ministerstvo za obrazovanie i nauka biro za …bro.gov.mk/docs/srednostrucno/makedonski_2.pdf ·...
TRANSCRIPT
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE
NASTAVNA PROGRAMA
MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA
II GODINA
Skopje, juli 2006
1
1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI
1.1. Naziv na nastavniot predmet: MAKEDONSKI JAZIK I LITERATURA
1.2. Obrazoven profil i struka:
1.2.1. Obrazoven profil: site profili
1.2.2. Struka: site struki
1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet
1.3.1. Op{toobrazoven predmet
1.4. Godina (faza) na izu~uvawe na nastavniot predmet
1.4.1. Vtora godina
1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet
1.5.1. Broj na ~asovi nedelno: 3 ~asa
1.5.2. Broj na ~asovi godi{no: 108 ~asa
1.6. Status na nastavniot predmet
1.6.1. Zadol`itelen predmet
2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET
Predmetot makedonski jazik i literatura gi sodr`i podra~jata: Makedonski jazik i Literatura. Od niv, od nivnata
komplementarnost i kompatibilnost, od brojot na ~asovite so koi se izu~uvaat i od statusot, kako i od negovata
diferencijacija od drugite op{toobrazovni i stru~ni predmeti, proizleguvaat celite na nastavnata programa.
U~enicite koi }e ja sledat ovaa programa }e se zdobijat so trajni i funkcionalni znaewa, }e gi razvivaat
individualnite sposobnosti i }e se osposobuvaat da gi realiziraat slednive op{ti i posebni celi:
2
2.1. OP[TI CELI
U~enikot:
-da gi pro{iruva i prodlabo~uva znaewata za makedonskiot literaturen jazik kako osnovno sredstvo za komunikacija;
-da se osposobuva za samostojno usno i pismeno izrazuvawe, za sfa}awe, do`ivuvawe i tolkuvawe na literaturnite i na
drugite tekstovi;
-da gi razviva i pottiknuva individualnite sposobnosti za samostojno kriti~ko i tvore~ko komunicirawe so
literaturniot tekst;
-da ja razviva i zacvrstuva svesta za zna~eweto na makedonskiot literaturen jazik kako najkarakteristi~en beleg na
nacionalniot identitet i pripadnost na makedonskata jazi~na zaednica;
-da razviva i da usvojuva sposobnosti i ve{tini vo komunikacijata, vo pravec na me|usebnoto po~ituvawe i razbirawe na
lu|eto i narodite i nivnite literaturni, kulturni i nau~ni pridobivki i vrednosti.
2.2.POSEBNI CELI
U~enikot:
-da se osposobuva za neguvawe, razvivawe i bogatewe na sopstveniot jazik so nova leksika i toa so funkcionalni zborovi i
izrazi i za nivna primena vo site `ivotni situacii;
-da se osposobuva za razbirawe i sfa}awe na funkciite na jazikot kako sredstvo za komunikacija i za izrazuvawe vo
literaturata, vo kulturata i vo naukata na lokalno i svetsko ramni{te;
-da gi zapoznava i usvojuva osnovite, sistemot, jazi~nite zakonitosti i normite na makedonskiot literaturen jazik,
pravogovorot i pravopisot i da zdobiva naviki za nivna primena vo usnoto i vo pismenoto izrazuvawe;
-da gi pro{iruva znaewata za osnovnite elementi na literaturniot izraz;
-da se zdobiva so znaewa za najvrednite svetski i nacionalni literaturni ostvaruvawa i znaewa za periodite i procesite
vo literaturnata istorija;
-da se osposobuva za do`ivuvawe i za razbirawe na literaturata kako umetnost na zborot i na nejzinite pretstavnici;
-da se zapoznae so nejzinite rodovi i vidovi, kako i so nivnite karakteristiki;
-da gi oblagoroduva i da gi razviva pozitivnite eti~ki svojstva i estetskiot vkus;
3
-da go zbogatuva intelektualniot `ivot, da ja razviva imaginacijata i da vlijae vo pozitivna nasoka vrz voljata i
karakterot;
-da go usovr{uva ~itaweto tekstovi od razni `anrovi (glasno i vo sebe);
-da se osposobuva za odbirawe podatoci i fakti, nivno sporeduvawe, dokumentirawe, analiti~ko-sinteti~ki pristap,
generalizacija na faktite i interpretacija, kako od umetni~kata literatura taka i od drugi izvori;
- da se osposobuva za razbirawe i sledewe na usni i pismeni izlagawa na drugite.
Op{tite i posebnite celi }e se konkretiziraat i }e se struktuiraat niz obrazovniot proces, paralelno i
funkcionalno so programskite sodr`ini.
3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA
Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na programskite sodr`ini na predmetot, neophodno e uspe{no da se realiziraat
nastavnite sodr`ini od programata za prva godina, za {to e neophodno i nivno proveruvawe i dopolnuvawe na po~etokot
i vo tekot na vtorata u~ebna godina.
4. OBRAZOVEN PROCES
Obrazovniot proces e struktura vo koja ramnopravno u~estvuvaat podra~jata Jazik i Literatura, zastapeni so
ednakov broj ~asovi, ~ii sodr`ini se realiziraat kako neraskinlivo edinstvo. Ova proizleguva od zaedni~kite
funkcionalni i didakti~ko-metodski celi (jazi~no-perceptivnite i literaturno-perceptivnite sposobnosti i umeewa na
u~enicite, izraznite sposobnosti i umeewa na u~enicite povrzani so recepcijata i kreacijata na najrazli~ni vidovi
tekstovi, jazikot kako osnova na literaturata i literaturata kako najslo`en jazi~en kod).
4.1. Oblasti i sodr`ini
Jazik: Istoriski razvitok na makedonskiot jazik, Morfologija i morfosintaksa, Leksikologija i leksikografija,
Prakti~no-profesionalna komunikacija, Literaturno-nau~ni vidovi i publicistika.
Literatura: Humanizam i renesansa, Klasicizam, Prosvetitelstvo (vo Evropa i vo Makedonija), Romantizam (vo
Evropa i vo Makedonija).
4
4.2. Strukturirawe na sodr`inite za u~ewe
Podra~je: MAKEDONSKI JAZIK (43+4 ~asa)
* 4 ~asa za sistematizirawe na znaewata
Oblasti i sodr`ini
Broj na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija
Istoriski razvoj na
makedonskiot jazik Makedonskoto jazi~no pra-
{awe na preminot od XIX vo
HH vek (Jazikot na
makedonskite avtori:
K. Miladinov, R. @inzifov, G.
Prli~ev)
U~ebnikarskata dejnost vo
Makedonija: P. Zografski,
\. Pulevski, K. [apkarev
Lozarite - prethodnici na
Misirkov
K. P. Misirkov: @ivot i delo i
negovite pogledi za make-
donskiot literaturen jazik
Za makedonckite raboti
(Nekolku zboroi za
makedonckiot literaturen
jazik)
4
U~enikot:
-da se zapoznae so
karakteristikite na jazikot na
makedonskite avtori od ovoj
period;
-da go osoznae mestoto na
makedonskite narodni govori vo
razvojot na makedonskiot pismen
jazik;
- da gi razbere stavovite na \.
Pulevski i P. Zografski za
makedonskiot jazik i nivnoto
zna~ewe za makedonskiot jazik i
narod;
-da ja sfati su{tinata na
reakciite vo toga{niot bugarski
pe~at za stavovite na lozarite;
-da go sfati zna~eweto na
Misirkov i negovite stavovi za
makedonskiot standarden jazik
kako vo vremeto koga se izre~eni
taka i od dene{en aspekt.
Na u~enikot mu se
ovozmo`uva da pro~ita nekoi
tekstovi na makedonskite
avtori od ovoj period
(poezijata na K. Miladinov i
na R. @inzifov, besedite na
G. Prli~ev, statiite na P.
Zografski, iska`uvawata vo
predgovorite kon u~ebnicite
i vo samite u~ebnici na K.
[apkarev i na \. Pulevski),
so osoben akcent na jazi~nite
karakteristiki na ovie
tekstovi.
Se organiziraat istra`u-
va~ki aktivnosti i
individualno ~itawe na
deloto Za makedonckite
raboti so poseben akcent na
statijata Nekolku zboroi za
makedonckiot literaturen
jazik.
Korelacija so drugi-
te podra~ja i so
istorijata.
5
Morfologija i
morfosintaksa Morfologijata kako del od
gramatikata; Poim za morfema;
Vidovi morfemi; Zboroforma;
Zborovni grupi i podgrupi
Imenki
Klasifikacija na imenkite
Gramati~ki kategorii na
imenkite
Funkcii na imenkite vo
re~enicata
Pridavki
Podelba na pridavkite
Gramati~ki kategorii na
pridavkite
Funkcii na pridavkite vo
re~enicata
20
-Da gi definira morfologijata,
kako nauka za jazikot {to gi
prou~uva formite na zborovite,
pravilata za nivnoto gradewe i
gramati~ko zna~ewe, i
morfosintaksata, kako nauka
{to se zanimava so funkcijata na
zborovite vo re~enicata;
- da gi grupira zborovite vo grupi
preku nivnite osobenosti.
-Da gi primenuva stilskite
mo`nosti na imenkite vo usnoto
i pismenoto op{tewe;
- da gi razlikuva kategoriite kaj
imenkite: rod, broj (vidovi
mno`ina), opredelenost;
- da ja definira slu`bata na
imenkite vo re~enicata i
pravilno da gi opredeluva
~lenovite vo re~enicata.
- Da ja znae podelbata na
pridavkite na opisni, odnosni,
brojni i zamenski;
- da gi razlikuva kategoriite na
pridavkite: rod, broj,
opredelenost, stepen;
-da gi upotrebuva za stilsko
nijansirawe.
Ve`bi: za identifikacija i
klasifikacija na zborovite.
Ve`bi: u~enicite da ja
otkrijat i da ja opredelat
funkcijata na zborovite vo
re~enicata.
Ve`bi za opredeluvawe na
funkciite na imenkite vo
usnoto i pismenoto
izrazuvawe.
Funkcionalni ve`bi za
opredeluvawe na
gramati~kite kategorii na
imenkata.
Ve`bi za stilskata upotreba
na imenkata vo re~enicata.
Ve`bi za upotreba i
razlikuvawe na pridavkite i
na nivnite svojstva.
So stranskite
jazici so
istaknuvawe na
va`nosta na ovie
disciplini i
nivnata povrzanost
so fonetikata,
sintaksata i
leksikologijata.
So stranskite
jazici.
So stranskite
jazici.
6
Broevi
Gramati~ka karakteristika
Broevi za odredena i za
pribli`na brojnost
Zamenki
Zamenki spored zna~eweto i
funkcijata
Glagoli
Gramati~ki kategorii na
glagolot
Klasifikacija na glagolite
(grupi i podgrupi)
-Da gi voo~i i da gi razlikuva
kategoriite na broevite: rod,
broj, opredelenost;
- da gi klasificira brojnite
formi za lica i za pribli`na
brojnost.
-Da gi razlikuva
karakteristikite na
li~nopredmetnite, pra{alnite,
odnosnite, neopredelenite,
op{tite, odre~nite zamenki vo
tekstot;
- da gi razlikuva pokaznite
zamenki.
-Da gi razlikuva kategoriite
vreme, na~in, lice, vid, preodnost
i broj;
-da sozdava razli~ni vidovi
glagolski formi.
-Da gi kategorizira i menuva
glagolite spored trite glagolski
grupi.
Ve`bi za prepoznavawe na
broevite vo tekst i za
iska`uvawe pribli`na
brojnost.
Ve`bi za stilskite mo`nosti
na zamenkite vo tekstot.
Ve`bi za voo~uvawe,
opredeluvawe i upotreba na
formite na glagolot vo
razli~en kontekst.
Ve`bi za kategorizacija na
glagoli {to ozna~uvaat
vreme i vid.
So stranskite
jazici.
So stranskite
jazici.
7
Formite na glagolot
Prosti glagolski formi
Sega{no vreme i zapoveden
na~in (zna~ewe i upotreba)
Minato opredeleno svr{eno i
nesvr{eno vreme
Neli~ni glagolski formi
Glagolska l-forma
Glagolska pridavka
Glagolska imenka
Glagolski prilog
Slo`eni glagolski formi
Minato neopredeleno svr{eno
i nesvr{eno vreme
Predminato vreme
Idno vreme
Minato idno vreme
Idno-preka`ano vreme
Mo`en na~in
Glagolski konstrukcii so SUM
-Da gi razlikuva prostite od
slo`enite glagolski formi i
formite na sega{nost, minatost
i idnost;
-da gi razlikuva belezite na
glagolskite formi i da umee
adekvatno da gi upotrebuva.
-Da gi razlikuva neli~nite
glagolski formi;
-da ja konstruira glagolskata l-
forma, glagolskata pridavka,
glagolskata imenka i glagolskiot
prilog;
- da gi upotrebuva vo stilsko
nijansirawe na tekstot.
-Da gi razlikuva i klasificira
slo`enite glagolski formi;
-da gi primenuva slo`enite
glagolski formi;
-da pravi i da upotrebuva
glagolski konstrukcii so SUM i IMA.
Ve`bi so upotreba na
sega{nost, minatost,
opredelenost i na~in.
Ve`bi so primeri za
oddelnite glagolski formi
so pokarakteristi~ni
osobenosti i slu~ai
karakteristi~ni za na{iot
glagolski sistem.
Ve`bi za opredeluvawe na
slo`enite glagolski formi
na izbrani ili podgotveni
tekstovi.
Ve`bi za upotreba na
slo`enite glagolski formi,
so nivnoto osnovno i drugo
zna~ewe.
Ve`bi za upotreba na
konstrukciite IMA i SUM.
8
i IMA
Prilozi
Poteklo, obrazuvawe, podelba i
funkcii
Predlozi
Svrznici i svrzuva~ki zborovi
^esti~ki
Izvici
Modalni zborovi
-Da gi razlikuva prilozite od
drugite vidovi zborovi i da ja
sfa}a nivnata funkcija vo
re~enicata;
- da gi upotrebuva prilozite.
-Da gi prepoznava predlozite;
-da ja opredeli nivnata funkcija
vo re~enicata;
-da ja sfati nivnata
klasifikacija.
-Da ja znae funkcijata na
svrznicite vo tekstot, kako za
povrzuvawe na oddelni zborovi
vo ramkite na edna re~enica taka
i za povrzuvawe na del-re~enici
vo slo`enata re~enica.
- Da gi razlikuva ~esti~kite,
izvicite i modalnite zborovi
spored zna~eweto i slu`bata vo
ra~enicata;
-da gi definira funkciite na
~esti~kite, izvicite i
modalnite zborovi.
Ve`bi za podelba na
prilozite, so neophodno
zadr`uvawe na sli~nosta na
prilogot so pridavkata i
razlikite me|u niv.
Ve`bi vo otkrivawe na
namerno napraveni gre{ki.
Ve`bi za pravilna upotreba
na predlozite.
Ve`bi za pravilna upotreba
na svrznicite i svrzuva~kite
zborovi.
Ve`bi za pravilno
usvojuvawe na
~esticite, izvicite i
modalnite zborovi.
9
Leksikologija
Poim za zborot i osnovni
tipovi leksi~ki zna~ewa na
zborovite
Leksikata spored procesot na
obnovuvawe
Leksikata spored potekloto na
zborovite
Leksikata spored formata i
spored sferata na upotreba
Leksikata spored stepenot na
upotreba
Leksikografija Poim i predmet na
leksikografijata
Osnovni tipovi re~nici
(lingvisti~ki i
enciklopediski re~nici)
4
- Da ja definira leksikologijata
kako nauka {to go prou~uva
zborot kako element na
leksi~kiot sistem, negovata
smislovna strana, vrskite i
odnosite so drugite zborovi,
potekloto, zastapenosta,
upotrebata, stilska
iskoristenost;
- da gi primenuva zborovite so
krajna to~nost za nivnoto
zna~ewe;
- da gi klasificira soodvetnite
zborovi i izrazi vo dadena
situacija;
- da gi upotrebuva oddelnite
grupi zborovi vo oddelni sferi
na ~ovekovoto op{tewe, zborovi
so {iroka op{ta upotreba i
zborovi {to im se svojstveni na
oddelni stilovi.
-Da ja definira
leksikografijata kako nauka koja
se zanimava so principite za
sostavuvawe re~nici i nivnoto
prakti~no izveduvawe;
- da se slu`i so razni vidovi
re~nici.
Ve`bi za klasifikacija i
grupirawe na zborovite od
razli~ni aspekti i
me|usebnite vrski.
Ve`bi za upotreba za
razgrani~uvawe na leksikata
na jazikot.
Ve`bi za elementarno
razlikuvawe na osnovnite
tipovi re~nici.
So stranskite
jazici,
sociologijata,
psihologijata,
ekonomijata,
pravoto,
politikata.
So site jazici ~ij
re~ni~ki sostav e
golem, so
potencirawe na
zna~eweto na nacio-
nalniot jazik.
So pove}e
poddisciplini
(semantika,
etimologija,
leksikografija,
frazeologija i dr.).
10
Prakti~no-profesionalna
komunikacija
Razgovor
Opi{uvawe – deskripcija
15
-Da umee da gi kontrolira i
naso~uva svoite misli, da gi
promisluva i prifa}a tu|ite
misli i stavovi, da go zbogatuva
svojot re~nik.
-Da ja sfati su{tinata i celta na
opisot vo sekojdnevniot razgovor,
vo literaturen, nau~en i drug
tekst kako informacija
(usna/pismena) za setilnata,
nadvore{nata i duhovnata,
vnatre{nata stvarnost na
~ovekot;
-da umee da opi{uva predmeti,
pojavi (procesi i sostojbi),
su{testva (`ivotni i rastenija),
li~nosti, konkretno i
apstraktno, stati~no i
dinami~no;
-da go usvojuva i da go praktikuva
principot na opi{uvawe koj
trgnuva od op{toto kon poedine~noto;
-da gi razviva sposobnostite za
nabquduvawe, selektirawe i
verbalizirawe na predmetite na
opisot soglasno so negovite celi
Ve`bi: Se simulira vid na
razgovor vo koj u~enicite
podeleni vo grupi iznesuvaat
stavovi i argumenti za
odredeni pra{awa, se
diskutira za prednostite i
nedostatocite vo razgovorot.
Ve`bi: Opi{uvawe na
predmetite od neposrednata
okolina so insistirawe na
nivnata vrska so funkcijata
(za da se sfati logikata na
funkcijata na literaturniot
opis vo integralnoto delo);
opi{uvawe na li~nosti od
neposrednata okolina i
li~nosti od `ivotot na
u~enikot (po se}avawe: od
semejniot krug i po{iroko);
opi{uvawe na sopstveni
~uvstva i emocionalni
reakcii pri opredeleni
`ivotni situacii.
11
Raska`uvawe i preraska`uvawe
Izvestuvawe:
Vest
Soop{tenie
Pokana
Referat
Telegrama
Impresija
so upotreba na paronimi,
sinonimi i drugi soodvetni
funkcionalni zborovi, frazi i
izrazi vo op{teweto.
-Da znae koncizno da raska`e, da
fabulira nastan i do`ivuvawe i
da istakne biten moment spored
hronolo{ki red i kombinirano
(so retrospekcija) i da
preraska`e tekst; film so
istaknuvawe i tolkuvawe na
dominantnite vrednosti, misli,
stavovi;
-da analaizira i da sintetizira
idei so koristewe monolog i
dijalog.
-Da umee prakti~no da gi
realizira utvrdenite formi
voo~uvaj}i ja strukturata i
sfa}aj}i ja nivnata funkcija.
-Da gi izrazuva svoite impresii
jasno i koncizno vo usna i
pismena forma;
- da poka`uva interes kon
okolinata i kon ostanatite
poimi i predmeti od nea.
Nastavnikot gi pottiknuva
u~enicite da se obidat
precizno da gi izrazat
formite, goleminite, boite i
dr. svojstva na predmetite,
pojavite i su{testvata so
soodvetno primenuvawe na
imenki i pridavki, glagoli,
pravej}i zna~enski varijanti
so menuvawe na re~eni~nite
dodatoci.
Ve`bi na gotovi obrasci i
tekstovi za voo~uvawe na
strukturata i funkcijata, a
potoa i nivna samostojna
izrabotka so proveruvawe na
rezultatite i so korekcii.
Ve`bi za iznesuvawe na
vpe~atocite od odredena
sfera, po~ituvaj}i gi
normite na makedonskiot
standarden jazik i
po~ituvaj}i go na~eloto:
12
Interpretirawe:
~itawe
recitirawe
Literaturno-nau~ni vidovi i
publicistika
Biografija
Avtobiografija
Patopis
Reporta`a
Feqton
6
- Da ~ita glasno, pravilno, jasno,
te~no, da go naglasuva sekoj zbor,
da akcentira oddelni zborovi vo
re~enicata, da go prilagoduva
glasot spored prirodata na
tekstot - (no ~ita i vo sebe) , da go
razbira zna~eweto na sekoj zbor
vo re~enicata i vo jazi~nata
celina na tekst od najrazli~en
vid i rod, da go preraska`uva i
kriti~ki da go ocenuva.
-Da ja sporedi i razlikuva
vrskata na literaturniot i
nau~niot tekst koja se ostvaruva
vo literaturno-nau~nite vidovi
i vo publicistikata;
- da gi razlikuva opredelenite
`anrovi spored nivnite belezi.
minimum sredstva- maksimum
informacija.
Ve`bi preku koi glasovno }e
se interpretiraat
literaturni tekstovi i }e se
sogledaat nivnite specifiki.
Ve`bi za umetni~ka
interpretacija i umetni~ko
recitirawe.
Ve`bi za akcentirawe na
zborovite vo re~enicata.
Tekstovi za ilustracija na
razlikite me|u ovie `anrovi
so ve`bi za prepoznavawe na
belezite na opredelen `anr.
13
Podra~je: LITERATURA (39+8 ~asa)
* 8 ~asa za literaturna interpretacija
Oblasti i sodr`ini
Broj na
~asovi
Konkretni celi
Didakti~ki nasoki
Korelacija
Humanizmot i renesansata vo
Evropa
Dante Aligieri
,,Bo`estvena komedija“
(Vovedna pesna)
Fran~esko Petrarka
,,Kanconier“
Vilijam [ekspir
,,Hamlet“
8
U~enikot:
-da usvoi fakti za generalnite i
za specifi~nite belezi na ovoj
pravec vo svetskata literatura,
kako i za pretstavnicite koi se
javuvaat vo razli~nite
nacionalni literaturi.
-Da gi usvojuva literaturno-
istoriskite i teoriskite fakti
za belezite na literaturata na
Dante i Petrarka kako
pretstavnici na razli~ni
`anrovi vo literaturata: epika
vo stihovi (Dante), lirika
(Petrarka).
-Da gi usvoi belezite na
renesansnata angliska
literatura preku tvore{tvoto na
[ekspir;
Poso~uvawe na nivnite
razliki. Simulirawe
polemika pome|u sredniot
vek i renesansata i bele`ewe
na argumentite.
Preku ~itawe tekstovi od
predrenesansnite avtori,
nastavnikot pottiknuva
diskusija za `anrovite vo koi
se projavile ovie avtori
(Dante Aligieri, Fran~esko
Petrarka i Xovani Boka~o).
Po mo`nost, odnapred
podgotveni grupi u~enici
nastapuvaat so svoite
rezultati od prou~uvaweto na
tema: ^ovekovata sloboda i
tretmanot na motivot na
qubovta.
Interpretacija na i
selektirani izvadoci od
dramata ,,Hamlet“ kako
ilustracija za tvore{tvoto
Korelacija so
istorijata i so
umetnostite.
So istorijata, so
likovnata i so
muzi~kata umetnost.
So istorijata, so
likovnata i so
muzi~kata umetnost.
14
Migel de Servantes
,,Don Kihot“
Klasicizmot vo evropskata
literatura
@an Batist Poklen Molier
,,Tartif“
-da gi osoznae najeksponiranite
momenti od tvore{tvoto na
[ekspir;
-da se zapoznae na elementarno
nivo so najkomentiranite
aspekti na dramata ,,Hamlet“.
-Da gi usvojuva belezite na rene-
sansnata {panska literatura;
- da gi komentira osnovnite po-
datoci za `ivotot i deloto na
Servantes;
-da gi prepoznava renesansite (i
baroknite) elementi vo negovite
tekstovi.
-Da se zdobie so znaewa za
op{testvenite i za kulturnite
okolnosti vo koi se javuva
klasicizmot, za osnovnite belezi
na poetikata na klasicizmot, za
pretstavnicite vo nacionalnite
literaturi na Evropa;
-da usvoi osnovni informacii za
tvore{tvoto na Molier i
negovoto mesto vo istorijata na
literaturata;
-da gi znae osnovnite belezi na
klasicisti~kata drama, da gi
pronao|a vo tekstot i samostojno
da gi interpretira.
na [ekspir i za vrednostite
na dramata.
Interpretacija na „Don
Kihot“. Rabota so delovi od
tekstovite so ve`bi za
prepoznavawe na baroknite i
renesansnite belezi.
Eventualno: audio-vizuelna
prezentacija na belezite na
klasicizmot vo razli~nite
vidovi umetnost.
Istorija, istorija
na crkvata
(inkvizicija).
Korelacija so
istorijata i so
umetnostite.
15
Prosvetitelstvo vo Evropa
(pregled)
Prosvetitelstvoto vo
Makedonija
Joakim Kr~ovski
Kiril Pej~inovi}
Teodisija Sinaitski
(pe~atnicite)
Jordan Haxi Konstantinov-
Xinot
8
-Da ja usvoi osnovnata
faktografija za belezite na
prosvetitelstvoto;
-da se zapoznava so najtipi~nite
pretstavnici i so `anrovite.
-Da se zdobie so podatoci za
istoriskiot kontekst vo koj se
javuva prosvetitelstvoto;
-da gi sogleda belezite na
prosvetitelstvoto vo
Makedonija;
-da gi komentira i da gi
sporeduva osnovnite podatoci za
`ivotot i deloto na Kr~ovski i
na Pej~inovi} povrzani so
istoriskiot kontekst;
-da sogleda deka vo
prosvetitelskata dejnost ima
avtori ~ii{to op{ti idei se
univerzalno – prosvetitelski;
-da gi reproducira osnovnite
fakti za makedonskite pe~atnici
na Teodosija Sinaitski, daskal
Kam~e, Kirijak Dr`ilovi}.
– Da gi komentira osnovnite bio-
biliografski podatoci za Xinot;
– da ja sogleda negovata osnovopo-
Eventualno rabota vo grupi:
sekoja od grupite prezentira
del od prosvetitelski tekst
(od Volter: Kandid; od
Didro, ili Ruso; basnite na
Krilov ili na Obradovi} i
sl.)
Ve`bi na tekstovi preku koi
}e se napravi literaturno-
jazi~na analiza.
^itawe tekstovi od
Pej~inovi} i od Kr~ovski so
diskusija za jazi~nite belezi
vo niv. Na tablata se bele`at
moralnite problemi koi gi
pottiknuvaat tekstovite i se
otvora polemi~ka diskusija
(za i protiv) tezite za koi se
zastapuvaat avtorite.
Izvadoci od dramskite i od
drugite tvorbi na Xinot.
Korelacija so
istorijata.
Korelacija so
istorijata.
So istorijata i
vnatre{na
korelacija so
istorijata na
jazikot, istorijata
na literaturata.
So istorijata i so
umetnosta.
16
Romantizmot vo Evropa
Xorx Gordon Bajron
„Stranstvuvaweto na ^ajld
Harold“
Aleksandar S. Pu{kin
„Evgenij Onegin“
Romantizmot i kulturnata
prerodba vo Makedonija
5
10
lo`ni~ka uloga vo dramata i tea-
tarot vo Makedonija;
–da gi sogleduva estetskite vred-
nosti na tekstovite i nivnata
kni`evno-istoriskata va`nost.
– Da gi reproducira uslovite vo
koi se pojavuva romantizmot kako
dvi`ewe vo umetnosta, voop{to.
– Da gi reproducira osnovnite
bio-bibliografski podatoci za
Bajron;
– da ja interpretira
Pro{talnata pesna, prepozna-
vaj}i gi i kometiraj}i gi
romanti~arskite belezi.
– Da gi reproducira osnovnite
bio-bibliografski podatoci za
Pu{kin;
– da go interpretira „Evgenij
Onegin“ niz klu~ot na poetikata
na romantizmot.
-Da se zdobie so podatoci za
op{testveno-istoriskite,
ekonomskite i kulturnite
priliki vo Makedonija vo celiot
HIH vek i ,,vleguvaweto“ na
romantizmot koj za Makedonija
zna~i celosna kulturna prerodba.
Vizuelen materijal. Doku-
mentarno-istoriski tekstovi
za ovoj period.
Analiti~ko-
interpretativen priod kon
Pro{talnata pesna.
Vizuelen materijal.
Tekstovi od Pu{kin.
Tekstovi za tvore{tvoto na
Pu{kin.
U~enicite vo grupi i
individualno gi zabele-
`uvaat predznaewata vo
vrska so novata nastavna
sodr`ina.
So istorijata.
So istorijata i so
umetnosta.
Korelacija so
nastavata po
istorija.
So istorijata i
vnatre{na
korelacija so
programskoto
podra~je Jazik.
17
Sobira~i na makedonsko
narodno tvore{tvo
Dimitrija Miladinov
Konstantin Miladinov
,,T'ga za jug“
,,Golap~e“
,,Sira~e“
,,Bisera“
Rajko @inzifov
,,Glas“
,,Pro{edba“
- Da se zapoznae so nositelite na
novoto kulturno vreme i noviot
duh vo Makedonija i nivnata
dejnost na planot na jazikot,
u~ebni~kata literatura i
sobiraweto na narodnoto
tvore{tvo;
-da gi sporeduva sobira~ite na
makedonski umotvorbi [apka-
rev i Cepenkov.
– Da gi reproducira osnovnite
bio-bibliografski podatoci za
Dimitrija Miladinov;
– da go komentira zna~eweto na
Dimitrija Miladinov za
prerodbata i kako sobira~.
-Da gi prodlabo~i znaewata za
Konstantin Miladinov kako
osnovopolo`nik na makedonskata
avtorska poezija; da gi do`ivee i
da gi vrednuva negovite poetski
tvorbi.
-Da se zapoznae so dejnosta na
Rajko @inzifov i negovoto
zna~ewe za makedonskata
kulturna istorija;
- da se utvrdat soznanijata za
Rajko @inzifov kako poet,
raska`uva~, publicist i nau~en
Vizuelen materijal. Knigi od
sobira~ite. Tekstovi za
islustracija na sobira~kata
postapka.
Tekstovi (bele{ki na
biografite na Miladinov).
Fotografii i reprodukcii,
faksimili.
Glasno ~itawe na pesnite,
magnetofonska snimka ili
kaseta so muzi~ka izvedba.
Mo`na e i video kaseta za
Ohrid i ezeroto. Se vodi
frontalna diskusija.
Mo`nost za rabota vo grupi
preku slednite aktivnosti:
1. @inzifov - avtor na tvor-
bi od pove}e `anrovi;
2. ,,Glas“ pesna na qubovta
kon tatkovinata i
humanisti~ko borbenata
So istorijata i
vnatre{na
korelacija so
sodr`inite od
narodnata
literatura.
Vnatre{na
korelacija i
korelacija so
prethodnata
nastavna sodr`ina i
so nastavata po
istorija.
Korelacija so
nastavata po
istorija.
Vnatre{na
korelacija i
korelacija so
nastavata po
istorija.
18
Grigor Prli~ev
,,Serdarot“
rabotnik.
-Da se pro{iri soznanieto za
Prli~ev kako eden od
najtalentiranite i najplodni
pisateli od vremeto na
Prerodbata;
-da navleguva interpretativno-
analiti~ki vo su{tinskite
vrednosti i belezi na poemata
,,Serdarot“.
misija na ovoj poet.
3. ,,Pro{edba“ - raskaz -
reporta`a, dokument za
prilikite vo Makedonija.
Prezentacijata na grupite.
U~enicite individualno
istra`uvaat fakti koi se
odnesuvaat na Prli~ev i na
negovata tvore~ka rabota. Gi
prezentiraat faktite i vrz
osnova na niv se pravi
rezime.
Poemata prethodno se ~ita
individualno, a na ~asot
sekoj u~enik se opredeluva za
del za koj saka da govori, se
polemizira za likovite i
nivnite postapki i se
potenciraat eti~kite i
estetskite elementi vo nea.
Lektira:
1. Xovani Boka~o ,,Dekameron“
2. France Pre{ern ,,Soneten venec“
3. Makedonski narodni prikazni
4. Grigor Prli~ev ,,Skenderbeg“
5. Po izbor na u~enicite
Napomena: Spisokot na lektirnite dela za doma{no ~itawe e izgotven spored estetskite i literaturno –
istoriskite aspekti pri {to e vodeno smetka za `anrovskite i idejno-teoretskite barawa na nastavnata programa.
19
4.3. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe
Za realizacija na programskite sodr`ini }e se primenuvaat monolo{kata, dijalo{kata, tekst-metodata i
sovremenata nastavna tehnologija, kako edinstvo na interakcijata pome|u nastavnikot i u~enikot i nastavnata sodr`ina,
formite, metodite i sredstvata za da se postignat celite na predmetot.
Pokraj osnovnite tradicionalni metodi }e se primenuvaat i metodite za aktivno u~ewe preku koi }e se razviva i
usovr{uva ~itaweto i pi{uvaweto i kriti~koto razmisluvawe so {to }e se razviva svesta i `elbata za kontinuirano
u~ewe.
Po otkrivaweto na informaciite za opredelena sodr`ina, so primena na sovremena nastavna tehnologija, od
u~enicite }e se bara istite da gi tolkuvaat so primena na formite za usno i pismeno izrazuvawe i pritoa }e
rekonstruiraat, analiziraat i sintetiziraat i prakti~no }e gi primenuvaat zdobienite znaewa. Pra{awata sekoga{ }e
bidat vo funkcija na pottiknuvawe na razli~ni vidovi mislewa i na stavovi so razli~na slo`enost. Po postavenite
pra{awa za dobienite informacii nema da se bara samo nivnoto prepoznavawe i reprodukcija na memoriranoto (osnovnoto
nivo sproed revidiranata Blumova taksonomija), tuku }e se bara iska`uvawe najrazli~ni sudovi, mislewa i }e se bara
otkrivawe na zaemnite vrski pome|u ideite, faktite i nivnite vrednosti.
AKTIVNOSTI NA NASTAVNIKOT
Nastavnikot e odgovoren za organizacijata i realizacijata na nastavniot proces. Toj e zadol`en da ja isplanira
nastavata globalno, tematski i operativno (fondot na ~asovite i nivnata raspredelba dozvoluva kreativnost i elasti~nost
na nastavnikot vo realizacijata na celite). Nastavnikot e dol`en kontinuirano da se nadgraduva i da gi sledi novinite od
sopstvenata stru~na oblast (lingvistika, nauka za literaturata, metodika), kako i da izgotvi instrumenti za vrednuvawe,
pred sè, na sopstvenata rabota, po {to }e bide podgotven za ocenuvawe na znaewata na svoite u~enici. Nastavnikot treba da gi osposobi u~enicite za uspe{no polagawe dr`avna matura, u~ili{na matura ili zavr{en
ispit.
20
AKTIVNOSTI NA U^ENIKOT
U~enikot treba da bide pottiknat na kontinuirano aktivno sledewe na nastavata so aktivno slu{awe koe
podrazbira negova reakcija so soodvetno postaveni pra{awa, odgovori i komentari vo vrska so nastavnite sodr`ini.
U~enikot treba so prethodna podgotovka da ja sledi nastavata. Nastavnikot go pottiknuva ~itaweto kako osnovna
aktivnost za usvojuvawe novi sodr`ini, no i kako kriti~ko ~itawe pri koe u~enikot se obiduva svojot li~en stav da go
izrazi, da go argumentira i da go brani so pomo{ na usvoenite alatki za deskripcija na tekst. U~enikot preku aktivnosta
pi{uvawe usvojuva opredeleni znaewa, umeewa i sposobnosti, temelni za negoviot iden `ivot.
Site prethodno spomenati aktivnosti treba da bidat primenlivi pri polagaweto dr`avna matura, u~ili{na matura
ili zavr{en ispit.
4.4. Organizacija i realizacija na nastavata
Vo vtora godina se rabotat tri zadol`itelni pismeni raboti za koi se isplanirani 9 nastavni ~asa (za tehni~ka
podgotovka, izvedba i popravka).
Predmetot makedonski jazik i literatura podrazbira podelba na ~asovite za usvojuvawe novi nastavni sodr`ini od
oblasta na jazikot i literaturata, kako i edna tretina od ~asovite (orientaciono 15+15) za realizirawe na funcionalnite
celi na obete podra~ja, so akcent vrz samostojnata rabota na u~enicite (koi gi podrazbiraat znaewata, umeewata i
sposobnostite definirani vo op{tite, funkcionalnite i vo oddelnite celi na podra~jata).
4.5. Nastavni sredstva i pomagala
Realizacijata na programata podrazbira solidna biblioteka, medioteka, grafi~ki pomagala, kompjuterska tehnika i
sl.
4.5.1. Nastavni sredstva: spored Standardot za prostor, oprema i nastavni sredstva.
4.5.2. U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite:
– u~ebnik po makedonski jazik i literatura koj e odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka;
– prira~nici za literaturno-teoriskite poimi;
– izbor so zadol`itelni tekstovi, filmovi, CD.
21
5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE
Vrednuvaweto na rezultatite e zadol`itelno i se odviva spored poznatite zakonski normi. Napreduvaweto i
ocenuvaweto na u~enicite postojano se sledi i se vr{i kontinuirano vo tekot na nastavata, so obid na u~enicite
ocenuvaweto da im ja poka`e realnata sostojba na nivnite znaewa so {to }e se stimuliraat za nivno permanentno
prodlabo~uvawe.
Usniot instrumentarium se sostoi od odgovori na pra{awa, postavuvawe (u~eni~ki) pra{awa, samostojno izlo`uvawe na
do`ivuvawa i sfa}awa, stavovi i sudovi.
Pi{uvaniot instrumentarium }e pretpo~ita pismeni raboti, objektivni testovi na znaewa, testovi na sposobnosti,
osobeno na samostojni u~eni~ki tekstovi (esej) vo koi u~enicite }e gi apliciraat nau~enite ne{ta niz sopstveniot,
indivudualen izraz.
Ocenuvaweto se vr{i po opredelena tema, vo tekot na trimese~jeto, polugodieto i na krajot na godinata.
Za u~enicite koi poka`uvaat vonreden interes i uspeh zadol`itelno se organizira dodatna nastava.
Za u~enicite koi ne gi usvojuvaat vo zadovolitelna mera znaewata, zadol`itelno se organizira dopolnitelna nastava.
6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVATA
6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite
Pokraj uslovite propi{ani vo Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot kako:
– predava~: soop{tuva informacii, formulira problemi, definira, objasnuva, demonstrira, pravi vrski me|u poimite, go
potencira va`noto i univerzalnoto;
– organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, formulira pra{awa, go opredeluva vremetraeweto na
aktivnostite i dr.;
– partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewe, inicira dijalog, motivira, pottiknuva, pofaluva, naso~uva
diskusija, pravi korelacija so znaewata od oblasta na drugite predmeti;
– ocenuva~: objektivno gi vrednuva aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto, kako i na odnesuvaweto na
u~enikot.
22
6.2. Standardi za nastavniot kadar
Studiski grupi na Filolo{ki (porano Filozofski) fakultet- nastavna nasoka:
1. Makedonski jazik i kni`evnost ili Makedonski jazik i makedonska kni`evnost – nastavna nasoka;
ili Makedonski jazik, srpski jazik i kni`evnost – nastavna nasoka.
2. Makedonska kni`evnost i ju`noslovenski kni`evnosti so makedonski jazik kako vtor glaven predmet (porane{nata
grupa Istorija na kni`evnostite na narodite na SFRJ – nastavna nasoka).
3. Op{ta i komparativna kni`evnost – nastavna nasoka (spored programata do 1993 godina).
6.3. Standard za prostor i oprema
Nastavata se organizira vo u~ilnica ili vo kabinet, a po isklu~ok se prosleduva so pridru`ni aktivnosti koi go
menuvaat mestoto na realizacijata (institucii na kulturata, nau~ni institucii, priroden ambient i dr.).
7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAM A
7.1. Datum na izrabotka: juli 2006 godina
7.2. Sostav na rabotnata grupa:
1. Blaga Paneva, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto, rakovoditel
2. Nada Nikolovska, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto
3. Fanija Popova, profesor na Filolo{ki fakultet - Skopje
4. Aleksandar Kocev, profesor vo DSU „Arseni Jovkov“ - Skopje
5. Nata{a Acevska, profesor vo DSU ,,Georgi Dimitrov“ - Skopje
23
8. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA
Datum na zapo~nuvawe: 1.09.2007 godina
9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA
Nastavnata programa po predmetot makedonski jazik i literatura ja odobri ministerot za obrazovanie i nauka so
re{enie br. 11-6307/2 od 6.11.2006 godina.