modre novice 2009/2010 2

ISSN

-

ovitek st 2-2009.indd 3ovitek st 2-2009.indd 3 1/14/10 5:09 PM1/14/10 5:09 PM

www.sloski.si 3

Šport za vseIzstopajoči rezultati naših športnikov in športnic so ob kopici različnih te-žav zelo pogosto priročen motiv ali vzrok za »pobeg« iz vsakdana. Zmage ali stopničke naših junakov v naše do-move prinašajo smeh, veselje, radost, zadovoljstvo, skratka dobro voljo. Nedavna prireditev Športnik leta je lepo pokazala, da predvsem na strani športnic za veselje skrbijo predstavni-ce zimskih športov na čelu z velikima damama Tino Maze in Petro Majdič. Obe sta navduševali tudi v uvodnem delu nove sezone, verjamemo in upa-mo pa, da bo tako tudi v osrednjem delu zime. Ta prinaša izjemno razbur-ljiv spored, sprva z domačima tek-mama svetovnega pokala v alpskem

smučanju. Po biatlonski Pokljuki in tekaški Rogli – mimogrede, obe prireditvi sta odlično uspeli in veljakom FIS ter IBU dokazali, da Slovencem velja zaupati tovr-stna tekmovanja tudi v bodoče – si lahko želimo še novih športnih praznikov v Mariboru oziroma Kranjski Gori. Seveda bomo pesti znova stiskali predvsem za domače junake, ki so pred svojim občinstvom v preteklosti že navduševali. Saj se še spominjate Križaja, Petroviča, Svetove … Tudi tisti s selektivnim, z ohlapnim ali pa le mladim spominom se verjetno še spominjajo lanske veličastne zmage Mazejeve.

No, že kmalu po Vitrancu in Zlati lisici pa sledi veliki vrhunec zime in štiriletnega cikla – zimske olimpijske igre. Tudi na tem cenjenem tekmovanju so naši športniki že razveseljevali z medaljami. Spomin na prvo odličje Jureta Franka verjetno ne bo nikoli zbledel. Tako kot tudi ne na nepozabni Calgary in skakalne podvige naših fantov ter srebra zlatega sijaja Mateje Svet. Posebno mesto v naši športni zgodovini imajo tudi igre leta 1994 in prve medalje za samostojno Slovenijo. Še najbolj sveži pa so spomini na Salt Lake City in novo skakalno odličje. Res bi bilo lepo, če bi se tem velikanom naše športne zgodovine v Vancouvru pridružil še kdo. Brez priti-skov ali nalaganja bremena, a kakovost so naši športnike in športnice že pokazali in dokazali. Večkrat.

Sicer pa stopničke na olimpijskih igrah in tekmah svetovnega pokala niso drago-cene le zaradi uvodne iztočnice, torej veselja in vsaj začasnega pobega iz sveta vsakdanjih težav. Uspehi na najvišji ravni so obenem tudi dodaten motiv za vklju-čevanje mladih v šport. Pri tem ne gre le za širjenje potencialne tekmovalne baze, temveč ali pa predvsem za še bolj zdravo in športno življenje. Predvsem mladi od-večne urice pogosto raje prebijajo pred računalniki ali v domačih foteljih kot pa na športnih poligonih. Zato so naši aktivni športniki hkrati tudi ambasadorji zdravega in športnega življenja.

Mag. Stanislav Valant,predsednik Smučarske zveze Slovenije

olimpNa slovenskih radijskih postajah poslu-šamo oglasno sporočilo, ki vabi kupce oglaševalca, da skupaj potujejo na »olimpijado«. Ne bo šlo. V Vancou-vru bodo od 12. do 28. februarja 2010 21. zimske olimpijske igre.

Tako kot zahteva največja in najpo-membnejša športna prireditev na tem planetu dosledno natančnost in presežek športnikovih sposobnosti, moramo tudi z njo povezani udele-ženci delovati spoštljivo in ustrezno njeni veličini. Brez napak. Spoštovati je treba pravila, pa čeprav je to le termin za poimenovanje. Že pred stoletjem so se možje v mednarodnem olimpij-skem komiteju dogovorili, da so pole-

tne olimpijske igre nadaljevanje antičnih, zato se štiriletno obdobje med dvema poletnima olimpijskima igrama, tako kot pri starih Grkih, imenuje »olimpijada«, in sicer ne glede na to, ali so bile olimpijske igre izvedene ali ne. V Pekingu leta 2008 so bile 26. olimpijske igre 29. olimpijade. Vse od prvih zimskih olimpijskih iger v St. Moritzu leta 1924 do Albertvilla 1992 so bile poletne in zimske olimpijske igre izvedene v istem koledarskem letu. Lillehamer je gostil športno druščino dve leti za Albertvillom in tako je bilo pretrgano tudi tradicionalno štiriletno obdobje med dvema zimskima izvedbama.

Vancouver bo izstrelil nove junake. Samo imena dobitnikov olimpijskih medalj bodo šla v olimpijsko zgodovino, drugim bosta ostala le ponos in zadovoljstvo, da so bili del veličastnega dogodka, ki je nepozaben za vsakega sodelujočega. Za olimpijsko odličje je treba izpolniti »posebne pogoje«. Fizična pripravljenost in tehnična dovršenost se pridobita z delom. Psihično stabilnost je težje natrenirati. Osebnost je bistvenega pomena. Včasih k vrhunskemu športnemu rezultatu pri-spevajo tudi lastnosti, ki jih v družbi ne gre poveličevati. Na startu si sam v boju s svojimi sotekmovalci …

Cenim športni rezultat. Kakršna koli zmaga, medalja, rekord so vredni spoštova-nja. Pa vendar ne gre posploševati in vse športnike z vrhunskimi dosežki vrednotiti tudi kot »vrhunske osebnosti«. Izkušnje govorijo, da so nekateri za rezultat plačali visoko ceno. Hlapi pijanosti od samozavesti in pomembnosti omamljajo ljudstvo. Pred dnevi sem na televizijskem zaslonu videl prijazno koketiranje z občinstvom športnice, ki sicer v javnosti rada nastopa kot žrtev. Vesel sem bil njenega nasmeha na obrazu, saj je tako redek, da ga ne poznajo niti njeni sodelavci. Dobra javna podoba je v nekaterih primerih dosežek premišljenega in načrtovanega dela in pogosto ne predstavlja realne podobe. Je to dvoličnost, zavajanje? Prepričan sem, da je vodeno komuniciranje z javnostjo v interesu doseganja športu podrejenih ciljev. Nekateri športniki pa so pred kamerami in mikrofoni preprosto taki, kot so. Včasih so prijazni, zgodi pa se, da kakšen dan ni njihov. In take imam rad. Na srečo je teh veliko, veliko več …

Srečno vsem v Vancouvru! Naj bo športna sreča z našimi športniki in organiza-torji tekem tudi v Mariboru, Senožetih v Bohinju, Kranjski Gori in v Planici. Gostili bodo svetovne pokale, pod Poncami pa bomo uživali v svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih.

Matjaž Štibelj,urednik Modrih novic

MODRE NOVICE / Elektronska izdajaTiskana izdaja 150 izvodov (brezplačni izvod)Januar 2010Sezona: 2009-2010Številka: 2

Založnik: Smučarska zveza SlovenijeDirektor: Jaro KalanUrednik Modrih novic: Matjaž ŠtibeljStrokovni sodelavec: Aleš ZakšekUredniki panog: Alpsko smučanje, deskanje na snegu, nordijsko smučanje, telemark smučanje Tomi TrbovcBiatlon Tomaž ŠušteršičSmučanje prostega sloga Andrej DeklevaZUTS Matija Stegnar

Fotografije: ALPSKO SMUČANJE: Zoom Agence, Matevž PeršinBIATLON: Črt SlavecDESKANJE NA SNEGU: arhiv FISSMUČANJE PROSTEGA SLOGA: Grega Stopar, Tomaž DimnikNORDIJSKO SMUČANJE: NordicFocusZUTS: dr. Blaž Lešnik, Matija Stegnar, Boštjan ČačDruge fotografije: Srdjan Živulovic/BOBO, arhiv SZSOblikovanje in prelom: Jana Stollecker, www.JAdesign.siLektoriranje: PLIBERŠEK, izobraževanje, prevajanje in lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d. o. o.

prelom st 2-2009.indd 3prelom st 2-2009.indd 3 1/15/10 10:57 AM1/15/10 10:57 AM

44 www.modrakartica.com

prvi prvaki za

Prvo smučarsko državno prvenstvo za sezono 2009/2010 so 29. decembra izvedli smučarji na grbinah. Kljub toplemu vremenu so ga člani ŠD Grbina po zaslugi RTC Krvavec spravili pod stre-ho na Krvavcu.

Članska prvaka sta postala Nina Bednarik in Jani Pogačar, ki je še enkrat ugnal svoje mlade nasle-dnike. Oba sta bila najboljša tudi v konkurenci odprtega prvenstva; na prvenstvu je namreč na-stopilo kar nekaj tujcev. V kategoriji do 15 let sta prvaka postala Veronika Perc in Jaka Gradišek.

kranjska gora – rogla – vogel

Znan je podrobnejši potek slovenske serije v smučanju prostega sloga nove šole, ki ima tudi pokrovitelja – celoten naziv je tako Quiksilver Slovenia Freeski Tour.

vno prvenstvo za sezono

jani pogaar

nina bednarikmarcos ruiz

Med svetovnim pokalom v biatlonu na Pokljuki je predsednik Mednarodne biatlonske zveze An-ders Besseberg poskrbel za še eno lepo novico za prireditelje tega tekmovanja. V okviru sprejema v hotelu Center na Pokljuki je predsedniku Smu-čarske zveze Slovenije Stanislavu Valantu in pod-predsedniku Organizacijskega komiteja Pokljuka Petru Zupanu predal dokument, ki potrjuje A-li-cenco prireditelja tekem svetovnega pokala vse do leta 2017.

»V dveh mesecih ste se izjemno potru-dili in zelo dobro pripravili tekme na Po-kljuki. Vsi so navdušeni nad novim špor-tnim centrom in upam, da nas bodo tudi v prihodnje tu na Pokljuki združevali tako lepi trenutki,« je med drugim povedal Besseberg. Pohvale pa so se vrstile tudi od podpredsednika Mednarodne biatlonske zveze Ivorja Lehotana: »Z novim centrom ste postavili nov mejnik in nova merila pri organizaciji tekem svetovnega pokala. Za vse dozdajšnje dosežke na področju biatlona se vam imenu IBU-ja najlepše zahvalju-jem, predsednici organizacijskega komiteja Po-kljuka dr. Ljubici Jelušič pa podeljujem posebno priznanje.«

Pokljuka je torej z novim centrom in zimsko idilo navdušila vse po vrsti in tekme na najvišji ravni bomo na Rudnem polju na Pokljuki lahko spre-mljali še vsaj nadaljnjih osem let.

pokljuka z licenco do leta

skoi z namiLetos že drugič zapored pripravljamo šolska tek-movanja z alpskimi smučmi in želimo si, da bodo postala stalnica med šolskimi tekmovanji. Pri vsem skupaj ne gre za vrhunski šport, temveč za mo-žnost rekreacije in zabave za otroke. Za tiste, ki jih bo skok čez nekaj let odnesel tudi med največja imena skakalnega športa, pa bo to pravljičen za-četek kariere. Skočite z nami in otrokom ponudite možnost spoznavanja smučarskih skokov. Smu-čarska zveza Slovenije je ob tej priložnosti izdala tudi posebno brošuro z naslovom »Skoči z nami«, ki jo lahko najdete v vam najbližjem smučarsko-skakalnem klubu ali na izbranih osnovnih šolah po Sloveniji.

Prva tekma v disciplini slopestyle bo v soboto, 16. januarja, v Kranjski Gori. Naslednja tekma bo v soboto, 13. februarja, na istem kraju, disci-plina pa bodo skoki. Tretja tekma bo v marcu na Rogli; merili se bodo v snežnem žlebu, finale pa bo na Voglu.

sašine smuke so »mas rapido«

Vodja in trener slovenske ekipe v smučarskem krosu letos končno ni več tudi serviser za smuči Saše Farič. To obveznost je prepustil španskemu serviserju Marcosu Ruizu, ki poleg Sašinih elank na krosih za svetovni pokal pripravlja smuči še dveh smučark.

pokljuka z licenco do leta

predsezonski isia licenni seminar

kadrovski teaji že v polnem zagonuV začetku meseca decembra je ZUTS Slovenije objavil termine kadrovskih tečajev na področju smučanja v smučarski sezoni 2009/2010. Že v božično - novoletnem obdobju 2009 je bilo uspešno realiziranih kar nekaj kadrovskih teča-jev za učitelje alpskega smučanja 1. in 2. stopnje, za kar imajo vso zaslugo izvajalci, to so naše

osnovne organizacije ZUTS, ki tako kot vsako leto uspešno izvedejo te vrste tečajev in si pri tem zagotovijo ustrezen strokovni kader na podro-čju smučanja, katerega po uspešnem zaključku vključijo v delovanje njihovega dela na snegu oz. smučiščih. Poleg tečajev alpskega smučanja se bodo izvedli tudi tečaji ostalih komisij pri ZUTS (deskanje na snegu, tek na smučeh, smučanje prostega sloga, telemark smučanje in nordijske hoje in teka), ki so v primerjavi s kadrovskimi tečaji alpskega smučanja in glede na trenutno stanje števila kadrov v deficitarnem položaju. Za te tečaje je ZUTS Slovenije uspešno kandi-diral za sredstva s strani evropskega socialnega sklada in ministrstva za šolstvo in šport. Ob tem pa bomo pridobili prepotrebni strokovni kader, ki ga potrebujemo za uspešno izpeljavo progra-ma ZUTS v letošnji sezoni. Vse termine kadro-vskih tečajev vseh komisij si lahko ogledate na www.zuts.si.

Da nam včasih tudi zima ni naklonjena, smo v začetku letošnje sezone občutili tudi mi, saj smo bili primorani v predvidenem 2-dnevnem terminu organizirati zgolj enodnevni seminar. Ker pa prav tako razmere na slovenskih smučiščih niso bile zadovoljive za izvedbo, smo se 5. decembra 2009 zbrali na avstrijskem smučišču Turracher Höhe. Seminarja se je udeležilo 188 udeležencev, kar je največ v zadnjih 4 letih. S tem smo dobili tudi potrditev, da je interes strokovne smučarske sfere po dodatnem strokovnem spopolnjevanju v porastu. Na tem seminarju so si udeleženci lahko poleg licence ISIA pridobili tudi licenco za vode-nje licenčni seminarjev IVSI. Vsebine seminarja so bile primarno usmerjene v praktično predelavo šole smučanja Slovenije na snegu ter v smernice učenja nadaljevalnih skupin s poudarkom na koordinaciji, atipični izvedbi in vadbi v oteženih okoliščinah. Povratna informacija udeležencev je bila zelo pozitivna. Ker so nam razmere onemo-gočile izvedbo dvodnevnega seminarja, bodo vsebine, tako teoretične kot tudi praktične, ki bi bile predstavljene na tem seminarju na programu seminarja posezonskega ISIA licenčnega seminarja 27. in 28. marca 2010 v Kranjski Gori.

pokljuka z licencodo leta


www.sloski.si

petra majdi športnica leta , tina maze tik za njoS prireditvijo Športnik leta je v ljubljanskem Cankarjevem domu padla še zadnja špor-tna skrivnost preteklega leta. Športni novinarji Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) so za športnico leta 2009 izbrali Petro Majdič. Smučarska tekačica iz Brinja je tako ravno za svoj 30. rojstni dan osvojila tretji naslov naj športnice Slovenije, najboljša je bila že v letih 2006 in 2007. Pred slovesnostjo je nagrajence sprejel tudi predsednik RS dr. Danilo Turk.

wwwwwwwwwwwwwwwww lllslslsl.sl.sl.sl kkkoskoskoskoskoskoskiiii si si si.si.si.siiiiiiiii

Petra Majdič je prvič na tek-mah svetovnega pokala na-stopila januarja 1999, ko je na 10-kilometrski klasični tekmi v češkem Novem Mestu osvojila 69. mesto. Na prve stopničke ni bilo treba dolgo čakati, saj je dve leti pozneje v italijan-skem Asiagu na sprintu v prosti tehniki zasedla tretje mesto. Uspehi so se nato le še sto-pnjevali, sprva pod trenerskim prijemom Roberta Slabanje, zdaj pa pod budnim očesom Ivana Hudača. 17 zmag, 2 zaporedna kristalna globusa v razvrstitvi sprintov, srebrna medalja na svetovnem prvenstvu leta 2007, 35 uvrstitev na zmagovalni oder so le nekateri dozdajšnji uspehi Petre Majdič, ki jih bo težko ponoviti. Tudi zaradi njenih rezultatov je prek vikenda Slovenija oz. Rogla po skoraj 17 letih znova gostila najboljše tekače in tekačice.

Športni novinarji so upoštevali športne dosežke od 1. 12. 2008 do 30. 11. 2009, kjer je bila po njihovem mnenju najboljša ravno smučarska tekačica Petra Majdič. V obrazložitev so zapisali: »Slovenska kraljica teka na smučeh Petra Majdič je v sezoni 2008/2009 obranila mali kristalni globus v seštevku tekaških sprintov in osvojila drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Dosegla je devet zmag, vsekakor pa ima za specialistko v sprintih poseb-no mesto slavje na klasičnem teku na 30 km v norveškem Trondheimu. Nepozabna so tudi njena slavja v Davosu, Duesseldorfu, Otepaeaeju, Valdidentru, Lahtiju in v Stockholmu. Tek-movalka iz Brinja pri Ljubljani, znana po jekleni volji in pozitivni energiji, s katero navdaja vse okrog sebe, po odlični sezoni ni odšla na počitnice. Majdičeva se je takoj začela pripravljati na olimpijsko sezono, katere vrhunec bo februarja v kanadskem Vancouvru. Pripravljena na velika odrekanja in pasti, ki jih prinaša tekmovanje med elito, v novo sezono vstopa nekoliko bolj zadržano, a še vedno kot članica svetovnega vrha in z jasnim ciljem na olimpijskih igrah. Breme priljubljenosti in pritiski, ki jih povzročajo pričakovanja javnosti, so zdaj za Petro Majdič nekoliko manjši, saj ji uspešno sledita sotekmovalki in s tem prevzemata del obveznosti, ki jih terjajo odlični rezultati.« Na drugo mesto se je uvrstila alpska smučarka Tina Maze.

dresi slovenske reprezentance v teku na smueh svetovni hitSlovenska reprezentanca v teku na smučeh na čelu s šampijonko Petro Majdič v tej sezoni upora-blja drese proizvajalca One-Way, ki so žareče rumene barve. Naše tekačice so tako v vsakem tre-nutku najbolj vidne tekmoval-ke na prizorišču. Med drugimi tekmovalkami in njihovimi stro-kovnimi ekipami vlada veliko za-nimanje za te tekmovalne drese kričeče barve. Norvežani so že izrazili zanimanje za nakup dre-sov v enaki barvi, sledili pa so jim še predstavniki drugih držav. Kot kaže, pa bodo v tej sezoni prepo-znavne tekmovalne drese nosile le naše tekmovalke. Sodeč po rezultatih, jih bodo drugi videli le od daleč, pa še to samo v hrbet.

alja šnji

nda

bila v so malivku eb-

tudi Tek-vse

vljati a na liko

grah. ajdič ki jih

e v

h

teku onko pora-Way, Naše tre-oval-ugimi

stro-o za-

drese so že

p dre-o jim

v. Kot repo-nosile č po deli le rbet.

smui so po izvoru slovenski nareni izrazSlovensko smučarstvo ima stoletno tradicijo. O smučanju na Blokah je pisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). V primerjavi z narodi, ki so prevzemali norve-ški koren ski, imamo poleg nekaterih slovanskih narodov tudi Slovenci svoj izraz za smuči, ki izhaja iz slovanske osnove. Ni-smo sprejeli izraza ski od sosednjih narodov. Zametki sloven-ske smučarske terminologije pa segajo v 19. stoletje. Zlasti v drugi polovici v takratnem časopisju najdemo narečne zapise izraza smuči iz različnih krajev Slovenije v današnjem pomenu, kar dokazuje, da je bil izraz smuči prvotno narečni termin. O tem govorijo tudi prikazi izrazov besedne družine s korenom »smuč« v Pleteršnikovem slovarju (1894/1995). Po zaslugi Rudolfa Badjure je smučarska terminologija tudi ena prvih, ki je bila zapisana. Izraz smuči se je uveljavil v času med obe-ma vojnama, ko se je razvilo današnje športno smučanje. Pomensko polje izraza smuči se je v naslednjih desetletjih širilo z dodajanjem vrstnih pridevnikov. Iz časa, ko so bile smuči lesene, se je ohranil izraz dile, dilce, deske, deščice, ki se danes uporabljajo kot pogovorni izrazi za sodobne smuči. Pridevniške zveze opredeljujejo tudi drugačno snov, iz kate-re so smuči izdelane (plastične smuči), izvor (ljudske smuči; bloške smuči – Bloke, novaške smuči – Novaki pri Cerknem, pohorske smuči – Pohorje). Teren zaznamujejo izrazi alpske smuči, turne smuči, namen uporabe izrazi skakalne, tekaške. Obliko oz. geometrijo smuči opisuje izraz smuči s poudarje-nim stranskim lokom (prevzeto karving). Pomenska sestavi-na razsežnosti tiči v izrazu kratke smuči, kar je podomačeni prevzeti izraz big foot. Način izdelave opredeljuje izraz le-pljene smuči. Pojavljajo se še izrazi, ki so izpeljanke iz lastne-ga imena (Elan > elanke).

Vse te izraze bo zajel in pomensko opisal Slovenski smu-čarski slovar, ki nastaja v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slo-venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

(Piše: Ljudmila Bokal)

Pohorski tip smuči z vrvico je bil kmalu po drugi svetovni vojni v uporabi tudi na Polho-grajskem – krivine (la-stnik Anton Koprivec, Briše pri Polhovem Gradcu).

Preproste smuči, ki jih je sam iz jeseno-vega lesa kmalu po 2. svetovni vojni izdelal Ludvik Pustovrh s Pra-proč nad Polhovim Gradcem.

U

55


jerman pometels konkurencoNaš najboljši smukač vseh časov Andrej Jerman je na tekmi svetovnega pokala na smuku v Bor-miu z naskokom pometel z vso mednarodno konkurenco in osvojil drugo zmago v tej ugle-dni disciplini. V zgornjem delu so ga od nastopa Scheiberja ločile stotinke, v srednjem in spo-dnjem delu pa je Jerry »pohodil plin«, odsmučal vrhunsko in v cilj prišel z 0,44 sekunde prednosti. Že takrat smo upali na odlično končno uvrstitev, počakati smo morali »le« še na nastope preosta-lih 48 tekmovalcev, ki pa Andreju niso mogli do živega.

www.modrakartica.com

j

j

alpinci na poti s toyoto tudi v prihodnjem letuPanoga za alpsko smučanje je s podjetjem Toyota Adria, d. o. o., podaljša-la pogodbo o pokroviteljstvu za eno leto. Podjetje Toyota Adria, d. o. o., je z blagovno znamko Toyota vstopilo v alpski smučarski sklad preteklo leto. Toyota je tako postala ekskluzivni pokrovitelj osebnih vozil sloven-skih alpskih smučarskih reprezentanc. Podjetje Toyota Adria, d. o. o., na slovenskem trgu obstaja osem let, zgodovina njihovega razvoja pa je zelo dinamična. Danes podjetje Toyota Adria pokriva 6 trgov: Slovenijo, Hr-vaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Kosovo. Za poslovanje so ustanovili mrežo podjetij v svoji lasti: Toyoto Slovenija, ki je oddelek znotraj Toyote Adria, Toyoto Croatia, Toyoto Serbia in predstavništvo v BIH, Toyoto BH. Podjetja so nastanjena v glavnih mestih štirih držav, hkrati pa vlagajo v maloprodajne centre v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu. V celotni regiji zaposlujejo 470 ljudi, od teh jih 160 dela v lastnih podjetjih. V Toyoti spremljajo in razvijajo dva sklopa tržnih ciljev: kvantitativne in kva-litativne. Med kvantitativnimi so poglavitni prodaja, tržni delež in finančni izid. Med kvalitativnimi pa so ugled in prepoznavnost blagovne znamke, zadovoljstvo strank, stabilnost prodajne mreže in družbeno odgovorno ravnanje. Vse skupaj vodi k uresničitvi vizije, ki je postati najuglednejše av-tomobilsko podjetje na trgu.


marko grilc zmagovalec deskarskega »wimbledona«»Marko Grilc from Slovenia« je ves večer odmeval glas uradnega govorca na sicer smučarsko-skakalnem stadionu na Bergislu v Innsbrucku, kjer je tekmo-vanje deskarske svetovne smetane v živo spremljalo prek 12.000 ljudi, med-tem ko so ga navdušenci prek internetnega prenosa spremljali po vsem svetu.

Marko je pokazal neverjetno vrsto skokov in se senzacionalno uvrstil v su-perfinale, kjer je bil v družbi najboljših na svetu – s trikom Switch Back 1080 – preprosto nepremagljiv. Za seboj je pustil zvezde tega športa, kot so: Travis Rice, Risto Mattila in Antti Autti, ter v skupnem seštevku svetovne deskarske serije TRR prevzel vodstvo. Tudi komentator internetnega prenosa je zgod-bo skelnil v slogu: »Cinderella day for Marko Grilc! It's gonna be a big after-party ... and ladies and gentlemen Marko Grilc likes to party a lot!«

Marko Grilc je sicer že 10 let član evropske ekipe znamke Burton, s katero je, kot pravi, zelo povezan, saj že nekaj let sam oblikuje svojo desko in sodeluje pri dizajnu oblačil. Poleg tega je eden redkih »snowboarderjev« na planetu, ki se mu je uspelo prebiti tudi v ugledno Red Bullovo športno ekipo. Rdeči biki so ga odkrili že kot nadobudnega in nadvse perspektivnega mladinca ter mu omogočili, da se je s športom začel ukvarjati profesionalno. Večino-ma trenira v Avstriji, saj pri nas, kot pravi, razen na Voglu ni pravih pogojev za vrhunsko bordanje. V svoji več kot desetletni tekmovalni karieri je že zelo zgodaj začel nizati zavidljive rezulatate, saj so mu na začetku, ko je osvojil kar sedem medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih, od tega štiri naslove mladinskega svetovnega prvaka, tekmovanja pomenila vse. Pozneje se je bolj posvetil snemanju filmov, a v sezoni 2008/2009 se je vrnil v tekmoval-ne vode in kot slovenski reprezentant osvojil 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v skokih (Big Air) pod okriljem FIS. V filmski industriji je med drugim sodeloval pri deskarskih filmih: 91 words for snow, Gap session, Draw the line, Thanks in advance, Overseas ter B Movie.

6


www.sloski.si

Cilj torej ostaja enak že 46 let, tj. pripraviti vrhun-sko snežno podlago, na kateri bodo tekmovale najboljše smučarke sveta, jim zagotoviti najboljše mogoče razmere, v katerih bodo prebivale, treni-rale in tekmovale, hkrati pa v ciljno areno pod Pohorje privabiti tudi čim več gledalcev, ki bodo lahko uživali v še enem »lisičkinem prazniku«. Prireditelji so se v vseh teh letih, odkar Medna-rodna smučarska zveza (FIS) Mariboru zaupa izvedbo tega tekmovanja, že veliko naučili, a začetki vseeno niso bili lahki.

smuanje je doma tudi v mariboruPrve tekme so na Pohorju izvedli 27. in 28. februarja leta 1964. Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop, idejni možje pohorskih smučar-skih tekem, takrat gotovo niso pričakovali, da se bo njihova Zlata lisica danes ponašala z eno najdaljših tradicij v svetovnem pokalu. »Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo,« so na uradni spletni strani Zlate lisice poudarili besede Dušana Senčarja, ki je takrat sam hodil po Evropi in v Maribor vabil največje smučarske mojstrice sveta. Marsikomu se je takrat zdelo noro, da bi na Pohorju, ki ga ni bilo niti blizu smučarskega zemljevida Evrope, smučali olimpijki Marielle in Christine Goitschel. Pa vendar sta bili Francozinji prvi zvezdnici tekmovanja, čeprav se je z zmago kot prva lisička okronala Belgijka Roy de Blicquy. In Zlata lisica je bila rojena.Očetje tekmovanja so tako v zelo kratkem času dokazali alpskim »tekmecem« iz Avstrije, Italije, Francije pa tudi iz naše Gorenjske, da je smuča-nje doma tudi na Pohorju. Z dobro organizacijo so pridobili zaupanje vodilnih mož FIS, ki jim izvedbo tekmovanja neprekinjeno namenja že skoraj pol stoletja. Na prvih nekaj tekmah so smučarke tekmovale le v slalomu, pozneje pa tudi v veleslalomu in se vsako leto potegovale tudi za skupni naslov zlate lisičke.

vreme ni najboljši prijateljV vseh teh letih jo je Mariborčanom sicer veliko-krat zagodlo vreme. Je že tako, da so prireditelji zaradi nizke lege smučišča vedno odvisni od vre-mena, predvsem mraza, ki jim ob pomanjkanju naravnega snega omogoči izdelavo umetnega. Tako je bila zaradi težav s snegom Zlata lisica prisiljena v gostovanje – leta 1974 so jo izvedli v Bad Gasteinu, leta 1975 na Jahorini, leta 1976 v Kranjski Gori, ki je tekmovanje gostoljubno nadomestila še leta 1988, ko je v dežju dvojno

zlata lisica s tino mazespet kot v starih asihJE ZA PRIREDITELJE TEKEM SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU ŠE KAJ LEPŠEGA, DA TRDO DELO IN MARLJIVE PRIPRAVE NA IZVEDBO TRADICIONALNEGA TEKMOVANJA NA KONCU NAGRADIJO IDEALNE VREMENSKE RAZMERE, TRUME OBISKOVALCEV IN SEVEDA … ZMAGA DOMAČE LISIČKE? NAJBRŽ NE. TAKŠEN JE BIL TUDI EPILOG PRIREDITELJEV 45. ZLATE LISICE V MARIBORU, KI JIH 16. IN 17. JANUARJA 2010 ČAKA NOVA NALOGA. DA BO IZPLEN NA KONCU SPET BOGAT, BODO GOTOVO STORILI VSE, NA POMOČ JIM MORAJO PRISKOČITI LE ŠE TAM ZGORAJ.

zmago vknjižila Mateja Svet, leta 1991, ko je zlata lisička postala Nataša Bokal, in leta 2007. Tekmo-vanje ima v svoji bogati zgodovini črno piko le v letu 1998, ko zaradi pomanjkanja snega Mari-boru niso mogli na pomoč priskočiti niti njihovi gorenjski kolegi in so tekmi zato odpovedali.

Ker ima Maribor enega najnižjih ciljev, je vsako-leten boj z vremenom v zadnjih letih neizogiben. Posledično so prav na pohorski strmini med prvimi prišli v veljavo nova sredstva in tehnike za utrjevanje proge, ki so danes razširjeni med vsemi prizorišči svetovnega pokala.

je ideale mogoe presei?Glede na leto 2009, ko je bila v Mariboru po dol-gem času spet ena tistih »popolnih Zlatih lisic«, je jasno, da prireditelje 46. čaka težka naloga. Na vremenske razmere ni mogoče vplivati, zato pa se lahko še toliko bolj posvetijo organizaciji in ne dopustijo, da jih vsaj na tem področju kar koli preseneti. Za piko na i bi seveda z vrhunsko uvrstitvijo lahko poskrbela Tina Maze, ki je po časih Mateje Svet, Nataše Bokal, Urške Hrovat in Špele Pretnar tekmam v Mariboru spet vdahnila tisti pravi »lisičji« duh, zaradi katerega se pod Po-horje vijejo kolone smučarskih navdušencev in zaradi česar Zlata lisica pravzaprav živi in vztraja že toliko časa.

Piše: Špela Robnik

www.sloski.si

. zla

ta lisic

a v

ma

ribo

ru

Zlata lisica je imela ob 45. izvedbi januarja lani tudi izjemen medijski odmev. Tek-movanje si je namreč ob progi in v ciljni areni ogledalo približno 15.000 ljudi, prek neposrednih televizijskih prenosov in po-snetkov pa je Zlato lisico pospremilo več kot 200 milijonov ljudi. V živo je tekme prenašalo 11 televizijskih studiev (od 15, ki po svetu spremljajo svetovni pokal v alpskem smučanju). Neposredni prenosi so trajali 1,42 ure, v tem času pa si je 45. Zlato lisico v živo ogledalo 21 milijonov gledalcev (veleslalom 54 min., 6 milijonov gledalcev; slalom 48 min., 15 milijonov gledalcev). Po analizi, ki jo je opravil FIS, je tako Zlata lisica na prvem mestu na lestvi-ci vseh 10 največjih smučarskih prireditev sezone 2008/2009. Primerjava števila gle-dalcev vseh oblik prenosov pa uvršča ma-riborsko tekmovanje na 3. mesto.

7

PROGRAM PRIREDITEV

PETEK, 15.01. 2010 Trg svobode

ob 17.30 Nastop glasbenih skupin.

ob 18.00 Otvoritev in žrebanje štartnih številk za veleslalom.

SOBOTA, 16.01. 2010 Snežni stadion

ob 11.00 Veleslalom 1. tek.

ob 14.00 Veleslalom 2. tek.

Trg svobode

ob 17.30 Nastop glasbenih skupin.

ob 18.00 Razglasitev rezultatov veleslaloma in podelitev pokalov ter nagrad in žrebanje startnih številk za slalom.

NEDELJA, 17.01. 2010 Snežni stadion

ob 09.15 Slalom 1. tek.

ob 12.15 Slalom 2. tek.

Po končanem tekmovanju razglasitev rezulta-tov s podelitvijo pokalov in Zlate lisice.



senožeta ob bok zlati lisici in vitrancuTEKMOVALNO OBDOBJE SE JE ZA VEČINO ŠPORTNIKOV NA SNEGU ZAČELO V POZNI JESENI, MEDTEM KO SO TELEMARK SMUČARJI NOVO SEZONO ODPRLI ŠELE Z NOVIM KOLEDARSKIM LETOM. TA ŽE TAKOJ PO UVODNI PREIZKUŠNJI V RAURISU V AVSTRIJI TEKMOVALCEM PRINAŠA TUDI GOSTOVANJE NA ŠC SENOŽETA, KJER BODO 16. IN 17. JANUARJA VRHUNEC SEZONE DOŽIVELI TUDI SLOVENSKI REPREZENTANTJE.

Priprava tekmovanja na smučišču Senožeta v Srednji vasi pri Bohinju je bila po besedah generalnega sekretarja Jureta Sodje v tej zimi precej zahtevna. Najhuje so jim zagodle poplave, preglavice so jim povzročale tudi visoke tem-perature, zato niso mogli izdelovati umetnega snega. »Ker smo znani po svoji trmi, nas ne skrbi. Verjamemo, da se bo pred tekmo še vse spremenilo,« so v Bohinju kljub težavam ostali optimistični.Tekme svetovnega pokala v Srednji vasi po besedah tujih tekmovalcev v svetovnem pokalu močno izstopajo po dobri organizaciji. K temu so prireditelji stremeli tudi v tej zimi; želeli so si pripraviti dogodek, ki se bo lahko enakovredno kosal z drugima dvema svetovnima pokaloma, katerih izvedbo je Mednarodna smučarska zve-za (FIS) zaupala Sloveniji. Tako se je v tej sezoni zgodilo, da so Zlata lisica ter Pokal Vitranc in Kobla na koledarju januarja, termin svetovnega pokala v telemarku pa se 16. in 17. januarja celo pokriva z ženskimi tekmami alpskega smučanja v Mariboru. »Naredili bomo vse, da bomo poleg Zlate lisice enakovredno omenjeni v športnih vesteh,« se je ob tem še nadejal Sodja.Srednja vas bo tako kar tri dni središče sveta v telemark smučanju. Tekmovalo bo 10 ekip; prijavljenih je 17 deklet in 35 fantov. Med njimi bo tudi šesterica Slovencev, na čelu katere bo tudi to zimo izkušeni David Primožič. Vseeno pa so njegovi obeti pred sezono slabi. Ukvarja se namreč s poškodbo, zato je dejansko ostal brez snežnih treningov. Direktor reprezentance Ur-ban Simčič bo moral zato računati na Primožiče-ve mlajše kolege; med njimi je tudi Davidov mlaj-ši brat Sergej pa trikratni mladinski podprvak Jan Lautar, Luka Pintar, Tine Kolenc in Matija Liško. »Fantje so sposobni dobrih rezultatov. Spreme-nili so pristop, resno trenirajo, so prava klapa. Upam, da se bo to odrazilo tudi v rezultatih,« se je pred domačo tekmo nadejal Simčič.Tekmovalci se bodo po tekmah v Sloveniji pre-selili v Severno Ameriko, konec sezone pa bodo doživeli v Evropi, in sicer v Španiji in Franciji.Več kot le tekmeNa Senožeti pa obiskovalci ne bodo uživali le v telemark smučanju, temveč so prireditelji poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. Tako bo že ob slavnostnem odprtju v petek, 15. januarja, obiskovalce zabavala skupina Calypso. V soboto, 16. januarja, se bodo ob 10. uri začele tekme v sprintu, sledila pa bo popoldanska zabava z Damjanom Murkom; proti večeru se gostom obeta velika Belvijeva telemark zabava z Vilijem Resnikom. V nedeljo, 17. januarja, bodo

www.modrakartica.com8

svet

ov

ni

pok

al

v t

elem

ar

k s

mu

Ča

nju

na

sen

ož

eti

v s

red

nji

va

si

športni navdušenci lahko uživali še v drugem delu tekmovanja in sledil bo sklepni del svetov-nega pokala v Bohinju. Med tekmami bodo organizatorji poskrbeli tudi za nagradne igre in

Telemark smučarji si že dolga leta prizadevajo, da bi Mednarodni olimpijski komite (MOK) telemark vključil tudi med olimpijske discipline. Čeprav so do zdaj vedno naleteli na gluha ušesa, so jim nekaj upanja vendarle vlili trije generali angleške vojske, ki se ukvarjajo s te-lemarkom in lobirajo pri vodilnih možeh FIS in MOK. »Po analizah sodeč, se s telemarkom ukvarja več držav kot na primer z deskanjem na snegu, ki je olimpijski šport. Žal za zdaj tudi industrija nima veliko interesov za to, da telemark vstopi v olimpijsko družino. Za to so si močno prizadevali tudi Američani, ki so imeli odlično reprezentanco, a tudi oni so bili neuspešni,« je o zapostavljenosti telemarka pri FIS in MOK povedal Simčič.

animacije za gledalce. Obljubljajo namreč vse, da se bodo obiskovalci zabavali, spodbujali tekmo-valce in se navsezadnje spet vrnili naslednje leto. To bo tudi najlepša zahvala za njihov trud.

PROGRAM PRIREDITEV

PETEK, 15. 01. 2010

14.00- 17.00 Uradni trening.

19.00 Otvoritvena zabava - igra skupina Calypso.

20.00 Slavnostna otvoritev z žrebom štartnih številk za sobotno tekmo.

SOBOTA, 16. 01. 2010

10.00 1. tek telemark sprint.

12.00 Nagradno žrebanje & promocija telemarka.


16.00 Zabavno popoldne; koncert Damjan Murko.

19.00 Belvijeva Telemark zabava.

20.00 Podelitev priznanj najboljšim.

21.00 Žreb štartnih številk za nedeljsko tekmo.

21.30 Zabavni večer; koncert Vili Resnik.

NEDELJA, 17.01. 2010


12.00 Nagradno žrebanje & promocija telemarka.


15.30 Zaključna slovesnost in podelitev priznanj.



www.sloski.si

A še pred veliko obletnico ter vsemi prihodnjimi zimami prireditelje v Kranjski Gori 30. in 31. januarja 2010 čaka generalka, tj. 49. Pokal Vitranc, kjer se bodo ponovno pomerili najboljši slalomisti in veleslalomisti sveta. V ASK Kranjska Gora so se na dogodek začeli s polno paro pripravljati v začetku novembra, ko je krmilo kluba prevzel Gregor Benedik. Organizacijski komite je predtem že potrdil finančni načrt za pripravo tekmovanja v višini 1,16 milijona evrov. Enak kot v preteklih letih ostaja tudi nagradni sklad za najboljše tekmovalce, in sicer 112.500 švicarskih frankov na posamezni tekmi.

Vitranc vsako leto sicer posluje dobro, tudi po koncu 48. izvedbe tekmovanja so prireditelji sporočili, da jim je v blagajni ostalo več kot 100.000 evrov. To je seveda dobra popotnica za organizacijo vseh nadaljnjih tekem, med katerimi bo nekaj posebnega gotovo tista, ki jo lahko pričakujemo v letu 2011.

Po mnenju enega glavnih mož, ki stoji za tem, da sta tekmi za svetovni pokal vsako leto izvedeni brezhibno, Srečka Medvena, se Kranjska Gora s svojo bogato tradicijo lahko upravičeno uvršča med najbolj ugledna prizorišča svetovnega pokala. »Postavili smo si cilj, da Pokal Vitranc postane tudi ena izmed najodmevnejših in najkakovostnejših športnih prireditev v Sloveniji, nadgrajena s kulturno-zabavnim dogajanjem; prepričan sem, da smo ta cilj dosegli,« je lani po še eni uspešni izvedbi tekmovanja dejal Medven,

bo druga polovica stoletja obudila ase slovenskih zmagovalcev?ČE SE OZREMO K RANIM ZAČETKOM TEKEM SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, IMA V TISTEM DELU SMUČARSKE ZGODOVINE GOTOVO POMEMBNO VLOGO TUDI POKAL VITRANC. PODKORENSKA STRMINA JE NAMREČ V VSEH TEH LETIH ŽE POSTALA INVENTAR KOLEDARJA MEDNARODNE SMUČARSKE ZVEZE IN BO V NASLEDNJEM LETU DOŽIVELA TUDI POSEBEN JUBILEJ NAJBOLJŠI SMUČARJI SE BODO NAMREČ NA TEKMAH SVETOVNEGA POKALA PO NJEJ SPUSTILI ŽE PETDESETIČ. KOT KAŽE, PA BO V PRIHODNOSTI POKAL VITRANC DOŽIVEL ŠE KAR NEKAJ ROJSTNIH DNI. FIS JE KRANJSKI GORI ZAUPALA IZVEDBO TEKMOVANJA VSE DO LETA 2014.

. pok

al v

itr

an

c

V Kranjski Gori poleg 49. Pokala Vitranc že nestrpno pričakujejo tudi finalne tekme evrop-skega pokala, ki bodo od 7. do 13. marca 2010. Podkoren bo pri izvedbi tekem sodeloval s sosednjim Trbižem, ki bo gostil tekme hitrih disciplin. V Kranjski Gori bodo na sporedu tehnične discipline.

generalni sekretar OK Pokal Vitranc.Vitranc tako po vzoru najodmevnejših tekem v Kitzbühlu, Schladminhgu in v drugih atraktivnih smučarskih središčih vse bolj prevzema lastnosti smučarskega spektakla. Potem ko zavesa pade in smučarji odidejo na počitek, se lahko v Kranjski Gori dodobra razživijo obiskovalci. Zanje prireditelji že nekaj let zapored pripravljajo pravo eksplozijo zabave.

manjka le še pika na iV vseh teh letih si je organizacijski odbor pridobil številne izkušnje, kako pripeljati prireditev na raven najuglednejših. Vsee-no pa ob vrhunski organizaciji domači gledalci že vrsto pogrešajo tisti dodaten čar, ki bi jih gnal v Kranjsko Goro. To so uspehi slovenskih tekmovalcev. Zmage ali vsaj uvrstitve na zmagovalni oder sloven-ski smučarski privrženci na domači tekmi niso videli že lep čas – nazadnje se je med zmagovalce vpisal Jure Košir davnega leta 1999. Časi Križaja in Koširja so mimo, novi val tekmovalcev pa za zdaj še ni našel naj-hitrejše smučine v Podkorenu. A gotovo bodo smučarski navijači nekoč to spet do-čakali. Pokal Vitranc bo kot izkušeni ma-ček med gostitelji tekem svetovnega po-kala v prihodnosti iz rokava gotovo potegnil še kakšnega domačega aduta. Če ne v tej, pa v drugi polovici stoletja …

PROGRAM PRIREDITEV

SOBOTA, 30. januar 2010 Podkoren

09:45 Veleslalom – prvi tek.13:00 Veleslalom – drugi tek.

Po tekmovanju - razglasitev zmagovalcev.

Kranjska Gora

19:00 Javno žrebanje štartnih številk za slalom.

NEDELJA, 31. januar 2010 Podkoren

09:45 Slalom – prvi tek.

13:00 Slalom – drugi tek.

Po tekmovanju – razglasitev zmagovalcev.

9


prizoriša olimpijskih tekemv vancouvruVANCOUVER JE PRESTOLNICA KANADSKE POKRAJINE BRITANSKA KOLUMBIJA. IME JE DOBIL PO BRITANSKEM KAPITANU GEORGEU VANCOUVRU, KI JE LETA 1790 RAZISKOVAL TO OBMOČJE. JE TRETJE NAJVEČJE MESTO V KANADI IN IMA 2,1 MILIJONA PREBIVALCEV. PREBIVALSTVO JE ETNIČNO ZELO PISANO, KAR 52 ODSTOTKOV LJUDI NAMREČ ANGLEŠČINE NIMA ZA SVOJ PRVI JEZIK. VANCOUVER IMA VELIKO LJUDI ZA NAJLEPŠE MESTO NA SVETU, PREDVSEM ZARADI NJEGOVIH NARAVNOGEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI. MESTO NAMREČ NA ENI STRANI OBDAJA PACIFIŠKI OCEAN, NA DRUGI PA VRHOVI OBREŽNEGA GOROVJA.


www.modrakartica.com10 www.modrakartica.com

V številne dvorane in stadione v središču mesta se sicer prebivalstvo zgrinja na tekme hokeja, v času OI pa bodo v središču mesta tudi olimpijske preizkušnje v curlingu ter v hitrostnem in ume-tnostnem drsanju.

»vancouver olympic centre«Olimpijsko središče bo na svojem ledu gostilo tekme curlinga. Prireditelji bodo s posebnim pre-zračevalnim sistemom in z uravnavanjem vlage ter temperature ustvarili idealen led za curling.

»bc place«Gostil bo slovesnosti ob odprtju in sklepu OI. Služil bo tudi kot prostor za slovesnosti ob podeljevanju kolajn. Sprejme 55.000 ljudi in velja za enega največjih pokritih stadionov v Severni Ameriki.

»canada hockey place«Bo najbrž najbolj oblegan stadion v času OI, saj bo gostil večino hokejskih dvobojev. Režiser bo imel opravka s kar 30 kamerami v 20 različnih položajih, hokejiste pa bo lahko fotografiralo 175 fotografov. Dvorana sprejme 19.300 ljudi. Drugo od hokejskih prizorišč bo »UBC Thunderbird Arena«. Ta sprejme 6.800 ljudi.

»pacific coliseum«Prizorišče olimpijskih tekmovanj v umetnostnem in hitrostnem drsanju na kratke proge. Dvorana

ima 14.200 sedežev. Za OI bodo »hokejski« led povsem zamenjali z novo ledno površino, ki bo ustrezala drsalcem.

»richmond olympic oval«Dvorana ob reki Fraser, 14 kilometrov iz središča Vancouvra. Sprejme 7.600 gledalcev, ki bodo lahko spremljali tekme hitrostnega drsanja. Na sporedu bo 12 olimpijskih preizkušenj. Dvorana bo obe-nem tudi baza protidopinškega laboratorija.

cypress mountainSmučarsko središče zahodno od Vancouvra, od koder je potrebna le polurna vožnja. Smučišče s 47 smučarskimi in z 19 tekaškimi progami doseže 1.440 m nadmorske višine, od koder se razpro-stira prelep razgled na mesto. Je tudi najbolj priljubljeno zimsko središče v pokrajini Britanska Kolumbija.

Ob Whistlerju, ki bo gostil večino tekem na prostem, bo Cypress prizorišče olimpijskih preizkušenj v smučanju prostega sloga in de-skanja na snegu, ki v Kanadi uživata precej večjo priljubljenost kot druge smučarske discipline. Proga za smučarski in deskarski kros je dolga 1.135 m, s padcem 208 m. Proga ima skupen cilj s terenom, kjer bodo tekmovali tekmovalci v paralelnih disciplinah.

whistler:Kanadsko smučarsko središče v južnem pacifiškem delu Obrežnega gorovja. Leži 125 km severneje od Vancouvra in ima nekaj manj kot 10.000 stalnih prebivalcev. Je eno največjih in najbolj znanih smučarskih središč v Severni Ameriki, ki ga letno obišče dva milijona turistov. Whistler Creekside bo gostil vse tekme alpskega smučanja. O olimpijskih zmagovalcih bo na progi za alpske smučarje najbrž odločal zahteven spodnji del, imenovan Fallaway, ki je izjemno strm in nagnjen v levo ter vodi v kompresijo. Zahtevna je tudi smukaška proga za smučarke, za vse pa bo še posebej privlačen skok Hot Air tik pred ciljem.

Kar tretjina olimpijskih dogodkov se bo odvila v olimpijskem parku v dolini Callaghan, tj. zahodno od Whistlerja. Športniki bodo tu tekmovali v smučarskih tekih, smučarskih skokih, nordijski kombinaciji in v biatlonu. Tekme v olimpijskem parku bodo na treh različnih stadionih, na teka-škem, ob skakalnici in biatlonskem; ti so med seboj narazen le okoli 400 metrov. Smučarski tekači bodo tekmovali na dveh različnih progah v obsegu 5 km, biatlonci pa na 4-kilometrski. Vsako izmed treh prizorišč sprejme približno 12.000 gledalcev. Povprečna količina snega v Whistlerju februarja je bila v zadnjih letih 191 cm, čeprav se nadmorska višina olimpijskega parka giblje le od 840 do 930 metrov. Dnevne temperature so povprečno giblje-jo od 3,3 do –4 stopinje Celzija.

V whistlerjevem sankaškem središču v Fitzsim-mons Creeku pa bodo tudi

preizkušnje v skeletonu, bobu in v sankanju.

Tovrstnih sankaških središč je na svetu le še 15, najvišja hitrost, ki jo je tekmovalec do zdaj dosegel na

stezi, pa je 153 km/h.

zim

ske

oli

mpi

jsk

e ig

re

– v

an

co

uv

er



slovenska olimpijska zgodba pre-stopila meje kolikov in skakalnic?

www.sloski.si 11

Med njimi bodo tudi številni slovenski športniki. Ker boj za olimpijske vozovnice še poteka, številč-nost njihove udeležbe zato še ni znana. Je pa, po neuspehu v Torinu, kristalno jasen namen njiho-vega potovanja: domov prinesti kolajno/-e. Glede na spodbudne uvrstitve nekaterih na tekmah svetovnega pokala se nam za to sicer ni treba bati, a žal ima ena in neponovljiva olimpijska zgodba srečne junake in tudi tragične poražence.

zgodovina olimpijskih igerKorenine danes največjega športnega dogodka, ki nove zmagovalce rodi le vsake štiri leta, segajo daleč v antične čase, čase čaščenja Zevsa in drugih bogov. Čeprav so sprva OI poosebljali le tekači na stadionih, se je ugled iger hitro širil tudi med druge načine športnega udejstvovanja. Vrhunec so antične igre dosegle v šestem stoletju pred našim štetjem, nato pa so v času verskih vojn zamrle.

Šele s koncem 19. stoletja jih je obudil francoski baron Pierre de Coubertin, ki je bil zaskrbljen nad slabo telesno pripravljenostjo francoskih vojakov. V ta namen si je omislil mednarodne športne igre, te pa so hitro vodile v ponovno obuditev olim-pijskih iger, ki so se leta 1896 v Atenah še enkrat rodile. Doživele so velik uspeh, ki pa mu je nato sledila stagnacija, pozneje pa še obe svetovni vojni. Ideja o zimski različici OI se je sicer pojavila že v času iger v Londonu 1908, ko so športniki

ODŠTEVANJE, KI SE JE ZAČELO V TORINU LETA 2006, SE KONČUJE, VANCOUVER PA ŽE ŠIROKO ODPIRA VRATA VSEM ZIMSKIM BOJEVNIKOM. TI BODO Z ŽELJO, DA STOPIJO NA VRH OLIMPA, OD 12. DO 28. FEBRUARJA 2010 SKUŠALI UPORABITI VSE SVOJE ZNANJE IN SPRETNOSTI V ALPSKEM SMUČANJU, BIATLONU, BOBU, TEKU NA SMUČEH, CURLINGU, UMETNOSTNEM DRSANJU, SMUČANJU PROSTEGA SLOGA, HOKEJU NA LEDU, SANKANJU, SMUČARSKIH SKOKIH, HITROSTNEM DRSANJU, SKELETONU ALI V DESKANJU NA SNEGU.

tekmovali tudi v umetnostnem drsanju. Kljub velikim prizadevanjem za ločene OI za športe na snegu in ledu so idejo zaradi nordijskih iger zavirali skandinavski narodi, vseeno pa je Mednarodni olimpijski komite (MOK) leta 1924 v Chamonixu v Franciji organiziral teden zimskih športov. Dogo-dek je požel uspeh in MOK ga je dve leti pozneje tudi uradno priznal za prve zimske OI. Zimskega olimpijskega prvenca se je udeležilo 16 držav, nekaj manj kot 300 športnikov pa je tekmovalo v desetih različnih disciplinah.

slovenci med prvimi, a na kolajno akali letŽe na prvih zimskih olimpijskih igrah sta nastopila tudi Slovenca. Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj sta tekmovala v smučarskem teku na 18 km in v maratonu na 50 km. Najuspešnejša država s 17 kolajnami je igre takrat končala Norveška. Že na OI leta 1936, kjer so športniki prvič tekmovali tudi v alpskem smučanju, je slovenska zasedba štela 18 članov. Izkazal se je Franc Smolej, ki je v smučar-skih tekih dosegel 10. mesto. Ta izid je izboljšala šele Petra Majdič leta 2002 v Salt Lake Cityju.

Čeprav je bil delež slovenskih športnikov, ki so na zastopali jugoslovanske barve, vsa leta razmeroma velik, smo morali na prvo slovensko olimpijsko kolajno čakati vse do leta 1984. Jure Franko je v Sarajevu osvojil srebrno kolajno v veleslalomu in

Jugoslaviji priskrbel prvo kolajno na ZOI. Sloven-ska bera kolajn je bila nekoliko bogatejša že na naslednjih OI v Calgaryju. V slalomu je bila srebrna Mateja Svet, prav tako so do srebra na prvi ekipni tekmi na OI prišli smučarski skakalci Primož Ulaga, Matjaž Zupan, Matjaž Debelak in Miran Tepeš. Slovenija se je kot samostojna država predstavila leta 1992 v Albertvillu, prve kolajne pod slovensko zastavo pa so padle štiri leta pozneje v Lillehamer-ju. Tudi tokrat so bili nosilci alpski smučarji: Jure Košir in Katja Koren sta bila bronasta v slalomu, Alenka Dovžan pa v kombinaciji. Od takrat so se Slovenci s kolajno vrnili le še iz Salt Lake Cityja, ko so ekipni bron osvojili smučarski skakalci Robert Kranjec, Peter Žonta, Damjan Fras in Primož Peter-ka. Leta 1998 v Naganu ni bilo uspeha, prav tako ne leta 2006 v Torinu.

Slovenski športniki imajo po štirih letih novo priložnost. V tem času so se na snegu in ledu kalili novi šampioni. Krog slovenskih favoritov se je iz okvirov alpskega smučanja in smučarskih skokov močno razširil, prav tako je pestrejši repertoar športov, v katerih tekmujejo Slovenci. Je Slovenija torej pripravljena na prvo kolajno v smučarskih tekih, deskanju na snegu, smučarskem krosu, v biatlonu …?

Alpsko smučanje Biatlon Deskanje na snegu Tek na smučeh Nordijska kombinacija Smučarski skoki Smučanje prostega sloga

12. 2. Srednja skakalnica (M)19:00 - 20:05

13. 2. Smuk (M)20:45 - 22:15

7.5 km Sprint (Ž)22:00 - 23:10

Srednja skakalnica (M)18:45 - 20:25

Grbine (Ž)01:30 - 02:30 04:30 - 05:30

14. 2. Superkombinacija (Ž)19:00 - 20:30 22:00 - 23:00

10 km Sprint (M)20:15 - 21:25

Srednja skakalnica10 km (M)19:00 - 19:50 22:45 - 23:20

Grbine (M)23:30 - 00:30 02:30 - 03:30

15. 2. Deskarski kros (M)19:30 - 21:50 23:00 - 00:00

10 km Prosti slog (Ž) 19:00 - 20:1515 km Prosti slog (M 21:30 - 23:00

16. 2. Superkombinacija (M)19:00 - 23:30 22:30 - 23:30

10 km Zasledovalno (Ž)19:30 - 20:1012.5 km Zasledovalno (M)21:45 - 22:25

Deskarski kros (Ž)19:00 - 20:40 21:15 - 21:50

17. 2. Smuk (Ž)20:00 - 21:45

Snežni kanal (M)22:05 - 00:45 02:15 - 03:15 04:15 - 05:15

Sprint Klasični slog (Ž) 21:30 - 23:00Sprint Klasični slog (M 19:15 - 20:00

18. 2. 15 km Posamično (Ž) 19:00 - 20:4020 km Posamično (M) 22:00 - 23:35

Snežni kanal (Ž)21:30 - 23:05 01:00 - 02:00 03:00 - 04:00

19. 2. Superveleslalom (M)20:30 - 22:00

15 km Dvojno zasledovanje (Ž) 22:00 - 22:50

Velika skakalnica (M) 19:00 - 20:05

20. 2. Superveleslalom (Ž)19:00 - 20:45

30 km Dvojno zasledovanje (M) 22:30 - 00:00

Velika skakalnica (M) 20:30 - 22:10

Skoki (Ž) 19:00 - 20:30

21. 2. Veleslalom (M)19:00 - 20:45 22:45 - 00:00

12.5 km Skupinski štart (Ž) 22:00 - 22:4515 km Skupinski štart (M) 19:45 - 20:25

Smučarski kros (M)18:15 - 19:15 21:15 - 22:30

22. 2. Moštvena tekma Sprint Klasični slog (Ž) 22:00 - 22:45Moštvena tekma Sprint Klasični slog (M) 19:45 - 21:15

Moštvena tekma (M) 19:00 - 20:55

Skoki (M) 03:00 - 04:30

23. 2. 4x6 km (Ž)20:30 - 21:40

Moštvena tekma (M)19:00 - 19:45 22:00 - 23:00

Smučarski kros (Ž)19:30 - 20:30 22:00 - 23:15

24. 2. Veleslalom (Ž)19:00 - 20:45 22:15 - 23:30

4x10 km Mešana tehnika (M)20:15 - 22:10

Skoki (Ž) 04:30 - 05:30

25. 2. 4x5 km Mešana tehnika (Ž)20:00 - 21:05

Velika skakalnica10 km (M)19:00 - 19:50 22:00 - 22:35

Skoki (M) 03:00 - 04:00

26. 2. Slalom (Ž)19:00 - 20:45 22:30 - 23:45

4x7.5 km (M)20:30 - 21:40

Paralelni veleslalom (Ž)19:00 - 20:00 21:15 - 22:45

27. 2. Slalom (M)19:00 - 20:45 22:45 - 23:45

Paralelni veleslalom (M)19:00 - 20:00 21:15 - 22:45

30 km Skupinski štart Klasični slog (Ž)20:45 - 22:45

28. 2. 50 km Skupinski štart Klasični slog (M)18:30 - 21:15

koledar smuČarskih tekmovanj na zimskih olimpijskih igrah v vancouvru od . do . februarja



zgodovina rezultatov zimskih olimpijskih iger

alpsko smuanjeZOI

1936Garmisch-

Partenkirchen

(NEM)

Kombinacija Smuk Slalom Veleslalom

Ženske 1. Cranz (NEM) 1. Schou Nilsen (NOR) 1. Cranz (NEM)

2. Grasegger (NEM) 2. Resch (NEM) 2. Grasegger (NEM)

3. Schou Nilsen (NOR) 3. Grasegger (NEM) 3. Steuri (ŠVI)

Moški 1. Pfnuer (NEM) 1. B. Ruud (NOR) 1. Pfnuer (NEM)

2. G. Lantschner (NEM) 2. Pfnuer (NEM) 2. G. Lantschner (NEM)

3. Allais (FRA) 3. G. Lantschner (NEM) 3. Alais (FRA)

ZOI & SP

1948St. Moritz (ŠVI)


Ženske 1. Beiser (AVT) 1. Schlunegger (ŠVI) 1. Frazer (ZDA)

2. Frazer (ZDA) 2. Beiser (AVT) 2. Meyer (ŠVI)

3. Mahringer (AVT) 3. Hammerer (AVT) 3. Mahringer (AVT)

Moški 1. Oreiller (FRA) 1. Oreiller (FRA) 1. Reinalter (ŠVI)

2. Molitor (ŠVI) 2. Gabi (AVT) 2. Couttet (FRA)

3. Couttet (FRA) 3. Molitor (ŠVI) & Olinger (ŠVI) 3. Oreiller (FRA)

ZOI & SP

1952Oslo (NOR)


Ženske 1. Beiser (AVT) 1. Mead (ZDA) 1. Mead (ZDA)

2. Buchner (ZRN) 2. Reichert (ZRN) 2. Rom (AVT)

3. Minuzzo (ITA) 3. Buchner (ZRN) 3. Buchner (ZRN)

Moški 1. Colo (ITA) 1. O. Schneider (AVT) 1. S. Eriksen (NOR)

2. O. Schneider (AVT) 3. S. Eriksen (NOR) 2. Pravda (AVT)

3. Pravda (AVT) 3. Berge (NOR) 3. Spiess (AVT)

ZOI & SP

1956Cortina (ITA)


Ženske 1. Berthod (ŠVI) 1. Berthod (ŠVI) 1. Colliard (ŠVI) 1. Reichert (ZRN)

2. Daenzer (ŠVI) 2. Daenzer (ŠVI) 2. Schoepf (AVT) 2. J. Frandl (AVT)

3. Chenal-Minuzzo (ITA) 3. Wheeler (KAN) 3. Sidrova (SZ) 3. Hochleitner (AVT)

Moški 1. Sailer (AVT) 1. Sailer (AVT) 1. Sailer (AVT) 1. Sailer (AVT)

2. Bozon (FRA) 2. Fellay (ŠVI) 2. Igaya (JAP) 2. Molterer (AVT)

3. Sollander (ŠVE) 3. Molterer (AVT) 3. Sollander (ŠVE) 3. Schuster (AVT)

ZOI & SP

1960Squaw Valley

(ZDA)


Ženske 1. Heggtveit (KAN) 1. Biebl (ZRN) 1. Heggtveit (KAN) 1. Ruegg (ŠVI)

2. Sperl (ZRN) 2. Pitou (ZDA) 2. Snite (ZDA) 2. Pitou (ZDA)

3. Henneberger (ZRN) 3. Hecher (AVT) 3. Henneberger (NEM) 3. Chenal-Minuzzo (ITA)

Moški 1. Perillat (FRA) 1. Vuarnet (FRA) 1. Hinterseer (AVT) 1. Staub (ŠVI)

2. Bozon (FRA) 2. Lanig (ZRN) 2. M. Leitner (AVT) 2. Stiegler (AVT)

3. Lanig (ZRN) 3. Perillat (FRA) 3. Bozon (FRA) 3. Hinterseer (AVT)

ZOI & SP

1964Innsbruck (AVT)


Ženske 1. M. Goitschel (FRA) 1. Haas (AVT) 1. C. Goitschel (FRA) 1. M. Goitschel (FRA)

2. Haas (AVT) 2. Zimmerman (AVT) 2. M. Goitschel (FRA) 2. C. Goitschel (FRA) & Saubert (ZDA)

3. Zimmermann (AVT) 3. Hecher (AVT) 3. Saubert (ZDA)

Moški 1. Leitner (ZRN) 1. Zimmerman (AVT) 1. Stiegler (AVT) 1. Bonlieu (FRA)

2. Nenning (AVT) 2. Lacroix (FRA) 2. W. Kidd (ZDA) 2. Schranz (AVT)

3. W. Kidd (ZDA) 3. Bartels (ZRN) 3. Heuga (ZDA) 3. Stiegler (ZDA)

ZOI & SP

1968Grenoble (FRA)


Ženske 1. Greene (KAN) 1. Pall (AVT) 1. M. Goitschel (FRA) 1. Greene (KAN)

2. M. Goitschel (FRA) 2. Mir (FRA) 2. Greene (KAN) 2. Famose (FRA)

3. Famose (FRA) 3. Haas (AVT) 3. Famose (FRA) 3. Bochatay (ŠVI)

Moški 1. Killy (FRA) 1. Killy (FRA) 1. Killy (FRA) 1. Killy (FRA)

2. Giovanoli (ŠVI) 2. Perillat (FRA) 2. Huber (AVT) 2. Favre (ŠVI)

3. Messner (AVT) 3. Daetwyler (ŠVI) 3. Matt (AVT) 3. Messner (AVT)

ZOI & SP

1972Sapporo (JAP)


Ženske 1. Proell (AVT) 1. Nadig (ŠVI) 1. B. Cochran (ZDA) 1. Nadig (ŠVI)

2. Steurer (FRA) 2. Moser-Proell (AVT) 2. Debernard (FRA) 2. Proell (AVT)

3. Foerland (NOR) 3. Corrock (ZDA) 3. Steurer (FRA) 3. Drexel (AVT)

Moški 1. G. Th oeni (ITA) 1. Russi (ŠVI) 1. Fernandez-Ochoa (ŠPA) 1. G. Th oeni (ITA)

2. Tresch (ŠVI) 2. Collombin (ŠVI) 2. G. Th oeni (ITA) 2. Bruggmann (ŠVI)

3. Hunter (KAN) 3. Messner (AVT) 3. R. Th oeni (ITA) 3. Mattle (ŠVI)

ZOI - ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE, SP - SVETOVNO PRVENSTVO


ZOI & SP

1976Innsbruck (AVT)


Ženske 1. Mittermaier (ZRN) 1. Mittermaier (ZRN) 1. Mittermaier (ZRN) 1. Kreiner (KAN)

2. Debernard (FRA) 2. Totschnig (AVT) 2. Giordani (ITA) 2. Mittermaier (ZRN)

3. H. Wenzel (LIH) 3. Nelson (ZDA) 3. H. Wenzel (LIH) 3. Debernard (FRA)

Moški 1. G. Th oeni (ITA) 1. Klammer (AVT) 1. Gros (ITA) 1. Hemmi (ŠVI)

2. Frommelt (LIH) 2. Russi (ŠVI) 2. G. Th oeni (ITA) 2. Good (ŠVI)

3. Jones (ZDA) 3. Plank (ITA) 3. Frommelt (LIH) 3. Stenmark (ŠVE)

ZOI & SP

1980Lake Placid

(ZDA)


Ženske 1. Wenzel (LIH) 1. Moser-Proell (AVT) 1. Wenzel (LIH) 1. Wenzel (LIH)

2. Nelson (ZDA) 2. Wenzel (LIH) 2. Kinshofer (NEM) 2. A. Epple (NEM)

3. Eberle (FRA) 3. Nadig (ŠVI) 3. Hess (ŠVI) 3. Pelen (FRA)

Moški 1. P. Mahre (ZDA) 1. Stock (AVT) 1. Stenmark (ŠVE) 1. Stenmark (ŠVE)

2. Wenzel (LIH) 2. Wirnsperger (AVT) 2. Ph. Mahre (ZDA) 2. Wenzel (LIH)

3. Stock (AVT) 3. Podborski (KAN) 3. Luethy (ŠVI) 3. Enn (AVT)

ZOI

1984Sarajevo (JUG)


Ženske 1. Figni (ŠVI) 1. Magoni (ITA) 1. Armstrong (ZDA)

2. Walliser (ŠVI) 2. Pelen (FRA) 2. Cooper (ZDA)

3. Charavatova (ČSR) 3. Konzett (LIH) 3. Pelen (FRA)

Moški 1. Johnson (ZDA) 1. P. Mahre (ZDA) 1. Julen (ŠVI)

2. Mueller (ŠVI) 2. S. Mahre (ZDA) 2. Franko (JUG)

3. Steiner (AVT) 3. Bouvet (FRA) 3. Wenzel (LIH)

ZOI

1988Calgary (KAN)

Kombinacija Smuk Slalom Veleslalom Superveleslalom

Ženske 1. Wachter (AVT) 1. Kiehl (ZRN) 1. Schneider (ŠVI) 1. Schneider (ŠVI) 1. Wolf (AVT)

2. Oertli (ŠVI) 2. Oertli (ŠVI) 2. Svet (JUG) 2. Kinshofer (NEM) 2. Figini (ŠVI)

3. Walliser (ŠVI) 3. Percy (KAN) 3. Kinshofer (NEM) 3. Walliser (ŠVI) 3. Percy (FRA)

Moški 1. Strolz (AVT) 1. Zurbriggen (ŠVI) 1. Tomba (ITA) 1. Tomba (ITA) 1. Piccard (FRA)

2. Gstrein (AVT) 2. Mueller (ŠVI) 2. Woerndl (ZRN) 2. Strolz (AVT) 2. Mayer (AVT)

3. Accola (ŠVI) 3. Piccard (FRA) 3. Frommelt (LIH) 3. Zurbriggen (ŠVI) 3. Eriksson (ŠVE)

ZOI

1992Albertville (FRA)


Ženske 1. Kronberger (AVT) 1. Lee-Gartner (KAN) 1. Kronberger (AVT) 1. Wiberg (ŠVE) 1. Compagnoni (ITA)

2. Wachter (AVT) 2. Lindh (ZDA) 2. Coberger (NZ) 2. Roff e (ZDA) &

Wachter (AVT)

2. Merle (FRA)

3. Masnada (FRA) 3. Wallinger (AVT) 3. Fernandez-Ochoa (ŠPA) 3. Seizinger (NEM)

Moški 1. Polig (ITA) 1. Ortlieb (AVT) 1. Jagge (NOR) 1. Tomba (ITA) 1. Aamodt (NOR)

2. Martin (ITA) 2. Piccard (FRA) 2. Tomba (ITA) 2. Girardelli (LUX) 2. Girardelli (LUX)

3. Locher (ŠVI) 3. Mader (AVT) 3. Tritscher (AVT) 3. Aamodt (NOR) 3. Th orsen (NOR)

ZOI

1994Lillehammer

(NOR)


Ženske 1. Wiberg (ŠVE) 1. Seizinger (NEM) 1. Schneider (ŠVI) 1. Compagnoni (ITA) 1. Roff e (ZDA)

2. Schneider (ŠVI) 2. Street (ZDA) 2. Eder (AVT) 2. Ertl (NEM) 2. Gladischewa (RUS)

3. Dovžan (SLO) 3. Kostner (ITA) 3. Koren (SLO) 3. Schneider (ŠVI) 3. Kostner (ITA)

Moški 1. Kjus (NOR) 1. Moe (ZDA) 1. Stangassinger (AVT) 1. Wasmeier (NEM) 1. Wasmeier (NEM)

2. Aamodt (NOR) 2. Aamodt (NOR) 2. Tomba (ITA) 2. Kaelin (ŠVI) 2. Moe (ZDA)

3. Strand-Nielsen (NOR) 3. Podivinsky (KAN) 3. Košir (SLO) 3. Mayer (AVT) 3. Aamodt (NOR)

ZOI

1998Nagano (JAP)


Ženske 1. Seizinger (NEM) 1. Seizinger (NEM) 1. H. Gerg (NEM) 1. Compagnoni (ITA) 1. Street (ZDA)

2. Ertl (NEM) 2. Wiberg (ŠVE) 2. Compagnoni (ITA) 2. Meissnitzer (AVT) 2. Dorfmeister (AVT)

3. H. Gerg (NEM) 3. Masnada (FRA) 3. Steggall (AVS) 3. Seizinger (NEM) 3. Meissnitzer (AVT)

Moški 1. Reiter (AVT) 1. Cretier (FRA) 1. Buraas (NOR) 1. Maier (AVT) 1. Maier (AVT)

2. Kjus (NOR) 2. Kjus (NOR) 2. Furuseth (NOR) 2. Eberharter (AVT) 2. Cuche (ŠVI)

3. Mayer (AVT) 3. Trinkl (AVT) 3. Sykora (AVT) 3. von Gruenigen (ŠVI) 3. Knauss (AVT)

ZOI

2002Salt Lake City

(ZDA)


Ženske 1. Kostelić (HRV) 1. Montillet (FRA) 1. Kostelić (HRV) 1. Kostelić (HRV) 1. Ceccarelli (ITA)

2. Goetschl (AVT) 2. Kostner (ITA) 2. Pequegnot (FRA) 2. Paerson (ŠVE) 2. Kostelić (HRV)

3. Ertl (NEM) 3. Goetschl (AVT) 3. Paerson (ŠVE) 3. Nef (ŠVI) 3. Putzer (ITA)

Moški 1. Aamodt (NOR) 1. F. Strobl (AVT) 1. Vidal (FRA) 1. Eberharter (AVT) 1. Aamodt (NOR)

2. Miller (ZDA) 2 . Kjus (NOR) 2. Amiez (FRA) 2. Miller (ZDA) 2. Eberharter (AVT)

3. Raich (AVT) 3. Eberharter (AVT) 3. Raich (AVT) 3. Kjus (NOR) 3. Schiff erer (AVT)

ZOI

2006Torino (ITA)


Ženske 1. Kostelić (HRV) 1. Dorfmeister (AVT) 1. Paerson (ŠVE) 1. Mancuso (ZDA) 1. Dorfmeister (AVT)

2. Schild (AVT) 2. Schild (AVT) 2. Hosp (AVT) 2. Poutiainen (FIN) 2. Kostelić (HRV)

3. Paerson (ŠVE) 3. Paerson (ŠVE) 3. Schild (AVT) 3. Ottoson (ŠVE) 3. Meissnitzer (AVT)

Moški 1. Ligety (ZDA) 1. Deneriaz (FRA) 1. Raich (AVT) 1. Raich (AVT) 1. Aamodt (NOR)

2. Kostelić (HRV) 2. Walchhofer (AVT) 2. Herbst (AVT) 2. Chenal (FRA) 2. Maier (AVT)

3. Schoenfelder (AVT) 3. Kernen (ŠVI) 3. Schoenfelder (AVT) 3. Maier (AVT) 3. Hoff mann (ŠVI)www.sloski.si 13



deskanje na snegu1998Nagano (JAP)

Snežni kanal Veleslalom Paralelni veleslalom Deskarski kros

Ženske 1. Th ost (NEM) 1. Ruby (FRA)

2. Kjeldaas (NOR) 2. Renoth (NEM)

3. Dunn (ZDA) 3. Koeck (AVT)

Moški 1. Simmen (ŠVI) 1. Rebagliatti (KAN)

2. Franck (NOR) 2. Prugger (ITA)

3. Powers (ZDA) 3. Kestenholz (ŠVI)

2002Salt Lake City (ZDA)


Ženske 1. Clark (ZDA) 1. Blanc (FRA)

2. Vidal (FRA) 2. Ruby (FRA)

3. Reuteler (ŠVI) 3. Trettel (ITA)

Moški 1. Powers (ZDA) 1. Schoch P. (ŠVI)

2. Kass (ZDA) 2. Rikardsson (ŠVE)

3. Th omas (ZDA) 3. Klug (ZDA)

2006Torino (ITA)


Ženske 1. Teter (ZDA) 1. Meuli (ŠVI) 1. Frieden (ŠVI)

2. Bleiler (ZDA) 2. Kober (NEM) 2. Jacobellis (ZDA)

3. Buaas (NOR) 3. Fletcher (ZDA) 3. Maltais (KAN)

Moški 1. White (ZDA) 1. Schoch P. (ŠVI) 1. Wescott (ZDA)

2. Kass (ZDA) 2. Schoch S. (ŠVI) 2. Zidek (SVK)

3. Koski (FIN) 3. Grabner (AVT) 3. Delerue (FRA)

nordijsko smuanje1924 Chamonix (FRA)

15-18 km 50 km

Tek na smučeh

Moški

1. Haug (NOR) 1. Haug (NOR)

2. Groettumsbratten (NOR) 2. Stroemstad (NOR)

3. Niku (FIN) 3. Groettumsbratten (NOR)

70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Th ams (NOR)

2. Bonna (NOR)

3. Haugen (ZDA)

Nordijska kombinacija

Moški

1. Haug (NOR)

2. Stroemstad (NOR)

3. Groettumsbratten (NOR)

1928 St. Moritz (ŠVI)15-18 km 50 km

Tek na smučeh

Moški

1. Groettumsbratten (NOR) 1. Hedlund (NOR)

2. Hegge (NOR) 2. Jonsson (ŠVE)

3. Oedeggard (NOR) 3. Andersson (ŠVE)

70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Andersen (NOR)

2. S. Ruud (NOR)

3. Purkert (ČSR)


Moški


2. Vinjarengen (NOR)

3. Snersrud (NOR)


www.sloski.si 15

1932 Lake Placid (ZDA)15-18 km 50 km

Tek na smučeh

Moški

1. Utterstroem (ŠVE) 1. Saarinen (FIN)

2. Wikstroem (ŠVE) 2. Liikanen (FIN)

3. Saarinen (FIN) 3. Rudstadstuen (NOR)

70 m

Smučarski skoki

Moški

1. B. Ruud (NOR)

2. Beck (NOR)

3. Wahlberg (NOR)


Moški


2. Stenen (NOR)

3. Vinjarengen (NOR)

1936 Garmisch-Partenkirchen (NEM)15-18 km 50 km 4 x 10 km štafeta

Tek na smučeh

Moški

1. Larsson (ŠVE) 1. Wiklund (ŠVE) 1. Finska

2. Hagen (NOR) 2. Wikstroem (ŠVE) 2. Norveška

3. Niemi (FIN) 3. Englund (ŠVE) 3. Švedska

70 m

Smučarski skoki

Moški

1. B. Ruud (NOR)

2. Beck (ŠVE)

3. Wahlberg (NOR)


Moški

1. Hagen (NOR)

2. Hofsbakken (NOR)

3. Brodahl (NOR)

1948 St. Moritz (ŠVI)15-18 km 50 km 4 x 10 km štafeta

Tek na smučeh

Moški

1. Lundstroem (ŠVE) 1. Karlsson (ŠVE) 1. Švedska

2. Oestensson (ŠVE) 2. H. Eriksson (ŠVE) 2. Finska

3. G. Eriksson (ŠVE) 3. Vanninen (FIN) 3. Norveška

70 m

Smučarski skoki

Moški

1 . Hugstedt (NOR)

2. B. Ruud (NOR)

3. Schljelderup (NOR)


Moški

1. Hasu (FIN)

2. Huhtala (FIN)

3. Israelsson (ŠVE)

1952 Oslo (NOR)10 km

Tek na smučeh

Ženske

1. Widemann (FIN)

2. Hietamies (FIN)

3. Rantanen (FIN)

15 km 50 km 4 x 10 km štafeta

Tek na smučeh

Moški

1. Brenden (NOR) 1. Hakulinen (FIN) 1. Finska

2. Maekelae (FIN) 2. Kolehmainen (FIN) 2. Norveška

3. Lonkila (FIN) 3. Estenstadt (NOR) 3. Švedska

70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Bergmann (NOR)

2. Falkanger (NOR)

3. Holmstroem (ŠVE)


Moški

1. Slattvik (NOR)

2. Hasu (FIN)

3. Stenersen (NOR)



1956 Cortina d’Ampezzo (ITA)10 km 3 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Kozyreva (SZ) 1. Finska

2. Eroshina (SZ) 2. Sovjetska zveza

3. Edstroem (ŠVE) 3. Švedska

15 km 30 km 50 km 4 x 10 km štafeta

Tek na smučeh

Moški

1. Brenden (NOR) 1. Hakulinen (FIN) 1. Jernbeg (ŠVE) 1. Sovjetska zveza

2. Jernbeg (ŠVE) 2. Jernbeg (ŠVE) 2. Hakulinen (FIN) 2. Finska

3. Koltjin (SZ) 3. Koltjin (SZ) 3. Terentjev (SZ) 3. Švedska

70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Hyvaerinen (FIN)

2. Kallkorpi (FIN)

3. Glass (NEM)*

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Stenersen (NOR)

2. B. Eriksson (ŠVE)

3. Gron-Gasienica (POL)

* Združena ekipa Nemčije

1960 Squaw Valley (ZDA)10 km 3 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. SNDakova (SZ) 1. Švedska

2. Baranova-Koz. (SZ) 2. Sovjetska zveza

3. Eroshina (SZ) 3. Finska

15 km 30 km 50 km 4 x 10 km štafeta

Tek na smučeh

Moški

1. Brusveen (NOR) 1. Jernbeg (ŠVE) 1. Haemaelainen (FIN) 1. Finska

2. Jernbeg (ŠVE) 2. Raemgard (ŠVE) 2. Hakulinen (FIN) 2.Norveška

3. Hakulinen (FIN) 3. Ankikin (SZ) 3. Raemgard (ŠVE) 3. Sovjetska zveza

70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Recknagel (NDR)

2. Halonen (FIN)

3. Leodolter (AVT)

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Th oma (NEM)*

2. Knutsen (NOR)

3. Gusakov (SZ)


1964 Innsbrusck (AVT)5 km 10 km 3 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Boyarskikh (SZ) 1. Boyarskikh (SZ) 1. Sovjetska zveza

2. Lehtonen (FIN) 2. Mekshilo (SZ) 2. Švedska

3. Koljina (SZ) 3. Gusakova (SZ) 3. Finska

15 km 30 km 50 km 4 x 10 štafeta

Tek na smučeh

Moški

1. Maentyranta (FIN) 1. Maentyranta (FIN) 1. Jernberg (ŠVE) 1. Švedska

2. Groenningen (NOR) 2. Groenningen (NOR) 2. Roennlund (ŠVE) 2.Finska

3. Jernbeg (ŠVE) 3. Voronchikhin (SZ) 3. Tianinen (FIN) 3. Sovjetska zveza

90 m 70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Engan (NOR) 1. Kankkonen (FIN)

2. Kankkonen (FIN) 2. Engan (NOR)

3. Brandtzaeg (NOR) 3. Brandtzaeg (NOR)

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Knutsen (NOR)

2. Kiselev (SZ)

3. Th oma (NEM)*



www.sloski.si 17

1968 Grenoble (FRA)5 km 10 km 3 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Gustaff son (ŠVE) 1. Gustaff son (ŠVE) 1. Norveška

2. Kulakova (SZ) 2. Moerdre (NOR) 2. Švedska

3. Koltjina (SZ) 3. Aufl es (NOR) 3. Sovjetska zveza


Tek na smučeh

Moški

1. Groenningen (NOR) 1. Nones (ITA) 1. Ellefsaeter (NOR) 1. Norveška

2. Maentyranta (FIN) 2. Martinsen (NOR) 2. Vedenin (SZ) 2. Švedska

3. Larsson (ŠVE) 3. Maentyranta (FIN) 3. Haas (ŠVI) 3. Finska

90 m 70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Belussov (SZ) 1. Raška (ČSR)

2. Raska (ČSR) 2. Bachler (AVT)

3. Grini (NOR) 3. Preiml (ITA)

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Keller (ZRN)

2. Kaelin (ŠVI)

3. Kunz (NDR)

1972 Sapporo (JAP)5 km 10 km 3 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Kulakova (SZ) 1. Kulakova (SZ) 1. Sovjetska zveza

2. Kajosmaa (FIN) 2. Okijunina (SZ) 2. Finska

3. Skilova (SZ) 3. Kajosmaa (FIN) 3. Norveška


Tek na smučeh

Moški

1. Lundbaeck (ŠVE) 1. Vedenin (SZ) 1. Tyldum (NOR) 1. Sovjetska zveza

2. Simachov (SZ) 2. Tyldum (NOR) 2. Myrmo (NOR) 2. Norveška

3. Formo (NOR) 3. Harviken (NOR) 3. Vedenin (SZ) 3. Švica

90 m 70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Fortuna (POL) 1. Kasaya (JAP)

2. Steiner (ŠVI) 2. Konno (JAP)

3. Schmidt (NDR) 3. Aochi (JAP)

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Wehling (NDR)

2. Miettinen (FIN)

3. Luck (NDR)

1976 Innsbruck (AVT)5 km 10 km 4 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Takalo (FIN) 1. Smetanina (SZ) 1. Sovjetska zveza

2. Smetanina (SZ) 2. Takalo (FIN) 2. Finska

3. Baldycheva (SZ) 3. Kulakova (SZ) 3. NDR


Tek na smučeh

Moški

1. Bajukov (SZ) 1. Saveljev (SZ) 1. Formo (NOR) 1. Finska

2. Beljajev (SZ) 2. Koch (ZDA) 2. Klause (NDR) 2. Norveška

3. Kovisto (FIN) 3. Garanin (SZ) 3. Soedergren (ŠVE) 3. Sovjetska zveza

90 m 70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Schnabel (AVT) 1. Aschenbach (NDR)

2. Innauer (AVT) 2. Danneberg (NDR)

3. Glass (NDR) 3. Schnabel (AVT)

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Wehling (NDR)

2. Hettich (ZRN)

3. Winkler (NDR)



1980 Lake Placid (ZDA)5 km 10 km 4 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Smetanina (SZ) 1. Petzold (NDR) 1. Hesse (NDR) 1. NDR

2. Riihivouri (FIN) 2. Rihivouori (FIN) 2. kulakova (SZ) 2. Sovjetska zveza

3. Jeriova (FIN) 3. Takalo (FIN) 3. Smetanina (SZ) 3. Norveška


Tek na smučeh

Moški

1. Wassberg (ŠVE) 1. Zimjatov (SZ) 1. Zimjatov (SZ) 1. Sovjetska zveza

2. Mieto (FIN) 2. Rochev (SZ) 2. Mieto (FIN) 2. Norveška

3. Aunli (NOR) 3. Lebanov (BUL) 3. Zavjalov (SZ) 3. Finska

90 m 70 m

Smučarski skoki

Moški

1. Toermaenen (FIN) 1. Innauer (AVT)

2. Neuper (AVT) 2. Deckert (NDR) & Yagi (JAP)

3. Puikkonen (FIN)

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Wehling (NDR)

2. Karjalainen (FIN)

3. Winkler (NDR)

1984 Sarajevo (JUG)5 km 10 km 20 km 4 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Haemaelainen (FIN) 1. Haemaelainen (FIN) 1. Haemaelainen (FIN) 1. Norveška

2. Aunli (NOR) 2. Smetanina (SZ) 2. Smetanina (SZ) 2. Češkoslovaška

3. Jeriova (ČSR) 3. Pettersen (NOR) 3. Jahren (NOR) 3. Finska


Tek na smučeh

Moški

1. Svan (ŠVE) 1. Zimjatov (SZ) 1. Wassberg (ŠVE) 1. Švedska

2. Karvonen (FIN) 2. Zavialov (SZ) 2. Svan (ŠVE) 2. Sovjetska zveza

3. Kirvesniemi (FIN) 3. Svan (ŠVE) 3. Karvonen (FIN) 3. Finska

90 m 70 m Ekipno 90 m *

Smučarski skoki

Moški

1. Nykaenen (FIN) 1. Weissfl og (NDR) 1. Finska

2. Weissfl og (NDR) 2. Nykaenen (FIN) 2. NDR

3. Ploc (ČSR) 3. Puikkonen (FIN) 3. Češkoslovaška

Posamično 3 x 10 km štafeta **

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Sandberg (NOR) 1. NDR

2. Karjalainen (FIN) 2. Finska

3. Ylipulli (FIN) 3. Sovjetska zveza

* SP Engelberg (ŠVI), ** SP Rovaniemi (FIN)

1988 Calgary (KAN)5 km 10 km 20 km 4 x 5 km štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Matikainen (FIN) 1. Ventsene (SZ) 1. Tikhonova (SZ) 1. Sovjetska zveza

2. Tikhonova (SZ) 2. Smetanina (SZ) 2. Reztsova (SZ) 2. Norveška

3. Ventsene (SZ) 3. Matikainen (FIN) 3. Smetanina (SZ) 3. Finska


Tek na smučeh

Moški

1. Deviatiarov (ITA) 1. Prokurorov (SZ) 1. Svan (ŠVE) 1. Švedska

2. Mikelsplass (NOR) 2. Smirnov (SZ) 2. De Zolt (ITA) 2. Sovjetska zveza

3. Smirnov (SZ) 3. Ulvang (NOR) 3. Gruenenfelder (ŠVI) 3. Češkoslovaška

90 m 70 m Ekipno 90 m

Smučarski skoki

Moški

1. Nykaenen (FIN) 1. Nykaenen (FIN) 1. Finska

2. Johnsen (NOR) 2. Ploc (ČSR) 2. Jugoslavija

3. Debelak (JUG) 3. Malec (ČSR) 3. Norveška

Posamično 3 x 10 km štafeta

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Kempf (ŠVI) 1. ZRN

2. Sulzenbacher (AVT) 2. Švica

3. Levandi (SZ) 3. Avstrija


www.sloski.si 19

1992 Albertville (FRA)5 km C/P 10 km F/P 15 km C 30 km F 4 x 5 mešana štafeta

Tek na smučeh

Ženske

1. Lukkarinen (FIN) 1. Egorova (SND) 1. Egorova (SND) 1. Belmondo (ITA) 1. SND

2. Egorova (SND) 2. Belmondo (ITA) 2. Lukkarinen (FIN) 2. Egorova (SND) 2. Norveška

3. Vaelbe (SND) 3. Vaelbe 3. Vaelbe (SND) 3. Vaelbe (SND) 3. Italija

10 km C 15 km C/P 15 km F/P 50 km F 4 x 10 mešana štafeta

Tek na smučeh

Moški

1. Ulvang (NOR) 1. Ulvang (NOR) 1. Daehlie (NOR) 1. Daehlie (NOR) 1. Norveška

2. Daehlie (NOR) 2. Albarello (ITA) 2. Ulvang (NOR) 2. De Zolt (ITA) 2. Italija

2. Langli (NOR) 3. Majback (ŠVE) 3. Vanzetta (ITA) 3. Vanzetta (ITA) 3. Finska

Velika skakalnica Normalna skakalnica Ekipno -velika skakalnica

Smučarski skoki

Moški

1. Nieminen (FIN) 1. Vettori (AVT) 1. Finska

2. Hoellwart (AVT) 2. Hoellwarth (AVT) 2. Avstrija

3. Kuttin (AVT) 3. Nieminen (FIN) 3. Češkoslovaška

Posamično 3 x 10 km štafeta

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Guy (FRA) 1. Japonska

2. Guillaume (FRA) 2. Norveška

3. Sulzenbacher (AVT) 3. Avstrija

1994 Lillehammer (NOR)5 km C/P 10 km F 10 km F/P 30 km C 4 x 5 štafeta C/F

Tek na smučeh

Ženske

1. Egorova (RUS) 1. Di Centa (ITA) 1. Egorova (RUS) 1. Di Centa (ITA) 1. Rusija

2. Di Centa (ITA) 2. Egorova (RUS) 2. Di Centa (ITA) 2. Wold (NOR) 2. Norveška

3. Kirvesniemi (FIN) 3. Gawriliuk (RUS) 3. Belmondo (ITA) 3. Kirvesniemi (FIN) 3. Italija

10 km C 30 km F 15 km F/P 50 km C 4 x 10 štafeta C/F

Tek na smučeh

Moški

1. Daehlie (NOR) 1. Alsgard (NOR) 1. Daehlie (NOR) 1. Smirnow (KAZ) 1. Italija

2. Smirnow (KAZ) 2. Daehlie (NOR) 2. Smirnow (KAZ) 2. Mylylae (FIN) 2. Norveška

3. Albarello (ITA) 3. Mylylae (FIN) 3. Fauner (ITA) 3. Silvertsen (NOR) 3. Finska


Smučarski skoki

Moški

1. Weissfl og (NEM) 1. Bredesen (NOR) 1. Nemčija

2. Bredesen (NOR) 2. Ottesen (NOR) 2. Japonska

3. Goldberger (AVT) 3. Th oma (NEM) 3. Avstrija

Posamično Štafeta

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Lundberg (NOR) 1. Japonska

2. Kono (JAP) 2. Norveška

3. Vik (NOR) 3. Švica

1998 Nagano (JAP)5 km C 15 km F 10 km F/P 30 km F 4 x 5 štafeta C/F

Tek na smučeh

Ženske

1. Lazutina (RUS) 1. Danilowa (RUS) 1. Lazutina (RUS) 1. Tchepalova (RUS) 1. Rusija

2. Neumannova (ČEŠ) 2. Lazutina (RUS) 2. Danilowa (RUS) 2. Belmondo (ITA) 2. Norveška

3. Martinsen (NOR) 3. Moen-Guidon (NOR) 3. Neumannova (ČEŠ) 3. Lazutina (RUS) 3. Italija

10 km C 30 km C 15 km F/P 50 km F 4 x 5 štafeta C/F

Tek na smučeh

Moški

1. Daehlie (NOR) 1. Mylylae (FIN) 1. Alsgaard (NOR) 1. Daehlie (NOR) 1. Norveška

2. Gandler (AVT) 2. Jevne (NOR) 2. Daehlie (NOR) 2. Jonsson (ŠVE) 2. Italija

3. Mylylae (FIN) 3. Fauner (ITA) 3. Smirnow (KAZ) 3. Hoff mann (AVT) 3. Finska


Smučarski skoki

Moški

1. Funaki (JAP) 1. Soininen (FIN) 1. Japonska

2. Soininen (FIN) 2. Funaki (JAP) 2. Nemčija

3. Harada (JAP) 3. Widhoelzl (AVT) 3. Avstrija

Posamično Štafeta

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Vik (NOR) 1. Norveška

2. Lajunen (FIN) 2. Finska

3. Stoljarow (RUS) 3. Francija



2002 Salt Lake City (ZDA)10 km C 15 km P 15 km F 30 km C 4 x 5 štafeta C/F Šprint

Tek na smučeh

Ženske

1. Skari (NOR) 1. Scott (ZDA) 1. Belmondo (ITA) 1. Paruzzi (ITA) 1. Nemčija 1. Tchepalova (RUS)

2. Danilowa (RUS) 2. Neumannova (ČEŠ) 2. Neumannova (ČEŠ) 2. Belmondo (ITA) 2 .Norveška 2. Sachenbacher (NEM)

3. Tchepalova (RUS) 3. Bauer (NEM) 3. Tchepalova (RUS) 3. Skari (NOR) 3. Švica 3. Moen (NOR)

15 km C 15 km F/P 30 km F 50 km C 4 x 5 štafeta C/F Šprint

Tek na smučeh

Moški

1. Veerpalu (EST) 1. Alsgaard (NOR) 1. Hoff mann (AVT) 1. Iwanow (RUS) 1. Norveška 1. Hetland (NOR)

2. Estil (NOR) 2. Estil (NOR) 2. Botwinov (AVT) 2. Verpalu (EST) 2. Italija 2. Schlickenrieder

(NEM)

3. Mae (EST) 3. Elofsson (ŠVE) 3. Skeldal (NOR) 3. Hjelmeset (NOR) 3. Nemčija 3. Zorzi (ITA)

Velika skakalnica Normalna

skakalnica

Ekipno -velika

skakalnica

Smučarski skoki

Moški

1. Ammann (ŠVI) 1. Ammann (ŠVI) 1. Nemčija

2. Malysz (POL) 2. Hannawald (NEM) 2. Finska

3. Hautamaeli (FIN) 3. Malysz (POL) 3. Slovenija

Posamično Šprint Štafeta

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Lajunen (FIN) 1. Lajunen (FIN)

2. Tallus (FIN) 2. Ackermann (NEM)

3. Gottwald (AVT) 3. Gottwald (AVT)

2006 Torino (ITA)10 km C Šprint F 15 km P 4 x 5 štafeta 30 km F skup. št. Ekipni šprint

Tek na smučeh

Ženske

1. Smigun (EST) 1. Crawford (KAN) 1. Smigun (EST) 1. Rusija 1. Neumannova (ČEŠ) 1. Švedska

2. Bjoergen (NOR) 2. Kuenzel (NEM) 2. Neumannova (ČEŠ) 2. Nemčija 2. Tchepalova (RUS) 2. Kanada

3. Pedersen (NOR) 3. Sidko (RUS) 3. Medvedeva (RUS) 3. Italija 3. Kowalczyk (POL) 3. Finska

15 km C Šprint F 30 km P 4 x 10 štafeta 50 km F skup. št. Ekipni šprint

Tek na smučeh

Moški

1. Veerpalu (EST) 1. Lind (ŠVE) 1. Dementiev (RUS) 1. Italija 1. Di Centa (ITA) 1. Švedska

2. Bauer (ČEŠ) 2. Darragon (FRA) 2. Estil (NOR) 2. Nemčija 2. Dementiev (RUS) 2. Norveška

3. Angerer (NEM) 3. Frederiksson (ŠVE) 3. Piller-Cottrer (ITA) 3. Švedska 3. Botvinov (AVT) 3. Rusija

Velika skakalnica Normalna skakalnica Ekipno -velika

skakalnica

Smučarski skoki

Moški

1. Morgenstern (AVT) 1. Bystoel (NOR) 1. Avstrija

2. Kofl er (AVT) 2. Hautamaeki (FIN) 2. Finska

3. Bystoel (NOR) 3. Ljoekelsoey (NOR) 3. Norveška

Posamično Šprint Štafeta

Nordijska

kombinacija

Moški

1. Hettich (NEM) 1. Gottwald (AVT) 1. Avstrija

2. Gottwald (AVT) 2. Moan (NOR) 2. Nemčija

3. Moan (NOR) 3. Hettich (NEM) 3. Finska


www.sloski.si 21

biatlon1971

Sapporo (JAP)

20 km Štafeta

Moški 1. Solberg (NOR) 1. Sovjetska zveza

2. Knauthe (NDR) 2. Finska

3. Arvidson (ŠVE) 3. NDR

1980

Lake Placid (ZDA)

10 km 20 km Posamično 4 x 7,5 km štafeta

Moški 1. Ullrich (NDR) 1. Aljabjev (SZ) 1. Sovjetska zveza

2. Alikin (SZ) 2. Ullrich (NDR) 2. NDR

3. Aljabjev (SZ) 3. Roesch (NDR) 3. ZRN

1984

Sarajevo (JUG)

10 km 20 km Posamično 4 x 7,5 km štafeta

Moški 1. Kvalfoss (NOR) 1. Angerer (ZRN) 1. Sovjetska zveza

2. Angerer (ZRN) 2. Roetsch (NDR) 2. Norveška

3. Jacob (NDR) 3. Kvalfoss (NOR) 3. ZRN

1988 Calgary (KAN)

20 km 10 km Šprint 4 x 7,5 km štafeta

Moški 1. Roetsch (NDR) 1. Roetsch (NDR) 1. Sovjetska zveza

2. Medvedtsev (SZ) 2. Medvedtsev (SZ) 2. ZRN

3. Passler (ITA) 3. Tchepikov (SZ) 3. Italija

1992Albertville (FRA)

15 km 7,5 km šprint 3 x 7,5 km štafeta

Ženske 1. Misersky (NEM) 1. Restzova (ZE)* 1. Francija

2. Pecherskaia (ZE)* 2. Misersky (NEM) 2. Nemčija

3. Bedard (KAN) 3. Belova (ZE)* 3. SND

20 km 10 km šprint 4 x 7,5 km štafeta

Moški 1. Redkine (ZE)* 1. Kirchner (NEM) 1. Nemčija

2. Kirchner (NEM) 2. Gross (NEM) 2. SND

3. Lofgren (ŠVE) 3. Eloranta (FIN) 3. Švedska

1994Lillehammer (NOR)


Ženske 1. Bedard (KAN) 1. Bedard (KAN) 1. Rusija

2. Briand (FRA) 2. Paramygina (BLR) 2. Nemčija

3. Disl (NEM) 3. Tserbe (UKR) 3. Francija


Moški 1. Tarasow (RUS) 1. Tschepikow (RUS) 1. Nemčija

2. Luck (NEM) 2. Gross (NEM) 2. Rusija

3. S. Fischer (NEM) 3. Tarasow(RUS) 3. Francija

1998Nagano (JAP)


Ženske 1. Dafoska (BUL) 1. Kouklewa (RUS) 1. Nemčija

2. Petrova (UKR) 2. Disl (NEM) 2. Rusija

3. Disl (NEM) 3. Apel (NEM) 3. Norveška


Moški 1. Hanevodl (NOR) 1.Bjoerndalen (NOR) 1. Nemčija

2. Carrara (ITA) 2. Andresen (NOR) 2. Norveška

3. Aidarow (BLR) 3. Raikonnen (FIN) 3. Rusija


15 km 7,5 km šprint 10 km zasledovanje 4 x 7,5 km štafeta

Ženske 1. Henkel (NEM) 1. Wilhelm (NEM) 1. Pyleva (RUS) 1. Nemčija

2. Disl (NEM) 2. Poiree (NOR) 2. Wilhelm (NEM) 2. Norveška

3. Forsberg (ŠVE) 3. Forsberg (ŠVE) 3. Nikoultchina (BUL) 3. Rusija

20 km 10 km šprint 12,5 km zasledovanje 4 x 7,5 km štafeta

Moški 1. Bjoerndalen (NOR) 1. Bjoerndalen (NOR) 1. Bjoerndalen (NOR) 1. Norveška

2. Luck (NEM) 2. Fischer (NEM) 2. Poiree (FRA) 2. Nemčija

3. Maigourov (RUS) 3. Perner (AVT) 3. Gross (NEM) 3. Francija


15 km 7,5 km šprint 10 km zasledovanje 4 x 6 km

štafeta

12,5 km skup. št. Mešana

štafeta

Ženske 1. Ishmouratova (RUS) 1. Baverel-Robert (FRA) 1. Wilhelm (NEM) 1. Rusija 1. Olofsson (ŠVE) 1. Rusija

2. Glagow (NEM) 2. Olofsson (ŠVE) 2. Glagow (NEM) 2. Nemčija 2. Wilhelm (NEM) 2. Norveška

3. Akhatova (RUS) 3. Efremova (UKR) 3. Akhatova (RUS) 3. Francija 3. Disl (NEM) 3. Francija

15 km 10 km šprint 12,5 km

zasledovanje

4 x 7,5 km

štafeta

15 km skup. št. Mešana

štafeta

Moški 1. Greis (NEM) 1. Fischer (NEM) 1. Defrasne (FRA) 1. Nemčija 1. Greis (NEM) 1. Rusija

2. Bjoerndalen (NOR) 2. Hanevold (NOR) 2. Bjoerndalen (NOR) 2. Rusija 2. Sikora (POL) 2. Norveška

3. Hanevold (NOR) 3. Andresen (NOR) 3. Fischer (NEM) 3. Francija 3. Bjoerndalen (NOR) 3. Francija

* Združena ekipa



smuanje prostega sloga1988Calgary (KAN)

Demo tekmovanje Balet - demo Skoki - demo

Ženske 1. Mittermayer (ZRN) 1. Rossi (FRA) 1. Palenik (ZDA)

2. Monod (FRA) 2. Bucher (ZDA) 2. Reichart (ZRN)

3. Kissling (ŠVI) 3. Kissling (ŠVI) 3. Herreskog (ŠVE)

Moški 1. Hansson (ŠVE) 1. Reitberger (ZRN) 1. Rozon (KAN)

2. Engelsen (NOR) 2. Spina (ZDA) 2. Meda (FRA)

3. Grospiron (FRA) 3. Kristiansen (NOR) 3. Langlois (KAN)

1992

Albertville (FRA)

Grbine Balet - demo Skoki - demo

Ženske 1. Weinbrecht (ZDA) 1. Kissling (ŠVI) 1. Brand (ŠVI)

2. Kozevnikova (SZ) 2. Fechoz (FRA) 2. Lindgren (ŠVE)

3. Hattestad (NOR) 3. Petzold (ZDA) 3. Simchen (ZRN)

Moški 1. Grospiron (FRA) 1. Becker (FRA) 1. Laroche (KAN)

2. Allamand (FRA) 2. Kristiansen (NOR) 2. Fontaine (KAN)

3. Carmichael (ZDA) 3. Spina (ZDA) 3. Meda (FRA)

1994Lillehammer

(NOR)

Grbine Skoki

Ženske 1. Hattestad (NOR) 1. Tscherjazova (UZB)

2. McIntyre (ZDA) 2. Lindgren (ŠVE)

3. Kojewnikowa (RUS) 3. Lid (NOR)

Moški 1. Brassard (FRA) 1. 1. Schoenbaechler (ŠVI)

2. Schupletsow (RUS) 2. Laroche (KAN)

3. Grospiron (FRA) 3. Langlois (KAN)

1998Nagano (JAP)

Grbine Skoki

Ženske 1. Satoya (JAP) 1. Stone (ZDA)

2. Mittermayer (NEM) 2. Nannan (KIT)

3. Traa (NOR) 3. Brand (ŠVI)

Moški 1. Moseley (ZDA) 1. Bergoust (ZDA)

2. Lahtela (FIN) 2. Fourcras (FRA)

3. Mustonen (FIN) 3. Daschinski (BLR)

2002Salt Lake City

(ZDA)

Grbine Skoki

Ženske 1. Traa (NOR) 1. Camplin (AVS)

2. Bahrke (ZDA) 2. Brenner (KAN)

3. Satoya (JPN) 3. Dionne (KAN)

Moški 1. Lahtela (FIN) 1. Valenta (ČEŠ)

2. Mayer (ZDA) 2. Pack (ZDA)

3. Gay (FRA) 3. Grichin (BLR)

2006Torino (ITA)

Grbine Skoki

Ženske 1. Heil (KAN) 1. Leu (ŠVI)

2. Traa (NOR) 2. Li (KIT)

3. Laoura (FRA) 3. Camplin (AVS)

Moški 1. Begg-Smith (AUS) 1. Han (KIT)

2. Ronkainen (FIN) 2. Dashinski (BLR)

3. Dawson (ZDA) 3. Lebedev (RUS)


www.sloski.si 23www.sloski.si

V naslednjih vrsticah izveste vse, kar morate vedeti za poznavalsko spremljanje tekme (zlasti prve olimpijske, seveda).

POTEK TEKMOVANJAPo treningu tekmovalci opravijo kvalifikacijski nastop – posamičen nastop na čas. Najhitrejših 32 se razvrsti v skupine po štiri za prvi krog (osmino finala) tekme na izpadanje.

»Turnirsko« drevo je sestavljeno po principu nosil-cev, tako da se 1. in 4. ter 2. in 3. iz kvalifikacij lahko srečata šele v polfinalu, najhitrejša četverica torej šele v velikem finalu. Teoretično, če jim računov ne prekrižajo počasnejši iz kvalifikacij. Visoka uvrstitev v kvalifikacijah torej zagotavlja vsaj na papirju manj nevarne nasprotnike, pa še boljša startna mesta (berite: start).

vse, kar ste želeli vedeti o smuarskem krosu ...

TEHNIKA JE PREDVSEM IZ ALPSKEGA SMUČANJA. POTEK TEKMOVANJ, PRAVILA IN TAKTIKA PA SO NAJBLIŽJE ŠPORTOM NA DVEH KOLESIH Z MOTORJEM ALI BREZ, V KATERIH SE DIRKA S SKUPINSKIM STARTOM. NAJBLIŽJE JE BRATU DESKARSKEMU KROSU IN V BISTVU NI PREDALEČ OD SPRINTA SMUČARSKIH TEKAČEV. TO JE SMUČARSKI KROS, GLADIATORSKA DISCIPLINA SMUČANJA.

Piše: Andrej Dekleva

Sponzorja ekipe v smučarskem krosu Sponzor ekipe nove šole

www.sloski.si

... pa niste imeli koga vprašati.

Prva dva čez ciljno črto v vsaki skupini nadaljujeta v naslednji krog tekmovanja, tretji in četrti se selita med gledalce in dobita uvrstitvi po krogu, ki sta ga dosegla, in po svojem kvalifikacijskem času.

Osmina finala, četrtfinale, polfinale in na koncu mali finale za uvrstitve od 5. do 8. ter veliki finale za uvrstitve od 1. do 4. mesta. Za najboljšo osmerico torej skupaj s kvalifikacijami kar pet tekmovalnih nastopov.

PROGANa neprestrmem in neprepoložnem terenu (nekje med 12 in 20 stopinjami) in na dovolj široki smučarski progi. Čas: med 45 sekundami ter mi-nuto in pol. Označena je s trikotnimi zastavicami, znanimi iz alpskih deskarskih tekmovanj.

Prvi del po startu navadno čim dlje vodi narav-nost, da se skupina raztegne na različnih objektih (valovih in skakalnicah). Sledijo različni zavoji – z naklonom, brez njega ali celo v skoku, vmes pa še drugi objekti: valovi ali »rolerji«, najrazličnejše skakalnice, kompresije ... Dobra proga omogoča različne linije in nudi priložnosti za prehitevanje.

OPREMAVeleslalomske smuči, največkrat ravne palice, malenkost daljše od običajnih, za dober startni odriv. Seveda čelada in ščitnik za hrbtenico. Da se tekmovalci v krosu že po videzu razlikujejo od alpskih, pravila določajo, da oblačila na hlačnicah in rokavih ne smejo biti pretesna, omejeni so tudi materiali oblačil.

STARTŠtiri startna mesta z ročicami za odriv, nastavljivimi po višini. Vratca padajo navzdol.

Startno mesto prvi izbira najhitrejši iz kvalifikacij, nato drugi, tretji ... Pomen dobrega startnega mesta (po navadi je to notranja linija glede na prvi zavoj) je odvisen od proge. Nekje je vredno zelo veliko.

»Skiers, ready ...« (smučarji, pripravljeni) ... »Atten-tion ...« (pozor) zakriči starter in vsa vratca padejo hkrati. Zaradi težkih razmer brez elektronike ali pnevmatike, samo z glasom in mehanskim pro-ženjem. Tudi če je proga dolga in široka, je dobro biti spredaj že po startu. Zato tekmovalci treningu starta posvečajo veliko pozornosti. Eksplozivnost pri odrivu, moč, tehnika odrivanja s palicami ... skupaj s hitrimi smučmi te to pripelje v prvi zavoj pred tekmeci.

TEHNIKA IN TAKTIKADobro znanje alpskega smučanja je v krosu ne-nadomestljivo. Oplemeniteno mora biti še z zna-njem skakanja, tudi na takšnih skokih, ki jih ne naj-demo v hitrih disciplinah alpskega smučanja, ter z že omenjenim startom. Potem so tu še zvitost, prekanjenost in izkušenost v neposrednem boju s tekmeci. Vajenost ropota okrog sebe, pršenja

snega v obraz, šviganja palic in smuči okrog glave. Ko si spredaj, je pametno vedno smučati tesno linijo in dajati zasledovalcem čim manj možnosti za prehitevanje, a spet obdržati dovolj hitrosti, da na odprtih delih ni kdo hitrejši. Če smučaš zadaj, moraš iskati luknje, priložnosti, izbirati hitro linijo. Odvisno od priložnosti, razmer ali družbe ob bo-kih se izplača držati sneg ali leteti po zraku. Zaradi vsega tega so nastopi v krosu marsikdaj napeti do ciljne črte ali celo do odločitve s fotofinišem.

TEGA SE NE DELAKros je »kontaktni« šport, zato je – podobno kot na primer v nogometu – stik v žaru športne borbe dovoljen. Namerno odrivanje, prijemanje tekmeca in podobno pa se kaznuje s takojšnjo diskvali-fikacijo – ne le iz kroga, v katerem je bil smučar

pregrob, prekrškar ostane sploh brez uvrstitve!

Močnejši in težji smučarji imajo pri tesnem boju kljub temu nekaj prednosti, zato morajo biti lažji tako hitri in zviti, da se v takšne položaje niti ne zapletajo.

Tekmovanja s skupinskim startom so znana že iz zgodnjih dni alpskih smučarskih tekmovanj, zato lahko za kros rečemo, da je na neki način zelo prvinska smučarska disciplina. Tu je start, tam je cilj, kdo bo prej!? Le ne uprizarjajte ga preveč vneto na smučiščih ...

ski c

ro

ss

23


pla

nic

a

nekaj arobnega jev dolini pod poncamiUREDNIK MODRIH NOVIC MI JE NALOŽIL, DA MU DO VČERAJ POŠLJEM BESEDILO O SVETOVNEM PRVENSTVU V POLETIH, KI BO V PLANICI 18.21. MARCA 2010. PA NAJ BO TOKRAT MALO DRUGAČE, KOT STE VAJENI PO NAVADI.

Piše:Tomi Trbovc

24

Pred nekaj časa je predsednik Zbora za skoke in nordijsko kombinacijo Jožef Ograjenšek sklical sejo, ki je imela le eno točko. Predstavitev gradnje novega nordijskega centra v Planici. Nič nenavadnega, direktor Zavoda za šport Planica Jelko Gros je zbranim predstavnikom skakalne skupščine predstavil, kako si bo Planica povrnila svoj blišč.

Za vedno mi bo ostal v spominu trenutek, ki smo ga lahko spremljali prek TV-zaslonov, ko je Primož Peterka prvič z rokami dvignil veliki kristalni globus v domači Planici. Takrat sem kot kurirček služboval v tiskovnem središču, ki mu je poveljeval Henrik Übelais - Hajni pod budnim nadzorom Evgena Berganta. Popoldne, ko novinarji z vsega sveta iz tiskovnega središča pošiljajo zgodbe o planiških junakih v najbolj

odročne kraje na našem planetu, sem si v miru ogledal posnetek tekme na Televiziji Slovenija, ki bo ravno na tem svetovnem prvenstvu v poletih praznovala 50-letnico prvega evrovizijskega pre-nosa, za katerega je najbolj zaslužen moj dober prijatelj Benjamin Hvala. Skrbno oko režiserja Staneta Škodlarja je v trenutku, ko se je v izteku na desettisoče gledalcev veselilo skupaj s Pri-možem, ujelo nepozaben trenutek. Jelka Grosa, ki je bil takrat glavni trener reprezentance, so po sezoni, polni športnih izzivov, premagala čustva. Na stopnicah nekje ob skakalnici je obsedel z rokami pred očmi.

Planica pozna veliko ljudi, ki so do njenega razvo-ja ravnodušni, ki ne razumejo njenega pomena in mesta, ki ga ima v slovenskem športu. Časi, ko je Janko Dernič, naš 90-letnik, ki še vedno opra-vlja delo vodje zastavonoš, svetovnim zvezdam smučarskih skokov nosil smuči na vrh, so mimo. A mimo so le tisti časi, čustva in planiški delavci skupaj z Jankom ostajajo. Ni ga planičarja, ki še ne bi bil deležen pregleda slikovnega arhiva, ki ga Janko hrani v skrinji na svojem domu v Radovljici. Za vsako sliko je tudi čustvena zgodba pove-zana s smučarskimi skoki, ki jo z navdušenjem najstnika razloži vsakemu, ki pokaže vsaj malo zanimanja, tudi večkrat, če je treba.

Planica je preživela že veliko sovražnikov – od naravnih do tistih na dveh nogah. A se ni uklo-nila. Še bodo poskušali uveljaviti svoje interese in ustaviti razvoj za kakšno leto, a tokrat je pred njimi težka naloga. Tudi v teh težkih kapitalistič-nih časih, ko je na avtocestnih postojankah treba plačati, da lahko odtočiš, se še najdejo kraji, v katerih je uspeh zagotovljen samo, če pokažeš

svoj zanos in čustva. Tega pa ne zmorejo.

Ste že peli Zdravljico v zboru 27.000 ljudi v do-lini pod Poncami? Trenutek, ko vodja skakalnice Iztok Pergarec - Ič dvigne našo trobojnico v izteku letalnice in po dolini zadoni, da naj žive vsi narodi, se lahko kosa z vsakim vrhom Shakespe-arejeve drame. Spet čustva!

V tej dolini je nekaj čarobnega. Kako čustveno se gradi nov nordijski center. Dela so začeli že skoraj pozimi, ker so čakali, da velika sova uharica in nekaj drugih letečih prebivalcev doline preneha gnezditi. In narava bo to vrnila z ravno pravšnjim vzgonskim vetrom Robertu Kranjcu in preo-stalim našim reprezentantom, ki bodo na tem svetovnem prvenstvu gotovo med favoriti.

Zakaj sem začel s to sejo Zbora za skoke in nordijsko kombinacijo? Opazil sem zanimivo podrobnost. V nekem trenutku diskusije je želel Janez Gorišek povedati nekaj o načrtu za povečanje letalnice. Na 300 metrov, seveda. Pa smo se vsi le nečimrno nasmejali, češ saj bo, a ne še danes. So se tako nasmihali tudi Stanku Bloudku? Verjetno.

Lani sem izgubil očeta, ki mi je v življenju dal samo najlepše stvari. Med drugim tudi Planico. Že kot malček sem z njim v Planico prihajal vsako leto in spremljal tekmovalce, ki so svoja čustva pokazali v letu prek magičnih meja. Življenje nekje vzame in drugje da. Aprila, ko z ženo pričakujeva prvorojenca, bom našo tradici-jo gotovo nadaljeval. Sinu bom skušal v življenju dati samo najlepše stvari in med njimi bo gotovo Planica.

Pridite tudi vi ter pripeljite svoje družine in prijatelje na svetovno prvenstvo.

Mit o alkoholu in blatu v Planici je že dolgo mrtev in na dnevnem redu tistih,

ki v čarobni dolini želijo nekaj drugega!



25www.sloski.si

SPREMLJEVALNI PROGRAM SVETOVNEGA PRVENSTVA V POLETIH V KRANJSKI GORI

Četrtek, 18. 3. 2010 Petek, 19. 3. 2010 Sobota, 20. 3. 2010 Nedelja, 21. 3. 2010

8.00–9.00 Odprtje navijaške vasi Odprtje navijaške vasi Odprtje navijaške vasi Odprtje navijaške vasi

9.00–10.00 Prenos uradnega treninga iz Planice Tržnica LTO Kranjska Gora Prenos poskusne serije iz Planice Prenos poskusne serije iz Planice

10.00–11.00 Prenos uradnega treninga iz Planice Narodno-zabavna glasba Prenos tekme iz Planice Prenos tekme iz Planice

12.00–13.00 Prenos kvalifi kacij iz Planice Narodno-zabavna glasba Prenos tekme iz Planice Prenos tekme iz Planice

13.00–14.00 Karaoke in otroški kotiček Posnetek kvalifi kacij Tržnica LTO Kranjska Gora DJ-glasba in animacija

14.00–15.00 Predstavitev lokalne skupnosti Prenos poskusne serije iz Planice Tržnica LTO Kranjska Gora DJ-glasba in animacija

15.00–16.00 Predstavitev lokalne skupnosti Prenos tekme iz Planice Tržnica LTO Kranjska Gora DJ-glasba in animacija

16.00–17.00 Posnetek kvalifi kacij Prenos tekme iz Planice DJ-glasba in animacija DJ-glasba in animacija

17.00–18.00 DJ-glasba in animacija DJ-glasba in animacija DJ- glasba in animacija Zaključek

18.00–19.00 Slovesnost ob odprtju DJ-glasba in animacija Slovesna podelitev medalj

19.00–20.00 Koncert DJ-glasba in animacija Koncert popularne glasbe

20.00–21.00 DJ-glasba Koncert narodno-zabavne glasbe DJ-glasba

21.00–22.00 DJ-glasba Koncert narodno-zabavne glasbe DJ-glasba

OTROCI 715 let ODRASLI

Četrtek, 18. 3. 2010 3 EUR 10 EUR

Petek, 19. 3. 2010 3 EUR 18 EUR

Sobota, 20. 3. 2010 3 EUR 18 EUR

Nedelja, 21. 3. 2010 brezplačno v spremstvu staršev 18 EUR

Otroci do 6. leta starosti imajo v spremstvu staršev brezplačen vstop.

Tribuna B Tribuna A

Petek, 19. 3. 2010 vstop z navadno vstopnico vstop z navadno vstopnico

Sobota, 20. 3. 2010 30 EUR 35 EUR

Nedelja, 21. 3. 2010 30 EUR 35 EUR

Na tribuni imajo otroci do 6. leta prav tako prost vstop, vendar brez zagotovljenega sedeža.

KLUB PLANICA – v ceno vstopnice so všteti: brezplačni avtobusni prevoz iz Kranjske Gore in v Kranjsko Goro, sedež na posebni tribuni Klub Planica, prehrana in pijača v posebnem šotoru Klub Planica.

Petek, 19. 3. 2010 200 EUR

Sobota, 20. 3. 2010 200 EUR

Nedelja, 21. 3. 2010 200 EUR

Uradni prodajalec vstopnic je Kompas Holidays. Vstopnice prodajajo vse poslovalnice Kompasa in pooblaščene agencije. Informacije in rezervacije: kompasov klicni center, št. 01 2006 111

vstopnice planica

PROGRAM SVETOVNEGA PRVENSTVA V POLETIHČETRTEK, 18. 3. 2010

9.00 Uradni trening, 1. serija.

10.00 Uradni trening, 2. serija.

11.00 Kvalifikacije.

18.00 Slovesnost ob odprtju v Kranjski Gori.

PETEK, 19. 3. 2010 POSAMIČNA TEKMA

13.00 Začetek zabave z narodno-zabavnimi ansambli.

14.15 Poskusna serija.

15.15 Prva serija.

Druga serija.

17.00 Zabavni program z narodnozabavnimi ansambli.

SOBOTA, 20. 3. 2010 POSAMIČNA TEKMA

8.00 Začetek zabavnega programa.


10.15 Tretja serija.

Finalna serija.

12.15 Zabavni program.

18.00 Slovesna podelitev medalj v Kranjski Gori.

NEDELJA, 21. 3. 2010 EKIPNA TEKMA

8.00 Začetek zabavnega programa.


10.15 Prva serija.

Finalna serija.

12.00 Slovesna podelitev medalj.

12.15 Sklepna slovesnost.

12.40 Zabavni program.



zmagovalci svetovnih prvenstevv smuarskih poletih

Oberstdorf, Nemčija 1998

1. Kazuyoshi Funaki, JAP

2. Sven Hannawald, NEM

3. Dieter Th oma, NEM

Vikersund, Norveška 2000


2. Andreas Widhölzl, AVT

3. Janne Ahonen, FIN

Harrachov, Češka 2002


2. Martin Schmitt, NEM

3. Matti Hautamäki, FIN

Planica, Slovenija 2004

1. Roar Ljøkelsøy, NOR


3. Tami Kiuru, FIN

Kulm, Avstrija 2006

1. Roar Ljøkelsøy, NOR

2. Andreas Widhölzl, AVT

3. Th omas Morgenstern, AVT

Oberstdorf, Nemčija 2008

1. Gregor Schlierenzauer, AVT

2. Martin Koch, AVT


ww

Planica, Jugoslavija 1972

1. Walter Steiner, ŠVI

2. Heinz Wossipiwo, NDR

3. Jiří Raška, ČSR

Oberstdorf, Zahodna Nemčija 1973

1. Hans-Georg Aschenbach, NDR


3. Karel Kodejška, ČSR

Kulm, Avstrija 1975

1. Karel Kodejška, ČSR

2. Rainer Schmidt, NDR

3. Karl Schnabl, AVT



2. Anton Innauer, AVT

3. Henry Glaß, NDR


1. Armin Kogler, AVT

2. Axel Zitzman, NDR

3. Piotr Fijas, POL


1. Jari Puikkonen, FIN

2. Armin Kogler, AVT

3. Tom Levorstad, NOR

Harrachov, Češkoslovaška 1983

1. Klaus Ostwald, NDR

2. Pavel Ploc, ČSR

3. Matti Nykänen, FIN



2. Jens Weissfl og, NDR

3. Pavel Ploc, ČSR

Kulm, Avstrija 1986

1. Andreas Felder, AVT

2. Franz Neuländtner, AVT



1. Ole Gunnar Fidjestøl, NOR

2. Primož Ulaga, JUG



1. Dieter Th oma, ZRN


3. Jens Weissfl og, NDR

Harrachov, Češkoslovaška 1992

1. Noriaki Kasai, JAP

2. Andreas Goldberger, AVT

3. Roberto Cecon, ITA

Planica, Slovenija 1994

1. Jaroslav Sakala, ČEŠ

2. Espen Bredesen, NOR

3. Roberto Cecon, ITA

Kulm, Avstrija 1996

1. Andreas Goldberger, AVT


3. Urban Franc, SLO

smu

čar

ski

sko

ki



Ker je FIS menil, da tekmovalci z izjemno nizko te-lesno težo ogrožajo svoje zdravje in tako dosegajo boljše rezultate, je uvedel tako imenovani indeks telesne teže oziroma BMI (Body Mass Index) in ga povezal z dolžino smuči. BMI se izračuna po for-muli – (teža tekmovalca v kg) / (višina tekmovalca v m)² –, kar pomeni, da ima 180 cm visok in 65 kg težek skakalec indeks telesne teže 20,06. Maksimal-na dolžina smuči pri tem skakalcu je tako lahko 263 cm, saj dolžina smuči ne sme presegati 146 % višine tekmovalca.

Dovoljena dolžina smuči pa se spremeni, če je 180 cm visok skakalec lažji kot v zgornjem primeru. Dolžina smuči se bo pri tekmovalcih, ki imajo BMI manjši od 20, tako zmanjšala za 2 % na vsake 0,5 točke BMI. 180 cm visok skakalec s 60 kilogrami ima BMI 18,5, kar pomeni 1,5 točke manj od 20. V tem primeru se bo prvotnih 146 % višine tekmo-valca znižalo na 140 %, kar pomeni, da ima lahko ta tekmovalec smuči, ki so dolge največ 252 cm.

Vzrok za uvedbo zgoraj opisanih pravil je seveda preprost. Lažji tekmovalci z daljšimi smučmi bodo leteli dlje. Raziskave so namreč pokazale, da ima na 120-metrski skakalnici 1 kg nižja telesna teža enak vpliv kot 3,4 cm daljše smuči, to pa naj bi po izraču-nih tekmovalcu prinašalo 1,25 metra daljši skok.

Poleg smuči, ki so najpomembnejši del opreme tekmovalca, moramo pozornost nameniti tudi kombinezonom, ki so v zadnjih letih videli kar nekaj sprememb. Zaradi pomanjkanja pravil na tem področju je razvoj skoraj skrenil s smeri, tekmovalci pa so počasi začeli postajati podobni sorodnikom iz živalskega sveta. Kombinezoni so namreč začeli postajati vse večji in vse manj prepustni, kombi-nacija teh dejavnikov pa je zaradi večjega vzgona omogočala daljše skoke.

Danes morajo biti tako vsi deli kombinezona narejeni iz istih materialov, omogočati isto zračno prepustnost na sprednji in zadnji strani, narejeni morajo biti po istem kroju; biti morajo primer-no veliki glede na tekmovalca. Za ta pogoj velja pravilo, da se mora kombinezon prilegati skakalcu z maksimalno toleranco obsega 6 cm glede na obseg telesa, kontrola pa se opravlja na vseh delih telesa.

Proizvajalci so v preteklosti pokazali veliko mero iznajdljivosti, kar se tiče materialov, danes pa velja, da material, iz katerega je narejen kombinezon, ne sme biti debelejši od 5 mm in tanjši od 4 mm; sesta-vljen mora biti iz petih z laminacijo spojenih slojev, kot si sledijo: zunanja tkanina, tanka pena, elastična membrana, tanka pena in podloga. Debelina ma-teriala mora biti na vseh delih kombinezona enaka.

oprema smuarskih skakalcevVIŠJE, HITREJE, MOČNEJE JE MOTO VSAKEGA ŠPORTA. NAPREDEK JE NEIZBEŽNA STALNICA VSAKE ŠPORTNE DISCIPLINE, TUDI SMUČARSKIH SKOKOV, ZATO SE VEDNO POSKUŠA NAJTI NAČIN, KAKO BITI BOLJŠI OD SVOJIH TEKMECEV. PRED LETI SMO BILI PRIČA DOLGIM SKOKOM TUDI NA RAČUN IZREDNO MAJHNE TELESNE TEŽE TEKMOVALCEV IN NA RAČUN IZUMOV PROIZVAJALCEV OPREME. ZARADI VPRAŠLJIVOSTI ZDRAVJA PERESNO LAHKIH SKAKALCEV IN NJIHOVE OPREME, KI SE JE VSE BOLJ ODDALJEVALA OD RAZUMNIH ŠPORTNIH STANDARDOV, JE MEDNARODNA SMUČARSKA ZVEZA VPELJALA VRSTO PRAVIL. V NADALJEVANJU VAM PREDSTAVLJAMO SESTAVNE DELE OPREME SMUČARJEV SKAKALCEV TER TUDI POVEZAVO MED FIZIČNIMI KARAKTERISTIKAMI SKAKALCEV IN NJIHOVO OPREMO.

Piše: Matevž Peršin

Poleg tega so materiali standardizirani tudi v sestavini, teži in v elastičnosti.

Nov kombinezon je treba pred uporabo na tekmi preveriti in ugotoviti, ali je skladen s pravili FIS. Ena izmed pomembnejših lastnosti kombinezona je zračna prepustnost, saj – kot smo ugotovili – vpliva na vzgon in posledično dolžino skoka, tako da je preverjanje ustreznosti prepustnosti osnovna naloga kontrolorjev FIS. Če ne znaša več kot 40 litrov zraka na m2 na sekundo, kombinezon ustreza predpisu in se ga označi s t. i. plombo.

V zadnjem času so nekaj sprememb videle tudi vezi, predvsem z namenom povečati varnost tek-movalcev. Vezi so namreč zasnovane tako, da se ob

mogočem padcu tekmovalca odpnejo, kar zmanjša možnosti poškodb. Kar se tiče tega dela opreme skakalca, pa velja, da morajo biti vezi pritrjene tako, da razdalja od vrha smuči do vrha čevlja znaša največ 57 % dolžine celotne smučke.

Po opisanih delih opreme moramo omeniti še dva nepogrešljiva. Smučarski čevlji so v primer-javi z nekaterimi drugimi zimskimi športi usnjeni in izjemno prožni, kar pomeni, da se prilagajajo gibanju stopal. Zadnji del čevlja je zaradi nevarnosti poškodb utrjen, tekmovalec pa se lahko kljub temu med letom nagne naprej. Obvezen del opreme je seveda tudi čelada, ki mora pokrivati glavo in ušesa, oblika le-te pa se mora prilegati vsem delom glave. Zaželeno je, da se uporabljajo le čelade, ki izpolnjujejo minimalne pogoje in ki imajo certifikat priznanih inštitutov.

27www.sloski.si 27


28

ot

ro

k i

n Š

port

Športna vadba otrokV OKVIRU SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE DELUJEJO NASLEDNJE PANOGE: ALPSKO SMUČANJE, BIATLON, DESKANJE NA SNEGU, NORDIJSKA KOMBINACIJA, SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, SMUČARSKI SKOKI, TEK NA SMUČEH IN TELEMARK SMUČANJE. GRE ZA RAZLIČNE ŠPORTNE DISCIPLINE, KI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO TUDI PO SPOSOBNOSTIH, KI JIH MORAJO IMETI ŠPORTNIKI, DA V POSAMEZNI DISCIPLINI DOSEŽEJO VRHUNSKE IZIDE.

28

Pri takšni raznolikosti panog in zahtevanih sposobnostih je odgovor, katera panoga je naj-primernejša za posameznega otroka, zelo težek. Pri odločanju o izbiri športne panoge je koristno, če poznamo zakonitosti razvoja določenih gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov pa tudi motive otrok in staršev pri izboru športne panoge.

V zadnjem času se je starostna meja vključevanja otrok v organizirano športno vadbo spustila s starosti od 10 do 13 let na starost od 6 do 10 let. Obdobje med 6. in 10. letom imenujemo obdobje poznega otroštva. V tem obdobju ni mogoče govoriti o nadarjenosti otroka za dolo-čeno panogo, saj za zdaj še ne obstajajo znanje in tehnologije, ki bi z dovolj veliko zanesljivostjo omogočali ugotavljanje nadarjenosti otroka za določeno panogo.

Z vidika treninga je obdobje poznega otroštva razdeljeno na obdobje igre in raznovrstnih špor-tnih vsebin ter obdobje učenja za treniranje.

Odločitev o vključitvi otroka v določeno pano-go običajno sprejmejo njegovi starši. V pomoč naj jim bo predvsem kakovost programa, ne pa toliko panoga. Kakovost programa se ocenjuje skozi prilagojenost programa otrokovi stopnji razvoja. Otrok ni pomanjšanja odrasla oseba, zato programi, ki so dobri za odrasle, ne morejo biti dobri za otroke.

Dober program za otroke v obdobju poznega otroštva vsebuje veliko igre, učenja in raznovr-stne športne vsebine. Vadba je organizirana od dvakrat do trikrat tedensko, proti koncu po-

znega otroštva pa do štirikrat tedensko. Dober program vadbe v poznem otroštvu je odlična osnova za začetek treninga za tekmovalni izid. Pri tem ni nič narobe, če je panoga, s katero se je otrok ukvarjal v poznem otroštvu, druga kot tista, v kateri bo v obdobju mladostništva začel trenirati za tekmovalni izid.

V obdobju poznega otroštva ima otrok že so-razmerno dobro razvit živčni sistem, hkrati pa je prilagodljivost živčnega sistema velika, zato se je otrok sposoben hitro učiti novih gibalnih nalog. Dober program bo otroku ponudil možnosti učenja različnih gibalnih nalog, tudi takšnih, ki niso strogo povezane s športom, v katerega je vključen. Pri učenju vaditelj ali trener z demon-stracijo gibanja pokaže, kaj od otrok pričakuje. Seveda morajo biti gibalne naloge prilagojene sposobnostim otrok (njihovi moči, hitrosti, vzdr-žljivosti …). Za spodbudo živčnega sistema, da se prilagodi novim nalogam, ni dovolj, da se otrok z nalogo samo seznani, ampak mora nalogo pona-vljati, dokler je ne osvoji oziroma avtomatizira. Tako osvojene gibalne naloge bodo otroku v po-znejšem obdobju omogočale hitrejše učenje in prilagajanje specifičnostim tekmovalne panoge.

Poleg hitrega učenja gibalnih nalog se otroci v obdobju poznega otroštva odlikujejo tudi v vzdržljivosti. Pri tem je treba opozoriti, da zelo dolgotrajne aerobne obremenitve za otroke te starosti niso primerne z razvojno-biološkega in tudi s psihološkega vidika. Športna vadba mora v tem obdobju potekati v obliki intervalnih obremenitev (igre), ne pa v obliki neprekinjenih

dolgotrajnih obremenitev. Čeprav so otroci dobri v vzdržljivosti, pa njihov napredek v vzdr-žljivosti ni tak kot pri mladostnikih. Primeren čas za razvoj vzdržljivosti je obdobje mladostništva in pozneje.

Tekmovalni izid v obdobju poznega otroštva ne sme imeti pomembne vloge pri ocenjevanju uspešnosti otroka. V tem obdobju je uspe-šnost na tekmovanjih v večji meri odvisna od biološke razvitosti otroka, manj pa od treninga in kronološke starosti otroka. Poudarjanje pomembnosti tekmovalnega izida bo na tekmovalno uspešnem in tudi tekmovalno neuspešnem otroku pustilo negativne posledi-ce. Tekmovalno uspešnejši otroci bodo zaradi hitrejšega biološkega razvoja deležni različnih oblik nagrajevanja, uspešnost pa se jim bo zdela samoumevna. Ko jih bodo preostali vrstniki ujeli v biološkem razvoju in bodo za tekmovalni uspeh potrebni še drugi dejavniki, prej uspešni otroci ne bodo več vedno najboljši. To bo veči-no prej uspešnih otrok odvrnilo od nadaljnjega udejstvovanja v tekmovalnem športu, saj so naučeni, da v socialnem okolju, v katerem živijo, šteje samo tekmovalni izid, ne pa trud in osebni napredek. Tekmovalno manj uspešnim otrokom bo poudarjanje pomembnosti tekmovalnega izida pomenilo, da so manj sposobni in manj vredni, čeprav za to niso sami krivi, saj otrok sam ne more vplivati na hitrost svojega biološkega ra-zvoja. Zaradi tekmovalne neuspešnosti se bodo poskušali čim prej umakniti iz tekmovalnega športa.

V obdobju poznega otroštva je otrok redkokdaj tisti, ki odloča, s katerim športom se bo začel ukvarjati. Če ima možnost izbire, bo izbral šport, s katerim se že ukvarjajo njegovi prijatelji, pri vadbi pa bo vztrajal, če mu bo zanimiva in bo dobival spodbude. Med tistimi, ki lahko otroka spodbujajo, so najpomembnejši starši.

Piše: Dr. Aleš Dolenec

SPOSOBNOSTI, KI SO POTREBNE PRI POSAMEZNIH DISCIPLINAH:

= vzdržljivost (smučarski tek, biatlon);

= moč in natančnost (smučarski skoki);

= kombinacija vzdržljivosti, moči in natančnosti (nordijska kombinacija);

= vzdržljivost v moči (alpsko smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, telemark smučanje).


www.sloski.si 29

Vloga staršev je pri udejstvovanju otroka v špor-tu vedno pomembna, saj so starši eden izmed delov »športnega trikotnika« (športnik – trener – starši). Razumljivo je, da starše zanima, kaj se dogaja z njihovim otrokom, in da jim ni vseeno, česa bodo otroci deležni v zameno za denar, ki ga namenjajo za otrokovo udejstvovanje v špor-tu. Vloga staršev je lahko pozitivna ali negativna.

Otroku je treba pomagati, ga podpirati in spodbujati, da najde svoj šport, ne pa mu vsiliti tistega, ki je staršem najbolj všeč. Starši morajo pokazati zainteresiranost za otrokovo udejstvo-vanje v športu, vendar ne do take mere, kjer se sami poistovetijo z otrokom in s športom, saj to vodi v frustracije otroka in staršev, če otrok ni najboljši. Zavedati se je treba, da je program prilagojen otrokom, zato tekmovalni izid ni na prvem mestu, ampak so pomembnejši zabava, učenje novih spretnosti, druženje ... Otroci niso miniatura odraslih. Starši naj z vzgledom učijo otroka športnega obnašanja na športnem tere-nu in v vsakdanjem življenju, ne smejo pa vzeti trenerju njegove vloge ali uničevati avtoritete trenerja. Zelo pomembno je, da starši otroku da-jejo brezpogojno ljubezen in podporo, ne glede na izid na tekmovanju, in da naučijo otroka, da niso nikoli poraženci, če se maksimalno potru-dijo. Starši igrajo negativno vlogo v športnem trikotniku takrat, ko silijo otroka v določen šport, se nešportno in nasilno vedejo na tekmovanjih, imajo do otroka nerealna pričakovanja in se trudijo imeti popoln nadzor nad otrokom.

Po obdobju poznega otroštva sledi obdobje mladostništva, ki traja pri dekletih od 10. do 16. leta, pri fantih pa od 12. do 18. leta. V tem obdobju se zgodi popoln razvoj telesa. Otroci naredijo še zadnji skok v rasti, največje spre-membe pa se pojavijo v hormonalnem sistemu. Obdobje mladostništva je obdobje, ko se ustva-rijo pogoji za začetek pravega treninga za izid. Trening postaja enak treningu odraslih, še vedno pa je treba upoštevati, da nekatere spremembe v telesu otroka že same po sebi močno obreme-njujejo otroka, zato je pri načrtovanju treninga potrebna pazljivost. Šele v obdobju mladostni-štva postane pomembno, da mladostnik izbere športno panogo, v kateri bo lahko dosegel najboljši izid.



ot

ro

ška

tek

mo

va

nja

otroška tekmovanja – nordijske disciplineČE SE BAZA NOVIH MLADIH TEKMOVALCEV V ALPSKEM SMUČANJU KOT PRILJUBLJENEM REKREATIVNEM ŠPORTU USTVARJA SAMA OD SEBE, JE TA PROCES NEKOLIKO TEŽJI V NORDIJSKIH DISCIPLINAH, ŠE POSEBEJ V SMUČARSKIH SKOKIH. SZS MORA ZATO ŠE POSEBEJ POZORNO USKLAJEVATI IN SPODBUJATI DELO Z MLADIMI. ENO IZMED PODROČIJ, PREK KATEREGA SE USTVARJA NOVA BAZA PRIHODNJIH ŠAMPIONOV V VSEH NORDIJSKIH DISCIPLINAH, SO TUDI OTROŠKA TEKMOVANJA.



V zadnjih letih tako vse več nadobudnih smučarskih skakalcev, tekačev in kombinatorcev tekmuje v Pokalu Cockta. Ti so razporejeni v tri starostne kategorije: cicibani in cicibanke, mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in deklice.

Pri tem se v smučarskih skokih najmlajši izmed njih s skakalnicami in opremo šele dobro spoznavajo, vseeno pa že tekmujejo s pravimi skakalnimi smučmi. Višina skakalnice je pri tem omejena do 15 metrov in mora ustrezati pravilom FIS, ki narekujejo, da mora skakalnica zagotavljati varne skoke tudi na le nekajmetrskih skakalnicah. Malce starejši skakalci, stari od 10 do 11 let, se združujejo v kategorijo mlajši dečkov in seveda tudi deklic. Ti se lahko povzpnejo na skakalnice, ki omogočajo skoke do največ 25 metrov. Še starejši, otroci, stari od 12 do 13 let, pa se že lahko poskusijo na skakalnicah do 45 metrov, 14- in 15-letniki pa tudi do 65 metrov. V tem času se s prehodom iz osnovne v srednjo šolo začnejo tudi tekmovanja v nordijski kom-binaciji.

Mladi skakalci tako nastopajo na pokalnih in regijskih tekmah ter tekmah državnega prven-stva. »Na regijskih tekmah želimo razdeliti čim

več pokalov, organizirati želimo čim več tekem po različnih krajih, da bi s tem tekmovalcem zmanjšali čas poti na prizorišče. Iti moramo v ko-rak z razvojem tekmovalcev ter brzdati ambicije trenerjev in staršev. Preveliko število tekem lahko mlade tekmovalce prehitro izčrpa,« o ustrezni razporeditvi otroških tekem meni Franci Petek.

»Pomembno je, da je število tekem omejeno s starostjo. S tem lahko jasno sledimo razvojni stopnji, psihomotoričnemu razvoju mladih tekmovalcev,« meni direktor nordijskih disciplin pri SZS.

Smučarsko-skakalna srenja si v zadnjih letih posebno prizadeva tudi za potrebno usmerjeva-nje mladine po prehodu iz osnovne šole. Tako je na Ekonomski šoli v Kranju zaživel tudi poseben oddelek za smučarske skakalce. Ta usklajuje izobraževalni proces in proces treninga; skakalci imajo namreč zagotovljene pogoje za trening, prebivanje in šolanje ter hkrati pripravo na pre-hod med vrhunske profesionalne športnike.

Da bi smučarske skoke približali čim širšemu krogu mladih, je SZS v program šolskih tekmo-vanj, kjer sicer lahko nastopajo le otroci, ki niso v vključeni v sistem tekmovanj Pokala Cockta,

ČLANI, ČLANICE, MLADINCI DO 16, 18 IN 20 LET

Datum Prizorišče Tekmovalci Tekmovalke

16. 1. Kranj – VS 109 ČL, ML do 18, 20 ČL17. 1. Žiri – VS 66 DP - ML do 16, ekipno do 1619. 1. Kranj – VS 109 DP - ČL, ČL ekipno DP - ČL2. 2. Kranj – VS 109 DP - ML do 18, ekipno do 183. 2. Ljubno – VS 95 DP - ML do 20, ekipno do 20 DP - ČL6. 2. Kranj – VS 109 ČL, ML do 16, 18, 206. 2. Ljubno – VS 95 ČL7. 2. Kranj – VS 109 ČL, ML do 16, 18, 207. 2. Ljubno – VS 95 ČL8. 2. Kranj – VS 109 ČL, ML do 16, 18, 20 ČL9. 3. Kranj – VS 109 ČL, ML do 16, 18, 20 ČL

DEČKI DO 14 IN 15 LET, DEKLICE DO 15 LET

Datum Prizorišče Tekmovalci Tekmovalke

9. 1. Sebenje – VS 55 do 14, 15 do 1510. 1. Sebenje – VS 55 do 14, 15 do 1523. 1. Račna – VS 50 do 14, 15 do 1524. 1. Račna – VS 50 do 14, 15 do 1513. 2. Logatec – VS 53 DP - do 1421. 2. Kranj – VS 50 DP - do 15, ekipno do 15 DP - do 15

vključil tudi skoke z alpskimi smučmi. To tekmo-vanje je namenjeno učencem od 1. do 4. razreda, z njim pa želijo porušiti čim več stereotipov o nevarnosti smučarskih skokov in strahove pred velikanskimi smučmi.

TEK NA SMUČEHZ dolgo tradicijo in vse večjo priljubljenostjo pa slovijo tudi tekmovanja Pokala Cockta v teku na smučeh. Ta panoga se je v zadnjih letih, tudi ob pomoči odličnih slovenskih profesionalnih tekačev, močno razširila med mladimi.

V Pokalu Cockta lahko tekmovalci nastopajo v posamezni ali pa ekipni konkurenci klubov. Mladi tekači se preizkusijo v sprintu in skupin-skem startu ter v štafetah. Na vsakem tekmo-vanju najboljši tekmovalci, ki se uvrstijo do 15. mesta v posamezni kategoriji, prejmejo točke. Te se iz tekme v tekmo seštevajo; posebno bero tekmovalcu prinese tudi tekma, ki šteje za držav-no prvenstvo. Prav tako določeno število točk za nastope v moštvenih tekmovanjih prejmejo najboljši klubi. Za skupno uvrstitev v posamezni sezoni šteje določeno število najboljših tekmo-vanj posameznega tekmovalca, ki jih določi komisija.

SLOVENSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH 2009/2010


Datum Prizorišče Dečki Deklice

16. 1. Mengeš VS 33 R. pokal do 12, 13

Gorenjska regija

R. pokal do 13

16. 1. Vizore VS 37 R. pokal do 12, 13

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 13

17. 1. Logatec VS 53 R. pokal do 12, 13

Ljubljanska regija

R. pokal do 13

17. 1. Kisovec VS 55 R. pokal do 12, 13 R. pokal do 1330. 1. Vizore VS 37 Pokal do 12, 13 Pokal do 136. 2. Mostec VS 38 R. pokal do 12, 13

Ljubljanska regija

R. pokal do 13

6. 2. Gorenja Sava VS 43,5 R. pokal do 12, 13

Gorenjska regija

R. pokal do 13

6. 2. Šmartno na Pohorju

VS 53

R. pokal do 12, 13

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 13

Logatec VS 53 R. pokal do 12, 13

Ljubljanska regija

R. pokal do 13

20. 2. Žiri VS 40 R. pokal do 12, 13

Gorenjska regija

R. pokal do 13

28. 2. Žiri VS 40 DP do 12, 13, ekipno

do 13

DP do 13


www.sloski.si 31www.sloski.si



16. 1. Vizore VS 28 R. pokal do 10, 11

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 11

Štaj.-Kor. regija17. 1. Logatec VS 27 R. pokal do 10, 11

Ljubljanska regija

R. pokal do 11

Ljubljanska regija17. 1. Kisovec VS 28 R. pokal do 10, 11

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 11

Štaj.-Kor. regija30. 1. Kisovec VS 28 DP do 10, 11, ekipno do 11 DP do 116. 2. Mostec VS 23 R. pokal do 10, 11

Ljubljanska regija

R. pokal do 11

Ljubljanska regija6. 2. Gorenja Sava VS 21 R. pokal do 10, 11

Gorenjska regija

R. pokal do 11

Gorenjska regija6. 2. Šmartno na Pohorju

VS 25

R. pokal do 10, 11

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 11

Štaj.-Kor. regijaLogatec VS 27 R. pokal do 10, 11

Ljubljanska regija

R. pokal do 11

Ljubljanska regija13. 2. Sebenje VS 29 R. pokal do 10, 11

Gorenjska regija

R. pokal do 11

Gorenjska regija20. 2. Žiri VS 29 R. pokal do 10, 11

Gorenjska regija

R. pokal do 11

Gorenjska regija

CICIBANI DO 9 LET, CICIBANKE DO 9 LET


16. 1. Vizore VS 15 R. pokal do 9

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 9

Štaj.-Kor. regija17. 1. Logatec VS 15 R. pokal do 9

Ljubljanska regija

R. pokal do 9

Ljubljanska regija17. 1. Kisovec VS 17 R. pokal do 9

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 9

Štaj.-Kor. regija20. 1. Sebenje Šolsko prvenstvo

Gorenjska regija21. 1. Kisovec Šolsko prvenstvo

Štaj.-Kor. regija27. 1. Gunclje Šolsko prvenstvo

Ljubljanska regija31. 1. Mostec VS 14 DP do 9 DP do 96. 2. Gunclje VS 15 R. pokal do 9

Ljubljanska regija

R. pokal do 9

Ljubljanska regija6. 2. Gorenja Sava VS 14,25 R. pokal do 9

Gorenjska regija

R. pokal do 9

Gorenjska regija6. 2. Šmartno na Pohorju

VS 17

R. pokal do 9

Štaj.-Kor. regija

R. pokal do 9

Štaj.-Kor. regijaLogatec VS 15 R. pokal do 9

Ljubljanska regija

R. pokal do 9

Ljubljanska regija10. 2. Mostec Šolsko DP13. 2. Sebenje VS 18 R. pokal do 9

Gorenjska regija

R. pokal do 9

Gorenjska regija20. 2. Žiri VS 18 R. pokal do 9

Gorenjska regija

R. pokal do 9

Gorenjska regija

SLOVENSKI POKAL V NORDIJSKI KOMBINACIJI 2009/2010

ČLANI, MLADINCI DO 16, 18 IN 20 LET

Datum Prizorišče Kategorija

17. 1. Žiri – VS 66 DP - ML do 1619. 1. Kranj – VS 109 DP - ČL2. 2. Kranj – VS 109 DP - ML do 183. 2. Ljubno – VS 95 DP - ML do 206. 2. Kranj – VS 109 ČL, ML do 16, 18, 207. 2. Kranj – VS 109 ČL, ML do 16, 18, 20

DEČKI DO 15 LET

Datum Prizorišče

24. 1. Račna – VS 5021. 2. Kranj – HS 50 - DP

DEČKI DO 13 LET

Datum Prizorišče

30. 1. Vizore VS 377. 2. Gorenja Sava VS 43,528. 2. Žiri VS 40 - DP

TEK NA SMUČEH POKAL GEOPLIN 2009/2010

Datum Tekmovanje Disciplina

16.01. DP 2010 K - I16.01. Pokal GEOPLIN - otroci K - I17.01. DP 2010 P - Z23.01. Pokal GEOPLIN - odrasli P - M30.01. DP 2010 - otroci K - I30.01. Pokal GEOPLIN - odrasli K - I31.01. DP 2010 - otroci P - Š14.02. Pokal GEOPLIN - vsi P - S21.02. Pokal GEOPLIN - vsi K - I27.02. Pokal GEOPLIN - vsi K - M06.03. Pokal GEOPLIN - otroci K - I27.03. DP 2010 K/P Š28.03. DP 2010 P - M29.03. Pokal GEOPLIN - vsi P - TS

Legenda

K klasična tehnika

P prosta tehnika

I individualni start

S sprint tekmovanje

M množični start

Z zasledovalna tekma

TS sprint štafete

Š štafete

R regijski pokal

VS velikost skakalnice



KAKŠNO PREHRANO NAJ IMA SMUČAR? V osnovi naj bi vsaka prehrana športnika sledila priporočilom za zdravo, varovalno prehrano. Varo-valna prehrana pomeni, da načela zdrave hrane v osnovi varujejo športnikovo zdravje.

V prvi vrsti jemo zdravo takrat, kadar uživamo pestro mešano hrano, ki je usklajena z energijskimi potrebami starostne skupine. Ta prilagojena prehra-na mora biti še dodatno prilagojena značilnostim posameznika in seveda zahtevam njegovega športa. To splošno priporočilo je tudi razlog, zakaj ne moremo napisati »najboljšega« jedilnika, ki bi ve-ljal za vse. Zato hrano vedno izbiramo iz določene osnovne skupine živil (ogljikohidratna, beljakovin-ska in maščobna) ter jih kombiniramo glede na možnosti dostopa do živil in okusov posameznika. Ta princip upošteva vzorčni jedilnik ob koncu sestavka, ki ponuja možnosti izbire in kombinacije različnih živil pri posameznih obrokih.

Seveda to ne pomeni, da naj nekdo, ki ima rad krompir (vir ogljikovih hidratov) in purana (vir beljakovin), je samo ti živili. Ju pa seveda lahko vklju-čuje v svoj jedilnik večkrat in pripravljeni na različne načine. Glavni razlog proti enoličnosti hrane je, da nobeno živilo samo po sebi ni sestavljeno iz vseh hranil, ki so potrebna za rast, razvoj in za normalno delovanje organizma. Rast in razvoj tkiv pa sta ključni komponenti regeneracije. Šele obroki, ki so sestavljeni iz kombinacij različnih vrst živil in vseh skupin živil, zagotavljajo zadosten vnos vseh potrebnih hranil. To pomeni tudi, da ni le pomembno, kaj in v kakšni kombinaciji, temveč tudi koliko hrane zaužijemo.

KAJ ŠE POMENI ZDRAVA PREHRANA? Zdrava prehrana je torej osnovna prehrana vseh športnikov, ne samo smučarjev. S kakovostnimi 4–5 osnovnimi obroki zagotavljamo telesu smučarja osnovna hranila. Obroke enakomerno razporedimo prek dneva, tako da ima športnik vedno zajtrk, če je mogoče 2 malici, kosilo 2–3 ure pred glavnim treningom in večerjo v dveh urah po glavnem treningu. Malice lahko spremenimo tudi v športni obrok pred vadbo ali po vadbi. V prejšnjem sestavku smo tudi zapisali energetske vrednosti športnih obrokov: pred vadbo in po vadbi naj bi športnik zaužil okoli 1 g ogljikovih hidratov na telesno težo. Če športnik vadi moč, se tej ogljikohidratni hrani doda tudi 20–30 g beljakovin. Te dodamo v obliki nava-dnih živil ali športnih dodatkov (glejte tabelo 1).

zd

ra

va

pr

ehr

an

a

smuarska prehranaPRISPEVEK V PREJŠNJI IZDAJI MODRIH NOVIC VAS JE SEZNANIL PREDVSEM S TEORETIČNIM OSNOVAMI ŠPORTNE PREHRANE. DANES SE BOMO ŠPORTNE PREHRANE SMUČARJEV LOTILI NEKAJ KORAKOV BLIŽE PRAKSI. NAJPREJ BOMO OSNOVE ŠPORTNE PREHRANE PREVEDLI V NEKAJ SPLOŠNIH PRAKTIČNIH NAVODIL. TA BOMO NADGRADILI Z VZORČNIM JEDILNIKOM.

Piše: Dr. Nada Kozjek Rotovnik

KAKO DOSEŽEMO, DA JE ŠPORTNIKOVA HRANA PESTRA?Eno boljših priporočil, ki nam bo pomagalo izbrati uravnoteženo pestro hrano, je prehranska piramida. Ta nam slikovno dobro prikaže izbor in tudi količine živil (v enotah), ki naj jih vključujemo v prehrano vsak dan. S pravim številom zaužitih enot bomo okvirno zagotovili ustrezen energijski in hranilni vnos za posamezno starostno skupino. Sebi lasten izbor in količino živil si lahko določite na spletni strani www.mypyramid.gov. Novo tridi-menzionalno prehransko piramido je v letu 2005 izdelalo tudi nemško združenje za prehrano (www.dge.de). Ta vnosa hrane ne prikazuje indi-vidualizirano, temveč dobro prikaže razmerje med količino zaužitih živil in kakovostjo izbora živil.

PREHR ANSKI DODATEK S 50 g OGLJIOVIH HIDR ATOV

Pred tekmo

800–1.000 ml energetske pijače

500 ml soka ali kokakole

2 gela

1 rezina belega kruha z medom ali marmelado

2 veliki ali 3 majhne energetske ploščice

1 velika čokoladna ploščica

Nadomestki obroka (enteralna hrana)

PREHR ANSKI DODATEK S 50 g OGLJIKOVIH HIDR ATOV IN Z BELJAKOVINAMI

Med posameznimi nastopi in po tekmi

250–350 ml šejka s sadjem

500 ml mleka z okusom (čokoladno)

Veliko športnih ploščic

1–1,5 skodelice kornfleksov s polovico skodelice mleka

500 ml sadnega jogurta

Nadomestki obrokov v obliki enteralne prehrane (Ensure, Fresubin, Nutricomb)

Uravnoteženo pestro prehrano si zagotovimo, če upoštevamo naslednja priporočila:

• Pri vsakem obroku zaužijte ogljikohidratno živilo, pri čemer naj imajo prednost sestavljeni ogljikovi hidrati.

• Pri vsakem obroku zaužijte tudi sadje in/ali zelenjavo. Vsaj polovica naj bo sveža. Sta dober vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Dokazan je bil močnejši zaščitni učinek zelenjave, zato naj bo več zelenjave kot sadja. Zadoščalo bo 400 g zelenjave in od 250 do 350 g sadja oz. skupaj od 400 do 650 g dnevno (tehtano sveže). Pri tem ne pozabite, da tudi sadni sokovi in paradižnikove mezge sodijo v to skupino živil.

• Vsakodnevno uživajte različne vire beljakovin: puste vrste mesa, ribe, posneto mleko in mlečne izdelke, jajca, stročnice ali oreščke in drugo lupinasto sadje. Od tega meso do 5-krat tedensko in ribe od 1- do 2-krat tedensko.

• Maščobe uživajte zmerno, predvsem rastlinskega izvora (olivno, repično, sončnično, koruzno, sojino, laneno olje ...).

• Pri pripravi jedi se poslužujte bolj zdravih načinov priprave jedi (kuhanje, dušenje, pečenje, praže-nje), ocvrte jedi in pražene v olju naj bodo na jedilniku redkeje.


www.sloski.si 33

Iz teh priporočil sem odvzela priporočila za uživa-nje soli, sladkarije in pitje sladkih pijač.

Vrhunski športniki dnevno lahko porabijo več kot 6 g soli, kolikor je zgornja priporočljiva meja za zdrave. V znoju, ki ga športnik izloči v 1 uri, je lah-ko namreč več kot 1 g soli. Če smučar vadi več ur dnevno, lahko izgube soli tudi presežejo vnos, še posebej, če je športnik sorazmerno neslano hrano ali pa pije samo vodo. Brez zadostnega vnosa soli pa je rehidracija organizma po špor-tnem naporu nemogoča. Dehidriran športnik pa se seveda slabše regenerira.

Sladkarije so za športnike malce manj »prepo-vedane« kot za neaktivno prebivalstvo. Če so narejene iz kakovostnih sestavin, so pravzaprav lahko zelo dobra hrana za regeneracijo po tre-ningu. Prav tako sladke pijače. Sadni sokovi vseh vrst, še posebej sveže iztisnjeni, so zelo dober vir sladkorjev za zapolnitev glikogenskih zalog. Podobno velja tudi za zelo zloglasne pijače, kot je kokakola. Kakšna kokakola med treningom ali tekmovanjem, ko smučarjem že primanjkuje energije ali zbranosti, zna narediti pravi čudež.

ŠPORTNIKOVA PREHRANA JE TUDI STVAR ORGANIZACIJETudi ko nimate časa, se lahko prehranjujete zdravo. Potrebne je le malo organizacije. Kljub prenatrpa-nemu urniku lahko poskrbite, da ne preskakujete obrokov in ne opuščate zajtrkov. Dokazano je, da se, če zajtrkujete, s tem poveča presnovna oziroma kalorična poraba. Tako je lažji tudi nadzor nad tele-sno težo. Če smučar med šolo nima časa za iskanje restavracije in čakanje na hrano, naj si hrano pripravi doma in jo nese s seboj. Jogurt in sadje, piščančja solata, tudi zdrav sendvič je bolje kot izpustiti obrok. Pomembni so tudi t. i. premostitveni obroki. Ti bodo namreč preprečili volčjo lakoto, ki bi špor-tnika prisilila v to, da bi pri glavnih obrokih pojedel preveč. Če smo »zadeti« od hrane, je seveda trening veliko težji.

Preden se lotimo vzorčnega jedilnika, pa si za lažjo vsakodnevno uporabo živil oglejmo vsaj osnovni pojem, ki ga srečujemo na ovitkih s hrano. To je kalorija.

Kalorija je merska enota za energijo. Kalorija govori o tem, koliko toplote rabimo, da bi 1 gram vode segreli za 1 stopinjo Celzija. Govori torej o energiji, ki jo vsebuje hrana. Ko govo-rimo o kalorijah v povezavi s hrano, v resnici govorimo o kilokalorijah.

Le štiri hranila (t. i. makrohranila) sproščajo energijo: beljakovine in ogljikovi hidrati (4 kcal/g), alkohol (7 kcal/g) in maščobe (9 kcal/g). Koliko energije se skriva v vsakem obroku, določa sestava obroka, torej vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin in

maščob. Tudi mikrohranila lahko imajo določen energijski potencial, vendar je ta zanemarljivo majhen, zato ga običajno ne štejemo. Podobno velja tudi za začimbe. Pri izračunavanju energijske vrednosti doma pripravljenih jedi energije suhih začimb običajno ne upoštevamo.

Primeri energijskih vrednosti: steklenica piva vsebuje od 200 do 300 kcal, srednje velik kos mesa okoli 250 kcal, kos kruha 150 kcal, banana od 100 do 150 kcal, 100-gramska mlečna čokolada pa prek 500 kcal. Sicer pa za živila najdete hranilne vrednosti na internetu.

VZORČNI JEDILNIK JE NAREJEN ZA DVA TRENINGA DNEVNO: izbirajte med živili

ZAJTRKPred jutranjim treningom: kakav, kava, črni čaj, zeleni čajpolnovredni kruh z marmelado, medom, z maslom1–2 mehko kuhani jajcikosmiči z mlekomžganci z mlekommlečni zdrob (gres)sveže iztisnjen pomarančni sok ali drug sadni sok1 banana

Izberite zajtrk iz zgornjih živil in dodajte 20 g (2 veliki žlici) sirotkinih beljakovin (zmešate z vodo).

Brez jutranje vadbeEnak zajtrk, vendar brez beljakovin

Med vadbo pijte športno pijačo, od 500 do 700 ml na uro.

Obrok po vadbi: regeneracijski napitek ali hrano glede na tip treninga takoj in v naslednji uri oziroma za malico proteinsko ploščico, polnovredni sendvič s tuno ali piščancem, pol litra sadnega jogurta, pol litra čokoladnega mleka s polnovredno žemljo ali kruhom.

KOSILO 23 URE PRED VADBOJuhe vseh vrstMeso: piščanec, puran, govedina, teletinaNe ocvrto ali močno pečeno!Ribe: dušene, na rahlo popečeneMesne enolončnice z veliko mesaPalačinke z veliko beljaki in polnjene s skuto in z marmelado kot samostojna jedPriloge: testenine vseh vrst, dušen ali kuhan riž, občasno pire, kuhan krompirSolata v zmerni količiniDesert: kompoti, sadje v zmerni količini, nemastno pecivo

Če je kosilo ob 14. uri in trening ob 18. uri, je treba eno uro pred vadbo zaužiti nekaj podobnega kot za zajtrk ali dopoldansko malico.

Vadba: pijte športno pijačo, od 500 do 700 ml na uro.Takoj po vadbi: regeneracijski napitek ali hrano glede na tip treninga takoj!

Na pot domov zaužijte še sadni jogurt, čokoladno mleko, proteinsko ploščico ...

VEČERJAJuhe vseh vrstObare in testenineZrezek in testeni neMesna rižotaRibe s krompirjemSendvič s tuno, pršutom, občasno picaPalačinke (več beljakov kot rumenjakov) s skuto SolataSladica: kompot, malce sladoleda, sadna solata ...

Pred spanjem: 20 g sirotkinih beljakovinZa solate naj se uporablja laneno ali olivno olje v večji količini.Za malico in prigrizke se lahko dodajo oreški: mandlji, orehi, lešniki.


Kaj vas je prepričalo, da ste pridružili slo-venski ekipi?»O tem sem začel razmišljati, ko me je Urban Planinšek povprašal, ali bi bil pripravljen sodelo-vati z njimi. Ker se poznava že dolgo časa, sem privolil.«

Se vam je slovenska reprezentanca v kate-rem pogledu zdela še posebej zanimiva?»Vsaka reprezentanca je zanimiva na svoj način. Smučanje je takšen šport, v njem se vedno najdejo zanimivi ljudje, športniki in pravzaprav ni niti najmanj pomembno, od kod prihajajo. Vsi tekmovalci vedo, kaj hočejo, trdo trenirajo, da pridejo do svojih ciljev, in zato tudi uspejo.«

Pa ste slovenske smučarje spremljali že od prej, ste poznali tekmovalce?»Da, poznamo se že od prej, vsekakor sem spremljal njihove nastope. Tekmovalce, ki na-stopajo v tehničnih disciplinah, sicer malo manj, smukače pa podrobneje.«

tr

ener

za

hit

re

dis

cip

lin

e

rezultat ne pride sam od sebe, ampak ga prinese trdo delo

Kako ste do zdaj zadovoljni z delom v slo-venski ekipi?»Reči moram, da za zdaj vse poteka gladko, tako kot mora. Vsak izmed nas opravlja svoje naloge in le tako lahko vse poteka normalno. Nimamo težav, stvari za zdaj tečejo po načrtu.«

V kakšnem stanju pa je bila ekipa, ko ste vanjo nastopili kot trener?»Tekmovalci so bili dobro pripravljeni, že ko sem začel delo. Zanje je v preteklosti dobro skrbel prejšnji trener Dejan Poljanšek. Opravljal je odlično delo, zato sem lahko prevzel vajeti zelo močne slovenske ekipe.«

Ste se s tekmovalci hitro navadili drug drugega?»Ali je bilo zanje težko, ne vem. To je del smučanja, je nekaj povsem normalnega, da v karieri delaš z različnimi ljudi. Priporočljivo je, da tekmovalci čim prej osvojijo nov, drugačen način dela.«

Kakšna prihodnost čaka slovenske smukače?»Pričakujem, da bomo nadaljevali takšno delo in da bodo fantje iz sebe iztisnili svoj maksi-mum. Zavedam se, da je v smučanju tudi veliko vzponov in padcev, enkrat bo boljši eden, drugič drugi. Konkurenca je huda. Samo poglejte Avstrijce, kako težko je zmagati, ko je samo iz njihove ekipe med najboljšimi toliko tekmoval-cev. Rezultat je enkrat lahko dober, naslednjič pa že slabši.«

Andreju Jermanu dobro sledijo tudi mlajši tekmovalci. Kdaj lahko pričakujemo njihov preboj?»Vsi so zelo dobri smučarji, so talentirani, vendar pa mora vsak, ki želi osvajati dobre rezultate, v to vložiti veliko dela. Ne glede na to, koliko je star. Gotovo jih čaka lepa prihodnost, če bodo le trdo garali. Noben uspeh ne pride sam od sebe.«

Pred vrati so tudi že olimpijske igre …»Naslednja stvar, ki jo jaz vidim, je nov trening in nato Wengen pa Kitzbühel. Šele pozneje bomo mislili na olimpij-ske igre.«


SLOVENSKI SMUČARJI SO DO ZDAJ MEJNIKE PREMIKALI VEČINOMA V TEHNIČNIH DISCIPLINAH, A ŽE ZADNJA LETA JE ZLASTI OB PREBOJU ANDREJA JERMANA NA TEKMAH SVETOVNEGA POKALA VSE BOLJ JASNO, DA SO TUDI SLOVENCI LAHKO DOBRI SMUKAČI. TRŽIČAN V EKIPI PREDSTAVLJA VLEČNEGA KONJA, KI JE S SVOJIMI USPEHI, Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI ZA SEBOJ POTEGNIL TUDI OBETAVNE MLAJŠE KOLEGE ANDREJA ŠPORNA, ANDREJA KRIŽAJA, ROKA PERKA IN GAŠPERJA MARKIČA. DA VSI SKUPAJ STOPIJO ŠE KORAK VIŠJE, PA UTEGNE V TEJ ZIMI POSKRBETI NOV TRENER ZA HITRE DISCIPLINE BURKHARD SCHAFFER. DOSEŽKI DELA AVSTRIJSKEGA STROKOVNJAKA MOGOČE NE BODO VIDNI TAKOJ, GOTOVO PA SE BO PRECEJ BOLJ TRD IN NAPOREN TRENING, KOT SO GA BILI DO ZDAJ VAJENI SLOVENSKI SMUKAČI, ŽE KMALU OBRESTOVAL.


Burkhard Schaffer, novi trener moške ekipe za hitre discipline

Sponzorji panoge za alpsko smučanje


www.sloski.si

Matjaž Triplat, glavni trener reprezentance smučarskih skakalk

Kakšen je vaš način dela, kako ste se pripra-vljali na tekmovalno obdobje? Na katerih tekmah večinoma nastopajo dekleta?»V naši ekipi so trenutno štiri članice: Eva Logar, Manja Pograjc, Špela Rogelj in Maja Vtič, z ekipo pa trenirata tudi dve kandidatki: Barbara Klinec in Anja Tepeš. Celotno poletno periodo smo izkoristili kot pripravljalno obdobje za zimo; vmes smo se udeležili tudi tekmovanj v poletni periodi. Trenažni proces smo izvedli v Sloveniji, organizirali pa smo tudi več tehničnih priprav v tujini. Poudarek je bil predvsem na izboljšanju eksplozivne moči, koordinacije, tehnične izved-be. Želeli smo vzpostaviti homogenost ekipe in izboljšati pristop v procesu vadbe. Dekleta nastopajo na vseh domačih tekmovanjih, držav-nih prvenstvih, v mednarodnem merilu pa se udeležujemo vseh tekmovanj na najvišji ravni.«

Na kakšni stopnji razvoja so trenutno ženski smučarski skoki pri nas in v svetu? Kakšna je prihodnost tega športa?


v upanju, da vendarle pristanejo tam, kamor sodijoŽENSKI SMUČARSKI SKOKI RES V SVETU ŠE NISO NAJBOLJ UVELJAVILI, A JASNO JE, DA TUDI DO TEGA NE MANJKA PRAV VELIKO. V ŠPORTU, ZA KATEREGA SO SE DOLGA LETA ODLOČALI LE FANTJE, JE POTREBNA ZVRHANA MERA POGUMA, ODLOČNOSTI IN VZTRAJNOSTI. TO JE VELIKO DEKLET V SVETU ŽE DOKAZALO; POGOSTO SO PRI TEM OSTALA NEOPAŽENA. SVOJ GLAS SO ZLASTI POVZDIGNILA V PRIZADEVANJIH, DA JIM MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE MOK DOVOLI NASTOP NA OLIMPIJSKIH IGRAH V VANCOUVRU, A TUDI TU NALETELA NA GLUHA UŠESA … VSEENO GLAVNI TRENER SLOVENSKE ŽENSKE REPREZENTANCE SMUČARSKIH SKAKALK MATJAŽ TRIPLAT VERJAME, DA SE BODO ZADEVE VENDARLE POČASI SPREMENILE.

»Ženski smučarski skoki so v ekspanziji, orga-nizacija tekmovanj bo kmalu na ravni tekem moškega svetovnega pokala. V primerjavi z najrazvitejšimi skakalnimi narodi se v Sloveniji za zdaj ukvarjamo še z velikimi težavami, zato bo potreben večji vložek in bolj celosten pristop v razvoj ženskih smučarskih skokov. Z večjim an-gažmajem posameznih držav se tudi FIS počasi, a vendarle odziva na spremembe, povezane s prihodnostjo tega športa. Na mednarodni ravni se tekmovanj udeležuje približno 60 tekmovalk. V Sloveniji je baza še vedno majhna, z jasno strategijo razvoja smučarskih skokov pa je želja, da se število tekmovalk do OI 2014 stoodstotno poveča.«

Kdaj so se ženski smučarski skoki pri nas prvič pojavili oz. koliko časa se dekleta že ukvarjajo z njimi?»Večji razmah ženskih smučarskih skokov se je pri nas začel po letu 1995. Prvo mladinsko svetovno prvenstvo je bilo organizirano prav v Sloveniji, v Kranju, leta 2006. Člansko svetovno

prvenstvo je bilo prvič organizirano leta 2009, z velikimi upi pa pričakujemo, da bodo ženske skoke uvrstili tudi na program ZOI 2014 v Sočiju. V povprečju dekleta trenirajo že deset let, nadaljnjih deset pa jih še čaka.«

Kakšna je razlika v delu s fanti in z dekleti? Na kaj morate biti pri dekletih pozornejši kot npr. pri fantih? »Sistem treninga je naravnan enako kot pri fantih, večjih sprememb pri delu z dekleti ni. Manjše razlike se pojavijo predvsem v želji po večjem obsegu treninga, kjer so dekleta v veliki prednosti pred fanti. Na drugi strani pa so njihove odločitve na trenutke bolj čustvene in posledično tudi manj razumske.«

Kako vidite uveljavljanje ženskih skokov v svetu? Kaj menite o spodletelih prizadeva-njih za uvrstitev na OI v Vancouvru? »Odločitev, da ženski smučarski skoki ne bodo del OI 2010 v Vancouvru, je bila pričakovana, vsekakor pa se z njo ne strinjam. Tudi tožbo, ki so jo podale nekatere tekmovalke, so zavrgli na podlagi že prej sprejetih sklepov FIS in MOK. Pričakujem, da bo predsedstvo FIS upoštevalo mnenje komiteja za skoke, se končno znebilo predsodkov in ženske smučarske skoke uvrstilo tja, kamor sodijo.«

35

Sponzorji panoge za nordijsko smučanje


Za vami so že prve tekme svetovnega poka-la, na katerih so se slovenski reprezentanti dobro odrezali. Boj za olimpijske vozovnice bo še napet, kajne?»Res je, fantje so pokazali dobre nastope, so v dobri formi in vsi še imajo možnosti za pot na OI. Po dobrem rezultatu u v ZDA se je v ta boj vmešal tudi Rok Marguč in se otresel pritiska, saj je bil le še on brez norme. Pričakujem trd boj vse do konca kvalifikacijskega obdobja. Žal bodo lahko v Vancouver odšli le štirje. Jaz bi s seboj vzel kar vse!«

Nekateri tekmovalci so normo izpolnili z odličnimi rezultati v prejšnji sezoni, v tej zimi pa jim mogoče ne gre tako dobro. Na podlagi česa se boste odločili za olimpijske potnike?»Večji poudarek bo gotovo na razultatih v tej zimi. Upoštevati je treba veliko kriterijev, ne le trenutno formo tekmovalca; gledati moramo tudi na to, kdo ima potencial, kdo bi lahko najbolje zastopal državo na olimpijski tekmi. Žan Košir je na primer eden ožjih kandidatov, ki se je izkazal preteklo sezono, vendar pa ne smemo pozabiti, da se vrača po operaciji. Upam, da bo v tem času še pokazal dobre nastope, da ga bomo

gil

les

jaq

uet

nastop v vancouvru bi si zaslužili vsi tekmovalci!


SLOVENIJO JE NA SVETOVNI ZEMLJEVID DESKANJA NA SNEGU ŽE PRED LETI VPISAL DEJAN KOŠIR. DANES NJEGOVI NASLEDNIKI Z ROKOM FLANDROM NA ČELU VESTNO DOKAZUJEJO, DA SE LAHKO TUDI ONI KOSAJO Z NAJBOLJŠIMI. KOŠIR JE BIL MED VRATCI PARALELNIH DISCIPLIN VČASIH OSAMLJENI SLOVENSKI BOJEVNIK, DANES PA JE V NJEGOVE, SICER VELIKE ČEVLJE STOPILA KAR CELOTNA EKIPA. TA PA JE LAHKO ŠE KAKO USPEŠNA, ČE VSEBUJE INSPIRATIVNEGA, A KONKURENČNEGA LEADERJA NA ENI TER IZKUŠENEGA IN IZNAJDLJIVEGA TRENERJA NA DRUGI STRANI. KO JE FLANDER KAR SAM V SLOVENSKO REPREZENTANCO POVABIL NEKDANJEGA TEKMECA NA TEKMAH SVETOVNEGA POKALA GILLESA JAQUETA, SE JE SLOVENSKA DESKARSKA EKIPA POSTAVILA OB BOK NAJVEČJIM. ŠVICAR VERJAME V TEKMOVALCE IN JIM NAPOVEDUJE ŠE LEPO PRIHODNOST.


lahko uvrstili v ožji izbor.«

Tekma paralelnega veleslaloma na OI bo na Cypress Mountain. So tekmovalci že spozna-li progo?»Žal je tekma za svetovni pokal na Cypress Mt. v prejšnji sezoni odpadla, zato fantje niso mogli preizkusiti terena. Upam, da bodo razmere tokrat drugačne. Goro bodo povsem zaprli za druge smučarje, zato se nadejam, da bo podlaga odlično pripravljena. Bo pa vse skupaj za pri-reditelje velik izziv, saj bo na tej progi nekaj dni prej tekma smučarskega krosa. Morali se bodo pošteno potruditi, da jo bodo spravili v red.«

To bodo tudi vaše prve olimpijske igre, na katere potujete kot trener.»Res je in veselim se izziva. Obveznosti bodo nekoliko drugačne, vendar pa mi bo v čast, da bom skupaj s tekmovalci predstavljal slovenske barve.«

Tekmovalci se sicer v tej sezoni odločajo tudi za nekaj individualnih treningov. Gloria Kotnik trenira z očetom, prav tako Marguč, tudi Košir je del priprav opravil s Sigijem Grabnerjem. Kako to usklajujete s tekmovalci?

Gilles Jaquet, trener reprezentance deskarjev na snegu alpskih disciplin

»Res je, Žan je nekaj dni treniral s Sigijem, vendar vseeno kar velik del priprav opravil z nami. Stvar je takšna, da si želi čim več trenirati z ekipo, vendar pa po poškodbi potrebuje še nekaj dodatnega dela, da se bo povsem vrnil. Mislim, da je dobro, da je izkoristil priložnost za trening s svojim pokroviteljem. Navsezadnje je zelo po-membno, da z njim ohranja dober stik. Marguč se je v tej sezoni odločil za bolj individualen pristop, vendar me to ne moti. V Telluridu je prišel do odličnega rezultata, zato sem vesel, da se mu je delo obrestovalo. Res pa je, da je že pred dvema sezonama dokazal, da je iz pravega testa. Če že enkrat dokažeš, da si sposoben dobrih re-zultatov, se takšen način dela lahko obrestuje. Za mlajše tekmovalce, kot je na primer Jure Hafner, pa je pomembno, da trenirajo v ekipi, kjer lahko napredujejo v družbi izkušenejših tekmovalcev.«

Kako se sicer počutite kot trener slovenske ekipe? Pogosto prihajate v Slovenijo?»Ja, priznam, da sem tu vse pogosteje. Tukaj se počutim dobro, všeč mi je okolje. Počasi osvajam tudi nekaj besed. Žal za učenje jezika nimam toliko časa. Treningov ne izkoriščamo za učenje besed, ampak se raje sporazumevamo v angleščini. Vendarle je najpomembnejše, da razumemo drug drugega. V ekipi se zelo dobro počutim, dobro se razumemo. Fantje so res pri-jazni in gostoljubni, spoznavajo me s slovensko kulturo.«


www.sloski.si

Piše: dr. Darja Ažman

Rojstvo sodobnega telemark smučanja se je zgodilo v ameriškem Skalnem gorovju, kjer so posamezni prekaljeni učitelji smučanja iskali nove izzive v slogu »nazaj h koreninam« (angl. »back to the roots«). Niso hoteli le smučati z vrhov po deviškem celcu, želeli so se tudi povzpeti nanje s smučmi na nogah. Z različnimi inovacijami smučarskih vezi so sprostili peto in se spomnili na stare slike telemark sloga. Poskušali so oživeti norveški način smučanja in hkrati izboljšati opremo. Smuči so bile v tistem času še nekakšen križanec med tekaškimi in alpskimi, čevlji še usnjeni, kar je zahtevalo še posebej dober občutek za ravnotežje. Današnja razvitost opreme s smučmi, po zgradbi tako rekoč enakimi smučem za alpsko tehniko, z vezmi s podložno ploščo ter s plastičnimi, torzijsko stabilnimi smučarskimi čevlji sodobnega telemark smučarja objektivno tehnično ne omejuje nikjer več. Omogoča neverjetno spretno smučanje v vseh vrstah snega in po vseh pobočjih, kjer je mogoče smučati, seveda tudi zunaj urejenih smučišč. Prav tod pride mik proste pete verjetno najbolj do izraza. Ista oprema ob ustreznih dodatkih proti drsenju (npr. kožah oziroma t. i. »psih«) omogoča tudi hojo navkreber in nato spust po deviških strminah v dolino.

Sodobno telemark smučanje pozna ves smučarski svet kot prosto smučanje, kot t. i. variantno smučanje, turno smučanje, smučanje v »fun parkih« … ali tekmovalno smučanje. V

svoboda gibanja na snegu

vsakem primeru

ostaja slogovna izbira

razmeroma ozkega kroga

smučarskih zanesenjakov. Tudi na matičnem Norveškem, čeprav je tam še najbolj množično. Sicer obstajajo na vseh smučarskih kontinentih posamezna zimskošportna središča, kjer se stalno pojavlja večje število telemark smučarjev ali pa vsaj nekaj dni v sezoni, ko se odvijajo nekakšni množični shodi telemark smučarjev, največkrat imenovani festivali. Če pogledamo zemljepisno, nam najbližje najdemo v sosednji Avstriji, npr. odprtje sezone na ledeniku Stubai v mesecu novembru ter marčevski podaljšani konec tedna v dolinici Kleinwalsertal blizu Oberstdorfa, ki pa je pravzaprav meka nemškega telemark smučanja (www.telemarkfest.de). V italijanskem Livignu pa v mesecu aprilu naletimo na zaključek sezone z enotedenskim festivalom La Skieda (www.livignofreeheel.it).

Telemark smučanje je kot balet ali umetnostno drsanje, pri katerem se za pregovorno lahkotno-stjo skriva cela množica dobro razvitih gibalnih sposobnosti, npr. železna moč nog, odlično ravnotežje, razvejana koordinacija ter veliko osnovne vzdržljivosti. Moj osebni razlog, zakaj sama že tako dolgo največ smučarskih dni preživim ravno na telemark smučeh, je gotovo zelo kompleksen. Če bi morala odgovoriti v

enem stavku, bi rekla, da zato, ker se mi zdi telemark smučanje neskončno zanimivo. Nikoli ne zmanjka dodatne vrednosti, tistega 'nekaj več'. In kaj vse to je? Vsak ima svoje občutke, pa vendar. Tako veliko izraznih možnosti obstaja na teh smučeh. Od udobnega premikanja po ravnini v drsalni tehniki prek nizanja različnih vrst zavojev do izvajanja zanimivih terenskih skokov in pristankov v karakteristični izpadni korak … Telemark smučanje omogoča res ustvarjalno izkoriščanje terenskih pogojev. Telemark smučar-ji med premagovanjem belih strmin verjetno izrazito uživamo v doživljanju lastnega telesa. To smučanje je kot ples na snegu. V določenih trenutkih se ti zaradi izrazitega navpičnega gibanja med izpeljavo zavoja zazdi, kot da na pol lebdiš; da si skoraj breztežen. Ta mehkoba in brezmejna svoboda gibanja, ki jo omogoča prosta peta, ta absolutna nevezanost je pravi opoj. Večno in nikoli dokončano iskanje in doživljanje gibalne popolnosti. In to ne le na težkih pobočjih ali pri nizanju zahtevnejših zavojev, npr. zareznih. Nasprotno. Vso lepoto (svobodo) gibanja je mogoče občutiti že pri osnovnem vijuganju. Mogoče nas zato nekateri imenujejo »smučarski romantiki«, kdo ve.

TOKRAT BOMO MALO POGLEDALI V BLIŽNJO PRETEKLOST IN SEDANJOST TELEMARK SMUČANJA IN SPREGOVORILI O OBČUTKIH MED TELEMARK SMUČANJEM. OSEBNO VIJUGAM NA TELEMARK OPREMI ŽE TRINAJSTO SEZONO. KOT VSESTRANSKA SMUČARKA IN DOLGOLETNA ČLANICA DEMONSTRATORSKE VRSTE KOMISIJE ZA TELEMARK SMUČANJE MENIM, DA TO SMUČANJE KLJUB INTENZIVNEJŠEMU TELESNEMU NAPORU, KI GA ZNOVA IN ZNOVA IZZOVE, NI SUROV MOŠKI ŠPORT, AMPAK PREJ NASPROTNO; TO SMUČANJE SE MI ZDI ZELO ŽENSTVENO, NEAGRESIVNO, ELEGANTNO; POLNO JE MEHKOBE IN, DA, PRAVZAPRAV TUDI ROMANTIKE.

37www.zuts.si www.demoteam.si

Sponzorji ZUTS Slovenije


NESKONâNA

ZIMSKA DOÎIVETJASLOVENSKA SMUâI·âA 2010

38


nadmorska višina od 325 m do 1327 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 43 km vseh težavnostnih stopenj // 27 km tekaških prog // krožno – kabinska žiãnica, 3 dvosedežnice, 1 štirisedežnica, 1 šestsedežnica, 16 vleãnic // površina smuãišã: 250 ha // zmogljivost: 21.000 smuãarjev na uro // noãna smuka – 10 km

nadmorska višina od 810 m do 1291 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 20 km, lahke – 10 km, srednje – 8 km in težke – 2 km // 40 km tekaških prog // 6 sedežnic, 13 vleãnic // površina smuãišã: 100 ha // zmogljivost: 21.200 smuãarjev na uro // noãna smuka // snežni park

nadmorska višina 1517 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 12 km, lahke – 2 km, srednje – 8,5 km in težke – 1,5 km // 10 km tekaških prog // 2 štirisedežnici, 11 vleãnic // površina smuãišã: 100 ha // zmogljivost: 15.000 smuãarjev na uro // snežni park

nadmorska višina od 1450 m do 1971 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 33 km, lahke – 10 km, srednje – 18 km in težke – 5 km // 3 km tekaških prog // krožno – kabinska žiãnica, 7 sedežnic, prenovljena 2-sedežnica Zvoh, 4 vleãnice // površina smuãišã: 107 ha // zmogljivost: 13.500 smuãarjev na uro // snežni park

nadmorska višina od 900 m do 1300 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 18 km // 5 km tekaških prog // 2 šestsedežnici, 2 štirisedežnic, 2 dvosedežnice, 2 vleãnici // površina smuãišã: 70 ha // zmogljivost: 14.000 smuãarjev na uro // snežni park

nadmorska višina od 569 m do 1800 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 22 km, lahke – 9,5 km in srednje – 12,5 km // nihalna žiãnica, 4 sedežnice, 3 vleãnice // površina smuãišã: 78 ha // zmogljivost: 7.240 smuãarjev na uro

MARIBORSKO POHORJE

KRANJSKA GORA

ROGLA

KRVAVEC

CERKNO

VOGEL

Eno najdaljših osvetljenih smuãišã v Evropi jetik nad Mariborom (www.maribor-pohorje.si),drugim najveãjim slovenskim mestom. Do Po-horske vzpenjaãe, letos nove kabinske žiãnice,se je mogoãe pripeljati kar z mestnim avtobu-som! Zmogljivosti naprav poveãuje nova 6-se-dežnica s smuãarsko teraso pri zgornji postaji.Poleg smuãanja si privošãite posebna zimskadoživetja, kot so zazibanje na orjaški gugalniciz razgledom na mesto, zimsko trekking jahanje,krpljanje, noãno sankanje in številne animacije.

Ugledno smuãarsko središãe s poligonom zatekme Svetovnega pokala v alpskem smuãanjuima nov snežni park! Edini v Sloveniji delujetudi ponoãi, primeren je tako za zaãetnike kotizkušene deskarje in smuãarje prostega sloga.Zdaj je ponoãi osvetljeno tudi sankališãe! Vzimskem raju pod vrhovi Julijskih Alp delujejosmuãarske šole, izposojevalnice, vodniki turnesmuke, ponudniki motornih sani in številnihdoživetij!

Središãe, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od priljubljenih Term Zreãe, navdušuje s progami za vso družino, z velikim Fun Parkom, adrena-linskim zimsko-letnim sankališãem, tekaškim poligonom in odliãnim sistemom tekaških prog. Tukaj je bila decembra 2009 tekma Svetov-nega pokala v teku na smuãeh! Spremljal jo je veliki Festival zimskega športa. Izkoristite povezavo Rogle in Krvavca: »2 smuãišãi – 1 karta«. Povežite dnevno in noãno smuko s karto SKI PLUS, ki velja od 13 do 21. ure!

Najbližje Ljubljani, glavnemu mestu Slovenije, in mednarodnemu letališãu, je center, ki seponaša z nazivom Naj smuãišãe in z evropskonagrado Skiarea test. Po sistemu »2 smuãišãi– 1 karta« je Krvavec povezan z Roglo, kupcidnevne sezonske vozovnice prejmejo tudinoãno sezonsko karto! Novi poligoni za otro-ke in zaãetnike in prilagojene cene vozovnic vabijo družine, nova boarder/skier cross progapa iskalce adrenalina. Na Krvavcu je tudi prvaeskimska vas v Sloveniji!

Na stiãišãu gorate Gorenjske in sonãne Pri-morske je najsodobnejše družinsko smuãišãe zedinimi preklopljivimi sedežnicami v Sloveniji ter s pomiãnimi trakovi. Na vrhu smuãišãa s progami vseh zahtevnosti je na voljo 6 apart-majev in samopostrežna restavracija v alpskemslogu s posebnim prostorom za otroške igre.V 10 km oddaljenem Cerknem, do kateregavozi smuãarski avtobus, je kakovosten hotel zdodatno ponudbo. 100% zasnežitev smuãišã skompaktnim snegom!

Smuãišãe v osrãju Triglavskega narodnegaparka, nad Bohinjskim jezerom, med vršaciJulijskih Alp, je eno redkih smuãišã, kjer jemogoãe smuãati do sredine aprila! Dosmuãišãa vozi nihajna žiãnica. Na prizorišãih izjemnih razgledov so med drugim na voljosmuãarska šola, vrtec na snegu, turnosmuãanje z vodnikom, animacijski programi.Posebno doživetje je tandemski polet zjadralnim padalom v dolino!

T: +386 (0)2 603 65 53www.pohorje.org

T: +386 (0)4 580 94 00www.kr-gora.si

T: +386 (0)3 757 61 00www.rogla.si

T: +386 (0)4 252 59 30www.rtc-krvavec.si

T: +386 (0)5 374 34 00www.ski-cerkno.com

T: +386 (0)4 572 97 12www.vogel.si

39


nadmorska višina do 1600 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 12 km, lahke – 3 km, srednje – 7 km in težke – 2 km // 5 km tekaških prog // kabinska žiãnica, trosedežnica, 2 dvosedežnici, 2 vleãnici, babylift // površina smuãišã: 50 ha // zmogljivost: 6.400 smuãarjev na uro

nadmorska višina: 2300 m – 1140 m // dol-žina smuãarskih prog skupaj: 30km (6 km lahke,22 km srednje in 2 km težke) // 4 sede-žnice, 5 vleãnic, 2 krožno kabinski žiãnici, 1 funifor nihalka // 3 km tekaških poti (Bovec) in 2,5 km (Sella Nevea) // površina smuãišã 70 ha // zmogljivost: 15.000 smuãarjev na uro

nadmorska višina od 540 m do 1480 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 23 km, lahke – 12 km, srednje – 10 km in težke – 1 km // 13 km tekaških prog // 3 sedežnice, 3 vleãnice // površina smuãišã: 90 ha // zmogljivost: 6.000 smuãarjev na uro // noãna smuka

nadmorska višina 1010 – 1542m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 8 km, lahke – 2,8 km, srednje – 3,6 km in težke – 1,6 km // 15 km tekaških prog // 1 štirisedežnica, 6 vleãnic // površina smuãišã: 60 ha // zmogljivost: 5.930 smuãarjev na uro // noãna smuka // snežni park

nadmorska višina od 580 m do 1216 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 10 km, lahke – 4 km, srednje – 5 km in težke – 1 km // 1 šestsedežnica, 5 vleãnic // površina smuãišã: 40 ha // zmogljivost: 4.300 smuãarjev na uro // noãna smuka

nadmorska višina od 700 m do 965 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 8 km, lahke – 4 km, srednje – 3 km in težke – 1 km // 6,5 km tekaških prog // trisedežnica, 5 vleãnic // površina smuãišã: 45 ha // zmogljivost: 5.400 smuãarjev na uro

GOLTE

KANIN

KOBLA

KOPE

STARI VRH

SC BELA

Center nad Mozirjem, z razgledi na Savinjskodolino, Kamniško Savinjske Alpe in Karavan-ke, na naravno in umetno zasnežena poboãjavabi alpske smuãarje, deskarje in ljubiteljeturne smuke. Postaja gondolske žiãnice je obhotelu z restavracijo, od tod vodijo sedežnicein vleãnice. Letos center ponuja ugodne firstminute pakete!

Smuãišãe KANIN-SELLA NEVEA je prvi med-narodni smuãarski center v regiji. Z novimi napravami in progami sta smuãišãi na slo-venski in italijanski strani smuãarskih terenov na višini veã kot 2000 m postali eno! Tu je smuãanje mogoãe vse do prvomajskih prazni-kov. Velja enotna smuãarska vozovnica. Sonãne lege, suh sneg in veliãastni razgledi se v po-mladnih mesecih družijo z aktivnostmi v dolini reke Soãe: z adrenalinskimi vodnimi doživetji, kolesarjenjem, golfom …

Edino slovensko smuãišãe, do katerega selahko pripeljete z vlakom, je v BohinjskiBistrici, ki velja za enega od najstarejših slo-venskih smuãarskih središã. Priljubljeno jemed ljubitelji dolgih in hitrih prog. Tereni sorazmeroma nizko, sneg je zagotavljen s 70%dodatnim zasneževanjem. Tu sta urejena tudisankaška proga in tekmovalni poligon, možneso izposoja opreme in prve lekcije smuãanja vsmuãarski šoli.

Na najvišjem delu Pohorja, kopastega pogorjav severovzhodni Sloveniji, razgibani terenipoleg smuãanja ponujajo deskanje, smuãarskitreking, smuãarske sprehajalne steze, šolosmuãanja, snežne terase … Ob smuãišãu jeletos prenovljeni hotel Luka s 180 ležišãi,restavracijo, dvema konferenãnima sobama terwellness centrom. Umetno zasneževanje zago-tavlja vsaj 100 snežnih dni – in noãi!

V slikovitem Škofj eloškem hribovju, nedaleãod srednjeveške Škofje Loke, so odliãni tereniza rekreativno smuãanje, za smuãarske šole,športne dneve in tekme. Na do 95 % terenovje zagotovljeno dodatno zasneževanje. Cen-ter se drži v akciji Naj slovensko smuãišãev kategoriji srednje velikih smuãišã v Slove-niji na prvem ali drugem mestu. Namestitevomogoãajo odliãno urejene turistiãne kmetije.

Nedaleã od Novega mesta, središãa Dolenjske,v bližini niza termalnih središã, je edino veãjesmuãišãe na jugovzhodu Slovenije. Poleg progza alpsko smuãanje ponuja tekaške in sanka-ške proge, raznoliki tereni so primerni tudi zacarving smuãanje. Smuãišãe na 2800 m dolgiprogi omogoãa superveleslalom z višinskorazliko 550 m. Tu delujeta šola smuãanja indeskanja ter veseli smuãarski vrtec.

T: +386 (0)3 839 12 00www.golte.si

T: +386 (0)5 389 63 03www.boveckanin.si

T: +386 (0)4 574 71 00www.kobla.si

T: +386 (0)2 822 27 40www.pohorje.org

T: +386 (0)4 518 81 36www.starivrh.si

T: +386 (0)7 38 49 435www.sc-bela.si

40


nadmorska višina od 1412 m do 1666 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 6 km // 20 km tekaških prog // kabinska žiãnica, dvosedežnica, 5 vleãnice // površina smuãišã: 50 ha // zmogljivost: 3.300 smuãarjev na uro

nadmorska višina od 1307 m do 1550 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 6 km, lahke – 3 km, srednje – 2 km in tež ke – 1 km // 6 km tekaških prog // 3 vleãnice, dvosedežnica // površina smuãišã: 36 ha // zmogljivost: 2.400 smuãarjev na uro // snežni park

nadmorska višina od 800 m do 1220 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 7 km, lahke – 3 km, srednje – 2,5 km in težke – 1,5 km // 10 km tekaških prog // dvosedežnica, 3 vleãnic // površina smuãišã: 30 ha // zmogljivost: 2.000 smuãarjev na uro // snežni park

nadmorska višina od 650 m do 1150 m //dolžina smuãarskih prog: 1500 m , (tudi razsvetljena), 810 m // 1 štirisedežnica, 1 vleãnica, zmogljivost 2.500 smuãarjeva na uro

nadmorska višina od 650 m do 834 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1,5 km // 5 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 4 ha // zmogljivost: 900 smuãarjev na uro // snežni park

nadmorska višina od 981 m do 1361 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1630 m // 36 km tekaških prog // enosedežnica // površina smuãišã: 6 ha // zmogljivost: 400 smuãarjev na uro

VELIKA PLANINA

SORIŠKA PLANINA

JAVORNIK

IVARâKO

CELJSKA KOâA

ŠPANOV VRH

Smuãanje na lažjih terenih, deskanje,smuãarska šola, dnevno in noãno sankanje,tek na smuãeh, krpljanje in turna smuka vabi-jo na planino, posejano s pastirskimi koãami.Na smuãišãu, privlaãnem za vso družino, jeposebno doživetje hoja po vrveh (slackline)!Organizirana so smuãarska tekmovanja in špor-tni dnevi ter motivacijski team buildingi. Enanajbolje ohranjenih pastirskih planin v Evropipreseneãa s pogledi na številne znamenitosti!

Manjši smuãarski center blizu BohinjskeBistrice je lahko dostopen iz Ljubljane, z Go-renjske ali s Primorske. Je odliãna izbira zaprve zavoje na snegu in za družine, pa tudiza tekmovalce, ki se tu preizkušajo na tekmo-valnem poligonu. Dodatna ponudba vkljuãuješolo smuãanja, bordanja, smuãanje, sankanje,izposojo smuãarske opreme, kulinariãno bo-gato gostinsko oskrbo, možnost gorništva inpohodništva. Posebnost je snežni rafting na zbaklami osvetljeni progi!

Poboãja planote na robu Trnovskega gozda,le 20 km od Idrije, privlaãijo z razgibanimitereni, primernimi tako za zaãetnike kot zazahtevne smuãarje. Z vrha smuãišãa, kjer jeurejen tudi snežni park s številnimi zabavnimiobjekti, se odpirajo izjemni razgledi na JulijskeAlpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpein Snežnik. Nedaleã stran je prijetna planin-ska koãa. Na Javorniku je sneg zagotovljenz zdaj dograjenim sistemom zasneževanja spoveãanim vodnim zbiralnikom.

Pod vrhom severne strani Uršlje gore, pre-poznavnega vrha Koroške, sta na poboãju zrazgledi na Mežiško in Mislinjsko dolino terdoline in planine v Avstriji urejeni dve progi:ena sega do Ivarãkega jezera, druga je na vrhuOšvena. Smuka je zagotovljena od novembrado aprila, urejeno je tudi dodatno zasneže-vanje. Smuãišãe je primerno za rekreativnesmuãarje in mojstre na smuãeh (tudi FIS-tek-movanja). Vse naprave so bile obnovljene vletu 2006/07.

Le 7 km od Celja so urejene proge z odliãnimsistemom zasneževanja s kompaktnim sne-gom. Nad progami je kakovostna razsvetljava,ki omogoãa noãno smuko vsak dan v tednu.Urejen je otroški poligon s 65 m tekoãim tra-kom, v bližini je proga za tek na smuãeh. Obsmuãišãu je nov hotel z restavracijo in well-ness ponudbo. Center je odliãna izbira tudi zašole v naravi, športne dneve in pripravo tekem.Tu deluje tudi smuãarska šola z raznovrstnimiprogrami!

Na Planini pod Golico, le 4 km od centraJesenic, je smuãišãe, primerno za rekreativ-ne in zahtevne smuãarje. Ob spodnji postajižiãnice so urejeni parkirni prostori, ob vsakipostaji žiãnice je gostinski lokal. Smuãišãe sãudovitimi razgledi je priljubljeno tudi medsmuãarskimi klubi in organizacijami, ki tuprirejajo svoja tekmovanja. V ãasu poãitnic jeorganiziran vrtec na snegu, v katerem se otrocipod vodstvom smuãarskega uãitelja na zaba-ven naãin seznanjajo s spretnostmi na snegu.

T: +386 (0)1 832 72 58www.velikaplanina.si

T: +386 (0)4 511 78 35www.soriska-planina.si

T: +386 (5) 37 77 544www.ski-javornik.si

T: +386 (0)31 / 182 524www.ivarcko.si

T: +386 590 70 405www.celjska-koãa.si

+386 (0)4 580 04 04www.zsport-jesenice.si

41


nadmorska višina od 1181 m do 1344 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 2,7 km // 4 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 18 ha // zmogljivost: 1.700 smuãarjev na uro

nadmorska višina od 503 m do 634 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1 km // 15 km tekaških prog // sedežnica, vleãnica // površina smuãišã: 6 ha // zmogljivost: 1.200 smuãarjev na uro // noãna smuka

vleãnica Logarska dolina nadmorska višina od 770 m // vleãnica Ložekar nadmorska višina od 1125 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1 km // 14 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 4 ha // zmogljivost: 900 smuãarjev na uro

nadmorska višina od 575 m do 789 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 3 km // 10 km tekaških prog // vleãnica // površina smuãišã: 15 ha // zmogljivost: 626 smuãarjev na uro // noãna smuka

nadmorska višina 416 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 250 m // 4 vleãnice // površina smuãišã: 3 ha // zmogljivost: 900 smuãarjev na uro // noãna smuka

nadmorska višina od 1368 m do 1525 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 2 km // 6 km tekaških prog // 2 vleãnici // površina smuãišã: 10 ha // zmogljivost: 1.400 smuãarjev na uro //

TRIJE KRALJI

STRAŽA BLED

LOGARSKA DOLINA

âRNA NA KOROŠKEM

KANDRŠE – VIDRGA

RIBNIŠKO POHORJE

Nedaleã od Slovenske Bistrice je na 1347m visokem Velikem Vrhu v osrãju bistriškegaPohorja urejeno manjše smuãišãe, na kateregase radi vraãajo rekreativni smuãarji, družine inše posebej šolske skupine. Organizirana je šolasmuãanja, priljubljene so zimske šole v naravi.Ob smuãišãu, ki ima zdaj urejen nov sistemumetnega zasneževanja, deluje penzion Jakecs pestro gostinsko ponudbo.

Le nekajminutni sprehod iz središãa Bleda,najbolj svetovljanskega gorenjskega turistiãnegasredišãa, je dovolj, da se znajdete na manjšemsmuãišãu za zaãetnike in družine. Zagotovljenoje umetno zasneževanje in osvetlitev za noãnosmuko. Poskrbljeno je za izposojo opreme in zašolo smuãanja. Ski pass smuãarske vozovniceomogoãajo smuko na veã smuãišãih, prostvstop na rekreacijsko drsanje in na Blejski grad.V bližini Bleda so urejene tudi tekaške proge.

Dve manjši smuãišãi v eni najlepših dolin v Alpah poleg smuãanja ter osvajanja znanja tako v alpskem smuãanju kot v teku na smuãeh omogoãa sankanje na kar 4 km dolgi progi, drsanje na naravnem ledu, turno smuko in prav posebna doživetja v osrãju Savinjskih Alp pod veã kot 2000 m visokimi vrhovi. Zapeljite se po dolini s sanmi s konjsko vprego, opazujte tekmo pasjih vpreg ali se navdušite nad lednim plezanjem.

Prav v središãu ârne na Koroškem je smuãišãe, primerno za rekreacijsko in tekmovalno smuãanje, pa tudi za treninge slaloma in vele-slaloma za vse kategorije smuãarjev. Z dodatnimzasneževanjem je zagotovljenih 90 smuãarskih dni, z razsvetljavo tudi noãna smuka. Smuãišãe se nahaja v osrãju Parka Kralja Matjaža in vsako leto konec januarja vas tu ãaka posebno dožive-tje: tekmovanje v gradnji snežnih gradov (www.gradovikraljamatjaža.com)!

Ob cesti Moravãe-Zagorje, 50 kilometrov odLjubljane, je ob gostišãu Vidrgar urejeno manj-še smuãišãe, primerno za otroke in nezahtevnesmuãarje. Osnovnošolci sem prihajajo našportne dneve. Ob koncu tedna je poskrbljenotudi za noãno smuko, na smuãišãu je mogoãeorganizirati tekme za zakljuãene skupine. Ure-jeno je tudi sankališãe. Na smuãišãu potekajotudi tradicionalni spusti pležuhov – posebnihstarodavnih sani!

Na severozahodnem delu Pohorja so ob Rib-niški koãi smuãarske proge na naravnem inkompaktnem snegu. Tu uživajo tudi deskarji,družine in otroci v šolah v naravi. V okolici âr-nega vrha, najvišjega dela Pohorja, so urejenetekaške proge. Letos so na voljo nove namesti-tve: prenovljena Sitarjeva domaãija z apartmajiin gorskim wellnessom ter novi apartmaji vhišah Ribnica I in II. Gostje apartmajev lahkoz vozovnico za Ribniško Pohorje brezplaãnosmuãajo tudi na smuãišãu Kope!

T: +386 (0)2 803 45 06www.jakec-sp.si

T: +386 (0)4 578 05 34www.infrastruktura-bled.si

T: +386 (0)3 838 90 04www.logarska-dolina.si

T: +386 (0)2 823 82 69www.crna.si

T: +386 (0)3 567 51 50

T: +386 (0)2 220 88 56www.pohorje.org

42


nadmorska višina od 400 m do 550 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 1,7 km // 5 km tekaških prog // vleãnica // površina smuãišã: 8 ha // zmogljivost: 800 smuãarjev na uro // noãna smuka

nadmorska višina od 1088 m do 1704 m // dolžina smuãarskih prog: 4,2 km // 2 sedežnici, 3 vleãnice // površina smuãišãa: 20 ha // zmogljivost: 2.400 smuãarjev na uro

nadmorska višina od 490 m do 571 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 300 m // 4 km tekaških prog // vleãnica // površina smuãišã: 1 ha // zmogljivost: 450 smuãarjev na uro // noãna smuka

nadmorska višina od 471 m do 902 m // dolžina smuãarskih prog: skupaj – 3,1 km, lahke – 0,9 km, srednje – 1,6 km in težke – 0,6 km // 1 sedežnica // površina smuãišã: 12 ha // zmogljivost: 1.990 smuãarjev na uro // noãna smuka

nadmorska višina: 1210 – 1330 m // smuãarske proge: dolžina prog 1,3 km // smuãarske naprave: 2 vleãnici // zmogljivost: 1.330 smuãarjev na uro

RAVNE NA KOROŠKEM

ZELENICA

RUDNO

ZAGORJE – SC MARELA

SVIŠâAKI

Blizu samega mestnega središãa Raven naKoroškem, v neposredni bližini športnegaparka s telovadnico, pokritim bazenom, savnoin fitnesom, je na Navškem vrhu smuãišãePoseka. Namenjeno je rekreativnim in tek-movalnim smuãarjem, ki jih kljub muhasti insuhi zimi priãakajo povsem zasnežene proge.Zagotovljenih je 90 dni smuãarske sezone.Pod smuãišãem je urejeno tudi sankališãe indrsališãe.

Nad mejnim prehodom Ljubelj, med vršaciKaravank, je na eni od najlepših planin ureje-no smuãišãe tako za izkušene smuãarje kot zazaãetnike. V smuãarski šoli lahko izpopolnitesvoje znanje alpskega smuãanja ali deskanja.Zaradi osojne lege je smuãanje mogoãe še pozno spomladi. Okoliški vrhovi so primerni zanepozabno turno smuko.

V Selški dolini, streljaj od Železnikov, je namanjšem smuãišãu zagotovljen sneg z ume-tnim zasneževanjem. Proga je v celoti osvetlje-na tudi za noãno smuko in dvakrat na teden setu lahko v soju žarometov preizkusite v treningvožnji med slalomskimi ali veleslalomskimivratci z zagotovljenim merjenjem ãasa. Obnaravnem snegu so urejene tudi sankaška intekaške proge. Smuãišãe je znano po organiza-ciji tekmovanj in šolskih športnih dni.

Smuãarsko rekreacijski center Marela je le3 km oddaljeno od Zagorja, kraja v osrednjiSloveniji. Dostopno je prek Trojan (avtocestaLjubljana- Maribor), prek Moravške doline iniz Zasavja. Proge so primerne tako za rekrea-tivce kot za tekmovalce, ki se tu udeležujejorazliãnih smuãarskih tekem. Organizirani sošportni dnevi in teãaji smuãanja. Na voljo jepokrit prostor z gostinsko ponudbo. V bližinismuãišãa je tudi vzletišãe za jadralne padalce!

V gorskem centru v osrãju Snežnika, širokekraške planote nedaleã od Ilirske Bistrice, sona naravnem snegu urejene lahka, srednja intežka smuãarska proga. V bližini je priljubljenPlaninski dom, kjer je možna tudi izposojasani za spuste po urejeni sankaški progi. Dosmuãišãa so urejeni avtobusni prevozi iz Po-stojne, Pivke in Ilirske Bistrice.

T: +386 (0)2 822 33 32www.sportravne.si

T: +386 (0)4 597 15 36www.zelenica.si

T: +386 (0)41 758 431www.sc-rudno.si

T: +386 (0)41 548 605

T: +386 (0)41 638 637www.snezni-telefon.si

43



SPLETNI PORTAL SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE WWW.SLOSKI.SI

Najobsežnejši del spletnega nastopa SZS predsta-vlja portal www.sloski.si. Pričakovanja uporabni-kov, tj. ljubiteljev smučarskega športa ter strokovne javnosti in novinarjev, glede hitrosti in kakovosti obveščanja so vse večja, zato je ekipa urednikov predvsem v času sezone polno obremenjena. Novice s tekmovanj se kar vrstijo, poleg besedila opisa jih spremljajo tudi fotografije in zvočni ter videozapisi. Tedensko tako pripravijo tudi do 50 no-vic, ki jih lahko s pomočjo posebnega orodja tudi hitro pošljejo novinarjem in drugim zainteresiranim po elektronski pošti.

ww

w.s

losk

i.si

uporaba spletav smuarski zvezi slovenijeZAČETKI SPLETNE PREDSTAVITE SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE SZS SEGAJO V PREJŠNJE TISOČLETJE, V LETO 1998 KO SO BILI GLAVNI JUNAKI VSTOPNE STRANI JURE KOŠIR, URŠKA HROVAT, PRIMOŽ PETERKA IN ANDREJA GRAŠIČ. OD TAKRAT SO STRANI DOŽIVELE ŽE KAR NEKAJ OBLIKOVNIH OSVEŽITEV IN VSEBINSKIH DOPOLNITEV. ZADNJA PRENOVA JE BILA IZVEDENA POLETI LETA 2009. SPLETNI PORTAL WWW.SLOSKI.SI PA NI EDINO ORODJE SZS NA INTERNETU; LOČENO JE PREDSTAVLJENA MODRA KARTICA, KI JO JE MOGOČE NA INTERNETU TUDI KUPITI, VSE POMEMBNEJŠO VLOGO PRI POSLOVANJU ZVEZE PA IMA SPLETNA APLIKACIJA MARS, NAMENJENA EVIDENCI ČLANSTVA.

Piše: Andrej Remškar, strokovni direktor agencije Creatim Ržišnik Perc

Na portalu so predstavljene vse panoge (repre-zentance, tekmovanja, sponzorji ...), tudi ZUTS poleg podrobne predstavitve tu redno obvešča svoje člane o aktualnem dogajanju, nekaj strani pa je namenjenih še Smučarski zvezi Slovenije, njeni predstavitvi, novicam in dokumentom.

V zadnjih letih je vse pogostejša uporaba videa, zato se tudi novo področje SLOSKI video hitro pol-ni. Poleg arhiva smučarske oddaje Gremo na smuči so na voljo videoporočila in izjave naših tekmoval-cev (za zdaj so najbolj pridni uredniki, ki spremljajo smučarske skoke) in nekaj prispevkov ZUTS. Vse te vsebine si lahko obiskovalci seveda ogledajo prek spleta, kadar koli in brezplačno.

Ekipo, ki ureja portal, vodi Tomi Trbovc, predstavnik SZS za odnose z javnostmi. Posamezna področja urejajo še Luka Dolar, Klemen Zibelnik, Matevž Per-šin in Matija Stegnar. Tomi Trbovc pravi, da je zelo zadovoljen, ker je javnost tako dobro sprejela pre-novljeni portal. Število obiskovalcev se je namreč od lanske sezone povečalo za 40 odstotkov, število

ogledanih strani se je skoraj podvojilo, obiskovalci ostanejo na straneh dlje časa. Ob novicah so najbolj gledane osnovne strani panog, sledijo strani o otroških tekmovanjih in področje ZUTS. Glavnega urednika veselita količina in ažurnost objav, saj so lani skupaj pripravili več kot 1.300 novic, ob tem pa poskrbeli še za ažurnost drugih vsebin. Možnosti za razvoj vidi predvsem v dodatni obogatitvi vsebin; želi si več fotografij, predvsem pa več zvočnih in videovsebin. Vsaj osnovne informacije bodo v prihodnosti na voljo tudi v angleškem jeziku, saj je zanimanje svetovne javnosti ob uspehih naših tek-movalcev zelo veliko. Splet bodo še bolj uporabljali kot osnovno komunikacijsko platformo zveze, tudi za objavo internih dokumentov, skupščinskega gradiva itd.

V POVPREČJU VSAK DAN SKORAJ 4 NOVICE

Uredniki portala so v letu 2009 napisali več kot 1.300 novic.

Obisk portala se je v decembru povečal za 40 odstotkov glede na prejšnje leto.


www.sloski.si 45

V ozadju obsežnega portala deluje uredniški sistem Credo 3.0. Ta omogoča preprosto dodajanje in urejanje vsebin prek spleta; tako uredniki za objavo potrebujejo le računalnik z dostopom do interneta. Orodje je prilagojeno specifičnim potrebam pri delu urednikov SZS. Razvili so ga v agenciji Creatim Ržišnik Perc, ki je partner SZS tudi pri drugih sple-tnih projektih.

SPLETNA PREDSTAVITEV MODRE KARTICE WWW.MODRAKARTICA.COM

Modra kartica je članska izkaznica Smučarske zveze Slovenije, ki imetnikom prinaša tudi zavarovanje ter ugodnosti in popuste pri partnerjih. Na spletnem mestu Modre kartice, ki se lahko pohvali s sodobno in z dinamično obliko, so podrobno predstavljene različne vrste kartic, aktualne novice ter vse ugo-dnosti, ki jih partnerji ponujajo imetnikom. Poseb-no področje je namenjeno klubom in društvom. Ker njihovi člani predstavljajo pomemben del član-stva SZS in imetnikov Modre kartice, morajo biti klubi hitro in podrobno obveščeni o vseh novostih in spremembah, povezanih s članstvom. Splet se je tudi tukaj izkazal kot zelo koristno orodje.

Vloga spletnega mesta pa se ne konča pri predsta-vitvenih vsebinah, novicah in pri napotkih: obisko-valci namreč lahko Modro kartico prek spleta tudi kupijo. Postopek je preprost in predvsem varen: vsi podatki so namreč ob prenosu prek spleta zaščiteni z najsodobnejšimi varnostnimi mehanizmi, ki se uporabljajo tudi v elektronskem bančništvu. Spletna trgovina omogoča plačilo s kreditnimi karticami (Mastercard, Visa, Diners), prek spletne banke Abanet ali z običajno položnico (ki jo lahko plačate v vaši spletni banki, na pošti ali v banki). Spletna trgovina je v ozadju popolnoma povezana z aplikacijo MARS, zato skrbniki ob spletnih naroči-lih skrbijo le za kontrolo, nimajo pa dodatnega dela z vnosom ali ročno obdelavo podatkov.

Ključno komunikacijsko orodje Modre kartice predstavlja elektronska pošta. Pomembnejše novice, ki večinoma predstavljajo aktualne ugodnosti partnerjev, hkrati z objavo na spletu »odletijo« tudi v elektronske poštne predale k več

tisoč naročnikom. Orodje za pošiljanje e-pošte je veliko bolj prilagodljivo, veliko hitrejše, predvsem bistveno cenejše od komuniciranja po klasični pošti. Po vsakem pošiljanju lahko urednik preveri zavrnjena sporočila in pogleda v poročilu, koliko uporabnikov je sporočilo prejelo, odprlo in v njem kliknilo kakšno izmed povezav. Te informacije nato upošteva pri oblikovanju vsebine naslednjih e-no-vic. Mirno lahko rečemo, da bi bila brez e-pošte komunikacija z imetniki Modre kartice bistveno skromnejša in zato tudi manj učinkovita, člani pa bi bili slabše obveščeni o vseh prednostih, ki jim jih prinaša Modra kartica.

SPLETNA APLIKACIJA MARS

Spletna aplikacija MARS vse bolj prevzema vlogo osrednjega informacijskega orodja Smučarske zveze Slovenije, vsaj kar se tiče evidence članstva. Ob temeljiti prenovi, ki jo je pod budnim očesom Matjaža Štiblja izvedla agencija Creatim Ržišnik Perc pred sezono 2007/2008, je aplikacija postala dovolj zmogljiva in robustna, obenem pa tudi odprta za nadaljnje širitve in dopolnitve.

SPLET IZVRSTNO OPRAVLJA SVOJO NALOGO Klubi in društva podatke na papirju poši-

ljajo le še za 6 odstotkov svojih članov. Pred tremi sezonami je bilo takih kar petkrat več.

Pri individualnih članih je bilo pred prenovo spletnih nakupov Modre kartice le za

vzorec (2,5 odstotka). V aktualni sezoni jih je že čez 30 odstotkov.

Aplikacijo MARS uporablja več vrst uporabnikov:

• Najštevilčnejši uporabniki so klubi in društva. Ti vpisujejo, pregledujejo in urejajo podatke o svojih članih, jim v novi sezoni preprosto podaljšujejo članstvo, pregledajo lahko svoje obveznosti za plačilo članarin. Zaradi preprostih postopkov in številnih avtomatskih kontrol je število napak, ki se pojavljajo pri delu, minimalno.

• Za vnos novih članov, ki jih pridobijo na svojih prodajnih mestih, aplikacijo uporabljajo partner-ska podjetja; največ dela z vnosi imajo v proda-jalnah Hervis. Ti lahko prek spleta tudi kadar koli preverijo, ali ima njihov kupec veljavno Modro kartico in je s tem upravičen do ugodnosti.

• Partnersko podjetje Nova Orbita ureja in nadalje obdeluje podatke o članih ter klubih. Zahtevke iz MARS-a preverijo in nato izdelajo kartice. Aplikacija MARS je tesno povezana z njihovim informacijskim sistemom. Po obdelavi se podatki o izdanih karticah in klubih po opravljenem po-stopku spet shranijo v aplikaciji, kjer so na voljo vsem uporabnikom.

• Na Smučarski zvezi Slovenije lahko sproti spre-mljajo podatke o prodaji in številu članov, pred-vsem pa uporabljajo številne evidence in izpise, ki so na voljo v aplikaciji, za vsakdanje delo.

Matjaž Štibelj, vodja projekta in pomočnik direktor-ja SZS, s podatki o uporabi spletne aplikacije MARS ponazori, kako dobro le-ta opravlja zastavljeno nalogo. Medtem ko so v sezoni 2006/2007, torej pred prenovo, klubi in društva po klasični pošti s papirnatimi obrazci prijavili še okoli 30 % svojih čla-nov, se je ta številka v sezoni po prenovi razpolovila, v aktualni sezoni pa je »papirnatih« članov le še dobrih 6 odstotkov. Ob približno nespremenjenem številu klubskih članov to pomeni, da je aplikacija samo v tej sezoni prihranila sodelavcem SZS in Nove Orbite okoli 1.500 vnosov članov, ob tem pa tudi bistveno zmanjšala število napak, ki nastanejo ob branju ročno izpolnjenih obrazcev in njihovem vnosu.

Podobno se povečuje tudi učinkovitost spletne trgovine, v kateri Modro kartico kupujejo t. i. »individualni« člani, torej tisti, ki niso člani društev in klubov. V sezoni pred prenovo je bilo spletnih nakupov le za vzorec, okoli 2,5 odstotka, takoj po prenovi pa že 14 %. Številka se je v naslednjih dveh letih še enkrat podvojila; tako je v aktualni sezoni Modro kartico prek spleta kupilo že več kot 30 % individualnih članov Smučarske zveze.

Zaradi uspešnega delovanja in usmeritve, da bo aplikacija MARS postala osrednja evidenca Smučarske zveze Slovenije, se tudi po izdelavi redno dopolnjuje z dodatnimi funkcionalnostmi. Tako smo že pred preteklo sezono delu članov poslali elektronske evidenčne liste in s tem bistveno zmanjšali stroške pošiljanja ter poenostavili posto-pek podaljšanja članstva. Pred aktualno sezono je bila izdelana podpora dvojnemu članstvu za člane z usposobljenostjo ZUTS, ravno tako je na novo podprto evidentiranje izpisnic in postopek ob prehodu člana v drug klub. A idej in možnosti za izboljšave še nekaj časa ne bo zmanjkalo.

Smučarska zveza Slovenije s svojim spletnim nasto-pom in z aplikacijami dokazuje, da je splet mogoče izkoristiti za bistveno več kot samo za osnovno predstavitev. Uporablja ga ne samo za komuni-kacijo, ampak tudi za poslovanje in optimizacijo internih procesov. Dolgoročnega partnerja je našla v agenciji Creatim Ržišnik Perc, kjer znajo spletne rešitve ne samo oblikovati in kakovostno izvesti, ampak predvsem ustrezno svetovati ter naročniku predlagati optimalne rešitve.


Od 0 do 120 Mb v eni sekundi!

Brskanje med neštetimi informacijami po spletu bo za naše naročnike potekalo veliko hitreje, saj smo

nadgradili hitrosti v vseh obstoječih paketih. Tudi tistim, ki so naročeni na trojčke. Mislili smo tudi na

najzahtevnejše uporabnike, za katere smo oblikovali dva popolnoma nova paketa s superhitro povezavo:

120/10 Mb/s in 50/5 Mb/s. Več informacij na novadoba.telemach.si.

080 22 88

Povečali smo hitrosti v obstoječih paketih interneta in dodali nove.

Tele

mac

h d

.o.o

., C

esta

Lju

blja

nsk

e bri

gade

21

, 10

00

Lju

blja

na


modre novice 2009/2010 2

Documents