»SV moramo prilagoditi obStoječim finančnim možnoStim«

interVju predSednik rS borut pahor

SloVenSka VojSka na filmu

katapultni Sedež – rešeValec žiVljenj

natančnoSt, motiViranoSt in

StrokoVnoSt, laStnoSti za uSpeh

ŠTEVILKA2 FEBRUAR 2013

2 SV SV 3

Dobrodošli na vsebinsko prenovljenih in z drugačnim oblikov-nim konceptom osmišljenih straneh revije Slovenska vojska. Sodobnejši in bolj berljivi vas bomo kot mesečnik s povečanim obsegom pozdravljali prvi ponedeljek v mesecu.

V drugačni podobi, skozi spremenjeno periodiko in uvedbo stalnih rubrik želimo predstaviti ažurne ter tematsko obdela-ne problematike. Osredotočali se bomo na predstavitev civil-no-vojaškega sodelovanja in novice iz naših enot, listali bomo vojakov dnevnik, se v intervjuju pogovarjali z izjemnimi posa-mezniki, skozi rubriko Obrazi predstavili zanimive zgodbe, ki jih piše življenje, ter namenili pozornost zaščiti in reševanju. V kotičku prve pomoči bomo podajali nasvete, se vprašali, ali znamo preživeti v divjini, primerjali tehnologije in predstavlja-li opremo. Za vas se bo našlo marsikatero zgodovinsko dejstvo, prestavili bomo odlikovanja v Slovenski vojski in delo orkestra ter protokola. Spraševali se bomo o medgeneracijskem sodelo-vanju in skrbi za vojaka ter vas po predlaganih receptih pova-bili z nami v hribe. Pohvalili se bomo s športom v vojski in ne bomo pozabili na jezikovni ter terminološki kotiček.

V tej zasnovi se želi revija približati širšemu krogu bralcev in utrditi že obstoječo ciljno publiko, saj je tovrstni tip primeren tako za mlajšo populacijo, družino in širšo splošno javnost. Baza individualnih naročnikov se ohranja, v želji po dosegu novih ciljnih javnosti, večjega zanimanja splošne in tiste, pri-merne za pridobivanje novih pripadnikov, smo revijo umaknili iz prodaje ter uvedli možnost brezplačnega izvoda.

Poiščite nas v Kadetnici v Mariboru, Vojašnici Edvarda Peper-ka, Parku vojaške zgodovine Pivka in na recepciji Ministrstva za obrambo. Individualni naročniki lahko revijo kot do zdaj dobivate brezplačno. Tisti, ki je še nimate, sporočite svoje po-datke na elektronski naslov urednistvo.sv@mors.si.

Še naprej nameravamo ustvarjati revijo z zanesljivo ekipo zu-nanjih sodelavcev in člani uredništva.

UVODNIKVSEBINA

Večji, debelejši in brezplačni

4 aktualnopREOBLIKOVANjE SLOVENSKE VOjSKE

6 izpostavljamo pOSLANcEm pREDSTAVILI NAčRTOVANO

pREOBLIKOVANjE SVpOmOč KITAjSKI pRI URjENjU VOjAŠKIh gORNIKOVDAN LETALSTVAKAj pRINAŠA NOVI pOKOjNINSKI zAKON?

9 intervjuz mANj NI mOgOčE NAREDITI VEč

12 civilno-vojaškosodelovanjepREgLEDNIK pOjmOV S pODROčjA cIVILNO-VOjAŠKEgA SODELOVANjA

13 iznašihenotz LETALSKOTEhNIčNO ENOTO VARNO IN zANESLjIVO V NEBOpRIpRAVE NA mEDNARODNO VAjOKAKO mALO jE TREBA, DA OSREčImO DRUg DRUgEgAgARDA SV — pONOS SLOVENIjE

18 vojakovdnevnikpISmO mIROVNIKA mATjAžA Iz LIBANONA

19 vspomin20 obrazi

KDOR zNA pETI, zNA gOTOVO ŠE KAj DRUgEgA22 zaščitainreševanje

pSIhOLOŠKA pOmOč REŠEVALcEm24 kotičekprvepomoči

AVTOmATSKI DEFIBRILATOR – SEKUNDE ŠTEjEjO25 preživetje

KOmpLET zA pREžIVETjE27 videlismo

z NAmI VEč KOT 30 LET30 primerjavatehnologij

pOLAVTOmATSKE OSTROSTRELNE pUŠKE 7,62 mm32 predstavitevorožjainopreme

TO DELO mORAŠ ImETI RAD34 stevedeli?

47. mARIBORSKI pEŠpOLK34 odlikovanjavsv

ODLIKOVANjE35 medgeneracijskosodelovanje

pRIpRAVA KADRA zA ODhOD Iz VOjAŠKE SLUžBE36 zorkestrom

ORKESTER SLOVENSKE VOjSKE37 izprotokola

SLUžBA zA pROTOKOL38 skrbzavojaka

ORgANIzIRANE OBLIKE pREžIVLjANjA pROSTEgA čASA V SLOVENSKI VOjSKI

40 kolumnaSLOVENIjA IN RUSIjA V VOjNI TER mIRU

41 pojditeznamiKO mIR IN TIŠINA pREVLADATA NAD mESTNIm hRUpOm

41 dnevnikbodočemaratonsketekačice42 športvvojski

ŠpORT zA TISTE, KI hOčEjO VEč44 kajvojakradje

TRADIcIONALNE pUSTNE jEDI45 jezikovniinterminološkikotiček

ALI jE pRAV pODROčjE ALI OBmOčjE?TERmINOLOŠKI KOTIčEK

46 stenčasSpODBUDNA mISELNOVIcEpREIzKUSILI SmO

47 razvedrilopOIŠčI pET RAzLIKNAgRADNA KRIžANKA

Listajte nas,

Hana Souček Morača

Marko Pišlar Nataša Oblak Bruno Toič

7

17

13

12

25

20

42

18 16

4 SV SV 5

S tem namenom je konec lanskega leta sku-pina slovenskih strokovnjakov s Fakulte-te za družbene vede pod vodstvom profe-

sorja dr. Antona Grizolda vodstvu Ministrstva za obrambo in Generalštaba Slovenske vojske pred-stavila projekt Preoblikovanje obrambnih politik v sodobnem varnostnem okolju.

SpremembeSodobnegavarnoStnegaokoljaSodobno varnostno okolje postaja vedno komple-ksnejše in nepredvidljivo. Pojav številnih netradi-cionalnih groženj varnosti postavlja varnostne in obrambne politike pred številne izzive. Učinkovi-to odzivanje sodobnih razvitih držav zahteva pre-oblikovanje sedanjih varnostnih in obrambnih konceptov ter politik. Celovito reševanje komple-ksnih varnostnih problemov postaja vedno po-membnejše in zahteva večno pozornost. Opazovanje sprememb mednarodnega varno-stnega okolja po drugi svetovni vojni pokaže, da je v novem geopolitičnem okolju država kot pri-marni subjekt mednarodne skupnosti z nastan-kom novih mednarodnih subjektov začela izgu-bljati svojo suverenost v korist nastanka novih nadnacionalnih tvorb, kar sproži iskanje identite-te obrambne politike v okviru nacionalne varno-stne politike in tudi v okviru sistema mednarodne varnosti, kot sta Nato in EU. Takšno delovanje vodi v sodelovanje med drža-vami in novimi subjekti ter sočasno vpliva na in-tenzivnejše sodelovanje držav v skupnih regijah, hkrati pa zahteva institucionalne in strukturne spremembe. Nastanek novih subjektov in nove grožnje v pri-lagajanju kompleksnemu varnostnemu okolju porajajo številne dileme, kot so problem oprede-litve vsebine sodobne obrambne politike, vpraša-nje njenih meja, vprašanje razmerja med usmer-janjem obrambe na svoje ozemlje v primerjavi z

pREOBLIKOVANjE SLOVENSKE VOjSKEPreoblikovanje Slovenske vojske glede na preoblikovanje obrambnih politik v sodobnem varnostnem okolju

Z začetkom letošnjega leta se je začel proces preoblikovanja Slovenske vojske. Spremembe sodobnega varnostnega okolja namreč zahtevajo nenehno posoda-bljanje obrambne politike, ki se kaže tudi v organiziranosti oboroženih sil. Čeprav Slovenija svojo obrambno politiko oblikuje in izvaja predvsem skozi Nato ter EU, se ob tem sooča s številnimi izzivi.

opravljanjem obrambno-varnostnih nalog na sve-tovnih kriznih žariščih, vprašanje vloge obramb-nega področja proti mednarodnemu terorizmu in uporniškim gibanjem, vprašanje dejanskega po-mena pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter humanitarnih katastrofah in ne nazadnje tudi problem usklajevanja številnih sodelujočih na na-cionalni in mednarodni ravni. Preoblikovanje obrambnih politik tako posta-ja stalnica v delovanju razvitih držav. Iskanje identitete obrambne politike je tesno povezano z vstopanjem netradicionalno obrambnih proble-mov na področje obrambne politike, kar je mo-goče pripisati želji obrambnega področja po večji legitimnosti.

projektTemeljni raziskovalni projekt Preoblikovanje obrambnih politik v sodobnem varnostnem oko-lju so strokovnjaki pod vodstvom profesorja dr. Grizolda konec leta 2012 predstavili vodstvu Mi-nistrstva za obrambo za uporabo rezultatov pri načrtovanju in oblikovanju obrambne politike Republike Slovenije ter pomoči pri preoblikova-nju SV. Cilji raziskovalnega projekta so oprede-litev in analiziranje dejavnikov sodobnega var-nostnega okolja, ki vplivajo na preoblikovanje obrambnih politik, oblikovanje in utemeljitev te-oretičnega oziroma metodološkega modela preo-blikovanja obrambne politike in strukture, ana-liziranje preoblikovanja obrambnih politik na vzorcu 36 razvitih držav evro-atlantskega prosto-ra (tudi Slovenije) in držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) od konca hladne vojne do danes ter primerjalna analiza preoblikovanja obramb-nih politik. Rezultati raziskovalnega projekta bodo lahko zapolnili nekatere identificirane praznine v so-dobni znanosti. Tako bodo identificirani, opre-deljeni in celovito analizirani dinamični

dejavniki preoblikovanja obrambne politike, so-dobna obrambna politika bo glede na novo znan-stveno interpretacijo sprememb v varnostnem okolju v zadnjih dvajsetih letih vsebinsko celovito opredeljena, koncept reforme varnostnega sektor-ja bo dopolnjen v postavki reform obrambne po-litike in na podlagi izvedenih študij primerov bo oblikovana podatkovna baza vojaških in nevoja-ških indikatorjev, z njeno pomočjo pa bo mogoče nadaljnje proučevanje sprememb obrambnih po-litik sodobnih držav. Ključen prispevek rezultatov projekta k znano-sti bo oblikovanje novega metodološkega mo-dela za spremljanje in primerjalno proučevanje obrambnih politik sodobnih držav. Rezultati ra-ziskave bodo omogočili učinkovitejše spremljanje obrambnih politik sodobnih držav, kar bo pripo-moglo tudi k racionalizaciji tovrstnih procesov v praksi. Novi model bo izhodišče za izvedbo celo-stnih analiz obrambne politike katerekoli sodob-ne države in bo omogočal raziskovanje drugih problemskih sklopov, na primer analizo razmer-ja med obrambno in drugimi politikami države.

obrambnapolitikarepublikeSlovenijeSlovenija je z osamosvojitvijo leta 1991 postala enakovredna in enakopravna članica mednaro-dne skupnosti, z mednarodnimi priznanji samo-stojnosti pa je začela samostojno oblikovati svoje politike. V tem kontekstu je začela oblikovati tudi svojo obrambno-varnostno politiko, ki je v širšem smislu sledila spremembam mednarodnega var-nostnega okolja po drugi svetovni vojni, v ožjem pa je bila omejena na zunanje dejavnike, kot so za-črtani strateški cilji, predvsem članstvo v Natu in EU, in notranji dejavniki, kot sta politična podpo-ra in razpoložljivost virov. Z dosego glavnih strateških ciljev, članstvom v Natu in EU, je Slovenija svojo obrambno politiko

začela oblikovati ter izvajati skozi Nato in EU. Med pridobivanjem članstva v omenjenih struk-turah so na oblikovanje obrambne politike naj-bolj vplivali zunanji pritiski, na katere se je MO odzvalo s strokovnim in kadrovskim oblikova-njem ekip za dosego kratkoročnih in srednjeroč-nih ukrepov, doseganje ciljev pa jim je uspelo tudi s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov. V tem procesu se je pokazala tudi pomembnost neneh-nega zagotavljanja temeljitih rešitev. Kot posledica odsotnosti zunanjih pritiskov so s članstvom v Natu in EU pri načrtovanju obramb-ne politike v ospredje stopili notranjepolitične teme ter dejavniki, ki so vplivali na njeno izvaja-nje. Ob tem je pomembno dejstvo, da je Sloveni-ja mlada in majhna država, ki še izboljšuje svojo državnost in institucionalnost, na drugi strani pa so med gospodarsko, strukturno in institucional-no krizo v ospredje stopili apeli po razumevanju in upoštevanju omejitev pri razpoložljivih kadro-vskih ter tudi finančnih virih. S tem se je načrtovanje obrambne politike v Slove-niji znašlo na novi prelomnici, na kateri je v proce-su načrtovanja in oblikovanja obrambne politike za prihodnost pomembno njeno preoblikovanje, ob čemer je treba upoštevati tako nadaljnje var-nostne premike v svetu kot tudi preoblikova-nje in nadaljnji razvoj vojaškoobrambnega siste-ma. Koncepta pametne obrambe ter souporabe in združevanja zmogljivosti kažeta, da preoblikova-nje obrambnih politik v Natu in EU že poteka, v obeh konceptih pa uspešno sodeluje tudi Sloveni-ja. Večji izziv za Slovenijo predstavlja preobliko-vanje SV.

preoblikovanjeSlovenSkevojSkePreoblikovanje obrambne politike je zaradi njene ključne vloge pri zagotavljanju in izvajanju var-nosti ter obrambe in zaradi njene institucionalne

vloge v ureditvi države vedno živ ter dinamičen proces, ki zahteva dobro organiziranost, prilaga-janje spremembam v mednarodnem varnostnem okolju in nenehno zagotavljanje temeljitih rešitev. Vodstvi MO in SV se zavedata zahtevnih razmer ter potrebe po preoblikovanju obrambne politike zaradi že omenjenih sprememb v mednarodnem varnostnem okolju, zaradi doseganja glavnih stra-teških ciljev Slovenije (članstvo v Natu in EU) ter gospodarske, strukturne in institucionalne krize, v kateri se je znašla mednarodna skupnost. V tem kontekstu poteka tudi preoblikovanje SV.Preoblikovanje SV temelji na ugotovitvah strate-škega pregleda obrambe iz leta 2009 in na prostor-ski usmerjenosti ter umeščenosti SV. Nova kadro-vska struktura bo omogočala prehod v popolno transformacijo, ki bo dosežena s stabilizacijo, po-trebno za ugotovitev konceptualnih usmeritev in rešitev, ki jim bo sledila evalvacija za primer-javo in oceno, vzporedno pa bosta potekala tudi komunikacija z lokalnim okoljem in obveščanje javnosti. Z letom 2013 je GŠSV zaživel z novo strukturo. 1. januarja 2013 se je GŠSV namreč združil s Povelj-stvom sil (PSSV), končno novo strukturo pa naj bi celotna SV dosegla ob koncu letošnjega leta, ko bo GŠSV združen s PSSV ter Poveljstvom za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU). Nova struktura pripadnike SV združu-je v tri stebre, za operacije, strateško načrtovanje in podporo. SV bo tako še vedno organizirana kot enotna voj-ska brez delitve na zvrsti, delovala pa bo z GŠSV na strateški ravni, s Centrom vojaških šol (CVŠ) in Združenim operativnim centrom (ZOC) na operativni ravni ter s tremi brigadami, polkom vojaškega letalstva in bataljoni na taktični ravni. Tako organizirana SV bo ohranjala sestavo 7600 pripadnikov stalne sestave in 1500 pripadnikov prostovoljne sestave.

Besedilo: Andrej Kavar Fotografije: Bruno Toič

aktualno

6 SV SV 7

jaško premično pekarno, predstavitev bojne tehnike in oborožitve ter vajo 17. bataljona Vp. po obisku v Sloveniji je general guanglie odpotoval v makedonijo, ki jo je kot drugo državo obiskal v okvi-ru svoje evropske turneje, ki jo je končal z obiskom v ukrajini.

Besedilo: marko pišlarFotografija: Bruno Toič

prvi del pogovorov je bil namenjen pregledu sodelovanja med dr-žavama na obrambnem in vojaškem področju, ki se je zelo okrepi-lo po podpisu dvostranskega sporazuma o sodelovanju leta 2007 v pekingu. minister hojs je izrazil željo po krepitvi sodelovanja na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter pripadni-ke kitajske vojske povabil k udeležbi na tečajih iz gorskega uspo-sabljanja na bohinjski beli in na jezikovne tečaje na ajševici pri novi gorici. ob tem je izrazil interes za dodelitev mest za sloven-ske slušatelje na tečajih v okviru kitajske nacionalne obrambne univerze. V pogovorih o delovanju v mom je slovenski gostitelj poudaril prispevek kitajske na kriznih žariščih po svetu. ob tem je dejal, da je zagotavljanje varnega in stabilnega okolja na za-hodnem balkanu strateški interes Slovenije. Sogovornika sta izme-njala tudi stališča o varnostnih razmerah v azijsko-pacifiški regiji, glede katere je hojs prepričan, da bo morala kitajska spore z ja-ponsko o nenaseljenih otokih reševati mirno in z dvostranskimi do-govori. po koncu pogovorov je kitajski gost obiskal 1. brigado, v njej pa si je ogledal poveljniško mesto s prikazom delovanja mo-bilnega dela informacijskega sistema poveljevanja in kontrole, vo-

V okviru vladnega obiska je minister aleš hojs s sodelavci 22. janu-arja obiskal povhovo jamo pri pivki, kjer ima Slovenska vojska poli-gon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. drugi dan se je minister hojs po delovnem posvetu vlade v Vojašnici barona andre-ja čehovina v postojni udeležil predstavitve uporabe in upravljanja osrednjega vadišča SV poček, sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter priprave državnega prostorskega načrta. Sprejem načrta je predvi-den v prvi polovici leta, saj z ministrstvom za kmetijstvo in okolje mo končuje usklajevanja. nato si je s premierjem janezom janšo ter mini-strom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport žigom turkom ogle-dal park vojaške zgodovine, za končno vzpostavitev katerega želi ob-čina pridobiti evropski denar. mo naj bi nepremičnine v okviru parka preneslo na občino. minister hojs je nato obiskal vadišče poček in strelišče bač ter obisk končal na javni tribuni vlade ter županov, go-spodarstvenikov, poslancev in svetnikov dz rS iz regije.člani odbora dz za obrambo so pod vodstvom predsednika franca jurše v okviru rednega seznanjanja z delovanjem obrambnega resor-ja 16. januarja obiskali pdriu s sedežem v mariborski kadetnici. mi-nister hojs, namestnik načelnika gšSV brigadir dr. andrej osterman in poveljnik pdriu polkovnik ernest anželj so poslance seznanili s pre-oblikovanjem SV. kot je pojasnil minister, bo preoblikovanje poteka-lo do konca letošnjega leta, temelj zanj pa bo srednjeročni obrambni program, ki ga sprejema vlada. minister hojs je dejal, da želi mo z reorganizacijo izvesti zaveze nata, obenem pa SV prerazporediti na območja, kjer je manj navzoča, jo povezati s civilnim okoljem in inten-zivneje vključiti v sistem zaščite in reševanja. V nadaljevanju obiska so si člani obrambnega odbora ogledali usposabljanje na šoli za častni-ke in poveljniško-štabni šoli, ki sta 1. februarja praznovali 20. obletni-co začetka delovanja.

uSpešnivmednarodnemokoljunačelniki generalštabov držav članic nata, med njimi tudi načelnik gšSV brigadir dobran božič, so na zasedanju Vojaškega odbora nata sredi januarja v bruslju razpravljali o varnostnih razmerah v re-giji mediteranskega dialoga, o natovi operaciji v afganistanu, o pre-nosu pristojnosti za varnost na afganistanske varnostne sile in o vlogi nata po koncu tranzicije leta 2014. govorili so tudi o operaciji kfor-ja na kosovu, o vojaškem sodelovanju z rusijo, o sodelovanju par-tnerskih držav pri oblikovanju zmogljivosti ter o zagotavljanju voja-ških zmogljivosti in transformaciji.V silah isaf je od oktobra lani 18. kontingent SV, ki svetuje bataljonu za bojno podporo afganistanske vojske. Slovenska svetovalna skupi-na za bojno podporo, ki je bila del kanadske skupine za mentoriranje, je že izvedla desettedensko osnovno vojaško usposabljanje pripadni-kov afganistanske artilerijske in inženirske čete. po usposabljanju in certificiranju je 2. pehotni bataljon afganistanske vojske odšel v bazo Sayar v provinci farah, kjer je glavnina SVnkon.manevrski četi 26. kontingenta SV v silah kfor sta 9. januarja sodelo-

Poslancem predstavili načrtovano preoblikovanje SVMed dogodki, ki so se zgodili od izdaje zadnje številke revije, posebej izpostavljamo predstavitev načrtovanega preobliko-vanja Slovenske vojske članom odbora DZ za obrambo in ne-davni obisk vlade v notranjsko-kraški regiji.

Pripravila: meta grmek

vali na vaji poveljstva večnacionalne bojne skupine zahod in taktič-nih manevrskih sil na kosovu. pokazali sta, da so pri opravljanju nalog zagotavljanja jrm med boljšimi enotami v silah kfor. zaradi odhoda poveljnika 17. bataljona vojaške policije podpolkovnika roberta kli-narja v mom na kosovo je dolžnost poveljnika bataljona prevzel podpolkovnik marjan Sirk.V mednarodno okolje se intenzivno vključujejo tudi vojaški gorniki. aktivni so namreč v združenju vojaških gornikov Slovenije, ki je imelo 19. januarja v centru za obrambno usposabljanje v poljčah peti redni občni zbor. minister hojs je poudaril pomen gorskih enot, premago-vanja zamer iz preteklosti med narodi ter vlogo združenja pri krepitvi vezi med mladimi in vojsko. predsednik združenja brigadir v pokoju janez kavar je poudaril pomen širjenja zavesti o zgodovini vojaških gornikov, domoljubju in prijateljstvu kot največje vrednote. združenje je pomembno, kot je dejal poveljnik 132. gorskega bataljona major anže rode, tudi pri prenosu izkušenj iz gorništva in vojaške zgodovi-ne v programe usposabljanja v SV. zbrane je prek videokonference s kosova pozdravil generalni sekretar mednarodne zveze vojaških gornikov brigadir bojan pograjc.

pokalprevzelaSvprav vojaški gorniki so se izkazali tudi na 42. tekmovanju Slovenske vojske in policije v patruljnem teku na smučeh, saj je ekipa 132. gor-skega bataljona prehitela lansko zmagovalno ekipo specialne enote policije. na tretje mesto se je uvrstila ekipa organizatorja, torej povelj-stva za podporo. V moški konkurenci je 12. januarja na pokljuki tek-movalo 42 ekip, v ženski pa 13, pri čemer je iz sistema zaščite in reše-vanja letos sodelovalo kar deset ekip. med gorskimi reševalci, gasilci, enoto urSzr, jamarsko reševalno službo in skavti iz sistema zir so bili najboljši poklicni gasilci iz kranja. V ženski konkurenci so bile najbolj-še ekipe poveljstva za podporo, 10. motb in 2. ekipa pp. organiza-tor namerava tekmovanje, ki je del prireditve po stezah partizanske je-lovice – dražgoše 2013, naslednje leto razširiti.prav posebno priznanje je prevzela pripadnica športne enote SV urška žolnir, saj so ji potem, ko je bila decembra lani imenovana za najboljšo slovensko športnico leta 2012, bralci revije jana zdaj po-delili naziv Slovenka leta. to je že druga pripadnica SV, ki je dobi-la ta naziv, saj je bila za Slovenko leta 2010 izbrana nekdanja smu-čarska tekačica petra majdič.

Pomoč Kitajski pri urjenju vojaških gornikovNa povabilo ministra za obrambo Aleša Hojsa je 8. januarja na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prišel minister za na-rodno obrambo Ljudske republike Kitajske general Liang Gu-anglie z delegacijo.

izpoStaVljamo

Foto

gra

fija:

Vek

osl

av

Rajh

Foto

gra

fija:

šta

bni

vo

dni

k D

ani

el K

irbus

Foto

gra

fija:

Bo

rut p

od

go

ršek

SV 98 SV

zmanjnimogočenareditiveč

Slovenija je 23. decembra 2012 dobila četrtega predsednika RS v samostojni dr-žavi, saj je petletni predsedniški mandat nastopil Borut Pahor. Predsednik Pahor je z izvolitvijo na najvišjo dolžnost postal tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil RS. V prvem pogovoru za revijo Slovenska vojska nismo imeli namena, da bi odgovo-ril na vse, kar nas zanima. Veseli smo bili že dejstva, da si je predsednik med šte-vilnimi obveznostmi takoj po nastopu mandata vzel nekaj dragocenega časa in v vlogi vrhovnega poveljnika predstavil svoj pogled na razvoj obrambnega sistema ter prihodnjo vlogo SV.

Pogovor s predsednikom RS in vrhovnim poveljnikom obrambnih sil RS Borutom Pahorjem

Besedilo: marko pišlarFotografije: arhiv UpRS

razlogizapokojninSkoreformoV Sloveniji se upokojujemo prekmalu. povprečna starost ob starostni upokojitvi je bila v Sloveniji decembra 2011 le 58 let in 8 mesecev za ženske ter 61 let in 9 mesecev za moške, kar je precej pod predvide-no polno starostjo 61 let za ženske in 63 let za moške. tudi doba pre-jemanja pokojnine se povečuje za oba spola.

varStvopričakovanihpravictisti, ki so do konca lanskega leta skladno z zdaj veljavno zakonoda-jo izpolnili minimalne pogoje za upokojitev, bodo ohranili te pogoje tudi po uveljavitvi zpiz-2, kar pomeni, da se bodo lahko kadarkoli v prihodnje upokojili pod obstoječimi pogoji.

StaroStnaupokojitevSkladno z zpiz-2 so pogoji za pridobitev starostne pokojnine za mo-ške in ženske izenačeni, kar je smotrno glede na daljšo življenjsko dobo žensk ter posledično daljše prejemanje pokojnine in zaradi nuj-nosti formalnopravne izenačitve spolov. upokojitvena starost je tako za oba spola dvignjena na 65 let, pravico do starostne pokojnine pa bodo posamezniki pridobili, če bodo dopolnili najmanj 15 let zava-rovalne dobe. upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine je mogoče zniževati na račun otrok, obveznega služenja vojaškega roka in zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom.

predčaSnaupokojitevV novem zakonu je predvidena tudi predčasna upokojitev pred do-polnjenim starostnim pogojem 65 let. zavarovanec lahko pridobi pra-vico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, ko dopolni najmanj 40 let pokojninske dobe, vendar bo zaradi prenovljenega sistema malusov, ki bodo trajni, predčasen odhod v pokoj vplival na višino pokojnine. za vsak mesec razlike do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev se bo pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokoj-ninsko dobo, znižala za 0,3 odstotka.

pokojninSkaoSnovaza izračun pokojninske osnove starostne in predčasne pokojnine se po novem zakonu upošteva obdobje zaporednih 24 let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodnejša, od 1. januarja 1970. V prehodnem ob-dobju se bo obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove po-daljševalo postopoma za eno leto na leto, začenši z 19 leti leta 2013, 20 leti leta 2014, šele leta 2018 pa bodo osebi, ki se bo želela upoko-jiti, pokojnino izračunali na podlagi najugodnejših zaporednih 24 let.

dokuppokojninSkedobeše vedno obstaja možnost dokupa pokojninske dobe. zpiz-2 namreč zavarovancem za izpolnitev pogojev ali ugodnejšo odmero pokojni-ne omogoča dokup zavarovalne dobe za obdobja, ki niso všteta v pokojninsko dobo. za priznanje določene dobe imajo zavarovanci možnost plačati prispevke za vsa obdobja, ko ti niso bili plačani, na primer za obdobje študija, brezposelnosti ali katerokoli drugo obdo-bje, in sicer za skupno največ pet let zavarovalne dobe.

Vir: www.mddsz.gov.si.

Kaj prinaša novi pokojninski zakon?

Besedilo: marko pišlar

reševanje v gorah in helikopterska nujna medicinska pomoč, pomoč pri gašenju požarov, ki so preteklo leto pustošili po Sloveniji, 105 pre-gledov na helikopterjih in letalih na drugi stopnji, generalna obnova letala pilatus pc-6, kompleksen pregled po 1500 urah oziroma osmih letih delovanja na helikopterju cougar, udeležbe na vajah Skok, ad-

»Na področju slovenskega vojaškega letalstva je bilo v za-dnjih dvajsetih letih narejeno veliko, zato se lahko s pono-som ozremo in pohvalimo, da smo zastavljene naloge uspe-šno opravili in s skupnimi močmi dosegli visoke cilje. Na prvi pogled nedosegljive cilje brez znanja, izkušenj, strokovnosti in vztrajnosti ne bi mogli doseči,« je v nagovoru ob prazno-vanju dneva vojaškega letalstva pripadnikom brigade zrač-ne obrambe in letalstva SV dejal polkovnik Jani Topolovec. Tudi lani so pripadniki BRZOL svoje naloge tako v domovi-ni kot mednarodnem okolju uspešno opravili. »Še posebno smo lahko ponosni na naloge izvajanja varovanja zračnega prostora Republike Slovenije ter sodelovanje v sistemu zašči-te in reševanja.« 11. januarja je Slovenska vojska s ponosom sprejela tudi osem pilotov, ki so uspešno končali usposablja-nje v Letalski šoli Slovenske vojske. Pet pilotov bo prevzelo svoje naloge v 15. HEB, trije pa bodo nadaljevali delo v Le-talski šoli.

Besedilo: Nataša OblakFotografija: Borut podgoršek

Dan letalstva

1. januarja 2013 je začel veljati novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Bistvena novost zakona je dvignjena starostna upokojitev na 65 let, ob izpolnitvi 40 let delovne dobe pa se bo dalo predčasno upokojiti tudi pri sta-rosti 60 let. V prispevku predstavljamo nekatere najpomemb-nejše novosti novega zakona.

interVju

trac, žarek, pomlad, letalo in Startassess in še bi lahko naštevali. Vse to je brzol, ki, kot je dejal častni govornik na slovesnosti namestnik načelnika gšSV brigadir andrej osterman, predstavlja pomemben del Slovenske vojske. brigada se bo skozi transformacijo letos preoblikovala v polk voja-škega letalstva, čaka pa jo veliko zahtevnih nalog, med drugimi uva-janje sistema zračnega poveljevanja in kontrole v operativno upora-bo, vendar pa, kot je dejal polkovnik topolovec, bodo tako kot vedno tudi tokrat združili znanje in sredstva ter opravili zastavljene naloge. ob koncu proslave je pripadnikom brigade čestital za vse dosežke in zaželel uspešno delo ter varen polet v jasnejšo prihodnost. ob tem je najzaslužnejšim pripadnikom letalskih enot podelil priznanja, med drugim tudi zlati letalski znak brzol, ki sta ga dobila polkovnik bran-ko rek in major rudolf Velnar.

V Vojaškem letalStVu je oSem noVih pilotoV.

10 SV SV 11

da se bomo čez nekaj let pogovarjali o povsem drugih območjih delovanja SV.

Javnomnenjske raziskave kažejo, da Slovenci nismo naklonjeni sodelovanju v Afganistanu. Zveza Nato po končanju misije Isafa konec leta 2014 načrtuje ustanovitev nove mentorske misije. Kje vidite nadaljnjo vlogo Slovenije v tej državi?Sodelovanje SV v silah Isaf je seveda stvar raz-prave predvsem v politiki, kar je prav. Politi-ka mora državljanom jasno predstaviti našo vlogo, posledice in tveganja, ki jih to sodelo-vanje prinaša. Nisem prepričan, da nam je to vedno uspelo, zato je tudi podpora temu pri-merna. Res je, da smo dolgo čakali na to, da se mednarodna operacija v takšni obliki, kot je zdaj, konča, da Afganistanci prevzamejo usodo v svoje roke in da bomo naše fante ter dekleta pripeljali domov. Dejstvo je, da bo Afganistan verjetno še vedno nemirno območje z vplivom na svoje okolje in tudi širše. Kakšna bo nadalj-nja vloga zavezništva v tej državi, je še stvar do-govorov in odločitev. Glede na to je treba gle-dati tudi sodelovanje Slovenije, katere vojaški

z odliko, razmisliti pa je treba, ali bi se lahko hi-treje vključila v preventivne ukrepe ob zazna-vanju in začetku naravnih nesreč, ali ima lahko večjo podporno vlogo pri reševanju ter kakšna je njena najbolj učinkovita vloga pri odpravljanju posledic. Menim, da je še kar nekaj možnosti za izboljšanje te vloge kot tudi v morebitnem pre-seganju prestiža ali konkurenčnosti posameznih organizacij. Gre za ljudi v nesreči in vojska ima usposobljene pripadnike, jasno strukturo in vo-denje ter tudi opremo za hitro ukrepanje.

Pomemben dejavnik dobrega počutja in dela v SV so urejeni medosebni odnosi, karierna pot ter skrb za pripadnike. Prav to so bili najpomembnejši vzroki za nezadovoljstvo njenih pripadnikov. Kako izboljšati upravljanje kadra?Pripadnik SV je njen temeljni gradnik in voja-ška organizacija lahko opravlja svoje naloge, če so njeni pripadniki motivirani, usposobljeni ter opremljeni. Del motivacije sta vloga posame-znika v vojaški organizaciji in tudi odnos orga-nizacije do posameznika. Še posebno je to po-membno zaradi posebnosti vojaškega poklica, ki dodatno opredeljuje zaposlitev predvsem za

Kako bi ocenili pretekli razvoj SV?V skoraj 22 letih obstoja države je SV prešla kar nekaj faz. Najprej oblikovanje med priprava-mi na osamosvojitev, nato obrambo nove drža-ve, vzporedno z oblikovanjem kot vojska nove suverene države pa je morala biti pripravljena na odziv v času, ko so potekali spopadi na oze-mlju nekdanjih jugoslovanskih republik. Nato so se začeli priprave na članstvo v zavezništvu in vključevanje v zavezništvo, ki je potekalo vzporedno s profesionalizacijo. Zadnjih pet let je SV dosegla stopnjo zrelosti, njena struktura se je po več reorganizacijah konsolidirala, vsaj glede obsega. Postala je profesionalna vojska, sposobna prevzemati odgovornosti, obveznosti in breme za mednarodno stabilnost, hkrati pa biti ena izmed pomembnih varovalk nacional-ne varnosti kot tudi že večkrat dokazan dejav-nik ukrepanja ob naravnih nesrečah in nepo-sredne pomoči državljanom.

Kakšno je trenutno stanje v SV?Podrobneje se bom s stanjem v SV, predvsem pa z njeno pripravljenostjo za opravljanje nalog, se-znanil ob obisku na ministrstvu v začetku febru-arja kot tudi konec marca ob rednem poročanju

Do takrat je treba ohranjati in vlagati v dober kader, usposabljanje ter ohranjanje najpo-membnejših zmogljivosti.

Kako ohraniti doseženo raven razvoja SV? Zavedati se moramo, da z manj ni mogoče na-rediti več in da verjetno z manj ni mogoče dela-ti enako kot do zdaj. V takšnih razmerah je treba določiti najpomembnejše naloge, ki jih je nedvo-mno treba opravljati, in zmogljivosti, ki jih je treba razvijati ali vsaj ohranjati. Pri tem je treba zagotavljati tisto, kar je temelj vojaške profesio-nalnosti, in sicer usposabljanje, izobraževanje ter individualne in organizacijske kompetence.

Kako bo manjši delež obrambnih izdatkov vplival na razvoj SV in obveznosti do Nata?Gotovo že zdaj največje reze doživlja posodobi-tev SV in jih bo tudi v prihodnje. To ne bo brez vpliva na obveznosti do zavezništva, saj so cilji sil, ki jih je Slovenija prevzela, zelo povezani s segmentom vojaške oborožitve in opreme. Ver-jamem, da so bili načrti in tudi težave predisku-tirani z zavezništvom ter da bo novi srednjeroč-ni obrambni program, ki je v pripravi, izražal prioritete, ki bodo izvedljive skladno z razpolo-žljivimi finančnimi viri. SV je začela transformacijo. Kakšni bodo njeni konkretni učinki?Najprej bi poudaril, da moramo razlikovati med transformacijo in preoblikovanjem. Kot mi je trenutno znano, je prioriteta na preoblikova-nju, ki je povezano z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in zmogljivostmi za odzivanje na stra-teško okolje ter z drugimi nalogami obramb-nega sistema. Tukaj večjih težav ni pričakovati. Zaupam ministru in načelniku, da sta pripravi-la ustrezne načrte, ki bodo pravočasno predsta-vljeni v sistemu ter tudi izvedeni z občutkom do zaposlenih. Verjetno bodo tudi kakšni odpori in kritike sprememb, temu pa se nikdar ni mogo-če izogniti. Transformacija je zapleten proces, ki vpliva na celoto delovanja obrambnega sistema,

in sicer na doktrino, organizacijo, usposablja-nje, opremo, kader itn. Predvsem gre za dolgo-trajnejši proces, ki mora imeti dobro konceptu-alno osnovo, obdobje varčevanja pa verjetno ni najboljši čas za tovrstne spremembe, gotovo je primeren čas za pripravo.

SV s pripadniki sodeluje v številnih mednarodnih operacijah v tujini. Katere dejavnike je treba upoštevati pri odločitvi o napotitvah in kje so strateški interesi Slovenije?Slovenska zunanja in obrambna politika imata že dolgo prakso presojanja ter sprejemanja od-ločitev glede tega sodelovanja. Pri tem je gotovo najpomembnejše, ali je to sodelovanje v našem interesu, bodisi nacionalnem bodisi kot člani-ce EU, Nata ali ZN. Pomemben dejavnik je tudi celovitost zgodbe, ne le oditi v mednarodno operacijo, potem pa bo, kar bo. Pomembno je tudi, kakšno vlogo bi v operaciji imeli, kaj smo

smiselno prilagoditi posebnostim tega poklica. Glede celostne skrbi za posameznike so v zako-nodaji ustrezni okviri, ki pa jih na eni strani or-ganizacija in na drugi finančna sredstva na mo-rejo v celoti realizirati. Ne glede na to je vojska organizacija, ki temelji na disciplini in izvaja-nju ukazov, zato je najpomembnejše oblikovati dobre poveljnike, ki s svojim zgledom, samodi-sciplino, nesebičnostjo, skromnostjo ter pre-vzemanjem odgovornosti vplivajo na delova-nje, stanje in odnose v svojih enotah.

Ali se vam zdijo sedanje pristojnosti predsednika RS v vlogi vrhovnega poveljnika primerne?Vloga vrhovnega poveljnika, njegov položaj in pristojnosti so povsem ustrezni. SV in predsednik RS sta bila vedno pri vrhu zaupanja v institucije. Kaj boste storili, da jima bodo Slovenci še vedno tako močno zaupali?Za ohranjanje zaupanja so potrebni kredibil-nost, integriteta, skromnost, predvsem pa po-šteno in temeljito opravljanje svojih nalog. SV je to do zdaj in bo nedvomno tudi v prihodnosti

ohranjala, kot vrhovni poveljnik pa jo bom pri tem spodbujal tudi s svojim zgledom.

Vaš predhodnik dr. Danilo Türk je z obiski v SV pokazal veliko zanimanje za njeno delovanje. Ali boste tudi vi ohranili to njegovo prakso in kdaj boste prvič obiskali pripadnike SV?Nadaljeval bom tradicijo obiskovanja enot SV v Sloveniji tako v vojašnicah kot tudi na terenu. Letos bom obiskal enega izmed kontingentov SV v med-narodni operaciji, jeseni pa bom predaval poveljni-ški strukturi. Bom aktiven vrhovni poveljnik. 

segment sodelovanja se skladno s sklepi konča konec leta 2014. O nadaljnjem sodelovanju po letu 2014 tako na političnem, varnostnem, ra-zvojnem in humanitarnem področju se bo od-ločila slovenska politika.

SV se je v preteklosti zelo uspešno odzivala ob naravnih in drugih nesrečah. Kako to njeno poslanstvo bolj okrepiti?SV je del sil, ki se v takšnih nesrečah odzovejo. Kdaj in kako se vojska vključi, je stvar doktrine ter taktike sistema zaščite in reševanja. Do zdaj je vojska svojo nalogo, kadar je sodelovala, opravila

določen čas. V takšnem sistemu je pomembna jasna karierna pot, za katero mora vsak posa-meznik imeti vsaj okvirno sliko, v kateri enoti bo zaposlen, katera bo njegova naslednja dol-žnost in v kateri enoti, kdaj bo imel možnosti za napredovanje in izobraževanje ter podob-no, to pa se konča s svetovanjem in pomočjo pri novi karieri, ko je zaposlitev v vojski konča-na. To pomeni potrebo po nenehnem in jasnem komuniciranju ter dobrem in poštenem odno-su med nadrejenim in podrejenim. Pripadniki SV imajo status javnega uslužbenca, kar je smi-selno ohraniti, vendar pa je zakonodajo treba

Znižanje finančnih sredstev za skoraj tretjino ima posledice, bistveno pa je, da se je SV razmeram sposobna prilagoditi.

sposobni izvajati, kdo bo naš strateški partner ter kaj bi sodelovanje pomenilo za varnost in ži-vljenje pripadnikov SV, ki bi jih v operacijo na-potili. Glede strateških področij je prav gotovo prioriteta sodelovanje pri stabilnosti v naši bli-žini, s čimer mislim na BiH in Kosovo. Smo del sil, ki so odgovorne za stabilnost v Afganistanu, in tukaj je naš interes tudi interes zavezništva, pomembno pa je biti tudi odgovoren član ZN in tu ima naše sodelovanje v Libanonu pravo mesto. Dejstvo je, da je mednarodno okolje spremenljivo, da se razmere na določenem ob-močju lahko hitro poslabšajo in ni izključeno,

Pripadnik SV je njen temeljni gradnik in vojaška organizacija lahko opravlja svoje naloge, če so njeni pripadniki motivirani, usposobljeni ter opremljeni.

ministra in načelnika Generalštaba SV. Pomem-ben vpliv na obrambni sistem in SV imata se-veda finančna kriza ter s tem povezano nujno varčevanje s proračunskim denarjem. Znižanje finančnih sredstev za skoraj tretjino ima posledi-ce, bistveno pa je, da se je SV razmeram sposob-na prilagoditi tako, da učinkovito opravlja svoje naloge v mednarodnih operacijah in na misijah, da zagotavlja visoko raven usposabljanja in izo-braževanja ter da je sposobna hitrega odziva, če je treba, tudi ob naravnih in drugih nesrečah.

Po primopredaji ste poudarili, da si boste v okviru svojih pooblastil prizadevali, da bo politika čim bolj enotno predstavila načrte za izhod iz krize. Kriza oziroma veliko zmanjševanje sredstev je prizadelo tudi SV. Kakšen je načrt za izhod iz tega stanja?Res je, da je kriza poleg državljanov močno vplivala tudi na javni sektor, ki mora gotovo deliti breme varčevanja in ukrepov, ki vodijo k stabilizaciji javne porabe. Obrambni sistem ni in ne more biti izjema. Vlada predlaga in držav-ni zbor potrdi višino sredstev ter s tem tudi pri-oriteto, ki se namenja posameznemu segmentu države. Obrambni sistem ob upoštevanju raz-mer v strateškem okolju ne more imeti predno-sti pred socialno dejavnostjo, izobraževanjem in zdravstvom, ni pa dobro, da bi bilo tako sta-nje dolgotrajno, kajti to bi že pomenilo resno tveganje za obrambne zmogljivosti države. Prvi pogoj za to, da ima obramba na voljo dovolj de-narja, ki omogoča tudi razvoj glede na predvi-devanje sprememb v našem strateškem okolju, je gospodarska rast. S kakšno dinamiko se bo to dogajalo, je ta trenutek težko predvidevati.

SV 1312 SV

Naj bo enota, polk, ešalon, eskadrilja ali kaj drugega, strokovnost ostaja njihova največja odlika. Letalskotehnična enota (LETEHE) bi lahko bila tudi tehnološki cen-ter odličnosti, saj je v svoji dvajsetletni zgodovini poskrbela, da so bili letalniki Slo-venske vojske vedno tehnično brezhibni.

V nekaj zaporednih kratkih prispevkih bomo poskušali po-drobneje pregledati nekatere pojme, za katere večina misli, da jih pozna. Zdijo se nam samoumevni in o njih lahko, če le imamo priložnost, sodimo, presojamo ali se glede njih celo odločamo. Značilnost pojmov, kot so civilno-vojaško sodelo-vanje, CIMIC, civilna družba, humanitarno, razvojna pomoč, stabilizacija, obnova in podobno, je, da jih je treba opazova-ti v okviru vsakokratnega konteksta in se na podlagi konte-ksta dogovoriti, kaj pravzaprav pomenijo kateri koli strani, ki je vpletena v njihovo uporabo ali jih potrebuje za načrtova-nje in izvajanje aktivnosti.

Besedilo in fotografije: Borut podgoršek

L etalskotehnična enota SV bo letos praznovala svoj 21. rojstni dan. Njena glavna naloga je izvajati strokov-

na dela pri vzdrževanju letal in helikopter-jev ter njihovih sistemov oziroma vzdrže-vanje letalske tehnike na II. in III. stopnji. Letalsko vzdrževanje obsega popravila, pre-glede, testiranja, modifikacije in general-ne obnove letalnikov, sistemov ter njihovih delov. Kljub tehnološki dovršenosti letal-skih sistemov se vzdrževanju letalske tehni-ke ne morejo izogniti, še več, tudi vzdrževa-nje postaja vse bolj kompleksno in zahtevno, kar pomeni, da morajo imeti dobro izšola-ne in strokovne letalske tehnike ter inže-nirje. Danes je po dveh desetletjih delova-nja v enoti zaposlenih 78 pripadnikov, ki so si nabrali veliko znanja in izkušenj ter dose-gli stopnjo strokovnosti, s katero so kos tudi največjim izzivom iz letalskega vzdrževa-nja. Svoje znanje uspešno prenašajo tudi na mlajši rod in tako so predlani sprejeli osem novih letalskih tehnikov, slab ducat starej-ših in izkušenih letalskih tehnikov pa se je v zadnjih treh letih tudi upokojil. Lani je kon-čala šolanje po PART 66 skupina desetih le-talskih tehnikov, ki so pridobili licenco B2,

torej za bazno vzdrževanje električne opre-me in avionike. Po izkušnjah še niso enaki tistim, ki so odšli v pokoj, vendar pridoblje-no znanje uspešno in strokovno uporabljajo pri svojem delu.

generalniServiSnacougarjuMajor Robert Brauc, ki poveljuje letalsko-tehnični enoti, je med najpomembnejšimi dosežki svoje enote omenil zamenjavo mo-torske plošče na helikopterjih bell-412 in ge-neralno obnovo letal pilatus PC-6. Čez nekaj mesecev se bo lahko pohvalil tudi s prvim opravljenim servisom po 1500 urah oziro-ma osmih letih letenja, saj ga zdaj opravljajo na helikopterju cougar. Gre za največji pro-jekt vzdrževanja do zdaj na tem tipu heli-kopterjev, saj bodo za pregled in servis po ocenah potrebovali približno štiri mese-ce. Do zdaj so servisi po 500 urah oziroma dveh letih letenja helikopterjev cougar po-tekali pri zunanjih izvajalcih, na primer pri Eurocopterju v Nemčiji, pri Ruagu v Švici in pri podjetju Heli-One na Norveškem. Ra-zlog za to je bilo pomanjkanje letalskih teh-nikov in prostora v hangarju. »Treba je ve-deti, da v tujini, kjer imajo izkušnje in vso

iz naših enot

z LETALSKOTEhNIčNO ENOTO VARNO IN zANESLjIVO V NEBO

Sodelovanje med civilnimi in vojaškimi de-javniki v vojni ali miru tako v natu kot tudi na nacionalni ravni za zagotovitev uspe-šnega doseganja obrambnih ciljev je civil-no-vojaško sodelovanje v najširšem smislu. pomembno je, da ločimo med obdobjem oboroženih spopadov, konfliktov in razme-

Preglednik pojmov s področja civilno-vojaškega sodelovanja

ciVilno-Vojaško SodeloVanje

rami med naravnimi ali s človekom povzročenimi nesrečami. naj-bolj preprosto bi lahko rekli, da okoliščine določajo, kdo je vo-dilni v nekem okolju. bilo bi nenavadno, če bi civilni strokovnjaki ali strokovnjaki s področja civilne zaščite vodili vojaške oddelke v oboroženih spopadih ali konfliktih, kakor bi bilo tudi nenava-dno, če bi vojaški oddelki vodili reševalne akcije ob naravnih ne-srečah in ne bi predstavljali le organizirane ter neoborožene pod-porne sile. naravo civilno-vojaškega sodelovanja je mogoče natančneje po-imenovati z upoštevanjem konteksta in ne le z uporabo najširšega pojmovnega aparata. ne le med civilnimi predstavniki in pripa-dniki Slovenske vojske, skoraj v vseh okoljih, v katerih se srečujeta drug z drugim civilni in vojaški vidik, nastopijo težave z usklajeva-njem glede poimenovanja s pravimi in natančnimi izrazi tistega, o čemer govorimo. podobno ohlapnost zasledimo tudi pri nekaterih drugih pojmih, ki imajo v svojem izvornem okolju zelo jasno defini-rane pomene, podpomene in odnose do drugih podobnih pojmov ter tem. na primer pojem humanitarno, ki je danes nadomestil veli-ko drugih pojmov, ker se nam zdi mogoče primernejši ali pa z njim prikrivamo nelagodje, kadar opravljamo dela in naloge, ki smo jih vzeli tistim, ki bi jih morali, znali ter zmogli opravljati veliko bolje. Vprašanje, vredno temeljitega premisleka, je, kaj se zgodi, ko neka vojaška formacija, katere naloge so predvsem svetovanje, razvoj in nadzor nad varnostno-obrambnim sektorjem, začne opravlja-ti naloge omejene razvojne ali humanitarne pomoči. prvo vpraša-nje je, ali še opravlja svojo primarno vlogo in torej izpolnjuje svoje poslanstvo in ali prav s prevzemanjem nalog nekoga drugega, na primer civilne družbe ali upravnih organov šibke države, ne one-mogoča razvoja civilne družbe in organov. mandat neke vojaške ali civilno-vojaške institucije je omejen in bistveno krajši, kot bo de-lovanje civilne družbe ali državnih organov, ki bodo morali delo-vati še dolgo po odhodu in afganistan bo velika šola pravilne in napačne uporabe tako pojmov kot tudi kontekstov, v katerih so poj-me od leta 2011 uporabljali.Vojska zda je po drugi svetovni vojni razvijala posebne enote, ki jih še vedno imenuje civil affairs. za področje je bila pripravlje-na obsežna doktrina. hitro ugotovimo, da civilne zadeve v voja-škem okolju pomenijo nekaj drugega kot civilne zadeve v okolju ozn. zagotovo bomo srečali strokovnjake, ki se bodo pripravlje-ni ure z vsem žarom predajati razpravam o razlikah in podobno-stih. V vojaškem smislu je enota »civilne zadeve« podpora vojaške-mu poveljniku pri doseganju vojaških ciljev enote, ki ji poveljuje, združeni narodi pa dejavnost razumejo kot podporo družbene-mu, upravnemu in regionalnemu aparatu, ki naj razširi zavest o mandatu mirovne operacije na celotno ozemlje ter podpre prebi-valstvo in institucije za dosego trajnega miru. to delajo predvsem civilni strokovnjaki, ob vojaškem pristopu pa so to večinoma voja-ki ali pogodbeni rezervisti. V nekaterih primerih imamo tudi hibri-dne organizacije s pridruženimi civilnimi strokovnjaki, toda o teh drugič.nato je po balkanskih vojnah povzel ameriške civilne zadeve in oblikoval novo orodje, ki se imenuje cimic ali civil-military coo-peration, ki je poveljnikovo orodje. pri delu in določenih nalogah lahko sodelujejo tudi civilni funkcionalni strokovnjaki, če lahko za-gotavljajo ustrezne in manjkajoče ekspertize. cimic deluje v raz-ličnih oblikah in na različnih ravneh, vendar vedno v treh smereh:• kot podpora oboroženim silam;• za povezovanje vojaškega s civilnim okoljem in za pripravo

ocen civilnega okolja;• kot podpora civilnemu okolju, vendar ne kot nadomestilo, tem-

več kot spodbuda in opora.cimic torej ni humanitarna, razvojna in obveščevalna dejavnost, temveč je orodje za interakcijo med vojaškimi ter civilnimi dejavni-ki v operaciji ali na misiji. cimic je dejavnost, zmogljivost in okre-pitev enotam.

CIMIC

Besedilo: Srečko zajcFotografija: Bruno Toič

pregled glaVe glaVnega rotorja

pregled hidraVličnega SiStema tranSmiSije

14 SV SV 15

Pri odpravi večjih najdenih napak, če potre-bujejo dodatna tehnična navodila, jim po-maga tudi proizvajalec.Pri pregledu po 1500 urah oziroma osmih letih letenja, ki trenutno poteka v LETEHE, so s helikopterja sneli vse večje dele. »Neka-tere dele smo prvič snemali s helikopterja, zato smo doživeli nekaj težav zaradi nepri-mernega orodja, neustreznih podstavkov, nepopolne tehnične dokumentacije in dru-gega, vendar smo jih s skupnimi močmi in-ženiringa, delavnic ter letalskih tehnikov ustrezno rešili. Tako smo za snetje glavnega rotorja skupaj z glavnim reduktorjem mo-rali izdelati dodatke za orodje in podsta-vek za varno snetje ter postavitev glavnega rotorja na tla. Prav tako smo sneli motor-ja, ki smo ju postavili na vozičke, izdelane v Sloveniji, glavo repnega rotorja, repni re-duktor in vse pogonske gredi,« je povedal glavni letalski inženir za cougarje stotnik Samo Bric.

infrastrukturo, osnovni pregled po 500 urah ali dveh letih letenja opravijo v treh mese-cih. Seveda ta storitev ni poceni. V okviru varčevalnih ukrepov v Slovenski vojski smo se v LETEHE odločili, da opravimo pregled po 500 urah letenja v hangarju na letališču Cerklje ob Krki,« je povedal major Brauc.

priprave…Priprave na najobsežnejši pregled po 1500 urah oziroma osmih letih letenja so se zače-le, ko je enota dosegla take operativne zmo-gljivosti, predvsem na kadrovskem podro-čju, da so ocenili, da pregled lahko uspešno in strokovno opravijo v domovini. Med pri-pravami na pregled je inženiring v LETEHE računalniško narisal in skonstruiral oder, ki je nujen za kakovostno, predvsem pa varno izvajanje tako obsežnega pregleda, ker se glavnina del izvaja na višini štiri metre. V delavnicah LETEHE so nato ta oder tudi na-redili. Material za izdelavo odra je stal 10.000

avionike,« je podrobno opisal pregled na he-likopterju stotnik Bric. V LETEHE ocenjuje-jo, da bodo pregled končali v štirih mesecih.Poleg temeljitega pregleda konstrukcije in sistemov je velik izziv tudi pregled dveh mo-torjev makila 1A1, ki morata biti vzdrževana po podobni logiki kot helikopter, torej večji pregled na vsakih 500 ur delovanja. Tehni-ki zato snamejo motorja in ju podrobno pre-gledajo. Z videoskopom pregledajo najbolj obremenjene dele motorja, h katerim spada-jo zgorevalne komore in kompresorske ter turbinske lopatice. S pregledom ugotavljajo stanje materiala in odkrivajo razpoke.

SkritoočemKakor vzdrževalci je tudi večina delov he-likopterja skrita očem. Med tako obsežnim pregledom se s helikopterja sname veli-ko delov, kar omogoči lažji dostop do delov konstrukcije, ki v običajnih pogojih niso vidni. Med temi pregledi se včasih odkrije-jo razpoke na konstrukciji, ki jih po posve-tu z inženiringom odpravijo letalski tehni-ki, specializirani za popravilo konstrukcije. Če se odkrije večja razpoka ali razpoka na primarni konstrukciji, se obvesti proizva-jalca helikopterja, ki nato določi nadaljnje ukrepe za popravilo. Prav zaradi takih pri-kritih napak se lahko servisi močno podra-žijo in podaljšajo. Natančnega nadzora nad v tujini opravljenim delom tako nimajo in cena se lahko tudi neupravičeno zviša. Po-veljnik brigade zračne obrambe in letalstva polkovnik Jani Topolovec je povedal, da bodo s tem pregledom privarčevali do pol milijona evrov, kar pomeni, da bodo za ceno enega servisa v tujini, ki stane od 500.000 do 700.000 evrov, v domovini naredili dva. Med tem servisom bodo napisali tudi ce-loten operativni postopek za nadaljnje ser-vise. »Ponosen sem, da smo pripravljeni in sposobni s svojimi ljudmi ter sredstvi opra-viti tako velik pregled. Vidi se, da smo kos takim izzivom, da nič ni nemogoče. Kljub fi-nančnim izzivom kakovost in količina opra-vljenih del ostajata na enaki ravni,« je kon-čal Topolovec.Po koncu pregleda se vsi sistemi helikopterja funkcionalno testirajo na zemlji, da tako po-trdijo pravilno delovanje helikopterja. Sledi-jo kompletiranje in izpolnjevanje dokumen-tacije helikopterja ter vnašanje podatkov o življenjski dobi posameznih delov v podat-kovne baze. Na koncu inženir izda certifikat o vrnitvi helikopterja v operativno uporabo. Sledi preizkusni let helikopterja in če pilot nima pripomb, se helikopter vrne v operativ-no uporabo v 15. HEB. Varnost helikopter-jev in posadke ni le v pilotovih rokah, temveč tudi v rokah vzdrževalcev, ki praviloma osta-jajo v ozadju. Poročnik Križaj o svojem delu razmišlja: »Vsakič, ko helikopter leti, razmi-šljaš, ali je bilo vse v redu narejeno. Tudi po takih servisih, kot je ta, te skrbi, ali bo vse v redu, in potem, ko je, so občutki izredni. Prvih 50 ur bomo bolj na trnih, saj bosta to prvi pregled in servis po toliko urah.«Letos bodo v brigado zračne obrambe in le-talstva prevzeli falcona, kar za letalskoteh-nično enoto pomeni nov tip letala za vzdr-ževanje. Treba bo izšolati letalske tehnike in inženirje, pripraviti programe vzdrževa-nja in kupiti ključne rezervne dele ter orodja. Dela jim nikakor ne bo zmanjkalo. 

Inženiring pred pregledom na podlagi pri-poročil proizvajalca in svojih izkušenj pri-pravi program vzdrževanja helikopter-ja. Priprava pred pregledom obsega nakup nadomestnih delov in specialnega orodja. V tej fazi tehnične priprave inženir natanč-no preštudira pregled in pripravi seznam nadomestnih delov, ki jih je treba naro-čiti tudi več mesecev vnaprej zaradi dalj-ših dobavnih rokov. Potem inženiring pri-pravi veliko dokumentacije za pregled, saj mora letalskotehnično osebje v letalstvu do-kumentirati in podpisati vsak pregled ali poseg na helikopterju. Osnovni dokument je delovni nalog, na katerem so določeni le-talski inženirji in tehniki odgovorni za iz-vedbo pregleda ter specificirani vsi pregledi, ki jih je treba izvesti na posameznih siste-mih in sklopih. Delovnemu nalogu so prilo-žene delovne kartice za pregled pogonskih agregatov, konstrukcije, krakov glavne-ga in repnega rotorja, električnega sistema,

hidravličnega sistema in podvozja, sistema komand, sistema za gorivo, instrumentov in radijske naprave. V delovni kartici sta na-tančno določena postopek in način pregle-da za posamezni sistem. V delovni kartici se vsak pregled evidentira z lastnoročnim podpisom tehnika, ki ga je opravil, in njego-vim žigom. Med pregledom se veliko delov sname iz posameznih sistemov helikopter-ja, zato inženiring pripravi tudi tehnološke liste za funkcionalno testiranje sistemov z vsemi parametri sistema, vanje pa se zapisu-jejo rezultati testiranja sistema po pregledu ali montaži delov.

…inizvedbaSledi izvedbeni del pregleda, ki ga opravi-jo letalski tehniki. Skupino vodi, usmerja in nadzira vodja del oziroma poveljnik le-talskotehničnega oddelka. Letalski inženir-ji spremljajo izvedbo del in sodelujejo s pro-izvajalcem, v tem primeru z Eurocopterjem.

Velik izziv sta pregled in testiranje goriv-nega sistema. Pri tem pregledu je treba za-menjati vse cevi v zapletenem gorivnem sistemu helikopterja. To pomeni, da mora-jo odstraniti vseh sedem gorivnih rezervo-arjev in zamenjati več kot trideset gorivnih cevi, ki so znotraj sistema. »Veliko časa na-menimo tudi pregledu glavnega rotorja in sistema komand, na katerem se preveri in premeri veliko mehanskih delov, da se ugo-tovi, ali še ustrezajo merilom, ki jih je do-ločil proizvajalec. Prav tako natančno pre-gledamo podvozje helikopterja in električni sistem, torej enosmerni 28-voltni, izmenič-ni 26-voltni in izmenični 115-voltni. Tudi avionika, ki je nameščena v helikopterju, je najsodobnejša in prav tako zahteva podro-ben pregled. Opravijo se še podroben pre-gled in meritev vseh delov avionike ter na koncu funkcionalno testiranje vseh instru-mentov helikopterja, da se ugotovi pravilno sistemsko delovanje električnega sistema in

Linijsko vzdrževanje oziroma I. stopnja vzdrževanja obsega intervale do 100 ur delovanja in/ali šest koledarskih mesecev. Bazno vzdrževanje oziroma II. stopnja vzdrževanja obsega osnovni interval 500 ur delovanja in/ali dve leti. Osnovni pregled po 500 urah oziroma dveh letih letenja je nato vsakih dodatnih 500 ur oziroma dve leti letenja, zato imajo poleg osnovnega pregleda še preglede po 1000, 1500, 2000, 2500 in 3000 urah oziroma štirih, šestih, osmih in desetih letih letenja. Nato se opravi generalna obnova pri intervalu 7500 ur (G) in/ali 12 letih delovanja helikopterja, pri čemer se vsi intervali izničijo in se začnejo šteti znova.

evrov, podobne odre pa na trgu ponujajo za 100.000 evrov. »Z odrom smo omogočili le-talskim tehnikom varen dostop do motorjev, hidravličnih delov na vrhu konstrukcije, do elementov repnega pogona, vertikalnega sta-bilizatorja in delov repnega rotorja,« je pove-dal major Brauc. O pripravah na pregled smo se pogovarjali z letalskim inženirjem poroč-nikom Sebastjanom Križajem, ki je v enoti že 12 let. Povedal je, da je bil to poseben izziv, saj so morali pripraviti delovne naloge in do-kumentacijo, preveriti materiale, kupiti spe-cialna orodja in pripraviti biltene. Veliko težav imajo, ker nimajo sklenjenih pogodb in ne morejo sklepati novih pogodb za vzdr-ževanje delov, ki jih sami ne morejo vzdrže-vati. O izzivu, ki ga prinaša tako velik poseg, poročnik Križaj pravi: »Izkušnje smo dobi-li tudi v tujini, pomagali so nam drugi letal-ski tehniki in inženirji, s katerimi smo v pre-teklosti servisirali helikopterje, zato sem jim zelo hvaležen.«

pregled turbine motorja pregled detektorja koVin V reduktorju repnega rotorja

pregled pogonSke gredi repnega rotorja pregled glaVnega kraka glede morebitne poškodbe oziroma delaminacije

inšpekcija regulatorja goriVa in terminSki načrt pregleda helikopterja (V ozadju)

16 SV SV 17

Maja lani se je 18. BJRKBO v vadbenem centru Nymindegab na Danskem udeležil vaje Cry-stal Eagle 2012, katere glavni namen in cilj je bil usposobiti udeležence vaje v načrtovanju, izvr-ševanju in ocenjevanju operacije kriznega odzi-vanja z izbranimi vidiki vojskovanja visoke in-tenzitete. »Vaja, ki smo se je udeležili lani in na kakršni bomo sodelovali tudi letos, je računal-niško podprta vaja, na kateri potekajo vse simu-lacije v realnem okolju in ki je delno prilagojena tudi ciljem usposabljanja za enote, ki sodeluje-jo na vaji.« Od 7. do 14. januarja je v Poljčah potekala pri-prava na vajo, in sicer vojaško štabno odločanje

na podlagi določene naloge, dobili pa so jo iz večnacionalnega severovzhodnega korpusa (MNC NE). Izvedel se je celoten proces štabne-ga odločanja in na koncu pripravilo tudi povelje za delovanje. Rezultati te aktivnosti so vadbe-na podlaga za delovanje enote na mednarodni vaji enot MNC NE. Vaji so se na povabilo po-veljnika 18. BJRKBO polkovnika Franca Kali-ča pridružili tudi trije pripadniki hrvaške ko-penske vojske iz bojne RBK-enote. »S hrvaško vojsko smo vzpostavili stik na vaji Odločen od-govor, lani pa jo tudi obiskali. Vzpostavilo se je dobro sodelovanje in vaja, ki jo izvajamo v Polj-čah, je priložnost, da njena enota prispeva svoje

pripadnike, ki bodo sodelovali v okviru povelj-stva.« Kot je povedala nadporočnica Ankica Zlatić, so izkušnje, ki jih dobijo pri sodelovanju na vajah, odlične in jih bodo prenesli tudi na druge pripadnike svoje enote. »Tudi naša enota se udeležuje mednarodnih vaj in tovrstne iz-kušnje ter znanje so pomembni za nas. Sodelu-jem v operativnem odseku in delo s slovenski-mi pripadniki je zelo dobro,« je še dejala.Na vaji bo sodelovalo 40 pripadnikov iz bataljo-na, vključno s skupino za podporo in logistič-no oskrbo, prav tako bodo imenovani poveljni-ki, ki bodo na vaji igrali poveljnike čet v okviru bataljona. Vaja bo potekala od 14. do 26. apri-la v Nemčiji. Slovenija je leta 2008 izrazila namero, da bo do leta 2012 afiliirala 18. BJRKBO v večnacional-nem severovzhodnem korpusu, skladno s tem pa prevzela tudi odgovornost popolnjevanja mest v poveljstvu MNC NE. Slovenska vojska v MNC NE sodeluje zaradi udeležbe na skupnih usposabljanjih in vajah, sodelovanje v okvi-ru takšne mednarodne enote pa pomeni za 18. BJRKBO, kot je dejal polkovnik Kalič, drago-cen vir izkušenj in novega znanja. 

Januarja so pripadniki poveljstva 18. BJRKBO skupaj s pripadnikom 157. LOB in pripadnikoma VETE izvedli štabno vajo za mednarodno vajo Crystal Eagle 2013, ki bo aprila potekala v nemškem Wildflecknu. Na vaji so ustvarili vadbene pogo-je in okolje, v kakršnem bodo sodelovali kot poveljstvo bataljona, in sicer kot vaja simulacije resničnih varnostnih razmer v Afganistanu. Njihov bataljon bo pod po-veljstvom poveljnika Isafa deloval z nalogo zagotavljanja RKB-podpore zavezni-škim silam v operaciji Isafa.

Za opravljanje nalog vojaškega protokola na najvišji ravni v Sloveniji skrbi Garda SV. Gardisti so danes zgled, kako doseči profesionalen odnos do vojske, države in državnih simbolov, zato se pred slovensko in tujo javnostjo vedno predstavljajo v svojem največjem sijaju, pa naj gre za sprejeme državnikov, žalne slovesnosti, ča-stne straže ali državne proslave. V Gardi SV ugotavljajo, da je enota zelo cenjena in prepoznana v civilnem okolju, v SV pa ni vedno tako.

Pred kratkim je načelnik Generalštaba SV brigadir Dobran Božič dobil pismo Žigove mame, v njem pa je pohvalila delo Slovenske vojske in se ji zahvalila za neprecenljivo doživetje, ki ga je omogočila njenemu sinu. Pismo objavljamo v celoti.

Besedilo: Nataša OblakBesedilo: marko pišlarFotografiji: Bruno Toič

pRIpRAVE NA mEDNARODNO VAjO

gARDA SV — pONOS SLOVENIjE

KAKO mALO jE TREBA, DA OSREčImO DRUg DRUgEgA

Spoštovanig.dobranbožičNajprej vas prav lepo pozdravljam.Dovolite mi, da vam napišem nekaj vrstic o moji izkušnji z enoto za šolanje vojaških psov, 17. ba-taljona VP v vojašnici Petra Peperka v Ljubljani.Moj sin Žiga Gaberc hodi v 9. razred osnovne šole v Komendi. V mesecu decembru so imeli en dan predviden za opravljanje delovne prakse – glede na poklic, katerega si bodo izbrali. Žiga se je odločil za veterino, a to ni njegov končni cilj.Njegova velika želja je opravljati delo vodnika službenih psov. Zato je želel opraviti prakso v okviru vojaške enote, ki se s tem ukvarja. Ko je to povedal v šoli, so mu rekli, da to žal ni izvedlji-vo. Kljub temu sem se odločila, da poiščem pot – morda pa mi vseeno uspe. Napisala sem prošnjo

in jo naslovila na Ministrstvo za obrambo. Na moje veliko presenečenje me je že naslednji dan poklicala zelo prijazna ga. Valerija Kokol, univ. dipl. psih. Vljudno mi je razložila, da take pra-kse (z osnovnošolci) nimajo, a da naj kljub temu izpolnim določene obrazce in jih takoj vrnem, saj časa ni bilo prav dosti. To sem tudi storila. Čez dva dni me je po telefonu poklical g. Tomaž Kurdija in povedal, da bodo Žiga sprejeli na enodnevno prakso. Ne morem vam povedati, kako so osrečili Žiga. V ponedeljek zjutraj sva z možem oddala sina na vhodu v vojašnico. Spre-jel ga je g. Matej Tušek in povedal, da je vse pri-pravljeno in da se bodo zelo potrudili.Tako je tudi bilo. Žiga se je vrnil vesel, nasme-jan, poln novih vtisov. Govoril je o delu, o psih,

pokukal je v svet, katerega pozna le iz filmov – a ta je v resnici čisto drugačen. Žiga je priden, miren, discipliniran fant. Moja želja je bila, da bi okusil vsaj delček utripa vodnika vojaškega psa. To mu je bilo dano, zahvaljujoč vsem, ki so se trudili – iskrena hvala še enkrat.Živimo v času, ko je kritika prisotna na vsa-kem koraku morda prevečkrat. Premalokrat pa se pohvalijo dobra dela, zato sem se odloči-la, da vam napišem to pismo – to je najmanj, kar lahko naredim v zahvalo.Ob koncu so Žigove besede, ko je zapuščal voja-šnico: »Če bi se lahko, bi se danes zaposlil tukaj.«Želim vam vse dobro.

Meta ErazemKomenda, 8. 1. 2013

Na koncu vsi spoznamo, da lahko z majhnimi de-janji in veliko predanostjo premikamo gore. Slo-venska vojska je še enkrat dokazala, da to zna! 

vednoobSprejemihSvetovnihvoditeljevGarda SV opravlja naloge najvišjega vojaške-ga protokola ob državnih obiskih vodij držav, predsednikov vlad, predsednika Evropskega sveta, Evropske komisije in mednarodnih or-ganizacij, obrambnih ministrov, načelnikov generalštabov in pomembnih vojaških oseb. Lani so opravili 350 protokolarnih nalog, od tega je bilo 28 sprejemov na najvišji ravni. Po-veljnik Garde SV major Marko Hlastec je po-vedal, da se je število nalog ob najvišjih obi-skih v zadnjih letih rahlo zmanjšalo, se je pa povečalo število drugih protokolarnih nalog.

pojasnila poročnica Viktorija Virag iz Garde SV, je enota sodelovala pri sprejemih svetov-no znanih voditeljev, kot so ruski predsednik Vladimir Putin, nekdanja predsednika ZDA Bill Clinton in George Bush, papež Janez Pavel II ter drugi.

zanajvišjeobiSkeSiSpoSodijovojakeZa protokolarne naloge v Gardi SV skrbi 35 pripadnikov, od tega je 15 vojakov gardis-tov, drugi so častniki in podčastniki. 1. bri-gada zagotavlja iz sestave 90 pripadnikov za tri mesece v Gardo SV vsak dan po 20

čaStni kordon pred predSedniško palačo

z VzVišeno držo glaVe Se gardiSt izogne odziVu na kretnje goSta.

Garda SV opravlja naloge na podlagi Direk-tive o izvajanju gardnih in protokolarnih nalog SV. Ta določa število gardistov in pro-tokolarne postopke za vodje držav, pri tem pa sodeluje 57 gardistov, od tega v postroju 48 vojakov v treh vodih. Predsednike vlad se sprejema z enoto 38 pripadnikov Garde SV. Ministri za obrambo se sprejmejo z enoto, v kateri je 34 gardistov, načelnike generalšta-bov in pomembne vojaške osebe pa ob pri-hodu v Slovenijo pozdravi enota 30 gardistov. Gardisti poleg sprejemov z vojaškimi čast-mi ob prihodu na letališče ali MO postavijo tudi častni kordon ter zagotovijo častno stra-žo na vhodu v Urad predsednika RS oziroma na MO ves čas obiska visokega gosta. Kot je

vojakov. Z njimi lahko opravijo 90 odstotkov vseh nalog. Za večje dogodke se enota doda-tno popolni s preostalimi do 70 pripadniki, ki so usposobljeni in opremljeni za opravlja-nje osnovnih protokolarnih nalog.. »Z voja-ki 1. brigade naj bi en dan na teden izvajali usposabljanje za protokolarne naloge, vendar vse bolj pogosto zaradi drugih njihovih nalog to urjenje odpade,« je dodal Hlastec.

zadnjepripravepreddogodkomNa dan dogodka se v vojašnici najprej pre-gleda videz pripadnikov. Nato določijo, ka-teri vojaki bodo šli na sprejem na letališče, kdo bo na častni straži in kdo v postroju za

sprejem gosta. V enoti temu postopku rečejo, da uredijo postavko. Nato sledi vsaj ena ura urjenja. Ta obsega postopke, ki jih bodo mo-rali zagotoviti na dogodku, nato pa se pripra-vijo na odhod. Na prizorišče dogodka gar-disti vedno prikorakajo ob zvokih koračnic orkestra Policije ali SV pol ure prej, da poskr-bijo za urejenost enote ter druge podrobno-sti, da so vedno pripravljeni na nepredvidljive razmere. Ko se s pomočjo vrvice poravnajo z rdečo preprogo, v postroju ni več premika-nja. Tam mirno čakajo na prihod gosta. Ta v spremstvu gostitelja po odigranih himnah in predanem poročilu poveljujočega gardni enoti opravi pregled.

vednopripravljeninavSeVsak, ki je moral dalj časa stati v položaju mirno, ve, da je to lahko naporno, še posebno v vročini, zato morajo biti gardisti dobro te-lesno in psihično pripravljeni. Kljub temu se lahko zgodi neljubi dogodek, ko gardistu za-radi vročine postane slabo. Takrat z udarce-ma s puškinim kopitom ob tla čim bolj ne-opazno nakaže, da se slabo počuti, zato je treba veliko improvizacije, da stvar čim bolj neopazno rešijo. Da se izognejo odzivu gar-dista na kretnje gosta med pregledom enote, vojaki držijo glavo vzvišeno, kapa pa je pove-znjena nizko čez čelo. 

18 SV SV 19

leppozdrav,dragidomači!odločil sem se, da vam nekaj napišem, da boste vedeli, kako in kaj je novega na bli-žnjem vzhodu oziroma v libanonu.predvsem vam povem, da sem zdrav in da se počutim dobro. nastanitveni objekti v sloven-skem delu kontingenta so zelo dobri. Sedaj se je spoznavanje dela, nalog in ostalih stvari končalo in življenje gre svojo pot naprej. Veliko je tudi raznih ceremonij, obiskov in podobnih zadev, tako da mi dolgčas še ni bilo. mineva petdeseti dan moje misije in moram priznati, da čas hitro beži. kljub temu pa živim za dan, ko bom spet v domačem kraju in med svojimi.italijanska kuhinja je malce drugačna od naše. Veliko je testenin in ribjih jedi, okusi pa so posebni zaradi začimb, ki jih uporabljajo. ni slabo, pa tudi kaj posebnega ne. ne po-znajo pa jedi na žlico, juh, pa tudi krompir je prava redkost, svinjine pa v tem delu sve-ta tako ne poznajo. na srečo smo za te oko-liščine vedeli že prej in si naredili zaloge do-mačih klobas, pršuta, gobic in kumaric. tudi jušnih kock nam ne bi smelo zmanjkati. je pa tudi res, da lahko v večjih veleblagovnicah ku-piš vse, kar potrebuješ, le svinjine ne. to bom nadoknadil, ko se vrnem domov.

na republiški sekretariat za ljudsko obrambo je prišel leta 1979 po osmih le-tih pravniškega dela v tovarni plamen kropa. njegova izobrazba in izjemen čut za sistemske rešitve sta postala ključna za nastajanje celotnega sistema nacionalne varnosti in v tem okviru še zlasti obrambno-zaščitnega podsiste-ma mlade države Slovenije. V času, ko se je slovenski politični prostor lomil pod pritiski zveznih državnih organov in je v domačem okolju dobila krila ideja o demilitarizaciji Slovenije, je nastajal tajni sistem oborožene obrambe nove demokratične države, ki ga je bilo treba utemeljiti v tistih pravnih nor-mah, ki so vojake postavljale v subordinacijo slovenskim oblastem. miran bo-gataj, izjemen poznavalec celotne ureditve splošne ljudske obrambe in druž-bene samozaščite, je rešitev našel v podsistemu narodne zaščite, ki je sodil v notranje zadeve. tone krkovič, Vojko adamič in mnogi drugi so, poznava-joč zanesljive ljudi v vrstah teritorialne obrambe, gradili strukturo tajne or-ganizacije prek poletja 1990, ampak šele odločbe o položaju v manevrski strukturi narodne zaščite s podpisom notranjega ministra, ki so jih prejeli sep-tembra 1990, so prvo pravno dokazilo o obstoju te formacije. medtem je mi-ran bogataj že iskal rešitve v smeri prerazporeditve celotne to pod sloven-sko politično vodstvo in predvsem rešitve za zadržanje slovenskih nabornikov v Sloveniji. za ta namen je bilo treba poseči v ustavo in prepričati trodomno skupščino rS (družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela) v sprejem ustavnih dopolnil za področje ljudske obrambe, ki so bili sprejeti 27. septembra 1990 in so skupaj z ustavnimi zakoni urejali obveznost služenja vojaškega roka (tudi ugovor vesti) praviloma na območju Slovenije, podredi-tev republiškega štaba to slovenskemu predsedstvu in prekinitev veljavnosti zveznih zakonov s področja obrambe v republiki Sloveniji. Seveda ne moremo trditi, da je vse te predpise napisal miran sam. česa take-ga bi on sploh ne dovolil zapisati. bil je namreč izjemno skromen človek. prav-ne podlage je oblikoval skupaj s pravniki v različnih državnih službah, s kate-rimi je sodeloval do svojega odhoda z ministrstva za obrambo leta 2012. in to je bilo bistvo uspeha pri sprejemanju obrambne zakonodaje v parlamen-tu – miran je namreč vse pravne nekonsistentnosti uskladil z zakonodajnimi in pravnimi službami vlade in parlamenta, tako da njegovim predlogom za-konov ni bilo mogoče očitati neskladnosti z drugimi. je pa res, da so včasih poslanci s svojimi amandmaji spreminjali člene, pa tudi v teh primerih je mi-ran, ki je bil vedno desna roka ministrov, ko so v dz predstavljali zakone, pre-dlagal ustrezno pravno formulacijo tistega, za kar so se zavzemali poslanci. miran bogataj je sistemsko ureditev obrambno-zaščitnega področja gradil

Pismo mirovnika Matjaža iz Libanona

Miran Bogataj (16. maj 1948–27. december 2012)

Viktor Brglez (20. 11. 1949–5. 1. 2013)

VojakoV dneVnik V Spomin

V tokratni številki začenjamo objavljati zapise naših pripa-dnikov, ki opravljajo svoje naloge v mednarodnih operacijah in na misijah, na katerih je s svojimi vojaki SV. Vtise in občut-ke z misije pod mandatom Organizacije združenih narodov UNIFIL (United Nations Interim Force in Lebanon) v Libanonu, kjer SV sodeluje od konca leta 2006, je v obliki pisma povzel štabni vodnik Matjaž Breznikar. Štabni vodnik Breznikar v se-stavi 13. kontingenta SV v UNIFIL od začetka decembra lani v južnem Libanonu skrbi za izvajanje nadzora nad spoštova-njem mirovnega sporazuma in dogajanja na razmejitveni čr-ti med Libanonom ter Izraelom.

Ni veliko ljudi, ki bi jim v sodobni Sloveniji lahko rekli, da so utemeljitelji nekega sistema. Za Mirana Bogataja, poveljni-ka Civilne zaščite Republike Slovenije od leta 1986 do 2012, visokega obrambnega uslužbenca in veterana vojne za Slo-venijo, moramo uporabiti izraz utemeljitelj konceptualne in sistemske ureditve področij obrambe ter varstva pred narav-nimi in drugimi nesrečami.

postopoma, spremembe v praksi, ki so zahteva-le prilagoditev pravne regulative, pa je oblikoval z zakoni o spremembah in dopolnitvah zakonov. miran ni bil pristaš obsežnega spreminjanja za-konov, saj se je zavedal, da večina sistema delu-je dobro, da pa so posamezni deli, ki jih je treba popraviti. obsežno spreminjanje sistema ali celo novi zakoni pa bi pomenili dvom o delovanju ce-lotnega sistema. takšno je bilo njegovo stališče glede sprememb zakona o obrambi. zakon je

v veljavi že od začetka leta 1995. zadnje spremembe so bile sprejete leta 2004. od takrat sta bila napovedana dva poskusa sprememb, leta 2006 in leta 2011, vendar sta bila neuspešna. zadnje spremembe zakona je miran napisal julija 2011. pred odhodom na svoj tradicionalni avgustovski dopust je zamisel predstavil ministrici za obrambo. Septembra 2011 je vlada padla in proces reformiranja zakona se je ustavil. za zakone, ki urejajo področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko rečemo, da so bili avtorsko miranovi. miran je imel vizijo sistema in nje-govega delovanja in to vizijo je postopoma gradil v obsežen sistem profesi-onalnega jedra v upravi za zaščito in reševanje ter prostovoljnih enot po ce-lotni državi. krovni zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je neke vrste »ustava« sistema zaščite in reševanja. tu miran ni imel skoraj niko-gar, ki bi mu pomagal pisati ali amandmirati člene. bil je dolgoleten vodilni operativec in ustvarjalec tega sistema; v prakso je s pravnimi normami vna-šal vse tiste pozitivne rešitve nekdanjega sistema splošne ljudske obrambe, ki so se izkazale kot temeljne in dobre za razvijanje množičnosti v tem sistemu. ogroženost zaradi naravnih nesreč je v Sloveniji tako velika, da potrebuje-mo zelo obsežen sistem številnih reševalcev, ki ne varujejo le svojega doma-čega okolja, temveč so dovolj izurjeni in mobilni, da se jih lahko vpokliče za dajanje pomoči v drugih predelih Slovenije. Več kot 50.000 operativno iz-urjenih prostovoljcev v gasilskih enotah, gorskem reševanju, reševanju s psi, prvi pomoči, jamarstvu, potapljanju, taborništvu, pirotehniki in še kje – so bili miranova »vojska«. ministri, ki smo dojeli obsežnost tega sistema in njegovo bistvo – prostovoljnost in solidarnost, hkrati pa preglednost in trdnost zavez vključenih – smo tudi razumeli, kako težko je moralo biti miranu pri srcu, ko so različne politike zahtevale urejanje statusa prostovoljca za plačilo. miran je bil namreč prepričan, da bo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi ne-srečami prostovoljnost padla tisti trenutek, ko se bo prostovoljcem »uredilo sta-tus« tako, da bodo za svojo solidarnost – plačani. mirana bogataja ni več med nami. le kdo se bo lahko tako precizno in za-vzeto boril ob strani ministrov za obrambo za vsak posamezen člen novih ali dopolnjenih zakonov z ministrstva za obrambo? z miranom je žal šla v grob tudi celotna zgodovina »obrambnega prava« republike Slovenije. Saj smo mu govorili, da bi moral napisati svoje spomine, ampak tega nismo čisto re-sno mislili, ker je bil še mlad, in zdelo se je, da je za spomine še veliko časa. tudi za spomine na njegovo legendarno vodenje pogajanj o odhodu enot ju-goslovanske vojske iz Slovenije. odhod takšne osebnosti in profesionalnega zgleda visokega državnega uradnika, kot je bil miran bogataj, je, kot da bi prišli do zidu: pot naprej je še povsem nejasna. naj počiva v miru! Vsi, ki smo ga poznali in delali z njim, smo izgubili velikega mentorja, prijatelja in čuvarja trdnosti sistemov obram-be in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

prof. dr. Ljubica jelušič in prof. dr. Anton grizold, nekdanja ministrica in minister za obrambo

je pa arabski svet za nas zelo čuden in poln kontrastov. posledice vojn so vidne vsepovsod. revščina je velika (pa tudi bogatuni se najdejo, kot pri nas), vse je zelo umazano in polno smeti, vsi nekam hitijo, pa se nikomur ne mudi. najbolj cvete trgovina, saj so arabci rojeni trgovci. prodajajo vsakršno robo in so po tej dejavnosti profesorji za marsiko-ga. promet je obupen, sploh v večjih mestih, na podeželju pa je življe-nje dokaj normalno. imajo dolgo, prečudovito obalo in nič turizma, gojijo pa cele plantaže banan, mandarin, limon in drugega sadja in ga zdaj najbolj obirajo. Svet je zelo raznolik, dnevno se povzpnemo od nič metrov pa do 850 metrov nadmorske višine. mostov in tunelov ne poznajo, cesta je speljana tako, kot jo narekuje narava, prometnih znakov ni, če že je, ga nihče ne upošteva, tudi semaforjev in cestnih oznak ne poznajo. kupiš avto in ga voziš. tako pač je.Vreme je v tem delu sveta nekaj posebnega. V zimskem času smo in padlo je že ogromno dežja, veter odnaša strehe in tudi v vozilu se je anorak izkazal za uporaben kos vojaške garderobe. Veseli me, da smo na zvezi preko elektronske pošte in skypa, tako da sem na tekočem, pa tudi tri tV-programe slovenske televizije vidimo. med seboj se dobro razumemo, kar je osnova za dobro delo. največ se družimo s francozi in nekaj z italijani. za varnost je maksimalno po-skrbljeno, tudi v smislu dobrih informacij, kar se pač na terenu dogaja. malo sem vam opisal, kako in kaj, prilagam še nekaj slik. lepo se imej-te, bodite zdravi in že zdaj se veselim našega snidenja.lep pozdrav od mirovnika un matjaža! 

iS So Velenje je skrbel za obrambne zadeve. leta 1991 je nadaljeval delo v 89. obmšto Velenje na področju operativno-učnih zadev, hkrati pa je bil namestnik poveljnika in po nje-govem odhodu postavljen na mesto poveljnika 89. obmšto Velenje. od leta 1998 do 2001 je bil poveljnik 383. oVtp dravograd. V letih od 2001 do 2003 je delal kot pomočnik za infra-strukturo v 3. operativnem poveljstvu SV v celju. delo je nadaljeval v 38. vojaškem teritorialnem

poveljstvu SV v celju na področju operativno-logističnih zadev do upokoji-tve oktobra 2008. Viktor brglez je bil veteran vojne za Slovenijo. kot vestne-ga, zanesljivega in spoštovanega sodelavca ga bomo ohranili v lepem ter trajnem spominu.

pripadniki EVOj celje

Pripravil: marko pišlarFotografije: višji vodnik Roman Vašcer

dnevnikvojakaSvnkon13unifil

Deževno jutro, 7. januarZicco: Boško, zbudi se, danes je patrulja. Boško: Koliko pa je ura?Zicco: Daj ne s..., v uniformo moraš.Boško: Kam pa danes gremo?Zicco: Pojma nimam, sem bil včeraj med brifingom v Čatežu s

tamalo.Boško: Kakšno pa je vreme?Zicco: Lije kot iz škafa.Boško: Zmeni se s šefom, da bom v kabini, na turelo ne grem.Zicco: Ma, šef je smotan, ne bo šlo skozi. Gremo.

V torek, 8. januarja, smo se na pokopališču podkraj pri Velenju z vojaškimi častmi poslovili od našega upokojenega sodelavca podpolkovnika v poko-ju Viktorja brgleza.Viktor brglez je bil neprekinjeno zaposlen v obrambnih strukturah od leta 1983. poklicna pot ga je najprej vodila v občinski štab za to Velenje. po-tem je bil načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri So Velenje in kot član

20 SV SV 21

štabni Vodnik miran StanoVnik na terenSkem

uSpoSabljanju.

precej denarja porabila za pisce glasbe in besedil, dokler ni čez leta ugotovila, da to zmore tudi sama. piše tudi za druge izvajal-ce. največ ji pomeni nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem na Slovenski popevki leta 1999 za pesem Vzemi me veter, za ka-tero je majda napisala glasbo in besedilo, zapela pa jo je nuša derenda.

potvSvetinvrnitevdomovza študij obramboslovja se je odločila po nasvetu sošolke iz sre-dnje šole. V ljubljani se je najprej počutila kar malo izgubljeno, študij jo je zelo pritegnil, v študentskem domu nad takratno fSpn pa je tudi hitro našla skupino prijateljev, s katerimi so se uspešno prebili skozi štiri letnike. kljub temu je prej, kot je začela profesionalno pot na obrambnem področju, morala izživeti željo po glasbeni uveljavitvi. kot absol-ventka si je našla službo vzgojiteljice v ljubljanskem vrtcu, saj je želela ostati tam, kjer so bili glavni ustvarjalci slovenske pop glas-be. leta 1988 je prvič dosegla pomemben uspeh, saj je bila na pop delavnici druga s pesmijo ne joči za njim srce. čeprav se je njena glasbena kariera začela obetavno razvijati, je sprejela po-nudbo glasbene skupine memories in z njo tri leta pela v tujini. med slovensko osamosvojitveno vojno je bila v Skandinaviji, loče-nost od bližnjih in pomanjkanje novic iz domovine pa sta se je psi-hično močno dotaknili. domov je prišla odločena, da v tujino ne gre več, imela je tudi težave z glasilkami in bila zelo blizu odloči-tvi, da neha peti. Stvari so se uredile, ko se je zaljubila. z glasbe-nikom mirom iz krškega sta se januarja 1992 po mesecu skupne zveze odločila za poroko, temu sta sledila tudi vrnitev v posavje in ustvarjanje družine. prav takrat so v vojašnici v cerkljah ob krki iskali nove sodelavce in zaposlila se je kot podčastnica za kadro-vske zadeve. zelo je bila ponosna, da je pripadnica nove, mlade Slovenske vojske.glasbene kariere še zdaleč ni končala. že leta 1994 po rojstvu hčerke kim je ponovno začela ustvarjati in z avtorsko pesmijo oprosti mi dobila prvo nagrado strokovne žirije za interpretaci-jo na festivalu mmS.

bitiinšpektorjezeloleppoklickmalu se je rešila še enega bremena, ki jo je težilo, saj je diplomi-rala in dobila priložnost za delo v upravi za obrambo krško. leta 2009, ko je kot svetovalka za vojaške zadeve delala na upravi za

Kdor zna peti, zna gotovo še kaj drugega

njena glasbena pot je bila začrtana že v otroštvu, ki ga je preživljala v vasi boršt bli-zu cerkelj ob krki. pokojni oče je bil daleč naokoli znan kot zelo dober pevec. Svoje neizpolnjene cilje v glasbi je želel uresniči-ti pri majdi in njenih dveh starejših sestrah branki ter ireni. tako so, ko je bila majda, ki je edina nadaljevala glasbeno pot, stara sedem let, ustanovile ansambel sester arh. »mislim, da bi bil oče, če bi bil še živ, umrl pa je, ko sem bila stara 17 let, zelo srečen, če bi videl, kaj sem storila v glasbi,« pra-vi in se ob tem z malo žalostnim pogledom vrne v čas mladosti, ko ji ob finančnih skr-beh ni bilo lahko. zavirala jo je tudi nesa-mozavest, večkrat značilna za ljudi iz po-deželskega okolja, na odru pa se je vedno počutila močno. »ko sem videla, da ljudje plešejo in so srečni, se nisem več obreme-njevala s tem, kaj imam oblečeno, kakšno pričesko imam in kaj si mislijo o meni,« pra-vi. ko je obiskovala srednjo zdravstveno šolo v novem mestu in fSpn v ljubljani, je pela v več zasedbah, ki so ustvarjale v različnih glasbenih stilih. »bistveno se mi je zdelo, da pojem v živo. le tako kot pevec napreduješ,« je prepričana. kar je zasluži-la kot pevka v ansamblih, je vložila v sne-manje svojih pesmi. V začetku je namreč

Besedilo: jerica pavšič Fotografije: Bruno Toič in osebni arhiv

obrambo novo mesto, so ji nadrejeni ponudili, da postane inšpek-torica za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem tre-nutku se je ustrašila učenja predpisov, vendar se je hkrati odločila, da sprejme novi karierni izziv. danes pravi, da si nikoli v življenju ni mislila, da je to tako lep in zanimiv poklic. inšpekcije, v okviru ka-terih preverja zagotavljanje požarne varnosti v podjetjih in javnih ustanovah, opravlja v beli krajini, delu kočevskega, osilnici, ribni-ci in kostelu. kar ustreza ji, da je območje, za katerega je pristoj-na, nekoliko stran od domačega krškega. na teren se odpravlja s sedeža izpostave inšpektorata rS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami iz novega mesta, kraja, ki ga je z leti vzljubila.

zdajjevproStemčaSunajpomembnejšilecttudi v letih, ko o njej kot pevki ni bilo toliko slišati, je nastopala na prireditvah v posavju. Vrnitev na medijsko prepoznavno sceno ji je uspela leta 2009 s pesmijo ne govori mi, nagrajeno na festiva-lu mmS. Veliko se posveča družini, ob tem pa je vesela, da lahko svojima otrokoma, hčerki kim in sinu timu, ponudi bistveno več, kot je v svoji mladosti zaradi težkih razmer dobila sama. zadnje leto večino prostega časa namenja lectarstvu. ko je na enem izmed sejmov domače obrti v krškem predstavljala svoje pe-civo, je opazila, da obstaja veliko povpraševanje po medenih in lectarskih izdelkih, ponudba slednjih pa je bila kljub tradiciji na kr-škem ter dolenjskem zelo skromna. po svojem receptu zdaj peče lect, za katerega je pridobila certifikat obrtne zbornice. ko je za-sledila pobudo Službe za protokol kulturajmo, je takoj ponudila svoje sodelovanje kot glasbenica in lectarica. prav za naš pogo-vor je prvič izdelala lectov izdelek v obliki grba SV, ki zdaj krasi uredništvo naše revije.kako vse to zmore? »nič posebnega,« se zasmeji. »kdor poje, zna gotovo še kaj drugega.« 

obrazi

Majda Arh Sevšek – tista inšpektorica, ki je tudi pevka

Majda Arh je ime, ki se ga najbolj spomnimo iz konca 80. let prejšnjega stoletja. Takrat je bila ena izmed najbolj prepo-znavnih pevk zabavne glasbe, njene pesmi, kot so Pošlji mu veter pozdrav, Prisegam ti na večnost in Poletno dekle, pa so postale taki hiti, da si jih mnogi lahko še vedno prikličemo v spomin. Majda Arh, ki ima že dobrih dvajset let tudi možev priimek Sevšek, je že kot punčka vedela, da bo, ko bo velika, pevka. »No, prav velika še zdaj nisem,« se pošali.Manj znano je, da je Majda, univerzitetno diplomirana obramboslovka, že več let zaposlena v obrambnem resorju. V intervjuju za našo revijo leta 1994 je skromno dejala, da v svojem delovnem okolju vojašnice v Cerkljah ob Krki noče omenjati, da je tudi pevka. Danes glede tega ne čuti več za-drege, saj je za njo že uspešna kariera v SV in upravnem de-lu MO ter tudi kot inšpektorice za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Majda Arh Sevšek ima s tistim dekletom z dolgimi skodranimi lasmi, ki je prepevala o fantu, ki je odšel, še vedno skupni iskrenost in neposrednost, ki jo delata veliko.

SeStre irena, majda in branka arh

mlada obetaVna peVka majda

22 SV SV 23

S pregovoriti na primer o nočnih morah, težavah s koncentracijo, o po-doživljanju dogodka ali otopelosti ga-

silcu in drugim reševalcem ni preprosto, kaj šele poiskati pomoč pri strokovnjakih, kot so psihologi ali psihiatri zunaj svojega de-lovnega okolja. Precej laže je o tem sprego-voriti z osebo, ki ji zaupajo in ki s svojimi večletnimi izkušnjami pozna naravo dela reševalca. Reševalce, ki ponudijo psihološko oziroma tovariško podporo (ang. peer su-pport) svojim sodelavcem v enotah, imenu-jemo zaupniki. Na podlagi pozitivnih izku-šenj iz tujine smo konec decembra 2012 tudi v Sloveniji pridobili prvo skupino zaupni-kov gasilcev, ki že ponujajo psihološko pod-poro svojim sodelavcem v enotah. Psihološka podpora zaupnikov je le ena izmed možnosti, ki jo imajo na voljo reše-valci v sistemu varstva pred naravnimi in

pSIhOLOŠKA pOmOč REŠEVALcEmReševalci, ki rešujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so pogumni ter kleni ljudje. Rešujejo v požarih, prometnih nesrečah, poplavah in pov-sod, kjer jih potrebujemo. Pri tem se soočajo z mrtvimi otroki, poškodovanimi so-delavci, ogrožanjem svojega življenja in drugimi stresorji. Po teh stresnih dogod-kih je popolnoma običajno, da se močno fizično in čustveno odzivajo. V zadnjih nekaj letih potekajo prizadevanja Uprave RS za zaščito in reševanje za spodbu-janje reševalcev, da spregovorijo o teh odzivih s svojimi sodelavci v poznanem in varnem okolju po intervenciji.

Besedilo: dr. Andreja LavričFotografije: Bruno Toič

zaščita in rešeVanje

drugimi nesrečami. Smernice za psiholo-ško pomoč reševalcem, ki jih je aprila 2012 izdala Uprava RS za zaščito in reševanje za razbremenitev reševalcev po hujših nesre-čah, svetujejo tudi druge možnosti. Prva izmed njih je, da vsak reševalec sam pri sebi prevzame odgovornost za upravljanje stre-sa, pozna in uresničuje zaščitno vedenje ter krepi socialne odnose z družino, prijatelji in drugimi. Zanje je pomembno sproščanje s telesno vadbo, interesnimi dejavnostmi in poznavanjem tehnik sproščanja. Po zahtevnejših in bolj stresnih interven-cijah se na podlagi smernic svetuje, da se opravita notranja analiza pred koncem iz-mene in svetovanje med sodelavci s tehni-kami za razvijanje podpore ter druženja. Po intervencijah, ko je na primer ogroženo ži-vljenje reševalca ali sodelavca, če je poško-dovan član reševalne ekipe ali so mogoče

telesnimi in vedenjskimi odzivi na krizne dogodke, hitrejše okrevanje po kritičnih do-godkih, vzpostavitev zaupanja in sodelova-nja v skupini ter izmenjavo izkušenj.Uvajanje opisanega modela psihosocialne podpore za reševalce v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je teme-ljilo na izkušnjah slovenskih ter tujih reše-valcev in raziskavah. Uprava RS za zaščito in reševanje je začela leta 2008 raziskavo o modelu preventive pred stresom in o siste-mu psihološke pomoči pri varstvu pred na-ravnimi in drugimi nesrečami, opravil pa jo je oddelek za psihologijo Filozofske fakulte-te Univerze v Ljubljani. Temu so sledile raz-iskave, ki so predvsem preučevale stres pri gasilcih.V pomoč pri vzpostavljanju modela psiholo-ške pomoči so nam bile tudi izkušnje iz tu-jine, posredovali pa so jih predvsem švedski

v nesreči udeleženi bližnji reševalca ali po-škodovani otroci, poteka razbremenilni po-govor (ang. defusing) z zaupnikom. Na tej stopnji psihološke podpore si poskušajo re-ševalci pomagati v okvirih tovariške pomo-či v svoji organizaciji. V intervencijah s hujšimi posledicami, ko je reševalec priča smrti ali hujši poškodbi so-delavca, sam doživi hujšo poškodbo ali so v nesreči mrtvi otroci, mogoče celo bližnji re-ševalca, jim mora biti ponujena psihološka pomoč. Ta poteka v obliki razbremenilnega večdelnega pogovora, imenovanega strnje-na psihološka integracija travme (ang. de-briefing), in naknadnega svetovanja, za kar poskrbijo psihologi Službe za psihološko pomoč, ki pogodbeno sodelujejo z Upravo RS za zaščito in reševanje.Po nesrečah s hujšimi posledicami, ko ome-njene stopnje psihološke podpore in pomoči

ne zadostujejo, se reševalce, če je treba, na-poti na psihoterapijo. Priporočata se pred-vsem kognitivno vedenjska terapija, usmer-jena na travmo (angl. Trauma-Focused Cognitive Behavior Therapy – TF-CBT), ali desenzitizacija in ponovna predelava z oče-snim gibanjem (angl. Eye Movement Desen-sitization and Reprocessing – EMDR).

StopnjepSihološkepodporeinpomočireševalcemSmernice za psihološko pomoč so name-njene predvsem psihološki podpori ope-raterjem v centrih za obveščanje, poklic-nim gasilcem in prostovoljnim reševalcem v sistemu varstva pred naravnimi in dru-gimi nesrečami. Njihova uvedba omogoča preventivo pred poklicnim izgorevanjem, zmanjševanje stresnega odziva ter seznani-tev z morebitnimi čustvenimi, miselnimi,

in hrvaški strokovnjaki. Švedski poklicni gasilci in predstavniki Švedske agencije za zaščito in pripravljenost (MSB) so s svojim programom o obvladovanju stresa ob kritič-nih dogodkih (ang. Critical Incident Stress Management) vplivali na vzpostavitev slo-venskega modela. O travmatskem stresu in socialnem kontekstu okrevanja po travmi so nam svoje znanje in izkušnje posredova-li strokovnjaki z zagrebške Filozofske fakul-tete, ki so nas tudi povabili k evropskemu projektu European Network for Traumatic Stress. Rezultati tega in drugih evropskih projektov so bili tudi ena izmed podlag za razvoj konceptov psihosocialne pomoči re-ševalcem ter prebivalstvu po naravnih in drugih nesrečah v Sloveniji.Pred uvajanjem smernic psihološke pomo-či za reševalce v sistemu varstva pred narav-nimi in drugimi nesrečami smo imeli tudi v Sloveniji dober zgled tovariške podpore pri policistih. Projekt policijskih zaupnikov in 24-urne psihološke pomoči uspešno poteka s psihologi, ki delajo s slovenskimi policisti. Z njihovo pomočjo in pomočjo psihologov Slovenske vojske smo se tudi v sistemu za-ščite in reševanja lahko uspešno lotili vzpo-stavljanja modela psihološke pomoči za reševalce.Pri svojem delu se reševalci, predvsem po-klicni gasilci, soočajo s stresnimi razme-rami. Takrat imamo navadno ljudje dve možnosti, in sicer se jim izognemo ali se so-očimo z njihovimi posledicami. Gasilci se zaradi značilnosti svojega poklica takšnim razmeram ne morejo izogniti. Preostane jim možnost, da se učinkovito soočajo s svoji-mi čustvenimi in fizičnimi odzivi na stres. Z usposabljanji za razbremenilne pogovore smo jim ponudili orodje, ki jih vodi k učin-kovitemu soočanju na te odzive. Želimo jim, da bodo še naprej pogumni in kleni ter da bodo uporabljali nove možnosti za razbre-menitev. 

POSAMEZNIKznanje o obvladanju stresaobvladanje tehnik sproščanjaSocilani odnosi

POMOČ V ORGANIZACIJIpogovor z zaupnikinotranja tehnična analizarazbremenilni pogovor po intervenciji

POMOČ ZUNAJ ORGANIZACIJEStrnjena psihološka integracija travmepshihološko svetovanjepsihoterapija

24 SV SV 25

na to se je treba pripravljati že doma. po-mislite, kaj potrebujete, da preživite v divjini. Verjetno naštevanja ne bo kmalu konec. Več kot bo znanja in izkušenj, krajši bo ta seznam. Vprašajte se, kje bi iskali vodo in kako bi jo naredili pitno. kje in iz česa bi si naredili za-vetje, kako bi klicali na pomoč, kako bi zaku-rili ogenj, da bi se pogreli in posušili? ali ve-ste odgovore na to? na žalost nihče do zdaj od vas ni zahteval tega znanja in še manj vam ga ponudil. Svetujem vam, da začnete misliti na to zdaj, ko imate možnost, da se tega na-učite in se pripravite. biti pripravljen pomeni imeti pri sebi komplet za preživetje s stvarmi, ki vam bistveno olajšajo težek položaj. Vse-bina naj bo shranjena v torbici ali škatlici, ki jo imejte vedno s seboj. priporočam, da sta v njej vsaj majhen preklopni nož in vžigalnik oziroma vžigalice. Vedno bom trdil, da bi mo-ral imeti vsak vojak v žepu vsaj to, vedno pa bom trdil tudi, da se lahko preživi brez tega. pogosto so v kompletu še rešilna odeja oziro-ma folija, ogledalo za signaliziranje, nekaj vr-vice, mogoče žice, kak obliž, povoj, piščalka, manjši kompas idr. karkoli boste imel s seboj, morate znati uporabljati, drugače je bolje, da tega nimate. kamorkoli na tem svetu vas bo nesla pot, če boste želeli zakuriti ogenj, boste morali najprej prižgati vžigalico. Včasih smo vžigalicam povoskali glavice in jih spravili v škatlico filma za fotoaparat, dodali stranico škatlice, na kateri se prižge in vse povili z le-pilnim trakom.

Avtomatski defibrilator – sekunde štejejo

Komplet za preživetje

Besedilo in ilustracije: Igor FortunaBesedilo: zlatko Kvržić

kotiček prVe pomoči prežiVetje

Nenadna smrt, kot se v medicini imenujeta nenadna ustavitev delovanja srca in prenehanje dihanja, je lahko posledica pre-hodnih oziroma popravljivih vzrokov. Z današnjim znanjem v medicini je mogoče nekatere izmed teh vzrokov odpraviti.

Upam, da ste se že kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če dogod-ki ne bi potekali po ustaljenem redu ali če bi se znašli sami nekje brez vsakršne opreme, ko ne bi vedeli, kdaj vas bodo začeli pogrešati, kaj šele iskati. Upam, da se vsaj malo zave-date, da se vam to lahko zgodi že jutri in da ste vsaj malo pri-pravljeni na to.

V škatlici je bilo na primer 20 vžigalic in vsako si lahko z ostrim nožem po dolgem prerezal na dva dela, včasih tudi na štiri in si tako povečal možnosti. Verjetno si mislite, zakaj pišem o vžigalicah, ko pa jih nihče več ne uporablja in imamo vsi že vžigalnike. ja, res je in prav je tako. če bi vam dal vžigalico, ali bi jo znali prižgati, ne da bi jo zlomili ali se opekli. Velika večina tega ne zna!? glede na to, da imajo nekate-ri mre-ji v svoji sestavi tudi vžigalice, je prav, da jih znate uporabljati. Slika pove več kot tisoč besed. ob tovrstnem prižiganju se vam vžiga-lica ne bo zlomila in se ne boste se opekli, s kritjem dlani pa ubrani-te plamen pred vetrom. z vsako vžigalico ravnajte, kot da je zadnja. imate možnost, da se preizkusite, naučite in pripravite. na teh straneh ne bo mogoče povedati vsega, se bom pa potrudil, da bo vsaj nekaj. Vesel bom vaših komentarjev, vprašanj in predlogov, zato mi lahko pi-šete na fortuna.igor@siol.net. 

verigapreživetjauspešno preživetje čim več bolnikov dose-žemo s pravim vrstnim redom ukrepov in po-stopkov, ki jih imenujemo veriga preživetja, sestavljena pa je iz štirih členov. prvi pomem-ben člen verige preživetja je zgodnja prepo-znava ogroženega in klicanje pomoči. drugi člen je izvajanje temeljnih postopkov oživlja-nja (tpo), tretji pa zgodnja defibrilacija in je edini člen, ki lahko vzpostavi ponovno delo-vanje srca. na koncu sledi še četrti člen, to je oživljanje na višji ravni, ki ga izvajajo strokov-njaki nujne medicinske pomoči. končni uspeh oživljanja je odvisen od vsakega člena veri-ge posebej.

nenadenSrčnizaStojnenaden srčni zastoj je dolgo veljal za nere-šljiv oziroma smrten zaplet, vendar že več de-setletij vemo, da ni nujno tako. najpogostejši razlog zanj je prekatno migetanje (ventriku-larna fibrilacija – Vf), ki ga je mogoče usta-viti z usmerjenim električnim šokom oziroma defibrilacijo. Ventrikularna fibrilacija pomeni, da srce bije neenakomerno, hitro in kaotično, kar se pri človeku pokaže tako, da ni dihanja ter srčnega utripa. edini dokazani učinkoviti način zdravljenja je takojšen električni sunek oziroma defibrilacija, kar pomeni dovajanje električnega toka srčni mišici skozi prsno ste-no, da prekinemo srčni zastoj.

kajjeaed?avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator ali aed je prenosna elektronska naprava, ki sa-modejno zazna smrtno motnjo srčnega ritma.

kakodeluje?Sodobni avtomatski defibrilatorji so progra-mirani, da prepoznajo le eno motnjo ritma, in sicer ventrikularno fibrilacijo. aparat ne bo dovolil električnega sunka, če ne bo pre-poznal te smrtno nevarne motnje ritma, tako da z njim bolniku ne moremo narediti nobe-ne škode.

kjeganajdemo?baza aed Slovenije nam ponuja aktualen se-znam lokacij avtomatskih eksternih defibri-latorjev po vsej Sloveniji. baza podatkov je dostopna na spletnem naslovu http://aed.za-zivljenje.org.

kakogauporabimo?defibrilator uporabimo, ko se prizadeti ne odziva na klic in ne nare-di normalnega vdiha med nekajsekundnim opazovanjem. pri srčnem zastoju odločajo sekunde, zato je pomembno, da ostanemo zbrani in ukrepamo hitro. če menimo, da se prizadeti ne odziva in ne diha, ta-koj pokličemo telefonsko številko 112. če smo pri reševanju sami, mo-ramo hitro oceniti, koliko časa potrebujemo do najbližjega defibrila-torja. če je ta čas več kot dve minuti teka, ne zapuščamo prizadetega, temveč nemudoma začnemo izvajati temeljne postopke oživljanja. V nasprotnem primeru čim prej prinesemo defibrilator, odpremo po-krov, vklopimo aparat, namestimo samolepilni elektrodi na golo kožo prsnega koša in sledimo govornim navodilom.

kajlaiklahkonaredinarobe,čegauporabi?aed lahko varno uporablja vsak, ki je bil o uporabi poučen. aparat aed pomaga skozi celoten proces oživljanja z glasovnimi, vizualnimi in besedilnimi sporočili, zato ni bojazni, da bi laik škodoval človeku, ki je doživel srčni zastoj. če aparat svetuje elektrošok, je zelo pomemb-no poskrbeti, da se nihče ne dotika bolnika oziroma poškodovanca, kajti sicer bi lahko škodoval sebi ali človeku, ki je v stiku s pacientom.

pomenopazovanjaponeSrečencainhitregaprevozadozdravStveneuStanoveVsakega ponesrečenca po uspešnem oživljanju je treba nadzirati do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. ponesrečenca je treba na-mestiti v ustrezen položaj, ga zaščititi pred vremenskimi vplivi in pre-verjati njegove vitalne funkcije na dve minuti. 

aVtomatSki ekSterni defibrilator ali aed

kajlahkoočividecnaredi?

Toliko kot zdravnik brez opreme, z AED pa skoraj toliko kot reševal-na ekipa z vso opremo!

Več o tej tematiki lahko preberete v:1. Kamenik, B. (2006). Temeljni postopki oživljanja. Medicinski me-

sečnik, marec-april 2006, 83–89.2. Jus, A. (2007). Uporaba negovalnih diagnoz v reševalni službi.

V: Štirinajsti mednarodni simpozij o urgentni medicini. Urgentna medicina: izbrana poglavja, Portorož, 20.–23. junij 2007. Ljublja-na: Slovensko združenje za urgentno medicino, 410–413.

26 SV SV 27

z NAmI VEč KOT 30 LETPisalo se je leto 1980, ko se je v televizijskem studiu zaposlil Samo Finžgar. »Za pravi začetek delovanja studia lahko štejemo leto 1983, ko se je v studiu začelo so-delovanje z izkušenim honorarnim sodelavcem režiserjem Matevžem Marinkom. Ob njem sem se učil profesionalnega filmskega načina snemanja, režije, monta-že in tudi vseh drugih veščin za ustvarjanje učnega ter dokumentarnega gradiva takratnega Sekretariata za ljudsko obrambo. Marinka je nasledil navdušenec re-žiser s TVS Ečo Vodnik.« Leta 1993 se je studiu pridružil Tomo Burazin, ki se je sča-soma začel udeleževati festivalov vojaškega filma v Rimu in vsakokrat dobil tudi nagrado. Leta 2000 se jim je pridružil Brane Petrovič, ki pokriva večino dogodkov civilnega dela MO. Od začetka januarja 2000 je bil član ekipe studia tudi Borut Podgoršek, ljubitelj letalstva, ki je leta 2011 odšel v Službo za odnose z javnostmi. Ekipa se je znova okrepila lani, ko se ji je pridružil desetnik Robert Cotič.

Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno Toič in arhiv televizijskega studia

Videli Smo

»P rvi resni preboj studia se je zgo-dil leta 1986 z nakupom sodobne tehnike, primerljive s televizijsko.

Pridružil se nam je Ečo Vodnik, sicer režiser s TVS. Bil je most za sodobno tehnologijo in pre-tok znanja, kot zunanji sodelavec pa nam je po-magal pri opremljanju, režiji ter montaži,« se spominja začetkov Samo Finžgar. Opremo so vgrajevali in priključevali sami, se učili na njej ter s tem prihranili precej denarja, vodilo pa jih je navdušenje. »Pred osamosvojitveno vojno smo posneli film Teritorialna obramba Republike Slovenije, ki se je med vojno večkrat predvajal. Režiser in montažer filma je bil Ečo Vodnik.« Dogodki, ki jih je pred in med vojno posnel Samo Finž-gar, predstavljajo neprecenljiv zapis zgodovine osamosvajanja mlade države. »Spominjam se, ko sva s sodelavcem Ljubom Burazinom, To-movim bratom, šla na Toško čelo. Na naju so repetirali vojaki, ki so čuvali okvarjene tanke, ki so zgrmeli po hribu in obtičali. Dejal sem si, da dokler ne pade prvi strel, se ni treba preti-rano bati. Počasi sem se jim približal in res so povesili puške,« se spominja dogodkov. Posnel je veliko dogodkov osamosvojitvene vojne, po-zneje tudi selitev jugoslovanske vojske iz voja-šnic, razoroževanje in odhod zadnjega vojaka iz Slovenije. »Spominjam se snemanja strelja-nja s protioklepnimi raketami fagot. Ko so jih dobili, nihče ni bil usposobljen za streljanje z njimi, bila pa je vojna. Potem je Slavko, ki je bil dovolj pogumen in strokoven, da je ustrelil z njim, prvič streljal. Posnetek smo dali predva-jati TVS, da je lahko jugoslovanska vojska vi-dela, da mislimo resno. Večino naših posnet-kov iz vojne smo takrat in pozneje dali vsem televizijam, saj menimo, da je to arhiv drža-ve Slovenije.«Po vojni so z navdušenjem, enakim kot v mladi vojski, ki je oblikovala svoje sile, snemali nasta-janje novih enot in uvajanje orožja ter oboroži-tvenih sistemov. »Posneli smo veliko stvari, ki so bile zanimive. Pri delu, ki ga je bilo za eno osebo preveč, je pomagal Ečo Vodnik. Studiu se je januarja 1993 pridružil Tomo Burazin, ki je bil poln navdušenja, se hitro učil in uvajal,«

pove Finžgar. V tistem času so začeli obnavlja-ti tehniko. »Naša dejavnost je tako drugačna od drugih na ministrstvu, da pogosto pravega razumevanja do našega dela ni bilo,« se spominjata Finžgar in Burazin. Snemalec, režiser, tonski mojster, montažer, scenarist, pisec tekstov in glasbe-ni opremljevalec so poklici, ki so se skozi 30 let združili v štirih ljudeh, ki danes predstavljajo studio. Ko spremljajo vojsko po terenu, jih vi-dimo z osem kilogramov težko kamero v roki, s stojalom podobne teže, rezervnimi kasetami in baterijami.

Sodelovanjenaprvimednarodnivojaškivaji»Spoznal sem ju leta 1995, ko smo šli v Združe-ne države Amerike na vajo Cooperative Nugget.

Takrat je bila to vaja, ki je bila ne le za vojsko, temveč tudi za ministrstvo velikega pomena. Potem se je nekdo odločil, da gresta z nami tudi Finžgar in Burazin,« se spominja polkovnik Franc Kalič. »Moj prvi pomislek je bil, da imam poleg vsega še dva civilista, za katera bom moral skrbeti. Takrat ni bilo najlaže, saj nismo razu-meli, zakaj sta onadva tam. Dobro, da sta onad-va vedela, kaj naj delata z nami,« v smehu pove Kalič, »vendar so bili to začetki, ki so bili podla-ga za naše dobro sodelovanje.« Izkušnja, ki sta jo doživela Finžgar in Burazin, je bila dobra. Z vojaki sta delala in hkrati spo-znavala, kako to delo opravlja ameriška voj-ska. »Imeli so tako imenovane combat kamere, nam pa niso povedali, kje bo glavno dogajanje. Dejali so, da moramo tja, kjer je mesto za tuje ekipe. Imela sva srečo, da sva posnela ključni

borut podgoršek in tomo burazin na Soriški planini februarja 2010

Foto

gra

fija:

des

etni

k Ro

ber

t co

tič

brane petroVič, Samo finžgar, tomo burazin in deSetnik robert cotičtomo burazin V Studiu med montažo

tomo burazin med Snemanjem oddaje

28 SV SV 29

dogodek, v katerem so sodelovali tudi sloven-ski pripadniki. Američani so se že takrat zave-dali pomembnosti snemanja dogodkov in kdo ima prednost pred drugimi televizijami,« pove Samo Finžgar.Danes je sodelovanje s Slovensko vojsko dobro, saj ne mine vaja ali usposabljanje brez ekipe studia. »Ko smo prišli na teren, so nas bili vese-li, toda vojaki opravljajo svoje delo,« pove Borut Podgoršek. »Če morajo paziti na nas med opra-vljanjem svojih nalog, je to za njih breme. Z leti, ko navežeš stik z ljudmi, vzpostaviš zaupanje in postaneš del njih. Ko to dosežeš, prideš tja, kamor druge televizijske ekipe nikoli ne bodo prišle, in prav je tako.« Kot pravijo v smehu, so enote veliko bolj zadovoljne, ko jim dajo konč-ni izdelek. »Veliko bolj kot prvi dan, ko pride-mo na teren.«

nepogrešljiviSpremljevalecSlovenSkevojSke»Ne glede na umestitev v strukturi ministrstva smo studio vedno imeli za svojega,« pove briga-dir Branimir Furlan. »Verjetno zaradi ambicij, motivov in energije, ki so jo skupaj z nami, pri-padniki SV, delili delavci studia. Mi smo imeli zamisli, oni pa so jih pomagali najbolje uresniči-ti. Z nesebično pomočjo in širokim znanjem so prispevali k dvigu kakovosti vojaškega izobra-ževanja in usposabljanja.« V arhivu studia najdemo veliko učnih filmov, pri katerih so sodelovali z enotami Sloven-ske vojske. Bolj znani so filmi o gorništvu, so-delovali pa so tudi z RTV Slovenija pri nastaja-nju stotih oddaj Pripravljeni, ki so imele visoko gledanost med gledalci. »Moje sodelovanje z

njimi se je začelo, ko sem skrbel za stike z jav-nostmi v Poveljstvu sil. Pozneje smo s skupni-mi močni delovali na več področjih, od učnih do promocijskih filmov, pri usposabljanju pri-padnikov pred odhodi na misije, imeli smo ko-munikacijske treninge in učili pripadnike, kako se vesti v navzočnosti novinarskih ekip,« pove Aleš Umek iz 9. BZO. »Z njimi je res dobro dela-ti in lahko bi rekel, da v enotah Slovenske vojske včasih premalo prepoznamo to, kar nam lahko ponudijo. Predvsem imajo posluh za to, kar mi želimo,« je še dejal. S pripadniki so se udeleževali vaj v tujini, bili z njimi na misijah v Čadu, Afganistanu, Alba-niji, Cipru, Libanonu, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, spremljali pa so tudi enote 9. BZO na prvem streljanju s sistemom roland na Kreti, krst ladje Triglav in drugo. Bili so na letalonosilki Washigton, ko je opra-vljala bojne napade v Bosni in Hercegovini, z nje so poleteli s katapultom ter obiskali jedrsko podmornico Norfolk. »Bili smo tudi v Pentago-nu, na letalskih prireditvah Farnbourgh v Veli-ki Britaniji, Le Bourget v Franciji in Oshkos v ZDA, na obisku tovarne Češka Zbrojovka in pri oboroženih silah mnogih držav. Naši filmi so navduševali v Bruslju,« povedo. Pri svojem delu imajo visoka merila, ki jih, če-prav jih je malo v studiu, poskušajo dosegati in narediti profesionalne izdelke. »Ni vedno lahko, velikokrat nas ne razumejo in nam štejejo za slabo, ko želimo nekaj posneti drugače, kot so si zamislili sodelujoči,« povedo. Za vsak projekt, ki ga delajo, se najprej usede-jo z naročnikom. »Pripravi se scenarij, ki mora obsegati vsebino in vse elemente, ki bodo pove-dali zgodbo, poleg tega pa tudi način, kako bo zgodba povedana oziroma vizualizirana.« Sce-narij mora biti prilagojen temu, da lahko s ka-mero posnamejo kadre tako, da jih bodo pozne-je lahko zmontirali v montaži. »Če vzamem za primer vojaško vozilo. Biti mora tam, kjer je za-nimivo okolje, in imeti moraš dovolj časa, da lahko to posnameš, in ljudi, ki so za delo z vozi-lom usposobljeni. Snemanje se večkrat ponavlja, saj se mora konec prvega kadra ujemati z začet-kom naslednjega.« Ponavlja se tudi zaradi neho-tenega pogleda v kamero, če kakšna stvar ni bila prav končana in podobnega. Snemanje predsta-vitvenega filma traja tudi do pol leta. »Nimamo igralcev, temveč so naši igralci pripadniki SV. Če v kadre ne vključiš več kot le mrzle slike in tona, na gledalca ne narediš vtisa. Da narediš zgodbo, moraš imeti zamisel, kaj in kako hočeš. Izmed pripadnikov, ki so ti na voljo, poskušaš izbrati nekoga, ki je karizmatičen, nadarjen in

sposoben, potem pa ga spremljaš.« Kot še pravi-jo, so najlepši posnetki nastali takrat, ko se vo-jaki niso imeli časa ukvarjati z njimi, temveč so bili resno zaposleni s svojim delom. »Tak pri-mer je bil, ko so fantje v Vipavi delali izpit. Šlo je zares. Znoj je tekel po obrazu, bili so zasopli, pri-zadevali so si tako, da še igralci težko tako odi-grajo. Če ti je uspelo priti do teh stvari, potem se prikaže bistvo vojaka, ko gre zares.«Poleg snemanja in objavljanja aktualnih dogod-kov na MO in v SV so bili v zadnjem obdobju posneti filmi 18. BJRKBO, Vaja Challenge 2011, Adrion Livex, 1. brigada SV, Sile SV, Gorski udar 2012 in Petnajst let sodelovanja SV v MOM. V studiu delajo na projektih predstavitev ICZR IG, enote vojaške policije Pest, raketne bateri-je ZO, vaje Podpora – Potres 2012, učnega filma

za komplet samostoječih detektorjev in še bi jih lahko našteli.

prideluSoSvobodniinSamoiniciativni»Vojska ve, kako bo kakšna stvar dobra v realno-sti, oni pa veliko bolje ocenijo, kaj bo dobro videti na televiziji,« slikovito opiše njihovo delo polkov-nik Kalič. Po vaji v tujini je kmalu začel spremlja-ti delo studia in ga povezovati z ljudmi, ki so sne-mali vse, kar se je dogajalo v vojski. »Dobil sem vpogled v njihovo delo, ki je zahtevno, in začel to ceniti ter razumeti. Ko smo skupaj delali pri projektu predstavitve 18. BJRKBO, sem vedel, da moram njih vprašati, kaj potrebujejo, ne kaj hočem jaz. Njihov izdelek vsakokrat, ko ga po-kažem, zelo pohvalijo tujci ali naši pripadniki.«

Zavedajo se, da je izdelek, ki ga dajo v enote, na televizijo ali spletni portal, odraz Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo. »Naš izdelek mora nekaj povedati gledalcu, zato hočemo, da je res čim bolj kakovosten,« poudari desetnik Robert Cotič, ki je diplomiral iz multimedije in zdaj dopolnjuje znanje v studiu, na njem pa te-melji tudi bodoči obstoj studia. »Razlika med nami, ki delamo v studiu, in ti-stimi, ki ljubiteljsko snemajo, je le v kakovosti,« poudari. »Znati moramo delati kadre in sne-mati tako, da zgodba lepo poteka. Da nastane dobra zgodba, je treba imeti veliko tehničnega znanja in poznati vsebine.« Profesionalno delo studia najbolj ogroža pogosta miselnost, da lahko fotografira ali snema vsak, ki ima foto-aparat ali kamero in še malo časa za to. Prav ta miselnost lahko profesionalizem studia zniža na raven priložnostnega ljubiteljskega snema-nja. »Želimo si, da bi se na ravni ministrstva vzpostavil serverski sistem, ki bi omogočil me-dijskim hišam in uporabnikom MO dostop do ves čas posodobljenega kakovostnega video materiala in fotografij, ki nastajajo ob delovanju Slovenske vojske ter ministrstva. Tako bi širša javnost prek medijev dobivala vpogled v doga-janje v SV, hkrati pa bi bila to tudi promocija in odraz naše institucije,« povzamejo pomen stu-dia Samo, Tomo, Robert in Brane.

rezultatinjihovegadelavključenivSlovenSkovojSkoTelevizijski studio, ki ima sedež v Centru za usposabljanje v Poljčah, je z nami že več kot tri-deset let. Več kot 4000 kaset posnetega gradiva je spremljalo zgodbo odraščanja vojske in vzposta-vljanje suverenosti države. Rezultati njihovega dela so vključeni v ohranjanje vojaških tradicij ter seznanjanje domače in tuje javnosti o Slo-venski vojski. Njihovo delo je pustilo neizbrisen pečat v Slovenski vojski in želja vseh sogovorni-kov je, da bi se studio še naprej razvijal v smeri multimedijskih produkcij, kot jih imajo v tujih vojskah in ki so pomemben del oboroženih sil. »V kriznih časih, ko se ob pomanjkanju virov sprašujemo, ali so še potrebne kakšne zmogljivo-sti ali so potrebni določeni procesi v vojski ali na ministrstvu, želim televizijskemu studiu, da ne-premišljene odločitve ne ogrozijo nekaj, kar je del obrambnih zmogljivosti povsod po svetu in kar Slovenska vojska potrebuje. Delavcem stu-dia želim, da kljub neugodnim časom ohranijo nekaj tistega navdušenja, potrpljenja in energije, brez katere v preteklosti ne bi dosegali takšne ka-kovosti in takšnega ugleda, kot ga imajo danes,« je ob koncu pogovora poudaril brigadir Furlan. 

deSetnik robert cotič med Snemanjem filma peSt Samo finžgar V afganiStanuSamo finžgar med Snemanjem iz helikopterja borut podgoršek na korziki

Foto

gra

fija:

Bla

ž O

cvirk

15 kilogramoV težka kamera, baterije in druga oprema V nahrbtniku pred Vzponom V hribe

ečo Vodnik, Samo finžgar in tomo burazin

njihoVo delo je V zraku, na zemlji in tudi pod njo.

30 SV SV 31

razvojnabojevče so bile med drugo svetovno vojno vojske oborožene s karabinkami na naboje 7,62 × 63, 7,62 × 54r in 8 × 57 in so pokrivale zah-teve še iz prve svetovne vojne, da lahko že na 2000 metrov delujejo na sovražnikovo ko-njenico, so izkušnje na vzhodni fronti pokaza-le, da je povprečna strelna razdalja zmanj-šana na 300 metrov. razvoj polavtomatskih in avtomatskih pušk je po drugi svetovni voj-ni vključil tudi novo razvite tako imenovane srednje naboje, na primer 7,62 × 39 za ka-lašnikovke, v petdesetih letih prejšnjega stole-tja pa še razvoj malokalibrskih nabojev 5,56 × 45 v zda, ki so mu sledili v Sovjetski zve-zi v 70. letih z uvedbo poboljšane avtomat-ske puške ak74 za naboj 5,45 × 39. pri tem so bile zahteve vojsk po učinkovitem dosegu pušk do 500 metrov. zveza nato je sledila združenim državam amerike v 80. letih, ko je naboj 5,56 × 45 s kroglo SS109 uvedla kot naboj za vse zavezništvo. nato se je takrat opiral predvsem na statistike strelskih spopa-dov iz koreje in Vietnama ter arabsko-izrael-skih vojn, v katerih so bile razdalje v povpre-čju tistih iz konca druge svetovne vojne, torej približno 300 metrov, hkrati pa sta manjši ka-liber in posledično naboj pomenila tudi po-večanje bojnega kompleta streliva s 100 za natov kaliber 7,62 mm na 210 nabojev 5,56 mm ob približno enaki teži. šele v drugi ira-ški vojni in intervencijah v afganistanu, kjer je večkrat prišlo do stika pehotnih vojakov, se je pokazala velika pomanjkljivost natovega na-boja 5,56 × 45. britanci so tako pred uved-bo malokalibrskega naboja s sistemom puške Sa80 leta 1982 izračunali, da so strelne raz-dalje spopadov, v katerih so sodelovali njiho-vi vojaki, od konca druge svetovne vojne do falklandske vojne v 75 odstotkih do razdalje 200 metrov, v 15 odstotkih od 200 do 400 metrov in le deset odstotkov razdalj je bilo daljših od 400 metrov.

poSebnoStibojiščazaradi posebnosti, predvsem afganistanske-ga bojišča, na katerem so značilni gorata in vetrovna območja, drobna vegetacija ter ne-

Polavtomatske ostrostrelne puške 7,62 mm

Besedilo: štabni vodnik janez Vidic

primerjaVa tehnologij

Zadnji oboroženi spopadi, predvsem intervencija v Afgani-stanu in Iraku, so prinesli nova odkritja na področju lahkega pehotnega orožja. Predvsem asimetričen pristop nasprotnih stani proti dobro opremljenim in organiziranim ter z infor-macijsko tehnologijo podprtim vojskam je prinesel nove obli-ke strelskih spopadov, ki po načinu delovanja spominjajo na gverilsko iz druge svetovne vojne, seveda z drugimi cilji.

specifičen nasprotnik, torej visoko versko in pogosto pod vplivom lo-kalnih psihoaktivnih snovi motivirani uporniki, se je pokazalo, da ko-alicijski vojaki z jurišnimi puškami ne morejo opravljati svojih nalog. podrobne analize britanskega lahkega pehotnega orožja so pokaza-le, da je njihova jurišna puška Sa80, ki je bila na britanskih streliščih uporabna do 650 metrov, tam le do 300 metrov, lahkemu puškomitra-ljezu z enakim kalibrom minimi para pa se je uporabnost zmanjšala z 800 na 200 metrov. glede na taktiko zasebnega delovanja taliba-nov je bilo po statistiki britancev le 25 odstotkov zased na razdaljah, manjših od 200 metrov, 25 odstotkov od 200 do 400 metrov in kar polovico od 400 do 900 metrov. Večina zased je bila namreč s sta-rim sovjetskim puškomitraljezom pkm (jugoslovanska različica m84 je bila v uporabi tudi v SV) in z ostrostrelnimi puškami SVd (za obe orožji se uporablja star ruski naboj 7,62 × 54r), pri čemer napade-ni vojaki v kar 70 odstotkih primerov niso mogli učinkovito odgovar-jati na ogenj, saj je bilo napadalčevo orožje nad njihovim dosegom in so bili prisiljeni čakati na pomoč artilerije ter letalstva. zaradi teh razlogov so koalicijske enote v afganistanu zelo povečale uporabo orožij z nabojem 7,62 × 51 za primarno delovanje na razdaljah, ve-čjih kot 500 metrov.

vrnitevStareganabojanajprej so na raven oddelka prestavili univerzalni mitraljez, ki se je prvotno uporabljal kot ognjena podpora voda. ta rešitev se je kma-lu pokazala za slabo, saj je bilo orožje na asimetričnem vojskovališču zaradi le avtomatskega ognja nenatančno, zato se je povečalo šte-vilo kolateralnih žrtev med neudeleženci spopadov, glavna pomanj-kljivost pa je bila predvsem njegova teža. celoten sistem orožja, tro-nožca in streliva s 600 naboji v kompletu namreč tehta skoraj 50 kilogramov, kar je zelo omejilo delovanje pehotnega oddelka na zah-tevnem terenu. druga rešitev je bila ponovna uvedba starejših juri-

šnih pušk 7,62 mm, na katere so nameščali optične merke. tudi pri tem so se uporabniki srečali z nekaterimi pomanjkljivostmi, ki pa so bile manjše kot uporaba puškomitraljezov. to je bila predvsem modu-larnost, torej nameščanje optike, nožic in laserskih namerilnikov, saj je posodobitev posameznih modelov stala skoraj toliko kot nove puške zadnje generacije enakega kalibra. V nekaterih primerih vojske niso imele dovolj tega orožja v skladiščih, saj so na primer američani ve-čino svojih pušk m14 donirali zaveznikom. tako so postale jurišne pu-ške 7,62 mm podporno orožje tako imenovanih pešpatrulj, s čimer so oddelčnega strelca oziroma designated marksmana uvrstili na raven oddelka, s tem pa so sledili predvsem vzhodni ostrostrelski doktrini, svoje prave ostrostrelne doktrine oziroma samostojnih ostrostrelskih skupin pa niso spreminjali. designated marksmani, ki so jih zahodne vojske zaradi tega začele popolnjevati v svoje pehotne oddelke, in si-cer enega do dva na enoto, so s svojo oborožitvijo s polavtomatski-mi ali avtomatskimi jurišnimi puškami natovega kalibra 7,62 mm na-menjeni nevtralizaciji ciljev, ki so na daljših razdaljah, kot je dejanski učinkoviti domet naboja 5,56 × 45, s tem pa zapolnijo vrzel med vo-jakom strelcem in ostrostrelcem. naboj 7,62 × 51 ima poleg večjega dometa tudi večjo prebojnost na vozilih in stene ter zaustavno moč, nanj pa na realnih razdaljah ne vplivajo zelo naravne ovire, kot sta trava in grmičevje, in vremenski vplivi z vetrom ali dežjem, kar so po-kazali tudi analize gorskega bojevanja v afganistanu in kašmirju ter testiranja lahkega pehotnega orožja predvsem v skandinavskih drža-vah. izbira starega natovega streliva je bila pri tem logična, saj je že v sistemu zavezništva in ga izdelujejo v več kot 50 državah, zanj pa je na komercialnem trgu dostopna tudi večja paleta različnih kro-gel in predvsem jurišnih pušk zadnje, pete generacije. izbira pogoj-no boljših nabojev, kot sta na primer 6,8 mm Spc in 6,5 mm gren-del, ki danes še niso tako komercialno razviti, bi s četrtim nabojem na ravni oddelka dodatno otežila zaradi ekspedicijskih nalog preo-

bremenjeno logistiko. zadnja velika projekta oboroževanja pehotnih oddelkov s puškami 7,62 mm sta bila nemški in britanski. name-na novega orožja sta bila, da bi uspešno de-lovalo na točkaste cilje do 600 metrov in da bi bilo sposobno nevtralizirati površinske ci-lje do 800 metrov. Slednji so imeli pri izbiri orožja podobne zahteve in so poleg standar-dnih zahtev, kot so zanesljivost, robustnost in preprostost za uporabo ter vzdrževanje, ho-teli še minimalno natančnost orožja 1,5 kotne minute (4,5 centimetra na 100 metrov), ma-ksimalno dolžino orožja en meter, minimalno dolžino cevi 400 milimetrov, teleskopsko na-stavljivo kopito, regulator pretoka smodniških plinov za uporabo z razbijalom zvoka, riS (obloga cevi), kompatibilno z natovimi pritr-dilnimi letvami (Stanag 4694) in z maksi-malno težo od pet do sedem kilogramov brez optičnega merka. nekaj razlik je bilo pri izbi-ri optičnih merkov, pri katerih so nemci izbra-li nastavljivo povečavo merkov (3–20 × 50 in 1–8 × 24) s standardno natovo nameril-no skalo mil-dot, britanci pa so izbrali fiksno povečavo merka 8 × 48 z namerilnim križem v obliki puščice in z balističnim kompenzator-jem krogle 7,62 mm, osvetljenim s tricijem, kar omogoča hitrejše in lažje streljanje na sovra-žnika. zaradi lažje komercialne dosegljivo-sti sta se naročnika izognila zahtevi, da mora biti puška čim bolj podobna standardni jurišni puški 5,56 mm, kar je bila zahteva američa-nov v SaSS (Semi automatic Sniper System), saj so bili v iraški vojni njihovi designated mar-ksmani, oboroženi z m14, bolj izpostavljeni nasprotnikovemu ostrostrelskemu ognju (sle-dnji so za nasprotnika predstavljali tudi ve-čjo grožnjo) kot večina, ki je bila oborožena z m16 ali karabinkami m4. povečana uporaba orožja z natovim nabo-jem 7,62 mm ne pomeni, da se zavezništvo vrača na star naboj z novimi puškami, temveč da bo v prihodnje mogoče zaslediti kombina-cijo tega kalibra tudi v pehotnem oddelku, prej le v vodu za uporabo puškomitraljeza, ob so-uporabi z malokalibrskim nabojem 5,56 mm. Slednji bo še naprej ostal natov delovni atri-but, saj ima še vedno nekaj prednosti, kot so manjši odsun, saj močan strelca utruja in ga dela neučinkovitega, dimenzija, kar je pred-nost pri shranjevanju z manjšimi okviri ob večji zmogljivosti in manjša teža, zaradi katere se ti naboji uporabljajo že več kot 50 let, saj jih bo vojak do razvoja pnevmatskih skeletov moral nositi sam, tudi če bo bojišče digitalizirano.

m14 trinožni m240 V oSpredju britanSki Vojak V afganiStanu, oborožen z noVo puško kalibra 7,62 mm

Sodobna puška 7,62 × 51 konfiguracije bull-pup V primerjaVi S Starejšo iz 50. let prejšnjega Stoletja

Foto

gra

fije:

Wik

iped

ia

32 SV SV 33

glavnidelikatapultnegaSedežamartin-bakermkch111a:

• kad sedeža s pripadajočimi deli (sistem ročice za katapul-tiranje, pomožni sistem za aktiviranje posameznih sklopov sedeža, če določene faze katapultiranja niso pravilno iz-vedene, sistem za nastavitev sedeža, sistem za izmet uteži za izvlek pomožnega in glavnega padala, sistem za pravil-no namestitev pilota pred katapultiranjem, jeklenka s kisi-kom, ki pilotu zagotavlja kisik na višinah, na katerih ga je premalo, itn.);

• sklop padala za stabiliziranje in glavnega padala;• komandni sistem, ki posadki omogoča katapultiranje iz

sprednjega oziroma zadnjega dela kabine, kar se upora-blja, ko sta v letalu pilot inštruktor in učenec;

• paket s sredstvi za preživetje v naravi (rešilni čoln, paket zdravil, paket sredstev za prvo pomoč, plastenka vode itn.)

zgodovinarazvojavarnoStivletalStvujepiSanaSčloveškimiživljenjiV fazi opremljanja enot vojaškega letalstva so bila za potrebe na-daljevalnega šolanja pilotov Slovenske vojske kupljena letala švicar-skega proizvajalca pilatusaircraftltd pilatus pc-9 in pozneje pc-9m. kot vsa sodobna vojaška bojna letala so tudi letala Slovenske vojske opremljena s sistemi za reševanje posadk. »V primerno usposoblje-nost vojaškega pilota je vloženo veliko časa in truda, zato je vsak pilot za oborožene sile še kako pomemben člen,« je poudaril stotnik bojan trafela. »S tem namenom je zgodovina razvoja vojaških letal veza-na tudi na razvoj opreme za zaščito oziroma reševanje posadk.« V to skupino sistemov spadajo tudi katapultni sedeži, katerih glavna nalo-ga je rešiti življenje pilota.letala pilatus pc-9m so opremljena s katapultnimi sedeži martin-ba-ker tip mkch11a in so znani kot zelo zanesljivi ter predvsem varni sistemi. kot zanimivost lahko omenimo spletno stran proizvajalca, na njej pa so v vsakem trenutku objavljeni podatki o številu rešenih ži-vljenj kot posledici uspešnega katapultiranja.

odpotegaročice2,65Sekundedogajanje na katapultnem sedežu je popolnoma avtomatsko, kar pomeni, da pilotu po potegu ročice za katapultiranje do konca, to-rej pristanka na tleh, ni treba storiti ničesar več. avtomatsko delovanje zagotavlja sklop določenih delov sedeža, ki se aktivirajo s pomočjo di-stribucije smodniških plinov, ki jih proizvajajo pirotehnični naboji. »ob potegu ročice pilota ramenske vezi zaklenejo na sedež, da se ne more več gibati, hkrati pa začne sedež s pomočjo teleskopske cevi oziroma injection gun prihajati iz kabine. Sedež ima nameščene posebne nože, ki prebijejo pilotsko kabino,« pove štabni vodnik ržen. noge pilota se pospravijo pod sedež, kar omogočijo nožne vezi. od trenutka, ko pilot potegne ročico, do izmeta stabilizirnega padala, ki stabilizira sedež in glavno padalo, mine le 2,65 sekunde. Sedež iz letala izvrže s te-žnostnim pospeškom od 17 do 22 g, zaradi česar pilot izgubi zavest, zato ima sedež jeklenko s kisikom, ki pilotu zagotavlja kisik na višinah, na katerih ga je premalo, hkrati pa mu omogoči, da se hitro zavede. ko se glavno padalo odpre, hkrati pilota odklene s konstrukcije se-deža, ki se loči, pilot pa obstane na padalu. V sedežu je nameščen tudi paket s sredstvi za preživetje v naravi, ki vsebuje rešilni čoln, pa-ket zdravil in sredstev za prvo pomoč, plastenko vode, ribiški pribor in druge stvari, kar omogoča pilotu, da preživi ob morebitnem katapul-tiranju. »kljub vsej tehnologiji, ki omogoča preživetje pilota, njegovo življenje lahko hitro ogrozi drobna napaka, kot je na primer nepravil-no zavezan čevelj ali če pilot nima na sebi rešilnega jopiča, zato je v letalstvu upoštevanje predpisov zelo pomembno, lahko rečemo, ži-vljenjskega pomena.«

doStvarivletalStvumorašvednoimetiStrahoSpoštovanjeza brezhibno delovanje katapultnih sedežev je bistvenega pomena ustrezno redno vzdrževanje. V letalsko tehnični enoti imajo edino

To delo moraš imeti rad

Besedilo: Nataša OblakFotografije: Bruno Toič

predStaViteV orožja in opreme

Letalski tehniki orožarji v letalskotehnični enoti (LETEHE) so, lahko bi rekli, tihi partnerji pilotov helikopterjev in letal, svo-je delo pa opravljajo predano, z ljubeznijo ter požrtvovalno. Pri njihovem delu ni improvizacij, navodila se morajo strogo upoštevati, pri svojem delu pa morajo biti tudi zbrani. Napak ne sme biti, saj so od njih odvisna življenja pilotov. Tokrat smo se jim pridružili v delavnici, v kateri redno vzdržujejo katapul-tne sedeže.

certificirano delavnico za vzdrževanje katapultnih sedežev in reše-valne opreme na področju jugovzhodne evrope. V njej delujejo le-talski tehniki orožarji, ki so usposobljeni za tovrstno delo, vendar je pot do letalskega tehnika orožarja dolga, predvsem pa moraš ime-ti, kot pravi štabni vodnik ržen, to delo rad, zanje pa je značilna tudi izjemna natančnost. »najboljši orožar je tisti, ki je živ,« v sme-hu pove štabni vodnik ržen. »Sistem izobraževanja je takšen, da te nauči reda,« doda stotnik trafela, »vendar pa te ne more prevzgo-jiti. Sam moraš zagotoviti osnovne pogoje, da si lahko letalski teh-nik. kot pri vsaki stvari, ki se je lotiš v življenju, je tudi pri tej tako, da moraš biti redoljuben in natančen ter si želeti opravljati to delo, ki je zelo zahtevno.«proces izobraževanja od začetka, ko je kandidat vključen v izobra-ževanje, do trenutka, ko je sposoben samostojno opravljati postopke vzdrževanja na katapultnih sedežih, je dolg in zahteven. »govorimo o približno štirih letih intenzivnega izvajanja predpisanega zapored-ja šolanj in drugih oblik izobraževanja,« pove stotnik trafela. letalstvo je zelo posebno glede pridobivanja in potrjevanja ustreznih poobla-stil, pot letalskega tehnika orožarja pa se začne s civilno izobrazbo. »po uspešno končanem šolanju za podčastnike je posameznik vklju-čen v postopek pridobivanja ustrezne licence letalskotehničnega ose-bja. opraviti mora zahtevane module in se aktivno vključiti v vzdr-ževanje v smislu pridobivanja delovnih izkušenj. ko dobi licenco, se skladno s potrebami enote lahko vključi v šolanje za vzdrževanje ka-tapultnih sedežev,« opiše pot stotnik trafela. letalski tehniki orožarji imajo opravljena šolanja, ki se izvajajo v tuji-ni, in sicer šolanje za linijsko vzdrževanje katapultnih sedežev v švicar-skem pilatusu, za bazno vzdrževanje katapultnih sedežev pri proizva-jalcu sedežev martin-baker in za izvajanje pregledov po šestih letih delovanja in vzdrževanje padal pri proizvajalcu sedežev martin-ba-ker. »zelo pomembna je tudi strokovnost osebja, ki vzdržuje katapul-tne sedeže, saj se zavedamo, da so življenja pilotov odvisna od tega, kako dobro bo opravilo svoje delo. V letalstvu moraš imeti do stvari vedno strahospoštovanje, da boš delo kakovostno opravil.«

rednovzdrževanjepomembnozabrezhibnodelovanjeSedežabistvenega pomena za brezhibno delovanje delov v katapultnem sedežu in katapultnega sedeža kot celote je ustrezno zagotavljanje rednega vzdrževanja, kar obsega določeno zaporedje aktivnosti, ki se izvajajo skladno s proizvajalčevimi navodili. »glavni delovni pro-cesi so vezani na pregled celotnega sedeža in njegovih delov. Vsak del posebej je treba razstaviti, ga pregledati, po priporočilu pro-izvajalca sedežev zamenjati posamezne sestavne dele in po sesta-vljanju ustrezno preizkusiti,« pove štabni vodnik ržen. z zmogljivost-mi, ki jih imajo trenutno v letehe, so sposobni samostojno izvesti vse faze zahtevanih pregledov, razen dela, ki se navezuje na pregled padal, saj trenutno nimajo stolpa za njihovo sušenje.

»za celoten pregled mora biti delavnica za vzdrževanje opremljena s kompletom več specialnih orodij in testne opreme, velik poudarek pa namenimo tudi nadzoru nad stanjem orodja ter naprav.« kot je dejal, ima vsako orodje, ki ga uporabljajo v delavnici, vgravirane inicialke teh-nika, ki ga uporablja. pri specialnih orodjih je embalaža, v kateri je shra-njeno, narejena tako, da se hitro vidi, ali kakšno orodje manjka. »zgo-dilo bi se lahko, da bi tehnik založil majhen izvijač. pilot, ki je tik pred vzletom, bi moral ustaviti polet, saj je zelo nevarno, da bi orodje ostalo v letalu. dokler ne bi našli izvijača, pilot ne bi smel poleteti.«inženiring v sestavi letehe skrbi za nemoten potek vzdrževanja ka-tapultnih sedežev in tehnično pripravo dela, spremlja novosti ter mo-rebitne spremembe postopkov vzdrževanja, sodeluje z dobavitelji in pro izvajalci posameznih delov, skrbi za nemoteno dobavo rezervnih delov, pripravlja delavniško dokumentacijo za izdelavo pripomočkov za potrebe delavnice za vzdrževanje sedežev in podobno.pred poletom mora biti letalo pregledano in kar 80 odstotkov tega pre-gleda je namenjenih katapultnemu sedežu. »med življenjem in smrtjo je pri katapultnem sedežu zelo tanka črta. že v delavnici pregledamo ce-loten sedež, pred poletom pa dodatno pregledamo, ali je vse pritrjeno pravilno. Sedež ima le dve pomanjkljivosti, in sicer, da ne ve, kdaj mora iz letala, zato je pilot tisti, ki mora potegniti ročico, druga napaka pa je, da ko pilot enkrat potegne ročico, ni poti nazaj.«lahko bi dejali, da so letalski tehniki orožarji pomemben del moza-ika, ki predstavlja zmožnost uspešnega usposabljanja pilotov SV in učinkovitega ter predvsem varnega bojnega delovanja enot vojaške-ga letalstva.

pod Sedalom pilota je paket za prežiVetje V naraVi.

katapultni Sedež

le najbolj uSpoSobljeni dobijo znak VzdržeValceV katapultnih SedežeV.

Specialno orodje za SerViSiranje SedežeV

ročica za katapultiranje in pirotehnični naboj

34 SV SV 35

formalno sta se z zakonom o službi v SV leta 2007 na ministrstvu za obrambo uve-dli novi področji dela, in sicer priprava ka-dra za odhod iz vojaške službe ter skrb za nekdanje pripadnike. tako je bil z re-organizacijo decembra 2007 v direktora-tu za obrambne zadeve ustanovljen Sek-tor za odhode iz vojaške službe (SoVS). za celovito zagotavljanje pravic odhaja-jočim pripadnikom so se morale najprej izvesti spremembe in dopolnitve internih splošnih predpisov mo ter podzakonskih aktov ter doreči in urediti statusi izplačil pripadnikom SV ob odhodu iz Slovenske vojske. V tem času so se pripravili usmeri-tve in postopkovniki za zagotavljanje pra-vic odhajajočim pripadnikom, sprejelo pa se je tudi navodilo za izvajanje priprav za odhod pripadnikov SV. z reorganizaci-jo marca 2011 se je SoVS ukinil in podro-čje dela se je preneslo na Sektor za voja-ške zadeve.

Priprava kadra za odhod iz vojaške službe

Besedilo: Robert zadek

medgeneracijSko SodeloVanjeSte Vedeli?

odlikoVanja V SV

Začetnik izvajanja priprave kadra za odhod z zagotavlja-njem pravic odhajajočim pripadnikom iz Slovenske vojske je bil polkovnik Božidar Horaček, ki je že leta 2005 v od-delku za pridobivanje kadra GŠSV začel izvajati informa-tivne dneve za odhajajoče pripadnike in predupokojitvene seminarje.

pripravanaodhodprednostna naloga Sektorja za vojaške zadeve na področju pri-prave kadra za odhod iz vojaške službe je, da v sodelovanju s Službo za kadrovske zadeve SgS in drugimi notranje organizacij-skimi enotami ministrstva ter zunanjimi izvajalci išče možnost pre-razporeditve odhajajočih pripadnikov SV znotraj državne uprave, zagotavlja obveščanje pripadnikov o njihovih pravicah, jim svetu-je, kje in kako uveljaviti kakšno pravico, ter jim pomaga zagota-vljati pravice, tako da je za odhajajočega pripadnika odhod iz SV čim manj stresen in čim ugodnejši.leta 2011 so bile izvedene priprave na odhod prvih štirih voja-kov, ki jim je nehala veljati pogodba o zaposlitvi zaradi dopolni-tve starosti 45 let. maja je prvi sklenil pogodbo o zaposlitvi na delovno mesto vozni-ka v uradu predsednika republike. nato je eden sklenil pogodbo o zaposlitvi za ekonoma v cu ig v urSzr, drugi za hišnika na igu v urSzr in tretji za operativca v reco postojna. leta 2012 je bil prvi primer izplačila odpravnine in enkratnega zneska, ki bi ga mi-nistrstvo plačalo delodajalcu v petih letih kot povračilo prispevkov iz plače in na plačo, ki pripada odhajajočim vojakom, ki so bili za-posleni več kot 15 let na ministrstvu in se jim ni uspelo zagotoviti prerazporeditve znotraj ministrstva ali državne uprave. poudariti je treba, da je davek na izplačano vsoto visok, tako da je končni učinek slabši od pričakovanega. informacije o tem se lahko prido-bijo pri nosilcu priprav na odhod.

Besedilo: Klemen Vidmar, dipl. var.

še posebno velja poudariti vlogo 47. pešpolka v prvi svetovni vojni, ko je bil že avgusta 1914 poslan na fronto v galicijo in tam izgubil pribli-

V prihodnjih številkah revije bodo predstavljena najvišja odli-kovanja Republike Slovenije, ki se podeljujejo za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slo-venije oziroma le v zvezi z navedenimi dejanji, ki so poveza-na z osamosvojitvijo.

47. mariborski pešpolk

Odlikovanje

Sledila bodo odlikovanja republike Slovenije, ki se podeljujejo na vojaškem oziroma varnostnem področju, za njimi pa odlikovanja oziroma priznanja, ki jih podeljujeta minister za obrambo in na-čelnik gšSV. razlog za tako predstavitev je v hierarhiji nošenja odlikovanj oziroma nadomestnih oznak, saj pravilnik o priznanjih ministrstva za obrambo v 3. odstavku 91. člena določa, da se na-domestne oznake redov, medalj ali priznanj ter spominskih znakov nosijo na levi strani prsi nad zgornjim žepom uniforme za držav-nimi odlikovanji republike Slovenije. pri nekaterih vojaških odliko-vanjih bom zgodovinsko predstavil takratni čas, čas takoj po voj-ni leta 1991, kako so nastala prva odlikovanja, od kod so zamisli, osnove, problematika itn.Vsaka država ima poleg zastave, himne in grba tudi odlikovanja, zato je pomembno, da tudi slovenska odlikovanja končno predsta-vimo. marsikdo bo tako tudi spoznal pomembnost odlikovanca, ki je dobil za določeno dejanje ali dejanja odlikovanje. za začetek je pomembno, da predstavim, kaj je odlikovanje. Voja-ško odlikovanje ali znak priznanja se podeljuje za zasluge za dr-žavo ali vladarja. odlikovanja se delijo na vojna in mirnodobna, potem pa še na rede, križce, medalje in nagradne znake. poseb-na odlikovanja v obliki vencev, ploščic s skupnim imenom dona mi-litaria so imeli že rimljani, vendar ta odlikovanja niso bila pred-

žno 75 odstotkov svojih častnikov. po vstopu italije v vojno maja 1915 je polk sodeloval v bojih na soški fronti, in sicer v bojih pri obrambi gori-ce, na doberdobski planoti, za koto 35, na grmadi, tirolskem ter v zna-meniti 12. soški bitki oktobra in novembra 1917. po koncu prve svetov-ne vojne in priključitvi maribora k državi Slovencev, hrvatov in Srbov (ShS) so ostanki 47. pešpolka odšli v lipnico, kjer je bil polk nato raz-puščen. do konca prve svetovne vojne je 47. pešpolk sodeloval v več kot 300 bitkah in spopadih, v katerih je padlo več kot 11.000 častnikov ter vojakov. leta 1918 si je polk pridobil sloves enega najboljših polkov monarhije, na kar so bili njegovi vojaki in mariborčani zelo ponosni.

stopnja sedanjih. okrogle ploščice oziroma phalerae na oklepih rimskih vojakov so dale ime faleristika, to je veda, ki se ukvarja z odlikovanji. redi kot najvišja odlikovanja so nastali iz redov-nih znakov srednjeveških viteških redov, od tu poznamo imena za rede oziroma stopnje. beseda red izhaja iz latinskega jezika ordo, red pa je zahteval od svojih pripadnikov posebna pravila vede-nja. tako poznamo malteški red, ustanovljen med letoma 1120 in 1160. Sistem redov in medalj se je začel v evropi oblikovati v 18. stoletju. najpogostejše stopnje redov takratnega časa so red vi-teškega križa, velikega častnika, komturja, častnika in viteza. me-dalje so nastale iz zlatih in srebrnih kovancev, ki so jih dobiva-li po bitkah najhrabrejši borci. francoski red legije časti (légion d'honneur), pri katerem ni bil več pomemben stan, temveč le hra-brost ali zasluge, je uzakonil napoleon leta 1802. kot prvi Slove-nec ga je dobil škof anton kavčič leta 1810. po tem redu so se pri uvajanju odlikovanj zgledovale številne države.

literatura• http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/vrste-odlikovanj.• pravilnik o priznanjih mo, 2011.• Vidmar, klemen (2010), Slovenska vojaška odlikovanja skozi čas, diplomsko delo.• enciklopedija Slovenije (1994), zvezek 8, mladinska knjiga, ljubljana.• švajncer, j. janez (1978), odlikovanja in znaki na Slovenskem, ptujska tiskarna, ptuj.

24. januarja 1682 je bil v Pragi z ukazom cesarja Leopolda ustanovljen nov, pozneje 47. mariborski pešpolk, ki je bil od le-ta 1817 pretežno popolnjen s slovenskimi fanti. Polk je sodelo-val v vseh vojnah avstrijske države konec 17. in vse 18. stoletje. Po koncu Napoleonovih vojn so polku leta 1817 določili kot na-borni okraj Maribor, Celje in del graškega okraja. Do leta 1878 je polk večino časa preživel na bojiščih v Italiji, Češki ter Bosni in Hercegovini ter se šele konec 19. stoletja ustalil v Mariboru.

SeznanjanjeSpravicamina področju priprave na upokojitev se vsako leto aprila organizi-ra informativni dan za pripadnike SV, ki bodo v tekočem letu prido-bili pravico do starostne pokojnine. na informativni dan se pova-bijo predstavniki zSk gšSV, ki predstavijo postopek upokojitve na mo oziroma v SV, predstavniki zpiz, ki predstavijo splošne pogo-je za upokojitev, ki veljajo v tekočem letu, in ki individualno infor-mirajo zainteresirane posameznike, ter predstavniki kad in mo-dre zavarovalnice, ki predstavijo možnosti pridobivanja denarja iz njihovih skladov. junija se izvajajo petdnevni predupokojitveni seminarji, na katere so povabljeni tudi zakonski partnerji v pokoj odhajajočih pripadnikov. na predupokojitvenih seminarjih vrhun-ski slovenski strokovnjaki s področja gerontologije, zdrave prehra-ne, odvisnosti itn. predstavijo udeležencem pasti in priložnosti, ki jim jih ponuja tretje življenjsko obdobje. poseben poudarek je tudi na druženju udeležencev oziroma možnosti izmenjevanja medse-bojnih izkušenj, načrtov, pričakovanj in zamisli, kako bodo kakovo-stno prešli v tretje življenjsko obdobje. na mo je sistem priprave kadra za odhod iz vojaške službe in skrbi za nekdanje pripadnike vzpostavljen ter omogoča zagota-vljanje zakonsko določenih pravic odhajajočim in nekdanjim pri-padnikom SV.

Besedilo: Blaž Torkar

Foto

gra

fija:

Bru

no T

oič

Foto

gra

fija:

ma

rjan

Suh

i

36 SV SV 37

z orkeStrom

Glasba in glasbena dejavnost sta nujni ter sestavni del vsa-ke vojaške organizacije. Tradicija vojaških orkestrov na Slo-venskem sega v leto 1770, z razvojem vojske in orkestrov pa se vloga ter dejavnost nenehno spreminjata in razvijata. Or-kester Slovenske vojske danes zagotavlja širjenje organiza-cijske kulture tako v vojski kot državi in s sodelovanjem s ci-vilno družbo promocijo vojske ter predstavljanje Slovenske vojske in Republike Slovenije v tujini. S svojim delovanjem iz-vaja oblike vzgojno-izobraževalnih procesov in v Slovenski vojski zagotavlja kulturno oskrbo. Temeljne naloge Orkestra Slovenske vojske lahko opredelimo kot vojaške počastitve, vojaška praznovanja, slovesnosti in žalovanja, koncertno de-javnost ter promocijsko dejavnost.

Orkester Slovenske vojske

Služba za protokol

Besedilo: Boštjan poklukarFotografiji: Bruno Toič

iz protokola

Na Ministrstvo za obrambo vsak dan prihajajo na uradni ali delovni obisk številni domači in tuji gostje, ki jih sprejme mi-nister za obrambo, državni sekretar, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, direktor posameznih direktoratov ali visoki častniki Sloven-ske vojske. Za protokol obrambne institucije skrbi vrhunska ekipa protokolarnih strokovnjakov Službe za protokol.

Služba za protokol je samostojna strokovna organizacijska enota ministrstva za obram-bo, ki je podrejena neposredno ministru za obrambo. od leta 2009 je služba dokonč-no integrirana v enotno in celovito Službo za protokol ministrstva za obrambo, vodi pa jo

mateja kirn ter sestavljajo pripadniki in pripadnica Slovenske voj-ske ter civilni protokolarni uslužbenci, vsi z vsaj petletnimi delovnimi izkušnjami v protokolu. ključne naloge Službe za protokol so načrtovanje, priprava, izva-janje in analiza vseh protokolarnih dogodkov ter organizacija in usklajevanje slovesnosti v sodelovanju z gardno enoto in orkestrom Slovenske vojske. najpogostejši protokolarni dogodki so uradni in delovni obiski, konference, sprejemi ter vljudnostni obiski pri mini-stru za obrambo, državnem sekretarju in načelniku generalštaba SV. naloge Službe za protokol so tudi spremstvo ljudi, ki vsak dan obiskujejo ministra za obrambo in državnega sekretarja, skrb za protokolarno korespondenco, sodelovanje v projektnih skupinah in protokolarna podpora projektom, moderiranje slovesnosti, pripra-va protokolarnih daril, izvajanje protokolarne logistike, sodelovanje pri oblikovanju in sprejemanju protokolarnih pravilnikov ter direktiv, usposabljanje in predavanje protokolarnih vsebin na različnih rav-neh izobraževalnega sistema ministrstva za obrambo in Slovenske vojske ter svetovanje o protokolu visokim funkcionarjem ministrstva in visokim častnikom Slovenske vojske.Služba za protokol pri svojem delu uporablja sodobne metode in tehnike protokolarnega dela. protokolarno delo, predvsem pa orga-nizacija in usklajevanje protokolarnih dogodkov ter slovesnosti zah-tevajo učinkovito upravljanje in vodenje protokolarnih procesov, ki so popolnoma primerljivi s procesi protokolarnih služb v zvezi nato ali državah eu. protokol postaja pomembna veščina v sodobnih poslovnih odnosih in konkurenčna prednost posameznika ali organizacije. Seznanja-nje, učenje in usposabljanje o poslovnem bontonu ter protokolar-nih pravilih in treningi protokolarnih veščin so nujnost ter velika prilo-žnost, da se v spremenjenem družbenem okolju znamo vesti na vseh področjih svojega dela ter družbenih ravneh. izjemna prednost po-znavanja protokola je povezana s posameznikovo visoko stopnjo profesionalnosti, odzivnosti, iznajdljivosti, dobrim zgledom in oseb-no avtoriteto. prav zato znanje protokola pomembno vpliva na rast in osebnostni razvoj vsakega posameznika ter družbe in pomemb-no prispeva k višanju stopnje organizacijske kulture ministrstva za obrambo.

kdoSmo?trenutna kadrovska zasedba orkestra Slovenske vojske predstavlja 50 glasbe-nikov in devet članov tehnične ekipe ter administracije. z navedenimi kadrovski-mi zmožnostmi se organizirajo koncerti, gostovanja in nastopi v okviru Slovenske vojske, rS oziroma tujini.

našedeloorkester Slovenske vojske je preteklo leto kar 194-krat nastopal v različnih glasbenih zasedbah. orkester tradicio-nalno sodeluje na spominskih slovesno-stih ob obletnici dražgoške bitke v dra-žgošah v začetku januarja, aprila na slovesnosti ob obletnici nanoške bitke in ustanovitve of na nanosu, junija na slovesnostih ob spominskih znamenjih ob dnevu državnosti in maši za domo-vino, julija na kulturni prireditvi na spo-minskem pohodu na triglav na kredarici ter na prešernovem trgu v ljubljani, sep-tembra izvede koncert na vseslovenskem tradicionalnem srečanju nekdanjih inter-nirank, političnih zapornic in ukradenih otrok v portorožu ter sodeluje na dobro-delnem koncertu rdečega križa v can-karjevem domu v ljubljani, oktobra na prireditvi izbora najhitreje rastočih oziro-ma uspešnih malih podjetij gazele, ki ga organizira dnevnik d. d., novembra na slovesnosti pri krnskem jezeru na poho-du spomina ter konec decembra pri maši za domovino v ljubljanski stolnici. na vseh naštetih nastopih sodelujejo različ-ne zasedbe orkestra, kot so ceremonial-ni, koncertni, big band in manjše komor-ne zasedbe.V okviru koncertne dejavnosti orkester vsako leto načrtuje tri večje koncerte, in sicer spomladi, jeseni letni koncert ter v prednovoletnem času božično-novole-tni koncert. tako je bil v začetku aprila 2012 pod taktirko gostujočega dirigen-ta polkovnika colburna, ki je sedem-

Besedilo: praporščakinja Nataša cankarFotografiji: arhiv Orkestra Slovenske vojske in Bruno Toič

indvajseti vodja orkestra mornariške pehote zda the president’s own, koncert v cankarjevem domu, na letnem dobrodelnem kon-certu 2012 so se članom orkestra na odru Slovenske filharmoni-je pridružili članice in člani mešanega pevskega zbora Vox car-niolus z jesenic in akademskega pevskega zbora france prešeren iz kranja ter solisti z akademije za glasbo. z izvedbo the Queen Symphony, ki je bila nedavno predvajana tudi na radiu Slovenija 1, so nastopajoči občinstvu predstavili simfonijo, ki temelji na glas-bi legendarne skupine Queen. božično-novoletni koncert, ki je bil tudi dobrodelni, je bil v športni dvorani Vojašnice edvarda peper-ka v ljubljani.

beriteonaSpripadnice in pripadniki orkestra Slovenske vojske razveseljujemo ter z glasbo povezujemo zaposlene v Slovenski vojski. prepričani smo, da bralce revije Slovenska vojska zanima utrip v orkSV, zato lahko v prihodnjih številkah revije pričakujete še marsikateri zani-miv prispevek.

38 SV SV 39

ORgANIzIRANE OBLIKE pREžIVLjANjA pROSTEgA čASA V SLOVENSKI VOjSKI

Besedilo: oddelek za celostno skrb pripadnikov SVFotografije: Bruno Toič

Slovenska vojska že več let v okviru celostne skrbi zagotavlja določene progra-me, kot so zimski in poletni otroški tabori, likovne kolonije, organizirani konci te-dna z različno tematiko za družine in pare, o osebnostni rasti ter medsebojnih odnosih, planinski konci tedna in meditacije ob minimalnem finančnem prispev-ku pripadnikov. Da bi ponudbo različnih oblik preživljanja prostega časa čim bolj približali željam, potrebam in finančnim zmožnostim naših pripadnikov, je od 15. septembra do 31. oktobra 2012 na internih spletnih straneh potekala anketa o zadovoljstvu s seda-njimi programi organiziranega preživljanja prostega časa ter višino finančnega prispevka posameznika.

V zorec anketirancev je bil naključen in je bil vezan le na prijavo na inter-no spletno stran, pri čemer je z iste-

ga spletnega naslova anketo lahko izpolnje-valo neomejeno število anketirancev. V anketi je sodelovalo 511 pripadnikov, kar pomeni približno sedem odstotkov zapo-slenih v Slovenski vojski. Med njimi je bilo 132 oziroma 27 odstotkov takih, ki so že bili uporabniki programov CSP in 374 oziro-ma 73 odstotkov tistih, ki še nikoli niso bili uporabniki programov CSP.

Struktura anketirancev:• 23 (5 %) visokih častnikov,• 138 (27 %) častnikov,• 183 (36 %) podčastnikov,• 78 (15 %) vojakov,• 62 (12 %) vojaških uslužbencev,• 27 (5 %) civilnih oseb.

zadovoljStvoSSedanjimiprogramiV Slovenski vojski je bilo organizirano več programov za aktivno preživljanje prostega

časa. Ti programi so družinski vikendi, vi-kendi za družine in pare, očkov vikend, vi-kend meditacije, planinski vikend, poči-tniški dan za otroke v SV, zimski tabori na Pokljuki in poletni tabori v Fiesi ter na Po-kljuki za otroke pripadnikov, likovna kolo-nija in druge prostočasne aktivnosti v objek-tih SV, na primer uporaba športnih objektov SV zunaj delovnega časa.Povprečen anketiranec se je udeležil vsaj dveh programov. Večina anketirancev, in sicer 71 odstotkov, je z organizacijo in iz-vedbo programov zadovoljna, 0,5 odstot-ka anketirancev je z organizacijo in izvedbo programov manj zadovoljnih, 24,5 odstotka udeležencev pa z organizacijo in izvedbo ni bilo zadovoljnih. Stopnja zadovoljstva se med programi razli-kuje. Anketiranci so najbolj zadovoljni z iz-vedbo zimskih in poletnih taborov za njiho-ve otroke, s počitniškimi dnevi za njihove otroke ter z uporabo športnih objektov SV zunaj delovnega časa. Povprečno so zado-voljni z družinskimi vikendi, vikendi za pare in družine, vikendi meditacije ter po-poldanskimi prostočasnimi aktivnostmi v objektih SV. Manj zadovoljni so bili z orga-nizacijo in izvedbo očkovih ter planinskih vikendov in likovnih kolonij. Stopnja zadovoljstva z organizacijo in izved-bo programov je odvisna tudi od višine fi-nančnih sredstev, ki jih pripadniki prispe-vajo za nastanitev, hrano, prevoz in druge stroške, ki se nanašajo na udeležbo. Pri tem je treba poudariti, da je višina prispevkov minimalna. V večini programov udeležen-ci plačajo le stroške prevoza do kraja, kjer se program izvaja, zato je kar 71 odstot-kov anketirancev zadovoljnih z višino svo-jega finančnega prispevka. Med temi je 60 odstotkov anketirancev stopnjo zadovolj-stva ocenilo z najvišjo oceno. Še posebno so zadovoljni z višino prispevka za zimske in poletne tabore otrok. Manj zadovoljnih je le 0,6 odstotka anketiranih, 23,4 odstotka anketiranih pa z višino prispevka ni zado-voljnih. Nezadovoljstvo teh je verjetno po-sledica slabšega finančnega stanja, delno pa nerealnih pričakovanj.

noviprogramicSpDa bi ponudbo programov CSP še razširi-li in približali željam ter potrebam naših pripadnikov, smo preverili zanimanje za nekaj dodatnih programov, ki so izvedljivi in primerljivi s trenutnimi potrebami druž-be za preživljanje prostega časa. Finančna

Skrb za Vojaka

sredstva, namenjena za programe celostne skrbi, so trenutno zelo omejena, zato smo želeli izvedeti, koliko so pripadniki pripra-vljeni prispevati za izvedbo konkretnega programa. Predlogi novih programov so bili delavni-ca na temo vzgoje otrok, organizacija raz-ličnih tečajev (smučanje, ples, plavanje, gor-ništvo, preživetje v naravi, samoobramba itn.), plesni večer v prostorih SV, enodnev-ni izlet, skupinski ogled športne prireditve in obisk zanimivega koncerta s prevozom ali brez, konec tedna v slovenskem zdravilišču, podprt z vsebino CSP, kulinarično ustvarja-nje v prostorih SV, večer na bovlingu, konec tedna za razstrupljanje telesa na Pokljuki, organizirana oblika športne vadbe popol-dne in programi z domoljubno vsebino. Več kot 50 odstotkov anketirancev bi se udeležilo tečajev, če stroški tečaja ne bi pre-segli 50 evrov na osebo. Nekaj zanimanja je tudi za enodnevne izlete. Večji je tudi za skupinske oglede športnih prireditev ali koncertov, pri čemer je večina pripra-vljena prispevati do 15 evrov na osebo na dogodek. Pripadnike bi zanimal obisk teh dogodkov oziroma prireditev predvsem za-radi ugodne cene, druženje s sodelavci pa zanje ni toliko pomembno. Za organizirano popoldansko športno vadbo je več kot polo-vica pripadnikov pripravljena prispevati do dva evra na obisk. Nekaj pripadnikov star-šev mlajših otrok bi se udeležilo tudi delav-nic na temo vzgoje otrok, njihov prispevek pa naj ne bi bil višji kot pet evrov na delav-nico. Kar 64 odstotkov anketirancev bi ku-linarično ustvarjalo in bi prispevalo do pet evrov na dogodek. Za večer na bovlingu, plesni večer v prostorih SV, za konec tedna za razstrupljanje telesa na Pokljuki, za vi-kend pakete v slovenskih zdraviliščih in za programe z domoljubno vsebino pa ni ve-čjega zanimanja.

programovnitrebaločevatigledenaStatuSpripadnikovVojaške organizacije v nekaterih drugih dr-žavah za svoje pripadnike organizirajo pro-stočasne programe ločeno glede na status pripadnika, torej vojak, podčastnik, častnik ali general. Naši pripadniki menijo, da pro-gramov ni treba ločevati glede na status, ki ga imajo v Slovenski vojski. Glede na sodelujoče v anketi lahko oceni-mo, da je najštevilčnejša kategorija pripa-dnikov oziroma vojakov slabše informirana

s splošnimi informacijami in tudi z infor-macijami o možnostih koriščenja ugodno-sti celostne skrbi. Vzrok za to je na eni stra-ni, da nimajo neposrednega dostopa do internih spletnih strani, na drugi strani pa tudi manjše zanimanje za iskanje informa-cij na skupnih računalniških postajah, ki so vsem dostopne praktično v vseh vojaških objektih. Podatki ankete kažejo, da le manjši delež pripadnikov želi prosti čas občasno preži-veti organizirano v krogu svojih sodelavcev.

Pripadniki so zadovoljni z organizacijo otroških taborov in počitniških dni za svoje otroke, verjetno zato, ker tako rešijo pro-blem varstva otrok med počitnicami. V okviru celostne skrbi za pripadnike Slo-venske vojske bomo še naprej organizirali že uveljavljene programe preživljanja prostega časa in jih še bolj prilagodili željam ter po-trebam pripadnikov in njihovih družinskih članov. Ponudbo bomo postopoma razširili z novimi programi, ki so v anketi prepozna-ni kot najbolj zanimivi.

40 SV SV 41

kolumna

Zmotno je misliti, da slovenski narod skozi zgodovino ni pri-dobil tradicije vojskovanja in vojaštva. Vsak evropski narod se je moral namreč za svojo kulturno in etnično zrelost v zgo-dovini večkrat bojevati, res pa je, da smo zaradi svoje majh-nosti in ambicij velikih narodov nad našim ozemljem vedno pripadali večjim političnim, tako pa tudi vojaškim strukturam. Med drugim smo se v stoletjih evropskih bitk na bojiščih sre-čali tudi z nepredstavljivo večjim narodom, sicer istega, slo-vanskega izvora.

Slovenija in Rusija v vojni ter miru

Besedilo: Andrej Lenič

rusija je danes država z eno največjih vojsk na svetu. Vlada v vojaški sistem vloži pribli-žno štiri odstotke bruto domačega proizvo-da in s svojim vojaškim aparatom nadzira ter posreduje skoraj po vsem svetu. da je drža-va skozi stoletja pridobila današnjo ozemelj-skost, se je morala v preteklosti mnogokrat spopasti z evropskimi in azijskimi narodi ter etničnimi konglomerati. del teh smo nekaj-krat bili tudi mi.naš narod je po naselitvi na današnjem ozemlju stoletja bíl krvave boje za obstanek. po načelno samostojni kneževini karantaniji smo pripadli germanski nadoblasti, s tem pa smo morali sprejeti tudi nove zunanje sovra-žnike. tako smo se v stoletjih bojev za pre-razporeditev slovanskih plemen med drugim že v 13. stoletju, pripadajoči češkemu kralju otokarju, spopadli z vojsko madžarskega kralja bele iV., njen velik del pa so sestavljali rusi, ki so že takrat predstavljali pomemben del evropske vojaške prerazporeditve.po obdobju vitezov, turških vojn in kmeč-kih puntov, torej vsem, kar je ogrožalo ob-stoj slovenstva, je za nas pomembno krat-ko, toda simbolno obdobje ilirskih provinc, ki so nam omogočale nacionalno veljavo, ki je do takrat in spet dolgo potem nismo ime-li. nekateri Slovenci so v tistem času služi-li v napoleonovi vojski. Slovenski ilirski pe-hotni polk je tako leta 1812 z napoleonom odšel v rusijo, kjer se je spopadel z močno vojsko generala kutuzova, znani poraz pa sta jim povzročili močna zima in huda lako-ta. josip jurčič opisuje zgodbo ilirskega vo-jaka, ki poroča o velikih izgubah slovenskih fantov ob prečkanju reke berezine in o sr-ditem spopadu z rusko vojsko pri borisovu. rusi so zato vsekakor tisti, ki so napoleonu preprečili širjenje svojih osvajalskih poho-dov in tako vzrok za propad njegove vse-evropske vladavine.V času velikih imperialističnih apetitov pred prvo svetovno vojno je slovensko ozemlje spadalo pod 3. avstro-ogrski korpus, ki ga je med drugimi sestavljalo šest povsem slo-venskih polkov. Vsi so ob začetku vojne od-šli na vzhodno, torej rusko bojišče v galicijo.

za naš prvi prispevek smo se z avtom zgodaj zjutraj odpravili do slapa Savice. pri koči Savica smo parkirali avto, oprtali na ramena vsak svoj nahrbtnik, obuli planinske čevlje, vzeli palice, rokavice, gamaše in mini dereze ter se s parkirišča usmerili na široko pešpot proti slapu Savica. pot je poškodovana, zato smo naredili obhod nad potjo po gozdu in po

Ko mir in tišina prevladata nad mestnim hrupom

Besedilo: Nataša OblakFotografiji: desetnik Robert cotič

pojdite z nami

Slovenija, sicer majhna država v obliki kokoške, ima vse, kar imajo velike. Morje, Panonsko nižino, kraško pokrajino, jame in gore. V reviji Slovenska vojska smo se odločili, da skupaj z vami, bralci, ustvarimo kotiček, v katerem boste lahko z na-mi odkrivali lepote slovenskih hribov in gora. Med vami je ve-liko planincev, zato vas vabimo, da tudi vi z nami delite lepe trenutke in doživetja v gorah. V prvem prispevku vam bomo predstavili turo, ki je primerna za vso družino.

oznakah sledili poti do doma na komni. naprej smo šli najprej po široki poti, ki se skozi gozd vseskozi vzpenja. po prehojenih 48 serpentinah oziroma dobrih dveh urah zmerne hoje smo do-bili prvo nagrado za prehojeno pot, in sicer pre-lep pogled na bohinjsko jezero. pot se zmerno vzpenja pretežno po gozdu. približno deset mi-nut pred domom smo prišli do razpotja in ker je bil naš cilj dom na komni, zato smo se držali leve strani. pot je postala malo bolj strma, od razpo-tja do vrha pa smo hodili le še 15 minut.dom na komni stoji na vzhodnem robu planote že od leta 1936, poleti 1941 pa je pogorel. po obnovitvi so ga ponovno odprli leta 1948, saj so ga skozi leta počasi posodabljali. pogled, ki se nam odpira, je lep. Vidimo bohinjsko jezero z rudnico, pokljuko, jelovico in greben spodnjih bohinjskih gora. pot je zelo lepa, zato se splača odpraviti na izlet, saj pot ni nevarna, toda da ti občutek, da si v pravih gorah. Seveda ne sme-mo pozabiti, da s seboj v hribe vedno vzemite dovolj vode, da ne doživite dehidracije. Sreč-no pot!

ko pišem prispevek, je že več kot mesec dni zima, vendar se nas sneg nekako iz-ogiba. ko se je končno malo pokazal, sva se z mojo smrkljo hitro odpravili na bližnji hrib. ob sopihanju v breg ji pripo-vedujem spomine o svojem otroštvu, ko je bila največja zabava dati pod zadnji-co polivinilno vrečko iz trgovine in se dr-čati z veliko hitrostjo po hribu. Seveda mala noče zamuditi veselih trenutkov, o katerih ji pripovedujem, zato mami iz

svoje tako imenovane torbice šport billi potegne polivinilni vrečki in že drviva po hribu. »ka' si ti ja nor,« se sliši iz mojih ust, ko hitrost postaja vedno večja. »mami, to je noro dobro,« vpije moja smrklja. po dobri uri sopihanja v hrib in drčanja ugotoviva, da je to dober nadomestek teka. ko prideva domov, se dobre volje spravim pod prho in se nasmehnem ob misli na dogodivščine z mojo malo. ura je toliko, da pogledam, kaj se dogaja v domovini in po svetu, preverim pa tudi sporočila. čaka me, tako kot vsako leto, nasvet za pripravo na smučanje. od srca me je na-smejal, zato ga bom delila tudi z vami.

dneVnik bodoče maratonSke tekačice

Suhi trening za prihajajočo smučarsko sezono1. Vzemi trak z močno elastiko in si ga pritrdi na čelo vsak večer,

preden greš spat. trak deluje, če se zjutraj na čelu dolgo pozna vzorček.

2. če nosiš očala, se jih splača premazati s čim bolj motno zadevo, da se privadiš na omejeno vidljivost.

3. Vzemi 20 evrov in jih skuri vsak dan kar tako. to zagotavlja ustre-zno psihično kondicijo.

4. kupi najboljše smučarske rokavice in takoj izgubi eno. 5. Vzemi vso svojo smučarsko prtljago in pojdi v novo ljubljansko

banko. V vrsti zdrži vsaj dve uri. te vaje ne smeš izpustiti. 6. na vrvico obesi kartonček in treniraj odpiranje ter zapiranje zadr-

ge z ukleščenim kartončkom, tudi kak del tekstila bo čisto v redu. 7. popij dva litra odvajalnega čaja in dve steklenici piva, zadrga na

hlačah pa mora biti zataknjena ali pokvarjena. obvezno! 8. obleci trikrat na dan skoraj vse, kar imaš, in se potem pojdi prhat. 9. Vzemi kladivo za tolčenje zrezkov in se dvakrat zelo trešči po

kolenih. 10. priporočamo intenzivnejšo vadbo ob sobotah in nedeljah.

Srečno na smučiščih!

gadah širili svojo ideologijo. mnogi slovenski prostovoljci so se tako z zamislijo komunizma prvič srečali prav tam.V želji po popolnem nadzoru druge svetovne vojne so tudi pri nas obstajale ruske enote. na strani zaveznikov je že zgodaj leta 1943 obstajala ruska misija pri štabu noV in poS, prav tako pa so bile, predvsem na primorskem, aktivne tudi enote generala Vlasa, bolj znane kot kozaki. zgodovinski pomen ruskih osvoboditeljev je predvsem pomemben v prekmurju, kjer so imeli pomembno vlogo pri končanju madžar-sko-nemške okupacije. tam še danes opazimo spomenike ruskim vojakom.presojo o med- in povojnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo je smi-selno prepustiti zgodovinarjem, priznati pa moramo, da je k naše-mu povojnemu razvoju in današnji samostojnosti pripomogla jugo-slovanska diplomacija, ki je v času informbiroja zavzela stališča o neodvisnosti od Stalinove zveze. danes smo tudi zato kulturno, etnično in gospodarsko razvita drža-va, ki uspešno živi v integracijah, med drugim v dobrih odnosih tudi z rusko federacijo. naši vojaki se z ruskimi srečujejo na mirovnih mi-sijah, leta 2010 pa so se ob prevzemu ladje triglav na črnem mor-ju šolali tudi pripadniki mornariškega diviziona.Sklep slovensko-ruske zgodovinske naveze tako na isti kot nasprotni strani je vsekakor civilizirano miroljubno sodelovanje, ki lahko v so-dobnem času privede le do uveljavitve dolgotrajnega svetovnega miru, temelječega na dognanjih vojaške zgodovine.

drugi bataljon drugega

proStoVoljnega polka V ruSiji So SeStaVljali

Samo SloVenSki čaStniki. Slika je poSneta V odeSi

leta 1917.

tam jih je pričakala številčna ruska vojska in že v prvih bojih avgusta 1914 skoraj popolnoma uničila. boji v odstopanju so bili za sloven-ske vojake ena najtežjih preizkušenj, saj jih je presenetila tudi trda zima. mnogo Slovencev se je takrat predalo ali v borbi padlo v uje-tništvo. Več tisoč je v ruskem ujetništvu ali pridruženo ruski vojski pri-čakalo revolucijo in izstop rusije iz vojne. do močne spominske zavesti, ki danes pomembno združuje ta dva naroda, je privedla naravna nesreča, ki je doletela ruske ujetnike pod Vršičem. ti so skrbeli za vzdrževanje oskrbovalne ceste, vode-če na soško fronto. marca 1916 je snežni plaz pod seboj pokopal približno tristo ujetnikov. leto pozneje so preživeli v spomin na svoje tovariše na kraju nesreče postavili manjšo leseno kapelico, obdano z grobovi žrtev. danes kapelica predstavlja močan simbol sloven-sko-ruskega prijateljstva.omenil bi tudi mnoge slovenske prostovoljce, ki so skupaj s Srbi in hrvati ustanovili južnoslovansko divizijo ter se skupaj z rusi borili na mnogih bojiščih. ob začetku revolucije in državljanske vojne je bilo torej na ruskih tleh več tisoč Slovencev na obeh straneh. nekateri izmed njih so tam ostali tudi po uvedbi komunizma, nekateri pa so se, polni nacionalnih zamisli, vrnili domov in idejno krepili narodno uporništvo, ki je kmalu potem privedlo do razpada monarhije in na-stanka nove južnoslovanske tvorbe.španska državljanska vojna v poznih tridesetih letih 20. stoletja je bila ključna za takratne sovjetske komisarje, ki so v mednarodnih bri-

koča pod bogatinom

42 SV SV 43

»Jaz sem hotel delati stvari, ki me veselijo. Sem zelo len. Ne da se mi trenirati, lahko rečem, da sovražim trening, zato treniram tako, kot si želim.« Pri svojem treningu združi izziv in napor. S trenerjem izvajata zelo različne trenin-ge na trim poligonih, na katerih spoznava svoje meje. Ve, da se lahko ob napačni potezi tudi po-škoduje, zato mora biti toliko bolj zbran.Ko stoji na startu, misli le na to, da bo najhi-trejši. Na zmago. »Mogoče bi bilo boljše vpra-šanje, kako sem se počutil pred dvema letoma,« se zasmeji. Takrat je imel ob sebi močne tekme-ce, žreb pa mu je pogosto namenil najboljše v svetovnem pokalu. Ko je dosegel prvo zmago, je pridobil samozavest. »Predvsem ne smeš po-kazati nasprotniku, da se ga bojiš. To je recept za neuspeh. Če to narediš v borilnih športih, te

bo nasprotnik gotovo premagal z nokavtom.« Danes je drugače. Po osvojenih zmagah tekmo-valci nanj gledajo kot na močnega nasprotnika, zato je veliko bolj sproščen. »Zavedam se svoje moči, tako da je veliko laže.«Kot vsak šport tudi njegov zahteva določena odrekanja. »Ko gredo prijatelji na morje, jaz treniram.« Vseeno si najde čas in nekaj dni na leto preživi s prijatelji na morju, kjer se sprosti-jo ter pridobijo novih moči. Prav tako ni opustil študija, saj obiskuje tretji letnik biosistemske-ga inženiringa. »To je kar težek študij in moja odsotnost ga ne naredi nič lažjega, je pa dober ter zanimiv, zato ga tudi z veseljem opravljam.« V šolskih klopeh se sošolcem na fakulteti pri-druži aprila. »Ko odprem knjigo, si pogosto rečem, kaj je zdaj to,« v smehu pove. Smučarski kros v Sloveniji ni bil poznan, zato je bil začetek težek. »Nisem imel nobene pod-pore in če ne bi bil zaposlen v športni enoti SV, bi bilo še teže. Tako sem se skozi tekmovanja, ko sem se prebijal iz ozadja do prvega mesta, naučil marsikaj.« Sam je skrbel za sponzorski denar, veliko pa mu je pomagala tudi družina. V življenju najbolj ceni majhne trenutke in sproščenost. »Srečo, ki si jo vsak razlaga po svoje,« se zasmeji. »Rad se smejim in rad sem s svojimi kolegi, s katerimi se spomnimo ter od-pravimo s kolesi v Gradec, pred kratkim pa sem

šel na lov na tune. Rad imam majhne trenutke, ki pa so iskreni.«Njegov najlepši trenutek v karieri je zasenči-la smrt dobrega kolega s smučarskih strmin, Nika Zorčiča. »Po seštevku točk sem bil na prvem mestu, ko se je zgodila tragična nesre-ča. Tekma je bila odpovedana.« Načrtov za na-prej nima, zato vedno naredi tisto, kar se mu v tistem trenutku zdi najboljše. »Ne delam mej-nikov v življenju, temveč si rečem, da bo nasle-dnje leto še boljše.« In sporočilo bralcem? »Res je, da živimo v času, ko nam ni lahko, vendar pa vsaka kriza ponuja tudi dobre stvari, le vide-ti jih moraš in znati izkoristiti.«

L ahko bi rekli, da je Norveška zibelka smučanja prostega sloga. Že leta 1930 so norveški smučarji med treningi alp-

skega smučanja in teka na smučeh začeli izva-jati akrobacije na smučeh. Prosti slog smučanja oziroma freestyle se je pojavil nekoliko pozne-je na ekshibicijskih tekmah v Ameriki, akro-batske skoke pa je okoli leta 1950 razvil in do-delal olimpijski prvak Stein Eriksen. Smučanje prostega sloga se je uveljavilo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, znan pa je bil pod imenom hot-dogging. Kljub vedno večji priljubljeno-sti športa so nekateri menili, da je to preneva-ren šport in niso želeli, da postane olimpijska disciplina. Smučanje prostega sloga je Mednarodna smu-čarska organizacija (FIS) leta 1979 priznala kot

ŠpORT zA TISTE, KI hOčEjO VEč

Besedilo: Nataša OblakFotografije: arhiv športne enote SV

Hitrost, ki jo dosežejo pri tem športu, je tudi 100 kilometrov na uro. Proga je ozka, zelo zavita, kar položna, polna naravnih in umetnih ovir, dolga od 1000 do 1300 metrov. Adrenalinski skoki čez rampe in ploščadi so dolgi tudi do 60 metrov. Špor-tna disciplina je mlada, stara komaj deset let. Mednarodni komite jo je 28. novem-bra 2006 uvrstil v olimpijske discipline. Predstavil nam jo je pripadnik športne eno-te, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru dosegel 8. mesto, leta 2011 pa postal svetovni prvak. Poznamo ga po veseli naravi in odprtosti. Kot pravi, je to šport za tiste, ki imajo radi borbo, hitrost in adrenalin. Smučarski kros. Filip Flisar, nekdanji alpski smučar, ki se je iz smuka in superveleslaloma preusmeril v smuča-nje v prostem slogu ter smučarskem krosu.

šport V VojSki

uraden šport. Uvedla je nova pravila skakalne tehnike, da bi ublažila nevarnost teh tekmo-vanj. Prvo svetovno prvenstvo je potekalo leta 1986 v francoskem Tignesu, svoj preboj pa je doživel na zimskih olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju. Pozneje sta se na olimpijske igre uvrstila še dve disciplini smučanja prostega sloga, in sicer tek-movanje na grbinah ter akrobatski skoki.

SmučarSkikroSSmučarski kros se je razvil iz deskanja na snegu, tako imenovanega boardercross, pri ka-terem se štirje tekmovalci hkrati spustijo po progi. Prva tekmovanja so bila na razritih pro-gah s skupinskim startom, pozneje pa so se pre-stavila na urejene podlage. Prva tekma je bila

leta 1999 v Aspnu kot del zimskih iger X. Kot smučanje se smučarski kros najprej ni uvelja-vil, se pa je v deskanju in gorskem kolesarstvu. Leta 2002 se je začela serija tekem za svetovni pokal FIS, prvo svetovno prvenstvo pa je bilo na Finskem leta 2005. Športniki, ki tekmujejo v tej disciplini, morajo imeti smučarsko pod-lago. »Vsi, ki smo v tem športu, smo nekda-nji alpski smučarji. Imeti moraš namreč smu-čarsko podlago, saj disciplina združuje vse, od skokov do kratkih in dolgih smukaških zavo-jev ter drsenja oziroma blajtanja v našem žar-gonu,« pove Flisar. Kot šport je zelo nevaren, zato morajo biti tekmovalci stari najmanj 16 let. »Vsekakor morajo imeti radi borbo, adrenalin in hitrost. To je za smučarja, ki hoče nekaj več in ki mu mogoče ni dovolj, da se sam vozi po

tako imenovana želva. »Več od nas ne zahteva-jo, kajti če imaš na sebi ščitnike, to onemogoča svobodno gibanje. Pomembno je, da imamo za-varovana glavo in hrbet,« pove Flisar.

kdojefilipfliSar?»Zakaj sem se odločil za smučarski kros? Ker je to šport, ki mi je pisan na kožo. Sem človek, ki potrebuje izzive, ne le na športnem podro-čju, temveč tudi drugače v življenju. Kros je di-sciplina, ki združuje vse, hitrost in nevarnost. Vem tudi, da nogomet ni zame, saj bi si pri pre-igravanju žoge prav gotovo polomil noge,« v smehu doda. Sneg je vzljubil že kot otrok, ko so ga starši po-stavili na smuči, obiskoval pa je tudi smučar-ski vrtec in nadaljeval v alpski šoli. »Rad sem hodil na smučanje, zato sem nadaljeval s tre-ningi. Pozneje sem začel tekmovati na držav-ni in regijski ravni, v mladinski reprezentanci pa sem tekmoval v evropskih ter svetovnih po-kalih.« Leto 2007 je bilo prelomno, saj se je od-ločil, da se bo nehal ukvarjati z alpskim smu-čanjem. »Bil sem dober, vendar mi način, kako Smučarska zveza Slovenije vzgaja naše tekmo-valce, ni ustrezal. Vedno sem treniral po svoje in ne tako, kot so želeli oni.« Suhi treningi tek-movalcev namreč potekajo v zaprtih dvoranah, predvsem v času, ko ni tekem, se dela za moč.

ko jim popustijo živci. Kaj naj jaz rečem, ko imamo štiri spuste, enega za drugim, in vem, da če bom na prvem padel, ne bom prišel na-prej. V alpskem smučanju moraš biti med prvo trideseterico, jaz pa sem 'gotov', če sem tretji,« v smehu pove. V velikem finalu tekmujejo štirje najboljši, štir-je poraženci iz obeh polfinalnih nastopov pa v malem finalu od 5. do 8. mesta. Tekmovalci morajo voziti svojo linijo, med seboj pa se ne smejo prerivati. Do stika med njimi na progi vsekakor pride, vendar je vsak nameren dotik kaznovan, na primer med pre-hitevanjem dvigovanje komolcev ali iztegova-nje roke. Hitrosti, ki jih dosegajo tekmovalci pri smučarskem krosu, so visoke, zato sta ob-vezna dela opreme čelada in zaščita za hrbet,

smučišču, temveč hoče nekaj bolj vznemirjujo-čega, adrenalinskega.«

tekmovanjenaizpadanjeNa progi, ki je dolga od 1000 do 1300 metrov in je enaka tako za moške kot ženske, je prvih 60 metrov ravnina z grbinami, zato je zelo po-memben močan odriv, ki ti omogoči hiter start. Tekmovalci tu dobijo prvo priložnost za prehi-tevanje, saj je pozneje, ko ima proga dolge zavo-je in ovire, prehitevanje težje. »Pri tem športu je zelo veliko skokov, ki so dolgi tudi 60 metrov, zato jih moraš dobro obvladati, predvsem pa te ne sme biti strah ne skokov ne hitrosti, saj dose-žemo tudi sto kilometrov na uro, med nami pa pride še do stika, zato moraš biti tudi borben.« Tekmovalci morajo najprej peljati kvalifikacij-sko tekmo, na kateri se v osmino finala prebije 32 najhitrejših. »Pri tem športu je psihični stres kar velik, saj v osmini finala začnemo tekmo-vati na izpadanje. Na startu smo štirje, le prva dva gresta naprej v četrtfinale, tako je do fina-la.« Od osmine finala do finala so štiri vožnje, dolge v povprečju minuto in petnajst sekund do minuto in dvajset sekund. Takoj, ko odpe-ljejo vožnjo, tekmovalce, ki se prebijejo naprej, odpeljejo na vrh proge, da se ponovno spustijo po progi. »Vsi vemo, kakšne težave imajo tek-movalci v alpskem smučanju po prvem teku,

44 SV SV 45

ALI jE pRAV pODROčjE ALI OBmOčjE?

TERmINOLOŠKI KOTIčEK

področje in območje sta besedi, katerih pomen se pogosto zamenju-je. beseda področje se veliko uporablja v publicistiki in gospodar-skem ter političnem življenju, največkrat kot mašilo ali kot piščeva slo-govna značilnost. področje izberemo, kadar želimo govoriti o kaki dejavnosti ali delovanju, na primer na področju šolstva, kulture, zna-nosti, zdravstva, zakonodaje, kulture itn.

besedi področje pa se lahko tudi izognemo. Spodaj je navedenih ne-kaj primerov.• Slovenski vojaški strokovnjaki uživajo ugled na mednarodnem

področju.Slovenski vojaški strokovnjaki uživajo mednarodni ugled.

• največje spremembe so bile na področju gospodarstva.Največje spremembe so bile v gospodarstvu.

• pojavljala so se vprašanja o področju cenovne politike.Pojavljala so se vprašanja o cenovni politiki.

• najbolj smo se izkazali na športnem področju.Najbolj smo se izkazali pri športu.

• imamo veliko izkušenj na področju urejanja prostora.Imamo veliko izkušenj pri urejanju prostora.

beseda področje se velikokrat napačno uporablja.• na gozdnatem področju je našel ustreljeno žival.

Na gozdnem območju je našel ustreljeno žival.V gozdu je našel ustreljeno žival.

Območje zaznamuje ozemlje z določenimi značilnostmi. po na-vadi se uporablja s prilastkom, na primer alpsko območje Slovenije, gozdnato območje, ledeniško območje, poplavno območje, potresno območje, sušno območje, gospodarsko zaostalo območje; ozemlje, na katerem se opravlja določena dejavnost: območje zdravstve-

pozdravljeni v prvem terminološkem kotičku prenovljene revije Slo-venska vojska. tisti malo starejši se boste spomnili Vojaškega slovarja prof. toma korošca in sodelavcev ter našega čudenja ob spoznanju, da se tudi v vojski da kaj povedati po slovensko. malo mlajši se sreču-jete s podobnim izzivom, samo z drugimi jeziki. Vsem je skupno naše prepričanje, da slovensko besedišče tudi na vojaškem področju lah-ko »obvlada položaj«.nastanek različnih poznejših vojaških slovarjev in priročnikov je do-kaz, da se Slovenska vojska tudi danes zaveda pomena razvoja vo-jaškega izrazoslovja. Strokovno izrazje se nenehno razvija in širi. po-gosto moramo sami poiskati terminološke rešitve, zaradi česar je v prevzetih dokumentih in celo v različnih slovarjih opaziti več različnih prevodnih ustreznic za isti pojem. odpravljanje neusklajenosti na na-cionalni ravni seveda presega zmožnosti posameznih terminologov in vojaških strokovnjakov. konec leta 2007 je bila zato ustanovljena ko-misija za standardizacijo terminologije pri ministrstvu za obrambo, ki naj bi obravnavala predloge, dajala priporočila, razvijala, usklajeva-la in potrjevala terminologijo v nacionalnem okolju. naša spoznanja in rešitve želimo čim bolj razširiti. na pobudo jeziko-slovcev iz oddelka za prevajanje in tolmačenje v šoli za tuje jezike ter Službe za strateško komuniciranje je bila pred petimi leti na notranji mreži mo oblikovana rubrika Vojaška terminologija. februarja 2012 je bila podobna rubrika vključena tudi na uradno spletno stran Slo-venske vojske http://www.slovenskavojska.si/vojaska-terminologija/.terminološki kotiček v tej reviji je še korak naprej. V njem bomo obja-vljali sklepe komisije, predlagali najprimernejše rešitve ali opozarja-li na dileme, bralci pa ste vabljeni, da s svojimi vprašanji prispevate k sooblikovanju vojaškega izrazja. pišite nam na elektronski naslov ter-minologija@mors.si.Samo za pokušino v prvem prispevku poskušamo odgovoriti na vpra-šanje, kako v angleščino prevesti izraz vojaški uslužbenec, ki v marsi-

ne postaje, sodno območje, območje topovskega ognja, letalo je iz-ginilo z vidnega območja; pa tudi v zvezah kot območje visokega zračnega pritiska in vojaško območje.

tudi besednim zvezam z območjem se včasih lahko izognemo.• na območju Slovenije je veliko gozdnatih površin.

V Sloveniji je veliko gozdnatih površin.

V vojaških besedilih pa je pogosta ta raba.• prva skupina pripadnikov je prispela v območje odgovornosti/

spopadov.Prva skupina pripadnikov je prispela na območje odgovornosti/spopadov.

razliko med področjem in območjem si najlažje zapomnimo, če vemo, da se področje nanaša na neko delo (vojaškostrokovno podro-čje), območje pa na ozemlje (vojaško območje).

meta Brulec

kateri vojski ne obstaja. komisija je obravnavala več predlogov: pro-fessionally-qualified military personnel, civilian specialist in uniform, uniformed specialist, NCO/officer specialist, language/legal/music, specialist in uniform, special category of military personnel, military of-ficial, military servant itn., na koncu pa odločila, da se izraz nižji/višji vojaški uslužbenec skladno s SVS Stanag 2116(6) prevaja kot junior/senior military specialist.

mateja Švab, prevajalka in terminologinjajanko Berlogar, lektor in terminologŠola za tuje jezike

Tradicionalne pustne jediV tokratni reviji vam bomo predstavili nekaj slastnih pustnih receptov. Februar je mesec, ko pustne šeme z norčijami odga-njajo zimo in kličejo pomlad. Pust izvira iz poganskih navad, pri nas pa zimo odganjajo kurenti, škoromati, laufarji in še-me. Jedi med pustom so mastne, ocvrte, sladke in še dodatno posute s sladkorjem. Najbolj razširjene jedi po vsej Sloveniji so krofi, flancati, miške, v severni Istri presnjak, svinjina, klo-base in zelje. Dober tek!

preSnjak

V istri in brkinih so včasih za pust pripravljali preprosto sladico presnjak iz ostankov starega kruha, ki se ga narezanega na koc-ke in namočenega v mleku ali vodi zdaj lahko nadomesti z rižem.

Potrebujemo: testo: 30 dag moke, 1 jajce, 1 dl mleka, 5 dag masla, 3 dag sladkorja, ščepec soli. nadev: 30 dag starega kru-ha, 9 dl mleka, 20 dag sladkorja, 20 dag masla, 20 dag riža, 20 dag rozin, 8 jajc, 2 dag cimeta.Priprava: zamesite v kroglo gladko testo iz moke, jajc, razto-pljenega masla, mleka, sladkorja in soli. pustite, da stoji, medtem pa pripravite zmes za nadev. Za nadev: V posodi segrejte mleko, sladkor in maslo, toliko da se maslo stopi. pustite mirovati 15 minut, da se malo ohladi. V vre-li slani vodi 10 minut kuhajte riž, odcedite in pustite, da se hla-di 15 minut. V večji posodi prelijte z mlekom na kocke narezan kruh, ga na rahlo poravnajte in pustite stati 5 minut. namočen kruh pregnetite, dodajte na polovico kuhan riž, rozine, razmeša-na jajca in cimet. Vse na rahlo premešajte v enakomerno zmes.na pomokani podlagi razvaljajte testo na velikost 35 cm x 45 cm. pekač obložite s papirjem za peko. nanj položite razvaljano te-sto, da so robovi čez rob pekača. po testu razporedite nadev in prekrijte s testom, ki visi čez rob pekača. V segreti pečici na 200 °c pecite 45 minut. po pečenju pustite v ugasnjeni pečici počivati 15 minut, nato ga pustite pokritega s kuhinjsko krpo po-čivati 1 uro.

puStnikrofi

Potrebujemo: 0,5 kg moke, 1 dl sladke smetane ali mleka, 7 ru-menjakov, 5 dag sladkorja, 2 žlici ruma, 10 dag masla, poma-rančno lupino, limonino lupino, vaniljo, malo muškatnega orešč-ka, sol, 4 dag kvasa, 20 dag marelične marmelade, olje za cvrtje, sladkor za posipanje z vaniljevim sladkorjem. Priprava: mleko ali sladko smetano, rumenjake, sladkor, sol, na drobno nastrgano pomarančno in limonino lupino, zelo malo na-ribanega muškatnega oreščka in vaniljo mešamo na toplem, da postane mlačno. maso postopoma dodajamo presejani moki, dodamo raztopljeno surovo ali navadno maslo in posebej vzha-jan kvas ter rum. premešamo in stepamo s kuhalnico tako dol-go, da se loči od kuhalnice ter posode. testo pokrijemo s kuhinj-sko krpo in pustimo na zmerno toplem vzhajati. Vzhajano testo na pomokani deski razvaljamo na mezinec debelo in zrežemo z obodcem ali kozarcem. na sredino vsakega drugega krofa damo žličko marelične marmelade. nanjo položimo drugo po-lovico krofa in okrog dobro stisnemo ter ponovno s centimeter manjšim obodcem ali kozarcem izrežemo končno oblikovan krof. položimo jih na pomokan prt toliko narazen, da se med seboj ne sprimejo, pokrijemo s pomokanim toplim prtičkom in pustimo vzhajati. ko krofi vzhajajo, damo v kozico olje in ga segrejemo. prvič damo v olje en krof, da vidimo, ali je dovolj vzhajan in ali je olje dovolj vroče. ko polagamo krof v olje, ga obrnemo tako, da je v olju najprej vzhajana stran, posodo pokrijemo in počasi cvremo približno 3 minute. ko krof na cvrti strani porumeni, ga obrnemo in v odprti posodi cvremo, da porumeni še druga stran. krof, ki je pravilno vzhajan, se potopi v olje do manj kot polovice. ocvrte krofe položimo na cedilo ali vpojni papir, da se olje od-cedi. pred serviranjem krofe posujemo s sladkorjem za posipanje z dodanim vaniljevim sladkorjem.

kaj Vojak rad je jezikoVni in terminološki kotiček

Besedilo: vojaški uslužbenec V. razreda Roman Volk, vodja kuhinje EVOj Ep

flancatiPotrebujemo: 30 dag moke, 4 dag masla, 3 dag sladkorja, sol, sok polovice limone, žlico ruma, 5 rumenjakov, 0,5 l olja, 5 dag sladkor-ja v prahu za potresanje.Priprava: iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga pustimo, da poči-va pol ure. nato ga razvaljamo na manj kot pet milimetrov debelo in zrežemo s kuhinjskim nožem ali koleščkom v pravokotnike, s stranica-mi od 8 do 10 centimetrov. V vsak pravokotnik naredimo štiri zareze, nato položimo dobljene trakove navzkriž in ocvremo v olju. ocvrte odcedimo, potresemo s sladkorjem in postrežemo. zraven lahko po-strežemo jabolčni kompot ali čežano.

SV 4746 SV

informativno glasilo ministrstva za obrambo.

naslednja številka revije Slovenska vojska izide 4. marca 2013. revija Slovenska vojska je

prvič izšla 14. maja 1993. na leto izide 12 številk revije. prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča ministrstva za obrambo.

nenaročenega gradiva ne vračamo.

uredništvo:Vojkova cesta 59, 1000 ljubljana

telefon: +386 1/471 26 62faks: +386 1/471 27 70

elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.siSpletni naslov: www.mo.gov.si

urednica:hana Souček morača

novinarja:nataša oblak in marko pišlar

fotograf:bruno toič

fotografijananaslovnici:borut podgoršek

lektoriranje:barbara nežič

tajnicauredništva:milena topolovec

oblikovanje,prelomintisk:nebia, d. o. o.

naklada: 9400 izvodov

revija Slovenska vojska je članica evropskega združenja vojaškega tiska (empa).

revija Slovenska vojska je tudi na družbenem omrežju facebook.

REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE

pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: RAKETNI SISTEM IGLA.Nagrade prejmejo: Žan Celestina, Bobrova 3, 1000 Ljubljana, Mitja Grum, Dobrna 14 c, 3204 Dobrna, in Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 medvode.Nagrajencem čestitamo. pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 22. februarja 2013, na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.

NOVIcE

pREIzKUSILI SmO pOIŠčI pET RAzLIKSpODBUDNA mISEL

Spoštovanibralci,

Slovenska vojska je v leto 2013 stopila z novimi ambicijami, ki izraža-jo še boljšo celovitost in sinergijo, v novo leto pa je stopila tudi z novim sloganom V koraku s časom. za izzive prihodnosti. ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so se s svojimi zamislimi pridružili pri obliko-vanju slogana, ki zdaj predstavlja Slovensko vojsko.izbrani slogan je predlagal štabni vodnik iztok racman iz 9. bataljo-na zračne obrambe SV, ki pa se je odpovedal nagradi v želji, da jo dobi nekdo, ki ni pripadnik našega kolektiva. med 219 poslanimi pre-dlogi smo izbrali najboljše tri, nagrajenci pa so:• klemen dolenc, ki bo za slogan Slovenska vojska – znanje, čast, pogum

nagrajen s poletom s helikopterjem;• matjaž markelj bo za slogan od ljudi za ljudi nagrajen s plovbo z ladjo;• drago cesar pa bo za slogan Skupaj za varno prihodnost nagrajen s

preživetjem dneva z vojaki.Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.

Slovenska vojska

NAgRADNA KRIžANKA

Foto

gra

fija:

Bru

no T

oič

lepoindobrodelititerljudizalepoindobronavduševati

Stara zgodba pripoveduje o štirih možeh, ki so šli skozi gozd. kmalu so prišli do visokega zidu. pristavili so lestev, da bi videli, kaj je na dru-gi strani. ko je prvi prišel na vrh, je zavpil od navdušenja. enako se je zgodilo z drugim in tretjim. ko je prišel na vrh četrti, se je zasmejal ob tem, kar je videl: bujni vrtovi vsakovrstnih sadnih dreves, potoki, polni rib, in nešteto živali. podobno kot drugi je tudi on nameraval skočiti z zidu. toda pomislil je na svojo družino, prijatelje in sosede ter šel na-zaj, da bi z njimi delil veselo novico, ki jo je odkril. (božo rustja, drob-ne zgodbe za dušo, ognjišče, koper, 2003, str. 45).ko se vozim v službo, ko sedim s sodelavcem na kavi, ko načrtujemo in izvajamo naloge ali smo na terenskem usposabljanju, ko obiščem sodelavca ali sodelavko na bolniški, ko se pripravljamo na misijo in opravljamo na misiji svoje poslanstvo in podobno, se mi zgodi veli-ko prijetnih trenutkov in lepih stvari. to želim navadno ohraniti zase, za svoje dobro počutje in za to, da se lahko pohvalimo pred drugi-mi, toda vesel sem, če drugi dobre in lepe trenutke in dogodke delijo z menoj. zakaj ne bi tudi jaz, ko nekaj lepega slišim, ko nekaj spod-budnega doživim, ko nekaj dobrega naredim, to delil z ljudmi okoli sebe, in sicer s svojo družino, svojimi prijatelji, svojimi sosedi ter tudi s svojimi sodelavci vojaki? izkušnje nam govorijo, da smo potem še bolj napolnjeni z delovno energijo in zadovoljni, da nam delo in trud bo-lje gresta od rok in da so ljudje okoli nas tudi veliko srečnejši, zado-voljnejši in uspešnejši. »hvaležni ljudje so kakor rodovitna zemlja: kar so prejeli, povrnejo stokratno.« (avgust von kotzebue)

Besedilo in fotografija: Vito muhič

farcry3

Ste mlad fant, ki rad uživa življenje. S prijatelji se kopate in zabava-te na tihomorskih otokih. Vmes še radi skočite s padalom, ker ljubite adrenalin. ne pozanimate se, kam boste doskočili, zato vas ugrabijo novodobni pirati. iz lesene kletke vas reši starejši brat, ki je bil vojak, vendar mu to ne pomaga, ker ga kmalu ustrelijo. znajdete se sami na otoku, vaši prijatelji so zaprti in za njih zahtevajo odkupnino, vi pa se lotite njihovega reševanja. počasi se spremenite v tihega lovca ali tako imenovani ubijalski stroj. še rambo bi vam zavidal. far cry sledi svoji tradiciji grafične naprednosti na področju prvoosebnih strelskih iger, pri tem pa še bolje od prejšnjega dela razvije model peskovnika. na otoku opravljate klasične misije reševanja lokalnih težav, z lokom (kot rambo!) lovite od srn do azijskih tigrov in medvedov, pri čemer tudi pirati dobijo dozo puščic, z nožem kot plačanec ubijate vojaške po-veljnike, se igrate arheologa med starodavnimi templji in japonskimi utrdbami iz druge svetovne vojne, pri tem pa s pisano zbirko strelne-ga orožja deratizirate piratsko zalego. Seveda strelska ekstravagan-ca ne gre brez slavnega ak-47, vendar ta zbledi ob drugi izbiri so-dobnih različic ognjenih palic, na katere lahko damo dušilce in merke. lahko jih tudi pobarvamo s kamuflažnimi barvami in jih tako še raje uporabljamo. igra nam da svobodo pri izražanju svojih uničevalnih potencialov in podpira različne pristope reševanja »težav«. zgodba sledi konceptu od bedaka do junaka in s tem v nas prebudi vpraša-nje, ali bi bili res tako pogumni, če bi se nam v resničnosti zgodilo ne-kaj podobnega. Vredno poskusiti, toda le skozi igro.

Aljaž peček

StenčaS razVedrilo

IME AM.PREDSED.REAGANA

ZVRSTSODOBNEOPTIČNE

UMETNOSTI

POGANJEKNA DREVESU

NEURJEZ NALIVOM

PREBIVALCIIMENA

OB SOTLI

ARABSKODRAŽILNO

NASLADILO

ROBNIELEMENT PRI

PLOČNIKU

POHIŠTVOKAKEGA

PROSTORA

NAPOTEK,SVET

TEŽKESANJE

IME ŠP.IGRALKESASTRE

Avtor:Vladimir

MilovanovićNAJETO PERO

SESTAV-LJAVEC

SLOVARJA

ŽENSKA, KITIHOTAPI

IMEKOŠARKARJA

LORBKA

JAMAJŠKITEKAČ(USAIN)

IZVIR

HČERKA

OGNJENIKNA SICILIJI

NATAKAR,STREŽAJ NA

LADJI ALILETALU

GORLJIV PLIN

PRODAJALECNA SEJMU

LIRSKOPESNIŠTVO

IME IGRALCASEVERJA

PRIPRAVAZA ZAŠČITO

MEDNAROD.LETALIŠČEV CHICAGU

KOŽNOVNETJE

ARGON

IVAN SIVEC

ZOB ZAMLETJEHRANE

KMEČKOVOZILO

HLEVZA RACE

ZVEZDAREPATICA

SLOV.DESKARKA

(CILKA)

NEVEZANAPISANABESEDA

OČKA, ATI

GL. MESTOITALIJE

PRITOK SAVEV MEDVODAH

KRAJ PODKRAŠKIMROBOM

GL. TEKOČINA

ŠPANSKINOGOMETAŠ

(SERGIO)

SL. PISATELJ(IVAN)

OTOK VKORNATIH

NEPTUNIJ

ŽENINPARTNER

T(O)N

KROŽNOCESTNOKRIŽIŠČE

SIMON AŠIČ

ZLATENICAAM. IGRALKA(CAMERON)

VEČJAVOKALNA ALIINSTRUMEN-

TALNASKLADBA

GL. MESTOGANE

generalštabSlovenSkevojSkeznovooznako

novi znak generalšta-ba Slovenske vojske predstavlja tradicijo iz časa osamosvajanja re-publike Slovenije in sim-bolno združuje gšSV, ki je imel oznako pokonč-nega meča, in povelj-stvo sil Slovenske vojske, ki je imelo za svoj znak karantanskega panter-ja. V oznaki so tudi tri-je prepleteni tetraedri, ki ponazarjajo simbol slo-venstva, in sicer triglav, tankovske ovire iz leta 1991 med osamosvoji-tveno vojno ter takratno povezanost Slovencev v boju proti jugoslovanski armadi.

pokroviteljtekomovanjageneralštab SV

organizatortekmovanjazveza slovenskih častnikov

izvajalcitekmovanjaobmočno združenje Slovenskih častnikov Velenje v sodelovanju s Slovensko vojsko in golte d. o. o.

pravilatekmovanja1 krajinčastekmovanja

tekmovanje bo na smučiščih golte 16. februarja 2013.2 vrstatekmovanja

državno prvenstvo v smučanju in streljanju:— smučanje bo na progi beli zajec. proga je dolga 1350 metrov

z višinsko razliko 205 metrov;— streljanje bo z malokalibrsko puško na razdalji 30 metrov,

položaj ležeči z roke, pet strelov, za oceno trije najboljši zadetki. ocena: vsaka točka (največ 30 točk) je vredna 0,5 sekunde in se odšteje od rezultata smuka. puške zagotovi organizator.

3 pravicaudeležbetekmovanje je ekipno. nastopajo lahko podčastniki oziroma podčastnice in častniki oziroma častnice enot in poveljstev SV ter člani zSč. Vsaka organizacija lahko prijavi ekipo s tremi tekmovalci in enega spremljevalca oziroma rezervo. tekmuje se v športni opremi, ekstremne karving smuči niso primerne.prijavnina: 25 evrov za udeleženca, plačilo ob dvigu startnih številk.

4 prijaveprijave lahko pošljete na naslov: ozSč Velenje, kopališka 3, p. p. 77, 3320 Velenje, ali na elektronski naslov: velenje.castniki@gmail.com, v pdf-formatu, podpisano in ožigosano, do torka 12. februarja 2013 do 14. ure. kontaktna oseba: rudi ževart, telefonska številka: 041/518 225. V prijavi navedite območno organizacijo zSč oziroma enoto ali poveljstvo SV, priimek in ime, leto rojstva ter telefon kontaktne osebe.

5 žrebanjestartnihštevilkžrebanje bo 12. februarja 2013 ob 18. uri v prostorih doma obrambe v klubu častnikov in veteranov, kopališka 3, Velenje.urniktekmovanjaStart tekme je na zgornji postaji žičnice Stari stani ob 10. uri. po prihodu na cilj smučanja sledi streljanje z malokalibrsko puško. ogled proge je od 9.00 do 9.45.

6 razglasitevrezultatovrazglasitev rezultatov bo uro po končanem tekmovanju na terasi hotela golte.nagrade— zmagovalna ekipa dobi prehodni pokal zveze slovenskih

častnikov;— prve tri ekipe dobijo pokal v trajno last, tekmovalci pa kolajne;— najstarejša ekipa dobi pokal in kolajne;— najboljša ženska ekipa dobi pokal in kolajne.

7 zavarovanjeudeležencevVsak tekmovalec tekmuje na svojo odgovornost. Vsi udeleženci prireditve so zavarovani skladno z zavarovanjem golte d. o. o.

obveStilazaprijavljeneprevzem startnih številk in vozovnic za gondolo ter žičnico je od 7. ure do 8.30 na spodnji postaji gondolske žičnice golte v žekovcu. za vse udeležence je zagotovljen topli obrok.

predsednik zSč albin gutman, generalpodpolkovnik

RAzpIS 19. DRžAVNEgA

pRVENSTVA SLOVENSKIh

čASTNIKOV IN pODčASTNIKOV

V SmUčANjU IN STRELjANjU

gOLTE 2013