naj jalovo sodelovanje postane lojalno · mednarodnopravne stroke, toda ne glede na...

3

pravna praksa – 10. 9. 2015 Uvodnik

naj ji ne bi bil v prid – torej ne bi dobila sečoveljskega leta-lišča in še česa za povrh, če smo malce sarkastični. Zato je morala (iz)najti šokanten razlog za pompozen umik in dramo izrabiti za predvolilno kampanjo, a jo je mednarodna javnost spregledala. Slovenska politika se je s pomočjo medijev in stroke odzvala dokaj neposrečeno, ker je najprej kamenjala lastnega arbitra in agentko, potem pa v arbitražo imenovala uglednega tujca, ki je po nekaj dneh neugledno odstopil. Nato je za izbiro pooblastila predsednika arbitražnega sodišča, kar mnogi označujejo za najpametnejšo odločitev, peščica pa ostaja skeptična, ker je to le še ena podoba našega nesa-mozavestnega racanja po mednarodnem političnem parketu.

Arbitražna afera načenja več pravnih in političnih vprašanj. Ali so prisluškovanje, nadzor in vohunjenje vse bolj (ne)napisana pravila meddržavnega in poslovnega občevanja? Bomo tak vdor v zasebnost in suverenost odločno proble-matizirali na evropski in mednarodni ravni? Koliko so arbitri,

ki jih imenujejo sprte države, že po naravi stvari sploh lahko neod-visni in nepristranski? Kje je zlata sredina nacionalne diplomacije med pragmatičnostjo in domnev-no mednarodno verodostojnostjo na eni strani ter ustavno suvere-nostjo, nacionalnim interesom in samoumevnim (utopičnim?) domo-ljubjem politikov na drugi? Bomo prisiljeni blokirati vstop sosede na schengensko območje in kaj nam sploh preostane drugega, če ne bo spoštovala arbitražne razsodbe? Kako bi Sodišče EU odločilo glede morebitne tožbe Slovenije zoper Hrvaško zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz primarnega prava, na primer zaradi neupoštevanja načela coopération loyale? Kdaj bomo poenostavili in depolitizirali postopek izbire naših kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč in arbitre?

V duhu evropskega načela lojalnosti ne bi smeli dokončno pokopati osmega odstavka 6. člena sporazuma o arbitraži, ki arbitražnemu sodišču omo-goča, da v vsaki fazi postopka pomaga pogodbenicama »pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev«. Tako tovariško ravnanje se je v mednarodni praksi že nekajkrat izkazalo kot najboljša alternativa in v konkretni zadevi bi bilo še vedno mogoče uporabiti solidni dogovor med Drnovškom in Rača-nom in ga odobriti z nekaterimi korekcijami. Ta pogodba je sicer za nas minimum, a je glede na okoliščine dokaj sprejemljiv kompromis, ki ga je bila pred leti pripravljena blagosloviti tudi hrvaška politika, vendar si je potem premi-slila, menda zaradi javnega mnenja.

Za iskreno prijateljstvo sta potrebna dva. Žal se ima Hrvaška preveč rada, Slovenija pa premalo, zato kot dva odbijajoča se protona v atomskem jedru potrebujeta pove-zovalni evropski nevtron.

V počitniški obmorski vročici vzkali in se razcveti marsikatero prijateljstvo in vname kakšno željno srce, vendar na koncu prepogosto ostanejo le zadimljena pogorišča. Mar je tako tudi z rdeče-belo šahovnico in zeleno lipo, ki sta usodno zraščeni z modro bližino, toda prevečkrat izkrivljeni v bolečo sivino?

Tudi pravo je lahko kljub splošno znani suhoparnosti takole naravnopravno-poetično. Kar poglejmo tretji odstavek 4. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki zagotavlja, da se Unija in članice »na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog« iz lizbonske pravne nadgradnje. Gre za logično-etično izpeljavo vrednot, ki so deklarirane v 2. členu iste pogodbe, s poudarkom na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokra-cije, enakosti, pravne države, človekovih pravic, pluralizma, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti in solidarnosti.

Republika Hrvaška žal te vrednote, vključno z medna-rodnim pravom in pravičnostjo, razlaga po svoje in ego-istično, čeprav niti Slovenija ni povsem brezmadežna. Zagrebški politiki niso uredili mejnih vprašanj še z nobeno od sosed, ki so se osamosvojile po razpadu Jugo-slavije, čeprav so vse privzele odločitev Badinterjeve arbitražne komisije izpred četrt stoletja, da so mejniki nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav. Spor z Bosno in Hercegovino želi-jo razvozlati po politični poti, ker se na mednarodnih sodiščih ne bi mogli izogniti pravnim posledi-cam sporazuma med Tuđmanom in Izetbegovićem; s Črno goro se bodo spoprijeli na haaškem med-državnem sodišču in s Srbijo na arbitraži, kjer jim kajpak odgovarja kriterij katastrske lastnine. Hrvaška ima še zlasti do Slovenije zelo spe-cifičen (ne)pogodbeni odnos, saj arogantno krši domala vse sklenje-ne sporazume, recimo glede vzaje-mne obrambe (1991), obmejnega prometa in sodelovanja (1997), razmejitve (2001), Jedrske elektrarne Krško (2003), mejne arbitraže (2009) in deviznih varčevalcev (2013).

Pacta sunt servanda je eno najstarejših temeljnih pravnih načel, ki so ga spoštovali že pred tisočletji na območju plodnega polmeseca na obrežjih Evfrata in Tigrisa, v seda-njosti pa ga onkraj Dragonje, Mure in Kolpe nikakor nočejo ponotranjiti. Arbitražni sporazum je pač tak, kot je, za neka-tere pogajalski spodrsljaj in za druge fantastičen dosežek mednarodnopravne stroke, toda ne glede na objektivno--subjektivno doživljanje ga je treba brezpogojno spoštovati kot zavezujoč pravni akt.

Ob škripajoči zaustavitvi arbitražnega kolesja se bržkone tudi največjim naivnežem vsiljuje hipoteza, da je hrvaška poli-tika prav od svojega notorično pristranskega arbitra prejela namig o najverjetnejšem razpletu arbitražnega postopka, ki

Pacta sunt servanda je eno

najstarejših temeljnih pravnih

načel, ki so ga spoštovali že pred

tisočletji na območju plodnega

polmeseca na obrežjih Evfrata in

Tigrisa, v sedanjosti pa ga onkraj

Dragonje, Mure in Kolpe nikakor

nočejo ponotranjiti.

“

Naj jalovo sodelovanje postane lojalno

Marko Pavliha,dr. pravnih znanosti,profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani

PP_35-15_10-SEP_.indd 3 9/8/15 4:01 PM

STROKOVNI ČLANKI IN RAZPRAVE

UVODNIK dr. Marko Pavliha Naj jalovo sodelovanje postane lojalno

JAVNO NAROČANJE Luka Pust, Uroš Hočevar in Domen Neffat Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

DELOVNO PRAVO Urška Gliha in Uroš Cerar Žugelj Ali se v javnem sektorju zlorablja institut pogodb o zaposlitvi za določen čas?

PRAVO SOCIALNE VARNOSTI Mateja Apohal Ukinitev dela subvencije neprofitne najemnine: nerazumna poteza in nesorazmeren poseg

DAVČNO PRAVO dr. Bruno Nikolić Zakaj so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvzeti iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov?

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO Luka Vlačić Maščevalna pornografija

RE ERO dr. Janja Hojnik Migracijski val v EU: nuja ali priložnost?

HOMO OECONOMICUS mag. Sandi Kodrič So grške težave zgolj plod nevednosti?

PRILOGA Dida Volk Izvršba – neznosna lahkost spreminjanja

Letos poleti smo »dočakali« že enajsto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) iz leta 1998, ki je začel veljati 15. oktobra 1998 in je bil ob sprejetju pravzaprav novela takratnega (skupnega jugoslovanskega) Zakona o izvršilnem postopku. Že dalj časa spremljam zakonodajo z izvršilnega področja in s tem povezano spreminjanje in dopolnjevanje ZIZ. Ugotavljam, da je zakon zaradi številnih sprememb in dopolnitev, nekaterih tudi nedomišljenih in nekonsistentnih, nekako izgubil svoje bistvo – »trdnost in tvarino« izvršbe.

VPRAŠANJA & ODGOVORI

Letni načrt učne in delovne obveznosti (Sodelavka PP)Naslov za vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi (Miha Šercer)

SODNA IN DRUGA PRAKSA

VRHOVNO SODIŠČE RS SodbaVarstveni dodatek in uveljavitev ZSVarPre

3

6

10

12

14

15

19

20

II–VIII

17

21

Pravna praksa, časopis za pravna vprašanjaUstanovitelji: Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije, GV Založba (IUS SOFTWARE d.o.o.). Izdaja: , Tivolska 50, 1000 Ljubljana. Direktor: mag. Tomaž Iskra. Odgovorni urednik PP: Dean Zagorac (dean.zagorac @pravnapraksa.si). Ured niški odbor: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Marko Bošnjak, dr. Šime Ivanjko, Hinko Jenull, Janko Marinko, dr. Saša Prelič in dr. Lojze Ude. Novinarka urednica: Irena Vovk ([email protected]). Oblikovalska zasnova: Reaktor, marke-tinška agencija, d. o. o. Naslovnica: Anja Tavčar. Karikaturi: Izar Lunaček. Računalniški prelom: Vinko Kimovec (vinko.kimovec@prav na praksa.si). Naslov uredništva: IUS SOFTWARE (za Pravno Prakso), Tivolska 50, 1000 Ljubljana, tel.: 01/30 91 822, faks: 01/30 91 815, 4

pravna praksa – 10. 9. 2015Vsebina

Vsebina

PP_35-15_10-SEP_.indd 4 9/8/15 4:01 PM

e-pošta: [email protected], spletna stran: www.gvzalozba.si. Tajnica uredništva: Jasmi na Žerovnik (jasmina.ze rov nik@pravna praksa.si). Naročnine in reklamacije: Goca Vujovič ([email protected]), tel.: 01/30 91 821, faks: 01/30 91 815. Oglasno trženje: Jelka Arko ([email protected]), tel.: 01/30 91 816. Cena številke v redni prodaji je 6,90 EUR + DDV (9,5 %). Mesečna naročnina na revijo, v katero je vključen dostop do spletnega portala Pravna praksa, je 24,90 EUR + DDV (9,5 %). Naročilo velja do pisnega preklica. Poštnino za tujino zara čunavamo posebej. IBAN: SI56 2900 0005 5121 174. Tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana. Natisnjenih: 2000 izvodov. ISSN 0352-0730. Izhaja ob četrtkih. 5

pravna praksa – 10. 9. 2015 Vsebina

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVICPoseg v pravico do zasebnosti in osebne podatke ob anonimni prijavi

EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Nika Skvarča Kako odsvojiti premoženje svojih mladoletnih otrok?

SODIŠČE EU Neža Kompare Prodaja zemljišč in DDV

SODIŠČE EU Zoran Skubic Tudi postavitev električnega števca je lahko sredstvo diskriminacije

SODIŠČE EU Irena Vovk Luksemburška kronika

USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE AVSTRIJE Jaka Cepec Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

DRUŠTVA, IZOBRAŽEVANJE IN JEZIK

PRAVO IN IT dr. Aleš Završnik Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

DRUŠTVA Andrej Vovšek Tri Cine s slovenskimi pravniki

KNJIGE dr. Iztok Rakar Upravno-procesne dileme 3 – v posebnih upravnih postopkih

KNJIGE Irena Vovk S tujih knjižnih polic

JEZIKOVNI KOTIČEK (371) dr. Nataša Hribar Slovnični ali naravni spol?

TERMINOLOŠKI KOTIČEK (50) Nataša Skubic Najem

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV Irena Vovk E-naslovi so osebni podatki

DOGODKI

DOGODKI – IZJAVE Irena Vovk Od 1. do 7. septembra

EVROPA Irena Vovk

ZAZNAMOVALO NAS JE

SPLETNI SMEROKAZ Irena Vovk Zakonodajno in poslovno okolje

PRAVNI NAPOVEDNIK Irena Vovk

ZAPOSLITVE, RAZPISI IN PREDPISI

RAZPISI

VLADA RS Normativni program Vlade RS

VLADA RS

DRŽAVNI ZBOR RS Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

VACATIO LEGIS Vacatio legis je (ali bo) mimo

22

23

24

25

26

28

30

31

32

32

33

34

34

35

35

38

38

39

40

41

41

42

42

PP_35-15_10-SEP_.indd 5 9/8/15 4:01 PM

Javno naročanje pravna praksa – 10. 9. 2015

6

1 Direktiva 2014/24/EU Evrop-skega parlamenta in Sveta z dne

26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, UL L 94, 28. marec

2014.

2 Direktiva 2014/25/EU Evrop-skega parlamenta in Sveta z dne

26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju

poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES, UL L 94,

28. marec 2014.

3 Predlog Zakona o javnem naročanju – prva obravnava, EVA:

2015-3130-0001, z dne 23. julija 2015.

1. Jasne, natančne in nedvoumne določbe o revizijiPreambula Direktive 2014/24/EU pojasnjuje, da je treba javnim naročnikom omogočiti, da v posameznih pogodbah o izvedbi javnega naročila predvidijo možnost sprememb z določbami o reviziji ali določbami o opcijah, vendar jim po drugi strani take določbe ne smejo omogočiti neome-jene proste presoje.6

Prosta presoja naročnikov je omejena z določbo točke a prvega odstavka 72. člena Direktive 2014/24/EU, ki določa, da izvedba novega postopka javnega naročanja ni potreb-na, kadar so morebitne spremembe pogodbe predvidene že vnaprej (v razpisni dokumentaciji) v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo tudi določbe o reviziji cen, ali opcijah. V pogodbi morajo biti vnaprej navedeni obseg in vrsta možnih sprememb ali opcij ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo.

V takem primeru so spremembe dopustne ne glede na njihovo denarno vrednost, ne sme pa se spremeniti splošna narava pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Naročnik bi moral oblikovati klav-zule o spremembah tako, da se potreba po pogajanjih zmanjša na minimum. Vsako dodatno pogajanje v času po sklenitvi pogodbe (čeprav je bila modifikacija pogod-be omenjena v razpisni dokumentaciji) namreč povečuje tveganje nastanka pogodbene spremembe, ki je preostali ponudniki niso mogli dovolj jasno predvideti vnaprej in bi pomenila bistveno spremembo.

Če je torej že v razpisni dokumentaciji dovolj jasno in določno predvidena možnost naknadne spremembe pogod-be, je taka sprememba dopustna brez izvedbe novega postopka javnega naročanja, saj v takem primeru »ne gre za spremembo pogodbe, temveč za spremembo v skladu s pogodbo«.7

Revizijske klavzule se v praksi uporabljajo na primer glede:– spremembe cen tako, da se morebitna sprememba

veže na vnaprej določen indeks ali formulo8 oziroma na inflacijo;

– prilagoditve pogodbe o izvedbi javnega naročila, potreb-ne zaradi tehničnih težav, ki se pojavijo med obrato-vanjem ali vzdrževanjem;9

– imenovanja oziroma zamenjave podizvajalca;– prilagoditve izvedbenih rokov, ki so vezani na bodoče

dogodke;

Namen pravil o javnem naročanju je zagotovitev enake-ga obravnavanja in odprte konkurence v Evropski uniji, kar pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta tako možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Pogosto zane-marjena posledica, ki lahko nastane s tem, ko bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, je dejstvo, da lahko take spremembe pomenijo tudi nezakonito državno pomoč, kot izhaja iz odločbe Komisije v zadevi N 264/2002 London underground.4

Evropske direktive o javnem naročanju do reforme v letu 2014 možnosti posegov v sklenjene pogodbe o javnem naročilu niso izrecno urejale, zaradi česar se je okvir dopustnega spreminjanja pogodb razvijal predvsem skozi sodno prakso Sodišča EU. Taka ureditev udeležencem javnonaročniških razmerij ni zagotavljala potrebne pravne varnosti, saj je tako naročnika kot tudi izvajalca postavljala v negotov položaj glede dopustnosti morebitnih sprememb, česar se je zavedal tudi evropski zakonodajalec in z novima direktivama na področju javnega naročanja prvič izrecno uredil tudi izvedbeno fazo tako, da je opredelil (in s tem tudi omejil) dopustne posege v sklenjeno pogodbo.

Direktiva 2014/24/EU – kdaj ni treba izvesti novega postopka javnega naročanja

Evropska doktrina o inter partes naravi pogodbe, ki po podpisu zavezuje izključno stranke, je bila s prakso Sodišča EU in Direktivo 2014/24/EU o javnem naročanju presežena, saj jasno omejuje pogodbeno svobodo strank pri pose-ganju v pogodbo o javnem naročilu. Splošno pravilo tako določa, da je za spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo potreben nov postopek javnega naročanja.5

Direktiva 2014/24/EU pa je v 72. členu kodificirala pra-kso Sodišča EU in zdaj izrecno določa tudi šest okoliščin, na podlagi katerih zaradi sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila ni treba izvesti novega postopka javnega naročanja. Te izjeme so predstavljene v nadaljevanju.

Luka Pust,univ. dipl. pravnik,

odvetnik v Odvetniški družbi Neffat, o.p., d.o.o.

Uroš Hočevar,univ. dipl. pravnik,

odvetniški kandidat v Odvetniški družbi

Neffat, o.p., d.o.o.

Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU1 in 2014/25/EU,2 ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3),3 ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Domen Neffat,univ. dipl. pravnik, LL.M. (Heidelberg), odvetnik v

Odvetniški družbi Neffat, o.p., d.o.o.

PP_35-15_10-SEP_.indd 6 9/8/15 4:01 PM

Javno naročanjepravna praksa – 10. 9. 2015

7

4 Več o tem Arrowsmith, S.: The Law of Public and Utilities Procu-rement. Sweet & Maxwell, 2005, str. 228.

5 Peti odstavek 72. člena Direktive 2014/24/EU.

6 Točka 111 preambule Direktive 2014/24/EU.

7 Hartlev, K., in Liljenbol, M. W.: Changes to existing contracts under the EU public procurement rules and the drafting of review clauses to avoid the need for a new tender, v: Public Procurement Law Review, št. 2/2013, str. 67.

8 Sodba Sodišča EU v zadevi C-337/98, Komisija proti Franciji, z dne 5. oktobra 2000, točka 53.

9 Prav tam.

10 Value engineering clause omo-goča izvajalcu in ga spodbuja, da naročniku med izvajanjem pogodbe predlaga izvedbo projekta z naj-novejšimi oziroma najprimernejšimi tehničnimi rešitvami, ki so trenutno na trgu, s čimer se pospeši dokon-čanje del, zmanjšajo stroški oziro-ma izboljša učinkovitost del.


12 Točka b prvega odstavka 72. člena Direktive 2014/24/EU.

13 To stališče je zavzela generalna pravobranilka Kokott v sklepnih predlogih v zadevi C-454/06, Pres-setext Nachrichtenagentur GmbH, z dne 13. marca 2008, točka 43.

14 Za tako spremembo gre, kadar se na primer naročene gradnje, blago ali storitve nadomestijo z dru-gimi ali se bistveno spremeni vrsta javnega naročila.

15 Točka c prvega odstavka 72. člena Direktive 2014/24/EU.



18 Točka d prvega odstavka 72. člena Direktive 2014/24/EU.

19 Paragraf 107 preambule Direkti-ve 2014/24/EU.

in upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje javnega naročila, in njegovo predvideno vrednostjo.16

Tudi v primeru sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila zaradi spremenjenih okoliščin je določena obve-znost objave obvestila v Uradnem listu EU, s čimer se zago-tavlja zunanja kontrola javnosti in neizbranih ponudnikov glede izvedbene faze javnega naročila oziroma spoštovanja omejitev v zvezi s posegi v sklenjeno pogodbo.

Predlog novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) je strožji in prepoveduje spremembe, ki presegajo 30 odstot-kov vrednosti prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila.

4. Zamenjava izbranega ponudnika z novim izvajalcem

V skladu z načeloma enake obravnave in transparentnosti uspešnega ponudnika ne bi smeli, če se javno naročilo na primer odpove zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju, nado-mestiti z drugim gospodarskim subjektom brez vnovičnega odprtja javnega naročila konkurenci. Pri uspešnem ponu-dniku, ki izvaja javno naročilo, pa lahko med izvajanjem javnega naročila pride do nekaterih strukturnih sprememb, zaradi katerih ne bi smeli biti samodejno potrebni novi postopki javnega naročanja za vsa javna naročila, ki jih izvaja ponudnik.17

Naročnik lahko zamenja izbranega ponudnika v pri-meru:– nedvoumne določbe o reviziji ali opciji, ki jo predvideva

razpisna dokumentacija, ali– ko drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno dolo-

čene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi izbranega ponudnika po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemi, združitvami, pripojitvami ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb javnega naročila in ni namenjeno obidu Direktive 2014/24/EU, ali

– če naročnik sam prevzame obveznosti glavnega izva-jalca do njegovih podizvajalcev, če je taka možnost predvidena v nacionalni zakonodaji.18

Pri tem je treba nameniti največ pozornosti pogoju iz druge alineje, saj lahko v primeru prestrukturiranja z namenom obida direktive pride do izkrivljanja konkurence na trgu.

Predlog novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) poleg zahtev oziroma izpolnjevanja pogojev iz druge alineje predvideva, da mora novi izvajalec izpolnjevati tudi stan-darde za zagotavljanje kakovosti in standarde za okoljsko ravnanje ter zanj ne obstajajo prvotno določeni razlogi za izključitev.

5. Spremembe, ki ne dosegajo mejne vrednosti – izjema de minimis

Evropski zakonodajalec ugotavlja, da bi morale biti spre-membe pogodbe o izvedbi javnega naročila, zaradi katerih se le malo spremeni njena vrednost, do določenega pragu vedno možne, ne da bi bilo treba zaradi tega izvesti nov postopek javnega naročanja.19 Zato je v Direktivi 2014/24/EU določena mejna vrednosti de minimis, pod katero nov postopek javnega naročanja ni potreben.

Tako se lahko v skladu z določbo drugega odstavka 72. člena Direktive 2014/24/EU pogodba o izvedbi jav-nega naročila spremeni, ne da bi bilo treba preverjati, ali je sprememba bistvena, če je vrednost spremembe nižja od obeh naslednjih vrednosti:

– dobave tehnološko ustreznejšega predmeta, kot je bil prvotno opredeljen, v primeru napredka tehnike (angl. value engineering clause).10

2. Potreba po dodatnih gradnjah, storitvah ali dobavah blaga

Naročniki so lahko v nekaterih situacijah soočeni s potrebo po dodatnih gradnjah, blagu ali storitvah; v takih primerih je lahko upravičena sprememba prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila brez novega postopka javnega naroča-nja, zlasti kadar so dodatne dobave namenjene za delno nadomestilo ali za povečanje obsega obstoječih storitev, blaga ali inštalacij, če bi moral naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, izvesti gradnjo ali storitve z dru-gačnimi tehničnimi lastnostmi, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem.11

Tako lahko dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga izvede prvotni izvajalec kot »potrebne spremembe«, kadar sprememba pogodbenika ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov in bi naročniku povzročila velike nevšeč-nosti ali znatno podvajanje stroškov.

Sprememba zaradi dodatnih del je dovoljena zgolj, če zvišanje cene ne presega 50 odstotkov vrednosti prvotnega javnega naročila (če gre za več sprememb, ta omejitev velja za vrednost posamezne spremembe).12 Kadar želi naročnik uporabiti ta določila, mora v Uradnem listu EU objaviti obvestilo, ki vsebuje informacije, določene v delu G Priloge V k Direktivi 2014/24/EU.

Predlagani novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) pa je glede zvišanja cen strožji od določb Direktive 2014/24/EU, saj določa, da nobeno zvišanje cene ne sme prese-gati 30 odstotkov vrednosti prvotnega javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, ta omejitev velja za vrednost vseh sprememb skupaj.

3. Nepredvidljive okoliščine

Naročniki so lahko soočeni z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji javnega naročila niso mogli predvideti, zlasti kadar se javno naročilo izvaja v daljšem obdobju. Prilagoditev pogodbene vsebine spremenjenim okoliščinam v takem primeru pripomore k boljšemu uresničevanju pogodbenega cilja.13 Zato je v skladu z Direktivo 2014/24/EU sprememba pogodbe med njenim izvajanjem dopustna tudi v primeru nastopa nepredvidljivih okoliščin, če so kumulativno izpol-njeni vsi naslednji pogoji:– sprememba je bila potrebna zaradi okoliščin, ki jih

skrben naročnik ni mogel predvideti;– sprememba ne spreminja splošne narave javnega naro-

čila;14

– kakršnokoli zvišanje cene ne presega 50 odstotkov vrednosti prvotnega javnega naročila.15

Če je opravljenih več zaporednih sprememb, vrednostna omejitev iz zadnje alineje velja za vrednost posamezne spremembe, vendar zaporedne spremembe na podlagi spremenjenih okoliščin ne smejo biti namenjene obidu direktive.

Pravni standard »nepredvidene okoliščine« se nanaša na okoliščine, ki jih ne bi bilo mogoče napovedati, čeprav bi naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo javne-ga naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, vrste in značilnosti projekta, dobre prakse na predmetnem področju

PP_35-15_10-SEP_.indd 7 9/8/15 4:01 PM

Javno naročanje pravna praksa – 10. 9. 2015

8


21 Sodba v zadevi C-454/06, Pres-setext Nachrichtenagentur GmbH

proti Avstriji.

22 Glej točko 13 preambule Direk-tive 2007/66/ES Evropskega parla-

menta in Sveta z dne 11. decem-bra 2007 o spremembi direktiv

89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil.

23 Tako tudi Sodišče EU v zadevi C-250/07, Komisija proti Grčiji,

točka 52.

24 Arrowsmith, S., nav. delo, str. 605, in odločitev Komisije v zadevi N 264/2002 London

underground, UL C 309, 12. december 2002.

25 Arrowsmith, S., nav. delo, str. 288.

Vpliv na izbirni postopek

V zvezi s tem kriterijem je treba oceniti, ali bi naročnik lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma ali bi gospodarski subjekti, ki sicer niso bili sposobni ali niso imeli želje sode-lovati pri oddaji ponudbe v postopku javnega naročanja, v njem sodelovali oziroma bi bile njihove ponudbe popolne oziroma primerne, če bi bila sprememba pogojev vključena že v razpisni dokumentaciji.23 To je treba razumeti tako, da je sprememba bistvena, če bi vplivala na izbor oziroma vrstni red izbranega ponudnika.

Tak primer bi bil lahko javni razpis, v katerem je v razpisni dokumentaciji določeno, da mora ponudnik zagotoviti bančno garancijo za dobro izvedbo del v višini 100 odstotkov vrednosti blaga oziroma del, kar je tudi kriterij za presojo popolnosti ponudbe. Če naročnik in izbrani ponudnik to zahtevo pozneje s pogodbo zmanjšata na 40 odstotkov vrednosti blaga oziroma del, bi lahko utemeljeno sklepali, da bi bila skupina ponudnikov dru-gačna, če bi bila zahteva po predložitvi bančne garancije zgolj v višini 40 odstotkov vrednosti blaga oziroma del vključena že v prvotni razpisni dokumentaciji. Vrsta in zlasti višina zahtevanih zavarovanj namreč v praksi močno vpliva na odločitev gospodarskih subjektov, ali bodo sodelovali v postopku javnega naročila.

Vpliv na izbirni postopek ima lahko na primer tudi zmanj-šanje obsega del oziroma storitev po sklenitvi pogodbe, kadar posamezen ponudnik ni bil izbran le zaradi nizkega števila dodeljenih točk glede del oziroma storitev, ki so bila pozneje iz pogodbe izločena.

Višje sodišče v Mariboru je v sodbi v zadevi I Cpg 249/2014 z dne 9. oktobra 2014 obravnavalo možnost podaljšanja roka za izvedbo del in obrazložilo, da:

»s tem, ko je toženka želela doseči podaljšanje roka za dokončanje del, bi takšna sprememba, v kolikor bi bila upoštevana že v razpisni dokumentaciji, nedvomno vplivala na večjo konkurenco potencialnih ponudnikov. Glede na navedeno bi sprememba roka za dokončanje del v konkretni zadevi predstavljala bistveno spremembo, ki ni dovoljena brez izvedbe novega javnega razpisa.«

To sicer zelo strogo stališče je bilo utemeljeno na ugoto-vitvi, da je izbrani ponudnik gradbeni strokovnjak, in če bi menil, da v roku, določenem v razpisni dokumentaciji, gradnje ne bo mogel izvesti, se na razpis ne bi odzval. Ker pa se je, je sprejel zavezujoče pogoje razpisa.

Pogodbe, ki so dolgotrajne, kompleksne oziroma ino-vativne, bolj upravičujejo naknadno spremembo pogodbe prav zaradi nezmožnosti predvidevanja vseh prihodnjih okoliščin in tudi ob upoštevanju stroškov, ki bi nastali ob vnovičnem javnem razpisu.24 Zato ekonomsko utemelje-na sprememba pogodbe v korist izbranega ponudnika ne pomeni nujno kršitve načela varstva konkurence ali enakopravnosti.

Sprememba ekonomskega ravnotežja

Primer take bistvene spremembe bi lahko bilo povišanje pogodbene cene, ki ne bi temeljilo na hkratnem poveča-nju obveznosti izvajalca, ali naknadno naročanje dodatnih storitev oziroma del, s preplačilom katerih bi se kompen-zirala izguba izvajalca na preostalem projektu.25 V takem primeru spremenjena pogodba ne ustreza več pogojem, določenim v razpisni dokumentaciji, kar pa bi lahko tudi znatno vplivalo na konkurenco v izbirnem postopku.

Pomembna je presoja, ali bi bil izbrani ponudnik ob predlaganih spremembah pogodbe (na primer ob povišanju

– mejnih vrednosti, določenih v 4. členu Direktive 2014/24/EU (134.000 evrov oziroma 207.000 evrov za javna naročila blaga in storitev, 5.186.000 evrov za javna naročila gradenj oziroma 750.000 evrov za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev), in

– 10 odstotkov prvotne vrednosti javnega naročila za storitve in blago ter manj kot 15 odstotkov prvotne vrednosti javnega naročila za gradnje.

Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se vrednost oceni na podlagi neto kumulativne vrednosti zaporednih sprememb. Sprememba na podlagi izjeme de minimis tudi ne sme spremeniti splošne narave pogodbe o izvedbi jav-nega naročila.

Zanimivo je, da predlog ZJN-3 izjeme de minimis, kot jo določa Direktiva 2014/24/EU, ne ureja. To v praksi pomeni, da bodo morale pogodbene stranke v vsakem primeru izkazati nebistvenost spremembe oziroma obstoj druge izjeme, čeprav nameravana modifikacija pogodbe ne bo dosegla 10 oziroma 15 odstotkov prvotne vrednosti javnega naročila.

6. (Ne)bistvene spremembe

Nov postopek javnega naročanja se zahteva zgolj v pri-meru bistvenih sprememb prvotnega javnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe namreč kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke vnovič pogajati o ključnih določilih ali pogojih javnega naročila, ki bi lahko vplivali na izbor ponudnika.20 A contrario nebistvene spremembe pogodbe med njenim izvajanjem ne zahtevajo vnovične izvedbe javnega naročila, kar zdaj jasno določa točka e prvega odstavka 72. člena Direktive 2014/24/EU.

Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila med njegovo veljavnostjo se po četrtem odstavku 72. člena Direktive 2014/24/EU šteje za bistveno, če se zaradi te spremembe pogodba znatno razlikuje od prvotno odda-nega javnega naročila. Na podlagi tega splošnega pravila se sprememba v vsakem primeru šteje za bistveno, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih primeroma naštetih pogojev:– sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotne-

ga postopka javnega naročanja, omogočili udeležbo drugih kandidatov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku javnega naročanja pritegnili še druge udeležence;

– sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma v korist izvajalca na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi ali okvirnem sporazumu;

– zaradi spremembe je znatno razširjen obseg pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma;

– drug gospodarski subjekt zamenja prvotnega izvajalca in ne gre za izjemo, opisano pod točko 4 tega prispev-ka.

Iz tega je razvidno, da je Direktiva 2014/24/EU glede opredelitve »bistvene spremembe« upoštevala opredelitev in kriterije, ki jih je izoblikovala praksa Sodišča EU, zlasti v zadevi Pressetext.21 Sodišče EU bistveno spremembo pogodbe med njenim izvajanjem izenačuje s prepoveda-nim neposrednim naročilom brez predhodne objave, kar je najhujša kršitev prava EU na področju javnih naročil.22

PP_35-15_10-SEP_.indd 8 9/8/15 4:01 PM

Javno naročanjepravna praksa – 10. 9. 2015

9

26 Prav tam.

27 Prav tam, str. 291.

28 Sodba v zadevi C-454/06, Pres-setext Nachrichtenagentur GmbH, točke 44–54.

29 Primerjaj točki b in c prvega odstavka 89. člena Direktive 2014/25/EU s točkama b in c prvega odstavka 72. člena Direktive 2014/24/EU.

reviziji ali opciji, ki jih predvideva razpisna dokumentacija. V vseh drugih primerih gre za bistveno spremembo pogod-be, zaradi česar bi bilo treba izvesti vnovičen postopek javnega naročanja. Predlog ZJN-3 namreč ne predvideva možnosti, da bi lahko naročnik prevzel obveznosti izbranega ponudnika do njegovih podizvajalcev.

Smiselno enake določbe nove Direktive 2014/25/EU Nova Direktiva 2014/25/EU, ki se nanaša na infrastruktur-no področje in nadomešča Direktivo 2004/17/ES, vsebuje smiselno enake določbe glede spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila kot Direktiva 2014/24/EU. Bistvena razlika je, da v direktivi na infrastrukturnem področju spre-membe zaradi dodatnih gradenj, storitev ali del oziroma zaradi spremenjenih okoliščin niso omejene na največ 50 odstotkov prvotne vrednosti.29

Sklep

Ena temeljnih značilnosti modernega pogodbenega prava je koncept pogodbene svobode – prožnosti in nenehne spremenljivosti pravnih razmerij. Spremembe pogodbe o javnem naročilu zato ne gre obravnavati zgolj kot nepotreb-no grožnjo sistemu javnega naročanja, temveč kot nujno potrebno orodje, ki omogoča ustrezne prilagoditve hitro spreminjajočim se razmeram na trgu.

Tudi Direktiva 2014/24/EU namenja glavno pozornost skle-

nitveni (stipulacijski) fazi postopka javnega naročanja, in

ne toliko njegovi izvedbi (eksekucija), vendar je za prakso

zelo dobrodošla izrecna opredelitev okoliščin in kriterijev,

ki omogočajo spremembo javne pogodbe med njenim izva-

janjem.

Z vidika transparentnosti in varstva konkurence je zago-tovo najbolje morebitne naknadne spremembe pogodbe vnaprej predvideti z določbami o reviziji, saj so lahko tako udeleženci javnonaročniških razmerij že ob oddaji ponudb seznanjeni s potencialnimi modifikacijami javnega naročila. Slaba izvedba javnih pogodb je namreč pogosto posledica pomanjkljivih določil pogodbe, ki naročniku ne omogočajo prožnosti ob pojavu težav pri izvedbi naro-čenih del.

Nedvomno pa je nemogoče z revizijskimi klavzulami vnaprej predvideti vse okoliščine, ki bi utemeljevale spre-membo sklenjene pogodbe. Zato bodo morale pogodbene stranke v vsakem primeru posebej preveriti, ali je spre-memba bistvena oziroma ali so izpolnjene druge izjeme, ki dopuščajo spremembo pogodbe brez izvedbe novega postopka javnega naročila. Zagotovo je treba vsako izjemo razlagati ozko (exceptiones non sunt extendae), breme dokazovanja izpolnjenosti pogojev za poseg v pogodbo pa je na naročniku.

pogodbene vrednosti) še vedno najugodnejši ponudnik. Če ni tako, spremembe načeloma niso dopustne. Teorija se sicer zavzema za prožnejši pristop, saj je treba pri spremembi ekonomskega ravnotežja upoštevati tudi znatne stroške, ki bi nastali v primeru novega postopka javnega naročanja.26

Če se pogodba spreminja v korist dobavitelja oziro-ma izbranega ponudnika, to nakazuje, da je sprememba bistvena, nasprotno pa velja, da sprememba v korist naroč-nika praviloma ne pomeni tveganja izkrivljanja konkurence v škodo preostalih ponudnikov. Izhodišče dosedanje prakse je, da 10-odstotno povišanje cene načeloma ne pomeni bistvene spremembe pogodbe. Temu sledi tudi Direktiva 2014/24/EU v drugem odstavku 72. člena, v katerem kot dopustne spremembe določa tiste, katerih vrednost ne dosega mejnih vrednosti iz 4. člena direktive in hkrati 10 odstotkov prvotne vrednosti javnega naročila za stori-tve ali blago ter 15 odstotkov prvotne vrednosti javnega naročila za gradnje.

Znatno razširjen obseg pogodbe o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnega sporazuma

Za spremembo, ki pomeni znatno razširjen obseg pogod-be o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnega spora-zuma, gre nedvomno tedaj, ko dodatno naročilo presega prvotno (na primer pogodba, ki določa dobavo desetih vozil z možnostjo dobave dodatnih 50 vozil). Pri presojanju znatno razširjenega obsega pogodbe je treba upoštevati tudi veljavno prakso v panogi. Pogodba lahko predvide-va opravo nekaterih dodatnih storitev, ki pa ne smejo bistveno povečati obsega naročila oziroma se nanašati na povsem druge storitve, kot so bile predvidene v prvo-tnem naročilu.27

Zamenjava izbranega ponudnika z novim izvajalcem

Direktiva 2014/24/EU je predvidela možnost zamenjave izbranega ponudnika z novim izvajalcem na podlagi sodne prakse Sodišča EU. Tako je Sodišče v sodbi v zadevi Pressetext zapisalo, da zamenjava izbranega ponudnika načeloma pomeni bistveno spremembo veljavne pogodbe, razen če je bila zamenjava predvidena že v prvotni pogod-bi. V tej sodbi je Sodišče razlikovalo situacijo, v kateri pride do notranje reorganizacije izbranega ponudnika, od situacije, v kateri pride do prenosa deležev hčerin-ske družbe na tretjo osebo. V prvem primeru je Sodišče menilo, da notranje reorganizacije ni mogoče šteti kot zamenjavo izbranega ponudnika, okoliščino, da naročnik nima zagotovila, da deleži hčerinske družbe, na katero bi bilo preneseno izvajanje javnega naročila, ne bodo odstopljeni tretjim osebam v celotnem trajanju naročila, pa bi bilo treba načeloma šteti za bistveno spremembo, zaradi katere bi lahko prišlo do potrebe po izvedbi nove-ga postopka. Vendar dokler do takega razvoja ne pride, je zapisalo Sodišče, tak položaj pomeni zgolj notranjo reorganizacijo sopogodbenice. 28

Zamenjava izbranega ponudnika z novim izvajalcem, ne da bi se izvedel vnovični postopek javnega naročanja, je po Direktivi 2014/24/EU možna, če gre za prestrukturiranje družbe, vključno s prevzemi, združitvami, pripojitvami ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih spre-memb javnega naročila in ni namenjeno obidu Direktive 2014/24/EU, oziroma v primeru nedvoumnih določb o

PP_35-15_10-SEP_.indd 9 9/8/15 4:01 PM

Delovno pravo pravna praksa – 10. 9. 2015

10

1 Varčevalni ukrepi veljajo do vključno leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast

presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, skladno

s 182. členom Zakona za uravnote-ženje javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS,

št. 40/12 in nasl.).

2 Ur. l. RS 21/13 in nasl.

3 Mnenje Ministrstva za notranje zadeve, Direktorat za javni sektor

z dne 28. julija 2014: <http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/

SOUS/mnenja/nadomescanje_zacasno_odsotnih.pdf> (5. 8. 2015).

4 Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.

5 Opisana transparentnost naj bi pripomogla k zmanjšanju števila

zlorab, saj je delavec tako sezna-njen s tem, koga bo nadomeščal in do kdaj, ima pa tudi možnost

preizkusiti, ali je pogodba o zapo-slitvi za določen čas sklenjena

skladno z zakonskimi zahtevami ali ne. V takem primeru čas trajanja delovnega razmerja praviloma ni datumsko določen, je pa nedvo-

mno določljiv. Vir: sodba Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 27/2010 z dne 21. februarja 2012; Kresal,

B., v: Senčur Peček, D., Belo-pavlovič, N., in Kalčič, M. (ur.):

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem. GV Založba, Lju-

bljana 2008, str. 240.

1. natančno navedbo odsotnega delavca, na katerega se nanaša nadomestitev, in

2. razvidnost iz opisa dela in nalog, da zadolžitve odso-tnega in na novo zaposlenega delavca sovpadajo.5

V praksi se dogaja, da državni organi z istim posamezni-kom sklepajo verigo pogodb o zaposlitvi za določen čas, v posameznih pogodbah pa je navedena druga konkretna oseba, ki se »nadomešča«. Do problema pride, ko se izkaže, da delavec v resnici ne nadomešča konkretno določene osebe na njenem delovnem mestu, ampak opra-vlja delo na povsem drugem delovnem mestu, včasih lahko celo v drugem organu v sestavi. Med drugim sem zastopala javno uslužbenko X, ki izmed štirih sklenjenih zaporednih pogodb za določen čas kar v primeru dveh pogodb dejansko ni nadomeščala delavk, ki so bile nave-dene v pogodbah, in javno uslužbenko Y, ki je sklenila štiri zaporedne pogodbe za določen čas in niti po eni od njih dejansko ni nadomeščala delavk, navedenih v pogodbi.

Tako zaposlovanje državnih organov je presenetljivo, saj je mogoče v različnih evidencah, v katere se vpisuje-jo dokumenti, ki jih ti delavci pripravljajo, zelo preprosto in zanesljivo preveriti, katera dela delavci s pogodbami za določen čas dejansko opravljajo. Poleg tega delavci v javni upravi prejemajo tudi ocenjevalne liste, iz katerih izhaja enako.

Zato je nezakonitost sklenjenih pogodb za določen čas še

toliko očitnejša, posledica nezakonitosti pa je, da je tako

delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.

Kako lahko javni uslužbenec uveljavlja transformacijo?Če javni uslužbenec med trajanjem delovnega razmer-ja meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima od delodajalca pravico zahtevati, da tako kršitev odpravi oziroma obveznost izpolni v 15 dneh od prejema zahteve

Pravna vprašanja, ki se ob tem postavljajo, so:1. ali so take pogodbe o zaposlitvi za določen čas skle-

njene zakonito,2. kakšne možnosti imajo zaposleni in3. ali je v primeru transformacije možno imenovanje v

naziv brez javnega natečaja.

Izogibanje omejitvam zaposlovanja v javni upraviKer je zaposlovanje v javnem sektorju dovoljeno le pod zelo ozkimi pogoji (183. člen ZUJF), so nekateri državni organi kadrovsko podhranjeni in se zato strogim omeji-tvam za zaposlovanje izogibajo s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas. Z vidika državnih organov je poglavitna prednost sklepanja pogodbe za določen čas finančna, saj zaposlitev namesto odsotnega delavca ne zahteva dodatnih finančnih sredstev, ker odsotna oseba prejema nadomestilo iz drugega vira (na primer od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije).3

Zakonitost razloga nadomeščanja v pogodbah za določen časTako ZDR-1 kot tudi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)4 opredeljujeta numerus clausus razlogov za sklenitev pogod-be za določen čas, saj naj bi se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepala zgolj izjemoma. Tako ZJU v 68. členu dopušča, da se delovno razmerje za določen čas sklene za primer nadomeščanja začasno odsotnega jav-nega uslužbenca. Državni organi prav ta razlog navajajo zelo pogosto; večinoma zaradi nadomeščanj uslužbencev na porodniškem ali starševskem dopustu.

Zaradi pogostega fiktivnega navajanja nadomeščanja kot razloga za sklenitev pogodbe za določen čas je sodna praksa v zvezi s tem razlogom za sklepanje pogodb za določen čas izoblikovala zahtevi, da pogodba o zaposlitvi vsebuje:

Urška Gliha,univ. dipl. pravnica,

odvetnica v Ljubljani

Uroš Cerar Žugelj,univ. dipl. pravnik,

odvetniški pripravnik v Odvetniški pisarni Wolf Theiss – podružnica v

Sloveniji

V obdobju varčevalnih ukrepov1 velja omejitev državnih organov pri možnostih zaposlovanja in širitve kadrov-skih zmogljivosti, zato so se ponekod v praksi začeli pojavljati primeri obida varčevalnih ukrepov, ki pome-nijo kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).2 Tak primer je verižno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti zaradi nadomeščanja odsotnih zaposlenih, pri čemer se izkaže, da delavec, ki je tako pogodbo sklenil, dejansko na delovnem mestu ne nadomešča delavca, ki je naveden v pogodbi.

Ali se v javnem sektorju zlorablja institut pogodb o zaposlitvi za

določen čas?

PP_35-15_10-SEP_.indd 10 9/8/15 4:01 PM

Delovno pravopravna praksa – 10. 9. 2015

11

6 Rok za delodajalčevo izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve pravice delavca, ki ni zaposlen v javnem sektorju, je po določbi 200. člena ZDR-1 osem delovnih dni.

7 Pritožba ne zadrži izvršitve odlo-čitve o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, če zakon ne določa drugače, razen v primeru prene-hanja delovnega razmerja (tretji odstavek 24. člena ZJU) in v pri-meru odločitve o drugih pravicah in obveznostih, če Komisija na pre-dlog javnega uslužbenca oceni, da bi z izvrševanjem odločbe nastale težko popravljive posledice (četrti odstavek 24. člena ZJU).

8 Sodba Vrhovnega sodišča Repu-blike Slovenije v zadevi VIII Ips 212/2011 z dne 4. junija 2012.

9 Sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 1082/2013 z dne 15. januarja 2014 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 469/2012 z dne 15. junija 2012.

10 Sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 515/2007 z dne 11. maja 2009.

11 Prav tam.

12 Ministrstva oziroma upravni organi niso pravne osebe, zato niso legitimirani za pravdni spor (sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 1176/2008 z dne 7. aprila 2009).

13 Z dne 17. februarja 2015 v zvezi s sklepom Višjega delov-nega in socialnega sodišča Pdp 545/2014.

14 Določbe o sklenitvi delovnega razmerja in v zvezi s tem predvide-nega postopka javnega natečaja so predvsem v 8. poglavju ZJU, določ-be o delovnem razmerju za dolo-čen čas pa so v 9. poglavju ZJU.

15 Posledično se državni organ – delodajalec v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, v zahtevku delavca za reintegracijo v delovno razmerje ne more izgovarjati na (nezadostno) primernost kandidata oziroma nujnost izvedbe javnega razpisa za delovno mesto. Dodaten argument za tako stališče ponuja še 7. člen ZJU, po katerem je bil delodajalec že od vsega začetka obvezan zaposliti tistega kandidata, ki je izmed vseh kandidatov najbo-lje strokovno usposobljen za oprav-ljanje nalog na delovnem mestu.

Transformacija v pogodbo za nedoločen čas in imenovanje v nazivDelovno razmerje se v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnega delavca skle-ne po postopku, kot ga določa ZDR-1 (tretji odstavek 70. člena ZJU). Na tej pravni podlagi so v praksi državni organi zagovarjali (zmotno) stališče, da transformacija razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas ni možna v primeru uradniških delovnih mest, saj bi bilo treba za prosto delovno mesto izvesti javni natečaj. Po mnenju državnih organov naj bi bil javni natečaj v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJU predpogoj za pridobitev uradniškega naziva in sankciji za njegovo neizvedbo bi lahko bili razveljavi-tev pogodbe (prvi odstavek 74. člena ZJU) ter prekršek predstojnika (šesta točka 183. člena ZJU). Nadalje naj bi bil javni natečaj edina veljavna materialnopravna podlaga za pridobitev uradniškega naziva, saj javni uslužbenci, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, niso imenovani v naziv (prvi odstavek 73. člena ZJU).

Temu nasprotno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 157/2014.13 Vrhovno sodišče je razsodilo, da bi lahko tako stališče veljalo le v primeru, če bi ZJU kot poseben zakon, ne glede na že določene posledice nezakonitosti pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, izključeval ali posebej uredil posledice nezakonitosti v primerih, če je za sklenitev pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas predviden javni natečaj, ta pa zaradi zaposlitve za dolo-čen čas ni bil izveden (70. člen ZJU). ZJU pa takih določb nima. Ker ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi kršitev z zakonom predvide-nih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa iste posledice, kot jih predvideva že ZDR-1, ne gre le za povezavo obeh zakonov na podlagi prvega odstavka 5. člena ZJU, temveč za izrecno določbo. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU se tako šteje, da je javni usluž-benec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1 oziroma 54. člen ZDR). Tudi sicer ni mogoče mešati določb posameznih poglavij zakona14 in posledic nezakonitosti takega razmerja, ki so predvidene v korist (zaščito) delavca in so izrecno določene (tretji odstavek 68. člena ZJU v povezavi s 56. členom ZDR-1).15

To pomeni, da niti obveznost objave prostega delov-nega mesta niti izvedba javnega natečaja za zaposlitev v javnem sektorju v primeru transformacije nista predvideni.

Sklep

Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih javnih uslužbencev v javni upravi kot način obida prepovedi zaposlovanja na podlagi ZUJF pomeni zlorabo instituta, če javni uslužbenec dejansko ne nadomešča javnega uslužbenca, navedenega v pogodbi za določen čas, na njegovem delovnem mestu.

V takem primeru ima javni uslužbenec, če delovno raz-merje še traja, pravico pri delodajalcu in nato pri Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije zahtevati transformacijo. Če pa je njegovo delovno razmerje v javni upravi prenehalo, lahko uveljavlja sodno varstvo najpozneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja.

V primeru, ko pride do transformacije v delovno raz-merje za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu, je javnega uslužbenca možno imenovati v naziv brez jav-nega natečaja.

(drugi odstavek 24. člena ZJU).6 Delodajalec o zahtevi sprejme odločitev s pisnim sklepom, ki mora biti obra-zložen in vročen javnemu uslužbencu (prvi odstavek 24. člena ZJU).

Zoper sklep delodajalca je dovoljena pritožba na Komi-sijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, če zakon v posameznem primeru ne določa drugače.7 Slednje je pomembno, saj je glede pravice ozi-roma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem le pod pogojem, da je javni uslužbenec izrabil možnost pritožbe pri Komisiji (peti odstavek 24. člena ZJU). Rok za sodno varstvo poteče v 30 dneh:1. od dneva vročitve sklepa Komisije (drugi odstavek 25.

člena ZJU); oziroma2. od dneva, ko poteče 30-dnevni rok za izdajo sklepa

Komisije, čeprav ta ni prekluziven.

Sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije je lahko namreč predmet sodne presoje ne glede na to, ali Komisija odloči v 30-dnevnem roku ali po njegovem poteku. Zato ima javni uslužbenec pravico vložiti tožbo v 30 dneh od vročitve sklepa Komisije, tudi če ta ni odločila v roku. V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča8 gre za to, da zakon javnemu uslužbencu daje dve možnosti za vložitev tožbe.

Po prenehanju delovnega razmerja ločimo dve situ-aciji. V prvi situaciji je javni uslužbenec vložil zahtevo za transformacijo pred prenehanjem delovnega razmerja. V tem primeru mora izpeljati postopek do konca v skladu z določbami ZJU, čeprav je medtem delovno razmerje že prenehalo. To pomeni, da mora počakati na odločitev delodajalca in vložiti pritožbo na Komisijo, kar je procesna predpostavka za sodno varstvo tako v času trajanja delov-nega razmerja kot tudi po prenehanju delovnega razmer-ja zaradi poteka dogovorjenega časa.9 Šele po prejemu odločitve Komisije oziroma molku Komisije lahko uveljavlja sodno varstvo.

V drugi situaciji javni uslužbenec ni vložil zahteve za transformacijo pred prenehanjem delovnega razmerja. V tem primeru ni podlage za uveljavljanje predhodnega var-stva (vložitve zahteve za odpravo kršitve oziroma izpolnitve obveznosti in nato pritožbe). V zvezi s prenehanjem razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas oziroma zgolj zaradi poteka časa delovnega razmerja namreč ni predvideno odločanje delodajalca s posebnim pisnim sklepom, ki bi moral biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu.10 Javni uslužbenec ima zato pravico uveljavljati neposredno sodno varstvo v 30 dneh od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 200. člena ZDR-1).11

V primeru več zaporednih pogodb za določen čas je pri vprašanju izbire postopka za uveljavljanje zahteve za transformacijo pomembno pojasniti, da je delodajalec jav-nega uslužbenca država, in ne posamezni državni organ.12 Čeprav je javni uslužbenec premeščen na drugo delov-no mesto v okviru različnih organov, ostane delodajalec nespremenjen in gre za nepretrgano delovno razmerje pri istem delodajalcu – državi. Delovno razmerje je nepretrgano tudi v primeru sklenitve najmanj dveh zaporednih pogodb o zaposlitvi s prekinitvijo, krajšo od treh mesecev (prvi odstavek 4. člena v zvezi s šestim odstavkom 55. člena ZDR-1), in zato mora javni uslužbenec uveljavljati zahtevo za transformacijo na enak način, kot če te prekinitve ne bi bilo.

PP_35-15_10-SEP_.indd 11 9/8/15 4:01 PM

Pravo socialne varnosti pravna praksa – 10. 9. 2015

12

1 Ur. l. RS, št. 14/15.



4 Ur. l. RS, št. 35/92. Sprejela ga je Generalna skupščina Združenih

narodov 16. decembra 1966. Veljati je začel 3. januarja 1976, v Sloveni-

ji velja od 1. julija 1992.

5 Ur. l. RS, št. 24/99. Sprejeta je bila leta 1961, nato pa bila spre-

menjena leta 1996. Slovenija jo je ratificirala leta 1999.

6 V zvezi s sprejetimi določili je Odbor ZN za ekonomske, socialne

in kulturne pravice poudaril, da pravice do bivališča ne smemo

razlagati v ozkem ali omejevalnem smislu, ki bi jo enačil z na primer

zatočiščem, ki zagotavlja zgolj stre-ho nad glavo, ali ki bi obravnaval

zatočišče izključno kot dobrino. Odbor poudarja, da moramo pravi-

co do ustreznega bivališča namesto tega videti kot »pravico do življenja nekje, kjer uživamo varnost, mir in

dostojanstvo«.

7 Neskladnost z 2., 15., 34., 35., 50. in 78. členom Ustave RS,

8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter 1. členom 1. protokola k EKČP.

8 Standard benefits paid according to the Second Book of Code of Social Law (»Hartz IV legislation)

not constitutional, izjava za javnost Zveznega ustavnega sodišča št. 5/2010 z dne 9.

februarja 2010, <https://www.bundesverfassungsgericht.de/

SharedDocs/Pressemitteilungen/EN/2010/bvg10-005.html>.

Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,4 ki določa, da:

»države pogodbenice tega Pakta priznavajo vsako-mur pravico do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj samega in za njegovo družino, vštevši ustrezno hrano, obleko in stanovanje in pravico do stalnega izboljševanja njegovih življenjskih razmer«.

O tem piše tudi Evropska socialna listina,5 ki jo je Slove-nija prav tako ratificirala in ki tudi zagotavlja pravico do ustreznega bivališča, od držav pogodbenic pa zahteva, da:

»1. pospešujejo dostop do nastanitve primernega stan-darda, 2. preprečujejo in zmanjšujejo brezdomstvo z namenom, da bi ga postopno odpravile, 3. vplivajo na ceno nastanitve tako, da bo dostopna tistim brez zadostnih sredstev«.6

Po mednarodnem pravu človekovih pravic je torej Slovenija dolžna zagotoviti varnost uživanja bivališča vsem ljudem, in sicer z zagotovitvijo ustreznega bivališča. To dolžnost ima ne glede na to, ali jo izvaja neposredno ali prek lokalnih skupnosti. Pri zagotavljanju te pravice mora ravnati brez nedovoljene diskriminacije, ki bi upravičence postavljala v neenak položaj.

Država oziroma številne občine po Sloveniji še vedno nimajo zagotovljenih neprofitnih stanovanj oziroma drugih bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanj-skih stisk svojih občanov. Razlogi za tako stanje so različni, v posledici pa kažejo na to, da varnost uživanja bivališča ni zagotovljena zaradi neizpolnjevanja dolžnosti zagotovitve ustreznega bivališča. Država je to praznino do zdaj urejala s korekcijo v socialnih pravicah.

Pravica do najema neprofitnega stanovanja v občinah, v katerih je zaradi neurejenosti prostorskih aktov in stanovanj-skih programov ni mogoče uveljavljati, je bila nadomeščena s pravico do uveljavljanja subvencije najemnine, s katero so omogočili vsem tistim, ki nimajo možnosti bivanja v nepro-fitnem stanovanju, ker občina takih stanovanj nima ali pa so zasedena, bivanje v tržnem najemnem stanovanju pod enakimi pogoji – torej z enakimi pravicami glede finančnih bremen plačila najemnine, kot so določena za najemnike neprofitnih najemnih stanovanj. S tem so omogočili enako

ZUPJS je pred spremembo zakona najemnikom stanovanj omogočal uveljavljanje dveh delov subvencij. Prvi del je bil urejen (in je še vedno) v prvem odstavku 28. člena ZUPJS, ki določa, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju (gre za subvencijo v višini razlike med tržno in neprofitno najemnino). Prav tako pa je v nadaljevanju urejal tudi drugi del subvencije, ki je najemnikom tržnih in hišniških stanovanj priznaval še subvencijo do višine pri-znane neprofitne najemnine, kot je določena za subvencije neprofitnih najemnin s Stanovanjskim zakonom (SZ-1)3 (v nadaljevanju pojasnjujem spornost ukinitve drugega dela subvencije, zato bom zaradi lažje uporabe izraza navajala splošni izraz subvencija najemnine). Upravičenci do sub-vencije najemnine za tržno najemno stanovanje so torej bili upravičeni do subvencije, ki je bila sestavljena iz obeh delov, in so bili glede na svoj ekonomski položaj izena-čeni s položajem upravičencev do neprofitnih stanovanj. S sprejemom ZUUJFO se je poseglo v del subvencije, ki je bil namenjen socialno šibkim najemnikom tržnih naje-mnih stanovanj.

Ukinitev subvencije najemnine postavlja najemnike tržnih najemnih stanovanj v neenak položaj v primerja-vi z najemniki neprofitnih najemnih stanovanj ob enakih mesečnih dohodkih in enakem premoženjskem stanju. Tak ukrep je protiustaven in mednarodnopravno nedopusten poseg v pravice najemnikov tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo merila upravičenosti do subvencije najemnine.

Širši pogled na stanovanjsko področje in praviceDržava je dolžna zagotavljati pravno varnost bivališča vsem državljanom Slovenije in poskrbeti, da bo vsem zagotovljena pravica do ustreznega bivališča. Ta je zagotovljena v okviru več mednarodnih in regionalnih standardov ter mednaro-dnih pogodb, katerih pogodbenica je Slovenija. Ključno določilo, povezano s to pravico, je navedeno v 11. členu

Mateja Apohal,univ. dipl. pravnica,

odvetniška pripravnica v Odvetniški pisarni

Zidar Klemenčič

Državni zbor je 20. februarja letos sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO),1 s kate-rim je za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov v proračunih občin spremenil in dopolnil nekatere določbe drugih zakonov. Poleg številnih sprememb je posegel tudi v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS),2 in sicer je z določbo 25. člena določil, da se spremeni 28. člen ZUPJS v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do subvencije najemnine za najemnike tržnih in hišniških stanovanj (v nadaljevanju: tržnih stanovanj). Ta sprememba je najbolj prizadela posameznike in družine, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih in spadajo v najšibkejšo skupino prebivalstva, ter še dodatno poglobila njihovo stanovanjsko problematiko. Poglejmo si pravne argumente, ki kažejo na protiustavnost teh spornih določb ZUUJFO in ki so bili podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.

Ukinitev dela subvencije neprofitne najemnine: nerazumna poteza in nesorazmeren poseg

PP_35-15_10-SEP_.indd 12 9/8/15 4:01 PM

Pravo socialne varnostipravna praksa – 10. 9. 2015

13

9 Ustavno sodišče RS je v sodbi U-I-54/96 z dne 15. julija 1995 zavzelo stališče, da se obseg pra-vic, ki je sicer določen z zakonom, z zakonom lahko tudi zmanjša, vendar je treba pri tem upoštevati tudi pravico do socialne varnosti, določene v 50. členu Ustave RS.

10 Na primer pravica do socialne varnosti, pravica do pridobitve primernega stanovanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družin-skega življenja in prepoved diskri-minacije in druge pravice.

11 Ur. l. RS, št. 7/94. Sprejeta je bila 4. novembra 1950 v Rimu. Pozneje je bilo sprejetih še 14 protokolov k EKČP. V EU je začela veljati z začetkom veljavnosti Liz-bonske pogodbe leta 2009.

12 Št. 65731/01 in 65900/01, sodba z dne 12. aprila 2006.

13 Več o tem sodbe ESČP v zadevah Moskal proti Poljski, št. 10373/05 z dne 15. septembra 2009; Kjartan Asmundsson proti Islandiji, št. 60669/00 z dne 12. oktobra 2004; R. Sz proti Madžar-ski, št. 41838/11 z dne 2. julija 2013; Valkov in drugi proti Bolga-riji, št. 2033/04 z dne 25. oktobra 2011, in N. K. M. proti Madžarski, št. 66529/11 z dne 14. maja 2013.

14 V zadevi Budina proti Rusiji (št. 45603/05, sodba z dne 18. junija 2009) je ESČP zapisalo, da »ne more izključiti odgovornosti države za 'ravnanje', ko se pri-tožnik, ki je v celoti odvisen od države, sooči z njeno ignoranco v situaciji resnega pomanjkanja ali potrebe, ki ni skladna s človekovim dostojanstvom«.

15 Kršitev 14. člena Ustave RS in 14. člena EKČP v povezavi z 8. členom EKČP in 1. členom 1. protokola k EKČP.


17 Glede načela primerljivosti glej sodbo ESČP v zadevi Ber-ger-Krall in drugi proti Sloveniji, št. 14717/04 z dne 12. junija 2014.

18 Prim. sodbo ESČP v zade-vi D. H. in drugi proti Češki, št. 57325/00 z dne 13. novembra 2007.

plačevanja najemnin in bodo prisiljeni stanovanja zapustiti. V teh primerih presoja ukrepa ukinitve subvencije preraste zgolj pravico do varovanja premoženja in zahteva preso-jo skladnosti z 8. členom EKČP (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja).14

Vzpostavljanje neenakosti med najemniki15

Veljavna zakonska ureditev vprašanja subvencije najemnine povzroča neenakost med najemniki, ki so v skladu s SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem16 upravičeni do neprofitnih stanovanj. Če ima namreč upra-vičenec do neprofitnega stanovanja stalno prebivališče v občini, ki ima na voljo neprofitno stanovanje, bo lahko to svoje upravičenje uresničil. Če občina, v kateri upravi-čenec stalno prebiva, takega stanovanja nima na voljo, je njegovo upravičenje po uveljavitvi 25. člena ZUUJFO pravzaprav brezpredmetno.

Člen 25 ZUUJFO torej uveljavlja razlikovanje med dvema ne samo relevantno podobnima, ampak povsem analogni-ma skupinama prebivalcev.17 Ali ustvarja tako razlikovanje neposredno ali posledično, je povsem nepomembno.18 Dej-stvo je, da bodo upravičenci, ki jim neprofitna stanovanja ne morejo biti dodeljena iz razlogov, ki so povsem zunaj njihovega vpliva (občinska politika, neurejenost prostorskih aktov in stanovanjskih programov ter drugo), ostali brez socialnega korektiva. Taka neenakost upravičencev, ki so jim dodeljena neprofitna stanovanja, in tistih, ki jim niso, ter neenakost med upravičenci glede na njihovo prebivališče pa pomeni neskladje tudi s 14. členom Ustave RS (nee-nakost pred zakonom) ter 14. členom EKČP v povezavi z 8. členom EKČP in 1. členom 1. protokola k EKČP.

Sklep

Neprofitna najemna stanovanja so namenjena uveljavljanju ustavne pravice do primernega stanovanja, uresničevanju načela socialne države in zagotavljanju človekovega dosto-janstva kot vrednote, na kateri temelji sistem človekovih pravic. Zaradi opisane spremembe zakona bivanje na pod-lagi neprofitnih pogojev, ki bi ga morala zagotoviti država z namenom pomoči socialno ogroženim in s tem varovanja pravice do zagotovitve bivanja, ni več pravica vsakega, tem-več je prepuščena arbitrarnemu merilu (tj. vprašanju, ali obči-na razpolaga z zadostnim številom neprofitnih stanovanj).

Tako odrekanje pravice do ustreznega bivališča bo vsekakor

poglobilo socialne stiske, vplivalo na izvrševanje preostalih

temeljnih človekovih pravic in krepilo začarani krog revšči-

ne in družbene izključenosti.

V skladu s predstavljenimi regionalnimi in mednarodno-pravnimi standardi ter sodno prakso lahko ukinitev tako pomembnega prejemka, kot je subvencija najemnine, upra-vičeno ocenimo za nepremišljen in nerazumen ukrep, ki posega v socialne pravice in načela, ki so zagotovljena z Ustavo RS ter temeljnimi mednarodno priznanimi člo-vekovimi pravicami. Zadnjo besedo o tem pa bo imelo Ustavno sodišče RS.

obravnavo najemnikov, ki nimajo možnosti najema nepro-fitnega najemnega stanovanja v primerjavi z najemniki, ki v takih stanovanjih živijo. Posledično se je zaradi stanja neure-jenosti neprofitnih stanovanjskih enot v posameznih občinah s korekcijo dodeljevanja subvencij najemnine najemnikom tržnih stanovanj dosegla enakopravnost vseh, ki uveljavljajo pravico do najema pod neprofitnimi pogoji. S spremembo ZUUJFO se je to stanje porušilo ter povzročilo številne kršitve ustavnih in mednarodnopravnih določil.

Nerazumna poteza in nesorazmeren poseg7

V sodobnih demokratičnih državah je izvrševanje demokra-tičnega načela večinskega odločanja omejeno z dolžnostjo spoštovanja človekovih pravic in ustavnih načel. Ustavne kategorije, kakršni sta socialna država in spoštovanje človekovega dostojanstva, tudi v primerjalnih ureditvah, kakršna je na primer Nemčija, postavljajo omejitve pred-stavniškemu telesu, ko odloča o porabi in prerazporejanju javnih sredstev.

Zagotavljanje eksistencialnega minimuma (nem. Existenz-

minimum) je tako v nemški ustavnosodni praksi uveljav-

ljena obveznost države, ki je v zadnjem desetletju prerasla

celo v ustavno pravico, ki jo je mogoče sodno uveljavljati.8

Potreba po varčevanju, ki je bila ključna za ukinitev sub-vencije, ne bi smela biti sama po sebi zadosten razlog neizpolnjevanja ustavnih zavez države, to pa še toliko bolj velja v primeru otrok, starejših, invalidov in ljudi s socialnega roba, ki so že sicer omejeni v uživanju temeljnih pravic in ki jim je načelo socialne države v prvi vrsti namenjeno.9 Upoštevanje te in tudi drugih ustavnih pravic10 pomeni, da mora zakonodajalec izkazati, da je poseg v obstoječe pravice nujen, razumen in sorazmeren. Odrekanje pomo-či, ki je bilo uveljavljeno s sporno zakonsko spremembo, je bilo tako nedvomno storjeno brez ustreznega tehtanja posledic, ki so se prevalile na socialno najšibkejše.

Zakonska sprememba, ki ukinja subvencijo najemnine, je sporna tudi z vidika Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP),11 saj v skladu s sodno prakso Evropske-ga sodišča za človekove pravice (ESČP) pomeni poseg v pravico do premoženja. V zadevi Stec in drugi proti Združenemu kraljestvu12 je ESČP namreč odločilo, da kon-cept premoženja (angl. possession) zajema tudi vse soci-alnovarstvene prejemke ne glede na to, ali so ti osnovani na plačevanju prispevkov ali ne. Posameznik sicer nima (a priori) pravice do posameznega socialnovarstvenega prejemka, vendar pa v trenutku, ko zakon oziroma kateri drug predpis tako pravico vzpostavi, ta pomeni lastnino, glede katere ima posameznik legitimno pričakovanje, da jo bo lahko v skladu z zakonsko določenimi pogoji užival.

Ukinitev take pravice (ali njena omejitev) torej pomeni poseg v pravico do premoženja, ki jo zagotavlja 1. člen 1. protokola k EKČP, in tak poseg mora država upravičiti. Slednje v skladu s sodno prakso ESČP pomeni zlasti, da mora država oziroma zakonodajalec izkazati, da je bil ukrep potreben, sorazmeren in da ne pomeni pretiranega bremena za posameznika, še zlasti pa ne sme pomeniti nevarnosti za njegovo preživljanje (angl. subsistence).13 Prav tako pa ukinitev subvencije neposredno vodi do tega, da prizadeti posamezniki ne bodo zmogli stroškov

PP_35-15_10-SEP_.indd 13 9/8/15 4:01 PM

Davčno pravo pravna praksa – 10. 9. 2015

14

1 Nikolić, B.: Opredelitev sloven-skega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot storitve splošnega

gospodarskega pomena, v: Interna-tional Public Administration Review,

13(1), str. 29–47.

2 Novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarova-

nju (ZZVZZ-M, Ur. l. RS, št. 91/13) je odpravila 4. točko drugega

odstavka 62. člena ZZVZZ.

3 Ur. l. RS, št. 76/05.

4 Ur. l. RS, št. 57/99, 72/05 in 90/14.

5 Druge oblike zavarovanj, ki so izvzete iz plačila davka, so

obvezna pokojninska in invalidska zavarovanja, obvezna zdravstvena

zavarovanja, zavarovanja, ki krijejo nevarnosti zunaj območja Republi-

ke Slovenije, in pozavarovanja.

6 Zdravstvene zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno

zavarovanje, nudijo različne možno-sti sklenitve pogodbenega razmerja za določen čas (Adriatic od enega

do dvanajst let, Vzajemna od enega do dvajset let, Zavarovalnica

Triglav od enega do deset let).

7 Zdravstveni zavarovalnici Vza-jemna in Adriatic nudita tudi

možnost, da se vsakokratno samo-dejno podaljševanje zavarovanja na

polici izrecno izključi.


9 To ne velja za pogodbe, ki so sklenjene za določen čas, krajši

od deset let, z izrecno izključitvijo samodejnega podaljševanja zava-

rovanja. Te pogodbe so podvržene plačilu davka od prometa zavaro-

valnih poslov, ki se obračunava od zavarovalne premije.

10 Tako stališče izhaja tudi iz pojasnila Ministrstva za finance RS,

št. 35960/03 z dne 24. januarja 2003.

ki so po 2. točki prvega odstavka 8. člena ZDPZP izvzete iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov.9

Zavarovalne pogodbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so izvzete iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov, so izvzete zgolj v primeru, ko je njihovo dejansko trajanje daljše od deset let. V primeru preneha-nja pogodbenega razmerja pred pretekom desetih let je zdravstvena zavarovalnica po prvem odstavku 11. člena ZDPZP zavezana za plačilo davka od prometa zavarovalnih poslov. Do te točke je zakonodajna ureditev obdavčitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povsem razumna, česar pa ne moremo trditi za določbo iz tretjega odstavka 11. člena ZDPZP. Ta določa, da se v primeru preneha-nja pogodbenega razmerja premoženjskih in življenjskih zavarovanj pred potekom desetih let davek od prometa zavarovalnih poslov odmeri od vsote, ki se izplača zava-rovancu ali zavarovalcu.

Pri tem gre v smislu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za povsem nerazumen odstop od 6. člena ZDPZP, ki določa, da je osnova za obračun davka od prometa zavarovalnih poslov zavarovalna premija oziroma prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenje-ne zavarovalne pogodbe. Določba iz tretjega odstavka 11. člena ZDPZP je smiselna za nezgodna in življenjska zavarovanja, pri katerih se v primeru škodnega dogodka zavarovancu ali zavarovalcu izplača zavarovalna vsota, od katere se odmeri davek od prometa zavarovalnih poslov. Pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pa je taka določba nesmiselna, saj pri prenehanju zava-rovalnega razmerja zavarovanec ali zavarovalec ne prejme izplačila zavarovalne vsote. Posledica tega je neobstoj davčne osnove za obračun davka od prome-ta zavarovalnih poslov oziroma je ta enaka nič.10 Pri tem se poraja vprašanje, ali je zakonodajalec umestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje v domet tretjega odstavka 11. člena ZDPZP, nezavedujoč se posledic, ali pa je to storil zavestno, z namenom oprostitve plačila davka od prometa zavarovalnih poslov. Tudi v drugem primeru bi to lahko storil bolj smiselno in preudarno.

Po 15. členu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-H)3 se do ureditve davč-ne obravnave dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v zako-nu, ki ureja davek od prometa zavarovalnih poslov, ta ne obračunava. Davek od prometa zavarovalnih poslov ureja Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP),4 ki v 2. točki prvega odstavka 8. člena določa, da so od plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov med drugim izvzeta tudi premoženjska (nezgodna in zdravstvena zavarovanja – v to skupino uvrščamo dopolnilno zdravstve-no zavarovanje) ter življenjska zavarovanja, pri katerih zava-rovalno razmerje ni krajše od dobe deset let.5 Dopolnilna zdravstvena zavarovanja se sklepajo za določen čas, za najmanj eno leto in najdlje dvajset let,6 ali pa do preklica pogodbenega razmerja. Zavarovanja, sklenjena do preklica pogodbenega razmerja, so zavarovanja za nedoločen čas, ki so po 2. točki prvega odstavka 8. člena ZDPZP izvzeta iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov (trajanje zavarovanja ni določeno).

Prav tako so iz plačila davka izvzeta vsa zavarovanja za določen čas, ki so sklenjena za obdobje, daljše od deset let. Bolj zapleten pa je davčni režim zavarovalnih pogodb, ki so sklenjene za določen čas, krajši od deset let. Zdravstvene zavarovalnice v splošnih pogojih dopol-nilnega zavarovanja določajo, da se pogodbe, sklenjene za določen čas, po poteku dogovorjene dobe samodejno podaljšujejo vsakokrat za čas, določen na polici. Zavaro-valec lahko izjemoma prepreči samodejno podaljševanje pogodbe, če to stori s pisnim preklicem vsaj tri mesece pred iztekom trajanja zavarovanja.7

Po 946. členu Obligacijskega zakonika (OZ)8 se šteje, da trajanje zavarovanja ni določeno, če je v zavaroval-ni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije, ki je določena v zavarovalnih pogojih, pogodbe ne odpovesta. Tako gre tudi v primeru skleni-tve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za določen čas, pri čemer na polici izrecno ni izključeno samodejno podaljševanje zavarovanja, za pogodbe za nedoločen čas,

Bruno Nikolić,dr. pravnih znanosti, asistent na Fakulteti za upravo Univerze

v Ljubljani

Veljavna zakonodajna ureditev sistema financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialne funkcije ne zasleduje toliko, kot bi se za dejavnost, ki je sestavni del socialne varnosti, pričakovalo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvrščamo med storitve splošnega gospodarskega pomena,1 zato bi morala biti njihova socialna funk-cija še toliko bolj poudarjena. Ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v »zahvalo« za ugodno sistem-sko ureditev financiranja zdravstvenega varstva, ki močno pripomore k njihovim uspešnim poslovnim rezultatom, družbi vračajo manj kot drugi gospodarski subjekti, ki izvajajo gospodarske dejavnosti. Z odpravo določbe o vračilu polovice dobička iz dejavnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v izvajanje te dejavnosti2 so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ugodneje obravnavani kot izvajalci večine drugih zavarovalnih poslov, saj so v nasprotju z njimi izvzeti iz plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov. Pri tem pa ni sporno le izvzetje iz plačila davka od zavarovalnih poslov, temveč tudi način, na katerega je zakonodajalec to dosegel.

Zakaj so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvzeti

iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov?

PP_35-15_10-SEP_.indd 14 9/8/15 4:01 PM

Kazensko materialno pravopravna praksa – 10. 9. 2015

15

obveznost držav, da sprejmejo ustrezne pravne ukrepe v zvezi z maščevalno pornografijo.

V slovenskem pravnem redu ni posebnih določb o maščevalni pornografiji, prav tako pa ni zaslediti prispev-kov o tej tematiki v pravni teoriji.10 Obveznost ustrezne pravne ureditve te problematike izhaja iz določb Ustave RS o pravicah (tudi) pozitivnega statusa, med drugim pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter varstva oseb-nih podatkov.11

Ureditev na kazenskopravnem področjuV sodni praksi lahko zasledimo zgolj eno sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z neavtorizirano objavo spolnih podob, s katero je sodišče odločilo, da pri tem ne gre za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1),12 če je prvotna podoba bila narejena s soglasjem oškodovan-ca.13 Tako najbolj realistično možnost za kazenski pregon osebe, ki objavi maščevalno pornografijo, predstavlja kazni-vo dejanje zlorabe osebnih podatkov iz prvega odstavka 143. člena KZ-1, ki se sankcionira z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.14

Menim, da bi moral zakonodajalec oblikovati posebno kaznivo dejanje neavtorizirane objave spolnih vsebin oziro-ma grožnje z njo, ki bi zaradi specifične spolne narave oseb-nih podatkov in posledic za žrtve bilo uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.15 Glede na posledice maščevalne pornografije za žrtve menim, da bi morala biti zgornja meja zagrožene kazni znatno višja kot zapor do enega leta. Ob tem bi veljalo določiti, da je objavljanje takih vsebin kaznivo brez izrecnega pisnega soglasja prikazane osebe.

Nadalje velja opozoriti, da ni povsem jasno, ali oziro-ma v katerih okoliščinah bi pri objavi ali grožnji z obja-vo maščevalne pornografije lahko šlo za kaznivo dejanje nasilja v družini iz 191. člena KZ-1.16 Drugače kot kazni-vo dejanje šikaniranja na delovnem mestu (197. člen) v 191. člen ni izrecno vključeno psihično nasilje, za kar po mojem mnenju gre pri maščevalni pornografiji,17 temveč se glede na sodno prakso zdi, da 191. člen praviloma nujno vključuje uporabo fizičnega nasilja oziroma grožnjo s fizičnim nasiljem, pri čemer mora praviloma iti za trajnejše ravnanje.18 Menim, da bi moral zakonodajalec iz številnih razlogov, med drugim zaradi že omenjene Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in

Najprej je treba opozoriti, da ni enotne opredelitve pojma maščevalna pornografija. Nekateri raje kot maščevalna pornografija uporabljajo izraz »pornografija brez soglasja« (angl. nonconsensual pornography). Franks tako ponuja opredelitev, po kateri gre za »distribucijo spolnih podob posameznikov brez njihovega soglasja«.1

Objava podob s spolno vsebino ima lahko številne negativne posledice. Žrtve maščevalne pornografije, ki so predvsem ženske,2 lahko izgubijo službe, so primorane zamenjati šole, so izpostavljene zasledovanju in nadlegova-nju v resničnem življenju, nekatere žrtve pa storijo samomor. Podobe so lahko uporabljene tudi za izsiljevanje.3

V ZDA je več zveznih držav inkriminiralo maščevalno pornografijo. Kot najboljši primer nekateri izpostavljajo zvezno državo Illinois.4 V Evropi večina držav v zvezi z maščevalno pornografijo nima posebnega zakona ozi-roma kaznivega dejanja.5 Od redkih izjem velja omeniti Anglijo, ki je februarja 2015 sprejela Zakon o kazenskem pravosodju in sodiščih (Criminal Justice and Courts Act 2015), s katerim je inkriminirala maščevalno pornogra-fijo.6

Ureditev v pravu EU, pravu Sveta Evrope in SlovenijiPosamezniki deloma uživajo zaščito na podlagi splošnih določb prava EU o varstvu osebnih podatkov oziroma zasebnosti, vendar pa pravo EU ne vsebuje nobenih določb o maščevalni pornografiji, prav tako pa se s tem vprašanjem še ni srečalo Sodišče EU.

Ob tem velja opozoriti tudi na t. i. pravico biti pozabljen (angl. right to be forgotten), glede katere je Sodišče EU odločilo, da imajo posamezniki pod nekaterimi pogoji pravi-co zahtevati, da iskalniki, kot je na primer Google, odstra-nijo oziroma ne prikažejo rezultatov (povezav) z njihovimi osebnimi podatki.7 Na podlagi te pravice bi posamezniki lahko zahtevali, da brskalniki pri iskanju njihovega imena ne pokažejo rezultatov z maščevalno pornografijo.

Pravo Sveta Evrope prav tako ne vsebuje nobenih specifičnih določb o maščevalni pornografiji, s tem vpra-šanjem pa se Evropsko sodišče za človekove pravice še ni srečalo. Ob tem velja izpostaviti 8. člen v povezavi s 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).8 Člen 8 EKČP določa tudi pozitivne obvezno-sti države, da sprejme ustrezne ukrepe za spoštovanje zasebnega in družinskega življenja v sferi odnosov med posamezniki.9 Člen 13 EKČP določa pravico do učin-kovitega pravnega sredstva. Iz teh dveh členov izhaja

Izraz maščevalna pornografija (angl. revenge porn) poenostavljeno pomeni objavo oziroma razširjanje slik ali videov s spolno vsebino brez soglasja prikazanih posameznikov. Najpogosteje so žrtve maščevalne pornografije nekdanje žene ali partnerke, podobe katerih po razpadu zveze na internetu objavijo nekdanji partnerji. Vse več držav se zaveda, da veljavna zakonodaja za boj proti maščevalni pornografiji in za zaščito žrtev ni ustrezna. Tako bi tudi Slovenija morala sprejeti nove pravne in druge sistemske ukrepe na tem področju.

Maščevalna pornografija 1 Franks, M. A.: Criminalizing Revenge Porn: Frequently Asked Questions, 12. oktober 2013, <http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2337998> (10. 4. 2015).

2 Revenge Porn: Societal Costs and Legislative Solutions, v: Legal Talk Network, <http://legaltalknetwork.com/podcasts/lawyer-2-lawyer/2014/03/revenge-porn-societal-costs-legislative-solutions> (10. 4. 2015).

3 Franks, M. A.: Adventures in Victim Blaming: Revenge Porn Edition, 1. februar 2013, <http://concurringopinions.com/archives/2013/02/adventures-in-victim-blaming-revenge-porn- edition.html> (10. 4. 2015).

4 Seven Reasons Illinois is Leading the Fight against Revenge Porn, 31. december 2014, <http://www.endrevengeporn.org/seven-reasons-illinois-leading-fight-revenge-porn/> (10. 4. 2015).

5 Ob tem velja opozoriti na zani-mivo odločitev nemškega sodišča druge stopnje v Koblenzu (odločba v zadevi 3 U 1288/13 z dne 20. maja 2014), da mora moški na zahtevo njegove nekdanje partner-ke s svojih računalnikov izbrisati vse njene intimne slike, ki jih je z njenim soglasjem posnel v času zveze, čeprav ni z ničimer nakazal, da jih namerava kakorkoli objaviti oziroma zlorabiti.

6 Besedilo inkriminacije je objavljeno na: <http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2015/2/section/33/enacted> in <http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2015/2/schedule/8/enacted> (10. 4. 2015).

7 Zadeva Google Spain proti AEPD in Mariu Costeju Gonzálezu, C-131/12 z dne 13. maja 2014.

8 Ur. l. RS – MP, št. 7/94. člen 8 EKČP določa pravico do spošto-vanja zasebnega in družinskega življenja, kamor po mojem mnenju sodi tudi spolna avtonomija in pravica posameznika, da se brez njegovega soglasja ne objavljajo spolne podobe.

9 Glej na primer sodbo v zadevi Dickson proti Združenemu kralje-stvu, št. 44362/04 z dne 4. decembra 2007, tč. 70.

10 Glej stališče informacijske pooblaščenke RS, posredovano spletnemu mediju siol.net, v: Britanci s strožjimi zakoni nad »pornografijo iz maščevanja«, 14. oktober 2014, <http://www.siol.net/trendi/intimno/partnerstvo/2014/10/britanci_s_strozjimi_zakoni_nad_pornografijo_iz_mascevanja.aspx> (10. 4. 2015).

Luka Vlačić,univ. dipl. pravnik, pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani

PP_35-15_10-SEP_.indd 15 9/8/15 4:01 PM

11 Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.

12 Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 – popr.) in nasl.

13 Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 76261/2010-40

z dne 27. septembra 2012.

14 Potencialno pa tudi kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu

KZ-1 ali kaznivo dejanje opravljanja po 151. členu KZ-1.

15 Ob tem bi moral tudi izrecno določiti, objava katerih vsebin je

inkriminirana in ali je kaznivo tudi neavtorizirano objavljanje zvočnih posnetkov, elektronskih sporočil,

SMS-sporočil itd.

16 Ob tem velja poudariti, da je Slovenija zavezana s Konvencijo

Sveta Evrope o preprečevanju nasi-lja nad ženskami in nasilja v družini

ter o boju proti njima (MKPNZND, Ur. l. RS – MP, št. 1/15). Mašče-

valno pornografijo je namreč treba razumeti v kontekstu tako nasilja

nad ženskami kot tudi družinskega nasilja, kajti storilci lahko uporabijo grožnje z maščevalno pornografijo

kot enega od načinov, kako prisiliti ženske, da ostanejo (poslušne)

v sicer nasilni oziroma nevzdržni zvezi.

17 Pri maščevalni pornografiji se prepleta več vrst nasilja, med njimi

tudi psihično nasilje.

18 Glej na primer sodbo Vrhov-nega sodišča RS v zadevah I Ips

815/2010-192 z dne 3. marca 2011 in I Ips 194/2009 z dne

3. septembra 2009.

19 Glej predvsem 33. člen.

20 Pri tem se odpira širše vpraša-nje ustreznosti (kazensko)pravne

ureditve družinskega nasilja.

21 Bavcon, L., Šelih, A., in drugi: Kazensko pravo. Splošni del, 5.

izdaja. Uradni list Republike Slove-nije, Ljubljana 2009, str. 323.

22 'Revenge porn' site owner faces lengthy jail term, 6. april 2015,

<http://www.bbc.com/news/techno logy-32194196> (10. 4. 2015).

23 Velja omeniti še Zakon o avtor-ski in sorodnih pravicah, ki pa bi

lahko pomagal le v tistih primerih, ko bi žrtve same ustvarile vsebino, in Zakon o varstvu osebnih podat-

kov (ZVOP-1, Ur. l. RS, št. 86/04 in nasl.), ki pa ne nudi zadosti učinko-

vitih pravnih sredstev.



26 Gre za del širše razprave o vključitvi kaznovalne odškodnine

v slovenski pravni red.


28 Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl.

29 Ur. l. RS, št. 2/04 (10/04 – popr.) in nasl.

Kazensko materialno pravo pravna praksa – 10. 9. 2015

16

Trenutna ureditev začasnih odredb v Zakonu o izvrš-bi in zavarovanju (ZIZ)27 posameznikom omogoča, da še pred vložitvijo tožbe zahtevajo izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče odredilo umik vsebin in prepoved vnovične objave. Problematično je, da 274. člen ZIZ tudi za primere maščevalne pornografije omogoča, da sodi-šče na predlog dolžnika dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe. Primerneje bi bilo, če bi zakonodajalec izrecno določil, da v primeru maščevalne pornografije to ni mogoče, vsekakor pa lahko upamo, da sodišča ne bi tako ravnala v praksi. Prav tako je sporno s stališča Ustave (23. člen v povezavi s 34., 35. in 38. členom) in EKČP (8. člen v povezavi s 13. členom), da ZIZ ne določa roka, v katerem mora sodišče odločiti o predlogu za začasno odredbo, drugače kot na primer Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)28 v 32. členu ter Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)29 v 43. členu.

Nadalje menim, da bi moral zakonodajalec v ZIZ ali posebnem zakonu izrecno določiti možnost, da sodišče, če naslovnik začasne odredbe ne ravna v skladu z njo, ponu-dnikom spletnih storitev oziroma interneta odredi začasno blokiranje dostopa do sporne spletne strani za slovenske IP-naslove, pri čemer je treba upoštevati širšo problematiko nevarnosti cenzure interneta. Za omejitev škodljivih posledic maščevalne pornografije, še zlasti v tako majhni državi, je bolj kot zagotovitev ustrezne (denarne) kompenzacije ključno hitro delovanje državnih organov, ki naj prepreči nadaljnjo širitev spornih vsebin.

Navsezadnje bi veljalo premisliti o tem, da bi zako-nodajalec po v opombi navedenem vzoru nemškega sodišča določil možnost, da ima posameznik pravico kadarkoli zahtevati od kogarkoli, ki poseduje njegove spolne vsebine, da jih trajno izbriše, in določil bodisi kazenskopravno bodisi civilnopravno sankcijo za nespo-štovanje te zahteve.

Sklep

Maščevalna pornografija je zavržno ravnanje, ki žrtve hudo prizadene. V svetu se povečuje zavedanje o njeni nevarnosti in potrebi po proaktivnem ravnanju držav, da preprečijo njeno širjenje ter zaščitijo žrtve. Pogledali smo si nekatere osnovne probleme, ki jih prinaša maščevalna pornografija, vendar ta problematika zahteva podrobnej-ši in natančnejši odziv zakonodajalca, sodne prakse in pravne teorije.

Slovenija ne bi smela čakati na opozorilo mednarodnih organizacij, sodišč ali Ustavnega sodišča, da mora storiti več, temveč bi morala s sprejemom ustreznejše zakonodaje zaščititi (potencialne) žrtve bolj, kot to zahtevajo Ustava in mednarodni akti. Ob tem velja poudariti potrebo ne le po pravnih ukrepih, temveč tudi po drugih ukrepih, na primer večji vključitvi informiranja o nevarnostih tehnologije v izo-braževalni proces, kampanji za destigmatizacijo (ženske) spolnosti, ureditvi enotne spletne strani z informacijami o pravnih sredstvih, ki jih imajo žrtve na voljo itd. Maščevalna pornografija je velik problem moderne tehnološke dobe. Nanj se lahko Slovenija odzove tako, da ne le zagotovi ustrezno ureditev in zaščito žrtev, temveč s tem postane zgled drugim evropskim državam, kako pristopiti k temu področju.

nasilja v družini ter o boju proti njima,19 ustrezno dopolniti 191. člen KZ-1 tako, da bi bilo nedvoumno, da pomeni eno od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini tudi enkratna objava maščevalne pornografije ali grožnja z njeno objavo.20

Menim, da bi KZ-1 moral vsebovati tudi posebno inkri-minacijo za primere, ko nekdo, predvsem prek javnega medija, spodbuja in omogoča objavljanje maščevalne por-nografije, na primer s posebno spletno stranjo, namenjeno tem dejanjem. To ravnanje je praviloma še bolj zavržno in škodljivo kot na primer objava ene slike, kar bi zakonodaja morala odražati. Ob tem je vprašljiva možnost pregona za tako ravnanje po trenutni ureditvi, saj se zdi, da za tako ravnanje najverjetneje ne bi bilo mogoče uporabiti institutov udeležbe v širšem pomenu zaradi odsotnosti subjektivnega elementa udeležbe.21

V zvezi s tem je nadalje problematično, da iz KZ-1 ni jasno

razvidno, ali bi šlo za kaznivo dejanje izsiljevanja, če bi se

v Sloveniji pojavil podoben problem kot v ZDA, kjer je na

primer Kevin Bollert vzpostavil dve spletni strani: eno, na

kateri so posamezniki objavljali maščevalno pornografijo

in osebne podatke žrtev, in drugo, prek katere je od žrtev

zahteval plačilo, da bi s prve strani odstranil njihove podobe

in podatke.22

Nejasno je namreč, ali bi se lahko v tem primeru uporabil prvi odstavek 213. člena KZ-1, kajti sporno je, ali je z obli-kovanjem drugega odstavka 213. člena KZ-1 zakonodajalec nemara presodil, da če posameznik zagrozi z oškodova-njem časti ali dobrega imena, ne gre za resno grožnjo in s tem ne za izsiljevanje po prvem odstavku 213. člena KZ-1. Potem se pojavi vprašanje, ali se lahko uporabi drugi odstavek 213. člena KZ-1, kajti zakonski znak je, da bo »odkril«, torej da bo aktivno ravnal. V omenjenem primeru Bollert ni grozil z aktivnim ravnanjem, temveč s pasivnim, torej da ne bo odstranil spornih vsebin in podatkov. Vpra-šanje je, ali načelo zakonitosti preprečuje, da bi v tem primeru sodišče lahko subsumiralo tako ravnanje pod drugi odstavek 213. člena KZ-1. Da bi se izognili tem nejasno-stim, bi zakonodajalec moral dopolniti KZ-1.

Ureditev na civilnopravnem področju23

Obligacijski zakonik (OZ)24 omogoča žrtvam maščeval-ne pornografije, da vložijo civilno tožbo zoper storilca, s katero zahtevajo umik spolnih vsebin in odškodnino. Ob tem menim, da bi morala Slovenija žrtvam omogočiti, da podobno kot je to določeno v tretjem odstavku 168. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP),25 zahteva-jo odškodnino z dodatno (kvazi)kaznovalno komponento, med drugim zato, da bi se tako dosegel večji prevencijski učinek.26 Zakonodajalec bi tudi moral s posebno zakonsko normo določiti, da je dokazno breme, da je imel soglasje za objavo vsebin, na posamezniku, ki je objavil vsebine.

PP_35-15_10-SEP_.indd 16 9/8/15 4:01 PM

pravna praksa – 10. 9. 2015

17

1 Peta alineja prvega odstavka 32. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 108/09 – UPB13 in nasl.).

2 Ur. l. RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.

3 Prvi odstavek 144. člena ZDR-1.

4 Drugi odstavek 144. člena ZDR-1.

5 Tretji odstavek 144. člena ZDR-1.

6 Prvi odstavek 21. člena in četrti odstavek 22.e člena ZSPJS.

7 Prvi in drugi odstavek 22.e člena ZSPJS v zvezi s 124. členom ZOFVI.

8 Člen 124 ZOFVI.

9 Prvi odstavek 6. člena ZUPPJS15 (Ur. l. RS, št. 95/14).

10 Tretji odstavek 6. člena ZUPPJS15 v zvezi s prvim odstav-kom 22.d člena ZSPJS.


– potrebo po zagotovitvi varnosti ljudi in premoženja ter varnosti prometa in za druge izjemne, nujne in nepredvidene primere, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.3

Poleg tega mora delodajalec delav-cu nadurno delo praviloma odrediti v pisni obliki in pred začetkom dela,4 nadurno delo pa lahko brez pisnega soglasja delavca traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto.5

Če ti pogoji niso izpolnjeni, so lahko učitelji za delo, ki presega priča-kovane rezultate dela v posameznem mesecu, upravičeni tudi do dodatka za delovno uspešnost zaradi poveča-nega obsega dela, ki pa se obraču-na enako kot redna učna obveznost.6 Taka delovna uspešnost se izplača, če v okviru zakonsko določene tedenske učne obveznosti ni mogoče organizi-rati pouka v skladu s predmetnikom.7 Ravnatelj lahko v tem primeru učitelju določi dodatno tedensko učno obve-znost za toliko ur, kot je določeno za posamezni predmet v oddelku, vendar ne več kot za pet ur.8

V letu 2015 izplačilo te vrste delov-ne uspešnosti omejuje tudi Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (ZUPPJS15), zato posa-mezno izplačilo javnemu uslužbencu ne sme presegati 20 oziroma 30 odstotkov osnovne plače delavca9 in skupna izplačila ne smejo presegati 40 odstotkov sredstev iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali neza-sedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sred-stev za posebne projekte.10

Pripravila: Sodelavka PP

Naslov za vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Delavec, ki mu nameravamo odpo-vedati pogodbo o zaposlitvi, ima v njej zapisano tako stalno kot tudi začasno prebivališče. Na kate-ri naslov naj mu pošljemo odpoved, saj je bolniško odsoten in je vro-čanje po pošti edini možen način vročanja?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)1 v četrtem odstavku 88. člena določa, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno spo-ročil drug naslov.

Predvidevam, da vam delavec ni posebej sporočil, kam naj se mu vroča vaša pošta. Ker je namen vročanja ta, da delavec pisanje dejansko prejme, bi bilo v primeru dvoma glede naslova za vročanje od delodajalca utemeljeno pričakovati, da pošto pošlje na naslov, na katerem delavec dejansko stanuje. To pa bi moral biti naslov, od katerega delavec uveljavlja povračilo stroškov za prihod na delo in z dela.

Glede na pestrost možnih življenj-skih situacij in glede na to, da delo-dajalec vnaprej ne more predvideti vseh možnih delavčevih ugovorov glede kraja vročanja, pa kljub vsemu predlagam, da pošljete odpoved na oba naslova, in če delavec pošte ne prevzame (fikcija vročitve), kot datum vročitve upoštevate datum, ko naj bi bilo vročeno zadnje od obeh pisem.

Miha Šercer, odvetnik,Odvetniška pisarna Šercer

Letni načrt učne in delovne obveznosti

Ravnatelj mora na začetku šol-skega leta za vsakega učitelja pripraviti letni načrt učne in delov-ne obveznosti, tako da bo imel učitelj vseh 12 mesecev delo in s tem osebni dohodek. Ravnatelj načrtuje razporeditev za »zdrav« kolektiv, saj ne more predvideti, kateri od učiteljev bo odsoten. Pojavi pa se situacija, ko mora učitelj poleg svoje polne delovne in učne letne obveznosti nado-meščati nepredvideno odsotnega učitelja, kar pomeni večjo oziroma nadurno delo.• Ali ima učitelj, ki opravi vse

svoje obveznosti po letnem načrtu, ki mu ga je ob začetku šolskega pripravil ravnatelj in ga je potrdil svet šole, pravi-co do plačila nadurnega dela zaradi nadomeščanja odsotne-ga učitelja?

Učitelji so javni uslužbenci v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jim za delo prek polnega delovnega časa (tj. nadurno delo) pripada dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času.1 Pogoje, kdaj se opravljeno delo šteje za delo prek polnega delovne-ga časa, in njegove omejitve določa 144. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).2 Gre za:– primere izjemoma povečanega

obsega dela;– potrebo po nadaljevanju delovne-

ga ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi;

– nujno odvračanje okvare na delov-nih sredstvih, ki bi povzročila pre-kinitev dela;

Iščete sodelavce? Iščete delo?

Morda bo pomagala objava v PP?

Tel.: 01 30 91 816

PP_35-15_10-SEP_.indd 17 9/8/15 4:01 PM

Napotki za sestavo in opremo prispevkov

Stik z uredništvom in dogovor o objavi

1. V PP se praviloma objavljajo v dogovoru z uredništvom pripravljeni prispevki, zato naj avtorji vnaprej sporočijo temo – kontaktni podatki

so v kolofonu revije –, o kateri bi želeli pisati, potem pa se dogovorimo glede dolžine prispevka in okvirnega roka. Sicer se npr. lahko zgodi, da zavrnemo objavo prispevka zato, ker smo se v uredništvu za obdelavo iste teme že do-govorili z drugim avtorjem.

2. PP praviloma objavlja le dela, ki še niso bila objavljena in tudi ne poslana v objavo drugemu mediju. Če pisec objavljenega prispevka

meni, da so posebni razlogi tudi za objavo – prirejenega prispevka – v PP, naj pred pripravo prispevka za PP sporoči, kje je bil sestavek objavljen oz. komu je bil poslan v objavo. Če je bil prispevek pripravljen na podlagi kakšnega drugega prispevka, tj. besedila, ki je bilo pripravljeno z drugim namenom (seminarska naloga, diplomska, magistrska ali doktorska naloga, poglavje v kakem drugem, morda še ne objavljenem knjižnem delu ipd.), je treba to iz-recno navesti. Avtor za uredništvo navede tudi razlike med besediloma (npr. v obsegu, upoštevanih novejših podatkih in dodatnih virih), uredništvo pa presodi, ali je objava prispevka primerna.

Vsebina prispevka

3. Tema mora biti aktualna, problemsko zastavljena in namenjena pra-ksi. To lahko pomeni nasvete oz. napotke, kako v določenih situacijah

ravnati, ali predlaganje sprememb veljavnih predpisov ali kaj podobnega. Praviloma ne objavljamo predstavitev odločitev sodišč, arbitraž ali drugih institucij, ki so starejše od dveh mesecev.

4. Iz uvoda prispevka, ki naj ne bo daljši od nekaj povedi, morata biti razvidni tema in teza prispevka. Pri predstavitvah (sodne, arbitražne

ipd.) prakse naj bo iz uvoda razvidno tudi ime institucije (sodišča, arbitraže ipd.) in njen strnjen izrek.

5. Avtor naj v elektronski dokument s prispevkom zapiše svoje ime in pri-imek, z znanstvenim naslovom ali akademsko stopnjo ter funkcijo in

institucijo, v kateri je zaposlen. Primer: Janez Novak, univerzitetni diplomira-ni pravnik, doktor upravnih znanosti, svetovalec uprave, Ius, d. d., Ljubljana.

Obseg in oblikovne zahteve

6. Prispevki morajo biti jezikovno neoporečni, sicer bo besedilo avtorju vrnjeno v popravo oziroma bo objava prispevka zavrnjena.

7. Prispevki naj bodo jedrnati. Obseg naj ne bo večji od 11.000 znakov s presledki (plus največ 4.000 znakov za opombe). Spodnje meje

za prispevke ni. Najdaljši prispevki so objavljeni kot priloga, ki pa lahko obsega največ 43.000 znakov (plus 14.000 znakov za opombe), za tak obseg in namen pa se je treba dogovoriti z uredništvom. V vseh primerih naj bodo opombe namenjene predvsem navajanju virov.

8. Prispevke razvršča v rubrike urednik-redaktor, zaželeno pa je, da avtor rubriko, v katero naj se njegov prispevek uvrsti, tudi sam predlaga (pra-

vosodje, odvetništvo, civilno pravo, javno pravo, gospodarsko pravo, insol-venčno pravo, izvršilno pravo, kazensko pravo, nepremičnine, zdravstvo …).

9. Zaradi boljše preglednosti prispevka naj bo besedilo razdeljeno z med-naslovi, ki pa morajo biti kratki in povedni.

10. Prispevku ne sme biti priložen seznam uporabljenih virov, temveč se popolni bibliografski podatki (glej naslednjo točko) navedejo

samo v opombi, ko se delo prvič pojavi, pozneje pa se navede samo priimek in prva črka imena avtorja (zapisano polkrepko) s pristavkom »nav. delo« ter stran uporabljenega vira. Primer: Novak, J., nav. delo, str. 55.

11. Popolni bibliografski podatkipri navajanju virov obsegajo:

• pri knjigah: priimek in prva črka imena pisca, naslov knjige (pri večkra-tnih izdajah tudi označba številke izdaje), morebitni prevajalec in založba ter kraj in leto izdaje. Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1. 2. izda-ja, prevod Mitje Anglista, Pravna založba, Ljubljana 2008.

• pri zbirkah člankov, zbornikih in poglavjih v knjigah: poleg pisca članka in naslova ter strani obsega citiranega članka oziroma poglavja tudi naslov zbirke oziroma knjige ter priimki in prve črke imen avtorjev ozi-roma morebitnih redaktorjev. Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1, v: Kovač, D., Kocmut, L., in Golob, M.: Inflacija prekrškov. Pravna založba, Ljubljana 2008, str. 40–80. Če so avtorji oziroma redaktorji več kot trije, zadošča navedba priimka in prva črka imena prvega navedenega ob zbirki, zborniku ali knjigi, nato pa navedba »in drugi« Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1, v: Kovač, D., in drugi: Inflacija prekrškov. Pravna založba, Ljubljana 2008, str. 40–80.

• pri člankih iz revij: priimek in prva črka imena pisca, naslov članka in naslov revije z navedbo letnika, leta izdaje in številke ter strani nave-denega članka. Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1, v: Pravnik, 125 (2008) 5–8, str. 210–230 (številke pomenijo: letnik 125, leto izdaje 2008, številka revije 5–8). Dopustna je tudi preprostejša navedba, npr. Pravna praksa, št. 48/2008, str. 21–23.

• pri spletnih straneh: simbol < pred in simbol > za popolnim naslovom spletne strani, brez hiperpovezave in z datumom zadnjega dostopa – me-sec se tu izjemoma zapisuje s številko – v oklepaju. Primer: <www.pf.uni-lj.si/fakulteta/pedagogi> (5. 8. 2008).

12. Če se članek sklicuje na zakonski ali drug pravni predpis, se ta prvič navede s polnim naslovom že v besedilu z uradno kratico v

oklepaju. Primer: To pa izhaja že iz delitve poglavij v Zakonu o prekrških (ZP-1) Če uradne kratice ali okrajšave ni, jo izbere avtor. Primer: To pa izhaja že iz delitve poglavij v Pravilniku o organizacijski strukturi prekrškovnih organov (v nadaljevanju Pravilnik). Hkrati se v sprotni opombi navede številka ura-dnega lista, v katerem je bil citirani akt objavljen. Primer: Ur. l. RS, št. 50/07.

13. Sodne odločbe je treba navajati tako, kot jih označuje sodišče, ki jih je izdalo. Primer navajanja odločbe Ustavnega sodišča RS:

odločba US RS, št. U-I-23/2008 z dne 5. junija 2008. Primer navajanja sodbe Sodišča ES: zadeva Živa Cuko in drugi proti Komisiji (C-55/08) z dne 5. junija 2008.

14. Fotografija avtorja ob prispevku ni nujna, vendar pa je zaželena. Avtor lahko – če fotografije v uredništvu še nimamo – pošlje svojo

fotografijo v digitalni obliki enemu od urednikov, lahko pa jo v fizični obliki pošljete na naslov PP (v tem primeru jo skeniramo in vrnemo). Za fotogra-firanje se lahko dogovorite tudi z našo fotografinjo.

Spoštovani (bodoči) sodelavci Pravne prakse!

navodila CB 2011.indd 1 6/21/11 2:54 PMPP_35-15_10-SEP_.indd 18 9/8/15 4:01 PM


19

Migracijski val v EU: nuja ali priložnost?

Re e

ro

Evropske države imajo dolgo zgodovino izkušenj z zago-tavljanjem varnega pribežališča za preganjane. Tako se je leta 1956 po sovjetski invaziji več kot 200.000 Madžarov zateklo v Avstrijo in Jugoslavijo ter se od tam pogosto trajno preselilo v ZDA, Avstralijo, Brazilijo ipd. Generacijo pozneje je vojna na območju nekdanje Jugoslavije preselila skoraj štiri milijone ljudi. A zdi se, da te izkušnje Evropi nič kaj ne pomagajo pri zadnjem valu priseljevanja, in države članice EU se soočajo s perečim vprašanjem, kaj storiti z narašča-jočim številom priseljencev, zakonitih in nezakonitih. V tem letu naj bi se vsaj pol milijona ljudi podalo na nevarno pot v Evropo, od katerih polovica beži pred državljansko vojno v Siriji in nasiljem v Eritreji.

EU je sicer sprejela Dublinsko uredbo, ki določa, katera država članica je odgovorna za obravnavo prošnje za azil, posebni direktivi pa določata pogoje za sprejem prosilcev za azil in procesne standarde. EU je tudi vzpostavila Evropski sklad za azil, ki zagotavlja finančno podporo azilnim siste-mom držav članic, in Eurodac – informacijsko-tehnološki sistem za primerjavo prstnih odtisov ter ugotavljanje, ali je prosilec za azil prošnjo oddal že v drugi državi članici. Kljub prizadevanjem EU po harmonizaciji azilnega prava držav članic med slednjimi ostajajo znatne razlike v obsegu varstva in pogojih za sprejem, a v zadnjem času je posebna težava ta, da države članice ne spoštujejo niti tistih pravil, ki so bila v preteklih letih poenotena na ravni EU, kar spodkopava nekatera temeljna načela, na katerih je utemeljena EU na splošno – medsebojne lojalnosti, solidarnosti in vladavine prava.

Madžarska je tako zgradila ograjo na meji s Srbijo, države na zunanji meji opuščajo obveznosti iz evropskega azilnega sistema in migrante spodbujajo, da se preselijo kam drugam v EU, Francija in Avstrija pa sta začasno vnovič uvedli kontrole potnih listov na svojih mejah. Tudi nova migracijska agenda, ki je bila sprejeta maja 2015, želi državam članicam dati občutek, da imajo nadzor nad migracijskimi tokovi v svojih rokah. Evropska komisija je v migracijski agendi predlagala vzpostavitev sistema zača-sne porazdelitve 40.000 ljudi iz Grčije in Italije v druge članice EU – odziv vlad je pokazal pripravljenost na spre-

jem nekaj več kot 32.000 ljudi. Vse bolj je jasno, da so to z realnostjo neusklajene številke.

Prebivalci EU si ob tem vsak zase oblikujemo mnenje o tem, ali je odziv (nacionalnih in evropskih) oblasti na migrantsko krizo ustrezen, ali gre za pomoč tistim, ki jo nujno potrebujejo, ali pa je dogajanje priložnost za preselitev, ki lahko vodi do največjega migracijskega vala v zgodovi-ni. Iz Avstralije prihajajo ocene, da Evropa sama spodbuja priseljevanje iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Navajajo, da je Avstralija v času blage politike do prosilcev azila postala zelo priljubljena destinacija za migrante v čolnih, sedanja vlada pa je te pogoje zaostrila in celo prek družabnih medijev in Youtuba po Jugovzhodni Aziji razširila sporočilo: »Če pridete brez vize, Avstralija ne bo vaš dom.« S tem se je nezakonito priseljevanje znatno skrčilo.

Ocean okrog Avstralije je sicer veliko večji kot Sredo-zemsko morje, a na migracije v obeh primerih ne vpliva zgolj situacija v izvorni državi migrantov, temveč v znatnem obsegu tudi razmere v državi gostiteljici. Migracije torej sledijo priložnosti, prebivalci držav EU pa nimajo enotnega mnenja o tem, ali jim bodo priseljenci življenje izboljšali ali poslabšali: bodo zaradi priseljencev manj časa čakali na tesarja, da jim dokonča hiško na vrtu, ali jim bo priseljenka končno prinesla lento za miss sveta ali pa bo prišlo do kulturne-ga, ekonomskega in civilizacijskega konflikta. Vsakodnevna poročila pričajo o tem, da gre pri migrantih za ljudi, ki so trdno odločeni spremeniti svojo usodo na bolje – ko bi le lahko videli tako odločenost pri množici domačinov, ki ne dela, temveč zgolj išče najboljši izplen socialnih dajatev.

A odločenosti navkljub priseljence čaka veliko izzivov. Pot z Bližnjega vzhoda v Evropo je tako po kilometrih še kratka, zares dolga je v vseh drugih pogledih. Prihajajo v svet zakonov, formalnih pogojev in birokracije, ki je doma niso bili vajeni; negotovi so lahko glede tega, ali bo nova skupnost spoštovala njihovo kulturo, vero, ali bodo dobili možnost poklicnega udejstvovanja ipd. Pot iz enega sveta v drugega tako ne traja le nekaj tednov, temveč v najbolj-šem primeru celo generacijo, Evropa pa se mora čim prej sprijazniti z dejstvom, da nov svet ne čaka le migrantov, ampak tudi njo samo.

Janja Hojnik,dr. pravnih znanosti,profesorica na PF Univerze v Mariboru

Napotki za sestavo in opremo prispevkov

Stik z uredništvom in dogovor o objavi

1. V PP se praviloma objavljajo v dogovoru z uredništvom pripravljeni prispevki, zato naj avtorji vnaprej sporočijo temo – kontaktni podatki

so v kolofonu revije –, o kateri bi želeli pisati, potem pa se dogovorimo glede dolžine prispevka in okvirnega roka. Sicer se npr. lahko zgodi, da zavrnemo objavo prispevka zato, ker smo se v uredništvu za obdelavo iste teme že do-govorili z drugim avtorjem.

2. PP praviloma objavlja le dela, ki še niso bila objavljena in tudi ne poslana v objavo drugemu mediju. Če pisec objavljenega prispevka

meni, da so posebni razlogi tudi za objavo – prirejenega prispevka – v PP, naj pred pripravo prispevka za PP sporoči, kje je bil sestavek objavljen oz. komu je bil poslan v objavo. Če je bil prispevek pripravljen na podlagi kakšnega drugega prispevka, tj. besedila, ki je bilo pripravljeno z drugim namenom (seminarska naloga, diplomska, magistrska ali doktorska naloga, poglavje v kakem drugem, morda še ne objavljenem knjižnem delu ipd.), je treba to iz-recno navesti. Avtor za uredništvo navede tudi razlike med besediloma (npr. v obsegu, upoštevanih novejših podatkih in dodatnih virih), uredništvo pa presodi, ali je objava prispevka primerna.

Vsebina prispevka

3. Tema mora biti aktualna, problemsko zastavljena in namenjena pra-ksi. To lahko pomeni nasvete oz. napotke, kako v določenih situacijah

ravnati, ali predlaganje sprememb veljavnih predpisov ali kaj podobnega. Praviloma ne objavljamo predstavitev odločitev sodišč, arbitraž ali drugih institucij, ki so starejše od dveh mesecev.

4. Iz uvoda prispevka, ki naj ne bo daljši od nekaj povedi, morata biti razvidni tema in teza prispevka. Pri predstavitvah (sodne, arbitražne

ipd.) prakse naj bo iz uvoda razvidno tudi ime institucije (sodišča, arbitraže ipd.) in njen strnjen izrek.

5. Avtor naj v elektronski dokument s prispevkom zapiše svoje ime in pri-imek, z znanstvenim naslovom ali akademsko stopnjo ter funkcijo in

institucijo, v kateri je zaposlen. Primer: Janez Novak, univerzitetni diplomira-ni pravnik, doktor upravnih znanosti, svetovalec uprave, Ius, d. d., Ljubljana.

Obseg in oblikovne zahteve

6. Prispevki morajo biti jezikovno neoporečni, sicer bo besedilo avtorju vrnjeno v popravo oziroma bo objava prispevka zavrnjena.

7. Prispevki naj bodo jedrnati. Obseg naj ne bo večji od 11.000 znakov s presledki (plus največ 4.000 znakov za opombe). Spodnje meje

za prispevke ni. Najdaljši prispevki so objavljeni kot priloga, ki pa lahko obsega največ 43.000 znakov (plus 14.000 znakov za opombe), za tak obseg in namen pa se je treba dogovoriti z uredništvom. V vseh primerih naj bodo opombe namenjene predvsem navajanju virov.

8. Prispevke razvršča v rubrike urednik-redaktor, zaželeno pa je, da avtor rubriko, v katero naj se njegov prispevek uvrsti, tudi sam predlaga (pra-

vosodje, odvetništvo, civilno pravo, javno pravo, gospodarsko pravo, insol-venčno pravo, izvršilno pravo, kazensko pravo, nepremičnine, zdravstvo …).

9. Zaradi boljše preglednosti prispevka naj bo besedilo razdeljeno z med-naslovi, ki pa morajo biti kratki in povedni.

10. Prispevku ne sme biti priložen seznam uporabljenih virov, temveč se popolni bibliografski podatki (glej naslednjo točko) navedejo

samo v opombi, ko se delo prvič pojavi, pozneje pa se navede samo priimek in prva črka imena avtorja (zapisano polkrepko) s pristavkom »nav. delo« ter stran uporabljenega vira. Primer: Novak, J., nav. delo, str. 55.

11. Popolni bibliografski podatkipri navajanju virov obsegajo:

• pri knjigah: priimek in prva črka imena pisca, naslov knjige (pri večkra-tnih izdajah tudi označba številke izdaje), morebitni prevajalec in založba ter kraj in leto izdaje. Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1. 2. izda-ja, prevod Mitje Anglista, Pravna založba, Ljubljana 2008.

• pri zbirkah člankov, zbornikih in poglavjih v knjigah: poleg pisca članka in naslova ter strani obsega citiranega članka oziroma poglavja tudi naslov zbirke oziroma knjige ter priimki in prve črke imen avtorjev ozi-roma morebitnih redaktorjev. Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1, v: Kovač, D., Kocmut, L., in Golob, M.: Inflacija prekrškov. Pravna založba, Ljubljana 2008, str. 40–80. Če so avtorji oziroma redaktorji več kot trije, zadošča navedba priimka in prva črka imena prvega navedenega ob zbirki, zborniku ali knjigi, nato pa navedba »in drugi« Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1, v: Kovač, D., in drugi: Inflacija prekrškov. Pravna založba, Ljubljana 2008, str. 40–80.

• pri člankih iz revij: priimek in prva črka imena pisca, naslov članka in naslov revije z navedbo letnika, leta izdaje in številke ter strani nave-denega članka. Primer: Novak, J.: Pravna sredstva v ZP-1, v: Pravnik, 125 (2008) 5–8, str. 210–230 (številke pomenijo: letnik 125, leto izdaje 2008, številka revije 5–8). Dopustna je tudi preprostejša navedba, npr. Pravna praksa, št. 48/2008, str. 21–23.

• pri spletnih straneh: simbol < pred in simbol > za popolnim naslovom spletne strani, brez hiperpovezave in z datumom zadnjega dostopa – me-sec se tu izjemoma zapisuje s številko – v oklepaju. Primer: <www.pf.uni-lj.si/fakulteta/pedagogi> (5. 8. 2008).

12. Če se članek sklicuje na zakonski ali drug pravni predpis, se ta prvič navede s polnim naslovom že v besedilu z uradno kratico v

oklepaju. Primer: To pa izhaja že iz delitve poglavij v Zakonu o prekrških (ZP-1) Če uradne kratice ali okrajšave ni, jo izbere avtor. Primer: To pa izhaja že iz delitve poglavij v Pravilniku o organizacijski strukturi prekrškovnih organov (v nadaljevanju Pravilnik). Hkrati se v sprotni opombi navede številka ura-dnega lista, v katerem je bil citirani akt objavljen. Primer: Ur. l. RS, št. 50/07.

13. Sodne odločbe je treba navajati tako, kot jih označuje sodišče, ki jih je izdalo. Primer navajanja odločbe Ustavnega sodišča RS:

odločba US RS, št. U-I-23/2008 z dne 5. junija 2008. Primer navajanja sodbe Sodišča ES: zadeva Živa Cuko in drugi proti Komisiji (C-55/08) z dne 5. junija 2008.

14. Fotografija avtorja ob prispevku ni nujna, vendar pa je zaželena. Avtor lahko – če fotografije v uredništvu še nimamo – pošlje svojo

fotografijo v digitalni obliki enemu od urednikov, lahko pa jo v fizični obliki pošljete na naslov PP (v tem primeru jo skeniramo in vrnemo). Za fotogra-firanje se lahko dogovorite tudi z našo fotografinjo.

Spoštovani (bodoči) sodelavci Pravne prakse!

navodila CB 2011.indd 1 6/21/11 2:54 PM PP_35-15_10-SEP_.indd 19 9/8/15 4:01 PM


20

tarjenje, transferne cene, davčne oaze ipd.) prilaščajo del družbenega proizvoda. Če gre veliko denarja v ohranjanje obstoječega stanja, ga primanjkuje za infrastrukturo, zdra-vstvo, šolstvo in druge javne storitve. V afriških diktaturah in kvazidemokracijah se oblast opira na vojsko in policijo, v demokracijah, kakršna je Grčija, pa elita z namenom ohranitve statusa quo podkupuje volilno telo s priboljški. Upokojence in javni sektor so podkupovali z izposojenim denarjem iz zadolževanja, ladjarje z davčnimi olajšavami, drobno podjetništvo pa z dopuščanjem sive ekonomije. Ob tem so, v skladu z balkansko mentaliteto »nadmudri-vanja« (»okoli prinašanja«), zavajali Eurostat z goljufivimi statističnimi podatki.

Nasprotna teorija torej pravi, da – sicer resnično kompleksen – družbenopolitični problem današnje grške ekonomske stiske ne izvira iz nevednosti, ampak iz poraz-delitve politične moči. Grški volivci so na letošnjih volitvah to prepoznali in izhod videli v tem, da so izvolili vlado radikalne stranke Siriza. Toda ta je po referendumskem gambitu popustila kreditodajalkam in, kot je naknadno priznal prejšnji finančni minister Janis Varoufakis, ni izpe-ljala že pripravljenega »načrta B« o uvedbi vzporedne valute, ki bi pomenil prehodni korak do izstopa iz evra in povrnitve monetarne suverenosti. Ali bi se Grčija iz težav hitreje izkopala z oklepanjem evra (in s tem povezano varčevalno agonijo in nekonkurenčnostjo gospodarstva) ali z novo drahmo, je sicer posebno vprašanje. Grki bodo vnovično priložnost za izrekanje o tem dobili 20. sep-tembra na novih predčasnih volitvah. Verjetno pa jim pri odločanju ne bo kaj prida pomagalo pametovanje tujih prišepetovalcev.

Do podobnega sklepa lahko pridemo tudi v domači situaciji. Pri prepotrebni zdravstveni reformi ni nikakršnega napredka, ker nobena vlada in noben zdravstveni mini-ster nista mogla premagati vplivnežev, ki jim je v interesu status quo. Resnične spremembe dosegajo borci, ne pa razgledani učenjaki.

Vroča tema prvega dela letošnjega poletja je bila grška dolžniška kriza. V domačih in svetovnih javnih občilih so jo izdatno komentirali priznani ekonomisti – od nobelovcev Krugmana in Stiglitza do nekdanjih slovenskih ministrov Križaniča in Damijana. V svojih prispevkih so dajali napot-ke grški vladi, Evropski komisiji, Evropski centralni banki, nemški vladi in drugim: kaj bi bilo treba storiti, da bi Grčija nekoč spet prišla na zeleno vejo in da bo evro rešen.

Avtorji so izhajali iz predpostavke, razširjene med razvoj-nimi ekonomisti, ki jo ekonomist Acemoglu in politolog Robinson imenujeta hipoteza o nevednosti. Ta predpo-stavka je prepričanje, da je za gospodarske težave krivo predvsem to, da vodstvo posamezne države preprosto ne ve, kako je treba ukrepati za napredek in večjo blaginjo: da morajo samo dobiti prave nasvete strokovnjakov, jih upoštevati, ravnati v skladu z napotki in zadeva bo rešena. Po istem prepričanju navsezadnje delujeta tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Med-narodni denarni sklad (IMF) (ter ad hoc skupine, kot je razvpita »trojka«), ki v manj razvite države redno pošiljata misije s svojimi ocenami situacije in napotki za izboljšave. Afriške države naj bi bile po tej hipotezi tudi pol stoletja po koncu kolonializma še vedno zaostale, ker naj ne bi vedele, kakšna politika koristi razvoju.

Nasprotniki te hipoteze pa so prepričani, da ima v današnjem svetu globaliziranih informacij in izobraževanja vsaka država dovolj izobraženih in usposobljenih ljudi in da uspešna politika ni ravno zasluga samozvanih ekonomskih kibicev, ki modrujejo po časopisih.

Marsikdo v zaostalih in manj zaostalih državah ve ali sluti, kaj bi bilo treba spremeniti. In zakaj se potem nič ne spremeni? Ker spremembe niso v interesu vladajočih elit. Te so sicer v postkolonialnih afriških državah sestavljene drugače kot na primer v Grčiji, a princip je podoben. Vlada-joče elite si s svojim nadzorom nad ekonomijo bolj ali manj prefinjeno (monopoli, svetovalna in oglaševalska podjetja, izključne pravice pri poslih z državo, nepremičninsko meše-

So grške težave zgolj plod nevednosti?

Sandi Kodrič,univ. dipl. inž.,

mag. znanosti, direktor družbe ALGOL, d.o.o.

Hom

o oe

cono

mic

us

PP_35-15_10-SEP_.indd 20 9/8/15 4:01 PM

Vrhovno sodišče RSpravna praksa – 10. 9. 2015

21

izpolnjuje pogojev za pridobitev social-no varstvenih prejemkov po tem zakonu (drugi odstavek). Iz četrtega odstavka3 izhaja tudi, da se upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upra-vičeni do državne pokojnine ali do var-stvenega dodatka, te pravice izplačujejo do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičeno-sti ali neupravičenosti do socialno var-stvenih prejemkov po tem zakonu. Peti odstavek, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka, pa določa, da se sred-stva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka, štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Če je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka tega člena upravi-čen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija, prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.

9. Iz citirane določbe torej med dru-gim izhaja, da center za socialno delo z odločbo razveljavi prejšnjo odločbo o priznanju pravic do varstvenega dodatka in/ali državne pokojnine ter v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje po novem zakonu, z isto odločbo prizna ustrezno pravico, v nasprotnem primeru pa odloči, da teh pogojev ne izpolnjuje. Zakon določa priznanje pravic po novem zakonu z začetkom njegove uporabe, če seveda upravičenec izpolnjuje pogoje. Izrecno tudi določa, da so upravičenci do državne pokojnine in varstvenega dodatka (upravičenci po prejšnjih pred-pisih) upravičeni do izplačil do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupraviče-nosti do socialnovarstvenih prejemkov po tem zakonu. Tako izplačana sredstva se štejejo kot akontacija socialnih pre-

...7. Varstveni dodatek že pred uve-

ljavitvijo ZSVarPre ni bil samostojna pravica iz pokojninskega in invalidske-ga zavarovanja, temveč je bil glede na svojo funkcijo bližje naravi socialnovar-stvene dajatve. Namenjen je bil zago-tavljanju socialne varnosti prejemnikov najnižjih pokojnin, oziroma (kot socialni korektiv) izboljšanju materialne varnosti upravičencev. Sredstvo za izplačevanje je zagotavljala Republika Slovenija iz državnega proračuna.1 Z ZSVarPre je prišlo do prenosa te in še drugih pravic v sistem socialno varstvenih prejemkov, zaradi česar je bilo treba urediti tudi pravila o prehodu na nov sistem.

8. V zvezi s prehodom je za odlo-čanje v tej zadevi predvsem pomemb-na ureditev v 68. člena ZSVarPre in ne neposredna določba 66. člena tega zakona, saj se ta nanaša na upravičence do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV). Iz 68. člena citiranega zakona izhaja, da centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona2 po ura-dni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po ZVarDod in državne pokojnine po ZPIZ-1, izpolnjujejo pogoje za preobli-kovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu (prvi odstavek). V postopku, izve-denem po prejšnjem odstavku, izda cen-ter za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne pokojnine po ZPIZ-1. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialnovarstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo z začetkom uporabe tega zako-na prizna ustrezno pravico do socialno-varstvenih prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne

Sodba VIII Ips 56/2015, 12. maj 2015 (v zvezi z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Psp 490/2014)

ZSVarPre – 32., 38., 45., 66., 68. in 71. členZUPJS – 34. in 56. členZUP – 281. člen

Varstveni dodatek in uveljavitev ZSVarPre

ZSVarPre je s prenosom pravic do var-stvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov posegel v pridobljene pravice upravi-čencev do omenjenih pravic, s tem pa posegel tudi v načelo pravne var-nosti oziroma načelo zaupanja v pravo, vendar je prav z upoštevanjem narave tega posega določil izplačevanje daja-tev starim upravičencem do varstvene-ga dodatka vse do zadnjega v mesecu, v katerem je izdana nova odločba, in katere sprejem je predhodno predvidel zaradi prevedbe v nov sistem.

ZSVarPre in ZUPJS ne izključujeta pravil ZUP. ZUPJS v 34. členu izrec-no določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Zato se je s tem v zvezi mogoče dodatno sklicevati, ob upoštevanju posebnosti iz četrtega odstavka 68. člena ZSVarPre, tudi na določbo drugega odstavka 281. člena ZUP, po kateri se v primeru razvelja-vitvene odločbe ne odpravijo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje prav-ne posledice.

Iz obrazložitve

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 11. janu-arja 2013. Odločbo Centra za socialno delo ... z dne 1. marca 2012 je v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je datum 1. januar 2012 nadomestilo z datumom 31. marec 2012, v osta-lem pa odločilo, da odločba z dne 1. marca 2012 ostane v veljavi. Zavrnilo je zahtevek tožnika, da je tudi od 1. januarja 2012 upravičen do denarne socialne pomoči oziroma do varstve-nega dodatka po Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

...3. Sodišče druge stopnje je pritožbo

tožene stranke zavrnilo in v izpodbija-nem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

...5. Revizija ni utemeljena.

1 Glej tudi ZVarDod.

2 Uporabljati se je začel 1. januarja 2012 – glej 82. člen ZSVarPre in 8. člen ZSVarPre-A.

3 Tretji odstavek za odločanje v tej zadevi ni pomemben.

vabi na članski sestanek, ki bo

v četrtek, 10. septembra 2015 ob 18.30 uriv City hotelu Ljubljana (Dalmatinova 15, Ljubljana)

na temo:

Brezpilotni letalniki – odprta pravna vprašanja: (kako) se sploh lotiti pravnega urejanja povsem novega področja?

ki jo bo predstavil dr. Igor Belič, predsednik strokovnega sveta Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij

Vljudno vabljeni in lep pozdrav,mag. Uroš Škufca

predsednik PDL

Predviden datum naslednjega srečanja: četrtek, 8. oktobra 2015.

PP_35-15_10-SEP_.indd 21 9/8/15 4:01 PM

4 Glej tudi obrazložitev predloga zakona.

5 Ta določba tudi ni predmet presoje.

6 Iz obrazložitve predloga Zakona o socialno varstvenih prejemkih

z dne 3. maja 2010 celo izrecno izhaja, da se bodo tudi v primeru iz sedanjega 66. člena zakona do

razveljavitve odločb še naprej izpla-čevali prejemki – denarna socialna

pomoč upravičencem po ZSV.

Vrhovno sodišče RS pravna praksa – 10. 9. 2015

22

ni utemeljeno sklicevanje na določbo drugega odstavka 71. člena ZSVarPre, ki za potrebe odločanja po prejšnjem členu, ki predvideva informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, šteje kot dan vložitve vloge prvi dan v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona. Gre za tehnič-no določbo, ki je bila predvidena le za potrebe in namen hitrejšega odločanja o pravicah v prehodnem obdobju, nima pa takšnega dometa, kot ga skuša pri-kazati tožena stranka. Prenehanja že pridobljenih pravic oziroma izplačevanja dajatev po prejšnjih predpisih v zvezi s prevedbo v nov sistem, v katerem pa upravičenci ne izpolnjujejo več pogojev za njihovo priznanje ali priznanje drugih pravic, ne ureja niti 56. člen ZUPJS.

13. Revizijsko sodišče se načeloma strinja s tem, da pojem razveljavitve v nekaterih primerih lahko razumemo tudi drugače. V ta namen se tožena stranka sklicuje na določbo 45. člena ZSVarPre, ki ureja postopek ugotavlja-nja upravičenosti do denarne socialne pomoči za nazaj, vendar gre za speci-alno določbo, ki ni podlaga za preso-jo v tem primeru,5 v določbah, ki so podlaga za odločanje, pa kaj takega ni predvideno.

...15. Tudi primerjava s 66. člen ZSVar-

Pre ne kaže na razloge za drugačno odločitev.6 To izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 49/2015.

...

10. Jasno je tudi, da je ZSVarPre s prenosom pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov, posegel v pridobljene pravice upravičencev do omenjenih pravic, s tem pa posegel tudi v načelo pravne varnosti oziroma načelo zaupanja v pravo,4 vendar je prav z upoštevanjem narave tega pose-ga določil izplačevanje dajatev starim upravičencem do varstvenega dodatka vse do zadnjega v mesecu, v katerem je izdana nova odločba, in katere sprejem je predhodno predvidel zaradi prevedbe v nov sistem.

11. ZSVarPre in ZUPJS ob nave-deni določbi tudi ne izključujeta pravil ZUP. ZUPJS v 34. členu izrecno določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP-u, če posamezna vprašanja v tem zako-nu niso drugače urejena. Zato se je s tem v zvezi mogoče dodatno sklicevati, ob upoštevanju posebnosti iz četrtega odstavka 68. člena ZSVarPre, tudi na določbo drugega odstavka 281. člena ZUP, po kateri se v primeru razvelja-vitvene odločbe ne odpravijo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje prav-ne posledice.

12. Sklicevanje tožene stranke na določbo 38. člena ZSVarPre oziroma 32. člena ZUPJS ne more biti uspešno, saj iz njih izhaja, od kdaj naprej pripa-dajo upravičencu posamezne pravice na zakonski podlagi, to pa ne pose-ga v ureditev datuma poteka priznanja teh pravic oz. izplačevanja dajatev po prejšnji zakonodaji. V tej povezavi tudi

jemkov po tem zakonu, v primeru če je upravičenec upravičen do višjega mesečnega zneska po tem zakonu, kot je znašala akontacija, pa se mu prizna le razlika med akontativno izplačanimi zne-ski in dejansko višino sredstev, do katere je upravičen na podlagi nove odločbe. To praktično velja le za primer upravi-čenosti do višjega mesečnega zneska po ZSVarPre in ne v primeru, če je ta znesek (ki v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZSVarPre upravičencem po novem zakonu pripada od uveljavitve tega zakona) nižji, oziroma v primeru, če po prevedbi oziroma ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za preoblikovanje pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po ZSVarPre upravičenci ne izpolnjujejo več pogojev za pridobitev teh pravic. Takrat o posebni akontaciji pravic po novem zakonu tudi logično ni mogoče govoriti. Zato določbe pete-ga odstavka 68. člena ZSVarPre ni mogoče razumeti tako, da v primeru negativne odločbe o upravičenosti po tem zakonu (po predhodni razveljavitvi prejšnje odločbe) predstavlja podlago za poseg v že priznano državno pokojnino ali varstveni dodatek za nazaj, tj. pred izdajo odločbe oziroma pred zadnjim dnem v mesecu, v katerem je izdana nova odločba. Tudi citirana določba drugega odstavka 68. člena ZSVarPre predvideva le priznanje pravic po ZSVar-Pre, ne ureja pa primerov prenehanja upravičenosti do prejemkov po starem zakonu, ko pogojev za priznanje pravic po novem zakonu ni več. To (med dru-gim) določa četrti odstavek 68. člena citiranega zakona.

Poseg v pravico do zasebnosti in osebne podatke ob anonimni prijaviŠt. 1.6-20/2015, 8. junij 2015

Pobudnik je na Ministrstvo za zdravje naslovil anoni-mno prijavo oziroma pritožbo, ki se je nanašala na pogodbo o delovnem razmerju med splošno bolni-šnico in tam zaposlenim zdravnikom. Ministrstvo je prijavo z dopisom, v katerem je navedlo ime prijavite-lja, v kopiji prijave pa ni anonimiziralo pobudnikovih osebnih podatkov, poslalo splošni bolnišnici. Ker je pobudnik v e-sporočilu bolnišnici poudaril, da je njegova pobuda anonimna, meni, da je ministrstvo s tem kršilo njegovo pravico do zasebnosti.

Varuh je ministrstvu pojasnil, da slovenska zakono-daja v nekaterih postopkih že sama po sebi zagotavlja varstvo identitete prijavitelja – na primer ob prijavi korup-cije v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in ob prijavi domnevne diskriminacije v skladu z Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnava-nja. V primerih, ko varstvo identitete ni posebej zago-tovljeno, je treba upoštevati Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

ZVOP-1 v 8. členu za obdelavo osebnih podatkov določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če

obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posame-znika. Osebni podatki v javnem sektorju pa se lahko obdelujejo (9. člen ZVOP-1), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, dolo-ča zakon. Z zakonom se lahko določi, da se nekateri osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privo-litve posameznika. Ne glede na to se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Varuh je ocenil, da je ministrstvo s posredovanjem pobudnikovih osebnih podatkov poseglo v njegove oseb-ne podatke, za to pa ni imelo ne pravne podlage ne pobudnikovega privoljenja, saj je pobudnik ob prijavi poudaril, da gre za anonimno prijavo. Ministrstvo se je za storjeno napako opravičilo. Varuh je pobudo štel za utemeljeno. Ministrstvo je s posredovanjem pobudnikovih osebnih podatkov v pritožbi oziroma v prijavi neupravi-čeno, tj. brez pravne podlage ali privoljenja pobudnika, poseglo v njegove osebne podatke in s tem kršilo njegovo pravico do zasebnosti.Va

ruh

člov

ekov

ih p

ravi

c

PP_35-15_10-SEP_.indd 22 9/8/15 4:01 PM

Evropsko sodišče za človekove pravicepravna praksa – 10. 9. 2015

23

nju odločitev nacionalnih sodišč.3 Zapisali so, da pritožnici zaradi mla-dosti nista imeli možnosti sprejemati nobene avtonomne odločitve. Ob tem je ESČP zavrnilo argumentacijo nacio-nalnih sodišč, da bi pritožnice morale sprožiti upravni spor, in ne zahteva-ti ničnosti menjalne pogodbe. Prvič zato, ker je tožbo na upravno sodišče mogoče vložiti le v roku enega leta po izvršitvi menjalne pogodbe, in drugič, ker sta bili dekleti prepuščeni odloči-tvam njunih zakonitih zastopnikov (tj. njune matere in njenega obsojenega moža). Poleg tega sta njuna starša imenovala istega (!) odvetnika, da ju zastopa v civilnih in instančnih postopkih.

Če bi sodišča sploh upoštevala vse specifične okoliščine primera, bi zago-tovo postavila začasnega zastopnika.4 Tako bi se lahko izognili nasprotju interesov in predvsem bi tako lahko (vsaj) sodišča uveljavila načelo najve-čje otrokove koristi.

SklepZaradi neupoštevanja načela najve-čje otrokove koristi je ESČP sogla-sno ugotovilo, da nacionalna oblast ni sprejela potrebnih ukrepov za varovanje lastniških interesov prito-žnic, zaradi česar je kršila pozitivno dolžnost varovanja premoženja. Hrva-škemu sodstvu se nekoliko zatika pri varovanju lastniških interesov svojih državljanov. Gre pa zato toliko bolje hrvaški politiki pri varovanju svojih lastniških interesov.

be je obsojeni oče v imenu mlado-letnih polsestra vložil tožbeni zahte-vek, s katerim je zahteval ugotovitev ničnosti menjalne pogodbe. Vendar mu je celotna veja civilnega sodstva, z Vrhovnim sodiščem vred, zavrača-la zahtevek, češ da je odločba CSD del upravnega postopka in posledično tudi preverljiva zgolj v postopku pred Upravnim sodiščem. Po zavrnitvi še poslednjega nacionalnega pravnega sredstva (pritožba na hrvaško Ustav-no sodišče) sta se zdaj že polnoletni polsestri obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Malomarnost hrvaškega CSD

Po mnenju ESČP je CSD pri podaja-nju soglasja k menjalni pogodbi ravnal zelo malomarno. Pri odločanju sploh ni upošteval družinskih okoliščin pritožnic, nasprotja interesov, ki bi ga lahko imeli vsi vpleteni znotraj tega pravnega posla, CSD ni preveril niti dejanske vrednosti niti dejanskega stanja obeh nepremič-nin, predvsem pa ni preveril, ali trditve matere, ki jih je podala na razgovoru, sploh držijo ali ne. Zaradi neupošteva-nja vseh dejanskih okoliščin primera je ESČP sklenilo, da CSD ni ravnal v skla-du z načelom otrokove največje koristi.

Malomarnosti hrvaških civilnih sodiščStrasbourški sodniki niso skoparili z ostrimi besedami niti pri presoja-

Slovenski sodni sistem je do zdaj zaznal le take primere, ko stran-ke sploh niso predložile pogod-be v predogled CSD ali ko se

je posel izvedel kljub nestrinjanju tega državnega organa.2 V hrvaško sodno prakso pa se je nedavno prikradel zanimiv primer, ko je CSD blagoslovil menjalno pogodbo, ob tem »pozabil« na postulat najboljše otrokove koristi in tako dvema mladoletnicama povzročil znatno premoženjsko škodo. Strasbo-urški sodniki so na take napake še posebej občutljivi in, kot bomo videli v nadaljevanju, tudi zelo temeljiti.

Nenavadne okoliščine primera – malomarno preziranje s strani CSD?Sporno menjalno pogodbo je v imenu mladoletnih polsestra sklenila njuna mati. Deklici sta s pogodbo zamenjali obmorsko vilo za nekajkrat manjše sta-novanje v stanovanjskem bloku, kate-rega vrednost ne presega niti polovice vrednosti vile. Ob tem je treba poudariti, da se je posel sklepal v precej nena-vadnih okoliščinah. Mati se je zdravila zaradi odvisnosti od drog, njen mož (oče ene od deklic) pa je bil obsojen na šestletno zaporno kazen zaradi posku-sa umora in protipravnega posedovanja orožja. Zakaj je ta podatek pomemben? Ker je bila nasprotna stranka menjalne pogodbe tašča zagovornika, ki je branil moža v kazenskem postopku. Kakšno nenavadno naključje.

Vendar ne tem ne drugim sumlji-vim okoliščinam primera hrvaški CSD ni namenil veliko pozornosti. Ko jim je ta isti odvetnik posredoval menjalno pogodbo v predogled, so kot edino »preiskovalno dejanje« opravili nekaj-minutni pogovor z materjo deklic. Ta je socialnim delavcem povedala, da je kot brezposelna v finančni stiski, da je bil njen mož pravkar obsojen zaradi izvr-šitve dveh kaznivih dejanj ter da sta deklici v zadnjem času nekoliko »popu-stili« v šoli. Poleg tega je povedala, da bosta deklici z menjalno pogodbo poleg stanovanja prejeli tudi garažo in pribli-žno deset tisoč evrov. Hrvaški CSD je brez dodatnih poizvedovanj o resnič-nosti podanih trditev in brez dodatnih »preiskovalnih dejanj« pritrdil sklenjeni menjalni pogodbi.

Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe – napačno ali edino razpoložljivo orodje?

Tri leta po realizaciji menjalne pogod-

S. L. in J. L. proti Hrvaški, št. 13712/11, 7. maj 2015

Otročje lahko! V vlogi zakonitih zastopnikov otrok se starši z nasprotno stranko najprej dogovorijo o bistvenih sestavinah pravnega posla, pozneje pa sklenjen dogovor le še (fizično) izvedejo. Skrbno skovanemu načrtu lahko kakšno drobno nevšečnost povzroči le zakonska varovalka, ki zahteva predložitev take pogodbe v potrditev Centru za socialno delo (CSD). Smisel take ureditve je v želji, da bi država preprečila nastanek škode tistim, ki so v družbi najbolj ranljivi: otrokom. Tako slovenska kot tudi hrvaška zako-nodaja sta kot varuha otrokovih koristi postavili državni organ. Vendar se je v bogati sodni praksi obeh držav do zdaj le Hrvaška spraševala, kako ravnati v primeru, ko se CSD odloči napak?1 Z drugimi besedami poveda-no, kdo bo ubranil otroke pred škodo, ki bi jo lahko povzročila kar država sama? Z veliko mero parafraziranja lahko torej sklenemo, da je Hrvaška vnovič prehitela Slovenijo! Tokrat v raznovrstnosti sodne prakse, ki zadeva odsvajanja premoženja otrok.

Kako odsvojiti premoženje svojih mladoletnih otrok?

1 Več o vlogi CSD glede teh vpra-šanj pri nas glej Caharijaz Ferme, N.: Odobritve pravnih poslov za mladoletne osebe ali kaj ima cen-ter za socialno delo s tem, PP, št. 27/2015, str. 9–11.

2 Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 3382/2009 z dne 16. decembra 2009 in sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1531/2011 z dne 27. marca 2012.

3 Glej tč. 84–88.

4 V skladu s 213. členom ZZZDR (Ur. l. RS, št. 69/04) lahko t. i. kolizijskega zastopnika postavi tudi CSD.

Nika Skvarča,univ. dipl. pravnica

PP_35-15_10-SEP_.indd 23 9/8/15 4:01 PM

Sodišče EU pravna praksa – 10. 9. 2015

24

1 Tč. 7, 9 in 10 predstavljene sodbe.

2 Prav tam, tč. 11.

3 Prav tam, tč. 12, 13, 14 in 15.

4 UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23.


6 Sodbi v zadevah Armbrecht, C-291/92, z dne 4. oktobra 1995,

tč. 16–18; in Bakcsi, C-415/98, z dne 8. marca 2001, tč. 24.

7 Tč. 25 predstavljene sodbe.

8 Prav tam, tč. 28.

Ali je prodaja zemljišč predmet DDV?V obravnavanem primeru je torej oseba zemljišča kupila kot fizična oseba, ne da bi ji bil pri tem zaraču-nan vstopni DDV, na teh zemljiščih pa je kot samostojni podjetnik zgradila trgovski center. Med osnovna sredstva svojega podjetja je na podlagi nacio-nalnih računovodskih pravil vknjižila le del zemljišč, na katerem stoji trgovski center. Slednjega je nato s pripada-jočimi zemljišči prodala naročniku gradnje. Pri tem se odpira vprašanje, ali je treba šteti, da oseba že zato, ker spornih zemljišč ni vknjižila med osnovna sredstva svojega podjetja, teh zemljišč ne vključi v sistem DDV in torej ob njihovi prodaji ni davčni zavezanec za obračun in plačilo izsto-pnega DDV.

Iz besedila Šeste direktive izhaja, da mora za to, da je transakcija pred-met DDV, davčni zavezanec »del[ov]ati kot tak«. Nasprotno pa davčni zavezanec, ki opravi zasebno transak-cijo, ne ravna kot davčni zavezanec in ta ni predmet DDV.6 Pri tem je pomembno še, da davčni zavezanec take prodaje ne opravi v okviru oprav-ljanja svoje gospodarske dejavnosti, temveč v okviru upravljanja svojega osebnega premoženja.

SklepKer je v konkretnem primeru P. Kezić vseh sedem zemljiških parcel kupil v razmeroma kratkem času in je raz-vidno, da so nujen pogoj za gradnjo trgovskega centra, zadevna prodaja zemljišč ne pomeni zgolj izvrševa-nja lastninske pravice, temveč spada v okvir njegove podjetniške gospodar-ske dejavnosti.7

Sodišče EU je na tej podlagi odlo-čilo, da je treba določbe Šeste direkti-ve v okoliščinah, kakršne so v zadevi v glavni stvari (v katerih je davčni zavezanec kupil zemljiške parcele, od katerih so bile nekatere vključene v njegovo osebno premoženje, druge pa v premoženje njegovega podjetja, na vseh pa je kot davčni zavezanec zgradil trgovski center, ki ga je nato prodal, tako kot tudi zemljiške par-cele, na katerih je stala ta zgradba), razlagati tako, da je prodaja zemljiških parcel, ki so bile vključene v osebno premoženje tega davčnega zavezan-ca, predmet DDV, ker je navedeni davčni zavezanec pri tej transakciji deloval kot tak.8

či iz sistema DDV, je predložitveno sodišče odločanje prekinilo in Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje.3

Pravna podlagaŠesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero4 določa, da je predmet DDV dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo. Davčni zave-zanec je po prvem odstavku 4. člena Šeste direktive vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli gospo-darsko dejavnost iz drugega odstavka tega člena, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti. Gospodarske dejavnosti obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudar-skimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Šesta direktiva je bila v naše pravo prenesena s takrat veljavnim Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV),5 ki je v prvem odstavku 3. člena dolo-čal, da se DDV obračunava in plačuje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na oze-mlju Republike Slovenije za plačilo. Po 27. členu tega zakona je bil promet nepremičnin, razen prvega prenosa lastninske pravice oziroma pravice raz-polaganja na novozgrajenih objektih, oproščen plačila DDV.

Petar Kezić je od leta 1995 registriran kot samostojni podjetnik, ki svojo dejavnost izvaja pod firmo Trgovina Priz-

ma. Med letoma 1997 in 2002 je kot fizična oseba kupil sedem zemljiških parcel, pri čemer mu ni bilo treba pla-čati davka na dodano vrednost (DDV). V naslednjih letih je pridobil ustrezna upravna dovoljenja za gradnjo trgov-skega centra na teh zemljiščih. Maja 2003 je kot samostojni podjetnik začel z gradbenimi deli, nato pa je pet naza-dnje kupljenih parcel vknjižil med sred-stva svojega podjetja, preostali sporni zemljišči pa sta ostali del njegovega osebnega premoženja.1

Leta 2004 je P. Kezić trgovski center in sedem parcel, na katerih je ta zgrajen, prodal gospodarskima družbama. Del trgovskega centra in pet parcel je prodal kot samostojni podjetnik in pri tem kupcema obra-čunal izstopni DDV, sporni zemljišči in drugi del trgovskega centra pa je prodal kot fizična oseba, ne da bi pri tem obračunal izstopni DDV.2 V zvezi s to prodajo je pristojni davčni organ, ki je menil, da prodaja spornih zemljišč spada v okvir njegove gospodarske dejavnosti, z odločbo z dne 26. okto-bra 2004 od njega zahteval plačilo DDV.

Pritožbo P. Kezića je Ministrstvo za finance zavrnilo kot neutemeljeno. Nadalje je Upravno sodišče to odloč-bo potrdilo, Vrhovno sodišče s sodbo z dne 25. maja 2011 pa zavrnilo njegov zahtevek za revizijo. Ustavno sodišče je to sodbo nato razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Ker je menilo, da ta spor zahteva določitev pogojev, v katerih davčni zavezanec lahko blago, ki ga uporablja pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti, izklju-

Neža Kompare,univ. dipl. pravnica

Petar Kezić, s.p., Trgovina Prizma proti Republiki Sloveniji, C-331/14, 9. julij 2015

Davek na dodano vrednost je davek na potrošnjo oziroma posredni davek na promet blaga in storitev, ki se plačuje v vsaki fazi proizvodno-distribu-cijske verige. Davčna obveznost je razlika med izstopnim in vstopnim dav-kom v določenem obračunskem obdobju. V zadevi proti Sloveniji, ki jo je pred kratkim obravnavalo Sodišče EU, se kaže razlikovanje v pojmovanju in zaračunavanju izstopnega davka na dodano vrednost, če oseba deluje kot samostojni podjetnik pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali kot fizična oseba pri upravljanju svojega osebnega premoženja.

Prodaja zemljišč in DDV

PP_35-15_10-SEP_.indd 24 9/8/15 4:01 PM

Sodišče EUpravna praksa – 10. 9. 2015

25

v teh četrtih povečini povzročili držav-ljani romskega porekla, kar kaže na uveljavljenost stereotipov ali etničnih predsodkov. Treba pa je upoštevati tudi dejstvo obvezne narave, splo-šnosti in trajnosti sporne prakse, saj je bila ta obvezna za vse prebivalce teh mestnih četrti, in to ne glede na to, ali so bili njihovi posamični števci predmet zlorab, ali identiteto storilcev. To narekuje sklep, da se vsi prebivalci teh četrti – Romi ali Neromi – vnaprej štejejo za potencialne storilce takih prepovedanih ravnanj.6

Sporna praksa nedvomno pomeni neugodno obravnavanje vseh prebival-cev teh četrti, saj je zanje žaljiva in stigmatizirajoča, hkrati pa jim praktično onemogoča spremljanje porabe elek-trične energije.

Sporno prakso pa bi bilo mogoče šteti tudi kot posredno diskriminaci-jo, saj naj bi bila neposreden odziv na zlorabe, storjene pretežno v tej mestni četrti. Šlo naj bi torej za na videz nevtralno prakso, ki pa precej bolj prizadene osebe romskega pore-kla. Pri tem ni sporno, da sta varnost električnega omrežja in evidentiranje porabe energije legitimna cilja, ki lahko upravičita različno obravnava-nje. Vendar pa mora družba ČEZ prej dokazati, da so bile očitane zlorabe dejansko storjene (pretežno) v teh četrtih in da resno tveganje pose-gov še obstaja.

Prav tako pa je Sodišče končno podvomilo tudi v to, da je prav sporna

ga porekla. Komisija je pritožnici dala prav, vendar je njena odločba doživela upravni spor, posledično pa kmalu tudi pot v Luksemburg.

Sodišče (EU) je najprej poudarilo, da se načelo enakega obravnavanja, kot ga določa Direktiva 2000/43/ES, v celoti uporablja tudi za osebe, ki sicer niso del etnične skupnosti, zoper katero je usmerjen konkreten diskriminatoren ukrep, vendar se (kljub temu) skupaj s pripadniki te skupnosti obravnavajo manj ugodno ali so pa postavljene v enako posebno neugo-den položaj (tj. so sodiskriminirane).

Nadalje je Sodišče posebej opo-zorilo na dejstvo, da zgolj okoliščina, da v sporni mestni četrti živijo tudi prebivalci, ki niso romskega porekla, ne more sama po sebi izključiti, da je bila taka praksa vzpostavljena prav na podlagi dejstva, da so prebivalci te mestne četrti večinoma romskega porekla.

Glede na to bi torej lahko sklepali, da gre za neposredno diskriminacijo na podlagi narodnosti, vendar pa mora nacionalno sodišče pred dokončno odločitvijo presoditi vse okoliščine sporne prakse, da bi lahko ugotovi-lo, ali je bila ta dejansko usmerjena zoper določeno narodnost. Pri tem je nesporno treba upoštevati dejstvo, da se je sporna praksa uveljavljala sko-raj izključno v mestnih četrtih s pre-težno romskim prebivalstvom. Enako velja za zatrjevanje družbe ČEZ, da naj bi nezakonite priklope elektrike

Ključen normativen smisel Direktive 2000/43/ES je v tem, da prepoveduje vsa-kršno neposredno, pogojno

pa vsakršno (neutemeljeno) posredno diskriminacijo na podlagi rase ali naro-dnosti, tudi glede dostopa in preskrbe z dobrinami in storitvami (načelo ena-kega obravnavanja).3

Samostojna podjetnica Anelia Georgieva Nikolova je v mestni četrti Gizdova Mahala v bolgarski Dupnici imetnica trgovine z živili. Hkrati pa je tudi uporabnica električne energije, ki jo trgovini dobavlja elektrodistribucij-ska družba ČEZ. Ta četrt je znana kot največja romska četrt v mestu Dupnica in tudi dejansko je večina njenih pre-bivalcev romskega etničnega porekla, kar pa za Nikolovo ne velja.

V letih 1999 in 2000 so bili v tej četrti za vse odjemalce družbe ČEZ na betonske drogove električnega omrež-ja, ki je napeljano po zraku, nameščeni električni števci za odčitavanje pora-bljene energije, in sicer na (nedosto-pni) višini šest metrov. Gre za uvelja-vljeno prakso elektrodistributerja ČEZ, uporabljeno tudi drugod po Bolgariji, vendar le v mestnih četrtih s prevladu-jočim prebivalstvom romskega porekla. V teh četrtih se taka metoda uporablja splošno za vse stranke družbe ČEZ, in sicer ne glede na to, ali so dejan-sko pripadniki romske etnične skupine ali ne. Utemeljena naj bi bila z veli-kim številom nedovoljenih manipula-cij elek tričnih števcev in s pogostim pojavom nepooblaščenih povezav do električnega omrežja (tj. krajo elektri-ke) prav v teh mestnih četrtih.

Zunaj teh četrti pa so vsi električni števci, ki so namenjeni potrošnikom – vključno s tistimi, ki pripadajo etnični skupini Romov – nameščeni na prosto dostopni višini največ 1,70 metra, obi-čajno v samem potrošnikovem stano-vanju, na pročelju stavbe ali na mejni ograji. Da bi tudi v spornih četrtih (vsaj nominalno) zadostila določbam direk-tiv 2006/32/ES in 2009/72/EU o učin-kovitosti rabe in skupnih pravilih pora-be in distribucije električne energije,4 pa se je družba ČEZ v svojih splošnih pogojih poslovanja (samo)zavezala, da bo na pisno zahtevo stranke v roku treh dni brezplačno zagotovila vozi-lo z dvigalom, s pomočjo katerega lahko njihov delavec odčita električni števec.5

Tako ravnanje družbe ČEZ pa ni ostalo brez posledic in tako je leta 2008 Nikolova pri bolgarski Komisiji za zaščito pred diskriminacijo vložila pritožbo, s katero je sporno prakso družbe označila kot diskriminatorno do Romov in s tem glede na učinke tudi do nje, čeprav sama ni romske-

ČEZ Razpredelenie Bulgaria AD proti Komisia za zaštita ot diskriminacia, C-83/14, 16. julij 2015

Diskriminacija ima nešteto pojavnih oblik. Nekatere so nedvoumno absurdno očitne, druge pa so lahko subtilne, neopazne, skorajda nerazpoznavne. Med prve nedvomno sodi sporna praksa bolgarskega elektrodistributerja, ki je električne števce v tamkajšnjih romskih mestnih četrtih redno nameščal na drogove v višini kar šest metrov, drugje pa na zid ali ograjo največ v višini oči. Ta nedvomno črno-bel primer pa je veliki senat Sodišča EU s sodelo-vanjem našega nacionalnega sodnika izrabil tako za nadgradnjo doktrine Belov (meje dopustnosti kolektivnega ukrepanja s stigmatizirajočim učinkom) kot tudi za rešitev zanimivega vidika aktivne legitimacije za vtoževanje takih kršitev. Gre za vprašanje, ali imajo take pravice po Direktivi 2000/43/ES o enakem obravnavanju1 tudi t. i. »sodiskriminirane« osebe – tj. osebe, ki sicer niso del prikrajšane etnične skupine, vendar so kljub temu deležne spornih (diskriminatornih) praks.2

Tudi način postavitve električnega števca je lahko

sredstvo diskriminacije

1 Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 20, zvezek 1, str. 23).

2 V francoščini discrimination par association ali discrimination par ricochet. Za sodiskriminacijo bi tako šlo v primeru, ko skupina več ljudi v restavraciji ne bi dobila mize izključno zaradi drugačne barve kože enega od njih. S to prakso ni diskriminirana zgolj oseba »spor-ne« polti, marveč tudi vsi drugi »nesporni« udeleženci, saj zaradi rasističnega motiva tudi oni ne bi bili postreženi. Glej tč. 59 sklepnih predlogov generalne pravobranilke Kokottove.

3 Glej 1. in 2. člen v zvezi s točko h prvega odstavka 3. člena Direk-tive 2000/43/ES. Pri tem se za neposredno diskriminacijo šteje, če se oseba obravnava manj ugodno (zgolj) na podlagi svoje (drugačne) rase ali narodnosti, kot bi se obrav-navala druga oseba v primerljivem položaju; za posredno diskrimi-nacijo pa se šteje, če na videz nevtralna določba (merilo, praksa) postavlja osebe neke rase ali naro-dnosti v posebno neugoden položaj v primerjavi z drugimi – razen če to določbo (merilo, prakso) objek-tivno upravičuje zakonit cilj in če so uporabljena sredstva primerna (sorazmerna) za dosego cilja.

4 Direktiva 2006/32/ES Evropske-ga parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (UL L 114, 27. april 2006, str. 64; od 4. junija 2014 razveljavljena zaradi uvelja-vitve Direktive 2012/27/EU (UL L 315, 14. november 2012, str. 1), a se njena pravila tu uporabljajo ratione temporis) je tako v prvem odstavku 13. člena določala, da morajo članice končnim odjemal-cem električne energije zagotoviti individualne števce, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije (skupaj z zmo-žnostjo neposrednega odčitavanja). Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o raz-veljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 21. avgust 2003, str. 55) pa med ukrepi za zaščito končnih odjemalcev določa, da morajo biti ustrezno obveščeni o dejanski porabi električne energije in o pri-padajočih stroških, in sicer dovolj pogosto, da lahko sami uravnavajo svojo porabo (3. člen v zvezi s Pri-logo I).

5 Te obveznosti družbe do zdaj ni izkoristila nobena stranka elekt-rodistributerja. Kot drugo možnost lahko stranka (na svoje stroške!) naroči namestitev kontrolnih elek-tričnih števcev v svojem stanovanju.

Zoran Skubic,univ. dipl. pravnik, podsekretar na Ministrstvu za pravosodje RS

Stališča avtorja v tem prispevku niso nujno tudi stališča organa, pri katerem je zaposlen.

PP_35-15_10-SEP_.indd 25 9/8/15 4:01 PM

6 Glej analogno odločbo v zadevi Asociația Accept, C-81/12, z dne

25. aprila 2013, tč. 51. Da (ob)velja domneva diskriminacije, se

za učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva, da je dokazno breme na strani

toženih strank, ki morajo dokazati, da navedeno načelo ni bilo kršeno. Tako bi morala družba ČEZ ovreči obstoj take kršitve načela enakega obravnavanja z dokazovanjem, da sporno prakso utemeljujejo objek-

tivni dejavniki, ki niso povezani z diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti (sodbi v zadevah Coleman, C-303/06, z dne 17.

julija 2008, tč. 54-55; in Asociația Accept, tč. 55-56).

Sodišče EU pravna praksa – 10. 9. 2015

26

biti upravičen, sploh pa ne brez natanč-ne predhodne analize. Nedvomno pa je za nadaljnjo pravosodno prakso zani-miv oris koncepta »sodiskriminacije«, ki ga poda Sodišče v zadevi. Po pravu Unije si včasih lahko diskriminiran tudi, če si 'samo' »zraven«.

SklepSodba in pripadajoči sklepni predlogi so glede na obravnavano problematiko primera preprosto predolgi. Gre za res certa – tj. eklatanten primer diskrimina-cije na podlagi narodnosti, ki ne more

praksa najbolj primerna za zagotovitev omenjenih ciljev varnosti in evidentira-nja in ali jih (res) ni mogoče uresničiti z drugimi sredstvi, ki bi prebivalcem vseeno omogočala osebno dosto-janstvo in reden nadzor nad porabo lastne električne energije.

Luksemburška kronika

Sodbe Sodišča 2. september

Zadeva Stranke PodročjeC-386/14 Groupe Steria SCA proti Ministère des Finances et des Comptes

publicspravica do ustanavljanja

Sodišče (drugi senat) je razsodilo, da je treba člen 49 PDEU razlagati tako, da nasprotuje ureditvi davčnih povezav države članice, v skladu s katero matična družba, ki je vključena v povezano skupino, lahko uveljavlja nevtralizacijo ponovne vključitve deleža stroškov in izdatkov, ki je pavšalno določen na 5 odstotkov čistega zneska dividend, ki jih prejme od družb rezidentk, vključenih v povezano skupino, medtem ko se ji taka nevtralizacija na podlagi te zakonodaje ne prizna za dividende, ki ji jih izplačajo hčerinske družbe s sedežem v drugi državi članici, ki bi bile, če bi bile rezidentke, do tega objektivno upravičene, če bi tako izbrale.

C-309/14 Confederazione Generale Italiana del Lavoro (CGIL), Istituto Nazi-onale Confederale Assistenza (INCA) proti Presidenza del Consi-glio dei Ministri, Ministero dell’Interno, Ministero dell’Economia e delle Finanze

območje svobode, varnosti in pravice

Sodišče (drugi senat) je razsodilo, da Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011, nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki državljanom tretjih držav, ki zaprosijo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje v zadevni državi članici, nalaga plačilo takse, katere znesek se giblje med 80 EUR in 200 EUR, ker je taka taksa nesorazmerna glede na cilj te direktive in lahko ovira izvrševanje pravic iz te direktive.

C-127/14 Andrejs Surmačs proti Finanšu un kapitāla tirgus komisija pravica do ustanavljanja Sodišče (drugi senat) je razsodilo, da vloge, ki so izvzete na podlagi točke 7 Priloge I k Direktivi 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009, so v njej naštete izčrpno, tako da države članice v svojem nacionalnem pravu ne morejo določiti drugih skupin vlagateljev, ki z vidika opravljanih funkcij ne spadajo med pojme, ki so našteti v navedeni točki, da bi se zanje uporabilo izvzetje iz zajamčenih vlog.Točko 7 Priloge I Direktive 94/19, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/14, je treba razlagati tako, da države članice lahko iz jamstva, ki ga določa ta direktiva, kot člana vodstva izvzamejo osebe, ki imajo zaradi funkcije, ki jo zasedajo v finančni instituciji, ne glede na poimenovanje te funkcije, na voljo raven informacij in znanja, ki jim omogoča presojo dejanskega finančnega položaja kreditne institucije in tveganj, povezanih z njenimi dejavnostmi.

3. september

C-463/14 Asparuhovo Lake Investment Company OOD proti Direktor na Direkcija »Obžalvane i danačno-osiguritelna praktika« Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite

odmera, DDV

Sodišče (tretji senat) je razsodilo, da je treba člen 24(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o sku-pnem sistemu davka na dodano vrednost razlagati tako, da so v pojmu »opravljanje storitev« zajeti primeri pavšalnih pogodb o opravljanju svetovalnih storitev za podjetje, ki so zlasti pravne, podjetniške in poslovne narave, pri katerih je bil izvajalec na razpolago prejemniku za čas trajanja pogodbe.Glede pavšalnih pogodb o svetovalnih storitvah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, je treba člene 62(2), 63 in 64(1) Direktive 2006/112/ES razlagati tako, da obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV nastaneta ob izteku obdobja, za katero je bilo dogovorjeno plačilo, ne da bi bilo upoštevno, ali in kako pogosto je prejemnik dejansko uporabil storitve izvajalca.

C-383/14 Établissement national des produits de l’agriculture et de la mer (FranceAgriMer) proti Sodiaal International SA

finančne določbe, lastna sredstva

Sodišče (šesti senat) je razsodilo, da je treba člen 3(1), četrti pododstavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti razlagati tako, da se v njem določeno zastaranje ne uporablja le za pregon nepravilnosti, ki privede do naložitve upravnih kazni v smislu člena 5 te uredbe, ampak tudi za pregon, ki privede do sprejetja upravnih ukrepov v smislu člena 4 navedene uredbe.

C-321/14 Colena AG proti Karnevalservice Bastian GmbH približevanje zakonodajSodišče (sedmi senat) je razsodilo, da je treba Uredbo (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih razlagati tako, da barvne kontaktne leče z vzorcem brez dioptrije ne spadajo na področje uporabe te uredbe, čeprav je na njihovi embalaži navedba »kozmetični očesni dodatek, za katerega se uporablja Direktiva o kozmetičnih izdelkih«.

Pripravila: Irena Vovk

PP_35-15_10-SEP_.indd 26 9/8/15 4:01 PM

Luksemburška kronika pravna praksa – 10. 9. 2015

27

C-125/14 Iron & Smith kft proti Unilever NV patentiSodišče (četrti senat) je razsodilo, da je treba člen 4(3) Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami je treba razlagati tako, da, če je ugled prejšnje znamke Skupnosti dokazan na znatnem delu ozemlja Evropske unije, ki je lahko glede na okoli-ščine primera ozemlje ene države članice, ki ni nujno država, v kateri je bila vložena zahteva za registracijo poznejše nacionalne znamke, ugotoviti, da ta znamka uživa ugled v Evropski uniji. Merila, ki so bila v sodni praksi določena za resno in dejansko uporabo znamke Skupnosti, kot taka niso upoštevana za dokaz obstoja »ugleda« v smislu člena 4(3) Direktive 2008/95.Če je prejšnja znamka Skupnosti že pridobila ugled na znatnem delu ozemlja Evropske unije, vendar ne pri upoštevni javnosti države članice, v kateri je bila vložena zahteva za registracijo poznejše nacionalne znamke, na katero se nanaša ugovor, je imetnik znamke Skupnosti lahko upravičen do varstva, določenega v členu 4(3) Direktive 2008/95, kadar se dokaže, da del navedene javnosti, ki je tržno nezanemarljiv, to znamko pozna in med njo in poznejšo nacionalno znamko vzpostavi zvezo ter da ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve obstaja bodisi dejan-ska in sedanja kršitve njegove znamke v smislu tega člena 4(3) Direktive 2008/95 bodisi, če te ni, resno tveganje za nastanek take kršitve v prihodnosti.

C-110/14 Horațiu Ovidiu Costea proti SC Volksbank România SA približevanje zakonodajSodišče (četrti senat) je razsodilo, da je treba člen 2(b) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. apri-la 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati tako, da se fizična oseba, ki opravlja poklic odvetnika in z banko sklene kreditno pogodbo, pri kateri ni podrobneje določen namen kredita, lahko šteje za potrošnika v smislu te določbe, če navedena pogodba ni poveza-na s poklicno dejavnostjo tega odvetnika. Okoliščina, da je terjatev iz te pogodbe zavarovana s hipotekarnim jamstvom, ki ga je ta oseba sklenila kot zastopnik svoje odvetniške pisarne in ki se nanaša na premoženje, ki je namenjeno izvajanju poklicne dejavnosti navedene osebe, kot je nepremičnina v lasti te pisarne, je v zvezi s tem brezpredmetna.

C-89/14 A2A SpA proti Agenzia delle Entrate konkurencaSodišče (peti senat) je razsodilo, da člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES ter člena 11 in 13 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe št. 659/1999 ne nasprotujejo nacionalnemu predpisu, kot je člen 24(4) uredbe-zakona št. 185 z dne 29. novembra 2008 o izrednih ukrepih za podporo družinam, delu, zaposlovanju in podjetjem ter za ponovno opredelitev nacionalne strategije v okviru boja proti krizi, ki je bila s spremembami na podlagi zakona št. 2 z dne 28. januarja 2009 potrjena v zakon, ki z napotitvijo na Uredbo št. 794/2004 določa uporabo obrestnih obresti za vračilo državne pomoči, čeprav je bila odločba, s katero je bila ta pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in s katero je bilo odrejeno vračilo pomoči, sprejeta in vročena zadevni državi članici pred začetkom veljavnosti te uredbe.

C-526/13 »Fast Bunkering Klaipėda« UAB proti Valstybinė mokesčių inspek-cija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos

odmera, DDV

Sodišče (četrti senat) je razsodilo, da je treba člen 148(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost razlagati tako, da se oprostitve iz te določbe načeloma ne uporablja za dobave blaga za oskrbovanje, opravljene posrednikom, ki delujejo v svojem imenu, četudi je ob dobavi znana in ustrezno dokazana končna uporaba blaga, dokazi o tem pa so v skladu z nacionalno ureditvijo predloženi davčnemu organu. Vendar pa se v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, navedena oprostitev lahko uporabi, če se je prenos lastništva zadevnega blaga na te posrednike v oblikah, predvidenih z upoštevnim nacionalnim pravom, izvršil kvečjemu istočasno ali po tem, ko so bili upravljavci plovil pooblaščeni, da s tem blagom dejansko razpolagajo, kot da bi bili lastniki, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

C-398/13 P Inuit Tapiriit Kanatami in drugi proti Komisiji približevanje zakonodaj

Sodbe Splošnega sodišča 3. september

Zadeva Stranke Področje T-254/14 Warenhandelszentrum proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu

(znamke in modeli) (UUNT) – Baumarkt Max Bahr (NEW MAX)znamke

T-225/14 iNET24 Holding proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (IDIRECT24)

znamke

4. september

T-245/13 Združeno kraljestvo proti Komisiji Evropski kmetijski usmer-jevalni in jamstveni sklad (EKUJS)

T-577/12 NIOC in drugi proti Svetu skupna varnostna in zuna-nja politika

T-503/12 Združeno kraljestvo proti Komisiji Evropski kmetijski usmer-jevalni in jamstveni sklad (EKUJS)

Vir: <http://curia.europa.eu> in <http://eur-lex.europa.eu>.

PP_35-15_10-SEP_.indd 27 9/8/15 4:01 PM

Ustavno sodišče Republike Avstrije pravna praksa – 10. 9. 2015

28

1 HETA Asset Resolution AG je avstrijska različica slabe banke.

Delniška družba HETA je bila usta-novljena za urejeno in postopno

odprodajo slabih terjatev nekdanje Hypo Alpe Adria Bank.


3 Ur. l. RS, št. 96/13.

4 Slovenski in avstrijski primer sta si sicer res podobna, vendar v

številnih podrobnostih tudi zelo raz-lična. Ker je za pravo značilno, da

je »hudič v podrobnostih«, neposre-dna primerjava ni primerna oziroma bi bilo treba izrecno izpostaviti raz-like. Ta članek ni namenjen opisu teh razlik in posledično ugotovitev tega članka ni mogoče nekritično, neposredno prenesti na slovenski

primer.

5 Za kritično analizo delovanja Ustavnega sodišča v tej zadevi glej

na primer Sladič, J.: Ali se lahko soft law EU obravnava kot hard

law EU, PP, št. 48/2014, priloga.

6 Kvalificirane obveznosti banke so: (a) osnovni kapital banke; (b) obveznosti do imetnikov hibridnih

finančnih instrumentov … (c) obve-znosti do imetnikov finančnih instru-

mentov, ki se v skladu z ZBan-1 upoštevajo pri izračunu dodatnega kapitala banke in niso že zajete v

točkah (a) in (b); ter (d) obveznosti, ki niso zajete v točkah (a) do (c) in bi v primeru stečaja štele za obve-

znosti, ki so poplačajo po poplačilu navadnih terjatev banke. V stečajni

terminologiji gre torej za izbris lastniškega kapitala in podrejenih obveznosti, torej obveznosti, ki se poplačajo po celotnem poplačilu

navadnih upnikov.

7 Glej na primer Kek, T.: Vpra-šanja (ne)ustavnosti ureditve po

noveli ZBan-1L, PP, št. 3/2014, str. 6–8; Mencinger, J.: Četrti izbris

in suverenost, PP, št. 9/2015, str. 34; Ferk, P.: Dialog med Ustavnim sodiščem in Sodiščem EU, PP, št.

22/2015, str. 30; Čebulj, J.: Razlo-gi za izpodbijanje določb ZBan-1L

pred Ustavnim sodiščem, 2013; Bole, V.: Narodnogospodarski

stroški znižanja terjatev nezavarova-nih upnikov v postopku reševanja

in prestrukturiranja bank, študija, 2014; številnih prispevki Kotnik, T.,

v časopisu Finance itd.

8 Glej sklep: Europäische Kom-mission: Staatliche Beihilfe E

8/2002 – Österreich Ausfallshaf-tung des Bundes, der Länder und

der Gemeinden in Österreich für bestimmte Kreditinstitute (Lande-

shypothekenbanken und Sparkas-sen), C 2003, 1329fin, z dne

30. aprila 2003.

9 Leta 2009 je od Bayerische Lan-desbank pridobila 67,08 odstotka

delnic. V pogodbi o nakupu delnic so bili dogovorjeni različni kapital-

ski in likvidnostni ukrepi, po katerih se Bayerische Landesbank odpove

izplačilu kupnine za delnice in hkra-ti HAA v obliki podrejenega kapi-talskega vložka še vedno daje na voljo določena denarna sredstva.

10 Deli celotnega sistema nekdanje HAA Group so bili tudi prodani in

še naprej delujejo kot banke.

preimenuje v HETA Asset Resolution AG.10

Prvega januarja 2015 je bil sprejet še Zakon o sanaciji in reševanju bank, in sicer na podlagi Direktive 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in inve-sticijskih podjetij.11 Na podlagi tega zakona je ministrstvo za finance 1. marca 2015 sprejelo sklep, da se zapadlost vseh terjatev upnikov do družbe HETA podaljša do 31. maja 2016. Ministrstvo je tako s sklepom do takrat »zamrznilo« vse terjatve upnikov do družbe HETA. Sklep je posledica dejstva, da bi bila HETA brez takega sklepa insolventna, država pa v druž-bo HETA ni želela več vlagati novega kapitala.

Nosilni argumenti avstrijskega ustavnega sodiščaAvstrijsko ustavno sodišče je presoja-lo predvsem ustavnost tretjega člena Zakona o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (Haa-SanG), ki je urejal izbris12 podrejenih terjatev nekdanjih delničarjev HAA, ki so nastale med 29. decembrom 2008 in 1. januarjem 2010, in izbris terjatev, ki bi bile v primeru stečaja podrejene in zapadejo pred 30. junijem 2019.13 Skupaj z izbrisom terjatev je zakon urejal tudi prenehanje, sicer zakonsko urejenega, jamstva dežele Koroške za te terjatve.

Avstrijsko ustavno sodišče je naj-prej pojasnilo, da je pravica upnikov do poplačila dolga premoženjska pra-vica zasebnega prava, ki je varova-na tudi z ustavno pravico do varstva lastninske pravice. Pri tem je sodišče posebej poudarilo, da je pravica do zasebne lastnine varovana tudi z Listi-no EU o temeljnih pravicah,14 vendar ker gre za notranjo zadevo države članice, lahko oziroma mora ustavno sodišče preverjati skladnost zakona z avstrijsko ustavo.15

Pri posegu v pravice podrejenih upnikov gre po mnenju sodišča za posebno vrsto razlastitve. Značilnost klasične razlastitve je, da obstaja javni interes po pridobitvi določene mate-rialne stvari (na primer zemljišča) ali pravice same, torej javni interes ni usmerjen v vrednosti te stvari (nem. wenn das öffentliche Interesse »nur die Sache nicht aber den Wert erfor-dert«). Pri izbrisu podrejenih terjatev pa javni interes pomeni pridobitev vre-dnosti določene stvari (nem. »Wert der Sache selbst«) oziroma v konkretnem primeru pravice, in ne stvari (pravice) same. Kadar namen posega v pravice

bila leta 1894 ustanovljena Koroška deželna in hipotekarna banka (Kärn-tner Landes- und Hypothekenbank). Deželna banka je bila z zakonom leta 1990 preoblikovana v delniško družbo. Dežela Koroška je na pod-lagi zakona že od samega nastanka Koroške deželne in hipotekarne banke leta 1894 jamčila za vse obveznosti te banke.

Leta 2003 je Evropska komisija, ker gre za nedovoljeno državno pomoč, zahtevala odpravo splošnega jamstva dežele Koroške za obveznosti banke.8 Na podlagi sklepa Komisije je avstrijski zakonodajalec sprejel novelo Zakona o Koroškem deželnem holdingu (Kärn-tner Landesholding-Gesetz – K-LHG), s katerim je bila ustanovljena HAA, in določil, da dežela Koroška ne bo več jamčila za obveznosti HAA, nastale po 1. aprilu 2007. Zaradi finančnih težav HAA od leta 2008 naprej je Avstrija večkrat dokapitalizirala banko in že leta 2009 postala njen edini delničar.9

Ker HAA kljub večkratnim držav-nim dokapitalizacijam poslovanja ni uspelo sanirati, je zakonodajalec sprejel Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (Bundesgesetz über Sanierungs-maßnahmen für die Hypo Alpe Adria Bank International AG – HaaSanG) in Zakon o ustanovitvi slabe banke (Bundesgesetz zur Schaffung einer Abbaueinheit), ki sta začela veljati 1. avgusta 2014. Na podlagi zakon-sko predvidenih ukrepov je avstrijsko finančno ministrstvo s sklepom z dne 30. oktobra 2014 ugotovilo, da HAA ne izvaja več bančne dejavnosti in se

O deloma podobni zadevi,4 torej o izbrisu podreje-nih dolžniških finančnih instrumentov (kvalificira-

nih obveznosti bank) upnikov bank, odloča namreč tudi Ustavno sodišče RS v zadevi U-I-295/13. Sodišče je postopek začasno prekinilo, saj se je s postopkom za sprejetje predhodne odločbe obrnilo na Sodišče EU s kar sedmimi vprašanji.5

Do izbrisa podrejenih finančnih instrumentov je prišlo na podlagi spre-jete novele ZBan-1L, ki je predvidela nove izredne ukrepe, ki jih lahko izreče Banka Slovenije za zagotovitev kapi-talske ustreznosti bank. Ti ukrepi se nanašajo bodisi na konverzijo kvalifici-ranih obveznosti v delnice banke ali na njihovo prenehanje veljavnosti (izbris). Na podlagi ZBan-1L je Banka Sloveni-je izdala pet zdaj izpodbijanih odločb, s katerimi je izrekla ukrep prenehanja veljavnosti vseh kvalificiranih obvezno-sti bank iz 261.a člena ZBan-1.6 O (ne)spornosti teh ukrepov je bilo napisanih kar nekaj prispevkov.7 V nadaljevanju ne bom vsebinsko obravnaval argu-mentov o (ne)ustavnosti »slovenskega izbrisa podrejenih terjatev do bank«, ki se v kar nekaj točkah pomembno razli-kujejo od avstrijskega primera, ampak bom nekoliko natančneje obravnaval predvsem ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča.

Kronologija nastanka in predvsem reševanja HAA

Predhodnica Hypo Alpe Adria Bank je

Jaka Cepec,dr. pravnih znanosti,

docent na Ekonomski fakulteti Univerze

v Ljubljani

G 239/2014-27, G 98/2015-27, 3. julij 2015

Avstrijsko ustavno sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo v zadevi HETA, v kateri je odločilo, da je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (HAA) neustaven, in ga v celoti razveljavilo. Zakon je v svojem bistvu urejal izbris podrejenih terjatev upnikov do družbe HETA Asset Resolution AG1 in prenehanje jamstva dežele Koroške za te terjatve. O temi, ki je zaradi izbrisa kvalificiranih obveznosti bank iz 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1)2 v slovenskih bankah na podlagi novele ZBan-1L3 zelo zanimiva tudi za slovensko javnost, so obširno poročali vsi slovenski mediji. Čeprav so ti sicer razmeroma pravilno prevedli poročilo za javnost avstrijskega ustavnega sodišča, menim, da njihovo poročanje ni bilo ustrezno in predvsem, da sodba ni bila povsem pravilno pojasnjena. Zato si poglejmo na kratko ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki bi lahko bile še posebej zanimive tudi z vidika zadeve U-I-295/13, ki poteka pred slovenskim ustavnim sodiščem.

Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

PP_35-15_10-SEP_.indd 28 9/8/15 4:01 PM

Ustavno sodišče Republike Avstrijepravna praksa – 10. 9. 2015

29

11 UL L 173, 12. junij 2014, str. 190–348.

12 Povsem formalno gledano sicer ne gre za izbris terjatev, saj je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank Internati-onal AG v 6. členu predvideval nadomestilo za terjatve (nem. Ausgleichsmaßnahmen) v obliki izplačila morebitnega presežka pri likvidacijski masi HETA. Ker je HETA prezadolžena, je jasno, da je likvidacijski presežek zgolj teoretič-na, formalna možnost, kar pomeni, da je nadomestilo pravzaprav brez vrednosti. Ekonomsko gledano zato lahko govorimo o izbrisu terjatev. Glej 275. odstavek sodbe.

13 Če gre za obveznosti, ki se poravnavajo v obrokih, je bila ter-jatev izbrisana, če zapade zadnji obrok plačila pred 30. junijem 2019. Posebno pravilo je veljalo za sporne terjatve. Morebitno plačilo teh je odloženo vsaj do 30. junija 2019. Pri tistih spornih terjatvah, ki bi se izkazale za podrejene, je bilo predvideno, da bi ministrstvo za finance pozneje sprejelo nov sklep o njihovem izbrisu.

14 UL C 83, 30. marec 2010. Člen 17 Listine: »Vsakdo ima pravico imeti v posesti svojo zakonito pri-dobljeno lastnino, jo uporabljati, z njo razpolagati in jo komu zapustiti. Lastnina se nikomur ne sme odvze-ti, razen v javno korist v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, vendar le proti pravični in pravo-časni odškodnini za njeno izgubo. Uživanje lastnine se lahko uredi z zakonom, kolikor je to potrebno zaradi splošnega interesa.«


16 Tč. 275 in 276 predstavljene sodbe.

17 Tč. 280 in 288 predstavljene sodbe.

18 Ustavno sodišče je tudi poja-snilo, zakaj ni sporno, da zakon ni določal, da se najprej izbrišejo vsi delničarji. Edini delničar je namreč država, ki je v reševanje banke, kar je bilo tudi v interesu drugih upni-kov, vložila že pet milijard evrov.

19 Več o načelu absolutnih pred-nosti, njegovi teoretični utemeljitvi in omejitvah glej na primer Cepec, J.: Pravno-ekonomska analiza insolvenčnih postopkov, doktorska disertacija. PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2014.

20 Tč. 291–293 predstavljene sodbe.

21 Ustavno sodišče tudi pojasni, da sicer iz zakona ni čisto jasno, ali jamstva kot akcesorne terjatve prenehajo, ker preneha osnovna terjatev, na kateri temelji jamstvo (zakonska določba je zgolj dekla-ratorna), ali je zakonsko določilo o prenehanju konstitutivne narave. Ustavno sodišče je bilo mnenja, da mu o tem vprašanju ni treba odlo-čiti. Glej 302. odstavek sodbe.

22 Ustavno sodišče izrecno pouda-ri, da je poslovna shema, po kateri je dežela Koroška jamčila za vse terjatve HAA, predstavljala izredno agresiven poslovni model rasti, ki je bil podprt s poceni posojili, ki so temeljila bolj ali manj zgolj na zau-panju v finančna jamstva, ki jih je z zakonom prevzela dežela Koroška.

23 Sodišče je s tem odgovorilo na oba, zgoraj predstavljena argu-menta države, da je izbris jamstva dežele Koroške v javnem interesu, sorazmeren in stvarno utemeljen.

oziroma dežela regresno pravico do družbe HETA, kar posledično pomeni, da terjatve v resnici osta-nejo, spremenita se samo upnik in pravna podlaga za poplačilo; ter

2. varstvo dežele Koroške pred insol-ventnostjo in posledično poslabša-nje bonitete tako dežele kot tudi Avstrije same in s tem dražje zadolževanje na kreditnih trgih, kar bi še dodatno obremenilo javne blagajne.

Ustavno sodišče je pojasnilo, da gre tudi v tem primeru za poseg v ustavno zavarovano pravico do lastnine. Sodi-šče je menilo, da je odprava jamstva za te terjatve močnejši poseg v ustav-no varovane pravice, saj v tem pri-meru terjatve upnikov (upravičenci iz jamstva) do poroka (dežele Koroške) nimajo statusa podrejenih terjatev, pri katerih upniki lahko pričakujejo, da bodo v primeru insolventnosti ostali brez poplačila in so s tem tvega-njem že vnaprej seznanjeni. Še več, prav jamstvo dežele je bilo pomem-ben argument oziroma razlog, da so upniki investirali v podrejene finančne instrumente HAA.22 Upniki so na pod-lagi jamstva namreč menili, da vlaga-jo v zelo varne »garantirane« (nem. mündelsichere) naložbe.

Ustavno sodišče zato meni, da je odpra-

va jamstev neustavno posegla v pra-

vice upnikov, saj je diskriminatoren

poseg v pravice zgolj upnikov enega

razreda nesorazmerno in stvarno neu-

pravičen poseg.

Poseg je stvarno neupravičen, saj pomeni odpravo zgolj 0,8 milijarde evrov terjatev od skupno 10,2 milijar-de terjatev HAA do dežele Koroške na podlagi Zakona o Koroškem dežel-nem holdingu. Omenjeni ukrep tako nesorazmerno posega v pravice zgolj nekaterih upnikov in hkrati ne more doseči želenega učinka.23

Po mnenju ustavnega sodišča tak poseg v lastninsko pravico ni upravi-čen niti v primeru, ko je država, ki ni opravljala svojih nalog, dopustila eks-panzijo kreditne institucije, za terjatve katere jamči dežela, ki evidentno ne more pokriti finančnih tveganj, ki jim je zaradi delovanja te kreditne institucije izpostavljena.24 Država tega tveganja ne more odpraviti tako, da z zakonom preprosto odpravi jamstvo dežele.

Ustavno sodišče je tako ugotovilo neustavnost obeh temeljnih točk zako-na in posledično za neustavnega raz-glasilo celoten zakon.

to v stečaju pomenilo, da bi upniki ostali praznih rok. Ukrep je upravičen, ker gre za varstvo bančnega sistema Avstrije, hkrati pa kar najmanj posega v pravice upnikov.

Ustavno sodišče je v točki 288 sodbe vnovič pojasnilo, da izbris podrejenih obveznosti upnikov, ki imajo tudi v splošnem stečajnem postopku slabši položaj, sam po sebi ni neprimeren in nesorazmeren ukrep in je zato skladen z ustavo. Neustav-no pa je razlikovanje upnikov istega razreda podrejenih upnikov po merilu roka zapadlosti obveznosti. Ustavno sodišče je poudarilo, da država ni zgolj razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je neenako obravnavala upnike istega razreda, saj je v izbris vključila le nekatere med njimi. Izbrisala je namreč le tiste obve-znosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. juni-jem 2019. Ustavno sodišče je posebej opozorilo, da zakonodajalec v zakon ni ustrezno implementiral načela abso-lutnih prednosti kot temeljnega načela stečajnega postopka, po katerem se upniki poplačujejo po razredih, znotraj razreda pa sorazmerno.19

Zakonodajalec mora neenako obravnavanje zelo podobnih terjatev ustrezno utemeljiti in pojasniti, zakaj je tako razlikovanje stvarno utemeljeno in sorazmerno. Država tega ni uspela dokazati in utemeljiti. Še več, že iz dogodkov v letu 2015 je po mnenju sodišča jasno, da ukrepi iz 3. člena HaaSanG ne zadostujejo, da bi pre-prečili insolventnost HETA, saj je mini-strstvo za finance 1. marca 2015 na podlagi Zakona o sanaciji in reševanju bank izdalo sklep, v katerem je odlo-čilo, da se zapadlost vseh terjatev, ki jih imajo upniki do HETA, podaljša do 31. maja 2016, saj je v nasprotnem primeru HETA insolventna. Z vidika ustavnega sodišča je s tem jasno, da država ni imela stvarno utemeljenega in sorazmernega razloga za neenako obravnavo upnikov istega razreda in je posledično ureditev neustavna.20

Po mnenju sodišča je neustavna tudi določba, s katero je država določi-la, da za izbrisane terjatve preneha tudi jamstvo države in (predvsem) dežele Koroške.21 V skladu z Zakonom o Koroškem deželnem holdingu (Kärn-tner Landesholding-Gesetz – K-LHG) je namreč dežela Koroška jamčila za vse terjatve HAAB, nastale do 1. aprila 2007.

Zakonodajalec je zakonsko pre-nehanje jamstva utemeljil z dvema razlogoma, in sicer:1. brez prenehanja jamstva je sam

izbris podrejenih obveznic neu-činkovit, saj ima potem država

ni pridobitev pravice ali stvari same, ampak izključno vrednost te pravice oziroma stvari, potem po mnenju ustavnega sodišča ne gre za klasično razlastitev, ampak za zakonsko ure-janje porazdelitve bremena javnega financiranja oziroma javnega dolga. Zakonodajalec bi namreč lahko do vre-dnosti teh pravic oziroma stvari prišel tudi z obdavčenjem, zadolževanjem ali varčevanjem na drugih področjih. Vendar tudi tak poseg v pravice posa-meznikov pomeni omejitev lastninske pravice, ki je zakonodajalcu dovoljena le, če je poseg v lastninsko pravico v splošnem javnem interesu in ni nesorazmeren in stvarno neprimeren (ustavno načelo sorazmernosti).16

Sodišče je izrecno pojasnilo, da meni, da ni neustavno, že ob upošte-vanju splošnih načel insolvenčnega prava, če se zakonodajalec pri reševa-nju banke, podobno kot pri splošnem postopku zaradi insolventnosti, odloči, da zaradi reševanja banke vključi dol-žnike s pomočjo izbrisa njihovih obve-znosti. Avstrijsko ustavno sodišče torej na načelni ravni meni, da je bail-in v skladu z ustavo.

Če bi namreč že vnaprej določili, da je tak poseg v lastninsko pravico upnikov pri reševanju bank nesoraz-meren ukrep, ker čezmerno posega v zasebne pravice, bi to pomenilo, da bi lahko država zagotavljanje varovanja delovanja bančnega sistema in prepre-čevanja negativnih makroekonomskih posledic stečaja banke reševala le s pomočjo javnih sredstev. Ustavna zaščita do lastninske pravice pa nima take absolutne moči oziroma ni tako široka.17 Ukrep, določen v 3. členu HaaSanG, tudi ni neustaven zato, ker razlikuje med navadnimi in podrejeni-mi upniki. Podrejeni upniki so namreč že po splošnih pravilih insolvenčnega prava v primeru insolventnosti dolžnika izpostavljeni večjemu tveganju, saj se poplačajo šele po tem, ko so v celoti poplačani navadni upniki. Razlikovanje med navadnimi in podrejenimi upniki je zato stvarno upravičeno in ustav-nopravno nesporno.18

Država je neenako obravnava-nje podrejenih upnikov utemeljevala s tem, da je želela narediti najmanjši potreben poseg v pravice upnikov in je presodila, da bo HETA sposobna odplačevati podrejene obveznosti, ki zapadejo po 30. juniju 2019, saj bo v tem času uspela ustrezno preobli-kovati (odprodati in izterjati) svoje premoženje, s katerim bo sposobna poplačati svoje upnike. Država je zato menila, da je razlikovanje stvar-no upravičeno, saj HETA ni sposobna odplačati podrejenih terjatev, ki zapa-dejo prej kot 30. junija 2019, in bi

PP_35-15_10-SEP_.indd 29 9/8/15 4:01 PM

Ustavno sodišče Republike Avstrije pravna praksa – 10. 9. 2015

30

24 Točka 317 predstavljene sodbe.

25 Pri tem vnovič opozarjam na različnost med obema primeroma

in na pomen presoje zakonitosti državne pomoči z vidika prava EU

v slovenskem primeru.


z ustavo. Podrejeni upniki so namreč že po splošnih pravilih v primeru insolventnosti dolžnika izpostavljeni večjemu tveganju, saj se poplačajo šele po tem, ko so v celoti poplača-ni navadni upniki. Razlikovanje med navadnimi in podrejenimi upniki je zato stvarno upravičeno in ustavno-pravno nesporno. Avstrijski zakon je bil neustaven, ker je razlikoval znotraj skupine podrejenih upnikov, tako razli-kovanje pa ni bilo stvarno utemeljeno in sorazmerno.

onalni zakonodajalec in nacionalna vlada.25

In drugič, bail-in sam po sebi ni neustaven, saj bi to pomenilo, da bi lahko država zagotavljanje varovanja delovanja bančnega sistema in pre-prečevanja negativnih makroekonom-skih posledic stečaja banke reševala le s pomočjo javnih sredstev. Ustavna zaščita lastninske pravice pa nima take absolutne moči oziroma ni tako širo-ka.26 Izbris podrejenega dolga (bail--in) je torej na načelni ravni v skladu

SklepZ vidika presoje ustavnosti izbrisa kva-lificiranih obveznosti bank v Sloveniji sta posebej pomembna dva argumen-ta avstrijskega ustavnega sodišča.

Prvič, poseg v lastninsko pravico podrejenih upnikov je stvar nacio-nalne zakonodaje in sodišče lahko (mora) presojati o ustavnosti teh ukre-pov po svojem nacionalnem pravu. Evropska zakonodaja postavlja zgolj okvir, v katerem lahko delujeta naci-

Še pred tem zagonetnim in za pravnike strašljivim dvobo-jem – »večrazsežno človeško bitje proti kalkulirajočemu stro-

ju« – sem kot njen vodja uvodoma predstavil slovensko raziskavo Pravo v dobi velikega podatkovja: reguliranje zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih nasprotujočih si vrednot v 21. stoletju. Drugi plenarni govornik dr. Matej Kovačič z Inštituta Jožef Ste-fan in Inštituta za kriminologijo pa je predstavil slovenski izdelek »velikega podatkovja«, ki naj opolnomoči civilno družbo – Zakonodajni monitor, <www.zakonodajnimonitor.si>.

Morda je bil najpomembnejši pravni del kolokvija refleksija na predavanja v obliki okrogle mize, na kateri so sode-lovali – poleg že omenjenih raziskoval-cev in raziskovalke dr. Mojce Mihelj Plesničar z Inštituta za kriminologijo – odločevalci in akterji v slovenskem pra-vosodnem sistemu: minister za pravo-sodje mag. Goran Klemenčič, sodnik na kazenskem oddelku Okrožnega sodi-šča v Ljubljani mag. Martin Jančar, višji državni tožilec in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa in odvetnik Matija Jamnik.

Algoritmično vojskovanjeNaša življenja in družbene sisteme že usmerja vednost, ustvarjena na podla-gi velikih količin raznovrstnih, razprše-

nih in hipnih podatkov (angl. big data). V najširšem smislu našo družbo dolo-ča delovanje globalnega finančnega sistema, saj na primer delež visoko-frekvenčnega oziroma algoritmičnega trgovanja na ameriških borzah znaša 70 odstotkov. Banke lahko izračuna-vajo kreditno sposobnost komitentov na podlagi analize vse več podatkov o posamezniku, zavarovalnice indivi-dualizirane višine premij.

Algoritmično vojskovanje je posta-la nova (četrta, z umetno inteligenco okrepljena) oblika vojskovanja. Ubijanje z brezpilotimi letali cilja na posamezni-ke, ki jih je algoritem na podlagi podat-kov o obnašanju, kontaktov z drugimi ipd. prepoznal kot »teroriste« (t. i. signa-ture strikes). V kazenskem pravosodju so že v uporabi policijski programi, kot sta PredPol in BlueCrush, ki na podla-gi več vrst podatkov o kriminaliteti in drugih podatkov izdelata verjetnostna poročila o kraju in času prihodnjih kaznivih dejanj. To je nekaj primerov, ki sem jih na kolokviju prikazal sam.

Zakaj se sodniki motijo?Dr. Jure Leskovec je v prispevku Zakaj se sodniki motijo? Uporaba pristopov velikega podatkovja v pravosodnem sistemu prikazal raziskavo algoritmič-nega napovedovanja, v kateri so ana-lizirali sodniške odločitve o izrekanju varščine v ZDA. Temeljila je na:

1. podatkih 360.000 sodnih prime-rov odločanja o varščini ameriške zvezne države Kentucky, v kateri sodniki proti plačilu varščine izpu-stijo na prostost 73 odstotkov obto-žencev, od tega pa jih nato 17 odstotkov ponovi kaznivo dejanje ali se izmika sojenju; in

2. zveznih podatkih milijona kazen-skih zadev presojanja o varšči-ni, v katerih sodniki približno 80 odstotkov obtožencev pod varšči-no izpustijo, od teh pa jih pribli-žno 20 odstotkov recedivira ali se izmika prihodu na sodišče.

Ti »neljubi dogodki« – recidivizem in/ali izmikanje sodišču – so rezul-tat slabega predvidevanja sodnikov, napovedovanja, kar lahko zelo dobro naredijo računalniki. Algoritmična obdelava podatkov je bila mogoča po predhodnem digitaliziranju vseh 1,36 milijona zadev in popisu značilnosti vsake kazenske zadeve. To je pome-nilo popis 40 enakovrstnih »objektivnih značilnosti« kazenske zadeve – atribu-tov, na podlagi katerih se je računalnik učil napovedovati »neljube dogodke«.

Značilnosti so bile, primeroma, starost obtoženca ob prvi aretaci-ji, resnost kaznivega dejanja, števi-lo zapornih nalogov v preteklosti, predkaznovanost, število primerov družinskega nasilja, ali gre za prvo aretacijo obtoženca itn. Cilj raziskave je bil izdelati napovedne modele na podlagi polovice teh primerov in nato na drugi polovici primerov preizkusiti, ali se je algoritem dobro naučil napo-vedovanja. Z drugimi besedami, če sodnikom v Kentuckyju ne uspe pra-vilno napovedati vedenja obtožencev v 17 odstotkih in pride do »neljubega dogodka«, ali uspe računalnikom ob enaki stopnji izpuščenih proti plačilu varščine doseči boljši rezultat in zmanj-šati stopnjo recidivizma oziroma izmi-kanja sodišču?

Po izračunu verjetnosti, da bo prišlo do »neljubega dogodka«, za vsakega obtoženca so raziskovalci razporedili

Aleš Završnik,dr. pravnih znanosti,

docent na PF Univerze v Ljubljani, raziskovalec

na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni

fakulteti v Ljubljani

Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil razis-kavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši – ameriški sodniki ali računalniki?

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

PP_35-15_10-SEP_.indd 30 9/8/15 4:01 PM

Pravo in ITpravna praksa – 10. 9. 2015

31

po ogledu Cortine d'Ampezzo, jezera Misurina in Lienza.

Andrej Vovšek, Zveza društev za gospodarsko pravo

Locatelli, vzpon na Paterno pa je zaradi pomanjkanja časa odpadel. Človek kar nekako pozabi na prav-ne in politične probleme v Sloveniji, kamor smo se vrnili naslednji dan

Gorska skupina okamnelih velikanov (mi smo jih našteli štiri) Tri Cine v nedrju Sekstenskih Dolomitov je bila cilj tradicionalnega planinskega izleta Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, ki so se ga 29. in 30. avgusta letos udeležili pravniki petih društev (Pravniškega društva Maribor, Društva pravnikov v gospo-darstvu Celje, Pravniškega društva Ljubljana, Društva za gospodarsko pravo Koroške in Društva pravnikov v gospodarstvu Pomurja). Pogledi na v nebo kipeče Malo, Veliko in Zahodno Cino so kar šest ur oma-mljali udeležence pohoda, čiste in ne preveč naporne hoje je bilo za 3,5 ure. Izhodišče je bila koča Auron-zo, dosegljiva po gorski cesti, ki je bila sicer zaradi omejenega števila avtomobilov, ki jih spustijo nanjo, že zaprta in je bilo potrebne kar nekaj spretnosti, da so našemu avtobusu odprli zapornice, nato smo se pov-zpeli na 2450 metrov visoko kočo

Društva

Tri Cine s slovenskimi pravniki

obtožence po stopnji verjetnosti. Potem so primerjali, kolikšno stopnjo »neljubih dogodkov« ima sodnik, ko izpusti dolo-čen odstotek osumljencev, in kolikšno stopnjo »neljubih dogodkov« doseže računalnik, ko izpusti enak odstotek osumljencev. Rezultat: ob vsakem izbra-nem odstotku izpuščenih osumljencev je računalnik dosegel nižje stopnje recidivizma oziroma izmikanja sodišču.

Pasti uspeha algoritmov je več in dr. Leskovec je opozoril na več njih. Morda je ključna ugotovitev, da obsta-jajo še subjektivna merila sodnikovega odločanja o varščini. Ali je to vedno družbeno disfunkcionalno? Na primer sodnik lahko precej dobro oceni, da za obtoženko mater samohranilko obsta-ja zelo velika verjetnost, da bo recidi-virala, vendar presodi, da bo osebna, družinska in družbena škoda pripora večja kot škoda zaradi morebitnega novega kaznivega dejanja. Očitno cilja odločanja o varščini nista le minimizira-ti recedivizem ali preprečiti izmikanje.

Transparentnost zakonodajnega odločanja

Dr. Matej Kovačič je prikazal interaktiv-no spletno aplikacijo za zagotavljanje večje transparentnosti zakonodajnega odločanja. Omogoča vpogled v spreje-manje zakonodaje v Sloveniji in pregled

aktivnosti poslancev Državnega zbora, prikazuje vpogled v vpliv lobistov na sprejemanje zakonodaje in način njene-ga nastajanja. Njene vizualizacije omo-gočajo kronološki vpogled v obravna-ve, vložene amandmaje in njihovo vse-bino, glasovanja, izjave poslancev na sejah Državnega zbora itn. Državljani lahko v vsakem trenutku preverijo, kdo je glasoval za zakonodajo ali proti njej, zanimiva je tudi možnost preveriti, ob kakšnih temah nastopajo posamični poslanci in kakšne so njihove »speci-alizacije« pri delu v Državnem zboru, koliko so navzoči in kako glasujejo, koliko stikov imajo z lobisti.

Proti odločevalskim računalniškim sistemom

Govorniki na okrogli mizi so vsi po vrsti ocenili možnosti uporabe velikega podatkovja v pravosodnem sistemu za pozitivne. A ne brezkompromisno in ne vse povprek. Minister mag. Klemenčič je digitalizacijo sodnih spisov poudaril kot enega temeljnih začetkov »pravo-sodnega supervizorja«. Zavzel pa se je tudi za absolutno prepoved odločeval-skih računalniških sistemov, ki lahko preprečijo tudi nujna odstopanja od ustaljenih odločitev, ki so bila v pravni zgodovini gibalo razvoja. Odločitve, ki so »napake« z vidika ustaljene sodne

prakse, bi ne bile mogoče z uporabo algoritmov pri sodniškem odločanju.

Višji državni tožilec mag. Šketa je prepoznal potencial uporabe velike-ga podatkovja v postopkih odvzema premoženjske koristi in iskanju pre-moženja domnevno obubožanih obto-žencev. Kazenski sodnik mag. Jančar je pozdravil natančne analize sodnih spisov za iskanje anomalij, prepreči-tev nenamerne diskriminacije in tako novih možnosti, ki jih ponuja sodniku, da bi bolje spoznal za konitosti last-nega sprejemanja odločitev.

Odvetnik Jamnik je pozdravil upo-rabo algoritmičnih analiz preteklih primerov z namenom narediti prelimi-narne ocene primerov in verjetnosti uspeha ali stopnje uspeha v sodnih postopkih (npr. izračuni verjetne (viši-ne) prisoditve odškodnine). Dr. Ples-ničarjeva pa je opozorila na možne rabe algoritmov v postopkih določanja kazenskih sankcij.

Kolokvij je opozoril na nove možnosti, ki jih povečane zmogljivo-sti digitalne tehnologije prinašajo za pravosodje. Strah, da bi računalniki nadomestili sodnike ali druge pravne odločevalce, pa je odveč, tega nihče ni predlagal. Računalnik ni »kriv« za izračune in težko tudi pripisuje kriv-do – to ostaja in bo ostalo v domeni človekovega bitja in žitja.

PP_35-15_10-SEP_.indd 31 9/8/15 4:01 PM

Knjige pravna praksa – 10. 9. 2015

32

1 <www.upravna-svetovalnica.si>.

2 Projekt je namreč zaradi pomanjkljive institucionalne umesti-tve začasno prekinjen. Baza vpra-šanj in odgovorov pa je še vedno

dostopna.

3 Pogrešam le pregled ključnih judikatov najvišjih sodnih instanc,

pri čemer se zavedam, da je to v tako obsežnem delu zelo

nehvaležna naloga.

Vsebinsko gledano so v knjigi zaje-ta področja, teme in konkretne dileme, ki so relevantni in zanimivi za stranke, za upravne organe in za sodišča tukaj in zdaj ter tudi v prihodnje; naslovniki monografije pa so zagotovo tudi regu-latorji posameznih upravnih področij in strokovna javnost. Umestitev obrav-navanih tem v širši evropski kontekst in v ustavnopravni okvir namreč vsem ponuja obilo možnosti, da premislijo, kako lahko sami prispevajo k izboljša-nju stanja na tistih področjih, ki so izpo-stavljena kot problematična. Monogra-fija pa je namenjena tudi študentom in raziskovalcem, ki želijo poglobljen in sistematičen vpogled v področje upravnega procesnega prava. Njena

Metodološko in konceptualno gledano Upravno-procesne dileme 3 načeloma sledijo prejšnji monografiji iz te serije. V prvem delu je obja-vljena znanstvena študija, v drugem delu pa so obravnavane procesne dileme z izbranih področij poseb-nih upravnih postopkov. Tako so v uvodnem delu drugega dela naj-prej predstavljene posebnosti posa-meznega področja, njegove pravne ureditve in sodne prakse, nato pa izbrane procesne dileme z odgovori (90 vprašanj z odgovori). Vsebina je podkrepljena s 363 opombami, monografijo pa skleneta izčrpno in natančno stvarno kazalo3 ter seznam 162 enot literature in virov.

Razvoju Upravne svetovalni-ce so nekako logično sledile tudi monografije – prva je bila strokovna, naslednji dve

pa znanstveni. Prva in druga (v letih 2010 in 2012) sta se opirali na struk-turo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), tretja pa se usmer-ja k posebnim upravnim postopkom. Zahtevnost obravnavanih dilem je višja kot v prejšnji monografiji, pravnemu vidiku je dodan širši upravni kontekst. Trdno jedro vseh treh monografij so po eni strani rešitve upravnoprocesnih dilem iz prakse, po drugi strani pa avtorji, ki že vrsto let sistematično spremljajo, ocenjujejo in razvijajo to pravno področje.

Iztok Rakar,dr. pravnih znanosti,

predstojnik Evropskega inštituta za upravo,

Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani

Pri založbi Uradni list RS je nedavno izšla tretja monografija iz niza o upravno-procesnih dilemah, tokrat s področja izbranih posebnih upravnih postopkov – socialne varnosti, šolstva, prostora in gradenj, notranjih zadev ter davčnega in inšpekcijskega nadzora (avtorji: dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic in dr. Tina Sever, Ljubljana 2015, 448 strani). Monografi-je iz tega niza pomenijo nadgradnjo dela, opravljenega v okviru projekta Upravna svetovalnica,1 pri katerem sodelujeta Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani in Ministrstvo za javno upravo.2

Upravno-procesne dileme 3 – v posebnih upravnih postopkih

Norbert Reich, Annette Nordhausen Scholes in Jeremy Scholes

Understanding EU Internal Market Law(Intersentia, 3. izdaja, 500 strani)

Knjiga vsebuje podrobno analizo ciljev, načel in metod prava notranjega trga EU. Osre-dnji poudarek namenja materialnemu pravu notranjega trga, najmočnejšemu, najbolj razvitemu in najbolj izvirnemu delu prava EU. Bralca uvaja v pravne posebnosti zakonodaje EU o notranjem trgu, vključ-no z njenimi viri, instrumenti, metodami razlage, učinki, odnosi med EU in nacio-

nalno zakonodajo. Prav tako ga seznanja s pravnim redom EU, sodno prakso Sodišča EU in

sekundarno zakonodajo EU. S tega izhodišča se knjiga usmeri tudi na vprašanja uporabe prava EU, ki je naprej veljalo zgolj za delovanje posameznikov na skupnem trgu, zdaj pa velja za vse državljane, ne glede na aktivnosti na trgu. Tretja izdaja je skupno delo treh avtorjev, ki prihajajo z različnih področij in pri tem združujejo različne nacionalne izkušnje.

Albert Sánchez Graells

Public Procurement and the EU Competition Rules(Hart Publishing, Oxford, 2. izdaja, 2015, 624 strani)

Pravo javnih naročil in konkurenčno pravo sta pomembni, pri ustvarjanju notranjega trga tesno prepleteni področji prava in politike EU. V drugi izdaji knjige avtor preučuje in razlaga številne načine, na katere se ti dve področji, ki sta sicer pogosto obravnavani neodvisno drugo od drugega, prekrivata pri ustvarjanju notranjega trga. Proces zbliževanja med konkurenčnim pravom in pravom javnih naročil je bil še zlasti očiten pri direktivah o javnem naročanju iz leta 2014. V ospredju avtorjeve-ga zanimanja je tudi vse večja vloga Sodišča EU na področju konkurenčnega prava, saj pravzaprav določa kriterije in priporočila, ki vplivajo na razvoj gospodar-skega prava v EU.

Pripravila: Irena Vovk

S tu

jih k

njiž

nih

polic

PP_35-15_10-SEP_.indd 32 9/8/15 4:01 PM

Rubrikapravna praksa – 10. 9. 2015

33

vsebina tako ponuja številna izhodi-šča za nadaljnje raziskovanje in s tem prispevek k razvoju tega pravnega področja. Čeprav je delo usmerjeno predvsem v pravno analizo, pa na šte-vilnih mestih ta okvir presega in se interdisciplinarno navezuje na podro-čje javne uprave in javnega sektorja ter je zato zanimivo tudi za tiste, ki to področje preučujejo z upravnega in politološkega zornega kota.

Avtorji so se za obravnavo izbranih vidikov posebnih upravnih postopkov odločili zaradi teoretičnih in primerjal-nih trendov v EU in širše ter ugotovlje-nih težav in dilem v slovenski upravni in sodni praksi. Uvodna znanstvena študija obravnava razmerje med kodifi-kacijo splošnega upravnega postopka (ZUP) in specifikami področne zako-nodaje ter iskanje ravnotežja med har-moniziranim enakim varstvom pravic in posebnimi pravili. Sklepni ugotovitvi te študije sta, da sta ključna sloven-ska problema nedodelanost področ-ne zakonodaje in praktični obvodi ustavnih in drugih načel ZUP ter da Slovenija primerjalno gledano zaostaja za procesi, ki potekajo v EU in širše – vztrajamo namreč pri rešitvah, ki so bile ustrezne pred nekaj desetletji, in ne upoštevamo hitro spreminjajoče se družbe in vloge oblastnih organov v njej (preseganje razmejitve med vla-dajočimi in vladanimi ipd.).

Gre za zelo pomembno delo na področju upravnega procesne-ga prava. Ob delih, ki to področje obravnavajo na splošni ali večinoma teoretični ravni, monografija pomeni dodano vrednost v žlahtnem pomenu te besedne zveze. Spretno povezuje teorijo in prakso, aktualno lokalno problematiko umešča v širši (evrop-ski) prostor, regulatorjem in izvajal-cem zakonodaje nastavlja ogledalo in hkrati ponuja roko v obliki tako načelnih kot tudi konkretnih predlo-gov za izboljšave. Prepričan sem, da bo pozitivno vplivala na delo oblastnih organov, na ravnanje strank in kako-vost predpisov ter našla svoje mesto tudi v obrazložitvah sodnih odločb na vseh stopnjah.

Slovnični ali naravni spol?Pred dnevi se je v mojem elektronskem poštnem predalu znašlo vprašanje: Ali je za žensko prav strokovna vodja ali strokovni vodja? Seveda je takoj padla odločitev, da na to temo spišem jezikovni kotiček. Sprego-vorili bomo o samostalnikih, ki so določenega slovničnega spola, a se včasih nanašajo na osebo drugačnega naravnega spola, kot ga izraža samostalnik. Za lažje razumevanje si postavimo zgled: Gospa Ana Ban je strokovni vodja/strokovna vodja oddelka.

V primeru imamo opraviti s samostalnikom vodja, ki je po Slovenskem pravopisu (2001) lahko samo moškega spola. Ker se končuje na -a, se sicer res lahko sklanja bodisi po moški bodisi po ženski sklanjatvi, slednja je celo produktivnejša, a to še ne pomeni, da se samostalniku slovnični spol spremeni. Dodatno to potrjuje svojilni pridevnik, izpeljan iz tega samostalnika, ki je po pravopisu lahko samo vodjev (torej z moškim obrazilom -ev); oblika z ženskim obrazilom vodjin je označena s črno piko, torej kot prepovedana v knjižnem jeziku.

Načelo ujemanja med pridevnikom in samostalnikom v samostalniški besedni zvezi pa določa, da se pridevnik v spolu, sklonu in številu ujema s samostalniškim jedrom, torej bi bila edina možna besedna zveza stro-kovni vodja. Je pa treba priznati, da v zadnjem času vse pogosteje slišimo in beremo, tudi v medijih in strokovnih besedilih, besedno zvezo strokovna vodja (in druge podobne besedne zveze, na primer program-ska vodja). Tudi v jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša lahko preberemo odgovore strokovnjakov, da ob samostalniku vodja ustrezno glede na naravni spol osebe, na katero se besedna zveza nanaša, prilagodimo spol pridevnika: torej strokovna vodja. V nekaterih terminoloških slovarjih najdemo celo slovarske iztočnice v ženski obliki (na primer Gledališki terminološki slovar – tehnična vodja, gledališka vodja, glasbena vodja ipd.; vir: <www.fran.si>), novi SSKJ (druga izdaja) pa je moškemu samostalniku vodja v obliki samostojnega gesla dodal še vodjo kot samostalnik ženskega spola:

vodja1 -e in -a m 1. kdor kaj vodivodja2 -e ž 1. ženska, ki kaj vodi: postala je vodja oddelka; bila je izvoljena za vodjo; […] dolgoletna, nekdanja, nova vodja hotela; […]

Zapisano seveda ne velja za vse samostalnike te vrste; večinoma se slov-nični spol samostalnika zaradi nanašanja na osebo drugačnega naravnega spola ne spremeni. Poglejmo nekaj primerov:

Tone je naša redna stranka (in ne *naš redni stranka).Ivan je edina priča dogodka (in ne *edini priča).Sosed je taka pijandura, da... (in ne *tak pijandura).Irena je že pravi okostnjak (in ne *prava okostnjak).

Našteti zgledi odpirajo še nekatera dodatna vprašanja: katerega spola je v primerih, kakršen je zgornji, glagol, če poved postavimo v preteklik: Gospod Jože Novak je bil/bila naša redna stranka. Osebek (oziroma jedro osebka) je v tem primeru moškega spola, povedkovo določilo pa je ženskega slovničnega spola. Kot sem že pisala, v takih primerih veči-noma prevlada ujemanje glagola v povedku z osebkom, kar predpisuje tudi slovenska slovnica; glagol je torej moškega spola: Gospod Jože Novak je bil naša redna stranka.

Spoprimimo se s še enim zgledom: Stranka Jože Novak je bil/bila vinjen/vinjena. V tem primeru se slovnični in naravni spol »stepeta« že v samem osebku: samostalnik stranka je ženskega slovničnega spola, ob sebi pa ima kot prilastek besedno zvezo Jože Novak, ki poimenuje osebo moškega naravnega spola. Katera del osebka prevlada, tj. vpliva na spolsko obliko glagola v povedku in tudi na spol pridevnika v poved-kovem določilu?

Tudi v tem primeru lahko izhajamo iz zgradbe osebka. Kot vemo, je osebek tisti, ki določa obliko glagola v povedku in pridevnika v povedkovem določilu. A kadar je v osebku podredna besedna zveza, ima močnejši vpliv tista, ki stoji v jedru. V našem zgledu je to samostalnik stranka. Ker je ženskega spola, bosta tega spola tudi glagol v povedku in pridevnik v povedkovem določilu: Stranka Jože Novak je bila vinjena. Priča Jože Novak je bila podkupljena.

dr. Nataša Hribar Jezi

kovn

i ko

tiček

(37

1)

Tudi z vašim prispevkom?

PP_35-15_10-SEP_.indd 33 9/8/15 4:01 PM


34

Pristojno okrajno sodišče je pritrdi-lo odločitvi Informacijskega poob-laščenca (IP), da so preusmeritve e-pošte in uporaba službenega e-naslova nekdanjega zaposlenega po prenehanju njegovega delovne-ga razmerja nezakonite in pomenijo delodajalčevo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).

E-naslovi so osebni podatki

IP je že večkrat opozarjal na nedo-pustno prakso nekaterih deloda-jalcev, ki preusmerjajo e-pošto oziroma e-naslov nekdanjih

zaposlenih ohranjajo aktiven. Okrajno sodišče namreč ni pritrdilo delodajalcu, da je bila preusmeritev e-pošte nekda-nje zaposlene potrebna za zagotovitev kontinuitete dela in poslovne komuni-kacije s strankami, kupci in poslovnimi partnerji družbe. Ne zadostuje namreč zgolj strinjanje nekdanje zaposlene z obdelavo njenih osebnih podatkov (e-naslova), ampak bi bila potrebna tudi privolitev vseh pošiljateljev e-sporočil na ta e-naslov. Iz vsakega prejetega e-spo-ročila je namreč razviden tudi e-naslov pošiljatelja, kar je prav tako osebni podatek, ki ga ni dovoljeno obdelovati.

Sodišče je zapisalo, da bi deloda-jalec lahko zagotovil kontinuiteto dela na drug zakonit način, brez poseganja v komunikacijsko zasebnost posame-znikov – na primer z ukinitvijo e-naslo-va nekdanje zaposlene in hkratnim avtomatskim obvestilom o neobstoju e-naslova, pošiljatelji pa bi v podjetju poiskali nov kontakt.

Do enake kršitve po mnenju IP pride tudi, če delodajalec preusmerja e-pošto (še) zaposlenega delavca.

IP lahko za take nezakonite pre-usmeritve e-pošte izreče 4.170 evrov globe za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posamezni-ka, ki samostojno opravlja dejavnost, in 830 evrov globe za odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetni-ka posameznika ali odgovorno osebo državnega organa ali organa samou-pravne lokalne skupnosti.

Zato IP delodajalce vnovič poziva, naj bodo pozorni in po prekinitvah delovnih razmerij dosledno ukinjajo e-naslove nekdanjih zaposlenih ter nameščajo avtomatske odzivnike in dodajo stik osebe, na katero se lahko poslovni partnerji in stranke obrnejo.Irena Vovk

Term

inol

oški

kot

iček

(50

)

NajemZakupna (najemna) pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku. Dolo-čeno je (587. člen), da se z zakupno (najemno) pogodbo zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določe-no stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Iz te določbe izhaja, da se lahko pojma zakup in najem uporabljata kot sopomenki in pomenita odplačen prenos rabe. V preteklosti sta se pojma uporabljala različno, razlikovanje pa je še vedno ohranjeno v praksi in posebni zakonodaji, na primer v Zakonu o kme-tijskih zemljiščih je urejen zakup zemljišča, v Stanovanjskem zakonu pa je urejen najem stanovanja (več o tem Juhart, M., in Plavšak, N. (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem (3. knjiga). GV Založba, Ljubljana 2004, str. 635). V nadaljevanju bom pregledala terminologijo s področja najema nepremičnin.

Tudi v angleščini se pri najemnih razmerjih (v zvezi z nepremičninami) uporabljata dva pojma, ki pa se vsebinsko ne prekrivata popolnoma. To sta a lease in a rent. Oba imata več pomenov, ki so povezani z najemom. V slovarju Black's Law Dictionary najdemo osnovno opredelitev samo-stalnika a lease, in sicer je to pogodba, s katero ena stranka prenese pravico rabe in pravico bivanja v nepremičnini na drugo v zameno za plačilo, običajno najemnino. Pojem a lease se uporablja tudi za nepremičnino, ki je predmet najema. Ustreznice za pojem najemna pogodba so še a lease agreement, a lease contract in an agreement for lease.

Glagol to lease (podobno kot to rent) ima dvojni pomen. Na eni strani pomeni dati v najem (to lease sth to someone), na drugi stra-ni pomeni najeti (to lease sth from someone). Besedno zvezo dati v najem lahko prevedemo tudi kot to lease out (sth) ali to lease (sth) out, glagol najeti pa kot to take a lease of (sth) ali to take out a lease on (sth). Te možnosti so manj formalne.

Najemodajalec je v angleščini a lessor ali a landlord, najemnik pa a lessee ali a tenant. V prvem primeru je med pojmoma razlika v tem, da je a landlord lastnik nepremičnine, ki je predmet najema, ni pa nujno tudi stranka najemne pogodbe, a lessor pa je stranka najemne pogodbe, ki se zaveže, da bo izročila določeno nepremičnimo v rabo, ni pa nujno lastnik nepremičnine. V praksi so sicer najpogostejši primeri, da je lastnik nepremičnine tudi najemodajalec. Razlika je tudi med pojmoma a lessee in a tenant. A lessee je oseba, ki uporablja nepremičnino in plačuje najemnino, pojem a tenant pa se uporablja v istem smislu, vendar širše, ne samo za najem nepremičnin, kar velja tudi za pojem a renter. To nas pripelje do drugega pojma, ki se nanaša na najem, in sicer (a) rent. Pojem (a) rent najprej pomeni najemnina. V tem smislu je lahko to števni (a high/monthly/month's rent) ali neštevni (How much rent do you pay?) samostalnik. Pojem a rent pa pomeni pa tudi najem oziroma najemna pogodba (a rental agreement). Kakšna je torej razlika med pojmoma a rental agreement in a lease (agreement/contract) pri najemu nepremičnin in ali jo moramo upoštevati pri prevajanju?

V angleški pravni terminologiji je razlika pomembna in jo je treba pri prevajanju upoštevati. A rental agreement se uporablja za krajše najeme (najpogosteje za mesečne ali month-to-month rentals) in se samodejno podaljša ob koncu vsakega najemnega obdobja, razen če najemodajalec ali najemnik pogodbe pisno ne odpovesta. Pri takšnem najemu lahko najemodajalec spreminja pogoje pogodbe, če o tem pisno obvesti naje-mnika. A lease (agreement/contract) po drugi strani pomeni, da je najemna pogodba sklenjena za dalj časa in da v tem času najemodajalec ne sme zvišati najemnine ali spreminjati pogojev najema, razen če se najemnik s tem strinja. V nasprotju z a rental agreement se lease po poteku ne podaljša samodejno. Če stranki ne skleneta nove najemne pogodbe za daljši čas (torej a lease), najemnik, ki ostane v nepremičnini po poteku najemne pogodbe (pod pogojem, da se najemodajalec s tem strinja), postane a month-to-month tenant, kar pomeni da se a lease (agreement /contract) spremeni v a rental agreement.

Nataša Skubic

PP_35-15_10-SEP_.indd 34 9/8/15 4:01 PM

Torek, 1. 9.NKBM. Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščen-ca, da so podatki o sklenjenih svetoval-nih, avtorskih in odvetniških pogodbah prosto dostopne informacije javnega značaja. Nova kreditna banka Maribor (NKBM) bo morala tako javnosti posre-dovati informacije, kateri pogodbeni partnerji so zanjo opravljali svetovalne, avtorske, odvetniške in druge intelektu-alne storitve, ter podatke o pogodbeni vrednosti, višini izplačil, datumu skleni-tve pogodbe in trajanju teh poslov. Gre za prvo tako sodbo, v kateri je Upravno sodišče RS odločalo o dostopu do infor-macij iz svetovalnih in avtorskih pogodb pri poslovnih subjektih pod prevladu-jočim vplivom oseb javnega prava po noveli ZDIJZ-C (sprejeta je bila marca 2014). Subjekti pod prevladujočim vpli-vom oseb javnega prava morajo tako vedno omogočiti dostop do podatkov o nazivu pogodbenih partnerjev, pogod-beni vrednosti, višini izplačila, datumu in trajanju posla, če gre za zgoraj nave-dene pogodbe. IP vse zavezance, ki so subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in druge organe poziva, da sledijo sodbi in omogoči-jo dostop do podatkov iz svetovalnih, avtorskih in drugih svetovalnih pogodb,

saj gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Enotno dovoljenje za prebivanje in delo. S 1. septembrom je za tujce iz tretjih držav uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji, kot dolo-ča novi Zakon o zaposlovanju, samoza-poslovanju in delu tujcev, podrobnejši način izdaje dovoljenja in obrazce pro-šenj pa določa Pravilnik o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje, načinu zajema-nja prstnih odtisov in načinu označitve prenehanja dovoljenja za prebivanje (Ur. l. RS, št. 62/15). Enotno dovoljenje bo tujcem iz tretjih držav omogočalo vstop v našo državo ter bivanje, zaposlitev in delo v Sloveniji. S tem bo prosilcem za dovoljenje omogočen preprostejši posto-pek pri upravni enoti po načelu vse na enem mestu. Tujci, ki bodo v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozapo-slitve ali dela, torej ne bodo več potre-bovali dveh različnih dovoljenj. Prošnjo za enotno dovoljenje lahko vloži tujec ali njegov delodajalec. Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo tudi infor-mativne zloženke v slovenskem, angle-škem, albanskem, bosanskem, ruskem

in kitajskem jeziku. Več na <http://www.ess.gov.si/_files/7493/ZRZS_zlozenka_tujci_nova_zakonodaja.pdf>.

Sporazum z MKS. Minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič se je udeležil Blejskega strateškega foruma. Kot eden izmed razpravljav-cev je sodeloval v sekciji Okrepiti boj proti nekaznovanosti prek partnerstev in sodelovanja, na kateri se je razvila razprava predvsem o izzivih pred Med-narodnim kazenskim sodiščem (MKS) po dobrih desetih letih delovanja. Ob robu Blejskega strateškega foruma se je sestal tudi s predsednico MKS Sil-vio Alejandro Fernández De Gurmendi. V pogovoru sta precejšnjo pozornost namenila pobudi MKS za sklenitev sporazuma o prestajanju kazni v državi pogodbenici in pobudi za sklenitev spo-razuma o zaščiti (relokaciji) prič. Mag. Klemenčič je poudaril, da je Slovenija pobudi, da bi omogočila prestajanje kazni obsojencem MKS v slovenskih zaporih, naklonjena, glede pobude o zaščiti prič pa je izrazil pomisleke, ki izvirajo predvsem iz dejstva, da je Slove-nija razmeroma majhna država, zaradi

35

pravna praksa – 10. 9. 2015 Dogodki – izjave

Pripravila:Irena Vovk

Pripravila:Irena Vovk

Od 1. do 7. septembra

Evropa

Torek, 1. 9.

Izobraževanje. Ob začetku šolskega leta so Evropska komi-sija in države članice predstavile skupno poročilo s pre-dlogi za krepitev sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja do leta 2020, katerega ključno sporočilo je, da mora biti v evropskih šolah več socialnega vključevanja. To je še posebej pomembno v sklopu širših prizadevanj za uporabo izobraževanja in usposabljanja v boju proti radikalizaciji mladih. Več na <http://ec.europa.eu/educati on/documents/et-2020-draft-joint-report-408-2015_en.pdf>.

Begunci. Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je objavila poziv k spoštovanju temeljnih pravic vseh beguncev, ki so prispeli v EU. Začasni direktor agencije Constantinos Manolopoulos je poudaril, da je nujen premislek o tem, kako obravnavati nove prosilce za azil, saj smo priča izre-dnim razmeram na humanitarnem področju in na področju človekovih pravic. Več v priročniku o evropski zakonoda-ji v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem: <http://fra.europa.eu/sites/default/files/handbook-law-asylum-migra tion-borders_sl.pdf>.

Manj brezposelnih. Po podatkih Eurostata se je stop-nja brezposelnosti v evrskem območju julija v primerja-vi z junijem znižala z 11,1 na 10,9 odstotka, v vsej EU pa je brezposelnost v tem obdobju upadla z 9,6 na 9,5 odstotka. Na letni ravni se je prav tako znižala, saj je bila julija 2014 v evrskem območju 11,6-odstotna, v vsej EU pa 10,2-odstotna. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti julija znašala 9,1 odstotka, kar je 0,1 odstotka manj kot junija. Najnižja je bila julija v Nemčiji (4,7 odstotka), najvišja pa v Grčiji (25 odstotkov) in Španiji (22,2 odstotka). Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila v EU 20,4-odstotna.

Sreda, 2. 9.

Pred svetovnim humanitarnim vrhom. Svetovni humani-tarni vrh bo prvi te vrste in bo na sklic generalnega sekre-tarja OZN potekal 23. in 24. maja 2016 v Carigradu. Vrh je odziv na doslej največje število ljudi, ki so jih prizadeli spopadi in naravne nesreče, vključno z največjim številom razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Srečanje bo za svetovno skupnost edinstvena priložnost, da doseže med-narodno soglasje, ki bo utrdilo načela humanitarne pomoči in okrepilo humanitarno ukrepanje. Evropska komisija je slabo leto pred vrhom objavila sporočilo, v katerem določa strateško vizijo EU o preoblikovanju humanitarne dejavnosti.

NKBM. Evropska komisija je v postopku za odobra-vanje združitev ocenila, da nakup Nove kreditne banke Maribor s strani finančnega sklada Apollo ne bo povzro-čil konkurenčnih neravnovesij na trgih. Več na <http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_7714>.

Četrtek, 3. 9.

EU v svetu. Evropski statistični urad Eurostat je izdal publi-kacijo EU v svetu, v kateri je objavljena primerjava EU s 15 drugimi najrazvitejšimi državami, ki so članice skupine G20. Poročilo vsebuje številne podatke in obravnava 13 različnih kazalnikov. Skupina G20 zajema najpomembnejša napre-dna in hitro rastoča gospodarstva v svetu. Poleg EU so v njej še štiri države članice EU (Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo) in 15 drugih držav (Argentina, Avstra-lija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Indija, Indonezija, Japonska, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija in ZDA). Ozemlja članic skupine G20 zajemajo več kot 61 odstotkov svetovnega kopnega, kjer je leta 2013 živelo 64 odstotkov svetovnega prebivalstva, skupno pa so

PP_35-15_10-SEP_.indd 35 9/8/15 4:01 PM

česar bi bilo izvajanje programa zaščite tujih prič oteženo.

Varne točke. Otroci so začeli novo šolsko leto. Marsikateremu začetek pouka, pot v šolo in domov, odnosi s sošolci in številne druge težave pov-zročajo stisko. »Zato pozivam otroke, da o svojih brez strahu spregovorijo težavah s starši, prijatelji, v šoli ali pa v Unicefovih varnih točkah,« je na novi-narski konferenci v eni od varnih točk – v prostorih Varuha človekovih pravic – poudaril izvršni direktor UNICEF Slo-venija Tomaž Bergoč. Prepoznajo jih po posebni nalepki – smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu, sicer pa o njih izvedo tudi v šoli.

Nasilje nad ženskami in dekleti. V sklopu dveletne nacionalne kampanje Vesna – živeti življenje brez nasilja so se v okviru Ministrstva za delo, druži-no, socialne zadeve in enake možnosti začele aktivnosti za ozaveščanje mladih o problematiki nasilja nad ženskami in dekleti. Vse mladostnike vabijo, da se pridružijo kampanji in na Facebooko-vi strani ministrstva (Enakost spolov) objavijo selfije, pripišejo oznako Nasilje je #cistmim ter na ta način (s svojo podobo) promovirajo idejo nenasilja in izrazijo spoštovanje človekovih pra-vic žensk. V Sloveniji je vsaka druga

ženska od dopolnjenega 15. leta sta-rosti že doživela eno od oblik nasilja. Kampanja bo trajala do 1. decembra 2015. Več na <https://www.facebook.com/enakostspolov>.

BDP. Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem drugem četrtletju po prvi oceni Statističnega urada RS na letni ravni realno zvišal za 2,6 odstotka. Gospodarska rast, pri kateri se ljudem življenje ne izboljšuje prek zviševanja plač, nima nobenega smisla, pa je ob objavi tega podatka menil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektor-ja Slovenije Branimir Štrukelj.

ESČP. Poslanci SDS, NSi, poslanec italijanske narodne skupnosti Rober-to Battelli in nepovezani poslanec dr. Bojan Dobovšek zahtevajo sklic izre-dne seje Državnega zbora, na kateri bi odločali o predlogu priporočila v zvezi z ugotovitvami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o kršitvah člo-vekovih pravic za Slovenijo. Po mnenju podpisnikov zahteve za izredno parla-mentarno sejo je iz pregleda dela ESČP v letih 1959–2014 o kršitvah človeko-vih pravic v sodnih postopkih razvidno, da se je Slovenija s 148 kršitvami na milijon prebivalcev znašla v evropskem vrhu po številu kršitev človekovih pravic na število prebivalcev. Po oceni poslan-

cev je nesporno potrebna razprava o zagotavljanju človekovih pravic v sodnih postopkih, in sicer s ciljem vzpostavi-tve odgovornosti v sodstvu ter možnosti razprave in kritike delovanja sodišč in sodnikov.

Sreda, 2. 9.(Ne)transparentna privatizacija. Pre-dlog novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki so ga pripravili poslanci ZL, po mnenju odbora Držav-nega zbora za finance in monetarno politiko ni primeren za nadaljnjo obrav-navo. ZL ni bila uspešna s predlogi, ki bi po njihovem mnenju povečali tran-sparentnost privatizacije, kupce pa zave-zali k spoštovanju obljub o ohranjanju delovnih mest. S sprejetjem predlaganih sprememb zakona bi namreč določi-li obvezno soglasje Državnega zbora pri prodaji podjetij, ki so opredeljena kot strateška, in pri vseh privatizacijah nad 50 milijonov evrov. Državni zbor bi tako najprej sprejel strategijo, v kateri bi opredelil, kako pomembna so podjetja za slovensko gospodarstvo, tik pred pri-vatizacijo, ko bi bili znani vsi parametri prodaje, pa bi moral podati še dodatno soglasje. Predlagane spremembe zako-na po mnenju državnega sekretarja na Ministrstvu za finance Metoda Dragonje

Dogodki – izjave pravna praksa – 10. 9. 2015

36

ustvarile 85 odstotkov svetovnega BDP. Več na <http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/6979296/1-03092015-BP-EN.pdf/7e0e4928-c589-4be2-ba10-adb17 ddd49ed>.

Štekaš jezike? EU vsako leto 26. septembra praznu-je evropski dan jezikov. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji ob tej priložnosti vabi k sodelovanju v zabav-nem jezikovnem kvizu. Sodelujoči lahko nagrado (izžrebali bodo deset dobitnikov jezikovnih tečajev) osvojijo na več načinov – neposredno z odgovori v kvizu ali z objavami o kvizu na Facebooku, Twitterju ali Instagramu. Več na <www.danjezikov.eu>.

Petek, 4. 9.

Čezmejno zdravstveno varstvo. Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu je vplivala na zdravstvene reforme v številnih državah EU, je ugotovitev Poročila Evropske komisije o stanju izvajanja direktive, objavljenega skoraj dve leti po roku za njen prenos v nacionalno zakonodajo. Izboljšala je preglednost in mobilnost bolnikov v EU ter pripomogla k napredku pri ocenjevanju zdravstvene teh-nologije, sodelovanju na področju e-zdravja in evropskih referenčnih mrež. Vendar pa Komisija opozarja, da je treba storiti še več, če hočemo uresničiti vse prednosti direktive. Evropski državljani se še vedno premalo zavedajo svoje pravice do izbire zdravstvenih storitev v drugi državi čla-nici EU. Manj kot 20 odstotkov jih meni, da so ustrezno obveščeni o svojih pravicah na tem področju, in samo desetina jih pozna nacionalne kontaktne točke, informa-cijske pisarne, ki v okviru direktive paciente obveščajo o njihovih pravicah ter o vprašanjih glede kakovosti in varno-sti. Več na <http://ec.europa.eu/health/cross_border_care/docs/2015_operation_report_dir201124eu_sl.pdf>.

Zdravje migrantov. Agencija EU za temeljne pravice (FRA) opozarja, da nezakoniti migranti po vstopu v EU pogosto nimajo dostopa do zdravstvenega varstva. Nova raziskava FRA kaže, da bi lahko države članice zmanjšale stroške za zdravje migrantov, če bi zanje poskrbele prej, ne pa čakale, da bodo potrebovali nujno pomoč. Agen-cija je z ekonomsko analizo ocenila potrebne izdatke za pravočasne preventivne preglede in zdravstveno oskrbo nezakonitih migrantov ter jih primerjala s stroški nujne zdravniške pomoči. Raziskava je bila opravljena na primeru razmer v Nemčiji in Grčiji ter na Švedskem in za dva naj-pogostejša zdravstvena problema v EU: povišan krvni tlak in predporodno oskrbo. Več na <http://fra.europa.eu/en/news/2015/earlier-treatment-would-cut-spending-migrant- healthcare-eu-fra-study>.

DDV. Po podatkih Evropske komisije se v letu 2013 pobiranje prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV) ni znatno izboljšalo. t. i. vrzel DDV, ki pomeni razliko med pričakovanimi prihodki z naslova DDV in dejansko zbranim denarjem, po oceni Evropske komisije namreč v EU znaša 168 milijard evrov. To pomeni 15,2-odstotno izgubo prihod-kov zaradi goljufij in utaje, izogibanja davkom, stečajev, plačilne nesposobnosti in napačnega izračuna v državah članicah. Več na <http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/publications/studies/vat_gap2013.pdf>.

Ponedeljek, 7. 9.

Prvi evropski dan športa. Z nizom dogodkov v okviru prvega evropskega tedna športa po vsej EU želi Evrop-ska komisija spodbujati gibanje in šport na vseh ravneh, tako na vrhunski kot tudi na rekreacijski. Več na <www.infosport.si>.

PP_35-15_10-SEP_.indd 36 9/8/15 4:01 PM

posegajo v temeljno ločevanje nalog države kot lastnice državnih naložb od njenih drugih nalog.

Četrtek, 3. 9.Novi razpis štipendij. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je na svoji spletni strani in na portalu e-Uprava obja-vil nov razpis za štipendije za deficitarne poklice. Hkrati z razpisom je objavljena tudi nova vloga, ki pa jo bo mogoče oddati šele od petka, 11. septembra 2015, od 9. ure naprej. Vloge, oddane pred začetkom tega roka, bodo zavr-žene. Razpis je odprt za vse dijake, ne glede na letnik, ki ga obiskujejo. K vlogi bo treba priložiti fotokopijo spričevala šolskega leta 2014/2015. Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje razpisa, bodo za štipendiranje izbrani po vrstnem redu prispelih popolnih vlog, glede na datum in uro vložitve posamezne popolne vloge, do porabe sredstev. Vlogo lahko oddajo osebno na sedežu sklada (Dunajska 22, Ljublja-na) ali priporočeno po pošti. Več na <www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/stipendije-za-defici tarne-poklice-za-solsko-leto-20152016- 198-jr/>.

Teš 6. Preiskovalna komisija o inve-sticiji v Teš 6 je sklenila, da bo pošiljatelje dokumentov, ki jih obravnavajo na sejah, pozvala k umiku oznak o tajnosti doku-mentacije. Če tega ne bi bilo mogoče doseči, bi bilo delo komisije po oceni njenega predsednika dr. Matjaža Hanž-ka nesmiselno, saj javnost ne bi mogla ovrednotiti njenega dela.

Komisija za etiko in integriteto. Sodni svet je na seji imenoval komisijo za etiko in integriteto, ki sprejema načel-na mnenja o kršitvah Kodeksa sodniške etike, ki ga je Sodni svet sprejel 11. junija. V komisiji bodo podpredsednica Vrhovnega sodišča mag. Nina Betetto, vodja Okrajnega sodišča v Novi Gorici Jernej Kovše, članica Sodnega sveta Jana Petrič, vodja Okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek in sodnik Evrop-skega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič. Mandat članov traja šest let. Imenovanje komisije je poleg sprejema Kodeksa sodniške etike ena od novih nalog Sodnega sveta, ki mu jih je dodelila novela Zakona o sodniški službi (ZSS-M). Komisija spre-jema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa sodniške etike, izdaja priporočila in smernice za spoštovanje pravil sodniške etike in integritete ter v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbi za izobraževanje in usposabljanje sodnikov na področju sodniške etike in integritete.

Odprt dostop do znanstvenih informacij. Temeljni namen dokumenta Nacionalna strategija odprtega dostopa

do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020, ki ga je sprejela Vlada, je vzpostavitev odprtega dostopa do znanstvenih informacij v obli-ki recenziranih publikacij in raziskoval-nih podatkov, ki nastanejo v nacionalno financirani raziskovalni dejavnosti, ter do znanstvenih revij in monografij, katerih izdajanje je sofinancirano z nacionalnimi javnimi sredstvi. Rezultati iz javno financi-ranih raziskav morajo biti odprto dostopni ne le raziskovalcem, temveč tudi vsem potencialnim uporabnikom na področju izobraževanja, gospodarstva, javnega sektorja in dobrodelnosti ter širši javnosti.

Ponedeljek, 7. 9.Patria je zastarala. Okrajno sodišče v Ljubljani je odločilo, da je proces v zadevi Patria zastaral za vse tri obto-žene – Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Odločitev, kdaj zadeva Patria zastara, je bila v rokah sodnice Okrajnega sodišča v Ljubljani Tanje Lombar Jenko, ki je primer po razveljavitvi na Ustavnem sodišču dobila v ponovno odločanje. Sodnica je morala odločiti, ali glede zastaranja velja določ-ba kazenskega zakonika iz časa, ko naj bi bila storjena kazniva dejanja (po kateri Patria zastara letos), ali novejša določ-ba, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve.

Zastaranje – drugič. Ministrstvo za pravosodje je v izjavi za javnost zapisalo, da obžaluje, da je zadeva Patria zastarala. »Tako s pravnega kot vsebinskega vidika ni dobro, če kate-rekoli sodne zadeve zastarajo, saj to ne krepi zaupanja v pravo in sodni sistem.« Kot pojasnjujejo, je bilo sicer prav in potrebno, da so pripravili predlog novele Kazenskega zakonika (KZ-1C), ki bo za tovrstna dejanja dvignila kazni in podaljšala tudi roke zastaranja, vendar pa sprememba ne more veljati za nazaj, ampak zgolj za naprej.

Občine nezadovoljene. Predstavni-ki občin in Vlade o financiranju občin v letih 2016 in 2017 svojih stališč še vedno niso zbližali. Vlada je namreč predstavila svoje izračune o vplivu sprostitve plač v javnem sektorju, ki bo začela veljati v prihodnjem letu, na povišanje stroškov občin. Zato je pripravljena prvotno predlagano višino povprečnine dvigniti s 519 na dobrih 520 evrov, kar pa je za občine nespreje-mljivo. Predstavniki občin so prepričani, da so predstavljene številke prenizke in da v izračun niso vključeni vsi učinki, ki so povezani s plačami v javnem sektor-ju (v domovih za ostarele, vrtcih itd.). V občinah si sicer želijo povprečnino v znesku 671 evrov, kolikor po njihovih navedbah občine stane izvajanje zakon-sko določenih nalog.

Dogodki – izjavepravna praksa – 10. 9. 2015

37

Zato pravno varstvo, ki ga zagotavljajo sodišča, ne sme zamujati. Neutemeljeno dolgo odločanje v sodnih postopkih ne ogroža le pravne varnosti posameznikov, temveč tudi kredibilnost države. Lahko trdimo, da je v nekaterih primerih (na primer pri izbrisanih) šlo tudi za zavestno sistemsko kršitev človekovih pravic, ki bi jo lahko pripisali državnim institucijam in posameznikom, vendar ni prav nihče odgovarjal. Ko pride do razsodb evropskega sodišča in celo do ugotovitev o sistemskem kršenju pravic v državi, pa se znamo pošteno sprenevedati in spraševati, kdo neki jih je zagrešil, kdaj in zakaj.(Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer o tem, kar v resnici spo-ročajo sodbe ESČP, kolumna na spletnem portalu IUS-INFO, 2. september)

»Sovražnega govora ne moremo nikoli zapisati v zakonodajo tako določno, da bi nam bilo vselej jasno, kaj je treba preganjati.« (Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Dragan Petrovec o usodni privlačnosti sovražnega govora, Dnevnikov Objektiv, 5. september, str. 13)

»Dosedanjih 5,5 milijona EUR za arbitražo bi zadostovalo za celotne mini-malne plače za približno 760 ljudi! Halo, socialna država, je kdo doma?« (Profesor na Pomorski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Marko Pavliha o velikih stroških arbitraže, izjava na Twitterju)

»Kot posameznica in človeško bitje menim, da je treba pomagati vsem in vsakemu beguncu in begunki in da je humanitarna mobilizacija nujna. In še tu mora biti odgovornost politikov na prvem mestu, potem pridemo na vrsto tudi državljani.« (Raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Vlasta Jalušič, Večer, 3. september, str. 4)

PP_35-15_10-SEP_.indd 37 9/8/15 4:01 PM

Jeziki: slovenščina

Tip: samostojna aplikacija

Vzdrževanost: dobra

Multimedijska podpora: iskalnik ukrepov, statistika ipd.

Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki Ministrstva za javno upravo

Oglasi: brez oglasov

V Sloveniji se prepogosto srečujemo s številnimi administrativnimi ovira-mi, ki naše poslovno okolje naredijo nespodbudno in neprijazno, državlja-nom pa povzročajo obilico slabe volje. Cilj Vlade je Slovenijo korak za korakom popeljati iz gospodarske in finančne krize, ključnega pomena pri tem pa sta nadaljevanje aktivnosti za izboljšanje poslovnega okolja in s tem doseganje večje konkurenčno-sti slovenskega gospodarstva.

Bistveno za to je uresničiti ukrepe iz Enotnega dokumenta za zagotovi-tev boljšega zakonodajnega in poslov-

nega okolja ter dvig konkurenčno-sti, <www.stopbirokraciji.si/fileadmin/user_upload/mju/Boljsi_predpisi/Publikacije/Porocilo_ED_3102013.pdf>, ter zagotoviti preglednost in sinergijo aktivnosti.

Z namenom, da na enem mestu omogočimo transparentno in ažurno pregledovanje ter spremljanje uresni-čevanja vseh ukrepov, ki so zbrani v Enotnem dokumentu in jih izvaja državna uprava, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo posebno aplikacijo. Ukrepi, ki izhajajo iz enajst strate-ških dokumentov, so tako zbrani na

enem mestu, konkretizirani, zapisani strnjeno, po področjih in poenoteni.

Uporabniku je tako prvič omogo-čeno, da s funkcijo »iskalnik ukrepov« sami izbirajo podatke, ki jih želijo spremljati. Za lažje razumevanje so poleg vsebinskih opisov ukrepov na voljo tudi grafični in tabelarični prikazi, v katerih je mogoče v vsakem trenutku pridobiti še dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga ministrstvo pokriva.

Enotni dokument se sproti dopol-njuje z novimi ukrepi, vanj pa so vključene tudi spremembe na pod-lagi predlogov, oddanih prek porta-la STOP birokraciji – <http://www.stopbirokraciji.si/>, Poslovni SOS – <http://www.poslovnisos.gov.si/> in Predlagam Vladi – <http://predlagam.vladi.si/>.

Irena Vovk

KOMBINACIJSKA KRIŽANKA – 35

AVENIJA ASTANA NARAČ PATAREN RANA RASTER STARIČ STEPAN STRAST TEZEJ TOASTER TOKAVA

Gornje besede razvrstite v lik tako, da se bodo med seboj ujemale. Ko boste vpisali vse, boste prebrali besedo, ki je končna rešitev. (jože petelin)

Rešitev pošljite našemu uredništvu na e-naslov: [email protected] ali po navadni pošti, s pripisom kombinacijska križanka – 35, naslovom in telefonsko številko do 17. septembra.

MAGIČNI KVADRAT – 33: OLAJŠAVA

Knjigo dr. Matjaža Ambroža Zvestoba Normi in druge zgodbe (GV Založba) dobi:Aleksander Urankar, Dobrava 11, 1225 Lukovica

zaznamovalo nas je

38


Sple

tni

smer

okaz

10

. sep

tem

ber

1920 – Univerza v LjubljaniZačel se je študij na Univerzi v Ljubljani, in sicer na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehniški, teo-loški in medicinski. V prvem letu se je vpisalo 741 slušateljev, največ na tehniško fakulteto, 234 na pravno fakulteto, nekaj manj kot sto slušateljev je bilo sprejetih na filozofsko in teološko fakulteto, na medicinsko pa 63.

12

. sep

tem

ber 490 pr. n. št. – Maraton

Na vzhodni obali Atike blizu Maratona so Grki prema-gali perzijsko vojsko. Vest o zmagi je v Atene prinesel grški vojak, ki je pretekel 42.195 metrov, nato pa je od utrujenosti umrl. Po tem dogodku danes poznamo najdaljšo atletsko disciplino – maraton.

14

. sep

tem

ber

1321 – Dante AlighieriUmrl je največji italijanski pesnik, pisec, filozof in politični mislec Alighieri Durante, bolj znan kot Dante Alighieri. Pisal je v latinščini, toskansko narečje pa uvedel kot italijanski knjižni jezik.

1960 – OPECNa sestanku predstavnikov držav izvoznic nafte v Bagdadu so sprejeli odločitev o ustanovitvi Orga-nizacije držav izvoznic nafte OPEC, ki ima sedež na Dunaju. Ta mednarodni kartel skrbi za koordinacijo naftne politike držav izvoznic.

16

. sep

tem

ber

1943 – Priključitev slovenskega primorjaVrhovni plenum OF je v Bazi 20 v Kočevskem rogu sprejel sklep o priključitvi slovenskega primorja k Združeni Sloveniji. Sklep je bil politično in moralno zelo pomemben, ni pa imel mednarodnopravne ve-ljave, čeprav so ga pozneje potrdili tudi na 2. zase-danju Avnoja v Jajcu.

Namesto pretipkavanja

spletnega naslova poskenirajte kodo z aplikacijo na svojem pametnem telefonu.

Zakonodajno in poslovno okolje<www.enotnidokument.gov.si>

PP_35-15_10-SEP_.indd 38 9/8/15 4:01 PM

10. 9. 18.30

Brezpilotni letalniki – odprta pravna vprašanja: (kako) se sploh lotiti pravnega urejanja povsem novega področja?Predaval bo predsednik strokovnega sveta Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij dr. Igor Belič.Pravniško društvo Ljubljana; <www.pravnisko-drustvo.si>.

15. 9. 9.00

Delovanje nadzornih odborov občinNebra; <www.nebra.si>.

16. 9. 9.00

Javna naročila male vrednosti in postopek s pogajanjiVerlag Dashofer; <www.dashofer.si>.

16. 9. 9.00

Usklajevanje starševstva in dela po ZDR-1: Katere zakonske določbe je potrebno poznati?Združenje delodajalcev Slovenije – ZDS; <www.zds.si>.

16. 9. 9.00

Zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi Uradni list RS; <www.uradni-list.si>.

16. 9. 9.00

Zasebni in javnopravni vidiki urejanja zemljišč in etažne lastnineNebra; <www.nebra.si>.

16. 9. 9.00

Računovodstvo občineNebra; <www.nebra.si>.

17. 9. 19.00

Odprti horizonti z dr. Markom PavlihoZ lucidnim gostom širokih obzorij in mnogih izkušenj se bo pogovarjal Tone Partljič.Svečana dvorana Rotovž, Rotovški trg 1, Maribor; <www.mb.sik.si/aktualno.asp?lang=sl&str=103&id=70

21. 9. 9.00

M obrazci za prijavo v obvezna socialna zavarovanja – pripravite se na obvezno elektronsko oddajo pravočasnoPredstavitev novosti na področju izpolnjevanja M obrazcev ter bistvenih sprememb, ki nas čakajo po 1. januarju 2016.Združenje delodajalcev Slovenije – ZDS; <www.zds.si>.

22. in 23. 9. 9.00

4. kongres javnega naročanja Uradni list RS; <www.uradni-list.si>.

23. 9. 9.00

Informacije javnega značaja Nebra; <www.nebra.si>.

24. 9. 9.00

Seminar s knjigo: Novosti Zakona o izvršbi in zavarovanjuPredstavljene bodo najpomembnejše novosti zadnjih novel Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J in ZIZ-K), in sicer:– ukrepe za pospešitev izvršbe– izvršbo na plačo, potne stroške, dnevnice,

regres...– dolžnosti delodajalca pri izvrševanju sklepov

o izvršbi– omejitve izvršbe na plačo in druge stalne

prejemke– denarne prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe– vrstni red poplačil sklepov o izvršbi∙

privilegirano izterjavo preživninskih terjatev– učinkovito vodenje izvršbe na nepremičnine– oženje možnosti za odlog izvršbe– novosti premičninske izvršbe– priložnosti na področju zavarovanj (zastavne

pravice, predhodne in začasne odredbe).IUS SOFTWARE (GV Založba); <www.gvzalozba.si>.

24. in 25. 9. 9.00

11. slovenska nepremičninska konferenca (v Portorožu)Planet GV; <www.planetgv.si>.

24. in 25. 9. 9.00

XXII. Dnevni slovenske upraveFakulteta za upravo Univerze v Ljubljani; <www.fu.uni-lj.si>.

24. in 25. 9. 9.00

Drugo mednarodno srečanje zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter drugih zavarovalnih strokovnjakov Inštitut za zavarovalništvo in pravo v Mariboru; <www.zavarovanje-osiguranje.eu>.

28. 9. 9.00

Novela ZGD-1l -predstavitev ključnih novosti in spremembNebra; <www.nebra.si>.

29. 9. 8.30

Naročila mali vrednosti in evidenčni postopki Uradni list RS; <www.uradni-list.si>.

29. 9. 9.00

9. posvet Urejanje delovnih razmerij v praksi Planet GV; <www.planetgv.si>.

30. 9. 9.00

Prijave v obvezna socialna zavarovanja in odjave le še preko e-VEM portalOdin; <www.odin.si>

30. 9. 16. Tekmovanje za najboljše letno poročilo za leto 2014Rok za oddajo prijave je 30. september.Seminar Priprava vsebin v letnem poročilu z novostmi bo 17. novembra ob 13.00.Poslovna akademija Finance; <www.finance-akademija.si>.

1. 10. do 5. 11. Preizkušeni poznavalec obdavčitve dohodkov pravnih osebVerlag Dashofer; <www.dashofer.si>.

5. in 6. 10. 9.00

Kongres zdravje in zdravstvoUradni list RS; <www.uradni-list.si>.

6. 10. 8.30

Novela ZGD-1 in novi SRS (2016)Uradni list RS; <www.uradni-list.si>.

6. 10. 9.00

Upniki v insolvenčnih postopkiNebra; <www.nebra.si>.

7. 10. 9.00

Javna podjetja Nebra; <www.nebra.si>.

7. 10. 9.00

Upravljanje učinkovitosti poslovanja (EPM - Enterprise Performance Management)Nebra; <www.nebra.si>.

8. in 9. 10. 41. dnevi slovenskih pravnikov (v Portorožu)Program sekcij: Dostop do Vrhovnega so-dišča v civilnih zadevah: izkušnje z dopu-ščeno revizijo in kako naprej (vodja dr. Aleš Galič); Zavarovalništvo v Sloveniji (vodja dr. Šime Ivanjko); Uveljavitev novele ZGD-1I (vodja dr. Marijan Kocbek); Priznanje krivde v praksi (vodja dr. Katja Šugman Stubbs); okrogla miza: Različni vatli za ocenjevanje sodstva (vodja dr. Lojze Ude); Aktualna vpra-šanja delovnega in socialnega prava (vodja dr. Darja Senčur Peček); Aktualna vprašanja na področju prevzemov in novela ZPre-1G (vodja dr. Dušan Pšeničnik); Meje ustavno-sodnega odločanja (vodja dr. Ciril Ribičič) in Pravne turbulence prevoza potnikov (vodja dr. Patrick Vlačič). Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in IUS SOFTWARE (GV Založba); <www.gvzalozba.si>.

8. in 9. 10. 15. davčno-finančna konferenca (v Portorožu) Planet GV; <www.planetgv.si>. 39


prav

ni n

apov

edni

k

PP_35-15_10-SEP_.indd 39 9/8/15 4:01 PM

Ur. l. RS, št. 59/151. Tri mesta kandidatk in kandidatov za sodnico

ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP)

– Ministrstvo za pravosodje; rok je 16. september.2. Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandi-

datov za člane Fiskalnega sveta – Ministrstvo za finance; rok je 16. september.

Ur. l. RS, št. 62/153. Direktor – Javni raziskovalni zavod Pedagoški inštitut; rok je

10. september.4. Javni poziv okrajnim sodnikom, k vložitvi prijav

za dodelitev (od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016) enega okrajnega sodnika na delo na Ministrstvo za pravosodje, za pomoč pri pripravi civilnih zakonodaj nih predlogov

– Ministrstvo za pravosodje; rok je 14. september.5. Direktor – Javno podjetje Komunala Trebnje; rok je 14. sep-

tember.6. Predsednik Upravnega sodišča RS – Sodni svet RS; rok je 28. september.

Ur. l. RS, št. 64/15 7. Ravnatelj – Vrtec Kurirček Logatec; rok je 14. september.8. Ravnatelj – Glasbena šola »Risto Savin« Žalec; rok je 14. sep-

tember.9. Ravnatelj – Osnovna šola Trebnje; rok je 19. september.10. Direktor – Osrednja knjižnica Mozirje; rok je 21. september.11. Višji sodnik na Višjem delovnem in socialnem

sodišču, s predvideno razporeditvijo na pravno področje individualnih in kolektivnih delovnih spo-rov

– Vrhovno sodišče RS; rok je 21. september.12. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru – Ministrstvo za pravosodje; rok je 4. oktober. 13. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem – Ministrstvo za pravosodje; rok je 4. oktober.

UL C 243 A14. Direktor – Generalni direktorat G, direktorat 2 (proračun, davč-

na in regionalna politika); rok je 16. september.

UL C 287 A15. Direktor (AD 14) v Generalnem direktoratu za

zunanjo politiko Unije – Direktorat za odbore – Evropski parlament; rok je 15. september.16. Direktor (AD 14) v uradu generalnega sekretarja – Evropski parlament; rok je 15. september.

Odvetniška zbornica Slovenije17. Odvetniški kandidat – Odvetniška družba Kotar; rok je 30. september.

18. Odvetnik ali odvetniški kandidat – Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan;

rok ni naveden.19. Odvetniški kandidat – Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki; rok ni

naveden. 20. Odvetniški kandidat v Ljubljani in Celju – Odvetnica Marjana Verstovšek; rok ni naveden. 21. Odvetniški kandidat – Odvetniška družba Monika Mavsar; rok ni naveden.22. Odvetniški kandidat v Celju – Odvetniška pisarna Boštjan in Marjana Verstovšek;

rok ni naveden.23. Odvetniški pripravnik ali odvetniški kandidat – Odvetnica Irma Pavlinič Krebs; rok ni naveden.24. Administrativna pomoč – Odvetniška pisarna Dušan Golovrški; rok je 20.

september.

Mojedelo.com, <www.mojedelo.com>25. Področni podsekretar – AKOS – Agencija za komunikacijska omrežja in

storitve Republike Slovenije; rok je 10. september.26. Pravnik za področje upravljanja terjatev – DUTB; rok je 12. september.27. Asistent (ekonomika javnega sektorja) – Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani; rok je 12.

september.28. Strokovni sodelavec za pravne zadeve – ISKRA; rok 15. september.29. HR partner – Evropski patentni urad v Haagu; rok je 15. sep-

tember.30. Strokovni sodelavec za pravne zadeve – Iskra; rok je 15. september. 31. Pravnik – Taxgroup; rok je 15. september. 32. Vodja pravne službe – SIJ, Metal Ravne; rok je 16. september.33. Namestnik pooblaščenca za varovanje informacij

in varstvo osebnih podatkov na področju skladno-sti poslovanja in krepitev integritete

– NLB Skupina; rok je 16. september. 34. Sodelavec v kadrovski službi – Šumer; rok je 24. september. 35. Senior Recruiter – Naton; rok ni naveden.36. Višji kadrovski referent – Adria Airways; rok ni naveden.

Zavod RS za zaposlovanje 37. Kadrovik – Zdravstveni dom Novo mesto; rok je 11. september.38. Pravnik – SEGRAP Rudarstvo; rok je 11. september.39. Pravnik v službi za koordinacijo v Uradu za izva-

janje kohezijske politike – Ministrstvo za delo; rok je 12. september.40. Pravnik – Odvetnica Nina Zidar Klemenčič; rok je 15. sep-

tember.41. Strokovni sodelavec v direktoratu za delovna raz-

merja in pravice iz dela – Ministrstvo za delo; rok je 15. september.

>>> Razpisi

40


PP_35-15_10-SEP_.indd 40 9/8/15 4:01 PM

41


Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015

Ime akta Prva predložitev Skrajni rok v obravnavo na Vladi sprejema

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov 15. 9. 2015 12. 2. 2016

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu 15. 9. 2015 15. 2. 2016

Uredba za določitev pogojev, meril in vrste spodbud za podjetništvo in inovativnost 15. 9. 2015 30. 9. 2015

Uredba o spremembi uredbe o razvojnem svetu kohezijske regije 15. 9. 2015 24. 9. 2015

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme 15. 9. 2015 30. 9. 2015

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode 15. 9. 2015 30. 9. 2015

Uredba o plačilu za vodno pravico kadar se podeli z vodnim dovoljenjem 15. 9. 2015 30. 9. 2015

Uredba o izvajanju uredb (EU) o uvozu nekaterih živil neživalskega izvora iz tretjih držav 15. 9. 2015 29. 9. 2015

Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji 15. 9. 2015 30. 9. 2015

>>> Normativni program Vlade RS

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 51. redni seji (3. september 2015): – Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih

objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020;

– izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 za prvo polovico leta 2015;

– informacija o ukrepih za večanje učinkovitosti in kako-vosti izvajanja javnih pooblastil na področju revidiranja in nadzora;

– informacija o nameravanem podpisu Partnerskega memo-randuma o nacionalni frankofonski pobudi 2015–2018.

>>> Vlada RS

42. Strokovni sodelavec v direktoratu za družino – Ministrstvo za delo; rok je 15. september.43. Strokovni sodelavec v PE za socialne storitve – Ministrstvo za delo; rok je 15. september.44. Strokovni sodelavec v PE za vseživljenjsko učenje – Ministrstvo za delo; rok je 15. september.45. Strokovni sodelavec v službi za investicije in pre-

moženje – Ministrstvo za delo; rok je 15. september.46. Strokovni sodelavec v uradu za izvajanje kohe-

zijske politike – Ministrstvo za delo; rok je 15. september.47. Direktor sodišča – Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu; rok je 16.

september.48. Inšpektor svetnik – Inšpektorat RS za delo; rok je 16. september.49. Pravnik – pripravnik – Mestna občina Novo mesto; rok je 17. september.50. Direktor občinske uprave – Občina Dol pri Ljubljani, rok je 22. september.51. Svetovalec za pravne zadeve – Občina Dol pri Ljubljani, rok je 22. september.52. Direktor področja – v okviru področja upravljanja – DARS; rok je 29. september.

Ministrstvo za kulturo 53. Javni poziv za dodelitev kulturnih žepnin za

samozaposlene v kulturi, ki jih bo v letu 2015 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (JPP-KŽP-2015)

– rok je do porabe sredstev, vendar najdlje do 30. septembra 2015

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, <www.sklad-kadri.si> 54. Štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto

2015/2016 – vlogo je treba oddati od petka, 11. septembra 2015,

od 9. ure dalje; razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do vključno 30. oktobra 2015.

55. Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za posamezno raven izobraževanja za šolsko oziro-ma študijsko leto 2015/2016

– rok za dijake je 4. september 2015, za študente pa 7. oktober 2015.

56. Javni poziv za nadaljnje prejemanje Zoisove šti-pendije po ZŠtip za leto 2015/2016

– rok za dijake je 4. september 2015, za študente pa 7. oktober 2015.

57. Sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja dok-torskih študentov v tujini v letu 2014 (186. javni razpis)

– rok prijave je do porabe sredstev oziroma najpozneje do 18. septembra.

58. Štipendiranje sodelovanja mladih raziskovalnih skupin in posameznikov na tekmovanjih v tujini za leto 2014 (184. javni razpis)

– rok je do porabe sredstev oziroma najdlje do vključno 30. oktobra.

PP_35-15_10-SEP_.indd 41 9/8/15 4:01 PM

42


Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o

sodnem registru – ZSReg-F (Ur. l. RS, št. 17/15) – veljati začne 28. marca, uporabljati pa se začne 28.

julija, razen določb nove 6. točke prvega odstavka 4.a člena zakona in drugega odstavka spremenje-nega 51. člena zakona, ki se začneta uporabljati 28. septembra.

2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami čla-nicami Evropske unije – ZSKZDČEU-1A (Ur. l. RS, št. 37/15)

– veljati začne 13. junija, uporabljati se začne 13. septembra.

3. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o črti državne meje na reguliranem odseku potoka Čubnica/Bar-bucina v V. mejnem sektorju – BITDMOP (Ur. l. RS, št. 64/15)

– veljati začne 19. septembra.4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o

sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/15) – veljati začne 21. julija, uporabljati pa se začne

28. julija 2015, razen 44.a člena uredbe, ki se začne uporabljati 28. septembra 2015.

5. Uredba o spremembah Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur. l. RS, št. 54/15)

– veljati začne 21. julija, uporabljati pa se začne 1. aprila 2016, razen 5. točke prvega odstavka 79. člena uredbe, ki se začne uporabljati 28. sep-tembra 2015.

6. Pravilnik o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 62/15)

– veljati začne 12. septembra.

Drugi akti iz zadnjih uradnih listov:7. Zakon o ratifikaciji Protokola o varstvu pred popla-

vami k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu – MPVPSB (Ur. l. RS, št. 64/15)

– velja od 4. septembra.8. Pravilnik o načinu obrestovanja, rokih obračuna

in plačila obresti ter določanju obrestnih mer za posle sistema enotnega zakladniškega računa (Ur. l. RS, št. 64/15)

– velja od 4. septembra.9. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o

uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Ur. l. RS, št. 64/15)

– velja od 4. septembra.10. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in

standardih za izvajanje programa osnovne šole (Ur. l. RS, št. 64/15)

– velja od 4. septembra.11. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in

standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Ur. l. RS, št. 64/15)

– velja od 4. septembra.12. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika

o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na podro-čju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 64/15)

– velja od 4. septembra.13. Splošni akt o spremembah in dopolnitvah Splo-

šnega akta o varnosti omrežij in storitev (Ur. l. RS, št. 64/15)

– velja od 4. septembra.14. Pravila o vsebini in obliki diplom Univerze v Novi

Gorici (Ur. l. RS, št. 64/15) – velja od 3. septembra.

>>> Vacatio legis je (ali bo) mimo

Pravna praksa št. 36/2015 izide 17. septembra 2015.

1. september – predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona

o avdiovizualnih medijskih storitvah.2. september – predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o

zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov.

7. september – predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona

o knjižničarstvu; – Letno poročilo o izvajanju ukrepov Zakona o razvojni

podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 v letu 2014.

>>> Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

PP_35-15_10-SEP_.indd 42 9/8/15 4:01 PM

naj jalovo sodelovanje postane lojalno · mednarodnopravne stroke, toda ne glede na...

Documents