11.11.2008

1

SIMPTOMI IN ZNAKI DUŠEVNIH MOTENJAleš Kogoj

����������������

Vsebina

Znaki duševnih motenj1

Kaj nam povedo?2

Kaj lahko ukrenemo?3

Primeri4

����������������

Simptomi in znaki

� Motnje zaznavanja� Mišljenja� �ustvovanja� Inteligentnosti� Spomina� Zavesti� Potreb� Hotenja� Predstav� Pozornosti� Motorike� Govora in izražanja

����������������

Motnje zaznavanja

Zaznavanje

-

+�Halucinacije� Opti�ne� Slušne� Gustatorne� Olfaktorne� Cenesteti�ne� Hapti�ne� Ravnotežnostne

� Disopsije� ...

� Psihogene � Anestezija, hipo-

����������������

Motnje zaznavanja

Vidne

IluzijeDisopsije,fotomi

� Hipnagogne, hipnopompne

� Elementarne� Scenske� ...

����������������

Prisluhi

� Slišala je, da nekdo trka po vratih, vendar ni bilo nikogar. Tudi po podstrehi je nekdo hodil.

11.11.2008

2

����������������

Prisluhi

� Vsak �lovek ima dva duha. Angel je na levi strani, demon pa na desni strani. V�asih se glasovi pogovarjajo med seboj. Prvi demon direkt pove:”Kaj je, kaj je?” Pa se pogovarjajo in en re�e:”To je en pes”. Grozi mu, da ga bodo ubili.

����������������

Prisluhi

� Zmeraj sliši glasove, ki ji ukazujejo, npr. da mora svojega o�eta, ki je na smrtni postelji, s sekiro ubiti; da ne sme jesti, da mora žganje piti, hišo zažgati, pod avto sko�iti. Obupno je, ko se mora stalno kregati s temi glasovi.

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

����������������

Cenesteti�ne, hapti�ne halucinacije� Starejša bolnica je bila pregledana pri

dermatologu zaradi nepojasnjenih kožnih sprememb. Predpisano mazilo ni ni� pomagalo.Kasneje pove, da ji iz kože lezejo �rvi�ki. V trebuhu ima trakuljo, ki ji povzro�a težave. �uti kako se premika.Po za�etem zdravljenju pove, da je trakulja še v trebuhu, se je pa skrila zadaj za jetra in sedaj miruje.

����������������

Gustativne halucinacije

� “Danes sem strežajki dala robec in jo prosila, naj ga izro�i pošteni osebi, da ga kemi�no preiš�ejo. Jaz sem zra�no krmiljena z vsemi snovmi. Najbolj arzenik, sol, fosfor. Potem dobivam zra�no neko grenko sol, to sem danes �utila. Mislila sem, da se mi bo želodec obrnil.”

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

����������������

Motnje zaznavanja-posledice

� Vznemirjenost� Nezaupljivost� Nasilno vedenje

� Heteroagresivno� Avtoagresivno

� Pasivnost, hipobulija� Bizarno vedenje� Socialne posledice

����������������

Motnje zaznavanja-možnosti

� Zdravljenje � Simptomatsko – antipsihotiki� Vzro�no

� Halucinogeni� Jatrogeni vzroki

� Orientacija v realnost?

11.11.2008

3

����������������

Motnje mišljenja

� Vsebinske� Formalne

����������������

Vsebinske motnje mišljenja

� Blodnje� Prevalentne ideje� Prisilne (anankasti�ne) misli

� Obsesije� Kompulzije� Fobije

����������������

Blodnje

Veli�inske

Depresivne

Nihilisti�ne

Eroti�ne

Ljubosumnostne

ReligioznePreganjalne

Nanašalne

����������������

Depresivne blodnje

� Pred �asom je �util pritisk v žli�ki. Prepri�an je, da ima raka, ker ne more požirati. Vsaj dva tedna, �e ne cel mesec ni odvajal blata. Opravil je številne preiskave, ki pa niso pokazale organske ovire. Prepri�an je, da mu zdravniki prikrivajo dejansko stanje.

����������������

Nihilisti�ne blodnje

� Najraje bi umrl. Ne more ve� jesti, niti ne piti, ker mu vse zastaja v telesu, ne more dihati. Nima želodca in spodnjega dela trupa. Ima ob�utek, da bo cel oddelek smrdel zaradi njega. Obtožuje se je, da je vse uni�il, da bodo zaradi njega vsi bolniki ostali brez zajtrka, še hoditi ne morejo ve�.

����������������

Preganjalne blodnje

� Medtem, ko je bil v bolnišnici zaradi akutnega miokardnega infarkta, sta mu žena in sin pobrala en milijon SIT ter dokumente. Nameravala sta ga tudi umoriti. V �aj iz borovnic dala neka zdravila, pa tudi arzen. Namenoma mu kuha napa�no hrano, osemkrat sta ga že zastrupila.

11.11.2008

4

����������������

Ljubosumnostne blodnje

� Zasledoval je ženo v prepri�anju, da ima druge moške. Ko je prišel domov, je bil na obisku njegov najboljši prijatelj, star 85 let. Sumi, da je prišel zaradi žene. Doma ima puško, a jo je skril, ker se je bal, da bi jo žena uporabila. Zadnji mesec se je slabo po�util, ve�krat je bruhal. To bi lahko bilo tudi od hrane. Postal je fizi�no nasilen do žene, grozil je družinskim �lanom in sosedom.

����������������

Prisilne misli

� Premišljevati mora nesmiselne stvari: zakaj je potrebna šivanka, koliko denarja je porabila v trgovini, koliko ji ga je še ostalo, kaj moški potrebuje pri jutranji toaleti. Stavek, ki ga prebere, mora ponovno prebrati, prešteti �rke, besede, pojme. �eprav je perilo že dobro zlikano, ga mora še in še likati, �eprav se boji, da ga bo zažgala. Dejanjem se ne more upreti. Spravljajo jo v obup, razmišlja o samomoru.

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

����������������

Kompulzije

� Na pregled se pripelje z avtomobilom, saj bi za kratko pot peš potreboval 3 ure. �e sre�a �loveka, se mora za njim obrniti, ne samo enkrat, temve� ve�krat. Pri tem se mora izogibati števil 1, 3, 5, 7, 12, 13. Povpre�no se ozre 42-krat. V zvezi s kako mislijo mora brcniti kamen in ga nato brcniti toliko in tolikokrat, na koncu pa mora spet ležati enako, kot je na za�etku.

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

����������������

Formalne motnje mišljenja

� Vrvežavost � � Zavrtost� Zadrga� Upo�asnjenost� Perseveracija� Dolgoveznost� Lepljivost� Inkoherentnost� Disociiranost

Nominalna afazija

11.11.2008

5

����������������

Perseveracije

����������������

Disociiran duktus

� “V Ljubljani se je zrušil svet ... jaz sem velik revež ... gre za fickovo deželo ... namesto zamaška imamo omaške ... to je teorija ovisus per popinum ... to je pregled prek kr�me Figabirta ... gre za kr�ne žile ... mati jih res ima ... da vidite, kaj se pravi svetega Duha klicati ...”

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

����������������

Disociiranost, neologizmi

� “Od tistega �asa, ko je bil zrod-prezrod, rod-prerod, sesvetov, Mura v morje, Prekmurje, razumete, za�etke veke vekov, kraj pa Prekmurje ob Murje, no, pa kako se je zrodilo prezrodilo pa rodilo prerodilo sesvete, kaj je na svetu, razumete ...”

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

����������������

Motnje �ustvovanja

� Tesnoba, zbeganost (grozavost)� Fobija� Depresija� Evforija, ekstaza� Razdražljivost� �ustvena tenaciteta (vztrajanje)� Labilnost, inkontineca� Apatija (otopelost), splitvitev, togost� Ambivalenca� Paratimija, paramimija

����������������

Depresija

� Življenje je postalo zoprno. Službo je sicer še opravljal, vendar s težavo. K delu se je moral prisiliti. Tudi doma ni ve� imel veselja. Otroke popestuje le, ko se spomni, da je to dolžan. Potenca mu je opešala, z ženo nimata ve� odnosov. Prave žalosti ne �uti, le hudo skrb, kaj bo z družino, �e bo ostal tak. Spomin ga zapuš�a, spanje ima slabo. Pogosto premišljuje o samomoru.

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

11.11.2008

6

����������������

Manija

� Zbolela je za angino. Po treh dneh je, še vedno z vro�ino, šla v kino in je pohajkovala. Sposojala si je denar. Kupovala je keramiko, servis za �rno kavo, likerje, vino. Zdoma je ostajala pozno v no�. V eni no�i je spila liter vina, vso no� prepevala in še naslednji dan.

Mil�inski L. Psihiatrija, 1986

����������������

Motnje �ustvovanja-posledice

� �ustvovanje-videz� Pasivnost, hipobulija� Hiperaktivnost

� Konstruktivna� Finan�ne posledice

� Nasilno vedenje� Heteroagresivno� Avtoagresivno

����������������

Motnje �ustvovanja-možnosti

� Zdravljenje � VKT� Antidepresivi� Antipsihotiki� Stabilizatorji razpoloženja

����������������

Motnje inteligentnosti

Upad

Psevdo-

Primarni-Duševna

manjrazvitost

Sekundarni-Demenca

Blaga (KS=9-12 let) (IK=50-69)

Zmerna (6-9 let) (IK=35-49)

Huda (3-6 let) (IK=20-34)

Globoka (0-3 let) (IK=0-19)

����������������

Psevdodemenca����������������

Psevdodemenca

� Ima tri otroke, ki so na fakulteti. En sin je umrl star 9 let. Rada bi si skuhala, vendar �isto vse pozabi, kot bi bila nekakšna luknja pred štedilnikom. Ne upa se peljati z avtobusom, ker ne ve, kje naj bi izstopila.Dnevi v tednu: torek, ponedeljek, petek, sreda, �etrtek, sobota, nedelja.20 – 2 = 22; 2 + 3 =5. Ne zna poimenovati prstov rok, poimenuje pa svin�nik in uro. Datum je 15.02.2003, ponedeljek (16.03.2004, torek).KPSS = 9

11.11.2008

7

����������������

Demenca

� 86 letni bolnik je že ve� mesecev zbegan, bega od doma, pono�i ne spi, hodi gor in dol.

� Pove, da živi z ženo in mamo, ima tri sinove, ki so stari 10 in 20 let. Rojen je bil leta 1911 in ima torej sedaj nekaj ve� kot 20 let. Nikoli ni bil kaznovan in da verjetno ravno smrtne kazni ne bo dobil. Hotel je le pogledati skozi okno, pa so za�eli vpiti in so kar prišli.

����������������

Motnje inteligentnosti-posledice� Oslabljena kontrola impulzov, afektov� Neposredno izražanje �ustev� Manjša toleranca za frustracije� Motori�ni nemir � Razburljivost� Pasivnost� Odvisnost� Plašnost, negotovost, nizko samovrednotenje� Zavore socialnih stikov� Pozornost, utrudljivost

����������������

Motnje inteligentnosti-možnosti

� Prilagojeno razvijanje možnosti za kar najbolj samostojno življenje� Prizadetost - zahtevnost� Motiviranost� Spodbude iz okolja� Sodelovanje bližnjih

����������������

Motnje inteligentnosti-možnosti

� Obravnava v umirjenem, sproš�enem okolju� Strukturirano, predvidljivo okolje� Enostavna, jasna navodila� Vznemirjenost

� Brez odlašanja, takoj ko je potrebno� Vzroki� Primum non nocere

����������������

Motnje spomina

� Spomin� Pomnjenje / priklic

����������������

Model spomina

11.11.2008

8

����������������

Kratkoro�ni spomin����������������

Dolgoro�ni spomin

Dolgoro�ni spomin

Eksplicitni, deklarativni

Semanti�nipomen besed

Epizodi�nidogodki

Implicitni, nedeklarativni

Proceduralnidejavnosti:

fizi�ne, duševne

����������������

Dolgoro�ni spomin����������������

Motnje spomina

Motnje spomina

����������

Amnezija•Retrogradna•AnterogradnaKonfabulacije

Benigna pozabljivost

•Amnezi�ni sindrom•TGA•Blackout•Psihogene ...

����������������

Amnezija

��������

����������������

Disociativna amnezija

� 21-letni moški ob sprejemu v bolnišnico (zaradi bole�in v hrbtu) ni vedel svojih osebnih podatkov in tudi ni�esar iz svoje preteklosti. Spomnil se je le, da je bil zaposlen kot kurir. Kljub temu je poznal imena znanih športnikov in politikov. Ko so ga obiskali svojci, jih ni prepoznal. Epizoda fuge se je za�ela štiri dni pred tem po pogrebu starega o�eta in je spontano izzvenela dan po obisku svojcev.

11.11.2008

9

����������������

TGA

� 74-letna gospa je skuhala kosilo, popoldan pa se ni ve� spomnila, kaj je pripravila. Tudi druga hišna opravila, ki jih je opravila v opoldanskih urah, je sproti pozabila. Poti v bolnišnico se ni spomnila, �eprav se je jasno zavedala, da je v bolnišnici, a ni vedela zakaj.

� Dogodkov v oddaljeni preteklosti se je dobrospomnila, brez težav se je npr. spomnila rojstnih datumov svojih h�era.

����������������

Motnje zavesti

� Kvantitativne� Omoti�nost� Somnolenca� Sopor, stupor� Koma

� Kvalitativne� Zamegljenost, zmedenost� Zamra�enost� Delirij� Akineti�ni mutizem

����������������

Motnje potreb

� Spanja� Hranjenja

� Anoreksija, bulimija, koprofagija, pika...

� Odvajanja � Enureza, enkopreza

� Spolnosti� Ekshibicionizem, fetišizem, ...

� Medosebnih odnosov

����������������

Motnje hotenja

� + hiperaktivnost, interesi, volja� - hipobulija (brezvoljnost),

����������������

Motnje hotenja

� Stupor� Psihogeni� Katatonski

� Katatonija� Stupor� Voš�ena upogibljivost� Avtomatija na ukaz� Negativizem

� Zaposlitveni nemir� Perseveracije, stereotipije

����������������

Motnje predstav

� Deja vu� Kot že doživeto

� Jamais vu� Kot nikoli doživeto

11.11.2008

10

����������������

Motnje motorike

� Miši�na napetost� Kr�i

� Grafospazem, spasti�ni tortikolis ...

� Tiki� Gilles de la Tourette

� Tremor� Pareze, paralize

� Astazija, abazija ...

� Konvulzije� Psihogene ...

����������������

Motnje pozornosti

� Usmerjanje, aktivna pozornost� Spontana, pasivna pozornost

� Odkrenljivost

����������������

Motnje govora in izražanja

� Afazija� Motori�na (Broca)� Senzori�na (Wernicke)

� Parafazija

� Mutacizem� Odgovarjanje mimo

� Psevdodemenca� Demenca� Psihoze

����������������

Zaklju�ek

� Spremenljivost znakov duševnih motenj v �asu� Prepoznavanje simptomov duševnih motenj je

pogoj za pravilno ukrepanje