Doc. dr. Drago PaPler

Muzejski večer 9. marca 2017 v Ulirchovi hiši v Kranju je bil posvečen predstavitvi knjige

doc. dr. Draga Paplerja »Elektro Gorenjska in osa-mosvojitvena vojna leta 1991« s podnaslovom »Pomen elektroenergetske infrastrukture in ele- ktroenergetikov kot civilne strukture v prizadeva-njih in boju za samostojno državo«. Kot organiza-tor dogodka je udeležence pozdravila direktorica Gorenjskega muzeja Kranj mag. Marjana ŽIBERT. Sodelovala sta tudi pričevalca takratnega časa, zdajšnji predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan LUSKOVEC in direktor med leti 1980–2003 mag. Drago ŠTEFE, ki je v recenziji med drugim zapisal, da je bila električna energija naj-pomembnejši infrastrukturni del in zato je bil ta del tudi prvi poklican k ukrepom proti objektom armade.

Na muzejskem večeru o knjigi

ELEKTRIKA KOT OROŽJE V OSAMOSVOJITVENI VOJNI

»Elektrika je postala orožje. Pomenila je pritisk na vojsko kot prvi in učinkoviti ukrep civilne

strukture. Tudi knjiga je orožje s svojim poslanstvom in z dokumentarno vsebino pričevanj

sopotnikov preteklega usodnega, a odločilnega časa. Prinaša pa tudi sporočilo za sodobnike,

ki bodo spoznali širino celovitega delovanja in posledice, ki nastajajo ob nepravičnem

poseganju v strukture sistema,« je avtor doc. dr. Drago Papler zapisal v uvodniku knjige.

Mag. Bojan Luskovec je izrazil veselje ob izidu nove knjige. »Hvala avtorju in strokovnjaku doc. dr. Dragu Paplerju, ki je skrbno zbiral in uredil do-godke, ki so zaznamovali naše ravnanje v prete-klosti. Z njimi je nam vsem na poseben način utrl pot v prihodnost. Naj nam bo v ponos, da smo delček nacionalne zgodovine soustvarjali tudi zaposleni Elektro Gorenjska.«

Kljub strahu so drzno in požrtvovalno opravili svojo dolžnost

V knjigi je na 151 straneh, v 10 poglavjih in s 143 slikami, opisana izjemna vloga elektrodistri-bucijskega podjetja pri naporih za uresničitev osamosvojitve Slovenije pred petindvajsetimi leti. Prikazane so okoliščine tistega časa. V njej so pričevanja očividcev in udeležencev, ki pri-povedujejo o svojih dejanjih, občutkih, tvega-njih, stiskah, negotovosti. Udeleženci dogajanj, ob kasnejšem umirjenem pripovedovanju, ne prikrivajo, da jih je bilo marsikdaj zelo strah, a so kljub temu drzno in požrtvovalno opravili svojo dolžnost.

Knjigo sem napisal, da opozorim na stisko»Z dokumentarno raziskavo sem želel zabe-

ležiti zgodovinska pričevanja, zbrati in dokume- ntirati avtentično gradivo, ga obdelati ter objavi-ti. Z zbiranjem gradiva sem pričel leta 2001, ko sem opravil pogovore s ključnimi udeleženci z območja Gorenjske, in zaključil ob 25-letnici osamosvojitve.

Knjiga je dokumentarni zapis pričevanj udele-ženih zaposlenih iz Elektra Gorenjska kot civilne družbe in predstavlja njihov prispevek pri osa-mosvojitvenih procesih države Slovenije.

Gost muzejskega večera doc. dr. Drago Papler in direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana Žibert

Foto: Rafko Bešič

ELEKTROENERGETIKA

EGES 2/201732

Knjigo sem napisal, da opozorim na stisko, ki so jo doživljali elektroenergetiki, ko so dobili zah-tevno nalogo, ki so jo morali izvršiti. Odločno so se podali v neznane in nepredvidljive situacije ter izpolnili pričakovanja. Ohranjen je živ spomin ne-posrednih udeležencev in verodostojen vir tudi za zgodovinarje,« je med drugim v govoru dejal avtor knjige doc. dr. Drago PAPLER in se zahvalil recenzentoma mag. Dragu Štefetu, nekdanjemu direktorju Elektra Gorenjka in Zvonetu REŠKU iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kranj ter mag. Bojanu Luskovcu, pred-sedniku uprave Elektra Gorenjska za podporo pri izdaji knjige.

Elektrika je bila prvi in učinkovit ukrep civilne strukture

V nadaljevanju je doc. dr. Drago Papler na predavanju z naslovom »Elektrika kot orožje v osamosvojitveni vojni leta 1991« orisal takratne dogodke.

Dejal je, da ima knjiga med drugim namen za nadaljnjo razpravo spodbuditi razmišljanje o po-menu elektroenergetske infrastrukture in s kva-litativno analizo raziskovalnih vprašanj oprede-liti dejavnike družbeno odgovornega podjetja. Pripravljen se je odzvati pri razširitvi raziskave na znanstveni nivo pri obravnavi širšega konteksta elektroenergetike. Tako je mogoče sedaj čas za odločitev o nadgradnji raziskave z uporabo me-todologije in analizo …

V Vojnomirovi dvorani Ulirchove hiše v Kranju so se zbrali številni veterani vojne za Slovenijo. V razpravi je z vidika povezav lokalne skupnosti, uprave za notranje zadeve in vojaških enot ter pomoči za civilno prebivalstvo orisal odlične do-godke nekdanji župan Kranja Vitomor GROS.

Če parafrazirano znani citat Bertholda Brechta »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke«, lahko glede na tematiko muzejskega večera utemeljeno re-čemo: »Elektrika je orožje, le izklopiti jo je treba,« je zaključila muzejski večer Jelena JUSTIN, vodja programa v Gorenjskem muzeju.

Opravljena odgovorna nalogaAnton Rešek je v recenziji knjige zapisal:

»Pripravljen dokumentarni zapis s pričevanji de-lavcev Elektra Gorenjska o dogodkih v okviru osamosvojitvenih procesov v letu 1991 je eden redkih, če ne celo edinstven primer v slovenskem prostoru, ki na zelo nazoren in avtentičen način opisuje najvažnejše dogodke v podjetju, ki je bilo na Gorenjskem zadolženo za distribucijo električ-ne energije tudi v času agresije na Slovenijo.

Elektro Gorenjska kot eno izmed podjetij dr-žavnega pomena je imelo v pripravah in v času odpora na agresijo enot Jugoslovanske ljudske

Jelena Justin, vodja programa Gorenjskega muzeja je organizirala in povezovala muzejski večer ter prebrala odlomke recenzij o Paplerjevi novi knjigi, s katero je zaokrožil ducat strokovnih knjig s področja energetike in ekonomijeFoto: doc. Drago Papler

Recenzent knjige mag. Drago Štefe, nekdanji direktor Elektra Gorenjska je spregovoril o napetih situacijah za gorenjsko elektrodistribucijo v letu 1991 in podpori Paplerjeve ideje

pred 15 leti o vsebinski zasnovi dokumentarne raziskave in zapisov zgodovinskih pričevanjFoto: Rafko Bešič

Govor in nadaljnje predavanje doc.

dr. Draga Paplerja Elektrika kot orožje v

osamosvojitveni vojni leta 1991

Foto: Rafko Bešič

ELEKTROENERGETIKA

EGES 2/2017 33

armade (JLA) na vitalne objekte po komaj rojeni Republiki Sloveniji zelo pomembno nalogo. Vsi pisci spominov, predvsem pa avtor, so sprejeli odgovorno nalogo, da so po 25 letih uspeli po arhivih izbrskati vse pomembne zapise in jih obli-kovati v pregledno obliko, ki bralcu na enostaven način ponudi opis najpomembnejših dogodkov na večjem delu Gorenjske.

Posebno mesto predstavljajo opisi direktnih akcij, ki so se odvijale dobesedno pred očmi agresorskih vojakov, v nekaterih primerih pa ob njihovi neposredni navzočnosti in pod grožnjo uporabe naperjenega orožja. Pomemben delež v zapisu predstavljajo tudi fotografije, ki še dodat-no argumentirano poudarjajo izvedene akcije posameznih delavcev Elektra Gorenjska.

Avtor v začetku opiše ustroj podjetja, vendar samo toliko, kot je potrebno za razumevanje izvajanih nalog v celostni strukturi razvejane-ga sistema distribucije električne energije po Gorenjski. Zelo pomembna je bila že predpripra-va na možne situacije, ki bi se kot potreba poja-vile v času izvedbe oz. realizacije načrta odpora civilnih struktur proti agresorju. Podjetje je imelo izdelane ukrepe oziroma načrte za pripravljenost, za mobilizacijo in za delovanje v vojni. Vsi pisni dokumenti so bili tudi različno barvno označeni za lažje in hitrejše odkritje ter oddajo v uporabo. Takrat se je veliko gradilo tudi na zaupanju kot pomembnem elementu, ki ga danes, žal, marsik-je pogrešamo.

Ne želim manipulirati ali primerjati izvajanje nalog posameznikov ob nastalih izpadih ele- ktrične napetosti, ki so se v preteklosti dogajali ob slabih vremenskih razmerah, pa vendar so se prav te in podobne izkušnje s pridom uporabile pri izvajanju začrtanih ukrepov pripravljenosti. To se je izvajalo ravno obratno; prekinitve dobav električne energije posameznim vojašnicam in drugim vojaškim objektom so se namreč izvajale načrtno s ciljem onemogočanja delovanja enot JLA. Avtor pravilno ugotavlja, da je imela elek-troenergetska infrastruktura pomembno vlogo z vidika pritiska na JLA. Istočasno so bili ukrepi izklapljanja elektroenergetskih naprav v veliko pomoč tudi enotam Teritorialne obrambe in milice.

Čeprav je bilo podjetje po liniji vodenja in od-ločanja o uporabi ustreznih ukrepov za oviranje in onemogočanje delovanja JLA odgovorno re-publiški koordinaciji, je bilo v veliko primerih zelo uspešno tudi sodelovanje na regijskem nivoju, kjer je posamezne ukrepe določala tudi koor-dinacijska podskupina za Gorenjsko, ki je imela neposreden nadzor nad situacijo in je lahko ta-koj usmerila potrebne ukrepe tja, kjer je bilo to v

Mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektro Gorenjska Foto: Marjanca Jeglič

Udeleženci muzejskega večera, 9. marca 2017 v Ulirchovi hiši v Kranju Foto: Marjanca Jeglič

Avtor in predavatelj doc. dr. Drago Papler v Gorenjskem muzeju Foto: Marjanca Jeglič

ELEKTROENERGETIKA

EGES 2/201734

danem trenutku najbolj potrebno. Tako sodelo-vanje je bilo uspešno tudi zaradi zaupanja v ljudi, zaposlenih na ključnih položajih, ki so velikokrat izpostavljali svoja življenja za uresničitev zadanih nalog.

Prav izpostavljenost posameznika kot držav-ljana nove države Slovenije, ki je imel pred seboj samo vidik boriti se proti agresorju z znanjem in ne z orožjem, je bila do sedaj vedno premalo ce-njena in opisana v junaških in odločnih dejanjih, ko je šlo za pravično stvar. In tu, na Gorenjskem, tako kot tudi drugod po Sloveniji, so se posa-mezniki izredno izkazali s svojim znanjem, po-gumom in tudi iznajdljivostjo, ki je bila večkrat potrebna, da se je agresorju na vsakem koraku dokazovalo, da ni zaželen na slovenskih tleh. Agresor je aktivnosti delavcev Elektra Gorenjska občutil na karavlah na avstrijsko-slovenski meji, v vojašnicah po Gorenjski, torej vsepovsod, kjer je do junija 1991 sobival z nami. Delavci so bili požrtvovalni tudi pri hitri odpravi poškodb, ki so nastale ob napadih letal JLA na oddajnik RTV Krvavec, na Brnik ter na karavanškem platoju. Vsa popravila so se izvajala pod psihozo ponovnega napada in so bila kljub temu kakovostno izvršena.

Delavci Elektra Gorenjska so bili ob svojih rednih delovnih obveznostih, ki so jih morali izvajati po območjih pod nadzorom agresorja, tarča pritiskov, groženj in tudi fizičnih napadov, vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Republike Slovenije 25. oktobra 1991. leta. Ob takih neljubih dogodkih se je marsikdo lahko zamislil, kako in kaj spremeni do nedavna lojalnega sogovornika (pripadnika JLA) v popolnoma drugega človeka, sovražnega do vsega slovenskega.

Pričevanja udeleženih zaposlenih iz Elektra Gorenjska in celotne civilne družbe je dokume- ntaren zapis kot pomemben prispevek pri osa-mosvojitvenih procesih v času od 1990. do 1991. leta. Avtor je v dokumentarnem zapisu zajel vsa najpomembnejša dejanja z Gorenjske in zaključil z opisom dejavnosti, ki se izvajajo danes, 25 let po osamosvojitvi, skupaj z ustreznimi veteran-skimi organizacijami, ki z različnimi oblikami pri-kazovanja takratnih dogodkov skušajo ohranjati spomin na del zgodovine, ki je bil kot dolgoleten cilj uresničen s skupnimi močmi oboroženega in neoboroženega dela državljank in državljanov Republike Slovenije.«

20. stoletje je bilo stoletje elektrike, to je žlahtne energije, ki je pognala gospodarski in družbeni razvoj, je dejal predavatelj na muzejskem večeru doc. dr. Drago Papler Foto: Marjanca Jeglič

Direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana

Žibert, avtor doc. dr. Drago Papler in vodja

programa Gorenjskega muzeja Jelena Justin

Foto: Gorenjski muzej

ELEKTROENERGETIKA

EGES 2/2017 35

Dokumentirana pričevanja prelomnega časaMag. Dago Štefe je v recenziji knjige zapisal:

»Dokumentarni zapis me je popeljal v čas osa-mosvojitvene vojne. Bilo je precej tvegano, am-pak vsi, ki smo bili v to vpeti, smo ohranjali po-končno domoljubno držo. K sreči ni bilo hujših ukrepov, skrbi in strahu pa tudi ni bilo malo.

Elektro Gorenjska je bilo eno izmed podjetij državnega pomena, zato smo imeli natančno izdelane obrambne priprave za vse pomembne faze, ki bi prišle v poštev v izrednih situacijah. Seveda je bila situacija ob začetku vojaškega po-sega JLA v popolnem nasprotju z obrambnimi pripravami, pri katerih je imela JLA glavno vse-binsko nalogo.

Vedeli smo, da bo naša glavna naloga ovirati JLA pri možnem izvajanju njihovih nalog. Naša elektroenergetska infrastruktura je imela najpo-membnejšo vlogo v normalnem delovanju nji-hove infrastrukture. Tako je bilo mogoče izvajati hud pritisk na njihovo ustaljeno delovanje v vo-jašnicah in ostalih njihovih objektih.

Odgovorni smo bili republiški koordinaci-ji, operativno pa tudi skupini na Gorenjskem. Naša razdelilna transformatorska postaja (RTP) Zlato polje, ki je napajala ves kompleks vojašnic, je bila najbližja strateška točka v bližini vojašni-ce. Zato je bila posebno močno branjena. Izdal sem tudi nalog, da pomagamo v vseh možnih ozirih Teritorialni obrambi v prizadevanju, da ta strateška točka najbolje opravi svojo pomembno nalogo.

Električna energija je bila najpomembnejši infrastrukturni del, zato je bil tudi prvi poklican k ukrepom proti objektom JLA. Prav zaradi tega smo bili energetiki prvi civilisti, ki smo bili pod

DOSTOP DO E-KNJIGEVsi, ki jih zanima knjiga, posredu-

jemo spletni naslov do elektronske knjige:

http://www.elektro-gorenjska.si/resources/files/pdf/knjige/

DP_knjiga_za_web.pdf

in

http://www.gek.si/gradiva/Knjiga_Elektro_Gorenjska_in_

osamosvojitvena_vojna_1991.pdf

hudim pritiskom vodstva JLA, da takoj ukinemo naše ukrepe. Nasprotno, mi smo ukrepe stopnje-vali in za sebe lahko rečem, da sem bil deležen hudih groženj in pritiskov.

Naši operativni monterji so opravili vse obra-tovalne manipulacije in tudi ko je bila ogrožena njihova osebna varnost, niso klonili. Marsikje so morali izklapljati objekte na mestih, ki so bili oddaljeni od vojaških objektov, in potem z obra-tovalnimi posegi priklopiti določene dele omrež-ja, ki je napajalo naše odjemalce. Izkazali so se s svojim pogumom v zavesti, da gre za pravično stvar.

Da to veliko dejanje naših ljudi in večine slo-venskega življa ne bi prišlo v pozabo, sem že leta 2001 kot družbeno odgovorno podjetje imeno-val dr. Draga Paplerja, da pripravi projekt Elektro Gorenjska in osamosvojitvena vojna za Slovenijo leta 1991. Ta projekt je od ideje do končnega iz-delka po 15 letih skrbnega zbiranja, pričanj ter ra-ziskovanja dokumentov dokončan in predstavlja enega najboljših pričevanj civilnih struktur in za-nesljivo edinega v elektroenergetskem sistemu Slovenije.

Po 25 letih samostojne Slovenije sem pono-sen na edinstven izdelek, ki bo pričal o dogodkih tistega prelomnega časa in o naši vlogi v njem.

Vsem v Elektru Gorenjska se ponovno zahva-ljujem za vse opravljene naloge, za kar sta bila potrebna pogum in iznajdljivost, saj smo imeli opravka z agresorjem, ki je bil pripravljen upora-biti tudi orožje.«

Ohranitev verodostojnega zgodovinskega spomina

Mag. Marijan KOŽELJ, član Slovenskega zdru-ženja elektroenergetikov CIGRE-CIRED je ocenil

Elektronska knjiga je dostopna tudi na spletnih straneh Gorenjskih elektrarn

Foto: doc. dr. Drago Papler

ELEKTROENERGETIKA

EGES 2/201736

Avtor knjige doc. dr. Drago Papler

Naslovnica knjige »Elektro Gorenjska

in osamosvojitvena vojna leta 1991«

knjigo: »Opravljeno je obsežno delo, v knjigi so citati udeležencev, originalni dokumenti in v veli-ki meri tudi avtentične fotografije. Tudi nepozna-valec elektroenergetskega sistema lahko v veliki meri dojame vlogo, ki so jo odigrali kadri Elektra Gorenjska v vojni za osamosvojitev Slovenije. Velik del zavzemajo slike, kar bralcu zelo pribli-ža občutenje okoliščin in olajša dojemanje ta-kratnega vzdušja in okoliščin. Pripovedovanje je konsistentno, v posameznih dogodkih in v celoti. Gre za splošni javnosti zelo zanimiv, tudi za zgo-dovinarje pomemben, izdelek, v katerega je bilo vložene veliko poštene strokovnosti, naporov in časa.

Je saga o trenutkih, urah, dneh, tednih mes-cih, usodnih za Slovenijo, Slovence ter njene prebivalce, za Slovenski narod, v letu 1991. Takrat je še bilo vprašljivo, ali bo takratna Jugoslavija razpadla ali zmagala in kaznovala vse upornike. Prikazane so okoliščine tistega časa, dogajanje je prikazano predvsem na Gorenjskem. So pričeva-nja očividcev in udeležencev, ki pripovedujejo o svojih dejanjih, občutkih, tveganjih, stiskah, ne-gotovosti. Ker so dogodki prikazani resnično, je to delo pomembno za ohranitev verodostojnega

zgodovinskega spomina, brez napihnjenih bre-zobzirnih herojstev. Udeleženci dogajanj, ob kasnejšem umirjenem pripovedovanju, ne pri-krivajo, da jih je marsikdaj bilo zelo strah, a so kljub temu drzno in požrtvovalno opravili svojo dolžnost. Ohranja se živ spomin neposrednih udeležencev, so nekakšni „avtobiografski“ izseki neke kratke dobe, verodostojen vir tudi za zgo-dovinarje. Vsebina je pomembna za generacije, ki so takrat začele dozorevati in one kasnejše, ker je z vsebinami podana možnost globljega dojemanja resnice, pa morda tudi bolj pravega občutenja domoljubja, v primerjavi z današnjim časom, v zavedanje in opomin nekaterim, ki nam danes krojijo usodo.

S to knjigo se šele prav zavemo, kako zelo po-membne so komunalne storitve, elektrika, voda, telekomunikacije. Kolikšen je lahko učinek ele- ktroenergetikov. Že z odtegovanjem teh dobrin so udeleženci oslabili in izničevali prej silno mo-ralno in vojaško (pre)moč Jugoslovanske armade (JNA oz. JLA), ki je v tem obdobju in kasneje izka-zala, da ni prav nič ljudska. Kljub temu so se glav-ni akterji zavedali smisla in organizirali aktivnosti tako, da je nepotrebnih žrtev bilo čim manj.«

ELEKTROENERGETIKA

EGES 2/2017 37