predeli so posebni prirodni karakteristiki, karakteristi~ni pejzaì i posebni prirodni rezervati) se kategorija na prirodni objekti koi po svoeto zna~ewe i povr{ina se od poseben interes vo za{titata na odredeni prirodni pojavi, procesi i objekti. Za za{tita se predloèni vkupno 106 lokaliteti od koi se za{titeni 30 objekti, a samo dva se proglaseni kako strogi prirodni rezervati (Ezerani na povr{ina od 2080 ha i Tikve{ko Ezero na povr{ina od 10.000 ha).

Spomenicite na prirodata pretstavuvaat najbrojna grupa so vkupno 163 objekti koi }e bidat staveni pod za{tita do 2020 god. Me|u niv se razlikuvaat nekolku podgrupi na spomenici, i toa: geolo{ko-paleontolo{ki ili mineralo{ko-petrografski, geomorfolo{ki, hidrolo{ki, botani~ki, dendrolo{ki i zooloki. Dosega se za{titeni 44 objeki kako spomenici na prirodata. Tie se rasprostraneti niz celata teritorija na Republikata.

Posebno vnimanie pri za{titata na prirodnite rekosti treba da se obrne na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegne ili da se nadminat sudirite i koliziite so

42

inkotabilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

‡ optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost;

‡ optimalna za{tita na proizvodnite prirodni potencijali i unapreduvawe na prirodnite blaga;

‡ za~uvuvawe na dominantnite karakteristiki na postojnata sostojba;

‡ racionalna izgradba na infrastrukturata;

‡ koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata;

‡ optimalna izgradba na rekreativnata infrastruktura;

‡ pravilen izbor na soodvetna lokacija.

Posebna zada~a vo naredniot period pretstavuva prodolùvaweto na inventarizacijata i prou~uvaweto na za{titenite i zagrozenite vidovi flora i fauna vo ramkite na trajniot program na za{tita na genofondot i rabotata na Crvenata kniga na Makedonija. Vo planiraniot razvoj na informativniot sistem na Republikata, se predlaga da se vklu~i i informativniot sistem za za{tita na prirodata.

Planski postavki za za{tita na prirodnite retkosti predloèni vo Prostorniot plan na Repulika Makedonija:

‡ Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na site objekti proglaseni i predloèni za proglasuvawe kako prirodno nasledstvo;

‡ Zabrana za vr{ewe na stopanski aktivnosti koi ne se vo soglasnost so celite i merkite za za{tita utvrdeni so pravniot akt za proglasuvawe prirodnoto dobro ili prostoreniot plan za podra~je so specijalna namena;

‡ Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita dozvoleni se samo nau~no-istraùva~ki aktivnosti;

‡ Vo prostorite so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi;

‡ Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i soglasno prethodno napravenata valorizacija na prirodnite vrednosti i vlijanijata vrz ìvotnata sredina;

‡ Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejza`;

‡ Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prezemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

‡ Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetni institucii vo okruùvaweto za za{tita na pograni~nite prostori so prirodni vrednosti (parkovi i rezervati).

43

Evidentirani promeni vo prostorot na Republikata od donesuvawe na Prostorniot plan do krajot na dekemvri 2004 god.

Po osnov na noviot Zakon za za{tita na prirodata (Sl. vesnik na Republika Makedonija br.67/04) vo ~l.66 napravena e nova kategorizacija na za{titeni podra~ja:

‡ Strog priroden rezervat, podra~je koe poradi svoite zna~ajni ili karakteristi~ni ekosistemi, geolo{ki ili fizi~ko-geografski karakteristiki ili vidovi, kako i izvorno so~uvana divina, steknuva status na prirodno nasledstvo, prvenstveno zaradi sproveduvawe na nau~ni istraùvawa ili monitoring na za{tita.

‡ Nacionalen park, prostrano prete`no neizmeneto podra~je na kopno ili voda so osobeni pove}ekratni prirodni vrednosti, koe opfa}a eden ili pove}e so~uvani ili nezna~itelno izmeneti ekosistemi, a prvenstveno e namenet za za~uvuvawe na izvornoto, prirodno i duhovno bogatstvo. Toj ima nau~na-istraùva~ka, vospitno-obrazovna i turisti~ko-rekreativna namena.

‡ Spomenik na prirodata e del od prirodata so edna ili pove}e prirodni karakteristiki i specifi~ni zagrozeni ili retki obele`ja, svojstva ili formi i ima posebna nau~na, kulturna, vospitno-obrazovna, duhovna, estetska ili turisti~ka vrednost i funkcija.

‡ Park na prirodata, podra~je koe poseduva eden ili pove}e izvorni, retki i karakteristi~ni komponenti na prirodata (rastitelni, gabni i ìvotinski vidovi i zaednici, reqefni formi, hidrolo{ki vrednosti i dr.).

‡ Za{titen predel e podra~je kade {to interakcijata na lu|eto so prirodata vo tekot na vremeto sozdala predel so osobeni karakteristiki i estetsko, ekolo{ko, kulturno-istorisko ili etnografsko zna~ewe, karakteristi~ni samo za toa podra~je, koe pritoa poseduva zna~itelno visoka biolo{ka raznovidnost.

‡ Pove}enamensko podra~je e podra~je koe se rasprostranuva na relativno golema teritorija na kopno ili voda, koe e bogato so vodi, {umi ili livadi i moè da bide iskoristeno za lov, ribolov ili turizam, ili za razmnoùvawe na divi ìvotni.

Soglasno ~l. 187 od noviot Zakon za za{tita na prirodata potrebno e da se izraboti nova Revalorizacija na za{titenite podra~ja i da se izrabotat novi akti za proglasuvawe.

Promenite vo prostorot od aspekt na prirodnoto nasledstvo dobieni od izve{tajnite edinici se prezentirani soglasno stariot Zakon za prirodni retkosti koj be{e vaè~ki vo analiziraniot period:

Novi predloèni prirodni rezervati:

‡ Op{tina Demir Kapija: priroden rezervat (na flora i fauna) kako prirodna retkost vo lokalitetot Do{nica, vo s. Konopi{te (predlog za za{tita).

44

Prirodni rezervati koi go promenile statusot od predlog za za{tita vo za{titen priroden rezervat:

‡ Op{tina Rankovce: Plo~e-Litotelmi, za{titen priroden rezervat so cel za{tita na relikten vid na vilinsko rak~e

(Tanymalis stagnalis), koj{to pretstavuva edinstvena balkanska populacija od ovoj vid. Spored Evropskata crvena lista na invertebratni pretstaviteli za slatkovodni ekosistemi, vidot e smesten vo kategorijata na zagrozeni vidovi.

‡ Op{tina Prilep: za{titen priroden rezervat Lokvi - s. Golemo Kowari, zaradi za{tita na endemi~en vid na vilinsko rak~e

(Chirocephalus pelagonicus) koe spored Evropskata crvena lista na invertebratni pretstaviteli za slatkovodni ekosistemi e vklu~eno vo kategorijata na zagrozeni vidovi. Se sre}avaat i drugi

retki vidovi: Imnadia yeyetta, Tanimastix motasi i dr.

Prirodni retkosti koi go imaat smeneto statusot od predlog za za{tita vo za{titena prirodna retkost:

‡ Op{tina Konopi{te: za{titena prirodna retkost, floristi~ki lokalitet "Majdan" kako spomenik na prirodata kaj s. Majdan, Koùf, na koj se razvivaat endemi~nite rastenija al{arska

temjanu{ka (Viola alchariensis Beck.) i arsenska temjanu{ka (Viola

arsenika Beck.).

‡ Op{tina Negotino: za{titena prirodna retkost, floristi~ki lokalitet "Orlovo Brdo" kako spomenik na prirodata zaradi zna~ajnoto floristi~ko bogatstvo so endemi~ni i retki rastenija.

3.10. Za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo

So planiraweto na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi se utvrduva dolgoro~nata politika na prostorniot razvoj na dràvata i lokalnata samouprava vo ovaa oblast.

Spored slu`benata evidencija, koja se vodi vo republi~kata organizacija nadle`na za za{tita na kulturnoto nasledstvo i nejzinite podra~ni edinici, vo Republika Makedonija se registrirani i evidentirani 11.200 nedvi`ni spomenici na kulturata.

So Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. vesnik na RM br. 51/05), vo urbanisti~kite planovi se utvrduvaat planski merki za za{tita na graditelskoto nasledstvo.

Reìmot na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, proizleguva od odredbite na Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo, (Sl.vesnik na RM br. 20/04), spored koi nadle`niot dràven organ ili organizacija so re{enie za utvrduvawe svojstvo spomenik na kulturata propi{uva reìm i merki za za{tita.

45

Planski postavki za za{tita kulturnoto nasledstvo predloèni vo Prostorniot plan na Republika Makedonija

Planiraweto na organizacijata, ureduvaweto i koristeweto na prostorot i izgradbata na gradovite i naselenite mesta i drugite prostori predvideni za stanbena i druga komleksna izgradba, {to e osnovnata funkcija na prostornite i urbanisti~kite planovi, treba da sodrì prostoren aspekt na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo, vo aktivna, pozitivna i afirmativna smisla.

Toa zna~i deka nedvi`noto kulturno nasledstvo, bez ogled dali e vo pra{awe graditelska celina ili poedine~en objekt, kako zaedni~ko kulturno bogatstvo na svetot, vo prostornite i urbanisti~kite planovi treba da se tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo prostornoto i organizacionoto tkivo na gradovite i naselenite mesta ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni, oblikovni i estetski vrednosti.

Toa zna~i obvrska informaciono-dokumentaciskata osnova na planot da sodrì analiza i dokumentacija za postojnata sostojba i valorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo ramkite na planerskiot opfat, {to pretstavuva osnova za negovata klasifikacija, kategorizacija i utvrduvawe na reìmot na za{tita.

Dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo sodrì osobeno:

‡ inventarizacija na nedvi`nite kulturni dobra;

‡ klasifikacija na kulturnoto nasledstvo;

‡ kategorizacija na kulturnoto nasledstvo;

‡ sostojba so zagrozenost i pri~inite za zagrozenosta na kulturnite dobra;

‡ nasoki za utvrduvawe na reìmot na za{tita, so posebni uslovi vo soglasnost so Konvencijata za za{tita na kulturnite dobra vo slu~aj na vooruèn sudir;

‡ nasoki za planski tretman i merki za za{tita na kulturnite dobra.

Podatocite za sostojbite, inventarizacijata so klasifikacijata, valorizacijata so kategorizacijata i nasokite za reìmot na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo, gi obezbeduvaat nadle`nite stru~ni organizacii za za{tita, vo soglasnost so kriteriumite za vrednuvawe utvrdeni so propis, a dokolku tie ne se propi{ani, vrz osnova na op{toprifatenite nau~ni kriteriumi (nau~na valorizacija).

Dokumentacijata na nedvi`noto kulturno nasledstvo sodrì osobeno i: op{testveno-ekonomski i kulturno-istoriski uslovi za razvojot na podra~jeto za koe se izrabotuva planot; popis na kulturnite dobra, vo koj posebno se naveduva utvrdenata kategorizacija i reìmot na za{tita na proglasenite i predloènite za proglasuvawe kulturni dobra (spomenicite na kulturata); zagrozenost i pri~ini za zagrozenost na kulturnite dobra.

Konceptot na organizacija na prostornata ili urbanata aglomeracija, sodràna vo nacrtot i predlogot na prostorniot ili urbanisti~kiot plan, od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo treba da opredeli i utvrdi:

‡ zoni za za{tita na kulturni predeli, spomeni~ni celini i poedine~ni spomenici, so diferenciran reìm na za{tita;

46

‡ kontaktni zoni (kriti~en perimetar) za poedine~ni spomenici, so koi se utvrduva odnosot pome|u staroto i novoto, so specifi~ni uslovi za gradba vo oddelni podzoni;

‡ vgraduvawe na reìmot za za{tita, zna~aen za prostornoto planirawe, ureduvawe i koristewe na prostorot spored soodvetna za{titno-konzervatorska osnova za kulturno nasledstvo

‡ usoglasuvawe na javniot interes za za{tita na kulturnoto nasledstvo i za odr`liviot ekonomski i socijalen razvoj.

‡ predlog za revitalizacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i spomeni~ki objekti, so predlozi za nivnoto namensko koristewe i vklopuvawe vo prostornata organizacija;

‡ rezervirani zoni za idni arheolo{ki istraùvawa.

‡ Vo prostorniot i urbanisti~kiot plan, vrz osnova na dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadolìtelno se utvrduvaat: planski merki za nivnata za{tita, kako i nasoki za opredeluvawe na reìmot na za{tita na oddelni kulturni dobra i nivnite celini.

Evidentirani promeni vo prostorot na Republikata od donesuvawe na Prostorniot plan do krajot na dekemvri 2004 god.

Promenite nastanati vo analiziraniot period, glavno se odnesuvaat na dopolnuvawe na Inventarot na registriranite nedvi`ni spomenici na kulturata po op{tini i vidovi.

Spored podatocite na INDOK centarot i NU-Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata-Skopje (imiwata na instituciite se spored stariot Zakon za za{tita na spomenicite na kulturata, Sl. vesnik na RM br. 51/05), vo analiziraniot period se proglaseni 96 novi spomenici na kulturata, a 17 spomenici go izgubile svojstvoto spomenik na kulturata. Vo faza na izgotvuvawe na elaborati za valorizacija se nao|aat dve urbani celini: Stara ~ar{ija vo Ki~evo i Stara ~ar{ija vo Kru{evo.

Podatocite od gore navedenite institucii kako i onie dobieni od godi{nite izve{tai za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija se prezentirani po op{tini:

Dobivawe na svojstvo spomenik na kulturata:

‡ Op{tina Berovo

1. Ku}a na ul. M. Tito br.127

‡ Op{tina Bitola

1. Ku}a na ul. Sterijo Georgiev br.40; 2. Ku}a na Dragica, Mirka i Janakievski @ivko i Vladimir; 3. Ku}a na bul. 1-vi Maj, br.126 i 126a; 4. Ku}a na ul. Solunska, 268; 5. Ku}a na bul. 1-vi Maj, br.53; 6. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.111; 7. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.82;

47

8. Stopanski objekt-magaza, deloven objekt, na ul. 27 Mart i ul. D. Radosavqevi} br.4 ;

9. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.99; 10. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.97; 11. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.84-a; 12. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.88; 13. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.103; 14. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.105; 15. Ku}a na ul. Mar{al Tito, br.109; 16. Ku}a na ul. Dobrivoe Radosavqevi}, br.6; 17. Stanben objekt na ul. Mar{al Tito, br.67; 18. Stanben objekt na ul. Mar{al Tito, br.90; 19. Stanben objekt na ul. Mar{al Tito, br.61; 20. Stanben objekt na ul. Mar{al Tito, br.45; 21. Stanben objekt na ul.Mar{al Tito br.6; 22. Stanben objekt na ul. Ruzveltova, br.26; 23. Stanben objekt na ul. Ruzveltova, br.7; 24. Stanben objekt na ul. Ruzveltova, br.24; 25. Stanben objekt na ul. S. Lumbarko, br.3.

‡ Op{tina Valandovo

1. Arhitektonski lokalitet " Stakina ~e{ma".

‡ Op{tina Vasilevo

s. Tribi~ino 1. Crkva Sv. Petka.

‡ Op{tina Veles

1. Crkva Sv. Pantelejmon; 2. Ku}a na ul.9 Noemvri br.54.

‡ Op{tina Vrane{nica

s. Vrane{nica 1. Crkva Sv. Ilija; 2. Crkva Sv. \or|i.

‡ Op{tina Gevgelija

1. Amam (Turski amam); 2. @elezni~ka stanica, ul. Boris Kidri~; 3. Muzej Mitko Zafirkov, bul. Mar{al Tito, br.26; 4. Objekt (ku}a) na ul. Mar{al Tito, br.170; 5. Andreev konak na ul. D. Vlahov, br.6; 6. Biblioteka na ul. Mar{al Tito, br.69; 7. Kamgov konak na ul. D. Vlahov, br.5; 8. Objekt - Sedi{te na op{tinata na ul."D.Vlahov" br.4; 9. Vila Tina na ul.M. Tito, br.13; 10. Stara ~ar{ija.

s. Prdejci 1. Arhitektonski lokalitet "Bisterna";

48

2. Arhitektonski lokalitet "Vetka Crkva".

‡ Op{tina Del~evo

s. Dram~e 1. Crkva Sv.Ahangel Mihail.

s. Selnik 1. Crkva Sv.Petka.

‡ Op{tina Demir Kapija

1. Avtomatki mlin- Piperana; 2. Hidrocentrala "Do{nica"; 3. Stopanska celina "Vinarska Vizba".

‡ Op{tina Demir Hisar

s. Smilevo 1. Istoriska celina, Memorijalen muzej - Smilevski kongres.

‡ Op{tina Dolneni

s. Nebregovo 1. Spomen dom na Bla`e Koneski.

‡ Op{tina Karbinci

s. Radawe 1. Mahmud Aga Xamija.

‡ Op{tina Ki~evo

s. Lazarovci 1. Crkva Sv. \or|i.

‡ Op{tina Kle~ovce

s. Orah 1. Crkva Sv.Nikola / Sv. \or|i.

s. Strezovce 1. Crkva Sv.Nikola.

‡ Op{tina Kratovo

1. Ku}a na ul. K. Haralampiev, br.1, stara; 2. Ku}a na ul. Josif Daskalov, br.5, stara; 3. Ku}a na ul. Josif Daskalov, br.56, stara; 4. Ku}a na ul. Josif Daskalov, br.80, stara; 5. Ku}a - crkoven imot na ul. Josif Daskalov, br.61, stara; 6. Ku}a na ul. Crn Vrv, br.59, stara; 7. Ku}a na ul. Planinska, br.17, stara; 8. Ku}a na ul. Planinska, br.48, stara. 9. Ku}a na ul. Gligor Pazavanski, br.17, stara; 10. Ku}a na ul. Gligor Pazavanski, br.22, stara; 11. Ku}a na ul. \uro Salaj, br.4, rekonstruirana; 12. Ajdu~ka ~ar{ija;

49

13. Star An; 14. Crkva Sv. Jovan Prete~a.

‡ Op{tina Kru{evo

1. Ku}a na ul. Ko~a Milenku, br.29; 2. Ku}a na ul. 8-mi Septemvri, br.23; 3. Ku}a na ul. Niko Doaga, br.66; 4. Ku}a na ul. Blagoj Celev, br.25; 5. Ku}a na ul. Ko~a Milenku, br.29; 6. Ku}a na ul. Ko~a Milenku br. 15; 7. Ku}a na ul. Mi{e Eftim br.20; 8. Ku}a na ul. Ko~a Milenku br. 22.

s. Belu{ino 1. Crkva Sv. Nikola.

‡ Op{tina Kumanovo

1. Tatar Sinan Beg Xamija.

‡ Op{tina Lozovo

s. \uzumelci 1. Crkva Sv. \or|i.

‡ Op{tina Makedonski Brod

s. Oreovec 1. Crkva Sv. Arhangel Gavril

s. Trebino 1. Crkva Sv.Bogorodica; 2. Crkva Sv. Dimitrija.

‡ Op{tina Miravci

s. Smokvica 1. Crkva Sv. Dimitrie; 2. Arh. lok. Agova ~e{ma / Vetka Crkva.

s. Miravci 1. Arh. lok. Gradi{or / Mramor.

‡ Op{tina Novo Selo

1. Stopanska celina, vodenica za obrabotka na oriz.

‡ Op{tina Orizari

s. Kostin dol 1. Stopanska celina, stopanski objekti i voden pogon.

‡ Op{tina Plasnica

s. Plasnica 1. Crkva Sv. Nikola.

‡ Op{tina Radovi{

50

1. Turbe, Dru{tvo na likovni umetnici na Radovi{.

‡ Op{tina Resen

s. Grn~ari 1. Crkva Sv. Ilija.

s. Braj~ino 1. Crkva Sv. Petka.

‡ Op{tina Rostu{a

s. Gari 1. Ruralna celina GARI.

‡ Op{tina Samokov

s. Ben~e 1. Crkva Sv. Ahangel Mihail.

‡ Op{tina Sopotnica

s. @eleznec 1. Ruralna celina s. @eleznec.

‡ Op{tina Staro Nagori~ane

s. ^elopek 1. Crkva Sv. Troica.

s. @egqane 1. Crkva Sv. \or|ija.

‡ Op{tina Tetovo

1. Ku}a na ul. Radovan Coni} br. 44.

Gubewe na svojstvo na spomenik na kulturata:

‡ Op{tina Bitola

1. Objekt na Narodniot teatar, ul. Mar{al Tito, bri{ewe svojstvo na spomenik na kulturata.

‡ Op{tina Veles

1. ]umsal xamija (izbri{ana).

‡ Op{tina Kratovo

1. Ku}a na ul. Skopje, br. 13, nova (izbri{ana); 2. Ku}a na ul. To{o Kukovski, br. 1, sru{ena (izbri{ana) 3. Ku}a na ul. K. Haralampiev, br. 2, rekonstruirana

(izbri{ana); 4. Ku}a na ul. Josif Daskalov, br. 64, nova(izbri{ana); 5. Ku}a na ul. Planinska, br. 6, rekonstruirana (izbri{ana); 6. Ku}a na ul. Josif Daskalov, br. 74, nova; 7. Ku}a na ul. Planinska, br. 48 nova (izbri{ana); 8. Ku}a na ul. Planinska, br. 4 nova (izbri{ana); 9. Ku}a na ul. Goce Del~ev, br. 85, nova (izbri{ana);

mailto:S.@ELEZNEC

51

10. Ku}a na ul. Belgradska, br. 1, nova (izbri{ana); 11. Ku}a na ul. Hristijan Todorovski Karpo{, br. 4, stara

(izbri{ana); 12. Solun Muratova xamija ul. Planinska, br. 48, (bri{ana); 13. Ku}a na ul. Strahil Dosev br. 2 nova (bri{ana); 14. Ku}a na ul. Josif Daskalov br 67 - nova(bri{ana).

‡ Op{tina Kumanovo

1. Amam - Stara bawa, (izbri{ana).

Objekti i lokaliteti koi dobile, odnosno izgubile svojstvo na spomenik na kulturata

1

25

1 1 12

12

23

1 1 1 1 1

9

1

3 3

1 1 1 12

1 1 12

112

1

14

1

14

0

5

10

15

20

25

30

Be

ro

vo

Bi

to

la

Va

la

nd

ov

o

Va

sil

ev

o

Ve

le

s

Vr

an

e{

ni

ca

Ge

vge

li

ja

De

l~

ev

o

De

mi

r K

ap

ija

De

mi

r H

isa

r

Do

ln

en

i

Ka

rb

in

ci

Ki

~e

vo

Kl

e~

ov

ce

Kr

at

ov

o

Kr

u{

ev

o

Ku

ma

no

vo

Lo

zov

o

Ma

ke

do

nsk

i B

ro

d

Mi

ra

vc

i

No

vo

Se

lo

Or

iza

ri

Pl

asn

ic

a

Ra

do

vi

{

Re

sen

Ro

stu

{a

Sa

mo

ko

v

So

po

tn

ic

a

St

ar

o N

ago

ri

~a

ne

Te

to

vo

Objekti koi dobile svojstvoto na

spomenik na kulturata

Objekti koi izgubile svojstvo na

spomenik na kulturata

Konzervatorski raboti prevzemeni vo 2004 g. za za{tita na spomenicite na kulturata

Vo tekot na analiziraniot period prevzemeni se konzervatorski intervencii, soglasno posebna programa za revalorizacija na 100 spomenici, vo nadle`nost na Nacionalniot konzervatorski centar. Vo ramkite na tie konzervatorski raboti se realizirani intervencii na 23 spomenici i preventivna za{tita na 5 spomenici na kulturata:

Podra~je od nau~en interes:

‡ Arheolo{kiot lokalitet Stobi, Gradsko:

1. Via Sacra, Forum, Domus Fulonoca, konzervacija

2. Bazilika Extra muros, konzervacija

3. Episkopska bazilika, konzervacija

4. Kockarnica, konzervacija

5. Teodosijanska palata, konzervacija

52

6. Palata na Peristerija, konzervacija

7. Episkopskata, konzervacija

Poedine~ni (arhitektonski) spomenici:

‡ Ku}ata na ul. Man~u Matak 34, Kru{evo, preventivna za{tita;

‡ Ku}ata na ul. Partizanska 6, Kru{evo, preventivna za{tita;

‡ Saraj na Nijazi beg, Resen, ureduvawe na enterierot i sanacija na pokrivot.

Istoriski i memorijalni podra~ja:

‡ Prva partizanska pe~atnica "Goce Del~ev", s. Bitu{e, Rostu{e, konzervacija;

‡ Spomen kosturnica na padnatite borci od NOV, Ki~evo, konzervacija;

‡ Spomen kosturnica na padnatite borci od NOV, Veles, konzervacija

‡ Spomen kosturnica na padnatite borci od NOV, Ko~ani, konzervacija;

‡ Memorijalen muzej Smilevo, Smilevo, Demir Hisar, vo izgradba.

‡ Memorijalen centar ASNOM, Pelince, Staro Nagori~ane, novo izgraden.

Vo ramkite na svoite programski aktivnosti i odobreni finansiski sredstva od Ministerstvo za kultura, Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo i Nacionalniot konzervatorski centar, redovno vr{at planirani uvidi i uvidi po barawe na sopstvenicite na spomenicite na kulturata, so cel sledewe na sostojbata na spomenicite na kulturata i davawe na stru~na pomo{ na sopstvenicite.

53

4. ANEKS NA GODI[NIOT IZVE[TAJ ZA SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO 2004 GODINA

Izrabotkata na Aneks na Godi{niot izve{taj za sproveduvawe na Prostorniot Plan na Republika Makedonija vo 2004 se dol`i na doplnitelnoto dostavuvawe na podatoci za sostojbite i promenite vo prostorot od strana na Ministerstvoto za transport i vrski kako izve{tajna edinica.

Dopolnitelnite informacii za sostojbite i promenite vo prostorot se odnesuvaat na slednite oblasti:

1. Koristewe na zemji{te (To~ka 3, potto~ka 3.1.) 2. Sistem na naselbi (To~ka 3, potto~ka 3.2.) 3. Objekti od op{testven standard (To~ka 3, potto~ka 3.3.) 4. Vodostopanska infrastruktura (To~ka 3, potto~ka 3.5.) 5. Soobra}ajna infrastruktura (To~ka 3, potto~ka 3.6.) 6. Energetska infrastruktura i komunikacii (To~ka 3, potto~ka 3.7.)

Vo Prilogot 4 navedeni se podatoci za bazni stanici na Mobimak kako

bespravno izgradeni objekti vo domenot na telekomunikaciite i vrskite. Istite se prilo`uvaat vo Izve{tajot so status na bespravno izgradeni objekti vo 2004 godina.

54

4.1. Prilozi na Aneksot

4.1.1 Prilog 1

64

4.1.2 Prilog 2

68

4.1.3 Prilog 3

70

4.1.4 Prilog 4

ministerstvo za @ivotna sredina i prostorno · pdf fileplanirawe i ureduvawe na prostorot,...

Documents