1

MODUL USTAVNA UREDITEV MODUL USTAVNA UREDITEV

Dr. BlaDr. Blažž IvancIvanc

Opozorilo: Opozorilo: --SliSliččice vsebujejo le glavne oporne toice vsebujejo le glavne oporne toččke pri izbranih poglavjih uke pri izbranih poglavjih uččne ne

snovi!snovi!-- ©© Samo za rabo Samo za rabo šštudentov Vtudentov VŠŠZ Z -- prepovedano razmnoprepovedano razmnožževanje in evanje in

vse oblike distribucije.vse oblike distribucije.

Osnove ustavnega pravaOsnove ustavnega prava

�� Kaj je pravo? Kaj je ustavno pravo? Zakaj Kaj je pravo? Kaj je ustavno pravo? Zakaj ga potrebujemo? Narava prava in znaga potrebujemo? Narava prava in značčaj aj pravne znanostipravne znanosti

�� OmneOmne iusius hominemhominem causacausa constitutumconstitutum estest�� Platon, Aristotel, Platon, Aristotel, PolibijPolibij: iskanje najbolj: iskanje najboljšše e ustave oz. drustave oz. držžavne oblike; nauk o meavne oblike; nauk o meššani ani drdržžavni oblikiavni obliki

�� Ideja Ideja konstitucionalizmakonstitucionalizma; ustavne ; ustavne konvencije ZDA, ZRN, EUkonvencije ZDA, ZRN, EU

2

Pravni viri ustavnega rangaPravni viri ustavnega ranga

�� Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti (Ur. l. 44/90Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti (Ur. l. 44/90 z z dne 6. 12. 1990)dne 6. 12. 1990)

�� Deklaracija ob neodvisnosti (Ur. l. 1Deklaracija ob neodvisnosti (Ur. l. 1--7/91 7/91 ––I z dne 25. junija 1991)I z dne 25. junija 1991)�� Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RepubliTemeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike ke Slovenije (Ur. l. RS, Slovenije (Ur. l. RS, ššt. 1t. 1--I z dne 25. junija 1991)I z dne 25. junija 1991)

�� Ustava Republike Slovenije, sprejeta 23. decembra 1991 (Uradni lUstava Republike Slovenije, sprejeta 23. decembra 1991 (Uradni list ist RS, RS, ššt. 33/91t. 33/91--I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)

�� Ustavni zakoni, ki spreminjajo in dopolnjujejo Ustavo; UZ80, UZ3Ustavni zakoni, ki spreminjajo in dopolnjujejo Ustavo; UZ80, UZ3a, a, 47, 68, UZ14, UZ43 in UZ50)47, 68, UZ14, UZ43 in UZ50)

�� Pogodba o Evropski skupnosti in Pogodba o Evropski uniji (PogodbPogodba o Evropski skupnosti in Pogodba o Evropski uniji (Pogodba a o pristopu k ES in EU), Ustava EU, podpisana 29. 10. 2004, o pristopu k ES in EU), Ustava EU, podpisana 29. 10. 2004, predviden zapredviden začčetek veljavnosti 1. 11. 2006 (ne gre za nadrejen etek veljavnosti 1. 11. 2006 (ne gre za nadrejen ustavnopravni vir, ampak za prirejen vir)ustavnopravni vir, ampak za prirejen vir)

Temeljna ustavna listina o Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RSsamostojnosti in neodvisnosti RS

�� I. razglasitev RS za samostojno in I. razglasitev RS za samostojno in neodvisno drneodvisno držžavo; prenehanje veljavnosti avo; prenehanje veljavnosti ustave SFRJ; prevzem vseh prenesenih ustave SFRJ; prevzem vseh prenesenih pravic in dolpravic in dolžžnostinosti

�� II. drII. držžavne meje so mednarodno priznane avne meje so mednarodno priznane meje dotedanje SFRJ z sosednjimi meje dotedanje SFRJ z sosednjimi drdržžavami in meja z RH v okviru SFRJavami in meja z RH v okviru SFRJ

�� III. zagotovilo varstva III. zagotovilo varstva ččlovekovih pravic in lovekovih pravic in temeljnih svobotemeljnih svoboššččin; varstva manjin; varstva manjššinin

3

Struktura Ustave RSStruktura Ustave RS

�� I. SPLOI. SPLOŠŠNE DOLONE DOLOČČBEBE

II. II. ČČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠŠČČINEINE

III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJAIII. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA

IV. DRIV. DRŽŽAVNA UREDITEVAVNA UREDITEV

V. SAMOUPRAVAV. SAMOUPRAVA

VI. JAVNE FINANCEVI. JAVNE FINANCE

VII. USTAVNOST IN ZAKONITOSTVII. USTAVNOST IN ZAKONITOST

VIII. USTAVNO SODIVIII. USTAVNO SODIŠŠČČEE

IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVEIX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE

X. PREHODNE IN KONX. PREHODNE IN KONČČNE DOLONE DOLOČČBEBE

Preambula Ustave RSPreambula Ustave RS

�� Preambula se glasi: Preambula se glasi: IzhajajoIzhajajočč iz Temeljne iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih Republike Slovenije, ter temeljnih ččlovekovih lovekovih pravic in svobopravic in svoboššččin, temeljne in trajne pravice in, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodloslovenskega naroda do samoodloččbe, in iz be, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v veveččstoletnem boju za narodno osvoboditev stoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo druveljavili svojo držžavnost, sprejema Skupavnost, sprejema Skupššččina ina Republike Slovenije Ustavo Republike SlovenijeRepublike Slovenije Ustavo Republike Slovenije..

4

SploSploššne dolone določčbe ustave: Slovenija be ustave: Slovenija kot demokratikot demokratiččna republika na republika

�� Prvi Prvi ččlen:len: Slovenija je demokratiSlovenija je demokratiččna republika.na republika.�� Pomen izraza: Pomen izraza: ““RepublikaRepublika””; Slovenija je dr; Slovenija je držžavaava�� Republikanska oblika ureditve drRepublikanska oblika ureditve držžave; ne vpliva na ave; ne vpliva na demokratidemokratiččno ureditev drno ureditev držžave; pomeni zgolj to, da ave; pomeni zgolj to, da ššef ef drdržžave ni monarhave ni monarh

�� NaNaččelo demokratielo demokratiččnosti;nosti;�� temelji na natemelji na naččelu suverenosti ljudstva (doloelu suverenosti ljudstva (določčeno je v 3. eno je v 3. ččlenu)lenu)

�� PolitiPolitiččna oblast mora imeti veljavno pravno legitimacijo s na oblast mora imeti veljavno pravno legitimacijo s strani ljudstvastrani ljudstva

�� Zahteva, da ljudstvo kot nosilec in imetnik drZahteva, da ljudstvo kot nosilec in imetnik držžavne avne oblasti z njo razpolaga in jo izvroblasti z njo razpolaga in jo izvrššujeuje

SploSploššne dolone določčbe ustave: Nabe ustave: Naččelo elo samoodlosamoodloččbebe

�� 1. odstavek 3. 1. odstavek 3. ččlena ustave: Slovenija je lena ustave: Slovenija je drdržžava vseh svojih drava vseh svojih držžavljank in avljank in drdržžavljanov, ki temelji na trajni in avljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlosamoodloččbe.be.

�� Pravica do samoodloPravica do samoodloččbe je: temeljna, be je: temeljna, trajna in neodtujljiva; ima predtrajna in neodtujljiva; ima pred--ustavno ali ustavno ali naravnopravno legitimnost.naravnopravno legitimnost.

5

NaNaččelo pravne in socialne drelo pravne in socialne držžaveave

�� 2. 2. ččlen:len: Slovenija je pravna in socialna Slovenija je pravna in socialna drdržžava.ava.

NaNaččelo drelo držžavne in ljudske avne in ljudske suverenostisuverenosti

�� 3. 3. ččlen, prvi stavek 2. odstavka:len, prvi stavek 2. odstavka: V V Sloveniji ima oblast ljudstvo; Sloveniji ima oblast ljudstvo;

�� 4. 4. ččlen:len: Slovenija je ozemeljsko enotna in Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva drnedeljiva držžava.ava.

�� KlasiKlasiččni elementi drni elementi držžavne suverenosti: avne suverenosti: ozemlje, prebivalstvo, dejansko ozemlje, prebivalstvo, dejansko izvrizvršševanje oblasti nad njima,in novejevanje oblasti nad njima,in novejšši i elementi: podrejenost mednarodnemu elementi: podrejenost mednarodnemu pravu in varstvo pravu in varstvo ččlovekovih pravic lovekovih pravic

6

NaNaččelo delitve oblastielo delitve oblasti

�� Drugi stavek 2. odstavka 3. Drugi stavek 2. odstavka 3. ččlena: Drlena: Držžavljanke in dravljanke in držžavljani izvravljani izvrššujejo oblast ujejo oblast neposredno in (posredno; op. neposredno in (posredno; op. pispis.) z volitvami, po na.) z volitvami, po naččelu delitve oblasti na elu delitve oblasti na zakonodajno, izvrzakonodajno, izvrššilno in sodno. (ti. horizontalna delitev oblasti)ilno in sodno. (ti. horizontalna delitev oblasti)

�� Oblike posredne demokracija: volitve v DZ in DS, lokalne volitveOblike posredne demokracija: volitve v DZ in DS, lokalne volitve; volivci ; volivci ččlanom parlamenta podelijo mandat oz. jih pooblastijo, da v njiholanom parlamenta podelijo mandat oz. jih pooblastijo, da v njihovem vem imenu odloimenu odloččajo o najpomembnejajo o najpomembnejšših druih družžbenih vprabenih vpraššanjih.anjih.

�� Poslanci so predstavniki vsega ljudstva, niso vezani na navodilaPoslanci so predstavniki vsega ljudstva, niso vezani na navodila (82. (82. ččlen/1). len/1).

�� Oblike neposredne demokracije: Oblike neposredne demokracije: ustavnorevizijskiustavnorevizijski referendum, zakonodajni referendum, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum, lokalni referendum, ljudskareferendum, posvetovalni referendum, lokalni referendum, ljudskainiciativa, pravica do peticije, iniciativa, pravica do peticije, ustavnorevizijskiustavnorevizijski referendum, zakonodajni referendum, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum, lokalni referendum, ljudskareferendum, posvetovalni referendum, lokalni referendum, ljudska iniciativa iniciativa ((ustavnorevizijskaustavnorevizijska i. 168. i. 168. ččlen: 30.0000 volivcev, zakonodajna i. 88. len: 30.0000 volivcev, zakonodajna i. 88. ččlen: len: 5.000 volivcev, lokalna i. ZLS: najmanj 5% volivcev ), pravica d5.000 volivcev, lokalna i. ZLS: najmanj 5% volivcev ), pravica do peticije o peticije (45. (45. ččlen: Vsak drlen: Vsak držžavljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud avljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splosploššnega pomena.)nega pomena.)

Veje drVeje držžavne oblasti in njihova avne oblasti in njihova medsebojna razmerjamedsebojna razmerja

�� DrDržžavna organizacija se deli na zakonodajno, avna organizacija se deli na zakonodajno, izvrizvrššilno in sodno vejo oblastiilno in sodno vejo oblasti

�� Zakonodajna oblast: DrZakonodajna oblast: Držžavni zbor in Dravni zbor in Držžavni svet avni svet (dvodomni sistem), (dvodomni sistem), njnj. funkcija: sprejemati . funkcija: sprejemati zakone, organa sta voljena s strani ljudstvazakone, organa sta voljena s strani ljudstva

�� IzvrIzvrššilna oblast: Vlada z upravo, ilna oblast: Vlada z upravo, njnj. funkcija . funkcija izvrizvršševanje zakonov, delno predsednik republikeevanje zakonov, delno predsednik republike

�� Sodna oblast: v rokah sodnikov oz. sodiSodna oblast: v rokah sodnikov oz. sodišščč, , njnj. . funkcija nepristransko razsojanje o sporih funkcija nepristransko razsojanje o sporih

�� Poseben poloPoseben položžaj ima Ustavno sodiaj ima Ustavno sodišščče RS, ki je e RS, ki je varuh ustave oz. ustavnosti, ustavna pritovaruh ustave oz. ustavnosti, ustavna pritožžbaba

7

Temeljne naloge drTemeljne naloge držžave (5. ave (5. ččlen)len)

�� uresniuresniččevanje Ustave RSevanje Ustave RS�� varovanje varovanje ččlovekovih pravic in temeljnih svobolovekovih pravic in temeljnih svoboššččinin�� varovanje in zagotavljanje pravic avtohtone italijanske in madvarovanje in zagotavljanje pravic avtohtone italijanske in madžžarske arske narodne skupnostinarodne skupnosti

�� skrb za avtohtone slovenske narodne manjskrb za avtohtone slovenske narodne manjššine v sosednjih drine v sosednjih držžavah, avah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospeza slovenske izseljence in zdomce, ter pospešševanje njihovih stikov evanje njihovih stikov z domovino. (Slovenci brez slovenskega drz domovino. (Slovenci brez slovenskega držžavljanstva lahko uavljanstva lahko užživajo ivajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh prav Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic vic in ugodnosti doloin ugodnosti določča zakon.)a zakon.)

�� skrb za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediskrb za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediššččine ter ine ter ustvarjanje moustvarjanje možžnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj nosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj SlovenijeSlovenije

DrDržžavni simboli (grb, zastava in avni simboli (grb, zastava in himna)himna)

�� DrDržžavne simbole ureja 6. avne simbole ureja 6. ččlenlen�� 1. odst.: Grb Slovenije ima obliko 1. odst.: Grb Slovenije ima obliko ššččita. V sredini ita. V sredini ššččita je na modri ita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modpodlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri ri ččrti, rti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate ššesterokrake zvezde. esterokrake zvezde. ŠŠččit it je ob stranicah rdeje ob stranicah rdečče obrobljen. Grb se oblikuje po doloe obrobljen. Grb se oblikuje po določčenem enem geometrijskem in barvnem pravilu. geometrijskem in barvnem pravilu.

�� 2. odst.: Zastava Slovenije je belo2. odst.: Zastava Slovenije je belo--modromodro--rderdečča slovenska narodna a slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med zastava z grbom Slovenije. Razmerje med šširino in dolirino in dolžžino zastave ino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdemodra, rdečča. Vsaka barva zavzema po a. Vsaka barva zavzema po šširini tretjino prostora irini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z enozastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z enopolovico v belo polje, z drugo pa v modro.polovico v belo polje, z drugo pa v modro.

�� 3. odst.: Himna Slovenije je Zdravljica.3. odst.: Himna Slovenije je Zdravljica.�� 4. odst.: Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. 4. odst.: Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.

8

Razmerja med drRazmerja med držžavo in verskimi avo in verskimi skupnostmiskupnostmi

�� 7. 7. ččlenlen: Dr: Držžava in verske skupnosti so loava in verske skupnosti so loččene. ene.

Verske skupnosti so enakopravne; njihovo Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.delovanje je svobodno.

�� Razmerja med drRazmerja med držžavo in v.s. torej urejajo tri avo in v.s. torej urejajo tri medsebojno povezana namedsebojno povezana naččela: naela: naččelo loelo loččenosti, enosti, nanaččelo enakopravnosti v. s. in naelo enakopravnosti v. s. in naččelo elo svobodnega delovanja oz. avtonomije v.s. svobodnega delovanja oz. avtonomije v.s.

Skladnost notranjega prava z mednarodnim pravom in Skladnost notranjega prava z mednarodnim pravom in pravom EUpravom EU

�� 8. 8. ččlenlen dolodoločča, da morajo a, da morajo biti zakoni in drugi predpisi biti zakoni in drugi predpisi v skladu:v skladu:

1. s splo1. s sploššno veljavnimi nano veljavnimi naččeli eli mednarodnega prava inmednarodnega prava in

2. z mednarodnimi pogodbami, 2. z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. ki obvezujejo Slovenijo.

NaNaččelo neposredne uporabe elo neposredne uporabe mednarodnih pogodb: mednarodnih pogodb: Ratificirane in objavljene Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.uporabljajo neposredno.

�� Mesto Mednarodna Mesto Mednarodna pogodba je v hierarhiji pogodba je v hierarhiji pravnih aktov pod ustavo in pravnih aktov pod ustavo in nad zakoni nad zakoni

�� 3.a 3.a ččlenlen (dodan leta 2003, Ur.l. RS, (dodan leta 2003, Ur.l. RS, ššt.t. 24/03)24/03)Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira drdržžavni zbor z dvotretjinsko veavni zbor z dvotretjinsko veččino glasov vseh poslancev, ino glasov vseh poslancev, prenese izvrprenese izvršševanje dela suverenih pravic na mednarodne evanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoorganizacije, ki temeljijo na spošštovanju tovanju ččlovekovih pravic in lovekovih pravic in temeljnih svobotemeljnih svoboššččin, demokracije in nain, demokracije in naččel pravne drel pravne držžave, ter ave, ter vstopi v obrambno zvezo z drvstopi v obrambno zvezo z držžavami, ki temeljijo na avami, ki temeljijo na spospošštovanju teh vrednot. tovanju teh vrednot.

Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejPred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejššnjega odstavka njega odstavka lahko drlahko držžavni zbor razpiavni zbor razpišše referendum. Predlog je na e referendum. Predlog je na referendumu sprejet, referendumu sprejet, čče zanj glasuje vee zanj glasuje veččina volivcev, ki so ina volivcev, ki so veljavno glasovali. Drveljavno glasovali. Držžavni zbor je vezan na izid avni zbor je vezan na izid referenduma. referenduma. ČČe je bil referendum izveden, glede zakona o e je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. dopustno razpisati.

Pravni akti in odloPravni akti in odloččitve, sprejeti v okviru mednarodnih itve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrorganizacij, na katere Slovenija prenese izvršševanje dela evanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. ureditvijo teh organizacij.

V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odloV postopkih sprejemanja pravnih aktov in odloččitev v itev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrizvršševanje dela suverenih pravic, vlada sproti obveevanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvešščča a drdržžavni zbor o predlogih takih aktov in odloavni zbor o predlogih takih aktov in odloččitev ter o svoji itev ter o svoji dejavnosti. Drdejavnosti. Držžavni zbor lahko o tem sprejema staliavni zbor lahko o tem sprejema stališščča, vlada a, vlada pa jih upopa jih upoššteva pri svojem delovanju. Razmerja med teva pri svojem delovanju. Razmerja med drdržžavnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja avnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko vezakon, ki se sprejme z dvotretjinsko veččino glasov navzoino glasov navzoččih ih poslancev. poslancev.

9

NaNaččelo lokalne samoupraveelo lokalne samouprave

�� 9. 9. ččlenlen: V Sloveniji je zagotovljena lokalna : V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava. (Vertikalna delitev oblasti; nasamouprava. (Vertikalna delitev oblasti; naččelo elo subsidiarnosti)subsidiarnosti)

�� Podrobneje je doloPodrobneje je določčena v V. poglavju (ena v V. poglavju (ččleni 138leni 138--145)145)

�� UresniUresniččuje se v obuje se v obččinah in drugih lokalnih inah in drugih lokalnih skupnostihskupnostih

�� V Sloveniji je zaenkrat ustanovljena ena raven V Sloveniji je zaenkrat ustanovljena ena raven lokalne samouprave, ni pa lokalne samouprave, ni pa šše regij kot II. ravnie regij kot II. ravni

Glavno mestoGlavno mesto

�� 10. 10. ččlen:len: Glavno mesto Slovenije je Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. Ljubljana.

10

PoloPoložžaj draj držžavljanov in tujcevavljanov in tujcev

�� 12. 12. ččlen: Status drlen: Status držžavljanstva mora urediti avljanstva mora urediti zakon.zakon.

�� Ureja ga Zakon o drUreja ga Zakon o držžavljanstvuavljanstvu�� 13. 13. ččlen: Tujci imajo v Sloveniji v skladu z len: Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni zagotovljene s to ustavo in z zakoni (Zakon o tujcih), razen tistih, ki jih imajo (Zakon o tujcih), razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo drpo ustavi ali po zakonu samo držžavljani avljani Slovenije. Slovenije.

HIERARHIJA PRAVNIH NORM IN HIERARHIJA PRAVNIH NORM IN AKTOVAKTOV

�� 2. 2. ččlenlen; Slovenija je pravna dr; Slovenija je pravna držžava.ava.�� Temelj pravne ureditve drTemelj pravne ureditve držžave Slovenije je ave Slovenije je ustava.ustava.

�� Pravni red nato dopolnjujejo, nadgrajujejo in Pravni red nato dopolnjujejo, nadgrajujejo in natannatanččneje opredeljujejo nineje opredeljujejo nižžji (sploji (sploššni in ni in posamiposamiččni) pravni aktini) pravni akti

�� NaNaččelo pravne drelo pravne držžave postavlja zahtevo po ave postavlja zahtevo po pravni pravilnosti vseh splopravni pravilnosti vseh sploššnih in posaminih in posamiččnih nih pravnih aktov (napravnih aktov (naččelo ustavnosti in zakonitosti)elo ustavnosti in zakonitosti)

�� Pravni red mora biti neprotisloven in notranje Pravni red mora biti neprotisloven in notranje skladen; zahteva po skladnosti pravnih norm in skladen; zahteva po skladnosti pravnih norm in aktovaktov

11

NANAČČELO USTAVNOSTI IN ELO USTAVNOSTI IN NANAČČELO ZAKONITOSTIELO ZAKONITOSTI

�� 153. 153. ččlen len (usklajenost pravnih aktov);(usklajenost pravnih aktov);Zakoni, podzakonski predpisi in drugi sploZakoni, podzakonski predpisi in drugi sploššni akti morajo biti v ni akti morajo biti v skladu z ustavo. skladu z ustavo.

Zakoni morajo biti v skladu s sploZakoni morajo biti v skladu s sploššno veljavnimi nano veljavnimi naččeli eli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral drjih je ratificiral držžavni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploavni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploššni ni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. (izvedba 8. in 3.a (izvedba 8. in 3.a ččlena)lena)

Podzakonski predpisi in drugi sploPodzakonski predpisi in drugi sploššni akti morajo biti v skladu z ni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. ustavo in z zakoni.

PosamiPosamiččni akti in dejanja drni akti in dejanja držžavnih organov, organov lokalnih avnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakoskupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali nu ali na zakonitem predpisu. na zakonitem predpisu.

TEMELJNA USTAVNA LISTINA RS RSTEMELJNA USTAVNA LISTINA RS RSUSTAVA RSUSTAVA RS

USTAVNI ZAKONUSTAVNI ZAKON

�� NANAČČELA MEDNARODNEGA PRAVA,ELA MEDNARODNEGA PRAVA,�� OBJAVLJENE POGODBE MEDNARODNEGA PRAVA, ki jih ratificira DrOBJAVLJENE POGODBE MEDNARODNEGA PRAVA, ki jih ratificira Držžavni zboravni zbor

�� ZAKONI,ZAKONI,�� OBJAVLJENE MEDN. POGODBE, ki jih ratificira vladaOBJAVLJENE MEDN. POGODBE, ki jih ratificira vlada

�� PODZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI SPLOPODZAKONSKI PREDPISI IN DRUGI SPLOŠŠNI AKTINI AKTI

�� POSAMIPOSAMIČČNI AKTI IN DEJANJANI AKTI IN DEJANJA( DR( DRŽŽAVNIH ORGANOV,AVNIH ORGANOV,

ORGANOV LOKALNIH SKUPNOSTI IN NOSILCEV JAVNIH POOBLASTIL)ORGANOV LOKALNIH SKUPNOSTI IN NOSILCEV JAVNIH POOBLASTIL)

12

Upravni postopek + le Upravni postopek + le vrovroččitev naslovniku (ZUP itev naslovniku (ZUP in posebni zakoni)in posebni zakoni)

Upravni organi:Upravni organi:I.I. st: upravne st: upravne

enote, nosilci enote, nosilci javjavpooblastil oz. pooblastil oz. obobččinkseinkse upraveuprave

II.II. II. st.: II. st.: ministrstva oz. ministrstva oz. žžupani obupani obččinin

PosamiPosamiččni upravni akti:ni upravni akti:--Upravne odloUpravne odloččbe, sklepi be, sklepi inin--PosamiPosamiččni akti za ni akti za izvrizvršš. . Javnih pooblastilJavnih pooblastil

PosamiPosamiččne aline aliKonkretneKonkretne

Postopek pomanjkljivo Postopek pomanjkljivo urejen + objavaurejen + objava

--VladaVlada--Upravni organi (zlasti Upravni organi (zlasti ministrstva)ministrstva)--Organi lokalnih skupnostiOrgani lokalnih skupnosti--Nosilci javnih pooblastilNosilci javnih pooblastil

SploSploššni upravnopravni akti ni upravnopravni akti oz. izvroz. izvrššilni (podzakonski) ilni (podzakonski) akti:akti:--Uredba,poslovnik, odlokUredba,poslovnik, odlok--Pravilnik, odredba, Pravilnik, odredba, navodilanavodila--Statuti, odlokiStatuti, odloki--SploSploššni akti za ni akti za izvrizvršš. . Javnih pooblastilJavnih pooblastil

Odvisne, izvedene Odvisne, izvedene ((derivativnederivativne), splo), sploššne oz. ne oz. izvrizvrššilne (upravnopravne) ilne (upravnopravne) normenorme

Zakonodajni postopek + Zakonodajni postopek + objava (poslovnik DZ RS)objava (poslovnik DZ RS)(108. (108. ččlen U RS) + objavalen U RS) + objava

Zakonodajalec (DrZakonodajalec (Držžavni avni zbor RS)zbor RS)Predsednik republike (108. Predsednik republike (108. ččlen U RS)len U RS)

Zakon, Uredba z zakonsko Zakon, Uredba z zakonsko momoččjojo

..ali ..ali originarneoriginarne

Ustavodajni postopek + Ustavodajni postopek + objava (168.objava (168.--171. 171. ččlen U len U RS)RS)

UstavodajalecUstavodajalec (Dr(Držžavni avni zbor RS)zbor RS)

Ustava, ustavni zakonUstava, ustavni zakonZaZaččetne oz. izvorne,etne oz. izvorne,abstraktneabstraktne

POSTOPEKPOSTOPEKIZDAJATELJIZDAJATELJPRAVNI AKTIPRAVNI AKTIPRAVNE NORMEPRAVNE NORME

Veljavnost in objava predpisov, Veljavnost in objava predpisov, prepoved povratne veljave pravnih prepoved povratne veljave pravnih

aktovaktov�� 154. 154. ččlen; len; Predpisi morajo biti objavljeni, preden zaPredpisi morajo biti objavljeni, preden začčno veljati. no veljati. Predpis zaPredpis začčne veljati petnajsti dan po objavi, ne veljati petnajsti dan po objavi, čče ni v njem drugae ni v njem drugačče e dolodoloččeno. eno.

DrDržžavni predpisi se objavljajo v dravni predpisi se objavljajo v držžavnem uradnem listu, predpisi avnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same dololokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določčijo. ijo.

�� 155. 155. ččlen;len;Zakoni, drugi predpisi in sploZakoni, drugi predpisi in sploššni akti ne morejo imeti uni akti ne morejo imeti uččinka za inka za nazaj. nazaj. Samo zakon lahko doloSamo zakon lahko določči, da imajo posamezne njegove doloi, da imajo posamezne njegove določčbe be uuččinek za nazaj, inek za nazaj, čče to zahteva javna korist in e to zahteva javna korist in čče se s tem ne posega e se s tem ne posega v pridobljene pravice. v pridobljene pravice.

13

NADZOR NAD PROTIPRAVNOSTJO NADZOR NAD PROTIPRAVNOSTJO PREDPISOV IN POSAMIPREDPISOV IN POSAMIČČNIH AKTOVNIH AKTOV

�� 156. 156. ččlen len (postopek za oceno ustavnosti); (postopek za oceno ustavnosti); ČČe sodie sodišščče pri odloe pri odloččanju meni, anju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postoda je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti pek prekiniti in zain začčeti postopek pred ustavnim sodieti postopek pred ustavnim sodiššččem. Postopek pred sodiem. Postopek pred sodiššččem se em se nadaljuje po odlonadaljuje po odloččitvi ustavnega sodiitvi ustavnega sodišščča.a.

��

�� 157. 157. ččlen len (upravni spor); O zakonitosti dokon(upravni spor); O zakonitosti dokonččnih posaminih posamiččnih aktov, s nih aktov, s katerimi drkaterimi držžavni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblasavni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil til odloodloččajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikoajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in v in organizacij, odloorganizacij, odločča v upravnem sporu pristojno sodia v upravnem sporu pristojno sodišščče, e, čče za doloe za določčeno eno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo.

ČČe ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloe ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odločča v upravnem sporu pristojno a v upravnem sporu pristojno sodisodišščče tudi o zakonitosti posamie tudi o zakonitosti posamiččnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v nih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. ustavne pravice posameznika.

�� 158. 158. ččlen len (pravnomo(pravnomoččnost); Pravna razmerja, urejena s pravnomonost); Pravna razmerja, urejena s pravnomoččno no odloodloččbo drbo držžavnega organa, je mogoavnega organa, je mogočče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le e odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, dolov primerih in po postopku, določčenih z zakonom.enih z zakonom.

ČČLOVEKOVE PRAVICE IN LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOTEMELJNE SVOBOŠŠČČINE (INE (ČČPTS)PTS)�� Zgodovinski razvoj;Zgodovinski razvoj;�� MagnaMagna CartaCarta LibertatumLibertatum 1215 in 1225 (poseg v osebno svobodo in druge 1215 in 1225 (poseg v osebno svobodo in druge pravice je dopusten le na podlagi zakonite sodbe, splopravice je dopusten le na podlagi zakonite sodbe, sploššna prepoved na prepoved nalaganja davkov brez pristanka parlamenta),nalaganja davkov brez pristanka parlamenta),

�� HabeasHabeas corpuscorpus actact 1679 (kralj ne more sam in brez soglasja parlamenta 1679 (kralj ne more sam in brez soglasja parlamenta izdajati zakonov, svobodne volitve v parlament, svoboda izraizdajati zakonov, svobodne volitve v parlament, svoboda izražžanja v anja v parlamentu/imuniteta/),parlamentu/imuniteta/),

�� Bill Bill ofof RightsRights 1689 (procesna jamstva osumljenca v kazenskem postopku),1689 (procesna jamstva osumljenca v kazenskem postopku),�� VirginjskaVirginjska deklaracija pravic 1776 (),deklaracija pravic 1776 (),�� Francoska deklaracija Francoska deklaracija ččlovelovešških in drkih in držžavljanskih pravicavljanskih pravic 1789 (dru1789 (družžba, v ba, v kateri niso varovane temeljne pravice nima ustavekateri niso varovane temeljne pravice nima ustave……))

�� Pojem Pojem ČČPTS: doktrina varstva temeljnih pravic je nastala pod vplivom PTS: doktrina varstva temeljnih pravic je nastala pod vplivom naravnopravne naravnopravne ššole 18. stol., ki je zagovarjala idejo druole 18. stol., ki je zagovarjala idejo družžbene pogodbe in bene pogodbe in pisane ustave, v kateri so zavarovane pisane ustave, v kateri so zavarovane ČČPTSPTS

�� Pravna ureditev Pravna ureditev ČČPTS: v ustavnem pravu drPTS: v ustavnem pravu držžav in v mednarodnem pravuav in v mednarodnem pravu

14

MEDNARODNO PRAVO MEDNARODNO PRAVO ČČLOVEKOVIH PRAVICLOVEKOVIH PRAVIC

�� Pravo Pravo ččlovekovih pravic je zelo razvit in obselovekovih pravic je zelo razvit in obsežžen del mednarodnega en del mednarodnega pravaprava

�� Ustanovna listina ZN z dne 26. junija 1945: cilj ZN je razvijatiUstanovna listina ZN z dne 26. junija 1945: cilj ZN je razvijati in in spodbujati spospodbujati spošštovanje tovanje ččlovekovih pravic in temeljnih svobolovekovih pravic in temeljnih svoboššččinin

�� SploSploššna deklaracija na deklaracija ččlovekovih pravic z dne 10. decembra 1966lovekovih pravic z dne 10. decembra 1966�� Mednarodni pakt o drMednarodni pakt o držžavljanskih in politiavljanskih in političčnih pravicah z dne 19. nih pravicah z dne 19. decembra 1966decembra 1966

�� Regionalne konvencije s podroRegionalne konvencije s področčja varstva ja varstva ččlovekovih pravic:lovekovih pravic:�� Svet Evrope: Evropska konvencija o varstvu Svet Evrope: Evropska konvencija o varstvu ččlovekovih pravic in lovekovih pravic in temeljnih svobotemeljnih svoboššččin (EKin (EKČČP)P)

�� Evropska unija: Osnutek Ustave EU Evropska unija: Osnutek Ustave EU –– Listina temeljnih pravic EU Listina temeljnih pravic EU

ČČPTS V SLOVENSKEM PTS V SLOVENSKEM USTAVNEM REDUUSTAVNEM REDU

�� Ureditev in varstvo Ureditev in varstvo ČČPTS je temeljna in PTS je temeljna in primarna naloga drprimarna naloga držžave (TUL, Preambula)ave (TUL, Preambula)

�� ČČPTS so glavna PTS so glavna materiamateria constitutionisconstitutionis�� Ustava jih ureja predvsem v II. poglavju, Ustava jih ureja predvsem v II. poglavju, pa tudi v III. poglavju (gospodarska in pa tudi v III. poglavju (gospodarska in socialna razmerja)socialna razmerja)

�� Ustavno varstvo uUstavno varstvo užživajo tudi pravice, ki ivajo tudi pravice, ki izvirajo iz zakonovizvirajo iz zakonov

15

TEMELJNE ZNATEMELJNE ZNAČČILNOSTI ILNOSTI USTAVNE UREDITVE USTAVNE UREDITVE ČČPTSPTS

�� Ustava vsem zagotavlja enake pravice in svoboUstava vsem zagotavlja enake pravice in svoboššččineine�� Temeljno ustavno naTemeljno ustavno naččelo je naelo je naččelo enakost pred zakonom in v zakonu iz elo enakost pred zakonom in v zakonu iz

14. 14. ččlenalena�� Funkcija naFunkcija naččela enakosti je zagotavljanje svobode posameznika in ela enakosti je zagotavljanje svobode posameznika in

svobodne, pravisvobodne, praviččne in demokratine in demokratiččno urejene druno urejene družžbe; varuje ustavni be; varuje ustavni vrednoti miru in nenasiljavrednoti miru in nenasilja

�� 14. 14. ččlen :len :““V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake ččlovekove pravice in lovekove pravice in temeljne svobotemeljne svoboššččine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, ine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politipolitiččno ali drugo preprino ali drugo prepriččanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, druanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družžbeni beni polopoložžaj, invalidnostaj, invalidnost (dodano leta 2004, Ur.l. RS, (dodano leta 2004, Ur.l. RS, ššt.t. 69/04) 69/04) ali katerokoli ali katerokoli drugo osebno okolidrugo osebno okoliššččino. ino.

Vsi so pred zakonom enaki.Vsi so pred zakonom enaki.””

�� 14. 14. ččlen je tesno povezan z 22. (enako varstvo pravic), 23. (pravico len je tesno povezan z 22. (enako varstvo pravic), 23. (pravico do do sodnega varstva), 25. (pravica do pravnega sredstva), 29. (pravnsodnega varstva), 25. (pravica do pravnega sredstva), 29. (pravna jamstva a jamstva v kazenskem postopku) in z 63. v kazenskem postopku) in z 63. ččlenom, ki prepoveduje spodbujanje k lenom, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti, k nasilju in vojni:neenakopravnosti in nestrpnosti, k nasilju in vojni:

““Protiustavno je vsakrProtiustavno je vsakrššno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi no spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega aneenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali li drugega sovradrugega sovrašštva in nestrpnosti. tva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakrProtiustavno je vsakrššno spodbujanje k nasilju in vojni.no spodbujanje k nasilju in vojni.””

URESNIURESNIČČEVANJE INEVANJE IN

�� NANAČČELO NEPOSREDNE UPORABE ELO NEPOSREDNE UPORABE ČČPTS (PTS (ČČlovekove pravice in temeljne lovekove pravice in temeljne svobosvoboššččine se uresniine se uresniččujejo neposredno na podlagi ustave. 1. odst. 15. ujejo neposredno na podlagi ustave. 1. odst. 15. ččlena) lena)

�� POGOJI ZA ZAKONSKO UREJANJE NAPOGOJI ZA ZAKONSKO UREJANJE NAČČINA URESNIINA URESNIČČEVANJA EVANJA ČČPTS: PTS: -- tako dolotako določča ustava (zakonski pridra ustava (zakonski pridržžek), aliek), ali-- čče je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboe je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboššččine (2. odst.).ine (2. odst.).

�� OMEJITVE OMEJITVE ČČPTS: PRAVICE DRUGIH IN V USTAVI IZRECNO DOLOPTS: PRAVICE DRUGIH IN V USTAVI IZRECNO DOLOČČENI ENI PRIMERI (PRIMERI (ČČlovekove pravice in temeljne svobolovekove pravice in temeljne svoboššččine so omejene samo s pravicami ine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih dolodrugih in v primerih, ki jih določča ta ustava; 3. odst). a ta ustava; 3. odst).

Zagotovljeni sta sodno varstvo Zagotovljeni sta sodno varstvo ččlovekovih pravic in temeljnih svobolovekovih pravic in temeljnih svoboššččin ter pravica do in ter pravica do odprave posledice njihove krodprave posledice njihove krššitve. itve.

Nobene Nobene ččlovekove pravice ali temeljne svobolovekove pravice ali temeljne svoboššččine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo ine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo ne priznava ali da jo priznava v manjpriznava v manjšši meri. i meri.

16

OMEJEVANJE OMEJEVANJE ČČPTSPTS

�� V 16. V 16. ččlenu ustava dopulenu ustava dopušščča zaa začčasno in izjemno razveljavitev in asno in izjemno razveljavitev in omejitev pravic:omejitev pravic:

�� v vojnem in izrednem stanju;v vojnem in izrednem stanju;�� le za omejen le za omejen ččas (tj. za as (tj. za ččas trajanja vojnega ali izrednega stanja),as trajanja vojnega ali izrednega stanja),�� v omejenem obsegu (ki ga tako stanje zahteva),v omejenem obsegu (ki ga tako stanje zahteva),�� in tako, da sprejeti ukrepi ne povzroin tako, da sprejeti ukrepi ne povzroččajo neenakopravnosti, ki bi ajo neenakopravnosti, ki bi

temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politipolitiččnem ali drugem preprinem ali drugem prepriččanju, gmotnem stanju, rojstvu, anju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, druizobrazbi, družžbenem polobenem položžaju ali katerikoli drugi osebni okoliaju ali katerikoli drugi osebni okoliššččini. ini.

�� HierarhiHierarhiččno najpomembnejno najpomembnejšše ustavne pravice, ki jih ni mogoe ustavne pravice, ki jih ni mogočče e zazaččasno razveljaviti ali omejiti, so doloasno razveljaviti ali omejiti, so določčene v ene v ččlenih: 17. lenih: 17. (nedotakljivost (nedotakljivost ččlovelovešškega kega žživljenja), 18. (prepoved muivljenja), 18. (prepoved muččenja), 21. enja), 21. (varstvo (varstvo ččlovekove osebnosti in dostojanstva), 27. (domneva lovekove osebnosti in dostojanstva), 27. (domneva nedolnedolžžnosti), 28. (nanosti), 28. (naččelo zakonitosti v kazenskem postopku), 29. elo zakonitosti v kazenskem postopku), 29. (pravna jamstva v kazenskem postopku) in 41. (pravna jamstva v kazenskem postopku) in 41. ččlenu (svoboda vesti lenu (svoboda vesti s svobodo religije, verskega ali drugega prepris svobodo religije, verskega ali drugega prepriččanja). anja).

TEMELJNE IN IZHODITEMELJNE IN IZHODIŠŠČČNE NE ČČPTSPTS�� -- Ustava v Ustava v 17. 17. ččlenulenu zagotavljazagotavlja nedotakljivost nedotakljivost ččlovekovega lovekovega žživljenjaivljenja; ; ČČlovekovo lovekovo žživljenje je nedotakljivo. V ivljenje je nedotakljivo. V

Sloveniji ni smrtne kazni.Sloveniji ni smrtne kazni.

�� V V 18. 18. ččlenulenu je vsebovanaje vsebovana prepoved muprepoved muččenja; enja; NihNihčče ne sme biti podvre ne sme biti podvržžen muen muččenju, neenju, neččlovelovešškemu ali kemu ali poniponižžujoujoččem kaznovanju ali ravnanju. Na em kaznovanju ali ravnanju. Na ččloveku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene posloveku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse kuse brez njegove svobodne privolitve. brez njegove svobodne privolitve.

�� V V 19. 19. ččlenulenu je zagotovljeno je zagotovljeno varstvo osebne svobodevarstvo osebne svobode;;Vsakdo ima pravico do osebne svobode. Vsakdo ima pravico do osebne svobode.

Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopNikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga doloku, ki ga določča zakon. a zakon.

Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveali v jeziku, ki ga razume, takoj obveššččen o en o razlogih za odvzem prostosti. V razlogih za odvzem prostosti. V ččim krajim krajššem em ččasu mu mora biti tudi pisno sporoasu mu mora biti tudi pisno sporoččeno, zakaj mu je bila prostost eno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti pouodvzeta. Takoj mora biti pouččen o tem, da ni dolen o tem, da ni dolžžan nian niččesar izjaviti, da ima pravico do takojesar izjaviti, da ima pravico do takojššnje pravne pomonje pravne pomočči i zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojnizagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolorgan na njegovo zahtevo dolžžan o odvzemu an o odvzemu prostosti obvestiti njegove bliprostosti obvestiti njegove bližžnje. nje.

�� V tesni zvezi z pravico do osebne svobode jeV tesni zvezi z pravico do osebne svobode je ustavno ustavno dopustna odreditev in trajanje priporadopustna odreditev in trajanje pripora iz iz 20. 20. ččlena;lena;Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo deOseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odlojanje, se sme pripreti samo na podlagi odloččbe be sodisodišščča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ala, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. i za varnost ljudi.

Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemuOb priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vrovroččena pisna, obrazloena pisna, obrazložžena odloena odloččba. Proti tej ba. Proti tej odloodloččbi ima priprti pravico do pritobi ima priprti pravico do pritožžbe, o kateri mora sodibe, o kateri mora sodišščče odloe odloččiti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko iti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko ččasa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar najveasa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar največč tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodisodišščče sme pripor podalje sme pripor podaljššati ati šše za nadaljnje tri mesece. e za nadaljnje tri mesece.

ČČe do izteka teh rokov obtoe do izteka teh rokov obtožžnica ni vlonica ni vložžena, se obdolena, se obdolžženca izpusti. enca izpusti.

�� Zelo vaZelo važžna je dolona je določčba ba 21. 21. ččlenalena, ki zagotavlja, ki zagotavlja varstvo varstvo ččlovekove osebnosti in dostojanstvalovekove osebnosti in dostojanstva;;Zagotovljeno je spoZagotovljeno je spošštovanje tovanje ččlovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vslovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih eh drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrpostopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvršševanjem kazni. evanjem kazni.

Prepovedno je vsakrPrepovedno je vsakrššno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, teno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakrr vsakrššno izsiljevanje no izsiljevanje priznanj in izjav. priznanj in izjav.

17

ČČPTS PTS –– splosploššna ustavna procesna na ustavna procesna jamstvajamstva

�� Operacionalizirajo naOperacionalizirajo naččelo pravne drelo pravne držžave iz 2 ave iz 2 ččlenalena

�� V V 22. 22. ččlenulenu je zagotovljenoje zagotovljeno enako varstvo pravicenako varstvo pravic; ; Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodinjegovih pravic v postopku pred sodiššččem in pred drugimi drem in pred drugimi držžavnimi organi, organi lokalnih avnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloskupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloččajo o njegovih pravicah, dolajo o njegovih pravicah, dolžžnostih ali pravnih nostih ali pravnih interesih. interesih.

�� Vsakdo ima pravico do sodnega varstvaVsakdo ima pravico do sodnega varstva ((23. 23. ččlen); len); Vsakdo ima pravico, da o njegovih Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolpravicah in dolžžnostih ter o obtonostih ter o obtožžbah proti njemu brez nepotrebnega odlabah proti njemu brez nepotrebnega odlaššanja odloanja odločča neodvisno, a neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodinepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišščče. e.

Pravica do naravnegaPravica do naravnega--zakonitega sodnikazakonitega sodnika:: Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej dolopravilih, vnaprej določčenih z zakonom in s sodnim redom. enih z zakonom in s sodnim redom.

�� NaNaččelo javnosti sojenja (24. elo javnosti sojenja (24. ččlen); len); Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme doloIzjeme določča zakona zakon..

�� Vsakdo ima Vsakdo ima pravico do vlopravico do vložžitve uitve uččinkovitega pravnega sredstva (25. inkovitega pravnega sredstva (25. ččlenlen); ); Vsakomur je Vsakomur je zagotovljena pravica do pritozagotovljena pravica do pritožžbe ali drugega pravnega sredstva proti odlobe ali drugega pravnega sredstva proti odloččbam sodibam sodišščč in drugih in drugih drdržžavnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooavnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloblastil, s katerimi ti odloččajo o ajo o njegovih pravicah, dolnjegovih pravicah, dolžžnostih ali pravnih interesih. nostih ali pravnih interesih.

OdOdšškodnina, jamstva v kazenskem pravu, kodnina, jamstva v kazenskem pravu, rehabilitacijarehabilitacija

�� SploSploššna ustavna pravica do povrana ustavna pravica do povraččila ila šškode (26. kode (26. ččlen): len): Vsakdo ima pravico do povraVsakdo ima pravico do povraččila ila šškode, ki mu jo v kode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem sluzvezi z opravljanjem služžbe ali kakbe ali kakššne druge dejavnosti drne druge dejavnosti držžavnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca avnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba aljavnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako slui organ, ki tako služžbo ali dejavnost opravlja. bo ali dejavnost opravlja.

OOšškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povrakodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povraččilo tudi neposredno od tistega, ki mu je ilo tudi neposredno od tistega, ki mu je šškodo kodo povzropovzroččil.il.

�� Domneva nedolDomneva nedolžžnosti v kazenskem postopku (27. nosti v kazenskem postopku (27. ččlen): len): Kdor je obdolKdor je obdolžžen kaznivega ravnanja, velja za en kaznivega ravnanja, velja za nedolnedolžžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomonega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomoččno sodbo. no sodbo.

�� NaNaččelo zakonitosti v kazenskem pravu (28. elo zakonitosti v kazenskem pravu (28. ččlen): len): NihNihčče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni e ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon dolozakon določčil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, il, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, šše preden je bilo dejanje storjeno. e preden je bilo dejanje storjeno.

Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo pDejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen o zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen čče je e je novi zakon za storilca milejnovi zakon za storilca milejšši.i.

�� Pravna jamstva v kazenskem postopku (29. Pravna jamstva v kazenskem postopku (29. ččlen): len): Vsakomur, ki je obdolVsakomur, ki je obdolžžen kaznivega dejanja, morajo biti en kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice:

1. da ima primeren 1. da ima primeren ččas in moas in možžnosti za pripravo svoje obrambe; nosti za pripravo svoje obrambe; 2. da se mu sodi v njegovi navzo2. da se mu sodi v njegovi navzoččnosti in da se brani sam ali z zagovornikom; nosti in da se brani sam ali z zagovornikom; 3. da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist; 3. da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist; 4. da ni dol4. da ni dolžžan izpovedati zoper sebe ali svoje blian izpovedati zoper sebe ali svoje bližžnje, ali priznati krivde.nje, ali priznati krivde.

�� Ustavna pravica do rehabilitacije in odUstavna pravica do rehabilitacije in odšškodnine (30. kodnine (30. ččlen): len): Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravicdejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve o do rehabilitacije, do povrnitve šškode, in druge kode, in druge pravice po zakonu. pravice po zakonu.

�� NaNaččelo NE BIS IN IDEM elo NE BIS IN IDEM -- prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (31. prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (31. ččlen): len): NihNihčče ne sme biti e ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za kateroponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega je bil kazenski postopek zoper njega pravnomopravnomoččno ustavljen, ali je bila obtono ustavljen, ali je bila obtožžba zoper njega pravnomoba zoper njega pravnomoččno zavrnjena, ali je bil s pravnomono zavrnjena, ali je bil s pravnomoččno sodbo no sodbo oprooproššččen ali obsojen. en ali obsojen.

18

Svoboda gibanja in pravica do Svoboda gibanja in pravica do zasebne lastninezasebne lastnine

�� Ustava v 32. Ustava v 32. ččlenu jamlenu jamčči i svobodo gibanjasvobodo gibanja, predvidena omejitev , predvidena omejitev zaradi ukrepa preprezaradi ukrepa prepreččevanja evanja šširjenja nalezljivih bolezni;irjenja nalezljivih bolezni;Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivaliVsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališščče, da e, da zapusti drzapusti držžavo in se vanjo kadarkoli vrne. avo in se vanjo kadarkoli vrne.

Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, čče je to e je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi sepotrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi seprepreprepreččilo ilo šširjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali irjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali čče to e to zahtevajo interesi obrambe drzahtevajo interesi obrambe držžave. ave.

Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v drTujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v držžavo in avo in ččas as bivanja v njej. bivanja v njej.

�� V 33. V 33. ččlenu je zagotovljenalenu je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in pravica do zasebne lastnine in dedovanjadedovanja; ; Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.dedovanja.

OSEBNOSTNE PRAVICE IN SVOBOOSEBNOSTNE PRAVICE IN SVOBOŠŠČČINEINE�� Temeljna ustavna zahteva je spoTemeljna ustavna zahteva je spošštovanje tovanje pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34.

ččlenalena; ; Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

�� Ustavno je zagotovljeno Ustavno je zagotovljeno varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oz. splovarstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oz. sploššne svobode ne svobode ravnanja (35. ravnanja (35. ččlenlen), zelo pomembna dolo), zelo pomembna določčba za zdravstveno pravo; Zagotovljena je nedotakljivost ba za zdravstveno pravo; Zagotovljena je nedotakljivost ččlovekove telesne in dulovekove telesne in dušševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. evne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

�� Ustava v Ustava v 36. 36. ččlenulenu jamjamčči i nedotakljivost stanovanjanedotakljivost stanovanja; ; Stanovanje je nedotakljivo. Stanovanje je nedotakljivo.

NihNihčče ne sme brez odloe ne sme brez odloččbe sodibe sodišščča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge a proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. prostore, niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoPri preiskavi ima pravico biti navzočč tisti, tisti, ččigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopniigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. k.

Preiskava se sme opraviti samo v navzoPreiskava se sme opraviti samo v navzoččnosti dveh prinosti dveh pričč. .

Pod pogoji, ki jih doloPod pogoji, ki jih določča zakon, sme uradna oseba brez odloa zakon, sme uradna oseba brez odloččbe sodibe sodišščča vstopiti v tuje stanovanje ali v a vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzotuje prostore in izjemoma brez navzoččnosti prinosti pričč opraviti preiskavo, opraviti preiskavo, čče je to neogibno potrebno, da lahko e je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejoneposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoljudje in premožženje. enje.

�� Zagotavlja tudi Zagotavlja tudi varstvo tajnosti pisem in drugih obvarstvo tajnosti pisem in drugih obččil ( 37. il ( 37. ččlenlen););Zagotovljena je tajnost pisem in drugih obZagotovljena je tajnost pisem in drugih obččil. il.

Samo zakon lahko predpiSamo zakon lahko predpišše, da se na podlagi odloe, da se na podlagi odloččbe sodibe sodišščča za doloa za določčen en ččas ne upoas ne upoššteva varstvo teva varstvo tajnosti pisem in drugih obtajnosti pisem in drugih obččil in nedotakljivost il in nedotakljivost ččlovekove zasebnosti, lovekove zasebnosti, čče je to nujno za uvedbo, ali potek e je to nujno za uvedbo, ali potek kazenskega postopka ali za varnost drkazenskega postopka ali za varnost držžave.ave.

�� Posebno pomembno ustavno jamstvo je Posebno pomembno ustavno jamstvo je zahteva po varstvu osebnih podatkov (38. zahteva po varstvu osebnih podatkov (38. ččlen);len);Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporabaZagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnostiZbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov doloosebnih podatkov določča zakon. a zakon.

Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanase nanaššajo nanj, in pravico do sodnega ajo nanj, in pravico do sodnega varstvavarstva ob njihovi zlorabi. ob njihovi zlorabi.

19

POLITIPOLITIČČNE PRAVICE IN SVOBONE PRAVICE IN SVOBOŠŠČČINEINE

�� Pravica do svobode izraPravica do svobode izražžanja (39. anja (39. ččlen):len): Zagotovljena je svoboda izraZagotovljena je svoboda izražžanja misli, govora in anja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obvejavnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveššččanja in izraanja in izražžanja. Vsakdo lahko svobodno anja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in zbira, sprejema in šširi vesti in mnenja. iri vesti in mnenja.

Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega znaVsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značčaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni aja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih dolointeres, razen v primerih, ki jih določča zakon. a zakon.

�� Pravica do popravka in odgovora (40. Pravica do popravka in odgovora (40. ččlen): len): Zagotovljena je pravica do popravka Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali inteobjavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali res posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objaorgana, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo. vljeno informacijo.

�� Svoboda vesti in veroizpovedi (41. Svoboda vesti in veroizpovedi (41. ččlen): len): Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem zasebnem in javnem žživljenju je svobodno. ivljenju je svobodno.

NihNihčče se ni dole se ni dolžžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega preprian opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepriččanja. anja.

StarStaršši imajo pravico, da v skladu s svojim preprii imajo pravico, da v skladu s svojim prepriččanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in anjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in drstarostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepriuge opredelitve ali prepriččanja.anja.

�� Pravica do zbiranja in svoboda zdruPravica do zbiranja in svoboda združževanja (42. evanja (42. ččlen): len): Zagotovljena je pravica do mirnega Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. zbiranja in do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno zdruVsakdo ima pravico, da se svobodno združžuje z drugimi. uje z drugimi.

Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, čče to zahteva varnost dre to zahteva varnost držžave ali javna varnost ter ave ali javna varnost ter varstvo pred varstvo pred šširjenjem nalezljivih bolezniirjenjem nalezljivih bolezni. .

Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti ččlani politilani političčnih strank. nih strank.

PolitiPolitiččne pravice II.ne pravice II.�� Volilna pravica (43. Volilna pravica (43. ččlen):len): Volilna pravica je sploVolilna pravica je sploššna in enaka. na in enaka.

Vsak drVsak držžavljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljenavljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. .

Zakon lahko doloZakon lahko določči, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravii, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. co tujci.

(dodan leta 2004, Ur.l. RS, (dodan leta 2004, Ur.l. RS, ššt.t. 69/04) 69/04) Zakon doloZakon določči ukrepe za spodbujanje enakih moi ukrepe za spodbujanje enakih možžnosti monosti mošških in kih in žžensk pri kandidiranju na volitvah v drensk pri kandidiranju na volitvah v držžavne avne organe in organe lokalnih skupnosti.organe in organe lokalnih skupnosti.

�� Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. ččlen);len); Vsak drVsak držžavljan ima pravico, da v skladu z avljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. upravljanju javnih zadev.

�� Pravica do peticije (45. Pravica do peticije (45. ččlen:len:; ; Vsak drVsak držžavljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud sploavljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud sploššnega nega pomena. pomena.

�� Pravica do ugovora vestiPravica do ugovora vesti ((46. 46. ččlen): len): Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih doloUgovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določči zakon, i zakon, čče se s tem ne e se s tem ne omejujejo pravice in svoboomejujejo pravice in svoboššččine drugih oseb.ine drugih oseb.

�� IzroIzroččitev (47. itev (47. ččlen);len); DrDržžavljana Slovenije ni dovoljeno izroavljana Slovenije ni dovoljeno izroččiti tuji driti tuji držžavi. Tujca je dovoljeno izroavi. Tujca je dovoljeno izroččiti samo v iti samo v primerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slprimerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. (spremenjen leta 2003, Ur.l. R.S. ovenijo. (spremenjen leta 2003, Ur.l. R.S. 24/03) 24/03)

DrDržžavljana Slovenije ni dovoljeno izroavljana Slovenije ni dovoljeno izroččiti ali predati, razen iti ali predati, razen čče obveznost izroe obveznost izroččitve ali predaje izhaja iz mednarodne itve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z dolopogodbe, s katero Slovenija v skladu z določčbo prvega odstavka 3.a bo prvega odstavka 3.a ččlena prenalena prenašša izvra izvršševanje dela suverenih evanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo. pravic na mednarodno organizacijo.

�� Pravica do pribePravica do pribežžaliališščča (48. a (48. ččlen);len); V mejah zakona je priznana pravica pribeV mejah zakona je priznana pravica pribežžaliališščča tujim dra tujim držžavljanom in avljanom in osebam brez drosebam brez držžavljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za avljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za ččlovekove pravice in temeljne svobolovekove pravice in temeljne svoboššččine.ine.

20

EKONOMSKE IN SOCIALNE EKONOMSKE IN SOCIALNE PRAVICE IPRAVICE I

�� Svoboda dela (49. Svoboda dela (49. ččlen): len): Zagotovljena je svoboda dela. Zagotovljena je svoboda dela.

Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakdo prosto izbira zaposlitev.

Vsakomur je pod enakimi pogoji dopustno vsako delovno mesto. Vsakomur je pod enakimi pogoji dopustno vsako delovno mesto.

Prisilno delo je prepovedano. Prisilno delo je prepovedano.

�� Pravica do socialne varnosti (50. Pravica do socialne varnosti (50. ččlen) len) spremenjeno leta 2004, Ur.l. RS, spremenjeno leta 2004, Ur.l. RS, ššt.t. 69/04) ;Dr69/04) ;Držžavljani imajo pod avljani imajo pod pogoji, dolopogoji, določčenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vkljuenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključčno s pravico do pokojnine. no s pravico do pokojnine.

DrDržžava ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo ava ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. delovanje.

Vojnim veteranom in Vojnim veteranom in žžrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu zrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonomzakonom. .

�� Pravica do zdravstvenega varstva (51. Pravica do zdravstvenega varstva (51. ččlen): len): Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih dolodoločča zakon. a zakon.

Zakonsko doloZakonsko določča pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. a pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoNikogar ni mogočče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih doloe prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določča zakon.a zakon.

�� Pravice invalidov (52. Pravice invalidov (52. ččlen): len): Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabInvalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. ljanje za delo.

Otroci z motnjami v telesnem ali duOtroci z motnjami v telesnem ali dušševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do evnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraizobražževanja in usposabljanja za dejavno evanja in usposabljanja za dejavno žživljenje v druivljenje v družžbi. bi.

IzobraIzobražževanje in usposabljanje iz prejevanje in usposabljanje iz prejššnjega odstavka se financira iz javnih sredstev. njega odstavka se financira iz javnih sredstev.

EKONOMSKE IN SOCIALNE PRAVICE IIEKONOMSKE IN SOCIALNE PRAVICE II�� Ustavno varstvo zakonska zveze in druUstavno varstvo zakonska zveze in družžine (53. ine (53. ččlen): len): Zakonska zveza temelji na enakopravnosti Zakonska zveza temelji na enakopravnosti

zakoncev. Sklene se pred pristojnim drzakoncev. Sklene se pred pristojnim držžavnim organom. avnim organom.

Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v druZakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družžini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. ini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon.

DrDržžava varuje druava varuje družžino, materinstvo, oino, materinstvo, oččetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne etovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.razmere.

�� Ustavne pravice in dolUstavne pravice in dolžžnosti starnosti starššev (54. ev (54. ččlen): len): StarStaršši imajo pravico in doli imajo pravico in dolžžnost vzdrnost vzdržževati, izobraevati, izobražževati in evati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolvzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžžnost se starnost se starššem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi em lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi dolovarovanja otrokovih koristi določča zakon. a zakon.

Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor oOtroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.troci, rojeni v njej.

�� Pravica do svobodnega odloPravica do svobodnega odloččanja o rojstvih otrok (55. anja o rojstvih otrok (55. ččlen):len): OdloOdloččanje o rojstvih svojih otrok je anje o rojstvih svojih otrok je svobodno. svobodno.

DrDržžava zagotavlja moava zagotavlja možžnosti za uresninosti za uresniččevanje te svoboevanje te svoboššččine in ustvarja razmere, ki omogoine in ustvarja razmere, ki omogoččajo starajo starššem, da se em, da se odloodloččajo za rojstva svojih otrok.ajo za rojstva svojih otrok.

�� Ustavno varstvo pravic otrok (56. Ustavno varstvo pravic otrok (56. ččlen): len): Otroci uOtroci užživajo posebno varstvo in skrb. ivajo posebno varstvo in skrb. ČČlovekove pravice in lovekove pravice in temeljne svobotemeljne svoboššččine uine užživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. ivajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnOtrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duim, telesnim, dušševnim ali drugim evnim ali drugim izkoriizkoriššččanjem in zlorabljanjem. Takanjem in zlorabljanjem. Takššno varstvo ureja zakon. no varstvo ureja zakon.

Otroci in mladoletniki, za katere starOtroci in mladoletniki, za katere staršši ne skrbijo, ki nimajo stari ne skrbijo, ki nimajo starššev ali so brez ustrezne druev ali so brez ustrezne družžinske oskrbe, uinske oskrbe, užživajo ivajo posebno varstvo drposebno varstvo držžave. Njihov poloave. Njihov položžaj ureja zakon.aj ureja zakon.

21

IzobraIzobražževanje, znanost in evanje, znanost in ustvarjalnostustvarjalnost

�� Svoboda izobraSvoboda izobražževanja in evanja in ššolanje (57. olanje (57. ččlen);len); IzobraIzobražževanje je svobodno. evanje je svobodno.

OsnovnoOsnovnoššolsko izobraolsko izobražževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. evanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev.

DrDržžava ustvarja moava ustvarja možžnosti, da si drnosti, da si držžavljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.avljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.

�� Avtonomnost univerze in drugih visokih Avtonomnost univerze in drugih visokih ššol (58. ol (58. ččlen):len): DrDržžavne univerze in dravne univerze in držžavne visoke avne visoke ššole so avtonomne. ole so avtonomne.

NaNaččin njihovega financiranja ureja zakon.in njihovega financiranja ureja zakon.

�� Svoboda znanosti in umetnosti (59. Svoboda znanosti in umetnosti (59. ččlen):len): Zagotovljena je svoboda znanstvenega in Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniumetnišškega ustvarjanja.kega ustvarjanja.

�� Varstvo pravic iz ustvarjalnosti (60. Varstvo pravic iz ustvarjalnosti (60. ččlen);len); Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetnipravic, ki izvirajo iz umetnišške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. ke, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.

PRAVICE NARODNIH SKUPNOSTIPRAVICE NARODNIH SKUPNOSTI�� Pravica do svobodnega izraPravica do svobodnega izražžanje narodne pripadnosti (61. anje narodne pripadnosti (61. ččlen):len): Vsakdo ima pravico, da svobodno izraVsakdo ima pravico, da svobodno izražža a

pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izpripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraražža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.a svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.

�� Pravica do uporabe svojega jezika in pisave (62. Pravica do uporabe svojega jezika in pisave (62. ččlen: len: Vsakdo ima pravico, da pri uresniVsakdo ima pravico, da pri uresniččevanju svojih evanju svojih pravic in dolpravic in dolžžnosti ter v postopkih pred drnosti ter v postopkih pred držžavnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno sluavnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno služžbo, uporablja svoj jezik bo, uporablja svoj jezik in pisavo na nain pisavo na naččin, ki ga doloin, ki ga določči zakon. i zakon.

�� Ustavna prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti tUstavna prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k er prepoved spodbujanja k nasilju in vojni (63. nasilju in vojni (63. ččlen): len): Protiustavno je vsakrProtiustavno je vsakrššno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi no spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega aneenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovrali drugega sovrašštva in nestrpnosti. tva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakrProtiustavno je vsakrššno spodbujanje k nasilju in vojni.no spodbujanje k nasilju in vojni.

�� Posebne pravice avtohtone italijanske in madPosebne pravice avtohtone italijanske in madžžarske narodne skupnosti v Sloveniji ( 64. arske narodne skupnosti v Sloveniji ( 64. ččlen ):len ):Avtohtoni italijanski in madAvtohtoni italijanski in madžžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena parski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno ravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narouporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo dne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dgospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podroejavnosti na področčju javnega obveju javnega obveššččanja in anja in zalozaložžninišštva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni priptva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraadniki pravico do vzgoje in izobražževanja v evanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobsvojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraražževanja. Zakon doloevanja. Zakon določča obmoa območčja, na katerih je ja, na katerih je dvojezidvojeziččno no ššolstvo obvezno. Narodnima olstvo obvezno. Narodnima skupnostimaskupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matiodnose s svojima matiččnima narodoma in njunima drnima narodoma in njunima držžavama. Dravama. Držžava gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh ava gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. pravic.

Na obmoNa območčjih, kjer ti skupnosti jih, kjer ti skupnosti žživita, ustanovijo njuni pripadniki za uresniivita, ustanovijo njuni pripadniki za uresniččevanje svojih pravic svoje samoupravne evanje svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko drskupnosti. Na njihov predlog lahko držžava pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje doloava pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje določčenih enih nalog iz drnalog iz držžavne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresniavne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresniččevanje. evanje.

Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniNarodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavnišških organih lokalne samouprave in v drkih organih lokalne samouprave in v držžavnem zboru. avnem zboru.

Zakon ureja poloZakon ureja položžaj in naaj in naččin uresniin uresniččevanja pravic italijanske oziroma madevanja pravic italijanske oziroma madžžarske narodne skupnosti na obmoarske narodne skupnosti na območčjih, jih, kjer kjer žživita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresniivita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresniččevanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih evanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresnipripadniki teh narodnih skupnosti uresniččujejo tudi zunaj teh obmoujejo tudi zunaj teh območčij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih ij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na pripadnikov so zagotovljene ne glede na šštevilo pripadnikov teh skupnosti. tevilo pripadnikov teh skupnosti.

Zakoni, drugi predpisi in sploZakoni, drugi predpisi in sploššni akti, ki zadevajo uresnini akti, ki zadevajo uresniččevanje v ustavi doloevanje v ustavi določčenih pravic in poloenih pravic in položžaja zgolj aja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstnarodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti. avnikov narodnih skupnosti.

�� PoloPoložžaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji (65. aj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji (65. ččlen):len): PoloPoložžaj in posebne pravice romske aj in posebne pravice romske skupnosti, ki skupnosti, ki žživi v Sloveniji, ureja zakon.ivi v Sloveniji, ureja zakon.

22

GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJAGOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA�� Ustavno varstvo dela (66. Ustavno varstvo dela (66. ččlen): len): DrDržžava ustvarja moava ustvarja možžnosti za zaposlovanje in za nosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.

�� Pravica do zasebne lastnine (67. Pravica do zasebne lastnine (67. ččlen): len): Zakon doloZakon določča naa naččin pridobivanja in in pridobivanja in uužživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, sociivanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekoloalna in ekološška ka funkcija. funkcija. Zakon doloZakon določča naa naččin in pogoje dedovanja.in in pogoje dedovanja.

�� Lastninska pravica tujcev (68. Lastninska pravica tujcev (68. ččlen): len): Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremina nepremiččninah pod pogojih, ki jih doloninah pod pogojih, ki jih določča zakon. Na zemljia zakon. Na zemljiššččih tujci ne morejo ih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajepridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. (spremenjen mnosti. (spremenjen leta 1997, Ur.l. R.S. 42/97) leta 1997, Ur.l. R.S. 42/97)

Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremiTujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremiččninah pod pogoji, ki jih doloninah pod pogoji, ki jih določča a zakon ali zakon ali čče tako e tako dolodolo ččaa mednarodna pogodba, ki jo ratificira Drmednarodna pogodba, ki jo ratificira Držžavni zbor, ob avni zbor, ob pogoju vzajemnosti. pogoju vzajemnosti.

Zakon in mednarodno pogodbo iz prejZakon in mednarodno pogodbo iz prejššnjega odstavka sprejme Drnjega odstavka sprejme Držžavni zbor z avni zbor z dvetretjinskodvetretjinsko veveččino glasov vseh poslancev (spremenjen leta 2003, Ur.l. R.S. 24/0ino glasov vseh poslancev (spremenjen leta 2003, Ur.l. R.S. 24/03) 3)

Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremiTujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremiččninah pod pogoji, ki jih doloninah pod pogoji, ki jih določča a zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira drzakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira držžavni zbor.avni zbor.

�� Razlastitev (69. Razlastitev (69. ččlen): len): Lastninska pravica na nepremiLastninska pravica na nepremiččnini se lahko v javno korist nini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti ododvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odšškodnini pod pogoji, ki jih kodnini pod pogoji, ki jih dolodoločča zakon.a zakon.

USTAVNO VARSTVO JAVNEGA DOBRA, NARAVNIH DOBRIN, USTAVNO VARSTVO JAVNEGA DOBRA, NARAVNIH DOBRIN, ZEMLJIZEMLJIŠŠČČ IN OKOLJAIN OKOLJA

�� Varstvo javnega dobra in naravnih bogastev (70. Varstvo javnega dobra in naravnih bogastev (70. ččlen): len): Na javnem Na javnem dobrudobru se lahko pridobi se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih doloposebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določča zakon. a zakon.

Zakon doloZakon določča pogoje, pod katerimi se smejo izkoria pogoje, pod katerimi se smejo izkoriššččati naravna bogastva. ati naravna bogastva.

Zakon lahko doloZakon lahko določči, da smejo naravna bogastva izkorii, da smejo naravna bogastva izkoriššččati tudi tuje osebe, in doloati tudi tuje osebe, in določči pogoje za i pogoje za izkoriizkoriššččanje. anje.

�� Ustavno varstvo zemljiUstavno varstvo zemljišščč (71. (71. ččlen):len): Zakon doloZakon določča zaradi smotrnega izkoria zaradi smotrnega izkoriššččanja posebne anja posebne pogoje za uporabo zemljipogoje za uporabo zemljišščč. .

Zakon doloZakon določča posebno varstvo kmetijskih zemljia posebno varstvo kmetijskih zemljišščč. .

DrDržžava skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalava skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih stva na gorskih in hribovitih obmoobmoččjih. jih.

�� Pravica do zdravega Pravica do zdravega žživljenjskega okolja (72. ivljenjskega okolja (72. ččlen): len): Vsakdo ima v skladu z zakonom Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega pravico do zdravega žživljenjskega okolja. ivljenjskega okolja.

DrDržžava skrbi za zdravo ava skrbi za zdravo žživljenjsko okolje. V ta namen zakon doloivljenjsko okolje. V ta namen zakon določča pogoje in naa pogoje in naččine za ine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon doloZakon določča, ob katerih pogojih in v kaka, ob katerih pogojih in v kakššnem obsegu je povzronem obsegu je povzroččitelj itelj šškode v kode v žživljenjskem okolju ivljenjskem okolju doldolžžan poravnati an poravnati šškodo. kodo.

Varstvo Varstvo žživali pred muivali pred muččenjem ureja zakon. enjem ureja zakon.

23

Gosp. in soc. razmerja IIGosp. in soc. razmerja II�� DolDolžžnost varovanja naravne in kulturne dedinost varovanja naravne in kulturne dediššččine (73. ine (73. ččlenlen): ): Vsakdo je dolVsakdo je dolžžan v skladu z zakonom an v skladu z zakonom

varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenikevarovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. .

DrDržžava in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturava in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dedine dediššččine.ine.

�� Svobodna gospodarska pobuda (74. Svobodna gospodarska pobuda (74. ččlen):len): Gospodarska pobuda je svobodna. Gospodarska pobuda je svobodna.

Zakon doloZakon določča pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska a pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasPrepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.protju z zakonom omejujejo konkurenco.

�� Pravica do soodloPravica do soodloččanja (75. anja (75. ččlen): len): Delavci sodelujejoDelavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na nana naččin in pod pogojih, ki jih doloin in pod pogojih, ki jih določča zakon. a zakon.

�� Sindikalne svoboSindikalne svoboššččineine ((76. 76. ččlen): len): Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter vUstanavljanje in delovanje sindikatov ter vččlanjevanje vanje je svobodno.lanjevanje vanje je svobodno.

�� Pravica do stavkePravica do stavke ((77. 77. ččlenlen): ): Delavci imajo pravico do stavke. Delavci imajo pravico do stavke.

ČČe to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoe to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upošštevajotevajočč vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.

�� Pravica do primernega stanovanja (78. Pravica do primernega stanovanja (78. ččlen): len): DrDržžava ustvarja moava ustvarja možžnosti, da si drnosti, da si držžavljani lahko pridobijo avljani lahko pridobijo primerno stanovanje. primerno stanovanje.

�� Pravice v Sloveniji zaposlenih tujcevPravice v Sloveniji zaposlenih tujcev ((79. 79. ččlen): len): V Sloveniji zaposleni tujci in V Sloveniji zaposleni tujci in ččlani njihovih drulani njihovih družžin imajo in imajo posebne pravice, doloposebne pravice, določčene z zakonom. ene z zakonom.

PRAVNO VARSTVO PRAVNO VARSTVO ČČPTSPTS

�� K varovanju so zavezani vsi drK varovanju so zavezani vsi držžavni organi, avni organi, organi LS in nosilci javnih pooblastilorgani LS in nosilci javnih pooblastil

�� Posebna pravna sredstva za varovanje Posebna pravna sredstva za varovanje ČČPTS: PTS: totožžba v upravnem sporu (subsidiarno varstvo; ba v upravnem sporu (subsidiarno varstvo; upravno sodiupravno sodišščče), ustavna pritoe), ustavna pritožžba (izba (izččrpanost rpanost vseh rednih pravnih sredstev; ustavno sodivseh rednih pravnih sredstev; ustavno sodišščče)e)

�� Varuh Varuh ččlovekovih pravic (Zakon o varuhu lovekovih pravic (Zakon o varuhu ččlovekovih pravic)lovekovih pravic)

�� PritoPritožžba na Evropsko sodiba na Evropsko sodišščča za a za ččlovekove lovekove pravice v pravice v StrasburguStrasburgu

24

ORGANI JAVNE UPRAVEORGANI JAVNE UPRAVE

�� DrDržžavni organi (ustavni organi, organi, avni organi (ustavni organi, organi, ustanovljeni z zakonom)ustanovljeni z zakonom)

�� Organi samoupravnih lokalnih skupnostiOrgani samoupravnih lokalnih skupnosti�� Nosilci javnih pooblastilNosilci javnih pooblastil�� Organi v sistemu javne zdravstvene mreOrgani v sistemu javne zdravstvene mrežžee

DRDRŽŽAVNA UREDITEVAVNA UREDITEV�� DrDržžavni zboravni zbor (sestava in volitve, poslanska imuniteta, zasedanja, (sestava in volitve, poslanska imuniteta, zasedanja, odloodloččanje, zakonska pristojnost, zakonska iniciativa, zakonodajni anje, zakonska pristojnost, zakonska iniciativa, zakonodajni referendum, razglasitev zakona, vojno in izredno stanje, referendum, razglasitev zakona, vojno in izredno stanje, parlamentarna preiskava, poslovnik, nagrajevanje poslancev)parlamentarna preiskava, poslovnik, nagrajevanje poslancev)

�� DrDržžavni svet avni svet (sestava, volitve, odlo(sestava, volitve, odloččanje, nezdruanje, nezdružžljivost funkcije in ljivost funkcije in imuniteta, poslovnik DS)imuniteta, poslovnik DS)

�� Predsednik republikePredsednik republike (funkcija,(funkcija, volitve,volitve, prisega, nezdruprisega, nezdružžljivost ljivost funkcije, nadomefunkcije, nadomeššččanje,anje, uredbe z zakonsko mouredbe z zakonsko moččjo,jo, odgovornost)odgovornost)

�� VladaVlada (sestava, imenovanje ministrov,(sestava, imenovanje ministrov, prisega,prisega, organizacija vlade,organizacija vlade,prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade,prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade, nezaupnica nezaupnica vladi,vladi, interpelacija,interpelacija, obtoobtožžba zoper predsednika vlade in ministre)ba zoper predsednika vlade in ministre)

�� UpravaUprava (organizacija in delo uprave, zaposlitev v upravnih slu(organizacija in delo uprave, zaposlitev v upravnih služžbahbah ))�� Obramba drObramba držžaveave (dol(dolžžnost sodelovanja pri obrambi drnost sodelovanja pri obrambi držžave, ave, obramba drobramba držžave)ave)

�� SodstvoSodstvo (Vrhovno sodi(Vrhovno sodišščče, udelee, udeležžba drba držžavljanov pri izvajanju sodne avljanov pri izvajanju sodne oblasti,oblasti, sodni svet,sodni svet, imuniteta sodnika)imuniteta sodnika)

�� DrDržžavno toavno tožžilstvoilstvo (dr(držžavni toavni tožžilec)ilec)�� OdvetniOdvetnišštvo in notariattvo in notariat

25

SAMOUPRAVASAMOUPRAVA

�� Lokalna samoupravaLokalna samouprava (ob(obččine, mestne ine, mestne obobččine, pokrajine)ine, pokrajine)

�� Druga samouprava Druga samouprava (funkcionalna)(funkcionalna)

JAVNE FINANCEJAVNE FINANCE

�� Financiranje drFinanciranje držžave in lokalnih skupnostiave in lokalnih skupnosti�� DavkiDavki�� ProraProraččunun�� krediti v breme drkrediti v breme držžaveave�� RaRaččunsko sodiunsko sodiššččee�� Centralna bankaCentralna banka

26

USTAVNO SODIUSTAVNO SODIŠŠČČE RSE RS

�� pristojnosti ustavnega sodipristojnosti ustavnega sodiššččaa�� abstraktna, konkretna presoja ustavnostiabstraktna, konkretna presoja ustavnosti�� sankcije (razveljavitev zakona itd)sankcije (razveljavitev zakona itd)�� postopek pred ustavnim sodipostopek pred ustavnim sodiššččemem�� sestava (9 sestava (9 ččlanov) in volitve (DZ na predlog PR)lanov) in volitve (DZ na predlog PR)�� predpredččasna razreasna razreššitev ustavnega sodnikaitev ustavnega sodnika�� mandat sodnikovmandat sodnikov�� nezdrunezdružžljivost funkcijeljivost funkcije�� imunitetaimuniteta

POSTOPEK ZA SPREMEMBO POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVEUSTAVE

�� predlog za zapredlog za začčetek postopkaetek postopka�� akt o sprejemu ustaveakt o sprejemu ustave�� potrditev spremembe ustave na potrditev spremembe ustave na referendumureferendumu

�� razglasitev spremembe ustaverazglasitev spremembe ustave