priloga za uČitelje...jim je pomagal in kako, • opiše, kaj je zahteval kartuzijanski meniški...
TRANSCRIPT
brezplaČno
Žička kartuzija 2−4Sahel 5−8Rikše v Kalkuti 9−12Mogočna obala 13−15
Kazalo
Aprilska številka je bogata z idejami za učitelje geografije in je še posebej naklonjena učiteljem, ki spodbujajo kritično razmišljanje pri svojih dijakih, so odprti za metode diskusije in ki v sebi nosijo idejo, “da nič ni večno”, ter zato vsakodnevno bogatijo svoje geografsko in pedagoško znanje. Naklonjena pa je tudi dijakom, ki želijo razmišljati s svojo glavo in znanje poglabljati z raziskovanjem, ki se ne ustavijo pri protislovjih, temveč želijo sami presoditi in sprejemati odločitve ter razmišljati o posledicah.
Prva tema nas odpelje v zgodovino, v Žičko kartuzijo, ki je bila t. i. skrito središče znanosti in teologije.
V drugi temi se podamo v Sahel, območje, ki ga nekateri vidijo kot mejo med dvema svetovoma, dvema kulturama in mejo v naravnogeografskem smislu, drugi pa kot stik ali most med temi svetovi.
Kaj pomeni globalizacija in vdor kapitala za življenje revnih, dijaki razmišljajo v tretji temi; sami se odločijo, ali je dejstvo, da so rikšam šteti dnevi, zanje dobro ali ne.
Za konec še nekaj rajskega – izlet na obalo Na Pali na Havaje.Prijetno ustvarjanje do prihodnjič!
dr. Sabina PopitUrednica priloge za učiteljerevije National Geographic
Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: [email protected]
Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.
Za Založbo Rokus Klett:Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: [email protected]
Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË
Urednica priloge:dr. Sabina Popit,e-pošta: [email protected]
Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-pošta: [email protected]
Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: [email protected]
Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgoršek
NG Priloga za uËiteljeSestavljalci in sodelavci:Nastja Skrišny Babindr. Sabina PopitBarbara MuhiË
Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus-klett.si
Copyright 2008 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus Klett. Vse pravice pridržane.
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .
Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.
PRILOGA ZA UČITELJEsrednje šole in gimnazije
april 2008
�
UPORABNOSTGeografija:• 1. letnik (kulturna dediščina, turizem,
zgodovina)• �. letnik (turizem, zgodovina)
Zgodovina:• 1. letnik (kulturna dediščina, zgodovina)• �. letnik (turizem, zgodovina)
Obvezne izbirne vsebine:• Predavanje o zgodovini razvoja kartuzijanov in
življenja menihov Žičke kartuzije• Predavanje o razvoju zeliščarstva in domače lekarne Žičke kartuzije
CILJIDijak:• navede lokacijo Žičke kartuzije,• opiše zgodovinsko preteklost in spremembe
nastanka arhitekture Žičke kartuzije vse do danes,
• opiše način življenja menihov (prehranjevanje, vrste dela ...), kakšna dela so opravljali, kdo jim je pomagal in kako,
• opiše, kaj je zahteval kartuzijanski meniški red in kdo vse ga je moral spoštovati,
• navede, od kod izhaja kartuzijanski red ter kako in kdaj je prišel v Slovenijo,
• po čem so bili kartuzijani znani,• opiše, kje so pridobivali sestavine in napotke za izdelavo zdravilnih izdelkov,
• opiše današnje videnje kartuzijanov pri izdelavi zdravilnih zelišč po starodavnih receptih.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELODijaki rešujejo delovne liste, pozneje se pogovorimo.
• SODELOVALNO UČENJEDijaki v skupinah obravnavajo različne naloge. Vsaka skupina nato poroča o svojih ugotovitvah. Skupine na kratko pripravijo in poročajo o: življenju menihov kartuzijanov; kako je kartuzijanski red vplival na okolico in do kod je segal njegov vpliv.
SPLETNE STRANIhttp://turizem.konjice.si/index.php?option=com_content&task=view&id=3�&Itemid=45
www.gradovi.netwww.ngm.com
POVZETEK ČLANKAČlanek nam razgrinja kratek povzetek zgodovine nastanka Žičke kartuzije iz 11. stoletja v dolini svetega Janeza pod Konjiško goro v Slovenskih Konjicah. Ime Žička izhaja iz nemške besede seitz; to pomeni zajec, ki se je grofu Otokarju III. med konjeniškim lovom, ko je počival pod drevesom, zatekel v naročje. Po njem je poimenoval vas Žiče in dal zgraditi kartuzijo. V samostan so vnesli kartuzijanski življenjski red, ki je bil prinesen v našo deželo iz Francije, kmalu za tem pa se je razširil po Evropi. Od leta 1165 je kartuzija zaživela z 1� menihi in �4 konverzi ali neposvečenimi brati laiki, ki so opravljali vsa večja in težja dela na posestvu in v samostanu. Dolgo obzidje obdaja zgornjo hišo, kjer so bivali in živeli menihi, z gastužem (najstarejša gostilna), in spodnjo hišo (kjer so živeli konverzi); med seboj sta bili oddaljeni dva kilometra.Žički menihi so bili zelo visoko izobraženi in z zdravili so oskrbovali samostan pa tudi javnost. Imeli so knjigo svojih receptov, ki še vedno obstaja, izdelovali so zdravila in jih pozneje prodajali tudi v svoji lekarni. Vse do leta 1531, ko so v kartuzijo vdrli Turki, so upravljali velika posestva vse do Maribora in Celja in pridelovali vino, ki so ga smeli popiti omejeno količino na dan po glavi. Prehranjevali so se z zelenjavo, pridelano na vrtovih znotraj samostana, v treh okoliških ribnikih pa so vzrejali ribe kot nadomestilo za mesne jedi, ki so jih shranjevali in sušili v posebnih prostorih, namenjenih za to. Čistega mesa niso uživali. Po vdoru Turkov in v času reformacije je bilo delo kartuzijanov med letoma 1564–1595 prekinjeno. Leta 178� je začel Jožef II. krčiti samostane na Avstrijskem in eden prvih razpuščenih je bila Žička kartuzija. Takrat je vsa knjižnica prešla na Dunaj in pozneje v Graški deželni arhiv Joaneja. Samostansko cerkev Sv. Janeza Krstnika in celotno arhitekturo je zob časa pripeljal do popolnega uničenja objektov.
Žička kartuzija – Skrito središče znanosti in teologije (str. 32–41)
3
Delovni list 1 Skrito središče znanosti in teologije
˚ Dopolni z manjkajočimi besedami.
Zgodovina začetka razvoja Žičke kartuzije sega v ____________________ stoletje. Geografsko
natančno Žička kartuzija leži pod ____________________ v ____________________. Samostanska
cerkev se imenuje ____________________. V njej se je naselil ____________________ red, ki je
prišel v našo deželo iz ____________________ . Menihi so živeli v ____________________ hiši,
laiki pa v ____________________. Poleg kartuzijanskega reda, ki je bil zelo strog, so se
menihi ukvarjali z zelo pomembno panogo – ____________________. Imeli so celo svojo
________________________________________. Vsa zdravila so pripravili s pomočjo že
napisanih ____________________ v knjigi. Pridobili so jih iz zelišč, ki so jih ____________________
sami. V samostanu so bivali samo ____________________, in sicer je bilo po številu
____________________ menihov in ____________________ laikov. Po vdoru ____________________
leta ____________________ se je življenje v samostanu močno ____________________.
˚ Razmisli, kateri dejavniki so vplivali na razvoj Žičke kartuzije in kako.
pozitivni vplivi negativni vplivi
politična udejstvovanja cerkvene oblasti
stroga redovna pravila
visoka izobraženost menihov
oskrbovanje javnosti z zdravili
čas reformacije
turistični ogledi Žičke kartuzije
˚ Pojasni pojme.
Bele kute: ________________________________________________________________________________
Pripor: ___________________________________________________________________________________
Konverz: _________________________________________________________________________________
4
˚ Odgovori na vprašanja.
Kje leži Žička kartuzija? ____________________________________________________________________
Kaj je Žička kartuzija? ______________________________________________________________________
Kateri cerkveni red ima Žička kartuzija? _____________________________________________________
Naštej še druge cerkvene redove v Sloveniji. ________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kakšna je bila notranja simbolična predstava menihov, ki so bili pod vodstvom priorja? Koga so
predstavljali menihi in prior?
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kakšna dela so opravljali laiki in koliko jih je bilo? ___________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Opiši, kako je potekal dan meniha od jutra do večera. ________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Katero vrsto hrane so menihi poznali in uživali ter zakaj niso jedli mesa? ______________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kdaj niso smeli jesti mlečnih izdelkov ter rib? _______________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Napiši, kaj vse so pridelovali, gojili in vzgajali na svojih vrtovih. ______________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Delovni list 2 Skrito središče znanosti in teologije
5
UPORABNOSTGeografija:• 1. letnik (podnebni pasovi, pokrajinski
tipi, širjenje puščav, družbena geografija – begunci, selitve –, politična geografija)
• �. letnik (geografija Afrike – izbrane teme; Sahel, Darfur)
Sociologija:• Vloga medijev. Kulturne razlike. Mednarodni
spori.
Obvezne izbirne vsebine:• vsebine s projektnim delom • raziskovalna naloga: Raziskovalno novinarstvo
(primerno za 4. letnik)• pogovor s Tomom Križnarjem
CILJIFIZIČNA GEOGRAFIJADijak:• opiše podnebne in rastlinske pasove v Afriki,• razloži oblikovanje podnebnih in rastlinskih
pasov,• razume pojem Sahel,• spoznava in razpravlja o spremembah podnebja,
• pozna posledice sprememb padavinskega režima za prebivalstvo in gospodarstvo Sahela,
• razmišlja o reševanju,• zna uporabljati druge vire in jih povezovati z opredeljeno vsebino.
DRUŽBENA GEOGRAFIJA IN GEOGRAFIJA AFRIKE
Dijak:• spoznava Sahel kot družbeno mejo,• opiše način življenja prebivalcev Sahela:
nomadi, poljedelci,• razloži vzroke za lokalne spore v Sahelu,• pozna razmere in razpravlja o vojni v Darfurju,• razmišlja o reševanju problema,• zna kritično vrednotiti in uporabljati druge vire.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELODijak prebere članek in izbere dva dodatna vira. S pomočjo literature piše esej. Predlagani naslovi: Prihodnost Georgea Busha, V Sahelu še vedno traja spor med Kajnom in Ablom.
• SODELOVALNO UČENJE1. Dijaki so razdeljeni v skupine, ki vsaka zase
predstavlja neodvisno raziskovalno novinarsko skupino. Vsaka skupina izdela samostojen projekt – reportažo – s pomočjo članka v reviji
National Geographic Slovenija in dodatnih virov. Reportaže predstavijo na poljuben način, lahko kot članek v reviji, časopisno poročilo, televizijsko poročilo, radijski intervju, dokumentarno oddajo, razstavo ali kot načrt za družbenoakcijsko delovanje. Predlagane teme: Begunsko taborišče Gaga v Čadu; Nasilje v Darfurju, Slovenija in Darfur ipd.
�. Dijaki po skupinah poglobljeno pregledajo posamezne primere, ki so opisani v članku o Sahelu, in jih dopolnijo z informacijami iz drugih virov. Ob predstavitvah vsaka skupina dopolnjuje nemi stenski zemljevid Afrike. Tako v razredu nastaja in se dopolnjuje slika Sahela. Teme skupin lahko razdelimo po državah.
SPLETNE STRANIhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Sahelhttp://en.wikipedia.org/wiki/Sahelhttp://www.pbs.org/wnet/africa/explore/sahel/
sahel_overview.htmlhttp://www.angelfire.com/mac/egmatthews/
worldinfo/africa/sahel.htmlhttp://www.eden-foundation.org/project/
desertif.htmlhttp://www.nationalgeographic.si/
POVZETEK ČLANKASahel v arabščini pomeni “obala” in označuje rob celine. Razteza se čez severno Afriko približno po 13. vzporedniku. Sahel je pas suhe stepe, ki deli puščavski pesek Sahare od tropskih gozdov. Hkrati pa je tudi meja med arabsko in črno (podsaharsko) Afriko – ločuje ali povezuje Arabce in črnce, muslimane in kristjane, nomade in kmete (poljedelce). V pasu Sahela živi 50 milijonov ljudi. Posledice podnebnih sprememb v pasu Sahela so večdesetletne suše in neredno deževje ter širjenje peščenih puščav. To je povzročilo lakoto, lokalni spori za vodo in rodovitno zemljo pa so se razrasli v obsežna vojna krizna žarišča.
Sahel (str. 42–73)
6
˚ Na nemi zemljevid Afrike skiciraj podnebne in rastlinske pasove.
• S pomočjo zemljevida v reviji National Geographic Slovenija (str. 50–51) označi tudi Sahel.
• Naštej in na stenskem zemljevidu pokaži države, čez katere se razteza Sahel.
˚ Oglej si navedeni fotografiji v članku in odgovori na vprašanja.
Za kateri naravni rastlinski pas je značilno rastje na fotografiji na straneh 44–45?
a) puščave in polpuščave __________________________________________________________________
b) suha savana ____________________________________________________________________________
c) nizka travna stepa _______________________________________________________________________
Za kateri podnebni pas je značilen pojav na fotografiji na straneh 7�–73?
a) tropski _________________________________________________________________________________
b) subtropski ______________________________________________________________________________
c) zmerno topli ____________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo na straneh 50–51 in dopolni spodnje besedilo.
Sahel je prehodno območje na robu ____________________, največje puščave na Zemlji. Na
severnem robu Sahela letno pade ____________________ mm padavin, na njegovem južnem
robu pa ____________________ mm. Spreminjanje podnebnih razmer pa Sahelu ni prineslo le bolj
sušnega vremena, temveč tudi več dežja, ki pa pade prezgodaj ali prepozno. Konec šestdesetih
let se je Sahel pomaknil proti ____________________ in postal bolj ____________________.
Delovni list 1 Sahel
7
˚ Razmisli in odgovori na vprašanja.
Naštej najmanj tri posledice pomika Sahela proti jugu in povečanja sušnosti:
1. ________________________________________________________________________________________
�. ________________________________________________________________________________________
3. ________________________________________________________________________________________
Kaj je glavna značilnost sprememb padavinskega režima v Sahelu?
a) globalno segrevanje ozračja _____________________________________________________________
b) nepredvidljivost padavin ________________________________________________________________
c) zgodnejši nalivi _________________________________________________________________________
˚ V Sahelu je na nekaterih območjih opaziti nepričakovano rast in razširitev rastlinstva, na drugih pa izrazito zmanjševanje rastlinskega pokrova. Za vsak pojav opiši morebitne vzroke in predvidi posledice. Razmisli o možnih rešitvah problema.
VZROKI POSLEDICE REŠITVE
zmanjševanje rastlinskega pokrova
razširitev rastlinstva
˚ Preberi članek, razišči tudi druge vire in odgovori.
Opiši življenje nomadskih ljudstev in plemen v Sahelu. Kakšen je njihov način življenja, s čim se
preživljajo? Kateri naravni viri so pomembni za njihov način življenja? S kakšnimi težavami se
srečujejo? ________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kje živijo prebivalci, za katere pravimo, da so poljedelci? Ali je to kmetijstvo samooskrbno ali
tržno usmerjeno? Kateri so najpomembnejši kulturni pridelki? Kateri naravni viri so pomembni
za poljedelce? _____________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Delovni list 2 Sahel
8
˚ Skupinsko delo: Z miselnim vzorcem povzemite glavne značilnosti posameznih primerov, ki jih opisuje avtor. Razpravljajte o trditvah: 1. Sahel je most – stičišče med dvema kulturama. 2. Sahel je meja.
Delovni list 3 Sahel
Niger
Goudoumaria
širjenje puščavživljenje nomadov
Kirou Bugajepovečana količina padavin
gao – pomenpoljedelski Havsi, nomadski Fulani
boj proti širjenju puščav (str. 65)
Mali
Timbuktu
srednjeveški rokopisimalijski vojaki,
džihadisti iz Alžirijekopanje soli, rudnik
Čad
Gaga, begunsko taboriščeGeorge Bush
poljedelski Masaliti
Nigerija
Kana
šeriatsko pravomuha cece
porast otroške paralizeodnos med muslimani in kristjani
revščina
Senegal
Dakar
pristanišče, begunci, posrednikisuženjska pot
Sudan
Darfur
arabski nomadi, afriški poljedelcibegunci
9
UPORABNOSTGeografija:• 1. letnik (družbena razslojenost, verstva sveta,
revščina, socialni sistemi)• �. letnik (Južna Azija)
Obvezne izbirne vsebine:Potopisno predavanje
CILJIDijak:• pozna lego in naravne razmere v Indiji,• pokaže lego Zahodne Bengalije,• opiše versko sestavo Indije,• razpravlja o posledicah odpiranja Indije
zahodnemu kapitalu,• izpostavi dva vidika uvajanja sodobnejših javnih prevozov v Kalkuti,
• spoznava spremembe v vsakodnevnem življenju rikš,
• oblikuje svoje mnenje in ga zna zagovarjati.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELO
in SODELOVALNO UČENJEDijak rešuje delovne liste in iz različnih virov pridobi informacije, povezane z obravnavano temo.Samostojno in neodvisno oblikuje svoje mnenje ter se odloči, ali zagovarja uvajanje sodobnejših sredstev javnega prevoza ali ne. Vsak dijak izpostavi eno pozitivno posledico svoje odločitve in jo zagovarja pred sošolci.
SPLETNE STRANIhttp://en.wikipedia.org/wiki/Kolkatahttp://en.wikipedia.org/wiki/West_Bengalhttp://www.nationalgeographic.si/
POVZETEK ČLANKAKalkuta, prestolnica indijske zvezne države Zahodna Bengalija, je prepoznavna predvsem po angažiranosti znamenite misijonarke matere Tereze in po rikšah, ki so se tam do nedavnega množično uporabljale. Zahodna Bengalija, ki jo že trideset let vodi vlada, v kateri ima večino komunistična stranka, se je v zadnjih letih začela odpirati zahodnemu kapitalu. To pa med drugim pomeni, da so začeli uvajati sodobnejša sredstva javnega prevoza in da so značilnim rikšam kot ostanku kolonializma šteti dnevi. Zgodba pa ima dve plati: po eni strani gre za pravičen upor proti okrutnemu izkoriščanju revnih, po drugi pa se vozniki rikš, ki pripadajo neizobraženim in revnim družbenim slojem, vse bolj spopadajo s
problemom brezposelnosti, saj socialna politika Zahodne Bengalije še zdaleč ne dosega ravni zahodnega sveta.
Rikšam so šteti dnevi (str. 98–111)
10
˚ V atlasu ugotovi:
- V katerem delu Indije leži država Zahodna Bengalija?
- Koliko prebivalcev ima Kalkuta oziroma Kolkata?
- Prestolnica katere indijske zvezne države je Bombaj?
- Katero je glavno mesto Indije?
- Katere so glavne religije v Indiji?
- Na katere države meji Indija?
˚ Razloži, zakaj avtor v prvem delu članka zapiše, da je mesto Kalkuta znano po treh m-jih?
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
˚ Preberi tretji odstavek, ki govori o zgodovini mesta, in odgovori na vprašanja.
Kalkuta je bila nekoč prestolnica Britanske Indije. Zakaj se je po indijski osamosvojitvi spopadla
z velikimi gospodarskimi problemi? ________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Zakaj je nekdanji indijski predsednik Rajiv Gandhi Kalkuto poimenoval “umirajoče mesto”?
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kako se danes uradno imenuje Kalkuta? ____________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Razmisli in povej, zakaj se je Zahodna Bengalija šele v zadnjih letih začela odpirati kapitalizmu
in modernizaciji. __________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Delovni list 1 Rikšam so šteti dnevi
11
Delovni list 2 Rikšam so šteti dnevi
˚ Preberi drugi del članka, ki govori o rikšah, in odgovori na vprašanja.
Katera sredstva javnega prevoza danes čedalje bolj nadomeščajo rikše? _____________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Obkroži pravilne odgovore. Rikše izumirajo, ker:
a) se oblastem ta oblika prevažanja zdi nečloveška.
b) se rikšarji odločajo za donosnejša dela.
c) rikše po mnenju politikov ne spadajo v podobo sodobnega mesta.
č) se z rikšami nihče več ne vozi.
d) ovirajo sodobni mestni promet.
Ali so rikše v Kalkuti predvsem turistična zanimivost? Razloži njihov pomen v življenju
tamkajšnjih prebivalcev. __________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Iz katere indijske države prihaja večina voznikov rikš? _______________________________________
Kakšna je gospodarska razvitost te države? ________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Opiši življenjske razmere voznikov rikš v Kalkuti. ___________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Primerjaj dnevni zaslužek rikšarjev, ki je med najnižjimi v Indiji, z najnižjim dohodkom
slovenskega delavca. _____________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj nekateri rikše vidijo kot ostanek kolonializma? Čigava kolonija je bila Indija vse do
polovice �0. stoletja? _____________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
1�
˚ Kateri so razlogi za odpravo rikš in razlogi proti njej? Poveži.
a) Delo rikšarjev je naporno in ponižujoče.
ZAb) Vozniki rikš, ki pripadajo revnim slojem, bi težko našli
drugo zaposlitev.
c) Rikše so ekološko neoporečne za razliko od vseh drugih sredstev javnega prevoza.
č) Rikše sodijo h kulturni dediščini mesta.
PROTId) Oblasti vse bolj zanemarjajo problem revnih, zanimata
jih predvsem kapital in zunanja podoba mesta.
Kaj o tem meniš ti? ________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
13
UPORABNOSTGeografija:• 1. letnik (morja, ekologija, turizem)• �. letnik (oceani)
Biologija:• 1. letnik (ekologija, varovanje okolja)
Obvezne izbirne vsebine:• Potopisno predavanje o geološkem nastanku
Havajev• Potopisno predavanje o razvoju turizma in njegovih posledicah na naravno okolje Havajev
CILJIDijaki:• narišejo otočje Havajev in jih poimenujejo,• izdelajo klimodiagram in opišejo vpliv na
spremembe v pokrajini,• primerjajo podobnost naravnogeografske razčlenjenosti Havajev s podobnimi otoki in jih naštejejo,
• opišejo razvoj ekstremnega turizma, ki se pojavlja, in pojasnijo, kakšni so njegovi vplivi in posledice na okolje.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELODijaki rešujejo delovne liste, pozneje se pogovorite.
• SODELOVALNO UČENJEDijaki v skupinah obravnavajo različne naloge. Vsaka skupina nato poroča o svojih ugotovitvah. Skupine pripravijo različne teme, npr.: Havaji privlačijo turiste; katere turiste danes privlačijo nedotaknjeni deli Havajskih obal in zakaj; kako klimatske razmere vplivajo na razvoj ekstremnega športa, povezanega z razvojem turizma, in kako so se otočani zaščitili pred njimi; zgodovinski nastanek otočja (koliko otokov sestavlja Havajsko otočje).
SPLETNE STRANIwww.ngm.comwww.sl.wikipedia.org/wiki/Havajihttp://hawaii.pinnacle-travel.org/facts.htmhttp://www.enchantedlearning.com/usa/states/
hawaii/http://www.infoplease.com/ipa/A0108�04.html
POVZETEK ČLANKAOtok Kaua’i je eden od Havajskih otokov, ki so nastali nad vročo točko vulkanskega izvora, iz katerega se na dnu izliva vroča magma. Leži v
Tihem oceanu, v njegove obale se že milijone let zadevajo neustrašni valovi in s svojim delovanjem poudarjajo erozijo na scefranih klifih; meri �5 kilometrov in je po sestavi iz bazaltnega ščitastega ognjenika. Na tem ekstremnem predelu se v poletnih mesecih zadržujejo, ko je morje bolj mirno, turisti kajakaši.Obala Na Pali je pestro razčlenjena in polna ekstremnih podvigov – tako naravnih kot tudi takih za ekstremne turiste, ki iščejo izziv. Denimo 18 kilometrov dolga skalnata steza, zarezana med skalnato steno, se vije �40 metrov nad globokim prepadom lesketajočega se morja in je danes izjemna privlačnost za številne pohodnike. Nekateri si ta izjemni del ogledajo kar iz helikopterja.Prvotnim prebivalcem Havajev je bil to dom in kraj, kjer so ribarili, danes pa turisti za seboj puščajo odpadke v morskih jamah, po parkih, kjer taborijo. Tako se prebivalci otoka srečujejo s problematiko čiščenja in odvoza smeti, ki pustošijo po otoku.Nekatera območja, kjer je dostop lažji, so zelo obiskana; druga so težje dostopna, zato nastaja problem sprotnega odvažanja odpadkov, ki jih nemoteno puščajo turisti.Razvoj in prihod turizma je prinesel veliko slabosti in malo prednosti na samem otočju, ker so ljudje resnično slabo ozaveščeni, kako je treba ravnati z odpadki.
Obala Na Pali (str. 112–127)
14
˚ Kaj ti pomeni opis “obala Na Pali na otoku Kaua’i, odeta v mavrične barve, je ščit pred Tihim oceanom in hkrati turistična zlata jama”? Razloži svoje misli.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori na vprašanje.
V katerem toplotnem pasu ležijo Havajski otoki? Določi jim geografsko širino in geografsko
dolžino. _________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Iz katere kamenine je sestava otoka? Pojasni izvor in nastanek. ______________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kako z eno besedo imenujemo razbrazdana, divja pobočja? Odraz česa so? __________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Prebivalci otoka Kaua’i se na svojem otoku počutijo dobro, skrbijo pa jih turisti. Naštej razloge
za njihovo skrb. __________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Delovni list 1 Obala Na Pali
15
˚ Napiši svoje mnenje, kako bi lahko turisti sami pripomogli k neonesnaževanju lepote divje obalne poti in plaže Na Pali.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Zapiši pomen spodnjih izrazov.
Nã pali: __________________________________________________________________________________
‘awa: ____________________________________________________________________________________
banjanovec: _____________________________________________________________________________
Ma ka hana ka ’ike: _______________________________________________________________________
˚ Napiši pozitivne in negativne dejavnike, ki vplivajo na razvoj življenja ljudi in narave na otoku Kaua’i.
Delovni list 2 Obala Na Pali
POZITIVNI VPLIVI
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
NEGATIVNI VPLIVI
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
POSLEDICE DEJAVNIKOV
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
REŠITVE ALI UKREPI
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
POSTANITE POVERJENIK REVIJENATIONAL GEOGRAPHIC
SLOVENIJA
Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.
Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43
ali e-pošti: matic.karlovš[email protected].
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA
¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, komplet razglednic National Geographica,
¸ za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,
¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.