MOJ VRT2 VELIKA NO^

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 19. 3. 2007, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografi-je: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o.Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica:Velikono~ni zaj~ek (foto Ur{a Lu{trik, dijakinja BT[ Kranj).

o se podamo skozi mesto se nehote ustavljamo inob~udujemo aran`maje, ki jih vidimo v izlo`bah. Pred-vsem cvetli~arne in vrtnarije imajo veliko ponudbe.

Vendar lepo je, ~e si tudi sami ustvarimo aran`ma. ^e nas ta mi-sel spremlja skozi dan in nas prsti zasrbijo, se prebudi na{a umet-ni{ka du{a in imamo nekaj prostega ~asa, potem pa kar na delo.

Za izdelovanje aran`majev potrebujemo nekaj osnovnih aran`er-skih pripomo~kov in osnovnega aran`erskega materiala. Tako sipriskrbimo majhen oster no` z ravnim rezilom, vrtnarske {karje,{karje za papir, {~ipalke za `ico in silikonsko pi{tolo s silikonskimipal~kami. Od osnovnega aran`erskega materiala pa moramo imetigobo za sve`e in suho cvetje, plastificirano cvetli~arsko `ico - debe-line 0,8 mm, tanko `gano `ico, okrasno `ico, rafijo, en okrasen nev-tralen trak.

Ko smo nabavili vse na{teto, lahko v svoji amaterski delavniciza~nemo ustvarjati aran`maje. Najprej preglejmo po shrambi inpodstrehi, ~e smo na{li kak{no posodo, kro`nik ali vazo, ki jih lahkouporabimo pri na{em delu. Tudi zavr`ene ko{arice bodo uporabne,le vedeti moramo kako jih pripravimo za uporabo sve`e gobe.

Najprej si oglejmo kako lahko s preprostim materialom in mini-malnimi stro{ki naredimo preprost velikono~ni aran`ma.

Velikono~no gnezdo

Za ta aran`ma bomo najprej naredili velikono~nega pi{~an~ka. Zato potrebujemo valovito lepenko, barvast papir, barve za o~i, lepiloin pal~ko ali zobotrebec.

Najprej si na valovito lepenko nari{emo obrise pi{~an~ka. Tonaredimo dvakrat in pri tem pazimo, da imamo obrisa zrcalna, sajju bomo na koncu zlepili skupaj. Nato po ~rti obliko izre`emoobliko pi{~an~ka.

Ko iz lepenke izre`emo trup pi{~an~ka, iz barvastega papirjaizre`emo {e kljun in peruti. Z barvami nari{emo o~i. ^e nimamobarv, lahko naredimo o~i tudi iz barvastega papirja.

Oba dela velovite lepenke zlepimo skupaj in med papir vlo`imoleseno pal~ko ali zobotrebec. Nalepimo {e peruti in kljun in envelikono~ni dodatek za na{ aran`ma je gotov. Medtem, ko se namlepilo su{i, naredimo {e velikono~na jaj~ka za aran`ma. Vednonajprej pomislimo na barve in sli~ice, ki jih nato nalepimo napobarvana jajca. Tokrat pa naj bo malo druga~e.

Potrebujemo: jajca, lepilo, testenine in ko{~ke blaga.

Velikono~ni aran`maji

KPrebudimo na{o umetni{ko du{o

MOJ VRT 3VELIKA NO^

V pasovih lepimo na kuhana jajcatestenine razli~nih oblik in ko{~keblaga, ki si ga prej pripravimo tako,da ga nare`emo na majhne ko{~ke.

Sedaj pa potrebujemo posodo za na{aran`ma.

Potrebujemo `gano `ico (lahko tudi vrvico, le izdelava je te`ja), vrt-narske {karje in nekaj sena. Seno si razporedimo v tanek valj, ki ganato za~nemo ovijati z `ico. Ovijamo mo~no in trdno, tako da dobi-mo ka~o iz sena, dolgo pribli`no meter in pol. Nato za~nemo ka~opostopoma navijati, na dnu posode zelo blizu skupaj, potem pazmerom bolj narazen. Vsak nivo med seboj zave`emo z `ico inkon~no dobimo posodo - na{o ko{arico. Pri tem moramo paziti, daoblikujemo stabilno dno, saj je od tega odvisna stabilnostaran`maja. `ico re`emo tako, da jo polo`imo ~imbolj bli`e k pre-pogibu rezila {karij, saj tako ne boste skrhali {karij.

V tako pripravljeno posodo moramo najprej polo`iti folijo, kizadr`uje vodo, {ele nato v posodo polo`imo namo~eno gobo. Gobonamakamo tako, da jo le polo`imo na gladino vode in jo pustimo,da prosto potone. V nasprotnem primeru, ko ti{~imo gobo v vodose lahko zgodi, da v sredini goba ostane suha in nastanejotakoimenovani zra~ni `epi. Ko zabadamo stebla v tako gobo inpride steblo v suho podro~je gobe, cvetje ovene in propade.

Tako, sedaj pa uporabimo nekaj nabranega materiala (teloh, tro-bentice, stor`ke, lesko, forzicijo, ki rumeno zacveti), narejenegapi{~an~ka in pirhe, vse skupaj umetni{ko razporedimo in imamosvoj velikono~ni aran`ma. V kolikor imate na vrtu narcise in bi jihradi uporabili je potrebno vedeti, da so stebla votla in se te`kozabadajo v gobo. Ta problem re{ite tako, da v votlo steblo datetanko leseno pal~ko.

Velikono~ni ven~ekVelikono~ni aran`maji pa so lahko razli~nih oblik in velikosti.Lahko si omislimo velikono~ni ven~ek. Za tak aran`ma se moramobolj temeljito pripraviti. Sama osnova aran`maja je narejena naven~ku iz sve`e gobe.

Uporabili smo lubje, praprot in galaks listke. S tem smo pri~araliprebujajo~o pomlad, ki se prebuja v gozdu. Spomladansko cvetjenarcise, frezije in tulipani naredijo barvit u~inek. Za velikono~novzdu{je poskrbijo jaj~ne lupine. Lupine pritrdimo na `ice s pomo~josilikona.

Ob oblikovanju ven~ka pazimo, da cvetje in zelenje zabadamovedno v isto smer. Tako dobimo pravo krivo linijo.

Lahko se poigravamo s prepletanjem trave - tife, ki nam naredi glo-binski u~inek, pi{~an~ki v jaj~nih lupinicah pa so pikica na i.Drobno cvetje je ginestra, ki nas s svojim ne`nim vonjem spomni,da je pomlad pred vrati.

Ali moramo za ustvarjanje vedno imeti lepo eksoti~no cvetje? Vtem ~asu, ko so vrtovi v prebujanju in {e ni cvetja, ki bi ga lahkouporabili ne smemo pozabiti na gozd. Vam je detajl na sliki v{e~?

^udovit cvet na sliki je ~rni teloh (foto Ur{a Lu{trik).

Naredimo nekaj ne`negaKaj pa ne`ne du{e. Kako narediti nekaj zelo ne`nega. Lahko kom-binirate `e navedene tehnike prepletanja s travo, dodajanje cvetjein nekaj perja.

Na sliki vidimo kako lepo izstopa ~rni teloh, ki ga obi~ajno neznamo uporabiti, saj ima kratke peclje. Kompaktno zgradboaran`maja razbije trava, ki aran`ma nekoliko razgiba. V tako ne`enaran`ma se kot zaklju~ek lepo podajo pti~ki, ki so v naravi vednobolj glasni s svojim `vrgolenjem.

Kaj pa naredimo, ~e nimamo primerne posode? Gremo v gozd,poi{~emo rogovile in jih pripravimo za aran`ma.

Z `ico pove`emo veje v `eleno obliko. Izberemo material, ki gapotrebujemo za aran`ma. V na{em primeru smo izbrali ~ebulnice,katerim smo najprej oprali ~ebulice. Na tak na~in lahko uporabitehiacinte, narcise, hru{ico, krokuse, tulipane… . ^ebulice imajo vsebi toliko hranil, da cvetje lahko zacveti. V prostorih z zelo suhimozra~jem jih v~asih malo popr{imo z vodo. Poleg ~ebulnic smo prilepili {e jaj~ne lupine in pti~ke. Pri hijacin-tah moramo biti pazljivi ker oddajajo mo~an vonj in lahko vmanj{ih prostorih povzro~ajo glavobol.

Kaj pa same ~ebulnice v lon~kih. Kako jih lahko spremenimo v tra-jne velikono~ne aran`maje. Nekaj predlogov si lahko ogledate vposlovalnicah Kalia. Foto Ur{a Lu{trik

Velikono~ni zaj~ek s ko{kom spremenjenim v okrasni lon~ek obje-ma nasadek s tulipani. Lahko pa imamo domiselni zdru`ena okrasna lon~ka z razli~nimi~ebulnicami. Kombinacija narcis in tulipanov nas lahko spremlja

MOJ VRT4 VELIKA NO^

MOJ VRT VELIKA NO^ 5

`e veliko prej kot dopu{~a toplo sonce. ^ebulnice v cvetli~arnah sobile siljene in bodo cvetele vsaj en mesec prej, kot bodo cvetele nji-

hove vrstnice na prostem. Obi~ajno pa so siljene ~ebulnice vlon~kih posajene tako, da gledajo iz zemlje. Na to moramo bitipozorni pri zalivanju, ker ~ebulic ne smemo zmo~it. V nasprotnemprimeru se na njih lahko pojavijo lahko razli~ne bakterijske inglivi~ne bolezni.

Foto Ur{a Lu{trik

Vse ostale fotografije Sabina [egula

✍ Sabina [egula, univ. dipl. ing. agr., profesorica strokovno teo-reti~nih predmetov in prakti~nega pouka na BT[ Kranj

MOJ VRT6 VELIKA NO^

otica je slovenska prazni~na jed.Kak{na je prava potica in katerirecept je najbolj{i? Potice ne more-

mo kar tako vkalupiti. Slovensko poticores simbolizira orehova kot najbolj praz-ni~na. Vendar pa ni edina.

Vsaka pokrajina ima zna~ilne potice, ki sojih pripravljali iz razpolo`ljivih sestavin.Testo so zamesili iz najbolj{e moke, ki je bilav doma~i shrambi in ga nadevali z orehi,le{niki, makom, ro`i~i, son~ni~nimi alibu~nimi semeni, suhim sadjem, pehtranom,meto, meliso, drobnjakom, ocvirki, slanino,skuto… torej s tem, kar je bilo pri roki vdolo~enem obdobju leta. Te`ko bi na{teli `epestrost potic iz ~asov na{ih babic, kaj {eledanes, ko domi{ljija in dosegljivost sestavinne poznata meja. Vsekakor pa zelo priljub-ljena kokosova potica ni na{a narodna jed. Testo za potico je v primerjavi s kru{nimtestom precej bogatej{e. Prazni~nost jedipoudarijo najbolj{e sestavine. Moka je pra-viloma p{eni~na bela. ^e smo nagnjeni keksperimentiranju, se lahko odlo~imo zakaterokoli drugo moko: ajdovo, koruzno,p{eni~no polnozrnato, le da jih me{amo sp{eni~no belo v razmerju 1 : 2, da testo boljevzhaja. Mleko naredi testo voljno, rumenja-ki in ma{~oba mu dajo krhkost, sve`ino inprijetno aromo. Kvas naj bo sve`, mehak inprijetnega, nekoliko kiselkastega okusa.Na sobno temperaturo ogreto moko preseje-mo v posodo. Testo zamesimo s toplim mle-kom, v katerega prej razme{amo jajca indi{ave ter raztopimo sladkor in sol. Kvas raz-

topimo posebej. Kvasovk ne izpostavljamodirektnemu stiku s soljo. Sol v ta namennamesto v mleko lahko damo v moko obrobu sklede. Ma{~obo raztopimo in jododamo, ko smo testo `e grobo zamesili. Nata na~in prepre~imo, da bi ma{~oba obdalacelice kvasovk, ki jih ovira pri delovanju.Testo stepemo toliko, da se lo~i od kuhal-nice. Biti mora elasti~no, vendar ne pre-mehko, sicer ne bo zdr`alo nadeva. Testopokrijemo in pustimo, da naraste {e za en-kratno koli~ino. Posode ni potrebno postav-ljati posebej na toplo mesto. Najhitrejevzhaja v plasti~ni posodi, ker ta zadr`ujetoploto. Medtem pripravimo nadev. Eden od kriteri-jev dobre potice je, da je nadeva vsaj tolikokot testa. Sicer pa moramo biti pozorni nato, da se nadev ravno prav ma`e. Preredkegapri zavijanju testo potiska pred seboj, pre-gostega te`ko nama`emo. ^e je v nadevuskuta, je obvezen dodatek drobtin ali zdroba,da popije vodo, ki se med peko izlo~a iznadeva. Nevezana vodna para namre~povzro~a luknje med nadevom in testom inteh je `alostna vsaka gospodinja. Luknjelahko nastanejo tudi, ~e je testo preve~obdelano, ker tak{no ne zdr`i te`e nadeva. Potrudimo se, da testo razvaljamo v pra-vokotnik. Nadev nama`emo od roba doroba, le zgoraj pustimo nekaj centimetrskiprazni pas. Ta poskrbi za to, da skorja ne boodstopala. Testo zvijamo ro~no. Vsaki~ gane`no potegnemo, da je tesno zvito. Vpeka~u ga ve~krat prebodemo do dna. Predpeko naj {e enkrat vzhaja. Testo tudi sedaj

mora narasti za enkratno koli~ino. Premalovzhajana potica se bo med peko ob roburaztrgala. Preden testo damo v pe~ico, ga povrhu nama`emo z me{anico mleka inraz`vrkljanega jajca. Pazimo, da pri tem nezama`emo luknjic. Sprva pe~emo pri tem-peraturi 190 stopinj Celzija. Ko skorja pri-dobi lepo rjavo barvo, zmanj{amo na 170stopinj Celzija. Potico po spodnjem receptuin v lon~eni poti~nici pe~emo najmanj 50minut. Pe~eno potico {e kratek ~as pustimov peka~u, da se nekoliko ohladi in u~vrsti,nato pa jo previdno stresemo na leseno pod-lago in pokrijemo s prti~em. Postre`emoohlajeno. In kako bomo vedeli, da smo spekli popolnopotico? Testo in nadev bosta enakomernodebela, brez lukenj in tvorila bosta lepo spi-ralo, skorja pa bo povezana s testom. Zatak{no je potrebno `e nekaj vaje, bo pa zatoprepri~al okus. Pa naj bo tokrat za poku{inozelo slovenska, `al prezrta, a ~udovita poticas suhim sadjem.

Suho sadje operemo in namo~imo ~ez no~.^e je sadje zelo suho in trdo, ga skuhamokot kompot in pustimo, da se v teko~iniohladi. Namo~eno sadje dobro zmeljemo vsekljalniku, dodamo jajca, sladkor in di{ave.Razvaljano testo nama`emo z nadevom inpolo`imo v dobro namazan lon~en model.

✍ Vanja [ubic, u~iteljica prakti~nega poukana Srednji biotehni{ki {oli Kranj

Za prazni~no mizo

Najbolj slovenska potica je orehovaP POTICA S SUHIM SADJEM

Testo:- 60 dag bele p{eni~ne moke- 4 dag kvasa- 3 dl mleka- 3 rumenjaki- 10 dag sladkorja- sol - limonina lupinica- 10 dag maslaNadev:- 50 dag suhega sadja: jabolka, hru{ke,

slive, fige- 3 jajca- 10 dag sladkorja- 0,5 dl ruma- limonina lupina- cimet

Nezadr`no se bli`a ~as, ko bomobalkone, terase in druge zunanjeprostore polep{ali z okrasnimi po-

sodovkami, ki nas bodo razveseljevale vsedo pozne jeseni. Da bo temu res tako,moramo poskrbeti za dobro in pravilnooskrbo `e takoj v za~etku rasti in sevedaskozi vso rastno dobo nadaljevati z nego,ki je prilagojena posamezni vrsti rastlin.

[tevil~no so {e vedno med najbolj zastopa-nimi balkonskimi rastlinami pelargonije,br{lanke. Ob~utljive so na prese`ek vode vtleh, zato jih zalivamo poredko, a takratobilno. Zaradi zastajanja vode v tleh selahko razvije koreninska gniloba, zato jih `epo presajanju zalijemo z raztopino sredstvaproti koreninski gnilobi. Preden se dobroukoreninijo, lahko pride do pomanjkanjahranil, ker jih rastlina sama {e ne zmorena~rpati dovolj iz tal, zato jim lahkopomagamo z listnimi gnojili, ki jih {kropi-mo po rastlini. Za bolj{e in hitrej{e ukore-ninjenje lahko uporabimo tudi pripravkena osnovi izvle~kov iz kokalja ali iz rde~ihmorskih alg. V poletnem ~asu se pogostopojavi na listih teh rastlin vodeni~avost aliplutavost, kar je obi~ajno posledica nepra-vilnega zalivanja. V takih in podobnihstresnih razmerah uporabimo pripravke naosnovi aminokislin.

[e vedno zelo priljubljeni so gorenjski in{vicarski nageljni, pri katerih moramo pravtako ukrepati proti koreninski gnilobi, pa-zimo pa tudi, da jih ne sadimo v {otnozemljo, ker jo slabo prena{ajo. Tako pe-largonije kot nageljne rada napade rja,nageljni so poleg tega obi~ajno gostitelji zapepelaste plesni in pegavosti. Ukrepamopreventivno na za~etku rasti, najkasneje obprvih znakih bolezni. ^eprav je za prizadetedele rastlin takrat `e prepozno, moramoza{~ititi tiste, ki {e niso oku`eni.Predlagam obisk v specializirani prodajalnis fitofarmacevtskimi sredstvi, kjer vambodo svetovali pravilno uporabo le-teh.Izogibajte se me{anih zasaditev, kjer so vistem koritu rastline z razli~no potrebo povodi in hranilih. Pri nakupu se posvetujte zvrtnarji. Zalivajte zjutraj, ne mo~ite listovin pazite, da voda ni premrzla. Po mo`nostinaj bo “postana”, zlasti na Gorenjskem jezelo trda, zato se utegne pojaviti kloroza,npr. pri surfinijah.

Pri vseh konkretnih problemih se posve-tujte s strokovnjaki, da ne boste ukrepalinapa~no ali po nepotrebnem. Veliko uspe-ha `elim!

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

MOJ VRT FITOFARMACIJA 7

Oskrba balkonskih okrasnih rastlin

Izogibajte se me{anih zasaditevP

V POPOLDANSKEM ^ASU NA TERE-NU svetujem ukrepe proti boleznim, {kod-ljivcem in plevelom; tematska PREDA-VANJA za dru{tva in podobne skupine;izvajanje TE^AJEV IZ VARSTVA RAST-LIN za izvajalce ukrepov. Vse informacijena GSM: 031/302-389.

Kor

enin

ska

gnilo

baVo

deni

~avo

stRj

aRj

aPo

{kod

be z

arad

i pom

anjk

anja

hran

il po

pre

saja

nju

Me{ana balkonska zasaditev

MOJ VRT8 V ZELENJAVNEM VRTU

eto{nja mila zima je omogo~ila celozimsko pobiranje zelenjave iz vrta,~e smo le imeli jeseni posejano

kak{no vrtnino kot je motovilec, radi~,por ali ohrovt. Doma pridelana zelenjavaima posebno kakovost, predvsem pa je tosve`a zelenjava, ki ni prepotovala pol Ev-rope in bila za to pot posebej tretirana. Vrazvitej{ih zahodnih dr`avah, predvsem vNem~iji, Avstriji, [vici, kjer dr`avi nivseeno kako `ivijo na pode`elju, z raznimipropagandnimi akcijami vzpodbujajoljudi, da se oskrbujejo in kupujejo kmetij-ske pridelke iz najbli`je okolice, kar omo-go~a pre`ivetje kmetij in oskrbo okoli{kihprebivalcev s sve`o zelenjavo.

V Sloveniji {e vedno pridelamo velikolastne zelenjave na majhnih vrti~kih okolidomov. Ta samooskrba je zelo pozitivna nele zaradi pridelave zdrave hrane, pa~ pa tudiv~asih iz ~isto terapevtsko zdravstvenihu~inkov, ko najdemo po napornem dnevusprostitev na vrtu. Na `alost nas hitertempo `ivljenja ~edalje bolj oddaljuje odtega in mo~no si `elim, da bi se ta sloven-ska posebnost ohranila. Ali pa nas bodoprepri~ali, da sredi mesta ne smemo pride-lovati zelenjave, ker…

Na~rtGlede na to, da se bomo oskrbovali z lastnozelenjavo, moramo narediti na~rt oziromazasnovo svojega zelenjavnega vrta. Pri temmoramo pomisliti na gnojenje in prehranorastlin, saj imajo le-te razli~ne potrebe.Pomembno je kolobarjenje oziroma vrste-nje vrtnin na isti povr{ini v zaporedju ve~let, kajti nekatere zelo dobro uspevajo zaprej{njo kulturo, druge zopet slab{e. Neka-tere vrtnine kot dobri sosedje vplivajo nabolj{o rast dolo~ene vrtnine, druge zopet leprivabljajo bolezni ali {kodljivce. Pri

na~rtovanju vrta moramo vedeti, kolikoprostora bo dolo~ena vrtnina potrebovala.

GnojenjeGlavno rastlinsko hranilo, ki vpliva na rastin tvorbo listov in tudi beljakovin, je du{ik.Pri pomanjkanju opazimo slabo rast inrumenenje listov. Na vrtovih, kjer bogatodognojujemo s hlevskim gnojem ali kak-{nim drugim organskim gnojilom, pa ima-mo du{ika navadno dovolj ali celo preve~.^e ga je preve~, opazimo mo~no rast,posledica tega pa je pozno zorenje in slabakvaliteta plodov. To je v~asih zelo opaznopri ~ebuli ali koren~ku, ki v skladi{~u nistaobstojna. S hlevskim gnojem ne smemodognojevati korenovkam in ~ebulnicam.Vedeti moramo tudi, da ima hlevski gnojzelo dragoceno delovanje v tleh tudi dotreh in ve~ let. Poleg hranil, ki se spro{~ajoiz gnoja, pa ta omogo~a razmno`evanjemikroorganizmov, ki so za dobro prehranorastlin nujno potrebni. V hlevskem gnojuje tudi dolo~ena koli~ina fosforja, ki vplivana tvorbo koreninskega sistema, tvorbocvetov, plodov in semen. Zadostna koli~inafosforja omogo~a kakovost in zgodnej{ezorenje. Pomanjkanje opazimo pri slab{emrazvoju korenin, cvetov, listi se obarvajorde~e. Ugotovljeno je, da je vrti~karskazemlja prenasi~ena s fosforjem, zato nikarne dognojujte posebej z njim. Kalij jehranilo, ki ga rastlina potrebuje za uravna-vanje rasti in pove~uje odpornost protipoleganju in mrazu. Pomanjkanje opazimokot odmiranje listov od roba proti sredini.Na vrtovih v~asih opazimo pomanjkanjekalcija, predvsem po odmiranju spodnjihdelov plodovk (paprika, paradi`nik). Te-`avo odpravimo z rednim namakanjem, kiomogo~i stalno oskrbo s hranili. Po drugistrani pa moramo uravnote`iti rast in rod-nost pri rastlinah, kar pomeni, da odstrani-mo vse zalistnike pri papriki in paradi`niku

in pustimo ve~ cvetnih nastavkov. Po-dobne te`ave imajo sadjarji, ki ne opravlja-jo poletne rezi. Gnojnica je me{anica blata, se~a, nastiljain vode in jo pogosto uporabljamo za do-gnojevanje na njivskih povr{inah. Perut-ninska gnojnica je primerna za zalivanje ro`in plodovk. Z njo nadomestimo `e priprav-ljena teko~a gnojila. Pripravimo jo tako, daperutninski gnoj pome{amo z vodo inpokrito pustimo stati 8 do 10 dni. Ko dozoriodstranimo gnoj. Razred~ena z vodo (1:4)se uporablja za dognojevaje med rastjo. ^enimamo mo`nosti dognojevanja z hlevskimgnojem, se lahko odlo~imo za zeleno gno-jenje, kar pomeni da na prosto njivo aligredico konec poletja zasejemo grah,gra{ico ali drugo metuljnico, ki bo tla obo-gatila z du{ikom. Posejemo lahko tudiogr{~ico ali repico in jo {ele spomladi zaor-jemo. Zelo popularna je tudi facelija, kinaredi veliko listno maso, vendar pozimipomrzne. Tla si lahko izbolj{amo tudi skompostom, ki ga v ta namen delamo obvrtnem robu in po enem do dveh letih tudiporabimo. ^e nimamo ~asa in mo`nosti, si{e vedno lahko pomagamo z kupljenimiorganskimi gnojili (biopost, bogatin…).

KolobarRazli~ne vrtnine imajo razli~no globokekorenine. S pravilnim kolobarjem skrbimoza rahljanje in zra~enje in odvzem hraniltudi iz globjih plasti zemlje. Stro~nice(fi`ol, grah, detelje) in kapusnice (zelje,cveta~a ...) so tiste, ki z globokimi koreni-nami prezra~ijo spodnje plasti. Ve~ina vrt-nin ima plitve korenine, kar pomeni, da sotudi bolj ob~utljive na su{o. V kolobarju jeza`eljeno, da si sledijo rastline z globokimiin plitvimi koreninami. Zaradi enako-mernej{e porabe hranil sadimo skupaj rast-line, ki potrebujejo ve~ hranil (zelje, krom-pir, plodovke), vendar moramo poznati tudipotrebe po apnu. Na primer za krompirzemlje ne smemo apniti, medtem ko mo-ramo pri kapusnicah vsako leto malo poap-niti, ~e imamo prekislo zemljo, druga~e selahko pojavi gol{avost. Nekatere rastline(npr. rde~a pesa, {pina~a, blitva) zaradi{kodljivih ostankov same sebe na prena{ajove~ let na istem mestu, zato se pridelki

Kolobarimo zaradi bolezni in {kodljivcevL

Pridelovanje zelenjave na doma~em vrtu

Vlaknata folija je najbolj u~inkovita spomladi.

Posledica pomanjkanja kalcija

MOJ VRT 9V ZELENJAVNEM VRTU

zmanj{ujejo. V takem primeru govorimo outrujenosti tal in zamenjamo vrtnino.Predvsem pa moramo kolobariti zaradipojavov bolezni in {kodljivcev. Naj-pomembnej{e pravili, ki se ga moramodr`ati pri na~rtovanju kolobarja je, da nesadimo naslednje leto na isto povr{ino vrt-nine iz iste dru`ine npr. krompir za para-di`nikom, zelje za repo ali katero kapusni-co. Kolobar v vrtnarstvu je {e toliko boljspecifi~en in se razlikuje od poljedelskegapo tem, ker imamo {e razli~ne predposevke,naknadne posevke in vmesne ter tudime{ane posevke. Iz stali{~a dobrega kolo-barja je vse to za`eljeno.Vmesne posevke posadimo med vrtnine, kiimajo dolgo rastno dobo in se v za~etkupo~asi razvijajo in imajo prosto povr{ino.Pri zeleni, brsti~nem ohrovtu, paradi`niku,fi`olu, kumarah medvrstne prostore izoli-ramo s solato, redkvico. Med po~asi rasto~por posejemo {pina~o. Prednost takih po-sevkov je zasen~enje tal, ve~je delovanjebakterij, ve~ji pridelki zaradi ugodnihsosednih rastlin, bolj{e izkori{~anje raz-li~nih globin tal, manj bolezni in {kodljiv-cev.Kater rastline se dobro prena{ajo?Zaradi za{~ite pred {kodljivci sadimo skupajnaslednje vrtnine:

- korenje in ~ebulnice (korenjeva in ~e-bulna muha)

- paradi`nik in kapusnice (kapusova muha)- paradi`nik varuje zeleno- zelena odganja v kapusnicah kapusovega

belina

Tudi zeli{~a odganjajo nekatere {kodljivce:- koper sadimo med koren~ek, fi`ol, kumare- baziliko sadimo med kumare- bore~ med kapusnice

Poznamo pa tudi slabe sosede oziroma rast-line, ki se slabo prena{ajo:- paradi`nik s kumarami, grahom in rde~o

peso- zelje s ~ebulnicami- grah s fi`olom- zelena z solato in krompirjem- peter{ilj s solato- kumare z radi~em

^e na isti gredici pridelujemo ve~ vrtnin,lahko pridelamo ve~je in kakovostnej{epridelke. Vremenske in klimatske spremembe nas si-lijo v zgodnej{o pridelavo vrtnin. Samarastna doba ali vegetacija se zaradi velikevro~ine in su{e v poletju delno prekine inse znova za~ne nekje v avgustu po prvemve~jem de`evju. Na tak{no pridelavo so

navajeni na Primorskem, kjer v poletnihmesecih ve~inoma prekinejo s pridelavo inzgodaj jeseni {e sejejo oziroma sadijo~ebulo, por, radi~e in kapusnice. Da dobi-mo ~im zgodnej{e pridelke in {e nekakoujamemo zimsko vlago, je potrebno jesenipreorati in pripraviti gredice. Spomladi ~imbolj zgodaj posejemo solato, ~ebulo iz seme-na, rde~o peso, koren~ek in grah. ^eho~emo {e bolj pohiteti, je smiselno prvesadike solate celo kupiti in pokriti z vlakna-to folijo, ki je v prvih spomladanskih ted-nih najbolj u~inkovita. Da bomo imeli enakomerno oskrbo z doma-~o zelenjavo, moramo zavihati rokave inposejati oziroma posaditi ravno pravo po-vr{ino gredice z zelenjavo. Setve in sajenjaponavljamo na 2 do 3 tedne, odvisno odporabe, kar velja zlasti za setve solate, ki jo`elimo imeti Slovenci vedno na kro`niku.

✍ Ana Ogorelec

VRTNINA DOBRI SOSEDI SLABI SOSEDIkapusnice, zelje, ohrovt, krompir, zelena, rde~a pesa, gorju{ica (Sinapis alba),cveta~a, brsti~ni ohrovt paradi`nik, {pina~a, solata, ~ebula, ~esen, jagode

endivija, por, grah, kamilice,meta, kumina, koper

koren~ek ~ebula, paradi`nik, radi~, redkvica, blitva, por, ~esen, grah, drobnjak, ro`marin, `ajbelj, koper

rde~a pesa ~ebula, kapusnice, kolerabica, visok fi`ol, {pina~a, solata, ~esen, kumare, krompir, koruza,kumina, koper por, blitva

~ebula, ~esen bu~e, kumare, koren~ek, solata, por, grah, fi`oljagode, solata

fi`ol redkvica, krompir, kumare, ~ebula, ~esen, por, grahparadi`nik, solata, {pina~a

paprika solata, {pina~a, fi`olblitva, redkvica

paradi`nik solata, por, koleraba krompir, fi`ol

{pina~a kapusnice, fi`ol, redkvice, redkev

solata paradi`nik, redkvica, peter{iljfi`ol, zelje

kumare ~ebula, ~esen, fi`ol redkev, paradi`nik, krompir

Me{ani posevki

Korenje in ~ebula sta dobra soseda.

^esen in fi`ol sta slaba soseda.

ekatere trajnice, ki so doma naalpskih meli{~ih, so se v nespre-menjeni, torej naravni obliki

naselile s ~lovekovo pomo~jo tudi v na{evrtove. V izvirni obliki, brez kri`anja inpodobnih vrtnarskih ~aranj, jih raz-mno`ujemo s setvijo in sadimo v bli`inobivali{~. Tako se nekaj gorske lepotelahko nau`ijemo kar v doma~em vrtu, ~ejih `e ne moremo opazovati v naravi.

Ker pa so v visokogorju pogoji rasti precejdruga~ni od tistih v dolini, moramo temlepoticam prisluhniti in upo{tevati njihove

posebne `elje. Druga~e bodo z njimi le kri`iin te`ave. ^eprav radi re~emo, da je trebarastline iz narave ob selitvi v vrtove posadi-ti na podobna rasti{~a, kot jih imajo v na-ravi, je treba pri tem {e nekaj posebnegaposluha za razlike v mikroklimatskih inedafskih rasti{~nih pogojih. Gorska meli{~aso obi~ajno na polnem soncu, ki pa ni takovro~e, kot v dolini. Zato rastline s tehmeli{~ v dolini pogosto na polnem soncune morejo pre`iveti. Omejitveni faktorzanje je v dolini vro~ina in son~na pripeka.V polsenci pa marsikatera od teh pravdobro pre`ivi, ~e le poskrbimo tudi, da nebodo preve~ `ejne. Seveda to ne velja zavse. Marsikatera gorska lepotica tudi obbudni postre`bi v dolini le ste`ka pre`ivi.Tudi v botani~nih vrtovih imajo z njiminemalo te`av.Alpska velesa (Dryas octopetala) v vrturazvije obse`ne zimzelene blazine, ki se vza~etku poletja okitijo z belimi cvetovi. ^epa raste na polnem soncu, jo v~asih ob hudipoletni pripeki kar pobere. V polsenci pa jije mnogo bolj v{e~.Vedno zelena gladnica (Draba aizoides) paje pravi drobi`ek, ki razvije le kakih desetcentimetrov obse`no in le nekaj cen-timetrov visoko blazinico in `ivo rumenicvetki se na njej poka`ejo ob prvih spom-ladanskih otoplitvah, pogosto `e v januarjuali februarju, ko so temperature vsaj ve~jidel dneva `e nad ni~lo. Toda tudi no~na alisicer{nja ob~asna zmrzal ji ne {koduje.

Poletne pripeke pa ne mara, zato jo sadimov polsen~no lego.Alpska kre{ica (Hutchinsia alpina) jene`na in nizka zimzelena blazinica, ki sezgodaj spomladi prekrije z belimi drobnimicvetki. Sicer pa se v polsenci lepo razra{~a.Brezstebeljna lepnica (Silene acaulis) jedrobna alpska blazinasta rastlinica, le nekajcm visoka, ki razvije drobne ro`nate cvetke.V naravi ima ve~ sorodnic, ki pa so vse povrsti v vrtovih tako zahtevne, da jih skorajni mogo~e gojiti. Rod lepnic (Silene) sicerobsega kar nekaj vrst, ki rastejo tudi v na{inaravi in kar nekaj je tudi vrtnarskihkri`ancev, ki niso ni~ kaj zahtevni za goje-nje, od nizkih do visokih, od belih doro`natih. Ampak je `e tako, da ima poseb-no vrednost tisto, kar je te`ko dosegljivo.Med visokogorskimi trajnicami je ve~tak{nih, ki jih v dolini ni mogo~e gojiti, kottistih, ki se lahko prilagodijo na druga~nomikroklimo in jih zato lahko videvamo pona{ih vrtovih. Tako gorskih cveto~ihtravnikov nikoli ne bo mo`no ob~udovati vdolini. Vsaj kak{no gorsko cvetlico palahko naselimo tudi na vrt, da nas mordaspomni na lepo do`ivetje v gorah ali mordapreprosto zato, ker nam je v{e~. Vrtnarska vzgoja tistih rastlin iz narave, kise preprosto pustijo vzgajati, pa naj pripo-more k ohranjanju narave, zlasti pa v na-ravi ogro`enih rastlin.

✍ Jo`ica Golob-Klan~i~

MOJ VRT10 UREJAMO

Lepotice z visokogorskih meli{~N

Spomladanske zasaditve

Brezstebelna lepnica je zelo te`avna za vrtno vzgojo.

Alpska velesa v naravi prekriva velike povr{inein tudi v vrtu se lepo razraste.

Drobna blazinica v vrtu marsikdaj potrebujedruga~ne pogoje, kot v naravi.

MOJ VRT UREJAMO 11

etos je v ve~ini primerov na{a tratadobro prezimila, saj nismo imelisne`nih padavin.

Le redko se je pojavila tako sne`na plesen,t.j. plesen, ki jo opazimo kot paj~evinastekroge na trati. ^e to opazimo moramo takojukrepati in po{kropiti z fungicidi, ki pre-pre~ujejo {iritev sne`ne plesni. Uporablja-mo fungicid, ki se uporablja za zatiranjesne`ne plesni na `itih.

Naslednje pomembno opravilo na na{izelenici spomladi je, da pograbimo listje,kar ga nismo v jeseni; poberemo zlomljenevejice, ki le`ijo na tleh in preverimo, kje senam je pri~el nabirati mah.

^e je trata dvignjena zaradi zmrzali, jo mo-ramo povaljati. Povaljati jo moramo tudi vprimeru, ~e nam je v zimskem ~asu ponaga-jal krt. Krtine pograbimo in povr{ino po-valjamo.

Vse travnate povr{ine morajo biti v spom-ladanskem ~asu pognojene zato, da imajotravnate bilke zadostno koli~ino hranil naza~etku vegetacije. Zavedati se moramo, daje spomladanski ~as vegetacije najmo~nej{i.To je obdobje od marca do konca maja. Vtem ~asu je lahko v gnojilu prisotno ve~du{ika, glede na ostale sestavine v gnojilu.Raztrosimo enakomerno 3 do 5 kg na 100m2. Dobro je, ~e gnojimo pred de`jem, dase gnojilo raztopi in je takoj dostopnokoreninam. ^e pa je de`evje preobilno,nismo dosti naredili, ker se ve~ji del hranilprehitro spere v ni`je plasti zemlje in potemni ve~ dostopno koreninam.Z gnojenjem smo poskrbeli za rast, naprejpa morajo pridne roke poskrbeti zavzdr`evanje.

Preglejmo na{o staro kosilnico, ~e je po-trebno nabrusiti no`e in ~e so potrebnakak{na druga popravila.Spomladi pri~nemo s ko{njo, ko so travnate

bilke visoke 5 do 6 cm. Kosilnico dvignemona vi{ino 3 do 4 cm. Tako, da je omogo~enrazvoj travnim bilkam. Marsikdo kosiprenizko, ker misli, da nebi bilo trebapogosto kositi.

S tem delajo veliko {kodo travnatim rastli-nam, saj jim tako zmanj{ajo listno po-vr{ino. Rast trave je prizadeta in kale~ipleveli imajo zadosti svetlobe in zraka, da serazvijejo in veselo rastejo. Tako imamo navrtu kmalu ve~ plevela kot trave. Topomeni, da moramo kositi pogosteje, ker

imajo pri redni ko{nji vse rastline enakepogoje (zadosti zraka in svetlobe). Trava segosti in krepi (korenine so mo~ne, {irijo sev {irino in globino in to daje pravo trdnosttrate). Taki trati pleveli ne pridejo do`ivega.

Poko{eno travo moramo obvezno odstra-niti, ~e nimamo kosilnice s ko{aro v kateropada poko{ena trava.

✍ Metka Krivic, Krivic travni tepihi d.o.o., www.travni-tepihi.com

Rast najmo~nej{a od marca do majaL

Spomladanski ~as na na{i zelenici

Na{a zelenica zahteva spomladi kar pre-cej pozornosti - za za~etek pograbimo listje, skovinskimi grabljami iztrebimo mah in pre-zra~imo travno ru{o.

pomlad je ~as nekaterihpomembnih opravil v sa-dovnjaku. Drevje se pre-

budi iz “zimskega spanja”, inpri~ne z brstenjem.Leto{nja pomlad oziroma ko-nec zime pa je povsem dru-ga~na kot smo vajeni. Prav-zaprav zime skoraj ni bilo, sajje zemlja zmrznila le za nekajdni, ves ostali ~as pa so biletemperature okrog stopinjCelzija ali pa vi{je. To se sedajv marcu mo~no pozna prirazvoju vegetacije, saj razvojprehiteva dolgoletno povpre~jeza pribli`no tri do {tiri tedne.

Glavno opravilo spomladi jeobrezovanje sadnega drevja.Toplo vreme in sonce sta nas `ev januarju in februarju vabila,da bi se lotili obrezovanja. Akljub temu se z obrezovanjemnikamor ne mudi. No sedaj, koto berete, je v glavnem `epotrebno zaklju~iti z obrezo-vanjem. Pomemben je vrstnired obrezovanja. Najprej obre-zujemo staro drevje, ki slab{eraste, tako da z zgodnej{o rezjovzpodbudimo mo~nej{o rast.Sledijo hru{ke in zgodnje sliveter marelice. Nadaljujemo pa zbreskvami, ~e{njami, slivami inpoznimi sortami jabolk. Primarelicah in ringlojih velja, daizrezujemo le najnujnej{e in~im ve~ enoletnih poganjkovpripognemo. Omenjeni sadnivrsti obrezujemo lahko tudi v~asu cvetenja. Rodna drevesa~e{enj lahko obrezujemo tudi v~asu obiranja.V praksi je ponavadi tako, danajprej obre`emo mlaj{a dreve-sa, za stara, cepljena na sejancupa zmanjka ~asa ali pa se namne da plezati po njih. Vendar paz rednim obrezovanjem tehlahko dose`emo, da rodijo boljredno in predvsem bolj{e,

plodovi pa so debelej{i in bolj{i.Seveda bomo pri tak{nihdrevesih rez nekoliko spreme-nili. Najprej moramo izrezativse stare in posu{ene veje. Natoodre`emo veje, ki so pregoste,na preostalih pa moramonajve~krat odrezati tiste delevej, ki so preve~ pove{eni.Odstranimo {e poganjke, kiizra{~ajo na zgornjem delu vej -t. i. vodne poganjke. Med le-tom bomo morali po~istiti vsevodne poganjke, ki bodo zraslina novo. Tak{no “o`ivitvenorez” na starih drevesih raz-poredimo na tri leta in vsakoleto mo~neje obre`emo tretjinokro{nje. Tako bomo v nekajletih pri{li do novega mladegarodnega lesa, ki bo dal kvali-teten pridelek sadja.Vse ve~je rane zama`emo scepilno smolo, da nebi poznejepri{lo do gnitja lesa in propa-danja dreves.

Obrezovanju sledi predspom-ladansko {kropljenje z enim odbakrenih pripravkov, kateremudodamo oljni pripravek. Po-memben je vrstni red me{anja,ki velja tudi za druge fitofarma-cevtske pripravke. Najprej zvodo zme{amo tistega, ki je vobliki prahu, potem dodamoteko~ega. Pri obratnem vrst-nem redu lahko pride dopo{kodb sadnega drevja ali paje me{anica neuporabna.^e smo s predhodnim pregle-dom vejic ugotovili, da se nadrevju nahajajo zimska jaj~ecau{i (na sliki) ali rde~e sadnepr{ice, moramo {kropljenje zoljnim pripravkom opraviti {eposebej temeljito. V ~asu cvetenja sadnega drevjane {kropimo. Izjema so ko{-~i~arji, pri katerih moramoopraviti {kropljenje proti cvet-ni moniliji - posebno, ~e je v

~asu cvetenja de`evno vreme.Sredstva proti cvetni monilijiniso strupena za ~ebele. Pred prvim {kropljenjem mora-mo ponovno oprati {kropilnicoin preveriti ali deluje brezhibnoin po potrebi zamenjati kak{enrazjeden ali po{kodovan del.Druga~e se nam lahko kaj hitrozgodi, da ravno za~nemo s {kro-pljenjem, ko se kaj zama{i,{kropilnica pa je polna {kropi-va.@e jeseni je dobro debla sadne-ga drevja premazati z apnom,premaz pa lahko obnovimo {espomladi (na sliki). Pred bel-jenjem z debla rahlo ostrgamoluske starega lubja. Tako od-stranimo marsikaterega {kod-ljivca, ki prezimuje za lubjem.

Prav tako ne smemo spomladi

pozabiti na dognojevanje sad-nega drevja. Glede na velikostdognojimo z nekoliko mineral-nega sadjarskega gnojila (dvedo tri pesti na drevo). Lahkododamo tudi nekaj organskegagnojila. ^e imamo pod drevesiokopano, potem gnojila neko-liko zadelamo v zemljo, sicer pamoramo ra~unati, da bo nekajporabila tudi trava. Najbolje jedognojevati pred de`jem, davoda hranila spere v tla, ~imbli`e koreninam.

V tem ~asu je tudi primeren ~asza sajenje sadnega drevja(skica). Sadike nabavimo pripoznanih drevesni~arjih. Pred-hodno moramo vsaj pribli`novedeti, katere sadne vrste insorte bi `eleli posaditi. Tako sebomo ob nakupu po posvetu

MOJ VRT12 V SADOVNJAKU

Da bodo plodovi jeseni debelej{i in bolj{iS

Opravila marca in aprila

MOJ VRT

la`je dokon~no odlo~ili. ^e panameravamo zamenjati le po-samezno drevo, pa moramovedeti, da ne smemo saditi istosadno vrsto na isto mesto. ^e to`e moramo storiti, potemmoramo izkopati malo ve~josadilno jamo in zemljo zame-njati. Ob sajenju dodamo enisadiki do 20 kg hlevskega gnojaali kak{no druga~no organskognojilo in okrog ~etrt kilogramamineralnega (NPK) gnojila zmajhno vsebnostjo du{ika. Obtem pazimo, da gnojilo ne pridev direktni stik s koreninami. ^eimamo v bli`ini voluharja,moramo korenine zavarovatipred njim. [e najbolj{e je tostoriti s posebnimi za{~itnimiko{arami iz kovinske mre`e.Luknjice ne smejo biti ve~je od12 mm.Posebej pazljivo stisnemomre`o zunaj, da voluhar nepride do sadike na koreninskemvratu.Prva leta rabijo sadike tudioporo, da se dobro ukoreninijo.Potem, razen pri jablanahcepljenih na {ibko podlago M-

9, opore ne potrebujejo ve~.Sadika mora biti posajena takogloboko v zemlji, kot je rasla vsadni drevesnici. Na koncu sadiko prive`emo hkoli~ku in vrh prikraj{amo. ^eni pred~asnih poganjkov veljageneralno pravilo, da jablane inhru{ke odre`emo pribli`no 90cm, ko{~i~arje pa okrog 120 cmod tal.

V aprilu za~nemo z redno ko{-njo trave. Travo in tudi podrast- plevele pod drevesi moramopokositi vedno pred {kroplje-njem, da tako prepre~imo ~ebe-lam, da se nebi zastrupile zostanki {kropiv, ki bi padli natla in cvetje. Redno spremljamo pojave u{iin primerno ukrepamo.

V aprilu, malo pred cvetenjempride drevje v sok. Takrat jeprimeren ~as za precepljanjesadnega drevja. Cepi~e smonabrali in shranili `e konec feb-ruarja. To so lanskoletni po-ganjki, debeli do debeline svin-~nika.

Najpogostej{i na~in precep-ljanja je cepljenje za lub (nasliki). Pri tem na~inu vejo alipodlago, ki jo bomo precepili,odre`emo. Lahko je debela tudido 10 cm. Z no`em zare`emopo dol`ini in razmaknemo lub.Cepi~ odre`emo pre~no (dletas-to) vsaj 3 cm na dolgo in gavstavimo za lub. Dolg naj botoliko, da sta na njem dva brsta.Nato povijemo kar z izolirnimtrakom in zama`emo odrezanovejo in vrh cepi~a s cepilnosmolo.^e precepljamo pribli`no ena-ko debelino veje, kot je debeli-na cepi~a, potem uporabimona~in spajanja z jezi~kom oz.angle{ko kopulacijo. Rez cepi~aje enak kot pri cepljenju za lub,le da {e zare`emo vzdol` cepi~ain isto ponovimo na vejici.Nato oba dela zdru`imo in za-ve`emo z izolirnim trakom tervrh cepi~a zama`emo s cepilnosmolo.

Kak{en mesec in pol po cep-ljenju trak odstranimo.

✍ Matja` Male`i~

V SADOVNJAKU 13

Slike od zgoraj navzdol:- cepljenje za lub- beljenje debla sadnega drevja- zimska jaj~eca u{i

MOJ VRT14 ZA BOLJ[I PRIDELEK

ogatin je popolnoma naravnoorgansko gnojilo, ki je zelo bo-gato z rastlinskimi hranili.

Dolo~en dele` hranil je v obliki, ki jerastlinam takoj dostopna, hkrati pagnojilo vsebuje tudi hranila, ki sespro{~ajo po~asi. Postopno spro{~anjehranil zagotavlja preskrbo rastlin spotrebnimi hranili za dalj{e ~asovnoobdobje.

BOGATIN vsebuje:Suho snov 75 - 85%Organsko snov 45 - 55%Du{ik skupni 4 - 6%P2O5 3 - 5%K2O 2 - 3%MgO 1- 2,5%CaO 9 - 12%pH 6,6 - 7Mikroelemente: Fe, Cu, Mn, Zn, Na, B,..

Primeren je za gnojenje vseh vrstrastlin, tako za vrtnine, polj{~ine,okrasne rastline, vinsko trto, sadnodrevje in jagodi~evje, kot tudi zazelenice in travnike. Posebno dobre rezultate bomo doseglipri gnojenju plodovk (paradi`nik,paprika, jaj~evci, kumare, jagode, ...) incvetja.

Spomladi uporabljamo Bogatin zaosnovno gnojenje.

V zelenjavnem vrtu ga potrosimo pocelem vrtu (3-5 l na 10 m2) in ga rahlozakopljemo v vrhnjo plast 10 do 15 cmgloboko.

Grede z okrasnimi rastlinami pognoji-mo tako kot zelenjavni vrt. Okrasnogrmi~evje, trajnice in vrtnice pognoji-

mo tako, da Bogatin enostavno potrese-mo okrog rastlin.

Sadno drevje, jagodi~evje in vinskotrto ob sajenju pognojimo z 1-2 lBogatina na sadiko, dognojujemo popotrebi (na dve leti) v krogu okrogdrevesa oziroma grma.

Zelenico narahlo potrosimo z Boga-tinom (1-2 l / 10 m2). To storimo predde`jem, v primeru suhega vremena, pajo mo~no zalijemo.

Bogatin:- bogati tla s hranili,- ugodno vpliva na strukturo tal,- ima nevtralno pH reakcijo,- pove~uje mikrobiolo{ko aktivnost

tal.✍ Alenka Novak

Gnojilo za dalj{e ~asovno obdobjeBogatin

B

MOJ VRT PREDSTAVLJAMO

Nudimo vam:❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje)❖ semenski krompir❖ semenska koruza❖ folija za zastiranje posevkov❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA)❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic❖ vse vrste zemlje❖ vrtno orodje❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo,

koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e❖ oprema za konje❖ vse za rejce malih `ivali❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo❖ za{~itna delovna sredstva❖ gospodinjske in tehni~ne pline

Kmetijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce

Bogata izbira blaga zavrti~karje in kmete

KG

Z Sl

oga

Kra

nj, z

.o.o

., [

ucev

a 27

, Kra

nj

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER

- sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt- okrasne ~ebulnice, ~ebul~ek- semenski krompir: kifl~ar ...- substrati, zemlja za sajenje, presajanje,

pikiranje- vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program- fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin

svetuje univ. dipl. ing. agronomije- krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza- hrana in oprema za male `ivali

AKCIJA: zemlja za sajenje in presajanje

[uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 15

Cesta na Okroglo 1/a, Naklo, tel.: 04/2571 024, odprto: 8 - 16, sobota 8 -15

KMETIJSKO TEHNI^NI CENTER SLOGA

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER NAKLO

Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13

trajnice, grmovnice, sadno drevje, ...

VABIMO VAS V PRENOVLJENO TRGOVINO Z RAZ[IRJENIM PROGRAMOM